Postopek : 2018/0106(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0398/2018

Predložena besedila :

A8-0398/2018

Razprave :

PV 15/04/2019 - 14
CRE 15/04/2019 - 14

Glasovanja :

PV 16/04/2019 - 8.8
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0366

POROČILO     ***I
PDF 3502kWORD 596k
26.11.2018
PE 623.965v02-00 A8-0398/2018

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije

(COM(2018)0218 – C8‑0159/2018 – 2018/0106(COD))

Odbor za pravne zadeve

Poročevalka: Virginie Rozière

Pripravljavca mnenj (*):

Miguel Viegas, Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

      (*)  Postopek s pridruženimi odbori – člen 54 Poslovnika

NAPAKE/DODATKI
PRED. SPREM.
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE ODBORA ZA PRAVNE ZADEVE O PRAVNI PODLAGI
 (*) MNENJE Odbora za ekonomske in monetarne zadeve
 (*) MNENJE Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
 MNENJE Odbora za proračunski nadzor
 MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve
 MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane
 MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje
 MNENJE Odbora za ustavne zadeve
 POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije

(COM(2018)0218 – C8‑0159/2018 – 2018/0106(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0218),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 16, 33, 43, 50, 53(1), 62, 91, 100, 103, 109, 114, 168, 169, 192, 207 in 325(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije ter člena 31 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0159/2018),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženega mnenja švedskega parlamenta v skladu s Protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavlja, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča z dne 26. septembra 2018(1),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 18. oktobra 2018(2),

–  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju členov 59 in 39 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve ter mnenj Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, Odbora za proračunski nadzor, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za kulturo in izobraževanje in Odbora za ustavne zadeve (A8-0398/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe    1

Predlog direktive

Navedba sklicevanja 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti členov 16, 33, 43, 50, 53(1), 62, 91, 100, 103, 109, 114, 168, 169, 192, 207 in 325(4) Pogodbe ter Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti člena 31 Pogodbe,

Ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti členov 16, 33, 43, 50, 53(1), 62, 91, 100, 103, 109, 114, 153 (1), (a), (b), in (e), 157(3),168, 169, 192, 207 in 325(4) Pogodbe ter Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti člena 31 Pogodbe,

Predlog spremembe    2

Predlog direktive

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1)  Osebe, ki delajo za organizacijo ali ki so pri dejavnostih, povezanih z delom, z njo v stiku, so pogosto prve seznanjene z grožnjami ali škodo za javni interes, ki se pojavijo v tej situaciji. Ker prijavljajo nepravilnosti, imajo te osebe ključno vlogo pri razkrivanju in preprečevanju kršitev zakona ter ohranjanju blaginje družbe. Vendar potencialne žvižgače strah pred povračilnimi ukrepi pogosto odvrača, da bi prijavili svoje pomisleke ali sume kršitve.

(1)  Osebe, ki delajo za javno ali zasebno organizacijo ali ki so pri dejavnostih, povezanih z delom, z njo v stiku, so pogosto prve seznanjene z grožnjami ali škodo za javni interes, ki se pojavijo v tej situaciji. Ker prijavljajo nepravilnosti, imajo te osebe ključno vlogo pri razkrivanju in preprečevanju kršitev zakona, ki škodijo javnemu interesu, ter ohranjanju blaginje družbe. Vendar potencialne žvižgače strah pred povračilnimi ukrepi pogosto odvrača, da bi prijavili svoje pomisleke ali sume kršitve. V tem smislu se pomembnost zagotovitve uravnotežene in učinkovite zaščite žvižgačev vse bolj priznava tako na evropski kot na mednarodni ravni. Cilj te direktive je zato vzpostaviti ozračje zaupanja, ki bo žvižgačem omogočalo, da prijavijo opažene ali domnevne kršitve prava in grožnje javnemu interesu, ter izboljšati uveljavljanje svobode izražanja in svobode medijev, ki sta zapisani v členu 11 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Pomembno je poudariti, da so te svoboščine temelj preiskovalnega novinarstva in načela zaupnosti virov informacij.

Predlog spremembe    3

Predlog direktive

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2)  Na ravni Unije so prijave žvižgačev prva komponenta pri izvrševanju prava Unije: njihove informacije, ki vodijo do učinkovitega odkrivanja, preiskovanja in pregona kršitev prava Unije, prispevajo v nacionalne izvršilne sisteme in izvršilne sisteme Unije.

(2)  Na ravni Unije so prijave in javna razkritja žvižgačev in preiskovalnih novinarjev prva komponenta pri izvrševanju prava in politik Unije: njihove informacije, ki pogosto vodijo do učinkovitega odkrivanja, preiskovanja in pregona kršitev prava Unije, prispevajo v nacionalne izvršilne sisteme in izvršilne sisteme Unije, s tem pa se povečujeta preglednost in odgovornost.

Predlog spremembe    4

Predlog direktive

Uvodna izjava 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(2a)  Vsi pomembni škandali, ki so odmevali v javnosti od leta 2014 naprej, na primer LuxLeaks in panamski dokumenti, so prišli na dan zahvaljujoč delovanju žvižgačev.

Predlog spremembe    5

Predlog direktive

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3)  Na nekaterih področjih politike lahko kršitve prava Unije povzročijo resno škodo za javni interes, saj lahko povzročijo znatna tveganja za blaginjo družbe. Če so bile na teh področjih ugotovljene pomanjkljivosti pri izvrševanju in če so žvižgači v privilegiranem položaju, ki jim omogoča razkritje kršitev, je treba okrepiti izvrševanje, tako da se zagotovi učinkovita zaščita žvižgačev pred povračilnimi ukrepi in uvedejo učinkoviti kanali za prijavo.

(3)  Kršitve prava Unije lahko povzročijo škodo za javni interes, saj lahko povzročijo znatna tveganja za blaginjo družbe in ogrozijo zaupanje državljanov v delovanje Unije. Ker so žvižgači običajno v privilegiranem položaju, ki jim omogoča razkritje takih kršitev, in si upajo prijaviti ali razkriti informacije ter tako zaščititi javni interes ne glede na morebitno osebno in poklicno tveganje, je treba okrepiti izvrševanje prava Unije, tako da se zagotovi učinkovita zaščita žvižgačev pred povračilnimi ukrepi in uvedejo učinkoviti, neodvisni, zaupni in varni kanali za prijavo.

Predlog spremembe    6

Predlog direktive

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4)  Zaščita žvižgačev, ki je trenutno na voljo v Evropski uniji, je razdrobljena po državah članicah in neenakomerno porazdeljena po področjih politike. Čezmejne posledice kršitev prava Unije, razkritih s strani žvižgačev, kažejo, kako lahko nezadostna zaščita v eni državi članici ne le negativno vpliva na delovanje politik EU v tej državi članici, temveč se lahko razširi tudi v druge države članice in na Unijo kot celoto.

(4)  Zaščita žvižgačev, ki je trenutno na voljo v Evropski uniji, je razdrobljena po državah članicah ter institucijah, organih, agencijah ter uradih Unije in neenakomerno porazdeljena po področjih politike. Čezmejne posledice kršitev prava Unije, razkritih s strani žvižgačev, kažejo, kako lahko nezadostna zaščita v eni državi članici ne le negativno vpliva na delovanje politik EU v tej državi članici, temveč se lahko razširi tudi v druge države članice in na Unijo kot celoto.

Predlog spremembe    7

Predlog direktive

Uvodna izjava 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4a)  Člen 33 Konvencije OZN proti korupciji, katere pogodbenice so tako Unija kot države članice, jasno določa, da je treba imeti na voljo ustrezne zakonske ukrepe za zaščito pred vsakršnim neupravičenim ravnanjem za vsakogar, ki pristojnim organom v dobri veri in utemeljeno prijavi katero koli dejstvo v zvezi s kaznivimi dejanji, določenimi v skladu z navedeno konvencijo.

Predlog spremembe    8

Predlog direktive

Uvodna izjava 4 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4b)   Da bi olajšali javna razkritja in vzpostavili odprto kulturo poročanja, bi morali biti pogoji za javna razkritja skladni s priporočilom Sveta Evrope CM/Rec(2014)7 o zaščiti žvižgačev. Mediji z razgaljanjem nezakonitega ravnanja opravljajo svojo demokratično vlogo in pri tem nikakor ne bi smeli biti ovirani.

Predlog spremembe    9

Predlog direktive

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5)  V skladu s tem bi se morali skupni minimalni standardi za zagotavljanje učinkovite zaščite žvižgačev uporabljati za navedene akte in področja politik, kadar i) obstaja potreba po izboljšanju izvrševanja; ii) je premajhno število prijav s strani žvižgačev ključni dejavnik, ki lahko vpliva na izvajanje, ter iii) kršitve lahko resno škodijo javnemu interesu.

(5)  V skladu s tem bi se morali skupni minimalni pravni standardi za zagotavljanje učinkovite zaščite žvižgačev s splošnim in celovitim pristopom uporabljati za vse akte Unije, nacionalne akte in področja politik, kadar i) obstaja potreba po izboljšanju izvrševanja; ii) je premajhno število prijav s strani žvižgačev ključni dejavnik, ki lahko vpliva na izvajanje, ter iii) lahko kršitve prava Unije ali nacionalnega prava resno škodijo javnemu interesu.

Predlog spremembe    10

Predlog direktive

Uvodna izjava 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(5a)  Zaščito žvižgačev bi bilo treba izvajati, da bi spodbujali okolje, naklonjeno svobodi obveščanja in medijev; za to je v prvi vrsti potrebna učinkovita zaščita novinarjev in njihovih virov, tudi žvižgačev, pred kršitvami njihove varnosti ter telesne in duševne celovitosti, hkrati pa je treba preprečiti vsak poskus njihovega zastraševanja ali spodkopavanja njihove neodvisnosti.

Predlog spremembe    11

Predlog direktive

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6)  Zaščita žvižgačev je potrebna za izboljšanje izvrševanja prava Unije o javnem naročanju. Poleg potrebe po preprečevanju in odkrivanju goljufij in korupcije v okviru izvrševanja proračuna EU, tudi v okviru javnih naročil, je treba obravnavati nezadostno izvrševanje pravil o javnih naročilih s strani nacionalnih javnih organov in subjektov javnih služb pri naročanju blaga, dela in storitev. Kršitve takih pravil povzročajo izkrivljanje konkurence, povečujejo stroške poslovanja, kršijo interese vlagateljev in delničarjev ter na splošno zmanjšujejo privlačnost naložb in ustvarjajo neenake konkurenčne pogoje za vsa podjetja v Evropi, kar otežuje pravilno delovanje notranjega trga.

(6)  Zaščita žvižgačev je potrebna za izboljšanje izvrševanja prava Unije o javnem naročanju. Poleg potrebe po preprečevanju in odkrivanju goljufij in korupcije v okviru izvrševanja proračuna EU, tudi v okviru javnih naročil, je treba obravnavati nezadostno izvrševanje pravil o javnih naročilih s strani nacionalnih javnih organov in subjektov javnih služb pri naročanju blaga, dela in storitev. Kršitve takih pravil povzročajo izkrivljanje konkurence, povečujejo stroške poslovanja, kršijo interese vlagateljev in delničarjev ter na splošno zmanjšujejo privlačnost naložb in ustvarjajo neenake konkurenčne pogoje za vsa podjetja v Evropi, kar otežuje pravilno delovanje notranjega trga. V večini primerov takšne kršitve hudo omajejo zaupanje državljanov v javne institucije, kar ogroža pravilno delovanje demokracije. Treba je storiti vse za zaščito tistih, ki prijavijo zlorabo ali nepravilnost v zvezi s proračunom in institucijami Unije.

Predlog spremembe    12

Predlog direktive

Uvodna izjava 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(6a)  Ureditev za zaščito oseb, ki poročajo o kršitvah prava Unije, ne odpravlja potrebe po okrepitvi mehanizmov nadzora v posamezni državi članici in njenih javnih strukturah, ki bi morale biti vse bolj zmožne se boriti proti davčnim goljufijam in pranju denarja, niti potrebe po mednarodnem sodelovanju na teh področjih.

Predlog spremembe    13

Predlog direktive

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7)  Na področju finančnih storitev je zakonodajalec Unije že potrdil dodano vrednost zaščite žvižgačev. Po finančni krizi, ki je razkrila resne pomanjkljivosti pri izvrševanju ustreznih pravil, so bili v številnih zakonodajnih instrumentih na tem področju uvedeni ukrepi za zaščito žvižgačev34. Še posebej v okviru bonitetnega okvira, ki se uporablja za kreditne institucije in investicijska podjetja, Direktiva 2013/36/EU35 določa zaščito žvižgačev, ki je razširjena tudi na Uredbo (EU) št. 575/2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja.

(7)  Na področju finančnih storitev je zakonodajalec Unije že potrdil dodano vrednost panožne zaščite žvižgačev. Po finančni krizi, ki je razkrila resne pomanjkljivosti pri izvrševanju ustreznih pravil, so bili v številnih zakonodajnih instrumentih na tem področju uvedeni ukrepi za zaščito žvižgačev. Še posebej v okviru bonitetnega okvira, ki se uporablja za kreditne institucije in investicijska podjetja, Direktiva 2013/36/EU35 določa zaščito žvižgačev, ki je razširjena tudi na Uredbo (EU) št. 575/2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja. Vendar so številni odmevni primeri, v katerih so bile udeležene evropske finančne institucije, pokazali, da je zaščita žvižgačev v teh finančnih institucijah še vedno nezadovoljiva in da strah pred povračilnimi ukrepi delodajalcev in oblasti žvižgače še vedno odvrača od posredovanja informacij o kršitvah zakona.

_________________

_________________

34 Sporočilo z dne 8. decembra 2010 „Krepitev sistemov sankcij v sektorju finančnih storitev“.

34 Sporočilo z dne 8. decembra 2010 „Krepitev sistemov sankcij v sektorju finančnih storitev“.

35 Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338);

35 Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).

Predlog spremembe    14

Predlog direktive

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9)  Pomen zaščite žvižgačev v smislu preprečevanja kršitev pravil Unije o varnosti v prometu, ki lahko ogrozijo človeška življenja, in odvračanja od teh kršitev je že bil priznan v sektorskih instrumentih Unije o varnosti v letalstvu38 in varnosti v pomorskem prometu39, ki določajo prilagojene varstvene ukrepe za zaščito žvižgačev in posebne kanale za prijavo. Ti instrumenti vključujejo tudi zaščito pred povračilnimi ukrepi za delavce, ki prijavijo svoje nenamerne napake (tako imenovana „kultura pravičnosti“). V teh dveh sektorjih je treba dopolniti obstoječe elemente zaščite žvižgačev ter zagotoviti tako zaščito za povečanje izvrševanja varnostnih standardov za druge vrste prometa, in sicer za cestni in železniški promet.

(9)  Pomen zaščite žvižgačev v smislu preprečevanja kršitev pravil Unije o varnosti v prometu, ki lahko ogrozijo človeška življenja, in odvračanja od teh kršitev je že bil priznan v sektorskih instrumentih Unije o varnosti v letalstvu38 in varnosti v pomorskem prometu39, ki določajo prilagojene varstvene ukrepe za zaščito žvižgačev in posebne kanale za prijavo. Ti instrumenti vključujejo tudi zaščito pred povračilnimi ukrepi za delavce, ki prijavijo svoje nenamerne napake (tako imenovana „kultura pravičnosti“). V teh dveh sektorjih je treba med drugim dopolniti in razširiti obstoječe elemente zaščite žvižgačev ter zagotoviti tako zaščito za takojšnje povečanje izvrševanja varnostnih standardov za druge vrste prometa, in sicer za posebne vrste prometa, celinske plovne poti, cestni in železniški promet.

_________________

_________________

38 Uredba (EU) št. 376/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o poročanju, analizi in spremljanju dogodkov v civilnem letalstvu (UL L 122, str. 18).

38 Uredba (EU) št. 376/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o poročanju, analizi in spremljanju dogodkov v civilnem letalstvu (UL L 122, str. 18).

39 Direktiva 2013/54/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o nekaterih odgovornostih države zastave za zagotovitev skladnosti s Konvencijo o delovnih standardih v pomorstvu in njenega izvrševanja (UL L 329, str. 1), Direktiva 2009/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o pomorski inšpekciji države pristanišča (UL L 131, str. 57).

39 Direktiva 2013/54/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o nekaterih odgovornostih države zastave za zagotovitev skladnosti s Konvencijo o delovnih standardih v pomorstvu in njenega izvrševanja (UL L 329, str. 1), Direktiva 2009/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o pomorski inšpekciji države pristanišča (UL L 131, str. 57).

Predlog spremembe    15

Predlog direktive

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10)  Zbiranje dokazov, odkrivanje in obravnavanje kaznivih dejanj zoper okolje ter nezakonito ravnanje proti varstvu okolja ostajajo izziv in jih je treba okrepiti, kot je zapisano v Sporočilu Komisije „Ukrepi EU za izboljšanje okoljske skladnosti in upravljanja“ z dne 18. januarja 201840. Čeprav pravila o zaščiti žvižgačev obstajajo le v enem sektorskem instrumentu za varstvo okolja41, se zdi, da je treba uvesti tako zaščito za zagotovitev učinkovitega izvrševanja pravnega reda Unije na področju okolja, saj lahko kršitve na tem področju povzročijo resno škodo za javni interes z morebitnimi učinki prelivanja prek nacionalnih meja. To je pomembno tudi v primerih, ko lahko nevarni proizvodi povzročijo okoljsko škodo.

(10)  Zbiranje dokazov, preprečevanje, odkrivanje in obravnavanje kaznivih dejanj zoper okolje, nezakonito ravnanje ali opustitev dejanja ter morebitne kršitve varstva okolja žal ostajajo izziv in jih je treba okrepiti, kot je zapisano v Sporočilu Komisije „Ukrepi EU za izboljšanje okoljske skladnosti in upravljanja“ z dne 18. januarja 201840. Čeprav pravila o zaščiti žvižgačev obstajajo le v enem sektorskem instrumentu za varstvo okolja41, je treba uvesti tako zaščito za zagotovitev učinkovitega izvrševanja pravnega reda Unije na področju okolja, saj lahko kršitve na tem področju povzročijo škodo za javni interes z morebitnimi učinki prelivanja prek nacionalnih meja. To je pomembno tudi v primerih, ko lahko nevarni proizvodi povzročijo okoljsko škodo.

_________________

_________________

40 COM(2018)0010.

40 COM(2018)0010.

41 Direktiva 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o varnosti naftnih in plinskih dejavnosti na morju (UL L 178, str. 66).

41 Direktiva 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o varnosti naftnih in plinskih dejavnosti na morju in spremembi Direktive 2004/35/ES (UL L 178, 28.6.2013, str. 66).

Predlog spremembe    16

Predlog direktive

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11)  Podobne ugotovitve utemeljujejo uvedbo zaščite žvižgačev, da se nadgradijo obstoječe določbe in preprečijo kršitve pravil EU na področju prehranske verige, zlasti na področju varnosti hrane in krme ter zdravja in dobrobiti živali. Različna pravila Unije, oblikovana na teh področjih, so med seboj tesno povezana. Uredba (ES) št. 178/200242 določa splošna načela in zahteve, na katerih temeljijo vsi ukrepi Unije in nacionalni ukrepi v zvezi s hrano in krmo, s posebnim poudarkom na varnosti hrane, da se zagotovi visoka raven varovanja zdravja ljudi in interesov potrošnikov v zvezi s hrano ter učinkovito delovanje notranjega trga. Ta uredba med drugim zagotavlja, da se nosilcem živilske dejavnosti in dejavnosti poslovanja s krmo prepreči, da bi svoje zaposlene in druge odvračali od sodelovanja s pristojnimi organi, kadar bi to lahko preprečilo, zmanjšalo ali odpravilo tveganje, povezano s hrano. Zakonodajalec Unije je na področju „pravil o zdravju živali“ sprejel podoben pristop z Uredbo (EU) 2016/429, ki določa pravila za preprečevanje in nadzor živalskih bolezni, ki se prenašajo na živali ali ljudi43.

(11)  Podobne ugotovitve utemeljujejo uvedbo zaščite žvižgačev, da se nadgradijo obstoječe določbe in preprečijo kršitve pravil EU na področju prehranske verige, zlasti na področju varnosti hrane in krme ter zdravja, zaščite in dobrobiti živali. Različna pravila Unije, oblikovana na teh področjih, so med seboj tesno povezana. Uredba (ES) št. 178/200242 določa splošna načela in zahteve, na katerih temeljijo vsi ukrepi Unije in nacionalni ukrepi v zvezi s hrano in krmo, s posebnim poudarkom na varnosti hrane, da se zagotovi visoka raven varovanja zdravja ljudi in interesov potrošnikov v zvezi s hrano ter učinkovito delovanje notranjega trga. Ta uredba med drugim zagotavlja, da se nosilcem živilske dejavnosti in dejavnosti poslovanja s krmo prepreči, da bi svoje zaposlene in druge odvračali od sodelovanja s pristojnimi organi, kadar bi to lahko preprečilo, zmanjšalo ali odpravilo tveganje, povezano s hrano. Zakonodajalec Unije je na področju „pravil o zdravju živali“ sprejel podoben pristop z Uredbo (EU) 2016/429, ki določa pravila za preprečevanje in nadzor živalskih bolezni, ki se prenašajo na živali ali ljudi43. Direktiva Sveta 98/58/ES43a in Direktiva 2010/63/EU Evropskega parlamenta in Sveta43b ter Uredba Sveta (ES) št. 1/200543c in Uredba Sveta (ES) št. 1099/200943d določajo pravila v zvezi z zaščito in dobrobitjo živali na kmetijah, med prevozom, pri usmrtitvi in pri poskusih na živalih.

__________________

__________________

42 Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1).

42 Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1).

43 UL L 84, str. 1.

43 UL L 84, str. 1.

 

43a Direktiva Sveta 98/58/ES z dne 20. julija 1998 o zaščiti rejnih živali (UL L 221, 8.8.1998, str. 23).

 

43b Direktiva 2010/63/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010 o zaščiti živali, ki se uporabljajo v znanstvene namene (UL L 276, 20.10.2010, str. 33).

 

43c Uredba Sveta (ES) št. 1/2005 z dne 22. decembra 2004 o zaščiti živali med prevozom in postopki, povezanimi z njim, in o spremembi direktiv 64/432/EGS in 93/119/ES ter Uredbe (ES) 1255/97 (UL L 3, 5.1.2005, str. 1).

 

43d Uredba Sveta (ES) št. 1099/2009 z dne 24. septembra 2009 o zaščiti živali pri usmrtitvi (UL L 303, 18.11.2009, str. 1).

Predlog spremembe    17

Predlog direktive

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12)  Izboljšanje zaščite žvižgačev bi spodbudilo tudi preprečevanje kršitev pravil Euratoma o jedrski varnosti, zaščiti pred sevanjem in odgovornem in varnem ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki ter odvračanje od njih, okrepilo pa bi tudi izvrševanje obstoječih določb revidirane direktive o jedrski varnosti44 na področju učinkovite kulture jedrske varnosti in zlasti člena 8b(2)(a), ki med drugim zahteva, da pristojni regulativni organ vzpostavi sisteme upravljanja, ki dajejo ustrezno prednost jedrski varnosti ter osebje in upravo na vseh ravneh spodbujajo k preverjanju učinkovitosti izvajanja ustreznih varnostnih načel in praks in pravočasni prijavi nepravilnosti v zvezi z varnostjo.

(12)  Izboljšanje zaščite žvižgačev bi spodbudilo tudi preprečevanje kršitev pravil Euratoma o jedrski varnosti, zaščiti pred sevanjem in odgovornem in varnem ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki ter odvračanje od njih, okrepilo pa bi tudi izvrševanje obstoječih določb revidirane direktive o jedrski varnosti44 na področju učinkovite kulture jedrske varnosti in zlasti člena 8b(2)(a), ki med drugim zahteva, da pristojni regulativni organ vzpostavi sisteme upravljanja, ki dajejo ustrezno prednost jedrski varnosti ter osebje in upravo na vseh ravneh spodbujajo k preverjanju učinkovitosti izvajanja ustreznih varnostnih načel in praks in pravočasni prijavi nepravilnosti v zvezi z varnostjo.

_________________

_________________

44 Direktiva Sveta 2014/87/Euratom z dne 8. julija 2014 o spremembi Direktive 2009/71/Euratom o vzpostavitvi okvira Skupnosti za jedrsko varnost jedrskih objektov ( UL L 219, 25.7.2014, str. 42–52).

44 Direktiva Sveta 2014/87/Euratom z dne 8. julija 2014 o spremembi Direktive 2009/71/Euratom o vzpostavitvi okvira Skupnosti za jedrsko varnost jedrskih objektov ( UL L 219, 25.7.2014, str. 42).

Predlog spremembe    18

Predlog direktive

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13)  V istem smislu so lahko prijave žvižgačev ključne za odkrivanje in preprečevanje, zmanjševanje ali odpravljanje tveganj za javno zdravje in varstvo potrošnikov, nastalih zaradi kršitev pravil Unije, ki bi sicer lahko ostala neodkrita. Varstvo potrošnikov je zlasti močno povezano s primeri, ko lahko nevarni izdelki povzročijo znatno škodo potrošnikom. Zato bi bilo treba v zvezi z ustreznimi pravili Unije, sprejetimi v skladu s členi 114, 168 in 169 PDEU, uvesti zaščito žvižgačev.

(13)  V istem smislu so lahko prijave žvižgačev ključne za odkrivanje in preprečevanje, zmanjševanje ali odpravljanje tveganj za javno zdravje in varstvo potrošnikov, nastalih zaradi kršitev pravil Unije, ki bi sicer lahko ostala neodkrita. Varstvo potrošnikov je zlasti močno povezano s primeri, ko lahko nevarni izdelki povzročijo škodo potrošnikom. Zato bi bilo treba v zvezi z ustreznimi pravili Unije, sprejetimi v skladu s členi 114, 168 in 169 PDEU, uvesti zaščito žvižgačev.

Predlog spremembe    19

Predlog direktive

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14)  Varstvo zasebnosti in osebnih podatkov je naslednje področje, na katerem so žvižgači v privilegiranem položaju, ki jim omogoča razkritje kršitev prava Unije, ki lahko resno ogrozijo javni interes. Podobni pomisleki se uporabljajo za kršitve direktive o varnosti omrežij in informacijskih sistemov45, ki uvaja obveščanje o incidentih (vključno s tistimi, ki ne ogrožajo osebnih podatkov) in varnostne zahteve za subjekte, ki opravljajo osnovne storitve v številnih sektorjih (npr. energija, zdravje, promet, bančništvo itd.), in ponudnike ključnih digitalnih storitev (npr. storitve računalništva v oblaku). Prijave žvižgačev na tem področju so posebno koristne za preprečevanje incidentov, povezanih z varnostjo, ki bi lahko vplivali na ključne gospodarske in socialne dejavnosti ter digitalne storitve v splošni rabi. Pomagajo zagotavljati kontinuiteto storitev, ki so bistvene za delovanje notranjega trga in blaginjo družbe.

(14)  Varstvo zasebnosti in osebnih podatkov, določeno v členih 7 in 8 Listine o temeljnih pravicah in členu 8 Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) je naslednje področje, na katerem žvižgači lahko pomagajo razkriti kršitve prava Unije, ki lahko ogrozijo javni interes. Podobni pomisleki se uporabljajo za kršitve direktive o varnosti omrežij in informacijskih sistemov45, ki uvaja obveščanje o incidentih (vključno s tistimi, ki ne ogrožajo osebnih podatkov) in varnostne zahteve za subjekte, ki opravljajo osnovne storitve v številnih sektorjih (npr. energija, turizem, zdravje, promet, bančništvo, gradbeništvo itd.), za ponudnike ključnih digitalnih storitev (npr. storitve računalništva v oblaku) in dobavitelje osnovnih dobrin, kot so voda, električna energija in plin. Prijave žvižgačev na tem področju so posebno koristne za preprečevanje incidentov, povezanih z varnostjo, ki bi lahko vplivali na ključne gospodarske in socialne dejavnosti ter digitalne storitve v splošni rabi, pa tudi za preprečevanje kršitev zakonodaje Unije o varstvu podatkov. Pomagajo zagotavljati kontinuiteto storitev, ki so bistvene za družbo.

_________________

_________________

45 Direktiva (EU) 2016/1148 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji.

45 Direktiva (EU) 2016/1148 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji (UL L 194, 19.7.2016, str. 1).

Predlog spremembe    20

Predlog direktive

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16)  Zaščita finančnih interesov Unije, ki se nanaša na boj proti goljufijam, korupciji in katerim koli drugim nezakonitim dejavnostim, ki vplivajo na porabo odhodkov Unije, zbiranje prihodkov Unije ter skladov ali sredstev Unije, je ključno področje, na katerem je treba okrepiti izvrševanje prava Unije. Krepitev zaščite finančnih interesov Unije zajema tudi izvrševanje proračuna Unije v zvezi z odhodki, nastalimi na podlagi Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo. Pomanjkanje učinkovitega izvrševanja na področju finančnih interesov Unije, vključno z goljufijami in korupcijo na nacionalni ravni, povzroča zmanjšanje prihodkov Unije in zlorabo sredstev EU, kar lahko izkrivlja javne naložbe in rast ter ogroža zaupanje državljanov v ukrepe EU. Zaščita žvižgačev je potrebna za lažje odkrivanje in preprečevanje zadevnih goljufij in nezakonitih dejavnosti ter odvračanje od njih.

(16)  Zaščita finančnih interesov Unije, ki se nanaša na boj proti goljufijam, korupciji, kršitvam zakonskih obveznosti, zlorabi pooblastil in katerim koli drugim nezakonitim dejavnostim, ki vplivajo na porabo odhodkov Unije, zbiranje prihodkov Unije ter skladov ali sredstev Unije, je ključno področje, na katerem je treba okrepiti izvrševanje prava Unije. Krepitev zaščite finančnih interesov Unije zajema tudi izvrševanje proračuna Unije v zvezi z odhodki, nastalimi na podlagi Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo. Pomanjkanje učinkovitega izvrševanja na področju finančnih interesov Unije, vključno z goljufijami in korupcijo na nacionalni ravni, povzroča zmanjšanje prihodkov Unije in zlorabo sredstev EU, kar lahko izkrivlja javne naložbe in rast ter ogroža zaupanje državljanov v ukrepe EU. Pri razkrivanju protipravnega ravnanja na vseh teh področjih imajo ključno vlogo tudi preiskovalni novinarji, ki so zelo izpostavljena skupina strokovnjakov in z razkrivanjem množičnih nepravilnosti in koruptivnih sistemov na kocko postavijo svojo zaposlitev, svobodo in celo svoje življenje, zato bi bilo treba v horizontalni zakonodajni predlog za zaščito žvižgačev vključiti tudi posebne ukrepe za zaščito preiskovalnih novinarjev. Zaščita preiskovalnih novinarjev in žvižgačev je potrebna za lažje odkrivanje in preprečevanje zadevnih goljufij in nezakonitih dejavnosti ter odvračanje od njih.

Predlog spremembe    21

Predlog direktive

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18)  Nekateri akti Unije, zlasti na področju finančnih storitev, kot sta Uredba (EU) št. 596/2014 o zlorabi trga49 in Izvedbena direktiva Komisije (EU) 2015/2392, sprejeta na podlagi navedene uredbe50, že vsebujejo podrobna pravila o zaščiti žvižgačev. Tako veljavno zakonodajo Unije, vključno s seznamom iz dela II Priloge, bi bilo treba dopolniti s to direktivo, da se ti instrumenti v celoti uskladijo z njenimi minimalnimi standardi, pri čemer se ohranijo vse posebnosti, ki jih zagotavljajo in ki so prilagojene zadevnim sektorjem. To je zlasti pomembno pri ugotavljanju, za katere pravne subjekte na področju finančnih storitev, preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma trenutno velja obveznost vzpostavitve kanalov za notranjo prijavo.

(18)  Nekateri akti Unije, zlasti na področju finančnih storitev, kot sta Uredba (EU) št. 596/2014 o zlorabi trga49 in Izvedbena direktiva Komisije (EU) 2015/2392, sprejeta na podlagi navedene uredbe50, že vsebujejo podrobna pravila o zaščiti žvižgačev. Tako veljavno zakonodajo Unije, vključno s seznamom iz dela II Priloge, bi bilo treba dopolniti s to direktivo, da se ti instrumenti v celoti uskladijo z njenimi minimalnimi standardi, pri čemer se ohranijo vse posebnosti, ki jih zagotavljajo in ki so prilagojene zadevnim sektorjem. To je zlasti pomembno pri ugotavljanju, za katere pravne subjekte na področju finančnih storitev, preprečevanja pranja denarja in boj proti temu pojavu, pravilno izvajanje Direktive 2011/7/EU Evropskega parlamenta in Sveta50a, financiranja terorizma in kibernetske kriminalitete trenutno velja obveznost vzpostavitve kanalov za notranjo prijavo. Ker ti primeri pogosto vključujejo zelo zapletene mednarodne korporativne in finančne sestave, za katere je verjetno, da so v pristojnosti različnih jurisdikcij, bi bilo treba sprejeti določbe o enotni kontaktni točki za žvižgače.

_________________

_________________

49 UL L 173, str. 1.

49 UL L 173, str. 1.

50 Izvedbena direktiva Komisije (EU) 2015/2392 z dne 17. decembra 2015 o Uredbi (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta glede poročanja pristojnim organom o dejanskih ali morebitnih kršitvah navedene uredbe (UL L 332, str. 126)

50 Izvedbena direktiva Komisije (EU) 2015/2392 z dne 17. decembra 2015 o Uredbi (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta glede poročanja pristojnim organom o dejanskih ali morebitnih kršitvah navedene uredbe (UL L 332, str. 126).

 

50a Direktiva 2011/7/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih (UL L 48, 23.2.2011, str. 1).

Predlog spremembe    22

Predlog direktive

Uvodna izjava 18 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(18a)  Unija temelji na skupnosti vrednot in načel. Zagotavlja spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina). Ker gre za pravice in načela, na katerih temelji Unija, je njihovo varovanje izjemno pomembno, osebe, ki razkrivajo kršenje teh pravic in načel, pa bi morale biti upravičene do zaščite iz te direktive.

Predlog spremembe    23

Predlog direktive

Uvodna izjava 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(19)  Ob vsakem sprejetju novega akta Unije, za katerega je pomembna zaščita žvižgačev in ki lahko prispeva k učinkovitejšemu izvrševanju, bi bilo treba razmisliti, ali bi bilo treba spremeniti Prilogo k tej direktivi, da se vključi na njeno področje uporabe.

(19)  Da bi upoštevali sprejetje novega akta Unije, za katerega je pomembna zaščita žvižgačev in ki bi lahko vplivala na učinkovitejše izvrševanje, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte za spremembo te direktive s posodobitvijo priloge k tej direktivi vsakič, ko se sprejme nov akt Unije, da se vključi na področje uporabe te direktive. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje1a. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

 

___________________

 

1a UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

Predlog spremembe    24

Predlog direktive

Uvodna izjava 19 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(19a)  V nekaterih primerih so lahko kršitve prava Unije o zaščiti delavcev, zaposlovanju in delovnih pogojih, socialnih pravic, pravic posameznikov in kolektivnih pravic delavcev predmet učinkovitih individualnih postopkov za zagotavljanje pravnih sredstev. Po drugi strani pa tovrstne kršitve, če so sistematične, spodkopavajo javni interes in je zato treba zagotoviti zaščito oseb, ki prijavijo kršitve. Na nekaterih področjih so bile opažene težave pri izvajanju zakonodaje Unije, kot je na primer nesprejemljivo zatekanje k prekarni zaposlitvi. Zahteva se tudi učinkovito izvrševanje prava Unije, izboljšanje zaščite žvižgačev na področju delovnega prava pa bi izboljšalo uporabo prava in zagotovilo visoko raven zaščite delavcev na notranjem trgu obenem s pošteno konkurenco med gospodarskimi subjekti.

Predlog spremembe    25

Predlog direktive

Uvodna izjava 20

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(20)  Direktiva ne bi smela posegati v zaščito, do katere so upravičeni zaposleni pri prijavi kršitev delovnega prava Unije. Zlasti na področju varnosti in zdravja pri delu člen 11 okvirne Direktive 89/391/EGS od držav članic že zahteva, da se delavcev ali predstavnikov delavcev ne sme postaviti v slabši položaj, če od delodajalcev zahtevajo ali jim predlagajo, da sprejmejo ustrezne ukrepe za zmanjšanje nevarnosti za delavce in/ali za odstranitev virov nevarnosti. Delavci in njihovi predstavniki lahko pri pristojnih nacionalnih organih sprožijo vprašanja, če menijo, da so sprejeti ukrepi in sredstva, ki jih uporablja delodajalec, neustrezni za zagotavljanje varnosti in zdravja.

(20)  Direktiva bi morala dopolnjevati zaščito, do katere so upravičeni zaposleni pri prijavi kršitev delovnega prava Unije. Zlasti na področju varnosti in zdravja pri delu člen 11 okvirne Direktive 89/391/EGS od držav članic že zahteva, da se delavcev ali predstavnikov delavcev ne sme postaviti v slabši položaj, če od delodajalcev zahtevajo ali jim predlagajo, da sprejmejo ustrezne ukrepe za zmanjšanje nevarnosti za delavce in/ali za odstranitev virov nevarnosti. Delavci in njihovi predstavniki lahko pri pristojnih nacionalnih organih ali organih Unije sprožijo vprašanja, če menijo, da so sprejeti ukrepi in sredstva, ki jih uporablja delodajalec, neustrezni za zagotavljanje varnosti in zdravja.

Predlog spremembe    26

Predlog direktive

Uvodna izjava 21

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(21)  Ta direktiva ne bi smela posegati v varovanje informacij v zvezi z nacionalno varnostjo in drugih zaupnih informacij, za katere pravo Unije ali veljavni zakoni ali drugi predpisi v zadevni državi članici zaradi varnostnih razlogov zahtevajo, da se zaščitijo pred nepooblaščenim dostopom. Poleg tega določba te direktive ne bi smela vplivati na obveznosti, ki izhajajo iz Sklepa Komisije (EU, Euratom) 2015/444 z dne 13. marca 2015 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU ali Sklepa Sveta z dne 23. septembra 2013 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU.

(21)  Ta direktiva ne bi smela posegati v varovanje informacij v zvezi z nacionalno varnostjo in drugih zaupnih informacij, za katere pravo Unije ali veljavni zakoni ali drugi predpisi v zadevni državi članici zaradi varnostnih razlogov zahtevajo, da se zaščitijo pred nepooblaščenim dostopom. Poleg tega določba te direktive ne bi smela vplivati na obveznosti, ki izhajajo iz Sklepa Komisije (EU, Euratom) 2015/444 z dne 13. marca 2015 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU ali Sklepa Sveta z dne 23. septembra 2013 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU.

Predlog spremembe    27

Predlog direktive

Uvodna izjava 22

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(22)  Osebe, ki prijavijo informacije o grožnjah ali škodi za javni interes, ki so jih pridobile v okviru dejavnosti, povezanih z delom, uveljavljajo svojo pravico do svobode izražanja. Pravica do svobode izražanja, določena v členu 11 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina) in v členu 10 Evropske konvencije o človekovih pravicah (ECHR), zajema medijsko svobodo in pluralizem.

(22)  Osebe, ki prijavijo informacije o grožnjah ali škodi za javni interes, delujejo v skladu s pravico do svobode izražanja in obveščanja, določeno v členu 11 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina) in členu 10 Evropske konvencije o človekovih pravicah (ECHR), ki zajema pravico do sprejemanja in sporočanja obvestil, pa tudi medijsko svobodo in pluralizem.

Predlog spremembe    28

Predlog direktive

Uvodna izjava 26

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(26)  Zaščita bi se morala v prvi vrsti uporabljati za osebe, ki imajo status „delavcev“ v smislu člena 45 PDEU, kakor ga razlaga Sodišče Evropske unije52, tj. za osebe, ki za določeno obdobje za drugo osebo in pod njenim vodstvom opravljajo storitve, v zameno za to pa prejemajo plačilo. Zaščito bi bilo torej treba podeliti tudi delavcem v nestandardnih zaposlitvenih razmerjih, vključno z delavci s krajšim delovnim časom in delavci, zaposlenimi za določen čas, ter osebami s pogodbo o zaposlitvi in tistimi, ki imajo z agencijo za zagotavljanje začasnega dela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi ali delovno razmerje, torej razmerjih, pri katerih je pogosto težko uporabiti običajno zaščito pred nepošteno obravnavo.

(26)  Zaščita bi se morala v prvi vrsti uporabljati za osebe, ki imajo status „delavcev“ v smislu člena 45 PDEU, kakor ga razlaga Sodišče Evropske unije52, tj. za osebe, ki za določeno obdobje za drugo osebo in pod njenim vodstvom opravljajo storitve, v zameno za to pa prejemajo plačilo. V skladu s sodno prakso Sodišča je treba besedo delavec razlagati v širšem smislu, in sicer tako, da beseda vključuje tudi javne uslužbence. Zaščito bi bilo torej treba podeliti tudi delavcem v drugih zaposlitvenih razmerjih, vključno z delavci s krajšim delovnim časom in delavci, zaposlenimi za določen čas, praktikanti in plačanimi ali neplačanimi pripravniki, ter tistimi, ki imajo z agencijo za zagotavljanje začasnega dela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi ali delovno razmerje, in tistimi v prekarnih oblikah dela ali s statusom čezmejnega delavca, torej razmerjih, pri katerih je pogosto težko uporabiti običajno zaščito pred nepošteno obravnavo. Nazadnje bi bilo treba zaščito zagotoviti tudi osebam, katerih pogodba o zaposlitvi je prenehala veljati.

_________________

_________________

52 Sodba z dne 3. julija 1986, Lawrie-Blum, zadeva 66/85; Sodba z dne 14. oktobra 2010, Union Syndicale Solidaires Isère, zadeva C-428/09; Sodba z dne 9. julija 2015, Balkaya, zadeva C-229/14; Sodba z dne 4. decembra 2014, FNV Kunsten, zadeva C-413/13 in Sodba z dne 17. novembra 2016, Ruhrlandklinik, zadeva C-216/15.

52 Sodba Sodišča z dne 3. julija 1986, Lawrie-Blum proti deželi Baden-Württemberg, C-66/85, ECLI:EU:C:1986:284; Sodba Sodišča z dne 14. oktobra 2010, Union Syndicale Solidaires Isère, C-428/09, ECLI:EU:C:2010:612; Sodba Sodišča z dne 9. julija 2015, Balkaya, C-229/14, ECLI:EU:C:2015:455; Sodba Sodišča z dne 4. decembra 2014, FNV Kunsten Informatie en Media, C-413/13, ECLI:EU:C:2014:2411; Sodba Sodišča z dne 17. novembra 2016, Betriebsrat der Ruhrlandklinik, C-216/15, ECLI:EU:C:2016:883.

Predlog spremembe    29

Predlog direktive

Uvodna izjava 27

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(27)  Zaščito bi bilo treba razširiti tudi na nadaljnje kategorije fizičnih ali pravnih oseb, ki lahko, čeprav niso „delavci“ v smislu člena 45 PDEU, igrajo ključno vlogo pri odkrivanju kršitev prava in se lahko znajdejo v položaju ekonomske ranljivosti pri dejavnostih, povezanih z delom. Na primer na področjih, kot je varnost izdelkov, so dobavitelji veliko bližje viru možnih nepoštenih in nezakonitih proizvodnih, uvoznih ali distribucijskih praks nevarnih izdelkov; pri izvrševanju skladov Unije so svetovalci, ki opravljajo svoje storitve, v privilegiranem položaju, ki jim omogoča, da opozorijo na kršitve, katerim so priča. Za take kategorije oseb, vključno s samozaposlenimi osebami, ki opravljajo storitve, samostojnimi delavci, zunanjimi izvajalci, podizvajalci in dobavitelji, se običajno uvedejo povračilni ukrepi v obliki predčasnega prenehanja ali odpovedi pogodbe o storitvah, licence ali dovoljenja, izgube posla, izgube dohodka, prisile, ustrahovanja ali nadlegovanja, uvrščanja na črno listo ali bojkotiranja poslov ter škodovanja njihovemu ugledu. Delničarji in osebe upravljalnih organov lahko prav tako utrpijo povračilne ukrepe, na primer v finančnem smislu ali v obliki ustrahovanja ali nadlegovanja, uvrščanja na črno listo ali škodovanja njihovem ugledu. Zaščito bi bilo treba odobriti tudi kandidatom za zaposlitev ali opravljanje storitev za organizacijo, ki so informacije o kršitvah prava pridobili med postopkom zaposlovanja ali v drugem obdobju pogajanja pred podpisom pogodbe, in bi lahko utrpeli povračilne ukrepe, na primer v obliki negativnih referenc delodajalca, uvrstitve na črno listo ali bojkotiranja posla.

(27)  Zaščito bi bilo treba razširiti tudi na nadaljnje kategorije fizičnih ali pravnih oseb, ki lahko, čeprav niso „delavci“ v smislu nacionalnega prava ali v skladu s členom 45 PDEU, igrajo ključno vlogo pri odkrivanju kršitev prava in se lahko znajdejo v položaju ekonomske ranljivosti pri dejavnostih, povezanih z delom. Na primer na področjih, kot je varnost izdelkov, so dobavitelji veliko bližje viru možnih nepoštenih in nezakonitih proizvodnih, uvoznih ali distribucijskih praks nevarnih izdelkov; pri izvrševanju skladov Unije so svetovalci, ki opravljajo svoje storitve, v privilegiranem položaju, ki jim omogoča, da opozorijo na kršitve, katerim so priča. Za take kategorije oseb, vključno s samozaposlenimi osebami, ki opravljajo storitve, samostojnimi delavci, zunanjimi izvajalci, podizvajalci in dobavitelji, se običajno uvedejo povračilni ukrepi, ki so lahko na primer v obliki predčasnega prenehanja ali odpovedi pogodbe o storitvah, licence ali dovoljenja, izgube posla, izgube dohodka, prisile, ustrahovanja ali nadlegovanja, uvrščanja na črno listo ali bojkotiranja poslov ter škodovanja njihovemu ugledu. Delničarji in osebe upravljalnih organov lahko prav tako utrpijo povračilne ukrepe, na primer v finančnem smislu ali v obliki ustrahovanja ali nadlegovanja, uvrščanja na črno listo ali škodovanja njihovem ugledu. Zaščito bi bilo treba odobriti tudi kandidatom za zaposlitev ali opravljanje storitev za organizacijo, ki so informacije o kršitvah prava pridobili med postopkom zaposlovanja ali v drugem obdobju pogajanja pred podpisom pogodbe, in bi lahko utrpeli povračilne ukrepe, na primer v obliki negativnih referenc delodajalca, uvrstitve na črno listo ali bojkotiranja posla.

Obrazložitev

Direktiva bi morala upoštevati opredelitev pojma delavec, ki je v nekaterih državah članicah stvar državnega pomena.

Predlog spremembe    30

Predlog direktive

Uvodna izjava 27 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(27a)  V skladu s členi 22a, 22b in 22c Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije in členom 11 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije, določenih v Uredbi Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/681a, morajo vse institucije Unije sprejeti in izvajati notranja pravila za zaščito žvižgačev.

 

_______________

 

1a UL L 56, 4.3.1968, str. 1.

Predlog spremembe    31

Predlog direktive

Uvodna izjava 28

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(28)  Učinkovita zaščita žvižgačev pomeni tudi zaščito dodatnih kategorij oseb, ki jih, ne glede na to, da niso finančno odvisne od dejavnosti, povezanih z delom, kljub temu lahko doletijo povračilni ukrepi zaradi razkritja kršitev. Povračilni ukrepi proti prostovoljcem in neplačanim pripravnikom se lahko izvedejo tako, da se njihove storitve ne uporabljajo več, z negativno referenco delodajalca za prihodnjo zaposlitev ali da se kako drugače škoduje njihovemu ugledu.

(28)  Učinkovita zaščita žvižgačev pomeni tudi zaščito dodatnih kategorij oseb, ki jih, ne glede na to, da niso finančno odvisne od dejavnosti, povezanih z delom, kljub temu lahko doletijo povračilni ukrepi zaradi razkritja kršitev ali neposrednega ali posrednega podpiranja žvižgačev pri prijavljanju. Povračilni ukrepi proti prostovoljcem in plačanim ali neplačanim pripravnikom se lahko izvedejo tako, da se njihove storitve ne uporabljajo več, z negativno referenco delodajalca za prihodnjo zaposlitev ali da se kako drugače škoduje njihovemu ugledu ali možnostim za poklicno napredovanje.

Predlog spremembe    32

Predlog direktive

Uvodna izjava 28 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(28a)  V istem smislu je pomembno zagotoviti zaščito osebam, kot so sodelavci, ki prijavitelju pomagajo na delovnem mestu, med drugim z nasveti o nadaljnjih korakih, načinih prijave, ponujeni zaščiti ali oblikovanju same prijave. Ker bi lahko bile te osebe seznanjene z razkritimi informacijami, bi bile lahko torej prav tako žrtve povračilnih ukrepov. Zato bi morale biti upravičene do zaščite iz te direktive. Tudi preiskovalni novinarji imajo ključno vlogo pri razkrivanju kršitev prava Unije in lahko trpijo zaradi povračilnih ukrepov, kot so strateški sodni postopki, na primer v zvezi z obrekovanjem ali razžalitvijo. Zato bi morali biti tudi oni upravičeni do zaščitnih ukrepov iz te direktive, da se zagotovi svoboda izražanja, če nacionalna zakonodaja ne predvideva večje zaščite.

