Postopek : 2018/0072(CNS)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0426/2018

Predložena besedila :

A8-0426/2018

Razprave :

PV 12/12/2018 - 18
CRE 12/12/2018 - 18

Glasovanja :

PV 13/12/2018 - 9.7
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0524

POROČILO     *
PDF 703kWORD 87k
5.12.2018
PE 627.747v02-00 A8-0426/2018

o predlogu direktive Sveta o določitvi pravil glede obdavčitve dohodkov pravnih oseb v zvezi s pomembno digitalno prisotnostjo

(COM(2018)0147 – C8-0138/2018 – 2018/0072(CNS))

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

Poročevalec: Dariusz Rosati

PRED. SPREM.
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu direktive Sveta o določitvi pravil glede obdavčitve dohodkov pravnih oseb v zvezi s pomembno digitalno prisotnostjo

(COM(2018)0147 – C8-0138/2018 – 2018/0072(CNS))

(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2018)0147),

–  ob upoštevanju člena 115 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerega se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0138/2018),

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj danskega, irskega in malteškega parlamenta ter nizozemske poslanske zbornice v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerih ti izjavljajo, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju člena 78c Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0426/2018),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

3.  poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe    1

Predlog direktive

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1)  Hitra preobrazba svetovnega gospodarstva zaradi digitalizacije prinaša nove pritiske na sisteme obdavčitve dohodkov pravnih oseb na ravni Unije in na mednarodni ravni ter postavlja pod vprašaj zmožnost, da se določi, kje bi morala digitalna podjetja plačevati svoje davke in koliko bi morala plačati. Čeprav telesa na mednarodni ravni, kakršno je skupina G20, priznavajo potrebo po prilagoditvi pravil o davku od dohodkov pravnih oseb digitalnemu gospodarstvu, je verjetno, da bo sporazum na globalni ravni težko doseči.

(1)  Hitra preobrazba svetovnega gospodarstva zaradi digitalizacije prinaša nove pritiske na sisteme obdavčitve dohodkov pravnih oseb na ravni Unije in na mednarodni ravni ter postavlja pod vprašaj zmožnost, da se določi, kje bi morala digitalna podjetja plačevati svoje davke in koliko bi morala plačati. Čeprav telesa na mednarodni ravni, kakršno je skupina G20, priznavajo potrebo po prilagoditvi pravil o davku od dohodkov pravnih oseb digitalnemu gospodarstvu, je verjetno, da bo sporazum na globalni ravni težko doseči, kar se v bližnji prihodnosti verjetno ne bo zgodilo.

Predlog spremembe    2

Predlog direktive

Uvodna izjava 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1a)  V digitalni dobi, ko so podatki postali nov gospodarski vir, poleg dela in tradicionalnih virov v preteklosti, in ker mednarodna podjetja, ki se močno opirajo na digitalne dejavnosti, prepogosto sprejemajo ukrepe, s katerimi se lahko izogibajo plačilu davkov ali jih utajijo, je treba razviti nov pristop, da bi lahko imeli pravičen in vzdržen sistem digitalne obdavčitve, ki bo zagotavljal, da bodo digitalna podjetja davke plačevala tam, kjer izvajajo svojo dejansko gospodarsko dejavnost.

Predlog spremembe    3

Predlog direktive

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2)  Poročilo o ukrepu 1 akcijskega načrta za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička „Obravnavanje davčnih izzivov digitalnega gospodarstva“ („Addressing the Tax Challenges of the Digital Economy“), ki ga je organizacija OECD objavila oktobra 2015, navaja več različnih pristopov za obdavčitev digitalnega gospodarstva, ki so bili nadalje preučeni v vmesnem poročilu OECD „Davčni izzivi, ki jih prinaša digitalizacija – Vmesno poročilo 2018“ („Tax Challenges Arising from Digitalisation – Interim Report 2018“). Ker je digitalna preobrazba gospodarstva vedno hitrejša, obstaja vse večja potreba po iskanju rešitev za zagotovitev pravične in učinkovite obdavčitve digitalnih podjetij.

