Postopek : 2018/2090(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0400/2018

Predložena besedila :

A8-0400/2018

Razprave :

PV 10/12/2018 - 19
CRE 10/12/2018 - 19

Glasovanja :

PV 11/12/2018 - 5.1
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0485

POROČILO     
PDF 643kWORD 65k
26.11.2018
PE 623.621v02-00 A8-0400/2018

o izobraževanju v digitalni dobi: izzivi, priložnosti in pridobljene izkušnje za oblikovanje politike EU

(2018/2090(INI))

Odbor za kulturo in izobraževanje

Poročevalka: Yana Toom

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko
 INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o izobraževanju v digitalni dobi: izzivi, priložnosti in pridobljene izkušnje za oblikovanje politike EU

(2018/2090(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 165 in 166 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti njenega člena 14,

–  ob upoštevanju člena 2 Protokola h Konvenciji Sveta Evrope o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki določa pravico do izobraževanja,

–  ob upoštevanju Sklepa (EU) 2018/646 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. aprila 2018 o skupnem okviru za zagotavljanje boljših storitev za znanja in spretnosti ter kvalifikacije (Europass) in razveljavitvi Odločbe št. 2241/2004/ES(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. junija 2018 o posodobitvi izobraževanja v EU(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. septembra 2017 o novem programu znanj in spretnosti za Evropo(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2016 o politikah za pridobivanje spretnosti v boju proti brezposelnosti mladih(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. septembra 2015 o opolnomočenju deklic v Evropski uniji z izobraževanjem(5), –  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. septembra 2015 o spodbujanju podjetništva mladih prek izobraževanja in usposabljanja(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. aprila 2014 o novih tehnologijah in odprtih izobraževalnih virih(7),

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 22. maja 2018 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje(8),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 22. maja 2018 o prizadevanjih za uresničitev vizije evropskega izobraževalnega prostora,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 22. maja 2017 o evropskem ogrodju kvalifikacij za vseživljenjsko učenje in razveljavitvi Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o uvedbi evropskega ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje(9),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 30. maja 2016 o razvoju medijske pismenosti in kritičnega razmišljanja z izobraževanjem in usposabljanjem,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 19. decembra 2016 z naslovom Poti izpopolnjevanja: nove priložnosti za odrasle(10),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 27. maja 2015 o vlogi predšolske vzgoje in osnovnošolskega izobraževanja pri spodbujanju ustvarjalnosti, inovativnosti in digitalne kompetence,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 20. maja 2014 o učinkovitem izobraževanju učiteljev,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja(11),

–  ob upoštevanju resolucije Sveta z dne 28. novembra 2011 o prenovljenem evropskem programu za izobraževanje odraslih(12),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. januarja 2018 o akcijskem načrtu za digitalno izobraževanje (COM(2018)0022),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. maja 2017 z naslovom Razvoj šol in odlično poučevanje za dober začetek v življenju (COM(2017)0248),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. maja 2012 z naslovom „Evropska strategija za boljši internet za otroke“ (COM(2012)0196),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. junija 2016 z naslovom Novi program znanj in spretnosti za Evropo (COM(2016)0381),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 7. decembra 2016 z naslovom Izboljšanje in posodabljanje izobraževanja (COM(2016)0941),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 30. novembra 2017 o posodobitvi šolskega izobraževanja na vseh stopnjah(13),

–  ob upoštevanju poročila Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja z dne 9. marca 2018 z naslovom Skill needs anticipation: systems and approaches. Analysis of stakeholder survey on skill needs assessment and anticipation (Predvidevanje potreb po znanjih in spretnostih: sistemi in pristopi. Analiza raziskave med zainteresiranimi stranmi o ocenjevanju in predvidevanju potreb po znanjih in spretnostih),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o politiki iz leta 2017 z naslovom DigComp 2.1: Okvir digitalnih kompetenc za državljane z osmimi ravnmi doseganja kompetenc in primeri rabe,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje in mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A8-0400/2018),

A.  ker sta zaradi vse intenzivnejšega razvoja tehnologije digitalna družba in gospodarstvo zdaj realnost, kar pomeni, da so digitalna znanja in spretnosti ključnega pomena za uspešno poklicno samouresničevanje in osebni razvoj vseh državljanov;

B.  ker sodijo digitalne kompetence med ključne kompetence za vseživljenjsko učenje, kot je opredeljeno v referenčnem okviru iz priloge k priporočilu Sveta z dne 22. maja 2018;

C.  ker je inovacijska zmogljivost tehnologije med drugim odvisna od kritičnega razmišljanja, ravni digitalnih in ustvarjalnih znanj in spretnosti ljudi ter kakovosti in dosega internetne povezljivosti;

D.  ker je osnovno poznavanje digitalnih tehnologij ključno za opravljanje poglavitnih administrativnih in vsakodnevnih opravil;

E.  ker se ocenjuje, da bo v naslednjih 25 letih izginila približno polovica sedanjih delovnih mest po vsem svetu in 30 % v Evropski uniji(14), hkrati pa bodo nastajali novi poklici, za katere bodo potrebna napredna digitalna znanja in spretnosti;

F.  ker lahko digitalne kompetence, ki presegajo zahteve trga dela, izboljšujejo sedanje in prihodnje možnosti za udeležbo v življenju družbe, lajšajo izmenjavo informacij in kulturno izmenjavo ter ljudem omogočajo več vpliva na politično odločanje;

G.  ker je bistveno, da se internetu znova povrne status skupnega dobrega in se spodbudi aktivno e-državljanstvo;

H.  ker tehnološka preobrazba, ki poteka v vseh gospodarskih panogah, pomeni, da se digitalna orodja pogosto uporabljajo tudi v tradicionalno netehničnih poklicih, pri čemer se ocenjuje, da bodo v bližnji prihodnosti na devetih od desetih delovnih mest potrebna digitalna znanja in spretnosti;

I.  ker trenutno 44 % prebivalcev EU, starih od 16 do 74 let, nima osnovnih digitalnih znanj in spretnosti, pri čemer jih 19 % sploh nima nobenih digitalnih znanj in spretnosti, razlike med državami članicami pa so velike, zato obstaja tveganje nastanka novega socialnega prepada;

J.  ker je zaradi pomena digitalnih znanj in spretnosti, sedanje vrzeli v znanjih in spretnostih, ki je zlasti izrazita med moškim in ženskami, med generacijami in različnimi socialnimi skupinami, ter razlik v digitalnih znanjih in spretnostih med državami članicami potreben skupni odziv politike;

K.  ker je bistveno, da izobraževalne ustanove učence in dijake pripravijo na soočenje z družbenimi in ekonomskimi izzivi, ki jih povzročajo hitre tehnološke in družbene spremembe, ter jih opremijo z ustreznimi znanji in spretnostmi, da se bodo znali prilagoditi izzivom digitalnega sveta;

