POROČILO o izvajanju pridružitvenega sporazuma EU z Ukrajino

16.11.2018 - (2017/2283(INI))

Odbor za zunanje zadeve
Poročevalec: Michael Gahler


Postopek : 2017/2283(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A8-0369/2018
Predložena besedila :
A8-0369/2018
Sprejeta besedila :

OBRAZLOŽITEV – POVZETEK DEJSTEV IN UGOTOVITEV

Štiri leta po tem, ko je EU podpisala tri pridružitvene sporazume (z Moldavijo, Gruzijo in Ukrajino), ki vključujejo poglobljeno in celovito prostotrgovinsko območje, in dve leti po tem, ko so začeli v celoti veljati, je Evropski parlament sklenil, da bo v skladu s svojo trdno zavezanostjo najbližjim vzhodnim partnerjem in poglabljanju njihovih odnosov z EU ocenil, v kolikšni meri se ti sporazumi izvajajo.

Odbor za zunanje zadeve je med pripravami na to poročilo poleg rednih in pogostih srečanj z ukrajinskimi oblastmi, vodji opozicije in predstavniki civilne družbe aprila 2018 v Ukrajini opravil misijo za ugotavljanje dejstev ter naročil izdelavo treh strokovnih študij, ki so bile objavljene v zadnjih šestih mesecih, in sicer o volilni reformi, ravni izvajanja pridružitvenega sporazuma in institucionalnem okviru za njegovo izvajanje.

Ugotovitve odbora glede izvajanja pridružitvenega sporazuma z Ukrajino so – kljub več pomanjkljivostim, ki jih bodo morale ukrajinske oblasti še odpraviti – pozitivne.

Pozitivni rezultati so bili doseženi na številnih področjih, zlasti na področju sodstva, decentralizacije, energije, zdravstva, pokojnin in izobraževanja.

V tem poročilu Odbor za zunanje zadeve poudarja zlasti svoje pomisleke glede:

1) pravilno delujočega pravnega okvira za boj proti korupciji, vključno z institucijami, finančno preglednostjo in revizijo;

2) dokončanja reform v zvezi z decentralizacijo;

3) pomanjkanja prizadevanj za odpravo oligarhičnih struktur in privatizacijo.

V poročilu je ob pozivu ukrajinskim oblastem, naj te pomisleke obravnavajo v skladu s pridružitvenim sporazumom in drugimi dvostranskimi dogovori, poudarjeno tudi stališče Evropskega parlamenta glede reform, ki so v teku, s pozivom k:

1) odpravi obveznosti elektronske prijave premoženja za aktiviste nevladnih organizacij;

2) popolni neodvisnosti generalnega tožilca;

3) hitri ustanovitvi višjega protikorupcijskega sodišča in zagotovitvi ustreznih sredstev za njegovo delovanje.

Poročilo nazadnje obravnava vzpostavljeni institucionalni okvir za izvajanje pridružitvenega sporazuma tako s strani Ukrajine kot s strani EU, s poudarkom na zmogljivostih glede človeških virov in strokovnega znanja za zagotovitev celovitega izvajanja in spremljanja ustrezne zakonodaje. Predlagano je zlasti, da se večji poudarek nameni krepitvi upravne zmogljivosti v ukrajinskem parlamentu (vrhovni radi) in povečajo prizadevanja za spremljanje izvajanja pridružitvenega sporazuma s strani Ukrajine in EU ter nadaljnje ukrepanje v zvezi z njegovim izvajanjem.

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o izvajanju pridružitvenega sporazuma EU z Ukrajino

(2017/2283(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 8 in naslova V, zlasti členov 21, 22, 36 in 37 Pogodbe o Evropski uniji (PEU), pa tudi petega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Ukrajino na drugi strani in s tem povezanega pridružitvenega načrta,

–  ob upoštevanju skupnega delovnega dokumenta služb Komisije in Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) z dne 14. novembra 2017 o poročilu o izvajanju pridružitvenega načrta za Ukrajino (SWD(2017)0376),

–  ob upoštevanju ugotovitev misije Odbora za zunanje zadeve v Ukrajini, ki je potekala od 4. do 6. aprila 2018,

–  ob upoštevanju strokovnih študij, pripravljenih za Odbor za zunanje zadeve, vključno s študijo z naslovom The electoral reforms in three association countries of the Eastern Neighbourhood – Ukraine, Georgia and Moldova and their impact on political developments in these countries (Volilne reforme v treh državah v vzhodnem sosedstvu, ki so v procesu pridružitve – Ukrajini, Gruziji in Moldaviji, ter njihov vpliv na politično dogajanje v teh državah), objavljeno 26. oktobra 2017, študijo z naslovom Institutional Architecture for the Implementation Agreements in Georgia, Moldova and Ukraine (Institucionalni ustroj za sporazume o izvajanju v Gruziji, Moldaviji in Ukrajini), objavljeno junija 2018, in primerjalno študijo z naslovom The Development of an Institutional Framework for the Implementation of the Association Agreements in Georgia, Moldova and Ukraine (Priprava institucionalnega okvira za izvajanje pridružitvenih sporazumov v Gruziji, Moldaviji in Ukrajini), objavljeno julija 2018,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika ter člena 1(1)(e) sklepa konference predsednikov z dne 12. decembra 2002 o postopku odobritve samoiniciativnih poročil in Priloge 3 k temu sklepu,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in mnenja Odbora za mednarodno trgovino (A8-0369/2018),

Splošno ozadje reform – vojna in varnostne grožnje ter notranji izzivi

A.  ker Ukrajina sicer napreduje na poti v evropsko povezavo in v prvem volilnem obdobju po revoluciji dostojanstva beleži pomembne dosežke, a je treba težje izzive še rešiti, in ker javna podpora za modernizacijo in reforme pada, ker je prebivalstvo razočarano zaradi slabšanja socialnih razmer, negotove prihodnosti, nezadovoljstva z reformno politiko vlade, nezmanjšane moči oligarhov ter zakoreninjene endemične korupcije v državnih institucijah; ker se prebivalci Ukrajine še vedno močno strinjajo s tesnejšimi odnosi z EU, a je velik delež prebivalstva kljub vsemu nezadovoljen s splošnim razvojem države;

B.  ker trenutno približno pet milijonov Ukrajincev (kot dolgoročnih migrantov ali pa kot kratkoročnih in sezonskih delavcev) dela v tujini, največ v Rusiji in vse več pa tudi na Poljskem, in ker so njihova nakazila pomemben dejavnik gospodarske stabilnosti;

C.  ker je treba v tem okviru pozdraviti pomembne dosežke v odnosih med EU in Ukrajino, na primer to, da je 11. junija 2017 začel veljati brezvizumski režim, 1. septembra 2017 pa pridružitveni sporazum;

D.  ker si Ukrajina zasluži posebno pohvalo za reforme na področju energije, zdravja, pokojnin, izobraževanja, javne uprave, decentralizacije, javnega naročanja, obrambe in varnosti ter reformo bančnega sektorja, pa tudi za zagotovitev makroekonomske stabilizacije; ker so te reforme spremljali drastična zvišanja cen, znižanja socialnih prejemkov in poslabšanje dostopa do sistemov socialnega varstva; ker pomembni izzivi še vedno niso rešeni, zlasti na področjih, kot so boj proti korupciji, privatizacija in reforma pravosodja; ker poglobljeni in celoviti sporazum o prosti trgovini, ki je del pridružitvenega sporazuma med EU in Ukrajino in se uradno uporablja od 1. januarja 2016, zagotavlja trdno podlago za gospodarski razvoj in modernizacijo Ukrajine; ker se gospodarstvo Ukrajine v preteklih štirih letih ni le stabiliziralo, ampak je kazalo tudi nekatere znake izboljšanja; ker je Ukrajina, odkar je leta 2014 podpisala pridružitveni sporazum, izvedla več proevropskih reform kot v vseh prejšnjih letih svoje neodvisnosti;

E.  ker institucionalne reforme v Ukrajini ovira zapuščina preteklosti, tj. pravna negotovost in številni delno nasprotujoči si zakoni, upor oligarhičnih in drugih osebnih interesov, korupcija, nepotizem, šibke javne institucije ter pomanjkanje jasnih postopkov in usklajevalnih institucij pri izvajanju pridružitvenega sporazuma; ker bi moral biti program reform Ukrajine osredotočen na medsektorske teme decentralizacije, reforme javne uprave, deregulacije in odprave oligarhičnih struktur;

