Postopek : 2018/0229(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0482/2018

Predložena besedila :

A8-0482/2018

Razprave :

PV 15/01/2019 - 16
CRE 15/01/2019 - 16
PV 17/04/2019 - 26
CRE 17/04/2019 - 26

Glasovanja :

PV 16/01/2019 - 21.3
CRE 16/01/2019 - 21.3
Obrazložitev glasovanja
PV 18/04/2019 - 10.13
CRE 18/04/2019 - 10.13

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0026
P8_TA(2019)0433

POROČILO     ***I
PDF 2312kWORD 368k
20.12.2018
PE 628.640v02-00 A8-0482/2018

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa InvestEU

(COM(2018)0439 – C8-0257/2018 – 2018/0229(COD))

Odbor za proračun

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

Poročevalca: José Manuel Fernandes, Roberto Gualtieri

(Postopek s skupnimi sejami odborov – člen 55 Poslovnika)

Pripravljavca mnenja (*):

Seán Kelly, Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

Wim van de Camp, Odbor za promet in turizem

(*) Pridruženi odbori – člen 54 Poslovnika

PR_COD_1amCom

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 MNENJE ODBORA ZA INDUSTRIJO RAZISKAVE IN ENERGETIKO
 MNENJE ODBORA ZA PROMET IN TURIZEM
 MNENJE ODBORA ZA OKOLJE, JAVNO ZDRAVJE IN VARNOST HRANE
 MNENJE ODBORA ZA REGIONALNI RAZVOJ
 MNENJE ODBORA ZA KULTURO IN IZOBRAŽEVANJE
 POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa InvestEU

(COM(2018)0439 – C8-0257/2018 – 2018/0229(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0439),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 173 ter tretjega odstavka člena 175 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0257/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 17. oktobra 2018(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 5. decembra 2018(2),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju skupne razprave Odbora za proračun ter Odbora za ekonomske in monetarne zadeve v skladu s členom 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun in Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za promet in turizem, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za regionalni razvoj ter Odbora za kulturo in izobraževanje (A8-0482/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku/svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe    1

PREDLOGI SPREMEMB EVROPSKEGA PARLAMENTA*

k predlogu Komisije

---------------------------------------------------------

Predlog

UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi programa InvestEU

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 173 in tretjega odstavka člena 175 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(3),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(4),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(-1)  Evropski sklad za strateške naložbe se je izkazal za dragoceno orodje za mobilizacijo zasebnih naložb prek uporabe jamstva EU in lastnih sredstev skupine EIB.

(1)  Naložbe v infrastrukturo so bile v Uniji v letu 2016 z 1,8 % BDP EU, kar je zmanjšanje z 2,2 %, kolikor so znašale leta 2009, za približno 20 % nižje od stopenj naložb pred svetovno finančno krizo. Zato so še vedno nižje, kot bi bilo mogoče pričakovati v obdobju močnega okrevanja, in premajhne, da bi nadomestile leta nezadostnega vlaganja, čeprav je mogoče opaziti zvišanje njihovega deleža v BDP v Uniji. Še pomembneje je, da sedanje javne in zasebne naložbene ravni in napovedi ne pokrivajo potreb Unije po strukturnih naložbah za vzdržno dolgoročno rast zaradi tehnoloških sprememb in globalne konkurenčnosti, vključno s področji inovacij, spretnosti, infrastrukture, malih in srednjih podjetij (v nadaljnjem besedilu: MSP), ter potrebe po obravnavanju ključnih družbenih izzivov, kot sta trajnost ali staranje prebivalstva. Zato je potrebna nadaljnja podpora za odpravo nedelovanja trga in neoptimalnih naložbenih razmer za zmanjšanje naložbene vrzeli v ciljnih sektorjih, da se dosežejo cilji politike Unije.

(2)  V ocenah je bilo poudarjeno, da je raznolikost finančnih instrumentov, ki se izvajajo v obdobju večletnega finančnega okvira 2014–2020, povzročila nekatera prekrivanja. Ta raznolikost je povzročila tudi zapletenost za posrednike in končne prejemnike, ki so bili soočeni z različnimi pravili glede upravičenosti in poročanja. Odsotnost združljivih pravil je ovirala tudi kombiniranje več skladov Unije, čeprav bi bilo tako kombiniranje koristno za podporo projektom, ki potrebujejo različne vrste financiranja. Zato bi bilo treba vzpostaviti enoten sklad, tj. sklad InvestEU, da se doseže učinkovitejša podpora končnim prejemnikom s povezovanjem in poenostavitvijo finančne ponudbe v okviru sheme enotnega proračunskega jamstva, kar bi izboljšalo učinek posredovanja Unije in hkrati zmanjšalo stroške za proračun Unije.

(3)  Unija je v zadnjih letih sprejela ambiciozne strategije za dokončanje enotnega trga ter spodbujanje trajnostne in vključujoče rasti in delovnih mest, kot so strategija Evropa 2020, unija kapitalskih trgov, strategija za enotni digitalni trg, evropska agenda za kulturo, sveženj za čisto energijo za vse Evropejce, akcijski načrt Unije za krožno gospodarstvo, strategija za mobilnost z nizkimi emisijami, ▌vesoljska strategija za Evropo ter evropski steber socialnih pravic. Sklad InvestEU bi moral izkoriščati in okrepiti sinergije med strategijami, ki se medsebojno krepijo, in sicer z zagotavljanjem podpore naložbam in dostopa do financiranja.

(4)  Na ravni Unije je okvir za opredelitev nacionalnih prednostnih reform in spremljanje njihovega izvajanja evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik. Države članice v sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi organi v podporo navedenim prednostnim reformam oblikujejo lastne nacionalne večletne naložbene strategije. Strategije bi bilo treba predstaviti skupaj z letnimi nacionalnimi programi reform kot način za načrtovanje in usklajevanje prednostnih naložbenih projektov, ki naj bi se financirali z nacionalnimi sredstvi ali sredstvi Unije, ali z obojimi. Prav tako bi morale strategije prispevati k usklajeni uporabi financiranja Unije in doseganju kar najvišje dodane vrednosti finančne podpore, prejete zlasti iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, evropske stabilizacijske funkcije za naložbe in sklada InvestEU, kjer je ustrezno.

(5)  Sklad InvestEU bi moral prispevati k izboljšanju konkurenčnosti in socialno-ekonomske konvergence Unije, tudi na področju inovacij, digitalizacije, učinkovite uporabe virov na podlagi pristopa krožnega gospodarstva, trajnosti in vključujočnosti gospodarske rasti Unije ter socialne odpornosti in ▌povezovanja kapitalskih trgov Unije, vključno z rešitvami za njihovo razdrobljenost in razpršenost virov financiranja za podjetja Unije. S tem bi gospodarstvo Unije in finančni sistem postala odpornejša in povečala njeno sposobnost odzivanja na ciklične gospodarske krize. V ta namen bi moral sklad InvestEU podpirati tehnično, ekonomsko in socialno vzdržne projekte, in sicer z zagotavljanjem okvira za uporabo dolžniških in lastniških instrumentov ter instrumentov delitve tveganja, ki bi jih podpirali jamstvo proračuna Unije in finančni prispevki izvajalskih partnerjev, kot je to primerno. Sklad bi moral temeljiti na povpraševanju, hkrati pa bi se morala njegova podpora osredotočiti na zagotavljanje strateških, dolgoročnih koristi na ključnih področjih politik Unije, ki sicer ne bi prejela financiranja oziroma bi bilo to premajhno, ter tako prispevati k doseganju ciljev politike Unije.

(5a)  Komisija in izvajalski partnerji bi morali zagotoviti, da program InvestEU izkorišča vsa dopolnjevanja in sinergije s financiranjem z nepovratnimi sredstvi in drugimi ukrepi na področjih politik, ki jih podpira, v skladu s cilji drugih programov Unije, kot so program Obzorje Evropa, instrument za povezovanje Evrope, program za digitalno Evropo, program za enotni trg, evropski program za vesolje, Evropski socialni sklad+, program za ustvarjalno Evropo ter program za okoljske in podnebne ukrepe (LIFE).

(5b)  Kulturni in ustvarjalni sektorji so odporni in hitro rastoči gospodarski sektorji v Uniji, v okviru katerih se iz intelektualne lastnine ter ustvarjalnosti posameznikov ustvarjata gospodarska in kulturna vrednost. Vendar neopredmetena narava njihovih sredstev omejuje njihov dostop do zasebnega financiranja, ki je bistvenega pomena za naložbe, rast in konkurenčnost na mednarodni ravni. Namenski jamstveni instrument, vzpostavljen v okviru programa Ustvarjalna Evropa, je uspešno okrepil finančne zmogljivosti in konkurenčnost podjetij s kulturnega in ustvarjalnega področja. Zato bi bilo treba MSP ter organizacijam iz kulturnih in ustvarjalnih sektorjev s programom InvestEU še naprej lajšati dostop do financiranja.

(6)  Sklad InvestEU bi moral podpirati naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva, vključno s kulturno dediščino, za spodbujanje trajnostne in vključujoče rasti, naložb in zaposlovanja ter s tem prispevati k povečanju blaginje in pravičnejši porazdelitvi dohodka ter večji gospodarski, socialni in teritorialni koheziji v Uniji. Projekti, financirani iz sklada InvestEU, bi morali izpolnjevati socialne in okoljske standarde Unije, kot so spoštovanje pravic delavcev, uporaba podnebju prijaznih virov energije in ravnanje z odpadki. Posredovanje prek sklada InvestEU bi moralo dopolnjevati podporo Unije, ki se zagotavlja z nepovratnimi sredstvi.

(7)  Unija je potrdila cilje iz Agende 2030 Združenih narodov in njene cilje trajnostnega razvoja, cilje iz Pariškega sporazuma iz leta 2015 ter Sendajski okvir za zmanjševanje tveganja nesreč za obdobje 2015–2030. Za uresničitev dogovorjenih ciljev, vključno s tistimi, ki so vključeni v okoljske politike Unije, je treba znatno okrepiti ukrepe za trajnostni razvoj. Zato bi morala biti načela trajnostnega razvoja in varnosti podlaga za oblikovanje sklada InvestEU, naložbe, povezane s fosilnimi gorivi, pa se ne bi smele podpirati, razen na podlagi ustrezne utemeljitve, da bo naložba prispevala k ciljem energetske unije.

(8)  Program InvestEU bi moral prispevati k vzpostavitvi vzdržnega finančnega sistema v Uniji, ki podpira preusmeritev zasebnega kapitala v socialne in trajnostne naložbe v skladu s cilji iz Akcijskega načrta Komisije za financiranje trajnostne rasti(5).

(8a)  V duhu spodbujanja dolgoročnega financiranja in trajnostne rasti, bi bilo treba spodbujati dolgoročne naložbene strategije zavarovalnic s pregledom zahtev po kapitalski ustreznosti prispevkov za financiranje naložbenih projektov, podprtih z jamstvom EU v okviru programa InvestEU. Za uskladitev spodbud zavarovateljev s ciljem dolgoročne trajnostne rasti Unije in za odpravo ovir za naložbe v okviru programa InvestEU bi morala Komisija upoštevati to revizijo kot del pregleda iz člena 77f(3) Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta(6)1a.

(9)  Glede na to, kako pomembno je obvladovanje podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in doseganje ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bo program InvestEU prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov in doseganju skupnega cilja, da bi bilo v obdobju večletnega finančnega okvira za čas od 2021 do 2027 od proračunskih odhodkov Unije 25 % ▌ namenjenih za podnebne cilje, in doseganju letnega cilja v višini 30 %, ki naj bi ga uresničili čim prej, najkasneje pa do leta 2027. Za ukrepe v okviru programa InvestEU se pričakuje, da bodo za doseganje podnebnih ciljev namenili vsaj 40 % skupnih finančnih sredstev programa InvestEU. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem programa InvestEU ter ponovno ocenjeni v okviru ustreznih ocen in pregledov.

(10)  Prispevek sklada InvestEU k doseganju podnebnih in sektorskih ciljev iz okvira podnebne in energetske politike do leta 2030 se bo spremljal prek sistema EU za spremljanje podnebnih ukrepov, ki ga bo razvila Komisija v sodelovanju z izvajalskimi partnerji, in z ustrezno uporabo meril, določenih v [uredbi o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb(7)], da se ugotovi, ali je gospodarska aktivnost okoljsko trajnostna. Sklad InvestEU bi moral prispevati tudi k izvajanju drugih razsežnosti ciljev trajnostnega razvoja v politikah in pobudah EU.

(11)  V skladu s poročilom o svetovnih tveganjih za leto 2018, ki ga je izdal Svetovni gospodarski forum, je polovica najbolj kritičnih tveganj, ki ogrožajo svetovno gospodarstvo, povezanih z okoljem. Ta tveganja vključujejo onesnaženje zraka, tal, celinskih voda in oceanov, ekstremne vremenske pojave, izgubo biotske raznovrstnosti in neuspeh pri blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje. Okoljska načela so globoko zakoreninjena v Pogodbah in številnih politikah Unije. Zato bi bilo treba pri operacijah, povezanih s skladom InvestEU, spodbujati vključevanje okoljskih ciljev. Pri pripravi in izvajanju naložb bi bilo treba upoštevati varstvo okolja in s tem povezano preprečevanje in obvladovanje tveganj. EU bi morala prav tako slediti odhodkom, povezanim z biotsko raznovrstnostjo in nadziranjem onesnaženosti zraka, da bi izpolnila obveznosti poročanja v skladu s Konvencijo o biološki raznovrstnosti in Direktivo (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta(8). Zato bi bilo treba naložbe, dodeljene ciljem okoljske trajnosti, spremljati z uporabo skupnih metodologij, skladnih s tistimi, ki so bile razvite v okviru drugih programov Unije, ki se uporabljajo za upravljanje podnebja, biotske raznovrstnosti in onesnaženosti zraka, da se omogoči ocena individualnega in skupnega učinka naložb na ključne sestavine naravnega kapitala, vključno z zrakom, vodo, zemljo in biotsko raznovrstnostjo.

(12)  Za naložbene projekte, ki prejmejo znatno podporo Unije, zlasti na področju infrastrukture, bi moralo biti obvezno preverjanje trajnosti v skladu s smernicami, ki bi jih morala po izvedbi odprtega javnega posvetovanja pripraviti Komisija v tesnem sodelovanju z izvajalskimi partnerji v okviru programa InvestEU, z ustrezno uporabo meril, določenih v [uredbi o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb], da se določi, ali je gospodarska dejavnost okoljsko trajnostna ter v skladu s smernicami, pripravljenimi za druge programe Unije. V skladu z načelom sorazmernosti bi morale takšne smernice ▌ vključevati ustrezne določbe za preprečevanje nepotrebne upravne obremenitve, projekte, ki ne dosegajo določene velikosti, opredeljene v smernicah, pa bi bilo treba izključiti iz preverjanja trajnosti.

(13)  Nizke stopnje naložb v infrastrukturo v Uniji med finančno krizo so ogrozile sposobnost Unije za spodbujanje trajnostne rasti, konkurenčnosti in konvergence. Obsežne naložbe v evropsko infrastrukturo, zlasti v zvezi z medsebojno povezanostjo in energijsko učinkovitostjo ter oblikovanjem enotnega evropskega prometnega prostora, so bistvene za doseganje trajnostnih ciljev Unije, vključno z zavezami Unije glede ciljev trajnostnega razvoja ter energetskimi in podnebnimi cilji za leto 2030. V skladu s tem bi se morala podpora sklada InvestEU usmeriti v naložbe v prometno, energetsko (tudi na področju energijske učinkovitosti in energije iz obnovljivih virov), okoljsko, podnebno, pomorsko in digitalno infrastrukturo ter podpirati na primer razvoj in uvedbo inteligentnih prometnih sistemov (ITS). Pri programu InvestEU bi morala imeti prednost področja, v katera se je premalo vlagalo in na katerih so potrebne dodatne naložbe, vključno s trajnostno energijsko učinkovitostjo, ter ukrepi, ki prispevajo k uresničitvi ciljev za leto 2030 ter dolgoročnih podnebnih in energetskih ciljev. Da bi čim bolj povečali učinek in dodano vrednost finančne podpore Unije, je primerno spodbujati racionaliziran naložbeni proces, ki bo omogočil opaznost nabora projektov in kar najbolj povečal sinergije v relevantnih programih Unije na področjih, kot so promet, energetika in digitalizacija. Pri naložbenih projektih, ki prejmejo podporo Unije, bi bilo treba zaradi varnostnih groženj upoštevati načela za zaščito državljanov na javnih mestih. To bi moralo dopolnjevati prizadevanja drugih skladov Unije, kot je Evropski sklad za regionalni razvoj, ki zagotavljajo podporo za varnostne elemente naložb v javne prostore, promet, energetiko in drugo kritično infrastrukturo.

(13a)  Program InvestEU bi moral, kjer je to primerno, prispevati k ciljem [spremenjene direktive o obnovljivih virih] in [uredbe o upravljanju] ter podpirati energetsko učinkovitost pri odločanju o naložbah. Prispevati bi moral tudi k dolgoročni strategiji za prenovo stavb, ki jo morajo države članice oblikovati na podlagi [direktive o energetski učinkovitosti stavb]. Program bi moral okrepiti enotni digitalni trg in prispevati k zmanjšanju digitalnega razkoraka ter obenem povečati pokritost in povezljivost po vsej Uniji.

(13b)  Zagotavljanje varnosti uporabnikov cest predstavlja velik izziv pri razvoju prometnega sektorja, sprejeti ukrepi in opravljene naložbe pa zgolj v omejenem obsegu pripomorejo k zmanjšanju števila smrti in hudih poškodb na cestah. Program InvestEU bi moral okrepiti prizadevanja za zasnovo in uporabo tehnologij, ki pomagajo izboljšati varnost vozil in cestne infrastrukture.

(13c)  Resnična večmodalnost je priložnost za vzpostavitev učinkovitega in okolju prijaznega prometnega omrežja, ki bo v celoti izkoristilo potencial vseh načinov prevoza in ustvarilo sinergije med njimi. Program InvestEU bi lahko postal pomembno orodje za podpiranje naložb v večmodalna prometna vozlišča, ki kljub znatnemu ekonomskemu potencialu in poslovnemu modelu pomenijo znatno tveganje za zasebne vlagatelje.

(14)  Čeprav raven skupnih naložb v Uniji narašča, so naložbe v dejavnosti z večjim tveganjem, kot so raziskave in inovacije, še vedno nezadostne. Glede na to, da javno financiranje raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti spodbuja rast produktivnosti in je ključnega pomena za spodbujanje zasebnih raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti, posledične premajhne naložbe v raziskave in inovacije škodijo industrijski in gospodarski konkurenčnosti Unije ter kakovosti življenja njenih državljanov. Sklad InvestEU bi moral zagotoviti ustrezne finančne produkte za kritje različnih faz inovacijskega cikla in velikega razpona deležnikov, zlasti da se omogočita povečanje in uporaba rešitev v komercialnem obsegu v Uniji, da bodo take rešitve konkurenčne na svetovnih trgih, pa tudi da se odličnost Unije na področju trajnostnih tehnologij spodbuja na svetovni ravni. Ker je treba podpirati naložbe v dejavnosti z večjim tveganjem, kot so raziskave in inovacije, je nujno, da program Obzorje Evropa in zlasti Evropski svet za inovacije (EIC) delujeta v sinergiji s finančnimi produkti, ki se bodo uporabili v okviru programa InvestEU. Poleg tega se inovativna MSP in zagonska podjetja, zlasti tista, ki so osredotočena na neopredmetena sredstva, spopadajo s težavami pri dostopu do financiranja, zaradi česar mora delo EIC dopolnjevati namenske finančne produkte v okviru programa InvestEU, da bo tem MSP podpora zagotovljena tudi v prihodnje. V zvezi s tem bi morale izkušnje, pridobljene v okviru finančnih instrumentov, uporabljenih v programu Obzorje 2020, kot sta InnovFin in jamstvo za posojila MSP v okviru programa COSME, služiti kot trdna podlaga za zagotavljanje te usmerjene podpore.

(14a)  Turizem je pomemben gospodarski sektor Unije in program InvestEU bi moral prispevati h krepitvi njegove dolgoročne konkurenčnosti s podpiranjem ukrepov, katerih cilj je prehod na trajnostni, inovativni in digitalni turizem.

(15)  Nujno so potrebna znatna prizadevanja za naložbe v digitalno preobrazbo in njeno pospešitev ter za širjenje njene koristi na vse državljane in podjetja na mestnih in podeželskih območjih v Uniji. Trdni okvir politike pri strategiji za enotni digitalni trg bi bilo zdaj treba dopolniti s podobno ambicioznimi naložbami, tudi v umetno inteligenco, in sicer v skladu s programom Digitalna Evropa, zlasti kar zadeva etiko, strojno učenje, internet stvari, biotehnologijo in finančno tehnologijo, kar lahko poveča učinkovitost mobilizacije kapitala za podjetniške podvige.

(16)  ▌MSP predstavljajo več kot 99 % podjetij v Uniji in so znatnega in bistvenega gospodarskega pomena. Vendar se zaradi domnevnega visokega tveganja in pomanjkanja zadostnega zavarovanja s premoženjem soočajo z izzivi pri dostopu do financiranja. Dodatni izzivi izhajajo iz ▌potrebe MSP in podjetij socialnega gospodarstva, da ostanejo konkurenčna z izvajanjem dejavnosti na področju digitalizacije, internacionalizacije, preoblikovanja v skladu s pristopom krožnega gospodarstva, inovacij ter izpopolnjevanjem znanja svoje delovne sile. Poleg tega imajo v primerjavi z večjimi podjetji dostop do bolj omejenega nabora virov financiranja: običajno ne izdajajo obveznic ter imajo le omejen dostop do borz vrednostnih papirjev ali velikih institucionalnih vlagateljev. Pomanjkanje dostopa do kapitala za MSP dodatno zaostruje tudi to, da sta industrija zasebnega in tveganega kapitala v Evropi sorazmerno šibki. Izziv pri dostopu do finančnih sredstev je še večji za tista MSP, katerih dejavnosti so osredotočene na neopredmetena sredstva. MSP v Uniji so močno odvisna od bank in dolžniškega financiranja v obliki prekoračitev stanj na bančnih računih, bančnih posojil ali zakupov. Podpiranje MSP, ki se soočajo z navedenimi izzivi, tako da se zanje poenostavi dostop do financiranja, in zagotavljanje bolj razpršenih virov financiranja je nujno za povečanje sposobnosti MSP, da financirajo svojo ustanovitev, rast, inovacije in trajnostni razvoj, da zagotovijo svojo konkurenčnost ter prenesejo upade gospodarske rasti, ter za povečanje odpornosti gospodarstva in finančnega sistema v času upada gospodarske rasti ali pretresa in spodobnosti ustvarjanja delovnih mest in socialne blaginje. To dopolnjuje tudi pobude, ki se že izvajajo v okviru unije kapitalskih trgov. Programi, kot je COSME, so pomembni za MSP, ker omogočajo lažji dostop do financiranja v vseh fazah življenjskega cikla MSP, k čemur je prispeval tudi EFSI, ki so ga MSP hitro začela uporabljati. Sklad InvestEU bi zato moral graditi na tem uspehu in zagotavljati obratni kapital in naložbe skozi celoten življenjski cikel podjetja, financiranje za posle zakupa in priložnost za osredotočanje na specifične in bolj usmerjene finančne produkte.

(16a)  Podjetja, ki zagotavljajo storitve splošnega pomena, imajo ključno in strateško vlogo v ključnih sektorjih z velikimi industrijskimi sistemi (energija, voda, odpadki, okolje, poštne storitve, promet in telekomunikacije), pa tudi na področju zdravstva, izobraževanja in socialnih storitev. Unija s tem, ko takšna podjetja podpira, zagotavlja blaginjo svojih državljanov in demokratično izbiro, med drugim v zvezi s kakovostjo storitev.

(17)  Kot je navedeno v razmisleku o socialni razsežnosti Evrope(9) in evropskem stebru socialnih pravic(10) ter okviru Unije za Konvencijo OZN o pravicah invalidov, je vzpostavitev bolj vključujoče in poštene Unije ključna prednostna naloga Unije pri odpravljanju neenakosti in spodbujanju politik socialnega vključevanja v Evropi. Neenake možnosti vplivajo zlasti na dostop do izobraževanja, usposabljanja, kulture, zaposlovanja, zdravstva in socialnih storitev. Naložbe v gospodarstvo, povezane s socialo, spretnostmi in človeškimi viri ter vključevanjem ranljivih skupin prebivalstva v družbo lahko povečajo gospodarske priložnosti, zlasti če so usklajene na ravni Unije. Sklad InvestEU bi bilo treba uporabiti za podporo naložbam v izobraževanje in usposabljanje, vključno s prekvalificiranjem in izpopolnjevanjem delavcev, med drugim v regijah, ki so odvisne od visokoogljičnega gospodarstva in na katere vpliva strukturni prehod na nizkoogljično gospodarstvo, povečanje zaposlenosti, zlasti med neusposobljenimi in dolgotrajno brezposelnimi, ter za izboljšanje razmer glede enakosti med spoloma, enakih priložnosti, medgeneracijske solidarnosti, zdravstvenega sektorja in sektorja socialnih storitev, socialnih stanovanj, brezdomstva, digitalnega vključevanja, razvoja skupnosti, vloge in prostora mladih v družbi ter ranljivih skupin, vključno z državljani tretjih držav. Program InvestEU bi moral prispevati tudi k podpori evropske kulture in ustvarjalnosti. Da bi obvladali globoke spremembe v družbah Unije in na trgu dela v prihodnjem desetletju, je treba vlagati v človeški kapital, socialno infrastrukturo, trajnostno in socialno financiranje, mikrofinanciranje, financiranje socialnih podjetij in nove poslovne modele socialnega gospodarstva, vključno z naložbami v socialni učinek in sklepanjem pogodb z družbenimi učinki. Program InvestEU bi moral okrepiti nastajajoči ekosistem socialnega trga s povečanjem ponudbe in dostopa do financiranja za mikro- in socialna podjetja in ustanove socialne solidarnosti, da se zadosti povpraševanju tistih, ki to najbolj potrebujejo. V poročilu skupine na visoki ravni o vlaganju v socialno infrastrukturo v Evropi(11) je za obdobje 2018–2030 ugotovljena vrzel v višini najmanj 1,5 bilijona EUR pri vlaganju v socialno infrastrukturo in storitve, vključno z izobraževanjem, usposabljanjem, zdravstvom in stanovanji, ki zahtevajo podporo, tudi na ravni Unije. Zato bi bilo treba izkoristiti združeno moč javnega, komercialnega in človekoljubnega kapitala ter podporo alternativnih oblik ponudnikov financiranja, na primer tistih, ki podpirajo etične, socialne in trajnostne vidike, in fundacij za pomoč razvoju vrednostne verige socialnega trga in odpornejši Uniji.

(18)  Sklad InvestEU bi moral delovati v okviru štirih sklopov politike, ki odražajo ključne prednostne naloge politike Unije; to so trajnostna infrastruktura; raziskave, inovacije in digitalizacija; MSP ter socialne naložbe in spretnosti.

(19)  Vsak sklop politike bi moral biti sestavljen iz dveh oddelkov, tj. oddelka za EU in oddelka za države članice. Oddelek za EU bi moral obravnavati nedelovanje trga na ravni Unije ali posamezne države članice ali neoptimalne naložbene razmere, vključno s tistimi, ki so povezane s cilji politik Unije. Oddelek za države članice bi moral obravnavati nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene razmere v eni ali več državah članicah. Poleg tega bi morale države članice imeti možnost, da v ta oddelek prispevajo v obliki jamstev ali denarja. Za podporo posamezni operaciji financiranja ali naložbeni operaciji bi bilo treba oddelka za EU in države članice po potrebi uporabljati na dopolnjevalen način, tudi s kombiniranjem podpore iz obeh oddelkov. Regionalni organi bi morali imeti možnost, da v sklad InvestEU prek držav članic prenesejo del sredstev, s katerimi upravljajo v okviru deljenega upravljanja ter bi bila rezervirana za projekte InvestEU v isti regiji. Ukrepi, ki jih podpira sklad InvestEU prek oddelka za EU ali oddelka za države članice, ne bi smeli podvajati ali izrinjati zasebnega financiranja ali izkrivljati konkurence na notranjem trgu.

(20)  Oddelek za države članice bi moral biti zasnovan tako, da omogoča uporabo sredstev v okviru deljenega upravljanja za oblikovanje rezervacij za jamstvo, ki ga izda Unija. S to možnostjo bi se povečala dodana vrednost proračunskega jamstva, ki ga podpira Unija, in sicer tako, da se ta možnost zagotovi širšemu krogu finančnih prejemnikov in projektov ter da se diverzificirajo načini za doseganje ciljev skladov v deljenem upravljanju, obenem pa bi se zagotovilo dosledno obvladovanje tveganj pri pogojnih obveznostih, in sicer z izvajanjem jamstva, ki ga da Komisija v okviru posrednega upravljanja. Unija bi morala zagotoviti jamstvo za operacije financiranja in naložbene operacije, predvidene v sporazumih o jamstvu, sklenjenih med Komisijo in izvajalskimi partnerji v oddelku za države članice, skladi v okviru deljenega upravljanja bi morali zagotoviti oblikovanje rezervacij za jamstvo v skladu s stopnjo rezervacij, ki jo določi Komisija v dogovoru z državami članicami na podlagi narave operacij in iz tega izhajajočih pričakovanih izgub, država članica in/ali izvedbeni partnerji ali zasebni vlagatelji pa bi z izdajo kritnega jamstva v korist Unije prevzeli izgube, ki bi presegle pričakovane izgube. Te ureditve bi morale biti določene v enem samem sporazumu o prispevku z vsako državo članico, ki prostovoljno izbere to možnost. Sporazum o prispevku bi moral zajemati enega ali več posebnih sporazumov o jamstvu, ki se bodo izvajali v zadevni državi članici. Določitev stopnje rezervacij za vsak primer posebej zahteva odstopanje od [člena 211(1)] Uredbe (EU, Euratom) št. XXXX(12) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba). Takšna zasnova zagotavlja tudi enoten sklop pravil za proračunska jamstva, podprta s centralno upravljanimi sredstvi ali s sredstvi v okviru deljenega upravljanja, kar bi olajšalo njihovo kombiniranje.

