Postopek : 2018/2044(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0374/2018

Predložena besedila :

A8-0374/2018

Razprave :

PV 11/12/2018 - 13
CRE 11/12/2018 - 13

Glasovanja :

PV 12/12/2018 - 12.14
CRE 12/12/2018 - 12.14
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0512

POROČILO     
PDF 974kWORD 123k
21.11.2018
PE 621.073v02-00 A8-0374/2018

o ugotovitvah in priporočilih posebnega odbora o terorizmu

(2018/2044(INI))

Posebni odbor o terorizmu

Poročevalki: Monika Hohlmeier in Helga Stevens

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o ugotovitvah in priporočilih posebnega odbora o terorizmu

(2018/2044(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojega sklepa z dne 6. julija 2017 o ustanovitvi, pristojnostih, številčni sestavi in mandatu posebnega odbora o terorizmu(1), sprejetega v skladu s členom 197 Poslovnika,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Posebnega odbora za terorizem (A8-0374/2018),

Uvod

A.  ker Unija temelji na vrednotah človekovega dostojanstva, svobode, enakosti in solidarnosti, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter na načelu demokracije in pravne države; ker pomenijo teroristična dejanja eno od najhujših kršitev teh univerzalnih vrednot in načel;

B.  ker bi morala EU po najboljših močeh zagotavljati telesno in duševno celovitost svojih državljanov, ki jih ogrožajo teroristi; ker je treba v boju proti terorizmu njegovim žrtvam dati največji poudarek; ker morajo družbe žrtve terorizma zaščititi, prepoznati, podpirati in jim ponuditi odškodnino; ker sta v členu 6 Listine o temeljnih pravicah zapisani tako pravica do svobode kot pravica do varnosti, ki se medsebojno dopolnjujeta;

C.  ker bi moral biti odziv na teroristično grožnjo vedno v celoti skladen z načeli iz člena 2 PEU in bi moral upoštevati temeljne pravice in svoboščine ter načela, ki jih določa zlasti Listina o temeljnih pravicah, ob upoštevanju morebitnega učinka na nedolžne ljudi, ki predstavljajo veliko večino prebivalstva;

D.  ker je treba obsoditi terorizem v vseh njegovih pojavnih oblikah, ne glede na to, kdo, kje in zakaj zagreši ta dejanja, obsoditi, saj predstavlja eno od najresnejših groženj mednarodnemu miru in varnosti;

E.  ker so se v zadnjih letih teroristične grožnje zaostrile in se hitro spreminjajo; ker so nas teroristični napadi vse globoko prizadeli in zahtevali življenja številnih nedolžnih ljudi, še mnogo več pa jih je bilo ranjenih; ker čezmejna narava terorizma zahteva odločen in usklajen odziv ter sodelovanje znotraj držav članic in med njimi ter s pristojnimi agencijami in organi Unije ter zadevnimi tretjimi državami;

Institucionalni okvir

F.  ker je varnost ene od držav članic varnost vseh držav članic Unije; ker grožnje, ki jih predstavlja terorizem, zahtevajo celovit pristop, ki bo povezal notranjo in zunanjo varnost ter zagotovil usklajevanje na nacionalni in evropski ravni; ker so EU in države članice dosegle napredek pri odpravljanju teh groženj, vendar je bil ta napredek žal dosežen pod pritiskom dogodkov in ne s proaktivnimi ukrepi, pri tem pa ni dosežena enaka raven napredka v vseh državah članicah;

G.  ker je nacionalna varnost v izključni pristojnosti držav članic, kot je določeno v členu 4(2) PEU in členu 73 PDEU, medtem ko si Unija in države članice v skladu s členom 4(3) in členom 42 PEU medsebojno pomagajo pri izvajanju nalog, ki izvirajo iz Pogodb; ker je nacionalna varnost vse bolj odvisna od varnosti na širšem evropskem območju in ni opredeljena na ravni EU, kar državam članicam pušča veliko diskrecijsko pravico;

H.  ker hkrati člen 4(2) PDEU določa, da za območje svobode, varnosti in pravice velja deljena pristojnost med Unijo in državami članicami; ker ima EU specifične pristojnosti glede lajšanja in spodbujanja usklajevanja in sodelovanja med državami članicami ter pri harmonizaciji njihove zakonodaje in praks; ker je EU v skladu s členom 67 PDEU pristojna, da ukrepa in zagotovi visoko raven varnosti z ukrepi za preprečevanje kriminala in boj proti njemu;

I.  ker nacionalne varnostne in obveščevalne agencije držav članic EU in nekaterih tretjih držav učinkovito sodelujejo prek skupine za boj proti terorizmu, ki je neuradno telo zunaj EU, ter na dvostranski in večstranski osnovi; ker ima ta skupina platformo za izmenjavo operativnih obveščevalnih podatkov, s katero se je povečala hitrost izmenjave ter izboljšala kakovost izmenjanih obveščevalnih podatkov; ker ima EU ustaljen sklop struktur, ki se v celoti ali delno ukvarjajo s terorizmom, zlasti Europolov Evropski center za boj proti terorizmu (ECTC) kot osrednje vozlišče za izmenjavo informacij med organi pregona in za sodelovanje na področju boja proti terorizmu na ravni EU, ter Obveščevalni in situacijski center EU (INTCEN) kot vstopna točka za strateške obveščevalne podatke iz obveščevalnih in varnostnih služb v EU, prek katerih informacije CTG dosežejo evropske odločevalce, vse skupaj pa omogoča in poenostavlja evropski koordinator za boj proti terorizmu;

J.  ker meja med pristojnostmi EU in nacionalnimi pristojnostmi zaradi različnih značilnosti in geografskih prerogativov ni vedno jasna, kar še poudarja pomen sodelovanja med tema dvema ravnema upravljanja; ker lahko pride do težav pri usklajenem, učinkovitem in doslednem odzivanju na teroristične grožnje zaradi raznolikih regionalnih, nacionalnih in mednarodnih akterjev ter akterjev EU na področju boja proti terorizmu, katerih pristojnosti se prekrivajo in katerih mandati niso ustrezno določeni, zaradi velike kompleksnosti sistema, recimo številnih formalnih in neformalnih forumov za sodelovanje in izmenjavo informacij, kakor tudi zaradi porazdelitve pristojnosti med različnimi regionalnimi in nacionalnimi agencijami, med službami kazenskega pregona in obveščevalnimi službami ter med EU in državami članicami;

K.  ker ima evropski komisar za varnostno unijo pomembno vlogo pri povezovanju razvoja, izvajanja, spremljanja in vrednotenja politik Komisije; ker vzpostavitev funkcije komisarja za varnostno unijo kaže zavezanost EU k spodbujanju in podpiranju sodelovanja med državami članicami pri vprašanjih notranje varnosti ter k harmonizaciji protiteroristične zakonodaje in zagotavljanju boljšega sodelovanja med organi pregona in pravosodnimi organi, ob doslednem spoštovanju dejstva, da so za ta vprašanja pristojne države članice, kot to določajo Pogodbe;

L.  ker je koordinator Unije za boj proti terorizmu pomemben dejavnik pri spremljanju izvajanja strategije EU za boj proti terorizmu; ker koordinator Unije za boj proti terorizmu v skladu s svojim mandatom, kot ga je določil Evropski svet, zagotavlja izvajanje in ocenjevanje strategije in usklajevanje dela v Uniji ter pomaga pri stikih med Unijo in tretjimi državami; ker poleg tega vodi stike z institucijami, agencijami in državami članicami EU, jim nudi dragoceno pomoč v obliki nasvetov in pomaga pri krepitvi njihovega usklajevanja; ker sta njegov mandat in status kljub temu slabo opredeljena;

M.  ker je Parlament 6. julija 2017 ustanovil začasni Posebni odbor o terorizmu (TERR), ki naj bi oblikoval stališče Parlamenta v zvezi s praktičnimi in zakonodajnimi vrzelmi v sedanjem protiterorističnem režimu, ki so omogočile, da je prišlo do nedavnih terorističnih napadov v EU, pa tudi dal priporočila v pomoč pri obravnavanju terorističnih groženj na ravni EU;

N.  ker ima evropsko javno tožilstvo, ki bo ustanovljeno na podlagi Uredbe Sveta (EU) 2017/1939, pomembno nalogo, da preiskuje in preganja kazniva dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije; ker njegova ustanovitev in dodelitev finančnih sredstev temu novemu organu ne bi smela negativno vplivati na zmožnosti obstoječih struktur, kot je Eurojust, da spodbujajo prizadevanja držav članic v boju proti terorizmu;

O.  ker je bila samo za četrtino od 88 pravno zavezujočih protiterorističnih ukrepov, predlaganih med septembrom 2001 in poletjem 2013, izvedena ocena učinka, samo za tri pa javno posvetovanje(2); ker se je to razmerje v zadnjih letih izboljšalo, saj so bile nedavne pobude, ki jih je Komisija predložila v letih 2017 in 2018, ustrezno utemeljene; ker je Komisija z agendo o boljšem pravnem urejanju, sprejeto leta 2015, utrdila tudi svojo politiko o posvetovanju z deležniki; ker bi lahko bili ukrepi za boj proti terorizmu učinkovitejši in bolj skladni, če bi se posvetovali z ustreznimi deležniki in izvedli ocene učinka;

P.  ker je Komisija v celoviti oceni varnostne politike EU nepopolno izvajanje navedla kot enega od izzivov varnostne unije;

Q.  ker je ocenjevanje ukrepov za boj proti terorizmu bistveno, da se ugotovi, ali so učinkoviti, ustrezni, dosledni in upoštevajo temeljne pravice, ali pa so potrebni dodatni ukrepi za odpravo pomanjkljivosti; ker je razlika med spremljanjem obsega izvajanja in dejansko učinkovitostjo izvedenih ukrepov; ker je bilo med leti 2001 in 2016 pripravljenih 17 poročil o spremljanju izvajanja in ocenjevanju v primerjavi z 10 strategijami za boj proti terorizmu ter 55 zakonodajnimi in nezavezujočimi ukrepi; ker je bistveno, da začnejo države članice hitro izvajati evropsko zakonodajo na področju varnosti, da se preprečijo morebitne vrzeli v celovitem evropskem sistemu protiterorističnih ukrepov;

Teroristična grožnja

R.  ker so bile države članice EU v zadnjih letih tarča večjih terorističnih napadov; ker so najhujše napade izvedle ali navdahnile džihadske skupine, kot sta Daiš in Al Kajda; ker določene države včasih pomagajo tem terorističnim skupinam(3) pri njihovih dejavnostih; ker je še vedno zaskrbljujoč tudi skrajni desničarski, skrajni levičarski in etnično-nacionalistični separatistični nasilni ekstremizem, katerega cilj je z nelegitimno uporabo nasilja strmoglaviti demokratične vrednote in sistem pravne države v EU;

S.  ker je bila sicer večina terorističnih napadov v EU v letu 2017 opredeljenih kot napadi separatistov (137 od 205), vendar je v poročilu Europola o stanju in trendih na področju terorizma za leto 2018 jasno navedeno, da nobena od prijavljenih dejavnosti v nobeni kategoriji terorizma ni bila tako smrtonosna in ni tako vplivala na družbo kot celoto kot dejavnosti džihadskih teroristov; ker je vse večje tveganje povračilnega terorizma resen problem, ki ga ne bi smeli podcenjevati;

T.  ker bi za teroristične napade, če gre pri tem za „velik ali sistematičen napad na katero koli civilno prebivalstvo“, moral veljati člen 7 Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča z dne 17. julija 1998;

U.  ker so se zaradi dogodkov in nestabilnosti na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki Daiš in druge teroristične skupine utrdile v državah, ki mejijo na EU, in v obsegu brez primere novačile borce iz držav EU, ter je torej povezava med notranjo in zunanjo varnostjo postala še pomembnejša;

V.  ker se je na tisoče državljanov, rojenih ali prebivajočih v Evropi, pridružilo Daišu pri terorističnih dejavnostih v Siriji in Iraku, vendar se je strategija po vojaškem porazu Daiša spremenila, in sicer se je zmanjšalo število tistih, ki v ti državi odpotujejo s terorističnimi nameni, medtem ko se džihadistične teroriste in speče celice v EU spodbuja k izvajanju napadov v svojih matičnih državah ali državah prebivališča;

W.  ker so nedavni napadi pokazali, da so strelno orožje in eksplozivi še vedno tradicionalne metode, ki jih uporabljajo teroristične skupine; vendar pa posamezniki čedalje pogosteje uporabljajo drugo orožje in metode, ki so precej manj kompleksne in jih je težje odkriti, njihov cilj pa je povzročiti kar največje število naključnih žrtev med civilisti;

X.  ker vračanje tujih terorističnih bojevnikov in njihovih družin pomeni posebne izzive v zvezi z varnostjo in radikalizacijo, zlasti v primeru otroških povratnikov, ki predstavljajo posebno težavo, saj kot žrtve potrebujejo zaščito, hkrati pa so lahko tudi potencialni storilci;

Y.   ker so bili nekateri od teh povratnikov dalj časa izpostavljeni ideološki indoktrinaciji in vojaškemu urjenju z uporabo orožja in razstreliva ter različnih taktik kritja, napada in boja, v nekaterih primerih pa so se povezali z drugimi teroristi, morda nekdanjimi tujimi bojevniki, s katerimi tvorijo nadnacionalne mreže(4);

Z.  ker so med storilci terorističnih napadov v EU zelo pogosto državljani EU, pogosto druga ali tretja generacija priseljencev, ki so odrasli v državi članici, ki so jo potem napadli, ter tujci, ki so v nekaterih primerih dalj časa bivali v državi članici, ki so jo napadli;

AA.  ker so naše odprte družbe in naše odprte meje ranljive, kar teroristične skupine izrabljajo; ker so nekateri teroristi za vstop v evropske države uporabili migracijske poti in poti prosilcev za azil ter tako izkoristili svobodo gibanja v EU;

AB.  ker obstajajo dokumentirani primeri(5), v katerih so žrtve hudih kaznivih dejanj teroristov Daiša, storjenih na ozemlju Sirije ali Iraka, ki so mislile, da so končno na varnem, ponovno srečale svoje mučitelje na ozemlju EU, kjer so oboji zaprosili za zaščito;

AC.  ker pretok migrantov brez urejenega statusa in beguncev pomeni izziv za njihovo vključevanje v evropske družbe ter zahteva okrepljene in specifične naložbe, usmerjene v socialno in kulturno vključevanje;

AD.  ker se lahko za napade uporabijo nove oblike terorizma, med njimi kibernetski terorizem in orožje za množično uničevanje, morda v povezavi z novo tehnično opremo, kot so brezpilotni zrakoplovi; ker obstaja precedens preprečenega napada z ricinom, zelo strupenim biološkim strupom; ker obstajajo primeri, ko so teroristične skupine uporabile ali nameravale uporabiti jedrske, radiološke, kemične ali biološke (JRKB) materiale ter na družbenih omrežjih objavljale možne taktike in metode za napade in tarče;

AE.  ker imajo države članice različne strategije za odzivanje na hibridne ter jedrske, radiološke, kemične in biološke grožnje, zaradi česar je tudi njihova raven pripravljenosti različna;

AF.  ker je Evropski svet 28. junija 2018 pozdravil skupno sporočilo o odpornosti Evrope na hibridne grožnje ter grožnje JRKB, da bi se opredelila področja, na katerih bi bilo treba okrepiti ukrepe za nadaljnjo poglobitev in okrepitev bistvenega prispevka EU k odpravljanju teh groženj, ter da bi se države članice in Komisijo pozvalo k nujnim skupnim prizadevanjem za celovito izvajanje akcijskega načrta na področju JRKB varnosti;

AG.  ker je treba biti v političnem diskurzu o terorističnih grožnjah previden, saj ga izrabljajo tako levičarski kot desničarski agitatorji, da se prepreči polarizacija v družbi in slabitev demokracije, socialne kohezije in človekovih pravic, kar je tudi cilj terorističnih organizacij;

AH.  ker je bilo v evropski agendi za varnost iz aprila 2015 poudarjeno, da je treba obravnavati povezavo med terorizmom in organiziranim kriminalom, saj je organizirani kriminal podlaga za terorizem prek več različnih kanalov, kot so med drugim dobava orožja, financiranje s tihotapljenjem drog in vdor na finančne trge;

AI.  ker so velike mednarodne teroristične organizacije, kot sta Daiš in Al Kajda, finančno neodvisne in ker teroristične skupine finančna sredstva pridobivajo z nedovoljeno trgovino, med drugim z blagom, orožjem, surovinami, gorivi, drogami, cigaretami in kulturnimi predmeti, ter s trgovino z ljudmi, suženjstvom, izkoriščanjem otrok in izsiljevanjem; ker povezava med organiziranim kriminalom in terorističnimi skupinami predstavlja veliko grožnjo; ker bi lahko ti viri omogočili nadaljnje financiranje njihovih kriminalnih dejavnosti v prihodnosti;

AJ.  ker sodelovanje med terorističnimi organizacijami in organiziranimi kriminalnimi združbami, pri katerem se zmožnost povzročitve množičnih žrtev med civilisti v državah članicah EU poveže z logističnimi zmogljivostmi, ki to omogočajo, pomeni veliko tveganje; ker je na voljo le malo poročil in analiz organov pregona in obveščevalnih služb o povezavi med organiziranim kriminalom in terorizmom; ker so preiskovalne in pravosodne zmogljivosti, osredotočene na organizirani kriminal, v številnih državah članicah in na ravni EU pogosto nezadostne;

AK.  ker je namen terorizma oslabiti in poraziti demokracije; ker so politiki in vlade ključni akterji za doseganje širokega soglasja in družbene odpornosti, da bi lahko učinkovito branili naše demokratične sisteme;

Preprečevanje in zatiranje radikalizacije, ki vodi do nasilnega ekstremizma

AL.  ker je Center odličnosti mreže za ozaveščanje o radikalizaciji (RAN) pomembna platforma za izmenjavo dobre prakse med strokovnimi delavci, vključno z organi pregona, in prispeva k zbiranju pomembnega znanja na področju preprečevanja in zatiranja radikalizacije(6);

AM.  ker so razmere v vsaki državi članici različne in ker bi lahko pred nedavnim prenovljena evropska strategija za boj proti radikalizaciji podpirala nacionalne strategije, ki so pomembne pri zagotavljanju splošnih okvirov za programe na nacionalni in lokalni ravni; ker morajo biti te strategije dosledne in učinkovite ter potrebujejo zadostno financiranje za lokalne oblasti in deležnike iz civilne družbe, da bo te programe mogoče izvesti;

AN.  ker ni mogoče opredeliti le ene poti do radikalizacije; ker so lahko dejavniki in sprožilci tudi socialna kohezija, politični okvir, gospodarski pogoji, verski in ideološki ideali, osebne travme in psihološka ranljivost ter osebno okolje in mreže; ker je bila razsežnost spola še do nedavnega podcenjena in ker je razširjeno napačno razumevanje vloge, ki jo lahko imajo ženske; ker ženske niso vedno pasivni subjekti, saj lahko prav tako mobilizirajo, novačijo, zbirajo sredstva in celo zagrešijo teroristična dejanja;

AO.  ker se nekatere soseske z nizkimi dohodki v evropskih mestih soočajo z množično brezposelnostjo in sistematičnim razpadom pravne države, kar ustvarja plodna tla za verski ekstremizem in terorizem; ker lahko spodbujanje socialne vključenosti in dejavno spodbujanje demokratičnih vrednot, ki jih morajo spoštovati vsi državljani, prispevata k zmanjšanju občutka marginalizacije in ublažitvi nevarnosti radikalizacije; ker je za boj proti radikalizaciji in nasilnemu ekstremizmu potrebno tesno in usklajeno sodelovanje vseh deležnikov na vseh ravneh upravljanja (lokalni, regionalni in nacionalni), pa tudi s civilno družbo in zasebnim sektorjem;

AP.  ker strokovnjaki poudarjajo pozitivne izkušnje večagencijskega pristopa, ki se osredotoča na vzpostavljanje infrastruktur, ki upoštevajo različne poti do radikalizacije in ogrožene demografske skupine in ki zagotavljajo zgodnjo podporo različnih organov in organizacij na več ravneh tistim, ki so zaradi svoje ranljivosti dovzetni za radikalizem, in njihovim družinam, ter poudarja podporno vlogo policije ter tako krepi odnose;

AQ.  ker še ni jasnih metodologij za merjenje učinkovitosti projektov za preprečevanje in zatiranje radikalizacije;

AR.  ker je mogoče za projekte za preprečevanje in zatiranje radikalizacije na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni uporabiti več evropskih skladov in programov; ker je v proračunu EU do leta 2020 za projekte za boj proti radikalizaciji namenjenih 314 milijonov EUR(7); ker je treba stalno ocenjevati učinkovitost teh programov; ker je merjenje učinkovitosti preventivnih ukrepov za preprečevanje radikalizacije zelo težavno in zahteva tesno sodelovanje med Komisijo, državami članicami, posameznimi deležniki in raziskovalci;

AS.  ker Europol ocenjuje, da je bilo leta 2018 v EU približno 30.000 radikaliziranih džihadistov;

AT.  ker se na ozemlju mnogih držav članic EU krepi diskurz radikaliziranih skrajnežev, pogosto v obliki tiskovin ter učnih ali avdiovizualnih vsebin, vključno z družbenimi omrežji in satelitskimi televizijskimi postajami; ker ta diskurz nasprotuje demokraciji, pravni državi in človekovim pravicam, škodi pluralizmu, spodbuja nasilje in nestrpnost do vseh drugih ver, je odkrito antisemitski, nasprotuje enakosti med moškimi in ženskami ter spodbuja regresivno vizijo kulture in družbe;

AU.  ker v določenih knjigarnah in na spletu v Evropi prevladuje salafistična in vahabistična literatura, ki se napaja iz sovražnega govora; ker ta globalizirana in poenostavljena različica islama odstopa od praks muslimanskih skupnosti v Evropi in prispeva k spodkopavanju njihovega splošnega vključevanja;

AV.  ker je cilj radikalnega islamskega fundamentalizma, da bi religija obvladovala vsa področja življenja - osebno, politično in družbeno - to bi pa lahko privedlo k vrsti skupnosti, ki bi bila dovzetna za džihadistično novačenje;

AW.  ker so bili po Evropi zabeleženi številni primeri radikalnih pridigarjev sovraštva; ker pridigarji sovraštva pogosto prihajajo iz držav zunaj EU, medtem ko nekatere mošeje prejemajo netransparentna finančna sredstva iz tretjih držav, med katerimi so mnogi avtoritarni ali verski režimi, ki ne vladajo v skladu z demokracijo, pravno državo in človeškimi pravicami;

AX.  ker v EU obstajajo samooklicani verski učni centri, ki širijo skrajne ideje in v katerih so lahko mladostniki in otroci izpostavljeni učnim vsebinam, ki nasprotujejo demokraciji, pravni državi in človekovim pravicam, vključno z nasilnimi vsebinami; ker ekstremistične organizacije, ki postavljajo temelje za novačenje teroristov, pogosto izkoriščajo šibke točke mladih tako, da jih pritegnejo s socialnim in kulturnim dogajanjem;

AY.  ker napredna strategija spletnega komuniciranja, ki jo za promoviranje terorizma z njegovim poveličevanjem uporablja zlasti Daiš, pa tudi druge velike mednarodne teroristične skupine, ponuja zasnovo, ki se zgleduje po svetovni kulturi mladih, npr. spletnih igrah, zaradi česar je zelo privlačna za otroke in mlade; ker jih ta model skuša zvabiti tudi z družbenimi in kulturnimi priložnostmi;

AZ.  ker je več nedavnih preiskav pokazalo, da imajo lahko internet in zlasti družbeni mediji vlogo spodbujevalca radikalizacije, ki vodi do nasilnega ekstremizma, pa tudi sredstva, s katerim ksenofobne skupine širijo sovražni govor in nedovoljene vsebine, zlasti med mladimi;

BA.  ker so bili spletni velikani na podlagi večkratnih pozivov, naj se bolj vključijo v boj proti terorizmu, prisiljeni prevzeti svoj del odgovornosti; ker v okviru evropskega internetnega foruma, ki je bil vzpostavljen leta 2015, podjetja prostovoljno sodelujejo pri odstranjevanju terorističnih vsebin s svojih spletišč, če menijo, da ta kršijo njihove pogoje poslovanja; ker je maja 2016 začel veljati kodeks ravnanja za velika podjetja informacijske tehnologije, na podlagi katerega se borijo proti nezakonitemu sovražnemu govoru na spletu; ker to prostovoljno sodelovanje kljub temu še ne zadošča;

BB.  ker je do konca drugega četrtletja 2018 Europolova evropska enota za prijavljanje internetnih vsebin (EU IRU) že ocenila 54.752 vsebin, ki so bile pripravljene v 10 različnih jezikih na 170 spletnih platformah, kar je sprožilo 52.716 sklepov za napotitev, pri čemer stopnja uspešne odprave znaša 89,5 % na podlagi prostovoljnega premisleka zlorabljenih ponudnikov spletnih vsebin(8);

