Postopek : 2018/2091(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0388/2018

Predložena besedila :

A8-0388/2018

Razprave :

PV 10/12/2018 - 20
CRE 10/12/2018 - 20

Glasovanja :

PV 11/12/2018 - 5.18
CRE 11/12/2018 - 5.18
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0499

POROČILO     
PDF 689kWORD 58k
23.11.2018
PE 625.477v02-00 A8-0388/2018

o novi evropski agendi za kulturo

(2018/2091(INI))

Odbor za kulturo in izobraževanje

Poročevalec: Jorgos Gramatikakis (Giorgos Grammatikakis)

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o novi evropski agendi za kulturo

(2018/2091(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju socialnega vrha za pravična delovna mesta in rast, ki je potekal v Göteborgu 17. novembra 2017, Agende voditeljev o izobraževanju in kulturi iz novembra 2017 ter sklepov Evropskega sveta z dne 14. decembra 2017 o socialni razsežnosti Unije, izobraževanju in kulturi,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. maja 2011 o izkoriščanju potenciala kulturnih in ustvarjalnih industrij(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. septembra 2013 z naslovom Spodbujanje evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev kot virov gospodarske rasti in delovnih mest(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. decembra 2016 o skladni politiki EU za kulturno in kreativno industrijo(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. aprila 2008 o kulturnih industrijah v Evropi(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. junija 2007 o socialnem statusu umetnikov(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. maja 2011 o kulturnih razsežnostih zunanjega delovanja EU(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. septembra 2015 z naslovom Na poti k celostnemu pristopu do kulturne dediščine za Evropo(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2016 o vlogi medkulturnega dialoga, kulturne raznolikosti in izobraževanja pri spodbujanju temeljnih vrednot EU(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. aprila 2016 o učenju o EU v šolah(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. aprila 2008 o evropski kulturni agendi v času globalizacije(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. junija 2018 o strukturnih in finančnih ovirah za dostop do kulture(11),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. marca 2017 o izvajanju Uredbe (EU) št. 1295/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa Ustvarjalna Evropa (2014–2020) in razveljavitvi sklepov št. 1718/2006/ES, št. 1855/2006/ES in št. 1041/2009/ES(12),

–  ob upoštevanju Konvencije o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov, ki jo je Organizacija združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) sprejela 20. oktobra 2005,

–  ob upoštevanju Okvirne konvencije Sveta Evrope o vrednosti kulturne dediščine za družbo (konvencija iz Fara) z dne 27. oktobra 2005,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1295/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa Ustvarjalna Evropa (2014–2020) in razveljavitvi sklepov št. 1718/2006/ES, št. 1855/2006/ES in št. 1041/2009/ES(13),

–  ob upoštevanju resolucije Sveta z dne 16. novembra 2007 o Evropski agendi za kulturo(14),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 23. decembra 2014 o delovnem načrtu za področje kulture (2015–2018)(15),

–  ob upoštevanju delovnega načrta EU za področje kulture za obdobje 2015–2018,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 27. maja 2015 o povezovanju kulturnih in ustvarjalnih sektorjev z drugimi sektorji za spodbujanje inovacij, ekonomske vzdržnosti in socialnega vključevanja(16),

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in podpredsednice Komisije / visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 8. junija 2016 z naslovom Oblikovanje strategije EU za mednarodne kulturne povezave (JOIN(2016)0029),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o izvajanju evropske agende za kulturo (COM(2010)0390),

–  ob upoštevanju zelene knjige Komisije z dne 27. aprila 2010 z naslovom Izkoriščanje potenciala kulturnih in ustvarjalnih industrij (COM(2010)0183),

–  ob upoštevanju predloga sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem letu kulturne dediščine (2018) (COM(2016)0543),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. septembra 2012 z naslovom Spodbujanje kulturnih in ustvarjalnih sektorjev za rast in delovna mesta v EU (COM(2012)0537),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. decembra 2012 o vsebini na enotnem digitalnem trgu (COM(2012)0789),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. septembra 2012 z naslovom Na poti k celostnemu pristopu do kulturne dediščine za Evropo (COM(2014)0477),

–  ob upoštevanju poročila za leto 2012, ki ga je pripravila delovna skupina strokovnjakov držav članic EU o dostopu do kulture,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. decembra 2010 o odstranjevanju čezmejnih davčnih ovir za državljane EU (COM(2010)0769),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. novembra 2011 o dvojnem obdavčevanju na enotnem trgu (COM(2011)0712),

–  ob upoštevanju poročila strokovne skupine Komisije o odpravi davčnih težav, s katerimi se soočajo posamezniki, ki čezmejno poslujejo v EU, iz leta 2015 o načinih reševanja čezmejnih davčnih ovir, s katerimi se soočajo posamezniki v EU,

–  ob upoštevanju poročila iz leta 2017, ki ga je pripravila delovna skupina strokovnjakov držav članic EU o medkulturnem dialogu v okviru odprte metode koordinacije, z naslovom Kako lahko kultura in umetnost spodbujata medkulturni dialog v kontekstu migracijske in begunske krize,

–  ob upoštevanju Rimske izjave z dne 25. marca 2017, v kateri so voditelji 27 držav članic EU in institucij EU izrazili željo po ambiciozni Uniji, „v kateri bodo imeli državljani nove priložnosti za kulturni in socialni razvoj ter ekonomsko rast“, Uniji, „ki bo ohranjala našo kulturno dediščino in spodbujala kulturno raznolikost“,

–  ob upoštevanju deklaracije iz Davosa z dne 22. januarja 2018 o visokokakovostni gradbeni kulturi za Evropo, v kateri so evropski ministri za kulturo poudarili, da je treba nujno oblikovati nove pristope k zaščiti in spodbujanju kulturnih vrednot evropskega urbanega okolja ter celovit pristop k urbanemu okolju s poudarkom na kulturi,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje (A8-0388/2018),