(21)  Sklad InvestEU bi moral biti odprt za prispevke tretjih držav, ki so članice Evropskega združenja za prosto trgovino, držav pristopnic, držav kandidatk in potencialnih kandidatk, držav, ki jih zajema sosedska politika, ter drugih držav v skladu s pogoji, ki jih določijo Unija in navedene države. To bi moralo omogočiti nadaljnje sodelovanje z zadevnimi državami, kjer je primerno, zlasti na področju raziskav in inovacij ter MSP.

(22)  Ta uredba določa finančna sredstva tudi za druge ukrepe programa InvestEU poleg oblikovanja rezervacij za jamstvo EU, ki za Evropski parlament in Svet pomeni prednostni referenčni znesek v letnem proračunskem postopku v smislu [sklic se ustrezno posodobi v skladu z novim medinstitucionalnim sporazumom: točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(13)].

(23)  Jamstvo EU v višini 40 817 500 000 EUR (v tekočih cenah) na ravni Unije bo po pričakovanjih mobiliziralo več kot 698 194 079 000 EUR dodatnih naložb po vsej Uniji in bi ga bilo treba ▌ razporediti med sklope politik.

(23a)  Države članice lahko prispevajo v oddelek za države članice v obliki jamstev ali denarja. Brez poseganja v pristojnosti Sveta glede izvajanja Pakta za stabilnost in rast se enkratni prispevki držav članic v oddelek za države članice v obliki jamstev ali denarja ali prispevki države članice ali nacionalnih spodbujevalnih bank, ki so uvrščene v sektor država ali delujejo v imenu države članice, v naložbene platforme, načeloma obravnavajo kot enkratni ukrepi v smislu člena 5 Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97(14)1a in člena 3 Uredbe Sveta (ES) št. 1467/97(15)1b.

(24)  Jamstvo EU, ki podpira sklad InvestEU, bi morala posredno izvajati Komisija z opiranjem na izvajalske partnerje, ki so, kadar je to primerno, v stiku s končnimi posredniki in končni prejemniki. Izbor izvajalskih partnerjev bi moral biti pregleden in brez navzkrižij interesov. Komisija bi morala z vsakim izvajalskim partnerjem skleniti sporazum o jamstvu, s katerim se dodeli ustrezna jamstvena zmogljivost sklada InvestEU, da podpre operacije financiranja in naložbene operacije tega izvajalskega partnerja, ki izpolnjujejo cilje in merila za upravičenost sklada InvestEU. Obvladovanje tveganja jamstva ne bi smelo ovirati neposrednega dostopa izvajalskih partnerjev do jamstva. Ko se jamstvo v okviru oddelka za EU dodeli izvajalskim partnerjem, bi morali biti ti v celoti odgovorni za celoten naložbeni proces in potrebno skrbnost operacij financiranja ali naložbenih operacij. Sklad InvestEU bi moral podpirati projekte, ki imajo običajno višji profil tveganja kot projekti, ki se podpirajo v okviru ustaljenega delovanja izvajalskih partnerjev, in jih izvajalski partnerji v obdobju, v katerem se lahko uporabi jamstvo EU, brez podpore sklada InvestEU ne bi mogli izvesti ali pa jih ne bi mogli izvesti v enaki meri.

(24a)  Sklad InvestEU bi moral imeti ustrezno strukturo upravljanja, katere naloga bi morala biti sorazmerna z njenim edinim namenom, in sicer zagotavljanjem primerne uporabe jamstva EU, skladno z zagotavljanjem politične neodvisnosti odločitev o naložbah in, kjer je to primerno, načelom, da je sklad InvestEU po svoji naravi tržno naravnan. To strukturo upravljanja bi morali sestavljati usmerjevalni in svetovalni odbor ter povsem neodvisen naložbeni odbor. Komisija bi morala oceniti združljivost operacij financiranja in naložbenih operacij, ki jih predložijo izvajalski partnerji, s pravom in politikami Unije, odločitve o operacijah financiranja in naložbenih operacijah pa bi moral nazadnje sprejeti izvajalski partner. Kar zadeva splošno sestavo strukture upravljanja, bi bilo treba zagotoviti uravnoteženo zastopanost spolov.

(25)  Ustanoviti bi bilo treba svetovalni odbor, ki bi ga sestavljali predstavniki Komisije, skupine Evropske investicijske banke, izvajalskih partnerjev in držav članic, po en strokovnjak za vsakega od štirih sklopov politike, ki jih imenuje Evropski ekonomsko-socialni odbor, in strokovnjak, ki ga imenuje Odbor regij, da bi si izmenjevali informacije, razpravljali o uporabi finančnih produktov, ki se izvajajo v okviru Sklada EU, ter se pogovarjali o nastajajočih potrebah in novih produktih, vključno s tržnimi vrzelmi na specifičnih ozemljih.

(26)  Usmerjevalni odbor bi moral oblikovati strateške usmeritve sklada InvestEU in pravila, potrebna za njegovo delovanje, ter določiti pravila za operacije z naložbenimi platformami. Usmerjevalni odbor bi moral biti sestavljen iz šestih članov, in sicer: treh članov, ki jih imenuje Komisija, enega člana, ki ga imenuje Evropska investicijska banka, enega člana, ki ga imenuje svetovalni odbor izmed predstavnikov izvajalskih partnerjev in ne bi smel biti predstavnik skupine EIB, in enega strokovnjaka, ki ga imenuje Evropski parlament; ti ne bi smeli zahtevati ali sprejemati navodil od institucij, organov, uradov ali agencij Unije, vlad držav članic ali katerih koli drugih javnih ali zasebnih organov in bi morali delovati popolnoma neodvisno. Svoje naloge bi moral(a) opravljati nepristransko in v interesu sklada InvestEU. Podrobni zapisniki sej usmerjevalnega odbora bi morali biti objavljeni takoj, ko jih odobri usmerjevalni odbor, in Evropski parlament bi moral biti takoj obveščen o njihovi objavi.

(27)  Preden se projekt predloži naložbenemu odboru, bi moral sekretariat, ki ga gosti Komisija, zanj pa je odgovoren predsednik naložbenega odbora, preveriti, ali so izvajalski partnerji predložili vso potrebno dokumentacijo, in pomagati Komisiji pri oceni združljivost naložbenih operacij in operacij financiranja s pravom in politikami Unije. Sekretariat bi moral tudi pomagati usmerjevalnemu odboru.

(28)  O dodelitvi podpore jamstva EU za operacije financiranja in naložbene operacije, ki izpolnjujejo merila za upravičenost, bi moral odločati naložbeni odbor, ki bi bil sestavljen iz neodvisnih strokovnjakov in tako zagotavljal zunanje strokovno znanje pri ocenah naložb v zvezi s projekti. Da bi se kar najbolje pokrili različna področja in sektorji politike, bi se moral naložbeni odbor sestajati v različnih sestavah.

(29)  Komisija bi morala pri izbiri izvajalskih partnerjev za izvrševanje sklada InvestEU upoštevati zmožnost nasprotne stranke, da izpolni cilje sklada InvestEU in vanj prispeva, da se zagotovita ustrezna geografska pokritost in razpršenost, vključijo zasebni vlagatelji ter zagotovijo zadostna razpršenost tveganja in nove rešitve za odpravljanje nedelovanja trga in neoptimalnih naložbenih razmer ter zagotovitev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije. Skupina EIB bi morala glede na vlogo v skladu s Pogodbama, zmožnost delovanja v vseh državah članicah ter obstoječe izkušnje v okviru sedanjih finančnih instrumentov in EFSI ostati privilegiran izvajalski partner v okviru oddelka za EU sklada InvestEU. Poleg skupine EIB bi morale imeti možnost ponuditi dopolnilno paleto finančnih produktov nacionalne spodbujevalne banke ali institucije, saj bi lahko njihove izkušnje in zmogljivosti na regionalni ravni koristile pri doseganju največjega možnega učinka javnih sredstev na celotnem ozemlju Unije in zagotavljanju pravičnejšega ozemeljskega ravnotežja projektov, ki prispevajo k zmanjšanju regionalnih razlik. Pri pravilih o sodelovanju nacionalnih spodbujevalnih bank ali institucij v programu InvestEU bi bilo treba upoštevati načelo sorazmernosti, kar zadeva kompleksnost, velikost in tveganje zadevnih izvajalskih partnerjev, da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji za manjše in mlajše promocijske banke ali institucije. Poleg tega bi moralo biti omogočeno, da so lahko izvajalski partnerji tudi druge mednarodne finančne institucije, zlasti kadar predstavljajo primerjalno prednost v smislu posebnega strokovnega znanja in izkušenj v določenih državah članicah. Prav tako bi moralo biti omogočeno, da kot izvajalski partnerji delujejo tudi drugi subjekti, ki izpolnjujejo merila iz finančne uredbe.

(29a)  Naložbene platforme bi morale, kadar je to primerno, združevati sovlagatelje, javne organe, strokovnjake, ustanove za izobraževanje, usposabljanje in raziskave, relevantne socialne partnerje in predstavnike civilne družbe ter druge ustrezne akterje na ravni EU ter nacionalni in regionalni ravni.

(30)  Da se zagotovita osredotočenost posredovanja v okviru oddelka za EU pri skladu InvestEU na nedelovanje trga in neoptimalne naložbene razmere ▌ ter sočasno uresničevanje ciljev največjega možnega geografskega dosega, bi bilo treba jamstvo EU dodeliti izvajalskim partnerjem, ki lahko sami ali skupaj z drugimi izvajalskimi partnerji pokrijejo eno ali več držav članic. V slednjem primeru je pogodbena odgovornost izvajalskih partnerjev še naprej omejena z njihovimi ustreznimi nacionalnimi pristojnostmi. Za spodbujanje boljše geografske razpršenosti se lahko vzpostavijo namenske regionalne naložbene platforme, osredotočene na zainteresirane skupine držav članic, ki združujejo prizadevanja in strokovno znanje stebrnih ocenjenih finančnih institucij z nacionalnimi spodbujevalnimi bankami in omejenimi izkušnjami z uporabo finančnih instrumentov. Te strukture bi bilo treba spodbujati tudi z razpoložljivo podporo svetovalnega vozlišča InvestEU. Vsaj 75 % jamstva EU v okviru oddelka za EU bi bilo treba dodeliti skupini EIB. Zneski, ki presegajo 75 % jamstva EU, bi se lahko dali na voljo skupini EIB v primeru, da nacionalne spodbujevalne banke ali institucije ne bi mogle v celoti uporabiti preostalega deleža jamstva. Podobno bi se lahko zneski, ki presegajo 25 % jamstva EU, dali na voljo drugim izvajalskim partnerjem v primeru, da skupina EIB ne bi mogla v celoti uporabiti svojega deleža jamstva. Nacionalne spodbujevalne banke ali institucije bi lahko v celoti izkoristile jamstvo EU tudi v primeru, če bi se odločile, da bodo do njega dostopale prek EIB ali Evropskega investicijskega sklada.

(31)  Jamstvo EU v okviru oddelka za države članice bi bilo treba dodeliti vsakemu izvajalskemu partnerju, ki je upravičen v skladu s [členom 62(1)(c)] [finančne uredbe], vključno z nacionalnimi ali regionalnimi spodbujevalnimi bankami ali institucijami, EIB, Evropskim investicijskim skladom in drugimi multilateralnimi razvojnimi bankami. Komisija bi morala pri izbiri izvajalskih partnerjev v okviru oddelka za države članice upoštevati predloge vsake države članice. V skladu s [členom 154] [finančne uredbe] mora Komisija oceniti pravila in postopke izvajalskega partnerja, da se prepriča, da zagotavljajo enako raven zaščite finančnih interesov Unije, kot jo zagotavlja Komisija.

(32)  O operacijah financiranja in naložbenih operacijah bi moral nazadnje odločati izvajalski partner v svojem imenu, izvedene bi morale biti v skladu z njegovimi notranjimi pravili in postopki ter obračunane v njegovih računovodskih izkazih. Zato bi morala Komisija poročati izključno o vsaki finančni obveznosti, ki izhaja iz jamstva EU, in razkriti najvišji znesek jamstva, vključno z vsemi relevantnimi informacijami o zagotovljenem jamstvu.

(33)  Sklad InvestEU bi moral, kjer je primerno, omogočiti nemoteno in učinkovito kombiniranje nepovratnih sredstev ali finančnih instrumentov, ki se financirajo iz proračuna Unije ali drugih skladov, kot je inovacijski sklad sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), ali obojih s tem jamstvom v primerih, ko je to potrebno za najboljšo podporo naložbam za odpravo določenega nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih razmer.

(34)  Projekti, ki jih izvajalski partnerji predložijo za podporo iz programa InvestEU in vključujejo kombiniranje s podporo iz drugih programov Unije, bi morali biti kot celota skladni tudi s cilji in merili za upravičenost, ki jih vsebujejo pravila zadevnih programov Unije. O uporabi jamstva EU bi se bilo treba odločiti v skladu s pravili programa InvestEU.

(35)  Svetovalno vozlišče InvestEU bi moralo podpirati razvoj trdnega nabora naložbenih projektov v vsakem sklopu politike. Komisija bi morala podpisati sporazume s skupino EIB in drugimi izvajalskimi partnerji, da bi jih opredelila kot partnerje svetovalnega vozlišča. Komisija, skupina EIB in drugi izvajalski partnerji bi morali tesno sodelovati, da bi zagotovili učinkovitost, sinergije in učinkovito geografsko pokritost podpore po vsej Uniji, pri tem pa upoštevati strokovno znanje in lokalne zmogljivosti lokalnih izvajalskih partnerjev, pa tudi obstoječe strukture, kot je na primer svetovalno vozlišče za evropske naložbe. Poleg tega bi bilo treba v okviru programa InvestEU predvideti tudi medsektorsko komponento, ki bi zagotovila enotno vstopno točko in medsektorsko pomoč pri razvoju projektov za centralno upravljane programe Unije.

(36)  Da bi zagotovili široko geografsko pokritost s svetovalnimi storitvami po vsej Uniji in uspešno povečali lokalno znanje o skladu InvestEU, bi bilo treba po potrebi ▌ zagotoviti lokalno prisotnost svetovalnega vozlišča InvestEU, ki bi dopolnjeval obstoječe podporne sheme in prisotnost lokalnih partnerjev, da bi lahko omogočili konkretno, proaktivno in prilagojeno podporo na kraju samem. Za lažje zagotavljanje svetovalne podpore na lokalni ravni in za zagotavljanje učinkovitosti, sinergij in dejanske geografske pokritosti s podporo po vsej Uniji bi moralo svetovalno vozlišče InvestEU sodelovati z nacionalnimi spodbujevalnimi bankami ali institucijami in organi upravljanja evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter izkoristiti in uporabiti njihove izkušnje. V državah članicah, kjer nacionalnih spodbujevalnih bank ali institucij ni, bi moralo svetovalno vozlišče InvestEU po potrebi in na zahtevo zadevne države članice zagotoviti proaktivno svetovalno podporo za ustanovitev takšne banke ali institucije.

(36a)  Svetovalno vozlišče InvestEU bi moralo zagotavljati svetovalno podporo za majhne projekte in projekte za zagonska podjetja, zlasti kadar želijo zagonska podjetja zaščititi svoje naložbe na področju raziskav in inovacij s pridobitvijo pravic intelektualne lastnine, kot so patenti.

(37)  V okviru sklada InvestEU je treba zagotoviti podporo za razvoj projektov in gradnjo zmogljivosti, da bi se razvile organizacijske zmogljivosti in dejavnosti vzdrževanja trga, ki so potrebne za pripravljanje kakovostnih projektov. Poleg tega je cilj ustvariti pogoje za razširitev možnega števila upravičenih prejemnikov v nastajajočih tržnih in lokalnih segmentih, zlasti kadar majhen obseg posameznih projektov znatno poveča stroške poslovanja na ravni projekta, kot velja za ekosistem socialnega financiranja. Zato bi morala ukrepe, sprejete v okviru drugih programov Unije, ki zajemajo specifično področje politike, dopolnjevati podpora za gradnjo zmogljivosti, ki bi se izvajala poleg teh ukrepov. Prizadevati bi si bilo treba tudi za podporo gradnji zmogljivosti potencialnih nosilcev projektov, zlasti lokalnih organizacij izvajalcev storitev in oblasti.

(38)  Treba bi bilo vzpostaviti Portal InvestEU, ki bi zagotavljal zlahka dostopno in uporabniku prijazno podatkovno zbirko projektov za spodbujanje opaznosti naložbenih projektov, ki iščejo financiranje, z večjim poudarkom na zagotavljanju morebitnega nabora naložbenih projektov, ki so združljivi s pravom in politikami Unije, izvajalskim partnerjem.

(39)  V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje(16) je treba program InvestEU oceniti na podlagi informacij, zbranih na podlagi specifičnih zahtev glede spremljanja, pri čemer se je treba izogibati pretiranemu urejanju in upravnim bremenom, zlasti za države članice. Te zahteve lahko po potrebi vključujejo merljive kazalnike, ki so podlaga za ocenjevanje učinkov programa InvestEU na terenu.

(40)  Za spremljanje napredka pri doseganju ciljev Unije bi bilo treba izvajati trden okvir za spremljanje, ki temelji na kazalnikih izložkov, rezultatov in učinka. Za zagotovitev odgovornosti do evropskih državljanov bi morala Komisija in usmerjevalni odbor Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto poročati o napredku, učinku in operacijah programa InvestEU.

(41)  Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Ta pravila so določena v finančni uredbi, pri čemer določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih udeležencev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, se nanašajo tudi na zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, saj je spoštovanje tega načela bistven predpogoj za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje EU.

(42)  Za program InvestEU se uporablja Uredba (EU, Euratom) št. [nova finančna uredba]. Določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, kar vključuje pravila o proračunskih jamstvih.

(43)  V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(17), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2988/95(18), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96(19) in Uredbo Sveta (EU) 2017/1939(20) bi bilo treba finančne interese Unije zaščititi s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje, odpravljanje in preiskovanje nepravilnosti in goljufij, povračilo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitev upravnih sankcij. Zlasti lahko v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvaja upravne preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 lahko Evropsko javno tožilstvo (v nadaljnjem besedilu: EJT) preiskuje in preganja goljufije ter druga kazniva ravnanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta(21). V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije ter Komisiji, uradu OLAF, EJT in Evropskemu računskemu sodišču podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.

(44)  Tretje države, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), lahko sodelujejo v programih Unije v okviru sodelovanja, vzpostavljenega s Sporazumom EGP, ki določa, da se programi izvajajo s sklepom na podlagi navedenega sporazuma. Tretje države lahko sodelujejo tudi na podlagi drugih pravnih instrumentov. V to uredbo bi bilo treba uvesti posebno določbo, ki bi izključevala off-shore družbe in podjetja s sedežem v „nekooperativnih“ državah ter podelila potrebne pravice in dostop odgovornemu odredbodajalcu, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropskemu računskemu sodišču, da bi lahko celovito izvrševali svoje pristojnosti ter jamčili za pravico Unije, da skrbi za dobro finančno poslovodenje in ščiti svoje finančne interese.

(45)  V skladu s [sklic se posodobi po potrebi v skladu z novim sklepom o čezmorskih državah in ozemljih: členom 88 Sklepa Sveta 2013/755/EU] so osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih (v nadaljnjem besedilu: ČDO) upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji programa InvestEU ter ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je zadevni ČDO povezan.

(46)  Da bi dopolnili nebistvene elemente te uredbe z naložbenimi smernicami, ki bi jih morala razviti Komisija v tesnem sodelovanju z izvedbenimi partnerji po izvedbi javnega posvetovanja in ki bi morale biti upoštevane pri operacijah financiranja in naložbenih operacijah, da bi olajšali hitro in prožno prilagajanje kazalnikov smotrnosti ter da bi prilagodili stopnjo rezervacij, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s pripravo naložbenih smernic za operacije financiranja in naložbene operacije v okviru različnih sklopov politike, za spremembo Priloge III k tej uredbi, da se pregledajo ali dopolnijo kazalniki, ter za prilagoditev stopnje rezervacij. V skladu z načelom sorazmernosti bi morale te naložbene smernice vključevati ustrezne določbe, da bi se izognili nepotrebni upravni obremenitvi. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(47)  Program InvestEU bi moral odpravljati specifične primere nedelovanja trga in neoptimalnih naložbenih razmer v celotni Uniji in/ali državah članicah ter pri novih ali zapletenih primerih nedelovanja trga zagotoviti tržno preskušanje inovativnih finančnih produktov in sisteme za njihovo širjenje v celotni EU. Zato so upravičeni ukrepi na ravni Unije –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

S to uredbo se vzpostavi sklad InvestEU, ki zagotavlja jamstvo EU za operacije financiranja in naložbene operacije, ki jih izvajajo izvajalski partnerji v podporo notranjim politikam Unije.

S to uredbo se vzpostavi tudi mehanizem za svetovalno podporo, namenjen podpori razvoja projektov, ki so primerni za naložbe in trajnostni, in dostopa do financiranja, ter zagotavljanju s tem povezane gradnje zmogljivosti (svetovalno vozlišče InvestEU). Poleg tega se vzpostavi podatkovna zbirka, ki vidno izpostavlja projekte, za katere si nosilci projektov prizadevajo pridobiti sredstva in ki vlagateljem zagotavlja informacije o naložbenih priložnostih (portal InvestEU).

V njej so določeni cilji programa InvestEU, proračun in znesek jamstva EU za obdobje 2021–2027, oblike financiranja Unije in pravila za zagotavljanje takšnega financiranja.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(-1a)  „dodatnost“ pomeni dodatnost, kot je opredeljena v členu 7a te uredbe in kot je navedena v členu 209(2)(b) finančne uredbe;

(-1b)  „partner svetovalnega vozlišča“ pomeni upravičenega partnerja, s katerim Komisija podpiše sporazum za izvajanje storitve, ki jo zagotavlja svetovalno vozlišče InvestEU;

(1)  „operacije mešanega financiranja“ pomenijo operacije, ki jih podpira proračun Unije in združujejo nepovratne oblike podpore ali povratno podporo ali oboje iz proračuna Unije s povratnimi oblikami podpore iz razvojnih institucij ali drugih javnih finančnih institucij, pa tudi iz komercialnih finančnih institucij in od vlagateljev; za namene te opredelitve se programi Unije, ki se ne financirajo iz proračuna Unije, kot je inovacijski sklad sistema EU za trgovanje z emisijami (v nadaljnjem besedilu: ETS), lahko vključijo med programe Unije, ki se financirajo iz proračuna Unije;

(1a)  „sporazum o prispevku“ pomeni pravni instrument, s katerim Komisija in države članice določijo pogoje jamstva EU v oddelku za države članice iz člena 9;

(1b)  „skupina EIB“ pomeni Evropsko investicijsko banko in njene podružnice;

(2)  „jamstvo EU“ pomeni celovito jamstvo proračuna Unije, v skladu s katerim ob podpisu posameznih sporazumov o jamstvu z izvajalskimi partnerji začnejo učinkovati proračunska jamstva v skladu s [členom 219(1) finančne uredbe];

(2a)  „finančni prispevek“ pomeni prispevek izvajalskega partnerja v obliki zmogljivosti za prevzem tveganja in/ali finančne podpore za operacijo, zajeto v tej uredbi;

(3)  „finančni produkt“ pomeni finančni mehanizem ali ureditev, o kateri se dogovorita Komisija in izvajalski partner ter ki določa pogoje, pod katerimi izvajalski partner zagotavlja neposredno ali posredno financiranje končnim prejemnikom v kateri koli obliki iz člena 13;

(4)  „operacije financiranja in/ali naložbene operacije“ pomeni operacije, s katerimi se končnim uporabnikom zagotovi neposredno ali posredno financiranje v obliki finančnih produktov in ki jih v lastnem imenu izvaja izvajalski partner, ki jih izvaja v skladu s svojimi notranjimi pravili, in se obračunajo v njegovih računovodskih izkazih;

(5)  „sredstva v okviru deljenega upravljanja“ pomeni sredstva, za katera je predvidena možnost, da se deloma dodelijo za oblikovanje rezervacij za proračunsko jamstvo v okviru oddelka sklada InvestEU za države članice, to je za Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad+ (ESS+), Kohezijski sklad, Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (ESPR) in Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP);

(6)  „sporazum o jamstvu“ pomeni pravni instrument, s katerim Komisija in izvajalski partner določita pogoje za predlaganje operacij financiranja ali naložbenih operacij, ki naj se jim dodelijo ugodnosti jamstva EU, za zagotovitev proračunskega jamstva za take operacije in za njihovo izvajanje v skladu z določbami te uredbe;

(7)  „izvajalski partner“ pomeni upravičeno nasprotno stranko, kot je finančna institucija ali drug posrednik, s katerimi je Komisija podpisala sporazum o jamstvu ▌;

(8)  „svetovalno vozlišče InvestEU“ pomeni tehnično pomoč, opredeljena v členu 20;

(9)  „portal InvestEU“ je podatkovna zbirka, opredeljena v členu 21;

(10)  „program InvestEU“ je skupni izraz za sklad InvestEU, svetovalno vozlišče InvestEU, portal InvestEU in operacije mešanega financiranja;

(10a)  „naložbene smernice“ pomenijo sklop meril, ki temeljijo na načelih, vzpostavljenih s to uredbo v zvezi s splošnimi cilji, merili upravičenosti in upravičenimi instrumenti, in ki jih naložbeni odbor uporablja za pregledno in neodvisno odločanje o uporabi jamstva EU;

(10b)  „naložbene platforme“ pomeni nosilce s posebnim namenom, upravljane račune, dogovore o sofinanciranju ali delitvi tveganja, ki temeljijo na pogodbi, ali dogovore, sklenjene na kateri koli drug način, s katerimi subjekti usmerjajo finančni prispevek za financiranje več naložbenih projektov, in ki lahko vključujejo:

(a) nacionalne platforme ali platforme na podnacionalni ravni, kjer je skupaj zbranih več naložbenih projektov na ozemlju določene države članice;

(b) večdržavne ali regionalne platforme, kjer so skupaj zbrani partnerji iz več držav članic ali tretjih držav, zainteresiranih za projekte na določenem geografskem območju;

(c) tematske platforme, kjer so skupaj zbrani naložbeni projekti v določenem sektorju;

(11)  „mikrofinanciranje“ je mikrofinanciranje, kot je opredeljeno v Uredbi [[ESS+] številka];

(12)  „podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo“ so subjekti z do 3 000 zaposlenimi, ki niso MSP ali mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo;

(13)  „nacionalne spodbujevalne banke ali institucije“ so pravni subjekti, ki profesionalno opravljajo finančne dejavnosti in imajo pooblastilo države članice ali subjekta države članice na državni, regionalni ali lokalni ravni za opravljanje razvojnih ali spodbujevalnih dejavnosti;

(14)  „mala in srednja podjetja“ ali „MSP“ so mikro-, mala in srednja podjetja, kot so opredeljena v Prilogi k Priporočilu Komisije 2003/361/ES(22);

(15)  „mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo“ so subjekti z do 499 zaposlenimi, ki niso MSP;

(16)  „socialno podjetje“ je socialno podjetje, kot je opredeljeno v Uredbi [[ESS+] številka];

(16a)  „trajnostno financiranje“ pomeni proces ustreznega upoštevanja okoljskih in socialnih premislekov pri naložbenih odločitvah, ki vodi do večjih naložb v dolgoročne in trajnostne dejavnosti;

(17)  „tretja država“ je država, ki ni članica Unije.

Člen 3

Cilji programa InvestEU

1.  Splošni cilj programa InvestEU je podpreti cilje politike Unije s pomočjo operacij financiranja in naložbenih operacij, ki prispevajo k naslednjemu:

(a)  konkurenčnosti Unije, vključno z raziskavami, inovacijami in digitalizacijo;

(aa)  povečanju stopnje zaposlenosti v Uniji ter vzpostavitvi delovnih mest visoke kakovosti v Uniji;

(b)  rasti gospodarstva Unije in njegovi trajnosti, ki Uniji omogoča uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja in ciljev Pariškega podnebnega sporazuma;

(c)  socialni inovativnosti, odpornosti in vključevalnosti Unije;

(ca)  spodbujanju znanstvenega in tehnološkega napredka, kulture, izobraževanja in usposabljanja;

(cb)  ekonomski, teritorialni in socialni koheziji;

(d)  povezovanju kapitalskih trgov Unije in krepitvi enotnega trga, vključno z rešitvami za razdrobljenost kapitalskih trgov Unije, diverzifikacijo virov financiranja za podjetja Unije in spodbujanje vzdržnega financiranja.

2.  Specifični cilji programa InvestEU so:

(a)  podpirati operacije financiranja in naložbene operacije v trajnostni infrastrukturi na področjih iz člena 7(1)(a);

(b)  podpirati operacije financiranja in naložbene operacije na področju raziskav, inovacij in digitalizacije v vseh sklopih politik, vključno s podporo za širitev inovativnih podjetij in uvedbo tehnologij na trg;

(c)  povečati in poenostaviti razpoložljivost financiranja in dostop do njega za inovativna zagonska podjetja, MSP, vključno z mikropodjetji, in povečati njihovo globalno konkurenčnost, v ustrezno utemeljenih primerih pa tudi za mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo;

(d)  povečati razpoložljivost mikrofinanciranja in financiranja ter dostop do njiju za MSP, socialna podjetja, kulturni ter ustvarjalni in izobraževalni sektor, podpirati operacije financiranja in naložbene operacije v zvezi s socialnimi naložbami, kompetencami in spretnostmi ter utrditi trge za socialne naložbe na področjih iz člena 7(1)(d).

Člen 4

Proračun in znesek jamstva EU

1.  Jamstvo EU za namene oddelka za EU iz člena 8(1)(a) znaša 40 817 500 000 EUR (v tekočih cenah). Oblikujejo se rezervacije v višini 40 %.

Za namene oddelka za države članice iz člena 8(1)(b) se lahko zagotovi dodaten znesek jamstva EU, če države članice v skladu s [členom 10(1)] uredbe [[o skupnih določbah] številka](23) in členom [75(1)] uredbe [[o strateškem načrtu SKP] številka](24) dodelijo ustrezne zneske.

Poleg prispevka iz drugega pododstavka lahko države članice prispevajo v oddelek za države članice tudi v obliki jamstev ali denarja.

Prispevki tretjih držav iz člena 5 prav tako povečajo jamstvo EU iz prvega pododstavka, če se rezervacije zagotovijo v celoti v obliki gotovine v skladu s [členom 218(2)] [finančne uredbe].

