Postopek : 2018/2151(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0479/2018

Predložena besedila :

A8-0479/2018

Razprave :

PV 16/01/2019 - 27
CRE 16/01/2019 - 27

Glasovanja :

PV 17/01/2019 - 10.4

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0036

POROČILO     
PDF 640kWORD 58k
20.12.2018
PE 625.209v02-00 A8-0479/2018

o letnem poročilu o nadzoru nad finančnimi dejavnostmi EIB za leto 2017

(2018/2151(INI))

Odbor za proračunski nadzor

Poročevalec Georgi Pirinski

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 MNENJE Odbora za mednarodno trgovino
 INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o letnem poročilu o nadzoru nad finančnimi dejavnostmi EIB za leto 2017

(2018/2151(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju poročila Evropske investicijske banke (EIB) o dejavnostih za leto 2017,

–  ob upoštevanju finančnega poročila za leto 2017 in statističnega poročila EIB za leto 2017,

–  ob upoštevanju poročila o vzdržnosti za leto 2017, poročila o oceni na podlagi treh stebrov za operacije EIB znotraj EU za leto 2017 in poročila o rezultatih EIB zunaj EU za leto 2017,

–  ob upoštevanju letnih poročil revizijskega odbora za leto 2017,

–  ob upoštevanju poročila o izvajanju politike preglednosti EIB v letu 2017 in poročila o korporativnem upravljanju za leto 2017,

–  ob upoštevanju sklepa evropske varuhinje človekovih pravic v primeru 1316/2016/TN o domnevnih pomanjkljivostih v politiki preglednosti Evropske investicijske banke(1),

–  ob upoštevanju pregleda pritožbenega mehanizma na podlagi sklepa evropske varuhinje človekovih pravic v primeru 1316/2016/TN o domnevnih pomanjkljivostih v politiki preglednosti Evropske investicijske banke,

–  ob upoštevanju poročila o dejavnostih urada glavne osebe, odgovorne za varovanje zakonitosti poslovanja EIB, za leto 2017 in poročila skupine EIB o dejavnostih na področju boja proti goljufijam za leto 2017,

–  ob upoštevanju poslovnega načrta skupine EIB za obdobje 2017–2019,

–  ob upoštevanju členov 3 in 9 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju členov 15, 126, 174, 175, 208, 209, 271, 308 in 309 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), njenega Protokola št. 5 o statutu EIB in njenega protokola št. 28 o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji,

–  ob upoštevanju poslovnika Evropske investicijske banke,

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 27. aprila 2017 o nadzoru nad finančnimi dejavnostmi EIB za leto 2015 – letno poročilo za leto 2015(2) in z dne 6. aprila 2018 o nadzoru nad finančnimi dejavnostmi EIB za leto 2016 – letno poročilo za leto 2016(3),

–  ob upoštevanju Sklepa št. 1080/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zunanjem mandatu EIB 2007–2013(4) in Sklepa št. 466/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o odobritvi jamstva EU Evropski investicijski banki za izgube pri financiranju v podporo naložbenim projektom zunaj Unije(5),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2015 o Evropskem skladu za strateške naložbe, Evropskem svetovalnem vozlišču za naložbe in Evropskem portalu naložbenih projektov ter o spremembi uredb (EU) št. 1291/2013 in (EU) št. 1316/2013 – Evropski sklad za strateške naložbe(6),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 14. septembra 2016 o podaljšanju Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) ter uvedbi tehničnih izboljšav za ta sklad in Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe (COM(2016)0597), (SWD(2016)0297 in SWD(2016)0298),

–  ob upoštevanju ad hoc revizije družbe Ernst & Young z dne 8. novembra 2016 o uporabi Uredbe (EU) 2015/1017 (uredba o EFSI),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 28. maja 2018 o upravljanju jamstvenega sklada Evropskega sklada za strateške naložbe v letu 2017 (COM(2018)345),

–  ob upoštevanju poročila o oceni delovanja EFSI iz junija 2018, ki ga je pripravila EIB,

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 29. junija 2018 o izčrpnem poročilu Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi jamstva EU Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) in delovanju jamstvenega sklada Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) (COM(2018)0497),

–  ob upoštevanju tristranskega sporazuma iz septembra 2016 med Evropsko komisijo, Evropskim računskim sodiščem in Evropsko investicijsko banko,

–  ob upoštevanju kratkega poročila Evropskega računskega sodišča o prihodnosti financ EU in reformi delovanja proračuna EU iz februarja 2018 ter predloga Komisije za večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 iz julija 2018,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika;

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za mednarodno trgovino (A8-0479/2018),

A.  ker je poslanstvo EIB prispevati k povezovanju, uravnoteženemu razvoju ter ekonomski in socialni koheziji držav članic z zbiranjem znatnega obsega sredstev na kapitalskih trgih in posojanjem teh sredstev projektom, ki spodbujajo cilje politike EU, pod ugodnimi pogoji;

B.  ker je EIB v središču prizadevanj za oživitev gospodarstva na ravni Unije z dvema zaporednima dokapitalizacijama in prek svoje ključne vloge pri izvajanju naložbenega načrta za Evropo z upravljanjem Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI);

C.  ker bi morala EIB prispevati k vključujoči rasti, trajnostnemu in kakovostnemu zaposlovanju ter zmanjševanju neenakosti;

D.  ker je redna in temeljita ocena potreb v različnih sektorjih ključna za odkrivanje naložbenih vrzeli in ovir v različnih regijah, pa tudi za opredelitev nabora priložnosti s potencialom za rast in delovna mesta, za nadaljnje prispevanje k ciljem iz Pariškega sporazuma iz leta 2015 ter za ustrezno določitev narave in obsega nedelovanja trga, odvisno od obstoječih zunanjih dejavnikov ter sektorskih in teritorialnih razvojnih potreb;

E.  ker je vloga EIB pri spodbujanju javnega denarja bistvena za zmožnost Unije za odzivanje in prilagajanje na nove gospodarske in okoljske trende in tveganja ter geopolitične negotovosti ob izboljševanju in krepitvi nadzora tveganj in preudarnega obvladovanja tveganj skupine EIB;

F.  ker je v zadnjih letih prišlo do izrazite spremembe narave, obsega, profila tveganja in zapletenosti poslovanja skupine EIB v okviru Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI), pri čemer je opazno vse večje število manjših operacij, ki jih podpira jamstvo EU v okviru EFSI, in znatno povečanje mandatov v okviru upravljanja v imenu Evropske komisije in pri zagotavljanju svetovalnih storitev;

