Postopek : 2018/0236(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0405/2018

Predložena besedila :

A8-0405/2018

Razprave :

PV 12/12/2018 - 28
CRE 12/12/2018 - 28

Glasovanja :

PV 13/12/2018 - 9.3
CRE 13/12/2018 - 9.3
Obrazložitev glasovanja
PV 17/04/2019 - 8.10
CRE 17/04/2019 - 8.10

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0520
P8_TA(2019)0402

POROČILO     ***I
PDF 1820kWORD 219k
27.11.2018
PE 625.427v03-00 A8-0405/2018

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi vesoljskega programa Unije in ustanovitvi Agencije Evropske unije za vesoljski program ter razveljavitvi uredb (EU) št. 912/2010, 1285/2013 in 377/2014 ter Sklepa št. 541/2014/EU

(COM(2018)0447 – C8-0258/2018 – 2018/0236(COD))

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

Poročevalec: Massimiliano Salini

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za proračun
 MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane
 MNENJE Odbora za promet in turizem
 MNENJE Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja
 POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi vesoljskega programa Unije in ustanovitvi Agencije Evropske unije za vesoljski program ter razveljavitvi uredb (EU) št. 912/2010, 1285/2013 in 377/2014 ter Sklepa št. 541/2014/EU

(COM(2018)0447 – C8-0258/2018 – 2018/0236(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0447),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 189(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0258/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za proračun, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za promet in turizem in Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A8-0405/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe    1

Osnutek zakonodajne resolucije

Navedba sklicevanja 5 a (novo)

Osnutek zakonodajne resolucije

Predlog spremembe

 

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. septembra 2016 z naslovom Povezljivost za konkurenčen enotni digitalni trg – evropski gigabitni družbi naproti (COM(2016)0587) in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu sporočilu (SWD(2016)0300),

Predlog spremembe    2

Osnutek zakonodajne resolucije

Navedba sklicevanja 5 b (novo)

Osnutek zakonodajne resolucije

Predlog spremembe

 

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. septembra 2016 z naslovom Akcijski načrt za 5G v Evropi (COM(2016)0588) in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu sporočilu (SWD(2016)0306),

Predlog spremembe    3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1)  Vesoljska tehnologija, podatki in storitve so postali nepogrešljivi v vsakdanjem življenju Evropejcev in imajo bistveno vlogo pri ohranjanju številnih strateških interesov. Vesoljska industrija Unije je že med najbolj konkurenčnimi na svetu. Vendar z vstopom novih akterjev in razvojem novih tehnologij prihaja do revolucionarnih sprememb tradicionalnih industrijskih modelov. Zato je bistveno, da Unija ostane vodilni mednarodni akter z obsežno svobodo delovanja na področju vesolja, da spodbuja znanstveni in tehnični napredek ter podpira konkurenčnost in inovacijsko zmogljivost vesoljske industrije v Uniji, zlasti malih in srednjih ter zagonskih in inovativnih podjetij.

(1)  Vesoljska tehnologija, podatki in storitve so postali nepogrešljivi v vsakdanjem življenju Evropejcev in imajo bistveno vlogo pri ohranjanju številnih strateških interesov. Vesoljska industrija Unije je že med najbolj konkurenčnimi na svetu. Vendar z vstopom novih akterjev in razvojem novih tehnologij prihaja do revolucionarnih sprememb tradicionalnih industrijskih modelov. Zato je bistveno, da Unija ostane vodilni mednarodni akter z obsežno svobodo delovanja na področju vesolja, da spodbuja znanstveni in tehnični napredek ter podpira konkurenčnost in inovacijsko zmogljivost vesoljske industrije v Uniji, zlasti malih in srednjih ter zagonskih in inovativnih podjetij. Hkrati pa je treba ustvariti ustrezne pogoje za zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev za podjetja, ki delujejo v vesoljskem sektorju.

Predlog spremembe    4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2)  Razvoj vesoljskega sektorja je bil vselej povezan z varnostjo. V številnih primerih so oprema, sestavni deli in instrumenti, ki se uporabljajo v vesoljskem sektorju, blago z dvojno rabo. Zato bi bilo treba izkoristiti možnosti, ki jih vesolje ponuja za varnost Unije in njenih držav članic.

(2)  Razvoj vesoljskega sektorja je bil vselej povezan z varnostjo. V številnih primerih so oprema, sestavni deli in instrumenti, ki se uporabljajo v vesoljskem sektorju, blago z dvojno rabo. Zato bi bilo treba izkoristiti možnosti, ki jih vesolje in neodvisen dostop do njega ponujata za varnost in neodvisnost Unije in njenih držav članic.

Predlog spremembe    5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3)  Unija že od konca 1990-ih razvija svoje vesoljske pobude in programe, in sicer skupno evropsko geostacionarno navigacijsko storitev (EGNOS), sistem Galileo in program Copernicus, ki se prilagajajo potrebam državljanov Unije in zahtevam javnih politik. Ne le, da bi bilo treba zagotoviti kontinuiteto teh pobud, ampak jih je treba še izboljšati, tako da bi ohranile korak z razvojem novih tehnologij ter spremembami na področju digitalnih ter informacijskih in komunikacijskih tehnologij, izpolnile nove potrebe uporabnikov in pomagale uresničevati cilje na prednostnih področjih politike, kot so podnebne spremembe, vključno s spremljanjem sprememb na Arktiki, varnost in obramba.

(3)  Unija že od konca 1990-ih razvija svoje vesoljske pobude in programe, in sicer skupno evropsko geostacionarno navigacijsko storitev (EGNOS), sistem Galileo in program Copernicus, ki se prilagajajo potrebam državljanov Unije in zahtevam javnih politik. Zagotoviti bi bilo treba kontinuiteto teh pobud ter njihovo uveljavljanje in uporabo, poleg jih je treba tudi izboljšati, tako da bi ohranile korak z razvojem novih tehnologij ter spremembami na področju digitalnih ter informacijskih in komunikacijskih tehnologij, izpolnile nove potrebe uporabnikov in pomagale uresničevati cilje na prednostnih področjih politike. Z vesoljskim programom bi bilo treba poleg tega spodbujati vesoljske storitve, da bodo lahko vse države članice in njihovi državljani v celoti izkoristili njegove prednosti.

Predlog spremembe    6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4)  Unija si mora zagotoviti svobodo delovanja in samostojnost pri dostopu do vesolja in ga biti sposobna varno uporabljati. Zato je bistveno, da ohranja avtonomen, zanesljiv in stroškovno učinkovit dostop do vesolja, zlasti z vidika ključne infrastrukture in tehnologije, javne varnosti ter varnosti Unije in njenih držav članic. Komisija bi zato morala imeti možnost, da v skladu z določbami člena 189(2) Pogodbe združi izstrelitvene storitve na evropski ravni, in sicer tako za lastne potrebe kot tudi za potrebe drugih subjektov, vključno z državami članicami. Bistveno je tudi, da ima Unija še naprej sodobne, učinkovite in prilagodljive izstrelitvene infrastrukturne zmogljivosti. Poleg ukrepov, ki so jih sprejele države članice in Evropska vesoljska agencija, bi morala Komisija razmisliti o načinih zagotavljanja podpore za take zmogljivosti. Zlasti kadar je treba zemeljsko infrastrukturo za dostop do vesolja, ki je potrebna za izvajanje izstrelitev v skladu s potrebami vesoljskega programa, vzdrževati ali posodobiti in kadar je ugotovljena jasna dodana vrednost za EU, bi bilo treba omogočiti, da se take prilagoditve v okviru programa delno financirajo v skladu s finančno uredbo, da se doseže večja stroškovna učinkovitost vesoljskega programa.

(4)  Unija si mora zagotoviti svobodo delovanja in samostojnost pri dostopu do vesolja in ga biti sposobna varno uporabljati. Zato je bistveno, da ohranja avtonomen, zanesljiv in stroškovno učinkovit dostop do vesolja, vključno z alternativnimi izstrelitvenimi tehnologijami in inovativnimi sistemi ali storitvami, zlasti z vidika ključne infrastrukture in tehnologije, javne varnosti ter varnosti Unije in njenih držav članic. Komisija bi zato morala imeti možnost, da v skladu z določbami člena 189(2) Pogodbe združi izstrelitvene storitve na evropski ravni, in sicer tako za lastne potrebe kot tudi za potrebe drugih subjektov, vključno z državami članicami. Bistveno je tudi, da ima Unija še naprej sodobne, učinkovite in prilagodljive izstrelitvene infrastrukturne zmogljivosti. Poleg ukrepov, ki so jih sprejele države članice in Evropska vesoljska agencija, bi morala Komisija razmisliti o načinih zagotavljanja podpore za take zmogljivosti. Zlasti kadar je treba zemeljsko infrastrukturo za dostop do vesolja, ki je potrebna za izvajanje izstrelitev v skladu s potrebami vesoljskega programa, vzdrževati ali posodobiti in kadar je ugotovljena jasna dodana vrednost za EU, bi bilo treba omogočiti, da se take prilagoditve v okviru programa delno financirajo v skladu s finančno uredbo, da se doseže večja stroškovna učinkovitost vesoljskega programa.

Predlog spremembe    7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5)  Za krepitev konkurenčnosti vesoljske industrije Unije in pridobitev zmogljivosti za oblikovanje, gradnjo in delovanje lastnih sistemov bi Unija morala podpirati izgradnjo, rast in razvoj celotne vesoljske industrije. Na evropski, regionalni in nacionalni ravni bi bilo treba podpirati tudi oblikovanje do podjetništva in inovacij prijaznega modela, in sicer z vzpostavitvijo vozlišč vesoljskih dejavnosti, ki bodo združevala vesoljski, digitalni in uporabniški sektor. Unija bi morala spodbujati širitev vesoljskih družb s sedežem v Uniji, da bi jim pomagala uspeti, vključno s podpiranjem njihovega dostopa do financiranja tveganih naložb ob upoštevanju tega, da v Uniji ni dovolj možnosti za ustrezen dostop do zasebnega kapitala za zagonska podjetja, in z vzpostavljanjem inovacijskih partnerstev (pristop prve pogodbe).

(5)  Za krepitev konkurenčnosti vesoljske industrije Unije in pridobitev zmogljivosti za oblikovanje, gradnjo in delovanje lastnih sistemov bi Unija morala podpirati izgradnjo, rast in razvoj celotne vesoljske industrije. Na evropski, regionalni in nacionalni ravni bi bilo treba podpirati tudi oblikovanje do podjetništva in inovacij prijaznega modela, in sicer s pobudami, kot so vozlišča vesoljskih dejavnosti, ki bodo združevala vesoljski, digitalni in uporabniški sektor. Vozlišča vesoljskih dejavnosti bi morala sodelovati z vozlišči za digitalne inovacije, da bi spodbujali podjetništvo ter znanja in spretnosti. Unija bi morala spodbujati ustvarjanje in širitev vesoljskih družb s sedežem v Uniji, da bi jim pomagala uspeti, vključno s podpiranjem njihovega dostopa do financiranja tveganih naložb ob upoštevanju tega, da v Uniji ni dovolj možnosti za ustrezen dostop do zasebnega kapitala za zagonska podjetja, in z vzpostavljanjem inovacijskih partnerstev (pristop prve pogodbe).

Predlog spremembe    8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6)  Vesoljski program Unije (v nadaljnjem besedilu: vesoljski program) ima zaradi svoje pokritosti in potenciala za reševanje globalnih izzivov močno mednarodno razsežnost. Komisiji bi bilo zato treba omogočiti, da v imenu Unije vodi in usklajuje dejavnosti na mednarodni ravni, zlasti za zagovarjanje interesov Unije in njenih držav članic v mednarodnih forumih, med drugim na področju frekvenc, za spodbujanje tehnologije in industrije Unije ter sodelovanja na področju usposabljanja, ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi vzajemnosti pravic in obveznosti strank. Zlasti je pomembno, da Komisija zastopa Unijo v organih programa Cospas-Sarsat ali v ustreznih sektorskih organih ZN, vključno z Organizacijo ZN za prehrano in kmetijstvo in Svetovno meteorološko organizacijo.

(6)  Vesoljski program Unije (v nadaljnjem besedilu: vesoljski program) ima zaradi svoje pokritosti in potenciala za reševanje globalnih izzivov močno mednarodno razsežnost. Komisiji bi bilo zato treba omogočiti, da v imenu Unije vodi in usklajuje dejavnosti na mednarodni ravni, zlasti za zagovarjanje interesov Unije in njenih držav članic v mednarodnih forumih, med drugim na področju frekvenc. Komisija bi morala okrepiti gospodarsko diplomacijo za spodbujanje tehnologije in industrije Unije ter sodelovanja na področju usposabljanja, ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi vzajemnosti pravic in obveznosti strank ter lojalne konkurence na mednarodni ravni. Zlasti je pomembno, da Komisija zastopa Unijo v organih programa Cospas-Sarsat ali v ustreznih sektorskih organih OZN, vključno z Organizacijo OZN za prehrano in kmetijstvo in Svetovno meteorološko organizacijo.

Predlog spremembe    9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7)  Komisija bi morala skupaj z državami članicami in visokim predstavnikom spodbujati odgovorno ravnanje v vesolju ter preučiti možnost pristopa k ustreznim konvencijam ZN.

(7)  Komisija bi morala skupaj z državami članicami in visoko predstavnico spodbujati odgovorno ravnanje v vesolju, zlasti tako da bi poiskali rešitve za širjenje vesoljskih odpadkov, ter preučiti možnost pristopa k ustreznim konvencijam OZN , vključno s Pogodbo o načelih, ki urejajo dejavnosti držav pri raziskovanju in rabi vesolja, vključno z Luno in drugimi nebesnimi telesi (Pogodba o vesolju).

Predlog spremembe    10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8)  Vesoljski program ima podobne cilje kot drugi programi Unije, zlasti Obzorje Evropa, sklad InvestEU, evropski obrambni sklad ter skladi iz Uredbe (EU) [uredba o skupnih določbah]. Zato bi bilo treba predvideti kumulativno financiranje iz teh programov, pod pogojem, da zajemajo iste stroškovne postavke, zlasti prek ureditev za dodatno financiranje iz programov Unije, kadar načini upravljanja, in sicer zaporedno, izmenično ali s kombinacijo skladov, vključno s skupnim financiranjem ukrepov, omogočajo inovacijska partnerstva in mehanizme mešanega financiranja. Komisija bi zato med izvajanjem vesoljskega programa morala spodbujati sinergije z drugimi povezanimi programi Unije, kar bi, kjer je to mogoče, omogočilo dostop do financiranja tveganih naložb, inovacijska partnerstva, kumulativno financiranje in mehanizme mešanega financiranja.

(8)  Vesoljski program ima podobne cilje kot drugi programi Unije, zlasti Obzorje Evropa, sklad InvestEU, evropski obrambni sklad ter skladi iz Uredbe (EU) [uredba o skupnih določbah]. Zato bi bilo treba predvideti kumulativno financiranje iz teh programov, pod pogojem, da krijejo iste stroške, zlasti prek ureditev za dodatno financiranje iz programov Unije, kadar načini upravljanja, in sicer zaporedno, izmenično ali s kombinacijo skladov, vključno s skupnim financiranjem ukrepov, omogočajo inovacijska partnerstva in mehanizme mešanega financiranja. Komisija bi zato med izvajanjem vesoljskega programa morala spodbujati sinergije z drugimi povezanimi programi Unije, kar bi, kjer je to mogoče, omogočilo dostop do financiranja tveganih naložb, inovacijska partnerstva, kumulativno financiranje in mehanizme mešanega financiranja. Zagotoviti je treba kontinuiteto med rešitvami, razvitimi v okviru programa Obzorje Evropa in drugih programov Unije, ter komponentami vesoljskega programa.

Predlog spremembe    11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(10a)  V vesoljskem sektorju Unije je zaposlenih približno 200 000 strokovnjakov. Zato je bistvenega pomena, da se najsodobnejša infrastruktura tega sektorja še naprej razvija in tako spodbuja gospodarske dejavnosti, ki so višje in nižje v prodajni verigi. Vesoljski program bi moral za zagotavljanje konkurenčnosti evropske vesoljske industrije v prihodnosti podpirati razvoj naprednih znanj in spretnosti na področjih, povezanih z vesoljem, in podpirati dejavnosti izobraževanja in usposabljanja, pri čemer bi moral biti poseben poudarek na dekletih in ženskah, da bi v celoti izkoristili potencial državljanov Unije na tem področju.

Predlog spremembe    12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(13a)  Vesoljski program bi moral izkoristiti sinergije med vesoljskim in prometnim sektorjem, saj ima vesoljska tehnologija strateško vlogo pri zagotavljanju pametnejšega, učinkovitejšega in varnejšega ter bolj trajnostnega in povezanega kopenskega, pomorskega, zračnega in vesoljskega prometa, hkrati pa se bo z rastočim, inovativnim prometnim sektorjem povečalo povpraševanje po inovativni in najsodobnejši vesoljski tehnologiji.

Predlog spremembe    13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14)  Vse prihodke, ustvarjene z vesoljskim programom, bi morala prejeti Unija, da bi se delno izravnale njene že izvedene naložbe, in takšni prihodki bi se morali uporabiti za podporo ciljev vesoljskega programa. Iz istega razloga bi moralo biti mogoče v pogodbah, sklenjenih s subjekti iz zasebnega sektorja, določiti mehanizem za delitev prihodkov.

(14)  Prihodke, ustvarjene s komponentami vesoljskega programa, bi morala prejeti Unija, da bi se delno izravnale njene že izvedene naložbe, in takšni prihodki bi se morali uporabiti za podporo uresničevanja ciljev vesoljskega programa. Iz istega razloga bi moralo biti mogoče v pogodbah, sklenjenih s subjekti iz zasebnega sektorja, določiti mehanizem za delitev prihodkov.

Predlog spremembe    14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16)  Vesoljski program temelji na kompleksnih in nenehno spreminjajočih se tehnologijah. To ustvarja negotovosti in tveganja pri javnih naročilih, oddanih v okviru vesoljskega programa, če takšna javna naročila vključujejo dolgoročne zaveze v zvezi z opremo ali storitvami. Zato se poleg pravil, določenih v finančni uredbi, zahtevajo posebni ukrepi v zvezi z javnimi naročili. Iz tega razloga bi morala obstajati možnost, da se naročilo odda v obliki javnega naročila s pogojnimi deli, pod določenimi pogoji uvede dopolnilo k pogodbi v okviru uspešnosti njenega izvajanja ali določi najmanjša stopnja oddaje naročil podizvajalcem. Zaradi tehnoloških negotovosti, značilnih za komponente vesoljskega programa, cen javnih naročil ni mogoče vedno natančno oceniti, zato bi morala obstajati možnost, da se pogodbe sklenejo brez določitve fiksnih in dokončnih cen ter da se vanje vključijo določbe o varovanju finančnih interesov Unije.

(16)  Vesoljski program temelji na kompleksnih in nenehno spreminjajočih se tehnologijah. To ustvarja negotovosti in tveganja pri javnih naročilih, oddanih v okviru vesoljskega programa, če takšna javna naročila vključujejo dolgoročne zaveze v zvezi z opremo ali storitvami. Zato se poleg pravil, določenih v finančni uredbi, zahtevajo posebni ukrepi v zvezi z javnimi naročili. Iz tega razloga bi morala obstajati možnost, da se naročilo odda v obliki javnega naročila s pogojnimi deli, pod določenimi pogoji uvede dopolnilo k pogodbi v okviru uspešnosti njenega izvajanja ali določi najmanjša stopnja oddaje naročil podizvajalcem, zlasti malim, srednjim in zagonskim podjetjem. Zaradi tehnoloških negotovosti, značilnih za komponente vesoljskega programa, cen javnih naročil ni mogoče vedno natančno oceniti, zato bi morala obstajati možnost, da se pogodbe sklenejo brez določitve fiksnih in dokončnih cen ter da se vanje vključijo določbe o varovanju finančnih interesov Unije.

Predlog spremembe    15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 25

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(25)  Za dobro javno upravljanje vesoljskega programa je potrebna stroga porazdelitev odgovornosti in nalog med različne udeležene subjekte, da bi se izognili podvajanju ter zmanjšale prekoračitve stroškov in zamude.

(25)  Za dobro javno upravljanje vesoljskega programa je potrebna stroga porazdelitev odgovornosti in nalog med različne udeležene subjekte, da bi se izognili podvajanju ter zmanjšale prekoračitve stroškov in zamude, poleg tega pa bi si bilo treba prizadevati za dajanje prednosti uporabi obstoječe evropske infrastrukture ter razvoju evropskega strokovnega in industrijskega sektorja.

Predlog spremembe    16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 25 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(25a)  Vesoljski programi so uporabniško usmerjeni, zato morajo biti predstavniki uporabnikov za njihovo izvajanje in razvoj stalno in učinkovito vključeni.

Predlog spremembe    17

Predlog uredbe

Uvodna izjava 26

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(26)  Države članice so na področju vesolja dejavne že dolgo. Imajo sisteme, infrastrukturo, nacionalne agencije in organe, povezane z vesoljem. Zato lahko pomembno prispevajo k vesoljskemu programu, zlasti k njegovemu izvajanju, in bi bilo treba zahtevati, da v celoti sodelujejo z Unijo pri spodbujanju storitev in aplikacij vesoljskega programa. Komisija bi morala imeti možnost, da mobilizira sredstva, ki so na voljo državam članicam, ter da neregulativne naloge v okviru izvajanja vesoljskega programa zaupa državam članicam in jih zaprosi za pomoč. Poleg tega bi morale zadevne države članice sprejeti vse potrebne ukrepe za zaščito zemeljskih postaj na svojem ozemlju. Države članice in Komisija bi morale tudi sodelovati med seboj ter z ustreznimi mednarodnimi in regulativnimi organi, da bi zagotovile, da so frekvence, potrebne za vesoljski program, na voljo in zaščitene, kar bo omogočilo nemoten razvoj in izvajanje aplikacij na podlagi storitev, ki so na voljo, v skladu s Sklepom št. 243/2012/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o vzpostavitvi večletnega programa politike radijskega spektra15.

(26)  Države članice so na področju vesolja dejavne že dolgo. Imajo sisteme, infrastrukturo, nacionalne agencije in organe, povezane z vesoljem. Zato lahko pomembno prispevajo k vesoljskemu programu, zlasti k njegovemu izvajanju, in bi bilo treba zahtevati, da v celoti sodelujejo z Unijo pri spodbujanju storitev in aplikacij vesoljskega programa. Komisija bi morala imeti možnost, da mobilizira sredstva, ki so na voljo državam članicam, ter da neregulativne naloge v okviru izvajanja vesoljskega programa zaupa državam članicam in jih zaprosi za pomoč. Poleg tega bi morale zadevne države članice sprejeti vse potrebne ukrepe za zaščito zemeljskih postaj na svojem ozemlju. Države članice in Komisija bi morale tudi sodelovati med seboj ter z ustreznimi mednarodnimi in regulativnimi organi, da bi zagotovile, da so frekvence, potrebne za vesoljski program, na voljo in ustrezno zaščitene, kar bo omogočilo nemoten razvoj in izvajanje aplikacij na podlagi storitev, ki so na voljo, v skladu s Sklepom št. 243/2012/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o vzpostavitvi večletnega programa politike radijskega spektra15.

__________________

__________________

15 Sklep št. 243/2012/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o vzpostavitvi večletnega programa politike radijskega spektra (UL L 81, 21.3.2012, str. 7).

15 Sklep št. 243/2012/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o vzpostavitvi večletnega programa politike radijskega spektra (UL L 81, 21.3.2012, str. 7).

Predlog spremembe    18

Predlog uredbe

Uvodna izjava 27

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(27)  Komisija je kot zagovornica splošnega interesa Unije zadolžena za izvedbo vesoljskega programa ter mora prevzeti splošno odgovornost zanj in spodbujati njegovo uporabo. Za kar najboljši izkoristek virov in pristojnosti različnih zainteresiranih strani bi morala Komisija imeti možnost, da prenese nekatere naloge. Poleg tega je Komisija v najboljšem položaju, da določi glavne tehnične in operativne specifikacije, potrebne za izvedbo sistemov in razvoj storitev.

(27)  Komisija je kot zagovornica splošnega interesa Unije zadolžena za nadzor nad izvajanjem vesoljskega programa ter mora prevzeti splošno odgovornost zanj in spodbujati njegovo uporabo. Za kar najboljši izkoristek virov in pristojnosti različnih zainteresiranih strani bi morala Komisija imeti možnost, da prenese nekatere naloge. Poleg tega je Komisija v najboljšem položaju, da določi glavne zahteve, potrebne za izvedbo sistemov in razvoj storitev.

Predlog spremembe    19

Predlog uredbe

Uvodna izjava 28

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(28)  Poslanstvo Agencije Evropske unije za vesoljski program (v nadaljnjem besedilu: Agencija), ki bo nadomestila in nasledila Agencijo za evropski GNSS, ustanovljeno z Uredbo (EU) št. 912/2010, je prispevati k vesoljskemu programu, zlasti na področju varnosti. Nekatere naloge, povezane z varnostjo in promocijo vesoljskega programa, bi bilo zato treba dodeliti Agenciji. V zvezi z varnostjo in glede na izkušnje na tem področju bi morala biti Agencija odgovorna za naloge varnostne akreditacije za vse ukrepe Unije v vesoljskem sektorju. Poleg tega bi morala opravljati naloge, ki ji jih Komisija prenese na podlagi enega ali več sporazumov o prispevkih, ki zajemajo različne druge posebne naloge, povezane z vesoljskim programom.

(28)  Poslanstvo Agencije Evropske unije za vesoljski program (v nadaljnjem besedilu: Agencija), ki bo nadomestila in nasledila Agencijo za evropski GNSS, ustanovljeno z Uredbo (EU) št. 912/2010, je prispevati k vesoljskemu programu, zlasti na področju varnosti, kibernetske varnosti in promocije storitev in sektorja nižje v prodajni verigi. Naloge, povezane s temi področji, bi bilo zato treba dodeliti Agenciji. V zvezi z varnostjo in glede na izkušnje na tem področju bi morala biti Agencija odgovorna za naloge varnostne akreditacije za vse ukrepe Unije v vesoljskem sektorju. Na podlagi pozitivnih dosedanjih dosežkov pri spodbujanju uporabe programov Galileo in EGNOS pri uporabnikih in njune uveljavitve na trgu ter da bi se programi promovirali kot paket, bi bilo treba Agencijo zadolžiti tudi za promocijo in trženje programa Copernicus. Poleg tega bi morala opravljati naloge, ki ji jih Komisija prenese na podlagi enega ali več sporazumov o prispevkih, ki zajemajo različne druge posebne naloge, povezane z vesoljskim programom.

Predlog spremembe    20

Predlog uredbe

Uvodna izjava 29

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(29)  Evropska vesoljska agencija je mednarodna organizacija z obsežnim strokovnim znanjem na področju vesolja, ki je leta 2004 z Evropsko skupnostjo sklenila okvirni sporazum. Zato je pomembna partnerica pri izvajanju vesoljskega programa, s katero bi bilo treba vzpostaviti ustrezne odnose. V zvezi s tem in v skladu s finančno uredbo je pomembno, da se sklene sporazum o okvirnem finančnem partnerstvu z Evropsko vesoljsko agencijo, ki bi urejal vse finančne odnose med Komisijo, Agencijo in Evropsko vesoljsko agencijo in zagotovil njihovo usklajenost ter bi bil skladen z okvirnim sporazumom z Evropsko vesoljsko agencijo, zlasti členom 5 navedenega sporazuma. Ker pa Evropska vesoljska agencija ni organ Unije in se zanj ne uporablja pravo Unije, je za zaščito interesov Unije in njenih držav članic bistveno, da bi bil tak sporazum pogojen s sprejetjem ustreznih operativnih predpisov v Evropski vesoljski agenciji. Sporazum bi moral vsebovati tudi vse določbe, potrebne za zaščito finančnih interesov Unije.

(29)  Evropska vesoljska agencija je mednarodna organizacija z obsežnim strokovnim znanjem na področju vesolja, ki je leta 2004 z Evropsko skupnostjo sklenila okvirni sporazum. Zato je pomembna partnerica pri izvajanju vesoljskega programa, s katero bi bilo treba vzpostaviti ustrezne odnose. V zvezi s tem in v skladu s finančno uredbo je pomembno, da se sklene sporazum o okvirnem finančnem partnerstvu z Evropsko vesoljsko agencijo, ki bi urejal vse finančne odnose med Komisijo, Agencijo in Evropsko vesoljsko agencijo in zagotovil njihovo usklajenost ter bi bil skladen z okvirnim sporazumom z Evropsko vesoljsko agencijo, zlasti členom 5 navedenega sporazuma. Ker Evropska vesoljska agencija ni organ Unije in se zanj ne uporablja pravo Unije, je za zaščito interesov Unije in njenih držav članic bistveno, da tak sporazum vsebuje ustrezne zahteve glede operativnih predpisov Evropske vesoljske agencije. Sporazum bi moral vsebovati tudi vse določbe, potrebne za zaščito finančnih interesov Unije.

Predlog spremembe    21

Predlog uredbe

Uvodna izjava 31

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(31)  Za strukturno vključitev zastopanosti uporabnikov v upravljanju GOVSATCOM in za združevanje potreb in zahtev uporabnikov prek nacionalnih in civilno-vojaških razmejitev bi morali relevantni subjekti Unije s tesnimi stiki z uporabniki, kot so Evropska obrambna agencija, Evropska agencija za mejno in obalno stražo, Evropska agencija za pomorsko varnost, Evropska agencija za nadzor ribištva, Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, vojaška/civilna zmogljivost za načrtovanje in izvajanje operacij ter Center za usklajevanje nujnega odziva, imeti usklajevalne vloge za posamezne skupine uporabnikov. Na združeni ravni bi morali Agencija in Evropska obrambna agencija zastopati skupnosti civilnih oziroma vojaških uporabnikov ter imeti možnost spremljati operativno uporabo, povpraševanje, skladnost z zahtevami ter spreminjajoče se potrebe in zahteve.

(31)  Za strukturno vključitev zastopanosti uporabnikov v upravljanju GOVSATCOM in za združevanje potreb in zahtev uporabnikov prek nacionalnih razmejitev bi morali relevantni subjekti Unije s tesnimi stiki z uporabniki, kot so Evropska agencija za mejno in obalno stražo, Evropska agencija za pomorsko varnost, Evropska agencija za nadzor ribištva, Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, civilna zmogljivost za načrtovanje in izvajanje operacij ter Center za usklajevanje nujnega odziva, imeti usklajevalne vloge za posamezne skupine uporabnikov. Na združeni ravni bi morala Agencija zastopati skupnost uporabnikov ter imeti možnost spremljati operativno uporabo, povpraševanje, skladnost z zahtevami ter spreminjajoče se potrebe in zahteve.

Predlog spremembe    22

Predlog uredbe

Uvodna izjava 36

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(36)  Za zagotovitev varnega kroženja informacij bi bilo treba določiti ustrezna pravila, da se zagotovi enakovrednost varnostnih pravil za različne javne in zasebne subjekte ter fizične osebe, ki so udeležene pri izvajanju vesoljskega programa.

(36)  Za zagotovitev varnega kroženja informacij bi bilo treba določiti ustrezna pravila, da se zagotovi enakovrednost varnostnih pravil za različne javne in zasebne subjekte ter fizične osebe, ki so udeležene pri izvajanju vesoljskega programa, in sicer tako da se bo vzpostavilo več ravni dostopa do informacij in zagotovilo, da bo dostop do informacij pri tem varen.

Predlog spremembe    23

Predlog uredbe

Uvodna izjava 36 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(36a)  Kibernetska varnost evropske zemeljske in vesoljske infrastrukture je bistvena za zagotavljanje neprekinjenega delovanja sistemov in za to, da lahko naloge dejansko neprekinjeno izvajajo in zagotavljajo potrebne storitve.

Predlog spremembe    24

Predlog uredbe

Uvodna izjava 38

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(38)  Vse več ključnih gospodarskih sektorjev, zlasti promet, telekomunikacije, kmetijstvo in energetika, vedno bolj uporablja satelitske navigacijske sisteme, vse več pa je tudi sinergij z dejavnostmi, povezanimi z varnostjo in obrambo Unije in njenih držav članic. Popoln nadzor nad satelitsko navigacijo bi zato moral zagotavljati tehnološko neodvisnost Unije, dolgoročno vključno z elementi za sestavne dele infrastrukturne opreme, in zagotoviti tudi njeno strateško avtonomnost.

(38)  Satelitski navigacijski sistemi se uporabljajo v vse več ključnih gospodarskih sektorjih, zlasti v prometu, telekomunikacijah, kmetijstvu in energetiki. Satelitska navigacija je pomembna tudi za varnost Unije in njenih držav članic. Popoln nadzor nad satelitsko navigacijo bi zato moral zagotavljati tehnološko neodvisnost Unije, dolgoročno vključno z elementi za sestavne dele infrastrukturne opreme, in zagotoviti tudi njeno strateško avtonomnost.

Predlog spremembe    25

Predlog uredbe

Uvodna izjava 40

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(40)  Cilj programa EGNOS je izboljšati kakovost odprtih signalov, ki jih oddajajo obstoječi globalni satelitski navigacijski sistemi, zlasti tistih, ki jih oddaja sistem Galileo. Storitve, ki jih zagotavlja EGNOS, bi morale predvsem pokrivati ozemlja držav članic z zemljepisno lego v Evropi, za ta namen pa tudi Azore, Kanarske otoke in Madeiro, s ciljem, da se taka ozemeljska pokritost zagotovi do konca leta 2025. Kolikor je to tehnično izvedljivo in kar zadeva varovanje življenj, bi se geografska pokritost storitev EGNOS na podlagi mednarodnih sporazumov lahko razširila tudi na druge svetovne regije. Brez poseganja v Uredbo [2018/XXXX] [uredba o agenciji EASA] in v potrebno spremljanje kakovosti storitev Galileo za namene letalstva bi bilo treba opozoriti, da so kljub temu, da se signali, ki jih oddaja Galileo, lahko učinkovito uporabljajo za lažje določanje položaja zrakoplovov, lahko v storitve upravljanja zračnega prometa (ATM) in navigacijske službe zračnega prometa (ANS) vključeni samo lokalni ali regionalni sistemi za dopolnjevanje, kot je EGNOS v Evropi.

(40)  Cilj programa EGNOS je izboljšati kakovost odprtih signalov, ki jih oddajajo obstoječi globalni satelitski navigacijski sistemi, zlasti tistih, ki jih oddaja sistem Galileo. Storitve, ki jih zagotavlja EGNOS, bi morale predvsem pokrivati ozemlja držav članic z zemljepisno lego v Evropi, za ta namen pa tudi Azore, Kanarske otoke in Madeiro, s ciljem, da se taka ozemeljska pokritost zagotovi do konca leta 2025. Kolikor je to tehnično izvedljivo in kar zadeva varovanje življenj, bi se geografska pokritost storitev EGNOS na podlagi mednarodnih sporazumov lahko razširila tudi na druge svetovne regije. Brez poseganja v Uredbo 2018/1139 Evropskega parlamenta in Sveta1a in v potrebno spremljanje kakovosti storitev Galileo in varnostne uspešnosti za namene letalstva bi bilo treba opozoriti, da so kljub temu, da se signali, ki jih oddaja Galileo, lahko učinkovito uporabljajo za lažje določanje položaja zrakoplovov, lahko v storitve upravljanja zračnega prometa (ATM) in navigacijske službe zračnega prometa (ANS) vključeni samo lokalni ali regionalni sistemi za dopolnjevanje, kot je EGNOS v Evropi.

 

_________________

 

1a Uredba (EU) 2018/1139 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2018 o skupnih pravilih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Agencije Evropske unije za varnost v letalstvu ter spremembi uredb (ES) št. 2111/2005, (ES) št. 1008/2008, (EU) št. 996/2010, (EU) št. 376/2014 ter direktiv 2014/30/EU in 2014/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi uredb (ES) št. 552/2004 in (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (EGS) št. 3922/91 (UL L 212, 22.8.2018, str. 1).

Predlog spremembe    26

Predlog uredbe

Uvodna izjava 40 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(40a)  EGNOS je lahko v podporo preciznemu kmetijstvu in evropskim kmetom pomaga zmanjšati količino odpadkov in pretirano uporabo gnojil in herbicidov ter optimizirati donos pridelkov. „Skupnost uporabnikov“ Egnosa je sicer že velika, a je število kmetijskih strojev, ki so združljivi z navigacijsko tehnologijo, bolj omejeno. S tem problem se je treba spoprijeti.

Predlog spremembe    27

Predlog uredbe

Uvodna izjava 41

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(41)  Nujno je treba zagotoviti kontinuiteto, trajnost in prihodnjo razpoložljivost storitev, ki jih zagotavljata Galileo in EGNOS. V spreminjajočem se okolju in na hitro razvijajočem se trgu je treba tudi zagotoviti njihov nadaljnji razvoj ter pripraviti nove generacije teh sistemov.

(41)  Nujno je treba zagotoviti kontinuiteto, trajnost, varnost, zanesljivost, točnost in prihodnjo razpoložljivost storitev, ki jih zagotavljata Galileo in EGNOS. V spreminjajočem se okolju in na hitro razvijajočem se trgu je treba tudi zagotoviti njihov nadaljnji razvoj ter pripraviti nove generacije teh sistemov.

Predlog spremembe    28

Predlog uredbe

Uvodna izjava 44 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(44a)   Pristojni organi bi morali oblikovati skupne standarde in skupno certificiranje na mednarodni ravni, da bi tako spodbudili uporabo storitev, ki jih zagotavljata Galileo in EGNOS, ter podprli storitve nižje v prodajni verigi, zlasti v prometnem sektorju. 

Predlog spremembe    29

Predlog uredbe

Uvodna izjava 45

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(45)  Glede na pomembnost zemeljske infrastrukture za Galileo in EGNOS in njenega vpliva na njuno varnost bi morala lokacijo te infrastrukture določiti Komisija. Zemeljska infrastruktura navedenih sistemov bi se morala tudi v prihodnje uvajati po odprtem in preglednem postopku.

črtano

Predlog spremembe    30

Predlog uredbe

Uvodna izjava 46

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(46)  Da bi kar najbolj povečali družbeno-gospodarske koristi sistemov Galileo in EGNOS, zlasti na področju varnosti, bi bilo treba spodbujati uporabo storitev, ki jih zagotavljata EGNOS in Galileo, v drugih politikah Unije, kadar je to upravičeno in koristno.

(46)  Da bi kar najbolj povečali družbeno-gospodarske koristi sistemov Galileo in EGNOS, zlasti na področju varnosti, bi morala biti uporaba storitev, ki jih zagotavljata EGNOS in Galileo, vključena v druge politike Unije, kadar je to mogoče. Tudi ukrepi za spodbujanje uporabe teh storitev v vseh državah članicah so pomembna etapa procesa.

Predlog spremembe    31

Predlog uredbe

Uvodna izjava 47

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(47)  Program Copernicus bi moral zagotoviti avtonomen dostop do okoljskega znanja in ključnih tehnologij za opazovanje Zemlje in geoinformacijske storitve, s čimer bi Uniji omogočil neodvisno sprejemanje odločitev in ukrepov, med drugim na področjih okolja, podnebnih sprememb, civilne zaščite, varnosti in digitalnega gospodarstva.

(47)  Program Copernicus bi moral zagotoviti avtonomen dostop do okoljskega znanja in ključnih tehnologij za opazovanje Zemlje in geoinformacijske storitve, s čimer bi Uniji omogočil neodvisno sprejemanje odločitev in ukrepov, med drugim na področjih okolja (vključno s kmetijstvom, biotsko raznovrstnostjo, rabo tal, gozdarstvom, razvojem podeželja in ribištvom), podnebnih sprememb, območij kulturne dediščine, civilne zaščite, varnosti (vključno z infrastrukturo) in digitalnega gospodarstva.

Predlog spremembe    32

Predlog uredbe

Uvodna izjava 48

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(48)  Program Copernicus bi moral temeljiti na dejavnostih in dosežkih ter zagotoviti kontinuiteto dejavnosti in dosežkov v skladu z Uredbo (EU) št. 377/2014 Evropskega parlamenta in Sveta17 o vzpostavitvi programa Unije za opazovanje in spremljanje Zemlje (Copernicus) ter Uredbo (EU) št. 911/2010 Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem programu za spremljanje Zemlje (GMES) in njegovih začetnih operativnih dejavnostih18, ki je vzpostavila predhodnik programa GMES (program za globalno spremljanje okolja in varnosti) in pravila za izvajanje njegovih začetnih operativnih dejavnosti, ob upoštevanju najnovejših trendov na področju raziskav, tehnološkega napredka in inovacij, ki vplivajo na opazovanje Zemlje, ter razvoja analitike velepodatkov in umetne inteligence ter s tem povezanih pobud na ravni Unije19. V največji možni meri bi moral uporabiti zmogljivosti držav članic, Evropske vesoljske agencije, EUMETSAT20 in drugih subjektov, vključno s komercialnimi pobudami v Evropi, za opazovanje iz vesolja ter s tem prispevati tudi k razvoju donosnega komercialnega vesoljskega sektorja v Evropi. Kjer je to izvedljivo in primerno, bi moral uporabiti tudi razpoložljive podatke in situ in pomožne podatke, ki jih v skladu z Direktivo 2007/2/ES21 zagotovijo predvsem države članice. Komisija bi morala sodelovati z državami članicami in Evropsko agencijo za okolje, da se zagotovi učinkovit dostop in uporaba sklopov podatkov in situ za program Copernicus.

(48)  Obstoječe zmogljivosti bi bilo treba povečati in dopolniti z novimi sredstvi, ki jih lahko skupaj razvijejo pristojni subjekti. V ta namen bi morala Komisija tesno sodelovati z Evropsko vesoljsko agencijo, državami članicami in po potrebi drugimi subjekti, ki imajo v lasti ustrezna vesoljska ter in situ sredstva. Program Copernicus bi moral temeljiti na dejavnostih in dosežkih ter zagotoviti kontinuiteto dejavnosti in dosežkov v skladu z Uredbo (EU) št. 377/2014 Evropskega parlamenta in Sveta17 o vzpostavitvi programa Unije za opazovanje in spremljanje Zemlje (Copernicus) ter Uredbo (EU) št. 911/2010 Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem programu za spremljanje Zemlje (GMES) in njegovih začetnih operativnih dejavnostih18, ki je vzpostavila predhodnik programa GMES (program za globalno spremljanje okolja in varnosti) in pravila za izvajanje njegovih začetnih operativnih dejavnosti, ob upoštevanju najnovejših trendov na področju raziskav, tehnološkega napredka in inovacij, ki vplivajo na opazovanje Zemlje, ter razvoja analitike velepodatkov in umetne inteligence ter s tem povezanih pobud na ravni Unije19. V največji možni meri bi moral uporabiti zmogljivosti držav članic, Evropske vesoljske agencije, EUMETSAT20 in drugih subjektov, vključno s komercialnimi pobudami v Evropi, za opazovanje iz vesolja ter s tem prispevati tudi k razvoju donosnega komercialnega vesoljskega sektorja v Evropi. Kjer je to izvedljivo in primerno, bi moral uporabiti tudi razpoložljive podatke in situ in pomožne podatke, ki jih v skladu z Direktivo 2007/2/ES21 zagotovijo predvsem države članice. Komisija bi morala sodelovati z državami članicami in Evropsko agencijo za okolje, da se zagotovi učinkovit dostop in uporaba sklopov podatkov in situ za program Copernicus.

__________________

__________________

17 Uredba (EU) št. 377/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o vzpostavitvi programa Copernicus in o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 911/2010 (UL L 122, 24.4.2014, str. 44).

17 Uredba (EU) št. 377/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o vzpostavitvi programa Copernicus in o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 911/2010 (UL L 122, 24.4.2014, str. 44).

18 Uredba (EU) št. 911/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010 o evropskem programu za spremljanje Zemlje (GMES) in njegovih začetnih operativnih dejavnostih (2011–2013) (UL L 276, 20.10.2010, str. 1).

18 Uredba (EU) št. 911/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010 o evropskem programu za spremljanje Zemlje (GMES) in njegovih začetnih operativnih dejavnostih (2011–2013) (UL L 276, 20.10.2010, str. 1).

19 Sporočilo „Umetna inteligenca za Evropo“ (COM(2018) 237 final), sporočilo „Na poti k skupnemu evropskemu podatkovnemu prostoru“ (COM(2018) 232 final), Predlog Uredbe Sveta o ustanovitvi Evropskega skupnega podjetja za visokozmogljivo računalništvo (COM(2018) 8 final).

19 Sporočilo „Umetna inteligenca za Evropo“ (COM(2018)0237), sporočilo „Na poti k skupnemu evropskemu podatkovnemu prostoru“ (COM(2018)0232), predlog Uredbe Sveta o ustanovitvi Evropskega skupnega podjetja za visokozmogljivo računalništvo (COM(2018)0008).

20 Evropska organizacija za uporabo meteoroloških satelitov.

20 Evropska organizacija za uporabo meteoroloških satelitov.

21 Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE).

21 Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE).

Predlog spremembe    33

Predlog uredbe

Uvodna izjava 49 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(49a)  Celoten potencial, ki ga ima program Copernicus za družbo in gospodarstvo Unije, bi bilo treba – širše od neposrednih upravičencev – v celoti sprostiti, in sicer tako da se poveča stopnja uporabe pri uporabnikih, za kar je treba sprejeti dodatne ukrepe, da bi podatke lahko uporabljali tudi nestrokovnjaki, s čimer bi se spodbudili rast, ustvarjanje delovnih mest in prenosi znanja.

Predlog spremembe    34

Predlog uredbe

Uvodna izjava 52

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(52)  V zvezi s pridobivanjem podatkov bi morale biti dejavnosti v okviru programa Copernicus usmerjene v dokončanje in vzdrževanje obstoječe vesoljske infrastrukture, pripravo dolgoročne zamenjave satelitov na koncu njihove življenjske dobe ter začetek novih misij, ki bodo obravnavale nove sisteme opazovanja za podporo reševanju izziva svetovnih podnebnih sprememb (npr. spremljanje antropogenih emisij CO2 in emisij drugih toplogrednih plinov). Dejavnosti v okviru programa Copernicus bi morale razširiti globalno pokritost spremljanja v polarnih regijah in podpirati zagotavljanje okoljske skladnosti, zakonsko predpisano spremljanje in poročanje na področju okolja ter inovativne okoljske aplikacije (npr. za spremljanje kmetijskih rastlin, gospodarjenje z vodnimi viri in izboljšano spremljanje požarov). Pri tem bi moral Copernicus izkoristiti možnosti vzvoda in kar najbolj izkoristiti naložbe, izvedene v prejšnjem obdobju financiranja (2014–2020), ter preučiti možnosti novih operativnih in poslovnih modelov za nadaljnjo dopolnitev svojih zmogljivosti. Nadaljnji razvoj njegove varnostne razsežnosti, da bi se lahko odzival na spreminjajoče se potrebe uporabnikov na področju varnosti, bi moral temeljiti na uspešnih partnerstvih z državami članicami v okviru ustreznih mehanizmov upravljanja.

