Postopek : 2018/0245(NLE)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0448/2018

Predložena besedila :

A8-0448/2018

Razprave :

Glasovanja :

PV 17/01/2019 - 10.11

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0041

POROČILO     *
PDF 916kWORD 118k
10.12.2018
PE 628.432v02-00 A8-0448/2018

o predlogu uredbe Sveta o vzpostavitvi evropskega instrumenta za jedrsko varnost, ki dopolnjuje instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje, na podlagi Pogodbe Euratom

(COM(2018)0462 – C8-0315/2018 – 2018/0245(NLE))

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

Poročevalec: Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev)

PRED. SPREM.
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za zunanje zadeve
 POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Sveta o vzpostavitvi evropskega instrumenta za jedrsko varnost, ki dopolnjuje instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje, na podlagi Pogodbe Euratom

(COM(2018)0462 – C8-0315/2018 – 2018/0245(NLE))

(Consultation)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2018)0462),

-   ob upoštevanju člena 203 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0315/2018),

-   ob upoštevanju člena 78c Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenja Odbora za zunanje zadeve (A8-0448/2018),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

3.  poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Predlog spremembe    1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(2a)  Zato bi morali pri načrtovanju programov za ukrepe iz te uredbe imeti osrednjo vlogo zavzemanje za jedrsko zaščito, neširjenje jedrskega orožja in jedrsko varnost ter za cilje trajnostnega razvoja in splošne interese Unije.

Predlog spremembe    2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3)  Cilj tega programa, imenovanega „evropski instrument za jedrsko varnost, ki dopolnjuje instrument sosedstva, razvoja in mednarodnega sodelovanja, na podlagi Pogodbe Euratom“, bi moral biti spodbujanje vzpostavitve uspešne in učinkovite jedrske varnosti, varstva pred sevanjem ter uporabe učinkovitih in uspešnih nadzornih ukrepov za jedrske snovi v tretjih državah, ki temeljijo na lastnih dejavnostih programa v Uniji.

(3)  Cilj tega programa, imenovanega „evropski instrument za jedrsko varnost, ki dopolnjuje instrument sosedstva, razvoja in mednarodnega sodelovanja, na podlagi Pogodbe Euratom“(v nadaljevanju: „instrument“), bi moral biti spodbujanje vzpostavitve uspešne in učinkovite jedrske varnosti, varstva pred sevanjem ter uporabe učinkovitih in uspešnih nadzornih ukrepov za jedrske snovi v tretjih državah, ki temeljijo na regulativnih okvirjih in izmenjavi dobre prakse v Uniji.

Predlog spremembe    3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(3a)  Instrument nikakor ne bi smel spodbujati uporabe jedrske energije v tretjih državah in Uniji, temveč bi se moral zlasti osredotočiti na izboljševanje standardov jedrske varnosti v svetovnem merilu, hkrati pa spodbujati visoko raven varstva pred sevanjem in uporabo uspešnih in učinkovitih nadzornih ukrepov za jedrske snovi.

Predlog spremembe    4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(3b)  Jedrski nesreči v jedrskih elektrarnah Černobil leta 1986 in Fukušima Daiči leta 2011 sta nedvoumno pokazali, da imajo jedrske nesreče uničujoče svetovne posledice za državljane in okolje. Jasno je torej, da so potrebni najvišji standardi jedrske varnosti in jedrski nadzorni ukrepi ter da si je treba nenehno prizadevati za izboljševanje teh standardov in ukrepov v svetovnem merilu ter da mora Komisija zavzeto podpirati te cilje tudi v tretjih državah. Ti standardi in nadzorni ukrepi bi morali odslikavati najsodobnejše prakse, zlasti glede upravljanja in regulativne neodvisnosti.

Predlog spremembe    5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4)  Ta uredba je del okvira, zasnovanega za načrtovanje sodelovanja, in bi morala dopolnjevati tiste ukrepe jedrskega sodelovanja, ki se financirajo v okviru [uredbe NDICI].

(4)  Ta uredba je del okvira, zasnovanega za načrtovanje sodelovanja, in bi morala dopolnjevati tiste ukrepe jedrskega sodelovanja, ki se financirajo v okviru [uredbe NDICI], ki sodi v Pogodbo o delovanju Evropske unije, zlasti njenih členov 209, 212 in 322(1).

Predlog spremembe    6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(5a)  Skupnost je članica Konvencije o jedrski varnosti (1994) in Skupne konvencije o varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in varnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki (1997).

Predlog spremembe    7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(5b)  Za preprečevanje negativnih vplivov radioaktivnih snovi na državljane in okolje so pomembne preglednost in javne informacije o jedrski varnosti, nadzornih ukrepih, razgradnji in ravnanju z izrabljenim gorivom, kakor na primer zahteva Aarhuška konvencija iz leta 1998, zato je to treba zajamčiti v okviru tega instrumenta.

Predlog spremembe    8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6)  Skupnost bi morala v skladu s poglavjem X Pogodbe Euratom še naprej tesno sodelovati z Mednarodno agencijo za atomsko energijo (IAEA) v zvezi z jedrsko varnostjo in jedrskimi nadzornimi ukrepi v podporo ciljem iz poglavij III in VII naslova dve.

(6)  Skupnost bi morala v skladu s poglavjem X Pogodbe Euratom še naprej tesno sodelovati z Mednarodno agencijo za atomsko energijo (IAEA) v zvezi z jedrsko varnostjo in jedrskimi nadzornimi ukrepi v podporo ciljem iz poglavij III in VII naslova dve. Sodelovati bi morala tudi z drugimi uglednimi mednarodnimi organizacijami na tem področju, na primer z Agencijo za jedrsko varnost pri Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj, Evropsko banko za obnovo in razvoj ter okoljskim partnerstvom severne dimenzije, ki na področju jedrske varnosti delujejo za podobne cilje kot Skupnost. S skladnostjo, dopolnjevanjem in sodelovanjem med instrumentom ter naštetimi organizacijami in njihovimi programi bi lahko po vsem svetu razširili doseg, učinkovitost in uspešnost ukrepov za jedrsko varnost. Preprečiti bi bilo treba nepotrebno podvajanje in prekrivanje.

Predlog spremembe    9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(6a)  Za trajno izboljševanje jedrske varnosti in okrepitev predpisov Unije na tem področju je Svet sprejel Direktivo 2009/71/Euratom, Direktivo 2011/70/Euratom in Direktivo 2013/59/Euratom. Te direktive in visoki standardi Skupnosti za jedrsko varnost in razgradnjo bodo smernice za ukrepe, ki se bodo financirali v okviru instrumenta in bodo spodbudili sodelujoče tretje države k izvajanju predpisov in standardov z enako stopnjo varnosti.

Predlog spremembe    10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(6b)  Instrument bi moral spodbujati tudi mednarodno sodelovanje na podlagi konvencij o jedrski varnosti in ravnanju z radioaktivnimi odpadki. Partnerske države bi bilo treba spodbujati, da postanejo podpisnice teh konvencij, kar bi omogočilo redne medsebojne strokovne preglede njihovih nacionalnih sistemov ob pomoči agencije IAEA. Medsebojni strokovni pregledi zagotavljajo zunanji pogled na stanje in izzive na področju jedrske varnosti v tretjih državah, kar je mogoče uporabiti pri pripravi programov za podporo Unije na visoki ravni. Pregledi uglednih mednarodnih agencij za jedrsko energijo, ki izvajajo medsebojne strokovne preglede in poročajo morebitnim upravičencem instrumenta, bi prispevali k njegovemu uspešnemu izvajanju. Ugotovitve in priporočila takih medsebojnih strokovnih pregledov, ki so na voljo nacionalnim organom, lahko koristijo tudi pri določanju prednostnih konkretnih podpornih ukrepov za zadevne tretje države.

Predlog spremembe    11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(6c)  Pojma jedrske varnosti in jedrske zaščite sta neločljivo povezana, saj lahko šibke točke jedrske varnosti, na primer v delovnih postopkih, privedejo do tveganj jedrske zaščite, zlasti novih tveganj v kibernetski varnosti, ti pa lahko odprejo nove izzive na področju jedrske varnosti. Zato bi morale biti dejavnosti Unije na področju jedrske zaščite v tretjih državah iz priloge II Uredbe... [COD št. 2018/0243 (NDICI)] in dejavnosti, ki se financirajo iz instrumenta, skladne in bi se morale vzajemno dopolnjevati.

Predlog spremembe    12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7)  Ta instrument bi moral določiti ukrepe v podporo navedenim ciljem in graditi na ukrepih, ki so bili prej podprti na podlagi Uredbe (Euratom) št. 237/201424, v zvezi z jedrsko varnostjo in jedrskimi nadzornimi ukrepi v tretjih državah, zlasti v pristopnih državah, državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah.