(2)  Poročilo o ukrepu 1 akcijskega načrta za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička „Obravnavanje davčnih izzivov digitalnega gospodarstva“ („Addressing the Tax Challenges of the Digital Economy“), ki ga je organizacija OECD objavila oktobra 2015, navaja več različnih pristopov za obdavčitev digitalnega gospodarstva, ki so bili nadalje preučeni v vmesnem poročilu OECD „Davčni izzivi, ki jih prinaša digitalizacija – Vmesno poročilo 2018“ („Tax Challenges Arising from Digitalisation – Interim Report 2018“). Ker je digitalna preobrazba gospodarstva vedno hitrejša, obstaja vse večja in nujna potreba po iskanju rešitev za zagotovitev pravične in učinkovite obdavčitve digitalnih podjetij. Vendar delo OECD v zvezi z obdavčitvijo digitalnega gospodarstva doslej še ni privedlo do zadostnega napredka, kar kaže na potrebo po napredovanju na tem področju na ravni Unije. Ne glede na težave pri doseganju globalnega dogovora in na ukrepanje Unije s to direktivo bi si bilo treba po najboljših močeh vseeno prizadevati zanj na globalni ravni. Ker ni enotnega pristopa na ravni Unije, pa bodo države članice sprejemale enostranske rešitve, ki bodo privedle do regulativne negotovosti ter bodo težavne za družbe, ki poslujejo čezmejno, in za davčne organe. Vzpostaviti bi bilo treba opolnomočen davčni organ v okviru OZN, ki bi deloval kot forum za razpravo o globalnih dogovorih in drugih zadevah, povezanih z mednarodnim davčnim sistemom, k čemur sta pozvala Preiskovalni odbor Evropskega parlamenta o pranju denarja, izogibanju davkom in davčni utaji (PANA) ter Posebni odbor Evropskega parlamenta za davčna stališča in druge ukrepe podobne narave ali s podobnim učinkom (TAXE2).

Predlog spremembe    4

Predlog direktive

Uvodna izjava 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(3a)  Evropski parlament je v svojih končnih poročilih Preiskovalnega odbora o pranju denarja, izogibanju davkom in davčni utaji in Posebnih odborov za davčna stališča in druge ukrepe podobne narave ali s podobnim učinkom sklenil, da se je treba lotiti davčnega izziva, povezanega z digitalnim gospodarstvom.

Predlog spremembe    5

Predlog direktive

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4)  V sklepih Evropskega sveta z dne 19. oktobra 2017 je bila izpostavljena potreba po vzpostavitvi učinkovitega in poštenega davčnega sistema, primernega za digitalno dobo, ter izraženo pričakovanje, da bo Komisija do začetka leta 2018 predložila ustrezne predloge15. V sklepih Sveta ECOFIN z dne 5. decembra 2017 je bilo izpostavljeno, da bi morala globalno sprejeta opredelitev stalne poslovne enote ter s tem povezana pravila za določanje transfernih cen in pripisovanje dobička prav tako ostati ključna za obravnavanje izzivov na področju obdavčenja dobička v digitalnem gospodarstvu, poleg tega pa je bila izražena spodbuda tesnemu sodelovanju med EU, OECD in drugimi mednarodnimi partnerji pri odzivanju na izzive v zvezi z obdavčenjem dobička v digitalnem gospodarstvu16. V tem smislu bi bilo treba od držav članic zahtevati, da v svoje nacionalne sisteme davka od dohodkov pravnih oseb vključijo pravila za uresničevanje njihovih pravic do obdavčenja. Zato bi bilo treba pojasniti različne davke od dohodkov pravnih oseb, ki se uporabljajo v državah članicah. Ta pravila bi morala razširiti opredelitev pojma stalne poslovne enote in določiti obdavčljivi neksus za pomembno digitalno prisotnost v njihovih zadevnih jurisdikcijah. Poleg tega bi bilo treba določiti splošna načela za dodelitev obdavčljivih dobičkov takšni digitalni prisotnosti. Načeloma bi se morala navedena pravila uporabljati za vse zavezance za davek od dohodkov pravnih oseb, ne glede na to, kje so davčni rezidenti, bodisi v Uniji ali drugje.

(4)  V sklepih Evropskega sveta z dne 19. oktobra 2017 je bila izpostavljena potreba po vzpostavitvi učinkovitega in poštenega davčnega sistema, primernega za digitalno dobo, ter izraženo pričakovanje, da bo Komisija do začetka leta 2018 predložila ustrezne predloge15. V sklepih Sveta ECOFIN z dne 5. decembra 2017 je bilo izpostavljeno, da bi morala globalno sprejeta opredelitev stalne poslovne enote ter s tem povezana pravila za določanje transfernih cen in pripisovanje dobička prav tako ostati ključna za obravnavanje izzivov na področju obdavčenja dobička v digitalnem gospodarstvu, poleg tega pa je bila izražena spodbuda tesnemu sodelovanju med EU, OECD in drugimi mednarodnimi partnerji pri odzivanju na izzive v zvezi z obdavčenjem dobička v digitalnem gospodarstvu16.V tem smislu bi bilo treba od držav članic zahtevati, da v svoje nacionalne sisteme davka od dohodkov pravnih oseb vključijo pravila za uresničevanje njihovih pravic do obdavčenja. Zato bi bilo treba pojasniti različne davke od dohodkov pravnih oseb, ki se uporabljajo v državah članicah. Ta pravila bi morala razširiti opredelitev pojma stalne poslovne enote in določiti obdavčljivi neksus za pomembno digitalno prisotnost v njihovih zadevnih jurisdikcijah. Poleg tega bi bilo treba določiti splošna načela za dodelitev obdavčljivih dobičkov takšni digitalni prisotnosti. Načeloma bi se morala navedena pravila uporabljati za vse zavezance za davek od dohodkov pravnih oseb, ne glede na njihovo velikost in na to, kje so davčni rezidenti, bodisi v Uniji ali drugje. Poleg tega skupna pravila iz te direktive zahtevajo večjo harmonizacijo osnove za davek od dohodkov pravnih oseb za vse družbe v Uniji. Zato ta direktiva ne bi smela ovirati dela v zvezi s predlogom o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb.