(52)  V zvezi s pridobivanjem podatkov bi morale biti dejavnosti v okviru programa Copernicus usmerjene v dokončanje in vzdrževanje obstoječe vesoljske infrastrukture, pripravo dolgoročne zamenjave satelitov na koncu njihove življenjske dobe ter začetek novih misij, katerih izvedljivost trenutno preučuje Evropska vesoljska agencija in ki bodo obravnavale nove sisteme opazovanja za podporo reševanju izziva svetovnih podnebnih sprememb (npr. spremljanje antropogenih emisij CO2 in emisij drugih toplogrednih plinov). Dejavnosti v okviru programa Copernicus bi morale razširiti globalno pokritost spremljanja v polarnih regijah in podpirati zagotavljanje okoljske skladnosti, zakonsko predpisano spremljanje in poročanje na področju okolja ter inovativne okoljske aplikacije (npr. za spremljanje kmetijskih rastlin, gospodarjenje z vodnimi viri in izboljšano spremljanje požarov). Pri tem bi moral Copernicus izkoristiti možnosti vzvoda in kar najbolj izkoristiti naložbe, izvedene v prejšnjem obdobju financiranja (2014–2020), ter preučiti možnosti novih operativnih in poslovnih modelov za nadaljnjo dopolnitev svojih zmogljivosti. Nadaljnji razvoj njegove varnostne razsežnosti, da bi se lahko odzival na spreminjajoče se potrebe uporabnikov na področju varnosti, bi moral temeljiti na uspešnih partnerstvih z državami članicami v okviru ustreznih mehanizmov upravljanja.

Predlog spremembe    35

Predlog uredbe

Uvodna izjava 53

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(53)  V okviru funkcije za obdelavo podatkov in informacij bi moral program Copernicus zagotavljati svojo dolgoročno vzdržnost in nadaljnji razvoj svojih osnovnih storitev, informacije za zadovoljitev potreb javnega sektorja in izpolnitev zahtev iz mednarodnih zavez Unije ter karseda povečati priložnosti za komercialno uporabo. Program Copernicus bi moral na lokalni, nacionalni, evropski in svetovni ravni zagotoviti zlasti informacije o stanju ozračja; informacije o stanju oceanov; informacije v podporo spremljanju kopnega, ki so v pomoč pri izvajanju lokalnih in nacionalnih politik ter politik Unije; informacije v podporo prilagajanju podnebnim spremembam in blažitvi njihovih posledic; geoprostorske informacije v podporo ravnanju v izrednih razmerah, med drugim z dejavnostmi preprečevanja, zagotavljanjem okoljske skladnosti in civilno zaščito, vključno s podporo zunanjemu delovanju Unije. Komisija bi morala opredeliti ustrezne pogodbene ureditve, ki bi spodbujale vzdržnost zagotavljanja storitev.

(53)  V okviru funkcije za obdelavo podatkov in informacij bi moral program Copernicus zagotavljati svojo dolgoročno vzdržnost in nadaljnji razvoj svojih osnovnih storitev, informacije za zadovoljitev potreb javnega sektorja in izpolnitev zahtev iz mednarodnih zavez Unije ter karseda povečati priložnosti za komercialno uporabo. Program Copernicus bi moral na lokalni, nacionalni, evropski in svetovni ravni zagotoviti zlasti informacije o stanju ozračja, vključno s kakovostjo zraka; informacije o stanju oceanov; informacije v podporo spremljanju kopnega, ki so v pomoč pri izvajanju lokalnih in nacionalnih politik ter politik Unije; informacije v podporo prilagajanju podnebnim spremembam in blažitvi njihovih posledic; geoprostorske informacije v podporo ravnanju v izrednih razmerah, med drugim z dejavnostmi preprečevanja, zagotavljanjem okoljske skladnosti in civilno zaščito, vključno s podporo zunanjemu delovanju Unije. Komisija bi morala opredeliti ustrezne pogodbene ureditve, ki bi spodbujale vzdržnost zagotavljanja storitev.

Predlog spremembe    36

Predlog uredbe

Uvodna izjava 54 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(54a)  Za trajnostno uresničevanje ciljev programa Copernicus bi lahko ustanovili odbor (pododbor za program Copernicus), ki bi Komisiji pomagal pri usklajevanju prispevkov Unije, forumov uporabnikov, držav članic in medvladnih organizacij ter zasebnega sektorja v okviru programa Copernicus, tako da bi se kar najbolje izkoristile obstoječe zmogljivosti in opredelile vrzeli, ki bi jih bilo treba obravnavati na ravni Unije.

Predlog spremembe    37

Predlog uredbe

Uvodna izjava 55

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(55)  Izvajanje storitev programa Copernicus bi moralo spodbujati javno uporabo storitev, saj bi uporabniki lahko predvideli razpoložljivost in razvoj storitev, in spodbujati sodelovanje z državami članicami in drugimi stranmi. V ta namen bi morali Komisija in njeni pooblaščeni subjekti pri nadaljnjem razvoju portfelja storitev in informacij programa Copernicus tesno sodelovati z različnimi skupnostmi uporabnikov iz vse Evrope, da zagotovijo, da bodo izpolnjene spreminjajoče se potrebe javnega sektorja in politik, ter tako kar najbolj povečati stopnjo uporabe podatkov, pridobljenih z opazovanjem Zemlje. Komisija in države članice bi morale sodelovati, da bi razvile komponento in situ programa Copernicus ter olajšale vključevanje sklopov podatkov in situ v zbirke vesoljskih podatkov za posodobljene storitve programa Copernicus.

(55)  Izvajanje storitev programa Copernicus bi moralo spodbujati javno uporabo storitev, saj bi uporabniki lahko predvideli razpoložljivost in razvoj storitev, in spodbujati sodelovanje z državami članicami in drugimi stranmi. V ta namen bi morali Agencija in pooblaščeni subjekti za program Copernicus pri nadaljnjem razvoju portfelja storitev in informacij programa Copernicus tesno sodelovati z različnimi skupnostmi uporabnikov iz vse Evrope, da zagotovijo, da bodo izpolnjene spreminjajoče se potrebe javnega sektorja in politik, ter tako v interesu evropskih državljanov kar najbolj povečati stopnjo uporabe podatkov, pridobljenih z opazovanjem Zemlje. Komisija in države članice bi morale sodelovati, da bi razvile komponento in situ programa Copernicus ter olajšale vključevanje sklopov podatkov in situ v zbirke vesoljskih podatkov za posodobljene storitve programa Copernicus.

Predlog spremembe    38

Predlog uredbe

Uvodna izjava 56 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(56a)  Države članice, Komisija in pristojni subjekti bi morali v rednih časovnih presledkih izvajati informacijske kampanje o koristih programa Copernicus in vsem morebitnim uporabnikom tako omogočiti dostop do ustreznih informacij in podatkov.

Predlog spremembe    39

Predlog uredbe

Uvodna izjava 57 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(57a)  Copernicusova storitev za spremljanje podnebnih sprememb je sicer še v predoperativni fazi, a se že kažejo obetavni rezultati, saj se je število uporabnikov med letoma 2015 in 2016 podvojilo. Vse storitve na področju podnebnih sprememb bi morale čim prej postati v celoti operativne in tako zagotavljati stalen pretok podatkov, ki je potreben za učinkovite ukrepe za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje.

Predlog spremembe    40

Predlog uredbe

Uvodna izjava 59

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(59)  Da se lokalne organe, mala in srednja podjetja, znanstvenike in raziskovalce spodbudi k uporabi podatkov, pridobljenih z opazovanjem Zemlje, in tehnologij za takšno opazovanje, ter se jim olajša uporaba takšnih podatkov in tehnologij, bi bilo treba z dejavnostmi za povečanje stopnje uporabe med uporabniki spodbujati namenska omrežja za razširjanje podatkov programa Copernicus, vključno z nacionalnimi in regionalnimi organi. V zvezi s tem bi si morale Komisija in države članice prizadevati za vzpostavitev tesnejših povezav med programom Copernicus ter politikami Unije in nacionalnimi politikami, da bi se spodbudilo povpraševanje po komercialnih aplikacijah in storitvah ter da bi lahko podjetja, zlasti mala in srednja ter zagonska podjetja, razvijala aplikacije na podlagi podatkov in informacij programa Copernicus, s pomočjo katerih bi se v Evropi vzpostavil konkurenčen ekosistem podatkov, pridobljenih z opazovanjem Zemlje.

(59)  Da se lokalne in regionalne organe, mala in srednja podjetja, znanstvenike in raziskovalce spodbudi k uporabi podatkov, pridobljenih z opazovanjem Zemlje, in tehnologij za takšno opazovanje, ter se jim olajša uporaba takšnih podatkov in tehnologij, bi bilo treba z dejavnostmi za povečanje stopnje uporabe med uporabniki spodbujati namenska omrežja za razširjanje podatkov programa Copernicus, vključno z nacionalnimi in regionalnimi organi. V zvezi s tem bi si morale Komisija in države članice prizadevati za vzpostavitev tesnejših povezav med programom Copernicus ter politikami Unije in nacionalnimi politikami, da bi se spodbudilo povpraševanje po komercialnih aplikacijah in storitvah ter da bi lahko podjetja, zlasti mala in srednja ter zagonska podjetja, razvijala aplikacije na podlagi podatkov in informacij programa Copernicus, s pomočjo katerih bi se v Evropi vzpostavil konkurenčen ekosistem podatkov, pridobljenih z opazovanjem Zemlje.

Predlog spremembe    41

Predlog uredbe

Uvodna izjava 59 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(59a)  Satelitske slike imajo velik potencial za trajnostno in učinkovito upravljanje virov, saj na primer zagotavljajo zanesljive in pravočasne informacije o pridelku in stanju tal, zato bi bilo treba to storitev še okrepiti, da bi zadostili potrebam končnih uporabnikov in zagotovili povezovanje podatkov.

Predlog spremembe    42

Predlog uredbe

Uvodna izjava 62

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(62)  Unija je na podlagi zahtev Evropskega parlamenta in Sveta iz Sklepa št. 541/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi okvira podpore za nadzor in spremljanje v vesolju24 vzpostavila okvir podpore za nadzor in spremljanje v vesolju (SST). Vesoljski odpadki resno ogrožajo varnost in trajnost vesoljskih dejavnosti. SST je zato bistvenega pomena za ohranitev kontinuitete komponent vesoljskega programa in njihovih prispevkov k politikam Unije. S prizadevanji za preprečevanje širjenja vesoljskih odpadkov prispeva SST k zagotavljanju vzdržnega in zajamčenega dostopa do vesolja, ki je globalna skupna dobrina, in njegove uporabe.

(62)  Unija je na podlagi zahtev Evropskega parlamenta in Sveta iz Sklepa št. 541/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta24 vzpostavila okvir podpore za nadzor in spremljanje v vesolju (SST). Vesoljski odpadki resno ogrožajo varnost in trajnost vesoljskih dejavnosti. SST je zato bistvenega pomena za ohranitev kontinuitete komponent vesoljskega programa in njihovih prispevkov k politikam Unije. S prizadevanji za preprečevanje širjenja vesoljskih odpadkov prispeva SST k zagotavljanju vzdržnega in zajamčenega dostopa do vesolja, ki je globalna skupna dobrina, in njegove uporabe. Namen SST je tudi olajšati pripravo evropskih projektov za čiščenje Zemljine orbite.

__________________

__________________

24 UL L 158, 27.5.2014, str. 227.

24 Sklep št. 541/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi okvira podpore za nadzor in spremljanje v vesolju (UL L 158, 27.5.2014, str. 227).

Predlog spremembe    43

Predlog uredbe

Uvodna izjava 63

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(63)  SST bi moral nadalje razvijati učinkovitost in avtonomijo zmogljivosti SST. V ta namen bi bilo treba na podlagi podatkov iz mreže senzorjev SST vzpostaviti avtonomen evropski katalog vesoljskih predmetov. SST bi moral še naprej podpirati delovanje in zagotavljanje storitev SST. Ker je SST uporabniško usmerjen sistem, bi bilo treba vzpostaviti ustrezne mehanizme za zbiranje zahtev uporabnikov, vključno z varnostnimi zahtevami.

(63)  SST bi moral nadalje razvijati učinkovitost in avtonomijo zmogljivosti SST. V ta namen bi bilo treba na podlagi podatkov iz mreže senzorjev SST vzpostaviti avtonomen evropski katalog vesoljskih predmetov. Po zgledu drugih držav z vesoljskimi zmogljivostmi bi lahko bili nekateri podatki iz kataloga dostopni za nekomercialne in raziskovalne namene. SST bi moral še naprej podpirati delovanje in zagotavljanje storitev SST. Ker je SST uporabniško usmerjen sistem, bi bilo treba vzpostaviti ustrezne mehanizme za zbiranje zahtev uporabnikov, vključno z varnostnimi zahtevami in s tistimi, ki se nanašajo na prenos pomembnih informacij javnim ustanovam in javnih ustanov, da bi se izboljšala učinkovitost sistema.

Predlog spremembe    44

Predlog uredbe

Uvodna izjava 67

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(67)  Poleg tega bi moral SST dopolnjevati obstoječe ukrepe za zmanjšanje tveganj, kot so smernice za zmanjšanje vesoljskih odpadkov, ki jih je pripravil Odbor ZN za miroljubno rabo vesolja (COPUOS), in smernice za dolgoročno vzdržnost vesoljskih dejavnosti ali druge pobude za zagotovitev varnosti, zaščite in vzdržnosti vesoljskih dejavnosti. Da bi se zmanjšalo tveganje trkov, bi si bilo treba v okviru SST prizadevati tudi za sinergije s pobudami za dejavno odstranjevanje in nevtraliziranje vesoljskih odpadkov. SST bi moral prispevati k zagotavljanju miroljubne uporabe in raziskovanja vesolja. Povečanje vesoljskih dejavnosti lahko vpliva na mednarodne pobude na področju upravljanja vesoljskega prometa. Unija bi morala spremljati ta razvoj in ga morda upoštevati pri vmesnem pregledu sedanjega večletnega finančnega okvira.

(67)  Poleg tega bi moral SST dopolnjevati obstoječe ukrepe za zmanjšanje tveganj, kot so smernice za zmanjšanje vesoljskih odpadkov, ki jih je pripravil Odbor OZN za miroljubno rabo vesolja (COPUOS), in smernice za dolgoročno vzdržnost vesoljskih dejavnosti ali druge pobude za zagotovitev varnosti, zaščite in vzdržnosti vesoljskih dejavnosti. Da bi se zmanjšalo tveganje trkov, bi si bilo treba v okviru SST prizadevati tudi za sinergije s pobudami, katerih cilj je spodbujati razvoj in uporabo tehnoloških sistemov, zasnovanih za dejavno odstranjevanje in nevtraliziranje vesoljskih odpadkov. SST bi moral prispevati k zagotavljanju miroljubne uporabe in raziskovanja vesolja. Povečanje vesoljskih dejavnosti lahko vpliva na mednarodne pobude na področju upravljanja vesoljskega prometa. Unija bi morala spremljati ta razvoj in ga morda upoštevati pri vmesnem pregledu sedanjega večletnega finančnega okvira.

Predlog spremembe    45

Predlog uredbe

Uvodna izjava 70

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(70)  Ekstremni in veliki vesoljski vremenski dogodki lahko ogrozijo varnost državljanov in motijo delovanje vesoljske in zemeljske infrastrukture. Zato bi bilo treba v okviru vesoljskega programa določiti funkcijo za vesoljsko vreme, da bi se ocenila tveganja v zvezi z vesoljskim vremenom in ustrezne potrebe uporabnikov, povečala ozaveščenost o tveganjih v zvezi z vesoljskim vremenom, poskrbelo za zagotavljanje uporabniško usmerjenih storitev v zvezi z vesoljskim vremenom in izboljšale zmogljivosti držav članic za zagotavljanje storitve v zvezi z vesoljskim vremenom. Komisija bi morala prednostno razvrstiti sektorje, za katere se bodo zagotavljale operativne storitve v zvezi z vesoljskim vremenom, pri čemer bi morala upoštevati potrebe uporabnikov, tveganja in tehnološko pripravljenost. Dolgoročno pa bi se lahko obravnavale tudi potrebe drugih sektorjev. Za zagotavljanje storitev na ravni Unije v skladu s potrebami uporabnikov bodo potrebne ciljno usmerjene, usklajene in nadaljnje raziskovalne in razvojne dejavnosti, da se podpre razvoj storitev v zvezi z vesoljskim vremenom. Zagotavljanje storitev v zvezi z vesoljskim vremenom bi moralo temeljiti na obstoječih nacionalnih zmogljivostih in zmogljivostih Unije ter omogočati široko sodelovanje držav članic in vključevanje zasebnega sektorja.

(70)  Ekstremni in veliki vesoljski vremenski dogodki lahko ogrozijo varnost državljanov in motijo delovanje vesoljske in zemeljske infrastrukture. Zato bi bilo treba v okviru vesoljskega programa določiti funkcijo za vesoljsko vreme, da bi se ocenila tveganja v zvezi z vesoljskim vremenom in ustrezne potrebe uporabnikov, povečala ozaveščenost o tveganjih v zvezi z vesoljskim vremenom, poskrbelo za zagotavljanje uporabniško usmerjenih storitev v zvezi z vesoljskim vremenom in izboljšale zmogljivosti držav članic za zagotavljanje storitve v zvezi z vesoljskim vremenom. Komisija bi morala prednostno razvrstiti sektorje, za katere se bodo zagotavljale operativne storitve v zvezi z vesoljskim vremenom, pri čemer bi morala upoštevati potrebe uporabnikov, tveganja in tehnološko pripravljenost. Dolgoročno pa bi se lahko obravnavale tudi potrebe drugih sektorjev. Za zagotavljanje storitev na ravni Unije v skladu s potrebami uporabnikov bodo potrebne ciljno usmerjene, usklajene in nadaljnje raziskovalne in razvojne dejavnosti, da se podpre razvoj storitev v zvezi z vesoljskim vremenom. Zagotavljanje storitev v zvezi z vesoljskim vremenom bi moralo temeljiti na obstoječih nacionalnih zmogljivostih in zmogljivostih Unije ter omogočati široko sodelovanje držav članic, mednarodnih organizacij in vključevanje zasebnega sektorja.

Predlog spremembe    46

Predlog uredbe

Uvodna izjava 73

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(73)  GOVSATCOM je uporabniško usmerjen program z močno varnostno razsežnostjo. Analizirati je mogoče tri glavne sklope primerov uporabe: krizno upravljanje, ki lahko vključuje civilne in vojaške misije in operacije v okviru skupne varnostne in obrambne politike, naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, humanitarne krize in izredne razmere na morju; nadzor, ki lahko vključuje varovanje meje in predmejnih območij, varovanje morske meje, pomorski nadzor in nadzor nad nezakonito trgovino; ter osrednja infrastruktura, ki lahko vključuje diplomatsko mrežo, policijsko komunikacijo, ključno infrastrukturo (npr. energija, prevoz, vodne pregrade) in vesoljsko infrastrukturo.

(73)  GOVSATCOM je uporabniško usmerjen program z močno varnostno razsežnostjo. Analizirati je mogoče tri glavne sklope primerov uporabe: krizno upravljanje, naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, humanitarne krize in izredne razmere na morju; nadzor, ki lahko vključuje varovanje meje in predmejnih območij, varovanje morske meje, pomorski nadzor in nadzor nad nezakonito trgovino; ter osrednja infrastruktura, ki lahko vključuje diplomatsko mrežo, policijsko komunikacijo, digitalno infrastrukturo (npr. podatkovne centre, strežnike), ključno infrastrukturo (npr. energija, prevoz, vodne pregrade, kot so jezi) in vesoljsko infrastrukturo.

Predlog spremembe    47

Predlog uredbe

Uvodna izjava 78

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(78)  Za uporabnike satelitskih komunikacij je uporabniška oprema vse pomembnejši operativni vmesnik. Pristop GOVSATCOM EU omogoča, da večina uporabnikov še naprej uporablja svojo obstoječo uporabniško opremo za storitve GOVSATCOM, če uporabljajo tehnologije Unije.

(78)  Za uporabnike satelitskih komunikacij je uporabniška oprema vse pomembnejši operativni vmesnik. Pristop GOVSATCOM EU bi moral omogočiti, da uporabniki še naprej uporabljajo svojo obstoječo uporabniško opremo za storitve GOVSATCOM.

Predlog spremembe    48

Predlog uredbe

Uvodna izjava 86

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(86)  V zvezi z infrastrukturo, namenjeno vesoljskemu programu, bi lahko bile potrebne dodatne raziskave in inovacije, ki bi se lahko podprle v okviru programa Obzorje Evropa, da bi se zagotovila usklajenost z dejavnostmi Evropske vesoljske agencije na tem področju. Sinergije s programom Obzorje Evropa bi morale zagotoviti, da se raziskovalne in inovacijske potrebe v vesoljskem sektorju opredelijo in vzpostavijo v okviru postopka strateškega načrtovanja raziskav in inovacij. Vesoljski podatki in storitve, ki so brezplačno na voljo prek vesoljskega programa, se bodo uporabili za razvoj prebojnih rešitev z raziskavami in inovacijami, tudi v programu Obzorje Evropa, zlasti na področju trajnostne hrane in naravnih virov, spremljanja podnebja, pametnih mest, avtomatiziranih vozil, varnosti in obvladovanja nesreč; V postopku strateškega načrtovanja v okviru programa Obzorje Evropa bodo opredeljene raziskovalne in inovacijske dejavnosti, za katere bi se morala uporabljati infrastruktura v lasti Unije, na primer Galileo, EGNOS in Copernicus. Raziskovalna infrastruktura, zlasti mreže za opazovanja in situ, bo bistveni element infrastrukture za opazovanja in situ, ki bo omogočala storitve programa Copernicus.

(86)  V zvezi z infrastrukturo, namenjeno vesoljskemu programu, bi lahko bile potrebne dodatne raziskave in inovacije, ki bi se lahko podprle v okviru programa Obzorje Evropa, da bi se zagotovila usklajenost z dejavnostmi Evropske vesoljske agencije na tem področju. Sinergije s programom Obzorje Evropa bi morale zagotoviti, da se raziskovalne in inovacijske potrebe v vesoljskem sektorju opredelijo in vzpostavijo v okviru postopka strateškega načrtovanja raziskav in inovacij. Zagotoviti je treba kontinuiteto med rešitvami, razvitimi v okviru programa Obzorje Evropa, in delovanjem komponent vesoljskega programa. Vesoljski podatki in storitve, ki so brezplačno na voljo prek vesoljskega programa, se bodo uporabili za razvoj prebojnih rešitev z raziskavami in inovacijami, tudi v programu Obzorje Evropa, v glavnih evropskih politikah. V postopku strateškega načrtovanja v okviru programa Obzorje Evropa bodo opredeljene raziskovalne in inovacijske dejavnosti, za katere bi se morala uporabljati infrastruktura v lasti Unije, na primer Galileo, EGNOS in Copernicus. Raziskovalna infrastruktura, zlasti mreže za opazovanja in situ, bo bistveni element infrastrukture za opazovanja in situ, ki bo omogočala storitve programa Copernicus.

Predlog spremembe    49

Predlog uredbe

Uvodna izjava 87

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(87)  Z Uredbo (EU) št. 912/2010 je bila za upravljanje nekaterih vidikov satelitskih navigacijskih programov Galileo in EGNOS ustanovljena agencija Unije, imenovana Agencija za evropski GNSS. Ta uredba zlasti določa, da bo Agencija za evropski GNSS zadolžena za nove naloge, ne samo v zvezi s sistemom Galileo in storitvijo EGNOS, temveč tudi za druge komponente vesoljskega programa, zlasti varnostno akreditacijo. Zato je treba ustrezno prilagoditi ime, naloge in organizacijske vidike Agencije za evropski GNSS.

(87)  Z Uredbo (EU) št. 912/2010 je bila za upravljanje nekaterih vidikov satelitskih navigacijskih programov Galileo in EGNOS ustanovljena agencija Unije, imenovana Agencija za evropski GNSS. Ta uredba zlasti določa, da bo Agencija za evropski GNSS zadolžena za nove naloge, ne samo v zvezi s sistemom Galileo in storitvijo EGNOS, temveč tudi za druge komponente vesoljskega programa, zlasti varnostno akreditacijo in kibernetsko varnost. Zato je treba ustrezno prilagoditi ime, naloge in organizacijske vidike Agencije za evropski GNSS.

Predlog spremembe    50

Predlog uredbe

Uvodna izjava 88

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(88)  Glede na njeno razširjeno področje pristojnosti, ki ne bo več omejeno na Galileo in EGNOS, bi bilo zato treba Agencijo za evropski GNSS spremeniti. Vendar pa bi morala biti v okviru Agencije zagotovljena kontinuiteta dejavnosti Agencije za evropski GNSS, vključno glede pravic in obveznosti, osebja in veljavnosti vseh sprejetih odločitev.

(88)  Glede na njeno razširjeno področje pristojnosti, ki ne bo več omejeno na Galileo in EGNOS, bi bilo zato treba Agencijo za evropski GNSS spremeniti. Kadar Komisija Agenciji zaupa naloge, bi morala zagotoviti ustrezno financiranje za upravljanje in izvajanje teh nalog, vključno z ustreznimi človeškimi in finančnimi viri. Vendar pa bi morala biti v okviru Agencije zagotovljena kontinuiteta dejavnosti Agencije za evropski GNSS, vključno glede pravic in obveznosti, osebja in veljavnosti vseh sprejetih odločitev.

Predlog spremembe    51

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2)  „vesoljski vremenski dogodki“ pomeni naravna nihanja v vesolju med Soncem in Zemljo, vključno s Sončevimi baklami, Sončevimi energetskimi delci, Sončevim vetrom in izbruhi koronalne mase, ki lahko povzročijo Sončeve nevihte (geomagnetne viharje, Sončeve radiacijske nevihte in ionosferske motnje), ki bi lahko vplivale na Zemljo;

(2)  „vesoljski vremenski dogodki“ pomeni naravna nihanja v vesolju med Soncem in Zemljo, vključno s Sončevimi baklami, Sončevimi energetskimi delci, Sončevim vetrom in izbruhi koronalne mase, ki lahko povzročijo Sončeve nevihte (geomagnetne viharje, Sončeve radiacijske nevihte in ionosferske motnje), ki bi lahko vplivale na Zemljo ali vesoljsko infrastrukturo;

Predlog spremembe    52

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5)  „spremljanje razmer v vesolju“ (SSA) pomeni celovit pristop h glavnim nevarnostim v vesolju, med katere spadajo trki med sateliti in vesoljskimi odpadki, vesoljski vremenski pojavi in blizuzemeljski predmeti;

(5)  „spremljanje razmer v vesolju“ (SSA) pomeni celovito znanje in razumevanje glavnih nevarnosti v vesolju, med katere spadajo trki med sateliti in vesoljskimi odpadki, vesoljski vremenski pojavi in blizuzemeljski predmeti;

Predlog spremembe    53

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6)  „operacija mešanega financiranja“ pomeni ukrepe, ki se podpirajo iz proračuna EU, med drugim v okviru mehanizmov mešanega financiranja iz člena 2(6) finančne uredbe, ki združujejo nepovratne oblike podpore in/ali finančne instrumente iz proračuna EU s povratnimi oblikami podpore iz razvojnih institucij ali drugih javnih finančnih institucij, pa tudi iz komercialnih finančnih institucij in od vlagateljev;

(6)  „operacija mešanega financiranja“ pomeni ukrepe, ki se podpirajo iz proračuna EU, med drugim v okviru mehanizmov mešanega financiranja iz člena 2(6) finančne uredbe, ki združujejo nepovratne oblike podpore in/ali finančne instrumente in/ali proračunska jamstva iz proračuna EU s povratnimi oblikami podpore iz razvojnih institucij ali drugih javnih finančnih institucij, pa tudi iz komercialnih finančnih institucij in od vlagateljev;

Predlog spremembe    54

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10)  „podatki SST“ pomenijo fizikalne parametre vesoljskih predmetov, ki jih pridobijo senzorji SST, ali orbitalne parametre vesoljskih predmetov, ki izhajajo iz opazovanj s senzorji SST v okviru komponente nadzora in spremljanja v vesolju (SST);

(10)  „podatki SST“ pomenijo fizikalne parametre vesoljskih predmetov (vključno z vesoljskimi odpadki), pridobljene s senzorji SST, ali orbitalne parametre vesoljskih predmetov, ki izhajajo iz opazovanj s senzorji SST v okviru komponente nadzora in spremljanja v vesolju (SST);

Predlog spremembe    55

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 14 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(14a)  „informacije tretjih strani programa Copernicus“ pomenijo informacije, ki so licencirane in zagotovljene za uporabo v okviru dejavnosti programa Copernicus in so bile pridobljene drugače kot s Sentineli programa Copernicus;

Predlog spremembe    56

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 23 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

„glavni uporabniki programa Copernicus“, ki izkoriščajo podatke in informacije programa Copernicus in imajo dodatno vlogo spodbujanja razvoja programa Copernicus, zajemajo pa institucije in organe Unije ter evropske nacionalne ali regionalne javne organe, pooblaščene za opravljanje javnih storitev za opredelitev, izvajanje, izvrševanje ali spremljanje okoljskih ali varnostnih politik ali politik civilne zaščite;

„glavni uporabniki programa Copernicus“, ki izkoriščajo podatke in informacije programa Copernicus in imajo dodatno vlogo spodbujanja razvoja programa Copernicus, zajemajo pa institucije in organe Unije ter evropske nacionalne ali regionalne javne organe, pooblaščene za opravljanje javnih storitev za opredelitev, izvajanje, izvrševanje ali spremljanje okoljskih ali varnostnih politik (vključno z varnostjo infrastrukture) ali politik civilne zaščite;

Predlog spremembe    57

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 23 – pododstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

„temeljne storitve programa Copernicus“ pomenijo operativne storitve, ki so združene v komponenti obdelave podatkov in informacij ali storitveni komponenti in so splošnega in skupnega interesa za države članice in Unijo;

Predlog spremembe    58

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 23 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(23a)  „vesoljski sektor“ pomeni:

 

„sektor višje v prodajni verigi“, ki zajema dejavnosti, ki vodijo v delujoč vesoljski sistem, ter raziskovanje vesolja;

 

„sektor nižje v prodajni verigi“, ki zajema dejavnosti v zvezi z uporabo satelitskih podatkov za razvoj vesoljskih proizvodov in storitev za končne uporabnike.

Obrazložitev

Vesoljski sektor bi bilo treba dodatno opredeliti in ga razdeliti na sektor nižje in sektor višje v prodajni verigi.

Predlog spremembe    59

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  avtonomni civilni globalni satelitski navigacijski sistem (GNSS) pod civilnim nadzorom, ki obsega konstelacijo satelitov, centrov in globalno mrežo zemeljskih postaj, omogoča storitve določanja položaja, navigacijske storitve in storitve določanja točnega časa ter vključuje vse potrebe in zahteve glede varnosti (v nadaljnjem besedilu: Galileo);

(a)  avtonomni civilni globalni satelitski navigacijski sistem (GNSS) pod civilnim nadzorom, ki obsega konstelacijo satelitov, centrov in globalno mrežo zemeljskih postaj, omogoča storitve določanja položaja, navigacijske storitve in storitve določanja točnega časa ter, kadar je to ustrezno, vključuje potrebe in zahteve glede varnosti (v nadaljnjem besedilu: Galileo);

Predlog spremembe    60

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  avtonomen, uporabniško usmerjen sistem za opazovanje Zemlje pod civilnim nadzorom, ki ponuja geoinformacijske podatke in storitve, obsega satelite, zemeljsko infrastrukturo, zmogljivosti za obdelavo podatkov in informacij ter infrastrukturo za razširjanje podatkov ter vključuje vse potrebe in zahteve glede varnosti (v nadaljnjem besedilu: Copernicus);

(c)  avtonomen, uporabniško usmerjen sistem za opazovanje Zemlje pod civilnim nadzorom, ki na podlagi politike brezplačnega in odprtega dostopa do podatkov ponuja geoinformacijske podatke in storitve, obsega satelite, zemeljsko infrastrukturo, zmogljivosti za obdelavo podatkov in informacij ter infrastrukturo za razširjanje podatkov ter vključuje vse potrebe in zahteve glede varnosti (v nadaljnjem besedilu: Copernicus);

Predlog spremembe    61

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  sistem za nadzor in spremljanje v vesolju, ki naj bi izboljšal, upravljal in zagotavljal podatke, informacije in storitve v zvezi z nadzorom in spremljanjem aktivnih in neaktivnih vesoljskih plovil, odvrženih stopenj nosilnih raket, odpadkov in delov odpadkov v Zemljini orbiti, ki jih dopolnjujejo opazovalni parametri v zvezi z vesoljskimi vremenskimi dogodki in spremljanje tveganja v zvezi z blizuzemeljskimi predmeti, ki se približujejo Zemlji (v nadaljnjem besedilu: SST);

(d)  sistem za nadzor in spremljanje v vesolju, ki naj bi izboljšal, upravljal in zagotavljal podatke, informacije in storitve v zvezi z nadzorom in spremljanjem aktivnih in neaktivnih vesoljskih plovil in vesoljskih odpadkov v Zemljini orbiti, ki jih dopolnjujejo opazovalni parametri v zvezi z vesoljskimi vremenskimi dogodki in spremljanje tveganja v zvezi z blizuzemeljskimi predmeti, ki se približujejo Zemlji (v nadaljnjem besedilu: SST);

Predlog spremembe    62

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Poleg tega vključuje vesoljski program ukrepe za zagotavljanje učinkovitega dostopa do vesolja v okviru vesoljskega programa ter za spodbujanje inovativnega vesoljskega sektorja.

Poleg tega vključuje vesoljski program ukrepe za zagotavljanje neodvisnega dostopa do vesolja, za spoprijemanje s kibernetskimi grožnjami, za spodbujanje inovativnega in konkurenčnega vesoljskega sektorja (višje in nižje v prodajni verigi) ter za podporo vesoljski diplomaciji.

Predlog spremembe    63

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Splošni cilji vesoljskega programa so:

1.  (Ne zadeva slovenske različice.)

Predlog spremembe    64

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  brez prekinitev in, kadar je le mogoče, na svetovni ravni zagotavljati visokokakovostne in najsodobnejše ter po potrebi varne vesoljske podatke, informacije in storitve, ki izpolnjujejo sedanje in prihodnje potrebe ter lahko uresničijo politične prednostne naloge Unije, tudi v zvezi s podnebnimi spremembami, varnostjo in obrambo, ali prispevati k zagotavljanju takih podatkov, informacij in storitev;

(a)  brez prekinitev in, kadar je le mogoče, na svetovni ravni zagotavljati visokokakovostne in najsodobnejše ter po potrebi varne vesoljske podatke, informacije in storitve, ki izpolnjujejo sedanje in prihodnje potrebe ter lahko uresničijo politične prednostne naloge Unije, vključno s podnebnimi spremembami, ali prispevati k zagotavljanju takih podatkov, informacij in storitev ter podpirati zmogljivost Unije in njenih držav članic za odločanje na podlagi dokazov in neodvisno odločanje;

Predlog spremembe    65

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  čim bolj povečati socialno-ekonomske koristi, vključno s spodbujanem kar najširše uporabe podatkov, informacij in storitev, ki jih zagotavljajo komponente vesoljskega programa;

(b)  čim bolj povečati socialno-ekonomske koristi, zlasti tako da se okrepi evropski sektor nižje v prodajni verigi, kar bo omogočilo rast in ustvarjanje delovnih mest v Uniji, ter tako da se v Uniji in zunaj nje spodbuja kar najširša uporaba storitev in podatkov, informacij in storitev, ki jih zagotavljajo komponente vesoljskega programa;

Predlog spremembe    66

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  povečati varnost Unije in njenih držav članic, njeno svobodo delovanja in njeno strateško neodvisnost, zlasti kar zadeva tehnologije in odločanje na podlagi dokazov;

(c)  povečati (med drugim kibernetsko) varnost Unije in njenih držav članic ter povečati njeno strateško neodvisnost, zlasti v industrijskem in tehnološkem smislu;

Predlog spremembe    67

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ca)  okrepiti evropski industrijski in znanstveni ekosistem vesoljskega sektorja, tako da se vzpostavi skladen okvir, ki bo združeval odličnost evropskega izobraževanja in strokovnega znanja, razvoj zmogljivosti oblikovanja in zmogljivosti za proizvodnjo na visoki ravni ter strateško vizijo, ki je potrebna v vse bolj konkurenčnem sektorju;

Predlog spremembe    68

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  spodbujati vlogo Unije na mednarodnem prizorišču kot vodilnega akterja v vesoljskem sektorju in krepiti njeno vlogo pri reševanju globalnih izzivov ter podpiranju globalnih pobud, tudi v zvezi s podnebnimi spremembami in trajnostnim razvojem.

(d)  spodbujati vlogo Unije na mednarodnem prizorišču kot vodilnega akterja v vesoljskem sektorju in krepiti njeno vlogo pri reševanju globalnih izzivov ter podpiranju globalnih pobud, tudi v zvezi s trajnostnim razvojem.

Predlog spremembe    69

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(da)  krepiti vesoljsko diplomacijo Unije in spodbujati mednarodno sodelovanje, da se poveča ozaveščenost o vesolju kot skupni dediščini človeštva;

Predlog spremembe    70

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka d b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(db)  spodbujati tehnologijo in industrijo Unije ter načelo vzajemnosti in poštene konkurence na mednarodni ravni;

Predlog spremembe    71

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka d c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(dc)  povečati varnost Unije in njenih držav članic na različnih področjih, zlasti na področju prometa (letalstvo, vključno z brezpilotnimi zrakoplovi, železniški promet, navigacija, cestni promet, avtonomna vožnja), izgradnje in spremljanja infrastrukture ter spremljanja kopnega in okolja.

Predlog spremembe    72

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  za Galileo in EGNOS: zagotoviti vrhunske in po potrebi varne storitve določanja položaja, navigacijske storitve in storitve določanja točnega časa;

(a)  za Galileo in EGNOS: dolgoročno in stalno zagotavljati vrhunske in po potrebi varne storitve določanja položaja, navigacijske storitve in storitve določanja točnega časa;

Predlog spremembe    73

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  za Copernicus: dolgoročno zagotavljati točne in zanesljive podatke in informacije, pridobljene z opazovanjem Zemlje, v podporo izvajanju in spremljanju politik Unije in njenih držav članic na področjih okolja, podnebnih sprememb, kmetijstva in razvoja podeželja, civilne zaščite, varnosti in zaščite ter digitalnega gospodarstva;

(b)  za Copernicus: dolgoročno zagotavljati točne in zanesljive podatke in informacije, pridobljene z opazovanjem Zemlje, v podporo izvajanju in spremljanju uporabniško usmerjenih politik in ukrepov Unije in njenih držav članic;

Predlog spremembe    74

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  za spremljanje razmer v vesolju (v nadaljnjem besedilu: SSA): okrepiti zmogljivosti SST za nadzor, spremljanje in opredelitev vesoljskih predmetov, za spremljanje vesoljskega vremena ter kartiranje in povezovanje zmogljivosti držav članic glede blizuzemeljskih predmetov;

(c)  za spremljanje razmer v vesolju (v nadaljnjem besedilu: SSA): okrepiti zmogljivosti SST za nadzor, spremljanje in opredelitev vesoljskih predmetov in vesoljskih odpadkov, za spremljanje vesoljskega vremena ter kartiranje in povezovanje zmogljivosti držav članic glede blizuzemeljskih predmetov;

Predlog spremembe    75

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e)  prispevati, kadar je nujno za potrebe vesoljskega programa, k avtonomni, varni in stroškovno učinkoviti zmogljivosti dostopa do vesolja;

(e)  zagotavljati avtonomne, varne in stroškovno učinkovite zmogljivosti dostopa do vesolja;

Predlog spremembe    76

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f)  podpirati in krepiti konkurenčnost, podjetništvo, znanja in spretnosti ter inovacijsko zmogljivost pravnih in fizičnih oseb v Uniji, ki so dejavne ali želijo postati dejavne v tem sektorju, zlasti ob upoštevanju položaja in potreb malih, srednjih in zagonskih podjetij.

(f)  spodbujati razvoj močnega in konkurenčnega vesoljskega gospodarstva Unije ter kar najbolj povečati priložnosti za podjetja Unije vseh velikosti in za vse regije Unije.

Predlog spremembe    77

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Vesoljski program podpira:

Vesoljski program – v sinergiji z drugimi programi in mehanizmi financiranja Unije in Evropske vesoljske agencije – podpira:

Predlog spremembe    78

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  zagotavljanje izstrelitvenih storitev za potrebe vesoljskega programa;

(a)  zagotavljanje izstrelitvenih storitev za vesoljski program, vključno z združenimi izstrelitvenimi storitvami za Unijo in – na njihovo zahtevo – tudi za druge subjekte, pri čemer se upoštevajo bistveni varnostni interesi Unije v skladu s členom 25, da bi povečali konkurenčnost evropskih nosilnih raket in sektorjev na svetovnem trgu;

Predlog spremembe    79

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  razvoj dejavnosti, povezanih z avtonomnim, zanesljivim in stroškovno učinkovitim dostopom do vesolja;

(b)  razvoj dejavnosti, povezanih z avtonomnim, zanesljivim in stroškovno učinkovitim dostopom do vesolja, vključno z alternativnimi izstrelitvenimi tehnologijami in inovativnimi sistemi ali storitvami, pri čemer se upoštevajo bistveni varnostni interesi Unije in njenih držav članic v skladu s členom 25;

Predlog spremembe    80

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  kadar je nujno zaradi potreb vesoljskega programa, potrebne prilagoditve zemeljske infrastrukture za dostop do vesolja.

(c)  kadar je nujno zaradi ciljev vesoljskega programa, potrebno podporo za vzdrževanje, prilagoditve in razvoj zemeljske infrastrukture za dostop do vesolja, zlasti obstoječe infrastrukture, raketnih izstrelišč in raziskovalnih središč.

Predlog spremembe    81

Predlog uredbe

Člen 6 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Ukrepi v podporo inovativnemu vesoljskemu sektorju Unije

Ukrepi v podporo inovativnemu in konkurenčnemu vesoljskemu sektorju Unije

Predlog spremembe    82

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  inovativne dejavnosti za kar najboljše izkoriščanje vesoljske tehnologije, infrastrukture ali storitev;

(a)  inovativne dejavnosti za razvoj in kar najboljše izkoriščanje vesoljske tehnologije, infrastrukture ali storitev;

Predlog spremembe    83

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – točka a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(aa)  ustrezne ukrepe za spodbujanje uporabe inovativnih rešitev, ki izhajajo iz dejavnosti raziskav in inovacij, zlasti prek sinergij z drugimi skladi Unije, kot sta Obzorje Evropa in InvestEU, da bi podprli razvoj sektorjev nižje v prodajni verigi za vse komponente vesoljskega programa;

Predlog spremembe    84

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – točka a b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ab)  krepitev evropskega vesoljskega sektorja na izvoznem trgu;

Predlog spremembe    85

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  vzpostavitev partnerstev za inovacije na področjih, povezanih z vesoljem, za razvoj inovativnih proizvodov ali storitev ter poznejše trženje tega blaga ali storitev;

(b)  vzpostavitev partnerstev za inovacije na področjih, povezanih z vesoljem, za razvoj inovativnih proizvodov ali storitev ter poznejše trženje teh proizvodov ali storitev za potrebe vesoljskega programa;

Predlog spremembe    86

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ba)  oblikovanje, preizkušanje, izvajanje in nameščanje podatkovnih medoperabilnih vesoljskih rešitev za javne službe, spodbujanje inovacij in vzpostavljanje skupnih okvirov, da bi za državljane in podjetja sprostili celoten potencial storitev javne uprave;

Predlog spremembe    87

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  podjetništvo, od začetne do razširitvene faze v skladu s členom 21 in drugimi določbami v zvezi z dostopom do financiranja iz člena 18 in poglavja I naslova III;

(c)  podjetništvo, tudi od začetne do razširitvene faze v skladu s členom 21 in na podlagi drugih določb v zvezi z dostopom do financiranja iz člena 18 in poglavja I naslova III;

Predlog spremembe    88

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  sodelovanje med podjetji v obliki vozlišč vesoljskih dejavnosti, ki na regionalni in nacionalni ravni združujejo akterje in uporabnike iz vesoljskega in digitalnega sektorja ter nudijo podporo državljanom in podjetjem, da bi se tako spodbujala podjetništvo ter razvoj znanja in spretnosti;

(d)  sodelovanje v obliki mreže vozlišč vesoljskih dejavnosti, ki zlasti na regionalni in nacionalni ravni združujejo akterje in uporabnike iz vesoljskega in digitalnega sektorja ter nudijo podporo, infrastrukturo in storitve državljanom in podjetjem, da bi se tako spodbujala podjetništvo ter razvoj znanja in spretnosti; spodbujanje sodelovanja med vozlišči vesoljskih dejavnosti in vozlišči za digitalne inovacije, vzpostavljenimi v okviru programa za digitalno Evropo;

Predlog spremembe    89

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(da)  morebitno oblikovanje „strategije pristopa prve pogodbe“ z vsemi ustreznimi akterji iz javnega in zasebnega sektorja, da bi podprli ustanavljanje zagonskih podjetij v vesoljskem sektorju;

Predlog spremembe    90

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – točka d b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(db)  sinergije s prometnim, vesoljskim in digitalnim sektorjem, da bi spodbudili širšo rabo novih tehnologij (kot so eCall, digitalni tahograf, nadzor in upravljanje prometa, avtonomna vožnja, vozila brez voznika in brezpilotni zrakoplovi) in obravnavali potrebe po varni in nemoteni povezljivosti, zanesljivem določanju položaja, intermodalnosti in interoperabilnosti, s tem pa povečali konkurenčnost prometnih storitev in prometnega sektorja;

Predlog spremembe    91

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e)  zagotavljanje dejavnosti na področju izobraževanja in usposabljanja;

(e)  zagotavljanje dejavnosti na področju izobraževanja in usposabljanja za razvoj naprednih znanj in spretnosti v vesoljskem sektorju;

Predlog spremembe    92

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f)  dostop do zmogljivosti za obdelavo in preizkušanje;

(f)  dostop do zmogljivosti za obdelavo in preizkušanje za strokovnjake iz javnega in zasebnega sektorja, študente in podjetnike;

Predlog spremembe    93

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  pravice odločanja o programu ne prenese na tretjo državo ali mednarodno organizacijo;

(c)  pravice odločanja o programu ali, kadar je to ustrezno, dostopa do občutljivih ali tajnih informacij ne prenese na tretjo državo ali mednarodno organizacijo;

Predlog spremembe    94

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 2 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(da)  kadar je to ustrezno, varuje strateške in suverene interese Unije na vseh zadevnih področjih, vključno s strateško neodvisnostjo Evrope na področju tehnologije ali industrije;

Predlog spremembe    95

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Komisija sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da pogodbe, sporazumi ali drugi dogovori v zvezi z dejavnostmi iz prvega odstavka vključujejo določbe o ustrezni lastniški ureditvi za navedena sredstva ter v zvezi s točko c) da lahko Unija prosto uporablja sprejemnike PRS v skladu s Sklepom št. 1104/2011/EU.

3.  Komisija sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da pogodbe, sporazumi ali drugi dogovori v zvezi z dejavnostmi iz drugega odstavka vključujejo določbe o ustrezni lastniški in uporabniški ureditvi za navedena sredstva ter v zvezi s točko c) da lahko Unija prosto uporablja in dovoljuje uporabo sprejemnikov PRS v skladu s Sklepom št. 1104/2011/EU.

Predlog spremembe    96

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Storitve, podatki in informacije se v okviru komponent vesoljskega programa zagotavljajo brez izrecnega ali implicitnega jamstva glede kakovosti, natančnosti, razpoložljivosti, zanesljivosti, hitrosti in primernosti za kakršen koli namen. V ta namen Komisija sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da so uporabniki navedenih storitev, podatkov in informacij ustrezno obveščeni o odsotnosti kakršnega koli takega jamstva.