A.  ker so prednostne naloge nove agende in pristop, usmerjen v posamezne sektorje, dobrodošli; ker bi bilo treba vsem kulturnim in ustvarjalnim sektorjem zagotoviti enakovredno in prilagojeno podporo, osredotočeno na specifične izzive, ki so značilni za posamezne sektorje, in ker bi morala biti kulturna raznolikost in medkulturni dialog medsektorski prednostni nalogi; ker je kultura javno dobro in ker bi moral biti cilj nove evropske agende za kulturo ohranjanje, večanje in širjenje živahnega in raznolikega kulturnega dogajanja, ki bi bilo vsem dostopno in bi spodbujalo udeležbo;

B.  ker bi morala nova agenda za kulturo zagotoviti prožen okvir za spreminjajoče se kulturne ekosisteme in za spodbujanje sinergij med sektorji;

C.  ker Evropa okreva po hudi finančni krizi, med katero so bila nacionalna in regionalna proračunska sredstva za kulturo žal pogosto med prvimi, ki so se zmanjšala;

D.  ker se Evropa sooča z naraščajočimi socialnimi neenakostmi in brezposelnostjo mladih, vzponom populizma in radikalizacije, ima pa tudi vse bolj raznoliko prebivalstvo; ker je zato kultura bolj kot kdaj koli prej pomembna pri doseganju socialne kohezije in medkulturnega dialoga, pri zagotavljanju svobode in raznolikosti izražanja, komunikacije in ustvarjanja državljanov ter pri gradnji mostov med posamezniki;

E.  ker so evropski ustvarjalni in kulturni sektorji največje bogastvo EU; ker predstavljajo 4,2 % BDP Evropske unije, zaposlujejo 8.4 milijona ljudi, kar je 3,7 % vseh delovnih mest v EU, in so gospodarsko odporni, tudi v času krize; ker ti sektorji spodbujajo ustvarjalnost, ki se preliva v vse dejavnosti, hkrati pa zaposlujejo višji delež mladih in žensk kot drugi sektorji;

F.  ker je evropski glasbeni sektor zelo dinamičen, saj zagotavlja milijon delovnih mest in 25 milijard EUR prometa; ker pa ima še vedno veliko premalo sredstev, zlasti ob upoštevanju novih modelov spletne distribucije; ker je bilo v okviru celotnega proračuna za program Ustvarjalna Evropa v višini 1,46 milijarde EUR do julija 2018 le 51 milijonov EUR namenjenih glasbenim projektom, večinoma klasični glasbi; ker to ne odseva raznolikosti evropskega glasbenega sektorja ter njegovega gospodarskega, socialnega in kulturnega prispevka;

G.  ker ima kultura pomembno vlogo pri socialni koheziji in vključevanju, zlasti prek udeležbe manjšin, prikrajšanih skupin, migrantov in beguncev v kulturnem in družbenem življenju, in ker se je posebni razpis za vključevanje migrantov v okviru programa Ustvarjalna Evropa izkazal kot učinkovit, vendar je bilo premalo sredstev za vse prijavljene projekte;

H.  ker se umetniki in kulturni delavci pogosto soočajo s prekarnimi in nestabilnimi razmerami, saj je njihova socialna varnost slaba ali pa je sploh nimajo, njihov dohodek pa je nepredvidljiv;

I.  ker sta bila kulturna zavest in izražanje priznana na ravni EU s spremenjenim priporočilom o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje; ker bi morale biti umetnost in humanistične vede v celoti vključene v izobraževalne sisteme, da bi prispevale k oblikovanju sodelovalne, ustvarjalne in mobilizirane Evrope za spodbujanje trajnosti, vključevanja in državljanske kohezije;

J.  ker so kulturne mreže učinkovito orodje za spletanje medosebnih ter trajnih in miroljubnih vezi in dialoga prek nacionalnih meja ter zato tudi za spodbujanje mednarodnih kulturnih odnosov, ki so v središču svetovnih ureditev, in razvoja evropskega kulturnega prostora;

Splošne opombe

1.  pozdravlja novo agendo za kulturo ter poudarja, da ta predstavlja veliko priložnost za sprejetje celovite in skladne politike za kulturo na evropski ravni, ki jo priznavajo evropski državljani in prebivalci tretjih držav; vendar poudarja, da je lahko uspešna le, če se podpre z znatnim povečanjem proračunskih sredstev za program Ustvarjalna Evropa ter z razvojem sinergij in povezav z drugimi programi, ki jih financira EU, ter tako oblikuje celosten in medsektorski pristop do kulture;

2.  znova poudarja, da imajo kultura ter kulturni in ustvarjalni sektorji vodilno vlogo pri doseganju ciljev kohezijske politike in politike socialnega vključevanja na ozemlju Unije, ter poziva, naj se to upošteva pri dodeljevanju sredstev iz strukturnih in kohezijskih skladov;

3.  ugotavlja, da je evropsko leto kulturne dediščine 2018 priložnost za ozaveščanje o edinstveni moči in raznolikosti kulture in kulturne dediščine EU ter o vrednosti, ki jo imata že sami na sebi, pa tudi o njuni bistveni vlogi v naših družbah in gospodarstvih, saj pripomoreta k oblikovanju občutka pripadnosti, spodbujata aktivno državljanstvo ter opredeljujeta našo identiteto in temeljne vrednote svobode, raznolikosti, enakopravnosti, solidarnosti in socialne pravičnosti;

4.  pozdravlja namero Komisije, da predstavi akcijski načrt za kulturno dediščino, ter poudarja, da se je treba osredotočiti tako na snovno kot nesnovno dediščino Evrope ter na vezi, ki jih ima s sodobnimi umetniškimi in ustvarjalnimi projekti in izražanjem; poleg tega poudarja, da je treba vzpostaviti stalen strukturiran dialog z deležniki za zbiranje znanja, krepitev zmogljivosti in usklajevanje zagovorništva kulturne dediščine v Evropi, da bi se utrdila dolgoročna zapuščina evropskega leta kulturne dediščine ter zagotovila pomoč pri izvajanju akcijskega načrta; poudarja, da bi moral ta strukturirani dialog vključevati vse sektorje na področju kulture, ustvarjalnosti in dediščine; poleg tega poziva države članice, naj pripravijo dopolnilne akcijske načrte na nacionalni ravni, in meni, da je akcijski načrt priložnost za obravnavo vseh vprašanj, zastavljenih v okviru desetih evropskih pobud po evropskem letu kulturne dediščine 2018, ter za obravnavo priporočil, izdanih med evropskim letom kulturne dediščine 2018;

