Postopek : 2018/2084(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0379/2018

Predložena besedila :

A8-0379/2018

Razprave :

PV 28/11/2018 - 20
CRE 28/11/2018 - 20

Glasovanja :

PV 29/11/2018 - 8.12
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0477

POROČILO     
PDF 585kWORD 67k
22.11.2018
PE 626.768v02-00 A8-0379/2018

o STO: pot naprej

(2018/2084(INI))

Odbor za mednarodno trgovino

Poročevalca: Bernd Lange, Paul Rübig

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za razvoj
 INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o STO: pot naprej

(2018/2084(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Marakeškega sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (STO),

–  ob upoštevanju ministrske deklaracije STO iz Dohe z dne 14. novembra 2001(1),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o STO, zlasti tistih z dne 24. aprila 2008 z naslovom „ Reformirani Svetovni trgovinski organizaciji naproti“(2) in z dne 15. novembra 2017 z naslovom „Večstranska pogajanja v okviru priprav na enajsto ministrsko konferenco STO“(3),

–  ob upoštevanju končnega dokumenta, ki je bil soglasno sprejet 10. decembra 2017 na letnem zasedanju parlamentarne konference STO v Buenos Airesu(4),

–  ob upoštevanju izida 11. ministrske konference v Buenos Airesu decembra 2017, vključno z več ministrskimi sklepi, na kateri pa ni bilo mogoče sprejeti ministrske izjave(5),

–  ob upoštevanju šestega splošnega pregleda pomoči za trgovino, ki je potekal od 11. do 13. julija 2017 v Ženevi(6),

–  ob upoštevanju ciljev trajnostnega razvoja OZN(7),

–  ob upoštevanju Pariškega sporazuma v okviru Okvirne konvencije Organizacije združenih narodov (OZN) o spremembi podnebja (UNFCCC), ki je začel veljati novembra 2016,

–  ob upoštevanju zadnjega poročila Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC), objavljenega 8. oktobra 2018, ki kaže, da je omejitev globalnega segrevanja na 1,5 °C še mogoča, če države do leta 2020 zmanjšajo svoje prispevke, določene na nacionalni ravni,

–  ob upoštevanju 16. odstavka sklepov Evropskega sveta z dne 28. junija 2018(8),

–  ob upoštevanju skupne izjave o tristranskem srečanju ministrov za trgovino iz Združenih držav Amerike (ZDA), Japonske in Evropske unije, sprejete 31. maja 2018(9),

–  ob upoštevanju skupne izjave 20. vrha EU–Kitajska o ustanovitvi skupne delovne skupine za reformo STO, katere predsedstvo bi bilo na ravni namestnikov ministrov(10),

–  ob upoštevanju dokumenta Komisije za razpravo z dne 18. septembra 2018 o posodobitvi STO(11),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino in mnenja Odbora za razvoj (A8-0379/2018),

A.  ker STO od svoje ustanovitve igra ključno vlogo pri krepitvi multilateralizma, spodbujanju vključujoče svetovne gospodarske ureditve in odprtega, na pravilih temelječega in nediskriminacijskega večstranskega trgovinskega sistema; ker se je prispevek držav v razvoju k svetovni trgovini s 33 % leta 2000 povečal na približno polovico svetovne trgovine, število ljudi, ki živijo v skrajni revščini, pa se je od leta 1990 zmanjšalo za polovico in zdaj znaša malo manj kot milijardo; ker STO temelji na sistemu pravic in obveznosti, ki zavezuje članice, da odprejo svoje trge in ne diskriminirajo;

B.  ker bi morala STO ostati glavna referenčna točka za vlade in podjetja pri določanju pravil in v trgovinskih sporih;

C.  ker EU dosledno zagovarja trden, multilateralen in na pravilih temelječ pristop k trgovini, saj so njeno gospodarstvo ter delavci in potrošniki v EU in njeni partnerji vedno bolj prepleteni s svetovnimi vrednostnimi verigami in odvisni od predvidljivega razvoja mednarodne trgovine tako pri uvozu kot izvozu in kar zadeva socialne in okoljske pogoje;

D.  ker je izid 11. ministrske konference STO v Buenos Airesu decembra 2017 razočaral in jasno pokazal, da je pogajalska funkcija te organizacije ohromljena;

E.  ker se na pravilih temelječi multilateralni sistem trgovine sooča z najhujšo krizo od ustanovitve STO, ki ogroža osnovno delovanje te organizacije, in sicer določanje bistvenih pravil in strukture za mednarodno trgovino ter izvajanje najbolj učinkovitega in razvitega mehanizma za reševanje sporov, kakršnega nima nobena druga multilateralna organizacija;

F.  ker trgovinska reforma v okviru STO zaostaja že od leta 2000, kljub pomembnim izjemam, kot je sporazum o olajševanju trgovine;

G.  ker je pritožbeni organ najpomembnejši element v strukturi STO zaradi zavezujočega značaja njegovih odločitev ter njegovega statusa neodvisnega in nepristranskega revizijskega organa; ker je število članov pritožbenega organa padlo na minimalno število sodnikov, ki so potrebni za delovanje, saj po izteku mandata sodnika Shreeja Babooja Chekitana Servansinga na položaju ostajajo le trije sodniki; ker bi lahko ta blokada, ki jo izvaja vlada ZDA, povzročila zlom sistema, ki je bistvenega pomena za reševanje sporov med vsemi članicami STO;

