Postopek : 2018/0081(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0382/2018

Predložena besedila :

A8-0382/2018

Razprave :

Glasovanja :

PV 27/03/2019 - 18.8
CRE 27/03/2019 - 18.8

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0307

POROČILO     ***I
PDF 877kWORD 112k
23.11.2018
PE 623.825v03-00 A8-0382/2018

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2004/37/ES o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu

(COM(2018)0171 – C8-0130/2018 – 2018/0081(COD))

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

Poročevalka: Laura Agea

NAPAKE/DODATKI
PRED. SPREM.
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za pravne zadeve
 POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2004/37/ES o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu

(COM(2018)0171 – C8-0130/2018 – 2018/0081(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0171),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter člena 153(2)(b) in (1)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0130/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenja Odbora za pravne zadeve (A8-0382/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe    1

Predlog direktive

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1)  Načelo 10 evropskega stebra socialnih pravic43 , razglašenega v Göteborgu 17. novembra 2017, pravi, da ima vsak delavec pravico do zdravega, varnega in primernega delovnega okolja. Pravica do visoke ravni varovanja zdravja in varnosti pri delu, kot tudi do delovnega okolja, prilagojenega poklicnim potrebam delavcev, ki jim omogoča daljšo udeležbo na trgu dela, vključuje tudi varovanje pred rakotvornimi in mutagenimi snovmi na delovnem mestu.

(1)  Spoštovanje načel in pravic iz evropskega stebra socialnih pravic43 , razglašenega v Göteborgu 17. novembra 2017, je skupna politična zaveza in odgovornost Unije, držav članic in socialnih partnerjev v skladu z njihovimi pristojnostmi. Načelo 10 evropskega stebra socialnih pravic pravi, da ima vsak delavec pravico do zdravega, varnega in primernega delovnega okolja. Pravica do visoke ravni varovanja zdravja in varnosti pri delu, kot tudi do delovnega okolja, prilagojenega poklicnim potrebam delavcev, vključuje tudi varovanje pred rakotvornimi in mutagenimi snovmi na delovnem mestu ne glede na dogovore o zaposlitvi in izpostavljenosti ter njunem trajanju.

__________________

__________________

43 Evropski steber socialnih pravic, november 2017, https://ec.europa.eu/commission/priorities/deeper-and-fairer-economic-and-monetary-union/european-pillar-social-rights_sl

43 Evropski steber socialnih pravic, november 2017, https://ec.europa.eu/commission/priorities/deeper-and-fairer-economic-and-monetary-union/european-pillar-social-rights_sl

 

 

Predlog spremembe    2

Predlog direktive

Uvodna izjava 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1a)  Členi 153, 154 in 155 PDEU določajo področje delovanja in pristojnost socialnih partnerjev pri pogajanjih o sporazumih, ki se nanašajo na zdravje in varnost pri delu, ter njihovem izvrševanju, Listina Evropske unije o temeljnih pravicah pa zlasti v členu 2 zagotavlja pravico do življenja in v členu 31(1) pravico do poštenih in pravičnih delovnih pogojev, ki so zdravi in varni ter spoštujejo dostojanstvo delavca.

Predlog spremembe    3

Predlog direktive

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2)  Cilj Direktive 2004/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta44 je zavarovati delavce pred tveganji za zdravje in varnost zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem na delovnem mestu. V Direktivi 2004/37/ES je določena usklajena raven varovanja pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim in mutagenim snovem, saj vzpostavlja okvir splošnih načel, ki državam članicam omogočajo dosledno uporabo minimalnih zahtev. Zavezujoče mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost, ki temeljijo na razpoložljivih informacijah, vključno z znanstvenimi in tehničnimi podatki, gospodarsko izvedljivostjo, temeljito oceno socialno-ekonomskega učinka ter razpoložljivostjo protokolov in metod merjenja izpostavljenosti na delovnem mestu, so pomemben element splošne ureditve za varovanje delavcev, ki so določeni v Direktivi 2004/37/ES. Cilj minimalnih zahtev iz Direktive 2004/37/ES je zagotoviti varnost delavcev na ravni Unije. Države članice lahko določijo strožje zavezujoče mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost.

(2)  Cilj Direktive 2004/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta44 je zavarovati delavce pred tveganji za zdravje in varnost zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem na delovnem mestu. V Direktivi 2004/37/ES je določeno varovanje pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim in mutagenim snovem, saj vzpostavlja okvir splošnih načel, ki državam članicam omogočajo dosledno uporabo minimalnih zahtev. Zavezujoče mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost morajo temeljiti na dokazih, biti morajo sorazmerne in merljive ter bi morale temeljiti na razpoložljivih informacijah, vključno s posodobljenimi znanstvenimi in tehničnimi podatki, gospodarsko izvedljivostjo izvajanja in skladnosti, temeljito oceno socialno-ekonomskega učinka ter razpoložljivostjo protokolov in metod merjenja izpostavljenosti na delovnem mestu. Te mejne vrednosti so pomemben element splošne ureditve za varovanje delavcev, ki so določeni v Direktivi 2004/37/ES. Cilj minimalnih zahtev iz Direktive 2004/37/ES je zagotoviti varnost delavcev na ravni Unije. Države članice lahko v tesnem sodelovanju s socialnimi partnerji določijo strožje zavezujoče mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost. Če je bila za rakotvorno ali mutageno snov določena mejna vrednost, bi bilo treba izpostavljenost delavcev zmanjšati pod to določeno mejno vrednost, če je to tehnično izvedljivo.

Predlog spremembe    4

Predlog direktive

Uvodna izjava 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(2a)  Cilj Direktive 2004/37/ES je zajeti snovi ali zmesi, ki izpolnjujejo merila za razvrstitev v kategorijo 1A ali 1B rakotvornih in/ali mutagenih snovi iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta, pa tudi snovi, mešanice ali postopke, navedene v Prilogi I k tej direktivi. Snovi, ki izpolnjujejo merila za razvrstitev v kategorijo 1A ali 1B rakotvornih ali mutagenih snovi iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 1272/2008 so tiste z usklajeno razvrstitvijo ali razvrščene v skladu s členom 4 ali 36 navedene uredbe in priglašene Evropski agenciji za kemikalije (ECHA) v skladu s členom 40 te uredbe. Te snovi so navedene v javnem popisu razvrstitev in označitev, ki ga vzdržuje ECHA. Prizadevati bi si bilo treba za nadaljnje sodelovanje z Mednarodno agencijo za raziskave raka (IARC), da bi se v prihodnje za snovi, ki jih je IARC razvrstila kot rakotvorne v kategorijo 1 ali 2A, štelo, da izpolnjujejo merila za razvrstitev v kategorijo 1A ali 1B rakotvornih snovi iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 1272/2008.

Predlog spremembe    5

Predlog direktive

Uvodna izjava 2 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(2b)  V državah članicah še vedno obstajajo velike razlike glede določitve mejnih vrednosti za rakotvorne in mutagene snovi, kar povzroča različne ravni varstva delavcev po vsej Uniji in tudi izkrivlja konkurenco.

Predlog spremembe    6

Predlog direktive

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3)  Mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost so del obvladovanja tveganj iz Direktive 2004/37/ES. Upoštevanje teh mejnih vrednosti ne vpliva na druge obveznosti, ki jih imajo delodajalci na podlagi Direktive 2004/37/ES, na primer glede zmanjšanja uporabe rakotvornih in mutagenih snovi na delovnem mestu, preprečevanja ali zmanjšanja izpostavljenosti delavcev rakotvornim ali mutagenim snovem ter ukrepov, ki bi jih bilo treba izvajati v ta namen. Ti ukrepi bi morali vključevati, kolikor je to mogoče s tehničnega vidika, zamenjavo rakotvorne ali mutagene snovi s snovjo, zmesjo ali postopkom, ki ni nevaren ali je manj nevaren za zdravje delavcev, ter uporabo zaprtega sistema ali drugih ukrepov za zmanjšanje ravni izpostavljenosti delavcev. V tem kontekstu je bistveno, da se v primerih negotovosti upošteva previdnostno načelo.

