Postopek : 2018/0254(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0412/2018

Predložena besedila :

A8-0412/2018

Razprave :

PV 11/12/2018 - 22
CRE 11/12/2018 - 22
PV 17/04/2019 - 23
CRE 17/04/2019 - 23

Glasovanja :

PV 12/12/2018 - 19.1
CRE 12/12/2018 - 19.1
PV 18/04/2019 - 10.10
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0516
P8_TA(2019)0430

POROČILO     ***I
PDF 1353kWORD 213k
28.11.2018
PE 625.510v02-00 A8-0412/2018

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega obrambnega sklada

(COM(2018)0476 – C8-0268/2018 – 2018/0254(COD))

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

Poročevalec: Zdzisław Krasnodębski

Pripravljavec mnenja (*):

David McAllister, Odbor za zunanje zadeve

(*) Postopek s pridruženimi odbori – člen 54 Poslovnika

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 MANJŠINSKO MNENJE
 MNENJE ODBORA ZA ZUNANJE ZADEVE
 MNENJE ODBORA ZA PRORAČUN
 MNENJE ODBORA ZA NOTRANJI TRG IN VARSTVO POTROŠNIKOV
 POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega obrambnega sklada

(COM(2018)0476 – C8-0268/2018 – 2018/0254(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0476),

–  ob upoštevanju člena 294(2), člena 173(3), člena 182(4), člena 183 in drugega odstavka člena 188 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0268/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za proračun ter Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A8-0412/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku/svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe    1

PREDLOGI SPREMEMB EVROPSKEGA PARLAMENTA(1)*

k predlogu Komisije

---------------------------------------------------------

xx

2018/0254 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o ustanovitvi Evropskega obrambnega sklada

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti členov 173(3) in 182(4), člena 183 ter drugega odstavka člena 188 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(-1a)  Obramba se šteje za jasen primer, kako bi lahko dosegli večjo učinkovitost, če bi nekatere pristojnosti in ukrepe, ki jih zdaj izvajajo države članice, ter pripadajoča sredstva prenesli na evropsko raven, da bi se pokazala evropska dodana vrednost in zmanjšalo splošno breme javnih izdatkov v EU.

(-1b)  Geopolitični položaj Unije se je v zadnjem desetletju močno spremenil. Razmere v sosedstvu Evrope so nestabilne, EU se sooča z zapletenim in zahtevnim okoljem, v katerem se porajajo nove grožnje, kot so hibridni in kibernetski napadi, ter vračajo se konvencionalni izzivi. V teh okoliščinah se evropski državljani in njihovi politični voditelji strinjajo, da je treba kolektivno narediti več na področju obrambe. Skupno varnostno in obrambo politiko podpira 75 % Evropejcev. Voditelji 27 držav članic ter Evropski svet, Evropski parlament in Evropska komisija so v rimski izjavi z dne 25. marca 2017 zapisali, da bo Evropa okrepila svojo skupno varnost in obrambo ter spodbujala bolj konkurenčno in celovito obrambno industrijo.

(1)  Komisija se je v sporočilu z dne 30. novembra 2016 o evropskem obrambnem akcijskem načrtu, ki je bil sprejet 30. novembra 2016, zavezala, da bo dopolnila, okrepila in utrdila skupna prizadevanja držav članic pri razvoju tehnoloških in industrijskih obrambnih zmogljivosti za odzivanje na varnostne izzive ter spodbujala konkurenčno, inovativno in učinkovito evropsko obrambno industrijo ter vzpostavila bolj povezan obrambni trg v Evropi. Predlagala je zlasti ustanovitev Evropskega obrambnega sklada (v nadaljnjem besedilu: Sklad) za podporo naložbam v skupne raziskave in skupen razvoj obrambnih proizvodov in tehnologij, da bi povečali sinergije in stroškovno učinkovitost ter države članice spodbujali k skupnemu nakupu in vzdrževanju obrambne opreme. Sklad bi dopolnjeval nacionalna finančna sredstva, ki se že uporabljajo v te namene, in naj bi države članice spodbudil k okrepitvi čezmejnega obrambnega sodelovanja in naložb. Podpiral bi tudi sodelovanje med celotnim ciklom obrambnih proizvodov in tehnologij.

(1a)  Komisija je 7. junija 2017 sprejela sporočilo o vzpostavitvi Evropskega obrambnega sklada. Predlagan je bil dvostopenjski pristop: najprej se je za preizkus pristopa v večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 s sprejetjem Uredbe (EU) 2018/1092 Evropskega parlamenta in Sveta2 zagotovilo začetno financiranje za raziskave in razvoj; nato naj bi se v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 vzpostavil namenski sklad, s čimer bi se povečalo financiranje skupnih raziskav za inovativne obrambne proizvode in tehnologije ter za naslednje faze razvojnega cikla, vključno z razvojem prototipov. Pristop pri obeh korakih bi moral biti dosleden in skladen.

(1b)  Za obrambni sektor so značilni vedno višji stroški obrambne opreme in visoki stroški raziskav in razvoja, kar omejuje uvajanje novih programov ter neposredno vpliva na konkurenčnost in inovativnost industrije Unije. Glede na višanje stroškov, obseg enkratnih izdatkov za raziskave in razvoj ter majhnost serij, ki se lahko naročijo na nacionalni ravni, razvoj nove generacije večjih obrambnih sistemov in novih obrambnih tehnologij vse bolj presega zmogljivosti posameznih držav članic EU.

(1c)  Evropski parlament je v resoluciji z dne 14. marca 2018 o naslednjem večletnem finančnem okviru: priprava stališča Parlamenta o večletnem finančnem okviru po letu 2020 ponovno podprl ustanovitev evropske obrambne unije ter namenskega programa EU za raziskave na področju obrambe Unije in programa za razvoj industrije, ki bi ju dopolnjevala vlaganja držav članic, da bi v evropski obrambni industriji odpravili podvajanje ter povečali njeno strateško avtonomijo in učinkovitost. Ponovno je tudi poudaril, da bi bila Unija lahko močnejša in ambicioznejša le, če bi imela več finančnih sredstev, ter zato pozval, naj se v okviru obstoječih politik zagotovi stalna podpora za povečanje sredstev za vodilne programe Unije in dodatna finančna sredstva za dodatne odgovornosti. (1d)  Razmere v obrambnem sektorju so se še dodatno poslabšale z znatnim zmanjšanjem proračunskih sredstev za obrambo v Evropi v zadnjem desetletju, ki je vplivalo zlasti na izdatke za raziskave in razvoj ter opremo. Med letoma 2006 in 2013 so se realne ravni izdatkov za obrambo v državah članicah, ki sodelujejo v Evropski obrambni agenciji, zmanjšale za 12 %. Glede na to, da so raziskave in razvoj na področju obrambe temelj prihodnje vrhunske obrambne tehnologije, so taka gibanja še posebej zaskrbljujoča in pomenijo resen izziv za ohranjanje dolgoročne konkurenčnosti obrambne industrije EU.

(1e)  Kljub vzajemnemu učinkovanju višanja stroškov in nižanja porabe obrambno načrtovanje ter obrambni izdatki za raziskave in razvoj ter naročanje opreme v veliki meri ostajajo na nacionalni ravni, pa tudi sodelovanje med državami članicami pri naložbah v obrambno opremo je zelo omejeno. Poleg tega je le malo programov, ko se izvajajo, povezanih s prednostnimi nalogami Unije glede zmogljivosti: v letu 2015 je bilo prek evropskih skupnih projektov javnega naročanja nabavljenih le 16 % opreme, kar je veliko manj od dogovorjenega skupnega referenčnega merila 35 %.

(2)  Sklad bi prispeval k vzpostavitvi močne, konkurenčne in inovativne obrambne industrijsko-tehnološke baze in bi bil v skladu s pobudami Unije za bolj celosten evropski obrambni trg, zlasti z direktivama(2) o javnem naročanju in prenosih v EU v obrambnem sektorju, sprejetima leta 2009. Zato je bistvenega pomena izpolniti ključne regulativne pogoje in zlasti v celoti izvajati omenjeni direktivi. Sklad naj bi postal temelj trdne industrijske politike evropske obrambe.

(3)  V skladu s celostnim pristopom bi bilo treba ustanoviti Evropski obrambni sklad, da bi prispevali k večji konkurenčnosti in inovativnosti obrambne industrije v Uniji. Cilj Sklada bi morala biti večja konkurenčnost, inovativnost, učinkovitost ter tehnološka in industrijska neodvisnost evropske obrambne industrije, s čimer bi prispeval k strateški neodvisnosti Unije, saj bi podpiral čezmejno sodelovanje med državami članicami in podjetji, raziskovalnimi centri, nacionalnimi upravami, mednarodnimi organizacijami in univerzami po vsej Uniji v fazi raziskav in v fazi razvoja obrambnih proizvodov in tehnologij. Da bi dosegel bolj inovativne rešitve in odprt notranji trg, bi moral Sklad podpirati čezmejno sodelovanje malih in srednjih podjetij (MSP) ter podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo v obrambni panogi. Da bi spodbujal odprt notranji trg, bi moral podpirati širjenje čezmejnega sodelovanja med pravnimi subjekti, zlasti čezmejno udeležbo MSP in podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo.

(3a)  Evropska varnost je odvisna od tesnih in zanesljivih odnosov s strateškimi partnerji po vsem svetu, program pa bi moral povečati konkurenčnost evropskega obrambnega industrijskega trga z nadaljnjo krepitvijo partnerstev prek raziskav in razvoja ter s tem spodbujati evropske strateške zmogljivosti in zmožnosti.

(4)  Razvojna faza je nepogrešljiv element, saj pogojuje sposobnost evropske industrije, neodvisnost evropske industrije pri razvoju proizvodov ter neodvisnost držav članic kot končnih uporabnikov na področju obrambe. Tveganja v raziskovalni fazi, povezana z razvojem obrambnih zmogljivosti, so lahko precejšnja, zlasti v zvezi z nizko zrelostjo in tehnološkim prelomom. Razvojna faza sledi raziskovalni in tehnološki fazi, zato je povezana z znatnimi tveganji in stroški, ki preprečujejo nadaljnje izkoriščanje rezultatov raziskav in negativno vplivajo na konkurenčnost in inovativnost obrambne industrije Unije. Da bi premostili inovacijski prepad, bi moral Sklad utrditi povezavo med fazo raziskav in fazo razvoja obrambnih proizvodov in tehnologij.

(5)  Sklad naj ne bi podpiral čistih temeljnih raziskav, ki bi jih bilo treba podpirati z drugimi shemami, lahko pa bi zajemal temeljne raziskave, usmerjene v obrambo, za katere bi bilo verjetno, da bo na njihovi podlagi nastala rešitev za znane ali pričakovane težave in možnosti.

(6)  Sklad bi lahko zagotavljal podporo za ukrepe, ki zadevajo tako nove proizvode in tehnologije kot nadgradnjo obstoječih, kadar za uporabo predhodnih informacij, potrebnih za izvedbo ukrepa, ne veljajo neposredne ali posredne omejitve s strani nepridruženih tretjih držav ali subjektov iz nepridruženih tretjih držav. Kadar bi pravni subjekti zaprosili za financiranje Unije, bi morali dati na voljo ustrezne informacije, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da omejitve ne obstajajo. Brez predložitve takih informacij financiranje Unije ne bi smelo biti mogoče.

(6a)  Sklad bi moral ustrezno podpirati raziskovalne in razvojne ukrepe na področju prelomnih tehnologij za obrambo. Ker lahko prelomne tehnologije temeljijo na konceptih ali zamislih nekonvencionalnih akterjev s področja obrambnih raziskav in razvoja, bi moral omogočati dovolj prožnosti pri posvetovanju z deležniki ter pri financiranju in upravljanju ukrepov.

(7)  Da bi bilo pri izvajanju te uredbe zagotovljeno spoštovanje mednarodnih obveznosti Unije in držav članic, iz Sklada ne bi smeli biti financirani ukrepi za proizvode ali tehnologije, katerih uporaba, razvoj ali proizvodnja je prepovedana v skladu z mednarodnim pravom. V tem okviru bi bilo treba mednarodnopravne spremembe upoštevati tudi pri upravičenosti ukrepov v zvezi z novimi obrambnimi proizvodi in tehnologijami, na primer tistimi, ki so zasnovani posebej za izvedbo smrtonosnih napadov, pri katerih človek nima nadzora nad odločitvami o izvedbi aktivnosti.

(7a)  Kar zadeva izvoz proizvodov, ki bi bili rezultat raziskav in razvoja v okviru programa, bi bilo treba posebno pozornost nameniti členu 7(1) Pogodbe OZN o trgovini z orožjem iz leta 2013, ki določa, da države izvoznice, tudi če izvoz ni prepovedan, objektivno in brez diskriminacije ter ob upoštevanju ustreznih dejavnikov ocenijo, ali utegne konvencionalno orožje ali blago: (a) prispevati k ogrožanju miru in varnosti ali ogrožati mir in varnost ali (b) biti uporabljeno za (i) resno kršitev mednarodnega humanitarnega prava ali omogočanje takšne kršitve, (ii) resno kršitev mednarodnega prava o človekovih pravicah ali omogočanje takšne kršitve, (iii) dejanje, ki je kršitev mednarodnih konvencij ali protokolov o terorizmu, katerih pogodbenica je država izvoznica, ali omogočanje takšnega dejanja ali (iv) dejanje, ki je kaznivo dejanje v skladu z mednarodnimi konvencijami ali protokoli o mednarodnem organiziranem kriminalu, katerih pogodbenica je država izvoznica, ali omogočanje takšnega dejanja.

(8)  Težave pri doseganju soglasja o poenotenih zahtevah za obrambne zmogljivosti in skupnih tehničnih specifikacijah ovirajo čezmejno sodelovanje med državami članicami in med pravnimi subjekti s sedežem v različnih državah članicah. Brez takih zahtev, specifikacij in standardov prihaja do vse večje razdrobljenosti v obrambnem sektorju, tehnične zapletenosti, zamud, pretiranih stroškov, nepotrebnega podvajanja zmogljivosti, pa tudi manjše interoperabilnosti. Soglasje o skupnih tehničnih specifikacijah bi moralo biti pogoj za ukrepe na višji ravni tehnološke pripravljenosti. Upravičene do podpore iz Sklada bi morale biti tudi dejavnosti držav članic, ki spodbujajo interoperabilnost, v smeri skupnih zahtev za obrambne zmogljivosti, podporne študije in ukrepi za podporo oblikovanju skupne opredelitve tehničnih specifikacij ali standardov, da bi preprečili, da bi konkurenčne specifikacije ali standardi ogrozili interoperabilnost.

(9)  Cilj Sklada je podpirati konkurenčnost, učinkovitost, industrijsko neodvisnost in inovativnost obrambne industrije Unije s stopnjevanjem in dopolnjevanjem skupnih dejavnosti v raziskavah in tehnologiji na področju obrambe in zmanjševanjem tveganja v razvojni fazi projektov na podlagi sodelovanja, zato bi morale biti upravičene do njegovih sredstev dejavnosti v zvezi z raziskavami in razvojem obrambnega proizvoda ali tehnologije. To bo veljalo tudi za nadgradnjo, vključno z interoperabilnostjo nadgradnje, obstoječih obrambnih proizvodov in tehnologij.

(10)  Ker je Sklad izrecno namenjen krepitvi sodelovanja med pravnimi subjekti in državami članicami po vsej Evropi, bi moral biti ukrep upravičen do financiranja v okviru programa le, če se izvaja v sodelovanju vsaj treh pravnih subjektov v konzorciju s sedežem v najmanj treh različnih državah članicah. Za morebitne druge pravne subjekte, ki sodelujejo v konzorciju, bi bilo treba dovoliti, da imajo sedež v pridruženih državah. Za vsako obliko sodelovanja bi moralo veljati, da imajo večino v konzorciju pravni subjekti s sedežem v državah članicah. Najmanj trije od teh upravičenih pravnih subjektov s sedežem v najmanj dveh različnih državah članicah in/ali pridruženih državah ne bi smeli biti pod neposrednim ali posrednim nadzorom istega subjekta niti se medsebojno nadzorovati. Sklad lahko za spodbujanje sodelovanja med državami članicami podpira skupno predkomercialno naročanje.

(11)  V skladu s [navedba se posodobi, kot je ustrezno, v skladu z novim sklepom o čezmorskih državah in ozemljih: členom 94 Sklepa Sveta 2013/755/EU(3)] so subjekti s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih (v nadaljnjem besedilu: ČDO) upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji Sklada ter morebitnimi ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je zadevni ČDO povezan.

(12)  Program je namenjen izboljšanju konkurenčnosti, učinkovitosti in neodvisnosti obrambne industrije Unije, zato bi morali biti načeloma do podpore upravičeni le subjekti, ki imajo sedež v Uniji ali pridruženih državah in jih ne nadzorujejo nepridružene tretje države ali subjekti iz nepridruženih tretjih držav. Da bi zaščitili bistvene varnostne in obrambne interese Unije in njenih držav članic, bi se poleg tega infrastruktura, objekti, sredstva in viri, ki jih prejemniki in njihovi podizvajalci uporabljajo pri ukrepih, ki jih podpira Sklad, morali nahajati na ozemlju Unije ali pridruženih tretjih držav.

(13)  Če je potrebno za dosego ciljev ukrepa, bi moralo biti v določenih okoliščinah mogoče odstopanje od načela, da nepridružene tretje države ali subjekti iz nepridruženih tretjih držav ne bi smeli imeti nadzora nad prejemniki in njihovimi podizvajalci. S tega vidika bi bili pravni subjekti s sedežem v Uniji, ki so pod nadzorom nepridružene tretje države ali subjekta iz nepridružene tretje države, upravičeni, če bi bili izpolnjeni ustrezni strogi pogoji v zvezi z varnostnimi in obrambnimi interesi Unije in njenih držav članic. Udeležba takih subjektov ne bi smela biti v nasprotju s cilji Sklada. Vložniki bi morali zagotoviti vse ustrezne informacije o infrastrukturi, objektih, sredstvih in virih, ki bodo uporabljeni v ukrepu. Ne glede na okoliščine se nobeno odstopanje ne odobri vložnikom, ki so pod nadzorom nepridružene tretje države, za katero veljajo kakršni koli omejevalni ukrepi Unije, ali subjektom iz nepridružene tretje države, za katerega veljajo kakršni koli omejevalni ukrepi Unije.

(14)  Če želi konzorcij sodelovati pri upravičenem ukrepu in ima finančna pomoč Sklada obliko nepovratnih sredstev, bi moral konzorcij imenovati enega od svojih članov za koordinatorja, ki je glavna oseba za stik.

(15)  Če razvojni ukrep, ki prejema podporo Sklada, upravlja vodja projekta, ki ga imenujejo države članice ali pridružene države, bi se morala Komisija z vodjo projekta posvetovati pred izvršitvijo plačila prejemniku, tako da lahko vodja projekta zagotovi, da prejemniki spoštujejo roke. Vodja projekta bi moral Komisiji sporočiti svoja opažanja o napredku ukrepa, tako da lahko Komisija preveri, ali so izpolnjeni pogoji za izvedbo plačila.

(16)  Da bi zagotovili, da bodo financirani ukrepi finančno izvedljivi, morajo upravičenci dokazati, da se stroški ukrepa, ki niso kriti s finančnimi sredstvi Unije, krijejo z drugimi sredstvi financiranja.

(17)  Državam članicam bi morale biti za skupni razvoj in nabavo obrambnih zmogljivosti na razpolago različne vrste finančnih dogovorov. V sklopu finančnih orodij, ki ga je oblikovala Komisija, bodo zagotovljene različne vrste dogovorov, s pomočjo katerih lahko države članice rešujejo izzive na področju skupnega razvoja in javnega naročanja s finančnega vidika. Uporaba takih finančnih dogovorov bi lahko nadalje spodbujala začetek skupnih in čezmejnih projektov na področju obrambe, prispevala k preprečevanju podvajanja in povečala učinkovitost obrambnih izdatkov, tudi pri projektih, ki prejemajo podporo v okviru Evropskega obrambnega sklada.

(18)  Glede na posebnosti obrambne industrije, v kateri povpraševanje izvira skoraj izključno od držav članic in pridruženih držav, ki nadzorujejo tudi vso nabavo obrambnih proizvodov in tehnologij, vključno z izvozom, ta sektor deluje na samosvoj način in ne upošteva običajnih pravil in poslovnih modelov, ki prevladujejo na bolj tradicionalnih trgih. Zato se industrija ne more lotevati večjih projektov obrambnih raziskav in razvoja, ki bi jih financirala sama, in vse stroške raziskav in razvoja običajno krijejo države članice in pridružene države. Da bi dosegli cilje Sklada, zlasti spodbudili sodelovanje med podjetji iz različnih držav članic in pridruženih držav, hkrati pa upoštevali posebnosti obrambnega sektorja, bi bilo treba pri projektih, ki potekajo pred fazo razvoja prototipov, kriti vse upravičene stroške ▌.

(19)  Faza prototipa je ključna faza, v kateri se države članice ali pridružene države navadno odločijo glede svoje skupne naložbe in začnejo postopek nabave svojih prihodnjih obrambnih proizvodov in tehnologij. Zato se države članice in pridružene države ravno v tej fazi dogovorijo o potrebnih zavezah, vključno z delitvijo stroškov in lastništvom projekta. Da bi zagotovili verodostojnost njihove zaveze, finančna pomoč Unije v okviru Sklada praviloma ne bi smela presegati 20 % upravičenih stroškov.

(20)  Pri ukrepih po fazi prototipa bi bilo treba predvideti financiranje v višini do 80 %. Pri teh ukrepih, ki so bližji dokončanju proizvoda in tehnologije, so stroški še vedno lahko visoki.

(21)  Deležniki v obrambnem sektorju se srečujejo s posebnimi posrednimi stroški, kot so stroški varnosti. Poleg tega delujejo na posebnem trgu, kjer brez povpraševanja kupcev ne morejo povrniti stroškov raziskav in razvoja, kot je v civilnem sektorju. Zato je utemeljeno dovoliti pavšalno stopnjo 25 % ter možnost, da se ▌ zaračunajo posredni stroški, izračunani v skladu z običajnimi računovodskimi praksami upravičencev, če te prakse sprejemajo njihovi nacionalni organi v primerljivih nacionalnih sistemih financiranja, ki so bili sporočeni Komisiji. ▌

(21a)  Projekti, pri katerih so udeležena čezmejna MSP in podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, podpirajo odpiranje dobavnih verig in prispevajo k ciljem Sklada. Ti ukrepi bi morali biti zato upravičeni do višje stopnje financiranja, ki bi koristila vsem subjektom, ki sodelujejo v konzorciju.

(22)  Da bi zagotovili, da bodo financirani ukrepi prispevali h konkurenčnosti in učinkovitosti evropske obrambne industrije, je pomembno, da države članice že nameravajo skupaj naročiti končni proizvod ali uporabljati tehnologijo, zlasti prek čezmejnega javnega naročanja, kjer države članice skupaj organizirajo svoje postopke za oddajo javnega naročila, predvsem s pomočjo osrednjega nabavnega organa. Ker so obrambna ministrstva držav članic izključni kupci in ker je obrambna industrija edini ponudnik obrambnih proizvodov, bi morala obrambna ministrstva držav članic zaradi lažjega javnega naročanja sodelovati v vseh fazah projekta, od določitve tehničnih specifikacij do zaključka projekta.

(22 a)  Da bi se odzvale na povečano nestabilnost in konflikte v svojem sosedstvu ter nove varnostne in geopolitične grožnje, morajo države članice in Unija usklajevati naložbene odločitve in zato potrebujejo skupno opredelitev groženj, potreb in prednostnih nalog, vključno s predvidenimi potrebami po vojaških zmogljivostih, ki bi jih bilo mogoče določiti s postopki, kot je načrt za razvoj zmogljivosti.

(23)  Spodbujanje inovacij in tehnološkega razvoja v obrambni industriji Unije bi moralo potekati na način, ki je skladen z varnostnimi in obrambnimi interesi Unije. Zato bi moral prispevek ukrepa k tem interesom in prednostnim nalogam na področju obrambnih raziskav in zmogljivosti, o katerih so se dogovorile države članice, imeti vlogo merila za dodelitev. V Uniji je skupno pomanjkanje obrambnih raziskav in zmogljivosti ugotovljeno v okviru skupne varnostne in obrambne politike, zlasti prek krovnega strateškega raziskovalnega programa in načrta za razvoj zmogljivosti, vključno s strateškim okvirom iz načrta za razvoj zmogljivosti. Z drugimi procesi Unije, npr. usklajenim letnim pregledom na področju obrambe in stalnim strukturnim sodelovanjem (PESCO), bo podprto izvajanje ustreznih prednostnih nalog z ugotavljanjem in spodbujanjem priložnosti za okrepljeno sodelovanje, da bi izpolnili visoke cilje EU na področju varnosti in obrambe. Če je ustrezno, bi se morale upoštevati tudi regionalne in mednarodne prednostne naloge, tudi tiste v okviru Organizacije Severnoatlantske pogodbe, če so v skladu s prednostnimi nalogami Unije in ne preprečujejo udeležbe nobeni državi članici ali pridruženi državi, pri čemer je treba upoštevati tudi, da se je treba izogibati nepotrebnemu podvajanju.

(24)  Upravičeni ukrepi, oblikovani v okviru stalnega strukturnega sodelovanja (PESCO) znotraj institucionalnega okvira Unije, bi morali zagotoviti stalno okrepljeno sodelovanje med pravnimi subjekti v različnih državah članicah in tako neposredno prispevati k ciljem Sklada. Če so tovrstni projekti izbrani, bi zato morali biti upravičeni do višje stopnje financiranja.

(24 a)  Sklad bi moral upoštevati akcijski načrt za vojaško mobilnost v okviru naslednjega instrumenta za povezovanje Evrope, evropski mirovni instrument za zagotavljanje podpore ter med drugim misije skupne zunanje in varnostne politike/skupne varnostne in obrambne politike ter prizadevanja v boju proti hibridnim grožnjam, ki skupaj z načrtom za razvoj zmogljivosti, usklajenim letnim pregledom na področju obrambe in stalnim strukturnim sodelovanjem pomagajo pri usklajevanju načrtovanja zmogljivosti, razvoju, javnem naročanju in operacijah.

(25)  Komisija bo upoštevala druge dejavnosti, financirane v programu Obzorje Evropa, da bi preprečila nepotrebno podvajanje in zagotovila medsebojno plemenitenje civilnih in obrambnih raziskav ter sinergijo med njimi in poskrbela, da bo program Obzorje Evropa še naprej namenjen zgolj civilnim raziskavam.

(26)  Kibernetska varnost in obramba sta vse pomembnejša izziva in Komisija ter visoki predstavnik sta priznala potrebo po vzpostavitvi sinergij med ukrepi kibernetske obrambe v okviru Sklada in pobudami Unije na področju kibernetske varnosti, kot so pobude, napovedane v skupnem sporočilu o kibernetski varnosti. Zlasti evropski industrijski, tehnološki in raziskovalni strokovni center za kibernetsko varnost, ki bo ustanovljen, bi si moral prizadevati za sinergije med civilnimi in obrambnimi razsežnostmi kibernetske varnosti. Lahko bi dejavno podpiral države članice in druge ustrezne akterje z nasveti, izmenjavo strokovnega znanja in omogočanjem sodelovanja glede projektov in ukrepov, lahko pa bi tudi na zahtevo držav članic deloval kot vodja projekta v zvezi z Evropskim obrambnim skladom.

(27)  Celosten pristop bi moralo zagotoviti združevanje dejavnosti iz pripravljalnega ukrepa za raziskave na področju obrambe, ki ga je Komisija začela izvajati v smislu člena [58(2)(b)] Uredbe (EU, Euratom) 2018/…Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: finančne uredbe) in evropskega programa za razvoj obrambne industrije, vzpostavljenega z Uredbo (ES) št. … Evropskega parlamenta in Sveta, s čimer bi harmonizirali pogoje za sodelovanje, ustvarili bolj skladen sklop instrumentov, okrepili inovativni, sodelovalni in gospodarski vpliv, hkrati pa preprečili nepotrebno podvajanje in drobljenje. Sklad bi s tem celostnim pristopom prispeval tudi k boljšemu izkoriščanju rezultatov obrambnih raziskav, premostil prepad med raziskavami in razvojem ob upoštevanju posebnosti obrambnega sektorja ter spodbujal vse oblike inovacij, med drugim na civilnem področju, če je to primerno, glede na to, da je mogoče pričakovati pozitivne učinke prelivanja, tudi prelomnih inovacij, pri katerih bi bilo treba dopustiti možnost neuspeha.

(28)  Cilji politike Sklada bodo obravnavani tudi s finančnimi instrumenti in proračunskimi jamstvi prek sklopov politike [...] sklada InvestEU.

(29)  Finančna podpora bi morala biti uporabljena za sorazmerno odpravljanje nedelovanja trga ali suboptimalnih naložbenih okoliščin, ukrepi pa se ne bi smeli podvajati ali v celoti nadomestiti zasebnega financiranja ali izkrivljati konkurenco na notranjem trgu. Dejavnosti bi morale imeti jasno evropsko dodano vrednost.

(30)  Vrste financiranja in načine izvajanja iz te uredbe bi bilo treba izbrati na podlagi njihove ustreznosti za uresničevanje specifičnih ciljev in rezultatov ukrepov, pri čemer se upoštevajo zlasti stroški kontrol, upravno breme in pričakovana stopnja neupoštevanja veljavnih pravil. To bi moralo vključevati obravnavanje uporabe pavšalnih zneskov, financiranja po pavšalni stopnji in stroškov na enoto ter financiranja, ki ni povezano s stroški, kot določa člen [125(1)] finančne uredbe.

(31)  Komisija bi morala pripraviti letne ali večletne programe dela v skladu s cilji Sklada. V teh programih bi bilo treba upoštevati prve izkušnje z evropskim programom za razvoj obrambne industrije, pilotnim projektom in pripravljalnim ukrepom za raziskave na področju obrambe.