(7)  Ta instrument bi moral določiti ukrepe v podporo navedenim ciljem in graditi na ukrepih, ki so bili prej podprti na podlagi Uredbe (Euratom) št. 237/201424, v zvezi z jedrsko varnostjo, varnim ravnanjem z radioaktivnimi odpadki, varno razgradnjo in sanacijo nekdanjih jedrskih območij ter jedrskimi nadzornimi ukrepi v tretjih državah, zlasti v pristopnih državah, državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah ter na sosedskem območju v smislu [COD 2018/0243, NDICI]. Z namenom izvajanja najvišjih standardov jedrske varnosti in da bi zaznali pomanjkljivosti obstoječih varnostnih ukrepov, bi instrument lahko podpiral regulativne organe za jedrsko energijo pri izvajanju celovitih ocen tveganja in varnosti (izredni varnostni pregledi) obstoječih objektov in jedrskih elektrarn v gradnji v skladu s pravnim redom Skupnosti na področju jedrske varnosti in radioaktivnih odpadkov, izvajanja priporočil in spremljanja ustreznih ukrepov. Komisija bi morala Evropski parlament redno obveščati o dejavnostih na področju jedrske varnosti, ki se izvajajo v tretjih državah, in o poteku njihovega izvajanja.

_______________

_________________

24 Uredba Sveta (Euratom) št. 237/2014 z dne 13. decembra 2013 o vzpostavitvi instrumenta za sodelovanje na področju jedrske varnosti (UL L 77, 15.3.2014, str. 109).

24 Uredba Sveta (Euratom) št. 237/2014 z dne 13. decembra 2013 o vzpostavitvi instrumenta za sodelovanje na področju jedrske varnosti (UL L 77, 15.3.2014, str. 109).

Predlog spremembe    13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(7a)  V skladu s členom 3 PDEU je eden od ciljev Unije tudi izboljšati dobro počutje svojih prebivalcev. Ta instrument Uniji omogoča, da vzdržno izboljša socialno-ekonomski položaj in zdravstvene razmere ljudi na splošno znotraj in zunaj svojih meja. Projekti, ki se financirajo iz instrumenta, bi morali biti tudi skladni z notranjimi in zunanjimi politikami Unije, prispevati bi na primer morali k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja na področju zdravja in dobrega počutja, čiste vode in sanitarne ureditve. Instrument bi moral že sam slediti načelom dobrega upravljanja in prispevati k cilju trajnostnega razvoja glede miru, pravnega varstva in učinkovitih ustanov.

Predlog spremembe    14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(7b)  Cilj instrumenta bi moral biti, da države, ki prejemajo finančno pomoč v skladu s to uredbo, spoštujejo obveznosti, ki izhajajo iz sporazumov z Unijo o pridružitvi, partnerstvu in sodelovanju ter Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, se zavežejo ustreznim mednarodnim konvencijam, upoštevajo standarde jedrske varnosti in varstva pred sevanjem ter se zavežejo izvajanju ustreznih priporočil in ukrepov, pri čemer upoštevajo najvišje standarde preglednosti in javnosti.

Predlog spremembe    15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(7c)  Ta instrument bi moral prek projektov, ki jih financira, v celoti podpirati jedrsko varnost in nadzorne ukrepe, pa tudi izboljševati zdravstvene razmere ljudi v tretjih državah, zlasti tistih, ki živijo v bližini jedrskih elektrarn in/ali območij, kjer se pridobiva uran, vključno z varno sanacijo nekdanjih kopov urana in s tem povezanih območij v tretjih državah, zlasti v Srednji Aziji in Afriki, saj v tem času 18 % svetovne ponudbe urana prihaja iz Južne Afrike, Nigra in Namibije.

Predlog spremembe    16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(7d)   Cilj instrumenta bi moral biti, da države, ki prejemajo finančno pomoč v skladu s to uredbo, spoštujejo demokratična načela, pravno državo in človekove pravice, pa tudi obveznosti, ki izhajajo iz Konvencije iz Espooja in Aarhuške konvencije.

 

 

Predlog spremembe    17

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8)  Izvajanje te uredbe bi moralo temeljiti na posvetovanjih, po potrebi z ustreznimi organi držav članic, in dialogu s partnerskimi državami.

(8)  Izvajanje te uredbe bi moralo temeljiti na posvetovanjih, če je ustrezno, z ustreznimi organi Unije in držav članic, kot je skupina evropskih regulatorjev za jedrsko varnost, in dialogu s partnerskimi državami. Tako posvetovanje bi moralo zlasti potekati med razvojem večletnih okvirnih programov in pred njihovim sprejetjem. Kadar z dialogom ni mogoče rešiti pomislekov Unije glede jedrske varnosti, se zunanje financiranje v skladu s to uredbo ne bi smelo odobriti.

Predlog spremembe    18

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(8a)  Spodbujati bi bilo treba individualiziran in prilagojen pristop do držav, ki prejemajo podporo iz instrumenta. Pri uporabi instrumenta bi se morali opirati na oceno posebnih potreb v državah, ki prejemajo podporo, ter na pričakovane skupne koristi instrumenta, zlasti na strukturne spremembe v teh državah.

Predlog spremembe    19

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(8b)  Regulativni organi držav članic, organizacije za tehnično podporo, družbe za jedrsko tehniko in službe za jedrsko energijo imajo potrebno strokovno in tehnično znanje ter izkušnje na področju izvajanja najvišjih standardov jedrske varnosti in varstva pred sevanjem v različnih regulativnih sistemih držav članic, kar je lahko koristen vir podpore partnerskim državam, ki želijo doseči enake cilje v svojih nacionalnih regulativnih in industrijskih okvirih.

Predlog spremembe    20

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9)  Kadar koli je mogoče in ustrezno, bi bilo treba rezultate zunanjega delovanja Skupnosti spremljati in ocenjevati na podlagi vnaprej določenih, preglednih, posamezni državi prilagojenih in merljivih kazalnikov, prilagojenih posebnostim in ciljem instrumenta, po možnosti na podlagi okvira partnerske države za rezultate.

(9)  Rezultate zunanjega delovanja Skupnosti bi bilo treba spremljati in ocenjevati na podlagi vnaprej določenih, preglednih, posamezni državi prilagojenih in merljivih kazalnikov, prilagojenih posebnostim in ciljem instrumenta, po možnosti na podlagi okvira partnerske države za rezultate. Kazalniki bi morali biti usmerjeni v uspešnost in rezultate, da bi od držav upravičenk zahtevali več obveznosti in večjo odgovornost do Unije in držav članic glede rezultatov, doseženih pri izvajanju ukrepov za izboljšanje varnosti.

 

 

Predlog spremembe    21

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10)  Unija in Skupnost bi si morali prizadevati za najučinkovitejšo možno uporabo razpoložljivih virov in s tem za optimizacijo učinka svojega zunanjega delovanja. V ta namen bi bilo treba zagotoviti skladnost in dopolnjevanje med instrumenti Unije za zunanje financiranje ter ustvariti sinergije z drugimi politikami in programi Unije. Da bi se v največji možni meri povečal učinek kombiniranega posredovanja za doseganje skupnega cilja, bi morala ta uredba omogočati kombiniranje financiranja z drugimi programi Unije, če prispevki ne krijejo istih stroškov.

(10)  Unija in Skupnost bi si morali prizadevati za čim bolj optimalno in najučinkovitejšo možno uporabo razpoložljivih virov in za boljše izvajanje in kakovost teh izdatkov, da bi optimalizirale učinek svojega zunanjega delovanja. V ta namen bi bilo treba zagotoviti skladnost in dopolnjevanje med instrumenti Unije za zunanje financiranje ter ustvariti sinergije z drugimi politikami in programi Unije, kot so programi Euratoma za raziskave in usposabljanje. Da bi se v največji možni meri povečal učinek kombiniranega posredovanja za doseganje skupnega cilja, bi morala ta uredba omogočati kombiniranje financiranja z drugimi programi Unije, če prispevki ne krijejo istih stroškov.

Predlog spremembe    22

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14)  Vrste financiranja in načine izvrševanja v okviru te uredbe bi bilo treba izbrati na podlagi njihove primernosti za uresničevanje specifičnih ciljev ukrepov in doseganje rezultatov, pri čemer se upoštevajo zlasti stroški kontrol, upravno breme ter pričakovano tveganje neizpolnjevanja obveznosti. To bi moralo vključevati razmislek o uporabi pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto ter financiranja, ki ni povezano s stroški, kot je določeno v členu 125(1) finančne uredbe.

(14)  Vrste financiranja in načine izvrševanja v okviru te uredbe bi bilo treba izbrati na podlagi njihove primernosti za uresničevanje specifičnih ciljev ukrepov in doseganje rezultatov, pri čemer se upoštevajo zlasti stroški kontrol, upravno breme ter pričakovano tveganje neizpolnjevanja obveznosti, obenem pa je treba preučiti, ali so te vrste in načini financiranja dostopni za potencialne partnerje in ali so ti zmožni zagotoviti pravno varnost. To bi moralo vključevati razmislek o uporabi pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto ter financiranja, ki ni povezano s stroški, kot je določeno v členu 125(1) finančne uredbe.

Predlog spremembe    23

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(15a)  Da bi spodbujali k učinkovitemu in pravočasnemu izvajanju najvišjih standardov jedrske varnosti v tretjih državah, morajo biti tudi postopki odločanja in pogajanja v okviru Komisije in s tretjimi državami učinkoviti in hitri.

