Postopek : 2018/2097(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0392/2018

Predložena besedila :

A8-0392/2018

Razprave :

PV 11/12/2018 - 16
CRE 11/12/2018 - 16

Glasovanja :

PV 12/12/2018 - 12.15
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0513

POROČILO     
PDF 541kWORD 62k
26.11.2018
PE 626.935v02-00 A8-0392/2018

Letno poročilo o izvajanju skupne zunanje in varnostne politike

(2018/2097(INI))

Odbor za zunanje zadeve

Poročevalec: David McAllister

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 MANJŠINSKO MNENJE
 INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

Letno poročilo o izvajanju skupne zunanje in varnostne politike

(2018/2097(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju letnega poročila Sveta Evropskemu parlamentu o skupni zunanji in varnostni politiki (SZVP),

–  ob upoštevanju členov 21 in 36 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju Ustanovne listine Organizacije združenih narodov,

–  ob upoštevanju Helsinške sklepne listine iz leta 1975, ki jo je objavila Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE),

–  ob upoštevanju Severnoatlantske pogodbe,

–  ob upoštevanju skupne izjave o sodelovanju EU in zveze NATO z dne 10. julija 2018,

–  ob upoštevanju izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o politični odgovornosti,

–  ob upoštevanju globalne strategije za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije iz leta 2016,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 7. junija 2017 z naslovom Strateški pristop k odpornosti pri zunanjem delovanju EU (JOIN(2017)0021),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A8-0392/2018),

A.  ker je varnostno okolje EU sedaj bolj nestabilno, nepredvidljivo, zapleteno in negotovo kot kadar koli od konca hladne vojne, prežemajo pa ga konflikti med državami, naravne nesreče, terorizem, propadle države, kibernetski napadi in hibridno vojskovanje; ker sedanje politike EU morda ne zadostujejo več za spodbujanje stabilnega in uspešnega sosedstva; ker ima EU vedno večjo odgovornost ohraniti svojo lastno varnost ob zagovarjanju svojih interesov in vrednot;

B.  ker ima zunanje delovanje EU neposreden učinek na življenja naših državljanov v Evropski uniji in zunaj nje, tako v obliki podpiranja miru, gospodarskega sodelovanja, varnosti in stabilnosti znotraj in zunaj naših meja, preprečevanja kriz, preden nastopijo, njihovega upravljanja, da bi preprečili učinek prelitja, kot omogočanja mirnega reševanja sporov;

C.  ker se število prebivalcev v EU zmanjšuje in naj bi po napovedih okoli leta 2050 predstavljalo le 5 % svetovnega prebivalstva, pri čemer je leta 1960 predstavljalo 13 %;

D.  ker naj bi do več kot polovice rasti svetovnega prebivalstva do leta 2050 prišlo v Afriki, ki naj bi predstavljala 1,3 milijarde od 2,4 milijarde dodatnih ljudi na planetu; ker bo koncentracija te rasti v nekaterih najrevnejših državah privedla do številnih novih izzivov, ki bodo, če se ne bodo začeli reševati takoj, uničujoče vplivali tako na zadevne države kot na Evropsko unijo;

E.  ker se pričakuje, da bi lahko Kitajska, ZDA in Indija do leta 2050 postale vodilne gospodarske sile in imele še večji politični vpliv, medtem ko pri dolgoročni prerazporeditvi gospodarskega in političnega vpliva nobeno od največjih gospodarstev sveta ne bo država članica EU, in ker bo Evropska unija tako soočena z zelo drugačnim svetovnim ravnovesjem, za katerega bodo potrebna obnovljena prizadevanja za okrepitev obstoječih institucij svetovnega upravljanja;

F.  ker je za novo svetovno ureditev vedno bolj značilna asimetričnost, pri čemer so v zadnjem desetletju številni nedržavni akterji razširili svoj vpliv: od nevladnih organizacij, ki zagovarjajo človekove pravice, pravično trgovino in trajnostno upravljanje naravnih virov, do nadnacionalnih korporacij, ki vplivajo na vladne politike, in aktivistov družbenih medijev, ki pozivajo k demokratičnim spremembam; ker poskušajo mednarodne skupine organiziranega kriminala in teroristične organizacije spodkopati demokratična načela; ker je kljub temu multilateralizem, ki ga Evropa močno zagovarja, vedno bolj vprašljiv, vendar noben državni ali nedržavni akter v vzponu ne more vsiliti neizpodbitnega svetovnega nazora;

G.  ker je globalizacija povečala medsebojno odvisnost, pri čemer imajo odločitve, sprejete v Pekingu ali Washingtonu, neposreden učinek na naša življenja; ker je zaradi medsebojne odvisnosti prišlo do zavedanja v svetovnem javnem mnenju o potrebi po nadnacionalnih rešitvah za obravnavanje nadnacionalnih problemov in po večstranskih organizacijah za izboljšanje globalnega upravljanja;

