Postopek : 2018/0042(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0384/2018

Predložena besedila :

A8-0384/2018

Razprave :

PV 17/04/2019 - 24
CRE 17/04/2019 - 24

Glasovanja :

PV 18/04/2019 - 10.11

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0431

POROČILO     ***I
PDF 727kWORD 82k
26.11.2018
PE 626.775v03-00 A8-0384/2018

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 glede izpostavljenosti iz naslova naložb v krite obveznice

(COM(2018)0093 – C8-0112/2018 – 2018/0042(COD))

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

Poročevalec: Bernd Lucke

PRED. SPREM.
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 glede izpostavljenosti iz naslova naložb v krite obveznice

(COM(2018)0093 – C8-0112/2018 – 2018/0042(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0093),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0112/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke z dne 22. avgusta 2018(1)

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 11. julija 2018(2),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-00384/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe    1

PREDLOGI SPREMEMB EVROPSKEGA PARLAMENTA*

k predlogu Komisije

---------------------------------------------------------

Predlog

UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 glede izpostavljenosti iz naslova naložb v krite obveznice

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke(3),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(4),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(5),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  V skladu s členom 129 Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(6) so krite obveznice pod določenimi pogoji deležne ugodnejše obravnave. V Direktivi (EU) 20xx/xx [Urad za publikacije: vstavite sklic na Direktivo (EU) 20xx/xx o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi Direktive 2009/65/ES in Direktive 2014/59/EU] so določeni temeljni elementi kritih obveznic in je navedena njihova enotna opredelitev.

(2)  Komisija je 20. decembra 2013 zaprosila za mnenje Evropski bančni organ (EBA) v zvezi z ustreznostjo uteži tveganja iz člena 129 Uredbe (EU) št. 575/2013. Po mnenju EBA(7) je ugodnejša obravnava uteži tveganja, določena v členu 129 navedene uredbe, načeloma ustrezna bonitetna obravnava. Vendar je EBA priporočila, naj se dodatno preuči možnost dopolnitve zahtev glede primernosti, kakor so določene v členu 129 Uredbe (EU) št. 575/2013, da bi zajemale vsaj področja zmanjšanja likvidnostnega tveganja, presežno zavarovanje, vlogo pristojnega organa in izpopolnitev obstoječih zahtev o razkritju informacij vlagateljem(8).

(3)  Glede na mnenje EBA je primerno, da se Uredba (EU) št. 575/2013 spremeni tako, da se dodajo dodatne zahteve za krite obveznice in se s tem okrepi kakovost kritih obveznic, primernih za ugodnejšo kapitalsko obravnavo, kakor je določena v členu 129 navedene uredbe.

(4)  V skladu s tretjim pododstavkom člena 129(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 lahko pristojni organi delno opustijo uporabo zahteve, da morajo izpostavljenosti ustrezati stopnji kreditne kakovosti 1, kot je določeno v točki (c) prvega pododstavka člena 129(1), in dovolijo izpostavljenosti stopnje kreditne kakovosti 2 do višine 10 % skupne izpostavljenosti nominalnega zneska neporavnanih obveznosti iz naslova kritih obveznic institucije izdajateljice. Vendar se takšna delna opustitev uporablja samo po predhodnem posvetovanju z EBA in pod pogojem, da je mogoče dokumentirati pomembne potencialne težave glede koncentracije v zadevnih državah članicah zaradi uporabe zahteve po stopnji kreditne kakovosti 1. Ker je v večini držav članic znotraj in zunaj euroobmočja postalo vedno težje izpolnjevati zahteve, da morajo izpostavljenosti ustrezati stopnji kreditne kakovosti 1, kakor jo določijo zunanje bonitetne agencije, so države članice z največjimi trgi kritih obveznic menile, da je uporaba navedene opustitve nujna. Da bi se poenostavila uporaba izpostavljenosti do kreditnih institucij kot zavarovanja za krite obveznice in obravnavala navedena težava, je treba spremeniti člen 129(1) Uredbe (EU) št. 575/2013. Namesto možnosti, da lahko pristojni organi opustijo uporabo zahtev, bi bilo treba brez zahtevanega posvetovanja z EBA določiti pravilo, s katerim se dovoli izpostavljenosti do kreditnih institucij stopnje kreditne kakovosti 2 do višine 10 % skupne izpostavljenosti nominalnega zneska neporavnanih obveznosti iz naslova kritih obveznic institucije izdajateljice.