_________________

_________________

15 Zasedanje Evropskega sveta (19. oktober 2017) – Sklepi (dok. EUCO 14/17).

15 Zasedanje Evropskega sveta (19. oktober 2017) – Sklepi (dok. EUCO 14/17).

16 Sklepi Sveta (5. december 2017) – Odzivanje na izzive pri obdavčenju dobička v digitalnem gospodarstvu (FISC 346 ECOFIN 1092).

16 Sklepi Sveta (5. december 2017) – Odzivanje na izzive pri obdavčenju dobička v digitalnem gospodarstvu (FISC 346 ECOFIN 1092).

Predlog spremembe    6

Predlog direktive

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5)  Vendar se pravila ne bi smela uporabljati za subjekte, ki so davčni rezidenti v jurisdikciji zunaj Unije, s katerimi ima država članica pomembne digitalne prisotnosti sklenjeno veljavno konvencijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja, razen če ta konvencija vključuje določbe o pomembni digitalni prisotnosti, ki ustvarjajo podobne pravice in obveznosti v zvezi z jurisdikcijo zunaj Unije, kakor ta direktiva. Tako naj bi se preprečilo vsakršno nasprotje s konvencijami o izogibanju dvojnega obdavčevanja z jurisdikcijami zunaj Unije, saj na splošno za jurisdikcije zunaj Unije pravo Unije ni zavezujoče.

(5)  Vendar se pravila ne bi smela uporabljati za subjekte, ki so davčni rezidenti v jurisdikciji zunaj Unije, s katerimi ima država članica pomembne digitalne prisotnosti sklenjeno veljavno konvencijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja, razen če ta konvencija vključuje določbe o pomembni digitalni prisotnosti, ki ustvarjajo podobne pravice in obveznosti v zvezi z jurisdikcijo zunaj Unije, kakor ta direktiva. Tako naj bi se preprečilo vsakršno nasprotje s konvencijami o izogibanju dvojnega obdavčevanja z jurisdikcijami zunaj Unije, saj na splošno za jurisdikcije zunaj Unije pravo Unije ni zavezujoče. Da bi bile določbe iz te direktive povsem učinkovite, pa bi bilo treba države članice pozvati, naj po potrebi prilagodijo konvencije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, ki so trenutno v veljavi, ter vanje vključijo določbe o pomembni digitalni prisotnosti in s tem sprejmejo podobne pravice in obveznosti v zvezi z jurisdikcijami zunaj Unije, kot jih določa ta direktiva. Komisija lahko pripravi predlog za oblikovanje obrazca Unije za spremembo davčnega sporazuma, ki se ga uporabi za prilagoditev več tisoč dvostranskih sporazumov, ki so jih sklenile posamezne države članice.

Predlog spremembe    7

Predlog direktive

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6)  Da bi se določila trdna opredelitev pojma obdavčljivega neksusa digitalnega podjetja v posamezni državi članici, mora takšna opredelitev pojma temeljiti na prihodkih od opravljanja digitalnih storitev, številu uporabnikov ali številu poslovnih pogodb za digitalne storitve. Veljavni pragovi bi morali odražati pomembnost digitalne prisotnosti za različne vrste poslovnih modelov in upoštevati različne stopnje prispevka k procesu ustvarjanja vrednosti. Poleg tega bi morali zagotoviti primerljivo obravnavo v različnih državah članicah, ne glede na njihovo velikost, ter izključiti nepomembne primere. Prodaja blaga ali storitev, ki se omogoči z uporabo medmrežja ali elektronskega omrežja, ne bi smela šteti za digitalno storitev v smislu te direktive.

(6)  Da bi se določila trdna opredelitev pojma obdavčljivega neksusa digitalnega podjetja v posamezni državi članici, mora takšna opredelitev pojma temeljiti na prihodkih od opravljanja digitalnih storitev, številu uporabnikov ali številu poslovnih pogodb za digitalne storitve. Veljavni pragovi bi morali odražati pomembnost digitalne prisotnosti za različne vrste poslovnih modelov in upoštevati različne stopnje prispevka k procesu ustvarjanja vrednosti. Poleg tega bi morali zagotoviti primerljivo obravnavo v različnih državah članicah, ne glede na njihovo velikost, ter izključiti nepomembne primere.