(32)  Da bi zagotovili enotne pogoje za izvajanje te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila glede sprejetja programa dela ter dodelitve finančnih sredstev za izbrane razvojne ukrepe. Zlasti pri izvajanju razvojnih ukrepov bi bilo treba upoštevati posebnosti obrambnega sektorja, predvsem pristojnost držav članic in/ali pridruženih držav za proces načrtovanja in nabave. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) [št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta](4).

(33)  Zaradi podpore odprtemu notranjemu trgu bi bilo treba spodbujati tudi udeležbo čezmejnih MSP in podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo, bodisi kot članov konzorcijev bodisi kot podizvajalcev. Delovni program bi moral zagotoviti, da se verodostojen delež skupnega proračuna dodeli ukrepom, ki omogočajo čezmejno udeležbo MSP in podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo.

(34)  Komisija bi si morala prizadevati ohranjati dialog z Evropskim parlamentom, državami članicami in industrijo, da bi zagotovila uspeh Sklada prek njegovega učinka na obrambno industrijo.

(35)  Ta uredba določa finančna sredstva za Evropski obrambni sklad, ki za Evropski parlament in Svet v letnem proračunskem postopku pomenijo prednostni referenčni znesek v smislu [novega medinstitucionalnega sporazuma] med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(5). Komisija bi morala zagotoviti, da so upravni postopki čim enostavnejši in povzročijo čim manj dodatnih stroškov.

(36)  Če ni drugače določeno, se za Sklad uporablja finančna uredba. Določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, kar vključuje pravila o nepovratnih sredstvih, nagradah, javnih naročilih, finančni pomoči, finančnih instrumentih in proračunskih jamstvih.

(37)  Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Ta pravila so določena v finančni uredbi in določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna z nepovratnimi sredstvi, javnimi naročili, nagradami in posrednim izvrševanjem ter zagotavljajo nadzor odgovornosti finančnih akterjev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, se nanašajo tudi na zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, saj je spoštovanje načel pravne države bistveni pogoj za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje EU.

(38)  V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(6), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2988/95(7), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96(8) in Uredbo Sveta (EU) 2017/1939(9) bi bilo treba finančne interese Unije zaščititi s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje, odpravljanje in preiskovanje nepravilnosti in goljufij, povračilo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitev upravnih sankcij. Zlasti lahko v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvaja upravne preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 lahko Evropsko javno tožilstvo (v nadaljnjem besedilu: EJT) preiskuje in preganja goljufije ter druga kazniva dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta(10). V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva iz skladov Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije ter Komisiji, uradu OLAF, EJT in Evropskemu računskemu sodišču podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev iz skladov Unije, podelijo enakovredne pravice.

(39)  Tretje države, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), lahko v programih Unije sodelujejo v okviru sodelovanja, vzpostavljenem na podlagi sporazuma o EGP, ki določa izvajanje programov s sklepom na podlagi navedenega sporazuma. V to uredbo bi bilo treba uvesti posebno določbo, ki bi podelila potrebne pravice in dostop odgovornemu odredbodajalcu, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropskemu računskemu sodišču, da bi lahko celovito izvrševali svoje pristojnosti.

(40)  V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 je treba to uredbo oceniti na podlagi informacij, zbranih s posebnimi zahtevami za spremljanje, pri čemer je treba preprečiti nastanek pretirane regulacije in upravnega bremena, zlasti za države članice. Med temi zahtevami so, kjer je primerno, lahko tudi merljivi kazalniki kot izhodišče za ocenjevanje učinkov ureditve na terenu. Komisija bi morala izvesti vmesno ocenjevanje najpozneje štiri leta po začetku izvajanja Sklada in končno ocenjevanje ob koncu obdobja izvajanja Sklada, v ocenjevanju pa bi morala preveriti finančne dejavnosti v smislu rezultatov finančnega izvrševanja in, kolikor bo v tistem času možno, rezultatov in učinka. V teh poročilih bi bilo treba analizirati tudi čezmejno udeležbo MSP in podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo pri projektih, ki jih podpira Sklad, ter udeležbo MSP in podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo v globalni vrednostni verigi ter vanje vključiti informacije o državah porekla prejemnikov, številu držav, ki sodelujejo pri posameznih projektih, in, če je mogoče, porazdelitvi ustvarjenih pravic intelektualne lastnine. Komisija lahko tudi predlaga sprememba te uredbe, da bi se odzvala na morebitne spremembe med izvajanjem Sklada.

(41)  Glede na pomembnost boja proti podnebnim spremembam v skladu z zavezami Unije za uresničevanje Pariškega sporazuma in ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov bo ta sklad prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov v politike Unije in doseganju krovnega cilja, da se 25 % proračunskih odhodkov EU nameni podpiranju podnebnih ciljev. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem Sklada ter ponovno ocenjeni v vmesni oceni.

(42)  Sklad podpira samo faze raziskav in razvoja obrambnih proizvodov in tehnologij, zato Unija ▌ ne bi smela imeti lastništva ali pravic intelektualne lastnine za proizvode ali tehnologije, nastale v okviru financiranih ukrepov, razen če ima pomoč Unije obliko javnega naročila. Toda pri raziskovalnih ukrepih bi morale zainteresirane države članice in pridružene države imeti možnost uporabe rezultatov financiranih ukrepov in sodelovanja pri nadaljnjem skupnem razvoju, zato bi morala biti možna odstopanja od tega načela.

(43)  Finančno podporo Unije bi bilo treba pospremiti s popolnim in pravilnim izvajanjem Direktive 2009/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta(11) o prenosih obrambnih proizvodov znotraj Unije in ta podpora ne bi smela vplivati na izvoz proizvodov, opreme ali tehnologij.

(44)  Uporaba občutljivih osnovnih informacij ali dostop nepooblaščenih posameznikov do občutljivih rezultatov, ustvarjenih v raziskovalnih projektih, bi lahko škodil interesom Unije ali interesom ene ali več držav članic. Zato bi morala za ravnanje z zaupnimi in tajnimi podatki veljati vsa upoštevna zakonodaja Unije, tudi notranji predpisi institucij, kot je Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/444(12).

(45)  Da bi bilo mogoče dopolniti ali spremeniti to uredbo, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije za sprejemanje aktov o dodelitvi finančnih sredstev za razvojne ukrepe, sprejetju programov dela in kazalnikih poti do učinkov. Zlasti je pomembno, da Komisija pri pripravljalnem delu izvede ustrezno posvetovanje, tudi na ravni strokovnjakov, in da se to posvetovanje izvede v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(46)  Komisija bi morala pri upravljanju Sklada ustrezno upoštevati zahteve zaupnosti in varnosti, zlasti glede tajnih in občutljivih podatkov.

(46 a)  Podjetja, ki predlagajo nove obrambne proizvode ali tehnologije ali ponovno uporabo obstoječih, zavezuje veljavna zakonodaja. Če neposredno veljavne zakonodaje ni, bi se morala zavezati spoštovanju univerzalnih etičnih načel, ki se nanašajo na temeljne pravice in dobrobit ljudi, varstvo človeškega genoma, ravnanje z živalmi, ohranjanje naravnega okolja, varstvo kulturne dediščine in pravičen dostop do javnih dobrin po vsem svetu, vključno z vesoljem in kibernetskim prostorom. Komisija bi morala skrbeti za dosledno pregledovanje teh predlogov in ugotavljanje, ali kateri od ukrepov sproža resne etične pomisleke, da se opravi etična ocena teh ukrepov. Ukrepi, ki so etično nesprejemljivi, se ne bi smeli financirati s sredstvi Unije.

(46 b)   Svet bi si moral prizadevati, da bi do [31. december 2020] sprejeli sklep o uporabi oboroženih brezpilotnih zrakoplovov. Finančna sredstva za razvoj oboroženih brezpilotnih zrakoplovov ne bi smela biti na voljo, dokler ta sklep ne začne veljati.

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV ISKUPNE DOLOČBE, KI SE UPORABLJAJO ZA RAZISKAVE IN RAZVOJ

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba vzpostavlja Evropski obrambni sklad (v nadaljnjem besedilu: Sklad).

V njej so določeni cilji Sklada, proračun za obdobje 2021–2027, oblike financiranja Unije in pravila za zagotavljanje takega financiranja.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(2)  „kontrola“ pomeni možnost neposrednega ali posrednega odločilnega vplivanja na subjekt prek enega ali več vmesnih pravnih subjektov;

(3)  „razvojni ukrep“ pomeni ukrep, ki je sestavljen v prvi vrsti iz dejavnosti v fazi razvoja, usmerjenih v obrambo, ki zajema nove proizvode in tehnologije ali nadgradnjo obstoječih, ne zajema pa proizvodnje ali uporabe orožja;

(4)  „prelomna tehnologija za obrambo“ pomeni kakršno koli inovativno tehnologijo, ki lahko korenito spremeni zasnove in vodenje zadev na področju obrambe;

(5)  „izvršne upravne strukture“ pomeni organ ali organe, ki so imenovani v skladu z nacionalnim pravom in so pooblaščeni za določanje strategije, ciljev in splošne usmeritve pravnega subjekta ter nadzirajo in spremljajo odločanje uprave;

(6)  „pravni subjekt“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo, ustanovljeno in priznano kot tako v skladu z nacionalnim pravom, pravom Unije ali mednarodnim pravom, ki ima pravno osebnost in lahko v svojem imenu uveljavlja pravice in prevzema obveznosti, ali subjekt brez pravne osebnosti v skladu s členom [197(2)(c)] finančne uredbe;

(7)  „podjetje s srednje veliko tržno kapitalizacijo“ pomeni podjetje, ki ni mikro-, malo in srednje veliko podjetje (MSP) v skladu z opredelitvijo v Priporočilu Komisije 2003/361/ES(13) in ima do 3 000 zaposlenih, pri čemer se število zaposlenih izračuna v skladu s členi 3, 4, 5 in 6 naslova I Priloge k temu priporočilu;

(8)  „predkomercialno naročanje“ pomeni naročanje raziskovalnih in razvojnih storitev, ki vključuje delitev tveganja in koristi pod tržnimi pogoji ter konkurenčni razvoj v fazah, v katerih so naročene storitve raziskovanja in razvoja jasno ločene od uvajanja tržnih količin končnih proizvodov;

(9)  „vodja projekta“ pomeni naročnika s sedežem v državi članici ali pridruženi državi, ki ga je država članica, pridružena država ali skupina držav članic in/ali pridruženih držav trajno ali za posamezen primer določila za upravljanje večnacionalnih projektov na področju oboroževanja;

(10)  „prejemnik“ pomeni pravni subjekt, ki prejema finančna sredstva iz tega sklada;

(11)  „raziskovalni ukrep“ pomeni ukrep, ki je sestavljen iz raziskovalnih dejavnosti, usmerjenih izključno v obrambne namene;

(12)  „rezultati“ pomeni materialne ali nematerialne učinke ukrepa, kot so podatki, tehnično znanje in izkušnje ali informacije ne glede na obliko in naravo in ne glede na to, ali jih je mogoče zaščititi, ter pravice, ki so povezane z njimi, vključno s pravicami intelektualne lastnine;

(13)  „posebno poročilo“ pomeni poseben konkretni rezultat raziskovalnega ukrepa s povzetkom njegovih rezultatov, v katerem so navedene obsežne informacije o temeljnih načelih, ciljih, dejanskih rezultatih, osnovnih lastnostih, opravljenih preizkusih, možnih koristih, možnostih uporabe v obrambne namene in pričakovano pot izkoriščanja raziskave;

(14)  „sistemski prototip“ pomeni model proizvoda ali tehnologije, ki lahko prikaže zmogljivost elementa v operativnem okolju;

(15)  „tretja država“ pomeni državo, ki ni članica Unije;

(16)  „nepridružena tretja država“ pomeni tretjo državo, ki ni pridružena država v skladu s členom 5;

(17)  „subjekt iz nepridružene tretje države“ pomeni pravni subjekt, ki ima sedež ali izvršne upravne strukture v nepridruženi tretji državi;

(17a)  „kvalifikacija“ pomeni celotni proces, v katerem se dokaže, da zasnova obrambnega proizvoda, materialne ali nematerialne komponente ali tehnologije izpolnjuje določene zahteve. V tem procesu se pridobijo objektivni dokazi, iz katerih je razvidno, da so bile posebne zahteve glede zasnove izpolnjene;

(17 b)  „konzorcij“ pomeni kolaborativno skupino pravnih subjektov, ustanovljeno z namenom izvedbe ukrepa v okviru Sklada;

(17 c)  „certifikacija“ pomeni proces, v skladu s katerim nacionalni organ potrdi, da je obrambni proizvod, materialna ali nematerialna komponenta ali tehnologija v skladu z veljavnimi predpisi;

(17 d)  „koordinator“ pomeni pravni subjekt, ki pripada konzorciju in so ga vsi člani konzorcija imenovali za glavni subjekt za stike s Komisijo v zvezi s sporazumom o dodelitvi nepovratnih sredstev.

Člen 3

Cilji Sklada

1.  Splošni cilj Sklada je spodbujati konkurenčnost, učinkovitost in inovacijske zmogljivosti evropske obrambne industrije s podporo skupnih ukrepov in čezmejnega sodelovanja med pravnimi subjekti v vsej Uniji, vključno z MSP in podjetji s srednje veliko tržno kapitalizacijo, ter okrepiti in izboljšati prožnost obrambne dobavne in vrednostne verige, razširiti čezmejno sodelovanje med pravnimi subjekti in spodbujati boljše izkoriščanje industrijskega potenciala inovacij, raziskav in tehnološkega razvoja v vseh fazah ▌življenjskega cikla obrambnih proizvodov in tehnologij. Sklad prispeva k svobodi delovanja Unije in njeni strateški neodvisnosti, zlasti v tehnološkem in industrijskem smislu.

2.  Specifični cilji Sklada so:

(a)  podpirati visoko učinkovite skupne raziskovalne projekte, ki bi lahko občutno povečali učinkovitost prihodnjih evropskih zmogljivosti in katerih cilj bi bilo čim več inovacij ter uvedba novih obrambnih proizvodov in tehnologij, tudi prelomnih;

(b)  podpirati skupne evropske projekte razvoja zmogljivosti za obrambne proizvode in tehnologije skladno s prednostnimi nalogami obrambnih zmogljivosti, za katere obstaja splošen dogovor držav članic v okviru skupne zunanje in varnostne politike, zlasti v okviru načrta za razvoj zmogljivosti skupne varnostne in obrambne politike, in tako prispevati k večji učinkovitosti obrambnih izdatkov v Uniji, doseči večjo ekonomijo obsega, zmanjšati tveganje ▌podvajanja, zmanjšati preveliko odvisnost od uvoza iz tretjih držav in tako povečati nakupe evropske opreme s strani držav članic ter s tem zmanjšati razdrobljenost trga z obrambnimi proizvodi in tehnologijami v vsej Uniji ter poskušati doseči večjo standardizacijo obrambnih sistemov in interoperabilnost med zmogljivostmi držav članic.

Člen 4

Proračun

1.  Finančna sredstva za izvajanje Evropskega obrambnega sklada za obdobje 2021–2027 znašajo 11 453 260 000 EUR v cenah iz leta 2018 (13 000 000 000 EUR v tekočih cenah).

2.  ▌ Razdelitev zneska iz odstavka 1 je:

(a)  3 612 182 000 EUR v cenah iz leta 2018 (4 100 000 000 EUR za raziskovalne ukrepe v tekočih cenah);

(b)  7 841 078 000 EUR v cenah iz leta 2018 (8 900 000 000 EUR v tekočih cenah) za razvojne ukrepe.

2a.  Komisija lahko za odziv na nepredvidene okoliščine ali na nove spremembe ali potrebe v okviru letnega proračunskega postopka odstopi od zneskov iz odstavka 2 za največ 10 %.

3.  Znesek iz odstavka 1 se lahko uporabi za tehnično in upravno pomoč za izvajanje Sklada, npr. dejavnosti pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, vključno s korporativnimi informacijsko-tehnološkimi sistemi. Ta znesek ne presega 5 % vrednosti finančnih sredstev iz odstavka 1.

4.  Vsaj 5 % in največ 10 % finančnih sredstev iz odstavka 1 se nameni za podporo prelomnih tehnologij za obrambo.

Člen 5

Pridružene države

Sklad je odprt za članice Evropskega združenja za prosto trgovino (Efta), ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), v skladu s pogoji, določenimi v sporazumu o EGP. Vsi finančni prispevki v Sklad na podlagi tega člena so namenski prejemki v skladu s členom [21(5)] finančne uredbe.

Člen 6

Podpora prelomnim tehnologijam za obrambo

1.  Komisija dodeli finančna sredstva z odprtim javnim posvetovanjem o prelomnih tehnologijah, ki so izključno osredotočene na uporabo v obrambne namene na področjih ukrepov, opredeljenih v programih dela v skladu s postopkom iz člena 27.

2.  Komisija ▌po presoji vsakega primera posebej ugotovi najprimernejšo obliko finančnih sredstev za financiranje prelomnih tehnologij.

Člen 7

Etika

1.  Ukrepi, izvedeni v okviru Sklada, spoštujejo etična načela in zadevno nacionalno zakonodajo, zakonodajo Unije ter predpise mednarodnega prava.

2.  S sistematičnim predhodnim pregledom predlogov, ki ga opravi Komisija, se ugotovi, pri katerih ukrepih se zastavljajo zapletena ali resna etična vprašanja, za take ukrepe pa se, kjer je to primerno, opravi etična ocena. Etično preverjanje in ocene opravi Komisija ob podpori neodvisnih strokovnjakov z različnih področij. Komisija v največji možni meri zagotovi preglednost postopkov v zvezi z vprašanji etike in o tem poroča v okviru svojih obveznosti poročanja in ocenjevanja iz členov 31 in 32. Vsi strokovnjaki so državljani Unije in državljani čim več različnih držav članic.

3.  Subjekti, ki sodelujejo v ukrepu, pred začetkom zadevnih dejavnosti pridobijo vsa soglasja ali druge obvezne dokumente od ustreznih nacionalnih in lokalnih odborov za etiko ali drugih organov, kot so organi za varstvo podatkov. Ti dokumenti se arhivirajo in dajo na razpolago Komisiji.

5.  Etično nesprejemljivi ukrepi se ▌ zavrnejo ▌.

POGLAVJE II FINANČNE DOLOČBE

Člen 8

Izvajanje in oblike financiranja EU

1.  Sklad ▌ izvaja Komisija z neposrednim upravljanjem v skladu s finančno uredbo.

2.  Sklad lahko zagotovi financiranje v kateri koli obliki iz finančne uredbe, zlasti v obliki nepovratnih sredstev, nagrad in javnih naročil. ▌

Člen 9

Kumulativno, dopolnilno in kombinirano financiranje

1.  Ukrep, ki je prejel prispevek iz drugega programa Unije, lahko prejme prispevek tudi iz tega sklada, če prispevka ne krijeta istih stroškov. Za prispevek programa Unije/Sklada k ukrepu se uporabljajo pravila programa/Sklada, ki prispeva sredstva. Kumulativno financiranje ne presega skupnih upravičenih stroškov ukrepa, podpora iz različnih programov Unije pa se lahko izračuna sorazmerno v skladu z dokumenti, ki določajo pogoje podpore.

2.  ▌

POGLAVJE III

POGOJI ZA UPRAVIČENOST, MERILA ZA DODELITEV IN FINANCIRANJE

Člen 10

Upravičeni subjekti

1.  Vložniki in njihovi podizvajalci, ki sodelujejo pri ukrepu, so upravičeni do financiranja, če imajo sedež v Uniji ali pridruženi državi iz člena 5, imajo izvršno upravno strukturo v Uniji ali pridruženi državi in jih ne nadzoruje nepridružena tretja država ali subjekt nepridružene tretje države.

2.  Z odstopanjem od odstavka 1 je lahko subjekt, upravičen do financiranja, vložnik ali podizvajalec, ki sodeluje pri ukrepu, s sedežem v Uniji ali pridruženi državi, ki je pod nadzorom nepridružene tretje države ali subjekta nepridružene tretje države, če je to potrebno za dosego ciljev ukrepa, pod pogojem, da njegovo sodelovanje ne ogroža varnostnih in obrambnih interesov Unije in njenih držav članic ali ciljev iz člena 3. Za zagotovitev zaščite varnostnih interesov Unije in njenih držav članic se v razpisu za zbiranje predlogov od vložnika zahteva, da se zaveže, da bo izvedel ustrezne ukrepe pred začetkom izvajanja ukrepa, s čimer zagotovi, da:

(a)  se nadzor nad vložnikom ne izvaja na način, ki ▌kakor koli omejuje njegovo sposobnost izvedbe ukrepa in doseganja rezultatov, nalaga omejitve glede njegove infrastrukture, objektov, sredstev, virov, intelektualne lastnine ali strokovnega znanja, potrebnih za namene ukrepa, ali slabi njegove zmogljivosti in standarde, potrebne za izvedbo ukrepa;

(b)  je nepridruženim tretjim državam ali subjektom iz nepridruženih tretjih držav onemogočen dostop do tajnih in netajnih občutljivih podatkov v zvezi z ukrepom; imajo zaposleni ali druge osebe, ki sodelujejo pri ukrepu, ▌nacionalno dovoljenje za dostop do tajnih podatkov, ki ga je izdala država članica ali pridružena država;

(c)  lastništvo intelektualne lastnine, ki izhaja iz ukrepa, in rezultati ukrepa med trajanjem ukrepa in določeno obdobje po njegovem koncu, ki se določi v sporazumu o dodelitvi nepovratnih sredstev, ostanejo pri upravičencu in niso pod nadzorom in zanje ne veljajo omejitve nepridruženih tretjih držav ali drugih subjektov iz nepridruženih tretjih držav ter se ne izvažajo v tretjo državo oziroma tretja država ali subjekt iz tretje države do njih ne dostopa brez odobritve države članice, v kateri ima upravičenec sedež, v skladu s cilji iz člena 3.

Odstopanje v skladu s tem odstavkom se ne odobri vložniku ali podizvajalcu, ki sodeluje pri ukrepu, če ima izvršno upravno strukturo v Uniji ali v pridruženi državi in je pod nadzorom nepridružene tretje države, za katero veljajo kakršni koli omejevalni ukrepi Unije, ali je pod nadzorom subjekta iz nepridružene tretje države, za katerega veljajo kakršni koli omejevalni ukrepi Unije.

3.  Vsa infrastruktura, objekti, sredstva in viri, uporabljeni pri ukrepih, ki se financirajo iz Sklada, se nahajajo na ozemlju Unije ali pridruženih držav in niso predmet nikakršnega nadzora ali omejitve s strani nepridružene tretje države ali subjekta iz nepridružene tretje države. Poleg tega upravičenci in njihovi podizvajalci, ki sodelujejo pri ukrepu, pri izvajanju upravičenega ukrepa sodelujejo samo s pravnimi osebami, ki imajo sedež v Uniji ali pridruženi državi ter niso pod nadzorom nepridruženih tretjih držav ali subjektov iz nepridruženih tretjih držav.

4.  Če v Uniji ni na voljo konkurenčnih alternativ, lahko upravičenci in podizvajalci, ki sodelujejo pri ukrepu, z odstopanjem od odstavka 3, uporabljajo svoja sredstva, infrastrukturo, objekte in vire, ki se nahajajo ali hranijo na ozemlju nepridružene tretje države, če je to nujno potrebno za dosego ciljev ukrepa in pod pogojem, da to ne bo ogrozilo varnostnih in obrambnih interesov Unije in njenih držav članic ali ciljev iz člena 3. Pod enakimi pogoji lahko upravičenci in njihovi podizvajalci, ki sodelujejo pri ukrepu, pri izvajanju upravičenega ukrepa sodelujejo s subjektom, ki ima sedež v nepridruženi tretji državi. Stroški, povezani z uporabo take infrastrukture, objektov, sredstev ali virov in s takim sodelovanjem, se v okviru Sklada ne štejejo za upravičene do financiranja. Tako odstopanje se v nobenem primeru ne odobri, če se ta sredstva, infrastruktura, objekti in viri nahajajo ali hranijo na ozemlju nepridružene tretje države, za katero veljajo kakršni koli omejevalni ukrepi Unije.

5.  Za zagotovitev zaščite varnostnih interesov Unije in njenih držav članic se v razpisu za zbiranje predlogov ali sporazumu o dodelitvi nepovratnih sredstev določijo vsi pogoji, vključno s pogoji iz točke 2 tega člena. Ti pogoji so povezani predvsem z določbami o lastništvu rezultatov ukrepa, dostopu do tajnih in netajnih občutljivih podatkov ter jamstvu za zanesljivost dobave.

6.  Vložniki zagotovijo vse informacije, ki so potrebne za oceno meril za upravičenost in pogojev iz odstavkov 1–4.

7.  Vloge, pri katerih je potrebno preverjanje na podlagi odstavka 2 ali odstavka 4, se lahko vložijo le s soglasjem države članice ali pridružene države, v kateri ima vložnik sedež.

8.  V primeru spremembe med izvajanjem ukrepa, ki bi lahko postavila pod vprašaj izpolnitev teh meril in pogojev, upravičenec obvesti Komisijo, ki oceni, ali so ta merila in pogoji kljub spremembi izpolnjeni, in pretehta morebitne posledice (začasna prekinitev, razveljavitev) za financiranje ukrepa.

9.  Za namene tega člena se za podizvajalce štejejo podizvajalci, ki imajo neposreden pogodbeni odnos z upravičencem, drugi podizvajalci, ki jim je dodeljenih najmanj 10 % skupnih upravičenih stroškov ukrepa, ter podizvajalci, ki za izvedbo ukrepa morda potrebujejo dostop do tajnih podatkov v skladu s Sklepom Komisije (EU, Euratom) 2015/444.

Člen 11

Upravičeni ukrepi

1.  Do financiranja so upravičeni samo ukrepi, s katerimi se uresničujejo cilji iz člena 3.

2.  Sklad zagotavlja podporo za ukrepe, pri katerih gre tako za nove proizvode in tehnologije kot za nadgradnjo obstoječih, kadar za uporabo predhodnih informacij, potrebnih za nadgradnjo, ne veljajo neposredne ali posredne omejitve s strani nepridruženih tretjih držav ali subjektov iz nepridruženih tretjih držav.

3.  Ukrep, ki je upravičen, se nanaša na enega ali več naslednjih elementov:

(a)  dejavnosti za ustvarjanje, podporo in izboljšanje ▌znanja in obrambnih proizvodov ali tehnologij, vključno s prelomnimi obrambnimi tehnologijami, ki lahko dosežejo znatne učinke na področju obrambe;

(b)  dejavnosti za večjo interoperabilnost in odpornost, tudi varovano ustvarjanje in izmenjava podatkov, obvladovanje ključnih obrambnih tehnologij, izboljšanje zanesljivosti oskrbe ali omogočanje učinkovitega izkoriščanja rezultatov za obrambne proizvode in tehnologije;

(c)  študije, kot so študije izvedljivosti, s katerimi se preučuje izvedljivost nove ali izboljšane tehnologije, proizvoda, procesa, storitve ali rešitve ▌;

(d)  zasnovo obrambnega proizvoda, materialnih ali nematerialnih komponent ali tehnologije ter opredelitev tehničnih specifikacij, na podlagi katerih je bila zasnova razvita, kar lahko vključuje delne preizkuse za zmanjšanje tveganja v industrijskem ali reprezentativnem okolju;

(e)  razvoj modela obrambnega proizvoda, materialne ali nematerialne komponente ali tehnologije, ki lahko prikaže zmogljivost elementa v operativnem okolju (sistemski prototip);

(f)  preizkušanje obrambnega proizvoda, materialne ali nematerialne komponente ali tehnologije;

(g)  kvalifikacijo obrambnega proizvoda, materialne ali nematerialne komponente ali tehnologije ▌;

(h)  certifikacijo obrambnega proizvoda, materialne ali nematerialne komponente ali tehnologije ▌;

(i)  razvoj tehnologij ali sredstev za večjo učinkovitost v celotnem življenjskem ciklu obrambnih proizvodov in tehnologije;

4.  Ukrep se izvede v sodelovanju najmanj treh pravnih subjektov v konzorciju s sedežem v najmanj treh različnih državah članicah. Vsak nadaljnji pravni subjekt, ki sodeluje v konzorciju, ima lahko sedež v pridruženi državi, kot je določeno v členu 5. Najmanj trije od teh upravičenih subjektov s sedežem v najmanj dveh različnih državah članicah in/ali pridruženih državah ves čas izvajanja ukrepa niso niti pod neposrednim ali posrednim ▌nadzorom istega subjekta niti se medsebojno ne nadzorujejo.

5.  Odstavek 4 se ne uporablja za ukrepe iz točke c) ▌odstavka 3 in ukrepe iz člena 6.

6.  Ukrepi za razvoj proizvodov in tehnologij, katerih uporaba, razvoj ali proizvodnja je prepovedana z mednarodnim pravom, ki se uporablja, se ne štejejo upravičeni do financiranja. Program zlasti ne financira zažigalnega orožja, vključno z belim fosforjem, strelivom z osiromašenim uranom, smrtonosnim avtonomnim orožjem, ki nima smiselnega človeškega nadzora nad ključnimi funkcijami izbiranja in napadanja posamičnih tarč, osebnim in lahkim orožjem, ki se zasnuje predvsem za izvoz, torej kjer nobena država članica ni izrazila zahteve za izvedbo ukrepa.

6a.  Ukrepi za razvoj proizvodov in tehnologij, s katerimi je mogoče zagrešiti ali omogočiti naslednje, niso upravičeni do financiranja iz programa:

(i)    hujše kršitve mednarodnega humanitarnega prava;

(ii)    hujše kršitve mednarodnega prava človekovih pravic;

(iii)     dejanje, ki pomeni kaznivo dejanje v skladu z mednarodnimi konvencijami ali protokoli o terorizmu;

(iv)    dejanje, ki pomeni kaznivo dejanje v skladu z mednarodnimi konvencijami ali protokoli o mednarodnem organiziranem kriminalu.

