Postopek : 2018/0060(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0440/2018

Predložena besedila :

A8-0440/2018

Razprave :

PV 13/03/2019 - 23
CRE 13/03/2019 - 23

Glasovanja :

PV 13/12/2018 - 9.1
CRE 13/12/2018 - 9.1
PV 14/03/2019 - 11.6
CRE 14/03/2019 - 11.6

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0208

POROČILO     ***I
PDF 665kWORD 91k
7.12.2018
PE 629.418v02-00 A8-0440/2018

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 glede minimalnega kritja izgub za nedonosne izpostavljenosti

(COM(2018)0134 – C8-0117/2018 – 2018/0060(COD))

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

Poročevalca: Esther de Lange, Roberto Gualtieri

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 glede minimalnega kritja izgub za nedonosne izpostavljenosti

(COM(2018)0134 – C8-0117/2018 – 2018/0060(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0134),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0117/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke z dne 12. julija 2018(1),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 27. junija 2018(2),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0440/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe    1

PREDLOGI SPREMEMB EVROPSKEGA PARLAMENTA(3)*

k predlogu Komisije

---------------------------------------------------------

2018/0060(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 glede minimalnega kritja izgub za nedonosne izpostavljenosti

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke(4),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(5),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Vzpostavitev celovite strategije za reševanje vprašanja nedonosnih izpostavljenosti je za Unijo pomemben cilj pri prizadevanjih za povečanje odpornosti finančnega sistema. Čeprav so za reševanje nedonosnih izpostavljenosti odgovorne predvsem banke in države članice, ima zmanjšanje sedanjega velikega obsega nedonosnih izpostavljenosti in preprečevanje njihovega pretiranega kopičenja v prihodnosti ter preprečevanje pojavljanja sistemskih tveganj v nebančnem sektorju nedvomno tudi razsežnost Unije. Glede na medsebojno povezanost bančnih in finančnih sistemov po vsej Uniji, kjer banke poslujejo v več jurisdikcijah in državah članicah, obstaja precej možnosti za učinke prelivanja za države članice in za Unijo nasploh, tako v smislu gospodarske rasti kot finančne stabilnosti.

(1a)  Potrošniki se ne bi smeli šteti za izključno odgovorne za resno kopičenje nedonosnih izpostavljenosti v letih finančne krize. V nekaterih državah članicah je nepremičninske balone povzročilo preveliko zanašanje na rast cen nepremičnin. K temu so z nepremišljenimi posojilnimi praksami pripomogli deli bančnega sektorja. Drugi dejavnik, ki je prispeval k temu, je bil način prenosa in izvajanja direktive o zamudah pri plačilih (Direktiva 2011/7/EU) na nacionalni ravni. Pravice potrošnikov v zvezi s prodajo nedonosnih izpostavljenosti bi bilo treba zaščititi z direktivo.

(2)  Povezan finančni sistem bo okrepil odpornost evropske monetarne unije na škodljive pretrese, saj bo olajšal čezmejno delitev tveganj v zasebnem sektorju, hkrati pa zmanjšal potrebo po javni delitvi tveganj. Da bi Unija lahko dosegla te cilje, bi morala zdaj dokončati bančno unijo in še razviti unijo kapitalskih trgov. Reševanje ▌možnega kopičenja nedonosnih izpostavljenosti v prihodnosti je bistvenega pomena za krepitev bančne unije, saj brez nje ni mogoče zagotavljati konkurence v bančnem sektorju, ohranjati finančne stabilnosti in spodbujati kreditiranja, ki bi prineslo nova delovna mesta in rast v Uniji.

(3)  Svet je julija 2017 v svojem akcijskem načrtu za reševanje problema nedonosnih kreditov v Evropi pozval različne institucije, da sprejmejo ustrezne ukrepe za nadaljnje reševanje velikega števila nedonosnih izpostavljenosti v Uniji in preprečevanje njihovega kopičenja v prihodnosti. V akcijskem načrtu je podan celosten pristop s poudarkom na kombinaciji dopolnjujočih se ukrepov politike na štirih področjih: (i) nadzor in regulacija bank, (ii) reforma okvirov za prestrukturiranje, insolventnost in izterjavo dolgov, (iii) razvoj sekundarnih trgov za prizadeto premoženje, (iv) spodbujanje prestrukturiranja bančnega sistema. Ukrepe na teh področjih bi bilo treba sprejeti na nacionalni ravni in na ravni Unije, kadar je to primerno. Komisija je podoben namen napovedala v svojem sporočilu o dokončanju bančne unije z dne 11. oktobra 2017(6), v katerem je pozvala k pripravi celovitega svežnja o reševanju nedonosnih posojil v Uniji.

(4)  Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013(7) skupaj z Direktivo 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013(8) tvori pravni okvir za bonitetno ureditev za institucije. Uredba (EU) št. 575/2013 med drugim vsebuje določbe, ki se neposredno uporabljajo v institucijah za ugotovitev njihovega kapitala. Zato je treba sedanjo bonitetno ureditev v Uredbi (EU) št. 575/2013 glede kapitala dopolniti z določbami, ki zahtevajo odbitek od kapitala, če za nedonosne izpostavljenosti ni zadostnega kritja z rezervacijami ali drugimi prilagoditvami. To bi pomenilo, da bi dejansko vzpostavili bonitetni varovalni mehanizem za nedonosne izpostavljenosti, ki bi se uporabljal enotno za vse institucije v Uniji in bi vključeval tudi dejavnost institucij na sekundarnem trgu.