(3)  Mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost so del obvladovanja tveganj iz Direktive 2004/37/ES. Mejne vrednosti bi bilo treba redno pregledovati v skladu s previdnostnim načelom in načelom varstva delavcev ter glede na najnovejše razpoložljive in zanesljive znanstvene in tehnične podatke o rakotvornih in mutagenih snoveh. Namen mejnih vrednosti za snovi iz Priloge III je čim bolj zmanjšati dodatno tveganje za nastanek raka zaradi dela z navedenimi snovmi. Na tej podlagi se ne pričakuje, da bo dodatno tveganje preseglo 1 od 2500 časovno tehtanega povprečja običajnega poklicnega življenja. Razmisliti bi bilo treba tudi o izboljšanju tehnik merjenja, ukrepih obvladovanja tveganj in drugih pomembnih dejavnikih. Upoštevanje teh mejnih vrednosti ne vpliva na druge obveznosti, ki jih imajo delodajalci na podlagi Direktive 2004/37/ES, na primer glede zmanjšanja uporabe rakotvornih in mutagenih snovi na delovnem mestu, preprečevanja ali zmanjšanja izpostavljenosti delavcev rakotvornim ali mutagenim snovem ter ukrepov, ki bi jih bilo treba izvajati v ta namen. Ti ukrepi bi morali vključevati, kolikor je to mogoče s tehničnega vidika, zamenjavo rakotvorne ali mutagene snovi s snovjo, zmesjo ali postopkom, ki ni nevaren ali je manj nevaren za zdravje delavcev, ter uporabo zaprtega sistema ali drugih ukrepov za zmanjšanje ravni izpostavljenosti delavcev.

Predlog spremembe    7

Predlog direktive

Uvodna izjava 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(3a)  V farmakologiji so nevarna zdravila tista, za katera je znano, da pri majhnih odmerkih povzročijo škodo zaradi genotoksičnosti, rakotvornosti, teratogenosti, reproduktivne toksičnosti in drugih oblik toksičnosti1a. Med ta zdravila spadajo tudi citotoksična zdravila, ki zavirajo ali preprečujejo hitro rast in delitev rakavih celic in se uporabljajo predvsem za zdravljenje raka, pogosto kot sestavni del zdravljenja s kemoterapijo. Vendar so citotoksična zdravila, ki so trenutno na voljo, običajno neselektivna, zato lahko poškodujejo tudi normalne (netumorske) celice. Za številna citotoksična zdravila je tako znano, da so genotoksična, rakotvorna ali mutagena.

 

_______________

 

1a  Monografije IARC o ocenjevanju tveganja raka pri ljudeh, zvezki 1-121 http://monographs.iarc.fr/ENG/Classification/index.php..

Predlog spremembe    8

Predlog direktive

Uvodna izjava 3 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(3b)  Zato je treba zaščititi delavce, ki so izpostavljeni rakotvornim ali mutagenim snovem zaradi priprave, dajanja ali odstranjevanja nevarnih zdravil (tudi citotoksičnih zdravil) in opravljajo delo, ki vključuje izpostavljenost rakotvornim ali mutagenim snovem v okviru zagotavljanja storitev v zvezi s čiščenjem, prevozom, pranjem in odstranjevanjem nevarnih zdravil ali materialov, kontaminiranih z nevarnimi zdravili, ter pri osebni negi bolnikov, ki se zdravijo z nevarnimi zdravili. Komisija je kot prvi korak v posebnem vodniku za preventivo in dobro prakso že objavila posebne smernice za zmanjšanje tveganj za varnost in zdravje pri delu, tudi tveganj, ki so povezana z izpostavljenostjo citotoksičnim zdravilom.

Predlog spremembe    9

Predlog direktive

Uvodna izjava 3 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(3c)   V drugem koraku bi morala Komisija ob upoštevanju najnovejših znanstvenih dosežkov oceniti možnost razširitve področja uporabe Direktive 2004/73/ES tako, da bo vključevala nevarna zdravila, vključno s citotoksičnimi zdravili, ki so rakotvorna ali mutagena, ali da bo predlagala primernejši pravni instrument, da bi zagotovila varnost pri delu za delavce, ki so s temi zdravili v stiku. Zato bi morala Komisija po potrebi in po posvetovanju s socialnimi partnerji pripraviti zakonodajni predlog. Pri tem pa je nujno, da v skladu s členom 168(1) PDEU dostop do najboljšega razpoložljivega zdravljenja za bolnike ne sme biti negotov ali ogrožen.

 

 

 

 

Predlog spremembe    10

Predlog direktive

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5)  Najvišje ravni izpostavljenosti delavcev nekaterim rakotvornim ali mutagenim snovem so določene z mejnimi vrednostmi, ki na podlagi Direktive 2004/37/ES ne smejo biti presežene.

(5)  Najvišje ravni izpostavljenosti delavcev nekaterim rakotvornim ali mutagenim snovem so določene v Prilogi III z mejnimi vrednostmi, ki na podlagi Direktive 2004/37/ES ne smejo biti presežene. Praktična priporočila za zdravstveni nadzor delavcev se lahko določijo v Prilogi II k Direktivi 2004/37/ES, vendar niso zavezujoča.

Predlog spremembe    11

Predlog direktive

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6)  Ta direktiva omogoča boljšo zaščito zdravja in varnost delavcev na delovnem mestu. Glede na vse razpoložljive informacije bi bilo treba v Direktivi 2004/37/ES določiti nove mejne vrednosti, vključno z novimi znanstvenimi in tehničnimi podatki ter na dejstvih temelječimi najboljšimi praksami, metodami in protokoli za merjenje ravni izpostavljenosti na delovnem mestu. Ti podatki bi morali po možnosti vključevati podatke o preostalih tveganjih za zdravje delavcev, priporočila Znanstvenega odbora za mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost kemičnim snovem (SCOEL) in mnenja Odbora za oceno tveganja (RAC) pri Evropski agenciji za kemikalije (ECHA), kot tudi mnenja Svetovalnega odbora za varnost in zdravje pri delu (ACSH). Podatki v zvezi s preostalim tveganjem, ki so javno dostopni na ravni Unije, so dragocena podlaga za nadaljnje delo, da bi omejili tveganja zaradi poklicne izpostavljenosti rakotvornim in mutagenim snovem. Preglednost teh podatkov bi bilo treba dodatno spodbujati.

(6)  Ta direktiva omogoča boljšo zaščito zdravja in varnost delavcev na delovnem mestu. Komisija bi jo morala redno pregledovati in po potrebi pripraviti zakonodajne predloge. Glede na vse razpoložljive informacije bi bilo treba v Direktivi 2004/37/ES določiti nove mejne vrednosti, vključno z novimi znanstvenimi in tehničnimi podatki ter na dejstvih temelječimi najboljšimi praksami, metodami in protokoli za merjenje ravni izpostavljenosti na delovnem mestu. Ti podatki bi morali po možnosti vključevati podatke o preostalih tveganjih za zdravje delavcev, priporočila Znanstvenega odbora za mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost kemičnim snovem (SCOEL) in mnenja Odbora za oceno tveganja (RAC) pri Evropski agenciji za kemikalije (ECHA), kot tudi mnenja Svetovalnega odbora za varnost in zdravje pri delu (ACSH) ter monografije Mednarodne agencije za raziskave raka (IARC1a). Podatki v zvezi s preostalim tveganjem so dragocena podlaga za nadaljnje delo, da bi omejili tveganja zaradi poklicne izpostavljenosti rakotvornim in mutagenim snovem, in bi morali biti dostopni javnosti na ravni Unije. Preglednost je v zvezi s tem orodje za preprečevanje in bi morala biti zagotovljena. Ta direktiva sledi posebnim priporočilom Znanstvenega odbora za mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost kemičnim snovem (SCOEL) in Svetovalnega odbora za varnost in zdravje pri delu (ACSH), njihov pomen pa je bil poudarjen v prejšnjih spremembah Direktive 2004/37/ES.

 

__________________

 

1a   Leta 1965 je Svetovna zdravstvena organizacija ustanovila Mednarodno agencijo za raziskave raka.

Predlog spremembe    12

Predlog direktive

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7)  Za zagotovitev najvišje možne stopnje varovanja je pri vseh rakotvornih in mutagenih snoveh treba upoštevati tudi druge načine absorpcije, ne samo z vdihavanjem, vključno z možnostjo prehajanja preko kože. Spremembe Priloge III k Direktivi 2004/37/ES iz te direktive predstavljajo nov korak naprej v dolgoročnem procesu posodabljanja Direktive 2004/37/ES.

(7)  Za zagotovitev najvišje možne stopnje varovanja je pri vseh rakotvornih in mutagenih snoveh treba na osnovi znanstvenih podatkov upoštevati tudi druge načine absorpcije, ne samo z vdihavanjem, tudi zaradi ugotovitev v zvezi z možnostjo prehajanja preko kože. Spremembe Priloge III k Direktivi 2004/37/ES iz te direktive predstavljajo nov korak naprej v dolgoročnem procesu posodabljanja Direktive 2004/37/ES.