(5)  V skladu s točkama (d)(ii) in (f)(ii) prvega pododstavka člena 129(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 so krediti, zavarovani z nadrejenimi enotami, ki jih je izdal francoski Fonds Communs de Titrisations ali podobne ustanove za listinjenje, kjer se listinijo izpostavljenosti, zavarovane s stanovanjskimi ali poslovnimi nepremičninami, primerna sredstva, ki se lahko uporabijo kot zavarovanje za krite obveznice do višine 10 % nominalne vrednosti izdaje kritih obveznic (v nadaljnjem besedilu: prag v višini 10 %). Vendar člen 496 navedene uredbe pristojnim organom omogoča, da opustijo uporabo praga v višini 10 %. Nazadnje, člen 503(4) iste uredbe od Komisije zahteva, da pregleda ustreznost odstopanja, ki pristojnim organom omogoča, da opustijo uporabo praga v višini 10 %. Komisija je 22. decembra 2013 zaprosila EBA za mnenje v zvezi s tem. EBA je 1. julija 2014 navedla, da bi uporaba nadrejenih enot, ki jih je izdal francoski Fonds Communs de Titrisations ali podobne ustanove za listinjenje, kjer se listinijo izpostavljenosti, zavarovane s stanovanjskimi ali poslovnimi nepremičninami, kot zavarovanja s premoženjem vzbudila bonitetne pomisleke zaradi dvoslojne strukture programa kritih obveznic, kritega z enotami listinjenja, in bi tako povzročila nezadostno preglednost glede kreditne kakovosti kritnega premoženja. Posledično je EBA priporočila, da se odstopanje od praga v višini 10 % za nadrejene enote v listinjenju, ki je trenutno določeno v členu 496 Uredbe (EU) št. 575/2013, po 31. decembru 2017 odpravi(9).

(6)  Samo omejeno število nacionalnih okvirov za krite obveznice dovoljuje vključitev vrednostnih papirjev, zavarovanih s hipotekami na stanovanjske ali poslovne nepremičnine. Uporaba takšnih struktur se zmanjšuje in za njih velja, da programu kritih obveznic dodajajo nepotrebno zapletenost. Zato je ustrezno, da se uporaba takšnih struktur kot primernih sredstev v celoti odpravi. Točki (d)(ii) in (f)(ii) prvega pododstavka člena 129(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 ter člen 496 navedene uredbe bi bilo tako treba črtati.

(7)  Združene strukture kritih obveznic znotraj skupine, ki so skladne z Uredbo (EU) št. 575/2013, so se tudi uporabljale kot primerno zavarovanje s premoženjem v skladu s točkama (d)(ii) in (f)(ii) prvega pododstavka člena 129(1) navedene uredbe. Združene strukture kritih obveznic znotraj skupine ne predstavljajo dodatnega tveganja v bonitetnem smislu, saj ne odpirajo enako zapletenih vprašanj, kot je uporaba kreditov, zavarovanih z nadrejenimi enotami, ki jih je izdal francoski Fonds Communs de Titrisations ali podobne ustanove za listinjenje, kjer se listinijo izpostavljenosti, zavarovane s stanovanjskimi ali poslovnimi nepremičninami. Po mnenju EBA bi bilo treba zavarovanje kritih obveznic z združenimi strukturami kritih obveznic dovoliti brez omejitev v zvezi z zneskom neporavnanih obveznosti iz naslova kritih obveznic institucije izdajateljice(10). V skladu s tem bi bilo treba spremeniti točko (c) prvega pododstavka člena 129(1), da se odpravi zahteva po uporabi meje 15 % ali 10 % v zvezi z izpostavljenostmi do kreditnih institucij v združenih strukturah kritih obveznic znotraj skupine. Te združene strukture kritih obveznic znotraj skupine ureja člen 9 Direktive (EU) 20../… [Urad za publikacije: vstavite sklic na Direktivo (EU) o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi Direktive 2009/65/ES in Direktive 2014/59/EU].