H.  ker skoraj četrtina svetovnega prebivalstva živi v nestabilnih državah ali družbah; ker so te države in družbe vse bolj gojišče socialno-ekonomske neenakosti, ki je skupaj s podnebnimi spremembami neposredni izziv za stabilnost, demokracijo in mir;

I.  ker so težnjo EU, da prevzame vodilno vlogo in okrepi svoj vpliv v svetu, ogrozile finančna kriza, njeno obvladovanje migracijske in begunske krize brez primere, porast evroskepticizma, širjenje kriz v naši bližini, pomanjkanje doslednosti v zunanji politiki, porast skepticizma v evropskem javnem mnenju o uporabi oboroženih sil v tujini ter odsotnost učinkovite strateške avtonomije EU, zaradi česar je prisotna nagnjenost k odzivanju na dogodke, ne pa k njihovemu oblikovanju; ker EU kljub temu ohranja vodilno vlogo na področju regulativnih standardov;

J.  ker so nekatere zahodne demokracije postale bolj ranljive, protekcionistične in se vse bolj obračajo vase, poleg tega pa se nagibajo k skrajnostim v času, ko je večstransko sodelovanje edini način učinkovitega odzivanja na globalne spremembe; ker poskušajo sile, kot sta Kitajska ali Rusija, napolniti to praznino in ne želijo sprejeti, temveč izzvati obstoječe globalno upravljanje, temelječe na mednarodnem pravu; ker imata omenjeni državi drugačen pristop k razvojnemu sodelovanju, ki ni vezan na izboljšanje načel pravne države ali druge demokratične reforme;

K.  ker je skupni celoviti načrt ukrepanja z Iranom pomemben multilateralni dosežek na poti proti stabilnosti in miru na Bližnjem vzhodu; ker je odločitev predsednika Trumpa, da se umakne iz skupnega celovitega načrta ukrepanja in naloži sekundarne sankcije za evropska podjetja, ki legitimno poslujejo z Iranom, globoko obžalovanja vredna in ogroža evropsko ekonomsko suverenost, s tem pa izpostavlja problematično zanašanje EU na dolarski trgovalni sistem; ker so EU in države članice ponovno izkazale zavezanost skupnemu celovitemu načrtu ukrepanja ter sprejele ukrepe, s katerimi bodo zaščitile legitimne evropske ekonomske interese;

L.  ker ISIS, Al Kaida in druge mednarodne teroristične organizacije še vedno pomembno ogrožajo Evropo in države sveta;

M.  ker evropska varnost temelji na ambiciji skupne strateške neodvisnosti, poudarjeni v globalni strategiji Unije; ker je treba ambiciozno, verodostojno in učinkovito skupno zunanjo politiko podpreti z ustreznimi finančnimi viri in sredstvi ter podkrepiti s skladnim, pravočasnim in doslednim pristopom držav članic;

1.  poudarja, da je prišel čas, da Evropska unija svojo usodo vzame v svoje roke; meni, da bi EU morala sprejeti svojo vlogo polnopravne, suverene politične in gospodarske sile v mednarodnih odnosih, ki pomaga reševati konflikte po vsem svetu in oblikuje globalno upravljanje; zato poudarja, da je potrebna resnično skupna evropska zunanja in varnostna politika, ki bo temeljila na strateški avtonomiji in njenem vključevanju, tudi v smislu zmogljivosti, na področjih industrije in operacij, da bi spodbujali naše skupne interese, pa tudi naša načela in vrednote;

2.  je prepričan, da se nobena država članica EU ne more sama učinkovito odzvati na današnje globalne izzive; meni, da lahko države članice z združevanjem svoje moči v okviru EU uveljavljajo vpliv na svetovnem prizorišču, ki ga sicer ne bi imele; je prepričan, da ima 28 držav članic, ki si skupaj prizadevajo za usklajena in enotna stališča ter predstavljajo 500 milijonov državljanov, večji vpliv v mednarodnih pogajanjih, pri spodbujanju človekovih pravic in odgovornosti ter pri določanju mednarodnih pravil in političnih, demokratičnih, okoljskih, socialnih in ekonomskih standardov; verjame tudi, da lahko globalizacija pod varstvom socialnega modela EU pomeni priložnost za državljane EU, ne pa grožnje, kar je priložnost, ki jo morajo evropski in nacionalni voditelji jasno in pozitivno sporočiti;