Predlog spremembe    8

Predlog direktive

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7)  Da se omogoči, da se pomembna digitalna prisotnost podjetja obdavči v drugi jurisdikciji v skladu z notranjim pravom navedene jurisdikcije, je treba oblikovati načela pripisovanja dobičkov zadevni pomembni digitalni prisotnosti. Pravila bi morala biti oblikovana na podlagi trenutnih načel za pripisovanje dobička in temeljiti na funkcijski analizi opravljenih funkcij, uporabljenih sredstev in prevzetih tveganj s strani pomembne digitalne prisotnosti pri izvajanju njenih gospodarsko pomembnih dejavnosti prek digitalnega vmesnika. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti dejstvu, da se pomemben del vrednosti digitalnega podjetja ustvari v kraju, iz katerega izhajajo uporabniki in kjer se zberejo in obdelajo podatki, povezani z uporabniki, ter kjer se opravijo digitalne storitve. Ker gospodarsko pomembne dejavnosti, ki jih izvaja pomembna digitalna prisotnost, na edinstven način prispevajo k ustvarjanju vrednosti v digitalnih poslovnih modelih, bi bilo treba praviloma uporabiti metodo porazdelitve dobička za pravično dodelitev dobičkov pomembni digitalni prisotnosti. Vendar davčnemu zavezancu to ne bi smelo preprečiti, da uporabi alternativno metodo v skladu z mednarodno sprejetimi načeli, če lahko davčni zavezanec dokaže, da je na podlagi rezultatov funkcijske analize primernejša alternativna metoda v skladu z mednarodno sprejetimi načeli. Bistveno je tudi, da so dejavniki porazdelitve dobička tesno povezani z ustvarjanjem vrednosti.

(7)  Da se omogoči, da se pomembna digitalna prisotnost podjetja obdavči v drugi jurisdikciji v skladu z notranjim pravom navedene jurisdikcije, je treba oblikovati načela pripisovanja dobičkov zadevni pomembni digitalni prisotnosti. Pravila bi morala biti oblikovana na podlagi trenutnih načel za pripisovanje dobička in temeljiti na funkcijski analizi opravljenih funkcij, uporabljenih sredstev in prevzetih tveganj s strani pomembne digitalne prisotnosti pri izvajanju njenih gospodarsko pomembnih dejavnosti prek digitalnega vmesnika. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti dejstvu, da se pomemben del vrednosti digitalnega podjetja ustvari v kraju, iz katerega izhajajo uporabniki in kjer se zberejo in obdelajo podatki, povezani z uporabniki, ter kjer se opravijo digitalne storitve. Ker gospodarsko pomembne dejavnosti, ki jih izvaja pomembna digitalna prisotnost, na edinstven način prispevajo k ustvarjanju vrednosti v digitalnih poslovnih modelih, bi bilo treba praviloma uporabiti metodo porazdelitve dobička za pravično dodelitev dobičkov pomembni digitalni prisotnosti.

Predlog spremembe    9

Predlog direktive

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8)  Ključni cilj te direktive je izboljšati odpornost notranjega trga kot celote, da bi se rešili izzivi obdavčevanja digitaliziranega gospodarstva. Tega cilja ni mogoče zadovoljivo doseči s posamičnim delovanjem držav članic, ker lahko digitalna podjetja poslujejo čezmejno brez kakršne koli fizične prisotnosti v posamezni jurisdikciji in so zato potrebna pravila, da se zagotovi, da davke plačajo v jurisdikcijah, v katerih ustvarjajo dobičke. Glede na to čezmejno razsežnost pobuda na ravni EU pomeni dodano vrednost v primerjavi s tem, kaj je mogoče doseči s številnimi nacionalnimi ukrepi. Da se zagotovi usklajena uporaba pravil o pomembni digitalni prisotnosti v Uniji, je potrebna skupna pobuda za celoten notranji trg. Enostranski in različni pristopi vsake od držav članic bi lahko bili neučinkoviti in povzročili razdrobljenost enotnega trga zaradi ustvarjanja nasprotij med nacionalnimi politikami, izkrivljanj in davčnih ovir za podjetja v Uniji. Ker se lahko cilji te direktive lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(8)  Ključni cilj te direktive je izboljšati odpornost notranjega trga kot celote, da bi se rešili izzivi obdavčevanja digitaliziranega gospodarstva, pri čemer se spoštujeta načelo davčne nevtralnosti in prost pretok storitev na enotnem evropskem trgu, podjetja iz Unije in podjetja, ki niso iz Unije, pa se obravnavajo enako. Tega cilja ni mogoče zadovoljivo doseči s posamičnim delovanjem držav članic, ker lahko digitalna podjetja poslujejo čezmejno brez kakršne koli fizične prisotnosti ali le z majhno fizično prisotnostjo v posamezni jurisdikciji in so zato potrebna pravila, da se zagotovi, da davke plačajo v jurisdikcijah, v katerih ustvarjajo dobičke. Glede na to čezmejno razsežnost pobuda na ravni EU pomeni dodano vrednost v primerjavi s tem, kaj je mogoče doseči s številnimi nacionalnimi ukrepi. Da se zagotovi usklajena uporaba pravil o pomembni digitalni prisotnosti v Uniji, je potrebna skupna pobuda za celoten notranji trg. Enostranski in različni pristopi vsake od držav članic bi lahko bili neučinkoviti in povzročili razdrobljenost enotnega trga zaradi ustvarjanja nasprotij med nacionalnimi politikami, izkrivljanj in davčnih ovir za podjetja v Uniji. Zato bi bilo treba posebno pozornost nameniti zagotavljanju, da je pristop Unije pravičen in da ne diskriminira katere koli posamezne države članice. Ker se lahko cilji te direktive lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev. Čeprav je davčna politika v nacionalni pristojnosti, je v členu 115 PDEU jasno določeno, da bi moral Svet s posebnim zakonodajnim postopkom in po posvetovanju z Evropskim parlamentom in Evropskim ekonomsko-socialnim odborom soglasno izdati direktive za približevanje teh zakonov o obdavčevanju in drugih predpisov držav članic, ki neposredno vplivajo na vzpostavitev ali delovanje notranjega trga. Ta direktiva ne pomeni harmonizacije stopenj davka od dohodkov pravnih oseb v Uniji in zato ne omejuje možnosti držav članic, da na lastnem ozemlju določijo poštene stopnje davka od dohodkov pravnih oseb, ki veljajo za dohodke digitalnih storitev.