Člen 12

Postopek izbire in dodeljevanja

1.  Nepovratna sredstva se lahko dodelijo brez razpisa za zbiranje predlogov pravnim subjektom iz programa dela v skladu s členom [195(e)] finančne uredbe.

2.  Komisija dodeli finančna sredstva za izbrane ukrepe po vsakem razpisu ali po uporabi člena [195(e)] finančne uredbe.

3.  Za dodelitev finančnih sredstev za razvojne ukrepe Komisija ukrepa z delegiranimi akti, sprejetimi po postopku iz člena 28a.

Člen 13

Merila za dodelitev

1.  Vsak predlog se oceni na podlagi naslednjih meril za dodelitev:

(a)  prispevek k odličnosti ali možnost za prelom na obrambnem področju, zlasti s prikazom, da imajo pričakovani rezultati predlaganega ukrepa pomembne prednosti v primerjavi z obstoječimi proizvodi ali tehnologijami;

(b)  prispevek k inovacijam in tehnološkemu razvoju evropske obrambne industrije, zlasti s prikazom, da predlagani ukrep vključuje pionirske ali nove koncepte in pristope, nove obetavne tehnološke izboljšave v prihodnosti ali uporabo tehnologij ali konceptov, ki v obrambnem sektorju še niso bili uporabljeni;

(c)  prispevek h konkurenčnosti evropske obrambne industrije, zlasti z ustvarjanjem novih priložnosti na trgu in spodbujanjem hitrejše rasti podjetij v vsej Uniji;

(ca)  prispevek k industrijski in tehnološki avtonomiji Unije z izboljšanjem obrambnih tehnologij ali proizvodov v skladu s prednostnimi nalogami obrambnih zmogljivosti, o katerih so se dogovorile države članice v okviru SZVP in zlasti v okviru načrta SVOP za razvoj zmogljivosti;

(d)  prispevek k varnostnim in obrambnim interesom Unije v skladu s prednostnimi nalogami iz člena 3(2) in, kjer je ustrezno, regionalnih in mednarodnih sporazumov o sodelovanju;

(e)  prispevek k vzpostavljanju novega čezmejnega sodelovanja med pravnimi subjekti, zlasti MSP in podjetji s srednje veliko tržno kapitalizacijo s sedežem v državah članicah in/ali pridruženih državah, ki niso iste kot države, v katerih imajo sedež subjekti konzorcija, ki niso MSP in podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo;

(f)  kakovost in učinkovitost izvajanja ukrepa.

2.  V točki (d) odstavka 1 se lahko upoštevajo regionalne in mednarodne prednostne naloge, zlasti da ne bi prihajalo do nepotrebnega podvajanja, če so v varnostnem in obrambnem interesu Unije in ne izključujejo iz sodelovanja nobene države članice.

Člen 14

Stopnja sofinanciranja

1.  Sklad ▌financira ▌100 % upravičenih stroškov ukrepa brez poseganja v načelo sofinanciranja.

2.  Z odstopanjem od odstavka 1:

(a)  pri ukrepih iz člena 11(3)(e) znaša finančna pomoč Sklada največ 20 % upravičenih stroškov ukrepa,

(b)  pri ukrepih iz člena 11(3)(f)–(h) znaša finančna pomoč Sklada največ 80 % upravičenih stroškov ukrepa.

3.  Pri razvojnih ukrepih se stopnja financiranja poveča, ne da bi pri tem lahko presegla skupne upravičene stroške, v naslednjih primerih:

(a)  za ukrep, oblikovan v okviru stalnega strukturnega sodelovanja v skladu s Sklepom Sveta (SVZP) 2017/2315 z dne 11. decembra 2017, se ▌uporabi stopnja financiranja, povišana za 10 odstotnih točk;

(b)  za ukrep se uporabi stopnja financiranja, povišana za število odstotnih točk, ki ustrezajo deležu skupnih upravičenih stroškov, dodeljenih MSP s sedežem v državi članici ali pridruženi državi, ki ni ista kot države, v katerih imajo sedež subjekti konzorcija, ki niso MSP ali podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo;

(c)  za ukrep se uporabi stopnja financiranja, povišana za število odstotnih točk, ki ustrezajo četrtini deleža skupnih upravičenih stroškov, dodeljenih podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo s sedežem v državi članici ali pridruženi državi, ki ni ista kot države, v katerih imajo sedež subjekti konzorcija, ki niso MSP;

(d)  skupno zvišanje stopnje financiranja ukrepa ne presega 30 odstotnih točk.

Člen 15

Finančna sposobnost

Z odstopanjem od člena [198] finančne uredbe:

(a)  se finančna sposobnost preverja samo za koordinatorja in samo, če se zahtevajo finančna sredstva v višini 500 000 EUR ali več. Če pa obstajajo razlogi za dvom o finančni sposobnosti, Komisija preveri tudi finančno sposobnost drugih vložnikov ali koordinatorjev, ki ne dosegajo praga iz prvega stavka;

(b)  se finančna sposobnost ne preverja pri pravnih subjektih, pri katerih za sposobnost jamči država članica, in pri univerzah in javnih raziskovalnih centrih;

(c)  se, če za finančno sposobnost strukturno jamči drug pravni subjekt, preveri finančna sposobnost tega subjekta.

Člen 16

Posredni stroški

1.  Posredni upravičeni stroški se izračunajo z uporabo pavšalne stopnje 25 % skupnih neposrednih upravičenih stroškov, pri čemer so izključeni neposredni upravičeni stroški oddaje naročil podizvajalcem, finančne podpore tretjim osebam ter stroški na enoto ali pavšalni zneski, ki vključujejo neposredne stroške.

2.  Posredni upravičeni stroški se lahko ▌izračunajo tudi v skladu z upravičenčevimi običajnimi praksami stroškovnega računovodstva na podlagi dejanskih posrednih stroškov, če take prakse stroškovnega računovodstva sprejemajo nacionalni organi v primerljivih sistemih financiranja v skladu s členom [185] finančne uredbe in če je Komisija o njih obveščena.

Člen 17

Uporaba enotnega pavšalnega zneska ali prispevek, ki ni povezan s stroški

1.  Pri nepovratnih sredstvih za ukrepe iz člena 11(3)(e) in druge ukrepe, pri katerih več kot 50 % proračuna financirajo države članice in/ali pridružene države, lahko Komisija uporabi:

(a)  prispevek, ki ni povezan s stroški iz člena [180(3)] finančne uredbe in izhaja iz doseženih rezultatov, ki se merijo glede na prejšnje mejnike ali s kazalniki uspešnosti, ali

(b)  enoten pavšalni znesek iz člena [182] finančne uredbe na podlagi začasnega proračuna ukrepa, ki so ga že podprli nacionalni organi sofinancirajočih držav članic in pridruženih držav.

2.  Posredni stroški so vključeni v pavšalni znesek.

Člen 18

Predkomercialno naročanje

1.  Unija lahko podpira predkomercialno naročanje z dodelitvijo nepovratnih sredstev javnim naročnikom ali naročnikom v skladu z opredelitvijo iz direktiv 2014/24/EU(14), 2014/25/EU(15) in 2009/81/ES(16) Evropskega parlamenta in Sveta, ki skupaj naročajo obrambne raziskave in razvoj ▌storitev ali usklajujejo svoje postopke naročanja.

2.  Postopki za oddajo javnega naročila:

(a)  so skladni z določbami te uredbe;

(b)  lahko dopuščajo odobritev oddaje več naročil v okviru istega postopka (različni dobavni viri);

(c)  zagotavljajo oddajo naročil ekonomsko najugodnejšemu ponudniku ali ponudnikom.

Člen 19

Jamstveni sklad

Prispevki v mehanizem vzajemnega zavarovanja lahko krijejo tveganje, povezano z izterjavo finančnih sredstev, ki bi jih morali plačati prejemniki, in se štejejo za zadostno jamstvo v skladu s finančno uredbo. Uporabljajo se določbe iz [člena X] Uredbe XXX [naslednica uredbe o jamstvenem skladu].

Člen 21

Dostop do finančnih instrumentov

Upravičenci Sklada imajo dostop do namenskih finančnih produktov, ki se uporabljajo v okviru sklada InvestEU, v skladu z ▌naslovom X finančne uredbe.

NASLOV IIPOSEBNE DOLOČBE,

KI SE UPORABLJAJO ZA RAZISKAVE

Člen 22

Lastništvo rezultatov

1.  Lastniki rezultatov ukrepa so upravičenci, ki jih ustvarjajo. Če pravne osebe ustvarjajo rezultate skupaj in če ni mogoče ugotoviti prispevka vsake od njih ali če takih skupnih rezultatov ni mogoče ločiti, so pravni subjekti skupni lastniki rezultatov. Skupni lastniki sklenejo sporazum o razdelitvi in pogojih uveljavljanja tega skupnega lastništva v skladu z obveznostmi iz sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev.

2.  Če ima pomoč Unije obliko javnega naročila, je lastnik rezultatov Unija. Države članice in pridružene države imajo na pisno zahtevo brezplačne pravice do dostopa do rezultatov

3.  Za rezultate ukrepov, ki prejemajo podporo Sklada, ne veljajo kontrole ali omejitve, bodisi neposredne bodisi posredne, prek enega ali več vmesnih pravnih subjektov, tudi v smislu prenosa tehnologije s strani nepridružene tretje države ali subjekta nepridružene tretje države.

4.  V sporazumu o dodelitvi nepovratnih sredstev se, če je upravičeno, določi pravica Komisije, da je obveščena o prenosu lastništva rezultatov ali podelitve licence v zvezi z rezultati nepridruženi tretji državi ali subjektu nepridružene tretje države in da takemu prenosu nasprotuje. Taki prenosi ne smejo biti v nasprotju z obrambnimi in varnostnimi interesi Unije in njenih držav članic ali cilji iz člena 3 te uredbe.

5.  Nacionalni organi držav članic in pridruženih držav imajo pravice do dostopa do posebnega poročila o ukrepu, ki je prejel finančna sredstva Unije. Take pravice do dostopa se podelijo brezplačno, Komisija pa jih prenese na države članice in pridružene države, potem ko je zagotovila vzpostavitev ustreznih obveznosti varovanja tajnosti. Udeležencem v nobenem primeru v posebnem poročilu ni treba navajati podatkov ali informacij, ki so del intelektualne lastnine.

6.  Nacionalni organi držav članic in pridruženih držav posebno poročilo uporabijo samo za namene, povezane z uporabo s strani njihovih oboroženih sil, varnostnih sil ali obveščevalnih služb ali uporabo za njihove oborožene sile, varnostne sile ali obveščevalne službe, tudi v okviru svojih programov sodelovanja. Med tovrstno uporabo spadajo tudi študije, ocenjevanje, ocene, raziskave, konstrukcija, razvoj, izdelava, izboljšave, spremembe, vzdrževanje, popravila, obnova ter sprejetje in certifikacija proizvoda, delovanje, usposabljanje, odstranitev in druge storitve v zvezi s konstrukcijo, začetek uporabe proizvoda ter ocena in priprava tehničnih zahtev za naročilo.

7.  Upravičenci institucijam, organom ali agencijam Unije podelijo brezplačne pravice do dostopa za ustrezno utemeljene namene oblikovanja, izvajanja in spremljanja politik in programov Unije. Takšne pravice dostopa so omejene na nekomercialno in nekonkurenčno uporabo.

8.  Posebne določbe o lastništvu, pravicah do dostopa in licenciranju se določijo v sporazumih o dodelitvi nepovratnih sredstev in pogodbah za predkomercialno naročanje, s čimer se zagotovi čim boljše črpanje rezultatov in prepreči vsaka nepoštena prednost. ▌Če izvajalec v obdobju od predkomercialnega naročila, določenem v pogodbi, rezultatov ne izkoristi komercialno, prenese lastništvo rezultatov na javne naročnike, kadar je to mogoče.

8a.  Katere koli tri ali več držav članic ali pridruženih držav, ki so večstransko ali prek organizacije Unije skupaj sklenile eno ali več pogodb z enim ali več udeleženci, da bi skupaj nadalje razvijali rezultate, pridobljene v okviru posebnega ukrepa, ki je prejel financiranje po sporazumu o nepovratnih sredstvih za raziskovalne ukrepe za obrambo, imajo pravice dostopa do rezultatov ukrepa, katerih lastniki so takšni udeleženci in ki so potrebni za izvajanje pogodbe. Takšne pravice dostopa se podelijo brezplačno in na podlagi posebnih pogojev, s katerimi se zagotovi, da se te pravice uporabljajo le za namen pogodbe in da se vzpostavijo ustrezne obveznosti zaupnosti.

NASLOV IIIPOSEBNE DOLOČBE,

KI SE UPORABLJAJO ZA RAZVOJ

Člen 23

Dodatna merila za upravičenost

1.  Če je ustrezno, konzorcij dokaže, da bodo preostali stroški upravičenega ukrepa, ki jih ne krije podpora Unije, kriti z drugimi načini financiranja, kot so prispevki držav članic in/ali pridruženih držav ali sofinanciranje s strani pravnih subjektov.

2.  Če je ukrep povezan z ukrepi iz točke (d) člena 11(3), izhaja iz harmoniziranih zahtev glede zmogljivosti, o katerih so se sporazumele ustrezne države članice in/ali pridružene države.

3.  Pri ukrepih iz točk (e)–(h) člena 11(3) konzorcij z dokumenti, ki so jih izdali nacionalni organi, dokaže, da:

(a)  ▌vsaj dve državi članici ▌ali vsaj ena država članica s pridruženimi državami predložijo jamstva, da bodo usklajeno naročile končni proizvod ali uporabljale tehnologijo. To lahko vključuje skupna javna naročila;

(b)  ukrep temelji na skupnih tehničnih specifikacijah, o katerih so se sporazumele države članice in/ali pridružene države, ki sofinancirajo ukrep.

Člen 24

Dodatna merila za dodelitev

Poleg meril za dodelitev iz člena 13 se lahko v programu dela upošteva tudi:

(a)  prispevek k večji učinkovitosti v celotnem življenjskem ciklu obrambnih proizvodov in tehnologij, vključno s stroškovno učinkovitostjo ter možnostjo sinergij v postopkih naročanja, vzdrževanja in odstranjevanja.

(b)  raven sodelovanja med državami članicami, udeleženimi pri upravičenem ukrepu.

(b a)  predvideni obseg javnega naročila in pričakovani učinek na obrambne zmogljivosti in odhodke držav članic ter evropsko strateško avtonomnost.

Člen 25

Lastništvo rezultatov

1.  Unija nima v lasti proizvodov ali tehnologij, ki izhajajo iz razvojnih ukrepov, prav tako v zvezi z rezultati ukrepov nima nikakršnih pravic intelektualne lastnine.

1a.  Lastniki rezultatov ukrepa so upravičenci, ki so jih ustvarili. Če pravne osebe ustvarjajo rezultate skupaj in če ni mogoče ugotoviti prispevka vsake od njih ali če takih skupnih rezultatov ni mogoče ločiti, so pravni subjekti skupni lastniki rezultatov. Skupni lastniki sklenejo sporazum o razdelitvi in pogojih uveljavljanja tega skupnega lastništva v skladu z obveznostmi iz sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev.

2.  Rezultati ukrepov, ki prejemajo podporo Sklada, niso neposredno ali posredno prek enega ali več vmesnih pravnih subjektov predmet nadzora ali omejitve nepridruženih tretjih držav ali subjektov iz nepridruženih tretjih držav, kar velja tudi za prenos tehnologije.

3.  V zvezi z rezultati, ki jih ustvarijo prejemniki iz te uredbe, in brez poseganja v odstavek 2 tega člena je Komisija predhodno, vsaj šest tednov prej, obveščena o vseh prenosih lastništva na tretje nepridružene države ali o vseh dodelitvah licence takim državam ali subjektom iz teh držav. Če je tak prenos lastništva ali taka dodelitev licence ▌v nasprotju z obrambnimi in varnostnimi interesi Unije in njenih držav članic ali s cilji te uredbe iz člena 3, se sredstva, zagotovljena v okviru Sklada, vrnejo.

4.  Z odstopanjem od odstavka 1: če se pomoč Unije zagotovi v obliki javnega naročila, je lastnik rezultatov Unija, države članice in/ali pridružene države pa imajo pravico do brezplačne neizključne licence za uporabo rezultatov, če to pisno zahtevajo.

Člen 26

Obveščanje vodje projekta

Če države članice in pridružene države imenujejo vodjo projekta, se Komisija pred izvedbo plačila upravičencu upravičenega ukrepa z vodjo projekta posvetuje o napredku, ki je bil dosežen v zvezi z ukrepom.

NASLOV IVUPRAVLJANJE, SPREMLJANJE,

OCENJEVANJE IN KONTROLA

Člen 27

Programi dela

1.  Sklad se izvaja v letnih ali večletnih programih dela, vzpostavljenih v skladu s členom [110] finančne uredbe. ▌

1a.  V programih dela se lahko upoštevajo zlasti strategije iz krovnega strateškega raziskovalnega programa in strateškega okvira iz načrta za razvoj zmogljivosti.

1b.  Komisija zagotovi skladnost programov dela v celotnem upravljanju življenjskega cikla obrambnih proizvodov in tehnologij.

2.  Komisija programe dela sprejme z delegiranimi akti po postopku iz člena 28a.

2a.    V programih dela so podrobno določene kategorije projektov, ki se financirajo iz Sklada. Ti programi so skladni s cilji iz člena 3.

2b.  Komisija na podlagi procesa oblikovanja programov dela opravi predhodno oceno morebitnih primerov podvajanja z obstoječimi zmogljivostmi ali že financiranimi projekti raziskav ali razvoja v Uniji.

Člen 28a

Izvajanje prenosa pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 27 se prenese na Komisijo za obdobje sedmih let od [datum začetka veljavnosti].

3.   Prenos pooblastila iz člena 27 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu prenos pooblastila, naveden v sklepu, preneha veljati. Sklep začne učinkovati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje(17).

Člen 29

Neodvisni strokovnjaki

1.  Komisija v skladu s členom [237] finančne uredbe imenuje neodvisne strokovnjake, ki ji pomagajo pri ocenjevanju predlogov. ▌

2.  Neodvisni strokovnjaki so državljani Unije iz čim več različnih držav članic, določeni in izbrani na podlagi razpisov za prijavo interesa ▌s ciljem sestaviti seznam strokovnjakov. Z odstopanjem od člena [237] finančne uredbe se ta seznam ne objavi, niti v celoti niti deloma, kadar je to nujno zaradi zaščite javne varnosti.

3.  Neodvisni strokovnjaki imajo ustrezno dovoljenje za dostop do tajnih podatkov, ki ga je izdala država članica.

5.  Neodvisni strokovnjaki se izberejo na podlagi spretnosti, izkušenj in znanja, primernih za izvajanje dodeljenih nalog.

5a.  Komisija zagotovi, da strokovnjak, ki se znajde v nasprotju interesov pri zadevi, za katero je zaprošen za mnenje, v zvezi s to zadevo ne ocenjuje, svetuje ali pomaga.

Člen 30

Uporaba pravil o tajnosti podatkov

1.  V okviru področja uporabe te uredbe:

(a)  vsaka država članica ali pridružena država zagotovi, da njeni nacionalni varnostni predpisi zagotavljajo stopnjo varstva tajnih podatkov Evropske unije, ki je enakovredna tisti iz predpisov o varnosti iz Sklepa Komisije (EU, Euratom) 2015/444 z dne 13. marca 2015 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU(18) in varnostnih predpisih Sveta iz prilog k Sklepu 2013/488/EU(19);

(b)  Države članice in pridružene države o nacionalnih varnostnih predpisih iz točke (a) nemudoma obvestijo Komisijo;

(c)  fizične osebe s prebivališčem v nepridruženih tretjih državah in pravne osebe s sedežem v teh državah lahko pridejo v stik s tajnimi podatki EU v zvezi s Skladom samo, če zanje v teh državah veljajo varnostni predpisi, ki zagotavljajo stopnjo varstva, ki je vsaj enakovredna tisti iz predpisov Komisije o varnosti iz Sklepa Komisije (EU, Euratom) 2015/444 in varnostnih predpisih Sveta iz prilog k Sklepu 2013/488/EU. Enakovrednost varnostnih predpisov, ki se uporabljajo v tretji državi ali mednarodni organizaciji, se opredeli v sporazumu o varnosti podatkov, vključno z zadevami industrijske varnosti, če je ustrezno, ki ga skleneta Unija in tretja država ali mednarodna organizacija po postopku iz člena 218 PDEU in ob upoštevanju člena 13 Sklepa 2013/488/EU;

(d)  brez poseganja v člen 13 Sklepa 2013/488/EU in v pravila, ki veljajo za področje industrijske varnosti, iz Sklepa Komisije (EU, Euratom) 2015/444, lahko fizična ali pravna oseba, tretja država ali mednarodna organizacija dobi dostop do tajnih podatkov Evropske unije, kjer se šteje, da je to potrebno, in sicer po presoji vsakega posameznega primera v skladu z značajem in vsebino takih podatkov, nujnosti, da je zadevna oseba seznanjena z njimi, in stopnjo koristi za Unijo.

2.  Če gre pri ukrepih za tajne ali netajne občutljive podatke, če so taki podatki pri njih potrebni in/ali če jih vsebujejo, ustrezni organ financiranja v dokumentih razpisa za zbiranje predlogov/ponudb navede ukrepe in zahteve, potrebne za zagotovitev varnosti takih podatkov na zahtevani ravni;

3.  Za lažjo izmenjavo tajnih in netajnih občutljivih informacij med Komisijo, prejemniki in, če je ustrezno, državami članicami Komisija vzpostavi sistem za varno elektronsko izmenjavo podatkov.

Člen 31

Spremljanje in poročanje

1.  Kazalniki za spremljanje izvajanja in napredka Sklada pri doseganju splošnih in specifičnih ciljev iz člena 3 so določeni v Prilogi.

2.  Za zagotovitev učinkovite ocene napredka Sklada pri doseganju njegovih ciljev se Komisijo pooblasti za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 36 o spremembah Priloge za pregled in dopolnitev kazalnikov, kjer je potrebno, in dopolnitev te uredbe z določbami o vzpostavitvi in spremljanju okvira za ocenjevanje.

3.  Komisija redno spremlja in ocenjuje izvajanje Sklada in vsako leto poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o napredku. Letno poročilo vsebuje oddelek o izvajanju člena 7. Komisija v ta namen vzpostavi potrebno ureditev spremljanja.

4.  Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se podatki za spremljanje izvajanja in rezultatov Sklada zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. V ta namen se prejemnikom finančnih sredstev Unije naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja.

Člen 32

Ocene Sklada

1.  Ocene se opravijo pravočasno, da prispevajo k postopku odločanja.

2.  Vmesna ocena Sklada se opravi, ko je na voljo dovolj informacij o izvajanju Sklada, vendar najpozneje v štirih letih od začetka izvajanja Sklada. Vmesno poročilo vsebuje zlasti oceno upravljanja Sklada, izkušnje, pridobljene v okviru evropskega programa za razvoj obrambne industrije in pripravljalnega ukrepa za raziskave na področju obrambe, oceno izvajanja postopkov v zvezi z etičnimi vprašanji iz člena 7, stopnje izvrševanja, rezultate pri dodeljevanju projektov, vključno z udeležbo MSP in podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo, ter stopnjo njihove čezmejne udeležbe, porazdelitev sredstev med različne kategorije podizvajalcev v skladu z opredelitvijo iz člena 10(9), proračun, namenjen prelomnim tehnologijam, pa tudi finančna sredstva, dodeljena v skladu s členom [195] finančne uredbe do 31. julija 2024. Vmesna cena poleg tega vsebuje informacije o državah porekla prejemnikov, številu držav, vključenih v posamezne projekte, in, če je mogoče, porazdelitvi ustvarjenih pravic intelektualne lastnine. Komisija lahko predloži predloge za kakršne koli primerne spremembe te uredbe.

3.  Na koncu obdobja izvajanja, vendar ne pozneje kot v štirih letih po 31. decembru 2027, Komisija opravi končno oceno izvajanja Sklada. V končnem poročilu so med drugim rezultati izvajanja in, kolikor je mogoče glede na roke, učinek Sklada. V poročilu, ki temelji na ustreznih posvetovanjih z državami članicami, pridruženimi državami in ključnimi zainteresiranimi stranmi, je predvsem ocenjen napredek pri doseganju ciljev, določenih v členu 3. Poleg tega sta v njem analizirani čezmejna udeležba, tudi MSP ter podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo, pri projektih, ki se izvajajo v okviru Sklada, ter vključevanje MSP ter podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo v globalno vrednostno verigo. Ocena poleg tega vsebuje informacije o državah porekla prejemnikov in, če je mogoče, porazdelitvi ustvarjenih pravic intelektualne lastnine.

4.  Komisija zaključke teh ocen skupaj s svojimi pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

Člen 33

Revizije

Revizije uporabe prispevkov Unije, ki jih opravijo osebe ali subjekti, vključno s tistimi, ki jih niso pooblastili institucije ali organi Unije, so osnova za splošno zagotovilo v skladu s členom [127] finančne uredbe. Evropsko računsko sodišče preveri računovodske izkaze vseh prihodkov in odhodkov Unije v skladu s členom 287 PDEU.

Člen 34

Zaščita finančnih interesov Unije

Če v Skladu sodeluje tretja država po odločitvi na podlagi mednarodnega sporazuma ali katerega koli drugega pravnega instrumenta, tretja država podeli potrebne pravice in dostop odgovornemu odredbodajalcu, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam in Evropskemu računskemu sodišču, da v polnem obsegu izvajajo svoje pristojnosti. V primeru Evropskega urada za preprečevanje goljufij take pravice zajemajo pravico do izvajanja preiskav, vključno s preverjanjem na kraju samem in inšpekcijami iz Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF).

Člen 35

Informiranje, komuniciranje in oglaševanje

1.  Prejemniki finančnih sredstev Unije potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije (zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov) z zagotavljanjem jasnih, učinkovitih in sorazmernih ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo.

2.  Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s Skladom ter njegovimi ukrepi in rezultati. Finančna sredstva, dodeljena Skladu, prispevajo tudi h komuniciranju Komisije o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so povezane s cilji iz člena 3. Ta finančna sredstva se lahko uporabijo za projekte o statistiki o obrambni industriji in pilotne projekte zbiranja podatkov.

NASLOV VDELEGIRANI AKTI, PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 36

Delegirani akti

1.  Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov iz člena 31 se Komisiji podeli za nedoločen čas od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

2.  Prenos pooblastila iz člena 31 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu prenos pooblastila, navedenega v sklepu, preneha veljati. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

3.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

4.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.  Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 31, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 37

Razveljavitev

6.  Uredba (EU) št. …/…. (Evropski program za razvoj obrambne industrije) se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2021.

Člen 38

Prehodne določbe

1.  Ta uredba do zaključka zadevnih ukrepov ne vpliva na njihovo nadaljevanje ali spremembo v skladu z [uredba o določitvi evropskega programa za razvoj obrambne industrije] ter na pripravljalni ukrep o raziskavah na področju obrambe, ki se še naprej uporabljata za zadevne ukrepe do njihovega zaključka.

2.  Finančna sredstva iz Sklada lahko krijejo tudi odhodke za tehnično in upravno pomoč, ki so potrebni za zagotovitev prehoda med Skladom in ukrepi, sprejetimi v okviru njegovih predhodnikov, [uredba o evropskem programu za razvoj obrambne industrije] ter pripravljalnega ukrepa o raziskavah na področju obrambe.

3.  Po potrebi se lahko v proračun po letu 2027 knjižijo odobritve za kritje odhodkov iz člena 4(4), da se omogoči upravljanje ukrepov, ki ne bodo zaključeni do 31. decembra 2027.

Člen 39

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Uporablja se od 1. januarja 2021.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament  Za Svet

Predsednik  Predsednik

(1)

* Predlogi sprememb: krepki ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo, simbol ▌pa tiste dele besedila, ki so bili črtani.

(2)

  Direktiva 2009/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta o poenostavitvi pogojev za prenose obrambnih proizvodov znotraj Skupnosti, UL L 146, 10.6.2009, str. 1). Direktiva 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe, UL L 216, 20.8.2009, str. 76.

2   Uredba (EU) 2018/1092 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o vzpostavitvi evropskega programa za razvoj obrambne industrije v podporo konkurenčnosti in inovacijski zmogljivosti obrambne industrije Unije (UL L 200, 7.8.2018, str. 30).

(3)

  Sklep Sveta 2013/755/EU z dne 25. novembra 2013 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji (sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj) (UL L 344, 19.12.2013, str. 1).

(4)

  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(5)

  Sklic se posodobi: UL C 373, 20.12.2013, str. 1. Sporazum je na voljo na naslovu: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32013Q1220(01)

(6)

  Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

(7)

  Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).

(8)

  Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

(9)

  Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).

(10)

  Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).

(11)

  Direktiva 2009/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o poenostavitvi pogojev za prenose obrambnih proizvodov znotraj Skupnosti (UL L 146, 10.6.2009, str. 1).

(12)

  Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/444 z dne 13. marca 2015 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (UL L 72, 17.3.2015, str. 53).

(13)

  Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro-, majhnih in srednje velikih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).

(14)

  Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65).

(15)

  Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 243).

(16)

  Direktiva 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe in varnosti, ter spremembi direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES (UL L 216, 20.8.2009, str. 76).

(17)

  UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(18)

  UL L 72, 17.3.2015, str. 53–88.

(19)

  UL L 274, 15.10.2013, str. 1–50.


MANJŠINSKO MNENJE

Manjšinsko mnenje, ki ga vlagajo poslanci GUE/NGL Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Sabine Lösing, Sofia Sakorafa, Xabier Benito Ziluaga, Marisa Matias, Cornelia Ernst, Paloma López Bermejo, João Ferreira, João Pimenta Lopes, Miguel Viegas

Poročilo zagovarja hitro nadaljnjo militarizacijo EU in držav članic. Spodbuja oborožitveno tekmo, tako da subvencionira vojaška podjetja in spodbuja večje naložbe v obrambne in vojaške raziskave in razvoj opreme in orožja, in to kljub družbeni krizi in vplivu na okolje. Poročilo je v nasprotju s členom 41(2) PEU, ki prepoveduje, da bi odhodki iz poslovanja z vojaškimi ali obrambnimi posledicami bremenili proračun Unije. Prav tako zagovarja sodelovanje med EU in Natom.