5.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da zaradi potrebe po odzivanju na nove, nepredvidene okoliščine ne bo ovirano doseganje že dogovorjenih ciljev na področju kulture; opozarja, da je treba nove pobude financirati z novimi proračunskimi sredstvi iz novih virov in ne s prerazporeditvijo obstoječih;

6.  poziva Komisijo, naj vzpostavi enoten portal EU, namenjen kulturni dediščini, kjer bodo zbrane informacije iz vseh programov EU, iz katerih se financira evropska kulturna dediščina, in ki bo razdeljen na tri glavne dele: možnosti financiranja za kulturno dediščino, podatkovno zbirko s primeri najboljše prakse in odličnosti s področja kulturne dediščine in ustreznimi referencami ter novice in povezave v zvezi z razvojem politike na področju kulturne dediščine, dejavnostmi in dogodki;

7.  poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo nove pristope k sistematičnemu zbiranju podatkov za vse kulturne in ustvarjalne sektorje ter zagotovijo, da se uporabljajo učinkovite statistične kode in več kvalitativnih kazalnikov, s čimer se bo premostila vrzel med javnim sektorjem, ki ima na voljo vse manj podatkov, ter digitalnimi operaterji z obsežnimi zbirkami informacij, ki se uporabljajo za pridobitev tržnega deleža in destabilizacijo akterjev na trgu;

8.  poziva Komisijo, naj uvede pregled kazalnikov na ravni EU za merjenje kulturnega in medijskega pluralizma, razvije kazalnike in spremlja svobodo umetniškega izražanja na evropski ravni ter raznolikost pri ustvarjanju, distribuciji in dobavi ustvarjalnih del;

9.  pozdravlja začetek ukrepa Music Moves Europe (Glasba premika Evropo), ki je pomemben prvi korak pri spodbujanju ustvarjalnosti, raznolikosti in inovacij v evropskem glasbenem sektorju, ter sektorsko ukrepanje na področju glasbe v okviru programa Ustvarjalna Evropa; poziva Komisijo, naj se pri oblikovanju nadaljnjih ukrepov EU glede glasbe osredotoči na mobilnost ustvarjalcev in njihovih del v Evropi in zunaj nje, distribucijo, financiranje malih in srednjih podjetij, preglednost digitalnih platform za ustvarjalce in odgovornost teh platform do ustvarjalcev, raznolikost pretočnih storitev, dostopnost informacij na spletu ter pregled stanja sektorja;

10.  pozdravlja, da se je vzpostavil spletni imenik evropskih filmov in organiziral prvi Filmski teden EU, ter spodbuja Komisijo in države članice, naj v sodelovanju z ustvarjalci in ustvarjalnimi industrijami okrepijo prepoznavnost evropskega filma v Evropi in po svetu, zlasti s povečanjem razpoložljivosti evropskih filmov ter s spodbujanjem razvoja evropskih platform za dostop do licenciranih filmov EU, ki bi ustvarjalcem in imetnikom pravic zagotovile pošteno plačilo ter upoštevale načelo teritorialnosti; poleg tega poudarja pozitivne izkušnje z nagrado LUX pri spodbujanju evropskih filmov in olajšanju njihove distribucije;

11.  poziva Komisijo, naj za spodbujanje rasti, ustreznih bivalnih razmer in inovacij v evropskih mestih ter za prepoznavanje in učinkovito obravnavo socialnih izzivov prizna, kako pomembna je agenda EU za mesta, in naj spodbuja sodelovanje med državami članicami in mesti ter drugimi deležniki;

12.  poziva Komisijo, naj uvede poseben ukrep za mobilnost umetniških del, morda v obliki nepovratnih sredstev za potovanja, saj bi se tako podaljšal življenjski krog več projektov, ki se financirajo v okviru programa Ustvarjalna Evropa;

Kulturni in umetniški vidik

13.  priznava, da je zagotavljanje svobodnega kulturnega, umetniškega in ustvarjalnega izražanja ter kar največje dostopnosti kulture za ljudi, tudi z namenskimi ukrepi, samo na sebi vrednota;

14.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo evropski festivali prejeli podporo, saj so ti bistvenega pomena pri združevanju državljanov iz vse Evrope in zunaj nje ter krepitvi vezi med njimi; poudarja, da festivali združujejo ljudi ter vplivajo na družbo, državljane, gospodarstvo, kulturno dediščino in zunanji razvoj;

15.  poziva Komisijo, naj razmisli o imenovanju evropske kulturne osebnosti leta in organizaciji prireditve v ta namen, ki bi vključevala več dejavnosti in projektov po Evropi, s katerimi bi počastili življenje in delo te osebe ter izpostavili njen vpliv na krepitev evropskih vrednot in identitete;

16.  poziva k spodbujanju profesionalnosti umetnikov, avtorjev, kulturnih in ustvarjalnih delavcev ter delavcev z avdiovizualnega področja, in sicer kot temeljne podpore za razvoj evropske kulturne razsežnosti, medkulturni dialog, kulturne in umetniške inovacije, teritorialno kohezijo in socialno vključevanje;

17.  poziva Komisijo, naj kulturo prepozna kot mehko moč, ki krepi vlogo državljanov in jim omogoča, da so odgovorni voditelji družbe z integriteto, navdušenjem in sočutjem;

18.  poziva Komisijo, naj omogoči, da bo Evropa prostor odgovornih državljanov, ki vzpostavljajo odnose zunaj svoje kulture, kritično razmišljajo in spodbujajo inovacije ter razvijajo in vključujejo druge;

19.  poziva Komisijo, naj spodbuja kulturno raznolikost, vključevanje migrantov in kakovost državljanstva;

20.  poziva Komisijo, naj spodbuja sodelovanje med kulturnimi in izobraževalnimi delavci, dejavnimi državljani in poslovneži, da bi ponovno vzbudila zanimanje javnosti za kulturo;