Predlog spremembe    24

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Cilj te uredbe je dopolniti tiste dejavnosti jedrskega sodelovanja, ki se financirajo v skladu z [uredbo o instrumentu za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje, v nadaljnjem besedilu: uredba NDICI], zlasti za podporo prizadevanjem za visoko raven jedrske varnosti, varstva pred sevanjem ter uporabo uspešnih in učinkovitih nadzornih ukrepov za jedrske snovi v tretjih državah, pri čemer te dejavnosti temeljijo na dejavnostih znotraj Skupnosti in so skladne z določbami te uredbe.

1.  Cilj te uredbe je dopolniti tiste dejavnosti jedrskega sodelovanja, ki se financirajo v skladu z [uredbo o instrumentu za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje, v nadaljnjem besedilu: uredba NDICI], zlasti za podporo prizadevanjem za visoko raven jedrske varnosti, varstva pred sevanjem ter uporabo uspešnih in učinkovitih nadzornih ukrepov za jedrske snovi v tretjih državah, pri čemer te dejavnosti temeljijo na regulativnih okvirih in dobri praksi znotraj Skupnosti in so skladne z določbami te uredbe, uredba pa pomaga tudi zagotavljati povsem civilno uporabo jedrskih snovi, s tem pa tudi varovati državljane in okolje. Namen te uredbe je tudi v okviru tega cilja podpreti preglednost v postopkih odločanja, povezanih z jedrsko energijo, ki jih izvajajo organi tretjih držav.

 

Sodelovanje Unije na področju jedrske varnosti in nadzornih ukrepov v skladu s to uredbo ni namenjeno spodbujanju jedrske energije.

Predlog spremembe    25

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  spodbujanje učinkovite kulture jedrske varnosti, uveljavljanje najvišjih standardov jedrske varnosti in varstva pred sevanjem ter stalne izboljšave na področju jedrske varnosti;

(a)  spodbujanje učinkovite kulture jedrske varnosti, upravljanja in stalne izboljšave na področju jedrske varnosti ter uveljavljanje najvišjih standardov jedrske varnosti in varstva pred sevanjem, ki obstajajo v Skupnosti in mednarodno za ustrezne jedrske dejavnosti;

Predlog spremembe    26

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  odgovorno in varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki ter razgradnja in sanacija nekdanjih jedrskih območij in objektov;

(b)  odgovorno in varno ravnanje z radioaktivnimi odpadki od njihovega nastanka do končnega odstranjevanja, vključno z izrabljenim gorivom (tj. predobdelava, obdelava, predelava, skladiščenje in odstranjevanje), ter varna in učinkovita razgradnja in sanacija nekdanjih jedrskih območij in objektov ter zapuščenih območij za pridobivanje urana ali radioaktivnih predmetov in snovi, potopljenih v morju;

Predlog spremembe    27

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  vzpostavitev uspešnih in učinkovitih sistemov nadzornih ukrepov za jedrske snovi.

(c)  vzpostavitev uspešnih, učinkovitih in preglednih nadzornih ukrepov za jedrske snovi;

Predlog spremembe    28

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 2 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ca)  spodbujanje splošne preglednosti in odprtosti organov v tretjih državah, javnega obveščanja in sodelovanja pri postopkih sprejemanja odločitev v zvezi z varnostjo jedrskih objektov ter učinkovitih praks ravnanja z radioaktivnimi odpadki v skladu z mednarodnimi konvencijami in instrumenti;

Predlog spremembe    29

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 2 – točka cb (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(cb)  uporaba znanja in ukrepov instrumenta kot vzvoda za politični vpliv v mednarodnih organizacijah na področju energije in varnosti;

Predlog spremembe    30

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Pri izvajanju te uredbe se zagotovijo skladnost, sinergije in dopolnjevanje z Uredbo (EU) št. XXX/XXX NDICI, drugimi programi zunanjega delovanja Unije, drugimi relevantnimi politikami in programi Unije ter skladnost politik za razvoj.

1.  Pri izvajanju te uredbe se zagotovijo skladnost, sinergije in dopolnjevanje z Uredbo (EU) št. XXX/XXX NDICI, drugimi programi zunanjega delovanja Unije, drugimi relevantnimi politikami Unije ter zakonodajnimi akti, kot so direktive 2009/11/Euratom, 2011/70/Euratom in 2013/59/Euratom, cilji in vrednotami Unije in programi, kot je Program za raziskave in usposabljanje Evropske skupnosti za atomsko energijo, ki dopolnjuje Obzorje Evropa, ter skladnost politik za razvoj.

Predlog spremembe    31

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a.  Komisija uskladi svoje sodelovanje s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, ki se zavzemajo za podobne cilje, predvsem z Mednarodno agencijo za atomsko energijo ter Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj/Agencijo za jedrsko energijo. To usklajevanje bo Skupnosti in zadevnim organizacijam omogočilo, da se izognejo podvajanju ukrepanja in financiranja v zvezi s tretjimi državami. Komisija v izpolnjevanje svojih nalog vključi tudi pristojne organe držav članic in evropske upravljavce, s čimer izkoristi kakovost evropskega strokovnega znanja na področju jedrske varnosti in nadzornih ukrepov.

Predlog spremembe    32

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Finančna sredstva za izvajanje te uredbe za obdobje 2021–2027 znašajo 300 milijonov EUR v tekočih cenah.

Finančna sredstva za izvajanje te uredbe za obdobje 2021–2027 znašajo 266 milijonov EUR v stalnih cenah.

Predlog spremembe    33

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Splošni okvir politike za izvajanje te uredbe predstavljajo pridružitveni sporazumi, sporazumi o partnerstvu in sodelovanju, večstranski sporazumi in drugi sporazumi, ki vzpostavljajo pravno zavezujoč odnos s partnerskimi državami, pa tudi sklepi Evropskega sveta in sklepi Sveta, izjave na vrhu ali sklepi srečanj na visoki ravni s partnerskimi državami, sporočila Komisije ali skupna sporočila Komisije ter visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko.

Splošni okvir politike za izvajanje te uredbe predstavljajo pravni red Skupnosti na področju jedrske varnosti in varnega ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, pridružitveni sporazumi, sporazumi o partnerstvu in sodelovanju, večstranski sporazumi in drugi sporazumi, ki vzpostavljajo pravno zavezujoč odnos s partnerskimi državami, pa tudi sklepi Evropskega sveta in sklepi Sveta, izjave na vrhu ali sklepi srečanj na visoki ravni s partnerskimi državami, sporočila Komisije ali skupna sporočila Komisije ter visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko.

Predlog spremembe    34

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Namen večletnih okvirnih programov je zagotoviti dosleden okvir za sodelovanje med Skupnostjo in zadevnimi tretjimi državami ali regijami, ki je skladen s splošnim namenom in obsegom, cilji, načeli in politiko Skupnosti ter temelji na okviru politike iz člena 5.

2.  Namen večletnih okvirnih programov je zagotoviti dosleden okvir za sodelovanje med Skupnostjo in zadevnimi tretjimi državami, regijami ali mednarodnimi organizacijami, ki je skladen s splošnim namenom in obsegom, cilji, načeli in politiko Skupnosti ter temelji na okviru politike iz člena 5.

Predlog spremembe    35

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Večletni okvirni programi so splošna podlaga za sodelovanje in določajo cilje Skupnosti za sodelovanje na podlagi te uredbe, pri čemer se upoštevajo potrebe zadevnih držav, prednostne naloge Skupnosti, mednarodne razmere in dejavnosti zadevnih tretjih držav. V njih se navede tudi dodana vrednost sodelovanja ter način, kako preprečiti podvajanje z drugimi programi in pobudami, zlasti s programi in pobudami mednarodnih organizacij, ki se zavzemajo za podobne cilje, in glavnih donatorjev.

3.  Večletni okvirni programi so splošna podlaga za sodelovanje in določajo cilje Skupnosti za sodelovanje na podlagi te uredbe, pri čemer se upoštevajo potrebe in okoliščine v zadevnih državah, prednostne naloge Skupnosti, mednarodne razmere in dejavnosti zadevnih tretjih držav. V njih se navede tudi dodana vrednost sodelovanja ter način, kako preprečiti podvajanje z drugimi programi in pobudami, zlasti s programi in pobudami mednarodnih organizacij, ki se zavzemajo za podobne cilje, in glavnih donatorjev.

Predlog spremembe    36

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a.  Cilj večletnih okvirnih programov je, da države, ki prejemajo finančno pomoč v skladu s to uredbo, spoštujejo obveznosti, ki izhajajo iz sporazumov z Unijo ter Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, se zavežejo ustreznim mednarodnim konvencijam, upoštevajo standarde jedrske varnosti in varstva pred sevanjem ter se zavežejo izvajanju ustreznih priporočil in ukrepov, pri čemer upoštevajo najvišje standarde preglednosti in javnosti.

