Postopek : 2018/2094(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0427/2018

Predložena besedila :

A8-0427/2018

Razprave :

PV 11/02/2019 - 20
CRE 11/02/2019 - 20

Glasovanja :

PV 13/02/2019 - 8.16
CRE 13/02/2019 - 8.16
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0098

POROČILO     
PDF 262kWORD 96k
5.12.2018
PE 625.528v02-00 A8-0427/2018

o stanju razprav o prihodnosti Evrope

(2018/2094(INI))

Odbor za ustavne zadeve

Poročevalec: Ramón Jáuregui Atondo

Pripravljavka mnenja (*):Ivana Maletić, za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

(*) Pridruženi odbor – člen 54 Poslovnika

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za ekonomske in monetarne zadeve
 MNENJE Odbora za mednarodno trgovino
 MNENJE Odbora za proračunski nadzor
 MNENJE Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja
 PRILOGA: PISMO ODBORA ZA PRAVNE ZADEVE
 INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o stanju razprav o prihodnosti Evrope

(2018/2094(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Lizbonske pogodbe, ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji (PEU) in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti, podpisane 13. decembra 2007,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah ter Evropske socialne listine, njenega dodatnega protokola in njegove revidirane različice,

–  ob upoštevanju člena 295 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju neformalnega srečanja 27 voditeljev držav ali vlad 29. junija 2016,

–  ob upoštevanju izjave in načrta 27 držav članic iz Bratislave z dne 16. septembra 2016,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2016 s priporočili Komisiji o uvedbi mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2017 o evropskem stebru socialnih pravic(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2017 o izboljšanju delovanja Evropske unije z izkoriščanjem potenciala Lizbonske pogodbe(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2017 o morebitnem razvoju in prilagoditvi institucionalne ureditve Evropske unije(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2017 o proračunski zmogljivosti evroobmočja(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. marca 2017 o ustavnih, pravnih in institucionalnih posledicah skupne varnostne in obrambne politike: možnosti, ki jih nudi Lizbonska pogodba(6),

–  ob upoštevanju bele knjige Komisije z dne 1. marca 2017 in petih nadaljnjih razmislekov (COM(2017)2025, COM(2017)0206, COM(2017)0240, COM(2017)0291, COM(2017)0315, COM(2017)0358),

–  ob upoštevanju Rimske izjave z dne 25. marca 2017,

–  ob upoštevanju obvestila Združenega kraljestva z dne 29. marca 2017 o nameri, da zapusti Evropsko unijo,

–  ob upoštevanju resolucije Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o beli knjigi Komisije o prihodnosti Evrope in širše z dne 6. julija 2017(7),

–  ob upoštevanju resolucije Odbora regij o beli knjigi Komisije o prihodnosti Evrope – Razmisleki in scenariji za EU-27 do leta 2025 z dne 12. maja 2017(8),

–  ob upoštevanju različnih prispevkov nacionalnih parlamentov o beli knjigi in razmislekih Komisije o prihodnosti Evrope,

–  ob upoštevanju govora predsednika Komisije Jean-Clauda Junckerja o stanju Unije v letu 2018 z dne 12. septembra 2018,

–  ob upoštevanju govora predsednika Komisije Jean-Clauda Junckerja o stanju v Uniji v letu 2017 z dne 13. septembra 2017 in njegovega načrta za enotnejšo, močnejšo in bolj demokratično Evropo z dne 24. oktobra 2017 (COM(2017)0650),

–  ob upoštevanju govora francoskega predsednika Emmanuela Macrona na Sorboni 26. septembra 2017 z naslovom Pobuda za Evropo: suverena in enotna demokratična Evropa,

–  ob upoštevanju neuradnega vrha voditeljev držav ali vlad EU 29. septembra 2017 v Talinu,

–  ob upoštevanju Agende voditeljev, ki jo je Evropski svet sprejel na srečanju 19. in 20. oktobra 2017,

–  ob upoštevanju medinstitucionalne razglasitve evropskega stebra socialnih pravic s strani Sveta, Parlamenta in Komisije 17. novembra 2017,

–  ob upoštevanju načrta Komisije o nadaljnjih korakih za dokončanje ekonomske in monetarne unije (EMU) z dne 6. decembra 2017 (COM(2017)0821) in zlasti predloga o ustanovitvi Evropskega denarnega sklada (EDS) (COM(2017)0827), predloga o vključitvi vsebine Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v pravni okvir Unije (COM(2017)0824) in sporočila o evropskem ministru za gospodarstvo in finance (COM(2017)0823),

–  ob upoštevanju zasedanja Evropskega sveta 14. in 15. decembra 2017 ter srečanja voditeljev in vrha držav euroobmočja, ki sta potekala ob tem zasedanju,

–  ob upoštevanju dopisa 26 nacionalnih parlamentov iz 20 držav članic z dne 20. decembra 2017 o preglednosti sprejemanja odločitev v Svetu,

–  ob upoštevanju izjave z dne 10. januarja 2018, sprejete na vrhu južnih držav Evropske unije (Cipra, Francije, Grčije, Malte, Portugalske in Španije), o napredovanju EU v letu 2018 ter izjave o prihodnosti Evrope, ki jo je 26. januarja 2018 podala Višegrajska skupina (Češka, Madžarska, Poljska in Slovaška), ter skupne izjave evropskih finančnih ministrov iz Finske, Danske, Estonije, Irske, Latvije, Litve, Nizozemske in Švedske z dne 6. marca 2018,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. februarja 2018 z naslovom „Evropa, ki prinaša rezultate: institucionalne možnosti za učinkovitejše delo Evropske unije“ (COM(2018)0095),

–  ob upoštevanju Priporočila Komisije (EU) 2018/234 z dne 14. februarja 2018 o krepitvi evropskega značaja in učinkovite izvedbe volitev v Evropski parlament leta 2019(9),

–  ob upoštevanju neformalnega srečanja 27 voditeljev držav ali vlad 23. februarja 2018,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. marca 2018 o razmerah na področju temeljnih pravic v EU v letu 2016(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. aprila 2018 o izvajanju določb Pogodbe, ki zadevajo nacionalne parlamente(11),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 2. maja 2018 za uredbo Sveta o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 (COM(2018)0322),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 2. maja 2018 za sklep Sveta o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije (COM(2018)0325),

–  ob upoštevanju vrhunskega srečanja EU-Zahodni Balkan 17. maja 2018,

–  ob upoštevanju posebnega poročila evropske varuhinje človekovih pravic v strateški preiskavi OI/2/2017/TE o preglednosti zakonodajnega postopka Sveta z dne 16. maja 2018,

–  ob upoštevanju izjave iz Meseberga z dne 19. junija 2018,

–  ob upoštevanju zasedanja Evropskega sveta 28. in 29. junija 2018,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 9. oktobra 2018 z naslovom „Razmislek o Evropi: prispevek lokalnih in regionalnih oblasti k ponovni vzpostavitvi zaupanja v Evropsko unijo“,

–  ob upoštevanju razprav o prihodnosti Evrope z voditelji držav ali vlad, ki jih je gostil Evropski parlament,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za pravne zadeve,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve in mnenj Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za proračunski nadzor ter Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A8-0427/2018),

A.  ker je Evropska unija edinstven primer nadnacionalne povezave, ki svojim narodom prinaša trajen mir, uspešnost in blaginjo že vse od prelomne Schumanove izjave z dne 9. maja 1950; ker so skupna varnost, spoštovanje človekovega dostojanstva, svoboda, demokracija, enakost, načelo pravne države in spoštovanje človekovih pravic ter blaginja njenih narodov v središču njenih prizadevanj in ukrepov;

B.  ker so prosti pretok blaga, storitev, kapitala in ljudi, enotna valuta, program Erasmus, regionalna, kmetijska in kohezijska politika ter program Obzorje 2020 med mnogimi temeljnimi dosežki Unije, ki prispevajo k blaginji evropskih državljanov; ker mora imeti Unija ustrezna pooblastila in vire za soočanje z izzivi 21. stoletja;

C.  ker se Unija v zadnjih letih sooča s številnimi krizami, zaradi katerih sta bili na preizkušnji njena odpornost ter zmožnost odločnega in enotnega ukrepanja;

D.  ker je v obdobju 2014–2017 prišlo do bolj socialno uravnoteženih in učinkovitih monetarnih in makroekonomskih politik, kot so bile nestandardne politike Evropske centralne banke, prožnost Pakta za stabilnost in rast ter naložbeni načrt za Evropo, ki so prispevali k gospodarskemu in družbenemu okrevanju EU;

E.  ker je Evropi sicer uspelo zajeziti in deloma premagati najtežje trenutke finančne in gospodarske krize, vendar so pred njo še vedno pomembne in nujne reforme na ravni EU in držav članic na področju gospodarskega upravljanja na splošno in zlasti v euroobmočju, kakor tudi v smislu nadaljnje krepitve enotnega trga in ponovne vzpostavitve ter razvoja socialnih standardov naše socialne države;

F.  ker bi morala Unija zaradi številnih notranjih in zunanjih sedanjih in prihodnjih izzivov, s katerimi se sooča v nestabilnem in kompleksnem svetu, zlasti v zvezi z migracijami, demografskim upadanjem, terorizmom, varnostjo, podnebnimi spremembami, okoljskimi vprašanji, ohranitvijo večstranskega svetovnega reda, dokončanjem EMU, globalizacijo, svobodno, pravično in na pravilih temelječo mednarodno trgovino, zunanjimi zadevami in obrambo, razvojem socialnega stebra ter bojem proti populizmu, uperjenemu proti EU, nestrpnosti in ksenofobiji, spodbujati obnovljen duh sodelovanja in solidarnosti med svojimi članicami, na podlagi členov 2 in 3 PEU in Listine o temeljnih pravicah, cilj oblikovanja vse tesnejše zveze med narodi Evrope iz Lizbonske pogodbe pa bi moral še naprej navdihovati ukrepe, ki jih sprejema Unija za nadaljnjo krepitev evropskega povezovanja in učinkovito odzivanje na te izzive;

G.  ker je Parlament zelo zaskrbljen zaradi vzpona populističnih, ksenofobnih in protievropskih gibanj po vsej Evropi; ker morajo Unija in njene države članice okrepiti svoja prizadevanja za obrambo in spodbujanje demokratičnih vrednot, temeljnih načel in ciljev evropskega povezovanja;

H.  ker so se zaradi referenduma v Združenem kraljestvu junija 2016, katerega posledica je bila napoved Združenega kraljestva 29. marca 2017, da namerava izstopiti iz Evropske unije, okrepile razprave o prihodnosti Unije; ker so pogajanja o predvidenem izstopu Združenega kraljestva iz EU pokazala visoko stopnjo medsebojne odvisnosti držav članic, kako močno se vsi zanašamo na skupne instrumente in politike, ter stroške vsakega odhoda;

I.  ker se poglobitev razprave o prihodnosti Evrope odraža tako v resolucijah Parlamenta o prihodnosti Evrope z dne 16. februarja 2017 kot v izjavi in načrtu iz Bratislave, beli knjigi Komisije o prihodnosti Evrope, Rimski izjavi, Agendi voditeljev, ki jo je oktobra 2017 sprejel Evropski svet, in različnih prispevkih posameznih držav članic ali skupin držav ter Evropskega ekonomsko-socialnega sveta in Odbora regij, prav tako pa na plenarnih razpravah v Evropskem parlamentu o prihodnosti Evrope z voditelji držav in vlad, na medparlamentarnih sejah odborov ter pri organizaciji dialogov in posvetovanj z državljani s strani različnih institucij, organov in držav članic;

J.  ker raziskava Parlemeter, ki je bila izvedena med 8. in 26. septembrom 2018, kaže, da 62 % vprašanih pozitivno ocenjuje dejstvo, da je njihova država članica Unije, 68 % pa jih meni, da njihovi državi članstvo v EU koristi, kar je najboljši izmerjen rezultat od leta 1983;

K.  ker vrednote in načela, na katerih temelji Unija, opredeljujejo sfero, s katero se lahko poistoveti vsak evropski državljan, ne glede na politične ali kulturne razlike, vezane na njegovo narodno identiteto;

L.  ker so prihodnje volitve v Evropski parlament priložnost, da se razprava o prihodnosti Evrope oceni tudi z vidika glavnih institucionalnih prednostnih nalog Evropskega parlamenta, Komisije in Sveta v novem mandatu;

M.  ker se EU glede na naravo in razsežnost izzivov sooča z izjemno pomembnim obdobjem v procesu svoje gradnje in ker je te izzive mogoče rešiti samo s sodelovanjem ter tesnejšim in boljšim povezovanjem in solidarnostjo med državami članicami, ki naj v celoti izkoristijo sedanje določbe Lizbonske pogodbe in nato reformirajo pogodbe, da bi izboljšale institucionalno odločanje in zagotovile ustrezno ravnotežje med pristojnostmi;

N.  ker bi moral biti cilj institucionalnih reform večja demokratičnost postopkov odločanja, s čimer bi se povečali preglednost odločanja in odgovornost Unije ter njenih institucij; ker je glede na te cilje primeren in pravi čas, da se spodbudi vsebinsko državljansko sodelovanje v evropskem projektu ter da se organizirajo posvetovanja in spodbuja redni dialog z državljani in predstavniškimi združenji v skladu z zahtevami iz člena 11 PEU;

O.  ker Unija potrebuje močnejšo vladno strukturo z okrepljenim demokratičnim nadzorom Parlamenta, da bi se lahko soočila z današnjimi in prihodnjimi izzivi; ker sta transparentnost in integriteta institucij in organov EU bistveni za vzpostavitev zaupanja državljanov;

P.  ker je v skupni francosko-nemški izjavi iz Meseberga vrsta razmislekov in predlogov za okrepitev evropskega sodelovanja, zlasti na področju gospodarskega upravljanja;

Q.   ker je spodbujanje evropske razsežnosti kulture in izobraževanja bistvenega pomena za krepitev evropskega državljanstva, pri čemer je treba upoštevati, da Unija trpi zaradi pomanjkanja znanja, kar pomeni, da se mladim generacijam dosežki Unije ponavadi zdijo samoumevni;

1.  opozarja, da sta bila v resolucijah Parlamenta o prihodnosti Evrope z dne 16. februarja 2017 poudarjena pomen enotnega institucionalnega okvira in metoda Skupnosti, podanih pa je bilo tudi več predlogov in pobud, ki so izjemno pomembne za evropsko povezovanje in lahko prispevajo h gradnji prihodnosti Evrope;

2.  poudarja, da mora Unija izzive svoje prihodnosti obravnavati s tesnejšim in boljšim političnim povezovanjem, ob popolnem spoštovanju in spodbujanju človekovih pravic, temeljnih vrednot in demokratičnih načel ter s sodelovanjem; poudarja, da si državljani želijo Evropo, ki varuje njihove pravice, blaginjo in socialni model na podlagi deljene suverenosti, kar zahteva ustrezno politično povezovanje; poziva voditelje držav ali vlad, naj te cilje zasledujejo v okrepljenem duhu solidarnosti in sodelovanja;

3.  poudarja, da so voditelji držav ali vlad, ki so v okviru razprav o prihodnosti Evrope govorili na plenarnih zasedanjih Parlamenta, priznali, da se je treba skupaj soočiti z izzivi prihodnosti in bolje delati tisto, kar je mogoče doseči le skupaj;

4.  ponovno poudarja svoje stališče, da mora diferencirano povezovanje ostati odprto za vse države članice in biti še naprej metoda globljega evropskega povezovanja in solidarnosti, česar pa ne bi smeli zamešati z idejo Evrope à la carte; vztraja, da se je treba v sedanji razpravi o diferenciranem povezovanju izogniti kakršnemu koli dojemanju držav v prvem in drugem razredu članstva Unije;

5.  opozarja, da diferencirano povezovanje ne bi smelo biti način za zmanjšanje političnega povezovanja;

6.  poudarja, da je kriza povzročila neravnovesje med glavnimi institucijami Unije in da Evropski svet uveljavlja lastno politično pobudo v škodo pravice Komisije do pobude ter krepi medvladno metodo; vendar meni, da je metoda Skupnosti najprimernejša za delovanje Unije; opozarja na številne resolucije, ki jih je Parlament sprejel v zvezi s tem, in ponovno poziva Evropski svet, naj v celoti spoštuje meje svojih pristojnosti, kot so določene zlasti v členu 15 PEU;

7.  ponovno poudarja, da je soglasje, ki se v skladu s Pogodbama zahteva pri nekaterih temeljnih zadevah, skoraj nepremostljiva ovira v pomembnih trenutkih in pri pomembnih odločitvah, zato v zvezi s postopki odločanja zagovarja načelo glasovanja s kvalificirano večino v Svetu, za zakonodajo pa uporabo rednega zakonodajnega postopka na vseh področjih, kjer je to mogoče; opozarja, da je v skladu z veljavnima Pogodbama to mogoče doseči z uporabo različnih premostitvenih klavzul ali v primeru okrepljenega sodelovanja z uporabo člena 333 PDEU;

8.  v zvezi s tem pozdravlja napoved predsednika Jean-Clauda Junckerja v njegovih govorih o stanju v Uniji 13. septembra 2017 in 12. septembra 2018, da namerava predlagati uporabo glasovanja s kvalificirano večino v Svetu v določenih konkretnih političnih zadevah, vendar obžaluje, da med temi temami ni uredbe o večletnem finančnem okviru;

9.  zlasti pozdravlja dejstvo, da je Komisija predlagala uporabo glasovanja s kvalificirano večino za skupno zunanjo in varnostno politiko (SZVP) v zvezi s stališči o vprašanjih človekovih pravic v mednarodnih forumih, sklepe o vzpostavitvi režimov sankcij ter odločitve za začetek ali izvajanje civilnih misij kot odziv na krize v tujini, ker je treba pospešiti sprejemanje odločitev in povečati učinkovitost odločanja, Unija pa mora nastopati bolj enotno;

10.  ponavlja svoj predlog, naj se Svet preoblikuje v pravo zakonodajno zbornico, enakopravno s Parlamentom, kot je navedeno v resoluciji z dne 16. februarja 2017 o izboljšanju delovanja Evropske unije z izkoriščanjem potenciala Lizbonske pogodbe, in naj izboljša transparentnost svojega postopka odločanja; v zvezi s tem opozarja na posebno poročilo varuhinje človekovih pravic o transparentnosti zakonodajnega postopka Sveta in na pismo delegacij COSAC z dne 20. Decembra 2017, v katerem pozivajo k večji transparentnosti sprejemanja političnih odločitev, zlasti Sveta in neformalnih teles, kot je Euroskupina, kar je v skladu s podobnimi zahtevami Parlamenta v zvezi s tem;

11.  meni, da obstajajo različne možnosti za večjo prilagodljivost Komisije s prilagoditvijo strukture in delovnih metod kolegija komisarjev, npr. z imenovanjem podpredsednikov, odgovornih za grozd politik, ali imenovanjem višjih in nižjih komisarjev;

12.   opozarja, da Parlament v skladu z veljavnimi Pogodbami sicer nima formalne pravice zakonodajne pobude, vendar lahko zahteva, da Komisija predloži ustrezen predlog na področjih, kjer je po njegovem potreben akt Unije za izvajanje Pogodb, in spominja Komisijo, da jo člen 10 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016(12) obvezuje, da nemudoma in podrobno obravnava zahteve za predloge aktov Unije; nadalje spominja, da omenjeni medinstitucionalni sporazum vsebuje tudi določbe o letnem in večletnem medinstitucionalnem načrtovanju, ki dajejo Parlamentu dodatno orodje za usmerjanje zakonodajnega programa;

13.  opozarja na svoj predlog, v skladu s katerim bi lahko v primeru morebitne prihodnje revizije Pogodb tudi Parlamentu kot neposrednemu predstavniku državljanov EU podelili pravico do zakonodajne pobude;

14.  vztraja, da bi bilo treba okrepiti pristojnosti Parlamenta za izvajanje nadzora in zlasti njegovo pravico do preiskave ter mu podeliti posebna, dejanska in jasno opredeljena pooblastila;

15.  je seznanjen s poročilom projektne skupine za subsidiarnost in sorazmernost z vodilom „storiti manj, a učinkoviteje“ z dne 10. julija 2018, v katerem so predstavljena priporočila za nov način dela v zvezi s subsidiarnostjo in sorazmernostjo; meni, da je Parlament že opozoril na mnoga od teh priporočil, zlasti glede vloge nacionalnih parlamentov v Uniji in smotrnosti reforme sistema zgodnjega opozarjanja; opozarja, da je projektna skupina ugotovila, da obstaja dodana vrednost EU na vseh obstoječih področjih dejavnosti EU in zato ni opredelila nobene pristojnosti iz Pogodb ali političnih področij, ki bi jih bilo treba v celoti ali delno dokončno prenesti na države članice;

16.  pozdravlja priporočila različnih institucij, ki pozivajo k aktivnejši vlogi nacionalnih parlamentov, zlasti pri nadzoru dejavnosti njihovih vlad v evropskih institucijah; opozarja tudi na temeljno vlogo lokalnih oblasti in zlasti regionalnih parlamentov z zakonodajnimi pristojnostmi;

17.  poudarja pomen sodelovanja na medinstitucionalni ravni, ob spoštovanju izključnih pristojnosti posameznih institucij, kot so določene v Pogodbah, s tem, da je bil temu sodelovanju z medinstitucionalnim sporazumom o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 določen nov okvir, in opozarja, da je poenostavljanje trajen proces, katerega cilj je olajšati razumevanje delovanja in postopkov na ravni EU, da bi se zagotovilo upoštevanje stališč vseh deležnikov in olajšalo sodelovanje državljanov pri delu Evropske unije;

18.  pozdravlja skupno izjavo v podporo evropskega stebra socialnih pravic, ki so ga podpisali Svet, Parlament in Komisija na socialnem vrhu za pravična delovna mesta in rast v Göteborgu; opozarja, da so pristojnosti in orodja, potrebna za uresničevanje stebra, večinoma v rokah lokalnih, regionalnih in nacionalnih organov ter socialnih partnerjev in civilne družbe, medtem ko evropski semester ponuja okvir za spremljanje njegovega izvajanja v državah članicah; v zvezi s tem nadalje opozarja, da se je socialni dialog izkazal kot nepogrešljivo orodje za izboljšanje oblikovanja politik in zakonodaje EU in krepitev njihove socialne legitimnosti;

19.  opozarja na nezavezujočo naravo socialnega stebra, ki sam ne more preusmeriti osredotočenosti EU z gospodarskih in fiskalnih politik ter politik v zvezi z notranjim trgom na socialne cilje; poudarja, da horizontalna socialna klavzula iz člena 9 PDEU Unijo zavezuje k natančni presoji o učinku zakonodaje EU na socialne standarde in zaposlovanje ter k ustreznemu posvetovanju s socialnimi deležniki;

20.  poudarja, da mora biti varstvo okolja pomembna prednostna naloga za EU glede na sedanjo degradacijo okolja, treba pa jo je tudi vključiti v vse politike in ukrepe Unije; poudarja, da bi morala EU sprejeti učinkovite ukrepe za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in povečanje deleža obnovljivih virov energije v mešanici energetskih virov in varčevanja z energijo na raven, ki je potrebna za doseganje ciljev iz Pariškega sporazuma;

21.  še enkrat poziva države članice, naj podpišejo in ratificirajo revidirano Evropsko socialno listino in Evropsko konvencijo o socialni varnosti (ETS št. 78);

22.  poudarja, da je treba nadaljevati proces poglabljanja in dokončevanja EMU, da bi prispevali k ohranitvi stabilnosti enotne valute ter povečanju konvergence ekonomskih in fiskalnih politik ter politik trga dela in izboljšanju socialnih standardov med državami članicami; ponavlja, da mora vsaka država članica, z izjemo Danske, ki je izvzeta, uvesti euro; podpira nadaljnje korake pri razvoju EMS;

23.  v zvezi s tem poudarja, da so potrebni močna politična zavezanost, učinkovito upravljanje in demokratična odgovornost na evropski in nacionalni ravni, zlasti parlamentarni nadzor v različnih fazah evropskega semestra, ki ga izvajajo tako Evropski parlament kot nacionalni parlamenti, da bi zagotovili ekonomsko in finančno upravljanje euroobmočja z okrepljeno družbeno, ekonomsko in demokratično legitimnostjo ter izboljšali spremljanje izvajanja priporočil Unije;

24.  v svoji resoluciji z dne 16. februarja 2017 o morebitnem razvoju in prilagoditvi institucionalne ureditve Evropske unije opozarja na svoje stališče, da bi morala fiskalna in ekonomska politika postati „deljena pristojnost“ med Unijo in državami članicami;

25.  pozdravlja zbližanje stališč Francije in Nemčije v zvezi z zamislijo proračunske zmogljivosti euroobmočja; ponovno izraža stališče, da bi bilo treba takšno zmogljivost oblikovati v okviru EU;

26.  je seznanjen s predlogom Komisije o Evropski stabilizacijski funkciji za naložbe in razpravlja o novih proračunskih instrumentih, ki bodo namenjeni stabilizaciji;

27.  je seznanjen s predlogom Komisije o programu za podporo reformam; poudarja, da je pomembno preprečiti oslabitev pooblastil Parlamenta na področju soodločanja in nadzora pri porabi sredstev EU; je zaskrbljen, ker je bilo v obdobju 2011–2017 v celoti izvedenih le devet odstotkov priporočil za posamezne države; je seznanjen s konvergenčnim instrumentom, ki zagotavlja spodbudo in pomoč državam članicam zunaj euroobmočja s trajnostnimi fiskalnimi in gospodarskimi politikami, da izvedejo reforme in izpolnijo merila za uvedbo eura;

28.  pozdravlja prihodnji program InvestEU in poudarja, da bi si sklad moral še naprej prizadevati za zmanjšanje naložbene vrzeli v EU; podpira naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva, vključno s kulturno dediščino, da bi spodbudili rast, naložbe in zaposlovanje, pri čemer se je treba posebej osredotočiti na mala in srednja podjetja, podjetja z malo in srednje veliko tržno kapitalizacijo ter socialna podjetja, in s tem prispevali k povečanju blaginje in pravičnejši porazdelitvi dohodka ter ekonomski, socialni in teritorialni koheziji v Uniji;

29.  je seznanjen s sporočilom Komisije o evropskem ministru za gospodarstvo in finance; opozarja, da bi se z združitvijo položajev podpredsednika Komisije za gospodarske zadeve in predsednika Euroskupine lahko izboljšala parlamentarna odgovornost na evropski ravni;

30.  meni, da bi prihodnji proračun EU moral spodbujati evropsko dodano vrednost z vidika družbeno-ekonomskega učinka, podpirati modernizacijo politik EU, zagotoviti finančna sredstva za nove izzive in še naprej prispevati k ekonomski in socialni konvergenci ter koheziji med državami članicami in v njih, da bi okrepili evropsko solidarnost, stabilnost, enakost ter pametno, trajnostno in vključujočo rast, tudi ob upoštevanju zavez EU glede Pariškega sporazuma, zagotovili spoštovanje in spodbujanje temeljnih vrednot, navedenih v členih 2 in 3 PEU ter zagotovili nova lastna sredstva ob upoštevanju dela skupine na visoki ravni za lastna sredstva;

31.  pozdravlja dejstvo, da predlog Komisije o lastnih sredstvih uvaja nove realne vire lastnih sredstev, kot je zahteval Parlament, vendar obžaluje, da ni bilo uvedenih nobenih drugih virov prihodkov; izraža zaskrbljenost glede predloga Komisije za večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027, saj ne vsebuje finančne zaveze za soočanje s sedanjimi in prihodnjimi izzivi EU; obžaluje stališča nekaterih držav članic, ki EU ne želijo zagotoviti več sredstev, čeprav soglasno priznavajo potrebo po spopadanju z novimi izzivi in odgovornostmi in s tem potrebo po več finančnih sredstvih; poudarja, da lahko poraba na ravni EU prihrani denar na nacionalni ravni s preprečevanjem podvajanja in z ekonomijo obsega;

32.  poudarja pomembnost zagotavljanja navzgor usmerjene gospodarske in socialne konvergence v procesu evropskega semestra; priznava pomembnost vzpostavitve evropskega stebra socialnih pravic; ugotavlja, da je evropski semester okrepljen in racionaliziran, vendar poudarja, da bi večja vključenost nacionalnih parlamentov prispevala k izboljšanju nacionalne odgovornosti, kar bi vodilo v boljše izvajanje priporočil za posamezne države in posledično izboljšanje procesa evropskega semestra; opozarja, da je izbira ustreznih in vzdržnih fiskalnih in ekonomskih politik predvsem v pristojnosti držav članic;

33.  obžaluje, da doslej niso bili sprejeti praktični ukrepi v zvezi z njegovim pozivom h kodeksu konvergence – ki naj bi ga sprejeli s postopkom soodločanja – da bi imeli učinkovitejši okvir za usklajevanje gospodarske politike, nadalje opozarja, da je sicer evropski semester res že racionaliziran, vendar je Parlament pozval k sprejetju medinstitucionalnega sporazuma, s katerim bi Parlament dobil pomembnejšo vlogo v evropskem semestru; v tem okviru opozarja na svoj predlog, konkretno v skladu s svojo resolucijo o izvajanju določb Pogodb, ki zadevajo nacionalne parlamente, da je treba proračunske časovne razporede na nacionalni in evropski ravni bolje usklajevati skozi celoten postopek, da bi se lahko Evropski parlament in nacionalni parlamenti bolje vključili v evropski semester;

34.  poudarja pomen zavezanosti procesu dokončanja bančne unije ter potrebo po zagotovitvi odprtosti in enake obravnave vseh držav članic, ki sodelujejo v bančni uniji; opozarja, da se mora dokončanje bančne unije nadaljevati, vključno z evropskim sistemom jamstva za vloge in fiskalnim varovalnim mehanizmom za enotni sklad za reševanje, kot tudi ukrepi za zmanjšanje tveganja;

35.  pozdravlja predloge za preprečevanje pranja denarja, ki jih je Komisija predstavila v okviru pregleda Evropskega sistema finančnega nadzora (ESFS); spodbuja Svet, naj s Parlamentom zaključi zakonodajna pogajanja pred koncem tega zakonodajnega obdobja, saj je treba politike preprečevanja pranja denarja okrepiti, da bi finančnim institucijam v prihodnje preprečili dejavno spodbujanje pranje denarja;

36.  poziva Komisijo, naj s pomočjo evropskih nadzornih organov prepozna in odpravi ovire za notranji trg ter pomaga zagotoviti varstvo potrošnikov; meni, da bi morala biti ena glavnih prednostnih nalog Komisije učinkovito izvajanje zakonodaje EU;

37.  poziva Komisijo, naj po potrebi in v posameznih primerih da prednost uredbam pred direktivami kot zakonodajnim instrumentom za bančno unijo in zakonodajo za finančne storitve, da bi se izognili razdrobljenosti in da se nadzornikom ne bo treba spoprijemati z različnimi nacionalnimi ureditvami;

38.  poudarja, da je nujno treba dokončati unijo kapitalskih trgov; poudarja, da poglobljeni in tesno povezani kapitalski trgi dopolnjujejo bančno unijo, saj prispevajo k delitvi tveganja z zasebnim sektorjem, povečevanju ekonomske konvergence, blaženju šokov v prihodnosti in potencialno k boljši dodelitvi sredstev, kjer je potrebna; poziva k izvedbi celovite študije o najprimernejšem okviru, da se bo bolje upošteval hiter razvoj finančnih storitev; poudarja dejstvo, da bi bil boljši dostop do dodatnih virov financiranja zlasti koristen za zagonska podjetja ter mala in srednja podjetja in bi spodbudil njihovo stabilno rast ter trajnostni razvoj;

39.  pozdravlja opravljeno delo in meni, da je treba nadaljevati celoviti pregled obstoječe zakonodaje o DDV; poziva k okrepitvi boja proti davčnim goljufijam, davčnim utajam in izogibanju davkom; je seznanjen s prizadevanji Komisije za pravično obdavčitev digitalnega gospodarstva;

40.  poziva vse institucije in organe EU, vključno s Komisijo, Evropsko centralno banko, Evropsko investicijsko banko in enotnim mehanizmom nadzora, naj okrepijo svoja prizadevanja na področju komunikacije, da bi bolje pojasnili svoje delo ter izboljšali informacije, ki so na voljo državljanom EU;

41.  poudarja, da je Evropa pozitivna sila v svetu in da bi morala to ostati še naprej, z branjenjem svojih vrednot, multilateralizma in mednarodnega prava; opozarja, da Unija in njene države članice največ prispevajo k mednarodni razvojni pomoči;

42.  pozdravlja sklep Sveta o vzpostavitvi stalnega strukturnega sodelovanja, usklajenem letnem pregledu na področju obrambe in evropskem obrambnem skladu kot pomembnih korakih k skupni obrambni politiki, ter je seznanjen s predlogi nekaterih držav članic o varnostnem svetu EU in evropski pobudi za vojaško posredovanje; opozarja na svoj poziv k ustanovitvi stalnega sveta obrambnih ministrov, ki bi mu predsedovala podpredsednica Komisije/visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, in poudarja pomen ustrezne demokratične odgovornosti za odločitve, sprejete na tem področju, ter potrebo po okrepljenem sodelovanju med Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti v zvezi s tem;

43.  pozdravlja okrepitev evropskega mehanizma za civilno zaščito in ponovno poziva k ustanovitvi evropske enote za civilno zaščito, saj so obstoječe Pogodbe dobra podlaga za to;

44.  opozarja na pristop EU k Evropski konvenciji o človekovih pravicah, ki je v teku, in poziva k vključitvi določb Pogodbe Euratom v PEU in PDEU;

45.  obžaluje, da se države članice ne strinjajo glede prednostnih nalog in izvajanja celovite politike priseljevanja na ravni EU, ki bi med drugimi cilji omogočila organizacijo in uravnavanje migracijskih tokov, učinkovitejši nadzor na zunanjih mejah Unije, sodelovanje z izvornimi in tranzitnimi državami ter zagotavljanje spoštovanja temeljnih pravic migrantov in prosilcev za azil; poudarja, da je treba odpraviti očitna nasprotovanja v interesih med državami članicami, ter nezadovoljstvo, ki ga izražajo državljani, da ne bi ogrozili projekta evropskega povezovanja, ki ne napreduje prav zaradi instrumentalizacije vprašanja migracij, ki jo izvajajo evroskeptične stranke;

46.  ponavlja svoje stališče o reviziji dublinskega sistema; poleg tega poudarja pomen krepitve partnerstva z Afriko in je seznanjen s sporočilom Komisije z dne 12. septembra 2018 z naslovom „Izboljšanje zakonitih poti v Evropo: nepogrešljiv del uravnotežene in celovite migracijske politike, ki vzpostavlja zakonite poti za migracije“ (COM (2018) 0635);

47.  poudarja pomen skupne kmetijske politike (SKP), podprte z dobro financiranim proračunom; opozarja na osrednji pomen skupne kmetijske politike v zgodovini Unije; je seznanjen s temeljno vlogo, ki jo ima pri zagotavljanju dinamičnih podeželskih regij in zanesljive preskrbe s hrano; ugotavlja, da je bližajoča se reforma skupne kmetijske politike priložnost za večje uresničevanje njenih ciljev; opozarja, da je skupna kmetijska politika ena najstarejših politik in mora tudi ostati ena najpomembnejših in najbolj celovitih politik, da bo še nadalje prispevala k izgradnji Evrope v prihodnosti z večjim vključevanjem, ohranjanjem okolja ter prehransko varnostjo in varnostjo živil za državljane EU; ugotavlja, da imajo politike za razvoj kmetijstva in podeželja velik potencial za zagotavljanje javnih dobrin; poudarja, da ima evropsko kmetijstvo izredno pomembno vlogo pri pridelavi hrane za planet in zagotavljanju delovnih mest za 46 milijonov ljudi; poudarja vlogo, ki jo ima skupna kmetijska politika pri ohranjanju zdravja in stanja prsti, vode in drugih naravnih virov; poudarja bistveno vlogo kmetijstva pri prednostnih nalogah Unije, da bi ublažili vpliv podnebnih sprememb in spodbujali trajnostni razvoj; poudarja pomen dobro financirane in reformirane skupne kmetijske politike pri odgovarjanju na številne izzive, s katerimi se bo Unija soočala v prihodnosti; poudarja, da skupna kmetijska politika ne pomeni le kmetovanja in kmetov, temveč tudi pomoč širšim podeželskim skupnostim, v katerih so dejavni, in njihov razvoj;

48.  poudarja, da mora skupna trgovinska politika ostati temeljni steber zunanje politike Unije, ki neposredno vpliva na življenje državljanov, in da mora pomagati Uniji, da se prilagodi svoji novi vlogi v svetu z več vodilnimi akterji na mednarodnem prizorišču; poziva Svet, Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj sodelujejo na naslednjih področjih:

a)  krepiti skupno trgovinsko politiko z njenim vključevanjem v širši politični okvir; prevzeti vodilno vlogo v svetovni trgovinski politiki na večstranski in dvostranski ravni;

b)  voditi obrambo odprtega, na pravilih temelječega, pravičnega in v trajnostni razvoj usmerjenega svetovnega trgovinskega sistema, in zagotoviti, da lahko družbe EU delujejo globalno v okviru enakih pogojev, predvidljivih pravil, poštene konkurence in opredeljenih obveznosti, kar bi moralo vključevati tudi konstruktivno sodelovanje pri oblikovanju skupnega stališča Unije v medvladnih pogajanjih OZN o odgovornosti za kršitve človekovih pravic, ter spodbujati odgovornosti družb in zavezujočih obveznosti glede potrebne skrbnosti v zvezi z dobavnimi in proizvodnimi verigami;

c)  nemudoma in izčrpno obveščati Parlament o pogajanjih in mandatu Sveta ter med izvajanjem mednarodnih sporazumov, da bi lahko izvajal svoje pristojnosti in pooblastila; poenostaviti in skrajšati pogajalske procese ter okrepiti nadzor Parlamenta nad njimi; povečati transparentnost za državljane EU z objavo pogajalskih smernic (mandatov) za trgovinske sporazume pred začetkom pogajanj; v celoti spoštovati določbe Pogodb in najnovejšo sodno prakso EU, ki določa skupno trgovinsko politiko kot izključno pristojnost Unije;

d)  sistematično vključevati poglavja o digitalni trgovini, malih in srednjih podjetjih, zavezujočih in izvršljivih trgovinskih in trajnostnih določb o trgovini in trajnostnem razvoju ter določbe o enakosti med spoloma v trgovinske sporazume in prevzeti vodilno vlogo na tem področju v okviru večstranskih razprav; varovati zasebnost podatkov državljanov EU;

e)  krepiti skladnost skupne trgovinske politike s SZVP ter evropsko razvojno in podnebno politiko, da se zagotovijo vrednote in cilji iz člena 3(5) PEU ter členov 21, 207 in 208 PDEU, pri čemer je treba v celoti upoštevati Evropsko soglasje o razvoju;

49.  meni, da bi morala Unija še naprej spodbujati mednarodno trgovino in hkrati braniti socialne, delovne in okoljske standarde; svari pred trgovinskimi vojnami, ki ustvarjajo le poražence in povečujejo politične in varnostne napetosti;

50.  opozarja, da člen 17(7) PEU določa, da Evropski svet ob upoštevanju volitev v Evropski parlament in po opravljenih ustreznih posvetovanjih Evropskemu parlamentu predlaga kandidata za predsednika Evropske komisije; poudarja svojo odločenost, da bo nadaljeval postopek vodilnih kandidatov (Spitzenkandidaten) za izvolitev naslednjega predsednika Komisije, v skladu z Lizbonsko pogodbo, ter pozdravlja podporo Komisije in nekaterih držav članic v zvezi s tem; poudarja, da so v postopku imenovanja predsednika Komisije izjemnega pomena ustrezna posvetovanja s Parlamentom, saj bo ta po volitvah določil kandidata, ki bo lahko prejel podporo večine poslancev, in bo Evropskemu svetu posredoval rezultate svojih internih razprav; opozarja, da mora kandidata kot vodilnega kandidata imenovati ena od evropskih političnih strank in da mora kandidat v obdobju pred evropskimi volitvami voditi kampanjo za mesto predsednika Komisije; meni, da je ta pristop več kot dokazal svojo vrednost prek okrepitve družbene legitimnosti evropskih volitev in nadnacionalne vloge Evropskega parlamenta kot simbola evropskega državljanstva in evropske demokracije; ponovno opozarja, da je Parlament pripravljen zavrniti vsakega kandidata v postopku imenovanja predsednika Komisije, ki v obdobju pred evropskimi volitvami ni bil imenovan za vodilnega kandidata;

51.  obžaluje pogosto in splošno razširjeno prakso, da se nepriljubljene odločitve pripisujejo Bruslju, s čimer se nacionalni organi izognejo svojim odgovornostim in politikam, saj ta nepošteni in oportunistični pristop škodi Evropi, spodbuja protievropska čustva in nacionalizem in zmanjšuje ugled institucij EU; poleg tega meni, da so napačna pripisovanja odgovornosti v nasprotju z zahtevo po odgovornosti vladnih ukrepov; poudarja, da sta pravilno izvajanje in uporaba prava EU bistvenega pomena, da se dosežejo rezultati pri politikah Unije in spodbuja medsebojno zaupanje med Unijo, državami članicami in državljani, ter izraža zaskrbljenost zaradi ukrepov držav članic, ki tega namerno ne izvajajo;

52.  poudarja potrebo po močnejšem ocenjevanju socialnih in okoljskih posledic politik EU, upoštevajoč tudi stroške nesprejemanja zakonodaje na evropski ravni (t.i. stroški neukrepanja na ravni EU);

53.  poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti upravnemu pravu EU, kot je razvidno iz resolucije z dne 9. junija 2016, ki poziva k odprti, učinkoviti in neodvisni upravi Evropske unije(13);

54.  opozarja, da je treba okrepiti evropski javni prostor kot nadnacionalni demokratični prostor; poudarja, da je treba glavne izzive, s katerimi se spopada Evropa, obravnavati in o njih razpravljati z evropskega in ne zgolj nacionalnega vidika, ter v celoti izvajati določbe iz členov 10 in 11 PEU; poudarja, da mora evropska demokracija zato okrepiti nadnacionalno razsežnost svojih ciljev in izzivov, hkrati pa spodbujati evropsko državljanstvo na podlagi skupnih vrednot v Evropski uniji ter z bolj evropsko institucionalno izobrazbo in posvetovalnim, bolj participativnim družbenim okvirom, pa tudi z bolj evropsko in manj nacionalno usmerjeno kampanjo za prihajajoče evropske volitve leta 2019;

55.  pozdravlja pristop Unije k pogajanjem o urejenem izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije, ki trenutno potekajo, in opozarja na izjemno enotnost, ki jo izkazujejo institucije EU in države članice; ugotavlja, da so dosedanje izkušnje s pogajanji pokazale, kako zelo zapletene so takšne odločitve;

56.  ponovno poudarja, da ne moreta ne nacionalna suverenost ne subsidiarnost utemeljiti ali legitimirati tega, da država članica sistematično ne spoštuje temeljnih vrednot Evropske unije, ki so bile navdih za uvodne člene evropskih pogodb, ki so jih vse države članice prostovoljno podpisale in se zavezale k njihovemu spoštovanju; poleg tega opozarja, da je spoštovanje teh vrednot ključno za kohezijo evropskega projekta, pravice vseh Evropejcev in medsebojno zaupanje, ki je potrebno med državami članicami; ponovno poziva Komisijo, naj nemudoma poda predlog, ki bo upošteval njegovo resolucijo z dne 25. oktobra 2016 s priporočili Komisiji o uvedbi mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice;

57.   opozarja, da morajo evropske institucije v skladu z mnenjem Sodišča Evropske unije (združene zadeve C-8/15 P do C-10/15 P(14)) spoštovati in braniti določbe Listine EU o temeljnih pravicah, tudi če delujejo zunaj pravnega okvira EU;

58.  ponovno poudarja, da je treba v okviru razprave o prihodnosti Evrope razmisliti o mogočih reformah proračunskega sistema Unije, s katerimi bi dobili zadosten proračun, ki bi zagotavljal financiranje načrtovanih politik in boljše ravnovesje med predvidljivostjo in odzivnostjo, ter o tem, kako doseči, da skupna ureditev financiranja ne bo bolj zapletena, kot je potrebno, da se dosežejo cilji politike Unije ter zagotovi odgovornost; meni, da je treba po potrebi in, ne da bi ogrozili funkcionalnost programov, povečati pogojenost politik in pri porabi Unije zagotoviti dobro delujoče finančno poslovodenje;

59.  poudarja, kako pomembno je osredotočanje zlasti na učinkovitejšo uporabo financiranja in na demokratične mehanizme nadzora proračuna EU; poziva vse institucije EU, naj izboljšajo postopke in prakse za zaščito finančnih interesov Unije ter naj dejavno prispevajo k ciljno usmerjenemu postopku razrešnice; v zvezi s tem meni, da je postopek razrešnice nepogrešljiv instrument demokratične odgovornosti do državljanov Unije, in opozarja na težave, ki so se večkrat pojavile zaradi nesodelovanja Sveta; vztraja, da mora Svet tako kot druge institucije delovati odgovorno in transparentno; poudarja, da tu ne bi smelo biti izjem;

60.  opozarja na pojav korupcije, ki ima velike finančne posledice in resno ogroža demokracijo, pravno državo in javne naložbe; poudarja, da je treba denar davkoplačevalcev EU zaščititi pred goljufijami in drugimi nezakonitimi dejanji, ki škodijo finančnim interesom Unije;

61.  ponovno poudarja, da mora EU ob upoštevanju sedanjega stanja projekta povezovanja izčrpati vse možne poti, da bi zagotovila polno izvajanje Lizbonske pogodbe; poudarja, da bi morala naknadna revizija Pogodb temeljiti na sklicu konvencije – ki bi s sestavo predstavnikov zagotavljala vključevanje ter zagotovila platformo za razmislek in sodelovanje z deležniki in državljani – da bi na podlagi različnih prispevkov institucij in drugih organov Unije k razmisleku o prihodnosti Evrope, predlogov voditeljev držav ali vlad, nacionalnih parlamentov in civilne družbe ter posvetovanj z državljani razpravljali in oblikovali zaključke;

62.  poudarja, da se je proces razmisleka o prihodnosti Evrope že začel na podlagi različnih stališč Parlamenta, Evropskega sveta in Komisije o reformi EU; obžaluje, da so bile kljub tem stališčem predvidene le minimalne reforme; poudarja, da bi morala novi parlament in Komisija po svoji izvolitvi oziroma imenovanju izkoristiti opravljeno delo v prejšnjem zakonodajnem obdobju in začeti z delom na pripravljenih predlogih;

63.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1)

UL C 215, 19.6.2018, str. 162.

(2)

UL C 242, 10.7.2018, str. 24.

(3)

UL C 252, 18.7.2018, str. 215.

(4)

UL C 252, 18.7.2018, str. 201.

(5)

UL C 252, 18.7.2018, str. 235.

(6)

UL C 263, 25.7.2018, str. 125.

(7)

UL C 345, 13.10.2017, str. 11.

(8)

UL C 306, 13.10.2017, str. 1.

(9)

UL L 45, 17.2.2018, str. 40.

(10)

Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0056.

(11)

Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0189.

(12)

UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(13)

UL C 86, 6.3. 2018, str. 126.

(14)

Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 20. septembra 2016, Ledra Advertising Ltd in drugi proti Evropski komisiji in Evropski centralni banki, ECLI:EU:C:2016:701.


OBRAZLOŽITEV

Z Rimsko izjavo iz leta 2017 se je končal proces političnega razmisleka, ki se je začel 16. septembra 2016 v Bratislavi zaradi britanskega referenduma, njen namen pa je bil začrtati skupno vizijo in akcijski načrt za prihodnja leta. Države članice so se zavezale, da si bodo prizadevale za:

•  varno in zaščiteno Evropo, v kateri se lahko vsi državljani prosto gibajo, z varovanimi zunanjimi mejami in učinkovito migracijsko politiko;

•  uspešno in trajnostno Evropo, ki spodbuja trajno in trajnostno rast, s trdnim enotnim trgom;

•  socialno Evropo, ki se bori proti brezposelnosti, diskriminaciji, socialni izključenosti in revščini;

•  močnejšo Evropo na mednarodni ravni, ki nadgrajuje obstoječa partnerstva in vzpostavlja nova ter je zavezana krepitvi skupne varnosti in obrambe.

Svet se spreminja in dogodki si na vseh ravneh sledijo zelo hitro. Vse vpliva na nas, svet je povezan in vedno bolj soodvisen. Evropa se zato sooča z novimi izzivi, zaradi katerih mora sprejemati odločitve, njen institucionalni sistem pa ni dovolj hiter in učinkovit niti skladen z razsežnostjo in pomenom težav. Številne resne težave iz preteklih let se rešujejo, vendar še niso rešene. Eden od njih so recimo migracije, kjer je potrebna nova politika. Ob krizi eura se je pokazalo, da je nujno treba rešiti vprašanja v zvezi z njegovim upravljanjem. Zaradi gospodarske krize so potrebni večje zbliževanje in nove politike. O breksitu še potekajo naporna pogajanja. Pojavljajo pa se novi izzivi: protekcionizem in možnost trgovinskih vojn; mednarodna politika in obramba v večstranskem kaosu; dolgoročna varnost pred terorizmom; varovanje naših podatkov in demokracij pred zlorabami in kibernetskimi napadi itd.

Številni izzivi, s katerimi se spopadamo, so svetovni in za njihovo reševanje je potrebno nadnacionalno ukrepanje, tudi v obstoječih mednarodnih organizacijah. Podnebne spremembe so morda najboljši primer potrebe po mednarodnem povezovanju, čeprav so se ZDA žal odstopile od Pariškega sporazuma. Ena sama država se ne more spopasti s problemi na področju migracij, kibernetske varnosti, mednarodne trgovine, humanitarnih kriz, pandemij, človekovih pravic, razvojnega sodelovanja, boja proti davčnim utajam in davčnim oazam itd. Tega ne zmore niti Evropa sama. Zato velika politična večina v Evropi poziva, naj skupaj še naprej delamo to, kar zdaj delamo dobro, in se skupaj spopademo z velikimi izzivi, s katerimi se soočamo kot Evropejci.

Več političnih voditeljev je predlagalo, naj „ponovno razmislimo o Evropi“. Vrstijo se pozivi zagovornikov Evrope k izboljšanju institucionalnega sistema in odpravi številnih negotovosti. „Evropa, ki varuje“ je eden od sloganov, uporabljen v pozivih, naj Evropa ponovno najde smisel svojega obstoja in socialno funkcijo ter razširi nabor načinov varstva posameznikov in skupin. „Odločamo mi“, ne dogodki ali drugi, je še ena zahteva zagovornikov evropejstva, ki naj bi se izkazala z evropsko suverenostjo v svetu v času digitalne revolucije, energetskih izzivov, krize demokracije, socialnega modela, večstranskih mednarodnih odnosov in spreminjajočega se geopolitičnega ravnovesja.

Ena od naših pomembnih razprav je nedvomno razprava 'narod ali Evropa', med našo nacionalno resničnostjo in nadnacionalno strukturo, kot da bi bili ti ideji nezdružljivi. Ta razprava zadeva številne tehnične vidike (subsidiarnost, sorazmernost, delitev pristojnosti itd.), vendar v zadnjih letih ne gre več samo zanje. Nova vrsta nacionalizma, ki je včasih odkrito protievropski, poziva k nacionalni državi kot edinem demokratičnem prostoru ter s tem zanika veličino evropskega projekta in samo evropsko demokracijo. Vzpostaviti je treba ravnovesje pri izvajanju ustreznih pristojnosti in Evropi dodeliti samo tiste, ki jih mora izvajati Unija, obenem pa poskrbeti, da bo to lahko počela brez omejitev zaradi medvladnosti, ki jo hromi.

Evropejstvo je treba okrepiti tako, da se zgradi evropsko „ljudstvo“, ki ga morajo spodbujati politika, izobraževanje in kultura. Preprečiti je treba delitev Evrope, slabitev Unije in nezaščitenost državljanov pred nacionalističnim populizmom, ki krati pravice in svoboščine. Opozoriti je treba, da je Evropa vsota identitet in narodov z velikim zgodovinskim čustvenim bremenom in da bi bilo obujanje teh čustev ali soočenje z njimi samouničujoče.

Pojav migracij je v evropskih razpravah postal izjemno pomemben. Zaradi dogajanja v Sredozemlju so ogrožena naša moralna načela. Evropska zunanja politika kaže veliko slabosti na konfliktnih prizoriščih, kot je Bližnji vzhod. Zunanjih meja ne moremo učinkovito nadzirati in odločitve EU niso bile uresničene zaradi odkritega nasprotovanja delitvi migracijskih kvot. Morda je najhuje, da se v številnih evropskih družbah porajajo zavračanje priseljencev in ksenofobna čustva, ki jih skrajna politična desnica in protievropski populizem spretno izkoriščata in zlorabljata. Zato je izboljšanje evropske migracijske politike nepogrešljivo in nujno. Gre za enega od pomembnih izzivov v Evropi, ne le zaradi demografije, temveč predvsem zaradi skladnosti z načeli in vrednotami (člen 2 Pogodbe), na katerih temelji Evropska unija.

Iz izkušnje z gospodarsko in finančno krizo ter tega, kako je EMU upravljala z njo, se je bilo mogoče veliko naučiti, pokazali pa se so tudi številni primeri neučinkovitosti v delovanju institucij. Pri tem ne gre zgolj za monetarno in gospodarsko politiko. V različnih poročilih Evropskega parlamenta se navaja, da Evropski svet v zadnjih letih sprejema večino političnih in gospodarskih odločitev v škodo drugih institucij, da se je demokratična podpora številnim odločitvam zmanjšala zaradi vpliva nepredstavniških tehničnih organov, da institucionalna struktura za upravljanje euroobmočja ni zadostna in jo je treba temeljito spremeniti, da je soglasje, zahtevano v Pogodbah, v odločilnih trenutkih in pri pomembnih odločitvah skoraj nepremostljiva ovira, da je treba izboljšati sprejemanje odločitev in zagotavljanje sredstev za zunanjo in varnostno politiko Unije, poenotiti mednarodno zastopanje Unije itd. V teh poročilih so na splošno predlagane pomembne reforme v institucionalnem delovanju Komisije, Parlamenta in Sveta, da bi se povečala preglednost ter izboljšali uspešnost in učinkovitost odločitev Unije.

Za številne neizvedene reforme in odločitve, ki jih je treba sprejeti, da bi se spopadli s prihodnostjo, je potrebno globlje evropsko politično povezovanje, zlasti na področju ekonomskega in monetarnega upravljanja. To bi bil edini način, da se izvedejo na demokratično legitimen način.

Sprememba Pogodb bi bila lahko navsezadnje najboljša pot k takšnemu povezovanju, vendar se v tem trenutku ne zdi priporočljiva. To odločitev bi bilo treba analizirati in po potrebi sprejeti v prihodnjem parlamentarnem obdobju. Kratkoročno in brez spreminjanja Pogodb pa je mogoče in treba izvesti številne reforme, kot je navedeno v resoluciji Evropskega parlamenta z dne 16. februarja 2017 o proračunski zmogljivosti euroobmočja. Okrepljeno sodelovanje bo še vedno koristen instrument, kar je mogoče tudi na področju obrambe. Evropa več hitrosti kljub temu ne sme biti Evropa „à la carte“.

Zaradi političnega povezovanja bo treba izboljšati tudi odnos med državljani in evropskimi institucijami. Evropska nadnacionalna politična identiteta državljanov je šibka. V tem odnosu ni zaupanja, povezanost med voljo državljanov, izraženo na volitvah, in političnimi usmeritvami Unije pa je minimalna. Predsednik Komisije Jean-Claude Juncker, evropski federalisti, predsedniki vlad in seveda Evropski parlament so predlagali in razpravljali, kako izboljšati odnos med državljani in evropskimi institucijami ter delovanje Komisije in Parlamenta, ki bi bilo bolj v skladu s pravili nacionalnih parlamentarnih sistemov. V zvezi s tem je treba obravnavati vrsto vprašanj, da bi se okrepila politična transparentnost in izboljšali odnosi z evropskimi državljani. V tem smislu je treba obravnavati reforme evropske volilne zakonodaje, ki jo je predlagal Parlament, sistem vodilnih kandidatov, krepitev evropskih političnih strank, parlamentarne večine, ki so potrebne za podporo ukrepom Komisije, nadzorne pristojnosti Parlamenta, odnose z nacionalnimi parlamenti in številne druge podobne teme.

Razprave o prihodnosti Evrope so sčasoma postale stalnica tega parlamentarnega obdobja in še zlasti ob njegovem koncu. Na podlagi petih scenarijev, ki jih je Komisija pripravila v prvi polovici leta 2017, so bili predloženi nadaljnji prispevki evropskih institucij ter evropskih raziskovalcev in strokovnjakov. Posebej pomembni so bili prispevki predsednikov držav ali vlad držav članic, ki jih je Evropski parlament v letu 2018 pozval, naj na plenarnih zasedanjih Parlamenta predstavijo svoja stališča o prihodnosti Evrope.

Namen tega poročila je strniti teme razprav o prihodnosti Evrope ter usmeriti in pojasniti različne možnosti evropskega povezovanja pred volitvami leta 2019. V zvezi s tem je treba pojasniti, da namen tega poročila ni odločitev med različnimi možnostmi, temveč opredelitev težav, opis izzivov in predlaganje možnosti, ki jih bodo morali obravnavati evropska politika in novi poslanci Evropskega parlamenta, izvoljeni na prihodnjih volitvah.

Prav tako to poročilo ni namenjeno pripravi tehnik in zakonodajnih reform, ki so na voljo za nadaljnje povezovanje. To nalogo je Evropski parlament že opravil s sprejetjem naslednjih resolucij:

–  Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. februarja 2017 o morebitnem razvoju in prilagoditvi institucionalne ureditve Evropske unije;

–  Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. februarja 2017 o boljšem delovanju Evropske unije z izkoriščanjem potenciala Lizbonske pogodbe;

–  Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. februarja 2017 o proračunski zmogljivosti euroobmočja.

Ti in drugi dokumenti, navedeni v uvodnih izjavah, so instrumentalna podlaga za reforme in napredek, ki jih je treba izvesti, da bi se Evropa v prihodnjih letih lahko spopadala z izzivi na področju upravljanja.

Glavni namen tega poročila je, da bi konec leta 2018 in ob začetku temeljne politične razprave, ki bo svoj vrhunec dosegla v času volitev maja 2019, opomnili, katere teme so za Evropo pomembne, kakšni izzivi jo čakajo in katere instrumente ima na voljo za soočanje z njimi. Iz spoštovanja do institucij, ki bodo oblikovane po neposrednih volitvah, rešitve niso opredeljene, saj bodo o njih odločali izvoljeni predstavniki. Namen je zgolj določiti evropsko politično agendo na podlagi številnih in ponavljajočih se sporočil sedanjega časa ter številnih poročil, izjav in predlogov, ki so jih v zadnjih mesecih podale različne evropske institucije ter najvišji voditelji držav članic EU in katerih skupni cilj je, da Evropa postane velesila na geopolitičnem, trgovinskem, podnebnem, gospodarskem, živilskem in diplomatskem področju.


MNENJE Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (22.11.2018)

za Odbor za ustavne zadeve

o stanju razprav o prihodnosti Evrope

(2018/2094(INI))

Pripravljavka mnenja (*): Ivana Maletić

(*) Pridruženi odbor – člen 54 Poslovnika

POBUDE

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve poziva Odbor za ustavne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  je seznanjen z mnenji, izraženimi na plenarnih razpravah o prihodnosti Evrope; meni, da bi prihodnji proračun EU moral spodbujati evropsko dodano vrednost z vidika družbeno-ekonomskega učinka, podpirati modernizacijo politik EU, zagotoviti finančna sredstva za nove izzive in še naprej prispevati k ekonomski in socialni konvergenci ter koheziji med državami članicami in znotraj njih, da bi okrepili evropsko solidarnost, stabilnost, enakost ter pametno, trajnostno in vključujočo rast, tudi ob upoštevanju zavez EU glede Pariškega sporazuma, zagotovili spoštovanje in spodbujanje temeljnih vrednot, navedenih v členih 2 in 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter zagotovili nova lastna sredstva ob upoštevanju dela skupine na visoki ravni za lastna sredstva;

2.  poudarja pomen zavezanosti procesu dokončanja bančne unije ter potrebo po zagotovitvi odprtosti in enake obravnave vseh držav članic, ki sodelujejo v bančni uniji; opozarja, da se mora dokončanje bančne unije nadaljevati, vključno z evropskim sistemom jamstva za vloge in fiskalnim varovalnim mehanizmom za enotni sklad za reševanje, kot tudi ukrepi za zmanjšanje tveganja;

3.  pozdravlja predloge za preprečevanje pranja denarja, ki jih je Komisija predstavila v okviru pregleda Evropskega sistema finančnega nadzora (ESFS); spodbuja Svet in Parlament, naj zaključita zakonodajna pogajanja pred koncem tega zakonodajnega obdobja, saj je treba politike preprečevanja pranja denarja okrepiti, da bi finančnim institucijam v prihodnje preprečili dejavno spodbujanje pranje denarja;

4.  poziva Komisijo, naj s pomočjo evropskih nadzornih organov prepozna in odpravi ovire za notranji trg ter pomaga zagotoviti varstvo potrošnikov; meni, da bi morala biti ena glavnih prednostnih nalog Komisije učinkovito izvajanje zakonodaje EU;

5.  poziva Komisijo, naj po potrebi in v posameznih primerih da prednost uredbam pred direktivami kot zakonodajnim instrumentom za bančno unijo in zakonodajo za finančne storitve, da bi se izognili razdrobljenosti in da se nadzornikom ne bo treba spoprijemati z različnimi nacionalnimi ureditvami;

6.  poudarja, da je nujno treba dokončati unijo kapitalskih trgov; poudarja, da poglobljeni in tesno povezani kapitalski trgi dopolnjujejo bančno unijo, saj prispevajo k delitvi tveganja z zasebnim sektorjem, povečevanju ekonomske konvergence, blaženju šokov v prihodnosti in potencialno k boljši dodelitvi sredstev, kjer je potrebna; poziva k izvedbi celovite študije o najprimernejšem okviru, da se bo bolje upošteval hiter razvoj finančnih storitev; poudarja dejstvo, da bi bil boljši dostop do dodatnih virov financiranja zlasti koristen za zagonska podjetja ter mala in srednja podjetja in bi spodbudil njihovo stabilno rast ter trajnostni razvoj;

7.  poudarja, da je treba nadaljevati proces poglabljanja in dokončevanja EMU, da bi prispevali k ohranitvi stabilnosti enotne valute ter povečanju konvergence ekonomskih in fiskalnih politik ter politik trga dela in izboljšanju socialnih standardov med državami članicami; poudarja, da so za to potrebni močna politična zavezanost, učinkovito upravljanje ter demokratična odgovornost na evropski in nacionalni ravni, zlasti za parlamentarni nadzor v različnih fazah evropskega semestra; ponavlja, da mora vsaka država članica, z izjemo Danske, ki je izvzeta, uvesti euro; podpira nadaljnje korake pri razvoju EMS; je seznanjen s predlogom Komisije o Evropski stabilizacijski funkciji za naložbe in razpravlja o novih proračunskih instrumentih, ki bodo namenjeni stabilizaciji;

8.  je seznanjen s predlogom Komisije o programu za podporo reformam; poudarja, da je pomembno preprečiti oslabitev soodločanja in nadzora Parlamenta pri porabi sredstev EU; je zaskrbljen, ker je bilo v obdobju 2011–2017 v celoti izvedenih le devet odstotkov priporočil za posamezne države; je seznanjen s konvergenčnim instrumentom, ki zagotavlja spodbudo in pomoč državam članicam zunaj euroobmočja s trajnostnimi fiskalnimi in gospodarskimi politikami, da izvedejo reforme in izpolnijo merila za uvedbo eura;

9.  poudarja pomembnost zagotavljanja navzgor usmerjene gospodarske in socialne konvergence v procesu evropskega semestra; priznava pomembnost vzpostavitve evropskega stebra socialnih pravic; ugotavlja, da je evropski semester okrepljen in racionaliziran, vendar poudarja, da bi večja vključenost nacionalnih parlamentov prispevala k izboljšanju nacionalne odgovornosti, kar bi vodilo v boljše izvajanje priporočil za posamezne države in posledično izboljšanje procesa evropskega semestra; opozarja, da je izbira ustreznih in vzdržnih fiskalnih in ekonomskih politik predvsem v pristojnosti držav članic;

10.  pozdravlja prihodnji program InvestEU in poudarja, da bi si sklad moral še naprej prizadevati za zmanjšanje naložbene vrzeli v EU; podpira naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva, vključno s kulturno dediščino, da bi spodbudili rast, naložbe in zaposlovanje, pri čemer se je treba posebej osredotočiti na mala in srednja podjetja, podjetja z malo in srednje veliko tržno kapitalizacijo ter socialna podjetja, in s tem prispevali k povečanju blaginje in pravičnejši porazdelitvi dohodka ter ekonomski, socialni in teritorialni koheziji v Uniji;

11.  pozdravlja opravljeno delo in meni, da je treba nadaljevati celoviti pregled obstoječe zakonodaje o DDV; poziva k okrepitvi boja proti davčnim goljufijam, davčnim utajam in izogibanju davkom; je seznanjen s prizadevanji Komisije za pravično obdavčitev digitalnega gospodarstva;

12.  poziva vse institucije in organe EU, vključno s Komisijo, Evropsko centralno banko, Evropsko investicijsko banko in enotnim mehanizmom nadzora, naj okrepijo svoja prizadevanja na področju komunikacije, da bi bolje pojasnili svoje delo ter izboljšali informacije, ki so na voljo državljanom EU.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

20. 11. 2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

40

7

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Hugues Bayet, Pervenche Berès, David Coburn, Thierry Cornillet, Esther de Lange, Markus Ferber, Jonás Fernández, Giuseppe Ferrandino, Stefan Gehrold, Sven Giegold, Roberto Gualtieri, Brian Hayes, Gunnar Hökmark, Danuta Maria Hübner, Petr Ježek, Barbara Kappel, Wolf Klinz, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Philippe Lamberts, Werner Langen, Bernd Lucke, Olle Ludvigsson, Ivana Maletić, Marisa Matias, Kostas Mavridis (Costas Mavrides), Alex Mayer, Luděk Niedermayer, Stanisław Ożóg, Sirpa Pietikäinen, Pirkko Ruohonen-Lerner, Anne Sander, Alfred Sant, Pedro Silva Pereira, Peter Simon, Paul Tang, Ramon Tremosa i Balcells, Ernest Urtasun, Marco Valli, Tom Vandenkendelaere, Miguel Viegas, Jakob von Weizsäcker

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Andrea Cozzolino, Jeppe Kofod, Paloma López Bermejo, Michel Reimon, Joachim Starbatty, Lieve Wierinck

Namestniki (člen 200(2) Poslovnika), navzoči pri končnem glasovanju

Pilar Ayuso, Elmar Brok, Helga Stevens

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

40

+

ALDE

Thierry Cornillet, Petr Ježek, Wolf Klinz, Ramon Tremosa i Balcells, Lieve Wierinck

ENF

Barbara Kappel

PPE

Pilar Ayuso, Elmar Brok, Markus Ferber, Stefan Gehrold, Brian Hayes, Gunnar Hökmark, Danuta Maria Hübner, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Esther de Lange, Werner Langen, Ivana Maletić, Luděk Niedermayer, Sirpa Pietikäinen, Anne Sander, Tom Vandenkendelaere

S&D

Hugues Bayet, Pervenche Berès, Andrea Cozzolino, Jonás Fernández, Giuseppe Ferrandino, Roberto Gualtieri, Jeppe Kofod, Olle Ludvigsson, Kostas Mavridis (Costas Mavrides), Alex Mayer, Alfred Sant, Pedro Silva Pereira, Peter Simon, Paul Tang, Jakob von Weizsäcker

VERTS/ALE

Sven Giegold, Philippe Lamberts, Michel Reimon, Ernest Urtasun

7

-

ECR

Bernd Lucke, Joachim Starbatty

EFDD

David Coburn, Marco Valli

GUE/NGL

Paloma López Bermejo, Marisa Matias, Miguel Viegas

3

0

ECR

Stanisław Ożóg, Pirkko Ruohonen-Lerner, Helga Stevens

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


MNENJE Odbora za mednarodno trgovino (5.11.2018)

za Odbor za ustavne zadeve

o stanju razprav o prihodnosti Evrope

(2018/2094(INI))

Pripravljavec mnenja: José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra

POBUDE

Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za ustavne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja, da mora skupna trgovinska politika ostati temeljni steber zunanje politike Unije, ki neposredno vpliva na življenje državljanov, in da mora pomagati Uniji, da se prilagodi svoji novi vlogi v svetu z več vodilnimi akterji na mednarodnem prizorišču; poziva Svet, Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj zato sodelujejo pri naslednjih dejavnostih:

a)  okrepiti skupno trgovinsko politiko tako, da se jo vključi v širši politični okvir; prevzeti vodilno vlogo v svetovni trgovinski politiki na večstranski in dvostranski ravni; krepiti sodelovanje z dvostranskimi, strateškimi in regionalnimi trgovinskimi partnerji ter z večstranskimi organizacijami, kot so Konferenca OZN za trgovino in razvoj (UNCTAD), Program OZN za okolje (UNEP), Mednarodna organizacija dela ( MOD) in zlasti Svetovna trgovinska organizacija (WTO), z aktivno vlogo pri njeni reformi, da bi bila bolj učinkovita in odzivna na nove svetovne izzive, vključno z agendo za trajnostni razvoj do leta 2030 in Pariškim sporazumom o podnebnih spremembah, ter povečati svojo legitimnost; krepiti vodilno vlogo Unije in trgovinsko politiko EU pri spodbujanju dodane vrednosti trgovinske politike, s krepitvijo razsežnosti človekovih pravic v trgovini in prevzemanjem najvišjih evropskih standardov;

b)  voditi obrambo odprtega, na pravilih in na trajnostnem razvoju temelječega pravičnega svetovnega trgovinskega sistema, usmerjenega v nadaljnjo konkurenčnost družb EU z zagotavljanjem učinkovitega izvajanja mednarodnih pravil in sporazumov, kot so sporazumi o okolju in podnebju, konvencije Mednarodne organizacije dela, protikorupcijske določbe ter sporazumi o finančni preglednosti, boju proti pranju denarja in davčnem sodelovanju; zagotoviti, da lahko družbe EU delujejo globalno v okviru enakih pogojev, predvidljivih pravil, poštene konkurence in opredeljenih obveznosti, kar bi moralo vključevati tudi konstruktivno sodelovanje pri oblikovanju skupnega stališča Unije v medvladnih pogajanjih OZN o odgovornosti za kršitve človekovih pravic ter spodbujati odgovornosti družb in zavezujočih obveznosti glede potrebne skrbnosti v zvezi z dobavnimi in proizvodnimi verigami;

c)  nemudoma in izčrpno obveščati Parlament o pogajanjih in mandatu Sveta ter med izvajanjem mednarodnih sporazumov, da bi lahko izvajal svoje pristojnosti in pooblastila; poenostaviti in skrajšati pogajalske procese ter okrepiti nadzor Parlamenta nad njimi; povečati preglednosti za državljane EU z objavo pogajalskih smernic (pooblastil) za trgovinske sporazume pred začetkom pogajanj, da bi se povečala predvidljivost in pravna varnost gospodarskih subjektov, kar bi jim omogočilo boljšo in pravočasno izkoriščanje priložnosti, ki jih prinaša EU; v celoti spoštovati določbe Pogodbe in najnovejšo sodno prakso EU, ki določa skupno trgovinsko politiko kot izključno pristojnost Unije;

d)  prilagoditi trgovinsko politiko svetovnim težnjam avtomatizacije, digitalizacije, storitvizacije, povečanju svetovnih vrednostnih verig in medsebojne povezanosti trgovine z blagom in storitvami s prizadevanjem za vključitev ustreznih določb, da se zagotovijo prenos podatkov, konkurenčne cene za vmesne proizvode in liberalizirana trgovina s storitvami v dvostranskih in večstranskih trgovinskih sporazumih;

e)  podpreti je treba mala in srednja podjetja, da bodo lahko v celoti izkoristila skupno trgovinsko politiko; povečati naložb v raziskave, tehnološki razvoj in inovacije, zlasti z vidika razogljičenja našega gospodarstva; podpreti evropske družbe, da bi lahko prevzele vodilno vlogo v tem sektorju na svetovni ravni, ter s tem prispevati h konkurenčnosti in ustvarjanju dostojnih delovnih mest; poudarjati, da se trajnostni razvoj ne sme obravnavati kot oviro za naložbe; vztrajati pri mednarodnem sodelovanju in procesu mednarodne udeležbe, zlasti na afriški celini, kar bi lahko spodbudilo trajnostne gospodarske cikle na regionalni ravni, privedlo do ustvarjanja novih delovnih mest in pospešilo razvoj politik socialne zaščite;

f)  sistematično vključevati digitalno trgovino, mala in srednja podjetja, zavezujoče in izvršljive trgovinske in trajnostne določbe o trgovini in trajnostnem razvoju ter določbe o enakosti med spoloma v trgovinske sporazume in prevzeti vodilno vlogo na tem področju v okviru večstranskih razprav; varovati osebne podatke državljanov EU v največji možni meri, kot je določeno v splošni uredbi Unije o varstvu podatkov (Uredba (EU) 2016/679), in spodbujati krepitev standardov EU na področju varstva potrošnikov, varstva podatkov in dostopa do trga; prizadevati si za vzpostavitev globalnega zavezništva in podpirati organe držav članic v boju proti čezmejnemu kibernetskemu kriminalu; razvijati digitalne strategije EU, ki vključujejo naložbe v digitalno infrastrukturo in digitalna podjetja v korist celotne družbe;

g)  olajšati postopek za prijavo in dostop do Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, da bo mogoče upoštevati posledice postopne in vzajemne liberalizacije trgovine z blagom in storitvami;

h)  okrepiti skladnost skupne trgovinske politike s skupno zunanjo in varnostno politiko ter evropsko razvojno in podnebno politiko, da se zagotovijo vrednote in cilji iz člena 3(5) Pogodbe o Evropski uniji ter členov 21, 207 in 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije, pri čemer je treba v celoti upoštevati Evropsko soglasje o razvoju;

i)  zavedati se, da lahko skrajna politizacija trgovinskih sporazumov EU ovira trgovino;

j)  poudariti strateški pomen razvoja konstruktivne sosedske politike z razvijanjem pravičnih trgovinskih odnosov in gospodarskega sodelovanja z gospodarstvi v vzhodnem in južnem sosedstvu Unije, da bi se spodbudili njihova gospodarska in socialna blaginja ter ustvarjanje delovnih mest;

k)  predvideti učinke izstopa Združenega kraljestva iz EU in predlagati načine za ublažitev negativnih gospodarskih posledic za Unijo in njene državljane ter tudi za državljane Združenega kraljestva, ki trenutno živijo v Uniji;

l)  izboljšati komunikacijsko strategijo za skupno trgovinsko politiko, tako da se zagotovi več javnih in celovitih analiz možnih učinkov novih trgovinskih sporazumov pred sprejetjem ustreznih pogajalskih smernic (pooblastil); boljše obveščati državljane in družbe o priložnostih, ki jih ponuja trgovina; okrepiti preglednost in poglobiti dialog s strokovnimi in socialnimi partnerji ter civilno družbo, da se zagotovi njihova ustrezna vključenost v spremljanje in izvajanje trgovinskih sporazumov, zlasti prek skupnega dialoga in domačih svetovalnih skupin v trgovinskih sporazumih, ter z dodelitvijo več sredstev tem mehanizmom; pomagati državljanom Unije in gospodarskim subjektom boljše razumeti spreminjajoče se ravnotežje v strukturi svetovnih gospodarskih odnosov in se jim prilagoditi.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

5.11.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

30

3

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Maria Arena, Tiziana Beghin, David Borrelli, Salvatore Cicu, Christofer Fjellner, Eleonora Forenza, Karoline Graswander-Hainz, Christophe Hansen, Heidi Hautala, Nadja Hirsch, Yannick Jadot, France Jamet, Jude Kirton-Darling, Patricia Lalonde, Bernd Lange, David Martin, Emmanuel Maurel, Anne-Marie Mineur, Sorin Moisă, Alessia Maria Mosca, Franck Proust, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández, Tokia Saïfi, Helmut Scholz, Joachim Schuster, Adam Szejnfeld, Iuliu Winkler

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Sajjad Karim, Sander Loones, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Jarosław Wałęsa

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Georges Bach, Norbert Lins

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

30

+

ALDE

Nadja Hirsch, Patricia Lalonde

ECR

Sander Loones

EFDD

Tiziana Beghin

GUE/NGL

Helmut Scholz

NI

David Borrelli, Emmanuel Maurel

PPE

Georges Bach, Salvatore Cicu, Christofer Fjellner, Christophe Hansen, Norbert Lins, Sorin Moisă, Franck Proust, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Tokia Saïfi, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Adam Szejnfeld, Jarosław Wałęsa, Iuliu Winkler

S&D

Maria Arena, Karoline Graswander-Hainz, Jude Kirton-Darling, Bernd Lange, David Martin, Alessia Maria Mosca, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández, Joachim Schuster

VERTS/ALE

Heidi Hautala, Yannick Jadot

3

-

ECR

Sajjad Karim

ENF

France Jamet

GUE/NGL

Anne-Marie Mineur

1

0

GUE/NGL

Eleonora Forenza

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


MNENJE Odbora za proračunski nadzor (16.11.2018)

za Odbor za ustavne zadeve

o stanju razprav o prihodnosti Evrope

(2018/2094(INI))

Pripravljavec mnenja: Petri Sarvamaa

POBUDE

Odbor za proračunski nadzor poziva Odbor za ustavne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker je Evropa na razpotju, saj v zvezi z evropskimi odločitvami doživlja nekakšno krizo legitimnosti;

B.  ker je treba evropski projekt približati državljanom EU in se zlasti posvetiti njihovim potrebam, življenju in pričakovanjem, predvsem da bi okrepili legitimnost EU in z njenim drugačnim upravljanjem povrnili zaupanje v evropski projekt in navdušenje nad njim;

C.  ker je parlamentarni nadzor nad javno porabo bistven element sodobnih demokratičnih sistemov;

D.  ker je nujno, da več demokracije v EU spremljajo večja preglednost, odgovornost in integriteta; ker bi morala biti slednja eno od vodilnih načel kulture v institucijah EU za spodbujanje učinkovitega upravljanja in zagotavljanje večje odprtosti pri delovanju EU in v njenih postopkih odločanja;

E.  ker bi morale vse institucije EU poslovati pregledno in biti v celoti odgovorne državljanom EU za sredstva, ki so jim bila zaupana kot institucijam EU;

F.  ker so voditelji EU-27 s sprejetjem Rimske izjave 25. marca 2017 jasno izrazili „enotnost in solidarnost“;

G.  ker si na evropski ravni ne moremo več privoščiti nedejavnosti, saj se mora Unija spoprijeti z velikimi izzivi, zlasti v zvezi z globalizacijo, migracijami, obrambo na podlagi okrepljenega sodelovanja, socialnimi vprašanji, dokončnim oblikovanjem evropske monetarne unije in izbiro novih virov lastnih sredstev EU;

H.  ker je proračun EU še vedno pomemben vir financiranja za države članice;

1.  meni, da je zaupanje državljanov v institucije EU bistveno za demokracijo, dobro upravljanje in učinkovito oblikovanje politik;

2.  poudarja, da je bistveno preseči nasprotujoče si poglede na Evropo in uskladiti konkurenčne prednostne naloge, da ne bi razkosali ali oslabili Unije;

3.  priznava, da je zaradi izstopa Združenega kraljestva še nujneje dodatno razmisliti o strukturi institucij in porabe v EU ter oblikovati novo politično dinamiko EU;

4.  poudarja, da bo imela odločitev Združenega kraljestva o izstopu iz Unije zapletene proračunske posledice in bo negativno vplivala na proračun EU; poudarja, da mora preostalih 27 držav EU pokazati več odločnosti za proračunske reforme glede na sedanje in prihodnje izzive EU;

5.  je prepričan, da je mogoče demokratično odgovornost še trdneje umestiti v okvir Unije, in sicer z oblikovanjem močnih mehanizmov za zagotavljanje politične legitimnosti in institucionalne odgovornosti ter z racionalizacijo vse kompleksnejših struktur upravljanja EU;

6.  znova opozarja, da je treba proračun in upravo EU spremeniti tako, da bodo notranji postopki racionalnejši, EU pa državljanom bolj razumljiva in dostopna;

7.  opozarja, da bi morali pri vsaki prihodnji spremembi strukture Unije, ki bi bila povezana z obstoječimi organi ali ustanovitvijo novih pravnih subjektov, vedno upoštevati vprašanja demokratične odgovornosti EU, ureditve javnega revidiranja in učinkovitosti dejavnosti EU;

8.  je prepričan, da je treba v EU odpraviti pomanjkljivosti pri prevzemanju odgovornosti in preiti na oblike nadzora z večjo stopnjo sodelovanja, pri čemer bodo hkrati zagotovljeni demokratični nadzor in revizijske dejavnosti, pa tudi večja preglednost; poziva, naj se s tem zagotovita polna odgovornost in demokratični nadzor za Evropsko investicijsko banko, Evropsko centralno banko in vse organe, ki se bodo ustanovili v prihodnosti, na primer Evropski denarni sklad;

9.  poudarja tudi, da je nastopil čas za pragmatični razmislek o načinih delovanja EU, za kar je treba odgovoriti na osnovna vprašanja o tem, kako najbolje izvajati politike EU in katere modele upravljanja uporabiti, da bi odprli pot za Evropo oprijemljivih rezultatov;

10.  znova opozarja na potrebo po dolgoročni strateški viziji EU; meni, da je čas za oblikovanje novega evropskega diskurza in za bolj strateško izvajanje politik EU na podlagi nekaterih jasno opredeljenih in razumljivih prednostnih nalog Unije, skupnih ciljev in pristojnosti, da bi se izboljšali berljivost in učinkovitost;

11.  poudarja, da je treba pri prenosu glavnih političnih ciljev v oprijemljive in vidne ukrepe in rezultate za državljane EU redno preverjati dejansko stanje, zato je nujno, da proračunski nadzor ostane temeljna sestavina demokratičnega nadzora;

12.  poudarja, da okrepitev demokratičnega in parlamentarnega nadzora ne sme temeljiti le na tradicionalnem spremljanju rezerv in finančnih tokov, ampak tudi na natančni oceni stroškovne učinkovitosti, dragocenem in trajnostnem vplivu na državljane ter spoštovanju vrednot Unije in pravne države;

13.  meni, da sta spoštovanje temeljnih vrednot, ki zagotavlja zaščito pravne države v državah članicah, ali uvedba ekološke pogojenosti potrebna demokratična elementa za opredelitev kakršne koli nove finančne solidarnosti v EU; je zaskrbljen zaradi nedavnega nespoštovanja načela pravne države v nekaterih državah članicah; ceni, da je Komisija v ta namen pripravila predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah (COM(2018)0324); poudarja, da bi morale evropske institucije sprejeti ukrepe za zaščito pravne države;

14.  zahteva, da se sedanji okvir za zaščito finančnih interesov Unije okrepi s sistemom sankcij, ki bodo sorazmerne s pomanjkljivostmi ali poskusi spodkopavanja pravne države, ugotovljenimi na podlagi neodvisne ocene, in bodo segale od zmanjšanja finančnih sredstev EU do začasne ustavitve plačil in obveznosti za ponavljajoče se pomanjkljivosti; meni, da bi moral biti Parlament v teh okoliščinah enakopraven Svetu in vključen v odločanje o teh postopkih in odpravi teh ukrepov;

15.  opozarja, da si je treba prizadevati za evropsko dodano vrednost, drugače povedano, da bi morali z združevanjem virov na evropski ravni doseči boljše rezultate kot z izdatki na nacionalni ravni, ki jih ni mogoče usmeriti v zagotavljanje evropskih javnih dobrin;

16.  meni, da je treba zasnovati boljša orodja za strukturne reforme po vsej EU, tako da se zagotavljajo pomembne evropske javne dobrine, pri tem pa je treba ustrezno uporabljati načeli subsidiarnosti in sorazmernosti;

17.  meni, da je treba po potrebi in, ne da bi ogrozili funkcionalnost programov, povečati pogojenost politik in pri porabi Unije zagotoviti dobro delujoče finančno poslovodenje;

18.  ponovno poudarja, da je treba v okviru razprave o prihodnosti Evrope razmisliti o mogočih reformah proračunskega sistema Unije, s katerimi bi dobili zadosten proračun, ki bi zagotavljal financiranje načrtovanih politik in boljše ravnovesje med predvidljivostjo in odzivnostjo, ter o tem, kako doseči, da skupna ureditev financiranja ne bo bolj zapletena, kot je potrebno, da se dosežejo cilji politike Unije ter zagotovi odgovornost;

19.  meni, da je treba poskrbeti, da bo proračun zagotavljal resnično dodano vrednost za državljane EU;

20.  poudarja, da sta zagotavljanje zadostnih finančnih sredstev in posodobitev sistema lastnih sredstev (ki pomeni zagotoviti stabilna, učinkovita in resnično evropska lastna sredstva) ključ do ohranjanja visoke ravni naložb ter ambicij in vpliva Unije na mednarodni ravni;

21.  poudarja, da je vloga evropskih agencij pri zagotavljanju strokovnega znanja na svojih področjih, hkrati pa tudi pri zastopanju EU v državah članicah nenadomestljiva; poudarja, da je treba zato poskrbeti, da bo delo agencij v prihodnje dobro strukturirano in organizirano, dejavnosti, ki jih opravljajo, izvedljive, ves čas pa se bo zagotavljala tudi njihova prepoznavnost;

22.  nadalje poudarja, da je treba Evropski razvojni sklad vključiti v proračun EU, kot že določa predlog novega večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, da bi se izognili razdrobitvi proračuna; poudarja, da bi z vključitvijo sklada v proračun EU organu za podelitev razrešnice omogočili učinkovitejši pregled izdatkov v EU;

23.  poziva vse institucije EU, naj izboljšajo postopke in prakse za zaščito finančnih interesov Unije ter naj dejavno prispevajo k ciljno usmerjenemu postopku razrešnice; v zvezi s tem meni, da je postopek podelitve razrešnice nepogrešljivo orodje za izpolnjevanje demokratične odgovornosti do državljanov Unije;

24.  poudarja, da je treba denar davkoplačevalcev EU zaščititi pred goljufijami in drugimi nezakonitimi dejanji, ki škodijo finančnim interesom Unije;

25.  opozarja na težave v postopku podelitve razrešnice, ki se redno pojavljajo zaradi nesodelovanja Sveta; vztraja, da mora Svet tako kot druge institucije delovati odgovorno in pregledno; poudarja, da tu ne bi smelo biti izjem;

26.  meni, da je ustanovitev Evropskega javnega tožilstva pomemben mejnik v oblikovanju evropskega javnega prostora; poziva Komisijo, naj tožilstvo čim prej ustanovi in mu nameni dovolj sredstev;

27.  opozarja na pojav korupcije, ki ima velike finančne posledice in resno ogroža demokracijo, pravno državo in javne naložbe; znova poziva Komisijo, naj ponovno objavlja letna poročila o korupciji;

28.  poziva Komisijo, naj predlaga, kako bi v prihodnje sodelovali s Skupino držav proti korupciji v okviru Sveta Evrope, in razmisli o možnosti, da bi EU zaprosila za članstvo, ter naj Parlament redno obvešča o tem, ali je bilo pri tem vprašanju kaj napredka;

29.  poziva, naj se v vseh institucijah in agencijah EU okrepita politika poštenosti in etični okvir z boljšim izvajanjem kodeksov ravnanja, zaščite žvižgačev, etičnih načel, preglednosti in odgovornosti;

30.  spodbuja, naj se kot vodilno načelo oriše podoba prihodnje Evrope, zagotovi ravnotežje med odgovornostjo in novo solidarnostjo ter dodeli metodi Skupnosti prednost pred medvladnim pristopom, ko gre za metodo upravljanja EU;

31.  meni, da je treba razpravo o prihodnosti Evrope nadaljevati na najvišji institucionalni ravni ter se osredotočiti zlasti na učinkovitejšo porabo finančnih virov in mehanizme demokratičnega nadzora nad proračunom EU.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

15.11.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

19

1

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Inés Ayala Sender, Zigmantas Balčytis, Dennis de Jong, Tamás Deutsch, Martina Dlabajová, Luke Ming Flanagan, Ingeborg Gräßle, Arndt Kohn, Gilles Pargneaux, Georgi Pirinski, Petri Sarvamaa, Bart Staes, Derek Vaughan, Tomáš Zdechovský, Joachim Zeller

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Caterina Chinnici, Marian-Jean Marinescu, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Julia Pitera, Richard Sulík

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

19

+

ALDE

Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Martina Dlabajová

ECR

Richard Sulík

GUE/NGL

Dennis de Jong

PPE

Ingeborg Gräßle, Marian-Jean Marinescu, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Julia Pitera, Petri Sarvamaa, Tomáš Zdechovský, Joachim Zeller

S&D

Inés Ayala Sender, Zigmantas Balčytis, Caterina Chinnici, Arndt Kohn, Gilles Pargneaux, Georgi Pirinski, Derek Vaughan

VERTS/ALE

Bart Staes

1

-

GUE/NGL

Luke Ming Flanagan

1

0

PPE

Tamás Deutsch

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


MNENJE Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (14.11.2018)

za Odbor za ustavne zadeve

o stanju razprav o prihodnosti Evrope

(2018/2094(INI))

Pripravljavec mnenja: Ivan Jakovčić

POBUDE

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja poziva Odbor za ustavne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker kmetijski proizvodi Unije prispevajo h gospodarskemu razvoju Unije z vidika proizvodnje in predelave ter k njeni živi kulturni in gastronomski dediščini, s čimer se krepita teritorialna in socialna kohezija ter lokalna in regionalna tradicija; ker na evropski in svetovni ravni narašča povpraševanje po visokokakovostnih in tradicionalnih proizvodih; ker je prihodnost Evrope odvisna tudi od živahnega in dinamičnega podeželja, tudi obširnih podeželskih območij;

B.  ker imata kmetijstvo in gozdarstvo osrednjo vlogo pri učinkovitem upravljanju zemljišč, da se je proti podnebnim spremembam mogoče boriti na podlagi spoštovanja mednarodnih sporazumov, hkrati pa se varuje javno zdravje v vseh vidikih;

C.  ker glavne kritike Unije izpostavljajo vrzel med predlaganimi ukrepi Unije in njihovim uresničevanjem na nacionalni in lokalni ravni in ker bo izstop Združenega kraljestva pomembno vplival na prihodnje financiranje Unije;

D.  ker se bo po napovedih Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo svetovno povpraševanje po hrani do leta 2050 povečalo za 70 %; ker mora nova skupna kmetijska politika zagotavljati dodano ekonomsko vrednost za kmetijstvo, izboljšati njegovo produktivnost z manj razpoložljivimi viri in spodbujati pošteno konkurenco ter zdravo in kakovostno hrano po primernih cenah; ker morajo cilji skupne kmetijske politike ostati glavni elementi za prihodnost Evrope;

E.  ker je enakost spolov osrednji cilj EU in njenih držav članic; ker ženske na podeželju s svojimi številnimi vlogami pomagajo ohranjati sposobnost preživetja kmetij in dinamičnost podeželskih skupnosti; ker so prizadevanja za preprečevanje odseljevanja s podeželja povezana s priložnostmi za ženske in mlade ter ker se ženske na podeželju sedaj soočajo s številnimi izzivi;

1.  poudarja pomen skupne kmetijske politike, ki jo podpira dobro financiran proračun; opozarja na osrednji pomen skupne kmetijske politike v zgodovini Unije; je seznanjen s temeljno vlogo, ki jo ima pri zagotavljanju dinamičnih podeželskih regij in zanesljive preskrbe s hrano; ugotavlja, da je bližajoča se reforma skupne kmetijske politike priložnost za večje uresničevanje njenih ciljev; opozarja, da je skupna kmetijska politika ena najstarejših politik in mora tudi ostati ena najpomembnejših in najbolj celovitih politik, da bo še nadalje prispevala k izgradnji Evrope v prihodnosti z večjim vključevanjem, ohranjanjem okolja ter prehransko varnostjo in varnostjo živil za državljane EU;

2.  poudarja, da ima evropsko kmetijstvo izredno pomembno vlogo pri pridelavi hrane za planet in zagotavljanju delovnih mest za 46 milijonov ljudi; opozarja na izzive, ki nastajajo z mednarodnimi trgovinskimi sporazumi in krizami; ugotavlja, da je cilj zakonodajnih ukrepov EU za obravnavanje nepoštenih trgovinskih praks zagotoviti bolj trajnostno verigo preskrbe s hrano v korist kmetov in potrošnikov;

3.  ugotavlja, da imajo politike za razvoj kmetijstva in podeželja velik potencial za zagotavljanje javnih dobrin; poudarja, da naloga kmetijstva ni le zagotavljanje surovin in proizvodov za živilsko in druge industrije, ampak ima tudi velik vpliv na okolje in podeželje; zato meni, da je okoljska kakovost v EU močno odvisna od upravljanja virov in praktičnega upravljanja na ravni kmetij;

4.  se strinja z dolgoročnim ciljem prehoda na tržno usmerjeno in trajnostno evropsko kmetijstvo, s katerim se bo povečala konkurenčnost in zmanjšale potrebe kmetov za dohodkovno podporo; poziva k usklajevanju skupne kmetijske politike z drugimi politikami EU in poudarja, da je potrebna splošna proračunska disciplina; poudarja, da je treba reze, kadar je treba pri nekaterih prednostnih nalogah povečati proračun, najprej in v največjem obsegu narediti drugje;

5.  poudarja, da je potrebna resnična poenostavitev skupne kmetijske politike, da bo politika osredotočena na rezultate in donos, ne pa na skladnost s predpisi; meni, da mora biti skupna kmetijska politika bolj tržno usmerjena, da bi bili kmetje manj odvisni od javne podpore, sektor pa konkurenčnejši;

6.  poudarja, da je treba vse večjo težavo odseljevanja s podeželja obravnavati s ciljno usmerjenimi ukrepi in sinergijo politik EU, da bi okrepili trajnost evropskega kmetijskega sektorja ter tako podpirali in spodbujali mlade kmete na zadevnih območjih; opozarja, da generacijska pomladitev predstavlja izziv za kmete v precej državah članicah;

7.  poudarja vlogo, ki jo ima skupna kmetijska politika pri ohranjanju zdravja in stanja prsti, vode in drugih naravnih virov; poudarja, da so evropski kmetijski proizvajalci zavezani dobrim okoljskim praksam in ciljem za obravnavanje podnebnih sprememb;

8.  poudarja pomen ekološke pridelave in geografskih označb ter sinergij med njimi, ki koristijo proizvajalcem in potrošnikom; opozarja na pomen dostopa do inovacij ter poštenega delovanja prehranske verige; poziva, naj se en steber nove skupne kmetijske politike nameni prednostnim nalogam, ki ustvarjajo delovna mesta in zagotavljajo najvišjo kakovost kmetijskih proizvodov in živil v Evropski uniji;

9.  poudarja bistveno vlogo kmetijstva pri prednostnih nalogah Unije, da bi ublažili vpliv podnebnih sprememb in spodbujali trajnostni razvoj; opozarja, da je v zvezi s tem potreben močan in ustrezen proračun za kmetijstvo;

10.  opozarja na zmanjšanje kmetijskih prihodkov v EU zaradi čedalje večjih proizvodnih stroškov in nestanovitnosti cen, ki negativno vplivata na sposobnost kmetov, da ohranjajo proizvodnjo; opozarja na stroške, s katerimi se soočajo evropski kmetje pri spoštovanju najvišjih standardov varne hrane, varstva okolja, dobrobiti živali in dela na svetu; poudarja, da morajo biti kmetje v okviru skupne kmetijske politike dobiti nadomestilo za zagotavljanje javnih dobrin družbi;

11.  poudarja, da sheme kakovosti EU z geografskimi označbami (zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba in zajamčene tradicionalne posebnosti) ščitijo imena proizvodov pred zlorabo, izboljšujejo njihovo prepoznavnost, povečujejo njihovo vrednost v okviru mednarodnih sporazumov, prispevajo k dohodku kmetov in povečujejo zaupanje potrošnikov; poudarja, da uporaba evropskega logotipa ter uporaba izrazov o izvoru ali kakovosti dajeta večjo prepoznavnost in zagotavljata kakovost kmetijskih proizvodov za izvoz;

12.  vztraja, da bi morali posebno pozornost nameniti kmetom, ki imajo dodatne stroške zaradi posebnih omejitev, povezanih z dragocenimi naravnimi območji, kot so gorska območja, otoki, najbolj oddaljene regije in druga območja z omejenimi možnostmi; meni, da je zaradi njihovih posebnih omejitev financiranje skupne kmetijske politike za te regije bistvenega pomena in da bi vsakršno zmanjšanje sredstev zelo škodljivo vplivalo na številne kmetijske proizvode; poziva države članice, naj razvijejo in izvajajo sheme kakovosti, da bi zadevnim proizvajalcem omogočile njihovo hitro uvedbo;