Predlog spremembe    10

Predlog direktive

Uvodna izjava 8 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(8a)  Da bi se določil dosleden in usklajen okvir osnove za davek za vsa podjetja, bi morali koncept pomembne digitalne prisotnosti in rešitve, ki so predstavljene v tej direktivi, postati tudi sestavni del direktiv Sveta o skupni osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb in o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb.

Predlog spremembe    11

Predlog direktive

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9)  Vsaka obdelava osebnih podatkov, ki se izvaja v okviru te direktive, bi morala potekati v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta17, vključno z obveznostmi za izvajanje ustreznih tehničnih in organizacijskih ukrepov, da se izpolnijo obveznosti iz navedene uredbe, zlasti tiste v zvezi z zakonitostjo obdelave, varnostjo dejavnosti obdelave, zagotavljanjem informacij in pravicami posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki ter vgrajenim in privzetim varstvom podatkov. Kadar koli je to mogoče, bi bilo treba osebne podatke anonimizirati.

(9)  Vsaka obdelava osebnih podatkov, ki se izvaja v okviru te direktive, bi morala potekati v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta17, vključno z obveznostmi za izvajanje ustreznih tehničnih in organizacijskih ukrepov, da se izpolnijo obveznosti iz navedene uredbe, zlasti tiste v zvezi z zakonitostjo obdelave, varnostjo dejavnosti obdelave, zagotavljanjem informacij in pravicami posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki ter vgrajenim in privzetim varstvom podatkov, ob ustreznem upoštevanju načel nujnosti in sorazmernosti. Kadar koli je to mogoče, bi bilo treba osebne podatke anonimizirati. Podatki, ki se lahko zbirajo od uporabnikov za namene uporabe te direktive, bi morali biti strogo omejeni na podatke, ki opredeljujejo državo članico, v kateri so uporabniki, ne omogočajo pa identifikacije uporabnika.

__________________

__________________

17 Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

17 Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

Predlog spremembe    12

Predlog direktive

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10)  Komisija bi morala oceniti izvajanje te direktive pet let po začetku njene veljavnosti in o tem poročati Svetu. Države članice bi morale Komisiji predložiti vse informacije, ki so potrebne za to oceno. Ustanoviti bi bilo treba svetovalni odbor za davek na digitalne storitve, da se preučijo vprašanja o uporabi te direktive.

(10)  Komisija bi morala oceniti izvajanje te direktive do…[ tri leta po začetku veljavnosti te direktive] in o tem poročati Evropskemu parlamentu in Svetu, zlasti o upravnemu bremenu in dodatnih stroških za podjetja in še posebej MSP, učinku sistema obdavčitve, ki ga predpisuje ta direktiva, na prihodke držav članic, učinku na osebne podatke uporabnikov in učinku na celoten enotni trg, s posebnim poudarkom na morebitnem izkrivljanju konkurence med družbami, za katere veljajo nova pravila iz te direktive. Pri pregledu bi bilo treba preučiti tudi, ali bi bilo treba spremeniti vrste storitev, ki jih zajema ta direktiva, ali opredelitev pomembne digitalne prisotnosti. Države članice bi morale Komisiji predložiti vse informacije, ki so potrebne za to oceno. Ustanoviti bi bilo treba svetovalni odbor za davek na digitalne storitve, da se preučijo vprašanja o uporabi te direktive. Ta odbor bi moral objaviti svoje dnevne rede, za člane tega odbora pa bi bilo treba že pred njihovo izbiro zagotoviti, da niso v nobenem navzkrižju interesov. Na seje odbora bi moral biti povabljen opazovalec Evropskega parlamenta.

