Postopek : 2018/2102(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0474/2018

Predložena besedila :

A8-0474/2018

Razprave :

PV 30/01/2019 - 25
CRE 30/01/2019 - 25

Glasovanja :

PV 31/01/2019 - 9.17
CRE 31/01/2019 - 9.17
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0062

POROČILO     
PDF 775kWORD 72k
18.12.2018
PE 628.570v02-00 A8-0474/2018

o letnem poročilu o politiki konkurence

(2018/2102(INI))

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

Poročevalec: Michel Reimon

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 MNENJE Odbora za mednarodno trgovino
 MNENJE Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja
 INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o letnem poročilu o politiki konkurence

(2018/2102(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti členov 7, 8, 9, 11, 12, 39, 42, 101 do 109 in 174,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in zlasti njenih členov 35, 37 in 38,

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 18. junija 2018 o politiki konkurence za leto 2017 (COM(2018)0482) ter objavljenega delovnega dokumenta služb Komisije z istega dne,

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij,

–  ob upoštevanju bele knjige Komisije z dne 9. julija 2014 z naslovom Za učinkovitejši nadzor EU nad združitvami (COM(2014)0449),

–  ob upoštevanju predloga Komisije za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. marca 2017 o krepitvi vloge organov držav članic, pristojnih za konkurenco, da bodo učinkoviteje izvajali pravila konkurence in zagotavljali pravilno delovanje notranjega trga (COM(2017)0142) (direktiva ECN+),

–  ob upoštevanju obvestila Komisije z dne 19. julija 2016 o pojmu državne pomoči po členu 107(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C(2016)2946),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. februarja 2014 o sporazumih EU o sodelovanju na področju izvrševanja politike konkurence – pot naprej(1),

–  ob upoštevanju ustreznih pravil, smernic, sklepov, resolucij, sporočil in dokumentov Komisije na področju konkurence,

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 19. aprila 2018(2) in 14. februarja 2017(3) o letnem poročilu o politiki konkurence EU za leti 2017 in 2016,

–  ob upoštevanju študije iz julija 2018 v zvezi z vprašanji konkurenčnosti na področju finančne tehnologije (Fintech), ki jo je naročila delovna skupina za konkurenco Odbora za ekonomske in monetarne zadeve,

–  ob upoštevanju odgovorov Komisije na pisna vprašanja E-000344–16, E-002666–16 in E-002112–16,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 12. decembra 2018 o poročilu Komisije z dne 18. junija 2018 o politiki konkurence za leto 2017,

–  ob upoštevanju končnega poročila Komisije z dne 10. maja 2017 o preiskavi sektorja e-trgovanja (COM(2017)0229),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenj Odbora za mednarodno trgovino in Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A8-0474/2018),

A.  ker je politika konkurence zdaj uveljavljena že več kot šestdeset let in ker je bila močna in učinkovita politika konkurence EU vedno temeljni kamen evropskega projekta;

B.  ker utaja davkov in izogibanje davkom ustvarjata nepošteno konkurenco, ki zlasti vpliva na mala in srednja podjetja;

C.  ker pranje denarja, izogibanje davkom in utaja davkov ogrožajo pravično porazdelitev prihodkov od davkov v državah članicah in zato izkrivlja konkurenco na notranjem trgu;

D.  ker obsežno izogibanje davkom s strani premožnih posameznikov in podjetij škoduje običajnim davkoplačevalcem, javnim financam in socialni porabi, poleg tega pa ogroža dobro upravljanje, makroekonomsko stabilnost, socialno kohezijo ter zaupanje javnosti v institucije Unije in držav članic;

E.  ker so se nekatere vlade in jurisdikcije, vključno z nekaterimi znotraj Evropske unije, specializirale za oblikovanje izredno preferencialnih davčnih ureditev z izkrivljeno konkurenco v korist multinacionalnih podjetij in premožnih posameznikov, ki v teh jurisdikcijah niso dejansko prisotni z gospodarsko dejavnostjo, pač pa jih zgolj zastopajo slamnata podjetja;

1.  meni, da je politika konkurence, usmerjena na zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev v vseh sektorjih, temelj evropskega socialnega tržnega gospodarstva in bistveni dejavnik zagotavljanja ustreznega delovanja notranjega trga; pozdravlja poročilo Komisije o politiki konkurenci za leto 2017 in njene dejavnosti in prizadevanja za zagotavljanje učinkovite uporabe pravil o konkurenci v Uniji v korist vseh državljanov EU, zlasti tistih v šibkem položaju kot potrošnikov; poleg tega poziva Komisijo, naj še naprej zagotavlja polno izvrševanje pravil EU o konkurenci, pri čemer naj posebno pozornost nameni težavam, s katerimi se soočajo mala in srednja podjetja, in prepreči neenako uporabo teh pravil v državah članicah;

2.  pozdravlja in še naprej spodbuja strukturiran dialog s komisarjem za konkurenco in prizadevanja Komisije za tesno sodelovanje s člani pristojnega odbora Parlamenta in njegovo delovno skupino za politiko konkurence; meni, da je letno poročilo Komisije o politiki konkurence nepogrešljivo pri demokratičnem nadzoru; opozarja, da je Parlament v zadnjih letih prek rednega zakonodajnega postopka sodeloval pri oblikovanju okvira za pravila o konkurenci, na primer pri predlagani direktivi o Evropski mreži za konkurenco (direktiva ECN+); ugotavlja, da bi moral biti Parlament pristojen za soodločanje pri oblikovanju okvira za pravila konkurence, in obžaluje, da v nedavnih spremembah Pogodb ni bila okrepljena demokratična razsežnost tega področja politike Unije; poziva k ustrezni spremembi Pogodb;

3.  poziva Komisijo, naj natančno analizira znatni potencialni škodljivi učinek predlagane združitve Siemens/Alstom na konkurenčnost evropskega železniškega trga in njegove škodljive posledice za uporabnike v železniškem prometu, ki bi utrpeli višje cene, manjšo izbiro in nižjo raven storitev, kakovosti in inovacij; ugotavlja, da bo predlagana združitev verjetno škodila trgu železniškega voznega parka za visoke hitrosti, vlakov ter celotne železniške infrastrukture, saj bo ustvarila prevladujoč položaj na področju signalizacije v EU, zlasti v državah članicah, kot so Belgija, Danska, Nizozemska, Romunija, Španija in Združeno kraljestvo;

4.  ugotavlja, da je Komisija v letu 2018 pripravila zakonodajni predlog za vzpostavitev vseevropskega osebnega pokojninskega produkta, ki bi bil zasebni pokojninski sklad; poudarja, da je ta zakonodajni predlog prvotno nastal na pobudo ameriške družbe Black Rock, največjega upravljavca premoženja na svetu, ki je približno dve tretjini svojega 6 bilijonov USD vrednega imperija ustvarilo s pokojninami in ki je lobirala Evropsko komisijo, da ta predlog pripravi; meni, da je tudi vedno več dokazov, da veliki upravljavci premoženja, kot je Black Rock, ovirajo konkurenco na realnih trgih in med podjetji; poziva Komisijo, naj bo še posebej pozorna na tveganja prevladujočega položaja na trgu zasebnih pokojninskih produktov;

5.  poudarja, da učinkovita konkurenca na evropskem notranjem trgu koristi predvsem potrošnikom;

6.  pozdravlja preiskavo kartela proizvajalcev tovornjakov; pozitivno ocenjuje, da je Komisija pregledala vpliv kartela med velikimi proizvajalci tovornjakov glede cen tovornjakov in jih kaznovala zaradi skupnega delovanja, s katerim so odložili uvedbo čistejših tovornjakov;

7.  poudarja, da pravila o konkurenci izhajajo iz Pogodbe in, kot je zapisano v členu 7 PDEU, bi jih bilo razlagati ob upoštevanju širših evropskih vrednot, ki se nanašajo na socialne zadeve, socialno tržno gospodarstvo Unije, okoljske standarde, podnebno politiko in varstvo potrošnikov; meni, da bi bilo treba pri uporabi konkurenčnega prava EU obravnavati vsa izkrivljanja trga, vključno s tistimi, ki so nastala zaradi negativnih socialnih in okoljskih zunanjih učinkov;

8.  meni, da mora politika konkurence podpirati energetski prehod v vsej EU, pospeševati gospodarsko in socialno povezovanje v Evropi, spodbujati okoljsko trajnostne kmetijske dejavnosti in omejevati velika podjetja za energetske storitve pri zviševanju cen oskrbe z energijo;

9.  poudarja, da bodo potrošniki morda tudi v primeru brezplačne dobave izdelkov ali storitev, zlasti v digitalnem gospodarstvu, še vedno izpostavljeni nepoštenemu ravnanju, kot je poslabšanje kakovosti, izbire in inovacij ali izsiljevanje; meni, da bi morala pravila EU o konkurenci in njihovo izvrševanje presegati cenovno usmerjene pristope in upoštevati širše vidike, kot je kakovost izdelkov ali storitev, tudi glede vpliva na zasebnost državljanov;

10.  poudarja velikanske spremembe na trgih, ki so posledica stalnega tehnološkega razvoja, ki prinaša tako priložnosti kot izzive; v zvezi s tem poudarja, da ima politika konkurence ključno vlogo pri nadaljnjem razvoju enotnega digitalnega trga; poudarja, da je nujno vzpostaviti okvir, ki bo spodbujal inovacije na področju podatkov in nove poslovne modele, obenem pa učinkovito obravnaval izzive gospodarstva, ki temelji na podatkih in algoritmih; zlasti poudarja, da lahko več digitalnih platform, ki lahko dostopajo do vse obsežnejših podatkov in jih nadzirajo, ustvarja ekonomije obsega in precejšnje zunanje učinke na omrežja ter lahko povzroči nedelovanje trga zaradi pretirane koncentracije in črpanja rent, ki izhaja iz zlorabe tržne moči; v zvezi s tem pozdravlja imenovanje posebnih svetovalcev komisarju, ki se osredotočajo na prihodnje izzive digitalizacije za politiko konkurence, in z zanimanjem pričakuje njihove ugotovitve in priporočila za ukrepe; poudarja potrebo po skupnem pristopu na ravni EU glede teh vprašanj;

11.  poudarja, da se uporabniki pogosto ne zavedajo, v kolikšni meri se njihovi podatki uporabljajo in posredujejo tretjim osebam v tržne ali komercialne namene; poziva Komisijo, naj v skladu s členom 5(3) Direktive 2002/58/ES (direktiva o e-zasebnosti) zagotovi, da bodo digitalna podjetja izkoriščala osebne podatke le po izrecni privolitvi naročnika ali uporabnika in da podatkov brez tega soglasja ne bo mogoče prenesti na tretje osebe, s katerimi ima podjetje ali platforma sklenjen sporazum; zato meni, da je treba digitalne trge ocenjevati z večdisciplinarnega vidika, saj lahko protikonkurenčno ravnanje pomeni tudi kršitve drugih pravnih področij, kot sta varstvo podatkov in varstvo potrošnikov; poudarja, da bi bilo za ustrezen odziv glede izvrševanja potrebno sodelovanje različnih pristojnih organov, zlasti organov za varstvo konkurence, potrošnikov in podatkov, kot je predlagano v pobudi za urad za izmenjavo informacij(4), ki jo je podal evropski nadzornik za varstvo podatkov;