1.  znova izraža svojo popolno zavezanost trajni vrednoti multilateralizma in poziva k trgovinskemu programu, ki bo temeljil na pravični in na pravilih temelječi trgovini v korist vseh, prispeval k miru, varnosti in agendi za trajnostni razvoj z vključevanjem in krepitvijo socialnih, okoljskih in človekovih pravic ter zagotavljal, da se večstransko dogovorjena in usklajena pravila enotno uporabljajo za vse in učinkovito uveljavljajo; poudarja, da mora STO prispevati tudi k spodbujanju pravične trgovine in boju proti nepoštenim praksam; poudarja, da trgovina ni sama sebi namen, temveč je orodje za doseganje globalno opredeljenih razvojnih ciljev;

2.  meni, da je treba glede na nedavne dogodke, pa tudi zaradi dolgotrajnega pomanjkanja napredka v zvezi z razvojno agendo iz Dohe, nujno posodobiti STO ter temeljito pregledati več vidikov njenega delovanja, da se poveča tako njena učinkovitost kot legitimnost; v zvezi s tem meni, da je nujno, da sekretariat STO za vse članice organizacije ustvari priložnosti za sodelovanje v razpravi od njenega začetka; poziva Komisijo in države članice EU v STO, naj poskušajo z drugimi članicami te organizacije, zlasti pomembnejšimi trgovinskimi partnericami EU, kot so ZDA, Japonska, Kitajska, Kanada, Brazilija in Indija, doseči dogovor o skupnih stališčih; meni, da so začetne izjave vrha EU–Kitajska o reformi STO spodbudne;

3.  v zvezi s tem pozdravlja mandat, ki ga je Evropski svet 28.–29. junija 2018 podelil Komisiji, in je seznanjen s pristopom, opisanim v sklepih, ter z dokumentom Komisije za razpravo o posodobitvi STO z dne 18. septembra 2018 in s predlogi Kanade za reformo STO z dne 25. septembra 2018; pričakuje objavo več predlogov, zlasti držav v razvoju, pa tudi delovnih skupin, ki so že ustanovljene med državami članicami STO;

4.  je zelo zaskrbljen, ker so zasedeni le trije položaji v pritožbenem organu, kar močno ogroža sprotno in pravilno delovanje postopka za reševanje sporov, in odločno poziva ZDA, naj ta zaplet rešijo tako, da bo mogoče nezasedene položaje v pritožbenem organu čim hitreje zapolniti; pozdravlja izhodiščne predloge iz dokumenta Komisije za razpravo o posodobitvi STO za odpravo blokade z obravnavo nekaterih pomislekov, ki so se pojavili, tudi s prehodnimi pravili za odhajajoče člane oziroma spremembo trajanja mandata v pritožbenem organu ali najdaljšega dovoljenega roka za objavo poročila, pa tudi z vzpostavitvijo nove sodne prakse pritožbenega organa; je seznanjen, da pomisleki, ki so jih ZDA izrazile glede pritožbenega organa, presegajo postopkovne spremembe in vključujejo obsežne reforme sodb sodnikov tega organa;

5.  meni, da je odločitev ZDA z dne 31. maja 2018 o uvedbi carin na izdelke iz jekla in aluminija, ki so jo upravičile z razlogi „nacionalne varnosti“ v skladu z oddelkom 232 zakona o širitvi trgovine iz leta 1962, neutemeljena in da ne obravnava izziva, ki ga predstavlja presežno jeklo na svetovnih trgih in ni v skladu s pravili STO; odločno spodbuja Komisijo, naj sodeluje z ZDA pri reševanju trgovinskih nesoglasij in odpravi trgovinskih ovir v okviru mehanizmov STO za reševanje sporov, ki temeljijo na pravilih;

6.  meni, da se mora STO prilagoditi spreminjajočemu se svetu in na ta način obravnavati temeljne vzroke sedanje krize, hkrati pa rešiti nekatera odprta vprašanja razvojne agende iz Dohe, zlasti glede prehranske varnosti; meni, da je zato potrebno:

a)  zapolniti obstoječe vrzeli v pravilniku, da se izenačijo konkurenčni pogoji, kar zadeva subvencije in državna podjetja, ki izkrivljajo trge, ter sproti posodabljati zaščito pravic intelektualne lastnine in dostop do trga naložb; obravnavati je treba tudi vprašanja zaščite in prisilnega razkritja izvorne kode ter druge dejavnosti, ki jih usmerjajo države in zaradi katerih nastajajo presežne zmogljivosti, pa tudi regulativne ovire za storitve in naložbe, ki vključujejo prenose tehnologij, zahteve po skupnih podjetjih in zahteve glede lokalne vsebine, ter spremljati izvajanje, upravljanje in delovanje obstoječih sporazumov;

b)  oblikovati potreben regulativni okvir za sledenje tehnološkemu razvoju, ki bo zajemal e-trgovino, svetovne vrednostne verige, javna naročila, posodobljene domače pravne ureditve za storitve ter mikro-, mala in srednja podjetja;

c)  obvladovati najbolj pereče svetovne okoljske in socialne izzive, zagotoviti sistemsko usklajenost politik med programi na področjih trgovine, dela in okolja;

d)  v zvezi s tem pozdraviti skupne izjave, sprejete v Buenos Airesu, o e-trgovanju, domačih zakonih in predpisih, olajševanju naložb in utrjevanju ekonomskega položaja žensk, pa tudi delo, ki je bilo odtlej opravljeno na teh področjih;