(5)  Bonitetni varovalni mehanizem pristojnim organom ne bi smel preprečiti izvajanja njihovih pooblastil v skladu z Direktivo 2013/36/EU. Kjer pristojni organi po preučitvi vsakega primera posebej ugotovijo, da kljub uporabi bonitetnega varovalnega mehanizma za nedonosne izpostavljenosti iz te uredbe nedonosne izpostavljenosti konkretne institucije nimajo zadostnega kritja, lahko uporabijo svoja nadzorna pooblastila iz Direktive 2013/36/EU, vključno s pooblastilom iz člena 104(1)(d) navedene direktive. Zato je mogoče, da pristojni organi za namen zagotavljanja zadostnega kritja za nedonosne izpostavljenosti v posameznih primerih presegajo zahteve iz te uredbe.

(6)  Za uporabo bonitetnega varovala je primerno v Uredbo (EU) št. 575/2013 uvesti jasen sklop pogojev za razvrščanje nedonosnih izpostavljenosti. Ker že Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 680/2014 določa merila glede nedonosnih izpostavljenosti za namene nadzornega poročanja, je primerno, da se pri razvrščanju nedonosnih izpostavljenosti izhaja iz tega obstoječega okvira. Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 680/2014 se nanaša na neplačane izpostavljenosti, kot so opredeljene za namene izračuna kapitalskih zahtev za kreditno tveganje, in izpostavljenosti, ki so bile oslabljene v skladu z računovodskim okvirom, ki se uporablja. Ker lahko ukrepi restrukturiranja vplivajo na to, ali se izpostavljenost razvrsti kot nedonosna, so merila za razvrščanje dopolnjena z jasnimi merili za vpliv ukrepov restrukturiranja. Cilj ukrepov restrukturiranja bi moral biti, da posojilojemalec znova postane trajno sposoben za vračanje, in bi morali biti skladni z zahtevami EU za varstvo potrošnikov, vendar lahko imajo različne razloge in posledice. Zato je primerno zagotoviti, da ukrep restrukturiranja, ki se odobri za nedonosno izpostavljenost, ne povzroči, da se ta izpostavljenost ne razvršča več kot nedonosna, če niso izpolnjena nekatera stroga merila za prenehanje take razvrstitve.

(7)  Dalj ko je izpostavljenost nedonosna, manj je verjetno, da bo poplačana. Zato bi se moral tisti del izpostavljenosti, ki bi moral biti krit z rezervacijami, drugimi prilagoditvami ali odbitki, sčasoma povečevati po vnaprej določenem časovnem razporedu. Za nedonosne izpostavljenosti, ki jih je kupila institucija, bi se moral zato uporabljati časovni razpored, ki se začne na datum, na katerega je bila nedonosna izpostavljenost prvotno razvrščena kot nedonosna, in ne na datum nakupa. V ta namen bi moral prodajalec kupcu zagotoviti informacije o datumu razvrstitve izpostavljenosti kot nedonosne.

(7a)  Pri izračunu posebnih popravkov zaradi kreditnega tveganja bi bilo treba upoštevati delne odpise. Uporabiti je treba prvotno vrednost izpostavljenosti pred delnim odpisom, da bi preprečili kakršno koli dvojno štetje odpisa. Vključitev delnih odpisov na seznam postavk, ki jih je mogoče uporabiti za izpolnjevanje zahtev varovalnega mehanizma, bi morala institucije spodbuditi k pravočasnemu priznavanju odpisov. Za nedonosne izpostavljenosti, ki jih je institucija kupila po ceni, ki je nižja od zneska, ki ga dolguje dolžnik, bi moral kupec razliko med nakupno ceno in zneskom, ki ga dolguje dolžnik, obravnavati enako kot delni odpis za namene bonitetnega varovalnega mehanizma.

(8)  Zavarovane nedonosne izpostavljenosti naj bi na splošno prinašale manjšo izgubo od nezavarovanih nedonosnih izpostavljenosti, saj ima institucija na podlagi kreditnega zavarovanja, s katerim je zavarovana nedonosna izpostavljenost, poleg splošne terjatve do neplačnika še posebno terjatev za sredstvo ali do tretje osebe. V primeru nezavarovane nedonosne terjatve bi bila na razpolago samo splošna terjatev do neplačnika. Ker je pričakovana izguba pri nezavarovanih nedonosnih izpostavljenostih večja, bi bilo treba uporabljati strožji časovni razpored. ▌

(8a)   Izpostavljenost, ki je samo deloma krita z ustreznim kreditnim zavarovanjem, bi bilo treba v kritem delu šteti za zavarovano, v nekritem delu pa za nezavarovano. Da bi ugotovili, katere dele nedonosnih izpostavljenosti je treba obravnavati kot zavarovane ali nezavarovane, bi bilo treba uporabiti merila upravičenosti za kreditno zavarovanje ter celotno in popolno zavarovanje s hipotekami, ki se uporabljajo za namene izračuna kapitalskih zahtev, v skladu z zadevnim pristopom, vključno z ustrezno prilagoditvijo vrednosti.