Predlog spremembe    33

Predlog direktive

Uvodna izjava 28 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(28b)  Učinkovita zaščita žvižgačev bi morala vključevati tudi zaščito vsakega posameznika, ki ima dokaze o takih dejanjih v javnem ali zasebnem sektorju, vendar ni bil nujno sam priča tem dejanjem.

Predlog spremembe    34

Predlog direktive

Uvodna izjava 28 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(28c)  Učinkovita zaščita vključuje ustrezno usposabljanje in razpoložljivost informacijskega centra za obveščanje žvižgačev o njihovih pravicah, možnostih razkritja in omejitvah zaščite, da se bodo zavedali svojih pravic in dolžnosti. To ne bi smelo veljati kot nadomestilo za dostop do neodvisnega pravnega svetovanja, ki bi moralo biti prav tako na voljo.

Predlog spremembe    35

Predlog direktive

Uvodna izjava 29

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(29)  Za učinkovito odkrivanje in preprečevanje resne škode za javni interes se zahteva, da prijavljene informacije, ki izpolnjujejo pogoje za zaščito, ne zajemajo le protizakonitih dejavnosti, ampak tudi zlorabo prava, in sicer dejanja ali opustitve dejanj, za katere se zdi, da formalno niso protizakoniti, vendar so v nasprotju s predmetom ali namenom prava.

(29)  Za učinkovito odkrivanje in preprečevanje škode za javni interes se zahteva, da prijavljene informacije, ki izpolnjujejo pogoje za zaščito, ne zajemajo le protizakonitih dejavnosti, ampak tudi zlorabo prava, in sicer dejanja ali opustitve dejanj, za katere se zdi, da formalno niso protizakoniti, vendar so v nasprotju s predmetom ali namenom prava oziroma dejansko ali potencialno ogrožajo javni interes.

Predlog spremembe    36

Predlog direktive

Uvodna izjava 30

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(30)  Učinkovito preprečevanje kršitev prava Unije zahteva, da se zaščita odobri tudi osebam, ki zagotovijo informacije o morebitnih kršitvah, ki se še niso uresničile, vendar obstaja verjetnost, da bodo storjene. Iz istih razlogov je zaščita upravičena tudi za osebe, ki ne predložijo dokazov, vendar sprožijo utemeljene pomisleke ali sume. Hkrati se zaščita ne bi smela uporabljati za prijavo informacij, ki so že v javni domeni, ali za neutemeljene govorice in domneve.

(30)  Učinkovito preprečevanje kršitev prava Unije zahteva, da se zaščita odobri tudi osebam, ki zagotovijo informacije o kršitvah, za katere obstaja velika verjetnost, da bodo storjene. Iz istih razlogov je zaščita upravičena tudi za osebe, ki ne predložijo dokazov, vendar sprožijo utemeljene in razumne pomisleke ali sume, ter osebe, ki posredujejo dodatne informacije o vprašanjih, ki so že v javni domeni. Hkrati se zaščita ne bi smela uporabljati za prijavo neutemeljenih govoric in domnev.

Predlog spremembe    37

Predlog direktive

Uvodna izjava 30 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(30a)  Vendar bi bilo treba za preprečitev neupravičene škode za ugled jasno razlikovati tudi med namernimi lažnimi obtožbami, katerih cilj je škoditi zadevni osebi ali subjektu, ter poročanjem informacij, za katere je imel prijavitelj utemeljene razloge, da je verjel v njihovo resničnost. Direktiva tudi ne bi smela posegati v nacionalno zakonodajo, ki se uporablja v primeru lažnih obtožb, kot je obrekovanje.

Predlog spremembe    38

Predlog direktive

Uvodna izjava 31

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(31)  Da bi bil lahko prijavitelj upravičen do pravnega varstva zaradi povračilnih ukrepov, morata biti prijava in škodljiva obravnava, ki jo je neposredno ali posredno utrpel, tesno (vzročno-posledično) povezani. Učinkovita zaščita žvižgačev kot način za krepitev izvrševanja prava Unije zahteva široko opredelitev povračilnih ukrepov, ki zajema vsako dejanje ali opustitev dejanja v delovnem okolju, ki jim škoduje.

(31)  Da bi bili lahko prijavitelji ali osebe, ki razmišljajo o prijavi, ali ki pomagajo prijavitelju v postopku prijave, upravičeni do pravnega varstva zaradi povračilnih ukrepov, morata biti prijava in škodljiva obravnava, ki so jo neposredno ali posredno utrpeli, (vzročno-posledično) povezani. Ker so oblike povračilnih ukrepov omejene le z domišljijo storilcev takih dejanj, zahteva učinkovita zaščita prijaviteljev ali oseb, ki razmišljajo o prijavi, ali ki pomagajo prijavitelju v postopku prijave, kot način za krepitev izvrševanja prava Unije široko opredelitev povračilnih ukrepov, ki zajema vsako dejanje ali opustitev dejanja v delovnem okolju, ki jim škoduje.

Predlog spremembe    39

Predlog direktive

Uvodna izjava 33

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(33)  Žvižgači so zlasti pomemben vir za preiskovalne novinarje. Zagotavljanje učinkovite zaščite žvižgačev pred povračilnimi ukrepi povečuje pravno varnost (potencialnih) žvižgačev in s tem spodbuja in olajšuje žvižgaštvo tudi medijem. V zvezi s tem je zaščita žvižgačev kot novinarskih virov ključnega pomena, da se zaščiti vloga psa čuvaja preiskovalnega novinarstva v demokratičnih družbah.

(33)  Žvižgači so zlasti pomemben vir za preiskovalne novinarje. Zagotavljanje učinkovite zaščite žvižgačev in preiskovalnih novinarjev pred povračilnimi ukrepi in vsakršnim nadlegovanjem povečuje pravno varnost (potencialnih) žvižgačev in s tem spodbuja in olajšuje žvižgaštvo tudi medijem, kjer je to upravičeno. V zvezi s tem je zaščita žvižgačev kot novinarskih virov ključnega pomena, da se zaščiti vloga psa čuvaja preiskovalnega novinarstva v demokratičnih družbah. V zvezi s tem bi bilo treba tudi preiskovalne novinarje, ki kot vire uporabljajo žvižgače, zaščititi enako kot žvižgače, ki jih uporabljajo kot vire. Poleg tega odvetniške družbe, ki se ukvarjajo z obrekovanjem in izsiljevanjem, proti žvižgačem in novinarjem pogosto vložijo neutemeljene tožbe, da bi prijavitelje prestrašile in prisilile, da si zagotovijo drago pravno obrambo. To prakso bi bilo treba ostro obsoditi in bi zato morala biti zajeta v tej direktivi.

Predlog spremembe    40

Predlog direktive

Uvodna izjava 34

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(34)  Države članice morajo opredeliti organe, pristojne za prejemanje prijav o kršitvah, ki spadajo na področje uporabe te direktive, in zagotoviti njihovo ustrezno spremljanje. To so lahko regulativni ali nadzorni organi na zadevnih področjih, organi kazenskega pregona, organi za boj proti korupciji in varuhi človekovih pravic. Organi, ki so bili imenovani kot pristojni, morajo imeti potrebne zmogljivosti in pooblastila, da ocenijo točnost navedb iz prijav in obravnavajo prijavljene kršitve, vključno s sprožitvijo preiskave, pregona ali ukrepov za izterjavo sredstev ali drugih ustreznih popravnih ukrepov v skladu z njihovim mandatom.

(34)  Države članice morajo opredeliti organe z najvišjo možno stopnjo neodvisnosti in nepristranskosti, ki so pristojni za prejemanje prijav o kršitvah, ki spadajo na področje uporabe te direktive, in bodo zagotovili njihovo ustrezno spremljanje. To so lahko pravosodni, regulativni ali nadzorni organi na zadevnih področjih, organi kazenskega pregona, organi za boj proti korupciji in varuhi človekovih pravic. Organi, ki so bili imenovani kot pristojni, bi morali biti neodvisni ter imeti potrebne zmogljivosti in pooblastila, da neodvisno in objektivno ocenijo točnost navedb iz prijav in obravnavajo prijavljene kršitve, vključno s sprožitvijo ali zahtevo po sprožitvi preiskave, pregona ali ukrepov za izterjavo sredstev ali drugih ustreznih popravnih ukrepov v skladu z njihovim mandatom. Uslužbenci teh organov so specializirani ter ustrezno usposobljeni.

Predlog spremembe    41

Predlog direktive

Uvodna izjava 35

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(35)  Pravo Unije na posebnih področjih, kot so zloraba trga53, civilno letalstvo54 ali varnost naftnih in plinskih dejavnosti na morju55, že določa vzpostavitev kanalov za notranjo in zunanjo prijavo. Obveznosti za vzpostavitev takih kanalov, določene v tej direktivi, bi morale, kolikor je le mogoče, graditi na obstoječih kanalih, ki jih določajo posebni akti Unije.

(35)  Pravo Unije na posebnih področjih, kot so zloraba trga53, civilno letalstvo54 ali varnost naftnih in plinskih dejavnosti na morju55, že določa vzpostavitev kanalov za notranjo in zunanjo prijavo. Obveznosti za vzpostavitev takih kanalov, določene v tej direktivi, bi morale, kolikor je le mogoče, graditi na obstoječih kanalih, ki jih določajo posebni akti Unije. Ta pravila bi se morala uporabljati, če takih določb ni in če pravila iz te direktive zagotavljajo večjo zaščito.

__________________

__________________

53 Navedena zgoraj.

53 Navedena zgoraj.

54 Uredba (EU) št. 376/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o poročanju, analizi in spremljanju dogodkov v civilnem letalstvu (UL L 122, str. 18).

54 Uredba (EU) št. 376/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o poročanju, analizi in spremljanju dogodkov v civilnem letalstvu, spremembi Uredbe (EU) št. 996/2010 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2003/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta in uredb Komisije (ES) št. 1321/2007 in (ES) št. 1330/2007 (UL L 122, 24.4.2014, str. 18).

55 Direktiva 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o varnosti naftnih in plinskih dejavnosti na morju in spremembi Direktive 2004/35/ES.

55 Direktiva 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o varnosti naftnih in plinskih dejavnosti na morju in spremembi Direktive 2004/35/ES (UL L 178, 28.6.2013, str. 66).

Predlog spremembe    42

Predlog direktive

Uvodna izjava 35 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(35a)  V primerih korupcije na visoki ravni so potrebni dodatni zaščitni ukrepi, ki bodo prijaviteljem zagotavljali, da jim osebe, ki jih bodo njihove informacije inkriminirale, ne bodo preprečile dostopa do zaščite.

Predlog spremembe    43

Predlog direktive

Uvodna izjava 35 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(35b)  Prijavitelji, ki imajo informacije o korupciji na visoki ravni, bi morali imeti možnost, da se obrnejo na pravosodni organ, neodvisen od drugih vej oblasti, ki bi imel pristojnosti, da prijaviteljem zagotovi učinkovito zaščito in obravnava kršitve, ki jih razkrijejo.

Predlog spremembe    44

Predlog direktive

Uvodna izjava 37

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(37)  Za učinkovito odkrivanje in preprečevanje kršitev prava Unije je bistveno, da zadevne informacije hitro dosežejo tiste, ki so najbližje viru težav, ki so najbolj usposobljeni za preiskovanje in ki imajo po možnosti pooblastila za odpravo teh težav. To zahteva, da pravni subjekti v zasebnem in javnem sektorju določijo ustrezne notranje postopke za prejemanje in nadaljnje spremljanje prijav.

(37)  Za učinkovito odkrivanje in preprečevanje kršitev prava Unije je bistveno, da zadevne informacije hitro dosežejo tiste, ki so najbližje viru težav, ki so najbolj usposobljeni za preiskovanje in ki imajo po možnosti pooblastila za odpravo teh težav. To zahteva, da pravni subjekti v zasebnem in javnem sektorju določijo ustrezne in sorazmerne notranje postopke, za katere veljata načeli neodvisnosti in nepristranskosti, za prejemanje, analiziranje in nadaljnje spremljanje prijav. Ukrepi, sprejeti v skladu s takimi notranjimi postopki, bi morali zagotoviti ustrezna jamstva glede zaupnosti, varstva podatkov in zasebnosti.

Predlog spremembe    45

Predlog direktive

Uvodna izjava 38

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(38)  Za pravne subjekte v zasebnem sektorju je obveznost vzpostavitve kanalov za notranjo prijavo sorazmerna z njihovo velikostjo in stopnjo tveganja, ki jo njihove dejavnosti pomenijo za javni interes. Uporabljati bi se morala za vse srednje velike in velike subjekte, ne glede na naravo njihovih dejavnosti, na podlagi njihove obveznosti obračunavanja DDV. Na splošno velja, da bi morala biti mala in mikro podjetja, kakor so opredeljena v členu 2 Priloge k Priporočilu Komisije z dne 6. maja 2003, kakor je bilo spremenjeno56, izvzeta iz obveznosti vzpostavitve kanalov za notranjo prijavo. Vendar pa lahko po ustrezni oceni tveganja države članice od malih podjetij zahtevajo, da v posebnih primerih vzpostavijo kanale za notranjo prijavo (npr. zaradi znatnih tveganj, ki lahko izhajajo iz njihovih dejavnosti).

(38)  Za pravne subjekte v zasebnem sektorju je obveznost vzpostavitve kanalov za notranjo prijavo sorazmerna z njihovo velikostjo in stopnjo tveganja, ki jo njihove dejavnosti pomenijo za javni interes. Uporabljati bi se morala za vse srednje velike in velike subjekte, ne glede na naravo njihovih dejavnosti, na podlagi njihove obveznosti obračunavanja DDV. Vendar bi morale imeti države članice možnost odstopanja in iz te obveznosti izvzeti srednje velike subjekte, kakor so opredeljeni v členu 2 Priloge k Priporočilu Komisije z dne 6. maja 2003, kakor je bilo spremenjeno56. Na splošno velja, da bi morala biti mala in mikro podjetja, kakor so opredeljena v členu 2 Priloge k Priporočilu Komisije z dne 6. maja 2003, kakor je bilo spremenjeno, izvzeta iz obveznosti vzpostavitve kanalov za notranjo prijavo. Vendar pa lahko po ustrezni oceni tveganja države članice od malih podjetij zahtevajo, da v posebnih primerih vzpostavijo kanale za notranjo prijavo (npr. zaradi znatnih tveganj, ki lahko izhajajo iz njihovih dejavnosti).

_________________

_________________

56 Priporočilo Komisije z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).

56 Priporočilo Komisije z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).

Predlog spremembe    46

Predlog direktive

Uvodna izjava 39

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(39)  Izvzetje malih in mikro podjetij iz obveznosti vzpostavitve kanalov za notranjo prijavo se ne bi smelo uporabljati za zasebna podjetja, dejavna na področju finančnih storitev. Za taka podjetja bi morala še naprej veljati obveznost vzpostavitve kanalov za notranjo prijavo v skladu s trenutnimi obveznostmi, določenimi v pravnem redu Unije na področju finančnih storitev.

(39)  Izvzetje malih in mikro podjetij iz obveznosti vzpostavitve kanalov za notranjo prijavo se ne bi smelo uporabljati za zasebna podjetja, ki so dejavna na področju finančnih storitev ali so z njim tesno povezana. Za taka podjetja bi morala še naprej veljati obveznost vzpostavitve kanalov za notranjo prijavo v skladu s trenutnimi obveznostmi, določenimi v pravnem redu Unije na področju finančnih storitev.

Predlog spremembe    47

Predlog direktive

Uvodna izjava 44 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(44a)  Čeprav namen te direktive ni urejanje pogojev za anonimne prijave ali anonimno javno razkritje, lahko pride do takšnih prijav. Anonimne prijave, prejete po notranjih kanalih, bi bilo zato treba skrbno spremljati. Kar zadeva anonimne prijave z uporabo zunanjih kanalov, bi morali imeti pristojni organi možnost, da jih v skladu z nacionalno zakonodajo ne upoštevajo. Poleg tega bi morali biti prijavitelji, v primerih, ko se odkrije njihova identiteta, upravičeni do zaščite v skladu s to direktivo.

Predlog spremembe    48

Predlog direktive

Uvodna izjava 44 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(44b)  Dokazano je, da je spoštovanje zaupnosti identitete prijavitelja bistveni element za preprečevanje ovir in samocenzure. Zato je primerno določiti, da je od te dolžnosti zaupnosti mogoče odstopati le v izrednih okoliščinah, ko je razkritje informacij v zvezi z identiteto prijavitelja potrebna in sorazmerna obveznost v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom v okviru poznejših preiskav ali sodnih postopkov ali za zaščito svoboščin drugih, vključno s pravico osebe, ki jo prijava zadeva, do obrambe, pri čemer v vsakem primeru veljajo ustrezni zaščitni ukrepi v skladu s takimi zakoni. Določiti bi bilo treba ustrezne kazni za kršitev dolžnosti zaupnosti v zvezi z identiteto prijavitelja.

Predlog spremembe    49

Predlog direktive

Uvodna izjava 44 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(44c)  Bistveno je, da se zaupnost prijavitelja in vseh vpletenih oseb zagotovi tako, da postopek prijave poteka čim bolj nemoteno brez kakršnih koli ovir ter da se prepreči samocenzura. Pomen varstva osebnih podatkov je določen v pravu Unije in nacionalnem pravu, za te podatke pa je potrebna še večja zaščita v primeru prijave.

Predlog spremembe    50

Predlog direktive

Uvodna izjava 45

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(45)  Od strukture zasebnega pravnega subjekta je odvisno, katere osebe ali službe znotraj njega bi bile najbolj primerne, da se jim dodeli pristojnost za prejemanje in spremljanje prijav, vendar bi v vsakem primeru njihova funkcija morala zagotavljati odsotnost navzkrižja interesov in neodvisnost. V manjših subjektih bi bila to lahko dvojna funkcija, ki bi jo opravljal uslužbenec na višjem položaju, da bi lahko neposredno poročal vodji organizacije, kot npr. glavni nadzornik za skladnost, vodja službe za človeške vire, pravni svetovalec ali uradnik za varstvo podatkov, finančni direktor, glavni notranji revizor ali član upravnega odbora.

(45)  Od strukture zasebnega pravnega subjekta je odvisno, katere osebe ali službe znotraj njega bi bile najbolj primerne, da se jim dodeli pristojnost za prejemanje in spremljanje prijav, vendar bi v vsakem primeru njihova funkcija morala zagotavljati odsotnost navzkrižja interesov, ustrezno strokovno znanje in neodvisnost. V manjših subjektih bi bila to lahko dvojna funkcija, ki bi jo opravljal uslužbenec na višjem položaju, da bi lahko neposredno poročal vodji organizacije, kot npr. glavni nadzornik za skladnost, vodja službe za človeške vire, pravni svetovalec ali uradnik za varstvo podatkov, finančni direktor, glavni notranji revizor ali član upravnega odbora.

Predlog spremembe    51

Predlog direktive

Uvodna izjava 46

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(46)  V okviru notranjih prijav sta kakovost in preglednost informacij o nadaljnjih postopkih v zvezi s prijavo ključnega pomena za vzpostavitev zaupanja v učinkovitost celotnega sistema zaščite žvižgačev in zmanjšujeta verjetnost nadaljnjih nepotrebnih prijav ali javnih razkritij. Prijavitelja bi bilo treba v razumnem roku obvestiti o ukrepu, ki je predviden ali sprejet kot nadaljnji ukrep (na primer zaključek postopka zaradi pomanjkanja dokazov ali drugih razlogov, začetek notranje preiskave ter po možnosti njenih ugotovitev in/ali ukrepov, sprejetih za obravnavo tega vprašanja, predložitev zadeve pristojnemu organu za nadaljnjo preiskavo), če take informacije ne posegajo v notranjo preiskavo ali preiskavo ali vplivajo na pravice osebe, ki jo prijava zadeva. Ta razumni rok ne bi smel trajati več kot tri mesece. Kadar se o ustreznem nadaljnjem ukrepanju še odloča, bi bilo treba prijavitelja obvestiti o tem in o kakršnih koli nadaljnjih povratnih informacijah, ki naj jih pričakuje.

(46)  V okviru notranjih prijav sta kakovost in preglednost informacij o nadaljnjih postopkih v zvezi s prijavo ključnega pomena za vzpostavitev zaupanja v učinkovitost celotnega sistema zaščite žvižgačev in zmanjšujeta verjetnost nadaljnjih nepotrebnih prijav ali javnih razkritij. Prijavitelja bi bilo treba v razumnem roku obvestiti o ukrepu, ki je predviden ali sprejet kot nadaljnji ukrep (na primer zaključek postopka zaradi pomanjkanja dokazov ali drugih razlogov, začetek notranje preiskave ter po možnosti njenih ugotovitev in/ali ukrepov, sprejetih za obravnavo tega vprašanja, predložitev zadeve pristojnemu organu za nadaljnjo preiskavo), če take informacije ne posegajo v notranjo preiskavo ali preiskavo ali vplivajo na pravice osebe, ki jo prijava zadeva. Ta razumni rok ne bi smel trajati več kot štiri mesece. Kadar se o ustreznem nadaljnjem ukrepanju še odloča, bi bilo treba prijavitelja obvestiti o tem in o kakršnih koli nadaljnjih povratnih informacijah, ki naj jih pričakuje. V vseh primerih bi bilo treba prijavitelja obvestiti o poteku in rezultatih preiskave. Prijavitelj bi moral tudi imeti možnost, vendar ne obveznost, da se med preiskavo posvetujejo z njim ali da poda pripombe. Morebitne pripombe bi bilo treba upoštevati, če oseba ali oddelek, ki je pristojen za spremljanje prijave, meni, da so relevantne.

Predlog spremembe    52

Predlog direktive

Uvodna izjava 47 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(47a)  Med prejemnike razkritih informacij na delovnem mestu bi morali med drugim spadati: nadrejeni, vodstveni delavci ali predstavniki organizacije; uslužbenci v kadrovskih službah, uslužbenci, pristojni za etična vprašanja, delavski sveti ali drugi organi, pristojni za posredovanje v sporih na delovnem mestu, vključno s primeri navzkrižja interesov; interni organi za finančni nadzor znotraj organizacije; disciplinski organi znotraj organizacije.

Predlog spremembe    53

Predlog direktive

Uvodna izjava 49

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(49)  Pomanjkanje zaupanja v uporabnost prijav je eden od glavnih dejavnikov, ki potencialne žvižgače odvračajo do prijav. To upravičuje uvedbo obveznosti, ki pristojnim organom jasno nalaga, da morajo skrbno spremljati prejete prijave in v razumnem roku prijaviteljem posredovati povratne informacije o ukrepih, ki so predvideni ali sprejeti kot nadaljnji ukrepi (na primer zaključek postopka zaradi pomanjkanja zadostnih dokazov ali drugih razlogov, začetek preiskave in po možnosti njenih ugotovitev in/ali ukrepov, sprejetih za obravnavo tega vprašanja; predložitev zadeve pristojnemu organu za nadaljnje ukrepanje), kolikor take informacije ne posegajo v preiskavo ali pravice oseb, ki jih prijava zadeva.

(49)  Pomanjkanje zaupanja v učinkovitost prijav je poleg zelo resničnega in zelo razumljivega strahu pred povračilnimi ukrepi eden od glavnih dejavnikov, ki potencialne žvižgače odvračajo od prijav. To upravičuje uvedbo obveznosti, ki pristojnim organom jasno nalaga, da morajo skrbno spremljati prejete prijave in v razumnem roku prijaviteljem posredovati povratne informacije o ukrepih, ki so predvideni ali sprejeti kot nadaljnji ukrepi (na primer zaključek postopka zaradi pomanjkanja zadostnih dokazov ali drugih razlogov, začetek preiskave in po možnosti njenih ugotovitev in/ali ukrepov, sprejetih za obravnavo tega vprašanja; predložitev zadeve pristojnemu organu za nadaljnje ukrepanje), kolikor take informacije ne posegajo v preiskavo ali pravice oseb, ki jih prijava zadeva.

Predlog spremembe    54

Predlog direktive

Uvodna izjava 50

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(50)  Nadaljnje ukrepanje in podajanje povratnih informacij bi moralo biti opravljeno v razumnem roku; to je utemeljeno s potrebo po takojšnji obravnavi težave, ki je lahko predmet prijave, ter izogibanju nepotrebnemu javnemu razkritju. Ta rok ne bi smel biti daljši od treh mesecev, vendar se lahko podaljša na šest mesecev, kadar je to potrebno zaradi posebnih okoliščin primera, zlasti narave in kompleksnosti predmeta prijave, zaradi česar je morda potrebna dolgotrajna preiskava.

(50)  Nadaljnje ukrepanje in podajanje povratnih informacij bi moralo biti opravljeno v razumnem roku; to je utemeljeno s potrebo po takojšnji obravnavi težave, ki je lahko predmet prijave, ter izogibanju nepotrebnemu javnemu razkritju. Ta rok ne bi smel biti daljši od dveh mesecev, vendar se lahko podaljša na štiri mesece, kadar je to potrebno zaradi posebnih okoliščin primera, zlasti narave in kompleksnosti predmeta prijave, zaradi česar je morda potrebna dolgotrajna preiskava.

Predlog spremembe    55

Predlog direktive

Uvodna izjava 52

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(52)  Da se omogoči učinkovito komuniciranje z namenskim osebjem pristojnih organov, morajo ti imeti vzpostavljene in uporabljati posebne kanale, ločene od njihovih običajnih javnih pritožbenih sistemov, ki bi morali biti uporabniku prijazni ter omogočati tako pisno in ustno prijavo kot elektronsko in neelektronsko prijavo.

(52)  Da se omogoči učinkovito komuniciranje z namenskim osebjem pristojnih organov, morajo ti imeti vzpostavljene in uporabljati posebne kanale, ločene od njihovih običajnih javnih pritožbenih sistemov, ki bi morali biti uporabniku prijazni in zaupni ter omogočati tako pisno in ustno prijavo kot elektronsko in neelektronsko prijavo.

Predlog spremembe    56

Predlog direktive

Uvodna izjava 53

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(53)  Pristojni organi bi morali imeti namensko osebje, ki je strokovno usposobljeno, med drugim tudi na področju veljavnih predpisov o varstvu podatkov, da obravnava prijave in zagotovi komunikacijo s prijaviteljem ter ustrezno še naprej spremlja prijave.

(53)  Pristojni organi bi morali imeti namensko osebje, ki je deležno rednega strokovnega usposabljanja, med drugim tudi na področju veljavnih predpisov o varstvu podatkov, da sprejme in obravnava prijave in zagotovi komunikacijo s prijaviteljem, ustrezno spremljanje prijave ter zagotavljanje informacij in nasvetov vsem zainteresiranim osebam.

Predlog spremembe    57

Predlog direktive

Uvodna izjava 54

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(54)  Osebe, ki nameravajo prijaviti kršitve, bi morale imeti možnost, da sprejmejo informirano odločitev o tem, ali naj kršitev prijavijo ter kako in kdaj naj jo prijavijo. Pristojni organi bi morali zato javno razkriti in zagotoviti lahko dostopne informacije o razpoložljivih kanalih za prijavo pristojnim organom, o veljavnih postopkih in o namenskem osebju za obravnavo prijav v teh organih. Vse informacije v zvezi s prijavami bi morale biti pregledne, zlahka razumljive in zanesljive, da se spodbuja prijavljanje in ne odvrača od njega.

(54)  Osebe, ki nameravajo prijaviti kršitve, bi morale imeti možnost, da sprejmejo informirano odločitev o tem, ali naj kršitev prijavijo ter kako in kdaj naj jo prijavijo. Pristojni organi bi morali zato javno razkriti in zagotoviti lahko dostopne informacije o razpoložljivih kanalih za prijavo pristojnim organom, kadar so mogoče zunanje prijave, o veljavnih postopkih in o namenskem osebju za obravnavo prijav v teh organih. Vse informacije v zvezi s prijavami bi morale biti pregledne, zlahka razumljive in zanesljive, da se spodbuja prijavljanje in ne odvrača od njega.

Predlog spremembe    58

Predlog direktive

Uvodna izjava 57

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(57)  Države članice bi morale zagotoviti, da se vodijo ustrezne evidence o vseh prijavah o kršitvah, da je vsaka prijava na voljo znotraj pristojnega organa in da se lahko informacije, prejete prek prijav, po potrebi uporabijo kot dokaz pri izvršilnih ukrepih.

(57)  Države članice bi morale zagotoviti, da se vodijo ustrezne evidence o vseh prijavah o kršitvah, da je vsaka prijava na voljo znotraj pristojnega organa in da se lahko informacije, prejete prek prijav, po potrebi uporabijo kot dokaz pri izvršilnih ukrepih, pri čemer se po možnosti zaščiti identiteta in zasebnost prijavitelja ter se, če je potrebno, dajo na voljo organom drugih držav članic ali Evropske unije ob spoštovanju zaupnosti identitete prijavitelja, če je mogoče. Organ, ki posreduje prijavo, in organ, ki jo prejme, sta oba odgovorna, da popolnoma varujeta identiteto prijaviteljev in da, kadar je to mogoče, varujeta njihovo zasebnost.

Predlog spremembe    59

Predlog direktive

Uvodna izjava 58

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(58)  Varstvo osebnih podatkov prijavitelja in osebe, ki jo prijava zadeva, je ključnega pomena, da se prepreči nepravična obravnava ali izguba ugleda zaradi razkritja osebnih podatkov, zlasti podatkov, ki razkrivajo identiteto osebe, ki jo prijava zadeva. Zato bi morali pristojni organi v skladu z zahtevami Uredbe (EU) 2016/679 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (v nadaljnjem besedilu: splošna uredba o varstvu podatkov) vzpostaviti ustrezne postopke za varstvo podatkov, ki bi bili posebej namenjeni zaščiti prijavitelja, osebe, ki jo prijava zadeva, in katere koli tretje osebe iz prijave, ki bi morala vključevati varen sistem znotraj pristojnega organa z omejenimi pravicami do dostopa za pooblaščene osebe.

(58)  Varstvo osebnih podatkov prijavitelja in osebe, ki jo prijava zadeva, pa tudi zaupnost informacij je ključnega pomena, da se prepreči nepravična obravnava, nadlegovanje, ustrahovanje ali izguba ugleda zaradi razkritja osebnih podatkov, zlasti podatkov, ki razkrivajo identiteto osebe, ki jo prijava zadeva. Zato bi morali pristojni organi v skladu z zahtevami Uredbe (EU) 2016/679 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (v nadaljnjem besedilu: splošna uredba o varstvu podatkov) vzpostaviti ustrezne postopke za varstvo podatkov, ki bi bili posebej namenjeni zaščiti prijavitelja, osebe, ki jo prijava zadeva, in katere koli tretje osebe iz prijave, ki bi morala vključevati varen sistem znotraj pristojnega organa z omejenimi pravicami do dostopa za pooblaščene osebe.

Predlog spremembe    60

Predlog direktive

Uvodna izjava 60

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(60)  Da bi lahko uživali zaščito, bi morali prijavitelji glede na okoliščine in informacije, ki so jim bile na voljo v času prijave, utemeljeno domnevati, da so zadeve, ki so jih prijavili, resnične. Predpostavljati bi bilo treba, da je ta domneva utemeljena, razen če in dokler se ne dokaže drugače. To je ključni zaščitni ukrep pred zlonamernimi, neresnimi ali nepoštenimi prijavami, ki zagotavlja, da osebe, ki zavestno prijavijo napačne ali zavajajoče informacije, niso upravičene do zaščite. Hkrati zagotavlja, da v primeru, ko prijavitelj nenamerno poda netočno prijavo, zaščita še vedno velja. Podobno bi morali biti prijavitelji upravičeni do zaščite v skladu s to direktivo, če utemeljeno domnevajo, da prijavljene informacije spadajo na področje uporabe Direktive.

(60)  Prijavitelji morali biti upravičeni do varstva iz te direktive, ne glede na to, ali se obrnejo na enega od notranjih ali zunanjih kanalov za prijavo ali na oboje, in brez posebnih pogojev ali vrstnega reda. Prijavitelji, ki uveljavljajo svojo pravico do javnega razkritja, bi morali biti upravičeni do varstva iz te direktive na enak način. Ta zaščita bi se morala uporabljati v celotnem postopku prijave, tudi ko je ta zaključena, razen če se lahko dokaže, da ni tveganja povračilnih ukrepov. Da bi lahko uživali zaščito, bi morali prijavitelji delati v dobri veri, v smislu da bi morali glede na okoliščine in informacije, ki so jim bile na voljo v času prijave, utemeljeno domnevati, da so zadeve, ki so jih prijavili, resnične. Predpostavljati bi bilo treba, da je ta domneva utemeljena, razen če in dokler se ne dokaže drugače. To je ključni zaščitni ukrep pred zlonamernimi, neresnimi ali nepoštenimi prijavami, ki zagotavlja, da osebe, ki zavestno prijavijo napačne ali zavajajoče informacije, niso upravičene do zaščite in nosijo odgovornost v skladu z nacionalno zakonodajo držav članic. Hkrati zagotavlja, da v primeru, ko prijavitelj nenamerno poda netočno prijavo, zaščita še vedno velja. Podobno bi morali biti prijavitelji upravičeni do zaščite v skladu s to direktivo, če utemeljeno domnevajo, da prijavljene informacije spadajo na področje uporabe Direktive.

Predlog spremembe    61

Predlog direktive

Uvodna izjava 61

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(61)  Na splošno je zahteva za večplastno uporabo kanalov za prijavo potrebna za zagotovitev, da informacije pridejo do oseb, ki lahko prispevajo k zgodnjemu in učinkovitemu reševanju tveganj za javni interes, in da se prepreči neupravičena izguba ugleda zaradi javnega razkritja. Hkrati so pri njeni uporabi potrebne nekatere izjeme, s čimer se prijavitelju omogoči, da izbere najprimernejši kanal glede na posamezne okoliščine primera. Poleg tega je treba v skladu z merili iz sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice57 zaščititi javna razkritja, pri čemer se upoštevajo demokratična načela, kot so preglednost in odgovornost, ter temeljne pravice, kot sta svoboda izražanja in medijska svoboda, medtem ko se interes delodajalcev, da upravljajo svoje organizacije in zaščitijo svoje interese, uskladi z interesom, da se javnost zaščiti pred škodo.

(61)  Treba je zagotoviti, da so prijavitelju odprti vsi kanali za prijavo, notranji ali zunanji, in da lahko prijavitelj prosto izbere najprimernejši kanal glede na posamezne okoliščine primera, da se zagotovi, da informacije pridejo do oseb ali subjektov, ki lahko prispevajo k zgodnjemu in učinkovitemu reševanju tveganj za javni interes. Poleg tega je treba v skladu z merili iz sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice57 zaščititi javna razkritja, pri čemer se upoštevajo demokratična načela, kot so preglednost in odgovornost, ter temeljne pravice, kot sta svoboda izražanja, medijska svoboda, in pravica do obveščenosti, medtem ko se legitimni interes delodajalcev, da upravljajo svoje organizacije in zaščitijo svoj ugled in interese, uskladi z interesom, da se javnost zaščiti pred škodo.

__________________

__________________

57 Eno od meril za ugotavljanje, ali povračilni ukrepi proti žvižgačem, ki javno razkrivajo kršitve, posegajo v svobodo izražanja na način, ki v demokratični družbi ni potreben, je, ali so imele osebe, ki so razkrile kršitve, na voljo alternativne kanale za razkritje; glej na primer, Guja proti Moldaviji [GC], št. 14277/04, ECHR 2008.

57 Eno od meril za ugotavljanje, ali povračilni ukrepi proti žvižgačem, ki javno razkrivajo kršitve, posegajo v svobodo izražanja na način, ki v demokratični družbi ni potreben, je, ali so imele osebe, ki so razkrile kršitve, na voljo alternativne kanale za razkritje; glej na primer, Guja proti Moldaviji [GC], št. 14277/04, ECHR 2008.

Predlog spremembe    62

Predlog direktive

Uvodna izjava 62

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(62)  Praviloma bi morali prijavitelji najprej uporabiti kanale za notranjo prijavo, ki jih imajo na voljo, in kršitev prijaviti delodajalcu. Vendar se lahko zgodi, da kanali za notranjo prijavo ne obstajajo (v primeru subjektov, za katere ne velja obveznost vzpostavitve takih kanalov na podlagi te direktive ali veljavne nacionalne zakonodaje) ali njihova uporaba ni obvezna (kar lahko velja v primeru oseb, ki niso v delovnem razmerju) ali da so bili uporabljeni, vendar niso ustrezno delovali (na primer prijava ni bila obravnavana temeljito ali v razumnem roku, ali pa kljub pozitivnim rezultatom preiskave niso bili sprejeti ukrepi za odpravo kršitve).

(62)  Praviloma bi morali prijavitelji najprej uporabiti notranje ali zunanje kanale za prijavo, ki jih imajo na voljo, in kršitev prijaviti delodajalcu ali pristojnemu organu. Poleg tega se zaščita odobri tudi v primerih, ko zakonodaja Unije prijavitelju omogoča, da kršitev prijavi neposredno organom, uradom ali agencijam Unije, na primer v zvezi z goljufijami v proračunu Unije, preprečevanjem in odkrivanjem pranja denarja in financiranja terorizma ali na področju finančnih storitev.

Predlog spremembe    63

Predlog direktive

Uvodna izjava 63

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(63)  V drugih primerih ni mogoče upravičeno pričakovati, da bi kanali za notranjo prijavo ustrezno delovali, na primer, kadar prijavitelji upravičeno sumijo, da bi zaradi prijave utrpeli povračilne ukrepe; da njihova zaupnost ne bi bila varovana; da je glavna odgovorna oseba v delovnem okolju vključena v kršitev; da se kršitev lahko prikrije; da se dokazi lahko prikrijejo ali uničijo; da bi lahko bila učinkovitost preiskovalnih ukrepov pristojnih organov ogrožena ali da so potrebni nujni ukrepi (na primer zaradi neposrednega tveganja, da obstaja velika in posebna nevarnost za življenje, zdravje in varnost ljudi ali za okolje). V vseh takih primerih se osebe, ki kršitve prijavijo po kanalih za zunanjo prijavo pristojnim organom in po potrebi organom, uradom ali agencijam Unije, zaščitijo. Poleg tega se zaščita odobri tudi v primerih, ko zakonodaja Unije prijavitelju omogoča, da kršitev prijavi neposredno pristojnim nacionalnim organom ali organom, uradom ali agencijam Unije, na primer v zvezi z goljufijami v proračunu Unije, preprečevanjem in odkrivanjem pranja denarja in financiranja terorizma ali na področju finančnih storitev.

črtano

Predlog spremembe    64

Predlog direktive

Uvodna izjava 64

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(64)  Osebe, ki so javno razkritje opravile neposredno, bi tudi morale biti upravičene do zaščite v primerih, ko kršitev ni bila obravnavana (na primer, ni bila ustrezno ocenjena ali preiskana ali ko ni bil sprejet noben ukrep za njeno odpravo), čeprav je bila prijavljena po notranji in/ali zunanji poti v skladu z večstopenjsko uporabo razpoložljivih kanalov; ali kadar imajo prijavitelji utemeljene razloge za sum, da gre za nedovoljeno dogovarjanje med storilcem kršitve in pristojnim organom, da se lahko dokazi skrijejo ali uničijo ali da bi lahko bila ogrožena učinkovitost preiskovalnih ukrepov pristojnih organov; ali v primerih neposredne in očitne nevarnosti za javni interes ali kadar obstaja nevarnost nepopravljive škode, ki med drugim vključuje ogrozitev osebne nedotakljivosti.

(64)  Osebe, ki so javno razkritje opravile neposredno, bi tudi morale biti upravičene do zaščite v primerih, ko kršitev ni bila obravnavana (na primer, ni bila ustrezno ocenjena ali preiskana ali ko ni bil sprejet noben ukrep za njeno odpravo), čeprav je bila prijavljena po notranji ali zunanji poti ali v obeh oblikah; ali kadar imajo prijavitelji utemeljene razloge za sum, da gre za nedovoljeno dogovarjanje med storilcem kršitve in pristojnim organom ali da so zadevni zunanji organi neposredno ali posredno udeleženi pri domnevnih nepravilnostih, da bi se lahko dokazi skrili ali uničili ali da bi lahko bila ogrožena učinkovitost preiskovalnih ukrepov pristojnih organov; ali v primerih neposredne in očitne nevarnosti ali škode za javni interes ali kadar obstaja nevarnost nepopravljive škode, ki med drugim vključuje ogrozitev osebne nedotakljivosti ali kadar gre za nujne razmere.

Predlog spremembe    65

Predlog direktive

Uvodna izjava 64 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(64a)  Zaščita žvižgačev omogoča, da se prepreči in odpravi škoda za javni interes. Čeprav je pomembno določiti skladen in zanesljiv sistem za prijavljanje kršitev iz te direktive, bi moral sistem v osnovi temeljiti na pomembnosti in koristnosti informacij, ki se sporočijo zadevni organizaciji, pristojnim organom ali javnosti. Zato je nujno treba zagotoviti, da se zaščita iz te direktive zagotovi vsem prijaviteljem ali osebam, ki opravijo javno razkritje v skladu s to direktivo, in da se ne more uporabiti noben argument, na podlagi katerega bi se jim zaščita zavrnila.

Predlog spremembe    66

Predlog direktive

Uvodna izjava 65

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(65)  Kadar oseba, ki jo prijava zadeva, priporoča ali dovoli povračilne ukrepe, bi morali biti prijavitelji zavarovani pred vsako obliko povračilnih ukrepov, neposrednih ali posrednih, ki jih uvede njihov delodajalec ali stranka/prejemnik storitev in osebe, ki delajo zanj ali delujejo v njegovem imenu, vključno s sodelavci in upravljavci v isti organizaciji ali v drugih organizacijah, s katerimi je prijavitelj v stiku v okviru svojih dejavnosti, povezanih z delom. Zaščita bi morala biti zagotovljena pred povračilnimi ukrepi, uvedenimi proti prijavitelju, in tudi pred ukrepi, ki jih je mogoče uvesti proti pravnemu subjektu, ki ga zastopa, kot je zavrnitev izvajanja storitev, uvrstitev na črno listo ali bojkotiranje posla. Posredni povračilni ukrepi vključujejo tudi ukrepe proti sorodnikom prijavitelja, ki so tudi v delovnem razmerju s prijaviteljevim delodajalcem ali stranko/prejemnikom storitev, in proti predstavnikom delavcev, ki so prijavitelju zagotovili podporo.

(65)  Kadar oseba, ki jo prijava zadeva, priporoča ali dovoli povračilne ukrepe, bi morali biti prijavitelji zavarovani pred vsako obliko povračilnih ukrepov, neposrednih ali posrednih, ki jih uvede njihov delodajalec ali stranka/prejemnik storitev in osebe, ki delajo zanj ali delujejo v njegovem imenu, vključno s sodelavci in upravljavci v isti organizaciji ali v drugih organizacijah, s katerimi je prijavitelj v stiku v okviru svojih dejavnosti, povezanih z delom. Zaščita bi morala biti zagotovljena pred povračilnimi ukrepi, uvedenimi proti prijavitelju, in tudi pred ukrepi, ki jih je mogoče uvesti proti pravnemu subjektu, ki ga zastopa, kot je zavrnitev izvajanja storitev, uvrstitev na črno listo ali bojkotiranje posla. Posredni povračilni ukrepi vključujejo tudi ukrepe proti posrednikom ali sorodnikom prijavitelja, ki so tudi v delovnem razmerju s prijaviteljevim delodajalcem ali stranko/prejemnikom storitev, in proti predstavnikom delavcev, ki so prijavitelju zagotovili podporo.

Predlog spremembe    67

Predlog direktive

Uvodna izjava 66

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(66)  Kadar se povračilni ukrepi ne omejujejo ali ne kaznujejo, ima to zastraševalni učinek na potencialne žvižgače. Jasna prepoved povračilnih ukrepov z zakonom ima pomemben odvračilni učinek, ki je nadalje okrepljen z določbami o osebni odgovornosti in kaznih za storilce povračilnih ukrepov.

(66)  Kadar se povračilni ukrepi ne omejujejo ali ne kaznujejo, ima to zastraševalni učinek na potencialne žvižgače. Jasna prepoved povračilnih ukrepov z zakonom ima pomemben odvračilni učinek in bi jo bilo treba okrepiti z določbami o osebni odgovornosti in kaznih za storilce povračilnih ukrepov ter za osebe na vodilnih položajih, ki tovrstne povračilne ukrepe omogočajo ali spregledajo.

Predlog spremembe    68

Predlog direktive

Uvodna izjava 67

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(67)  Potencialne žvižgače, ki niso prepričani o tem, kako naj prijavijo kršitev oziroma ali bodo zaščiteni, lahko to odvrne od prijave. Države članice bi morale zagotoviti, da se zadevne informacije zagotovijo na uporabniku prijazen način in da so zlahka dostopne širši javnosti. Na voljo bi moralo biti individualno, nepristransko in zaupno svetovanje, ki je brezplačno, na primer o tem, ali so zadevne informacije zajete v veljavnih pravilih o zaščiti žvižgačev, kateri kanal za prijavo bi bil najprimernejši in kateri alternativni postopki so na voljo, če informacije niso zajete v veljavnih pravilih („signaliziranje“). Dostop do takih nasvetov lahko pomaga zagotoviti, da se prijave izvajajo odgovorno prek ustreznih kanalov ter da se kršitve in nepravilna ravnanja pravočasno odkrijejo ali celo preprečijo.

(67)  Potencialne žvižgače, ki niso prepričani o tem, kako naj prijavijo kršitev oziroma ali bodo zaščiteni, lahko to odvrne od prijave. Države članice bi morale zagotoviti, da se zadevne informacije zagotovijo na lahko razumljiv način in da so zlahka dostopne širši javnosti. Na voljo bi moralo biti individualno, nepristransko in zaupno svetovanje, ki je brezplačno, na primer o tem, ali so zadevne informacije zajete v veljavnih pravilih o zaščiti žvižgačev, kateri kanal za prijavo bi bil najprimernejši in kateri alternativni postopki so na voljo, če informacije niso zajete v veljavnih pravilih („signaliziranje“). Dostop do takih nasvetov, zlasti prek pristojnih organov, lahko pomaga zagotoviti, da se prijave izvajajo odgovorno prek ustreznih kanalov ter da se kršitve in nepravilna ravnanja pravočasno odkrijejo ali celo preprečijo.

Predlog spremembe    69

Predlog direktive

Uvodna izjava 67 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(67a)  V državah članicah, ki zagotavljajo razširjeno zaščito prijaviteljev, obstajajo razne ureditve za pomoč in podporo prijaviteljem. Na podlagi obstoječih dobrih praks in različnih okoliščin v državah članicah bi moralo biti mogoče, da posamezne nasvete in točne informacije zagotovi neodvisen posamezen in jasno opredeljen organ ali informacijski center, ki ga ustanovi država članica, pod pogojem da se zagotovijo zadostna jamstva. Nasvete ali informacije bi bilo treba zagotoviti vsem osebam, ki to zahtevajo. Informacije ali nasveti bi se lahko nanašali na zadeve, kot so zaščitni ukrepi, ustreznost kanalov za prijavo ali področje uporabe direktive.

Predlog spremembe    70

Predlog direktive

Uvodna izjava 69

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(69)  Pogodbe ne bi smele omogočati odstopanja od pravic in obveznosti, določenih s to direktivo. Ni se mogoče sklicevati na pravne ali pogodbene obveznosti posameznikov, kot so klavzule o lojalnosti v pogodbah ali sporazumi o zaupnosti/nerazkritju, da bi se delavcem preprečila prijava, odrekla zaščita ali da bi se jih kaznovalo zaradi prijave. Hkrati ta direktiva ne bi smela vplivati na varovanje poklicne skrivnosti odvetnikov in drugih poslovnih skrivnosti, kot je določeno v nacionalni zakonodaji.

(69)  Pogodbe ne bi smele omogočati odstopanja od pravic in obveznosti, določenih s to direktivo. Ni se mogoče sklicevati na pravne ali pogodbene obveznosti posameznikov, kot so klavzule o lojalnosti v pogodbah ali sporazumi o zaupnosti/nerazkritju, da bi se delavcem preprečila prijava, odrekla zaščita ali da bi se jih kaznovalo zaradi prijave. Hkrati ta direktiva ne bi smela vplivati na varovanje poklicne skrivnosti odvetnikov in drugih poklicnih skrivnosti, kot so zdravniška molčečnost in zaupnost razmerja med odvetnikom in stranko, kot je določeno v nacionalni zakonodaji, ali zaupnosti, ki je nujna za zaščito nacionalne varnosti ali predvidena v nacionalni zakonodaji.