G.  ker bo izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije vplival na kapitalsko osnovo EIB, ustreznost in prihodnjo posojilno zmožnost;

H.  ker bi morala EIB zagotoviti dodano vrednost z najvišjo stopnjo integritete in dobrega upravljanja, z ozirom na ugotovitve, ki jih je varuhinja človekovih pravic podala v sklepu v primeru 1316/2016/TN o domnevnih pomanjkljivostih v politiki preglednosti Evropske investicijske banke(7), pa zlasti z najvišjo stopnjo preglednosti in odgovornosti ter v skladu z ustrezno najboljšo bančno prakso;

I.  ker bi moral boj proti vsem oblikam pranja denarja, financiranja terorizma in škodljivih davčnih praks ostati stalna prednostna naloga EIB;

J.  ker so bili delničarji Evropskega investicijskega sklada (EIS) na dan 31. decembra 2017 EIB (58,5 %), Unija, ki jo predstavlja Evropska komisija (29,7 %), in 32 finančnih institucij (11,8 %); ker je večina operacij Evropskega investicijskega sklada zdaj financiranih v okviru posebnih sporazumov o pooblastilu s tretjimi stranmi;

Vloga EIB za zagotavljanje strateških javnih naložb, ki dodajajo vrednost

1.  poudarja, da so javne naložbe še vedno potrebne za odpravo naložbenih vrzeli v različnih sektorjih, ki v najranljivejših državah članicah in kohezijskih državah ostajajo pod ravnmi pred krizo, da bi si dodatno opomogli od posledic krize ter spodbudili dolgoročno in trajnostno rast, zaposlovanje in kohezijo v Uniji;

2.  ugotavlja, da je skupni vpisani kapital EIB 243 milijard EUR; ugotavlja, da so delničarke EIB vse države članice in da se države članice poleg vplačanega kapitala tudi zavežejo, da bodo na zahtevo zagotovile dodaten kapital; poudarja, da so štiri največje delničarke Nemčija, Francija, Italija in Združeno kraljestvo, vsaka od njih ima 39,14 milijarde EUR in 16,11 % celotnega kapitala;

3.  ugotavlja, da si EIB v skladu s svojo strategijo delovanja prizadeva podpreti evropske strateške cilje, kot so povrnitev konkurenčnosti EU ter dolgoročne gospodarske rasti in zaposlovanja, večja dostopnost financiranja za mala in srednja podjetja, varstvo okolja in energetski prehod s financiranjem projektov za prilagajanje podnebnim spremembam in omilitev njihovih posledic, reševanje zaposlitvene krize, s katero se soočajo mlajše generacije v EU, podpora za infrastrukturne projekte in pomoč pri odpravljanju vzrokov za migracije;

4.  meni, da ima EIB pomembno finančno vlogo, ki lahko zagotovi znatne rezultate pri zmanjšanju neenakosti v Uniji, in poziva EIB, naj usmeri naložbe, ki prispevajo k uresničevanju ciljev iz Pariškega sporazuma iz leta 2015, krepijo konkurenčnost in enake možnosti ter podpirajo kohezijsko politiko, v manj razvite regije;

5.  poziva EIB, naj si še naprej prizadeva za premostitev stalne vrzeli v naložbah in sedanje strukturno nedelovanje trga z oblikovanjem celostne in srednje- do dolgoročne porabe, lajšanjem sofinanciranja na nacionalni ravni in naložbenimi načrti, med drugim za regije in območja Unije, za katere so značilni nizki prihodki in ki se spopadajo z več naložbenimi ovirami;

6.  poudarja, da bi se morala EIB v akcijskem načrtu za obdobje 2017–2019 prednostno osredotočiti na učinkovito uresničevanje ciljev iz strategije Evropa 2020 za pameten in trajnosten razvoj;

7.  poudarja, da bi morali pogoji za posojila EIB omogočiti razvoj obrobnih regij EU s spodbujanjem rasti in zaposlovanja; poziva EIB, naj pred odobritvijo projektov izboljša mehanizme za nudenje tehnične pomoči in finančnega svetovanja lokalnim in regionalnim organom, da bi povečala dostopnost in vključila vse države članice, zlasti tiste, ki so manj uspešne glede na delež odobrenih projektov;

8.  spodbuja EIB, naj oblikuje vzdržne finance ali možnosti financiranja in spodbudno okolje za naložbe, ki odraža zaveze in cilje politik Unije, da bi spodbudili ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo in inovacije v Uniji ter okrepili socialno in okoljsko razsežnost naložb EIB s premostitvijo vrzeli v naložbah v socialnem sektorjih in na področju varnosti infrastrukture; poziva EIB, naj v primeru velikih infrastrukturnih projektov upošteva vsa ustrezna tveganja, ki bi utegnila vplivati na okolje, in naj financira samo tiste, ki pomagajo lokalnemu prebivalstvu ter z okoljskega socialnega in ekonomskega vidika prinašajo dejansko dodano vrednost; poudarja, kako pomembno je v tem kontekstu pozorno spremljati morebitna tveganja za korupcijo in goljufije, prav tako pa za projekte, ki se bodo financirali, opraviti natančne predhodne in naknadne preglede;

9.  spodbuja EIB, naj stalno obvešča deležnike o finančnih možnostih in po potrebi zagotavlja ustrezne svetovalne storitve, čeprav instrumenti EIB temeljijo na povpraševanju;

10.  poudarja, da je treba med potekajočimi pogajanji o izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije podrobno opredeliti vse obveznosti te države do EIB, da ne bodo omejene njene zmogljivosti za uresničevanje ciljev;

Spodbujanje naložb na ključnih strateških področjih

11.  ugotavlja, da je v finančnem poročilu EIB za leto 2017 navedeno, da je obseg podpisanih posojil EIB za leto 2017 znašal 69,9 milijarde EUR (62,6 milijarde EUR v EU in 7,3 milijarde EUR zunaj EU), kar je manj kot v zadnjih petih letih (2013–2016) in ne presega 70 milijard EUR, kljub temu pa ne presega desetodstotne stopnje prožnosti, določene v operativnem načrtu EIB, in je seznanjen s stabilnostjo in kakovostjo celotnega posojilnega portfelja s podobnim izgubljenim deležem (0,3 %) posojilnih pogodb v primerjavi z letom 2016;