12.  poziva Komisijo, naj organizira predstavitev s tehnološkimi podjetji, na katero bo povabila izvršne direktorje podjetij Google, Facebook in Apple, da bi razpravljali o tem, kako tretje države nabirajo in uporabljajo osebne podatke potrošnikov; je zaskrbljen, da se uporabniki, regulativni organi in včasih celo razvijalci aplikacij ter oglaševalci ne zavedajo, v kolikšni meri se podatki iz pametnih telefonov prenašajo skupinam za digitalno oglaševanje in drugim tretjim stranem; ugotavlja, da lahko podatki, ki jih zbirajo tretje strani prek aplikacij pametnih telefonov, vključujejo vse od informacij o profilu, kot so starost in spol, do podatkov o lokaciji, vključno s podatki o bližnjih telekomunikacijskih stolpih ali usmerjevalnikih Wi-Fi, ter informacij o vseh drugih aplikacijah na telefonu; meni, da bi morala EU posameznike poučiti, da bi razumeli vprašanja monopolnega položaja in koncentracije, ki obkrožajo ta podjetja za sledenje;

13.  v zvezi s tem poziva Komisijo, naj potrdi, da je nadzor podatkov, potrebnih za oblikovanje in opravljanje storitev, približek obstoja tržne moči, tudi pri izdajanju smernic za uporabo člena 102 PDEU, ter naj zahteva interoperabilnost med spletnimi platformami in ponudniki socialnih omrežij; opozarja tudi na razvoj samoizobraževalnih algoritmov in umetne inteligence, zlasti kadar jih podjetjem zagotavljajo tretje strani, in njegovega vpliva na naravo kartelne dejavnosti; zahteva, da Komisija v svojem naslednjem letnem poročilu o politiki konkurence predstavi podrobne informacije o tem vprašanju;

14.  meni, da je pomembno zagotoviti pravilno delovanje kolektivnih pravnih sredstev Unije, katerih namen je zagotoviti ustrezno nadomestilo za potrošnike, ki so bili žrtve protikonkurenčnih praks;

15.  meni, da je treba zagotoviti pravico do čezmejne prenosljivosti, da se obstoječe omejitve te pravice ne bodo utrdile kot zakonite tržne prakse; poleg tega meni, da je treba odpraviti neustrezno in neupravičeno uporabo omejitev na podlagi geografskih razlogov, katere posledica je spremenljiva raven domnevnega varstva pravic intelektualne lastnine;

16.  meni, da pragi za določitev pravne pristojnosti, ki določajo izhodišče za pregled združitev na ravni EU, ki temeljijo na prometu ciljnih in prevzemnih subjektov, niso vedno primerni za digitalno gospodarstvo, v katerem vrednost za oglaševalske namene pogosto predstavlja število obiskovalcev spletnega mesta; predlaga, naj se ti pragovi spremenijo in prilagodijo, da bi med drugim upoštevali dejavnike, kot sta število potrošnikov, na katere vplivajo združitve, in vrednost zadevnih transakcij;

17.  poudarja, da postajajo ovire za vstop v nekatera področja digitalnega gospodarstva vse bolj nepremostljive, saj dlje kot traja nepravično ravnanje, težje se je vrniti k protikonkurenčnim učinkom; meni, da so lahko začasni ukrepi koristno orodje, s katerim bi zagotovili, da med potekom preiskave konkurenca ni ogrožena; v zvezi s tem potrjuje, da bi morala Komisija učinkovito uporabiti začasne ukrepe ter hkrati zagotoviti ustrezen postopek in pravico do obrambe podjetij, ki so predmet preiskave; pozdravlja zavezo Komisije, da bo preučila, ali obstajajo načini za poenostavitev sprejemanja začasnih ukrepov, in sicer v dveh letih od datuma prenosa direktive o Evropski mreži za konkurenco +; v zvezi s tem priporoča, naj se Komisija zgleduje po primerih najboljše prakse v drugih jurisdikcijah;

18.  poziva Komisijo, naj sprejme bolj ambiciozne ukrepe za odpravo nezakonitih ovir za spletno konkurenco, da bi zagotovila neovirano spletni nakupovanje znotraj EU, spremlja omejevanje cen v sektorjih, kot so spletne platforme za nastanitev in turizem, ter zagotovi, da bodo imeli potrošniki čezmejni dostop do širokega nabora spletnih proizvodov in storitev po konkurenčnih cenah; poziva Komisijo, naj izvede sektorsko preiskavo oglaševalskega trga, da bi bolje razumela dinamiko spletnega oglaševanja in ugotovila, katere protikonkurenčne prakse je treba obravnavati v okviru izvrševanja zakonodaje o konkurenci, kot so to storili nekateri nacionalni organi;

19.  poudarja, da digitalizacija sodobnega gospodarstva spreminja tradicionalno gospodarsko logiko; zato poudarja, da mora vsak sistem obdavčitve upoštevati, da digitalizacija v vseh delih našega gospodarstva ni nič več nenavadnega; je seznanjen s predlogom Komisije o določitvi pravil za obdavčitev digitalnega gospodarstva; poudarja, da mora obdavčitev digitalnega gospodarstva odpraviti nesorazmerja med tradicionalnim gospodarstvom in novimi digitalnimi gospodarskimi praksami ter ne sme ovirati digitalizacije in inovacij ali ustvarjati umetnih mej v gospodarstvu; poudarja pomen iskanja mednarodnih rešitev in skupnih pristopov k obdavčevanju v digitalnem gospodarstvu; poziva Komisijo, naj si v okviru mednarodnih forumov, in sicer z OECD, še naprej prizadeva, da bi bil o tem dosežen dogovor;

20.  pozdravlja predlog Komisije o davku na digitalne storitve kot ključnem ukrepu za zagotovitev, da bo digitalni sektor plačal svoj pošteni delež davkov, dokler ne bo sprejeta trajna rešitev, ki bo omogočala, da se dobiček obdavči tam, kjer se ustvarja vrednost;

21.  ponavlja, da je konkurenca v telekomunikacijskem sektorju bistvena za poganjanje inovacij in naložb v omrežja in da bi bilo treba spodbujati dostopne cene ter izbiro pri storitvah za potrošnike; meni, da so klici znotraj EU še vedno veliko breme za podjetja in potrošnike in da ukrepi za ukinitev potrošniških stroškov gostovanja v EU v dolgoročnem pogledu ne zadostujejo, če naj se enotni trg še poglobi; priznava, da je treba za notranje klice v EU ustvariti enake spodbude kot za lokalne klice, tako da se olajšujejo naložbe v docela evropska ali deljena omrežja; meni, da bi morale politike dajati prednost učinkovitim naložbam v nova omrežja in upoštevati učinek na potrošnike ter s tem preprečiti nove digitalne vrzeli med gospodinjstvi z visokimi in nizkimi dohodki; poziva Komisijo, naj spodbuja uvajanje širokopasovnih storitev s spodbujanjem visoke ravni konkurence in zagotavljanjem visoke ravni povezljivosti v EU ter hitro uvedbo omrežja 5G po vsej Uniji, da bi zagotovili svetovno konkurenčnost Unije in privabili naložbe; meni, da je pri izvajanju te naloge pomembno, da se v okviru politike konkurence upoštevajo posebnosti uvedbe širokopasovnih omrežij na podeželju, da bi delovali v javno dobro in obrnili trend vse večje tehnološke asimetričnosti med podeželjem in mestnimi območji, ko gre za dostop do tehnologij;

22.  meni, da uporabnik ne bi smel plačevati nadomestil za tekoče in varčevalne račune, razen če so povezani s posebnimi storitvami;

23.  pozdravlja protimonopolno odločitev Komisije, da podjetju Google naloži globo v višini 4,34 milijarde EUR za nezakonite prakse v zvezi z mobilnimi napravami Android za utrditev prevlade Googlovega iskalnika; poziva Komisijo, naj leta 2019 zaključi protimonopolni primer „Google Shopping“, ki se je začel pred osmimi leti, novembra 2010. opozarja Komisijo, naj zaključi preiskavo Googlove obravnave drugih specializiranih storitev iskanja Google v svojih rezultatih iskanja, vključno z vprašanji, povezanimi z lokalnim iskanjem, ki jih je Yelp izpostavil v nedavni pritožbi; priporoča generalnemu direktoratu za konkurenco, naj razmisli o trajanju digitalnih protimonopolnih zadev in razmisli o najustreznejšem orodju za njihovo obravnavo; zlasti poziva Komisijo, naj preuči možnost določitve rokov za protimonopolne zadeve, na primer v primerih združitev;

24.  ponovno poudarja, da mora Komisija razmisliti tudi o celovitem strukturnem ločevanju digitalnih tehnoloških monopolov kot možni rešitvi za ponovno vzpostavitev konkurence in enakih konkurenčnih pogojev na evropskem digitalnem trgu;

25.  poudarja, da je učinkovitost izvrševanja zakonodaje o konkurenci odvisna od ustrezne zasnove in testiranja pravnih sredstev; poudarja, da so pravna sredstva, usmerjena v potrošnike, pomembna za ponovno vzpostavitev konkurenčnosti na trgu, saj potrošnikom pomagajo sprejemati informirane odločitve in obravnavati pristranskost; meni, da bi morala Komisija v oblikovanje ukrepov v zvezi z ravnanjem vključiti vedenjsko ekonomijo kot podporno disciplino, kot so v zadnjih letih to storili nekateri nacionalni organi;

26.  ugotavlja, da se je predsednik Komisije zavezal, da bo predložil predloge za okrepitev davčnega sodelovanja med državami članicami z obvezo za odgovarjanje na skupinske zahteve v zvezi z davčnimi vprašanji, da bo lahko država članica drugim zagotovila vse potrebne podatke, ki bodo omogočili pregon čezmejnih davčnih utajevalcev, ter da bo predložil predloge o davčni reformi na podlagi člena 116 PDEU, ki bodo zajemali soodločitev Sveta in Parlamenta o odpravi izkrivljanja pogojev konkurence na notranjem trgu;

27.  je seznanjen, da je Komisija ugotovila, da je Luksemburg podjetju Engie odobril neupravičene davčne ugodnosti v višini približno 120 milijonov EUR in da postopek izterjave še poteka; obžaluje, da se je luksemburška vlada odločila, da bo vložila pritožbo na odločitev Komisije;