(8)  Člen 129(3) Uredbe (EU) št. 575/2013 določa, da je treba načela vrednotenja za nepremičnine, s katerimi so zavarovane krite obveznice, iz člena 229(1) navedene uredbe uporabljati za krite obveznice, da bi te izpolnjevale zahteve za ugodnejšo obravnavo. Zahteve glede primernosti sredstev, ki služijo kot zavarovanje za krite obveznice, se nanašajo na splošne lastnosti glede kakovosti, ki zagotavljajo stabilnost kritnega premoženja, zato bi se zanje morala uporabljati Direktiva (EU) 20../... [Urad za publikacije: vstavite sklic na Direktivo (EU) o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi Direktive 2009/65/ES in Direktive 2014/59/EU]. V skladu s tem bi se morala navedena direktiva uporabljati tudi za določbe o metodologiji vrednotenja. Regulativni tehnični standardi v skladu s členom 124(4)(a) Uredbe (EU) št. 575/2013 se zato ne bi smeli uporabljati v zvezi z merilom primernosti za krite obveznice, kakor je določeno v členu 129 navedene uredbe. Zato je treba spremeniti člen 129(3) navedene uredbe.

(9)  Omejitve razmerja med vrednostjo kredita in vrednostjo zastavljenih nepremičnin (LTV) so nujen del zagotavljanja kreditne kakovosti kritih obveznic. Člen 129(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 določa mejne vrednosti LTV za hipoteke in vrednosti plovil, vendar ne navaja, kako naj se te mejne vrednosti uporabljajo, kar lahko privede do negotovosti. Mejne vrednosti LTV bi se morale uporabljati kot nezavezujoče mejne vrednosti kritja, kar pomeni, da sicer ni nobenih omejitev glede velikosti osnovnega kredita, vendar se lahko takšen kredit uporablja kot zavarovanje s premoženjem samo v okviru mejnih vrednosti LTV, ki veljajo za sredstva. Mejne vrednosti LTV v odstotkih določajo delež kredita, ki prispeva k zahtevi glede kritja obveznosti. Zato je primerno določiti, da mejne vrednosti LTV določajo del kredita, ki prispeva h kritju kritih obveznic.

(10)  Da bi zagotovili večjo jasnost, bi bilo treba tudi določiti, da se mejne vrednosti LTV uporabljajo ves čas do zapadlosti kredita. Dejanski LTV se ne bi smel spremeniti, ampak bi mejna vrednost morala ostati pri 80 % vrednosti nepremičnine za stanovanjske kredite in pri 60 % vrednosti premoženja za komercialne kredite in ladje.

(11)  Da bi še dodatno izboljšali kakovost kritih obveznic, ki so deležne ugodnejše kapitalske obravnave, kakor je določeno v členu 129 Uredbe (EU) št. 575/2013, bi za navedeno ugodnejšo obravnavo morala veljati minimalna raven presežnega zavarovanja, tj. raven zavarovanja s premoženjem, ki presega zahteve glede kritja iz člena 15 Direktive (EU) 20../... [Urad za publikacije: vstavite sklic na Direktivo (EU) o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi Direktive 2009/65/ES in Direktive 2014/59/EU]. Države članice se lahko odločijo, da uporabijo višjo minimalno raven presežnega zavarovanja za krite obveznice, ki jih izdajo kreditne institucije, ki se nahajajo na njihovem ozemlju, ne da bi onemogočile drugim kritim obveznicam z nižjo ravnjo presežnega zavarovanja, ki so v skladu s to uredbo, da bi imele koristi od njenih določb. Takšna zahteva je namenjena zniževanju najpomembnejših tveganj, ki nastanejo v primeru insolventnosti ali reševanja izdajatelja.

(12)  Ena od zahtev iz člena 129(7) Uredbe (EU) št. 575/2013 je, da mora kreditna institucija, ki vlaga v krite obveznice, prejeti določene informacije o kritih obveznicah najmanj vsakega pol leta. Zahteve glede preglednosti so nepogrešljivi del kritih obveznic, saj zagotavljajo enotno raven razkritja ter vlagateljem dovoljujejo, da izvedejo potrebno oceno tveganja, kar izboljšuje primerljivost, preglednost in stabilnost trga. Zato je primerno zagotoviti, da se zahteve glede preglednosti uporabljajo za vse krite obveznice, kar je mogoče doseči z določitvijo teh zahtev v Direktivi (EU) 20../... [Urad za publikacije: vstavite sklic na Direktivo (EU) o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi Direktive 2009/65/ES in Direktive 2014/59/EU] kot skupnih strukturnih lastnostih kritih obveznic. V skladu s tem bi bilo treba črtati člen 129(7) Uredbe (EU) št. 575/2013.