BC.  ker je treba okrepiti zavzetost podjetij, čeprav je bil na področju odstranjevanja spletnih terorističnih vsebin dosežen določen napredek; ker se vsebine pogosto ne odstranijo v celoti, pravočasno ali trajno, pri čemer podjetja vsebino odstranijo le z enega od svojih spletišč, na drugem pa jo pustijo, ali pa dovolijo, da profil ostane aktiven in/ali se ponovno pojavi, potem ko je bil uporabljen za objavo vsebin, ki so kršile pogoje poslovanja podjetja; ker je treba izboljšati učinkovito, celovito in pregledno poročanje podjetij in organov pregona; ker bi morala imeti zadevna podjetja in uporabniki možnost uporabe pravnih sredstev;

BD.  ker velika podjetja odstranjujejo vse več vsebin, zaradi tega pa teroristične skupine vse pogosteje uporabljajo nove in/ali manjše platforme, ki so manj primerne za hitro odstranjevanje terorističnega materiala; ker je zaradi te širitve na manjše platforme nujno potrebno vzpostaviti dodatno tehnično podporo, kot je na primer uvedba platformno neodvisnih samodejnih orodij, kot je zgoščevalna tehnologija, ki lahko s precejšnjo natančnostjo vnaprej prepoznajo spletno teroristično vsebino in preprečijo njeno objavo;

BE.  ker bi lahko razvoj novih tehnologij ter uporaba umetne inteligence in algoritmov omogočili hitro prepoznavanje in prijavo spletnih terorističnih vsebin; ker uporaba samodejnih orodij prinaša tudi tveganje lažnih zadetkov;

BF.  ker študije in poročila kažejo, da se lahko zapori z lahkoto razvijejo v kriminalno-teroristične mikrokozmose, kjer potekata novačenje in mreženje; ker notranje razmere v mnogih zaporih pospešujejo nevarnost radikalizacije storilcev kaznivih dejanj, in sicer z inkubacijo in omogočanjem terorizma; ker se bo veliko oseb, ki prestajajo zaporno kazen, kmalu vrnilo v svoje skupnosti, kar predstavlja poseben izziv v smislu ponovnega vključevanja in resno možnost povratništva; ker spremljanje storilcev z visoko stopnjo tveganja zahteva zelo veliko sredstev varnostnih služb držav članic; ker imata lahko ureditev zaporov in obvladovanje tveganja znatno vlogo pri blažitvi teh groženj; ker države članice priznavajo, da se morajo soočiti z naraščanjem radikalizacije v zaporih, vendar je potrebnih več učinkovitih ukrepov;

Sodelovanje in izmenjava informacij

Horizontalna vprašanja

BG.  ker je hramba podatkov, ob upoštevanju sodne prakse Sodišča Evropske unije, bistven del preiskovalnega postopka; ker se policijski in pravosodni organi ter obveščevalne službe za uspešno obravnavanje primerov ponavadi močno opirajo na komunikacijske podatke; ker je bila med delom posebnega odbora o terorizmu vedno znova izpostavljena potreba po ustrezni ureditvi hrambe podatkov za namene boja proti terorizmu;

BH.  ker bo šifriranje po eni strani znatno prispevalo k varnosti na področju informacijskih tehnologij, po drugi pa ga bodo uporabljali tudi teroristi za zaščito svojih komunikacij ali shranjenih podatkov, kar je velik izziv za organe pregona, varnostne in obveščevalne službe, saj jim lahko onemogoči dostop do bistvenih podatkov in dokazov; ker je šifriranje resna težava, zlasti kadar celo odgovorni ponudniki spletnih storitev ne želijo ali ne morejo dešifrirati komunikacije;

Informacijski sistemi

BI.  ker še vedno potekajo pogajanja o razdrobljenem okviru obstoječih sistemov, novih sistemov, ki se pripravljajo, predlogov za prihodnje sisteme in predlogov za reforme za odpravo vrzeli in ovir; ker je ta razdrobljeni okvir posledica zgodovinskih dejavnikov in pasivnega pristopa k predlogom za novo zakonodajo in njenemu sprejemanju;

BJ.  ker se je izmenjava informacij od napadov v Parizu leta 2015 znatno povečala, vendar podatki o izmenjavi informacij kažejo, da je majhno število držav odgovorno za velik delež tako vsebine, ki je na voljo v zbirkah podatkov EU, kot tudi poizvedb v teh zbirkah;

BK.  ker obstajajo številne ovire za pravilno delovanje informacijskih sistemov, kot so nepopolno izvajanje ali izvajanje, ki sploh ne poteka, pomanjkljivo znanje in/ali nezadostno usposabljanje za uporabo obstoječih sistemov, nezadostni viri, vključno s človeškimi viri, ali neustrezna materialna osnova ter slaba kakovost podatkov v informacijskem sistemu;

BL.  ker je mogoče informacijske sisteme razdeliti na centralizirane in decentralizirane, pri čemer prve upravlja EU in njene agencije, slednje pa države članice; ker centralizirani informacijski sistemi vključujejo schengenski informacijski sistem (SIS), vizumski informacijski sistem (VIS), sistem Eurodac, sistem vstopa/izstopa, predlagani evropski sistem za potovalne informacije in odobritve (ETIAS) in predlagani evropski informacijski sistem kazenskih evidenc za državljane tretjih držav (ECRIS-TCN);

BM.  ker decentralizirane sisteme in mehanizme za izmenjavo informacij upravljajo organi držav članic, pri čemer ti sistemi in mehanizmi vključujejo: evropski informacijski sistem kazenskih evidenc (ECRIS) za izmenjavo informacij nacionalnih kazenskih evidenc, sistem evidence podatkov o potnikih (PNR), ki zahteva, da letalski prevozniki nacionalnim organom posredujejo podatke o potnikih za vse lete med tretjimi državami in EU, sistem izpopolnjenih podatkov o potnikih (API), v katerem so zbrane informacije o potnikih pred njihovimi poleti v EU, in prümski okvir za izmenjavo podatkov o DNK, prstnih odtisov in podatkov o registraciji vozil;

BN.  ker je SIS največji, najbolj uporabljan in najučinkovitejši informacijski sistem Evropske unije na področju svobode, varnosti in pravice, ki ga podpira mreža uradov SIRENE, kar prinaša pomembno dodano vrednost na področju mednarodnega policijskega sodelovanja in mejnega nadzora, zlasti v boju proti terorizmu;

BO.  ker je bilo pri oceni sistema VIS leta 2016 ugotovljeno, da je dostop do tega sistema za namene kazenskega pregona omejen in razdrobljen med državami članicami;

BP.  ker kljub večkratnim pozivom k vzpostavitvi evropskega sistema evidence podatkov o potnikih (PNR) vse države članice niso pokazale enake zavezanosti, prav tako jih večina ni upoštevala roka za prenos te zakonodaje; ker bi morale države članice, ki so zamudile rok za prenos, nemudoma sprejeti vse potrebne ukrepe za popolno in takojšnje izvajanje te direktive;

BQ.  ker se izvaja več pilotnih projektov z namenom odprave pomanjkljivosti decentraliziranega sistema EU PNR; ker so potrebni hitri odgovori na zahteve enot za informacije o potnikih drugih držav članic, kar se lahko izkaže za težavno, ker se zahteve obdelujejo ročno;

BR.  ker sta na 6. seznamu ukrepov v okviru strategije za upravljanje informacij trenutno dva pilotna projekta, ki se izvajata in sta namenjena zagotavljanju medsebojnega povezovanja z decentraliziranimi sistemi, in sicer projekt ADEP („Automation of data exchange processes on police records“) in projekt QUEST („Querying Europol Systems“); ker je šest držav članic že vključenih v pilotni projekt ADEP za samodejno pošiljanje policijskih evidenc med različnimi državami in ker ta projekt dobro poteka; ker takšni projekti pomagajo pri zagotavljanju dejanskih in uporabnih rešitev težav, ki izhajajo iz slabe medsebojne povezanosti decentraliziranih informacijskih sistemov, ter pomagajo krepiti zaupanje in sodelovanje med državami članicami;

Interoperabilnost

BS.  ker je Komisija podala dva predloga za uredbo o vzpostavitvi okvira za interoperabilnost med obstoječimi in predlaganimi centraliziranimi informacijskimi sistemi na področjih policijskega in pravosodnega sodelovanja, azila in migracij, mej in vizumov, se pravi sistemi VIS, SIS, EES in Eurodac ter ETIAS in ECRIS-TCN, ko bodo sprejete zadevne pravne osnove;

BT.  ker so storilci kaznivih dejanj lahko še vedno evidentirani v različnih nepovezanih zbirkah podatkov pod različnimi imeni; ker je torej treba sedanjo arhitekturo EU za upravljanje podatkov izboljšati z interoperabilnostjo, da bi se odpravile pomanjkljivosti in večkratne lažne identitete ter zagotovile prave informacije ob pravem času;

BU.  ker so lahko na ozemlju ene države članice številne ločene decentralizirane podatkovne zbirke na zvezni, regionalni in lokalni ravni z različnim vnosom podatkov v različnih sistemih in zapletenimi postopki za izmenjavo ali preverjanje podatkov pri zadevnih organih na različnih ravneh, če ti postopki sploh obstajajo;

BV.  ker bo uporaba skupne oblike sporočil na ravni EU, kot je univerzalna oblika sporočil (UMF), olajšala izmenjavo podatkov in informacij med stranmi in interoperabilnimi sistemi; ker se lahko z zahtevo, da je treba uporabljati določena polja UMF za določene izmenjave, prispeva k izboljšanju kakovosti podatkov v vseh sistemih, med katerimi se izmenjujejo sporočila; ker bi bilo treba spodbujati uporabo te skupne oblike sporočil tudi v Europolu in Interpolu;

BW.  ker bi morala agencija eu-LISA določiti avtomatizirane mehanizme in postopke za nadzor kakovosti podatkov ter skupne kazalnike kakovosti podatkov in minimalne standarde kakovosti za podatke, shranjene v informacijskih sistemih; ker bi bil cilj, da informacijski sistemi EU in sestavni deli interoperabilnosti samodejno odkrijejo očitno nepravilne ali nedosledne predložene podatke, da bi lahko država članica, ki je podatke poslala, slednje preverila in izvedla vse potrebne popravne ukrepe;

Sodelovanje in izmenjava informacij v državah članicah in med njimi

BX.  ker ovire za bolj tekoče sodelovanje pogosto izhajajo iz organizacijskih in pravnih težav med različnimi nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi strukturami v državah članicah, kot so: prekrivanje pristojnosti in neustrezno določeni mandati, odlašanje pri izmenjavi informacij, ki lahko vodi v izgubo odgovornosti ali izgubo pomembnih informacijskih tokov, pravne ovire pri izmenjavi informacij med različnimi organi, dejstvo, da morajo organi med seboj tekmovati za vire, ter tehnične ovire za izmenjavo informacij;

BY.  ker je načelo lastništva podatkov bistvenega pomena, saj bodo lahko organi za boj proti terorizmu tako zaupali izmenjavi informacij prek zbirk podatkov EU med državami članicami ter z Europolom;

BZ.  ker mešanje obveščevalnih informacij in informacij v zvezi s kazenskim pregonom povzroča velike pravne izzive in tveganja zaradi različnih pravil glede odgovornosti, ki se uporabljajo za obe vrsti informacij, vključno z ogrožanjem temeljne pravice osumljencev do poštenega sojenja, kadar se obveščevalne informacije uporabljajo kot dokaz v sodnih postopkih; ker je treba vzpostaviti pravni okvir za izmenjavo informacij med obveščevalnimi službami in organi kazenskega pregona, zlasti ker obveščevalni podatki pogosto zadevajo informacije o osebah, ki še niso osumljenci v kazenski preiskavi, lahko pa pripadajo terorističnim mrežam oziroma so tuji teroristični bojevniki, ki se vračajo; ker pa to ne sme povzročiti nikakršnega znižanja pravnih standardov;

CA.  ker policija in obveščevalne službe sprejemajo, obdelujejo in prenašajo tajne in netajne podatke, kar pomeni delovanje v skladu z različnimi ureditvami v vseh fazah uporabe teh informacij; ker je treba tudi razlikovati med obveščevalnimi podatki, t.j. informacijami za obdelavo s strani strokovnjakov za točno določen namen, in preprostimi informacijami; ker je treba razlikovati vsaj med kriminalističnimi podatki, povezanimi s policijskim postopkom, in varnostnimi obveščevalnimi podatki, ki se obdelujejo v upravnem okviru;

CB.  ker bi bilo treba za obveščevalne informacije zagotoviti posebno in celo višjo raven varstva kot za policijske informacije zaradi drugačnih delovnih metod, kot je zbiranje zaupnih informacij pri virih in informatorjih, ki morajo ostati anonimni, in pa zaradi drugačnih ciljev, ki zahtevajo večjo občutljivost;

CC.  ker je možna rešitev tudi oblikovanje centrov ali enot za boj proti terorizmu na nacionalnih ozemljih; ker takšni centri omogočajo redno komunikacijo med predstavniki različnih služb in razprave o najboljših načinih za sodelovanje in izmenjavo informacij; ker se s tem krepi zaupanje med službami in spodbuja boljše razumevanje njihovih delovnih metod in izzivov;

CD.  ker varnostne službe pogosto sodelujejo ali si izmenjujejo informacije dvostransko ali večstransko, zlasti prek skupine za boj proti terorizmu in z organi EU prek Obveščevalnega in situacijskega centra EU (EU INTCEN) s posredovanjem strateških obveščevalnih podatkov; ker je treba najti praktično rešitev za premostitev obstoječih vrzeli med vzporednimi dejavnostmi skupnosti organov kazenskega pregona ter obveščevalne skupnosti, da bi omogočili učinkovitejše sodelovanje, pri čemer pa bi vseeno ostali ločeni;

CE.  ker je mogoče povečati učinkovitost uporabe struktur skupine za boj proti terorizmu ter Obveščevalnega in situacijskega centra EU za izmenjavo informacij;

CF.  ker civilne in vojaške varnostne in obveščevalne agencije držav članic sistematično posredujejo svoje obveščevalne podatke, vključno s podatki, ki so povezani s terorizmom, Obveščevalnemu in situacijskemu centru EU znotraj Evropske službe za zunanje delovanje (EEAS), ki za organe odločanja v EU izvaja analizo obveščevalnih podatkov in zgodnje opozarjanje ter jih seznanja z razmerami;

CG.  ker sporočanje informacij po najdenem zadetku samo v urad SIRENE v državi članici, ki razpiše ukrep na podlagi člena 36, in ne tudi drugim državam članicam včasih ne zadošča, da bi se sledilo gibanju posameznikov, povezanih s terorizmom, ali dopolnile ustrezne informacije v zvezi s takimi posamezniki; ker bi bilo zgodnje opozarjanje drugih držav članic, ki bi jih to lahko zadevalo, morda potrebno, če se oseba ne bi vrnila neposredno v državo članico porekla ali če jo spremljajo državljani drugih držav članic, za katere ni bil izdan noben razpis ukrepa, saj pristojni organi slednjih držav o njih niso bili seznanjeni;

CH.  ker je vlada Združenega kraljestva obvestila EU o svoji nameri, da bo 29. marca 2019 izstopila iz Unije; ker pa je izrazila željo po nadaljevanju sodelovanja z EU na področju varnosti in boja proti terorizmu; ker sta EU in Združeno kraljestvo zelo soodvisna na področju varnosti in boja proti terorizmu, pri čemer Združeno kraljestvo sodeluje v številnih ključnih pravnih instrumentih EU na področju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah in ima dostop do številnih sistemov in zbirk podatkov EU za izmenjavo informacij; ker bi bilo treba z EU najti ustrezno novo ureditev, kar zadeva vse tekoče postopke; ker bi moral prihodnji sporazum vsebovati določbo, da bosta Združeno kraljestvo in EU lahko še naprej izmenjevala, zbirala in analizirala ključne informacije v boju proti težjim oblikam kriminala; ker bi sporazum o izstopu moral zagotoviti nemoten prehod in v največji možni meri preprečiti operativne vrzeli ali ovire, ki zmanjšujejo zmogljivost Evropske unije za učinkovit boj proti organiziranemu kriminalu in terorizmu;

Sodelovanje in izmenjava informacij z agencijami EU

CI.  ker je učinkovito in sistematično sodelovanje med državami članicami in agencijami EU glede na njihova pravna pooblastila ter med agencijami na področju boja proti terorizmu ključnega pomena, še zlasti sodelovanje med Europolom in Eurojustom za učinkovitejšo podporo prizadevanjem za odkrivanje, preprečevanje in preiskovanje terorističnih napadov ter pregon njihovih storilcev; ker je Eurojust imenoval specializiranega tožilca za boj proti terorizmu, da bi premostil vrzel med Eurojustom in Europolovim centrom ECTC ter s tem okrepil sodelovanje in izmenjavo informacij med agencijama;

CJ.  ker izmenjava informacij med agencijami EU ni optimalna zaradi uporabe različnih varnih komunikacijskih kanalov; meni, da bi vzpostavitev medinstitucionalnega varnega komunikacijskega kanala lahko olajšala in izboljšala izmenjavo informacij med agencijami, kot so Obveščevalni in situacijski center EU, Europol in Frontex;

CK.  ker imajo lahko imenovani uradniki za zvezo za boj proti terorizmu dodano vrednost za delo agencij ter za svoje države članice;

CL.  ker so med državami članicami razlike v številu pristojnih organov, ki imajo dostop do zbirk podatkov Europola ali so lahko v stiku z Europolom brez posredovanja nacionalnih uradnikov za zvezo; ker nekatere države članice nimajo omejenih in varnih nacionalnih policijskih komunikacijskih omrežij, zaradi česar njihovi pristojni organi nimajo decentraliziranega dostopa, zlasti do varovane omrežne platforme za izmenjavo informacij CT SIENA;

CM.  ker številni instrumenti EU, kot so Sklep 2005/671/PNZ, direktiva o boju proti terorizmu in uredba o Europolu, zahtevajo, da države članice izmenjujejo informacije o terorizmu z ustreznimi agencijami; ker okrepljena, redna, pravočasna in sistematična izmenjava informacij z Europolom ter Eurojustom glede na njuna pravna pooblastila, vključno z informacijami o okoliščinah, olajša njuno delo pri odkrivanju povezav med primeri in pregledovanju izzivov in dobre prakse, povezanih s preiskavami, kazenskim pregonom in obsodbami za teroristična kazniva dejanja; ker za države članice v okviru Sklepa 2005/671/PNZ še vedno samodejno ne izmenjujejo ustreznih informacij z drugimi državami članicami, če bi se take informacije lahko uporabile pri preprečevanju, odkrivanju, preiskovanju ali pregonu terorističnih kaznivih dejanj; ker se je količina informacij, ki se posredujejo Eurojustu, v preteklih letih povečala, še vedno pa obstajajo razlike med državami članicami v zvezi s količino, vrsto in obsegom posredovanih informacij, kar lahko povzroči razdrobljenost razpoložljivih informacij;

CN.  ker CEPOL bistveno prispeva k usposabljanju uslužbencev organov pregona držav članic in prednostnih tretjih držav za boj proti terorizmu;

Vzajemno priznavanje in vzajemna pravna pomoč

CO.  ker mehanizme vzajemne pravne pomoči postopoma nadomeščajo instrumenti vzajemnega priznavanja, saj ti pomagajo izboljšati čezmejno sodelovanje med pristojnimi organi v EU s pospeševanjem in racionalizacijo postopkov; ker sta sklep o evropskem nalogu za prijetje in direktiva o evropskem preiskovalnem nalogu primera instrumentov vzajemnega priznavanja, ki so ju njuni uporabniki označili za koristne;

CP.  ker je načelo vzajemnega priznavanja po eni strani pogojeno z visoko stopnjo zaupanja med državami članicami, po drugi strani pa poglablja vzajemno zaupanje, saj omogoča učinkovito sodelovanje organov različnih držav članic v boju proti terorizmu;

CQ.  ker skupne preiskovalne skupine olajšajo usklajevanje preiskav in kazenskega pregona v zadevah s čezmejno razsežnostjo ter omogočajo izmenjavo informacij/dokazov v realnem času; ker praktične koristi, ki izhajajo iz skupnih preiskovalnih skupin, vključujejo boljšo izmenjavo informacij, izmenjavo dobre prakse, boljše zbiranje dokazov in vzajemno priznavanje ukrepov, ki jih izvajajo strani; ker skupne preiskovalne skupine potrebujejo ustrezno financiranje za učinkovito delo;

CR.  ker je za zagotavljanje in pridobivanje elektronskih dokazil, ki so pomembna pri preiskovanju terorističnih kaznivih dejanj, na zahtevo pristojnih organov kazenskega pregona in na podlagi ustreznega pravnega postopka potrebno tesno sodelovanje s ponudniki spletnih storitev;

CS.  ker je schengensko območje brez notranjih meja eden največjih uspehov EU, vendar je vzdržno le, če so zunanje meje učinkovito zavarovane in zaščitene in so sprejeti notranji varnostni ukrepi za obvladovanje tveganja hudih kaznivih dejanj; ker so bili sprejeti številni predlogi za okrepitev varnostnega preverjanja na zunanjih mejah; ker so nekatere države članice zahtevale več prožnosti v zvezi s ponovno začasno uvedbo preverjanja na notranjih mejah v primeru resne grožnje za javni red ali javno varnost, kot je predlagala Komisija;

CT.  ker je 7. aprila 2017 začela veljati nova Uredba 2017/458(9) o spremembi zakonika o schengenskih mejah, ki zlasti pomeni odgovor na povečanje teroristične grožnje, da bi se zagotovilo sistematično preverjanje vseh oseb pri prehajanju zunanjih meja, vključno s posamezniki, ki imajo pravico do prostega gibanja, v vseh ustreznih zbirkah podatkov;

CU.  ker se nekatera področja ureditve v zvezi z določenimi področji nadzora meja, kot so sistematično preverjanje v zbirkah podatkov med mejno kontrolo in temeljito preverjanje zahtevanih pogojev za vstop, ne izvajajo;

CV.  ker so preprečen napad na vlak Thalys z dne 21. avgusta 2015, napadi v Parizu 13. novembra 2015 in napadi v Bruslju 22. marca 2016 pokazali, da so teroristi v določenih primerih zlorabili pomanjkljivosti v politikah EU in več držav članic na področju upravljanja meja, ki niso bile pripravljene za množični prihod; ker so organi kazenskega pregona poročali, da je vsaj osem storilcev teh napadov vstopilo v EU prek nedovoljenih tokov julija, avgusta in oktobra 2015; ker so v drugih primerih bodoči storilci ostali v državah članicah, čeprav bi morali oditi oziroma biti vrnjeni v državo izvora; ker to kaže na nekatere pomanjkljivosti v politikah EU na področju upravljanja meja in na njihovo izvajanje na ravni držav članic;

CW.  ker Svet v svojih sklepih 10152/17 priporoča državam članicam, naj pri obravnavanju migrantov brez urejenega statusa po potrebi opravijo preverjanje na nacionalni ravni v zbirkah podatkov, ki jih ustvarjajo in uporabljajo pristojni organi, ter nacionalnem sistemu za avtomatizirano identifikacijo prstnih odtisov (AFIS) in na evropski ter mednarodni ravni v sistemu SIS, pri Europolu, v sistemu Eurodac in zbirkah podatkov Interpola (omrežje I-24/7) ter natančneje v zbirki nominalnih podatkov, zbirki podatkov o ukradenih in izgubljenih potnih listinah (SLTD), zbirki podatkov o tujih terorističnih bojevnikih (FTF) in zbirki podatkov potnih listin, povezanih z razpisi ukrepov (TDAWN);

CX.  ker lahko Evropska agencija za mejno in obalno stražo na podlagi člena 11 Uredbe (ES) 1168/2011 in pozitivnega mnenja Evropskega nadzornika za varstvo podatkov (ENVP) obdeluje osebne podatke; ker pa ima Evropska agencija za mejno in obalno stražo težave pri spremljanju terorizma zaradi kratkega, samo 90-dnevnega obdobja hrambe osebnih podatkov, določenega v Uredbi (ES) 2016/1624; ker je med Eurojustom in Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo sklenjen samo memorandum o soglasju, ki vključuje izmenjavo splošnih, strateških in tehničnih informacij, ne pa tudi izmenjave osebnih podatkov; ker je potreben poseben pravni okvir za obdelavo osebnih podatkov za Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo, da bi lahko izpolnjevala svoje naloge;

CY.  ker bi morali uradniki Evropske agencije za mejno in obalno stražo na mejnih prehodih imeti dostop do zbirk podatkov Eurodac, SIS, EES in VIS, da bi lahko izvajali preverjanje;

CZ.  ker niso določeni nobeni minimalni standardi in skupni predpisi za varnost osebnih izkaznic državljanov Unije in dokumentov za prebivanje, izdanih državljanom Unije in njihovim družinskim članom, ki uveljavljajo svojo pravico do prostega gibanja;

DA.  ker gre pri treh četrtinah ponarejenih dokumentov, odkritih na zunanjih mejah in v EU, za ponaredke identifikacijskih dokumentov, ki jih izdajajo države članice in države, povezane s schengenskim območjem; ker se med ponaredki najpogosteje odkrijejo lažne nacionalne osebne izkaznice z nižjo stopnjo varnosti;