12.  ugotavlja, da Evropska unija daje jamstvo EIB, kar je običajno v primeru finančnih institucij, ki jih imenujejo države članice, da bi bilo lažje doseči cilje v javnem interesu; vseeno pa poudarja, da so v takšnih primerih potrebne zelo odgovorne posojilne politike, da bodo sredstva učinkovito porabljena za celotno Unijo in njene države članice ter v javnem interesu; poziva EIB, ki deluje v skladu z razvojnim mandatom, naj bolj spoštuje svoje cilje okoljske in socialne politike ter cilje OZN za trajnostni razvoj, tudi pri projektih sofinanciranja ter prispevkih v investicijske sklade in sklade zasebnega kapitala;

13.  ponovno izraža zaskrbljenost, ker je polovica držav članic prejela 80 % skupnih naložb EIB v EU, preostalih 14 držav članic pa je prejelo le 10 % teh naložb; poudarja, da so tri države članice posamezno prejele 16 %, 15 % in 11 %; poziva EIB, naj v svoje poročanje vključi razčlenjene informacije o svojih naložbah v regijah z nizkimi in visokimi dohodki v skladu s svojo raziskavo o naložbah (EIBIS) in ob upoštevanju morebitnega učinka za premagovanje naložbenih vrzeli in ovir v manj razvitih regijah EU;

14.  poziva EIB, naj znova preveri ocene svojih naložb na prebivalca in vrstni red držav članic, saj posodobljeni podatki v splošnem kažejo vrstni red, ki ustreza vrstnemu redu držav članic po prejetem absolutnem znesku;

15.  poleg tega ugotavlja, da je v letnem poročilu EIS za leto 2017 navedeno, da je EIS leta 2017 podpisal posle v skupni vrednosti 9,3 milijarde EUR, leta 2016 pa v vrednosti 9,45 milijarde EUR, pri čemer je za podporo MSP in podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo v Evropi namenil 35,4 milijarde EUR finančnih sredstev;

16.  je seznanjen s financiranjem skupine EIB v EU in zunaj nje leta 2017 v podporo njenim ciljem javne politike, ki je zajemalo (i) 13,8 milijarde EUR za inovacije ter znanja in spretnosti, (ii) 18 milijard EUR za infrastrukturo, (iii) 16,7 milijarde EUR za projekte, povezane z okoljem, in (iv) 29,6 milijarde EUR za MSP in podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo; poudarja, da so naložbe v mala in srednja podjetja, zagonska podjetja, raziskave, inovacije, digitalno gospodarstvo in energetsko učinkovitost zaradi njihovega vpliva in pomena tako za lokalna kot za nacionalna gospodarstva najpomembnejši dejavnik za spodbujanje oživitve gospodarstva v EU in ustvarjanja kakovostnih delovnih mest;

17.  ugotavlja, da je obseg posojil EIB v Uniji leta 2017 znašal 18,24 milijarde EUR za horizontalni cilj ekonomske in socialne kohezije, EIB pa je v okviru tega cilja dosegla 29,6 % od 30 % ciljnih naložb;

18.  ugotavlja, da je EIB namenila 25 % svojega celotnega financiranja za projekte v zvezi s podnebnimi spremembami, ta delež pa naj bi do leta 2020 dosegel 35 %; poudarja, da bi bilo treba ta trend pozitivno oceniti, in ugotavlja, da podprti projekti ne bi smeli biti uspešni samo v boju proti podnebnim spremembam, temveč tudi s finančnega vidika;

19.  je seznanjen s tem, da je bilo v Uniji 16,58 milijarde EUR namenjenih horizontalnemu cilju ukrepov za boj proti podnebnim spremembam, prek katerega je EIB prispevala k uskladitvi s Pariškim sporazumom iz leta 2015 in k svetovnemu trajnostnemu razvoju; spodbuja EIB, naj ohranja visoko raven ambicij na tem področju;

20.  pozdravlja, da si EIB prizadeva do leta 2020 uskladiti svoje dejavnosti s Pariškim sporazumom iz leta 2015; z ozirom na poročilo Medvladnega foruma o podnebnih spremembah poziva EIB, naj pregleda podnebno strategijo ter jo uskladi z usmeritvijo globalnega segrevanja za 1,5°C;

21.  spodbuja EIB, naj poveča svojo prisotnost in okrepi dejavnosti v državah Zahodnega Balkana, saj so strateško pomembne za EU in je okrepitev posojilnih in naložbenih dejavnosti v regiji bistvenega pomena;

22.  je seznanjen s pregledom meril EIB za posojila za energetske projekte, ki poteka; pričakuje, da se bo pregled uskladil s Pariškim sporazumom iz leta 2015; znova poziva EIB, naj nameni prednost posojilom za energetsko učinkovite in manjše projekte na področju obnovljivih virov energije ter predstavi ambiciozen načrt za ustavitev financiranja projektov v zvezi s fosilnimi gorivi; poziva EIB, naj poskusi prevzeti vodilno vlogo na področju podnebnih ukrepov ter poveča naložbe v sektor obnovljivih virov energije in energijske učinkovitosti, ta cilj pa naj prednostno obravnava tudi pri pregledu meril za posojila za energetske projekte;

23.  v zvezi s tem pozdravlja vlogo EIB pri izdajanju obveznic podnebne ozaveščenosti (4,29 milijarde EUR v primerjavi s 3,8 milijarde EUR leta 2016), kar ustreza vključenosti EIB v ukrepe za boj proti podnebnim spremembam za okrepitev naložb v energijsko učinkovitost in obnovljive vire energije majhnega obsega z boljšimi lokalnimi in regionalnimi vplivi;

24.  meni, da bi morala EIB še naprej povečevati svojo vlogo pri doseganju trajnostnega razvoja, podnebni ukrepi pa bi morali biti osredotočeni predvsem na čista prometna sredstva in proizvodnjo energije, zmanjšanje porabe energije (za ogrevanje, prevoz in proizvodnjo), čisto industrijsko proizvodnjo in trajnostno kmetovanje, čiščenje odpadne vode in oskrbo z vodo ter okoljski prehod nasploh;

25.  spominja, da so mala in srednja podjetja hrbtenica evropskega gospodarstva, zato poziva EIB, naj poskrbi, da bodo lažje pridobila posojila, in sicer z izboljšavo obstoječih programov, kot je evropski mikrofinančni instrument Progress, in s povečanjem finančnih sredstev, ki so jim namenjena; poziva, naj EIB za posredniške banke, ki izplačujejo njena finančna sredstva, uvede zahteve za bolj proaktivno politiko na področju mikro-, malih in srednjih podjetij.