2.  ▌Razdelitev zneska iz prvega pododstavka odstavka 1 tega člena je določena v Prilogi I. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 26 v zvezi z dopolnitvijo te uredbe s spremembo zneskov iz ▌priloge I, kjer je to primerno, in sicer do 15 % za posamezen cilj.

3.  Predlagana finančna sredstva za izvajanje ukrepov iz poglavij V in VI znašajo 525 000 000 EUR (v tekočih cenah).

4.  Znesek iz odstavka 3 se lahko uporabi za tehnično in upravno pomoč za izvajanje programa InvestEU, npr. dejavnosti pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, vključno s korporativnimi informacijskotehnološkimi sistemi.

Člen 5

Tretje države, pridružene skladu InvestEU

V oddelek sklada InvestEU za EU iz člena 8(1)(a) in v vse sklope politik iz člena 7(1) lahko za sodelovanje pri nekaterih finančnih produktih v skladu s [členom 218(2)] [finančne uredbe] prispevajo naslednje tretje države:

(a)  članice Evropskega združenja za prosto trgovino (Efta), ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), v skladu s pogoji, določenimi v Sporazumu EGP;

(b)  države pristopnice, države kandidatke in potencialne kandidatke v skladu s splošnimi načeli in pogoji za svojo udeležbo v programih Unije, določenimi v zadevnih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali podobnih sporazumih, ter v skladu s posebnimi pogoji, določenimi v sporazumih med Unijo in temi državami;

(c)  države, ki jih zajema evropska sosedska politika, v skladu s splošnimi načeli in pogoji za udeležbo teh držav v programih Unije, določenimi v zadevnih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali podobnih sporazumih, ter v skladu s posebnimi pogoji, določenimi v sporazumih med Unijo in temi državami;

(d)  tretje države v skladu s pogoji, določenimi v posebnem sporazumu, ki ureja udeležbo tretje države v katerem koli programu Unije, če sporazum:

(i)  zagotavlja pravično ravnotežje med prispevki in koristmi za tretjo državo, udeleženo v programih Unije;

(ii)  določa pogoje udeležbe v programih, vključno z izračunom finančnih prispevkov za posamezne programe in njihove upravne stroške. Ti prispevki so namenski prejemki v skladu s [členom 21(5)] [finančne uredbe];

(iii)  na tretjo državo ne prenese pristojnosti za odločanje v zvezi s programom;

(iv)  Uniji zagotavlja pravice za zagotavljanje dobrega finančnega poslovodenja in zaščito njenih finančnih interesov.

Člen 6

Izvajanje in oblike financiranja Unije

1.  Jamstvo EU se izvaja s posrednim upravljanjem z organi iz [člena 62(1)(c)(ii) do (vii)] [finančne uredbe]. Druge oblike financiranja EU v okviru te uredbe se izvajajo v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja v skladu s [finančno uredbo], vključno z nepovratnimi sredstvi, ki se izvajajo v skladu z [naslovom VIII] [finančne uredbe].

2.  Operacije financiranja in naložbene operacije, ki jih krije jamstvo EU in so del operacije mešanega financiranja, ki kombinirajo podporo na podlagi te uredbe in podporo, dodeljeno v okviru enega ali več drugih programov Unije ali inovacijskega sklada sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), morajo biti:

(a)   skladne s cilji politike in merili za upravičenost, določenimi v pravilih programa Unije, v okviru katerega se odloči o podpori;

(b)  skladne s to uredbo.

2a.  Operacije mešanega financiranja, ki kombinirajo podporo na podlagi te uredbe, potekajo čim bolj nemoteno.

3.  Operacije mešanega financiranja, ki vključujejo finančni instrument, ki se v celoti financira iz drugih programov Unije ali iz inovacijskega sklada ETS, ne da bi se uporabilo jamstvo EU v okviru te uredbe, morajo biti skladne s cilji politike in merili za upravičenost, ki so določeni v pravilih programa Unije, v okviru katerega se zagotavlja podpora.

4.  V skladu s členom 6(2) se o nepovratnih oblikah podpore in/ali finančnih instrumentih iz proračuna Unije, ki so del operacije mešanega financiranja iz odstavkov 2 in 3, odloči v skladu s pravili zadevnega programa Unije in se izvajajo v okviru operacije mešanega financiranja v skladu s to uredbo in z [naslovom X] [finančne uredbe].

  Poročanje vključuje tudi elemente o skladnosti s cilji politike in merili za upravičenost, ki so določeni v pravilih programa Unije, v okviru katerega se odloči o podpori, in tudi o skladnosti s to uredbo.

POGLAVJE II

Sklad InvestEU

Člen 7

Sklopi politike

1.  Sklad InvestEU deluje prek naslednjih štirih sklopov politike, ki odpravljajo nedelovanje trga in/ali neoptimalne naložbene razmere v okviru svojega specifičnega področja uporabe:

(a)  sklop politike za trajnostno infrastrukturo: zajema trajnostne naložbe na področju prometa, vključno z multimodalnim prevozom, varnostjo v cestnem prometu, obnovo in vzdrževanjem železniške in cestne infrastrukture, turizma, energije, zlasti večje uporabe energije iz obnovljivih virov, energijske učinkovitosti v skladu z okvirom energetske politike do leta 2030 in 2050, projektov obnove stavb s poudarkom na energetskem prihranku in vključevanjem stavb v povezan energijski, digitalnih in transportni sistem ter sistem shrambe, izboljšanja medsebojne povezanosti, digitalne povezljivosti in dostopa, tudi na podeželju, dobave in predelave surovin, vesolja, oceanov, celinskih voda, preprečevanja odpadkov in krožnega gospodarstva, narave in druge okoljske infrastrukture, opreme, mobilnih sredstev in uporabe inovativnih tehnologij, ki prispevajo k okoljskim ali socialnim trajnostnim ciljem Unije oziroma obojim in izpolnjujejo okoljske ali socialne standarde Unije;

(b)  sklop politike za raziskave, inovacije in digitalizacijo: zajema dejavnosti s področja raziskav, razvoja proizvodov in inovacij, prenos tehnologij in rezultatov raziskav na trg, podporo subjektov, ki omogočajo razvoj trga, in sodelovanja med podjetji, predstavitev in uvajanje inovativnih rešitev, podporo širitvi inovativnih podjetij, vključno z zagonskimi podjetji in MSP, in digitalizacijo industrije Unije, in sicer na podlagi pridobljenih izkušenj, zlasti v okviru instrumenta InnovFin;

(c)  sklop politike za MSP: zajema poenostavljen dostop do financiranja in njegovo razpoložljivost za zagonska podjetja, MSP, vključno z inovativnimi zagonskimi podjetji in MSP, v ustrezno utemeljenih primerih pa tudi za mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, zlasti za izboljšanje globalne konkurenčnosti, inovacij, digitalizacije in trajnosti;

(d)  sklop politike za socialne naložbe in spretnosti: zajema etično in trajnostno financiranje, mikrofinanciranje, delavske odkupe, financiranje socialnih podjetij in socialno gospodarstvo ter ukrepe za spodbujanje enakosti spolov in aktivne udeležbe žensk in ranljivih skupin; spretnosti, izobraževanje, usposabljanje in s tem povezane storitve; socialno infrastrukturo (vključno s socialnimi in študentskimi stanovanji); socialne inovacije; zdravstveno varstvo in dolgotrajno nego; vključevanje in dostopnost; kulturne dejavnosti s socialnim ciljem; kulturne in ustvarjalne sektorje, vključno s cilji na področju medkulturnega dialoga in socialne kohezije; vključevanje ranljivih oseb, vključno z državljani tretjih držav.

2.  Če operacija financiranja ali naložbena operacija, predlagana naložbenemu odboru iz člena 19, spada v več kot en sklop politike, se pripiše sklopu politike, v okvir katerega spada njen glavni cilj oziroma glavni cilj večine njenih podprojektov, razen če se z naložbenimi smernicami ne določi drugače.

3.  Za operacije financiranja in naložbene operacije v okviru vseh sklopov politike ▌iz ▌odstavka 1 se, kadar je to ustrezno, uporablja podnebno in okoljsko preverjanje ter preverjanje socialne vzdržnosti, da bi čim bolj zmanjšali negativne učinke in čim bolj povečali koristi za podnebno, okoljsko in socialno razsežnost. Nosilci, ki zaprosijo za financiranje, v ta namen predložijo ustrezne informacije na podlagi smernic, ki jih ▌Komisija pripravi v obliki delegiranega akta, pri čemer upošteva merila, določena z Uredbo (EU) št. .../... o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb (COM(2018)0353), na podlagi katerih se določi, ali je določena gospodarska dejavnost okoljsko trajnostna. Kadar je to primerno, se lahko projekti, ki ne dosegajo določene velikosti, opredeljene v smernicah, ▌izključijo iz preverjanja.

  Smernice Komisije omogočajo, da se:

a)  kar zadeva prilagajanje, zagotovi odpornost na morebitne neugodne vplive podnebnih sprememb na podlagi ocene tveganja in ranljivosti zaradi podnebnih sprememb, vključno z ustreznimi prilagoditvenimi ukrepi, in, kar zadeva blažitev, vključijo stroški emisij toplogrednih plinov in pozitivni učinki ukrepov za blažitev podnebnih sprememb v analizo stroškov in koristi ter zagotovi skladnost z okoljskimi cilji in standardi Unije;

b)  upošteva konsolidirani učinek projekta v smislu osnovnih elementov naravnega kapitala, ki se nanašajo na zrak, vodo, tla in biotsko raznovrstnost;

ba)  oceni vpliv na zaposlovanje in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest;

c)   oceni učinek na socialno vključevanje nekaterih območij ali populacij.

4.  Izvajalski partnerji zagotovijo informacije, potrebne za sledenje naložb, ki prispevajo k doseganju podnebnih in okoljskih ciljev Unije, na podlagi smernic, ki jih da Komisija, in ocenijo, kadar je to primerno, skladnost dejavnosti z Uredbo (EU) .../... [o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb].

4a.  V okviru sklopa politike za MSP se nudi podpora tudi upravičencem, ki so podporo prejeli iz različnih jamstvenih instrumentov EU, združenih v okviru InvestEU, zlasti jamstvenega instrumenta za kulturne in ustvarjalne sektorje iz programa Ustvarjalna Evropa.

5.  Izvajalski partnerji si ciljno prizadevajo, da:

(a)   vsaj 65 % naložbe v okviru sklopa politike za trajnostno infrastrukturo pomembno prispeva k doseganju podnebnih in okoljskih ciljev Unije na področju podnebja in okolja, v skladu z zavezami iz Pariškega sporazuma;

(b)  na področju prometa vsaj 10 % naložbe v okviru sklopa politike za trajnostno infrastrukturo prispeva k doseganju cilja EU glede odprave prometnih nesreč s smrtnim izidom in težjimi poškodbami do leta 2050 ter obnovitve železniških in cestnih mostov in tunelov, da bi povečali njihovo varnost;

(c)  vsaj 35 % naložbe v okviru sklopa politike za raziskave, inovacije in digitalizacijo prispeva k ciljem programa Obzorje Evropa;

(d)  precejšen delež jamstva, ki se v sklopu politike za MSP zagotavlja MSP in malim podjetjem s srednjo tržno kapitalizacijo, podpira inovativna MSP.

Komisija si skupaj z izvajalskimi partnerji prizadeva zagotoviti, da se del proračunskega jamstva, ki se uporablja za sklop politike za trajnostne naložbe, porazdeli, da bi zagotovili uravnoteženost ukrepov na različnih področjih.

6.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 26 za opredelitev naložbenih smernic za vsak sklop politike.

6a.  Kadar Komisija pripravi informacije o razlagi naložbenih smernic, da te informacije na voljo izvajalskim partnerjem, naložbenemu odboru in svetovalnemu vozlišču InvestEU.

Člen 7a

Dodatnost

Za namene te uredbe „dodatnost“ pomeni podporo sklada InvestEU za operacije, s katerimi se obravnavajo nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene razmere na ravni Unije in/ali na ravni posameznih držav članic in ki jih izvajalski partnerji v obdobju, v katerem se lahko uporabi jamstvo EU, brez podpore sklada InvestEU ne bi mogli izvesti ali pa jih ne bi mogli izvesti v enaki meri.

Člen 8

Oddelki

1.  Vsak sklop politike iz člena 7(1) je sestavljen iz dveh oddelkov, ki obravnavata ▌nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene razmere, in sicer:

(a)  oddelek za EU obravnava katere koli izmed naslednjih razmer:

(i)  nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene razmere, ki so povezane s prednostnimi nalogami politike Unije ▌;

(ii)  nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene razmere po vsej Uniji in/ali v posamezni državi članici; ali

(iii)  novi ali zapleteni načini nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih razmer, z namenom razviti nove finančne rešitve in tržne strukture;

(b)  oddelek za države članice obravnava specifično nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene razmere v eni ali več državah članicah, in sicer za izpolnjevanje ciljev skladov, ki prispevajo v okviru deljenega upravljanja.

2.  Oddelka iz odstavka 1 se po potrebi uporabita na dopolnjevalen način za podporo operaciji financiranja ali naložbeni operaciji, tudi s kombiniranjem podpore iz obeh oddelkov.

Člen 9

Posebne določbe, ki se uporabljajo za oddelek za države članice

1.  Zneski, ki jih dodeli država članica v skladu s členom [10(1)] uredbe [[o skupnih določbah] številka] ali členom [75(1)] uredbe [[o strateškem načrtu SKP] številka], se uporabijo za oblikovanje rezervacij za del jamstva EU v okviru oddelka za države članice, ki zajema operacije financiranja in naložbene operacije v zadevni državi članici.

1a.  Države članice lahko prispevajo v oddelek za države članice tudi v obliki jamstev ali denarja. Takšni prispevki se lahko za plačila za unovčitev jamstev uporabijo šele po financiranju v okviru prvega pododstavka člena 4(1).

2.  Za vzpostavitev tega dela jamstva EU v okviru oddelka za države članice se sklene sporazum o prispevku med državo članico in Komisijo.

Dve ali več držav članic lahko s Komisijo sklenejo skupni sporazum o prispevku.

Z odstopanjem od [člena 211(1)] [finančne uredbe] se stopnja rezervacij za jamstva EU v okviru oddelka za države članice določi na 40 % in se lahko v vsakem sporazumu o prispevku prilagodi navzdol ali navzgor, da se upoštevajo tveganja, povezana s finančnimi produkti, ki se želijo uporabiti.

3.  Sporazum o prispevku vsebuje vsaj naslednje elemente:

a)  skupni znesek dela jamstva EU v okviru oddelka za države članice, ki se nanaša na zadevno državo članico, stopnjo rezervacij zanj, znesek prispevka iz skladov v okviru deljenega upravljanja, obdobje zasnove rezervacij v skladu z letnim finančnim načrtom in znesek nastale pogojne obveznosti, ki se pokrije s kritnim jamstvom, ki ga dajo zadevna država članica in/ali izvajalski partnerji ali zasebni vlagatelji;

b)  strategijo, ki vključuje finančne produkte in njihov minimalni vzvod, geografsko pokritost, naložbeno obdobje in, kjer je to primerno, kategorije končnih prejemnikov in upravičenih posrednikov;

c)  izvajalskega partnerja ali partnerje, izbrane v dogovoru z državo članico;

d)  možni prispevek iz skladov v okviru deljenega upravljanja za naložbene platforme in svetovalno vozlišče InvestEU;

e)  letne obveznosti poročanja državi članici, vključno s poročanjem v skladu s kazalniki, navedenimi v sporazumu o prispevku;

f)  določbe o nadomestilu za del jamstva EU v okviru oddelka za države članice;

g)  možno kombiniranje z viri iz oddelka EU, tudi v večplastni strukturi, za doseganje boljšega kritja tveganja v skladu s členom 8(2).

Prispevki iz skladov v okviru deljenega upravljanja se lahko po presoji držav članic v dogovoru z izvajalskimi partnerji uporabijo za zagotovitev katere koli tranše strukturiranih finančnih instrumentov.

4.  Sporazume o prispevku izvaja Komisija prek sporazumov o jamstvu, podpisanih z izvajalskimi partnerji v skladu s členom 14.

Če se v devetih mesecih od podpisa sporazuma o prispevku ne sklene sporazum o jamstvu ali se obveznost za znesek iz sporazuma o prispevku ne prevzame v celoti z enim ali več sporazumi o jamstvu, se sporazum o prispevku v prvem primeru prekine, v drugem primeru pa ustrezno spremeni, neuporabljeni znesek rezervacij pa se ponovno uporabi v skladu s [členom 10(5)] uredbe [[o skupnih določbah] številka] in členom [75 (5)] uredbe [[o strateškem načrtu SKP] številka].

Če se sporazum o jamstvu ne izvede pravilno v roku, določenem v členu [10(6)] uredbe [[o skupnih določbah] številka] ali členu [75(6)] uredbe [[o strateškem načrtu SKP] številka], se sporazum o prispevku spremeni in neporabljeni znesek rezervacij ponovno uporabi v skladu s [členom 10(6)] [[uredbe o skupnih določbah] številka] in členom [75 (6)] uredbe [[o strateškem načrtu SKP] številka].

5.  Za oblikovanje rezervacij za del jamstva EU v okviru oddelka za države članice, ki se oblikuje s sporazumom o prispevku, se uporabljajo naslednja pravila:

(a)  po obdobju zasnove rezervacij iz točke (a) odstavka 3 tega člena se vsak letni presežek rezervacij, izračunan na podlagi primerjave zneska rezervacij, ki se zahtevajo po stopnji rezervacij, in dejanskih rezervacij, ponovno uporabi v skladu s [členom 10(6)] [uredbe o skupnih določbah] in členom [75(6)] [[uredbe o strateškem načrtu SKP] številka];

(b)  z odstopanjem od [člena 213(4)] [finančne uredbe] po obdobju zasnove rezervacij iz točke (a) odstavka 3 tega člena letna dopolnitev rezervacij ni mogoča, dokler je na voljo tisti del jamstva EU v okviru oddelka za države članice;

(c)  Komisija državo članico takoj obvesti, če zaradi unovčitve tistega dela jamstva EU v okviru oddelka za države članice raven rezervacij za tisti del jamstva EU pade pod 20 % prvotno oblikovanih rezervacij;

(d)   ▌

POGLAVJE III

Jamstvo EU

Člen 10

Jamstvo EU

1.  Jamstvo EU v okviru sklada InvestEU se odobri izvajalskim partnerjem v skladu s [členom 219(1)] [finančne uredbe] in se upravlja v skladu z [naslovom X] [finančne uredbe]. Jamstvo EU je nepreklicno, brezpogojno in zagotovljeno na prvi poziv v korist primernega partnerja za financiranje in naložbene operacije iz te uredbe, določitev njegove višine pa je izrecno povezana z značilnostmi in profilom tveganja zadevnih operacij, ob ustreznem upoštevanju narave teh operacij in uresničevanja zastavljenih ciljev politike, vključno, če je ustrezno utemeljeno, z možno uporabo posebnih ugodnih pogojev in spodbud, kot je potrebno, zlasti:

(a) kadar bi neurejene razmere na finančnem trgu onemogočile uresničevanje izvedljivega projekta;

(b) kadar je to potrebno za lažjo vzpostavitev naložbenih platform ali financiranje projektov v sektorjih ali na področjih, ki se spopadajo z velikim nedelovanjem trga in/ali neoptimalnimi naložbenimi razmerami.

Poleg tega jamstvo EU zagotavlja:

(a) učinkovit mehanizem za njegovo takojšnjo uporabo;

(b) trajanje, skladno s končno zapadlostjo zadnje terjatve do končnega upravičenca;

(c) ustrezno spremljanje portfelja tveganja in jamstva;

(d) zanesljiv mehanizem za oceno pričakovanih denarnih tokov, če se uporablja;

(e) ustrezno dokumentacijo v zvezi z odločitvami glede obvladovanja tveganja;

(f) ustrezno prožnost v zvezi z načinom uporabe jamstva, ki izvajalskim partnerjem omogoča, da po potrebi neposredno koristijo jamstvo, zlasti če ne obstaja dodatna jamstvena shema;

(g) izpolnjevanje vseh dodatnih zahtev ustreznega regulativnega nadzornika, če obstajajo, da se za jamstvo lahko šteje, da učinkovito zmanjšuje vsa tveganja.

1a.  Jamstvo EU v okviru oddelka za EU se dodeli izvajalskim partnerjem. Vsaj 75 % jamstva EU v okviru oddelka za EU se dodeli skupini EIB. Zneski, ki presegajo 75 % jamstva EU, bi se lahko dali na voljo skupini EIB v primeru, da nacionalne spodbujevalne banke ali institucije ne bi mogle v celoti uporabiti preostalega deleža jamstva. Podobno bi se lahko zneski, ki presegajo 25 % jamstva EU, dali na voljo drugim izvajalskim partnerjem v primeru, da skupina EIB ne bi mogla v celoti uporabiti svojega deleža jamstva. Nacionalne spodbujevalne banke ali institucije bi lahko v celoti izkoristile jamstvo EU tudi v primeru, če bi se odločile, da bodo do njega dostopale prek skupine EIB ali Evropskega investicijskega sklada.

2.  Podpora jamstva EU se lahko odobri za operacije financiranja in naložbene operacije, ki jih zajema ta uredba, za naložbeno obdobje, ki se konča 31. decembra 2027. Pogodbe med izvajalskim partnerjem in končnim prejemnikom ali finančnim posrednikom ali drugim subjektom iz člena 13(1)(a) se podpišejo do 31. decembra 2028.

Člen 11

Upravičene operacije financiranja in naložbene operacije

1.  Sklad InvestEU podpira le javne in zasebne operacije financiranja in naložbene operacije, ki:

(a)  izpolnjujejo pogoje iz [člena 209(2)(a) do (e)] [finančne uredbe] in zahtevo glede dodatnosti iz člena 7a te uredbe ter, kjer je to ustrezno, maksimizirajo zasebne naložbe v skladu s [členom 209(2)(d)] [finančne uredbe];

(b)  prispevajo k ciljem politike Unije, jih dopolnjujejo in so skladni z njimi ter spadajo na področja, upravičena do operacij financiranja in naložbenih operacij v ustreznem sklopu v skladu s Prilogo II k tej uredbi; ter

(c)  so skladne z naložbenimi smernicami.

2.  Poleg projektov v Uniji lahko sklad InvestEU podpira naslednje projekte in operacije prek operacij financiranja in naložbenih operacij:

(a)  ▌projekte med subjekti, ki se nahajajo ali imajo sedež v eni ali več državah članicah in zajemajo eno ali več tretjih držav, tudi države pristopnice, države kandidatke in potencialne kandidatke, države, ki spadajo v okvir v evropske sosedske politike, Evropski gospodarski prostor ali Evropsko združenje za prosto trgovino, ali čezmorske države ali ozemlja, določene v Prilogi II k PDEU, ali pridruženo tretjo državo, ne glede na to, ali je v teh tretjih državah oziroma čezmorskih državah ali ozemljih partner;

(b)  operacije financiranja in naložbene operacije v državah iz člena 5, ki so prispevale k posameznemu finančnemu produktu.

3.  Sklad InvestEU lahko podpira operacije financiranja in naložbene operacije za zagotavljanje financiranja prejemnikom, ki so pravni subjekti s sedežem v kateri od naslednjih držav:

(a)  državi članici ali z njo povezani čezmorski državi ali ozemlju;

(b)  tretji državi ali ozemlju, pridruženem programu InvestEU, v skladu s členom 5;

(c)  kjer je primerno, tretji državi iz točke (a) odstavka 2;

(d)  drugih državah, kadar je to potrebno za financiranje projekta v državi ali na ozemlju iz točk (a) do (c).

Člen 12

Izbira izvajalskih partnerjev

1.  Komisija v skladu s [členom 154] [finančne uredbe] izvajalske partnerje ali skupino izvajalskih partnerjev, kot je navedeno v drugem pododstavku tega odstavka, izbere med primernimi nasprotnimi strankami.

Za oddelek za EU primerne nasprotne stranke izrazijo svoj interes in morajo biti sposobne pokrivati operacije financiranja in naložbene operacije v eni ali več državah članicah ali regijah. Izvajalski partnerji lahko tudi skupaj krijejo operacije financiranja in naložbene operacije v eni ali več državah članicah ali regijah, tako da oblikujejo skupino. Izvajalski partnerji, katerih pogodbena odgovornost je omejena z njihovimi nacionalnimi pristojnostmi, lahko nedelovanje trga in neoptimalne naložbene razmere odpravljajo tudi z ustreznimi, lokalno prilagojenimi, primerljivimi instrumenti.

Na podlagi stopnje zrelosti projekta se lahko kadar koli oblikuje skupina izvajalskih partnerjev z različnimi konfiguracijami, da se učinkovito izpolnijo zahteve trga.

Za oddelek za države članice lahko zadevna država članica kot izvajalske partnerje predlaga eno ali več nasprotnih strank izmed tistih, ki so izrazile svoj interes v skladu s členom 9(3)(c).

Kadar zadevna država članica ne predlaga izvajalskega partnerja, Komisija ravna v skladu z drugim pododstavkom tega odstavka in izbira med tistimi izvajalskimi partnerji, ki lahko krijejo operacije financiranja in naložbene operacije na zadevnih geografskih območjih.

2.  Komisija pri izbiri izvajalskih partnerjev zagotovi, da portfelj finančnih produktov v okviru sklada InvestEU:

(a)  čim bolj poveča zajetje ciljev, določenih v členu 3;

(b)  čim bolj poveča učinek jamstva EU prek lastnih sredstev, ki jih je za to dodelil izvajalski partner;

(c)  kadar je to primerno, maksimizira zasebne naložbe;

(d)  dosega geografsko razpršenost in omogoča financiranje manjših projektov;

(e)  zagotavlja zadostno razpršenost tveganja;

(f)  spodbuja inovativne rešitve v zvezi z financiranjem in tveganji za odpravo nedelovanja trga in neoptimalnih naložbenih razmer;

(fa)  dosega dodatnost.

3.  Komisija pri izbiri izvajalskih partnerjev upošteva tudi:

(a)  morebitne stroške in nadomestila za proračun Unije;

(b)  zmogljivost izvajalskega partnerja za temeljito izvajanje zahtev iz [členov 155(2) in 155(3)] [finančne uredbe] v zvezi z izogibanjem davkom, davčnimi goljufijami, davčnimi utajami, pranjem denarja, financiranjem terorizma in nekooperativnimi jurisdikcijami.

(ba)  zmogljivost izvajalskega partnerja za oceno operacij financiranja in naložbenih operacij v skladu z mednarodno priznanimi standardi za bonitetne ocene na socialnem področju, s posebnim poudarkom na socialnem in okoljskem učinku;

(bb)  zmogljivost izvajalskega partnerja za predložitev javnih dokazov o vseh operacijah financiranja in naložbenih operacijah ter zagotavljanje preglednosti in javnega dostopa do informacij v zvezi s temi operacijami;

(bc)  kjer je to ustrezno, zmogljivost izvajalskih partnerjev za upravljanje finančnih instrumentov, ob upoštevanju preteklih izkušenj s finančnimi instrumenti in organi upravljanja, kot je navedeno v Uredbi (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta(25)1a.

4.  Nacionalne spodbujevalne banke ali institucije so lahko izbrane kot izvajalski partnerji, če izpolnjujejo zahteve iz tega člena in drugega pododstavka člena 14(1).

Člen 13

Upravičene vrste financiranja

1.  Jamstvo EU se lahko uporabi za kritje tveganja za naslednje vrste financiranja, ki ga zagotavljajo izvajalski partnerji:

(a)  posojila, jamstva, posredna jamstva, instrumenti kapitalskega trga, katera koli druga oblika financiranja ali izboljšanja kreditne kakovosti, vključno s podrejenim dolgom, ali udeležba v lastniškem kapitalu ali navideznem lastniškem kapitalu, ki se zagotavlja neposredno ali posredno prek finančnih posrednikov, skladov, naložbenih platform ali drugih subjektov in se preusmeri do končnih prejemnikov;

(b)  financiranje ali jamstva izvajalskega partnerja drugi finančni instituciji, ki tej instituciji omogoča izvajanje dejavnosti financiranja iz točke (a).

Da se financiranje iz točk (a) in (b) prvega pododstavka tega odstavka krije z jamstvom EU, se odobri, pridobi ali izda za namen operacije financiranja ali naložbene operacije iz člena 11(1), če je bilo financiranje s strani izvajalskega partnerja odobreno v skladu s sporazumom o financiranju ali poslom, ki ga je podpisal ali sklenil izvajalski partner po podpisu sporazuma o jamstvu med Komisijo in izvajalskim partnerjem in ki ni potekel ali bil preklican.

2.  Operacije financiranja in naložbene operacije prek skladov ali drugih posredniških struktur se krijejo z jamstvom EU v skladu z določbami, ki se določijo v naložbenih smernicah, tudi če taka struktura manjšino vloženih sredstev vloži zunaj Unije in v državah iz člena 11(2) ali v sredstva, ki niso upravičena v skladu s to uredbo.

Člen 14

Sporazumi o jamstvu

1.  Komisija z vsakim izvajalskim partnerjem sklene sporazum o jamstvu za dodelitev jamstva EU v skladu z zahtevami te uredbe do zneska, ki ga določi Komisija.

Če izvajalski partnerji oblikujejo skupino iz drugega pododstavka člena 12(1), se sklene en sam sporazum o jamstvu med Komisijo in vsakim izvajalskim partnerjem znotraj skupine ali z enim izvajalskim partnerjem v imenu skupine.

2.  Sporazum o jamstvu vsebuje zlasti določbe, kar zadeva:

(a)  znesek finančnega prispevka, ki ga mora zagotoviti izvajalski partner, in z njim povezane pogoje;

(b)  pogoje financiranja ali jamstva, ki jih mora zagotoviti izvajalski partner drugemu pravnemu subjektu, ki sodeluje pri izvajanju, kadar poteka tako sodelovanje;

(c)  podrobna pravila o zagotavljanju jamstva EU v skladu s členom 16, vključno s kritjem portfeljev posebnih vrst instrumentov in z njimi povezanih dogodkov, ki lahko sprožijo unovčitve jamstva EU;

(d)  nadomestilo za tveganje, ki se dodeli sorazmerno glede na zadevni delež Unije in izvajalskega partnerja v tveganju;

(e)  plačilne pogoje;

(f)  zavezo izvajalskega partnerja, da bo sprejel sklepe Komisije in naložbenega odbora v zvezi z uporabo jamstva EU v korist predlagane operacije financiranja ali naložbene operacije, brez poseganja v odločanje izvajalskega partnerja o predlagani operaciji brez jamstva EU;

(g)  določbe in postopke v zvezi z izterjavo terjatev, ki se zaupajo izvajalskemu partnerju;

(h)  finančno in operativno poročanje ter spremljanje operacij v okviru jamstva EU;

(i)  ključne kazalnike smotrnosti, zlasti glede uporabe jamstva EU, izpolnjevanja ciljev in meril iz členov 3, 7 in 11 ter mobilizacije zasebnega kapitala;

(j)  kjer je to primerno, določbe in postopke v zvezi z operacijami mešanega financiranja;

(k)  druge ustrezne določbe v skladu z zahtevami iz [naslova X] [finančne uredbe].