21.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da se kulturna omrežja podpirajo kot sredstva za skupno znanje, izkušnje in spomin, saj omogočajo neformalno izmenjavo informacij, spodbujajo razprave in razvoj kulture za izboljšanje nadaljnjih možnosti mobilnosti in sodelovanja ter prispevajo k povezanemu evropskemu kulturnemu prostoru;

Socialni vidik

22.  pozdravlja namero Komisije, da v okviru programa Ustvarjalna Evropa uvede namenski ukrep o mobilnosti, vendar poudarja, da so za to potrebna ustrezna proračunska sredstva in poenostavljeni upravni postopki, da bi preprečili ovire, na primer v zvezi z vizumi, zlasti tistimi iz tretjih držav; poudarja, da so za obravnavo ovir in preprek, ki povzročajo prekomerno ali dvojno obdavčitev ustvarjalcev, potrebni posebni ukrepi;

23.  poziva Komisijo, naj vzpostavi en sam portal z informacijami o vseh programih gostovanja in možnostih za mobilnost, ki so na voljo;

24.  poziva države članice, naj razmislijo o odstranitvi člena 17 vzorčne davčne konvencije OECD iz dvostranskih davčnih sporazumov med državami članicami EU; poziva Komisijo, naj kot vmesno rešitev določi sektorska pravila ravnanja v zvezi z davčnim odtegljajem tako, da s predstavitvijo dobrih praks in možnih izjem podrobno opiše možnosti za znižanje stroškov in poenostavitev postopkov;

25.  poziva k zagotavljanju pravice ustvarjalnih in umetniških delavcev do pravičnega plačila, pogodbenih dogovorov in delovnih pogojev; poudarja, da so zaposlitve kulturnih delavcev v Evropi projektne, prekarne in atipične, zato poziva države članice, naj sprejmejo celovite ukrepe, da bi s harmonizacijo zmanjšali to sivo območje in izboljšali pogodbene pogoje umetnikov in ustvarjalcev v EU ter na evropski ravni, kar zadeva kolektivno zastopanje, socialno varnost ter neposredno in posredno obdavčenje; poziva, naj varnostni sistemi po vsej Uniji v celoti upoštevajo posebnosti nestandardnih oblik zaposlitve;

26.  poudarja, da imajo kulturna dediščina in kulturni prostori pomembno vlogo pri prenovi mest in spodbujanju kohezije med prebivalci; zato spodbuja Komisijo in njeno Skupno raziskovalno središče, katerega delo je osmisliti in usmerjati zgodovino mest, naj nadalje razvijata obzornik kulturnih in ustvarjalnih mest, ter poziva mesta in občine, naj ga bolje izkoristijo;

27.  priznava, da imajo kulturne dejavnosti v soseskah dodano vrednost pri zagotavljanju socialnih, ekonomskih in zdravstvenih koristi lokalnim skupnostim, zlasti na območjih z nizkimi dohodki in na marginaliziranih območjih, kot so primestna in podeželska območja; zato poziva države članice, mesta in občine, naj te dejavnosti podpirajo z dejanskimi ukrepi, kot so prilagojeni predpisi o določanju namembnosti zemljišč, pobude za financiranje in ponovna uporaba zapuščenih prostorov;

28.  poudarja, da kultura dokazano vpliva na krepitev socialne kohezije, večje zadovoljstvo z življenjem in boljše počutje, zaradi česar ima glavno vlogo pri zmanjševanju pritiska, s katerim se Evropa sooča kot gostiteljica vse bolj raznolikega prebivalstva; poudarja vlogo, ki jo ima lahko kulturni in medkulturni dialog pri opolnomočenju migrantov in omogočanju njihovega vključevanja;

29.  obžaluje, da se po raziskavi Eurobarometra iz leta 2017 36 % Evropejcev v prejšnjem letu ni udeležilo nobene kulturne dejavnosti; zato poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo povezave med kulturo, umetnostjo, ustvarjanjem, izobraževanjem, inovacijami in umetniškimi raziskavami; poleg tega jih poziva, naj vlagajo v vključevanje občinstva, sodelovanje skupnosti in kulturne zmogljivosti ter naj izvajajo potrebne ukrepe, da bi zagotovile dostop do kulturnega življenja in sodelovanje v njem, zlasti za najbolj prikrajšane skupine;

30.  spodbuja večje sinergije med kulturnim sektorjem in izobraževanjem, na primer s spodbujanjem zunajšolskih dejavnosti ali sodelovanja umetnikov s šolami; v zvezi s tem ponovno poudarja, da je treba umetnikom, upraviteljem, učiteljem, spodbujevalcem, socialnim delavcem in drugim strokovnjakom, ki delujejo na tem področju, zagotoviti ustrezno javno finančno podporo;

31.  poudarja, kako pomembni so učinkoviti ukrepi za spodbujanje intelektualnega in kulturnega razvoja otrok; poziva Komisijo in države članice, naj v okviru svojih pristojnosti zagotavljajo ustrezna sredstva za podpiranje projektov kulturne produkcije, namenjenih otrokom;

32.  poudarja, da imajo umetnost, glasba in humanistika v učnih načrtih šol dodano vrednost, saj prispevajo k večji ustvarjalnosti ter spodbujajo zanimanje za kulturo in kritično razmišljanje; poudarja, da so v digitalnem okolju vedno bolj potrebna kulturna in ustvarjalna znanja in spretnosti, ter zato poziva Komisijo in države članice, naj odpravijo strogo ločitev disciplin in spremenijo pristop pri formalnem in neformalnem izobraževanju, ki naj poleg poudarka na naravoslovju, tehnologiji, inženirstvu in matematiki vsebuje tudi poudarek na umetnosti, ter naj uvedejo pristop vseživljenjskega učenja za kulturne, ustvarjalne in avdiovizualne delavce; priznava pomembno vlogo glasbe in umetnosti v šolskih učnih načrtih; poziva Komisijo in države članice, naj preučijo možnost priprave učbenika evropske kulturne zgodovine;

33.  poudarja, da je za razvoj kulture nujno treba zagotoviti varno in primerno učno okolje za učence in učitelje; v tem smislu poziva države članice, naj izdatno vlagajo v vzdrževanje javnih ustanov, zlasti šol, da bi izboljšale protipotresno varnost, kjer je to potrebno, in odpravile arhitekturne ovire;