Predlog spremembe    13

Predlog direktive

Uvodna izjava 10 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(10a)  Prvi korak je kampanja za obdobje 2018–2019 z naslovom Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi za zdrava delovna mesta, ki jo je začela Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA). EU-OSHA mora tesno sodelovati z državami članicami in okrepiti izmenjavo dobrih praks, da bi delavcem, ki so v stiku z določenimi snovmi, zlasti citotoksičnimi snovmi, zagotovila prilagojene informacije in primere dobre prakse, ki poudarjajo razvoj politik in obstoječi zakonodajni okvir.

Predlog spremembe    14

Predlog direktive

Uvodna izjava 11 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(11a)   Kadmij (Cd) je element, ki je naravno prisoten in so mu ljudje izpostavljeni v cigaretah, hrani in industrijskih virih. Ledvice, potencialno pa tudi kosti, so najobčutljivejši cilj sistemske toksičnosti kadmija zaradi poklicne izpostavljenosti (kritični ciljni organi). Kadmij je kumulativno toksičen; sistemski znaki zaradi kronične izpostavljenosti so odvisni od obremenitve telesa s snovjo (vsebnost v jetrih in ledvicah). Biološki označevalci, kot je Cd-U (izločanje kadmija z urinom), omogočajo oceno obremenitve telesa in vključitev vseh virov izpostavljenosti kadmiju, vključno z onesnaženimi živili in kajenjem. Z uporabo bioloških označevalcev pri večini epidemioloških študij, opravljenih v poklicnih okoljih, so raziskovalci uspeli dokumentirati zanesljivo razmerje med odmerkom, učinkom in odzivom. Zato bi biološka mejna vrednost zaščitila delavce pred sistemsko toksičnostjo kadmija, zlasti pred učinkom na ledvice in kosti1a. Tako lahko biološko spremljanje prispeva k varstvu delavcev pri delu, vendar samo kot dopolnitev spremljanja koncentracije kadmija (in njegovih anorganskih spojin) v zraku v območju vdihavanja delavca.

 

__________________

 

1a https://circabc.europa.eu/sd/a/13cad802-1f3c-40c0-bce4-6838cf5fc4ff/OPIN-336%20Cadmium%20and%20its%20inorganic%20compounds.pd

Predlog spremembe    15

Predlog direktive

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12)  Kar zadeva kadmij, bi lahko bilo v nekaterih sektorjih kratkoročno težko spoštovati mejno vrednost 0,001 mg/m3. Zato bi bilo treba uvesti prehodno obdobje sedmih let, v katerem bi uporabljali mejno vrednost 0,004 mg/m3.

(12)  Kar zadeva kadmij, bi lahko bilo v nekaterih sektorjih kratkoročno težko spoštovati mejno vrednost 0,001 mg/m3. Zato bi bilo treba uvesti prehodno obdobje sedmih let, v katerem bi uporabljali mejno vrednost 0,004 mg/m3. V državah članicah, ki izvajajo biološko spremljanje, bi morala biti biološka mejna vrednost 2μg Cd/g kreatinina, 8-urna mejna vrednost časovno tehtanega povprečja za osemurno izpostavljenost pa 0,004 mg/m³ (respirabilna frakcija). Za uvedbo navedene mejne vrednosti ni potrebno prehodno obdobje. Komisija bi morala pripraviti smernice za praktično izvajanje takega biološkega spremljanja.

Predlog spremembe    16

Predlog direktive

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17)  Formaldehid izpolnjuje merila za razvrstitev kot rakotvorna snov (kategorija 1B) v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008, zato je rakotvorna snov v smislu Direktive 2004/37/ES. Gre za genotoksično rakotvorno snov, ki deluje lokalno. Na podlagi razpoložljivih podatkov, vključno z znanstvenimi in tehničnimi podatki, je možno določiti kratkoročno in dolgoročno mejno vrednost za to rakotvorno snov. Formaldehid je tudi povzročitelj kontaktne alergije na koži (povzročitelj preobčutljivosti kože). Zato je primerno, da se določi mejna vrednost za formaldehid ter da se doda opomba glede preobčutljivosti kože. Poleg tega ECHA na zahtevo Komisije zbira obstoječe podatke za oceno morebitne izpostavljenosti formaldehidu in snovem, ki sproščajo formaldehid, na delovnem mestu, vključno z industrijsko in poklicno uporabo48 .

(17)  Formaldehid izpolnjuje merila za razvrstitev kot rakotvorna snov (kategorija 1B) v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008, zato je rakotvorna snov v smislu Direktive 2004/37/ES. Gre za genotoksično rakotvorno snov, ki deluje lokalno. Obstaja dovolj dokazov, da je formaldehid rakotvoren pri ljudeh. Formaldehid povzroča nazofaringealnega raka in levkemijo47a. Na podlagi razpoložljivih podatkov, vključno z znanstvenimi in tehničnimi podatki, je možno določiti kratkoročno in dolgoročno mejno vrednost za to rakotvorno snov. Formaldehid je tudi povzročitelj kontaktne alergije na koži (povzročitelj preobčutljivosti kože). Zato je primerno, da se določi mejna vrednost za formaldehid ter da se doda opomba glede preobčutljivosti kože. Poleg tega ECHA na zahtevo Komisije zbira obstoječe podatke za oceno morebitne izpostavljenosti formaldehidu in snovem, ki sproščajo formaldehid, na delovnem mestu, vključno z industrijsko in poklicno uporabo48 .

__________________

__________________

 

47a https://monographs.iarc.fr/wp-content/uploads/2018/06/mono100F-29.pdf

48 https://echa.europa.eu/documents/10162/13641/formaldehyde_cion_reqst_axvdossier_en.pdf/11d4a99a-7210-839a-921d-1a9a4129e93e

48 https://echa.europa.eu/documents/10162/13641/formaldehyde_cion_reqst_axvdossier_en.pdf/11d4a99a-7210-839a-921d-1a9a4129e93e

Predlog spremembe    17

Predlog direktive

Uvodna izjava 17 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(17a)  Formaldehid se kot fiksirna raztopina redno uporablja v zdravstvenih centrih Unije za standardizirano fiksiranje vzorcev tkiva, ker je praktičen za rokovanje, zelo natančen in izredno prilagodljiv, kar do danes ne dosega nobena druga skupina fiksirnih raztopin. Zato patološka diagnoza vrste bolezni, tudi raka, temelji na prepoznavanju izstopajočih mikroskopskih ugotovitev v tkivu, fiksiranem v formaldehidu. Koncentracije formaldehida, ki se uporabljajo v zdravstvu, so minimalne v primerjavi s tistimi, ki se uporabljajo v industriji, in čeprav bi zdravstveni centri v Uniji morali sprejeti vse ustrezne ukrepe, da bo izpostavljenost njihovega osebja formaldehidu v varnih mejah, zdravstveni sektor verjetno ne bo imel težav z upoštevanjem mejne vrednosti iz te direktive.

Predlog spremembe    18

Predlog direktive

Uvodna izjava 17 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(17b)  V nekaterih državah članicah se formaldehid redno uporablja za balzamiranje umrlih v okviru kulturnih ali verskih običajev. V pogrebni dejavnosti bo verjetno težko upoštevati mejno vrednost 0,3 ppm brez znatnih kratkoročnih učinkov na zmogljivosti. Zato bi bilo treba za ta sektor uvesti prehodno obdobje treh let, v katerem bi veljala mejna vrednost 0,5ppm.

Predlog spremembe    19

Predlog direktive

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18)  4,4'-metilen-bis (2-kloroanilin) izpolnjuje merila za uvrstitev med rakotvorne snovi (kategorija 1B) v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008, zato je rakotvorna snov v smislu Direktive 2004/37/ES. Za to snov je bila ugotovljena možnost znatnega vnosa prek kože. Zato je primerno, da se določi mejna vrednost za 4,4'-metilen-bis (2-kloroanilin) ter da se zanj doda opomba glede vnosa prek kože. Poleg tega je bil opredeljen kot snov, ki vzbuja veliko zaskrbljenost v skladu s členom 57(a) Uredbe ES št. 1907/2006, in vključen v Prilogo XIV k navedeni uredbi, kar pomeni, da je za njegovo uporabo ali dajanje na trg potrebna avtorizacija. Na podlagi razpoložljivih podatkov, vključno z znanstvenimi in tehničnimi podatki, je možno določiti mejno vrednost za 4,4'-metilen-bis (2-kloroanilin).

