Postopek : 2018/2105(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0411/2018

Predložena besedila :

A8-0411/2018

Razprave :

PV 12/12/2018 - 25
CRE 12/12/2018 - 25

Glasovanja :

PV 13/12/2018 - 9.14
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0531

POROČILO     
PDF 674kWORD 64k
28.11.2018
PE 625.381v02-00 A8-0411/2018

o letnem poročilu o dejavnostih Evropskega varuha človekovih pravic v letu 2017

(2018/2105(INI))

Odbor za peticije

Poročevalka: Eleonora Evi

PRED. SPREM.
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o letnem poročilu o dejavnostih Evropskega varuha človekovih pravic v letu 2017

(2018/2105(INI))

Evropski parlament,

  ob upoštevanju letnega poročila o dejavnostih Evropskega varuha človekovih pravic za leto 2017,

  ob upoštevanju členov 9, 11, 15, 24 in 228 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju členov 11, 35, 37, 41, 42 in 43 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

  ob upoštevanju Protokola št. 1 k Pogodbam o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji,

  ob upoštevanju Protokola št. 2 k Pogodbam o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o pravicah invalidov,

–  ob upoštevanju Sklepa 94/262/ESPJ, ES, Euratom Evropskega parlamenta z dne 9. marca 1994 o pravilih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje funkcije varuha človekovih pravic(1),

–  ob upoštevanju Evropskega kodeksa dobrega ravnanja javnih uslužbencev, ki ga je Parlament sprejel 6. septembra 2001,

–  ob upoštevanju okvirnega sporazuma o sodelovanju, ki sta ga Parlament in evropski varuh človekovih pravic sklenila 15. marca 2006 in je začel veljati 1. aprila 2006,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o dejavnostih Evropskega varuha človekovih pravic,

–  ob upoštevanju členov 52 in 220(1) svojega Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za peticije (A8-0411/2018),

A.  ker je bilo 22. maja 2018 predsedniku Evropskega parlamenta uradno posredovano letno poročilo o dejavnostih Evropskega varuha človekovih pravic za leto 2017 in ker je evropska varuhinja človekovih pravic Emily O’Reilly 16. maja 2018 v Bruslju Odboru za peticije predstavila svoje poročilo;

B.  ker je Evropski varuh človekovih pravic v skladu s členoma 24 in 228 PDEU pooblaščen, da sprejema pritožbe glede nepravilnosti pri dejavnostih institucij, organov, uradov ali agencij Unije razen Sodišča Evropske unije pri opravljanju njegove sodne funkcije;

C.  ker člen 10(3) Pogodbe o Evropski uniji določa, da ima vsak državljan pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije ter da se odločitve sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani;

D.  ker člen 15 PDEU določa, da institucije, organi, uradi in agencije Unije zaradi spodbujanja dobrega upravljanja in zagotovitve sodelovanja civilne družbe pri svojem delu kar najbolj upoštevajo načelo javnosti delovanja ter da imajo vsi državljani Unije in vse fizične ali pravne osebe s prebivališčem ali statutarnim sedežem v eni od držav članic pravico dostopa do dokumentov institucij, organov, uradov in agencij Unije;

E.  ker člen 41 Listine o temeljnih pravicah, ki se nanaša na pravico do dobrega upravljanja, določa, da ima vsakdo pravico, da institucije, organi, uradi in agencije Unije njegove zadeve obravnavajo nepristransko, pravično in v razumnem roku;

F.  ker člen 43 Listine določa, da ima vsak državljan Unije in vsaka fizična ali pravna oseba s prebivališčem ali statutarnim sedežem v eni od držav članic pravico, da se obrne na Evropskega varuha človekovih pravic glede nepravilnosti pri dejavnostih institucij, organov, uradov ali agencij Unije, razen glede Sodišča Evropske unije pri opravljanju njegove sodne funkcije;

G.  ker člen 298(1) PDEU določa, da institucije, organe, urade in agencije Unije pri izvajanju njihovih nalog podpira odprta, učinkovita in neodvisna evropska uprava;

H.  ker je varuhinja človekovih pravic leta 2017 začela 447 preiskav, pri čemer je 433 preiskav temeljilo na pritožbi, 14 pa jih je bilo začetih na lastno pobudo, in zaključila 363 preiskav (348 na podlagi pritožb in 15 na lastno pobudo); ker je večina preiskav zadevala Komisijo (256 preiskav oziroma 57,3 %), sledili pa so ji agencije EU (35 preiskav oziroma 7,8 %), Evropski urad za izbor osebja (EPSO) (34 preiskav oziroma 7,6 %), Parlament (22 preiskav oziroma 4,9 %), Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD) (17 preiskav oziroma 3,8 %), Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (16 preiskav oziroma 3,6 %) in druge institucije (67 preiskav oziroma 15 %);

I.  ker so bila glavna tri vprašanja v preiskavah, ki jih je varuhinja človekovih pravic zaključila leta 2017: preglednost informacij in dokumentov ter odgovornost zanje in dostop javnosti do njih (20,6 %); kultura storitev (16,8 %) in spoštovanje postopkovnih pravic (16,5 %); ker so drugi pomisleki vključevali etična vprašanja, sodelovanje javnosti v postopku odločanja EU, ustrezno uporabo diskrecijske pravice, tudi v postopkih ugotavljanja kršitev, dobro finančno poslovodenje v zvezi z razpisi, nepovratnimi sredstvi in pogodbami EU, zaposlovanje ter dobro upravljanje vprašanj v zvezi z osebjem EU;

J.  ker je urad Evropskega varuha človekovih pravic pri svojem strateškem delu leta 2017 zaključil štiri strateške preiskave in začel štiri nove o preglednosti Sveta, pojavu vrtljivih vrat v zvezi z nekdanjimi evropskimi komisarji, dostopnosti spletišča Komisije za invalide in dejavnostih pred oddajo vloge, povezanih z ocenami zdravil Evropske agencije za zdravila; ker je varuhinja človekovih pravic leta 2017 začela osem strateških pobud, med drugim o preglednosti pri lobiranju Evropskega sveta, izboljšanju evropske državljanske pobude in pravilih glede vrtljivih vrat pri različnih institucijah in organih EU, ter zaključila šest strateških pobud;