L.  ker sta dostop do interneta ter tehnološke in digitalne opreme ter njihova uporaba spremenila družbeno vedenje in odnose, zlasti med mlajšimi deli družbe;

M.  ker je treba cilj, da naj bi se do leta 2025 vsem šolam v EU zagotovil dostop do internetne povezave s hitrostjo prenašanja/nalaganja podatkov 1 gigabit na sekundo, še doseči;

N.  ker lahko pretirana uporaba tehnološke in digitalne opreme, kot so računalniki in tablice, povzroči težave, povezane z zdravjem in dobrim počutjem, vključno s pomanjkanjem spanja, sedečim življenjskim slogom in odvisnostjo;

O.  ker je treba v strategijah za digitalno učenje upoštevati tudi raziskave o morebitnih negativnih posledicah uporabe digitalne tehnologije v zgodnjem otroštvu za razvoj možganov pri majhnih otrocih;

P.  ker bi morale biti digitalne tehnologije sestavni del na učenca osredotočenega in starosti prilagojenega pristopa v izobraževanju in ker lahko ponudijo nove in inovativne pristope k poučevanju in učenju; ker je bistveno ohranjati osebni stik med učenci in učitelji ter pri izobraževanju dajati prednost dobremu počutju in zdravemu razvoju otrok in odraslih;

Q.  ker bi bilo treba tehnologije bolje uporabljati za podpiranje nove pedagogike, osredotočene na učence kot dejavne udeležence, in sicer z orodji za raziskovalno učenje in sodelovalne delovne prostore;

R.  ker mora biti osnovno izobraževanje o kibernetski higieni in varnosti ter medijski pismenosti usmerjeno glede na starost in razvitost otrok, da bodo lahko postali kritični učenci, aktivni državljani, internetni uporabniki in oblikovalci demokratične digitalne družbe, sprejemali informirane odločitve ter se zavedali tveganj, povezanih z internetom, in jih obvladovali, na primer spletne dezinformacije, nadlegovanje in kršitve varstva osebnih podatkov; ker bi morali biti učni programi na področju kibernetske varnosti uvedeni v učne načrte za akademsko in poklicno usposabljanje;

S.  ker je lahko kakovostno inovativno digitalno učenje privlačno in interaktivno in ker lahko dopolnjuje poučevanje v obliki predavanj ter zagotavlja platforme za sodelovanje in ustvarjanje znanja;

T.  ker smo priča naraščajoči komercialni uporabi izobraževanja, ko velika digitalna podjetja poskušajo vplivati na prakso poučevanja z uvajanjem opreme, programske opreme in izobraževalnih virov ali usposabljanjem učiteljev;

U  ker države članice za boljše izkoriščanje možnosti tehnologije potrebujejo učinkovite strategije za razvoj zmožnosti učiteljev, oblikovalci politike pa morajo biti bolj zavzeti pri iskanju podpore za ta načrt;

V.  ker javne knjižnice sodelujejo v skupnih prizadevanjih za razvoj digitalnih znanj in spretnosti državljanov z zagotavljanjem odprtih storitev za digitalno podporo v socialnem in prijaznem okolju;

W.  ker odrasli, ki so brezposelni ali na svojem delovnem mestu ne potrebujejo digitalnih znanj in spretnosti, običajno hitro zaostanejo za svojimi digitalno bolj usposobljenimi vrstniki, kar omejuje njihove zaposlitvene možnosti ter še stopnjuje socialne in ekonomske razlike;

X.  ker bodo zaradi postopne digitalizacije dela izginili številni poklici, brezposelnost pa se bo povečala; ker bodo novi poklici, ki se bodo pojavili z digitalizacijo, morda nadomestili del izgubljenih delovnih mest;

Y.  ker lahko digitalne tehnologije olajšajo dostop do znanja in učni proces in ker so lahko z njihovo uporabo vse izobraževalne strukture na različnih ravneh zlahka dostopne in vključujoče;

Z.  ker bo digitalni prehod brez ustreznih ciljno usmerjenih politik verjetno najbolj prizadel starejše in invalide;

AA.  ker je delež žensk v znanosti le 20 %, njihov delež med diplomiranimi inženirji je le 27 %(15) in med diplomanti računalništva le 20 %(16); ker v digitalnem sektorju dela 3,1-krat več moških kot žensk; ker ima le 19 % delavcev na področju IKT žensko vodjo, medtem ko je v drugih sektorjih ta delež 45 %;

AB.  ker so možnosti za vseživljenjsko učenje običajno precej bolj na voljo že visoko usposobljenim delavcem(17);

AC.  ker je stalno spremljanje in ocenjevanje digitalne usposobljenosti v organizacijah in med posamezniki osnovni pogoj za učinkovito izvajanje politik;

AD.  ker je obvladanje osnovnih prečnih znanj in spretnosti, kot so matematična pismenost, kritično razmišljanje ter spretnosti družbene komunikacije, temeljni pogoj za pridobitev digitalnih znanj in spretnosti ter kompetenc;

1.  poudarja, da je za pridobivanje digitalnih znanj in spretnosti potreben skladen pristop vseživljenjskega učenja, ki temelji na formalnih, neformalnih in priložnostnih izobraževalnih okvirih, pri čemer morajo odziv politike in ciljno usmerjeni ukrepi ustrezati potrebam različnih starostnih skupin in učencev;

2.  poudarja, da je mogoče z načrtno in smiselno vključitvijo digitalne tehnologije v učne procese podpreti prehod na pedagoške pristope, ki bodo bolj usmerjeni k učencem; meni, da je treba učence usmeriti k inovativnim načinom pridobivanja znanja od spodaj navzgor, da bo prišlo do pravega preoblikovanja izobraževanja;

3.  poudarja, da je treba preoblikovati izobraževalne sisteme in sisteme usposabljanja na vseh ravneh, da bi v celoti izkoristili priložnosti, ki jih ponujajo informacijske in komunikacijske tehnologije in mediji, ter razvili spretnosti in kompetence, potrebne za izpolnitev zahtev družbe in trga dela v prihodnosti; ponovno poudarja, da je treba pri takšnem preoblikovanju še naprej zagotavljati pravico do osebne izpolnitve, doseči pravo ravnovesje med ustreznimi digitalnimi in življenjskimi znanji in spretnostmi ter podpirati posameznikovo odpornost, kritično razmišljanje in inovacijski potencial;

4.  meni, da izobraževalne ustanove ne bi smele zanemariti vsestranskega izobraževanja svojih učencev za oblikovanje in razvoj kritičnega in celovitega pristopa, ki jim omogoča, da se uveljavljajo kot aktivni državljani; meni, da kritičnega razmišljanja ni mogoče okrepiti le s poučevanjem digitalnih znanj in spretnosti, temveč je zanj potrebno vsestransko izobraževanje;