34.  ugotavlja, da je treba zaradi hitrih tehnoloških sprememb nujno sprejeti pristop k vseživljenjskemu učenju, ki bo dostopen kulturnim delavcem, in izboljšati sinergije med kulturo ter formalnim in neformalnim izobraževanjem;

35.  priznava potencial ustvarjalnih središč kot skupnih delovnih prostorov za delavce v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih; vendar poudarja, da je v teh sektorjih treba predvsem okrepiti zmogljivosti na področju digitalnih in vodstvenih spretnosti, ne pa se le osredotočati na nove digitalne inovacije;

36.  ugotavlja, da se demokratična načela in evropske vrednote, kot so svoboda izražanja, spoštovanje človekovih pravic in pravna država, demokracija in solidarnost, soočajo z vse večjimi izzivi zaradi naraščajoče polarizacije na evropski in svetovni ravni; zato poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo strateški pristop za varstvo kulturnih pravic, svobode umetniškega izražanja in medijskega pluralizma, pa tudi pravice do svobodnega kulturnega udejstvovanja, tudi s podpiranjem razvoja kazalnikov in sistemov spremljanja na evropski ravni;

37.  se strinja, da kulturna udeležba in vsakodnevna ustvarjalnost pomembno prispevata k spodbujanju medkulturnega dialoga in vzpostavljanju zdravih družb; vendar poudarja, da je treba v instrumentih financiranja EU zagotoviti dovolj manevrskega prostora, da bi upoštevali imanentno in edinstveno vrednost dela umetnikov;

38.  opozarja, da je treba spodbuditi dostop žensk do vseh umetniških, kulturnih in ustvarjalnih poklicev, ter države članice spodbuja k odpravi ovir, ki ženskam preprečujejo dostop do vodilnih položajev v kulturnih ustanovah in fundacijah ter na akademijah in univerzah;

Gospodarska razsežnost

39.  poudarja, da bi morale Komisija in države članice z zagotavljanjem stabilne, zanesljive in trajne finančne podpore prispevati k razvoju kulturnih organizacij; obžaluje, da kljub dodani vrednosti EU, ki jo prinašajo naložbe v kulturo, Ustvarjalna Evropa predstavlja le 0,15 % celotnega proračuna EU, od tega pa je le 31 % namenjenih kulturi; ugotavlja, da se bodo razširila področja politik programa Ustvarjalna Evropa; je seznanjen s predlogom novega večletnega finančnega okvira in pozdravlja predlagano povečanje financiranja, ki je dober prvi korak, vendar poziva, naj se proračun novega programa Ustvarjalna Evropa podvoji, program pa naj postane dostopnejši manjšim organizacijam;

40.  poudarja, da je bila stopnja uspešnosti programa Ustvarjalna Evropa zaradi njegove priljubljenosti v povezavi s premajhnim financiranjem in upravno kompleksnostjo le 16,2-odstotna ter da je program privedel do velikih regionalnih in geografskih neravnovesij pri projektih, ki so prejeli podporo; opozarja, da ta dejavnik v povezavi z upravno kompleksnostjo mnoge akterje v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih odvrača od prijave ali jim jo preprečuje, kar vzbuja nezadovoljstvo s programom in ukrepi EU na kulturnem področju; zato poziva k ponovnemu razmisleku o izbirnem postopku na podlagi pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene v vmesnem ocenjevalnem poročilu;

41.  poudarja, da je treba omogočiti in poenostaviti dostop manjših kulturnih izvajalcev ter malih in srednjih podjetij do programa Ustvarjalna Evropa; v tem smislu poudarja, da je treba uvesti sklop, namenjen posebej tem izvajalcem in podjetjem, zlasti tistim na območjih, ki so jih prizadele naravne nesreče;

42.  obžaluje, da kultura in umetnost v predlogu Komisije za večletni finančni okvir nista omenjeni pri večini področij politik, h katerim prispevata, ter poziva Komisijo, naj zato v sodelovanju s kulturnimi in ustvarjalnimi sektorji razvije celostne in usklajene strategije za vključevanje kulture in umetnosti v druga področja ter posebno pozornost nameni dostopnosti financiranja za manjše organizacije;

43.  poudarja, da ima kultura povezovalen učinek, ter poziva Komisijo in države članice, naj poročajo, koliko finančnih sredstev se dodeli kulturi v vseh programih financiranja skupaj, ter zagotovijo, da ta znašajo vsaj en odstotek naslednjega večletnega finančnega okvira; poziva regije EU, naj kulturo, kulturno dediščino ter kulturne in ustvarjalne sektorje določijo kot prednostno nalogo v okviru strukturnih skladov ter spodbudijo države članice, naj v strateške cilje operativnih programov vključijo kulturno razsežnost;

44.  poziva Komisijo, naj razvije portal „vse na enem mestu“, na katerem bodo navedeni vsi obstoječi instrumenti financiranja EU na uporabniku prijazen, celovit, inovativen in učinkovit način z jasnimi navodili in podporo pri oddaji vloge;

45.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da se v okviru instrumentov financiranja EU dodeljuje dovolj sredstev na podlagi dejstva, da imajo umetniški in ustvarjalni projekti sami po sebi veliko vrednost;

46.  poziva Komisijo, naj posebno pozornost nameni kulturnim področjem, ki so ogrožena zaradi pomanjkanja financiranja ali pozornosti, na primer poezija;

47.  poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo pristop, prilagojen vsakemu posameznemu sektorju; opozarja, da so nepovratna sredstva življenjskega pomena za kulturni ekosistem kot celoto ter nujna za pravilno vrednotenje neopredmetenih sredstev in podpiranje inovativnih umetniških in kulturnih praks; priznava, da finančni instrumenti, kot so jamstva, posojila in lastna sredstva, ustrezajo dobičkonosnim projektom, vendar poudarja, da morajo nepovratna sredstva ostati glavni vir financiranja, zlasti za manjše subjekte;