DB.  ker države članice letalskih prevoznikov na njihovih ozemljih ne obvezujejo, da morajo preverjati skladnost osebnih podatkov na vozovnici in osebni izkaznici ali potnem listu, zaradi česar je težko ugotoviti, ali se navedena identiteta ujema z dejansko identiteto osebe; ker je to bistvenega pomena za lete znotraj EU; ker pa bi morali naloge ustreznega preverjanja identitete in preverjanja istovetnosti potnih listin še naprej opravljati policijski organi;

DC.  ker so dokazi z bojišča pogosto bistveni za identifikacijo morebitnih tujih terorističnih bojevnikov ter žrtev in morajo biti vključeni v ustrezne zbirke podatkov, da bi jih mejni policisti imeli na voljo v realnem času, ter posredovani preiskovalcem in tožilcem za preiskave in pregon;

DD.  ker ima pomorska misija EUNAVFORMED v okviru SVOP (znana kot operacija Sophia) tehnične zmogljivosti in človeške vire za prispevanje k boju proti terorizmu; ker je treba spremeniti mandat operacije Sophia, da bi lahko učinkovito prispevala k tem prizadevanjem, in sicer mora zlasti vključevati boj proti terorizmu, kar bo omogočilo, da se izvaja v nacionalnih vodah vseh držav članic v Sredozemskem morju in v nacionalnih vodah drugih obalnih držav, za kar bi bilo treba zahtevati dvostranske sporazume ali mandat Varnostnega sveta;

Financiranje terorizma

DE.  ker več držav članic še ni ratificiralo Konvencije Sveta Evrope o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, in o financiranju terorizma z dne 16. maja 2005, t. i. Varšavske konvencije, ki je najcelovitejša mednarodna konvencija o pranju denarja in financiranju terorizma; ker je zaplemba sredstev, pridobljenih s kriminalnimi dejavnostmi, zelo učinkovito orodje za boj proti kriminalu in terorizmu, saj se tako storilcem kaznivih dejanj odvzamejo premoženjske koristi, pridobljene z nezakonitimi dejanji, teroristom pa onemogoči organiziranje napada; ker projektna skupina za finančno ukrepanje (FATF) določa svetovne standarde za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma (AML/CFT) ter opredeljuje jurisdikcije s šibkimi ukrepi na področju boja proti pranju denarja in financiranju terorizma;

DF.  ker je EU sprejela dva zakonodajna instrumenta za izvajanje priporočil FATF, in sicer 4. in 5. direktivo o preprečevanju pranja denarja, da bi se odpravile vrzeli, ki so jih razkrili teroristični napadi; ker bi morale države članice do 26. junija 2017 prenesti direktivo o preprečevanju pranja denarja v svojo nacionalno zakonodajo, vendar tega še niso storile vse države članice; ker več držav članic še naprej dovoljuje končnim upravičencem skladov, fundacij in delniških družb, da ostanejo anonimni, dovoljujejo pa tudi prinosniške delnice, ki omogočajo prikrivanje izvora in namena finančnih tokov ter lastništva gospodarskih dejavnosti, ki zagotavljajo kritje za financiranje terorizma in organizirani kriminal; ker bo 5. direktiva o preprečevanju pranja denarja povečala preglednost v zvezi s temi vprašanji;

DG.  ker je Preiskovalni odbor za preučitev domnevnih kršitev in nepravilnosti pri uporabi prava EU, povezanih s pranjem denarja, izogibanjem davkom in davčno utajo (PANA) potrdil, da utajevalci davkov računajo na aktivno pomoč poklicnih posrednikov, ki na videz izpolnjujejo ustrezen pravne obveznosti;

DH.  ker sta Evropska komisija in Europol julija 2017 pridobila status opazovalcev v skupini Egmont, mednarodnem združenem organu, ki ga sestavlja 156 finančnih obveščevalnih enot (FIU), da bi se okrepilo sodelovanje med temi enotami, pa tudi med drugimi pristojnimi organi;

DI.  ker so zloraba in nepravilna uporaba zbiranja sredstev prek družbenih medijev, financiranja prek dobrodelnih in neprofitnih organizacij, elektronskih prenosov majhnih zneskov in predplačniških kartic eden od načinov financiranja Daiša in drugih terorističnih organizacij; ker se platforme za mikroposojila uporabljajo za spodbujanje vseh teh tipologij;

DJ.  ker so poleg tradicionalnih načinov financiranja terorizma, kot so osebne donacije, izsiljevanje, ugrabitve zaradi odkupnin, zlorabe in nepravilne uporabe neprofitnih organizacij, uradni in neuradni sistemi nakazil, uporaba premoženjskih koristi iz kaznivih dejanj, gotovina ali prenos prek bank, nedavni teroristični napadi pokazali, da tveganje za zlorabo s strani terorističnih organizacij za financiranje svojih dejavnosti predstavljajo tudi novi načini financiranja, kot je uporaba elektronskih in spletnih načinov plačila, na primer virtualnih valut ali anonimnih predplačniških kartic, in neformalni sistemi prenosa sredstev (IVTS); ker anonimnost nekaterih kriptovalut vodi k povečanju njihove uporabe za nezakonite dejavnosti; ker hudodelske združbe v zadnjih letih vedno pogosteje uporabljajo kriptovalute za financiranje kriminalnih dejavnosti in terorizma ter pranje premoženjskih koristi, pridobljenih s kaznivimi dejanji; ker je Europol sodeloval z nacionalnimi organi pri razbijanju več kriminalnih operacij, ki so vključevale trgovanje s kriptovalutami;

DK.  ker je v nekaterih državah z manj razvitimi bančnimi sistemi zaradi razširjenosti mobilnega bančništva pogosto težko identificirati prejemnike gotovinskih nakazil; ker ta nakazila prek mobilnega bančništva pomenijo visoko tveganje financiranja terorizma, po drugi strani pa morajo biti za sledljivost določenega financiranja terorizma omogočene ustrezne storitve, in sicer v veliki večini primerov brez poseganja v bančno tajnost; ker tudi uporaba in prenos sredstev prek nadomestnih sistemov nakazovanja pomenita tveganje za financiranje terorizma;

DL.  ker sta sodelovanje in izmenjava informacij med pooblaščenimi subjekti, finančnimi obveščevalnimi enotami in pristojnimi organi ključnega pomena za učinkovit boj proti financiranju terorizma; ker bi morale finančne obveščevalne enote pri opravljanju svojih nalog imeti dostop do podatkov in biti zmožne te podatke izmenjati, tudi prek ustreznega sodelovanja z organi kazenskega pregona; ker je bistveno, da države članice bolje pojasnijo pooblastila med različnimi finančnimi obveščevalnimi enotami in njihovo sodelovanje, da se dodatno okrepita učinkovitost in uspešnost teh enot;

DM.  ker je program za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti koristno orodje za boj proti financiranju terorizma; ker ne omogoča sledenja financiranja terorističnih dejavnosti s transakcijami SEPA, kar je privedlo do velike informacijske vrzeli; ker bi sistem za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti, ki bi dopolnil obstoječi sporazum o programu za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti, izboljšal zmogljivosti EU za preprečevanje in preiskovanje terorističnih napadov z zagotovitvijo ključnih dodatnih informacij o dejavnostih financiranja terorizma in bi bil bolj uspešen in učinkovit kot iskanje finančnih informacij o sumljivih transakcijah prek dvostranskih ali večstranskih zahtev za informacije in/ali pravno pomoč; ker je Parlament večkrat pozval k vzpostavitvi takšnega sistema, zlasti v resoluciji z dne 25. novembra 2015 o preprečevanju radikalizacije in novačenja evropskih državljanov s strani terorističnih organizacij(10);

Zaščita kritične infrastrukture

DN.  ker imajo lahko incidenti, ki vključujejo kritično infrastrukturo, zlasti če so povezani s terorističnimi napadi ali poskusi napadov, hude in čezmejne posledice za varnost evropskih državljanov in držav;

DO.  ker se storitve zagotavljajo prek vse bolj kompleksnih sistemov, zaradi česar je trenutni sektorski pristop k evropski kritični infrastrukturi preživet;

DP.  ker so kibernetski napadi na elektronske storitve ali na medsebojno povezane sisteme bistven sestavni del hibridnih groženj; ker ima oziroma lahko ima vse večje število kibernetskih napadov fizični učinek na kritično infrastrukturo in njene uporabnike; ker je treba povečati pripravljenost za boj proti kibernetskim terorističnim grožnjam;

DQ.  ker je Komisija v celoviti oceni varnostne politike EU in ocenjevalni študiji Direktive 2008/114/ES navedla, da se bodo grožnje kritični infrastrukturi verjetno še naprej povečevale in da je treba izboljšati pripravljenost ter odzivne zmogljivosti in revidirati Direktivo 2008/114/ES in da je prometna infrastruktura možna tarča; ker je potreben boljši okvir za večjo železniško varnost in zaščito javnih območij prometne infrastrukture, kot so letališča, pristanišča in pomorske prevozne zmogljivosti, pa tudi železniške postaje ter obrati za proizvodnjo energije s posebnim poudarkom na jedrskih elektrarnah;

DR.  ker bi lahko imeli napadi na kritično infrastrukturo katastrofalne posledice; ker morajo države članice poskrbeti, da so ti objekti ustrezno in učinkovito zaščiteni;

DS.  ker je poročanje o incidentih bistveno za ugotavljanje pomanjkljivosti, izboljšanje učinkovitosti obstoječih ukrepov, oceno delovanja kritične infrastrukture ob uničujočih dogodkih, ozaveščanje o potrebi po reviziji obstoječih varnostnih načrtov in odkrivanje novih groženj;

DT.  ker morajo države članice organizirati več vaj za odzivanje na krize, tudi v tretjih državah, in si prizadevati za njihovo sodelovanje in nadgradnjo zmogljivosti;

DU.  ker je za varovanje in zavarovanje kritične infrastrukture in mehkih tarč potrebno javno-zasebno sodelovanje, tudi na kibernetskem področju;

DV.  ker imajo izvajalci storitev zasebnega varovanja vlogo pri zagotavljanju odpornih varnostnih verig, bi za javna naročila njihovih storitev morala veljati določena načela glede kakovosti v zvezi z vidiki, kot so usposabljanje, temeljito preverjanje in pregled osebja, nadzor kakovosti in zagotavljanje skladnosti, uvajanje tehnoloških dosežkov in upravljanje pogodb;

DW.  ker je po oceni Direktive 2008/114/ES leta 2012 Komisija sprožila pilotno fazo, ki je vključevala štiri kritične infrastrukture evropske razsežnosti (Eurocontrol, Galileo ter prenosni omrežji električne energije in plina);

DX.  ker je Komisija v sporočilu o novem večletnem finančnem okviru predlagala znatno povečanje sredstev EU za varnost in zaščito, vključno z notranjo varnostjo EU;

DY.  ker so številne teroristične napade v EU izvedli posamezniki, ki so bili znani oblastem; ker podjetja za izposojo vozil ne morejo izmenjevati informacij, kot so podatki o rezervacijah, z agencijami kazenskega pregona za namene navzkrižnega preverjanja v uradnih nadzornih seznamih in policijskih zbirkah podatkov;

Predhodne sestavine za eksplozive

DZ.  ker so bili v letih 2015 in 2016 eksplozivi uporabljeni v 40 odstotkih vseh terorističnih napadov v EU(11);

EA.  ker je bil v največ napadih uporabljen triaceton triperoksid (TATP)(12), doma narejeno razstrelivo, ki ostaja prva izbira pri teroristih; ker je TATP mogoče zlahka proizvesti z uporabo zgolj nekaterih snovi; ker imajo storilci kaznivih dejanj, vključno s teroristi, še vedno dostop do številnih civilnih tovarn in obratov, ki uporabljajo te snovi, saj države članice ne izvajajo nikakršnih izvršilnih nadzornih ukrepov kljub akcijskemu načrtu EU na področju jedrske, radiološke, kemične in biološke varnosti;

EB.  ker nekateri teroristi kljub Uredbi 98/2013 še vedno dobivajo predhodne sestavine za eksplozive, zlasti za TATP; ker je še vedno mogoče dobiti snovi iz Priloge I; ker Uredba 98/2013 ne določa zadostnih omejitev in nadzora, saj na primer zahteva le registracijo transakcij; ker je zagotavljanje strožjega nadzora ključna prednostna naloga;

EC.  ker med največje težave pri izvajanju sodita slabo poznavanje veljavne zakonodaje v celotni dobavni verigi zaradi velikega števila gospodarskih subjektov (prodajalci gospodinjskih proizvodov) ter uveljavljanje omejitev pri spletni prodaji, uvozu in gibanju znotraj EU;

ED.  ker predlog Komisije z dne 17. aprila 2018 za uredbo o trženju in uporabi predhodnih sestavin za eksplozive COM(2018)0209 določa strožja in bolj harmonizirana pravila za dajanje na voljo, vnos, posedovanje in uporabo snovi ali zmesi, ki bi se lahko zlorabile za nezakonito proizvodnjo eksplozivov, z namenom, da bi splošnim uporabnikom omejili dostop do njih in zagotovili ustrezne prijave sumljivih transakcij v celotni dobavni verigi;

EE.  ker je na spletnih tržnicah kemikalije mogoče najti po njihovem izpisanem imenu, formuli ali identifikacijski številki Službe za izmenjavo kemijskih izvlečkov (CAS), vendar je v veliko primerih navedeno samo njihovo generično ime; ker obstaja toliko različic imen, da bi bilo posamezne snovi lažje najti, če bi se zahtevala tudi navedba številke CAS, po kateri bi bilo mogoče iskati;

EF.  ker je z uredbo zajeta samo prodaja splošni javnosti, ne pa tudi poklicnim uporabnikom, ki niso opredeljeni v uredbi; ker se merila, kdo je poklicni uporabnik, na notranjem trgu razlikujejo;

EG.  ker bi morali v skladu z oceno učinka z dne 17. aprila 2018 (SWD(2018)0104) in s povezanim predlogom uredbe (COM(2018)0209) razširiti usposabljanje carinskih organov za prepoznavanje eksplozivov in predhodnih sestavin za eksplozive pri njihovem delu na zunanji meji;

Nezakonito orožje

EH.  ker ima dostop do strelnega orožja in sestavin eksplozivnih naprav pomembno vlogo pri omogočanju terorističnih napadov; ker se morajo nasilne ekstremistične skupine v EU pogosto povezati s kriminalnimi mrežami, da bi pridobile orožje; ker je bilo v skladu s poročilom Europola o stanju in trendih v zvezi s terorizmom za leto 2018 strelno orožje uporabljeno v 41 % vseh napadov, kar je majhno povečanje v primerjavi z letom 2016 (38 %)(13);

EI.  ker je bilo v zadnjih letih ugotovljeno povečanje količine predelanega orožja za streljanje s slepimi naboji in ponovno usposobljenega orožja; ker je bilo več nedavnih napadov izvedenih tudi z različnimi vrstami nožev;

EJ.  ker povezava med kriminalom in terorizmom tudi poenostavlja dostop teroristov do strelnega orožja;

EK.  ker je Svet v sklepih z dne 8. oktobra 2015 države članice pozval, naj Interpolu in Europolu sistematično posredujejo ustrezne informacije;

Zunanja razsežnost

EL.  ker se številne regije v sosedstvu EU (kot so Bližnji vzhod in severna Afrika ter Balkan) soočajo s pomembnimi izzivi, med drugim v zvezi s tujimi terorističnimi bojevniki in upravljanjem povratnikov ter domačimi radikalnimi celicami;

EM.  ker Balkan ostaja ključna regija za evropsko stabilnost; ker izzivi v zvezi s terorizmom in islamskim ekstremizmom stopnjujejo razmere v regionalnemu okviru, ki je že oslabljen zaradi etnične, politične in socialne polarizacije ter tudi kriminalnih združb; ker so države v tej regiji že bile tarče terorizma (napadi so bili preprečeni) in danes že služijo kot tranzitne države za ljudi in orožje;

EN.  ker so se že vse države Bližnjega vzhoda in severne Afrike soočile z večjimi terorističnimi dejanji in ostajajo glavne tarče; ker se te države poleg kriznih socialnih in gospodarskih razmer pogosto soočajo tudi s številnimi izzivi ob vrnitvi tujih terorističnih bojevnikov iz Daiša in Al Kaide, saj so številni džihadisti iz te regije; ker izmenjava informacij in močno partnerstvo s temi ključnimi tretjimi državami na podlagi usklajenega pristopa EU, ki ponuja sodelovanje in pomoč v obliki krepitve zmogljivosti, omogočata preprečevanje napadov in razbitje terorističnih mrež;

EO.  ker so tudi regije, kot so Bližnji vzhod in severna Afrika, Sahel, Afriški rog, zahodna Afrika, zalivske države in srednja Azija, doživele razvoj terorističnih mrež, povezanih z Daišem in Al Kaido; ker resen problem predstavljata financirana verski ekstremizem in sektaško nasilje, ki omogočata širjenje terorističnih mrež, njihovo povezovanje z drugimi kriminalnimi organizacijami in delovanje v teh regijah, usmerjeno proti Evropi in evropskim interesom;

EP.  ker je ključnega pomena, da Evropska unija ohrani tesno sodelovanje s partnerskimi tretjimi državami v boju proti terorizmu; ker je treba vzdrževati dialog o ukrepih in delovanju za boj proti terorizmu in njegovemu financiranju ter za preprečevanje radikalizacije, zlasti z zalivskimi državami; ker je medparlamentarno sodelovanje s temi ključnimi tretjimi državami eno od orodij, ki jih je treba okrepiti;

EQ.  ker EU na področju boja proti terorizmu s tretjimi državami sodeluje na različne načine; ker se za financiranje protiterorističnih programov v tujini lahko uporabijo številni instrumenti EU; ker je EU v okviru delegacij EU vzpostavila mrežo strokovnjakov za boj proti terorizmu; ker s tretjimi državami na področju boja proti terorizmu sodelujejo tudi agencije EU, kot so Europol, Eurojust in CEPOL, na primer s strateškimi ali operativnimi sporazumi;

ER.  ker na področju boja proti terorizmu obstaja sistem sankcij EU s tremi vrstami ukrepov, ki ga izvršuje ESZD; ker je ta sistem nepopoln in se zaradi postopkovnih omejitev in zadržanosti držav članic ne uporablja v zadostni meri;

ES.  ker je Svet v svojih sklepih o zunanjem delovanju EU na področju boja proti terorizmu, ki so bili sprejeti 19. junija 2017, opozoril na vlogo misij in operacij v okviru skupne varnostne in obrambne politike (SVOP) za boj proti terorizmu, saj se z njimi krepijo varnost, stabilnost in nadzor meja ter spodbuja reforma varnostnega sektorja, pa tudi za krepitev zmogljivosti na področju boja proti terorizmu in izmenjave informacij;

Žrtve terorizma

ET.  ker je v EU že preveč neposrednih žrtev terorizma, zaradi česar na tisoče družin trpi zaradi posttravmatskih motenj, ki dolgoročno vplivajo na njihovo dobro počutje; ker podatki o točnem številu žrtev niso usklajeni; ker je bilo mogoče pred letom 2001 večino žrtev terorizma pripisati organizacijama IRA in ETA, medtem ko je od takrat večina smrti posledica terorističnih dejanj, ki sta jih organizirala ali navdahnila Al Kaida in Daiš;

EU.  ker smrti zaradi terorističnih napadov uničujejo družine, številni prizadeti, ki preživijo teroristični napad, pa trpijo za invalidnostjo, iznakaženostjo in izgubo udov, zaradi česar se jim življenje popolnoma spremeni, ter psihološkimi problemi, njihova stiska pa močno vpliva na njihove najbližje in na skupnost; ker so dolgoročne potrebe žrtev po tem, ko niso več v središču medijske pozornosti, pogosto zapostavljene; ker so posttravmatske stresne motnje pomemben problem na področju javnega zdravja v Evropi; ker ni splošnih evropskih podatkov o učinku terorizma na mentalno zdravje prebivalstva po različnih napadih;

EV.  ker imajo žrtve terorizma poseben status ter zadovoljevanje njihovih potreb ni zgolj pravna obveznost v skladu z evropsko, mednarodno in nacionalno zakonodajo, temveč tudi odgovornost naših celotnih družb; ker so bile žrtve nedavnih napadov v EU državljani velikega števila držav članic;

EW.  ker na evropski ravni ni opredeljen pravni statut za žrtve terorizma za namene dostopa do storitev skupnosti ali pravice do odškodnine; ker žrtve nedavnih terorističnih napadov v Evropi še vedno niso dosegle pravice in ustrezne obravnave ter niso prejele storitev za podporo žrtvam in finančne pomoči; ker žrtve terorizma ogroža sekundarna viktimizacija, ki so ji izpostavljene ne samo v sodnih postopkih, ampak tudi v številnih interakcijah z drugimi državnimi in nedržavnimi subjekti;

EX.  ker še vedno obstajajo razhajanja pri prenosu določb iz Direktive 2012/29/EU v postopke na nacionalni ravni; ker Komisija še vedno ni podala poročila o izvajanju te direktive; ker je Evropski parlament 30. maja 2018 sprejel resolucijo o izvajanju te direktive(14);

EY.  ker je odškodnina za žrtve terorizma tako način, da družba prizna škodo, ki jo je povzročil napad, kot sredstvo finančne podpore in povračila; ker se vrednosti odškodnin in postopki v zvezi z njimi med državami članicami močno razlikujejo, zaradi česar sta občutek krivičnosti in trpljenje žrtev še hujša;

EZ.  ker je treba vzpostaviti podporne sisteme tako, da se tudi čezmejne žrtve stalno in sistematično upoštevajo ter se jim zagotovi podpora v njihovi državi, pri tem pa ostanejo v stiku s ponudniki podpore v državi, v kateri je prišlo do napada;

FA.  ker je Eurojust olajšal izvrševanje zahtevkov za medsebojno pravno pomoč za usklajevanje in odobritev podpore pri uveljavljanju pravic žrtev terorizma glede na različne pravice in vloge tujih žrtev v nacionalnih pravnih sistemih;

FB.  ker lahko tudi podjetja, vključno z MSP, utrpijo škodo zaradi terorizma, kot sta materialna škoda in prekinitev poslovanja;

FC.  ker je Parlament predlagal pilotni projekt za ustanovitev evropskega centra za usklajevanje za žrtve terorizma, ki bi združeval ključne operativne strokovnjake, zastopnike žrtev in relevantne organizacije iz vse Evrope z namenom opredeljevanja glavnih prednostnih nalog in vprašanj za žrtve terorizma ter zagotavljanja čezmejne usklajene pomoči;

Temeljne pravice

FD.  ker Evropska unija mora prevzeti nujno nalogo, da spodbuja spoštovanje demokratičnih vrednot, vključno s pravno državo in temeljnimi pravicami; ker pa v EU obstajajo skrajna verska in politična stališča in prakse, ki so povsem v nasprotju s temi vrednotami;

FE.  ker učinkovito ukrepanje proti terorizmu in varovanje svoboščin nista cilja, ki bi se izključevala, temveč se dopolnjujeta in vzajemno krepita; ker je treba zagotoviti in zaščititi temeljne pravice vsakega posameznika in ker morajo vsi ukrepi v boju proti terorizmu čim manj vplivati na nedolžno in neudeleženo prebivalstvo;

FF.  ker morajo vsi ukrepi za boj proti terorizmu vedno zagotavljati vse temeljne pravice in načela v polnem obsegu, tudi tista v zvezi z zasebnostjo in varstvom podatkov, svobodo misli, vesti in veroizpovedi, ter postopkovna jamstva, kot sta domneva nedolžnosti in pravica do poštenega sojenja in obveščenosti, da se posameznikom zagotovijo učinkovita pravna sredstva za izpodbijanje morebitnih kršitev temeljnih pravic, vključno z možnostjo sodnega varstva, ter da se spoštuje pravni red Unije o procesnih pravicah; ker bi morali pri takih ukrepih ustrezno upoštevati sodno prakso Sodišča Evropske unije;

FG.  ker je ključnega pomena, da se pri preiskavah na področju boja proti terorizmu upoštevajo visoki standardi profesionalnosti ter so vsi sprejeti ukrepi ciljno usmerjeni, sorazmerni in potrebni; ker ukrepi za boj proti terorizmu ne bi smeli voditi v socialno izključenost in stigmatizacijo; ker bi lahko Agencijo za temeljne pravice znotraj njenega večletnega okvira zaprosili za mnenje o protiteroristični zakonodaji;

FH.  ker je osebje organov pregona in sodnih organov v ospredju protiterorističnih operacij; ker je več zabeleženih primerov, ko so bili policijski in sodni uslužbenci ter njihove družine tarča nasilnih ekstremistov, ki so jim grozili, pri čemer so se nekatere od teh groženj končale z nasilnimi fizičnimi napadi in celo umori; ker je zelo pomembna politična in javna podpora osebju organov pregona in sodnih organov, ki v protiterorističnih preiskavah ščitijo temeljne pravice in pri tem tvegajo svoje življenje;