26.  poudarja, da bi morala EIB pri nudenju podpore podjetjem iz EU v tujini ustrezno upoštevati trgovinsko strategijo EU, vključno z obstoječimi in prihodnjimi sporazumi o prosti trgovini, storitvah in naložbah; glede na to poudarja, da bi morala EIB še posebej upoštevati zahteve glede internacionalizacije evropskih malih in srednjih podjetij;

27.  opozarja, da je del posojil EIB namenjen operacijam zunaj Unije; ugotavlja, da bi morale biti zunanje posojilne dejavnosti EIB tesno usklajene z načrtom EU za zunanje naložbe ter ga dopolnjevati;

28.  se zaveda, da si EIB prizadeva prispevati k ciljem trajnostnega razvoja in obravnavati svetovne izzive, povezane z migracijami, vključno z izdajo obveznic ozaveščenosti o trajnosti, da bi financirala 17 ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj;

Uspešnost finančnih operacij EIB

29.  z zadovoljstvom pozdravlja sklep revizijskega odbora, da so računovodski izkazi, ki jih je sprejel svet direktorjev EIB, resničen in pošten prikaz finančnega stanja EIB na dan 31. decembra 2017 ter rezultatov njenih operacij in denarnih tokov za leto 2017 v skladu z ustreznim računovodskim okvirom;

30.  vendar ponavlja svojo zahtevo v zvezi z letnim poročilom EIB in zahteva, naj EIB predstavi celovitejšo, podrobnejšo in bolj usklajeno letno poročilo o dejavnostih in znatno izboljša predstavitev informacij, tako da vključi podrobne in verodostojne razčlenitve odobrenih, podpisanih in izplačanih naložb za dano leto ter uporabljene vire financiranja (lastna sredstva, EFSI, programi EU, ki se upravljajo centralno, itd.), pa tudi informacije v zvezi z upravičenci (države članice, javni ali zasebni sektor, posredniki ali neposredni upravičenci), podprtimi sektorji in rezultati naknadnih ocen;

31.  je seznanjen z obsegom novih posebnih dejavnosti, ki jih je EIB podpisala leta 2017, kar ustreza projektom z višjim profilom tveganja, v skupni vrednosti 18,0 milijarde EUR (leto 2016: 13,1 milijarde EUR), pri čemer je bilo 2,7 milijarde EUR dodeljenih na lastno tveganje EIB, preostalih 15,3 milijarde EUR pa je bilo kritih v okviru zmanjševanje kreditnega tveganja portfelja;

32.  je seznanjen s sporočenimi rezultati 26 končanih projektov leta 2017 zunaj EU, za katere ocena prek okvira za merjenje rezultatov za zunanja posredovanja omogoča, da se rezultati ne ocenijo le kot pričakovani, ampak kot doseženi; vendar ugotavlja, da so v zvezi z dejavnostmi znotraj EU predstavljene izključno informacije o morebitnem učinku in pričakovanih rezultatih novih operacij, podpisanih leta 2017, na podlagi orodja za ocenjevanje na podlagi treh stebrov (3PA); znova poziva EIB, naj vključi informacije o rezultatih, ki so jih dosegli končani projekti v EU, in orodje za ocenjevanje na podlagi treh stebrov po potrebi prilagodi temu namenu;

33.  meni, da je treba zaostriti merila za preverjanje ravni dodatnosti EIB, da bi bolje usmerili njeno financiranje, preprečili dvojno usmerjanje in, kadar je to mogoče, poiskali vse morebitne sinergije;

34.  spodbuja krepitev kulture uspešnosti v EIB s postopnim izboljšanjem, zlasti za usmeritev medsektorskih kazalnikov uspešnosti na učinek temeljnih operacij EIB;

35.  poziva EIB, naj redno predlaga dokaze o vzdržnosti izidov, učinkov in rezultatov z relevantnimi in posodobljenimi kazalniki; meni, da je izboljšanje vzdržnosti in relevantnosti kazalnikov v pregledu ključno ne le za prikazovanje obsega rezultatov in učinkov, ampak za iskanje načina za posredovanje, ki so vedno učinkovitejši;

36.  meni, da je poleg učinkovite ravni naložb treba izboljšati vzdržnost, tj. zmožnost projekta, da dolgoročno ohrani svoje koristi v okoljski, finančni, gospodarski ali socialni obliki (neposredni ali ne) po dokončanju projekta;

37.  pozdravlja, da je EIB sprejela in decembra 2017 odobrila politiko izključitve, in poziva, naj se ta instrument dosledno uporablja, da bi strankam, vpletenim v koruptivno ravnanje ali goljufije, onemogočili prejemanje sredstev EIB;

Razvoj Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI)

38.  ugotavlja, da je skupina EIB (EIB in EIS) do konca leta 2017 podpisala 606 operacij v okviru EFSI za skupno financiranje v višini 37,4 milijarde EUR in da naj bi te operacije predvidoma zbrale naložbe v višini 207,3 milijarde EUR v vseh 28 državah članicah in za vse cilje iz uredbe o EFSI z naslednjo razdelitvijo sredstev za glavne sektorje: 30 % za MSP, 24 % za raziskave, razvoj in inovacije, 21 % za energetski sektor, 10 % za digitalno področje, 8 % za promet, 4 % za socialno infrastrukturo ter 4 % za okolje in učinkovito rabo virov; poziva EIB, naj v čim večji meri omeji naložbe v sektorje in projekte, intenzivno vezane na premog in ogljik, ter poveča delež naložb za varstvo okolja in učinkovito rabo virov;

39.  ugotavlja, da je EIB do 31. decembra 2017 podpisala 278 operacij v okviru sklopa za infrastrukturo in inovacije za skupno financiranje v višini 27,4 milijarde EUR, ki naj bi predvidoma zbrale naložbe v višini 131,4 milijarde EUR v 27 državah članicah, EIS pa je v okviru sklopa za MSP podpisal operacije s 305 finančnimi posredniki za skupno financiranje EIS v višini skoraj 10 milijard EUR, ki naj bi predvidoma zbrale naložbe v višini 76 milijard EUR v vseh 28 državah članicah EU; ugotavlja, da je do konca leta 2017 skupno 135.785 podjetij že prejelo financiranje iz EFSI v okviru sklopa za MSP, ustvarjenih ali podprtih pa je bilo 1,5 milijona delovnih mest;