F.  ker Evropska unija še vedno neomajno podpira in se zavzema za neodvisnost, suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine v okviru njenih mednarodno priznanih meja, še vedno pa podpira tudi mednarodno usklajene sankcije zoper vlade in akterje, ki ogrožajo ozemeljsko celovitost te države;

G.  ker je krepitev upravnih zmogljivosti državnih institucij ključna za izvajanje pridružitvenega sporazuma/poglobljenega in celovitega sporazuma o prosti trgovini ter zagotavljanje učinkovitosti reform;

H.  ker je treba ob obsojanju stalne ruske agresije v vzhodnem delu Ukrajine, nezakonite priključitve Avtonomne republike Krim in mesta Sevastopol ter ruske zasedbe nekaterih regij provinc Doneck in Lugansk, kar vse pomeni kršitev mednarodnega prava ter zavez in obveznosti Rusije, ki izhajajo iz njenega članstva v mednarodnih organizacijah in njega sodelovanja pri evropskih sporazumih, ki sta jih podpisali tako Rusija kot Ukrajina, zlasti Ustanovno listino Združenih narodov, Helsinško sklepno listino in memorandum iz Budimpešte ter sporazum o prijateljstvu, sodelovanju in partnerstvu med Ukrajino in Rusko federacijo iz leta 1997, priznati, da se Ukrajina spopada z izzivi prehoda v okolju, ki ga zaznamujejo vojna in poskusi destabilizacije;

I.  ker so bili v zvezi z rusko agresijo proti Ukrajini zoper Rusko federacijo uvedeni omejevalni ukrepi, ki se redno podaljšujejo; ker je zaželeno, da se EU širše vključi v reševanje konflikta, na primer tako da imenuje posebnega odposlanca EU za konflikt v vzhodni Ukrajini in na Krimu; ker ponovno poziva, naj pogajanja o končanju zasedbe Krimskega polotoka potekajo na mednarodni ravni in z udeležbo EU; ker bi bilo treba sankcije zoper Rusijo podaljšati in razširiti, zlasti na posameznike in podjetja, ki izkoriščajo nezakonite razmere, dokler Ruska federacija ne bo omogočila, da Ukrajina ponovno vzpostavi popolno suverenost in ozemeljsko celovitost;

J.  ker so izredno nestabilne varnostne razmere v Azovskem morju, ki bi se lahko hitro sprevrgle v odprt konflikt, zelo skrb vzbujajoče; ker je treba obsoditi, da je bil čez ožino Kerč zgrajen most, ki povezuje nezakonito priključeni Krimski polotok s celinsko Rusijo, kar se je zgodilo brez soglasja Ukrajine in ob jasni kršitvi njene suverenosti in ozemeljske celovitosti; ker so pretirane dejavnosti Ruske federacije v Azovskem morju, ki pomenijo kršitev mednarodnega pomorskega prava in lastnih mednarodnih zavez Rusije, obžalovanja vredna; ker je treba obsoditi pretirano ustavljanje in pregledovanje trgovskih plovil, tudi ukrajinskih ladij in ladij, ki plujejo pod zastavami tretjih držav, vključno z ladjami, ki plujejo pod zastavami različnih držav članic EU;

K.  ker je treba izboljšati in okrepiti prizadevanja za komunikacijo o spreminjajoči se in dinamični naravi pridružitvenega sporazuma ter naravi, vsebini in koristih z njim povezanih reform za državljane, da bi dosegli, da bo javnost sprejela in zaupala v korake, ki jih mora Ukrajina narediti na evropski poti;

Vzpostavljeni institucionalni okvir za izvajanje reform

1.  poudarja pet ključnih področij, na katera se mora Ukrajina osredotočiti, da bi okrepila postopek izvajanja pridružitvenega sporazuma: usklajevanje, lastna odgovornost, prednostno razvrščanje, spremljanje in komuniciranje; v zvezi s tem pozdravlja nedavno sprejeto vladno komunikacijsko strategijo in komunikacijsko kampanjo delegacije EU v Ukrajini z naslovom Skupaj naprej; želi spomniti na predlog politike vzhodno partnerstvo plus, ki jo Parlament zagovarja, da bi se ustvarile dodatne priložnosti;

2.  poudarja, da je prepričan, da bo znaten napredek pri izvajanju pridružitvenega sporazuma in reformah mogoče doseči le, če se bo proces odpravljanja oligarhičnih struktur nadaljeval in bo enkrat za vselej ukinjen zakoreninjeni sistem, v katerem peščica medsebojno povezanih posameznikov kopiči gospodarsko, politično in medijsko moč, kar predstavlja težavo, ki še vedno močno vpliva na napredek pri procesu reform in ga vse bolj ovira; obsoja, da se je odpravljanje oligarhičnih struktur doslej uporabljalo predvsem kot orodje za prilagajanje trga in ponovno vzpostavitev ravnotežja med različnimi skupinami oligarhov, ki je bilo leta 2014 močno zamajano; je zaskrbljen, ker med regulatornimi in nadzornimi organi stalno prihaja do navzkrižij interesov, ki so prerasli v odprt boj med organi;

3.  opozarja, da je nujno treba povečati politični nadzor, sinergije in usklajevanje procesa evropskega povezovanja na najvišji politični ravni ter se bolj osredotočiti na reforme, ki bodo državljanom prinesle oprijemljive koristi;

4.  pozdravlja zakonodajni načrt, namenjen obvladovanju ambicioznega obsega pridružitvenega sporazuma, ter poudarja, da so za dosego dejanskih sprememb za državljane še vedno bistveni kakovostna zakonodaja ter stalna volja in zmogljivost za ustrezno izvajanje;

5.  poudarja, da je napredek pri izvajanju odvisen od tega, ali je politično vodstvo zavezano reformam, ali so politične elite zavezane evropskemu povezovanju in ga prednostno obravnavajo, ter od zmogljivosti ministrstev, izvajalskih agencij in neodvisnih regulatorjev;

6.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da si vlada doslej ni ustrezno prizadevala, da bi razorožila enote Desnega sektorja ter drugih skrajno desničarskih skupin, ki so še enako oborožene kot doslej; poziva vlado, naj odpravi prakse nekaznovanja nasilnih napadov skrajnih desničarskih sil na manjšine in drugače misleče, ustrahovanja sodnikov ter vplivanja na volitve in proti storilcem takih kaznivih dejanj dosledno ukrepa; pričakuje, da bosta sodstvo in javno tožilstvo delovala jasno in neodvisno;

7.  poudarja, da je treba izboljšati notranje odločanje v ukrajinskem parlamentu, da bi se poenostavilo sprejemanje osnutkov zakonov, povezanih z izvajanjem pridružitvenega sporazuma, in bi se mu dala prednost; v zvezi s tem meni, da bi bilo treba okrepiti vlogo odbora za evropsko povezovanje in da bi moral odbor imeti možnost blokirati zakonodajo, ki je v nasprotju z zavezami, sprejetimi na podlagi pridružitvenega sporazuma; poudarja, da bi bilo treba te reforme izvesti pred koncem sedanjega zakonodajnega obdobja;

8.  je zaskrbljen, ker uradu vlade za evropsko povezovanje ter vladnem uradu za evropsko in evro-atlantsko povezovanje primanjkuje orodij in virov, vključno s potrebnim uradnim statusom, osebjem in proračunom, ki so potrebni, da bi lahko bila kos tako obsežnemu in kompleksnemu mandatu; poudarja, da ni meril, s katerimi bi ocenili, v kolikšni meri se notranji pravni akti skladajo s pravom EU;

9.  pozdravlja, da si Ukrajina prizadeva vzpostaviti institucionalni sistem in sistem spremljanja za izvajanje pridružitvenega sporazuma, vključno z vladnim akcijskim načrtom;

10.  opozarja, da je v nacionalnem manifestu, ki so ga nedavno sprejeli stranka Svoboda, Desni sektor in številne druge skrajno desničarske skupine, jasno izraženo nasprotovanje pridružitvi Ukrajine k EU, zahteva pa se tudi nov geopolitični pristop k vzhodu in zahodu; poudarja, da bi lahko nejasno stališče vlade do tega dogajanja obremenilo odnose z ustreznimi sosedami EU in Unijo kot celoto ter zmanjšalo politični manevrski prostor za premostitev političnega razkola v državi in rešitev konflikta v Donbasu;