(9)  Uporabiti bi bilo treba enoten časovni razpored ne glede na to, ali je izpostavljenost nedonosna, ker dolžnik zamuja s plačilom za več kot 90 dni, ali zaradi kakšnega drugega sprožilca. Bonitetni varovalni mehanizem bi bilo treba uporabljati na ravni posamezne izpostavljenosti. Nadalje bi bilo treba za nezavarovane nedonosne izpostavljenosti uporabljati časovni razpored treh let. Da bi institucije in države članice lahko izboljšale učinkovitost postopkov prestrukturiranja ali izterjave ter priznale, da bodo imeli nedonosne izpostavljenosti, zavarovane z nepremičninami, in stanovanjski krediti, za katere jamči primeren dajalec zavarovanja, kot je opredeljen v Uredbi (EU) št. 575/2013, preostalo vrednost dalj časa po tem, ko kredit postane nedonosen, je ustrezno določiti časovni razpored devetih let. Za druge zavarovane nedonosne izpostavljenosti bi se moral uporabljati časovni razpored sedmih let, dokler ni treba zagotoviti polnega kritja.

(10a)  Za namen uporabe ustreznega faktorja kritja bi moralo biti mogoče upoštevati ukrepe restrukturiranja. Natančneje, izpostavljenost bi morala biti še naprej razvrščena kot nedonosna, vendar bi morala zahteva za kritje med dodatnim letom ostati stabilna. Zato bi se moral faktor, ki bi se uporabljal v letu, v katerem je bil ukrep restrukturiranja odobren, uporabljati dve leti in ne eno. Če je izpostavljenost po izteku dodatnega leta še vedno nedonosna, bi bilo treba določiti ustrezni faktor, kot da ni bil odobren ukrep restrukturiranja, ob upoštevanju datuma, na katerega je bila izpostavljenost prvotno razvrščena kot nedonosna. Ker odobritev ukrepov restrukturiranja ne bi smela povzročiti arbitraže, bi bilo treba to možnost dovoliti le za prvi ukrep restrukturiranja, ki je bil odobren po tem, ko je bila izpostavljenost razvrščena kot nedonosna. Poleg tega se zaradi enoletnega obdobja, med katerim faktor kritja ostane nespremenjen, ne bi smel podaljšati časovni razpored oblikovanja rezervacij. Zato kakršen koli ukrep restrukturiranja, ki se odobri v tretjem letu po razvrstitvi nezavarovane izpostavljenosti kot nedonosne ali v sedmem letu po razvrstitvi zavarovane izpostavljenosti kot nedonosne, ne bi smel odložiti polnega kritja nedonosne izpostavljenosti.

(11)  Da bi zagotovili uporabo preudarnega pristopa pri vrednotenju kreditnega zavarovanja nedonosnih izpostavljenosti, ki jih imajo institucije, bi moral Evropski bančni organ razmisliti o tem, ali bi bila potrebna skupna metodologija, zlasti glede predpostavk v zvezi z možnostjo poplačila in izvršljivostjo, in jo po potrebi pripraviti, morda pa vanjo vključiti tudi minimalne zahteve za prevrednotenje kreditnega zavarovanja v smislu rokov.

(12)  Da bi omogočili tekoč prehod na nov bonitetni varovalni mehanizem, se nova pravila ne bi smela uporabljati za izpostavljenosti, izdane pred ... [datum začetka veljavnosti te uredbe].

(13)  Uredbo (EU) št. 575/2013 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe Uredbe (EU) št. 575/2013

(1)  V členu 36(1) se doda točka (m):

„(m) ustrezni znesek nezadostnega kritja za nedonosne izpostavljenosti.“;

(2)  vstavijo se naslednji členi 47a, 47b in 47c:

„Člen 47a

Nedonosne izpostavljenosti

1.  Za namene člena 36(1)(m) „izpostavljenost“ vključuje katero koli od naslednjih postavk, če niso zajete v trgovalni knjigi institucije:

(a)  dolžniški instrument vključno z dolžniškim vrednostnim papirjem, kredit, predujem▌ in vloga na vpogled;

(b)  prevzeta obveznost iz kreditov, dano finančno poroštvo ali kakršna koli druga preklicna ali nepreklicna zaveza, razen prevzetih kreditnih obveznosti, ki se lahko kadar koli brezpogojno prekličejo brez predhodnega obvestila ali pri katerih pride do samodejnega preklica zaradi poslabšanja kreditne kakovosti kreditojemalca.

2.  Za namene člena 36(1)(m) je vrednost izpostavljenosti dolžniškega instrumenta njena knjigovodska vrednost, merjena brez upoštevanja posebnih popravkov zaradi kreditnega tveganja, dodatnih prilagoditev vrednosti v skladu s členoma 34 in 105, zneskov, odbitih v skladu s členom 36(1)(m), drugih zmanjšanj kapitala v zvezi z izpostavljenostjo ali delnih odpisov, ki jih je institucija izvedla, odkar je bila izpostavljenost zadnjič razvrščena kot nedonosna.

Vrednost izpostavljenosti dolžniškega instrumenta, kupljenega po ceni, ki je nižja od zneska, ki ga dolguje dolžnik, vključuje razliko med nakupno ceno in zneskom, ki ga dolguje dolžnik.