FI.  ker Listina EU o temeljnih pravicah prepoveduje diskriminacijo zaradi invalidnosti in priznava pravico invalidov do ukrepov za njihovo samostojnost, socialno in poklicno vključenost ter sodelovanje v življenju skupnosti; ker so pravice invalidov v EU zaščitene tudi s konvencijo Združenih narodov o pravicah invalidov;

Priporočila

Institucionalni okvir

1.  meni, da je preprečevanje groženj in odzivanje nanje predvsem naloga držav članic na podlagi njihovih državnih pristojnosti, vendar je jasno, da je treba v celoti priznati vlogo Evropske unije ter protiterorističnih ukrepov, sprejetih v okviru varnostne unije, pri podpori državam članicam, njihovem usklajevanju in izmenjavi primerov dobre prakse ter ponujanju enotnih rešitev in dodajanju vrednosti, kar jim omogoča boljši odziv na pojave radikalizacije, ekstremizma in terorizma; meni, da je na območju brez notranjih meja nujno potrebno evropsko ukrepanje za zagotavljanje visoke ravni varnosti po vsej Evropi in da je poglobitev sodelovanja in izmenjave informacij med državami članicami in z Evropsko unijo ključnega pomena za učinkovito odzivanje na teroristične grožnje in njihovo preprečevanje ter zaščito državljanov; poziva države članice in institucije EU, naj si prizadevajo za skupno strateško kulturo;

2.  meni, da bi morale EU in države članice izboljšati svoje sodelovanje s krepitvijo obstoječih evropskih organov, specializiranih agencij in služb EU ter kanalov sodelovanja med varnostnimi in pravosodnimi institucijami držav članic; meni, da je treba tem agencijam EU zagotoviti ustrezna sredstva, ki jim bodo omogočila obvladovanje vse večjega obsega dela;

3.  poudarja pomen izmenjave dobre prakse med državami članicami znotraj Evropske unije, pa tudi s tretjimi državami; pozdravlja pobude nekaterih držav članic, pa tudi lokalne pobude nekaterih mest ali pobude zasebnih akterjev, za opredelitev učinkovitih instrumentov v boju proti terorizmu;

4.  poziva naslednjega predsednika Komisije, naj ohrani samostojno delovno področje komisarja za varnostno unijo,

5.  poziva Svet, naj ohrani položaj koordinatorja EU za boj proti terorizmu; meni, da mora koordinator EU za boj proti terorizmu še naprej imeti proaktivno vlogo pri krepitvi odziva EU v boju proti terorizmu; poziva, naj se pojasnita njegov status in njegova vloga povezovalca institucij EU za boj proti terorizmu in agencij držav članic;

6.  meni, da so svoboda, varnost in pravičnost trije vidiki, ki jih ni mogoče analizirati ločeno; meni, da mora biti spoštovanje temeljnih pravic bistveni del vseh zakonodajnih pobud na področju terorizma; zahteva, naj pristojnosti Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve še naprej vključujejo boj proti terorizmu za zagotavljanje skladnosti z drugimi zakonodajnimi zadevami na področju svobode, varnosti in pravičnosti;

7.  poziva Svet, naj razširi pristojnosti Evropskega javnega tožilstva in mednje vključi tudi boj proti organiziranemu kriminalu in terorizmu;

8.  poziva države članice in Komisijo k nadaljnji krepitvi in podpori mreže civilnih protiterorističnih enot držav članic EU za posebne operacije ATLAS;

9.  poziva Komisijo, naj za prihodnje zakonodajne predloge na področju boja proti terorizmu opravi sistematično oceno učinka in posvetovanje z deležniki, tako državljani kot strokovnjaki;

Teroristična grožnja

10.  poziva Komisijo, naj si skupaj z državami članicami prizadeva za večjo preglednost ter skupno razlago stopnje ogroženosti; poziva države članice, naj hitro posredujejo informacije o spremembah razsežnosti grožnje in razlogih za to oceno; poleg tega poziva Komisijo in države članice, naj svojega videnja terorizma ne omejujejo izključno na džihadistična vprašanja, ampak naj ostanejo enako previdne glede terorističnih groženj zaradi drugih razlogov, na primer tistih, ki so omenjena v poročilih Europola o stanju in trendih v zvezi s terorizmom;

11.  poziva Komisijo, naj na ustreznih mednarodnih forumih spodbuja izključno dojemanje terorizma kot „hudodelstva zoper človečnost“, kot je opredeljeno v členu 7 Rimskega statuta, ki je bil podlaga za ustanovitev Mednarodnega kazenskega sodišča;

12.  poziva vse države članice, naj v skladu s sklepi Sveta Evrope(15) priznajo, da je Daiš izvedel genocid zlasti nad jazidi, krščanskimi in nesunitskimi muslimanskimi manjšinami, ter hitro in učinkovito ukrepajo, da preprečijo in kaznujejo dejanja genocida, in sicer v skladu z njihovo obveznostjo na podlagi konvencije proti genocidu iz leta 1948 in splošno obveznostjo na podlagi mednarodnega prava glede ukrepanja zoper hudodelstva;

13.  poziva države članice in ustrezne agencije EU, naj spremljajo vse tuje teroristične bojevnike ter zagotovijo usklajene varnostne in pravosodne ukrepe za spremljanje identificiranih povratnikov v Evropi; poziva Komisijo, naj pomaga državam članicam pri oblikovanju usklajenih sistemov klasifikacije, da bi razlikovali med povratniki, ki predstavljajo visoko, srednje ali nizko tveganje;

14.  priporoča državam članicam, naj vzpostavijo primerne strukture kot odziv na otroške povratnike, zlasti naj razvijejo posebno orodje za oceno tveganja in potreb za otroške povratnike na podlagi stopnje njihovega razvoja in njihove vpletenosti v kazniva dejanja v tujini; poudarja, da bi morali rehabilitacijski programi temeljiti na multidisciplinarnem pristopu, ki združuje različna strokovna znanja (tudi izkušenih strokovnjakov) na področjih travme, ekstremizma, razvoja otrok, izobraževanja in ocen tveganja, s prilagoditvijo lokalnemu in nacionalnemu kontekstu, pa tudi na jasnih pravnih in organizacijskih strukturah, ki bi se ukvarjale s tem zaskrbljujočim pojavom; spodbuja države članice k sodelovanju z mednarodnim odborom Rdečega križa, ki ima na tem področju poseben dostop in strokovno znanje;

15.  poziva Komisijo, naj pregleda in posodobi akcijski načrt na področju jedrske, radiološke, kemične in biološke varnosti, ter države članice, naj zaradi pripravljenosti na jedrske, radiološke, kemične in biološke napade vzpostavijo ali okrepijo in vzdržujejo primerne ukrepe civilne zaščite, in sicer s privabljanjem prostovoljcev in zaposlovanjem osebja, ki so kvalificirani in se redno usposabljajo, kakor tudi s primerno tehnično infrastrukturo, ki vključuje odzivna sredstva, kot so posebni mobilni sistemi za zaznavanje, zaloge osnovnih zdravil, skrb za žrtve in izmenjava primerov dobre prakse; poudarja, da morajo biti ti ukrepi skladni z večdisciplinarno strategijo, ki zajema metode za koordinacijo, postopke sporočanja, standardne protokole, evakuacijske načrte, javne alarmne sisteme in poročila o incidentih; poziva Komisijo in države članice, naj te strategije postopoma medsebojno usklajujejo; poziva države članice, naj vzpostavijo ali okrepijo specializirane laboratorije; poziva Komisijo, naj skupaj s Parlamentom podpre ustrezne čezmejne raziskovalne dejavnosti; spodbuja okrepljeno sodelovanje s centrom odličnosti Nata na področju jedrske, radiološke, kemične in biološke varnosti, da bi zagotovili prenos dobre prakse med reševalci v EU in državah članicah Nata;

16.  spodbuja države članice in Komisijo, naj sodelujejo z zasebnim sektorjem za vzpostavitev mehanizmov, ki zanesljivo, stalno in ustrezno zagotavljajo zdravstvene protiukrepe, vključno z morebitno uporabo mehanizma EU za skupno javno naročanje, ki je bil vzpostavljen s Sklepom 2013/1082 z dne 22. oktobra 2013 o resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje(16);

17.  z namenom večje dostopnosti poziva k posodobitvi in razširitvi evropskega sistema podatkov o bombah pri Europolu na evropski analitični projekt, ki bi služil kot središče za izmenjavo informacij in usklajevanje glede vseh incidentov v zvezi z jedrskimi, radiološkimi, kemičnimi in biološkimi napadi v EU, dopolnjevala pa bi ga multidisciplinarna analitična skupina z ustreznimi človeškimi viri;

18.  pozdravlja načrt Komisije o povečanju pripravljenosti in krepitvi odzivanja EU na jedrske, radiološke, kemične in biološke snovi z medsektorskimi vajami za strukture kazenskega pregona, civilne zaščite, zdravja in po potrebi mejne in carinske strukture v okviru obstoječih finančnih instrumentov in operativnih orodij, zlasti mehanizma Unije na področju civilne zaščite, CEPOL in instrumenta za policijsko sodelovanje v okviru Sklada za notranjo varnost;

19.  poziva Komisijo in države članice, naj določijo skupne standarde za postopke varnostnega preverjanja v ranljivih ustanovah, kot so jedrske elektrarne ali specializirani laboratoriji;

20.  spodbuja države članice, naj pogosteje uporabljajo tehnične sisteme za odkrivanje jedrskih, radioloških, kemičnih in bioloških snovi, zlasti na velikih javnih prireditvah, ter poziva Komisijo, naj v sodelovanju z Evropskim parlamentom zagotovi dodatna evropska sredstva za obsežne nakupe takšnih sistemov;

21.  pozdravlja vzpostavitev vozlišča znanja v okviru Evropskega centra za boj proti terorizmu v zvezi z jedrskimi, radiološkimi, kemičnimi in biološkimi snovmi in povezanimi dejavnostmi v zvezi z eksplozivom, ki bo deloval skupaj z Evropskim centrom za usposabljanje za jedrsko varnost; poziva, naj se vzpostavi standardni postopek, po katerem bo vsaka država članica učinkovito izmenjevala informacije s centrom za zbiranje znanja;

22.  pozdravlja odobritev uredbe o skupnih pravilih na področju varnosti v civilnem letalstvu in pristojnostih Evropske agencije za varnost v letalstvu (EASA) ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 216/2008(17); poziva Komisijo, naj v prihodnjih delegiranih in izvedbenih aktih o brezpilotnih zrakoplovih in njihovih operacijah upošteva varnostne vidike, vključno z redno posodobljenimi ocenami tveganja, obvezno registracijo, elektronsko identifikacijo in geografskim ograjevanjem v vseh kategorijah brezpilotnih zrakoplovov ter obveznimi varnostnimi dovoljenji in usposabljanji za izvajalce varnostnih in inšpekcijskih misij;

23.  ugotavlja, da so številne osebe, ki so izvedle teroristična dejanja v EU, začele z majhnimi kaznivimi dejanji in so bile v nasilni ekstremizem indoktrinirane med prestajanjem zaporne kazni; poziva države članice, naj zagotovijo, da njihovi kazenskopravni sistemi ustrezno kaznujejo zločince in predvidijo, da se pred odobritvijo predčasne izpustitve skrbno preuči ponovitvena nevarnost; poudarja, da bi morala zaporna kazen omogočiti rehabilitacijo, ponovno vključitev in preprečevanje ponavljajočih se kaznivih dejanj, ne pa razpihovanje nasilnega ekstremizma;

24.  poudarja stalno grožnjo, ki jo vzbuja sodelovanje med terorističnimi organizacijami in organiziranim kriminalom, zlasti v zvezi z logističnimi zmogljivostmi in trgovino z orožjem, ki bi lahko omogočile obsežne napade;

25.  je seznanjen s povečanimi kibernetskimi grožnjami in poudarja, da je treba prizadevanja za kibernetsko varnost okrepiti tudi na področju boja proti terorizmu;

26.  poziva države članice, naj javnim organom, ki sodelujejo v protiterorističnih operacijah, zagotovijo dovolj tehničnih, finančnih, izobraževalnih in pravnih sredstev, ki jih potrebujejo za zaščito pred nasilnimi ekstremisti pri opravljanju svojih nalog;

Preprečevanje radikalizacije, ki vodi do nasilnega ekstremizma, ter boj proti njej

Strukture za zatiranje radikalizacije

27.  poziva k ustanovitvi centra odličnosti EU za preprečevanje radikalizacije kot naslednika mreže za ozaveščanje o radikalizaciji, ki bi bil umeščen v Komisijo s primernimi finančnimi in človeškimi viri; meni, da bi naloge centra morale vključevati usklajevanje, spodbujanje sodelovanja ter izmenjave znanja, vzorčnih projektov in primerov dobre prakse med državami članicami, oblikovalci politik, strokovnimi delavci (z vključevanjem nekdanjih struktur mreže za ozaveščanje o radikalizaciji in Evropske mreže za strateško komuniciranje), pa tudi sodelovanje z verskimi voditelji ali skupnostmi ter akademiki in strokovnjaki (vključno s strokovnjaki s področja informacijske tehnologije) na področju preprečevanja radikalizacije in boja proti njej; poudarja, da bi morale njegove dejavnosti vključevati usposabljanje različnih kategorij strokovnjakov, vključno s sodniki in tožilci, tudi s partnerstvi s ključnimi strateškimi tretjimi državami; meni, da bi moral center oblikovati tudi metodologije za oceno in merjenje učinkovitosti programov in projektov, da bi se ustrezne politike po potrebi prilagodile;

28.  ugotavlja, da je bilo v poročilu Evropskega računskega sodišča o deradikalizaciji za leto 2018 ugotovljeno, da Komisija nima popolnega pregleda nad ukrepi, ki jih financira EU, ter da niso uporabljeni nikakršni kazalniki ali cilji za sredstva EU, da bi izmerili, v kolikšni meri je pristop uspešen; poziva Komisijo, naj zagotovi, da so predvidena zadostna sredstva iz Sklada za notranjo varnost za preprečevanje in zatiranje radikalizacije, s čimer bi se racionalizirali viri, ki so trenutno razdrobljeni po različnih skladih in programih, ter omogočilo boljše usklajevanje in prepoznavnost ter večji učinek njihove uporabe na podlagi meril, ki bi jih lahko pripravil center odličnosti EU za preprečevanje radikalizacije;

29.  poziva države članice, naj sprejmejo celovite nacionalne in regijske strategije za preprečevanje in zatiranje radikalizacije s primernimi finančnimi sredstvi za skupnosti in partnerje na lokalni ravni, ki so vključeni v oblikovanje in izvajanje programov na podlagi teh strategij, ter poziva k večagencijskemu pristopu; poudarja, da se najboljši rezultati dosežejo v partnerstvu z lokalnimi skupnostmi; poleg tega poudarja, da bi z objektivnimi kvalitativnimi in kvantitativnimi kazalniki, ki bi jih razvil center odličnosti EU za preprečevanje radikalizacije, omogočili lokalnim in regionalnim oblastem, da opredelijo lokalne posebnosti radikalizacije in programe bolje prilagodijo določenemu področju;

30.  poziva države članice, naj radikalizacijo obravnavajo celovito, tudi v sodelovanju z lokalnimi upravami, ter naj dopolnijo varnostne pristope s strategijami za socialno, gospodarsko in kulturno vključevanje ter z dolgoročnimi politikami in naložbami v javne storitve in infrastrukturo; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo protidiskriminacijske kampanje;

31.  poudarja, da je treba opraviti specifične raziskave o vlogi žensk v ciljnih regijah, državah in skupnostih, da bi se razumela njihova vloga in da bi se opredelila področja, na katerih bi lahko ženske organizacije bolj prispevale k zmanjšanju radikalizacije;

32.  poziva k uvedbi evropske nagrade za odpornost, ki bi jo Evropski parlament, po možnosti v tesnem posvetovanju s centrom odličnosti EU za preprečevanje radikalizacije, vsako leto podelil najboljšemu socialnemu in kulturnemu projektu v EU na lokalni ravni, s čimer bi spodbujali družbeno delovanje, ki je popolnoma skladno z demokratičnimi vrednotami, pravno državo in človekovimi pravicami, z namenom oblikovanja stabilnih družb, ki so odporne proti radikalizaciji;

33.  poziva Eurojust, naj nadaljuje dejavnosti spremljanja sodne prakse v državah članicah v zvezi z radikalizacijo, ki vodi k terorizmu, vključno z uporabo alternativ kazenskemu pregonu in zaporni kazni, ter o tem redno poroča v poročilu o obsodbah za teroristična dejanja (Terrorism Conviction Monitor); v zvezi s tem poziva države članice, naj Eurojustu posredujejo vse ustrezne informacije o pregonih in obsodbah za teroristična kazniva dejanja, ki vplivajo ali bi lahko vplivala na dve ali več držav članic;

Verski ekstremizem

34.  poziva države članice, naj zagotavljajo svobodo veroizpovedi in pravico do njenega prostega uresničevanja, kot je določeno v Listini EU o temeljnih pravicah, v tem okviru pa naj tudi zlasti spodbujajo verske prakse, ki so popolnoma skladne z demokratičnimi vrednotami, pravno državo, človekovimi pravicami in zakonodajo države članice; pozdravlja pobude verskih skupnosti po vsej Evropi za boj proti nevarnim ideološkim tokovom znotraj njihovih skupnosti; poudarja, da je treba za preprečevanje radikalizacije okrepiti medverski in medkulturni dialog in sodelovanje z verskimi skupnostmi in lokalnimi organi;

35.  poziva države članice, naj vnaprej preverjajo duhovnike ter naj pridigarje sovraštva (ki se opredelijo za vsak primer posebej po preverjanju) dosledno uvrščajo na črni seznam; poziva Komisijo, naj uvede nadzorni seznam EU, da bi tako lažje izmenjevali informacije o radikalnih duhovnikih v zakonsko dovoljenem obsegu; spodbuja države članice, naj se dogovorijo in določijo smernice, na podlagi katerih bi se lahko opravilo varnostno preverjanje teh duhovnikov;

36.  poziva države članice, naj izboljšajo ponudbo višje izobrazbe za duhovnike v EU na podlagi preglednega nadzora ter z akreditacijo le tistih teoloških izobraževalnih programov, ki so v celoti skladni z demokracijo, pravno državo, človekovimi pravicami ter nevtralnostjo in demokratičnim laicizmom evropskih držav, ter naj odvzamejo dovoljenja za poučevanje v primeru kršitev;

Ukrepanje zoper sovražni govor in ekstremistične skupine

37.  poziva države članice, naj izvajajo direktivo o boju proti terorizmu ter okvirni sklep o rasizmu in ksenofobiji, v skladu s katerima je napeljevanje k terorističnim dejanjem ali zločinom iz sovraštva kaznivo dejanje, da bi pridigarjem sovraštva preprečili javno delovanje z uporabo vseh pravnih sredstev, vključno z zavrnitvijo vizumov ali izgonom z ozemlja EU, ter naj sprožijo sodne postopke proti takšnim pridigarjem in vsem osebam, ki napeljujejo k spreobračanju v ekstremizem in terorizem;

38.  poziva države članice, naj zaprejo tiste verske objekte in prepovejo tista združenja, ki veljavnega prava EU in nacionalnega prava, demokratičnih vrednot, pravne države in človekovih pravic ne spoštujejo v celoti ter napeljujejo k terorističnim dejanjem, sovraštvu, diskriminaciji ali nasilju;

39.  poziva države članice, naj preučijo, kako zagotoviti, da verski objekti, izobraževalne ustanove in verski učni centri, dobrodelne organizacije, kulturna združenja in fundacije ter podobni subjekti predložijo podrobnosti glede izvora svojih sredstev in njihovega razdeljevanja znotraj in zunaj EU, ter kako bi lahko podatke o teh subjektih, če obstaja utemeljen sum povezave s terorističnimi skupinami, zbirali in analizirali pristojni organi v skladu s pravnim okvirom EU in pravili o varstvu podatkov; poziva države članice, naj prepovejo financiranje iz tretjih držav, ki nasprotujejo demokraciji, pravni državi in človekovim pravicam;

40.   poziva države članice, naj takoj sprejmejo pravne ukrepe ter na svojem ozemlju v okviru mogočega prepovejo in umaknejo vso tiskano in spletno propagando, ki izrecno spodbuja nasilni ekstremizem in teroristična dejanja, vključno z vsemi vsebinami, ki jih pripravijo ali širijo skupine ali posamezniki, zoper katere sta EU ali Organizacija Združenih narodov sprejeli omejevalne ukrepe; poziva, naj se takšna propaganda umakne iz trgovin in s spletnih platform, kadar gre za prijave enote za prijavljanje internetnih vsebin (ki bi jo bilo treba okrepiti v smislu človeških virov in zmogljivosti, če se izkaže potreba za to); poziva k prizadevanjem za sledenje virom takšne propagande in/ali njihovi identifikaciji;

41.  poziva države članice, naj v skladu z direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah ukrepajo proti satelitskim televizijskim postajam, ki širijo nasilje in sovražni govor ter spodbujajo k terorizmu; poziva države članice, naj začnejo v celoti in čim prej izvajati direktivo ter zagotovijo, da se v vsej EU izvaja njen člen 6 o preprečevanju spodbujanja nasilja in nestrpnosti; zahteva, naj Komisija pripravi analizo možnih zakonodajnih sprememb direktive, da bi učinkoviteje blokirali takšne postaje, ki oddajajo iz tretjih držav;

Izobraževanje

42.  poudarja, da morajo države članice s preverjanjem učnih načrtov, rednimi inšpekcijskimi pregledi in sankcijami za neupoštevanje obveznosti zagotoviti, da vse izobraževalne ustanove izvajajo izobraževanje v skladu z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah;

43.  meni, da mora izobraževanje kot proces za odkrivanje, raziskovanje, proučevanje in primerjavo zgodovine, civilizacij, kultur, ideologij in ver postati dobro razvito orodje v boju proti vsem vrstam ekstremističnega nasilja in procesom nasilne radikalizacije; poudarja pomen poučevanja o nediskriminaciji in spoštovanju prepričanja drugih ter spodbujanja socialne vključenosti za vse otroke v skladu z Listino EU o temeljnih pravicah in Konvencijo OZN o otrokovih pravicah;

44.  poziva države članice, naj vzpostavijo politike za preprečevanje radikalizacije, in sicer specifične (ranljive skupine) in nespecifične (na splošno); meni, da bi lahko bila srečanja v šolah z žrtvami, povratniki in njihovimi družinami ter osebami, ki so bile od radikalizacije odvrnjene, učinkovito orodje za njeno preprečevanje; spodbuja usposabljanja za ozaveščanje izvajalcev, ki bodo morda komunicirali z otroškimi povratniki; ugotavlja, da se najboljši rezultati pogosto dosežejo v partnerstvu z lokalnimi skupnostmi in z izpodbijanjem temeljnih sporočil terorističnih skupin s protipropagando;

45.  spodbuja države članice, naj v nacionalne izobraževalne sisteme vključijo medijsko in informacijsko pismenost ter uporabo interneta, da bi mlade državljane opolnomočili z orodji za razumevanje in ocenjevanje pogosto nefiltriranih informacij, ki krožijo prek spleta, in za odgovorno uporabo interneta, da bi preprečili morebitna tveganja radikalizacije;

46.  državam članicam priporoča, naj pripravijo smernice za šole, da bi se lahko spopadle z morebitno radikalizacijo učencev, ter naj oblikujejo enostavne in jasne postopke za njihovo obravnavo; poudarja, da je treba v proces obravnavanja najhujših primerov radikalizacije vključiti organe za zaščito otrok in socialne službe, v tesnejšem sodelovanju z organi kazenskega pregona in pravosodnimi organi;

Splet

47.  poudarja, da je treba doseči samodejno zaznavanje ter sistemsko, hitro, dokončno in popolno odstranjevanje terorističnih vsebin na spletu na podlagi jasnih pravnih določb, vključno z zaščitnimi ukrepi, in človeškega pregleda; nadalje poudarja, da je treba preprečiti ponovno nalaganje že odstranjene vsebine; pozdravlja zakonodajni predlog Komisije o preprečevanju razširjanja spletnih terorističnih vsebin, ki platformam nalaga obveznost, da jih v celoti odstranijo; opozarja sozakonodajalca, naj hitro začneta obravnavati ta predlog; poziva države članice, naj sprejmejo nacionalne ukrepe, če bo sprejetje zakonodaje odloženo;

48.  meni, da bi moralo poročanje vključevati opise in statistične podatke o tem, katere vsebine so bile odstranjene in zakaj, o številu ogledov vsebine pred njeno odstranitvijo, koliko časa je bila vsebina na spletu pred odstranitvijo ter ali je bil račun, povezan s kaznivo vsebino, izbrisan in kdaj; poudarja, da je za oceno, ali imajo državni organi ustrezno vlogo pri preiskovanju in pregonu kaznivih dejanj v primeru poročil o nezakonitih vsebinah, potrebna ustrezna preglednost;

49.  pozdravlja delo svetovnega internetnega foruma za boj proti terorizmu (GIFCT) in poziva njegove ustanovne družbe, naj svoja prizadevanja na področju skupnih industrijskih zbirk podatkov, sestavljenih iz zgoščenih vrednosti, okrepijo tudi z izmenjavo znanja z manjšimi tehnološkimi družbami; poziva tehnološke družbe, naj okrepijo prizadevanja in financiranje za razvoj načinov hitrega odstranjevanja teroristične vsebine, vendar brez ogrožanja svobode govora;