Predlog spremembe    71

Predlog direktive

Uvodna izjava 70

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(70)  Verjetno je, da bodo povračilni ukrepi predstavljeni kot upravičeni na podlagi drugih razlogov in ne na podlagi prijave, in za prijavitelja je lahko zelo težko dokazati povezavo med obema, hkrati pa imajo storilci povračilnih ukrepov več pooblastil in sredstev, da dokumentirajo uvedene ukrepe in obrazložitve zanje. Ko torej prijavitelj prima facie dokaže, da je kršitev prijavil ali razkril v skladu s to direktivo in je utrpel škodo, bi bilo treba dokazno breme prenesti na osebo, ki je z ukrepom povzročila škodo in ki bi morala nato dokazati, da njen uvedeni ukrep na noben način ni bil povezan s prijavo ali razkritjem.

(70)  Verjetno je, da bodo povračilni ukrepi predstavljeni kot upravičeni na podlagi drugih razlogov in ne na podlagi prijave ali javnega razkritja, in za prijavitelja je lahko zelo težko dokazati povezavo med obema, hkrati pa imajo storilci povračilnih ukrepov več pooblastil in sredstev, da dokumentirajo uvedene ukrepe in obrazložitve zanje. Ko torej prijavitelj prima facie dokaže, da je kršitev prijavil ali razkril v skladu s to direktivo in je utrpel škodo, bi bilo treba dokazno breme prenesti na osebo, ki je z ukrepom povzročila škodo in ki bi morala nato dokazati, da njen uvedeni ukrep na noben način ni bil povezan s prijavo ali razkritjem.

Predlog spremembe    72

Predlog direktive

Uvodna izjava 71

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(71)  Poleg izrecne prepovedi povračilnih ukrepov, določenih z zakonom, je bistveno, da imajo prijavitelji, ki utrpijo povračilne ukrepe, dostop do pravnih sredstev. Pravno sredstvo bo za vsak primer posebej ustrezno določeno glede na vrsto povračilnega ukrepa. Lahko je v obliki ukrepov za ponovno zaposlitev (npr. v primeru odpustitve, prenosa ali premestitve na nižje delovno mesto, zadržanja usposabljanja ali napredovanja) ali za obnovo odpovedanega dovoljenja, licence ali pogodbe; nadomestila za dejanske in prihodnje finančne izgube (za izgubo preteklih plač, pa tudi za prihodnjo izgubo dohodka in stroške, povezane s spremembo poklica); nadomestila za drugo ekonomsko škodo, na primer za pravne stroške in stroške zdravljenja, ter za nematerialno škodo (bolečine in trpljenje).

(71)  Poleg izrecne prepovedi povračilnih ukrepov, določenih z zakonom, je bistveno, da imajo prijavitelji, ki utrpijo povračilne ukrepe, dostop do pravnih sredstev in nadomestila. Pravno sredstvo bo za vsak primer posebej ustrezno določeno glede na vrsto povračilnega ukrepa in povzročena škoda bi morala biti v celoti nadomeščena. Lahko je v obliki ukrepov za ponovno zaposlitev (npr. v primeru odpustitve, prenosa ali premestitve na nižje delovno mesto, zadržanja usposabljanja ali napredovanja) ali za obnovo odpovedanega dovoljenja, licence ali pogodbe; nadomestila za dejanske in prihodnje finančne izgube (za izgubo preteklih plač, pa tudi za prihodnjo izgubo dohodka in stroške, povezane s spremembo poklica); nadomestila za drugo ekonomsko škodo, na primer za pravne stroške in stroške zdravstvene in psihološke oskrbe, ter za nematerialno škodo (bolečine in trpljenje).

Predlog spremembe    73

Predlog direktive

Uvodna izjava 72

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(72)  Vrste pravnih ukrepov se lahko razlikujejo glede na pravne sisteme, vendar bi morali kljub temu zagotavljati čim bolj celovita in učinkovita pravna sredstva. Popravni ukrepi ne bi smeli potencialnih žvižgačev v prihodnosti odvračati od prijav. Na primer, nadomestila kot alternative ponovni zaposlitvi v primeru odpustitve bi lahko postala sistematična praksa, zlasti s strani večjih organizacij, kar bi imelo v prihodnosti odvračilni učinek na žvižgače.

(72)  Vrste pravnih ukrepov se lahko razlikujejo glede na pravne sisteme, vendar bi morali kljub temu zagotavljati nadomestilo za povzročeno škodo.

Predlog spremembe    74

Predlog direktive

Uvodna izjava 73

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(73)  Posebnega pomena za prijavitelje so začasni ukrepi, dokler se ne končajo pravni postopki, ki so lahko dolgotrajni. Začasni ukrepi so lahko potrebni zlasti zato, da zaustavijo grožnje, poskuse povračilnih ukrepov ali povračilne ukrepe, kot je nadlegovanje na delovnem mestu, ali da preprečijo oblike povračilnih ukrepov, kot je odpustitev, ki bi jo bilo po izteku dolgega časovnega obdobja težko preklicati in ki lahko finančno uniči posameznika – to je perspektiva, ki lahko močno odvrne potencialne žvižgače.

(73)  Posebnega pomena za prijavitelje so začasni ukrepi, dokler se ne končajo pravni postopki, ki so lahko dolgotrajni. Začasni ukrepi so lahko potrebni zlasti zato, da zaustavijo grožnje, poskuse povračilnih ukrepov ali povračilne ukrepe, kot je nadlegovanje na delovnem mestu in zunaj njega, ali da preprečijo oblike povračilnih ukrepov, kot so verbalno ali fizično nasilje ali odpustitev, ki bi jo bilo po izteku dolgega časovnega obdobja težko preklicati in ki lahko finančno uniči posameznika – to je perspektiva, ki lahko močno odvrne potencialne žvižgače.

Predlog spremembe    75

Predlog direktive

Uvodna izjava 74

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(74)  Ukrepi proti prijaviteljem zunaj delovnega okolja s postopki, na primer v zvezi z obrekovanjem, kršenjem avtorskih pravic, poslovnimi skrivnostmi, zaupnostjo in varstvom osebnih podatkov, lahko prav tako močno odvračajo od žvižgaštva. Direktiva (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta58 prijavitelje izvzema iz ukrepov, postopkov in pravnih sredstev za zagotavljanje civilnopravnih sredstev, ki jih določa, če je prišlo do domnevne pridobitve, uporabe ali razkritja poslovne skrivnosti zaradi razkritja zlorabe, kršitve ali nepravilnega ravnanja, če je stranka, proti kateri je bil vložen zahtevek, ravnala z namenom zaščite splošnega javnega interesa. Tudi v drugih postopkih bi moralo biti prijaviteljem omogočeno, da pri obrambi podajo prijavo ali razkritje v skladu s to direktivo. V takih primerih bi morala oseba, ki začne postopek, nositi dokazno breme, da dokaže, da je prijavitelj namerno kršil zakon.

(74)  Ukrepi proti prijaviteljem zunaj delovnega okolja s postopki, na primer v zvezi z obrekovanjem, kršenjem avtorskih pravic, poslovnimi skrivnostmi, zaupnostjo in varstvom osebnih podatkov, lahko prav tako močno odvračajo od žvižgaštva. Direktiva (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta58 prijavitelje izvzema iz ukrepov, postopkov in pravnih sredstev za zagotavljanje civilnopravnih sredstev, ki jih določa, če je prišlo do domnevne pridobitve, uporabe ali razkritja poslovne skrivnosti zaradi razkritja zlorabe, kršitve ali nepravilnega ravnanja, če je stranka, proti kateri je bil vložen zahtevek, ravnala z namenom zaščite splošnega javnega interesa. Ta direktiva zato ne bi smela posegati v določbe Direktive (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta, oba akta pa bi bilo treba obravnavati kot dopolnjujoča se. Zato bi se morala zaščita, postopki in pogoji iz te direktive uporabljati za primere, ki jih zajema njeno stvarno področje uporabe, tudi če bi prijavljene informacije lahko označili kot poslovno skrivnost. V drugih primerih bi bilo treba uporabljati Direktivo (EU) 2016/943. Tudi v drugih postopkih bi moralo biti prijaviteljem omogočeno, da pri obrambi podajo prijavo ali razkritje v skladu s to direktivo. V takih primerih bi morala oseba, ki začne postopek, nositi dokazno breme, da dokaže, da je prijavitelj namerno kršil zakon.

_________________

_________________

58 Direktiva (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem (UL L 157, 15.6.2016, str. 1).

58 Direktiva (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem (UL L 157, 15.6.2016, str. 1).

Predlog spremembe    76

Predlog direktive

Uvodna izjava 75

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(75)  Zadevni pravni stroški za prijavitelje, ki izpodbijajo povračilne ukrepe, sprožene proti njim v pravnih postopkih, so lahko visoki. Čeprav bi lahko na koncu postopka te pristojbine izterjali, jih morda ne bi mogli plačati vnaprej, zlasti če so brezposelni in uvrščeni na črno listo. Pomoč v kazenskih pravnih postopkih, zlasti v skladu z določbami Direktive (EU) 2016/1919 Evropskega parlamenta in Sveta59, in bolj na splošno podpora tistim, ki so v resnih finančnih težavah, bi lahko bila v nekaterih primerih ključna za učinkovito uveljavljanje njihovih pravic do zaščite.

(75)  Zadevni pravni stroški za prijavitelje, ki izpodbijajo povračilne ukrepe, sprožene proti njim v pravnih postopkih, so lahko visoki. Čeprav bi lahko na koncu postopka te pristojbine izterjali, jih morda ne bi mogli plačati vnaprej, zlasti če so brezposelni in uvrščeni na črno listo. Pomoč v kazenskih pravnih postopkih, zlasti v skladu z določbami Direktive (EU) 2016/1919 Evropskega parlamenta in Sveta59, in bolj na splošno podpora tistim, ki so v resnih finančnih težavah, je ključna za učinkovito uveljavljanje njihovih pravic do zaščite. Žvižgači bi morali imeti možnost, da zahtevajo nadomestilo za morebitno nadlegovanje ali izgubo sedanjih ali prihodnjih sredstev preživljanja, če škodo povzročijo povračilni ukrepi.

_________________

_________________

59 Direktiva (EU) 2016/1919 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o brezplačni pravni pomoči za osumljene in obdolžene osebe v kazenskem postopku ter za zahtevane osebe v postopku na podlagi evropskega naloga za prijetje (UL L 297, 4.11.2016, str. 1).

59 Direktiva (EU) 2016/1919 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o brezplačni pravni pomoči za osumljene in obdolžene osebe v kazenskem postopku ter za zahtevane osebe v postopku na podlagi evropskega naloga za prijetje (UL L 297, 4.11.2016, str. 1).

Predlog spremembe    77

Predlog direktive

Uvodna izjava 76

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(76)  Pravice osebe, ki jo prijava zadeva, bi morale biti zaščitene, da bi se preprečila škoda za ugled ali druge negativne posledice. Poleg tega bi bilo treba pravico osebe, ki jo prijava zadeva, do obrambe in dostopa do pravnih sredstev v celoti spoštovati v vseh fazah postopka, ki sledi prijavi, v skladu s členoma 47 in 48 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Države članice bi morale zagotoviti pravico osebe, ki jo prijava zadeva, do obrambe, vključno s pravico do dostopa do spisa, pravico do zaslišanja in pravico do učinkovitega pravnega sredstva proti odločitvi v zvezi z osebo, ki jo prijava zadeva, v skladu z veljavnimi postopki, ki jih določa nacionalno pravo v okviru preiskav ali poznejših sodnih postopkov.

(76)  Pravice osebe, ki jo prijava zadeva, bi morale biti zaščitene, da bi se preprečila škoda za ugled ali druge negativne posledice. Poleg tega bi bilo treba pravico osebe, ki jo prijava zadeva, do obrambe in dostopa do pravnih sredstev v celoti spoštovati v vseh fazah postopka, ki sledi prijavi, v skladu s členoma 47 in 48 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Države članice bi morale varovati zaupnost identitete zadevne osebe in zagotoviti pravico do obrambe, vključno s pravico do dostopa do spisa, pravico do zaslišanja in pravico do učinkovitega pravnega sredstva proti odločitvi v zvezi z osebo, ki jo prijava zadeva, v skladu z veljavnimi postopki, ki jih določa nacionalno pravo v okviru preiskav ali poznejših sodnih postopkov. V ta namen bi bilo treba sprejeti ustrezne ukrepe, da bi se posamezniki in civilna družba bolj zavedali teh pravic.

Predlog spremembe    78

Predlog direktive

Uvodna izjava 77

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(77)  Vsaki osebi, ki neposredno ali posredno utrpi škodo zaradi prijave ali razkritja netočnih ali zavajajočih informacij, bi bilo treba še naprej zagotavljati zaščito in pravna sredstva, ki so ji na voljo v skladu s pravili splošnega prava. Kadar je bila taka netočna ali zavajajoča prijava ali razkritje podana namerno in zavestno, bi morale biti osebe, ki jih prijava zadeva, upravičene do nadomestila v skladu z nacionalno zakonodajo.

(77)  Vsaki osebi, ki neposredno ali posredno utrpi škodo zaradi prijave ali razkritja netočnih ali zavajajočih informacij, bi bilo treba še naprej zagotavljati zaščito in pravna sredstva, ki so ji na voljo v skladu s pravili splošnega prava. Kadar je bila taka netočna ali zavajajoča prijava ali razkritje podana namerno in zavestno, žvižgači ne bi smeli biti upravičeni do zaščite in bi morale biti osebe, ki jih prijava zadeva, upravičene do nadomestila v skladu z nacionalno zakonodajo.

Predlog spremembe    79

Predlog direktive

Uvodna izjava 78

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(78)  Za zagotovitev učinkovitosti pravil o zaščiti žvižgačev so potrebne kazni. Kazni proti osebam, ki proti prijaviteljem uvedejo povračilne ukrepe ali druge ukrepe s škodljivimi posledicami, lahko še bolj odvračajo od takih ukrepov. Kazni za osebe, ki prijavijo ali razkrijejo kršitev, za katero se dokaže, da je bila zavestno napačno podana, so nujne, da se preprečijo nadaljnje zlonamerne prijave in ohrani verodostojnost sistema. Sorazmernost takih kazni bi morala zagotoviti, da potencialnih žvižgačev ne bo odvračala od prijav.

(78)  Za zagotovitev učinkovitosti pravil o zaščiti žvižgačev so potrebne kazni. Kazni proti osebam, ki proti prijaviteljem uvedejo povračilne ukrepe ali druge ukrepe s škodljivimi posledicami, lahko še bolj odvračajo od takih ukrepov. Kazni za osebe, ki prijavijo ali razkrijejo kršitev, za katero se dokaže, da je bila zavestno napačno podana, so tudi nujne, da se preprečijo nadaljnje zlonamerne prijave in ohrani verodostojnost sistema. Kadar države članice določijo kazni v primerih, kot je obrekovanje ali širjenje lažnih informacij, bi se te kazni lahko uporabljale tudi za prijave ali razkritja, za katera je bilo dokazano, da so zavestno podana napačno. Sorazmernost takih kazni bi morala zagotoviti, da potencialnih žvižgačev ne bo odvračala od prijav.

Predlog spremembe    80

Predlog direktive

Uvodna izjava 80

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(80)  Ta direktiva uvaja minimalne standarde in države članice bi morale ohraniti možnost uvedbe ali ohranjanja ugodnejših določb za prijavitelja, pod pogojem, da te določbe ne posegajo v ukrepe za zaščito oseb, ki jih prijava zadeva.

(80)  Ta direktiva uvaja minimalne standarde in države članice bi morale ohraniti možnost uvedbe ali ohranjanja ugodnejših določb za prijavitelja ter bi jih bilo treba k temu spodbujati. Prenos te direktive nikakor ni podlaga za zniževanje splošne ravni varstva, ki se v skladu z nacionalnim pravom prijaviteljem že zagotavlja na področjih njene uporabe.

Predlog spremembe    81

Predlog direktive

Uvodna izjava 82

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(82)  Vsebinsko področje uporabe te direktive temelji na opredelitvi področij, na katerih se zdi uvedba zaščite žvižgačev upravičena in potrebna na podlagi trenutno razpoložljivih dokazov. Tako vsebinsko področje uporabe se lahko razširi na druga področja ali akte Unije, če se to izkaže kot potrebno za izboljšanje njihovega izvrševanja ob upoštevanju dokazov, ki se lahko pojavijo v prihodnosti, ali na podlagi ocene načina delovanja te direktive.

(82)  Vsebinsko področje uporabe te direktive temelji na opredelitvi področij, na katerih se zdi uvedba zaščite žvižgačev upravičena in potrebna na podlagi trenutno razpoložljivih dokazov. Tako vsebinsko področje uporabe se lahko razširi na druga področja ali akte Unije, če se to izkaže kot potrebno za izboljšanje njihovega izvrševanja ob upoštevanju dokazov, ki bi jih morala Komisija še naprej zbirati in ki se lahko pojavijo v prihodnosti, ali na podlagi ocene načina delovanja te direktive.

Predlog spremembe    82

Predlog direktive

Uvodna izjava 84

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(84)  Cilja te direktive, in sicer izboljšati izvrševanje na nekaterih področjih politike in aktih, na katerih lahko kršitve prava Unije z uporabo učinkovite zaščite žvižgačev povzročijo resno škodo za javni interes, države članice ne morejo zadovoljivo doseči same ali z neusklajenimi ukrepi, temveč ga je mogoče bolje doseči z ukrepi na ravni Unije, ki zagotavljajo minimalne standarde za usklajevanje zaščite žvižgačev. Poleg tega lahko samo ukrepi na ravni Unije zagotovijo skladnost in uskladijo obstoječa pravila Unije o zaščiti žvižgačev. Unija lahko zato sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz istega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(84)  Cilja te direktive, in sicer izboljšati izvrševanje na nekaterih področjih politike in aktih, na katerih lahko kršitve prava Unije z uporabo učinkovite zaščite žvižgačev povzročijo škodo za javni interes, države članice ne morejo zadovoljivo doseči same ali z neusklajenimi ukrepi, temveč ga je mogoče bolje doseči z ukrepi na ravni Unije, ki zagotavljajo minimalne standarde za usklajevanje zaščite žvižgačev. Poleg tega lahko samo ukrepi na ravni Unije zagotovijo skladnost in uskladijo obstoječa pravila Unije o zaščiti žvižgačev. Unija lahko zato sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz istega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

Predlog spremembe    83

Predlog direktive

Uvodna izjava 85

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(85)  Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah. To direktivo je zato treba izvajati v skladu s temi pravicami in načeli. Namen te direktive je zlasti zagotoviti popolno spoštovanje svobode izražanja in obveščanja, pravico do varstva osebnih podatkov, svobodo gospodarske pobude, pravico do visoke ravni varstva potrošnikov, pravico do učinkovitega pravnega sredstva in pravico do obrambe.

(85)  Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in načela, priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti člena 11. To direktivo je zato treba izvajati v skladu s temi pravicami in načeli, tako da se zagotovi med drugim popolno spoštovanje svobode izražanja in obveščanja, pravice do varstva osebnih podatkov, svobode gospodarske pobude, pravice do visoke ravni varstva potrošnikov, pravice do poštenih in pravičnih delovnih pogojev, pravice do visoke ravni varovanja zdravja ljudi, pravice do visoke ravni okoljske zaščite, pravice do dobrega upravljanja, pravice do učinkovitega pravnega sredstva in pravice do obrambe. Posebej je treba upoštevati tudi Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, zlasti člen 10.

Predlog spremembe    84

Predlog direktive

Uvodna izjava 85 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(85a)  Ta direktiva ne bi smela posegati v pravico držav članic, da uvedejo enaka ali podobna pravila za kršitve nacionalne zakonodaje, s čimer zagotavljajo skladen in celovit okvir za zaščito oseb, ki prijavijo kršitve.

Predlog spremembe    85

Predlog direktive

Uvodna izjava 85 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(85b)   Posebno pozornost bi bilo treba nameniti resoluciji Evropskega parlamenta z dne 14. februarja 2017 o vlogi žvižgačev pri varovanju finančnih interesov EU in resoluciji Evropskega parlamenta z dne 24. oktobra 2017 o legitimnih ukrepih za zaščito žvižgačev, ki z razkrivanjem zaupnih informacij podjetij in javnih organov ravnajo v javnem interesu.

Predlog spremembe    86

Predlog direktive

Člen -1 (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen -1

 

Namen

 

Namen te direktive je okrepiti zaščito oseb, ki poročajo o kršitvah prava Unije, in okrepiti izvajanje tega prava in s tem zaščitili javni interes, tako da se določijo minimalni skupni standardi za zaščito oseb, ki prijavijo protizakonite dejavnosti ali zlorabo prava na področjih iz člena 1.

Predlog spremembe    87

Predlog direktive

Člen 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 1

Člen 1

Vsebinsko področje uporabe

Vsebinsko področje uporabe

1.  Da bi se izboljšalo izvrševanje prava in politik Unije na posameznih področjih, ta direktiva določa skupne minimalne standarde za zaščito oseb, ki prijavijo naslednje protizakonite dejavnosti ali zlorabo prava:

1.  Ta direktiva določa skupne minimalne standarde za zaščito oseb, ki prijavijo naslednje protizakonite dejavnosti ali zlorabo prava:

(a)  kršitve, ki spadajo na področje uporabe aktov Unije iz Priloge (del I in del II), kar zadeva naslednja področja:

(a)  kršitve aktov Unije, ki med drugim vključujejo akte iz Priloge (del I in del II) in njihove izvedbene akte, povezane z naslednjimi področji:

(i)  javno naročanje;

(i)  javno naročanje;

(ii)  finančne storitve ter preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma;1

(ii)  finančne storitve, davčna utaja, davčne goljufije, izogibanje davkom, preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma; 1

(iii)  varnost izdelkov;

(iii)  varnost izdelkov;

(iv)  varnost v prometu;

(iv)  varnost izdelkov;

(v)  varstvo okolja;

(v)  varstvo okolja;

(vi)  jedrsko varnost;

(vi)  jedrsko varnost;

(vii)  varnost hrane in krme, zdravje in dobrobit živali;

(vii)  varnost hrane in krme, zdravje in dobrobit živali;

(viii)  javno zdravje;

(viii)  javno zdravje;

(ix)  varstvo potrošnikov;

(ix)  varstvo potrošnikov;

(x)  varstvo zasebnosti in osebnih podatkov ter varnost omrežij in informacijskih sistemov;

(x)  varstvo zasebnosti in osebnih podatkov ter varnost omrežij in informacijskih sistemov ter

 

(xa)  zaposlovanje, delovni pogoji, pravice delavcev in načelo enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk na delu.

(b)  kršitve členov 101, 102, 106, 107 in 108 PDEU ter kršitve, ki spadajo na področje Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 in Uredbe Sveta (EU) 2015/1589;

(b)  kršitve členov 101, 102, 106, 107 in 108 PDEU ter kršitve, ki spadajo na področje Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 in Uredbe Sveta (EU) 2015/1589;

(c)  kršitve, ki vplivajo na finančne interese Unije, kot so opredeljeni v členu 325 PDEU ter kot so podrobneje določeni zlasti v Direktivi (EU) 2017/1371 in Uredbi (EU, Euratom) št. 883/2013;

(c)  kršitve, ki vplivajo na finančne interese Unije, kot so opredeljeni v členu 325 PDEU ter kot so podrobneje določeni zlasti v Direktivi (EU) 2017/1371 in Uredbi (EU, Euratom) št. 883/2013;

(d)  kršitve, ki se nanašajo na notranji trg, kakor je opredeljen v členu 26(2) PDEU, v zvezi z dejanji, ki kršijo pravila o davku od dohodkov pravnih oseb, ali ureditvami, katerih namen je pridobiti davčno ugodnost, ki izničuje cilj ali namen veljavnega prava o davku od dohodkov pravnih oseb.

(d)  kršitve, ki se nanašajo na notranji trg, kakor je opredeljen v členu 26(2) PDEU, v zvezi z dejanji, ki kršijo pravila o davku od dohodkov pravnih oseb, ali ureditvami, katerih namen je pridobiti davčno ugodnost, ki izničuje cilj ali namen veljavnega prava o davku od dohodkov pravnih oseb.

2.  Če so posebna pravila za prijavo o kršitvah določena v sektorskih aktih Unije, navedenih v delu 2 Priloge, se ta pravila uporabljajo. Določbe te direktive se uporabljajo za vse zadeve v zvezi z zaščito prijaviteljev, ki niso urejene v navedenih sektorskih aktih Unije.

2.  Če so posebna pravila za prijavo o kršitvah določena v sektorskih aktih Unije, navedenih v delu 2 Priloge, se ta pravila uporabljajo. Določbe te direktive se uporabljajo za vse zadeve v zvezi z zaščito prijaviteljev, ki niso urejene v navedenih sektorskih aktih Unije.

________________

______________

1 v izključni pristojnosti odborov ECON in LIBE

1 v izključni pristojnosti odborov ECON in LIBE

Predlog spremembe    88

Predlog direktive

Člen 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 2

Člen 2

Osebno področje uporabe

Osebno področje uporabe

1.  Ta direktiva se uporablja za prijavitelje, ki delajo v zasebnem ali javnem sektorju in ki so pridobili informacije o kršitvah v delovnem okolju, vključno vsaj z naslednjimi:

1.  Ta direktiva se uporablja za prijavitelje in posrednike, ki delajo v dobri veri v zasebnem ali javnem sektorju in ki so pridobili informacije o kršitvah v delovnem okolju, vključno vsaj z naslednjimi:

(a)  osebe, ki imajo status delavca v smislu člena 45 PDEU;

(a)  osebe, ki imajo status delavca v smislu nacionalne zakonodaje in nacionalne prakse ali v smislu člena 45 PDEU, vključno z javnimi uslužbenci;

(b)  osebe, ki imajo status samozaposlene osebe v smislu člena 49 PDEU;

(b)  osebe, ki imajo status samozaposlene osebe v smislu člena 49 PDEU;

(c)  delničarji in osebe upravljalnega organa podjetja, vključno z neizvršnimi člani, prostovoljci in neplačanimi pripravniki;

(c)  delničarji in osebe upravljalnega organa podjetja, vključno z neizvršnimi člani, prostovoljci in plačanimi ali neplačanimi pripravniki;

(d)  vse osebe, ki delajo pod nadzorom in vodstvom zunanjih izvajalcev, podizvajalcev in dobaviteljev.

(d)  vse osebe, ki delajo pod nadzorom in vodstvom zunanjih izvajalcev, podizvajalcev, ponudnikov storitev in dobaviteljev.

2.  Ta direktiva se uporablja tudi za prijavitelje, katerih delovno razmerje se še ni začelo, kadar so bile informacije o kršitvi pridobljene med postopkom zaposlovanja ali v času drugih pogajanj pred podpisom pogodbe.

2.  Ta direktiva se uporablja tudi za prijavitelje, ki delajo v dobri veri, katerih delovno razmerje se še ni začelo, kadar so bile informacije o kršitvi pridobljene med postopkom zaposlovanja ali v času drugih pogajanj pred podpisom pogodbe, ter za prijavitelje, katerih delovno razmerje se je končalo.

Predlog spremembe    89

Predlog direktive

Člen 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 3

Člen 3

Opredelitev pojmov

Opredelitev pojmov

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve:

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve:

(1)  „kršitve“ pomeni dejanske ali potencialne protizakonite dejavnosti ali zlorabo prava v zvezi z akti Unije in področji, ki spadajo na področje uporabe iz člena 1 in Priloge;

(1)  „kršitve“ pomeni dejanske ali potencialne protizakonite dejavnosti ali zlorabo prava v zvezi z akti Unije in področji, ki spadajo na področje uporabe iz člena 1 in Priloge;

(2)  „protizakonite dejavnosti“ pomeni dejanja ali opustitve dejanj, ki so v nasprotju s pravom Unije;

(2)  „protizakonite dejavnosti“ pomeni dejanja ali opustitve dejanj, ki so v nasprotju s pravom Unije;

(3)  „zloraba prava“ pomeni dejanja ali opustitve dejanj, ki spadajo na področje uporabe prava Unije in se formalno ne zdijo nezakonita, vendar so v nasprotju s predmetom ali namenom, za katerega se veljavna pravila uporabljajo ;

(3)  „zloraba prava“ pomeni dejanja ali opustitve dejanj, ki spadajo na področje uporabe prava Unije in se formalno ne zdijo nezakonita, vendar so v nasprotju s predmetom ali namenom, za katerega se veljavna pravila uporabljajo;

(4)  „informacije o kršitvah“ pomeni dokaze o dejanskih kršitvah in utemeljene sume o morebitnih kršitvah, ki se še niso uresničile;

(4)  „informacije o kršitvah“ pomeni dokaze o dejanskih kršitvah in utemeljene sume o morebitnih kršitvah, ki se še niso uresničile;

(5)  „prijava“ pomeni obveščanje v zvezi s kršitvijo, do katere je prišlo ali bi lahko prišlo v organizaciji, v kateri prijavitelj dela ali je delal, ali v drugi organizaciji, s katero je ali je bil v stiku prek svojega dela;

(5)  „prijava“ pomeni obveščanje v zvezi s kršitvijo, do katere je prišlo ali bi lahko prišlo v organizaciji, v kateri prijavitelj dela ali je delal, ali v drugi organizaciji, s katero je ali je bil v stiku prek svojega dela;

(6)  „notranja prijava“ pomeni obveščanje o kršitvah znotraj javnega ali zasebnega pravnega subjekta;

(6)  „notranja prijava“ pomeni obveščanje o kršitvah znotraj javnega ali zasebnega pravnega subjekta;

(7)  „zunanja prijava“ pomeni obveščanje o kršitvah pristojnim organom;

(7)  „zunanja prijava“ pomeni obveščanje o kršitvah pristojnim organom;

(8)  „razkritje“ pomeni dajanje informacij o kršitvah, pridobljenih v delovnem okolju, na voljo javnosti;

(8)  „razkritje“ pomeni dajanje informacij o kršitvah, pridobljenih v delovnem okolju, na voljo javnosti;

(9)  „prijavitelj“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki prijavi ali razkrije informacije o kršitvah, pridobljenih pri dejavnostih, povezanih z delom;

(9)  „prijavitelj“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki prijavi ali razkrije informacije o kršitvah, pridobljenih pri dejavnostih, povezanih z delom;

 

(9a)  „posrednik“ pomeni fizično osebo, ki pomaga prijavitelju v postopku prijave v delovnem okolju;

(10)  „delovno okolje“ pomeni sedanje ali pretekle delovne dejavnosti v javnem ali zasebnem sektorju, prek katerih lahko osebe pridobijo informacije o kršitvah, ne glede na njihovo naravo, in v katerem lahko te osebe utrpijo povračilne ukrepe, če te kršitve prijavijo;

(10)  „delovno okolje“ pomeni sedanje ali pretekle delovne dejavnosti v javnem ali zasebnem sektorju, prek katerih lahko osebe pridobijo informacije o kršitvah, ne glede na njihovo naravo, in v katerem lahko te osebe utrpijo povračilne ukrepe, če te kršitve prijavijo;

(11)  „oseba, ki jo prijava zadeva“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki je v prijavi ali razkritju navedena kot oseba, ki je obtožena kršitve ali je z njo povezana;

(11)  „oseba, ki jo prijava zadeva“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki je v prijavi ali razkritju navedena kot oseba, ki je obtožena kršitve ali je z njo povezana;

(12)  „povračilni ukrepi“ pomeni vsako zagroženo ali dejansko dejanje ali opustitev dejanja, ki je posledica notranje ali zunanje prijave, ki se zgodi v delovnem okolju in povzroči ali lahko povzroči neupravičeno škodo prijavitelju;

(12)  „povračilni ukrepi“ pomeni vsako zagroženo ali dejansko, neposredno ali posredno dejanje ali opustitev dejanja, ki je posledica notranje ali zunanje prijave ali javnega razkritja, ki se zgodi v delovnem okolju in povzroči ali lahko povzroči neupravičeno škodo prijavitelju;

(13)  „nadaljnje spremljanje“ pomeni vsak ukrep, ki ga sprejme prejemnik prijave po notranji ali zunanji poti, da se oceni točnost navedb iz prijave in da se po potrebi obravnavajo prijavljene kršitve, vključno z ukrepi, kot so notranja preiskava, preiskava, pregon, izterjava sredstev in zaključek postopka;

(13)  „nadaljnje spremljanje“ pomeni vsak ukrep, ki ga sprejme prejemnik prijave po notranji ali zunanji poti, da se oceni točnost navedb iz prijave in da se po potrebi obravnavajo prijavljene kršitve, vključno z ukrepi, kot so notranja preiskava, preiskava, pregon, izterjava sredstev in zaključek postopka;

(14)  „pristojni organ“ pomeni vsak nacionalni organ, ki je pooblaščen za prejemanje prijav v skladu s poglavjem III in imenovan za izvajanje dolžnosti iz te direktive, zlasti v zvezi s spremljanjem prijav.

(14)  „pristojni organ“ pomeni vsak nacionalni organ, ki je pooblaščen za prejemanje prijav v skladu s poglavjem III in imenovan za izvajanje dolžnosti iz te direktive, zlasti v zvezi s spremljanjem prijav;

 

(14a)  „dobra vera“ pomeni utemeljeno domnevo prijavitelja glede na okoliščine in informacije, ki so mu na voljo v času prijave, da so prijavljene informacije resnične in da spadajo na področje uporabe te direktive.

Predlog spremembe    90

Predlog direktive

Člen 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 4

Člen 4

Obveznost vzpostavitve kanalov in postopkov za notranjo prijavo in spremljanje prijav

Obveznost vzpostavitve kanalov in postopkov za notranjo prijavo in spremljanje prijav

1.  Države članice zagotovijo, da pravni subjekti v zasebnem in javnem sektorju po potrebi po posvetovanju s socialnimi partnerji določijo kanale in postopke za notranjo prijavo in spremljanje prijav.

1.  Države članice v skladu z nacionalnimi praksami zagotovijo, da delodajalci in drugi pravni subjekti v zasebnem in javnem sektorju po posvetovanju in v soglasju s socialnimi partnerji določijo kanale in postopke za notranjo prijavo in spremljanje prijav.

2.  Taki kanali in postopki omogočajo prijave s strani zaposlenih v podjetju. Omogočijo lahko prijave s strani drugih oseb, ki so v stiku s subjektom v svojem delovnem okolju, navedenih v členu 2(1)(b), (c) in (d), vendar uporaba kanalov za notranjo prijavo za te kategorije oseb ni obvezna.

2.  Taki kanali in postopki omogočajo prijave s strani zaposlenih v podjetju. Omogočajo prijave s strani drugih oseb, ki so v stiku s subjektom v svojem delovnem okolju, navedenih v členu 2(1)(b), (c) in (d). Zadevni subjekt jasno določi kanale za prijavo, ti pa so zlahka dostopni znotraj in zunaj subjekta.

3.  Pravni subjekti v zasebnem sektorju iz odstavka 1 so naslednji:

3.  Pravni subjekti v zasebnem sektorju iz odstavka 1 so naslednji:

(a)  zasebni pravni subjekti s 50 ali več zaposlenimi;

(a)  zasebni pravni subjekti s 50 ali več zaposlenimi;

(b)  zasebni pravni subjekti z letnim prometom poslovanja ali letno bilančno vsoto10 milijonov EUR ali več;

 

(b)  zasebni pravni subjekti z letnim prometom poslovanja ali letno bilančno vsoto10 milijonov EUR ali več;

 

(c)  zasebni pravni subjekti vseh velikosti, ki delujejo na področju finančnih storitev ali so izpostavljeni pranju denarja ali financiranju terorizma, kot to urejajo akti Unije, navedeni v Prilogi.

(c)  zasebni pravni subjekti vseh velikosti, ki delujejo na področju finančnih storitev ali so izpostavljeni pranju denarja ali financiranju terorizma, kot to urejajo akti Unije, navedeni v Prilogi.

 

3a.  Z odstopanjem od točk (a) in (b) odstavka 3 lahko države članice izključijo od pravnih subjektov v zasebnem sektorju iz odstavka 1 naslednje zasebne pravne subjekte:

 

(a)  zasebne pravne subjekte z manj kot 250 zaposlenimi;

 

(b)  zasebne pravne subjekte z letnim prometom poslovanja, ki ne presega 50 milijonov EUR, in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 43 milijonov EUR.

4.  Države članice lahko po ustrezni oceni tveganja, ki upošteva naravo dejavnosti subjektov in posledično stopnjo tveganja, zahtevajo, da mali zasebni pravni subjekti, kot so opredeljeni v Priporočilu Komisije z dne 6. maja 200362, razen tistih iz odstavka 3(c), vzpostavijo kanale in postopke za notranjo prijavo.

4.  Države članice lahko po ustrezni oceni tveganja, ki upošteva naravo dejavnosti subjektov in posledično stopnjo tveganja zlasti za okolje in javno zdravje, zahtevajo, da mali zasebni pravni subjekti, kot so opredeljeni v Priporočilu Komisije z dne 6. maja 200362, razen tistih iz odstavka 3(c), vzpostavijo kanale in postopke za notranjo prijavo.

5.  O vsaki odločitvi države članice na podlagi odstavka 4 je treba uradno obvestiti Komisija, ki se ji hkrati posredujejo utemeljitev in merila, uporabljena pri oceni tveganja. Komisija navedeno odločitev sporoči drugim državam članicam.

5.  O vsaki odločitvi države članice na podlagi odstavka 4 je treba uradno obvestiti Komisija, ki se ji hkrati posredujejo utemeljitev in merila, uporabljena pri oceni tveganja. Komisija navedeno odločitev sporoči drugim državam članicam.

6.  Pravni subjekti v javnem sektorju iz odstavka 1 so naslednji:

6.  Pravni subjekti v javnem sektorju iz odstavka 1 so naslednji:

(a)  državna uprava;

(a)  državna uprava;

(b)  regionalna uprava in oddelki;

(b)  regionalna uprava in oddelki;

(c)  občine z več kot 10 000 prebivalci;

(c)  občine z več kot 10 000 prebivalci;

(d)  drugi subjekti javnega prava.

(d)  drugi subjekti javnega prava.

_________________

_______________

62 Priporočilo Komisije z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).

62 Priporočilo Komisije z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).

Obrazložitev

Podrobne določbe o kanalih za notranjo prijavo bi morale ostati v nacionalni pristojnosti za države članice, ki imajo stroge določbe v nacionalni zakonodaji.

Predlog spremembe    91

Predlog direktive

Člen 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 5

Člen 5

Postopki za notranje prijavo in spremljanje prijav

Postopki za notranje prijavo in spremljanje prijav

1.  Postopki za prijavo in spremljanje prijav iz člena 4 vključujejo naslednje:

1.  Postopki za prijavo in spremljanje prijav iz člena 4 vključujejo naslednje:

(a)  kanale za prejemanje prijav, ki so oblikovani, vzpostavljeni in se upravljajo na način, ki zagotavlja zaupnost identitete prijavitelja, in preprečujejo dostop nepooblaščenim zaposlenim;

(a)  kanale za prejemanje prijav, ki so oblikovani, vzpostavljeni in se upravljajo na varen način, ki zagotavlja zaupnost identitete prijavitelja in posrednikov ter osebe, ki jo prijava zadeva, in preprečujejo dostop nepooblaščenim zaposlenim;

 

(aa)  zaupno potrdilo o prejemu prijave, ki se prijavitelju pošlje v največ sedmih dneh od prejema;

(b)  imenovanje osebe ali oddelka, ki je pristojen za spremljanje prijav;

(b)  imenovanje nepristranske osebe ali neodvisnega oddelka, ki je pristojen za spremljanje prijav;

(c)  skrbno spremljanje prijave s strani pooblaščene osebe ali oddelka;

(c)  skrbno spremljanje prijave s strani pooblaščene osebe ali oddelka in po potrebi ustrezno in pravočasno ukrepanje;

 

(ca)  skrbno spremljanje, kar zadeva anonimno poročanje;

(d)  razumen rok, ki ni daljši od treh mesecev po prejetju prijave, v katerem se prijavitelju sporočijo povratne informacije o nadaljnjem spremljanju prijave;

(d)  razumen rok, ki ni daljši od dveh mesecev od potrdila o prejetju prijave, v katerem se prijavitelju sporočijo povratne informacije o nadaljnjem spremljanju prijave. Ta rok se lahko podaljša na štiri mesece, kadar je to potrebno zaradi posebnih okoliščin primera, zlasti narave in kompleksnosti predmeta prijave, zaradi česar je morda potrebna dolgotrajna preiskava;

 

(da)  možnost posvetovanja s prijaviteljem, ki lahko predstavi komentarje med potekom preiskave, in možnost upoštevanja teh komentarjev, kadar se zdijo relevantni osebi ali oddelku iz točke (b) ter

(e)  jasne in zlahka dostopne informacije o postopkih in informacije o tem, kako in pod kakšnimi pogoji se lahko kršitve po zunanjih poteh prijavijo pristojnim organom v skladu s členom 13(2) in, kadar je ustrezno, organom, uradom ali agencijam Unije.

(e)  jasne in zlahka dostopne informacije o postopkih in informacije o tem, kako in pod kakšnimi pogoji se lahko kršitve po zunanjih poteh prijavijo pristojnim organom v skladu s členom 13(2) in, kadar je ustrezno, organom, uradom ali agencijam Unije.

2.  Kanali iz točke (a) odstavka 1 omogočajo prijavo na vse naslednje načine:

2.  Kanali iz točke (a) odstavka 1 omogočajo prijavo na kateri koli naslednji način:

(a)  pisne prijave v elektronski ali papirni obliki in/ali ustna prijava po telefonu, ne glede na to, ali se snema ali ne;

(a)  pisne prijave v elektronski ali papirni obliki in/ali ustna prijava po telefonu ali drugih sistemih za glasovno sporočanje, ne glede na to, ali se z vnaprejšnjo privolitvijo prijavitelja snema ali ne;

(b)  sestanki v živo z osebo ali oddelkom, imenovanim za prejemanje prijav.

(b)  sestanki v živo z osebo ali oddelkom, imenovanim za prejemanje prijav.

Prijavo po notranjih kanalih upravlja oseba ali oddelek, prijavo po zunanjih kanalih pa zagotovi tretja oseba, pod pogojem, da se upoštevajo zaščitni ukrepi in zahteve iz točke (a) odstavka 1.

 

3.  Oseba ali oddelek iz točke (b) odstavka 1 je lahko ista oseba, ki je pristojna za prejemanje prijav. Imenujejo se lahko dodatne osebe kot „zaupne osebe“, ki jih prijavitelji in osebe, ki nameravajo prijaviti kršitve, lahko zaprosijo za zaupno svetovanje.

3.  Oseba ali oddelek iz točke (b) odstavka 1 je lahko ista oseba, ki je pristojna za prejemanje prijav, če se spoštujejo zaščitni ukrepi za nepristranskost in zaupnost iz točk (a) in (b) odstavka 1. Imenujejo se lahko dodatne osebe kot „zaupne osebe“, ki jih prijavitelji in osebe, ki nameravajo prijaviti kršitve, lahko zaprosijo za zaupno svetovanje.

 

3a.  Postopki za prijavo in spremljanje prijav iz člena 4 zagotovijo, da ima prijavitelj ali katera koli oseba, ki razmišlja o prijavi, pravico do spremstva predstavnika delavcev v vseh fazah postopka, tudi med osebnimi srečanji, kot je določeno v tem členu.

Predlog spremembe    92

Predlog direktive

Člen 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 6

Člen 6

Obveznost vzpostavitve kanalov za zunanjo prijavo in spremljanje prijav

Obveznost vzpostavitve kanalov za zunanjo prijavo in spremljanje prijav

1.  Države članice imenujejo organe, pristojne za prejemanje in obravnavo prijav.

1.  Države članice imenujejo organe, pristojne za prejemanje in obravnavo prijav.

2.  Države članice zagotovijo, da pristojni organi:

2.  Države članice zagotovijo, da pristojni organi:

(a)  vzpostavijo neodvisne in samostojne kanale za zunanjo prijavo, ki so hkrati varni in zagotavljajo zaupnost, za prejemanje informacij s strani prijavitelja in ravnanje z njimi;

(a)  vzpostavijo neodvisne in samostojne kanale za zunanjo prijavo, ki so hkrati varni in zagotavljajo zaupnost, za prejemanje informacij s strani prijavitelja in ravnanje z njimi;

(b)  prijaviteljem posredujejo povratne informacije o nadaljnjih ukrepih v zvezi s prijavo v razumnem roku, ki ni daljši od treh mesecev ali, v ustrezno utemeljenih primerih, šest mesecev;

črtano

(c)  informacije iz prijave po potrebi posredujejo pristojnim organom, uradom ali agencijam Unije v nadaljnjo preiskavo, če tako določa nacionalno pravo ali pravo Unije.

(c)  informacije iz prijave po potrebi posredujejo pristojnim organom, uradom ali agencijam Unije v nadaljnjo preiskavo, če tako določa nacionalno pravo ali pravo Unije.

3.  Države članice zagotovijo, da pristojni organi spremljajo prijave, in sicer tako, da sprejmejo potrebne ukrepe in v ustreznem obsegu preučijo vsebino prijav. Pristojni organi prijavitelju sporočijo končne rezultate preiskav.

3.  Države članice zagotovijo, da pristojni organi spremljajo prijave, in sicer tako, da sprejmejo potrebne ukrepe in v ustreznem obsegu preučijo vsebino prijav, ter lahko sprejmejo ustrezne popravne ukrepe, če je to potrebno. Pristojni organi prijavitelju sporočijo končne rezultate preiskav.

4.  Države članice zagotovijo, da vsak organ, ki je prejel prijavo in ni pristojen za obravnavanje prijavljene kršitve, prijavo posreduje pristojnemu organu, ter da je prijavitelj o tem obveščen.

4.  Države članice zagotovijo, da vsak organ, ki je prejel prijavo in ni pristojen za obravnavanje prijavljene kršitve, prijavo posreduje pristojnemu organu v razumnem roku, na varen način in ob ustreznem upoštevanju relevantnih zakonov in pravil o zaščiti podatkov in zaupnosti. Prijavitelj je nemudoma obveščen o tem prenosu.

Predlog spremembe    93

Predlog direktive

Člen 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 7

Člen 7

Oblikovanje kanalov za zunanjo prijavo

Oblikovanje kanalov za zunanjo prijavo

1.  Namenski kanali za zunanjo prijavo se štejejo za neodvisne in samostojne, če izpolnjujejo vsa naslednja merila:

1.  Namenski kanali za zunanjo prijavo se štejejo za neodvisne in samostojne, če izpolnjujejo vsa naslednja merila:

(a)  so ločeni od splošnih komunikacijskih kanalov pristojnega organa, vključno s tistimi, prek katerih pristojni organ komunicira interno in s tretjimi osebami pri običajnem poslovanju;

(a)  so ločeni od splošnih komunikacijskih kanalov pristojnega organa, vključno s tistimi, prek katerih pristojni organ komunicira interno in s tretjimi osebami pri običajnem poslovanju;

b)  so oblikovani, vzpostavljeni in delujejo na način, ki zagotavlja popolnost, celovitost in zaupnost informacij ter preprečuje dostop nepooblaščenemu osebju pristojnega organa;

b)  so oblikovani, vzpostavljeni in delujejo na način, ki zagotavlja popolnost, celovitost in zaupnost informacij, vključno z identiteto prijavitelja in osebe, ki jo informacija zadeva, ter preprečuje dostop nepooblaščenemu osebju pristojnega organa;

c)  omogočajo shranjevanje informacij v trajni obliki v skladu s členom 11, da se omogočijo nadaljnje preiskave.

c)  omogočajo shranjevanje informacij v trajni obliki v skladu s členom 11, da se omogočijo nadaljnje preiskave.

2.  Namenski kanali za prijavo omogočajo prijavo na vsaj enega od naslednjih načinov:

2.  Namenski kanali za prijavo omogočajo prijavo na vsaj enega od naslednjih načinov:

(a)  pisna prijava v elektronski ali papirni obliki;

(a)  pisna prijava v elektronski ali papirni obliki;

(b)  ustna prijava prek telefona, ne glede na to, ali se snema ali ne;

(b)  ustna prijava prek telefona, ne glede na to, ali se snema ali ne;

(c)  osebno srečanje z namenskim osebjem pristojnega organa.

c)  osebno srečanje z namenskim osebjem pristojnega organa v spremstvu predstavnika delavcev, če prijavitelj to zahteva.

3.  Pristojni organi zagotovijo, da se prijava o kršitvi, ki ni prejeta prek namenskih kanalov za prijavo iz odstavkov 1 in 2, nemudoma in brez spremembe posreduje namenskemu osebju pristojnega organa prek namenskih komunikacijskih kanalov.

3.  Pristojni organi zagotovijo, da se prijava o kršitvi, ki ni prejeta prek namenskih kanalov za prijavo iz odstavkov 1 in 2, nemudoma in brez spremembe posreduje namenskemu osebju pristojnega organa prek namenskih komunikacijskih kanalov.

4.  Države članice vzpostavijo postopke za zagotovitev, da v primeru, ko je bila prijava sprva naslovljena na osebo, ki ni bila imenovana kot odgovorna oseba za obravnavanje prijav, ta oseba ne razkrije nobenih informacij, na podlagi katerih bi bilo mogoče identificirati prijavitelja ali osebo, ki jo prijava zadeva.