Za namene člena 36(1)(m) se šteje, da je vrednost izpostavljenosti prevzete obveznosti iz kreditov, danega finančnega poroštva ali kakršne koli druge zaveze v skladu s točko (b) odstavka 1 njena nominalna vrednost, ki predstavlja največjo izpostavljenost institucije kreditnemu tveganju brez upoštevanja stvarnega ali osebnega kreditnega zavarovanja. Pri tem velja zlasti naslednje:

(a)  nominalna vrednost danih finančnih poroštev je najvišji znesek, ki bi ga bil subjekt lahko dolžan plačati, če bi bilo poroštvo unovčeno;

(b)  nominalna vrednost obveznosti iz kreditov je neizkoriščeni znesek, za katerega se je institucija zavezala, da ga bo posodila.

V nominalni vrednosti iz drugega pododstavka se ne upoštevajo posebni popravek zaradi kreditnega tveganja, dodatne prilagoditve vrednosti v skladu s členoma 34 in 105, zneski, odbiti v skladu s členom 36(1)(m), ali druga zmanjšanja kapitala zaradi izpostavljenosti.

3.  Za namene člena 36(1)(m) se kot nedonosne razvrstijo naslednje izpostavljenosti:

(a)  izpostavljenost, za katero se šteje, da je prišlo do neplačila v skladu s členom 178;

(b)  izpostavljenost, za katero se šteje, da je oslabljena v skladu z računovodskim okvirom, ki se uporablja;

(c)  izpostavljenost s poskusno dobo v skladu s členom 7, če so odobreni dodatni ukrepi restrukturiranja ali če je zapadlost pri izpostavljenosti prekoračena za več kot 30 dni;

(d)  izpostavljenost v obliki zaveze, ki, če bi bila črpana ali uporabljena kako drugače, verjetno ne bi bila odplačana v celoti, ne da bi se unovčilo zavarovanje s premoženjem;

(e)  izpostavljenost v obliki finančnega poroštva, ki ga bo verjetno unovčila zajamčena stranka, tudi kadar osnovna zajamčena izpostavljenost izpolnjuje merila, da se šteje kot nedonosna.

Za namene iz točke (a), če ima institucija bilančne izpostavljenosti do dolžnika, pri katerih je zapadlost v plačilo prekoračena za več kot 90 dni in ki predstavljajo več kot 20 % vseh bilančnih izpostavljenosti do tega dolžnika, se šteje, da so vse bilančne in zunajbilančne izpostavljenosti do tega dolžnika nedonosne.

4.  Izpostavljenosti, za katere ni bil izveden ukrep restrukturiranja, se ne razvrščajo več kot nedonosne za namene člena 36(1)(m), če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)  izpostavljenost izpolnjuje merila za umik, ki jih institucija uporablja za prenehanje razvrstitve kot oslabljene v skladu z računovodskim okvirom, ki se uporablja, in razvrstitve kot neplačane v skladu s členom 178;

(b)  dolžnikov položaj se je toliko izboljšal, da je institucija prepričana, da bo plačilo verjetno izvedeno v celoti in pravočasno;

(c)  dolžnik nima nobenega zneska, pri katerem bi bila zapadlost prekoračena za več kot 90 dni.

5.  Če se nedonosna izpostavljenost razvrsti kot stalno sredstvo za prodajo v skladu z računovodskim okvirom, ki se uporablja, se za namene člena 36(1)(m) še naprej razvršča kot nedonosna izpostavljenost.

6.  Nedonosne izpostavljenosti, za katere je bil izveden ukrep restrukturiranja, se ne razvrščajo več kot nedonosne za namene člena 36(1)(m), če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)  izpostavljenosti niso več v položaju, v katerem bi se razvrščale kot nedonosne v skladu z odstavkom 3;

(b)  od trenutka, ko so bili odobreni ukrepi restrukturiranja, do trenutka, ko so se izpostavljenosti razvrstile kot nedonosne, je minilo najmanj eno leto;

(c)  po ukrepih restrukturiranja ni zneska, pri katerem bi bila prekoračena zapadlost v plačilo, in je institucija na podlagi analize dolžnikovega finančnega položaja prepričana, da bo odplačilo najverjetneje izvedeno v celoti in pravočasno.

Za namene iz točke (c) se šteje, da je verjetno, da bo odplačilo izvedeno v celoti in pravočasno, če je dolžnik redno in pravočasno plačeval zneske, ki so enaki enemu od naslednjih:

(i)  če so obstajali zneski, pri katerih je bila prekoračena zapadlost v plačilo, znesku, pri katerem je bila zapadlost v plačilo prekoračena, preden je bil odobren ukrep restrukturiranja;

(ii)  če niso obstajali zneski, pri katerih je bila prekoračena zapadlost v plačilo, znesku, ki je bil odpisan v okviru odobrenih ukrepov restrukturiranja

7.  Če se nedonosna izpostavljenost preneha razvrščati kot nedonosna v skladu z odstavkom 6, za tako izpostavljenost teče poskusna doba, dokler niso izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)  od dneva, ko je bila restrukturirana izpostavljenost ponovno razvrščena kot donosna, sta pretekli najmanj dve leti;

(b)  plačevanje je bilo redno in pravočasno najmanj v polovici poskusne dobe, ki bi veljala za to izpostavljenost, zaradi česar je bil odplačan znaten znesek glavnice ali obresti;

(c)  dolžnik pri nobeni izpostavljenosti ne zamuja s plačilom več kot 30 dni.