 

Predlog spremembe    37

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

4a.  Večletni okvirni programi določijo okvir za kvalificiran in neodvisen nadzor, da bi povečali raven jedrske varnosti v partnerskih državah. Vključujejo lahko določbe za podporo jedrskim regulativnim organom pri izvajanju celovitih ocen tveganja in varnosti (izredni varnostni pregledi) jedrskih elektrarn v skladu s pravnim redom Skupnosti na področju jedrske varnosti in radioaktivnih odpadkov, pa tudi za izvajanje priporočil, ki izhajajo iz teh izrednih varnostnih pregledov, ter za spremljanje uporabe ustreznih ukrepov, na primer v državah pristopnicah, državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah ter v državah, vključenih v evropsko sosedsko politiko.

Predlog spremembe    38

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.  Večletni okvirni programi temeljijo na dialogu s partnerskimi državami ali regijami.

5.  Večletni okvirni programi temeljijo na dialogu s partnerskimi državami ali regijami. Komisija bi se morala med pripravljanjem programov in pred njihovim sprejetjem posvetovati s skupino evropskih regulatorjev za jedrsko varnost (ENSREG) in po potrebi z ustreznimi nacionalnimi organi držav članic.

Predlog spremembe    39

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6.  Komisija večletne okvirne programe sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 13(2). Po istem postopku te okvirne programe pregleda in jih po potrebi posodobi.

6.  Komisija večletne okvirne programe sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 13(2). Po istem postopku te okvirne programe pregleda v vmesnem pregledu in jih po potrebi revidira ter posodobi.

Predlog spremembe    40

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  akcijske načrte, posamezne ukrepe in podporne ukrepe, pri katerih financiranje Unije ne presega 10 milijonov EUR;

(a)  posamezne ukrepe in podporne ukrepe, pri katerih financiranje Unije ne presega 10 milijonov EUR;

Predlog spremembe    41

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  odhodke za dejavnosti informiranja in komuniciranja, vključno z razvojem komunikacijskih strategij ter korporativnega komuniciranja in prepoznavnostjo političnih prednostnih nalog Unije.

(b)  odhodke za dejavnosti informiranja in komuniciranja, vključno z razvojem komunikacijskih strategij ter korporativnega komuniciranja in prepoznavnostjo političnih prednostnih nalog, ciljev in vrednot Unije.

Predlog spremembe    42

Predlog uredbe

Člen 11 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 11a

 

Merila, ki se uporabljajo za mednarodno sodelovanje na področju jedrske varnosti

 

1.  S formalno zahtevo, ki se vloži pri Komisiji, se potrdita skupni dogovor in meddržavna pogodba med tretjo državo in Skupnostjo, ki zavezujeta zadevno vlado.

 

2.  Tretje države, ki želijo sodelovati s Skupnostjo, so pogodbenice Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja in bi morale skleniti svoj dodatni protokol ali sporazum o nadzornih ukrepih z Mednarodno agencijo za atomsko energijo, kar zadostuje za verodostojno zagotovitev, da se prijavljene jedrske snovi za miroljubne jedrske dejavnosti ne bodo zlorabile in da v tej državi ni neprijavljenih jedrskih snovi ali dejavnosti. Prav tako postanejo pogodbenice zadevnih konvencij Mednarodne agencije za atomsko energijo o jedrski varnosti, kot sta Konvencija o jedrski varnosti in Skupna konvencija o varnem ravnanju z izrabljenim gorivom in varnem ravnanju z radioaktivnimi odpadki, ali sprejmejo ukrepe, ki dokazujejo njihovo trdno zavezanost pristopu k tovrstnim konvencijam. V primeru dejavnega sodelovanja je treba to obveznost oceniti vsako leto, pri tem pa upoštevati nacionalna poročila in druge dokumente o izvajanju zadevnih konvencij. Na podlagi te ocene pa se sprejme odločitev o nadaljevanju sodelovanja. V izrednih razmerah je treba navedena načela izjemoma prožno uporabljati.

 

3.  Za zagotovitev in spremljanje skladnosti s cilji sodelovanja iz te uredbe zadevna tretja država sprejme ocenjevanje sprejetih ukrepov v skladu z odstavkom 2. To ocenjevanje omogoči spremljanje in preverjanje skladnosti z dogovorjenimi cilji in je pogoj za nadaljnje izplačevanje prispevka Skupnosti.

Predlog spremembe    43

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1)  Spremljanje, poročanje in ocenjevanje se izvajajo v skladu z odstavki 2, 4, 5 in 6 člena 31 ter členoma 32 in 36 Uredbe (EU) XXX/XXX NDICI.

(1)  Spremljanje, poročanje in ocenjevanje se izvajajo v skladu z odstavki 2, 4, 5 in 6 člena 31 ter členoma 32 in 36 Uredbe (EU) XXX/XXX NDICI. O posebnih ocenah iz člena 32(3) Uredbe (EU) št. XXX/XXX (NDICI) v zvezi z jedrsko varnostjo, varstvom pred sevanjem in nadzornimi ukrepi se po posvetovanju s skupino ENSREG razpravlja v odboru evropskega instrumenta za mednarodno sodelovanje na področju jedrske varnosti, posebne ocene pa se predstavijo tudi Evropskemu parlamentu.

Predlog spremembe    44

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  števila pripravljenih, uvedenih in/ali revidiranih pravnih in regulativnih aktov ter

(a)  števila pripravljenih, uvedenih in/ali revidiranih pravnih in regulativnih aktov, njihovo uspešno izvajanje ter njihov vpliv na standarde jedrske varnosti in nadzorne ukrepe v zadevnih državah, vključno z vplivom na državljane in okolje;

Predlog spremembe    45

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  števila študij o zasnovi, konceptu ali izvedljivosti za vzpostavitev naprav v skladu z najvišjimi standardi jedrske varnosti.

(b)  števila študij o zasnovi, konceptu ali izvedljivosti za vzpostavitev naprav v skladu z najvišjimi standardi jedrske varnosti in uspešno izvajanje rezultatov teh študij.

Predlog spremembe    46

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 2 – točka ba (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ba)  jedrske varnosti, zaščite pred sevanjem in učinkovitih ter uspešnih ukrepov za izboljšanje nadzornih ukrepov na podlagi najvišjih standardov jedrske varnosti, zaščite pred sevanjem in jedrskih nadzornih ukrepov, vključno z rezultati mednarodnih medsebojnih strokovnih pregledov, ki se izvajajo v jedrskih objektih.

Predlog spremembe    47

Predlog uredbe

Člen 12 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 12a

 

Preglednost

 

Komisija in tretje države, ki sodelujejo z Unijo v okviru tega instrumenta, zagotovijo, da so potrebne informacije v zvezi s sprejetimi ukrepi jedrske varnosti v teh tretjih državah s pomočjo instrumenta in v zvezi z njihovimi standardi jedrske varnosti nasploh na voljo delavcem in splošni javnosti, s posebno pozornostjo do lokalnih organov, prebivalcev in deležnikov v bližini jedrskega objekta. Ta obveznost obsega zagotovitev, da pristojni regulativni organi in imetniki dovoljenj zagotavljajo informacije znotraj svojih pristojnosti. Obveščanje javnosti poteka v skladu z ustrezno zakonodajo in mednarodnimi instrumenti, če s tem niso ogroženi drugi prevladujoči interesi, kot so varnostni interesi, ki jih priznavajo ustrezna zakonodaja in mednarodni instrumenti.


OBRAZLOŽITEV

UVOD

Instrumenti za zunanje financiranje Evropski uniji zagotavljajo orodja, potrebna za krepitev njene vloge in zagotavljanje spodbujanja njenih interesov in vrednot na svetovni ravni.

Podpora jedrski varnosti v tretjih državah, ki so jo zagotavljale Evropske skupnosti, se je začela v odziv na večjo ozaveščenost o čezmejnih učinkih nesreče v Černobilu leta 1986, da bi prenesli znanje, varnostno kulturo na visoki ravni in dovršene regulativne ureditve, ki obstajajo v državah članicah EU z jedrskimi elektrarnami. S tem je bilo priznano dejstvo, da so nove neodvisne države, nastale po razpadu Sovjetske zveze leta 1991, nujno potrebovale pomoč za varno upravljanje, pravno urejanje in sanacijo odpadkov, nastalih v preteklosti.

Po obravnavanju zlasti nujnih potreb je bila pomoč v okviru sodelovanja Evropskih skupnosti osredotočena na jedrsko regulativno podporo, varno ravnanje z radioaktivnimi odpadki in nadzorne ukrepe za jedrske snovi. Pomoč naj bi geografsko zajemala ves svet, vendar je bil poudarek na državah v bližini EU.

Nesreča v jedrski elektrarni Fukušima-Daiči leta 2011 je znova opozorila na to, kako pomembni so močni, neodvisni in pristojni regulativni organi, da bi zagotovili varno uporabo jedrske energije.

V zadnjih letih se je tudi ureditev na področju neširjenja orožja soočala z izzivi, zato predlog poziva k stalni podpori za krepitev mednarodnega okvira za preprečevanje širjenja orožja za množično uničevanje. To je glavna vloga nadzornih ukrepov za jedrske snovi, ki so namenjeni preprečevanju in odkrivanju uporabe jedrskih materialov za druge namene kot za tiste, za katere so predvideni.