K.  ker se EU še vedno sooča z najhujšo gospodarsko, socialno in politično krizo od svoje ustanovitve; ker neučinkovit pristop, ki so ga institucije EU sprejele za spopadanje s pomanjkanjem preglednosti v postopku odločanja EU in pri dejavnostih lobiranja, poleg drugih pomembnih etičnih vprašanj v institucijah, prispeva k nadaljnjemu ogrožanju podobe EU;

L.  ker so zavrnitev dostopa do dokumentov EU in s tem povezana vprašanja v zvezi s preglednostjo v letu 2017 še vedno predstavljali največji delež preiskav evropske varuhinje človekovih pravic;

M.  ker je varuhinja človekovih pravic zaradi časovno pogosto občutljive narave zahtevkov za dostop do dokumentov poskusno uvedla hitri postopek;

N.  ker ima varuhinja človekovih pravic ključno vlogo pri zagotavljanju odgovornosti institucij EU ter kar največje preglednosti in nepristranskosti uprave EU in postopkov odločanja za uspešno varovanje pravic državljanov, s čimer se povečuje njihovo zaupanje, delovanje in udeležba v demokratičnem življenju Unije;

O.  ker je Sodišče odločilo, da sta načeli javnosti in preglednosti sestavni del zakonodajnega postopka EU ter da učinkovitost in integriteta zakonodajnega postopka ne moreta spodkopati načel javnosti in preglednosti, na katerih temelji postopek; ker je Sodišče podalo jasne smernice o tem vprašanju, na primer v sodbi z dne 22. marca 2018 v zadevi T-540/15;

P.  ker je varuhinja človekovih pravic izvedla celoletno preiskavo na podlagi pritožb o članstvu predsednika ECB v skupini tridesetih (G30), tj. zasebni organizaciji, katere člani so predstavniki bank, ki jih neposredno ali posredno nadzoruje ECB; ker je varuhinja človekovih pravic predlagala, naj predsednik ECB prekine članstvo v skupini G30;

Q.  ker je varuhinja človekovih pravic preučila pritožbe glede načina, kako Komisija obravnava nekdanje komisarje po koncu njihovega mandata; ker je varuhinja človekovih pravic že ugotovila, da je nesprejetje posebnega sklepa s strani Komisije v primeru nekdanjega predsednika Komisije Barrosa predstavljalo nepravilnost; ker je v Barrosovem primeru odbor za poklicno etiko sklenil, da ni dovolj razlogov za ugotovitev kršitve pravnih obveznosti, ob upoštevanju pisne izjave nekdanjega predsednika, da ni sodeloval pri lobiranju v imenu banke Goldman Sachs in da tega tudi ni nameraval storiti;.

R.  ker je finančna kriza povzročila ekonomsko in socialno krizo ter vrgla senco dvoma na evropske institucije;

S.  ker je 25. oktobra 2017 potekalo srečanje med nekdanjim predsednikom Komisije Barrosom in sedanjim podpredsednikom Komisije, ki je bilo registrirano kot uradno srečanje s predstavniki banke Goldman Sachs; ker je varuhinja človekovih pravic ugotovila, da natančen namen tega srečanja ni bil jasen; ker je varuhinja človekovih pravic poudarila, da obstajajo razumljivi pomisleki glede tega, da nekdanji predsednik izkorišča svoj prejšnji status in stike z nekdanjimi sodelavci za izvajanje vpliva in pridobivanje informacij; ker ta primer sproža sistematična vprašanja glede splošnega pristopa Komisije k obravnavanju takih primerov in stopnje neodvisnosti odbora za poklicno etiko; zato poudarja, da so potrebna strožja pravila na ravni EU, s katerimi bi preprečili in kaznovali vse primere navzkrižja interesov v institucijah in agencijah EU;

T.  ker je varuhinja človekovih pravic marca 2017 začela strateško preiskavo odprtosti in odgovornosti Sveta; ker je varuhinja človekovih pravic ugotovila, da dejstvo, da Svet ne evidentira identitet držav članic, ki zavzamejo stališče v zakonodajnem postopku, in pomanjkanje preglednosti Sveta glede javnega dostopa do njegovih zakonodajnih dokumentov, na primer praksa prepogostega označevanja dokumentov z oznako „LIMITE“, kar pomeni, da se ne smejo dati v obtok, pomenita nepravilnost; ker je varuhinja človekovih pravic dne 17. maja 2018 Evropskemu parlamentu poslala posebno poročilo o strateški preiskavi za povečanje odgovornosti in preglednosti zakonodajnega dela Sveta;

U.  ker bi lahko večja odprtost do stališč nacionalnih vlad zmanjšala pojav, ko se za odločitve krivi Bruselj, kar ustvarja napačno sliko o tem, kako se dejansko sprejema zakonodaja EU ter spodbuja evroskepticizem in nastrojenost proti EU;

V.  ker je varuhinja človekovih pravic preučila neupoštevanje pravil EU in mednarodnih pravil politike preglednosti EIB o dostopu do dokumentov;

W.  ker je ustrezno preprečevanje navzkrižja interesov v institucijah, agencijah in organih EU pomemben dejavnik za zagotavljanje dobrega upravljanja in krepitev zaupanja državljanov v postopke sprejemanja odločitev EU; ker je varuhinja človekovih pravic začela strateško preiskavo v zvezi s tem, kako Komisija izvaja ocene navzkrižja interesov za posebne svetovalce, ki pogosto hkrati opravljajo delo za zasebne stranke;

X.  ker je varuhinja človekovih pravic preučila pritožbe državljanov, da Komisija ni sprejela pravočasne odločitve o kršitvah v zvezi z zlorabo pogodb za določen čas; ker se več držav članic v zadnjih letih srečuje s precejšnjim povečanjem števila atipičnih pogodb in pogodb o zaposlitvi za določen čas, kar vzbuja dvome o evropskem delovnem pravu in sodni praksi Sodišča;