5.  poudarja, da je sicer bistveno izboljšati osnovne in naprednejše digitalne spretnosti učencev, a bi bilo treba še naprej negovati tradicionalna in humanistična znanja;

6.  opozarja, da Komisija v svojem akcijskem načrtu za digitalno izobraževanje iz januarja 2018 priznava, da nujna prilagoditev izobraževalnih ustanov novim tehnologijam in inovativnim pedagoškim pristopom ne bi smela biti sama sebi namen, temveč orodje za izboljšanje kakovosti in povečanje vključevalnosti izobraževanja;

7.  priznava potrebo po več digitalnih znanjih, a obenem poudarja, da vpliva digitalnih tehnologij na izobraževanje trenutno ni lahko oceniti, zato je nujno treba upoštevati nevrološke raziskave o učinkih digitalne tehnologije na razvoj možganov; zato poziva k vlaganju v nepristranske in interdisciplinarne raziskave o različnih učinkih digitalnih tehnologij na področju izobraževanja, pri čemer naj se povežejo izobraževalne vede, pedagogika, psihologija, sociologija, nevroznanost in računalništvo, da bi dosegli čim bolj poglobljeno razumevanje tega, kako se otroci in odrasli odzivajo na digitalno okolje, ter kar najbolj povečali koristi uporabe digitalne tehnologije v izobraževanju in zmanjšali tveganja, ki jih prinaša; poudarja, da je treba spodbujati odgovorno uporabo digitalnih orodij ter tako zaščititi fiziološki, nevrološki in vedenjski razvoj učencev, zlasti v otroštvu, in da je treba doseči pravo ravnovesje pri vsakodnevni uporabi tehnološke in digitalne opreme tako v izobraževalnih ustanovah kot v zasebnem življenju;

8.  obžaluje, da postaja uporaba spletnih in mobilnih aplikacij ter novih tehnologij, kot je internet stvari, vse bolj razširjena, a se državljani, zlasti mladoletniki, pogosto ne zavedajo tveganj, povezanih z uporabo interneta in orodij IKT, kot so kršitve varstva osebnih podatkov, množično spremljanje končnih uporabnikov in kibernetska kazniva dejanja; zato poziva države članice, naj v učnih načrtih namenijo ustrezno vlogo varstvu podatkov in osnovam kibernetske higiene;

9.  poziva države članice, Komisijo in izobraževalne ustanove, naj z razvojem in izvajanjem preventivnih programov in kampanj ozaveščanja izboljšajo varnost otrok na spletu in obravnavajo vprašanja kibernetskega ustrahovanja, izpostavljenosti škodljivim in pretresljivim vsebinam ter drugim grožnjam kibernetski varnosti; spodbuja države članice, naj dodatno spodbujajo kampanjo „#SafeInternet4EU“;

10.  poudarja, da je treba digitalna orodja za boljše učne izkušnje in dosežke prilagoditi potrebam učencev in dijakov, da bodo postali aktivni državljani, ne samo pasivni potrošniki tehnologije;

11.  obžaluje, da je kljub možnostim za izboljšanje in razvoj različnih in prilagojenih metod učenja, ki jih prinaša digitalizacija, dosedanji vpliv digitalnih tehnologij na samo izobraževanje omejen; izraža zlasti zaskrbljenost, ker naložbe v IKT v šolah in centrih za usposabljanje še niso privedle do želene preobrazbe izobraževalnih praks; opozarja, da morajo šole in druga učna okolja podpirati učence ter se odzvati na njihove posebne potrebe z razvojem ustreznih in učinkovitih ukrepov za spodbujanje digitalnih znanj in spretnosti, zlasti pri invalidnih učencih, manjšinskih skupinah, priseljenskih skupnostih, osipnikih, dolgotrajno brezposelnih in starejših; meni, da je takšno podporo mogoče spodbuditi z uporabo novih tehnologij;

12.  ugotavlja, da je razkorak med udeležbo moških in žensk v digitalnem sektorju na področju izobraževanja, poklicne poti in podjetništva vse večji; poudarja, da je pri spodbujanju poklicnih poti na področju informacijske in komunikacijske tehnologije nadvse pomembno zagotoviti pristop uravnotežene zastopanosti spolov ter da bi bilo treba podpreti več deklet in žensk pri odločanju za poklicno pot na digitalnem področju; poudarja pomen digitalnega opismenjevanja ter sodelovanja žensk in deklet v izobraževanju in usposabljanju na področju IKT; spodbuja države članice, naj uvedejo starosti primerno izobraževanje o IKT v zgodnjih fazah šolanja, s posebnim poudarkom na ukrepih, s katerimi bi premostili digitalni razkorak med spoloma ter dekletom zagotovili alternativne poti za dostop do predmetov s področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva, umetnosti in matematike, saj stereotipi o spolih, ki obdajajo te teme, in pomanjkanje vzornic dekletom predstavljajo oviro; meni, da bi lahko izpopolnjena strategija Ženske na digitalnem področju skupaj s prihodnjim akcijskim načrtom Komisije za zmanjšanje razlik med spoloma na področju tehnologije pripomogla k okrepitvi prizadevanj na tem področju;

13.  poudarja, da učenci in dijaki v šolah v nekaterih državah članicah zaradi nezadostne digitalne opreme in povezljivosti ne morejo pridobivati digitalnih znanj in spretnosti in nimajo na voljo digitalnih učnih orodij; poziva države članice, naj zagotovijo obsežne javne naložbe, da bi vsem šolam zagotovile visoko zmogljive širokopasovne povezave in v ta namen uporabile obstoječe programe EU, zlasti instrument za povezovanje Evrope, ki lahko podpira fizično infrastrukturo visoko zmogljivih širokopasovnih omrežij in sistem bonov WiFi4EU; poudarja, da bi bilo treba prizadevanja za povezljivost in financiranje osredotočiti zlasti na podeželska in prikrajšana območja ter najbolj oddaljene in gorske regije;

14.  poudarja, da izobraževalne ustanove in ustanove za usposabljanje pri razvoju učnih programov na področju IKT in medijev v skladu s svojim specifičnim pedagoškim pristopom ter pri težavnem prehodu na bolj digitalizirano učno okolje potrebujejo pomoč Unije in držav članic ter tesno sodelovanje med vsemi deležniki, industrijo, lokalnimi in regionalnimi organi, skupnostmi in civilno družbo; v zvezi s tem poudarja, da se morajo digitalne spremembe v izobraževanju nanašati na celotno šolo in uvajati z interdisciplinarnim pristopom;