11.  poudarja, da je nujno potrebna nadaljnja tehnična, strokovna in finančna pomoč, osredotočena na krepitev zmogljivosti ukrajinskega parlamenta in ključnih ministrstev; pozdravlja, da Evropski parlament sodeluje z ukrajinskim parlamentom pri krepitvi zmogljivosti, pa tudi v okviru procesa dialoga Jeana Monneta;

12.  opozarja na trdovratno vrtičkanje na nekaterih ministrstvih, ki onemogoča usklajeno stališče o zadevah v zvezi z evropskim povezovanjem; v zvezi s tem poziva k okrepljenemu sodelovanju v vladi in ukrajinskem parlamentu glede vprašanj, povezanih z EU;

13.  je zaskrbljen, ker interakcija med vlado in parlamentom v zvezi z izvajanjem pridružitvenega sporazuma/poglobljenega in celovitega sporazuma o prosti trgovini ni urejena s posebnim mehanizmom;

14.  pozdravlja, da je bil sprejet nov akcijski načrt za izvajanje pridružitvenega sporazuma/poglobljenega in celovitega sporazuma o prosti trgovini, ter prizadevanja za utrditev stališč in sodelovanja med vlado in parlamentom na podlagi načrta za izvajanje pridružitvenega sporazuma; poudarja, da je učinkovitost izvajanja reform neposredno povezana s predhodnima fazama oblikovanja politike in zakonodaje; poudarja, da je treba proces načrtovanega približevanja zakonodaje in ureditev v Ukrajini pospešiti in izboljšati, pri tem pa se je treba osredotočiti na kakovost zakonodaje; opaža, da cikel oblikovanja politik ne vključuje bistvenega instrumenta javnega posvetovanja in z raziskavami podprtega odločanja ter preverjanja kakovosti zakonodaje; poudarja, da volilna kampanja ne bi smela škoditi procesu reform, ki je v teku;

15.  opozarja na priporočila iz poročila misije Evropskega parlamenta o notranjih reformah in krepitvi zmogljivosti za približevanje ukrajinske zakonodaje pravnemu redu EU, ki jih je večinoma še treba izvesti;

16.  spodbuja Ukrajino, naj se v svojem programu reform osredotoči na tri glavne prednostne naloge: (i) vzpostavitev učinkovitega pravnega okvira za boj proti korupciji, vključno z institucijami, finančno preglednostjo in revizijo; (ii) reforme v zvezi z decentralizacijo; (iii) odpravo oligarhičnih struktur in privatizacijo;

17.  poudarja, da pridružitveni sporazum ni končni cilj odnosov med EU in Ukrajino, in pozdravlja evropske težnje Ukrajine; podpira razvoj novih oblik okrepljenega sodelovanja z EU, kot je postopno približevanje Ukrajine carinski uniji, energetski uniji in enotnemu digitalnemu trgu;

18.  poudarja, da ima Ukrajina v skladu s členom 49 PEU evropsko perspektivo in lahko zaprosi za članstvo v Evropski uniji, če izpolnjuje københavnska merila in načela demokracije, spoštuje temeljne svoboščine, človekove pravice in pravice manjšin ter uveljavlja pravno državo;

Politični dialog

19.  pozdravlja in podpira zelo intenziven dialog med EU in Ukrajino na številnih različnih ravneh, zlasti med Evropskim in ukrajinskim parlamentom, in sicer med drugim s pridružitvenim parlamentarnim odborom EU-Ukrajina, tudi glede številnih spornih vprašanj;

20.  pozdravlja prve rezultate dialoga Jeana Monneta med Evropskim in ukrajinskim parlamentom v zvezi z ustanovitvijo delovne skupine za reforme, izvedbo krepitve institucionalnih zmogljivosti in sprejetjem prve zakonodaje, usmerjene v institucionalne reforme;

21.  pozdravlja ustanovitev medparlamentarne skupščine Gruzije, Moldavije in Ukrajine ter njeno prvo zasedanje, ki je potekalo 8. in 9. junija 2018 v Kijevu; spodbuja to skupščino, naj nadzira izvajanje pridružitvenih sporazumov;

22.  pozdravlja učinkovito in varno izvajanje brezvizumskega režima z Ukrajino ter njegove koristi za medosebne stike med državljani Ukrajine in EU;

23.  poudarja, kako pomembna sta nadaljnji napredek in okrepitev kulture parlamentarnega dialoga kot ključna koraka za zagotovitev, da bo ukrajinski parlament učinkovitejši, preglednejši in uspešnejši zakonodajalec;

Pravna država in dobro upravljanje

24.  poudarja, da bi moral ostati boj proti korupciji prednostno vprašanje in da bi si bilo treba zanj dosledno in verodostojno prizadevati, ne le zaradi izvajanja pridružitvenega sporazuma, temveč tudi zato, da se ukrajinskemu gospodarstvu zagotovijo nove naložbe in zagon, kar je pogoj za ustvarjanje delovnih mest in prihodka gospodinjstev;

25.  pozdravlja vse uspešne ukrepe in korake za onemogočitev korupcije in nezakonitega bogatenja, na primer na področju javnega naročanja in trgovine s plinom;

26.  pozdravlja celovito reformo sodstva, ki je v teku, a obžaluje, da sedanji pravosodni sistem ostaja neučinkovit, korupten in odvisen od politike; poudarja, kako pomembno je, da se postopek varnostnega preverjanja sodnikov izvede ob upoštevanju najvišjih mednarodnih standardov ter da se vzpostavi pregleden in zelo zanesljiv izbirni postopek, s katerim se bosta okrepili integriteta in strokovnost sodnikov in tožilcev ter povečalo zaupanje državljanov v pravosodni sistem; poziva, naj se hitro ter na pregleden in verodostojen način ustanovi neodvisno višje protikorupcijsko sodišče; pozdravlja ustanovitev novega vrhovnega sodišča;

27.  pozdravlja dosedanje delo nacionalnega protikorupcijskega urada, a opozarja na sporno vmešavanje generalnega tožilca in poskuse spodkopavanja protikorupcijskega pravnega okvira; poudarja, da je nujno treba zaščititi neodvisnost urada; poudarja, kako pomembno je, da je posebni tožilec za boj proti korupciji neodvisen ter da se njegovemu uradu zagotovijo potrebna sredstva in zadostni viri za delovanje; poziva, naj se učinkovito preiščejo obtožbe zoper glavnega tožilca za boj proti korupciji v zvezi z vmešavanjem v preiskave nacionalnega protikorupcijskega urada; poziva ukrajinske oblasti, naj si še bolj prizadevajo za učinkovito preiskovanje in kazenski pregon korupcije ter boj proti njej na vseh ravneh in pri tem zagotovijo oprijemljive rezultate; poziva k celoviti reformi javnega tožilstva, da bi se okrepile zmogljivost, učinkovitost, nepristranskost in objektivnost tožilcev in njihova neodvisnost od nadrejenih;

28.  želi spomniti na zavezo vlade, da bo ustavo dodatno spremenila v skladu s priporočili Beneške komisije, tudi kar zadeva spoštovanje veljavnih pravic manjšin; poziva, naj se hitro sprejmeta nov volilni zakonik, s katerim bi morale biti zagotovljene enake možnosti za kandidate, ki zastopajo vse narodnosti, živeče v Ukrajini, in kandidirajo za mandat, in zakon o financiranju političnih strank; pozdravlja obnovo mandata ukrajinske centralne volilne komisije, ki je bistvenega pomena za verodostojnost ukrajinskega volilnega procesa in ključnih volitev, ki bodo potekale leta 2019; poziva vlado, naj pred volitvami vzpostavi mehanizme, da bi preprečila, da bi zaradi kopičenja politične, gospodarske in medijske moči v rokah peščice posameznikov prišlo do izkrivljanja politične konkurence in manipulacij;

29.  ponovno prednostno poziva, naj se odpravijo obveznosti elektronske prijave premoženja za aktiviste nevladnih organizacij ter zagotovi učinkovit in pregleden nadzor izjav politikov in javnih uslužbencev; ostro obsoja vse večje število fizičnih napadov na aktiviste za državljanske pravice in novinarje;