40.  ponavlja, da je mogoče dejanske naložbe, ki jih je zbral EFSI, izmeriti samo na koncu naložbenega obdobja, pri čemer je ocenjeni globalni multiplikacijski učinek 606 poslov, ki so bili odobreni in podpisani v okviru EFSI do konca leta 2017, znašal 13,53, kar je rahlo manj od prvotne predpostavke in cilja 15-kratnika ob začetku izvajanja EFSI; ugotavlja, da so informacije o tem, kako so bili izpeljani referenčni multiplikatorji, zdaj razpršene po storitvah EIB, in priporoča, da se vse te informacije zberejo v samostojnem dokumentu;

41.  ugotavlja, da ni bil izveden noben poziv za izpolnitev jamstva iz proračuna Unije zaradi neplačil;

42.  ugotavlja, da okvirne omejitve geografske koncentracije, ki jih je določil usmerjevalni odbor EFSI in ki so določale, da delež naložb v okviru sklopa za infrastrukturo in inovacije (kar zadeva podpisane operacije) na koncu naložbenega obdobja ne presega 45 % skupnega portfelja EFSI v treh državah članicah skupaj, niso bile upoštevane, saj so tri države članice z največjim obsegom podpisov (tj. Francija, Italija in Španija) 31. decembra 2017 predstavljale približno 47 % podpisanega obsega; poudarja, da je možno dodatno izboljšanje v zvezi s širjenjem teritorialne razdelitve sredstev EFSI ob večjem razširjanju njegovih naložbenih priložnosti;

43.  je seznanjen z oceno EFSI in njenimi ugotovitvami, da imajo operacije posebnih dejavnosti v okviru EFSI in zunaj njega podoben profil tveganja in da je kombinacija nepovratnih sredstev EFSI in skladov ESI ter IPE še vedno omejena, medtem ko obstaja tveganje, da bo EFSI nadomestil finančne instrumente skladov ESI; pričakuje, da bodo pomanjkljivosti in tveganja, opredeljeni v oceni EFSI, odpravljeni med izvajanjem EFSI 2.0;

44.  pozdravlja izboljšanje preglednosti z objavo odločitev naložbenega odbora EFSI in dokumentov, ki jih je sprejel usmerjevalni odbor, skupaj z zapisnikom sej;

45.  spodbuja boljše sinergije med EFSI in nacionalnimi spodbujevalnimi bankami, saj bi si bilo treba nenehno prizadevati za usklajevanje z nacionalnimi spodbujevalnimi bankami, ki bi lahko prispevalo k učinkovitosti EFSI;

Človekove pravice

46.  poziva EIB, naj sprejme strategijo za človekove pravice ter izboljša potrebno skrbnost na ravni projektov, da bi opredelila in obravnavala tveganje za človekove pravice v vseh svojih dejavnostih in skozi celoten življenjski ciklus projektov; prav tako poziva EIB, naj vzpostavi učinkovit mehanizem, s katerim bi lahko zagovorniki človekovih pravic varno obvestili banko o čedalje slabših okoliščinah ali tveganjih za konflikt in maščevanje;

Izboljšanje preglednosti in odgovornosti pri poslovnem upravljanju in dejavnostih EIB

47.  je seznanjen z ugotovitvami revizijskega odbora v svojem letnem poročilu svetu guvernerjev za finančno leto 2017 o:

a)  pomembnosti zagotavljanja dolgoročne finančne moči in vzdržnosti EIB ter ohranjanja ocene AAA v negotovih geopolitičnih, gospodarskopolitičnih, regulativnih in makroekonomskih razmerah;

b)  potrebi po oceni in izboljšanju okolja notranjega nadzora in obvladovanja tveganj skupine EIB glede na spreminjajočo se velikost in vse večjo kompleksnost dejavnosti skupine EIB;

c)  potrebi po doseganju popolnega izvajanja najboljše bančne prakse, tudi na področjih, kjer ostajajo razširjene vrzeli v skladnosti;

d)  potrebi po izvedbi celovite ocene in nato prenovi postopka odobritve posla in povezanega postopka odločanja v EIB, saj se zdi, da postopek ocene in odobritve posojil ni kos sedanjim poslovnim potrebam in je dokaz pritiska na storitve;

48.  tako kot revizijski odbor močno obžaluje, da EIB še ni dosegla napredka pri obravnavanju izraženih pomislekov v treh zaporednih letih (2015, 2016 in 2017) o obstoječi kombinaciji odgovornosti med nekaterimi člani upravnega odbora; se v celoti strinja s priporočilom revizijskega odbora, da bi bilo treba vsem članom upravnega odbora EIB zagotoviti možnost objektivnega, kritičnega in neodvisnega delovanja ter da bi morali odpraviti nenavadne kombinacije odgovornosti, kot je odgovornost za nadzor dejavnosti zaščite v prvi in v drugi vrsti, in ga podpira;

49.  v zvezi s tem poziva EIB, naj resno upošteva to priporočilo in zagotovi jasno razmejitev odgovornosti na ravni upravnega odbora; pozdravlja, da se je začela izvajati reforma za spremembo upravljavske strukture EIB;

50.  poziva EIB, naj odpravi obstoječe vrzeli v veljavnem okviru najboljše bančne prakse, in pričakuje, da je ta okvir začel v celoti delovati leta 2008, saj se njegovo izvajanje šteje za osnovni pogoj za ohranitev finančne moči in stabilnosti;

51.  je zaskrbljen zaradi sklepa revizijskega odbora, da hitri širitvi dejavnosti in zmogljivosti EIB v zvezi z izvajanjem EFSI ter pooblastil, ki jih upravljajo tretje strani, in zagotavljanju svetovalnih storitev niso nujno sledile ustrezne prilagoditve poslovne strukture ali postopkov; ugotavlja, da je revizijski odbor leta 2017 ohranil pet svojih priporočil iz let 2015 in 2016 v zvezi z okoljem notranjega nadzora in obvladovanja tveganj; poziva EIB, naj prednostno izvede ta priporočila in zagotovi, da so notranji postopki, kibernetska varnost in obvladovanje tveganj kos novim in vse večjim zahtevam ter izzivom za skupino EIB;

52.  meni, da bi EIB morala ravnati bolj pregledno, ne le v razmerju z Evropskim parlamentom, ampak tudi z organi držav članic; meni, da bi morali biti demokratični zastopniki bolje obveščeni o dejavnostih EIB;

53.  meni, da je mogoče izboljšati preglednost na ravni upravnih organov in na operativni ravni; ponovno poudarja, da je treba sistematično razkrivati tristebrni okvir za oceno in okvir za merjenje rezultatov; poziva, naj se razkrivajo tudi nezaupne informacije iz zapisnikov sej upravnega odbora in sveta guvernerjev; z zadovoljstvom ugotavlja, da je EIB začela leta 2017 objavljati zapisnike sej sveta direktorjev EIB, izjavo direktorja o navzkrižju interesov in nekatere informacije o projektih, in sicer presoje vplivov na okolje;