7.  poudarja, da bi morala EU izpostaviti svoja pravila o zasebnosti in varstvu podatkov, da bi jih bilo mogoče spodbujati na mednarodni ravni in da bi postala merilo za razvoj mednarodnih in multilateralnih standardov;

8.  opozarja, da je dostop do javnih naročil ena od prednostnih nalog Evropske unije v trgovinskih pogajanjih ter da v tem smislu pričakuje, da bodo članice STO izpolnile zavezo o pristopu k sporazumu o javnih naročilih in izboljšavah pri delovanju in spoštovanju določb tega sporazuma, in sicer v duhu vzajemnosti in obojestranskih koristi; ugotavlja, da je popolna učinkovitost morebitnih izboljšav okvira državnih pomoči in vloge javnih podjetij delno odvisna od napredka na tem področju; poziva Komisijo, naj sodeluje s tistimi članicami, ki so v postopku pristopanja k sporazumu o vladnih naročilih, da bi se pospešila njihova prizadevanja za razširitev koristi liberalizacije javnih naročil med članicami STO;

9.  je prepričan, da trenutno razlikovanje med razvitimi državami in državami v razvoju ne odraža gospodarske realnosti in dejanskega stanja v STO in da je bilo to ovira za napredek v krogu pogajanj iz Dohe, v škodo držav v največji stiski; poziva uspešnejše države v razvoju, naj prevzamejo svoj delež odgovornosti in prispevajo ustrezen delež glede na svojo stopnjo razvoja in (sektorsko) konkurenčnost; ugotavlja, da Komisija v dokumentu za razpravo poziva k sprejetju pravil, v skladu s katerimi se bo državam v razvoju, ko bodo postale bogatejše, spremenil status držav z nizkimi dohodki; meni, da bi bilo treba ponovno pregledati mehanizem za posebno in diferencirano obravnavo, da bi bolje odražal indekse človekovega razvoja, kot orodje politike, ki omogoča državam v razvoju, da povežejo izvajanje večstranskih sporazumov s pomočjo bogatejših držav in donatorskih organizacij;

10.  toplo pozdravlja, da sta februarja 2017 dve tretjini članic STO ratificirali sporazum o olajševanju trgovine; je prepričan, da sporazum o olajševanju trgovine predstavlja pomemben zgled in bi lahko bil model za prihodnje sporazume STO, ob upoštevanju razlik v razvoju in potrebah članic STO; spodbuja članice STO, naj prevzamejo odgovornost in ohranijo svoje zaveze v skladu s svojo dejansko gospodarsko močjo in zmogljivostmi; meni, da bodo naslednje izzive predstavljali popolna ratifikacija sporazuma, zlasti s strani afriških članic, katerim naj bi sporazum najbolj koristil, učinkovito izvajanje tega sporazuma in obveščanje o razvojni pomoči na podlagi sporazuma;

11.  priznava, da je pristop Kitajske k STO leta 2001 na splošno povečal dostop do njenega domačega trga, kar je koristilo svetovnemu gospodarstvu; je zaskrbljen, ker Kitajska ne spoštuje duha in načel STO o nacionalni obravnavi;

12.  meni, da je treba pregledati delovanje pogajalskega procesa in uvesti večjo prilagodljivost, kot jo omogoča obstoječe pravilo o soglasju, hkrati pa priznati, da je pristop skupne zaveze omejil učinkovitost multilateralnega upravljanja trgovine; podpira koncept prilagodljivega multilateralizma, kjer bodo lahko članice STO, ki želijo rešiti določeno vprašanje, o katerem splošno soglasje še ni mogoče, ukrepale že prej in sklenile plurilateralne sporazume v skladu s prilogo 4 k sporazumu o STO in v skladu s členi II:3, III:1 in X:9 sporazuma iz Marakeša oziroma sporazume „kritične mase“, ki članicam STO podeljujejo izpogajane koncesije po načelu države z največjimi ugodnostmi; spodbuja Komisijo, naj teh členov ne uporablja kot alternativo konstruktivnemu dialogu s članicami STO za obravnavanje trgovinskih ovir ter reformo te organizacije in njenih funkcij; v zvezi s tem meni, da bi morale članice STO povečati krepitev zmogljivosti organizacije, da bi zagotovile, da bo imela na voljo finančne in človeške vire, skladne z razširjenimi potrebami, da bo lahko ohranila raven kakovosti svojega dela; meni, da bi morali denarni prispevki novih članic na splošno povečati proračun STO in ne bi smeli voditi v zmanjšanje članarin za obstoječe članice;

13.  priznava, da je multilateralizem, ki temelji na pravilih, sicer še vedno ključni del strukture STO, a obstajajo možnosti za poglobljeno in bolj prilagodljivo večstransko sodelovanje med zainteresiranimi državami na področjih, na katerih se je pokazalo, da je soglasje težko doseči; ugotavlja, da morajo taki sporazumi večstranski program dopolnjevati, ne pa spodkopavati, ter da jih je treba uporabljati kot korake na poti napredka na večstranski ravni, ne pa kot nadomestne forume za odpravljanje trgovinskih ovir; poziva, naj se nadaljujejo večstranska pogajanja o sporazumu o okoljskem blagu in sporazumu o trgovini s storitvami, ter poziva, naj se v večstranske in multilateralne sporazume vključijo posebna pravila za mala in srednja podjetja; poudarja, da je pomembno, da STO nadaljuje in poglablja svoje delo na področju mednarodnega sodelovanja z drugimi mednarodnimi organizacijami, kot so OZN, OECD, Svetovna carinska organizacija in Mednarodna organizacija dela ter druge;

