Postopek : 2018/2099(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0375/2018

Predložena besedila :

A8-0375/2018

Razprave :

PV 11/12/2018 - 16
CRE 11/12/2018 - 16

Glasovanja :

PV 12/12/2018 - 12.16

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0514

POROČILO     
PDF 725kWORD 59k
22.11.2018
PE 625.376v02-00 A8-0375/2018

o letnem poročilu o izvajanju skupne varnostne in obrambne politike

(2018/2099(INI))

Odbor za zunanje zadeve

Poročevalec: Ioan Mircea Paşcu

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 MANJŠINSKO MNENJE
 MNENJE Odbora za ustavne zadeve
 INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o letnem poročilu o izvajanju skupne varnostne in obrambne politike

(2018/2099(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji,

–  ob upoštevanju skupnega stališča Sveta 2008/944/SZVP z dne 8. decembra 2008 o opredelitvi skupnih predpisov o nadzoru izvoza vojaške tehnologije in opreme(1),

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 20. decembra 2013, 26. junija 2015, 15. decembra 2016, 22. junija 2017 in 28. junija 2018,

–  ob upoštevanju letnega poročila Sveta Evropskemu parlamentu o skupni zunanji in varnostni politiki,

–  ob upoštevanju letnega poročila o izvajanju skupne zunanje in varnostne politike (2018/0000(INI)),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o skupni varnostni in obrambni politiki z dne 25. novembra 2013, 18. novembra 2014, 18. maja 2015, 27. junija 2016, 14. novembra 2016, 18. maja 2017, 17. julija 2017 in 25. junija 2018,

–  ob upoštevanju dokumenta z naslovom „Skupna vizija, skupni ukrepi: Močnejša Evropa – Globalna strategija za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije, ki ga je 28. junija 2016 predstavila podpredsednica Komisije/visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,

–  ob upoštevanju skupnih izjav predsednikov Evropskega sveta in Komisije ter generalnega sekretarja zveze Nato z dne 8. julija 2016 in 10. julija 2018,

–  ob upoštevanju skupnega sklopa 42 predlogov, ki sta jih dne 6. decembra 2016 potrdila Svet Evropske unije in Svet zveze Nato, ter poročil o napredku z dne 14. junija in 5. decembra 2017 o njihovem izvajanju, in novega sklopa 32 predlogov, ki sta jih 5. decembra 2017 potrdila oba svetova,

–  ob upoštevanju dokumenta o razmisleku o prihodnosti evropske obrambe z dne 7. junija 2017,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. septembra 2013 z naslovom Vojaške strukture EU: trenutno stanje in obeti(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. septembra 2017 o vesoljski strategiji za Evropo(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. novembra 2016 o evropski obrambni uniji(4),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 23. novembra 2016 o izvajanju skupne varnostne in obrambne politike (na podlagi letnega poročila Sveta Evropskemu parlamentu o skupni zunanji in varnostni politiki)(5) in z dne 13. decembra 2017 o letnem poročilu o izvajanju skupne varnostne in obrambne politike(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. marca 2017 o ustavnih, pravnih in institucionalnih posledicah skupne varnostne in obrambne politike: možnosti, ki jih nudi Lizbonska pogodba(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2017 o mandatu za trialog o predlogu proračuna za leto 2018(8),

–  ob upoštevanju koncepta o okrepitvi zmogljivosti EU za mediacijo in dialog, ki je bil sprejet 10. novembra 2009,

–  ob upoštevanju dokumenta z naslovom Izvedbeni načrt za varnost in obrambo, ki ga je podpredsednica/visoka predstavnica predstavila 14. novembra 2016,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. junija 2018 o odnosih EU-NATO(9),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. novembra 2016 z naslovom Evropski obrambni akcijski načrt (COM(2016)0950),

–  ob upoštevanju novega obrambnega svežnja, ki ga je Komisija predstavila 7. junija 2017 v sporočilu za javnost z naslovom Evropa, ki ščiti: Komisija odpira razpravo o napredku v smeri varnostne in obrambne unije,

–  ob upoštevanju letnega poročila o drugem letu izvajanja globalne strategije EU,

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 14. decembra 2016 o izvajanju skupne zunanje in varnostne politike(10) ter z dne 13. decembra 2017 o letnem poročilu o izvajanju skupne zunanje in varnostne politike(11),

–  ob upoštevanju akcijskega načrta EU za vojaško mobilnost, objavljenega 28. marca 2018,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o krepitvi strateškega partnerstva med ZN in EU pri mirovnih operacijah in kriznem upravljanju in prednostnih nalogah za obdobje 2019–2021, ki so bili sprejeti 18. septembra 2018,

–  ob upoštevanju tega, da je EU leta 2012 prejela Nobelovo nagrado za mir, saj že več kot šest desetletij prispeva k doseganju miru, sprave, demokracije in človekovih pravic,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in mnenja Odbora za ustavne zadeve (A8-0375/2018),

A.  ker so države članice odločene postopoma oblikovati skupno obrambno politiko, ki bi utegnila privesti do skupne obrambe v skladu z določbami člena 42 PEU, s tem pa okrepiti evropsko identiteto in njeno neodvisnost, da bo mogoče v Evropi in po svetu spodbujati mir, varnost in napredek;

Strateško okolje Unije

1.  ugotavlja, da je svetovni red, ki temelji na pravilih, na politično-vojaški ravni, nedavno pa tudi na trgovinsko-ekonomski ravni, izpostavljen vse večjim izzivom v sosedstvu EU in tudi drugje; ugotavlja, da te sistemske izzive spremlja nenehno propadanje strateškega mednarodnega okolja, ki se spoprijema z meddržavnimi konflikti in konflikti znotraj držav ter nasiljem, terorizmom, odpovedovanjem držav ter kibernetskimi in hibridnimi napadi na temeljne stebre naših družb, posledicami podnebnih sprememb in naravnimi nesrečami; se zaveda, da bi morala biti obramba na pravilih temelječega mednarodnega reda, mednarodnega prava in vrednot, ki jih branijo liberalne demokracije, na vrhu prednostnih nalog in bi jo bilo treba brezkompromisno izvajati;