Predlog spremembe    13

Predlog direktive

Uvodna izjava 10 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(10a)  Glede na upravne stroške pomembne digitalne prisotnosti bi bilo treba zagotoviti, da mala in srednja podjetja ne bi bila nenamerno vključena v področje uporabe te direktive. Komisija bi morala v okviru postopka pregleda preučiti obseg škodljivih učinkov te direktive na mala in srednja podjetja.

Predlog spremembe    14

Predlog direktive

Uvodna izjava 12 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(12a)  Ker naj bi določbe te direktive zagotovile trajno in celovito rešitev vprašanja digitalne obdavčitve, se začasna rešitev davka na digitalne storitve iz direktive o skupnem sistemu davka na digitalne storitve za prihodke od opravljanja nekaterih digitalnih storitev samodejno preneha uporabljati, ko začnejo veljati določbe te direktive.

Predlog spremembe    15

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Ta direktiva se uporablja za subjekte, ne glede na to, kje so rezidenti za namene davka od dohodkov pravnih oseb, bodisi v državi članici ali v tretji državi.

Ta direktiva se uporablja za subjekte, ne glede na njihovo velikost ali na to, kje so rezidenti za namene davka od dohodkov pravnih oseb, bodisi v državi članici ali v tretji državi.

Predlog spremembe    16

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka 5 – pododstavek 1 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ca)  prodajo blaga ali storitev, naročenih na spletu prek digitalnih vmesnikov (platforme za elektronsko trgovanje);

Predlog spremembe    17

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka 5 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Digitalne storitve ne vključujejo storitev iz Priloge III ali prodaje blaga ali drugih storitev, ki se omogoči z uporabo medmrežja ali elektronskega omrežja.

Digitalne storitve ne vključujejo storitev iz Priloge III.

Predlog spremembe    18

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 3 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ca)  obseg podatkov v obliki digitalnih vsebin, ki jih uporabnik zbere v davčnem letu, presega 10 % skupnih shranjenih digitalnih vsebin skupine.

Predlog spremembe    19

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6.  Država članica, v kateri se uporablja naprava uporabnika, se določi z uporabo naslova internetnega protokola (IP) naprave ali s katero koli drugo metodo za geolokacijo, če je ta natančnejša.

6.  Država članica, v kateri se uporablja naprava uporabnika, se določi z uporabo naslova internetnega protokola (IP) naprave ali s katero koli drugo metodo za geolokacijo, če je ta natančnejša, pri čemer v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 o varstvu podatkov ne sme biti mogoče identificirati uporabnika. Davčni organ držav članic je obveščen o metodi, ki se uporablja za določanje lokacije uporabnikov.

Predlog spremembe    20

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

7a.  Ker je določanje stopenj davka od dohodkov pravnih oseb suverena odločitev držav članic, vsaka od njih ohrani pravico, da določi stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb, ki se bo na njenem ozemlju uporabljala za prihodke od digitalnih storitev.

Predlog spremembe    21

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 7 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

7b.  Davkoplačevalec mora davčnim organom razkriti vse informacije, ki vplivajo na določanje pomembne digitalne prisotnosti v skladu s tem členom.

Predlog spremembe    22

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Dobički, ki se lahko pripišejo pomembni digitalni prisotnosti, ali dobički v zvezi z njo so tisti dobički, ki bi jih zaslužila digitalna prisotnost, če bi bila ločeno in neodvisno podjetje, ki bi izvajalo enake ali podobne dejavnosti pod enakimi ali podobnimi pogoji, zlasti pri poslovanju z drugimi deli podjetja prek digitalnega vmesnika, ob upoštevanju opravljenih funkcij, uporabljenih sredstev in prevzetih tveganj.

2.  Dobički, ki se lahko pripišejo pomembni digitalni prisotnosti, so sorazmerni z gospodarsko realnostjo poslovne dejavnosti v zadevni državi članici.

Predlog spremembe    23

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 5 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  zbiranje, hrambo, obdelavo, analizo, izkoriščanje in prodajo podatkov na ravni uporabnikov;

(a)  zbiranje, hrambo, obdelavo, analizo, uporabo, prenos, izkoriščanje in prodajo podatkov na ravni uporabnikov;

Predlog spremembe    24

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6.  Davčni zavezanci pri določitvi pripisljivih dobičkov iz odstavkov 1 do 4 uporabijo metodo porazdelitve dobička, razen če davčni zavezanec ob upoštevanju rezultatov funkcijske analize dokaže, da je primernejša alternativna metoda, ki temelji na mednarodno sprejetih načelih. Dejavniki porazdelitve lahko vključujejo izdatke za raziskave, razvoj in trženje ter število uporabnikov in podatkov, zbranih po državah članicah.

6.  Davčni zavezanci pri določitvi pripisljivih dobičkov iz odstavkov 1 do 4 uporabijo metodo porazdelitve dobička. Dejavniki porazdelitve lahko vključujejo izdatke za raziskave, razvoj in trženje ter število uporabnikov in podatkov, zbranih po državah članicah.