Poročilu nasprotujemo, ker:

  gre za poskus preoblikovanja EU v svetovnega vojaškega akterja;

  je namenjen subvencioniranju obrambnega sektorja in vojaško industrijskega kompleksa ter se torej utegne povečati izvoz orožja;

  militarizira civilne politike ter industrijo in konkurenčnost uporablja kot izgovor za nadaljnji razvoj obrambnih zmogljivosti EU v okviru SVOP/SZVP;

  podpira nadaljnje civilno-vojaško sodelovanje.

Zahtevamo:

  korenito razorožitev na ravni EU in na svetovni ravni;

  konec financiranja vojaških zadev iz proračuna EU in dosledno tolmačenje člena 41(2) PEU;

  da se z javnimi sredstvi podpirajo kakovostna delovna mesta, ponovna industrializacija ter mala in srednja podjetja;

  spodbujanje civilnih raziskav in razvoja, ki bodo služili ljudem in njihovim potrebam;

  da so vse dejavnosti strogo v skladu z Ustanovno listino OZN in mednarodnim pravom;

  strogo civilno mirno reševanje sporov ter ločitev vojaških in civilnih ukrepov;

  ločitev EU od Nata.


MNENJE ODBORA ZA ZUNANJE ZADEVE (14.11.2018)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega obrambnega sklada

(COM(2018)0476 – C8-0268/2018 – 2018/0254(COD))

Pripravljavec mnenja (*): David McAllister

(*)  Postopek s pridruženim odborom – člen 54 Poslovnika

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za zunanje zadeve poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2)  Sklad bi prispeval k vzpostavitvi močne, konkurenčne in inovativne obrambne industrijsko-tehnološke baze in bi bil v skladu s pobudami Unije za bolj celosten evropski obrambni trg, zlasti z direktivama6 o javnem naročanju in prenosih v EU v obrambnem sektorju, sprejetima leta 2009.

(2)  Sklad bi prispeval k vzpostavitvi močne, konkurenčne in inovativne obrambne industrijsko-tehnološke baze in bi bil v skladu s pobudami Unije za bolj celosten evropski obrambni trg, zlasti z direktivama6 o javnem naročanju in prenosih v EU v obrambnem sektorju, sprejetima leta 2009. Sklad bo temelj trdne industrijske politike evropske obrambe.

_________________

_________________

6 Direktiva 2009/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta o poenostavitvi pogojev za prenose obrambnih proizvodov znotraj Skupnosti, UL L 146, 10.6.2009, str. 1). Direktiva 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe, UL L 216, 20.8.2009, str. 76.

6 Direktiva 2009/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta o poenostavitvi pogojev za prenose obrambnih proizvodov znotraj Skupnosti, UL L 146, 10.6.2009, str. 1). Direktiva 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe, UL L 216, 20.8.2009, str. 76.

Predlog spremembe    2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3)  V skladu s celostnim pristopom in da bi prispevali k večji konkurenčnosti in inovativnosti obrambne industrije v Uniji, bi bilo treba ustanoviti Evropski obrambni sklad. Cilj Sklada bi morala biti večja konkurenčnost, inovativnost, učinkovitost in neodvisnost evropske obrambne industrije, s čimer bi prispeval k strateški neodvisnosti Unije, saj bi podpiral čezmejno sodelovanje med državami članicami in podjetji, raziskovalnimi centri, nacionalnimi upravami, mednarodnimi organizacijami in univerzami v fazi raziskav in v fazi razvoja obrambnih proizvodov in tehnologij. Da bi dosegel bolj inovativne rešitve in odprt notranji trg, bi moral Sklad podpirati čezmejno sodelovanje malih in srednjih podjetij (MSP) ter podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo v obrambni panogi.

(3)  V skladu s celostnim pristopom in da bi prispevali k večji konkurenčnosti in inovativnosti obrambne industrije v Uniji, bi bilo treba ustanoviti Evropski obrambni sklad. Cilj Sklada bi morala biti večja konkurenčnost, inovativnost, učinkovitost in neodvisnost evropske obrambne industrije, s čimer bi prispeval k strateški neodvisnosti Unije, k izboljšanju obrambnih zmogljivosti držav članic ter spodbujanju interesov Unije na področju varnosti in obrambe, kot so bili dogovorjeni v okviru skupne zunanje in varnostne politike, saj naj bi podpiral čezmejno sodelovanje med državami članicami in podjetji, raziskovalnimi centri, nacionalnimi upravami, mednarodnimi organizacijami in univerzami v fazi raziskav in v fazi razvoja obrambnih proizvodov in tehnologij. Da bi dosegel bolj inovativne rešitve in odprt notranji trg, bi moral Sklad podpirati čezmejno sodelovanje malih in srednjih podjetij (MSP) ter podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo v obrambni panogi in spodbujati njihovo vključevanje v čezmejne obrambne dobavne verige.

Predlog spremembe    3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(6a)  Sklad bi moral zagotavljati ustrezno podporo za raziskovalne in razvojne ukrepe na področju prelomnih tehnologij za obrambo.

Predlog spremembe    4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9)  Cilj Sklada je podpirati konkurenčnost in inovativnost obrambne industrije Unije s stopnjevanjem in dopolnjevanjem skupnih dejavnosti v raziskavah in tehnologiji na področju obrambe in zmanjševanjem tveganja v razvojni fazi projektov na podlagi sodelovanja, zato bi morale biti upravičene do njegovih sredstev dejavnosti v zvezi z raziskavami in razvojem obrambnega proizvoda ali tehnologije. To bo veljalo tudi za nadgradnjo, vključno z interoperabilnostjo nadgradnje, obstoječih obrambnih proizvodov in tehnologij.

(9)  Cilj Sklada je podpirati konkurenčnost, učinkovitost in inovativnost obrambne industrije Unije s stopnjevanjem in dopolnjevanjem skupnih dejavnosti v raziskavah in tehnologiji na področju obrambe in zmanjševanjem tveganja v razvojni fazi projektov na podlagi sodelovanja, zato bi morale biti do njegovih sredstev upravičene dejavnosti v zvezi z raziskavami in razvojem obrambnega proizvoda ali tehnologije. To bo veljalo tudi za nadgradnjo, vključno z interoperabilnostjo nadgradnje, obstoječih obrambnih proizvodov in tehnologij.

Predlog spremembe    5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10)  Ker je Sklad izrecno namenjen krepitvi sodelovanja med pravnimi subjekti in državami članicami po vsej Evropi, bi moral biti ukrep upravičen do financiranja v okviru programa le, če se izvaja v sodelovanju vsaj treh pravnih subjektov s sedežem v najmanj treh različnih državah članicah in/ali pridruženih državah. Najmanj trije od teh upravičenih pravnih subjektov s sedežem v najmanj dveh različnih državah članicah in/ali pridruženih državah ne bi smeli biti pod neposredno ali posredno dejanskim nadzorom istega subjekta niti se medsebojno nadzorovati. Sklad lahko za spodbujanje sodelovanja med državami članicami podpira skupno predkomercialno naročanje.

(10)  Ker je Sklad izrecno namenjen krepitvi sodelovanja in konkurenčnosti med pravnimi subjekti in državami članicami po vsej Evropi, bi moral biti ukrep upravičen do financiranja v okviru programa le, če se izvaja v sodelovanju vsaj treh pravnih subjektov s sedežem v najmanj treh različnih državah članicah in/ali pridruženih državah. Najmanj trije od teh upravičenih pravnih subjektov s sedežem v najmanj treh različnih državah članicah in/ali pridruženih državah ne bi smeli biti neposredno ali posredno pod dejanskim nadzorom istega subjekta niti se medsebojno nadzorovati. Sklad lahko za spodbujanje sodelovanja med državami članicami podpira skupno predkomercialno naročanje.

Predlog spremembe    6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15)  Če razvojni ukrep, ki prejema podporo Sklada, upravlja vodja projekta, ki ga imenujejo države članice ali pridružene države, bi morala Komisija vodjo projekta obvestiti pred izvršitvijo plačila prejemniku, tako da lahko vodja projekta zagotovi, da prejemniki spoštujejo roke. Vodja projekta lahko Komisiji v določenih okoliščinah sporoči svoja opažanja o napredku ukrepa, tako da lahko Komisija preveri, ali so izpolnjeni pogoji za izvedbo plačila.

(15)  Če razvojni ukrep, ki prejema podporo Sklada, upravlja vodja projekta, ki ga imenujejo države članice ali pridružene države, bi morala Komisija vodjo projekta obvestiti pred izvršitvijo plačila prejemniku, tako da lahko vodja projekta zagotovi, da prejemniki spoštujejo roke. Vodja projekta bi moral Komisiji sporočiti svoja opažanja o napredku ukrepa, tako da lahko Komisija preveri, ali so izpolnjeni pogoji za izvedbo plačila.

Predlog spremembe    7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 21 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(21a)  Ukrepi, pri katerih so udeležena čezmejna MSP, podpirajo odpiranje dobavnih verig in prispevajo k ciljem Sklada. Ti ukrepi bi morali biti zato upravičeni do višje stopnje financiranja, kar bi moralo koristiti vsem subjektom, ki sodelujejo v konzorciju.

Predlog spremembe    8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 22 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

 

 

(22a)   Da bi se odzvale na povečano nestabilnost in pogostejše konflikte v sosedstvu Unije ter na nova varnostna tveganja in geopolitične grožnje, morajo države članice in institucije EU opredeliti skupna tveganja in grožnje ter določiti skupne varnostne interese, strategije in potrebne zmogljivosti, ki bi se lahko opredelili z belo knjigo EU o varnosti in obrambi, pa tudi prek že vzpostavljenih postopkov, kot je mehanizem za razvoj zmogljivosti;

Predlog spremembe    9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 23

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(23)  Spodbujanje inovacij in tehnološkega razvoja v obrambni industriji Unije bi moralo potekati na način, ki je skladen z varnostnimi in obrambnimi interesi Unije. Zato bi moral prispevek ukrepa k navedenim interesom in prednostnim nalogam na področju obrambnih raziskav in zmogljivosti, o katerih so se dogovorile države članice, imeti vlogo merila za dodelitev. V Uniji je skupno pomanjkanje obrambnih raziskav in zmogljivosti ugotovljeno v okviru skupne varnostne in obrambne politike, zlasti preko krovnega strateškega raziskovalnega programa in načrta za razvoj zmogljivosti. Z drugimi procesi Unije, npr. usklajenim letnim pregledom na področju obrambe in stalnim strukturnim sodelovanjem (PESCO), bo podprto izvajanje ustreznih prednostnih nalog z ugotavljanjem in spodbujanjem priložnosti za okrepljeno sodelovanje, da bi izpolnili visoke cilje EU na področju varnosti in obrambe. Če je ustrezno, se lahko upoštevajo tudi regionalne in mednarodne prednostne naloge, tudi tiste v okviru Organizacije Severnoatlantske pogodbe, če so v skladu s prednostnimi nalogami Unije in ne preprečujejo udeležbe nobeni državi članici ali pridruženi državi, pri čemer je treba upoštevati tudi, da se je treba izogibati nepotrebnemu podvajanju.

(23)  Spodbujanje inovacij in tehnološkega razvoja v obrambni industriji Unije bi moralo služiti varnostnim in obrambnim interesom Unije in držav članic. Ob upoštevanju posebne narave obrambnega sektorja bi morali biti vsi ukrepi na področju obrambne industrije tesno povezani ter skladni z zunanjo in varnostno politiko ter prednostnimi nalogami Unije. Zato bi moral prispevek ukrepa k tem interesom in k prednostnim nalogam na področju obrambnih raziskav in zmogljivosti, o katerih so se dogovorile države članice, imeti vlogo merila za dodelitev. V Uniji je bilo skupno pomanjkanje obrambnih raziskav in zmogljivosti ugotovljeno v okviru skupne varnostne in obrambne politike, zlasti preko mehanizma za razvoj zmogljivosti. Z drugimi procesi Unije, npr. usklajenim letnim pregledom na področju obrambe in stalnim strukturnim sodelovanjem (PESCO), bo podprto izvajanje ustreznih prednostnih nalog z ugotavljanjem in spodbujanjem priložnosti za okrepljeno sodelovanje, da bi izpolnili visoke cilje EU na področju varnosti in obrambe. Če je ustrezno, bi se morale upoštevati tudi regionalne in mednarodne prednostne naloge, tudi tiste v okviru Organizacije Severnoatlantske pogodbe, če so v skladu s prednostnimi nalogami Unije in ne preprečujejo udeležbe nobeni državi članici ali pridruženi državi, pri čemer je treba upoštevati tudi, da se je treba izogibati nepotrebnemu podvajanju.

Predlog spremembe    10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 24 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(24a)  Sklad bi moral upoštevati tudi akcijski načrt za vojaško mobilnost v okviru instrumenta za povezovanje Evrope, evropski mirovni instrument, med drugim za zagotavljanje podpore misijam SZVP/SVOP, in prizadevanja v boju proti hibridnim grožnjam, ki skupaj z načrtom za razvoj zmogljivosti, usklajenim letnim pregledom na področju obrambe in stalnim strukturnim sodelovanjem podpirajo usklajevanje načrtovanja zmogljivosti, razvoja, javnega naročanja in operacij.

Predlog spremembe    11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 25

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(25)  Komisija bo upoštevala druge dejavnosti, financirane v okviru programa Obzorje Evropa, da bi preprečila nepotrebno podvajanje in zagotovila medsebojno plemenitenje civilnih in obrambnih raziskav.

(25)  Komisija bo upoštevala druge dejavnosti, financirane v okviru programa Obzorje Evropa, da bi preprečila nepotrebno podvajanje, zagotovila medsebojno plemenitenje civilnih in obrambnih raziskav in sinergijo med njimi ter poskrbela, da bo program Obzorje Evropa še naprej namenjen zgolj civilnim raziskavam.

Predlog spremembe    12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 31

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(31)  Komisija bi morala vzpostaviti letni ali večletni program dela v skladu s cilji Sklada. Komisiji bi moral pri vzpostavitvi programa dela pomagati odbor držav članic. Evropska obrambna agencija bo dobila status opazovalke v odboru, da bi lahko izkoristili njeno strokovno znanje na področju obrambnega sektorja. Glede na posebnosti področja obrambe bi morala v odboru držav članic sodelovati tudi Evropska služba za zunanje delovanje.

(31)  Komisija bi morala vzpostaviti letni ali večletni program dela v skladu s cilji Sklada. V programih dela bi bilo treba upoštevati prvotne izkušnje, pridobljene pri izvajanju evropskega programa za razvoj obrambne industrije, pilotnega projekta in Pripravljalnega ukrepa za raziskave na področju obrambe. Komisiji bi moral pri vzpostavitvi programa dela pomagati odbor držav članic. Evropska obrambna agencija bo dobila status opazovalke v odboru, da bi lahko izkoristili njeno strokovno znanje na področju obrambnega sektorja. Glede na posebnosti področja obrambe bi morala v odboru držav članic sodelovati tudi Evropska služba za zunanje delovanje.

Predlog spremembe    13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 46 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(46a)  Namen Direktive 2009/43/ES je poenostaviti pogoje za prenos obrambnih proizvodov znotraj Unije. Direktiva odpravlja ovire, ne da bi šlo to na račun nacionalnega nadzora nad osnovnimi obrambnimi in varnostnimi interesi. Z uporabo splošnih dovoljenj za prenos za sklad se močno zmanjšuje upravno breme za dobavitelje, ki bi želeli sodelovati v programu. Komisija bi morala imeti možnost, da bi po naročilu držav članic in pridruženih tretjih držav delovala kot osrednja kontaktna točka za registracijo dobaviteljev in da bi seznam izdanih splošnih dovoljenj za prenos redno objavljala v Uradnem listu Evropske unije.

Predlog spremembe    14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 46 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(46b)  Podjetja, ki predlagajo nove obrambne proizvode ali tehnologije ali ponovno uporabo obstoječih, zavezuje veljavna zakonodaja. Če neposredno veljavne zakonodaje ni, bi se morala zavezati spoštovanju okvira univerzalnih etičnih načel, ki se nanašajo na temeljne pravice in dobrobit ljudi, varstvo človeškega genoma, ravnanje z živalmi, ohranjanje naravnega okolja, varstvo kulturne dediščine in pravičen dostop do javnih dobrin po vsem svetu, vključno z vesoljem in kibernetskim prostorom. Komisija bi morala skrbeti za dosledno pregledovanje teh predlogov in ugotavljanje, ali kateri od ukrepov sproža resne etične pomisleke, da se opravi etična ocena teh ukrepov. Ukrepi, ki so etično nesprejemljivi, se ne bi smeli financirati s sredstvi Unije.

Predlog spremembe    15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 46 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(46c)   Svet bi si moral prizadevati, da bi do [31. december 2020] sprejeli sklep o uporabi oboroženih brezpilotnih zrakoplovov. Finančna sredstva za razvoj tovrstnih zrakoplovov namreč ne bodo na voljo, dokler sklep ne bo začel veljati.

Predlog spremembe    16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 46 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(46d)  Sklad bi moral podpirati razvoj in oceno prelomne obrambne tehnologije, ki lahko korenito spremeni teorijo in prakso na področju obrambe. Z inovativnim ekosistemom, ki bi vključeval visoke šole, podjetja in državne ustanove, bi bilo treba razvijati prelomne zmogljivosti, ki bi bile skladne s prednostnimi nalogami na področju obrambnih zmogljivosti, za katere bi se skupaj dogovorile države članice, zlasti s pregledanim načrtom za razvoj zmogljivosti in usklajenim letnim pregledom na področju obrambe. Tako bo lahko Unija razvijala zmogljivosti in koncepte, ki bodo temeljili na tehnološki superiornosti, s čimer bo bolje zaščitila državljane ter spodbujala mir, varnost in napredek v Evropi in po svetu. Komisija bi morala vzpostaviti prilagodljivo strukturo za upravljanje podpore za razvoj in ocenjevanje prelomne obrambne tehnologije.

Predlog spremembe    17

Predlog uredbe

Uvodna izjava 46 e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(46e)  V sklad bi se morala stekati neporabljena sredstva instrumenta za povezovanje Evrope za posebni cilj glede vojaške mobilnosti. Uporabiti bi jih bilo treba za spodbujanje projektov vojaške mobilnosti, ki niso predvideni za dvojno rabo v civilne in vojaške namene v okviru instrumenta, da bi bolj podprli prelomno obrambno tehnologijo in financirali nadaljnje ukrepe v skladu s prednostnimi nalogami na področju obrambnih zmogljivosti, za katere bi se skupaj dogovorile države članice.

Predlog spremembe    18

Predlog uredbe

Uvodna izjava 46 f (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(46f)  Za obrambno blago in storitve iz nepridruženih tretjih držav bi lahko bila potrebna izvozna dovoljenja, ki bi jih morali izdajati organi teh držav. Komisija, države članice in pridružene tretje države ter podjetja s sedežem v Uniji morda nimajo večjega vpliva na izdajanje teh izvoznih dovoljenj. Zavrnitev izdaje ali razveljavitev izvoznih dovoljenj ali zavračanje izdaje izvoznih dovoljenj za nadaljnje ukrepe bi lahko imelo nesprejemljive posledice za zanesljivost oskrbe evropskega obrambnega sektorja in strateško avtonomijo Unije. Zato bi morala Komisija sistematično zbirati informacije o izvoznih dovoljenjih tretjih držav, potrebnih za projekte, ki se podpirajo z obrambnimi sredstvi. Podjetja, ki nameravajo sodelovati pri ukrepih, financiranih iz sklada, in tista, ki že sodelujejo pri teh ukrepih, bi morala oceniti tveganje, povezano z obrambnim blagom in storitvami iz tretjih držav, ter Komisiji dati na voljo svoje ocene tveganja. Če bi nastale nesprejemljive posledice za zanesljivost oskrbe v evropskem obrambnem sektorju in za strateško avtonomijo Unije, bi morala Komisija o tem nemudoma obvestiti visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko. Skupaj bi morala Evropski parlament in Svet obvestiti o vseh sprejetih ukrepih.

Predlog spremembe    19

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3)  „razvojni ukrep“ pomeni ukrep, ki je sestavljen v prvi vrsti iz dejavnosti v fazi razvoja, usmerjenih v obrambo, ki zajema nove proizvode in tehnologije ali nadgradnjo obstoječih, ne zajema pa proizvodnje ali uporabe orožja;

(3)  „razvojni ukrep“ pomeni ukrep, ki je sestavljen izključno iz dejavnosti v fazi razvoja, usmerjenih v obrambo, in zajema nove proizvode in tehnologije ali nadgradnjo obstoječih, ne zajema pa proizvodnje ali uporabe orožja;

Predlog spremembe    20

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 17 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(17a)  „etično vprašanje“ pomeni vsako vprašanje v zvezi z nameravanim ali implicitnim potekom ali rezultatom ukrepa, ki je sicer združljiv z ustreznimi pravnimi predpisi Unije, držav članic in mednarodnimi predpisi, vendar je v nasprotju z načeli, ki se nanašajo na temeljne pravice in dobrobit ljudi, varstvo človeškega genoma, ravnanje z živalmi, ohranjanje naravnega okolja, varstvo kulturne dediščine in pravični dostop do javnih dobrin po vsem svetu, vključno z vesoljem in kibernetskim prostorom.

Predlog spremembe    21

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Splošni cilj Sklada je spodbujati konkurenčnost, učinkovitost in inovacijske zmogljivosti evropske obrambne industrije s podporo skupnih ukrepov in čezmejnega sodelovanja med pravnimi subjekti v vsej Uniji, vključno z MSP in podjetji s srednje veliko tržno kapitalizacijo, spodbujati boljše izkoriščanje industrijskega potenciala inovacij, raziskav in tehnološkega razvoja v vseh fazah industrijskega življenjskega cikla ter tako prispevati k strateški neodvisnosti Unije; Sklad bi moral prispevati tudi k svobodi delovanja Unije in njeni neodvisnosti, zlasti v tehnološkem in industrijskem smislu.

1.  Splošni cilj Sklada je omogočiti Uniji, da izkoristi svojo pristojnost za izvajanje skupne zunanje in varnostne politike, vključno s postopnim oblikovanjem skupne obrambne politike, da prispeva k strateškim prednostnim nalogam v okviru SZVP/SVOP ter spodbuja vključevalnost, povezovanje, interoperabilnost, konkurenčnost, učinkovitost in inovacijske zmogljivosti tehnološke in industrijske baze evropskega obrambnega sektorja s podporo skupnih ukrepov in čezmejnega sodelovanja med pravnimi subjekti v vsej Evropi, vključno z MSP in podjetji s srednje veliko tržno kapitalizacijo, spodbujati boljše izkoriščanje industrijskega potenciala inovacij, raziskav in tehnološkega razvoja v vseh fazah industrijskega življenjskega cikla obrambnih proizvodov in storitev. Pomembno je, da se pripravijo konkretnejši predlogi za izboljšanje dostopa MSP in podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo do čezmejnega obrambnega trga. Sklad bi moral prispevati tudi k interesom Unije na področju varnosti in obrambe, kot so bili dogovorjeni v okviru skupne zunanje in varnostne politike, k svobodi delovanja Unije ter njeni strateški, tehnološki in industrijski neodvisnosti, pa tudi k razvoju in izboljšanju obrambnih zmogljivosti držav članic. Sprejemanje večje odgovornosti za lastno varnost bo prineslo koristi tudi organizaciji NATO.

Predlog spremembe    22

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  podpirati skupne raziskovalne projekte, ki bi lahko občutno povečali učinkovitost prihodnjih zmogljivosti in katerih cilj bi bilo čim več inovacij ter uvedba novih obrambnih proizvodov in tehnologij, tudi prelomnih;

(a)  podpirati skupne raziskovalne projekte, ki bi lahko občutno povečali učinkovitost prihodnjih obrambnih in obrambnoindustrijskih zmogljivosti in katerih cilj bi bilo čim več inovacij ter uvedba novih obrambnih proizvodov in tehnologij, tudi prelomnih in tudi na področju kibernetske obrambe;

Predlog spremembe    23

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  podpirati skupne projekte razvoja zmogljivosti za obrambne proizvode in tehnologije skladno s prednostnimi nalogami obrambnih zmogljivosti, za katere obstaja splošen dogovor držav članic v okviru skupne zunanje in varnostne politike, in tako prispevati k večji učinkovitosti obrambnih izdatkov v Uniji, doseči večjo ekonomijo obsega, zmanjšati tveganje nepotrebnega podvajanja in s tem zmanjšati razdrobljenost obrambnih proizvodov in tehnologij v vsej Uniji. Sklad bo v končni fazi prinesel večjo interoperabilnost med zmogljivostmi držav članic.

(b)  podpirati skupne projekte razvoja zmogljivosti za obrambne proizvode in tehnologije skladno s prednostnimi nalogami obrambnih zmogljivosti, za katere obstaja splošen dogovor držav članic v okviru skupne zunanje in varnostne politike, zlasti v okviru načrta za razvoj zmogljivosti, stalnega strukturnega sodelovanja in usklajenega letnega pregleda na področju obrambe, in tako prispevati k večji učinkovitosti obrambnih izdatkov v Uniji, doseči večjo ekonomijo obsega, odpraviti tveganje nepotrebnega podvajanja in prevelike odvisnosti od uvoza iz tretjih držav ter s tem zmanjšati razdrobljenost obrambnih proizvodov in tehnologij v vsej Uniji. Sklad bo v končni fazi prinesel večjo strateško avtonomijo Unije, povečal standardizacijo in interoperabilnost med zmogljivostmi držav članic in s tem povečal učinkovitost njihovih obrambnih odhodkov ter izboljšal izvajanje smotrne industrijske politike evropske obrambe.

Predlog spremembe    24

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ba)  spodbujati evropsko sodelovanje na področju raziskav in obrambne industrije, ki vključuje najmanj tri države članice in tri ali več podjetij v skladu s členom 11(4).

Predlog spremembe    25

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

5a.  Ob koncu vsakega leta se neporabljena sredstva za specifični cilj vojaške mobilnosti iz člena [3(2)(a)(ii)] Uredbe [Instrument za povezovanje Evrope] dajo na voljo za izvajanje sklada.

Predlog spremembe    26

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Poskrbi se za ureditev, ki omogoča čim večje sodelovanje Združenega kraljestva v projektih Evropskega obrambnega sklada.

Predlog spremembe    27

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Komisija dodeli finančna sredstva z odprtimi javnimi posvetovanji na področjih ukrepov, opredeljenih v programih dela.

1.  Komisija dodeli finančna sredstva z odprtimi javnimi posvetovanji na področjih ukrepov, opredeljenih v programih dela, ob upoštevanju mehanizma za razvoj zmogljivosti.

Predlog spremembe    28

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  S sistematičnim pregledom predlogov se ugotovi, pri katerih ukrepih se zastavljajo zapletena ali resna etična vprašanja, za take ukrepe pa se opravi etična ocena. Etična preverjanja in ocene opravi Komisija ob podpori strokovnjakov za obrambno etiko. Komisija v največji možni meri zagotovi preglednost postopkov v zvezi z vprašanji etike.

2.  S sistematičnim pregledom predlogov se ugotovi, pri katerih ukrepih se zastavljajo zapletena ali resna etična vprašanja in se zanje opravi etična ocena. Etična preverjanja in ocene opravi Komisija ob podpori obrambnih strokovnjakov za obrambno etiko. Vse strokovnjake potrdi država članica, ki jim je izdala dovoljenje za dostop do tajnih podatkov. Ustrezno dovoljenje za dostop do tajnih podatkov se zahteva pred imenovanjem. Komisija v največji možni meri zagotovi preglednost postopkov v zvezi z vprašanji etike.

Predlog spremembe    29

Predlog uredbe

Člen 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 7a

 

Splošna dovoljenja za prenos

 

1.   Države članice in pridružene tretje države objavijo splošna dovoljenja za prenos, s katerimi dobaviteljem s sedežem na njihovem ozemlju dovolijo sodelovati v projektih iz sklada. Pred prvo uporabo splošnega dovoljenja za prenos lahko določijo pogoje za prijavo.

 

2.   Komisija zagotovi potrebne pogoje za uporabo splošnih dovoljenj za prenos in objavi vse ustrezne informacije v programih dela.

Predlog spremembe    30

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Ukrep, ki je prejel prispevek iz drugega programa Unije, lahko prejme prispevek tudi v okviru tega sklada, če prispevki ne krijejo istih stroškov. Za prispevek programa Unije/Sklada k ukrepu se uporabljajo pravila programa/Sklada, ki prispeva sredstva. Kumulativno financiranje ne presega skupnih upravičenih stroškov ukrepa, podpora iz različnih programov Unije pa se lahko izračuna sorazmerno v skladu z dokumenti, ki določajo pogoje podpore.

1.  Ukrep, ki je prejel prispevek iz drugega programa Unije, zlasti pa iz okvirnega programa Obzorje Evropa ali instrumenta za povezovanje Evrope za prilagoditev omrežij TEN-T za potrebe vojaške mobilnosti, lahko prejme prispevek tudi v okviru tega sklada, če prispevki ne krijejo istih stroškov. Za prispevek programa Unije/Sklada k ukrepu se uporabljajo pravila programa/Sklada, ki prispeva sredstva. Kumulativno financiranje ne presega skupnih upravičenih stroškov ukrepa, podpora iz različnih programov Unije pa se lahko izračuna sorazmerno v skladu z dokumenti, ki določajo pogoje podpore.

Predlog spremembe    31

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Vložniki in njihovi podizvajalci so upravičeni do financiranja, če imajo sedež v Uniji ali pridruženi državi, imajo izvršno upravno strukturo v Uniji ali pridruženi državi in jih ne nadzoruje nepridružena tretja država ali subjekt nepridružene tretje države.