Storitve, podatki in informacije se v okviru komponent vesoljskega programa zagotavljajo brez izrecnega ali implicitnega jamstva glede kakovosti, natančnosti, razpoložljivosti, zanesljivosti, hitrosti in primernosti za kakršen koli namen, razen če se takšno jamstvo za zagotavljanje zadevnih storitev zahteva v skladu z veljavnim pravom Unije. V ta namen Komisija sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da so uporabniki navedenih storitev, podatkov in informacij ustrezno obveščeni o odsotnosti kakršnega koli takega jamstva.

Predlog spremembe    97

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Finančna sredstva za izvajanje vesoljskega programa za obdobje 2021–2027 znašajo [16] milijard EUR v tekočih cenah.

Finančna sredstva za izvajanje vesoljskega programa za obdobje 2021–2027 znašajo [16,9] milijarde EUR v tekočih cenah.

Predlog spremembe    98

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  za Copernicus: [5,8] milijarde EUR;

(b)  za Copernicus: [6] milijard EUR;

Predlog spremembe    99

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  za SSA/GOVSATCOM: [0,5] milijarde EUR.

(c)  za SSA/GOVSATCOM: [1,2] milijarde EUR.

Predlog spremembe    100

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Medsektorske dejavnosti iz člena 3 se financirajo v okviru komponent vesoljskega programa.

2.  Medsektorske dejavnosti iz členov 3, 5 in 6 se financirajo v okviru komponent vesoljskega programa.

Predlog spremembe    101

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  v vseh državah članicah in v celotni dobavni verigi spodbujajo čim večjo in čim bolj odprto udeležbo zagonskih podjetij, novih udeležencev na trgu, malih in srednjih podjetij ter drugih gospodarskih subjektov, vključno z zahtevo, da ponudniki sklenejo pogodbe s podizvajalci;

(a)  po vsej Uniji in v celotni dobavni verigi spodbujajo čim večjo in čim bolj odprto udeležbo vseh gospodarskih subjektov, predvsem pa zagonskih podjetij, novih udeležencev na trgu, malih in srednjih podjetij, vključno z zahtevo, da ponudniki sklenejo pogodbe s podizvajalci;

Predlog spremembe    102

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  spodbujajo avtonomnost Unije, zlasti v tehnološkem smislu;

(d)  spodbujajo strateško neodvisnost Unije v celotni vrednostni verigi, zlasti v industrijskem in tehnološkem smislu;

Predlog spremembe    103

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 1 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(da)  spoštujejo načeli prostega dostopa in poštene konkurence v celotni industrijski dobavni verigi, omogočajo javno naročanje na podlagi preglednih in pravočasnih informacij, jasnega obveščanja o veljavnih pravilih glede javnih naročil, izbirnih merilih in merilih za oddajo naročil ter vseh drugih ustreznih informacij, da se omogočijo enaki pogoji za vse morebitne ponudnike;

Predlog spremembe    104

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Za spodbujanje novih udeležencev na trgu, malih, srednjih in zagonskih podjetij ter zagotovitev najširše možne geografske pokritosti ob zaščiti strateške avtonomnosti Unije lahko javni naročnik od ponudnika zahteva, da del naročila odda podizvajalcem s konkurenčnim razpisnim postopkom za podizvajalce na ustreznih ravneh, in sicer podjetjem, ki ne spadajo v skupino, v katero spada sam.

1.  Za spodbujanje novih udeležencev na trgu, zlasti malih, srednjih in zagonskih podjetij ter zagotovitev najširše možne geografske pokritosti ob zaščiti strateške neodvisnosti Unije skuša javni naročnik od ponudnika zahtevati, da del naročila odda podizvajalcem s konkurenčnim razpisnim postopkom za podizvajalce na ustreznih ravneh, in sicer podjetjem, ki ne spadajo v skupino, v katero spada sam.

Predlog spremembe    105

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Javni naročnik zahtevani delež naročila, ki se odda podizvajalcem, izrazi v obliki razpona med minimalnim in maksimalnim deležem.

2.  Javni naročnik zahtevani delež naročila, ki se odda panožnim podizvajalcem na vseh ravneh, v skladu z odstavkom 1 izrazi v obliki razpona med minimalnim in maksimalnim deležem.

Predlog spremembe    106

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Ponudnik utemelji kakršno koli odstopanje od zahteve v skladu z odstavkom 1.

3.  Ponudnik utemelji in naročnik oceni kakršno koli odstopanje od zahteve v skladu z odstavkom 1.

Predlog spremembe    107

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

V primeru skupnega razpisa se določijo skupni postopki za izbiro in ocenjevanje predlogov. Pri postopkih mora sodelovati uravnotežena skupina strokovnjakov, ki jih imenuje vsaka stran.

V primeru skupnega razpisa se določijo skupni postopki za izbiro in ocenjevanje predlogov. Pri postopkih sodeluje uravnotežena skupina strokovnjakov, ki jih imenuje vsaka stranka. Strokovnjaki ne ocenjujejo, svetujejo ali pomagajo pri zadevah, pri katerih bi se pojavilo navzkrižje interesov.

Predlog spremembe    108

Predlog uredbe

Člen 24 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Poleg določb [člena 165] finančne uredbe lahko Komisija in Agencija izvedeta postopke oddaje skupnih javnih naročil z Evropsko vesoljsko agencijo ali drugimi mednarodnimi organizacijami, udeleženimi pri izvajanju komponent vesoljskega programa.

1.  Poleg določb [člena 165] finančne uredbe lahko Komisija ali Agencija izvede postopke oddaje skupnih javnih naročil z Evropsko vesoljsko agencijo ali drugimi mednarodnimi organizacijami, udeleženimi pri izvajanju komponent vesoljskega programa.

Predlog spremembe    109

Predlog uredbe

Člen 25 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Kadar je to potrebno za zaščito bistvenih varnostnih interesov Unije in njenih držav članic, zlasti v zvezi s potrebo po ohranitvi celovitosti in odpornosti sistemov Unije ter avtonomnosti industrije, na kateri temeljijo, Komisija določi ustrezne pogoje za upravičenost, ki se uporabljajo za javna naročila, nepovratna sredstva ali nagrade, ki so zajeti v tem naslovu. V ta namen se zlasti upošteva, da morajo imeti upravičena podjetja sedež v državi članici, da se zavežejo izvajati vse zadevne dejavnosti v Uniji in da jih dejansko nadzorujejo države članice ali njihovi državljani. Ti pogoji so vključeni v dokumente o javnih naročilih, nepovratnih sredstvih ali nagradah, kot je ustrezno. V primeru javnega naročila se pogoji uporabljajo za celotno trajanje take pogodbe.

Kadar je to potrebno za zaščito bistvenih varnostnih interesov Unije in njenih držav članic, zlasti v zvezi s potrebo po ohranitvi celovitosti in odpornosti sistemov Unije ter avtonomnosti industrije, na kateri temeljijo, Komisija določi ustrezne pogoje za upravičenost, ki se uporabljajo za javna naročila, nepovratna sredstva ali nagrade, ki so zajeti v tem naslovu. V ta namen se zlasti upošteva, da morajo imeti upravičena podjetja sedež v državi članici, da se zavežejo izvajati vse zadevne dejavnosti v Uniji. Ti pogoji so vključeni v dokumente o javnih naročilih, nepovratnih sredstvih ali nagradah, kot je ustrezno. V primeru javnega naročila se pogoji uporabljajo za celotno trajanje take pogodbe.

Predlog spremembe    110

Predlog uredbe

Člen 27 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  strogi razdelitvi nalog in odgovornosti med subjekti, udeleženimi pri izvajanju vesoljskega programa, zlasti med državami članicami, Komisijo, Agencijo in Evropsko vesoljsko agencijo;

(a)  strogi razdelitvi nalog in odgovornosti med subjekti, udeleženimi pri izvajanju vesoljskega programa, zlasti med državami članicami, Komisijo, Agencijo in Evropsko vesoljsko agencijo, in sicer na podlagi pristojnosti vsakega od subjektov, da bi povečali preglednost, uspešnost in stroškovna učinkovitost ter preprečili prekrivanje dejavnosti;

Predlog spremembe    111

Predlog uredbe

Člen 27 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  strogem nadzoru vesoljskega programa, pri čemer morajo vsi subjekti v okviru svojih pristojnosti na podlagi te uredbe dosledno upoštevati stroškovni in časovni načrt;

(b)  strogem nadzoru vesoljskega programa, pri čemer morajo vsi subjekti v okviru svoje odgovornosti na podlagi te uredbe dosledno upoštevati stroškovno in tehnično uspešnost;

Predlog spremembe    112

Predlog uredbe

Člen 27 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  sistematičnem upoštevanju potreb uporabnikov storitev, ki jih zagotavljajo komponente vesoljskega programa, ter znanstvenega in tehnološkega razvoja v zvezi s temi storitvami;

(d)  sistematičnem upoštevanju potreb uporabnikov storitev, ki jih zagotavljajo komponente vesoljskega programa, ter znanstvenega in tehnološkega razvoja v zvezi s temi storitvami, tudi prek posvetovanj s svetovalnim forumom uporabnikov na nacionalni ravni in ravni Unije;

Predlog spremembe    113

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Komisija ali, kadar gre za naloge iz člena 30, Agencija lahko zaupa posebne naloge državam članicam ali nacionalnim agencijam oziroma skupinam teh držav članic ali nacionalnih agencij. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo nemoteno delovanje vesoljskega programa in spodbujajo njegovo uporabo, tudi tako, da prispevajo k zaščiti frekvenc, potrebnih za ta program.

2.  Komisija ali, kadar gre za naloge iz člena 30, Agencija lahko zaupa posebne naloge državam članicam oziroma skupinam teh držav članic na podlagi dogovora o posameznem primeru. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo nemoteno delovanje vesoljskega programa in spodbujajo njegovo uporabo, tudi tako, da na ustrezni ravni prispevajo k zaščiti frekvenc, potrebnih za ta program.

Predlog spremembe    114

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a.  Države članice si prizadevajo za proaktivno in usklajeno posvetovanje s skupnostmi končnih uporabnikov, zlasti v zvezi s programi Galileo, EGNOS in Copernicus, tudi prek svetovalnih uporabniških forumov.

Predlog spremembe    115

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Komisija je na splošno odgovorna za izvajanje vesoljskega programa, tudi na področju varnosti. V skladu s to uredbo določi prednostne naloge in dolgoročni razvoj vesoljskega programa ter nadzoruje njegovo izvajanje, pri čemer ustrezno upošteva njegov vpliv na druge politike Unije.

1.  Komisija je na splošno odgovorna za izvajanje vesoljskega programa in na področju varnosti za komponente vesoljskega programa, ki niso zaupane Agenciji v skladu s členom 30. V skladu s to uredbo določi prednostne naloge in dolgoročni razvoj vesoljskega programa ter nadzoruje njegovo izvajanje, pri čemer ustrezno upošteva njegov vpliv na druge politike Unije.

Predlog spremembe    116

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Komisija upravlja komponente vesoljskega programa, kadar tako upravljanje ni zaupano drugemu subjektu.

2.  Komisija upravlja komponente vesoljskega programa, kadar tako upravljanje ni zaupano drugim subjektom iz členov 30, 31 in 32.

Predlog spremembe    117

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Komisija določi jasno razdelitev nalog med različnimi subjekti, udeleženimi pri vesoljskem programu, in usklajuje dejavnosti teh subjektov.

3.  Komisija določi jasno razdelitev nalog med različnimi subjekti, udeleženimi pri vesoljskem programu, in usklajuje dejavnosti teh subjektov, skrbi pa tudi za popolno zaščito interesov Unije, dobro upravljanje njenih sredstev ter uveljavljanje njenih pravil, zlasti v zvezi z javnimi naročili. Komisija v ta namen z Agencijo in Evropsko vesoljsko agencijo sklene sporazum o okvirnem finančnem partnerstvu za naloge, ki jih opravljata ta subjekta, kakor je navedeno v členu 31a.

Predlog spremembe    118

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a.  Komisija v zvezi z zagotavljanjem delovanja in upravljanja funkcij vesoljskega vremena, NEO ter GOVSATCOM v skladu s členom 105 sprejme delegirane akte.

Predlog spremembe    119

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavek 4 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Kadar je potrebno za nemoteno delovanje vesoljskega programa in nemoteno opravljanje storitev, ki jih zagotavljajo komponente vesoljskega programa, Komisija po posvetovanju z uporabniki in vsemi drugimi zadevnimi zainteresiranimi stranmi z izvedbenimi akti določi tehnične in operativne specifikacije, potrebne za izvajanje in razvoj navedenih komponent in storitev, ki jih zagotavljajo. Komisija se pri določanju teh tehničnih in operativnih specifikacij izogiba zmanjšanju splošne ravni varnosti in upošteva zahteve glede povratne združljivosti.

Kadar je potrebno za nemoteno delovanje vesoljskega programa in nemoteno opravljanje storitev, ki jih zagotavljajo komponente vesoljskega programa, Komisija po posvetovanju z uporabniki in vsemi drugimi zadevnimi zainteresiranimi stranmi z delegiranimi akti določi zahteve na visoki ravni za izvajanje in razvoj navedenih komponent in storitev, ki jih zagotavljajo, tudi v sektorju nižje v prodajni verigi. Komisija se pri določanju teh zahtev na visoki ravni izogiba zmanjšanju splošne ravni varnosti in upošteva zahteve glede povratne združljivosti.

Predlog spremembe    120

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavek 4 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(3).

Navedeni delegirani akti se sprejmejo v skladu s členom 21.

Predlog spremembe    121

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.  Komisija spodbuja in uveljavljanje in uporabo podatkov in storitev, ki jih zagotavljajo komponente vesoljskega programa, v javnem in zasebnem sektorju, vključno s podporo primernemu razvoju teh storitev ter s spodbujanjem stabilnega dolgoročnega okolja. Razvija sinergije med aplikacijami različnih komponent vesoljskega programa. Poskrbi za dopolnjevanje, usklajenost, sinergije in povezave med vesoljskim programom ter drugimi ukrepi in programi Unije.

5.  Komisija poskrbi za dopolnjevanje, usklajenost, sinergije in povezave med vesoljskim programom ter drugimi ukrepi in programi Unije. V tesnem sodelovanju z agencijo, po potrebi pa tudi z Evropsko vesoljsko agencijo ter pooblaščenimi subjekti za Copernicus podpira in prispeva k:

 

– dejavnostim, ki se nanašajo na uveljavljanje in uporabo podatkov in storitev, ki jih zagotavljajo komponente programa v javnem in zasebnem sektorju;

 

– vzpostavljanju sinergij med prijavami;

 

– primernemu razvoju storitev;

 

– spodbujanju stabilnega dolgoročnega okolja.

Predlog spremembe    122

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6.  Po potrebi zagotovi usklajevanje z dejavnostmi, ki se izvajajo v vesoljskem sektorju na ravni Unije ter na nacionalni in mednarodni ravni. Spodbuja sodelovanje med državami članicami ter zbliževanje njihovih tehnoloških zmogljivosti in razvoja na področju vesolja.

6.  Po potrebi ter v sodelovanju z Agencijo in Evropsko vesoljsko agencijo zagotovi usklajevanje z dejavnostmi, ki se izvajajo v vesoljskem sektorju na ravni Unije ter na nacionalni in mednarodni ravni. Spodbuja sodelovanje med državami članicami ter zbliževanje njihovih tehnoloških zmogljivosti in razvoja na področju vesolja.

Predlog spremembe    123

Predlog uredbe

Člen 30 – odstavek 1 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ba)  spodbuja in zagotavlja uveljavljanje in uporabo podatkov in storitev, določenih s komponentami programa, vključno z razvojem možnosti in storitev, ki temeljijo na komponentah programa in so predvidene za uporabo nižje v prodajni verigi;

Predlog spremembe    124

Predlog uredbe

Člen 30 – odstavek 1 – točka b b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(bb)  izvaja dejavnosti v podporo inovativnemu vesoljskemu sektorju Unije v skladu s členom 6;

Predlog spremembe    125

Predlog uredbe

Člen 30 – odstavek 1 – točka b c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(bc)  podpira dostop do financiranja prek finančnih instrumentov iz naslova III, v sodelovanju z EIB pa tudi prek finančnih instrumentov, ki jih je slednja vzpostavila in so namenjeni predvsem malim in srednjim podjetjem;

Predlog spremembe    126

Predlog uredbe

Člen 30 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  izvaja komunikacijske in promocijske dejavnosti ter dejavnosti v zvezi s trženjem storitev, jih ponujata Galileo in EGNOS;

(c)  izvaja komunikacijske in promocijske dejavnosti ter dejavnosti v zvezi s trženjem storitev, ki jih ponujajo predvsem Galileo, EGNOS in Copernicus;

Predlog spremembe    127

Predlog uredbe

Člen 30 – odstavek 1 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ca)  v zvezi s sistemom Galileo in storitvijo EGNOS: upravlja sistem Galileo in storitev EGNOS, kakor je opredeljeno v členu 43;

Predlog spremembe    128

Predlog uredbe

Člen 30 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  Komisiji zagotavlja tehnično strokovno znanje.

(d)  Komisiji zagotavlja tehnično strokovno znanje, pri tem pa preprečuje podvajanje nalog z Evropsko vesoljsko agencijo v skladu s členom 27 in 31.

Predlog spremembe    129

Predlog uredbe

Člen 30 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  upravljanje uporabe storitve EGNOS in sistema Galileo, kakor je opredeljeno v členu 43;

črtano

Predlog spremembe    130

Predlog uredbe

Člen 30 – odstavek 2 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ba)  Komisiji posreduje priporočila v zvezi s prednostnimi nalogami na področju vesolja v okviru programa Obzorje Evropa in sodeluje pri njihovem izvajanju;

Predlog spremembe    131

Predlog uredbe

Člen 30 – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  izvajanje dejavnosti, povezanih z razvojem aplikacij in storitev za uporabnike na podlagi komponent vesoljskega programa.

črtano

Predlog spremembe    132

Predlog uredbe

Člen 30 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Komisija lahko Agenciji zaupa druge naloge, vključno z izvajanjem komunikacijskih in promocijskih dejavnosti ter dejavnosti trženja podatkov in informacij ter drugih dejavnosti, povezanih s povečanjem stopnje uporabe med uporabniki, v zvezi s komponentami vesoljskega programa, ki niso Galileo in EGNOS.

3.  Komisiji lahko Agenciji zaupa druge naloge, pri tem pa prepreči podvajanje in poskuša povečati učinkovitost pri izvajanju ciljev programa;

Predlog spremembe    133

Predlog uredbe

Člen 30 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a.  Agencija lahko z nacionalnimi vesoljskimi agencijami, skupino nacionalnih vesoljskih agencij ali drugimi entitetami za izpolnjevanje svojih nalog podpiše sporazum o partnerstvu ali druge sporazume.

Predlog spremembe    134

Predlog uredbe

Člen 30 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Naloge iz odstavkov 2 in 3 Komisija zaupa s sporazumom o prispevku v skladu s [členom 2(18)] in [naslovom VI] finančne uredbe.

4.  Naloge iz odstavkov 2 in 3 Komisija zaupa s sporazumom o prispevku v skladu s [členom 2(18)] in [naslovom VI] finančne uredbe ter se pregledajo v skladu s členom 102(6) te uredbe, zlasti v zvezi s komponento Copernicus.

Predlog spremembe    135

Predlog uredbe

Člen 30 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

4a.  Kadar Komisija zaupa naloge Agenciji, zagotovi ustrezno financiranje za upravljanje in izvajanje teh nalog, vključno s primernimi kadrovskimi in finančnimi viri.

Predlog spremembe    136

Predlog uredbe

Člen 31 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  v zvezi s programom Copernicus: razvoj, načrtovanje in gradnja vesoljske infrastrukture za Copernicus, vključno z obratovanjem zadevne infrastrukture;

(a)  v zvezi s programom Copernicus: razvoj, načrtovanje in gradnja vesoljske in zemeljske infrastrukture za Copernicus, vključno z obratovanjem zadevne infrastrukture;

Predlog spremembe    137

Predlog uredbe

Člen 31 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  v zvezi s sistemom Galileo in storitvijo EGNOS: nadaljnji razvoj sistemov, razvoj zemeljskega segmenta ter načrtovanje in razvoj satelitov;

(b)  v zvezi s sistemom Galileo in storitvijo EGNOS: podpora Agenciji pri izvajanju osrednjih nalog. Kadar je tako navedeno v posebnih sporazumih, sklenjenih med Agencijo in Evropsko vesoljsko agencijo, javna naročila v imenu Agencije za nadaljnji razvoj sistemov, načrtovanje in razvoj zemeljskega segmenta ter načrtovanje in razvoj vesoljskega segmenta;

Predlog spremembe    138

Predlog uredbe

Člen 31 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  v zvezi z vsemi komponentami vesoljskega programa: raziskovalne in razvojne dejavnosti na njenih strokovnih področjih.

(c)  v zvezi z vsemi komponentami vesoljskega programa: raziskovalne in razvojne dejavnosti na področju infrastrukture komponent programa.

Predlog spremembe    139

Predlog uredbe

Člen 31 – odstavek 1 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ca)  spodbujanje sodelovanja med državami članicami in zbliževanja njihovih tehnoloških zmogljivosti in razvoja na področju vesolja.

Predlog spremembe    140

Predlog uredbe

Člen 31 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Komisija z Agencijo in Evropsko vesoljsko agencijo sklene sporazum o okvirnem finančnem partnerstvu, kot je določen v [členu 130] finančne uredbe. Ta sporazum o okvirnem finančnem partnerstvu:

črtano

  jasno opredeljuje odgovornosti in obveznosti Evropske vesoljske agencije v zvezi z vesoljskim programom;

 

  zahteva, da Evropska vesoljska agencija izpolnjuje varnostna pravila programa Unije, zlasti glede obdelave tajnih podatkov;

 

  določa pogoje za upravljanje sredstev, zaupanih Evropski vesoljski agenciji, zlasti v zvezi z javnim naročanjem, postopki upravljanja, pričakovanimi rezultati, ki se merijo s kazalniki uspešnosti, ukrepi, ki se uporabijo v primeru pomanjkljivega ali nepoštenega izvajanja pogodb z vidika stroškov, časovnega načrta in rezultatov, ter v zvezi s komunikacijsko strategijo ter pravili glede lastništva vseh opredmetenih in neopredmetenih sredstev; ti pogoji so v skladu z naslovoma III in V te uredbe in finančno uredbo;

 

  zahteva udeležbo Komisije in po potrebi Agencije na sestankih odbora Evropske vesoljske agencije za ocenjevanje ponudb v zvezi z vesoljskim programom;

 

  določa ukrepe za spremljanje in nadzor, ki vključujejo zlasti sistem za predvidevanje stroškov, sistematično obveščanje Komisije ali po potrebi Agencije o stroških in časovnem razporedu ter v primeru razhajanja med predvidenimi sredstvi, uspešnostjo in časovnim razporedom določa popravljalne ukrepe za zagotovitev izvajanja dodeljenih nalog v okviru dodeljenih sredstev in kazni za Evropsko vesoljsko agencijo, kadar je mogoče to razhajanje pripisati neposredno njej;

 

  določa načela za plačila Evropski vesoljski agenciji, ki so sorazmerna z zahtevnostjo nalog, ki jih je treba opraviti, v skladu s tržnimi cenami in provizijami drugih udeleženih subjektov, vključno z Unijo, ter lahko po potrebi temeljijo na kazalnikih uspešnosti; te provizije ne zajemajo splošnih stroškov, ki niso povezani z dejavnostmi, ki jih je Unija zaupala Evropski vesoljski agenciji.

 

Predlog spremembe    141

Predlog uredbe

Člen 31 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Pogoj za sklenitev sporazuma o okvirnem finančnem partnerstvu iz odstavka 2 je vzpostavitev v okviru Evropske vesoljske agencije notranjih struktur in operativne metode, zlasti za sprejemanje odločitev, metode upravljanja in vprašanja odgovornosti, ki omogočajo kar največjo stopnjo zaščite interesov Unije ter upoštevanje njenih odločitev, tudi za dejavnosti, ki jih financira Evropska vesoljska agencija in vplivajo na vesoljski program.

črtano

Predlog spremembe    142

Predlog uredbe

Člen 31 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Brez poseganja v sporazum o okvirnem finančnem partnerstvu iz odstavka 4 lahko Komisija ali Agencija zaprosi Evropsko vesoljsko agencijo za tehnično strokovno znanje in informacije, ki so potrebni za opravljanje nalog, ki so jim dodeljene s to uredbo.

črtano

Predlog spremembe    143

Predlog uredbe

Člen 31 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 31 a

 

Sporazum o okvirnem finančnem partnerstvu

 

1. Komisija z Agencijo in Evropsko vesoljsko agencijo sklene sporazum o okvirnem finančnem partnerstvu, kot je določen v [členu 130] finančne uredbe. Ta sporazum o okvirnem finančnem partnerstvu:

 

(a) jasno opredeljuje vloge, odgovornosti in obveznosti Komisije, Agencije in Evropske vesoljske agencije v zvezi z vesoljskim programom;

 

(b) natančno opredeljuje instrumente za usklajevanje in spremljanje izvajanja komponent vesoljskega programa, pri čemer se upoštevajo naloge in pristojnosti Komisije v zvezi s skupnim usklajevanjem komponent vesoljskega programa;

 

(c) zahteva, da Evropska vesoljska agencija izpolnjuje varnostna pravila programa Unije, zlasti glede obdelave tajnih podatkov;

 

(d) določa pogoje za upravljanje sredstev, zaupanih Evropski vesoljski agenciji, vključno z uporabo pravil Unije v zvezi z javnim naročanjem, kadar se naročilo opravlja v imenu Unije, postopki upravljanja, pričakovanimi rezultati, ki se merijo s kazalniki uspešnosti, ukrepi, ki se uporabijo v primeru pomanjkljivega ali nepoštenega izvajanja pogodb z vidika stroškov, časovnega načrta in rezultatov, ter v zvezi s komunikacijsko strategijo ter pravili glede lastništva vseh opredmetenih in neopredmetenih sredstev; ti pogoji so v skladu z naslovoma III in V te uredbe in s finančno uredbo;

 

(e) zahteva udeležbo Komisije in, kadar je to ustrezno, Agencije na sestankih odbora Evropske vesoljske agencije za ocenjevanje ponudb v zvezi z vesoljskim programom, kadar slednja naroča v imenu Unije v skladu z odstavkom 1a;

 

(f) določa ukrepe za spremljanje in nadzor, ki vključujejo zlasti sistem za predvidevanje stroškov, sistematično obveščanje Komisije ali po potrebi Agencije o stroških in časovnem razporedu ter v primeru razhajanja med predvidenimi sredstvi, uspešnostjo in časovnim razporedom določa popravljalne ukrepe za zagotovitev izvajanja dodeljenih nalog v okviru dodeljenih sredstev in kazni za Evropsko vesoljsko agencijo, kadar je mogoče to razhajanje pripisati neposredno njej;

 

(g) ob upoštevanju stroškovnega modela Evropske vesoljske agencije kot javnega subjekta določa načela za plačila, ki so sorazmerna z zahtevnostjo nalog, ki jih je treba opraviti, v skladu s tržnimi cenami in provizijami drugih udeleženih subjektov, vključno z Unijo, ter lahko po potrebi temeljijo na kazalnikih uspešnosti; te provizije ne zajemajo splošnih stroškov, ki niso povezani z dejavnostmi, ki jih je Unija zaupala Evropski vesoljski agenciji;

 

(h) zahteva, da Evropska vesoljska agencija zagotovi popolno zaščito interesov Unije in njenih odločitev, zaradi česar bo morda morala Evropska vesoljska agencija spremeniti svoj način sprejemanja odločitev, metode upravljanja in določbe o odgovornosti.

 

2. Brez poseganja v sporazum o okvirnem finančnem partnerstvu iz člena 31a lahko Komisija ali Agencija zaprosi Evropsko vesoljsko agencijo za tehnično strokovno znanje in informacije, ki so potrebni za opravljanje nalog, ki so jim dodeljene s to uredbo. Pogoji za take zahteve in njihovo izvajanje se določijo vzajemno.

Predlog spremembe    144

Predlog uredbe

Člen 32 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Vloga drugih subjektov

Vloga EUMETSAT in drugih subjektov

Predlog spremembe    145

Predlog uredbe

Člen 32 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Komisija lahko s sporazumi o prispevkih v celoti ali delno zaupa izvajanje komponent vesoljskega programa subjektom, ki niso navedeni v členih 30 in 31, vključno z:

1.  Komisija lahko s sporazumi o prispevkih v celoti ali delno zaupa izvajanje naslednjih nalog subjektom, ki niso navedeni v členih 30 in 31, vključno z:

Predlog spremembe    146

Predlog uredbe

Člen 32 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  zaupanjem obratovanja vesoljske infrastrukture programa Copernicus ali njenih delov organizaciji EUMETSAT;

(a)  zaupanjem nadgradnje in obratovanja vesoljske infrastrukture programa Copernicus ali njenih delov organizaciji EUMETSAT;

Predlog spremembe    147

Predlog uredbe

Člen 32 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  zaupanjem izvajanja storitev programa Copernicus ali njihovih delov ustreznim agencijam, organom ali organizacijam.

(b)  zaupanjem izvajanja storitev programa Copernicus ali njihovih delov ustreznim agencijam, organom ali organizacijam ter upravljanjem pridobivanja informacij ustreznih tretjih strani.

Predlog spremembe    148

Predlog uredbe

Člen 32 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a.  Komisija se pri izvajanju vesoljskega programa opira na znanstvene in tehnične nasvete Skupnega raziskovalnega središča.

Predlog spremembe    149

Predlog uredbe

Člen 33 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Varnost vesoljskega programa temelji na naslednjih načelih:

(predlog spremembe ne zadeva slovenske različice)

Predlog spremembe    150

Predlog uredbe

Člen 33 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  upoštevanje izkušenj držav članic na področju varnosti in črpanje iz njihovih dobrih praks;

(a)  upoštevanje izkušenj držav članic na področju varnosti in črpanje iz njihovih dobrih praks in nacionalne zakonodaje;

Predlog spremembe    151

Predlog uredbe

Člen 33 – odstavek 1 – točka a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(aa)  upoštevanje izkušenj, nabranih pri delovanju sistemov Galileo, EGNOS in Copernicus;

Predlog spremembe    152

Predlog uredbe

Člen 34 – odstavek 1 – pododstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija v okviru svojih pristojnosti zagotovi visoko stopnjo varnosti, zlasti v zvezi z:

Komisija in Agencija v okviru svojih pristojnosti zagotovita visoko stopnjo varnosti, zlasti v zvezi z:

Predlog spremembe    153

Predlog uredbe

Člen 34 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

V ta namen Komisija zagotovi, da se za vsako komponento vesoljskega programa izvede analiza tveganja in nevarnosti. Na podlagi te analize tveganja in nevarnosti z izvedbenimi akti za vsako komponento vesoljskega programa določi splošne varnostne zahteve. Pri tem Komisija upošteva učinek teh zahtev na nemoteno delovanje te komponente, zlasti z vidika stroškov, obvladovanja tveganja in časovnega razporeda, ter zagotovi, da ne zmanjša splošne ravni varnosti ali ne ogrozi delovanja obstoječe opreme, ki temelji na tej komponenti. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(3).

V ta namen Komisija v posvetovanju s končnimi uporabniki v državah članicah in ustreznimi subjekti, ki upravljajo izvajanje komponente vesoljskega programa, zagotovi, da se za komponente Copernicus, SST in GOVSATCOM izvede analiza tveganja in nevarnosti. Agencija izvede analizo tveganja in nevarnosti za komponenti Galileo in EGNOS. Komisija na podlagi te analize tveganja in nevarnosti po posvetovanju s končnimi uporabniki v državah članicah ter ustreznimi subjekti, ki izvajajo komponente vesoljskega programa, z izvedbenimi akti za vsako komponento vesoljskega programa določi splošne varnostne zahteve. Pri tem Komisija upošteva učinek teh zahtev na nemoteno delovanje te komponente, zlasti z vidika stroškov, obvladovanja tveganja in časovnega razporeda, ter zagotovi, da ne zmanjša splošne ravni varnosti ali ne ogrozi delovanja obstoječe opreme, ki temelji na tej komponenti. Splošne varnostne zahteve določajo postopke, ki se izvedejo, kadar lahko obratovanje komponent vpliva na varnost Unije ali njenih držav članic. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(3).

Predlog spremembe    154

Predlog uredbe

Člen 34 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Subjekt, odgovoren za upravljanje komponente vesoljskega programa, je odgovoren za upravljanje varnosti navedene komponente in v ta namen opravi analizo tveganja in nevarnosti ter vse potrebne dejavnosti za zagotovitev in spremljanje varnosti navedene komponente, zlasti določitev tehničnih specifikacij in operativnih postopkov, ter spremlja njihovo skladnost s splošnimi varnostnimi zahtevami iz odstavka 1.

2.  Komisija je odgovorna za upravljanje varnosti komponent Copernicus, SST in GOVSATCOM. Agencija je odgovorna za upravljanje varnosti komponent Galileo in EGNOS. V ta namen opravita vse potrebne dejavnosti za zagotovitev in spremljanje varnosti komponent, za katere sta odgovorni, zlasti določitev tehničnih specifikacij in operativnih postopkov, ter spremljata njihovo skladnost s splošnimi varnostnimi zahtevami iz tretjega pododstavka odstavka 1.

Predlog spremembe    155

Predlog uredbe

Člen 34 – odstavek 3 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Agencija:

3.  Agencija tudi:

Predlog spremembe    156

Predlog uredbe

Člen 34 – odstavek 3 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(da)  zagotovi kibernetsko varnost vesoljskega programa;

Predlog spremembe    157

Predlog uredbe

Člen 34 – odstavek 4 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  sprejmejo ukrepe, ki so vsaj enakovredni tistim, ki so potrebni za zaščito ključne evropske infrastrukture v smislu Direktive Sveta 2008/114/ES z dne 8. decembra 2008 o ugotavljanju in določanju evropske kritične infrastrukture ter o oceni potrebe po izboljšanju njene zaščite29, in tistim, ki so potrebni za zaščito njihove ključne nacionalne infrastrukture, da se zaščiti zemeljska infrastruktura, ki je sestavni del vesoljskega programa in se nahaja na njihovem ozemlju;

(a)  (predlog spremembe ne zadeva slovenske različice)

__________________

__________________

29 UL L 345, 23.12.2008, str. 75.

29 UL L 345, 23.12.2008, str. 75.

Predlog spremembe    158

Predlog uredbe

Člen 34 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.  Subjekti, udeleženi v vesoljskem programu, sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev varnosti vesoljskega programa.

5.  Subjekti, udeleženi v vesoljskem programu, sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev varnosti vesoljskega programa, pri tem pa upoštevajo tudi vprašanja, opredeljena v analizi tveganja.

Predlog spremembe    159

Predlog uredbe

Člen 38 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Predstavnik Evropske vesoljske agencije je vabljen, da se sestankov sveta za varnostno akreditacijo udeleži kot opazovalec. Izjemoma so lahko k udeležbi na teh sestankih kot opazovalci povabljeni tudi predstavniki agencij Unije, tretjih držav ali mednarodnih organizacij, če se obravnavajo vprašanja, ki neposredno zadevajo te tretje države ali mednarodne organizacije, zlasti vprašanja o infrastrukturi, ki je v njihovi lasti ali se nahaja na njihovem ozemlju. Ureditve za takšno udeležbo predstavnikov tretjih držav ali mednarodnih organizacij in pogoji zanjo se določijo v zadevnih sporazumih ter so skladni s poslovnikom sveta za varnostno akreditacijo.

2.  Predstavnik Evropske vesoljske agencije je vabljen, da se sestankov sveta za varnostno akreditacijo udeleži kot opazovalec. Izjemoma so lahko k udeležbi na teh sestankih kot opazovalci povabljeni tudi predstavniki agencij Unije, tretjih držav ali mednarodnih organizacij, zlasti ko gre za vprašanja o infrastrukturi, ki je v njihovi lasti ali se nahaja na njihovem ozemlju. Ureditve za takšno udeležbo predstavnikov tretjih držav ali mednarodnih organizacij in pogoji zanjo se določijo v zadevnih sporazumih ter so skladni s poslovnikom sveta za varnostno akreditacijo.

Predlog spremembe    160

Predlog uredbe

Člen 43 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  upravljanje, vzdrževanje, stalno izboljševanje, razvoj in zaščito zemeljske infrastrukture, zlasti omrežij, lokacij in podpornih objektov, vključno z nadgradnjami in upravljanjem zaradi zastarelosti;

(b)  upravljanje, vzdrževanje, stalno izboljševanje, razvoj in zaščito zemeljske infrastrukture, vključno z infrastrukturo zunaj ozemlja Unije, potrebno za zagotavljanje komponent Galileo in EGNOS s polno pokritostjo ozemlja držav članic z zemljepisno lego v Evropi, zlasti omrežij, lokacij in podpornih objektov, vključno z nadgradnjami in upravljanjem zaradi zastarelosti;

Predlog spremembe    161

Predlog uredbe

Člen 43 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  razvoj prihodnjih generacij sistemov in razvoj storitev, ki jih zagotavljata Galileo in EGNOS, brez poseganja v prihodnje odločitve o finančnih perspektivah Unije;

(c)  razvoj prihodnjih generacij sistemov in razvoj storitev, ki jih zagotavljata Galileo in EGNOS, brez poseganja v prihodnje odločitve o finančnih perspektivah Unije, pri čemer se upoštevajo potrebe ustreznih deležnikov;

Predlog spremembe    162

Predlog uredbe

Člen 43 – odstavek 1 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ca)  podpora za pripravo in razvoj temeljnih tehnoloških elementov, kot so nabori čipov in sprejemniki, ki podpirajo sistem Galileo;

Predlog spremembe    163

Predlog uredbe

Člen 43 – odstavek 1 – točka c b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(cb)  podpora za razvoj aplikacij in integriranih aplikacij, ki uporabljajo tako EGNOS/Galileo kot Copernicus;

Predlog spremembe    164

Predlog uredbe

Člen 43 – odstavek 1 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e)  zagotavljanje in razvoj trga storitev, ki jih zagotavljata Galileo in EGNOS;

(e)  zagotavljanje in razvoj trga storitev, ki jih zagotavljata Galileo in EGNO, zlasti da se čim bolj povečajo socialno-ekonomske koristi iz člena 4(1);

Predlog spremembe    165

Predlog uredbe

Člen 45 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  storitev varovanja življenj, ki je za neposrednega uporabnika brezplačna in zagotavlja informacije za določanje položaja in sinhronizacijo z visoko stopnjo kontinuitete, razpoložljivosti in natančnosti, vključno s sporočilom o celovitosti, ki uporabnika opozarja v primeru napake ali signalov za nedovoljeno odstopanje, ki jih oddajajo Galileo in drugi sistemi GNSS ter ki jih ta storitev krepi na območju pokritosti; ta storitev je namenjena predvsem uporabnikom, za katere je varnost bistvenega pomena, zlasti v sektorju civilnega letalstva za navigacijske službe zračnega prometa.

(c)  storitev varovanja življenj, ki je za neposrednega uporabnika brezplačna in zagotavlja informacije za določanje položaja in časovno sinhronizacijo z visoko stopnjo kontinuitete, razpoložljivosti, natančnosti in celovitosti. Da bi zagotovili skladnost z zahtevami glede varnosti v letalstvu, vključno s sporočilom o celovitosti, ki uporabnika opozarja v primeru napake ali signalov za nedovoljeno odstopanje, ki jih oddajajo Galileo in drugi sistemi GNSS ter ki jih ta storitev krepi na območju pokritosti, se ta storitev zagotavlja pod nadzorom agencije EASA; ta storitev je namenjena predvsem uporabnikom, za katere je varnost bistvenega pomena, zlasti v sektorju civilnega letalstva za navigacijske službe zračnega prometa.

Predlog spremembe    166

Predlog uredbe

Člen 45 – odstavek 2 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Storitve iz odstavka 1 se prednostno zagotavljajo na ozemlju držav članic z zemljepisno lego v Evropi.

Storitve iz odstavka 1 se prednostno zagotavljajo na ozemlju držav članic z zemljepisno lego v Evropi, da se kontinentalna ozemlja pokrijejo do konca leta 2023 in vsa ozemlja do konca leta 2025.

Predlog spremembe    167

Predlog uredbe

Člen 45 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Stroški take širitve in povezani stroški obratovanja, specifični za te regije, se ne krijejo iz proračuna iz člena 11. Zaradi take širitve se ne odloži ponujanje storitev iz odstavka 1 na celotnem ozemlju držav članic z zemljepisno lego v Evropi.

3.  Stroški take širitve in povezani stroški obratovanja, specifični za te regije, se ne krijejo iz proračuna iz člena 11, vendar Komisija upošteva uporabo programov partnerstva in sporazumov ter, če je ustrezno, razvoj posebnega finančnega instrumenta, ki bo to podpiral. Zaradi take širitve se ne odloži ponujanje storitev iz odstavka 1 na celotnem ozemlju držav članic z zemljepisno lego v Evropi.

Predlog spremembe    168

Predlog uredbe

Člen 47 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Združljivost in interoperabilnost

Združljivost, interoperabilnost in standardizacija

Predlog spremembe    169

Predlog uredbe

Člen 47 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Galileo in EGNOS ter storitve, ki jih zagotavljata, so združljivi in interoperabilni z drugimi satelitskimi navigacijskimi sistemi ter s konvencionalnimi sredstvi za radijsko navigacijo, kadar sta taki zahtevi po združljivosti in interoperabilnosti določeni v mednarodnih sporazumih.

2.  Galileo in EGNOS ter storitve, ki jih zagotavljata, so vzajemno združljivi in interoperabilni z drugimi satelitskimi navigacijskimi sistemi ter s konvencionalnimi sredstvi za radijsko navigacijo, kadar sta taki zahtevi po združljivosti in interoperabilnosti določeni v mednarodnih sporazumih.

Predlog spremembe    170

Predlog uredbe

Člen 47 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a.  Galileo in EGNOS si prizadevata za skladnost z mednarodnimi standardi in certificiranjem.

Predlog spremembe    171

Predlog uredbe

Člen 48 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Copernicus se izvaja na podlagi predhodnih naložb Unije in se po potrebi opira na nacionalne ali regionalne zmogljivosti držav članic, pri čemer upošteva zmogljivosti komercialnih dobaviteljev primerljivih podatkov in informacij ter potrebo po spodbujanju konkurence in razvoja trga.

1.  Copernicus se izvaja na podlagi predhodnih naložb Unije, Evropske vesoljske agencije in EUMETSAT in se po potrebi opira na nacionalne ali regionalne zmogljivosti držav članic, pri čemer upošteva zmogljivosti komercialnih dobaviteljev primerljivih podatkov in informacij ter potrebo po spodbujanju konkurence in razvoja trga.

Predlog spremembe    172

Predlog uredbe

Člen 48 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Copernicus zagotavlja podatke in informacije v skladu s politiko popolnih, brezplačnih in odprtih podatkov.

2.  Copernicus zagotavlja podatke in informacije na podlagi politike popolnih, brezplačnih in odprtih podatkov.

Predlog spremembe    173

Predlog uredbe

Člen 48 – odstavek 3 – točka a – alinea 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

–  razvoj in delovanje Sentinelov programa Copernicus;

–  razvoj in delovanje satelitov Sentinel programa Copernicus;

Predlog spremembe    174

Predlog uredbe

Člen 48 – odstavek 3 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  komponento dostopa do podatkov in njihovega razširjanja, ki vključuje infrastrukturo in storitve za zagotovitev iskanja, pregledovanja, dostopa do, razširjanja in uporabe podatkov in informacij programa Copernicus;

(c)  komponento dostopa do podatkov in njihovega razširjanja, ki vključuje infrastrukturo in storitve za zagotovitev iskanja, pregledovanja, dolgoročnega arhiviranja, dostopa do, razširjanja in uporabe podatkov in informacij programa Copernicus na uporabnikom prijazen način;

Predlog spremembe    175

Predlog uredbe

Člen 48 – odstavek 3 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  komponento povečanja stopnje uporabe pri uporabnikih in razvoja trga v skladu s členom 29(5), ki vključuje ustrezne dejavnosti, vire in storitve za promocijo programa Copernicus, njegovih podatkov in storitev na vseh ravneh, da bi se kar najbolj povečale družbeno-gospodarske koristi iz člena 4(1).

(d)  komponento povečanja stopnje uporabe pri uporabnikih, vzpostavljanja zmogljivosti in razvoja trga v skladu s členom 29(5), ki vključuje ustrezne dejavnosti, vire in storitve za promocijo programa Copernicus, njegovih podatkov in storitev na vseh ravneh, da bi se kar najbolj povečale družbeno-gospodarske koristi iz člena 4(1).

Predlog spremembe    176

Predlog uredbe

Člen 48 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Copernicus spodbuja mednarodno koordinacijo sistemov za opazovanje in s tem povezane izmenjave podatkov, da bi se okrepila njegova razsežnost in komplementarnost na svetovni ravni, ob upoštevanju veljavnih mednarodnih sporazumov in koordinacijskih postopkov.

4.  Copernicus spodbuja mednarodno koordinacijo sistemov za opazovanje in s tem povezane izmenjave podatkov, da bi se okrepila njegova razsežnost in komplementarnost na svetovni ravni, ob upoštevanju veljavnih in prihodnjih mednarodnih sporazumov in koordinacijskih postopkov.

Predlog spremembe    177

Predlog uredbe

Člen 49 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Pridobivanje podatkov

Upravičeni ukrepi

Predlog spremembe    178

Predlog uredbe

Člen 49 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  ukrepe za zagotavljanje neprekinjenega delovanja obstoječih misij Sentinel ter razvoj, izstrelitev, vzdrževanje in upravljanje nadaljnjih Sentinelov, s katerimi bi razširili področje opazovanj, pri čemer bodo imele prednost: opazovalne zmogljivosti za spremljanje antropogenih emisij CO2 in emisij drugih toplogrednih plinov, kar bo omogočilo pokritost polarnih območij ter inovativne uporabe v kmetijstvu, gozdarstvu in gospodarjenju z vodnimi viri;

(a)  ukrepe za zagotavljanje neprekinjenega delovanja obstoječih misij Sentinel ter razvoj, izstrelitev, vzdrževanje in upravljanje nadaljnjih Sentinelov, s katerimi bi razširili področje opazovanj, na primer: opazovalne zmogljivosti za spremljanje antropogenih emisij CO2 in emisij drugih toplogrednih plinov, kar bo omogočilo pokritost polarnih območij ter inovativne uporabe v kmetijstvu, gozdarstvu in gospodarjenju z vodnimi viri;

Predlog spremembe    179

Predlog uredbe

Člen 49 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  ukrepe za zagotovitev dostopa do podatkov tretjih strani, ki so potrebni za pripravo storitev programa Copernicus ali za uporabo v institucijah, agencijah in decentraliziranih službah Unije;

(b)  ukrepe za zagotovitev dostopa do podatkov tretjih strani, ki so potrebni za pripravo storitev programa Copernicus ali za uporabo s strani glavnih uporabnikov, pri čemer se prednost namenja podatkom, ki jih zagotovijo in/ali financirajo javni subjekti v državah članicah, kot so nacionalne agencije;

Predlog spremembe    180

Predlog uredbe

Člen 49 – odstavek 1 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ca)  podporo za razvoj ustreznih uporabniških aplikacij in storitev Copernicus.