Člen 47b

Ukrepi restrukturiranja

1.  Za namen člena 47a „ukrep restrukturiranja“ vključuje koncesijo, ki jo institucija odobri dolžniku, ki ima težave pri izpolnjevanju svojih finančnih obveznosti ali jih bo verjetno kmalu imel. Koncesija lahko za kreditodajalca pomeni izgubo, zato je potreben eden od naslednjih dveh ukrepov:

(a)  prilagoditev pogojev glede dolžniške obveznosti, kakršna ne bi bila odobrena, če dolžnik ne bi imel težav pri izpolnjevanju svojih finančnih obveznosti;

(b)  delno ali celotno refinanciranje dolžniške obveznosti, kakršno ne bi bilo odobreno, če dolžnik ne bi imel težav pri izpolnjevanju svojih finančnih obveznosti.

2.  Za namene odstavka 1 se za ukrepe restrukturiranja šteje vsaj naslednje:

(a)  novi pogodbeni pogoji, ki so za dolžnika ugodnejši od prejšnjih, če ima dolžnik težave pri izpolnjevanju svojih finančnih obveznosti ali jih bo verjetno kmalu imel;

(b)  novi pogodbeni pogoji, ki so za dolžnika ugodnejši od pogodbenih pogojev, ki jih ista institucija v tistem času nudi dolžnikom s podobnim profilom tveganja, če ima dolžnik težave pri izpolnjevanju svojih finančnih obveznosti ali jih bo verjetno imel;

(c)  izpostavljenost pod pogoji iz prvotne pogodbe je bila razvrščena kot nedonosna še pred prilagoditvijo pogodbenih pogojev ali bi bila razvrščena kot nedonosna, če se pogodbeni pogoji ne bi prilagodili;

(d)  posledica ukrepa je celoten ali delen preklic dolžniške obveznosti;

(e)  institucija odobri uporabo določb, po katerih lahko dolžnik prilagodi pogodbene pogoje, izpostavljenost pa je bila razvrščena kot nedonosna, še preden so bile te določbe uporabljene, ali bi bila razvrščena kot nedonosna, če se te določbe ne bi uporabile;

(f)  dolžnik je v času odobritve dolga ali nedolgo prej oziroma nedolgo pozneje plačal obroke glavnice ali obresti iz druge dolžniške obveznosti do iste institucije, ki je bila razvrščena kot nedonosna izpostavljenost oziroma bi bila razvrščena kot taka, če ta plačila ne bi bila izvedena;

(g)  pri prilagoditvi pogodbenih pogojev gre za odplačila s prevzemom premoženja, s katerim je bil zavarovan kredit, če taka prilagoditev pomeni koncesijo.

3.  Za namene odstavka 1 naslednje okoliščine kažejo, da so bili morda sprejeti ukrepi restrukturiranja:

(a)  pri prvotni pogodbi je bila zapadlost v plačilo prekoračena za več kot 30 dni najmanj enkrat v zadnjih treh mesecih pred prilagoditvijo pogodbe oziroma bi bila prekoračena za več kot 30 dni, če ne bi bilo prilagoditve pogodbe;

(b)  dolžnik je v času sklenitve kreditne pogodbe ali nedolgo prej oziroma nedolgo pozneje plačal obroke glavnice ali obresti iz druge dolžniške obveznosti do iste institucije, pri kateri je bila zapadlost v plačilo najmanj enkrat v zadnjih treh mesecih pred odobritvijo novega dolga prekoračena za 30 dni;

(c)  institucija odobri uporabo določb, po katerih lahko dolžnik prilagodi pogodbene pogoje, pri izpostavljenosti pa je zapadlost v plačilo prekoračena za 30 dni ali bi bila prekoračena za 30 dni, če se te določbe ne bi uporabile.

4.  Za namen tega člena se težave dolžnika pri izpolnjevanju finančnih obveznosti ocenjujejo na ravni dolžnika, pri čemer se upoštevajo vse pravne osebe v dolžnikovi skupini, ki se zajemajo v konsolidiranih računovodskih izkazih družbe, in fizične osebe, ki nadzorujejo to skupino.

Člen 47c

Odbitki za nedonosne izpostavljenosti

1.  Za namen člena 36(1)(m) ustanova izračuna ustrezni znesek nezadostnega kritja ločeno za vsako nedonosno izpostavljenost, ki se odbije od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala, tako, da znesek iz točke (b) odšteje od zneska iz točke (a), če znesek iz točke (a) presega znesek iz točke (b):

(a)  vsota:

(i)  morebitnega nezavarovanega dela vsake nedonosne izpostavljenosti, pomnoženega z ustreznim faktorjem iz odstavka 2;

(ii)  morebitnega zavarovanega dela vsake nedonosne izpostavljenosti, pomnoženega z ustreznim faktorjem iz odstavka 3;

(b)  vsota naslednjih postavk, če se nanašajo na isto nedonosno izpostavljenost:

(i)  posebni popravki zaradi kreditnega tveganja;

(ii)  dodatne prilagoditve vrednosti v skladu s členoma 34 in 105;

(iii)  druga zmanjšanja kapitala;