(18)  4,4'-metilen-bis (2-kloroanilin) izpolnjuje merila za uvrstitev med rakotvorne snovi (kategorija 1B) v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008, zato je rakotvorna snov v smislu Direktive 2004/37/ES. Zaradi njegove rakotvornosti in jasnih genotoksičnih lastnosti ga je bilo mogoče razvrstiti kot snov, ki je rakotvorna za ljudi. Za to snov je bila ugotovljena možnost znatnega vnosa prek kože. Zato je primerno, da se določi mejna vrednost za 4,4'-metilen-bis (2-kloroanilin) ter da se zanj doda opomba glede vnosa prek kože. Poleg tega je bil opredeljen kot snov, ki vzbuja veliko zaskrbljenost v skladu s členom 57(a) Uredbe ES št. 1907/2006, in vključen v Prilogo XIV k navedeni uredbi, kar pomeni, da je za njegovo uporabo ali dajanje na trg potrebna avtorizacija. Na podlagi razpoložljivih podatkov, vključno z znanstvenimi in tehničnimi podatki, je možno določiti mejno vrednost za 4,4'-metilen-bis (2-kloroanilin).

Predlog spremembe    20

Predlog direktive

Uvodna izjava 21

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(21)  Da bi zagotovili učinkovito zaščito delavcev, je treba mejne vrednosti, določene v tej direktivi, pregledovati, da se zagotovi skladnost z Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta50 , zlasti ob upoštevanju interakcije med mejnimi vrednostmi, določenimi v skladu z Direktivo 2004/37/ES, in izpeljano ravnjo brez učinka, izpeljano za nevarne kemikalije v skladu z navedeno uredbo.

(21)  Da bi zagotovili učinkovito zaščito delavcev, je treba mejne vrednosti, določene v tej direktivi, stalno nadzorovati in redno pregledovati, da se zagotovi skladnost z Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta50, zlasti ob upoštevanju interakcije med mejnimi vrednostmi, določenimi v skladu z Direktivo 2004/37/ES, in izpeljano ravnjo brez učinka, izpeljano za nevarne kemikalije v skladu z navedeno uredbo.

__________________

__________________

50   Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije in o spremembi Direktive 1999/45/ES ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L 396, 30.12.2006, str. 1).

50   Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije in o spremembi Direktive 1999/45/ES ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L 396, 30.12.2006, str. 1).

Predlog spremembe    21

Predlog direktive

Uvodna izjava 23

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(23)  Države članice bi se morale pri izvajanju te direktive izogibati uvajanju upravnih, finančnih in zakonskih omejitev, ki bi lahko zavirale ustanavljanje in razvoj malih in srednjih podjetij. Države članice so zato pozvane, naj ocenijo učinek svojega akta za prenos na mala in srednja podjetja, da bi zagotovile, da taka podjetja niso nesorazmerno prizadeta, pri čemer naj posebno pozornost namenijo mikropodjetjem in upravnemu bremenu, rezultate takih ocen pa objavijo.

(23)  Države članice bi morale pri izvajanju te direktive upoštevati, da imajo mala in srednja podjetja in mikropodjetja, ki predstavljajo veliko večino podjetij v Uniji, omejene finančne, tehnične in človeške vire. Države članice so zato pozvane, naj ocenijo učinek svojega akta za prenos na mala in srednja podjetja, da bi zagotovile, da taka podjetja niso nesorazmerno prizadeta, pri čemer naj posebno pozornost namenijo mikropodjetjem in upravnemu bremenu, rezultate takih ocen pa objavijo, hkrati pa ohranijo enako raven varstva za vse delavce ter malim in srednjim podjetjem ter mikropodjetjem olajšajo zagotavljanje skladnosti. Glede na navedeno bi lahko posebni ukrepi, kot so spodbude in digitalna orodja, malim in srednjim podjetjem ter mikropodjetjem pomagali pri boljšem izpolnjevanju obveznosti iz Direktive 2004/37/ES in odpravljanju rakotvornih ali mutagenih tveganj. V zvezi s tem bi morali socialni partnerji izmenjati dobre prakse.

Predlog spremembe    22

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek -1 (novo)

Direktiva 2004/37/ES

Člen 14 – odstavek 1

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

V členu 14 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

1.  Države članice v skladu z nacionalnim pravom ali prakso določijo ureditev za izvajanje ustreznega zdravstvenega nadzora delavcev, za katere so rezultati ocene iz člena 3(2) pokazali, da obstaja tveganje za zdravje ali varnost. Zdravnik ali organ, pristojen za zdravstveni nadzor delavcev, lahko oceni, da je treba zdravstveni nadzor nadaljevati tudi po koncu izpostavljenosti, in sicer tako dolgo, kot presodi, da je potrebno za varovanje zdravja zadevnih delavcev.

“1.  Države članice določijo v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali prakso program ustreznega zdravstvenega nadzora delavcev, za katere so rezultati ocene iz člena 3(2) pokazali, da obstaja nevarnost za zdravje ali varnost. Tak zdravstveni nadzor lahko po potrebi vključuje biološko spremljanje izpostavljenosti snovem. Uporablja se člen 10 Direktive Sveta 98/24/ES.“

Predlog spremembe    23

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek -1 a (novo)

Direktiva 2004/37/ES

Člen 14 – odstavek 1 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

V členu 14 se za odstavkom 1 vstavi naslednji odstavek:

 

“1a.  Če se države članice odločijo za biološko spremljanje, se uporabljajo mejne vrednosti iz dela B Priloge III.“

Predlog spremembe    24

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 b (novo)

Direktiva 2004/37/ES

Člen 18 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Za členom 18a se vstavi naslednji člen:

 

„Člen 18b

 

Komisija do četrtega četrtletja 2019 na podlagi znanstvenih podatkov in ustreznih posvetovanj oceni, ali je mogoče spremeniti področje uporabe te direktive za vključitev seznama nevarnih zdravil, vključno s citotoksičnimi zdravili, ki so rakotvorna ali mutagena, ali da se predlaga ustreznejši pravni instrument za zagotovitev varnosti pri delu za delavce, ki so s temi zdravili v stiku. Komisija na tej podlagi in po posvetovanju z delodajalci in delavci po potrebi predloži zakonodajni predlog.“

Predlog spremembe    25

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 c (novo)

Direktiva 2004/37/ES

Priloga II – točka 2 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

V Prilogi II se doda naslednja točka:

 

“2a.  Če se izvaja biološko spremljanje, bi bilo treba upoštevati biološke vrednosti, ki jih priporoča Znanstveni odbor za mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost kemičnim snovem (SCOEL), pa tudi druge razpoložljive smernice in informacije na ravni Unije in nacionalni ravni.“

Predlog spremembe    26

Predlog direktive

Priloga

Direktiva 2004/37/ES

Priloga III – del A – tabela – vrstica 4

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Formaldehid

 

 

0,37

0,3

 

0,738

0,6

 Preobčutljivost kože (9)

 

 

Predlog spremembe

Formaldehid

 

 

0,37

0,3

 

0,738

0,6

 Preobčutljivost kože (9)

Mejna vrednost 0,5 ppm za pogrebno dejavnost in dejavnost balzamiranja do xx yyyy 202z [3 leta]

Predlog spremembe    27

Predlog direktive

Priloga

Direktiva 2004/37/ES

Priloga III – točka B

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Točka B Priloge III se nadomesti z naslednjim:

B. DRUGE NEPOSREDNO POVEZANE DOLOČBE

B. DRUGE NEPOSREDNO POVEZANE DOLOČBE

p.m.

V državah članicah, ki izvajajo biološko spremljanje izpostavljenosti kadmiju, kot je določeno v členu 14(1) in točki 2a Priloge II, takšno spremljanje vključuje merjenje kadmija v urinu (CdU) z uporabo absorpcijske spektrometrije ali metode, ki daje enakovredne rezultate. Biološka mejna vrednost je 2μg Cd/g kreatinina, 8-urna mejna vrednost časovno tehtanega povprečja za osemurno izpostavljenost pa je 0,004 mg/m3 (respirabilna frakcija). V tem primeru prehodno obdobje ni potrebno. “


OBRAZLOŽITEV

Rak je najpogostejši z delom povezani zdravstveni problem v EU-28, ki življenju in zdravju delavcem povzroča skoraj toliko škode kot drugo in tretjeuvrščeni problem skupaj (kostno-mišična obolenja in bolezni obtočil). Toda visoka izpostavljenost rakotvornim in mutagenim snovem na delovnem mestu ima še bolj daljnosežen negativni učinek. Poleg rakavih obolenj lahko povzroči tudi vrsto drugih zdravstvenih težav, kot so bolezni dihal in nevrološke motnje.