Predlog spremembe    181

Predlog uredbe

Člen 50 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Program Copernicus vključuje ukrepe v podporo naslednjim storitvam:

Program Copernicus vključuje ukrepe v podporo naslednjim glavnim storitvam:

Predlog spremembe    182

Predlog uredbe

Člen 50 – odstavek 1 – točka a – alinea 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

–  spremljanje kopnega in kmetijskih površin za zagotavljanje informacij o pokrovnosti tal, rabi in spremembi rabe tal, mestnih območjih, obsegu in kakovosti celinskih voda, gozdovih, kmetijskih površinah in drugih naravnih virih, biotski raznovrstnosti in kriosferi;

–  spremljanje kopnega in kmetijskih površin za zagotavljanje informacij o pokrovnosti tal, rabi in spremembi rabe tal, kakovosti tal, dezertifikaciji, krajih kulturne dediščine, obsegu in kakovosti celinskih voda, gozdovih, zlasti krčenju gozdov, kmetijskih površinah in drugih naravnih virih, biotski raznovrstnosti in kriosferi; države članice bodo lahko uporabile informacije in podatke, pridobljene pri spremljanju posameznega kmetijskega območja glede stopnje pokritosti tal in rabe kmetijskih zemljišč, kar bo še dodatno zmanjšalo upravno breme pri dodeljevanju kmetijskih subvencij;

Predlog spremembe    183

Predlog uredbe

Člen 50 – odstavek 1 – točka a – alinea 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

– kartografiranje kmetijskih zemljišč, ki jih je treba namakati, predvidevanje pridelka in rabe zemljišč, s čimer bi zagotovili višjo prehransko kakovost in varnost ob hkratnem varstvu okolja;

Predlog spremembe    184

Predlog uredbe

Člen 50 – odstavek 1 – točka a – alinea 4 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

– spremljanje dejavnosti v zvezi z ribolovom, da bi zagotovili višjo prehransko kakovost in varnost ob hkratnem varstvu okolja;

Predlog spremembe    185

Predlog uredbe

Člen 50 – odstavek 1 – točka a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(aa)  spremljanje podpore za izvajanje politik Unije;

Predlog spremembe    186

Predlog uredbe

Člen 53 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komponenta SST podpira naslednje dejavnosti:

Cilj programa SST je postopoma opremiti Unijo z avtonomno zmogljivostjo SST.

 

Komponenta SST podpira naslednje dejavnosti:

Predlog spremembe    187

Predlog uredbe

Člen 53 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  vzpostavitev, razvoj in operativne dejavnosti omrežja zemeljskih in/ali vesoljskih senzorjev držav članic, vključno s senzorji, razvitimi v okviru Evropske vesoljske agencije, in senzorji Unije, s katerimi se upravlja na nacionalni ravni, za opazovanje in sledenje predmetov in pripravo evropskega kataloga vesoljskih predmetov, prilagojenega potrebam uporabnikov iz člena 55;

(a)  vzpostavitev, razvoj in operativne dejavnosti omrežja zemeljskih in/ali vesoljskih senzorjev držav članic ali Unije, vključno s senzorji, razvitimi v okviru Evropske vesoljske agencije, in senzorji Unije, s katerimi se upravlja na nacionalni ravni, za opazovanje in sledenje predmetov in pripravo evropskega kataloga vesoljskih predmetov, prilagojenega potrebam uporabnikov iz člena 55;

Predlog spremembe    188

Predlog uredbe

Člen 56 – odstavek 1 – pododstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice, ki želijo sodelovati pri izvajanju storitev SST iz člena 54, Komisiji predložijo skupno vlogo, v kateri dokažejo skladnost z naslednjimi merili:

Države članice, ki želijo sodelovati pri izvajanju storitev SST iz člena 54, Komisiji predložijo posamezno ali skupno vlogo, v kateri dokažejo skladnost z naslednjimi merili:

Predlog spremembe    189

Predlog uredbe

Člen 57 – odstavek 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

8.  Komisija z izvedbenimi akti sprejme podrobna pravila o delovanju organizacijskega okvira za sodelovanje držav članic na področju SST. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(3).

8.  Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 105 v zvezi s posebnim zagotavljanjem sprejme podrobna pravila o delovanju organizacijskega okvira za sodelovanje držav članic na področju SST. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(3).

Predlog spremembe    190

Predlog uredbe

Člen 58 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 58a

 

Spremljanje ponudbe in povpraševanja za SST

 

Komisija pred 31. decembrom 2024 oceni izvajanje komponente SST, zlasti glede razvoja potreb uporabnikov v zvezi z zemeljskimi in vesoljskimi senzorji, ter konča pripravo evropskega kataloga iz člena 53(1a)..

 

V oceni se zlasti preuči potreba po dodatni vesoljski in zemeljski infrastrukturi.

 

Oceni se po potrebi priloži ustrezen predlog za razvoj dodatne vesoljske in zemeljske infrastrukture v okviru komponente SST.

Predlog spremembe    191

Predlog uredbe

Člen 60 – odstavek 1 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ca)  pripravo evropskega kataloga blizuzemeljskih objektov.

Predlog spremembe    192

Predlog uredbe

Člen 61 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

V okviru komponente GOVSATCOM so satelitske komunikacijske zmogljivosti in storitve združene v skupni sklop satelitskih komunikacijskih zmogljivosti in storitev Unije. Ta komponenta zajema:

V okviru komponente GOVSATCOM so satelitske komunikacijske zmogljivosti in storitve združene v skupni sklop satelitskih komunikacijskih zmogljivosti in storitev Unije z ustreznimi varnostnimi zahtevami. Ta komponenta lahko zajema:

Predlog spremembe    193

Predlog uredbe

Člen 61 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  razvoj, izgradnjo in operativno delovanje infrastrukture zemeljskega segmenta;

(a)  razvoj, izgradnjo in operativno delovanje infrastrukture zemeljskega in vesoljskega segmenta;

Predlog spremembe    194

Predlog uredbe

Člen 62 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Komisija z izvedbenimi akti sprejme portfelj storitev, ki se zagotavljajo v okviru GOVSATCOM, v obliki seznama kategorij satelitskih komunikacijskih zmogljivosti in storitev in njihovih značilnosti, vključno z geografsko pokritostjo, frekvenco, pasovno širino, uporabniško opremo in varnostnimi elementi. Navedeni ukrepi temeljijo na operativnih in varnostnih zahtevah iz odstavka 1 ter dajejo prednost storitvam za uporabnike na ravni Unije. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(3).

3.  Komisija z izvedbenimi akti sprejme portfelj storitev, ki se zagotavljajo v okviru GOVSATCOM, v obliki seznama kategorij satelitskih komunikacijskih zmogljivosti in storitev in njihovih značilnosti, vključno z geografsko pokritostjo, frekvenco, pasovno širino, uporabniško opremo in varnostnimi elementi. Navedeni ukrepi temeljijo na operativnih in varnostnih zahtevah iz odstavka 1. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(3).

Predlog spremembe    195

Predlog uredbe

Člen 62 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a.  V portfelju storitev iz odstavka 3 se upoštevajo obstoječe komercialno dostopne storitve, da bi preprečili izkrivljanje konkurence na notranjem trgu.

Predlog spremembe    196

Predlog uredbe

Člen 63 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  pravne osebe, ki so za zagotavljanje satelitskih zmogljivosti ali storitev ustrezno pooblaščene v skladu s postopkom varnostne akreditacije iz člena 36 in na podlagi posebnih varnostnih zahtev za komponento GOVSATCOM iz člena 34(1).

(b)  pravne osebe, ki so za zagotavljanje satelitskih zmogljivosti ali storitev ustrezno pooblaščene v skladu s postopkom varnostne akreditacije iz člena 36.

Predlog spremembe    197

Predlog uredbe

Člen 63 – odstavek 1 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ba)  Ponudniki zmogljivosti satelitske komunikacije ali storitev v okviru te komponente izpolnjujejo posebne varnostne zahteve za komponento GOVSATCOM, določene v skladu s členom 34(1).

Predlog spremembe    198

Predlog uredbe

Člen 65 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Združene satelitske komunikacijske zmogljivosti, storitve in uporabniška oprema za se izmenjujejo in prednostno razvrstijo na podlagi analize varnostnih tveganj, ki jo izvedejo uporabniki na ravni Unije in na ravni držav članic. Ta izmenjava in prednostna razvrstitev da prednost uporabnikom na ravni Unije.

1.  Združene satelitske komunikacijske zmogljivosti, storitve in uporabniška oprema za se izmenjujejo in prednostno razvrstijo na podlagi analize varnostnih tveganj, ki jo izvedejo uporabniki na ravni Unije in na ravni držav članic.

Predlog spremembe    199

Predlog uredbe

Člen 66 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a.  Vozlišča GOVSATCOM upoštevajo obstoječe komercialno dostopne storitve, da bi preprečili izkrivljanje konkurence na notranjem trgu.

Predlog spremembe    200

Predlog uredbe

Člen 69 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija pred koncem leta 2024 oceni izvajanje komponente GOVSATCOM, zlasti glede razvoja potreb uporabnikov v zvezi s satelitskimi komunikacijskimi zmogljivostmi. V oceni se zlasti preuči potreba po dodatni vesoljski infrastrukturi. Oceni se po potrebi priloži ustrezen predlog za razvoj dodatne vesoljske infrastrukture v okviru komponente GOVSATCOM.

Komisija pred koncem leta 2024 v sodelovanju s pristojnimi subjekti oceni izvajanje komponente GOVSATCOM, zlasti glede razvoja potreb uporabnikov v zvezi s satelitskimi komunikacijskimi zmogljivostmi. V oceni se zlasti preuči potreba po dodatni vesoljski infrastrukturi. Oceni se po potrebi priloži ustrezen predlog za razvoj dodatne vesoljske infrastrukture v okviru komponente GOVSATCOM.

Predlog spremembe    201

Predlog uredbe

Člen 71 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Agencija ima sedež v Pragi (Češka).

Agencija ima sedež v Pragi (Češka). V skladu s potrebami vesoljskega programa je mogoče odpreti lokalno pisarno, kakor je opredeljeno v členu 79(2).

Predlog spremembe    202

Predlog uredbe

Člen 73 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Člani in nadomestni člani upravnega odbora so imenovani ob upoštevanju njihovega znanja s področja glavnih nalog Agencije ter ob upoštevanju relevantnih vodstvenih, upravnih in proračunskih spretnosti in znanj. Evropski parlament, Komisija in države članice si prizadevajo omejiti menjavanje svojih predstavnikov v upravnem odboru, da se zagotovi kontinuiteta dejavnosti odbora. Vse strani si prizadevajo doseči uravnoteženo zastopanost moških in žensk v upravnem odboru.

4.  Člani in nadomestni člani upravnega odbora so imenovani ob upoštevanju njihovega znanja s področja nalog Agencije ter ob upoštevanju relevantnih vodstvenih, upravnih in proračunskih spretnosti in znanj. Evropski parlament, Komisija in države članice si prizadevajo omejiti menjavanje svojih predstavnikov v upravnem odboru, da se zagotovi kontinuiteta dejavnosti odbora. Vse strani si prizadevajo doseči uravnoteženo zastopanost moških in žensk v upravnem odboru.

Predlog spremembe    203

Predlog uredbe

Člen 73 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.  Mandat članov upravnega odbora in njihovih nadomestnih članov traja štiri leta in se lahko enkrat podaljša.

5.  Mandat članov odbora in njihovih namestnikov traja štiri leta in se lahko podaljša.

Predlog spremembe    204

Predlog uredbe

Člen 75 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Upravni odbor se redno sestane dvakrat na leto. Sestane se tudi na pobudo predsednika ali na zahtevo vsaj tretjine članov.

3.  Upravni odbor se redno sestane vsaj dvakrat na leto. Sestane se tudi na pobudo predsednika ali na zahtevo vsaj tretjine članov.

Predlog spremembe    205

Predlog uredbe

Člen 75 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.  [Za katero koli komponento vesoljskega programa, v okviru katere se uporablja občutljiva nacionalna infrastruktura, se lahko sestankov in posvetovanj upravnega odbora udeležijo in v glasovanju sodelujejo samo predstavniki držav članic, ki imajo tako infrastrukturo, in predstavniki Komisije. Kadar predsednik upravnega odbora ne zastopa ene od držav članic, ki imajo tako infrastrukturo, ga nadomestijo predstavniki držav članic, ki imajo tako infrastrukturo.]

5.  [Za katero koli komponento vesoljskega programa, v okviru katere se uporablja občutljiva nacionalna infrastruktura, se lahko sestankov in posvetovanj upravnega odbora udeležijo predstavniki vseh držav članic in predstavnik Komisije, pri glasovanju pa lahko sodelujejo le tiste države članice, ki imajo tako infrastrukturo. Kadar predsednik upravnega odbora ne zastopa ene od držav članic, ki imajo tako infrastrukturo, ga nadomestijo predstavniki držav članic, ki imajo tako infrastrukturo.]

Predlog spremembe    206

Predlog uredbe

Člen 77 – odstavek 2 – točka a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(aa)  najpozneje do 30. junija prvega leta večletnega finančnega okvira iz člena 312 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme večletni delovni program agencije za obdobje, zajeto v večletnem finančnem okviru, potem ko vanj brez kakršnih koli sprememb vključi del, ki ga pripravi svet za varnostno akreditacijo v skladu s točko (a) člena 80, in potem ko prejme mnenje Komisije. O večletnem delovnem programu se opravi posvetovanje z Evropskim parlamentom.

Predlog spremembe    207

Predlog uredbe

Člen 77 – odstavek 2 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(da)  sprejme pravila o preglednosti v zvezi s pogodbami z industrijo in od izvršnega direktorja prejema redne informacije v zvezi s tem;

Predlog spremembe    208

Predlog uredbe

Člen 79 – odstavek 1 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ca)  izpolnjuje pravila o preglednosti v zvezi s pogodbami z industrijo in obvešča upravni odbor;

Predlog spremembe    209

Predlog uredbe

Člen 79 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Izvršni direktor odloči, ali je za učinkovito in uspešno opravljanje nalog Agencije treba enega ali več članov osebja namestiti v eni ali več državah članicah. Izvršni direktor pred odločitvijo o ustanovitvi lokalnega urada pridobi predhodno odobritev Komisije, upravnega odbora in zadevnih držav članic. Z navedeno odločitvijo se opredeli obseg dejavnosti, ki naj bi se izvajale v navedenem lokalnem uradu, in sicer tako, da se preprečijo nepotrebni stroški in podvajanje upravnih funkcij Agencije. Morda bo treba skleniti sporazum o sedežu z zadevnimi državami članicami.

2.  Izvršni direktor odloči, ali je za učinkovito in uspešno opravljanje nalog Agencije treba enega ali več članov osebja namestiti v eni ali več državah članicah. Izvršni direktor pred odločitvijo o ustanovitvi lokalnega urada pridobi predhodno odobritev upravnega odbora in zadevnih držav članic. Z navedeno odločitvijo se opredeli obseg dejavnosti, ki naj bi se izvajale v navedenem lokalnem uradu, in sicer tako, da se preprečijo nepotrebni stroški in podvajanje upravnih funkcij Agencije. Morda bo treba skleniti sporazum o sedežu z zadevnimi državami članicami. Če je mogoče, se posledice dodeljenih kadrovskih in proračunskih virov vključijo v letni delovni program, v vsakem primeru pa se ta napoved sporoči proračunskemu organu v skladu s členom 84(11).

Predlog spremembe    210

Predlog uredbe

Člen 88 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a.  Uslužbenci agencije prejemajo plačo iz lastnih sredstev agencije, za izvajanje delegiranih nalog agencije pa po potrebi iz proračuna, ki ga delegira Komisija.

Predlog spremembe    211

Predlog uredbe

Člen 89 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Izvršnega direktorja izmed kandidatov, ki jih predlaga Komisija po javnem in preglednem izbirnem postopku, ki sledi objavi razpisa za prijavo interesa v Uradnem listu Evropske unije ali drugod, imenuje upravni odbor na podlagi dosežkov in dokazanih upravnih in vodstvenih sposobnosti ter ustrezne usposobljenosti in izkušenj.

Izvršnega direktorja izmed vsaj treh kandidatov, ki jih predlaga Komisija po javnem in preglednem izbirnem postopku, ki sledi objavi razpisa za prijavo interesa v Uradnem listu Evropske unije ali drugod, imenuje upravni odbor na podlagi dosežkov in dokazanih upravnih in vodstvenih sposobnosti ter ustrezne usposobljenosti in izkušenj.

Predlog spremembe    212

Predlog uredbe

Člen 89 – odstavek 2 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Upravni odbor lahko na predlog Komisije ob upoštevanju ocene iz prvega pododstavka mandat izvršnega direktorja enkrat podaljša za obdobje do štirih let.

Upravni odbor lahko na predlog Komisije ob upoštevanju ocene iz prvega pododstavka mandat izvršnega direktorja enkrat podaljša za obdobje do petih let.

Predlog spremembe    213

Predlog uredbe

Člen 92 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Sporazum o sedežu in operativni pogoji

Sporazum o sedežu in lokalnih pisarnah ter operativni pogoji

Predlog spremembe    214

Predlog uredbe

Člen 92 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Potrebna ureditev glede namestitve Agencije v državi članici gostiteljici in objektov, ki jih da na voljo zadevna država članica, ter posebna pravila, ki se v državi članici gostiteljici uporabljajo za izvršnega direktorja, člane upravnega odbora, osebje Agencije in njihove družinske člane, se določijo v sporazumu o sedežu med Agencijo in državo članico, v kateri se nahaja sedež, ki se sklene po odobritvi upravnega odbora.

1.  Potrebna ureditev glede namestitve Agencije v državah članicah gostiteljicah in objektov, ki jih dajo na voljo zadevne države članice, ter posebna pravila, ki se v državah članicah gostiteljicah uporabljajo za izvršnega direktorja, člane upravnega odbora, osebje Agencije in njihove družinske člane, se določijo v sporazumu o sedežu in lokalnih pisarnah med Agencijo in državo članico, v kateri se nahaja sedež ali lokalna infrastruktura, ki se sklene po odobritvi upravnega odbora.

Predlog spremembe    215

Predlog uredbe

Člen 98 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Agencija je odprta za udeležbo tretjih držav, ki so z Unijo sklenile sporazum v ta namen.

1.  Agencija je odprta za udeležbo tretjih držav in mednarodnih organizacij, ki so z Unijo sklenile sporazum v ta namen.

Predlog spremembe    216

Predlog uredbe

Člen 101 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a.  Komisija določi metodologijo za oblikovanje kvalitativnih kazalnikov za natančno oceno napredka pri doseganju splošnih ciljev iz člena 4(1)(a), (b) in (c). Na podlagi te metodologije Komisija najpozneje do 1. januarja 2021 dopolni Prilogo.

Predlog spremembe    217

Predlog uredbe

Člen 102 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Vmesna ocena vesoljskega programa se opravi, ko je na voljo dovolj informacij o njegovem izvajanju, vendar najpozneje štiri leta po začetku njegovega izvajanja.

2.  Vmesna ocena vesoljskega programa se opravi, ko je na voljo dovolj informacij o njegovem izvajanju, vendar najpozneje tri leta po začetku njegovega izvajanja. Poseben razdelek v tej oceni se nameni upravljanju vesoljskega programa, da bi pridobili informacije o tem, ali so potrebne spremembe nalog in pristojnostim, ki so bile zaupane različnim udeležencem v programu.

Predlog spremembe    218

Predlog uredbe

Člen 102 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Komisija zaključke teh ocen skupaj s svojimi pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

4.  Komisija zaključke teh ocen skupaj s svojimi pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, ocenam pa po potrebi priloži nov zakonodajni predlog.

Predlog spremembe    219

Predlog uredbe

Člen 102 – odstavek 6 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija do 30. junija 2024 in nato vsakih pet let v skladu s svojimi smernicami oceni uspešnost Agencije z vidika njenih ciljev, pristojnosti, nalog in lokacij. Ocena obravnava zlasti morebitno potrebo po spremembi mandata Agencije in finančne posledice takšne spremembe. Obravnava tudi politiko Agencije glede nasprotij interesov ter neodvisnost in samostojnost sveta za varnostno akreditacijo.

Komisija do 30. junija 2024 in nato vsaka tri leta v skladu s svojimi smernicami oceni uspešnost Agencije z vidika njenih ciljev, pristojnosti, nalog in lokacij. Ocena zlasti obravnava morebitno potrebo po spremembi mandata Agencije, predvsem v zvezi z možnostjo, da se ji v skladu s členom 30 dodelijo dodatne naloge, in finančne posledice takšne spremembe . Obravnava tudi politiko Agencije glede nasprotij interesov ter neodvisnost in samostojnost sveta za varnostno akreditacijo.

Predlog spremembe    220

Predlog uredbe

Člen 105 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 52 in 101 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od 31. decembra 2028.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 52 in 101 se prenese na Komisijo za obdobje do 31. decembra 2028.

Predlog spremembe    221

Predlog uredbe

Člen 107 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Komisiji pomaga odbor. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

1.  Komisiji pomaga odbor, ki se sestaja v posebnih sestavah/pododborih, zadolženih za posamezne glavne komponente vesoljskega programa (Galileo in EGNOS, Copernicus, SSA, GOVSATCOM). Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

Predlog spremembe    222

Predlog uredbe

Člen 107 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a.  V mednarodnih sporazumih, ki jih sklene Unija, je lahko po potrebi predvidena udeležba predstavnikov tretjih držav ali mednarodnih organizacij pri delu odbora pod pogoji, določenimi v njegovem poslovniku, pri čemer se upošteva varnost Unije.


OBRAZLOŽITEV

Evropska komisija je, kar zadeva objavo in sprejetje večletnega finančnega okvira, zelo ambiciozna.  Avstrijsko predsedstvo je sprejelo izziv ter določilo ambiciozen časovni okvir s kratkimi roki, Evropski parlament pa je pripravljen ohraniti ta tempo.

Evropska komisija je predlog objavila 6. junija, poročevalec pa si prizadeva za to, da bi bilo na plenarnem zasedanju potrjeno, da bi se medinstitucionalni sporazum začel decembra. Zaradi tega strogega časovnega okvira s kratkimi roki je imel poročevalec en mesec časa, da je pripravil poročilo, ki združuje dva prejšnja programa in dve novi pobudi.

Poročevalec se je odločil spoštovati tesen časovni razpored. Zato se poročilo osredotoča na glavne vidike predloga, in sicer na proračun (kar zadeva SSA, GOVSATCOM in medsektorske dejavnosti), upravljanje, konkurenčnost industrije in vesoljsko diplomacijo, dostop do vesolja in varnost, zlasti kibernetsko varnost.

V poročilu sicer ni obravnavan noben del členov ali uvodnih izjav, a poročevalec bi se lahko še vedno odločil, da jih spremeni s predlogi sprememb. Zaradi časovne omejitve je raje predstavil celovit pristop, kar zadeva glavna vprašanja.

Vesoljske storitve in aplikacije določajo sedanjo in prihodnjo blaginjo in varnost evropskih državljanov, pa tudi konkurenčnost industrijske baze Unije. Zato je ključnega pomena podpreti vesoljsko gospodarstvo, da bodo lahko vse države članice, njihovi državljani in gospodarstva v celoti izkoristili prednosti tega vesoljskega programa, katerega končni upravičenci so uporabniki.

Program bi se moral razvijati na podlagi spreminjajočih se zahtev glavnih uporabnikov, hkrati pa bi bilo treba upoštevati, da se pojavljajo nove – javne ali zasebne – skupnosti. Različne komponente programa bi morale temeljiti na analizi možnosti za izpolnjevanje novih potreb uporabnikov, vključno s tistimi, ki so povezane z izvajanjem in spremljanjem politik Unije, za kar je potrebno stalno in učinkovito sodelovanje uporabnikov, zlasti v zvezi z opredelitvijo in potrjevanjem zahtev.

Evropska komisija je v svojem predlogu v enem samem vesoljskem programu združila obstoječi sistem Galileo, storitve EGNOS in program Copernicus ter dodala dve novi pobudi, tj. SSA in GOVSATCOM. Kot se je spodbujalo v vesoljski politiki za Evropo, bodo v okviru povsem vključenega vesoljskega programa izkoriščene sinergije med komponentami, kar bo povečalo učinkovitost in stroškovno učinkovitost. Enoten in skladen okvir bo spodbudno vplival na prihodnje naložbe, povečali pa se bosta prepoznavnost in prožnost. 

Poročevalec pozdravlja, da so bila za zagotovitev nadaljevanja programov Galileo, EGNOS in Copernicus znatno povečana sredstva za vesoljski program. Pomembno je, da se s proračunom podprejo najsodobnejše in inovativne pobude v okviru teh programov, da bi se izkoristile vse prednosti, ki jih prinašata navigacija in opazovanje Zemlje. Izkoriščanje, uveljavljanje in uporaba podatkov in storitev, zlasti v sektorju nižje v prodajni verigi, bodo koristili uporabnikom in evropski industriji, saj bodo omogočili ustvarjanje rasti in delovnih mest v Uniji.

Poročevalec obžaluje pomanjkanje ambicij v zvezi z novima pobudama SSA in GOVSATCOM. Evropska unija in države članice vlagajo v številne veje pomembne infrastrukture, ki jih je treba zaščititi. Možnost nevarnosti, ki „bo prišla od zgoraj“, se bo v naslednjih letih povečala. Vse večje število konstelacij z zelo visokim številom satelitov v orbiti – poleg velike količine vesoljskih odpadkov – prispeva k pojavu „prometa“. To ogroža varnost operacij, saj obstaja nevarnost trka med vesoljskimi plovili oziroma med vesoljskimi plovili in vesoljskimi odpadki. Nadaljnje tveganje, povezano z vesoljskim vremenom, pa predstavljajo tudi različni nepredvideni dogodki. Ekstremni in veliki vesoljski vremenski dogodki lahko ogrozijo varnost državljanov in motijo delovanje vesoljske in zemeljske infrastrukture.

Evropa mora biti sposobna, da v tako strateškem sektorju samostojno zadostuje svojim potrebam in zagotavlja svojo varnost, in veljati za zanesljivo sogovornico na mednarodni ravni.

Varen in zajamčen dostop do satelitskih komunikacij je nepogrešljivo orodje za varnostne akterje, združevanje in souporaba tega bistvenega varnostnega vira na ravni Unije pa krepi Unijo, ki ščiti svoje državljane. Zdi se, da proračun, dodeljen za GOVSATCOM, ne zadostuje za kritje morebitnih zahtev ter upravljanje dejavnosti in vzpostavitev evropske infrastrukture.

Kibernetska varnost tako vesoljske kot zemeljske infrastrukture je bistvena za zagotavljanje stalnega delovanja sistemov in njihove dejanske sposobnosti stalnega izvajanja nalog ter zagotavljanja potrebnih storitev.

Zato bi bilo treba predvideti posebno medsektorsko dejavnost in določiti subjekt, ki bo odgovoren za celostno spremljanje vidikov, povezanih s kibernetsko varnostjo. Ob upoštevanju posebnih potreb – v skladu s splošnimi smernicami evropskih organov, ki nadzirajo vidike, povezane s kibernetsko varnostjo – in v sodelovanju z drugimi zainteresiranimi stranmi je treba opredeliti politike, operativne postopke in preveriti njihovo dosledno izvajanje v okviru različnih komponent.

Evropa je eden vodilnih svetovnih akterjev na področju vesolja, a si mora, če želi ohraniti in razvijati svoje zmogljivosti, zelo potruditi. V vse bolj negotovem geopolitičnem okolju mora vlaganje v vesolje ostati institucionalna prednostna naloga, da bo Evropa na tem strateškem področju ohranila vodilni položaj, svojo konkurenčnost, trajnost in samostojnost.

To bo zelo pomembno v kontekstu, ko bodo tradicionalne vesoljske sile še vedno zelo dejavne, hkrati pa bodo vstopali novi akterji, ki bodo vse bolj ogrožali konkurenčnost evropskega vesoljskega sektorja.

Vesoljski program, ki ga predlaga Evropska komisija, sicer priznava pomembno vlogo evropske industrije, a ne podpira dovolj sredstev, ki so potrebna za ohranitev in razvoj močne, inovativne, konkurenčne in raznolike industrijske baze v Evropi.Pomembno je spodbujati čim širše in odprto sodelovanje zagonskih podjetij, novih udeležencev ter malih in srednjih podjetij vseh držav članic, in sicer tako na predhodnem kot na podrejenem trgu, vzdolž celotne dobavne verige ter v sektorju aplikacij in storitev.

Mednarodno konkurenčnost evropske industrije je treba spodbujati z ustvarjanjem primernega okolja za zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev z glavnimi tekmeci na področju vesolja. Da bi ustvarili nove poslovne priložnosti za evropsko vesoljsko industrijo, poročevalec močno spodbuja Komisijo, da si s pomočjo gospodarske diplomacije prizadeva za mednarodno sodelovanje in povečanje ozaveščenosti o vesolju po vsem svetu.

Ta sektor bi moral imeti možnost konkurirati za izvajanje dejavnosti, ki bi jih lahko izvedel z enako stopnjo zanesljivosti in varnosti javnosti, a na gospodarsko učinkovitejši način. V takem primeru bi moral sektor imeti možnost, da v okviru poštene konkurence – brez izkrivljanja trga – ponudi svoje strokovno znanje, da bi tako prihranil javna sredstva in izbral najučinkovitejšo rešitev.

Evropski vesoljski program bi moral poleg tega prek združevanja izstrelitev in razvoja alternativnih izstrelitvenih tehnologij spodbujati neodvisen dostop do vesolja ter podpirati zemeljsko infrastrukturo.

Mednarodni tekmeci, države, ki lahko dostopajo do vesolja (tj. ZDA, Rusija in Kitajska), imajo koristi od močno zavarovanega institucionalnega domačega trga, kjer so institucionalne cene višje in na katerih se uporabljajo dolgoročne pogodbe o izvedbi javnega naročila.

Zato lahko ti tekmeci ponudijo izstrelitvene storitve po precej bolj konkurenčni ceni kot evropska industrija. Iz varnostnih in ekonomskih razlogov bi bilo pomembno vzpostaviti enake konkurenčne pogoje, zagotoviti neodvisen dostop do vesolja in evropski industriji omogočiti, da konkurira na mednarodni ravni.

Cilji vesoljskega programa se bodo poskušali doseči tudi v sinergiji z drugimi evropskimi programi in finančnimi instrumenti. S predlogom bo izboljšan dostop vesoljskih zagonskih podjetij do financiranja tveganih naložb. Hkrati pa bo Komisija preučila možnost, da bi prek programa InvestEU oblikovala namenski kapitalski instrument. V okviru novega vesoljskega programa bodo vzpostavljena inovacijska partnerstva za razvoj in trženje inovativnih proizvodov in storitev, olajšanje dostopa do objektov za testiranje in obdelavo, spodbujanje certificiranja in standardizacije. Poleg tega bo spodbujal usklajenost in sinergije s programom Obzorje Evropa, tako da bo zagotavljal sodelovanje med raziskovalnimi in inovacijskimi dejavnostmi, povezanimi z vesoljem. Poročevalec obžaluje, da v okviru programa Obzorje Evropa ni posebnega proračuna za vesoljske raziskave, s katerim bi vlagateljem zagotovili varnost ter zagotovili konkurenčnost in vodilno vlogo evropske industrije v tem pomembnem sektorju.

Nemoteno delovanje programa bo zagotovljeno z ustreznim upravljanjem, razdelitvijo nalog in vlog ter odnosi med glavnimi akterji, tj. Evropsko komisijo, preimenovano Agencijo Evropske unije za vesoljski program in Evropsko vesoljsko agencijo (ESA). Pri upravljanju bi bilo treba upoštevati tudi sodelovanje držav članic in njihovih agencij ter drugih mednarodnih akterjev na evropski ravni.

Evropska komisija nosi splošno odgovornost za program in njegovo varnost ter usklajuje dejavnosti subjektov, ki so vključeni v program.

Agencija je z leti povečala svoje pristojnosti in je pripravljena sprejeti dodatne naloge. Če bo Agencija odgovorna za varnostno akreditacijo, po možnosti za kibernetsko varnost ter za spodbujanje storitev in aplikacij programa, ki so nižje v prodajni verigi, bo morala Evropska komisija vložiti sredstva v njeno širitev ter te naloge pospremiti s povečanjem števila uradnikov in geografsko razširitvijo, torej morebitnim odprtjem novih lokalnih pisarn.

Vloga Evropske vesoljske agencije je bistvenega pomena za tehnično in operativno podporo EU pri uresničevanju jasno opredeljenih komponent vesoljskega programa in deluje v skladu s postopki in pravili, skladnimi s postopki in pravili Evropske unije.


MNENJE Odbora za proračun (11.10.2018)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi vesoljskega programa Unije in ustanovitvi Agencije Evropske unije za vesoljski program ter razveljavitvi uredb (EU) št. 912/2010, 1285/2013 in 377/2014 ter Sklepa št. 541/2014/EU

(COM(2018)0447 – C8-0258/2018 – 2018/0236(COD))

Pripravljavec mnenja: John Howarth

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Ocenjuje se, da ima vesoljska industrija v Evropski uniji 53–62 milijard EUR dodane vrednosti ter zaposluje 231.000 strokovnjakov. Namen vesoljskega programa Evropske unije je povečati varnost v Uniji in doseči tehnološko neodvisnost, pomagati reševati nekatere najbolj pereče svetovne izzive, kot je boj proti podnebnim spremembam, spodbuditi tehnološke inovacije in ustvariti družbeno-ekonomske koristi za evropska podjetja in narode. Program se bo še naprej osredotočal na izboljšanje treh vodilnih projektov EU: Galileo (satelitska navigacija), Copernicus (opazovanje Zemlje) in EGNOS (navigacija za „varno življenje“), razvoj programa za nadzor in sledenje v vesolju ter uvedbo pobude za varne vladne satelitske komunikacije.

Komisija predlaga, da bi za programa Galileo in Egnos v času trajanja večletnega finančnega okvira od leta 2021 do 2027 namenili sredstva v višini 8,6 milijarde EUR v (stalnih) cenah (9,7 milijarde EUR v tekočih cenah), za Copernicus pa 5,1 (5,8) milijarde EUR. Za program za nadzor in sledenje v vesolju ter vladne satelitske komunikacije je namenjenih 0,4 milijarde EUR (0,5 milijarde v tekočih cenah). Prevzete obveznosti za vesoljski program znašajo skupaj 1,25 % večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–27. Dokler postopek za večletni finančni okvir še ni končan, so te številke zgolj okvirne in so na tem mestu izražene v stalnih cenah, da bi omogočili neposredno primerjavo s prejšnjim obdobjem večletnega finančnega okvira.

Vesoljski program Evropske unije državam članicam omogoča iskanje tehnoloških rešitev s programom, ki je preobsežen, da bi ga katera od držav članic lahko vodila sama. Poleg neposrednih koristi za zaposlovanje in podpore konkurenčnemu vesoljskemu sektorju imajo tehnologija, podatki in storitve v okviru vesoljskega programa veliko dodano vrednost za različne proračune Evropske unije, med drugim na področju ribiške politike, okoljskih in podnebnih programov, preciznega kmetovanja in prometa ter njegovega modeliranja in upravljanja. EU bi si morala prizadevati, da bi informacije iz vesoljskega programa uporabila za bolj utemeljeno proračunsko načrtovanje in odločanje na tem in drugih področjih.

Komisija je nakazala, da namerava iz sedanje Agencije za evropski GNSS spremeniti v Agencijo Evropske unije za vesoljski program, ki bo zagotavljala enoten in poenostavljen sistem upravljanja, medtem ko bo glavna partnerica pri izvajanju programa še naprej ostala Evropska vesoljska agencija. Dobrodošla je namera, da bi se s preimenovano agencijo bolj usmerili v trženje, upravljanje in vodenje programa. Za nove upravljavske strukture je značilno finančno tveganje, zato je za obvladovanje proračunskega tveganja pomembno pri upravljanju Agencije Evropske unije za vesoljski program imeti jasno strategijo, dobro porazdeljene naloge, odgovornost in nadzor.

Program temelji na visoko specializirani in včasih edinstveni tehnologiji ter znanjih in spretnostih, ki izkoriščajo nove razvojne dosežke. Zato bi moral program delovati znotraj večletnega finančnega okvira, ki bo dovolj prožen, da bo zajel spremembe stroškov in najnovejši razvoj, ter znotraj regulativnega okvira, ki bo dovolj prožen, da o deloval v najboljšem interesu Unije, programa in držav članic.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za proračun poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4)  Unija si mora zagotoviti svobodo delovanja in samostojnost pri dostopu do vesolja in ga biti sposobna varno uporabljati. Zato je bistveno, da ohranja avtonomen, zanesljiv in stroškovno učinkovit dostop do vesolja, zlasti z vidika ključne infrastrukture in tehnologije, javne varnosti ter varnosti Unije in njenih držav članic. Komisija bi zato morala imeti možnost, da v skladu z določbami člena 189(2) Pogodbe združi izstrelitvene storitve na evropski ravni, in sicer tako za lastne potrebe kot tudi za potrebe drugih subjektov, vključno z državami članicami. Bistveno je tudi, da ima Unija še naprej sodobne, učinkovite in prilagodljive izstrelitvene infrastrukturne zmogljivosti. Poleg ukrepov, ki so jih sprejele države članice in Evropska vesoljska agencija, bi morala Komisija razmisliti o načinih zagotavljanja podpore za take zmogljivosti. Zlasti kadar je treba zemeljsko infrastrukturo za dostop do vesolja, ki je potrebna za izvajanje izstrelitev v skladu s potrebami vesoljskega programa, vzdrževati ali posodobiti in kadar je ugotovljena jasna dodana vrednost za EU, bi bilo treba omogočiti, da se take prilagoditve v okviru programa delno financirajo v skladu s finančno uredbo, da se doseže večja stroškovna učinkovitost vesoljskega programa.

(4)  Unija si mora zagotoviti svobodo delovanja in samostojnost pri dostopu do vesolja in ga biti sposobna varno uporabljati. Zato je bistveno, da ohrani avtonomen, zanesljiv in stroškovno učinkovit dostop do vesolja, zlasti z vidika ključne infrastrukture in tehnologije, javne varnosti ter varnosti Unije in njenih držav članic. Komisija bi zato morala imeti možnost, da v skladu z določbami člena 189(2) Pogodbe združi izstrelitvene storitve na evropski ravni, in sicer tako za lastne potrebe kot tudi za potrebe drugih subjektov, vključno z državami članicami. Bistveno je tudi, da bo Unija še naprej imela sodobne, učinkovite in prilagodljive izstrelitvene infrastrukturne zmogljivosti. Poleg ukrepov, ki so jih sprejele države članice in Evropska vesoljska agencija, bi morala Komisija razmisliti o načinih zagotavljanja podpore za te zmogljivosti. Zlasti kadar je treba zemeljsko infrastrukturo za dostop do vesolja, ki je potrebna za izvajanje izstrelitev v skladu s potrebami vesoljskega programa, vzdrževati ali posodobiti in kadar je ugotovljena jasna dodana vrednost za EU, bi bilo treba omogočiti, da se prilagoditve v okviru programa delno financirajo v skladu s finančno uredbo, da se doseže večja stroškovna učinkovitost vesoljskega programa, osnova pa bi moral biti prožen večletni finančni okvir, ki se bo lahko odzival na spremenjene okoliščine.

Predlog spremembe    2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13)  Glede na to, kako pomembno je obvladovanje podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in doseganje ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bo vesoljski program prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov in doseganju skupnega cilja, da bi bilo 25 % proračunskih odhodkov EU namenjenih za podnebne cilje. Zadevni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem programa ter ponovno ocenjeni med zadevnimi postopki ocenjevanja in pregleda.

(13)  Glede na to, kako pomemben je boj proti podnebnim spremembam v skladu z obveznostmi Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in zavezami glede ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj ter vodilno vlogo Unije pri tem, bo ta program prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov in prizadevanju za hitro doseganje splošnega cilja, da bi bilo 30 % proračunskih odhodkov EU namenjenih podpiranju podnebnih ciljev ter vključevanju ciljev trajnostnega razvoja v vse politike Unije. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem programa ter ponovno ocenjeni med ustreznimi postopki ocenjevanja in pregleda.

Predlog spremembe    3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15)  Ker program načeloma financira Unija, bi morala biti javna naročila, oddana v okviru vesoljskega programa, v skladu s pravili Unije. V tem okviru bi morala biti Unija odgovorna tudi za opredelitev ciljev na področju javnih naročil.

(15)  Ker program načeloma financira Unija, bi morala biti javna naročila, oddana v okviru vesoljskega programa, v skladu s pravili Unije in upoštevati okoljska in socialna merila ter merila korporativnega upravljanja. V tem okviru bi morala biti Unija odgovorna tudi za opredelitev ciljev na področju javnih naročil. V splošnem bi moralo biti izvajanje programa, vključno s postopki za oddajo naročil, zlasti v zvezi z enakostjo spolov, skladno z načeli preglednosti, nediskriminacije in enakega obravnavanja.

Predlog spremembe    4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 25

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(25)  Za dobro javno upravljanje vesoljskega programa je potrebna stroga porazdelitev odgovornosti in nalog med različne udeležene subjekte, da bi se izognili podvajanju ter zmanjšale prekoračitve stroškov in zamude.

(25)  Za dobro javno upravljanje vesoljskega programa je potrebna stroga porazdelitev odgovornosti in nalog med različne udeležene subjekte, zlasti med Agencijo Evropske unije za vesoljski program in Evropsko vesoljsko agencijo, da bi se izognili nepotrebnemu podvajanju prizadevanj ter zmanjšale prekoračitve stroškov in zamude. Komisija bi morala usklajevati in spremljati naloge in komunikacijo na podlagi načel iz Lizbonske pogodbe1a in Okvirnega sporazuma med Evropsko skupnostjo in Evropsko vesoljsko agencijo1b.

 

__________________

 

1a Člen 189.3 Lizbonske pogodbe

 

1b „Ker pogodbenici priznavata, da se njune prednosti dopolnjujejo in vzajemno krepijo, da sta zavezani k učinkovitemu sodelovanju v medsebojno korist in k izogibanju vsakemu nepotrebnemu podvajanju.“

Predlog spremembe    5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 39

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(39)  Cilj sistema Galileo je vzpostavitev in upravljanje prve globalne infrastrukture za satelitsko navigacijo in določanje položaja, ki je posebej zasnovana za civilne namene in ki jo lahko uporablja cela vrsta javnih in zasebnih akterjev v Evropi in po vsem svetu. Galileo deluje neodvisno od drugih obstoječih ali načrtovanih sistemov in s tem med drugim prispeva k strateški avtonomnosti Unije. Druga generacija sistema bi morala biti postopno uvedena pred letom 2030, sprva z zmanjšano operativno zmogljivostjo.

(39)  Cilj sistema Galileo je, da na podlagi pripravljalnega dela Evropske vesoljske agencije vzpostavi in upravlja prvo globalno infrastrukturo za satelitsko navigacijo in določanje položaja, ki je posebej zasnovana za civilne namene in ki jo lahko uporablja cela vrsta javnih in zasebnih akterjev v Evropi in po vsem svetu. Galileo deluje neodvisno od drugih obstoječih ali načrtovanih sistemov in s tem med drugim prispeva k strateški avtonomnosti Unije. Druga generacija sistema bi morala biti postopno uvedena pred letom 2030, sprva z zmanjšano operativno zmogljivostjo.

Obrazložitev

Galileo se opira na pripravljalno delo Evropske vesoljske agencije, kar iz predloga Komisije ni jasno razvidno.

Predlog spremembe    6

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 23 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(23a)  „vesoljski sektor“ pomeni:

 

„sektor višje v verigi“, ki zajema dejavnosti, ki vodijo do delujočega vesoljskega sistema, ter raziskovanje vesolja;

 

„sektor nižje v verigi“, ki zajema dejavnosti v zvezi z uporabo satelitskih podatkov za razvoj izdelkov in storitev, povezanih z vesoljem, za končne uporabnike.

Obrazložitev

Vesoljski sektor bi bilo treba dodatno opredeliti in ga ločiti na sektor nižje in sektor višje v verigi.

Predlog spremembe    7

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Poleg tega vključuje vesoljski program ukrepe za zagotavljanje učinkovitega dostopa do vesolja v okviru vesoljskega programa ter za spodbujanje inovativnega vesoljskega sektorja.

Poleg tega vključuje vesoljski program ukrepe za zagotavljanje učinkovitega dostopa do vesolja v okviru vesoljskega programa ter za spodbujanje inovativnega in konkurenčnega vesoljskega sektorja.

Predlog spremembe    8

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  povečati varnost Unije in njenih držav članic, njeno svobodo delovanja in njeno strateško neodvisnost, zlasti kar zadeva tehnologije in odločanje na podlagi dokazov;

(c)  povečati varnost Unije in njenih držav članic, njeno svobodo delovanja in njeno strateško neodvisnost, zlasti kar zadeva tehnologije ter učinkovito in stroškovno ugodno odločanje na podlagi dokazov;

Predlog spremembe    9

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Finančna sredstva za izvajanje vesoljskega programa za obdobje 2021–2027 znašajo [16] milijard EUR v tekočih cenah.

1.  Finančna sredstva za izvajanje programa za obdobje 2021–2027 znašajo 14 195 869 000 EUR v cenah iz leta 2018 (16,7 milijarde EUR v tekočih cenah).

Okvirna razdelitev zneska iz prvega pododstavka je:

Okvirna razdelitev zneska iz prvega pododstavka je:

(a)  za Galileo in EGNOS: [9,7] milijarde EUR;

(a)  za Galileo in EGNOS: 8 606 245 580 EUR v cenah iz leta 2018 (9,7 milijarde EUR v tekočih cenah);

(b)  za Copernicus: [5,8] milijarde EUR;

(b)  za Copernicus: 5 146 002 510 EUR v cenah iz leta 2018 (5,8 milijarde EUR v tekočih cenah);

(c)  za SSA/GOVSATCOM: [0,5] milijarde EUR.

(c)  za SSA/GOVSATCOM: 1 064 689 910 EUR v cenah iz leta 2018 (1,2 milijarde EUR v tekočih cenah).

Obrazložitev

Ta kompromisni predlog spremembe v skladu s sklepom konference predsednikov z dne 13. septembra 2018 odraža najnovejšo razčlenitev večletnega finančnega okvira po programih, kakor je bilo opredeljeno v osnutku vmesnega poročila o predlogu uredbe Sveta o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 – stališče Parlamenta v luči dogovora.

Predlog spremembe    10

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Medsektorske dejavnosti iz člena 3 se financirajo v okviru komponent vesoljskega programa.

2.  Medsektorske dejavnosti iz členov 3 in 6 se financirajo v okviru komponent vesoljskega programa.

Obrazložitev

Eden od ciljev bi moralo biti podpiranje razvoja močnega, konkurenčnega in inovativnega vesoljskega sektorja.

Predlog spremembe    11

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Prejemki, ki jih ustvarijo komponente vesoljskega programa, se vplačajo v proračun Unije in porabijo za financiranje komponente, ki je ustvarila prihodek.

1.  Prejemki, ki jih ustvarijo komponente vesoljskega programa, se vplačajo v proračun Unije in porabijo za financiranje katere koli komponente programa.

Predlog spremembe    12

Predlog uredbe

Člen 31 – odstavek 2 – alinea 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

–  določa načela za plačila Evropski vesoljski agenciji, ki so sorazmerna z zahtevnostjo nalog, ki jih je treba opraviti, v skladu s tržnimi cenami in provizijami drugih udeleženih subjektov, vključno z Unijo, ter lahko po potrebi temeljijo na kazalnikih uspešnosti; te provizije ne zajemajo splošnih stroškov, ki niso povezani z dejavnostmi, ki jih je Unija zaupala Evropski vesoljski agenciji.