Y.  ker bi morale imeti institucije, agencije in uradi EU za namene sprejemanja odločitev zvezi z varovanjem zdravja ljudi in varnostjo ljudi, živali in rastlin vizijo, ki je še posebej osredotočena na državljane in storitveno naravnana, ter bi morale ustrezno obravnavati pomisleke javnosti v zvezi s popolno preglednostjo, neodvisnostjo in točnostjo zbiranja in ocenjevanja znanstvenih dokazov; ker so znanstveni dokazi in postopki, ki se uporabljajo na ravni EU in so privedli do odobritve, med drugim, gensko spremenjenih organizmov, pesticidov in glifosata, sprožili veliko kritik in široko javno razpravo;

Z.  ker Komisija še ne izvaja priporočil, ki jih je varuhinja človekovih pravic podala v zvezi z njenimi odnosi s tobačno industrijo, in tako ne zagotavlja popolne preglednosti v skladu s svojimi obveznostmi iz Okvirne konvencije SZO za nadzor nad tobakom;

AA.  ker je varuhinja človekovih pravic objavila jasna in praktična priporočila, kako bi morali javni uslužbenci sodelovati z lobisti, ter si je prizadevala za ozaveščanje o tem v Svetu in Komisiji;

AB.  ker je varuhinja človekovih pravic del okvira Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov na ravni EU, pri čemer so njene naloge varovanje, spodbujanje in spremljanje izvajanja konvencije na ravni institucij EU;

AC.  ker je varuhinja človekovih pravic opravila preiskavo o imenovanju takratnega vodja kabineta predsednika Evropske komisije Martina Selmayra za generalnega sekretarja Komisije; ker je poudarila, da je Komisija umetno ustvarila občutek, da je nujno zapolniti delovno mesto generalnega sekretarja, s čimer je želela upravičiti, da ni razpisala prostega delovnega mesta, in organizirala izbirni postopek za namestnika generalnega sekretarja, ne da bi to delovno mesto zapolnila, temveč da bi lahko Martin Selmayr v dveh hitrih korakih postal generalni sekretar; ker je varuhinja človekovih pravic pri imenovanju Martina Selmayra ugotovila štiri primere nepravilnosti, ker Komisija ni ne po črki ne po duhu upoštevala ustreznih predpisov;

AD.  ker delo evropske varuhinje človekovih pravic odlično dopolnjuje delo nacionalnih in regionalnih varuhov človekovih pravic; ker sta izmenjava in usklajevanje njihovega dela znotraj evropske mreže varuhov človekovih pravic pod vodstvom evropske varuhinje človekovih pravic zelo pozitiven del prizadevanj zagotoviti, da vsi državljani in prebivalci EU uživajo pravico do dobrega upravljanja na vseh ravneh;

AE.  ker je bil sedanji statut Evropskega varuha človekovih pravic nazadnje posodobljen, preden je začela veljati Lizbonska pogodba; ker so se od takrat med državljani EU pojavila nova pričakovanja na področju dobrega upravljanja in vloge varuha človekovih pravic, zlasti na področju dostopa do dokumentov, žvižgaštva, nadlegovanja ter zagotavljanja, da Komisija pravično in nepristransko obravnava dopustnost evropskih državljanskih pobud;

1.  odobri letno poročilo za leto 2017, ki ga je predložila evropska varuhinja človekovih pravic; ugotavlja, da je poročilo jasno in zlahka berljivo in da izpostavlja najpomembnejša dejstva in podatke v zvezi z delom varuhinje človekovih pravic v letu 2017;

2.  čestita Emily O’Reilly za njeno odlično delo in konstruktivna prizadevanja za izboljšanje kakovosti uprave EU ter dostopnosti in kakovosti storitev, ki jih ponuja državljanom; ponovno potrjuje odločno podporo ukrepom, ki jih izvaja varuhinja človekovih pravic za državljane in evropsko demokracijo;

3.  pozdravlja petletno strategijo varuhinje človekovih pravic z naslovom Na poti do 2019, katere cilj je povečati učinke in prepoznavnost urada ter v korist državljanov vzpostaviti tesne odnose z institucijami, agencijami in organizacijami EU;

4.  z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da so preiskave v zvezi s preglednostjo in odgovornostjo, vključno z dostopom do informacij in dokumentov, v letu 2017 še vedno predstavljale največji delež primerov, ki jih je obravnavala varuhinja človekovih pravic, sledile pa so pritožbe v zvezi z agencijami in drugimi organi EU;

5.  pozdravlja prizadevanja varuhinje, da bi osebju institucij EU podelila nagrado za dobro upravljanje v letu 2017, predvsem GD Komisije za zdravje za zavzemanje za paciente z redkimi boleznimi;

6.  poudarja pomen večje preglednosti in boljšega javnega dostopa do dokumentov institucij EU; poudarja strukturno delo varuhinje človekovih pravic pri razkrivanju primerov nepravilnosti s sprejetjem pristopa, pri katerem se obravnava vsak primer posebej, in sprožitvijo vse večjega števila preiskav na lastno pobudo;

7.  se zahvaljuje za dobro sodelovanje varuhinje človekovih pravic in njenih sodelavcev z Odborom za peticije, ki sta ga zaznamovala spoštovanje in vsebinska natančnost;

8.  opozarja, da je treba zakonodajo EU o dostopu do dokumentov posodobiti; ponovno poziva k reviziji Uredbe (ES) št. 1049/2001, da bi varuhinja človekovih pravic lažje nadzorovala odobritev dostopa Parlamentu, Svetu in Komisiji do dokumentov; pozdravlja, da je varuhinja uvedla pospešeni pritožbeni postopek za obravnavo preiskav v zvezi z dostopom do dokumentov;

9.  poudarja, da morajo imeti državljani možnost, da bolj neposredno sodelujejo v demokratičnem življenju EU in podrobno spremljajo postopek odločanja v institucijah EU, pa tudi dostop do vseh ustreznih informacij, da lahko v celoti uveljavljajo svoje demokratične pravice;