4.  Države članice vzpostavijo postopke za zagotovitev, da v primeru, ko je bila prijava sprva naslovljena na osebo, ki ni bila imenovana kot odgovorna oseba za obravnavanje prijav, ta oseba ne razkrije nobenih informacij, na podlagi katerih bi bilo mogoče identificirati prijavitelja ali osebo, ki jo prijava zadeva.

Predlog spremembe    94

Predlog direktive

Člen 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 8

Člen 8

Namensko osebje

Namensko osebje

1.  Države članice zagotovijo, da imajo pristojni organi osebje, namenjeno za obravnavanje prijav. Namensko osebje opravi posebno usposabljanje za obravnavanje prijav.

1.  Države članice zagotovijo, da imajo pristojni organi ustrezno število usposobljenega osebja, namenjenega za obravnavanje prijav. Namensko osebje opravi posebno usposabljanje za obravnavanje prijav in spoštuje zahteve po zaupnosti, ki jih zagotavlja ta direktiva.

2.  Namensko osebje opravlja naslednje naloge:

2.  Namensko osebje opravlja naslednje naloge:

(a)  vsem zainteresiranim osebam zagotavljajo informacije o postopkih za prijavo;

(a)  vsem zainteresiranim osebam zagotavljajo informacije o postopkih za prijavo;

(b)  prejemajo in nadalje spremljajo prijavo;

(b)  prejemajo in nadalje spremljajo prijavo. Odločijo, ali prijava spada na področje uporabe te direktive;

(c)  vzdržujejo stike s prijaviteljem, da ga lahko obveščajo o napredku in rezultatih preiskave.

(c)  vzdržujejo stike s prijaviteljem, da ga lahko obveščajo o napredku in rezultatih preiskave.

Predlog spremembe    95

Predlog direktive

Člen 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 9

Člen 9

Postopki, ki se uporabljajo za zunanje prijave

Postopki, ki se uporabljajo za zunanje prijave

1.  Postopki, ki se uporabljajo za zunanje prijave, določajo:

1.  Postopki, ki se uporabljajo za zunanje prijave, določajo:

(a)  način, na katerega lahko pristojni organ od prijavitelja zahteva, da pojasni prijavljene informacije ali zagotovi dodatne informacije, ki so mu na voljo;

(a)  način, na katerega lahko pristojni organ od prijavitelja zahteva, da pojasni prijavljene informacije ali zagotovi dodatne informacije, ki so mu na voljo;

 

(aa)  zaupno potrdilo o prejemu prijave, ki se prijavitelju pošlje v največ sedmih dneh od prejema;

(b)  razumni rok, ki ni daljši od treh mesecev ali, v ustrezno utemeljenih primerih, šest mesecev, v katerem se prijavitelju zagotovijo povratne informacije o nadaljnjem spremljanju prijave, ter vrsto in vsebino teh povratnih informacij;

(b)  razumni rok, ki ni daljši od dveh mesecev od potrdila o prejemu prijave, za skrbno spremljanje prijave, vključno z ustreznim ukrepanjem, kjer je to potrebno, ter izvajanjem preiskav vsebine prijav, in za zagotovitev povratnih informacij prijavitelju o nadaljnjem spremljanju prijave, ter vrsto in vsebino teh povratnih informacij. Ta rok se lahko v ustrezno utemeljenih primerih podaljša na štiri mesece;

 

(ba)  spremljanje, kar zadeva anonimno prijavljanje, v skladu s temu namenjenimi določbami nacionalne zakonodaje.

(c)  ureditev zaupnosti, ki se uporablja za prijave, vključno s podrobnim opisom okoliščin, v katerih se lahko razkrijejo zaupni podatki prijavitelja.

(c)  ureditev zaupnosti, ki se uporablja za prijave, vključno s podrobnim opisom okoliščin, v katerih se lahko razkrijejo zaupni podatki prijavitelja in osebe, ki jo prijava zadeva.

 

(ca)  možnost posvetovanja s prijaviteljem, ki lahko predstavi komentarje med potekom preiskave, in možnost upoštevanja teh komentarjev, kadar se zdijo relevantni pristojnemu organu.

2.  Podroben opis iz točke (c) odstavka 1 vključuje izjemne primere, ko zaupnost osebnih podatkov morda ni zagotovljena, vključno s primeri, ko je razkritje podatkov potrebna in sorazmerna obveznost v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom v okviru preiskav ali poznejših sodnih postopkov ali za zaščito svoboščin drugih, vključno s pravico osebe, ki jo prijava zadeva, do obrambe, pri čemer v vsakem primeru veljajo ustrezni zaščitni ukrepi v skladu s takimi zakoni.

2.  Podroben opis iz točke (c) odstavka 1 vključuje izjemne primere, ko zaupnost osebnih podatkov morda ni zagotovljena, vključno s primeri, ko je razkritje podatkov potrebna in sorazmerna obveznost v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom v okviru preiskav ali poznejših sodnih postopkov ali za zaščito svoboščin drugih, vključno s pravico osebe, ki jo prijava zadeva, do obrambe, pri čemer v vsakem primeru veljajo ustrezni zaščitni ukrepi v skladu s takimi zakoni.

3.  Podroben opis iz točke (c) odstavka 1 mora biti napisan v jasnem in razumljivem jeziku ter mora biti prijaviteljem zlahka dostopen.

3.  Podroben opis iz točke (c) odstavka 1 mora biti napisan v jasnem in razumljivem jeziku ter mora biti prijaviteljem zlahka dostopen.

Predlog spremembe    96

Predlog direktive

Člen 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 10

Člen 10

Informacije za prejem prijav in njihovo spremljanje

Informacije za prejem prijav in njihovo spremljanje

Države članice zagotovijo, da pristojni organi na svojih spletnih straneh v ločenem, lahko prepoznavnem in dostopnem oddelku objavijo vsaj naslednje informacije:

Države članice zagotovijo, da pristojni organi na svojih spletnih straneh v ločenem, lahko prepoznavnem in dostopnem oddelku objavijo vsaj naslednje informacije:

(a)  pogoje, ki jih morajo prijavitelji izpolnjevati za zaščito na podlagi te direktive;

(a)  pogoje, ki jih morajo prijavitelji izpolnjevati za zaščito na podlagi te direktive;

(b)  komunikacijske kanale za prejemanje in nadaljnje spremljanje prijav:

(b)  komunikacijske kanale za prejemanje in nadaljnje spremljanje prijav:

(i)  telefonske številke in navedbo, ali se pri uporabi navedenih telefonskih linij pogovori snemajo ali ne;

(i)  telefonske številke in navedbo, ali se pri uporabi navedenih telefonskih linij pogovori snemajo ali ne;

(ii)  posebne elektronske in poštne naslove, ki so varni in zagotavljajo zaupnost, za vzpostavitev stika z namenskim osebjem;

(ii)  posebne elektronske in poštne naslove, ki so varni in zagotavljajo zaupnost, za vzpostavitev stika z namenskim osebjem;

(c)  postopke, ki se uporabljajo za prijave o kršitvah iz člena 9;

(c)  postopke, ki se uporabljajo za prijave o kršitvah iz člena 9;

(d)  ureditev zaupnosti, ki se uporablja za prijave, in zlasti informacije v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v skladu s členom 13 Uredbe (EU) 2016/679, členom 13 Direktive (EU) 2016/680 in členom 11 Uredbe (ES) št. 45/2001, kakor se uporablja;

(d)  ureditev zaupnosti, ki se uporablja za prijave, in zlasti informacije v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v skladu s členoma 5 in 13 Uredbe (EU) 2016/679, členom 13 Direktive (EU) 2016/680 in členom 11 Uredbe (ES) št. 45/2001, kakor se uporablja;

(e)  naravo nadaljnjega spremljanja prijav;

(e)  naravo nadaljnjega spremljanja prijav;

(f)  pravna sredstva in postopke, ki so na voljo za zaščito pred povračilnimi ukrepi, ter možnosti za zaupno svetovanje osebam, ki nameravajo prijaviti kršitev;

(f)  pravna sredstva in postopke, ki so na voljo za zaščito pred povračilnimi ukrepi, ter možnosti za zaupno svetovanje osebam, ki nameravajo prijaviti kršitev;

(g)  izjavo, ki pojasnjuje, da se za osebe, ki v skladu s to direktivo dajo na voljo informacije pristojnemu organu, ne šteje, da so kršile kakršne koli omejitve o razkritju informacij, uvedene s pogodbo ali zakonom ali drugim predpisom, in da te osebe niso zavezane k nobeni odgovornosti, povezani s takim razkritjem.

(g)  izjavo, ki pojasnjuje, da se za osebe, ki v skladu s to direktivo dajo na voljo informacije pristojnim organom, ne šteje, da so kršile kakršne koli omejitve o razkritju informacij, uvedene s pogodbo ali zakonom ali drugim predpisom, in da te osebe niso zavezane k nobeni odgovornosti, povezani s takim razkritjem.

 

(ga)   letno poročilo o prejetih opozorilih in njihovi obravnavi, pri čemer se upošteva zaupnost v tekočih preiskavah;

 

(gb)  kontaktne podatke edinega neodvisnega upravnega organa, kot je določeno v členu 14a.

Predlog spremembe    97

Predlog direktive

Člen 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 11

Člen 11

Vodenje evidenc o prejetih prijavah

Vodenje evidenc o prejetih prijavah

1.  Države članice zagotovijo, da pristojni organi vodijo evidence o vsaki prejeti prijavi.

1.  Države članice zagotovijo, da pristojni organi vodijo evidence o vsaki prejeti prijavi v skladu z zahtevami po zaupnosti, ki jih zagotavlja ta direktiva. Prijave se hranijo le toliko časa, kot je potrebno in sorazmerno za postopek prijave, in se izbrišejo takoj, ko se postopek prijave zaključi. Osebni podatki, ki jih vsebujejo prijave, se obdelujejo v skladu z zakonodajo Unije o varstvu podatkov.

2.  Pristojni organi takoj potrdijo prejem pisnih prijav o kršitvah na poštni ali elektronski naslov, ki ga navede prijavitelj, razen če slednji izrecno zahteva drugače ali če pristojni organ utemeljeno meni, da bi potrditev prejema pisnega poročila ogrozila varstvo identitete prijavitelja.

2.  Pristojni organi ter zasebni in javni pravni subjekti takoj potrdijo prejem pisnih prijav o kršitvah na poštni ali elektronski naslov, ki ga navede prijavitelj, razen če slednji izrecno zahteva drugače ali če pristojni organ utemeljeno meni, da bi potrditev prejema pisne prijave ogrozila varstvo identitete prijavitelja.

3.  Če se prijava opravi po telefonski liniji, ki snema klice, ima pristojni organ, če prijavitelj s tem soglaša, pravico, da ustno prijavo dokumentira na enega od naslednjih načinov:

3.  Če se prijava opravi po telefonski liniji, ki snema klice, pristojni organi ter zasebni in javni pravni subjekti, če prijavitelj s tem soglaša in če so izpolnjene zahteve po zaupnosti iz te direktive, ustno prijavo dokumentirajo na enega od naslednjih načinov:

(a)  posnetek pogovora v trajni in dostopni obliki;

(a)  posnetek pogovora v trajni in dostopni obliki;

(b)  popoln in točen zapis pogovora, ki ga pripravi namensko osebje pristojnega organa.

(b)  popoln in točen zapis pogovora, ki ga pripravi namensko osebje pristojnega organa.

Pristojni organ prijavitelju omogoči, da preveri, popravi in s podpisom potrdi zapis klica.

Pristojni organi ter zasebni in javni pravni subjekti prijavitelju omogočijo, da preveri, popravi in s podpisom potrdi zapis klica.

4.  Če se prijava opravi po telefonski liniji, ki klicev ne snema, ima pristojni organ pravico, da ustno prijavo dokumentira v obliki natančnega zapisnika pogovora, ki ga pripravi namensko osebje. Pristojni organ prijavitelju omogoči, da preveri, popravi in s podpisom potrdi zapisnik pogovora.

4.  Če se prijava opravi po telefonski liniji, ki klicev ne snema, pristojni organi ter zasebni in javni pravni subjekti ustno prijavo dokumentirajo v obliki natančnega zapisnika pogovora, ki ga pripravi namensko osebje. Pristojni organi ter zasebni in javni pravni subjekti prijavitelju omogočijo, da preveri, popravi in s podpisom potrdi zapis klica.

5.  Če oseba zaradi prijave o kršitvi v skladu s členom 7(2)(c) zahteva srečanje z namenskim osebjem pristojnega organa, pristojni organi zagotovijo – če prijavitelj s tem soglaša – vodenje popolnih in točnih evidenc o srečanju v trajni in dostopni obliki. Pristojni organ ima pravico, da osebno srečanje evidentira v obliki na enega od naslednjih načinov:

5.  Če oseba zaradi prijave o kršitvi v skladu s členom 7(2)(c) zahteva srečanje z namenskim osebjem pristojnih organov ali zasebnih in javnih pravnih subjektov, pristojni organi ter zasebni in javni pravni subjekti zagotovijo – če prijavitelj s tem soglaša – vodenje popolnih in točnih evidenc o srečanju v trajni in dostopni obliki. Pristojni organi ter zasebni in javni pravni subjekti osebno srečanje evidentirajo na enega od naslednjih načinov:

(a)  posnetek pogovora v trajni in dostopni obliki;

(a)  posnetek pogovora v trajni in dostopni obliki;

(b)  točen zapisnik srečanja, ki ga pripravi namensko osebje pristojnega organa.

(b)  točen zapisnik srečanja, ki ga pripravijo namensko osebje pristojnega organa in zasebni in javni pravni subjekti.

Pristojni organ prijavitelju omogoči, da preveri, popravi in s podpisom potrdi zapisnik srečanja.

Pristojni organi ter zasebni in javni pravni subjekti prijavitelju omogočijo, da preveri, popravi in s podpisom potrdi zapisnik srečanja.

 

5a.  Če se pojavi vprašanje razkritja iz točke (c) člena 9(1), pristojni organi o tem obvestijo prijavitelja in mu pošljejo pisno obrazložitev razlogov za razkritje zadevnih zaupnih podatkov. Prijavitelj ima možnost, da preveri in popravi obrazložitev ter potrdi razloge za razkritje.

 

Predlog spremembe    98

Predlog direktive

Člen 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 13

Člen 13

Pogoji za zaščito prijaviteljev

Pogoji za zaščito prijaviteljev

1.  Prijavitelj je upravičen do zaščite v skladu s to direktivo, če ima utemeljene razloge za domnevo, da so bile prijavljene informacije resnične v času prijave in da te informacije spadajo na področje uporabe te direktive.

1.  Oseba, ki kršitev prijavi po zunanjih ali notranjih kanalih ali oboje, je upravičena do zaščite v skladu s to direktivo, če utemeljeno domneva, da so bile prijavljene informacije resnične v času prijave in da te informacije spadajo na področje uporabe te direktive.

2.  Oseba, ki kršitev prijavi po zunanjih kanalih, izpolnjuje pogoje za zaščito v skladu s to direktivo, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

 

(a)  najprej je kršitev prijavila po notranjih kanalih, vendar v razumnem roku iz člena 5 v odgovor na prijavo ni bil sprejet noben ustrezen ukrep;

 

(b)  prijavitelju kanali za notranjo prijavo niso bili na voljo ali ni bilo mogoče upravičeno pričakovati, da bi bil prijavitelj seznanjen z obstojem takih kanalov;

 

(c)  uporaba kanalov za notranjo prijavo za prijavitelja ni bila obvezna v skladu s členom 4(2);

 

(d)  glede na vsebino prijave ni bilo mogoče upravičeno pričakovati, da bi prijavitelj uporabil kanale za notranjo prijavo;

 

(e)  prijavitelj ima utemeljene razloge za domnevo, da bi uporaba kanalov za notranjo prijavo lahko ogrozila učinkovitost preiskovalnih ukrepov pristojnih organov;

 

(f)   prijavitelj je bil upravičen do prijave kršitve pristojnemu organu v skladu s pravom Unije neposredno prek kanalov za zunanjo prijavo.

 

3.  Oseba, ki ustreznim organom, uradom ali agencijam Unije prijavi kršitve, ki sodijo na področje uporabe te direktive, izpolnjuje pogoje za zaščito iz te direktive pod enakimi pogoji kot oseba, ki je kršitev prijavila po zunanji poti v skladu s pogoji iz odstavka 2.

3.  Oseba, ki ustreznim organom, uradom ali agencijam Unije prijavi kršitve, ki sodijo na področje uporabe te direktive, izpolnjuje pogoje za zaščito iz te direktive pod enakimi pogoji kot oseba, ki je kršitev prijavila v skladu s pogoji iz odstavka 1.

4.  Oseba, ki je javno razkrila informacije o kršitvah, ki spadajo na področje uporabe te direktive, je upravičena do zaščite po tej direktivi, če:

4.  Oseba, ki je javno razkrila informacije o kršitvah, ki spadajo na področje uporabe te direktive, je upravičena do zaščite po tej direktivi, če:

(a)  je kršitev najprej prijavila po notranjih in/ali zunanjih kanalih v skladu s poglavjema II in III in odstavkom 2 tega člena, vendar v razumnem roku iz členov 6(2)(b) in 9(1)(b) v odgovor na prijavo ni bil sprejet noben ustrezen ukrep; ali

(a)  je kršitev najprej prijavila po notranjih in/ali zunanjih kanalih v skladu s poglavjema II in III in odstavkom 1 tega člena, vendar v razumnem roku iz členov 5(1)(d) in 9(1)(b) v odgovor na prijavo ni bil sprejet noben ustrezen ukrep; ali

(b)   se od nje ne more upravičeno pričakovati, da bo uporabila kanale za notranjo/zunanjo prijavo zaradi neposredne ali očitne nevarnosti za javni interes ali posebnih okoliščin primera ali če obstaja nevarnost nepopravljive škode.

(b)   utemeljeno domneva, da se od nje ne more upravičeno pričakovati, da bo uporabila kanale za notranjo in/ali zunanjo prijavo na primer zaradi neposredne ali očitne nevarnosti ali škode za javni interes ali posebnih okoliščin primera, kot so primeri, v katerih prijavitelji utemeljeno domnevajo, da je prisotno nedovoljeno dogovarjanje med storilcem kršitve in pristojnim organom, da so zadevni zunanji organi neposredno ali posredno udeleženi pri domnevnih nepravilnostih ali da se lahko dokazi prikrijejo ali uničijo, ali v nujnih primerih oziroma v primeru nevarnosti nepopravljive škode.

 

4a.  Anonimni prijavitelj, katerega identiteta se razkrije v poznejši fazi, je upravičen do zaščite na podlagi te direktive pod enakimi pogoji kot prijavitelji, katerih identiteta je bila poznana že ob prijavi ali javnem razkritju.

Predlog spremembe    99

Predlog direktive

Člen 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 14

Člen 14

Prepoved povračilnih ukrepov proti prijaviteljem

Prepoved povračilnih ukrepov proti prijaviteljem

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi prepovejo vsako neposredno ali posredno obliko povračilnih ukrepov proti prijaviteljem, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 13, med drugim zlasti ukrepe, kot so:

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi prepovejo vsako neposredno ali posredno obliko povračilnih ukrepov proti prijaviteljem, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 13, proti osebam, ki nameravajo podati prijavo ali proti posrednikom, med drugim zlasti ukrepe, kot so:

(a)  suspenz, začasna odpustitev, odpustitev ali enakovredni ukrepi;

(a)  suspenz, začasna odpustitev, odpustitev ali enakovredni ukrepi;

(b)  premestitev na nižje delovno mesto ali zadržanje napredovanja;

(b)  premestitev na nižje delovno mesto ali zadržanje napredovanja;

(c)  prenos delovnih nalog, sprememba kraja delovnega mesta, znižanje plače, sprememba delovnega časa;

(c)  prenos delovnih nalog, sprememba kraja delovnega mesta, znižanje plače, sprememba delovnega časa;

(d)  zadržanje usposabljanja;

(d)  zadržanje usposabljanja;

(e)  negativna ocena uspešnosti ali negativna referenca delodajalca;

(e)  negativna ocena uspešnosti ali negativna referenca delodajalca;

(f)  uvedba ali izvajanje katerega koli disciplinskega ukrepa, opomina ali druge kazni, vključno s finančno kaznijo;

(f)  uvedba ali izvajanje katerega koli disciplinskega ukrepa, opomina ali druge kazni, vključno s finančno kaznijo;

(g)  prisila, ustrahovanje, nadlegovanje ali izobčenje na delovnem mestu;

(g)  prisila, ustrahovanje, nadlegovanje ali izobčenje;

(h)  diskriminacija, slabši položaj ali nepravična obravnava;

(h)  diskriminacija, slabši položaj ali nepravična obravnava;

(i)  opustitev spremembe pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo za nedoločen čas;

(i)  opustitev spremembe pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo za nedoločen čas;

(j)  nepodaljšanje ali predčasno prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas;

(j)  nepodaljšanje ali predčasno prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas;

(k)  škoda, tudi za ugled osebe, ali finančna izguba, vključno z izgubo posla in izgubo dohodka;

(k)  škoda, tudi za ugled osebe, zlasti na družbenih omrežjih, ali finančna izguba, vključno z izgubo posla in izgubo dohodka;

(l)  uvrstitev na črno listo na podlagi neformalnega ali formalnega dogovora v industriji, kar pomeni, da oseba v prihodnosti ne bo našla zaposlitve v sektorju ali industriji;

(l)  uvrstitev na črno listo na podlagi neformalnega ali formalnega dogovora v industriji, kar pomeni, da oseba v prihodnosti ne bo našla zaposlitve v sektorju ali industriji;

(m)  predčasna prekinitev ali odpoved pogodbe za blago ali storitve;

(m)  predčasna prekinitev ali odpoved pogodbe za blago ali storitve zaradi vložitve prijave v skladu s to direktivo;

(n)  razveljavitev licence ali dovoljenja.

(n)  razveljavitev licence ali dovoljenja;

 

(na)  obvezne psihiatrične ali zdravniške napotitve;

 

(nb)  začasni preklic ali razveljavitev dovoljenja za dostop do tajnih podatkov.

Predlog spremembe    100

Predlog direktive

Člen 14 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 14a

 

Pomoč prijavitelju s strani neodvisne tretje osebe

 

1.  Države članice določijo, da je prijavitelj ali oseba, ki kršitev namerava prijaviti ali javno razkriti, upravičena do pomoči pri svojem dejanju. Ta pomoč se izvaja ob spoštovanju zaupnosti identitete oseb iz tega odstavka in lahko med drugim vključuje:

 

(a)  nepristransko, zaupno in brezplačno svetovanje, zlasti o področju uporabe te direktive, načinih prijave, zaščiti prijavitelja in njegovih pravicah;

 

(b)  pravno svetovanje v primeru spora v skladu s členom 15(8);

 

(c)  psihološko podporo v skladu s členom 15(8).

 

2.  To podporo lahko zagotovi informacijski center ali posamezen in jasno opredeljen neodvisen upravni organ.

Predlog spremembe    101

Predlog direktive

Člen 14 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 14b

 

Dolžnost ohranjanja zaupnosti identitete prijaviteljev

 

1. Identiteta prijavitelja se ne sme razkriti brez njegovega izrecnega soglasja. Ta zahteva po zaupnosti velja tudi za informacije, ki se lahko uporabijo za razkritje identitete prijavitelja.

 

2. Vsaka oseba, ki pridobi podatke iz odstavka 1 tega člena, mora te podatke varovati.

 

3. Oseba, ki jo prijava zadeva, nikakor ni upravičena, da pridobi podatke o identiteti žvižgača.

 

4. Okoliščine, v katerih se zaupni podatki prijavitelja lahko razkrijejo, so omejene na primere, ko je razkritje podatkov potrebna in sorazmerna obveznost v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom v okviru preiskav ali poznejših sodnih postopkov ali za zaščito svoboščin drugih, vključno s pravicami osebe, ki jo prijava zadeva, do obrambe, pri čemer v vsakem primeru veljajo ustrezni zaščitni ukrepi v skladu s tako zakonodajo.

 

5. V primerih iz odstavka 3 mora oseba, odgovorna za sprejem in spremljanje prijave, obvestiti prijavitelja, preden razkrije njegove zaupne podatke.

 

6. Notranji in zunanji kanali za prijavljanje so načrtovani, vzpostavljeni in se upravljajo na način, ki zagotavlja zaupnost identitete prijavitelja in preprečuje dostop nepooblaščenim zaposlenim. 

Predlog spremembe    102

Predlog direktive

Člen 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 15

Člen 15

Ukrepi za zaščito prijaviteljev pred povračilnimi ukrepi

Ukrepi za zaščito prijaviteljev in posrednikov pred povračilnimi ukrepi

1.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev zaščite prijaviteljev, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 13, pred povračilnimi ukrepi . Taki ukrepi vključujejo zlasti ukrepe iz odstavkov 2 do 8.

1.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev zaščite prijaviteljev, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 13, pred povračilnimi ukrepi. Taki ukrepi vključujejo zlasti ukrepe iz odstavkov 2 do 8.

2.   Obsežne in neodvisne informacije ter nasveti o postopkih in pravnih sredstvih, ki so na voljo za zaščito pred povračilnimi ukrepi, morajo biti javnosti zlahka dostopni in brezplačni.

2.   Obsežne in neodvisne informacije ter nasveti o postopkih in pravnih sredstvih, ki so na voljo za zaščito pred povračilnimi ukrepi, morajo biti javnosti zlahka dostopni in brezplačni.

3.  Prijavitelji imajo dostop do učinkovite pomoči pristojnih organov pred katerim koli ustreznim organom, ki sodeluje pri zaščiti pred povračilnimi ukrepi, vključno, če je to določeno z nacionalno zakonodajo, s potrdili, da so upravičeni do zaščite v skladu s to direktivo.

3.  Prijavitelji in posredniki imajo dostop do učinkovite pomoči pristojnih organov pred katerim koli ustreznim organom, ki sodeluje pri zaščiti pred povračilnimi ukrepi, vključno, če je to določeno z nacionalno zakonodajo, s potrdili, da so upravičeni do zaščite v skladu s to direktivo.

4.  Šteje se, da osebe, ki kršitve pristojnim organom prijavijo po zunanjih kanalih ali jih javno razkrijejo v skladu s to direktivo, niso kršile nobene omejitve o razkritju informacij, določene s pogodbo ali zakoni in drugimi predpisi, in zanje ne velja nobena odgovornost v zvezi s takim razkritjem.

4.  Šteje se, da osebe, ki kršitve pristojnim organom prijavijo po zunanjih kanalih ali jih javno razkrijejo v skladu s to direktivo, niso kršile nobene omejitve o razkritju informacij, določene s pogodbo ali zakoni in drugimi predpisi, in zanje ne velja nobena odgovornost v zvezi s takim razkritjem.

5.  V sodnih postopkih v zvezi s škodo, ki jo je utrpel prijavitelj, in če se zanj lahko utemeljeno domneva, da je s povračilnimi ukrepi utrpel škodo zaradi predložitve prijave ali razkritja, mora oseba, ki je sprožila povračilne ukrepe, dokazati, da škoda ni posledica prijave, temveč temelji izključno na podlagi, ki je ustrezno utemeljena.

5.  V sodnih postopkih v zvezi s škodo, ki jo je utrpel prijavitelj, in če se zanj lahko utemeljeno domneva, da je s povračilnimi ukrepi utrpel škodo zaradi predložitve prijave ali razkritja, mora oseba, ki je sprožila povračilne ukrepe, dokazati, da škoda ni posledica prijave ali javnega razkritja, temveč temelji izključno na podlagi, ki je ustrezno utemeljena.

6.  Po potrebi imajo prijavitelji dostop do popravnih ukrepov proti povračilnim ukrepom, vključno z začasnimi ukrepi, dokler se ne končajo pravni postopki v skladu z nacionalnim okvirom.

6.  Po potrebi imajo prijavitelji in posredniki dostop do popravnih ukrepov proti povračilnim ukrepom, vključno z začasnimi ukrepi, dokler se ne končajo pravni postopki v skladu z nacionalnim okvirom.

7.   Poleg izvzetja iz ukrepov, postopkov in pravnih sredstev, določenih v Direktivi (EU) 2016/943, imajo prijavitelji v sodnih postopkih, tudi v zvezi z obrekovanjem, kršitvijo avtorskih pravic, kršitvijo zaupnosti ali odškodninskimi zahtevki, ki temeljijo na zasebnem, javnem ali kolektivnem delovnem pravu, pravico, da se sklicujejo na prijavo ali razkritje v skladu s to direktivo, ko predlagajo zavrnitev tožbe.

7.   Poleg izvzetja iz ukrepov, postopkov in pravnih sredstev, določenih v Direktivi (EU) 2016/943, imajo prijavitelji v sodnih postopkih, tudi v zvezi z obrekovanjem, kršitvijo avtorskih pravic, kršitvijo zaupnosti ali odškodninskimi zahtevki, ki temeljijo na zasebnem, javnem ali kolektivnem delovnem pravu, pravico, da se sklicujejo na prijavo ali razkritje v skladu s to direktivo, ko predlagajo zavrnitev tožbe. Države članice tudi sprejmejo potrebne ukrepe za razširitev pravice do zavrnitve tožbe na posamezne člane organizacij civilne družbe, če so povezani z dejanjem prijave.

8.  Države članice lahko poleg zagotavljanja pravne pomoči prijaviteljem v kazenskih in čezmejnih civilnih postopkih v skladu z Direktivo (EU) 2016/1919 in Direktivo 2008/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta63 ter v skladu z nacionalnim pravom določijo dodatne ukrepe za pravno in finančno pomoč ter podporo prijaviteljem v okviru sodnih postopkov.

8.  Države članice lahko poleg zagotavljanja pravne pomoči prijaviteljem v kazenskih in čezmejnih civilnih postopkih v skladu z Direktivo (EU) 2016/1919 in Direktivo 2008/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta63 ter v skladu z nacionalnim pravom določijo dodatne ukrepe za pravno in finančno pomoč, vključno s psihološko podporo, ter podporo prijaviteljem v okviru sodnih postopkov.

________________

________________

63 Direktiva 2008/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o nekaterih vidikih mediacije v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L 136, 24.5.2008, str. 3).

63 Direktiva 2008/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o nekaterih vidikih mediacije v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L 136, 24.5.2008, str. 3).

Predlog spremembe    103

Predlog direktive

Člen 15 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 15a

 

Popravni ukrepi

 

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev pravnih sredstev in polno nadomestilo za povzročeno škodo za prijavitelje, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 13. Taki popravni ukrepi so lahko v obliki:

 

a) ponovnega vključevanja;

 

b) obnovitve dovoljenja, licence ali razveljavljene pogodbe;

 

c) nadomestila za dejanske ali prihodnje finančne izgube;

 

d) nadomestila za drugo ekonomsko ali nematerialno škodo.

Predlog spremembe    104

Predlog direktive

Člen 16 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Kadar identiteta oseb, ki jih prijava zadeva, javnosti ni znana, pristojni organi zagotovijo, da je njihova identiteta zaščitena toliko časa, kolikor traja preiskava.

2.  Pristojni organi zagotovijo, da je identiteta oseb, ki jih prijava zadeva, zaščitena toliko časa, kolikor traja preiskava, vendar v vsakem primeru ne dlje kot do začetka sojenja..

Predlog spremembe    105

Predlog direktive

Člen 16 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 16a

 

Pravice oseb, ki so udeležene

 

Države članice zagotovijo, da ugotovitve ali poročila, ki so posledica prijav ali javnih razkritij ali izhajajo iz ocene ali preiskave prijav ali javnih razkritij iz te direktive posredno ali neposredno neupravičeno ne škodijo posameznikom. Prav tako se v celoti spoštuje pravica do poštenega zaslišanja ali sojenja.

Predlog spremembe    106

Predlog direktive

Člen 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 17

Člen 17

Kazni

Kazni

1.  Države članice zagotovijo učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni, ki se uporabljajo za fizične ali pravne osebe, ki:

1.  Države članice zagotovijo učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni, ki se uporabljajo za fizične ali pravne osebe, ki:

(a)  ovirajo ali poskušajo ovirati prijave;

(a)  ovirajo ali poskušajo ovirati prijave;

(b)  proti prijaviteljem uvedejo povračilne ukrepe;

b)  proti prijaviteljem ali posrednikom uvedejo povračilne ukrepe;

(c)  proti prijavitelju sprožajo zlonamerne postopke;

(c)  proti prijavitelju sprožajo zlonamerne postopke;

(d)  kršijo dolžnost ohranjanja zaupnosti identitete prijaviteljev.

d)  kršijo dolžnost ohranjanja zaupnosti identitete prijaviteljev in oseb, ki jih prijava zadeva.

2.  Države članice zagotovijo učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni, ki se uporabljajo za osebe, ki podajo zlonamerne ali nepoštene prijave ali razkritja, vključno z ukrepi za odškodnino osebam, ki so utrpele škodo zaradi zlonamernih ali nepoštenih prijav ali razkritij.

2.  Države članice zagotovijo, da se za prijavitelje, ki podajo prijave ali razkritja, za katere se dokaže, da so bile zavestno podane napačno, uporabljajo učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni in da obstajajo ukrepi za plačilo nadomestila osebam, ki so utrpele škodo zaradi zlonamernih ali nepoštenih prijav ali razkritij.

Predlog spremembe    107

Predlog direktive

Člen 17 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 17 a

 

Prepoved odpovedi pravicam in pravnim sredstvom

 

Odpoved pravicam in pravnim sredstvom, ki jih zagotavlja ta direktiva, ali njihovo omejevanje ni možno z nikakršnim sporazumom, politiko, obliko zaposlitve ali pogojem zanjo niti z arbitražnim dogovorom pred nastankom spora. Vsak poskus odpovedi tem pravicam in pravnim sredstvom ali njihovega omejevanja se šteje za ničen in neizvršljiv ter se lahko kaznuje ali sankcionira.

Predlog spremembe    108

Predlog direktive

Člen 17 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 17b

 

Obveznost sodelovanja

 

1. Organi držav članic, ki se seznanijo s kršitvami prava Unije, kot to ureja ta direktiva, nemudoma obvestijo vse druge ustrezne organe držav članic in/ali urade in agencije Unije ter z njimi lojalno, učinkovito in hitro sodelujejo.

 

2. Organi držav članic, ki jih organi drugih držav članic obvestijo o morebitnih kršitvah prava Unije, kot to ureja ta direktiva, se morajo konkretno odzvati na ukrepe, sprejete v zvezi z navedenim obvestilom, izdati uradno obvestilo o prejemu in navesti kontaktno točko za nadaljnje sodelovanje.

 

3. Organi držav članic varujejo prejete zaupne informacije, zlasti v zvezi z identiteto in drugimi osebnimi podatki prijaviteljev.

 

4. Organi držav članic zagotovijo zaupen dostop do informacij, ki jih prejmejo od prijaviteljev, in pravočasno obravnavajo zahtevke za dodatne informacije.

 

5. Organi držav članic vse ustrezne informacije o kršitvah prava Unije ali nacionalnega prava v mednarodnih zadevah pravočasno posredujejo drugim pristojnim organom držav članic.

Predlog spremembe    109

Predlog direktive

Člen 18 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Vsaka obdelava osebnih podatkov v skladu s to direktivo, vključno z izmenjavo ali prenosom osebnih podatkov s strani pristojnih organov, se izvede v skladu z Uredbo (EU) št. 2016/679 in Direktivo (EU) 2016/680. Vsaka izmenjava ali prenos informacij s strani pristojnih organov na ravni Unije je treba izvajati v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001. Osebni podatki, ki niso pomembni za obravnavo posameznega primera, se takoj izbrišejo.

Vsaka obdelava osebnih podatkov v skladu s to direktivo, vključno z izmenjavo ali prenosom osebnih podatkov s strani pristojnih organov, se izvede v skladu z Uredbo (EU) št. 2016/679 in Direktivo (EU) 2016/680. Vsaka izmenjava ali prenos informacij s strani pristojnih organov na ravni Unije je treba izvajati v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001. Osebni podatki, ki niso pomembni za obravnavo posameznega primera, se ne zbirajo ali se v primeru, da se pomotoma zberejo, takoj izbrišejo.

Predlog spremembe    110

Predlog direktive

Člen 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 19

Člen 19

Ugodnejša obravnava

Ugodnejša obravnava in prepoved poslabšanja položaja

Brez poseganja v člen 16 in člen 17(2) lahko države članice uvedejo ali ohranijo določbe, ki so za pravice prijaviteljev ugodnejše tistih iz te direktive.

1.  Brez poseganja v člen 16 in člen 17(2) lahko države članice uvedejo ali ohranijo določbe, ki so za pravice prijaviteljev ugodnejše tistih iz te direktive.

 

1a.  Prenos te direktive ni podlaga za zniževanje splošne ravni varstva, ki se v skladu z nacionalnim pravom prijaviteljem že zagotavlja na področjih njene uporabe.

Predlog spremembe    111

Predlog direktive

Člen 19 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 19a

 

Spoštovanje avtonomije socialnih partnerjev

 

Ta direktiva ne posega v avtonomijo socialnih partnerjev in njihovo pravico do sklepanja kolektivnih pogodb v skladu z nacionalnim pravom, tradicijami in praksami in ob spoštovanju določb Pogodbe.

Obrazložitev

V zvezi z avtonomijo socialnih partnerjev je treba upoštevati nacionalne modele ureditve trga dela.

Predlog spremembe    112

Predlog direktive

Člen 20 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a.  Države članice lahko pri prenosu te direktive preučijo možnost za ustanovitev neodvisnega organa za zaščito žvižgačev.

Predlog spremembe    113

Predlog direktive

Člen 21 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Države članice Komisiji predložijo vse ustrezne informacije o izvajanju in uporabi te direktive. Na podlagi predloženih informacij Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu do 15. maja 2023 predloži poročilo o izvajanju in uporabi te direktive.

1.  Države članice Komisiji predložijo vse ustrezne informacije o izvajanju in uporabi te direktive. Na podlagi predloženih informacij Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu do 15. maja 2023 predloži poročilo o izvajanju in uporabi te direktive. Poročilo vsebuje tudi prvo oceno, ali je področje uporabe te direktive smiselno razširiti na druga področja ali akte Unije.

Predlog spremembe    114

Predlog direktive

Člen 21 – odstavek 2 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ca)  ugotovljeno število povračilnih ukrepov proti prijaviteljem.

Predlog spremembe    115

Predlog direktive

Člen 21 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Komisija ob upoštevanju prijave, predložene v skladu z odstavkom 1, in statističnih podatkov držav članic, predloženih v skladu z odstavkom 2, do 15. maja 2027 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem oceni učinek nacionalne zakonodaje, s katero se prenaša ta direktiva. Poročilo oceni način delovanja te direktive in preuči potrebo po dodatnih ukrepih, po potrebi vključno s spremembami za razširitev področja uporabe te direktive na druga področja ali pravne akte Unije.

3.  Komisija ob upoštevanju prijave, predložene v skladu z odstavkom 1, in statističnih podatkov držav članic, predloženih v skladu z odstavkom 2, do 15. maja 2025 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem oceni učinek nacionalne zakonodaje, s katero se prenaša ta direktiva. Poročilo oceni način delovanja te direktive, morebitni učinek na temeljne pravice, kot so pravica do zasebnosti, do domneve nedolžnosti in do pravičnega sojenja, in preuči potrebo po dodatnih ukrepih, po potrebi vključno s spremembami za razširitev področja uporabe te direktive na druga področja ali pravne akte Unije.

Predlog spremembe    116

Predlog direktive

Člen 21 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a.  Takšna poročila se objavijo in so lahko dostopna.

Predlog spremembe    117

Predlog direktive

Člen 21 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 21a

 

Posodobitev prilog

 

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 21b za posodobitev Priloge k tej direktivi, kadar koli novi pravni akt Unije spada v stvarno področje uporabe iz točke (a) člena 1(1) ali člena 1(2).

Predlog spremembe    118

Predlog direktive

Člen 21 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 21b

 

Izvajanje prenosa pooblastila

 

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

 

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 12 se prenese na Komisijo za pet let od ...[datum začetka veljavnosti te direktive]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

 

3.  Prenos pooblastila iz člena 14 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

 

4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016.

 

5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

 

6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 21a, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.

Predlog spremembe    119

Predlog direktive

Priloga I – del I – del B – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

B  Člen 1(a)(ii) – finančne storitve ter preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma:

B  Člen 1(a)(ii) – finančne storitve, davčna utaja, davčne goljufije, izogibanje davkom, preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma1a:

 

_________________

 

1a v izključni pristojnosti odborov ECON in LIBE

Predlog spremembe    120

Predlog direktive

Priloga I – del I – del B a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Ba.   Člen 1(a)(ii)(b) – socialni standardi, zdravje in varnost pri delu

 

1.   Socialni standardi Evropske unije, kot jih urejajo zlasti:

 

(i)   Direktiva Sveta 79/7/EGS z dne 19. decembra 1978 o postopnem izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zadevah socialne varnosti (UL L 6, 10.1.1979, str. 24);

 

(ii)   Direktiva Sveta 91/533/EGS z dne 14. oktobra 1991 o obveznosti delodajalca, da zaposlene obvesti o pogojih, ki se nanašajo na pogodbo o zaposlitvi ali delovno razmerje (UL L 288, 18.10.1991, str. 32);

 

(iii)   Direktiva Sveta 91/383/EGS z dne 25. junija 1991 s katero se dopolnjujejo ukrepi za spodbujanje izboljšav glede varnosti in zdravja pri delu za delavce z delovnim razmerjem za določen čas ali z začasnim delovnim razmerjem (UL L 206, 29.7.1991, str. 19);

 

(iv)   Direktiva Sveta 94/33/ES z dne 22. junija 1994 o varstvu mladih ljudi pri delu (UL L 216, 20.8.1994, str. 12);

 

(v)   Direktiva Sveta 98/59/ES o približevanju zakonodaj držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti (UL L 225, 12.8.1998, str. 16);

 

(vi)   Direktiva Sveta 98/49/ES z dne 29. junija 1998 o zaščiti pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja zaposlenih in samozaposlenih oseb, ki se gibljejo v Skupnosti (UL L 209, 25.7.1998, str. 46);

 

(vii)   Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnem okviru enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (UL L 303, 2.12.2000, str. 16);

 

(viii)   Direktiva Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost (UL L 180, 19.7.2000, str. 22);

 

(ix)   Direktiva Sveta 2000/79/ES z dne 27. novembra 2000 o Evropskem sporazumu o razporejanju delovnega časa mobilnih delavcev v civilnem letalstvu, ki so ga sklenili AEA (Združenje evropskih letalskih prevoznikov), ETF (Evropska federacija delavcev v prometu), ECA (Evropsko združenje pilotov), ERA (Evropsko združenje regionalnih letalskih prevoznikov) in IACA (Mednarodno združenje letalskih prevoznikov) (UL L 302, 1.12.2000, str. 57);

 

(x)   Direktiva Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov (UL L 82, 22.3.2001, str. 16);

 

(xi)   Direktiva 2002/15/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2002 o urejanju delovnega časa oseb, ki opravljajo spremljevalne dejavnosti v cestnem prometu (UL L 80, 23.3.2002, str. 35–39) in Uredba (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom in spremembi uredb Sveta (EGS) št. 3821/85 in (ES) št. 2135/98 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3820/85 (UL L 102, 11.4.2006);

 

(xii)   Direktiva 2003/41/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. junija 2003 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (UL L 235, 23.9.2003, str. 10);

 

(xiii)   Direktiva 2004/113/ES z dne 13. decembra 2004 o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi (UL L 373, 21.12.2004, str. 37);

 

(xiv)   Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa (UL L 299, 18.11.2003, str. 9);

 

(xv)   Direktiva 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (UL L 204, 26.7.2006, str. 23);

 

(xvi)   Direktiva 2008/94/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o varstvu delavcev v primeru plačilne nesposobnosti delodajalca (UL L 283, 28.10.2008, str. 36);

 

(xvii)   Direktiva 2010/41/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2010 o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki opravljajo samostojno dejavnost, in o razveljavitvi Direktive Sveta 86/613/EGS (UL L 180, 15.7.2010, str. 1);

 

(xviii)   Direktiva 2014/54/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o ukrepih za lažje uresničevanje pravic, podeljenih delavcem v okviru prostega gibanja delavcev (UL L 128, 30.4.2014, str. 8);

 

(xix)   Direktiva 2014/67/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o izvrševanju Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev in spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg (uredba IMI) (UL L 159, 28.5.2014, str. 11);

 

(xx)   Direktiva 2014/50/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o minimalnih zahtevah za povečanje mobilnosti delavcev med državami članicami z izboljšanjem pridobivanja in ohranjanja pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja (UL L 128, 30.4.2014, str. 1);

 

(xxi)   Uredba (ES) št. 450/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. februarja 2003 o indeksu stroškov dela (UL L 69, 13.3.2003, str. 1);

 

(xxii)   Uredba (ES) št. 1071/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih glede pogojev za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika in o razveljavitvi Direktive Sveta 96/26/ES (UL L 300, 14.11. 2009, str. 51);

 

(xxiii)   Uredba (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL L 284, 30.10.2009, str. 1);

 

(xxiv)  Uredba (EU) št. 492/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o prostem gibanju delavcev v Uniji (UL L 141, 27.5.2011, str. 1);

 

(xxv)   Uredba (EU) št. 223/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o Skladu za evropsko pomoč najbolj ogroženim (UL L 72, 12.3.2014, str. 1);

 

(xxvi)   Uredba (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o postopkih v primeru insolventnosti (UL L 141, 5.6.2015, str. 19);

 

2.   Standardi zdravja in varnosti na delovnem mestu, kot jih urejajo zlasti:

 

(i)   vse posebne direktive v smislu člena 16 (1) Direktive 89/391/EGS;

 

(ii)  Direktiva Sveta 92/29/EGS z dne 31. marca 1992 o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah za izboljšanje zdravstvene oskrbe na ladjah (UL L 113, 30.4.1992, str. 19);

 

(iii)   Direktiva 2001/95/ES z dne 3. decembra 2001 o splošni varnosti proizvodov (UL L 11, 15.1.2002, str. 4);

 

(iv)   Direktiva 2006/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o strojih in spremembah Direktive 95/16/ES (UL L 157, 9.6.2006, str. 24);

 

(v)   Direktiva Komisije 2006/15/ES z dne 7. februarja 2006 o določitvi drugega seznama indikativnih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost pri izvajanju Direktive Sveta 98/24/ES ter o spremembi Direktive 91/322/EGS in Direktive 2000/39/ES (UL L 38, 9.2.2006, str. 36);

 

(vi)   Direktiva 2008/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o notranjem prevozu nevarnega blaga (UL L 260, 30.9.2008, str. 13);

 

(vii)   Direktiva 2009/104/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah za uporabo delovne opreme delavcev pri delu (druga posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) (UL L 260, 3.10.2009, str. 5);

 

(viii)   Direktiva 2009/148/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o varstvu delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu (UL L 330, 16.12.2009, str. 28);

 

(ix)   Uredba (ES) št. 1338/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o statističnih podatkih Skupnosti v zvezi z javnim zdravjem ter zdravjem in varnostjo pri delu (UL L 354, 31.12.2008, str. 70).

Predlog spremembe    121

Predlog direktive

Priloga I – del I – točka E – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

E  Člen 1(a)(v) – varstvo okolja:

E  Člen 1(a)(v) – varstvo okolja, trajnostni razvoj, ravnanje z odpadki, onesnaževanje morja in ozračja, obremenitev s hrupom, varstvo in upravljanje voda in tal, varstvo narave in zaščita biotske raznovrstnosti ter boj proti podnebnim spremembam:

Predlog spremembe    122

Predlog direktive

Priloga I – del I – točka E – odstavek 1 (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1.   Določbe o okoljski odgovornosti, zlasti:

(Opomba: ta naslov je treba vstaviti pred Prilogo I, del 1, točka E, točka i).

Predlog spremembe    123

Predlog direktive

Priloga I – del I – točka E – točka iii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(iii)  Uredba (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode (UL L 295, 12.11.2010, str. 23);

črtano

Predlog spremembe    124

Predlog direktive

Priloga I – del I – točka E – točka iv

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(iv)  Direktiva 2009/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o spremembah Direktive 2005/35/ES o onesnaževanju morja z ladij in uvedbi kazni za kršitve (UL L 280, 27.10.2009, str. 52);

črtano

Predlog spremembe    125

Predlog direktive

Priloga I – del I – točka E – točka v

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(v)  Uredba (EU) 2015/757 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o spremljanju emisij ogljikovega dioksida iz pomorskega prevoza, poročanju o njih in njihovem preverjanju ter spremembi Direktive 2009/16/ES (UL L 123, 19.5.2015, str. 55);

črtano

Predlog spremembe    126

Predlog direktive

Priloga I – del I – točka E – točka vi

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(vi)  Uredba (EU) št. 1257/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o recikliranju ladij in spremembi Uredbe (ES) št. 1013/2006 in Direktive 2009/16/ES (UL L 330, 10.12.2013, str. 1);

črtano

Predlog spremembe    127

Predlog direktive

Priloga I – del I – točka E – točka vii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(xvii)  Uredba (EU) št. 649/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvozu in uvozu nevarnih kemikalij (UL L 201, 27.7.2012, str. 60);

črtano

Predlog spremembe    128

Predlog direktive

Priloga I – del I – točka E – točka viii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(viii)  Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES, (UL L 396, 30.12.2006, str. 1);

črtano

Predlog spremembe    129

Predlog direktive

Priloga I – del I – točka E – točka ix

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ix)  Direktiva (EU) 2015/2193 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal iz srednje velikih kurilnih naprav v zrak (UL L 313, 28.11.2015, str. 1).