–  določa načela za plačila Evropski vesoljski agenciji, ki so sorazmerna z zahtevnostjo nalog, ki jih je treba opraviti, v skladu s provizijami drugih udeleženih subjektov, vključno z Unijo, ter lahko po potrebi temeljijo na kazalnikih uspešnosti; te provizije ne zajemajo splošnih stroškov, ki niso povezani z dejavnostmi, ki jih je Unija zaupala Evropski vesoljski agenciji.

Obrazložitev

Številne storitve nimajo dejanskih „tržnih cen“.

Predlog spremembe    13

Predlog uredbe

Člen 48 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Copernicus se izvaja na podlagi predhodnih naložb Unije in se po potrebi opira na nacionalne ali regionalne zmogljivosti držav članic, pri čemer upošteva zmogljivosti komercialnih dobaviteljev primerljivih podatkov in informacij ter potrebo po spodbujanju konkurence in razvoja trga.

1.  Copernicus se izvaja na podlagi predhodnih naložb Unije in financiranja Evropske vesoljske agencije ter se po potrebi opira na nacionalne ali regionalne zmogljivosti držav članic, pri čemer upošteva zmogljivosti komercialnih dobaviteljev primerljivih podatkov in informacij ter potrebo po spodbujanju konkurence in razvoja trga.

Obrazložitev

Financiranje programa Copernicus si delita Evropska unija (70 %) in Evropska vesoljska agencija (30 %).

Predlog spremembe    14

Predlog uredbe

Člen 73 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Upravni odbor sestavljajo po en predstavnik vsake države članice in štirje predstavniki Komisije, od katerih imajo vsi glasovalno pravico. Upravni odbor ima tudi enega člana, ki ga imenuje Evropski parlament in nima glasovalne pravice.

1.  Upravni odbor sestavljajo po en predstavnik vsake države članice, štirje predstavniki Komisije in en predstavnik, ki ga imenuje Evropski parlament, vsi pa imajo glasovalno pravico.

Predlog spremembe    15

Predlog uredbe

Člen 101 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

4a.  Komisija vsako leto predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o izvajanju tega programa. Poročilo med drugim vsebuje informacije glede obvladovanja tveganja, skupnih stroškov, letnih operativnih stroškov, rezultatov razpisnih postopkov, prihodkov, časovnega razporeda in učinkovitosti programa in agencije.

POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov

Vzpostavitev vesoljskega programa Unije in ustanovitev Agencije Evropske unije za vesoljski program

Referenčni dokumenti

COM(2018)0447 – C8-0258/2018 – 2018/0236(COD)

Pristojni odbor

Datum razglasitve na zasedanju

ITRE

14.6.2018

 

 

 

Mnenje pripravil

Datum razglasitve na zasedanju

BUDG

14.6.2018

Pripravljavec mnenja

Datum imenovanja

John Howarth

12.7.2018

Obravnava v odboru

13.9.2018

 

 

 

Datum sprejetja

9.10.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

30

1

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Jean Arthuis, Richard Ashworth, Reimer Böge, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Gérard Deprez, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazabal Rubial, Jens Geier, Ingeborg Gräßle, Iris Hoffmann, Monika Hohlmeier, John Howarth, Zbigniew Kuźmiuk, Bernd Kölmel, Vladimír Maňka, Siegfried Mureşan, Jan Olbrycht, Younous Omarjee, Răzvan Popa, Paul Rübig, Petri Sarvamaa, Jordi Solé, Elevterios Sinadinos (Eleftherios Synadinos), Inese Vaidere, Monika Vana, Daniele Viotti, Tiemo Wölken, Manuel dos Santos, Patricija Šulin

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Andrej Novakov (Andrey Novakov)

Namestniki (člen 200(2) Poslovnika), navzoči pri končnem glasovanju

Eleonora Evi, Auke Zijlstra

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

30

+

ALDE

Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Jean Arthuis, Gérard Deprez

ECR

Bernd Kölmel, Zbigniew Kuźmiuk

NI

Elevterios Sinadinos (Eleftherios Synadinos)

PPE

Richard Ashworth, Reimer Böge, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), José Manuel Fernandes, Ingeborg Gräßle, Monika Hohlmeier, Siegfried Mureşan, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Jan Olbrycht, Paul Rübig, Petri Sarvamaa, Patricija Šulin, Inese Vaidere

S&D

Eider Gardiazabal Rubial, Jens Geier, Iris Hoffmann, John Howarth, Vladimír Maňka, Răzvan Popa, Manuel dos Santos, Daniele Viotti, Tiemo Wölken

VERTS/ALE

Jordi Solé, Monika Vana

1

-

ENF

Auke Zijlstra

2

0

EFDD

Eleonora Evi

GUE/NGL

Younous Omarjee

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (15.11.2018)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi vesoljskega programa Unije in ustanovitvi Agencije Evropske unije za vesoljski program ter razveljavitvi uredb (EU) št. 912/2010, 1285/2013 in 377/2014 ter Sklepa št. 541/2014/EU

(COM(2018)0447 – C8‑0258/2018 – 2018/0236(COD))

Pripravljavka mnenja: Adina‑Ioana Vălean

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2)  Razvoj vesoljskega sektorja je bil vselej povezan z varnostjo. V številnih primerih so oprema, sestavni deli in instrumenti, ki se uporabljajo v vesoljskem sektorju, blago z dvojno rabo. Zato bi bilo treba izkoristiti možnosti, ki jih vesolje ponuja za varnost Unije in njenih držav članic.

(2)  Razvoj vesoljskega sektorja je bil vselej povezan z varnostjo. V številnih primerih so oprema, sestavni deli in instrumenti, ki se uporabljajo v vesoljskem sektorju, blago z dvojno rabo. Zato bi bilo treba izkoristiti možnosti, ki jih vesolje ponuja za varnost in neodvisnost Unije in njenih držav članic.

Predlog spremembe    2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(2a)  Vesoljski sektor je danes bistvenega pomena za številne politike Unije in držav članic na področjih, kot so okolje, podnebne spremembe, kmetijstvo in razvoj podeželja, civilna zaščita ter preprečevanje, varnost in zaščita, pa tudi digitalno gospodarstvo. Opredeliti bi bilo treba potencialne dodatne načine uporabe in si dejavno prizadevati zanje, vključno z vesoljskimi rešitvami za podnebne spremembe.

Predlog spremembe    3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3)  Unija že od konca 1990-ih razvija svoje vesoljske pobude in programe, in sicer skupno evropsko geostacionarno navigacijsko storitev (EGNOS), sistem Galileo in program Copernicus, ki se prilagajajo potrebam državljanov Unije in zahtevam javnih politik. Ne le, da bi bilo treba zagotoviti kontinuiteto teh pobud, ampak jih je treba še izboljšati, tako da bi ohranile korak z razvojem novih tehnologij ter spremembami na področju digitalnih ter informacijskih in komunikacijskih tehnologij, izpolnile nove potrebe uporabnikov in pomagale uresničevati cilje na prednostnih področjih politike, kot so podnebne spremembe, vključno s spremljanjem sprememb na Arktiki, varnost in obramba.

(3)  Unija že od konca 90. let prejšnjega stoletja razvija lastne vesoljske pobude in programe, in sicer skupno evropsko geostacionarno navigacijsko storitev (EGNOS), sistem Galileo in program Copernicus, ki se prilagajajo potrebam državljanov Unije in zahtevam javnih politik. Ne le, da bi bilo treba zagotoviti kontinuiteto teh pobud, ampak jih je treba še izboljšati, da bi ostale v koraku z razvojem novih tehnologij ter spremembami na področju digitalnih ter informacijskih in komunikacijskih tehnologij, izpolnile nove potrebe uporabnikov in pomagale uresničevati cilje na prednostnih področjih politike, kot so blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, vključno s spremljanjem sprememb na Arktiki, varnost in obramba.

Predlog spremembe    4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7)  Komisija bi morala skupaj z državami članicami in visokim predstavnikom spodbujati odgovorno ravnanje v vesolju ter preučiti možnost pristopa k ustreznim konvencijam ZN.

(7)  Komisija bi morala skupaj z državami članicami in visokim predstavnikom spodbujati odgovorno ravnanje v vesolju, zlasti v zvezi s povečanjem količine vesoljskih odpadkov, ter preučiti možnost pristopa k ustreznim konvencijam OZN.

Predlog spremembe    5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13)  Glede na to, kako pomembno je obvladovanje podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in doseganje ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bo vesoljski program prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov in doseganju skupnega cilja, da bi bilo 25 % proračunskih odhodkov EU namenjenih za podnebne cilje. Zadevni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem programa ter ponovno ocenjeni med zadevnimi postopki ocenjevanja in pregleda.

(13)  Glede na to, kako pomemben je boj proti podnebnim spremembam v skladu s podnebnimi cilji in zavezami Unije, da bo imela vodilno vlogo pri izvajanju Pariškega sporazuma, in cilji Združenih narodov za trajnostni razvoj, bo ta program prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov in k hitremu doseganju skupnega cilja, da bi bilo 30 % proračunskih odhodkov EU namenjenih za podnebne cilje, ter k vključevanju ciljev trajnostnega razvoja v vse politike Unije. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem programa ter ponovno ocenjeni med postopki ocenjevanja in pregleda.

Predlog spremembe    6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 47

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(47)  Program Copernicus bi moral zagotoviti avtonomen dostop do okoljskega znanja in ključnih tehnologij za opazovanje Zemlje in geoinformacijske storitve, s čimer bi Uniji omogočil neodvisno sprejemanje odločitev in ukrepov, med drugim na področjih okolja, podnebnih sprememb, civilne zaščite, varnosti in digitalnega gospodarstva.

(47)  Program Copernicus bi moral zagotoviti avtonomen dostop do okoljskega znanja in ključnih tehnologij za opazovanje Zemlje in geoinformacijske storitve, s čimer bi Uniji omogočil neodvisno sprejemanje odločitev in ukrepov, med drugim na področjih okolja, podnebnih sprememb, biotske raznovrstnosti, varstva tal, zdravja morij, civilne zaščite in preventive, varnosti in digitalnega gospodarstva.

Predlog spremembe    7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 47 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(47a)  Število uporabnikov storitev programa Copernicus v zvezi s podnebnimi spremembami se nenehno povečuje in se je med letoma 2015 in 2016 podvojilo. Te storitve morajo postati popolnoma operativne, da se poveča razpoložljivost podatkov, potrebnih za ukrepe za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje.

Predlog spremembe    8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 62 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(62a)  Prevoz vesoljskih plovil in njihovih sestavnih delov z Zemlje v vesolje povzroča znatne operativne stroške in vplive na okolje. Da bi zmanjšali število potovanj v vesolje in s tem emisije toplogrednih plinov, bi morala biti vesoljska plovila zasnovana tako, da bi se lahko ponovno uporabila kar v vesolju. Poleg tega bi moral biti dolgoročni cilj omogočiti trajnostno proizvodnjo energije v vesolju z uporabo virov, ki so tam na voljo, na primer z vzpostavitvijo proizvodnje vodika, kar bi omogočilo polnjenje vesoljskih plovil.

Predlog spremembe    9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 64

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(64)  Zagotavljanje storitev SST bi moralo temeljiti na sodelovanju med Unijo in državami članicami ter na uporabi obstoječih in prihodnjih nacionalnih strokovnih znanj in sredstev, vključno s tistimi, ki so bila razvita prek Evropske vesoljske agencije ali Unije. Obstajati bi morala možnost zagotavljanja finančne podpore razvoju novih senzorjev SST. Ob upoštevanju občutljivosti SST bi morale sodelujoče države članice ohraniti nadzor nad nacionalnimi senzorji in njihovim delovanjem, vzdrževanjem in obnovo ter nad obdelavo podatkov za zagotavljanje storitev SST.

(64)  Zagotavljanje storitev SST bi moralo temeljiti na sodelovanju med Unijo in državami članicami ter na uporabi obstoječih in prihodnjih nacionalnih strokovnih znanj in sredstev ter znanj in sredstev Evropske vesoljske agencije, vključno s tistimi, ki so bila razvita prek agencije ali Unije. Obstajati bi morala možnost zagotavljanja finančne podpore razvoju novih senzorjev SST. Ob upoštevanju občutljivosti SST bi morale države članice ohraniti nadzor nad nacionalnimi senzorji in senzorji Evropske vesoljske agencije ter njihovim delovanjem, vzdrževanjem in obnovo ter nad obdelavo podatkov za zagotavljanje storitev SST.

Predlog spremembe    10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 67

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(67)  Poleg tega bi moral SST dopolnjevati obstoječe ukrepe za zmanjšanje tveganj, kot so smernice za zmanjšanje vesoljskih odpadkov, ki jih je pripravil Odbor ZN za miroljubno rabo vesolja (COPUOS), in smernice za dolgoročno vzdržnost vesoljskih dejavnosti ali druge pobude za zagotovitev varnosti, zaščite in vzdržnosti vesoljskih dejavnosti. Da bi se zmanjšalo tveganje trkov, bi si bilo treba v okviru SST prizadevati tudi za sinergije s pobudami za dejavno odstranjevanje in nevtraliziranje vesoljskih odpadkov. SST bi moral prispevati k zagotavljanju miroljubne uporabe in raziskovanja vesolja. Povečanje vesoljskih dejavnosti lahko vpliva na mednarodne pobude na področju upravljanja vesoljskega prometa. Unija bi morala spremljati ta razvoj in ga morda upoštevati pri vmesnem pregledu sedanjega večletnega finančnega okvira.

(67)  Poleg tega bi moral SST dopolnjevati obstoječe ukrepe za zmanjšanje tveganj, kot so smernice za zmanjšanje vesoljskih odpadkov, ki jih je pripravil Odbor OZN za miroljubno rabo vesolja (COPUOS), in smernice za dolgoročno vzdržnost vesoljskih dejavnosti ali druge pobude za zagotovitev varnosti, zaščite in vzdržnosti vesoljskih dejavnosti. Da bi se zmanjšalo tveganje trkov, bi si bilo treba v okviru SST prizadevati tudi za sinergije s pobudami za dejavno odstranjevanje in nevtraliziranje vesoljskih odpadkov, tudi tako, da se razvijejo tehnološka orodja za dejavno odstranjevanje vesoljskih odpadkov. SST bi moral prispevati k zagotavljanju miroljubne uporabe in raziskovanja vesolja. Povečanje vesoljskih dejavnosti lahko vpliva na mednarodne pobude na področju upravljanja vesoljskega prometa. Unija bi morala spremljati ta razvoj in ga morda upoštevati pri vmesnem pregledu sedanjega večletnega finančnega okvira.

Predlog spremembe    11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 70

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(70)  Ekstremni in veliki vesoljski vremenski dogodki lahko ogrozijo varnost državljanov in motijo delovanje vesoljske in zemeljske infrastrukture. Zato bi bilo treba v okviru vesoljskega programa določiti funkcijo za vesoljsko vreme, da bi se ocenila tveganja v zvezi z vesoljskim vremenom in ustrezne potrebe uporabnikov, povečala ozaveščenost o tveganjih v zvezi z vesoljskim vremenom, poskrbelo za zagotavljanje uporabniško usmerjenih storitev v zvezi z vesoljskim vremenom in izboljšale zmogljivosti držav članic za zagotavljanje storitve v zvezi z vesoljskim vremenom. Komisija bi morala prednostno razvrstiti sektorje, za katere se bodo zagotavljale operativne storitve v zvezi z vesoljskim vremenom, pri čemer bi morala upoštevati potrebe uporabnikov, tveganja in tehnološko pripravljenost. Dolgoročno pa bi se lahko obravnavale tudi potrebe drugih sektorjev. Za zagotavljanje storitev na ravni Unije v skladu s potrebami uporabnikov bodo potrebne ciljno usmerjene, usklajene in nadaljnje raziskovalne in razvojne dejavnosti, da se podpre razvoj storitev v zvezi z vesoljskim vremenom. Zagotavljanje storitev v zvezi z vesoljskim vremenom bi moralo temeljiti na obstoječih nacionalnih zmogljivostih in zmogljivostih Unije ter omogočati široko sodelovanje držav članic in vključevanje zasebnega sektorja.

(70)  Ekstremni in veliki vesoljski vremenski dogodki lahko ogrozijo varnost državljanov in motijo delovanje vesoljske in zemeljske infrastrukture. Zato bi bilo treba v okviru vesoljskega programa določiti funkcijo za vesoljsko vreme, da bi se ocenila tveganja v zvezi z vesoljskim vremenom in ustrezne potrebe uporabnikov, povečala ozaveščenost o tveganjih v zvezi z vesoljskim vremenom, poskrbelo za zagotavljanje uporabniško usmerjenih storitev v zvezi z vesoljskim vremenom in izboljšale zmogljivosti držav članic za zagotavljanje storitve v zvezi z vesoljskim vremenom. Komisija bi morala prednostno razvrstiti sektorje, za katere se bodo zagotavljale operativne storitve v zvezi z vesoljskim vremenom, pri čemer bi morala upoštevati potrebe uporabnikov, tveganja in tehnološko pripravljenost. Dolgoročno pa bi se lahko obravnavale tudi potrebe drugih sektorjev. Za zagotavljanje storitev na ravni Unije v skladu s potrebami uporabnikov bodo potrebne ciljno usmerjene, usklajene in nadaljnje raziskovalne in razvojne dejavnosti, da se podpre razvoj storitev v zvezi z vesoljskim vremenom. Zagotavljanje storitev v zvezi z vesoljskim vremenom bi moralo temeljiti na obstoječih nacionalnih zmogljivostih ter zmogljivostih Evropske vesoljske agencije in Unije ter omogočati široko sodelovanje držav članic in vključevanje zasebnega sektorja.

Predlog spremembe    12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 71

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(71)  Bela knjiga Komisije o prihodnosti Evrope25, Rimska izjava voditeljev držav in vlad 27 držav članic EU26 in več resolucij Evropskega parlamenta opozarjajo, da ima EU pomembno vlogo pri zagotavljanju varne, varovane in odporne Evrope, ki je sposobna obravnavati izzive, kot so regionalni konflikti, terorizem, kibernetske grožnje in naraščajoči migracijski pritiski. Varen in zagotovljen dostop do satelitskih komunikacij je nepogrešljivo orodje za varnostne akterje, združevanje in souporaba tega ključnega varnostnega vira na ravni Unije pa krepi Unijo, ki ščiti svoje državljane.

(71)  Bela knjiga Komisije o prihodnosti Evrope25, Rimska izjava voditeljev držav in vlad 27 držav članic EU26 in več resolucij Evropskega parlamenta opozarjajo, da ima Unija pomembno vlogo pri zagotavljanju varne, varovane in odporne Evrope, ki bo zmožna pomagati obravnavati izzive, kot so podnebne spremembe, regionalni konflikti, terorizem, kibernetske grožnje in naraščajoči migracijski pritiski. Varen in zagotovljen dostop do satelitskih komunikacij je nepogrešljivo orodje za varnostne akterje, združevanje in souporaba tega ključnega varnostnega vira na ravni Unije pa krepi Unijo, ki ščiti svoje državljane.

_________________

_________________

25 https://ec.europa.eu/commission/sites/beta-political/files/white_paper_on_the_future_of_europe_en.pdf

25 https://ec.europa.eu/commission/sites/beta-political/files/white_paper_on_the_future_of_europe_en.pdf

26 http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/en/intm/146072.pdf

26 http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/en/intm/146072.pdf

Predlog spremembe    13

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2)  „vesoljski vremenski dogodki“ pomeni naravna nihanja v vesolju med Soncem in Zemljo, vključno s Sončevimi baklami, Sončevimi energetskimi delci, Sončevim vetrom in izbruhi koronalne mase, ki lahko povzročijo Sončeve nevihte (geomagnetne viharje, Sončeve radiacijske nevihte in ionosferske motnje), ki bi lahko vplivale na Zemljo;

(2)  „vesoljski vremenski dogodki“ pomeni naravna nihanja v vesolju med Soncem in Zemljo, vključno s Sončevimi baklami, Sončevimi energetskimi delci, Sončevim vetrom in izbruhi koronalne mase, ki lahko povzročijo Sončeve nevihte (geomagnetne viharje, Sončeve radiacijske nevihte in ionosferske motnje), ki bi lahko vplivale na Zemljo ali vesoljsko infrastrukturo;

Predlog spremembe    14

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 8 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(8a)  „potencialna kandidatka/potencialni kandidat“ pomeni državo/subjekt, ki ima jasne možnosti, da se v prihodnosti pridruži EU, a še ni dobil/dobila statusa države kandidatke;

Predlog spremembe    15

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Poleg tega vključuje vesoljski program ukrepe za zagotavljanje učinkovitega dostopa do vesolja v okviru vesoljskega programa ter za spodbujanje inovativnega vesoljskega sektorja.

Poleg tega vključuje vesoljski program ukrepe za zagotavljanje učinkovitega dostopa do vesolja v okviru vesoljskega programa ter za spodbujanje inovativnega in konkurenčnega vesoljskega sektorja.

Predlog spremembe    16

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  za Copernicus: dolgoročno zagotavljati točne in zanesljive podatke in informacije, pridobljene z opazovanjem Zemlje, v podporo izvajanju in spremljanju politik Unije in njenih držav članic na področjih okolja, podnebnih sprememb, kmetijstva in razvoja podeželja, civilne zaščite, varnosti in zaščite ter digitalnega gospodarstva;

(b)  za Copernicus: dolgoročno zagotavljati točne, zanesljive in uporabniško usmerjene podatke in informacije, pridobljene z opazovanjem Zemlje, v podporo izvajanju in spremljanju politik Unije in njenih držav članic na področjih okolja, podnebnih sprememb, kmetijstva in razvoja podeželja, humanitarne pomoči, civilne zaščite, varnosti in zaščite ter digitalnega gospodarstva;

Predlog spremembe    17

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  za spremljanje razmer v vesolju (v nadaljnjem besedilu: SSA): okrepiti zmogljivosti SST za nadzor, spremljanje in opredelitev vesoljskih predmetov, za spremljanje vesoljskega vremena ter kartiranje in povezovanje zmogljivosti držav članic glede blizuzemeljskih predmetov;

(c)  za spremljanje razmer v vesolju (v nadaljnjem besedilu: SSA): okrepiti zmogljivosti SST za nadzor, spremljanje in opredelitev vesoljskih predmetov, za spremljanje vesoljskega vremena ter kartiranje in povezovanje zmogljivosti držav članic glede blizuzemeljskih predmetov ter za izvajanje rešitev za čiščenje Zemljine orbite;

Predlog spremembe    18

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  razvoj dejavnosti, povezanih z avtonomnim, zanesljivim in stroškovno učinkovitim dostopom do vesolja;

(b)  razvoj dejavnosti, povezanih z avtonomnim, zanesljivim in stroškovno učinkovitim dostopom do vesolja, vključno z alternativno proizvodnjo energije z uporabo virov, ki so na voljo v vesolju, novimi izstrelitvenimi tehnologijami in inovativnimi sistemi ali storitvami, pri čemer se upoštevajo bistveni varnostni interesi Unije in njenih držav članic v skladu s členom 25;

Predlog spremembe    19

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e)  zagotavljanje dejavnosti na področju izobraževanja in usposabljanja;

(e)  zagotavljanje dejavnosti na področju izobraževanja in usposabljanja, tudi prek pripravništev za študente, nove diplomante ter mlade strokovnjake in podjetnike;

Predlog spremembe    20

Predlog uredbe

Člen 27 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  sistematičnem upoštevanju potreb uporabnikov storitev, ki jih zagotavljajo komponente vesoljskega programa, ter znanstvenega in tehnološkega razvoja v zvezi s temi storitvami;

(d)  sistematičnem upoštevanju potreb uporabnikov storitev, ki jih zagotavljajo komponente vesoljskega programa, tudi prek posvetovanja s Copernicusovim forumom uporabnikov iz člena 48(1), ter znanstvenega in tehnološkega razvoja v zvezi s temi storitvami;

Predlog spremembe    21

Predlog uredbe

Člen 48 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Evropski komisiji pri usklajevanju in upravljanju programa Copernicus pomaga odbor Copernicus, ki je sestavljen iz predstavnikov držav članic in Copernicusovega foruma uporabnikov. Forum uporabnikov je delovna skupina odbora Copernicus, katerega člani prihajajo iz nacionalnih skupnosti uporabnikov. Forum ima osrednjo vlogo pri zbiranju in razširjanju informacij o razvoju programa Copernicus med uporabniki.

Predlog spremembe    22

Predlog uredbe

Člen 50

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 50

Člen 50

Storitve programa Copernicus

Storitve programa Copernicus

Program Copernicus vključuje ukrepe v podporo naslednjim storitvam:

Program Copernicus vključuje ukrepe v podporo naslednjim storitvam:

(a)  storitvam za spremljanje okolja, poročanje in zagotavljanje skladnosti, ki zajemajo:

(a)  storitvam za spremljanje okolja, poročanje in zagotavljanje skladnosti, ki zajemajo:

–  spremljanje ozračja za zagotavljanje informacij o njegovi kemični sestavi in o kakovosti zraka;

–  spremljanje ozračja za zagotavljanje informacij o njegovi kemični sestavi in o kakovosti zraka;

–  spremljanje morskega okolja za zagotavljanje informacij o stanju in dinamiki morskih in obalnih ekosistemov ter njihovih virov;

–  spremljanje morskega okolja s posebnim poudarkom na kartiranju onesnaženja s plastiko in mikroplastiko za zagotavljanje informacij o stanju in dinamiki morskih in obalnih ekosistemov ter njihovih virov;

–  spremljanje kopnega in kmetijskih površin za zagotavljanje informacij o pokrovnosti tal, rabi in spremembi rabe tal, mestnih območjih, obsegu in kakovosti celinskih voda, gozdovih, kmetijskih površinah in drugih naravnih virih, biotski raznovrstnosti in kriosferi;

–  spremljanje kopnega in kmetijskih površin za zagotavljanje informacij o pokrovnosti tal, rabi in spremembi rabe tal, kakovosti tal, dezertifikaciji, mestnih območjih, obsegu in kakovosti celinskih voda, gozdovih in krčenju gozdov, kmetijskih površinah in drugih naravnih virih, biotski raznovrstnosti in kriosferi;

–  spremljanje podnebnih sprememb za zagotavljanje informacij o antropogenih emisijah CO2 in emisijah drugih toplogrednih plinov, ključnih podnebnih spremenljivkah, ponovnih analizah podnebja, sezonskih napovedih, napovedih stanja podnebja in vzrokov za to ter kazalnikov v ustreznih časovnih in prostorskih merilih;

–  spremljanje podnebnih sprememb za zagotavljanje informacij o antropogenih emisijah CO2 in emisijah drugih toplogrednih plinov, ključnih podnebnih spremenljivkah, ponovnih analizah podnebja, sezonskih napovedih, napovedih stanja podnebja in vzrokov za to ter kazalnikov v ustreznih časovnih in prostorskih merilih;

 

  spremljanje območij Unescove naravne in kulturne dediščine;

(b)  storitvi za ravnanje v izrednih razmerah za zagotavljanje informacij v podporo javnim organom, ki delujejo na področju civilne zaščite v Uniji, operacijam civilne zaščite in operacijam za odziv na izredne razmere (izboljšanje dejavnosti zgodnjega opozarjanja in zmogljivosti za odzivanje na krize) ter dejavnostim preprečevanja in pripravljenosti (analize tveganj in vzpostavitve normalnega stanja) v zvezi z različnimi vrstami nesreč;

(b)  storitvi za ravnanje v izrednih razmerah za zagotavljanje informacij v podporo centru za usklajevanje nujnega odziva in javnim organom, ki delujejo na področju civilne zaščite v Uniji, evropskim in nacionalnim operacijam civilne zaščite in operacijam za odziv na izredne razmere (zlasti izboljšanje dejavnosti zgodnjega opozarjanja in zmogljivosti za odzivanje na krize) ter dejavnostim preprečevanja in pripravljenosti (analize tveganj in vzpostavitve normalnega stanja) v zvezi z vsemi možnimi vrstami nesreč;

(c)  varnostni storitvi v podporo nadzoru zunanjih mej Unije, pomorskemu nadzoru, zunanjemu delovanju Unije v odziv na varnostne izzive, s katerimi se sooča Unija, ter ciljem in ukrepom v okviru skupne zunanje in varnostne politike.

(c)  varnostni storitvi v podporo nadzoru zunanjih mej Unije, pomorskemu nadzoru, zunanjemu delovanju Unije v odziv na varnostne izzive, s katerimi se sooča Unija, ter ciljem in ukrepom v okviru skupne zunanje in varnostne politike.

Predlog spremembe    23

Predlog uredbe

Člen 77 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  do 15. novembra vsakega leta sprejme delovni program Agencije za naslednje leto, potem ko vanj brez kakršnih koli sprememb vključi del, ki ga pripravi svet za varnostno akreditacijo v skladu s točko (b) člena 80, in potem ko prejme mnenje Komisije;

(a)  do 15. novembra vsakega leta sprejme delovni program Agencije za naslednje leto, potem ko vanj brez sprememb vključi del, ki ga pripravi svet za varnostno akreditacijo v skladu s točko (b) člena 80, in potem ko prejme mnenje Komisije in se o delovnem programu posvetuje z Evropskim parlamentom;

Predlog spremembe    24

Predlog uredbe

Člen 99 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Člani upravnega odbora in sveta za varnostno akreditacijo, izvršni direktor, napoteni nacionalni strokovnjaki in opazovalci podajo izjavo o zavezah in izjavo o odsotnosti ali obstoju kakršnih koli neposrednih ali posrednih interesov, ki bi lahko vplivali na njihovo neodvisnost. Te izjave so točne in popolne. Zadevne osebe jih podajo pisno ob začetku opravljanja nalog in se vsako leto obnovijo. Po potrebi, zlasti v primeru pomembnih sprememb osebnih okoliščin zadevnih oseb, se posodobijo.

1.  Člani upravnega odbora in sveta za varnostno akreditacijo, izvršni direktor, napoteni nacionalni strokovnjaki in opazovalci podajo izjavo o zavezah in izjavo o odsotnosti ali obstoju kakršnih koli neposrednih ali posrednih interesov, ki bi lahko vplivali na njihovo neodvisnost. Te izjave so točne in popolne. Zadevne osebe jih podajo pisno ob začetku opravljanja nalog in se vsako leto obnovijo. Po potrebi, zlasti v primeru pomembnih sprememb osebnih okoliščin zadevnih oseb, se posodobijo. Izjava o obveznostih in izjava o interesih sta javno dostopni in zlahka dostopni na spletu.

Obrazložitev

Večja preglednost bo povečala zaupanje javnosti v to delo.

Predlog spremembe    25

Predlog uredbe

Člen 99 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Člani upravnega odbora in sveta za varnostno akreditacijo, izvršni direktor, napoteni nacionalni strokovnjaki, opazovalci in zunanji strokovnjaki, ki sodelujejo v ad hoc delovnih skupinah, pred vsakim sestankom, ki se ga udeležijo, podajo točno in popolno izjavo o odsotnosti ali obstoju kakršnih koli interesov, ki bi lahko vplivali na njihovo neodvisnost glede katere koli točke na dnevnem redu, ter se vzdržijo sodelovanja v razpravi in glasovanja o takšnih točkah.

2.  Člani upravnega odbora in sveta za varnostno akreditacijo, izvršni direktor, napoteni nacionalni strokovnjaki, opazovalci in zunanji strokovnjaki, ki sodelujejo v ad hoc delovnih skupinah, pred vsakim sestankom, ki se ga udeležijo, podajo točno in popolno izjavo o odsotnosti ali obstoju kakršnih koli interesov, ki bi lahko vplivali na njihovo neodvisnost glede katere koli točke na dnevnem redu, ter se vzdržijo sodelovanja v razpravi in glasovanja o takšnih točkah. Izjave o interesih, ki se nanašajo na točke dnevnega reda, so javno dostopne in zlahka dostopne na spletu.

Obrazložitev

Večja preglednost bo povečala zaupanje javnosti v to delo.

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov

Vzpostavitev vesoljskega programa Unije in ustanovitev Agencije Evropske unije za vesoljski program

Referenčni dokumenti

COM(2018)0447 – C8-0258/2018 – 2018/0236(COD)

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

ITRE

14.6.2018

 

 

 

Mnenje pripravil

       Datum razglasitve na zasedanju

ENVI

14.6.2018

Pripravljavec/-ka mnenja

       Datum imenovanja

Adina-Ioana Vălean

21.6.2018

Datum sprejetja

12.11.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

48

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Margrete Auken, Ivo Belet, Biljana Borzan, Lynn Boylan, Paul Brannen, Soledad Cabezón Ruiz, Nessa Childers, Birgit Collin-Langen, Miriam Dalli, Seb Dance, Angélique Delahaye, Mark Demesmaeker, Stefan Eck, Bas Eickhout, Francesc Gambús, Gerben-Jan Gerbrandy, Arne Gericke, Jens Gieseke, Julie Girling, Françoise Grossetête, Andrzej Grzyb, Jytte Guteland, György Hölvényi, Jean-François Jalkh, Benedek Jávor, Karin Kadenbach, Urszula Krupa, Jo Leinen, Peter Liese, Jiří Maštálka, Susanne Melior, Miroslav Mikolášik, Rory Palmer, Bolesław G. Piecha, Annie Schreijer-Pierik, Davor Škrlec, Nils Torvalds, Adina-Ioana Vălean, Jadwiga Wiśniewska, Damiano Zoffoli

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Cristian-Silviu Buşoi, Fredrick Federley, Jorgos Gramatikakis (Giorgos Grammatikakis), Christophe Hansen, Tilly Metz, Carolina Punset

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Paul Rübig, Tomáš Zdechovský

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

48

+

ALDE

Fredrick Federley, Gerben-Jan Gerbrandy, Carolina Punset, Nils Torvalds

ECR

Mark Demesmaeker, Arne Gericke, Urszula Krupa, Bolesław G. Piecha, Jadwiga Wiśniewska

ENF

Jean-François Jalkh

GUE/NGL

Lynn Boylan, Stefan Eck, Jiří Maštálka

PPE

Ivo Belet, Cristian-Silviu Buşoi, Birgit Collin-Langen, Angélique Delahaye, Francesc Gambús, Jens Gieseke, Julie Girling, Françoise Grossetête, Andrzej Grzyb, Christophe Hansen, György Hölvényi, Peter Liese, Miroslav Mikolášik, Paul Rübig, Annie Schreijer-Pierik, Adina-Ioana Vălean, Tomáš Zdechovský

S&D

Biljana Borzan, Paul Brannen, Soledad Cabezón Ruiz, Nessa Childers, Miriam Dalli, Seb Dance, Jorgos Gramatikakis (Giorgos Grammatikakis), Jytte Guteland, Karin Kadenbach, Jo Leinen, Susanne Melior, Rory Palmer, Damiano Zoffoli

VERTS/ALE

Margrete Auken, Bas Eickhout, Benedek Jávor, Tilly Metz, Davor Škrlec

0

-

 

 

0

0

 

 

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


MNENJE Odbora za promet in turizem (11.10.2018)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi vesoljskega programa Unije in ustanovitvi Agencije Evropske unije za vesoljski program ter razveljavitvi uredb (EU) št. 912/2010, 1285/2013 in 377/2014 ter Sklepa št. 541/2014/EU

(COM(2018)0447 – C8-0258/2018 – 2018/0236(COD))

Pripravljavec mnenja: Massimiliano Salini

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Storitve in aplikacije na podlagi vesoljskih tehnologij oblikujejo trenutno in prihodnjo dobrobit, zaščito in varnost evropskih državljanov ter konkurenčnost evropske industrije. Zato je spodbujanje vesoljskega gospodarstva ključnega pomena, da bodo lahko vse države članice, njihovi državljani in industrija v celoti izkoristili ta vesoljski program.

Sodoben, varnejši, konkurenčen, učinkovit in trajnosten prometni sektor je tesno povezan z vesoljskimi storitvami. Navigacijski sistem in opazovanje Zemlje izboljšujeta učinkovitost prometnih storitev in upravljanja prometa ter celostni promet. Hkrati lahko spodbudita nastanek mnogih novih aplikacij in inovativnih poslovnih priložnosti v prometnem sektorju.

V več evropskih politikah je že predvideno vključevanje vesolja in prometa, npr. eCall, evropski sistem za upravljanje železniškega prometa (ERTMS), SafeSeaNet itd., pojavljajo pa se tudi novi izzivi, kot so vozila brez voznika in avtonomna vožnja.

Trdne povezave med vesoljskimi in prometnimi tehnologijami bodo prinesle številne koristi na svetovni in evropski ravni – zaradi učinkovitejšega upravljanja prometa se bodo na primer zmanjšale emisije in obravnavale se bodo težave glede podnebnih sprememb, zaradi večje uporabe brezpilotnih zrakoplovov se bodo izboljšale dostavne in poštne storitve, zaradi boljšega sledenja letalom pa se bosta zmanjšala število preklicanih letov in hrup.

Evropska komisija je v svojem predlogu v enem samem vesoljskem programu združila obstoječi sistem Galileo, storitve EGNOS in program Copernicus ter dodala dve novi pobudi, tj. SSA in GOVSATCOM. Kakor je predlagano v vesoljski politiki za Evropo, bodo v celovitem vesoljskem programu izkoriščene sinergije med komponentami, s čimer se bosta izboljšali uspešnost in stroškovna učinkovitost. Enoten in skladen okvir bo spodbudno vplival na prihodnje naložbe, povečali pa se bosta prepoznavnost in prožnost.

Evropska komisija si močno prizadeva za sprejetje večletnega finančnega okvira 2021–2027. Avstrijsko predsedstvo je sprejelo izziv in določilo kratke roke, ki jih namerava upoštevati tudi Evropski parlament.

Zaradi teh strogih in kratkih rokov je mnenje osredotočeno na posebne vidike predloga, povezavo med vesoljskimi tehnologijami in prometnim sektorjem, proračun v zvezi s SSA, GOVSATCOM in medsektorskimi dejavnostmi, upravljanje, zanesljivost, kibernetsko varnost in zaščito, vesoljsko diplomacijo in dostop do vesolja.

Vesoljski sektor ima strateško vlogo pri ustvarjanju pametnejšega, učinkovitejšega, varnejšega, zanesljivejšega, trajnostnega in celovitega kopenskega, pomorskega, zračnega in vesoljskega prometa. V rastočem in inovativnem prometnem sektorju se bo hkrati povečala potreba po kakovostnih in najsodobnejših vesoljskih storitvah.

Kar zadeva upravljanje, mora Evropska agencija za varnost v letalstvu zagotoviti tržno uveljavljanje sistema Galileo, kar bo spodbudilo razvoj popolnoma združljivih in interoperabilnih evropskih naprav, kot so nabori čipov in sprejemniki, ki bi se lahko v celoti uporabljale v vseh načinih prevoza.

Evropska unija in države članice vlagajo v več ključnih infrastruktur, med katerimi je veliko strateških prometnih infrastruktur, ki jih je treba zaščititi. Zaradi vedno večjega števila konstelacij, satelitov in vesoljskih odpadkov v orbiti nastaja „promet“ s tveganjem trkov, ki lahko ogrozijo varno delovanje. Poleg tega lahko različni nepredvideni dogodki, tj. „vesoljsko vreme“, ogrozijo varnost državljanov in motijo delovanje vesoljskih in zemeljskih infrastruktur.

Varen in zajamčen dostop do satelitskih komunikacij je nepogrešljivo orodje za varnostne akterje. Komponente GOVSATCOM so zelo pomembne za promet, zlasti arktični pomorski promet, za upravljanje zračnega prometa ter nadzor in vodenje brezpilotnih zračnih vozil.

V mnenju je poudarjen pomen kibernetske varnosti in zaščite. Kibernetska varnost evropske vesoljske infrastrukture, tako na kopnem kot v vesolju, je bistvena za zagotavljanje neprekinjenega delovanja sistemov in njihove dejanske sposobnosti nenehnega izvajanja nalog ter zagotavljanja potrebnih storitev. Vesoljska politika lahko prispeva k izboljšanju varnosti pomorskega, cestnega in zračnega prevoza ter upravljavcev in potnikov.

Z vesoljskim programom je treba zagotoviti neodvisen in konkurenčen dostop do vesolja ter spodbujati sodelovanje z drugimi strateškimi globalnimi partnerji, da bi se v sektorju izognili podvajanjem in spodbujali pristno gospodarsko diplomacijo.

Čeprav mnenje ne zadeva dela členov in uvodnih izjav, bo pripravljavec mnenja morda v zvezi z njimi kasneje podal predloge sprememb. Zaradi časovne omejitve je raje predstavil celovit pristop, kar zadeva glavna vprašanja.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za promet in turizem poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, naj upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1)  Vesoljska tehnologija, podatki in storitve so postali nepogrešljivi v vsakdanjem življenju Evropejcev in imajo bistveno vlogo pri ohranjanju številnih strateških interesov. Vesoljska industrija Unije je že med najbolj konkurenčnimi na svetu. Vendar z vstopom novih akterjev in razvojem novih tehnologij prihaja do revolucionarnih sprememb tradicionalnih industrijskih modelov. Zato je bistveno, da Unija ostane vodilni mednarodni akter z obsežno svobodo delovanja na področju vesolja, da spodbuja znanstveni in tehnični napredek ter podpira konkurenčnost in inovacijsko zmogljivost vesoljske industrije v Uniji, zlasti malih in srednjih ter zagonskih in inovativnih podjetij.

(1)  Vesoljska tehnologija, podatki in storitve so postali nepogrešljivi v vsakdanjem življenju Evropejcev in imajo bistveno vlogo pri ohranjanju številnih strateških interesov. Vesoljska industrija Unije je že med najbolj konkurenčnimi na svetu. Vendar z vstopom novih akterjev in razvojem novih tehnologij prihaja do revolucionarnih sprememb tradicionalnih industrijskih modelov. Zato je bistveno, da Unija ostane vodilni mednarodni akter z obsežno svobodo delovanja na področju vesolja, da spodbuja znanstveni in tehnični napredek ter podpira konkurenčnost in inovacijsko zmogljivost vesoljske industrije v Uniji, zlasti malih in srednjih ter zagonskih in inovativnih podjetij. Hkrati pa je treba ustvariti primerno okolje za zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev z najpomembnejšimi tekmeci na področju vesolja.

Predlog spremembe    2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3)  Unija že od konca 1990-ih razvija svoje vesoljske pobude in programe, in sicer skupno evropsko geostacionarno navigacijsko storitev (EGNOS), sistem Galileo in program Copernicus, ki se prilagajajo potrebam državljanov Unije in zahtevam javnih politik. Ne le, da bi bilo treba zagotoviti kontinuiteto teh pobud, ampak jih je treba še izboljšati, tako da bi ohranile korak z razvojem novih tehnologij ter spremembami na področju digitalnih ter informacijskih in komunikacijskih tehnologij, izpolnile nove potrebe uporabnikov in pomagale uresničevati cilje na prednostnih področjih politike, kot so podnebne spremembe, vključno s spremljanjem sprememb na Arktiki, varnost in obramba.

(3)  Unija že od konca 1990-ih razvija svoje vesoljske pobude in programe, in sicer skupno evropsko geostacionarno navigacijsko storitev (EGNOS), sistem Galileo in program Copernicus, ki se prilagajajo potrebam državljanov Unije in zahtevam javnih politik. Ne le, da bi bilo treba zagotoviti kontinuiteto teh pobud, ampak je treba še izboljšati njihovo uveljavljanje in uporabo, tako da bi ohranile korak z razvojem novih tehnologij ter zagotovile spremembe na področju digitalnih ter informacijskih in komunikacijskih tehnologij in prometnem sektorju, pri čemer bi izpolnile nove potrebe uporabnikov in pomagale uresničevati cilje na prednostnih področjih politike v vseh ustreznih sektorjih, zlasti v prometnem sektorju.

Predlog spremembe    3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4)  Unija si mora zagotoviti svobodo delovanja in samostojnost pri dostopu do vesolja in ga biti sposobna varno uporabljati. Zato je bistveno, da ohranja avtonomen, zanesljiv in stroškovno učinkovit dostop do vesolja, zlasti z vidika ključne infrastrukture in tehnologije, javne varnosti ter varnosti Unije in njenih držav članic. Komisija bi zato morala imeti možnost, da v skladu z določbami člena 189(2) Pogodbe združi izstrelitvene storitve na evropski ravni, in sicer tako za lastne potrebe kot tudi za potrebe drugih subjektov, vključno z državami članicami. Bistveno je tudi, da ima Unija še naprej sodobne, učinkovite in prilagodljive izstrelitvene infrastrukturne zmogljivosti. Poleg ukrepov, ki so jih sprejele države članice in Evropska vesoljska agencija, bi morala Komisija razmisliti o načinih zagotavljanja podpore za take zmogljivosti. Zlasti kadar je treba zemeljsko infrastrukturo za dostop do vesolja, ki je potrebna za izvajanje izstrelitev v skladu s potrebami vesoljskega programa, vzdrževati ali posodobiti in kadar je ugotovljena jasna dodana vrednost za EU, bi bilo treba omogočiti, da se take prilagoditve v okviru programa delno financirajo v skladu s finančno uredbo, da se doseže večja stroškovna učinkovitost vesoljskega programa.

(4)  Unija si mora zagotoviti svobodo delovanja in samostojnost pri dostopu do vesolja in ga biti sposobna varno uporabljati. Zato je bistveno, da ohranja avtonomen, zanesljiv in stroškovno učinkovit dostop do vesolja, vključno z nadomestnimi izstrelitvenimi tehnologijami in inovativnimi sistemi ali storitvami, zlasti z vidika ključne infrastrukture in tehnologije, javne varnosti ter varnosti Unije in njenih držav članic. Komisija bi zato morala imeti možnost, da v skladu z določbami člena 189(2) Pogodbe združi izstrelitvene storitve na evropski ravni, in sicer tako za lastne potrebe kot tudi za potrebe drugih subjektov, vključno z državami članicami. Bistveno je tudi, da ima Unija še naprej sodobne, učinkovite in prilagodljive izstrelitvene infrastrukturne zmogljivosti. Poleg ukrepov, ki so jih sprejele države članice in Evropska vesoljska agencija, bi morala Komisija razmisliti o načinih zagotavljanja podpore za take zmogljivosti. Zlasti kadar je treba zemeljsko infrastrukturo za dostop do vesolja, ki je potrebna za izvajanje izstrelitev v skladu s potrebami vesoljskega programa, vzdrževati ali posodobiti in kadar je ugotovljena jasna dodana vrednost za EU, bi bilo treba omogočiti, da se take prilagoditve v okviru programa delno financirajo v skladu s finančno uredbo, da se doseže večja stroškovna učinkovitost vesoljskega programa.

Predlog spremembe    4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5)  Za krepitev konkurenčnosti vesoljske industrije Unije in pridobitev zmogljivosti za oblikovanje, gradnjo in delovanje lastnih sistemov bi Unija morala podpirati izgradnjo, rast in razvoj celotne vesoljske industrije. Na evropski, regionalni in nacionalni ravni bi bilo treba podpirati tudi oblikovanje do podjetništva in inovacij prijaznega modela, in sicer z vzpostavitvijo vozlišč vesoljskih dejavnosti, ki bodo združevala vesoljski, digitalni in uporabniški sektor. Unija bi morala spodbujati širitev vesoljskih družb s sedežem v Uniji, da bi jim pomagala uspeti, vključno s podpiranjem njihovega dostopa do financiranja tveganih naložb ob upoštevanju tega, da v Uniji ni dovolj možnosti za ustrezen dostop do zasebnega kapitala za zagonska podjetja, in z vzpostavljanjem inovacijskih partnerstev (pristop prve pogodbe).