14.  poudarja vlogo, ki jo trgovina lahko ima in ki jo mora imeti pri prispevanju k razvoju in uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja do leta 2030, zavez iz pariškega sporazuma in v boju proti podnebnim spremembam; obžaluje, da je bil sporazum o okoljskem blagu leta 2016 blokiran, in opozarja na njegov potencial za zagotavljanje večjega dostopa do zelenih tehnologij in prispevanje k izpolnjevanju omenjenih zavez; poudarja, da mora STO poleg pogajanj o subvencijah za ribolov opredeliti konkretnejše ukrepe, ki jih je treba v zvezi s tem sprejeti za zaščito življenja v morju; opozarja, da STO s konceptom načina predelave in proizvodnje ponuja možnosti za razlikovanje med tako imenovanimi „podobnimi“ izdelki glede na njihov vpliv na okolje; predlaga poživitev odbora STO za trgovino in okolje z mandatom za oblikovanje meril za boj proti okoriščanju na račun okolja in vzpostavitev tesnejših povezav s sekretariatom UNFCCC;

15.  ponovno poudarja povezave med enakostjo spolov in vključujočim razvojem, kar je izraženo tudi v cilju trajnostnega razvoja št. 5, ob tem pa opozarja, da je povečevanje vloge žensk ključnega pomena za izkoreninjenje revščine in da je odprava ovir za sodelovanje žensk v trgovini bistvenega pomena za gospodarski razvoj; pozdravlja, da se je STO bolj osredotočila na vprašanja, povezana s trgovino in spolom, in spodbuja 121 podpisnic izjave o trgovini in krepitvi ekonomske vloge žensk z zasedanja v Buenos Airesu leta 2017, naj uresničijo svoje zaveze; poudarja potrebo po sistemskem pristopu na podlagi enakosti spolov na vseh področjih, na katerih STO oblikuje pravila, v obliki ocen učinka s specifične perspektive enakosti spolov; je seznanjen s pomenom pobud, kot je na primer SheTrades, pri poudarjanju pozitivne vloge žensk v trgovini in spodbujanju večje udeležbe žensk v mednarodni trgovini po svetu;

16.  opozarja na sklepe s šestega splošnega pregleda pomoči za trgovino, ki je potekal od 11. do 13. julija 2017 v Ženevi na temo spodbujanja trgovine, vključenosti in povezljivosti za trajnostni razvoj; se strinja s stališčem, da bi morali te sklepe pretvoriti v konkretne ukrepe, da se olajša e-trgovanje in digitalne priložnosti, kot so blokovne verige, spremeni v trgovinsko realnost, tudi za države v razvoju; v zvezi s tem ugotavlja, da glavni izziv ostajajo naložbe v fizično in digitalno infrastrukturo, ki je bistvena za napredek na tem področju; zato poziva članice STO, naj spodbujajo naložbe v fizično in digitalno infrastrukturo in poleg drugih pobud spodbujajo javno-zasebna partnerstva;

17.  ponovno poziva EU, naj zagotovi, da bodo njene dejavnosti z državami v razvoju na področjih razvoja in trgovine temeljile na uravnoteženem okviru med enakopravnimi partnerji, da bodo upoštevale načelo skladnosti politik za razvoj iz člena 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in da bodo namenjene spodbujanju in spoštovanju človekovih pravic;

18.  obžaluje, da na enajsti ministrski konferenci STO ni bil dosežen napredek pri ključnih vprašanjih za države v razvoju; pozdravlja pa okrepljeno prednostno obravnavo, ki je že zagotovljena v STO za najmanj razvite države, vključno s preferencialnimi pravili o poreklu in obravnavo ponudnikov storitev, ter poudarja, da je treba sprejeti ukrepe za gradnjo zmogljivosti, s katerimi bi dobaviteljem iz najmanj razvitih držav omogočili, da izkoristijo oprostitev obveznosti v sektorju storitev za najmanj razvite države;

19.  poudarja, da je preglednost ključni element pri zagotavljanju zanesljivega in predvidljivega okolja za trgovanje in naložbe; meni, da je pomembno izboljšati preglednost postopkov spremljanja s povečanjem spodbud za članice STO, da bodo upoštevale zahteve glede obveščanja, zmanjšanjem zapletenosti in bremen teh zahtev ter z zagotavljanjem krepitve zmogljivosti, če je ta potrebna, ob tem pa odvračati od namernega nespoštovanja pravil in se z njim spoprijemati;

20.  poudarja, da ima sekretariat STO ključno vlogo pri spodbujanju in varovanju pristopa „od spodaj navzgor“ za dejavno sodelovanje vseh članic ter da bi ga bilo treba še okrepiti in povečati njegovo prožnost za podpiranje različnih pogajalskih procesov ter funkcij izvajanja in spremljanja; meni, da je treba povečati finančna sredstva in človeške vire, ki so na voljo sekretariatu STO, ter poziva članice STO, naj vzajemno izpolnjujejo svoje odgovornosti glede tega; meni, da bi bilo treba poživiti tudi redno delo odborov STO, tako da bi njihovim predsednikom dali dejavnejšo vlogo pri oblikovanju in predlaganju rešitev in kompromisov, s tem pa presegli zgolj zmanjšanje prispevkov članic, to razširjeno nalogo pa bi moral podpirati sekretariat;

21.  poziva članice STO, naj zagotovijo demokratično legitimnost in preglednost, tako da okrepijo parlamentarno razsežnost te organizacije, ter podprejo memorandum o soglasju, ki vzpostavlja formalno delovno razmerje s parlamentarno konferenco STO; v zvezi s tem poudarja, da je treba poskrbeti, da bodo imeli poslanci celovit dostop do trgovinskih pogajanj in bodo vključeni v oblikovanje in uresničevanje odločitev STO ter da se bo izvajal ustrezen nadzor nad trgovinskimi politikami v korist njihovih državljanov;

22.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter generalnemu direktorju STO.