1.  Vložniki in podizvajalci, ki sodelujejo pri ukrepu, so upravičeni do financiranja, če imajo sedež v Uniji ali pridruženi državi, imajo izvršno upravno strukturo v Uniji ali pridruženi državi in jih ne nadzoruje nepridružena tretja država ali subjekt nepridružene tretje države.

Predlog spremembe    32

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Z odstopanjem od odstavka 1 je lahko upravičen do financiranja vložnik s sedežem v Uniji ali pridruženi državi, ki je pod nadzorom nepridružene tretje države ali subjekta nepridružene tretje države, če je to potrebno za dosego ciljev ukrepa, pod pogojem, da njegovo sodelovanje ne bo ogrozilo varnostnih interesov Unije in njenih držav članic. Za zagotovitev zaščite varnostnih interesov Unije in njenih držav članic se v razpisu za zbiranje predlogov od vložnika zahteva, da predloži informacije, s katerimi dokaže predvsem, da:

2.  Z odstopanjem od odstavka 1 je lahko subjekt, upravičen do financiranja, vložnik ali podizvajalec, ki sodeluje pri ukrepu in ima sedež in izvršno vodstvo v Uniji ali pridruženi državi ter je pod nadzorom nepridružene tretje države ali subjekta nepridružene tretje države, če je to potrebno za dosego ciljev programa in pod pogojem, da njegovo sodelovanje ne bo ogrozilo varnostnih in obrambnih interesov Unije in njenih držav članic ali cilja iz člena 3. Da se zaščitijo varnostnih interesov Unije in njenih držav članic, se v razpisu za zbiranje predlogov od vložnika zahteva, da predloži jamstva, ki jih odobri država članica, v kateri ima vložnik sedež, in da se pred izvajanjem ukrepa zaveže izvesti ukrepe, s katerimi zagotovi, da:

Predlog spremembe    33

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  bodo rezultati ukrepa med trajanjem ukrepa in določeno obdobje po njegovem koncu ostali pri upravičencu in ne bodo pod nadzorom in zanje ne bodo veljale omejitve nepridruženih tretjih držav ali drugih subjektov iz nepridruženih tretjih držav.

(c)  bodo rezultati ukrepa med trajanjem ukrepa in po njegovem koncu ostali pri upravičencu in ne bodo pod nadzorom in zanje ne bodo veljale omejitve nepridruženih tretjih držav ali drugih subjektov iz nepridruženih tretjih držav ter jih ne bo mogoče izvoziti ali zagotoviti dostopa do njih zunaj Unije brez odobritve države članice, v kateri ima podjetje sedež.

Predlog spremembe    34

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Vsa infrastruktura, objekti, sredstva in viri, uporabljeni pri ukrepih, ki se financirajo v okviru Sklada, se nahajajo na ozemlju Unije ali pridruženih držav. Poleg tega upravičenci in njihovi podizvajalci pri izvajanju upravičenega ukrepa sodelujejo samo s pravnimi osebami, ki imajo sedež v Uniji ali pridruženi državi ter niso pod nadzorom nepridruženih tretjih držav ali subjektov iz nepridruženih tretjih držav.

3.  Vsa infrastruktura, objekti, sredstva in viri, uporabljeni pri ukrepih, ki se financirajo v okviru Sklada, se nahajajo na ozemlju Unije ali pridruženih držav in niso predmet kakršnega koli nadzora ali omejitve s strani nepridružene tretje države ali subjekta iz nepridružene tretje države. Poleg tega upravičenci in njihovi podizvajalci pri izvajanju upravičenega ukrepa sodelujejo s pravnimi osebami, ki imajo sedež v Uniji ali pridruženi državi ter niso pod nadzorom nepridruženih tretjih držav ali subjektov iz nepridruženih tretjih držav.

Predlog spremembe    35

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Z odstopanjem od odstavka 3 lahko upravičenci in podizvajalci, ki sodelujejo pri ukrepu, uporabljajo svoja sredstva, infrastrukturo, objekte in vire, ki se nahajajo ali hranijo na ozemlju nepridružene tretje države, če je to potrebno za dosego ciljev ukrepa in pod pogojem, da to ne bo ogrozilo varnostnih interesov Unije in njenih držav članic. Pod enakimi pogoji lahko upravičenci in njihovi podizvajalci pri izvajanju upravičenega ukrepa sodelujejo s subjektom, ki ima sedež v nepridruženi tretji državi. Stroški, povezani z uporabo take infrastrukture, objektov, sredstev ali virov in s takim sodelovanjem, se v okviru Sklada ne štejejo za upravičene.

4.  Z odstopanjem od odstavka 3 lahko, če v Uniji še ni na voljo konkurenčnih nadomestkov ter če ta uporaba ne bi bila v nasprotju z varnostnimi in obrambnimi interesi Unije in njenih držav članic, upravičenci in podizvajalci, ki sodelujejo pri ukrepu, uporabljajo svoja sredstva, infrastrukturo, objekte in vire, ki se nahajajo ali hranijo na ozemlju nepridružene tretje države, če je to potrebno za dosego ciljev ukrepa in pod pogojem, da to ne bo ogrozilo varnostnih in obrambnih interesov Unije in njenih držav članic. Pod enakimi pogoji lahko upravičenci in njihovi podizvajalci pri izvajanju upravičenega ukrepa sodelujejo s subjektom, ki ima sedež v nepridruženi tretji državi. Stroški, povezani z uporabo take infrastrukture, objektov, sredstev ali virov in s takim sodelovanjem, se v okviru Sklada ne štejejo za upravičene.

Predlog spremembe    36

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

9.  Za namene tega člena se za podizvajalce štejejo podizvajalci, ki imajo neposreden pogodbeni odnos z upravičencem, drugi podizvajalci, ki jim je dodeljenih najmanj 10 % skupnih upravičenih stroškov ukrepa, ter podizvajalci, ki za izvedbo ukrepa morda potrebujejo dostop do tajnih podatkov v skladu s Sklepom Komisije (EU, Euratom) 2015/444.

9.  Za namene tega člena se za podizvajalce štejejo podizvajalci, ki imajo neposreden pogodbeni odnos z upravičencem, drugi podizvajalci, ki jim je dodeljenih najmanj 10 % skupnih upravičenih stroškov ukrepa, podizvajalci, ki za izvedbo ukrepa morda potrebujejo dostop do tajnih podatkov v skladu s Sklepom Komisije (EU, Euratom) 2015/444, in podizvajalci, ki morajo zaprositi za dovoljenje v nepridruženi tretji državi.

Predlog spremembe    37

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Če v programu dela iz člena 27 ni določeno drugače, se ukrep izvede v sodelovanju najmanj treh pravnih subjektov s sedežem v najmanj treh različnih državah članicah in/ali pridruženih državah. Najmanj trije od teh upravičenih subjektov s sedežem v najmanj dveh različnih državah članicah in/ali pridruženih državah ves čas izvajanja ukrepa niso niti pod neposrednim ali posrednim dejanskim nadzorom istega subjekta niti se medsebojno ne nadzorujejo.

4.  Ukrep se izvede v sodelovanju najmanj treh pravnih subjektov s sedežem v najmanj treh različnih državah članicah in/ali pridruženih državah. Vsak konzorcij, ki vključuje pravne subjekte iz pridružene države, vključuje tudi najmanj dva pravna subjekta iz dveh različnih držav članic. Najmanj trije od teh upravičenih subjektov s sedežem v najmanj treh različnih državah članicah in/ali pridruženih državah ves čas izvajanja ukrepa niso niti pod neposrednim ali posrednim dejanskim nadzorom istega subjekta niti se medsebojno ne nadzorujejo.

Predlog spremembe    38

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6.  Ukrepi za razvoj proizvodov in tehnologij, katerih uporaba, razvoj ali proizvodnja je prepovedana z mednarodnim pravom, ki se uporablja, se ne štejejo upravičeni.

6.  Ukrepi za razvoj proizvodov in tehnologij, katerih uporaba, razvoj ali proizvodnja je prepovedana z mednarodnim pravom, ki se uporablja, se ne štejejo za upravičene. Program izrecno ne financira zažigalnega orožja (vključno z belim fosforjem, strelivom z osiromašenim uranom, smrtonosnim avtonomnim orožjem, ki nima smiselnega človeškega nadzora nad kritičnimi funkcijami izbiranja in napadanja posamičnih tarč, z osebnim in lahkim orožjem, ki se zasnuje predvsem za izvoz, torej kjer nobena država članica ni izrazila zahteve po izvedbi ukrepa).

Predlog spremembe    39

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 1 – točka a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(aa)  prispevek k industrijski neodvisnosti evropske obrambne industrije ter varnostnim in obrambnim interesom Unije z okrepitvijo obrambnih tehnologij ali proizvodov v skladu s prednostnimi nalogami obrambne zmogljivosti, o katerih se države članice dogovorijo v okviru skupne zunanje in varnostne politike;

Predlog spremembe    40

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 1 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(da)  število sodelujočih držav in podjetij;

Predlog spremembe    41

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 1 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e)  prispevek k vzpostavljanju novega čezmejnega sodelovanja med pravnimi subjekti, zlasti MSP s sedežem v državah članicah in/ali pridruženih državah, ki niso iste kot države, v katerih imajo sedež subjekti konzorcija, ki niso MSP;

(e)  prispevek k vzpostavljanju novega čezmejnega sodelovanja med pravnimi subjekti, zlasti MSP;

Predlog spremembe    42

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 3 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  skupno zvišanje stopnje financiranja ukrepa ne presega 30 odstotnih točk.

(d)  ukrep, ki ga zasnujejo države članice ali pridružene tretje države, ki dosegajo cilj glede porabe 2 % BDP za obrambo ali ki 20 % svojega obrambnega proračuna namenijo za pomembnejšo opremo, je upravičen do stopnje financiranja, povišane za število odstotnih točk skupnega BDP, namenjenega za obrambo.

Predlog spremembe    43

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Posredni upravičeni stroški se izračunajo z uporabo pavšalne stopnje 25 % skupnih neposrednih upravičenih stroškov, pri čemer so izključeni neposredni upravičeni stroški oddaje naročil podizvajalcem, finančne podpore tretjim osebam ter stroški na enoto ali pavšalni zneski, ki vključujejo neposredne stroške.

1.  Kjer je ustrezno, se posredni upravičeni stroški izračunajo za vsak primer posebej, pri čemer so izključeni neposredni upravičeni stroški oddaje naročil podizvajalcem, finančne podpore tretjim osebam ter stroški na enoto ali pavšalni zneski, ki vključujejo neposredne stroške.

Predlog spremembe    44

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Kjer je ustrezno, se lahko posredni upravičeni stroški izračunajo v višini nad 25 % pavšalne stopnje v skladu z upravičenčevimi običajnimi praksami stroškovnega računovodstva na podlagi dejanskih posrednih stroškov, če take prakse stroškovnega računovodstva sprejemajo nacionalni organi v primerljivih sistemih financiranja v skladu s členom [185] finančne uredbe in če je Komisija o njih obveščena.

2.  Posredni upravičeni stroški se lahko izračunajo tudi v višini nad 25 % pavšalne stopnje v skladu z upravičenčevimi običajnimi praksami stroškovnega računovodstva na podlagi dejanskih posrednih stroškov, če take prakse stroškovnega računovodstva sprejemajo nacionalni organi v primerljivih sistemih financiranja v skladu s členom [185] finančne uredbe in če je Komisija o njih obveščena.

Predlog spremembe    45

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Če ima pomoč Unije obliko javnega naročila, je lastnik rezultatov Unija. Države članice in pridružene države imajo na izrecno zahtevo brezplačne pravice do dostopa do rezultatov

2.  Če ima pomoč Unije obliko javnega naročila študije, je lastnik rezultatov Unija. Države članice in pridružene države imajo na izrecno zahtevo brezplačne pravice do dostopa do rezultatov

Predlog spremembe    46

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  V sporazumu o dodelitvi nepovratnih sredstev se, če je upravičeno, določi pravica Komisije, da je obveščena o prenosu lastništva rezultatov ali podelitve licence v zvezi z rezultati nepridruženi tretji državi ali subjektu nepridružene tretje države, in da takemu prenosu nasprotuje. Taki prenosi ne smejo biti v nasprotju z obrambnimi in varnostnimi interesi Unije in njenih držav članic ali cilji iz člena 3 te uredbe.

4.  V sporazumu o dodelitvi nepovratnih sredstev se, če je upravičeno, določi pravica Komisije, da je obveščena o prenosu lastništva rezultatov ali podelitve licence v zvezi z rezultati nepridruženi tretji državi ali subjektu nepridružene tretje države, in da takemu prenosu nasprotuje. Taki prenosi ne smejo biti v nasprotju z obrambnimi in varnostnimi interesi Unije in njenih držav članic ali cilji iz člena 3 te uredbe.

Te določbe ne vplivajo na izvoz proizvodov, opreme ali tehnologij, ki vključujejo rezultate, niti na diskrecijsko pravico držav članic in pridruženih držav glede politike na področju izvoza obrambnih in sorodnih proizvodov.

Predlog spremembe    47

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.  Nacionalni organi držav članic in pridruženih držav imajo pravice do dostopa do posebnega poročila o projektu, ki je prejel finančna sredstva Unije. Take pravice do dostopa se podelijo brezplačno, Komisija pa jih prenese na države članice in pridružene države, potem ko je zagotovila vzpostavitev ustreznih obveznosti varovanja tajnosti.

5.  Nacionalni organi držav članic in pridruženih držav imajo pravico do dostopa do posebnega poročila o projektu, ki je prejel finančna sredstva Unije. Popolnoma je treba ohraniti zmožnost upravljanja tajnih podatkov in potrebo po seznanjenosti z vojaškimi projekti ter posredovati samo podatke, ki so nujno potrebni za oceno projekta. Pravica do dostopa se podeli brezplačno, Komisija pa jo prenese na države članice in pridružene države, potem ko zagotovi vzpostavitev ustreznih obveznosti varovanja tajnosti.

Predlog spremembe    48

Predlog uredbe

Člen 24 – odstavek 1 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ba)  predvideni obseg javnega naročila in pričakovani učinek na obrambne zmogljivosti in odhodke držav članic ter evropsko strateško avtonomnost.

Predlog spremembe    49

Predlog uredbe

Člen 27 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Sklad se izvaja v letnih ali večletnih programih dela, vzpostavljenih v skladu s členom [110] finančne uredbe. V programih dela se po potrebi določi skupni znesek, namenjen za operacije mešanega financiranja.

1.  Sklad se izvaja v letnih ali večletnih programih dela, vzpostavljenih v skladu s členom [110] finančne uredbe. V programih dela se po potrebi določi skupni znesek, namenjen za operacije mešanega financiranja in čezmejno sodelovanje MSP. Za vzpostavitev programa dela se upoštevajo prispevki mehanizma za razvoj zmogljivosti.

Predlog spremembe    50

Predlog uredbe

Člen 27 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a.  Komisija med oblikovanjem programov dela in pred dodelitvijo finančnih sredstev prek ustreznih posvetovanj z odborom zagotovi, da predlagani ukrepi na področju raziskav ali razvoja preprečujejo podvajanje z obstoječimi zmogljivostmi ali že financiranimi raziskovalnimi ali razvojnimi projekti v EU. Če je ugotovljeno podvajanje, Komisija opravi nadaljnja posvetovanja.

Predlog spremembe    51

Predlog uredbe

Člen 27 – odstavek 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1b.  V programih dela so določene kategorije projektov, financiranih na podlagi programa. Te kategorije so skladne s prednostnimi nalogami na področju obrambe iz člena 3.

Predlog spremembe    52

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Komisiji pomaga odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011. Evropska obrambna agencija je kot opazovalka pozvana, da predstavi svoja stališča in strokovno znanje. Za pomoč se zaprosi tudi Evropska služba za zunanje delovanje.

1.  Komisiji pomaga odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011. Evropska obrambna agencija je kot opazovalka pozvana, da predstavi svoja stališča in strokovno znanje. Za pomoč se zaprosi tudi Evropska služba za zunanje delovanje. Odbor se sestaja tudi v posebnih sestavah, med drugim tudi zato, da bi obravnaval obrambne in varnostne vidike.

Predlog spremembe    53

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011. Če odbor ne poda mnenja, Komisija ne sprejme osnutka izvedbenega akta in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.

Predlog spremembe    54

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Neodvisni strokovnjaki so državljani Unije, določeni in izbrani na podlagi razpisov za prijavo interesa, naslovljenih na ustrezne organizacije, kot so ministrstva za obrambo in agencije, ki so jim podrejene, raziskovalne inštitute, univerze, poslovna združenja ali podjetja v obrambnem sektorju, s ciljem sestaviti seznam strokovnjakov. Z odstopanjem od člena [237] finančne uredbe se ta seznam ne objavi.

2.  Neodvisni strokovnjaki so določeni glede na odličnost na podlagi razpisov za prijavo interesa, naslovljenih na ustrezne organizacije, kot so ministrstva za obrambo in agencije, ki so jim podrejene, raziskovalne inštitute, univerze, poslovna združenja ali podjetja v obrambnem sektorju, s ciljem sestaviti seznam strokovnjakov. Z odstopanjem od člena [237] finančne uredbe se ta seznam ne objavi.

Predlog spremembe    55

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.  Neodvisni strokovnjaki se izberejo na podlagi spretnosti, izkušenj in znanja, primernih za izvajanje dodeljenih nalog.

5.  Neodvisne strokovnjake izbere Evropska komisija na podlagi spretnosti, izkušenj in znanja, primernih za izvajanje dodeljenih nalog.

Predlog spremembe    56

Predlog uredbe

Člen 31 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Komisija redno spremlja izvajanje Sklada in vsako leto poroča o napredku. Komisija v ta namen vzpostavi potrebno ureditev spremljanja.

3.  Komisija redno spremlja in ocenjuje izvajanje Sklada ter vsako leto poroča Parlamentu in Svetu o napredku. Komisija v ta namen vzpostavi potrebno ureditev spremljanja.

Predlog spremembe    57

Predlog uredbe

Člen 32 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Vmesna ocena Sklada se opravi, ko je na voljo dovolj informacij o izvajanju Sklada, vendar najpozneje v štirih letih od začetka izvajanja Sklada. Vmesno poročilo vsebuje zlasti oceno upravljanja Sklada, stopnje izvrševanja, rezultate pri dodeljevanju projektov, vključno z udeležbo MSP in podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo, ter stopnjo njihove čezmejne udeležbe, pa tudi finančna sredstva, dodeljena v skladu s členom [195] finančne uredbe do 31. julija 2024. Komisija lahko predloži predloge za kakršne koli primerne spremembe te uredbe.

2.  Vmesna ocena Sklada se opravi, ko je na voljo dovolj informacij o izvajanju Sklada, vendar najpozneje v štirih letih od začetka izvajanja Sklada. Vmesno poročilo vsebuje zlasti oceno upravljanja Sklada, število držav, ki sodelujejo pri posameznih projektih, stopnje izvrševanja, rezultate pri dodeljevanju projektov, vključno z udeležbo MSP in podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo, ter stopnjo njihove čezmejne udeležbe, pa tudi finančna sredstva, dodeljena v skladu s členom [195] finančne uredbe do 31. julija 2024. Komisija lahko vloži predloge za ustrezne spremembe te uredbe.

Predlog spremembe    58

Predlog uredbe

Člen 35 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s Skladom ter njegovimi ukrepi in rezultati. Finančna sredstva, dodeljena Skladu, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so povezane s cilji iz člena 3.

2.  Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s Skladom ter njegovimi ukrepi in rezultati. Finančna sredstva, dodeljena Skladu, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, če so povezane s cilji iz člena 3, ter k vzpostavitvi in ohranjanju stalne konference deležnikov o razvoju skupne evropske politike na področju oborožitve in zmogljivosti.

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov

Ustanovitev Evropskega obrambnega sklada

Referenčni dokumenti

COM(2018)0476 – C8-0268/2018 – 2018/0254(COD)

Pristojni odbor

Datum razglasitve na zasedanju

ITRE

2.7.2018

 

 

 

Mnenje pripravil

Datum razglasitve na zasedanju

AFET

2.7.2018

Pridruženi odbori - datum razglasitve na zasedanju

5.7.2018

Pripravljavec mnenja

Datum imenovanja

David McAllister

27.8.2018

Obravnava v odboru

6.9.2018

 

 

 

Datum sprejetja

12.11.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

36

16

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Michèle Alliot-Marie, Petras Auštrevičius, Bas Belder, Elmar Brok, Klaus Buchner, James Carver, Lorenzo Cesa, Aymeric Chauprade, Javier Couso Permuy, Arnaud Danjean, Knut Fleckenstein, Eugen Freund, Michael Gahler, Tunne Kelam, Wajid Khan, Eduard Kukan, Arne Lietz, Barbara Lochbihler, Sabine Lösing, Andrejs Mamikins, David McAllister, Francisco José Millán Mon, Clare Moody, Pier Antonio Panzeri, Ioan Mircea Paşcu, Alojz Peterle, Tonino Picula, Julia Pitera, Cristian Dan Preda, Jozo Radoš, Michel Reimon, Jean-Luc Schaffhauser, Anders Sellström, Jordi Solé, Dobromir Sośnierz, Jaromír Štětina, Charles Tannock, Miguel Urbán Crespo, Ivo Vajgl

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Andrea Bocskor, Igor Gräzin, Rebecca Harms, Marek Jurek, Juan Fernando López Aguilar, Antonio López-Istúriz White, Urmas Paet, Bodil Valero, Mirja Vehkaperä, Marie-Christine Vergiat

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Inés Ayala Sender, Eleonora Evi, Rupert Matthews, Miroslav Mikolášik, Liliana Rodrigues, Flavio Zanonato

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

36

+

ALDE

Petras Auštrevičius, Igor Gräzin, Urmas Paet, Jozo Radoš, Ivo Vajgl, Mirja Vehkaperä

EFDD

Aymeric Chauprade, Eleonora Evi

PPE

Michèle Alliot-Marie, Andrea Bocskor, Elmar Brok, Lorenzo Cesa, Arnaud Danjean, Michael Gahler, Tunne Kelam, Eduard Kukan, Antonio López-Istúriz White, David McAllister, Miroslav Mikolášik, Francisco José Millán Mon, Alojz Peterle, Julia Pitera, Cristian Dan Preda, Anders Sellström, Jaromír Štětina

S&D

Inés Ayala Sender, Knut Fleckenstein, Wajid Khan, Juan Fernando López Aguilar, Andrejs Mamikins, Clare Moody, Pier Antonio Panzeri, Ioan Mircea Paşcu, Tonino Picula, Liliana Rodrigues, Flavio Zanonato

16

-

ECR

Bas Belder, Marek Jurek, Rupert Matthews

ENF

Jean-Luc Schaffhauser

GUE/NGL

Javier Couso Permuy, Sabine Lösing, Miguel Urbán Crespo, Marie-Christine Vergiat

NI

James Carver, Dobromir Sośnierz

S&D

Arne Lietz

VERTS/ALE

Klaus Buchner, Barbara Lochbihler, Michel Reimon, Jordi Solé, Bodil Valero

3

0

ECR

Charles Tannock

S&D

Eugen Freund

VERTS/ALE

Rebecca Harms

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


MNENJE ODBORA ZA PRORAČUN (6.11.2018)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega obrambnega sklada

(COM(2018)0476 – C8-0268/2018 – 2018/0254(COD))

Pripravljavec mnenja: Alain Lamassoure

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za proračun poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1

Predlog uredbe

Uvodna izjava -1 (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(-1)  Obramba je dober primer, kako bi lahko dosegli večjo učinkovitost, če bi nekatere pristojnosti in ukrepe, ki jih zdaj izvajajo države članice, ter pripadajoča sredstva prenesli na evropsko raven; tako bi se pokazala evropska dodana vrednost, breme javnih izdatkov v EU pa bi se zmanjšalo.

Predlog spremembe    2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1a)  Evropski parlament je 14. marca in 30. maja 2018 v svojih resolucijah o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 poudaril, da so pomembna horizontalna načela, na katerih bi moral temeljiti večletni finančni okvir in vse s tem povezane politike Unije; ob tem je znova potrdil svoje stališče, da mora EU izpolniti obljubo, da bo vodilna pri uresničevanju ciljev OZN za trajnostni razvoj, in izrazil razočaranje, da v predlogih večletnega finančnega okvira ni jasne in prepoznavne zaveze v tem smislu; zato je zahteval, da se cilji trajnostnega razvoja v naslednjem večletnem finančnem okviru vključijo v vse politike in pobude EU; poudaril je tudi, da je za izpolnitev zavez EU na poti k vključujoči Evropi bistvena odprava diskriminacije; zato je zahteval, naj se v vse politike in pobude EU v naslednjem večletnem finančnem okviru vključijo načela enakosti spolov in zaveze glede enakosti spolov; poudaril je, da bi morali biti izdatki, povezani s podnebjem, po Pariškem sporazumu precej večji v primerjavi s sedanjim večletnim finančnim okvirom ter da bi morali čim prej, najpozneje pa do leta 2027, doseči 30 %.

Predlog spremembe    3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1b)  Želi spomniti na resolucijo Parlamenta z dne 14. marca 2018 o naslednjem večletnem finančnem okviru: priprava stališča Parlamenta o večletnem finančnem okviru po letu 2020; ponovno izraža podporo vzpostavitvi evropske obrambne unije ter namenskega programa EU za raziskave na področju obrambe Unije in programa za razvoj industrije, ki bi ju dopolnjevala vlaganja držav članic, da bi v evropski obrambni industriji odpravili podvajanje ter povečali njeno strateško avtonomijo in učinkovitost; znova poudarja, da bo Unija močnejša in ambicioznejša le, če bo imela več finančnih sredstev; zato poziva k stalni podpori obstoječim politikam, povečanju sredstev za vodilne programe Unije in dodatnim finančnim sredstvom za dodatne odgovornosti.

Predlog spremembe    4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2)  Sklad bi prispeval k vzpostavitvi močne, konkurenčne in inovativne obrambne industrijsko-tehnološke baze in bi bil v skladu s pobudami Unije za bolj celosten evropski obrambni trg, zlasti z direktivama6 o javnem naročanju in prenosih v EU v obrambnem sektorju, sprejetima leta 2009.

(2)  Sklad bi prispeval k vzpostavitvi močne, konkurenčne in inovativne obrambne industrijsko-tehnološke baze in bi bil v skladu s pobudami Unije za bolj celosten evropski obrambni trg, zlasti z direktivama6 o javnem naročanju in prenosih v EU v obrambnem sektorju, sprejetima leta 2009. Sklad bo temelj trdne industrijske politike evropske obrambe.

_________________

_________________

6 Direktiva 2009/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta o poenostavitvi pogojev za prenose obrambnih proizvodov znotraj Skupnosti, UL L 146, 10.6.2009, str. 1). Direktiva 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe, UL L 216, 20.8.2009, str. 76.

6 Direktiva 2009/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta o poenostavitvi pogojev za prenose obrambnih proizvodov znotraj Skupnosti, UL L 146, 10.6.2009, str. 1). Direktiva 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe, UL L 216, 20.8.2009, str. 76.

Predlog spremembe    5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(6a)  Sklad bi moral zagotavljati ustrezno podporo za raziskovalne in razvojne ukrepe na področju prelomnih tehnologij za obrambo.

Predlog spremembe    6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12)  Program je namenjen izboljšanju konkurenčnosti, učinkovitosti in neodvisnosti obrambne industrije Unije, zato bi morali biti načeloma do podpore upravičeni le subjekti, ki imajo sedež v Uniji ali pridruženih državah in jih ne nadzorujejo nepridružene tretje države ali subjekti iz nepridruženih tretjih držav. Da bi zaščitili bistvene varnostne in obrambne interese Unije in njenih držav članic, se poleg tega infrastruktura, objekti, sredstva in viri, ki jih prejemniki in njihovi podizvajalci uporabljajo pri ukrepih, ki jih podpira Sklad, ne bi smeli nahajati na ozemlju nepridruženih tretjih držav.

(12)  Program je namenjen izboljšanju konkurenčnosti, učinkovitosti in neodvisnosti obrambne industrije Unije, zato bi morali biti do podpore upravičeni le subjekti, ki imajo sedež v Uniji ali pridruženih državah in jih ne nadzorujejo nepridružene tretje države ali subjekti iz nepridruženih tretjih držav. Da bi zaščitili bistvene varnostne in obrambne interese Unije in njenih držav članic, se poleg tega registrirani sedeži, infrastruktura, objekti, sredstva in viri, ki jih prejemniki in njihovi podizvajalci uporabljajo pri ukrepih, ki jih podpira Sklad, ne bi smeli nahajati na ozemlju nepridruženih tretjih držav.

Predlog spremembe    7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 21 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(21a)  Ukrepi, pri katerih so udeležena čezmejna MSP, podpirajo odpiranje dobavnih verig in prispevajo k ciljem Sklada. Ti ukrepi bi morali biti zato upravičeni do višje stopnje financiranja, kar bi moralo koristiti vsem subjektom, ki sodelujejo v konzorciju.

Predlog spremembe    8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 34

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(34)  Komisija bi si morala prizadevati ohranjati dialog z državami članicami in industrijo, da bi zagotovila uspeh Sklada.

(34)  Komisija bi si morala prizadevati ohranjati dialog z Evropskim parlamentom, državami članicami in industrijo, da bi zagotovila uspeh Sklada.

Predlog spremembe    9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 40

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(40)  V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 je treba oceniti to uredbo na podlagi informacij, zbranih preko posebnih zahtev za spremljanje, pri čemer je treba preprečiti nastanek pretirane regulacije in upravnega bremena, zlasti za države članice. Med temi zahtevami so, kjer je primerno, lahko tudi merljivi kazalniki kot izhodišče za ocenjevanje učinkov ureditve na terenu. Komisija bi morala izvesti vmesno ocenjevanje najpozneje štiri leta po začetku izvajanja Sklada in končno ocenjevanje ob koncu obdobja izvajanja Sklada, v ocenjevanju pa bi morala preveriti finančne dejavnosti v smislu rezultatov finančnega izvrševanja in, kolikor bo v tistem času možno, rezultatov in učinka. V tem poročilu bi bilo treba analizirati tudi čezmejno udeležbo MSP in podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo pri projektih, ki jih podpira Sklad, ter udeležbo MSP in podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo v globalni vrednostni verigi. Komisija lahko tudi predlaga sprememba te uredbe, da bi se odzvala na morebitne spremembe med izvajanjem Sklada.