10.  poudarja vlogo varuhinje človekovih pravic pri prizadevanju za večjo preglednost in odgovornost zakonodajnega postopka EU za povečanje zaupanja državljanov, ne le v zvezi z zakonitostjo posameznega akta, ampak tudi z zakonitostjo postopka odločanja kot celote;

11.  poziva k pregledu notranjih smernic Sveta v zvezi z dokumenti kategorije LIMITE, saj nimajo trdne pravne podlage, da bi ohranili načelo, v skladu s katerim je mogoče status LIMITE podeliti zgolj predhodnemu osnutku, ki še nima avtorja in ne vpliva na zakonodajni postopek;

12.  priznava, da mora biti postopek odločanja EU čim bolj pregleden, in podpira preiskavo evropske varuhinje človekovih pravic o običajni praksi neformalnih pogajanj med tremi glavnimi institucijami EU (trialogih); podpira objavo vseh trialogov v skladu s sodbami Sodišča;

13.  je trdno prepričan, da je treba priporočila varuhinje človekovih pravic o politiki preglednosti EIB začeti izvajati brez nadaljnjega odlašanja; poziva EIB, naj takoj začne izvajati ukrepe, da bi ovrgla domnevo o nerazkritju v zvezi z informacijami in dokumenti, zbranimi med revizijami, inšpekcijskimi pregledi in preiskavami, vključno s tistimi, ki so objavljeni med obravnavanjem zadev, povezanih z goljufijo in korupcijo, ali po njem;

14.  poziva, naj politika razkritja skupine EIB zagotavlja vedno višjo raven preglednosti, kar zadeva načela, ki urejajo njeno cenovno politiko in upravne organe; poziva, naj se zapisniki sej upravljalnega odbora skupine EIB objavljajo;

15.  poudarja, da je treba stališča držav članic v Svetu med zakonodajnim postopkom EU beležiti in poskrbeti, da so pravočasno dostopna javnosti, ter da morata sozakonodajalca, tako kot v vsakem sistemu, ki temelji na načelu demokratične legitimnosti, odgovarjati javnosti za svoja dejanja; meni, da bi večja odgovornost v Svetu v zvezi s stališči, ki jih do zakonodaje EU zavzamejo nacionalne vlade, vključno s proaktivnim omogočanjem dostopnosti dokumentov za javnost med samim zakonodajnim procesom, pomagala pri obravnavi pomanjkanja preglednosti pri sprejemanju odločitev in ublažila kulturo krivitve Bruslja za odločitve, ki jih v končni fazi sprejmejo nacionalne vlade same; zahteva, da Svet v skladu s členom 15(3) PDEU revidira svojo politiko zaupnosti, da bi zagotovil najvišjo raven preglednosti pri svojem delu;

16.  poziva Komisijo, naj zagotovi čim večjo preglednost in dostop do dokumentov in informacij glede postopkov EU Pilot v zvezi s prejetimi peticijami ter popolno preglednost in popoln dostop do že zaključenih postopkov EU Pilot in postopkov ugotavljanja kršitev;

17.  poziva varuhinjo človekovih pravic, naj še naprej spremlja izvajanje reforme sistema strokovnih skupin, ki jo izvaja Komisija, da bi zagotovila popolno skladnost s pravno zavezujočimi pravili in čim večjo preglednost pri izvajanju vseh dejavnosti strokovnih skupin, ter naj preiskuje vsa možna navzkrižja interesov in poroča o njih; meni, da sta potrebna temeljita ocena vseh strokovnih skupin in informacije o njih, če želimo razumeti njihovo stopnjo neodvisnosti in pri oblikovanju politike EU delovati v interesu javnosti ter zagotavljati dodano vrednost; meni, da morajo biti vsi člani strokovnih skupin vpisani v register za preglednost;

18.  ponovno poziva k oblikovanju osrednjega vozlišča za preglednost za vse institucije in agencije EU;

19.  podpira predanost varuhinje človekovih pravic povečanju preglednosti lobiranja v EU; poudarja, kako pomembno je sprejeti ustrezen zakonodajni akt, s katerim bi postal register EU za preglednost za vse institucije in agencije EU ter zastopnike interesov obvezen in pravno zavezujoč, saj bi tako poskrbeli za popolno preglednost lobiranja;

20.  poudarja, da je treba redno posodabljati in bistveno izboljšati točnost podatkov v registru EU za preglednost, vključno z obveznostjo za odvetniške družbe, ki lobirajo, da navedejo vse svoje stranke; poudarja, da je treba dati brezplačno na voljo vse informacije o vplivu lobistov, ki so popolnoma razumljive in zlahka dostopne javnosti; meni, da je treba zagotoviti popolno preglednost financiranja vseh zastopnikov interesov; poziva k izključitvi vseh organizacij, ki kršijo pravila vrtljivih vrat, iz registra EU za preglednost;

21.  izpostavlja ugotovitve varuhinje človekovih pravic, da je nadaljnje članstvo predsednika ECB v skupini G30 pomenilo primer slabega upravljanja, saj se je v javnosti vzbudil občutek, da bi utegnila biti ogrožena neodvisnost ECB od zasebnih finančnih interesov; poudarja, da člani izvršilnega odbora ECB ne bi smeli hkrati biti člani forumov ali drugih organizacij, v katere so vključeni vodilni uslužbenci bank pod nadzorom ECB; je seznanjen s priporočilom varuhinje človekovih pravic z dne 15. januarja 2018 o članstvu predsednika ECB in članov njegovih organov odločanja v G30 in poziva ECB, naj spremeni ustrezna pravila ter zagotovi, da se bodo v praksi izvajali najvišji etični standardi in standardi odgovornosti;