(13)  Krite obveznice so dolgoročni instrumenti financiranja in so zato izdane z rokom zapadlosti več let. Zato je treba zagotoviti, da ne pride do motenj kritih obveznic, izdanih pred 31. decembrom 2007 ali pred [Urad za publikacije: vstavite datum začetka uporabe te uredbe]. Za dosego navedenega cilja bi morale biti krite obveznice, izdane pred 31. decembrom 2007, še naprej izvzete iz zahtev iz Uredbe (EU) št. 575/2013 v zvezi s primernimi sredstvi, presežnim zavarovanjem in nadomestnimi sredstvi. Poleg tega bi morale biti druge krite obveznice, ki so v skladu s členom 129 Uredbe (EU) št. 575/2013 in so bile izdane pred [Urad za publikacije: vstavite datum začetka uporabe te uredbe], izvzete iz zahtev glede presežnega zavarovanja in nadomestnih sredstev in bi morale biti do svoje zapadlosti še naprej primerne za ugodnejšo obravnavo, kakor je določena v navedeni uredbi.

(14)  Ta uredba bi se morala uporabljati v povezavi z [Urad za publikacije: vstavite sklic na Direktivo (EU) o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi Direktive 2009/65/ES in Direktive 2014/59/EU]. Da bi se zagotovila usklajena uporaba novega okvira o določitvi strukturnih lastnosti izdaje kritih obveznic in spremenjenih zahtev za ugodnejšo obravnavo, bi bilo treba uporabo te uredbe odložiti, da bi se uskladila z datumom, od katerega morajo države članice začeti uporabljati določbe, s katerimi se navedena direktiva prenaša v nacionalno zakonodajo.

(15)  Uredbo (EU) št. 575/2013 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1Spremembe Uredbe (EU) št. 575/2013

Uredba (EU) št. 575/2013 se spremeni:

-1.  v členu 4(1) se doda naslednja točka:

„(128a) „struktura zapadlosti, ki jo je mogoče podaljšati“ pomeni mehanizem, ki omogoča možnost podaljšanja načrtovanega roka zapadlosti kritih obveznic za določeno obdobje;“

1.  člen 129 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se spremeni:

(i)  prvi pododstavek se spremeni:

–  uvodni stavek se nadomesti z naslednjim:

„Da bi bile krite obveznice iz člena 2 Direktive (EU) 20xx/xxxx Evropskega parlamenta in Sveta* [Urad za publikacije: vstavite sklic na Direktivo (EU) o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi Direktive 2009/65/ES in Direktive 2014/59/EU], primerne za ugodnejšo obravnavo iz odstavkov 4 in 5, morajo izpolnjevati zahteve iz odstavkov 3, 3a in 3b tega člena in biti zavarovane s katerim koli izmed naslednjih primernih sredstev:

______________________________

*  [Urad za publikacije: vstavite sklic na Direktivo (EU) 20xx/xx Evropskega parlamenta in Sveta o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi Direktive 2009/65/ES in Direktive 2014/59/EU (UL C […], […], str. […])].“;

–  točka (c) se nadomesti z naslednjim:

„(c) izpostavljenosti do kreditnih institucij, ki ustrezajo stopnji kreditne kakovosti 1 ali stopnji kreditne kakovosti 2, ali izpostavljenosti v obliki kratkoročnih vlog z zapadlostjo, ki ne presega 100 dni, če se te vloge uporabljajo za izpolnjevanje zahtev likvidnostnega blažilnika za kritno premoženje v nacionalni zakonodaji v skladu s členom 16 Direktive (EU) 20xx/xxxx [Urad za publikacije:  vstavite sklic na Direktivo (EU) o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi Direktive 2009/65/ES in Direktive 2014/59/EU] in pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, ki izpolnjujejo zahteve nacionalnega prava v skladu s členom 11 Direktive (EU) 20xx/xxxx [Urad za publikacije: vstavite sklic na Direktivo (EU) o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi Direktive 2009/65/ES in Direktive 2014/59/EU], za kreditne institucije, ki ustrezajo stopnji kreditne kakovosti 3, če pristojni organi dovoljujejo izpostavljenost v obliki pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, kot je določeno v tem poglavju.“;