(5)  Za krepitev konkurenčnosti vesoljske industrije Unije in pridobitev zmogljivosti za oblikovanje, gradnjo in delovanje lastnih sistemov bi Unija morala podpirati izgradnjo, rast in razvoj celotne vesoljske industrije. Na evropski, regionalni in nacionalni ravni bi bilo treba podpirati tudi oblikovanje do podjetništva in inovacij prijaznega modela, med drugim zlasti prek pobud, kot so vozlišča vesoljskih dejavnosti, ki bodo združevala vesoljski, digitalni in uporabniški sektor. Vozlišča vesoljskih dejavnosti bi morala sodelovati z vozlišči za digitalne inovacije, da bi spodbujali podjetništvo ter znanja in spretnosti. Unija bi morala spodbujati širitev evropskih vesoljskih družb, da bi jim pomagala uspeti, vključno s podpiranjem njihovega dostopa do financiranja tveganih naložb ob upoštevanju tega, da v Uniji ni dovolj možnosti za ustrezen dostop do zasebnega kapitala za zagonska podjetja, in z vzpostavljanjem inovacijskih partnerstev (pristop prve pogodbe).

Predlog spremembe    5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6)  Vesoljski program Unije (v nadaljnjem besedilu: vesoljski program) ima zaradi svoje pokritosti in potenciala za reševanje globalnih izzivov močno mednarodno razsežnost. Komisiji bi bilo zato treba omogočiti, da v imenu Unije vodi in usklajuje dejavnosti na mednarodni ravni, zlasti za zagovarjanje interesov Unije in njenih držav članic v mednarodnih forumih, med drugim na področju frekvenc, za spodbujanje tehnologije in industrije Unije ter sodelovanja na področju usposabljanja, ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi vzajemnosti pravic in obveznosti strank. Zlasti je pomembno, da Komisija zastopa Unijo v organih programa Cospas-Sarsat ali v ustreznih sektorskih organih ZN, vključno z Organizacijo ZN za prehrano in kmetijstvo in Svetovno meteorološko organizacijo.

(6)  Vesoljski program Unije (v nadaljnjem besedilu: vesoljski program) ima zaradi svoje pokritosti in potenciala za reševanje globalnih izzivov močno mednarodno razsežnost. Komisiji bi bilo zato treba omogočiti, da v imenu Unije vodi in usklajuje dejavnosti na mednarodni ravni, zlasti za zagovarjanje interesov Unije in njenih držav članic v mednarodnih forumih, med drugim na področju frekvenc. Komisija bi morala okrepiti gospodarsko diplomacijo za spodbujanje tehnologije in industrije Unije ter sodelovanja na področju usposabljanja, ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi vzajemnosti pravic in obveznosti strank ter lojalne konkurence na mednarodni ravni. Zlasti je pomembno, da Komisija zastopa Unijo v organih programa Cospas-Sarsat ali v ustreznih sektorskih organih ZN, vključno z Organizacijo ZN za prehrano in kmetijstvo in Svetovno meteorološko organizacijo.

Predlog spremembe    6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7)  Komisija bi morala skupaj z državami članicami in visokim predstavnikom spodbujati odgovorno ravnanje v vesolju ter preučiti možnost pristopa k ustreznim konvencijam ZN.

(7)  Komisija bi morala skupaj z državami članicami in visokim predstavnikom spodbujati odgovorno ravnanje v vesolju, zlasti z iskanjem rešitev proti širjenju vesoljskih odpadkov, ter preučiti možnost pristopa k ustreznim konvencijam ZN.

Predlog spremembe    7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8)  Vesoljski program ima podobne cilje kot drugi programi Unije, zlasti Obzorje Evropa, sklad InvestEU, evropski obrambni sklad ter skladi iz Uredbe (EU) [uredba o skupnih določbah]. Zato bi bilo treba predvideti kumulativno financiranje iz teh programov, pod pogojem, da zajemajo iste stroškovne postavke, zlasti prek ureditev za dodatno financiranje iz programov Unije, kadar načini upravljanja, in sicer zaporedno, izmenično ali s kombinacijo skladov, vključno s skupnim financiranjem ukrepov, omogočajo inovacijska partnerstva in mehanizme mešanega financiranja. Komisija bi zato med izvajanjem vesoljskega programa morala spodbujati sinergije z drugimi povezanimi programi Unije, kar bi, kjer je to mogoče, omogočilo dostop do financiranja tveganih naložb, inovacijska partnerstva, kumulativno financiranje in mehanizme mešanega financiranja.

(8)  Vesoljski program ima podobne cilje kot drugi programi Unije, zlasti Obzorje Evropa, sklad InvestEU, evropski obrambni sklad ter skladi iz Uredbe (EU) [uredba o skupnih določbah]. Zato bi bilo treba predvideti kumulativno financiranje iz teh programov, pod pogojem, da zajemajo iste stroškovne postavke, zlasti prek ureditev za dodatno financiranje iz programov Unije, kadar načini upravljanja, in sicer zaporedno, izmenično ali s kombinacijo skladov, vključno s skupnim financiranjem ukrepov, omogočajo inovacijska partnerstva in mehanizme mešanega financiranja. Komisija bi zato med izvajanjem vesoljskega programa morala spodbujati sinergije z drugimi povezanimi programi Unije, kar bi, kjer je to mogoče, omogočilo dostop do financiranja tveganih naložb, inovacijska partnerstva, kumulativno financiranje in mehanizme mešanega financiranja. Zagotoviti bi bilo treba skladnost med rešitvami, ki se razvijajo v okviru programa Obzorje Evropa in drugih programov Unije, ter komponentami vesoljskega programa.

Predlog spremembe    8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9)  Cilji politike iz vesoljskega programa bodo obravnavani tudi kot upravičena področja za financiranje in naložbene operacije prek finančnih instrumentov in proračunskega jamstva sklada InvestEU, zlasti v okviru političnih področij trajnostna infrastruktura in raziskave, inovacije ter digitalizacija. Finančna podpora bi se morala uporabiti za odpravljanje nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih okoliščin na sorazmeren način in ukrepi se ne bi smeli podvajati ali izrinjati zasebnega financiranja ali izkrivljati konkurence na notranjem trgu. Ukrepi bi morali imeti jasno evropsko dodano vrednost.

(9)  Cilji politike iz vesoljskega programa bodo obravnavani tudi kot upravičena področja za financiranje in naložbene operacije prek finančnih instrumentov in proračunskega jamstva sklada InvestEU, zlasti v okviru političnih področij trajnostna infrastruktura in raziskave, inovacije ter digitalizacija. Finančna podpora bi se morala uporabiti za spodbujanje naložb z odpravljanjem nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih okoliščin na sorazmeren način in ukrepi se ne bi smeli podvajati ali izrinjati zasebnega financiranja ali izkrivljati konkurence na notranjem trgu. Ukrepi bi morali imeti jasno evropsko dodano vrednost.

Predlog spremembe    9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(13a)  Vesoljski program bi moral izkoristiti sinergije med vesoljskim in prometnim sektorjem, saj ima vesoljska tehnologija strateško vlogo pri zagotavljanju pametnejšega, učinkovitejšega, varnejšega, trajnostnega in povezanega kopenskega, pomorskega, zračnega in vesoljskega prometa, hkrati pa bo rastoči in inovativni prometni sektor povečal povpraševanje po inovativni in najsodobnejši vesoljski tehnologiji.

Predlog spremembe    10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 27

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(27)  Komisija je kot zagovornica splošnega interesa Unije zadolžena za izvedbo vesoljskega programa ter mora prevzeti splošno odgovornost zanj in spodbujati njegovo uporabo. Za kar najboljši izkoristek virov in pristojnosti različnih zainteresiranih strani bi morala Komisija imeti možnost, da prenese nekatere naloge. Poleg tega je Komisija v najboljšem položaju, da določi glavne tehnične in operativne specifikacije, potrebne za izvedbo sistemov in razvoj storitev.

(27)  Komisija je kot zagovornica splošnega interesa Unije zadolžena za nadzor nad izvajanjem vesoljskega programa ter mora prevzeti splošno odgovornost zanj in spodbujati njegovo uporabo. Za kar najboljši izkoristek virov in pristojnosti različnih zainteresiranih strani bi morala Komisija imeti možnost, da prenese nekatere naloge. Poleg tega je Komisija v najboljšem položaju, da določi zahteve na visoki ravni, potrebne za izvedbo sistemov in razvoj storitev.

Predlog spremembe    11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 28

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(28)  Poslanstvo Agencije Evropske unije za vesoljski program (v nadaljnjem besedilu: Agencija), ki bo nadomestila in nasledila Agencijo za evropski GNSS, ustanovljeno z Uredbo (EU) št. 912/2010, je prispevati k vesoljskemu programu, zlasti na področju varnosti. Nekatere naloge, povezane z varnostjo in promocijo vesoljskega programa, bi bilo zato treba dodeliti Agenciji. V zvezi z varnostjo in glede na izkušnje na tem področju bi morala biti Agencija odgovorna za naloge varnostne akreditacije za vse ukrepe Unije v vesoljskem sektorju. Poleg tega bi morala opravljati naloge, ki ji jih Komisija prenese na podlagi enega ali več sporazumov o prispevkih, ki zajemajo različne druge posebne naloge, povezane z vesoljskim programom.

(28)  Poslanstvo Agencije Evropske unije za vesoljski program (v nadaljnjem besedilu: Agencija), ki bo nadomestila in nasledila Agencijo za evropski GNSS, ustanovljeno z Uredbo (EU) št. 912/2010, je prispevati k vesoljskemu programu, zlasti na področju varnosti, komunikacije, povečanja stopnje uporabe med uporabniki, razvoja trga, uporabe itd. Nekatere naloge, povezane z varnostjo in kibernetsko varnostjo vesoljskega programa ter spodbujanjem storitev in sektorja nižje v prodajni verigi, bi bilo zato treba dodeliti Agenciji. V zvezi z varnostjo in glede na izkušnje na tem področju bi morala biti Agencija odgovorna za naloge varnostne akreditacije za vse ukrepe Unije v vesoljskem sektorju. Poleg tega bi morala opravljati naloge, ki ji jih Komisija prenese na podlagi enega ali več sporazumov o prispevkih, ki zajemajo različne druge posebne naloge, povezane z vesoljskim programom.

Predlog spremembe    12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 32

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(32)  Zaradi pomena dejavnosti, povezanih z vesoljem, za gospodarstvo Unije in življenja državljanov Unije bi morala biti zagotavljanje dvojne (tj. civilno-vojaške) narave sistemov in aplikacij, ki temeljijo na teh sistemih, ter doseganje in ohranjanje visoke stopnje varnosti ključni prednostni nalogi vesoljskega programa, zlasti zaradi zaščite interesov Unije in njenih držav članic, vključno v zvezi s tajnimi in drugimi občutljivimi netajnimi podatki.

(32)  Zaradi pomena dejavnosti, povezanih z vesoljem, za gospodarstvo Unije in življenja državljanov Unije bi morala biti zagotavljanje dvojne (tj. civilno-vojaške) narave sistemov in aplikacij, ki temeljijo na teh sistemih, ter doseganje in ohranjanje visoke stopnje varnosti ključni prednostni nalogi vesoljskega programa, zlasti zaradi zaščite interesov Unije in njenih držav članic ter potnikov, vključno v zvezi s tajnimi in drugimi občutljivimi netajnimi podatki.

Predlog spremembe    13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 35

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(35)  Zaradi edinstvenosti in kompleksnosti vesoljskega programa in njegove povezave z varnostjo bi bilo treba pri varnostni akreditaciji upoštevati priznana in uveljavljena načela. Zato je nujno, da se dejavnosti varnostne akreditacije izvajajo na podlagi skupne odgovornosti za varnost Unije in njenih držav članic, in sicer s prizadevanjem za dosego soglasja in vključitev vseh, ki jih to zadeva, ter z uvedbo postopka za stalno spremljanje tveganja. Nujno je tudi, da se tehnične dejavnosti varnostne akreditacije zaupajo strokovnjakom, ki so ustrezno usposobljeni za akreditiranje kompleksnih sistemov in imajo varnostno dovoljenje ustrezne stopnje.

(35)  Zaradi edinstvenosti in kompleksnosti vesoljskega programa in njegove povezave z varnostjo bi bilo treba pri varnostni akreditaciji upoštevati priznana in uveljavljena načela. Zato je nujno, da se dejavnosti varnostne akreditacije izvajajo na podlagi skupne odgovornosti za varnost Unije in njenih držav članic, in sicer s prizadevanjem za dosego soglasja in vključitev vseh, ki jih to zadeva, ter z uvedbo stalnega postopka za spremljanje tveganja. Nujno je tudi, da se tehnične dejavnosti varnostne akreditacije zaupajo strokovnjakom, ki so ustrezno usposobljeni za akreditiranje kompleksnih sistemov in imajo varnostno dovoljenje ustrezne stopnje.

Predlog spremembe    14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 36 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(36a)  Kibernetska varnost evropske vesoljske infrastrukture, tako na zemlji kot v vesolju, je ključna za zagotavljanje neprekinjenega delovanja sistemov, njihove dejanske sposobnosti nenehnega izvajanja nalog in opravljanja potrebnih storitev.

Predlog spremembe    15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 38 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(38a)  Zelo natančno satelitsko določanje položaja skupaj z izboljšanimi komunikacijskimi zmogljivostmi prispeva k sodobnemu in zanesljivemu prometnemu sektorju za avtomobile, letala in ladje. Optimizira upravljanje flot, sledljivost plovil, preprečevanje trkov, nadzor hitrosti, pomoč pri ladijskih manevrih in številne druge vidike v zvezi s prometom.

Predlog spremembe    16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 40

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(40)  Cilj programa EGNOS je izboljšati kakovost odprtih signalov, ki jih oddajajo obstoječi globalni satelitski navigacijski sistemi, zlasti tistih, ki jih oddaja sistem Galileo. Storitve, ki jih zagotavlja EGNOS, bi morale predvsem pokrivati ozemlja držav članic z zemljepisno lego v Evropi, za ta namen pa tudi Azore, Kanarske otoke in Madeiro, s ciljem, da se taka ozemeljska pokritost zagotovi do konca leta 2025. Kolikor je to tehnično izvedljivo in kar zadeva varovanje življenj, bi se geografska pokritost storitev EGNOS na podlagi mednarodnih sporazumov lahko razširila tudi na druge svetovne regije. Brez poseganja v Uredbo [2018/XXXX] [uredba o agenciji EASA] in v potrebno spremljanje kakovosti storitev Galileo za namene letalstva bi bilo treba opozoriti, da so kljub temu, da se signali, ki jih oddaja Galileo, lahko učinkovito uporabljajo za lažje določanje položaja zrakoplovov, lahko v storitve upravljanja zračnega prometa (ATM) in navigacijske službe zračnega prometa (ANS) vključeni samo lokalni ali regionalni sistemi za dopolnjevanje, kot je EGNOS v Evropi.

(40)  Cilj programa EGNOS je izboljšati kakovost odprtih signalov, ki jih oddajajo obstoječi globalni satelitski navigacijski sistemi, zlasti tistih, ki jih oddaja sistem Galileo. Storitve, ki jih zagotavlja EGNOS, bi morale predvsem pokrivati ozemlja držav članic z zemljepisno lego v Evropi, za ta namen pa tudi Azore, Kanarske otoke in Madeiro, s ciljem, da se taka ozemeljska pokritost zagotovi do konca leta 2025. Kolikor je to tehnično izvedljivo in kar zadeva varovanje življenj, bi se geografska pokritost storitev EGNOS na podlagi mednarodnih sporazumov lahko razširila tudi na druge svetovne regije. Brez poseganja v Uredbo [2018/XXXX] [uredba o agenciji EASA] in v potrebno spremljanje kakovosti storitev Galileo in njihove varnosti za namene letalstva bi bilo treba opozoriti, da so kljub temu, da se signali, ki jih oddaja Galileo, lahko učinkovito uporabljajo za lažje določanje položaja zrakoplovov, lahko v storitve upravljanja zračnega prometa (ATM) in navigacijske službe zračnega prometa (ANS) vključeni samo lokalni ali regionalni sistemi za dopolnjevanje, kot je EGNOS v Evropi.

Obrazložitev

Predlog obravnava pomen zaščitnih vidikov, vendar varnostnih vidikov, ki so zlasti v prometnem sektorju enako pomembni, ne poudarja v zadostni meri.

Predlog spremembe    17

Predlog uredbe

Uvodna izjava 41

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(41)  Nujno je treba zagotoviti kontinuiteto, trajnost in prihodnjo razpoložljivost storitev, ki jih zagotavljata Galileo in EGNOS. V spreminjajočem se okolju in na hitro razvijajočem se trgu je treba tudi zagotoviti njihov nadaljnji razvoj ter pripraviti nove generacije teh sistemov.

(41)  Nujno je treba zagotoviti kontinuiteto, trajnost, varnost in prihodnjo razpoložljivost storitev, ki jih zagotavljata Galileo in EGNOS. V spreminjajočem se okolju in na hitro razvijajočem se trgu je treba tudi zagotoviti njihov nadaljnji razvoj ter pripraviti nove generacije teh sistemov.

Predlog spremembe    18

Predlog uredbe

Uvodna izjava 44 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(44a)   Pristojni organi bi morali oblikovati skupne standarde in skupno certificiranje na mednarodni ravni, da bi tako spodbudili uporabo storitev, ki jih zagotavljata programa Galileo in EGNOS, ter podprli storitve nižje v prodajni verigi, zlasti v prometnem sektorju. 

Predlog spremembe    19

Predlog uredbe

Uvodna izjava 46

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(46)  Da bi kar najbolj povečali družbeno-gospodarske koristi sistemov Galileo in EGNOS, zlasti na področju varnosti, bi bilo treba spodbujati uporabo storitev, ki jih zagotavljata EGNOS in Galileo, v drugih politikah Unije, kadar je to upravičeno in koristno.

(46)  Da bi kar najbolj povečali družbeno-gospodarske koristi sistemov Galileo in EGNOS, zlasti na področju varnosti, okoljske trajnosti in mobilnosti, bi bilo treba spodbujati uporabo storitev, ki jih zagotavljata EGNOS in Galileo, v drugih politikah Unije, zlasti v prometnem sektorju.

Predlog spremembe    20

Predlog uredbe

Uvodna izjava 47

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(47)  Program Copernicus bi moral zagotoviti avtonomen dostop do okoljskega znanja in ključnih tehnologij za opazovanje Zemlje in geoinformacijske storitve, s čimer bi Uniji omogočil neodvisno sprejemanje odločitev in ukrepov, med drugim na področjih okolja, podnebnih sprememb, civilne zaščite, varnosti in digitalnega gospodarstva.

(47)  Program Copernicus bi moral zagotoviti avtonomen dostop do okoljskega znanja in ključnih tehnologij za opazovanje Zemlje in geoinformacijske storitve, s čimer bi Uniji omogočil neodvisno sprejemanje odločitev in ukrepov, med drugim na področjih okolja, podnebnih sprememb, prometa, civilne zaščite, varnosti in digitalnega gospodarstva.

Predlog spremembe    21

Predlog uredbe

Uvodna izjava 52

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(52)  V zvezi s pridobivanjem podatkov bi morale biti dejavnosti v okviru programa Copernicus usmerjene v dokončanje in vzdrževanje obstoječe vesoljske infrastrukture, pripravo dolgoročne zamenjave satelitov na koncu njihove življenjske dobe ter začetek novih misij, ki bodo obravnavale nove sisteme opazovanja za podporo reševanju izziva svetovnih podnebnih sprememb (npr. spremljanje antropogenih emisij CO2 in emisij drugih toplogrednih plinov). Dejavnosti v okviru programa Copernicus bi morale razširiti globalno pokritost spremljanja v polarnih regijah in podpirati zagotavljanje okoljske skladnosti, zakonsko predpisano spremljanje in poročanje na področju okolja ter inovativne okoljske aplikacije (npr. za spremljanje kmetijskih rastlin, gospodarjenje z vodnimi viri in izboljšano spremljanje požarov). Pri tem bi moral Copernicus izkoristiti možnosti vzvoda in kar najbolj izkoristiti naložbe, izvedene v prejšnjem obdobju financiranja (2014–2020), ter preučiti možnosti novih operativnih in poslovnih modelov za nadaljnjo dopolnitev svojih zmogljivosti. Nadaljnji razvoj njegove varnostne razsežnosti, da bi se lahko odzival na spreminjajoče se potrebe uporabnikov na področju varnosti, bi moral temeljiti na uspešnih partnerstvih z državami članicami v okviru ustreznih mehanizmov upravljanja.

(52)  V zvezi s pridobivanjem podatkov bi morale biti dejavnosti v okviru programa Copernicus usmerjene v dokončanje in vzdrževanje obstoječe vesoljske infrastrukture in infrastrukture zemeljskega segmenta, pripravo dolgoročne zamenjave satelitov na koncu njihove življenjske dobe ter začetek novih misij, katerih izvedljivost zdaj preučuje Evropska vesoljska agencija in ki bodo obravnavale nove sisteme opazovanja za podporo reševanju izziva svetovnih podnebnih sprememb (npr. spremljanje antropogenih emisij CO2 in emisij drugih toplogrednih plinov). Dejavnosti v okviru programa Copernicus bi morale razširiti globalno pokritost spremljanja v polarnih regijah in podpirati zagotavljanje okoljske skladnosti, zakonsko predpisano spremljanje in poročanje na področju okolja ter inovativne okoljske aplikacije (npr. za spremljanje kmetijskih rastlin, gospodarjenje z vodnimi viri in izboljšano spremljanje požarov). Pri tem bi moral Copernicus izkoristiti možnosti vzvoda in kar najbolj izkoristiti naložbe, izvedene v prejšnjem obdobju financiranja (2014–2020), ter preučiti možnosti novih operativnih in poslovnih modelov za nadaljnjo dopolnitev svojih zmogljivosti. Nadaljnji razvoj njegove varnostne razsežnosti, da bi se lahko odzival na spreminjajoče se potrebe uporabnikov na področju varnosti, bi moral temeljiti na uspešnih partnerstvih z državami članicami v okviru ustreznih mehanizmov upravljanja.

Predlog spremembe    22

Predlog uredbe

Uvodna izjava 61

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(61)  Kadar je ustrezno, bi se morala Komisija pri izvajanju programa Copernicus, kar zadeva razvoj in javno naročanje vesoljskih sredstev, dostop do podatkov in izvajanje namenskih misij, opreti na evropske mednarodne organizacije, s katerimi je že sklenila partnerstva, zlasti na Evropsko vesoljsko agencijo. Opreti pa bi se morala tudi na EUMETSAT, kar zadeva izvajanje namenskih misij v skladu s strokovnim znanjem in pooblastili te organizacije. Na področju storitev bi morala Komisija izkoristiti posebne zmogljivosti agencij Unije, kot so Evropska agencija za okolje, Evropska agencija za pomorsko varnost in Evropska agencija za mejno in obalno stražo, ter medvladnega Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi, pa tudi že izvedene evropske naložbe prek podjetja Mercator Ocean v storitve spremljanja morskega okolja. Kar zadeva varnost, se bo z visokim predstavnikom skušal doseči celovit pristop na ravni Unije. Skupno raziskovalno središče (JRC) Komisije je dejavno sodelovalo že na začetku pobude GMES in je podpiralo razvoj v zvezi s sistemom Galileo in vesoljskim vremenom. V skladu z Uredbo (EU) št. 377/2014 JRC upravlja storitev programa Copernicus za ravnanje v izrednih razmerah in globalno komponento storitve programa Copernicus za spremljanje kopnega; prispeva k pregledu kakovosti in ustreznosti proizvodov in informacij ter k prihodnjemu razvoju. Komisija bi se morala pri izvajanju vesoljskega programa tudi v prihodnje opirati na znanstveno in tehnično svetovanje JRC.

(61)  Kadar je ustrezno, bi se morala Komisija pri izvajanju programa Copernicus, kar zadeva razvoj in javno naročanje vesoljskih sredstev, dostop do podatkov in izvajanje namenskih misij, opreti na evropske mednarodne organizacije, s katerimi je že sklenila partnerstva, zlasti na Evropsko vesoljsko agencijo. Opreti pa bi se morala tudi na EUMETSAT, kar zadeva izvajanje namenskih misij v skladu s strokovnim znanjem in pooblastili te organizacije. Na področju storitev bi morala Komisija izkoristiti posebne zmogljivosti agencij Unije, kot so Evropska agencija za okolje, Evropska agencija za pomorsko varnost in Evropska agencija za mejno in obalno stražo, ter medvladnega Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi, pa tudi že izvedene evropske naložbe prek podjetja Mercator Ocean v storitve spremljanja morskega okolja. Kar zadeva boj proti podnebnim spremembam, zlasti v zvezi z izvajanjem pariškega sporazuma, in varnostna vprašanja, se bo z visokim predstavnikom skušal doseči celovit pristop na ravni Unije. Skupno raziskovalno središče (JRC) Komisije je dejavno sodelovalo že na začetku pobude GMES in je podpiralo razvoj v zvezi s sistemom Galileo in vesoljskim vremenom. V skladu z Uredbo (EU) št. 377/2014 JRC upravlja storitev programa Copernicus za ravnanje v izrednih razmerah in globalno komponento storitve programa Copernicus za spremljanje kopnega; prispeva k pregledu kakovosti in ustreznosti proizvodov in informacij ter k prihodnjemu razvoju. Komisija bi se morala pri izvajanju vesoljskega programa tudi v prihodnje opirati na znanstveno in tehnično svetovanje JRC.

Predlog spremembe    23

Predlog uredbe

Uvodna izjava 70

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(70)  Ekstremni in veliki vesoljski vremenski dogodki lahko ogrozijo varnost državljanov in motijo delovanje vesoljske in zemeljske infrastrukture. Zato bi bilo treba v okviru vesoljskega programa določiti funkcijo za vesoljsko vreme, da bi se ocenila tveganja v zvezi z vesoljskim vremenom in ustrezne potrebe uporabnikov, povečala ozaveščenost o tveganjih v zvezi z vesoljskim vremenom, poskrbelo za zagotavljanje uporabniško usmerjenih storitev v zvezi z vesoljskim vremenom in izboljšale zmogljivosti držav članic za zagotavljanje storitve v zvezi z vesoljskim vremenom. Komisija bi morala prednostno razvrstiti sektorje, za katere se bodo zagotavljale operativne storitve v zvezi z vesoljskim vremenom, pri čemer bi morala upoštevati potrebe uporabnikov, tveganja in tehnološko pripravljenost. Dolgoročno pa bi se lahko obravnavale tudi potrebe drugih sektorjev. Za zagotavljanje storitev na ravni Unije v skladu s potrebami uporabnikov bodo potrebne ciljno usmerjene, usklajene in nadaljnje raziskovalne in razvojne dejavnosti, da se podpre razvoj storitev v zvezi z vesoljskim vremenom. Zagotavljanje storitev v zvezi z vesoljskim vremenom bi moralo temeljiti na obstoječih nacionalnih zmogljivostih in zmogljivostih Unije ter omogočati široko sodelovanje držav članic in vključevanje zasebnega sektorja.

(70)  Ekstremni in veliki vesoljski vremenski dogodki lahko ogrozijo varnost državljanov in motijo delovanje vesoljske in zemeljske infrastrukture. Zato bi bilo treba v okviru vesoljskega programa določiti funkcijo za vesoljsko vreme, da bi se ocenila tveganja v zvezi z vesoljskim vremenom in ustrezne potrebe uporabnikov, povečala ozaveščenost o tveganjih v zvezi z vesoljskim vremenom, poskrbelo za zagotavljanje uporabniško usmerjenih storitev v zvezi z vesoljskim vremenom in izboljšale zmogljivosti držav članic za zagotavljanje storitve v zvezi z vesoljskim vremenom. Komisija bi morala prednostno razvrstiti sektorje, za katere se bodo zagotavljale operativne storitve v zvezi z vesoljskim vremenom, pri čemer bi morala upoštevati potrebe uporabnikov, tveganja in tehnološko pripravljenost. Dolgoročno pa bi se lahko obravnavale tudi potrebe drugih sektorjev. Za zagotavljanje storitev na ravni Unije v skladu s potrebami uporabnikov bodo potrebne ciljno usmerjene, usklajene in nadaljnje raziskovalne in razvojne dejavnosti, da se podpre razvoj storitev v zvezi z vesoljskim vremenom. Zagotavljanje storitev v zvezi z vesoljskim vremenom bi moralo temeljiti na obstoječih nacionalnih zmogljivostih in zmogljivostih Unije ter omogočati široko sodelovanje držav članic, mednarodnih organizacij in vključevanje zasebnega sektorja.

Obrazložitev

Predlagana sprememba omogoča uporabo obstoječih zmogljivosti v zvezi z vesoljskim vremenom, ki pripadajo organizacijam, kot sta ESA ali EUMETSAT.

Predlog spremembe    24

Predlog uredbe

Uvodna izjava 71

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(71)  Bela knjiga Komisije o prihodnosti Evrope25, Rimska izjava voditeljev držav in vlad 27 držav članic EU26 in več resolucij Evropskega parlamenta opozarjajo, da ima EU pomembno vlogo pri zagotavljanju varne, varovane in odporne Evrope, ki je sposobna obravnavati izzive, kot so regionalni konflikti, terorizem, kibernetske grožnje in naraščajoči migracijski pritiski. Varen in zagotovljen dostop do satelitskih komunikacij je nepogrešljivo orodje za varnostne akterje, združevanje in souporaba tega ključnega varnostnega vira na ravni Unije pa krepi Unijo, ki ščiti svoje državljane.

(71)  Bela knjiga Komisije o prihodnosti Evrope25, Rimska izjava voditeljev držav in vlad 27 držav članic EU26 in več resolucij Evropskega parlamenta opozarjajo, da ima EU pomembno vlogo pri zagotavljanju varne, trajnostne, varovane in odporne Evrope, ki je sposobna obravnavati izzive, kot so podnebne spremembe, regionalni konflikti, terorizem, kibernetske grožnje in naraščajoči migracijski pritiski. Varen in zagotovljen dostop do satelitskih komunikacij je nepogrešljivo orodje za varnostne akterje ter za združevanje in souporabo tega ključnega varnostnega vira na ravni Unije.

_________________

_________________

25 https://ec.europa.eu/commission/sites/beta-political/files/white_paper_on_the_future_of_europe_en.pdf

25 https://ec.europa.eu/commission/sites/beta-political/files/white_paper_on_the_future_of_europe_en.pdf

26 http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/en/intm/146072.pdf

26 http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/en/intm/146072.pdf

Predlog spremembe    25

Predlog uredbe

Uvodna izjava 76

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(76)  V prvi fazi GOVSATCOM (približno do leta 2025) se bodo uporabljale obstoječe zmogljivosti zasebnih akterjev in držav članic. V tej prvi fazi bodo storitve prvič postopoma uvedene za uporabnike na ravni Unije. Če se v prvi fazi pri podrobni analizi prihodnje ponudbe in povpraševanja ugotovi, da ta pristop ne zadostuje za pokrivanje naraščajočega povpraševanja, se lahko sprejme odločitev o prehodu na drugo fazo in razvoju dodatne prilagojene vesoljske infrastrukture ali zmogljivosti prek enega ali več javno-zasebnih partnerstev, npr. s satelitskimi operaterji v Uniji.

(76)  V prvi fazi GOVSATCOM (približno do leta 2025) se bodo uporabljale obstoječe zmogljivosti zasebnih akterjev in držav članic. V tej prvi fazi bodo storitve postopoma uvedene. Če se v prvi fazi pri podrobni analizi prihodnje ponudbe in povpraševanja ugotovi, da ta pristop ne zadostuje za pokrivanje naraščajočega povpraševanja, se lahko sprejme odločitev o prehodu na drugo fazo in razvoju dodatne prilagojene vesoljske infrastrukture ali zmogljivosti prek enega ali več javno-zasebnih partnerstev, npr. s satelitskimi operaterji v Uniji.

Predlog spremembe    26

Predlog uredbe

Uvodna izjava 78

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(78)  Za uporabnike satelitskih komunikacij je uporabniška oprema vse pomembnejši operativni vmesnik. Pristop GOVSATCOM EU omogoča, da večina uporabnikov še naprej uporablja svojo obstoječo uporabniško opremo za storitve GOVSATCOM, če uporabljajo tehnologije Unije.

(78)  Za uporabnike satelitskih komunikacij je uporabniška oprema vse pomembnejši operativni vmesnik. Pristop GOVSATCOM EU bi moral omogočiti, da uporabniki še naprej uporabljajo svojo obstoječo uporabniško opremo za storitve GOVSATCOM.

Predlog spremembe    27

Predlog uredbe

Uvodna izjava 86

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(86)  V zvezi z infrastrukturo, namenjeno vesoljskemu programu, bi lahko bile potrebne dodatne raziskave in inovacije, ki bi se lahko podprle v okviru programa Obzorje Evropa, da bi se zagotovila usklajenost z dejavnostmi Evropske vesoljske agencije na tem področju. Sinergije s programom Obzorje Evropa bi morale zagotoviti, da se raziskovalne in inovacijske potrebe v vesoljskem sektorju opredelijo in vzpostavijo v okviru postopka strateškega načrtovanja raziskav in inovacij. Vesoljski podatki in storitve, ki so brezplačno na voljo prek vesoljskega programa, se bodo uporabili za razvoj prebojnih rešitev z raziskavami in inovacijami, tudi v programu Obzorje Evropa, zlasti na področju trajnostne hrane in naravnih virov, spremljanja podnebja, pametnih mest, avtomatiziranih vozil, varnosti in obvladovanja nesreč; V postopku strateškega načrtovanja v okviru programa Obzorje Evropa bodo opredeljene raziskovalne in inovacijske dejavnosti, za katere bi se morala uporabljati infrastruktura v lasti Unije, na primer Galileo, EGNOS in Copernicus. Raziskovalna infrastruktura, zlasti mreže za opazovanja in situ, bo bistveni element infrastrukture za opazovanja in situ, ki bo omogočala storitve programa Copernicus.

(86)  V zvezi z infrastrukturo, namenjeno vesoljskemu programu, bi lahko bile potrebne dodatne raziskave in inovacije, ki bi se lahko podprle v okviru programa Obzorje Evropa, da bi se zagotovila usklajenost z dejavnostmi Evropske vesoljske agencije na tem področju. Sinergije s programom Obzorje Evropa bi morale zagotoviti, da se raziskovalne in inovacijske potrebe v vesoljskem sektorju opredelijo in vzpostavijo v okviru postopka strateškega načrtovanja raziskav in inovacij. Zagotoviti je treba kontinuiteto rešitev, ki se razvijajo v okviru programa Obzorje Evropa, in dejavnosti komponent vesoljskega programa. Vesoljski podatki in storitve, ki so brezplačno na voljo prek vesoljskega programa, se bodo uporabili za razvoj prebojnih rešitev z raziskavami in inovacijami, tudi v programu Obzorje Evropa, na področju ključnih evropskih politik, zlasti v prometnem sektorju. V postopku strateškega načrtovanja v okviru programa Obzorje Evropa bodo opredeljene raziskovalne in inovacijske dejavnosti, za katere bi se morala uporabljati infrastruktura v lasti Unije, na primer Galileo, EGNOS in Copernicus. Raziskovalna infrastruktura, zlasti mreže za opazovanja in situ, bo bistveni element infrastrukture za opazovanja in situ, ki bo omogočala storitve programa Copernicus.

Predlog spremembe    28

Predlog uredbe

Uvodna izjava 87

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(87)  Z Uredbo (EU) št. 912/2010 je bila za upravljanje nekaterih vidikov satelitskih navigacijskih programov Galileo in EGNOS ustanovljena agencija Unije, imenovana Agencija za evropski GNSS. Ta uredba zlasti določa, da bo Agencija za evropski GNSS zadolžena za nove naloge, ne samo v zvezi s sistemom Galileo in storitvijo EGNOS, temveč tudi za druge komponente vesoljskega programa, zlasti varnostno akreditacijo. Zato je treba ustrezno prilagoditi ime, naloge in organizacijske vidike Agencije za evropski GNSS.

(87)  Z Uredbo (EU) št. 912/2010 je bila za upravljanje nekaterih vidikov satelitskih navigacijskih programov Galileo in EGNOS ustanovljena agencija Unije, imenovana Agencija za evropski GNSS. Ta uredba zlasti določa, da bo Agencija za evropski GNSS zadolžena za nove naloge, ne samo v zvezi s sistemom Galileo in storitvijo EGNOS, temveč tudi za druge komponente vesoljskega programa, zlasti varnostno akreditacijo in kibernetsko varnost. Zato je treba ustrezno prilagoditi ime, naloge in organizacijske vidike Agencije za evropski GNSS.

Predlog spremembe    29

Predlog uredbe

Uvodna izjava 88

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(88)  Glede na njeno razširjeno področje pristojnosti, ki ne bo več omejeno na Galileo in EGNOS, bi bilo zato treba Agencijo za evropski GNSS spremeniti. Vendar pa bi morala biti v okviru Agencije zagotovljena kontinuiteta dejavnosti Agencije za evropski GNSS, vključno glede pravic in obveznosti, osebja in veljavnosti vseh sprejetih odločitev.

(88)  Glede na njeno razširjeno področje pristojnosti, ki ne bo več omejeno na Galileo in EGNOS, bi bilo zato treba Agencijo za evropski GNSS spremeniti. Kadar Komisija zaupa naloge Agenciji, zagotovi ustrezno financiranje za upravljanje in izvajanje teh nalog, vključno s primernimi kadrovskimi in finančnimi viri. Vendar pa bi morala biti v okviru Agencije zagotovljena kontinuiteta dejavnosti Agencije za evropski GNSS, vključno glede pravic in obveznosti, osebja in veljavnosti vseh sprejetih odločitev.

Predlog spremembe    30

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2)  „vesoljski vremenski dogodki“ pomeni naravna nihanja v vesolju med Soncem in Zemljo, vključno s Sončevimi baklami, Sončevimi energetskimi delci, Sončevim vetrom in izbruhi koronalne mase, ki lahko povzročijo Sončeve nevihte (geomagnetne viharje, Sončeve radiacijske nevihte in ionosferske motnje), ki bi lahko vplivale na Zemljo;

(2)  „vesoljski vremenski dogodki“ pomeni naravna nihanja v vesolju med Soncem in Zemljo, vključno s Sončevimi baklami, Sončevimi energetskimi delci, Sončevim vetrom in izbruhi koronalne mase, ki lahko povzročijo Sončeve nevihte (geomagnetne viharje, Sončeve radiacijske nevihte in ionosferske motnje), ki bi lahko vplivale na Zemljo in vesoljsko infrastrukturo;

Predlog spremembe    31

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10)  „podatki SST“ pomenijo fizikalne parametre vesoljskih predmetov, ki jih pridobijo senzorji SST, ali orbitalne parametre vesoljskih predmetov, ki izhajajo iz opazovanj s senzorji SST v okviru komponente nadzora in spremljanja v vesolju (SST);

(10)  „podatki SST“ pomenijo fizikalne parametre vesoljskih predmetov in vesoljskih odpadkov, ki jih pridobijo senzorji SST, ali orbitalne parametre vesoljskih predmetov, ki izhajajo iz opazovanj s senzorji SST v okviru komponente nadzora in spremljanja v vesolju (SST);

Predlog spremembe    32

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(19)  „senzor SST“ pomeni napravo ali kombinacijo naprav, kot so zemeljski ali vesoljski radarji, laserji in teleskopi, ki lahko meri fizikalne parametre, povezane z vesoljskimi predmeti, kot so velikost, lokacija in hitrost;

(19)  „senzor SST“ pomeni napravo ali kombinacijo naprav, kot so zemeljski ali vesoljski radarji, laserji in teleskopi, ki lahko meri fizikalne parametre, povezane z vesoljskimi predmeti in vesoljskimi odpadki, kot so velikost, lokacija in hitrost;

Predlog spremembe    33

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Poleg tega vključuje vesoljski program ukrepe za zagotavljanje učinkovitega dostopa do vesolja v okviru vesoljskega programa ter za spodbujanje inovativnega vesoljskega sektorja.

Poleg tega vključuje vesoljski program ukrepe za zagotavljanje avtonomnega dostopa do vesolja, za spoprijemanje s kibernetskimi grožnjami, za spodbujanje inovativnega in konkurenčnega vesoljskega sektorja ter za podporo vesoljski diplomaciji.

Predlog spremembe    34

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  brez prekinitev in, kadar je le mogoče, na svetovni ravni zagotavljati visokokakovostne in najsodobnejše ter po potrebi varne vesoljske podatke, informacije in storitve, ki izpolnjujejo sedanje in prihodnje potrebe ter lahko uresničijo politične prednostne naloge Unije, tudi v zvezi s podnebnimi spremembami, varnostjo in obrambo, ali prispevati k zagotavljanju takih podatkov, informacij in storitev;

(a)  brez prekinitev in, kadar je le mogoče, na svetovni ravni zagotavljati visokokakovostne in najsodobnejše ter po potrebi varne vesoljske podatke, informacije in storitve, ali prispevati k zagotavljanju takih podatkov, informacij in storitev, podpirati zmogljivost Unije in držav članic za odločanje na podlagi dokazov;

Predlog spremembe    35

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(aa)  okrepiti prizadevanja, da bi izpolnili obstoječe in prihodnje potrebe ter politične prednostne naloge Unije, tudi na področju podnebnih sprememb ter učinkovitega in trajnostnega prometa;

Predlog spremembe    36

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  čim bolj povečati socialno-ekonomske koristi, vključno s spodbujanem kar najširše uporabe podatkov, informacij in storitev, ki jih zagotavljajo komponente vesoljskega programa;

(b)  čim bolj povečati socialno-ekonomske koristi, tudi s krepitvijo sektorja nižje v prodajni verigi ter spodbujanjem in zagotavljanjem kar najširše uporabe podatkov, informacij in storitev, ki jih zagotavljajo komponente vesoljskega programa;

Predlog spremembe    37

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  povečati varnost Unije in njenih držav članic, njeno svobodo delovanja in njeno strateško neodvisnost, zlasti kar zadeva tehnologije in odločanje na podlagi dokazov;

(c)  povečati varnost, tudi kibernetsko varnost in zaščito Unije, njenih držav članic in državljanov, njeno strateško neodvisnost, zlasti kar zadeva industrijo in tehnologijo;

Predlog spremembe    38

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ca)  prepoznati in povečati prispevek k varnosti, zlasti v prometnem sektorju;

Predlog spremembe    39

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  spodbujati vlogo Unije na mednarodnem prizorišču kot vodilnega akterja v vesoljskem sektorju in krepiti njeno vlogo pri reševanju globalnih izzivov ter podpiranju globalnih pobud, tudi v zvezi s podnebnimi spremembami in trajnostnim razvojem.

(d)  spodbujati vlogo Unije na mednarodnem prizorišču kot vodilnega akterja v vesoljskem sektorju in krepiti njeno vlogo pri reševanju globalnih izzivov ter podpiranju globalnih pobud, tudi v zvezi s podnebnimi spremembami in trajnostnim razvojem vseh zadevnih sektorjev, zlasti prometnega.

Predlog spremembe    40

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(da)  okrepiti vesoljsko diplomacijo Unije, spodbujati mednarodno sodelovanje za ozaveščanje o vesolju, spodbujati evropsko tehnologijo in industrijo ter načelo vzajemnosti in poštene konkurence na mednarodni ravni.

Predlog spremembe    41

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka d b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(db)  povečati varnost Unije in njenih držav članic na različnih področjih, zlasti na področju prometa (letalstvo, vključno z brezpilotnimi zrakoplovi, železniški prevoz, navigacija, cestni promet, avtonomna vožnja), izgradnje in spremljanja infrastrukture ter spremljanja kopnega in okolja;

Predlog spremembe    42

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka d c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(dc)  spodbujati srednje- in dolgoročno nadaljevanje programa za nosilne rakete v Evropi;

Predlog spremembe    43

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  za Galileo in EGNOS: zagotoviti vrhunske in po potrebi varne storitve določanja položaja, navigacijske storitve in storitve določanja točnega časa;

(a)  za Galileo in EGNOS: dolgoročno zagotoviti vrhunske in po potrebi varne storitve določanja položaja, navigacijske storitve in storitve določanja točnega časa ter zagotavljati kontinuiteto storitev;

Predlog spremembe    44

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  za Copernicus: dolgoročno zagotavljati točne in zanesljive podatke in informacije, pridobljene z opazovanjem Zemlje, v podporo izvajanju in spremljanju politik Unije in njenih držav članic na področjih okolja, podnebnih sprememb, kmetijstva in razvoja podeželja, civilne zaščite, varnosti in zaščite ter digitalnega gospodarstva;

(b)  za Copernicus: dolgoročno zagotavljati točne in zanesljive podatke in informacije, pridobljene z opazovanjem Zemlje, v podporo izvajanju in spremljanju politik Unije in njenih držav članic na področjih okolja, podnebnih sprememb, trajnosti, prometa, avtomatizacije, kmetijstva in razvoja podeželja, civilne zaščite, notranje in zunanje varnosti in zaščite ter digitalnega in modrega gospodarstva;

Predlog spremembe    45

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  za spremljanje razmer v vesolju (v nadaljnjem besedilu: SSA): okrepiti zmogljivosti SST za nadzor, spremljanje in opredelitev vesoljskih predmetov, za spremljanje vesoljskega vremena ter kartiranje in povezovanje zmogljivosti držav članic glede blizuzemeljskih predmetov;

(c)  za spremljanje razmer v vesolju (v nadaljnjem besedilu: SSA): okrepiti zmogljivosti SST za nadzor, spremljanje in opredelitev vesoljskih predmetov in vesoljskih odpadkov, za spremljanje vesoljskega vremena ter kartiranje in povezovanje zmogljivosti držav članic glede blizuzemeljskih predmetov;

Predlog spremembe    46

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e)  prispevati, kadar je nujno za potrebe vesoljskega programa, k avtonomni, varni in stroškovno učinkoviti zmogljivosti dostopa do vesolja;

(e)  prispevati k avtonomni, varni in stroškovno učinkoviti zmogljivosti dostopa do vesolja;

Predlog spremembe    47

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f)  podpirati in krepiti konkurenčnost, podjetništvo, znanja in spretnosti ter inovacijsko zmogljivost pravnih in fizičnih oseb v Uniji, ki so dejavne ali želijo postati dejavne v tem sektorju, zlasti ob upoštevanju položaja in potreb malih, srednjih in zagonskih podjetij.

(f)  podpirati in krepiti konkurenčnost, podjetništvo, znanja in spretnosti ter inovacijsko zmogljivost pravnih in fizičnih oseb v Uniji, ki so dejavne ali želijo postati dejavne v tem sektorju, zlasti ob upoštevanju položaja in potreb malih, srednjih in zagonskih podjetij ter skupnega interesa za razvoj in uporabo strokovnega znanja v različnih regijah Unije.