3.  obžaluje, da države članice vse prepogosto prednost namenijo svojim nacionalnim interesom, ne glede na morebitne posledice na evropski ravni, s čimer ogrožajo enotnost, doslednost in učinkovitost EU ter posledično njeno verodostojnost kot globalnega akterja; poziva k boljši delitvi odgovornosti, večji solidarnosti in boljšemu usklajevanju med EU in državami članicami; želi spomniti, da morajo biti zunanje politike Unije usklajene med seboj, pa tudi z drugimi politikami z zunanjo razsežnostjo, prav tako pa morajo biti usklajene z mednarodnimi partnerji; verjame, da je dobro sodelovanje med državami članicami bistveno za zaščito naše demokracije, naših skupnih vrednot, naše svobode ter naših socialnih in okoljskih standardov; poudarja, da je treba razširiti sodelovanje med državami članicami, partnerskimi državami in mednarodnimi organizacijami;

4.  želi spomniti, da je ob upoštevanju 28 držav članic kot celote EU največje svetovno gospodarstvo z več kot pol milijarde prebivalcev in da je euro druga najpomembnejša rezervna valuta; poudarja, da je EU – na osnovi skupnih prispevkov institucij EU in posameznih držav članic – poleg tega tudi največja svetovna donatorica razvojne pomoči;

5.  poudarja, da so za evropski pristop k zunanjim odnosom značilni:

–  spodbujanje in varovanje univerzalnih vrednot, kot so mir, demokracija, enakost, pravna država in spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vključno s pravicami manjšin;

–  zavezanost multilateralizmu in na pravilih temelječi mednarodni ureditvi, s podporo sistemu OZN in regionalnim organizacijam, kot je OVSE;

–  poudarek na preprečevanju in obvladovanju, mediaciji ter mirnem reševanju konfliktov, gradnji miru in vzpostavljanju institucij;

–  spodbujanje trajnostnega razvoja, pomoči in gospodarskega sodelovanja, pravične trgovine, podnebju prijaznih sporazumov in alternativnih virov energije;

6.  poudarja, da bi morala EU ostati zvesta svojim načelom demokracije, človekovih pravic in pravne države, kot so zapisana v pogodbah; poudarja, kako pomembno je oceniti, ali je spodbujanje teh načel v tretjih državah uspešno, in ovrednotiti prostor za dodatne izboljšave; poudarja, da bo EU sloves podpornice teh načel ubranila le, če bo zagotovila, da bodo točno ta načela varovana in upoštevana v vseh njenih državah članicah;

7.  poleg tega spodbuja pristop, da bi se v zvezi z državami, ki nazadujejo v smislu upravljanja, demokracije in človekovih pravic, razmislilo o politiki „manj za manj“; meni, da bi morala EU učinkoviteje uporabljati svoje instrumente zunanje politike, vključno s trgovinskimi in razvojnimi instrumenti, kot so dvostranskimi sporazumi s tretjimi državami, kadar pride do kršitev demokratičnih standardov in človekovih pravic, pri tem pa zlasti zagotoviti, da se noben sporazum ne bo ratificiral, dokler ne bodo dosežene referenčne vrednosti na področju človekovih pravic; poziva EU in države članice, naj sprejmejo odločbe o odvzemu premoženja nepojasnjenega izvora za boj proti korupciji v tretjih državah; želi spomniti, da so gospodarske sankcije zmogljivo orodje prisilne diplomacije; ugotavlja, da se na ravni Unije v nekaterih primerih ne sledi stališčem zunanje politike, ki jih je sprejel Parlament, in vztraja, da jih morata Svet in Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD) v večji meri upoštevati;

8.  poziva ESZD, Komisijo, Svet in posamezne države članice, naj delujejo strateško, tako da sprejmejo celovit pristop in uporabijo vsa razpoložljiva sredstva, vključno s trgovinskimi, razvojnimi, diplomatskimi, civilnimi in vojaškimi orodji Skupne varnostne in obrambne politike (SVOP), pa tudi strateško komuniciranje in javno diplomacijo, da bi okrepile geopolitični vpliv EU in njeno splošno podobo v svetu ter zaščitile njene interese, med drugim tako, da okrepijo gospodarsko suverenost in povečajo strateško avtonomijo EU; poudarja dopolnjujočo vlogo, ki jo lahko imajo v tem procesu okoljska, kulturna in akademska diplomacija ter druge oblike „alternativne“ diplomacije;

9.  poziva, naj se za zunanje delovanje EU v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira (2021–2027) zagotovijo ustrezna finančna sredstva in naj EU svoja sredstva osredotoči na strateške prednostne naloge; želi spomniti, kako pomembna je vloga zunanjih finančnih instrumentov EU pri spodbujanju zunanjepolitičnih interesov EU; poudarja, kako pomembno je okrepiti skladnost, učinkovitost, odzivnost in prilagodljivost instrumentov za zunanje financiranje; poudarja, da je treba v nadzor nad instrumenti in njihovo strateško usmerjanje ustrezno vključiti Parlament; meni, da vedno večji izzivi v sosedstvu EU in dlje zahtevajo bistveno višje odobritve za zunanje delovanje in znatno okrepitev civilnih misij SVOP;