2.  poudarja, da so ti izzivi preobsežni, da bi se lahko katera koli država sama uspešno spopadla z njimi; poudarja, da je nujno, da se EU na te izzive odzove hitro, dosledno, učinkovito in enotno ter da to stori skupaj s svojimi zavezniki, partnerji in drugimi mednarodnimi organizacijami; ugotavlja, da je skupna varnostna in obrambna politika eden od koristnih pripomočkov za reševanje številnih od teh izzivov, vendar bi jo bilo treba uporabljati učinkoviteje in v skladu z drugimi zunanjimi ter notranjimi instrumenti, s čimer bi EU omogočili, da odločilno prispeva k upravljanju mednarodnih kriz ter potrdi svojo strateško avtonomnost; izpostavlja, da so na voljo institucije ter številni instrumenti skupne varnostne in obrambne politike, zato poziva države članice, naj jih nemudoma uporabijo;

3.  opozarja, da je varnost držav članic EU tesno prepletena; poudarja, da je treba opredeliti tveganja, ki so jih ugotovile vse države članice; priznava, da zapletena narava teh izzivov z različnimi nevarnostmi, ki ogrožajo različne države članice v različni meri, nudi možnosti za dogovor o tem, kako se v duhu solidarnosti skupaj spoprijeti s temi izzivi;

4.  poudarja, da se džihadistični terorizem, ki je že prizadel Bližnji vzhod, Sahel in Afriški rog, širi v zahodno Afriko ter osrednjo in jugovzhodno Azijo; poudarja, da je za spopadanje s to dolgotrajno grožnjo potrebna trajnostna in dobro usklajena strategija na ravni EU, da bi zaščitili državljane in interese EU ter podprli prizadete regije;

5.  ugotavlja, da so nedavne dejavnosti in politike Rusije oslabile stabilnost in spremenile varnostno okolje, ter poudarja, da morajo EU in države članice oblikovati skupen strateški pristop v zvezi z Rusijo;

6.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je bila uporaba živčnega strupa novičok v Salisburyju marca 2018 prvi takšen napad na evropskih tleh po drugi svetovni vojni in je povzročila smrt državljana EU; poziva Evropski svet, naj sprejme omejitvene ukrepe proti odgovornim za uporabo in širjenje kemičnega orožja;

7.  poudarja, da Rusija še vedno zaseda del Ukrajine, sporazumi iz Minska, brez katerih rešitev spora ni mogoča, se še niso začeli izvajati, nezakonita priključitev in militarizacija Krima pa se nadaljujeta; izraža veliko zaskrbljenost, da čezmerne ruske vojaške vaje in dejavnosti, hibridne taktike, vključno s kibernetskim terorizmom, lažnimi novicami in kampanjami dezinformiranja, ter gospodarsko in energetsko izsiljevanje povzročajo nestabilnost v državah vzhodnega partnerstva in zahodnega Balkana, usmerjajo pa se tudi na zahodne demokracije in povečevanje napetosti znotraj teh držav; izraža zaskrbljenost, da bo varnostno okolje EU še dolgo zelo nestanovitno; poudarja, kako pomemben je zahodni Balkan za varnost in stabilnost EU, in meni, da je treba okrepiti politična prizadevanja EU ter se osredotočiti na to regijo, tudi z okrepitvijo mandata misij EU v okviru skupne varnostne in obrambne politike; je močno prepričan, da je mogoče ranljivost EU odpraviti s tesnejšim povezovanjem in natančnejšim usklajevanjem;

8.  opozarja, da se potreba po sodelovanju v zadnjih letih čedalje bolj prepoznava, in pozdravlja napredek v zvezi s tem, na primer vzpostavitev stalnega strukturnega sodelovanja (PESCO), čeprav je treba konkretne rezultate še natančno oceniti; meni, da bi morala EU prav tako okrepiti dialog in sodelovanje s tretjimi državami iz regije, pa tudi z regionalnimi in podregionalnimi organizacijami;

9.  poudarja pa, da je sodelovanje še vedno v fazi razvoja in da je treba ukreniti precej več, če želimo zagotoviti, da bodo EU in države članice uživale koristi tesnega, trajnostnega in dolgoročnega sodelovanja na področju obrambe;

10.  poudarja praktične in finančne koristi nadaljnjega povezovanja evropskih obrambnih zmogljivosti; poudarja, da je mogoče po zaslugi celovitega in zaupanja vrednega dela vseh deležnikov razširiti področje uporabe in povečati učinkovitost obrambnih odhodkov, ne da bi povečali odhodke same;

11.  ugotavlja, da je obramba držav članic EU v prvi vrsti odvisna od njihove politične volje in vojaških zmogljivosti, da prevzamejo svoje odgovornosti v negotovem strateškem okolju; poudarja pomen čezatlantske vezi za varnost in obrambo evropskih in severnoameriških demokracij; izraža pa tudi zaskrbljenost nad trenutnim stanjem teh odnosov ter poziva vse odgovorne politične in družbene sile na obeh straneh Atlantika, naj raje še naprej krepijo ta ključni odnos, namesto da ga spodkopavajo; poudarja, da je treba preprečiti prelitje učinkov nedavnih težav na področju trgovinskih odnosov na čezatlantsko vez za varnost; poudarja, da bo dobro opredeljena strateška avtonomija pripomogla k evropski varnosti ter odnosom med EU in Natom; v zvezi s tem ponavlja, da je potreba po obrambnem sodelovanju na evropski ravni vse večja in da je treba sredstva usmeriti v osrednje prednostne naloge;

12.  poudarja, da je multilateralizem, ki ga Evropa močno zagovarja, zaradi odnosa ZDA in drugih svetovnih sil vedno bolj vprašljiv; ponavlja pomembnost multilateralizma pri ohranjanju miru in stabilnosti kot načina za spodbujanje vrednot vladavine prava ter reševanje globalnih vprašanj;

Skupna varnostna in obrambna politika – pot naprej

13.  meni, da morajo države članice in EU nujno povečati naložbe v varnost in obrambo in da bi morala solidarnost in sodelovanje na obrambnem področju postati pravilo, tako kot je predstavljeno v globalni strategiji EU; pozdravlja doslej doseženi napredek pri izvajanju varnostnih in obrambnih določb globalne strategije EU; meni, da ti dosežki odpirajo možnost za pomembne strukturne spremembe v prihodnosti;

14.  poziva države članice, naj si prizadevajo za cilj porabe za obrambo v višini 2 % BDP in naj 20 % svojih obrambnih proračunov namenijo za opremo, ki jo je Evropska obrambna agencija opredelila kot potrebno, med drugim za s tem povezane raziskave in razvoj;