50.   pozdravlja opravljeno delo Europolove enote za prijavljanje internetnih vsebin; poziva k uvedbi posebne enote v vsaki državi članici, odgovorne za prijavljanje nezakonitih vsebin, ki bi lahko sodelovala z Europolovo enoto za prijavljanje internetnih vsebin ter zagotavljala dopolnjevanje in preprečila nepotrebno podvajanje prijavljanja spletnih terorističnih vsebin družbam informacijske tehnologije; poziva k okrepitvi enote za prijavljanje internetnih vsebin, da bi olajšali in uskladili prizadevanja držav članic za prestrezanje spletnih terorističnih vsebin, njihovo označevanje in brisanje; poleg tega meni, da je ključno, da Europol zbira informacije o izbrisanih spletnih terorističnih vsebinah in računih, da bi se preprečil njihov ponovni prenos ter olajšale analize in kazenske preiskave;

51.  poziva Komisijo, naj oblikuje evropsko spletno platformo, ki bi jo lahko državljani uporabljali za označevanje spletnih terorističnih vsebin, ter od gospodarskih družb zahteva, da imajo ustrezne zmogljivosti za prejemanje označenih vsebin, njihov pregled in obdelavo ter odziv nanje;

52.  poziva k učinkovitemu partnerskemu pristopu med agencijami kazenskega pregona, pravosodnimi organi, sektorjem informacijske tehnologije, ponudniki internetnih storitev, ponudniki spletnega gostovanja, družbenimi mediji in organizacijami civilne družbe pri razvoju in razširjanju učinkovite protipropagande, med drugim (če je primerno) z vključitvijo žrtev in nekdanjih nasilnih ekstremistov, ter zagotovitvi, da iskalniki dajejo protipropagandi pomembno mesto; spodbuja Komisijo in organe držav članic, naj okrepijo svoja prizadevanja za pripravo učinkovitih kampanj in drugih strateških komunikacijskih orodij za protipropagando;

Zapori

53.  poziva države članice, naj zagotovijo varne in ustrezne razmere v zaporih za zapornike in osebje ter uvedejo posebne postopke in kazalnike za opredelitev in obravnavanje radikaliziranih zapornikov, da bi se preprečila radikalizacija drugih, poleg tega pa naj zagotovijo ciljno spremljanje in ciljne ukrepe za odmik od nasilja ter ustrezno usposobijo zaporniško osebje;

54.  poziva države članice, naj zagotovijo varnost ter telesno in duševno celovitost osebja v zaporih in jim zagotovijo psihološko svetovanje; poziva države članice, naj zaporniškim organom na vseh ravneh in zlasti osebju, ki dela neposredno z mladoletnimi storilci kaznivih dejanj ter z radikaliziranimi zaporniki, zagotovijo ustrezna sredstva, usmerjeno usposabljanje in nadzor; poudarja zlasti, da mora biti osebje ustrezno usposobljeno za zgodnje odkrivanje znakov radikalizacije; spodbuja države članice, naj ocenijo usposabljanja, ki so jih s sredstvi EU razvile Evropska konfederacija za pogojne obsodbe, Evropska organizacija za zaporne in prevzgojne zavode ter Evropska akademija za usposabljanje v zaporih; poziva, naj EU nadalje prispeva k izboljšanju usposabljanja za zaporne paznike na področju vprašanj v zvezi z radikalizacijo in možnimi terorističnimi grožnjami;

55.  poziva zaporniške organe, naj razvijejo posebna orodja in metode za odkrivanje in spremljanje radikaliziranih zapornikov v skladu z njihovo stopnjo radikalizacije ter za obvezno pripravo ocene zanje pred njihovo izpustitvijo; poziva Komisijo, naj spodbuja dobro prakso v zvezi z metodologijami za ocene tveganja radikaliziranih zapornikov, ki so jo razvile različne države članice; meni, da je treba o zapornikih, ki so bili uvrščeni med najnevarnejše, opozoriti sodne organe in/ali nacionalne oziroma zunanje organe, pristojne za boj proti terorizmu, in za osebe, ki bi lahko ogrozile javno varnost, uvesti učinkovite zahteve za obdobje po pogojnem izpustu; poziva države članice, naj okrepijo zbiranje obveščevalnih podatkov o radikaliziranih zapornikih in njihovo spremljanje na podlagi primerov dobre prakse držav članic, kot je uvedba obveščevalnih postopkov v zaporu; poudarja, da bi utegnilo biti koristno imenovanje kontaktne osebe, odgovorne za boj proti radikalizaciji v zaporniškem sistemu;

56.  poudarja, da bi morala zaporna kazen omogočiti rehabilitacijo in ponovno vključitev, ne pa podžigati radikalizacijo; poziva države članice, naj v zaporih oblikujejo multidisciplinarne programe za odmik od nasilja; meni, da morajo biti ukrepi ponovnega vključevanja sestavni del prestajanja zaporne kazni za pripravo teh zapornikov na izpust; meni, da bi lahko center odličnosti EU za preprečevanje radikalizacije izvedel spremljanje akcijskih načrtov proti radikalizaciji v zaporih in v prehodnem obdobju po izpustitvi;

57.  poudarja, da nehumane razmere v zaporu, prenatrpanost in slabo ravnanje delujejo kontraproduktivno v boju proti radikalizaciji in nasilnemu ekstremizmu; opozarja, da je za preprečevanje radikalizacije v zaporu bistvena vzpostavitev zaporniških pravil, diferenciranih glede na nevarnost zapornikov; v zvezi s tem poudarja, da mora vsak poseben program, namenjen določeni skupini zapornikov, spoštovati človekove pravice in mednarodne obveznosti enako kot za katerega koli zapornika;

58.  poziva Komisijo, naj oblikuje evropski forum o razmerah v zaporih, da bi spodbudila izmenjavo primerov dobre prakse med strokovnjaki iz vseh držav članic;

59.  opozarja na različne oblike nezakonite trgovine z blagom v zaporu in zlasti trgovino s prenosnimi telefoni, ki zaprtim zapornikom omogoča, da ostajajo v stiku z zunanjimi terorističnimi mrežami;

60.  poziva države članice, naj olajšajo dostop do pravih duhovnikov, saj se s tem zmanjša tveganje za samoorganizacijo radikalnih verskih celic; predlaga uvedbo sistema licenc, ki bi temeljil na preverjanju preteklosti duhovnikov, ki vstopajo v zapore, da bi preprečili širjenje ekstremističnih stališč med zaporniki z visokim tveganjem, ter poziva Svet, naj ob podpori Komisije in na podlagi dobre prakse pripravi smernice o tem; poziva države članice, naj redno ocenjujejo in spremljajo duhovnike, ki imajo dostop do zaporov; poziva države članice, naj zahtevajo standardno usposabljanje za duhovnike, ki delajo v zaporih, ki bo temeljilo na dobri praksi, ki so jih razvili zaporniški organi držav članic, tudi v sodelovanju s tretjimi državami;

Sodelovanje in izmenjava informacij

Horizontalna vprašanja

61.  poziva države članice, naj v celoti in pravočasno izvajajo obstoječo zakonodajo, Komisijo pa, naj zagotovi potrebno podporo; poziva Komisijo, naj analizira pomanjkljivosti pri prenosu, izvajanju in uporabi obstoječe zakonodaje ter uporabi svoja pooblastila za začetek postopkov za ugotavljanje kršitev, če države članice zakonodaje ne izvajajo ustrezno;

62.  poziva države članice, naj zagotovijo potrebno tehnično in programsko opremo, varnostne sisteme ter kvalificirane človeške vire, da bodo v celoti izkoristile obstoječe informacijske sisteme in mehanizme sodelovanja; ponovno poudarja, kako pomembno je zagotoviti, da osebje z dostopom do take opreme opravi ustrezno usposabljanje v zvezi s podatki;

63.  ugotavlja, da varnostne raziskave, ki jih izvajajo javne ustanove, niso zadostne; poziva k proaktivnejši opredelitvi potreb (tj. okrepitvi Evropske mreže organov pregona, pristojnih za tehnološka vprašanja s področja varnosti, ki opredeljuje tehnološke potrebe organov kazenskega pregona); poziva k podpori pilotnih projektov o umetni inteligenci in tehnologiji verige podatkovnih blokov (nakazila); poziva k dejavni vključenosti agencij EU, kot sta Europol in CEPOL v projekte varnostnih raziskav EU; poziva države članice, naj redno organizirajo prognostične vaje za proučevanje scenarijev prihodnjih groženj; podpira Komisijo pri nadaljnjem financiranju vzpostavljanja posodobljenih zbirk podatkov ter zagotavljanju najnovejše tehnične opreme in usposabljanju osebja ter poziva k ambicioznejšemu pristopu v zvezi s tem;

64.  poziva države članice, naj razvijejo potrebno tehnično standardizacijo ter izboljšajo kakovost podatkov in pravni okvir za prihodnji pristop „privzete izmenjave informacij“ pri izmenjavi informacij, povezanih z bojem proti terorizmu, z drugimi državami članicami ter zadevnimi agencijami in organi EU na podlagi veljavnih temeljnih pravnih predpisov, ki urejajo posamezne informacijske sisteme; s tem bi si takšne informacije izmenjevale praviloma, izmenjavi pa bi se odpovedale le v posebnih primerih, v katerih bi zadržanje informacij narekovale okoliščine, in sicer kadar bi izmenjava informacij lahko ogrozila tekoče preiskave ali varnost posameznika ali kadar bi to bilo v nasprotju z vitalnimi varnostnimi interesi zadevne države članice; poziva Komisijo, naj zbere podatke o izvajanju obstoječih obveznosti na področju samodejne izmenjave podatkov;

65.  poziva države članice, naj upoštevajo svoje obveznosti iz direktive o boju proti terorizmu in Sklepa 2005/671/PNZ glede čimprejšnje izmenjave pomembnih informacij, povezanih s terorističnimi kaznivimi dejanji, s pristojnimi organi drugih držav članic; meni, da bi pristojni organi kazenskega organa morali brez obveznega predhodnega zahtevka pristojnim organom kazenskega pregona drugih držav članic predložiti informacije in obveščevalne podatke v primerih, v katerih obstajajo dejanski razlogi za domnevo, da bi lahko te informacije in obveščevalni podatki pomagali pri odkrivanju, preprečevanju ali preiskovanju kaznivih dejanj;

66.  poudarja, da bi lahko odločitev nekaterih držav članic, da ne bodo sodelovale pri ukrepih policijskega in pravosodnega sodelovanja za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje in pregon terorističnih kaznivih dejanj in financiranja terorizma, ogrozila hitrost in učinkovitost terorističnih preiskav ter imela škodljive učinke; poziva države članice, naj to upoštevajo in dobro pretehtajo prednosti in slabosti odločitev o nesodelovanju na tem ključnem področju;

67.  ugotavlja, da trenutno obstaja 28 različnih pravnih ureditev za hrambo podatkov, kar bi lahko škodovalo sodelovanju in izmenjavi informacij; poziva Komisijo, naj oceni zakonodajni predlog za hrambo podatkov, ki upošteva načela omejitve namena, sorazmernosti in nujnosti ob upoštevanju potreb pristojnih organov in posebnosti boja proti terorizmu, med drugim z obravnavanjem novih oblik komunikacije, vzpostavitvijo trdnih zaščitnih ukrepov za hrambo podatkov s strani ponudnikov storitev in dostopom do podatkov za kazenske preiskave, priložnostmi za psevdonimizacijo, določitvijo kategorij podatkov, ki so zlasti relevantne za učinkovit boj proti terorizmu in hudim kaznivim dejanjem, zagotovitvijo posebej usposobljenega in nadzorovanega osebja, ki se ukvarja z dostopom do podatkov, ali uvedbo rednih ocen groženj kot podlage za obdobja hrambe;

Informacijski sistemi

68.  poziva države članice, naj zagotovijo popolno izvajanje in sistematično preverjajo vse ustrezne zbirke podatkov in informacijske sisteme v skladu s svojimi pravicami do dostopa, določenimi v ustrezni pravni podlagi, ter pravočasno predstavijo vse uporabne podatke, ob tem pa poskrbijo za doseganje zahtev glede kakovosti za te informacijske sisteme;

69.  poziva države članice, naj zagotovijo, da se relevantne informacije, ki so na voljo na lokalni ali regionalni ravni in v njihovih zbirkah podatkov, po možnosti s pomočjo pametnih tehničnih storitev, samodejno prenesejo v nacionalne sisteme in, kadar je to ustrezno, v ustrezne evropske zbirke podatkov, da razdrobljenost pristojnosti ne bi privedla do izgube informacij, ob tem pa naj poskrbijo za izpolnjevanje standardov glede evropske kakovosti, varstva in varovanja podatkov;

70.  poziva države članice, naj v čim večjem obsegu uporabijo vse kategorije povezav in izvedejo vse iskalne kombinacije v schengenskem informacijskem sistemu ter zagotovijo ustrezne ravni kadrovskih virov in primerno tehnično podporo za urade SIRENE;

71.  pozdravlja revizijo schengenskega informacijskega sistema II (SIS II), ki od organov kazenskega pregona zahteva, da evidentirajo tudi kontrolne preglede, izvedene pri ciljnih osebah ali predmetih, evidentiranih v SIS II, in vzpostavijo enotno uporabo SIS II v zvezi s terorizmom; poziva države članice, naj zagotovijo, da se informacije v zvezi s terorističnimi kaznivimi dejanji dosledno in sistematično prenašajo v evropske sisteme in platforme, zlasti v okviru razpisa ukrepa na podlagi člena 36 uredbe SIS II, in sinhronizirajo, če je možno, z izvajanjem doslednega tristopenjskega pristopa k izmenjavi informacij, tako da se podatki schengenskega informacijskega sistema in Europola optimalno in dosledno uporabljajo; pozdravlja novo obliko razpisa ukrepa, poizvedovalno kontrolo v skladu s členom 36 uredbe SIS II, in novo obveznost urada SIRENE, da se takoj odzove v primeru opozorila, povezanega s terorizmom; Komisijo poziva tudi, naj v dejavnem sodelovanju in dogovoru s strokovnjaki iz držav članic opredeli dobro prakso glede postopkov za nadaljnje ukrepanje v zvezi z zadetki o osebah, vpletenih v teroristične ali s terorizmom povezane dejavnosti iz člena 36;

72.  poziva Komisijo, naj uvede mehanizem za izmenjavo informacij po zadetku, ki bi omogočil vsem ali vsaj zadevnim državam članicam, da so obveščene o zadetkih, povezanih z gibanjem oseb, vpletenih v teroristične ali s terorizmom povezane dejavnosti; poudarja potrebo po kartiranju gibanja tujih terorističnih bojevnikov/povratnikov/oseb, vpletenih v teroristične dejavnosti, na podlagi zadetkov iz sistema schengenskega informacijskega sistema, da bi ustvarili jasno in celovito sliko, ki se bo lahko uporabila kot podlaga za nadaljnje ukrepe;

73.  poziva Komisijo, naj oceni, v katerih okoliščinah se lahko nacionalnim obveščevalnim službam še nadalje omogoči neposreden dostop do ustreznih informacijskih sistemov EU, zlasti schengenskega informacijskega sistema, v okviru prenovljene pravne ureditve, da bi preprečili nove varnostne vrzeli in vrzeli pri izmenjavi informacij;

74.  pozdravlja razvoj osrednjega sistema za avtomatizirano identifikacijo prstnih odtisov v okviru schengenskega informacijskega sistema, ki končnim uporabnikom omogoča iskanje po schengenskem informacijskem sistemu na podlagi podatkov o prstnih odtisih; poziva k uvedbi sistema do leta 2019; poziva države članice, naj nemudoma začnejo uporabljati funkcijo za avtomatizirano identifikacijo prstnih odtisov v okviru schengenskega informacijskega sistema; ugotavlja, da so se ti biometrični podatki do zdaj uporabljali le za potrditev identitete osebe po preverjanju imena ali datuma rojstva, čeprav pravna podlaga schengenskega informacijskega sistema druge generacije omogoča shranjevanje prstnih odtisov; meni, da bi identifikacija, ki temelji le na prstnih odtisih, pomenila precejšnjo dodatno vrednost;

75.  poziva države članice, naj svojim organom, pristojnim za protiteroristično delovanje, omogočijo dostop do vizumskega informacijskega sistema in za to predvidijo poenostavljen postopek;

76.  pozdravlja vzpostavitev evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve, ki se bo uporabljal za državljane tretjih držav, ki so izvzeti iz vizumske obveznosti;

77.  poziva Komisijo, naj predlaga zakonodajo za vzpostavitev enega centraliziranega evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc, ki bo omogočal izmenjavo informacij o kazenski evidenci tako za državljane EU kot za državljane tretjih držav;

78.  poziva, naj direktiva EU o evidenci podatkov o potnikih velja za zasebna letala ter naj za prevoznike velja obveznost zbiranja podatkov v ta namen; poziva Komisijo, naj oceni varnostne postopke, uzakonjene na aerodromih in manjših letališčih v državah članicah EU;

79.  poziva države članice, naj nemudoma v celoti začnejo izvajati direktivo EU o evidenci podatkov o potnikih, Komisijo pa poziva, naj hitro nadaljuje postopke ugotavljanja kršitev zoper tiste države članice, ki tega še niso storile; poziva države članice, naj povežejo svoje enote za informacije o potnikih, da bi olajšale izmenjavo teh podatkov; poziva Komisijo, naj predlaga tehnološke rešitve za samodejno obdelavo zahtevkov ene enote za informacije drugi, da bi izmenjava podatkov in njihova vključitev v drugačen sistem postala manj zamudna in zahtevna v smislu človeških virov; zato spodbuja projekte, kot je projekt ISF za razvoj platforme PIU.net na podlagi uveljavljene platforme FIU.net, ki ga vodi Nizozemska; poziva Komisijo, naj skupaj z Europolom podpre razvoj skupnih pravil za ciljno usmerjanje in ocen tveganja, ki jih bodo uporabljale države članice;

80.  poziva države članice, naj bodo njihove enote za informacije o potnikih večdisciplinarne ter vključujejo osebje carinskih organov, organov kazenskega pregona in obveščevalnih organov, da si bodo pristojni organi bolje izmenjevali informacije;

81.  ugotavlja, da se je rok za izvedbo Prümskih sklepov(18), sprejetih dne 23. junija 2008, iztekel 26. avgusta 2011, a še vedno nekatere države članice sklepov niso izvedle v celoti; zato poziva te države članice, naj končno izpolnijo svoje obveznosti v skladu z zakonodajo EU in v celoti izvedejo Prümska sklepa ter okrepijo prümsko mrežo s posodobitvijo svojih nacionalnih sistemov za obdelavo, da bi se prilagodili sodobni informacijski tehnologiji; poziva Komisijo in Svet, naj posodobita in nadgradita Prümska sklepa iz leta 2008, da bodo nacionalni sistemi učinkoviteje povezani;

Interoperabilnost

82.  pozdravlja predlagane uredbe o interoperabilnosti; poziva Komisijo, naj oceni potencial in možno dodano vrednost dodatnih informacijskih sistemov, ki bi jih bilo treba vključiti v prihodnosti, ter poroča Evropskemu parlamentu; meni, da je z interoperabilnostjo mogoče združevati pomembne in nujne informacije; poudarja, da mora takšna rešitev vzpostaviti pravo ravnovesje med legitimnimi potrebami organov po pravočasnih, učinkovitih in ustreznih informacijah v skladu z njihovimi pravicami do dostopa in omejitvijo namena, določenimi v ustrezni pravni podlagi, ter temeljnimi pravicami oseb, na katere se nanašajo podatki;

83.  poudarja, da je treba vpeljati storitev za ugotavljanje ujemanja biometričnih podatkov, ki bo omogočala poizvedovanje z uporabo biometričnih podatkov v številnih informacijskih sistemih EU, s čimer bo prispevala k boju proti identitetnim prevaram in preprečevala uporabo več identitet; poudarja, da je zadevne zbirke podatkov treba dopolnjevati z biometričnimi podatki; poudarja tudi, da je treba stalno izboljševati prepoznavanje zlorabe pravih ter delno ali v celoti ponarejenih dokumentov za identifikacijo oseb;

84.  poziva, naj se ob tesnem sodelovanju agencije eu-LISA takoj začne nadaljnji razvoj standarda UMF, da bo izpolnjeval potrebe prihodnjih interoperabilnih informacijskih sistemov in bo lahko del usklajenega prizadevanja za izboljšanje kakovosti podatkov v obsežnih informacijskih sistemih;

85.  poziva k natančnemu opisu osnovnih harmoniziranih standardov glede kakovosti vnesenih podatkov, ki jih je treba vzpostaviti na ravni EU v skladu z merili iz pravnega reda o varstvu podatkov in uporabljati v vseh informacijskih sistemih, da bi se zagotovila dosledna kakovost podatkov, ki jih vsebujejo; poziva agencijo eu-LISA, naj pripravi skupne kazalnike in preglede ter razvije centralno zmogljivost za spremljanje kakovosti podatkov za vse sisteme v svoji pristojnosti; nadalje priporoča, da bi morale v primeru, da agencija eu-LISA v poročilih državam članicam o kakovosti ugotovi nepravilnosti, te države popraviti podatke ali utemeljiti, zakaj jih niso popravile;

86.  je kritičen do nezadostnega financiranja in kadrovskih virov agencije eu-LISA glede na njene čedalje večje odgovornosti; poziva, da je treba to agencijo okrepiti z dodatno zmogljivostjo in sredstvi, ki jih potrebuje za učinkovito izvajanje novih nalog, kar mora upoštevati novi večletni finančni okvir;

Sodelovanje in izmenjava informacij v državah članicah in med njimi

87.  poziva države članice, naj za boj proti terorizmu ustanovijo nacionalne fuzijske centre ali enote za usklajevanje ter usklajene zbirke podatkov, če tega še niso storile, da bi centralizirale informacije ter olajšale iskanje, identifikacijo in izmenjavo informacij, povezanih s terorizmom, in obveščevalne podatke vseh zadevnih nacionalnih organov; poleg tega meni, da je proaktivna lokalna in po potrebi regionalna politika nujen pogoj za celovito nacionalno varnostno politiko; zato poziva države članice, naj si izmenjujejo primere dobre prakse (kot je belgijski primer „Lokale integrale veiligheidscellen“), v katere so vključeni predstavniki civilne družbe, kot so socialne službe, lokalna uprava in lokalni politiki, za obravnavanje vseh znakov radikalizacije in ki jim je skupna poklicna molčečnost, tako da bodo lahko sodelovali vsi akterji, zavezani poklicni molčečnosti;

88.  poziva države članice, naj preučijo nove pristope za izboljšanje sodelovanja in izmenjavo informacij med organi kazenskega pregona in obveščevalnimi službami na nacionalni ravni, ki ohranjajo potrebno ločevanje med organi kazenskega pregona in obveščevalnimi službami ter potrebna načela lastništva informacij, zaščite virov in dopustnosti dokazov v kazenskih postopkih;

89.  poziva države članice, naj okrepijo sodelovanje in izmenjavo informacij med državnimi tožilci ter obveščevalnimi službami pri kazenskih preiskavah, povezanih s terorizmom, v posameznih primerih ter tako gradijo na dobri praksi;

90.  priporoča, da države članice s smernicami ali zakonodajnimi ukrepi določijo, kdaj je dovoljena izmenjava informacij med pristojnimi policijskimi in obveščevalnimi službami drugih držav članic in agencijami EU, ter meni, da bi uskladitev nacionalnih standardov glede tega vprašanja prispevala k vseevropski rešitvi vprašanja, kdaj se lahko takšne informacije uporabljajo in izmenjujejo;

91.  poziva države članice, naj poskrbijo, da se bo obveščevalnim podatkom v vseh pravnih ali političnih ocenah, preverjanjih, postopkih ali tožbah zagotovila posebna stopnja varstva ter da se ohranita zaupnost in integriteta virov obveščevalnih podatkov in uradnikov, da ne bi ogrozili dela ali varnosti virov, informatorjev in uslužbencev obveščevalnih služb;

92.  poziva, naj se ustanovi skupna akademija EU za usposabljanje obveščevalcev s skupnimi standardi, v kateri bi združili vire in razvijali sinergije, zaupanje ter skupno obveščevalno kulturo;

93.  priporoča državam članicam, naj preučijo možnosti boljšega usklajevanja in sodelovanja med obveščevalnimi službami in organi kazenskega pregona na ravni EU, naj na primer na sestanke skupne skupine za sodelovanje na področju boja proti terorizmu pri Europolu poleg osebja organov kazenskega pregona pošljejo tudi strokovnjake obveščevalnih služb; poziva Komisijo, naj bolj podpre skupino za sodelovanje na področju boja proti terorizmu, vključno z ustreznim financiranjem;