28.  je seznanjen z odločitvijo komisarke za konkurenco Margrethe Vestager o preiskavi državne pomoči za McDonalds o tem, da neobdavčevanje nekaterih dobičkov podjetja McDonald’s v Luksemburgu ne pomeni nezakonite državne pomoči; meni, da sedanja ureditev na ravni EU ni primerna za učinkovit boj proti dvojnemu neobdavčevanju in za zaustavitev tekmovanja v zniževanju stopenj davka od dohodkov pravnih oseb;

29.  opozarja, da je Komisija v dveh nedavnih primerih kljub ugotovitvam Enotnega odbora za reševanje (SRB), da reševanje ne more temeljiti na razlogih javnega interesa, odobrila državno pomoč na podlagi tega, da bo zmanjšala gospodarske motnje na regionalni ravni, s čimer se kažeta dve različni interpretaciji javnega interesa; poziva Komisijo, naj znova preuči neskladja med predpisi o državni pomoči na področju pomoči za likvidacijo in shem za reševanje iz direktive o sanaciji in reševanju bank (DSRB), nato pa skladno s tem pregleda svoje sporočilo o bančništvu iz leta 2013;

30.  ugotavlja, da je več študij(5) pokazalo skrite družbene stroške in manjšo konkurenco med produkti, ki ustrezajo višjim ravnem horizontalne koncentracije lastništva; zato poziva Komisijo, naj razmisli o reviziji uredbe o združitvah v tem smislu ter v takih primerih zagotovi smernice za uporabo členov 101 in 102 PDEU;

31.  poudarja, da so začasne državne pomoči v finančnem sektorju utegnile biti potrebne za stabilizacijo svetovnega finančnega sistema, saj ni bilo instrumentov za reševanje, vendar jih je treba pregledati in odpraviti; obžaluje, da je ta pregled nezadosten; zato ponovno poziva Komisijo, naj preuči, ali so banke od začetka krize prejele implicitne subvencije in državno pomoč v obliki likvidnostne podpore, ki jo zagotovijo centralne banke; pozdravlja zaveze komisarke Vestager, izražene med strukturiranim dialogom z Odborom za ekonomske in monetarne zadeve novembra 2017, da bo preučila morebitno izkrivljanje konkurence, ki ga povzroča program Evropske centralne banke za nakup vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja, in sporočila kvalitativne ugotovitve; v zvezi s tem poudarja, da je koncept selektivnosti pri državni pomoči bistveno merilo, ki ga je treba temeljito preiskati, in opozarja na člen 4(3) PEU, ki vsebuje t. i. načelo lojalnosti;

32.  meni, da je treba pri reševanju bodočih bančnih kriz zagotoviti strogo in nepristransko spoštovanje pravil o državni pomoči, tako da so davkoplačevalci zaščiteni pred bremenom reševanja bank;

33.  pozdravlja, da je Komisija uvedla anonimno orodje za prijavljanje nepravilnosti, ki omogoča prijavljanje kartelov ali drugih vrst nezakonitih protikonkurenčnih praks, s čimer je povečala verjetnost njihovega odkrivanja in pregona; je seznanjen s pozitivnimi rezultati po prvih mesecih uporabe;

34.  izraža zaskrbljenost, da bi se lahko zaradi vse večje koncentracije v finančnem sektorju zmanjšala konkurenca v sektorju, zaskrbljen pa je tudi, ker ni resničnega notranjega bančnega trga in ker še naprej obstaja razdrobljenost na nacionalne trge;

35.  poudarja, da Evropa potrebuje trden in usklajen okvir za poročanje in obdavčitev dohodkov multinacionalnih podjetij, z javnim poročanjem po posameznih državah in skupno konsolidirano osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb; želi spomniti, da bi s sprejetjem teh ukrepov poleg zmanjšanja stroškov za podjetja in davčne uprave držav članic rešili vprašanje transfernih cen in na enotnem trgu zagotovili bolj pošteno konkurenco;

36.  poziva Komisijo, naj še naprej ocenjuje škodljive davčne ukrepe v državah članicah v okviru evropskega semestra ter v celoti oceni izkrivljanje konkurence in učinke prelivanja na druge jurisdikcije;

37.  poziva Komisijo, naj nadaljuje in okrepi prizadevanja pri preiskavah zlorab prevladujočega položaja na trgu v škodo potrošnikov v EU; poziva Komisijo, naj hkrati spremlja obstoječe vladne monopole in zakonitost javnih razpisov za koncesije, da bi preprečila vsako pretirano izkrivljanje konkurence;

38.  poudarja, da ima lahko državna pomoč izkrivljajoč učinek na delovanje notranjega trga; opozarja na stroge zahteve za uporabo člena 107(3)(b) PDEU; ugotavlja, da se večina odločitev o protimonopolnih vprašanjih in državni pomoči sprejme na nacionalni ravni; zato meni, da bi morala Komisija spremljati in sprejeti ukrepe za zagotavljanje dosledne politike na notranjem trgu; poziva Komisijo, naj pripravi načrt za bolje usmerjeno državno pomoč; pozdravlja stalna prizadevanja Komisije, da bi pojasnila različne vidike opredelitve državne pomoči, kot je pokazala v Obvestilu Komisije o pojmu državne pomoči iz člena 107(1) PDEU; posebej izpostavlja prizadevanja za razjasnitev pojmov podjetja in gospodarske dejavnosti; vendar ugotavlja, da je še vedno težko razlikovati med gospodarskimi in negospodarskimi dejavnostmi; izpostavlja tudi, da je za zagotavljanje, da se ustanovne pogodbe ustrezno razlagajo, pristojno Evropsko sodišče; poziva Komisijo, naj pri uporabi pravil EU o državni pomoči posebno pozornost nameni zagotavljanju storitev splošnega gospodarskega pomena, vključno z energijo, prometom in telekomunikacijami, zlasti v okviru državne podpore, namenjene izoliranim, oddaljenim ali obrobnim regijam v Uniji; poudarja, da bi morali pri uporabi državne pomoči za spodbujanje storitev splošnega pomena zasledovati cilj koristi za potrošnike in državljane, ne pa krepitve posameznih interesov;

39.  poudarja, da je obdavčitev prvenstveno v nacionalni pristojnosti, saj je treba v Svetu doseči soglasje, in da je zato izbira politike odvisna od političnega stališča in usmerjenosti nacionalnih vlad in parlamentov držav članic; ugotavlja pa, da je instrument obdavčenja mogoče uporabiti za dodelitev implicitne državne pomoči, ki lahko ustvari neenake konkurenčne pogoje na notranjem trgu; zato poudarja, da je treba zagotoviti, da nacionalne davčne politike ne izkrivljajo poštene konkurence in da se davčna politika in politika konkurence dosledno uporabljata na notranjem trgu; pozdravlja, da je delovna skupina za državno pomoč v obliki davčne ugodnosti postala stalno telo; poziva, naj ima zadostne človeške vire in preiskovalna orodja; poziva k razjasnitvi stanja v preiskavah državne pomoči v zvezi z davčnimi ugodnostmi, vključno s številom preiskanih primerov;

poudarja, da so na notranjem trgu novi udeleženci in podjetja, vključno z malimi in srednjimi podjetji, ki ne uporabljajo agresivnih davčnih praks, kaznovani; izraža zadovoljstvo, da je Komisija objavila poglobljene preiskave protikonkurenčnega ravnanja, kot so selektivne davčne ugodnosti in sistemi izdajanja stališč o presežnem dobičku; zlasti pozdravlja smernice iz obvestila Komisije o državni pomoči, ki se še posebej nanaša na davčna stališča; poziva države članice, naj opustijo prakse nelojalne konkurence med državami, ki temeljijo na neupravičenih davčnih spodbudah; poziva Svet, naj sprejme predlog o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb; obžaluje, da se v skladu s pravili EU o državni pomoči neplačani davki, izterjani od upravičencev nezakonite davčne pomoči, vrnejo v državo, ki je pomoč dodelila; poziva Komisijo, naj najde rešitev za to težavo;

poudarja, da bi morala nadaljnja pogajanja z Združenim kraljestvom vključevati tudi spoštovanje poštene konkurence in zagotovilo, da Združeno kraljestvo ne bo dodeljevalo državne pomoči v obliki davčnih ugodnosti;

40.  poudarja daljnosežno koncentracijo verige preskrbe s hrano, pri čemer lahko nekaj podjetij ustvari oligopol na svetovnem trgu semen in pesticidov v škodo potrošnikov, kmetov, okolja in biotske raznovrstnosti; opozarja, da bo zaradi takšne strukture prišlo do povečanja tehnološke in ekonomske odvisnosti kmetov od nekaj globalnih celovitih platform za nakup vsega na enem mestu, omejene raznovrstnosti semen in prenehanja prizadevanja na področju inovacij, da bi sprejeli proizvodni model, ki spoštuje okolje in biotsko raznovrstnost, ter v končni fazi do manjše inovativnosti in slabše kakovosti končnih izdelkov zaradi zmanjšane konkurence; poziva Komisijo, naj glede na zmanjšanje prihodkov kmetij, zlasti za male kmete, predvsem malim in srednjim kmetom zagotovi dostojen dohodek;

41.  meni, da je nujno, da Komisija bolje spremlja uporabo patentov v kmetijstvu; ugotavlja, da so kmetje zaradi zlorab patentov prisiljeni v to, da si zastavijo proizvodne cilje, zaradi katerih so njihove tržne izbire omejene, kar siromaši biotsko raznovrstnost poljščin, izkrivlja konkurenco in omejuje inovacije; meni, da bodo priporočeni ukrepi spodbujali rast modela industrijskega kmetijstva, ki spodbuja prehod na biološko in okoljsko trajnostno kmetijstvo;

42.  pozdravlja pobude, kot je okvir za pametne vasi, ki spodbuja naselja, naj postanejo bolj prožna, bolje izkoristijo svoje vire in dejavneje sodelujejo na področju konkurence na enotnem trgu ter izboljšajo privlačnost teh naselij in kakovost življenja prebivalcev na podeželju;

43.  priznava potencial tehnologije blokovnih verig za finančne storitve; vendar opozarja, da mora biti uporaba te tehnologije za zbiranje sredstev urejena s predpisi, da bi se izognili pretiranemu dampingu na reguliranih finančnih trgih, tveganjem za vlagatelje in tveganjem pranja denarja; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj predlaga regulativni okvir za prve javne ponudbe kovancev;

44.  je zaskrbljen, ker je Komisija nedavno odobrila združitev podjetij Bayer in Monsanto in priznala, da pri svoji odločitvi ni upoštevala svojih ciljev iz PDEU, zlasti glede varnosti hrane, varstva potrošnikov, okolja in podnebja;

45.  meni, da je zato pomembno ukrepati proti podjetjem, ki se v kmetijski verigi ukvarjajo s trženjem in distribucijo in ki izkrivljajo kmetijske trge, kar ima negativni učinek na prihodke kmetij in maloprodajne cene;