–  v točki (d) se črta točka (ii);

–  v točki (f) se točka (i) in točka (ii); nadomestita z naslednjim:

„(f) posojila, zavarovana s poslovnimi nepremičninami ali nestanovanjskimi nepremičninami za nepridobitne namene do višine, manjše izmed zneska zastavne pravice, skupaj z morebitnimi zastavnimi pravicami z boljšim vrstnim redom, in 60 % vrednosti zastavljenih nepremičnin.“;

(ii)  drugi pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„Za namene točke (c) prvega pododstavka izpostavljenosti, ki so nastale s prenosom in upravljanjem plačil dolžnikov iz naslova kreditov, zavarovanih z zastavljenimi nepremičninami nadrejenih enot ali z dolžniškimi vrednostnimi papirji, ali iztržkov iz unovčenja iz naslova teh kreditov, niso zajete v izračun omejitev iz navedene točke.“;

(iii)  tretji pododstavek se črta;

(b)  vstavijo se naslednji odstavki 1a, 1b in 1c:

„1a. Za namene točke (c) prvega pododstavka odstavka 1 se uporablja naslednje:

(a) za izpostavljenosti do kreditnih institucij, ki ustrezajo stopnji kreditne kakovosti 1, izpostavljenost ne presega 15 % nominalnega zneska neporavnanih obveznosti iz naslova kritih obveznic kreditnih institucij izdajateljic;

(b) za izpostavljenosti do kreditnih institucij, ki ustrezajo stopnji kreditne kakovosti 2, izpostavljenost ne presega 10 % skupne izpostavljenosti nominalnega zneska neporavnanih obveznosti iz naslova kritih obveznic kreditne institucije izdajateljice;

(ba) za izpostavljenosti v obliki kratkoročnih vlog in pogodb o izvedenih finančnih instrumentih do kreditnih institucij, ki ustrezajo stopnji kreditne kakovosti 3, izpostavljenost ne presega 5 % skupne izpostavljenosti nominalnega zneska neporavnanih obveznosti iz naslova kritih obveznic kreditne institucije izdajateljice;

Pristojni organi, imenovani v skladu s členom 18(2) Direktive (EU) 20../.... [Urad za publikacije: vstavite sklic na Direktivo (EU) o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi Direktive 2009/65/ES in Direktive 2014/59/EU], lahko potem, ko so se posvetovali z EBA, za kreditne institucije, ki ustrezajo stopnji kreditne kakovosti 3, dovolijo izpostavljenosti v obliki pogodb za izvedene finančne instrumente samo pod pogojem, da je mogoče dokumentirati pomembne potencialne težave glede koncentracije v zadevnih državah članicah zaradi uporabe zahtev po stopnji kreditne kakovosti  1 in stopnji kreditne kakovosti 2 iz tega odstavka.

(c) skupna izpostavljenost do kreditnih institucij, ki ustrezajo vsaj stopnji kreditne kakovosti 3, kot je določeno v tem poglavju, ne presega 15 % ▌nominalnega zneska neporavnanih obveznosti iz naslova kritih obveznic kreditne institucije izdajateljice. Skupna izpostavljenost do kreditnih institucij, ki ustrezajo manj kot stopnji kreditne kakovosti 1, kot je določeno v tem poglavju, ne presega 10 % nominalnega zneska neporavnanih obveznosti iz naslova kritih obveznic kreditne institucije izdajateljice.

1b. Za namene točke (d)(i) prvega pododstavka odstavka 1 se omejitev 80 % uporablja glede na vsak kredit posebej in določa delež kredita, ki prispeva h kritju obveznosti, povezanih s kritimi obveznicami, uporabljala pa se bo ves čas do zapadlosti kredita.

Vrednosti zastavljenih nepremičnin izdajatelj redno spremlja in posodablja enkrat na leto z uporabo metode indeksacije na podlagi tržnih cen nepremičnin. Ne glede na omejitev, določeno v prvem pododstavku tega odstavka, za skupni znesek kredita velja ločevanje sredstev v kritnem premoženju v skladu s členom 12 Direktive (EU) 20xx/xxxx [Urad za publikacije: vstavite sklic na Direktivo (EU) o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi Direktive 2009/65/ES in Direktive 2014/59/EU].