Predlog spremembe    25

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

6a.  Države članice nacionalnim davčnim organom dodelijo dovolj kadrovskih, strokovnih in proračunskih virov, pa tudi sredstev za usposabljanje osebja, da se lahko porazdeli dobiček stalne poslovne enote in se ocenijo digitalne dejavnosti v tej državi članici.

Predlog spremembe    26

Predlog direktive

Člen 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 5a

 

1.   Do... [datum začetku veljavnosti te direktive] Komisija izda smernice za davčne organe o načinih ugotavljanja, merjenja in obdavčitve pomembne digitalne prisotnosti in digitalnih storitev. Ta pravila se harmonizirajo po vsej Evropski uniji in izdajo v vseh njenih uradnih jezikih.

 

2.   Komisija na podlagi smernic iz prvega odstavka izda smernice z jasno metodologijo, na podlagi katerih podjetja sama ocenijo, ali oziroma katere njihove dejavnosti štejejo kot pomembna digitalna prisotnost. Te smernice izda v vseh uradnih jezikih Unije ter jih objavi na spletišču Komisije.

Predlog spremembe    27

Predlog direktive

Člen 5 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 5b

 

Upravno sodelovanje

 

Da bi zagotovili enotno uporabo te direktive v Evropski uniji, je v skladu z Direktivo Sveta 2011/16/EU izmenjava podatkov na področju obdavčitve samodejna in obvezna.

Predlog spremembe    28

Predlog direktive

Člen 6 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Pregled

Poročilo o izvajanju in pregled

Predlog spremembe    29

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Komisija oceni izvajanje te direktive pet let po začetku njene veljavnosti in o tem poroča Svetu.

1.  Komisija oceni izvajanje te direktive do... [tri leta po začetku veljavnosti te direktive] in o tem poroča Evropskemu parlamentu in Svetu. V tem poročilu poseben poudarek nameni upravnemu bremenu in dodatnim stroškom za podjetja in še posebej MSP, učinku sistema obdavčitve, ki ga predpisuje ta direktiva, na prihodke držav članic, učinku na osebne podatke uporabnikov in učinku na celoten enotni trg, še zlasti pa obravnava morebitno izkrivljanje konkurence med družbami, za katere veljajo nova pravila iz te direktive. V poročilu se preuči tudi, ali bi bilo treba spremeniti vrste storitev, ki jih zajema ta direktiva, ali opredelitev pomembne digitalne prisotnosti.

Predlog spremembe    30

Predlog direktive

Člen 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 6a

 

Izvajanje prenosa pooblastila

 

1.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s pogoji, določenimi v tem členu.

 

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 4 se prenese na Komisijo od... [datum začetka veljavnosti te direktive].

 

3.  Prenos pooblastila iz člena 4 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

 

4.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

 

5.  Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 4, začne veljati le, če mu Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka Svet obvesti Komisijo, da mu ne bo nasprotoval. Na pobudo Sveta se ta rok podaljša za dva meseca.

Predlog spremembe    31

Predlog direktive

Člen 6 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 6b

 

Pritožba

 

Podjetja – tako v Uniji kot zunaj nje – se lahko pritožijo na odločitev, da so storitve, ki jih opravljajo, digitalne storitve v skladu z nacionalno zakonodajo.

Predlog spremembe    32

Predlog direktive

Člen 6 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 6c

 

Obveščanje Evropskega parlamenta

 

Komisija obvesti Evropski parlament o sprejetju delegiranih aktih, o kakršnem koli nasprotovanju delegiranim aktom in o preklicu pooblastila s strani Sveta.

Predlog spremembe    33

Predlog direktive

Člen 6 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 6d

 

Pooblastilo Komisiji za pogajanja o davčnih sporazumih s tretjimi državami

 

Države članice na Komisijo prenesejo pooblastila, da se skladno s pravili iz te direktive v njihovem imenu pogaja o pregledu ali sprejetju davčnih sporazumov s tretjimi državami, zlasti kar zadeva vključitev opredelitve pomembne digitalne prisotnosti za namene obdavčevanja.

Predlog spremembe    34

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Odbor za davek na digitalne storitve sestavljajo predstavniki držav članic in Komisije. Predsedujoča oseba Odbora je predstavnik Komisije. Storitve sekretariata za Odbor zagotavlja Komisija.

2.  Odbor za davek na digitalne storitve sestavljajo predstavniki držav članic in Komisije ter opazovalec Evropskega parlamenta. Predsedujoča oseba Odbora je predstavnik Komisije. Storitve sekretariata za Odbor zagotavlja Komisija. Odbor objavlja svoj dnevni red, sodelujoči v odboru pa že preden so izbrani vanj zagotovijo, da niso v navzkrižju interesov. Deležnikom, tudi socialnim partnerjem, se dovoli, da se kot opazovalci udeležijo ustreznih sej.

Predlog spremembe    35

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Odbor za davek na digitalne storitve preuči vprašanja v zvezi z uporabo te direktive, ki jih bodisi na lastno pobudo ali na zahtevo predstavnika države članice določi predsedujoča oseba Odbora, in o svojih sklepih obvesti Komisijo.