46.  pozdravlja pristop Komisije pri ocenjevanju horizontalnih združitev z vse večjim poudarkom na konkurenci na področju inovacij, zlasti pri združitvah, ki vključujejo trge, ki temeljijo na intenzivnih dejavnostih raziskav in razvoja, ter ugotavlja, da bi bilo treba združitve ocenjevati z vidika celotnega notranjega trga; prav tako poziva Komisijo, naj predlaga revizijo uredbe EU o združitvah in preuči, kolikšna pooblastila bi morala imeti, podobno kot jih ima zdaj več držav članic, da sprejme ukrepe za zaščito evropskega javnega reda ter pravic in načel iz PDEU in Listine EU o temeljnih pravicah, tudi na področju varstva okolja;

47.  ponovno poudarja predhodno ugotovitev Komisije, da je Google s tem, ko je dajal nezakonito prednost svojim produktom, zlorabil svoj prevladujoč položaj na trgu; poudarja, da je potrebna popolna strukturna ločitev med splošnimi in specializiranimi storitvami iskanja tega podjetja, da bi odpravili to zlorabo;

48.  ugotavlja, da Evropsko sodišče pri razlagi člena 101 PDEU upošteva različne cilje Pogodb; vendar poudarja, da je vse bolj očitno, da ozka razlaga člena 101 PDEU, ki jo vsebujejo horizontalne smernice Komisije, vedno bolj ovira sodelovanje manjših tržnih akterjev pri sprejemanju višjih okoljskih in socialnih standardov; meni, da bi morala Komisija vzpostaviti pravno varnost glede pogojev, pod katerimi bi bile kolektivne ureditve organizacij proizvajalcev, vključno z zadrugami, njihovimi združenji in medpanožnimi organizacijami, ki delujejo po vsej verigi preskrbe s hrano za namene trajnosti in poštenih delovnih standardov, ocenjene v skladu s konkurenčnim pravom, ter spodbujati take pobude v okviru politike konkurence; poudarja tudi, da ta pristop ne bi smel preprečevati proizvodnje blaga z nižjimi cenami, zlasti v sektorjih, kjer so potrošniki bolj občutljivi na ceno; poudarja tudi pomen načela sorazmernosti, kar pomeni, da omejevanje konkurence ne sme presegati tistega, kar je potrebno za doseganje splošnega interesa;

49.  poudarja skupno dogovorjene cilje energetske unije in zlasti opozarja na razsežnost varnosti, razogljičenja gospodarstva, solidarnosti in zaupanja; poudarja, da je pomembno zagotoviti, da evropski energetski trgi temeljijo na pravni državi, konkurenčnosti, raznolikosti energetskih virov in dobaviteljev, predvidljivosti in preglednosti, ter preprečiti, da bi kateri koli udeleženec na trgu, ki ima sedež v Uniji ali v tretji državi, okrepil prevladujoč položaj v škodo konkurentov in potrošnikov; v zvezi s tem poziva k strožjemu nadzoru in po potrebi k ukrepanju zoper takšne udeležence na trgu in nalaganju obveznosti zanje; zlasti ugotavlja, da je treba ustrezno obravnavati strategijo delitve trga s plinom v EU, ki jo izvajajo nekatera energetska podjetja, kar bi utegnilo privesti do kršitve protimonopolnih pravil EU; priznava tudi, da pravno zavezujočih zavez držav članic v skladu s pariškim podnebnim sporazumom ni mogoče uresničiti brez konkretnih državnih ukrepov za pospeševanje, omogočanje in ustvarjanje spodbud in financiranje proizvodnje ter uporabe obnovljivih virov energije; je seznanjen s prihodnjo revizijo smernic o državni pomoči in energiji, ki ne bodo več izključevale dveh sektorjev, ki pridobita največ državnih subvencij, tj. jedrske energije in pridobivanja fosilnih goriv, pri čemer bodo smernice zagotovile večjo prožnost za energijo iz obnovljivih virov, ki jo proizvajajo potrošniki; poudarja, kako pomembno je dokončati energetsko unijo z združevanjem trgov, zlasti z naložbami v povezovalne daljnovode, kjer so potrebne ter na podlagi tržnih razmer in tržnega potenciala, ter s povečanjem trgovalnih zmogljivosti obstoječih povezav; zato poudarja, da je treba pred vsako odobritvijo državne pomoči za mehanizme zmogljivosti oceniti, ali je zares nujna, in obenem preučiti alternativne ukrepe, zlasti učinkovitejšo uporabo obstoječih povezovalnih daljnovodov; poudarja, da mehanizmi zmogljivosti pogosto predstavljajo precejšnje stroške za potrošnike in pomenijo „prikrito subvencioniranje“ ter podpirajo nedonosne in onesnažujoče elektrarne, zaradi česar je treba pri odobritvi državne pomoči zagotoviti, da ti mehanizmi niso odprti za sredstva, ki najbolj onesnažujejo;

50.  poudarja, da je treba izboljšati preglednost pri načrtovanju javno-zasebnih partnerstev, da bi zmanjšali verjetnost, da bi si partnerji iz zasebnega sektorja prek njih zagotovili konkurenčno prednost pred svojimi konkurenti;

51.  pozdravlja preiskavo Komisije o oblikovanju cen zdravil, ki rešujejo življenja, zlasti glede primera Aspen;

52.  poudarja, da je pomembno vsem letalskim prevoznikom pri letenju v EU ali iz nje podeliti iste pravice; priznava, da žal to ne velja vedno za letalske prevoznike iz EU, ki delujejo zunaj EU, kjer so izpostavljeni nepoštenim praksam, ki vplivajo na konkurenco; poziva Komisijo, naj obravnava protikonkurenčne prakse, ki spodkopavajo tudi zakonodajo o varstvu potrošnikov; ponovno poudarja, da je pomembno zagotoviti pošteno konkurenco med letalskimi prevozniki EU in letalskimi prevozniki iz tretjih držav;

53.  poudarja pomen konkurenčnega prometnega sektorja; ugotavlja, da je treba enotni trg na področju prometa še dopolniti, saj je najbolj razdrobljen; pozdravlja ukrepe, ki jih je sprejela Komisija za spodbujanje dokončnega oblikovanja in izboljšanja delovanja na notranjem trgu cestnega prevoza potnikov;

54.  ponovno poudarja, da za nove infrastrukturne projekte, vključno s tistimi, ki državo članico povezujejo s tretjo državo, velja zakonodaja Unije, zlasti pravila o ločevanju in oblikovanju tržnih cen;

55.  poudarja, da so ustrezna finančna sredstva in človeški viri v generalnem direktoratu Komisije za konkurenco in v nacionalnih pristojnih organih pomembna in potrebna, prav tako pa strokovno znanje na digitalnem področju in področju IT, potrebno za spopadanje z izzivi, ki jih predstavlja gospodarstvo, ki temelji na podatkih in algoritmih; v zvezi s tem podpira predlagani sklop programa enotnega trga v okviru večletnega finančnega okvira 2021–2027, namenjen konkurenci;

56.  poudarja, da mora Komisija pri pripravi pravil o konkurenci notranji trg obravnavati kot enoten trg in ne kot skupino samostojnih lokalnih ali nacionalnih trgov;

57.  poudarja, da je za učinkovito izvajanje načel konkurenčnega prava in preprečevanje nedoslednosti pri pravnih sredstvih in izidih izvršilnih ukrepov bistveno mednarodno sodelovanje; meni, da je najboljši način za izboljšanje pravil in praks na področju konkurence po svetu sodelovanje v poštenih in preglednih razpravah; podpira dejavno sodelovanje Komisije, nacionalnih in morebitnih regionalnih organov, pristojnih za konkurenco, v Mednarodni mreži za konkurenco;

58.  pozdravlja direktivo o Evropski mreži za konkurenco (ECN+), ki bo znatno izboljšala učinkovito in dosledno uporabo konkurenčnega prava EU v vsej Uniji, saj bo zagotovila, da imajo nacionalni organi, pristojni za konkurenco, na voljo ustrezna orodja, vire in varovala za neodvisnost, vključno s preglednim postopkom za izvolitev ali imenovanje njihovega vodstva, kar jim omogoča, da za kršitve konkurenčnih pravil naložijo odvračilne kazni; odobrava zgodnjo pomoč Komisije državam članicam v zvezi z izvajanjem te direktive;

59.  poziva Komisijo, naj poskrbi, da bodo prihodnji trgovinski sporazumi zagotavljali enake pogoje, zlasti glede konkurence in državne pomoči; poudarja, da bi morala biti državna pomoč dovoljena le v izjemnih in upravičenih primerih, ki jih ureja zakonodaja, da bi preprečili izkrivljanje konkurence, ter da bi morali omogočiti izjeme in utemeljitve, povezane z doseganjem ciljev Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah; opozarja, da podjetja delujejo globalno, zato morajo globalno delovati tudi organi za zagotavljanje konkurence, saj so razširitev informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter pojav digitalnega gospodarstva privedli do prekomerne tržne koncentracije in koncentracije moči v nekaterih sektorjih; meni, da sta osnovna pogoja za razvoj pravične trgovine na svetovni ravni oblikovanje svetovnih pravil konkurence in najvišja raven usklajevanja med organi za konkurenco, vključno z izmenjavo informacij v okviru postopkov na tem področju;

60.  opozarja, da bi morali mednarodni trgovinski in naložbeni sporazumi vsebovati posebno in izčrpno poglavje o konkurenci;

61.  poziva Komisijo, naj si ambiciozneje prizadeva za odpiranje mednarodnih trgov javnih naročil in povečanje dostopa evropskih podjetij do javno-zasebnih partnerstev v tretjih državah; meni, da je treba zmanjšati nesorazmerja med Unijo in tretjimi državami pri dostopu do javnih naročil, predvsem ZDA in Kitajsko; poziva vse trgovinske partnerje EU, naj evropskim podjetjem in delavcem omogočijo nediskriminatoren dostop do trgov javnih naročil; pozdravlja obnovljeno razpravo o mednarodnem instrumentu za javna naročila, ki vzpostavlja potrebno vzajemnost v primerih, ko trgovinski partnerji omejujejo dostop do svojih trgov javnih naročil, in poziva Evropski svet, naj ga hitro sprejme; pozdravlja prizadevanja Komisije pri odpiranju trgov javnih naročil v tretjih državah z dvostranskimi partnerskimi sporazumi; opozarja, da podjetja, ki delujejo v netržnih pogojih in ki upoštevajo geopolitična vprašanja, lahko v evropskih javnih naročilih premagajo praktično vse konkurente; poziva Komisijo, naj spremlja javna naročila in naj prepreči, da bi evropska podjetja in delavci utrpeli škodo zaradi nepoštene konkurence, ki jo povzročajo podjetja, ki jih upravlja država;