Predlog spremembe    48

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – točka f a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(fa)  spodbujati razvoj konkurenčnega vesoljskega gospodarstva Unije in zagotoviti čim več priložnosti podjetjem vseh velikosti iz Unije, zlasti malim in srednjim, novim in zagonskim podjetjem, za razvoj in zagotavljanje inovativnih vesoljskih sistemov in storitev;

Predlog spremembe    49

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  zagotavljanje izstrelitvenih storitev za potrebe vesoljskega programa;

(a)  zagotavljanje izstrelitvenih storitev za potrebe vesoljskega programa, vključno z združenimi izstrelitvenimi storitvami za EU in na njihovo zahtevo tudi za druge subjekte, pri čemer se upoštevajo bistveni varnostni interesi Unije v skladu s členom 25;

Predlog spremembe    50

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  razvoj dejavnosti, povezanih z avtonomnim, zanesljivim in stroškovno učinkovitim dostopom do vesolja;

(b)  razvoj dejavnosti, povezanih z avtonomnim, zanesljivim in stroškovno učinkovitim dostopom do vesolja, vključno z nadomestnimi izstrelitvenimi tehnologijami in inovativnimi sistemi ali storitvami, pri čemer se upoštevajo bistveni varnostni interesi Unije in njenih držav članic, kakor so navedeni v členu 25;

Predlog spremembe    51

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  kadar je nujno zaradi potreb vesoljskega programa, potrebne prilagoditve zemeljske infrastrukture za dostop do vesolja.

(c)  kadar je nujno zaradi ciljev vesoljskega programa, potrebna podpora zemeljski infrastrukturi za dostop do vesolja.

Predlog spremembe    52

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Vesoljski program podpira:

Vesoljski program spodbuja:

Predlog spremembe    53

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  inovativne dejavnosti za kar najboljše izkoriščanje vesoljske tehnologije, infrastrukture ali storitev;

(a)  inovativne dejavnosti za kar najboljše izkoriščanje vesoljske tehnologije, infrastrukture ali storitev, pri čemer se upoštevajo prevladujoči interesi Unije in njenih držav članic v skladu s členom 25;

Predlog spremembe    54

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  vzpostavitev partnerstev za inovacije na področjih, povezanih z vesoljem, za razvoj inovativnih proizvodov ali storitev ter poznejše trženje tega blaga ali storitev;

(b)  vzpostavitev nacionalnih, čezmejnih in večnacionalnih partnerstev za inovacije na področjih, povezanih z vesoljem, za razvoj inovativnih proizvodov ali storitev ter poznejše trženje teh proizvodov ali storitev za potrebe vesoljskega programa, pri čemer se upoštevajo prevladujoči interesi Unije in njenih držav članic v skladu s členom 25;

Predlog spremembe    55

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ba)  sinergije z drugimi evropskimi skladi, kot so program Obzorje Evropa, Kohezijski sklad, InvestEU in ESRR, da bi podprli razvoj uporabe nižje v prodajni verigi v vseh sektorjih;

Predlog spremembe    56

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  sodelovanje med podjetji v obliki vozlišč vesoljskih dejavnosti, ki na regionalni in nacionalni ravni združujejo akterje in uporabnike iz vesoljskega in digitalnega sektorja ter nudijo podporo državljanom in podjetjem, da bi se tako spodbujala podjetništvo ter razvoj znanja in spretnosti;

(d)  sodelovanje med podjetji samimi ter v obliki mreže vozlišč vesoljskih dejavnosti, ki na regionalni in nacionalni ravni ter ravni Unije združujejo akterje in uporabnike iz vesoljskega in digitalnega sektorja ter nudijo podporo, objekte in storitve državljanom in podjetjem, da bi se tako spodbujala podjetništvo ter razvoj znanja in spretnosti; spodbujanje sodelovanja med vozlišči vesoljskih dejavnosti in vozlišči digitalnih inovacij, vzpostavljenimi v okviru programa za digitalno Evropo;

Predlog spremembe    57

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(da)  sinergije s prometnim, vesoljskim in digitalnim sektorjem, da bi spodbudili širšo rabo novih tehnologij (kot so eCall, digitalni tahograf, nadzor in upravljanje prometa, avtonomna vožnja, vozila brez voznika, brezpilotni zrakoplovi) in obravnavali potrebe po varni in nemoteni povezljivosti, realnem določanju položaja, intermodalnosti in interoperabilnosti, s tem pa povečali konkurenčnost prometnih storitev in industrije;

Predlog spremembe    58

Predlog uredbe

Člen 10 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Neobstoj jamstva

Jamstvo

Predlog spremembe    59

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Storitve, podatki in informacije se v okviru komponent vesoljskega programa zagotavljajo brez izrecnega ali implicitnega jamstva glede kakovosti, natančnosti, razpoložljivosti, zanesljivosti, hitrosti in primernosti za kakršen koli namen. V ta namen Komisija sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da so uporabniki navedenih storitev, podatkov in informacij ustrezno obveščeni o odsotnosti kakršnega koli takega jamstva.

Storitve, podatki in informacije se v okviru komponent vesoljskega programa zagotavljajo brez izrecnega ali implicitnega jamstva glede kakovosti, natančnosti, razpoložljivosti, zanesljivosti, hitrosti in primernosti za kakršen koli namen, razen če takega jamstva za zagotavljanje ustreznih storitev ne zahteva veljavno pravo Unije. V ta namen Komisija sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da so uporabniki navedenih storitev, podatkov in informacij ustrezno obveščeni o odsotnosti kakršnega koli takega jamstva.

Predlog spremembe    60

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Finančna sredstva za izvajanje vesoljskega programa za obdobje 2021–2027 znašajo [16] milijard EUR v tekočih cenah.

Finančna sredstva za izvajanje vesoljskega programa za obdobje 2021–2027 znašajo [16,7] milijarde EUR v tekočih cenah.

Predlog spremembe    61

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  za SSA/GOVSATCOM: [0,5] milijarde EUR.

(c)  za SSA: [0,6] milijarde EUR.

Predlog spremembe    62

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ca)  GOVSATCOM [0,6] milijarde EUR.

Predlog spremembe    63

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Medsektorske dejavnosti iz člena 3 se financirajo v okviru komponent vesoljskega programa.

2.  Medsektorske dejavnosti iz členov 3, 5 in 6 se financirajo v okviru komponent vesoljskega programa.

Predlog spremembe    64

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  z odstopanjem od člena 167 finančne uredbe uporabijo več dobavnih virov, kadar koli je to primerno, da se zagotovi boljši splošni nadzor nad vsemi komponentami vesoljskega programa, njihovimi stroški in časovnim razporedom;

(c)  z odstopanjem od člena 167 finančne uredbe uporabijo več dobavnih virov, kadar koli je to primerno, da se zagotovi boljši splošni nadzor nad vsemi komponentami vesoljskega programa, njihovimi stroški, kakovostjo in časovnim razporedom;

Predlog spremembe    65

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  spodbujajo avtonomnost Unije, zlasti v tehnološkem smislu;

(d)  spodbujajo avtonomnost Unije v celotni vrednostni verigi, zlasti v tehnološkem smislu;

Predlog spremembe    66

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Javni naročnik zahtevani delež naročila, ki se odda podizvajalcem, izrazi v obliki razpona med minimalnim in maksimalnim deležem.

2.  Javni naročnik zahtevani delež naročila, ki se odda podizvajalcem, izrazi v obliki razpona med minimalnim in maksimalnim deležem, pri čemer se upoštevajo prevladujoči interesi EU in njenih držav članic v skladu s členom 25.

Predlog spremembe    67

Predlog uredbe

Člen 24 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Poleg določb [člena 165] finančne uredbe lahko Komisija in Agencija izvedeta postopke oddaje skupnih javnih naročil z Evropsko vesoljsko agencijo ali drugimi mednarodnimi organizacijami, udeleženimi pri izvajanju komponent vesoljskega programa.

1.  Poleg določb [člena 165] finančne uredbe lahko Komisija in/ali Agencija izvedeta postopke oddaje skupnih javnih naročil z Evropsko vesoljsko agencijo ali drugimi mednarodnimi organizacijami, udeleženimi pri izvajanju komponent vesoljskega programa.

Predlog spremembe    68

Predlog uredbe

Člen 27 – odstavek 1 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ca)  sistematičnem upoštevanju cilja neprekinjenega opravljanja storitev, ki je prednostna naloga.

Predlog spremembe    69

Predlog uredbe

Člen 27 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  sistematičnem upoštevanju potreb uporabnikov storitev, ki jih zagotavljajo komponente vesoljskega programa, ter znanstvenega in tehnološkega razvoja v zvezi s temi storitvami;

(d)  sistematičnem upoštevanju potreb uporabnikov storitev, še posebej neprekinjeno zagotavljanje storitev in stabilnost vmesnikov za storitve, ki jih zagotavljajo komponente vesoljskega programa, ter znanstvenega in tehnološkega razvoja v zvezi s temi storitvami;

Predlog spremembe    70

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Države članice lahko sodelujejo v vesoljskem programu, tako da prispevajo svojo tehnično usposobljenost, strokovno znanje in pomoč, zlasti na področju varnosti in zaščite, ter po potrebi dajo Uniji na voljo informacije in infrastrukturo, ki jo imajo v lasti ali ki se nahaja na njihovem ozemlju, vključno z zagotavljanjem učinkovitega in neoviranega dostopa do podatkov in situ in njihove uporabe, ter da sodelujejo s Komisijo z namenom izboljšanja razpoložljivosti podatkov in situ, ki so potrebni za vesoljski program.

1.  Države članice lahko sodelujejo v vesoljskem programu, tako da prispevajo svojo tehnično usposobljenost, strokovno znanje in pomoč, zlasti na področju varnosti in zaščite, trajnostnega prometa in aplikacij komponent vesoljskega programa ter po potrebi dajo Uniji na voljo informacije in infrastrukturo, ki jo imajo v lasti ali ki se nahaja na njihovem ozemlju, vključno z zagotavljanjem učinkovitega in neoviranega dostopa do podatkov in situ in njihove uporabe, ter da sodelujejo s Komisijo z namenom izboljšanja razpoložljivosti podatkov in situ, ki so potrebni za vesoljski program.

Predlog spremembe    71

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Komisija je na splošno odgovorna za izvajanje vesoljskega programa, tudi na področju varnosti. V skladu s to uredbo določi prednostne naloge in dolgoročni razvoj vesoljskega programa ter nadzoruje njegovo izvajanje, pri čemer ustrezno upošteva njegov vpliv na druge politike Unije.

1.  Komisija je na splošno odgovorna za izvajanje vesoljskega programa in na področju varnosti za komponente vesoljskega programa, ki niso zaupane Agenciji v skladu s členom 30. V skladu s to uredbo določi prednostne naloge in dolgoročni razvoj vesoljskega programa ter nadzoruje njegovo izvajanje, pri čemer ustrezno upošteva njegov vpliv na druge politike Unije.

Predlog spremembe    72

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Komisija upravlja komponente vesoljskega programa, kadar tako upravljanje ni zaupano drugemu subjektu.

2.  Komisija upravlja komponente vesoljskega programa le, kadar se cilji komponent vesoljskega programa tako dosežejo učinkoviteje, kot bi se lahko, če bi se tako upravljanje zaupalo drugemu subjektu. V drugih primerih Komisija prenese upravljanje komponent vesoljskega programa na Agencijo, Evropsko vesoljsko agencijo ali druge subjekte iz člena 32.

Predlog spremembe    73

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Kadar je potrebno za nemoteno delovanje vesoljskega programa in nemoteno opravljanje storitev, ki jih zagotavljajo komponente vesoljskega programa, Komisija po posvetovanju z uporabniki in vsemi drugimi zadevnimi zainteresiranimi stranmi z izvedbenimi akti določi tehnične in operativne specifikacije, potrebne za izvajanje in razvoj navedenih komponent in storitev, ki jih zagotavljajo. Komisija se pri določanju teh tehničnih in operativnih specifikacij izogiba zmanjšanju splošne ravni varnosti in upošteva zahteve glede povratne združljivosti.

4.  Kadar je potrebno za nemoteno delovanje vesoljskega programa in nemoteno opravljanje storitev, ki jih zagotavljajo komponente vesoljskega programa, Komisija po posvetovanju z uporabniki, akterji, ki so nižji v prodajni verigi, in vsemi drugimi zadevnimi zainteresiranimi stranmi z delegiranimi akti določi zahteve na visoki ravni, potrebne za izvajanje in razvoj navedenih komponent in storitev, ki jih zagotavljajo. Komisija se pri določanju teh zahtev na visoki ravni izogiba zmanjšanju splošne ravni varnosti in upošteva zahteve glede povratne združljivosti.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(3).

Navedeni delegirani akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(3).

Predlog spremembe    74

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.  Komisija spodbuja in uveljavljanje in uporabo podatkov in storitev, ki jih zagotavljajo komponente vesoljskega programa, v javnem in zasebnem sektorju, vključno s podporo primernemu razvoju teh storitev ter s spodbujanjem stabilnega dolgoročnega okolja. Razvija sinergije med aplikacijami različnih komponent vesoljskega programa. Poskrbi za dopolnjevanje, usklajenost, sinergije in povezave med vesoljskim programom ter drugimi ukrepi in programi Unije.

5.  Komisija prispeva in nadzoruje uveljavljanje in uporabo podatkov in storitev, ki jih zagotavljajo komponente vesoljskega programa, v javnem in zasebnem sektorju, vključno s podporo primernemu razvoju teh storitev in po potrebi razvoju ustreznih standardov na ravni EU ter s spodbujanjem stabilnega dolgoročnega okolja. Razvija sinergije med aplikacijami različnih komponent vesoljskega programa. Poskrbi za dopolnjevanje, usklajenost, sinergije in povezave med vesoljskim programom ter drugimi ukrepi in programi Unije, po potrebi tudi z zagotavljanjem združljivosti in interoperabilnosti med temi storitvami in projekti, ki se financirajo iz drugih ukrepov in programov Unije.

Predlog spremembe    75

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6.  Po potrebi zagotovi usklajevanje z dejavnostmi, ki se izvajajo v vesoljskem sektorju na ravni Unije ter na nacionalni in mednarodni ravni. Spodbuja sodelovanje med državami članicami ter zbliževanje njihovih tehnoloških zmogljivosti in razvoja na področju vesolja.

6.  Po potrebi in v sodelovanju z Agencijo in evropskim nadzornim organom zagotovi usklajevanje z dejavnostmi, ki se izvajajo v vesoljskem sektorju na ravni Unije ter na nacionalni in mednarodni ravni. Spodbujajo sodelovanje med državami članicami ter zbliževanje njihovih tehnoloških zmogljivosti in razvoja na področju vesolja.

Predlog spremembe    76

Predlog uredbe

Člen 30 – odstavek 1 – točka a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(aa)  usklajuje kibernetsko varnost programa;

Predlog spremembe    77

Predlog uredbe

Člen 30 – odstavek 1 – točka a b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ab)  spodbuja in zagotavlja uveljavljanje in uporabo podatkov in storitev, ki jih zagotavljajo komponente vesoljskega programa, zlasti v prometnem sektorju, vključno z izvajanjem dejavnosti, povezanih z razvojem aplikacij in storitev, prilagojenih potrebam uporabnikov, na podlagi komponent vesoljnega programa;

Predlog spremembe    78

Predlog uredbe

Člen 30 – odstavek 1 – točka a c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ac)  izvaja dejavnosti za inovativen vesoljski sektor Unije v skladu s členom 6, in sicer v sodelovanju s Komisijo in sektorjem nižje v prodajni verigi, vključno z omogočanjem dostopa do finančnih sredstev s pomočjo finančnih instrumentov iz naslova III, ter v sodelovanju z Evropsko investicijsko banko (EIB) s pomočjo finančnih instrumentov, ki jih je vzpostavila EIB in ki so še zlasti namenjeni malim in srednim podjetjem;

Predlog spremembe    79

Predlog uredbe

Člen 30 – odstavek 1 – točka a d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ad)  določa prednostne naloge na področju vesolja v okviru programa Obzorje Evropa in jih priporoči Komisiji ter upravlja raziskovalne in razvojne dejavnosti na področju vesolja, ki se financirajo iz programa Obzorje Evropa in za katere je pristojna.

Predlog spremembe    80

Predlog uredbe

Člen 30 – odstavek 1 – točka a e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ae)  spodbuja izkoriščanje sinergij med vesoljskim in prometnim sektorjem;

Predlog spremembe    81

Predlog uredbe

Člen 30 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  izvaja komunikacijske in promocijske dejavnosti ter dejavnosti v zvezi s trženjem storitev, jih ponujata Galileo in EGNOS;

(c)  izvaja komunikacijske in promocijske dejavnosti, zlasti v zvezi s storitvami, ki jih ponujajo Galileo, EGNOS in Copernicus;

Predlog spremembe    82

Predlog uredbe

Člen 30 – odstavek 1 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ca)  upravlja uporabo storitve EGNOS in sistema Galileo, kakor je opredeljeno v členu 43;

Predlog spremembe    83

Predlog uredbe

Člen 30 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  Komisiji zagotavlja tehnično strokovno znanje.

(d)  Komisiji zagotavlja tehnično strokovno znanje, kadar se s tem ne podvaja vloga Evropske vesoljske agencije, kot je določeno v členu 31.

Predlog spremembe    84

Predlog uredbe

Člen 30 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  upravljanje uporabe storitve EGNOS in sistema Galileo, kakor je opredeljeno v členu 43;

črtano

Predlog spremembe    85

Predlog uredbe

Člen 30 – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  izvajanje dejavnosti, povezanih z razvojem aplikacij in storitev za uporabnike na podlagi komponent vesoljskega programa.

črtano

Predlog spremembe    86

Predlog uredbe

Člen 30 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Komisija lahko Agenciji zaupa druge naloge, vključno z izvajanjem komunikacijskih in promocijskih dejavnosti ter dejavnosti trženja podatkov in informacij ter drugih dejavnosti, povezanih s povečanjem stopnje uporabe med uporabniki, v zvezi s komponentami vesoljskega programa, ki niso Galileo in EGNOS.

3.  Komisija lahko Agenciji zaupa druge naloge, vključno z izvajanjem komunikacijskih in promocijskih dejavnosti ter dejavnosti trženja podatkov in informacij ter drugih dejavnosti, povezanih s povečanjem stopnje uporabe med uporabniki, v zvezi s komponentami vesoljskega programa, ki niso Galileo, EGNOS in Copernicus.

Predlog spremembe    87

Predlog uredbe

Člen 30 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Naloge iz odstavkov 2 in 3 Komisija zaupa s sporazumom o prispevku v skladu s [členom 2(18)] in [naslovom VI] finančne uredbe.

4.  Naloge iz odstavkov 2 in 3 Komisija zaupa s sporazumom o prispevku v skladu s [členom 2(18)] in [naslovom VI] finančne uredbe, pregledajo pa se v skladu s členom 102(6) te uredbe.

Predlog spremembe    88

Predlog uredbe

Člen 30 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

4a.  Kadar Komisija zaupa naloge Agenciji, zagotovi ustrezno financiranje za upravljanje in izvajanje teh nalog, vključno s primernimi kadrovskimi in finančnimi viri.

Predlog spremembe    89

Predlog uredbe

Člen 31 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  v zvezi s sistemom Galileo in storitvijo EGNOS: nadaljnji razvoj sistemov, razvoj zemeljskega segmenta ter načrtovanje in razvoj satelitov;

(b)  v zvezi s sistemom Galileo in storitvijo EGNOS: tehnična podpora Agenciji pri izvajanju delegiranih nalog iz člena 30 in, če je tako določeno v posebnih sporazumih o nadaljnji delegaciji, sklenjenih med Agencijo in Evropsko vesoljsko agencijo v skladu s sporazumom o okvirnem finančnem partnerstvu iz odstavka 2 tega člena, javno naročanje v imenu Unije za nadaljnji razvoj sistemov, razvoj zemeljskega segmenta ter načrtovanje in razvoj satelitov;

Predlog spremembe    90

Predlog uredbe

Člen 31 – odstavek 1 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ca)  spodbujanje sodelovanja med državami članicami in zbliževanja njihovih tehnoloških zmogljivosti in razvoja na področju vesolja.

Predlog spremembe    91

Predlog uredbe

Člen 31 – odstavek 2 – alinea 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

–  jasno opredeljuje odgovornosti in obveznosti Evropske vesoljske agencije v zvezi z vesoljskim programom;

–  jasno opredeljuje odgovornosti in obveznosti Komisije, Agencije in Evropske vesoljske agencije v zvezi z vesoljskim programom;

Predlog spremembe    92

Predlog uredbe

Člen 31 – odstavek 2 – alinea 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

–  določa pogoje za upravljanje sredstev, zaupanih Evropski vesoljski agenciji, zlasti v zvezi z javnim naročanjem, postopki upravljanja, pričakovanimi rezultati, ki se merijo s kazalniki uspešnosti, ukrepi, ki se uporabijo v primeru pomanjkljivega ali nepoštenega izvajanja pogodb z vidika stroškov, časovnega načrta in rezultatov, ter v zvezi s komunikacijsko strategijo ter pravili glede lastništva vseh opredmetenih in neopredmetenih sredstev; ti pogoji so v skladu z naslovoma III in V te uredbe in finančno uredbo;

–  določa pogoje za upravljanje sredstev, zaupanih Evropski vesoljski agenciji, vključno z uporabo zakonodaje Unije na področju javnega naročanja, kadar se izvaja v imenu in za račun Komisije ali Agencije, postopki upravljanja, pričakovanimi rezultati, ki se merijo s kazalniki uspešnosti, ukrepi, ki se uporabijo v primeru pomanjkljivega ali nepoštenega izvajanja pogodb z vidika stroškov, časovnega načrta in rezultatov, ter v zvezi s komunikacijsko strategijo ter pravili glede lastništva vseh opredmetenih in neopredmetenih sredstev; ti pogoji so v skladu z naslovoma III in V te uredbe in finančno uredbo;

Predlog spremembe    93

Predlog uredbe

Člen 33 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Varnost vesoljskega programa temelji na naslednjih načelih:

(Ne zadeva slovenske različice.)

Predlog spremembe    94

Predlog uredbe

Člen 33 – odstavek 1 – točka a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(aa)  upoštevanje izkušenj, nabranih pri delovanju sistemov Galileo, EGNOS in Copernicus;

Predlog spremembe    95

Predlog uredbe

Člen 33 – odstavek 1 – točka a b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ab)  sodelovanje z ENISA na področju kibernetske varnosti;

Predlog spremembe    96

Predlog uredbe

Člen 34 – odstavek 1 – pododstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija v okviru svojih pristojnosti zagotovi visoko stopnjo varnosti, zlasti v zvezi z:

Komisija in Agencija na svojih področjih in v okviru svojih pristojnosti zagotovita visoko stopnjo varnosti, zlasti v zvezi z:

Predlog spremembe    97

Predlog uredbe

Člen 34 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

V ta namen Komisija zagotovi, da se za vsako komponento vesoljskega programa izvede analiza tveganja in nevarnosti. Na podlagi te analize tveganja in nevarnosti z izvedbenimi akti za vsako komponento vesoljskega programa določi splošne varnostne zahteve. Pri tem Komisija upošteva učinek teh zahtev na nemoteno delovanje te komponente, zlasti z vidika stroškov, obvladovanja tveganja in časovnega razporeda, ter zagotovi, da ne zmanjša splošne ravni varnosti ali ne ogrozi delovanja obstoječe opreme, ki temelji na tej komponenti. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(3).

V ta namen Komisija izvede analizo tveganja in nevarnosti za komponente Copernicus, SST in GOVSATCOM ter zagotovi, da Agencija izvede analizo tveganja in nevarnosti za komponenti Galileo in EGNOS.

 

Komisija na podlagi analize tveganja in nevarnosti iz odstavka 1 z izvedbenimi akti za vsako komponento vesoljskega programa določi splošne varnostne zahteve. Pri tem upošteva učinek teh zahtev na nemoteno delovanje te komponente, zlasti z vidika stroškov, obvladovanja tveganja in časovnega razporeda, ter zagotovi, da ne zmanjša splošne ravni varnosti ali ne ogrozi delovanja obstoječe opreme, ki temelji na tej komponenti. Splošne varnostne zahteve določajo postopke, ki se izvedejo, kadar lahko obratovanje komponent vpliva na varnost Unije ali njenih držav članic. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(3).

Predlog spremembe    98

Predlog uredbe

Člen 34 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Subjekt, odgovoren za upravljanje komponente vesoljskega programa, je odgovoren za upravljanje varnosti navedene komponente in v ta namen opravi analizo tveganja in nevarnosti ter vse potrebne dejavnosti za zagotovitev in spremljanje varnosti navedene komponente, zlasti določitev tehničnih specifikacij in operativnih postopkov, ter spremlja njihovo skladnost s splošnimi varnostnimi zahtevami iz odstavka 1.

2.  Komisija je odgovorna za upravljanje varnosti komponent Copernicus, SST in GOVSATCOM. Agencija je odgovorna za upravljanje varnosti komponent Galileo in EGNOS. V ta namen opravita vse potrebne dejavnosti za zagotovitev in spremljanje varnosti komponent, za katere sta odgovorni, zlasti določitev tehničnih specifikacij in operativnih postopkov, ter spremljata njihovo skladnost s splošnimi varnostnimi zahtevami iz tretjega pododstavka odstavka 1.

Predlog spremembe    99

Predlog uredbe

Člen 34 – odstavek 3 – točka a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(aa)  zagotovi kibernetsko varnost vesoljskega programa;

Predlog spremembe    100

Predlog uredbe

Člen 42 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  vsaka država članica v svojih nacionalnih varnostnih predpisih zagotovi enakovredno raven varstva tajnih podatkov Evropske unije, kot jo zagotavljajo varnostni predpisi iz Sklepa Komisije (EU, Euratom) 2015/444 z dne 13. marca 2015 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU30 in varnostni predpisi Sveta iz prilog k Sklepu Sveta 2013/488/EU z dne 23. septembra 2013 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU31;

(a)  vsaka država članica v svojih nacionalnih varnostnih predpisih zagotovi enakovredno visoko raven varstva tajnih podatkov Evropske unije, kot jo zagotavljajo varnostni predpisi iz Sklepa Komisije (EU, Euratom) 2015/444 z dne 13. marca 2015 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU30 in varnostni predpisi Sveta iz prilog k Sklepu Sveta 2013/488/EU z dne 23. septembra 2013 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU31;

_________________

_________________

30 UL L 72, 17.3.2015, str. 53-88.

30 UL L 72, 17.3.2015, str. 53-88.

31 UL L 274, 15.10.2013, str. 1-50.

31 UL L 274, 15.10.2013, str. 1-50.

Predlog spremembe    101

Predlog uredbe

Člen 43 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  upravljanje, vzdrževanje, stalno izboljševanje, razvoj in zaščito zemeljske infrastrukture, zlasti omrežij, lokacij in podpornih objektov, vključno z nadgradnjami in upravljanjem zaradi zastarelosti;

(b)  upravljanje, vzdrževanje, stalno izboljševanje, razvoj in zaščito zemeljske infrastrukture, vključno z dokončanjem zemeljske infrastrukture zunaj ozemlja EU, ki je potrebna, da se zagotovi popolna pokritost storitve EGNOS na vseh ozemljih držav članic z zemljepisno lego v Evropi, zlasti omrežij, lokacij in podpornih objektov, vključno z nadgradnjami in upravljanjem zaradi zastarelosti;

Predlog spremembe    102

Predlog uredbe

Člen 43 – odstavek 1 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ba)  pripravo in razvoj temeljnih elementov, kot so nabori čipov in sprejemniki, ki podpirajo sistem Galileo;

Predlog spremembe    103

Predlog uredbe

Člen 43 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  dejavnosti certificiranja in standardizacije;

(d)  pregled uspešnosti ter dejavnosti certificiranja in standardizacije;

Predlog spremembe    104

Predlog uredbe

Člen 43 – odstavek 1 – točka h a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ha)  ukrepe za zmanjševanje možnosti pojava motenj radijskih frekvenc;

Predlog spremembe    105

Predlog uredbe

Člen 44 – odstavek 2 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ca)  navigacijskim storitvam za letalstvo s pomočjo ustreznih sistemov za dopolnjevanje (na letalih ali na tleh).

Predlog spremembe    106

Predlog uredbe

Člen 45 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  storitev EGNOS za dostop do podatkov, ki zagotavlja informacije za določanje položaja in sinhronizacijo, namenjene zlasti satelitskim navigacijskim aplikacijam za poklicne ali komercialne namene, ter ponuja večjo učinkovitost in podatke z večjo dodano vrednostjo od podatkov, pridobljenih z odprto storitvijo EGNOS;

(b)  storitev EGNOS za dostop do podatkov, ki je za uporabnike brezplačna in zagotavlja informacije za določanje položaja in sinhronizacijo, namenjene zlasti satelitskim navigacijskim aplikacijam za poklicne ali komercialne namene, ter ponuja večjo učinkovitost in podatke z večjo dodano vrednostjo od podatkov, pridobljenih z odprto storitvijo EGNOS;

Predlog spremembe    107

Predlog uredbe

Člen 45 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  storitev varovanja življenj, ki je za neposrednega uporabnika brezplačna in zagotavlja informacije za določanje položaja in sinhronizacijo z visoko stopnjo kontinuitete, razpoložljivosti in natančnosti, vključno s sporočilom o celovitosti, ki uporabnika opozarja v primeru napake ali signalov za nedovoljeno odstopanje, ki jih oddajajo Galileo in drugi sistemi GNSS ter ki jih ta storitev krepi na območju pokritosti; ta storitev je namenjena predvsem uporabnikom, za katere je varnost bistvenega pomena, zlasti v sektorju civilnega letalstva za navigacijske službe zračnega prometa.

(c)  storitev varovanja življenj, ki je za neposrednega uporabnika brezplačna in zagotavlja informacije za določanje položaja in časovno sinhronizacijo z visoko stopnjo kontinuitete, razpoložljivosti, natančnosti in celovitosti. Da bi zagotovili skladnost z zahtevami glede varnosti v letalstvu, vključno s sporočilom o celovitosti, ki uporabnika opozarja v primeru napake ali signalov za nedovoljeno odstopanje, ki jih oddajajo Galileo in drugi sistemi GNSS ter ki jih ta storitev krepi na območju pokritosti, se ta storitev zagotavlja pod nadzorom agencije EASA; ta storitev je namenjena predvsem uporabnikom, za katere je varnost bistvenega pomena, zlasti v sektorju civilnega letalstva za navigacijske službe zračnega prometa.

Predlog spremembe    108

Predlog uredbe

Člen 45 – odstavek 2 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Storitve iz odstavka 1 se prednostno zagotavljajo na ozemlju držav članic z zemljepisno lego v Evropi.

Storitve iz odstavka 1 se prednostno zagotavljajo na ozemlju držav članic z zemljepisno lego v Evropi, vključno z Azori, Madeiro in Kanarskimi otoki.

Predlog spremembe    109

Predlog uredbe

Člen 45 – odstavek 2 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Geografska pokritost storitve EGNOS se lahko razširi tudi na druge svetovne regije, zlasti na ozemlja držav kandidatk, tretjih držav, ki so pridružene enotnemu evropskemu nebu, in tretjih držav v evropski sosedski politiki, če je to tehnično izvedljivo in, kadar gre za storitev varovanja življenj, na podlagi mednarodnih sporazumov.

Geografska pokritost storitve EGNOS se lahko razširi tudi na druge svetovne regije, zlasti na ozemlja držav kandidatk, tretjih držav, ki so pridružene enotnemu evropskemu nebu, in tretjih držav v evropski sosedski politiki, če je to tehnično izvedljivo in potem, ko se opravita ocena morebitnih varnostnih groženj sistemu in varnostna akreditacija, ter kadar gre za storitev varovanja življenj, na podlagi mednarodnih sporazumov.

Predlog spremembe    110

Predlog uredbe

Člen 45 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Stroški take širitve in povezani stroški obratovanja, specifični za te regije, se ne krijejo iz proračuna iz člena 11. Zaradi take širitve se ne odloži ponujanje storitev iz odstavka 1 na celotnem ozemlju držav članic z zemljepisno lego v Evropi.

3.  Stroški take širitve in povezani stroški obratovanja, specifični za te regije, se ne krijejo iz proračuna iz člena 11, vendar Evropska komisija upošteva uporabo obstoječih programov partnerstva in, če je ustrezno, razvoj specifičnih finančnih instrumentov, ki bodo to podpirali. Zaradi take širitve se ne odloži ponujanje storitev iz odstavka 1 na celotnem ozemlju držav članic z zemljepisno lego v Evropi.

Predlog spremembe    111

Predlog uredbe

Člen 46 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  obvladovanje in zmanjševanje tveganj, neločljivo povezanih z delovanjem sistema Galileo in storitve EGNOS;

(a)  obvladovanje in zmanjševanje tveganj, neločljivo povezanih z delovanjem in zagotavljanjem storitev sistema Galileo in storitve EGNOS;

Predlog spremembe    112

Predlog uredbe

Člen 46 – odstavek 1 – točka a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(aa)  obvladovanje in zmanjševanje tveganja pojava motenj radijskih frekvenc.

Predlog spremembe    113

Predlog uredbe

Člen 47 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Združljivost in interoperabilnost

Združljivost, interoperabilnost in standardizacija

Predlog spremembe    114

Predlog uredbe

Člen 47 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a.  Sistem Galileo in storitve EGNOS si prizadevajo za skladnost z mednarodnimi standardi in certificiranjem; pristojni organi sodelujejo zlasti z namenom, da določijo sistem certificiranja za sektor železniškega, cestnega, zračnega in pomorskega prometa.

Predlog spremembe    115

Predlog uredbe

Člen 47 – odstavek 2 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2b.  Sistem Galileo in storitve EGNOS ter storitve, ki jih ti zagotavljajo, so združljivi z nekaterimi sprejemniki prometne infrastrukture, pri čemer se upoštevajo tudi prihodnji strateški sektorji, kot so avtonomni in povezani avtomobili ter brezpilotna zračna vozila.

Predlog spremembe    116

Predlog uredbe

Člen 48 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a.  Copernicus je civilna komponenta programa za opazovanje Zemlje, ki temelji na glavnih uporabnikih. Zagotavlja avtonomen dostop do okoljskega znanja in ključnih tehnologij za opazovanje Zemlje in informacij, ki jih zagotavljajo službe, s čimer Uniji omogoča neodvisno sprejemanje odločitev in ukrepov na področjih okolja, podnebnih sprememb, civilne zaščite, zaščite in varnosti ter prometnega sektorja.

Predlog spremembe    117

Predlog uredbe

Člen 50 – odstavek 1 – točka a – alinea 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

–  spremljanje kopnega in kmetijskih površin za zagotavljanje informacij o pokrovnosti tal, rabi in spremembi rabe tal, mestnih območjih, obsegu in kakovosti celinskih voda, gozdovih, kmetijskih površinah in drugih naravnih virih, biotski raznovrstnosti in kriosferi;

–  spremljanje kopnega in kmetijskih površin ter gradnjo infrastrukture za zagotavljanje informacij o pokrovnosti tal, rabi in spremembi rabe tal, mestnih območjih, obsegu in kakovosti celinskih voda, gozdovih, kmetijskih površinah in drugih naravnih virih, biotski raznovrstnosti in kriosferi;

Predlog spremembe    118

Predlog uredbe

Člen 50– odstavek 1 – točka a – alinea 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

  ustvarjanje pametnejšega, učinkovitejšega, varnejšega, zanesljivejšega, trajnostnega in celovitega kopenskega, pomorskega, zračnega in vesoljskega prometa.

Predlog spremembe    119

Predlog uredbe

Člen 50 – odstavek 1 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ca)  mehanizmu za širitev storitev programa Copernicus, da bi zagotovili podporo drugim ukrepom Unije.

Predlog spremembe    120

Predlog uredbe

Člen 50 – odstavek 1 – točka c b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(cb)  nadaljnjim storitvam v zvezi s spremljanjem, poročanjem in zagotavljanjem skladnosti, ki zajemajo druga tematska področja, ki jih ureja Evropska unija.

Predlog spremembe    121

Predlog uredbe

Člen 50 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Program Copernicus vključuje ukrepe v podporo storitvam nižje v verigi, povezanim s programom Copernicus, ki spodbujajo:

 

(a) uporabo institucionalnih podatkov in informacij za nacionalne storitve za spremljanje, poročanje in zagotavljanje skladnosti v podporo javnim organom;

 

(b) opravljanje storitev na komercialni podlagi;

 

(c) storitve kartiranja za spremljanje in varstvo kulturne dediščine.

Predlog spremembe    122

Predlog uredbe

Člen 53 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  vzpostavitev, razvoj in operativne dejavnosti omrežja zemeljskih in/ali vesoljskih senzorjev držav članic, vključno s senzorji, razvitimi v okviru Evropske vesoljske agencije, in senzorji Unije, s katerimi se upravlja na nacionalni ravni, za opazovanje in sledenje predmetov in pripravo evropskega kataloga vesoljskih predmetov, prilagojenega potrebam uporabnikov iz člena 55;

(a)  vzpostavitev, razvoj in operativne dejavnosti omrežja zemeljskih in/ali vesoljskih senzorjev držav članic, vključno s senzorji, razvitimi v okviru Evropske vesoljske agencije, in senzorji Unije, s katerimi se upravlja na nacionalni ravni, za opazovanje in sledenje predmetov in pripravo evropskega kataloga vesoljskih predmetov, prilagojenega potrebam uporabnikov iz člena 55, do konca leta 2023;

Predlog spremembe    123

Predlog uredbe

Člen 58 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 58a

 

Spremljanje ponudbe in povpraševanja za SST

 

Komisija pred 31. decembrom 2024 oceni izvajanje komponente SST, zlasti glede razvoja potreb uporabnikov v zvezi zemeljskimi in vesoljskimi senzorji. V oceni se zlasti preuči potreba po dodatni vesoljski in zemeljski infrastrukturi. Oceni se po potrebi priloži ustrezen predlog za razvoj dodatne vesoljske in zemeljske infrastrukture v okviru komponente SST.

Obrazložitev

Evropska unija bi morala biti pri novih pobudah SSA in GOVSATCOM bolj ambiciozna. Ker zahtevamo višji proračun, lahko dodamo več dejavnosti.

Predlog spremembe    124

Predlog uredbe

Člen 59 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Funkcija za vesoljsko vreme lahko podpira naslednje dejavnosti:

1.  Funkcija za vesoljsko vreme podpira naslednje dejavnosti:

Obrazložitev

Evropska unija bi morala biti pri novih pobudah SSA in GOVSATCOM bolj ambiciozna. Ker zahtevamo višji proračun, lahko dodamo več dejavnosti.

Predlog spremembe    125

Predlog uredbe

Člen 60 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Funkcija za blizuzemeljske objekte lahko podpira naslednje dejavnosti:

1.  Funkcija za blizuzemeljske objekte podpira naslednje dejavnosti:

Predlog spremembe    126

Predlog uredbe

Člen 60 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  V primeru odkritja, da se blizuzemeljski objekt približuje Zemlji, lahko Komisija usklajuje ukrepe Unije in nacionalnih javnih organov s področja civilne zaščite.

2.  V primeru odkritja, da se blizuzemeljski objekt približuje Zemlji, Komisija usklajuje ukrepe Unije in nacionalnih javnih organov s področja civilne zaščite.

Predlog spremembe    127

Predlog uredbe

Člen 61 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  razvoj, izgradnjo in operativno delovanje infrastrukture zemeljskega segmenta;

(a)  razvoj, izgradnjo in operativno delovanje infrastrukture zemeljskega segmenta in vesoljskega segmenta;

Predlog spremembe    128

Predlog uredbe

Člen 62 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Komisija z izvedbenimi akti sprejme operativne zahteve za storitve, zagotovljene v okviru GOVSATCOM, v obliki tehničnih specifikacij za primere uporabe, povezane s kriznim upravljanjem, nadzorom in upravljanjem ključne infrastrukture, vključno z diplomatskimi komunikacijskimi omrežji. Te operativne zahteve temeljijo na podrobni analizi zahtev uporabnikov, pri čemer se upoštevajo zahteve, ki izhajajo iz obstoječe uporabniške opreme in omrežij. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(3).

2.  Komisija z izvedbenimi akti sprejme operativne zahteve za storitve, zagotovljene v okviru GOVSATCOM, v obliki tehničnih specifikacij za primere uporabe, povezane s kriznim upravljanjem, nadzorom in upravljanjem ključne infrastrukture, vključno z diplomatskimi komunikacijskimi omrežji. Te operativne zahteve temeljijo na podrobni analizi zahtev uporabnikov, pri čemer se upoštevajo zahteve, ki izhajajo iz obstoječe uporabniške opreme in omrežij. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(3). Kadar koli se po potrebi lahko dodajo drugi primeri uporabe na podlagi dejanskega povpraševanja uporabnikov iz držav članic skupaj z ustreznimi tehničnimi specifikacijami.

Predlog spremembe    129

Predlog uredbe

Člen 62 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Komisija z izvedbenimi akti sprejme portfelj storitev, ki se zagotavljajo v okviru GOVSATCOM, v obliki seznama kategorij satelitskih komunikacijskih zmogljivosti in storitev in njihovih značilnosti, vključno z geografsko pokritostjo, frekvenco, pasovno širino, uporabniško opremo in varnostnimi elementi. Navedeni ukrepi temeljijo na operativnih in varnostnih zahtevah iz odstavka 1 ter dajejo prednost storitvam za uporabnike na ravni Unije. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(3).

3.  Komisija z izvedbenimi akti sprejme portfelj storitev, ki se zagotavljajo v okviru GOVSATCOM, v obliki seznama kategorij satelitskih komunikacijskih zmogljivosti in storitev in njihovih značilnosti, vključno z geografsko pokritostjo, frekvenco, pasovno širino, uporabniško opremo in varnostnimi elementi. Navedeni ukrepi temeljijo na operativnih in varnostnih zahtevah iz odstavka 1. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(3).

Predlog spremembe    130

Predlog uredbe

Člen 62 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a.  V portfelju storitev iz odstavka 3 se upoštevajo obstoječe komercialno dostopne storitve, da bi preprečili izkrivljanje konkurence na notranjem trgu.

Predlog spremembe    131

Predlog uredbe

Člen 63 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  pravne osebe, ki so za zagotavljanje satelitskih zmogljivosti ali storitev ustrezno pooblaščene v skladu s postopkom varnostne akreditacije iz člena 36 in na podlagi posebnih varnostnih zahtev za komponento GOVSATCOM iz člena 34(1).

(b)  pravne osebe, ki so za zagotavljanje satelitskih zmogljivosti ali storitev ustrezno pooblaščene v skladu s postopkom varnostne akreditacije iz člena 36.

Predlog spremembe    132

Predlog uredbe

Člen 63 – odstavek 1 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ba)  Ponudniki zmogljivosti satelitske komunikacije ali storitev v okviru te komponente izpolnjujejo posebne varnostne zahteve za komponento GOVSATCOM, določene v skladu s členom 34(1).

Predlog spremembe    133

Predlog uredbe

Člen 65 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Združene satelitske komunikacijske zmogljivosti, storitve in uporabniška oprema za se izmenjujejo in prednostno razvrstijo na podlagi analize varnostnih tveganj, ki jo izvedejo uporabniki na ravni Unije in na ravni držav članic. Ta izmenjava in prednostna razvrstitev da prednost uporabnikom na ravni Unije.

1.  Združene satelitske komunikacijske zmogljivosti, storitve in uporabniška oprema za se izmenjujejo in prednostno razvrstijo na podlagi analize varnostnih tveganj, ki jo izvedejo uporabniki na ravni Unije in na ravni držav članic.

Predlog spremembe    134

Predlog uredbe

Člen 66 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a.  Vozlišča GOVSATCOM upoštevajo obstoječe komercialno dostopne storitve, da bi preprečili izkrivljanje konkurence na notranjem trgu.

Predlog spremembe    135

Predlog uredbe

Člen 67 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

4a.  Komisija do konca leta 2021 v skladu s členom 105 sprejme delegirani akt o določbah o upravljanju GOVSATCOM.

Predlog spremembe    136

Predlog uredbe

Člen 69 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija pred koncem leta 2024 oceni izvajanje komponente GOVSATCOM, zlasti glede razvoja potreb uporabnikov v zvezi s satelitskimi komunikacijskimi zmogljivostmi. V oceni se zlasti preuči potreba po dodatni vesoljski infrastrukturi. Oceni se po potrebi priloži ustrezen predlog za razvoj dodatne vesoljske infrastrukture v okviru komponente GOVSATCOM.

GOVSATCOM začne delovati konec leta 2023. Komisija pred koncem leta 2024 oceni izvajanje komponente GOVSATCOM, zlasti glede razvoja potreb uporabnikov v zvezi s satelitskimi komunikacijskimi zmogljivostmi. V oceni se zlasti preuči potreba po dodatni vesoljski infrastrukturi. Oceni se po potrebi priloži ustrezen predlog za razvoj dodatne vesoljske infrastrukture v okviru komponente GOVSATCOM.

Predlog spremembe    137

Predlog uredbe

Člen 73 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Člani in nadomestni člani upravnega odbora so imenovani ob upoštevanju njihovega znanja s področja glavnih nalog Agencije ter ob upoštevanju relevantnih vodstvenih, upravnih in proračunskih spretnosti in znanj. Evropski parlament, Komisija in države članice si prizadevajo omejiti menjavanje svojih predstavnikov v upravnem odboru, da se zagotovi kontinuiteta dejavnosti odbora. Vse strani si prizadevajo doseči uravnoteženo zastopanost moških in žensk v upravnem odboru.

4.  Člani in nadomestni člani upravnega odbora so imenovani ob upoštevanju njihovega znanja s področja nalog Agencije ter ob upoštevanju relevantnih vodstvenih, upravnih in proračunskih spretnosti in znanj. Evropski parlament, Komisija in države članice si prizadevajo omejiti menjavanje svojih predstavnikov v upravnem odboru, da se zagotovi kontinuiteta dejavnosti odbora. Vse strani si prizadevajo doseči uravnoteženo zastopanost moških in žensk v upravnem odboru.

Predlog spremembe    138

Predlog uredbe

Člen 101 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a.  Komisija določi metodologijo za oblikovanje kvalitativnih kazalnikov za natančno oceno napredka pri doseganju splošnih ciljev iz člena 4(a), (b) in (c). Na podlagi te metodologije Komisija najpozneje do 1. januarja 2021 dopolni Prilogo.

Predlog spremembe    139

Predlog uredbe

Člen 101 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se podatki za spremljanje izvajanja in rezultatov programa zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. V ta namen se prejemnikom finančnih sredstev Unije in, kadar je to ustrezno, državam članicam naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja.

3.  Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da so podatki za spremljanje izvajanja in rezultatov programa primerni za poglobljeno analizo doseženega napredka in težav, ki so se pojavile, ter da se zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. V ta namen se prejemnikom finančnih sredstev Unije in, kadar je to ustrezno, državam članicam naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja.

Predlog spremembe    140

Predlog uredbe

Člen 102 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Komisija ocenjevanja vesoljskega programa opravi pravočasno, da se lahko vključijo v postopek odločanja.

1.  Komisija ocenjevanja vesoljskega programa opravi pravočasno, da se lahko vključijo v postopek odločanja. Ocenjevanja omogočajo tudi kvalitativno oceno napredka pri doseganju splošnih ciljev iz člena 4.

Predlog spremembe    141

Predlog uredbe

Člen 102 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Vmesna ocena vesoljskega programa se opravi, ko je na voljo dovolj informacij o njegovem izvajanju, vendar najpozneje štiri leta po začetku njegovega izvajanja.

2.  Vmesna ocena vesoljskega programa se opravi, ko je na voljo dovolj informacij o njegovem izvajanju, vendar najpozneje tri leta po začetku njegovega izvajanja.