4.  Odbor za davek na digitalne storitve preuči vprašanja v zvezi z uporabo te direktive, ki jih bodisi na lastno pobudo ali na zahtevo Evropskega parlamenta ali predstavnika države članice določi predsedujoča oseba Odbora, in o svojih sklepih obvesti Komisijo.

Predlog spremembe    36

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 4 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Odbor za davek na digitalne storitve pripravi letno poročilo o svojih dejavnostih in ugotovitvah ter to poročilo deli s Parlamentom, Svetom in Komisijo.

Predlog spremembe    37

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

4a.  Odbor za davek na digitalne storitve preverja in nadzoruje, ali podjetja direktivo pravilno izvajajo. Odbor ima možnost zbiranja in uporabe podatkov, ki jih pridobiva od nacionalnih davčnih organov, z namenom preverjanja, ali se pravila o pomembni digitalni prisotnosti ustrezno izvajajo, pri čemer deluje kot organ, ki olajšuje sodelovanje med nacionalnimi davčnimi organi, da se čim bolj zmanjša možnost dvojne obdavčitve in dvojne neobdavčitve.

Predlog spremembe    38

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Podatki, ki se lahko zbirajo od uporabnikov za namene uporabe te direktive, so omejeni na podatke, ki opredeljujejo državo članico, v kateri so uporabniki, pri čemer ne omogočajo identifikacije uporabnika.

Podatki, ki se lahko zbirajo od uporabnikov za namene uporabe te direktive, so omejeni na podatke, ki opredeljujejo državo članico, v kateri so uporabniki, pri čemer ne omogočajo identifikacije uporabnika. Vsaka obdelava osebnih podatkov, ki se izvaja za namen uporabe te direktive, je popolnoma v skladu z Uredbo (EU) 2016/679.

Predlog spremembe    39

Predlog direktive

Člen 9 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 9a

 

Povezava z davkom na digitalne storitve za prihodke

 

Ko začne veljati ta direktiva, samodejno preneha veljati direktiva o skupnem sistemu davka na digitalne storitve za prihodke od opravljanja nekaterih digitalnih storitev.


POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov

Obdavčitev dohodkov pravnih oseb v zvezi s pomembno digitalno prisotnostjo

Referenčni dokumenti

COM(2018)0147 – C8-0138/2018 – 2018/0072(CNS)

Datum posvetovanja z EP

11.4.2018

 

 

 

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

ECON

19.4.2018

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

       Datum razglasitve na zasedanju

IMCO

19.4.2018

JURI

19.4.2018

 

 

Odbori, ki niso podali mnenja

       Datum sklepa

IMCO

23.4.2018

JURI

27.3.2018

 

 

Poročevalec/-ka

       Datum imenovanja

Dariusz Rosati

31.5.2018

 

 

 

Obravnava v odboru

29.8.2018

9.10.2018

19.11.2018

 

Datum sprejetja

3.12.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

36

1

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Pervenche Berès, Esther de Lange, Markus Ferber, Jonás Fernández, Roberto Gualtieri, Brian Hayes, Petr Ježek, Wolf Klinz, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Philippe Lamberts, Werner Langen, Bernd Lucke, Olle Ludvigsson, Ivana Maletić, Marisa Matias, Gabriel Mato, Alex Mayer, Bernard Monot, Luděk Niedermayer, Ralph Packet, Sirpa Pietikäinen, Anne Sander, Martin Schirdewan, Molly Scott Cato, Pedro Silva Pereira, Peter Simon, Paul Tang, Marco Valli, Miguel Viegas, Jakob von Weizsäcker

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Enrique Calvet Chambon, Mady Delvaux, Syed Kamall, Alain Lamassoure, Luigi Morgano, Michel Reimon, Lieve Wierinck

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Barbara Lochbihler, Jarosław Wałęsa

Datum predložitve

5.12.2018


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

36

+

ALDE

Enrique Calvet Chambon, Petr Ježek, Lieve Wierinck

ECR

Bernd Lucke

EFDD

Bernard Monot, Marco Valli

GUE/NGL

Marisa Matias, Martin Schirdewan, Miguel Viegas

PPE

Markus Ferber, Brian Hayes, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Alain Lamassoure, Esther de Lange, Werner Langen, Ivana Maletić, Gabriel Mato, Luděk Niedermayer, Sirpa Pietikäinen, Anne Sander, Jarosław Wałęsa

S&D

Pervenche Berès, Mady Delvaux, Jonás Fernández, Roberto Gualtieri, Olle Ludvigsson, Alex Mayer, Luigi Morgano, Pedro Silva Pereira, Peter Simon, Paul Tang, Jakob von Weizsäcker

VERTS/ALE

Philippe Lamberts, Barbara Lochbihler, Michel Reimon, Molly Scott Cato

1

-

ALDE

Wolf Klinz

2

0

ECR

Syed Kamall, Ralph Packet

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 7. december 2018Pravno obvestilo