62.  poudarja, da je boj proti nepoštenim trgovinskim praksam, tudi z uveljavljanjem politike konkurence, potreben za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev po vsem svetu, kar bo koristilo delavcem, potrošnikom in podjetjem, to pa je tudi ena od prednostnih nalog trgovinske strategije EU; poudarja, da je v dokumentu o razmisleku o izkoriščanju globalizacije ugotovljeno, da mora Unija sprejeti ukrepe za ponovno vzpostavitev poštenih konkurenčnih pogojev; pozdravlja vključitev določb o politikah konkurence v sporazum o gospodarskem partnerstvu z Japonsko in v celovit gospodarski in trgovinski sporazum s Kanado; obžaluje, da je obseg teh določb omejen in da ne zagotavljajo učinkovitega izvrševanja in reševanja sporov; opozarja, da je treba v vse trgovinske sporazume vključiti ambiciozne določbe o konkurenci in zagotoviti njihovo izvajanje, da bi zagotovili poštena pravila;

63.  pozdravlja predlog o vzpostavitvi evropskega okvira za pregledovanje neposrednih tujih naložb; meni, da je to koristno orodje za zaščito evropskih podjetij strateškega pomena pred nepoštenimi trgovinskimi praksami, ki bi utegnile ogroziti varnost in javni red, ter za zagotavljanje spoštovanja načel poštene konkurence v EU;

64.  poudarja, da je v boju proti nepošteni svetovni konkurenci pomemben protisubvencijski instrument, ter da je treba vzpostaviti enake konkurenčne pogoje s pravili EU o državni pomoči; v zvezi s tem obžaluje, da je leta 2017 Ljudska republika Kitajska ponovno vzpostavila največje število novih trgovinskih ovir za evropska podjetja in delavce ter je bila vključena v večino evropskih protisubvencijskih primerov;

65.  je zaskrbljen zaradi carinske politike ZDA in njenega vpliva na konkurenčnost evropskih podjetij; poudarja, da bi morala biti prizadevanja Komisije za uravnoteženje trgovine z ZDA odločna, a uravnotežena, sorazmerna in združljiva z načeli Svetovne trgovinske organizacije;

66.  poziva Komisijo, naj okrepi prizadevanja za spodbujanje poštene konkurence, tudi s preprečevanjem neupravičene uporabe tarifnih ovir in subvencij na globalnem trgu z okrepljenim sodelovanjem z drugimi državami na forumih, kot so Svetovna trgovinska organizacija, Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj, Konferenca OZN za trgovino in razvoj, skupina G20 in Svetovna banka; želi spomniti na delo v zvezi s povezanostjo med trgovinsko politiko in politiko konkurence, opravljeno v okviru Svetovne trgovinske organizacije med letoma 1996 in 2004, in obžaluje, da ta tema ni vključena v njen delovni program; poudarja, da se je treba za nadaljnje sodelovanje med članicami Svetovne trgovinske organizacije v vprašanjih konkurence opirati na določbe v njenih sporazumih, na primer na člen IX Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami; zato poziva, naj se na 12. ministrski konferenci Svetovne trgovinske organizacije doseže napredek glede zagotavljanja poštene mednarodne konkurence;

67.  izraža zaskrbljenost glede domnevne nezmožnosti Svetovne trgovinske organizacije pri spopadanju z netržnimi gospodarstvi in pri obravnavanju izkrivljanja konkurence, ki ga povzročajo subvencije in državna intervencija, vendar je globoko prepričan, da ima ta organizacija na tem področju bistveno vlogo; pozdravlja tristransko ukrepanje ZDA, Japonske in EU v zvezi s tem;

68.  poziva Komisijo, naj poveča podporo malim in srednjim podjetjem v EU, tako da bodo lahko zaščitila in uveljavila svoje pravice v primeru nepoštenih poslovnih praks, kot sta dumping in subvencioniranje s strani držav, ki niso članice EU. v zvezi s tem je seznanjen s prizadevanji Komisije za boj proti nelojalni konkurenci v odmevnih primerih proti znanim podjetjem, vendar poudarja, da je zagotavljanje poštene konkurence za mala in srednja podjetja prav tako izredno pomembno;

69.  poudarja, da je učinkovito izvajanje določb o trajnostnem razvoju v okviru trgovinskih sporazumov pomembno za izboljšanje življenjskih razmer v partnerskih državah in zaščite evropskih podjetij pred nelojalno konkurenco. pozdravlja uvedbo okoljskih in družbenih meril v reformi protisubvencijskih in protidampinških ukrepov.

70.  poudarja, da politika EU na področju konkurence ne dosega želenih rezultatov, saj se sicer uporablja z namenom zaščite poštene konkurence med vsemi udeleženci na notranjem trgu s posebnim poudarkom na interesih potrošnikov, v praksi pa se kmetijski proizvajalci zaradi neenakosti v verigi preskrbe s hrano soočajo z nesprejemljivo ravnjo pritiska; meni, da bi morali biti interesi potrošnikov in kmetijskih proizvajalcev enako pomembni;

71.  meni, da so zaradi posebnih značilnosti kmetijskih dejavnosti kolektivne organizacije bistvenega pomena, da bi izboljšali položaj primarnih proizvajalcev v prehranski verigi in omogočili doseganje ciljev skupne kmetijske politike, opredeljenih v členu 39 PDEU, in da bi morale skupne dejavnosti, ki jih izvajajo organizacije proizvajalcev in njihova združenja, tudi načrtovanje proizvodnje in pogajanja o prodaji in pogodbenih pogojih, šteti za združljive s členom 101 PDEU; poudarja, da se z združevanjem kmetov v organizacijah proizvajalcev krepi njihov položaj v dobavni verigi;

72.  meni, da je model medpanožne organizacije uspešna oblika sektorskega upravljanja, saj zagotavlja strukturo za vse akterje v sektorju, ki so v tej strukturi pošteno zastopani, ter organizira izmenjavo med njimi, in sicer z omogočanjem posredovanja gospodarskih in tehničnih informacij, da se poveča preglednost trga in boljše razporedijo tveganja in koristi; meni, da bi morala skupna kmetijska politika spodbujati različne, ustrezno strukturirane modele sodelovanja, kot je trenutni, da bi olajšali ustanavljanje medpanožnih organizacij na evropski ravni;

73.  meni, da je treba v skladu s trenutnim trendom dodatno okrepiti kompetence organizacij proizvajalcev in medpanožnih organizacij, da bi se lahko pogajalska moč kmetov uravnovesila s pogajalsko močjo trgovcev na drobno v prehranski verigi; meni, da bi bilo treba povečati sofinanciranje EU za ustanovitev in delovanje teh organizacij;

74.  poziva Komisijo, naj olajša uporabo instrumentov za kolektivno tržno upravljanje v primeru krize z uporabo orodij, ki ne zahtevajo javnih sredstev, kot so umiki proizvodov, izvedeni z dogovorom med udeleženci v prehranski verigi; poudarja, da bi tak ukrep lahko uporabljale same medpanožne organizacije;

75.  meni, da vstop proizvodov iz tretjih držav, ki ne izpolnjujejo istih socialnih, zdravstvenih in okoljskih standardov, na evropski trg za evropske proizvajalce pomeni nelojalno konkurenco za evropske proizvajalce; zato poziva, naj se pri trenutnih in prihodnjih trgovinskih pogajanjih v zvezi s kmetijskimi proizvodi zaščitijo ranljivi sektorji ter zagotovi sistematična uporaba načel vzajemnosti in skladnosti; poziva Komisijo, naj ta vidik vključi v pogajanja o izstopu Združenega kraljestva iz Unije;

76.  poudarja, da bi moral biti dostop do notranjega trga EU pogojen s skladnostjo s sanitarnimi, fitosanitarnimi in okoljskimi standardi; poziva Komisijo, naj za zagotovitev poštene konkurence spodbuja enakovredne ukrepe in preglede med tretjimi državami in Evropsko unijo na področju okoljskih standardov ter standardov za varnost hrane; ugotavlja, da najvišji standardi varstva okolja in dobrobiti živali lahko pomenijo višje cene in da zato lahko nižanje standardov povzroči protikonkurenčno vedenje; priporoča Komisiji, naj poišče načine za razširitev področja uporabe politike konkurence, da se prepreči takšen damping na enotnem trgu in zaradi uvoza na enotni trg;

77.  opozarja, da podnebne katastrofe, ki pogosto prizadenejo kmete, vplivajo na trg in slabijo njihov položaj v prehranski verigi; želi spomniti, da glede na protidampinška pravila EU(6), ki se med drugim uporabljajo tudi za kmetijski sektor, okoljski damping povzroča nepošteno konkurenco; poziva, naj se upoštevajo interese evropskih državljanov, ki zahtevajo trajnostno in okolju prijazno družbo; zato ob upoštevanju delovanja enotnega trga in koristi za celotno družbo poziva Komisijo, naj dovoli izvzetja iz pravil konkurence, da se olajša sodelovanje, tako horizontalno kot vertikalno, v okviru trajnostnih pobud;

78.  opozarja, da pojma „poštena cena“ ne bi smeli dojemati kot najnižjo možno ceno za potrošnika, temveč kot razumno ceno, ki omogoča pošteno plačilo vsem udeležencem vzdolž prehranske verige; poudarja, da imajo potrošniki razen nizkih cen tudi druge interese, vključno z dobrobitjo živali, okoljsko trajnostnostjo, razvojem podeželja, pobudami za zmanjšanje uporabe antibiotikov, ublažitvijo protimikrobne odpornosti itd.; spodbuja organe držav članic, pristojne za konkurenco, naj upoštevajo povpraševanje potrošnikov po trajnostni proizvodnji hrane, ki zahteva, da se pri določanju cen hrane bolj upošteva vrednost javnih dobrin; v zvezi s tem poziva, naj se politika konkurence Evropske unije ne ustavi pri najmanjšem skupnem imenovalcu „poceni hrane“; meni, da je treba pri dogovarjanju o cenah v pogodbah med trgovci/predelovalci in proizvodnje v celoti upoštevati stroške proizvodnje, da bi zagotovili cene, ki vsaj pokrijejo stroške;

79.  pozdravlja, da uredba omnibus vzpostavlja postopek, ko lahko skupina kmetov prosi Komisijo za nezavezujoče mnenje o skladnosti skupnega ukrepa s splošnim odstopanjem od pravil konkurence po členu 209 uredbe o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov; vseeno glede na priporočilo projektne skupine za kmetijske trge poziva Komisijo, naj pojasni področje uporabe splošnega odstopanja za kmetijstvo in njegovo prepletanje z odstopanji iz členov 149 in 152 ter tako natančneje opredeli odstopanje, da bo neuporaba člena 101 PDEU, če je to potrebno, veljavna in izvedljiva;