54.  ponavlja, da preglednost, zanesljiva potrebna skrbnost in nadzor nad izvajanjem politik EU spodbujajo krepitev splošne odgovornosti EIB z jasnim pregledom vrste finančnih posrednikov in končnih upravičencev na podlagi temeljite potrebne skrbnosti in politike poznavanja stranke ter prispevajo h krepitvi splošne učinkovitosti in vzdržnosti financiranih projektov;

55.  znova poziva EIB, naj razširi informacije, ki jih objavlja v zvezi s projekti, izvedenimi prek posrednikov, z vključitvijo informacij o končnih projektih, ki bi lahko omogočili oceno gospodarskega in socialnega učinka naložb EIB;

56.  opozarja, da bi moral postopek upravljanja bolje upoštevati rezultate dialoga ali posvetovanja z organizacijami civilne družbe oziroma posebne interese ali pomisleke lokalnih in regionalnih akterjev, da bi omogočili bolj informirano in legitimno demokratično odločanje;

57.  je zaskrbljen nad ugotovitvami v letnem poročilu Evropskega računskega sodišča, ki razkrivajo resne pomanjkljivosti v zvezi z Evropskim investicijskim skladom, pri čemer Računsko sodišče izpostavlja regulativno nepravilnost, saj bi morali revizijski organi v državah članicah revidirati pobude malih in srednjih podjetij, a po veljavni zakonodaji niso imeli pravice izvajati pregledov na kraju samem;

58.  poudarja, da so finančni posredniki pri 30 naložbah, ki jih je pregledalo Računsko sodišče, odobrili posojila petim prejemnikom, ne da bi se prepričali, ali imajo status malega ali srednjega podjetja; opozarja, da po mnenju Računskega sodišča ti projekti niso sprejemljivi, upravičenci pa so prejeli še štiri posojila za dejavnosti, ki so bile delno ali v celoti neupravičene;

59.  pozdravlja dejstvo, da je spremenjena finančna uredba v teoriji odpravila težave, ki jih je odkrilo Računsko sodišče; poziva EIB, naj v naslednjem letnem poročilu obravnava vprašanja, povezana z regulativnimi pomanjkljivostmi, in zagotovi, da bo spremenjena finančna uredba revizijskim organom držav članic omogočila revizije tudi na ravni končnih upravičencev;

60.  pozdravlja sprejetje vmesnega pristopa glede politike EIB do pomanjkljivo reguliranih, nepreglednih in nekooperativnih jurisdikcij (politika NCJ), ki ga je svet direktorjev sprejel januarja 2017, vendar pričakuje, da bi moral voditi v revizijo te politike, da bi poleg revidiranega okvira skupine EIB za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma izboljšali potrebno davčno skrbnost EIB pri dajanju zunanjih posojil;

61.  poziva EIB, naj izvaja ustrezno potrebno skrbnost zvezi z vidiki poslovanja in integritete za opredelitev resničnih dejanskih lastnikov vseh svojih strank in operacij ter končnih podjetij, v katera se vlaga, ko gre za naložbe EIB v delniške sklade; poziva EIB, naj na spletnem mestu za svoje stranke objavi podatke o dejanskem lastništvu, da bi povečala prepoznavnost svojih dejavnosti in pomagala preprečevati primere korupcije in navzkrižja interesov;

62.  poziva EIB, naj v skladu s sklepi Sveta z dne 25. maja 2018 o standardni določbi EU o dobrem upravljanju za sporazume s tretjimi državami okrepi povezavo med financiranjem EIB in dobrim upravljanjem na davčnem področju; meni, da bi morala EIB dodatno prispevati k oblikovanju dobrih praks za pošteno obdavčitev z bojem proti davčnim utajam in izogibanju davkom; poziva EU, naj sprejme odgovorno politiko obdavčevanja, ki bo zagotavljala, da EIB ne financira strank, ki so vključene v sheme izogibanja davkom in davčnih utaj ali delujejo prek davčnih oaz; poziva EIB, naj v svoje pogodbe z vsemi izbranimi finančnimi posredniki vključi standardno določbo in klavzule o dobrem upravljanju;

63.  poudarja, da revidirani mandat za zunanja posojila EIB jasno določa, da je črni seznam EU zanjo zavezujoč, in da operacije EIB ne bodo podpirale projektov, ki prispevajo k pranju denarja, financiranju terorizma, izogibanju davkom, davčnim goljufijam in davčnih utajam;

64.  ugotavlja, da je EIB konec leta 2017 preiskovala 136 primerov goljufij, pri čemer so tri glavne vrste obtožb goljufija (53,7 %), korupcija (25,5 %) in nedovoljeno dogovarjanje (10,7 %);

65.  ugotavlja, da so sredstva EIB uporabila podjetja, vpletena v škandal v zvezi z emisijami, zlasti Volkswagen, in je torej mogoče, da so bila uporabljena za financiranje neetičnih in nezakonitih dejavnosti;

66.  ugotavlja, da je število novih dopustnih pritožb leta 2017 naraslo, in sicer s 84 leta 2016 na najvišje število doslej, tj. 102, leta 2017 pa so obravnavali 173 pritožb; ugotavlja, da se 38 pritožb, prejetih leta 2017, nanaša na le dva naložbena projekta EIB: čezjadranski plinovod in dostopno pot do pristanišča v kenijski Mombasi;

67.  je seznanjen, da je bila revidirana politika pritožbenega mehanizma EIB in da so bili vanj vključeni primeri nepravilnosti, ki jih je opredelila evropska varuhinja človekovih pravic, namreč slabo ali neuspešno upravljanje, na primer upravne nepravilnosti, nezakonita diskriminacija, neupravičena zavrnitev dostopa do informacij, zloraba pooblastil in nepotrebno zavlačevanje, vendar pa izraža zaskrbljenost zaradi preostalega dela rezultatov revizije;

68.  obžaluje, da EIB ni upoštevala pomisleka Parlamenta v zvezi z revizijo pritožbenega mehanizma EIB, kakor ga je izrazil v odstavku 86 resolucije z dne 3. maja 2018 o letnem poročilu o nadzoru finančnih dejavnosti EIB za leto 2016; je močno zaskrbljen, da revidirani pritožbeni mehanizem, ki je bil odobren, resno ogroža neodvisnost in preglednost preiskav in sprejemanja zaključkov; poziva EIB, naj zagotovi, da bo lahko vodja pritožbenega mehanizma EIB sprejemal vse odločitve v zvezi z dopustnostjo in upravičenostjo pritožb neodvisno od drugih služb EIB in da bo postopek zaposlitve kandidata za mesto vodje pritožbenega mehanizma potekal bolj pregledno;