10.  poziva ESZD, naj oblikuje „koalicije na podlagi vprašanj“ s podobno mislečimi državami, da bi podprla in spodbudila mednarodno ureditev na podlagi pravil, multilateralizem ter prosto in pravično trgovino ter si prizadeva za sodelovanje pri rešitvah za globalne izzive, vključno s spreminjajočim se ravnotežjem moči; poziva ESZD, naj sodeluje s silami v vzponu pri zagotavljanju svetovnih javnih dobrin, kot sta mir in varnost, tudi tako, da z njimi sodeluje pri operacijah preprečevanja in obvladovanja kriz po svetu, blažitvi podnebnih sprememb, vključno s trajnostnim upravljanjem naravnih virov, čistim zrakom in vodo ter neonesnaženo zemljo, pa tudi pri zagovarjanju in spodbujanju človekovih pravic in finančne stabilnosti; želi spomniti, kako pomembni so medparlamentarni odnosi za podpiranje teh ciljev;

11.  obsoja dejstvo, da Rusija vedno znova uporablja pravico veta v Varnostnem svetu OZN, in meni, da s tem spodkopava mednarodna prizadevanja za mir in rešitev konfliktov; ugotavlja, da zastoji v Varnostnem svetu OZN ovirajo ukrepanje mednarodne skupnosti in preprečujejo reševanje kriz; ponovno poziva države članice, naj podprejo reformo sestave in delovanja Varnostnega sveta; poudarja, da je EU zavezana krepitvi mednarodne vloge OZN;

12.  je seznanjen, da ima EU pomembno vlogo pri umiritvi in reševanju zunanjepolitičnih kriz, ko na primer nekatere države članice prevzamejo vodstvo pod okriljem Unije kot celote, kot so normandijska četverica ali pogajanja EU3+3 z Iranom; meni, da bi si sicer bilo treba prizadevati za dolgoročno okrepitev varnostnega in obrambnega sodelovanja, da pa bi lahko, kjer je to ustrezno, ustanovitev priložnostnih koalicij držav članic, ki lahko hitro posredujejo v odziv na mednarodne krize, zagotovilo, da bo zunanje delovanje EU postalo kratkoročno prožnejše in bolj odzivno v spreminjajočih se razmerah, saj bi se zmanjšal pritisk glede doseganja splošnega soglasja med državami članicami;

13.  pozdravlja vedno večjo vlogo EU, tudi njenih civilnih in vojaških misij SVOP, pri ohranjanju miru, preprečevanju konfliktov, krepitvi mednarodne varnosti in pokonfliktni obnovi kot sredstvu za zagotovitev dolgotrajnega miru; želi spomniti, da je reševanje konfliktov uspešnejše, kadar pri procesu uradno sodelujejo ženske, in poziva k njihovi večji udeležbi pri tovrstnih misijah;

14.  se zaveda, da bližina groženj določa politične prednostne naloge; kljub temu poziva vse države članice, naj spoštujejo načelo solidarnosti, ki je zapisano v Pogodbah (člen 80 Pogodbe o delovanju Evropske unije) in sprejmejo potrebne ukrepe za skupno odzivanje na migracijsko krizo, tako kot so se vse države članice s solidarnostjo odzvale na izzive, ki jih pomenita odločna Rusija in Kitajska v ekonomskem in varnostnem okviru; prav tako meni, da so sedanje krize preizkusile pripravljenost držav članic za učinkovitejše sodelovanje pri obravnavanju skupnih izzivov; poziva k nadaljnji humanitarni pomoči prebivalcem, ki jih je prizadel konflikt;

15.  ugotavlja, da sta notranja in zunanja varnost vedno bolj prepleteni; poudarja, da je treba okrepiti notranjo odpornost EU na zunanje vmešavanje in določiti skupno strategijo z mednarodnimi partnerji, in sicer v smislu varovanja kritične infrastrukture ter temeljnih institucij in simbolov naših demokracij; podpira Komisijo in podpredsednico/visoko predstavnico pri nadaljnjem povečanju odpornosti EU – v okviru strategije za zmanjšanje tveganj – na teroristične napade, zlasti na džihadistični terorizem kot enega glavnih izzivov za javno varnost v EU dandanes, radikalizacijo, ponavljajočo se uporabo kemičnega orožja, propagando, dezinformacijske kampanje v spletu in zunaj njega, ruske poskuse izvedbe kibernetskih napadov in vmešavanja v predvolilne in referendumske kampanje ter druge hibridne grožnje, za katere so potrebni hitri, odločni in usklajeni protiukrepi; poudarja, da bi bilo treba sprejeti vse razpoložljive ukrepe, da bi preprečili vmešavanje pri volitvah v Evropski parlament leta 2019;