črtano

Predlog spremembe    130

Predlog direktive

Priloga I – del I – del E – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a.    Določbe o dostopu do informacij o okolju:

 

(i)  Direktiva 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju in o razveljavitvi Direktive Sveta 90/313/EGS (UL L 41, 14.2.2003, str. 26);

 

(ii)  Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43);

 

(iii)  Uredba (ES) št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti (UL L 264, 25.9.2006, str. 13);

 

(iv)  Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE) (UL L 108, 25.4.2007, str. 1);

 

(v)  Direktiva 2003/35/ES evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o sodelovanju javnosti pri sestavi nekaterih načrtov in programov v zvezi z okoljem in o spremembi direktiv Sveta 85/337/EGS in 96/61/ES glede sodelovanja javnosti in dostopa do sodišč (UL L 156, 25.6.2003, str. 17).

 

(Opomba: ta odstavek je treba dati za točko E, točka ii).

Predlog spremembe    131

Predlog direktive

Priloga I – del I – del E – odstavek 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1b.   Določbe o okolju in podnebju, zlasti:

 

(i)  Uredba (EU) št. 1293/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi programa za okolje in podnebne ukrepe (LIFE) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 614/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 185);

 

(ii)  Direktiva 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES (UL L 140, 5.6.2009, str. 16);

 

(iii)  Direktiva 2009/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spremembi Direktive 2003/87/ES z namenom izboljšanja in razširitve sistema Skupnosti za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov (UL L 140, 5.6.2009, str. 63) in vse z njo povezane uredbe;

 

(iv)  Uredba (EU) št. 421/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o spremembi Direktive 2003/87/ES o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti zaradi izvajanja mednarodnega sporazuma o uporabi enotnega globalnega tržnega ukrepa za emisije iz mednarodnega letalstva do leta 2020 (UL L 129, 30.4.2014, str. 1);

 

(v)  Direktiva 2009/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida in spremembi Direktive Sveta 85/337/EGS, direktiv 2000/60/ES, 2001/80/ES, 2004/35/ES, 2006/12/ES, 2008/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (ES) št. 1013/2006 (UL L 140, 5.6.2009, str. 114);

 

(vi)  Uredba (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami na nacionalni ravni in ravni Unije ter o razveljavitvi Odločbe št. 280/2004/ES (UL L 165, 18.6.2013, str. 13);

 

(vii)  Uredba (EU) št. 517/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o fluoriranih toplogrednih plinih in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 842/2006 (UL L 150, 20.5.2014, str. 195);

 

(viii)  Direktiva Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (UL L 283, 31.10.2003, str. 51);

 

(ix)  Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L 315, 14.11.2012, str. 1).

Predlog spremembe    132

Predlog direktive

Priloga I – del I – del E – odstavek 1 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1c.   Določbe, ki se nanašajo na trajnostni razvoj in ravnanje z odpadki, zlasti:

 

(i)  Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3);

 

(ii)  Direktiva Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih (UL L 182, 16.7.1999, str. 1);

 

(iii)  Uredba (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o pošiljkah odpadkov (UL L 190, 12.7.2006, str. 1);

 

(iv)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 94/62/ES z dne 20. decembra 1994 o embalaži in odpadni embalaži (UL L 365, 31.12.1994, str. 10);

 

(v)  Direktiva (EU) 2015/720 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o spremembi Direktive 94/62/ES glede zmanjšanja potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk (UL L 115, 6.5.2015, str. 11);

 

(vi)  Direktiva 2012/19/EU o odpadni električni in elektronski opremi (OEEO) (UL L 197, 24.7.2012, str. 38);

 

(vii)  Direktiva 2006/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih in razveljavitvi Direktive 91/157/EGS (UL L 266, 26.9.2006, str. 1);

 

(viii)  Direktiva 2011/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi (UL L 174, 1.7.2011, str. 88);

 

(ix)  Direktiva 2000/53/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. septembra 2000 o izrabljenih vozilih (UL L 269, 21.10.2000, str. 34);

 

(x)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/64/ES z dne 26. oktobra 2005 o homologaciji motornih vozil glede na njihovo ponovno uporabnost, možnost recikliranja in predelave ter o spremembi Direktive Sveta 70/156/EGS (UL L 310, 25.11.2005, str. 10);

 

(xi)  Direktiva Sveta 96/59/ES z dne 16. septembra 1996 o odstranjevanju polikloriranih bifenilov in polikloriranih terfenilov (PCB/PCT) (UL L 243, 24.9.1996, str. 31);

 

(xii)  Direktiva 2011/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi (UL L 174, 1.7.2011, str. 88);

 

(xiii)  Direktiva 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje (UL L 197, 21.7.2001, str. 30);

 

(xiv)  Uredba (ES) št. 66/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o znaku EU za okolje (UL L 27, 30.1.2010, str. 1);

 

(xv)  Uredba (EU) št. 1257/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o recikliranju ladij in spremembi Uredbe (ES) št. 1013/2006 in Direktive 2009/16/ES (UL L 330, 10.12.2013, str. 1);

 

(xvi)  Uredba (EU) št. 649/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvozu in uvozu nevarnih kemikalij (UL L 201, 27.7.2012, str. 60);

 

(xvii)  Uredba Sveta (Euratom) št. 1493/93 z dne 8. junija 1993 o pošiljkah radioaktivnih snovi med državami članicami (UL L 148, 19.6.1993, str. 1).

Predlog spremembe    133

Predlog direktive

Priloga I – del I – del E – odstavek 1 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1d.   Določbe o onesnaževanju morja in zraka ter obremenitvi s hrupom, zlasti:

 

(i)  Direktiva 2008/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo (UL L 152, 11.6.2008, str. 1);

 

(ii)  Direktiva 2004/107/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku (UL L 23, 26.1.2005, str. 3);

 

(iii)  Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 850/2004 z dne 29. aprila 2004 o obstojnih organskih onesnaževalih in spremembi Direktive 79/117/EGS (UL L 158, 30.4.2004, str. 7);

 

(iv)  Uredba (ES) št. 1005/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč (UL L 286, 31.10.2009, str. 1);

 

(v)  Direktiva 2001/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2001 o nacionalnih zgornjih mejah emisij za nekatera onesnaževala zraka (UL L 309, 27.11.2001, str. 22);

 

(vi)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 94/63/ES z dne 20. decembra 1994 o nadzorovanju emisij hlapnih organskih spojin (HOS) pri skladiščenju bencina in njegovi distribuciji iz terminalov do bencinskih servisov (UL L 365, 31.12.1994, str. 24.)

 

(vii)  Direktiva 2009/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o rekuperaciji bencinskih hlapov na drugi stopnji med oskrbo motornih vozil na bencinskih servisih (UL L 285, 31.10.2009, str. 36);

 

(viii)  Uredba (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil (UL L 171, 29.6.2007, str. 1);

 

(ix)  Uredba (ES) št. 595/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o homologaciji motornih vozil in motorjev glede na emisije iz težkih vozil (Euro VI) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil ter o spremembi Uredbe (ES) št. 715/2007 in Direktive 2007/46/ES ter o razveljavitvi direktiv 80/1269/EGS, 2005/55/ES in 2005/78/ES (UL L 188, 18.7.2009, str. 1);

 

(x)  Direktiva 2014/94/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva (UL L 307, 28.10.2014, str. 1);

 

(xi)  Uredba (ES) št. 443/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o določitvi standardov emisijskih vrednosti za nove osebne avtomobile kot del celostnega pristopa Skupnosti za zmanjšanje emisij CO2 iz lahkih tovornih vozil (UL L 140, 5.6.2009, str. 1);

 

(xii)  Direktiva 1999/94/ES o informacijah o ekonomičnosti porabe goriva in emisijah CO2, ki so na voljo potrošnikom v zvezi s trženjem novih osebnih vozil (UL L 12, 18.1.2000, str. 16);

 

(xiii)  Uredba (EU) št. 510/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2011 o določitvi standardov emisijskih vrednosti za nova lahka gospodarska vozila kot del celostnega pristopa Unije za zmanjšanje emisij CO2 iz lahkih tovornih vozil (UL L 145, 31.5.2011, str. 1);

 

(xiv)  Direktiva 2006/40/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o emisijah iz klimatskih naprav v motornih vozilih in spremembi Direktive Sveta 70/156/EGS (UL L 161, 14.6.2006, str. 12);

 

(xv)  Direktiva 2009/33/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz (UL L 120, 15.5.2009, str. 12);

 

(xvi)  Uredba (EU) 2016/1628 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2016 o zahtevah v zvezi z mejnimi vrednostmi emisij plinastih in trdnih onesnaževal in homologacijo za motorje z notranjim izgorevanjem za necestno mobilno mehanizacijo, o spremembi uredb (EU) št. 1024/2012 in (EU) št. 167/2013 ter o spremembi in razveljavitvi Direktive 97/68/ES (UL L 252, 16.9.2016, str. 53);

 

(xvii)  Direktiva 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (UL L 334, 17.12.2010, str. 17);

 

(xviii)  Direktiva (EU) 2015/2193 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal iz srednje velikih kurilnih naprav v zrak (UL L 313, 28.11.2015, str. 1);

 

(xix)  Direktiva 2008/101/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o spremembi Direktive 2003/87/ES zaradi vključitve letalskih dejavnosti v sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti (UL L 8, 13.1.2009, str. 3);

 

(xx)  Uredba (ES) št. 549/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o določitvi okvira za oblikovanje enotnega evropskega neba (okvirna uredba) (UL L 96, 31.3.2004, str. 1);

 

(xxi)  Direktiva 2006/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o spremembi Direktive 1999/62/ES o cestnih pristojbinah za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila (UL L 157, 9.6.2006, str. 8);

 

(xxii)  Direktiva 2002/84/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. novembra 2002 o spremembi direktiv o varnosti v pomorskem prometu in o preprečevanju onesnaževanja z ladij (UL L 324, 29.11.2002, str. 53);

 

(xxiii)  Uredba (EU) št. 546/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 718/1999 o ukrepih glede zmogljivosti ladjevja Skupnosti za pospeševanje prevoza po celinskih plovnih poteh (UL L 163, 29.5.2014, str. 15);

 

(xxiv)  Direktiva 2009/30/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spremembah Direktive 98/70/ES glede specifikacij motornega bencina, dizelskega goriva in plinskega olja ter o uvedbi mehanizma za spremljanje in zmanjševanje emisij toplogrednih plinov ter o spremembi Direktive Sveta 1999/32/ES glede specifikacij goriva, ki ga uporabljajo plovila za plovbo po celinskih plovnih poteh, in o razveljavitvi Direktive 93/12/EGS (UL L 140, 5.6.2009, str. 88);

 

(xxv)  Direktiva 2009/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o spremembah Direktive 2005/35/ES o onesnaževanju morja z ladij in uvedbi kazni za kršitve (UL L 280, 27.10.2009, str. 52);

 

(xxvi)  Uredba (EU) 2015/757 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o spremljanju emisij ogljikovega dioksida iz pomorskega prevoza, poročanju o njih in njihovem preverjanju ter spremembi Direktive 2009/16/ES (UL L 123, 19.5.2015, str. 55);

 

(xxvii)  Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 782/2003 z dne 14. aprila 2003 o prepovedi organokositrnih spojin na ladjah (UL EU L 115, 9.5.2003, str. 1);

 

(xxviii)  Direktiva 2002/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2002 o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa (UL L 189, 18.7.2002, str. 12);

 

(xxix)  Direktiva 2000/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. maja 2000 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z emisijo hrupa v okolje, ki ga povzroča oprema, ki se uporablja na prostem (UL L 162, 3.7.2000, str. 1);

 

(xxx)  Direktiva 2002/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2002 o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa (UL L 189, 18.7.2002, str. 12).

Predlog spremembe    134

Predlog direktive

Priloga I – del I – del E – odstavek 1 e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1e.   Predpisi o varstvu in upravljanju voda in tal, tudi:

 

(i)  Direktiva 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1);

 

(ii)  Direktiva 2008/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv Sveta 82/176/EGS, 83/513/EGS, 84/156/EGS, 84/491/EGS, 86/280/EGS ter spremembi Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 348, 24.12.2008, str. 84);

 

(iii)  Direktiva 2006/118/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem in poslabšanjem (UL L 372, 27.12.2006, str. 19);

 

(iv)  Direktiva Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (UL L 135, 30.5.1991, str. 40);

 

(v)  Direktiva Sveta 98/83/ES z dne 3. novembra 1998 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (UL L 330, 5.12.1998, str. 32);

 

(vi)  Direktiva Komisije 2003/40/ES z dne 16. maja 2003 o uvedbi seznama, mejnih koncentracijskih vrednosti in zahtev v zvezi z označevanjem sestavin naravnih mineralnih vod ter pogojev za uporabo zraka, obogatenega z ozonom, za obdelavo naravnih mineralnih vod in izvirskih vod (UL L 126, 22.5.2003, str. 34.);

 

(vii)  Uredba Komisije (EU) št. 115/2010 z dne 9. februarja 2010 o določitvi pogojev za uporabo aktiviranega aluminijevega oksida pri odstranjevanju fluorida iz naravnih mineralnih vod in izvirskih vod (UL L 37, 10.2.2010, str. 13);

 

(viii)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2006/7/ES z dne 15. februarja 2006 o upravljanju kakovosti kopalnih voda in razveljavitvi Direktive 76/160/EGS (UL L 64, 4.3.2006, str. 37);

 

(ix)  Direktiva 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (okvirna direktiva o morski strategiji) (UL L 164, 25.6.2008, str. 19);

 

(x)  Uredba (ES) št. 648/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o detergentih (UL L 104, 8.4.2004, str. 1);

 

(xi)  Direktiva Sveta 91/676/EGS z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (UL L 375, 31.12.1991, str. 1);

 

(xii)  Direktiva 2006/118/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem in poslabšanjem (UL L 372, 27.12.2006, str. 19);

 

(xiii)  Direktiva 2007/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti (UL L 288, 6.11.2007, str. 27);

 

(xiv)  Direktiva 2014/52/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o spremembi Direktive 2011/92/EU o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L 124, 25.4.2014, str. 1).

Predlog spremembe    135

Predlog direktive

Priloga I – del I – del E – odstavek 1 f (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1f.   Določbe, ki se nanašajo na varstvo narave in biotske raznovrstnosti:

 

(i)  Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 12. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7);

 

(ii)  Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 20, 26.1.2010, str. 7);

 

(iii)  Uredba (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst (UL L 317, 4.11.2014, str. 35);

 

(iv)  Uredba Sveta (ES) št. 1936/2001 z dne 27. septembra 2001 o nadzornih ukrepih za ribolov določenih staležev izrazito selivskih vrst rib (UL L 263, 3.10.2001, str. 1);

 

(v)  Uredba Sveta (ES) št. 708/2007 z dne 11. junija 2007 o uporabi tujih in lokalno neprisotnih vrst v ribogojstvu (UL L 168, 28.6.2007, str. 1);

 

(vi)  Direktiva Sveta 83/129/EGS z dne 28. marca 1983 o uvozu kož nekaterih tjulnjih mladičev in izdelkov iz njih v države članice (UL L 91, 9.4.1983, str. 30);

 

(vii)  Uredba (ES) št. 1007/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o trgovini z izdelki iz tjulnjev (UL L 286, 31.10.2009, str. 36);

 

(viii)  Uredba Sveta (ES) št. 734/2008 z dne 15. julija 2008 o varstvu občutljivih morskih ekosistemov na odprtem morju pred škodljivimi vplivi orodja za pridneni ribolov (UL L 201, 30.7.2008, str. 8);

 

(ix)  Uredba Sveta (ES) št. 812/2004 z dne 26. aprila 2004 o podrobnih pravilih v zvezi naključnimi ulovi kitov in delfinov pri ribolovu in o spremembi Uredbe (ES) št. 88/98 (UL L 150, 30.4.2004, str. 12);

 

(x)  Uredba Sveta (ES) št. 338/97 z dne 9. decembra 1996 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi (UL L 61, 3.3.1997, str. 1);

 

(xi)  Uredba Komisije (ES) št. 865/2006 z dne 4. maja 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 338/97 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi (UL L 166, 19.6.2006, str. 1);

 

(xii)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 792/2012 z dne 23. avgusta 2012 o določitvi pravil za obliko dovoljenj, potrdil in drugih dokumentov iz Uredbe Sveta (ES) št. 338/97 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi ter o spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 865/2006 (UL L 242, 7.9.2012, str. 13);

 

(xiii)  Uredba (ES) št. 1523/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2007 o prepovedi dajanja v promet ter uvoza v Skupnost ali izvoza iz Skupnosti krzna mačk in psov ter izdelkov, ki vsebujejo tako krzno (UL L 343, 27.12.2007, str. 1);

 

(xiv)  Direktiva Sveta 1999/22/ES z dne 29. marca 1999 o zadrževanju prosto živečih živali v živalskih vrtovih (JO L 94, 9.4.1999, str. 24);

 

(xv)  Uredba (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode (UL L 295, 12.11.2010, str. 23);

 

(xvi)  Uredba Sveta (ES) št. 2173/2005 z dne 20. decembra 2005 o vzpostavitvi sheme izdajanja dovoljenj FLEGT za uvoz lesa v Evropsko skupnost (UL L 347, 30.12.2005, str. 1);

 

(xvii)  Uredba Komisije (EU) št. 1307/2014 z dne 8. decembra 2014 o opredelitvi meril in geografskega obsega travinj z veliko biotsko raznovrstnostjo za namene člena 7b(3)(c) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 98/70/ES o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva ter člena 17(3)(c) Direktive 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L 351, 9.12.2014, str. 3).

Predlog spremembe    136

Predlog direktive

Priloga I – del I – del E – odstavek 1 g (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1g.   Prepisi o kemikalijah, tudi:

 

(i)  Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES, (UL L 396, 30.12.2006, str. 1).

Predlog spremembe    137

Predlog direktive

Priloga I – del I – del E – odstavek 1 h (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1h.   Predpisi o ekoloških proizvodih, tudi:

 

(i)  Uredba Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91 (UL L 189, 20.7.2007, str. 1).

Predlog spremembe    138

Predlog direktive

Priloga I – del I – točka F – odstavek 1 – točka i a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ia) Direktiva Sveta 2014/87/Euratom z dne 8. julija 2014 o spremembi Direktive 2009/71/Euratom o vzpostavitvi okvira Skupnosti za jedrsko varnost jedrskih objektov ( UL L 219, 25.7.2014, str. 42);

Predlog spremembe    139

Predlog direktive

Priloga I – del I – točka G – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

G  Člen 1(a)(vii) – varnost hrane in krme, zdravje in dobrobit živali:

G  Člen 1(a)(vii) – varnost hrane in krme:

Predlog spremembe    140

Predlog direktive

Priloga I – del I – točka G – točka 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a.  Drugi zakonodajni akti, ki zadevajo varnost živil in krme, zlasti:

 

(i)   Uredba (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL L 268, 18.10.2003, str. 1);

 

(ii)  Direktiva 2009/41/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o uporabi gensko spremenjenih mikroorganizmov v zaprtih sistemih (prenovitev) (UL L 125, 21.5.2009, str. 75);

 

(iii)  Uredba (ES) št. 1830/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o sledljivosti in označevanju gensko spremenjenih organizmov ter sledljivosti živil in krme, proizvedenih iz gensko spremenjenih organizmov, ter o spremembi Direktive 2001/18/ES (UL L 268, 18.10.2003, str. 24);

 

(iv)  Uredba (ES) št. 1946/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2003 o čezmejnem gibanju gensko spremenjenih organizmov (UL L 287, 5.11.2003, str. 1);

 

(v)   Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (UL L 139, 30.4.2004, str. 1);

 

(vi)  Uredba (ES) št. 2003/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o gnojilih (UL L 304, 21.11.2003, str. 1);

 

(vii)  Uredba (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1774/2002 (UL L 300, 14.11.2009, str. 1);

 

(viii)  Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 91/414/EGS in 79/117/EGS (UL L 309, 24.11.2009, str. 1);

 

(ix)  Direktiva 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov (UL L 309, 24.11.2009, str. 71):

 

(x)  Uredba (ES) št. 396/2005 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora (UL L 70, 16.3.2005, str. 1);

 

(xi)  Uredba Sveta (Euratom) 2016/52 z dne 15. januarja 2016 o najvišjih dovoljenih stopnjah radioaktivnega onesnaženja živil in krme po jedrski nesreči ali katerem koli drugem radiološkem izrednem dogodku in razveljavitvi Uredbe (Euratom) št. 3954/87 ter uredb Komisije (Euratom) št. 944/89 in (Euratom) št. 770/990 (UL L 13, 20.1.2016, str. 2);

 

(xii)  Uredba Sveta (Euratom) 2016/52 z dne 15. januarja 2016 o najvišjih dovoljenih stopnjah radioaktivnega onesnaženja živil in krme po jedrski nesreči ali katerem koli drugem radiološkem izrednem dogodku in razveljavitvi Uredbe (Euratom) št. 3954/87 ter uredb Komisije (Euratom) št. 944/89 in (Euratom) št. 770/990 (UL L 13, 20.1.2016, str. 2);

 

(xiii)  Uredba Sveta (Euratom) 2016/52 z dne 15. januarja 2016 o najvišjih dovoljenih stopnjah radioaktivnega onesnaženja živil in krme po jedrski nesreči ali katerem koli drugem radiološkem izrednem dogodku in razveljavitvi Uredbe (Euratom) št. 3954/87 ter uredb Komisije (Euratom) št. 944/89 in (Euratom) št. 770/990 (UL L 13, 20.1.2016, str. 2);

 

(xiv)  Sklep Sveta 2002/628/ES z dne 25. junija 2002 o sklenitvi Kartagenskega protokola o biološki varnosti v imenu Evropske skupnosti (UL L 201, 31.7.2002, str. 48);

 

(xv)  Uredba (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o dostopnosti na trgu in uporabi biocidnih proizvodov (UL L 167, 27.6.2012, str. 1);

 

(xvi)  Uredba (ES) št. 470/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o določitvi postopkov Skupnosti za določitev mejnih vrednosti ostankov farmakološko aktivnih snovi v živilih živalskega izvora in razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 2377/90 in spremembi Direktive 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 152, 16.6.2009, str. 11);

 

(xvii)  Direktiva Sveta 96/23/ES z dne 29. aprila 1996 o ukrepih za spremljanje nekaterih snovi in njihovih ostankov v živih živalih in v živalskih proizvodih ter razveljavitvi direktiv 85/358/EGS in 86/469/EGS in odločb 89/187/EGS in 91/664/EGS (UL L 125, 23.5.1996, str. 10);

 

(xviii)  Direktiva Sveta 96/22/ES z dne 29. aprila 1996 o prepovedi uporabe v živinoreji določenih snovi, ki imajo hormonalno ali tirostatično delovanje, in beta-agonistov ter o razveljavitvi direktiv 81/602/EGS, 88/146/EGS in 88/299/EGS (UL L 125, 23.5.1996, str. 3);

 

(xix)  Uredba (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (UL L 139, 30.4.2004, str. 55);

 

(xx)  Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 854/2004 z dne 29. aprila 2004 o določitvi posebnih predpisov za organizacijo uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi (UL L 139, 30.4.2004, str. 206);

 

(xxi)  Direktiva Sveta 2002/99/ES z dne 16. decembra 2002 o predpisih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki urejajo proizvodnjo, predelavo, distribucijo in uvoz proizvodov živalskega izvora, namenjenih prehrani ljudi (UL L 18, 23.1.2003, str. 11);

 

(xxii)  Uredba Komisije (ES) št. 2073/2005 z dne 15. novembra 2005 o mikrobioloških merilih za živila (UL L 338, 22.12.2005, str. 1);

 

(xxiii)  Uredba (ES) št. 2160/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o nadzoru salmonele in drugih opredeljenih povzročiteljih zoonoz, ki se prenašajo z živili (UL L 325, 12.12.2003, str. 1);

 

(xxiv)  Direktiva 2003/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o spremljanju zoonoz in povzročiteljev zoonoz, ki spreminja Odločbo Sveta 90/424/EGS in razveljavlja Direktivo Sveta 92/117/EGS (UL L 325, 12.12.2003, str. 31);

 

(xxv)  Uredba (ES) št. 1331/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o vzpostavitvi skupnega postopka odobritve za aditive za živila, encime za živila in arome za živila (UL L 354, 31.12.2008, str. 1);

 

(xxvi)  Uredba (ES) št. 1332/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o encimih za živila in spremembi Direktive Sveta 83/417/EGS, Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999, Direktive 2000/13/ES, Direktive Sveta 2001/112/ES in Uredbe (ES) št. 258/97 (UL L 354, 31.12.2008, str. 7);

 

(xxvii)  Uredba (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o aditivih za živila (UL L 354, 31.12.2008, str. 16);

 

(xxviii)  Uredba (ES) št. 1334/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o aromah in nekaterih sestavinah živil z aromatičnimi lastnostmi za uporabo v in na živilih ter spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 1601/91, uredb (ES) št. 2232/96 in (ES) št. 110/2008 ter Direktive 2000/13/ES (UL L 354, 31.12.2008, str. 34);

 

(xxix)  Uredba (ES) št. 2065/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. novembra 2003 o aromah dima, ki se uporabljajo ali so namenjene uporabi v ali na živilih (UL L 309, 26.11.2003, str. 1);

 

(xxx)  Direktiva 2009/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o približevanju zakonodaj držav članic na področju ekstrakcijskih topil, ki se uporabljajo pri proizvodnji živil in njihovih sestavin (UL L 141, 6.6.2009, str. 3);

 

(xxxi)  Uredba Sveta (EGS) št. 315/93 z dne 8. februarja 1993 o določitvi postopkov Skupnosti za kontaminate v hrani (UL L 37, 13.2.1993, str. 1);

 

(xxxii)  Uredba Komisije (ES) št. 1881/2006 z dne 19. decembra 2006 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih (UL L 364, 20.12.2006, str. 5);

 

(xxxiii) Direktiva 1999/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. februarja 1999 o približevanju zakonodaje držav članic o živilih in živilskih sestavinah, obsevanih z ionizirajočim sevanjem (UL L 66, 13.3.1999, str. 16);

 

(xxxiv)  Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1935/2004 z dne 27. oktobra 2004 o materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili, in o razveljavitvi direktiv 80/590/EGS in 89/109/EGS (UL L 338, 13.11.2004, str. 4);

 

(xxxv)  Direktiva Sveta 82/711/EGS z dne 18. oktobra 1982 o določitvi temeljnih pravil za preskušanje migracije sestavin polimernih materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili (UL L 297, 23.10.1982, str. 26);

 

(xxxvi)  Uredba (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004 (UL L 304, 22.11.2011, str. 18);

 

(xxxvii) Uredba (EU) št. 609/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o živilih, namenjenih dojenčkom in majhnim otrokom, živilih za posebne zdravstvene namene in popolnih prehranskih nadomestkih za nadzor nad telesno težo ter razveljavitvi Direktive Sveta 92/52/EGS, direktiv Komisije 96/8/ES, 1999/21/ES, 2006/125/ES in 2006/141/ES, Direktive 2009/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter uredb Komisije (ES) št. 41/2009 in (ES) št. 953/2009 (UL L 181, 29.6.2013, str. 35);

 

(xxxiii)   Uredba (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 (UL L 150, 14.6.2018, str. 1);

 

(xxxix) Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L 347, 20.12.2013, str. 487);

 

(xxxx) Uredba (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (UL L 354, 20.12.2013, str. 22);

 

(xxxxi) Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671);

 

(xxxxii) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (UL L 55, 268, 18.10.2003, str. 29);

 

(xxxxiii) Direktiva Sveta 90/167/EGS z dne 26. marca 1990 o pogojih za proizvodnjo, dajanje na trg in uporabo medicirane krme v Skupnosti (UL L 92, 7.4.1990, str. 42);

 

(xxxxiv) Direktiva 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini (UL L 311, 28.11.2001, str. 1);

 

(xxxxv) Direktiva 2002/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. maja 2002 o nezaželenih snoveh v živalski krmi (UL L 140, 30.5.2002, str. 10);

 

(xxxxvi) Uredba (ES) št. 767/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o dajanju krme v promet in njeni uporabi, spremembi Uredbe (ES) št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Direktive Sveta 79/373/EGS, Direktive Komisije 80/511/EGS, direktiv Sveta 82/471/EGS, 83/228/EGS, 93/74/EGS, 93/113/ES in 96/25/ES ter Odločbe Komisije 2004/217/ES (UL L 229, 1.9.2009, str. 1);

 

(xxxxii) Direktiva Komisije 2008/38/ES z dne 5. marca 2008 o uvedbi seznama predvidenih vrst uporabe krme za posebne prehranske namene (UL L 62, 6.3.2008, str. 9);

 

(xxxxiii) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 183/2005 z dne 12. januarja 2005 o zahtevah glede higiene krme (UL L 35, 8.2.2005, str. 1);

Predlog spremembe    141

Predlog direktive

Priloga I – del I – odstavek 4 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Varstvo dobrobiti živali, kot ga urejajo:

Ga.  Člen 1(a)(vii)(a) Zaščita živali ter zdravje in dobrobit živali.

 

Določbe in standardi o zaščiti, zdravju in dobrobiti živali, kot jih urejajo zlasti:

Predlog spremembe    142

Predlog direktive

Priloga I – del I – točka G a – točke od iv do xxv (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(iv)  Direktiva 2010/63/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010 o zaščiti živali, ki se uporabljajo v znanstvene namene (UL L 276, 20.10.2010, str. 33);

 

(v)  Direktiva Sveta 90/425/EGS z dne 26. junija 1990 o veterinarskih in zootehničnih pregledih, ki se zaradi vzpostavitve notranjega trga izvajajo v trgovini znotraj Skupnosti z nekaterimi živimi živalmi in proizvodi (UL L 224, 18.8.1990, str. 29);

 

(vi)  Direktiva Sveta 91/496/EGS z dne 15. julija 1991 o določitvi načel o organizaciji veterinarskih pregledov živali, ki vstopajo v Skupnost iz tretjih držav, in o spremembi direktiv 89/662/EGS, 90/425/EGS ter 90/675/EGS (UL L 268, 24.9.1991, str. 56);

 

(vii)  Direktiva Sveta 89/662/EGS z dne 11. decembra 1989 o veterinarskih pregledih v trgovini znotraj Skupnosti glede na vzpostavitev notranjega trga (UL L 395, 30.12.1989, str. 13);

 

(viii)  Uredba (ES) št. 1223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o kozmetičnih izdelkih (UL L 342, 22.12.2009, str. 59);

 

(ix)  Uredba (EU) 2016/1012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zootehniških in genealoških pogojih za rejo, trgovino s čistopasemskimi plemenskimi živalmi, hibridnimi plemenskimi prašiči in njihovim zarodnim materialom ter za njihov vstop v Unijo ter o spremembi Uredbe (EU) št. 652/2014, direktiv Sveta 89/608 in 90/425/EGS ter razveljavitvi določenih aktov na področju reje živali (‚Uredba o reji živali‘) ( UL L 171, 29.6.2016, str. 66);

 

(x)  Direktiva Sveta 2008/73/ES z dne 15. julija 2008 o poenostavitvi postopkov za oblikovanje seznamov in objavljanje informacij na veterinarskem in zootehniškem področju ter o spremembi direktiv 64/432/EGS, 77/504/EGS, 88/407/EGS, 88/661/EGS, 89/361/EGS, 89/556/EGS, 90/426/EGS, 90/427/EGS, 90/428/EGS, 90/429/EGS, 90/539/EGS, 91/68/EGS, 92/35/EGS, 91/496/EGS, 92/65/EGS, 92/66/EGS, 92/119/EGS, 94/28/ES, 2000/75/ES, Odločbe 2000/258/ES ter direktiv 2001/89/ES, 2002/60/ES in 2005/94/ES (UL L 219, 14.8.2008, str. 40);

 

(xi)  Uredba Sveta (ES) št. 1255/97 z dne 25. junija 1997 o merilih Skupnosti za počivališča in o spremembi načrta poti iz Priloge k Direktivi 91/628/EGS (UL L 174, 2.7.1997, str. 1);

 

(xii)  Direktiva Sveta 96/93/ES z dne 17. decembra 1996 o certificiranju živali in živalskih proizvodov (UL L 13, 16.1.1997, str. 28);

 

(xiii)  Uredba Sveta (ES) št. 21/2004 z dne 17. decembra 2003 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo ovc in koz ter o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003 in direktiv 92/102/EGS in 64/432/EGS (UL L 5, 9.1.2004, str. 8);

 

(xiv)  Odločba Komisije 2006/968/ES z dne 15. decembra 2006 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 21/2004 glede smernic in postopkov za identifikacijo in registracijo ovc in koz (UL L 401, 30.12.2006, str. 41);

 

(xv)  Odločba Sveta 1999/879/ES z dne 17. decembra 1999 o dajanju v promet in dajanju govejega hormona somatotropina (BST) in o razveljavitvi Odločbe 90/218/EGS (UL L 331, 23.12.1999, str. 71);

 

(xvi)  Direktiva Sveta 1999/74/ES z dne 19. julija 1999 o minimalnih standardih za zaščito kokoši nesnic (UL L 203, 3.8.1999, str. 53);

 

(xvii)  Direktiva Sveta 2007/43/ES z dne 28. junija 2007 o določitvi minimalnih pravil za zaščito piščancev, ki se gojijo za proizvodnjo mesa (UL L 182, 12.7.2007, str. 19);

 

(xiii)  Direktiva Sveta 2008/119/ES z dne 18. decembra 2008 o določitvi minimalnih pogojev za zaščito telet (UL L 10, 15.1.2009, str. 7);

 

(xix)  Direktiva Sveta 2008/120/ES z dne 18. decembra 2008 o določitvi minimalnih pogojev za zaščito prašičev (UL L 47, 18.2.2009, str. 5);

 

(xx)  Uredba Sveta (EGS) št. 3254/91 z dne 4. novembra 1991 o prepovedi uporabe stopalk v Skupnosti in vnosa v Skupnost kožuhov in izdelanega blaga iz nekaterih prosto živečih živalskih vrst, ki izvirajo iz držav, kjer jih lovijo s stopalkami ali načini lova s pastmi, ki ne izpolnjujejo mednarodnih standardov humanega lova s pastmi (UL L 308, 9.11.1991, str. 1);

 

(xxi)  Direktiva 2013/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o spremembi Direktive Sveta 92/65/EGS glede zahtev v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki urejajo trgovino znotraj Unije ter uvoz psov, mačk in belih dihurjev v Unijo (UL L 178, 28.6.2013, str. 107);

 

(xxii)  Uredba (EU) št. 576/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o netrgovskih premikih hišnih živali in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 998/2003 (UL L 178, 28.6.2013, str. 1);

 

(xxiii)  Direktiva Sveta 2009/156/ES z dne 30. novembra 2009 o pogojih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki ureja premike in uvoz kopitarjev iz tretjih držav (UL L 192, 23.7.2010, str. 1);

 

(xxiv)  Direktiva Sveta 92/35/EGS z dne 29. aprila 1992 o pravilih za obvladovanje in ukrepih za zatiranje konjske kuge (UL L 157, 10.6.1992, str. 19).

Predlog spremembe    143

Predlog direktive

Priloga I – del I – točka H – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

H  Člen 1(a)(viii) – javno zdravje:

H  Člen 1(a)(viii) – javno zdravje in zdravstvena varnost:

Predlog spremembe    144

Predlog direktive

Priloga I – del I – točka H – točka 1 – točka i a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

ia.  Direktiva Komisije (EU) 2016/1214 z dne 25. julija 2016 o spremembi Direktive 2005/62/ES glede standardov in specifikacij sistema kakovosti za transfuzijske ustanove (UL L 199, 26.7.2016, str. 14);

Predlog spremembe    145

Predlog direktive

Priloga I – del I – točka H – točka 1 – točka i b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

ib.  Direktiva Komisije 2005/61/ES z dne 30. septembra 2005 o izvajanju Direktive 2002/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev po sledljivosti in obveščanju o hudih neželenih reakcijah in dogodkih (UL L 256, 1.10.2005, str. 32);

Predlog spremembe    146

Predlog direktive

Priloga I – del I – točka H – točka 1 – točka i c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

ic.   Direktiva Komisije 2004/33/ES z dne 22. marca 2004 o izvajanju Direktive 2002/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede nekaterih tehničnih zahtev za kri in komponente krvi (UL L 91, 30.3.2004, str. 25);

Predlog spremembe    147

Predlog direktive

Priloga I – del I – točka H – točka 1 – točka i d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

id.   Direktiva Komisije 2005/62/ES z dne 30. septembra 2005 o izvajanju Direktive 2002/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede standardov in specifikacij Skupnosti v zvezi s sistemom kakovosti za transfuzijske ustanove (UL L 256, 1.10.2005, str. 41);

Predlog spremembe    148

Predlog direktive

Priloga I – del I – točka H – točka 1 – točka iii a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

iiia.  Direktiva 2010/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2010 o standardih kakovosti in varnosti človeških organov, namenjenih za presaditev (UL L 207, 6.8.2010, str. 14);

Predlog spremembe    149

Predlog direktive

Priloga I – del I – točka H – točka 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.  Proizvodnja, predstavitev in prodaja tobačnih in povezanih izdelkov, kot jih ureja Direktiva 2014/40/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic o proizvodnji, predstavitvi in prodaji tobačnih in povezanih izdelkov in razveljavitvi Direktive 2001/37/ES (UL L 127, 29.4.2014, str. 1).

5.  Proizvodnja, predstavitev in prodaja tobačnih in povezanih izdelkov, kot jih ureja Direktiva 2014/40/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic o proizvodnji, predstavitvi in prodaji tobačnih in povezanih izdelkov in razveljavitvi Direktive 2001/37/ES (UL L 127, 29.4.2014, str. 1) in oglaševanje in sponzorstvo tobačnih izdelkov, kot jih ureja Direktiva 2003/33/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Sveta z dne 26. maja 2003 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic o oglaševanju in sponzorstvu tobačnih izdelkov (UL L 152, 20.6.2003, str. 16).

Predlog spremembe    150

Predlog direktive

Priloga I – del I – točka H – točka 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

5a.  Preprečevanje škode zaradi uživanja alkohola in prednostne naloge, ki jih določa evropska strategija za podporo državam članicam pri zmanjševanju škode zaradi uživanja alkohola.

Predlog spremembe    151

Predlog direktive

Priloga I – del I – točka H – točka 5 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

5b.  Drugi zakonodajni akti, ki zadevajo javno zdravje, zlasti:

 

(i) Uredba (EU) 2017/746 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2017 o in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkih ter razveljavitvi Direktive 98/79/ES in Sklepa Komisije 2010/227/EU (UL L 117, 5.5.2017, str. 176);

 

(ii) Uredba (ES) št. 1223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o kozmetičnih izdelkih (UL L 342, 22.12.2009, str. 59);

Predlog spremembe    152

Predlog direktive

Priloga I – del I – del J a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Ja.  Člen 1 (a) (xa) - zaposlovanje, delovni pogoji, pravice delavcev in načelo enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk na delu.

 

1.  Zakonodaja Evropske unije na področju zaposlovanja, ki jo urejajo predvsem:

 

(i)  Direktiva Sveta 91/533/EGS z dne 14. oktobra 1991 o obveznosti delodajalca, da zaposlene obvesti o pogojih, ki se nanašajo na pogodbo o zaposlitvi ali delovno razmerje (UL L 288, 18.10.1991, str. 32);

 

(ii)  Direktiva Sveta 91/383/EGS z dne 25. junija 1991 s katero se dopolnjujejo ukrepi za spodbujanje izboljšav glede varnosti in zdravja pri delu za delavce z delovnim razmerjem za določen čas ali z začasnim delovnim razmerjem (UL L 206, 29.7.1991, str. 19);

 

(iii)  Direktiva Sveta 94/33/ES z dne 22. junija 1994 o varstvu mladih ljudi pri delu (UL L 216, 20.8.1994, str. 12);

 

(iv)  Direktiva Sveta 98/59/ES o približevanju zakonodaj držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti (UL L 225, 12.8.1998, str. 16);

 

(v)  Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnem okviru enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (UL L 303, 2.12.2000, str. 16);

 

(vi)  Direktiva Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov (UL L 82, 22.3.2001, str. 16);

 

(vii)  Direktiva 2002/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2002 o določitvi splošnega okvira za obveščanje in posvetovanje z delavci v Evropski skupnosti – Skupna izjava Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije o zastopanju delavcev (UL L 80, 23.3.2002, str. 29–34).

 

(viii)  Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa (UL L 299, 18.11.2003, str. 9);

 

(ix)  Direktiva 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (UL L 204, 26.7.2006, str. 23);

 

(x)  Direktiva 2008/94/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o varstvu delavcev v primeru plačilne nesposobnosti delodajalca (UL L 283, 28.10.2008, str. 36);

 

(xi)  Direktiva 2008/104/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela (UL L 327, 5.12.2008, str. 9–14).

 

(xii)  Direktiva 2009/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o ustanovitvi Evropskega sveta delavcev ali uvedbi postopka obveščanja in posvetovanja z delavci v družbah ali povezanih družbah na območju Skupnosti (UL L 122, 16.5.2009, str. 28–44).

 

(xiii)  Direktiva 2010/41/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2010 o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki opravljajo samostojno dejavnost, in o razveljavitvi Direktive Sveta 86/613/EGS (UL L 180, 15.7.2010, str. 1);

 

(xiv)  Direktiva 2014/67/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o izvrševanju Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev in spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg (uredba IMI) (UL L 159, 28.5.2014, str. 11);

 

(xv)  Uredba (ES) št. 450/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. februarja 2003 o indeksu stroškov dela (UL L 69, 13.3.2003, str. 1);

 

(xvi)  Uredba (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o postopkih v primeru insolventnosti (UL L 141, 5.6.2015, str. 19);

 

2.  Delovni pogoji, kot jih urejajo predvsem:

 

(i)  vse posebne direktive v smislu člena 16 (1) Direktive 89/391/EGS;

 

(ii)  Direktiva 2009/104/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah za uporabo delovne opreme delavcev pri delu (druga posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) (UL L 260, 3.10.2009, str. 5);

 

(iii)  Direktiva 2009/148/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o varstvu delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu (UL L 330, 16.12.2009, str. 28);

 

(iv)  Uredba (ES) št. 1338/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o statističnih podatkih Skupnosti v zvezi z javnim zdravjem ter zdravjem in varnostjo pri delu (UL L 354, 31.12.2008, str. 70).

Predlog spremembe    153

Predlog direktive

Priloga I – del II – točka A – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

A  Člen 1(a)(ii) – finančne storitve ter preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma:

A  Člen 1(a)(ii) – finančne storitve, davčna utaja, davčne goljufije, izogibanje davkom, preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma:

Predlog spremembe    154

Predlog direktive

Priloga I – del II – poddel C a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Ca  zaščita finančnih interesov Unije:

 

(i)  Uredba (EU, Euratom) št. 1023/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o spremembi Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije.

(1)

UL C 405, 9.11.2018, str. 1.

(2)

Še ni objavljeno v Uradnem listu.


OBRAZLOŽITEV

Zaščita žvižgačev: bistveno orodje za zaščito splošnega interesa

V zadnjih desetletjih se je v Evropi močno razvila razprava o zaščiti žvižgačev. Glede na številne študije in sporočene izkušnje se zdi danes trdno dokazano, da imajo žvižgači pozitivno vlogo pri preprečevanju in odpravljanju škode za javni interes. Toda potencial žvižgaštva še zdaleč ni tako izkoriščen, kot bi lahko bil, saj številne osebe, ki v delovnem okolju ugotovijo škodo za javni interes, te še vedno ne prijavljajo sistematično. Razlogov za to je več in segajo od nepoznavanja možnosti za prijavo do strahu pred povračilnimi ukrepi, če bi osebe spregovorile. To ima škodljive posledice za vso družbo, saj še naprej nastaja raznolika škoda za javni interes – naj gre za vprašanja v zvezi z okoljem, bojem proti izogibanju davkom in korupciji ali javnim zdravjem – zaradi česar je zmanjšana pravica državljanov do obveščenosti.

V državah članicah se je zakonodaja v zvezi z zaščito žvižgačev pogosto razvila po škandalih ali večjih nesrečah. Priporočila, ki jih je Svet Evrope sprejel leta 2014, so kljub temu pomemben korak k vzpostavitvi nekaterih standardov, ki jih morajo države članice prenesti v svoje nacionalno pravo.

Obravnavani predlog delno temelji na teh standardih in sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice v zvezi s svobodo izražanja. Poročevalka izraža veliko zadovoljstvo, da je Komisija svoj predlog direktive vključila v okvir teh priporočil in hkrati upoštevala resolucijo, ki jo je Evropski parlament sprejel 24. oktobra 2017.

Področje uporabe: zagotoviti učinkovitost predlaganega instrumenta

Poročevalka meni, da je široko in horizontalno področje uporabe dobro, ker bo mogoče zajeti številne sektorje, in sicer od zaščite finančnih interesov Unije do jedrske varnosti, varstva okolja in javnega zdravja ter boja proti izogibanju davkom. Oseba se bo za žvižgača štela, če bo prijavila ali razkrila kršitev akta Unije iz teh sektorjev, kakor so opredeljeni v prilogi k predlogu. Toda obstaja tveganje, da nekatera ravnanja ne bi pomenila kršitve v smislu Direktive. Poročevalka zato predlaga, da bi bilo mogoče zajeti vse nepravilnosti v zvezi s temi sektorji. Meni, da bi tako bolj upoštevali zaščito splošnega interesa, ki je v osrčju tega predloga.

Ker Evropska unija temelji na skupnosti vrednot in načel, ki zagotavlja spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, je po mnenju poročevalke te temeljne pravice treba vključiti na področje uporabe besedila.

Uradniki in drugi uslužbenci Evropske unije lahko med opravljanjem poklicne dejavnosti razpolagajo z informacijami, ki bi lahko bile predmet prijave na podlagi tega predloga direktive, zato bi lahko bili žrtve povračilnih ukrepov. Pomembno je torej, da se jim zagotovi enaka zaščita kot drugim delavcem. Pomembno je tudi zagotoviti zaščito osebam, ki prijavitelju pomagajo pri njegovem dejanju, tudi kadar gre za preiskovalne novinarje.

Kanali za prijavo: delovati v interesu žvižgača

Oblikovanje kanalov za prijavo, kot so določeni z obravnavanim besedilom, po mnenju poročevalke ponuja zadostna jamstva za trdnost in neodvisnost. Vseeno bi jih bilo mogoče izboljšati tako, da bi predvideli obvestilo o prejetju prijave. Poleg tega so roki za obravnavo, ki jih predlaga Komisija, predolgi in ker bi lahko škodili prijavi nepravilnosti, poročevalka predlaga njihovo skrajšanje. Meni tudi, da bi morali predstavniki sindikatov tesno sodelovati pri oblikovanju kanalov za notranjo prijavo ter da bi lahko dajali nasvete in ponujali pomoč osebam, ki to želijo. Predstavniki delavcev so namreč neposredno prisotni na terenu ter so najprimernejši za pomoč potencialnemu žvižgaču pri njegovem dejanju in za obveščanje o kanalih za notranjo prijavo, njegovih pravicah in dolžnostih. Pomembno je torej, da se jim v okviru te direktive podeli ta vloga.

Poleg tega se zdi bistveno, da se zagotovi visoka raven zaupnosti identitete osebe, ki poda prijavo. Osebe, ki ugotovijo nepravilnosti, se namreč pogosto srečujejo z zavorami in samocenzuro, ki temeljijo na strahu pred razkritjem njihove identitete. Dokazano je bilo, da spoštovanje tega merila omogoča povečanje števila prejetih prijav. Okrepiti je torej treba določbe obravnavanega besedila, ki se nanašajo na to vprašanje, tako da se predvidi močno načelo zaupnosti, od katerega je mogoče odstopati le v izrednih in omejenih primerih.

Dati prednost učinkovitosti prijave in pravici do obveščenosti

Obravnavano besedilo temelji na razmeroma strogem zaporedju pri uporabi kanalov za prijavo, od katerega so mogoča odstopanja. Potencialni žvižgač bi moral praviloma torej najprej obvestiti svojega delodajalca, počakati obravnavo njegove prijave, ki lahko traja do tri mesece, ter nato v primeru nezadovoljivega odgovora obvestiti zunanji organ in potencialno čakati dodatnih šest mesecev. S tem se lahko močno ogrozi sama prijava, zlasti pa se lahko žvižgača prisili, da se postavi v neposreden težaven položaj pri delodajalcu. Poleg tega mora žvižgač pri takem pristopu dokazati, da se je v primeru neupoštevanja zaporedja, ki ga določa besedilo, odločil za najprimernejši kanal. V okviru že tako neuravnoteženega razmerja moči bi to lahko škodilo prijavitelju. Prav tako se pri tem pristopu ne upošteva zadosti pravica državljanov do obveščenosti, če pride do škode za splošni interes. Poročevalka zato predlaga, naj se spremeni ta hierarhija kanalov z uvedbo več prožnosti, da lahko prijavitelj izbere najprimernejši kanal.