69.  je seznanjen z odločbo evropske varuhinje človekovih pravic v primeru 1316/2016/TN (omenjeno zgoraj) o domnevnih pomanjkljivostih v politiki preglednosti EIB z dne 23. maja 2018 in poziva EIB, naj izvede izboljšave, ki jih je varuhinja predlagala, v zvezi z odpravo domneve nerazkritja za dokumente, zbrane in ustvarjene v okviru inšpekcijskih pregledov, preiskav in revizij, ter preoblikovanjem ustreznih določb politike preglednosti EIB, povezanih s posredniškimi posojili in roki za obravnavanje zahtev za informacije;

70.  opozarja, da je treba oblikovati strožja pravila o navzkrižju interesov ter določiti jasna, stroga in pregledna merila za preprečevanje vseh oblik vplivanja in neobjektivnosti v okviru mehanizma dodeljevanja posojil; ponavlja, da mora EIB čim prej pregledati svoj kodeks ravnanja, tako da njeni podpredsedniki ne bodo mogli voditi operacij v svoji državi članici, saj to ogroža neodvisnost institucije; EIB poziva, naj za boljše preprečevanje navzkrižja interesov v njenih upravnih organih in morebitnega učinka „vrtljivih vrat“ upošteva priporočila varuha človekovih pravic in naj pregleda svoj kodeks ravnanja;

71.  pričakuje, da bo politika EIB za zaščito žvižgačev, ki se trenutno pregleduje, ambiciozna in izpolnjevala visoke standarde; poziva EIB, naj v pregled vključi tako notranje kot zunanje žvižgače ter oblikuje jasne in dobro opredeljene postopke, časovne okvire in smernice, da bi žvižgačem zagotovila izvrstne smernice in jih zaščitila pred morebitnim maščevanjem;

Nadzor Evropskega parlamenta

72.  podpira stališče Evropskega računskega sodišča, da bi moralo biti pooblaščeno za revizijo vseh dejavnosti EIB, tudi kadar EIB uporablja sredstva, ki niso povezana s proračunom EU;

73.  poziva Odbor za proračunski nadzor, naj organizira letno delavnico/predstavitev v zvezi z dejavnostmi in nadzorom nad EIB, s katero bi Parlament dobil dodatne informacije za lažji nadzor nad EIB in njenimi dejavnostmi;

Spremljanje priporočil Parlamenta

74.  znova poziva EIB, naj poroča o trenutnem stanju in položaju predhodnih priporočil, ki jih je Parlament izdal v svojih letnih resolucijah, zlasti kar zadeva:

a)  učinek njenih posojilnih dejavnosti in dosežene rezultate;

b)  preprečevanje navzkrižja interesov, zlasti članov naložbenega odbora EFSI in sveta direktorjev EIB, in zagotavljanje strožjih pravil o navzkrižju interesov v ustreznih kodeksih ravnanja in zlasti kodeksu ravnanja upravnega odbora in sveta direktorjev;

c)  preglednost in razkrivanje informacij o sistemu oddaje naročil izvajalcem in podizvajalcem glede posrednikov ter končnih prejemnikov v zvezi s preprečevanjem izogibanja davkom, goljufij in korupcije;

75.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1)

https://www.ombudsman.europa.eu/en/decision/en/95520

(2)

Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0138.

(3)

Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0198.

(4)

UL L 280, 27.10.2011, str. 1.

(5)

UL L 135, 8.5.2014, str. 1.

(6)

UL L 169, 1.7.2015, str. 1.

(7)

https://www.ombudsman.europa.eu/en/decision/en/95520


MNENJE Odbora za mednarodno trgovino (23.11.2018)

za Odbor za proračunski nadzor

o letnem poročilu o nadzoru nad finančnimi dejavnostmi EIB

(2018/2151(INI))

Pripravljavec mnenja: William (earl) Dartmouthski

POBUDE

Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za proračunski nadzor kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  ugotavlja, da si EIB v skladu s svojo strategijo delovanja prizadeva podpreti evropske strateške cilje, kot so povrnitev konkurenčnosti EU ter dolgoročne gospodarske rasti in zaposlovanja, večja dostopnost financiranja za mala in srednja podjetja, varstvo okolja in energetski prehod s financiranjem projektov za prilagajanje podnebnim spremembam in omilitev njihovih posledic, reševanje zaposlitvene krize, s katero se soočajo mlajše generacije v EU, podpora za infrastrukturne projekte in pomoč pri odpravljanju vzrokov za migracije;

2.  poudarja, da bi morali pogoji za posojila EIB omogočiti razvoj obrobnih regij EU s spodbujanjem rasti in zaposlovanja; poziva EIB, naj pred odobritvijo projektov izboljša mehanizme za nudenje tehnične pomoči in finančnega svetovanja lokalnim in regionalnim organom, da bi povečala dostopnost in vključila vse države članice, zlasti tiste, ki so manj uspešne glede na delež odobrenih projektov;

3.  ugotavlja, da je skupni vpisani kapital EIB 243 milijard EUR; ugotavlja, da so delničarke EIB vse države članice in da se države članice poleg vplačanega kapitala tudi zavežejo, da bodo na zahtevo zagotovile dodaten kapital; poudarja, da so štiri največje delničarke Nemčija, Francija, Italija in Združeno kraljestvo, vsaka od njih ima 39,14 milijarde EUR in 16,11 % celotnega kapitala;

4.  ugotavlja, da Evropska unija daje jamstvo EIB, kar je običajno v primeru finančnih institucij, ki jih imenujejo države članice, da bi bilo lažje doseči cilje v javnem interesu; vseeno pa poudarja, da so v takšnih primerih potrebne zelo odgovorne posojilne politike, da bodo sredstva učinkovito porabljena za celotno Unijo in njene države članice ter v javnem interesu; poziva EIB, ki deluje v skladu z razvojnim mandatom, naj bolj spoštuje svoje cilje okoljske in socialne politike ter cilje OZN za trajnostni razvoj, tudi pri projektih sofinanciranja ter prispevkih v investicijske sklade in sklade zasebnega kapitala;