15.  pozdravlja, da je v predlogu Komisije za večletni finančni okvir poseben razdelek namenjen obrambi, in je še posebej zadovoljen, da je bila oblikovana proračunska vrstica, iz katere se bodo črpala sredstva za evropski obrambni sklad in projekte vojaške mobilnosti; meni, da bodo te odločitve najverjetneje zahtevale centralizirano vodenje obrambe na ravni Komisije; poudarja, da je treba sredstva te proračunske postavke porabiti izključno v obrambne namene brez politizacije, saj je varnost nedeljiva in bi morala biti skladna s potrebami držav članic po zmogljivosti in infrastrukturi in prizadevanji EU za strateško avtonomnost;

16.  ugotavlja, da je pri evropski obrambni agendi vse večji poudarek na vojaški mobilnosti; poudarja, da je vojaška mobilnost osrednje strateško orodje v obstoječih nevarnih razmerah in ključna tako za skupno varnostno in obrambno politiko kot tudi druge večstranske obveznosti držav članic, vključno z Natom; poudarja, kako pomembno je prilagoditi obstoječa omrežja potrebam vojaške mobilnosti; zato pozdravlja, da je bila vojaška mobilnost vključena ne le v predlog za novi instrument za povezovanje Evrope, temveč tudi v stalno strukturno sodelovanje (PESCO), in spominja na njeno pomembno vlogo v sodelovanju EU-Nato; poudarja, da je treba te različne projekte ustrezno usklajevati, tudi z zavezniki, če želimo zagotoviti, da bodo prinesli pričakovane rezultate; pozdravlja predlog Komisije, da se 6,5 milijarde EUR prek instrumenta za povezovanje Evrope v naslednjem večletnem finančnem okviru (2021–2027) dodeli projektom vojaške mobilnosti;

17.  ugotavlja pa tudi, da bo za to, da se bodo vsi ti različni elementi ujemali, nujno treba razviti natančno opredeljen vseobsegajoči strateški pristop k evropski obrambi, ki bi ga bilo mogoče najbolje opredeliti v beli knjigi EU o varnosti in obrambi;

18.  poziva k oblikovanju natančnih smernic, da bi zagotovili dobro opredeljen okvir za aktiviranje in izvajanje člena 42(7) PEU v prihodnosti; poziva k zasnovi in sprejetju bele knjige EU o varnosti in obrambi, ki bo zagotovila, da bodo sedanji in prihodnji procesi razvoja zmogljivosti temeljili na strateških varnostnih interesih EU;

19.  pozdravlja tudi predlog visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko/podpredsednice Komisije ob podpori Komisije za evropski mirovni instrument, ki bo delno financiral stroške obrambnih dejavnosti EU, kot so mirovne misije Afriške unije, skupni stroški lastnih vojaških operacij skupne varnostne in obrambne politike ter krepitev vojaških zmogljivosti partnerjev, ki so izključeni iz proračunskega financiranja s členom 41(2) PEU; potrjuje, da je treba preprečiti podvajanje z drugimi obstoječimi instrumenti; poudarja zlasti, da je treba vključiti in razširiti mehanizem ATHENA za skupno financiranje misij in operacij na področju skupne varnostne in obrambne politike, kakor že vrsto let zahteva Parlament; poziva k boljšemu finančnemu nadzoru nad vsemi prihodnjimi misijami in k pravočasnemu ocenjevanju učinka;

Zmogljivosti za varnost in obrambo Unije

20.  poudarja, da mora EU uporabljati celoten nabor razpoložljivih instrumentov politike, ki vključujejo mehko in trdo moč, kratkoročne ukrepe ter dolgoročne politike; potrjuje, kako pomembno je razviti potrebne civilne in vojaške zmogljivosti, vključno z njihovim združevanjem in delitvijo, za spopadanje z obsežnimi varnostnimi izzivi v Evropi in njeni okolici, kakor je navedeno v globalni strategiji EU; opozarja, da globalna strategija EU spodbuja tesno sodelovanje na obrambnem področju v Uniji;

21.  meni, da si morajo države članice EU prizadevati za izboljšanje vojaških zmogljivosti, da bi pokrile ves spekter kopenskih, zračnih, vesoljskih, pomorskih in kibernetskih zmogljivosti, vključno s strateškimi vzvodi, da bi povečali verodostojnost skupne varnostne in obrambne politike EU; poudarja, da so potrebne naložbe v dejavnosti obveščanja, nadzora in izvidništva, satelitske komunikacije, avtonomni dostop do vesolja in stalno opazovanje zemlje, da bi bilo mogoče bolje oceniti notranje in zunanje grožnje;

22.  potrjuje vlogo EU kot sile, ki zagotavlja svetovno pomorsko varnost, in poudarja pomembnost razvoja ustreznih vojaških in civilnih zmogljivosti; v zvezi s tem pozdravlja sprejetje revidiranega akcijskega načrta strategije EU za pomorsko varnost junija 2018;

23.  meni, da morata EU in NATO obvezno izboljšati izmenjavo obveščevalnih podatkov, da bo mogoče uradno odkrivati odgovorne za kibernetske napade in posledično sprejemati omejevalne sankcije zanje;

24.  priznava strateško razsežnost vesoljskega sektorja za Evropo in potrebo po povečanju sinergij med njegovimi civilnimi in varnostnimi/obrambnimi vidiki; poudarja, da je treba izkoristiti vesoljske zmogljivosti, pri tem pa upoštevati tako širše geopolitično okolje kot skupno varnostno in obrambno politiko, a obenem poudarja, da so vesoljski programi EU civilne narave;

25.  pozdravlja ukrepe EU za krepitev kibernetske odpornosti z vzpostavitvijo skupnega certifikacijskega okvira za kibernetsko varnost, okrepitvijo agencije EU za kibernetsko varnost in hitrim izvajanjem Direktive (EU) 2016/1148 o varnosti omrežij in informacijskih sistemov(12);

26.  meni, da se z vmešavanjem v volitve v drugih državah s kibernetskimi operacijami ogroža ali krši pravica ljudi do sodelovanja v upravljanju svoje države, neposredno ali prek svobodno izbranih predstavnikov, kot je zapisano v Splošni deklaraciji človekovih pravic, in da takšno ravnanje drugih držav pomeni kršenje mednarodnega prava tudi, ko se ne uporabi vojaška sila ali ogroža ozemeljska celovitost ali politična neodvisnost;

27.  meni, da bi bilo mogoče izboljšati varnostne in obrambne zmogljivosti Unije z boljšo uporabo obstoječih okvirov obrambnega in vojaškega sodelovanja, kot so evropska večnacionalna enota in večnacionalni vojaški štabi stalno pripravljenih sil ter bojne skupine EU, okrepitvijo pobud v okviru Nata in preprečitvijo podvajanja podobnih pobud; meni, da bo to prispevalo k nenehnemu preoblikovanju nacionalnih oboroženih sil na poti k cilju, da postanejo bolj interoperabilne, trajnejše, prožnejše in premestljive;