80.  opozarja, da se je individualna zgornja meja pomoči de minimis v kmetijskem sektorju v letu 2013 podvojila (s 7500 EUR na 15 000 EUR), da bi se odzvali na porast podnebnih, zdravstvenih in gospodarskih kriz; poudarja, da je bila ob tem nacionalna zgornja meja pomoči de minimis dvignjena le malo (z 0,75 % na 1 % vrednosti nacionalne kmetijske proizvodnje), s čimer se je zmanjšal manevrski prostor držav članic za pomoč kmetijam v težavah; zato podpira predlog Komisije, da se državam članicam in regijam zagotovi več prožnosti v okviru pravil de minimis na področju kmetijstva;

81.  pozdravlja spremembe, uvedene v okviru uredbe omnibus, da bi lažje aktivirali določbe člena 222 uredbe o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov, ki dovoljujejo začasna odstopanja od prava konkurence; kljub temu poziva Komisijo, naj pojasni uporabo členov 219 in 222 Uredbe (EU) št. 1308/2013 v zvezi z ukrepi v primeru motenj na trgu in resnega neravnovesja na trgu, glede na to, da trenutna pravna negotovost glede obeh členov pomeni, da ju nihče ne uporablja zaradi strahu pred neskladjem s pravili, ki jih v državah članicah določajo nacionalni organi, pristojni za konkurenco;

82.  želi spomniti, da je prišlo do znatnega horizontalnega in vertikalnega prestrukturiranja, ki je privedlo do nadaljnje konsolidacije že tako koncentriranega sektorja semen, agrokemije, gnojil, živalske genetike in kmetijskih strojev ter predelave in prodaje na drobno; poziva Komisijo, naj glede na to, da je družbo Monsanto nedavno prevzela skupina Bayer ter da skupaj nadzorujeta približno 24 % svetovnega trga pesticidov in 29 % svetovnega trga semen, zagotovi, da bodo interesi evropskih kmetov, državljanov in okolja zaščiteni, tako da obsežno in celovito ocenjuje učinek, ki ga imajo združitve in prevzemi kmetijskih dobaviteljev na ravni kmetij, vključno s proizvajalci fitofarmacevtskih proizvodov, da bodo kmeti imeli dostop do inovativnih proizvodov boljše kakovosti z manjšim učinkom na okolje in po konkurenčnih cenah; poudarja, da bi lahko takšne združitve in prevzemi utegnil škodovati konkurenci na področju dostopa do osnovnih proizvodov za kmete; meni, da bi bilo treba poenostaviti tržne standarde za semena in razmnoževalni material rastlin za uporabo v manjši meri in povečati njihovo prožnost.

83.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, nacionalnim in, kjer je ustrezno, regionalnim organom za konkurenco v državah članicah ter nacionalnim parlamentom držav članic.

(1)

UL C 93, 24.3.2017, str. 71.

(2)

Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0187.

(3)

UL C 252, 18.7.2018, str. 78.

(4)

Privacy and competitiveness in the age of big data: The interplay between data protection, competition law and consumer protection in the Digital Economy (Zasebnost in konkurenčnost v času velepodatkov: povezava med varstvom podatkov, konkurenčnim pravom in varstvom potrošnikov v digitalnem gospodarstvu), predhodno mnenje evropskega nadzornika za varstvo podatkov, marec 2014, https://edps.europa.eu/sites/edp/files/publication/14-03-26_competitition_law_big_data_en.pdf

(5)

Skupno lastništvo institucionalnih vlagateljev in njegov vpliv na konkurenco, OECD, 5. in 6. december 2017.

(6)

COM(2013)0192.


MNENJE Odbora za mednarodno trgovino (11.10.2018)

za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o letnem poročilu o politiki konkurence

(2018/2102(INI))

Pripravljavec mnenja: Adam Szejnfeld

POBUDE

Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poziva Komisijo, naj poskrbi, da bodo prihodnji trgovinski sporazumi zagotavljali enake pogoje, zlasti glede konkurence in državne pomoči; poudarja, da bi morala biti državna pomoč dovoljena le v izjemnih in upravičenih primerih, ki jih ureja zakonodaja, da bi preprečili izkrivljanje konkurence, ter da bi morali omogočiti izjeme in utemeljitve, povezane z doseganjem ciljev Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah; opozarja, da podjetja delujejo globalno, zato morajo globalno delovati tudi organi za zagotavljanje konkurence, saj so razširitev informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter pojav digitalnega gospodarstva privedli do prekomerne tržne koncentracije in koncentracije moči v nekaterih sektorjih; meni, da sta osnovna pogoja za razvoj pravične trgovine na svetovni ravni oblikovanje svetovnih pravil konkurence in najvišja raven usklajevanja med organi za konkurenco, vključno z izmenjavo informacij v okviru postopkov na tem področju;

2.  opozarja, da bi morali mednarodni trgovinski in naložbeni sporazumi vsebovati posebno in izčrpno poglavje o konkurenci;

3.  poziva Komisijo, naj si ambiciozneje prizadeva za odpiranje mednarodnih trgov javnih naročil in povečanje dostopa evropskih podjetij do javno-zasebnih partnerstev v tretjih državah; meni, da je treba zmanjšati nesorazmerja med Unijo in tretjimi državami pri dostopu do javnih naročil, predvsem ZDA in Kitajsko; poziva vse trgovinske partnerje EU, naj evropskim podjetjem in delavcem omogočijo nediskriminatoren dostop do trgov javnih naročil; pozdravlja obnovljeno razpravo o mednarodnem instrumentu za javna naročila, ki vzpostavlja potrebno vzajemnost v primerih, ko trgovinski partnerji omejujejo dostop do svojih trgov javnih naročil, in poziva Evropski svet, naj ga hitro sprejme; pozdravlja prizadevanja Komisije pri odpiranju trgov javnih naročil v tretjih državah z dvostranskimi partnerskimi sporazumi; opozarja, da podjetja, ki delujejo v netržnih pogojih in ki upoštevajo geopolitična vprašanja, lahko v evropskih javnih naročilih premagajo praktično vse konkurente; poziva Komisijo, naj spremlja javna naročila in naj prepreči, da bi evropska podjetja in delavci utrpeli škodo zaradi nepoštene konkurence, ki jo povzročajo podjetja, ki jih upravlja država;

4.  poudarja, da je boj proti nepoštenim trgovinskim praksam, tudi z uveljavljanjem politike konkurence, potreben za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev po vsem svetu, kar bo koristilo delavcem, potrošnikom in podjetjem, to pa je tudi ena od prednostnih nalog trgovinske strategije EU; poudarja, da je v dokumentu o razmisleku o izkoriščanju globalizacije ugotovljeno, da mora Unija sprejeti ukrepe za ponovno vzpostavitev poštenih konkurenčnih pogojev; pozdravlja vključitev določb o politikah konkurence v sporazum o gospodarskem partnerstvu z Japonsko in v celovit gospodarski in trgovinski sporazum s Kanado; obžaluje, da je obseg teh določb omejen in da ne zagotavljajo učinkovitega izvrševanja in reševanja sporov; opozarja, da je treba v vse trgovinske sporazume vključiti ambiciozne določbe o konkurenci in zagotoviti njihovo izvajanje, da bi zagotovili poštena pravila;

5.  poudarja, da je za izvrševanje zakonodaje o konkurenci nujno globalno sodelovanje; podpira dejavno sodelovanje Komisije in nacionalnih organov, pristojnih za konkurenco, v Mednarodni mreži za konkurenco;

6.  pozdravlja predlog o vzpostavitvi evropskega okvira za pregledovanje neposrednih tujih naložb; meni, da je to koristno orodje za zaščito evropskih podjetij strateškega pomena pred nepoštenimi trgovinskimi praksami, ki bi utegnile ogroziti varnost in javni red, ter za zagotavljanje spoštovanja načel poštene konkurence v EU;

7.  poudarja, da je v boju proti nepošteni svetovni konkurenci pomemben protisubvencijski instrument, ter da je treba vzpostaviti enake konkurenčne pogoje s pravili EU o državni pomoči; v zvezi s tem obžaluje, da je leta 2017 Ljudska republika Kitajska ponovno vzpostavila največje število novih trgovinskih ovir za evropska podjetja in delavce ter je bila vključena v večino evropskih protisubvencijskih primerov;

8.  je zaskrbljen zaradi carinske politike ZDA in njenega vpliva na konkurenčnost evropskih podjetij; poudarja, da bi morala biti prizadevanja Komisije za uravnoteženje trgovine z ZDA odločna, a uravnotežena, sorazmerna in združljiva z načeli STO;

9.  poziva Komisijo, naj okrepi prizadevanja za spodbujanje poštene konkurence, tudi s preprečevanjem neupravičene uporabe tarifnih ovir in subvencij na globalnem trgu z okrepljenim sodelovanjem z drugimi državami na forumih, kot so Svetovna trgovinska organizacija (STO), Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), Konferenca OZN za trgovino in razvoj (UNCTAD), skupina G20 in Svetovna banka; želi spomniti na delo v zvezi s povezanostjo med trgovinsko politiko in politiko konkurence, opravljeno v okviru STO med letoma 1996 in 2004, in obžaluje, da ta tema ni vključena v njen delovni program; poudarja, da se je treba za nadaljnje sodelovanje med članicami Svetovne trgovinske organizacije v vprašanjih konkurence opirati na določbe v njenih sporazumih, na primer na člen IX Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami (GATS); zato poziva, naj se na 12. ministrski konferenci STO doseže napredek glede zagotavljanja poštene mednarodne konkurence;

10.  izraža zaskrbljenost glede domnevne nezmožnosti STO pri spopadanju z netržnimi gospodarstvi in pri obravnavanju izkrivljanja konkurence, ki ga povzročajo subvencije in državna intervencija, vendar je globoko prepričan, da ima STO na tem področju bistveno vlogo; pozdravlja tristransko ukrepanje ZDA, Japonske in EU v zvezi s tem;

11.  poziva Komisijo, naj poveča podporo malim in srednjim podjetjem v EU, tako da bodo lahko zaščitila in uveljavila svoje pravice v primeru nepoštenih poslovnih praks, kot sta dumping in subvencioniranje s strani držav, ki niso članice EU. v zvezi s tem je seznanjen s prizadevanji Komisije za boj proti nelojalni konkurenci v odmevnih primerih proti znanim podjetjem, vendar poudarja, da je zagotavljanje poštene konkurence za mala in srednja podjetja prav tako izredno pomembno;

12.  poudarja, da je učinkovito izvajanje določb o trajnostnem razvoju v okviru trgovinskih sporazumov pomembno za izboljšanje življenjskih razmer v partnerskih državah in zaščite evropskih podjetij pred nelojalno konkurenco. pozdravlja uvedbo okoljskih in družbenih meril v reformi protisubvencijskih in protidampinških ukrepov.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