(40)  V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 je treba oceniti to uredbo na podlagi informacij, zbranih preko posebnih zahtev za spremljanje, pri čemer je treba preprečiti nastanek pretirane regulacije in upravnega bremena, zlasti za države članice. Med temi zahtevami so, kjer je primerno, lahko tudi merljivi kazalniki kot izhodišče za ocenjevanje učinkov ureditve na terenu. Komisija bi morala izvesti vmesno ocenjevanje najpozneje dve leti po začetku izvajanja Sklada in končno ocenjevanje ob koncu obdobja izvajanja Sklada, v ocenjevanju pa bi morala preveriti finančne dejavnosti v smislu rezultatov finančnega izvrševanja in, kolikor bo v tistem času možno, rezultatov in učinka. V tem poročilu bi bilo treba analizirati tudi čezmejno udeležbo MSP in podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo pri projektih, ki jih podpira Sklad, ter udeležbo MSP in podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo v globalni vrednostni verigi. Komisija lahko tudi predlaga sprememba te uredbe, da bi se odzvala na morebitne spremembe med izvajanjem Sklada.

Predlog spremembe    10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 41

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(41)  Glede na pomembnost boja proti podnebnim spremembam v skladu z zavezami Unije za uresničevanje Pariškega sporazuma in ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov bo ta sklad prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov v politike Unije in doseganju krovnega cilja, da se 25 % proračunskih odhodkov EU nameni podpiranju podnebnih ciljev. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem Sklada ter ponovno ocenjeni v vmesni oceni.

(41)  Glede na pomembnost boja proti podnebnim spremembam v skladu z zavezami Unije za uresničevanje Pariškega sporazuma in ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov bo ta uredba prispevala k vključevanju podnebnih ukrepov v politike Unije in doseganju krovnega cilja, da bi bilo v obdobju večletnega finančnega okvira za čas od 2021 do 2027 od proračunskih odhodkov EU 25 % namenjenih za podnebne cilje, in tudi k doseganju letnega cilja v višini 30 %, ki naj bi ga uresničili čim prej, najkasneje pa do leta 2027. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem Sklada ter ponovno ocenjeni v vmesni oceni.

Predlog spremembe    11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 46 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(46a)  Komisija bi morala vzpostaviti in vzdrževati stalno konferenco deležnikov o pripravi skupne evropske politike na področju oborožitve in zmogljivosti. Konferenca bi morala dvakrat letno služiti kot odprti forum za izmenjavo mnenj med vsemi deležniki na področju obrambe o stanju evropske politike na področju oborožitve in zmogljivosti ter o njenem prihodnjem razvoju.

Predlog spremembe    12

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  podpirati skupne projekte razvoja zmogljivosti za obrambne proizvode in tehnologije skladno s prednostnimi nalogami obrambnih zmogljivosti, za katere obstaja splošen dogovor držav članic v okviru skupne zunanje in varnostne politike, in tako prispevati k večji učinkovitosti obrambnih izdatkov v Uniji, doseči večjo ekonomijo obsega, zmanjšati tveganje nepotrebnega podvajanja in s tem zmanjšati razdrobljenost obrambnih proizvodov in tehnologij v vsej Uniji. Sklad bo v končni fazi prinesel večjo interoperabilnost med zmogljivostmi držav članic.

(b)  podpirati skupne projekte razvoja zmogljivosti za obrambne proizvode in tehnologije skladno s prednostnimi nalogami obrambnih zmogljivosti, za katere obstaja splošen dogovor držav članic v okviru skupne zunanje in varnostne politike, in tako prispevati k večji učinkovitosti obrambnih izdatkov v Uniji, doseči večjo ekonomijo obsega, zmanjšati tveganje nepotrebnega podvajanja in s tem zmanjšati razdrobljenost obrambnih proizvodov in tehnologij v vsej Uniji. Sklad bo v končni fazi prinesel večjo interoperabilnost med zmogljivostmi držav članic in učinkovito izvajanje trdne industrijske politike evropske obrambe.

Predlog spremembe    13

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Finančna sredstva za izvajanje Evropskega obrambnega sklada za obdobje 2021–2027 znašajo 13 000 000 000 EUR v tekočih cenah.

1.  Finančna sredstva za izvajanje Evropskega obrambnega sklada za obdobje 2021–2027 znašajo 11 453 260 000 EUR v cenah iz leta 2018 (13 000 000 000 EUR v tekočih cenah).

Predlog spremembe    14

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  do 4 100 000 000 EUR za raziskovalne ukrepe;

(a)  do 3 612 182 000 EUR v cenah iz leta 2018 (4 100 000 000 EUR v tekočih cenah) za raziskovalne ukrepe;

Predlog spremembe    15

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  do 8 900 000 000 EUR za razvojne ukrepe.

(b)  do 7 841 078 000 EUR v cenah iz leta 2018 (8 900 000 000 EUR v tekočih cenah) za razvojne ukrepe.

Predlog spremembe    16

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Do 5 % finančnih sredstev iz odstavka 1 se nameni za podporo prelomnih tehnologij za obrambo.

4.  Do 10 % finančnih sredstev iz odstavka 1 se nameni za podporo prelomnih tehnologij za obrambo.

Predlog spremembe    17

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.  Viri, dodeljeni državam članicam v okviru deljenega upravljanja, se lahko na njihovo zahtevo prerazporedijo na Sklad. Komisija te vire izvršuje neposredno v skladu s členom [62(1)(a)] finančne uredbe. Če je mogoče, se ti viri uporabijo v korist zadevne države članice.

5.  Viri, dodeljeni državam članicam v okviru deljenega upravljanja, se lahko na njihovo zahtevo prerazporedijo v Sklad. Komisija te vire izvršuje neposredno v skladu s členom [62(1)(a)] finančne uredbe. Ti viri se uporabijo v korist zadevne države članice. Ti viri se upoštevajo ločeno od zneska iz odstavka 1.

Predlog spremembe    18

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

5a.  Referenčni znesek, določen v tem zakonodajnem predlogu, je zgolj ocena za zakonodajni organ in ga ni mogoče dokončno določiti, dokler ne bo dosežen sporazum o ureditvi večletnega finančnega okvira.

Predlog spremembe    19

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Sklad je odprt za članice Evropskega združenja za prosto trgovino (Efta), ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), v skladu s pogoji, določenimi v Sporazumu EGP.

Sklad je odprt za članice Evropskega združenja za prosto trgovino (Efta), ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), v skladu s pogoji, določenimi v Sporazumu EGP. Ta člen ne posega v ureditev za podjetja, ki jih zadeva izstop Združenega kraljestva iz EU.

Predlog spremembe    20

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  S sistematičnim pregledom predlogov se ugotovi, pri katerih ukrepih se zastavljajo zapletena ali resna etična vprašanja, za take ukrepe pa se opravi etična ocena. Etična preverjanja in ocene opravi Komisija ob podpori strokovnjakov za obrambno etiko. Komisija v največji možni meri zagotovi preglednost postopkov v zvezi z vprašanji etike.

2.  S sistematičnim pregledom predlogov se ugotovi, pri katerih ukrepih se zastavljajo zapletena ali resna etična vprašanja, za take ukrepe pa se opravi etična ocena. Etična preverjanja in ocene opravi Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami. Komisija v največji možni meri zagotovi preglednost postopkov v zvezi z vprašanji etike.

Predlog spremembe    21

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Vsa infrastruktura, objekti, sredstva in viri, uporabljeni pri ukrepih, ki se financirajo v okviru Sklada, se nahajajo na ozemlju Unije ali pridruženih držav. Poleg tega upravičenci in njihovi podizvajalci pri izvajanju upravičenega ukrepa sodelujejo samo s pravnimi osebami, ki imajo sedež v Uniji ali pridruženi državi ter niso pod nadzorom nepridruženih tretjih držav ali subjektov iz nepridruženih tretjih držav.

3.  Vsi registrirani sedeži, infrastruktura, objekti, sredstva in viri, uporabljeni pri ukrepih, ki se financirajo v okviru Sklada, se nahajajo na ozemlju Unije ali pridruženih držav. Poleg tega upravičenci in njihovi podizvajalci pri izvajanju upravičenega ukrepa sodelujejo samo s pravnimi osebami, ki imajo sedež v Uniji ali pridruženi državi ter niso pod nadzorom nepridruženih tretjih držav ali subjektov iz nepridruženih tretjih držav.

Predlog spremembe    22

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Če v programu dela iz člena 27 ni določeno drugače, se ukrep izvede v sodelovanju najmanj treh pravnih subjektov s sedežem v najmanj treh različnih državah članicah in/ali pridruženih državah. Najmanj trije od teh upravičenih subjektov s sedežem v najmanj dveh različnih državah članicah in/ali pridruženih državah ves čas izvajanja ukrepa niso niti pod neposrednim ali posrednim dejanskim nadzorom istega subjekta niti se medsebojno ne nadzorujejo.

4.  Če v programu dela iz člena 27 ni določeno drugače, se ukrep izvede v sodelovanju najmanj treh pravnih subjektov s sedežem v najmanj dveh državah članicah. Ti subjekti ves čas izvajanja ukrepa niso niti pod neposrednim ali posrednim dejanskim nadzorom istega subjekta niti se medsebojno ne nadzorujejo.

Predlog spremembe    23

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 1 –točka f a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(fa)  prispevek k zmanjšanju odvisnosti in okrepitvi strateške avtonomije evropske obrambne industrije v zvezi s tehnologijami ali proizvodi, ki jih nadzorujejo in/ali odobrijo tretje države ali njihovi subjekti;

Predlog spremembe    24

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Sklad lahko financira do 100 % upravičenih stroškov ukrepa brez poseganja v načelo sofinanciranja.

1.  Sklad financira 100 % upravičenih stroškov ukrepa brez poseganja v načelo sofinanciranja.

Predlog spremembe    25

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 3 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  za konzorcij se uporabi stopnja financiranja, povišana za število odstotnih točk, ki ustrezajo deležu skupnih upravičenih stroškov, dodeljenih MSP s sedežem v državi članici ali pridruženi državi, ki ni ista kot države, v katerih imajo sedež subjekti konzorcija, ki niso MSP;

(b)  za konzorcij se uporabi stopnja financiranja, povišana za število odstotnih točk, ki ustrezajo deležu skupnih upravičenih stroškov, dodeljenih MSP; del skupnih upravičenih stroškov, dodeljenih MSP s sedežem v državi članici ali pridruženi državi, ki ni ista kot države, v katerih imajo sedež subjekti konzorcija, ki niso MSP, se lahko šteje dvojno;

Predlog spremembe    26

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 3 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  za konzorcij se uporabi stopnja financiranja, povišana za število odstotnih točk, ki ustrezajo četrtini deleža skupnih upravičenih stroškov, dodeljenih podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo s sedežem v državi članici ali pridruženi državi, ki ni ista kot države, v katerih imajo sedež subjekti konzorcija, ki niso MSP;

(c)  za konzorcij se uporabi stopnja financiranja, povišana za število odstotnih točk, ki ustrezajo četrtini deleža skupnih upravičenih stroškov, dodeljenih podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo; če imajo ta podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo sedež v državi članici ali pridruženi državi, ki ni ista kot države, v katerih imajo sedež subjekti konzorcija, ki niso podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, se za konzorcij uporabi stopnja financiranja, povečana za 5 % skupnih upravičenih stroškov, dodeljenih tem podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo;

Predlog spremembe    27

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Posredni upravičeni stroški se izračunajo z uporabo pavšalne stopnje 25 % skupnih neposrednih upravičenih stroškov, pri čemer so izključeni neposredni upravičeni stroški oddaje naročil podizvajalcem, finančne podpore tretjim osebam ter stroški na enoto ali pavšalni zneski, ki vključujejo neposredne stroške.

1.  Posredni upravičeni stroški se izračunajo z uporabo pavšalne stopnje 25 % skupnih neposrednih upravičenih stroškov.

Predlog spremembe    28

Predlog uredbe

Člen 16 –odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Kjer je ustrezno, se lahko posredni upravičeni stroški izračunajo v višini nad 25 % pavšalne stopnje v skladu z upravičenčevimi običajnimi praksami stroškovnega računovodstva na podlagi dejanskih posrednih stroškov, če take prakse stroškovnega računovodstva sprejemajo nacionalni organi v primerljivih sistemih financiranja v skladu s členom [185] finančne uredbe in če je Komisija o njih obveščena.

2.  Posredni upravičeni stroški se lahko alternativno izračunajo tudi v skladu z upravičenčevimi običajnimi praksami stroškovnega računovodstva na podlagi dejanskih posrednih stroškov, če take prakse stroškovnega računovodstva sprejemajo nacionalni organi v primerljivih sistemih financiranja v skladu s členom [185] finančne uredbe in če je Komisija o njih obveščena.

Predlog spremembe    29

Predlog uredbe

Člen 21 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Operacije mešanega financiranja iz tega sklada se izvajajo v skladu z [uredba o skladu InvestEU] in naslovom X finančne uredbe.

Upravičenci Sklada imajo dostop do namenskih finančnih instrumentov, ki se uporabljajo v okviru sklada InvestEU, v skladu z [uredba o skladu InvestEU] in naslovom X finančne uredbe.

Predlog spremembe    30

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.  Neodvisni strokovnjaki se izberejo na podlagi spretnosti, izkušenj in znanja, primernih za izvajanje dodeljenih nalog.

5.  Neodvisni strokovnjaki se izberejo na podlagi spretnosti, izkušenj in znanja, primernih za izvajanje dodeljenih nalog. Pri izbirnem postopku se upošteva tudi uravnotežena zastopanost spolov.

Predlog spremembe    31

Predlog uredbe

Člen 32 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Vmesna ocena Sklada se opravi, ko je na voljo dovolj informacij o izvajanju Sklada, vendar najpozneje v štirih letih od začetka izvajanja Sklada. Vmesno poročilo vsebuje zlasti oceno upravljanja Sklada, stopnje izvrševanja, rezultate pri dodeljevanju projektov, vključno z udeležbo MSP in podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo, ter stopnjo njihove čezmejne udeležbe, pa tudi finančna sredstva, dodeljena v skladu s členom [195] finančne uredbe do 31. julija 2024. Komisija lahko predloži predloge za kakršne koli primerne spremembe te uredbe.

2.  Vmesna ocena Sklada se opravi, ko je na voljo dovolj informacij o izvajanju Sklada, vendar najpozneje v dveh letih od začetka izvajanja Sklada. Vmesno poročilo vsebuje zlasti oceno upravljanja Sklada, stopnje izvrševanja, rezultate pri dodeljevanju projektov, vključno z udeležbo MSP in podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo, ter stopnjo njihove čezmejne udeležbe, pa tudi finančna sredstva, dodeljena v skladu s členom [195] finančne uredbe do 31. julija 2022. Komisija lahko predloži predloge za primerne spremembe te uredbe.

Predlog spremembe    32

Predlog uredbe

Člen 32 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Na koncu obdobja izvajanja, vendar ne pozneje kot v štirih letih po 31. decembru 2031, Komisija opravi končno oceno izvajanja Sklada. V končnem poročilu so med drugim rezultati izvajanja in, kolikor je mogoče glede na roke, učinek Sklada. V poročilu, ki temelji na ustreznih posvetovanjih z državami članicami, pridruženimi državami in ključnimi zainteresiranimi stranmi, je predvsem ocenjen napredek pri doseganju ciljev, določenih v členu 3. Poleg tega sta v njem analizirani čezmejna udeležba, tudi MSP ter podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo, pri projektih, ki se izvajajo v okviru Sklada, ter vključevanje MSP ter podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo v globalno vrednostno verigo. Ocena poleg tega vsebuje informacije o državah porekla prejemnikov in, če je mogoče, porazdelitvi ustvarjenih pravic intelektualne lastnine.

3.  Na koncu obdobja izvajanja, vendar ne pozneje kot v dveh letih po 31. decembru 2029, Komisija opravi končno oceno izvajanja Sklada. V končnem poročilu so med drugim rezultati izvajanja in, kolikor je mogoče glede na roke, učinek Sklada. V poročilu, ki temelji na ustreznih posvetovanjih z državami članicami, pridruženimi državami in ključnimi zainteresiranimi stranmi, je predvsem ocenjen napredek pri doseganju ciljev, določenih v členu 3. Poleg tega sta v njem analizirani čezmejna udeležba, tudi MSP ter podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo, pri projektih, ki se izvajajo v okviru Sklada, ter vključevanje MSP ter podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo v globalno vrednostno verigo. Ocena poleg tega vsebuje informacije o državah porekla prejemnikov in, če je mogoče, porazdelitvi ustvarjenih pravic intelektualne lastnine.

Predlog spremembe    33

Predlog uredbe

Člen 33 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Pred vmesno oceno Komisije Evropsko računsko sodišče objavi posebno poročilo o izvajanju Sklada ter svoje ugotovitve predloži odboroma Evropskega parlamenta za proračun in za proračunski nadzor.

Predlog spremembe    34

Predlog uredbe

Člen 35 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s Skladom ter njegovimi ukrepi in rezultati. Finančna sredstva, dodeljena Skladu, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so povezane s cilji iz člena 3.

2.  Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s Skladom ter njegovimi ukrepi in rezultati. Finančna sredstva, dodeljena Skladu, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so povezane s cilji iz člena 3, ter k vzpostavitvi in vzdrževanju stalne konference deležnikov o razvoju skupne evropske politike na področju oborožitve in zmogljivosti.

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov

Ustanovitev Evropskega obrambnega sklada

Referenčni dokumenti

COM(2018)0476 – C8-0268/2018 – 2018/0254(COD)

Pristojni odbor

Datum razglasitve na zasedanju

ITRE

2.7.2018

 

 

 

Mnenje pripravil

Datum razglasitve na zasedanju

BUDG

2.7.2018

Pripravljavec mnenja

Datum imenovanja

Alain Lamassoure

11.7.2018

Obravnava v odboru

26.9.2018

 

 

 

Datum sprejetja

5.11.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

22

5

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Jean Arthuis, Reimer Böge, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Gérard Deprez, André Elissen, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazabal Rubial, Ingeborg Gräßle, Monika Hohlmeier, John Howarth, Bernd Kölmel, Zbigniew Kuźmiuk, Vladimír Maňka, Jan Olbrycht, Paul Rübig, Elevterios Sinadinos (Eleftherios Synadinos), Isabelle Thomas, Inese Vaidere, Tiemo Wölken, Marco Zanni

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Karine Gloanec Maurin, Alain Lamassoure, Janusz Lewandowski, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Marco Valli

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Michael Detjen, Stefan Gehrold

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

22

+

ALDE

Jean Arthuis, Gérard Deprez

ECR

Zbigniew Kuźmiuk

PPE

Reimer Böge, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), José Manuel Fernandes, Stefan Gehrold, Ingeborg Gräßle, Monika Hohlmeier, Alain Lamassoure, Janusz Lewandowski, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Jan Olbrycht, Paul Rübig, Inese Vaidere

S&D

Michael Detjen, Eider Gardiazabal Rubial, Karine Gloanec Maurin, John Howarth, Vladimír Maňka, Isabelle Thomas, Tiemo Wölken

5

-

ECR

Bernd Kölmel

EFDD

Marco Valli

ENF

André Elissen, Marco Zanni

NI

Elevterios Sinadinos (Eleftherios Synadinos)

0

0

 

 

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


MNENJE ODBORA ZA NOTRANJI TRG IN VARSTVO POTROŠNIKOV (6.11.2018)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega obrambnega sklada

(COM(2018)0476 – C8-0268/2018 – 2018/0254(COD))

Pripravljavec mnenja: Antonio López-Istúriz White

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Komisija je 7. junija 2017 predstavila prodorno pobudo na področju obrambe – Evropski obrambni sklad. Predlagala je dvostopenjski pristop, in sicer:

1. začetno poskusno obdobje v večletnem finančnem okviru 2014–2020, v katerem se s Pripravljalnim ukrepom za raziskave na področju obrambe podpirajo skupne raziskave na področju obrambe, iz predlaganega evropskega programa za razvoj obrambne industrije pa se sofinancirajo skupni razvojni projekti, in

2. namenski sklad v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027, v katerem se poveča financiranje skupnih raziskav za inovativne obrambne proizvode in tehnologije ter za naslednje faze razvojnega cikla, vključno z razvojem prototipov.

Pripravljavec mnenja iz odbora IMCO pozdravlja predlog o vzpostavitvi Evropskega obrambnega sklada v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027. Z vidika obrambnega trga je vtis, da obstoječi instrumenti notranjega trga niso zelo uspešni pri spodbujanju učinkovitega sodelovanja med državami članicami in za izkoriščanje prednosti ekonomije obsega. Prevladujoče mnenje je, da bi lahko z večjim sodelovanjem postopoma prišlo ne le do konsolidacije, temveč tudi do večje povezanosti evropskega trga v tem sektorju. Namensko financiranje EU, na primer prek Sklada, lahko zagotovo prispeva k začetku izvajanja številnih razvojnih projektov na podlagi sodelovanja, ki se sicer ne bi začeli izvajati.

Pripravljavec mnenja poudarja, da je tu pomembno čezmejno sodelovanje in da je absolutno treba spodbujati ukrepe, ki sodelovanje omogočajo. Sklad mora močno spodbujati udeležbo malih in srednjih podjetij ter podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo v skupnih projektih in uveljavljati prodorne, inovativne rešitve.

Trdnejši in bolj vključujoč enotni trg v obrambnem sektorju prispeva k večji učinkovitosti, kar bo nazadnje pomenilo boljšo stroškovno učinkovitost za države članice in evropske državljane. Ocenjuje se namreč, da stroški pomanjkljivega sodelovanja med državami članicami na področju varnosti in obrambe znašajo od 25 do 100 milijard EUR na leto.

Poleg tega lahko Sklad pospešuje inovativno in konkurenčno industrijsko in znanstveno bazo, ki lahko izpolni obrambne potrebe Evrope z najsodobnejšo, popolnoma interoperabilno tehnologijo in opremo. Če bo Unija lahko spodbujala obrambno industrijo, ki bo proizvajala odličnost v industrijskih in tehnoloških zmogljivostih, bo ohranila svojo strateško avtonomijo ter bo pripravljena na aktualne in prihodnje varnostne potrebe. Hkrati pa se Unija pripravlja, da bo dejavna tudi na mednarodni ravni.

Sozakonodajalca sta nedavno zaključila pogajanja in se dogovorila o uredbi o evropskem programu za razvoj obrambne industrije. Odbor IMCO je o njej pripravil mnenje (pripravljavka mnenja: Annleen van Bossuyt (ECR)), v katerem je izrazil, da program na splošno podpira.

Pripravljavec mnenja iz odbora IMCO želi oblikovati stališče, ki upošteva nedavno opravljeno delo v zvezi z evropskim programom za razvoj obrambne industrije. Ugotavlja na primer, da so se razprave o zahtevah glede udeležbe pravnih subjektov in držav članic (tri in tri) ravnokar zaključile, zato ne vidi razloga za ponovno odpiranje tega vprašanja. Podoben pristop je zavzel tudi glede stopenj financiranja.

Vztraja pri točkah, ki so pomembne z vidika enotnega trga in so bile poudarjene tudi v mnenju odbora IMCO o uredbi o evropskem programu za razvoj obrambne industrije, kot je potreba po večji interoperabilnosti s proizvodnjo najsodobnejše in interoperabilne varnostne tehnologije in opreme ter podpiranjem razvoja skupnih tehničnih specifikacij in standardov.

Ker se 80 % javnih naročil na področju obrambe izvaja izključno na nacionalni ravni, kar vodi v drago podvajanje vojaških zmogljivosti, želi pripravljavec mnenja poudariti, da je treba spodbujati odprt in dobro delujoč notranjega trga ter proces odpiranja nacionalnih dobavnih verig, med drugim z ustrezno uporabo obrambnega svežnja EU iz leta 2009, in sicer Direktive 2009/81/ES o javnih naročilih na področju obrambe in varnosti ter Direktive 2009/43/ES o prenosih obrambnih ukrepov znotraj Skupnosti.

PREDLOGI SPREMEMB

Predlog spremembe    1

Predlog uredbe

Uvodna izjava -1 (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(-1)  Geopolitični položaj Unije se je v zadnjem desetletju močno spremenil. Razmere v sosedstvu Evrope so nestabilne, EU se sooča z zapletenim in zahtevnim okoljem, v katerem se porajajo nove grožnje, kot so hibridni in kibernetski napadi, ter vračajo konvencionalni izzivi. V tem okviru se evropski državljani in njihovi politični voditelji strinjajo, da moramo za obrambo skupaj narediti več. Skupno varnostno in obrambo politiko podpira 75 % Evropejcev. Voditelji 27 držav članic ter Evropski svet, Evropski parlament in Evropska komisija so v skupni izjavi z dne 25. marca 2017 v Rimu zapisali, da bo Evropa okrepila svojo skupno varnost in obrambo ter spodbujala bolj konkurenčno in celovito obrambno industrijo.

Predlog spremembe    2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1)  Komisija se je v evropskem obrambnem akcijskem načrtu, ki je bil sprejet 30. novembra 2016, zavezala, da bo dopolnila, okrepila in utrdila skupna prizadevanja držav članic pri razvoju tehnoloških in industrijskih obrambnih zmogljivosti za odzivanje na varnostne izzive ter spodbujala konkurenčno, inovativno in učinkovito evropsko obrambno industrijo. Predlagala je zlasti ustanovitev Evropskega obrambnega sklada (v nadaljnjem besedilu: Sklad) za podporo naložbam v skupne raziskave in skupen razvoj obrambnih proizvodov in tehnologij, da bi povečali sinergije in stroškovno učinkovitost ter države članice spodbujali k skupnemu nakupu in vzdrževanju obrambne opreme. Ta sklad bi dopolnjeval nacionalna finančna sredstva, ki se že uporabljajo v te namene, in naj bi države članice spodbudil k okrepitvi obrambnega sodelovanja in naložb. Sklad bi podpiral sodelovanje med celotnim ciklom obrambnih proizvodov in tehnologij.

(1)  Komisija se je v svojem sporočilu z dne 30. novembra 2016 o evropskem obrambnem akcijskem načrtu, ki je bil sprejet 30. novembra 2016, zavezala, da bo dopolnila, okrepila in utrdila skupna prizadevanja držav članic pri razvoju tehnoloških in industrijskih obrambnih zmogljivosti za odzivanje na varnostne izzive ter spodbujala konkurenčno, inovativno in učinkovito evropsko obrambno industrijo ter vzpostavila bolj povezan obrambni trg v Evropi. Predlagala je zlasti ustanovitev Evropskega obrambnega sklada (Sklad) za podporo naložbam v skupne raziskave in skupen razvoj obrambnih proizvodov in tehnologij, da bi povečali sinergije in stroškovno učinkovitost ter države članice spodbujali k skupnemu nakupu in vzdrževanju obrambne opreme. Sklad bi dopolnjeval nacionalna finančna sredstva, ki se že uporabljajo v te namene, in naj bi države članice spodbudil k okrepitvi čezmejnega obrambnega sodelovanja in naložb. Sklad bi podpiral sodelovanje med celotnim ciklom obrambnih proizvodov in tehnologij.

Predlog spremembe    3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1a)  Komisija je 7. junija 2017 sprejela sporočilo o vzpostavitvi Evropskega obrambnega sklada. Predlagan je bil dvostopenjski pristop: najprej se je za preizkus pristopa v večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 s sprejetjem Uredbe (EU) 2018/10921a zagotovilo začetno financiranje za raziskave in razvoj; nato naj bi se v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 vzpostavil namenski sklad, s čimer bi se povečalo financiranje skupnih raziskav za inovativne obrambne proizvode in tehnologije ter za naslednje faze razvojnega cikla, vključno z razvojem prototipov. Pristop pri obeh korakih bi moral biti dosleden in skladen.

 

_________________

 

1a Uredba (EU) 2018/1092 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o vzpostavitvi evropskega programa za razvoj obrambne industrije v podporo konkurenčnosti in inovacijski zmogljivosti obrambne industrije Unije (UL L 200, 7.8.2018, str. 30).

Predlog spremembe    4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1b)  Za obrambni sektor so značilni vedno višji stroški obrambne opreme in visoki stroški raziskav in razvoja, kar omejuje vzpostavljanje novih programov ter neposredno vpliva na konkurenčnost in inovativnost industrije EU. Glede na višanje stroškov, obseg enkratnih izdatkov za raziskave in razvoj ter majhnost serij, ki se lahko naročijo na nacionalni ravni, razvoj nove generacije večjih obrambnih sistemov in novih obrambnih tehnologij vse bolj presega zmogljivosti posameznih držav članic EU.

Predlog spremembe    5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1c)  Razmere v obrambnem sektorju so se še dodatno poslabšale z znatnim zmanjšanjem proračunskih sredstev za obrambo v Evropi v zadnjem desetletju, ki je vplivalo zlasti na izdatke za raziskave in razvoj ter opremo. Med letoma 2006 in 2013 so se realne ravni izdatkov za obrambo v državah članicah, ki sodelujejo v Evropski obrambni agenciji, zmanjšale za 12 %. Glede na to, da so raziskave in razvoj na področju obrambe temelj prihodnje vrhunske obrambne tehnologije, so taka gibanja še posebej zaskrbljujoča in pomenijo resen izziv za ohranjanje dolgoročne konkurenčnosti obrambne industrije EU.