1c. Za namene točke (f) in točke (g) prvega pododstavka odstavka 1 se omejitev 60 % uporablja glede na vsak kredit posebej in določa delež kredita, ki prispeva h kritju obveznosti, povezanih s kritimi obveznicami, in se bo uporabljala ves čas do zapadlosti kredita.

Ne glede na omejitev, določeno v prvem pododstavku tega odstavka, za skupni znesek kredita velja ločevanje sredstev v kritnem premoženju v skladu s členom 12 Direktive (EU) 20xx/xxxx [Urad za publikacije: vstavite sklic na Direktivo (EU) o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi Direktive 2009/65/ES in Direktive 2014/59/EU].“;

(c)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Za nepremičnine, s katerimi so v skladu s to uredbo zavarovane krite obveznice, morajo biti izpolnjene zahteve iz člena 208. Za sredstva, ki služijo za zavarovanje in so skladna s točko (g) prvega pododstavka odstavka 1 tega člena, morajo biti izpolnjene iste zahteve, kot veljajo za posojila, zavarovana s poslovnimi nepremičninami.“;

(d)  vstavita se naslednja odstavka 3a in 3b:

„3a. Poleg tega, da so krite obveznice zavarovane s primernimi sredstvi, navedenimi v odstavku 1, za njih velja minimalna raven presežnega zavarovanja v višini 5 %, kot je opredeljena v členu 3(12) Direktive (EU) 20xx/xxx [Urad za publikacije: vstavite sklic na Direktivo (EU) o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi Direktive 2009/65/ES in Direktive 2014/59/EU].

Za namene prvega pododstavka je skupni nominalni znesek vseh sredstev v kritnem premoženju vsaj enake vrednosti kot skupni nominalni znesek neporavnanih obveznosti iz naslova kritih obveznic („nominalno načelo“) in je sestavljen iz primernih sredstev, kot so navedena v odstavku 1.

Za sredstva, ki prispevajo k minimalni ravni presežnega zavarovanja, ▌ veljajo zahteve o kreditni kakovosti in omejitve glede velikosti izpostavljenosti ▌iz odstavka 1. Štejejo se v okvir zadevnih omejitev.

Države članice se lahko odločijo, da bodo uporabljale nižjo minimalno raven presežnega zavarovanja za krite obveznice ali za to lahko pooblastijo svoje pristojne organe, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) izračun presežnega zavarovanja temelji na modelu, ki upošteva dodeljene uteži tveganja sredstev, ali modelu, pri katerem za vrednotenje sredstev velja hipotekarna kreditna vrednost, kakor je opredeljena v členu 4(1)(74);

(b) minimalna raven presežnega zavarovanja ne sme biti nižja od 2 % vrednosti na podlagi nominalnega načela;

(ba) kreditna institucija, ki izda krite obveznice, mora redno javno razkrivati raven presežnega zavarovanja.

3b. Primerna sredstva iz odstavka 1 se lahko ob upoštevanju omejitev glede kreditne kakovosti in velikosti izpostavljenosti, kot so opredeljene v odstavku 1 tega člena, vključijo v kritno premoženje kot nadomestna sredstva, kot so opredeljena v členu 3(11) Direktive (EU) 20xx/xxx [Urad za publikacije: vstavite sklic na Direktivo (EU) o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi Direktive 2009/65/ES in Direktive 2014/59/EU], za primarna sredstva, kot so opredeljena v členu 3(10) navedene direktive.“;

(e)  odstavka 6 in 7 se nadomestita z naslednjim:

„6. Za krite obveznice, izdane pred 31. decembrom 2007, zahteve iz odstavkov 1, 3, 3a in 3b ne veljajo. Do svoje zapadlosti so primerne za ugodnejšo obravnavo iz odstavkov 4 in 5.

7. Za krite obveznice, izdane pred [Urad za publikacije: vstavite datum začetka uporabe te uredbe o spremembah], zahteve iz odstavkov 3a in 3b ne veljajo. Do svoje zapadlosti so primerne za ugodnejšo obravnavo iz odstavkov 4 in 5.