48.  poziva Komisijo, naj poroča o izvajanju jamstvenega instrumenta za kulturne in ustvarjalne sektorje; obžaluje njegov omejen geografski obseg in predlaga, naj se pri obravnavi zelo majhnih akterjev zagotovi mikrofinanciranje, saj so kulturni in ustvarjalni sektorji v veliki večini sestavljeni iz malih in srednjih podjetij, od tega 95 % mikropodjetij; poudarja, da je treba zagotoviti, da bodo banke bolje vrednotile avtorske pravice in neopredmetena sredstva;

49.  spodbuja nadaljnji razvoj pobude Evropska prestolnica kulture in trajnostnega kulturnega turizma, z določanjem območij dediščine v sodelovanju s kulturnim sektorjem, skupnostmi, državljani in Unescom ter z razvojem kulturnih poti v sodelovanju s Svetom Evrope; poziva k promoviranju regij EU kot evropskih destinacij odličnosti (EDEN);

Strategija Digital4Culture

50.  ugotavlja, da so se z digitalno revolucijo korenito spremenili načini produkcije, distribucije in doživljanja umetnosti in kulture, kar predstavlja nove priložnosti, vendar obenem tudi velike izzive v zvezi z že zdaj stresnimi delovnimi pogoji umetnikov in ustvarjalcev ter grožnjo njihovemu ekonomskemu preživetju; zato poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo pravično plačilo, dostojne delovne pogoje in modernizacijo sistemov socialnega varstva za kulturne in ustvarjalne sektorje ter priznanje statusa umetnika;

51.  priznava pozitivno vlogo, ki jo imajo digitalne tehnologije pri ustvarjanju in povečevanju možnosti za ohranjanje kulturnih, umetniških, ustvarjalnih in avdiovizualnih vsebin in storitev ter dostop do njih, na primer z razširjeno in virtualno resničnostjo ter vmesnikom človek-stroj, pa tudi z ustvarjanjem izobraževalnih in pripovednih videoiger ter oblikovanjem kulturne dediščine v oblaku; v zvezi s tem poziva Evropsko komisijo in države članice, naj spodbudijo sinergije na tem področju, zlasti s programoma Digitalna Evropa in Obzorje Evropa;

52.  meni, da je varstvo avtorskih pravic ključnega pomena za prihodke v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, ter pozdravlja novi predlog direktive o avtorskih pravicah in vključene ukrepe za varstvo časopisnih hiš, premostitev vrednostne vrzeli med ustvarjalnimi industrijami in digitalnimi platformami, večjo preglednost in uravnoteženost v pogodbenih odnosih avtorjev in izvajalcev ter zaščito pred tveganjem za prisvojitev intelektualne lastnine; poudarja, da je ključno vzpostaviti pravičen digitalni trg, na katerem bodo ustvarjalci pošteno plačani;

53.  poziva Evropsko komisijo in države članice, naj zagotovijo, da za digitalne platforme, ki imajo dejavno vlogo pri distribuciji, promociji in monetizaciji vsebine, zaščitene z avtorskimi pravicami, velja jasna obveznost, da od imetnikov pravic pridobijo licence ter da umetnikom, avtorjem, časopisnim hišam, producentom, novinarjem in ustvarjalcem plačajo pravično nadomestilo za digitalno uporabo njihovih del;

54.  poudarja, da je za povečanje obstoječih sinergij pomembno ohraniti povezanost med evropsko agendo za kulturo in digitalno agendo;

55.  poudarja, da je treba zlasti pri mladoletnikih krepiti varstvo podatkov ter digitalno in medijsko pismenost, ki so najučinkovitejša rešitev pri spopadanju s pojavi, kot sta spletno manipuliranje in mikrociljanje;

56.  poudarja, da je nujno treba zagotavljati, da imajo kulturni delavci ustrezne digitalne spretnosti in znanja ter kompetence, da bi okrepili spodbujanje in uveljavljanje kulturne dediščine;

Zunanja razsežnost

57.  obžaluje, da zaščita in spodbujanje kulture nista bila vključena kot cilj v agendo za trajnostni razvoj do leta 2030; poudarja, da je kultura gonilo trajnostnega razvoja in medkulturnega dialoga ter da sosedska in mednarodna razsežnost Ustvarjalne Evrope omogočata uporabne sinergije;

58.  poziva Komisijo, naj Parlamentu redno poroča o izvajanju strategije za mednarodne kulturne povezave in poveča sredstva, namenjena delegacijam Evropske unije za pobude in projekte, povezane s promocijo kulture, tudi v sodelovanju z evropsko mrežo nacionalnih kulturnih inštitutov (EUNIC);

59.  podpira pobudo Sveta, naj se oblikuje celovit pristop k mednarodnim kulturnim povezavam, in poziva, naj se pri vseh delegacijah EU vzpostavijo kulturne informacijske točke, naj se uradniki ustrezno usposobijo ter naj sodelujejo lokalni in osnovni akterji, civilna družba ter mednarodna kulturna omrežja, tudi pri pripravljalnih ukrepih za evropske hiše kulture; ponovno zahteva, naj Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje vsaki dve leti poročata o stanju izvajanja mednarodnih kulturnih povezav;

°

°  °

60.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam držav članic.

(1)

UL C 377 E, 7.12.2012, str. 142.

(2)

UL C 93, 9.3.2016, str. 95.

(3)

UL C 238, 6.7.2018, str. 28.

(4)

UL C 247 E, 15.10.2009, str. 25.

(5)

UL C 125 E, 22.5.2008, str. 223.

(6)

UL C 377 E, 7.12.2012, str. 135.

(7)

UL C 316, 22.9.2017, str. 88.

(8)

UL C 11, 12.1.2018, str. 16.

(9)

UL C 58, 15.2.2018, str. 57.

(10)

UL C 247 E, 15.10.2009, str. 32.

(11)

Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0262.

(12)

UL C 263, 25.7.2018, str. 19.

(13)

UL L 347, 20.12.2013, str. 221.

(14)

UL C 287, 29.11.2007, str. 1.

(15)

UL C 463, 23.12.2014, str. 4.

(16)

UL C 172, 27.5.2015, str. 13.