30.  obžaluje, da primeri brutalnih napadov na aktiviste za državljanske pravice in novinarje niso bili učinkovito preiskani, kar se je pokazalo pri umoru aktivistke Katerine Gandzjuk, ki se je borila proti korupciji in je umrla 4. novembra 2018 po napadu s kislino; poziva oblasti, naj storilce teh napadov in napeljevalce k njim privedejo pred sodišče in končajo nekaznovanje za ta kazniva dejanja;

31.  poziva, naj se več pozornosti nameni področjem, ki vplivajo na možnosti za delovanje civilne družbe za pripravo in izvajanje zakonodaje, da se zagotovi, da organizacije civilne družbe pri tem ne bodo nesorazmerno obremenjene in da zaradi tega ne bodo zmanjšane možnosti za delovanje civilne družbe; poudarja, da je treba javna sredstva dati na voljo organizacijam civilne družbe, ki delujejo na področjih človekovih pravic, demokracije in pravne države, tudi organizacijam, ki se ukvarjajo z nadzorom in zagovorništvom, in malim lokalnim organizacijam ter organizacijam, ki delajo z manjšinskimi ali marginaliziranimi skupinami; meni, da bi morale organizacije civilne družbe imeti pravico prejemati finančna sredstva drugih donatorjev, kot so zasebni donatorji ter mednarodne organizacije, organi ali agencije;

32.  poziva k odločnim prizadevanjem za nadaljevanje reform v zvezi z decentralizacijo in k temu, da se združevanje ozemeljskih skupnosti v luči prihajajočih splošnih in lokalnih volitev pospeši;

33.  meni, da bi morala biti novim občinam zagotovljena finančna stabilnost in trden pravni status ter da bi morala tudi večja mesta imeti možnost sodelovati v procesu združevanja; meni, da je pomembno, da ukrajinska protikorupcijska politika zajema regije in lokalne institucije; obžaluje, da je bil dosedanji odprt in konkurenčen izbirni postopek za zaposlitev vodij uprav okrajev in provinc ter njihove namestnike kot javne uslužbence opuščen in da ima predsednik pooblastilo za njihovo imenovanje in razreševanje, saj bi to lahko resno ogrozilo dosežke, ki so bili že ustvarjeni s politično decentralizacijo in reformami v zvezi z decentralizacijo na splošno;

34.  ugotavlja, da se je ukrajinska vlada v poglavju 13 pridružitvenega sporazuma zavezala, da bo učinkovito izvajala temeljne delovne standarde Mednarodne organizacije dela (MOD) in svojo zakonodajo približevala ustrezni zakonodaji EU; poziva, naj ti zavezi uresniči, ter poudarja, da je zahteva, da delodajalci stavke in druge kolektivne ukrepe prijavijo službi državne varnosti ter da slednja nadzira vodje in aktiviste sindikatov, v nasprotju s konvencijo MOD št. 87 (člen 3(2)); poziva, naj se pravna podlaga izboljša, da bodo lahko zaposleni delodajalce s pravnimi sredstvi dejansko prisilili, da spoštujejo njihovo pravico do plače za opravljeno delo;

35.  priporoča, da se nadaljuje delo v zvezi z zakonom o inšpektoratu za delo, ki je bilo prekinjeno leta 2017, da bi znatno zvišali standarde varnosti in zdravja pri delu ter ukinili zahtevo, da morajo inšpektorati za delo pridobiti soglasje podjetnikov, ter inšpektoratom dodelili dovolj virov in velika pooblastila za izvrševanje; poudarja, da je treba v to aktivno vključiti socialne partnerje;

Spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin

36.  ostaja globoko zaskrbljen zaradi vse večjega števila nezakonito pridržanih ukrajinskih državljanov z začasno zasedenih ozemelj, ki so jim ruske oblasti odvzele prostost ter jih obsodile in zaprle, in zahteva, da Ruska federacija nemudoma in brezpogojno izpusti dobitnika nagrade Saharova za leto 2018 Olega Sencova ter vse druge nezakonito pridržane ukrajinske državljane, vključno s pripadniki verskih in etničnih manjšin, akterji civilne družbe in zagovorniki človekovih pravic; poziva ukrajinske oblasti in mednarodno skupnost, naj uporabijo vsa razpoložljiva sredstva za njihovo izpustitev;

37.  opozarja, da so se na Krimskem polotoku zelo poslabšale razmere na področju človekovih pravic, da sistematično prihaja do kršenja svobode govora, zlorab medijev in vsiljevanja ruskega državljanstva ter da temeljne človekove pravice in svoboščine na Krimu niso zagotovljene;

38.  poziva k skupnim prizadevanjem za izvajanje strategije Ukrajine za človekove pravice, vključno s politikami za izboljšanje položaja romske manjšine in drugih manjšinskih skupin;

39.  obžaluje, da so preiskave smrti na demonstracijah na trgu Majdan in v Odesi ter umorov novinarjev počasne in ne dajejo oprijemljivih rezultatov; 

40.  pozdravlja, da je bil sprejet zakon o pravnem statusu pogrešanih oseb;

41.  izraža zaskrbljenost zaradi vse večjega števila kazenskih postopkov proti novinarjem, ki razkrivajo primere korupcije v državnem aparatu ali kritizirajo vladno reformno politiko ali politiko v zvezi z vzhodno Ukrajino; želi vlado spomniti na njeno zavezo, da bo v celoti uveljavljala mednarodno priznane človekove pravice, kot sta pravici do svobode izražanja in javnega širjenja mnenja;

42.  poziva k ratifikaciji Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča in dokončanju vseh potrebnih izvedbenih ukrepov;

43.  poziva k ratifikaciji istanbulske konvencije o preprečevanju nasilja nad ženskami; v zvezi s tem upošteva, da je bil sprejet zakon o preprečevanju nasilja v družini in boju proti njem; pozdravlja novoustanovljeno funkcijo komisarja vlade za politiko spolov;

44.  ob sicer jasnem poudarjanju, da glavno odgovornost nosijo Ruska federacija in separatisti, ki jih ta podpira, poziva ukrajinske oblasti, naj si še bolj prizadevajo za ublažitev trpljenja prebivalstva, ki ga je konflikt prizadel, vključno s podporo notranje razseljenih oseb in vojnih veteranov ter enostavnim dostopom do pokojnin in socialnih prejemkov in storitev za osebe, ki živijo na ozemljih, ki trenutno niso pod nadzorom vlade;

45.  poudarja, da so za zagotovitev varnosti medijskih delavcev in novinarjev potrebni neodvisni mediji in medijski pluralizem; poziva, naj se ne omejujejo možnosti medijev v manjšinskih jezikih, da bodo lahko imeli državljani katerega koli etničnega porekla enak dostop do informacij;

46.  poziva, naj se pregleda strategija za zaščito in vključevanje romske narodne manjšine v ukrajinsko družbo, da bo z njo zajet tudi nadzor varnosti kot ključna prednostna naloga ter da se bo ustrezno izvajala na vseh ravneh; poziva, naj se v okviru izvajanja nacionalne strategije za človekove pravice vzpostavijo državni programi, ki bodo namenjeni preprečevanju kaznivih dejanj iz sovraštva in drugih oblik diskriminacije; obsoja globoko zakoreninjeno stigmatizacijo in družbeno izključenost Romov, ki izhaja iz anticiganizma; je zelo zaskrbljen zaradi nedavnih primerov nasilja nad Romi in pripadniki skupnosti LGBTI ter poziva, naj jih organi takoj in učinkovito preiščejo, vlada pa naj ta dejanja in storilce glasno in javno obsodi;

47.  je seznanjen s tem, da namerava Ukrajina spremeniti zakon o izobraževanju v skladu s priporočili Beneške komisije, in poziva, naj se to hitro udejanji; poziva, naj se zakon v celoti izvaja na podlagi vsebinskega dialoga s predstavniki pripadnikov narodnih manjšin, vključno z zakonodajo, s katero bo prehodno obdobje podaljšano do leta 2023 in se bo urejala izjema za zasebne šole;

48.  je zaskrbljen zaradi nedavne sodbe ukrajinskega sodišča, v skladu s katero je bil odobren dostop do podatkov na mobilnem telefonu preiskovalne novinarke pri Radio Free Europe/Radio Liberty (RFE/RL), ter poudarja temeljni pomen svobode medijev in zaščite virov novinarjev, zlasti na področju boja proti korupciji;