3.  V sporazumu o jamstvu je prav tako določeno, da se nadomestilo, ki ga je mogoče pripisati Uniji iz operacij financiranja in naložbenih operacij, ki jih zajema ta uredba, zagotovi po odbitku zapadlih plačil na podlagi unovčitve jamstva EU.

4.  Poleg tega se v sporazumu o jamstvu določi, da se vsak znesek, dolgovan izvajalskemu partnerju v zvezi z jamstvom EU, odšteje od skupnega zneska nadomestil, prihodkov in vračil, ki jih izvajalski partner dolguje Uniji za operacije financiranja in naložbene operacije, ki jih zajema ta uredba. Če ta znesek ne zadostuje za kritje zneska, dolgovanega izvajalskemu partnerju v skladu s členom 15(3), se neporavnani znesek črpa iz oblikovanih rezervacij za jamstvo EU.

5.  Če je sporazum o jamstvu sklenjen v okviru oddelka za države članice, se lahko predvidi udeležba predstavnikov iz zadevne države članice ali zadevnih regij pri spremljanju izvajanja sporazuma o jamstvu.

Člen 15

Zahteve za uporabo jamstva EU

1.  Odobritev jamstva EU je pogojena z začetkom veljavnosti sporazuma o jamstvu, sklenjenega z zadevnim izvajalskim partnerjem.

2.  Operacije financiranja in naložbene operacije se z jamstvom EU krijejo samo, če izpolnjujejo merila iz te uredbe in ustreznih naložbenih smernic ter če je naložbeni odbor sklenil, da izpolnjujejo zahteve za upravičenost do podpore jamstva EU. Izvajalski partnerji so še naprej odgovorni za zagotavljanje skladnosti operacij financiranja in naložbenih operacij s to uredbo in ustreznimi naložbenimi smernicami.

3.  Komisija izvajalskemu partnerju ni dolžna plačati za upravne odhodke ali provizije, povezane z izvajanjem operacij financiranja in naložbenih operacij v okviru jamstva EU, razen če narava ciljev politike, na katere je osredotočen finančni proizvod, ki ga je treba izvesti, izvajalskemu partnerju omogoča, da dokaže potrebo po izjemi. Kritje teh stroškov se določi v sporazumu o jamstvu in je v skladu s [členom 209(2)(g)] [finančne uredbe].

4.  Poleg tega lahko izvajalski partner jamstvo EU uporabi za kritje ustreznega deleža morebitnih stroškov izterjave, razen če se ti v skladu s členom 14(4) odbijejo od prihodkov izterjave.

Člen 16

Kritje in pogoji jamstva EU

1.  Nadomestilo za tveganje se razdeli med Unijo in izvajalskega partnerja v sorazmerju z njunim deležem tveganja pri portfelju operacij financiranja in naložbenih operacij ali, kjer je ustrezno, pri posameznih operacijah ter je izključno povezano z značilnostmi in profilom tveganja operacij. Izvajalski partner ima ustrezno izpostavljenost do operacij financiranja in naložbenih operacij, ki jih podpira jamstvo EU, na lastno odgovornost, razen če so izjemoma cilji politike, na katere je osredotočen finančni proizvod, ki ga je treba izvesti, taki, da izvajalski partner sam ne bi mogel razumno prispevati lastne sposobnosti prevzemanja tveganj.

2.  Jamstvo EU krije:

(a)  za dolžniške instrumente iz člena 13(1)(a):

(i)  glavnico in vse obresti ter zneske, ki so dolgovani izvajalskemu partnerju in jih ta ni prejel v skladu s pogoji o operacijah financiranja do neizpolnitve obveznosti; v zvezi s podrejenim dolgom se odlog, zmanjšanje ali zahtevan izstop štejejo za neizpolnitev obveznosti;

(ii)  izgube zaradi prestrukturiranja;

(iii)  izgube, ki izhajajo iz nihanj valut, ki niso euro, na trgih, na katerih so možnosti dolgoročnega varovanja pred tveganjem omejene;

(b)  za naložbe v lastniški kapital ali navidezni lastniški kapital iz člena 13(1)(a) vložene zneske in z njimi povezane stroške financiranja ter izgube zaradi nihanj valut, ki niso euro;

(c)  za financiranje ali jamstva izvajalskega partnerja drugemu pravnemu subjektu iz člena 13(1)(b) uporabljene zneske in z njimi povezane stroške financiranja.

3.  Kadar Unija opravi izplačilo izvajalskemu partnerju na podlagi unovčitve jamstva EU, se subrogira v ustrezne pravice izvajalskega partnerja v zvezi z njegovimi operacijami financiranja ali naložbenimi operacijami, ki jih krije jamstvo EU, v obsegu, v katerem še obstajajo.

Izvajalski partner si v imenu Unije prizadeva za izterjavo zneskov, ki jih prevzame s subrogacijo, in izterjane zneske povrne Uniji.

POGLAVJE IV

UPRAVLJANJE

Člen 16a

Usmerjevalni odbor

1.   Sklad InvestEU upravlja usmerjevalni odbor, ki za namene uporabe jamstva EU v skladu s splošnimi cilji iz člena 3 določi:

(a)  strateško usmeritev sklada InvestEU;

(b)  operativne politike in postopke, ki so potrebni za delovanje sklada InvestEU;

(c)  pravila, ki se uporabljajo za operacije z naložbenimi platformami.

2.   Usmerjevalni odbor:

(a)  sestavlja naslednjih šest članov:

(i)  trije člani, ki jih imenuje Komisija;

(ii)  en član, ki ga imenuje skupina EIB;

(iii)   en član, ki ga svetovalni odbor imenuje izmed predstavnikov izvajalskih partnerjev; ta član ni predstavnik skupine EIB;

(iv)  en strokovnjak, ki ga imenuje Evropski parlament. Ta strokovnjak ne zahteva ali sprejema navodil od institucij, organov, uradov ali agencij Unije, od nobene vlade države članice ali katerega koli drugega javnega ali zasebnega organa in deluje povsem samostojno. Svoje naloge opravlja nepristransko in v interesu sklada InvestEU;

(b)  izmed treh članov, ki jih imenuje Komisija, izvoli predsednika za triletni mandat, ki se lahko enkrat podaljša;

(c)  obravnava in v največji možni meri upošteva stališča vseh članov. Če se stališča članov preveč razhajajo, usmerjevalni odbor sprejme odločitve z večino svojih članov. Stališča vseh članov se vsebinsko povzamejo v zapisniku seje usmerjevalnega odbora.

3.   Usmerjevalni odbor Komisiji predlaga spremembe razdelitve zneskov iz Priloge I.

4.  Usmerjevalni odbor redno organizira posvetovanje z zadevnimi zainteresiranimi stranmi – zlasti sovlagatelji, javnimi organi, strokovnjaki, ustanovami za izobraževanje, usposabljanje in raziskave, človekoljubnimi organizacijami, zadevnimi socialnimi partnerji in predstavniki civilne družbe – o usmeritvi in izvajanju naložbene politike, ki se izvaja v skladu s to uredbo.

5.  Podrobni zapisniki sej usmerjevalnega odbora se objavijo čim prej po tem, ko jih usmerjevalni odbor potrdi.

Člen 17

Svetovalni odbor

1.  Komisiji in usmerjevalnemu odboru svetuje svetovalni odbor ▌.

1a.  Svetovalni odbor si prizadeva zagotoviti uravnoteženost glede na spol, v njem pa je:

(a)  po en predstavnik vsakega izvajalskega partnerja;

(b)  po en predstavnik vsake države članice;

(c)  en predstavnik skupine EIB;

(d)  en predstavnik Komisije;

(e)  po en strokovnjak za vsak sklop politike, ki ga imenuje Evropski ekonomsko-socialni odbor.

(f)  en strokovnjak, ki ga imenuje Odbor regij.

2.   ▌

3.   ▌

4.  Sestanku svetovalnega odbora predseduje predstavnik Komisije ▌. Predstavnik skupine EIB je podpredsednik.

Svetovalni odbor se sestaja redno in najmanj dvakrat letno na zahtevo predsednika. ▌

Podrobni zapisniki sej svetovalnega odbora se objavijo čim prej po tem, ko jih svetovalni odbor potrdi.

Komisija določi pravila in postopke delovanja svetovalnega odbora ter upravlja njegov sekretariat.

5.  Svetovalni odbor:

(a)  svetuje glede zasnove finančnih produktov, ki se bodo izvajali v skladu s to uredbo;

(b)  svetuje Komisiji in usmerjevalnemu odboru glede nedelovanja trga in neoptimalnih naložbenih razmer ter tržnih pogojev;

(c)  obvešča države članice o izvajanju sklada InvestEU v vsakem od sklopov politike;

(d)  izmenjuje mnenja z državami članicami o razvoju trga in izmenjuje dobre prakse.

Člen 17a

Metodologija ocene tveganja

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 26 za dopolnitev te uredbe z določitvijo metodologije ocene tveganja. Ta metodologija ocene tveganja se pripravi v tesnem sodelovanju s skupino EIB in drugimi izvajalskimi partnerji ter vsebuje:

(a)  razvrstitev ocene tveganja za skladno in standardno obravnavo vseh operacij, neodvisno od posredniške institucije;

(b)  metodologijo za oceno tvegane vrednosti in verjetnosti neplačila na podlagi jasnih statističnih metod, vključno z okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi merili;

(c)  metodo za oceno izpostavljenosti ob neplačilu in izgube ob neplačilu ob upoštevanju vrednosti financiranja, projektnega tveganja, pogojev poplačila, zavarovanja in drugih ustreznih kazalnikov.

Člen 17b

Preglednica

1.  Preglednico kazalnikov (v nadaljnjem besedilu: preglednica) posamezni izvajalski partnerji uporabijo za oceno kakovosti in smotrnosti naložb, ki bi lahko bile podprte z jamstvom EU. Preglednica zagotavlja neodvisno, pregledno in usklajeno oceno morebitne in dejanske uporabe jamstva EU.

2.   Vsak izvajalski partner izpolni preglednico s svojimi predlaganimi operacijami financiranja in naložbenimi operacijami. Če naložbeno operacijo predlaga več izvajalskih partnerjev, jo vključeni izvajalski partnerji izpolnijo skupaj.

3.  Preglednica vsebuje zlasti oceno:

(a)  profila tveganja predlaganih operacij financiranja in naložbenih operacij, kot izhaja iz uporabe metodologije ocene tveganja iz člena 17a;

(b)  koristi za končne prejemnike;

(c)  skladnosti z zavezami Unije v zvezi s cilji OZN glede trajnostnega razvoja, Pariškim sporazumom o podnebnih spremembah, evropskim stebrom socialnih pravic ter Listino EU o temeljnih pravicah;

(d)  upoštevanja meril za upravičenost;

(e)  kakovosti naložbene operacije in njenega prispevka k trajnostni rasti in zaposlovanju;

(f)  prispevka naložbene operacije k uresničevanju ciljev programa InvestEU;

(g)  tehničnega in finančnega prispevka k projektu;

(h)  ali predlagana operacija obravnava opredeljeno nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene operacije.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 26 za dopolnitev te uredbe z določitvijo podrobnih pravil za uporabo preglednice s strani izvajalskih partnerjev.

5.  Komisija lahko po potrebi zagotovi pomoč izvajalskim partnerjem pri uporabi metodologije ocene tveganja in pri pripravi preglednice. Poleg tega zagotovi, da se metodologija ocenjevanja pravilno uporablja in da so preglednice, predložene naložbenemu odboru, visoke kakovosti.

Člen 18

Člen 19

Naložbeni odbor

1.  Ustanovi se povsem neodvisen naložbeni odbor. Naložbeni odbor:

(a)  prouči predloge za operacije financiranja in naložbene operacije, ki jih predložijo izvajalski partnerji za kritje v okviru jamstva EU ter za katere je Komisija izvedla preverjanje skladnosti s pravom in politikami Unije;

(b)  preveri njihovo skladnost s to uredbo in ustreznimi naložbenimi smernicami, pri čemer posebno pozornost nameni zahtevi glede dodatnosti iz člena 7a te uredbe in, kjer je to ustrezno, zahtevi po privabljanju zasebnih naložb iz [člena 209(2)(d)] [finančne uredbe]; ter

(c)  preveri, ali so operacije financiranja in naložbene operacije, ki bi bile deležne podpore jamstva EU, v skladu z vsemi ustreznimi zahtevami.

2.  Naložbeni odbor se sestaja v štirih različnih sestavah, ki ustrezajo sklopom politike iz člena 7(1).

Vsaka sestava naložbenega odbora vključuje šest plačanih zunanjih strokovnjakov. Strokovnjaki se izberejo v skladu s [členom 237] [finančne uredbe] in jih Komisija imenuje za določen čas za največ štiri leta. Njihov mandat se lahko podaljša, vendar skupaj ne sme biti daljši od sedmih let. Usmerjevalni odbor se lahko odloči obnoviti mandat trenutnemu članu naložbenega odbora, ne da bi uporabil postopek iz tega odstavka.

Strokovnjaki imajo visoko raven izkušenj na ustreznem trgu pri strukturiranju in financiranju projektov oziroma financiranju MSP ali večjih podjetij.

Sestava naložbenega odbora zagotavlja, da zajema široko znanje o sektorjih, ki jih pokrivajo sklopi politike iz člena 7(1), in o geografskih trgih v Uniji ter da je v njem kot celoti zastopanost spolov uravnotežena.

Štirje člani so stalni člani vseh štirih sestav naložbenega odbora. Poleg tega sta v vsaki od štirih sestav po dva strokovnjaka z izkušnjami na področju naložb v sektorjih, ki jih zajema zadevni sklop politike. Vsaj eden od stalnih članov ima strokovno znanje na področju trajnostnih naložb. Usmerjevalni odbor člane naložbenega odbora razporedi v ustrezno sestavo oziroma sestave. Naložbeni odbor izvoli predsednika izmed svojih stalnih članov.

Komisija sprejme poslovnik naložbenega odbora in gosti njegov sekretariat. Sekretariat tudi pomaga usmerjevalnemu odboru.

3.  Ko člani naložbenega odbora sodelujejo pri dejavnostih naložbenega odbora, svoje dolžnosti opravljajo nepristransko in v izključnem interesu sklada InvestEU. Ne zahtevajo in ne sprejemajo navodil od izvajalskih partnerjev, institucij Unije, držav članic ali katerega koli drugega javnega ali zasebnega organa.

Življenjepis in izjava o interesih vsakega člana naložbenega odbora se javno objavi in stalno posodablja. Vsak član naložbenega odbora Komisiji in usmerjevalnemu odboru takoj sporoči vse informacije, ki so potrebne za redno preverjanje, da ni prišlo do navzkrižja interesov.

Usmerjevalni odbor lahko člana odstavi, če ne spoštuje zahtev iz tega odstavka ali iz drugih ustrezno utemeljenih razlogov.

4.   Kadar naložbeni odbor ukrepa v skladu s tem členom, mu pomaga sekretariat, ki ga gosti Komisija, zanj pa je odgovoren predsednik naložbenega odbora. Sekretariat preveri, ali so na razpolago vsi dokumenti, ki jih predložijo izvajalski partnerji in zajemajo standardiziran obrazec, preglednico in vse druge dokumente, za katere naložbeni odbor šteje, da so pomembni. Naložbeni odbor lahko od izvajalskega partnerja na sestanku zahteva pojasnila ali pa ga zaprosi, da na naslednjem sestanku poda dodatne informacije. Morebitna ocena projekta, ki jo opravi izvajalski partner, ni zavezujoča za naložbeni odbor za namene operacije financiranja ali naložbene operacije, ki je deležna kritja z jamstvom EU.

Naložbeni odbor pri ocenjevanju in preverjanju predlogov uporablja preglednico kazalnikov iz člena 17b.

5.  Sklepi naložbenega odbora se sprejmejo z navadno večino vseh članov, pri čemer taka navadna večina vključuje vsaj enega strokovnjaka. V primeru enakega števila glasov ima odločilni glas predsednik naložbenega odbora.

Sklepi naložbenega odbora o odobritvi podpore jamstva EU za operacijo financiranja ali naložbeno operacijo so javno dostopni in vključujejo utemeljitev odobritve. Sklicujejo se tudi na celovito oceno na podlagi preglednice. Kadar je primerno, naložbeni odbor v seznam odločitev o odobritvi podpore v okviru jamstva EU vključi podatke o operacijah, predvsem njihov opis, identiteto nosilcev projekta ali finančnih posrednikov in cilje projekta. Poslovno občutljive informacije se ne objavijo. Pri poslovno občutljivih odločitvah naložbeni odbor te odločitve in podatke o nosilcu projekta ali finančnem posredniku objavi ob koncu financiranja oziroma prej, če poslovna občutljivost preneha.

Preglednica je javno dostopna pred podpisom operacije financiranja ali naložbene operacije ali podprojekta ▌. Objava ne vsebuje poslovno občutljivih informacij ali osebnih podatkov, ki se v skladu s pravili Unije o varstvu podatkov ne razkrijejo.

Naložbeni odbor dvakrat letno predloži Evropskemu parlamentu in Svetu seznam vseh sklepov in preglednic v zvezi z vsemi takimi odločitvami. Pri taki predložitvi se upoštevajo stroge zahteve glede zaupnosti.

Sklepi naložbenega odbora o zavrnitvi uporabe jamstva EU se dajo zadevnemu izvajalskemu partnerju pravočasno na voljo.

6.  Če je naložbeni odbor zaprošen za odobritev uporabe jamstva EU za operacijo financiranja ali naložbeno operacijo, ki je instrument, program ali struktura, ki je podlaga za podprojekte, ta odobritev zajema zadevne podprojekte, razen če si naložbeni odbor v ustrezno utemeljenih primerih odloči pridržati pravico, da jih odobri ločeno.

6a.  Naložbeni odbor lahko, kadar meni, da je to potrebno, Komisiji posreduje predloge sprememb k naložbenim smernicam.

POGLAVJE V

Svetovalno vozlišče InvestEU

Člen 20

Svetovalno vozlišče InvestEU

1.  Svetovalno vozlišče InvestEU zagotavlja svetovalno podporo pri opredeljevanju, pripravi, razvoju, strukturiranju in izvajanju naložbenih projektov ter javnem naročanju, povezanem z njimi, ali pri povečanju zmogljivosti nosilcev projektov in finančnih posrednikov za izvajanje operacij financiranja in naložbenih operacij. Njegova podpora lahko zajema katero koli fazo življenjskega cikla projekta ali financiranja subjekta, ki prejema podporo, če je to primerno.

Komisija podpiše sporazume s skupino EIB in drugimi izvajalskimi partnerji, da jih imenuje za partnerje svetovalnega vozlišča ter jim zaupa zagotavljanje svetovalne podpore, kakor je navedeno v prešnjem pododstavku, in storitve iz odstavka 2. Komisija vzpostavi enotno točko za dostop do svetovalnega vozišča InvestEU in prošnje za svetovalno podporo usmeri na ustreznega partnerja svetovalnega vozlišča. Komisija, skupina EIB in drugi izvajalski partnerji tesno sodelujejo, da bi zagotovili učinkovitost, sinergije in učinkovito geografsko pokritost podpore po vsej Uniji, pri tem pa ustrezno upoštevajo obstoječe strukture in delo.

Svetovalno vozlišče InvestEU je na voljo kot sestavni del vsakega sklopa politike iz člena 7(1), ki zajema vse sektorje v zadevnem sklopu. Poleg tega so na voljo medsektorske svetovalne storitve za krepitev zmogljivosti.

2.  Svetovalno vozlišče InvestEU opravlja zlasti naslednje storitve:

(a)  zagotavljanje enotne vstopne točke za pomoč pri razvoju projektov za organe in nosilce projektov, kar zadeva programe Unije, ki se upravljajo centralno;

(aa)  posredovanje vseh razpoložljivih dodatnih informacij v zvezi z naložbenimi smernicami in razlago teh smernic organom in nosilcem projektov.

(b)  pomoč nosilcem projektov, kadar je to primerno, pri razvoju projektov za doseganje ciljev in meril za upravičenost iz členov 3, 7 in 11 ter za lažji razvoj povezovalcev za projekte manjšega obsega; vendar takšna pomoč ne posega v sklepe naložbenega odbora o kritju podpore jamstva EU za take projekte;

(ba)  izkoriščanje možnosti za privabljanje in financiranje projektov manjšega obsega, tudi prek naložbenih platform;

(c)  podpiranje ukrepov in spodbujanje lokalnega znanja, da se olajša uporaba podpore sklada InvestEU v celotni Uniji, ter, kadar je to mogoče, dejavno prispevanje k cilju sektorske in geografske razpršenosti sklada InvestEU s podpiranjem izvajalskih partnerjev pri pripravljanju in razvoju potencialnih operacij financiranja in naložbenih operacij;

(d)  olajševanje vzpostavitve sodelovalnih platform za medsebojno izmenjavo in deljenje podatkov, znanja in izkušenj ter dobrih praks v podporo razvoju projektnih struktur in sektorskemu razvoju, vključno s pomočjo za spodbujanje sodelovanja med človekoljubnimi organizacijami na eni ter drugimi morebitnimi vlagateljji in nosilci projektov na drugi strani, zlasti ko gre za povezavo s sklopom politike za socialne naložbe in spretnosti;

(e)  proaktivno svetovalno podporo, po potrebi tudi z lokalno prisotnostjo, pri ustanavljanju naložbenih platform, zlasti čezmejnih in makroregionalnih, pa tudi naložbenih platform, ki povezujejo majhne in srednje projekte v eni ali več držav članic glede na temo ali regijo;

(ea)  poenostavitev in podporo pri kombiniranju nepovratnih sredstev ali finančnih instrumentov, ki se financirajo iz proračuna Unije ali z drugimi viri, da bi okrepili sinergije in povečali možnosti dopolnjevanja med instrumenti Unije ter čim bolj povečali učinek vzvoda in vpliv programa InvestEU;

(f)  podpiranje ukrepov za gradnjo zmogljivosti za razvoj organizacijskih zmogljivosti, spretnosti in postopkov ter pospešitev pripravljenosti organizacij za naložbe, da bi nosilci projektov in organi lahko oblikovali strukture za naložbene projekte, razvili finančne instrumente in naložbene platforme in upravljali projekte, finančni posredniki pa izvajali operacije financiranja in naložbene operacije v korist subjektov, ki se soočajo s težavami pri pridobivanju dostopa do financiranja, tudi s podporo za razvoj zmogljivosti za oceno tveganja ali poznavanja specifičnega sektorja, s posebnim poudarkom na kulturnem in ustvarjalnem sektorju.

(fa)  zagotavljanje svetovalne podpore za zagonska podjetja, zlasti kadar želijo zaščititi svoje naložbe na področju raziskav in inovacij s pridobitvijo pravic intelektualne lastnine, kot so patenti.

3.  Svetovalno vozlišče InvestEU bo dostopno javnim in zasebnim nosilcem projektov, vključno z nacionalnimi spodbujevalnimi bankami, naložbenimi platformami, malimi in srednjimi ter zagonskimi podjetji, pa tudi javnim organom ter finančnim in drugim posrednikom.

4.  Za kritje dela stroškov za opravljanje storitev iz odstavka 2 se lahko zaračunajo provizije, razen kadar gre za storitve, ki se zagotavljajo javnim nosilcem projektov in nepridobitnim organizacijam, ki so brezplačne. Provizije, ki se zaračunajo malim in srednjim podjetjem za storitve iz odstavka 2, se omejijo v višini tretjine stroškov za opravljanje teh storitev.

5.  Svetovalno vozlišče InvestEU za doseganje cilja iz odstavka 1 in za olajšanje zagotavljanja svetovalne podpore deluje na podlagi strokovnega znanja Komisije, skupine EIB in drugih izvajalskih partnerjev.

6.  Svetovalno vozlišče InvestEU ima po potrebi lokalno prisotnost. Vzpostavi se predvsem v državah članicah ali regijah, ki se soočajo s težavami pri razvoju projektov v okviru sklada InvestEU. Svetovalno vozlišče InvestEU pomaga pri prenosu znanja na regionalno in lokalno raven, da se okrepijo regionalne in lokalne zmogljivosti ter strokovno znanje in izkušnje za podporo iz odstavka 1 ter za izvajanje in uvedbo manjših projektov.

6a.  Svetovalno vozlišče InvestEU za zagotavljanje svetovalne podpore iz odstavke 1 in njegovo olajšanje na lokalni ravni sodeluje z nacionalnimi spodbujevalnimi bankami ali institucijami in izkorišča njihovo strokovno znanje. Sodelovanje med svetovalnim vozliščem InvestEU ne eni strani in nacionalno spodbujevalno banko ali institucijo na drugi strani je lahko v obliki pogodbenega partnerstva. Svetovalno vozlišče InvestEU si prizadeva skleniti vsaj en sporazum o sodelovanju z nacionalno spodbujevalno banko ali institucijo na državo članico. V državah članicah, kjer nacionalnih spodbujevalnih bank ali institucij ni, svetovalno vozlišče InvestEU po potrebi in na zahtevo zadevne države članice zagotovi proaktivno svetovalno podporo za ustanovitev takšne banke ali institucije.

7.  Izvajalski partnerji predlagajo nosilcem projekta, ki so vložili vlogo za financiranje, zlasti za projekte manjšega obsega, naj svetovalno vozlišče InvestEU zaprosijo za pomoč pri svojih projektih, da po potrebi izboljšajo pripravo svojih projektov in omogočijo ocenitev možnosti združevanja projektov.

Izvajalski partnerji po potrebi tudi obveščajo nosilce projektov o možnosti uvrstitve njihovih projektov na portal InvestEU iz člena 21.

POGLAVJE VI

Člen 21

Portal InvestEU

1.  Komisija vzpostavi portal InvestEU. Portal je preprosto dostopna in uporabniku prijazna zbirka podatkov z ustreznimi informacijami za vsak projekt.

2.  Portal InvestEU zagotovi kanal, prek katerega nosilci projektov dosežejo vidnost svojih projektov, za katere si prizadevajo pridobiti financiranje, in tako informacije o njih zagotovijo vlagateljem. Vključitev projektov na portal InvestEU ne vpliva na odločitve glede končnih projektov, izbranih za podporo na podlagi te uredbe ali na podlagi katerega koli drugega instrumenta Unije ali za javno financiranje.

3.  Na portalu so navedeni le projekti, ki so združljivi s pravom in politikami Unije.

4.  Komisija projekte, ki izpolnjujejo pogoje iz odstavka 3, posreduje ustreznim izvajalskim partnerjem in po potrebi svetovalnemu vozlišču InvestEU.

5.  Izvajalski partnerji pregledajo projekte, ki spadajo v njihovo geografsko območje in dejavnost.

POGLAVJE VII

ODGOVORNOST, spremljanje in poročanje, ocenjevanje in kontrola

Člen 21a

Odgovornost

1.   Predsednik usmerjevalnega odbora na zahtevo Evropskega parlamenta ali Sveta instituciji, ki to zahteva, poroča o uspešnosti sklada InvestEU, tudi z udeležbo na predstavitvi v Evropskem parlamentu.

2.   Predsednik usmerjevalnega odbora ustno ali pisno odgovori na vprašanja, ki jih Evropski parlament ali Svet naslovi na sklad InvestEU, in sicer v vsakem primeru v petih tednih od dneva prejema vprašanja.

3.   Komisija na zahtevo Evropskega parlamenta ali Sveta predloži poročilo o uporabi te uredbe.

Člen 22

Spremljanje in poročanje

1.  Kazalniki za poročanje o napredku izvajanja programa InvestEU pri doseganju splošnih in specifičnih ciljev iz člena 3 so določeni v Prilogi III k tej uredbi.

2.  Za zagotovitev učinkovite ocene napredka programa InvestEU pri doseganju njegovih ciljev se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 26 v zvezi s spremembo Priloge III k tej uredbi za pregled ali dopolnitev kazalnikov, kadar bi bilo to potrebno, in za dopolnitev te uredbe z določbami o vzpostavitvi okvira za spremljanje in ocenjevanje.

3.  Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se podatki za spremljanje izvajanja in rezultatov zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. V ta namen se izvajalskim partnerjem in drugim prejemnikom finančnih sredstev Unije naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja.

4.  Komisija poroča o izvajanju programa InvestEU v skladu s [členoma 241 in 250] [finančne uredbe]. V ta namen skupina EIB in izvajalski partnerji vsako leto zagotovijo informacije, ki so potrebne, tudi tiste o delovanju jamstva, da lahko Komisija izpolni svoje obveznosti poročanja.

5.  Poleg tega vsak izvajalski partner vsakih šest mesecev Evropskemu parlamentu in Komisiji predloži poročilo o operacijah financiranja in naložbenih operacijah, ki jih krije ta uredba, razčlenjene na oddelek za EU in oddelek za države članice po državah članicah, kakor je primerno. Poročilo vključuje oceno skladnosti z zahtevami o uporabi jamstva EU in ključnimi kazalniki smotrnosti iz Priloge III k tej uredbi. Poročilo vključuje tudi operativne, statistične, finančne in računovodske podatke, in sicer v največji možni meri ob zaščiti zaupnosti zasebnih in poslovno občutljivih informacij, o vsaki operaciji financiranja in naložbeni operaciji, in sicer na ravni oddelka, sklopa politike in sklada InvestEU. Eno od teh poročil vsebuje informacije, ki jih izvajalski partnerji zagotovijo v skladu s [členom 155(1)(a)] [finančne uredbe]. Komisija zbere in oceni poročila izvajalskih partnerjev ter pripravi povzetek v obliki javnih letnih poročil, v katerih poda informacije o stopnji izvajanja programa glede na zadane cilje in kazalnike uspešnosti ter navede tveganja in priložnosti za operacije financiranja in naložbene operacije, ki jih podpira program InvestEU.