22.  meni, da Komisija pri imenovanju Martina Selmayra za novega generalnega sekretarja ni spoštovala načel preglednosti, etike in pravne države; močno obžaluje odločitev Komisije, da potrdi Martina Selmayra za novega generalnega sekretarja, ne da bi upoštevala obsežne in vsesplošne kritike državljanov EU in oškodovanje ugleda EU kot celote; poudarja, da mora Martin Selmayr odstopiti z mesta generalnega sekretarja, Komisijo pa poziva, naj sprejme nov postopek za imenovanje generalnega sekretarja in zagotovi, da bodo uporabljeni najvišji standardi preglednosti, etike in pravne države;

23.  poziva varuhinjo človekovih pravic, naj še naprej krepi pravila etike v institucijah EU, da bi rešila težave v zvezi s pojavom vrtljivih vrat ter zagotovila popolno preglednost vseh informacij v zvezi s podobnimi primeri, vključno s hitro objavo imen vseh vpletenih visokih uradnikov EU; z zanimanjem pričakuje analizo varuhinje človekovih pravic o tem, kako Komisija izvaja njene smernice in predloge za izboljšanje obravnave primerov vrtljivih vrat, vključno z možnostjo sprejetja zakonodajnih pravil za preprečevanje in kaznovanje takih primerov in morebitnih zlorab;

24.  je prepričan, da je treba v institucijah, agencijah in organih EU uporabljati strožja, jasnejša in zlahka izvršljiva moralna in etična pravila ter standarde, da bi zagotovili spoštovanje obveznosti poštenosti in diskretnosti ter preprečili navzkrižje interesov z zasebnim sektorjem; meni, da morajo ta pravila in standardi temeljiti na zakonodajnem aktu; je seznanjen s posodobljenim kodeksom ravnanja za komisarje, ki je začel veljati februarja 2018 in uvaja strožja obdobja mirovanja; meni pa, da bi bilo treba podaljšati obdobje za obveščanje po izteku mandata;

25.  poudarja, da je treba s sprejetjem zavezujoče ureditve učinkovito nadgraditi veljavni kodeks dobrega upravnega ravnanja;

26.  meni, da je srečanje med nekdanjim predsednikom Barrosom in sedanjim podpredsednikom Komisije, ki je bilo registrirano kot uradno srečanje s predstavniki banke Goldman Sachs, dodaten dokaz, da je treba nujno revidirati sedanja pravila in prakse za okrepitev zahtev po integriteti komisarjev med mandatom in po njem;

27.  ponovno poziva Komisijo, naj zagotovi proaktivno objavljanje in popolno preglednost pri zaposlovanju nekdanjih komisarjev po izteku njihovega mandata; poziva Komisijo, naj zagotovi popolno neodvisnost in odgovornost odbora za poklicno etiko, ter spodbuja varuhinjo človekovih pravic, naj še naprej ocenjuje vsa morebitna navzkrižja interesov, povezana s člani tega odbora, in poroča o njih;

28.  čestita varuhinji človekovih pravic pri njeni strateški preiskavi preglednosti zakonodajnega postopka Sveta (OI/2/2017/TE), a obžaluje, da Svet na ugotovitve ni odgovoril v roku; ugotavlja, da se to žal vseskozi ponavlja, kar je tudi razvidno iz pritožb, ki jih prejema varuhinja človekovih pravic; meni tudi, da bi bilo treba to vprašanje obravnavati kot zelo pomembno za demokratično življenje Unije in učinkovito sodelovanje državljanov po vsej celini, saj ovira uresničevanje ustavnih pogodb in Listine o temeljnih pravicah; v zvezi s tem ugotavlja, da je varuhinja človekovih pravic v nedavnem primeru (1272/2017/LP – Svet je javnosti zavrnil dostop do mnenja pravne službe v zvezi z medinstitucionalnim sporazumom o registru za preglednost) ugotovila, da to vprašanje ogroža institucionalno ravnovesje in je v nasprotju s temeljno prakso medsebojnega lojalnega sodelovanja; poudarja, da ni mogoče priložnostno naknadno preverjanje po zavrnitvi zahteve;

29.  poudarja, da so potrebne znatne izboljšave pravil o navzkrižju interesov za posebne svetovalce; posebej poziva Komisijo, naj v zvezi s tem v celoti izvaja priporočila varuhinje človekovih pravic s sprejetjem čim večje preglednosti in proaktivnega pristopa k ocenam vseh morebitnih navzkrižij interesov pred imenovanjem posebnih svetovalcev in po njem ter zagotovi, da imajo državljani popoln dostop do vseh pomembnih informacij;

30.  pozdravlja, da varuhinja človekovih pravic stalno spremlja vprašanja, povezana z zaposlenimi v institucijah in poudarja, da je treba zmanjšati diskriminacijo, ki jo morda povzročajo razlike v statusu; ponovno poudarja, kako pomembne so njene ugotovitve o neplačanih praksah v delegacijah EU Evropske službe za zunanje delovanje (zadeva št. 454/2014/PMC) in priporočilo, naj ESZD v skladu z načelom nediskriminacije praktikantom izplača ustrezno nadomestilo; obžaluje, da druge institucije EU sledijo temu slabemu zgledu z neplačano prakso, mladi pa ne dobijo poštene priložnosti ali opravljajo dela, ki bi bilo enakovredno tistemu, ki ga opravljajo uslužbenci, zato ostajajo neprimerno plačani za svoje delo ter izključeni zaradi pomanjkanja sredstev, ki bi jim omogočala preživljanje; poudarja, da je mogoče tudi na drugih področjih opaziti pomanjkljivosti v statusu praktikantov, na primer pomanjkanje mehanizmov za poročanje o spolnem nadlegovanju v agencijah Unije; zato poziva varuhinjo človekovih pravic, naj začne splošno strateško preiskavo statusa pripravnikov;

31.  spodbuja Komisijo, naj zagotovi popolno preglednost svojega dela, tako da na spletu objavi podatke o vseh srečanjih z lobisti iz tobačne industrije ali njihovimi pravnimi zastopniki ter vse zapisnike s teh srečanj, v skladu s svojimi obveznosti v okviru Okvirne konvencije Svetovne zdravstvene organizacije za nadzor nad tobakom;