(iv)  za institucije, ki izračunavajo znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti po pristopu na osnovi notranjih bonitetnih ocen, absolutna vrednost zneskov, odbitih v skladu s členom 36(1)(d), ki se nanašajo na nedonosne izpostavljenosti, pri čemer se absolutna vrednost, ki jo je mogoče pripisati vsaki nedonosni izpostavljenosti, izračuna tako, da se zneski, odbiti v skladu s členom 36(1)(d), pomnožijo s prispevkom zneska pričakovane izgube za nedonosno izpostavljenost k skupnemu znesku pričakovane izgube za neplačane in plačane izpostavljenosti, kot je ustrezno;

(iva)  če je nedonosna izpostavljenost kupljena po ceni, ki je nižja od zneska, ki ga dolguje dolžnik, razlika med nakupno ceno in zneskom, ki ga dolguje dolžnik;

(ivb)  zneski, ki jih je institucija odpisala, odkar je bila izpostavljenost razvrščena kot nedonosna.

Zavarovani del nedonosne izpostavljenosti je tisti del tovrstne izpostavljenosti, za katerega se za namen izračuna kapitalskih zahtev v skladu z naslovom II dela 3 šteje, da je krit s stvarnim ali osebnim kreditnim zavarovanjem ali da je v celoti in popolnoma zavarovan s hipotekami.

Nezavarovani del nedonosne izpostavljenosti ustreza morebitni razliki med vrednostjo izpostavljenosti v skladu s členom 47a(1) in morebitnim zavarovanim delom izpostavljenosti.

2.  Za namene odstavka 1(a)(i) se uporabljajo naslednji faktorji:

(c)  1 za nezavarovani del nedonosne izpostavljenosti, ki se uporablja od prvega dne četrtega leta po tem, ko je bila razvrščena kot nedonosna▌;

3.  Za namene odstavka 1(a)(ii) se uporabljajo naslednji faktorji:

(e)  0,20 za ▌del nedonosne izpostavljenosti, ki je zavarovan z nepremičninami v skladu z naslovom II dela 3 ali je stanovanjski kredit, za katerega jamči primeren dajalec zavarovanja iz člena 201, ki se uporablja v obdobju od prvega do zadnjega dne četrtega leta po tem, ko je bila razvrščena kot nedonosna▌;

(f)  0,23 za ▌del nedonosne izpostavljenosti, ki je zavarovan s premičninami ali drugim primernim zavarovanjem s premoženjem v smislu te uredbe, ki se uporablja v obdobju od prvega dne četrtega leta po tem, ko je bila razvrščena kot nedonosna▌;

(g)  0,30 za ▌del nedonosne izpostavljenosti, ki je zavarovan z nepremičninami v skladu z naslovom II dela 3 ali je stanovanjski kredit, za katerega jamči primeren dajalec zavarovanja iz člena 201, ki se uporablja v obdobju od prvega do zadnjega dne petega leta po tem, ko je bila razvrščena kot nedonosna▌;

(h)  0,35 za ▌del nedonosne izpostavljenosti, ki je zavarovan s premičninami ali drugim primernim zavarovanjem s premoženjem v smislu te uredbe, ki se uporablja v obdobju od prvega do zadnjega dne petega leta po tem, ko je bila razvrščena kot nedonosna▌;

(i)  0,40 za ▌del nedonosne izpostavljenosti, ki je zavarovan z nepremičninami v skladu z naslovom II dela 3 ali je stanovanjski kredit, za katerega jamči primeren dajalec zavarovanja iz člena 201, ki se uporablja v obdobju od prvega do zadnjega dne šestega leta po tem, ko je bila razvrščena kot nedonosna▌;

(j)  0,50 za ▌del nedonosne izpostavljenosti, ki je zavarovan s premičninami ali drugim primernim zavarovanjem s premoženjem v smislu te uredbe, ki se uporablja v obdobju od prvega dne šestega leta po tem, ko je bila razvrščena kot nedonosna▌;

(k)  0,55 za ▌del nedonosne izpostavljenosti, ki je zavarovan z nepremičninami v skladu z naslovom II dela 3 ali je stanovanjski kredit, za katerega jamči primeren dajalec zavarovanja iz člena 201, ki se uporablja v obdobju od prvega do zadnjega dne sedmega leta po tem, ko je bila razvrščena kot nedonosna▌;

(l)  0,80 za ▌del nedonosne izpostavljenosti, ki je zavarovan s premičninami ali drugim primernim zavarovanjem s premoženjem v smislu te uredbe, ki se uporablja v obdobju od prvega dne sedmega leta po tem, ko je bila razvrščena kot nedonosna▌;

(m)  0,75 za ▌del nedonosne izpostavljenosti, ki je zavarovan z nepremičninami v skladu z naslovom II dela 3 ali je stanovanjski kredit, za katerega jamči primeren dajalec zavarovanja iz člena 201, ki se uporablja v obdobju od prvega do zadnjega dne osmega leta po tem, ko je bila razvrščena kot nedonosna▌;

(n)  1 za ▌del nedonosne izpostavljenosti, ki je zavarovan s premičninami ali drugim primernim zavarovanjem s premoženjem v smislu te uredbe, ki se uporablja od prvega dne osmega leta po tem, ko je bila razvrščena kot nedonosna▌;

(o)  0,80 za ▌del nedonosne izpostavljenosti, ki je zavarovan z nepremičninami v skladu z naslovom II dela 3 ali je stanovanjski kredit, za katerega jamči primeren dajalec zavarovanja iz člena 201, ki se uporablja v obdobju od prvega do zadnjega dne devetega leta po tem, ko je bila razvrščena kot nedonosna▌;

(p)  1 za ▌del nedonosne izpostavljenosti, ki je zavarovan z nepremičninami v skladu z naslovom II dela 3 ali je stanovanjski kredit, za katerega jamči primeren dajalec zavarovanja iz člena 201, ki se uporablja od prvega dne desetega leta po tem, ko je bila razvrščena kot nedonosna▌.