Evropska komisija je maja 2016 in januarja 2017 sprejela ukrepe za reševanje teh vprašanj s sprejetjem dveh zakonodajnih predlogov o posodobitvi Direktive 2004/37/ES o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu.

Tretji zakonodajni predlog obravnava nadaljnjih pet rakotvornih kemikalij: kadmij in berilij ter njune anorganske spojine, arzenovo kislino, formaldehid in 4,4'-metilen-bis.

Poročevalka pozdravlja tretji zakonodajni predlog in mejne vrednosti, ki jih določa, saj bi te po ocenah sodeč dolgoročno izboljšale delovne pogoje za več kot milijon delavcev v Evropski uniji in preprečile več kot 22 tisoč primerov z delom povezanih zdravstvenih težav (rakavih in drugih obolenj).

Pristop poročevalke je bil, da se zagotovi največjo možno zaščito za delavce, ne da bi se pri tem prekomerno povečali stroški za mala in srednja podjetja. Ta dva vidika je mogoče doseči z organizacijskimi in zlasti tehničnimi prilagoditvami, za katere je treba odobriti prehodno obdobje za izpolnitev vseh potrebnih ukrepov. Glede na šibko gospodarsko okrevanje, ki v nekaterih evropskih državah traja že nekaj let, je zaželena uvedba olajšav za podjetja, ki se lahko delijo na:

– aktivne: dodeljevanje pomoči podjetjem, ki izvedejo prilagoditve, tudi prek spodbujanja evropskih projektov, ne da bi kršili evropske zahteve;

– pasivne: priznavanje davčnih olajšav podjetjem, ki izvedejo prilagoditve.

Poročevalka je želela tudi neposredno in ambiciozno obravnavati vprašanje delavcev, izpostavljenim rakotvornim in mutagenim snovem, ki izvirajo iz priprave, dajanja ali odstranjevanja nevarnih zdravil, vključno s citotoksičnimi zdravili. Zato je želela, da se v Prilogo I te direktive vključijo tudi dela, pri katerih prihaja do izpostavljenosti rakotvornim in mutagenim snovem, ki izvirajo iz priprave, dajanja ali odstranjevanja nevarnih zdravil (vključno s citotoksičnimi zdravili), ki jih je IARC uvrstila med rakotvorna (IARC skupina 1), verjetno rakotvorna (IARC skupina 2A) in morebitno rakotvorna (IARC skupina 2B).


MNENJE Odbora za pravne zadeve (15.10.2018)

za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2004/37/ES o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu

(COM(2018)0171 – C8-0130/2018 – 2018/0081(COD))

Pripravljavec mnenja: Jiří Maštálka

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Namen predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2004/37/ES o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu je izboljšati varovanje zdravja delavcev z zmanjšanjem poklicne izpostavljenosti petim kemijskim dejavnikom. Predlog temelji na oceni učinka.

Rakava obolenja so najpogostejši (53 %) vzrok z delom povezanih smrti v EU. Za delavce in njihove družine rak ne pomeni samo znatno poslabšane kakovosti življenja, ampak tudi neposredne stroške zdravstvenega varstva in posredno izgubo sedanjih in prihodnjih dohodkov. Poklicna rakava obolenja vplivajo tudi širše na gospodarstvo, saj zmanjšujejo ponudbo delovne sile in produktivnost ter dodatno obremenjujejo javne finance zaradi javnih izdatkov za zdravstveno varstvo in druge denarne prejemke, ki bi se jih dalo preprečiti. Z delom povezana rakava obolenja za podjetja ne nazadnje pomenijo stroške za nadomestitev delavcev, zmanjšano produktivnost in izplačevanje višjih plač za kritje večjega poklicnega tveganja.

Socialni partnerji ter organizacije delavcev in delodajalcev so potrdili, da je naslednjih pet rakotvornih snovi, izbranih za tretjo spremembo Direktive 2004/37/ES o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu, zelo pomembnih za zaščito delavcev, in s tem spodbudili Komisijo, naj nadaljuje pripravljalno delo za določitev mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost za:

1. kadmij in njegove anorganske spojine v področju uporabe Direktive

2. berilij in anorganske berilijeve spojine v področju uporabe Direktive

3. arzenova kislina in njene soli, kot tudi anorganske arzenove spojine v področju uporabe Direktive

4. formaldehid

5. 4,4'-metilen-bis (2-kloroanilin).

Direktiva določa številne splošne minimalne zahteve za preprečevanje ali zmanjšanje izpostavljenosti vsem rakotvornim in mutagenim snovem, ki spadajo v njeno področje uporabe. Delodajalci morajo ugotoviti in oceniti tveganja za delavce v zvezi z izpostavljenostjo posameznim rakotvornim in mutagenim snovem na delovnem mestu ter preprečiti izpostavljenost, kadar se tveganja pojavijo.

Ta pobuda za spremembo Direktive 2004/37 je v skladu z evropskim stebrom socialnih pravic. Izvaja njegovo 10. načelo „zdravo, varno in dobro prilagojeno delovno okolje“ in neposredno prispeva k visoki ravni varovanja zdravja in varnosti delavcev. Posodobitev zakonodajnega okvira z določitvijo posodobljenih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost rakotvornim in mutagenih snovem je bila tudi izpostavljena kot ključna prednostna naloga na področju varnosti in zdravja pri delu v Sporočilu Komisije „Varnejše in bolj zdravo delo za vse“ z dne 10. januarja 2017.

Sodeč po ocenah bi sprejetje predloga pomenilo, da bi na dolgi rok več kot milijon delavcev v EU imelo korist od izboljšanega preprečevanja in zaščite v zvezi s poklicno izpostavljenostjo rakotvornim in mutagenim snovem, ki je lahko vzrok za različne oblike raka, s čimer bi preprečili 22.000 primerov zdravstvenih težav.

Pripravljavec mnenja močno podpira omenjeni predlog z nekaj spremembami, katerih namen je zlasti poudariti potrebo, da se na podlagi znanstvenih podatkov stalno nadzirajo in redno posodabljajo vse potencialne rakotvorne in mutagene snovi s seznama. Poleg tega meni, da bi morali z zakonodajo EU zajeti vse snovi, ki lahko povečajo tveganje z delom povezanega rakavega obolenja.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za pravne zadeve poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1

Predlog direktive

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1)  Načelo 10 evropskega stebra socialnih pravic43, razglašenega v Göteborgu 17. novembra 2017, pravi, da ima vsak delavec pravico do zdravega, varnega in primernega delovnega okolja. Pravica do visoke ravni varovanja zdravja in varnosti pri delu, kot tudi do delovnega okolja, prilagojenega poklicnim potrebam delavcev, ki jim omogoča daljšo udeležbo na trgu dela, vključuje tudi varovanje pred rakotvornimi in mutagenimi snovmi na delovnem mestu.

(1)  Eden glavnih ciljev socialne politike Evropske unije je preprečiti socialno razdrobljenost in socialni damping v Evropi z obnovljeno konvergenco za boljše življenjske pogoje in delovne razmere v Uniji. To je tudi eden ciljev evropskega stebra socialnih pravic, razglašenega v Göteborgu 17. novembra 2017, katerega načelo 10 določa, da ima vsak delavec pravico do zdravega, varnega in primernega delovnega okolja. Pravica do visoke ravni varovanja zdravja in varnosti pri delu, kot tudi do delovnega okolja, prilagojenega poklicnim potrebam delavcev, ki jim omogoča daljšo udeležbo na trgu dela, vključuje tudi varovanje pred rakotvornimi in mutagenimi snovmi na delovnem mestu.

__________________

__________________

43Evropski steber socialnih pravic, november 2017, https://ec.europa.eu/commission/priorities/deeper-and-fairer-economic-and-monetary-union/european-pillar-social-rights_sl

43Evropski steber socialnih pravic, november 2017, https://ec.europa.eu/commission/priorities/deeper-and-fairer-economic-and-monetary-union/european-pillar-social-rights_sl

Predlog spremembe    2

Predlog direktive

Uvodna izjava 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1a)  Listina Evropske unije o temeljnih pravicah zlasti v členu 2 zagotavlja pravico do življenja in v členu 31(1) pravico do poštenih in pravičnih delovnih pogojev, ki so zdravi in varni ter spoštujejo dostojanstvo delavca.