28.  pozdravlja vzpostavitev evropskega programa za razvoj obrambne industrije, katerega cilj je podpreti konkurenčnost in inovacijsko zmogljivost obrambne industrije EU do leta 2020, za kar ima na voljo 500 milijonov EUR; poziva, naj se začne hitro izvajati;

29.  meni, da bo evropski program za razvoj obrambne industrije pomagal spodbujati konkurenčnost, učinkovitost in inovacijsko zmogljivost obrambne industrije EU, kar bo med drugim vključevalo oblikovanje, izdelavo prototipov, preskušanje, kvalificiranje in certificiranje obrambnih proizvodov, pa tudi razvoj tehnologij znotraj konzorcija, ki bo vključeval MSP ter srednje velika kapitalska podjetja, raziskovalna središča in univerze, ter sodelovanje med državami članicami, kar bo prispevalo k strateški avtonomnosti EU in okrepilo tehnološko in industrijsko bazo evropske obrambe (EDTIB); poudarja, da lahko vzpostavitev enotnega obrambnega trga koristi tako notranji kot zunanji razsežnosti skupne varnostne in obrambne politike Unije;

30.  pozdravlja predlog uredbe o ustanovitvi evropskega obrambnega sklada in obsežno financiranje, ki ga za naslednji večletni finančni okvir predlaga Komisija; poziva k upoštevanju prvih izkušenj, pridobljenih pri izvajanju evropskega programa za razvoj obrambne industrije, pilotnega projekta in pripravljalnega ukrepa za raziskave na področju obrambe; poudarja, da bi bilo treba ustrezno upoštevati rezultate razprav v zvezi z evropskim programom za razvoj obrambne industrije, in upa, da bo dogovor o predlogu sklenjen čim prej, da bi izboljšali evropsko obrambno industrijo ter zmožnost sodelovanja s partnerji;

31.  poudarja, da je mogoče strateške varnostne in obrambne cilje EU doseči le s tesnim usklajevanjem potreb in zahtev po dolgoročnem razvoju zmogljivosti tako oboroženih sil kot tudi obrambnih industrij držav članic; ugotavlja, da lahko načrt za razvoj zmogljivosti ter usklajeni letni pregled obrambe pomembno prispevata k doseganju tega cilja;

32.  ponovno poudarja, da bi morala biti Evropska obrambna agencija izvajalska agencija za ukrepe Unije v okviru evropske politike na področju zmogljivosti in oboroževanja, kadar je to predvideno v Lizbonski pogodbi; poudarja, da bi se morali upravni in operativni odhodki Evropske obrambne agencije financirati iz proračuna Unije; pozdravlja manjše prilagoditve proračuna Evropske obrambne agencije, a poudarja, da je treba večje odgovornosti Evropske obrambne agencije, med drugim v okviru stalnega strukturnega sodelovanja, usklajenega letnega pregleda obrambe in evropskega obrambnega sklada, ustrezno financirati;

33.  opozarja, da je treba poenostaviti organizacijo več skupnih usposabljanj in vaj evropskih oboroženih sil, spodbujati interoperabilnost, standardizacijo in pripravljenost za spopadanje s široko paleto konvencionalnih in nekonvencionalnih groženj;

34.  pozdravlja nedavne ukrepe za okrepitev civilne skupne varnostne in obrambne politike kot ključnega dela skupnega pristopa EU, zlasti razvoj zmogljivosti in odzivnosti civilnih misij skupne varnostne in obrambne politike ter osredotočenost na povečanje učinkovitosti pri reševanju izzivov na področju notranje in zunanje politike; poudarja, da bi morala Svet in Komisija v prihodnjem večletnem finančnem okviru povečati naložbe v civilno preprečevanje konfliktov, ki prispeva h krepitvi vloge EU kot mednarodnega akterja; poziva k prilagoditvi struktur in postopkov SVOP za hitrejšo, učinkovitejšo in celovitejšo vzpostavitev in vodenje civilnih in vojaških misij ter operacij;

35.  poziva EU in države članice, naj vselej namenijo prednost mediaciji kot prvemu sredstvu za odzivanje na pojavljajoče se krize ter podprejo mediacijska prizadevanja drugih partnerjev; poudarja, da bi morala EU med mednarodnimi partnerji dejavno spodbujati mirna pogajanja in preprečevanje konfliktov;

Stalno strukturno sodelovanje

36.  pozdravlja izvajanje stalnega strukturnega sodelovanja kot izjemno pomemben korak na poti do tesnejšega sodelovanja na področju varnosti in obrambe med državami članicami; se zaveda, da ima stalno strukturno sodelovanje značilnosti zavezujočega dolgoročnega projekta, ki vključuje sklop velikopoteznih zavez, pa tudi niz projektov sodelovanja; poudarja, da je treba povsem uskladiti dejavnosti stalnega strukturnega sodelovanja, druge dejavnosti skupne varnostne in obrambne politike, zlasti v zvezi z njenimi cilji, opredeljenimi v PEU, in dejavnosti Nata; meni, da bi moralo biti stalno strukturno sodelovanje gonilna sila za vzpostavljanje zmogljivosti obeh organizacij;

37.  poziva sodelujoče države članice, naj predstavijo projekte s strateško evropsko razsežnostjo, ki odpravljajo ugotovljeno pomanjkanje zmogljivosti EU in krepijo tehnološko in industrijsko bazo evropske obrambe; poziva države članice, ki so vključene v stalno strukturno sodelovanje, naj pokažejo več prizadevanj in v celoti upoštevajo obseg evropske dodane vrednosti pri vlaganju predlogov za nadaljnje projekte na področju stalnega strukturnega sodelovanja;

38.  poudarja tesno povezavo stalnega strukturnega sodelovanja z usklajenim letnim pregledom obrambe in evropskim obrambnim skladom pri krepitvi obrambnih zmogljivosti držav članic;

39.  pozdravlja sklep Sveta o določitvi skupnih pravil upravljanja za projekte, ki se izvajajo v okviru stalnega strukturnega sodelovanja, s katerimi se bodo rešila številna odprta vprašanja o podrobnostih izvajanja stalnega strukturnega sodelovanja; ugotavlja pa, da bodo morda potrebna dodatna proračunska sredstva za kritje upravnih odhodkov Evropske službe za zunanje delovanje in Evropske obrambne agencije, da bosta lahko izpolnili svoje naloge v okviru sekretariata stalnega strukturnega sodelovanja;