OBRAZLOŽITEV

Evropa se sooča z več izzivi, kot so vedno večje socialne neenakosti, raznoliko prebivalstvo, populizem, radikalizacija in varnostne grožnje, ki načenjajo temelje evropske integracije ter postavljajo solidarnost med državami članicami pod vprašaj. V teh težavnih časih je pomembno, da znova odkrijemo vezi, s katerimi smo vsi povezani. Pri tem ima ključno vlogo kultura, saj se z njo oblikuje občutek pripadnosti, spodbuja aktivno državljanstvo ter opredeljujejo naše temeljne vrednote in identiteta.

Evropski kulturni in ustvarjalni sektorji pa še zdaleč niso le mehka moč, temveč dejansko sodijo med najpomembnejše prednosti EU. So ekonomsko odporni, tudi v času krize, in imajo višji delež zaposlitev mladih kot večina drugih sektorjev. Po številu zaposlitev so pravzaprav tretji največji sektor v EU, za gradbenim in živilskim, ter ustvarjajo znaten trgovinski presežek.

Doslej največji zagon na ravni EU za varovanje in spodbujanje kulture, izražen v Rimski izjavi in na vrhu v Göteborgu, v povezavi z letom kulturne dediščine 2018 pomeni edinstveno priložnost za oblikovanje skladne, celovite in trajnostne kulturne politike EU. Te priložnosti ne smemo zamuditi, če želimo zares ostati „združeni v raznolikosti“.

Namen tega samoiniciativnega poročila ni le prispevati k oblikovanju kulturnih politik in ocenjevanju rezultatov prejšnje agende, temveč tudi zagotoviti ustrezno ravnovesje med socialnimi, gospodarskimi in kulturnimi politikami ter skladnost med novo agendo in drugimi programi, kot sta Ustvarjalna Evropa in Evropa za državljane.

Kar zadeva prednostne naloge nove agende, poročevalec pozdravlja odločitev, da so strukturirane na podlagi treh razsežnosti, socialne, ekonomske in zunanje, ter da se vključi pristop, usmerjen v posamezne sektorje. Poročevalec poudarja, da bi bilo treba podpirati vse ustvarjalne in kulturne sektorje, kulturna raznolikost in medkulturni dialog pa bi morala ostati medsektorski prednostni nalogi.

Kultura ima dokazan učinek krepitve socialne kohezije, vključenosti, dialoga in medsebojnega razumevanja ter oblikovanja občutka pripadnosti. Izjemno pomembna je za krepitev vloge ljudi prek kulturnega udejstvovanja in ustvarjanja. To zadeva vse socialno-ekonomske in starostne skupine, vključno z manjšinami, migranti, mladimi in starejšimi, invalidi ter ljudmi z manj priložnostmi. Največja prednost evropske kulture je njena raznolikost pogledov, glasov in izrazov, ki jo je treba ohraniti, krepiti in spodbujati.

Za uspešnost evropskega kulturnega prostora je bistvena mobilnost umetnikov in kulturnih delavcev, ki je osnovni pogoj za spodbujanje kulturne raznolikosti in sodelovanja. Poročevalec zato pozdravlja, da se namerava nadalje razviti program mobilnosti umetnikov in kulturnih delavcev, ter poziva k odstranitvi preostalih ovir, kot so vizumi in možnost dvojne obdavčitve.

Med prednostnimi nalogami nove kulturne politike bo tudi povečevanje sinergije med izobraževanjem in kulturo. Treba je priznati vrednost kulturnega in umetniškega izobraževanja, in sicer tako, da se pristop k izobraževanju s poudarkom na naravoslovju, tehnologiji, inženirstvu in matematiki spremeni, da bo vključeval tudi umetnost.

Ne glede na ambicioznost nove agende pa je ta lahko uspešna le, če jo spremlja trajnostna in povečana finančna podpora kulturi. Poročevalec poudarja, da je bila stopnja uspešnosti programa Ustvarjalna Evropa zaradi njegove priljubljenosti v povezavi z bistveno premajhnim financiranjem v obdobju 2014–2017 le 16,2-odstotna, pri projektih sodelovanja pa 14-odstotna. To pomeni, da skoraj 85 % projektov, tudi številni visokokakovostni, ki prestanejo postopek prijave, ki predstavlja veliko birokratsko breme, ne prejme nobene podpore. Ta dejavnik mnoge akterje v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih odvrača od prijave ali jim jo celo preprečuje, čeprav imajo na voljo premalo finančnih sredstev.

Poročevalec zato poziva, naj se podvojijo proračunska sredstva za program Ustvarjalna Evropa ter naj se razvije celostna in usklajena strategija za vključevanje kulture v druga področja. V zvezi s tem poziva Komisijo in države članice, naj poročajo, koliko finančnih sredstev je trenutno namenjenih kulturi v vseh programih financiranja skupaj, ter zagotovijo, da ta znašajo vsaj en odstotek naslednjega večletnega finančnega okvira. Poročevalec tudi poziva Komisijo, naj razvije spletišče oz. portal „vse na enem mestu“, na katerem bodo navedeni vsi obstoječi instrumenti financiranja EU na uporabniku prijazen, celovit in učinkovit način.

Music Moves Europe (Glasba premika Evropo)

Glasbeni sektor Evrope je zelo dinamičen, saj zagotavlja milijon delovnih mest in 25 milijard EUR prometa. Evropa je domača celina nekaterih vodilnih svetovnih ustvarjalcev, skladateljev, založb, prizorišč, festivalov in platform pretočnega predvajanja glasbe. Kljub temu ima glasbeni sektor še vedno občutno premalo sredstev, doslej je prejel le tri odstotke vseh proračunskih sredstev programa Ustvarjalna Evropa, kar nikakor ne odseva njegovega ekonomskega, socialnega in kulturnega prispevka. Poročevalec močno podpira pripravljalni ukrep Evropskega parlamenta Music Moves Europe (Glasba premika Evropo), ki je pomemben prvi korak pri spodbujanju ustvarjalnosti, raznolikosti in inovacij v evropskem glasbenem sektorju, ter pozdravlja sektorsko ukrepanje Komisije na področju glasbe v okviru programa Ustvarjalna Evropa. Poudarja, da se je treba še posebej osredotočiti na manjše akterje, saj je v sektorju glasbenih posnetkov 99 % založb malih in srednjih podjetij, ki izdajo 80 % nove glasbe.