Predlog spremembe    3

Predlog direktive

Uvodna izjava 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1b)  Členi 153, 154 in 155 PDEU določajo področje delovanja in pristojnost socialnih partnerjev pri pogajanjih o sporazumih, ki se nanašajo na zdravje in varnost pri delu, ter njihovem izvrševanju;

Predlog spremembe    4

Predlog direktive

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2)  Cilj Direktive 2004/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta44 je zavarovati delavce pred tveganji za zdravje in varnost zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem na delovnem mestu. V Direktivi 2004/37/ES je določena usklajena raven varovanja pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim in mutagenim snovem, saj vzpostavlja okvir splošnih načel, ki državam članicam omogočajo dosledno uporabo minimalnih zahtev. Zavezujoče mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost, ki temeljijo na razpoložljivih informacijah, vključno z znanstvenimi in tehničnimi podatki, gospodarsko izvedljivostjo, temeljito oceno socialno-ekonomskega učinka ter razpoložljivostjo protokolov in metod merjenja izpostavljenosti na delovnem mestu, so pomemben element splošne ureditve za varovanje delavcev, ki so določeni v Direktivi 2004/37/ES. Cilj minimalnih zahtev iz Direktive 2004/37/ES je zagotoviti varnost delavcev na ravni Unije. Države članice lahko določijo strožje zavezujoče mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost.

(2)  Cilj predlogov sprememb Direktive 2004/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta44, predvidenih v tej direktivi, je v skladu s previdnostnim načelom uvesti učinkovitejše zdravstvene ukrepe ter izboljšati in okrepiti zaščito zdravja in varnosti delavcev pred izpostavljenostjo rakotvornim ali mutagenim snovem na delovnem mestu. V Direktivi 2004/37/ES je določena usklajena raven varovanja pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim in mutagenim snovem, saj vzpostavlja okvir splošnih načel, ki državam članicam omogočajo dosledno uporabo minimalnih zahtev. Zavezujoče mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost, ki temeljijo na trenutno razpoložljivih informacijah, vključno z znanstvenimi in tehničnimi podatki, gospodarsko izvedljivostjo, temeljito oceno socialno-ekonomskega učinka ter razpoložljivostjo protokolov in metod merjenja izpostavljenosti na delovnem mestu. Bistveno je, da se ti pomembni elementi, ki jih določa Direktiva 2004/37/ES, stalno nadzirajo, redno pregledujejo in posodabljati glede na najnovejše znanstvene študije in podatke. Cilj minimalnih zahtev iz Direktive 2004/37/ES je zagotoviti varnost delavcev na ravni Unije. Države članice lahko določijo strožje zavezujoče mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost.

________________

________________

44 Direktiva 2004/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu (šesta posebna direktiva v skladu s členom 16(1) Direktive Sveta 89/391/EGS) (UL L 158, 30.4.2004, str. 50).

44 Direktiva 2004/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu (šesta posebna direktiva v skladu s členom 16(1) Direktive Sveta 89/391/EGS) (UL L 158, 30.4.2004, str. 50).

Predlog spremembe    5

Predlog direktive

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3)  Mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost so del obvladovanja tveganj iz Direktive 2004/37/ES. Upoštevanje teh mejnih vrednosti ne vpliva na druge obveznosti, ki jih imajo delodajalci na podlagi Direktive 2004/37/ES, na primer glede zmanjšanja uporabe rakotvornih in mutagenih snovi na delovnem mestu, preprečevanja ali zmanjšanja izpostavljenosti delavcev rakotvornim ali mutagenim snovem ter ukrepov, ki bi jih bilo treba izvajati v ta namen. Ti ukrepi bi morali vključevati, kolikor je to mogoče s tehničnega vidika, zamenjavo rakotvorne ali mutagene snovi s snovjo, zmesjo ali postopkom, ki ni nevaren ali je manj nevaren za zdravje delavcev, ter uporabo zaprtega sistema ali drugih ukrepov za zmanjšanje ravni izpostavljenosti delavcev. V tem kontekstu je bistveno, da se v primerih negotovosti upošteva previdnostno načelo.

(3)  Mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost so del obvladovanja tveganj iz Direktive 2004/37/ES. Te vrednosti bi bilo treba redno pregledovati in posodabljati v skladu s previdnostnim načelom, načelom varstva delavcev ter glede na najnovejše razpoložljive znanstvene študije in tehnične podatke o rakotvornih in mutagenih snoveh. Razmisliti bi bilo treba tudi o izboljšanju tehnik merjenja, ukrepih obvladovanja tveganj in drugih pomembnih dejavnikih. Upoštevanje teh mejnih vrednosti ne vpliva na druge obveznosti, ki jih imajo delodajalci na podlagi Direktive 2004/37/ES, na primer glede zmanjšanja uporabe rakotvornih in mutagenih snovi na delovnem mestu, preprečevanja ali zmanjšanja izpostavljenosti delavcev rakotvornim ali mutagenim snovem ter ukrepov, ki bi jih bilo treba izvajati v ta namen. Ti ukrepi bi morali vključevati, kolikor je to mogoče s tehničnega vidika, zamenjavo rakotvorne ali mutagene snovi s snovjo, zmesjo ali postopkom, ki ni nevaren ali je manj nevaren za zdravje delavcev, ter uporabo zaprtega sistema ali drugih ukrepov za zmanjšanje ravni izpostavljenosti delavcev. V tem kontekstu je bistveno, da se v primerih negotovosti upošteva previdnostno načelo.

Predlog spremembe    6

Predlog direktive

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4)  Za večino rakotvornih in mutagenih snovi z znanstvenega vidika ni mogoče opredeliti ravni, pod katerimi izpostavljenost ne bi imela škodljivih učinkov. Čeprav določitev mejnih vrednosti v zvezi z rakotvornimi in mutagenimi snovmi na delovnem mestu na podlagi Direktive 2004/37/ES ne odstrani v celoti tveganja za zdravje in varnost delavcev zaradi izpostavljenosti pri delu (v nadaljnjem besedilu: preostalo tveganje), kljub vsemu prispeva k bistvenemu zmanjšanju tveganja, ki je posledica takšne izpostavljenosti, v okviru postopnega in ciljno usmerjenega pristopa na podlagi Direktive 2004/37/ES. Za druge rakotvorne in mutagene snovi je lahko z znanstvenega vidika mogoče določiti ravni, pod katerimi naj izpostavljenost ne bi imela škodljivih učinkov.

(4)  Za večino rakotvornih in mutagenih snovi z znanstvenega vidika ni mogoče opredeliti ravni, pod katerimi izpostavljenost ne bi imela škodljivih učinkov. Čeprav določitev mejnih vrednosti v zvezi z rakotvornimi in mutagenimi snovmi na delovnem mestu na podlagi Direktive 2004/37/ES ne odstrani v celoti tveganja za zdravje in varnost delavcev zaradi izpostavljenosti pri delu (v nadaljnjem besedilu: preostalo tveganje), kljub vsemu prispeva k bistvenemu zmanjšanju tveganja, ki je posledica takšne izpostavljenosti, v okviru postopnega in ciljno usmerjenega pristopa na podlagi Direktive 2004/37/ES.

Predlog spremembe    7

Predlog direktive

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6)  Ta direktiva omogoča boljšo zaščito zdravja in varnost delavcev na delovnem mestu. Glede na vse razpoložljive informacije bi bilo treba v Direktivi 2004/37/ES določiti nove mejne vrednosti, vključno z novimi znanstvenimi in tehničnimi podatki ter na dejstvih temelječimi najboljšimi praksami, metodami in protokoli za merjenje ravni izpostavljenosti na delovnem mestu. Ti podatki bi morali po možnosti vključevati podatke o preostalih tveganjih za zdravje delavcev, priporočila Znanstvenega odbora za mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost kemičnim snovem (SCOEL) in mnenja Odbora za oceno tveganja (RAC) pri Evropski agenciji za kemikalije (ECHA), kot tudi mnenja Svetovalnega odbora za varnost in zdravje pri delu (ACSH). Podatki v zvezi s preostalim tveganjem, ki so javno dostopni na ravni Unije, so dragocena podlaga za nadaljnje delo, da bi omejili tveganja zaradi poklicne izpostavljenosti rakotvornim in mutagenim snovem. Preglednost teh podatkov bi bilo treba dodatno spodbujati.