49.  poziva, naj se dosledno in pravočasno spodbuja ustanavljanje politično in gospodarsko neodvisnih javnih medijev, ki bodo zavezani svobodnemu oblikovanju mnenja in ne bodo pod nadzorom države, da bodo delovali kot protiutež prevladi zasebnih oligarhičnih monopolov;

50.  ostro obsoja, da so bili zaradi domnevnih povezav z gülenističnim gibanjem nedavno ugrabljeni in izročeni turški državljani, kar je v nasprotju z načelom pravne države in temeljnimi človekovimi pravicami; poziva ukrajinske oblasti, naj zagotovijo, da se vse zahteve za izročitev iz tretjih držav obravnavajo pregledno in ob ustreznem upoštevanju sodnih postopkov, ki se izvajajo v skladu z evropskimi načeli in standardi, ter da bodo vsi ukrepi lokalnih organov sprejeti ob polnem spoštovanju pravne države, človekovih pravic in temeljnih svoboščin; poudarja, da so samovoljni postopki v zvezi z odvzemom prostosti, pridržanjem ali izročitvijo v nasprotju s temi načeli; poziva ukrajinske oblasti, naj ščitijo vse prosilce za azil in njihove prošnje obravnavajo v skladu z mednarodnimi konvencijami; poziva EU, naj podpira države vzhodnega partnerstva in jim pomaga kljubovati pritiskom, ki jih izvaja Turčija;

51.  je zaskrbljen zaradi zmanjšanih možnosti za delovanje civilne družbe na Krimu, zlasti zaradi zaprtja medijskih hiš, kar je nesorazmerno prizadelo krimsko tatarsko skupnost, vključno z njeno pravico do obveščenosti in do ohranjanja lastne kulture in identitete;

52.  poudarja, da je treba v Ukrajini zagotoviti svobodo izražanja in tiska, ter izraža zaskrbljenost zaradi poročil o sodnem nadlegovanju in nadzoru novinarjev in zagovornikov človekovih pravic;

53.  je zaskrbljen, ker je v Ukrajini veliko otrok in odraslih okuženih z ošpicami; pozdravlja ukrepe za odzivanje, ki so bili sprejeti, a poudarja, da je veliko otrok in odraslih v tej državi še vedno ogroženih; v zvezi s tem ponovno poudarja, da si je treba po vsej Evropi prizadevati za povečanje števila cepljenih otrok in odraslih;

Trgovinsko in gospodarsko sodelovanje

54.  pozdravlja gospodarsko stabilizacijo Ukrajine ter napredek pri izvajanju poglobljenega in celovitega sporazuma o prosti trgovini; spodbuja Komisijo, naj Ukrajini pomaga opredeliti področja, na katerih bi lahko še dodatno povečala diverzifikacijo gospodarstva, ter pri tem, da jim bo v procesu izvajanja poglobljenega in celovitega sporazuma o prosti trgovini dajala prednost;

55.  pozdravlja povečanje obsega trgovine med EU in Ukrajino ter diverzifikacijo ukrajinskega izvoza v EU; spodbuja Komisijo, naj Ukrajini pomaga opredeliti področja, na katerih bi lahko še dodatno povečala diverzifikacijo gospodarstva, ter pri tem, da jim bo v procesu izvajanja poglobljenega in celovitega sporazuma o prosti trgovini dajala prednost; poudarja, da se je izvoz v Rusijo v istem obdobju zmanjšal;

56.  poudarja, kako pomembno je zagotoviti pravilno izvajanje poglobljenega in celovitega sporazuma o prosti trgovini ter spoštovanje njegovih določb; poziva Komisijo, naj v primeru nespoštovanja katere od njegovih določb nemudoma stopi v stik z zadevno pogodbenico ter za reševanje morebitnih težav uporabi instrumente, ki jih ima na voljo;

57.  poziva Ukrajino, naj nujno imenuje svojo notranjo svetovalno skupino, da bi se zagotovilo, da izvajanje sporazuma ustrezno spremljajo organizacije civilne družbe;

58.  priznava, da Ukrajina beleži gospodarsko rast in da je uvedla reforme, a hkrati ugotavlja, da je velik del prebivalstva vse bolj zaskrbljen zaradi dviga cen življenjskih potrebščin in javnih storitev, ter spodbuja prednostno obravnavanje programa reform na področjih, ki so tesneje povezana s proizvodno strukturo države in izvoznimi priložnostmi, da bi ustvarili gospodarsko rast, delovna mesta in prihodke; je globoko zaskrbljen zaradi sedanjega prerazporejanja bogastva v rokah oligarhičnih struktur ali družin in zaradi hkrati vse večje revščine velikega dela prebivalstva; zato poziva, naj se več pozornosti nameni socialnim razmeram v državi;

59.  meni, da bo za utrditev gospodarstva Ukrajine in rešitev perečih družbenih izzivov, kot so brezposelnost, podzaposlenost in siva ekonomija, treba znatno povečati naložbe; poziva ukrajinske oblasti, naj izvedejo reforme, ki so potrebne, da se privabijo nove naložbe, zlasti neposredne tuje naložbe; v zvezi s tem pozdravlja nedavno sprejeto pogodbo o reformi za naložbe in poziva Komisijo, naj si bolj prizadeva zmanjšati tveganja za zasebni sektor v zvezi z naložbami v Ukrajini; poziva države članice, naj v zvezi s tem združijo moči s Komisijo in v svojih poslovnih skupnostih Ukrajino oglašujejo kot naložbeno destinacijo;

60.  poziva Komisijo, naj Parlamentu predloži podrobno oceno pridružitvenega sporazuma na podlagi dosedanjega napredka, saj je se je od ocene učinka iz leta 2007 veliko stvari že zdavnaj spremenilo; meni, da bi morala ocena zajemati zlasti naslednje točke:

–  podrobno predstavitev ukrajinske trgovinske bilance, razdeljene po sektorjih in regijah;

–  razvoj malih in srednjih podjetij (MSP) ter predstavitev instrumenta za posojila za MSP v okviru poglobljenega in celovitega sporazuma o prosti trgovini, ki je bil vzpostavljen leta 2015 s proračunom v višini 200 milijonov EUR za pomoč MSP v vzhodnem sosedstvu;

–  predstavitev tržnega deleža;

–  predstavitev socialno-ekonomskega stanja;

–  predstavitev razmer na trgu dela, sive ekonomije in neformalnega zaposlovanja;

–  posodobljeno analizo makrofinančnega stanja Ukrajine, ki bo vključevala davčne prihodke in odhodke, izogibanje davkom in davčne utaje;

61.  opozarja, da Uredba (EU) 2017/1566 Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi začasnih avtonomnih trgovinskih ukrepov za Ukrajino, ki dopolnjujejo trgovinske koncesije na voljo na podlagi Sporazuma o pridružitvi, vključuje pravno zahtevo, da letno poročilo Komisije o izvajanju poglobljenega in celovitega območja proste trgovine vsebuje podrobno oceno avtonomnih trgovinskih ukrepov, vključno z njihovim družbenim učinkom;

62.  meni, da je približevanje zakonodaje med EU in Ukrajino v okviru poglobljenega in celovitega sporazuma o prosti trgovini bistven instrument, s pomočjo katerega se Ukrajina približuje EU ter ki prispeva k olajševanju trgovine, boljšemu poslovnemu in naložbenemu okolju ter trajnostnemu gospodarskemu razvoju Ukrajine; meni, da bi bilo treba razsežnost liberalizacije trgovine skrbno upravljati, da se čim bolj zmanjšajo stroški in hkrati čim bolj povečajo koristi za ukrajinska podjetja in družbo, ter spodbuja Komisijo, naj razmisli o možnosti nadaljnjih avtonomnih trgovinskih preferencialov in drugih sredstev; spodbuja Ukrajino, naj prednostno obravnava izvajanje programa reform na področjih, ki so tesneje povezana z njeno proizvodno strukturo in priložnostmi za izvoz v EU, da bi čim bolj zmanjšali stroške prehoda in čim bolj povečali morebitne koristi; poziva Ukrajino, naj nujno imenuje svojo notranjo svetovalno skupino, da bi se zagotovilo, da izvajanje sporazuma spremljajo organizacije civilne družbe; je zaskrbljen zaradi vse večje revščine prebivalstva;