11.10.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

28

5

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Laima Liucija Andrikienė, Maria Arena, Tiziana Beghin, Daniel Caspary, Salvatore Cicu, Christofer Fjellner, Eleonora Forenza, Karoline Graswander-Hainz, Christophe Hansen, Heidi Hautala, Yannick Jadot, France Jamet, Elsi Katainen, Jude Kirton-Darling, Danilo Oscar Lancini, Bernd Lange, David Martin, Anne-Marie Mineur, Franck Proust, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández, Tokia Saïfi, Helmut Scholz, Joachim Schuster, Adam Szejnfeld, William (earl) Dartmouthski, Jan Zahradil

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Sander Loones, Fernando Ruas, Paul Rübig, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Beatriz Becerra Basterrechea, Czesław Hoc, Stanisław Ożóg, Jozo Radoš, Anders Sellström

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

28

+

ALDE

Beatriz Becerra Basterrechea, Elsi Katainen, Jozo Radoš

ECR

Czesław Hoc, Sander Loones, Stanisław Ożóg, Jan Zahradil

EFDD

William (earl) Dartmouthski

PPE

Laima Liucija Andrikienė, Daniel Caspary, Salvatore Cicu, Christofer Fjellner, Christophe Hansen, Franck Proust, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Fernando Ruas, Paul Rübig, Tokia Saïfi, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Anders Sellström, Adam Szejnfeld

S&D

Maria Arena, Karoline Graswander-Hainz, Jude Kirton-Darling, Bernd Lange, David Martin, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández, Joachim Schuster

5

-

EFDD

Tiziana Beghin

ENF

Danilo Oscar Lancini

GUE/NGL

Eleonora Forenza, Anne-Marie Mineur, Helmut Scholz

3

0

ENF

France Jamet

VERTS/ALE

Heidi Hautala, Yannick Jadot

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


MNENJE Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (23.11.2018)

za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o letnem poročilu o politiki konkurence

(2018/2102(INI))

Pripravljavka mnenja: Angélique Delahaye

POBUDE

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker je konkurenčno pravo EU namenjeno sekundarnemu in terciarnemu sektorju;

B.  ker člen 42 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) določa, da se pravila konkurence za proizvodnjo kmetijskih proizvodov in trgovino s kmetijskimi proizvodi uporabljajo le v obsegu, ki ga določita Evropski parlament in Svet, ob upoštevanju edinstvenih značilnosti in pomena kmetijskega sektorja; ker je Komisija januarja 2016 vzpostavila strokovno skupino (projektno skupino za kmetijske trge – AMTF), da bi izboljšala položaj kmetov v prehranski verigi; ker je projektna skupino za kmetijske trge v svojem končnem poročilu iz novembra 2016 med drugim podala predloge, kako okrepiti preglednost na trgu, izboljšati pogodbene odnose v verigi in razviti pravne možnosti za organizacijo kolektivnih ukrepov kmetov; ker ob upoštevanju naravnih in strukturnih posebnosti kmetijske dejavnosti evropski zakonodajalec od leta 1962 dosledno zagovarja načelo dodelitve posebnega statusa kmetijskemu sektorju pri uporabi prava konkurence, saj se to pravo za ta gospodarski sektor ne more uporabljati enako kot za druge sektorje;

C.  ker ima skupna kmetijska politika v skladu s PDEU in sodno prakso EU prednost pred pravom konkurence;

D.  ker je v skladu s členom 39 PDEU cilj skupne kmetijske politike zagotoviti primeren življenjski standard za kmetijsko skupnost in prebivalce podeželskih območij Evrope, zlasti s povečanjem individualnih zaslužkov zaposlenih v kmetijstvu, stabilizirati trge in zagotoviti zanesljivo preskrbo;

E.  ker bi morala skupna kmetijska politika v prihodnosti spodbujati pameten, odporen in raznolik kmetijski sektor, ki bo zagotavljal prehransko varnost, spodbujal skrb za okolje in podnebne ukrepe in prispeval k okoljskim in podnebnim ciljem Unije, ter bo krepil socialno-ekonomsko tkivo podeželskih območij;

F.  ker je namen reforme skupne kmetijske politike iz leta 2013, revizije uredbe omnibus in predlogov Komisije iz leta 2018 okrepitev položaja kmetov v prehranski verigi;

G.  ker je namen posebnih ciljev direktive o nepoštenih trgovinskih praksah v odnosih med podjetji v verigi preskrbe s hrano ohraniti stabilnost trga, zvišati dohodek kmetijskih proizvajalcev in izboljšati konkurenčnost kmetijstva; ker je predlog Komisije za boj proti nepoštenim trgovinskim praksam v prehranski verigi med podjetji ključni korak za uravnoteženje moči v verigi, spodbujanje preglednosti v odnosu med kupcem in dobaviteljem ter pri doseganju bolj trajnostne in konkurenčne prehranske verige v korist kmetov, potrošnikov in okolja;

H.  ker je zadnja desetletja prisoten trend stalno naraščajočih vhodnih stroškov za kmete(1), medtem ko odkupne cene, ki jih kmetje prejmejo za pridelke, ostajajo nespremenjene;

I.  ker je ta izjema za kmetijstvo v okviru tržno usmerjene skupne kmetijske politike in zaradi vse večje globalizacije kmetijskih trgov postala še pomembnejša ter bi se morala še naprej ustrezno prenašati v načrtovanje in izvajanje politik, pa tudi v nadzor njihovega upoštevanja, ki ga izvajajo Komisija in nacionalni organi, pristojni za konkurenco;

J.  ker kmetijska komponenta uredbe o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (uredba omnibus), prinaša pomemben napredek za skupno kmetijsko politiko z določitvijo izrecnega odstopanja od uporabe člena 101 PDEU za organizacije proizvajalcev;

K.  ker predlog za sprejetje predhodne odločbe, predložen Sodišču Evropske unije v zadevi Président de l’Autorité de la concurrence proti Association des producteurs vendeurs d’endives (APVE) in drugim, kaže, da je treba proizvajalcem, organizacijam proizvajalcev in združenjem organizacij proizvajalcev zagotoviti večjo pravno varnost pri izvajanju dejavnosti(2), zlasti v sektorju, ki ga zaznamujejo zelo razpršena ponudba, zgoščeno povpraševanje ter težavnost upravljanja ponudbe in predvidevanja povpraševanja; ker je sodba Sodišča o uporabi pravil konkurence za proizvajalce in organizacije proizvajalcev ključnega pomena za pojasnitev implicitnih odstopanj, povezanih z nalogami organizacij proizvajalcev;

1.  poudarja, da politika EU na področju konkurence ne dosega želenih rezultatov, saj se sicer uporablja z namenom zaščite poštene konkurence med vsemi udeleženci na notranjem trgu s posebnim poudarkom na interesih potrošnikov, v praksi pa se kmetijski proizvajalci zaradi neenakosti v verigi preskrbe s hrano soočajo z nesprejemljivo ravnjo pritiska; meni, da bi morali biti interesi potrošnikov in kmetijskih proizvajalcev enako pomembni;

2.  meni, da so zaradi posebnih značilnosti kmetijskih dejavnosti kolektivne organizacije bistvenega pomena, da bi izboljšali položaj primarnih proizvajalcev v prehranski verigi in omogočili doseganje ciljev skupne kmetijske politike, opredeljenih v členu 39 PDEU, in da bi morale skupne dejavnosti, ki jih izvajajo organizacije proizvajalcev in njihova združenja, tudi načrtovanje proizvodnje in pogajanja o prodaji in pogodbenih pogojih, šteti za združljive s členom 101 PDEU; poudarja, da se z združevanjem kmetov v organizacijah proizvajalcev krepi njihov položaj v dobavni verigi;

3.  meni, da je model medpanožne organizacije uspešna oblika sektorskega upravljanja, saj zagotavlja strukturo za vse akterje v sektorju, ki so v tej strukturi pošteno zastopani, ter organizira izmenjavo med njimi, in sicer z omogočanjem posredovanja gospodarskih in tehničnih informacij, da se poveča preglednost trga in boljše razporedijo tveganja in koristi; meni, da bi morala skupna kmetijska politika spodbujati različne, ustrezno strukturirane modele sodelovanja, kot je trenutni, da bi olajšali ustanavljanje medpanožnih organizacij na evropski ravni;

4.  meni, da je treba v skladu s trenutnim trendom dodatno okrepiti kompetence organizacij proizvajalcev in medpanožnih organizacij, da bi se lahko pogajalska moč kmetov uravnovesila s pogajalsko močjo trgovcev na drobno v prehranski verigi; meni, da bi bilo treba povečati sofinanciranje EU za ustanovitev in delovanje teh organizacij;

5.  poziva Komisijo, naj olajša uporabo instrumentov za kolektivno tržno upravljanje v primeru krize z uporabo orodij, ki ne zahtevajo javnih sredstev, kot so umiki proizvodov, izvedeni z dogovorom med udeleženci v prehranski verigi; poudarja, da bi tak ukrep lahko uporabljale same medpanožne organizacije;

6.  meni, da vstop proizvodov iz tretjih držav, ki ne izpolnjujejo istih socialnih, zdravstvenih in okoljskih standardov, na evropski trg za evropske proizvajalce pomeni nelojalno konkurenco za evropske proizvajalce; zato poziva, naj se pri trenutnih in prihodnjih trgovinskih pogajanjih v zvezi s kmetijskimi proizvodi zaščitijo ranljivi sektorji ter zagotovi sistematična uporaba načel vzajemnosti in skladnosti; poziva Komisijo, naj ta vidik vključi v pogajanja o izstopu Združenega kraljestva iz Unije;

7.  poudarja, da bi moral biti dostop do notranjega trga EU pogojen s skladnostjo s sanitarnimi, fitosanitarnimi in okoljskimi standardi; poziva Komisijo, naj za zagotovitev poštene konkurence spodbuja enakovredne ukrepe in preglede med tretjimi državami in Evropsko unijo na področju okoljskih standardov ter standardov za varnost hrane; ugotavlja, da najvišji standardi varstva okolja in dobrobiti živali lahko pomenijo višje cene in da zato lahko nižanje standardov povzroči protikonkurenčno vedenje; priporoča Komisiji, naj poišče načine za razširitev področja uporabe politike konkurence, da se prepreči takšen damping na enotnem trgu in zaradi uvoza na enotni trg;

8.  poziva Komisijo, naj glede na občutljiv finančni položaj kmetov in njihovo temeljno vlogo v naši družbi upošteva učinek, ki ga imajo nanje izkrivljanja trga, ki izhajajo iz trgovinskih sporazumov s tretjimi državami, saj je za kmetijske trge značilno izrazito nihanje kmetijskih cen, ki še poslabšuje šibek položaj kmetov v prehranski verigi;