7a.  Za namene točk (d)(i), (e), (f) in (g) prvega pododstavka odstavka 1 se lahko države članice odločijo za uporabo višje omejitve za delež kredita, ki prispeva h kritju obveznosti, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) omejitve iz navedenih točk veljajo ob začetni vključitvi kredita v kritno premoženje;

(b) delež kredita, ki presega omejitve iz navedenih točk, ostane v kritnem premoženju v času trajanja kredita in je skladen z Direktivo (EU) .../... [Urad za publikacije: vstavite sklic na Direktivo (EU) o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi Direktive 2009/65/ES in Direktive 2014/59/EU];

(c) izračun presežnega zavarovanja temelji na pristopu, ki upošteva osnovno tveganje sredstev, ali pristopu, pri katerem za vrednotenje sredstev velja hipotekarna kreditna vrednost;

(d) omejitev za delež posojila, ki prispeva h kritju obveznosti, ni višja od 100 %.

(2)  v točki (a) člena 416(2) se točka (ii) nadomesti z naslednjim:

„(ii) gre za obveznice iz člena 2 Direktive (EU) 20xx/xxxx [Urad za publikacije: vstavite sklic na Direktivo (EU) o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi Direktive 2009/65/ES in Direktive 2014/59/EU], razen tistih iz točke (i) te točke;“;

(3)  v členu 425 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Institucije poročajo o svojih likvidnostnih prilivih. Omejeni likvidnostni prilivi so likvidnostni prilivi, omejeni na 75 % likvidnostnih odlivov. Institucije lahko iz te omejitve izvzamejo likvidnostne prilive iz vlog pri drugih institucijah in prilive, ki izpolnjujejo pogoje za obravnave iz člena 113(6) ali (7). Institucije lahko iz te omejitve izvzamejo likvidnostne prilive iz zapadlih denarnih zneskov, ki jih dolgujejo kreditojemalci in vlagatelji v obveznice, povezane s hipotekarnimi krediti, financiranimi z obveznicami, ki izpolnjujejo pogoje za obravnavo iz člena 129(4), (5) ali (6), ali kritimi obveznicami iz člena 2 Direktive (EU) 20xx/xxxx [Urad za publikacije: vstavite sklic na Direktivo (EU) o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi Direktive 2009/65/ES in Direktive 2014/59/EU]. Institucije lahko izvzamejo prilive iz svojih promocijskih pretočnih kreditov. Institucija lahko po predhodni odobritvi pristojnega organa, odgovornega za nadzor na posamični podlagi, v celoti ali delno izključi prilive, kadar je izdajatelj institucija, ki je nadrejena ali podrejena instituciji, ali druga podrejena družba iste nadrejene institucije ali je z zadevno institucijo povezana v smislu člena 12(1) Direktive 83/349/EGS.“;

(4)  v točki (b) člena 427(1) se točka (x) nadomesti z naslednjim:

„(x) obveznosti, ki izhajajo iz izdanih vrednostnih papirjev, ki izpolnjujejo pogoje za obravnavo iz člena 129(4) ali (5) ali iz člena 2 Direktive (EU) 20xx/xxxx [Urad za publikacije: vstavite sklic na Direktivo (EU) o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi Direktive 2009/65/ES in Direktive 2014/59/EU];“;

(5)  v točki (h) člena 428(1) se točka (iii) nadomesti z naslednjim:

„(iii) financirani z obveznicami ujemajočih značilnosti (pretočni model), ki izpolnjujejo pogoje za obravnavo iz člena 129(4) ali (5), ali obveznicami iz člena 2 Direktive (EU) 20xx/xxxx [Urad za publikacije: vstavite sklic na Direktivo (EU) o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi Direktive 2009/65/ES in Direktive 2014/59/EU];“;

(6)  člen 496 se črta;

(7)  v točki 6 Priloge III se točka (c) nadomesti z naslednjim:

„(c) so krite obveznice iz člena 2 Direktive (EU) 20xx/xxxx [Urad za publikacije: vstavite sklic na Direktivo (EU) o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi Direktive 2009/65/ES in Direktive 2014/59/EU], razen obveznic iz točke (b) te točke.“.