32.  poziva varuhinjo človekovih pravic, naj spremlja izvajanje priporočil za javne uslužbence EU o njihovem sodelovanju s predstavniki interesov ter naj z usposabljanjem, seminarji in povezanimi podpornimi ukrepi še naprej ozavešča uslužbence EU v vseh institucijah EU o teh priporočilih;

33.  močno obžaluje zamude, ki jih je Komisija nakopičila v zvezi s postopki ugotavljanje kršitev glede zlorabe pogodb za določen čas v zasebnem in javnem sektorju, ki so omogočale nadaljnjo zlorabo in kršitev pravic delavcev v državah članicah; poziva varuhinjo človekovih pravic, naj spremlja to vprašanje, da bi učinkovito zaščitili pravice državljanov;

34.  podpira vlogo varuhinje človekovih pravic pri oblikovanju proaktivne in pregledne politike v vseh agencijah EU; poziva varuhinjo človekovih pravic, naj še naprej spremlja vse agencije EU, da bi zagotovila, da izpolnjujejo najvišje standarde preglednosti ter zagotavljajo dostop javnosti do dokumentov in informacij, s posebnim poudarkom na postopkih in dejavnostih, povezanih z varovanjem zdravja ljudi;

35.  poziva varuhinjo človekovih pravic, naj začne strateško preiskavo, da bi ocenila, ali institucije, uradi in agencije EU, kot so Evropska agencija za kemikalije (ECHA), Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) in Evropska agencija za zdravila (EMA), zagotavljajo, da se znanstveni dokazi zbirajo, preučujejo in objavljajo povsem neodvisno, pregledno, nepristransko, točno in brez navzkrižja interesov, ter ali so vzpostavljeni ustrezne politike in zaščitni ukrepi, zlasti pri obravnavanju gensko spremenjenih organizmov, glifosata, pesticidov, fitosanitarnih in biocidnih proizvodov ter zdravil; v zvezi s tem predlaga dodatno preiskavo sestave in izbirnih postopkov znanstvenih odborov in svetov teh agencij, da bi zagotovili njihovo popolno neodvisnost in vzpostavili najstrožje mehanizme za preprečevanje navzkrižja interesov;

36.  pozdravlja strateške preiskave varuhinje človekovih pravic o obravnavanju invalidov v okviru skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja Komisije ter dostopnosti spletišč Komisije in spletnih orodij za invalide; spodbuja varuhinjo človekovih pravic, naj stori vse, kar je v njeni moči, da bi zagotovila celovito in skladno izvajanje Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov v upravi EU;

37.  pozdravlja zavezanost evropske varuhinje človekovih pravic odprtosti in preglednosti med pogajanji o brexitu; poudarja pozitivni odziv, ki sta ga na ugotovitve evropske varuhinje človekovih pravic podala Svet in Komisija, ki sta priznala, kako pomembna je preglednost; poziva vlado Združenega kraljestva k enaki zavezi;

38.  spodbuja varuhinjo človekovih pravic, naj še naprej sodeluje z nacionalnimi varuhi človekovih pravic prek evropske mreže varuhov človekovih pravic;

39.  poziva evropsko mrežo varuhov človekovih pravic, naj pozorneje spremljajo, ali se javni organi nemudoma odzovejo na primere policijskega nasilja, rasizma in antisemitizma, pri tem pa spoštujejo človekove pravice in načela demokratičnega upravljanja;

40.   poziva, naj se varuhinji človekovih pravic dodelijo večji finančni in človeški viri, da bo lahko obravnavala sedanje in prihodnje delovne obveznosti in še naprej opravljala to pomembno dolžnost izboljševanja dobre upravne prakse v EU, saj gre za storitev, ki je bistvenega pomena za državljane Unije;

41.  pozdravlja letno konferenco evropske mreže varuhov človekovih pravic, ki je potekala junija 2017 in je bila namenjena posledicam brexita ter naraščajočega populizma v Evropi za pravice državljanov;

42.  pozdravlja nagrado evropskega varuha človekovih pravic za dobro upravljanje, ki priznava prizadevanja javne uprave EU pri iskanju inovativnih načinov za izvajanje državljanom prijaznih politik;

43.  ponovno izraža svojo pripravljenost, da posodobi statut Evropskega varuha človekovih pravic(2) in vseh z njim povezanih delov pravnega reda, da bi prilagodili vlogo varuhinje trenutnim potrebam in pričakovanjem državljanov EU glede dobrega upravljanja;

44.   poudarja, da je treba izboljšati socialni dialog;

45.  poudarja, da je v sedanjih gospodarskih težavah zaupanje med državljani in institucijami izjemno pomembno;

46.  poudarja, da mora varuhinja človekovih pravic preiskati navzkrižje interesov v Komisiji med njeno vlogo v trojki in njeno odgovornostjo, ki jo ima kot varuhinja Pogodb in pravnega reda;

47.  poziva varuhinjo človekovih pravic, naj zagotovi, da bo Komisija prispevala k oblikovanju infrastrukture za evropsko državljansko pobudo ter s pravnimi nasveti in pravnim okvirom zaščitila vlagatelje;

48.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo in poročilo Odbora za peticije posreduje Svetu, Komisiji, Evropskemu varuhu človekovih pravic, vladam in parlamentom držav članic ter njihovim varuhom človekovih pravic oziroma podobnim pristojnim organom.

(1)

UL L 113, 4.5.1994, str. 15.

(2)

Osnutek Sklepa Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2008 o spremembi svojega Sklepa 94/262/ESPJ, ES, Euratom z dne 9. marca 1994 o pravilih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje funkcije varuha človekovih pravic (UL C 259 E, 29.10.2009, str. 116).


OBRAZLOŽITEV

Predsedniku Evropskega parlamenta je bilo 22. maja 2018 uradno posredovano letno poročilo o dejavnostih Evropskega varuha človekovih pravic za leto 2017, ki ga je evropska varuhinja človekovih pravic Emily O’Reilly 16. maja 2018 v Bruslju predstavila Odboru za peticije.