Člen 23

Ocenjevanje

1.  Ocene se opravijo pravočasno, da prispevajo k postopku odločanja.

2.  Komisija do 30. septembra 2024 opravi vmesno oceno programa InvestEU, zlasti uporabe jamstva EU.

3.  Na koncu izvajanja programa InvestEU, vendar ne pozneje kot v dveh letih po zaključku obdobja iz člena 1, Komisija opravi končno oceno programa InvestEU, zlasti uporabe jamstva EU.

4.  Komisija zaključke teh ocen skupaj s svojimi pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

5.  Izvajalski partnerji prispevajo k ocenam iz odstavkov 1 in 2 ter posredujejo Komisiji informacije, potrebne za njihovo izvedbo.

6.  Komisija v skladu s [členom 211(1)] [finančne uredbe] v letno poročilo iz [člena 250] [finančne uredbe] vsaka tri leta vključi pregled ustreznosti stopnje rezervacij iz člena 4(1) te uredbe v primerjavi z dejanskim profilom tveganja operacij financiranja in naložbenih operacij, ki jih krije jamstvo EU. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 26, da na podlagi tega pregleda prilagodi stopnjo rezervacij iz člena 4(1) te uredbe za do 15 %.

Člen 24

Revizije

Revizije uporabe financiranja Unije, ki jih opravi Evropsko računsko sodišče, in revizije, ki jih opravijo osebe ali subjekti, vključno s tistimi, ki jih niso pooblastili institucije ali organi Unije, so osnova za splošno zagotovilo v skladu s [členom 127] [finančne uredbe].

Člen 25

Zaščita finančnih interesov Unije

Kadar tretja država sodeluje v programu InvestEU na podlagi sklepa v skladu z mednarodnim sporazumom ali na podlagi katerega koli drugega pravnega instrumenta, tretja država podeli potrebne pravice in dostop, da pristojni odredbodajalec, Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropsko računsko sodišče lahko nemoteno izvajajo svoje pristojnosti. V primeru Evropskega urada za preprečevanje goljufij take pravice zajemajo pravico do izvajanja preiskav, vključno s preverjanjem na kraju samem in inšpekcijami iz Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF).

Člen 26

Izvajanje prenosa pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu. Delegirani akti, ki se nanašajo na dejavnosti, ki jih izvajajo izvajalski partnerji ali te partnerje vključujejo, se pripravijo v tesnem dialogu s temi partnerji.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 4(2), 7(3) in (6),17a, 17b, 22(2) in 23(6) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od [začetka veljavnosti te uredbe]. Komisija najpozneje devet mesecev pred koncem tega petletnega obdobja pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.  Prenos pooblastila iz členov 4(2),7(3) in (6), 17a, 17b, 22(2) in 23(6) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 4(2), 7(3) in (6), 17a, 17b, 22(2) in 23(6), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

POGLAVJE VIII

Preglednost in prepoznavnost

Člen 27

Informiranje, komuniciranje in oglaševanje

1.  Izvajalski partnerji potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije (zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov) z zagotavljanjem jasnih, učinkovitih in ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo, tudi z osredotočanjem tudi na socialne in okoljske vplive.

2.  Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s programom InvestEU ter njegovimi ukrepi in rezultati. Finančna sredstva, dodeljena programu InvestEU, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so povezane s cilji iz člena 3.

POGLAVJE IX

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 28

Prehodne določbe

1.  Prihodki, vračila in izterjave iz finančnih instrumentov, vzpostavljenih s programi iz Priloge IV k tej uredbi, se lahko uporabijo za oblikovanje rezervacij za jamstvo EU v skladu s to uredbo.

2.  Prihodki, vračila in izterjave iz jamstva EU, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2015/1017, se lahko uporabijo za oblikovanje rezervacij za jamstvo EU v skladu s to uredbo, razen če se uporabljajo za namene iz členov 4, 9 in 12 Uredbe (EU) 2015/1017.

Člen 29

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2021.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament  Za Svet

Predsednik  Predsednik

PRILOGA I

Zneski za specifične cilje

▌Razdelitev iz člena 4(2) za operacije financiranja in naložbene operacije je naslednja:

(a)  ▌ 11 500 000 000 EUR za cilje iz člena 3(2)(a);

(b)  ▌ 11 250 000 000 EUR za cilje iz člena 3(2)(b);

(c)  ▌ 12 500 000 000 EUR za cilje iz člena 3(2)(c);

(d)  ▌ 5 567 500 000 EUR za cilje iz člena 3(2)(d);

PRILOGA II

Upravičena področja za operacije financiranja in naložbene operacije

Operacije financiranja in naložbene operacije lahko spadajo na eno ali več naslednjih področij:

1.  Razvoj energetskega sektorja v skladu s prednostnimi nalogami energetske unije, vključno z zanesljivostjo oskrbe z energijo, ter zavezami iz Agende 2030 in Pariškega sporazuma, zlasti s/z:

(a)  širitvijo proizvodnje, pospešitvijo uvedbe, dobave ali izvajanja rešitev za čisto in trajnostno energijo iz obnovljivih virov

(b)  energetsko učinkovitostjo, energetskim prehodom in prihranki energije (pri čemer je posebna pozornost namenjena zmanjševanju povpraševanja z upravljanjem povpraševanja in prenovo stavb);

(c)  razvojem in posodobitvijo trajnostne energetske infrastrukture (na ravni prenosa in distribucije, tehnologije za shranjevanje energije, pametna omrežja) ter njeno nadgradnjo v pametno infrastrukturo in povečanjem ravni elektroenergetske povezanosti med državami članicami;

(d)  proizvodnjo in dobavo trajnostnih sintetičnih goriv iz obnovljivih / ogljično nevtralnih virov ter alternativnimi gorivi, med drugim za vse načine prevoza v skladu z določbami iz [direktive o energiji iz obnovljivih virov 2009/28/ES];

(e)  infrastrukturo za zajemanje in shranjevanje ogljika v industrijskih procesih, elektrarnah na biomaso in proizvodnih obratih na poti do energetskega prehoda.

2.  Razvoj trajnostne in varne prometne infrastrukture, mobilnostnih rešitev, opreme in inovativnih tehnologij v skladu s prednostnimi nalogami Unije na področju prometa in zavezami, sprejetimi v skladu s Pariškim sporazumom, zlasti s/z:

(a)  projekti, ki podpirajo razvoj infrastrukture TEN-T, vključno z njenimi urbanimi vozlišči, pomorskimi pristanišči in pristanišči na celinskih plovnih poteh, letališči, večmodalnimi terminali in njihovo povezavo z glavnimi omrežji, pa tudi telematskimi aplikacijami iz Uredbe (EU) št. 1315/2013;

(aa)  infrastrukturnimi projekti TEN-T, ki določajo uporabo vsaj dveh različnih načinov prevoza, zlasti večmodalnih tovornih terminalov in vozlišč potniškega prevoza;

(b)  projekti za pametno in trajnostno mobilnost v mestih, vključno s celinskimi plovnimi potmi in zračnim prometom (ciljno usmerjenimi v načine mestnega prevoza z nizkimi emisijami, nediskriminatorno dostopnost, onesnaževanje zraka in hrup, porabo energije in večjo varnost, tudi za kolesarje in pešce);

(c)  podpiranjem obnove in naknadnega opremljanja prometnih mobilnih sredstev z namenom uporabe rešitev za mobilnost z nizkimi emisijami, vključno z uporabo alternativnih in sintetičnih goriv iz obnovljivih/brezogljičnih virov v vseh vrstah vozil;

(d)  železniško infrastrukturo in drugimi železniškimi projekti, infrastrukturo za celinske vodne poti ter pomorskimi pristanišči in pomorskimi avtocestami;

(e)  infrastrukturo za alternativna goriva za vse načine prevoza, vključno z infrastrukturo za električno polnjenje.

(ea)  projekti za pametno in trajnostno mobilnost, usmerjeni v

(i)  varnost v cestnem prometu (vključno s projekti, ki pomagajo povečati varnost voznika in potnikov ter zmanjšati število nesreč s smrtnim izidom in hudimi poškodbami),

(ii)  dostopnost (tudi na podeželju),

(iii)  zmanjšanje emisij,

(iv)  razvoj in uvajanje novih prometnih tehnologij in storitev, zlasti prek malih in srednjih podjetij, med drugim v zvezi s povezanimi in avtonomnimi načini prevoza in integriranimi rešitvami za izdajo vozovnic;

(eb)  projekti za vzdrževanje ali nadgrajevanje obstoječe prometne infrastrukture, vključno z avtocestami v TEN-T, kjer je treba nadgraditi, ohraniti ali izboljšati cestno varnost, razviti storitve inteligentnih prometnih sistemov ali zagotoviti celovitost in standarde infrastrukture, zlasti varna parkirišča in objekte, črpalke z alternativnim gorivom in električne polnilne postaje;

(ec)  cestno infrastrukturo za promet v kohezijskih državah ter manj razvitih regijah ali v primeru čezmejnih prometnih projektov.

3.  Okolje in viri, zlasti s/z:

(a)  vodo, vključno z oskrbo in sanitarnimi storitvami, ter obalno infrastrukturo in drugo z vodo povezano zeleno infrastrukturo;

(b)  infrastrukturo za ravnanje z odpadki;

(c)  projekti in podjetji na področju ravnanja z okoljskimi viri in trajnostnih tehnologij;

(d)  izboljšanjem in obnavljanjem ekosistemov ter s tem povezanih storitev;

(e)  trajnostnim razvojem in obnovo mest, podeželja in obalnih območij;

(f)  ukrepi v zvezi s podnebnimi spremembami, vključno z zmanjševanjem tveganja naravnih nesreč ter blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje;

(g)  projekti in podjetji, ki izvajajo krožno gospodarstvo z vključevanjem vidikov učinkovite rabe virov v proizvodnjo in življenjski cikel izdelkov, vključno s trajnostno oskrbo s primarnimi in sekundarnimi surovinami;

(h)  razogljičenjem in znatnim zmanjšanjem emisij energetsko intenzivnih industrij, vključno s široko zastavljenim predstavljanjem inovativnih tehnologij z nizkimi emisijami in njihove uporabe;

(ha)  projekti za spodbujanje trajnostne kulturne dediščine, zlasti strategij in instrumentov za varstvo evropske materialne in nematerialne kulturne dediščine.

4.  Razvoj infrastrukture za digitalno povezljivost, zlasti s projekti, ki podpirajo uvedbo zelo visokozmogljivih digitalnih omrežij, povezljivost 5G ter izboljšujejo digitalno povezljivost in dostop, zlasti do podeželja in obrobnih regij.

5.  Raziskave, razvoj in inovacije, zlasti s/z:

(a)  podporo raziskovalni infrastrukturi ter raziskovalnim in inovacijskim projektom na vseh tematskih področjih, kakor so opredeljeni v ciljih programa Obzorje Evropa, h katerim tudi prispevajo;

(b)  projekti za podjetja, vključno z usposabljanjem in spodbujanjem oblikovanja gruč in poslovnih mrež;

(c)  predstavitvenimi projekti in programi ter vzpostavitvijo ustrezne infrastrukture, tehnologij in procesov;

(d)  projekti sodelovanja na področju raziskav in inovacij med akademskim svetom, raziskovalnimi in inovacijskimi organizacijami in industrijo; javno-zasebnimi partnerstvi in organizacijami civilne družbe;

(e)  prenosom znanja in tehnologije;

(f)  novimi učinkovitimi in dostopnimi zdravstvenimi izdelki, vključno s farmacevtskimi izdelki, medicinskimi pripomočki, diagnostičnimi pripomočki in zdravili za napredno zdravljenje, novimi antimikrobiki ter inovativnimi razvojnimi procesi, ki se izogibajo preizkusom na živalih.

6.  Razvoj, razširjanje in pogostejša uporaba digitalnih in komunikacijskih tehnologij, zlasti s/z:

(a)  umetno inteligenco v skladu s programom Digitalna Evropa, zlasti kar zadeva etiko;

(aa)  kvantno tehnologijo;

(b)  infrastrukturo za kibernetsko varnost in varnost omrežij;

(c)  internetom stvari;

(d)  blokovno verigo in drugimi tehnologijami razpršene evidence;

(e)  naprednimi digitalnimi znanji in spretnostmi;

(f)  drugimi naprednimi digitalnimi tehnologijami in storitvami, ki prispevajo k digitalizaciji industrije Unije in vključevanju digitalnih tehnologij, storitev in sposobnosti v prometni sektor Unije;

(fa)  robotiko in avtomatizacijo.

7.  Finančna podpora za subjekte z do 3 000 zaposlenimi. Sklop za MSP se osredotoča izključno na MSP in mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo ter socialna podjetja male ali srednje velikosti, zlasti z:

(a)  zagotavljanjem obratnega kapitala in naložb, zlasti v zvezi z ukrepi, ki spodbujajo podjetniško kulturo in okolje ter ustanavljanje in rast mikropodjetij ter malih in srednjih podjetij;

(b)  zagotavljanjem financiranja za kritje tveganja od faze zagona dejavnosti do faze širitve, da bi zagotovili vodilno tehnološko vlogo v inovativnih in trajnostnih sektorjih, vključno z izboljšanjem njihove digitalizacijske in inovacijske zmogljivosti, ter da bi zagotovili njihovo globalno konkurenčnost.

8.  Kulturni in ustvarjalni sektor; mediji, avdiovizualni sektor in novinarstvo, med drugim zlasti z naslednjim:

(a)   novimi tehnologijami, kot so pomožne tehnologije, ki se uporabljajo za kulturno in ustvarjalno blago in storitve;

(b)   uporabo digitalnih tehnologij za ohranjanje in obnovo evropske materialne in nematerialne kulturne dediščine;

(c)   kulturnim in ustvarjalnim sektorjem in panogami, kot so razširjena resničnost/virtualna resničnost, potopitvena okolja, vmesniki za interakcijo med človekom in računalnikom, infrastrukture internetnega protokola in oblaka, omrežja 5G, novi mediji;

(d)   tehnološkim upravljanjem pravic intelektualne lastnine.

9.  Sektor turizma.

10.  Trajnostno kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, akvakultura in drugi elementi širšega trajnostnega biogospodarstva.

11.  Socialne naložbe, vključno s tistimi, ki podpirajo izvajanje evropskega stebra socialnih pravic, zlasti prek:

(a)  etičnega in trajnostnega financiranja, mikrofinanciranja, financiranja socialnih podjetij in socialnega gospodarstva;

(b)  povpraševanja po znanjih in spretnostih ter njihove ponudbe;

(c)  izobraževanja, poklicnega usposabljanja in s tem povezanih storitev;

(d)  socialne infrastrukture, zlasti

(i)  izobraževanja in usposabljanja, vključno z vzgojo in varstvom v zgodnjem otroštvu, izobraževalnimi ustanovami, študentskimi stanovanji in digitalnimi napravami;

(ii)  socialnih stanovanj;

(iii)  zdravstvene oskrbe in dolgoročne nege, vključno s klinikami, bolnišnicami, primarno oskrbo, storitvami na domu in oskrbo v skupnosti;

(e)  socialnih inovacij, vključno z inovativnimi socialnimi rešitvami in shemami za spodbujanje socialnih učinkov in rezultatov na področjih iz te točke;

(f)  kulturnih dejavnosti s socialnim ciljem;

(fa)  ukrepov za spodbujanje enakosti spolov in aktivne udeležbe žensk;

(g)  vključevanja ranljivih oseb, vključno z državljani tretjih držav;

(h)  inovativnih zdravstvenih rešitev, vključno z e-zdravjem, zdravstvenimi storitvami in novimi modeli oskrbe;

(i)  vključevanja invalidov in urejanja dostopnosti zanje.

12.   ▌

13.  Vesolje, zlasti prek razvoja vesoljskega sektorja v skladu s cilji vesoljske strategije:

(a)  čim bolj povečati koristi za družbo in gospodarstvo Unije;

(b)  spodbujati konkurenčnost vesoljskih sistemov in tehnologij, zlasti za odpravljanje neodvisnosti dobavnih verig;

(c)  podpirati vesoljsko podjetništvo, vključno z razvojem sorodnih storitev;

(d)  spodbujati avtonomnost Unije pri varnem dostopu do vesolja, vključno z vidiki dvojne rabe.

PRILOGA III

Ključni kazalniki uspešnosti

1. Obseg financiranja InvestEU (razčlenjeno po točkah in podtočkah upravičenih področij za operacije financiranja in naložbene operacije iz Priloge II)

1.1 Obseg podpisanih operacij

1.2 Mobilizirane naložbe

1.3 Znesek mobiliziranih zasebnih sredstev

1.4 Doseženi učinek finančnega vzvoda in multiplikacijski učinek

1.4a Sinergije z drugimi programi Unije

2. Geografska pokritost financiranja InvestEU (razčlenjeno po točkah in podtočkah upravičenih področij za operacije financiranja in naložbene operacije iz Priloge II)

2.1 Število držav, zajetih v projektih

2.1a Število regij, zajetih v projektih

2.1b Število in obseg dejavnosti, razčlenjenih po državi članici in regiji

3. Učinek financiranja InvestEU

3.1 Število ustvarjenih ali podprtih delovnih mest

3.2 Naložbe v podporo energetskim in podnebnim ciljem in, kjer je to ustrezno, podrobno opredeljeni sklopi, razvrščeni po politiki in kategoriji, pa tudi delež vpliva na podnebje

3.3 Naložbe v podporo digitalizaciji

3.3a  Naložbe v podporo socialnim ciljem

4. Trajnostna infrastruktura

4.1 Energija: nameščene dodatne zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov (v MW) po viru

4.2 Energija: število gospodinjstev, število javnih in komercialnih objektov z boljšim razredom energijske porabe, vključno s stopnjo izboljšave v razredu oziroma v ustreznih številkah, ali število prenovljenih gospodinjstev, ki sedaj izpolnjujejo standard za nizkoenergetske in pasivne gradnje

4.3 Digitalno: dodatna gospodinjstva ter komercialne in/ali javne stavbe s širokopasovnim dostopom s hitrostjo vsaj 100 Mb/s, ki jo je mogoče nadgraditi v gigabitno hitrost, ali število ustvarjenih vstopnih točk za brezžično povezavo

4.4 Promet: naložbe, mobilizirane v TEN-T, od tega: ▌

– jedrno in celovito omrežje v sestavnih delih, opredeljenih v Prilogah k [Uredbi št. XXX, vstaviti sklicevanje na novi instrument za povezovanje Evrope];

– večmodalna infrastruktura;

– inovativne rešitve, ki prispevajo k uravnoteženi kombinaciji načinov prevoza, tudi za celinske plovne poti in zračni promet;

– število uvedenih infrastrukturnih točk za alternativna goriva

4.5 Okolje: naložbe, ki prispevajo k izvajanju načrtov in programov, kot jih zahteva pravni red Unije na področju okolja, kar zadeva kakovost zraka, vodo, odpadke in naravo

4.5a Število uvedenih infrastrukturnih točk za alternativna goriva

4.6 Zmanjšanje emisij: količina zmanjšanih emisij CO2

5. Raziskave, inovacije in digitalizacija

5.1 Prispevek k cilju, da bi se v celotnem programu v raziskave, razvoj in inovacije vložilo 3 % BDP Unije

5.2 Število podjetij, ki v celotnem programu prejemajo podporo za izvajanje raziskovalnih in inovacijskih projektov

5.2a Število projektov, ki so bili prej podprti prek programa Obzorje Evrope in/ali Digitalna Evropa

6. MSP

6.1 Število podprtih podjetij po velikosti (mikro, mala, srednja in mala podjetja s srednjo tržno kapitalizacijo)

6.2 Število podprtih podjetij po fazah razvoja (zgodnja, rast/širitev), zlasti inovativnih MSP

6.3 Število podprtih podjetij po sektorjih

7. Socialne naložbe in spretnosti

7.1 Socialna infrastruktura: zmogljivost in doseg podprte socialne infrastrukture po sektorjih: nastanitev, izobraževanje, zdravstvo, drugo

7.2 Mikrofinanciranje in financiranje socialnih podjetij: število podprtih podjetij socialnega gospodarstva

7.2a  Mikrofinanciranje in financiranje socialnih podjetij: število ustanovljenih podjetij socialnega gospodarstva

7.2b  Mikrofinanciranje in financiranje socialnih podjetij: število podprtih podjetij socialnega gospodarstva po fazah razvoja (zgodnja, rast/širitev)

7.5 Znanja in spretnosti: število posameznikov, ki so pridobili nova znanja in spretnosti: ali imajo priznana znanja in spretnosti: kvalifikacije, pridobljene s formalnim, priložnostnim in neformalnim izobraževanjem ali usposabljanjem

PRILOGA IV

Program InvestEU – prejšnji instrumenti

A. Lastniški instrumenti:

•  Evropska tehnološka pomoč (ETF98): Sklep Sveta 98/347/ES z dne 19. maja 1998 o ukrepih finančne pomoči za mala in srednja podjetja (MSP), ki so inovativna in ustvarjajo nova delovna mesta – pobuda za rast in delovna mesta (UL L 155, 29.5.1998, str. 43).

•  TTP: Sklep Komisije o sprejetju odločitve o dopolnilnem financiranju glede financiranja ukrepov dejavnosti „notranjega trga blaga in sektorskih politik“ Generalnega direktorata za podjetništvo in industrijo za leto 2007 ter sprejetje okvirnega sklepa o financiranju pripravljalnega ukrepa „prevzem vloge EU v globaliziranem svetu“ in štirih pilotnih projektov „Erasmus za mlade podjetnike“, „ukrepi za spodbujanje sodelovanja in partnerstev med mikro-, malimi in srednjimi podjetji“, „prenos tehnologije“ in „evropske destinacije odličnosti“ Generalnega direktorata za podjetništvo in industrijo za leto 2007 (C(2007) 531).

•  Evropska tehnološka pomoč (ETF01): Odločba Sveta 2000/819/ES z dne 20. decembra 2000 o večletnem programu za podjetja in podjetništvo ter zlasti za mala in srednja podjetja (MSP) (2001–2005) (UL L 333, 29.12.2000, str. 84).

•  Pomoč za hitro rastoča in inovativna MSP (GIF): Sklep št. 1639/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006 o ustanovitvi Okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost (2007–2013) (UL L 310, 9.11.2006, str. 15).

•  Instrument za povezovanje Evrope (CEF): Uredba (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi Instrumenta za povezovanje Evrope, spremembi Uredbe (EU) št. 913/2010 in razveljavitvi uredb (ES) št. 680/2007 in (ES) št. 67/2010 (UL L 348, 20.12.2013, str. 129), kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2015 o Evropskem skladu za strateške naložbe, Evropskem svetovalnem vozlišču za naložbe in Evropskem portalu naložbenih projektov ter o spremembi uredb (EU) št. 1291/2013 in (EU) št. 1316/2013 – Evropski sklad za strateške naložbe (UL L 169, 1.7.2015, str. 1).

•  Kapitalska shema za rast COSME: Uredba (EU) št. 1287/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi Programa za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME) (2014–2020) in o razveljavitvi Sklepa št. 1639/2006/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 33).

•  Kapitalski instrument InnovFin Equity:

–  Uredba (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) Obzorje 2020 in razveljavitvi Sklepa št. 1982/2006/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 104).

–  Uredba (EU) št. 1290/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o pravilih za sodelovanje v okvirnem programu za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 ter za razširjanje njegovih rezultatov in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1906/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 81).

–  Sklep Sveta 2013/743/EU z dne 3. decembra 2013 o vzpostavitvi posebnega programa za izvajanje okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 in razveljavitvi odločb 2006/971/ES, 2006/972/ES, 2006/973/ES, 2006/974/ES in 2006/975/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 965).

•  Naložbeno okno za krepitev zmogljivosti EaSI: Uredba (EU) št. 1296/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o Programu Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije („EaSI“) in spremembi Sklepa št. 283/2010/EU o ustanovitvi Evropskega mikrofinančnega instrumenta Progress za zaposlovanje in socialno vključenost (UL L 347, 20.12.2013, str. 238).

B. Jamstveni instrumenti:

•  Jamstveni sklad za MSP ‘98 (SMEG98): Sklep Sveta 98/347/ES z dne 19. maja 1998 o ukrepih finančne pomoči za mala in srednja podjetja (MSP), ki so inovativna in ustvarjajo nova delovna mesta – pobuda za rast in delovna mesta (UL L 155, 29.5.1998, str. 43).

•  Jamstveni sklad za MSP ‘01 (SMEG01): Odločba Sveta 2000/819/ES z dne 20. decembra 2000 o večletnem programu za podjetja in podjetništvo ter zlasti za mala in srednja podjetja (MSP) (2001–2005) (UL L 333, 29.12.2000, str. 84).

•  Jamstveni sklad za MSP ‘07 (SMEG07): Sklep št. 1639/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006 o ustanovitvi Okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost (2007–2013) (UL L 310, 9.11.2006, str. 15).

•  Evropski mikrofinančni instrument Progress – Jamstvo (EPMF-G): Sklep št. 283/2010/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. marca 2010 o ustanovitvi Evropskega mikrofinančnega instrumenta Progress za zaposlovanje in socialno vključenost (UL L 87, 7.4.2010, str. 1).

•  Instrument za porazdelitev tveganja (RSI):

–  Sklep št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) Izjave Komisije (UL L 412, 30.12.2006, str. 1).

–  Odločba Sveta 2006/971/ES z dne 19. decembra 2006 o posebnem programu Sodelovanje za izvajanje Sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (UL L 400, 30.12.2006, str. 86).

–  Odločba Sveta 2006/974/ES z dne 19. decembra 2006 o posebnem programu „Zmogljivosti“ za izvajanje Sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (UL L 400, 30.12.2006, str. 299).

•  Jamstvo EaSI: Uredba (EU) št. 1296/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o Programu Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije („EaSI“) in spremembi Sklepa št. 283/2010/EU o ustanovitvi Evropskega mikrofinančnega instrumenta Progress za zaposlovanje in socialno vključenost (UL L 347, 20.12.2013, str. 238).

•  Jamstvena shema za posojila COSME (COSME LGF): Uredba (EU) št. 1287/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi Programa za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME) (2014–2020) in o razveljavitvi Sklepa št. 1639/2006/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 33).

•  Storitev za posojila in jamstva za raziskave in inovacije InnovFin Debt:

–  Uredba (EU) št. 1290/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o pravilih za sodelovanje v okvirnem programu za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 ter za razširjanje njegovih rezultatov in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1906/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 81).

–  Uredba (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) Obzorje 2020 in razveljavitvi Sklepa št. 1982/2006/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 104).

–  Sklep Sveta 2013/743/EU z dne 3. decembra 2013 o vzpostavitvi posebnega programa za izvajanje okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 in razveljavitvi odločb 2006/971/ES, 2006/972/ES, 2006/973/ES, 2006/974/ES in 2006/975/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 965).

•  Jamstveni instrument za kulturne in ustvarjalne sektorje – (CCS GF): Uredba (EU) št. 1295/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa Ustvarjalna Evropa (2014–2020) in razveljavitvi sklepov št. 1718/2006/ES, št. 1855/2006/ES in št. 1041/2009/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 221).

•  Jamstvena shema za študentska posojila (SLGF): Uredba (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. december 2013 o uvedbi programa "Erasmus+": program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport, ter o razveljavitvi sklepov št. 1719/2006/ES, št. 1720/2006/ES in št. 1298/2008/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 50).

•  Instrument zasebnega financiranja za energijsko učinkovitost (PF4EE): Uredba (EU) št. 1293/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi programa za okolje in podnebne ukrepe (LIFE) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 614/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 185).

C. Instrumenti za porazdelitev tveganja:

•  Sklad za financiranje na osnovi delitve tveganja (RSFF) Sklep št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) Izjave Komisije (UL L 412, 30.12.2006, str. 1).

•  InnovFin:

–  Uredba (EU) št. 1290/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o pravilih za sodelovanje v okvirnem programu za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 ter za razširjanje njegovih rezultatov in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1906/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 81);

–  Uredba (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) Obzorje 2020 in razveljavitvi Sklepa št. 1982/2006/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 104).

•  Dolžniški instrument instrumenta za povezovanje Evrope (CEF DI): Uredba (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi instrumenta za povezovanje Evrope in o spremembi Uredbe (EU) št. 913/2010 ter razveljavitvi uredb (ES) št. 680/2007 in (ES) št. 67/2010 (UL L 348, 20.12.2013, str. 129).

•  Finančni mehanizem za naravni kapital (instrument NCFF): Uredba (EU) št. 1293/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi programa za okolje in podnebne ukrepe (LIFE) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 614/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 185).

D. Namenski naložbeni subjekti:

•  Evropski mikrofinančni instrument Progress – Fonds Commun de Placements – fonds d’investissements spécialisés (EPMF FCP-FIS): Sklep št. 283/2010/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. marca 2010 o ustanovitvi Evropskega mikrofinančnega instrumenta Progress za zaposlovanje in socialno vključenost (UL L 87, 7.4.2010, str. 1).

•  Sklad Marguerite:

–  Uredba (ES) št. 680/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 o določitvi splošnih pravil za dodelitev finančne pomoči Skupnosti na področju vseevropskih prometnih in energetskih omrežij (UL L 162, 22.6.2007, str. 1).

–  Sklep Komisije z dne 25. februarja 2010 o sodelovanju Evropske unije v Evropskem skladu 2020 za energetiko, podnebne spremembe in infrastrukturo (sklad Marguerite) (C(2010) 941 ).

•  Evropski sklad za energetsko učinkovitost (EEEF): Uredba (EU) št. 1233/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2010 o spremembah Uredbe (ES) št. 663/2009 o vzpostavitvi programa za podporo oživitvi gospodarstva z dodelitvijo finančne pomoči Skupnosti energetskim projektom (UL L 346, 30.12.2010, str. 5).

(1)

  UL C …

(2)

  UL C …

(3)

  UL C […], […], str. […].

(4)

  UL C […], […], str. […].

(5)

  COM(2018) 97 final.

(6)

1a   Direktiva 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L 335, 17.12.2009, str. 1).

(7)

  COM(2018) 353.

(8)

  Direktiva (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka, spremembi Direktive 2003/35/ES in razveljavitvi Direktive 2001/81/ES (UL L 344, 17.12.2016, str. 1).

(9)

  COM(2017) 206.