(6)  Ta direktiva omogoča višjo raven zaščite delavcev, da se izboljšata njihovo zdravje in varnost na delovnem mestu. Glede na vse razpoložljive informacije bi bilo treba v Direktivi 2004/37/ES določiti nove mejne vrednosti, vključno z novimi znanstvenimi in tehničnimi podatki ter na dejstvih temelječimi najboljšimi praksami, metodami in protokoli za merjenje ravni izpostavljenosti na delovnem mestu. Ti podatki bi morali po možnosti vključevati podatke o preostalih tveganjih za zdravje delavcev, priporočila Znanstvenega odbora za mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost kemičnim snovem (SCOEL) in mnenja Odbora za oceno tveganja (RAC) pri Evropski agenciji za kemikalije (ECHA), kot tudi mnenja Svetovalnega odbora za varnost in zdravje pri delu (ACSH). Podatki v zvezi s preostalim tveganjem, ki so javno dostopni na ravni Unije, so dragocena podlaga za nadaljnje delo, da bi omejili tveganja zaradi poklicne izpostavljenosti rakotvornim in mutagenim snovem. Še naprej bi bilo treba spodbujati ukrepe za zagotavljanje preglednosti, preprečevanje in informacijske kampanje na ravni Unije.

Predlog spremembe    8

Predlog direktive

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7)  Za zagotovitev najvišje možne stopnje varovanja je pri vseh rakotvornih in mutagenih snoveh treba upoštevati tudi druge načine absorpcije, ne samo z vdihavanjem, vključno z možnostjo prehajanja preko kože. Spremembe Priloge III k Direktivi 2004/37/ES iz te direktive predstavljajo nov korak naprej v dolgoročnem procesu posodabljanja Direktive 2004/37/ES.

(7)  Za zagotovitev najvišje možne stopnje varovanja je pri vseh rakotvornih in mutagenih snoveh treba na osnovni znanstvenih podatkov upoštevati tudi druge načine absorpcije, ne samo z vdihavanjem, tudi zaradi ugotovitev v zvezi z možnostjo prehajanja preko kože, in sicer z opombami glede vnosa prek kože, večje občutljivosti kože ali dihalnih poti ter preobčutljivosti kože in dihal. Spremembe Priloge III k Direktivi 2004/37/ES iz te direktive predstavljajo nov korak naprej v dolgoročnem procesu posodabljanja Direktive 2004/37/ES.

Predlog spremembe    9

Predlog direktive

Uvodna izjava 9 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(9a)  Pričakuje se, da bo določitev mejnih vrednosti EU za izpostavljenost rakotvornim in mutagenim snovem na delovnem mestu učinkovito prispevala k preprečevanju hudih zdravstvenih težav in raka ter da bo tudi izboljšala kakovost življenja in dobro počutje delavcev in njihovih najbližjih, podaljšala delovno življenje, povečala produktivnost in konkurenčnost v EU ter pripomogla k enakim konkurenčnim pogojem za podjetja v EU.

Predlog spremembe    10

Predlog direktive

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12)  Kar zadeva kadmij, bi lahko bilo v nekaterih sektorjih kratkoročno težko spoštovati mejno vrednost 0,001 mg/m3. Zato bi bilo treba uvesti prehodno obdobje sedmih let, v katerem bi uporabljali mejno vrednost 0,004 mg/m3.

(12)  Kar zadeva kadmij, bi lahko bilo v nekaterih sektorjih kratkoročno težko spoštovati mejno vrednost 0,001 mg/m3. Zato bi bilo treba uvesti prehodno obdobje petih let, v katerem bi uporabljali mejno vrednost 0,004 mg/m3.

Predlog spremembe    11

Predlog direktive

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14)  Kar zadeva berilij, bi lahko bilo v nekaterih sektorjih kratkoročno težko spoštovati mejno vrednost 0,0002 mg/m3. Zato bi bilo treba uvesti prehodno obdobje petih let, v katerem bi uporabljali mejno vrednost 0,0006 mg/m3.

(14)  Kar zadeva berilij, bi lahko bilo v nekaterih sektorjih kratkoročno težko spoštovati mejno vrednost 0,0002 mg/m3. Zato bi bilo treba uvesti prehodno obdobje štirih let, v katerem bi uporabljali mejno vrednost 0,0006 mg/m3.

Predlog spremembe    12

Predlog direktive

Uvodna izjava 18 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(18a)  O rakotvornosti emisij izpušnih plinov iz dizelskih motorjev obstajajo zadostni dokazi. Izpušne pline iz dizelskih motorjev je Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) leta 2012 uvrstila med rakotvorne snovi za ljudi (skupina 1) na podlagi zadostnih dokazov, da je izpostavljenost povezana z povečanim tveganjem za pljučnega raka. Z novo tehnologijo dizelskih motorjev sta se spremenili kakovost in količina dizelskih emisij, s čimer so se zmanjšala, ne pa tudi odpravila povezana tveganja za nastanek raka. Zaradi dolgega prehodnega obdobja za prehod s stare na novo tehnologijo se še nekaj let pričakuje sočasna izpostavljenost delavcev emisijam izpušnih plinov iz starih in novih dizelskih motorjev. Emisije izpušnih plinov iz dizelskih motorjev nastajajo pri postopku, zato zanje ne velja razvrstitev v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta. Na podlagi razpoložljivih podatkov, vključno z znanstvenimi in tehničnimi podatki, bi bilo treba zanje določiti mejno vrednost. Zato je primerno, da se delo, ki vključuje izpostavljenost emisijam izpušnih plinov iz dizelskih motorjev, vključi v Prilogo I, v Prilogi III k Direktivi 2004/37/ES pa določi mejna vrednost za emisije izpušnih plinov iz dizelskih motorjev. Vnosi v Prilogi I in Prilogi III k tej direktivi bi morali zajemati izpuste vseh tipov dizelskih motorjev, torej ne glede na to, ali emisije izpušnih plinov prihajajo iz starih ali novih dizelskih motorjev. Elementarni ogljik je znan kot pomemben kazalnik izpostavljenosti emisijam izpušnih plinov iz dizelskih motorjev.

Predlog spremembe    13

Predlog direktive

Uvodna izjava 18 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(18b)  Nekatere mešanice policikličnih aromatskih ogljikovodikov izpolnjujejo merila za razvrstitev kot rakotvorna snov v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008, zato so rakotvorne snovi v smislu Direktive 2004/37/ES. Do izpostavljenosti takšnim zmesem lahko pride med delom, ki vključuje procese zgorevanja, na primer pri izpušnih plinih zgorevalnih motorjev, in procese zgorevanja pri visokih temperaturah. Sedanji vnos št. 2 v Prilogi I k tej direktivi bi bilo torej treba razširiti, da bi zajemal tudi druge primere poklicne izpostavljenosti, v katerih so delavci izpostavljeni tem snovem in njihovim zmesem. Poleg tega je na podlagi razpoložljivih podatkov, vključno z znanstvenimi in tehničnimi podatki, primerno določiti mejno vrednost za mešanice policikličnih aromatskih ogljikovodikov z benzo(a)pirenom kot kazalnikom v delu A.

Predlog spremembe    14

Predlog direktive

Uvodna izjava 20 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(20a)  Podobno dolgoročna ocena dodane vrednosti izvajanja te direktive kaže, da bo izboljšala delovne pogoje za več kot milijon delavcev v EU in preprečila več kot 20.000 poklicnih bolezni.

Predlog spremembe    15

Predlog direktive

Uvodna izjava 21

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(21)  Da bi zagotovili učinkovito zaščito delavcev, je treba mejne vrednosti, določene v tej direktivi, pregledovati, da se zagotovi skladnost z Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta50, zlasti ob upoštevanju interakcije med mejnimi vrednostmi, določenimi v skladu z Direktivo 2004/37/ES, in izpeljano ravnjo brez učinka, izpeljano za nevarne kemikalije v skladu z navedeno uredbo.

(21)  Da bi zagotovili učinkovito zaščito delavcev, je treba mejne vrednosti, določene v tej direktivi, preveriti in stalno nadzorovati ter redno pregledovati, da se zagotovi skladnost z Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta50, zlasti ob upoštevanju interakcije med mejnimi vrednostmi, določenimi v skladu z Direktivo 2004/37/ES, in izpeljano ravnjo brez učinka, izpeljano za nevarne kemikalije v skladu z navedeno uredbo.

________________

________________

50 Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije in o spremembi Direktive 1999/45/ES ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L 396, 30.12.2006, str. 1).

50 Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije in o spremembi Direktive 1999/45/ES ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L 396, 30.12.2006, str. 1).