Čeprav je zelo pozitivno, da se z obravnavanim besedilom ščitijo osebe, ki lahko utemeljeno domnevajo, da je bila sporočena informacija ob prijavi resnična, poročevalka meni, da bi bilo treba natančneje pojasniti to določbo, da se izključijo vse možnosti za zavrnitev informacije iz razlogov, povezanih z nameni žvižgača. Besedilo bi se moralo namreč osredotočati zlasti na pomembnost razkritih informacij glede na splošni interes in ne toliko na razloge za njihovo razkritje.

Zagotoviti učinkovito in celovito zaščito žvižgačev

Predlog direktive vsebuje splošno prepoved povračilnih ukrepov, ki so opisani na seznamu. Tega seznama nikakor ni mogoče šteti za izčrpnega, ker so povračilni ukrepi omejeni le z domišljijo. Pojasniti je torej treba, da gre le za primere.

Kar zadeva zagotovljeno zaščito, želi poročevalka poudariti pomembnost nekaterih delov te zaščite. Med temi ukrepi je obrnjeno dokazno breme, besedilo iz predloga direktive pa je bilo okrepljeno, da bi lahko izkoristili ves potencial te določbe.

Anonimne prijave so se že dogajale in se bodo še naprej. Poročevalka zato želi predvideti določbo, ki bi osebi, katere identiteta je bila razkrita, čeprav je želela ostati anonimna, omogočila, da je zajeta s tem besedilom.

V nekaterih državah članicah in med njimi obstajajo razlike pri ureditvah za pomoč in podporo osebam, ki kršitev prijavijo ali jo javno razkrijejo. Zaupne nasvete o mehanizmih žvižgaštva lahko dajejo javni organi, sindikati ali organizacije civilne družbe. Poročevalka meni, da so ti sistemi bistveni za pomoč žvižgaču pri njegovem dejanju, zato predlaga, da bi bilo v direktivi mogoče predvideti njihovo vzpostavitev v različnih državah članicah ob upoštevanju nacionalnih okvirov. Poleg tega želi, da bi žvižgačem poleg pravne in finančne pomoči zagotovili tudi psihološko podporo.

Zagotoviti zadostno pravno varnost, da osebe spregovorijo

Nekateri elementi iz tega predloga bi lahko odvrnili osebe, ki želijo podati prijavo. To velja zlasti za element v zvezi z resnostjo, ki ga posameznik težko sam oceni in ki mu ga je mogoče očitati za diskreditacijo njegovega dejanja. Zaščito je tako treba zagotoviti ne glede na resnost razkritih informacij, če te škodujejo javnemu interesu.

V istem smislu se v predlogu direktive predlagajo kazni, s katerimi bi odvračali od zlonamernega in nepoštenega žvižgaštva. Zdi se, da je ta določba odveč, saj v nacionalnem pravu že obstajajo določbe, s katerimi se kaznuje obrekovanje ali škodovanje ugledu. Ker so v obravnavanem besedilu predvidene dodatne kazni, bi lahko imel odvračilni, če ne nespodbujevalni učinek tudi glede legitimnih prijav. Poročevalka zato predlaga črtanje tega dela besedila.

Obravnavano besedilo je po njenem mnenju prvi korak, vendar se pojavljajo pomembna vprašanja v zvezi z razširitvijo njegovega področja uporabe. Zato meni, da bi bilo treba zadnjenavedeno nemudoma oceniti in po potrebi prilagoditi, da bi izboljšali njegovo horizontalnost in poenostavili njegovo razumljivost za državljane.


MNENJE ODBORA ZA PRAVNE ZADEVE O PRAVNI PODLAGI

Pavel Svoboda

predsednik

Odbor za pravne zadeve

BRUSELJ

Zadeva:  Mnenje o pravni podlagi predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije (COM(2018)0218 – C8‑0159/2018 – 2018/0106(COD))

Spoštovani gospod predsednik!

Odbor za pravne zadeve se je 24. septembra 2018 v skladu s členom 39(5) Poslovnika na lastno pobudo odločil pripraviti mnenje o primernosti dodatnih pravnih podlag, ki se uvajajo s predlogi sprememb, vloženimi v Odboru, in s katerimi bi se prvotni pravni podlagi predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije („predlog“), dodale določbe Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Komisija je svoj predlog pripravila na podlagi številnih področnih pravnih podlag. Pravna podlaga je izražena, kot sledi:

„Ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti členov 16, 33, 43, 50, 53(1), 62, 91, 100, 103, 109, 114, 168, 169, 192, 207 in 325(4) Pogodbe ter Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti člena 31 Pogodbe,“.

Vloženih je bilo pet predlogov sprememb, s katerimi bi se dodali členi 19(2), 77(2), 78, 79, 83(1), 153, 154, 157 in 352 PDEU. Kar zadeva člen 153, se z dvema predlogoma sprememb dodaja celoten člen, z enim predlogom spremembe se odstavku 1 tega člena dodajo le točke (a), (b) in (e), z enim pa se odstavku 1 člena 153 dodata le točki (a) in (b).

Predlagane predloge sprememb pravne podlage spremljajo ustrezni predlogi sprememb področja uporabe predlagane direktive. Zato je treba končno oceno o tem, ali bi bilo treba predlogu dodati nadaljnjo pravno podlago, vsebinsko presoditi glede na to, ali bodo predlogi sprememb, ki spreminjajo področje uporabe, sprejeti, ter glede na namen in vsebino predloga, kot je sprejet. To mnenje o pravni podlagi se osredotoča predvsem na postopkovno združljivost pravnih podlag, za katere se predlaga, da se dodajo, in njihovo združljivost z izbranim ukrepom, tj. direktivo.

I – Ozadje

Evropski parlament je v svojih resolucijah z dne 24. oktobra 2017 o legitimnih ukrepih za zaščito žvižgačev, ki ravnajo v javnem interesu, in z dne 20. januarja 2017 o vlogi prijaviteljev nepravilnosti pri varovanju finančnih interesov EU(1) pozval Komisijo, naj predstavi horizontalni zakonodajni predlog za zagotovitev visoke ravni zaščite žvižgačev v EU v javnem in zasebnem sektorju, pa tudi v nacionalnih institucijah in institucijah EU.

Pravila za žvižgače so trenutno vključena v nekatera področja prava Unije, in sicer v kadrovske predpise ter nekatere predpise v zvezi s pranjem denarja in finančnimi trgi.

Sedanji predlog direktive sledi sektorskemu pristopu, saj predvideva pravila za žvižgače, ki se uporabljajo za kršitve prava Unije na področjih, določenih v področju uporabe in prilogi, ki neposredno ali s sklicevanjem navaja ustrezne dele zakonodaje Unije.

II – Upoštevni členi Pogodbe

Člen 19 PDEU se glasi:

Člen 19

1. Brez poseganja v druge določbe Pogodb in v mejah pristojnosti Unije po Pogodbah lahko Svet po posebnem zakonodajnem postopku in po odobritvi Evropskega parlamenta soglasno sprejme ustrezne ukrepe za boj proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.

2. Z odstopanjem od odstavka 1, Evropski parlament in Svet lahko po rednem zakonodajnem postopku sprejmeta temeljna načela za spodbujevalne ukrepe Unije, ki so namenjeni podpori delovanja držav članic, pri čemer je izključena kakršna koli harmonizacija zakonov in drugih predpisov držav članic, zato da bi prispevali k doseganju ciljev iz odstavka 1.

Člen 77 PDEU se glasi:

Člen 77

1. Unija oblikuje politiko, da bi:

(a) zagotovila, da se ne izvaja kontrola oseb pri prehajanju notranjih meja, ne glede na državljanstvo;

(b) izvajala kontrola oseb in učinkovit nadzor pri prehajanju zunanjih meja;

(c) se postopno uvedel integriran sistem upravljanja zunanjih meja.

2. Za namene iz odstavka 1 Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku sprejmeta ukrepe glede:

(a) skupne politike vizumov in drugih dovoljenj za kratkotrajno prebivanje;

(b) kontrolo oseb pri prehodu zunanjih meja;

(c) pogojev, pod katerimi se lahko državljani tretjih držav za krajše obdobje prosto gibajo znotraj Unije;

(d) vseh ukrepov, potrebnih za postopno uvedbo integriranega sistema upravljanja zunanjih meja;

(e) odprave kontrole oseb pri prehajanju notranjih meja ne glede na državljanstvo.

3. Če je ukrepanje Unije potrebno za lažje uresničevanje pravice iz člena 20(2)(a) in če v Pogodbah niso predvidena potrebna pooblastila za tako ukrepanje, lahko Svet po posebnem zakonodajnem postopku sprejme določbe o potnih listinah, osebnih izkaznicah, dovoljenjih za prebivanje ali drugih takih listinah. Svet odloča soglasno po posvetovanju z Evropskim parlamentom.

4. Ta člen ne vpliva na pristojnost držav članic glede geografske razmejitve njihovih meja v skladu z mednarodnim pravom.

Člen 78 PDEU se glasi:

Člen 78

1. Unija oblikuje skupno politiko o azilu, subsidiarni zaščiti in začasni zaščiti z namenom ponuditi ustrezen status vsem državljanom tretjih držav, ki potrebujejo mednarodno zaščito, in zagotoviti skladnost z načelom nevračanja. Ta politika mora biti v skladu z Ženevsko konvencijo z dne 28. julija 1951 in Protokolom z dne 31. januarja 1967 o statusu beguncev ter drugimi ustreznimi Pogodbami.

2. Za namene odstavka 1 Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku sprejmeta ukrepe za skupni evropski azilni sistem, ki zajema:

(a) enoten status azila za državljane tretjih držav, ki velja v celotni Uniji;

(b) enoten status subsidiarne zaščite za državljane tretjih držav, ki bi brez pridobitve evropskega azila potrebovali mednarodno zaščito;

(c) skupen sistem začasne zaščite razseljenih oseb v primeru množičnega prihoda;

(d) skupne postopke za dodelitev ali odvzem enotnega statusa azila ali subsidiarne zaščite;

(e) merila in mehanizme za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošenj za azil ali subsidiarno zaščito;

(f) standarde glede pogojev za sprejem prosilcev za azil ali subsidiarno zaščito;

(g) partnerstvo in sodelovanje s tretjimi državami za obvladovanje prihoda oseb, ki prosijo za azil ali subsidiarno ali začasno zaščito.

3. V primeru izrednih razmer v eni ali več državah članicah zaradi nenadnega prihoda državljanov iz tretjih držav lahko Svet na predlog Komisije sprejme začasne ukrepe v korist zadevnih držav članic. Svet odloča po posvetovanju z Evropskim parlamentom.

Člen 79 PDEU se glasi:

Člen 79

1. Unija oblikuje skupno politiko priseljevanja, s katero v vseh fazah zagotovi učinkovito upravljanje migracijskih tokov, pravično obravnavo državljanov tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državah članicah, in preprečevanje nezakonitega priseljevanja in trgovine z ljudmi ter okrepljene ukrepe za boj proti temu.

2. Za namene iz odstavka 1, Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku sprejmeta ukrepe na naslednjih področjih:

(a) pogoji vstopa in prebivanja ter standardi glede postopkov držav članic za izdajo vizumov in dovoljenj za prebivanje za daljši čas, tudi tistih zaradi združitve družine;

(b) opredelitev pravic državljanov tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici, in pogojev, ki urejajo svobodo gibanja in prebivanja v drugih državah članicah;

(c) nezakonito priseljevanje in nedovoljeno prebivanje, tudi odstranitev in vračanje oseb, ki prebivajo brez dovoljenja;

(d) boj proti trgovini z ljudmi, zlasti z ženskami in otroci.

3. Unija lahko s tretjimi državami sklene sporazume o ponovnem sprejemu državljanov tretjih držav, ki ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več pogojev za vstop, prisotnost ali bivanje na ozemlju ene od držav članic, v njihovo državo izvora ali porekla.

4. Evropski parlament in Svet lahko po rednem zakonodajnem postopku določita ukrepe, s katerimi se spodbujajo in podpirajo dejavnosti držav članic zaradi pospeševanja vključevanja državljanov tretjih držav, ki zakonito prebivajo na njihovem ozemlju, pri čemer je izključeno kakršno koli usklajevanje zakonov in drugih predpisov držav članic.

5. Ta člen ne vpliva na pravice držav članic, da določijo število državljanov tretjih držav, ki lahko iz tretjih držav prihajajo na njeno ozemlje, da bi si poiskali delo, bodisi kot zaposleni ali samozaposleni.

Člen 83 PDEU se glasi:

Člen 83

1. Evropski parlament in Svet lahko z direktivami, sprejetimi po rednem zakonodajnem postopku, določita minimalna pravila glede opredelitve kaznivih dejanj in sankcij na področju posebno hudih oblik kriminala s čezmejnimi posledicami zaradi narave ali učinkov teh dejanj ali zaradi posebne potrebe po skupnem boju proti njim.

Ta področja kriminala so: terorizem, trgovina z ljudmi in spolna zloraba žensk in otrok, nedovoljen promet s prepovedanimi drogami in orožjem, pranje denarja, korupcija, ponarejanje plačilnih sredstev, računalniški kriminal in organizirani kriminal.

Glede na razvoj kriminala lahko Svet sprejme sklep, s katerim opredeli druga področja kriminala, ki ustrezajo merilom iz tega odstavka. Odloča s soglasjem po odobritvi Evropskega parlamenta.

2. Če se izkaže, da je približevanje določb kazenske zakonodaje in drugih predpisov držav članic nujno zaradi zagotovitve učinkovitega izvajanja politike Unije na področju, za katero veljajo harmonizacijski ukrepi, se lahko z direktivami določijo minimalna pravila glede opredelitve kaznivih dejanj in sankcij na zadevnem področju. Takšne direktive se sprejmejo po enakem rednem ali posebnem zakonodajnem postopku, po katerem so bili sprejeti zadevni harmonizacijski ukrepi, brez poseganja v člen 76.

3. Kadar član Sveta meni, da bi osnutek direktive iz odstavka 1 ali 2 lahko vplival na temeljna načela njegovega kazenskega pravnega sistema, lahko zahteva, da se osnutek direktive predloži Evropskemu svetu. V tem primeru se redni zakonodajni postopek začasno prekine. Po razpravi in v primeru soglasja Evropski svet v štirih mesecih od te začasne prekinitve vrne osnutek Svetu, s čimer se začasna prekinitev rednega zakonodajnega postopka konča.

V primeru nesoglasja, in če želi najmanj devet držav članic med seboj vzpostaviti okrepljeno sodelovanje na podlagi zadevnega osnutka direktive, te o tem v enakem roku uradno obvestijo Evropski parlament, Svet in Komisijo. V takem primeru se šteje, da je uvedba okrepljenega sodelovanja iz člena 20(2) Pogodbe o Evropski uniji in iz člena 329(1) te pogodbe odobrena, in se uporabljajo določbe o okrepljenem sodelovanju.

Člen 153 PDEU se glasi:

Člen 153

1. Z namenom doseči cilje iz člena 151 Unija podpira in dopolnjuje dejavnosti držav članic na naslednjih področjih:

(a) izboljšanje zlasti delovnega okolja za varovanje zdravja in varnosti delavcev;

(b) delovni pogoji;

(c) socialna varnost in socialna zaščita delavcev;

(d) varstvo delavcev v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi;

(e) obveščanje delavcev in posvetovanje z njimi;

(f) zastopanje in kolektivna obramba interesov delavcev in delodajalcev, vključno s soodločanjem, ob upoštevanju odstavka 5;

(g) pogoji za zaposlitev državljanov tretjih držav, ki zakonito prebivajo na ozemlju Unije;

(h) vključevanje oseb, ki so izključene s trga dela, brez poseganja v člen 166;

(i) enakost moških in žensk glede priložnosti na trgu dela in obravnave pri delu;

(j) boj proti socialni izključenosti;

(k) posodobitev sistemov socialne zaščite, brez poseganja v točko (c).

2. V ta namen lahko Evropski parlament in Svet:

(a) sprejmeta ukrepe, ki so namenjeni spodbujanju sodelovanja med državami članicami s pobudami, katerih cilj je izboljšanje znanja, razvijanje izmenjave informacij in najboljše prakse, pospeševanje inovativnih pristopov in vrednotenje izkušenj, pri čemer je izključena kakršna koli harmonizacija zakonov in drugih predpisov držav članic;

(b) na področjih iz odstavka 1(a) do (i) sprejmeta v obliki direktiv minimalne zahteve za postopno izvajanje, pri čemer upošteva pogoje in tehnične predpise, ki veljajo v posameznih državah članicah. Te direktive se izogibajo uvajanju upravnih, finančnih in zakonskih omejitev, ki bi lahko zavirale ustanavljanje in razvoj malih in srednjih podjetij.

Evropski parlament in Svet odločata po rednem zakonodajnem postopku po posvetovanju z Ekonomsko-socialnim odborom in Odborom regij.

Na področjih iz odstavka 1(c), (d), (f) in (g) Svet soglasno odloča po posebnem zakonodajnem postopku po posvetovanju z Evropskim parlamentom in navedenima odboroma.

Svet lahko na predlog Komisije po posvetovanju z Evropskim parlamentom soglasno odloči, da se redni zakonodajni postopek uporablja za odstavek 1(d), (f) in (g).

3. Država članica lahko socialnim partnerjem na njihovo skupno zahtevo poveri izvajanje direktiv, sprejetih v skladu z odstavkom 2, ali, kadar je primerno, izvajanje sklepa Sveta, sprejetega v skladu s členom 155.

V tem primeru zagotovi, da socialni partnerji najpozneje do datuma, ko je treba prenesti ali izvesti direktivo ali sklep, z dogovorom uvedejo potrebne ukrepe, pri tem pa mora zadevna država članica sprejeti vse potrebne ukrepe, da bi bila ob vsakem času sposobna jamčiti za rezultate, ki jih nalaga ta direktiva ali ta sklep.

4. Določbe, sprejete v skladu s tem členom:

– ne vplivajo na pravico držav članic, da določijo temeljna načela svojih sistemov socialne varnosti, in ne smejo bistveno poslabšati finančne uravnoteženosti teh sistemov;

– ne preprečujejo državam članicam ohranjanja ali uvedbe strožjih zaščitnih ukrepov, ki so združljivi s Pogodbama.

5. Določbe tega člena se ne uporabljajo za plače, pravico združevanja, pravico do stavke ali pravico do izprtja.

Člen 154 PDEU se glasi:

Člen 154

1. Naloga Komisije je spodbujati posvetovanja med socialnimi partnerji na ravni Unije in zato sprejme vse ustrezne ukrepe za olajšanje njihovega dialoga, pri čemer partnerjem zagotovi uravnoteženo podporo.

2. V ta namen se Komisija pred predložitvijo predlogov na področju socialne politike posvetuje s socialnimi partnerji o možni usmeritvi ukrepov Unije.

3. Če po teh posvetovanjih Komisija oceni, da so ukrepi Unije priporočljivi, se s socialnimi partnerji posvetuje o vsebini predvidenega predloga. Socialni partnerji predložijo Komisiji mnenje ali, kadar je to primerno, priporočilo.

4. Pri posvetovanjih iz odstavkov 2 in 3 lahko socialni partnerji obvestijo Komisijo, da želijo začeti postopek, predviden v členu 155. Postopek ne sme trajati več kakor devet mesecev, razen če se zadevni socialni partnerji in Komisija skupaj ne odločijo za podaljšanje.

Člen 157 PDEU se glasi:

Člen 157

1. Vsaka država članica zagotovi uporabo načela enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske.

2. V tem členu "plačilo" pomeni običajno osnovno ali minimalno mezdo ali plačo ter kakršne koli druge prejemke v denarju ali v naravi, ki jih delavec prejme iz naslova zaposlitve neposredno ali posredno od svojega delodajalca.

Enako plačilo brez diskriminacije glede na spol pomeni:

(a) da se plačilo za enako delo po akordnih postavkah izračuna na podlagi enakih merskih enot;

(b) da je plačilo za delo po urnih postavkah enako za enako delovno mesto.

3. Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku in po posvetovanju z Ekonomsko-socialnim odborom sprejmeta ukrepe za zagotovitev uporabe načela enakih možnosti in enakega obravnavanja moških in žensk glede zaposlovanja in poklica, vključno z načelom enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti.

4. Da bi zagotovili dejansko polno enakost med moškimi in ženskami v delovnem življenju, načelo enakega obravnavanja državam članicam ne preprečuje ohranitve ali sprejetja ukrepov o specifičnih ugodnostih, s katerimi se nezadostno zastopanemu spolu olajša opravljanje poklicne dejavnosti ali prepreči ali izravna neugoden položaj v poklicni karieri.

Člen 352 PDEU se glasi:

Člen 352

1. Če se v okviru politik, določenih v Pogodbah, izkaže, da je zaradi doseganja enega od ciljev Pogodb potrebno ukrepanje Unije, Pogodbi pa ne predvidevata za to potrebnih pooblastil, Svet na predlog Komisije in po odobritvi Evropskega parlamenta soglasno sprejme ukrepe. Kadar Svet te ukrepe sprejema po posebnem zakonodajnem postopku, jih prav tako sprejme soglasno na predlog Komisije in po odobritvi Evropskega parlamenta.

2. Komisija v okviru postopka nadzora spoštovanja načela subsidiarnosti iz člena 5(3) Pogodbe o Evropski uniji nacionalne parlamente opozori na predloge, ki temeljijo na tem členu.

3. Ukrepi, ki temeljijo na tem členu, ne smejo vključevati harmonizacije zakonov in drugih predpisov držav članic v primerih, v katerih Pogodbi takšno harmonizacijo izključujeta.

4. Ta člen ne more biti podlaga za doseganje ciljev na področju skupne zunanje in varnostne politike in za vsak akt sprejet na podlagi tega člena veljajo omejitve, določene v drugem odstavku člena 40 Pogodbe o Evropski uniji.

III – Splošna načela za izbiro pravne podlage

Iz ustaljene sodne prakse Sodišča Evropske unije izhaja, „da mora izbira pravne podlage ukrepa Skupnosti temeljiti na objektivnih dejavnikih, ki jih je mogoče sodno preveriti, kar zlasti velja za cilj in vsebino ukrepa“(2). Izbira nepravilne pravne podlage je zato lahko razlog za razveljavitev akta.

V tem primeru je zato treba ugotoviti, ali ima predlog:

1.  več ciljev ali več delov, pri čemer je eden glaven ali prevladujoč, drugi pa zgolj stranski; ali

2.  hkrati več ciljev oziroma delov, ki so neločljivo povezani, ne da bi bil kateri od njih drugotnega in posrednega pomena glede na druge.

V skladu s sodno prakso Sodišča mora akt v prvem primeru temeljiti na samo eni pravni podlagi, in sicer na tisti, ki se zahteva za glavni ali prevladujoči cilj oziroma del, v drugem primeru pa mora temeljiti na več ustreznih pravnih podlagah.(3)

Poleg tega je glede na ustaljeno sodno prakso Sodišča možna kombinacija več pravnih podlag, če so te neločljivo povezane, ne da bi bila ena sekundarna in posredna v odnosu do drugih, vendar le, če ne bi imela za posledico nezdružljivih postopkov odločanja.(4) Pravne podlage, za katere se predlaga, da se dodajo, je treba oceniti glede na to, ali omogočajo redni zakonodajni postopek in ali so sicer združljive s pravno podlago, ki jo predlaga Komisija.

IV – Cilj in vsebina predloga

Ker je Komisija oblikovala pravno podlago svojega predloga, vsaka omenjena določba ustreza zadevnim delom v okviru področja uporabe in v prilogi k predlogu. Če se bodo v področje uporabe in posledično v prilogo dodala druga področja, bi bilo primerno uskladiti pravno podlago, tako da se pravni podlagi direktive dodajo ustrezni členi Pogodbe o delovanju Evropske unije.

V – Preučitev in določitev primerne pravne podlage

Člen 19(2) PDEU: zakonodajalec EU lahko po rednem zakonodajnem postopku sprejme „temeljna načela za spodbujevalne ukrepe Unije“, ki so namenjeni podpori delovanja držav članic na področju boja proti diskriminaciji.

Ti ukrepi ne vključujejo „harmonizacij[e] zakonov in drugih predpisov držav članic“. V zvezi s tem je treba poudariti, da člen 19 predloga zagotavlja minimalno harmonizacijo. „[D]ržave članice [lahko] uvedejo ali ohranijo določbe, ki so za pravice prijaviteljev ugodnejše [od] tistih iz te direktive“. Zato dodajanje člena 19(2) PDEU kot pravne podlage ni priporočljivo.

V skladu s členom 77(2) PDEU lahko zakonodajalec EU po rednem zakonodajnem postopku sprejme „ukrepe“ na področju mejnih kontrol, ki se nanašajo na vizume in dovoljenja za kratkotrajno prebivanje; kontrolo na zunanjih mejah prosto gibanje za državljane tretjih držav; integriran sistem upravljanja zunanjih meja; in odpravo kontrole na notranjih mejah.

Zdi se, da je ta nova pravna podlaga s postopkovnega vidika združljiva s predlogom.

Odstavek (1) člena 78 PDEU se na splošno nanaša na skupno azilno politiko. Odstavek 3 se nanaša na sprejetje začasnih ukrepov v primeru izrednih razmer in predvideva le posvetovanje z Evropskim parlamentom.

Odstavek 2 tega člena omogoča sprejetje „ukrepov“ po rednem zakonodajnem postopku za skupni evropski azilni sistem na posebnih področjih, kot so enoten status azila in subsidiarne zaščite; začasna zaščita razseljenih oseb; skupni postopki za mednarodno zaščito; standardi glede pogojev za sprejem ter partnerstvo in sodelovanje s tretjimi državami.

Zato člen 7(1) PDEU kot pravna podlaga ni potreben, medtem ko člen 78(3) PDEU ni ustrezna pravna podlaga za predlog. Zdi se, da je dodajanje člena 78(2) PDEU s postopkovnega vidika združljivo s predlogom.

Člen 79 PDEU se nanaša na skupno politiko priseljevanja. Pomembno je poudariti, da odstavka (1) in (5) ne moreta biti pravna podlaga. Odstavek 3 predvideva sklenitev sporazumov o ponovnem sprejemu, zato ne more biti pravna podlaga za predlagano direktivo. Odstavek 4 se nanaša na vključevanje državljanov tretjih držav, ki zakonito prebivajo, vendar izključuje harmonizacijo zakonov in drugih predpisov držav članic.

Odstavek (2) omogoča sprejetje „ukrepov“ po rednem zakonodajnem postopku, kot so pogoji vstopa in prebivanja; pravice državljanov tretjih držav, ki zakonito prebivajo; nezakonito priseljevanje in nedovoljeno prebivanje ter boj proti trgovini z ljudmi.

Zdi se, da je le dodajanje člena 79(2) PDEU s postopkovnega vidika združljivo s predlogom.

Medtem ko člen 83(1) PDEU določa redni zakonodajni postopek, njegov odstavek (3) vsebuje določbo o „zasilni zavori“, v skladu s katero lahko ena država članica osnutek predloži Evropskemu svetu. V tem primeru se redni zakonodajni postopek začasno prekine.

Iz tega razloga kombinacija te določbe z drugimi pravnimi podlagami predloga ni mogoča.

Opozoriti je treba, da se bodo vsi ukrepi, ki temeljijo na členih 77, 78, 79 in 83 PDEU, uporabljali samo za Irsko in Združeno kraljestvo, če se bosta državi članici odločili v skladu s Protokolom št. 21, in da se v skladu s Protokolom št. 22 tak ukrep ne bo uporabljal za Dansko. Dodajanje teh členov v pravno podlago ne bi imelo nobenega vpliva na zakonodajni postopek v Parlamentu, lahko pa bi povzročilo morebitno delitev predloga za namen postopka v Svetu, saj bi bilo število držav članic, na katere se nanašajo različni deli direktive, različno.

Člen 153 PDEU je bil dodan s predlogi sprememb 66, 67, 68 in 69. Predloga sprememb 67 in 69 dodajata le dele tega člena, in sicer točke (a), (b) in (e). V tem členu so našteta posebna področja socialne politike, na katerih lahko ukrep EU „podpira in dopolnjuje dejavnosti držav članic“.

Postopek za nekatere kategorije s tega seznama ni združljiv s predlogom, saj zahteva soglasje. Preostala področja, ki jih zajemajo predlogi sprememb, kjer se redni zakonodajni postopek uporablja brez zahteve po soglasju, so člen 153(1) PDEU, točke (a), (b), (e).

Člen 154 PDEU ni pravna podlaga za akt Evropskega parlamenta. Vsebuje postopkovna pravila, ki se uporabljajo izrecno za Komisijo. Zato se ne bi smel dodati.

Kar zadeva člen 157 PDEU o načelu enakega plačila, odstavek (3) tega člena predvideva sprejetje „ukrep[ov]“ po rednem zakonodajnem postopku za „zagotovitev uporabe načela enakih možnosti in enakega obravnavanja moških in žensk glede zaposlovanja in poklica, vključno z načelom enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti.“

Zdi se, da je člen 157(3) PDEU postopkovno združljiv s predlogom.

Nazadnje, člen 352 PDEU omogoča Evropski uniji in zlasti Svetu ukrepanje, „[č]e se v okviru politik, določenih v Pogodbah, izkaže, da je zaradi doseganja enega od ciljev Pogodb potrebno ukrepanje Unije“, kadar Pogodbi ne predvidevata za to potrebnih pooblastil.

Predlog združuje več sektorskih pravnih podlag, da se oblikuje nekaj, kar se zdi horizontalni instrument, vendar gre v resnici za sveženj sektorskih ukrepov. Člen 352 Pogodbe o delovanju Evropske unije se lahko uporablja le v primerih, kadar Pogodbi ne predvidevata potrebnih pooblastil. Čeprav v pravu Unije že obstajajo številni ukrepi, ki predvidevajo pravila za žvižgače, pa tukaj ne gre za to. Tako je uporaba člena 352 PDEU po definiciji nezdružljiva s pristopom, ki ga je Komisija izbrala za svoj predlog.

Poleg tega je izbira vključitve člena 352 PDEU postopkovno nezdružljiva z drugimi pravnimi podlagami, saj zahteva soglasje v Svetu in soglasje Parlamenta. Člen 352 PDEU zato ni primerna pravna podlaga za ta predlog.

VI – Sklep in priporočilo

Naslednje določbe PDEU določajo redni zakonodajni postopek na način, ki je združljiv z obstoječo pravno podlago, kot jo predlaga Komisija: Členi 77(2), 78(2), 79(2), 153(1) (a), (b) in (e) ter 157(3) PDEU.

V zvezi s členi 77, 78 in 79 je treba opozoriti, da čeprav dodajanje teh členov ne bi bilo v nasprotju s postopkom v Parlamentu, bi njihova vključitev v pravno podlago lahko povzročila možno delitev predloga za namen postopka v Svetu.

Člena 83(1) in 352 PDEU nista združljiva z veljavnim rednim zakonodajnim postopkom in nista primerna kot nova pravna podlaga. Poleg tega člen 352, ki se lahko uporablja le v primerih, kadar Pogodbi ne predvidevata potrebnih pooblastil, po definiciji ni združljiv s pristopom, ki ga je izbral predlog Komisije.

Člen 154 PDEU se sklicuje na pravila, ki veljajo za Komisijo, in ne predstavlja pravne podlage za akt Evropskega parlamenta in Sveta. Zato ga ni mogoče dodati pravni podlagi.

Nazadnje, dodajanje člena 19(2) PDEU ni priporočljivo, ker harmonizacija v skladu s to določbo ni dovoljena.

Končna izbira pravnih podlag, ki so opredeljene kot možne dopolnitve pravne podlage, kot predlaga Komisija, pa je odvisna od sprejetja ustreznih predlogov sprememb, ki v področje uporabe predlagane direktive vključujejo posebna področja politike.

Odbor za pravne zadeve je na seji dne 22. oktobra 2018 soglasno(5), tj. z 18 glasovi za, glavnemu odboru priporočil, da pri ocenjevanju predlogov sprememb področja uporabe direktive upošteva zgornje ugotovitve.

S spoštovanjem!

Pavel Svoboda

(1)

2016/2224(INI) http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+TA+P8-TA-2017-0402+0+DOC+XML+V0//SL in (2016/2055(INI) http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+REPORT+A8-2017-0004+0+DOC+XML+V0//SL.

(2)

Zadeva C-45/86, Komisija proti Svetu (splošni tarifni preferenciali), Recueil 1987, str. 1439, točka 5; zadeva C-440/05, Komisija proti Svetu, ZOdl. 2007, str. I-9097; zadeva C-411/06, Komisija proti Parlamentu in Svetu, ZOdl. 2009, str. I-7585.

(3)

Glej navedeno zadevo C-411/06, točki 46 in 47.

(4)

  Sodbi z dne 6. novembra 2009, Parlament proti Svetu, C-155/07, EU:C:2008:605, točka 37, in z dne 3. septembra 2009, Parlament proti Svetu, C-166/07, EU:C:2009:499, točki 68 in 69.

(5)

Pri končnem glasovanju so bili navzoči: Pavel Svoboda (predsednik), Mady Delvaux (podpredsednica) Axel Voss (pripravljavec mnenja), Max Andersson, Joëlle Bergeron, Marie‑Christine Boutonnet, Geoffroy Didier, Pascal Durand, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Heidi Hautala, Mary Honeyball, Sylvia‑Yvonne Kaufmann, Gilles Lebreton, Evelyn Regner, Tiemo Wölken, Francis Zammit Dimech, Tadeusz Zwiefka, Olle Ludvigsson (za Enrica Gasbarra, v skladu s členom 200(2) Poslovnika).


(*) MNENJE Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (27.9.2018)

za Odbor za pravne zadeve

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije

(COM(2018)0218 – C8-0159/2018 – 2018/0106(COD))

Pripravljavec mnenja (*): Miguel Viegas

(*)  Pridruženi odbor – člen 54 Poslovnika

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Pripravljavec mnenja odbora ECON v celoti pozdravlja predlog Komisije za zaščito žvižgačev po vsej EU, kar je Parlament že dolgo zahteval, med drugim v poročilu odbora PANA in prejšnjem samoiniciativnem poročilu odbora JURI, h kateremu je odbor ECON dal svoj prispevek.

Predlog temelji tudi na sektorskih ukrepih za zaščito žvižgačev, ki jih je odbor ECON vključil v prejšnjo zakonodajo, kot sta direktiva o preprečevanju pranja denarja (AMLD4–5) in uredba o zlorabi trga.

Pripravljavec mnenja odbora ECON s svojimi predlogi sprememb želi:

•  izboljšati opredelitev (člen 3);

•  razširiti obseg pravic delavcev (člen 1);

•  zagotoviti materialno pomoč (člen 15);

•  črtati uvodno izjavo 21;

•  uvesti zamisel, da žvižgač ne more nadomestiti operativne zmogljivosti državnih nadzornih organov;

•  uvesti jasen mehanizem za dodelitev statusa žvižgača zaradi pravne varnosti;

•  uvesti možnost anonimnosti;

•  omogočiti uporabo zunanjih kanalov brez uporabe notranjih kanalov.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1

Predlog direktive

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1)  Osebe, ki delajo za organizacijo ali ki so pri dejavnostih, povezanih z delom, z njo v stiku, so pogosto prve seznanjene z grožnjami ali škodo za javni interes, ki se pojavijo v tej situaciji. Ker prijavljajo nepravilnosti, imajo te osebe ključno vlogo pri razkrivanju in preprečevanju kršitev zakona ter ohranjanju blaginje družbe. Vendar potencialne žvižgače strah pred povračilnimi ukrepi pogosto odvrača, da bi prijavili svoje pomisleke ali sume kršitve.

(1)  Osebe, ki delajo za organizacijo ali ki so pri dejavnostih, povezanih z delom, z njo v stiku, so pogosto prve seznanjene z grožnjami ali škodo za javni interes, ki se pojavijo v tej situaciji. Cilj te direktive je vzpostaviti ozračje zaupanja, ki bi žvižgačem omogočilo prijavljanje opaženih ali domnevnih kršitev zakona, protipravnega ravnanja ter nevarnosti za javni interes. Ker prijavljajo nepravilnosti, imajo te osebe ključno vlogo pri razkrivanju in preprečevanju kršitev zakona ter ohranjanju blaginje družbe. Vendar potencialne žvižgače strah pred povračilnimi ukrepi, pravnimi posledicami ali pomanjkanje zaupanja v koristnost prijavljanja pogosto odvrača, da bi prijavili svoje pomisleke ali sume kršitve.

Predlog spremembe    2

Predlog direktive

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2)  Na ravni Unije so prijave žvižgačev prva komponenta pri izvrševanju prava Unije: njihove informacije, ki vodijo do učinkovitega odkrivanja, preiskovanja in pregona kršitev prava Unije, prispevajo v nacionalne izvršilne sisteme in izvršilne sisteme Unije.

(2)  Na ravni Unije so prijave žvižgačev prva komponenta pri izvrševanju prava Unije: njihove informacije, ki pogosto vodijo do učinkovitega odkrivanja, preiskovanja in pregona kršitev prava Unije, prispevajo v nacionalne izvršilne sisteme in izvršilne sisteme Unije.

Predlog spremembe    3

Predlog direktive

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3)  Na nekaterih področjih politike lahko kršitve prava Unije povzročijo resno škodo za javni interes, saj lahko povzročijo znatna tveganja za blaginjo družbe. Če so bile na teh področjih ugotovljene pomanjkljivosti pri izvrševanju in če so žvižgači v privilegiranem položaju, ki jim omogoča razkritje kršitev, je treba okrepiti izvrševanje, tako da se zagotovi učinkovita zaščita žvižgačev pred povračilnimi ukrepi in uvedejo učinkoviti kanali za prijavo.

(3)  Kršitve prava Unije lahko povzročijo resno škodo za javni interes, saj lahko povzročijo znatna tveganja za blaginjo družbe. Če so bile ugotovljene pomanjkljivosti pri izvrševanju in če so žvižgači v privilegiranem položaju, ki jim omogoča razkritje kršitev, je treba okrepiti izvrševanje, tako da se zagotovi učinkovita zaščita žvižgačev pred povračilnimi ukrepi in se zagotovijo učinkoviti kanali za prijavo.

Predlog spremembe    4

Predlog direktive

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5)  V skladu s tem bi se morali skupni minimalni standardi za zagotavljanje učinkovite zaščite žvižgačev uporabljati za navedene akte in področja politik, kadar i) obstaja potreba po izboljšanju izvrševanja; ii) je premajhno število prijav s strani žvižgačev ključni dejavnik, ki lahko vpliva na izvajanje, ter iii) kršitve lahko resno škodijo javnemu interesu.

(5)  V skladu s tem bi se morali skupni minimalni standardi za zagotavljanje učinkovite zaščite žvižgačev uporabljati samo za navedene akte, področja politik in države članice, kadar obstajajo dokazi, da i) obstaja potreba po izboljšanju izvrševanja, ii) je premajhno število prijav s strani žvižgačev ključni dejavnik, ki lahko vpliva na izvajanje, ter iii) kršitve lahko resno škodijo javnemu interesu.

Predlog spremembe    5

Predlog direktive

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6)  Zaščita žvižgačev je potrebna za izboljšanje izvrševanja prava Unije o javnem naročanju. Poleg potrebe po preprečevanju in odkrivanju goljufij in korupcije v okviru izvrševanja proračuna EU, tudi v okviru javnih naročil, je treba obravnavati nezadostno izvrševanje pravil o javnih naročilih s strani nacionalnih javnih organov in subjektov javnih služb pri naročanju blaga, dela in storitev. Kršitve takih pravil povzročajo izkrivljanje konkurence, povečujejo stroške poslovanja, kršijo interese vlagateljev in delničarjev ter na splošno zmanjšujejo privlačnost naložb in ustvarjajo neenake konkurenčne pogoje za vsa podjetja v Evropi, kar otežuje pravilno delovanje notranjega trga.

(6)  Zaščita žvižgačev je potrebna za izboljšanje izvrševanja prava Unije o javnem naročanju. Poleg potrebe po preprečevanju in odkrivanju goljufij in korupcije v okviru izvrševanja proračuna EU, tudi v okviru javnih naročil, je treba obravnavati nezadostno izvrševanje pravil o javnih naročilih s strani nacionalnih javnih organov in subjektov javnih služb pri naročanju blaga, dela in storitev. Kršitve takih pravil povzročajo izkrivljanje konkurence, povečujejo stroške poslovanja, kršijo interese vlagateljev in delničarjev ter na splošno zmanjšujejo privlačnost naložb in ustvarjajo neenake konkurenčne pogoje za vsa podjetja v Evropi, kar otežuje pravilno delovanje notranjega trga. Pozornost je treba nameniti tudi zaščiti tistih, ki prijavijo zlorabo ali nepravilnost v zvezi s proračunom EU in institucijami EU.

Predlog spremembe    6

Predlog direktive

Uvodna izjava 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(6a)  Ureditev za zaščito oseb, ki poročajo o kršitvah prava Unije, ne nadomešča potrebe po okrepitvi mehanizmov nadzora v posamezni državi članici in njenih javnih strukturah, ki morajo biti vse bolj zmožne se boriti proti davčnim goljufijam in pranju denarja, niti potrebe po mednarodnem sodelovanju na teh področjih.

Predlog spremembe    7

Predlog direktive

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7)  Na področju finančnih storitev je zakonodajalec Unije že potrdil dodano vrednost zaščite žvižgačev. Po finančni krizi, ki je razkrila resne pomanjkljivosti pri izvrševanju ustreznih pravil, so bili v številnih zakonodajnih instrumentih na tem področju uvedeni ukrepi za zaščito žvižgačev34. Še posebej v okviru bonitetnega okvira, ki se uporablja za kreditne institucije in investicijska podjetja, Direktiva 2013/36/EU35 določa zaščito žvižgačev, ki je razširjena tudi na Uredbo (EU) št. 575/2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja.

(7)  Na področju finančnih storitev je zakonodajalec Unije že potrdil dodano vrednost zaščite žvižgačev v sektorju. Po finančni krizi, ki je razkrila resne pomanjkljivosti pri izvrševanju ustreznih pravil, so bili v številnih zakonodajnih instrumentih na tem področju uvedeni ukrepi za zaščito žvižgačev34. Še posebej v okviru bonitetnega okvira, ki se uporablja za kreditne institucije in investicijska podjetja, Direktiva 2013/36/EU35 določa zaščito žvižgačev, ki je razširjena tudi na Uredbo (EU) št. 575/2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja. Vendar so številni odmevni primeri, v katerih so bile udeležene evropske finančne institucije, pokazali, da je zaščita žvižgačev v celi vrsti finančnih institucij še vedno nezadovoljiva in da strah pred povračilnimi ukrepi delodajalcev in oblasti žvižgače še vedno odvrača od posredovanja informacij o kršitvah zakona.

_________________

_________________

34 Sporočilo z dne 8. decembra 2010 „Krepitev sistemov sankcij v sektorju finančnih storitev“.

34 Sporočilo z dne 8. decembra 2010 „Krepitev sistemov sankcij v sektorju finančnih storitev“.

35 Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).

35 Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).

Predlog spremembe    8

Predlog direktive

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9)  Pomen zaščite žvižgačev v smislu preprečevanja kršitev pravil Unije o varnosti v prometu, ki lahko ogrozijo človeška življenja, in odvračanja od teh kršitev je že bil priznan v sektorskih instrumentih Unije o varnosti v letalstvu38 in varnosti v pomorskem prometu39, ki določajo prilagojene varstvene ukrepe za zaščito žvižgačev in posebne kanale za prijavo. Ti instrumenti vključujejo tudi zaščito pred povračilnimi ukrepi za delavce, ki prijavijo svoje nenamerne napake (tako imenovana „kultura pravičnosti“). V teh dveh sektorjih je treba dopolniti obstoječe elemente zaščite žvižgačev ter zagotoviti tako zaščito za povečanje izvrševanja varnostnih standardov za druge vrste prometa, in sicer za cestni in železniški promet.

(9)  Pomen zaščite žvižgačev v smislu preprečevanja kršitev pravil Unije o varnosti v prometu, ki lahko ogrozijo človeška življenja, in odvračanja od teh kršitev je že bil priznan v sektorskih instrumentih Unije o varnosti v letalstvu38 in varnosti v pomorskem prometu39, ki določajo prilagojene varstvene ukrepe za zaščito žvižgačev in posebne kanale za prijavo. Ti instrumenti vključujejo tudi zaščito pred povračilnimi ukrepi za delavce, ki prijavijo svoje nenamerne napake (tako imenovana „kultura pravičnosti“). V teh dveh sektorjih je treba dopolniti obstoječe elemente zaščite žvižgačev ter tako zagotoviti zaščito za takojšnje povečanje izvrševanja varnostnih standardov za druge vrste prometa, in sicer za cestni in železniški promet.

_________________

_________________

38 Uredba (EU) št. 376/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o poročanju, analizi in spremljanju dogodkov v civilnem letalstvu (UL L 122, str. 18).

38 Uredba (EU) št. 376/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o poročanju, analizi in spremljanju dogodkov v civilnem letalstvu (UL L 122, str. 18).

39 Direktiva 2013/54/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o nekaterih odgovornostih države zastave za zagotovitev skladnosti s Konvencijo o delovnih standardih v pomorstvu in njenega izvrševanja (UL L 329, str. 1), Direktiva 2009/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o pomorski inšpekciji države pristanišča (UL L 131, str. 57).

39 Direktiva 2013/54/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o nekaterih odgovornostih države zastave za zagotovitev skladnosti s Konvencijo o delovnih standardih v pomorstvu in njenega izvrševanja (UL L 329, str. 1), Direktiva 2009/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o pomorski inšpekciji države pristanišča (UL L 131, str. 57).

Predlog spremembe    9

Predlog direktive

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10)  Zbiranje dokazov, odkrivanje in obravnavanje kaznivih dejanj zoper okolje ter nezakonito ravnanje proti varstvu okolja ostajajo izziv in jih je treba okrepiti, kot je zapisano v Sporočilu Komisije „Ukrepi EU za izboljšanje okoljske skladnosti in upravljanja“ z dne 18. januarja 201840. Čeprav pravila o zaščiti žvižgačev obstajajo le v enem sektorskem instrumentu za varstvo okolja41, se zdi, da je treba uvesti tako zaščito za zagotovitev učinkovitega izvrševanja pravnega reda Unije na področju okolja, saj lahko kršitve na tem področju povzročijo resno škodo za javni interes z morebitnimi učinki prelivanja prek nacionalnih meja. To je pomembno tudi v primerih, ko lahko nevarni proizvodi povzročijo okoljsko škodo.

(10)  Zbiranje dokazov, odkrivanje in obravnavanje kaznivih dejanj zoper okolje ter nezakonito ravnanje proti varstvu okolja na žalost ostajajo izziv in jih je treba okrepiti, kot je zapisano v Sporočilu Komisije „Ukrepi EU za izboljšanje okoljske skladnosti in upravljanja“ z dne 18. januarja 201840. Čeprav pravila o zaščiti žvižgačev obstajajo le v enem sektorskem instrumentu za varstvo okolja41, se zdi, da je treba uvesti tako zaščito za zagotovitev učinkovitega izvrševanja pravnega reda Unije na področju okolja, saj lahko kršitve na tem področju povzročijo resno škodo za javni interes z morebitnimi učinki prelivanja prek nacionalnih meja. To je pomembno tudi v primerih, ko lahko nevarni proizvodi povzročijo okoljsko škodo.

_________________

_________________

40 COM(2018)0010.

40 COM(2018)0010.

41 Direktiva 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o varnosti naftnih in plinskih dejavnosti na morju (UL L 178, str. 66).

41 Direktiva 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o varnosti naftnih in plinskih dejavnosti na morju (UL L 178, str. 66).

Predlog spremembe    10

Predlog direktive

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14)  Varstvo zasebnosti in osebnih podatkov je naslednje področje, na katerem so žvižgači v privilegiranem položaju, ki jim omogoča razkritje kršitev prava Unije, ki lahko resno ogrozijo javni interes. Podobni pomisleki se uporabljajo za kršitve direktive o varnosti omrežij in informacijskih sistemov45, ki uvaja obveščanje o incidentih (vključno s tistimi, ki ne ogrožajo osebnih podatkov) in varnostne zahteve za subjekte, ki opravljajo osnovne storitve v številnih sektorjih (npr. energija, zdravje, promet, bančništvo itd.), in ponudnike ključnih digitalnih storitev (npr. storitve računalništva v oblaku). Prijave žvižgačev na tem področju so posebno koristne za preprečevanje incidentov, povezanih z varnostjo, ki bi lahko vplivali na ključne gospodarske in socialne dejavnosti ter digitalne storitve v splošni rabi. Pomagajo zagotavljati kontinuiteto storitev, ki so bistvene za delovanje notranjega trga in blaginjo družbe.