63.  meni, da je približevanje zakonodaje pravnemu redu EU ključna razsežnost poglobljenega in celovitega sporazuma o prosti trgovini, saj so dejanski dostop do trga EU in reforme zelo odvisni od ustreznega izvajanja in izvrševanja zadevne zakonodaje; se zaveda, da to pomeni velik izziv za vodstvo, institucije in javno upravo v Ukrajini, ter spodbuja Komisijo, naj jim zagotavlja ustrezno tehnično in finančno podporo; izraža priznanje dejavnostim podporne skupine za Ukrajino in jo poziva, naj Parlamentu več poroča o vrsti zagotovljene pomoči, zlasti v zvezi s prenosom in izvajanjem pravnega reda;

64.  meni, da bi bilo koristno, če bi bile ukrajinske oblasti vključene od faze priprave ustrezne zakonodaje, da bi ta proces postal bolj vključujoč in da bi se znižali stroški prehoda za Ukrajino, in poziva Komisijo, naj v celoti izkoristi mehanizme za izmenjavo predhodnih informacij;

65.  pozdravlja prilagoditev nacionalne prometne strategije ter poziva k pravnim in institucionalnim reformam, ki so potrebne za njeno učinkovito izvajanje;

66.  obžaluje, da ni napredka pri približevanju standardom EU za dobrobit živali, in poziva Ukrajino, naj nujno sprejme strategijo za izpolnitev te zaveze;

67.  je seznanjen z visoko stopnjo uporabe preferencialov in pozdravlja, da se število tarifnih postavk, v katerih se preferenciali uporabljajo, vseskozi povečuje;

68.  ugotavlja, da je ocena izvajanja poglobljenega in celovitega sporazuma o prosti trgovini v veliki meri osredotočena na trgovinske tokove in trgovinske ovire; poziva Komisijo, naj ustrezno spremlja in ocenjuje izvajanje poglobljenega in celovitega sporazuma o prosti trgovini, pri tem pa naj posebno pozornost nameni prenosu in izvajanju pravnega reda, pa tudi posledicam za ukrajinsko družbo; poziva jo tudi, naj zagotovi javno in izčrpno letno poročanje, tudi o tehnični in finančni podpori, ki jo zagotavlja EU;

69.  pričakuje, da bo Ukrajina v sistem za reševanje sporov imenovala razsodnike ter v okviru poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju ustanovila organe in imenovala predstavnike;

70.  pozdravlja, da je ukrajinski parlament 20. marca 2018 na prvi obravnavi sprejel predlog zakona št. 5495 o ohranjanju ukrajinskih gozdov in preprečevanju nezakonitega izvoza nepredelanega lesa; meni, da bi morala biti liberalizacija trgovine z lesom pogojena z vzpostavitvijo pravnega okvira za preprečevanje in prepoved nezakonitega izvoza;

71.  ugotavlja, da se je Ukrajina v okviru pridružitvenega sporazuma zavezala, da se bo borila proti nezakoniti trgovini in jo preprečevala, ter Ukrajino poziva, naj sprejme ukrepe za kriminalizacijo te trgovine;

72.  ugotavlja, da je bilo vzhodno partnerstvo do zdaj osredotočeno predvsem na dvostransko trgovino in naložbe med EU in drugimi sodelujočimi državami; poziva k oblikovanju enotnejšega pristopa za vse države vzhodnega partnerstva in k okrepljenemu sodelovanju z Evrazijsko gospodarsko unijo, kar zadeva olajševanje trgovine, odpravo vizumov in tehnične standarde;

Sodelovanje na področju energije, varnosti in obrambe

73.  izraža pohvalo Ukrajini za dobro sodelovanje v energetskem sektorju, zlasti za napredek, ki ga je dosegla pri energijski učinkovitosti; poudarja ključno vlogo, ki jo imata boljša energijska učinkovitost in razvoj na področju energije iz obnovljivih virov, tudi kot dejavnika gospodarske rasti in zaposlovanja; poudarja tudi, da je treba reforme nadaljevati, zlasti pa dokončati reformo trga s plinom in električno energijo, da se popolnoma vključi na energetski trg EU, ter odpraviti obstoječe monopole in preprečiti nastanek novih, kar bo prineslo dolgoročne gospodarske koristi industriji in potrošnikom; spodbuja Komisijo, naj zagotovi, da bodo vsi projekti, povezani s plinovodi, v skladu s predpisi EU; poziva, naj se za izvajanje Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah iz leta 2015 v okviru vzhodnega partnerstva okrepi sodelovanje na področju energije; poudarja, da mora trg s plinom in električno energijo regulirati nacionalni organ, ki bo neodvisen od političnih in zasebnih interesov, pri oblikovanju cen mora biti zavezan socialno pravičnemu ravnotežju med interesi ponudnikov in končnih uporabnikov, hkrati pa mora zagotavljati utemeljeno oblikovanje cen;

74.  pozdravlja, da je bilo sprejetih veliko zakonov na področju okolja, zlasti tistih o strateškem okoljskem ocenjevanju in presoji vplivov na okolje, ter opozarja, da jih je treba izvajati in da so potrebne nujne kampanje ozaveščanja javnosti; pozdravlja napredek v zvezi s podnebno politiko, ki je bil dosežen s sprejetjem strategije za nizkoogljični razvoj in njeno podreditvijo Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja; spodbuja zgodnje sprejetje državne strategije za okoljsko politiko ter nove zakonodaje na področju ravnanja z odpadki in podnebne politike v skladu s pravnim redom EU;

75.  opozarja, da je okoljsko upravljanje ena osrednjih zahtev v okviru pridružitvenega sporazuma; poziva oblasti, naj ponovno proučijo sporazum in vse prihodnje načrte v zvezi s hidroelektrarno na Dnestru ter jih uskladijo z mednarodnimi konvencijami in standardi EU, pri čemer zagotovijo javno posvetovanje z vsemi zadevnimi stranmi iz Moldavije in Ukrajine, vključno s civilno družbo, ter zaščitijo ekosistem in okolje reke Dnester;

76.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi poslabšanja ekoloških razmer na vzhodu Ukrajine in na Krimu, ki je posledica konflikta, zlasti zaradi težav v zvezi z oskrbo z vodo, ki bi lahko imele pogubne posledice za celotno Evropo in bi lahko povzročile nepopravljivo katastrofo; poziva vse deležnike, naj preprečijo takšen scenarij in si z vsemi sredstvi prizadevajo zagotoviti ustrezno vzdrževanje in črpanje vode, tudi v rudnikih;

77.  priznava prizadevanja Ukrajine za vzpostavitev pravega digitalnega tržnega gospodarstva, vključno z napredkom pri razvoju na področju odprtih podatkov, povečanju dostopa do sistemov s pogojnim dostopom za digitalne televizijske in virtualne omrežne storitve in povečanju števila elektronskih komunikacijskih storitev za državljane in javnih registrov, kot je ProZorro; poudarja, da so potrebna še dodatna prizadevanja za zagotovitev, da bodo pravice in potrebe ukrajinskih državljanov, ki uporabljajo internet, varovane in v celoti uresničene zahteve enotnega digitalnega trga;

78.  pozdravlja sprejetje zakona o elektronskih storitvah zaupanja ter prednostne naloge, opredeljene v konceptu za razvoj digitalnega gospodarstva in družbe v Ukrajini za obdobje 2018–2020, kot pomembne korake na poti vključevanja Ukrajine na enotni digitalni trg EU;

79.  ponovno poudarja ključno vlogo Ukrajine v evropskem omrežju oskrbe z energijo; obsoja gradnjo plinovoda Severni tok 2, saj gre za političen projekt, ki ogroža evropsko varnost in prizadevanja za diverzifikacijo oskrbe z energijo; poziva, naj se projekt prekliče;

80.  je zaskrbljen zaradi sistemov nezakonitega izkoriščanja naravnih virov, kot so jantar, premog, pesek in les, ki jih v številnih primerih ščitijo in pomagajo organizirati lokalne ali regionalne uprave in organi kazenskega pregona ter so škodljivi in ogrožajo krajine in habitate, kot so gozdovi in reke, ter onemogočajo ekološko in ekonomsko trajnostno upravljanje virov države v korist njenih državljanov;