Dosežki podpore tretjim državam na področju jedrske varnosti in nadzornih ukrepov, vključno z dejavnostmi v sklopu sedanjega instrumenta za sodelovanje na področju jedrske varnosti, so splošno priznani, zaporedni medsebojni strokovni pregledi, ki so jih izvedli agencija IAEA, Svetovno združenje operaterjev jedrskih elektrarn (WANO) in drugi organi, pa potrjujejo pozitivne učinke dokončanih ukrepov v okviru te pobude EU.

POENOSTAVITEV INSTRUMENTOV ZA ZUNANJE DELOVANJE

Poenostavitev regulativnega okolja je prednostna naloga za Evropski parlament in Komisijo. Združitev več instrumentov v en širši instrument bo omogočila racionalizacijo njihovih upravljavskih in nadzornih sistemov ter tako zmanjšala upravno breme za institucije EU in države članice. Namesto ukvarjanja z različnimi postopki za pripravo programov bi se prizadevanja osredotočala na politične cilje in sodelovanje z zunanjimi partnerji. Ukrepe, ki prejmejo kumulativno financiranje iz različnih programov Unije, je treba združiti, da so pregledni in jih je mogoče skupaj revidirati tako, da se zajamejo vsi vključeni programi in njihova pravila, ki se uporabljajo.

Širši instrument bi zagotovil geografsko in tematsko celovitejši pristop, ki bi olajšal izvajanje različnih politik na transregionalni, večsektorski in svetovni ravni ter tako zagotavljal dosleden prenos praks na visoki ravni na področju jedrske varnosti, pravnega urejanja in nadzornih ukrepov v državah članicah EU z jedrskimi elektrarnami.

Poročevalec pozdravlja vzpostavitev širšega instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI), ki zajema deset obstoječih instrumentov za zunanje delovanje. Nekateri deli dejavnosti sodelovanja na področju jedrske varnosti, ki jih trenutno zajema instrument za sodelovanje na področju jedrske varnosti, ne spadajo v poenostavljeni širši instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje, saj morajo upoštevati poseben postopek iz člena 203 Pogodbe Euratom, ki ni združljiv s postopkom, ki temelji na členih 209 in 212 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Poročevalec pozdravlja novi evropski instrument za jedrsko varnost, ki dopolnjuje širši instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje, s katerim imata skupna pravila za spremljanje, poročanje, ocenjevanje, informiranje, komuniciranje in obveščanje javnosti, kot je navedeno v uredbi o širšem instrumentu za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje. Kar zadeva uskladitev pravil, bo vključitev določb iz skupne izvedbene uredbe instrumentu za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje in evropskemu instrumentu za jedrsko varnost (EINS) zagotovila skladen sklop načel za vse sestavne dele ter olajšala razumevanje za partnerje in izvajalce.

CILJI EVROPSKEGA INSTRUMENTA ZA JEDRSKO VARNOST

Poročevalec se strinja, da bi moral evropski instrument za jedrsko varnost spodbujati napredna pravila, standarde in prakse držav članic EU na področju jedrske varnosti in jih prenašati v tretje države v skladu z določbami Pogodbe Euratom in sklopom treh direktiv o zaščiti pred sevanjem, jedrski varnosti ter ravnanjem z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom (pravni red Skupnosti).

Ker se direktive EU prenašajo v zelo raznolike pravne okvire držav članic, so bili v ta namen razviti specializirano tehnično znanje in izkušnje. To tehnično znanje in izkušnje so najustreznejši in najbolj praktični za podporo specifičnih partnerskih držav, saj želijo v svojem nacionalnem pravnem in industrijskem okviru doseči enake cilje.

Ustanovitev pristojnih in neodvisnih jedrskih regulativnih organov je izredno pomembna, to pa v zameno zagotavlja uporabo najvišjih varnostnih standardov v partnerskih državah. Države članice z jedrskimi elektrarnami imajo v zvezi s tem pomembno vlogo.

Evropski instrument za jedrsko varnost bi moral spodbujati mednarodno sodelovanje na podlagi konvencij o jedrski varnosti in ravnanju z radioaktivnimi odpadki ter Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja.

Partnerske države se spodbujajo, da postanejo podpisnice teh konvencij, kar bi omogočilo redne medsebojne strokovne preglede ustreznih nacionalnih sistemov ob pomoči agencije IAEA. Poročila o pregledu konvencij zagotavljajo zunanji pogled na stanje in izzive na področju jedrske varnosti v tretjih državah, kar je mogoče uporabiti pri pripravi programov za evropsko podporo na visoki ravni. Medsebojni strokovni pregledi, ki jih izvaja združenje WANO, lahko koristijo tudi pri določanju prednostnih konkretnih podpornih ukrepov v zadevnih tretjih državah.

Cilji evropskega instrumenta za jedrsko varnost bi morali biti relevantni tudi za potrebe in prednostne naloge partnerskih tretjih držav, ki se določijo s posvetovanji, načrti, strategijami in namenskimi strukturami.

IZVAJANJE EVROPSKEGA INSTRUMENTA ZA JEDRSKO VARNOST

Poročevalec meni, da si morajo službe Komisije in vsi izvajalci dodatno prizadevati za večjo merljivost učinkovitosti in učinka. To bi bilo potrebno vse od faz načrtovanja in priprave programov prek v rezultate usmerjenega spremljanja in pregledov do ocen rezultatov ob zaključku. Boljša merljivost lahko olajša tudi komunikacijo glede uspešnosti z nosilci odločanja, ki niso strokovnjaki. Močno sodelovanje z agencijo IAEA, združenjem WANO in drugimi organi je bistveno, da bi preprečili podvajanje prizadevanj.

Centralizirano upravljanje evropskega instrumenta za jedrsko varnost je dober način za zagotavljanje, da se kvalificirana pomoč zagotavlja na podlagi jedrskega strokovnega znanja na visoki ravni in usklajeno z ustreznimi organi držav članic, ki dejansko imajo potrebno strokovno in tehnično znanje ter izkušnje. Centralizirano upravljanje podpira tudi tesno usklajevanje evropskega instrumenta za jedrsko varnost s programi in akcijskimi načrti drugih podpornih instrumentov za zunanje delovanje.

V zvezi z usklajenostjo z drugimi instrumenti bo uredba o poenostavljenem širšem instrumentu za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje zmanjšala veliko število programov, vključno z ločevanjem med geografskimi in tematskimi programi v različnih instrumentih, zato bi bilo mogoče preprečiti možno prekrivanje ukrepov. Zmogljivost delegacij EU, ki sodelujejo pri izvajanju zunanje podpore, bi bilo treba dodatno okrepiti, da bi bile bolje usposobljene za premagovanje težav pri upravljanju in izkoriščanju dopolnjevanj ter ustvarjanje sinergij med instrumenti.

V zvezi z usklajenostjo z državami članicami je bilo ugotovljeno, da bi bilo treba potencial skupne priprave programov še okrepiti. Vendar bi to v nekaterih primerih zahtevalo večjo zavezanost

vlad partnerskih držav in držav članic.

SKLEPNA UGOTOVITEV

Sodobni izzivi:

–  staranje jedrskih elektrarn in programi za podaljšanje življenjske dobe,

–  varna razgradnja zaustavljenih elektrarn in

–  uvajanje jedrske energije v mešanico virov energije novih držav.

Ti izzivi odpirajo možnosti za nadaljnjo pomoč Skupnosti zadevnim tretjim državam na področju gradnje zmogljivosti regulativnih organov, vzpostavljanja zanesljivih postopkov za izdajo dovoljenj, pregleda ocen varnosti in izvajanja priporočil, vzpostavitve in ohranjanja zanesljivih ureditev za varno ravnanje z radioaktivnimi odpadki.

Posebno pozornost bi bilo treba nameniti bližnjim državam evropskega sosedstva, ki so bile nekoč del Sovjetske zveze. To se nanaša na tiste države, ki razvijajo nove jedrske elektrarne, in države, ki se ukvarjajo s pojavi staranja in razgradnjo obstoječih jedrskih elektrarn.

Poročevalec meni, da bo Unija z novim evropskim instrumentom za jedrsko varnost še naprej podpirala zadevne tretje države pri učinkovitem in bolj usklajenem sprejemanju najvišjih varnostnih standardov, ki obstajajo v državah članicah EU in mednarodno pri vseh jedrskih dejavnostih, vključno z jedrskimi nadzornimi ukrepi.


MNENJE Odbora za zunanje zadeve (22.11.2018)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o predlogu uredbe Sveta o vzpostavitvi evropskega instrumenta za jedrsko varnost, ki dopolnjuje instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje, na podlagi Pogodbe Euratom

(COM(2018)0462 – C8-0315/2018 – 2018/0245(NLE))

Pripravljavec mnenja: Petras Auštrevičius

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Pripravljavec mnenja v splošnem podpira cilje predlagane uredbe Sveta o vzpostavitvi evropskega instrumenta za jedrsko varnost, ki dopolnjuje instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje, na podlagi Pogodbe Euratom. Uredba bo omogočila nove ukrepe in nepretrganost pri ukrepih EU, ki se financirajo iz instrumenta za sodelovanje na področju jedrske varnosti (2014–2020).