16.  poudarja, da se čezatlantsko partnerstvo kratkoročno sooča s številnimi izzivi in motnjami, da pa ostaja nepogrešljivo za varnost in blaginjo na obeh straneh Atlantika; obžaluje postopen umik ZDA iz multilateralne svetovne ureditve, ki temelji na pravilih, in sicer njihov umik iz Pariškega sporazuma, skupnega celovitega načrta ukrepanja, sporazuma o čezpacifiškem partnerstvu in Sveta OZN za človekove pravice, dejstvo, da so prenehale financirati UNRWA ter različne agencije OZN in večstranske forume, ter njihove napade na Mednarodno kazensko sodišče (MKS); poziva EU, naj izkaže enotnost, odločnost in sorazmernost v svojih odzivih na takšne odločitve, ponovno potrdi popolno podporo skupnemu celovitemu načrtu ukrepanja, zagotovi oprijemljive ekonomske rezultate z Iranom ter evropska podjetja, ki vlagajo v Iran, zaščiti pred sankcijami ZDA; prav tako poziva, naj EU okrepi prizadevanja v okviru diplomacije na področju podnebnih sprememb ter vključi upoštevanje Pariškega sporazuma v vse trgovinske in naložbene sporazume;

17.  poudarja, da mora biti vlaganje v stabilnost in blaginjo Zahodnega Balkana še naprej ena glavnih prednostnih nalog Evropske unije; ponovno izraža, da mora evropska perspektiva za države Zahodnega Balkana voditi k polnopravnemu članstvu zadevnih držav, če bodo izpolnjeni vsi pogoji; poudarja, da proces širitve temelji na dosežkih, izhaja iz strogih in pravičnih pogojev v skladu s strogo uporabo københavnskih meril in mora biti odvisen le od konkretnih rezultatov, ki jih doseže vsaka posamezna država v zvezi z vprašanji, kot so korupcija, praksa pranja denarja, preglednost in neodvisnost sodstva; ponavlja, kako pomembno je v tem procesu spodbujati reforme, potrebne za na pravilih temelječo, sodelovalno politično in ekonomsko mednarodno ureditev s poudarkom na pravni državi, spoštovanju človekovih pravic, zlasti pravic manjšin, spravi in dobrih sosedskih odnosih, varnosti in migracijah, socialno-ekonomskem in trajnostnem razvoju, prometni in energetski povezljivosti, varstvu okolja ter digitalni agendi;

18.  se zaveda pomena stabilnosti vzhodnega sosedstva za stabilnost Unije in spodbuja razvoj še tesnejših odnosov z vzhodnim partnerstvom; poziva Komisijo in ESZD, naj še naprej izkoriščata preobrazbeno moč EU na njenih vzhodnih mejah in pri tem krepita gospodarske vezi in vezi povezljivosti z uporabo trgovinskih in pridružitvenih sporazumov, dostopa do enotnega trga in poglobljenih medosebnih stikov, tudi prek poenostavitve vizumskih postopkov in liberalizacije vizumskega režima, če so izpolnjene vse zahteve, kot spodbud za demokratične reforme ter sprejetje evropskih pravil in standardov; poleg tega poziva ESZD, naj spremlja demokratične procese v svojem neposrednem sosedstvu in zagotovi, da se demokratični napredek ne bo ustavil ali izničil;

19.  ponovno poudarja zavezanost EU podpori suverenosti, neodvisnosti in ozemeljski celovitosti njenih partnerjev; poudarja, da je treba vse zamrznjene konflikte obravnavati v skladu z mednarodnim pravom, normami in načeli, povečati podporo prebivalcem, notranje razseljenim osebam in beguncem, ki so jih prizadeli konflikti, ter se boriti proti poskusom destabilizacije iz tretjih držav, zlasti Rusije; ponovno izraža obsojanje nezakonite priključitve Krima in vojaškega posredovanja v vzhodni Ukrajini, ki ju je izvedla Rusija; poziva k nadaljnjim prizadevanjem za zagotovitev izvajanja sporazumov iz Minska in poziva k podaljšanju sankcij EU proti Rusiji, dokler ne bo upoštevala teh sporazumov; obsoja tudi nadaljnjo militarizacijo in vse slabše varnostne in humanitarne razmere na gruzijskih zasedenih ozemljih Abhaziji in Južni Osetiji ter poziva Rusijo, naj izpolni svoje obveznosti v okviru sporazuma o premirju iz leta 2008, pri katerem je posredovala EU;