(1)

Ministrska deklaracija iz Dohe (WT/MIN(01)/DEC/1) z dne 14. novembra 2001 – https://www.wto.org/english/thewto_e/minist_e/min01_e/mindecl_e.htm

(2)

UL C 259E, 29.10.2009, str. 77.

(3)

Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0439.

(4)

http://www.europarl.europa.eu/pcwto/en/sessions/2017.html

(5)

https://www.wto.org/english/news_e/news17_e/mc11_10dec17_e.htm

(6)

https://www.wto.org/english/tratop_e/devel_e/a4t_e/gr17_e/gr17programme_e.htm

(7)

http://www.un.org/sustainabledevelopment/sustainable-development-goals/

(8)

http://www.consilium.europa.eu/sl/press/press-releases/2018/06/29/20180628-euco-conclusions-final/

(9)

http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2018/may/tradoc_156906.pdf

(10)

https://www.consilium.europa.eu/media/36165/final-eu-cn-joint-statement-consolidated-text-with-climate-change-clean-energy-annex.pdf

(11)

http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2018/september/tradoc_157331.pdf


OBRAZLOŽITEV

Evropski parlament je bil vedno goreč zagovornik multilateralnega trgovinskega sistema s Svetovno trgovinsko organizacijo (STO) v središču, od leta 1994, ko je bila ta ustanovljena. Pozorno je spremljal njeno delo in z Medparlamentarno unijo prek skupne pobude o parlamentarni konferenci o STO dejavno podpiral vzpostavitev njene parlamentarne razsežnosti. Poslanci Evropskega parlamenta so sodelovali na ministrskih konferencah STO, njihov mandat pa je bil že prej določen v resolucijah, v katerih je parlament izrazil svoje stališče.

Evropski parlament je že leta 2008 sprejel resolucijo, v kateri se je zavzel za pregled delovanja STO, potem ko so pogajanja o razvojni agendi iz Dohe zastala. Po zadnji ministrski konferenci STO v Buenos Airesu decembra 2017, kjer je postalo jasno, da je pogajalska funkcija te organizacije ohromljena, je ta naloga postala še toliko bolj nujna.

Na pravilih temelječ multilateralni sistem trgovanja se sooča z najglobljo krizo doslej, saj sta ogrožena tako njegova pogajalska funkcija kot njegov mehanizem za reševanje sporov.

Kriza bi se lahko v prihodnjih mesecih še poglobila, če bodo grozili in bili uvedeni nadaljnji enostranski ukrepi, medtem ko je imenovanje novih članov pritožbenega organa blokirano, kar lahko v celoti ustavi reševanje sporov.

V sedanjih okoliščinah je treba STO modernizirati, da se bo lahko soočila z izzivi svetovnega trgovinskega sistema in da bo ostala vitalna, ključna in učinkovita. To pomeni, da je treba pregledati tako njena pravila kot postopke, da bodo ustrezali izzivom dejanskega trgovanja v 21. stoletju. Sistem mora biti dovolj prilagodljiv, da bo upošteval različne želje članic, pravila je treba izvajati učinkovito in uspešno in uvesti je treba sistem preverjanja in ravnovesja, ki bo zagotavljal, da članice uresničujejo cilj odprtosti trga in nediskriminacije.

STO mora imeti večji vpliv in se bolje prilagajati spremembam

Z izjemo sporazuma o olajševanju trgovine in subvencij za izvoz kmetijskih proizvodov v STO že več let ni bilo mogoče zaključiti nobenih pogajanj. To je delno posledica neprožnega sistema, ki enako mislečim članicam preprečuje, da bi kot skupina sprejele pravila v STO.

Pobude, ki so jih v Buenos Airesu v skupnih izjavah predstavile večje skupine članic, zavezanih pogajanjem na specifičnih področjih, kot so e-trgovina, notranji zakoni in predpisi ter olajševanje naložb, so korak v smer večje prilagodljivosti pri pogajanjih.

Te plurilateralne procese bi bilo treba spodbujati, vendar morajo ostati odprti za vse članice STO.

Prepričani smo, da je skrajni čas, da začne STO dejavneje sodelovati pri tem, kako s trgovino prispevati k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja, poleg pogajanj o subvencijah za ribolov, ki so seveda pomemben prispevek. Pozdravljamo pozitivne korake, ki so bili narejeni na področju trgovine in spolov, in bi radi zagotovili, da se ta prizadevanja nadaljujejo.

Eden izmed dejavnikov, ki je povzročil zastoj v pogajanjih v STO, je vprašanje razvoja ter posebne in diferencirane obravnave. Hitra gospodarska rast držav v razvoju je od ustanovitve STO vodila k velikim razlikam v gospodarskem napredku. EU sicer priznava, da so bržkone potrebna posebna pravila za obravnavo posebnih razvojnih potreb, vendar je treba znova preučiti, kako te razvojne prilagodljivosti delujejo in kdo je upravičen do njih, da se zagotovi ustrezna, ciljno usmerjena pomoč in tudi stroga disciplina.