81.  obžaluje izčrpavanje ukrajinskih gozdov – problem, ki je povezan s koruptnimi sistemi, ki koristijo osebnim interesom v Ukrajini in podjetjem v EU; poziva, naj se oblikujejo ter hitro začnejo izvajati in izvrševati učinkoviti predpisi, da se preprečita nezakonita sečnja in korupcija, povezana s pridobivanjem lesa, v Ukrajini ter vzpostavi trajnostno upravljanje gozdov za zaščito in ohranitev gozdov in virov v Ukrajini;

82.  pozdravlja sprejete ukrepe za modernizacijo ukrajinske vojske in pomorskih sil v Črnem in Azovskem morju kot trdno jamstvo za stabilnost in ozemeljsko celovitost Ukrajine, kljub temu pa spodbuja reformo obrambne industrije, ki je nujno potrebna;

83.  meni in poudarja, da bi morala EU Ukrajini (in ostalima pridruženima državama – Moldaviji in Gruziji), če se zaveže, da bo izvajala pridružitveni sporazum ter spoštovala demokratična načela, pravno državo in temeljne svoboščine, odobriti posebne podporne mehanizme, med drugim v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje po letu 2020 v skladu z modelom vzhodnega partnerstva plus, ki ga zagovarja Parlament;

84.  opozarja, kako pomembno je okrepiti sodelovanje z Ukrajino na različnih ravneh, vključno z varnostjo in obrambo; v zvezi s tem pozdravlja zanimanje Ukrajine za nadaljnje sodelovanje v obrambnih projektih, vključno s stalnim strukturnim sodelovanjem (PESCO) na področju varnosti in obrambe;

85.  poudarja, kako pomembno je, da se ukrajinske državljane proaktivno seznanja s konkretnimi koristmi in cilji vzhodnega partnerstva;

86.  poudarja, kako pomemben je boj proti lažnim novicam in propagandi Rusije, vključno z njenim pričakovanim vmešavanjem v volitve v Ukrajini, pa tudi v celotni Evropski uniji; poziva, naj se sodelovanje med Ukrajino in EU v zvezi s tem vprašanjem okrepi;

87.  spodbuja Ukrajino in EU, naj še naprej razvijata sodelovanje na področju pravosodja, svobode in notranjih zadev;

Institucionalne določbe

88.  poziva, naj Ukrajina in EU na podlagi jasnih in merljivih kazalnikov bolje spremljata izvajanje reform in nadalje ukrepata v zvezi s tem izvajanjem; ponovno poziva Komisijo in ESZD, naj Parlamentu in Svetu pogosteje predložita podrobnejša pisna poročila o izvajanju sporazumov;

89.  poziva Komisijo, naj ustrezno spremlja in oceni izvajanje poglobljenega in celovitega sporazuma o prosti trgovini, pri tem pa naj posebno pozornost nameni prenosu in izvajanju pravnega reda, pa tudi posledicam za ukrajinsko družbo, ter naj zagotovi javno in izčrpno letno poročanje, tudi o tehnični in finančni podpori, ki jo zagotavlja EU;

90.  sklene pripravljati letna poročila o izvajanju pridružitvenih sporazumov;

°

°  °

91.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter predsedniku, vladi in parlamentu Republike Ukrajine.

MNENJE Odbora za mednarodno trgovino (21.6.2018)

za Odbor za zunanje zadeve

o izvajanju pridružitvenega sporazuma EU z Ukrajino
(2017/2283(INI))

Pripravljavec mnenja: Jarosław Wałęsa

POBUDE

Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za zunanje zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  pozdravlja povečanje obsega trgovine med EU in Ukrajino ter diverzifikacijo ukrajinskega izvoza v EU; spodbuja Komisijo, naj podpre Ukrajino pri opredeljevanju tistih področij, ki bi lahko dodatno spodbudila diverzifikacijo gospodarstva, ter jim da prednost v procesu izvajanja poglobljenega in celovitega sporazuma o prosti trgovini; poudarja, da se je izvoz v Rusijo v istem obdobju zmanjšal;

2.  poziva Komisijo, naj Parlamentu predloži podrobno oceno pridružitvenega sporazuma na podlagi dosedanjega napredka, saj se je od ocene učinka iz leta 2007 veliko stvari že spremenilo; meni, da bi morala ocena zajemati zlasti naslednje točke:

–  podrobno predstavitev ukrajinske trgovinske bilance,razdeljene po sektorjih in regijah;

–  razvoj malih in srednjih podjetij (MSP) ter predstavitev instrumenta za posojila za MSP, ki spadajo v poglobljeni in celoviti sporazum o prosti trgovini, ki je bil vzpostavljen leta 2015 z 200 milijoni EUR za pomoč MSP v vzhodnem sosedstvu;

–  predstavitev tržnega deleža;

–  predstavitve družbeno-ekonomskega položaja;

–  predstavitev razmer na trgu dela, sive ekonomije in neformalnega zaposlovanja;

–  posodobljeno analizo makrofinančnega stanja Ukrajine, vključno z davčnimi prihodki in odhodki, izogibanjem davkom in davčnimi utajami;

3.  opozarja, da Uredba (EU) 2017/1566 Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi začasnih avtonomnih trgovinskih ukrepov za Ukrajino, ki dopolnjujejo trgovinske koncesije na voljo na podlagi Sporazuma o pridružitvi, vključuje pravno zahtevo, da letno poročilo Komisije o izvajanju poglobljenega in celovitega sporazuma o prosti trgovini vključuje podrobno oceno avtonomnih trgovinskih ukrepov, vključno z njihovim socialnim učinkom;

4.  meni, da je regulativno zbliževanje med EU in Ukrajino v okviru poglobljenega in celovitega sporazuma o prosti trgovini izvrsten instrument, s katerim bo mogoče Ukrajino približati EU ter poenostaviti trgovino, izboljšati razmere za poslovanje in naložbe ter spodbujati trajnostni gospodarski razvoj Ukrajine; meni, da bi bilo treba razsežnost liberalizacije trgovine skrbno upravljati, da se čim bolj zmanjšajo stroški in hkrati povečajo koristi za ukrajinska podjetja in družbo, ter spodbuja Komisijo, naj preuči nadaljnje avtonomne trgovinske preferenciale in druga sredstva; spodbuja Ukrajino, naj prednostno obravnava izvajanje programa reform na področjih, ki so tesneje povezana z njeno proizvodno strukturo in priložnostmi za izvoz v EU, da bi se čim bolj zmanjšali stroški prehoda in čim bolj povečale morebitne koristi; poziva Ukrajino, naj nemudoma imenuje svojo domačo svetovalno skupino, da se zagotovi spremljanje izvajanja sporazuma s strani organizacij civilne družbe; je zaskrbljen zaradi vse večje revščine prebivalstva;

5.  opozarja, da je poglobljen in celovit sporazum o prosti trgovini del procesa reform, ki temeljijo na dobrem upravljanju ter boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu; pozdravlja sprejetje zakona o vrhovnem sodišču za boj proti korupciji; vendar je še vedno zaskrbljen zaradi nadaljnjega napredka na področju boja proti korupciji; je seznanjen s tem, da je v tem procesu reform pomembna svobodna, kritična civilna družba, ter poziva vlado Ukrajine, naj organizacije civilne družbe razreši izpolnjevanja obveznosti v zvezi z e-deklaracijo; poziva vlado Ukrajine, naj zagotovi neodvisnost nacionalnega urada za boj proti korupciji in izvede ustrezno reformo tajnih služb; opozarja vlado Ukrajine na njene prevzete obveznosti v preambuli pridružitvenega sporazuma, da bo gradila bolj poglobljeno in trajnostno demokracijo; poziva k reformi volilne pravice pred parlamentarnimi volitvami leta 2019, kot so priporočili parlamentarna skupščina Sveta Evrope, Beneška komisija ter Urada za demokratične institucije in človekove pravice OVSE; poziva Ukrajino, naj zagotovi, da bo sestava centralne volilne komisije Ukrajine odražala politično ravnotežje, ki predstavlja vse ustrezne politične sile, ter poudarja, da je pravna država ključni predpogoj za dobro in učinkovito izvajanje poglobljenega in celovitega sporazuma o prosti trgovini;