Predlog spremembe    6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1d)  Kljub vzajemnemu učinkovanju višanja stroškov in nižanja porabe pa obrambno načrtovanje ter obrambni izdatki za raziskave in razvoj ter naročanje opreme v veliki meri ostajajo na nacionalni ravni, pa tudi sodelovanje med državami članicami pri naložbah v obrambno opremo je zelo omejeno. Poleg tega je le malo programov, ki se izvajajo, dejansko povezanih s prednostnimi nalogami EU glede zmogljivosti: v letu 2015 je bilo prek evropskih skupnih projektov javnega naročanja nabavljenih le 16 % obrambne opreme, kar je veliko manj od dogovorjenega skupnega referenčnega merila 35 %.

Predlog spremembe    7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2)  Sklad bi prispeval k vzpostavitvi močne, konkurenčne in inovativne obrambne industrijsko-tehnološke baze in bi bil v skladu s pobudami Unije za bolj celosten evropski obrambni trg, zlasti z direktivama6 o javnem naročanju in prenosih v EU v obrambnem sektorju, sprejetima leta 2009.

(2)  Sklad bi prispeval k vzpostavitvi močne, konkurenčne in inovativne obrambne industrijsko-tehnološke baze ter k oblikovanju bolj povezanega obrambnega trga v Evropi, ki bo istočasno in na cenovno ugoden način zadovoljeval različne varnostne potrebe držav članic. Sklad bi bil v skladu s pobudami Unije za bolj celosten evropski obrambni trg, zlasti z direktivama o javnem naročanju in prenosih v EU v obrambnem sektorju, sprejetima leta 2009. V vseh primerih bi bilo treba popolnoma upoštevati zahteve Direktive 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta, vključno z načeloma preglednosti in nediskriminacije, izjeme pa bi bilo treba dovoliti samo v okviru navedene direktive.

__________________

__________________

6 Direktiva 2009/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta o poenostavitvi pogojev za prenose obrambnih proizvodov znotraj Skupnosti, UL L 146, 10.6.2009, str. 1). Direktiva 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe, UL L 216, 20.8.2009, str. 76.

6 Direktiva 2009/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta o poenostavitvi pogojev za prenose obrambnih proizvodov znotraj Skupnosti (UL L 146, 10.6.2009, str. 1). Direktiva 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe (UL L 216, 20.8.2009, str. 76).

Predlog spremembe    8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3)  V skladu s celostnim pristopom in da bi prispevali k večji konkurenčnosti in inovativnosti obrambne industrije v Uniji, bi bilo treba ustanoviti Evropski obrambni sklad. Cilj Sklada bi morala biti večja konkurenčnost, inovativnost, učinkovitost in neodvisnost evropske obrambne industrije, s čimer bi prispeval k strateški neodvisnosti Unije, saj bi podpiral čezmejno sodelovanje med državami članicami in podjetji, raziskovalnimi centri, nacionalnimi upravami, mednarodnimi organizacijami in univerzami v fazi raziskav in v fazi razvoja obrambnih proizvodov in tehnologij. Da bi dosegel bolj inovativne rešitve in odprt notranji trg, bi moral Sklad podpirati čezmejno sodelovanje malih in srednjih podjetij (MSP) ter podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo v obrambni panogi.

(3)  V skladu s celostnim pristopom in da bi prispevali k večji konkurenčnosti in inovativnosti obrambne industrije po vsej Uniji, bi bilo treba ustanoviti Evropski obrambni sklad. Cilj Sklada bi morala biti večja konkurenčnost, inovativnost, učinkovitost, okoljska uspešnost ter tehnološka in industrijska neodvisnost evropske obrambne industrije, s čimer bi prispeval k industrijski strateški neodvisnosti Unije, saj bi podpiral čezmejno sodelovanje med državami članicami in podjetji, raziskovalnimi centri, nacionalnimi upravami, mednarodnimi organizacijami in univerzami v fazi raziskav in v fazi razvoja obrambnih proizvodov in tehnologij. S tem bi se tudi izboljšala učinkovitost enotnega trga v obrambnem sektorju, kar bi na koncu pomenilo večjo stroškovno učinkovitost za države članice. Za doseganje bolj inovativnih rešitev in za vzpostavitev dobro delujočega in odprtega notranjega trga za obrambo ter da bi se izognili podvajanju in spodbujali interoperabilnost in standardizacijo, bi moral Sklad povečati, podpirati in spodbujati čezmejno sodelovanje med državami članicami in (tudi novimi) pravnimi subjekti, vključno z malimi in srednjimi podjetji (MSP) ter podjetji s srednje veliko tržno kapitalizacijo v obrambni panogi, in sicer z razvojem obrambnih proizvodov in tehnologij, ki bodo skladni s prednostnimi nalogami na področju obrambnih zmogljivosti, o katerih se bodo dogovorile države članice v Uniji.

Predlog spremembe    9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(3a)  Da bi dosegli inovativnejše rešitve in spodbudili odprt notranji trg, bi bilo treba s Skladom zagotoviti znatno podporo čezmejni udeležbi MSP in podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo ter prispevati k ustvarjanju novih tržnih priložnosti.

Predlog spremembe    10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8)  Težave pri doseganju soglasja o poenotenih zahtevah za obrambne zmogljivosti in skupnih tehničnih specifikacijah ovirajo čezmejno sodelovanje med državami članicami in med pravnimi subjekti s sedežem v različnih državah članicah. Brez takih zahtev, specifikacij in standardov prihaja do vse večje razdrobljenosti v obrambnem sektorju, tehnične zapletenosti, zamud in pretiranih stroškov, pa tudi manjše interoperabilnosti. Soglasje o skupnih tehničnih specifikacijah bi moralo biti predpogoj za ukrepe na višji ravni tehnološke pripravljenosti. Upravičene do podpore iz Sklada bi morale biti tudi dejavnosti držav članic v smeri skupnih zahtev za obrambne zmogljivosti, podporne študije in ukrepi za podporo oblikovanju skupne opredelitve tehničnih specifikacij ali standardov.

(8)  Težave pri doseganju soglasja o poenotenih zahtevah za obrambne zmogljivosti in skupnih tehničnih specifikacijah ovirajo čezmejno sodelovanje med državami članicami in med pravnimi subjekti s sedežem v različnih državah članicah. Brez takih zahtev, specifikacij in standardov prihaja do vse večje razdrobljenosti v obrambnem sektorju, tehnične zapletenosti, zamud, pretiranih stroškov, nepotrebnega podvajanja zmogljivosti, pa tudi manjše interoperabilnosti. Soglasje o skupnih tehničnih specifikacijah bi moralo biti predpogoj za ukrepe na višji ravni tehnološke pripravljenosti. Upravičene do podpore iz Sklada bi morale biti tudi dejavnosti držav članic, ki spodbujajo interoperabilnost, v smeri skupnih zahtev za obrambne zmogljivosti, podporne študije in ukrepi za podporo oblikovanju skupne opredelitve tehničnih specifikacij ali standardov, da bi preprečili, da bi konkurenčne specifikacije in standardi ogrozili interoperabilnost.

Predlog spremembe    11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9)  Cilj Sklada je podpirati konkurenčnost in inovativnost obrambne industrije Unije s stopnjevanjem in dopolnjevanjem skupnih dejavnosti v raziskavah in tehnologiji na področju obrambe in zmanjševanjem tveganja v razvojni fazi projektov na podlagi sodelovanja, zato bi morale biti upravičene do njegovih sredstev dejavnosti v zvezi z raziskavami in razvojem obrambnega proizvoda ali tehnologije. To bo veljalo tudi za nadgradnjo, vključno z interoperabilnostjo nadgradnje, obstoječih obrambnih proizvodov in tehnologij.

(9)  Cilj Sklada je podpirati konkurenčnost in inovativnost obrambne industrije Unije s stopnjevanjem in dopolnjevanjem skupnih dejavnosti v raziskavah, inovacijah in tehnologiji na področju obrambe in zmanjševanjem tveganja v razvojni fazi projektov na podlagi sodelovanja, zato bi morale biti upravičene do njegovih sredstev dejavnosti v zvezi z raziskavami in razvojem obrambnega proizvoda ali tehnologije. To bo veljalo tudi za nadgradnjo, vključno z interoperabilnostjo nadgradnje, obstoječih obrambnih proizvodov in tehnologij.

Predlog spremembe    12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10)  Ker je Sklad izrecno namenjen krepitvi sodelovanja med pravnimi subjekti in državami članicami po vsej Evropi, bi moral biti ukrep upravičen do financiranja v okviru programa le, če se izvaja v sodelovanju vsaj treh pravnih subjektov s sedežem v najmanj treh različnih državah članicah in/ali pridruženih državah. Najmanj trije od teh upravičenih pravnih subjektov s sedežem v najmanj dveh različnih državah članicah in/ali pridruženih državah ne bi smeli biti pod neposredno ali posredno dejanskim nadzorom istega subjekta niti se medsebojno nadzorovati. Sklad lahko za spodbujanje sodelovanja med državami članicami podpira skupno predkomercialno naročanje.

(10)  Ker je Sklad izrecno namenjen krepitvi sodelovanja med pravnimi subjekti in državami članicami po vsej Evropi, bi moral biti ukrep upravičen do financiranja v okviru programa le, če se izvaja v sodelovanju vsaj treh pravnih subjektov s sedežem v najmanj treh različnih državah članicah in/ali pridruženih državah. Vsaka vrsta sodelovanja, ki vključuje pravne subjekte iz pridružene države, bi morala poleg tega zajemati najmanj dva pravna subjekta iz dveh različnih držav članic. Najmanj trije od teh upravičenih pravnih subjektov s sedežem v najmanj dveh različnih državah članicah in/ali pridruženih državah ne bi smeli biti pod neposredno ali posredno dejanskim nadzorom istega subjekta niti se medsebojno nadzorovati. Za spodbujanje sodelovanja med državami članicami in čezmejnih sinergij bi moralo biti skupno predkomercialno naročanje upravičeno do financiranja.

Predlog spremembe    13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12)  Program je namenjen izboljšanju konkurenčnosti, učinkovitosti in neodvisnosti obrambne industrije Unije, zato bi morali biti načeloma do podpore upravičeni le subjekti, ki imajo sedež v Uniji ali pridruženih državah in jih ne nadzorujejo nepridružene tretje države ali subjekti iz nepridruženih tretjih držav. Da bi zaščitili bistvene varnostne in obrambne interese Unije in njenih držav članic, se poleg tega infrastruktura, objekti, sredstva in viri, ki jih prejemniki in njihovi podizvajalci uporabljajo pri ukrepih, ki jih podpira Sklad, ne bi smeli nahajati na ozemlju nepridruženih tretjih držav.

(12)  Program je namenjen izboljšanju konkurenčnosti, učinkovitosti in neodvisnosti obrambne industrije Unije, zato bi morali biti načeloma do podpore upravičeni le subjekti, ki imajo sedež v Uniji ali pridruženih državah in jih ne nadzorujejo nepridružene tretje države ali subjekti iz nepridruženih tretjih držav. Da bi zaščitili bistvene varnostne in obrambne interese Unije in njenih držav članic, se poleg tega infrastruktura, objekti, sredstva in viri, ki jih prejemniki in njihovi podizvajalci uporabljajo pri ukrepih, ki jih podpira Sklad, praviloma ne bi smeli nahajati na ozemlju nepridruženih tretjih držav.

Predlog spremembe    14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13)  Če je potrebno za dosego ciljev ukrepa, bi moralo biti v določenih okoliščinah mogoče odstopanje od načela, da nepridružene tretje države ali subjekti iz nepridruženih tretjih držav ne bi smeli imeti nadzora nad prejemniki in njihovimi podizvajalci. S tega vidika bi bili pravni subjekti s sedežem v Uniji, ki so pod nadzorom nepridružene tretje države ali subjekta iz nepridružene tretje države, upravičeni, če bi bili izpolnjeni ustrezni strogi pogoji v zvezi z varnostnimi in obrambnimi interesi Unije in njenih držav članic. Udeležba takih subjektov ne bi smela biti v nasprotju s cilji Sklada. Vložniki bi morali zagotoviti vse ustrezne informacije o infrastrukturi, objektih, sredstvih in virih, ki bodo uporabljeni v ukrepu.

(13)  Če je potrebno za dosego ciljev ukrepa in če evropski subjekti ne bi mogli zagotoviti tehnološkega in/ali industrijskega vložka, bi moralo biti v utemeljenih okoliščinah mogoče odstopanje od načela, da nepridružene tretje države ali subjekti iz nepridruženih tretjih držav ne bi smeli imeti nadzora nad prejemniki in njihovimi podizvajalci. Glede na to bi lahko bila podjetja s sedežem v Uniji, ki so pod nadzorom tretje države ali subjekta iz tretje države, upravičena, če bi bili izpolnjeni ustrezni strogi pogoji glede varnostnih in obrambnih interesov Unije in njenih držav članic, določeni v okviru skupne zunanje in varnostne politike v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji, tudi kar zadeva krepitev evropske obrambne tehnološke in industrijske baze. Udeležba teh subjektov ne bi smela biti v nasprotju s cilji Sklada. Upravičenci bi morali zagotoviti vse ustrezne informacije o infrastrukturi, objektih, sredstvih in virih, ki bodo uporabljeni v ukrepu.

Predlog spremembe    15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17)  Državam članicam bi morale biti za skupni razvoj in nabavo obrambnih zmogljivosti na razpolago različne vrste finančnih dogovorov. V sklopu finančnih orodij, ki ga je oblikovala Komisija, bodo zagotovljene različne vrste dogovorov, s pomočjo katerih lahko države članice rešujejo izzive na področju skupnega razvoja in javnega naročanja s finančnega vidika. Uporaba takih finančnih dogovorov bi lahko nadalje spodbujala začetek skupnih projektov na področju obrambe in povečala učinkovitost obrambnih izdatkov, tudi pri projektih, ki prejemajo podporo v okviru Evropskega obrambnega sklada.

(17)  Državam članicam bi morale biti za skupni razvoj in nabavo obrambnih zmogljivosti na razpolago različne vrste finančnih dogovorov. V sklopu finančnih orodij, ki ga je oblikovala Komisija, bodo zagotovljene različne vrste dogovorov, s pomočjo bodo katerih lahko države članice reševale izzive na področju skupnega razvoja in javnega naročanja s finančnega vidika. Uporaba takih finančnih dogovorov bi lahko nadalje spodbujala začetek skupnih in čezmejnih projektov na področju obrambe, prispevala k preprečevanju podvajanja in povečala učinkovitost obrambnih izdatkov, tudi pri projektih, ki prejemajo podporo v okviru Evropskega obrambnega sklada.

Predlog spremembe    16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 22

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(22)  Da bi zagotovili, da bodo financirani ukrepi prispevali h konkurenčnosti in učinkovitosti evropske obrambne industrije, je pomembno, da države članice že nameravajo skupaj naročiti končni proizvod ali uporabljati tehnologijo, zlasti preko čezmejnega javnega naročanja, kjer države članice skupaj organizirajo svoje postopke za oddajo javnega naročila, predvsem s pomočjo osrednjega nabavnega organa.

(22)  Da bi zagotovili, da bodo financirani ukrepi prispevali h konkurenčnosti in učinkovitosti evropske obrambne industrije, je pomembno, da države članice že nameravajo skupaj naročiti končni proizvod ali uporabljati tehnologijo, zlasti s čezmejnim javnim naročanjem, kjer države članice skupaj organizirajo svoje postopke za oddajo javnega naročila, na primer s pomočjo osrednjega nabavnega organa.

Predlog spremembe    17

Predlog uredbe

Uvodna izjava 23

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(23)  Spodbujanje inovacij in tehnološkega razvoja v obrambni industriji Unije bi moralo potekati na način, ki je skladen z varnostnimi in obrambnimi interesi Unije. Zato bi moral prispevek ukrepa k navedenim interesom in prednostnim nalogam na področju obrambnih raziskav in zmogljivosti, o katerih so se dogovorile države članice, imeti vlogo merila za dodelitev. V Uniji je skupno pomanjkanje obrambnih raziskav in zmogljivosti ugotovljeno v okviru skupne varnostne in obrambne politike, zlasti preko krovnega strateškega raziskovalnega programa in načrta za razvoj zmogljivosti. Z drugimi procesi Unije, npr. usklajenim letnim pregledom na področju obrambe in stalnim strukturnim sodelovanjem (PESCO), bo podprto izvajanje ustreznih prednostnih nalog z ugotavljanjem in spodbujanjem priložnosti za okrepljeno sodelovanje, da bi izpolnili visoke cilje EU na področju varnosti in obrambe. Če je ustrezno, se lahko upoštevajo tudi regionalne in mednarodne prednostne naloge, tudi tiste v okviru Organizacije Severnoatlantske pogodbe, če so v skladu s prednostnimi nalogami Unije in ne preprečujejo udeležbe nobeni državi članici ali pridruženi državi, pri čemer je treba upoštevati tudi, da se je treba izogibati nepotrebnemu podvajanju.

(23)  Spodbujanje inovacij, raziskav in tehnološkega razvoja v obrambni industriji Unije bi moralo potekati tako, da bo skladno z varnostnimi in obrambnimi interesi Unije. Zato bi moral prispevek ukrepa k tem interesom in prednostnim nalogam na področju obrambnih raziskav in zmogljivosti, o katerih so se dogovorile države članice, imeti vlogo merila za dodelitev. V Uniji je bila odsotnost skupnih pomanjkanje obrambnih raziskav in zmogljivosti ugotovljena v okviru skupne varnostne in obrambne politike, zlasti preko krovnega strateškega raziskovalnega programa in načrta za razvoj zmogljivosti. Z drugimi procesi Unije, npr. usklajenim letnim pregledom na področju obrambe in stalnim strukturnim sodelovanjem (PESCO), bo podprto izvajanje ustreznih prednostnih nalog z ugotavljanjem in spodbujanjem priložnosti za okrepljeno sodelovanje, da bi izpolnili visoke cilje EU na področju varnosti in obrambe. Če je ustrezno, se lahko upoštevajo tudi regionalne in mednarodne prednostne naloge, tudi tiste v okviru Organizacije Severnoatlantske pogodbe, če so v skladu s prednostnimi nalogami Unije in ne preprečujejo udeležbe nobeni državi članici ali pridruženi državi, pri čemer je treba upoštevati tudi, da se je treba izogibati nepotrebnemu podvajanju.

Predlog spremembe    18

Predlog uredbe

Uvodna izjava 31

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(31)  Komisija bi morala vzpostaviti letni ali večletni program dela v skladu s cilji Sklada. Komisiji bi moral pri vzpostavitvi programa dela pomagati odbor držav članic. Evropska obrambna agencija bo dobila status opazovalke v odboru, da bi lahko izkoristili njeno strokovno znanje na področju obrambnega sektorja. Glede na posebnosti področja obrambe bi morala v odboru držav članic sodelovati tudi Evropska služba za zunanje delovanje.

(31)  Komisija bi morala vzpostaviti letni ali večletni program dela v skladu s cilji Sklada. Delovni program podrobno določa kategorije projektov, ki se financirajo v okviru Sklada, in njihovo neposredno povezavo s cilji Sklada. Komisiji bi moral pri vzpostavitvi programa dela pomagati odbor držav članic. Evropska obrambna agencija bo dobila status opazovalke v odboru, da bi lahko izkoristili njeno strokovno znanje na področju obrambnega sektorja. Glede na posebnosti področja obrambe bi morala v odboru držav članic sodelovati tudi Evropska služba za zunanje delovanje.

Predlog spremembe    19

Predlog uredbe

Uvodna izjava 33

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(33)  Zaradi podpore odprtemu notranjemu trgu bi bilo treba spodbujati tudi udeležbo čezmejnih MSP in podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo, bodisi kot članic konzorcijev bodisi kot podizvajalcev.

(33)  Zaradi podpore odprtemu notranjemu trgu bi bilo treba spodbujati tudi udeležbo čezmejnih MSP in podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo, bodisi kot članic konzorcijev bodisi kot podizvajalcev. Delovni program zagotovi, da se verodostojen delež skupnega proračuna dodeli ukrepom, ki omogočajo čezmejno udeležbo malih in srednjih podjetij.

Predlog spremembe    20

Predlog uredbe

Uvodna izjava 34

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(34)  Komisija bi si morala prizadevati ohranjati dialog z državami članicami in industrijo, da bi zagotovila uspeh Sklada.

(34)  Komisija bi si morala prizadevati ohranjati dialog z državami članicami in industrijo, da bi zagotovila uspeh Sklada prek njegovega učinka na obrambno industrijo.

Predlog spremembe    21

Predlog uredbe

Uvodna izjava 38 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(38a)  Evropsko računsko sodišče preuči tudi stroškovno učinkovitost projektov, financiranih iz Sklada. Komisija mora te revizije brez nepotrebnega odlašanja upoštevati.

Predlog spremembe    22

Predlog uredbe

Uvodna izjava 41

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(41)  Glede na pomembnost boja proti podnebnim spremembam v skladu z zavezami Unije za uresničevanje Pariškega sporazuma in ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov bo ta sklad prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov v politike Unije in doseganju krovnega cilja, da se 25 % proračunskih odhodkov EU nameni podpiranju podnebnih ciljev. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem Sklada ter ponovno ocenjeni v vmesni oceni.

(41)  Glede na pomembnost boja proti podnebnim spremembam v skladu z zavezami Unije za uresničevanje Pariškega sporazuma in ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov bo ta sklad prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov v politike Unije in doseganju krovnega cilja, da se 25 % proračunskih odhodkov EU nameni podpiranju podnebnih ciljev, in sicer z vključitvijo zmanjšanja vpliva na okolje med cilje in merila Sklada za dodelitev. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem Sklada ter ponovno ocenjeni v vmesni oceni.

Predlog spremembe    23

Predlog uredbe

Uvodna izjava 43

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(43)  Finančna podpora Unije ne bi smela vplivati na prenos obrambnih proizvodov znotraj Unije v skladu z Direktivo 2009/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta15 ali na izvoz proizvodov, opreme ali tehnologij.

(43)  Finančna podpora Unije bi morala biti skladna s popolnim in pravilnim izvajanjem Direktive 2009/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta15 glede prenosa obrambnih proizvodov znotraj Unije in izvoza proizvodov, opreme ali tehnologij.

__________________

__________________

15 Direktiva 2009/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o poenostavitvi pogojev za prenose obrambnih proizvodov znotraj Skupnosti (UL L 146, 10.6.2009, str. 1).

15 Direktiva 2009/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o poenostavitvi pogojev za prenose obrambnih proizvodov znotraj Skupnosti (UL L 146, 10.6.2009, str. 1).

Predlog spremembe    24

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5)  „izvršne upravne strukture“ pomeni organ ali organe, ki so imenovani v skladu z nacionalnim pravom in so pooblaščeni za določanje strategije, ciljev in splošne usmeritve pravnega subjekta ter nadzirajo in spremljajo odločanje uprave;

(5)  „izvršna upravna struktura“ pomeni organ subjekta, ki je imenovan v skladu z nacionalnim pravom in, če je to ustrezno, poroča izvršnemu direktorju, ki je pooblaščen za oblikovanje strategije, ciljev in splošne usmeritve subjekta ter nadzira in spremlja odločanje uprave;

Predlog spremembe    25

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Splošni cilj Sklada je spodbujati konkurenčnost, učinkovitost in inovacijske zmogljivosti evropske obrambne industrije s podporo skupnih ukrepov in čezmejnega sodelovanja med pravnimi subjekti v vsej Uniji, vključno z MSP in podjetji s srednje veliko tržno kapitalizacijo, spodbujati boljše izkoriščanje industrijskega potenciala inovacij, raziskav in tehnološkega razvoja v vseh fazah industrijskega življenjskega cikla ter tako prispevati k strateški neodvisnosti Unije; Sklad bi moral prispevati tudi k svobodi delovanja Unije in njeni neodvisnosti, zlasti v tehnološkem in industrijskem smislu.

1.  Splošni cilj Sklada je spodbujati konkurenčnost, učinkovitost in inovacijske zmogljivosti evropske obrambne industrije s podporo skupnih ukrepov in vse večjega čezmejnega sodelovanja med pravnimi subjekti v vsej Uniji, vključno z MSP in podjetji s srednje veliko tržno kapitalizacijo, spodbujati boljše izkoriščanje industrijskega potenciala inovacij, raziskav in tehnološkega razvoja v vseh fazah industrijskega življenjskega cikla ter tako prispevati k strateški neodvisnosti Unije; Sklad bi moral prispevati tudi k svobodi delovanja Unije in njeni neodvisnosti, zlasti v tehnološkem in industrijskem smislu.

Predlog spremembe    26

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  podpirati skupne raziskovalne projekte, ki bi lahko občutno povečali učinkovitost prihodnjih zmogljivosti in katerih cilj bi bilo čim več inovacij ter uvedba novih obrambnih proizvodov in tehnologij, tudi prelomnih;

(a)  podpirati skupne raziskovalne projekte, ki bi lahko občutno povečali učinkovitost prihodnjih zmogljivosti v Uniji in katerih cilj bi bilo čim več inovacij ter uvedba novih obrambnih proizvodov in tehnologij, tudi prelomnih;

Predlog spremembe    27

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  podpirati skupne projekte razvoja zmogljivosti za obrambne proizvode in tehnologije skladno s prednostnimi nalogami obrambnih zmogljivosti, za katere obstaja splošen dogovor držav članic v okviru skupne zunanje in varnostne politike, in tako prispevati k večji učinkovitosti obrambnih izdatkov v Uniji, doseči večjo ekonomijo obsega, zmanjšati tveganje nepotrebnega podvajanja in s tem zmanjšati razdrobljenost obrambnih proizvodov in tehnologij v vsej Uniji. Sklad bo v končni fazi prinesel večjo interoperabilnost med zmogljivostmi držav članic.

(b)  podpirati skupne projekte razvoja zmogljivosti za obrambne proizvode in tehnologije skladno s prednostnimi nalogami obrambnih zmogljivosti, za katere obstaja splošen dogovor držav članic v okviru skupne zunanje in varnostne politike, in tako prispevati k večji učinkovitosti obrambnih izdatkov v Uniji, doseči večjo ekonomijo obsega, zmanjšati nepotrebno podvajanje in s tem zmanjšati razdrobljenost obrambnih proizvodov in tehnologij v vsej Uniji, v končni fazi pa privesti do večje interoperabilnosti med zmogljivostmi držav članic in napredka pri standardizaciji.

Predlog spremembe    28

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Znesek iz odstavka 1 se lahko uporabi za tehnično in upravno pomoč za izvajanje Sklada, npr. dejavnosti pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, vključno s korporativnimi informacijsko-tehnološkimi sistemi.

3.  Znesek iz odstavka 1 se lahko uporabi za tehnično in upravno pomoč za izvajanje Sklada, npr. dejavnosti pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, vključno s korporativnimi informacijsko-tehnološkimi sistemi. Ta znesek ne presega 2 % vrednosti finančnih sredstev iz odstavka 1.

Predlog spremembe    29

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Do 5 % finančnih sredstev iz odstavka 1 se nameni za podporo prelomnih tehnologij za obrambo.

4.  Vsaj 5 % finančnih sredstev iz odstavka 1 se nameni za podporo prelomnih tehnologij za obrambo.

Predlog spremembe    30

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

4a.  Verodostojen delež skupnega proračuna se dodeli ukrepom, ki omogočajo čezmejno udeležbo malih in srednjih podjetij ter podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo.

Predlog spremembe    31

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.  Viri, dodeljeni državam članicam v okviru deljenega upravljanja, se lahko na njihovo zahtevo prerazporedijo na Sklad. Komisija te vire izvršuje neposredno v skladu s členom [62(1)(a)] finančne uredbe. Če je mogoče, se ti viri uporabijo v korist zadevne države članice.

črtano

Predlog spremembe    32

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Sklad je odprt tudi za države, s katerimi EU podpiše varnostni sporazum o sodelovanju pri financiranju raziskav in obrambne industrije.

Predlog spremembe    33

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  S sistematičnim pregledom predlogov se ugotovi, pri katerih ukrepih se zastavljajo zapletena ali resna etična vprašanja, za take ukrepe pa se opravi etična ocena. Etična preverjanja in ocene opravi Komisija ob podpori strokovnjakov za obrambno etiko. Komisija v največji možni meri zagotovi preglednost postopkov v zvezi z vprašanji etike.

2.  S sistematičnim pregledom predlogov se ugotovi, pri katerih ukrepih se zastavljajo zapletena ali resna etična vprašanja in se za te ukrepe opravi etična ocena. Etična preverjanja in ocene opravi Komisija ob podpori neodvisnih strokovnjakov z različnih področij, tudi iz civilne družbe. Predloge, ki sprožajo večje etične pomisleke, je treba natančno pregledati in nadzorovati. Komisija v največji možni meri zagotovi preglednost postopkov v zvezi z vprašanji etike in o tem poroča v okviru svojih obveznosti poročanja in ocenjevanja iz členov 31 in 32.

Predlog spremembe    34

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a.  Subjekti, ki sodelujejo v ukrepu, imajo trdne standarde korporativnega upravljanja.

Predlog spremembe    35

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Komisija po potrebi opravi etično preverjanje med izvajanjem ukrepa. V primeru resnih ali zapletenih etičnih vprašanj etično preverjanje opravi Komisija ob podpori strokovnjakov za obrambno etiko.

črtano

Predlog spremembe    36

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.  Etično nesprejemljivi ukrepi se lahko kadar koli zavrnejo ali prekinejo.

5.  Etično nesprejemljivi ukrepi se zavrnejo. Če se ugotovi etična neskladnost, se ukrep kadar koli zavrne ali prekine.

Predlog spremembe    37

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Sklad lahko zagotovi financiranje v kateri koli obliki iz finančne uredbe, zlasti v obliki nepovratnih sredstev, nagrad in javnih naročil. Zagotovi se lahko tudi financiranje v obliki finančnih instrumentov v okviru operacij mešanega financiranja.

2.  Sklad lahko zagotovi financiranje v kateri koli obliki iz finančne uredbe, zlasti v obliki nepovratnih sredstev, nagrad in javnih naročil, pri čemer se popolnoma upoštevajo zahteve iz Direktive 2009/81/ES o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti. Zagotovi se lahko tudi financiranje v obliki finančnih instrumentov v okviru operacij mešanega financiranja.