3a  Z odstopanjem od odstavka 3 se za del nedonosne izpostavljenosti, za katerega jamči ali ga zavaruje uradna izvozna agencija, uporabljata naslednja faktorja:

(a)  0 za zavarovani del nedonosne izpostavljenosti, ki se uporablja v obdobju od enega do sedmih let po tem, ko je bila razvrščena kot nedonosna, in

(b)  1 za zavarovani del nedonosne izpostavljenosti, ki se uporablja od prvega dne osmega leta po tem, ko je bila razvrščena kot nedonosna.

5.  EBA oceni obseg praks, ki se uporabljajo za vrednotenje zavarovanih nedonosnih izpostavljenosti in lahko pripravi smernice za določitev skupne metodologije, med drugim tudi možnih minimalnih zahtev za prevrednotenje v smislu rokov in priložnostnih metod za bonitetno vrednotenje primernih oblik stvarnega in osebnega kreditnega zavarovanja, zlasti glede predpostavk v zvezi z možnostjo poplačila iz njihovega naslova in njihove izvršljivosti. Te smernice lahko vključujejo tudi skupno metodologijo za določanje zavarovanega dela nedonosne izpostavljenosti iz odstavka 1.

Navedene smernice se izdajo v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010.“;

5a.  Z odstopanjem od odstavkov 2 in 3, kadar se za izpostavljenost odobri ukrep restrukturiranja v smislu člena 47b:

(a)  v obdobju od enega do dveh let po tem, ko je bila izpostavljenost razvrščena kot nedonosna, se faktor, ki se uporablja v skladu z odstavkom 2 v času odobritve ukrepa restrukturiranja, uporablja za dodatno obdobje enega leta;

(b)  v obdobju od dveh do šestih let po tem, ko je bila izpostavljenost razvrščena kot nedonosna, se faktor, ki se uporablja v skladu z odstavkom 3 v času odobritve ukrepa restrukturiranja, uporablja za dodatno obdobje enega leta.

Ta določba se lahko uporablja le v zvezi s prvim ukrepom restrukturiranja, odobrenim v zvezi z nedonosno izpostavljenostjo.

(3)  v členu 111(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

'1. Vrednost izpostavljenosti sredstva je enaka njegovi knjigovodski vrednosti, ki preostane po posebnih popravkih zaradi kreditnega tveganja v skladu s členoma 34 in 105, odbitju zneskov v skladu s členom 36(1)(m) in drugih zmanjšanjih kapitala v zvezi s postavko sredstva. Vrednost izpostavljenosti zunajbilančne postavke iz Priloge I je naslednji odstotek njene nominalne vrednosti po odštetju posebnih popravkov zaradi kreditnega tveganja in zneskov, odbitih v skladu s členom 36(1)(m):“;

(4)  odstavek 1 člena 127 se nadomesti z naslednjim:

'1. Nezavarovanemu delu katere koli postavke, kjer je v skladu s členom 178 prišlo do neplačila s strani dolžnika, ali nezavarovanemu delu katerega koli kreditnega produkta v primeru izpostavljenosti na drobno, kjer je v skladu s členom 178 prišlo do neplačila, se dodeli utež tveganja:

(a)  150 %, če je seštevek posebnih popravkov zaradi kreditnega tveganja in zneskov, odbitih v skladu s členom 36(1)(m), manj kot 20 % vrednosti nezavarovanega dela izpostavljenosti, če ti posebni popravki zaradi kreditnega tveganja in odbitki niso bili uporabljeni;

(b)  100 %, če je seštevek posebnih popravkov zaradi kreditnega tveganja in zneskov, odbitih v skladu s členom 36(1)(m), enak ali večji kot 20 % vrednosti nezavarovanega dela izpostavljenosti, če ti posebni popravki zaradi kreditnega tveganja in odbitki niso bili uporabljeni.“;

(5)  člen 159 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 159

Obravnava zneskov pričakovane izgube

Institucije zneske pričakovanih izgub, izračunanih v skladu s členom 158(5), (6) in (10), odštejejo od splošnih in posebnih popravkov zaradi kreditnega tveganja, dodatnih prilagoditev vrednosti v skladu s členoma 34 in 110 in drugih zmanjšanj kapitala za te izpostavljenosti, razen odbitkov v skladu s členom 36(1)(m). Diskonti na aktivne postavke, ki so bile v skladu s členom 166(1) odkupljene v stanju neplačila, se obravnavajo enako kakor posebni popravki zaradi kreditnega tveganja. Posebni popravki zaradi kreditnega tveganja za neplačane izpostavljenosti se ne uporabljajo za kritje zneskov pričakovane izgube pri ostalih izpostavljenostih. Zneski pričakovane izgube za listinjene izpostavljenosti ter splošni in posebni popravki zaradi kreditnega tveganja za te izpostavljenosti niso vključeni v ta izračun.“;