(10)

  COM(2017) 250.

(11)

  Objavljeno kot European Economy Discussion Paper št. 074 januarja 2018.

(12)

  

(13)

  Sklic za posodobitev: UL C 373, 20.12.2013, str. 1. Sporazum je dostopen na: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=uriserv%3AOJ.C_.2013.373.01.0001.01.ENG&toc=OJ%3AC%3A2013%3A373%3ATOC

(14)

1a   Uredba Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik (UL L 209, 2.8.1997, str. 1).

(15)

1b   Uredba Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (UL L 209, 2.8.1997, str. 6).

(16)

  Medinstitucionalni sporazum z dne 13. aprila 2016 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje (UL L 123, 12.5.2016, str. 1).

(17)

  Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

(18)

  Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).

(19)

  Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

(20)

  Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1)

(21)

  Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).

(22)

  Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).

(23)

  

(24)

  

(25)

1a   Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).


MNENJE ODBORA ZA INDUSTRIJO RAZISKAVE IN ENERGETIKO (9.11.2018)

za Odbor za proračun in Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa InvestEU

(COM(2018)0439 – C8-0257/2018 – 2018/0229(COD))

Pripravljavec mnenja: Seán Kelly (*)

(*) Pridruženi odbor – člen 54 Poslovnika

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Da bi se zagotovilo, da bo pogajanja o svežnju o večletnem finančnem okviru vodil Parlament, so bili za poročila in mnenja določeni ambiciozni roki, da bi se parlamentarne razprave lahko začele jeseni. To pomeni, da je bilo med postopkom priprave za posvetovanje s kolegi in deležniki na voljo manj časa kot običajno. Zato je treba to poročilo razumeti kot začetni predlog, ki bo dodelan v naslednjih tednih, ko bodo vsi imeli na voljo več časa za odziv na predlog Komisije za program InvestEU.

Najprej je treba poudariti, da je ta predlog dobrodošel. Čeprav so bili EFSI in drugi programi v zadnjih letih izjemno uspešni pri preprečevanju tveganja in mobilizaciji potrebnih naložb za gospodarstvo EU, zlasti ker so si države članice opomogle od upada gospodarske rasti izpred enega desetletja, še vedno obstajajo tržni problemi, ki onemogočajo naložbe na določenih področjih, stopnje naložb pa – kljub nedavnemu velikemu napredku – še vedno ne dosegajo ravni iz leta 2009. In to v času, ko so za gospodarstvo EU na obzorju velike težave. Že zaradi odločitve Združenega kraljestva, da izstopi iz Evropske unije, so se številna podjetja EU znašla v zelo veliki negotovosti, zlasti tista, ki so odvisna od redne trgovine s trgom Združenega kraljestva, in številna med njimi morajo za opravljanje svojih poslovnih dejavnosti vsak dan prečkati mejo v Združeno kraljestvo. Hkrati pa se Združene države vse bolj obračajo vase in postajajo vse bolj protekcionistične, kar predstavlja veliko tveganje za številna podjetja EU, zlasti odkar predsednik ZDA uvaja tarife za blago, kot sta aluminij in jeklo. Pomembno bo znatno povečati raven naložb v EU in našim podjetjem tako omogočiti, da se čim bolje spopadejo z morebitnimi posledicami, in prispevek InvestEU v zvezi s tem je lahko velik.

Kar zadeva sam predlog, je prehod na enoten mehanizem za podporo naložbam za notranje ukrepe za obdobje 2021–2027 dobrodošel korak, ki lahko privede do velike poenostavitve finančnih instrumentov EU. Poenostavitev je pri tem ključna beseda in pomembno bo zagotoviti, da bo do nje res prišlo. Program InvestEU nosilcem projektov in vlagateljem ne sme povzročati dodatnih komplikacij ali težav; nujno je, da res privede do dejanske poenostavitve.

InvestEU gradi na uspehu sklada EFSI, ki je bil vzpostavljen po finančni krizi in je postal odskočna deska za naložbe na področjih našega gospodarstva, na katerih so bile najbolj potrebne. Cilj je bil, da bi od vzpostavitve tega sklada do konca njegovega izvajanja mobilizirali naložbe v vrednosti 315 milijard EUR. Pričakuje se, da bo ta cilj kmalu dosežen, predvsem s pomočjo zasebnega kapitala. Skoraj tretjina teh sredstev (28 %) je bila namenjena za financiranje MSP v Evropi, približno 22 % pa je bilo dodeljenih za dejavnosti na področju raziskav, razvoja in inovacij. Dodatnih 22 % je bilo namenjenih projektom, povezanim z energijo. InvestEU mora prevzeti uspešne elemente sklada EFSI in jih ohraniti, hkrati pa po potrebi omogočati prožnost za različne vrste instrumentov. En krovni program ne pomeni nujno enotnega pristopa za vse situacije – pomembno bo izbrati pravilen pristop (zlasti za financiranje raziskav, razvoja in inovacij ter MSP), ki bi moral temeljiti na izkušnjah, pridobljenih z instrumenti, kot sta COSME in InnovFin.

V tej luči so predlagane nekatere spremembe predloga Komisije. Kar zadeva dodatnost, je bil EFSI osredotočen na bolj tvegane projekte, ki sicer ne bi prejeli naložb. Pomembno bo zagotoviti, da tudi InvestEU zagotavlja dodatnost v tem smislu, pri čemer je – glede na to, da ima InvestEU drugačno področje uporabe – nekaj prožnosti potrebne pri elementu „visokega tveganja“. Zato je poročevalec dodal člen o dodatnosti.

Uveden pa je bil tudi usmerjevalni odbor, ki se bolj približuje upravljavskim strukturam, ki so bile vzpostavljene za EFSI. Z njegovo uvedbo naj bi se pri upravljanju programa zagotovilo pravo ravnovesje med političnimi in bančnimi izkušnjami, v njem pa bodo zastopani Komisija, EIB in drugi izvajalski partnerji ter strokovnjak, ki ga bo imenoval Evropski parlament. Tako bo strateško odločanje v okviru InvestEU bolj uravnoteženo, kot bi bilo s predlogom Komisije.

Ne nazadnje pa bi bila dobrodošla jasnejša vloga skupine EIB – tako kot je bilo v primeru EFSI. EIB je banka, ki temelji na pogodbah, ima veliko izkušenj z izvajanjem finančnih instrumentov in je edina finančna institucija, ki pokriva vse države članice in politike EU. Ker je potrebnih več projektov manjšega obsega, se pozdravlja tudi možnost vključitve drugih izvajalskih partnerjev, kot so nacionalne spodbujevalne banke.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za proračun in Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojna odbora, da upoštevata naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1) Naložbe v infrastrukturo so bile v Uniji v letu 2016 z 1,8 % BDP EU, kar je zmanjšanje z 2,2 %, kolikor so znašale leta 2009, za približno 20 % nižje od stopenj naložb pred svetovno finančno krizo. Zato so še vedno nižje, kot bi bilo mogoče pričakovati v obdobju močnega okrevanja, in premajhne, da bi nadomestile leta nezadostnega vlaganja, čeprav je mogoče opaziti zvišanje njihovega deleža v BDP v Uniji. Še pomembneje je, da sedanje naložbene ravni in napovedi ne pokrivajo potreb Unije po strukturnih naložbah zaradi tehnoloških sprememb in globalne konkurenčnosti, vključno s področji inovacij, spretnosti, infrastrukture, malih in srednjih podjetij (v nadaljnjem besedilu: MSP), ter potrebe po obravnavanju ključnih družbenih izzivov, kot sta trajnost ali staranje prebivalstva. Zato je potrebna nadaljnja podpora za odpravo nedelovanja trga in neoptimalnih naložbenih razmer za zmanjšanje naložbene vrzeli v ciljnih sektorjih, da se dosežejo cilji politike Unije.

(1) Naložbe v infrastrukturo so bile v Uniji v letu 2016 z 1,8 % BDP EU, kar je zmanjšanje z 2,2 %, kolikor so znašale leta 2009, za približno 20 % nižje od stopenj naložb pred svetovno finančno krizo. Zato so še vedno nižje, kot bi bilo mogoče pričakovati v obdobju močnega okrevanja, in premajhne, da bi nadomestile leta nezadostnega vlaganja, čeprav je mogoče opaziti zvišanje njihovega deleža v BDP v Uniji in rast ostaja neenaka med državami članicami. Še pomembneje je, da sedanje naložbene ravni in napovedi ne pokrivajo potreb Unije po strukturnih naložbah za ohranjanje dolgoročne stopnje rasti zaradi tehnoloških sprememb in globalne konkurenčnosti, vključno s področji inovacij, raziskav, spretnosti, infrastrukture, malih in srednjih podjetij (v nadaljnjem besedilu: MSP), zagonskih podjetij, ter potrebe po obravnavanju ključnih družbenih izzivov, kot sta trajnost ali staranje prebivalstva. Zato je potrebna nadaljnja podpora za odpravo nedelovanja trga in neoptimalnih naložbenih razmer za zmanjšanje naložbene vrzeli v ciljnih sektorjih, da se dosežejo cilji politike Unije. V zvezi s tem je pomembno, da se v okviru programa InvestEU še naprej podpirajo projekti, ki jih je sicer težko financirati in ki evropskim državljanom zagotavljajo dolgoročne gospodarske, okoljske in družbene koristi.

Predlog spremembe    2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2)  V ocenah je bilo poudarjeno, da je raznolikost finančnih instrumentov, ki se izvajajo v obdobju večletnega finančnega okvira 2014–2020, povzročila nekatera prekrivanja. Ta raznolikost je povzročila tudi zapletenost za posrednike in končne prejemnike, ki so bili soočeni z različnimi pravili glede upravičenosti in poročanja. Odsotnost združljivih pravil je ovirala tudi kombiniranje več skladov Unije, čeprav bi bilo tako kombiniranje koristno za podporo projektom, ki potrebujejo različne vrste financiranja. Zato bi bilo treba vzpostaviti enoten sklad, tj. sklad InvestEU, da se doseže učinkovitejša podpora končnim prejemnikom s povezovanjem in poenostavitvijo finančne ponudbe v okviru sheme enotnega proračunskega jamstva, kar bi izboljšalo učinek posredovanja Unije in hkrati zmanjšalo stroške za proračun Unije.

(2)  V ocenah je bilo poudarjeno, da je raznolikost finančnih instrumentov, ki se izvajajo v obdobju večletnega finančnega okvira 2014–2020, povzročila nekatera prekrivanja in privedla do nejasnih postopkov za kombiniranje evropskih strukturnih in investicijskih skladov s tržnimi instrumenti, ki jih je razvila Unija. Ta raznolikost je povzročila tudi zapletenost za posrednike in končne prejemnike, ki so bili soočeni z različnimi pravili glede upravičenosti in poročanja. Odsotnost združljivih pravil je ovirala tudi kombiniranje več skladov Unije, čeprav bi bilo tako kombiniranje koristno za podporo projektom, ki potrebujejo različne vrste financiranja. Zato bi bilo treba vzpostaviti enoten sklad, tj. sklad InvestEU, da se doseže dodatnost, učinkovitejša podpora končnim prejemnikom s povezovanjem in poenostavitvijo finančne ponudbe v okviru sheme enotnega proračunskega jamstva, kar bi izboljšalo učinek posredovanja Unije in hkrati zmanjšalo stroške za proračun Unije.

Predlog spremembe    3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3)  Unija je v zadnjih letih sprejela ambiciozne strategije za dokončanje enotnega trga ter spodbujanje trajnostne rasti in delovnih mest, kot so unija kapitalskih trgov, strategija za enotni digitalni trg, sveženj za čisto energijo za vse Evropejce, akcijski načrt Unije za krožno gospodarstvo, strategija za mobilnost z nizkimi emisijami ter obrambna in vesoljska strategija za Evropo. Sklad InvestEU bi moral izkoriščati in okrepiti sinergije med strategijami, ki se medsebojno krepijo, in sicer z zagotavljanjem podpore naložbam in dostopa do financiranja.

(3)  Unija je v zadnjih letih sprejela strategije za dokončanje enotnega trga ter spodbujanje trajnostne rasti in delovnih mest. Sklad InvestEU bi moral izkoriščati in okrepiti sinergije med strategijami, in sicer z zagotavljanjem podpore naložbam in dostopa do financiranja.

Predlog spremembe    4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5)  Sklad InvestEU bi moral prispevati k izboljšanju konkurenčnosti Unije, tudi na področju inovacij in digitalizacije, trajnosti gospodarske rasti Unije, socialne odpornosti in vključevalnosti ter povezovanja kapitalskih trgov Unije, vključno z rešitvami za njihovo razdrobljenost in razpršenost virov financiranja za podjetja Unije. V ta namen bi moral podpirati tehnično in ekonomsko vzdržne projekte, in sicer z zagotavljanjem okvira za uporabo dolžniških in lastniških instrumentov ter instrumentov delitve tveganja, ki bi jih podpirali jamstvo proračuna Unije in prispevki izvajalskih partnerjev. Sklad bi moral temeljiti na povpraševanju, hkrati pa bi se morala njegova podpora osredotočiti na prispevek k doseganju ciljev politike Unije.

(5)  Sklad InvestEU bi moral prispevati k izboljšanju konkurenčnosti Unije, tudi na področju inovacij in digitalizacije, znanstveni odličnosti, trajnosti gospodarske rasti Unije, pospeševanju razvoja tehnologij in inovacij za boj proti podnebnim spremembam, socialni odpornosti in vključevalnosti ter povezovanju kapitalskih trgov Unije, vključno z rešitvami za njihovo razdrobljenost in razpršenost virov financiranja za podjetja Unije. V ta namen bi moral podpirati tehnično in ekonomsko vzdržne projekte, in sicer z zagotavljanjem okvira za uporabo dolžniških in lastniških instrumentov ter instrumentov delitve tveganja, ki bi jih podpirali jamstvo proračuna Unije in prispevki izvajalskih partnerjev. Sklad bi moral temeljiti na povpraševanju, hkrati pa bi se morala njegova podpora osredotočiti na prispevek k doseganju ciljev politike Unije, vključno z zagotavljanjem strateških, dolgoročnih gospodarskih, družbenih in okoljskih koristi na ključnih področjih, pri čemer mora biti velik poudarek na znatnem izboljšanju dostopa MSP do financiranja.

Predlog spremembe    5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(5a)  Dostop do financiranja ostaja ključno vprašanje za podjetja v kulturnem in ustvarjalnem sektorju. Za nadaljnji razvoj tega zelo inovativnega sektorja se bo namenski jamstveni instrument, vzpostavljen v okviru programa Ustvarjalna Evropa, izvajal tudi v okviru InvestEU, saj se je izkazalo, da uspešno krepi finančne zmogljivosti in konkurenčnost podjetij iz kulturnih in ustvarjalnih sektorjev.

Predlog spremembe    6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(5b)  Različni dolžniški in lastniški produkti, ponujeni v okviru InvestEU, in njegovi tematski sklopi morajo pokrivati širok spekter tveganja, vključno z zelo visokimi tveganji, zlasti v sklopih v zvezi z raziskavami, razvojem in inovacijami ter digitalizacijo ter MSP, kot je veljalo v okviru instrumenta InnovFin iz programa Obzorje 2020.

Predlog spremembe    7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(5c)  Kulturni in ustvarjalni sektorji so enih najbolj odpornih in najhitreje rastočih sektorjev evropskega gospodarstva, v okviru katerih se iz intelektualne lastnine ter ustvarjalnosti posameznikov ustvarjata tržna in kulturna vrednost. Ker pa njihove prednosti niso vidne, je njihov dostop do zasebnega financiranja omejen. Zato je eden največjih izzivov za te sektorje povečati njihov dostop do financiranja, ki je bistvenega pomena za naložbe, širitev in konkuriranje na mednarodni ravni. Zato bi bilo treba MSP ter organizacijam iz kulturnih in ustvarjalnih sektorjev s programom InvestEU olajšati dostop do financiranja.

Predlog spremembe    8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6)  Sklad InvestEU bi moral podpirati naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva za spodbujanje rasti, naložb in zaposlovanja ter s tem prispevati k povečanju blaginje in pravičnejši porazdelitvi dohodka v Uniji. Posredovanje prek sklada InvestEU bi moralo dopolnjevati podporo Unije, ki se zagotavlja z nepovratnimi sredstvi.

(6)  Sklad InvestEU bi moral podpirati naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva za spodbujanje trajnostne rasti, naložb in zaposlovanja ter s tem prispevati k povečanju blaginje, okolju in pravičnejši porazdelitvi dohodka v Uniji. Posredovanje prek sklada InvestEU bi moralo dopolnjevati in ne nadomestiti podporo Unije, ki se zagotavlja z nepovratnimi sredstvi. Pri naložbah bi se morala upoštevati zahteva po dodatnosti, da bi se lahko odpravljali nedelovanja trga ali neoptimalne naložbene razmere ter da bi se skušalo z naložbami ustvariti dolgoročna in visoko kakovostna delovna mesta, javno infrastrukturo in trajnostno rast.

Predlog spremembe    9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7)  Unija je potrdila cilje iz Agende 2030 Združenih narodov in njene cilje trajnostnega razvoja, cilje iz Pariškega sporazuma iz leta 2015 ter Sendajski okvir za zmanjševanje tveganja nesreč za obdobje 2015–2030. Za uresničitev dogovorjenih ciljev, vključno s tistimi, ki so vključeni v okoljske politike Unije, je treba znatno okrepiti ukrepe za trajnostni razvoj. Zato bi morala imeti načela trajnostnega razvoja pomembno vlogo v oblikovanju sklada InvestEU.

(7)  Unija je potrdila cilje iz Agende 2030 Združenih narodov in njene cilje trajnostnega razvoja, cilje iz Pariškega sporazuma iz leta 2015 ter Sendajski okvir za zmanjševanje tveganja nesreč za obdobje 2015–2030. Za uresničitev dogovorjenih ciljev, vključno s tistimi, ki so vključeni v okoljske politike Unije, je treba znatno okrepiti ukrepe za trajnostni razvoj. Zato bi morala biti načela trajnostnega razvoja in varnosti podlaga za oblikovanje sklada InvestEU, naložbe, povezane s fosilnimi gorivi, pa se ne bi smele podpirati, razen na podlagi ustrezne utemeljitve, da bo naložba prispevala k ciljem energetske unije.

Predlog spremembe    10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9)  Glede na to, kako pomembno je obvladovanje podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bo program InvestEU prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov in k doseganju skupnega cilja, da bi bilo 25 % proračunskih odhodkov EU namenjenih podnebnim ciljem. Za ukrepe v okviru programa InvestEU se pričakuje, da bodo za doseganje podnebnih ciljev namenili 30 % skupnih finančnih sredstev programa InvestEU. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem programa InvestEU ter ponovno ocenjeni v okviru ustreznih ocen in pregledov.

(9)  Glede na to, kako pomembno je obvladovanje podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bo program InvestEU prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov in k doseganju skupnega cilja, da bi bilo 25 % proračunskih odhodkov EU namenjenih podnebnim ciljem. Za ukrepe v okviru programa InvestEU se pričakuje, da bodo za doseganje podnebnih ciljev namenili vsaj 40 % skupnih finančnih sredstev programa InvestEU. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem programa InvestEU ter ponovno ocenjeni v okviru ustreznih ocen in pregledov.

Predlog spremembe    11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(9a)  Kar zadeva stroške kapitala za projekte na področju energije iz obnovljivih virov, bi moralo biti v okviru sklada InvestEU možno uporabljati inovativen jamstveni instrument za zmanjšanje regulativnega tveganja in z njim povezanih visokih stroškov kapitala v nekaterih državah članicah. Ta možnost bi morala biti prostovoljna. Za uresničitev tega cilja bi moral sklad InvestEU po potrebi prispevati k omogočitvenemu okviru za naložbe v energijo iz obnovljivih virov v skladu s členom 3(5) [spremenjene direktive o obnovljivih virih], vključno z mehanizmom financiranja iz člena 27a [uredbe o upravljanju].

Obrazložitev

Komisija bi morala zagotoviti sinergije med različnimi vzpostavljenimi instrumenti, da bi podprla stroškovno učinkovito uporabo obnovljivih virov energije v Evropi in preprečila podvajanje. Sklad InvestEU bi moral, če bi Komisija menila, da je to ustrezno in učinkovito, potemtakem prispevati k drugim obstoječim ali prihodnjim platformam s podobnimi cilji v sektorju energije iz obnovljivih virov. Ta pristop priporoča skupina Komisije na visoki ravni za vzdržne finance in tudi Svetovna banka ga je v preteklosti uporabila pri podobnih projektih.

Predlog spremembe    12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10)  Prispevek sklada InvestEU k doseganju podnebnih ciljev se bo spremljal prek sistema EU za spremljanje podnebnih ukrepov, ki ga bo razvila Komisija v sodelovanju z izvajalskimi partnerji, in z ustrezno uporabo meril, določenih v [uredbi o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb14], da se ugotovi, ali je gospodarska aktivnost okoljsko trajnostna.

(10)  Prispevek sklada InvestEU k doseganju podnebnih in sektorskih ciljev iz okvira podnebne in energetske politike do leta 2030 se bo spremljal prek sistema EU za spremljanje podnebnih ukrepov, ki ga bo razvila Komisija v sodelovanju z izvajalskimi partnerji, in z ustrezno uporabo meril, določenih v [uredbi o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb14], da se ugotovi, ali je gospodarska aktivnost okoljsko trajnostna. Sklad InvestEU bo prispeval tudi k izvajanju drugih vidikov ciljev trajnostnega razvoja v politikah in pobudah EU.

__________________

__________________

14 COM(2018) 353.

14 COM(2018)0353.

Predlog spremembe    13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11)  V skladu s poročilom o svetovnih tveganjih za leto 2018, ki ga je izdal Svetovni gospodarski forum, je polovica najbolj kritičnih tveganj, ki ogrožajo svetovno gospodarstvo, povezanih z okoljem. Ta tveganja vključujejo onesnaženje zraka, tal in vode, ekstremne vremenske pojave, izgubo biotske raznovrstnosti in neuspeh pri blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje. Okoljska načela so globoko zakoreninjena v Pogodbah in številnih politikah Unije. Zato bi bilo treba pri operacijah, povezanih s skladom InvestEU, spodbujati vključevanje okoljskih ciljev. Pri pripravi in izvajanju naložb bi bilo treba upoštevati varstvo okolja in s tem povezano preprečevanje in obvladovanje tveganj. EU bi morala prav tako slediti odhodkom, povezanim z biotsko raznovrstnostjo in nadziranjem onesnaženosti zraka, da bi izpolnila obveznosti poročanja v skladu s Konvencijo o biološki raznovrstnosti in Direktivo (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta15. Zato bi bilo treba naložbe, dodeljene ciljem okoljske trajnosti, spremljati z uporabo skupnih metodologij, skladnih s tistimi, ki so bile razvite v okviru drugih programov Unije, ki se uporabljajo za upravljanje podnebja, biotske raznovrstnosti in onesnaženosti zraka, da se omogoči ocena individualnega in skupnega učinka naložb na ključne sestavine naravnega kapitala, vključno z zrakom, vodo, zemljo in biotsko raznovrstnostjo.

(11)  V skladu s poročilom o svetovnih tveganjih za leto 2018, ki ga je izdal Svetovni gospodarski forum, je polovica najbolj kritičnih tveganj, ki ogrožajo svetovno gospodarstvo, povezanih z okoljem. Ta tveganja vključujejo onesnaženje zraka, tal, celinskih voda in oceanov, ekstremne vremenske pojave, izgubo biotske raznovrstnosti in neuspeh pri blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje. Okoljska načela so globoko zakoreninjena v Pogodbah in številnih politikah Unije. Zato bi bilo treba pri operacijah, povezanih s skladom InvestEU, spodbujati vključevanje okoljskih ciljev. Pri pripravi in izvajanju naložb bi bilo treba upoštevati varstvo okolja in s tem povezano preprečevanje in obvladovanje tveganj. EU bi morala prav tako slediti odhodkom, povezanim z biotsko raznovrstnostjo in nadziranjem onesnaženosti zraka, da bi izpolnila obveznosti poročanja v skladu s Konvencijo o biološki raznovrstnosti in Direktivo (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta15. Zato bi bilo treba naložbe, dodeljene ciljem okoljske trajnosti, spremljati z uporabo skupnih metodologij, skladnih s tistimi, ki so bile razvite v okviru drugih programov Unije, ki se uporabljajo za upravljanje podnebja, biotske raznovrstnosti in onesnaženosti zraka, da se omogoči ocena individualnega in skupnega učinka naložb na ključne sestavine naravnega kapitala, vključno z zrakom, vodo, zemljo in biotsko raznovrstnostjo.

__________________

__________________

15 Direktiva (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka, spremembi Direktive 2003/35/ES in razveljavitvi Direktive 2001/81/ES (UL L 344, 17.12.2016, str. 1).

15 Direktiva (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka, spremembi Direktive 2003/35/ES in razveljavitvi Direktive 2001/81/ES (UL L 344, 17.12.2016, str. 1).

Predlog spremembe    14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(12a)  V okviru programa InvestEU bi bilo treba nadalje v vse delovne postopke in postopke odločanja vključiti vidik spola, poskrbeti, da sta spola v odborih in projektnih skupinah uravnoteženo zastopana, in zagotoviti, da izvajanje tega sklada prispeva k spodbujanju enakosti spolov v skladu z obveznostmi EU glede vključevanja načela enakosti spolov (člen 8 PDEU).

Predlog spremembe    15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13)  Nizke stopnje naložb v infrastrukturo v Uniji med finančno krizo so ogrozile sposobnost Unije za spodbujanje trajnostne rasti, konkurenčnosti in konvergence. Obsežne naložbe v evropsko infrastrukturo so bistvene za doseganje trajnostnih ciljev Unije, vključno z energetskimi in podnebnimi cilji za leto 2030. V skladu s tem bi se morala podpora sklada InvestEU usmeriti v naložbe v prometno, energetsko (tudi na področju energijske učinkovitosti in energije iz obnovljivih virov), okoljsko, podnebno, pomorsko in digitalno infrastrukturo. Da bi čim bolj povečali učinek in dodano vrednost finančne podpore Unije, je primerno spodbujati racionaliziran naložbeni proces, ki bo omogočil opaznost nabora projektov in doslednost v relevantnih programih Unije. Pri naložbenih projektih, ki prejmejo podporo Unije, bi bilo treba zaradi varnostnih groženj upoštevati načela za zaščito državljanov na javnih mestih. To bi moralo dopolnjevati prizadevanja drugih skladov Unije, kot je Evropski sklad za regionalni razvoj, ki zagotavljajo podporo za varnostne elemente naložb v javne prostore, promet, energetiko in drugo kritično infrastrukturo.

(13)  Nizke stopnje naložb v infrastrukturo v Uniji med finančno krizo so ogrozile sposobnost Unije za spodbujanje trajnostne rasti, konkurenčnosti in konvergence. Obsežne naložbe v evropsko infrastrukturo, zlasti v zvezi z medsebojno povezanostjo in energijsko učinkovitostjo ter oblikovanjem enotnega evropskega prometnega prostora, so bistvene za doseganje trajnostnih ciljev Unije, vključno z zavezami Unije glede ciljev trajnostnega razvoja ter energetskimi in podnebnimi cilji za leto 2030. V skladu s tem bi se morala podpora sklada InvestEU usmeriti v naložbe v prometno, energetsko (tudi na področju energijske učinkovitosti in energije iz obnovljivih virov), okoljsko, podnebno, pomorsko in digitalno infrastrukturo, med drugim tako da se podpreta razvoj in uvedba inteligentnih prometnih sistemov (ITS). Pri InvestEU bi morala imeti prednost področja, v katera se je premalo vlagalo in na katerih so potrebne dodatne naložbe, vključno s trajnostno energijsko učinkovitostjo, ter ukrepi, ki prispevajo k uresničitvi ciljev za leto 2030 ter dolgoročnih podnebnih in energetskih ciljev. Da bi čim bolj povečali učinek in dodano vrednost finančne podpore Unije, je primerno spodbujati racionaliziran naložbeni proces, ki bo omogočil opaznost nabora projektov in kar najbolj povečal sinergije v relevantnih programih Unije, med drugim na področju prometa, energetike in digitalizacije. Pri naložbenih projektih, ki prejmejo podporo Unije, bi bilo treba zaradi varnostnih groženj upoštevati načela za zaščito državljanov na javnih mestih. To bi moralo dopolnjevati prizadevanja drugih skladov Unije, kot je Evropski sklad za regionalni razvoj, ki zagotavljajo podporo za varnostne elemente naložb v javne prostore, promet, energetiko in drugo kritično infrastrukturo.

Predlog spremembe    16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(13a)  V programu InvestEU je energijska učinkovitost obravnavana kot bistven element in ključno vodilo pri odločitvah o naložbah. V navedeni uredbi je določeno prvo načelo energijske učinkovitosti, kar pomeni, da bi bilo treba pred sprejetjem odločitev glede energetskih načrtov, politike in naložb preučiti, ali bi lahko stroškovno učinkoviti ter tehnično, gospodarsko in okoljsko sprejemljivi alternativni ukrepi za energijsko učinkovitost v celoti ali delno nadomestili predvidene ukrepe na področju načrtovanja, politike in naložb, hkrati pa še vedno uresničili cilje posameznih odločitev. Te stroškovno učinkovite alternativne možnosti vključujejo ukrepe za učinkovitejše povpraševanje po energiji in oskrbo z njo, zlasti s stroškovno učinkovitimi prihranki porabe končne energije, pobudami za prilagajanje odjema ter učinkovitejšo pretvorbo, prenosom in distribucijo energije. Države članice bi morale poleg tega spodbujati širjenje tega načela v regionalni in lokalni upravi ter v zasebnem sektorju.

Predlog spremembe    17

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(13b)  V skladu z direktivo o energetski učinkovitosti stavb (Direktiva (EU) 2018/844) morajo države članice določiti dolgoročno strategijo prenove za podporo prenove nacionalnega fonda tako javnih kot zasebnih stanovanjskih in nestanovanjskih stavb v visoko energetsko učinkovit in razogljičen stavbni fond do leta 2050, v okviru katere bodo spodbujale stroškovno učinkovito preobrazbo obstoječih stavb v skoraj nič-energijske stavbe. Poleg tega morajo tudi zagotoviti lažji dostop do ustreznih mehanizmov za združevanje projektov in zmanjševanje zaznanega tveganja za vlagatelje in zasebni sektor.