EU mora poskrbeti za visoko raven jedrske varnosti v svoji soseščini in po svetu tako kot tudi v svojih 28 državah članicah. Nesreči v Černobilu (1986) in Fukušimi (2011) sta imeli negativne posledice za svetovno javno zdravje in politiko, zato bi si morala EU še naprej prizadevati, da bi svoje dolgoletne izkušnje s civilno rabo jedrske energije dobro izkoristila in podprla mednarodna prizadevanja za spoštovanje standardov jedrske varnosti in sorodne dejavnosti.

Predlog Komisije je osredotočen na finančno pomoč in sorodne ukrepe za spodbujanje učinkovite jedrske varnosti in globalne jedrske zaščite, zlasti za spodbujanje kulture učinkovite jedrske varnosti in za izvajanje najvišjih standardov jedrske varnosti in varstva pred sevanjem ter za nepretrgano izboljševanje jedrske varnosti; osredotočen je tudi na odgovorno in varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, na razgradnjo in sanacijo nekdanjih jedrskih območij in objektov vzpostavitev uspešnih in učinkovitih sistemov nadzornih ukrepov za jedrske snovi.

Kar zadeva zunanje delovanje EU, bi morala imeti osrednjo vlogo pri načrtovanju programov ukrepov iz te uredbe njena zavezanost jedrski zaščiti, neširjenju orožja in jedrski varnosti, kar podpirajo tudi načela zunanjega delovanja Unije, opredeljeni v členih 3(5), 8 in 21 Pogodbe o Evropski uniji.

Instrument bi moral še naprej služiti zunanjepolitičnim interesom EU ter potrebam in prednostnim nalogam, ki izhajajo iz njenih partnerskih sporazumov ali mednarodnih obveznosti, kar podpirata tudi Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA) in Skupina G-7 za jedrsko varnost in zaščito.

Pripravljavec mnenja želi poudariti, da ima Evropska služba za zunanje delovanje stalno strateško vlogo pri načrtovanju in upravljavskem ciklu, saj pomaga pri povezovanju, usklajenosti in doslednosti z drugimi ukrepi EU (npr. v sklopu sedanjega instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru ali prihodnje uredbe o instrumentu za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje) ob spoštovanju duha in črke mednarodnih konvencij in pogodb ter pri prožnem odzivanju na mednarodne dogodke (npr. jedrski dogovor z Iranom) in zagotavlja podporo pri političnem dialogu EU in sodelovanju s partnerji, zlasti z državami v neposredni bližini Unije.

Pripravljavec mnenja poudarja, da ima EU dodano vrednost v primerjavi z morebitnim individualnim ukrepanjem posameznih držav članic in da lahko prinese več političnega učinka.

V osnutku mnenja torej predlaga predvsem dodatne določbe, s katerimi bo EU razvila zmogljivosti, da se bo lahko zavzemala za dejansko kulturo jedrske varnosti in izvajala najstrožje standarde jedrske varnosti in varstva pred sevanjem, zlasti v svoji neposredni soseščini. Z mehanizmi EU ali drugih mednarodnih organov s tega področja, na primer agencije IAEA, je treba poskrbeti za spremljanje in nadzor jedrskih območij takoj od zasnove. Namen predloga spremembe je uvesti in financirati ukrepe za uresničevanje priporočil za izredne varnostne preglede ter poskrbeti za ustrezne mehanizme spremljanja jedrskih elektrarn, ki se gradijo v neposredni soseščini EU. Poleg tega bi bilo treba uvesti nekatere pogoje, na primer pogojevati splošno podporo EU državi z njenim sodelovanjem in odprtostjo na področju jedrske varnosti. V ta mehanizem bi lahko na primer sodila beloruska jedrska elektrarna Ostrovec(1).

Pripravljavec mnenja glede zgoraj navedenih novopredlaganih področij podpore predlaga, da bi predvideni proračun s 300 milijonov EUR zvišali na 350 milijonov EUR.

Spomniti želi tudi, da se ureditev jamstva za zunanje delovanje za posojila tretjim državam iz člena 10(2) te uredbe sicer financira po tej uredbi, vendar zanj veljajo pravila iz člena 26(2) uredbe o instrumentu za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje.

Po členu 203 Pogodbe Euratom se je treba s Parlamentom samo posvetovati, zato ne sodeluje v rednem zakonodajnem postopku.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za zunanje zadeve poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(2a)  Zato bi morali pri načrtovanju programov za ukrepe iz te uredbe imeti osrednjo vlogo zavzemanje za jedrsko zaščito, neširjenje jedrskega orožja in jedrsko varnost ter za cilje trajnostnega razvoja in splošne interese Unije.

Predlog spremembe    2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(3a)  Sekundarni cilji programa bi morali zajemati tudi financiranje pravičnega prehoda za nekdanje zaposlene in za lokalne skupnosti, ki jim zaradi razgradnje nevarnih jedrskih objektov in območij grozi brezposelnost.

Predlog spremembe    3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6)  Skupnost bi morala v skladu s poglavjem X Pogodbe Euratom še naprej tesno sodelovati z Mednarodno agencijo za atomsko energijo (IAEA) v zvezi z jedrsko varnostjo in jedrskimi nadzornimi ukrepi v podporo ciljem iz poglavij III in VII naslova dve.

(6)  Skupnost bi morala v skladu s poglavjem X Pogodbe Euratom še naprej tesno sodelovati z Mednarodno agencijo za atomsko energijo (IAEA), zvezo NATO in nacionalnimi organi držav članic v zvezi z jedrsko varnostjo in jedrskimi nadzornimi ukrepi v podporo ciljem iz poglavij III in VII naslova dve. Instrument bi moral spodbujati tudi mednarodno sodelovanje na podlagi konvencij o jedrski varnosti in ravnanju z radioaktivnimi odpadki.

Predlog spremembe    4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7)  Ta instrument bi moral določiti ukrepe v podporo navedenim ciljem in graditi na ukrepih, ki so bili prej podprti na podlagi Uredbe (Euratom) št. 237/201424, v zvezi z jedrsko varnostjo in jedrskimi nadzornimi ukrepi v tretjih državah, zlasti v pristopnih državah, državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah.

(7)  Ta instrument bi moral določiti ukrepe v podporo navedenim ciljem in graditi na ukrepih, ki so bili prej podprti na podlagi Uredbe (Euratom) št. 237/201424, v zvezi z jedrsko varnostjo, varnim ravnanjem z radioaktivnimi odpadki, varno razgradnjo in sanacijo nekdanjih jedrskih območij ter jedrskimi nadzornimi ukrepi v tretjih državah, zlasti v pristopnih državah, državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah ter na območju sosedstva v smislu [uredbe NDICI] (sosedstvo) ter partnerskih državah po sporazumih o pridružitvi, partnerstvu in sodelovanju z Unijo.

__________________

__________________

24 Uredba Sveta (Euratom) št. 237/2014 z dne 13. decembra 2013 o vzpostavitvi instrumenta za sodelovanje na področju jedrske varnosti (UL L 77, 15.3.2014, str. 109).

24 Uredba Sveta (Euratom) št. 237/2014 z dne 13. decembra 2013 o vzpostavitvi instrumenta za sodelovanje na področju jedrske varnosti (UL L 77, 15.3.2014, str. 109).

Predlog spremembe    5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8)  Izvajanje te uredbe bi moralo temeljiti na posvetovanjih, po potrebi z ustreznimi organi držav članic, in dialogu s partnerskimi državami.

(8)  Izvajanje te uredbe bi moralo temeljiti na posvetovanjih z ustreznimi organi Unije in držav članic ter učinkovitem in v rezultate usmerjenem dialogu s partnerskimi državami. Kadar z dialogom ni mogoče rešiti pomislekov Unije glede jedrske varnosti, se zunanje financiranje v skladu s to uredbo [uredbo NDICI] in [uredbo IPA III] ne bi smelo odobriti. Unija bi morala biti dodatno pripravljena financirati ukrepe, s katerimi bi rešila pomisleke držav članic in zagotovila varnost novih jedrskih elektrarn, zlasti tistih, ki se zgradijo v državah pristopnicah, kandidatkah in potencialnih kandidatkah ter v sosedskem območju.

Predlog spremembe    6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(8a)  Skupnost bi lahko v okviru tega instrumenta podpirala regulativne organe za jedrsko energijo pri opravljanju izrednih varnostnih pregledov, in sicer na podlagi pravnega reda Unije na področju jedrske varnosti, pa tudi poznejše izvedbene ukrepe, zlasti v zvezi z jedrskimi elektrarnami, ki se gradijo v državah pristopnicah, državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah ter v sosedstvu.

Predlog spremembe    7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9)  Kadar koli je mogoče in ustrezno, bi bilo treba rezultate zunanjega delovanja Skupnosti spremljati in ocenjevati na podlagi vnaprej določenih, preglednih, posamezni državi prilagojenih in merljivih kazalnikov, prilagojenih posebnostim in ciljem instrumenta, po možnosti na podlagi okvira partnerske države za rezultate.