Misije in operacije SVOP

40.  je seznanjen s prispevkom misij skupne varnostne in obrambne politike k mednarodnemu miru in stabilnosti, a obžaluje, da bi strukturne pomanjkljivosti, neenaki prispevki držav članic in neprimernost glede na operativno okolje še vedno lahko ogrozili učinkovitost teh misij; ugotavlja, da razvoj SVOP zahteva predvsem politično voljo držav članic, ki temelji na skupnih interesih in prednostnih nalogah, pa tudi vzpostavitev institucionalnih struktur sodelovanja; meni, da dolgotrajna misija SVOP EU, operacija EUFOR ALTHEA v Bosni in Hercegovini, še vedno igra odvračilno vlogo kot viden znak zavezanosti EU državi in širši regiji zahodnega Balkana; meni, da mora zato nujno nadaljevati s svojimi izvršilnimi nalogami in ohraniti svoje obstoječe število pripadnikov sil (600) ter zavarovati sedanje varno okolje, saj se lahko razmere še vedno poslabšajo spričo vse večjih napetosti in obstoječih etnično-nacionalistično usmerjenih politik;

41.  potrjuje strateško pomembnost partnerstva med EU in Afriko na podlagi njunih tesnih zgodovinskih, kulturnih in geografskih vezi; poudarja potrebo po okrepitvi sodelovanja, tudi na področju varnosti; poudarja zlasti pomembnost postopka regionalizacije ukrepov skupne varnostne in obrambne politike v Sahelu, ki združuje civilne in vojaške dejavnosti EU za izboljšanje zmogljivosti držav Sahela G5 za sodelovanje;

42.  ugotavlja, da je za geopolitične razmere v Afriškem rogu vse bolj značilna konkurenca ob upoštevanju njenega pomena za svetovno trgovino in regionalno stabilnost; zato pozdravlja nadaljnjo prisotnost operacije Atalanta, EUCAP Somalia in EUTM Somalia, ki prispevajo k stabilizaciji regije; poudarja pa, da lahko SVOP predstavlja le del kakršnega koli reševanja številnih izzivov, s katerimi se spoprijema regija, in opozarja na nadaljnji pomen celovitega pristopa,

43.  pozdravlja tudi dejavnosti misij in operacij EU v regiji Sahel, EUCAP Sahel Mali in Niger ter EUTM Mali, in njihove prispevke k regionalni stabilnosti, boju proti terorizmu in trgovini z ljudmi ter varnosti lokalnega prebivalstva;

44.  opozarja na rezultate zadnjega poročila Evropskega računskega sodišča o misijah EUCAP Sahel Niger in Mali, v katerem so bile ugotovljene težave z usposabljanjem osebja, delovnimi mesti, kazalniki trajnosti in uspešnosti, ki bodo verjetno vplivale tudi na druge civilne misije; pozdravlja hitri odziv Evropske službe za zunanje delovanje, ki je obravnavala odprta vprašanja, da bi izboljšala učinkovitost civilne SVOP; pozdravlja vključitev Evropskega računskega sodišča v revizijo misij in operacij SVOP ter spodbuja pripravo nadaljnjih posebnih poročil o drugih misijah in operacijah;

45.  poudarja stalni prispevek operacije EUNAVFOR MED Sophia k širšim prizadevanjem EU za preprečevanje dejavnosti tihotapljenja ljudi in trgovine z njimi v južnem delu osrednjega Sredozemlja, pa tudi za preprečevanje nadaljnjih smrti na morju;

46.  pozdravlja razvoj in popolno operativno zmogljivost vojaške zmogljivosti za načrtovanje in izvajanje operacij za misije in operacije brez izvršilnih nalog (misije usposabljanja); poudarja, da je treba vojaški zmogljivosti za načrtovanje in izvajanje operacij čim prej zagotoviti mandat za načrtovanje in izvajanje vseh prihodnjih vojaških operacij SVOP in da je treba odpraviti nekatere ovire, ki preprečujejo napotitev bojnih skupin EU; poziva k okrepljenemu sodelovanju in usklajevanju vojaške in civilne zmogljivosti za načrtovanje in izvajanje operacij, tudi v okviru celice za usklajevanje skupne podpore, da bi kar najbolj uskladili civilne in vojaške sinergije ter izmenjavo strokovnega znanja kot del bolj celostnega in celovitega pristopa k reševanju kriz in konfliktov; poziva, naj se vojaška zmogljivost za načrtovanje in izvajanje operacij okrepi, da bi povečali njene sposobnosti vodenja in nadzora nad operacijami z izvršilnimi nalogami ter povečali sinergije s civilnimi misijami;

47.  poudarja, da je treba v delovanje SVOP EU vključiti vidik spola in upoštevati vlogo, ki jo imajo ženske v vojni, stabilizaciji po konfliktih in procesih graditve miru; poudarja, da je treba nasilje na podlagi spola obravnavati kot sredstvo vojne v regijah, ki jih pretresajo konflikti; izpostavlja, da ima vojna večji negativni učinek na ženske kot na moške; poziva EU in njene mednarodne partnerje, naj dejavno vključijo ženske v mirovne in stabilizacijske procese ter obravnavajo njihove posebne varnostne potrebe;

48.  poziva k hitremu izvajanju pobude za krepitev zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju, da bi izboljšali učinkovitost in trajnost misij in operacij SVOP ter omogočili EU, da okrepi varnostne in obrambne zmogljivosti svojih partnerskih držav;

49.  poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj okrepi svoja prizadevanja, da bi izboljšala kibernetsko varnost, zlasti za misije SVOP, med drugim s sprejemanjem ukrepov na ravni EU in držav članic za blaženje groženj SVOP, na primer s krepitvijo odpornosti prek izobraževanja, usposabljanja in vaj ter z racionalizacijo izobraževanja in usposabljanja o kibernetski obrambi EU;

50.  meni, da se EU in njene države članice soočajo z grožnjo brez primere v obliki kibernetskih napadov, ki jih podpirajo države, pa tudi kibernetskega kriminala in terorizma; meni, da so kibernetski napadi zaradi svoje narave grožnja, na katero se je treba odzvati na ravni EU; spodbuja države članice, naj si zagotovijo vzajemno pomoč v primeru kibernetskega napada proti kateri izmed držav članic;