(14)  Varstvo zasebnosti in osebnih podatkov je naslednje področje, na katerem so žvižgači v privilegiranem položaju, ki jim omogoča razkritje kršitev prava Unije, ki lahko resno ogrozijo javni interes. Podobni pomisleki se uporabljajo za kršitve direktive o varnosti omrežij in informacijskih sistemov45, ki uvaja obveščanje o incidentih (vključno s tistimi, ki ne ogrožajo osebnih podatkov) in varnostne zahteve za subjekte, ki opravljajo osnovne storitve v številnih sektorjih (npr. energija, zdravje, promet, bančništvo itd.), in ponudnike ključnih digitalnih storitev (npr. storitve računalništva v oblaku). Prijave žvižgačev na tem področju so posebno koristne, da bi se preprečili incidenti, povezani z varnostjo, ki bi lahko vplivali na ključne gospodarske in socialne dejavnosti ter digitalne storitve v splošni rabi. Pomagajo zagotavljati kontinuiteto storitev, ki so bistvene za delovanje notranjega trga in blaginjo družbe.

_________________

_________________

45 Direktiva (EU) 2016/1148 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji.

45 Direktiva (EU) 2016/1148 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji.

Predlog spremembe    11

Predlog direktive

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18)  Nekateri akti Unije, zlasti na področju finančnih storitev, kot sta Uredba (EU) št. 596/2014 o zlorabi trga49 in Izvedbena direktiva Komisije (EU) 2015/2392, sprejeta na podlagi navedene uredbe50, že vsebujejo podrobna pravila o zaščiti žvižgačev. Tako veljavno zakonodajo Unije, vključno s seznamom iz dela II Priloge, bi bilo treba dopolniti s to direktivo, da se ti instrumenti v celoti uskladijo z njenimi minimalnimi standardi, pri čemer se ohranijo vse posebnosti, ki jih zagotavljajo in ki so prilagojene zadevnim sektorjem. To je zlasti pomembno pri ugotavljanju, za katere pravne subjekte na področju finančnih storitev, preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma trenutno velja obveznost vzpostavitve kanalov za notranjo prijavo.

(18)  Nekateri akti Unije, zlasti na področju finančnih storitev, kot sta Uredba (EU) št. 596/2014 o zlorabi trga49 in Izvedbena direktiva Komisije (EU) 2015/2392, sprejeta na podlagi navedene uredbe50, že vsebujejo podrobna pravila o zaščiti žvižgačev. Tako veljavno zakonodajo Unije, vključno s seznamom iz dela II Priloge, bi bilo treba dopolniti s to direktivo, da se ti instrumenti v celoti uskladijo z njenimi minimalnimi standardi, pri čemer se ohranijo vse posebnosti, ki jih zagotavljajo in ki so prilagojene zadevnim sektorjem. To je zlasti pomembno pri ugotavljanju, za katere pravne subjekte na področju finančnih storitev, preprečevanja pranja denarja, pravilno izvajanje Direktive 2011/7/EU o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih, financiranja terorizma in kibernetske kriminalitete trenutno velja obveznost vzpostavitve kanalov za notranjo prijavo. Ker ti primeri pogosto vključujejo zelo zapletene mednarodne korporativne in finančne sestave, za katere je verjetno, da so v pristojnosti različnih jurisdikcij, bi bilo treba sprejeti določbe o enotni kontaktni točki za žvižgače.

_________________

_________________

49 UL L 173, str. 1.

49 UL L 173, str. 1.

50 Izvedbena direktiva Komisije (EU) 2015/2392 z dne 17. decembra 2015 o Uredbi (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta glede poročanja pristojnim organom o dejanskih ali morebitnih kršitvah navedene uredbe (UL L 332, str. 126)

50 Izvedbena direktiva Komisije (EU) 2015/2392 z dne 17. decembra 2015 o Uredbi (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta glede poročanja pristojnim organom o dejanskih ali morebitnih kršitvah navedene uredbe (UL L 332, str. 126)

Predlog spremembe    12

Predlog direktive

Uvodna izjava 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(19)  Ob vsakem sprejetju novega akta Unije, za katerega je pomembna zaščita žvižgačev in ki lahko prispeva k učinkovitejšemu izvrševanju, bi bilo treba razmisliti, ali bi bilo treba spremeniti Prilogo k tej direktivi, da se vključi na njeno področje uporabe.

(19)  Ob vsakem sprejetju novega akta Unije, za katerega je pomembna zaščita žvižgačev in ki lahko prispeva k učinkovitejšemu izvrševanju, bi bilo treba spremeniti Prilogo k tej direktivi, da se vključi na njeno področje uporabe.

Predlog spremembe    13

Predlog direktive

Uvodna izjava 20

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(20)  Direktiva ne bi smela posegati v zaščito, do katere so upravičeni zaposleni pri prijavi kršitev delovnega prava Unije. Zlasti na področju varnosti in zdravja pri delu člen 11 okvirne Direktive 89/391/EGS od držav članic že zahteva, da se delavcev ali predstavnikov delavcev ne sme postaviti v slabši položaj, če od delodajalcev zahtevajo ali jim predlagajo, da sprejmejo ustrezne ukrepe za zmanjšanje nevarnosti za delavce in/ali za odstranitev virov nevarnosti. Delavci in njihovi predstavniki lahko pri pristojnih nacionalnih organih sprožijo vprašanja, če menijo, da so sprejeti ukrepi in sredstva, ki jih uporablja delodajalec, neustrezni za zagotavljanje varnosti in zdravja.

(20)  Direktiva ne bi smela posegati v zaščito, do katere so upravičeni zaposleni pri prijavi kršitev delovnega prava Unije. Zlasti na področju varnosti in zdravja pri delu člen 11 okvirne Direktive 89/391/EGS od držav članic že zahteva, da se delavcev ali predstavnikov delavcev ne sme postaviti v slabši položaj, če od delodajalcev zahtevajo ali jim predlagajo, da sprejmejo ustrezne ukrepe za zmanjšanje nevarnosti za delavce in/ali za odstranitev virov nevarnosti. Delavci in njihovi predstavniki lahko pri pristojnih nacionalnih organih ali organih Evropske unije sprožijo vprašanja, če menijo, da so sprejeti ukrepi in sredstva, ki jih uporablja delodajalec, neustrezni za zagotavljanje varnosti in zdravja.

Predlog spremembe    14

Predlog direktive

Uvodna izjava 21

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(21)  Ta direktiva ne bi smela posegati v varovanje informacij v zvezi z nacionalno varnostjo in drugih zaupnih informacij, za katere pravo Unije ali veljavni zakoni ali drugi predpisi v zadevni državi članici zaradi varnostnih razlogov zahtevajo, da se zaščitijo pred nepooblaščenim dostopom. Poleg tega določba te direktive ne bi smela vplivati na obveznosti, ki izhajajo iz Sklepa Komisije (EU, Euratom) 2015/444 z dne 13. marca 2015 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU ali Sklepa Sveta z dne 23. septembra 2013 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU.

(21)  Ta direktiva ne bi smela posegati v varovanje informacij v zvezi z nacionalno varnostjo in drugih zaupnih informacij, za katere pravo Unije ali veljavni zakoni ali drugi predpisi v zadevni državi članici zaradi varnostnih razlogov zahtevajo, da se zaščitijo pred nepooblaščenim dostopom. Nadalje določba te direktive ne bi smela vplivati na obveznosti, ki izhajajo iz Sklepa Komisije (EU, Euratom) 2015/444 z dne 13. marca 2015 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU ali Sklepa Sveta z dne 23. septembra 2013 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU.

Predlog spremembe    15

Predlog direktive

Uvodna izjava 26

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(26)  Zaščita bi se morala v prvi vrsti uporabljati za osebe, ki imajo status „delavcev“ v smislu člena 45 PDEU, kakor ga razlaga Sodišče Evropske unije52, tj. za osebe, ki za določeno obdobje za drugo osebo in pod njenim vodstvom opravljajo storitve, v zameno za to pa prejemajo plačilo. Zaščito bi bilo torej treba podeliti tudi delavcem v nestandardnih zaposlitvenih razmerjih, vključno z delavci s krajšim delovnim časom in delavci, zaposlenimi za določen čas, ter osebami s pogodbo o zaposlitvi in tistimi, ki imajo z agencijo za zagotavljanje začasnega dela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi ali delovno razmerje, torej razmerjih, pri katerih je pogosto težko uporabiti običajno zaščito pred nepošteno obravnavo.

(26)  Zaščita bi se morala v prvi vrsti uporabljati za osebe, ki imajo status „delavcev“ v smislu člena 45 PDEU, kakor ga razlaga Sodišče Evropske unije52, tj. za osebe, ki za določeno obdobje za drugo osebo in pod njenim vodstvom opravljajo storitve, v zameno za to pa prejemajo plačilo. Zaščito bi bilo torej treba podeliti tudi delavcem v nestandardnih zaposlitvenih razmerjih, vključno z delavci s krajšim delovnim časom in delavci, zaposlenimi za določen čas, ter osebami s pogodbo o zaposlitvi in tistimi, ki imajo z agencijo za zagotavljanje začasnega dela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi ali delovno razmerje, torej razmerjih, pri katerih je pogosto težko uporabiti običajno zaščito pred nepošteno obravnavo. Glede na poročilo, ki ga je objavila organizacija Transparency International poleti leta 2018, v katerem poudarja potrebo, da se žvižgači zaščitijo tudi v institucijah EU, bi bilo treba enako zaščito zagotoviti tudi osebju v institucijah EU.

_________________

_________________

52 Sodba z dne 3. julija 1986, Lawrie-Blum, zadeva 66/85; Sodba z dne 14. oktobra 2010, Union Syndicale Solidaires Isère, zadeva C-428/09; Sodba z dne 9. julija 2015, Balkaya, zadeva C-229/14; Sodba z dne 4. decembra 2014, FNV Kunsten, zadeva C-413/13 in Sodba z dne 17. novembra 2016, Ruhrlandklinik, zadeva C-216/15.

52 Sodba z dne 3. julija 1986, Lawrie-Blum, zadeva 66/85; sodba z dne 14. oktobra 2010, Union Syndicale Solidaires Isère, zadeva C-428/09; sodba z dne 9. julija 2015, Balkaya, zadeva C-229/14; sodba z dne 4. decembra 2014, FNV Kunsten, zadeva C-413/13 in sodba z dne 17. novembra 2016, Ruhrlandklinik, zadeva C-216/15.

Predlog spremembe    16

Predlog direktive

Uvodna izjava 28

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(28)  Učinkovita zaščita žvižgačev pomeni tudi zaščito dodatnih kategorij oseb, ki jih, ne glede na to, da niso finančno odvisne od dejavnosti, povezanih z delom, kljub temu lahko doletijo povračilni ukrepi zaradi razkritja kršitev. Povračilni ukrepi proti prostovoljcem in neplačanim pripravnikom se lahko izvedejo tako, da se njihove storitve ne uporabljajo več, z negativno referenco delodajalca za prihodnjo zaposlitev ali da se kako drugače škoduje njihovemu ugledu.

(28)  Učinkovita zaščita žvižgačev pomeni tudi zaščito dodatnih kategorij oseb, ki jih, ne glede na to, da niso finančno odvisne od dejavnosti, povezanih z delom, kljub temu lahko doletijo povračilni ukrepi zaradi razkritja kršitev. Povračilni ukrepi proti prostovoljcem in neplačanim pripravnikom se lahko izvedejo tako, da se njihove storitve ne uporabljajo več, z negativno referenco delodajalca za prihodnjo zaposlitev ali da se kako drugače škoduje njihovemu ugledu ali možnostim za poklicno napredovanje.

Predlog spremembe    17

Predlog direktive

Uvodna izjava 30 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(30a)  Zaščito bi bilo treba zagotavljati osebam, ki delajo v institucijah v Uniji, pa tudi osebam, ki delajo v evropskih podjetjih zunaj ozemlja Unije. Zaščita bi morala veljati tudi za uradnike, druge uslužbence in pripravnike institucij, agencij in organov Unije.

Predlog spremembe    18

Predlog direktive

Uvodna izjava 34

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(34)  Države članice morajo opredeliti organe, pristojne za prejemanje prijav o kršitvah, ki spadajo na področje uporabe te direktive, in zagotoviti njihovo ustrezno spremljanje. To so lahko regulativni ali nadzorni organi na zadevnih področjih, organi kazenskega pregona, organi za boj proti korupciji in varuhi človekovih pravic. Organi, ki so bili imenovani kot pristojni, morajo imeti potrebne zmogljivosti in pooblastila, da ocenijo točnost navedb iz prijav in obravnavajo prijavljene kršitve, vključno s sprožitvijo preiskave, pregona ali ukrepov za izterjavo sredstev ali drugih ustreznih popravnih ukrepov v skladu z njihovim mandatom.

(34)  Države članice morajo opredeliti organe, pristojne za prejemanje prijav o kršitvah, ki spadajo na področje uporabe te direktive, in zagotoviti njihovo ustrezno spremljanje, da se zagotovi pravilno izvajanje ter popolno, lojalno in hitro sodelovanje med pristojnimi organi v državi članici in z ustreznimi organi v drugih državah članicah. To so lahko regulativni ali nadzorni organi na zadevnih področjih, organi kazenskega pregona, organi za boj proti korupciji in varuhi človekovih pravic. Organi, ki so bili imenovani kot pristojni, morajo imeti poleg potrebnih zmogljivosti in pooblastil, tudi ustrezno usposobljeno osebje, ki oceni točnost navedb iz prijav in obravnava prijavljene kršitve, vključno s sprožitvijo preiskave, pregona ali ukrepov za izterjavo sredstev ali drugih ustreznih popravnih ukrepov v skladu z njihovim mandatom.

Predlog spremembe    19

Predlog direktive

Uvodna izjava 37

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(37)  Za učinkovito odkrivanje in preprečevanje kršitev prava Unije je bistveno, da zadevne informacije hitro dosežejo tiste, ki so najbližje viru težav, ki so najbolj usposobljeni za preiskovanje in ki imajo po možnosti pooblastila za odpravo teh težav. To zahteva, da pravni subjekti v zasebnem in javnem sektorju določijo ustrezne notranje postopke za prejemanje in nadaljnje spremljanje prijav.

(37)  Za učinkovito odkrivanje in preprečevanje kršitev prava Unije je bistveno, da zadevne informacije hitro dosežejo tiste, ki so najbližje viru težav, ki so najbolj usposobljeni za preiskovanje in ki imajo po možnosti pooblastila za odpravo teh težav. To zahteva, da pravni subjekti v zasebnem in javnem sektorju določijo ustrezne notranje postopke za prejemanje, analiziranje in nadaljnje spremljanje prijav.

Predlog spremembe    20

Predlog direktive

Uvodna izjava 39

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(39)  Izvzetje malih in mikro podjetij iz obveznosti vzpostavitve kanalov za notranjo prijavo se ne bi smelo uporabljati za zasebna podjetja, dejavna na področju finančnih storitev. Za taka podjetja bi morala še naprej veljati obveznost vzpostavitve kanalov za notranjo prijavo v skladu s trenutnimi obveznostmi, določenimi v pravnem redu Unije na področju finančnih storitev.

(39)  Izvzetje malih in mikro podjetij iz obveznosti vzpostavitve kanalov za notranjo prijavo se ne bi smelo uporabljati za zasebna podjetja, dejavna na področju finančnih storitev ali ki so z njim tesno povezana. Za taka podjetja bi morala še naprej veljati obveznost vzpostavitve kanalov za notranjo prijavo v skladu s trenutnimi obveznostmi, določenimi v pravnem redu Unije na področju finančnih storitev.

Predlog spremembe    21

Predlog direktive

Uvodna izjava 57

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(57)  Države članice bi morale zagotoviti, da se vodijo ustrezne evidence o vseh prijavah o kršitvah, da je vsaka prijava na voljo znotraj pristojnega organa in da se lahko informacije, prejete prek prijav, po potrebi uporabijo kot dokaz pri izvršilnih ukrepih.

(57)  Države članice bi morale zagotoviti, da se vodijo ustrezne evidence o vseh prijavah o kršitvah, da je vsaka prijava na voljo znotraj pristojnega organa in da se lahko informacije, prejete prek prijav, po potrebi uporabijo kot dokaz pri izvršilnih ukrepih in kjer je ustrezno, dajo na voljo drugim državam članicam ali organom Evropske unije . Organ, ki posreduje prijavo, in organ, ki jo prejme, ostaneta odgovorna za popolno zaščito žvižgačev in da zagotovita popolno, lojalno in hitro sodelovanje.

Predlog spremembe    22

Predlog direktive

Uvodna izjava 62

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(62)  Praviloma bi morali prijavitelji najprej uporabiti kanale za notranjo prijavo, ki jih imajo na voljo, in kršitev prijaviti delodajalcu. Vendar se lahko zgodi, da kanali za notranjo prijavo ne obstajajo (v primeru subjektov, za katere ne velja obveznost vzpostavitve takih kanalov na podlagi te direktive ali veljavne nacionalne zakonodaje) ali njihova uporaba ni obvezna (kar lahko velja v primeru oseb, ki niso v delovnem razmerju) ali da so bili uporabljeni, vendar niso ustrezno delovali (na primer prijava ni bila obravnavana temeljito ali v razumnem roku, ali pa kljub pozitivnim rezultatom preiskave niso bili sprejeti ukrepi za odpravo kršitve).

(62)  Prijavitelji bi morali najprej uporabiti kanale za notranjo prijavo, ki jih imajo na voljo, in kršitev prijaviti delodajalcu. Vendar se lahko zgodi, da kanali za notranjo prijavo ne obstajajo (v primeru subjektov, za katere ne velja obveznost vzpostavitve takih kanalov na podlagi te direktive ali veljavne nacionalne zakonodaje) ali njihova uporaba ni obvezna (kar lahko velja v primeru oseb, ki niso v delovnem razmerju) ali da so bili uporabljeni, vendar niso ustrezno delovali (na primer prijava ni bila obravnavana temeljito ali v razumnem roku, ali pa kljub pozitivnim rezultatom preiskave niso bili sprejeti ukrepi za odpravo kršitve).

Predlog spremembe    23

Predlog direktive

Uvodna izjava 80

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(80)  Ta direktiva uvaja minimalne standarde in države članice bi morale ohraniti možnost uvedbe ali ohranjanja ugodnejših določb za prijavitelja, pod pogojem, da te določbe ne posegajo v ukrepe za zaščito oseb, ki jih prijava zadeva.

(80)  Ta direktiva uvaja minimalne standarde in države članice bi morale ohraniti možnost uvedbe ali ohranjanja ugodnejših določb za prijavitelja ter bi jih bilo treba v tej smeri spodbujati, pod pogojem, da te določbe ne posegajo v ukrepe za zaščito oseb, ki jih prijava zadeva.

Predlog spremembe    24

Predlog direktive

Uvodna izjava 84

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(84)  Cilja te direktive, in sicer izboljšati izvrševanje na nekaterih področjih politike in aktih, na katerih lahko kršitve prava Unije z uporabo učinkovite zaščite žvižgačev povzročijo resno škodo za javni interes, države članice ne morejo zadovoljivo doseči same ali z neusklajenimi ukrepi, temveč ga je mogoče bolje doseči z ukrepi na ravni Unije, ki zagotavljajo minimalne standarde za usklajevanje zaščite žvižgačev. Poleg tega lahko samo ukrepi na ravni Unije zagotovijo skladnost in uskladijo obstoječa pravila Unije o zaščiti žvižgačev. Unija lahko zato sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz istega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(84)  Cilja te direktive, in sicer izboljšati izvrševanje na nekaterih področjih politike in aktih, na katerih lahko kršitve prava Unije z uporabo učinkovite zaščite žvižgačev povzročijo škodo za javni interes, države članice ne morejo zadovoljivo doseči same ali z neusklajenimi ukrepi, temveč ga je mogoče bolje doseči z ukrepi na ravni Unije, ki zagotavljajo minimalne standarde za usklajevanje zaščite žvižgačev. Poleg tega lahko samo ukrepi na ravni Unije zagotovijo skladnost in uskladijo obstoječa pravila Unije o zaščiti žvižgačev. Unija lahko zato sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz istega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

Predlog spremembe    25

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Da bi se izboljšalo izvrševanje prava in politik Unije na posameznih področjih, ta direktiva določa skupne minimalne standarde za zaščito oseb, ki prijavijo naslednje protizakonite dejavnosti ali zlorabo prava:

1.  Da bi se izboljšalo izvrševanje prava in politik Unije na posameznih področjih, ta direktiva določa skupne minimalne standarde za zaščito oseb, ki prijavijo protizakonite dejavnosti, zlorabo prava ali grožnje javnemu interesu, tudi:

Predlog spremembe    26

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka a – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

a)  kršitve, ki spadajo na področje uporabe aktov Unije iz Priloge (del I in del II), kar zadeva naslednja področja:

a)  kršitve, ki spadajo na področje uporabe aktov Unije na naslednjih področjih:

Predlog spremembe    27

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka a – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ii)  finančne storitve ter preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma;

(ii)  finančne storitve, preprečevanje davčnih utaj, davčnih goljufij, izogibanja davkom, pranja denarja in financiranja terorizma, kibernetskega terorizma in kibernetske kriminalitete, korupcije in organiziranega kriminala;

Predlog spremembe    28

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

b)  kršitve členov 101, 102, 106, 107 in 108 PDEU ter kršitve, ki spadajo na področje Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 in Uredbe Sveta (EU) 2015/1589;

b)  kršitve konkurenčnega prava, zlasti členov 101, 102, 106, 107 in 108 PDEU ter kršitve, ki spadajo na področje Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 in Uredbe Sveta (EU) 2015/1589;

Predlog spremembe    29

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

d)  kršitve, ki se nanašajo na notranji trg, kakor je opredeljen v členu 26(2) PDEU, v zvezi z dejanji, ki kršijo pravila o davku od dohodkov pravnih oseb, ali ureditvami, katerih namen je pridobiti davčno ugodnost, ki izničuje cilj ali namen veljavnega prava o davku od dohodkov pravnih oseb.

d)  kršitve, ki se nanašajo na notranji trg, kakor je opredeljen v členu 26(2) PDEU, zlasti v zvezi z dejanji, ki kršijo pravila o davku od dohodkov pravnih oseb, ali ureditvami, katerih namen je pridobiti davčno ugodnost, ki izničuje cilj ali namen veljavnega prava o davku od dohodkov pravnih oseb.

Predlog spremembe    30

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Če so posebna pravila za prijavo o kršitvah določena v sektorskih aktih Unije, navedenih v delu 2 Priloge, se ta pravila uporabljajo. Določbe te direktive se uporabljajo za vse zadeve v zvezi z zaščito prijaviteljev, ki niso urejene v navedenih sektorskih aktih Unije.

2.  Če so pravila za boljšo zaščito ob prijavi o kršitvah določena v sektorskih aktih Unije, navedenih v delu 2 Priloge, se ta pravila uporabljajo. Določbe te direktive se uporabljajo za vse zadeve v zvezi z zaščito prijaviteljev, ki niso urejene v navedenih sektorskih aktih Unije.

Predlog spremembe    31

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Ta direktiva se uporablja za prijavitelje, ki delajo v zasebnem ali javnem sektorju in ki so pridobili informacije o kršitvah v delovnem okolju, vključno vsaj z naslednjimi:

1.  Ta direktiva se uporablja za prijavitelje in osebe, ki omogočajo prijavo, ki delajo v zasebnem ali javnem sektorju in ki so pridobili informacije o kršitvah, vključno vsaj z naslednjimi:

Predlog spremembe    32

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

a)  osebe, ki imajo status delavca v smislu člena 45 PDEU;

a)  osebe, ki imajo status delavca v smislu člena 45 PDEU, vključno z delavci s krajšim delovnim časom, delavci, zaposlenimi za določen čas, in z osebami, ki imajo status javnih uslužbencev;

Predlog spremembe    33

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

d)  vse osebe, ki delajo pod nadzorom in vodstvom zunanjih izvajalcev, podizvajalcev in dobaviteljev.

d)  vse osebe, ki delajo pod nadzorom in vodstvom zunanjih izvajalcev, podizvajalcev, ponudnikov storitev in dobaviteljev.

Predlog spremembe    34

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

da)  osebe, ki omogočajo poročanje, kot so posredniki ali novinarji.

Predlog spremembe    35

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Ta direktiva se uporablja tudi za prijavitelje, katerih delovno razmerje se še ni začelo, kadar so bile informacije o kršitvi pridobljene med postopkom zaposlovanja ali v času drugih pogajanj pred podpisom pogodbe.

2.  Ta direktiva se uporablja tudi za prijavitelje, katerih delovno razmerje se še ni začelo, kadar so bile informacije o kršitvi pridobljene med postopkom zaposlovanja ali v času drugih pogajanj pred podpisom pogodbe, ter za tiste, katerih delovno razmerje se je končalo.

Predlog spremembe    36

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a.  Brez poseganja v člene 22a, 22b in 22c Uredbe Sveta št. 31 (EGS), 11 (ESAE) ta direktiva velja tudi za uradnike in druge uslužbence Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo, ki posredujejo informacije o kršitvah iz člena 1.

Predlog spremembe    37

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1)  „kršitve“ pomeni dejanske ali potencialne protizakonite dejavnosti ali zlorabo prava v zvezi z akti Unije in področji, ki spadajo na področje uporabe iz člena 1 in Priloge;

(1)  „kršitve“ pomeni dejanske ali potencialne protizakonite dejavnosti, opustitve dejanj ali zlorabo prava v zvezi z akti Unije na področjih, ki spadajo na področje uporabe iz člena 1;

Predlog spremembe    38

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3)  „zloraba prava“ pomeni dejanja ali opustitve dejanj, ki spadajo na področje uporabe prava Unije in se formalno ne zdijo nezakonita, vendar so v nasprotju s predmetom ali namenom, za katerega se veljavna pravila uporabljajo ;

(3)  „zloraba prava“ pomeni dejanja ali opustitve dejanj, ki spadajo na področje uporabe prava Unije in se formalno ne zdijo nezakonita, vendar so v nasprotju s predmetom ali namenom, za katerega se veljavna pravila uporabljajo, ali pomenijo nevarnost za javni interes;

Predlog spremembe    39

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4)  „informacije o kršitvah“ pomeni dokaze o dejanskih kršitvah in utemeljene sume o morebitnih kršitvah, ki se še niso uresničile;

(4)  „informacije o kršitvah“ pomeni dokaze o dejanskih kršitvah in sume o morebitnih kršitvah, ki se še niso uresničile;

Predlog spremembe    40

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5)  „prijava“ pomeni obveščanje v zvezi s kršitvijo, do katere je prišlo ali bi lahko prišlo v organizaciji, v kateri prijavitelj dela ali je delal, ali v drugi organizaciji, s katero je ali je bil v stiku prek svojega dela;

(5)  „prijava“ pomeni obveščanje v zvezi s kršitvijo, do katere je prišlo ali bi lahko prišlo v primeru resne, neposredne grožnje ali kadar obstaja tveganje za nepopravljivo škodo;

Predlog spremembe    41

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8)  „razkritje“ pomeni dajanje informacij o kršitvah, pridobljenih v delovnem okolju, na voljo javnosti;

(8)  „razkritje“ pomeni objavo informacij o kršitvah;

Predlog spremembe    42

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9)  „prijavitelj“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki prijavi ali razkrije informacije o kršitvah, pridobljenih pri dejavnostih, povezanih z delom;

(9)  „prijavitelj“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki prijavi ali razkrije informacije o kršitvah ali je v nevarnosti za povračilne ukrepe; to vključuje posameznike, ki niso v tradicionalnem delovnem razmerju, kot so svetovalci, pogodbeniki, praktikanti, pripravniki, prostovoljci, študentski delavci, začasni delavci in nekdanji zaposleni;

Predlog spremembe    43

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12)  „povračilni ukrepi“ pomeni vsako zagroženo ali dejansko dejanje ali opustitev dejanja, ki je posledica notranje ali zunanje prijave, ki se zgodi v delovnem okolju in povzroči ali lahko povzroči neupravičeno škodo prijavitelju;

(12)  „povračilni ukrepi“ pomeni vsako zagroženo ali dejansko dejanje ali opustitev dejanja, ki je posledica notranje ali zunanje prijave ali razkritja in ki povzroči ali lahko povzroči neupravičeno škodo prijavitelju, domnevnemu prijavitelju ali njegovim družinskim članom, sorodnikom in posrednikom;

Predlog spremembe    44

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13)  „nadaljnje spremljanje“ pomeni vsak ukrep, ki ga sprejme prejemnik prijave po notranji ali zunanji poti, da se oceni točnost navedb iz prijave in da se po potrebi obravnavajo prijavljene kršitve, vključno z ukrepi, kot so notranja preiskava, preiskava, pregon, izterjava sredstev in zaključek postopka;

(13)  „nadaljnje spremljanje“ pomeni vsak ukrep, ki ga sprejme prejemnik prijave po notranji ali zunanji poti, da se oceni točnost navedb iz prijave in da se po potrebi obravnavajo prijavljene kršitve, vključno z ukrepi, kot so notranja preiskava, preiskava, pregon, izterjava sredstev in zaključek postopka ter drugi ustrezni popravni ali omilitveni ukrepi;

Predlog spremembe    45

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14)  „pristojni organ“ pomeni vsak nacionalni organ, ki je pooblaščen za prejemanje prijav v skladu s poglavjem III in imenovan za izvajanje dolžnosti iz te direktive, zlasti v zvezi s spremljanjem prijav.

(14)  „pristojni organ“ pomeni vsak zakonsko pristojni organ Unije ali države članice, ki je pooblaščen za prejemanje prijav v skladu s poglavjem III in imenovan za izvajanje dolžnosti iz te direktive, zlasti v zvezi s spremljanjem prijav.

Predlog spremembe    46

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Države članice zagotovijo, da pravni subjekti v zasebnem in javnem sektorju po potrebi po posvetovanju s socialnimi partnerji določijo kanale in postopke za notranjo prijavo in spremljanje prijav.

1.  Države članice zagotovijo, da pravni subjekti v zasebnem in javnem sektorju po posvetovanju s socialnimi partnerji določijo kanale in postopke za notranjo prijavo in spremljanje prijav.

Predlog spremembe    47

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Taki kanali in postopki omogočajo prijave s strani zaposlenih v podjetju. Omogočijo lahko prijave s strani drugih oseb, ki so v stiku s subjektom v svojem delovnem okolju, navedenih v členu 2(1)(b), (c) in (d), vendar uporaba kanalov za notranjo prijavo za te kategorije oseb ni obvezna.

2.  Taki kanali in postopki omogočajo prijave s strani zaposlenih v podjetju. Omogočijo prijave s strani drugih oseb, ki so v stiku s subjektom v svojem delovnem okolju, navedenih v členu 2(1)(b), (c) in (d), vendar uporaba kanalov za notranjo prijavo za te kategorije oseb ni obvezna.

Predlog spremembe    48

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 3 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

zasebni pravni subjekti z letnim prometom poslovanja ali letno bilančno vsoto 10 milijonov EUR ali več;

zasebni pravni subjekti ali skupina z letnim prometom poslovanja ali letno bilančno vsoto 10 milijonov EUR ali več;

Predlog spremembe    49

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 3 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

c)  zasebni pravni subjekti vseh velikosti, ki delujejo na področju finančnih storitev ali so izpostavljeni pranju denarja ali financiranju terorizma, kot to urejajo akti Unije, navedeni v Prilogi.

c)  zasebni pravni subjekti vseh velikosti, ki delujejo na področju finančnih storitev ali so izpostavljeni pranju denarja, financiranju terorizma, kibernetski kriminaliteti, kot to urejajo akti Unije, navedeni v Prilogi.

Predlog spremembe    50

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 6 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

da)  institucije, agencije in organi Evropske unije;

Predlog spremembe    51

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

a)  kanale za prejemanje prijav, ki so oblikovani, vzpostavljeni in se upravljajo na način, ki zagotavlja zaupnost identitete prijavitelja, in preprečujejo dostop nepooblaščenim zaposlenim;

a)  kanale za prejemanje prijav, ki so oblikovani, vzpostavljeni in se upravljajo na način, ki zagotavlja potrditev prejema poročila, ki zagotavlja zaupnost ali anonimnost identitete prijavitelja, in preprečujejo dostop nepooblaščenim zaposlenim;

Predlog spremembe    52

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

d)  razumen rok, ki ni daljši od treh mesecev po prejetju prijave, v katerem se prijavitelju sporočijo povratne informacije o nadaljnjem spremljanju prijave;

d)  razumen rok, ki ni daljši od treh mesecev po prejetju prijave, v katerem se prijavitelju sporočijo konkretne povratne informacije o nadaljnjem spremljanju prijave;

Predlog spremembe    53

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  pisne prijave v elektronski ali papirni obliki in/ali ustna prijava po telefonu, ne glede na to, ali se snema ali ne;

(a)  pisne prijave v elektronski ali papirni obliki in/ali ustna prijava po telefonu, ne glede na to, ali se snema ali ne; če se telefonski pogovor snema, je potrebna predhodna privolitev prijavitelja;

Predlog spremembe    54

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  sestanki v živo z osebo ali oddelkom, imenovanim za prejemanje prijav.

(b)  sestanki v živo z osebo ali oddelkom, imenovanim za prejemanje prijav, v spremstvu sindikalnega predstavnika ali zakonitega zastopnika, če prijavitelj to želi;

Predlog spremembe    55

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

a)  vzpostavijo neodvisne in samostojne kanale za zunanjo prijavo, ki so hkrati varni in zagotavljajo zaupnost, za prejemanje informacij s strani prijavitelja in ravnanje z njimi;

a)  vzpostavijo neodvisne in samostojne kanale za zunanjo prijavo, ki so hkrati varni in zagotavljajo zaupnost, za prejemanje informacij s strani prijavitelja in ravnanje z njimi, omogočajo anonimno prijavljanje ter varstvo žvižgačevih osebnih podatkov;

Predlog spremembe    56

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 2 – točka a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(aa)  spodbujajo brezplačno in neodvisno svetovanje in pravno pomoč prijavitelju in posrednikom;

Predlog spremembe    57

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

b)  prijaviteljem posredujejo povratne informacije o nadaljnjih ukrepih v zvezi s prijavo v razumnem roku, ki ni daljši od treh mesecev ali, v ustrezno utemeljenih primerih, šest mesecev;

b)  obvestijo o prejemu prijave, prijaviteljem posredujejo povratne informacije o nadaljnjih ukrepih v zvezi s prijavo v razumnem roku, ki ni daljši od treh mesecev ali, v ustrezno utemeljenih primerih, šest mesecev;

Predlog spremembe    58

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

c)  informacije iz prijave po potrebi posredujejo pristojnim organom, uradom ali agencijam Unije v nadaljnjo preiskavo, če tako določa nacionalno pravo ali pravo Unije.

c)  informacije iz prijave po potrebi posredujejo pristojnim organom, uradom ali agencijam Unije ali drugim državam članicam v nadaljnjo preiskavo.

Predlog spremembe    59

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 2 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

ca)  popolnoma, lojalno in hitro sodelujejo z drugimi državami članicami in organi EU.

Predlog spremembe    60

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Države članice zagotovijo, da pristojni organi spremljajo prijave, in sicer tako, da sprejmejo potrebne ukrepe in v ustreznem obsegu preučijo vsebino prijav. Pristojni organi prijavitelju sporočijo končne rezultate preiskav.

3.  Države članice zagotovijo, da pristojni organi spremljajo prijave, in sicer tako, da sprejmejo potrebne ukrepe in v ustreznem obsegu preučijo vsebino prijav. Pristojni organi prijavitelju in vsem zadevnim državam članicam ter pristojnim organom, uradom in agencijam EU sporočijo končne rezultate preiskav.

Predlog spremembe    61

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Države članice zagotovijo, da vsak organ, ki je prejel prijavo in ni pristojen za obravnavanje prijavljene kršitve, prijavo posreduje pristojnemu organu, ter da je prijavitelj o tem obveščen.

4.  Države članice zagotovijo, da vsak organ, ki je prejel prijavo in ni pristojen za obravnavanje prijavljene kršitve, prijavo posreduje pristojnemu organu, ter da je prijavitelj o tem obveščen. Države članice zagotovijo, da imajo pristojni organi, ki prejmejo prijave, za katerih obravnavo niso pristojni, na voljo jasne postopke, kako varno in zaupno obravnavati razkrite informacije.

Predlog spremembe    62

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

ca)  spodbujajo brezplačno in neodvisno svetovanje in pravno pomoč prijavitelju in posrednikom;

Predlog spremembe    63

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

c)  osebno srečanje z namenskim osebjem pristojnega organa.

c)  osebno srečanje z namenskim osebjem pristojnega organa v spremstvu sindikalnega predstavnika, predstavnika civilne družbe in/ali zakonitega zastopnika, če prijavitelj to želi, ob zagotavljanju zaupnosti in anonimnosti.

Predlog spremembe    64

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Države članice zagotovijo, da imajo pristojni organi osebje, namenjeno za obravnavanje prijav. Namensko osebje opravi posebno usposabljanje za obravnavanje prijav.

1.  Države članice zagotovijo, da imajo pristojni organi ustrezno število usposobljenega osebja, namenjenega za obravnavanje prijav. Namensko osebje opravi posebno usposabljanje za obravnavanje prijav.

Predlog spremembe    65

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

c)  vzdržujejo stike s prijaviteljem, da ga lahko obveščajo o napredku in rezultatih preiskave.

c)  vzdržujejo zaupne stike s prijaviteljem, da ga lahko obveščajo o napredku in rezultatih preiskave.

Predlog spremembe    66

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

b)  razumni rok, ki ni daljši od treh mesecev ali, v ustrezno utemeljenih primerih, šest mesecev, v katerem se prijavitelju zagotovijo povratne informacije o nadaljnjem spremljanju prijave, ter vrsto in vsebino teh povratnih informacij;

b)  razumni rok, ki ni daljši od treh mesecev ali, v ustrezno utemeljenih primerih, šest mesecev, v katerem se prijavitelju zagotovijo konkretne povratne informacije o nadaljnjem spremljanju prijave, ter vrsto in vsebino teh povratnih informacij;

Predlog spremembe    67

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka g a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

ga)  kontaktne podatke organizacij civilne družbe, ki nudijo brezplačno pravno svetovanje.

Predlog spremembe    68

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Prijavitelj je upravičen do zaščite v skladu s to direktivo, če ima utemeljene razloge za domnevo, da so bile prijavljene informacije resnične v času prijave in da te informacije spadajo na področje uporabe te direktive.

1.  Prijavitelj je upravičen do zaščite in do statusa prijavitelja v skladu s to direktivo, če ima utemeljene razloge za domnevo, da so bile prijavljene informacije resnične v času prijave in da te informacije spadajo na področje uporabe te direktive, ne glede na izbran kanal za prijavo. Zaščita velja tudi za tiste, katerih razkritja so netočna, a opravljena v dobri veri, zaščita za prijavitelje pa bi morala veljati ves čas preverjanja točnosti razkritja.

Predlog spremembe    69

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a.  Oseba, ki je anonimno razkrila informacije, ki sodijo na področje uporabe te direktive, in katere identiteta je bila razkrita, prav tako izpolnjuje pogoje za zaščito na podlagi te direktive.

Predlog spremembe    70

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1b.  Države članice določijo jasna merila za zagotavljanje pravic in zaščite prijaviteljem na podlagi te direktive od trenutka prijave.

Predlog spremembe    71

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Oseba, ki kršitev prijavi po zunanjih kanalih, izpolnjuje pogoje za zaščito v skladu s to direktivo, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

črtano

a)  najprej je kršitev prijavila po notranjih kanalih, vendar v razumnem roku iz člena 5 v odgovor na prijavo ni bil sprejet noben ustrezen ukrep;

 

b)  prijavitelju kanali za notranjo prijavo niso bili na voljo ali ni bilo mogoče upravičeno pričakovati, da bi bil prijavitelj seznanjen z obstojem takih kanalov;

 

c)  uporaba kanalov za notranjo prijavo za prijavitelja ni bila obvezna v skladu s členom 4(2);

 

d)  glede na vsebino prijave ni bilo mogoče upravičeno pričakovati, da bi prijavitelj uporabil kanale za notranjo prijavo;

 

e)  prijavitelj ima utemeljene razloge za domnevo, da bi uporaba kanalov za notranjo prijavo lahko ogrozila učinkovitost preiskovalnih ukrepov pristojnih organov;

 

f)  prijavitelj je bil upravičen do prijave kršitve pristojnemu organu v skladu s pravom Unije neposredno prek kanalov za zunanjo prijavo.

 

Predlog spremembe    72

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Oseba, ki je javno razkrila informacije o kršitvah, ki spadajo na področje uporabe te direktive, je upravičena do zaščite po tej direktivi, če:

črtano

a) je kršitev najprej prijavila po notranjih in/ali zunanjih kanalih v skladu s poglavjema II in III in odstavkom 2 tega člena, vendar v razumnem roku iz členov 6(2)(b) in 9(1)(b) v odgovor na prijavo ni bil sprejet noben ustrezen ukrep; ali

 

b) se od nje ne more upravičeno pričakovati, da bo uporabila kanale za notranjo/zunanjo prijavo zaradi neposredne ali očitne nevarnosti za javni interes ali posebnih okoliščin primera ali če obstaja nevarnost nepopravljive škode.

 

Predlog spremembe    73

Predlog direktive

Člen 14 – odstavek 1 – točka g

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

g)  prisila, ustrahovanje, nadlegovanje ali izobčenje na delovnem mestu;

g)  prisila, ustrahovanje, nadlegovanje ali izobčenje;

Predlog spremembe    74

Predlog direktive

Člen 14 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 14a

 

Pomoč prijavitelju ali prijaviteljem s strani neodvisne tretje osebe

 

1. Države članice lahko določijo, da je prijavitelj ali oseba, ki kršitev namerava prijaviti ali javno razkriti, upravičena do pomoči pri svojem dejanju. Ta pomoč se izvaja ob spoštovanju zaupnosti identitete oseb iz tega odstavka in lahko zlasti vključuje:

 

(a) brezplačno, nepristransko in zaupno svetovanje, zlasti o področju uporabe te direktive, kanalih za prijavo, zaščiti prijavitelja in njegovih pravicah;

 

(b) pravno svetovanje v primeru pravnega spora;

 

(c) psihološko podporo.

 

2. To pomoč lahko zagotavlja neodvisni upravni organ, sindikat ali druga organizacija, ki zastopa delavce, ali pristojni subjekt, ki ga določi država članica, če izpolnjuje naslednja merila:

 

(a) je ustanovljen v skladu z zakonodajo države članice;

 

(b) ima zakoniti interes, da zagotovi spoštovanje določb te direktive, in

 

(c) je neprofitni subjekt.

Predlog spremembe    75

Predlog direktive

Člen 15 – odstavek 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

8.  Države članice lahko poleg zagotavljanja pravne pomoči prijaviteljem v kazenskih in čezmejnih civilnih postopkih v skladu z Direktivo (EU) 2016/1919 in Direktivo 2008/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta63 ter v skladu z nacionalnim pravom določijo dodatne ukrepe za pravno in finančno pomoč ter podporo prijaviteljem v okviru sodnih postopkov.

8.  Države članice lahko poleg zagotavljanja pravne pomoči prijaviteljem v kazenskih in čezmejnih civilnih postopkih v skladu z Direktivo (EU) 2016/1919 in Direktivo 2008/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta63 ter v skladu z nacionalnim pravom odločijo, da bodo poskrbele za dodatne ukrepe za pravno in finančno pomoč ter podporo prijaviteljem v okviru sodnih postopkov, pa tudi za finančno pomoč v primeru začasne izgube dohodkov.

__________________

__________________

63 Direktiva 2008/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o nekaterih vidikih mediacije v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L 136, 24.5.2008, str. 3).

63 Direktiva 2008/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o nekaterih vidikih mediacije v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L 136, 24.5.2008, str. 3).

Predlog spremembe    76

Predlog direktive

Člen 15 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 15a

 

Dolžnost, da se ohrani zaupnost identitete prijavitelja

 

1. Identiteta prijavitelja ali prijaviteljev se ne sme razkriti brez njihovega izrecnega soglasja. Dolžnost zaupnosti se nanaša tudi na informacije, ki bi lahko pripomogle k ugotavljanju identitete prijavitelja.

 

2. Oseba, ki razpolaga z informacijami iz odstavka 1 ali te informacije pridobi, jih ne sme razkriti.

 

3. Okoliščine, v katerih je mogoče na podlagi odstopanja od odstavka 2 razkriti informacije o identiteti prijavitelja, so omejene na izredne primere, v katerih je razkritje teh informacij potrebna in sorazmerna obveznost v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom v okviru preiskav ali poznejših sodnih postopkov ali za zaščito svoboščin drugih, vključno s pravico osebe, ki jo prijava zadeva, do obrambe, pri čemer v vsakem primeru veljajo ustrezni zaščitni ukrepi v skladu s takimi zakoni. V teh primerih je treba sprejeti ustrezne in učinkovite ukrepe za zagotovitev varnosti in dobrega počutja prijavitelja ali prijaviteljev.

 

4. V primerih iz odstavka 3 oseba, odgovorna za prejem prijave, pravočasno obvesti prijavitelja, preden razkrije njegovo identiteto, in se z njim posvetuje o drugih možnih ukrepih.

 

5. Kanali za notranjo in zunanjo prijavo so oblikovani tako, da zagotavljajo zaupnost identitete prijavitelja in nepooblaščenim osebam preprečujejo dostop. Hraniti je treba podatke o tem, kateri uslužbenci so dostopali do zaupnih informacij, vključno s časom in datumi teh dostopov.

Predlog spremembe    77

Predlog direktive

Člen 17 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

d)  kršijo dolžnost ohranjanja zaupnosti identitete prijaviteljev.

d)  kršijo dolžnost ohranjanja zaupnosti ali anonimnosti identitete prijaviteljev.

Predlog spremembe    78

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

da)  tudi po zaključku postopka ponavljajo kršitve, ki jih je prijavil prijavitelj.

Predlog spremembe    79

Predlog direktive

Člen 17 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Države članice zagotovijo učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni, ki se uporabljajo za osebe, ki podajo zlonamerne ali nepoštene prijave ali razkritja, vključno z ukrepi za odškodnino osebam, ki so utrpele škodo zaradi zlonamernih ali nepoštenih prijav ali razkritij.

2.  Države članice zagotovijo učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni, ki se uporabljajo za osebe, ki podajo zlonamerne ali nepoštene prijave ali razkritja.

Predlog spremembe    80

Predlog direktive

Člen 17 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 17a

 

Obveznost sodelovanja

 

1. Organi držav članic, ki se seznanijo s kršitvami prava Unije, kot to ureja ta direktiva, morajo nemudoma obvestiti vse druge pristojne organe držav članic in/ali urade in agencije EU ter z njimi lojalno, učinkovito in hitro sodelovati.

 

2. Organi držav članic, ki jih organi drugih držav članic obvestijo o morebitnih kršitvah prava Unije, kot to ureja ta direktiva, se morajo konkretno odzvati na ukrepe, sprejete v zvezi z navedenim obvestilom, izdati uradno obvestilo o prejemu in navesti kontaktno točko za nadaljnje sodelovanje.

 

3. Organi držav članic so dolžni varovati prejete zaupne informacije, zlasti v zvezi z identiteto in drugimi osebnimi podatki prijaviteljev.

 

4. Organi držav članic morajo zagotoviti zaupen dostop do informacij, ki jih prejmejo od prijaviteljev, in pravočasno obravnavati zahtevke za dodatne informacije.

 

5. Organi držav članic morajo vse ustrezne informacije o kršitvah prava Unije ali nacionalne zakonodaje v mednarodnih zadevah pravočasno posredovati drugim pristojnim organom držav članic.

Predlog spremembe    81

Predlog direktive

Člen 17 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 17b

 

Prepoved odpovedi pravicam in pravnim sredstvom

 

Odpoved pravicam in pravnim sredstvom, ki jih zagotavlja ta direktiva, ali njihovo omejevanje ni možno z nikakršnim sporazumom, politiko, obliko zaposlitve ali pogojem zanjo niti z arbitražnim dogovorom pred nastankom spora. Vsak poskus odpovedi tem pravicam in pravnim sredstvom ali njihovega omejevanja se šteje za ničen in neizvršljiv.

Predlog spremembe    82

Predlog direktive

Člen 20 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a.  Države članice lahko pri prenosu te direktive preučijo možnost za ustanovitev neodvisnega organa za zaščito žvižgačev.

Predlog spremembe    83

Predlog direktive

Člen 22 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 22a

 

Posodabljanje prilog

 

Če spada novi pravni akt EU na materialno področje uporabe iz člena 1(1)(a) ali člena 1(2), Komisija priloge ustrezno posodobi z delegiranim aktom. 