20.  želi spomniti, da je Sredozemlje meja med najmanj enakopravnimi regijami na svetu; ponavlja, da je nujno treba pravičen gospodarski in družbeni razvoj južnega Sredozemlja in podsaharske Afrike ter pomagati državam pri odpravi temeljnih vzrokov nestabilnosti, kot so oboroženi konflikti, nedemokratično in neučinkovito upravljanje, korupcija in podnebne spremembe, tako da se ustvarijo lokalne gospodarske priložnosti, zlasti za mlade in ženske ter zlasti v državah porekla migrantov, in sicer tako, da se sodeluje z ustreznimi akterji na terenu in vključijo lokalne skupnosti; je seznanjen s predlogom predsednika Komisije Junckerja o predlogu ustanovitve novega zavezništva za trajnostne naložbe in delovna mesta med Evropo in Afriko, njegovo pobudo za preoblikovanje različnih evropsko-afriških trgovinskih sporazumov v enoten prostotrgovinski sporazum med celinama, ki je lahko uspešen le, če se predstavi kot gospodarsko partnerstvo med enakopravnimi partnerji in če je mogoče ustvariti učinkovito okolje, naklonjeno podjetjem in naložbam; spodbuja EU, naj uporabi druge mehanizme evropske sosedske politike, da bi še povečala sodelovanje med Unijo, državami partnericami južnega sosedstva in glavnimi regionalnimi akterji, pri regionalnih vprašanjih, kot so dobro upravljanje, varnost, energija in boj proti podnebnim spremembam; ponovno izraža podporo za stabilizacijsko območje EU v okviru SVOP in poziva k njegovi okrepitvi;

21.  poudarja, da mora EU prevzeti vodilno vlogo na Bližnjem vzhodu in v Perzijskem zalivu, s svojo odločno mehko močjo in popolnim izvajanjem vseh obstoječih pridružitvenih sporazumov; globoko obžaluje odločitev vlade ZDA, da preseli ameriško veleposlaništvo v Izraelu iz Tel Aviva v Jeruzalem; poziva, naj bo EU gonilna sila pri obnovitvi resničnega mirovnega procesa na Bližnjem vzhodu, katerega cilj bo rešitev z dvema državama; ponovno potrjuje, da ima proces iz Ženeve, ki ga vodi OZN, prednost pri reševanju konflikta v Siriji v skladu z resolucijo Varnostnega sveta OZN št. 2254; obsoja rusko in iransko podporo Asadovemu režimu, njegove vojne zločine in zločine proti človečnosti ter poziva EU in države članice, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, da bi zaustavili zločine nad sirskim prebivalstvom in zlasti uporabo kemičnega orožja proti njemu;

22.  poudarja, da je krepitev regionalne varnosti v indopacifiški regiji ključnega pomena za interese EU in njenih držav članic; vse zadevne strani v regiji poziva, naj razlike premoščajo na miren način in naj se vzdržijo enostranskih ukrepov za spreminjanje trenutnega stanja, tudi v Vzhodno- in Južnokitajskem morju, da se ohrani regionalna varnost; spodbuja hitro nadaljevanje dvostranskih pogovorov med Kitajsko in Tajvanom ter ponovno izraža podporo smiselni udeležbi Tajvana v mednarodnih organizacijah, mehanizmih in dejavnostih; podpira ukrepe za poglobitev odnosov med Evropsko unijo, njenimi državami članicami in partnerji v Aziji, ter spodbuja sedanje gospodarsko, diplomatsko in varnostno sodelovanje;

23.  po nedavnih predsedniških in parlamentarnih volitvah v regiji ponovno potrjuje svojo zavezanost nadaljnjemu vzpostavljanju trdnih odnosov z državami Latinske Amerike, pri čemer se bo spodbujalo varovanje demokracije, pravne države in človekovih pravic kot temeljev za poglobljeno povezovanje in sodelovanje; izraža globoko zaskrbljenost zaradi pomanjkanja spoštovanja demokracije, človekovih pravic in pravne države na Kubi, v Nikaragvi in Venezueli; je zaskrbljen zaradi razvoja dogodkov po volitvah v Braziliji in izraža upanje, da bo nova vlada ostala na poti demokracije in pravne države; izraža pohvalo prizadevanjem vseh strani, vključenih v mirovni proces v Kolumbiji; ponovno izraža polno podporo temu mirovnemu procesu in njegovemu dejanskemu izvajanju;

24.  meni, da mehka moč in vzpostavljanje institucij sama, kljub svoji pomembnosti, ne moreta zadostovati za vplivanje na svet, v katerem sta politika moči in trda moč vedno bolj pomembni; meni, da bo učinkovitost zunanje politike EU na koncu v veliki meri odvisna od učinkovite kombinacije orodij trde in mehke moči, vključno z odprtim dialogom, od njene zmožnosti biti zgled ter od sredstev in zmogljivosti, ki jo podpirajo, vključno z ustreznimi finančnimi sredstvi, učinkovitim multilateralizmom, kombinacijo mehke moči in verodostojne trde moči, združevanjem vojaških zmogljivosti ter pripravljenostjo držav članic, da se odpovejo odločanju v tem okviru ter sodelujejo z Natom in drugimi podobno mislečimi državami;