Odnosi med EU in zvezo Nato

51.  poudarja, da je strateško partnerstvo med EU in Natom ključno za obravnavo varnostnih izzivov, s katerimi se soočata EU in njeno sosedstvo; ob upoštevanju dejstva, da je 22 od 28 držav članic EU tudi članic Nata, poudarja, da bi se morale s sodelovanjem med EU in zvezo Nato dopolnjevati in spoštovati medsebojne posebnosti in vloge; poudarja, da imata organizaciji očitno različne značilnosti in da bi morali pri sodelovanju v celoti spoštovati avtonomnost in postopke odločanja druga druge na podlagi načel vzajemnosti brez poseganja v posebne značilnosti varnostne in obrambne politike katere koli države članice; je prepričan, da bi močnejši EU in zveza Nato druga drugo krepili, ustvarjali več sinergij in povečali učinkovitost za varnost in obrambo vseh partnerjev; poudarja, da je strateško partnerstvo med EU in zvezo Nato ravno tako temeljnega pomena za razvoj skupne varnostne in obrambne politike EU in za prihodnost Severnoatlantske zveze, pa tudi za odnose med EU in Združenim kraljestvom po izstopu slednjega;

52.  pozdravlja glavne stebre nove deklaracije EU-NATO, sprejete 12. julija 2018 na vrhu zveze Nato v Bruslju, in poudarja, da je uspešno izvajanje skupne izjave odvisno od politične volje vseh držav članic v celotnem procesu; sicer priznava oprijemljive rezultate pri izvajanju 74 skupnih ukrepov, a je prepričan, da so potrebna nadaljnja prizadevanja glede praktičnega izvajanja številnih prevzetih obveznosti, zlasti v zvezi z bojem proti hibridnim grožnjam, kibernetsko varnostjo in skupnimi vajami; zlasti opozarja na vključitev Evropske obrambne agencije v izvajanje 30 ukrepov;

53.  poudarja, da bi morala biti prizadevanja za vojaško mobilnost prednostna naloga in prispevati k učinkovitemu izvajanju misij in operacij SVOP ter k obrambni drži zveze, zato spodbuja obe organizaciji, naj še naprej čim bolj tesno sodelujeta na področju vojaške mobilnosti, tudi z oblikovanjem skupnih vojaških zahtev za olajšanje hitrih premikov vojaških sil in opreme po Evropi, pri tem pa upoštevata večstranske izzive, ki izvirajo predvsem na jugu in vzhodu; poziva Komisijo, naj ta prizadevanja podpre s potrebnimi naložbami in po potrebi z zakonodajo; poudarja, da je treba poenostaviti upravne postopke za čezmejne premike sil za hitro odzivanje v EU;

54.  poudarja komplementarnost med EU in zvezo Nato ter potrebo po zagotavljanju, da se večnacionalne pobude za razvoj zmogljivost tako EU kot tudi zveze Nato dopolnjujejo in vzajemno krepijo;

55.  poudarja pomen sodelovanja in povezovanja pri kibernetski varnosti, ne le med državami članicami EU, ključnimi partnerji in Natom, temveč tudi med različnimi akterji znotraj družbe;

Partnerstva SVOP

56.  poudarja, da partnerstva in sodelovanje z državami in organizacijami, ki so jim skupne vrednote EU, prispevajo k učinkovitejši SVOP; pozdravlja prispevke partnerjev SVOP k stalnim misijam in operacijam EU, ki prispevajo h krepitvi miru, regionalne varnosti in stabilnosti;

57.  meni, da je nadaljnja krepitev sodelovanja z institucionalnimi partnerji, vključno z Združenimi narodi, zvezo Nato, Afriško unijo in OVSE, pa tudi dvostranskimi partnerji, kot so Združene države, nujnega pomena; priporoča nadaljnji razvoj partnerstev SVOP na področjih krepitve stabilnosti partnerjev in reforme varnostnega sektorja;

58.  poudarja, kako pomembno je partnerstvo med EU in OZN pri reševanju mednarodnih sporov in dejavnostih gradnje miru; poziva EU in OZN, naj okrepita usmerjevalni odbor EU-ZN za skupni posvetovalni mehanizem za krizno upravljanje ter v celoti izkoristita možnosti svojega partnerstva z združitvijo politične legitimnosti in operativnih zmogljivosti;

59.  je trdno prepričan, da bi EU morala z Združenim kraljestvom po brexitu ohraniti kar najtesnejše partnerstvo na področju varnosti in obrambe;

Parlamentarna razsežnost

60.  poudarja izjemen pomen parlamentarnega nadzora pri varnostnih in obrambnih zadevah na nacionalni in evropski ravni kot sestavnega dela kakršnega koli nadaljnjega razvoja na tem političnem področju in v tem okviru spodbuja parlamentarne akterje k tesnejšemu sodelovanju in po možnosti k iskanju novih ali izboljšanih oblik sodelovanja za zagotavljanje brezhibnega parlamentarnega nadzora na vseh ravneh; opozarja, kako pomembno je vključiti civilno družbo in državljane v prihodnje razprave o evropski varnosti;

61.  sicer pozdravlja celotni napredek na področju SVOP od predstavitve globalne strategije, a ugotavlja, da parlamentarne strukture na ravni EU, ki so bile vzpostavljene v času, ko sta bili stopnja zavezanosti in raven dejavnosti EU glede varnostnih in obrambnih zadev precej omejeni, niso več ustrezne za zagotavljanje potrebnega parlamentarnega nadzora nad hitro razvijajočim se političnim področjem, kjer je potrebna zmožnost hitrega odzivanja; zato ponovno poudarja svoj prejšnji poziv, da se pododbor za varnost in obrambo nadgradi v odbor s polnimi pristojnostmi in da se nanj prenese pooblastila, ki so potrebna za prispevanje k celovitemu parlamentarnemu nadzoru nad SVOP, vključno s stalnim strukturnim sodelovanjem, Evropsko obrambno agencijo in vsemi drugimi ukrepi SVOP, določenimi v Pogodbah; meni, da bi morala biti nadgradnja pododbora v odbor rezultat nadomestitve začasnega vodenja obrambe in varnosti na ravni Komisije z bolj specializiranim modelom, ki bo upošteval vse večjo zahtevnost prizadevanj, ki jih je treba upravljati;

62.  ugotavlja, da je v zadnjem času več držav zahtevalo varnostni svet EU, in meni, da bi bilo treba natančneje opredeliti ta koncept, preden bo mogoče oceniti njegovo dodano vrednost;