Eden od glavnih vzrokov za sedanjo krizo je tudi pomanjkljiv pravilnik, ki povzroča izkrivljanje, pogosto povezano z netržnimi politikami in praksami najvplivnejših držav v svetovni trgovini, česar STO ne zna ustrezno rešiti.

Večja učinkovitost STO

Mehanizem za reševanje sporov STO je v veliki nevarnosti in EU mora hitro ukrepati, da bi ga rešila. Pripraviti je treba celosten predlog, kako odgovoriti na pomisleke članice STO, ki v tolikšni meri, kot ji to dopuščajo pravila, blokira imenovanje v pritožbeni organ, ob tem pa ohraniti in okrepiti osrednje funkcije tega sistema.

Preglednost je ključni element pri zagotavljanju zanesljivega in predvidljivega okolja za trgovanje in naložbe, vendar države ne spoštujejo vedno zahtev glede obveščanja, nadzorno delo rednih odborov STO pa tudi ni optimalno. EU bi si morala prizadevati za:

•  večjo preglednost z večjimi spodbudami za članice, naj upoštevajo zahteve glede obveščanja, soočanje z namernim nespoštovanjem pravil in

•  za večjo vlogo sekretariata STO, da bodo lahko redni odbori naredili več za reševanje trgovinskih problemov.


MNENJE Odbora za razvoj (11.10.2018)

za Odbor za mednarodno trgovino

o STO: pot naprej

(2018/2084(INI))

Pripravljavka mnenja: Lola Sánchez Caldentey

POBUDE

Odbor za razvoj poziva Odbor za mednarodno trgovino kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  opozarja, da lahko trgovinska liberalizacija, če jo spremljajo ustrezne politike in institucije za povečanje in boljšo porazdelitev koristi trgovine, prispeva k zmanjšanju revščine in neenakosti, vendar pa sama po sebi ne zadostuje za spodbujanje trajnostnega razvoja; želi spomniti, da konkurenčnost in gospodarska rast nista cilja sama po sebi, ampak sredstvi, ki ju je treba uporabiti v korist ljudi; v zvezi s tem poudarja, da bi morala trgovina ostati orodje za trajnostni razvoj; pozdravlja dejstvo, da se je prispevek držav v razvoju k svetovni trgovini s 33 % leta 2000 povečal na približno polovico svetovne trgovine in da se je število ljudi, ki živijo v skrajni revščini, od leta 1990 zmanjšalo za polovico in zdaj znaša malo manj kot milijardo ljudi;

2.  ponovno poudarja, da je treba v okviru multilateralnega trgovinskega sistema spodbujati politične reforme, ki prispevajo k ciljem na področju razvoja, zlasti prek agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030; poudarja potencial STO kot učinkovitega multilateralnega pogajalskega foruma, ki temelji na pravilih in zagotavlja platformo za odprto razpravo o svetovnih trgovinskih vprašanjih; vztraja, da mora EU še naprej spodbujati nadaljnjo posodobitev in demokratizacijo STO, da se zagotovi enakopravna zastopanost vseh držav;

3.  opozarja, da je uveljavljanje odgovornosti podjetij oteženo, ker norme in standardi o človekovih pravicah niso vključeni v svetovna pravila o trgovini in naložbah; poudarja, da je treba trgovinsko in naložbeno pravo ponovno uravnotežiti s pravom o človekovih pravicah, zlasti v svetovnih dobavnih verigah; v zvezi s tem poziva EU, naj se v STO zavzame za ureditev določenih svetovnih dobavnih verig, najprej v sektorju oblačil; poleg tega ponovno poudarja, da bi morala EU dejavno sodelovati v procesu odprte medvladne delovne skupine za nadnacionalne družbe in druga podjetja in človekove pravice ter podpirati prevlado človekovih pravic nad trgovinskimi interesi;

4.  zahteva svetovno trgovinsko agendo, ki bo temeljila na načelu pravične trgovine v korist vseh in s katero bodo razvoj ter socialne, okoljske in človekove pravice postavljeni v središče procesa ter ki bo posebej osredotočena na potrebe držav v razvoju z nizkim dohodkom in najmanj razvite države; v zvezi s tem poudarja, da je treba spodbujati vključevanje celovitih, zavezujočih in izvršljivih določb o socialnih, delovnih in okoljskih standardih v trgovinske sporazume;

5.  poziva k dejanski zaščiti človekovih pravic in vzpostavitvi učinkovitih pravnih sredstev za reševanje sporov o kršitvah človekovih pravic, ki bodo dostopni posameznikom; opozarja na pomen vključevanja enakosti spolov in krepitve vloge žensk v vseh trgovinskih politikah, vključno s pravili STO;

6.  meni, da se je od začetka kroga pogajanj iz Dohe leta 2001 svet močno spremenil v gospodarskem, političnem in tehnološkem smislu; zato spodbuja STO, naj v razvojni agendi iz Dohe bolj upošteva cilje trajnostnega razvoja, da se ustrezno sooči z novimi izzivi, kot so e-trgovina, elektronsko trgovanje, preglednost naložb, subvencije in presežne zmogljivosti, svetovne vrednostne verige, javna naročila in domače pravne ureditve za storitve ter mikro-, mala in srednja podjetja; poudarja, da je treba STO reformirati, vključno z mehanizmom za reševanje sporov, da se zagotovi pošten in uravnotežen multilateralni trgovinski sistem; poudarja, da morajo države v razvoju, ki so članice STO, izpolnjevati svoje obveznosti ter same odločati o hitrosti in poteku trgovinske liberalizacije glede na svojo stopnjo razvoja;