Predlog spremembe    16

Predlog direktive

Uvodna izjava 21 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(21a)   Izpolnjevanje prehodnih obdobij iz te direktive omogoča sprejetje ustreznih ukrepov, da bi lahko upoštevali razvojne spremembe in načrtovali naložbe, tako pa preprečili negativne učinke za podjetja ali delavce. Malim in srednjim podjetjem bodo na primer prehodna obdobja pomagala odpraviti posebne tehnične težave in načrtovati naložbe zadosti vnaprej.

Predlog spremembe    17

Predlog direktive

Priloga – odstavek -1 (novo)

Direktiva 2004/37/ES

Priloga I – točka 5 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

V Prilogi I k Direktivi 2004/37/ES se doda naslednja točka:

 

„5a. Delo, ki vključuje izpostavljenost izpušnim plinom dizelskih motorjev“

Predlog spremembe    18

Predlog direktive

Priloga – odstavek -1 a (novo)

Direktiva 2004/37/ES

Priloga I – točka 5 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

V Prilogi I k Direktivi 2004/37/ES se doda naslednja točka:

 

„5b. Delo, ki vključuje izpostavljenost policikličnim aromatskim ogljikovodikom v premogovih sajah, smoli in katranu, ter delo, ki vključuje izpostavljenost rakotvornim policikličnim aromatskim ogljikovodikom, zlasti pri procesih zgorevanja, na primer pri izpušnih plinih zgorevalnih motorjev, in procesih zgorevanja pri visokih temperaturah.“

Predlog spremembe    19

Predlog direktive

Priloga – odstavek 1

Direktiva 2004/37/ES

Priloga III – točka A – razpredelnica – stolpec „Prehodni ukrepi“ – vrsta 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Mejna vrednost 0,004 mg/m3 do xx yyyy 202z [7 let]

Mejna vrednost 0.004 mg/m3 do xx yyyy 202z [5 let]

Predlog spremembe    20

Predlog direktive

Priloga – odstavek 1

Direktiva 2004/37/ES

Priloga III – točka A – razpredelnica – stolpec „Prehodni ukrepi“ – vrsta 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Mejna vrednost 0,0006 mg/m3 do xx yyyy 202z [5 let]

Mejna vrednost 0,0006 mg/m3 do xx yyyy 202z [4 let]

Predlog spremembe    21

Predlog direktive

Priloga – odstavek 1

Direktiva 2004/37/ES

Priloga III – točka A – razpredelnica – stolpec „Ime snovi“ – vrsta 5 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Zmesi policikličnih aromatskih ogljikovodikov, ki vsebujejo benzo[a]piren in so v smislu direktive rakotvorne

Predlog spremembe    22

Predlog direktive

Priloga – odstavek 1

Direktiva 2004/37/ES

Priloga III – točka A – razpredelnica – stolpec „Mejne vrednosti“ – stolpec „8 ur“ – stolpec „mg/m 3 ( 3 ) – vrsta 5 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

0,0000710a

 

________________

 

10a benzo[a]piren kot kazalnik skupne koncentracije policikličnih aromatskih ogljikovodikov

Obrazložitev

Ta raven se uporablja v Nemčiji in je trenutno najboljša praksa v EU.

Predlog spremembe    23

Predlog direktive

Priloga – odstavek 1

Direktiva 2004/37/ES

Priloga III – točka A – razpredelnica – stolpec „Ime snovi“ – vrsta 5 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Izpušni plini dizelskih motorjev

Predlog spremembe    24

Predlog direktive

Priloga – odstavek 1

Direktiva 2004/37/ES

Priloga III – točka A – razpredelnica – stolpec „Mejne vrednosti“ – stolpec „8 ur“ – stolpec „mg/m 3 ( 3 ) – vrsta 5 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

0,00001110b

 

________________

 

10b merjeno kot elementarni ogljik

Obrazložitev

To po izračunih nizozemskega strokovnega odbora za varnost pri delu ustreza štirim smrtim na 100.000 oseb za 40 let poklicne izpostavljenosti. Delavci ne bi smeli biti izpostavljeni izpušnim plinom iz dizelskih motorjev pri ravneh, ki presegajo vrednosti naravnega ozadja.

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov

Varovanje delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu

Referenčni dokumenti

COM(2018)0171 – C8-0130/2018 – 2018/0081(COD)

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

EMPL

16.4.2018

 

 

 

Mnenje pripravil

       Datum razglasitve na zasedanju

JURI

16.4.2018

Pripravljavec/-ka mnenja

       Datum imenovanja

Jiří Maštálka

23.4.2018

Obravnava v odboru

3.9.2018

 

 

 

Datum sprejetja

10.10.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

22

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Max Andersson, Joëlle Bergeron, Jean-Marie Cavada, Kostas Hrisogonos (Kostas Chrysogonos), Mady Delvaux, Rosa Estaràs Ferragut, Enrico Gasbarra, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Heidi Hautala, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Gilles Lebreton, António Marinho e Pinto, József Szájer, Axel Voss, Francis Zammit Dimech, Tadeusz Zwiefka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Geoffroy Didier, Pascal Durand, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Angelika Niebler, Virginie Rozière, Tiemo Wölken

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

22

+

ALDE

Jean-Marie Cavada, António Marinho e Pinto

ECR

Angel Džambazki (Angel Dzhambazki)

EFDD

Joëlle Bergeron

ENF

Gilles Lebreton

GUE/NGL

Kostas Hrisogonos (Kostas Chrysogonos)

PPE

Geoffroy Didier, Rosa Estaràs Ferragut, Angelika Niebler, József Szájer, Axel Voss, Francis Zammit Dimech, Tadeusz Zwiefka

S&D

Mady Delvaux, Enrico Gasbarra, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Virginie Rozière, Tiemo Wölken

VERTS/ALE

Max Andersson, Pascal Durand, Heidi Hautala

0

-

 

 

0

0

 

 

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov

Varovanje delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu

Referenčni dokumenti

COM(2018)0171 – C8-0130/2018 – 2018/0081(COD)

Datum predložitve EP

5.4.2018

 

 

 

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

EMPL

16.4.2018

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

       Datum razglasitve na zasedanju

ENVI

16.4.2018

JURI

16.4.2018

 

 

Poročevalec/-ka

       Datum imenovanja

Laura Agea

16.5.2018

 

 

 

Obravnava v odboru

11.7.2018

9.10.2018

 

 

Datum sprejetja

20.11.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

43

0

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Laura Agea, Guillaume Balas, Brando Benifei, Mara Bizzotto, David Casa, Ole Christensen, Michael Detjen, Martina Dlabajová, Labros Fundulis (Lampros Fountoulis), Marian Harkin, Czesław Hoc, Danuta Jazłowiecka, Agnes Jongerius, Rina Ronja Kari, Ádám Kósa, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Jean Lambert, Jérôme Lavrilleux, Patrick Le Hyaric, Jeroen Lenaers, Verónica Lope Fontagné, Thomas Mann, Dominique Martin, Anthea McIntyre, Joëlle Mélin, Miroslavs Mitrofanovs, Elisabeth Morin-Chartier, Emilian Pavel, Georgi Pirinski, Dennis Radtke, Terry Reintke, Robert Rochefort, Claude Rolin, Siôn Simon, Romana Tomc, Marita Ulvskog

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Georges Bach, Rosa D’Amato, Tania González Peñas, Paloma López Bermejo, Edouard Martin, Alex Mayer, Sven Schulze, Helga Stevens, Flavio Zanonato

Datum predložitve

23.11.2018


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

43

+

ALDE

Martina Dlabajová, Marian Harkin, Robert Rochefort

ECR

Czesław Hoc, Anthea McIntyre, Helga Stevens

EFDD

Laura Agea, Rosa D'Amato

ENF

Mara Bizzotto

GUE

Tania González Peñas, Rina Ronja Kari, Patrick Le Hyaric, Paloma López Bermejo

NI

Labros Fundulis (Lampros Fountoulis)

PPE

Georges Bach, David Casa, Danuta Jazłowiecka, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Ádám Kósa, Jérôme Lavrilleux, Jeroen Lenaers, Verónica Lope Fontagné, Thomas Mann, Elisabeth Morin-Chartier, Dennis Radtke, Claude Rolin, Sven Schulze, Romana Tomc

S&D

Guillaume Balas, Brando Benifei, Ole Christensen, Michael Detjen, Agnes Jongerius, Edouard Martin, Alex Mayer, Emilian Pavel, Georgi Pirinski, Peter Simon, Marita Ulvskog, Flavio Zanonato

VERTS/ALE

Jean Lambert, Miroslavs Mitrofanovs, Terry Reintke

0

-

 

 

2

0

ENF

Dominique Martin, Joëlle Mélin

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 10. december 2018Pravno obvestilo