Predlog spremembe    18

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14)  Čeprav raven skupnih naložb v Uniji narašča, so naložbe v dejavnosti z večjim tveganjem, kot so raziskave in inovacije, še vedno nezadostne. Posledične premajhne naložbe v raziskave in inovacije škodijo industrijski in gospodarski konkurenčnosti Unije ter kakovosti življenja njenih državljanov. Sklad InvestEU bi moral zagotoviti ustrezne finančne produkte za kritje različnih faz inovacijskega cikla in velikega razpona zainteresiranih strani, zlasti da se omogočita povečanje in uporaba rešitev v komercialnem obsegu v Uniji, da bodo take rešitve konkurenčne na svetovnih trgih.

(14)  Čeprav raven skupnih naložb v Uniji narašča, so naložbe v dejavnosti z večjim tveganjem, kot so raziskave in inovacije, še vedno nezadostne. Glede na to, da javno financiranje raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti spodbuja rast produktivnosti in je ključnega pomena za spodbujanje zasebnih raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti, posledične premajhne naložbe v raziskave in inovacije škodijo industrijski in gospodarski konkurenčnosti Unije ter kakovosti življenja njenih državljanov. Sklad InvestEU bi moral zagotoviti ustrezne finančne produkte za kritje različnih faz inovacijskega cikla in velikega razpona deležnikov, zlasti da se omogočita povečanje in uporaba rešitev v komercialnem obsegu v Uniji, da bodo take rešitve konkurenčne na svetovnih trgih, pa tudi da se odličnost EU na področju trajnostnih tehnologij spodbuja na svetovni ravni. Ker je treba podpirati naložbe v dejavnosti z večjim tveganjem, kot so raziskave in inovacije, je nujno, da program Obzorje Evropa in zlasti EIC delujeta v sinergiji s finančnimi produkti, ki se bodo uporabili v okviru InvestEU. Poleg tega se inovativna MSP in zagonska podjetja, zlasti tista, ki so osredotočena na neopredmetena sredstva, spopadajo s težavami pri dostopu do financiranja, zaradi česar mora delo EIC dopolnjevati namenske finančne produkte v okviru InvestEU, da bo tem MSP podpora zagotovljena tudi v prihodnje. V zvezi s tem bi morale izkušnje, pridobljene v okviru finančnih instrumentov, uporabljenih v programu Obzorje 2020, kot sta InnovFin in jamstvo za posojila MSP v okviru programa COSME, služiti kot trdna podlaga za zagotavljanje te usmerjene podpore.

Predlog spremembe    19

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(14a)  Da bi upravičencem InvestEU zagotovili kar najboljše svetovanje ter podprli sinergije s programom Obzorje Evropa, bi bilo treba okrepiti svetovalne storitve InnovFin, ki jih zagotavlja EIB.

Predlog spremembe    20

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15)  Nujno so potrebna znatna prizadevanja za naložbe v digitalno preobrazbo ter za širjenje njene koristi na vse državljane in podjetja v Uniji. Trdni okvir politike pri strategiji za enotni digitalni trg bi bilo zdaj treba dopolniti s podobno ambicioznimi naložbami, tudi v umetno inteligenco.

(15)  Nujno so potrebna znatna prizadevanja za naložbe v digitalno preobrazbo in njeno pospešitev ter za širjenje njene koristi na vse državljane in podjetja na mestnih in podeželskih območjih v Uniji. Trdni okvir politike pri strategiji za enotni digitalni trg bi bilo zdaj treba dopolniti s podobno ambicioznimi naložbami, tudi v umetno inteligenco, in sicer v skladu s programom Digitalna Evropa, zlasti kar zadeva etiko, strojno učenje, internet stvari, biotehnologijo in finančno tehnologijo, kar lahko poveča učinkovitost mobilizacije kapitala za podjetniške podvige.

Predlog spremembe    21

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(15a)  Ker digitalna vrzel, ki je posledica pomanjkanja dostopa do omrežja, neenakih hitrosti med regijami in pomanjkanje znanja, negativno vpliva na enotni trg, bi morala digitalna preobrazba družbe državljane, zlasti mlado digitalno generacijo, opolnomočiti, da bi se počutili varne pri uporabi novih tehnologij, tako da bi se učili o zasebnosti, varnosti in osnovnih zaščitnih ukrepih, ki jih bodo ščitili pred zlonamernimi dejavnostmi in povečale njihov potencial za gospodarstvo. Zato je potreben je celovit pristop, da se poveča pokritost ter dosežejo podobne stopnje povezljivosti in enako znanje za vse.

Predlog spremembe    22

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16)  Mala in srednja podjetja (MSP) imajo ključno vlogo v Uniji. Vendar se zaradi domnevnega visokega tveganja in pomanjkanja zadostnega zavarovanja s premoženjem soočajo z izzivi pri dostopu do financiranja. Dodatni izzivi izhajajo iz njihove potrebe, da ostanejo konkurenčna z izvajanjem dejavnosti na področju digitalizacije, internacionalizacije in inovacij ter izpopolnjevanjem znanja svoje delovne sile. Poleg tega imajo v primerjavi z večjimi podjetji dostop do bolj omejenega nabora virov financiranja: običajno ne izdajajo obveznic ter imajo le omejen dostop do borz vrednostnih papirjev ali velikih institucionalnih vlagateljev. Izziv pri dostopu do finančnih sredstev je še večji za tista MSP, katerih dejavnosti so osredotočene na neopredmetena sredstva. MSP v Uniji so močno odvisna od bank in dolžniškega financiranja v obliki prekoračitev stanj na bančnih računih, bančnih posojil ali zakupov. Podpiranje MSP, ki se soočajo z navedenimi izzivi, in zagotavljanje bolj razpršenih virov financiranja je nujno za povečanje sposobnosti MSP, da financirajo svojo ustanovitev, rast in razvoj ter prenesejo upade gospodarske rasti, ter za povečanje odpornosti gospodarstva in finančnega sistema v času upada gospodarske rasti ali pretresa. To dopolnjuje tudi pobude, ki se že izvajajo v okviru unije kapitalskih trgov. Sklad InvestEU bi moral zagotoviti priložnost za osredotočanje na specifične in bolj usmerjene finančne produkte.

(16)  Mala in srednja podjetja (MSP) predstavljajo več kot 99 % podjetij v Uniji in so znatnega in bistvenega gospodarskega pomena. Vendar se zaradi domnevnega visokega tveganja in pomanjkanja zadostnega zavarovanja s premoženjem soočajo z izzivi pri dostopu do financiranja. Obravnavati je treba tudi razlike med spoloma, saj sta ustvarjalnost in podjetniški potencial žensk premalo izkoriščena vira rasti in delovnih mest, ki bi ju bilo je treba še naprej razvijati. Dodatni izzivi izhajajo iz njihove potrebe, da ostanejo konkurenčna z izvajanjem dejavnosti na področju digitalizacije, internacionalizacije in inovacij ter izpopolnjevanjem znanja svoje delovne sile. Poleg tega imajo v primerjavi z večjimi podjetji dostop do bolj omejenega nabora virov financiranja: običajno ne izdajajo obveznic ter imajo le omejen dostop do borz vrednostnih papirjev ali velikih institucionalnih vlagateljev. Pomanjkanje dostopa MSP do kapitala dodatno zaostruje razmeroma majhen evropski sektor zasebnega lastniškega kapitala, izziv pri dostopu do finančnih sredstev pa je še večji za tista MSP, katerih dejavnosti so osredotočene na neopredmetena sredstva. MSP v Uniji so močno odvisna od bank in dolžniškega financiranja v obliki prekoračitev stanj na bančnih računih, bančnih posojil ali zakupov. Podpiranje MSP, ki se soočajo z navedenimi izzivi, tako da se zanje poenostavi dostop do financiranja, in zagotavljanje bolj razpršenih virov financiranja je nujno za povečanje sposobnosti MSP, da financirajo svojo ustanovitev, rast, inovacije in trajnostni razvoj, da zagotovijo svojo konkurenčnost ter prenesejo upade gospodarske rasti, ter za povečanje odpornosti gospodarstva in finančnega sistema v času upada gospodarske rasti ali pretresa. To dopolnjuje tudi pobude, ki se že izvajajo v okviru unije kapitalskih trgov. Programi, kot je COSME, so pomembni za MSP, ker omogočajo lažji dostop do financiranja v vseh fazah njihovega življenjskega cikla, k čemur je prispeval tudi EFSI, ki so ga MSP hitro začela uporabljati. Sklad InvestEU bi zato moral graditi na tem uspehu in zagotoviti priložnost za osredotočanje na specifične in bolj usmerjene finančne produkte.

Predlog spremembe    23

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(16a)  Podjetja, ki zagotavljajo storitve splošnega pomena, imajo ključno in strateško vlogo v ključnih sektorjih z velikimi industrijskimi sistemi (energija, voda, odpadki, okolje, poštne storitve, promet in telekomunikacije), pa tudi na področju zdravstva, izobraževanja in socialnih storitev. Evropska unija s tem, ko takšna podjetja podpira, zagotavlja blaginjo svojih državljanov in demokratično izbiro, med drugim v zvezi s kakovostjo storitev;

Predlog spremembe    24

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17)  Kot je navedeno v razmisleku o socialni razsežnosti Evrope16 in evropskem stebru socialnih pravic17, je vzpostavitev bolj vključujoče in poštene Unije ključna prednostna naloga Unije pri odpravljanju neenakosti in spodbujanju politik socialnega vključevanja v Evropi. Neenake možnosti vplivajo zlasti na dostop do izobraževanja, usposabljanja in zdravstva. Naložbe v gospodarstvo, povezane s socialo, spretnostmi in človeškimi viri ter vključevanjem ranljivih skupin prebivalstva v družbo lahko povečajo gospodarske priložnosti, zlasti če so usklajene na ravni Unije. Sklad InvestEU bi bilo treba uporabiti za podporo naložbam v izobraževanje in usposabljanje, povečanje zaposlenosti, zlasti med neusposobljenimi in dolgotrajno brezposelnimi, ter za izboljšanje razmer glede medgeneracijske solidarnosti, zdravstvenega sektorja, brezdomstva, digitalnega vključevanja, razvoja skupnosti, vloge in prostora mladih v družbi ter ranljivih skupin, vključno z državljani tretjih držav. Program InvestEU bi moral prispevati tudi k podpori evropske kulture in ustvarjalnosti. Da bi obvladali globoke spremembe v družbah Unije in na trgu dela v prihodnjem desetletju, je treba vlagati v človeški kapital, mikrofinanciranje, financiranje socialnih podjetij in nove poslovne modele socialnega gospodarstva, vključno z naložbami v socialni učinek in sklepanjem pogodb z družbenimi učinki. Program InvestEU bi moral okrepiti nastajajoči ekosistem socialnega trga s povečanjem ponudbe in dostopa do financiranja za mikro- in socialna podjetja, da se zadosti povpraševanju tistih, ki to najbolj potrebujejo. V poročilu skupine na visoki ravni o vlaganju v socialno infrastrukturo v Evropi18 so opredeljene vrzeli pri vlaganju v socialno infrastrukturo in storitve, vključno z izobraževanjem, usposabljanjem, zdravstvom in stanovanji, ki zahtevajo podporo, tudi na ravni Unije. Zato bi bilo treba izkoristiti združeno moč javnega, komercialnega in človekoljubnega kapitala ter podporo fundacij za pomoč razvoju vrednostne verige socialnega trga in odpornejši Uniji.

(17)  Kot je navedeno v razmisleku o socialni razsežnosti Evrope16 in evropskem stebru socialnih pravic17 ter okviru EU za Konvencijo EU o pravicah invalidov, je vzpostavitev bolj vključujoče in poštene Unije ključna prednostna naloga Unije pri odpravljanju neenakosti in spodbujanju politik socialnega vključevanja v Evropi. Neenake možnosti vplivajo zlasti na dostop do izobraževanja, usposabljanja in zdravstva. Naložbe v gospodarstvo, povezane s socialo, spretnostmi in človeškimi viri ter vključevanjem ranljivih skupin prebivalstva v družbo lahko povečajo gospodarske priložnosti, zlasti če so usklajene na ravni Unije. Ker so zelo potrebne naložbe v socialno infrastrukturo, bi bilo treba sklad InvestEU uporabiti za podporo naložbam v izobraževanje in usposabljanje, povečanje zaposlenosti, zlasti med neusposobljenimi in dolgotrajno brezposelnimi, ter za izboljšanje razmer glede enakosti spolov, enakih možnosti, medgeneracijske solidarnosti, zdravstvenega sektorja, brezdomstva, digitalnega vključevanja, razvoja skupnosti, vloge in prostora mladih v družbi ter ranljivih skupin, vključno z državljani tretjih držav. Program InvestEU bi moral prispevati tudi k podpori evropske kulture in ustvarjalnosti. Da bi obvladali globoke spremembe v družbah Unije in na trgu dela v prihodnjem desetletju, je treba vlagati v človeški kapital, mikrofinanciranje, financiranje socialnih podjetij in nove poslovne modele socialnega gospodarstva, vključno z naložbami v socialni učinek in sklepanjem pogodb z družbenimi učinki. Program InvestEU bi moral okrepiti nastajajoči ekosistem socialnega trga s povečanjem ponudbe in dostopa do financiranja za mikro- in socialna podjetja, da se zadosti povpraševanju tistih, ki to najbolj potrebujejo. V poročilu skupine na visoki ravni o vlaganju v socialno infrastrukturo v Evropi18 so opredeljene vrzeli pri vlaganju v socialno infrastrukturo in storitve, vključno z izobraževanjem, usposabljanjem, zdravstvom in stanovanji, ki zahtevajo podporo, tudi na ravni Unije. Zato bi bilo treba izkoristiti združeno moč javnega, komercialnega in človekoljubnega kapitala ter podporo fundacij za pomoč razvoju vrednostne verige socialnega trga in odpornejši Uniji.

__________________

__________________

16 COM(2017) 206.

16 COM(2017)0206.

17 COM(2017) 250.

17 COM(2017)0250.

18 Objavljeno kot European Economy Discussion Paper št. 074 januarja 2018.

18 Objavljeno kot European Economy Discussion Paper št. 074 januarja 2018.

Predlog spremembe    25

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(17a)  S projekti, ki se financirajo iz InvestEU, bi bilo treba spodbujati enakost spolov, zlasti na področju raziskav in inovacij, tako da bi se obravnavali temeljni vzroki za neenakost spolov, izkoristil celoten potencial raziskovalk in raziskovalcev ter vidik spola vključil v vsebino raziskav in inovacij, pa tudi tako, da bi se posebna pozornost namenila zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov v ocenjevalnih odborih ter drugih ustreznih svetovalnih in strokovnih odborih. Dejavnosti bi morale biti poleg tega usmerjene v izvajanje načel, povezanih z enakostjo spolov v skladu s členoma 2 in 3 Pogodbe o Evropski uniji, členom 8 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter Direktivo 2006/54/ES o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu.

Predlog spremembe    26

Predlog uredbe

Uvodna izjava 19 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(19a)  Iz sklada InvestEU bi se morali financirati tudi ukrepi in strategije za pravičen prehod, s katerimi bi podprli naložbe v reševanje položaja delavcev v specifičnih sektorjih, kot so pridobivanje premoga in lignita in avtomobilski sektor, na katere bi prehod na nizkoogljično gospodarstvo lahko negativno vplival. S skladom InvestEU bi moralo biti mogoče podpreti preobrazbo teh industrij v trajnostne dejavnosti in pritegniti alternativna inovativna in zagonska podjetja ter sektorje, da bi se zgradilo trajnostno regionalno gospodarstvo. Spodbujati bi bilo treba tudi nadaljnje sinergije z dodatnimi podpornimi shemami, kot je sklad za modernizacijo, ki naj bi bil vzpostavljen za obdobje 2021–2030, ter drugimi nacionalnimi programi in programi Unije za pravičen prehod.

Predlog spremembe    27

Predlog uredbe

Uvodna izjava 19 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(19b)  Sklad bi moral zagotavljati enakost pri financiranju projektov po vsej EU, pri čemer bi moral biti poseben poudarek na najrevnejših in najmanj razvitih regijah.

Predlog spremembe    28

Predlog uredbe

Uvodna izjava 21

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(21)  Sklad InvestEU bi moral biti odprt za prispevke tretjih držav, ki so članice Evropskega združenja za prosto trgovino, držav pristopnic, držav kandidatk in potencialnih kandidatk, držav, ki jih zajema sosedska politika, ter drugih držav v skladu s pogoji, ki jih določijo Unija in navedene države. To bi moralo omogočiti nadaljnje sodelovanje z zadevnimi državami, kjer je primerno, zlasti na področju raziskav in inovacij ter MSP.

(21)  Sklad InvestEU bi moral biti odprt za prispevke tretjih držav, ki so članice Evropskega združenja za prosto trgovino, držav pristopnic, držav kandidatk in potencialnih kandidatk, držav, ki jih zajema sosedska politika, ter drugih držav v skladu s pogoji, ki jih določijo Unija in navedene države, pod pogojem da navedene države spoštujejo človekove pravice. To bi moralo omogočiti nadaljnje sodelovanje z zadevnimi državami, kjer je primerno, zlasti na področju raziskav in inovacij ter MSP.

Predlog spremembe    29

Predlog uredbe

Uvodna izjava 23 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(23a)  Proračun v višini 3105 milijonov EUR (v stalnih cenah) za raziskave in inovacije v okviru InvestEU ne bi smel biti vzet iz skupnega proračuna programa Obzorje Evropa, ki znaša 120 milijard EUR (v stalnih cenah), temveč bi moral ta proračun dopolnjevati.

Predlog spremembe    30

Predlog uredbe

Uvodna izjava 24

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(24)  Jamstvo EU, ki podpira sklad InvestEU, bi morala posredno izvajati Komisija z opiranjem na izvajalske partnerje, ki lahko dosežejo končne prejemnike. Komisija bi morala z vsakim izvajalskim partnerjem skleniti sporazum o jamstvu, s katerim se dodeli ustrezna jamstvena zmogljivost sklada InvestEU, da podpre operacije financiranja in naložbene operacije tega izvajalskega partnerja, ki izpolnjujejo cilje in merila za upravičenost sklada InvestEU. Sklad InvestEU bi moral imeti posebno strukturo upravljanja, da se zagotovi ustrezna uporaba jamstva EU.

(24)  Jamstvo EU, ki podpira sklad InvestEU, bi morala posredno izvajati Komisija z opiranjem na izvajalske partnerje, ki lahko dosežejo končne prejemnike. Komisija bi morala z vsakim izvajalskim partnerjem skleniti sporazum o jamstvu, s katerim se dodeli ustrezna jamstvena zmogljivost sklada InvestEU, da podpre operacije financiranja in naložbene operacije tega izvajalskega partnerja, ki izpolnjujejo cilje in merila za upravičenost sklada InvestEU. Zaradi izboljšanja preglednosti, učinkovitosti in odgovornosti ter zagotavljanja ustrezne uporabe jamstva EU bi sklad InvestEU moral imeti posebno strukturo upravljanja, ki bi bila popolnoma ločena od strukture upravljanja skupine EIB.

Predlog spremembe    31

Predlog uredbe

Uvodna izjava 26

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(26)  Komisija bi morala oceniti združljivost operacij financiranja in naložbenih operacij, ki jih predložijo izvajalski partnerji, s pravom in politikami Unije, odločitve o operacijah financiranja in naložbenih operacijah pa bi moral nazadnje sprejeti izvajalski partner.

(26)  Za zagotovitev pravega ravnovesja med političnim in bančnim strokovnim znanjem pri upravljanju programa InvestEU bi bilo treba ustanoviti usmerjevalni odbor z izvršilno vlogo sprejemanja odločitev v skladu s členom 17, ki ga bodo sestavljali člani, ki bi jih imenovali Evropska komisija, Evropska investicijska banka in izvajalski partnerji, in strokovnjak brez glasovalne pravice, ki ga bo imenoval Evropski parlament. Usmerjevalni odbor bi moral oceniti združljivost operacij financiranja in naložbenih operacij, ki jih predložijo izvajalski partnerji, s pravom in politikami Unije, odločitve o operacijah financiranja in naložbenih operacijah pa bi moral nazadnje sprejeti izvajalski partner.

Predlog spremembe    32

Predlog uredbe

Uvodna izjava 27

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(27)  Operacije financiranja in naložbene operacije, ki jih izvajalski partnerji predložijo v oceno naložbenemu odboru, bi morala oceniti projektna skupina, sestavljena iz strokovnjakov, ki jih dajo Komisiji na razpolago izvajalski partnerji, da se zagotovi finančno in tehnično strokovno znanje pri ocenjevanju predlaganih operacij financiranja in naložbenih operacij.

črtano

Predlog spremembe    33

Predlog uredbe

Uvodna izjava 28

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(28)  O dodelitvi podpore jamstva EU za operacije financiranja in naložbene operacije, ki izpolnjujejo merila za upravičenost, bi moral odločati naložbeni odbor, ki bi bil sestavljen iz neodvisnih strokovnjakov in tako zagotavljal zunanje strokovno znanje pri ocenah naložb v zvezi s projekti. Da bi se kar najbolje pokrili različna področja in sektorji politike, bi se moral naložbeni odbor sestajati v različnih sestavah.

(28)  O dodelitvi podpore jamstva EU za operacije financiranja in naložbene operacije, ki izpolnjujejo merila za upravičenost, bi moral odločati naložbeni odbor, ki bi bil sestavljen iz neodvisnih strokovnjakov in tako zagotavljal zunanje strokovno znanje pri ocenah naložb v zvezi s projekti. Da bi se kar najbolje pokrili različna področja in sektorji politike, bi se moral naložbeni odbor sestajati v različnih sestavah, poleg tega bi moral vedno vključevati vsaj dva strokovnjaka z izkušnjami na področju podnebnih ukrepov, varstva okolja in okoljskega upravljanja.

Predlog spremembe    34

Predlog uredbe

Uvodna izjava 29

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(29)  Komisija bi morala pri izbiri izvajalskih partnerjev za izvrševanje sklada InvestEU upoštevati zmožnost nasprotne stranke, da izpolni cilje sklada InvestEU in prispeva lastna sredstva, da se zagotovita ustrezna geografska pokritost in razpršenost, vključijo zasebni vlagatelji ter zagotovijo zadostna razpršenost tveganja in nove rešitve za odpravljanje nedelovanja trga in neoptimalnih naložbenih razmer. Skupina Evropske investicijske banke (v nadaljnjem besedilu: EIB) bi morala glede na vlogo v skladu s Pogodbama, zmožnost delovanja v vseh državah članicah ter obstoječe izkušnje v okviru sedanjih finančnih instrumentov in EFSI ostati privilegiran izvajalski partner v okviru oddelka za EU. Poleg skupine EIB bi morale imeti možnost ponuditi dopolnilno paleto finančnih produktov nacionalne spodbujevalne banke ali institucije, saj bi lahko njihove izkušnje in zmogljivosti na regionalni ravni koristile pri doseganju največjega možnega učinka javnih sredstev na ozemlju Unije. Poleg tega bi moralo biti omogočeno, da so lahko izvajalski partnerji tudi druge mednarodne finančne institucije, zlasti kadar predstavljajo primerjalno prednost v smislu posebnega strokovnega znanja in izkušenj v določenih državah članicah. Prav tako bi moralo biti omogočeno, da kot izvajalski partnerji delujejo tudi drugi subjekti, ki izpolnjujejo merila iz finančne uredbe.

(29)  Komisija bi morala pri izbiri izvajalskih partnerjev za izvrševanje sklada InvestEU upoštevati zmožnost in potencial nasprotne stranke, da izpolni cilje sklada InvestEU in prispeva lastna sredstva, da se zagotovita ustrezna geografska pokritost in razpršenost, vključijo zasebni vlagatelji ter zagotovijo zadostna razpršenost tveganja in nove rešitve za odpravljanje nedelovanja trga in neoptimalnih naložbenih razmer. Skupina Evropske investicijske banke (v nadaljnjem besedilu: EIB) bi morala glede na vlogo v skladu s Pogodbama, zmožnost delovanja v vseh državah članicah ter obstoječe izkušnje v okviru sedanjih finančnih instrumentov in EFSI ostati privilegiran izvajalski partner v okviru oddelka za EU. Poleg skupine EIB bi morale imeti možnost ponuditi dopolnilno paleto finančnih produktov nacionalne ali regionalne spodbujevalne banke ali institucije, saj bi lahko njihove izkušnje in zmogljivosti na regionalni ravni koristile pri doseganju največjega možnega učinka javnih sredstev na ozemlju Unije, tako da bi značilnosti svojih finančnih produktov združile z zahtevami sklada. Poleg tega bi moralo biti omogočeno, da so lahko izvajalski partnerji tudi druge mednarodne finančne institucije, zlasti kadar predstavljajo primerjalno prednost v smislu posebnega strokovnega znanja in izkušenj v določenih državah članicah. Prav tako bi moralo biti omogočeno, da kot izvajalski partnerji delujejo tudi drugi subjekti, ki izpolnjujejo merila iz finančne uredbe.

Predlog spremembe    35

Predlog uredbe

Uvodna izjava 30

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(30)  Da se zagotovita osredotočenost posredovanja v okviru oddelka za EU pri skladu InvestEU na nedelovanje trga in neoptimalne naložbene razmere na ravni Unije ter sočasno uresničevanje ciljev največjega možnega geografskega dosega, bi bilo treba jamstvo EU dodeliti izvajalskim partnerjem, ki lahko sami ali skupaj z drugimi izvajalskimi partnerji pokrijejo vsaj tri države članice. Vendar se pričakuje, da bo približno 75 % jamstva EU v okviru oddelka za EU dodeljenih izvajalskemu partnerju ali partnerjem, ki lahko ponudijo finančne produkte v okviru sklada InvestEU v vseh državah članicah.

(30)  Da se zagotovita osredotočenost posredovanja v okviru oddelka za EU pri skladu InvestEU na nedelovanje trga in neoptimalne naložbene razmere na ravni Unije ter sočasno uresničevanje ciljev največjega možnega geografskega dosega, bi bilo treba jamstvo EU dodeliti izvajalskim partnerjem, ki lahko sami ali skupaj z drugimi izvajalskimi partnerji pokrijejo vsaj dve državi članici. Vendar se pričakuje, da bo približno 75 % jamstva EU v okviru oddelka za EU dodeljenih izvajalskemu partnerju ali partnerjem, ki lahko ponudijo finančne produkte v okviru sklada InvestEU v vseh državah članicah.

Predlog spremembe    36

Predlog uredbe

Uvodna izjava 31

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(31)  Jamstvo EU v okviru oddelka za države članice bi bilo treba dodeliti vsakemu izvajalskemu partnerju, ki je upravičen v skladu s [členom 62(1)(c)] [finančne uredbe], vključno z nacionalnimi ali regionalnimi spodbujevalnimi bankami ali institucijami, EIB, Evropskim investicijskim skladom in drugimi multilateralnimi razvojnimi bankami. Komisija bi morala pri izbiri izvajalskih partnerjev v okviru oddelka za države članice upoštevati predloge vsake države članice. V skladu s [členom 154] [finančne uredbe] mora Komisija oceniti pravila in postopke izvajalskega partnerja, da se prepriča, da zagotavljajo enako raven zaščite finančnih interesov Unije, kot jo zagotavlja Komisija.

(31)  Jamstvo EU v okviru oddelka za države članice bi bilo treba dodeliti vsakemu izvajalskemu partnerju, ki je upravičen v skladu s [členom 62(1)(c)] [finančne uredbe], vključno z nacionalnimi ali regionalnimi spodbujevalnimi bankami ali institucijami, EIB, Evropskim investicijskim skladom in drugimi multilateralnimi razvojnimi bankami. Kadar namerava oddelek države članice obravnavati ukrepe politik, ki jih je s podobnimi finančnimi in naložbenimi operacijami obravnavala že EU, imata oddelek države članice in oddelek EU iste izvajalske partnerje. Komisija bi morala pri izbiri izvajalskih partnerjev v okviru oddelka za države članice upoštevati predloge vsake države članice. V skladu s [členom 154] [finančne uredbe] mora Komisija oceniti pravila in postopke izvajalskega partnerja, da se prepriča, da zagotavljajo enako raven zaščite finančnih interesov Unije, kot jo zagotavlja Komisija. Pri oceni je treba omejiti nastanek birokratskih ovir in stroškov, ki ne smejo vplivati na donosnost naložb in obrestne mere.

Predlog spremembe    37

Predlog uredbe

Uvodna izjava 35

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(35)  Svetovalno vozlišče InvestEU bi moralo podpirati razvoj trdnega nabora naložbenih projektov v vsakem sklopu politike. Poleg tega bi bilo treba v okviru programa InvestEU predvideti tudi medsektorsko komponento, ki bi zagotovila enotno vstopno točko in medsektorsko pomoč pri razvoju projektov za centralno upravljane programe Unije.

(35)  Svetovalno vozlišče InvestEU bi moralo podpirati razvoj trdnega nabora naložbenih projektov v vsakem sklopu politike, tako da bi zagotavljalo učinkovito izvajanje geografske razpršenosti, da prispevalo k uresničevanju cilja Unije glede ekonomske, socialne in teritorialne kohezije ter zmanjševanju regionalnih razlik. Svetovalno vozlišče bi moralo posebno pozornost nameniti temu, da je treba majhne projekte povezovati, in jih združiti v večje portfelje. Poleg tega bi bilo treba v okviru programa InvestEU predvideti tudi medsektorsko komponento, ki bi zagotovila enotno vstopno točko in medsektorsko pomoč pri razvoju projektov za centralno upravljane programe Unije.

Predlog spremembe    38

Predlog uredbe

Uvodna izjava 36

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(36)  Da bi zagotovili široko geografsko pokritost s svetovalnimi storitvami po vsej Uniji in uspešno povečali lokalno znanje o skladu InvestEU, bi bilo treba po potrebi in ob upoštevanju obstoječih podpornih shem zagotoviti lokalno prisotnost svetovalnega vozlišča InvestEU, da bi lahko omogočili konkretno, proaktivno in prilagojeno podporo na kraju samem.