25.  pozdravlja okrepljeno sodelovanje na področju obrambe med državami članicami EU in ukrepe, sprejete za povečanje vojaške avtonomije EU, in sicer ustanovitev evropskega skupnega centra za poveljevanje v Bruslju za misije vojaškega usposabljanja EU in za odstranitev ovir za napotitev bojnih skupin EU; verjame, da bosta vzpostavitev stalnega strukturnega sodelovanja pri obrambnih projektih in usklajeni letni pregled na področju obrambe državam članicam pomagala poglobiti sodelovanje na področju obrambe in učinkoviteje porabiti svoje obrambne proračune; pozdravlja predlog podpredsednice/visoke predstavnice glede evropskega mirovnega instrumenta in novi okvir za civilne misije SVOP, pa tudi zavezanost glede napredka pri vojaški mobilnosti, da bi se dosegel napredek pri evropski strateški avtonomiji, tudi prek evropske intervencijske pobude; meni, da razvoj trdne obrambe industrije krepi tehnološko neodvisnost EU, tudi prek spodbujanja enotnega trga za proizvode kibernetske varnosti, zaradi česar se morajo povečati zmogljivosti EU;

26.  meni, da je zmogljivost za napotitev civilnih strokovnjakov in vojaških sil na konflikte po svetu z namenom spodbujanja miru in stabilnosti bistven predpogoj za status verodostojne politične sile, ki zmore strukturirati preprečevanje oboroženih konfliktov, uveljavljanje mirovnih sporazumov ter stabilizacijo nestabilnih pokonfliktnih razmer; poziva ESZD in države članice, naj razvijejo zadostne vojaške zmogljivosti, ki bodo zajemale celoten spekter kopenskih, letalskih, vesoljskih, pomorskih in kibernetskih zmogljivosti, ter si prizadevajo za pravno zavezujoč instrument o popolnoma avtonomnih orožnih sistemih, da bi zaščitili cilje Pogodbe; poudarja pomen stalnega sodelovanja med Evropsko unijo in Natom, kot je izraženo v globalni strategiji EU in skupni izjavi EU-NATO; poudarja, da bi moral nadaljnji razvoj obrambne unije dopolnjevati cilje zunanjih odnosov EU;

27.  poudarja, da bi lahko razvoj novih formatov, kot je Varnostni svet EU, ki ga zagovarjata kanclerka Merkel in predsednik Macron, in nove oblike tesnejšega usklajevanja v EU in z mednarodnimi organi morebiti olajšali učinkovitejši proces odločanja v okviru SZVP; meni, da bi bilo treba poleg takšnih struktur vzpostaviti tudi mehanizme za zagotovitev njihovega demokratičnega nadzora;

28.  podpira razpravo v EU o novih formatih, vključno s predlogom, ki ga je predstavil predsednik Komisije Juncker v svojem govoru o stanju v Uniji dne 12. septembra 2018, da bi na specifičnih področjih SZVP, za katera Pogodbi trenutno zahtevata soglasje, zlasti vprašanja na področju človekovih pravic, sankcije in civilne misije, začeli uporabljati glasovanje s kvalificirano večino; spodbuja države članice, naj preučijo načine za učinkovitejše delovanje v okviru SZVP in SVOP; verjame, da bi uporaba tega glasovanja EU omogočila, da ukrepa odločneje, hitreje in učinkoviteje; poziva Evropski svet, naj prevzame to pobudo, tako da uporabi premostitveno klavzulo (člen 31(3) PEU); spodbuja Evropski svet, naj v okviru širše razprave o uporabi glasovanja z večino v zvezi s politikami EU razmisli o razširitvi glasovanja s kvalificirano večino na druga področja SZVP; priznava, da je treba poiskati ustvarjalne rešitve za prihodnje sodelovanje med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom na področju SZVP in SVOP ob upoštevanju načel iz njegove resolucije z dne 14. marca 2018 o okviru za prihodnje odnose med EU in Združenim kraljestvom;

29.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter državam članicam.


MANJŠINSKO MNENJE

o izvajanju skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) 2018/2097(INI) – Odbor za zunanje zadeve, poročevalec: David McAllister

Manjšinsko mnenje, ki ga vlagata poslanca GUE/NGL Sabine Lösing in Miguel Urban Crespo

Poročilo vodi strah pred izgubo ekonomske in geostrateške prevlade. Po eni strani zagovarja sodelovanje in multilateralizem in socialno-ekonomske neenakost šteje za vzrok nestabilnosti in konfliktov, po drugi strani pa poziva države članice in institucije EU, naj uporabijo vsa orodja, tudi vojaška, za okrepitev svojega geopolitičnega vpliva ter zaščito svojih predvsem ekonomskih interesov.