7.  poziva k povečanju podpore za projekte pomoči za trgovino v okviru razvojne pomoči, da bi se digitalne priložnosti spremenile v trgovinsko stvarnost za države v razvoju;

8.  poziva EU in države članice, naj ustrezno upoštevajo težave, ki jih imajo države v razvoju pri izvajanju svojih obveznosti po sporazumih STO; ugotavlja, da te težave vključujejo: (a) prepoved naložbenih ukrepov in subvencij, zaradi česar je težje spodbujati domačo industrijo; (b) liberalizacijo uvoza v kmetijstvu, ki ogroža preživetje in preživljanje malih kmetov, katerih proizvodi se srečujejo s konkurenco cenejših uvoženih živil; (c) negativni vpliv visokokakovostnega sistema pravic intelektualne lastnine na dostop do zdravil in prenos tehnologij ter (d) krepitev pritiska na države v razvoju, naj odprejo svoje storitvene sektorje, kar bi lahko ogrozilo preživetje lokalnih ponudnikov storitev;

9.  ponovno poziva EU, naj zagotovi, da bodo njene dejavnosti z državami v razvoju na področju razvoja in trgovine temeljile na uravnoteženem okviru med enakopravnimi partnerji, da bodo upoštevale načelo skladnosti politik za razvoj iz člena 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in da bodo namenjene spodbujanju in spoštovanju človekovih pravic;

10.  pozdravlja začetek veljavnosti sporazuma STO o olajševanju trgovine z dne 22. februarja 2017 in ugotavlja, da bi moral ta sporazum zagotoviti pomembne koristi zlasti državam v razvoju; opozarja, da je treba članice STO, ki so države v razvoju, zlasti najmanj razvite države, podpirati pri izvajanju sporazuma in prilagajanju reformam z zagotavljanjem ciljne in trajnostne pomoči na tehničnem in finančnem področju ter pri izgradnji zmogljivosti;

11.  meni, da bi morala pravila STO in drugi multilateralni trgovinski sporazumi razširiti področje uporabe za posebno in diferencirano obravnavo, da se omogoči dejavnejša uporaba orodij za spodbujanje mladih gospodarskih panog; poziva EU in države članice, naj vsem članicam STO, ki jih Svetovna banka uvršča med države v razvoju, zagotovijo uporabo načela posebne in diferencirane obravnave;

12.  poudarja, da lahko trgovinski sporazumi negativno vplivajo na prehransko varnost v državah v razvoju; obžaluje, da nista bila sprejeta instrumenta, ki so ju države v razvoju predlagale v pogajanjih v STO za spodbujanje preživetja malih kmetov, prehranske varnosti in razvoja podeželja, in sicer instrument za posebne proizvode in posebni zaščitni mehanizem; poziva EU, naj podpre zahteve držav v razvoju, da zaščitijo svoje sisteme proizvodnje hrane in svoje prebivalstvo zavarujejo pred morebitnimi škodljivimi učinki poceni uvoza, tudi v sporazumih o gospodarskem partnerstvu;

13.  obžaluje, da na enajsti ministrski konferenci STO ni bil dosežen napredek pri ključnih vprašanjih za države v razvoju; pozdravlja pa okrepljeno prednostno obravnavo, ki je že zagotovljena v STO za najmanj razvite države, vključno s preferencialnimi pravili o poreklu in obravnavo ponudnikov storitev, ter poudarja, da je treba sprejeti ukrepe za gradnjo zmogljivosti, s katerimi bi dobaviteljem iz najmanj razvitih držav omogočili, da izkoristijo oprostitev obveznosti v sektorju storitev za najmanj razvite države;

14.  poudarja, da bi moral cilj trajnostnega razvoja postati načelo, ki usmerja delo STO, njena pravila in operacije pa bi bilo treba temu prilagoditi in uskladiti z Agendo 2030 in Pariškim sporazumom o podnebnih spremembah, ki ju je treba uporabiti kot merilo za nadaljnje zaveze; poleg tega poudarja, da je treba zagotoviti trajnost svetovnih vrednostnih verig in jih uskladiti s človekovimi pravicami ter socialnimi in okoljskimi standardi;

15.  poudarja, da je treba zagotoviti dovolj kakovostne hrane in čiste vode ter zgraditi dodatne naprave za čiščenje odpadne vode, da bi dosegli cilja trajnostnega razvoja 2 in 6; poleg tega opozarja na obseg in posledice energijske revščine v državah v razvoju ter poziva k dodatnim ukrepom za zmanjšanje energijske revščine v skladu s ciljem trajnostnega razvoja 7, zlasti na oddaljenih podeželskih območjih in v regijah, ločenih od energetskega omrežja;

16.  vztraja, da bi moral biti sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine STO (TRIPS) bolj osredotočen na razvoj; opozarja, da je izjemno pomembno zagotoviti dostop do zdravil vsem, in v ta namen spodbuja celovitejšo uporabo prožnosti TRIPS, kot so zapisane v deklaraciji iz Dohe; izraža zaskrbljenost zaradi sedanjega trenda privatizacije semen, ki ogroža pravico ljudi do hrane; poziva Komisijo, naj nadalje prouči in sprejme ukrepe proti biopiratstvu;

17.  podpira mehanizem prilagoditev davka na meji za ogljik kot pomembno orodje za zagotavljanje poštene konkurence za podjetja, ki si prizadevajo zmanjšati svoj vpliv na podnebje;