Mandat Evropskega varuha človekovih pravic je zapisan členih 24 in 228 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

S členom 24 PDEU in členom 43 Listine EU o temeljnih pravicah je vzpostavljena pravica do pritožbe pri Evropskem varuhu človekovih pravic.

V skladu s členom 228 PDEU je Evropski varuh človekovih pravic pooblaščen za sprejemanje pritožb državljanov Unije ali fizičnih ali pravnih oseb s prebivališčem ali statutarnim sedežem v eni od držav članic glede nepravilnosti pri dejavnostih institucij, organov, uradov ali agencij Unije, razen Sodišča Evropske unije pri opravljanju njegove sodne funkcije.

Nepravilnosti pomenijo slabo ali neuspešno upravljanje. Do njega pride, kadar institucija ne deluje v skladu s pravili, ne upošteva načel dobrega upravljanja ali krši človekove pravice.

Ključni vidik veljavne različice Pogodb, ki je tesno povezan z dejavnostmi varuha človekovih pravic, je vključen v člen 15 PDEU. Dejansko člen 15 PDEU določa, da morajo institucije, organi, uradi in agencije EU zaradi spodbujanja dobrega upravljanja in zagotovitve sodelovanja civilne družbe pri svojem delu kar najbolj upoštevati načelo javnosti delovanja. Poleg tega predvideva, da imajo vsi državljani Unije in vse fizične ali pravne osebe s prebivališčem ali statutarnim sedežem v eni od držav članic pravico dostopa do dokumentov institucij, organov, uradov in agencij Unije.

Dodatni temelj, ki se posebej nanaša na vlogo varuha človekovih pravic, je člen 41(1) Listine EU o temeljnih pravicah, ki določa, da ima vsakdo pravico, „da institucije, organi, uradi in agencije Unije njegove zadeve obravnavajo nepristransko, pravično in v razumnem roku“.

Leta 2017 je službe Evropskega varuha človekovih pravic za pomoč prosilo 15.837 državljanov, pri čemer so 12.521 državljanom svetovali prek interaktivnega vodnika na spletišču Evropskega varuha človekovih pravic, izmed preostalih zahtevkov je bilo 1135 posredovanih drugam za informacije, 2181 zahtevkov pa je varuhinja človekovih pravic obravnavala kot pritožbe.

Varuhinja človekovih pravic je leta 2017 skupaj obravnavala 2181 pritožb, pri čemer jih je 751 spadalo na področje pristojnosti Evropskega varuha človekovih pravic, 1430 pa ne.

Varuhinja človekovih pravic je leta 2017 začela 447 preiskav, pri čemer je 433 preiskav temeljilo na pritožbi, 14 pa jih je bilo začetih na lastno pobudo, in zaključila 363 preiskav (348 na podlagi pritožb in 15 na lastno pobudo). Večina preiskav je zadevala Komisijo (256 preiskav oziroma 57,3 %), sledili pa so ji agencije EU (35 preiskav oziroma 7,8 %), Evropski urad za izbor osebja (EPSO) (34 preiskav oziroma 7,6 %), Evropski parlament (22 preiskav oziroma 4,9 %), Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD) (17 preiskav oziroma 3,8 %), Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (16 preiskav oziroma 3,6 %) in druge institucije (67 preiskav oziroma 15,0 %).

Glavna tri vprašanja v preiskavah, ki jih je varuhinja človekovih pravic zaključila leta 2017, so bila: preglednost informacij in dokumentov ter odgovornost zanje in dostop javnosti do njih (20,6 %), kultura storitev (16,8 %) in spoštovanje postopkovnih pravic (16,5 %). Drugi pomisleki so vključevali etična vprašanja, sodelovanje javnosti v postopku odločanja EU, zagotavljanje spoštovanja temeljnih pravic, ustrezno uporabo diskrecijske pravice, tudi v postopkih ugotavljanja kršitev, dobro finančno poslovodenje razpisov, nepovratnih sredstev in pogodb EU, zaposlovanje ter dobro upravljanje vprašanj v zvezi z osebjem EU.

Poročevalka ceni, da sta bila rezultat strategije, ki jo je izvajala varuhinja človekovih pravic in je bila namenjena povečanju prepoznavnosti njenega urada, povečanje skupnega števila obravnavanih pritožb v letu 2017, s 1880 na 2184, ter povečanje števila prejetih pritožb, ki spadajo v pristojnost varuha človekovih pravic, s 711 na 751.

Urad Evropskega varuha človekovih pravic je pri svojem strateškem delu leta 2017 zaključil štiri strateške preiskave in začel štiri nove, in sicer o preglednosti Sveta, pojavu vrtljivih vrat v zvezi z nekdanjimi evropskimi komisarji, dostopnosti spletišča Komisije za invalide in dejavnostih pred oddajo vloge, povezanih z ocenami zdravil Evropske agencije za zdravila. Varuhinja človekovih pravic je začela tudi 8 strateških pobud, med drugim o preglednosti pri lobiranju Evropskega sveta, izboljšanju evropske državljanske pobude in pravilih glede vrtljivih vrat pri različnih institucijah in organih EU, ter zaključila 6 strateških pobud.

Poročevalka z zaskrbljenostjo ugotavlja, da preiskave v zvezi s preglednostjo in odgovornostjo, vključno s preiskavami, povezanimi z dostopom do informacij in dokumentov, še vedno predstavljajo največji delež primerov, ki jih je varuhinja človekovih pravic obravnavala v letu 2017.

Poročevalka poudarja, da se EU še vedno sooča z najhujšo gospodarsko, socialno in politično krizo od svoje ustanovitve. Vse institucije, agencije in uradi EU bi se morali čutiti dolžni zagotavljati popolno preglednost ter najvišje etične standarde in standarde odgovornosti.

Po mnenju poročevalke neučinkovit pristop, ki so ga institucije EU doslej uporabljale za spopadanje s pomanjkanjem preglednosti v postopku odločanja EU in pri dejavnostih lobiranja, poleg drugih pomembnih etičnih vprašanj v institucijah žal prispeva k nadaljnjemu ogrožanju podobe EU, zaradi česar se povečujeta razočaranje in nezadovoljstvo državljanov.