15.  poudarja, da bi morali biti učitelji in izvajalci usposabljanja v središču digitalne preobrazbe ter da zato potrebujejo ustrezno začetno pripravo in stalno usposabljanje, to pa mora vključevati module o učnih metodah, prilagojenih starosti in razvojni stopnji; vztraja, da to usposabljanje, za katerega je potreben čas, ne bi smelo biti dodatna zadolžitev poleg njihovih vsakodnevnih dejavnosti; poudarja, da poučevanje digitalnih znanj in spretnosti – celo bolj kot poučevanje drugih osnovnih znanj in spretnosti, kot sta računska in bralna pismenost – od učiteljev zahteva stalno izpopolnjevanje njihovega znanja in spretnosti; zato meni, da učitelji potrebujejo primerno, prožno in kakovostno stalno poklicno izpopolnjevanje, ki ustreza njihovim potrebam; v tem smislu pozitivno ocenjuje uporabo evropskih spletnih platform za povečanje možnosti za poklicni razvoj in spodbujanje izmenjave primerov dobre prakse;

16.  ugotavlja, da imajo izvajalci izobraževanja zaradi povečane uporabe digitalnih aplikacij pri šolskem delu zdaj večjo odgovornost; meni, da morajo biti tudi oni vključeni v učni proces in uporabo tehnologije, saj bodo svoje učence težje vključevali v učni proces, če ne bodo imeli potrebnih digitalnih znanj in spretnosti, kar bi lahko povečalo socialno izključenost;

17.  podpira in spodbuja izvajanje ukrepov za digitalizacijo upravnih postopkov v šolah, da bi dodatno zmanjšali upravno breme na vseh ravneh;

18.  spodbuja države članice, naj podprejo in financirajo regionalne in lokalne pobude, ki podpirajo kakovostne metode poučevanja, namenjene izboljšanju inovativnosti;

19.  poudarja pomen avtonomije šol za doseganje inovacij v izobraževanju;

20.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo ustrezne smernice za zakonito uporabo odstopanj od prava avtorskih pravic na področju izobraževanja ter enostaven dostop do licenc za javne in nepridobitne ustanove formalnega in neformalnega izobraževanja; meni, da učitelji in učenci pri uporabi digitalno dostopnih virov ter pri posredovanju in učenju znanj in spretnosti potrebujejo varnost; v zvezi s tem priporoča, naj Komisija v ta namen zagotovi smernice za izobraževalne ustanove, pedagoge in učence;

21.  opozarja, da lahko pomanjkanje digitalnih orodij zniža kakovost izobraževalnih izkušenj mobilnih dijakov in študentov v Evropi; spodbuja Komisijo, naj nadaljuje s pilotnimi projekti, kot sta evropska študentska izkaznica in Erasmus brez papirja, da bi se začeli izvajati v naslednjem večletnem programskem obdobju; poziva države članice, naj odgovorno in učinkovito izkoristijo finančno podporo Unije ter naj v širši javnosti in pri izobraževalnih ustanovah promovirajo možnosti financiranja, da bi vsem zagotovile dostop do digitalnih učnih vsebin, orodij in rešitev;

22.  poudarja, da bi morale vlade v skladu s pristopom vseživljenjskega učenja v sodelovanju z deležniki, kot so podjetja in organizacije civilne družbe, tako v formalnih kot neformalnih okvirih zagotoviti trajnostno digitalno preobrazbo, pri kateri nihče ne bo zapostavljen;

23.  poudarja, da morata biti vključenost in inovativnost glavni načeli za izobraževanje in usposabljanje v digitalni dobi; meni, da digitalne tehnologije ne bi smele okrepiti obstoječih neenakosti, temveč bi jih bilo treba uporabiti za premostitev digitalnega razkoraka med učenci in dijaki iz različnih socialno-ekonomskih okolij in regij EU; poudarja, da mora pristop, ki poudarja vključevanje, izkoristiti celotni potencial virov, ki jih zagotavljajo nove digitalne tehnologije, vključno s posameznikom prilagojenim izobraževanjem in partnerstvi med izobraževalnimi ustanovami, saj lahko tak pristop ljudem iz prikrajšanih skupin in ljudem z manj priložnostmi omogoči dostop do kakovostnega izobraževanja in usposabljanja ter podpira vključevanje migrantov in beguncev;

24.  poudarja, da spodbujanje digitalnega dostopa v izobraževanju ne pomeni nujno enakega dostopa do priložnosti za učenje in da je pridobivanje osnovnih digitalnih znanj in spretnosti kljub vse večji dostopnosti tehnologij še vedno ovirano, digitalni razkorak pa ostaja velik; poudarja, da se po podatkih Eurostata digitalni razkorak ne zmanjšuje in da 44 % ljudi v Evropski uniji nima osnovnih digitalnih znanj in spretnosti(18);

25.  poudarja, da so kompleksna digitalna znanja in spretnosti, ki so potrebna za učinkovito uporabo IKT, odvisna od pridobljenih osnovnih znanj in spretnosti ter da nimajo vsi enakih pogojev, pri čemer ostajajo velike vrzeli na osnovni ravni, ki še posebej vplivajo na prikrajšane skupine in veliko število odraslih, tako da je za bolj izobražene ljudi trikrat bolj verjetno, da bodo uporabljali internet za pridobivanje novih spretnosti in ustvarjanje novih priložnosti, kot za tiste z nižjimi ravnmi izobrazbe(19), obstaja pa tudi tveganje, da bo tehnologija postala orodje za usposabljanje privilegiranih namesto priložnost za vse;

26.  poudarja, da je treba spremeniti institucionalne in pedagoške prakse šol, pa tudi v drugih učnih okoljih, tudi pri neformalnem učenju, da bi postale bolj pravične, in sicer z zagotavljanjem zelo raznovrstnih in temeljitih podpornih struktur za vse, zlasti za tiste, ki pripadajo skupinam, ki jim grozi izključenost, kot so brezposelni, migranti, nizko kvalificirani, invalidi in starejši;

27.  priporoča, naj države članice razvijejo programe za digitalno opismenjevanje v manjšinskih in regionalnih jezikih Evrope ter v učne načrte svojih šol, univerz in poklicnih šol uvedejo usposabljanje in orodja s področja jezikovnih tehnologij; ponovno poudarja, da pismenost ostaja pomemben dejavnik in nujen pogoj za napredek na področju digitalne vključenosti skupnosti;

28.  poudarja, da bi morale države članice zagotoviti podporo, ki jo potrebujejo izobraževalne ustanove za izboljšanje digitalizacije jezikov v EU; priporoča, naj šole po vsej EU uporabljajo digitalne tehnologije za več čezmejnih izmenjav na področju izobraževanja, in sicer z video konferencami in virtualnimi učilnicami; poudarja, da bi lahko imele šole po vsej EU koristi od čezmejnega dostopa do digitalnih vsebin;

29.  poudarja ključno vlogo, ki jo imajo knjižnice pri zagotavljanju digitalnih storitev državljanom in razpoložljivosti spletnega učenja in spletnih storitev v varnem okolju, ki je odprto za vse; priporoča, naj se ta prizadevanja ustrezno financirajo v okviru evropskih, nacionalnih, regionalnih in lokalnih sistemov, ki se medsebojno dopolnjujejo, ter naj se knjižnicam da širše priznanje za njihovo bistveno vlogo pri razvoju medijske pismenosti;