63.  ponovno poziva k določitvi programa srečanj obrambnih ministrov v Svetu, ki bi jim predsedovala podpredsednica/visoka predstavnica; priznava, da bi moralo tesnejše evropsko povezovanje pomeniti tudi večji demokratični nadzor, za katerega je zadolžen Parlament; zato poudarja potrebo po okrepitvi vloge Evropskega parlamenta na tem področju, in sicer prek polnopravnega odbora za varnost in obrambo, ki bi ga dopolnjevala skupna medparlamentarna srečanja med predstavniki nacionalnih parlamentov in poslanci Evropskega parlamenta;

64.  poudarja, da bi morala vsaka prihodnja konvencija ali medvladna konferenca, ki bi pripravljala spremembe pogodb EU, razmisliti tudi o ustanovitvi evropske sile z učinkovito obrambno zmogljivostjo in sodelovanjem pri ohranjanju miru, preprečevanju konfliktov in krepitvi mednarodne varnosti v skladu z Ustanovno listino Združenih narodov in nalogami iz člena 43(1) PEU;

°

°  °

65.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, generalnemu sekretarju Organizacije združenih narodov, generalnemu sekretarju zveze Nato, agencijam EU na področjih vesolja, varnosti in obrambe ter nacionalnim parlamentom držav članic.

(1)

UL L 335, 13.12.2008, str. 99.

(2)

UL C 93, 9.3.2016, str. 144.

(3)

UL C 337, 20.9.2018, str. 11.

(4)

UL C 224, 27.6.2018, str. 18.

(5)

UL C 224, 27.6.2018, str. 50.

(6)

UL C 369, 11.10.2018, str. 36.

(7)

UL C 263, 25.7. 2018, str. 125.

(8)

UL C 334, 19.9.2018, str. 253.

(9)

Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0257.

(10)

UL C 238, 6.7.2018, str. 89.

(11)

UL C 369, 11.10.2018, str. 47.

(12)

UL L 194, 19.7.2016, str. 1.


MANJŠINSKO MNENJE

Letno poročilo o izvajanju skupne varnostne in obrambne politike (SVOP), 2018/2099(INI)

Odbor za zunanje zadeve, poročevalec: Mircea Paşcu

Manjšinsko mnenje, ki ga vlagajo poslanci GUE/NGL Sabine Lösing, Miguel Urban Crespo in Takis Hadzigeorgiu (Takis Hadjigeorgiou)

Poročilo podpira vojaško unijo s povečanimi zmogljivostmi ter zagovarja vse nedavne vojaške program in instrumente EU: evropski program za razvoj obrambne industrije, Evropski obrambni sklad, evropski mirovni instrument (novi mehanizem Athena), stalno strukturno sodelovanje ter vojaško mobilnost in odprte meje za prosto gibanje vojakov in opreme. Podpira vse vrste bojnih sil (bojne skupine/brigade, evropske sile v pripravljenosti, stalne vodilne evropske enote). Poročilo poziva k obrambni politiki in vojski kot viru evropske identitete.

Poročilu nasprotujemo, ker:

  poziva k uresničitvi tesnega sodelovanja na obrambnem področju, vključno z obveščevalnimi in nadzornimi službami ter okrepljenim sodelovanjem Nata;

  podpira povečanje odhodkov za obrambo in prispevkov iz proračuna EU, da bi v naslednjem večletnem finančnem okviru oblikovali celovit obrambni proračun EU, vključno z obrambnim skladom, od česar bi imela korist in dobiček zgolj obrambna industrija;

  zahteva zavezujoč okvir za klavzulo o vzajemni obrambi iz člena 42(7), ki presega zahteve iz člena V zveze Nato;

  pozdravlja evropski mirovni instrument, ki pomeni podaljšanje mehanizma Athena in vojaškega sodelovanja s tretjimi državami; se zaveda, da se bodo iz njega krili vsi stroški vojaških operacij, vključno z napotitvijo, opremo in prenosom orožja, ki ni pod parlamentarnim nadzorom, in potrjuje, da bo to namestu miru prineslo še več konfliktov in nasilja;

  zagovarja vojaško schengensko območje (6,5 milijarde EUR) na račun civilnih infrastrukturnih projektov;

Zahtevamo:

  dosledno uveljavljanje člena 41(2) PEU, ki prepoveduje uporabo proračuna EU za vojaške ali obrambne operacije;

  opustitev vseh programov EU, povezanih z vojsko ali obrambo;

  korenito (tudi jedrsko) razorožitev na ravni EU in na svetovni ravni;


MNENJE Odbora za ustavne zadeve (2.10.2018)

za Odbor za zunanje zadeve

o letnem poročilu o izvajanju skupne varnostne in obrambne politike

(2018/2099(INI))

Pripravljavec mnenja: Paulo Rangel

POBUDE

Odbor za ustavne zadeve poziva Odbor za zunanje zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  pozdravlja ustanovitev evropske intervencijske pobude, vzpostavitev stalnega strukturiranega sodelovanja (PESCO) in okrepitev evropskega obrambnega sklada kot pomembne korake za krepitev varnosti in obrambe Unije, v tesnem sodelovanju in popolnem dopolnjevanju z Natom; je dobro seznanjen z ustanovitvijo evropske intervencijske pobude, s katero se bo mogoče hitro odzvati na krize, ki bi utegnile ogroziti varnost Evrope, obenem pa poudarja, da ta pobuda, čeprav je onkraj pravnega okvira EU, ne bi smela ovirati ustanovitve obrambne unije EU;

2.  ugotavlja, da je v zadnjem času več držav zahtevalo varnostni svet EU, in meni, da bi bilo treba natančneje opredeliti ta koncept, preden bo mogoče oceniti njegovo dodano vrednost;

3.  poziva, naj se dokončno oblikujejo evropske bojne skupine, in meni, da je zahteva po soglasju v Svetu v nasprotju z njihovim namenom, saj gre za vojaško zmogljivost za hitro odzivanje na pojavljajoče se krize in konflikte po vsem svetu;

4.  poudarja, da je treba dodatno okrepiti avtonomno obveščevalno zmogljivost EU, predvsem z nadgradnjo Obveščevalnega in situacijskega centra Evropske unije (EU INTCEN); se znova zavzema za ustanovitev evropske obveščevalne enote, ki bi omogočala sodelovanje na področju obveščanja, in sicer v okviru skupne strategije za boj proti organiziranemu kriminalu in terorizmu, zagotavljala samodejno dostopnost podatkov ter interoperabilnost obveščevalnih služb in policije, pri tem pa v celoti upoštevala zahteve EU glede varstva podatkov;

5.  pozdravlja otvoritev stalnega operativnega sedeža in povečanje proračuna Evropske obrambne agencije;