V zvezi s tem opozarja, da EU še vedno ni sprejela obveznega in pravno zavezujočega registra EU za preglednost, da bi zagotovila popolno preglednost lobiranja za vse institucije, agencije in tretje osebe EU. Poleg tega poudarja, da je zakonodaja EU o dostopu do dokumentov resnično zastarela. Uredba (EU) št. 1049/2001 dejansko ne izraža več obstoječega pravnega stanja in institucionalnih praks, ki jih izvajajo institucije, uradi, organi in agencije EU.

Poleg tega poročevalka meni, da je treba omeniti dve najpomembnejši etični vprašanji v letu 2017.

Prvo je srečanje, ki je potekalo 25. oktobra 2017, med nekdanjim predsednikom Komisije Barrosom, in sedanjim podpredsednikom Komisije, ki je bilo registrirano kot uradno srečanje s predstavniki banke Goldman Sachs in glede katerega je varuhinja človekovih pravic poudarila, da njegov natančen namen ni bil jasen in da obstajajo razumljivi pomisleki glede tega, da nekdanji predsednik izkorišča svoj prejšnji status in stike z nekdanjimi sodelavci za izvajanje vpliva in pridobivanje informacij.

Drugo je nadaljnje članstvo predsednika ECB v skupini tridesetih (G30), tj. zasebni organizaciji, katere člani so predstavniki bank, ki jih neposredno ali posredno nadzoruje ECB, kljub priporočilu varuhinje človekovih pravic, naj prekine svoje članstvo.

Poročevalka poudarja, da sta „Barrosov primer“ in nadaljnje članstvo predsednika ECB v skupini G30 dodaten dokaz, da je treba v vseh institucijah EU nujno uvesti strožja moralna in etična pravila ter standarde, da bi se zagotovila spoštovanje obveznosti poštenosti in diskretnosti ter popolna neodvisnost od zasebnega sektorja.

Poročevalka želi tudi opozoriti na primere nepravilnosti, ki jih je odkrila varuhinja človekovih pravic, in sicer dejstvo, da Svet ne evidentira identitet držav članic, ki zavzamejo stališče v zakonodajnem postopku, in pomanjkanje preglednosti Sveta glede javnega dostopa do njegovih zakonodajnih dokumentov.

Poročevalka opominja, da je Sodišče EU odločilo, da sta načeli javnosti in preglednosti sestavni del zakonodajnega postopka EU in da morajo državljani podrobno spremljati postopek odločanja v institucijah EU ter imeti dostop do vseh pomembnih informacij, da lahko v celoti uveljavljajo svoje demokratične pravice.

Zato poročevalka poudarja, da je treba zagotoviti popolno preglednost postopka odločanja EU, saj morajo v sistemu, ki temelji na načelu demokratične legitimnosti, vse institucije v celoti odgovarjati javnosti za svoja dejanja.

Poročevalka meni, da ima varuh človekovih pravic ključno vlogo pri zagotavljanju popolne preglednosti in nepristranskosti postopkov odločanja ter uprave EU, da lahko uspešno ščiti pravice državljanov, in podpira preiskavo evropske varuhinje človekovih pravic o neuradnih pogajanjih med tremi glavnimi institucijami EU (trialogih).

V letu 2017 je varuhinja človekovih pravic v posebnem primeru poudarila, da bo poskušala oceniti, ali imajo znanstveni organi EU vzpostavljene potrebne zaščitne ukrepe za zagotovitev, da so čim bolj popolni in neodvisni ter ali se ti zaščitni ukrepi pravilno uporabljajo v katerem koli postopku.

V zvezi s tem poročevalka opozarja, da so znanstveni dokazi in postopki, ki se uporabljajo na ravni EU in so privedli do odobritve med drugim gensko spremenjenih organizmov, pesticidov in glifosata, sprožili veliko kritik in široko javno razpravo. Zato poziva varuhinjo človekovih pravic, naj začne strateško preiskavo, da bi ocenila, ali institucije, uradi in agencije EU, kot so ECHA, EFSA in EMA, zagotavljajo, da se znanstveni dokazi zbirajo in preučujejo povsem neodvisno, pregledno, točno in brez navzkrižja interesov, ter ali so vzpostavljeni ustrezne politike in zaščitni ukrepi.


INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

21.11.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

26

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Margrete Auken, Beatriz Becerra Basterrechea, Andrea Cozzolino, Pál Csáky, Miriam Dalli, Rosa Estaràs Ferragut, Eleonora Evi, Takis Hadzigeorgiu (Takis Hadjigeorgiou), Peter Jahr, Rikke-Louise Karlsson, Svetoslav Hristov Malinov, Lukas Mandl, Notis Marias, Ana Miranda, Miroslavs Mitrofanovs, Gabriele Preuß, Eleni Teoharus (Eleni Theocharous), Cecilia Wikström

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Rosa D’Amato, Urszula Krupa, Kostadinka Kuneva, Julia Pitera, Ángela Vallina

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Asim Ademov, Adam Szejnfeld, Mihai Ţurcanu


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

26

+

ALDE

ECR

EFDD

GUE/NGL

NI

PPE

S&D

Verts/ALE

Beatriz Becerra Basterrechea, Cecilia Wikström

Urszula Krupa, Notis Marias, Eleni Teoharus (Eleni Theocharous)

Rosa D'Amato, Eleonora Evi

Takis Hadzigeorgiu (Takis Hadjigeorgiou), Kostadinka Kuneva, Ángela Vallina

Rikke-Louise Karlsson

Asim Ademov, Pál Csáky, Rosa Estaràs Ferragut, Peter Jahr, Svetoslav Hristov Malinov, Lukas Mandl, Julia Pitera, Adam Szejnfeld, Mihai Ţurcanu

Andrea Cozzolino, Miriam Dalli, Gabriele Preuß

Margrete Auken, Ana Miranda, Miroslavs Mitrofanovs

0

-

0

0

0

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 7. december 2018Pravno obvestilo