(9)  Kadar koli je mogoče in ustrezno, bi bilo treba rezultate zunanjega delovanja Skupnosti spremljati in ocenjevati na podlagi vnaprej določenih, preglednih, posamezni državi prilagojenih in merljivih kazalnikov, prilagojenih posebnostim in ciljem instrumenta, po možnosti na podlagi okvira partnerske države za rezultate. Unija bi morala vzpostaviti in financirati potrebne redne mehanizme za spremljanje (npr. skupine ali misije strokovnjakov Unije), da bi nadzorovala izvajanje priporočil za izredne varnostne preglede pri novih jedrskih elektrarnah, zlasti tistih, ki se gradijo v neposredni soseščini.

Predlog spremembe    8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18)  Sklicevanja na instrumente Unije v členu 9 Sklepa Sveta 2010/427/EU32 bi bilo treba razumeti kot sklicevanja na to uredbo in na v njej navedene uredbe. Komisija bi morala zagotoviti, da se ta uredba izvaja v skladu z vlogo Evropske službe za zunanje delovanje, kot je določena v navedenem sklepu.

(18)  Visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (v nadaljnjem besedilu: visoki predstavnik) bi moral skrbeti za splošno politično usklajevanje zunanjega delovanja Unije, kar bi zagotavljalo enotnost, skladnost in učinkovitost zunanjega delovanja Unije, zlasti prek te uredbe. Evropska služba za zunanje delovanje bi morala prispevati k ciklu načrtovanja programov in upravljanja v zvezi s to uredbo, in sicer na podlagi ciljev politike iz člena 2.

_________________

 

32 Sklep Sveta 2010/427/EU z dne 26. julija 2010 o organizaciji in delovanju Evropske službe za zunanje delovanje (UL L 201, 3.8.2010, str. 30).

 

Predlog spremembe    9

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Cilj te uredbe je dopolniti tiste dejavnosti jedrskega sodelovanja, ki se financirajo v skladu z [uredbo o instrumentu za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje, v nadaljnjem besedilu: uredba NDICI], zlasti za podporo prizadevanjem za visoko raven jedrske varnosti, varstva pred sevanjem ter uporabo uspešnih in učinkovitih nadzornih ukrepov za jedrske snovi v tretjih državah, pri čemer te dejavnosti temeljijo na dejavnostih znotraj Skupnosti in so skladne z določbami te uredbe.

1.  Cilj te uredbe je dopolniti tiste dejavnosti jedrskega sodelovanja, ki se financirajo v skladu z [uredbo o instrumentu za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje, v nadaljnjem besedilu: uredba NDICI], zlasti za podporo prizadevanjem za visoko raven jedrske varnosti, varstva pred sevanjem in standardov preglednosti ter uporabo uspešnih in učinkovitih nadzornih ukrepov za jedrske snovi v tretjih državah, pri čemer te dejavnosti temeljijo na dejavnostih znotraj Skupnosti in so skladne z določbami te uredbe. Sodelovanje, ki ga na področju jedrske varnosti in nadzornih ukrepov v skladu s to uredbo zagotavlja Unija, ni namenjeno spodbujanju jedrske energije, zato se ne bi smelo razumeti kot ukrep za spodbujanje tega vira energije v tretjih državah.

Predlog spremembe    10

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  spodbujanje učinkovite kulture jedrske varnosti, uveljavljanje najvišjih standardov jedrske varnosti in varstva pred sevanjem ter stalne izboljšave na področju jedrske varnosti;

(a)  spodbujanje učinkovite kulture jedrske varnosti in varstva pred sevanjem, uveljavljanje najvišjih standardov jedrske varnosti in varstva pred sevanjem ter stalne izboljšave na področju jedrske varnosti; predčasno zaprtje, če jedrskega objekta ni mogoče posodobiti tako, da bi popolnoma izpolnjeval mednarodno sprejete standarde jedrske varnosti;

Predlog spremembe    11

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  odgovorno in varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki ter razgradnja in sanacija nekdanjih jedrskih območij in objektov;

(b)  odgovorno in varno ravnanje z radioaktivnimi odpadki, vključno z izrabljenim gorivom (tj. predobdelava, obdelava, predelava, skladiščenje in odstranjevanje), ter varna razgradnja in sanacija nekdanjih jedrskih območij in objektov ter zapuščenih območij za pridobivanje urana ali radioaktivnih predmetov in snovi, potopljenih v morju;

Obrazložitev

Ker ni več Priloge k obstoječi Uredbi Sveta št. 237/2014 o vzpostavitvi instrumenta za sodelovanje na področju jedrske varnosti, v kateri so bila podrobno navedena merila in prednostne naloge, je zdaj treba dopolniti cilje iz člena 2 nove uredbe. S tem predlogom spremembe se poskušajo le ponovno uvesti nekatere določbe, ki so bile del obstoječe Uredbe Sveta št. 237/2014 o vzpostavitvi instrumenta za sodelovanje na področju jedrske varnosti.

Predlog spremembe    12

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  vzpostavitev uspešnih in učinkovitih sistemov nadzornih ukrepov za jedrske snovi.

(c)  vzpostavitev uspešnih, učinkovitih in preglednih sistemov nadzornih ukrepov za jedrske snovi, pri katerih sodelujejo tudi nacionalni organi, pristojni za neširjenje jedrskega orožja, vključno s financiranjem celovitih ocen tveganja in varnosti (izredni varnostni pregledi) za jedrske elektrarne, z izvajanjem priporočil, oblikovanih na podlagi teh pregledov v skladu s pravnim redom Unije, in sorodnimi ukrepi spremljanja, predvsem v državah pristopnicah, kandidatkah in potencialnih kandidatkah ter v državah v sosedstvu.

Predlog spremembe    13

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 2 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ca)  obveščanje javnosti, kako se je s programom izboljšala jedrska varnost in kako so bili uspešno razgrajeni nekdanji jedrski objekti.

Predlog spremembe    14

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Finančna sredstva za izvajanje te uredbe za obdobje 2021–2027 znašajo 300 milijonov EUR v tekočih cenah.

Finančna sredstva za izvajanje te uredbe za obdobje 2021–2027 znašajo 350 milijonov EUR v tekočih cenah.

Predlog spremembe    15

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Splošni okvir politike za izvajanje te uredbe predstavljajo pridružitveni sporazumi, sporazumi o partnerstvu in sodelovanju, večstranski sporazumi in drugi sporazumi, ki vzpostavljajo pravno zavezujoč odnos s partnerskimi državami, pa tudi sklepi Evropskega sveta in sklepi Sveta, izjave na vrhu ali sklepi srečanj na visoki ravni s partnerskimi državami, sporočila Komisije ali skupna sporočila Komisije ter visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko.

Splošni okvir politike za izvajanje te uredbe so pridružitveni sporazumi, sporazumi o partnerstvu in sodelovanju, večstranski sporazumi in drugi sporazumi, ki vzpostavljajo pravno zavezujoč odnos s partnerskimi državami, pa tudi sklepi Evropskega sveta in sklepi Sveta, izjave na vrhu ali sklepi srečanj na visoki ravni s partnerskimi državami, sporočila Komisije ali skupna sporočila Komisije ter visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter pravni red Unije, povezan z jedrsko varnostjo.

Predlog spremembe    16

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Namen večletnih okvirnih programov je zagotoviti dosleden okvir za sodelovanje med Skupnostjo in zadevnimi tretjimi državami ali regijami, ki je skladen s splošnim namenom in obsegom, cilji, načeli in politiko Skupnosti ter temelji na okviru politike iz člena 5.

2.  Namen večletnih okvirnih programov je zagotoviti dosleden okvir za sodelovanje med Skupnostjo in zadevnimi tretjimi državami, regijami ali mednarodnimi organizacijami, ki je skladen s splošnim namenom in obsegom, cilji, načeli in politiko Skupnosti ter temelji na okviru politike iz člena 5.

Predlog spremembe    17

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a.  Z večletnimi okvirnimi programi, v katerih se upoštevajo cilji Skupnosti v mednarodnih organizacijah, kot so določeni v členu 5, se v ustreznih mednarodnih organizacijah izkoriščajo izkušnje in znanje s področja jedrske varnosti, pridobljeni v okviru programa.

Predlog spremembe    18

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  akcijske načrte, posamezne ukrepe in podporne ukrepe, pri katerih financiranje Unije ne presega 10 milijonov EUR;

(a)  posamezne ukrepe in podporne ukrepe, pri katerih financiranje Unije ne presega 10 milijonov EUR;

Predlog spremembe    19

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ba)  odhodke v zvezi z zagotavljanjem pravičnega prehoda za nekdanje zaposlene in skupnosti v okviru razgradnje jedrskega objekta.

Predlog spremembe    20

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Vse blago in materiali, financirani na podlagi te uredbe, lahko izvirajo iz držav iz prvega odstavka, pod pogoji iz prvega odstavka.

2.  Vse blago in materiali, financirani na podlagi te uredbe, lahko izvirajo iz držav iz prvega odstavka, pod pogoji iz odstavka 1 in člena 11a.