9.  opozarja, da podnebne katastrofe, ki pogosto prizadenejo kmete, vplivajo na trg in slabijo njihov položaj v prehranski verigi; želi spomniti, da glede na protidampinška pravila EU(3), ki se med drugim uporabljajo tudi za kmetijski sektor, okoljski damping povzroča nepošteno konkurenco; poziva, naj se upoštevajo interese evropskih državljanov, ki zahtevajo trajnostno in okolju prijazno družbo; zato ob upoštevanju delovanja enotnega trga in koristi za celotno družbo poziva Komisijo, naj dovoli izvzetja iz pravil konkurence, da se olajša sodelovanje, tako horizontalno kot vertikalno, v okviru trajnostnih pobud;

10.  opozarja, da pojma „poštena cena“ ne bi smeli dojemati kot najnižjo možno ceno za potrošnika, temveč kot razumno ceno, ki omogoča pošteno plačilo vsem udeležencem vzdolž prehranske verige; poudarja, da imajo potrošniki razen nizkih cen tudi druge interese, vključno z dobrobitjo živali, okoljsko trajnostnostjo, razvojem podeželja, pobudami za zmanjšanje uporabe antibiotikov, ublažitvijo protimikrobne odpornosti itd.; spodbuja organe držav članic, pristojne za konkurenco, naj upoštevajo povpraševanje potrošnikov po trajnostni proizvodnji hrane, ki zahteva, da se pri določanju cen hrane bolj upošteva vrednost javnih dobrin; v zvezi s tem poziva, naj se politika konkurence Evropske unije ne ustavi pri najmanjšem skupnem imenovalcu „poceni hrane“; meni, da je treba pri dogovarjanju o cenah v pogodbah med trgovci/predelovalci in proizvodnje v celoti upoštevati stroške proizvodnje, da bi zagotovili cene, ki vsaj pokrijejo stroške;

11.  znova predlaga, da se določbe Uredbe (EU) št. 1308/2013 (Uredba o enotni SUT), ki omogočajo uvajanje ukrepov za uravnavanje ponudbe sira z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo (člen 150), stegen z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo (člen 172) in vin (člen 167), razširijo na druge proizvode z oznako kakovosti, da bi olajšali prilagajanje ponudbe povpraševanju;

12.  poudarja, da je treba v izogib ozki razlagi pojem „pomembnega trga“ v oceni Evropske komisije ponovno opredeliti in ga razlagati v smislu celotnega zadevnega sektorja;

13.  poudarja, da lahko predlagana omejitev neposrednih plačil resno škoduje konkurenčnosti srednjih kmetij;

14.  pozdravlja, da uredba omnibus vzpostavlja postopek, ko lahko skupina kmetov prosi Komisijo za nezavezujoče mnenje o skladnosti skupnega ukrepa s splošnim odstopanjem od pravil konkurence po členu 209 uredbe o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov; vseeno glede na priporočilo projektne skupine za kmetijske trge poziva Komisijo, naj pojasni področje uporabe splošnega odstopanja za kmetijstvo in njegovo prepletanje z odstopanji iz členov 149 in 152 ter tako natančneje opredeli odstopanje, da bo neuporaba člena 101 PDEU, če je to potrebno, veljavna in izvedljiva;

15.  opozarja, da se je individualna zgornja meja pomoči de minimis v kmetijskem sektorju v letu 2013 podvojila (s 7500 EUR na 15 000 EUR), da bi se odzvali na porast podnebnih, zdravstvenih in gospodarskih kriz; poudarja, da je bila ob tem nacionalna zgornja meja pomoči de minimis dvignjena le malo (z 0,75 % na 1 % vrednosti nacionalne kmetijske proizvodnje), s čimer se je zmanjšal manevrski prostor držav članic za pomoč kmetijam v težavah; zato podpira predlog Komisije, da se državam članicam in regijam zagotovi več prožnosti v okviru pravil de minimis na področju kmetijstva;

16.  podpira predlog Komisije, da se državam članicam zagotovi več prožnosti v okviru manj strogih pravil o državni pomoči za kmetijstvo, da se kmete spodbudi k prostovoljnemu previdnostnemu varčevanju, da se bodo lažje spopadali s porastom podnebno pogojenih, zdravstvenih in gospodarskih tveganj;

17.  pozdravlja spremembe, uvedene v okviru uredbe omnibus, da bi lažje aktivirali določbe člena 222 uredbe o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov, ki dovoljujejo začasna odstopanja od prava konkurence; kljub temu poziva Komisijo, naj pojasni uporabo členov 219 in 222 Uredbe (EU) št. 1308/2013 v zvezi z ukrepi v primeru motenj na trgu in resnega neravnovesja na trgu, glede na to, da trenutna pravna negotovost glede obeh členov pomeni, da ju nihče ne uporablja zaradi strahu pred neskladjem s pravili, ki jih v državah članicah določajo nacionalni organi, pristojni za konkurenco;

18.  poudarja, da mora tržno usmerjena SKP v obdobjih velikih tržnih neravnovesij, ko je kmetijski sektor ogrožen in morebitna škoda na področju osnovne preskrbe s hrano vpliva na vse državljane, podpirati kmete in jim omogočiti dodatna odstopanja od pravil konkurence za sporazume in sklepe med kmeti, organizacijami proizvajalcev, njihovimi združenji priznanimi medpanožnimi organizacijami, ki so časovno omejena in v celoti upravičena; meni tudi, da je ključno, da se omogoči možnost uporabe člena 164 uredbe o skupni ureditvi trgov kmetijskih proizvodov za razširitev pravil za sporazume in sklepe, ki jih sprejmejo priznane kmetijske organizacije v skladu s členom 222 zadevne uredbe;

19.  želi spomniti, da je prišlo do znatnega horizontalnega in vertikalnega prestrukturiranja, ki je privedlo do nadaljnje konsolidacije že tako koncentriranega sektorja semen, agrokemije, gnojil, živalske genetike in kmetijskih strojev ter predelave in prodaje na drobno; poziva Komisijo, naj glede na to, da je družbo Monsanto nedavno prevzela skupina Bayer ter da skupaj nadzorujeta približno 24 % svetovnega trga pesticidov in 29 % svetovnega trga semen, zagotovi, da bodo interesi evropskih kmetov, državljanov in okolja zaščiteni, tako da obsežno in celovito ocenjuje učinek, ki ga imajo združitve in prevzemi kmetijskih dobaviteljev na ravni kmetij, vključno s proizvajalci fitofarmacevtskih proizvodov, da bodo kmeti imeli dostop do inovativnih proizvodov boljše kakovosti z manjšim učinkom na okolje in po konkurenčnih cenah; poudarja, da bi lahko takšne združitve in prevzemi utegnil škodovati konkurenci na področju dostopa do osnovnih proizvodov za kmete; meni, da bi bilo treba poenostaviti tržne standarde za semena in razmnoževalni material rastlin za uporabo v manjši meri in povečati njihovo prožnost.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

22.11.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

31

0

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Clara Eugenia Aguilera García, Eric Andrieu, Daniel Buda, Nicola Caputo, Jacques Colombier, Michel Dantin, Paolo De Castro, Albert Deß, Herbert Dorfmann, Norbert Erdős, Luke Ming Flanagan, Karine Gloanec Maurin, Esther Herranz García, Jan Huitema, Peter Jahr, Jarosław Kalinowski, Norbert Lins, Philippe Loiseau, Mairead McGuinness, Giulia Moi, Ulrike Müller, James Nicholson, Maria Noichl, Maria Lidia Senra Rodríguez, Ricardo Serrão Santos, Marc Tarabella

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Angélique Delahaye, Maria Heubuch, Anthea McIntyre, John Procter, Sofia Ribeiro, Annie Schreijer-Pierik

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Stanisław Ożóg, Monika Vana

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

31

+

ALDE

Jan Huitema, Ulrike Müller

ECR

Anthea McIntyre, James Nicholson, Stanisław Ożóg, John Procter

ENF

Jacques Colombier, Philippe Loiseau

PPE

Daniel Buda, Michel Dantin, Angélique Delahaye, Albert Deß, Herbert Dorfmann, Norbert Erdős, Esther Herranz García, Peter Jahr, Jarosław Kalinowski, Norbert Lins, Mairead McGuinness, Sofia Ribeiro, Annie Schreijer-Pierik

S&D

Clara Eugenia Aguilera García, Eric Andrieu, Nicola Caputo, Paolo De Castro, Karine Gloanec Maurin, Maria Noichl, Ricardo Serrão Santos, Marc Tarabella

Verts/ALE

Maria Heubuch, Monika Vana

0

-

 

 

3

0

EFDD

Giulia Moi

GUE/NGL

Luke Ming Flanagan, Maria Lidia Senra Rodríguez

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

(1)

Podatki Eurostata o cenovnih kazalnikih za kmetijske proizvode (apri_pi); glej tudi uvodno izjavo B resolucije Evropskega parlamenta z 19. januarja 2012 o dobavni verigi za kmetijska obratna sredstva: struktura in posledice (UL C 227 E/3, 6.8.2013).

(2)

Sodba Sodišča z dne 14. novembra 2017 Président de l’Autorité de la concurrence proti Association des producteurs vendeurs d’endives (APVE) in drugim, C-671/15, ECLI:EU:C:2017:860.

(3)

COM(2013)0192.


INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

3.12.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

32

2

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Pervenche Berès, Esther de Lange, Markus Ferber, Brian Hayes, Wolf Klinz, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Philippe Lamberts, Werner Langen, Bernd Lucke, Olle Ludvigsson, Ivana Maletić, Marisa Matias, Gabriel Mato, Alex Mayer, Bernard Monot, Luděk Niedermayer, Ralph Packet, Sirpa Pietikäinen, Anne Sander, Martin Schirdewan, Molly Scott Cato, Pedro Silva Pereira, Peter Simon, Marco Valli, Miguel Viegas, Jakob von Weizsäcker

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Enrique Calvet Chambon, Mady Delvaux, Syed Kamall, Alain Lamassoure, Luigi Morgano, Michel Reimon, Lieve Wierinck

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Barbara Lochbihler, Jarosław Wałęsa


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

32

+

ALDE

Enrique Calvet Chambon, Wolf Klinz, Lieve Wierinck

ECR

Syed Kamall, Bernd Lucke, Ralph Packet

EFDD

Bernard Monot

GUE/NGL

Marisa Matias, Martin Schirdewan

PPE

Markus Ferber, Brian Hayes, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Alain Lamassoure, Esther de Lange, Ivana Maletić, Gabriel Mato, Luděk Niedermayer, Sirpa Pietikäinen, Anne Sander, Jarosław Wałęsa

S&D

Pervenche Berès, Mady Delvaux, Olle Ludvigsson, Alex Mayer, Luigi Morgano, Pedro Silva Pereira, Peter Simon, Jakob von Weizsäcker

VERTS/ALE

Philippe Lamberts, Barbara Lochbihler, Michel Reimon, Molly Scott Cato

2

-

GUE/NGL

Miguel Viegas

PPE

Werner Langen

1

0

EFDD

Marco Valli

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 21. januar 2019Pravno obvestilo