Člen 2Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od [datum, od katerega morajo države članice začeti uporabljati določbe, ki prenašajo Direktivo (EU).../... o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi Direktive 2009/65/ES in Direktive 2014/59/EU v nacionalno zakonodajo].

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament  Za Svet

Predsednik  Predsednik

(1)

UL C 382, 23.10.2018, str. 2.

(2)

UL C 382, 23.10.2018, str. 2.

(3)

UL C , , str. .

(4)

UL C , , str. .

(5)

UL C , , str. .

(6)

Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

(7)

Mnenje Evropskega bančnega organa o ugodnejši kapitalski obravnavi kritih obveznic (EBA/Op/2014/04.).

(8)

Priporočila EU COM 1-A do 1-D, navedena v mnenju EBA/Op/2014/04.

(9)

Priporočilo EU COM 2, navedeno v mnenju EBA/Op/2014/04.

(10)

Prav tam.


POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov

Izpostavljenosti iz naslova naložb v krite obveznice

Referenčni dokumenti

COM(2018)0093 – C8-0112/2018 – 2018/0042(COD)

Datum predložitve EP

7.3.2018

 

 

 

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

ECON

16.4.2018

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

       Datum razglasitve na zasedanju

JURI

16.4.2018

 

 

 

Odbori, ki niso podali mnenja

       Datum sklepa

JURI

27.3.2018

 

 

 

Poročevalec/-ka

       Datum imenovanja

Bernd Lucke

31.5.2018

 

 

 

Obravnava v odboru

10.9.2018

18.10.2018

 

 

Datum sprejetja

20.11.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

45

5

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Hugues Bayet, Pervenche Berès, David Coburn, Thierry Cornillet, Esther de Lange, Markus Ferber, Jonás Fernández, Giuseppe Ferrandino, Stefan Gehrold, Sven Giegold, Roberto Gualtieri, Brian Hayes, Gunnar Hökmark, Danuta Maria Hübner, Petr Ježek, Barbara Kappel, Wolf Klinz, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Philippe Lamberts, Werner Langen, Bernd Lucke, Olle Ludvigsson, Ivana Maletić, Notis Marias, Kostas Mavridis (Costas Mavrides), Alex Mayer, Luděk Niedermayer, Stanisław Ożóg, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Sirpa Pietikäinen, Dariusz Rosati, Pirkko Ruohonen-Lerner, Anne Sander, Alfred Sant, Pedro Silva Pereira, Paul Tang, Ramon Tremosa i Balcells, Ernest Urtasun, Marco Valli, Tom Vandenkendelaere, Miguel Viegas, Jakob von Weizsäcker

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Andrea Cozzolino, Ashley Fox, Jeppe Kofod, Paloma López Bermejo, Michel Reimon, Joachim Starbatty, Lieve Wierinck

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Pilar Ayuso, Helga Stevens

Datum predložitve

26.11.2018


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

45

+

ALDE

Thierry Cornillet, Petr Ježek, Wolf Klinz, Ramon Tremosa i Balcells, Lieve Wierinck

ECR

Ashley Fox, Bernd Lucke, Stanisław Ożóg, Pirkko Ruohonen-Lerner, Joachim Starbatty, Helga Stevens

ENF

Barbara Kappel

PPE

Pilar Ayuso, Markus Ferber, Stefan Gehrold, Brian Hayes, Gunnar Hökmark, Danuta Maria Hübner, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Esther de Lange, Werner Langen, Ivana Maletić, Luděk Niedermayer, Sirpa Pietikäinen, Dariusz Rosati, Anne Sander, Tom Vandenkendelaere

S&D

Hugues Bayet, Pervenche Berès, Andrea Cozzolino, Jonás Fernández, Giuseppe Ferrandino, Roberto Gualtieri, Jeppe Kofod, Olle Ludvigsson, Kostas Mavridis (Costas Mavrides), Alex Mayer, Alfred Sant, Pedro Silva Pereira, Paul Tang, Jakob von Weizsäcker

VERTS/ALE

Sven Giegold, Philippe Lamberts, Michel Reimon, Ernest Urtasun

5

-

EFDD

David Coburn

GUE/NGL

Paloma López Bermejo, Marisa Matias, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Miguel Viegas

1

0

EFDD

Marco Valli

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 7. december 2018Pravno obvestilo