Poročilu nasprotujemo, ker:

•  govori o mirnem in diplomatskem reševanju konfliktov, vendar zagovarja uporabo trde moči in vojske ter podpira trdno obrambno industrijo; pozdravlja evropske sile za posredovanje, zahteva povečano financiranje za obrambne zmogljivosti ter zagovarja napotitev bojnih skupin EU;

•  zahteva odpravo načela soglasja v Svetu v zvezi s SZVP, spodbuja odločanje s kvalificirano večino ter zagovarja Varnostni svet EU;

•  ne upošteva resolucije Parlamenta o prepovedi smrtonosnega avtonomnega orožja;

•  podpira poglobljeno obrambno sodelovanje, stalno strukturno sodelovanje, ki ga financira EU, vojaško mobilnost na račun civilnih politik in projektov;

•  podpira predlagani mirovni instrument, iz katerega se bodo krili vsi stroški vojaških operacij, vključno z napotitvijo, opremo in prenosom orožja, ki ni pod parlamentarnim nadzorom, in potrjuje, da bo to še dodatno militariziralo pristop EU v konfliktih.

Zahtevamo:

–  popolno (tudi jedrsko) razorožitev na ravni EU in na svetovni ravni;

–  konec financiranja vojaških zadev iz proračuna EU in dosledno tolmačenje člena 41(2) PEU, ki prepoveduje uporabo proračuna EU za vojsko ali obrambo.


INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

21.11.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

38

7

11

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Michèle Alliot-Marie, Petras Auštrevičius, Bas Belder, Victor Boştinaru, Klaus Buchner, James Carver, Lorenzo Cesa, Georgios Epitidios (Georgios Epitideios), Eugen Freund, Michael Gahler, Iveta Grigule-Pēterse, Sandra Kalniete, Tunne Kelam, Wajid Khan, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Eduard Kukan, Arne Lietz, Barbara Lochbihler, Sabine Lösing, Andrejs Mamikins, David McAllister, Francisco José Millán Mon, Javier Nart, Pier Antonio Panzeri, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Ioan Mircea Paşcu, Alojz Peterle, Tonino Picula, Julia Pitera, Cristian Dan Preda, Jozo Radoš, Michel Reimon, Sofia Sakorafa, Anders Sellström, Alyn Smith, Jordi Solé, Dobromir Sośnierz, Jaromír Štětina, Dubravka Šuica, Charles Tannock, László Tőkés, Miguel Urbán Crespo, Ivo Vajgl, Anders Primdahl Vistisen

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Doru-Claudian Frunzulică, Ana Gomes, Takis Hadzigeorgiu (Takis Hadjigeorgiou), Marek Jurek, Patricia Lalonde, Antonio López-Istúriz White, Gilles Pargneaux, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Marietje Schaake, Eleni Teoharus (Eleni Theocharous), Bodil Valero, Mirja Vehkaperä


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

38

+

ALDE

Petras Auštrevičius, Iveta Grigule-Pēterse, Patricia Lalonde, Javier Nart, Jozo Radoš, Marietje Schaake, Ivo Vajgl, Mirja Vehkaperä

PPE

Michèle Alliot-Marie, Lorenzo Cesa, Michael Gahler, Sandra Kalniete, Tunne Kelam, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Eduard Kukan, Antonio López-Istúriz White, David McAllister, Francisco José Millán Mon, Alojz Peterle, Julia Pitera, Cristian Dan Preda, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Anders Sellström, Jaromír Štětina, Dubravka Šuica, László Tőkés

S&D

Victor Boştinaru, Eugen Freund, Doru-Claudian Frunzulică, Ana Gomes, Wajid Khan, Arne Lietz, Andrejs Mamikins, Pier Antonio Panzeri, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Gilles Pargneaux, Ioan Mircea Paşcu, Tonino Picula

7

-

GUE/NGL

Takis Hadzigeorgiu (Takis Hadjigeorgiou), Sabine Lösing, Sofia Sakorafa, Miguel Urbán Crespo

NI

James Carver, Georgios Epitidios (Georgios Epitideios), Dobromir Sośnierz

11

0

ECR

Bas Belder, Marek Jurek, Charles Tannock, Eleni Teoharus (Eleni Theocharous), Anders Primdahl Vistisen

VERTS/ALE

Klaus Buchner, Barbara Lochbihler, Michel Reimon, Alyn Smith, Jordi Solé, Bodil Valero

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 7. december 2018Pravno obvestilo