Predlog spremembe    38

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Z odstopanjem od odstavka 1 je lahko upravičen do financiranja vložnik s sedežem v Uniji ali pridruženi državi, ki je pod nadzorom nepridružene tretje države ali subjekta nepridružene tretje države, če je to potrebno za dosego ciljev ukrepa, pod pogojem, da njegovo sodelovanje ne bo ogrozilo varnostnih interesov Unije in njenih držav članic. Za zagotovitev zaščite varnostnih interesov Unije in njenih držav članic se v razpisu za zbiranje predlogov od vložnika zahteva, da predloži informacije, s katerimi dokaže predvsem, da:

2.  Z odstopanjem od odstavka 1 je lahko upravičen do financiranja vložnik s sedežem v Uniji ali pridruženi državi, ki je pod nadzorom nepridružene tretje države ali subjekta nepridružene tretje države, če je to potrebno za dosego ciljev ukrepa, pod pogojem, da njegovo sodelovanje ni v nasprotju z varnostnimi in obrambnimi interesi Unije in njenih držav članic. Za zagotovitev zaščite varnostnih interesov Unije in njenih držav članic se v razpisu za zbiranje predlogov od vložnika zahteva, da predloži informacije, s katerimi dokaže predvsem, da:

Predlog spremembe    39

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  se nadzor nad vložnikom ne bo izvajal na način, ki bi kakor koli omejeval njegovo sposobnost izvedbe in dokončanja ukrepa;

(a)  vložnika ne bo nadzorovala tretja država niti subjekt iz tretje države niti se nad njim ne bo izvajal nadzor, ki bi kakor koli omejeval njegovo sposobnost izvedbe in dokončanja ukrepa;

Predlog spremembe    40

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 2 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ba)  bo njihova udeležba v Skladu namenjena izključno doseganju konkurenčnih poslovnih ciljev, ne pa uresničevanju strateških interesov in ciljev vlade tretje države;

Predlog spremembe    41

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 2 – točka b b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(bb)  bo nepridružena tretja država ali subjekt iz tretje države zagotavljal tehnološki in/ali industrijski prispevek, ki ga ne bi mogel zagotoviti evropski subjekt.

Predlog spremembe    42

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  bodo rezultati ukrepa med trajanjem ukrepa in določeno obdobje po njegovem koncu ostali pri upravičencu in ne bodo pod nadzorom in zanje ne bodo veljale omejitve nepridruženih tretjih držav ali drugih subjektov iz nepridruženih tretjih držav.

(c)  bodo lastništvo intelektualne lastnine, ki izhaja iz ukrepa, in rezultati ukrepa med trajanjem ukrepa in določeno obdobje po njegovem koncu ostali pri upravičencu in ne bodo pod nadzorom in zanje ne bodo veljale omejitve nepridruženih tretjih držav ali drugih subjektov iz nepridruženih tretjih držav ter se ne bodo izvažale v tretjo državo oziroma tretja država do njih ne dostopala brez odobritve države članice, v kateri ima podjetje sedež, v skladu s cilji iz člena 3.

Predlog spremembe    43

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 2 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ca)  zagotovi vse ustrezne informacije o infrastrukturi, objektih, sredstvih in virih, ki bodo uporabljeni v ukrepu.

Predlog spremembe    44

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Vsa infrastruktura, objekti, sredstva in viri, uporabljeni pri ukrepih, ki se financirajo v okviru Sklada, se nahajajo na ozemlju Unije ali pridruženih držav. Poleg tega upravičenci in njihovi podizvajalci pri izvajanju upravičenega ukrepa sodelujejo samo s pravnimi osebami, ki imajo sedež v Uniji ali pridruženi državi ter niso pod nadzorom nepridruženih tretjih držav ali subjektov iz nepridruženih tretjih držav.

3.  Vsa infrastruktura, objekti, sredstva in viri, uporabljeni pri ukrepih, ki se financirajo v okviru Sklada, se nahajajo na ozemlju Unije ali pridruženih držav. Poleg tega upravičenci in njihovi podizvajalci pri izvajanju upravičenega ukrepa sodelujejo samo s pravnimi osebami, ki imajo sedež v Uniji ali pridruženi državi ter niso pod izključnim nadzorom nepridruženih tretjih držav ali subjektov iz nepridruženih tretjih držav.

Predlog spremembe    45

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Z odstopanjem od odstavka 3 lahko upravičenci in podizvajalci, ki sodelujejo pri ukrepu, uporabljajo svoja sredstva, infrastrukturo, objekte in vire, ki se nahajajo ali hranijo na ozemlju nepridružene tretje države, če je to potrebno za dosego ciljev ukrepa in pod pogojem, da to ne bo ogrozilo varnostnih interesov Unije in njenih držav članic. Pod enakimi pogoji lahko upravičenci in njihovi podizvajalci pri izvajanju upravičenega ukrepa sodelujejo s subjektom, ki ima sedež v nepridruženi tretji državi. Stroški, povezani z uporabo take infrastrukture, objektov, sredstev ali virov in s takim sodelovanjem, se v okviru Sklada ne štejejo za upravičene.

4.  Če v Uniji ni na voljo konkurenčnih alternativ, lahko upravičenci in podizvajalci, ki sodelujejo pri ukrepu, z odstopanjem od odstavka 3 uporabljajo svoja sredstva, infrastrukturo, objekte in vire, ki se nahajajo ali hranijo na ozemlju nepridružene tretje države, če je to nujno potrebno za dosego ciljev ukrepa in pod pogojem, da ta uporaba ni v nasprotju z varnostnimi in obrambnimi interesi Unije in njenih držav članic ter cilji Sklada.

 

Po potrebi in za uresničitev ciljev programa lahko upravičenci sodelujejo s subjekti v tretjih državah, zlasti če imajo slednji pomembno strokovno znanje za ukrep, ki se financira. Vendar podjetja, ki sodelujejo z upravičenci, ne smejo biti v tretjih državah, ki niso opredeljene v delovnem programu.

Predlog spremembe    46

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.  Za zagotovitev zaščite varnostnih interesov Unije in njenih držav članic se v razpisu za zbiranje predlogov ali sporazumu o dodelitvi nepovratnih sredstev določijo nadaljnji pogoji. Ti pogoji so povezani predvsem z določbami o lastništvu rezultatov ukrepa, dostopu do tajnih in netajnih občutljivih podatkov ter jamstvu za zanesljivost dobave.

5.  Za zagotovitev zaščite varnostnih in obrambnih interesov Unije in njenih držav članic se v razpisu za zbiranje predlogov ali sporazumu o dodelitvi nepovratnih sredstev določijo nadaljnji pogoji. Ti pogoji so povezani predvsem z določbami o lastništvu rezultatov ukrepa, dostopu do tajnih in netajnih občutljivih podatkov ter z jamstvom za zanesljivost dobave.

Predlog spremembe    47

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

5a.  Pri izvajanju upravičenega ukrepa lahko upravičenci in njihovi podizvajalci sodelujejo s subjektom, ki ima sedež v nepridruženi tretji državi, če so izpolnjeni pogoji iz odstavkov 4 in 5. Stroški, povezani s tem sodelovanjem in uporabo infrastrukture, objektov, sredstev ali virov, niso upravičeni do financiranja.

Predlog spremembe    48

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6.  Vložniki zagotovijo vse informacije, ki so potrebne za oceno meril za upravičenost in pogojev iz odstavkov 1–4.

6.  Upravičenci zagotovijo vse informacije, ki so potrebne za oceno meril za upravičenost in pogojev iz odstavkov 1–4.

Predlog spremembe    49

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

8.  V primeru spremembe med izvajanjem ukrepa, ki bi lahko postavila pod vprašaj izpolnitev teh meril in pogojev, upravičenec obvesti Komisijo, ki oceni, ali so navedena merila in pogoji kljub spremembi izpolnjeni, in pretehtala morebitne posledice za financiranje ukrepa.

8.  V primeru spremembe med izvajanjem ukrepa, ki bi lahko postavila pod vprašaj izpolnitev teh meril in pogojev, upravičenec nemudoma obvesti Komisijo, ki oceni, ali so navedena merila in pogoji kljub spremembi izpolnjeni, in pretehta morebitne posledice za financiranje ukrepa.

Predlog spremembe    50

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 3 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  dejavnosti za ustvarjanje, podporo in izboljšanje novega znanja in obrambne tehnologije, ki lahko dosežejo znatne učinke na področju obrambe;

(a)  dejavnosti za ustvarjanje, podporo in izboljšanje novega znanja in obrambne tehnologije, ki lahko dosežejo znatne učinke na področju obrambe in konkurenčnosti sektorja;

Predlog spremembe    51

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 3 – točka h

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(h)  certifikacijo obrambnega proizvoda, materialne ali nematerialne komponente ali tehnologije. Certifikacija je proces, v skladu s katerim nacionalni organ potrdi, da je obrambni proizvod, materialna ali nematerialna komponenta ali tehnologija v skladu z veljavnimi predpisi;

(h)  certifikacijo obrambnega proizvoda, materialne ali nematerialne komponente ali tehnologije. Certifikacija je proces, v skladu s katerim nacionalni organ potrdi, da je obrambni proizvod, materialna ali nematerialna komponenta ali tehnologija v skladu z veljavnimi predpisi in standardi;

Predlog spremembe    52

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 3 – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(i)  razvoj tehnologij ali sredstev za večjo učinkovitost v celotnem življenjskem ciklu obrambnih proizvodov in tehnologije;

(i)  razvoj tehnologij ali sredstev za večjo učinkovitost in prizadevanje za manjši vpliv na okolje v celotnem življenjskem ciklu obrambnih proizvodov in tehnologije;

Predlog spremembe    53

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Če v programu dela iz člena 27 ni določeno drugače, se ukrep izvede v sodelovanju najmanj treh pravnih subjektov s sedežem v najmanj treh različnih državah članicah in/ali pridruženih državah. Najmanj trije od teh upravičenih subjektov s sedežem v najmanj dveh različnih državah članicah in/ali pridruženih državah ves čas izvajanja ukrepa niso niti pod neposrednim ali posrednim dejanskim nadzorom istega subjekta niti se medsebojno ne nadzorujejo.

4.  Ukrep se izvede v sodelovanju v okviru konzorcija najmanj treh pravnih subjektov v konzorciju s sedežem v najmanj treh različnih državah članicah in/ali pridruženih državah. Vsak konzorcij, ki vključuje pravne subjekte iz pridružene tretje države, vključuje tudi najmanj dva pravna subjekta iz dveh različnih držav članic. Najmanj trije od teh upravičenih subjektov s sedežem v najmanj dveh različnih državah članicah in/ali pridruženih državah ves čas izvajanja ukrepa niso niti pod neposrednim ali posrednim dejanskim nadzorom istega subjekta niti se medsebojno ne nadzorujejo.

Predlog spremembe    54

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.  Odstavek 4 se ne uporablja za ukrepe iz točk c) in j) odstavka 3 in ukrepe iz člena 6.

črtano

Predlog spremembe    55

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Za dodelitev finančnih sredstev za razvojne ukrepe Komisija ukrepa z izvedbenimi akti, sprejetimi po postopku iz člena 28(2).

3.  Za dodelitev finančnih sredstev za raziskovalne in razvojne ukrepe Komisija ukrepa z izvedbenimi akti, sprejetimi po postopku iz člena 28(2).

Predlog spremembe    56

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  prispevek h konkurenčnosti evropske obrambne industrije, zlasti z ustvarjanjem novih priložnosti na trgu in spodbujanjem hitrejše rasti podjetij v vsej Uniji;

(c)  prispevek h konkurenčnosti evropske obrambne industrije, konsolidacija in okrepitev evropskega enotnega trga za obrambo, zlasti z ustvarjanjem novih priložnosti na trgu in spodbujanjem hitrejše rasti podjetij v vsej Uniji;

Predlog spremembe    57

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 1 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ca)  prispevek k industrijski neodvisnosti evropske obrambne industrije z okrepitvijo obrambnih tehnologij ali proizvodov v skladu s prednostnimi nalogami obrambnih zmogljivosti, o katerih se države članice dogovorijo v okviru skupne zunanje in varnostne politike;

Predlog spremembe    58

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  prispevek k varnostnim in obrambnim interesom Unije v skladu s prednostnimi nalogami iz člena 3(2) in, kjer je ustrezno, regionalnih in mednarodnih sporazumov o sodelovanju;

(d)  prispevek k varnostnim in obrambnim interesom Unije v skladu s prednostnimi nalogami iz člena 3(2) in, kjer je ustrezno, regionalnih in mednarodnih sporazumov o sodelovanju, če so v korist varnostnim in obrambnim interesom Unije;

Predlog spremembe    59

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 1 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e)  prispevek k vzpostavljanju novega čezmejnega sodelovanja med pravnimi subjekti, zlasti MSP s sedežem v državah članicah in/ali pridruženih državah, ki niso iste kot države, v katerih imajo sedež subjekti konzorcija, ki niso MSP;

(e)  prispevek k vzpostavljanju novega čezmejnega sodelovanja med pravnimi subjekti, zlasti MSP in podjetji s srednje veliko tržno kapitalizacijo s sedežem v državah članicah in/ali pridruženih državah, ki niso iste kot države, v katerih imajo sedež subjekti konzorcija, ki niso MSP ali podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, pri tem pa se upošteva zlasti dele financiranja, dodeljenega tovrstnim podjetjem;

Predlog spremembe    60

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 1 – točka e a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ea)  po možnosti prispevek k zmanjšanju vpliva obrambnih proizvodov na okolje z zagotavljanjem inovativnih rešitev, s katerimi se lahko postopno opustijo okolju škodljive snovi;

Predlog spremembe    61

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 1 – točka f a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(fa)  skladnost s tehničnimi specifikacijami in mednarodnimi standardi, da se zagotovi, da so zmogljivosti, razvite s finančno pomočjo iz Sklada, lahko interoperabilne med državami članicami in njihovimi regionalnimi partnerji.

Predlog spremembe    62

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Sklad lahko financira do 100 % upravičenih stroškov ukrepa brez poseganja v načelo sofinanciranja.

1.  Brez poseganja v načelo sofinanciranja lahko Sklad:

 

(a) financira do 100 % upravičenih stroškov ukrepa, ki se izvede pred razvojem faze prototipa;

 

(b) financira do 20 % upravičenih stroškov ukrepa, ki se izvede med fazo prototipa;

 

(c) financira do 80 % upravičenih stroškov ukrepa, ki se izvede po fazi prototipa;

Predlog spremembe    63

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Z odstopanjem od odstavka 1:

črtano

(a)  pri ukrepih iz člena 11(3)(e) znaša finančna pomoč Sklada največ 20 % upravičenih stroškov ukrepa,

 

(b)  pri ukrepih iz člena 11(3)(f)–(h) znaša finančna pomoč Sklada največ 80 % upravičenih stroškov ukrepa.

 

Predlog spremembe    64

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 3 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Pri razvojnih ukrepih se stopnja financiranja poveča v naslednjih primerih:

3.  Stopnja financiranja razvojnih ukrepov za krepitev čezmejnega sodelovanja držav članic se poveča v naslednjih primerih:

Predlog spremembe    65

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a.  Z odstopanjem od odstavka 1 se lahko stopnja financiranja zmanjša za ukrepe iz točke (j) člena 11(3), povezane z dejavnostmi razširjanja, mreženja in ozaveščanja.

Predlog spremembe    66

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Kjer je ustrezno, se lahko posredni upravičeni stroški izračunajo v višini nad 25 % pavšalne stopnje v skladu z upravičenčevimi običajnimi praksami stroškovnega računovodstva na podlagi dejanskih posrednih stroškov, če take prakse stroškovnega računovodstva sprejemajo nacionalni organi v primerljivih sistemih financiranja v skladu s členom [185] finančne uredbe in če je Komisija o njih obveščena.

2.  Posredni upravičeni stroški se lahko izračunajo v višini nad 25 % pavšalne stopnje v skladu z upravičenčevimi običajnimi praksami stroškovnega računovodstva na podlagi dejanskih posrednih stroškov, če take prakse stroškovnega računovodstva sprejemajo nacionalni organi v primerljivih sistemih financiranja v skladu s členom [185] finančne uredbe in če je Komisija o njih obveščena.

Predlog spremembe    67

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Unija lahko podpira predkomercialno naročanje z dodelitvijo nepovratnih sredstev javnim naročnikom ali naročnikom v skladu z opredelitvijo iz direktiv 2014/24/EU18, 2014/25/EU19 in 2009/81/ES20 Evropskega parlamenta in Sveta, ki skupaj naročajo raziskave in razvoj obrambnih storitev ali usklajujejo svoje postopke naročanja.

1.  Predkomercialno naročanje je upravičeno do financiranja z dodelitvijo nepovratnih sredstev javnim naročnikom ali naročnikom v skladu z opredelitvijo iz direktiv 2014/24/EU18, 2014/25/EU19 in 2009/81/ES20 Evropskega parlamenta in Sveta, ki skupaj naročajo raziskave in razvoj obrambnih storitev ali usklajujejo svoje postopke naročanja.

__________________

__________________

18 Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65).

18 Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65).

19 Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 243).

19 Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 243).

20 Direktiva 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe in varnosti, ter spremembi direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES (UL L 216, 20.8.2009, str. 76).

20 Direktiva 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe in varnosti, ter spremembi direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES (UL L 216, 20.8.2009, str. 76).

Predlog spremembe    68

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 2 – točka a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(aa)  se upoštevajo načela preglednosti, nediskriminacije, enakega obravnavanja, dobrega finančnega poslovodenja in sorazmernosti ter pravila o konkurenci; vključijo se lahko posebni pogoji, na primer, da je kraj izvajanja naročenih dejavnosti omejen na ozemlje držav članic in pridruženih držav;

Predlog spremembe    69

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  lahko dopuščajo odobritev oddaje več naročil v okviru istega postopka (različni dobavni viri);

(b)  lahko dopuščajo odobritev oddaje več naročil v okviru istega postopka (različni dobavni viri) in

Predlog spremembe    70

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  zagotavljajo oddajo naročil ekonomsko najugodnejšemu ponudniku ali ponudnikom.

(c)  zagotavljajo oddajo naročil ekonomsko najugodnejšemu ponudniku ali ponudnikom in ob tem preprečijo navzkrižje interesov.

Predlog spremembe    71

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Če je tako upravičeno, se lahko v sporazumu o dodelitvi nepovratnih sredstev zahteva, da za rezultate ukrepov, ki prejemajo podporo Sklada, ne veljajo kontrole ali omejitve, bodisi neposredne bodisi posredne, preko enega ali več vmesnih pravnih subjektov, tudi v smislu prenosa tehnologije s strani nepridružene tretje države ali subjekta nepridružene tretje države.

3.  Za rezultate ukrepov, ki prejemajo podporo Sklada, ne veljajo kontrole ali omejitve, bodisi neposredne bodisi posredne, preko enega ali več vmesnih pravnih subjektov, tudi v smislu prenosa tehnologije s strani nepridružene tretje države ali subjekta nepridružene tretje države.

Predlog spremembe    72

Predlog uredbe

Člen 24 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  prispevek k večji učinkovitosti v celotnem življenjskem ciklu obrambnih proizvodov in tehnologij, vključno s stroškovno učinkovitostjo ter možnostjo sinergij v postopkih naročanja, vzdrževanja in odstranjevanja.

(a)  prispevek k večji učinkovitosti v celotnem življenjskem ciklu obrambnih proizvodov in tehnologij, vključno s stroškovno učinkovitostjo ter možnostjo sinergij v postopkih naročanja, uporabe, vzdrževanja in odstranjevanja;

Predlog spremembe    73

Predlog uredbe

Člen 25 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a.  Ta uredba ne vpliva na diskrecijsko pravico držav članic glede politike izvoza obrambnih proizvodov.

Predlog spremembe    74

Predlog uredbe

Člen 27 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a.  Delovni program podrobno določa kategorije projektov, ki se financirajo v okviru programa, in njihovo neposredno povezavo s cilji iz člena 3.

Predlog spremembe    75

Predlog uredbe

Člen 27 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a.  Komisija med oblikovanjem programov dela in pred dodelitvijo finančnih sredstev prek ustreznih posvetovanj z odborom zagotovi, da predlagani ukrepi na področju raziskav ali razvoja preprečujejo podvajanje z obstoječimi zmogljivostmi ali že financiranimi raziskovalnimi ali razvojnimi projekti v EU.

 

Če je ugotovljeno podvajanje, Komisija opravi nadaljnja posvetovanja.

Predlog spremembe    76

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Komisiji pomaga odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011. Evropska obrambna agencija je kot opazovalka pozvana, da predstavi svoja stališča in strokovno znanje. Za pomoč se zaprosi tudi Evropska služba za zunanje delovanje.

1.  Komisiji pomaga odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011. Evropska obrambna agencija je kot opazovalka pozvana, da predstavi svoja stališča in strokovno znanje. Za pomoč se zaprosi tudi Evropska služba za zunanje delovanje. Evropski parlament lahko za pomoč odboru izbere reprezentativno skupino poslancev.

Predlog spremembe    77

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Neodvisni strokovnjaki so državljani Unije, določeni in izbrani na podlagi razpisov za prijavo interesa, naslovljenih na ustrezne organizacije, kot so ministrstva za obrambo in agencije, ki so jim podrejene, raziskovalne inštitute, univerze, poslovna združenja ali podjetja v obrambnem sektorju, s ciljem sestaviti seznam strokovnjakov. Z odstopanjem od člena [237] finančne uredbe se ta seznam ne objavi.

2.  Neodvisni strokovnjaki so državljani Unije iz najrazličnejših držav članic, določeni in izbrani na podlagi odprtih in preglednih razpisov za prijavo interesa, naslovljenih na ustrezne organizacije, kot so ministrstva za obrambo in agencije, ki so jim podrejene, raziskovalne inštitute, univerze, poslovna združenja ali podjetja v obrambnem sektorju, nevladne organizacije, s ciljem sestaviti seznam strokovnjakov, pri katerem bi bila uravnoteženo zastopana oba spola. Z odstopanjem od člena [237] finančne uredbe se ta seznam ne objavi.

Predlog spremembe    78

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a.  Komisija bi morala zagotoviti, da se bodo dosledno uporabljala njena ustrezna pravila o preprečevanju navzkrižij interesov.

Predlog spremembe    79

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  O seznamu strokovnjakov se vsako leto obvesti odbor iz člena 28.

4.  O seznamu strokovnjakov se vsako leto obvesti odbor iz člena 28 in Evropski parlament.

Predlog spremembe    80

Predlog uredbe

Člen 32 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Komisija zaključke teh ocen skupaj s svojimi pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

4.  Komisija ocene iz odstavkov 2 in 3 skupaj s svojimi pripombami pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

Predlog spremembe    81

Predlog uredbe

Člen 33 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Revizije uporabe prispevkov Unije, ki jih opravijo osebe ali subjekti, vključno s tistimi, ki jih niso pooblastili institucije ali organi Unije, so osnova za splošno zagotovilo v skladu s členom [127] finančne uredbe. Evropsko računsko sodišče preveri računovodske izkaze vseh prihodkov in odhodkov Unije v skladu s členom 287 PDEU.

Revizije uporabe prispevkov Unije, ki jih opravijo osebe ali subjekti, vključno s tistimi, ki jih niso pooblastili institucije ali organi Unije, so osnova za splošno zagotovilo v skladu s členom [127] finančne uredbe. Evropsko računsko sodišče preveri računovodske izkaze vseh prihodkov in odhodkov Unije v skladu s členom 287 PDEU, vključno z učinkovitostjo finančnih sredstev, porabljenih za projekte, podprte iz Sklada.

Predlog spremembe    82

Predlog uredbe

Člen 34 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Kadar država članica ali podjetje kot razlog za nerazkritje informacij uradu OLAF navede nacionalno varnost, obstaja pa tveganje goljufije ali druge nezakonite dejavnosti, se vprašanja nacionalne varnosti razlagajo ozko.

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov

Ustanovitev Evropskega obrambnega sklada

Referenčni dokumenti

COM(2018)0476 – C8-0268/2018 – 2018/0254(COD)

Pristojni odbor

Datum razglasitve na zasedanju

ITRE

2.7.2018

 

 

 

Mnenje pripravil

Datum razglasitve na zasedanju

IMCO

2.7.2018

Pripravljavec mnenja

Datum imenovanja

Antonio López-Istúriz White

19.6.2018

Obravnava v odboru

10.10.2018

5.11.2018

 

 

Datum sprejetja

5.11.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

23

7

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

John Stuart Agnew, Pascal Arimont, Carlos Coelho, Daniel Dalton, Nicola Danti, Dennis de Jong, Pascal Durand, Evelyne Gebhardt, Maria Grapini, Sergio Gutiérrez Prieto, Philippe Juvin, Morten Løkkegaard, Eva Maydell, Nosheena Mobarik, Jiří Pospíšil, Christel Schaldemose, Andreas Schwab, Jasenko Selimovic, Ivan Štefanec, Richard Sulík, Róża Gräfin von Thun und Hohenstein, Anneleen Van Bossuyt, Marco Zullo

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Birgit Collin-Langen, Arndt Kohn, Julia Reda, Martin Schirdewan, Marc Tarabella, Lambert van Nistelrooij

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Clara Eugenia Aguilera García, Esther Herranz García

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

23

+

ALDE

Morten Løkkegaard, Jasenko Selimovic

ECR

Richard Sulík, Anneleen Van Bossuyt

PPE

Pascal Arimont, Carlos Coelho, Birgit Collin-Langen, Esther Herranz García, Philippe Juvin, Eva Maydell, Jiří Pospíšil, Andreas Schwab, Ivan Štefanec, Róża Gräfin von Thun und Hohenstein, Lambert van Nistelrooij

S&D

Clara Eugenia Aguilera García, Nicola Danti, Evelyne Gebhardt, Maria Grapini, Sergio Gutiérrez Prieto, Arndt Kohn, Christel Schaldemose, Marc Tarabella

7

-

ECR

Daniel Dalton, Nosheena Mobarik

EFDD

John Stuart Agnew

GUE/NGL

Martin Schirdewan, Dennis de Jong

Verts/ALE

Pascal Durand, Julia Reda

1

0

EFDD

Marco Zullo

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov

Ustanovitev Evropskega obrambnega sklada

Referenčni dokumenti

COM(2018)0476 – C8-0268/2018 – 2018/0254(COD)

Datum predložitve EP

13.6.2018

 

 

 

Pristojni odbor

Datum razglasitve na zasedanju

ITRE

2.7.2018

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

Datum razglasitve na zasedanju

AFET

2.7.2018

BUDG

2.7.2018

IMCO

2.7.2018

 

Pridruženi odbori

Datum razglasitve na zasedanju

AFET

5.7.2018

 

 

 

Poročevalec/-ka

Datum imenovanja

Zdzisław Krasnodębski

25.6.2018

 

 

 

Obravnava v odboru

3.9.2018

9.10.2018

 

 

Datum sprejetja

21.11.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

35

11

14

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Zigmantas Balčytis, Bendt Bendtsen, Xabier Benito Ziluaga, David Borrelli, Jonathan Bullock, Cristian-Silviu Buşoi, Jerzy Buzek, Edward Czesak, Jakop Dalunde, Christian Ehler, Fredrick Federley, Ashley Fox, Adam Gierek, Igor Gräzin, Theresa Griffin, András Gyürk, Barbara Kappel, Krišjānis Kariņš, Jaromír Kohlíček, Peter Kurumbašev (Peter Kouroumbashev), Zdzisław Krasnodębski, Miapetra Kumpula-Natri, Christelle Lechevalier, Janusz Lewandowski, Paloma López Bermejo, Edouard Martin, Tilly Metz, Angelika Mlinar, Csaba Molnár, Nadine Morano, Dan Nica, Angelika Niebler, Morten Helveg Petersen, Miroslav Poche, Carolina Punset, Paul Rübig, Massimiliano Salini, Algirdas Saudargas, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Patrizia Toia, Evžen Tošenovský, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Kathleen Van Brempt, Henna Virkkunen, Lieve Wierinck, Hermann Winkler, Anna Záborská, Flavio Zanonato, Carlos Zorrinho

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Amjad Bashir, Soledad Cabezón Ruiz, Françoise Grossetête, Olle Ludvigsson, Marian-Jean Marinescu, Clare Moody, Dennis Radtke, Davor Škrlec

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Michael Detjen, Bolesław G. Piecha, Bronis Ropė

Datum predložitve

28.11.2018


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

35

+

ALDE

Fredrick Federley, Igor Gräzin, Angelika Mlinar, Morten Helveg Petersen, Carolina Punset, Lieve Wierinck

ECR

Edward Czesak, Zdzisław Krasnodębski, Bolesław G. Piecha

ENF

Barbara Kappel

PPE

Bendt Bendtsen, Cristian-Silviu Buşoi, Jerzy Buzek, Christian Ehler, Françoise Grossetête, András Gyürk, Krišjānis Kariņš, Janusz Lewandowski, Marian-Jean Marinescu, Nadine Morano, Angelika Niebler, Dennis Radtke, Paul Rübig, Massimiliano Salini, Algirdas Saudargas, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Henna Virkkunen, Hermann Winkler, Anna Záborská

S&D

Theresa Griffin, Peter Kurumbašev (Peter Kouroumbashev), Csaba Molnár, Clare Moody, Dan Nica, Miroslav Poche

11

-

EFDD

Jonathan Bullock

ENF

Christelle Lechevalier

GUE/NGL

Xabier Benito Ziluaga, Jaromír Kohlíček, Paloma López Bermejo, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis)

NI

David Borrelli

S&D

Michael Detjen

VERTS/ALE

Jakop Dalunde, Tilly Metz, Davor Škrlec

14

0

ECR

Amjad Bashir, Ashley Fox, Evžen Tošenovský

S&D

Zigmantas Balčytis, Soledad Cabezón Ruiz, Adam Gierek, Miapetra Kumpula-Natri, Olle Ludvigsson, Edouard Martin, Patrizia Toia, Kathleen Van Brempt, Flavio Zanonato, Carlos Zorrinho

VERTS/ALE

Bronis Ropė

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 10. december 2018Pravno obvestilo