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov

Zaščita oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije

Referenčni dokumenti

COM(2018)0218 – C8-0159/2018 – 2018/0106(COD)

Pristojni odbor

Datum razglasitve na zasedanju

JURI

28.5.2018

 

 

 

Mnenje pripravil

Datum razglasitve na zasedanju

ECON

28.5.2018

Pripravljavec/-ka mnenja

Datum imenovanja

Miguel Viegas

31.5.2018

Obravnava v odboru

29.8.2018

24.9.2018

 

 

Datum sprejetja

24.9.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

24

15

7

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Pervenche Berès, Markus Ferber, Jonás Fernández, Giuseppe Ferrandino, Sven Giegold, Roberto Gualtieri, Brian Hayes, Gunnar Hökmark, Barbara Kappel, Philippe Lamberts, Werner Langen, Sander Loones, Bernd Lucke, Olle Ludvigsson, Ivana Maletić, Marisa Matias, Gabriel Mato, Bernard Monot, Luděk Niedermayer, Stanisław Ożóg, Pirkko Ruohonen-Lerner, Anne Sander, Martin Schirdewan, Pedro Silva Pereira, Ernest Urtasun, Marco Valli, Tom Vandenkendelaere, Miguel Viegas, Steven Woolfe, Marco Zanni, Esther de Lange

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Doru-Claudian Frunzulică, Ramón Jáuregui Atondo, Rina Ronja Kari, Jeppe Kofod, Marcus Pretzell, Michel Reimon, Romana Tomc, Lieve Wierinck, Roberts Zīle, Sophia in ‘t Veld

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Edouard Martin, Julia Pitera, Virginie Rozière, Sabine Verheyen, Anna Záborská

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

24

+

ECR

Pirkko Ruohonen-Lerner

EFDD

Bernard Monot, Marco Valli

GUE/NGL

Rina Ronja Kari, Marisa Matias, Martin Schirdewan, Miguel Viegas

PPE

Anne Sander, Tom Vandenkendelaere

S&D

Pervenche Berès, Jonás Fernández, Giuseppe Ferrandino, Doru-Claudian Frunzulică, Roberto Gualtieri, Ramón Jáuregui Atondo, Jeppe Kofod, Olle Ludvigsson, Edouard Martin, Virginie Rozière, Pedro Silva Pereira

Verts/ALE

Sven Giegold, Philippe Lamberts, Michel Reimon, Ernest Urtasun

15

-

ECR

Sander Loones

ENF

Barbara Kappel, Marcus Pretzell

NI

Steven Woolfe

PPE

Markus Ferber, Brian Hayes, Gunnar Hökmark, Werner Langen, Ivana Maletić, Gabriel Mato, Luděk Niedermayer, Julia Pitera, Romana Tomc, Sabine Verheyen, Anna Záborská

7

0

ALDE

Lieve Wierinck, Sophia in 't Veld

ECR

Bernd Lucke, Stanisław Ożóg, Roberts Zīle

ENF

Marco Zanni

PPE

Esther de Lange

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


(*) MNENJE Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (8.11.2018)

za Odbor za pravne zadeve

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije

(COM(2018)0218 – C8-0159/2018 – 2018/0106(COD))

Pripravljavka mnenja (*): Maite Pagazaurtundúa Ruiz

(*)  Pridruženi odbor – člen 54 Poslovnika

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1

Predlog direktive

Navedba sklicevanja 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti členov 16, 33, 43, 50, 53(1), 62, 91, 100, 103, 109, 114, 168, 169, 192, 207 in 325(4) Pogodbe ter Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti člena 31 Pogodbe,

Ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti njenih členov 9, 10, 11, 12, 15, 16, 33, 43, 50, člena 53(1), členov 62, 91, 100, 103, 109, 114, 168, 169, 192, 207, člena 325(4) in člen 352 ter Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti njenega člena 31,

Predlog spremembe    2

Predlog direktive

Navedba sklicevanja 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

Predlog spremembe    3

Predlog direktive

Navedba sklicevanja 6 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 14. februarja 2017 o vlogi žvižgačev pri varovanju finančnih interesov EU,

Predlog spremembe    4

Predlog direktive

Navedba sklicevanja 6 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 24. oktobra 2017 o legitimnih ukrepih za zaščito žvižgačev, ki z razkrivanjem zaupnih informacij podjetij in javnih organov ravnajo v javnem interesu,

Predlog spremembe    5

Predlog direktive

Navedba sklicevanja 6 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah,

Predlog spremembe    6

Predlog direktive

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1)  Osebe, ki delajo za organizacijo ali ki so pri dejavnostih, povezanih z delom, z njo v stiku, so pogosto prve seznanjene z grožnjami ali škodo za javni interes, ki se pojavijo v tej situaciji. Ker prijavljajo nepravilnosti, imajo te osebe ključno vlogo pri razkrivanju in preprečevanju kršitev zakona ter ohranjanju blaginje družbe. Vendar potencialne žvižgače strah pred povračilnimi ukrepi pogosto odvrača, da bi prijavili svoje pomisleke ali sume kršitve.

(1)  Osebe, ki delajo ali so delale za organizacijo ali so z njo v stiku ali so bile v stiku, so pogosto prve seznanjene z grožnjami, kriminalnimi ali nezakonitimi dejavnostmi ali škodo za javni interes, ki se pojavijo v tej situaciji. Ker prijavljajo nepravilnosti, imajo te osebe ključno vlogo pri razkrivanju in preprečevanju kršitev zakona ter ohranjanju blaginje družbe in zaščiti temeljne pravice, ki vključuje svobodo izražanja in obveščanja. Žvižgači imajo ključno vlogo pri razkrivanju protipravnega ravnanja ali neetičnega in nepoštenega ravnanja, ki je v nasprotju z javnim interesom. Pogosto težko presojajo zakonitost dejstev, vendar po mnenju Evropskega sodišča za človekove pravice žvižgačem ni treba pravno presojati dejstev, če le ravnajo v dobri veri in če so informacije pravilne. Vendar potencialne žvižgače strah pred povračilnimi ukrepi, če bi razkrili nepravilnosti, napake pri upravljanju, zlorabo sredstev, malomarnosti ali morebitno korupcijo pri dejavnosti javnih ali zasebnih organov v Uniji pogosto odvrača, da bi prijavili svoje pomisleke ali sume kršitve; nimajo prave zaščite niti se ne počutijo zaščiteni.

Predlog spremembe    7

Predlog direktive

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2)  Na ravni Unije so prijave žvižgačev prva komponenta pri izvrševanju prava Unije: njihove informacije, ki vodijo do učinkovitega odkrivanja, preiskovanja in pregona kršitev prava Unije, prispevajo v nacionalne izvršilne sisteme in izvršilne sisteme Unije.

(2)  Na ravni Unije so prijave žvižgačev in preiskovalnih novinarjev prva komponenta pri izvrševanju prava Unije: njihove informacije, ki vodijo do učinkovitega odkrivanja, preiskovanja in pregona kršitev prava Unije, prispevajo v nacionalne izvršilne sisteme in izvršilne sisteme Unije.

Predlog spremembe    8

Predlog direktive

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3)  Na nekaterih področjih politike lahko kršitve prava Unije povzročijo resno škodo za javni interes, saj lahko povzročijo znatna tveganja za blaginjo družbe. Če so bile na teh področjih ugotovljene pomanjkljivosti pri izvrševanju in če so žvižgači v privilegiranem položaju, ki jim omogoča razkritje kršitev, je treba okrepiti izvrševanje, tako da se zagotovi učinkovita zaščita žvižgačev pred povračilnimi ukrepi in uvedejo učinkoviti kanali za prijavo.

(3)  Kršitve prava Unije lahko povzročijo resno škodo za javni interes ter uveljavljanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zagotoviti je treba učinkovito zaščito žvižgačev pred povračilnimi ukrepi ter uvesti učinkovite in zaupne kanale za prijavo.

Predlog spremembe    9

Predlog direktive

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4)  Zaščita žvižgačev, ki je trenutno na voljo v Evropski uniji, je razdrobljena po državah članicah in neenakomerno porazdeljena po področjih politike. Čezmejne posledice kršitev prava Unije, razkritih s strani žvižgačev, kažejo, kako lahko nezadostna zaščita v eni državi članici ne le negativno vpliva na delovanje politik EU v tej državi članici, temveč se lahko razširi tudi v druge države članice in na Unijo kot celoto.

(4)  Zaščita žvižgačev, ki je trenutno na voljo v Evropski uniji, je razdrobljena po državah članicah in neenakomerno porazdeljena po področjih politike. Žvižgači so zaščiteni, če v javnem interesu razkrijejo kršitve prava, protipravno ravnanje ali nepravilnosti. Nezadostna zaščita v eni državi članici ne vpliva negativno le na delovanje politik EU v tej državi članici, temveč se lahko razširi tudi v druge države članice in na Unijo kot celoto.

Predlog spremembe    10

Predlog direktive

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5)  V skladu s tem bi se morali skupni minimalni standardi za zagotavljanje učinkovite zaščite žvižgačev uporabljati za navedene akte in področja politik, kadar i) obstaja potreba po izboljšanju izvrševanja; ii) je premajhno število prijav s strani žvižgačev ključni dejavnik, ki lahko vpliva na izvajanje, ter iii) kršitve lahko resno škodijo javnemu interesu.

(5)  V skladu s tem bi se morali skupni minimalni pravni standardi za zagotavljanje učinkovite zaščite žvižgačev s splošnim in celovitim pristopom uporabljati za vse akte Unije, nacionalne akte in področja politik, kadar i) obstaja potreba po izboljšanju izvrševanja; ii) je premajhno število prijav s strani žvižgačev ključni dejavnik, ki lahko vpliva na izvajanje, ter iii) lahko kršitve prava Unije in nacionalnega prava resno škodijo javnemu interesu.

Predlog spremembe    11

Predlog direktive

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9)  Pomen zaščite žvižgačev v smislu preprečevanja kršitev pravil Unije o varnosti v prometu, ki lahko ogrozijo človeška življenja, in odvračanja od teh kršitev je že bil priznan v sektorskih instrumentih Unije o varnosti v letalstvu38 in varnosti v pomorskem prometu39, ki določajo prilagojene varstvene ukrepe za zaščito žvižgačev in posebne kanale za prijavo. Ti instrumenti vključujejo tudi zaščito pred povračilnimi ukrepi za delavce, ki prijavijo svoje nenamerne napake (tako imenovana „kultura pravičnosti“). V teh dveh sektorjih je treba dopolniti obstoječe elemente zaščite žvižgačev ter zagotoviti tako zaščito za povečanje izvrševanja varnostnih standardov za druge vrste prometa, in sicer za cestni in železniški promet.

(9)  Pomen zaščite žvižgačev v smislu preprečevanja kršitev pravil Unije o varnosti v prometu, ki lahko ogrozijo človeška življenja, in odvračanja od teh kršitev je že bil priznan v sektorskih instrumentih Unije o varnosti v letalstvu38 in varnosti v pomorskem prometu39, ki določajo prilagojene varstvene ukrepe za zaščito žvižgačev in posebne kanale za prijavo. Ti instrumenti vključujejo tudi zaščito pred povračilnimi ukrepi za delavce, ki prijavijo svoje nenamerne napake (tako imenovana „kultura pravičnosti“). V teh dveh sektorjih je treba med drugim dopolniti obstoječe elemente zaščite žvižgačev ter zagotoviti tako zaščito za povečanje izvrševanja varnostnih standardov za druge vrste prometa, in sicer za cestni in železniški promet.

_________________

_________________

38 Uredba (EU) št. 376/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o poročanju, analizi in spremljanju dogodkov v civilnem letalstvu (UL L 122, str. 18).

38 Uredba (EU) št. 376/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o poročanju, analizi in spremljanju dogodkov v civilnem letalstvu (UL L 122, str. 18).

39 Direktiva 2013/54/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o nekaterih odgovornostih države zastave za zagotovitev skladnosti s Konvencijo o delovnih standardih v pomorstvu in njenega izvrševanja (UL L 329, str. 1), Direktiva 2009/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o pomorski inšpekciji države pristanišča (UL L 131, str. 57).

39 Direktiva 2013/54/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o nekaterih odgovornostih države zastave za zagotovitev skladnosti s Konvencijo o delovnih standardih v pomorstvu in njenega izvrševanja (UL L 329, str. 1), Direktiva 2009/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o pomorski inšpekciji države pristanišča (UL L 131, str. 57).

Predlog spremembe    12

Predlog direktive

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14)  Varstvo zasebnosti in osebnih podatkov je naslednje področje, na katerem so žvižgači v privilegiranem položaju, ki jim omogoča razkritje kršitev prava Unije, ki lahko resno ogrozijo javni interes. Podobni pomisleki se uporabljajo za kršitve direktive o varnosti omrežij in informacijskih sistemov45, ki uvaja obveščanje o incidentih (vključno s tistimi, ki ne ogrožajo osebnih podatkov) in varnostne zahteve za subjekte, ki opravljajo osnovne storitve v številnih sektorjih (npr. energija, zdravje, promet, bančništvo itd.), in ponudnike ključnih digitalnih storitev (npr. storitve računalništva v oblaku). Prijave žvižgačev na tem področju so posebno koristne za preprečevanje incidentov, povezanih z varnostjo, ki bi lahko vplivali na ključne gospodarske in socialne dejavnosti ter digitalne storitve v splošni rabi. Pomagajo zagotavljati kontinuiteto storitev, ki so bistvene za delovanje notranjega trga in blaginjo družbe.

(14)  Varstvo zasebnosti in osebnih podatkov, določeno v členih 7 in 8 Listine o temeljnih pravicah in členu 8 Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) je naslednje področje, na katerem so žvižgači v privilegiranem položaju, ki jim omogoča razkritje kršitev prava Unije, ki lahko resno ogrozijo javni interes. Podobni pomisleki se uporabljajo za kršitve direktive o varnosti omrežij in informacijskih sistemov45, ki uvaja obveščanje o incidentih (vključno s tistimi, ki ne ogrožajo osebnih podatkov) in varnostne zahteve za subjekte, ki opravljajo osnovne storitve v številnih sektorjih (npr. energija, zdravje, promet, bančništvo itd.), in ponudnike ključnih digitalnih storitev (npr. storitve računalništva v oblaku). Prijave žvižgačev na tem področju so posebno koristne za preprečevanje incidentov, povezanih z varnostjo, ki bi lahko vplivali na ključne gospodarske in socialne dejavnosti ter digitalne storitve v splošni rabi, pa tudi za preprečevanje kršitev zakonodaje Unije o varstvu podatkov. Pomagajo zagotavljati kontinuiteto storitev, ki so bistvene za družbo.

__________________

__________________

45 Direktiva (EU) 2016/1148 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji.

45 Direktiva (EU) 2016/1148 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji.

Predlog spremembe    13

Predlog direktive

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16)  Zaščita finančnih interesov Unije, ki se nanaša na boj proti goljufijam, korupciji in katerim koli drugim nezakonitim dejavnostim, ki vplivajo na porabo odhodkov Unije, zbiranje prihodkov Unije ter skladov ali sredstev Unije, je ključno področje, na katerem je treba okrepiti izvrševanje prava Unije. Krepitev zaščite finančnih interesov Unije zajema tudi izvrševanje proračuna Unije v zvezi z odhodki, nastalimi na podlagi Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo. Pomanjkanje učinkovitega izvrševanja na področju finančnih interesov Unije, vključno z goljufijami in korupcijo na nacionalni ravni, povzroča zmanjšanje prihodkov Unije in zlorabo sredstev EU, kar lahko izkrivlja javne naložbe in rast ter ogroža zaupanje državljanov v ukrepe EU. Zaščita žvižgačev je potrebna za lažje odkrivanje in preprečevanje zadevnih goljufij in nezakonitih dejavnosti ter odvračanje od njih.

(16)  Zaščita finančnih interesov Unije, ki se nanaša na boj proti goljufijam, korupciji in katerim koli drugim nezakonitim dejavnostim, ki vplivajo na porabo odhodkov Unije, zbiranje prihodkov Unije ter skladov ali sredstev Unije, je ključno področje, na katerem je treba okrepiti izvrševanje prava Unije. Krepitev zaščite finančnih interesov Unije zajema tudi izvrševanje proračuna Unije v zvezi z odhodki, nastalimi na podlagi Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo. Pomanjkanje učinkovitega izvrševanja na področju finančnih interesov Unije, vključno z goljufijami in korupcijo na nacionalni ravni, povzroča zmanjšanje prihodkov Unije in zlorabo sredstev EU, kar lahko izkrivlja javne naložbe in rast ter ogroža zaupanje državljanov v ukrepe EU.

Pri razkrivanju protipravnega ravnanja na vseh teh področjih imajo ključno vlogo tudi preiskovalni novinarji, ki so zelo izpostavljena skupina strokovnjakov in z razkrivanjem množičnih nepravilnosti in koruptivnih sistemov na kocko postavijo svojo zaposlitev, svobodo in celo svoje življenje. Zato bi bilo treba v horizontalni zakonodajni predlog za zaščito žvižgačev vključiti tudi posebne ukrepe za zaščito preiskovalnih novinarjev. Zaščita preiskovalnih novinarjev in žvižgačev je potrebna za lažje odkrivanje in preprečevanje zadevnih goljufij in nezakonitih dejavnosti ter odvračanje od njih.

Predlog spremembe    14

Predlog direktive

Uvodna izjava 18 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(18a)  Žvižgači, ki prijavijo nepravilnosti ali kršitve na področju delovnega prava ali prava socialne varnosti, so ključni za zagotovitev varnega in pravičnega delovnega okolja. Osebam, ki prijavijo kršitve pravil v organizaciji, za katero delajo, so delale ali so bile z njo v stiku, se v skladu s to uredbo zagotovi popolna zaščita.

Predlog spremembe    15

Predlog direktive

Uvodna izjava 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(19)  Ob vsakem sprejetju novega akta Unije, za katerega je pomembna zaščita žvižgačev in ki lahko prispeva k učinkovitejšemu izvrševanju, bi bilo treba razmisliti, ali bi bilo treba spremeniti Prilogo k tej direktivi, da se vključi na njeno področje uporabe.

(19)  Ob vsakem sprejetju novega akta Unije, za katerega je pomembna zaščita žvižgačev in ki lahko prispeva k učinkovitejšemu izvrševanju, bi bilo treba tak akt dodati v Prilogo k tej direktivi, da se vključi na njeno področje uporabe.

Predlog spremembe    16

Predlog direktive

Uvodna izjava 20

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(20)  Direktiva ne bi smela posegati v zaščito, do katere so upravičeni zaposleni pri prijavi kršitev delovnega prava Unije. Zlasti na področju varnosti in zdravja pri delu člen 11 okvirne Direktive 89/391/EGS od držav članic že zahteva, da se delavcev ali predstavnikov delavcev ne sme postaviti v slabši položaj, če od delodajalcev zahtevajo ali jim predlagajo, da sprejmejo ustrezne ukrepe za zmanjšanje nevarnosti za delavce in/ali za odstranitev virov nevarnosti. Delavci in njihovi predstavniki lahko pri pristojnih nacionalnih organih sprožijo vprašanja, če menijo, da so sprejeti ukrepi in sredstva, ki jih uporablja delodajalec, neustrezni za zagotavljanje varnosti in zdravja.

(20)  Direktiva ne bi smela posegati v zaščito, do katere so upravičeni zaposleni pri prijavi nepravilnosti, protipravnega ravnanja ali kršitev prava Unije, pa tudi nacionalnega prava. Zlasti na področju varnosti in zdravja pri delu člen 11 okvirne Direktive 89/391/EGS od držav članic že zahteva, da se delavcev ali predstavnikov delavcev ne sme postaviti v slabši položaj, če od delodajalcev zahtevajo ali jim predlagajo, da sprejmejo ustrezne ukrepe za zmanjšanje nevarnosti za delavce in/ali za odstranitev virov nevarnosti. Delavci in njihovi predstavniki lahko pri pristojnih nacionalnih organih sprožijo vprašanja, če menijo, da so sprejeti ukrepi in sredstva, ki jih uporablja delodajalec, neustrezni za zagotavljanje varnosti in zdravja.

Predlog spremembe    17

Predlog direktive

Uvodna izjava 21

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(21)  Ta direktiva ne bi smela posegati v varovanje informacij v zvezi z nacionalno varnostjo in drugih zaupnih informacij, za katere pravo Unije ali veljavni zakoni ali drugi predpisi v zadevni državi članici zaradi varnostnih razlogov zahtevajo, da se zaščitijo pred nepooblaščenim dostopom. Poleg tega določba te direktive ne bi smela vplivati na obveznosti, ki izhajajo iz Sklepa Komisije (EU, Euratom) 2015/444 z dne 13. marca 2015 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU ali Sklepa Sveta z dne 23. septembra 2013 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU.

(21)  Ta direktiva ne bi smela posegati v varovanje informacij v zvezi z nacionalno varnostjo in drugih zaupnih informacij, za katere pravo Unije ali veljavni zakoni ali drugi predpisi v zadevni državi članici zaradi varnostnih razlogov zahtevajo, da se zaščitijo pred nepooblaščenim dostopom. Omejitve uporabe informacij v zvezi z nacionalno varnostjo bi bilo treba omejiti in jasno opredeliti. Poleg tega določba te direktive ne bi smela vplivati na obveznosti, ki izhajajo iz Sklepa Komisije (EU, Euratom) 2015/444 z dne 13. marca 2015 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU ali Sklepa Sveta z dne 23. septembra 2013 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU.

Predlog spremembe    18

Predlog direktive

Uvodna izjava 22

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(22)  Osebe, ki prijavijo informacije o grožnjah ali škodi za javni interes, ki so jih pridobile v okviru dejavnosti, povezanih z delom, uveljavljajo svojo pravico do svobode izražanja. Pravica do svobode izražanja, določena v členu 11 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina) in v členu 10 Evropske konvencije o človekovih pravicah (ECHR), zajema medijsko svobodo in pluralizem.

(22)  Osebe, ki prijavijo informacije o grožnjah ali škodi za javni interes, uveljavljajo svojo pravico do svobode izražanja. Svoboda izražanja, ki je bistvena v demokratični družbi in je določena v členu 11 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina) in v členu 10 Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), zajema medijsko svobodo in pluralizem.

Predlog spremembe    19

Predlog direktive

Uvodna izjava 23

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(23)  V skladu s tem ta direktiva temelji na sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice o pravici do svobode izražanja in na načelih, ki jih je na tej podlagi razvil Svet Evrope v svojem priporočilu o zaščiti žvižgačev iz leta 201451.

(23)  V skladu s tem ta direktiva temelji na sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice o pravici do svobode izražanja, zlasti na sodbi z dne 12. februarja v zadevi Guja proti Moldaviji, in na načelih, ki jih je na tej podlagi razvil Svet Evrope v svojem priporočilu o zaščiti žvižgačev iz leta 201451.

__________________

__________________

51 CM/Rec(2014)7.

51 CM/Rec(2014)7.

Predlog spremembe    20

Predlog direktive

Uvodna izjava 24

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(24)  Prijavitelji potrebujejo posebno pravno varstvo, če pridobijo informacije, ki jih prijavijo v okviru dejavnosti, povezanih z delom, ker tako tvegajo povračilne ukrepe, povezane z delom (na primer zaradi kršitve obveznosti zaupnosti ali zvestobe). Temeljni razlog za njihovo zaščito je njihova ekonomska ranljivost v razmerju do osebe, od katere so dejansko odvisni zaradi dela. Če tako neravnovesje moči na delovnem področju ne obstaja (na primer za navadne pritožnike ali druge navzoče osebe), potrebe po zaščiti pred povračilnimi ukrepi ni.

(24)  Prijavitelji potrebujejo posebno pravno varstvo, če pridobijo informacije, ki jih prijavijo v okviru dejavnosti, povezanih z delom, ker tako tvegajo povračilne ukrepe, povezane z delom. Temeljni razlog za njihovo zaščito je njihova ranljivost v razmerju do osebe, od katere so dejansko odvisni zaradi dela. Zaposlitveno razmerje nikomur ne bi smelo omejevati pravice do svobode izražanja.

Predlog spremembe    21

Predlog direktive

Uvodna izjava 25

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(25)  Učinkovito izvrševanje prava Unije zahteva, da se zaščita zagotovi čim večjemu številu kategorij oseb, ki imajo ne glede na to, ali so državljani EU ali državljani tretjih držav, zaradi dejavnosti, povezanih z delom (ne glede na naravo teh dejavnosti in ne glede na to, ali so plačane ali ne), privilegiran dostop do informacij o kršitvah, ki bi jih bilo treba prijaviti v javnem interesu, in ki bi lahko utrpeli povračilne ukrepe, če jih prijavijo. Države članice bi morale zagotoviti, da se potreba po zaščiti določi glede na vse ustrezne okoliščine in ne le glede na naravo razmerja, tako da zajema cel krog ljudi, ki so v širšem smislu povezani z organizacijo, v kateri je prišlo do kršitve.

(25)  Učinkovito izvrševanje prava Unije zahteva, da se zaščita zagotovi čim večjemu številu kategorij oseb, ki imajo ne glede na to, ali so državljani EU ali državljani tretjih držav, zaradi svojih dejavnosti (ne glede na naravo teh dejavnosti in ne glede na to, ali so plačane ali ne) privilegiran dostop do informacij o kršitvah, ki bi jih bilo treba prijaviti v javnem interesu, in ki bi lahko utrpeli povračilne ukrepe, če jih prijavijo. Države članice bi morale zagotoviti, da se potreba po zaščiti določi glede na vse ustrezne okoliščine in ne le glede na naravo razmerja, tako da zajema cel krog ljudi, ki so v širšem smislu povezani z organizacijo, v kateri je prišlo do kršitve.

Predlog spremembe    22

Predlog direktive

Uvodna izjava 26

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(26)  Zaščita bi se morala v prvi vrsti uporabljati za osebe, ki imajo status „delavcev“ v smislu člena 45 PDEU, kakor ga razlaga Sodišče Evropske unije52, tj. za osebe, ki za določeno obdobje za drugo osebo in pod njenim vodstvom opravljajo storitve, v zameno za to pa prejemajo plačilo. Zaščito bi bilo torej treba podeliti tudi delavcem v nestandardnih zaposlitvenih razmerjih, vključno z delavci s krajšim delovnim časom in delavci, zaposlenimi za določen čas, ter osebami s pogodbo o zaposlitvi in tistimi, ki imajo z agencijo za zagotavljanje začasnega dela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi ali delovno razmerje, torej razmerjih, pri katerih je pogosto težko uporabiti običajno zaščito pred nepošteno obravnavo.

(26)  Zaščita bi se morala v prvi vrsti uporabljati za osebe, ki imajo status „delavcev“ v smislu člena 45 PDEU, kakor ga razlaga Sodišče Evropske unije52, tj. za osebe, ki za določeno obdobje za drugo osebo in pod njenim vodstvom opravljajo storitve, v zameno za to pa prejemajo plačilo, vključno z javnimi uslužbenci in uradniki. Zaščito bi bilo torej treba podeliti tudi delavcem v nestandardnih zaposlitvenih razmerjih, vključno z delavci s krajšim delovnim časom in delavci, zaposlenimi za določen čas, ter osebami s pogodbo o zaposlitvi in tistimi, ki imajo z agencijo za zagotavljanje začasnega dela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi ali delovno razmerje, torej razmerjih, pri katerih je pogosto težko uporabiti običajno zaščito pred nepošteno obravnavo. Nazadnje bi bilo treba zaščito zagotoviti tudi osebam, katerih pogodba o zaposlitvi je prenehala veljati, ter plačanim in neplačanim pripravnikom.

__________________

__________________

52 Sodba z dne 3. julija 1986, Lawrie-Blum, zadeva 66/85; Sodba z dne 14. oktobra 2010, Union Syndicale Solidaires Isère, zadeva C-428/09; Sodba z dne 9. julija 2015, Balkaya, zadeva C-229/14; Sodba z dne 4. decembra 2014, FNV Kunsten, zadeva C-413/13 in Sodba z dne 17. novembra 2016, Ruhrlandklinik, zadeva C-216/15.

52 Sodba z dne 3. julija 1986, Lawrie-Blum, zadeva 66/85; Sodba z dne 14. oktobra 2010, Union Syndicale Solidaires Isère, zadeva C-428/09; Sodba z dne 9. julija 2015, Balkaya, zadeva C-229/14; Sodba z dne 4. decembra 2014, FNV Kunsten, zadeva C-413/13 in Sodba z dne 17. novembra 2016, Ruhrlandklinik, zadeva C-216/15.

Predlog spremembe    23

Predlog direktive

Uvodna izjava 27

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(27)  Zaščito bi bilo treba razširiti tudi na nadaljnje kategorije fizičnih ali pravnih oseb, ki lahko, čeprav niso „delavci“ v smislu člena 45 PDEU, igrajo ključno vlogo pri odkrivanju kršitev prava in se lahko znajdejo v položaju ekonomske ranljivosti pri dejavnostih, povezanih z delom. Na primer na področjih, kot je varnost izdelkov, so dobavitelji veliko bližje viru možnih nepoštenih in nezakonitih proizvodnih, uvoznih ali distribucijskih praks nevarnih izdelkov; pri izvrševanju skladov Unije so svetovalci, ki opravljajo svoje storitve, v privilegiranem položaju, ki jim omogoča, da opozorijo na kršitve, katerim so priča. Za take kategorije oseb, vključno s samozaposlenimi osebami, ki opravljajo storitve, samostojnimi delavci, zunanjimi izvajalci, podizvajalci in dobavitelji, se običajno uvedejo povračilni ukrepi v obliki predčasnega prenehanja ali odpovedi pogodbe o storitvah, licence ali dovoljenja, izgube posla, izgube dohodka, prisile, ustrahovanja ali nadlegovanja, uvrščanja na črno listo ali bojkotiranja poslov ter škodovanja njihovemu ugledu. Delničarji in osebe upravljalnih organov lahko prav tako utrpijo povračilne ukrepe, na primer v finančnem smislu ali v obliki ustrahovanja ali nadlegovanja, uvrščanja na črno listo ali škodovanja njihovem ugledu. Zaščito bi bilo treba odobriti tudi kandidatom za zaposlitev ali opravljanje storitev za organizacijo, ki so informacije o kršitvah prava pridobili med postopkom zaposlovanja ali v drugem obdobju pogajanja pred podpisom pogodbe, in bi lahko utrpeli povračilne ukrepe, na primer v obliki negativnih referenc delodajalca, uvrstitve na črno listo ali bojkotiranja posla.

(27)  Zaščito bi bilo treba razširiti tudi na osebe, ki olajšajo prijavo, in raziskovalne novinarje, ki pridobijo in objavijo informacije o kršitvah, pa tudi na nadaljnje kategorije fizičnih ali pravnih oseb, ki lahko, čeprav niso „delavci“ v smislu člena 45 PDEU, igrajo ključno vlogo pri odkrivanju kršitev prava in se lahko znajdejo v položaju ekonomske ali drugačne ranljivosti pri dejavnostih, povezanih z delom. Na primer na področjih, kot je varnost izdelkov, so dobavitelji veliko bližje viru možnih nepoštenih in nezakonitih proizvodnih, uvoznih ali distribucijskih praks nevarnih izdelkov; pri izvrševanju skladov Unije so svetovalci, ki opravljajo svoje storitve, v privilegiranem položaju, ki jim omogoča, da opozorijo na kršitve, katerim so priča. Za take kategorije oseb, vključno s samozaposlenimi osebami, ki opravljajo storitve, samostojnimi delavci, zunanjimi izvajalci, podizvajalci in dobavitelji, se običajno uvedejo povračilni ukrepi v obliki predčasnega prenehanja ali odpovedi pogodbe o storitvah, licence ali dovoljenja, izgube posla, izgube dohodka, prisile, ustrahovanja ali nadlegovanja, uvrščanja na črno listo ali bojkotiranja poslov ter škodovanja njihovemu ugledu. Delničarji in osebe upravljalnih organov lahko prav tako utrpijo povračilne ukrepe, na primer v finančnem smislu ali v obliki ustrahovanja ali nadlegovanja, uvrščanja na črno listo ali škodovanja njihovem ugledu. Zaščito bi bilo treba odobriti tudi kandidatom za zaposlitev ali opravljanje storitev za organizacijo, ki so informacije o kršitvah prava pridobili med postopkom zaposlovanja ali v drugem obdobju pogajanja pred podpisom pogodbe, in bi lahko utrpeli povračilne ukrepe, na primer v obliki negativnih referenc delodajalca, uvrstitve na črno listo ali bojkotiranja posla.

Predlog spremembe    24

Predlog direktive

Uvodna izjava 27 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(27a)  Zaščito bi bilo treba razširiti tudi na osebe, ki pomagajo pri prijavi, posrednike, preiskovalne novinarje, organizacije civilne družbe, ki s svojimi dejavnostmi zagotavljajo učinkovito razkritje morebitnih ali dejanskih kršitev.

Predlog spremembe    25

Predlog direktive

Uvodna izjava 28

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(28)  Učinkovita zaščita žvižgačev pomeni tudi zaščito dodatnih kategorij oseb, ki jih, ne glede na to, da niso finančno odvisne od dejavnosti, povezanih z delom, kljub temu lahko doletijo povračilni ukrepi zaradi razkritja kršitev. Povračilni ukrepi proti prostovoljcem in neplačanim pripravnikom se lahko izvedejo tako, da se njihove storitve ne uporabljajo več, z negativno referenco delodajalca za prihodnjo zaposlitev ali da se kako drugače škoduje njihovemu ugledu.

(28)  Učinkovita zaščita žvižgačev pomeni tudi zaščito dodatnih kategorij oseb, ki jih, ne glede na to, da niso finančno odvisne od dejavnosti, povezanih z delom, kljub temu lahko doletijo povračilni ukrepi zaradi razkritja kršitev ali podpiranja žvižgačev pri prijavi. Povračilni ukrepi proti prostovoljcem in neplačanim pripravnikom se lahko izvedejo tako, da se njihove storitve ne uporabljajo več, z negativno referenco delodajalca za prihodnjo zaposlitev ali da se kako drugače škoduje njihovemu ugledu. Povračilni ukrepi proti preiskovalcem ali prijaviteljem se lahko izvedejo tako, da se proti njim začne strateški sodni postopek, na primer v zvezi z obrekovanjem ali razžalitvijo.

Predlog spremembe    26

Predlog direktive

Uvodna izjava 28 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(28a)  Zaščita bi moral biti deležni tudi vsi posamezniki, ki delajo v institucijah, organih in agencijah Unije, pa tudi tisti, ki delajo pri evropskih subjektih zunaj ozemlja Unije. Institucije, agencije in organi Unije bi morali v skladu s členi 22a, 22b in 22c Uredbe št. 31 (EGS), 11 (ESAE) (kadrovski predpisi) sprejeti in izvajati notranja pravila o zaščiti žvižgačev.

Predlog spremembe    27

Predlog direktive

Uvodna izjava 28 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(28b)  Učinkovita zaščita vključuje ustrezno usposabljanje in razpoložljivost urada za vire za obveščanje žvižgačev o njihovih pravicah, možnostih razkritja in omejitvah, da se bodo zavedali svojih pravic in dolžnosti. To ne bi smelo nadomestiti dostopa do neodvisnega pravnega svetovanja, ki bi moralo biti prav tako na voljo.

Predlog spremembe    28

Predlog direktive

Uvodna izjava 30

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(30)  Učinkovito preprečevanje kršitev prava Unije zahteva, da se zaščita odobri tudi osebam, ki zagotovijo informacije o morebitnih kršitvah, ki se še niso uresničile, vendar obstaja verjetnost, da bodo storjene. Iz istih razlogov je zaščita upravičena tudi za osebe, ki ne predložijo dokazov, vendar sprožijo utemeljene pomisleke ali sume. Hkrati se zaščita ne bi smela uporabljati za prijavo informacij, ki so že v javni domeni, ali za neutemeljene govorice in domneve.

(30)  Učinkovito preprečevanje nepravilnosti ali protipravnega ravnanja ali kršitev prava Unije, pa tudi nacionalnega prava, zahteva, da se zaščita odobri tudi osebam, ki zagotovijo informacije o morebitnih kršitvah, ki se še niso uresničile, vendar obstaja verjetnost, da bodo storjene. Iz istih razlogov je zaščita upravičena tudi za osebe, ki ne predložijo dokazov, vendar sprožijo utemeljene pomisleke ali sume. Hkrati se zaščita ne bi smela uporabljati za prijavo neutemeljenih govoric in domnev. Zaščito bi bilo treba zagotoviti osebam, ki delajo v institucijah v Uniji, pa tudi posameznikom, ki delajo pri evropskih subjektih zunaj ozemlja Unije. Zaščita bi morala veljati tudi za uradnike, druge uslužbence in pripravnike, ki delajo v institucijah, agencijah in organih Unije.

Predlog spremembe    29

Predlog direktive

Uvodna izjava 31

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(31)  Da bi bil lahko prijavitelj upravičen do pravnega varstva zaradi povračilnih ukrepov, morata biti prijava in škodljiva obravnava, ki jo je neposredno ali posredno utrpel, tesno (vzročno-posledično) povezani. Učinkovita zaščita žvižgačev kot način za krepitev izvrševanja prava Unije zahteva široko opredelitev povračilnih ukrepov, ki zajema vsako dejanje ali opustitev dejanja v delovnem okolju, ki jim škoduje.

(31)  Da bi bil lahko prijavitelj upravičen do pravnega varstva zaradi povračilnih ukrepov, morata biti prijava in škodljiva obravnava, ki jo je neposredno ali posredno utrpel, tesno (vzročno-posledično) povezani. Učinkovita zaščita žvižgačev kot način za krepitev izvrševanja prava Unije zahteva široko opredelitev povračilnih ukrepov, ki zajema vsako dejanje ali opustitev dejanja, ki jim škoduje.

Predlog spremembe    30

Predlog direktive

Uvodna izjava 32 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(32a)  Potencialni žvižgači bi morali imeti možnost, da si sami izberejo kanal za notranjo ali zunanjo prijavo ali da se odločijo za razkritje informacij javnosti, na primer prek medijev, pod pogojem, da sta popolnoma zaščiteni zaupnost in anonimnost njihovega razkritja, da je zagotovljeno varstvo podatkov in da novinarji, blogerji ali mediji na splošno niso nikoli primorani razkriti identitete svojih virov. Žvižgače bi bilo treba zaščititi ne glede na izbiro kanala za prijavo.

Predlog spremembe    31

Predlog direktive

Uvodna izjava 33

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(33)  Žvižgači so zlasti pomemben vir za preiskovalne novinarje. Zagotavljanje učinkovite zaščite žvižgačev pred povračilnimi ukrepi povečuje pravno varnost (potencialnih) žvižgačev in s tem spodbuja in olajšuje žvižgaštvo tudi medijem. V zvezi s tem je zaščita žvižgačev kot novinarskih virov ključnega pomena, da se zaščiti vloga psa čuvaja preiskovalnega novinarstva v demokratičnih družbah.

(33)  Žvižgači so zlasti pomemben vir za preiskovalne novinarje. Zagotavljanje učinkovite zaščite žvižgačev in preiskovalnih novinarjev pred povračilnimi ukrepi in vsakršnim nadlegovanjem povečuje pravno varnost (potencialnih) žvižgačev in s tem spodbuja in olajšuje žvižgaštvo tudi medijem. V zvezi s tem je zaščita žvižgačev kot novinarskih virov ključnega pomena, da se zaščiti vloga psa čuvaja preiskovalnega novinarstva v demokratičnih družbah.

Predlog spremembe    32

Predlog direktive

Uvodna izjava 34

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(34)  Države članice morajo opredeliti organe, pristojne za prejemanje prijav o kršitvah, ki spadajo na področje uporabe te direktive, in zagotoviti njihovo ustrezno spremljanje. To so lahko regulativni ali nadzorni organi na zadevnih področjih, organi kazenskega pregona, organi za boj proti korupciji in varuhi človekovih pravic. Organi, ki so bili imenovani kot pristojni, morajo imeti potrebne zmogljivosti in pooblastila, da ocenijo točnost navedb iz prijav in obravnavajo prijavljene kršitve, vključno s sprožitvijo preiskave, pregona ali ukrepov za izterjavo sredstev ali drugih ustreznih popravnih ukrepov v skladu z njihovim mandatom.

(34)  Države članice morajo opredeliti organe, ki so pristojni za prejemanje prijav o kršitvah, ki spadajo na področje uporabe te direktive, ter zagotavljajo tudi najvišjo možno raven neodvisnosti in nepristranskosti, in zagotoviti njihovo ustrezno spremljanje. To so lahko regulativni ali nadzorni organi na zadevnih področjih, organi kazenskega pregona, organi za boj proti korupciji in varuhi človekovih pravic. Organi, ki so bili imenovani kot pristojni, morajo imeti potrebne zmogljivosti in pooblastila, da ocenijo točnost navedb iz prijav in obravnavajo prijavljene kršitve, vključno s sprožitvijo preiskave, pregona ali ukrepov za izterjavo sredstev ali drugih ustreznih popravnih ukrepov v skladu z njihovim mandatom. Uslužbenci teh organov so specializirani ter ustrezno usposobljeni in izobraženi v zvezi evropsko in nacionalno zakonodajo s področja varstva podatkov. Hkrati bi bilo treba v okviru Evropskega varuha človekovih pravic ustanoviti neodvisen oddelek za svetovanje in napotitve, namenjen usklajevanju med državami članicami in svetovanju glede posebnih ukrepov za zaščito žvižgačev in preiskovalnih novinarjev.

Predlog spremembe    33

Predlog direktive

Uvodna izjava 39 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(39a)  Prijavitelji bi morali imeti možnost, da svobodno izberejo najustreznejši kanal za notranjo ali zunanjo prijavo in razkritje informacij brez stroge hierarhije med njimi.

Predlog spremembe    34

Predlog direktive

Uvodna izjava 40

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(40)  Jasno bi moralo biti, da bi morali imeti prijavitelji v primeru zasebnih pravnih subjektov, ki ne zagotavljajo kanalov za notranjo prijavo, možnost neposredne prijave pristojnim organom po zunanji poti in zagotovljena bi jim morala biti zaščita pred povračilnimi ukrepi, določena s to direktivo.

(40)  Prijavitelji bi morali imeti možnost prijave pristojnim organom in zagotovljena bi jim morala biti zaščita pred povračilnimi ukrepi, določena s to direktivo.

Predlog spremembe    35

Predlog direktive

Uvodna izjava 42

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(42)  Pod pogojem, da je zaupnost identitete prijavitelja zagotovljena, mora vsak posamezni zasebni in javni pravni subjekt določiti, kakšno vrsto kanala za prijavo bo vzpostavil, npr. osebno, po pošti, v predal(e) za pritožbe, na dežurno telefonsko številko za prijavo ali prek spletne platforme (intranet ali internet). Vendar pa kanali za prijavo ne bi smeli biti omejeni na orodja, kot so na primer osebna prijava in predal(i) za pritožbe, ki ne zagotavljajo zaupnosti identitete prijavitelja.

(42)  Pod pogojem, da je anonimnost ali zaupnost identitete prijavitelja zagotovljena, mora vsak posamezni zasebni in javni pravni subjekt določiti, kakšno vrsto kanala za prijavo bo vzpostavil, npr. osebno, po pošti, v predal(e) za pritožbe, na dežurno telefonsko številko za prijavo ali prek spletne platforme (intranet ali internet). Vendar pa kanali za prijavo ne bi smeli biti omejeni na orodja, kot so na primer osebna prijava in predal(i) za pritožbe, ki ne zagotavljajo niti anonimnosti niti zaupnosti identitete prijavitelja. Upoštevati bi bilo treba anonimno prijavo in uvesti zaščito anonimnih žvižgačevi, če je ta potrebna.

Predlog spremembe    36

Predlog direktive

Uvodna izjava 43

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(43)  Tudi tretjim osebam se lahko dovoli prejemanje prijav v imenu zasebnih in javnih subjektov, če zagotavljajo ustrezna jamstva glede neodvisnosti, zaupnosti, varstva podatkov in tajnosti. To so lahko zunanji ponudniki platforme za prijave, zunanji svetovalci ali revizorji ali predstavniki sindikatov.

(43)  Tudi tretjim osebam se lahko na podlagi ocene, ki se opravi za vsak primer posebej, dovoli prejemanje prijav v imenu zasebnih in javnih subjektov, če zagotavljajo ustrezna jamstva glede neodvisnosti, anonimnosti, zaupnosti, varstva podatkov in tajnosti. To so lahko zunanji ponudniki platforme za prijave, zunanji svetovalci ali revizorji ali predstavniki sindikatov.

Predlog spremembe    37

Predlog direktive

Uvodna izjava 44

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(44)  Postopki za notranjo prijavo bi morali zasebnim pravnim subjektom omogočiti sprejem in natančno preučitev vseh prijav, ki jih predložijo zaposleni v subjektu in njegovih podružnicah ali povezanih podjetjih (skupini), poleg tega pa, kolikor je to mogoče, zastopniki skupine in dobavitelji ter osebe, ki pridobijo informacije pri delu s subjektom in skupino.

(44)  Postopki za notranjo prijavo bi morali zasebnim pravnim subjektom omogočiti, da v popolni zaupnosti in po potrebi ob spoštovanju anonimnosti sprejmejo in natančno preučijo prijave, ki jih predložijo zaposleni v subjektu in njegovih podružnicah ali povezanih podjetjih (skupini), poleg tega pa, kolikor je to mogoče, zastopniki skupine in dobavitelji ter osebe, ki pridobijo informacije pri delu s subjektom in skupino.

Predlog spremembe    38

Predlog direktive

Uvodna izjava 45

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(45)  Od strukture zasebnega pravnega subjekta je odvisno, katere osebe ali službe znotraj njega bi bile najbolj primerne, da se jim dodeli pristojnost za prejemanje in spremljanje prijav, vendar bi v vsakem primeru njihova funkcija morala zagotavljati odsotnost navzkrižja interesov in neodvisnost. V manjših subjektih bi bila to lahko dvojna funkcija, ki bi jo opravljal uslužbenec na višjem položaju, da bi lahko neposredno poročal vodji organizacije, kot npr. glavni nadzornik za skladnost, vodja službe za človeške vire, pravni svetovalec ali uradnik za varstvo podatkov, finančni direktor, glavni notranji revizor ali član upravnega odbora.

(45)  Od strukture zasebnega pravnega subjekta je odvisno, katere osebe ali službe znotraj njega bi bile najbolj primerne, da se jim dodeli pristojnost za prejemanje in spremljanje prijav, vendar bi v vsakem primeru njihova funkcija morala zagotavljati odsotnost navzkrižja interesov, ustrezno strokovno znanje in neodvisnost. V manjših subjektih bi bila to lahko dvojna funkcija, ki bi jo opravljal uslužbenec na višjem položaju, da bi lahko neposredno poročal vodji organizacije, kot npr. glavni nadzornik za skladnost, vodja službe za človeške vire, pravni svetovalec ali uradnik za varstvo podatkov, finančni direktor, glavni notranji revizor ali član upravnega odbora.

Predlog spremembe    39

Predlog direktive

Uvodna izjava 47

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(47)  Osebe, ki nameravajo prijaviti kršitve prava Unije, bi morale imeti možnost, da sprejmejo informirano odločitev o tem, ali naj kršitev prijavijo ter kako in kdaj naj jo prijavijo. Zasebni in javni subjekti, ki imajo vzpostavljene postopke za notranje prijavo, zagotovijo informacije o teh postopkih ter o postopkih za zunanjo prijavo ustreznim pristojnim organom. Take informacije morajo biti lahko razumljive in lahko dostopne, kolikor je mogoče, tudi drugim osebam, ki niso uslužbenci in ki so prišli v stik s subjektom prek dejavnosti, povezanih z delom, kot so ponudniki storitev, distributerji, dobavitelji in poslovni partnerji. Take informacije so lahko na primer objavljene na vidnem mestu, ki je dostopno vsem tem osebam, in na spletu subjekta ter se lahko vključijo v tečaje in usposabljanja o etiki in integriteti.

(47)  Osebe, ki nameravajo prijaviti kršitve prava Unije, bi morale imeti možnost, da sprejmejo informirano odločitev o tem, ali naj kršitev prijavijo ter kako in kdaj naj jo prijavijo. Zasebni in javni subjekti, ki imajo vzpostavljene postopke za notranje prijavo, zagotovijo informacije o teh postopkih ter o postopkih za zunanjo prijavo ustreznim pristojnim organom. Zagotoviti bi morali tudi informacije o pravicah, zajamčenih žvižgačem, zlasti o pravici do razkritja, ki jo zagotavlja ta direktiva, ter o pravici, da se v ta namen obrnejo na organizacije civilne družbe, ki so vključene v zaščito žvižgačev, zlasti tiste, ki jim nudijo strateško in pravno svetovanje. Take informacije morajo biti lahko razumljive in lahko dostopne, kolikor je mogoče, tudi drugim osebam, ki niso uslužbenci in ki so prišli v stik s subjektom prek dejavnosti, povezanih z delom, kot so ponudniki storitev, distributerji, dobavitelji in poslovni partnerji. Take informacije so lahko na primer objavljene na vidnem mestu, ki je dostopno vsem tem osebam, in na spletu subjekta ter se lahko vključijo v tečaje in usposabljanja o etiki in integriteti.

Predlog spremembe  40

Predlog direktive

Uvodna izjava 48

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(48)  Za učinkovito odkrivanje in preprečevanje kršitev prava Unije je treba zagotoviti, da lahko potencialni žvižgači zlahka in v popolni zaupnosti informacije, ki jih imajo, predložijo zadevnim pristojnim organom, ki imajo možnost težavo preiskati in jo odpraviti, kadar je to mogoče.

(48)  Za učinkovito odkrivanje in preprečevanje kršitev prava Unije je treba zagotoviti, da lahko potencialni žvižgači zlahka, anonimno ali v popolni zaupnosti informacije, ki jih imajo, predložijo zadevnim pristojnim organom, ki imajo možnost težavo preiskati in jo odpraviti, kadar je to mogoče.

Predlog spremembe    41

Predlog direktive

Uvodna izjava 50

Bes