30.  poziva k prehodu na več priložnosti za neformalno učenje in usposabljanje na delovnem mestu ter vztraja, da so potrebni visokokakovostni, vključujoči in dobro podprti sistemi izobraževanja in usposabljanja; meni, da so ključnega pomena možnosti za prekvalifikacijo in izpopolnjevanje, pri čemer je treba pomembne komponente digitalnih znanj in spretnosti vključiti v programe usposabljanja na delovnem mestu ter zagotoviti posebne načine usposabljanja zaposlenih v malih in srednjih podjetjih (MSP); poudarja pomen krepitve povezav med izobraževanjem in zaposlovanjem ter vloge vseživljenjskega poklicnega usmerjanja in svetovanja pri podpiranju dostopa do primernega, prožnega in visokokakovostnega usposabljanja in poklicne poti;

31.  poudarja, da lahko pripravništva v digitalnem sektorju študentom in mladim odraslim pomagajo pridobiti praktično digitalno znanje in spretnosti na delovnem mestu; v zvezi s tem pozdravlja novi pilotni projekt za uvedbo pripravništev na področju digitalnih priložnosti v okviru programov Erasmus+ in Obzorje 2020; poziva k ponovnemu spodbujanju te usmeritve v okviru programov novega večletnega finančnega okvira;

32.  priporoča, naj države članice v tesnem sodelovanju z lokalnimi skupnostmi ter ponudniki izobraževanja in usposabljanja odraslim z omejenimi digitalnimi znanji in spretnostmi omogočijo dostop do izpopolnjevanja, da bodo lahko pridobili minimalno raven digitalnih kompetenc;

33.  poziva države članice, naj v sodelovanju s podjetji, lokalnimi in regionalnimi skupnostmi, centri za izobraževanje in usposabljanje ter predstavniki civilne družbe opredelijo obstoječe vrzeli v znanju in spretnostih, razvijajo digitalno in internetno pismenost, zlasti med mladoletnimi, izboljšajo medijsko pismenost ter vzpostavijo visoko raven digitalne povezljivosti in vključenosti;

34.  pozdravlja sodelovanje podjetij pri ustanavljanju in financiranju šol;

35.  pozdravlja vzpostavitev strateških partnerstev med akademskimi in raziskovalnimi ustanovami ter javnimi in zasebnimi partnerji v okviru ključnega ukrepa 2 programa Erasmus+ za ustanovitev centrov odličnosti na področju IKT ter za spodbujanje razvoja tehnoloških zagonskih podjetij;

36.  opozarja, da sta za doseganje napredka ključna ocenjevanje in spremljanje digitalnih znanj in spretnosti; pozdravlja razvoj orodij na ravni EU za organizacije (npr. okvir digitalnih kompetenc in referenčni okvir za ključne kompetence za vseživljenjsko učenje ) in posameznike (npr. SELFIE); vendar vztraja, da morajo biti učinkovite metode ocenjevanja digitalnih znanj in spretnosti dinamične in prožne ter da jih je treba stalno posodabljati in prilagajati potrebam učencev, poleg tega pa je treba z njimi v Uniji doseči tudi precej večjo uporabo teh znanj in spretnosti na nacionalni, regionalni in lokalni ravni;

37.  države članice poziva, naj v sodelovanju s Komisijo zagotovijo, da bo orodje SELFIE na voljo v regionalnih in manjšinskih jezikih držav članic;

38.  pozdravlja večji poudarek, ki je v politiki Unije namenjen digitalnim znanjem in spretnostim ter izobraževanju, kot je razvidno zlasti iz akcijskega načrta za digitalno izobraževanje, ki temelji na več uspešnih malih političnih pobudah, kot so evropski teden programiranja, koalicija za digitalne spretnosti in delovna mesta ter poziv k ukrepanju na področju digitalnih spretnosti in izobraževanja iz Sofije; meni, da bi moralo biti poučevanje programiranja del širšega pristopa k izobraževanju na področju informatike ter kritičnega in računalniškega razmišljanja;

39.  vseeno ugotavlja, da pobude Unije pogosto izhajajo iz različnih generalnih direktoratov Komisije, kar onemogoča usklajen pristop k politiki glede digitalnih znanj in spretnosti;

40.  podpira večje financiranje, ki je v naslednji generaciji programov večletnega finančnega okvira na voljo za digitalna znanja in spretnosti; vztraja, da mora Komisija spodbujati sinergije in zagotavljati usklajenost med temi programi, vključno s programi Erasmus+, Obzorje Evropa, InvestEU in programom za digitalno Evropo, da se čim bolj poveča učinkovitost financiranja za razvoj visoko kakovostnih digitalnih znanj in spretnosti ter zagotovijo trajni rezultati za učence vseh starosti in iz vseh okolij; zlasti poudarja, da je treba v teh programih ter v strukturnih in investicijskih skladih zagotoviti finančna sredstva za digitalizacijo knjižnic, arhivov in muzejev, da bi se jih več uporabljalo in boljše izkoristilo na področju izobraževanja in kulture;

41.  poudarja, da mora Unija razviti zmogljivosti na področjih, kot so umetna inteligenca, velepodatki, programska oprema, kvantno računalništvo in oblikovanje spletnih strani; v zvezi s tem pozdravlja komponento digitalne spretnosti v okviru programa za digitalno Evropo;

42.  spodbuja večje sinergije med državami članicami in širšim svetom na področju spletnega izobraževanja in aktivnega e-državljanstva prek različnih mehanizmov in programov EU za zunanje ukrepe, vključno s programom Erasmus Mundus;

43.  poudarja, da lahko odprti podatki ter digitalna orodja in metode za sodelovanje omogočijo inovacije v izobraževanju in nadalje razvijajo odprto znanost ter tako prispevajo k blaginji in podjetniškemu duhu evropskega gospodarstva; poleg tega opozarja, da je zbiranje podatkov o digitalizaciji v izobraževalnih ustanovah in ustanovah za usposabljanje ter o uporabi digitalnih tehnologij pri učenju bistven dejavnik pri oblikovanju politik; zato priporoča, naj Komisija in države članice zbirajo podatke o stopnji povezljivosti izobraževalnih ustanov in ustanov za usposabljanje ter o ureditvah izdajanja digitalno certificiranih kvalifikacij in potrjevanja digitalno pridobljenih znanj in spretnosti, kar je cilj akcijskega načrta za digitalno izobraževanje;

44.  obžaluje, da na ravni EU zaenkrat ni bila oblikovana krovna strategija za digitalna znanja in spretnosti, čeprav je pomen digitalne preobrazbe za notranji trg EU očiten; meni, da razlike med državami članicami ponazarjajo potrebo po takšni strategiji;