5.  poudarja, da bi se morala EIB v akcijskem načrtu za obdobje 2017–2019 prednostno osredotočiti na učinkovito uresničevanje ciljev iz strategije Evropa 2020 za pameten in trajnosten razvoj;

6.  opozarja, da je del posojil EIB namenjen operacijam zunaj Unije; ugotavlja, da bi morale biti zunanje posojilne dejavnosti EIB tesno usklajene z načrtom EU za zunanje naložbe ter ga dopolnjevati;

7.  poudarja, da bi morala EIB pri nudenju podpore podjetjem iz EU v tujini ustrezno upoštevati trgovinsko strategijo EU, vključno z obstoječimi in prihodnjimi sporazumi o prosti trgovini, storitvah in naložbah; glede na to poudarja, da bi morala EIB še posebej upoštevati zahteve glede internacionalizacije evropskih malih in srednjih podjetij;

8.  meni, da bi bilo treba razmerje med finančnimi sredstvi, predvidenimi za naloge EIB znotraj Evropske unije (90 %), in tistimi za uresničevanje ciljev v več kot 150 državah nečlanicah (10 %) analizirati in po potrebi prilagoditi;

9.  ugotavlja, da je EIB namenila 25 % svojega celotnega financiranja za projekte v zvezi s podnebnimi spremembami, ta delež pa naj bi do leta 2020 dosegel 35 %; poudarja, da bi bilo treba ta trend pozitivno oceniti, in ugotavlja, da podprti projekti ne bi smeli biti uspešni samo v boju proti podnebnim spremembam, temveč tudi s finančnega vidika;

10.  meni, da bi morala EIB še naprej povečevati svojo vlogo pri doseganju trajnostnega razvoja, podnebni ukrepi pa bi morali biti osredotočeni predvsem na čista prometna sredstva in proizvodnjo energije, zmanjšanje porabe energije (za ogrevanje, prevoz in proizvodnjo), čisto industrijsko proizvodnjo in trajnostno kmetovanje, čiščenje odpadne vode in oskrbo z vodo ter okoljski prehod nasploh;

11.  ugotavlja, da so sredstva EIB uporabila podjetja, vpletena v škandal v zvezi z emisijami, zlasti Volkswagen, in je torej mogoče, da so bila uporabljena za financiranje neetičnih in nezakonitih dejavnosti;

12.  meni, da bi EIB morala ravnati bolj pregledno, ne le v razmerju z Evropskim parlamentom, ampak tudi z organi držav članic; meni, da bi morali biti demokratični zastopniki bolje obveščeni o dejavnostih EIB;

13.  poudarja, da je treba med potekajočimi pogajanji o izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije podrobno opredeliti vse obveznosti te države do EIB, da njene zmogljivosti za uresničevanje ciljev ne bodo prizadete;

14.  spominja, da so mala in srednja podjetja hrbtenica evropskega gospodarstva, zato poziva EIB, naj poskrbi, da bodo lažje pridobila posojila, in sicer z izboljšavo obstoječih programov, kot je evropski mikrofinančni instrument Progress, in s povečanjem finančnih sredstev, ki jo jim namenjena; poziva, naj EIB za posredniške banke, ki izplačujejo njena finančna sredstva, uvede zahteve za bolj proaktivno politiko na področju mikro-, malih in srednjih podjetij.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

20.11.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

24

9

5

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Laima Liucija Andrikienė, Maria Arena, Tiziana Beghin, David Borrelli, David Campbell Bannerman, Daniel Caspary, Salvatore Cicu, Santiago Fisas Ayxelà, Christofer Fjellner, Eleonora Forenza, Christophe Hansen, Heidi Hautala, Nadja Hirsch, Yannick Jadot, France Jamet, Elsi Katainen, Jude Kirton-Darling, Danilo Oscar Lancini, Bernd Lange, David Martin, Emma McClarkin, Anne-Marie Mineur, Sorin Moisă, Alessia Maria Mosca, Franck Proust, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Marietje Schaake, Helmut Scholz, Joachim Schuster, Joachim Starbatty, Adam Szejnfeld, William (earl) Dartmouthski, Iuliu Winkler

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Nicola Danti, Paul Rübig, Jarosław Wałęsa

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Karin Kadenbach, Rupert Matthews

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

24

+

EFDD

Tiziana Beghin, William (earl) Dartmouthski

NI

David Borrelli

PPE

Laima Liucija Andrikienė, Daniel Caspary, Salvatore Cicu, Santiago Fisas Ayxelà, Christofer Fjellner, Christophe Hansen, Sorin Moisă, Franck Proust, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Paul Rübig, Adam Szejnfeld, Jarosław Wałęsa, Iuliu Winkler

S&D

Maria Arena, Nicola Danti, Karin Kadenbach, Jude Kirton-Darling, Bernd Lange, David Martin, Alessia Maria Mosca, Joachim Schuster

9

-

ALDE

Nadja Hirsch, Elsi Katainen, Marietje Schaake

ECR

David Campbell Bannerman, Emma McClarkin, Rupert Matthews, Joachim Starbatty

VERTS/ALE

Heidi Hautala, Yannick Jadot

5

0

ENF

France Jamet, Danilo Oscar Lancini

GUE/NGL

Eleonora Forenza, Anne-Marie Mineur, Helmut Scholz

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

13.12.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

21

1

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Inés Ayala Sender, Jonathan Bullock, Ryszard Czarnecki, Dennis de Jong, Tamás Deutsch, Martina Dlabajová, Luke Ming Flanagan, Ingeborg Gräßle, Arndt Kohn, Georgi Pirinski, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Petri Sarvamaa, Claudia Schmidt, Bart Staes, Marco Valli, Derek Vaughan

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Caterina Chinnici, Benedek Jávor, Marian-Jean Marinescu, Péter Niedermüller, Wim van de Camp

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Henna Virkkunen


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

21

+

ALDE

Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Martina Dlabajová

EFDD

Marco Valli

GUE/NGL

Luke Ming Flanagan, Dennis de Jong

PPE

Wim van de Camp, Tamás Deutsch, Ingeborg Gräßle, Marian-Jean Marinescu, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Petri Sarvamaa, Claudia Schmidt, Henna Virkkunen

S&D

Inés Ayala Sender, Caterina Chinnici, Arndt Kohn, Péter Niedermüller, Georgi Pirinski, Derek Vaughan

VERTS/ALE

Benedek Jávor, Bart Staes

1

-

EFDD

Jonathan Bullock

1

0

ECR

Ryszard Czarnecki

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 11. januar 2019Pravno obvestilo