94.  poziva države članice, naj optimizirajo sodelovanje prek skupine za boj proti terorizmu, skupino nadalje okrepijo kot skupno platformo za sodelovanje in komunikacijo med nacionalnimi obveščevalnimi službami ter ji zagotovijo ustrezno financiranje; pozdravlja ustanovitev svetovalnega odbora skupine za boj proti terorizmu, ki bo povečali prepoznavnost in preglednost skupine, jo javno zastopal v odnosih z institucijami in organi EU ter zagotavljal, da bo Evropski parlament redno obveščen;

95.  poziva države članice, naj načrtujejo redna srečanja za izmenjavo med sodniki in predstavniki obveščevalne skupnosti/skupnosti organov kazenskega pregona, na katerih si bodo izmenjali znanje o situacijskem, preiskovalnem ali tehničnem razvoju na področju boja proti terorizmu in ki bodo omogočila sodstvu, da si ustvari popolno sliko o stanju na področju njihove pristojnosti ter se dodatno usposobi;

96.  poziva države članice, naj še naprej razvijajo medsebojno čezmejno policijsko sodelovanje, ki naj obsega skupne ocene groženj, analize tveganja in patrulje;

97.  poziva države članice in evropske deležnike, naj tudi z ustrezno pripravo proračuna še naprej skrbijo za obstoječe operativne zmogljivosti ter čim bolj poglobijo učinkovito sodelovanje na področjih boja proti terorizmu in notranje varnosti EU, da bi se ohranila nacionalna varnostna kultura, ki bi bila sposobna srednjeročno preprečiti grožnje;

98.  pozdravlja smernice Evropskega sveta (ki je zasedal v sestavi EU27) z dne 23. marca 2018, v katerih je izražena „odločenost za čim tesnejše partnerstvo z Združenim kraljestvom v prihodnosti […], zlasti na področju boja proti terorizmu in mednarodnemu kriminalu […]“; meni, da je ključno zagotoviti nadaljnje vzajemno sodelovanje na področju varnosti in izmenjavo informacij med EU in Združenim kraljestvom po brexitu;

99.  priznava tesno strokovno sodelovanje na področju boja proti terorizmu med evropskimi državami in po potrebi s tujimi organi za boj proti terorizmu ter poziva k njegovi nadaljnji okrepitvi z operativnimi misijami, analizo podatkov, hitrejšo izmenjavo obveščevalnih podatkov in izmenjavo dobre prakse;

Sodelovanje in izmenjava informacij z agencijami EU

100.  poziva k bolj sistematičnemu sodelovanju med agencijami za pravosodje in notranje zadeve, ki delujejo na področju boja proti terorizmu, da se razvijejo skupni pristopi in sinergije, saj imajo te agencije vse pomembnejšo vlogo v boju proti terorizmu; meni, da bi se z rednimi skupnimi srečanji vseh ključnih agencij še bolj razvilo skupno delo na področju boja proti terorizmu in okrepile sinergije z njihovimi uradniki za zvezo v delegacijah;

101.  poziva države članice, naj v agencije napotijo več nacionalnih strokovnjakov z znanjem na področju boja proti terorizmu, da bodo v okviru svojih pooblastil zagotavljali zastopanje potreb držav članic, agencijam pa potrebno strokovno znanje na področju boja proti terorizmu

102.  poziva Europol, naj postane pravo središče za izmenjavo informacij v zvezi s kazenskim pregonom in sodelovanje na področju boja proti terorizmu v EU; poziva Komisijo, naj pozorno spremlja ta proces in oceni potrebe po morebitni prilagoditvi zakonodaje;

103.  poziva Europol, naj s ciljem izboljšanja interoperabilnosti dosledno uveljavi svoje sedanje pravice dostopa do sistemov SIS, VIS in Eurodac, pri tem pa zagotovi spoštovanje temeljnih pravic in zakonodaje glede varstva podatkov;

104.  poziva Europol, naj s ciljem izboljšanja interoperabilnosti zagotovi, da bo projekt QUEST pravočasno na voljo državam članicam;

105.  poziva, naj se Europolu in Eurojustu zagotovijo ustrezni finančni in človeški viri, saj imata vse večjo odgovornost ter ključno vlogo pri krepitvi evropskega sodelovanja na področju kazenskega pregona in pravosodja ter pri podpiranju boja proti terorizmu;

106.  poziva države članice, naj zagotovijo popolno uporabo stikov med Europolom in zadevnimi organi v zvezi s terorističnimi kaznivimi dejanji, saj je na področju boja proti terorizmu pogosto ključna hitrost; poziva države članice, naj na kraju samem uporabljajo strokovnjake Europola, saj se s tem poveča zaupanje in zmanjša upravno breme; poziva države članice, naj svojim službam kazenskega pregona za boj proti terorizmu (poleg zvezne/osrednje ravni) zagotovijo neposreden dostop do storitev Europola;

107.  poziva države članice, naj vzpostavijo potrebno varno komunikacijsko infrastrukturo za kazenski pregon ter spodbujajo neposredno in decentralizirano povezljivost storitev na področju boja proti terorizmu z mrežno aplikacijo za varno izmenjavo informacij (SIENA) za boj proti terorizmu in EIS;

108.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo več finančnih in človeških virov, vključno s podatkovnimi znanstveniki in analitiki velepodatkov, za razvoj tehničnih rešitev za obdelavo velikih količin podatkov, ki jih je treba analizirati; poziva, naj Europol izvaja nadaljnje projekte raziskav in razvoja na tem področju v okviru svojih pooblastil, ki so osredotočeni na standardizacijo in upravljanje velepodatkov v korist držav članic;

109.  poziva države članice, naj v celoti izkoristijo tehnične rešitve za izboljšanje izmenjave informacij z Europolom, zlasti z avtomatizacijo prenosa podatkov v Europolov informacijski sistem za navzkrižno preverjanje, na primer z orodjem za nalaganje podatkov, ki ga je razvil Europol;

110.  pozdravlja novo določbo v prihodnjem SIS II, ki dovoljuje, da je Europol obveščen o vseh novih razpisih ukrepov ali zadetkih, povezanih s terorizmom, v sistemu SIS, če pravni ali operativni razlogi ne določajo drugače; ugotavlja, da bo to omogočilo navzkrižno preverjanje ter, če je to primerno, operativno in/ali tematsko analizo, da bi ugotovili potovalne vzorce in/ali preučili morebitne povezave lociranega posameznika; poziva Komisijo, naj hitro avtomatično uvede to novo možnost;

111.  poziva Europol, naj objavi letno poročilo o količini in vrsti informacij, ki so jih posredovale države članice v ustrezne informacijske sisteme EU ter Europolu, da bi ugotovili vrzeli in spodbudili izmenjavo informacij;

112.  poziva Europol, naj čim prej v celoti razvije biometrične zmogljivosti, saj je pomembno, da države članice Europolu posredujejo več biometričnih podatkov;

113.  poudarja, da je najsodobnejše šifriranje od konca do konca ključno orodje za zaščito zaupnosti komunikacij in zagotovitev legitimnih transakcij med strankami; poziva države članice, naj zagotovijo sodelovanje med ustreznimi deležniki, da bi povečale zmogljivosti pristojnih organov za dešifriranje in poskrbele, da bodo te zmogljivosti ustrezale zahtevam sodnega pregona; pozdravlja, da Europol razvija orodja in strokovno znanje za dešifriranje, da bi postal vozlišče za dešifriranje zakonito pridobljenih informacij v okviru kazenskih preiskav in bi državam članicam zagotavljal boljšo podporo; poleg tega ugotavlja, da je Komisija proračunu Europola za leto 2018 namenila dodatnih 5 milijonov EUR, da bi ta okrepil svoje zmogljivosti dešifriranja teh informacij in pripravil sklop alternativnih preiskovalnih tehnik, ki bodo na voljo državam članicam;

114.  pozdravlja pariško deklaracijo z dne 5. novembra 2018 o vzpostavitvi evropskega sodnega registra pri Eurojustu za boj proti terorizmu; poziva k takojšnji vzpostavitvi tega registra na podlagi Sklepa Sveta 2005/671/PNZ, spremenjenega z Direktivo 2017/541, z ustreznimi finančnimi in človeškimi viri;

115.  poziva države članice, naj sistematično vključujejo Eurojust v svoje protiteroristične preiskave in pregon s čezmejno razsežnostjo ter naj učinkovito uporabljajo usklajevalna orodja Eurojusta;

116.  meni, da so lahko operativni sporazumi s tretjimi državami koristni pri delu Europola, ter ugotavlja, da se Komisija o operativnih sporazumih zdaj pogaja z osmimi državami iz Bližnjega vzhoda in severne Afrike; zahteva ponovna pogajanja o operativnih sporazumih s posebej tesnimi partnerji, kot so države Efte;

117.  poziva Eurojust, naj še naprej širi svoje omrežje kontaktnih točk v tretjih državah, in spodbuja napotitev več tožilcev za zvezo na Eurojust, na primer z zahodnega Balkana;

118.   je zaskrbljen zaradi dejstva, da nekatere tretje države obvestila Interpola, zlasti rdeča obvestila, uporabljajo v politične namene in s tem škodijo mednarodnemu sodelovanju v boju proti terorizmu;

119.  poudarja, da je treba povečati financiranje agencije CEPOL in pospešiti razvoj ter zagotoviti inovativno usposabljanje na kibernetskem področju;

120.  poziva CEPOL, naj še naprej pripravlja programe usposabljanja za končne uporabnike sistema SIS na podlagi Priročnika SIRENE in kataloga dobrih praks v zvezi z osebami, vpletenimi v teroristične ali s terorizmom povezane dejavnosti, vključno s tujimi terorističnimi bojevniki, na katere se nanašajo razpisi ukrepov v SIS;

121.  poziva, naj si nacionalne varnostne službe prek Obveščevalnega in situacijskega centra EU (INTCEN) stalno izmenjujejo strateške informacij v zvezi z bojem proti terorizmu z institucijami EU; poziva države članice, naj še bolj podprejo izmenjavo obveščevalnih podatkov prek tega centra in optimizirajo njegovo delo, da bo učinkovitejši v boju proti terorizmu;

Vzajemno priznavanje in vzajemna pravna pomoč

122.  pričakuje, da bodo države članice zaposlene v pravosodju nadalje izobraževale in usposabljanje o evropskem preiskovalnem nalogu, da bi zagotovile njegovo celovito uporabo;

123.  poziva k uporabi skupnih preiskovalnih skupin v primeru terorističnih napadov; meni, da se s skupnimi preiskovalnimi skupinami poveča učinkovitost sodelovanja in preiskovanja čezmejnih kaznivih dejanj; nadalje poziva k sodelovanju Europola in Eurojusta v teh skupnih preiskovalnih skupinah, saj to pomeni boljšo uporabo virov in zmogljivosti, ki jih zagotavljajo agencije EU; poziva, naj se tem skupnim preiskovalnih skupinam zagotovi boljše in enostavno dostopno financiranje; poziva, naj se oblikuje poseben program „Erasmus za policiste“ na terenu, ki bo predvsem namenjen nižjim policistom, da bi jih spodbudili, da bi vsaj enkrat na svoji poklicni poti sodelovali v skupnih preiskovalnih skupinah v drugih državah članicah EU, s čimer bi omogočili tistim, ki morda nimajo izkušenj s sodelovanjem s kolegi v drugih državah članicah, da pridobijo dodatne izkušnje ter se seznanijo z dobro prakso za učinkovitejši boj proti čezmejnemu kriminalu; spodbuja prihodnjo razširitev tega programa na druge varnostnike in paznike;

124.  poziva države članice, naj v celoti izkoristijo strokovno znanje in orodja, ki jih ponujata Eurojust in Evropska pravosodna mreža, zlasti pri zagotavljanju praktičnih in pravnih informacij ter podpore v primeru zahtevkov za vzajemno pravno pomoč in pomoč pri zahtevkih za vzajemno priznavanje, usklajevanju preiskav in kazenskega pregona, odločanju o najprimernejši jurisdikciji za pregon ali usklajevanju zasegov in zaplemb premoženja;

125.  poziva ponudnike spletnih storitev in komunikacijske platforme, naj učinkovito izvajajo sodne odločbe na področju boja proti terorizmu; poziva Komisijo, naj preuči možnost zakonodajnega predloga, ki bi komunikacijske platforme na trgu EU v primeru šifriranih sporočil zavezoval k sodelovanju, če bi za to obstajala sodna odločba; želi spomniti, da to sodelovanje ne bi smelo oslabiti varnosti njihovih omrežij in storitev, na primer z ustvarjanjem ali omogočanjem stranskih vrat;

126.  poziva k hitremu sprejetju predlogov uredbe in direktive Komisije za izboljšanje čezmejnega dostopa do elektronskih dokazov; poziva ponudnike spletnih storitev, naj zagotovijo enotne kontaktne točke za zahtevke za kazenski pregon in sodne zahtevke;

Zunanje meje

127.  poziva države članice, naj vlagajo v opremo IKT, ki ustreza standardom, na vseh mejnih prehodih, da se omogoči ustrezno preverjanje v vseh zadevnih zbirkah podatkov; poziva Komisijo, naj po posvetovanju z agencijo eu-LISA določi referenčno merilo za tehnične standarde te opreme IKT ; meni, da je treba delo v zvezi s predlogi o interoperabilnosti informacijskih sistemov obravnavati kot priložnost za izboljšanje in delno uskladitev nacionalnih informacijskih sistemov in nacionalnih infrastruktur na mejnih prehodih; pozdravlja predlog Komisije za okrepitev podpore državam članicam pri varovanju skupnih zunanjih meja EU, da bi se proračun za Sklad za integrirano upravljanje meja v naslednjem večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 vsaj potrojil;

128.  pozdravlja sprejetje nedavnih reform za okrepitev zunanjih meja EU na ravni EU, vključno z vzpostavitvijo sistema vstopa/izstopa in evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS) ter reformo SIS; poziva države članice, naj v celoti izvajajo te ukrepe in v sodelovanju z Europolom podprejo nadzorne sezname za ETIAS in vizumski informacijski sistem ter prispevajo k tem seznamom; poziva Komisijo, naj pozorno spremlja izvajanje nove Uredbe (EU) 2017/458, ki določa sistematična preverjanja vseh oseb, ki prečkajo zunanje meje, in zlasti uporabo odstopanj od sistematičnih preverjanj;

129.  poziva države članice, naj svoje upravljanje meja uskladijo s konceptom celovitega upravljanja zunanjih meja; poudarja, da je treba zagotoviti polno izvajanje strategije za celovito upravljanje zunanjih meja na evropski in nacionalni ravni, da bi tako izboljšali upravljanje zunanjih meja;

130.  pozdravlja predlog Komisije, da bi morale biti informacije o vizumih za dolgoročno prebivanje in dovoljenjih za prebivanje, vključno z biometričnimi podatki, za državljane tretjih držav vključene v vizumski informacijski sistem;

131.  poziva države članice, naj ustavijo prodajo dovoljenj za prebivanje in državljanstev prek shem „zlatih vizumov“ in naložbenih programov, saj pri tem obstaja visoko tveganje korupcije, zlorabe in nepravilne uporabe schengenskega območja za kriminalne namene; poziva Komisijo, naj ukrepa odločno in hitro ter od držav članic zahteva vse zadevne podatke in kontrole, da bi zagotovila integriteto in varnost schengenskega sistema;

132.  spodbuja Komisijo, naj nadaljuje pogajanja s tretjimi državami o vračanju in ponovnem sprejemu oseb;

133.  spodbuja države članice, naj uporabljajo spremenjeni mehanizem za začasno opustitev odprave vizumov in učinkovito sporočajo okoliščine, ki bi lahko pripeljale do začasne opustitve za tretje države, na primer znatno povečanje tveganja za javni red ali notranjo varnost;

134.  poziva Komisijo, naj pripravi oceno možnosti in s tem povezanih učinkov zakonodajnega predloga, s katerim bi določila obveznost, da letalski prevozniki in upravljavci pristanišč, mednarodnih avtobusov ali hitrih vlakov preverjajo skladnost pri vkrcanju potnikov in s tem zagotovijo, da se identiteta na vozovnici ujema z osebno izkaznico ali s potnim listom v potnikovi posesti; poudarja, da je treba zagotoviti, da se prevoznikom ne podeli nalog, ki jih lahko opravljajo le policijski organi, kot so dejansko preverjanje identitete ali preverjanje pristnosti osebnih dokumentov ali potnih listin;

Evropska agencija za mejno in obalno stražo

135.  poziva sozakonodajalca, naj razmislita o tem, da bi Evropski agenciji za mejno in obalno stražo podelila posebno nalogo za obdelavo operativnih osebnih podatkov, ki ustreza njeni operacijski vlogi, med drugim pri preprečevanju in odkrivanju čezmejnega kriminala in terorizma na zunanjih mejah EU; meni, da bi bilo treba v okviru te naloge omogočiti zadostno obdobje hrambe podatkov in izmenjavo osebnih podatkov z misijami SVOP, Europolom in Eurojustom ter v posebnih okoliščinah in s potrebnimi zaščitnimi ukrepi s tretjimi državami;

136.  opozarja, da bodo osumljenci, katerih osebne podatke je Evropska agencija za mejno in obalno stražo v preteklosti obdelala, izginili iz analitičnega sistema po 90 dneh in bodo torej postali neznani ali novi osumljenci; zato poziva, naj se obdobje hrambe osebnih podatkov, ki jih upravlja Evropska agencija za mejno in obalno stražo, v zvezi z osumljenci čezmejnega kriminala in terorizma podaljša na tri leta, kar je skladno z obdobjem hrambe Europola in Eurojusta;

137.  meni, da je za Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo pomembno, da ima dostop do vseh relevantnih zbirk podatkov in informacijskih sistemov, zlasti SIS, pa tudi SVI, VIS, Eurodac in informacijskega sistema Europola, ne le za delo ekip upravljanja mej, ampak tudi za analitične potrebe v zvezi z novimi pojavi na zunanjih mejah in s spremembami v mejnih gibanjih ali načinu delovanja;

138.  poziva sozakonodajalca, naj določita obveznost, da Evropska agencija za mejno in obalno stražo nujne informacije razkrije državam članicam;

139.  poziva države članice in organe EU, kot sta Europol in INTCEN, naj Evropski agenciji za mejno in obalno stražo redno posredujejo strateške informacije v zvezi z bojem proti terorizmu, ki se nanašajo na mejno razsežnost, in naj preučijo, ali bi bila pri ustvarjanju celovite slike situacije koristna kakršna koli samodejna izmenjava pomembnih (osnovnih) informacij iz nacionalnih preiskav incidentov in nezakonitih dejavnosti na mejnih prehodih ter informacij o nezakonitem vstopanju/izstopanju z Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo z uporabo pametnih sistemov IKT, tudi glede na človeške vire, ki so potrebni za analizo podatkov; meni, da bi morale te informacije vključevati tudi povratne informacije po sekundarnih varnostnih kontrolah ter informacije o ponaredbah listin;

140.  poziva Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo, naj pripravi programe usposabljanja in organizira tečaje za mejne policiste, pri čemer naj poudarek nameni okrepitvi preverjanj v ustreznih zbirkah podatkov na zunanjih mejah in podpori pri upoštevanju skupnih kazalnikov tveganja;

Informacije z bojišča

141.  pozdravlja sodelovanje Europola v celici organov pregona v sklopu operacije Gallant Phoenix pod vodstvom Združenih držav Amerike v Jordaniji, kjer obdeluje informacije, pridobljene na bojišču (vključno z identiteto žrtev, če je to mogoče), in jih po vzpostavljenih kanalih in postopkih deli z organi pregona držav članic prek svojih nacionalnih enot; poziva k zagotovitvi polnega dostopa Europola v sklopu operacije Gallant Phoenix;

142.  spodbuja vse zadevne akterje, naj razvijejo pristope, ki bodo omogočali pošiljanje in izmenjavo informacij z bojišča v okviru zakonsko dovoljenega področja uporaba in s potrebnimi zaščitnimi ukrepi, kot je zaščita vira v civilni sferi, in vnašanje teh informacij v ustrezne zbirke podatkov, tako da bodo te informacije pravočasno na voljo pri mejni kontroli na zunanjih mejah EU; poziva tudi k izmenjavi teh informacij za namene preiskovanja in pregona;

Operacija Sophia

143.  poziva Svet, naj podaljša mandat operacije EUNAVFOR MED Sophia, poveča njeno ozemeljsko področje, da se preprečijo skrita izkrcavanja, in v njen mandat posebej vključi sodelovanje v boju proti terorizmu;

144.  pozdravlja vzpostavitev celice za informiranje o kriminalu, ki je pilotni projekt znotraj operacije EUNAVFOR MED Sophia in jo sestavlja osebje iz ustreznih organov pregona držav članic ter agencij Frontex in Europol, da bi izboljšali izmenjavo informacij med njimi;

145.  poziva države članice, naj si prizadevajo za mednarodno pravno pooblastilo za ponovno oceno operacije EUNAVFOR MED Sophia, da se sprejmejo operacijski ukrepi zoper plovila in povezana sredstva, tudi znotraj teritorialnih voda obalnih držav, za zadržanje posadk in zaseg plovil in povezanih sredstev, za katere obstaja sum, da se uporabljajo za tihotapljenje ljudi ali kršenje embarga OZN na orožje, pa tudi za kazniva dejanja, povezana s terorizmom, ali tihotapljenje nafte;

Financiranje terorizma

146.  pozdravlja zakonodajne ukrepe, ki so bili pred kratkim v boju proti terorizmu sprejeti na evropski ravni; poziva države članice, naj v celoti izvedejo vse evropske direktive proti pranju denarja in instrumente, povezane z bojem proti pranju denarja in financiranju terorizma; poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezen prenos in delovanje teh instrumentov;;

147.  spodbuja države članice in tretje države, naj učinkovito in v celoti nemudoma začnejo izvajati sklepe konference z naslovom „No money for terror“, ki je aprila 2018 potekala v Parizu, pa tudi priporočila projektne skupine za finančno ukrepanje ter mednarodne standarde za boj proti pranju denarja, financiranju terorizma in širjenju orožja, ki jih je ta skupina sprejela februarja 2012 (tako imenovana revidirana priporočila projektne skupine za finančno ukrepanje); poziva Komisijo in države članice, naj podpirajo tretje države pri izvajanju teh priporočil z zagotavljanjem tehnične pomoči in izmenjave dobrih praks;

148.  poziva države članice, ki še niso ratificirale Konvencije Sveta Evrope o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, in o financiranju terorizma, naj jo ratificirajo in prenesejo v svoj pravni red;

149.  pozdravlja metodologijo, ki jo je Komisija predstavila v zvezi s tretjimi državami z visokim tveganjem, ki pomeni grožnjo za finančni sistem EU; poziva Komisijo, naj to metodologijo uporabi in naj zlasti pripravi seznam tretjih držav z visokim tveganjem v skladu z direktivo o preprečevanju pranja denarja na ravni EU, in sicer s pomočjo neodvisne, objektivne in pregledne ocene, ki jo naj opravi čim prej;

150.  poziva države članice, naj poostrijo nadzor nad organizacijami, osumljenimi nezakonite trgovine, tihotapljenja, ponarejanja in goljufivih praks z vzpostavitvijo skupnih preiskovalnih skupin z Europolom;

151.  je zelo zaskrbljen zaradi obsega nezakonitih trgov tobačnih izdelkov v EU, katerih premoženjske koristi se lahko uporabijo za financiranje terorizma, tudi z goljufijami na področju trošarin; poziva države članice, naj razmislijo o ratifikaciji in izvajanju protokola za odpravo nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki k okvirni konvenciji Svetovne zdravstvene organizacije za nadzor nad tobakom;

152.  pozdravlja predlog uredbe o uvozu kulturnih dobrin; poziva Komisijo, naj predlaga zakonodajo za zanesljiv sistem sledenja za umetniška dela in starine, ki vstopajo na trg EU, zlasti za dela, ki prihajajo iz konfliktnih držav in držav z visokim tveganjem, ki so na seznamu Komisije, ter od organizacij, skupin ali posameznikov, vključenih na evropski seznam terorističnih organizacij; meni, da bi morala biti ta pobuda podprta z oblikovanjem standardiziranega dovoljenja, brez katerega bi bilo trgovanje s temi predmeti nezakonito, in z oblikovanjem potnega lista za izvoz vsakega predmeta; meni, da bi bilo treba razviti digitalna orodja za preverjanje verodostojnosti upoštevnih dokumentov; meni, da bi morali trgovci z umetniškimi deli sistematično voditi in posodabljati register starin, ki so naprodaj;

153.  poziva države članice, naj od podjetij, ki trgujejo z umetniškimi deli in jih hranijo (t. i. prostocarinska območja), zahtevajo prijavo vseh sumljivih transakcij ter naj lastnikom podjetij, ki trgujejo z umetniškimi deli in starinami ter jih hranijo, vpletenim v preprodajo tovrstnih dobrin, naložijo učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni, vključno s kazenskimi sankcijami, kjer je potrebno;

154.  pozdravlja sprejetje novih pravil v zvezi s kontrolo gotovine, ki se vnaša v Evropsko unijo ali iznaša iz nje(19), ter poziva k njihovemu hitremu izvajanju; poziva Komisijo, naj oceni, ali bi bilo treba v področje uporabe te uredbe vključiti druga sredstva, ali postopek razkritja za nespremljano gotovino ustreza namenu in ali bi bilo treba v prihodnje pregledati prag za nespremljano gotovino;