45.  poudarja, da je treba pripraviti priporočila o minimalni ravni digitalnih kompetenc, ki bi jih morali dijaki in študentje pridobiti med šolanjem; zato poziva k uvedbi posebnega modula IKT v državah članicah, ki bi na primer temeljil na modulu PISA za informacijske in komunikacijske tehnologije, ter k vključitvi učiteljev v njegovo oblikovanje in izvajanje; poudarja, da bi moral biti ta modul IKT zasnovan tako, da bi izobraževalne ustanove v državah članicah zagotavljale enako raven digitalnih kompetenc, in sicer s tekočim ocenjevanjem namesto s pristopom, ki temelji na preizkusih znanja, ter da se hitro ugotovijo morebitne težave; spodbuja države članice k izmenjavi spoznanj in primerov dobre prakse, zlasti na področju inovacij v izobraževanju;

46.  meni, da bi bilo treba akcijski načrt za digitalno izobraževanje šteti za prvi korak k polno razviti strategiji EU o digitalnem izobraževanju ter znanjih in spretnostih na podlagi pristopa vseživljenjskega učenja, ki lahko zagotovi bolj usklajen politični okvir, obenem pa jo je mogoče prilagoditi spreminjajočim se razmeram; zato poziva Komisijo, naj kritično oceni 11 ukrepov iz načrta, tudi koliko so socialno vključevalni, da se pripravi na vmesni pregled leta 2020; opozarja, da bi moral temeljit pregled vključevati pripravljenost, da se glavna pozornost namenja le najučinkovitejšim ukrepom, da se opustijo tisti, ki niso uspešni, in da se po potrebi razvijejo novi ukrepi; poudarja, da sta izboljšanje digitalnih znanj in spretnosti prek sodelovanja z neformalnimi izvajalci izobraževanja in pri težje dosegljivi odrasli populaciji trenutno očitni vrzeli v načrtu;

47.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1)

UL L 112, 2.5.2018, str. 42.

(2)

Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0247.

(3)

UL C 337, 20.9.2018, str. 135.

(4)

UL C 11, 12.1.2018, str. 44.

(5)

UL C 316, 22.9.2017, str. 182.

(6)

UL C 316, 22.9.2017, str. 76.

(7)

UL C 443, 22.12.2017, str. 31.

(8)

UL C 189, 4.6.2018, str. 1.

(9)

UL C 189, 15.6.2017, str. 15.

(10)

UL C 484, 24.12.2016, str. 1.

(11)

UL C 398, 22.12.2012, str. 1.

(12)

UL C 372, 20.12.2011, str. 1.

(13)

UL C 164, 8.5.2018, str. 24.

(14)

http://eskills-scale.eu/fileadmin/eskills_scale/all_final_deliverables/scale_digitalisation_report.pdf

(15)

Evropska komisija, Pregled izobraževanja in usposabljanja za leto 2017.

(16)

Evropska komisija, Women in the Digital Age, Luxembourg, 2018.

(17)

Evropska komisija, skupno poročilo o zaposlovanju za leto 2018.

(18)

Eurostat, 2016.

(19)

Delovni dokument služb Komisije z dne 9. oktobra 2008 o uporabi IKT v podporo inovacijam in vseživljenjskemu učenju za vse – poročilo o napredku (The use of ICT to support innovation and lifelong learning for all – A report on progress) (SEC(2008)2629).


OBRAZLOŽITEV

Tehnologija, ki se razvija hitreje kot kdaj koli prej, spreminja številne vidike našega življenja. To velja tudi za trg dela: z uvajanjem različnih tehnologij se spreminja večina poklicev v vseh gospodarskih panogah.

Zato se morajo naši izobraževalni sistemi ustrezno odzvati, če želimo izobraževati državljane, delavce, delodajalce in podjetnike prihodnosti.

Za opravljanje osnovnih administrativnih nalog in socialno interakcijo v vsakdanjem življenju je običajno potrebna osnovna raven digitalnih kompetenc. Avtomatizacija, robotizacija in digitalizacija bodo vplivale na obstoječa delovna mesta, pri čemer bodo nekatera morda izginila, vendar bodo ustvarjena nova. Gotovo je, da se bo z uvajanjem tehnologij v družbi in na delovnem mestu spremenila večina poklicev in vsakodnevnih opravil.

Zaradi vseh teh hitrih tehnoloških sprememb se izobraževalni sistemi težko prilagajajo, in sicer ne le v smislu uporabe tehnologije, temveč tudi v smislu izobraževanja o znanjih in spretnosti ter usposabljanja učiteljev in izvajalcev usposabljanja, ki jih za to potrebujemo.

Poročevalka zato meni, da je ta razvoj dogodkov priložnost za ponovni premislek o izobraževanju v digitalni dobi.

Zlasti poudarja naslednje:

I. Pridobivanje digitalnih znanj in spretnosti je tesno povezano s pristopom vseživljenjskega učenja.

Potrebno ni le za preobrazbo sistemov izobraževanja in usposabljanja na vseh ravneh za izpolnjevanje zahtev, temveč je nujno tudi za zagotavljanje priložnosti za izpopolnjevanje in prekvalifikacijo za pripadnike vseh starostnih skupin.

II. Šole so izhodišče za izobraževanje o digitalnih znanjih in spretnostih, pri čemer bi morali biti učitelji v središču preobrazbe.

Med državami članicami so velike razlike glede ravni digitalnih znanj in spretnosti. Izobraževanje o digitalnih znanjih in spretnostih se začne v šoli, vendar žal kljub pozivom in možnostim za financiranje na ravni EU nekatere šole sploh niso povezane. Poročevalka poudarja, da nezadostna povezljivost povzroča nezadostno izobraževanje o digitalnih znanjih in spretnostih.

III. Za digitalno preobrazbo ni dovolj le izobraževanje o digitalnih znanjih in spretnostih, temveč ima potencial, da preoblikuje metode poučevanja.

Žal se ta potencial ne izkorišča v celoti, saj je treba izobraževati tudi same učitelje. Poročevalka vztraja, da bi bilo treba za uspešno preobrazbo učiteljem zagotavljati ustrezno pomoč in jih usposabljati. Ker so učitelji že pod precejšnim pritiskom, usposabljanje ne bi smelo biti dodatna zadolžitev, ki bo njihovo delovno obremenitev še povečala.

IV. Potrebna je strategija na ravni Evropske unije.

Na ravni EU obstajajo številne pobude, kot so nedavni akcijski načrt za digitalno izobraževanje in več obetavnih, a manjših pobud (npr. evropski teden programiranja, koalicija za digitalne spretnosti in delovna mesta, pobude za medijsko pismenost). Vendar številne od njih izhajajo iz različnih generalnih direktoratov Evropske komisije. Pristop bi lahko bil učinkovitejši, če bi se različni oddelki bolje usklajevali in medsebojno sodelovali. Akcijski načrt bi bilo treba šteti za prvi korak k bolj krovni strategiji.