(6)  točka (b) člena 178(1) se nadomesti z naslednjim:

dolžnik več kot 90 dni zamuja s plačilom katere koli pomembne kreditne obveznosti do institucije, njene nadrejene osebe ali katere koli njej podrejene družbe. Za izpostavljenosti, zavarovane s stanovanjskimi ali poslovnimi nepremičninami MSP v kategoriji izpostavljenosti na drobno, in za izpostavljenosti do subjektov javnega sektorja lahko pristojni organi 90 dni nadomestijo s 180 dnevi. Obdobje 180 dni se ne uporablja za namene člena 36(1)(m) ali člena 127.“;

(7)  vstavi se naslednji člen 469a:

„Člen 469a

Odstopanje od odbitkov od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala za nedonosne izpostavljenosti

Z odstopanjem od člena 36(1)(m) institucije od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala ne odbijejo ustreznega zneska nezadostnega kritja za nedonosne izpostavljenosti, če je izpostavljenost nastala pred ... [datum začetka veljavnosti te uredbe].

Če institucija pogoje za izpostavljenost, ki je nastala pred ... [datumom začetka veljavnosti te uredbe], prilagodi tako, da se izpostavljenost institucije do dolžnika poveča, se šteje, da je izpostavljenost nastala na dan začetka veljavnosti prilagoditve, in odstopanje iz prvega pododstavka zanjo preneha veljati.“.

Člen 2

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament  Za Svet

Predsednik  Predsednik

(1)

Še ni objavljeno v Uradnem listu.

(2)

UL C 367, 10.10.2018, str. 43.

(3)

* Predlogi sprememb: krepki ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo, simbol ▌pa tiste dele besedila, ki so bili črtani.

(4)

  UL C […], […], str. […].

(5)

  UL C, , str. .

(6)

  COM(2017) 592 final, 11. oktober 2017.

(7)

  Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012, UL L 176, 27.6.2013, str. 1.

(8)

  Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013, UL L 191, 28.6.2014, str. 1.


POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov

Minimalno kritje izgub za nedonosne izpostavljenosti

Referenčni dokumenti

COM(2018)0134 – C8-0117/2018 – 2018/0060(COD)

Datum predložitve EP

13.3.2018

 

 

 

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

ECON

16.4.2018

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

       Datum razglasitve na zasedanju

JURI

16.4.2018

 

 

 

Odbori, ki niso podali mnenja

       Datum sklepa

JURI

27.3.2018

 

 

 

Poročevalec/-ka

       Datum imenovanja

Esther de Lange

31.5.2018

Roberto Gualtieri

31.5.2018

 

 

Obravnava v odboru

3.9.2018

20.11.2018

 

 

Datum sprejetja

6.12.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

32

14

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Hugues Bayet, Pervenche Berès, Esther de Lange, Markus Ferber, Jonás Fernández, Giuseppe Ferrandino, Sven Giegold, Roberto Gualtieri, Gunnar Hökmark, Wolf Klinz, Bernd Lucke, Olle Ludvigsson, Fulvio Martusciello, Marisa Matias, Gabriel Mato, Bernard Monot, Caroline Nagtegaal, Stanisław Ożóg, Anne Sander, Alfred Sant, Martin Schirdewan, Molly Scott Cato, Pedro Silva Pereira, Peter Simon, Paul Tang, Marco Valli, Tom Vandenkendelaere, Miguel Viegas, Marco Zanni

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Simona Bonafè, Enrique Calvet Chambon, Herbert Dorfmann, Ashley Fox, Danuta Jazłowiecka, Thomas Mann, Luigi Morgano, Siegfried Mureşan, Lieve Wierinck

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Maria Heubuch, Agnes Jongerius, Jude Kirton-Darling, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Jeroen Lenaers, Rupert Matthews, Siôn Simon, Adam Szejnfeld, Thomas Waitz

Datum predložitve

7.12.2018


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

32

+

ALDE

Enrique Calvet Chambon, Wolf Klinz, Caroline Nagtegaal, Lieve Wierinck

PPE

Herbert Dorfmann, Markus Ferber, Gunnar Hökmark, Danuta Jazłowiecka, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Esther de Lange, Jeroen Lenaers, Thomas Mann, Fulvio Martusciello, Gabriel Mato, Siegfried Mureşan, Anne Sander, Adam Szejnfeld, Tom Vandenkendelaere

S&D

Hugues Bayet, Pervenche Berès, Simona Bonafè, Giuseppe Ferrandino, Roberto Gualtieri, Agnes Jongerius, Jude Kirton-Darling, Olle Ludvigsson, Luigi Morgano, Alfred Sant, Pedro Silva Pereira, Peter Simon, Siôn Simon, Paul Tang

14

-

ECR

Ashley Fox, Bernd Lucke, Rupert Matthews, Stanisław Ożóg

EFDD

Bernard Monot, Marco Valli

ENF

Marco Zanni

GUE/NGL

Marisa Matias, Martin Schirdewan, Miguel Viegas

VERTS/ALE

Sven Giegold, Maria Heubuch, Molly Scott Cato, Thomas Waitz

1

0

S&D

Jonás Fernández

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 11. januar 2019Pravno obvestilo