155.  poziva države članice, naj bolj sodelujejo z Europolom v okviru njegovega analitičnega projekta FURTUM, kot zahteva resolucija varnostnega sveta OZN št. 2347, da bi carinskim organom in organom pregona ter javnim tožilstvom zagotovile namensko osebje, pa tudi učinkovita orodja in ustrezno usposabljanje s sodelovanjem s Svetovno carinsko organizacijo in Interpolom;

156.  poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami in mednarodnimi partnerji razvije načine za ciljni nadzor finančnih tokov in identificiranje uporabnikov elektronskih denarnic, virtualnih valut in predplačniških kartic, platform za množično financiranje ter spletnih in mobilnih plačilnih sistemov v policijskih ali sodnih preiskavah; poziva države članice, naj regulirajo neformalne storitve prenosa vrednosti, pri čemer je treba poudariti, da cilj ni preganjanje tradicionalnih neformalnih denarnih transakcij, temveč trgovine, ki vključuje organizirani kriminal, terorizem ali industrijske/trgovinske dobičke, ki izvirajo iz umazanega denarja; poziva k osredotočanju na virtualne valute in finančno tehnologijo ter k preučitvi možnosti razširitve sankcij tudi na tiste, ki družbene medije zlorabijo za pridobivanje sredstev za teroristične namene; poziva države članice, naj družbe, ki trgujejo s kriptovalutami, spodbujajo k uporabi analiznega orodja za oceno morebitnih kriminalnih dejavnosti, povezanih z naslovi namembnih krajev in prejemnikov, in zagotovijo, da v celoti uporabljajo zakonodajo proti pranju denarja, ko uporabniki kriptovalute pretvorijo v realno valuto;

157.  poziva Komisijo, naj pripravi zakonodajni predlog za obvezno registracijo in identifikacijo pri izvajanju finančnih transakcij prek družb za prenos denarja;

158.  poziva Komisijo, naj oceni možnost zakonskega urejanja alternativnih sistemov nakazil, na primer z uvedbo obvezne registracije ali sistema izdajanja dovoljenj za posrednike ter obveznosti jasnega in natančnega vodenja evidenc;

159.  je zaskrbljen zaradi nedavnih ugotovitev o vse pogostejših dejavnostih pranja denarja v velikem obsegu kot vira financiranja terorizma(20) prek nekaterih bančnih institucij v euroobmočju; poziva k vzpostavitvi sistema Evropske unije za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti za transakcije posameznikov, ki so povezani s terorizmom in z njegovim financiranjem, znotraj enotnega območja plačil v eurih, s katerim se bo zagotovilo ravnovesje med varnostjo in osebnimi svoboščinami; opozarja, da bi za ta notranjeevropski sistem veljali evropski standardi na področju varstva podatkov;

160.  poziva k boljšemu sodelovanju in izmenjavi informacij o financiranju terorizma med pooblaščenimi subjekti, finančno-obveščevalnimi enotami in pristojnimi organi; poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo imele njihove finančno-obveščevalne enote, ne glede na vrsto, neoviran dostop do finančnih informacij, da se bodo učinkovito borile proti financiranju terorizma; poziva k večji usklajenosti statusa in delovanja evropskih finančnoobveščevalnih enot; pozdravlja predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil za lažjo uporabo finančnih in drugih informacij za namene preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja ali pregona nekaterih kaznivih dejanj(21), poziva k boljši in popolnejši izmenjavi informacij ter sodelovanju med Europolom, Eurojustom in tretjimi državami na področju preprečevanja financiranja terorizma; poziva, naj se hitro sprejme osnutek direktive o dostopu organov pregona do finančnih informacij in izmenjavi informacij med finančnoobveščevalnimi enotami;

161.  poziva države članice, naj nacionalnim finančnoobveščevalnim enotam dodelijo več sredstev; poziva jih tudi, naj bolje izkoristijo neformalno mrežo evropskih finančnoobveščevalnih enot in nadalje razvijejo njene zmogljivosti prek Europola, tako da bo mogoče izkoriščati ves njen potencial in premostiti sedanje težave pri sodelovanju in olajšati ročno obdelavo dvostranskih zahtev, obenem pa zagotoviti avtonomijo in neodvisnost finančnoobveščevalnih enot; meni, da bi bilo treba vzpostaviti finančnoobveščevalno enoto EU, ki bi usklajevala finančnoobveščevalne enote držav članic pri čezmejnih zadevah ter jim pomagala in zagotavljala podporo;

162.  poudarja pomen okrepljenega sodelovanja in izmenjave informacij med preiskovalnimi organi in zasebnim sektorjem, tj. posebej pooblaščenimi subjekti v skladu z direktivo EU o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, da bi se odpravile nepravilnosti ločenih in nepopolnih informacij, predloženih v poročilih o sumljivih transakcijah; poziva Komisijo in države članice, naj vzpostavijo namenski forum za izmenjavo finančnih informacij, tudi o uporabi virtualne valute, vključno z zasebnim sektorjem, po varnih kanalih in v skladu s standardi EU za varstvo podatkov; ugotavlja, da bi imel pri tem lahko pomembno vlogo Europol;

163.  poziva k organiziranju specializiranih tečajev usposabljanja za organe kazenskega pregona in pravosodne organe v državah članicah o metodah in razvoju dogodkov na področju financiranja terorizma, da se okrepi zmogljivost držav članic za preiskovanje nezakonitih dejavnosti, tudi v zvezi z virtualnimi valutami; poudarja, da bi bilo treba s tem usposabljanjem zagotoviti standardno raven pristojnosti na področju kazenskega pregona v EU, da nekatere države članice ne bi zaostajale; poudarja pomen izvajanja ocen tveganja za dejavnosti na področju virtualnih valut po vsej EU in usklajevanja preiskovalnih pobud za uporabo ugotovitev iz teh ocen, da bi se oblikovale strategije za regulativne pristope in pristope na področju kazenskega pregona za kratko-, srednje- in dolgoročno obdobje;

164.  poudarja, da so finančne in davčne informacije ključnega pomena za boj proti terorizmu; obžaluje, da so dejavnosti agencij za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma v več državah najslabše financirane dejavnosti obveščevalnih služb; poziva države članice, naj bistveno povečajo človeške in finančne vire na področju preiskovanja in kazenskega pregona za boj proti davčnim utajam in goljufijam, ki bi lahko omogočale financiranje kriminalnih ali terorističnih dejavnosti;

Zaščita kritične infrastrukture

165.  poziva države članice, ki še niso sprejele nacionalnega programa za zaščito kritične infrastrukture, naj to storijo in obravnavajo vprašanja, ki jih je Komisija opredelila v sporočilu iz leta 2006 o evropskem programu za varovanje ključne infrastrukture; meni, da bi bilo treba ta program revidirati in posodobiti;

166.  opominja, da so občutljivi podatki in sistemi, ki jih podpirajo, tudi del kritične infrastrukture v državah članicah in da bi jih bilo treba zato ustrezno zaščititi pred kibernetskimi napadi(22);

167.  pozdravlja akcijski načrt Komisije za podporo varovanja javnih prostorov in spodbuja države članice, naj si izmenjujejo primere dobre prakse ter po potrebi vzpostavijo mreže za sodelovanje med akterji iz javnega in zasebnega sektorja;

168.  poziva sozakonodajalca, naj vzpostavita naslednika instrumenta za policijsko sodelovanje v okviru Sklada za notranjo varnost za novo obdobje večletnega finančnega okvira z vsaj podobnimi ravnmi financiranja;

169.  poziva k okrepitvi vloge informacijskega omrežja za opozarjanje o kritični infrastrukturi;

170.  zahteva, da določitev evropske kritične infrastrukture z vplivom na več kot eno državo članico sledi večstranskemu procesu, v katerega so vključene vse morebitno prizadete države članice;

171.  poziva države članice, naj vzpostavijo nacionalne centre za multidisciplinarno odzivanje na krize za namene usklajevanja in odzivanja na izredne razmere v primeru napada ali incidenta; poziva, naj ti centri uporabljajo enotno ureditev EU za politično odzivanje na krize, ki prispeva k trem ključnim instrumentom (osrednja kontaktna točka 24/7, spletna platforma ter poročilo o celoviti ozaveščenosti o razmerah in analizi) ter se nanje opira;

172.  poziva Komisijo, naj uvede sistematični popis nacionalnih kriznih centrov ali mehanizmov za odzivanje na krize;

173.  poziva Komisijo, naj še naprej pripravlja in širi smernice za države članice, da bi povečala varovanje javnih prostorov, kot je napovedala v akcijskem načrtu za podporo pri varovanju javnih prostorov;

174.  poziva k revidiranju Direktive (ES) št. 114/2008, da se: zagotovijo podobna pravila in postopki za izvajalce bistvenih storitev kot v direktivi o varnosti omrežij in informacij; poskrbi, da se evropska kritična infrastruktura določi na osnovi analize sistemov, ki podpirajo bistvene in čezmejne storitve, in ne po sektorskem pristopu, upoštevajoč pomen kibernetske varnosti; Komisiji omogoči določitev sredstev vseevropskih storitev kot evropske kritične infrastrukture; ustrezno upoštevajo obstoječe medsebojne odvisnosti; ustvari obveznost podjetij in javnih agencij, da poročajo o incidentih, izvajajo stresne teste, zagotovijo ustrezno usposabljanje na določenih kontaktnih točkah ter določijo zahteve glede kakovosti načrtov neprekinjenega poslovanja, vključno z operativnimi načrti, v primeru incidenta ali napada;

175.  priporoča, naj bo zasebni sektor vključen v snovanje programov za zaščito kritične infrastrukture in mehkih tarč, tudi v okviru kibernetske varnosti; poudarja, da je treba v ta namen vzpostaviti dialog med javnim in zasebnim sektorjem ter razviti nacionalno in lokalno odpornost;

176.  poziva Komisijo, naj predlaga evropsko pobudo za certificiranje za zasebna varnostna podjetja, da se določijo zahteve in pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da lahko ta podjetja delujejo v okolju kritične infrastrukture;

177.  poudarja, da je treba sprejeti učinkovite strategije odzivanja, vključno z jasnimi načini komuniciranja v primeru napada, in sicer kar zadeva skupine za takojšen odziv, da se zmanjša število žrtev in izboljša obvladovanje razmer, tako da so posledice za javnost čim manjše; poziva države članice, naj tesneje sodelujejo v mehanizmih, ki že obstajajo na evropski ravni;

178.  poziva k hitremu sprejetju revizije mehanizma Unije za civilno zaščito, da se okrepijo preprečevanje in pripravljenost, izmenjava informacij na ravni EU in zmožnosti držav članic za spopadanje z različnimi vrstami katastrof;

179.  poziva Komisijo, na oceni možnosti za vzpostavitev sistema, ki bi omogočal preverjanje identitete oseb pri najemu vozil, zrakoplovov in plovil, ter s tem povezanih učinkov;

180.  pozdravlja čezmejno vajo za izboljšanje zaščite mehkih tarč pred terorističnimi napadi, v kateri sta sodelovali Belgija in Nizozemska in je potekala junija 2017; ugotavlja, da je vajo financirala Komisija in da je bil njen namen izmeriti pripravljenost in funkcije kriznega upravljanja v situaciji, ko sta sočasno v različnih državah izvedena dva napada; poziva k izvajanju podobnih vaj, pri katerih bi sodelovale države članice; meni, da lahko EU zagotovi podporni okvir za to sodelovanje, zlasti na področjih, kot so zdravstvena oskrba (evropske zdravstvene enote), javno zdravje (Odbor za zdravstveno varnost) ali protokoli o dekontaminaciji, poleg tega lahko usklajuje posebne intervencijske enote nacionalnih policijskih sil in sil za civilno zaščito;

181.  poziva, naj zakonodaja na področju terorizma ter nacionalne, regionalne in lokalne strategije odzivanja za varnost, odpornost in odzivanje v primeru napada upoštevajo posebne potrebe in okoliščine ranljivih ljudi, kot so invalidi in mladoletniki; nadalje poziva k sodelovanju invalidov in njihovih predstavniških organizacij pri sprejemanju odločitev, ki na njih vplivajo;

Predhodne sestavine za eksplozive

182.  ugotavlja, da imajo teroristi dostop do nadzorovanih predhodnih snovi in zmesi za eksplozive; zato pozdravlja predlog iz aprila 2018 o uredbi o trženju in uporabi predhodnih sestavin za eksplozive;

183.  poziva k vzpostavitvi evropskega sistema dovoljenj za specializirane kupce, ki se razlikujejo od splošne javnosti, ki bi gospodarske subjekte obvezoval, da se registrirajo, če želijo pridobiti dovoljenje za zakonito proizvodnjo, distribucijo ali prodajo snovi, navedenih v prilogah, ali snovi in zmesi, ki jih vsebujejo; poziva države članice, naj vzpostavijo inšpekcijske sisteme za ugotavljanje neskladnosti gospodarskih subjektov z uredbo;

184.  pozdravlja oceno učinka Uredbe (EU) št. 98/2013 o predhodnih sestavinah za eksploziva in poziva sozakonodajalca, naj v zvezi s predlogom uredbe v postopku 2018/0103(COD) ocenita postopek obvezne izmenjave informacij; poziva organe za nadzor trga, naj okrepijo dejavnosti nadzora za predhodne sestavine za eksplozive, saj očitno lahko negativno vplivajo na javno varnost;

185.  poziva carinske organe, naj v sodelovanju z organi pregona in na podlagi informacij Europola in drugih sistemov za analizo podatkov izboljšajo targetiranje nezakonitih spletnih nakupov predhodnih sestavin za eksplozive s pregledi na podlagi informacij o tovoru, ki jih posredujejo trgovci pred prihodom blaga v EU ali odhodom iz nje, pri čemer naj uporabijo tudi carinski sistem obvladovanja tveganja;

186.  poziva Komisijo, naj v sodelovanju s podjetji promovira smernice za spletne trge o varni prodaji predhodnih sestavin za eksplozive, omeji nakup nekaterih snovi le na poklicne uporabnike in podrobneje pojasni politike omejitve za proizvode z določitvijo dovoljenih količin in čistosti;

187.  poziva k enotni uporabi nekaterih konvencij standardiziranega poimenovanja, kar bi gospodarskim subjektom in spletnim trgom omogočilo lažje prepoznavanje kemikalij, ki jih objavljajo na svojih spletnih mestih; poziva spletne trge, naj nato pregledujejo objave glede na seznam standardiziranih ključnih besed, da bodo oglaševali regulirane proizvode;

188.  poziva Komisijo, naj razmisli o vzpostavitvi skupnih meril za licence z uskladitvijo pogojev za ugoditev prošnjam in njihovo zavrnitev ter olajšanjem medsebojnega priznavanja med državami članicami;

Nezakonito orožje

189.  poziva k hitremu in učinkovitemu izvajanju direktive o nadzoru nabave in posedovanja orožja, da se bosta čim učinkoviteje spremljala njegova prodaja in uporaba ter se bo preprečila nezakonita trgovina s strelnim orožjem in z njim povezano opremo in sredstvi v EU in zunaj nje; poziva k zapolnitvi vrzeli v veljavnem zakonodajnem, na primer s sprejetjem ukrepov za preprečitev kroženja pištol na slepe naboje, pištol Flobert ter signalnega in podobnega orožja;

190.  poziva države članice, naj sprejmejo programe predaje strelnega orožja in streliva, prilagojene posebnemu kontekstu nezakonitih trgov strelnega orožja; poziva k učinkovitemu kaznovanju nezakonitega posedovanja strelnega orožja in trgovanja z njim; poziva države članice, naj dosledno in vestno izvajajo skupno stališče Sveta 2008/994/SZVP z dne 8. decembra 2008 o opredelitvi skupnih predpisov o nadzoru izvoza vojaške tehnologije in opreme;

191.  podpira revizijo strategije EU za boj proti nedovoljenemu kopičenju osebnega in lahkega orožja, ob upoštevanju novega varnostnega okvira in okvira varnostne politike ter razvoja zasnove/tehnologije osebnega in lahkega orožja, kar vpliva na zmožnost obvladovanja groženj;

192.  meni, da bi morale države članice uporabiti pristop „preišči orožje“ s pomočjo specializiranih celic organov pregona, katerega namen je določiti akterje in mreže, vpletene v tovrstno nezakonito trgovanje, in z vpogledi v različne nacionalne zbirke balističnih podatkov;

193.  želi spomniti, da je Komisija sprejela poročilo o oceni Uredbe (EU) št. 258/2012, ki določa pravila za dovoljeni izvoz, uvoz in tranzit za nevojaško strelno orožje, pri čemer je sklenila, da bo uredba še vedno potrebna, vendar da je njena učinkovitost omejena zaradi premajhne natančnosti nekaterih določb in zapletene povezave z drugimi zakonodajnimi instrumenti EU; spodbuja organe kazenskega pregona držav članic, naj ustanovijo specializirane policijske skupine za boj proti nezakoniti trgovini s strelnim orožjem, ki bodo imele dovolj osebja, strokovnega znanja in opreme;

194.  poziva države članice, naj ocenijo morebitne omejitve za nošenje nožev brez tehtnega razloga, prepoved posebej nevarnih nožev, kot so noži zombi ali metuljčki, ter izvrševanje teh ukrepov na spletu;

Zunanja razsežnost

195.  poziva EU in države članice, naj izvajajo globalne ukrepe na mednarodni ravni za obravnavanje dolgotrajnih konfliktov, ki destabilizirajo cele regije, spodbujajo cikel nasilja in trpljenja ter žal širijo raznovrstno teroristično propagando;

196.  poziva, naj EU na področju boja proti terorizmu intenzivneje sodeluje s sosednjimi državami, zlasti s tranzitnimi državami in državami sprejemnicami tujih bojevnikov; meni, da mora EU ohranjati globalni pristop k boju proti terorizmu s posebnim poudarkom na sodelovanju s ključnimi tretjimi državami na podlagi jasno opredeljenih prednostnih nalog;

197.  meni, da je boj proti terorizmu področje, ki zahteva konkretno strokovno znanje; zato poziva k večji profesionalizaciji mreže EU na tem področju, zlasti tako, da se operativnemu osebju za boj proti terorizmu, ki prihaja iz držav članic, omogoči boljša in daljša integracija v strukturo EU, ki presega posamezno nalogo znotraj delegacije EU; meni, da bi napotitve znotraj institucij EU povečale strokovno znanje in uporabo kompetenc na področju boja proti terorizmu;

198.  poziva Komisijo, naj okrepi podporo tretjim državam, zlasti sosednjim, pri njihovih prizadevanjih za boj proti kaznivim dejanjem in nezakoniti trgovini kot virom financiranja terorizma ter okrepi odnose z njimi, da bi se pospešila zamrznitev sredstev; vendar je zaskrbljen, ker ima protiteroristična zakonodaja v nekaterih partnerskih državah EU preširoko področje uporabe in se zlorablja za zatiranje mirnega nasprotovanja; opozarja, da inkriminacija miroljubnega izražanja upravičenih pritožb lahko vodi v radikalizacijo; meni, da bi morala EU veliko vlagati v ukrepe za odpravo temeljnih vzrokov terorizma v tretjih državah; odločno podpira zunanje programe za boj proti ekstremizmu v zaporih, programe sodelovanja z verskimi voditelji in skupnostmi, medverske dialoge in forume ter na splošno vse vrste programov za doseganje sprave, ki zmanjšujejo napetosti med skupnostmi in preprečujejo sektaške politike, ki se izvajajo zlasti prek določenih gospodarskih, družbenih in izobraževalnih dejavnosti;

199.  poziva države članice, naj v celoti izkoristijo analizo obveščevalnih podatkov o boju proti terorizmu, ki jo opravlja Obveščevalni in situacijski center Evropske unije; poziva Komisijo, naj temu centru podeli jasen mandat za navezovanje neposrednih stikov z analitiki v delegacijah EU, da bi se povečal pretok pomembnih informacij do osrednjega obveščevalnega sistema EU;

200.  poziva k okrepljenemu sodelovanju in opredelitvi sinergij med misijami in operacijami skupne varnostne in obrambne politike ter ukrepi Sveta za pravosodje in notranje zadeve;

201.  poziva k poenostavitvi sistema omejitvenih ukrepov EU, da bi postal učinkovito orodje na področju boja proti terorizmu;

Žrtve terorizma

202.  poziva Komisijo, naj vzpostavi center EU za usklajevanje za žrtve terorizma, ki bo omogočal pravočasno in ustrezno krizno podporo v primeru množičnih napadov v eni ali več državah članicah; meni, da bi morala biti vloga centra za usklajevanje za žrtve terorizma zagotavljati nujno pomoč žrtvam iz drugih držav članic in strokovno znanje na ravni EU s spodbujanjem izmenjave znanj, protokolov in primerov dobre prakse; poudarja, da je treba podporne in zaščitne ukrepe razširiti na posredne žrtve, kot so sorodniki žrtev, priče in tisti, ki se prvi odzovejo;

203.  meni, da bi lahko center za usklajevanje za žrtve terorizma, ko bo vzpostavljen, zbiral statistične podatke ter pomagal pri vzpostavitvi registrov žrtev terorizma v državah članicah in na evropski ravni in jo usklajeval na podlagi popolne skladnosti z zakonodajo o varstvu podatkov, zlasti kar zadeva pravice posameznikov, na katere se nanašajo podatki, in načelo omejitve namena; meni, da bi lahko ta center tudi preučeval in spodbujal najboljšo prakso, kot je oblikovanje protokolov, za:

  1)  zagotavljanje prve čustvene pozornosti žrtvam terorizma;

2)  zagotavljanje nadaljnje psihološke in čustvene podpore žrtvam;

3)  preprečevanje sekundarne viktimizacije med sodnim postopkom ali v birokratskih postopkih;

4)  zagotavljanje učinkovitega dostopa do pravnega varstva, zlasti v primeru napadov, ki vključujejo mednarodne žrtve;

5)  spodbujanje dobre prakse za medije v zvezi z občutljivimi temami za žrtve terorizma in njihove družine;

  meni, da bi lahko center vzpostavil tudi javni register za akreditirane organizacije za podporo žrtvam, ki bi bil na voljo za vpogled v pripravljene protokole in njihovo izboljšanje; poziva države članice, naj na nacionalni ravni imenujejo en sam organ, ki bo deloval kot nacionalna kontaktna točka za center za usklajevanje za žrtve terorizma, ko bo ta vzpostavljen;

204.  poziva Komisijo k vzpostavitvi enotne spletne platforme v vseh jezikih EU za pravice in podporo žrtvam terorizma, ki bi jo upravljal center za usklajevanje za žrtve terorizma z enotno kontaktno točko na nacionalni ravni vsake države članice, vključno z linijo za pomoč;

205.  poziva Komisijo, naj pripravi zakonodajni predlog o žrtvah terorizma, ki bo učinkovito zadostil kratkoročnim in dolgoročnim potrebam žrtev ter bo vključeval skupno opredelitev statusa žrtev terorizma in pravic žrtev in standardizirani obrazec za odškodninski zahtevek z jasno navedbo dolžnosti in rokov za zavarovatelje; meni, da bi moral na nacionalni ravni obstajati enostaven postopek za odobritev samodejne odškodnine žrtvam terorizma kmalu po napadu, da bi zadostili njihovim takojšnjim potrebam, ter da bi bilo treba vprašanje dodatne odškodnine proučevati v rednih intervalih na podlagi ocenjevanja situacije žrtve;

206.  meni, da mora področje uporabe skupne opredelitve žrtev terorizma zajemati vsaj: 1) preminule osebe; 2) osebe, ki so utrpele fizične poškodbe in/ali duševne bolečine; 3) osebe, ki so žrtve ugrabitve ali groženj; 4) zakonce preminulih ali osebe, ki so z njimi prav tako povezane s čustvenim odnosom, vključno s starši in otroki, starimi starši in sorojenci;

207.  poziva države članice, naj centrom za multidisciplinarno odzivanje na krize, ki zagotavljajo usklajevanje in odzivanje na izredne razmere, naložijo izvajanje nacionalnih in lokalnih protokolov v zvezi s prednostno hitro identifikacijo žrtev in njihovim takojšnjim upravljanjem ter napotitvijo na pristojne službe;

208.  poziva države članice, naj poskrbijo za vzpostavitev celovitega odziva na posebne potrebe žrtev terorizma takoj po terorističnem napadu in tako dolgo, kot je potrebno, v okviru nacionalne infrastrukture za ukrepanje v izrednih razmerah; ugotavlja, da bi morale države članice v ta namen vzpostaviti enotno posodobljeno spletišče z vsemi pomembnimi informacijami ter center za nujno pomoč žrtvam in njihovim družinskim članom, ki bo zagotavljal psihološko prvo pomoč in čustveno podporo iz Direktive (EU) 2017/541 z dne 15. marca 2017 o boju proti terorizmu(23);

209.  poudarja, da bi morali družine žrtev obveščati posebej usposobljeni strokovnjaki na dostojanstven, človeški in primeren način, ki bi poskrbeli, da mediji ne bi razkrili njihove identitete brez njihove predhodne privolitve, in da bi morali posebej pozorno, spoštljivo in prednostno obravnavati otroke;