V. Razviti bi bilo treba usklajeno metodo za ocenjevanje digitalnih znanj in spretnosti.

Čeprav so na voljo orodja za ocenjevanje ravni digitalnih znanj in spretnosti, kot je okvir digitalnih kompetenc, pa so tovrstna orodja namenjena le samoocenjevanju. Poročevalka poziva k razvoju modula v okviru raziskave PISA, da se omogoči preizkušanje dejanske ravni digitalnih znanj in spretnosti. To bi zagotovilo vpogled v izobraževalne metode v državah članicah in širše po svetu ter omogočilo izmenjavo najboljših praks.

Digitalna preobrazba ponuja številne možnosti za izobraževanje in gospodarstvo, vendar je zanjo potreben ustrezen odziv politike. Brez takšnega odziva obstaja tveganje, da bo nastal nov socialni prepad.


MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (10.10.2018)

za Odbor za kulturo in izobraževanje

o izobraževanju v digitalni dobi: izzivi, priložnosti in pridobljene izkušnje za oblikovanje politike EU

(2018/2090(INI))

Pripravljavec mnenja: Tamás Deutsch

POBUDE

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za kulturo in izobraževanje kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja ključno vlogo vsem dostopnega izobraževanja, usposabljanja in prekvalifikacije, ki so najboljša naložba v prihodnost EU; poudarja, da je izobraževanje strateško pomembno za zaposljivost, rast, konkurenčnost, inovacije in socialno kohezijo; je trdno prepričan, da digitalna preobrazba močno vpliva na izobraževalne sisteme; poudarja, da so digitalne kompetence vse bolj pomembne za vsakega posameznika in bodo pripomogle k vzpostavljanju vključujoče družbe, prav tako pa poudarja, da bodo v prihodnosti digitalne veščine in podatkovna pismenost potrebne za skoraj vsa delovna mesta, storitve in vsakdanje dejavnosti;

2.  poudarja, da bi moral izobraževalni sistem v primeru hitre digitalne in družbene preobrazbe od zgodnjega otroštva in skozi vse življenje podpirati uravnotežen nabor spretnosti in kompetenc, ki spodbujajo odpornost posameznikov, kritično razmišljanje, blaginjo in inovacijski potencial; poudarja, da je treba nujno iskati sinergijo med ustreznimi digitalnimi in življenjskimi spretnostmi(1), pa tudi ključnimi kompetencami(2) (zlasti osebne, socialne in podjetniške spretnosti);

3.  pozdravlja sporočilo Komisije z dne 17. januarja 2018 o akcijskem načrtu za digitalno izobraževanje (COM(2018)0022) in predlog Komisije za vzpostavitev programa za digitalno Evropo, opozarja na pomen dokončanja enotnega digitalnega trga s polno uporabo novih tehnologij kot orodij za spodbujanje inovacij v evropskih izobraževalnih sistemih ter poudarja potrebo po učinkovitem razvoju digitalnih kompetenc; poudarja, da je poleg digitalne preobrazbe potrebna izobraževalna podpora, ki bo državljanom omogočila prehod na nove strokovne in družbene vloge; poudarja, da ima digitalizacija dvojen vpliv na izobraževalne sisteme: državljani bi morali biti pripravljeni na vseživljenjsko učenje v svetu, ki je vse bolj digitaliziran, poleg tega pa bi morala digitalna preobrazba potekati tudi v samih izobraževalnih sistemih, tako da bi bili izvajalci izobraževanja ustrezno usposobljeni;

4.  poudarja pomen izobraževanja za pomoč posameznikom pri učinkoviti uporabi informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT), pri pripravah za hitro prilagajanje spremembam, ki so posledica digitalizacije, ter za dejavno sodelovanje pri oblikovanju procesa digitalizacije; nadalje poudarja, da je zelo pomembna zadostna infrastruktura, ki zagotavlja kakovostno in dostopno povezljivost za vse državljane, in da bi bilo treba ob postavitvi te infrastrukture ponuditi ustrezno usposabljanje, da se zagotovi njena učinkovita uporaba; poudarja, da je treba odpraviti digitalni razkorak in zagotoviti digitalno dostopnost, in sicer z oblikovanjem naložbam prijaznega okolja in spodbujanjem digitalne infrastrukture, kot so visokozmogljiva širokopasovna omrežja; poudarja pomen instrumenta za povezovanje Evrope pri zagotavljanju fizične infrastrukture za visokozmogljiva širokopasovna omrežja; poudarja pomen večjega financiranja in naložb za doseganje strateških ciljev EU glede povezljivosti;

5.  poudarja ključno vlogo, ki jo bodo imela zelo visokozmogljiva širokopasovna omrežja, kibernetska varnost, blokovne verige in umetna inteligenca kot osnovna struktura prihodnjih programov izobraževanja in usposabljanja; poudarja pomen uvedbe učenja programiranja v vse šole, univerze in visoke šole ter spodbujanja šol k sodelovanju v evropskem tednu programiranja; poudarja, da je lahko učenje programiranja v pomoč pri preprečevanju prevar in lažnih novic prek spleta in družbenih omrežij ter poudarja, da morajo imeti dostop do teh programov osebe, ki morda ne morejo dostopati do njih prek izobraževalnih sistemov; poudarja pomen vseživljenjskega učenja za razvoj digitalnih spretnosti in orodij, potrebnih za podporo procesom, ki so povezani z umetno inteligenco in kibernetsko varnostjo; poudarja, da bi morali biti učni programi na področju kibernetske varnosti uvedeni v učne načrte za akademsko in poklicno usposabljanje; poziva k zadostnim naložbam v raziskave in inovacije, na primer v omrežja 5G, umetno inteligenco in kibernetsko varnost;