6.  ponovno poziva k določitvi programa srečanj obrambnih ministrov v Svetu, ki bi jim predsedovala podpredsednica/visoka predstavnica; priznava, da bi moralo tesnejše evropsko povezovanje pomeniti tudi večji demokratični nadzor, za katerega je zadolžen Parlament; zato poudarja potrebo po okrepitvi vloge Evropskega parlamenta na tem področju, in sicer prek polnopravnega odbora za varnost in obrambo, ki bi ga dopolnjevala skupna medparlamentarna srečanja med predstavniki nacionalnih parlamentov in poslanci Evropskega parlamenta;

7.  poudarja, da bi morala vsaka prihodnja konvencija ali medvladna konferenca, ki bi pripravljala spremembe pogodb EU, razmisliti tudi o ustanovitvi evropske sile z učinkovito obrambno zmogljivostjo in sodelovanjem pri ohranjanju miru, preprečevanju konfliktov in krepitvi mednarodne varnosti v skladu z Ustanovno listino Združenih narodov in nalogami iz člena 43(1) PEU;

8.  poudarja, da lahko vzpostavitev enotnega obrambnega trga koristi tako notranji kot zunanji razsežnosti skupne varnostne in obrambne politike Unije;

9.  meni, da je ta trg sestavni del varnostne politike EU in da zajema jasne smernice za izvoz orožja in vojaške opreme, oblikovane s podporo iz proračuna EU;

10.  ugotavlja, da bi, onkraj okvira SVOP, ustanovitev dejanskega organa EU za civilno zaščito in potrebe evropske mejne in obalne straže utegnile govoriti v prid razvoju takega trga, da bi izkoristili sinergije, vzpostavili ekonomijo obsega ter zmanjšali odvečno zmogljivost;

11.  poudarja, da mora biti Evropska unija v razvijajočem se svetovnem varnostnem okolju sposobna samostojno skrbeti za varnost svojih državljanov, predvsem z zagotavljanjem zadostnih sredstev držav članic, namenjenih obrambi; ugotavlja, da ostaja tesno sodelovanje med Evropsko unijo in njenimi najbližjimi zavezniki, na primer Združenim kraljestvom in ZDA, izjemno pomembno, obenem pa poudarja, da ne bi smeli zanemarjati ustreznih institucionalnih posledic tega sodelovanja.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

1.10.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

16

4

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Mercedes Bresso, Elmar Brok, Richard Corbett, Pascal Durand, Esteban González Pons, Danuta Maria Hübner, Diane James, Ramón Jáuregui Atondo, Alain Lamassoure, Jo Leinen, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Markus Pieper, Paulo Rangel, Helmut Scholz, Pedro Silva Pereira, Barbara Spinelli, Kazimierz Michał Ujazdowski

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Max Andersson, Enrique Guerrero Salom, Cristian Dan Preda, Jasenko Selimovic

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Ruža Tomašić

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

16

+

ALDE

Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Jasenko Selimovic

NI

Kazimierz Michał Ujazdowski

PPE

Elmar Brok, Esteban González Pons, Danuta Maria Hübner, Alain Lamassoure, Markus Pieper, Cristian Dan Preda, Paulo Rangel

S&D

Mercedes Bresso, Richard Corbett, Enrique Guerrero Salom, Ramón Jáuregui Atondo, Jo Leinen, Pedro Silva Pereira

4

-

ECR

Ruža Tomašić

GUE/NGL

Helmut Scholz, Barbara Spinelli

NI

Diane James

2

0

VERTS/ALE

Max Andersson, Pascal Durand

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

12.11.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

40

13

5

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Michèle Alliot-Marie, Petras Auštrevičius, Bas Belder, Elmar Brok, James Carver, Lorenzo Cesa, Aymeric Chauprade, Javier Couso Permuy, Arnaud Danjean, Georgios Epitidios (Georgios Epitideios), Knut Fleckenstein, Eugen Freund, Michael Gahler, Tunne Kelam, Wajid Khan, Eduard Kukan, Arne Lietz, Barbara Lochbihler, Sabine Lösing, Andrejs Mamikins, Ramona Nicole Mănescu, David McAllister, Francisco José Millán Mon, Clare Moody, Pier Antonio Panzeri, Ioan Mircea Paşcu, Alojz Peterle, Tonino Picula, Julia Pitera, Cristian Dan Preda, Jozo Radoš, Michel Reimon, Jean-Luc Schaffhauser, Anders Sellström, Alyn Smith, Jordi Solé, Dobromir Sośnierz, Jaromír Štětina, Charles Tannock, Miguel Urbán Crespo, Ivo Vajgl

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Andrea Bocskor, Neena Gill, Igor Gräzin, Rebecca Harms, Marek Jurek, Othmar Karas, Juan Fernando López Aguilar, Antonio López-Istúriz White, Urmas Paet, Bodil Valero, Mirja Vehkaperä, Marie-Christine Vergiat

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Eleonora Evi, Rupert Matthews, Miroslav Mikolášik, Liliana Rodrigues, Flavio Zanonato


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

40

+

ALDE

Petras Auštrevičius, Igor Gräzin, Urmas Paet, Jozo Radoš, Ivo Vajgl, Mirja Vehkaperä

EFDD

Aymeric Chauprade, Eleonora Evi

PPE

Michèle Alliot-Marie, Andrea Bocskor, Elmar Brok, Lorenzo Cesa, Arnaud Danjean, Michael Gahler, Othmar Karas, Tunne Kelam, Eduard Kukan, Antonio López-Istúriz White, David McAllister, Ramona Nicole Mănescu, Miroslav Mikolášik, Francisco José Millán Mon, Alojz Peterle, Julia Pitera, Cristian Dan Preda, Anders Sellström, Jaromír Štětina

S&D

Knut Fleckenstein, Eugen Freund, Neena Gill, Wajid Khan, Arne Lietz, Juan Fernando López Aguilar, Andrejs Mamikins, Clare Moody, Pier Antonio Panzeri, Ioan Mircea Paşcu, Tonino Picula, Liliana Rodrigues, Flavio Zanonato

13

-

ENF

Jean-Luc Schaffhauser

GUE/NGL

Javier Couso Permuy, Sabine Lösing, Miguel Urbán Crespo, Marie-Christine Vergiat

NI

James Carver, Georgios Epitidios (Georgios Epitideios), Dobromir Sośnierz

VERTS/ALE

Barbara Lochbihler, Michel Reimon, Alyn Smith, Jordi Solé, Bodil Valero

5

0

ECR

Bas Belder, Marek Jurek, Rupert Matthews, Charles Tannock

VERTS/ALE

Rebecca Harms

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 5. december 2018Pravno obvestilo