Predlog spremembe    142

Predlog uredbe

Člen 102 – odstavek 6 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija do 30. junija 2024 in nato vsakih pet let v skladu s svojimi smernicami oceni uspešnost Agencije z vidika njenih ciljev, pristojnosti, nalog in lokacij. Ocena obravnava zlasti morebitno potrebo po spremembi mandata Agencije in finančne posledice takšne spremembe. Obravnava tudi politiko Agencije glede nasprotij interesov ter neodvisnost in samostojnost sveta za varnostno akreditacijo.

Komisija do 30. junija 2024 in nato vsaka tri leta v skladu s svojimi smernicami oceni uspešnost Agencije z vidika njenih ciljev, pristojnosti, nalog in lokacij. Ocena obravnava zlasti morebitno potrebo po spremembi mandata Agencije, predvsem v zvezi z možnostjo, da se ji v skladu s členom 30 dodelijo dodatne naloge, in finančne posledice takšne spremembe. Obravnava tudi politiko Agencije glede nasprotij interesov ter neodvisnost in samostojnost sveta za varnostno akreditacijo.

Predlog spremembe    143

Predlog uredbe

Člen 110 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a.  Komisija v sodelovanju z Agencijo pripravi prehodni načrt za zagotovitev ustreznega financiranja in osebja Agencije, da bo ta lahko izvajala naloge iz te uredbe. Komisija določi ukrepe, s katerimi zagotovi, da se naloge, za katere Agencija še nima ustreznih finančnih sredstev in osebja, zadovoljivo izvajajo v prehodnem obdobju, ki ne traja dlje kot dve leti od začetka uporabe te uredbe.

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov

Vzpostavitev vesoljskega programa Unije in ustanovitev Agencije Evropske unije za vesoljski program

Referenčni dokumenti

COM(2018)0447 – C8-0258/2018 – 2018/0236(COD)

Pristojni odbor

Datum razglasitve na zasedanju

ITRE

14.6.2018

 

 

 

Mnenje pripravil

Datum razglasitve na zasedanju

TRAN

5.7.2018

Pripravljavec/-ka mnenja

Datum imenovanja

Massimiliano Salini

3.7.2018

Obravnava v odboru

8.10.2018

 

 

 

Datum sprejetja

9.10.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

35

3

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Daniela Aiuto, Inés Ayala Sender, Georges Bach, Izaskun Bilbao Barandica, Deirdre Clune, Michael Cramer, Luis de Grandes Pascual, Andor Deli, Isabella De Monte, Ismail Ertug, Jacqueline Foster, Tania González Peñas, Dieter-Lebrecht Koch, Merja Kyllönen, Innocenzo Leontini, Peter Lundgren, Marian-Jean Marinescu, Georg Mayer, Gesine Meissner, Markus Pieper, Gabriele Preuß, Dominique Riquet, Massimiliano Salini, Claudia Schmidt, Jill Seymour, Claudia Țapardel, Keith Taylor, Pavel Telička, Wim van de Camp, Marie-Pierre Vieu, Kosma Złotowski

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Stefan Gehrold, Maria Grapini, Karoline Graswander-Hainz, Ryszard Antoni Legutko, Patricija Šulin, Henna Virkkunen

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Nicola Danti, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki)

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

35

+

ALDE

Izaskun Bilbao Barandica, Gesine Meissner, Dominique Riquet, Pavel Telička

ECR

Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Jacqueline Foster, Ryszard Antoni Legutko, Kosma Złotowski

EFDD

Daniela Aiuto

GUE/NGL

Tania González Peñas, Merja Kyllönen

PPE

Georges Bach, Wim van de Camp, Deirdre Clune, Andor Deli, Stefan Gehrold, Luis de Grandes Pascual, Dieter-Lebrecht Koch, Innocenzo Leontini, Marian-Jean Marinescu, Markus Pieper, Massimiliano Salini, Claudia Schmidt, Patricija Šulin, Henna Virkkunen

S&D

Inés Ayala Sender, Nicola Danti, Isabella De Monte, Ismail Ertug, Maria Grapini, Karoline Graswander-Hainz, Gabriele Preuß, Claudia Țapardel

VERTS/ALE

Michael Cramer, Keith Taylor

3

-

EFDD

Jill Seymour

ENF

Georg Mayer

GUE/NGL

Marie-Pierre Vieu

1

0

ECR

Peter Lundgren

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


MNENJE Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (9.10.2018)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi vesoljskega programa Unije in ustanovitvi Agencije Evropske unije za vesoljski program ter razveljavitvi uredb (EU) št. 912/2010, 1285/2013 in 377/2014 ter Sklepa št. 541/2014/EU

(COM(2018)0447 – C8-0258/2018 – 2018/0236(COD))

Pripravljavka mnenja: Hilde Vautmans

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Kmetijstvo postaja po svetu vse bolj kompleksna dejavnost. Na eni strani Združeni narodi napovedujejo, da se bo morala proizvodnja hrane do leta 2050 povečati za 50 %, da bi nahranila svetovno prebivalstvo. Na drugi strani bo imel sektor opraviti z vplivi podnebnih sprememb ter z njimi povezanimi okoljskimi izzivi in izzivi za biotsko raznovrstnost, kot so tla in kakovost vode. Kmetje v EU morajo poleg tega izpolnjevati visoke proizvodne standarde in vse večje število pogojev, zahtev družbe in upravnih postopkov.

V prihodnje sektor čakajo številni izzivi, da bi ustvaril bolj produktiven in z viri gospodaren model kmetovanja, s katerim se bodo izboljšali proizvodi, ne glede na velikost kmetije. V zadnjih desetletjih so se v evropskem kmetijstvu uspešno razvili novi načini, tehnike in pridelovalne metode, s katerimi sta se povečala donos in prilagodljivost načinov kmetovanja novim spreminjajočim se razmeram, stroški proizvodnje pa so se znižali.

Toda ta napredek ne bi bil mogoč brez neprecenljive pomoči vesoljske tehnologije. Kmetijstvo je eden od ključnih sektorjev, ki mu aplikacije na osnovi vesoljske tehnologije prinašajo dodano vrednost. Precizno kmetijstvo, uporaba tehnologije, da bi bile odločitve v kmetijstvu natančnejše, izmerjene in primerne, satelitski navigacijski sistemi in sistemi za opazovanje Zemlje se trenutno uporabljajo na številnih kmetijah EU, kmalu pa bodo del celotnega kmetijskega sektorja EU. Danes se približno 10 % BDP EU, kar je več kot 1,100 milijarde evrov, ustvari s pomočjo satelitskih navigacijskih signalov. Evropska vesoljska industrija zaposluje več kot 230.000 strokovnjakov, njen promet v letu 2014 pa je bil ocenjen na 46 do 54 milijard EUR.

Predlog uredbe je del ukrepov na podlagi vesoljske strategije za Evropo. V povsem celovitem vesoljskem programu bodo združene vse dejavnosti Unije na tem področju. Zagotovljeni bodo skladen okvir za prihodnje naložbe ter večja prepoznavnost in prožnost. Z izboljšanjem učinkovitosti bo pomagal pri uvedbi novih storitev, povezanih z vesoljem, ki bodo koristile vsem državljanom EU. Predlog daje Uniji vesoljski proračun v višini 16 milijard za izvedbo, nadaljevanje in izboljšanje programov Galileo, EGNOS, Copernicus in SST ter uvedbo pobude GOVSATCOM.

Pripravljavka mnenja pozdravlja predlog uredbe Komisije, ki znatno poenostavlja in racionalizira obstoječi pravni red Unije, saj v enotnem besedilu združuje in harmonizira skoraj vsa pravila, ki so jih doslej vsebovale ločene uredbe ali sklepi. To povečuje vrednost vesoljske politike Unije, kar je v skladu s pomembnejšo vlogo, ki jo namerava Unija imeti v prihodnosti kot globalni akter na področju vesolja.

V skladu s ciljem boljšega izvajanja skupne kmetijske politike postaja vse nujneje uporabljati informacije o opazovanju Zemlje, kar povečuje možnosti v smislu spremljanja politike in pametnega kmetovanja. Program Copernicus tlakuje pot spremljanju kmetijskih dejavnosti, kar je v skladu s cilji Skupne kmetijske politike, saj zagotavlja brezplačne in odprte podatke, pridobljene z opazovanjem Zemlje. Ti podatki prinašajo skupaj z zmogljivostjo identifikacijskega sistema za zemljišča in drugimi satelitskimi posnetki, ki jih zagotavlja zasebna industrija, resnično dodano vrednost.

Zato pripravljavka mnenja meni, da je treba za program Copernicus nameniti več sredstev, da bi ga uravnovesili s programom Galileo in izpolnili nove zahteve politik EU in deležnikov. Predlaga, da bi zanj namenili dodatni 2 milijardi EUR. Znesek je v skladu z ocenami iz dolgoročnega scenarija programa Copernicus za izvajanje vseh prednostnih nalog, ki so jih zahtevali deležniki in jih je opredelila Komisija.

Te potrebe obsegajo:

1.  na več satelitov oprto misijo za merjenje človekovega vpliva na cikel CO2. Potrebo podpirajo sklepi COP21.

2.  opazovanje z visoko prostorsko-časovno ločljivostjo, da bi dopolnili in razširili trenutne meritve Sentiel-2. Gre za prednostno nalogo, ki so jo pobudili deležniki v kmetijstvu. Predvidena je tudi mestna uporaba.

3.  nove meritve kritičnih parametrov za polarne regije. To bo podprlo politike EU za Arktiko in podnebne spremembe.

4.  optično opazovanje s postopkom hiperspektralnega zajema slik, da se razširi trenutna misija Sentinel-2. To so prednostne naloge, na katere so opozorili deležniki, in so pomembne za zemeljske vire.

Za uporabo podatkov iz programa Copernicus v kmetijskem sektorju v EU in po svetu je vse več možnosti, in sicer: krize s hrano in vodo, uporaba vode, izguba biotske raznovrstnosti, rušenje ekosistemov, izredni vremenski pojavi, precizno kmetijstvo, spremljanje skupne kmetijske politike in varnost preskrbe s hrano v širšem smislu.

Z dodatnimi sredstvi, ki se zahtevajo za štiri navedena področja, bo zasebni sektor lahko razvil več aplikacij za proizvajalce in druge deležnike, ki jih bodo lahko dnevno uporabljali v praktični obliki na svojih mobilnih napravah. Primer iz Belgije: VITO je razvil sistem za spremljanje rasti krompirja. Z uporabo podatkov in informacij iz programa Copernicus se lahko ta storitev zdaj nadgradi in izvaja na svetovni ravni. Aplikacije, kot je ta, lahko zapolnijo pomembne informacijske vrzeli, ki trenutno še obstajajo pri napovedi pridelka.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3)  Unija že od konca 1990-ih razvija svoje vesoljske pobude in programe, in sicer skupno evropsko geostacionarno navigacijsko storitev (EGNOS), sistem Galileo in program Copernicus, ki se prilagajajo potrebam državljanov Unije in zahtevam javnih politik. Ne le, da bi bilo treba zagotoviti kontinuiteto teh pobud, ampak jih je treba še izboljšati, tako da bi ohranile korak z razvojem novih tehnologij ter spremembami na področju digitalnih ter informacijskih in komunikacijskih tehnologij, izpolnile nove potrebe uporabnikov in pomagale uresničevati cilje na prednostnih področjih politike, kot so podnebne spremembe, vključno s spremljanjem sprememb na Arktiki, varnost in obramba.

(3)  Unija že od konca 1990-ih razvija svoje vesoljske pobude in programe, in sicer skupno evropsko geostacionarno navigacijsko storitev (EGNOS), sistem Galileo in program Copernicus, ki se prilagajajo potrebam državljanov Unije in zahtevam javnih politik. Ne le, da bi bilo treba zagotoviti kontinuiteto teh pobud, ampak jih je treba še hitreje izboljšati, predvsem z večjim številom satelitov, tako da bi ohranile korak z razvojem novih tehnologij ter spremembami na področju digitalnih ter informacijskih in komunikacijskih tehnologij, izpolnile nove potrebe uporabnikov in pomagale uresničevati cilje na prednostnih področjih politike, kot so podnebne spremembe, vključno s spremljanjem sprememb na Arktiki, ter na področju varnosti in obrambe.

Predlog spremembe    2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 38

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(38)  Vse več ključnih gospodarskih sektorjev, zlasti promet, telekomunikacije, kmetijstvo in energetika, vedno bolj uporablja satelitske navigacijske sisteme, vse več pa je tudi sinergij z dejavnostmi, povezanimi z varnostjo in obrambo Unije in njenih držav članic. Popoln nadzor nad satelitsko navigacijo bi zato moral zagotavljati tehnološko neodvisnost Unije, dolgoročno vključno z elementi za sestavne dele infrastrukturne opreme, in zagotoviti tudi njeno strateško avtonomnost.

(38)  Vse več ključnih gospodarskih sektorjev, zlasti promet, telekomunikacije, kmetijstvo, sektor prehranske varnosti in energetika, vedno bolj uporablja satelitske navigacijske sisteme, vse več pa je tudi sinergij z dejavnostmi, povezanimi z varnostjo in obrambo Unije in njenih držav članic. Popoln nadzor nad satelitsko navigacijo bi zato moral zagotavljati tehnološko neodvisnost Unije, dolgoročno vključno z elementi za sestavne dele infrastrukturne opreme, in zagotoviti tudi njeno strateško avtonomnost.

Predlog spremembe    3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 40 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(40a)  EGNOS je lahko v pomoč preciznemu kmetijstvu in evropskim kmetom pomaga zmanjšati količino odpadkov, pretirano uporabo gnojil in herbicidov ter optimizirati donos. Sistem EGNOS že šteje „skupnost uporabnikov“, vendar je število kmetijskih strojev, združljivih z navigacijsko tehnologijo, omejeno. To vprašanje je treba rešiti.

Predlog spremembe    4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 47

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(47)  Program Copernicus bi moral zagotoviti avtonomen dostop do okoljskega znanja in ključnih tehnologij za opazovanje Zemlje in geoinformacijske storitve, s čimer bi Uniji omogočil neodvisno sprejemanje odločitev in ukrepov, med drugim na področjih okolja, podnebnih sprememb, civilne zaščite, varnosti in digitalnega gospodarstva.

(47)  Program Copernicus bi moral zagotoviti avtonomen dostop do okoljskega in kmetijskega znanja in ključnih tehnologij za opazovanje Zemlje in geoinformacijske storitve, s čimer bi Uniji omogočil neodvisno sprejemanje odločitev in ukrepov, med drugim na področjih okolja, kmetijstva, biotske raznovrstnosti, rabe tal, podnebnih sprememb, civilne zaščite, varnosti in digitalnega gospodarstva.

Predlog spremembe    5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 47 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(47a)  Za kmetijstvo bi bilo treba program Copernicus še naprej razvijati in izkoriščati, da bi pobudili razvijanje prakse, s katero bi ohranjali okolje in vzdrževali produktivnost. Za kmetijstvo bi bilo treba izčrpati vse možnosti, ki jih program ponuja, zlasti glede rabe kmetijskih zemljišč in ustreznih trendov, napovedi donosa, upravljanja namakanja in hidrologije, sezonskega kartiranja obdelanih površin, pokrovnosti tal in kartografiranih vrst posevkov, rabe zemljišč, stanja poljščin in tal, kmetijskih zemljišč z veliko naravno vrednostjo, spremljanja biotske raznovrstnosti na podeželju in razdrobljenosti krajine. Na podlagi rezultatov projektov Evropske vesoljske agencije Sen2Agri in Sen4CAP bi podatke lahko uporabili tudi za spremembo pristopa spremljanja SKP, tako da ne bi temeljil zgolj na vzorčenju, ampak bi bil bolj sistematičen, in po potrebi nadomestitev pregledov na kraju samem, s čimer bi zmanjšali upravno breme plačilnih agencij in končnih upravičencev do podpore SKP.

Predlog spremembe    6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 48

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(48)  Program Copernicus bi moral temeljiti na dejavnostih in dosežkih ter zagotoviti kontinuiteto dejavnosti in dosežkov v skladu z Uredbo (EU) št. 377/2014 Evropskega parlamenta in Sveta17 o vzpostavitvi programa Unije za opazovanje in spremljanje Zemlje (Copernicus) ter Uredbo (EU) št. 911/2010 Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem programu za spremljanje Zemlje (GMES) in njegovih začetnih operativnih dejavnostih18, ki je vzpostavila predhodnik programa GMES (program za globalno spremljanje okolja in varnosti) in pravila za izvajanje njegovih začetnih operativnih dejavnosti, ob upoštevanju najnovejših trendov na področju raziskav, tehnološkega napredka in inovacij, ki vplivajo na opazovanje Zemlje, ter razvoja analitike velepodatkov in umetne inteligence ter s tem povezanih pobud na ravni Unije19. V največji možni meri bi moral uporabiti zmogljivosti držav članic, Evropske vesoljske agencije, EUMETSAT20 in drugih subjektov, vključno s komercialnimi pobudami v Evropi, za opazovanje iz vesolja ter s tem prispevati tudi k razvoju donosnega komercialnega vesoljskega sektorja v Evropi. Kjer je to izvedljivo in primerno, bi moral uporabiti tudi razpoložljive podatke in situ in pomožne podatke, ki jih v skladu z Direktivo 2007/2/ES21 zagotovijo predvsem države članice. Komisija bi morala sodelovati z državami članicami in Evropsko agencijo za okolje, da se zagotovi učinkovit dostop in uporaba sklopov podatkov in situ za program Copernicus.

(48)  Program Copernicus temelji na partnerstvu med Unijo, Evropsko vesoljsko agencijo in državami članicami. Zato bi moral temeljiti na obstoječih evropskih in nacionalnih zmogljivostih, ki bi jih moral dopolnjevati z novo skupno razvito infrastrukturo. Za izvedbo tega pristopa bi morala Komisija vzdrževati dialog z Evropsko vesoljsko agencijo in državami članicami, ki so lastnice ustrezne infrastrukture v vesolju in in situ. Program Copernicus bi moral temeljiti na dejavnostih in dosežkih ter zagotoviti kontinuiteto dejavnosti in dosežkov v skladu z Uredbo (EU) št. 377/2014 Evropskega parlamenta in Sveta17 o vzpostavitvi programa Unije za opazovanje in spremljanje Zemlje (Copernicus) ter Uredbo (EU) št. 911/2010 Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem programu za spremljanje Zemlje (GMES) in njegovih začetnih operativnih dejavnostih18, ki je vzpostavila predhodnik programa GMES (program za globalno spremljanje okolja in varnosti) in pravila za izvajanje njegovih začetnih operativnih dejavnosti, ob upoštevanju najnovejših trendov na področju raziskav, tehnološkega napredka in inovacij, ki vplivajo na opazovanje Zemlje, ter razvoja analitike velepodatkov in umetne inteligence ter s tem povezanih pobud na ravni Unije19. V največji možni meri bi moral uporabiti zmogljivosti držav članic, Evropske vesoljske agencije, EUMETSAT20 in drugih subjektov, vključno s komercialnimi pobudami v Evropi, za opazovanje iz vesolja ter s tem prispevati tudi k razvoju donosnega komercialnega vesoljskega sektorja v Evropi. Kjer je to izvedljivo in primerno, bi moral uporabiti tudi razpoložljive podatke in situ in pomožne podatke, ki jih v skladu z Direktivo 2007/2/ES21 zagotovijo predvsem države članice. Komisija bi morala sodelovati z državami članicami in Evropsko agencijo za okolje, da se zagotovi učinkovit dostop in uporaba sklopov podatkov in situ za program Copernicus.

__________________

__________________

17 Uredba (EU) št. 377/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o vzpostavitvi programa Copernicus in o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 911/2010 (UL L 122, 24.4.2014, str. 44).

17 Uredba (EU) št. 377/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o vzpostavitvi programa Copernicus in o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 911/2010 (UL L 122, 24.4.2014, str. 44).

18 Uredba (EU) št. 911/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010 o evropskem programu za spremljanje Zemlje (GMES) in njegovih začetnih operativnih dejavnostih (2011–2013) (UL L 276, 20.10.2010, str. 1).

18 Uredba (EU) št. 911/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010 o evropskem programu za spremljanje Zemlje (GMES) in njegovih začetnih operativnih dejavnostih (2011–2013) (UL L 276, 20.10.2010, str. 1).

19 Sporočilo „Umetna inteligenca za Evropo“ (COM(2018) 237 final), sporočilo „Na poti k skupnemu evropskemu podatkovnemu prostoru“ (COM(2018) 232 final), Predlog Uredbe Sveta o ustanovitvi Evropskega skupnega podjetja za visokozmogljivo računalništvo (COM(2018) 8 final).

19 Sporočilo „Umetna inteligenca za Evropo“ (COM(2018) 237 final), sporočilo „Na poti k skupnemu evropskemu podatkovnemu prostoru“ (COM(2018) 232 final), Predlog Uredbe Sveta o ustanovitvi Evropskega skupnega podjetja za visokozmogljivo računalništvo (COM(2018) 8 final).

20 Evropska organizacija za uporabo meteoroloških satelitov.

20 Evropska organizacija za uporabo meteoroloških satelitov.

21 Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE).

21 Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE).

Obrazložitev

Sklicevanje priznava študije izvedljivosti, ki trenutno potekajo in jih financira Evropska vesoljska agencija, ter prihodnji razvoj prve enote vsakega satelitskega tipa, ki naj bi ga tudi financirala Evropska vesoljska agencija.

Predlog spremembe    7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 48 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(48a)  Copernicus je treba čim prej posodobiti, na primer tako, da se poveča število satelitov. Oblačnost namreč lahko zmanjša uporabnost slik, zato je treba bolj pogosto slikati, da bi pridobili analize časovnih nizov, na primer za kmetijstvo.

Predlog spremembe    8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 52

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(52)  V zvezi s pridobivanjem podatkov bi morale biti dejavnosti v okviru programa Copernicus usmerjene v dokončanje in vzdrževanje obstoječe vesoljske infrastrukture, pripravo dolgoročne zamenjave satelitov na koncu njihove življenjske dobe ter začetek novih misij, ki bodo obravnavale nove sisteme opazovanja za podporo reševanju izziva svetovnih podnebnih sprememb (npr. spremljanje antropogenih emisij CO2 in emisij drugih toplogrednih plinov). Dejavnosti v okviru programa Copernicus bi morale razširiti globalno pokritost spremljanja v polarnih regijah in podpirati zagotavljanje okoljske skladnosti, zakonsko predpisano spremljanje in poročanje na področju okolja ter inovativne okoljske aplikacije (npr. za spremljanje kmetijskih rastlin, gospodarjenje z vodnimi viri in izboljšano spremljanje požarov). Pri tem bi moral Copernicus izkoristiti možnosti vzvoda in kar najbolj izkoristiti naložbe, izvedene v prejšnjem obdobju financiranja (2014–2020), ter preučiti možnosti novih operativnih in poslovnih modelov za nadaljnjo dopolnitev svojih zmogljivosti. Nadaljnji razvoj njegove varnostne razsežnosti, da bi se lahko odzival na spreminjajoče se potrebe uporabnikov na področju varnosti, bi moral temeljiti na uspešnih partnerstvih z državami članicami v okviru ustreznih mehanizmov upravljanja.

(52)  V zvezi s pridobivanjem podatkov bi morale biti dejavnosti v okviru programa Copernicus usmerjene v dokončanje in vzdrževanje obstoječe vesoljske infrastrukture, pripravo dolgoročne zamenjave satelitov na koncu njihove življenjske dobe ter začetek novih misij, katerih izvedljivost trenutno preučuje Evropska vesoljska agencija in ki bodo obravnavale nove sisteme opazovanja za podporo reševanju izziva svetovnih podnebnih sprememb (npr. spremljanje antropogenih emisij CO2 in emisij drugih toplogrednih plinov) in kmetijskega spremljanja. Dejavnosti v okviru programa Copernicus bi morale razširiti globalno pokritost spremljanja v polarnih regijah in podpirati zagotavljanje okoljske skladnosti, zakonsko predpisano spremljanje in poročanje na področju okolja ter inovativne okoljske aplikacije (npr. za spremljanje kmetijskih rastlin, gospodarjenje z vodnimi viri in izboljšano spremljanje požarov). Pri tem bi moral Copernicus izkoristiti možnosti vzvoda in kar najbolj izkoristiti naložbe, izvedene v prejšnjem obdobju financiranja (2014–2020), ter preučiti možnosti novih operativnih in poslovnih modelov za nadaljnjo dopolnitev svojih zmogljivosti. Nadaljnji razvoj njegove varnostne razsežnosti, da bi se lahko odzival na spreminjajoče se potrebe uporabnikov na področju varnosti, bi moral temeljiti na uspešnih partnerstvih z državami članicami v okviru ustreznih mehanizmov upravljanja.

Obrazložitev

Sklicevanje priznava študije izvedljivosti, ki trenutno potekajo in jih financira Evropska vesoljska agencija, ter prihodnji razvoj prve enote vsakega satelitskega tipa, ki naj bi ga tudi financirala Evropska vesoljska agencija.

Predlog spremembe    9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 53

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(53)  V okviru funkcije za obdelavo podatkov in informacij bi moral program Copernicus zagotavljati svojo dolgoročno vzdržnost in nadaljnji razvoj svojih osnovnih storitev, informacije za zadovoljitev potreb javnega sektorja in izpolnitev zahtev iz mednarodnih zavez Unije ter karseda povečati priložnosti za komercialno uporabo. Program Copernicus bi moral na lokalni, nacionalni, evropski in svetovni ravni zagotoviti zlasti informacije o stanju ozračja; informacije o stanju oceanov; informacije v podporo spremljanju kopnega, ki so v pomoč pri izvajanju lokalnih in nacionalnih politik ter politik Unije; informacije v podporo prilagajanju podnebnim spremembam in blažitvi njihovih posledic; geoprostorske informacije v podporo ravnanju v izrednih razmerah, med drugim z dejavnostmi preprečevanja, zagotavljanjem okoljske skladnosti in civilno zaščito, vključno s podporo zunanjemu delovanju Unije. Komisija bi morala opredeliti ustrezne pogodbene ureditve, ki bi spodbujale vzdržnost zagotavljanja storitev.

(53)  V okviru funkcije za obdelavo podatkov in informacij bi moral program Copernicus zagotavljati svojo dolgoročno vzdržnost in nadaljnji razvoj svojih osnovnih storitev, informacije za zadovoljitev potreb javnega sektorja in izpolnitev zahtev iz mednarodnih zavez Unije ter karseda povečati priložnosti za komercialno uporabo. Program Copernicus bi moral na lokalni, nacionalni, evropski in svetovni ravni zagotoviti zlasti informacije o stanju ozračja; informacije o stanju oceanov; informacije v podporo spremljanju kopnega, ki so v pomoč pri izvajanju lokalnih in nacionalnih politik ter politik Unije; informacije v podporo prilagajanju podnebnim spremembam in blažitvi njihovih posledic; informacije o stanju kmetijskih zemljišč in rabe tal, informacije o ribolovnih dejavnostih, geoprostorske informacije v podporo ravnanju v izrednih razmerah, med drugim z dejavnostmi preprečevanja, zagotavljanjem okoljske skladnosti in civilno zaščito, vključno s podporo zunanjemu delovanju Unije. Komisija bi morala opredeliti ustrezne pogodbene ureditve, ki bi spodbujale vzdržnost zagotavljanja storitev.

Predlog spremembe    10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 59 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(59a)  Satelitske slike imajo velik potencial za trajnostno in učinkovito gospodarjenje z viri, saj na primer dajejo zanesljive in pravočasne informacije o pridelku in razmerah v tleh, zato bi bilo treba to storitev še okrepiti, da bi izpolnili potrebe končnih uporabnikov in zagotovili povezovanje podatkov.

Predlog spremembe    11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 86

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(86)  V zvezi z infrastrukturo, namenjeno vesoljskemu programu, bi lahko bile potrebne dodatne raziskave in inovacije, ki bi se lahko podprle v okviru programa Obzorje Evropa, da bi se zagotovila usklajenost z dejavnostmi Evropske vesoljske agencije na tem področju. Sinergije s programom Obzorje Evropa bi morale zagotoviti, da se raziskovalne in inovacijske potrebe v vesoljskem sektorju opredelijo in vzpostavijo v okviru postopka strateškega načrtovanja raziskav in inovacij. Vesoljski podatki in storitve, ki so brezplačno na voljo prek vesoljskega programa, se bodo uporabili za razvoj prebojnih rešitev z raziskavami in inovacijami, tudi v programu Obzorje Evropa, zlasti na področju trajnostne hrane in naravnih virov, spremljanja podnebja, pametnih mest, avtomatiziranih vozil, varnosti in obvladovanja nesreč; V postopku strateškega načrtovanja v okviru programa Obzorje Evropa bodo opredeljene raziskovalne in inovacijske dejavnosti, za katere bi se morala uporabljati infrastruktura v lasti Unije, na primer Galileo, EGNOS in Copernicus. Raziskovalna infrastruktura, zlasti mreže za opazovanja in situ, bo bistveni element infrastrukture za opazovanja in situ, ki bo omogočala storitve programa Copernicus.

(86)  V zvezi z infrastrukturo, namenjeno vesoljskemu programu, bi lahko bile potrebne dodatne raziskave in inovacije, ki bi se lahko podprle v okviru programa Obzorje Evropa, da bi se zagotovila usklajenost z dejavnostmi Evropske vesoljske agencije na tem področju. Sinergije s programom Obzorje Evropa bi morale zagotoviti, da se raziskovalne in inovacijske potrebe v vesoljskem sektorju opredelijo in vzpostavijo v okviru postopka strateškega načrtovanja raziskav in inovacij. Vesoljski podatki in storitve, ki so brezplačno na voljo prek vesoljskega programa, se bodo uporabili za razvoj prebojnih rešitev z raziskavami in inovacijami, tudi v programu Obzorje Evropa, zlasti na področju trajnostne hrane in naravnih virov, kar bo omogočilo preprečevanje naravnih nesreč in spremljanje podnebja ter pripomoglo k pametnim mestom, avtomatiziranim vozilom, varnosti in obvladovanju nesreč; V postopku strateškega načrtovanja v okviru programa Obzorje Evropa bodo opredeljene raziskovalne in inovacijske dejavnosti, za katere bi se morala uporabljati infrastruktura v lasti Unije, na primer Galileo, EGNOS in Copernicus. Raziskovalna infrastruktura, zlasti mreže za opazovanja in situ, bo bistveni element infrastrukture za opazovanja in situ, ki bo omogočala storitve programa Copernicus.

Predlog spremembe    12

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 23 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

„glavni uporabniki programa Copernicus“, ki izkoriščajo podatke in informacije programa Copernicus in imajo dodatno vlogo spodbujanja razvoja programa Copernicus, zajemajo pa institucije in organe Unije ter evropske nacionalne ali regionalne javne organe, pooblaščene za opravljanje javnih storitev za opredelitev, izvajanje, izvrševanje ali spremljanje okoljskih ali varnostnih politik ali politik civilne zaščite;

„glavni uporabniki programa Copernicus“, ki izkoriščajo podatke in informacije programa Copernicus in imajo dodatno vlogo spodbujanja razvoja programa Copernicus, zajemajo pa institucije in organe Unije ter evropske nacionalne ali regionalne javne organe, pooblaščene za opravljanje javnih storitev za opredelitev, izvajanje, izvrševanje ali spremljanje politike na področju okolja, kmetijstva in trajnostnega razvoja, gozdarstva, varnosti ali civilne zaščite;

Predlog spremembe    13

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 23 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

„drugi uporabniki programa Copernicus“, ki izkoriščajo podatke in informacije programa Copernicus ter vključujejo zlasti raziskovalne in izobraževalne organizacije, poslovne in zasebne subjekte, dobrodelne ustanove ter nevladne in mednarodne organizacije.

„drugi uporabniki programa Copernicus“, ki izkoriščajo podatke in informacije programa Copernicus ter vključujejo zlasti raziskovalne in izobraževalne organizacije, poslovne in zasebne subjekte, pravne osebe, dobrodelne ustanove ter nevladne in mednarodne organizacije.

Predlog spremembe    14

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  regionalni satelitski navigacijski sistem, ki obsega zemeljske centre in postaje ter več transponderjev, nameščenih na geosinhronih satelitih, in ki krepi ter popravlja odprte signale, ki jih oddajajo Galileo in drugi sistemi GNSS, med drugim za upravljanje zračnega prometa in navigacijske službe zračnega prometa (v nadaljnjem besedilu: skupna evropska geostacionarna navigacijska storitev ali EGNOS);

(b)  regionalni satelitski navigacijski sistem, ki obsega zemeljske centre in postaje ter več transponderjev, nameščenih na geosinhronih satelitih, in ki krepi ter popravlja odprte signale, ki jih oddajajo Galileo in drugi sistemi GNSS, med drugim za upravljanje zračnega prometa, navigacijske službe zračnega prometa in kmetijstva (v nadaljnjem besedilu: skupna evropska geostacionarna navigacijska storitev ali EGNOS);

Predlog spremembe    15

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  avtonomen, uporabniško usmerjen sistem za opazovanje Zemlje pod civilnim nadzorom, ki ponuja geoinformacijske podatke in storitve, obsega satelite, zemeljsko infrastrukturo, zmogljivosti za obdelavo podatkov in informacij ter infrastrukturo za razširjanje podatkov ter vključuje vse potrebe in zahteve glede varnosti (v nadaljnjem besedilu: Copernicus);

(c)  avtonomen, uporabniško usmerjen sistem za opazovanje Zemlje pod civilnim nadzorom, ki ponuja ažurne in zanesljive geoinformacijske podatke in storitve, obsega satelite, zemeljsko infrastrukturo, zmogljivosti za obdelavo podatkov in informacij ter infrastrukturo za razširjanje podatkov ter vključuje vse potrebe in zahteve glede varnosti državljanov Unije (v nadaljnjem besedilu: Copernicus);

Predlog spremembe    16

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  brez prekinitev in, kadar je le mogoče, na svetovni ravni zagotavljati visokokakovostne in najsodobnejše ter po potrebi varne vesoljske podatke, informacije in storitve, ki izpolnjujejo sedanje in prihodnje potrebe ter lahko uresničijo politične prednostne naloge Unije, tudi v zvezi s podnebnimi spremembami, varnostjo in obrambo, ali prispevati k zagotavljanju takih podatkov, informacij in storitev;

(a)  brez prekinitev in, kadar je le mogoče, na svetovni ravni zagotavljati visokokakovostne in najsodobnejše ter po potrebi varne vesoljske podatke, informacije in storitve, ki izpolnjujejo sedanje in prihodnje potrebe ter lahko uresničijo politične prednostne naloge Unije, tudi v zvezi s podnebnimi spremembami, prehransko varnostjo in varno hrano, varnostjo in obrambo, ali prispevati k zagotavljanju takih podatkov, informacij in storitev;

Predlog spremembe    17

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  spodbujati vlogo Unije na mednarodnem prizorišču kot vodilnega akterja v vesoljskem sektorju in krepiti njeno vlogo pri reševanju globalnih izzivov ter podpiranju globalnih pobud, tudi v zvezi s podnebnimi spremembami in trajnostnim razvojem.

(d)  spodbujati vlogo Unije na mednarodnem prizorišču kot vodilnega akterja v vesoljskem sektorju in krepiti njeno vlogo pri reševanju globalnih izzivov ter podpiranju globalnih pobud, tudi v zvezi s podnebnimi spremembami, preciznim kmetijstvom, prehransko varnostjo in trajnostnim razvojem.

Predlog spremembe    18

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  za Galileo in EGNOS: zagotoviti vrhunske in po potrebi varne storitve določanja položaja, navigacijske storitve in storitve določanja točnega časa;

(a)  za Galileo in EGNOS: dolgoročno zagotoviti vrhunske in po potrebi varne storitve določanja položaja, navigacijske storitve in storitve določanja točnega časa;

Obrazložitev

Enako kot Copernicus bi bilo treba tudi Galileo zagotavljati dolgoročno.

Predlog spremembe    19

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  za Copernicus: dolgoročno zagotavljati točne in zanesljive podatke in informacije, pridobljene z opazovanjem Zemlje, v podporo izvajanju in spremljanju politik Unije in njenih držav članic na področjih okolja, podnebnih sprememb, kmetijstva in razvoja podeželja, civilne zaščite, varnosti in zaščite ter digitalnega gospodarstva;

(b)  za Copernicus: dolgoročno zagotavljati točne in zanesljive podatke in informacije, pridobljene z opazovanjem Zemlje, v podporo izvajanju in spremljanju politik Unije in njenih držav članic na področjih okolja, vode in gozdarstva, podnebnih sprememb, kmetijstva in razvoja podeželja, ribištva, civilne zaščite, varnosti in zaščite ter digitalnega gospodarstva;

Predlog spremembe    20

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Finančna sredstva za izvajanje vesoljskega programa za obdobje 2021–2027 znašajo [16] milijard EUR v tekočih cenah.

Finančna sredstva za izvajanje vesoljskega programa za obdobje 2021–2027 znašajo [18] milijard EUR v tekočih cenah.

Obrazložitev

Znesek je v skladu z ocenami iz dolgoročnega scenarija programa Copernicus za izvajanje vseh prednostnih nalog, ki jih je določila Komisija.

Predlog spremembe    21

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  za Copernicus: [5,8] milijarde EUR;

(b)  za Copernicus: [7,8] milijarde EUR;

Obrazložitev

Znesek je v skladu z ocenami iz dolgoročnega scenarija programa Copernicus za izvajanje vseh prednostnih nalog, ki jih je določila Komisija.

Predlog spremembe    22

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6.   Viri, dodeljeni državam članicam v okviru deljenega upravljanja, se lahko na njihovo zahtevo prerazporedijo na vesoljski program. Komisija te vire izvršuje neposredno v skladu s točko (a) člena 62(1) finančne uredbe ali posredno v skladu s točko (c) navedenega člena. Če je to mogoče, se ti viri uporabijo v korist zadevne države članice.

črtano

Predlog spremembe    23

Predlog uredbe

Člen 44 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  zelo natančno storitev, ki je brezplačna za uporabnike in z razširjanjem dodatnih podatkov v dodatnem frekvenčnem pasu zagotavlja zelo natančne informacije za določanje položaja in sinhronizacijo, namenjene zlasti satelitskim navigacijskim aplikacijam za poslovne ali komercialne namene;

(b)  zelo natančno storitev, ki je brezplačna za uporabnike in z razširjanjem dodatnih podatkov v dodatnem frekvenčnem pasu zagotavlja zelo natančne informacije za določanje vodoravnega in navpičnega položaja in sinhronizacijo, namenjene zlasti satelitskim navigacijskim aplikacijam za poslovne ali komercialne namene;

Predlog spremembe    24

Predlog uredbe

Člen 48 – odstavek 3 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  komponento obdelave podatkov in informacij, ki vključuje dejavnosti za ustvarjanje informacij z dodano vrednostjo v podporo storitvam za spremljanje okolja, poročanje in zagotavljanje skladnosti, civilno zaščito in varnostnim storitvam (storitve programa Copernicus);

(b)  komponento obdelave podatkov in informacij, ki vključuje dejavnosti za ustvarjanje standardiziranih informacij z dodano vrednostjo v podporo storitvam za spremljanje vode in okolja ter kmetijstva, razvoja podeželja in gozdarstva, ter za poročanje in zagotavljanje skladnosti, civilno zaščito in varnostne storitve (storitve programa Copernicus);

Predlog spremembe    25

Predlog uredbe

Člen 49 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  ukrepe za zagotavljanje neprekinjenega delovanja obstoječih misij Sentinel ter razvoj, izstrelitev, vzdrževanje in upravljanje nadaljnjih Sentinelov, s katerimi bi razširili področje opazovanj, pri čemer bodo imele prednost: opazovalne zmogljivosti za spremljanje antropogenih emisij CO2 in emisij drugih toplogrednih plinov, kar bo omogočilo pokritost polarnih območij ter inovativne uporabe v kmetijstvu, gozdarstvu in gospodarjenju z vodnimi viri;

(a)  ukrepe za zagotavljanje neprekinjenega delovanja obstoječih misij Sentinel ter razvoj, izstrelitev, vzdrževanje in upravljanje nadaljnjih Sentinelov, s katerimi bi razširili področje opazovanj, pri čemer bodo imele prednost: opazovalne zmogljivosti za spremljanje antropogenih emisij CO2 in emisij drugih toplogrednih plinov, kar bo omogočilo pokritost polarnih območij ter inovativno okoljsko uporabo v poljedelstvu in pri živinoreji, ribištvu, gozdarstvu in gospodarjenju z vodnimi viri;

Predlog spremembe    26

Predlog uredbe

Člen 50 – odstavek 1 – točka a – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  storitvam za spremljanje okolja, poročanje in zagotavljanje skladnosti, ki zajemajo:

(a)  storitvam za spremljanje okolja, kmetijstva in razvoja podeželja, ter za poročanje in zagotavljanje skladnosti, ki zajemajo:

Predlog spremembe    27

Predlog uredbe

Člen 50 – odstavek 1 – točka a – alinea 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

–  spremljanje kopnega in kmetijskih površin za zagotavljanje informacij o pokrovnosti tal, rabi in spremembi rabe tal, mestnih območjih, obsegu in kakovosti celinskih voda, gozdovih, kmetijskih površinah in drugih naravnih virih, biotski raznovrstnosti in kriosferi;

–  spremljanje kopnega in kmetijskih površin za zagotavljanje informacij o pokrovnosti tal, rabi in spremembi rabe tal, mestnih območjih, obsegu in kakovosti celinskih voda, gozdovih, zlasti krčenju gozdov, kmetijskih površinah in drugih naravnih virih, biotski raznovrstnosti in kriosferi, redne ocene poljedelskih področij, spremljanje razvoja kmetijskih rastlin na regionalni in svetovni ravni, ocene letine in določanje najprimernejšega obdobja za pobiranje pridelkov, napovedi donosa, ocene potreb po namakanju, optimizacija uporabe gnojil ali pesticidov, spremljanje evapotranspiracije in vpliva pomanjkanja vode na kmetijske rastline, kartiranje in spremljanje sestave tal in surovin, dezertifikacija, kolobarjenje in raznolikost poljščin, erozija tal, kontaminacija in neprepustnost tal, ravnanje s kemikalijami in odpadki;

Predlog spremembe    28

Predlog uredbe

Člen 50 – odstavek 1 – točka a – alinea 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

– države članice bodo lahko uporabile informacije in podatke, pridobljene pri spremljanju posameznega kmetijskega območja glede stopnje pokritosti tal in rabe kmetijskih zemljišč, kar bo še dodatno zmanjšalo upravno breme pri dodeljevanju kmetijskih subvencij;

Predlog spremembe    29

Predlog uredbe

Člen 50 – odstavek 1 – točka a – alinea 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

–  spremljanje podnebnih sprememb za zagotavljanje informacij o antropogenih emisijah CO2 in emisijah drugih toplogrednih plinov, ključnih podnebnih spremenljivkah, ponovnih analizah podnebja, sezonskih napovedih, napovedih stanja podnebja in vzrokov za to ter kazalnikov v ustreznih časovnih in prostorskih merilih;

–  spremljanje podnebnih sprememb za zagotavljanje informacij o antropogenih emisijah CO2 in emisijah drugih toplogrednih plinov, ključnih podnebnih spremenljivkah, ponovnih analizah podnebja, sezonskih napovedih, napovedih stanja podnebja in vzrokov za to ter kazalnikov erozije in drugih kazalnikov v ustreznih časovnih in prostorskih merilih;

Predlog spremembe    30

Predlog uredbe

Člen 50 – odstavek 1 – točka a – alinea 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

– kartografiranje kmetijskih zemljišč, ki jih je treba namakati, predvidevanje pridelka in rabe zemljišč, s čimer bi zagotovili višjo prehransko kakovost in varnost ob hkratnem varstvu okolja;

Predlog spremembe    31

Predlog uredbe

Člen 50 – odstavek 1 – točka a – alinea 4 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

– spremljanje dejavnosti v zvezi z ribolovom, da bi zagotovili višjo prehransko kakovost in varnost ob hkratnem varstvu okolja;

Predlog spremembe    32

Predlog uredbe

Člen 50 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  storitvi za ravnanje v izrednih razmerah za zagotavljanje informacij v podporo javnim organom, ki delujejo na področju civilne zaščite v Uniji, operacijam civilne zaščite in operacijam za odziv na izredne razmere (izboljšanje dejavnosti zgodnjega opozarjanja in zmogljivosti za odzivanje na krize) ter dejavnostim preprečevanja in pripravljenosti (analize tveganj in vzpostavitve normalnega stanja) v zvezi z različnimi vrstami nesreč;

(b)  storitvi za ravnanje v izrednih razmerah za zagotavljanje informacij v podporo javnim organom, ki delujejo na področju civilne zaščite v Uniji, operacijam civilne zaščite in operacijam za odziv na izredne razmere (izboljšanje dejavnosti zgodnjega opozarjanja in zmogljivosti za odzivanje na krize) ter dejavnostim preprečevanja in pripravljenosti (analize tveganj in vzpostavitve normalnega stanja) v zvezi z različnimi vrstami nesreč, vključno s požari;

Predlog spremembe    33

Predlog uredbe

Člen 51 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Program Copernicus vključuje ukrepe za zagotovitev dostopa do vseh podatkov in informacij programa Copernicus ter po potrebi zagotovi dodatno infrastrukturo in storitve za spodbujanje razširjanja, dostopa do in uporabe navedenih podatkov in informacij.

1.  Program Copernicus vključuje ukrepe za zagotovitev dostopa do vseh podatkov in informacij programa Copernicus ter po potrebi zagotovi dodatno infrastrukturo in storitve za spodbujanje razširjanja, dostopa do in uporabe navedenih podatkov in informacij. Zagotovljeni bodo posebni ukrepi za ozaveščanje in usposabljanje o storitvah, ki jih program Copernicus zagotavlja posameznim potencialnim uporabnikom, ter ukrepi za spodbujanje kmetov k uporabi storitev v okviru skupne kmetijske politike, ki temeljijo na programu Copernicus. Uvedejo se tudi specifični ukrepi v podporo dostopu do podatkov programa Copernicus in za večjo uporabo storitev, ki temeljijo na programu, pri regionalnih in lokalnih organih. 

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov

Vzpostavitev vesoljskega programa Unije in ustanovitev Agencije Evropske unije za vesoljski program

Referenčni dokumenti

COM(2018)0447 – C8-0258/2018 – 2018/0236(COD)

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

ITRE

14.6.2018

 

 

 

Mnenje pripravil

       Datum razglasitve na zasedanju

AGRI

14.6.2018

Pripravljavec/-ka mnenja

       Datum imenovanja

Hilde Vautmans

4.7.2018

Datum sprejetja

9.10.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

32

3

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

John Stuart Agnew, Clara Eugenia Aguilera García, José Bové, Daniel Buda, Nicola Caputo, Matt Carthy, Michel Dantin, Paolo De Castro, Albert Deß, Jørn Dohrmann, Herbert Dorfmann, Norbert Erdős, Luke Ming Flanagan, Karine Gloanec Maurin, Esther Herranz García, Jan Huitema, Martin Häusling, Peter Jahr, Ivan Jakovčić, Jarosław Kalinowski, Zbigniew Kuźmiuk, Norbert Lins, Philippe Loiseau, Mairead McGuinness, Ulrike Müller, Maria Noichl, Marijana Petir, Laurenţiu Rebega, Bronis Ropė, Maria Lidia Senra Rodríguez, Czesław Adam Siekierski, Maria Gabriela Zoană

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Elsi Katainen, Susanne Melior, Momčil Nekov (Momchil Nekov), Annie Schreijer-Pierik, Ramón Luis Valcárcel Siso