6.  meni, da je regulativno zbliževanje s pravnim redom EU ključna razsežnost poglobljenega in celovitega sporazuma o prosti trgovini, saj sta dejanski dostop do trga EU in reforma zelo odvisna od ustreznega izvajanja in izvrševanja zadevne zakonodaje; je seznanjen z velikimi izzivi, ki jih to pomeni za vodstvo, institucije in javno upravo v Ukrajini, ter spodbuja Komisijo, naj zagotovi primerno tehnično in finančno podporo; pozdravlja dejavnosti podporne skupine za Ukrajino in jo poziva, naj Parlamentu pogosteje poroča o vrsti zagotovljene pomoči, zlasti v zvezi s prenosom in izvajanjem pravnega reda;

7.  meni, da je praksa vključevanja ukrajinskih organov vse od faze priprave ustrezne zakonodaje koristna in da je zaradi tega proces bolj vključujoč, stroški prehoda za Moldavijo pa nižji; poziva Komisijo, naj v celoti izkoristi predhodne mehanizme za izmenjavo informacij;

8.  pozdravlja zakonodajni načrt vlade in parlamenta za izvajanje sporazuma in pristop Ukrajine k Sporazumu STO o vladnih naročilih; spodbuja Ukrajino, naj se osredotoči na izvajanje programa reform na področjih, kot so tehnični, sanitarni in fitosanitarni standardi, intelektualna lastnina in carinski predpisi;

9.  obžaluje, da ni napredka pri približevanju standardov EU za dobrobit živali, in poziva Ukrajino, naj nujno sprejme strategijo za izpolnitev te zaveze;

10.  je seznanjen z visoko stopnjo uporabe preferencialov in pozdravlja, da se število tarifnih postavk, kjer se uporabljajo preferenciali, vseskozi povečuje;

11.  ugotavlja, da se ocenjevanje izvajanja poglobljenega in celovitega sporazuma o prosti trgovini osredotoča predvsem na trgovinske tokove in trgovinske ovire; poziva Komisijo, naj ustrezno spremlja in ocenjuje izvajanje poglobljenega in celovitega sporazuma o prosti trgovini, pri tem pa naj posebno pozornost nameni prenosu in izvajanju pravnega reda, pa tudi posledicam za ukrajinsko družbo; poziva jo tudi, naj poskrbi za javno in izčrpno letno poročanje, tudi o tehnični in finančni podpori, ki jo zagotavlja EU;

12.  pričakuje, da bo Ukrajina v sistem za reševanje sporov imenovala razsodnike ter v zvezi s poglavjem o trgovini in trajnostnem razvoju ustanovila organe in napotila predstavnike;

13.  pozdravlja, da je parlament (Verkhovna Rada) 20. marca 2018 na prvi obravnavi sprejel predlog zakona št. 5495 o ohranjanju ukrajinskih gozdov in preprečevanju nezakonitega izvoza nepredelanega lesa; meni, da bi morala biti liberalizacija trgovine z lesom pogojena z vzpostavitvijo pravnega okvira za preprečevanje in prepoved nezakonitega izvoza;

14.  ugotavlja, da bi EU in Ukrajina z usklajenim pristopom k sankcijam, povezanim s Krimom in vzhodno Ukrajino, prispevali k povečanju pritiska za miroljubno rešitev teritorialnih izzivov, s katerimi se sooča Ukrajina; spominja na zavezanost mirni rešitvi regionalnih sporov iz člena 9 pridružitvenega sporazuma;

15.  ugotavlja, da je bilo vzhodno partnerstvo do zdaj osredotočeno predvsem na dvostransko trgovino in naložbe med EU in drugimi vpletenimi državami; poziva k oblikovanju enotnejšega pristopa za vse države vzhodnega partnerstva in k okrepljenemu sodelovanju z Evrazijsko gospodarsko unijo v smislu olajševanja trgovine, vizumske svobode in tehničnih standardov.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

21.6.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

26

5

4

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

William (earl) Dartmouthski, Laima Liucija Andrikienė, Tiziana Beghin, Salvatore Cicu, Santiago Fisas Ayxelà, Eleonora Forenza, Nadja Hirsch, Yannick Jadot, France Jamet, Elsi Katainen, Patricia Lalonde, Danilo Oscar Lancini, Bernd Lange, David Martin, Emmanuel Maurel, Anne-Marie Mineur, Sorin Moisă, Alessia Maria Mosca, Franck Proust, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández, Tokia Saïfi, Adam Szejnfeld

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Goffredo Maria Bettini, Reimer Böge, Klaus Buchner, Dita Charanzová, Danuta Maria Hübner, Sajjad Karim, Sander Loones, Lola Sánchez Caldentey

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Czesław Hoc, John Howarth, Dietmar Köster, Kosma Złotowski

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

26

+

ALDE

Dita Charanzová, Nadja Hirsch, Elsi Katainen

ECR

Czesław Hoc, Sajjad Karim, Sander Loones, Kosma Złotowski

PPE

Laima Liucija Andrikienė, Reimer Böge, Salvatore Cicu, Santiago Fisas Ayxelà, Danuta Maria Hübner, Sorin Moisă, Franck Proust, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Tokia Saïfi, Adam Szejnfeld

S&D

Goffredo Maria Bettini, John Howarth, Dietmar Köster, Bernd Lange, David Martin, Alessia Maria Mosca, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández

VERTS/ALE

Klaus Buchner, Yannick Jadot

5

-

EFDD

William (earl) Dartmouthski

ENF

France Jamet, Danilo Oscar Lancini

GUE/NGL

Eleonora Forenza, Anne-Marie Mineur

4

0

ALDE

Patricia Lalonde

EFDD

Tiziana Beghin

GUE/NGL

Lola Sánchez Caldentey

S&D

Emmanuel Maurel

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

12.11.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

41

9

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Michèle Alliot-Marie, Petras Auštrevičius, Bas Belder, James Carver, Lorenzo Cesa, Aymeric Chauprade, Javier Couso Permuy, Arnaud Danjean, Georgios Epitidios (Georgios Epitideios), Knut Fleckenstein, Eugen Freund, Michael Gahler, Tunne Kelam, Wajid Khan, Eduard Kukan, Arne Lietz, Barbara Lochbihler, Sabine Lösing, Andrejs Mamikins, Ramona Nicole Mănescu, David McAllister, Francisco José Millán Mon, Clare Moody, Pier Antonio Panzeri, Ioan Mircea Paşcu, Alojz Peterle, Tonino Picula, Julia Pitera, Cristian Dan Preda, Michel Reimon, Jean-Luc Schaffhauser, Anders Sellström, Alyn Smith, Jordi Solé, Dobromir Sośnierz, Jaromír Štětina, Miguel Urbán Crespo, Ivo Vajgl

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Andrea Bocskor, Igor Gräzin, Rebecca Harms, Marek Jurek, Juan Fernando López Aguilar, Antonio López-Istúriz White, Urmas Paet, Bodil Valero, Mirja Vehkaperä, Marie-Christine Vergiat

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Eleonora Evi, Liliana Rodrigues, Flavio Zanonato

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

41

+

ALDE

Petras Auštrevičius, Igor Gräzin, Urmas Paet, Ivo Vajgl, Mirja Vehkaperä

ECR

Bas Belder, Marek Jurek

PPE

Michèle Alliot-Marie, Andrea Bocskor, Lorenzo Cesa, Arnaud Danjean, Michael Gahler, Tunne Kelam, Eduard Kukan, Antonio López-Istúriz White, David McAllister, Ramona Nicole Mănescu, Francisco José Millán Mon, Alojz Peterle, Julia Pitera, Cristian Dan Preda, Anders Sellström, Jaromír Štětina

S&D

Knut Fleckenstein, Eugen Freund, Wajid Khan, Arne Lietz, Juan Fernando López Aguilar, Andrejs Mamikins, Clare Moody, Pier Antonio Panzeri, Ioan Mircea Paşcu, Tonino Picula, Liliana Rodrigues, Flavio Zanonato

VERTS/ALE

Rebecca Harms, Barbara Lochbihler, Michel Reimon, Alyn Smith, Jordi Solé, Bodil Valero

9

-

EFDD

Aymeric Chauprade, Eleonora Evi

ENF

Jean-Luc Schaffhauser

GUE/NGL

Javier Couso Permuy, Sabine Lösing, Miguel Urbán Crespo, Marie-Christine Vergiat

NI

James Carver, Georgios Epitidios (Georgios Epitideios)

1

0

NI

Dobromir Sośnierz

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 30. november 2018
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov