Postopek : 2018/0073(CNS)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0428/2018

Predložena besedila :

A8-0428/2018

Razprave :

PV 12/12/2018 - 18
CRE 12/12/2018 - 18

Glasovanja :

PV 13/12/2018 - 9.6

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0523

POROČILO     *
PDF 860kWORD 96k
5.12.2018
PE 627.911v02-00 A8-0428/2018

o predlogu direktive Sveta o skupnem sistemu davka na digitalne storitve za prihodke od opravljanja nekaterih digitalnih storitev

(COM(2018)0148 – C8-0137/2018 – 2018/0073(CNS))

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

Poročevalec: Paul Tang

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu direktive Sveta o skupnem sistemu davka na digitalne storitve za prihodke od opravljanja nekaterih digitalnih storitev

(COM(2018)0148 – C8-0137/2018 – 2018/0073(CNS))

(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2018)0148),

–  ob upoštevanju člena 113 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerega se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0137/2018),

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj danskega, irskega in malteškega parlamenta ter nizozemske poslanske zbornice v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerih ti izjavljajo, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju člena 78c Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0428/2018),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

3.  poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe    1

Predlog direktive

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1)  Svetovno gospodarstvo hitro postaja digitalno, zato so se pojavili novi načini poslovanja. Za digitalne družbe je značilno dejstvo, da je njihovo poslovanje močno povezano z internetom. Zlasti digitalni poslovni modeli so v veliki meri odvisni od zmožnosti opravljanja dejavnosti na daljavo in z omejeno fizično prisotnostjo ali brez nje, prispevka končnih uporabnikov k ustvarjanju vrednosti in pomena neopredmetenih sredstev.

(1)  Svetovno gospodarstvo hitro postaja digitalno, zato so se pojavili novi načini poslovanja. Za digitalne družbe je značilno dejstvo, da je njihovo poslovanje močno povezano z internetom. Zlasti digitalni poslovni modeli so v veliki meri odvisni od zmožnosti opravljanja dejavnosti na daljavo in z omejeno fizično ali obdavčljivo prisotnostjo v zadevni državi ali brez nje, prispevka končnih uporabnikov k ustvarjanju vrednosti in pomena neopredmetenih sredstev.

Predlog spremembe    2

Predlog direktive

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2)  Sedanja pravila o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb so bila v glavnem razvita v 20. stoletju za tradicionalna podjetja. Temeljijo na zamisli, da bi bilo treba obdavčitev izvesti tam, kjer se ustvarja vrednost. Vendar je uporaba sedanjih pravil za digitalno gospodarstvo privedla do neusklajenosti med krajem obdavčitve dobička in krajem ustvarjanja vrednosti, zlasti v primeru poslovnih modelov, ki so močno odvisni od udeležbe uporabnikov. Zato se je izkazalo, da sedanja pravila o davku od dohodkov pravnih oseb niso primerna za obdavčitev dobička digitalnega gospodarstva in jih je treba pregledati.

(2)  Sedanja pravila o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb so bila v glavnem razvita v 20. stoletju za tradicionalna podjetja. Temeljijo na zamisli, da bi bilo treba obdavčitev izvesti tam, kjer se ustvarja vrednost. Vendar je uporaba sedanjih pravil za digitalno gospodarstvo privedla do neusklajenosti med krajem obdavčitve dobička in krajem ustvarjanja vrednosti, zlasti v primeru poslovnih modelov, ki so močno odvisni od udeležbe uporabnikov in neopredmetenih sredstev. Digitalizacija je spremenila vlogo uporabnikov in jim omogočila vse večjo vključenost v ustvarjanje vrednosti. Zato se je izkazalo, da sedanja pravila o davku od dohodkov pravnih oseb za obdavčitev dobička digitalnega gospodarstva ne upoštevajo tega novega dejavnika in jih je nujno treba pregledati.

Predlog spremembe    3

Predlog direktive

Uvodna izjava 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(2a)  Cilj je zapolniti vrzel med obdavčenjem digitalnih prihodkov in tradicionalnih prihodkov. Trenutno digitalna podjetja v povprečju plačujejo dejansko davčno stopnjo samo 9,5 % v primerjavi z 23,2 % za tradicionalne poslovne modele1a. Davčni sistem mora biti pravičen in koristiti celotni družbi. Vsa podjetja na enotnem trgu morajo imeti enake konkurenčne pogoje.

 

_________________

 

1a Vir: Izračuni iz ocene učinka Evropske komisije na podlagi ZEW (2016, 2017) in ZEW in drugi (2017).

Predlog spremembe    4

Predlog direktive

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3)  Navedeni pregled je pomemben element enotnega digitalnega trga3, saj enotni digitalni trg potrebuje sodoben in stabilen davčni okvir za digitalno gospodarstvo, da bi se spodbujale inovacije, odpravila razdrobljenost trga in da bi se vsem akterjem omogočilo, da pod pravičnimi in uravnoteženimi pogoji izkoristijo novo tržno dinamiko.

(3)  Navedeni pregled je pomemben element enotnega digitalnega trga3, saj enotni digitalni trg potrebuje pravičen, sodoben in stabilen davčni okvir za digitalizirano gospodarstvo, da bi se spodbujale inovacije in vključujoča rast, odpravila razdrobljenost trga in da bi se vsem akterjem omogočilo, da pod pravičnimi in uravnoteženimi pogoji izkoristijo novo tržno dinamiko. Digitalizacija vpliva na celotno gospodarstvo, kar presega uvedbo davka na digitalne storitve, zato bi bilo treba spremeniti davčna pravila. Ad hoc ukrepi iz te direktive ne bi smeli omejevati prizadevanj na področju obdavčenja pomembne digitalne prisotnosti in vključitve tega obdavčenja v skupno konsolidirano osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb.

__________________

__________________

3 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Strategija za enotni digitalni trg za Evropo“ (COM(2015) 192 final z dne 6. maja 2015).

3 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Strategija za enotni digitalni trg za Evropo“ (COM(2015) 192 final z dne 6. maja 2015).

Predlog spremembe    5

Predlog direktive

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5)  Ker je problem obdavčitve digitalnega gospodarstva globalen, bi bilo zanj najbolje poiskati večstransko mednarodno rešitev. Zato je Komisija dejavno vključena v mednarodno razpravo. OECD se trenutno ukvarja s tem vprašanjem. Vendar je napredek na mednarodni ravni težko doseči. Zato se sprejemajo ukrepi za prilagoditev pravil o davku od dohodkov pravnih oseb na ravni Unije6 in za spodbujanje sklenitve sporazumov z državami, ki niso pod jurisdikcijo Unije7, tako da se lahko okvir davka od dohodkov pravnih oseb uskladi z novimi digitalnimi poslovnimi modeli.

(5)  Ker je problem obdavčitve digitalnega gospodarstva globalen, bi bilo zanj najbolje poiskati večstransko mednarodno rešitev. Zato je Komisija dejavno vključena v mednarodno razpravo. OECD, Mednarodni denarni sklad (MDS), Združeni narodi (OZN) in Skupina Svetovne banke, ki oblikujejo platformo za sodelovanje na davčnem področju, se trenutno ukvarjajo s tem vprašanjem. Vendar je napredek na mednarodni ravni težko doseči. Zato se sprejemajo ukrepi za prilagoditev pravil o davku od dohodkov pravnih oseb na ravni Unije6 in za spodbujanje sklenitve sporazumov z državami, ki niso pod jurisdikcijo Unije7, tako da se lahko okvir davka od dohodkov pravnih oseb uskladi z novimi digitalnimi poslovnimi modeli. Zagotoviti bi bilo treba skladnost z zbirnim okvirom za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička, da se preprečita odstopanje od mednarodnih standardov in še večja zapletenost.

__________________

__________________

6 Predlog direktive Sveta o določitvi pravil glede obdavčitve dohodkov pravnih oseb v zvezi s pomembno digitalno prisotnostjo (COM(2018) 147 final).

6 Predlog direktive Sveta o določitvi pravil glede obdavčitve dohodkov pravnih oseb v zvezi s pomembno digitalno prisotnostjo (COM(2018) 147 final).

7 Priporočilo Komisije glede obdavčitve dohodkov pravnih oseb v zvezi s pomembno digitalno prisotnostjo (C(2018) 1650 final).

7 Priporočilo Komisije glede obdavčitve dohodkov pravnih oseb v zvezi s pomembno digitalno prisotnostjo (C(2018) 1650 final).

Predlog spremembe    6

Predlog direktive

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6)  Države članice se do uvedbe takega ukrepa, za sprejetje in izvajanje katerega bo morda potreben čas, spopadajo s pritiskom glede ukrepanja v zvezi s tem vprašanjem zaradi tveganja, da se njihove osnove za davek od dohodkov pravnih oseb sčasoma precej znižujejo. Zaradi neusklajenih ukrepov, ki jih države članice sprejmejo same, bi se lahko razdrobil enotni trg in izkrivljala konkurenca, kar bi oviralo razvoj novih digitalnih rešitev in konkurenčnost Unije kot celote. Zato je treba sprejeti usklajen pristop k vmesni rešitvi, ki bo usmerjeno odpravila to težavo, dokler ne bo na voljo celovita rešitev.

(6)  Države članice se do uvedbe takega ukrepa, za sprejetje in izvajanje katerega bo morda potreben čas, spopadajo s pritiskom glede ukrepanja v zvezi s tem vprašanjem zaradi tveganja, da se njihove osnove za davek od dohodkov pravnih oseb sčasoma precej znižujejo. Zaradi neusklajenih ukrepov, ki jih države članice sprejmejo same, bi se lahko razdrobil enotni trg in izkrivljala konkurenca, kar bi oviralo razvoj novih digitalnih rešitev in konkurenčnost Unije kot celote. Zato je treba sprejeti usklajen pristop k vmesni rešitvi, ki bo usmerjeno odpravila to težavo, dokler ne bo na voljo celovita rešitev. Začasno rešitev bi bilo treba časovno omejiti, da ne bi nehote postala trajna. Zato bi bilo treba uvesti klavzulo o časovni omejitvi veljavnosti, v skladu s katero bi ta direktiva samodejno prenehala veljati, ko bi bila vzpostavljena celovita rešitev, po možnosti na mednarodni ravni. Če do 31. decembra 2020 ne bo sprejeta nobena celovita rešitev, bi morala Komisija razmisliti o predlogu na podlagi člena 116 Pogodbe o delovanju Evropske unije, pri čemer Evropski parlament in Svet delujeta po rednem zakonodajnem postopku. To je nujno potrebno za to, da se brez odlašanja doseže dogovor in prepreči povečevanje enostranskih nacionalnih davkov držav članic na digitalne storitve.

Predlog spremembe    7

Predlog direktive

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7)  S to vmesno rešitvijo bi se moral vzpostaviti skupni sistem davka na digitalne storitve za prihodke od nekaterih digitalnih storitev, ki jih opravljajo nekateri subjekti. Ukrep bi moral biti enostaven za izvajanje in usmerjen v prihodke od opravljanja digitalnih storitev, kjer uporabniki znatno prispevajo k procesu ustvarjanja vrednosti. Na takem dejavniku (ustvarjanje vrednosti s strani uporabnikov) temelji tudi ukrep v zvezi s pravili o davku od dohodka pravnih oseb, kot je opisano v uvodni izjavi 5.

(7)  S to vmesno rešitvijo bi se moral vzpostaviti skupni sistem davka na digitalne storitve za prihodke od nekaterih digitalnih storitev, vključno s spletno vsebino, ki jih opravljajo nekateri subjekti. Ukrep bi moral biti enostaven za izvajanje in usmerjen v prihodke od opravljanja digitalnih storitev, kjer uporabniki in neopredmetena sredstva znatno prispevajo k procesu ustvarjanja vrednosti. Na tem dejavniku (ustvarjanje vrednosti s strani uporabnikov in močno opiranje na neopredmetena sredstva) temelji tudi ukrep v zvezi s pravili o davku od dohodka pravnih oseb, kot je opisano v uvodni izjavi 5.

Predlog spremembe    8

Predlog direktive

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9)  Davek na digitalne storitve bi bilo treba uporabljati le za prihodke od opravljanja nekaterih digitalnih storitev. Digitalne storitve bi morale biti tiste, ki so večinoma odvisne od ustvarjanja vrednosti s strani uporabnikov, pri čemer je razlika med krajem obdavčitve dobička in krajem, v katerem so uporabniki, običajno največja. Obdavčiti bi bilo treba prihodke od obdelave prispevka uporabnika in ne same udeležbe uporabnikov.

(9)  Davek na digitalne storitve bi bilo treba uporabljati za prihodke od opravljanja digitalnih storitev, ki so večinoma odvisne od ustvarjanja vrednosti s strani uporabnikov in zmožnosti dobave storitev brez fizične prisotnosti ali z zelo omejeno fizično prisotnostjo. V teh primerih je razlika med krajem obdavčitve dobička in krajem, kjer so uporabniki, običajno največja.

Predlog spremembe    9

Predlog direktive

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10)  Obdavčljivi bi morali biti zlasti prihodki od opravljanja naslednjih storitev: (i) oglaševanje na digitalnem vmesniku, usmerjeno v uporabnike tega vmesnika; (ii) omogočanje dostopa do večstranskih digitalnih vmesnikov, ki uporabnikom omogočajo, da poiščejo druge uporabnike in z njimi komunicirajo, lahko pa tudi omogočajo osnovno dobavo blaga ali opravljanje storitev neposredno med uporabniki (včasih imenovane „posredniške storitve“), in (iii) prenos podatkov, zbranih o uporabnikih, ki so bili ustvarjeni z dejavnostmi takih uporabnikov na digitalnih vmesnikih. Če se z opravljanjem takih storitev ne pridobijo nobeni prihodki, ne bi smelo biti obveznosti plačila davka na digitalne storitve. Tudi drugi prihodki subjekta, ki opravlja take storitve, vendar ki ne izvirajo neposredno iz opravljanja takih storitev, ne bi smeli spadati na področje uporabe zadevnega davka.

(10)  Obdavčljivi bi morali biti zlasti prihodki od opravljanja naslednjih storitev: (i) oglaševanje na digitalnem vmesniku, usmerjeno v uporabnike tega vmesnika; (ii) omogočanje dostopa do večstranskih digitalnih vmesnikov, ki uporabnikom omogočajo, da poiščejo druge uporabnike in z njimi komunicirajo, lahko pa tudi omogočajo osnovno dobavo blaga ali opravljanje storitev neposredno med uporabniki (včasih imenovane „posredniške storitve“), (iii) obdelava, prenos in prodaja podatkov, zbranih o uporabnikih, ki so bili ustvarjeni z dejavnostmi takih uporabnikov na digitalnih vmesnikih; in (iv) dobava digitalnih vsebin, kot so video in zvočne vsebine ali besedilo. Če se z opravljanjem takih storitev oziroma dobavo takih vsebin in blaga ne pridobijo nobeni prihodki, ne bi smelo biti obveznosti plačila davka na digitalne storitve. Tudi drugi prihodki subjekta, ki opravlja take storitve, vendar ki ne izvirajo neposredno iz opravljanja takih storitev, ne bi smeli spadati na področje uporabe zadevnega davka.

Predlog spremembe    10

Predlog direktive

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13)  V primeru večstranskih digitalnih vmesnikov, ki omogočajo osnovno dobavo blaga ali opravljanje storitev neposredno med uporabniki vmesnika, osnovne transakcije in prihodki, ki jih s temi transakcijami pridobijo uporabniki, ne bi smeli spadati na področje uporabe zadevnega davka. Tudi prihodki od dejavnosti, povezanih s trgovino na drobno, ki vključujejo prodajo blaga ali storitev, naročenih na spletu prek spletnega mesta dobavitelja takega blaga ali storitev, in kadar dobavitelj ne deluje kot posrednik, ne bi smeli spadati na področje uporabe davka na digitalne storitve, saj se vrednost za trgovca na drobno ustvari z zagotovljenim blagom ali storitvami, digitalni vmesnik pa se uporablja le kot komunikacijsko sredstvo. To, ali dobavitelj prodaja blago ali storitve na spletu za svoj račun ali opravlja posredniške storitve, bi se določilo z upoštevanjem pravne in ekonomske vsebine transakcije, kot je izražena v dogovorih med zadevnimi stranmi. Za dobavitelja digitalnega vmesnika, na katerem je dano na voljo blago tretje osebe, bi se lahko na primer trdilo, da opravlja posredniško storitev (povedano drugače, omogoča dostop do večstranskega digitalnega vmesnika), kadar ni prevzeto nobeno znatno tveganje znižanja vrednosti zalog ali kadar je tretja oseba tista, ki dejansko določi ceno takega blaga.

(13)  V primeru večstranskih digitalnih vmesnikov, ki omogočajo osnovno dobavo blaga ali opravljanje storitev neposredno med uporabniki vmesnika, osnovne transakcije in prihodki, ki jih s temi transakcijami pridobijo uporabniki, ne bi smeli spadati na področje uporabe zadevnega davka. Tudi prihodki od dejavnosti, povezanih s trgovino na drobno, ki vključujejo prodajo blaga ali storitev, naročenih na spletu prek spletnega mesta dobavitelja takega blaga ali storitev, in kadar dobavitelj ne deluje kot posrednik, ne bi smeli spadati na področje uporabe davka na digitalne storitve. Glede na to, da je mogoče podatke uporabnikov obdelati prek digitalnega vmesnika in s tem ustvariti dodatno vrednost iz transakcije, in ker lahko odsotnost fizične prisotnosti ustvari priložnost za agresivno davčno načrtovanje, bi bilo treba pri pregledu te direktive upoštevati širitev obsega navedenih storitev.

Predlog spremembe    11

Predlog direktive

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14)  Storitve, pri katerih subjekt dobavi digitalne vsebine prek digitalnega vmesnika, bi bilo treba izvzeti iz področja uporabe zadevnega davka, ne glede na to, ali je digitalna vsebina v lasti subjekta ali pa je ta subjekt pridobil pravico do njenega distribuiranja. Tudi če je mogoča določena vrsta interakcije med prejemniki takih digitalnih vsebin in bi se lahko zato za dobavitelja takih storitev štelo, da omogoča dostop do večstranskega digitalnega vmesnika, je manj jasno, da ima uporabnik osrednjo vlogo pri ustvarjanju vrednosti za družbo, ki dobavlja digitalne vsebine. Namesto tega je z vidika ustvarjanja vrednosti poudarek na sami digitalni vsebini, ki jo dobavlja subjekt. Zato prihodki od takih dobav ne bi smeli spadati na področje uporabe zadevnega davka.

(14)  Storitve, pri katerih subjekt dobavi digitalne vsebine prek digitalnega vmesnika, bi bilo treba vključiti v področje uporabe zadevnega davka, ne glede na to, ali je digitalna vsebina v lasti subjekta ali pa je ta subjekt pridobil pravico do njenega distribuiranja. Komisija bi morala v...[dveh letih od začetka veljavnosti te direktive] oceniti prihodke od takih dobav.

Predlog spremembe    12

Predlog direktive

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15)  Digitalna vsebina bi morala biti opredeljena kot podatki, ki so dobavljeni v digitalni obliki, kot so računalniški programi, aplikacije, igre, glasba, videoposnetki ali besedila, ne glede na to, ali se do njih dostopa s prenosom podatkov ali pretakanjem, in ki niso podatki samega digitalnega vmesnika. To je zato, da se zajamejo različne oblike, ki jih lahko ima digitalna vsebina, ko jo pridobi uporabnik, kar pa ne spremeni dejstva, da je edini ali glavni namen z vidika uporabnika pridobitev digitalne vsebine.

(15)  Digitalna vsebina bi morala biti opredeljena kot podatki, ki so dobavljeni v digitalni obliki, kot so računalniški programi, aplikacije, igre, glasba, videoposnetki ali besedila, ne glede na to, ali se do njih dostopa s prenosom podatkov ali pretakanjem, in ki niso podatki samega digitalnega vmesnika.

Predlog spremembe    13

Predlog direktive

Uvodna izjava 15 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(15a)  Digitalna podjetja v stavbe in naprave vlagajo manj kot običajna podjetja.

Predlog spremembe    14

Predlog direktive

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16)  Storitev, opisano v uvodni izjavi 14, bi bilo treba razlikovati od storitve omogočanja dostopa do večstranskega digitalnega vmesnika, prek katerega lahko uporabniki naložijo in izmenjujejo digitalne vsebine z drugimi uporabniki, ali omogočanja dostopa do vmesnika, ki omogoča osnovno dobavo digitalnih vsebin neposredno med uporabniki. Te zadnje navedene storitve pomenijo storitev posredovanja in bi zato morale spadati na področje uporabe davka na digitalne storitve, ne glede na naravo osnovne transakcije.

črtano

Predlog spremembe    15

Predlog direktive

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17)  Obdavčljive storitve, ki vključujejo prenos podatkov, zbranih o uporabnikih, bi morale zajemati le podatke, ki so bili ustvarjeni z dejavnostmi takih uporabnikov na digitalnih vmesnikih, ne pa tudi podatkov, ki jih ustvarijo senzorji ali druga sredstva in so zbrani digitalno. Storitve, ki spadajo na področje uporabe davka na digitalne storitve, bi namreč morale biti tiste, pri katerih se digitalni vmesniki uporabijo za ustvarjanje prispevka uporabnika, ki ga monetizirajo, ne pa tiste, pri katerih se vmesniki uporabljajo kot način za prenos podatkov, ki so bili drugače ustvarjeni. Davek na digitalne storitve zato ne bi smel biti davek na zbiranje podatkov ali uporabo podatkov, ki jih podjetje zbere za svoje interne namene, ali brezplačno izmenjavo podatkov, ki jih zbere podjetje, s tretjimi osebami. Davek na digitalne storitve bi moral biti usmerjen v ustvarjanje prihodka od prenosa podatkov, pridobljenih z zelo specifično dejavnostjo (dejavnostmi uporabnikov na digitalnih vmesnikih).

(17)  Obdavčljive storitve, ki vključujejo obdelavo, prenos ali prodajo podatkov, zbranih o uporabnikih, bi morale zajemati podatke, ki so bili ustvarjeni z dejavnostmi takih uporabnikov na digitalnih vmesnikih. Te obdavčljive storitve bi morale biti tiste, pri katerih se digitalni vmesniki uporabijo za ustvarjanje prispevka uporabnika, ki ga monetizirajo. Davek na digitalne storitve ni davek na zbiranje podatkov kot tak. Davek na digitalne storitve bi moral biti usmerjen v ustvarjanje prihodka od obdelave, prodaje ali prenosa podatkov, pridobljenih z zelo specifično dejavnostjo (dejavnostmi uporabnikov na digitalnih vmesnikih), tretjim osebam.

Predlog spremembe    16

Predlog direktive

Uvodna izjava 22

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(22)  Za namene davka na digitalne storitve bi se morali za davčne zavezance šteti le nekateri subjekti, ne glede na to, ali imajo sedež v državi članici ali državi, ki ni pod jurisdikcijo Unije. Zlasti bi se subjekt moral šteti za davčnega zavezanca le, če izpolnjuje oba naslednja pogoja: (i) skupni znesek prihodka na svetovni ravni, ki ga subjekt prijavi za zadnje zaključeno poslovno leto, za katero je na voljo računovodski izkaz, presega 750 000 000 EUR in (ii) skupni znesek obdavčljivega prihodka, ki ga subjekt pridobi v Uniji med navedenim poslovnim letom, presega 50 000 000 EUR.

(22)  Za namene davka na digitalne storitve bi se morali za davčne zavezance šteti le nekateri subjekti, ne glede na to, ali imajo sedež v državi članici ali državi, ki ni pod jurisdikcijo Unije. Zlasti bi se subjekt moral šteti za davčnega zavezanca le, če izpolnjuje oba naslednja pogoja: (i) skupni znesek prihodka na svetovni ravni, ki ga subjekt prijavi za zadnje zaključeno poslovno leto, za katero je na voljo računovodski izkaz, presega 750 000 000 EUR in (ii) skupni znesek obdavčljivega prihodka, ki ga subjekt pridobi v Uniji med navedenim poslovnim letom, presega 40 000 000 EUR.

Predlog spremembe    17

Predlog direktive

Uvodna izjava 23

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(23)  S prvim pragom (skupni letni prihodki na svetovni ravni) bi se morala uporaba davka na digitalne storitve omejiti na družbe določene velikosti, in sicer tiste, ki lahko opravljajo zlasti take digitalne storitve, pri katerih ima prispevek uporabnikov bistveno vlogo, ter se močno opirajo na obsežne mreže uporabnikov, velik uporabniški promet in izkoriščanje močnega tržnega položaja. Taki poslovni modeli, pri katerih je pridobivanje prihodkov odvisno od ustvarjanja vrednosti s strani uporabnikov in ki so izvedljivi le, če jih izvajajo družbe določene velikosti, so tisti, odgovorni za večjo razliko med krajem obdavčitve dobička in krajem ustvarjanja vrednosti. Poleg tega v večjih družbah obstaja priložnost za izvajanje agresivnega davčnega načrtovanja. Zato je bil enak prag predlagan v drugih pobudah Unije9. Takšen prag naj bi tudi zagotovil pravno varnost, saj bi družbam in davčnim organom olajšal ugotavljanje in znižal stroške takega ugotavljanja, ali je subjekt zavezan plačilu davka na digitalne storitve. Prav tako izključuje mala in zagonska podjetja, za katera bi imela bremena izpolnjevanja novih davčnih obveznosti verjetno nesorazmeren učinek.

(23)  S prvim pragom (skupni letni prihodki na svetovni ravni) bi se morala uporaba davka na digitalne storitve omejiti na družbe določene velikosti, in sicer tiste, ki lahko opravljajo zlasti take digitalne storitve, pri katerih ima prispevek uporabnikov bistveno vlogo ter se močno opirajo na mobilna neopredmetena in/ali digitalna sredstva, obsežne mreže uporabnikov, velik uporabniški promet in izkoriščanje močnega tržnega položaja. Taki poslovni modeli, pri katerih je pridobivanje prihodkov odvisno od ustvarjanja vrednosti s strani uporabnikov in ki so izvedljivi le, če jih izvajajo družbe določene velikosti, so tisti, odgovorni za večjo razliko med krajem obdavčitve dobička in krajem ustvarjanja vrednosti. Poleg tega v večjih družbah obstaja priložnost za izvajanje agresivnega davčnega načrtovanja. Prag naj bi tudi zagotovil pravno varnost, saj bi družbam in davčnim organom olajšal ugotavljanje in znižal stroške takega ugotavljanja, ali je subjekt zavezan plačilu davka na digitalne storitve. Prav tako izključuje mala in zagonska podjetja, za katera bi imela bremena izpolnjevanja novih davčnih obveznosti verjetno nesorazmeren učinek.

__________________

 

9 Glej člen 2 predloga direktive Sveta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB) (COM(2016) 683 final).

 

Predlog spremembe    18

Predlog direktive

Uvodna izjava 27

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(27)  Da bi ublažili morebitne primere dvojne obdavčitve, kadar za iste prihodke veljata davek od dohodkov pravnih oseb in davek na digitalne storitve, se pričakuje, da bodo države članice podjetjem dovolile, da plačani davek na digitalne storitve odbijejo kot strošek od davčne osnove za davek od dohodkov pravnih oseb na svojem ozemlju, ne glede na to, ali se oba davka plačata v isti državi članici ali v različnih državah članicah.

(27)  Da bi ublažili morebitne primere dvojne obdavčitve, kadar za iste prihodke veljata davek od dohodkov pravnih oseb in davek na digitalne storitve, bo treba poiskati prihodnjo skupno rešitev v celotni Uniji, ki bo podjetjem omogočila, da plačani davek na digitalne storitve odbijejo kot strošek od davčne osnove za davek od dohodkov pravnih oseb na svojem ozemlju, ne glede na to, ali se oba davka plačata v isti državi članici ali v različnih državah članicah.

Predlog spremembe    19

Predlog direktive

Uvodna izjava 29

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(29)  Kadar so uporabniki zadevne obdavčljive storitve v različnih državah članicah ali državah, ki niso pod jurisdikcijo Unije, bi bilo treba ustrezne obdavčljive prihodke od navedene storitve sorazmerno razporediti vsaki državi članici na podlagi nekaterih posebnih ključev razporeditve. Take ključe bi bilo treba določiti glede na naravo vsake od obdavčljivih storitev in posameznih elementov, ki sprožijo prejem prihodkov za ponudnika take storitve.

(29)  Kadar so uporabniki zadevne obdavčljive storitve v različnih državah članicah ali državah, ki niso pod jurisdikcijo Unije, bi bilo treba ustrezne obdavčljive prihodke od navedene storitve sorazmerno razporediti vsaki državi članici na podlagi nekaterih posebnih ključev razporeditve. Take ključe bi bilo treba določiti glede na naravo vsake od obdavčljivih storitev in posameznih elementov, ki sprožijo prejem prihodkov za ponudnika take storitve. Kadar ključ razporeditve povzroči neravnovesje v porazdelitvi, ki ne odraža dejanske gospodarske dejavnosti, se to lahko popravi z mehanizmom za reševanje sporov. Glede na to bi morala Komisija razmisliti o ustanovitvi mehanizma za reševanje sporov, da bi zagotovili ustrezne postopke za reševanje sporov, kadar bi šlo za različne države članice.

Predlog spremembe    20

Predlog direktive

Uvodna izjava 30

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(30)  Kadar obdavčljiva storitev zajema oglaševanje na digitalnem vmesniku, bi bilo treba pri določanju deleža obdavčljivih prihodkov, ki ga je treba v davčnem obdobju razporediti državi članici, upoštevati število predvajanj oglasa na uporabniških napravah v tem davčnem obdobju v tej državi članici.

(30)  Kadar obdavčljiva storitev zajema oglaševanje ali dobavo vsebin na digitalnem vmesniku, bi bilo treba pri določanju deleža obdavčljivih prihodkov, ki ga je treba v davčnem obdobju razporediti državi članici, upoštevati število predvajanj oglasa ali digitalnih vsebin na uporabniških napravah v tem davčnem obdobju v tej državi članici.

Predlog spremembe    21

Predlog direktive

Uvodna izjava 31 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(31a)  V zvezi s prodajo blaga ali storitev, naročenih na platformah za elektronsko trgovino, bi bilo treba pri razporeditvi obdavčljivih prihodkov državi članici v davčnem obdobju upoštevati prihodke v tem davčnem obdobju. Pravice do obdavčevanja prihodkov podjetij od prodaje blaga in storitev na spletu bi morale imeti države članice, v katerih se blago ali storitve dobavijo kupcu.

Predlog spremembe    22

Predlog direktive

Uvodna izjava 32

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(32)  Kar zadeva prenos podatkov, zbranih o uporabnikih, bi bilo treba pri razporeditvi obdavčljivih prihodkov v davčnem obdobju državi članici upoštevati število uporabnikov, katerih podatki, preneseni v navedenem davčnem obdobju, so bili ustvarjeni, ker so taki uporabniki uporabili napravo v tej državi članici.

(32)  Kar zadeva obdelavo, prodajo ali prenos podatkov, zbranih o uporabnikih, bi bilo treba pri razporeditvi obdavčljivih prihodkov v davčnem obdobju državi članici upoštevati število uporabnikov, katerih podatki, ki so bili izkoriščeni, prodani ali preneseni v navedenem davčnem obdobju, so bili ustvarjeni, ker so taki uporabniki uporabili napravo v tej državi članici.

Predlog spremembe    23

Predlog direktive

Uvodna izjava 34

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(34)  Vsako obdelavo osebnih podatkov, ki se izvede v okviru davka na digitalne storitve, bi bilo treba izvesti v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta10, tudi tisto, ki je morda potrebna v zvezi z naslovi internetnega protokola (IP) ali drugimi načini geolociranja. Zlasti bi bilo treba upoštevati potrebo po zagotavljanju ustreznih tehničnih in organizacijskih ukrepov za skladnost s pravili v zvezi z zakonitostjo in varnostjo dejavnosti obdelave, zagotavljanjem informacij in pravicami posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki. Kadar je to mogoče, bi morali biti osebni podatki anonimizirani.

(34)  Vsako obdelavo osebnih podatkov, ki se izvede v okviru davka na digitalne storitve, bi bilo treba izvesti v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta10, tudi tisto, ki je morda potrebna v zvezi z naslovi internetnega protokola (IP) ali drugimi načini geolociranja, brez omogočanja identifikacije uporabnikov. Davčni organi držav članic so obveščeni o metodi, ki se uporablja za določanje lokacije uporabnikov. Zlasti bi bilo treba upoštevati potrebo po zagotavljanju ustreznih tehničnih in organizacijskih ukrepov za skladnost s pravili v zvezi z zakonitostjo in varnostjo dejavnosti obdelave, predvsem z načeloma nujnosti in sorazmernosti, zagotavljanjem informacij in pravicami posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki. Kadar je to mogoče, bi morali biti osebni podatki anonimizirani.

_________________

_________________

10 Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

10 Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

Predlog spremembe    24

Predlog direktive

Uvodna izjava 35

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(35)  Obdavčljivi prihodki bi morali biti enaki skupnim bruto prihodkom, ki jih pridobi davčni zavezanec, brez davka na dodano vrednost in drugih podobnih davkov. Za obdavčljive prihodke bi bilo treba priznati, da jih je davčni zavezanec pridobil v trenutku njihove zapadlosti, ne glede na to, ali so bili do takrat že plačani. Davek na digitalne storitve bi moral biti v državi članici obračunan glede na delež obdavčljivih prihodkov, ki jih davčni zavezanec pridobi v davčnem obdobju in za katere se šteje, da so pridobljeni v tej državi članici, izračunati pa bi ga bilo treba z uporabo stopnje davka na digitalne storitve za navedeni delež. Da bi se preprečila izkrivljanja enotnega trga, bi morala biti na ravni Unije določena enotna stopnja davka na digitalne storitve. Stopnjo davka na digitalne storitve bi bilo treba določiti na 3 %, s čimer se doseže ustrezno ravnovesje med prihodki, ustvarjenimi z davkom, in zajame različni učinek davka na digitalne storitve za podjetja z različnimi stopnjami dobička.

(35)  Obdavčljivi prihodki bi morali biti enaki skupnim bruto prihodkom, ki jih pridobi davčni zavezanec, brez davka na dodano vrednost in drugih podobnih davkov. Za obdavčljive prihodke bi bilo treba priznati, da jih je davčni zavezanec pridobil v trenutku njihove zapadlosti, ne glede na to, ali so bili do takrat že plačani. Davek na digitalne storitve bi moral biti v državi članici obračunan glede na delež obdavčljivih prihodkov, ki jih davčni zavezanec pridobi v davčnem obdobju in za katere se šteje, da so pridobljeni v tej državi članici, izračunati pa bi ga bilo treba z uporabo stopnje davka na digitalne storitve za navedeni delež. Da bi se preprečila izkrivljanja enotnega trga, bi morala biti na ravni Unije določena enotna stopnja davka na digitalne storitve. Stopnjo davka na digitalne storitve bi bilo treba določiti na 3 %, s čimer se doseže ustrezno ravnovesje med prihodki, ustvarjenimi z davkom, in zajame različni učinek davka na digitalne storitve za podjetja z različnimi stopnjami dobička.

Predlog spremembe    25

Predlog direktive

Uvodna izjava 35 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(35a)  Enotna stopnja davka na digitalne storitve na ravni Unije je prvi korak k nadaljnji uskladitvi obdavčitve dohodkov pravnih oseb na ravni Unije. Da bi ustvarili enake konkurenčne pogoje in odpravili davčno konkurenco ter posledično tekmovanje v zniževanju stopenj obdavčitve pravnih oseb, bi bilo treba v bližnji prihodnosti na ravni Unije uvesti tudi najnižjo dejansko stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb.

Predlog spremembe    26

Predlog direktive

Uvodna izjava 37

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(37)  Države članice bi morale imeti možnost, da določijo obveznosti v zvezi z računovodstvom in vodenjem evidenc ali druge obveznosti, s katerimi se zagotovi dejansko plačilo dolgovanega davka na digitalne storitve, pa tudi druge ukrepe za preprečevanje davčne utaje, davčnega izogibanja in davčne zlorabe.

(37)  Države članice bi morale imeti možnost, da določijo obveznosti v zvezi z računovodstvom in vodenjem evidenc ali druge obveznosti, s katerimi se zagotovi dejansko plačilo dolgovanega davka na digitalne storitve, pa tudi druge ukrepe, vključno s kaznimi in sankcijami, za preprečevanje davčne utaje, davčnega izogibanja in davčne zlorabe.

Predlog spremembe    27

Predlog direktive

Uvodna izjava 37 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(37a)  Skupni davek na digitalne storitve, ki ga plača davčni zavezanec posamezne države članice, bi moral biti del sistema poročanja po državah.

Predlog spremembe    28

Predlog direktive

Uvodna izjava 38 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(38a)  Če je davčni zavezanec zavezan plačilu davka na digitalne storitve v več kot eni državi članici, bi morala Komisija vsaka tri leta opraviti revizijo obračuna davka na digitalne storitve, predloženega v državi članici identifikacije.

Predlog spremembe    29

Predlog direktive

Uvodna izjava 40 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(40a)  Davek na digitalne storitve je začasen ukrep do sprejetja trajne rešitve, kar pa v nobenem primeru ne bi smelo odložiti začetka veljavnosti trajne rešitve. Ta direktiva bi morala prenehati veljati ob sprejetju direktive Sveta o določitvi pravil glede obdavčitve dohodkov pravnih oseb v zvezi s pomembno digitalno prisotnostjo ali ob sprejetju direktiv Sveta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb in o skupni osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb – odvisno od tega, kaj se bo zgodilo prej –, vključno z določitvijo digitalne stalne poslovne enote, kot jo je Evropski parlament predlagal v zakonodajnih resolucijah z dne 15. marca 2018 o predlogu direktive Sveta o skupni osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb in predlogu direktive Sveta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb ali direktive o izvajanju političnega dogovora, doseženega v okviru mednarodnega foruma, kot je OECD ali OZN.

Predlog spremembe    30

Predlog direktive

Uvodna izjava 40 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(40b)  Države članice bi morale Komisiji redno poročati o plačilu davka na digitalne storitve s strani subjektov, delovanju točke „vse na enem mestu“ in sodelovanju z drugimi državami članicami na področju pobiranja in plačevanja davka.

Predlog spremembe    31

Predlog direktive

Uvodna izjava 40 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(40c)  Komisija bi morala dve leti po ... [datum začetka veljavnosti te direktive] oceniti uporabo te direktive ter Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo. Poročilu bi morala po potrebi priložiti predloge za njen pregled v skladu z načeli pravične obdavčitve v digitalnem sektorju.

Predlog spremembe    32

Predlog direktive

Uvodna izjava 41

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(41)  Cilji te direktive so namenjeni zaščiti celovitosti enotnega trga, zagotavljanju njegovega pravilnega delovanja in preprečevanju izkrivljanja konkurence. Ker države članice teh ciljev zaradi njihove narave ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenih ciljev –

(41)  Cilji te direktive so namenjeni zaščiti celovitosti enotnega trga, zagotavljanju njegovega pravičnega in pravilnega delovanja ter preprečevanju izkrivljanja konkurence. Ker države članice teh ciljev zaradi njihove narave ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenih ciljev –

Predlog spremembe    33

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(7a)  „obdelava podatkov“ pomeni vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje;

Predlog spremembe    34

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  prenos podatkov, ki so bili zbrani o uporabnikih in ustvarjeni z dejavnostmi takih uporabnikov na digitalnih vmesnikih.

(c)  obdelava, prenos podatkov, ki so bili zbrani o uporabnikih in ustvarjeni z dejavnostmi takih uporabnikov na digitalnih vmesnikih.

Predlog spremembe    35

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ca)  omogočanje dostopa uporabnikov do vsebin na digitalnem vmesniku, kot so video in zvočne vsebine, igre ali besedila, z uporabo tega vmesnika;

Predlog spremembe    36

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 4 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  omogočanja dostopa do digitalnega vmesnika, kadar je edini ali glavni namen omogočanja dostopa do vmesnika ta, da ga subjekt da na voljo za dobavo digitalnih vsebin uporabnikom, opravljanje komunikacijskih storitev za uporabnike ali opravljanje plačilnih storitev za uporabnike;

(a)  omogočanja dostopa do digitalnega vmesnika, kadar je edini ali glavni namen omogočanja dostopa do vmesnika ta, da ga subjekt da na voljo za opravljanje komunikacijskih storitev za uporabnike ali opravljanje plačilnih storitev za uporabnike, če se ne ustvarjajo dodatni prihodki zaradi obdelave, prenosa ali prodaje podatkov uporabnikov;

Predlog spremembe    37

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  skupni znesek obdavčljivega prihodka, ki ga subjekt pridobi v Uniji med ustreznim poslovnim letom, presega 50 000 000 EUR.

(b)  skupni znesek obdavčljivega prihodka, ki ga subjekt pridobi v Uniji med ustreznim poslovnim letom, presega 40 000 000 EUR.

Obrazložitev

Za razširitev področja uporabe davka na digitalne storitve bi bilo treba prag obdavčljivega prihodka znižati na 25 000 000 EUR.

Za zaščito malih in zagonskih podjetij v primerjavi z večjimi podjetji bi morala biti stopnja davka na digitalne storitve 3 % za prihodek med 25 000 000 EUR in 100 000 000 EUR ter 5 % za prihodke nad 100 000 EUR.

Za preprečitev naglega pada in zaščito malih ter zagonskih podjetij bi moralo biti vsako podjetje, ki spada na področje uporabe, upravičeno do letne davčne olajšave v višini 750 000 EUR.

Predlog spremembe    38

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 2 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ca)  se v primeru storitve, ki spada v člen 3(1)(ca), zadevne digitalne vsebine predvajajo na napravi uporabnika v času, ko se naprava v tej državi članici v tem davčnem obdobju uporablja za dostop do digitalnega vmesnika;

Predlog spremembe    39

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6.  Podatki, ki se morda zberejo od uporabnikov za namene uporabe te direktive, so omejeni na podatke, ki navajajo državo članico, v kateri so uporabniki, ne da bi omogočali identifikacijo teh uporabnikov.

6.  Podatki, ki se morda zberejo od uporabnikov za namene uporabe te direktive, so omejeni na podatke, ki navajajo državo članico, v kateri so uporabniki, ne da bi omogočali identifikacijo teh uporabnikov. Vsaka obdelava osebnih podatkov, ki spada na področje uporabe davka na digitalne storitve, se opravi v skladu z Uredbo (EU) 2016/679, vključno z obdelavo, ki je morda potrebna v zvezi z naslovi internetnega protokola (IP) ali drugimi načini geolociranja.

Predlog spremembe    40

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

6a.  Komisija preuči, ali bi vzpostavitev mehanizma za reševanje sporov še povečala uspešnost in učinkovitost reševanja sporov med državami članicami. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o tem, vključno z zakonodajnim predlogom, če je to ustrezno.

Predlog spremembe    41

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Stopnja davka na digitalne storitve znaša 3 %.

Stopnja davka na digitalne storitve se določi na 3 %.

Obrazložitev

The objective of the DST is to close the gap between corporate taxation on digital firms and traditional firms and create a level playing field between them. When setting the rate for this revenue based tax, we therefore should assess the implied profit tax rate. Therefore we need to do two things; set the target rate and a realistic estimate of the profit margins. In its staff working document the European Commission claims that large multinational groups with a digital business model, using tax aggressive tax planning, are not paying any corporate income taxes. The average corporate income tax rate in the EU is 21.3% in 2018, which should therefore be the target for the implied rate of profits of the EU-wide DST. When it comes to the profit margin it is clear from the data available for public traded companies that large multinational groups with a digital business model tend to have a high profit margin. For example Google and Facebook, have a profit margin of up to 40%. When setting the rate rate of the DST, the assumed profit margin of 15% taken by the European Commission is too conservative. An assumed profit margin of 25% for large digital firms is more in line with reality. When applying these two metrics to the DST, we arrive to a rate of 5% on digital turnover in order to tax the implied profits with a 20% tax rate. (5/25 = 20% )

Predlog spremembe    42

Predlog direktive

Člen 10 – odstavek 3 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Kadar se uporabi točka (b) tega odstavka, Komisija vsaka tri leta opravi revizijo obračuna davka na digitalne storitve, predloženega v državi članici identifikacije.

Predlog spremembe    43

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Če pa davčni zavezanec ni več zavezan plačilu davka na digitalne storitve v navedeni državi članici identifikacije, izbrani na podlagi člena 10(3)(b), svojo državo članico identifikacije spremeni v skladu z zahtevami iz člena 10.

2.  Če pa davčni zavezanec ni več zavezan plačilu davka na digitalne storitve v navedeni državi članici identifikacije, izbrani na podlagi člena 10(3)(b), svojo državo članico identifikacije spremeni v skladu z zahtevami iz člena 10, brez poseganja v odstavek 2a.

Predlog spremembe    44

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a.  Če davčni zavezanec ni več zavezan plačilu davka na digitalne storitve v državi članici identifikacije, izbrani na podlagi člena 10(3)(b), se lahko odloči obdržati prvotno izbrano državo članico identifikacije, glede na to, da je davčni zavezanec lahko spet zavezan plačilu davka na digitalne storitve v tej državi članici v naslednjem davčnem obdobju. Če davčni zavezanec ni zavezan plačilu davka na digitalne storitve v navedeni državi članici v več kot dveh zaporednih davčnih obdobjih, svojo državo članico identifikacije spremeni v skladu z zahtevami iz člena 10.

Predlog spremembe    45

Predlog direktive

Člen 17 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Spremembe iz odstavka 1 se elektronsko predložijo državi članici identifikacije v treh letih od datuma, do katerega se je zahtevala predložitev prvotnega obračuna. Spremembe po takem obdobju urejajo pravila in postopki, ki se uporabljajo v vsaki državi članici posebej, kjer je treba plačati davek na digitalne storitve.

2.  Spremembe iz odstavka 1 se elektronsko predložijo državi članici identifikacije v dveh letih od datuma, do katerega se je zahtevala predložitev prvotnega obračuna. Spremembe po takem obdobju urejajo pravila in postopki, ki se uporabljajo v vsaki državi članici posebej, kjer je treba plačati davek na digitalne storitve.

Predlog spremembe    46

Predlog direktive

Člen 18 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Države članice lahko v zvezi z davkom na digitalne storitve sprejmejo ukrepe za preprečevanje davčne utaje, davčnega izogibanja in davčne zlorabe.

3.  Države članice v zvezi z davkom na digitalne storitve sprejmejo ukrepe, vključno s kaznimi in sankcijami, za preprečevanje davčne utaje, davčnega izogibanja in davčne zlorabe.

Predlog spremembe    47

Predlog direktive

Člen 18 – odstavek 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

5a.  Komisija po sprejetju te direktive predloži zakonodajni predlog, da se v Direktivo 2013/34/EU v zvezi z razkritjem informacij o davku na dohodek s strani določenih podjetij in podružnic vključi skupni znesek davka na digitalne storitve, ki ga davčni zavezanec plača različnim državam članicam, in doda na seznam obveznih standardov poročanja po državah.

Predlog spremembe    48

Predlog direktive

Poglavje 4 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

UPRAVNO SODELOVANJE

UPRAVNO SODELOVANJE IN OBVEZNA IZMENJAVA INFORMACIJ

Predlog spremembe    49

Predlog direktive

Člen -20 (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen -20

 

Avtomatična in obvezna izmenjava informacij

 

Da bi davčni organi pravilno ocenili dolgovani davek in zagotovili ustrezno in enotno izvajanje te direktive, je v skladu z Direktivo Sveta 2011/16/EU izmenjava podatkov na področju obdavčitve avtomatična in obvezna. Države članice nacionalnim davčnim organom dodelijo dovolj kadrovskih, strokovnih in proračunskih virov, pa tudi sredstev za usposabljanje uslužbencev davčne uprave, predvsem na področju čezmejnega davčnega sodelovanja, ter za avtomatično izmenjavo podatkov, da zagotovijo popolno izvajanje te direktive.

Predlog spremembe    50

Predlog direktive

Člen 24 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 24a

 

Poročilo in pregled

 

Komisija dve leti po ... [datum začetka veljavnosti te direktive] oceni uporabo te direktive ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo. Poročilu po potrebi priloži predloge za njen pregled v skladu z načeli pravične obdavčitve v digitalnem sektorju.

 

Komisija zlasti oceni:

 

(a)  povečanje stopnje davka na digitalne storitve s 3 % na 5 % in temu primerno davčno olajšavo, da se omeji razlika med dejanskimi davčnimi stopnjami med tradicionalnimi in digitalnimi podjetji;

 

(b)  področje uporabe davka na digitalne storitve, vključno z njegovo razširitvijo na prodajo blaga ali storitev, naročenih na spletu prek digitalnih vmesnikov;

 

(c)  znesek davka, plačanega v vsaki državi članici;

 

(d)  vrsto digitalnih dejavnosti s področja uporabe te direktive;

 

(e)  morebitne prakse davčnega načrtovanja, ki so jih subjekti uporabili, da bi se izognili plačilu davka na digitalne storitve;

 

(f)  delovanje storitve „vse na enem mestu“ in sodelovanja med državami članicami ter

 

(g)  skupni učinek na notranji trg ob upoštevanju morebitnega izkrivljanja konkurence.

Predlog spremembe    51

Predlog direktive

Člen 24 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 24b

 

Obveznosti poročanja

 

Države članice redno vsako leto poročajo Komisiji o relevantnih številkah in informacijah o plačilu davka na digitalne storitve s strani subjektov, delovanju točke „vse na enem mestu“ in sodelovanju z drugimi državami članicami na področju pobiranja in plačevanja davka.

Predlog spremembe    52

Predlog direktive

Člen 25 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 25a

 

Klavzula o časovni omejitvi veljavnosti, ki je odvisna od trajnih ukrepov

 

Davek na digitalne storitve je začasen ukrep do sprejetja trajne rešitve, zato ta direktiva preneha veljati s sprejetjem tistega od naslednjih predpisov, ki bo sprejet prej:

 

(a)  direktive Sveta o določitvi pravil glede obdavčitve dohodkov pravnih oseb v zvezi s pomembno digitalno prisotnostjo

 

(b)  direktiv Sveta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb in o skupni osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb, vključno z določitvijo digitalne stalne poslovne enote, kot jo je Evropski parlament predlagal v zakonodajnih resolucijah z dne 15. marca 2018 o predlogu direktive Sveta o skupni osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb in predlogu direktive Sveta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb ali

 

(c)  direktive o izvajanju političnega dogovora, doseženega v okviru mednarodnega foruma, kot je OECD ali OZN.


OBRAZLOŽITEV

Sedanji sistemi davka od dohodkov pravnih oseb so zasnovani za „fizična“ podjetja z jasno prepoznavno fizično prisotnostjo in zato ne ustrezajo realnim gospodarskim razmeram 21. stoletja. Hiter razvoj novih digitalnih poslovnih modelov, ki temeljijo na udeležbi uporabnikov in neopredmetenih sredstvih, je tradicionalna podjetja potisnil v neenak konkurenčni položaj. Digitalna podjetja se izognejo fizični prisotnosti v državah članicah, da bi dobičke preusmerila in plačala davek od dohodkov pravnih oseb, ki je bistveno manjši od tistega, ki ga plačujejo njihovi konkurenti. To je nepravično in v nasprotju z evropskimi načeli poštene konkurence.

Ker ni mednarodnega sporazuma o obdavčitvi digitalnega gospodarstva, je treba uvesti nova pravila v zvezi z obdavčitvijo digitalnih poslovnih modelov, prisotnih na enotnem trgu Unije, da bi bil davčni prispevek vseh podjetij za evropska gospodarstva pravičen in da bi se izognili enostranskim ukrepom držav članic. Čeprav poročevalec meni, da bi morala obdavčitev digitalnih dejavnosti temeljiti na določitvi virtualne stalne poslovne enote – za kar se je Evropski parlament zavzel v svojih poročilih o skupni osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb in skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb iz marca 2018 –, se strinja, da je potreben začasen ukrep.

Poročevalec predlog Komisije v glavnem podpira, zlasti se strinja, da bi bilo treba ta davek naložiti samo podjetjem, katerih skupni svetovni prihodki presegajo 750 milijonov EUR, da bi v digitalnem sektorju omejili negativen vpliv na razvoj malih in zagonskih podjetij ter podjetij v razširitveni fazi.

Za izboljšanje predloga Komisije poročevalec predlaga več ciljno usmerjenih sprememb, zlasti:

•  vzpostavitev enakih konkurenčnih pogojev s povečanjem stopnje za davek na digitalne storitve s 3 % na 5 %. Kot je navedeno v delovnem dokumentu služb Komisije, je dejanska povprečna davčna stopnja, ki jo plačujejo tradicionalna domača podjetja, 20,9 %, medtem ko je za digitalne multinacionalne skupine, ki uporabljajo davčno načrtovanje, povprečno davčna stopnja negativna in znaša -2,3 %. Komisija je svojo predlagano stopnjo na področju digitalnih prihodkov utemeljila z implicitnim davkom na dobiček. Če naj bi vzpostavili enake konkurenčne pogoje, bi morali z ustrezno davčno stopnjo odpraviti razkorak med obdavčevanjem tradicionalnih in digitalnih podjetij. Stopnja implicitnih davkov od dohodkov pravnih oseb bi zato morala znašati 20 % povprečnih davkov, ki jih plačujejo tradicionalna podjetja, in ne 13 %, kot je navedeno v predlogu. Poleg tega je v predlogu predpostavljena nizka 15-odstotna donosnost digitalnih poslovnih modelov, bolj realno pa bi bilo upoštevati 25-odstotno stopnjo dobička. V velikih digitalnih multinacionalnih družbah, kot sta Facebook in Google, stopnje dobička znašajo do 40 %. Če bi na podlagi teh novih meril določili stopnjo za davek na digitalne storitve v višini 5 %, bi ustvarili enake konkurenčne pogoje za tradicionalna in digitalna podjetja ter omogočili večji davčni prispevek sektorja, ki je bil doslej premalo obdavčen.

•  Razširitev davčne osnove tako, da se na področje obdavčljivih prihodkov vključi dobavo digitalnih vsebin, kot so video in zvočne vsebine ali besedilo, z uporabo digitalnega vmesnika in prodajo blaga ali storitev, ki se opravi prek spletnih platform za elektronsko trgovanje. Ta podjetja lahko obdelujejo podatke uporabnikov in tako na podlagi transakcije ustvarijo dodatno vrednost, poleg tega pa v nekaterih državah članicah niso fizično prisotna in lahko zato za prihodek, pridobljen na spletu, uporabijo agresivno davčno načrtovanje. Vključitev teh oblik digitalnih prihodkov v področje davka na digitalne storitve glede na namembni kraj gre v isti smeri kot davčne reforme, ki jih je Komisija predlagala v predlogu direktive o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb.

•  Pojasnitev, da bi se moral davek na digitalne storitve uporabljati tudi za prodajo in prenos podatkov, pridobljenih z aktivno udeležbo uporabnikov na digitalnih vmesnikih.

•  Uvedba klavzule o časovni omejitvi veljavnosti za predlagane trajne ukrepe EU, pri čemer se direktiva o davku na digitalne storitve preneha uporabljati s sprejetjem predlogov direktive o pomembni digitalni prisotnosti ali direktive o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb, vključno s stališčem Evropskega parlamenta o digitalni stalni poslovni enoti.

•  Poziv Komisiji, naj po treh letih pregleda to direktivo, zlasti v zvezi s subjekti, ki jih zajema direktiva o davku na digitalne storitve, davčnim zneskom, izplačanim v posamezni državi članici, pragovi v zvezi z obdavčevanjem digitalnih storitev glede na velikost subjektov in njihovih prihodkov od digitalnih storitev, vrsto digitalnih dejavnosti in vrstami obdavčljivih prihodkov.

•  Uvedba revizijskega mehanizma, pri katerem se vsaka tri leta opravi revizija za obračun davka na digitalne storitve, predložen v državi članici identifikacije.


POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov

Skupni sistem davka na digitalne storitve za prihodke od opravljanja nekaterih digitalnih storitev

Referenčni dokumenti

COM(2018)0148 – C8-0137/2018 – 2018/0073(CNS)

Datum posvetovanja z EP

11.4.2018

 

 

 

Pristojni odbor

Datum razglasitve na zasedanju

ECON

19.4.2018

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

Datum razglasitve na zasedanju

IMCO

19.4.2018

JURI

19.4.2018

 

 

Odbori, ki niso podali mnenja

Datum sklepa

IMCO

23.4.2018

JURI

23.4.2018

 

 

Poročevalec/-ka

Datum imenovanja

Paul Tang

31.5.2018

 

 

 

Obravnava v odboru

29.8.2018

9.10.2018

19.11.2018

 

Datum sprejetja

3.12.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

33

2

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Pervenche Berès, Esther de Lange, Markus Ferber, Jonás Fernández, Roberto Gualtieri, Brian Hayes, Petr Ježek, Wolf Klinz, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Philippe Lamberts, Werner Langen, Bernd Lucke, Olle Ludvigsson, Ivana Maletić, Marisa Matias, Gabriel Mato, Alex Mayer, Bernard Monot, Luděk Niedermayer, Ralph Packet, Sirpa Pietikäinen, Anne Sander, Martin Schirdewan, Molly Scott Cato, Peter Simon, Paul Tang, Marco Valli, Miguel Viegas, Jakob von Weizsäcker

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Mady Delvaux, Syed Kamall, Alain Lamassoure, Luigi Morgano, Michel Reimon, Lieve Wierinck

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Barbara Lochbihler, Jarosław Wałęsa

Datum predložitve

5.12.2018


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

33

+

ALDE

Petr Ježek, Lieve Wierinck

ECR

Bernd Lucke

EFDD

Bernard Monot, Marco Valli

GUE/NGL

Marisa Matias, Martin Schirdewan

PPE

Markus Ferber, Brian Hayes, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Alain Lamassoure, Esther de Lange, Werner Langen, Ivana Maletić, Gabriel Mato, Luděk Niedermayer, Sirpa Pietikäinen, Anne Sander, Jarosław Wałęsa

S&D

Pervenche Berès, Mady Delvaux, Jonás Fernández, Roberto Gualtieri, Olle Ludvigsson, Alex Mayer, Luigi Morgano, Peter Simon, Paul Tang, Jakob von Weizsäcker

VERTS/ALE

Philippe Lamberts, Barbara Lochbihler, Michel Reimon, Molly Scott Cato

2

-

ALDE

Wolf Klinz

GUE/NGL

Miguel Viegas

2

0

ECR

Syed Kamall, Ralph Packet

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 7. december 2018Pravno obvestilo