6.  poudarja, da je treba nujno razviti vse digitalne spretnosti, ki jih bodo posamezniki in podjetja potrebovali v vse bolj digitalnem gospodarstvu; poudarja vlogo, ki jo lahko imajo pri tem vozlišča za digitalne inovacije; poudarja pomen digitalnih kompetenc pri ocenjevanju zanesljivosti spletnih informacij; poudarja pomen oblikovanja posebnih načinov usposabljanja zaposlenih v malih in srednje velikih podjetjih (MSP), prekvalificiranja brezposelnih ter razvoja digitalnih vsebin in infrastrukture za usposabljanje, dostopnih vsem; poudarja, da je treba okrepiti povezave in aktiven dialog med izobraževanjem in zaposlovanjem ter priznava pomen spodbujanja vajeništva, ki temelji na učenju na delovnem mestu; ugotavlja, da bo digitalna preobrazba vplivala na odpravo nekaterih sedanjih delovnih mest in nastanek novih delovnih mest v prihodnosti; opozarja, da je treba mlade spodbujati k študiju informacijske in komunikacijske tehnologije ter študiju na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike; kot korak v tej smeri pozdravlja pobudo za prakso, imenovano Digitalna priložnost, in poudarja, da je treba vključiti in spodbujati enak dostop do digitalnih spretnosti in usposabljanja na tem področju za ženske in dekleta; poudarja, da bi bilo treba pripraviti priporočila za minimalno raven digitalnih kompetenc, ki bi jih morali učenci pridobiti med izobraževanjem, ter da bi morali biti v učne načrte vključeni zasebnost, varnost in osnovni zaščitni ukrepi za zaščito pred zlonamernimi dejavnostmi; poudarja, da je treba okrepiti podjetniške sposobnosti in podjetniški duh ter podpirati digitalno podjetništvo; poudarja vlogo Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo ter skupnosti znanja in inovacij pri združevanju podjetij, raziskav in izobraževanja v trikotnik znanja; poudarja pomen univerzitetnih inkubatorjev in meni, da je treba na evropskih univerzah razviti več programov inkubiranja, ki so povezani z univerzami;

7.  poudarja, da digitalna preobrazba na delovnem mestu vključuje spremembe in izzive prilagajanja za same človeške vire; zato poudarja pomen podpiranja usposabljanja in vseživljenjskega učenja, osredotočenega na razvoj digitalnih spretnosti v sinergiji z življenjskimi spretnostmi in ključnimi kompetencami, ki so bistvene za odpornost, krepitev moči in dobrobit delovne sile v prehodu;

8.  opozarja, da digitalna tehnologija in dostop do podatkov omogočata inovacije v izobraževanju; poudarja pomen odprtih podatkov kot izobraževalnega vira ter orodja za nadaljnji razvoj odprte znanosti.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

9.10.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

48

1

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Zigmantas Balčytis, Bendt Bendtsen, Jonathan Bullock, Jerzy Buzek, Reinhard Bütikofer, Angelo Ciocca, Edward Czesak, Jakop Dalunde, Christian Ehler, Fredrick Federley, Ashley Fox, Theresa Griffin, Igor Gräzin, András Gyürk, Hans-Olaf Henkel, Eva Kaili, Barbara Kappel, Krišjānis Kariņš, Seán Kelly, Jeppe Kofod, Jaromír Kohlíček, Peter Kurumbašev (Peter Kouroumbashev), Zdzisław Krasnodębski, Miapetra Kumpula-Natri, Christelle Lechevalier, Tilly Metz, Csaba Molnár, Nadine Morano, Dan Nica, Morten Helveg Petersen, Miroslav Poche, Carolina Punset, Julia Reda, Paul Rübig, Sven Schulze, Dario Tamburrano, Patrizia Toia, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Kathleen Van Brempt, Martina Werner, Lieve Wierinck, Flavio Zanonato, Carlos Zorrinho, Pilar del Castillo Vera

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Pilar Ayuso, Pervenche Berès, Tamás Deutsch, Jens Geier, Françoise Grossetête, Benedek Jávor, Werner Langen, Sofia Sakorafa

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

48

+

ALDE

Fredrick Federley, Igor Gräzin, Morten Helveg Petersen, Carolina Punset, Lieve Wierinck

ECR

Edward Czesak, Ashley Fox, Hans-Olaf Henkel, Zdzisław Krasnodębski

ENF

Angelo Ciocca, Barbara Kappel, Christelle Lechevalier

PPE

Pilar Ayuso, Bendt Bendtsen, Jerzy Buzek, Pilar del Castillo Vera, Tamás Deutsch, Christian Ehler, Françoise Grossetête, András Gyürk, Krišjānis Kariņš, Seán Kelly, Werner Langen, Nadine Morano, Paul Rübig, Sven Schulze, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev)

S&D

Zigmantas Balčytis, Pervenche Berès, Jens Geier, Theresa Griffin, Eva Kaili, Jeppe Kofod, Peter Kurumbašev (Peter Kouroumbashev), Miapetra Kumpula-Natri, Csaba Molnár, Dan Nica, Miroslav Poche, Patrizia Toia, Kathleen Van Brempt, Martina Werner, Flavio Zanonato, Carlos Zorrinho

VERTS/ALE

Reinhard Bütikofer, Jakop Dalunde, Benedek Jávor, Tilly Metz, Julia Reda

1

-

EFDD

Dario Tamburrano

3

0

EFDD

Jonathan Bullock

GUE/NGL

Jaromír Kohlíček, Sofia Sakorafa

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

(1)

Življenjske spretnosti Svetovna zdravstvena organizacija opredeljuje kot sposobnost prilagajanja in pozitivnega vedenja, ki posameznikom omogoča učinkovito obravnavanje zahtev in izzivov vsakdanjega življenja [...]. Glavne življenjske spretnosti so odločanje, reševanje problemov, ustvarjalno mišljenje, učinkovito komuniciranje, sposobnost medosebnih odnosov, samozavedanje, empatija, obvladovanje čustev, obvladovanje stresa.

(2)

Priporočilo Sveta o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje, sprejeto dne 22. maja 2018.


INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

20.11.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

26

0

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Isabella Adinolfi, Dominique Bilde, Nikolaos Hundis (Nikolaos Chountis), Silvia Costa, Mircea Diaconu, Damian Drăghici, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), María Teresa Giménez Barbat, Jorgos Gramatikakis (Giorgos Grammatikakis), Petra Kammerevert, Svetoslav Hristov Malinov, Rupert Matthews, Luigi Morgano, Yana Toom, Helga Trüpel, Sabine Verheyen, Julie Ward, Teodoros Zagorakis (Theodoros Zagorakis), Bogdan Andrzej Zdrojewski, Milan Zver

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Norbert Erdős, Santiago Fisas Ayxelà, Dietmar Köster, Emma McClarkin, Michel Reimon

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Nicola Danti, Tomáš Zdechovský


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

26

+

ALDE

Mircea Diaconu, María Teresa Giménez Barbat, Yana Toom

ECR

Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Emma McClarkin, Rupert Matthews

EFDD

Isabella Adinolfi

GUE/NGL

Nikolaos Hundis (Nikolaos Chountis)

PPE

Norbert Erdős, Santiago Fisas Ayxelà, Svetoslav Hristov Malinov, Sabine Verheyen, Teodoros Zagorakis (Theodoros Zagorakis), Tomáš Zdechovský, Bogdan Andrzej Zdrojewski, Milan Zver

S&D

Silvia Costa, Nicola Danti, Damian Drăghici, Jorgos Gramatikakis (Giorgos Grammatikakis), Petra Kammerevert, Dietmar Köster, Luigi Morgano, Julie Ward

VERTS/ALE

Michel Reimon, Helga Trüpel

0

-

 

 

1

0

ENF

Dominique Bilde

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 10. december 2018Pravno obvestilo