13.  želi spomniti na podporo Parlamenta iz leta 2015 za razširitev geografskih označb na nekmetijske proizvode; meni, da bi bilo treba to razširitev resno obravnavati v razpravi o prihodnosti Evrope, saj bi lahko tako podprli podeželske regije z dodajanjem vrednosti tradicionalnim proizvodom in ustvarjanjem delovnih mest; spodbuja Komisijo, naj nemudoma pripravi zakonodajni predlog za razširitev geografskih označb na nekmetijske proizvode;

14.  poudarja, da so potrebne nadaljnje naložbe v kmetijstvo in agroživilske sisteme ter več sredstev za raziskave in razvoj, da bi spodbujali inovacije, podpirali povečanje trajnostne proizvodnje in se lahko bolje soočali s težavami, kot so pomanjkanje vode in podnebne spremembe;

15.  poudarja bogastvo evropskih živil in okusov ter raznolikost evropske kulinarike; zato poudarja, da je treba z instrumenti skupne kmetijske politike, kot so podporni programi za razvoj podeželja, ohraniti evropske regionalne in lokalne tradicionalne proizvode in okuse;

16.  poudarja pomen dobro financirane in reformirane skupne kmetijske politike pri odgovarjanju na številne izzive, s katerimi se bo Unija soočala v prihodnosti; opozarja, da mora skupna kmetijska politika učinkoviteje podpirati kmete, da se bodo lahko spopadali s krizami v kmetijstvu; poudarja pomen prihodnje skupne kmetijske politike pri spodbujanju inovacij, raziskav in razvoja, pri čemer opozarja, da bi bilo treba pri pripravi prihodnjega programa Obzorje Evropa upoštevati cilje skupne kmetijske politike;

17.  poudarja vlogo mladih kmetov pri sedanji in prihodnji konkurenčnosti evropskega kmetijstva in zagotavljanju proizvodnje hrane; poudarja, da je kmetijstvo več kot zgolj gospodarska dejavnost, saj je tudi bistven del trajnostne Evropske unije; poudarja, kako pomembna je mlajša generacija za prihodnost Evrope;

18.  opozarja na vlogo žensk na podeželju ter na prispevek teh žensk kot podjetnic in spodbujevalk trajnostnega razvoja; poudarja, da je treba razvijati njihov potencial na področju trajnostnega kmetijstva in odpornosti podeželja; zato poziva k večji podpori družinskim kmetijam in mladim kmetom ter k podpori zaposlovanja v kmetijstvu na podeželskih območjih, zlasti za mlade kmete;

19.  poudarja pomen inovacij in raziskav, zlasti na področju žlahtnjenja rastlin in selekcije, da bo lahko Unija na tem področju neomejeno tekmovala s preostalim svetom;

20.  poudarja, da strukturne in kohezijske politike ter skupna kmetijska politika zmanjšujejo razkorak med Unijo in njenimi državljani, saj spodbujajo vključevanje na lokalni ravni in zagotavljajo uravnotežen teritorialni razvoj, zlasti na podeželju, obrobnih in prikrajšanih območjih; zato poudarja, da je pomembno v skupni kmetijski politiki podpreti razvoj podeželja in ekološko kmetijstvo;

21.  poudarja, da je treba ohraniti raznolikost kmetijstva v EU, in priznava, da so lokalni trgi, ki se oskrbujejo s svežimi in lokalno pridelanimi kmetijskimi proizvodi, okolju prijazni in podpirajo uveljavljene kmetijske skupnosti; poziva k večjemu spodbujanju kratkih dobavnih verig.

22.  poudarja, da skupna kmetijska politika pomaga ohranjati sposobnost preživetja na območjih z omejenimi možnostmi, tudi na gorskih območjih, ter ima zato bistveno vlogo pri preprečevanju zapuščanja številnih območij v Evropi in odseljevanja z njih.

23.  poudarja pomen razvoja podeželja pri podpiranju večnamenskega kmetijstva in krepitvi partnerstev med kmeti, lokalnimi skupnostmi, civilno družbo in dodatnimi podjetniškimi dejavnostmi, da bi ustvarjali prihodek iz raznolikih gospodarskih dejavnosti;

24.  poudarja, da je zaradi sedanjega odseljevanja s podeželja potrebno medsebojno učinkovanje instrumentov skupne kmetijske politike in kohezijske politike, da bi povečali privlačnost podeželskih območij;

25.  poudarja, da skupna kmetijska politika ne pomeni le kmetovanja in kmetov, temveč tudi pomoč širšim podeželskim skupnostim, v katerih so dejavni, in njihov razvoj; meni, da bi morala Evropska unija okrepiti svojo politiko razvoja podeželja, ki se osredotoča na številna vprašanja, od podpore zagonskim podjetjem na podeželju in dostopa do širokopasovne povezave do posebnih okoljskih ali družbenih izzivov, s katerimi se sooča prebivalstvo na podeželju;

26.  priznava zaskrbljujočo težavo lakote, s katero se sooča naš planet, in zato meni, da bi si morala EU prizadevati za krepitev odpornosti na prehranske krize ter tako zagotavljati zadostno, hranljivo in cenovno dostopno hrano in prispevati k doseganju sveta brez lakote.

27.  poudarja, da pobude za trajnostne energijske poljščine, ki se zdaj načrtujejo, nikakor ne bi smele ogrožati prehranske varnosti javnosti;

28.  poudarja pomen razvoja podeželja, vključno s pobudo LEADER, pri podpori večnamenskega kmetijstva ter pri spodbujanju dodatnih podjetniških dejavnosti in priložnosti, da bi ustvarjali dohodek iz kmečkega turizma ter zagotovili kmetijstvo s podporo skupnosti in socialne storitve na podeželskih območjih;

29.  poziva države članice, naj pospešijo izmenjavo dobre prakse med evropskimi kmeti, da bi izboljšali sodelovanje in okrepili evropsko identiteto.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

12.11.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

25

8

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

John Stuart Agnew, Clara Eugenia Aguilera García, Eric Andrieu, José Bové, Daniel Buda, Matt Carthy, Jacques Colombier, Michel Dantin, Paolo De Castro, Albert Deß, Diane Dodds, Herbert Dorfmann, Norbert Erdős, Luke Ming Flanagan, Karine Gloanec Maurin, Martin Häusling, Jan Huitema, Peter Jahr, Ivan Jakovčić, Jarosław Kalinowski, Zbigniew Kuźmiuk, Norbert Lins, Philippe Loiseau, Giulia Moi, Ulrike Müller, Maria Noichl, Marijana Petir, Maria Lidia Senra Rodríguez, Czesław Adam Siekierski, Tibor Szanyi, Maria Gabriela Zoană, Marco Zullo

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Franc Bogovič, Maria Heubuch, Anthea McIntyre, Momčil Nekov (Momchil Nekov), Hilde Vautmans, Miguel Viegas, Thomas Waitz

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

25

+

ALDE

Ivan Jakovčić, Ulrike Müller, Hilde Vautmans

ECR

Anthea McIntyre

EFDD

Giulia Moi, Marco Zullo

NI

Diane Dodds

PPE

Franc Bogovič, Daniel Buda, Michel Dantin, Albert Deß, Herbert Dorfmann, Norbert Erdős, Peter Jahr, Jarosław Kalinowski, Norbert Lins, Marijana Petir

S&D

Clara Eugenia Aguilera García, Eric Andrieu, Paolo De Castro, Karine Gloanec Maurin, Momčil Nekov (Momchil Nekov), Maria Noichl, Tibor Szanyi, Maria Gabriela Zoană

8

-

EFDD

John Stuart Agnew

GUE/NGL

Matt Carthy, Luke Ming Flanagan, Maria Lidia Senra Rodríguez, Miguel Viegas

VERTS/ALE

José Bové, Martin Häusling, Thomas Waitz

3

0

ALDE

Jan Huitema

ENF

Jacques Colombier, Philippe Loiseau

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


PRILOGA: PISMO ODBORA ZA PRAVNE ZADEVE

Danuta Hübner

predsednica, Odbor za ustavne zadeve

ASP 12E157

Bruselj

  Subject: Mnenje Odbora za pravne zadeve o stanju razprave o prihodnosti Evrope – 2018/2094 (INI)

Cenjena gospa predsednica,

pred poletnimi počitnicami je poročevalec Odbora za ustavne zadeve Ramon Jáuregui Atondo pozval odbore, naj podajo svoja mnenja na nezakonodajno samoiniciativno poročilo odbora AFCO o stanju razprave o prihodnosti Evrope. Koordinatorji Odbora za pravne zadeve so se zato na seji 9. julija 2018 odločili, da v skladu s členom 53 Poslovnika podajo mnenje v obliki pisma in se strogo omejijo na pristojnosti našega odbora. Sam sem bil imenovan za pripravljavca mnenja.

V tej vlogi bi rad izrazil svoje strinjanje s pristopom odbora AFCO, da se strnijo teme razprav o prihodnosti Evrope ter usmerijo in pojasnijo različne poti evropskega povezovanja pred volitvami leta 2019. Zato namen tega poročila ni odločitev med različnimi možnostmi, temveč opredelitev težav, opis izzivov in navedba možnosti, s katerimi se bodo morali soočiti evropska politika in novi poslanci Evropskega parlamenta, izvoljeni na prihodnjih volitvah.

Sestanek odbora JURI 3. septembra 2018 je bil posvečen izmenjavi mnenj o tej temi, nato pa so koordinatorji izmenjali mnenja na podlagi pisnega postopka in na sestanku odbora 10. oktobra 2018 sprejeli spodnje mnenje z 20 glasovi za, 2 glasovoma proti in brez vzdržanih glasov(1).

Odbor JURI poziva Odbor AFCO kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja, da je treba vprašanja v zvezi s subsidiarnostjo in sorazmernostjo jasno predstaviti državljanom, da bi pokazali, da Evropska unija deluje v interesu vseh in da se odločitve sprejemajo na najnižji možni ravni ob sodelovanju državljanov; poleg tega poudarja, da so vprašanja v zvezi s subsidiarnostjo in sorazmernostjo v skupni pristojnosti Unije, držav članic in posameznih institucij na vseh ravneh, ki so vključene v pripravo in izvajanje zakonodaje in politik Unije; spodbuja Komisijo, naj predstavi sporočilo o nadaljnji krepitvi subsidiarnosti, sorazmernosti in boljše ureditve pri vsakodnevnem delovanju Evropske unije, kot je napovedala v svojem delovnem programu za leto 2018;

2.  poudarja, da sta pravilno izvajanje in uporaba prava EU bistvenega pomena, da se dosežejo rezultati pri politikah Unije in spodbuja medsebojno zaupanje med Unijo, državami članicami in državljani;

3.  poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti upravnemu pravu EU, kot je razvidno iz resolucije z dne 9. junija 2016, ki poziva k odprti, učinkoviti in neodvisni upravi Evropske unije(2), ki sta ji sledila ocena učinka EPRS in javno posvetovanje;

4.  poudarja pomen sodelovanja na medinstitucionalni ravni, ob spoštovanju izključnih pristojnosti posameznih institucij, kot so določene v Pogodbah in ki jim je bil z medinstitucionalnim sporazumom o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 določen nov okvir, in poudarja, da je poenostavljanje stalni proces, katerega cilj je olajšati razumevanje delovanja in postopkov na ravni EU, da bi se zagotovilo upoštevanje stališč vseh deležnikov in olajšalo sodelovanje državljanov pri delu Evropske unije;

5.  poudarja, da bodo sedanji pomembni svetovni izzivi, kot so digitalizacija, avtomatizacija, migracije, terorizem in podnebne spremembe, še nadalje pritiskali na pravosodne sisteme v Evropski uniji in državah članicah; je prepričan, da lahko le močna Evropska unija sprejme te izzive, s pomočjo inovativnih rešitev, za katere je treba še bolj približati nacionalne zakonodaje, okrepiti pravosodno sodelovanje, nadaljevati reformo Unije v mejah obstoječih Pogodb in še nadalje spremljati uporabo prava EU;

6.  meni, da mora vsaka prihodnja politika o novih tehnologijah upoštevati etična načela, ki se osredotočajo na ljudi in njihova življenja.

Upam, da bo zgoraj navedeno koristno prispevalo k poročilu Odbora za ustavne zadeve.

S spoštovanjem,

Pavel Svoboda

(1)

Pri končnem glasovanju so bili navzoči: Pavel Svoboda (predsednik in poročevalec), Jean-Marie Cavada, Mady Delvaux, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (podpredsedniki), Max Andersson, Joëlle Bergeron, Kostas Krisogonos (Kostas Chrysogonos), Geoffroy Didier, Pascal Durand, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Rosa Estaràs Ferragut, Enrico Gasbarra, Sajjad Karim, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Gilles Lebreton, António Marinho e Pinto, Angelika Niebler, Virginie Rozière, József Szájer, Axel Voss, Tiemo Wölken, Francis Zammit Dimech, Tadeusz Zwiefka.

(2)

P8_TA(2016)0279


INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

27.11.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

18

6

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Gerolf Annemans, Elmar Brok, Fabio Massimo Castaldo, Pascal Durand, Esteban González Pons, Danuta Maria Hübner, Diane James, Ramón Jáuregui Atondo, Alain Lamassoure, Jo Leinen, Morten Messerschmidt, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Markus Pieper, Paulo Rangel, Helmut Scholz, György Schöpflin, Barbara Spinelli, Claudia Țapardel, Josep-Maria Terricabras

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Sylvia-Yvonne Kaufmann, Jasenko Selimovic, Rainer Wieland

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Wajid Khan, Constanze Krehl


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

18

+

ALDE

Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Jasenko Selimovic

PPE

Elmar Brok, Esteban González Pons, Danuta Maria Hübner, Alain Lamassoure, Markus Pieper, Paulo Rangel, György Schöpflin, Rainer Wieland

S&D

Ramón Jáuregui Atondo, Sylvia Yvonne Kaufmann, Wajid Khan, Constanze Krehl, Jo Leinen, Claudia Țapardel

VERTS/ALE

Pascal Durand, Josep Maria Terricabras

6

-

ECR

Morten Messerschmidt

EFDD

Fabio Massimo Castaldo

ENF

Gerolf Annemans

GUE/NGL

Helmut Scholz, Barbara Spinelli

NI

Diane James

0

0

 

 

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 30. januar 2019Pravno obvestilo