210.  poziva k polnemu in učinkovitemu izvajanju Direktive (EU) 2015/637 za zagotavljanje konzularne zaščite državljanov EU v tretjih državah, kjer njihove države članice nimajo predstavništva; poudarja, da se je povečalo število evropskih državljanov, ki doživijo teroristični napad v državi, ki ni njihova lastna, zato v skladu z Direktivo (EU) 2017/541 o boju proti terorizmu nujno poziva k vzpostavitvi protokolov v državah članicah, da bi se evropskim državljanom, ki niso državljani zadevne države, pomagalo v primeru terorističnega napada;

211.  poziva države članice, naj zagotovijo, da potrebna pomoč za žrtve terorizma zajema tudi ukrepe, kot so prva pomoč, psihološka podpora, zaščita pred sekundarno viktimizacijo, pravna pomoč, učinkovit dostop do pravnega varstva, predujmi za kritje najnujnejših stroškov, preverjeno otroško varstvo ter podpora na domu, programi davčnih olajšav in pomoč pri prevozu v primeru začasne ali trajne invalidnosti;

212.  poziva države članice, naj ob podpori Komisije zagotovijo, da bodo strokovnjaki vseh zadevnih nacionalnih služb, zlasti na ravni prvega odziva, ustrezno izobraženi o posebnih potrebah žrtev terorizma; ugotavlja, da bo center za usklajevanje za žrtve terorizma pomagal pri nalogah strokovnega usposabljanja, tudi za policiste, odvetnike in drugo osebje, ki ima opravka z žrtvami, in tudi za zavarovalnice ali odškodninske organe;

213.  poziva države članice, naj oblikujejo pravne mehanizme za inkriminacijo poveličevanja terorističnih dejanj, saj se pri tem žrtve ponižujejo ter se tepta njihovo dostojanstvo in škoduje njihovemu okrevanju, kar povzroča sekundarno viktimizacijo;

214.  poziva zadevne institucije, naj zagotovijo zaščitne ukrepe in preprečijo nadaljnjo viktimizacijo, ki izvira iz žaljenja in napadov na podobo žrtve iz delov družbe, povezanih z napadalcem;

215.  poziva države članice, naj prepovejo čaščenje pravnomočno obsojenih za teroristična dejanja;

216.  poziva države članice, naj posebno pozornost namenijo žrtvam, ki bi lahko bile žrtve nadlegovanja ali se bojijo, da jih bo družba, ki obkroža napadalca, ponovno napadla;

217.  poziva države članice, naj zagotovijo, da so žrtve spolnega in drugega hudega nasilja, ki so ga zunaj EU izvajali teroristi Daiša, v EU varne in brez strahu; poziva države članice, naj v zvezi s temi primeri začnejo postopek na sodišču, čeprav so bila kazniva dejanja storjena zunaj EU, žrtve pa naj vključijo kot dragocene priče v sodnem postopku;

218.  poziva Komisijo, naj razmisli o finančni shemi za odškodnine za žrtve v primeru velikih terorističnih napadov za zagotovitev podpore državam članicam, ko jo te potrebujejo, in v čezmejnih primerih;

219.  poziva Komisijo, naj začne dialog z državami članicami, da bi se zmanjšale obstoječe velike razlike v višinah nacionalnih denarnih nadomestil, ki jih države izplačujejo žrtvam terorističnih napadov;

220.  poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo imele vse žrtve terorizma pravico do udeležbe v sodnem postopku v zvezi s terorističnim napadom, ki jih zadeva, in naj upoštevajo poseben položaj žrtev v čezmejnih primerih; poziva države članice, naj zagotovijo, da v kazenskih postopkih ne bo ponižujočih stikov med žrtvijo in napadalcem ali njegovim okoljem;

221.  poziva, naj se evropskemu dnevu spomina na žrtve terorizma 11. marca posveti več pozornosti;

Temeljne pravice

222.  poudarja, da je treba varnostne ukrepe, vključno s protiterorističnimi ukrepi, izvajati v skladu z načeli pravne države in ob spoštovanju temeljnih pravic ter jih sprejeti v jasnem pravnem okviru; zato poziva države članice in institucije EU, naj pri sprejemanju in uporabi protiterorističnih ukrepov spoštujejo temeljne pravice, vključno s pravicami, ki se nanašajo na zasebnost in varstvo podatkov, svobodo misli in izražanja ter nediskriminacijo, pa tudi postopkovna jamstva, vključno z domnevo nedolžnosti, pravico do poštenega sojenja, pravico do obveščenosti in nadzorom sodnega organa, ter naj zagotovijo, da imajo posamezniki na voljo učinkovita pravna sredstva proti kršitvam njihovih temeljnih pravic, vključno s pravico do možnosti sodnega varstva;

223.  poziva države članice in institucije EU, naj pri sprejemanju in uporabi protiterorističnih ukrepov poiščejo pravo ravnovesje med različnimi temeljnimi pravicami in varnostnimi potrebami; s tem z zvezi meni, da bi moralo imeti prednost varovanje temeljne pravice ljudi do življenja in pravice do varnosti;

224.  ponavlja, da mednarodno in regionalno pravo o človekovih pravicah jasno določa, da imajo države pravico in dolžnost zaščititi posameznike pod njihovo jurisdikcijo pred terorističnimi napadi, da se zagotovi spoštovanje pravice do življenja in pravice do varnosti; želi spomniti, da mora sodelovanje EU s tretjimi državami na področju boja proti terorizmu temeljiti na spoštovanju mednarodnih človekovih pravic in mednarodnega prava, vključno s prepovedjo mučenja;

225.  poziva Komisijo in Agencijo za temeljne pravice, naj preučita obstoječe izzive na področju protiterorističnih politik ter poiščeta primere dobre prakse v državah članicah, vključno s praksami, ki upoštevajo posebne okoliščine ranljivih ljudi, kot so invalidi in mladoletniki; poziva Komisijo, naj spodbuja izmenjavo dobre prakse in oblikuje smernice v zvezi s tem; poleg tega ponavlja, da lahko Parlament, Svet in Komisija v kontekstu večletnega finančnega okvira Agencijo za temeljne pravice zaprosijo za mnenje o protiterorističnih ukrepih;

226.  poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo vzpostavljeni potrebni zaščitni ukrepi za varovanje podatkov v skladu s Splošno uredbo o varstvu podatkov, vključno s primernimi tehničnimi in organizacijskimi ukrepi za zaščito varnosti in zaupnosti osebnih podatkov; poziva jih tudi, naj določijo jasna pravila o tem, kdo lahko dostopa do podatkov v sistemih in do katerih podatkov lahko dostopa, naj vodijo evidenco vpogledov in razkritij ter zagotovijo pravice do dostopanja, popravljanja, brisanja in omejevanja ter pravice do odškodnine in pravnih sredstev; poziva Komisijo in Evropskega nadzornika za varstvo podatkov, naj še naprej razvijata inovativne rešitve za vgrajeno zasebnost;

227.  meni, da morajo imeti javni organi, vključeni v boj proti terorizmu, jasna pooblastila in uživati visoko stopnjo javne podpore, če želimo dobre protiteroristične politike; ugotavlja, da lahko ima pri spodbujanju javnega zaupanja in podpore pomembno vlogo nadzor; poziva države članice, naj zagotovijo nadzorne mehanizme za protiteroristične ukrepe, da se oceni njihov učinek; poziva jih tudi, naj zagotovijo demokratični nadzor in javno odgovornost vseh varnostnih in obveščevalnih služb, pri čemer je treba hkrati ohraniti potrebno stopnjo tajnosti;

°

°  °

228.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1)

Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0307.

(2)

Študija o politikah Evropske unije na področju boja proti terorizmu: ustreznost, skladnost in učinkovitost (The European Union’s Policies on Counter-Terrorism: Relevance, Coherence and Effectivness), ki jo je naročil tematski sektor Evropskega parlamenta za državljanske pravice in ustavne zadeve, http://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2017/583124/IPOL_STU(2017)583124_EN.pdf

(3)

https://eur-lex.europa.eu/legal-content/sl/TXT/?uri=CELEX:32018D1084

(4)

Poročilo Europola Te-Sat iz leta 2017, str. 14.

(5)

https://www.dw.com/de/jesidin-trifft-in-deutschland-auf-is-peiniger/a-45119776

(6)

Radikalizacija pomeni zapleten proces, v okviru katerega posameznik ali skupina sprejema vse bolj ekstremne verske in/ali politične ideje/poglede, ki lahko privedejo do nasilnih dejanj, vključno z zagrešitvijo terorističnih dejanj. V skladu s političnimi dokumenti Komisije je treba vsako sklicevanje na „radikalizacijo“ razumeti kot „radikalizacijo, ki vodi v nasilni ekstremizem in terorizem“.

(7)

Govor komisarke Věre Jourove, pristojne za pravosodje, potrošnike in enakost spolov, na konferenci o radikalizaciji v zaporih, Bruselj, 27.2.2018 http://europa.eu/rapid/press-release_SPEECH-18-1221_en.htm

(8)

Europol, 6. september 2018.

(9)

Uredba (EU) 2017/458 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o spremembi Uredbe (EU) 2016/399 v zvezi z okrepljenim preverjanjem v ustreznih zbirkah podatkov na zunanjih mejah (UL L 74, 18.3.2017, str. 1).

(10)

UL C 366, 27.10.2017, str. 101.

(11)

Poročilo Europola o stanju in trendih na področju terorizma (Te-Sat) za leto 2017, str. 10

(12)

Europol Te-Sat 2017, str. 15.

(13)

Europol Te-Sat 2018, str. 9.

(14)

Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0229.

(15)

Poročilo Sveta Evrope z naslovom „Prosecuting and punishing the crimes against humanity or even possible genocide committed by Daesh“ (Pregon in kaznovanje hudodelstev zoper človečnost ali celo morebitnega genocida, ki ga je izvedel Daiš) z dne 22. septembra 2017.

(16)

UL L 293, 5.11.2013, str. 1.

(17)

UL L 212, 22.8.2018, str. 1.

(18)

Sklep Sveta 2008/615/PNZ z dne 23. junija 2008 o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu (UL L 210, 6.8.2008, str. 1) ter Sklep Sveta 2008/616/PNZ z dne 23. junija 2008 o izvajanju Sklepa 2008/615/PNZ o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu (UL L 210, 6.8.2008, str. 12).

(19)

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o kontroli gotovine, ki se vnaša v Unijo ali iznaša iz nje, in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1889/2005 – UL L 284, 12.11.2018, str. 6.

(20)

http://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/IDAN/2018/614496/IPOL_IDA(2018)614496_EN.pdf

(21)

COM(2018)0213.

(22)

Direktiva (EU) 2016/1148 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji – UL L 194, 19.7.2016, str. 1.

(23)

UL L 88, 31.3.2017, str. 6.


OBRAZLOŽITEV

Ozadje

V zadnjih letih se EU na svojem ozemlju sooča z valom terorističnih napadov brez primere, ki so vprašanje varnosti pomaknili na vrh seznama skrbi državljanov ter izpostavili probleme sodelovanja in izmenjave informacij na tem področju. V raziskavi Eurobarometra iz junija 2017 glede splošne ozaveščenosti državljanov, njihovih izkušenj z varnostjo in dojemanja varnosti se je 92 % anketirancev strinjalo, da bi morali nacionalni organi deliti informacije z organi drugih držav članic EU za okrepitev boja proti kriminalu in terorizmu.

Po teh napadih so imele države članice in EU težave z odzivanjem na skrbi državljanov in izzive, ki jih predstavlja grožnja terorizma. Predlagana je bila nova zakonodaja, obstoječa zakonodaja pa je bila revidirana ali je v postopku revidiranja poleg tega se je v EU in državah članicah začela razprava o najboljšem načinu odzivanja na teroristično grožnjo.

Da bi se Evropski parlament na te dogodke odzval in dodal svoj prispevek, je 6. julija 2017 oblikoval Posebni odbor o terorizmu (TERR). Odbor je bil ustanovljen 14. septembra 2017. Njegov glavni cilj je naslavljati praktične in zakonodajne pomanjkljivosti v boju proti terorizmu, s posebnim poudarkom na sodelovanju in izmenjavi informacij.

Horizontalna vprašanja

Eden od glavnih problemov, ki so ga večkrat opredelili in izpostavili strokovnjaki in izvajalci, je potreba po celovitem izvajanju obstoječe zakonodaje na tem področju. Države članice morajo poleg zakonodajnega okvira poskrbeti tudi za potrebno tehnično opremo in zadostno število usposobljenega osebja za zagotovitev izvajanja obstoječih ukrepov v praksi.

Prav tako je bila med delom Komisije vedno znova izpostavljena potreba po ustrezni ureditvi hrambe podatkov. Poročevalki menita, da je treba zagotoviti ureditev EU o hrambi podatkov v skladu z zahtevami, ki izhajajo iz sodne prakse Sodišča Evropske unije, pri tem pa upoštevati potrebe pristojnih organov in posebnosti področja boja proti terorizmu.

Poročevalki obžalujeta, da bi lahko sedanja odločitev nekaterih držav članic, da ne bodo sodelovale pri ukrepih policijskega in pravosodnega sodelovanja za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje in pregon terorističnih kaznivih dejanj, ogrozila hitrost in učinkovitost terorističnih preiskav ter imela škodljive učinke, in pozivajo države članice, naj se vzdržijo odločitev o nesodelovanju na tem ključnem področju.

Preprečevanje in zatiranje radikalizacije

Radikalizacija kot vir napadov domačih teroristov predstavlja veliko grožnjo Evropski uniji. Glavni dejavniki, ki prispevajo k radikalizaciji, so radikalne vsebine na družbenih omrežjih, osebni stik z radikaliziranimi ljudmi in ekosistem radikalizacije, vključno s pridigarji sovraštva in z radikalnimi vsebinami v knjigah, spletnih ali avdiovizualnih medijih. Vir radikalizacije so tudi zapori.

Čeprav je Evropska unija že začela izvajati več pobud za boj proti radikalizaciji, kot sta Mreža za ozaveščanje o radikalizaciji in Internetni forum EU, se je treba s to grožnjo spopasti bolj usklajeno in usmerjeno. Zato poročevalki predlagata vzpostavitev novega Centra odličnosti EU za preprečevanje radikalizacije, ki bi usklajeval in pospeševal sodelovanje med državami članicami, oblikovalci politike, izvajalci, strokovnjaki in raziskovalci na področju preprečevanja radikalizacije ter prispeval k usmerjeni rabi sredstev EU na tem področju. Prav tako je treba poudariti vlogo organizacij civilne družbe in nevladnih organizacij, ki so nepogrešljive pri izvajanju projektov preprečevanja in zatiranja radikalizacije na lokalni ravni. Države članice morajo ustvariti potrebne pravne in finančne predpogoje za njihovo delo.

Da bi se spopadli s širjenjem radikalnih vsebin na spletu, poročevalki menita, da je bila dosežena meja prostovoljnega delovanja podjetij, zato pozivajo Komisijo, naj poda zakonodajni predlog, na podlagi katerega bodo morala podjetja v roku ene ure v celoti odstraniti teroristično vsebino, in uvede jasne obveznosti poročanja podjetij o pojavljanju terorističnih vsebin in stopnjah odstranjevanja ter sankcije za nespoštovanje obveznosti.

Sodelovanje in izmenjava informacij

Sodelovanje in izmenjava informacij sta nepogrešljiva v boju proti terorizmu. Hitrost, s katero so bili načrtovani in izvedeni nekateri nedavni napadi, zahteva hitro izmenjavo informacij in obveščevalnih podatkov, če želimo biti učinkoviti in pomagati preprečiti napade. Čezmejna narava terorizma zahteva odločen in usklajen odziv ter sodelovanje znotraj držav članic in med njimi ter s pristojnimi agencijami in organi Unije.

Poročevalki menita, da je treba uporabiti nov pristop k izmenjavi informacij. Izmenjava informacij v zvezi z bojem proti terorizmu mora biti privzeta, neizmenjava pa bi morala biti mogoča le v posebnih primerih, ko okoliščine zahtevajo zadržanje informacij. Prav tako je treba vpeljati tehnične rešitve, ki omogočajo samodejno nalaganje informacij z regionalnih na nacionalne/zvezne sisteme in na evropske sisteme. Sodelovanje in izmenjavo informacij med različnimi službami, zlasti med organi pregona in obveščevalnimi službami, je treba okrepiti.

Poročevalki pozivata Europol, naj postane pravo središče za izmenjavo informacij in sodelovanje na področju boja proti terorizmu v EU; Da bi se to zgodilo, morajo države članice zagotoviti največjo možno prožnost za stike med Europolom in zadevnimi organi v državah članicah pri terorističnih kaznivih dejanjih. Prav tako je treba v primeru terorističnih napadov dosledno uporabljati skupne preiskovalne skupine glede na prevladujočo čezmejno naravo teh napadov. V teh skupnih preiskovalnih skupinah bi načeloma morala sodelovati Europol in Eurojust.

Poročevalki menita, da je interoperabilnost centraliziranih sistemov dobrodošel korak, a zgolj prvi korak na poti do oblikovanja celovitega okvira interoperabilnih informacijskih sistemov. V prihodnosti je treba zagotoviti dodatne sisteme, vključno z nacionalnimi in decentraliziranimi sistemi.

Zunanje meje

Schengensko območje brez notranjih meja je vzdržno le, če so zunanje meje učinkovito zavarovane in zaščitene. Nekateri nedavni teroristični napadi so razkrili velike pomanjkljivosti v evropski politiki o mejnem nadzoru, saj je vsaj osem izvajalcev teh napadov vstopilo v Grčijo prek nedovoljenih tokov julija, avgusta in oktobra 2015. Čeprav je bil dosežen velik napredek na tem področju in so bili vpeljani novi ukrepi, kot so obvezni pregledi v zbirkah podatkov SIS in Interpola na mejnih prehodih, je treba na področju integriranega upravljanja mej narediti še več.

Še zlasti pomembna je vzpostavitev materialnih pogojev na mejah za izvajanje nove zakonodaje, vpeljava pregledov biometričnih podatkov, interoperabilnost zbirk podatkov in uporaba vseh razpoložljivih podatkov, kot so evidenca podatkov o potnikih ali dokazi z bojišča, da bi identificirali morebitne teroriste, preden ti vstopijo na ozemlje EU. Pri integriranem upravljanju mej je treba izpostaviti tudi vlogo agencije Frontex.

Poročevalki priznavata, da je operacija EUNAVFOR MED Sofija trenutno glavni izvajalec varovanja v Sredozemlju in ima na voljo potrebne vire in zmogljivosti, da prispeva tudi k boju proti terorizmu. Zato pozivajo, naj se mandat operacije Sofija ustrezno dopolni, njen ozemeljski obseg pa poveča, da bo zajemal tudi nove migracijske tokove iz Tunizije. Lahko bi razmislili o novi resoluciji Varnostnega sveta OZN, ki bi operaciji Sofija omogočila dostop do teritorialnih voda obalnih držav za izvajanje pregledov na sumljivih plovilih.

Financiranje terorizma

Ukrepi proti financiranju terorizma bi morali biti celoviti in se ne bi smeli osredotočati zgolj na finančne tokove, ampak tudi na financiranje radikalizacije; zato morajo obravnavati tako obsežno financiranje terorističnih organizacij kot napadov, ki morda zahtevajo malo denarja. Zato je bistvenega pomena, da se pri ukrepih proti financiranju terorizma v celoti izkoristijo finančni obveščevalni podatki za okrepitev preprečevanja.

Države članice in Komisija se pozivajo k vzpostavitvi sistema Evropske unije za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti za transakcije posameznikov, ki so povezani s terorizmom in z njegovim financiranjem, znotraj enotnega območja plačil v eurih, ki bi dopolnjeval program ZDA za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti.

Zaščita kritične infrastrukture

Poročevalki pozivata k revidiranju Direktive (ES) št. 114/2008, da se zagotovi, da bo določanje evropske kritične infrastrukture temeljilo na analizi sistemov, ki podpirajo bistvene in čezmejne storitve, in ne na sektorskem pristopu. Nova direktiva bi morala vpeljati obveznost poročanja o incidentih v zvezi s kritično infrastrukturo, okvir za izvajanje stresnih testov, ustrezno usposabljanje na določenih kontaktnih točkah in zahteve glede kakovosti načrtov neprekinjenega poslovanja v primeru incidenta ali napada. Komisija mora imeti možnost določitve sredstev vseevropskih služb, kot je Galileo ali Eurocontrol, za evropsko kritično infrastrukturo.

Poročevalki prav tako pozivata države članice, naj oblikujejo učinkovite strategije odzivanja in vzpostavijo nacionalne centre za multidisciplinarno odzivanje na krize za namene usklajevanja in odzivanja na izredne razmere v primeru napada ali incidenta.

Predhodne sestavine za eksplozive

V letih 2015 in 2016 so bili eksplozivi uporabljeni v 40 % izvršenih terorističnih napadov v EU kljub temu, da Uredba (EU) št. 98/2013 prepoveduje dajanje sedmih snovi na razpolago splošni javnosti nad mejno vrednostjo in zahteva prijavo sumljivih transakcij v zvezi z enajstimi proizvodi. Razlog za to je dejstvo, da storilci in morebitni teroristi še vedno uspejo kupiti predhodne sestavine na spletu in da veljavna ureditev dopušča, da države članice uporabljajo različne sisteme.

Poročevalki zato pozdravljata, da je Komisija predlagala novo uredbo, ki odpravlja sistem registracije za prepovedane snovi in jasneje opredeljuje, kdo se šteje za splošno javnost in za poklicnega uporabnika. Poročevalki pozivata k strožjemu nadzorovanju spletnih nakupov in k izboljšanju trenutnih meril za pogosta carinska tveganja za izboljšanje targetiranja nedovoljenih spletnih nakupov predhodnih sestavin za eksplozive.

Nezakonita trgovina s strelnim orožjem

Strelno orožje je bilo uporabljeno v 41 % vseh napadov, kar predstavlja manjše povečanje v primerjavi z letom 2016 (38 %). Grožnja uporabe strelnega orožja v terorističnih napadih ostaja, tudi zaradi povečanja razpoložljivosti predelanega orožja na slepe naboje in ponovno usposobljenega orožja na trgu z nezakonitim orožjem. Poročevalki zato pozivata k zapolnitvi lukenj v zakonodaji EU in v nacionalni zakonodaji o strelnem orožju, na primer s sprejetjem ukrepov za preprečitev kroženja pištol na slepe naboje, pištol Flobert in alarmnih pištol, ki omogočajo enostavno predelavo.

Žrtve terorizma

Države članice morajo v svoj pravni red prenesti določbe direktiv (EU) 2017/541 in 2012/29.

Komisijo se poziva, naj pripravi zakonodajni predlog glede žrtev terorizma z jasno opredelitvijo njihovega statusa in pravic, vključno z merili za upravičenost in ravnmi odškodnine. Prav tako naj vzpostavi Center za usklajevanje EU za žrtve terorizma za nudenje pravočasne in ustrezne krizne podpore v primeru napada v eni ali več državah članicah.

Temeljne pravice

Spoštovanje temeljnih pravic je bistveni element uspešnih protiterorističnih politik, poleg tega je treba najti pravo ravnovesje med različnimi temeljnimi pravicami, da bodo protiteroristični ukrepi učinkoviti. S tem z zvezi poročevalki poudarjata, da bi moralo imeti prednost varovanje temeljnih pravic ljudi do življenja in varnosti, čeprav je zasebnost temeljna pravica. Upoštevati je treba tudi posebne potrebe in okoliščine ranljivih ljudi/invalidov.


INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

13.11.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

23

2

5

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Ivo Belet, Caterina Chinnici, Javier Couso Permuy, Edward Czesak, Arnaud Danjean, Gérard Deprez, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Doru-Claudian Frunzulică, Elisabetta Gardini, Ana Gomes, Sylvie Guillaume, Monika Hohlmeier, Eva Joly, Jeroen Lenaers, Péter Niedermüller, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Birgit Sippel, Helga Stevens, Elena Valenciano, Geoffrey Van Orden, Kristina Winberg, Milan Zver

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Lynn Boylan, Claude Moraes, Morten Helveg Petersen, Emil Radev, Josep-Maria Terricabras

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

France Jamet, Manolis Kefalojanis (Manolis Kefalogiannis), Lukas Mandl


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

23

+

ALDE

Gérard Deprez, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Morten Helveg Petersen

ECR

Edward Czesak, Helga Stevens, Geoffrey Van Orden

ENF

France Jamet

PPE

Ivo Belet, Arnaud Danjean, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Elisabetta Gardini, Monika Hohlmeier, Manolis Kefalojanis (Manolis Kefalogiannis), Jeroen Lenaers, Lukas Mandl, Emil Radev, Milan Zver

S&D

Caterina Chinnici, Doru-Claudian Frunzulică, Ana Gomes, Claude Moraes, Péter Niedermüller, Elena Valenciano

2

-

GUE/NGL

Lynn Boylan, Javier Couso Permuy

5

0

ECR

Kristina Winberg

S&D

Sylvie Guillaume, Birgit Sippel

VERTS/ALE

Eva Joly, Josep-Maria Terricabras

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 5. december 2018Pravno obvestilo