Predlog spremembe    21

Predlog uredbe

Člen 11 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 11a

 

Pogojevanje in začasna ustavitev pomoči

 

1.   Pomoč Unije po tej uredbi je pogojena s tem, da partnerska država spoštuje:

 

(a)    ustrezne mednarodne konvencije v okviru Mednarodne agencije za atomsko energijo;

 

(b)    Konvencijo o presoji čezmejnih vplivov na okolje, sprejeto v Espou na Finskem 25. januarja 1991, in Konvencijo o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah, sprejeto v Aarhusu na Danskem 25. junija 1998, ter njune kasnejše dopolnitve;

 

(c)  Pogodbo o neširjenju jedrskega orožja in njene dodatne protokole;

 

(d)  obveznosti iz sporazumov o partnerstvu in pridružitvenih sporazumov z Unijo;

 

(e)   obveznosti za izvajanje izrednih varnostnih pregledov.

 

2. Če pogoji iz odstavka 1 niso izpolnjeni, se finančna pomoč Unije iz te uredbe in [uredbe NDICI] oziroma [uredbe IPA III] ponovno preuči in se lahko omeji ali začasno ustavi.

Predlog spremembe    22

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  števila pripravljenih, uvedenih in/ali revidiranih pravnih in regulativnih aktov ter

(a)  pripravljenih, uvedenih in/ali revidiranih pravnih in regulativnih aktov ter

Predlog spremembe    23

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  števila študij o zasnovi, konceptu ali izvedljivosti za vzpostavitev naprav v skladu z najvišjimi standardi jedrske varnosti.

(b)  študij o zasnovi, konceptu ali izvedljivosti za vzpostavitev naprav v skladu z najvišjimi standardi jedrske varnosti.

Predlog spremembe    24

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 2 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ba)  izvajanja ukrepov za izboljšanje jedrske varnosti in ravnanja z radioaktivnimi odpadki na podlagi najvišjih varnostnih standardov, vključno s priporočili na podlagi mednarodnih medsebojnih strokovnih pregledov.

Predlog spremembe    25

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 2 – točka b b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(bb)  obsega, v katerem je javnost v partnerskih državah obveščena o programu.

Predlog spremembe    26

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Ta uredba se uporablja v skladu s Sklepom 2010/427/EU.

Visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko skrbi za splošno politično usklajevanje zunanjega delovanja Unije, pri tem pa predvsem prek te uredbe zagotavlja enotnost, skladnost in učinkovitost tega delovanja. Evropska služba za zunanje delovanje prispeva k ciklu načrtovanja programov in upravljanja v zvezi s to uredbo, in sicer na podlagi ciljev politike iz člena 2.

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov

Vzpostavitev evropskega instrumenta za jedrsko varnost, ki dopolnjuje instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje, na podlagi Pogodbe Euratom

Referenčni dokumenti

COM(2018)0462 – C8-0315/2018 – 2018/0245(NLE)

Pristojni odbor

 

ITRE

 

 

 

 

Mnenje pripravil

Datum razglasitve na zasedanju

AFET

5.7.2018

Pripravljavec mnenja

Datum imenovanja

Petras Auštrevičius

10.7.2018

Datum sprejetja

21.11.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

51

4

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Michèle Alliot-Marie, Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Petras Auštrevičius, Bas Belder, Victor Boştinaru, Elmar Brok, Klaus Buchner, James Carver, Lorenzo Cesa, Georgios Epitidios (Georgios Epitideios), Eugen Freund, Michael Gahler, Iveta Grigule-Pēterse, Sandra Kalniete, Tunne Kelam, Wajid Khan, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Eduard Kukan, Arne Lietz, Sabine Lösing, Andrejs Mamikins, David McAllister, Francisco José Millán Mon, Javier Nart, Pier Antonio Panzeri, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Ioan Mircea Paşcu, Alojz Peterle, Tonino Picula, Julia Pitera, Cristian Dan Preda, Jozo Radoš, Michel Reimon, Sofia Sakorafa, Jean-Luc Schaffhauser, Anders Sellström, Alyn Smith, Jordi Solé, Dobromir Sośnierz, Jaromír Štětina, Dubravka Šuica, Charles Tannock, László Tőkés, Miguel Urbán Crespo, Ivo Vajgl

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Doru-Claudian Frunzulică, Takis Hadzigeorgiu (Takis Hadjigeorgiou), Marek Jurek, Antonio López-Istúriz White, David Martin, Gilles Pargneaux, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Marietje Schaake, Eleni Teoharus (Eleni Theocharous), Mirja Vehkaperä, Željana Zovko

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

51

+

ALDE

Petras Auštrevičius, Iveta Grigule-Pēterse, Javier Nart, Jozo Radoš, Marietje Schaake, Ivo Vajgl, Mirja Vehkaperä

ECR

Bas Belder, Charles Tannock, Eleni Teoharus (Eleni Theocharous)

GUE/NGL

Takis Hadzigeorgiu (Takis Hadjigeorgiou), Sabine Lösing, Sofia Sakorafa, Miguel Urbán Crespo

PPE

Michèle Alliot-Marie, Elmar Brok, Lorenzo Cesa, Michael Gahler, Sandra Kalniete, Tunne Kelam, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Eduard Kukan, Antonio López-Istúriz White, David McAllister, Francisco José Millán Mon, Alojz Peterle, Julia Pitera, Cristian Dan Preda, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Anders Sellström, Jaromír Štětina, Dubravka Šuica, László Tőkés, Željana Zovko

S&D

Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Victor Boştinaru, Eugen Freund, Doru-Claudian Frunzulică, Wajid Khan, Arne Lietz, Andrejs Mamikins, David Martin, Pier Antonio Panzeri, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Gilles Pargneaux, Ioan Mircea Paşcu, Tonino Picula

VERTS/ALE

Klaus Buchner, Michel Reimon, Alyn Smith, Jordi Solé

4

-

ENF

Jean-Luc Schaffhauser

NI

James Carver, Georgios Epitidios (Georgios Epitideios), Dobromir Sośnierz

1

0

ECR

Marek Jurek

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

(1)

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. novembra 2016 o razmerah v Belorusiji (2016/2934(RSP)), točka 15; UL C 224, 27.6.2018, str. 135–139; https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?qid=1536682023489&uri=CELEX:52016IP0456


POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov

Vzpostavitev evropskega instrumenta za jedrsko varnost, ki dopolnjuje instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje, na podlagi Pogodbe Euratom

Referenčni dokumenti

COM(2018)0462 – C8-0315/2018 – 2018/0245(NLE)

Datum posvetovanja / Zahteva za odobritev

3.7.2018

 

 

 

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

ITRE

5.7.2018

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

       Datum razglasitve na zasedanju

AFET

5.7.2018

BUDG

5.7.2018

ENVI

5.7.2018

 

Odbori, ki niso podali mnenja

       Datum sklepa

BUDG

28.6.2018

ENVI

21.6.2018

 

 

Poročevalec

       Datum imenovanja

Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev)

5.9.2018

 

 

 

Obravnava v odboru

5.11.2018

21.11.2018

 

 

Datum sprejetja

3.12.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

41

1

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Zigmantas Balčytis, José Blanco López, Jonathan Bullock, Jerzy Buzek, Angelo Ciocca, Jakop Dalunde, Theresa Griffin, Hans-Olaf Henkel, Eva Kaili, Seán Kelly, Peter Kurumbašev (Peter Kouroumbashev), Zdzisław Krasnodębski, Miapetra Kumpula-Natri, Janusz Lewandowski, Edouard Martin, Tilly Metz, Csaba Molnár, Angelika Niebler, Morten Helveg Petersen, Carolina Punset, Julia Reda, Paul Rübig, Massimiliano Salini, Sven Schulze, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Patrizia Toia, Evžen Tošenovský, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Martina Werner, Lieve Wierinck, Hermann Winkler, Anna Záborská, Flavio Zanonato

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Pilar Ayuso, Michał Boni, Françoise Grossetête, Werner Langen, Marisa Matias, Luděk Niedermayer, Răzvan Popa, Giancarlo Scottà

Namestniki (člen 200(2) Poslovnika), navzoči pri končnem glasovanju

Renate Sommer

Datum predložitve

10.12.2018


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

41

+

ALDE

Morten Helveg Petersen, Carolina Punset, Lieve Wierinck

ECR

Hans-Olaf Henkel, Zdzisław Krasnodębski, Evžen Tošenovský

ENF

Angelo Ciocca, Giancarlo Scottà

GUE/NGL

Marisa Matias, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis)

PPE

Pilar Ayuso, Michał Boni, Jerzy Buzek, Françoise Grossetête, Seán Kelly, Werner Langen, Janusz Lewandowski, Angelika Niebler, Luděk Niedermayer, Paul Rübig, Massimiliano Salini, Sven Schulze, Renate Sommer, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Hermann Winkler, Anna Záborská

S&D

Zigmantas Balčytis, José Blanco López, Theresa Griffin, Eva Kaili, Peter Kurumbašev (Peter Kouroumbashev), Miapetra Kumpula-Natri, Edouard Martin, Csaba Molnár, Răzvan Popa, Patrizia Toia, Martina Werner, Flavio Zanonato

VERTS/ALE

Jakop Dalunde, Tilly Metz, Julia Reda

1

-

EFDD

Jonathan Bullock

0

0

 

 

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 8. januar 2019Pravno obvestilo