Zunanja razsežnost

Kulturne izmenjave lahko močno povezujejo ljudi iz različnih etničnih, verskih in socialnih okolij, saj krepijo medkulturni dialog in medsebojno razumevanje. Kulturne povezave so bile skozi celotno zgodovino EU temeljno gonilo socialne kohezije in trajnostnega razvoja. Imajo ključno vlogo pri krepitvi zmogljivosti civilne družbe in medosebnih stikov ter pri preprečevanju radikalizacije z namenom varstva kulturne dediščine ter sodelovanja pri preprečevanju in reševanju konfliktov ter odpornosti proti njim. Kultura bi zato morala postati bistven del političnega dialoga s tretjimi državami in treba jo je sistematično vključevati v projekte in programe zunanjega delovanja. Poročevalec poziva k izvajanju strategije za zunanje kulturne povezave, pri čemer naj se ustrezna pozornost nameni lokalnim, osnovnim kulturnim organizacijam in akterjem. Cilj ni izvažati evropsko kulturo, temveč spletati vezi ter poglobiti medkulturni dialog in miroljubne odnose.

Poročevalec priznava, da so omenjeni vidiki pomembni, vendar vztraja, da bi moralo med njimi vedno obstajati ravnovesje in da je glavni cilj kulturnih politik vrednost kulture sama na sebi. Poročevalec poudarja, da bi se moralo dodeljevati dovolj sredstev na podlagi dejstva, da imajo umetniški in ustvarjalni projekti sami na sebi veliko vrednost, ter da bi bilo treba potrebo po odzivanju na nove, nepredvidene okoliščine, kot je vključevanje migrantov, podpreti z novimi sredstvi, ne pa ogrožati že dogovorjenih ciljev in programov na področju kulture.

Poročevalec pozdravlja strategijo digital4culture, saj so se z digitalno revolucijo korenito spremenili načini produkcije, distribucije in doživljanja umetnosti in kulture, kar predstavlja nove priložnosti za razširjanje vsebin, vendar obenem tudi velike izzive v zvezi z že zdaj stresnimi delovnimi pogoji umetnikov in ustvarjalcev ter grožnjo njihovemu ekonomskemu preživetju. Poročevalec poudarja, da je varstvo avtorskih in sorodnih pravic ključnega pomena za prihodke v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih.

Ker brez umetnikov ni umetnosti, poročevalec poudarja, da je treba zaščititi ustvarjalce v digitalnem okolju, zato pozdravlja predlog direktive o avtorskih pravicah. Evropsko komisijo in države članice poziva, naj zagotovijo, da za digitalne platforme, ki imajo dejavno vlogo pri distribuciji, promociji in monetizaciji vsebine, zaščitene z avtorskimi pravicami, velja jasna obveznost, da od imetnikov pravic pridobijo licence ter da umetnikom, avtorjem, časopisnim hišam, producentom, novinarjem in ustvarjalcem plačajo pravično nadomestilo za digitalno uporabo njihovih del. Pomembno je jasno navesti, da izjeme glede odgovornosti lahko veljajo le za resnično nevtralne in pasivne ponudnike spletnih storitev, kot je to določeno v direktivi o elektronskem poslovanju in sodni praksi Sodišča Evropske unije.

Z evropskim letom kulturne dediščine se je spodbudilo sodelovanje številnih akterjev civilne družbe in javnih organov po celotni EU ter dokazalo, da je kulturo mogoče in treba vključevati v vsa področja. Skrajni čas je, da se zagotovi trajnostna razsežnost te pobude, tako na vsebinski kot na organizacijski ravni, da ta prizadevanja ne bodo zaman. Poročevalec poudarja, da je treba upoštevati tako snovne kot nesnovne elemente kulturne dediščine ter preučiti njihovo povezanost s sodobno kulturo in ustvarjanjem.

Poročevalec poudarja, da je treba nujno razviti nove pristope k zbiranju podatkov za vse kulturne in ustvarjalne sektorje ter uporabljati več kvalitativnih kazalnikov, da bi bolje oblikovali kulturne politike in merili njihov učinek. Trenutno obstaja zelo velika vrzel med javnim sektorjem, ki ima na voljo vse manj podatkov, ter digitalnimi operaterji z obsežnimi zbirkami informacij. Ker je digitalno razširjanje evropske umetnosti izjemno pomembno, poročevalec nazadnje tudi priporoča, naj se razvije evropska digitalna platforma za dostop do licenciranih filmov EU.


INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

20.11.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

21

4

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Isabella Adinolfi, Dominique Bilde, Nikolaos Hundis (Nikolaos Chountis), Silvia Costa, Mircea Diaconu, Damian Drăghici, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), María Teresa Giménez Barbat, Jorgos Gramatikakis (Giorgos Grammatikakis), Petra Kammerevert, Svetoslav Hristov Malinov, Rupert Matthews, Luigi Morgano, Yana Toom, Helga Trüpel, Sabine Verheyen, Julie Ward, Teodoros Zagorakis (Theodoros Zagorakis), Bogdan Andrzej Zdrojewski, Milan Zver

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Norbert Erdős, Santiago Fisas Ayxelà, Dietmar Köster, Emma McClarkin, Michel Reimon

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Nicola Danti, Tomáš Zdechovský


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

21

+

ALDE

Mircea Diaconu, María Teresa Giménez Barbat

EFDD

Isabella Adinolfi

PPE

Norbert Erdős, Santiago Fisas Ayxelà, Svetoslav Hristov Malinov, Sabine Verheyen, Teodoros Zagorakis (Theodoros Zagorakis), Tomáš Zdechovský, Bogdan Andrzej Zdrojewski, Milan Zver

S&D

Silvia Costa, Nicola Danti, Damian Drăghici, Jorgos Gramatikakis (Giorgos Grammatikakis), Petra Kammerevert, Dietmar Köster, Luigi Morgano, Julie Ward

VERTS/ALE

Michel Reimon, Helga Trüpel

4

-

ECR

Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Emma McClarkin, Rupert Matthews

ENF

Dominique Bilde

2

0

ALDE

Yana Toom

GUE/NGL

Nikolaos Hundis (Nikolaos Chountis)

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 10. december 2018Pravno obvestilo