18.  obžaluje, da obveznosti iz sporazuma STO o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov ne priznavajo pravice držav, da sprejmejo predpise na podlagi previdnostnega načela; poziva EU in države članice, naj se zavzamejo za celostno priznanje tega načela za obveznosti v STO;

19.  je zaskrbljen, da bi lahko dvo- in večstranski trgovinski sporazumi povzročili razdrobljenost mednarodne trgovinske politike in tako oslabili vlogo STO; opozarja, da države v razvoju najbolj potrebujejo večstranski sistem za zaščito svojih interesov; zato poziva EU in države članice, naj si še bolj prizadevajo, da bo STO ponovno v središču svetovnega upravljanja trgovine, in naj ne zahtevajo, da se v večstranske ali dvostranske sporazume vključijo določbe STO+ za države v razvoju, saj s tem spodkopavajo mehanizme prilagodljivosti STO, ki so bili oblikovani izrecno za zaščito njihovih interesov;

20.  je skrajno zaskrbljen, ker v stalnem pritožbenem organu STO več delovnih mest ostaja nezasedenih, kar ovira pravilno izvajanje postopka za reševanje sporov; zato poziva Komisijo, naj pripravi konkretne predloge za rešitev te obžalovanja vredne blokade;

21.  poziva EU, naj se še naprej zavzema za večji pomen parlamentarne razsežnosti STO, zlasti s krepitvijo finančne in kadrovske podpore pristojnemu sekretariatu; poziva članice STO, naj okrepijo parlamentarno razsežnost te organizacije in tako zagotovijo demokratično legitimnost in preglednost; v zvezi s tem poudarja, da je treba zagotoviti, da bodo imeli poslanci boljši dostop do trgovinskih pogajanj in bodo vključeni v oblikovanje in izvajanje odločitev STO ter da se bo izvajal ustrezen nadzor nad trgovinskimi politikami v dobrobit njihovih državljanov.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

9.10.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

14

2

10

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Beatriz Becerra Basterrechea, Ignazio Corrao, Mireille D’Ornano, Nirj Deva, Enrique Guerrero Salom, Maria Heubuch, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou), Linda McAvan, Norbert Neuser, Vincent Peillon, Lola Sánchez Caldentey, Eleni Teoharus (Eleni Theocharous), Mirja Vehkaperä, Bogdan Brunon Wenta, Joachim Zeller, Željana Zovko, Anna Záborská

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Thierry Cornillet, Cécile Kashetu Kyenge, Ádám Kósa, Florent Marcellesi, Paul Rübig, Kathleen Van Brempt

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Krzysztof Hetman, Kati Piri

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

14

+

ALDE

Mirja Vehkaperä

EFDD

Ignazio Corrao, Mireille D’Ornano

GUE/NGL

Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou), Lola Sánchez Caldentey

S&D

Enrique Guerrero Salom, Cécile Kashetu Kyenge, Linda McAvan, Norbert Neuser, Vincent Peillon, Kati Piri, Kathleen Van Brempt

VERTS/ALE

Maria Heubuch, Florent Marcellesi

2

PPE

Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Paul Rübig

10

0

ALDE

Beatriz Becerra Basterrechea, Thierry Cornillet

ECR

Nirj Deva, Eleni Teoharus (Eleni Theocharous)

PPE

Krzysztof Hetman, Ádám Kósa, Bogdan Brunon Wenta, Joachim Zeller, Željana Zovko, Anna Záborská

Uporabljeni znaki:

+  :  za

–  :  proti

0  :  vzdržani


INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

20.11.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

31

3

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Laima Liucija Andrikienė, Maria Arena, Tiziana Beghin, David Borrelli, David Campbell Bannerman, Daniel Caspary, Salvatore Cicu, Santiago Fisas Ayxelà, Christofer Fjellner, Eleonora Forenza, Christophe Hansen, Nadja Hirsch, Yannick Jadot, France Jamet, Elsi Katainen, Jude Kirton-Darling, Danilo Oscar Lancini, Bernd Lange, David Martin, Emma McClarkin, Anne-Marie Mineur, Sorin Moisă, Alessia Maria Mosca, Franck Proust, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Marietje Schaake, Helmut Scholz, Joachim Schuster, Joachim Starbatty, Adam Szejnfeld, William (earl) Dartmouthski, Iuliu Winkler

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Nicola Danti, Paul Rübig, Jarosław Wałęsa

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Karin Kadenbach, Rupert Matthews


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

31

+

ALDE

Nadja Hirsch, Elsi Katainen, Marietje Schaake

ECR

David Campbell Bannerman, Emma McClarkin, Rupert Matthews, Joachim Starbatty

EFDD

William (earl) Dartmouthski

GUE/NGL

Helmut Scholz

NI

David Borrelli

PPE

Laima Liucija Andrikienė, Daniel Caspary, Salvatore Cicu, Santiago Fisas Ayxelà, Christofer Fjellner, Christophe Hansen, Sorin Moisă, Franck Proust, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Paul Rübig, Adam Szejnfeld, Jarosław Wałęsa, Iuliu Winkler

S&D

Maria Arena, Nicola Danti, Karin Kadenbach, Jude Kirton-Darling, Bernd Lange, David Martin, Alessia Maria Mosca, Joachim Schuster

3

-

ENF

France Jamet, Danilo Oscar Lancini

GUE/NGL

Anne-Marie Mineur

3

0

EFDD

Tiziana Beghin

GUE/NGL

Eleonora Forenza

VERTS/ALE

Yannick Jadot

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 27. november 2018Pravno obvestilo