(36)  Da bi zagotovili široko geografsko pokritost s svetovalnimi storitvami po vsej Uniji in uspešno povečali lokalno znanje o skladu InvestEU, bi bilo treba ob upoštevanju obstoječih podpornih shem zagotoviti prisotnost svetovalnega vozlišča InvestEU v vsaki državi članici, s posebnim poudarkom na zagotavljanju prisotnosti v regijah, ki se soočajo s težavami pri razvoju projektov v okviru sklada InvestEU, da bi lahko omogočili konkretno, proaktivno in prilagojeno podporo na kraju samem. Strokovno znanje nacionalnih spodbujevalnih bank pri ustvarjanju, združevanju in financiranju projektov bi bilo treba združiti v okviru svetovalnih vozlišč, njihovo vlogo kot izvajalskih partnerjev pa še naprej ceniti.

Predlog spremembe    39

Predlog uredbe

Uvodna izjava 37 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(37a)  Glede na dosedanje pozitivne dosežke nacionalnih spodbujevalnih bank pri ustvarjanju, združevanju in financiranju projektov, na primer v zvezi s projekti manjšega obsega na področju energijske učinkovitost in energije iz obnovljivih virov na lokalni in regionalni ravni, bi bilo treba njihovo strokovno znanje združiti v okviru svetovalnih vozlišč, njihovo vlogo kot izvajalskih partnerjev pa še naprej ceniti.

Predlog spremembe    40

Predlog uredbe

Uvodna izjava 47 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(47a)  Dostopnost programa upravičencem bi morala biti zagotovljena tako, da se povečata oglaševanje zanj in preglednost, med drugim s strani finančnih in bančnih posrednikov. Zato je potrebnih več informacij in stalno spremljanje izvajanja ukrepov.

Predlog spremembe    41

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

S to uredbo se vzpostavi sklad InvestEU, ki zagotavlja jamstvo EU za operacije financiranja in naložbene operacije, ki jih izvajajo izvajalski partnerji v podporo notranjim politikam Unije.

S to uredbo se vzpostavi sklad InvestEU, ki zagotavlja jamstvo EU za operacije financiranja in naložbene operacije, ki jih izvajajo izvajalski partnerji v podporo notranjim politikam Unije, zlasti ciljem glede podnebnih sprememb in trajnostnega razvoja, v skladu s ciljem glede prehoda na gospodarstvo z ničelnimi neto emisijami toplogrednih plinov najpozneje do leta 2050.

Predlog spremembe    42

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1)  „operacije mešanega financiranja“ pomenijo operacije, ki jih podpira proračun Unije in združujejo nepovratne oblike podpore ali povratno podporo ali oboje iz proračuna Unije s povratnimi oblikami podpore iz razvojnih institucij ali drugih javnih finančnih institucij, pa tudi iz komercialnih finančnih institucij in od vlagateljev; za namene te opredelitve se programi Unije, ki se ne financirajo iz proračuna Unije, kot je inovacijski sklad sistema EU za trgovanje z emisijami (v nadaljnjem besedilu: ETS), lahko vključijo med programe Unije, ki se financirajo iz proračuna Unije;

(1)  „dodatnost“ pomeni dodatnost, kot je opredeljena v členu 8a (novo).

Predlog spremembe    43

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1a)  „načelo učinkovitosti na prvem mestu“ pomeni, da se pri vseh odločitvah glede načrtovanja, politik in naložb na področju energije daje prednost ukrepom za učinkovitejše povpraševanje po energiji in oskrbo z njo, in sicer s stroškovno optimalnimi prihranki rabe končne energije, pobudami za prilagajanje odjema ter učinkovitejšo pretvorbo, prenosom in distribucijo energije;

Predlog spremembe    44

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 17 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(17a)  „EIB“ pomeni Evropsko investicijsko banko, Evropski investicijski sklad ali katero koli podružnico Evropske investicijske banke;

Predlog spremembe    45

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 17 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(17b)  „dodatnost“ pomeni dodatnost, kot je opredeljena v členu 8a (novo).

Predlog spremembe    46

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  konkurenčnosti Unije, vključno z inovacijami in digitalizacijo;

(a)  konkurenčnosti Unije, vključno z raziskavami, inovacijami in digitalizacijo;

Predlog spremembe    47

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  trajnosti gospodarstva Unije in njegovi rasti;

(b)  trajnostni rasti gospodarstva Unije za uresničitev ciljev OZN glede trajnostnega razvoja in ciljev Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah;

Predlog spremembe    48

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  podpirati operacije financiranja in naložbene operacije na področju raziskav, inovacij in digitalizacije;

(b)  podpirati operacije financiranja in naložbene operacije na področju raziskav, inovacij in digitalizacije v vseh sklopih politik, vključno s podporo za širitev inovativnih podjetij in uvedbo tehnologij na trg;

Predlog spremembe    49

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  povečati razpoložljivost financiranja in dostop do njega za MSP, v ustrezno utemeljenih primerih pa tudi za mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo;

(c)  povečati in poenostaviti razpoložljivost financiranja in dostop do njega za inovativna zagonska podjetja, MSP, vključno z mikropodjetji, in povečati njihovo globalno konkurenčnost, v ustrezno utemeljenih primerih pa tudi za mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo;

Predlog spremembe    50

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(da)  prispevati k splošnemu cilju, da se mora vsaj 30 % proračunskih odhodkov EU nameniti za podporo podnebnim ciljem, ter povečati naložbe v blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, zlasti podnebnih in energetskih ciljev EU do leta 2030, ki se spremljajo na podlagi Uredbe (EU) (XX) [upravljanje energetske unije], tako da se zagotovi, da vsaj 40 % sredstev iz sklada InvestEU prispeva k podnebnim ciljem.

Predlog spremembe    51

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Jamstvo EU za namene oddelka za EU iz člena 8(1)(a) znaša 38 000 000 000 EUR (v tekočih cenah). Oblikujejo se rezervacije v višini 40 %.

Jamstvo EU za namene oddelka za EU iz člena 8(1)(a) znaša 38 000 000 000 EUR (v stalnih cenah), od tega se vsaj 28 500 000 000 EUR dodeli skupini EIB. Oblikujejo se rezervacije v višini 35 %. EIB:

 

– kot izvajalski partner nacionalnim in regionalnim spodbujevalnim bankam odobri dostop do svojih dodelitev v okviru jamstva EU;

 

– vzpostavi strukturni dialog z nacionalnimi in regionalnimi spodbujevalnimi bankami za razvoj in izvajanje finančnih instrumentov in projektov;

 

– Evropskemu parlamentu vsako leto poroča o delovanju jamstva, prispevku k ciljem iz člena 3 in svojem sodelovanju z nacionalnimi in regionalnimi akterji.

 

Komisija v okviru vmesnega pregleda najpozneje do decembra 2024 oceni delež, dodeljen skupini EIB, in po potrebi predlaga spremembo v višini največ 10 %.

Predlog spremembe    52

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – pododstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Projekti, ki se financirajo z dodatnim zneskom, so namenjeni izključno za ukrepe, ki so upravičeni v skladu z merili upravičenosti iz pravil programa Unije, v okviru katerega je bil znesek prenesen, cilj programa InvestEU pa je tudi kriti tranšo z najvišjim tveganjem.

Predlog spremembe    53

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Predlagana finančna sredstva za izvajanje ukrepov iz poglavij V in VI znašajo 525 000 000 EUR (v tekočih cenah).

3.  Predlagana finančna sredstva za izvajanje ukrepov iz poglavij V in VI znašajo 725 000 000 EUR (v tekočih cenah).

Predlog spremembe    54

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Znesek iz odstavka 3 se lahko uporabi za tehnično in upravno pomoč za izvajanje programa InvestEU, npr. dejavnosti pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, vključno s korporativnimi informacijskotehnološkimi sistemi.

4.  Znesek iz odstavka 3 se lahko uporabi za tehnično in upravno pomoč za izvajanje programa InvestEU, npr. dejavnosti pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, vključno s korporativnimi informacijskotehnološkimi sistemi. Na ta način naj bi bila zmanjšana upravna obremenitev upravičencev, pri čemer pa znesek ne sme presegati 5 % vrednosti finančnih sredstev, opredeljenih v odstavku 1.

Predlog spremembe    55

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  skladne s cilji politike in merili za upravičenost, določenimi v pravilih programa Unije, v okviru katerega se odloči o podpori;

(a)  skladne s cilji politike in merili za upravičenost, določenimi v pravilih programa Unije, v okviru katerega se odloči o podpori; nobena operacija financiranja ali naložbena operacija, krita iz jamstva EU, ne sme ogrožati ali biti v nasprotju z izvajanjem ciljev trajnostnega razvoja, zavezami EU iz Pariškega sporazuma, podnebnimi in energetskimi cilji EU do leta 2030 ter dosego ničelnih neto emisij toplogrednih plinov najpozneje do leta 2050;

Predlog spremembe    56

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Sklad InvestEU deluje prek naslednjih štirih sklopov politike, ki odpravljajo nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene razmere v okviru svojega specifičnega področja uporabe:

1.  Sklad InvestEU deluje prek naslednjih štirih sklopov politike, ki odpravljajo nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene razmere v okviru svojega specifičnega področja uporabe in po potrebi črpajo iz izkušenj, pridobljenih v okviru finančnih instrumentov, ki so delovali v sklopu prejšnjega večletnega finančnega okvira:

Predlog spremembe    57

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  sklop politike za trajnostno infrastrukturo: zajema trajnostne naložbe na področju prometa, energije, digitalne povezljivosti, dobave in predelave surovin, vesolja, oceanov in voda, odpadkov, narave in druge okoljske infrastrukture, opreme, mobilnih sredstev in uporabe inovativnih tehnologij, ki prispevajo k okoljskim ali socialnim trajnostnim ciljem Unije oziroma obojim ali izpolnjujejo okoljske ali socialne standarde Unije;

(a)  sklop politike za trajnostno infrastrukturo: zajema trajnostne naložbe na področju prometa, vključno z multimodalnim prevozom, varnosti v cestnem prometu, turizma, energije, zlasti večje uporabe energije iz obnovljivih virov, energijske učinkovitosti v skladu z okvirom energetske politike do leta 2030 in 2050, na področju izboljševanja ravni medsebojne povezanosti, digitalne povezljivosti in digitalnega dostopa, tudi na podeželju, dobave in predelave surovin, vesolja, oceanov, celinskih voda, preprečevanja odpadkov in krožnega gospodarstva, narave in druge okoljske infrastrukture, opreme, mobilnih sredstev in uporabe inovativnih tehnologij, ki prispevajo k okoljskim ali socialnim trajnostnim ciljem Unije oziroma obojim in izpolnjujejo okoljske ali socialne standarde Unije;

Predlog spremembe    58

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – točka a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(aa)  podsklop za obnovo in vzdrževanje infrastrukture: obsega trajnostne naložbe v:

 

– obnovo železniških in cestnih mostov in tunelov zaradi zagotavljanja njihove varnosti;

 

– projekte za obnovo stavb, osredotočene na prihranke energije, uporabo decentralizirane energije iz obnovljivih virov in vključitev stavb v povezan energetski, skladiščni, digitalni in prometni sistem;

Predlog spremembe    59

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  sklop politike za raziskave, inovacije in digitalizacijo: zajema dejavnosti s področja raziskav in inovacij, prenos rezultatov raziskav na trg, predstavitev in uvajanje inovativnih rešitev, podporo širitvi inovativnih podjetij, ki niso MSP, in digitalizacijo industrije Unije;

(b)  sklop politike za raziskave, inovacije in digitalizacijo: zajema dejavnosti s področja raziskav, razvoja produktov in inovacij, prenos tehnologij in rezultatov raziskav na trg, podporo subjektov, ki omogočajo razvoj trga, in sodelovanja med podjetji, predstavitev in uvajanje inovativnih rešitev, podporo širitvi inovativnih podjetij, vključno z zagonskimi podjetji in MSP, in digitalizacijo industrije Unije, in sicer na podlagi pridobljenih izkušenj, zlasti v okviru instrumenta InnovFin;

Predlog spremembe    60

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  sklop politike za MSP: zajema dostop do financiranja in njegovo razpoložljivost za MSP, v ustrezno utemeljenih primerih pa tudi za mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo;

(c)  sklop politike za MSP: zajema poenostavljen dostop do financiranja in njegovo razpoložljivost za zagonska podjetja, MSP, vključno z inovativnimi zagonskimi podjetji in MSP, v ustrezno utemeljenih primerih pa tudi za mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, zlasti za izboljšanje globalne konkurenčnosti, inovacij, digitalizacije in trajnosti;

Predlog spremembe    61

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  sklop politike za socialne naložbe in spretnosti: zajema mikrofinanciranje, financiranje socialnih podjetij in socialno gospodarstvo; spretnosti, izobraževanje, usposabljanje in s tem povezane storitve; socialno infrastrukturo (vključno s socialnimi in študentskimi stanovanji); socialne inovacije; zdravstveno varstvo in dolgotrajno nego; vključevanje in dostopnost; kulturne dejavnosti s socialnim ciljem; vključevanje ranljivih oseb, vključno z državljani tretjih držav.

(d)  sklop politike za socialne naložbe in spretnosti: zajema mikrofinanciranje, financiranje socialnih podjetij, žensko podjetništvo in socialno gospodarstvo; spretnosti, izobraževanje, usposabljanje in s tem povezane storitve, vključno s študentskimi posojili; socialno infrastrukturo (vključno s socialnimi in študentskimi stanovanji); socialne inovacije; zdravstveno varstvo in dolgotrajno nego; vključevanje in dostopnost; kulturne dejavnosti, zlasti tiste s socialnim ciljem; vključevanje ranljivih oseb, vključno z državljani tretjih držav.

Predlog spremembe    62

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 3 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Za operacije financiranja in naložbene operacije v okviru sklopa politike za trajnostno infrastrukturo iz točke (a) odstavka 1 se uporablja podnebno in okoljsko preverjanje ter preverjanje socialne vzdržnosti, da bi čim bolj zmanjšali negativne učinke in čim bolj povečali koristi za podnebno, okoljsko in socialno razsežnost. Nosilci, ki zaprosijo za financiranje, v ta namen predložijo ustrezne informacije na podlagi smernic, ki jih pripravi Komisija. Projekti, ki ne dosegajo določene velikosti, opredeljene v smernicah, se izključijo iz preverjanja.

Za operacije financiranja in naložbene operacije v okviru sklopa politike za trajnostno infrastrukturo iz točke (a) odstavka 1 se uporablja podnebno in okoljsko preverjanje ter preverjanje socialne vzdržnosti, da bi čim bolj zmanjšali negativne učinke in čim bolj povečali koristi za podnebno, okoljsko in socialno razsežnost. Nosilci, ki zaprosijo za financiranje, v ta namen predložijo ustrezne informacije na podlagi smernic, ki jih Komisija pripravi v obliki delegiranega akta, pri čemer upošteva merila, določena z [uredbo o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb (COM(2018)0353)], na podlagi katerih se določi, ali je določena gospodarska dejavnost okoljsko trajnostna. Kadar je to primerno, se lahko projekti, ki ne dosegajo določene velikosti, opredeljene v smernicah, izključijo iz preverjanja.

Predlog spremembe    63

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 3 – pododstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

a)  kar zadeva prilagajanje, zagotovi odpornost na morebitne neugodne vplive podnebnih sprememb na podlagi ocene tveganja in ranljivosti zaradi podnebnih sprememb, vključno z ustreznimi prilagoditvenimi ukrepi, in, kar zadeva blažitev, vključijo stroški emisij toplogrednih plinov in pozitivni učinki ukrepov za blažitev podnebnih sprememb v analizo stroškov in koristi;

a)  kar zadeva prilagajanje, zagotovi odpornost na morebitne neugodne vplive podnebnih sprememb na podlagi ocene tveganja in ranljivosti zaradi podnebnih sprememb, vključno z ustreznimi prilagoditvenimi ukrepi, in, kar zadeva blažitev, vključijo stroški emisij toplogrednih plinov in pozitivni učinki ukrepov za blažitev podnebnih sprememb v analizo stroškov in koristi ter zagotovi skladnost z okoljskimi cilji in standardi EU;

Predlog spremembe    64

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 3 – pododstavek 2 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

ba)  oceni vpliv na zaposlovanje in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest;

Predlog spremembe    65

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Izvajalski partnerji zagotovijo informacije, potrebne za sledenje naložb, ki prispevajo k doseganju podnebnih in okoljskih ciljev Unije, na podlagi smernic, ki jih da Komisija.

4.  Izvajalski partnerji zagotovijo informacije, potrebne za sledenje naložb, ki prispevajo k doseganju podnebnih in okoljskih ciljev Unije, na podlagi smernic, ki jih da Komisija, in, kadar je to primerno, ocenijo skladnost dejavnosti z uredbo o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb (COM(2018)0353).

Predlog spremembe    66

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

4a.  V okviru sklopa politike za MSP se nudi podpora tudi upravičencem, ki so podporo prejeli iz različnih jamstvenih instrumentov EU, združenih v okviru InvestEU, zlasti jamstvenega instrumenta za kulturne in ustvarjalne sektorje iz programa Ustvarjalna Evropa.

Predlog spremembe    67

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.  Izvajalski partnerji si ciljno prizadevajo, da vsaj 50 % naložbe v okviru sklopa politike za trajnostno infrastrukturo prispeva k doseganju podnebnih in okoljskih ciljev Unije na področju podnebja in okolja.

5.  Izvajalski partnerji si ciljno prizadevajo, da:

 

vsaj 65 % naložbe v okviru sklopa politike za trajnostno infrastrukturo pomembno prispeva k doseganju podnebnih in okoljskih ciljev Unije na področju podnebja in okolja v skladu z zavezami iz Pariškega sporazuma;

 

– vsaj 35 % naložbe v okviru sklopa politike za raziskave, inovacije in digitalizacijo prispeva k ciljem programa Obzorje Evropa;

 

– precejšen delež jamstva, ki se v sklopu politike za mala in srednja podjetja zagotavlja MSP in malim podjetjem s srednjo tržno kapitalizacijo, podpira inovativna MSP;

 

– vsaj 30% naložbe v okviru sklopa politike za socialne naložbe in spretnosti prispeva k ciljem programov Obzorje Evropa in Erasmus+;

 

Komisija si skupaj z izvajalskimi partnerji prizadeva, da se del proračunskega jamstva, ki se uporablja za socialne naložbe, porazdeli, da bi zagotovili uravnoteženost ukrepov na različnih področjih.

Predlog spremembe    68

Predlog uredbe

Člen 8 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 8a

 

Dodatnost

 

1. V tej uredbi „dodatnost“ pomeni podporo sklada InvestEU operacijam, s katerimi se odpravljajo nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene razmere, vključno z dolgoročnim donosom na naložbe ali potrebami po financiranju z višjim tveganjem za projekte, ki prinašajo dolgoročne okoljske in družbene koristi, in ki jih izvajalski partnerji v obdobju, v katerem se lahko uporabi jamstvo EU, brez podpore sklada InvestEU ne bi mogli izvesti ali pa jih ne bi mogli izvesti v enaki meri. Projekti, ki se financirajo iz sklada InvestEU, podpirajo cilje iz člena 3.

 

2. Ne glede na to, ali ustrezajo opredelitvi dodatnosti iz prvega pododstavka, na dodatnost močno kažejo naslednji elementi:

 

– predlagani projekti predstavljajo tveganje, povezano s posebnimi dejavnostmi EIB, kot so opredeljene v členu 16 statuta EIB, ali enakovredno raven tveganja, zlasti tveganja, značilna za posamezno državo, sektor ali regijo, zlasti v manj razvitih regijah ali regijah v prehodu, in/ali če takšni projekti predstavljajo tveganje, povezano z inovacijami, zlasti pri nepreizkušenih tehnologijah za povečanje rasti, trajnosti in produktivnosti;

 

– projekti, ki jih predlagajo izvajalski partnerji in za katere naložbeni odbor meni, da je njihova raven tveganja enaka tisti, ki je opisana v prvi alinei tega pododstavka.

Predlog spremembe    69

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Zneski, ki jih dodeli država članica v skladu s členom [10(1)] uredbe [[o skupnih določbah] številka] ali členom [75(1)] uredbe [[o strateškem načrtu SKP] številka], se uporabijo za oblikovanje rezervacij za del jamstva EU v okviru oddelka za države članice, ki zajema operacije financiranja in naložbene operacije v zadevni državi članici.

1.  V skladu s členom 21 Uredbe (EU) XX [... uredba o skupnih določbah] lahko države članice oziroma regije, kar je ustrezno, prostovoljno zaprosijo za to, da se del njihovih dodeljenih finančnih sredstev prerazporedi na program InvestEU. Prerazporejena sredstva se izvršujejo v skladu s pravili programa InvestEU. Zneski, ki jih dodeli država članica v skladu s členom [10(1)] uredbe [[o skupnih določbah] številka] ali členom [75(1)] uredbe [[o strateškem načrtu SKP] številka], se uporabijo za oblikovanje rezervacij za del jamstva EU v okviru oddelka za države članice, ki zajema operacije financiranja in naložbene operacije v zadevni državi članici.

Predlog spremembe    70

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 2 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Za vzpostavitev tega dela jamstva EU v okviru oddelka za države članice se sklene sporazum o prispevku med državo članico in Komisijo.

Za vzpostavitev tega dela jamstva EU v okviru oddelka za države članice se sklene sporazum o prispevku med državo članico oziroma regijo (prek države članice) in Komisijo.

Predlog spremembe    71

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 3 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

a)  skupni znesek dela jamstva EU v okviru oddelka za države članice, ki se nanaša na zadevno državo članico, stopnjo rezervacij zanj, znesek prispevka iz skladov v okviru deljenega upravljanja, obdobje zasnove rezervacij v skladu z letnim finančnim načrtom in znesek nastale pogojne obveznosti, ki se pokrije s kritnim jamstvom, ki ga da zadevna država članica;

a)  skupni znesek dela jamstva EU v okviru oddelka za države članice, ki se nanaša na zadevno državo članico ali regijo, stopnjo rezervacij zanj, znesek prispevka iz skladov v okviru deljenega upravljanja, obdobje zasnove rezervacij v skladu z letnim finančnim načrtom in znesek nastale pogojne obveznosti, ki se pokrije s kritnim jamstvom, ki ga da zadevna država članica;

Predlog spremembe    72

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 3 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

c)  izvajalskega partnerja ali partnerje, ki so izrazili svoj interes, in obveznost Komisije, da državo članico obvesti glede izbranega izvajalskega partnerja ali partnerjev;

c)  izvajalskega partnerja ali partnerje, ki so izrazili svoj interes, in obveznost Komisije, da državo članico in, kadar je ustrezno, regionalni organ obvesti glede izbranega izvajalskega partnerja ali partnerjev;

Predlog spremembe    73

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 3 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

e)  letne obveznosti poročanja državi članici, vključno s poročanjem v skladu s kazalniki, navedenimi v sporazumu o prispevku;

e)  letne obveznosti poročanja državi članici oziroma – kadar je ustrezno – regiji, vključno s poročanjem v skladu s kazalniki, navedenimi v sporazumu o prispevku;

Predlog spremembe    74

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 5 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  Komisija državo članico takoj obvesti, če zaradi unovčitve tistega dela jamstva EU v okviru oddelka za države članice raven rezervacij za tisti del jamstva EU pade pod 20 % prvotno oblikovanih rezervacij;

(c)  Komisija državo članico oziroma – kadar je ustrezno – regijo takoj obvesti, če zaradi unovčitve tistega dela jamstva EU v okviru oddelka za države članice raven rezervacij za tisti del jamstva EU pade pod 20 % prvotno oblikovanih rezervacij;

Predlog spremembe    75

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 5 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  če raven rezervacij za tisti del jamstva EU v okviru oddelka za države članice doseže 10 % prvotno oblikovanih rezervacij, zadevna država članica na zahtevo Komisije v skupni sklad za oblikovanje rezervacij prispeva do 5 % prvotno oblikovanih rezervacij.

(d)  če raven rezervacij za tisti del jamstva EU v okviru oddelka za države članice doseže 10 % prvotno oblikovanih rezervacij, zadevna država članica ali regija na zahtevo Komisije v skupni sklad za oblikovanje rezervacij prispeva do 5 % prvotno oblikovanih rezervacij.

Predlog spremembe    76

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Podpora jamstva EU se lahko odobri za operacije financiranja in naložbene operacije, ki jih zajema ta uredba, za naložbeno obdobje, ki se konča 31. decembra 2027. Pogodbe med izvajalskim partnerjem in končnim prejemnikom ali finančnim posrednikom ali drugim subjektom iz člena 13(1)(a) se podpišejo do 31. decembra 2028.

2.  Podpora jamstva EU se lahko odobri za operacije financiranja in naložbene operacije, ki jih zajema ta uredba, za naložbeno obdobje, ki se konča 31. decembra 2027. Pri podpori je treba upoštevati višje stopnje rezervacij za mala in srednja podjetja, kar pomeni, da se ta podjetja soočajo z objektivnimi težavami pri dostopu do kreditov. Pogodbe med izvajalskim partnerjem in končnim prejemnikom ali finančnim posrednikom ali drugim subjektom iz člena 13(1)(a) se podpišejo do 31. decembra 2028.

Predlog spremembe    77

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  izpolnjujejo pogoje iz [člena 209(2)(a) do (e)] [finančne uredbe], zlasti zahtevo glede dodatnosti iz [člena 209(2)(b)] [finančne uredbe], in, kjer je to ustrezno, maksimizirajo zasebne naložbe v skladu s [členom 209(2)(d)] [finančne uredbe];

(a)  izpolnjujejo pogoje iz [člena 209(2)(a) do (e)] [finančne uredbe], zlasti z doseganjem dodatnosti iz člena [8a], pa tudi z doseganjem učinka finančnega vzvoda in multiplikacijskega učinka, tako da se mobilizirajo globalne naložbe, ki presegajo velikost jamstva Unije, in, kjer je to ustrezno, maksimizirajo zasebne naložbe v skladu s [členom 209(2)(d)] [finančne uredbe];

Predlog spremembe    78

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  prispevajo k ciljem politike Unije in spadajo na področja, upravičena do operacij financiranja in naložbenih operacij v ustreznem sklopu v skladu s Prilogo II k tej uredbi; ter

(b)  prispevajo k ciljem politike Unije, jih dopolnjujejo in so v skladu z njimi, zlasti s tistimi, ki so povezani s podnebnimi in okoljskimi cilji Unije, in spadajo na področja, upravičena do operacij financiranja in naložbenih operacij v ustreznem sklopu v skladu s Prilogo II k tej uredbi; ter

Predlog spremembe    79

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 1 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ca)  so z okoljskega in družbenega vidika tehnično izvedljivi, v skladu z merili za upravičenost iz Priloge II k tej Uredbi.

Predlog spremembe    80

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 1 – točka c b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(cb)  Sklad Invest EU ne podpira dejavnosti, povezanih s fosilnimi gorivi, razen če so povsem upravičene, ker pomagajo k lažjemu uresničevanju ciljev energetske unije, in sicer energijske varnosti, povezovanja notranjega energetskega trga, povečevanju učinkovitosti energetske porabe, razogljičenju gospodarstva v skladu s Pariškim sporazumom ter prodornih tehnoloških zamisli na področju nizkoogljične in čiste tehnologije, ki poganjajo energetski prehod in povečujejo konkurenčnost.

Predlog spremembe    81

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 3 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  kjer je primerno, tretji državi iz točke (a) odstavka 2;

(c)  kjer je primerno, tretji državi iz točke (a) odstavka 2, ki spoštuje človekove pravice;

Predlog spremembe    82

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Za oddelek za EU primerne nasprotne stranke izrazijo svoj interes in morajo biti sposobne pokrivati operacije financiranja in naložbene operacije v najmanj treh državah članicah. Izvajalski partnerji lahko tudi skupaj krijejo operacije financiranja in naložbene operacije v vsaj treh državah članicah, tako da oblikujejo skupino.

Za oddelek za EU primerne nasprotne stranke izrazijo svoj interes in morajo biti sposobne pokrivati operacije financiranja in naložbene operacije v najmanj treh državah članicah. Izvajalski partnerji lahko tudi skupaj krijejo operacije financiranja in naložbene operacije v vsaj dveh državah članicah, tako da oblikujejo skupino. Merila so izpolnjena tudi, če izvajalski partnerji na svojih trgih odkrijejo enake primere nedelovanja trga in te primere oziroma neoptimalne naložbene razmere obravnavajo z lokalno prilagojenimi, a podobnimi instrumenti.

Predlog spremembe    83

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 1 – pododstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Kadar namerava oddelek države članice obravnavati ukrepe politik, ki jih je s podobnimi finančnimi in naložbenimi operacijami že obravnaval oddelek EU, imata oddelek države članice in oddelek EU iste izvajalske partnerje.

Predlog spremembe    84

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 2 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  dosega geografsko razpršenost;

(d)  dosega geografsko razpršenost po državah članicah in regijah;

Predlog spremembe    85

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 2 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e)  zagotavlja zadostno razpršenost tveganja;

(e)  zagotavlja zadostno razpršenost tveganja in preprečuje operacije s prekomernim finančnim tveganjem;

Predlog spremembe    86

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 2 – točka f a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(fa)  dosega dodatnost, kot je opredeljena v členu 8a;

Predlog spremembe    87

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a.  Nacionalne spodbujevalne banke in institucije so tudi finančne institucije z ustreznimi pravili in postopki. Zagotoviti je treba, da so zahteve iz [člena 154] [finančne uredbe] sorazmerne z velikostjo in/ali geografskim področjem uporabe. Upoštevati je treba obstoječe podatke, nadzorne postopke in državno pomoč.

Obrazložitev

Evropska komisija je predlagala, da se te nacionalne spodbujevalne banke in institucije vključijo kot izvajalski partnerji, vendar le stežka zadostijo oceni na podlagi treh strebrov iz [člena 154] of [finančne uredbe] in izpolnijo merila vsaj treh držav članic.

Predlog spremembe    88

Predlog uredbe

Poglavje 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Vsi organi, ki sodelujejo pri sprejemanju odločitev in izbiri projektov, delujejo v skladu z načeli preglednosti, odgovornosti in zagotovljene udeležbe deležnikov, tudi iz vrst organizacij civilne družbe. Sestavljajo jih neodvisni strokovnjaki iz različnih tehničnih okolij, med njimi strokovnjaki za podnebne spremembe, v njih pa se poskuša doseči uravnotežena zastopanost spolov. Informacije o projektih, izbirnih postopkih in sprejemanju odločitev se objavljajo, pri tem pa se spoštujejo poslovno občutljive informacije.

 

(Predlog spremembe se uporabi kot uvod v poglavje in velja za člene 17–19. V besedilu se pojavi pred členom 17.)

Predlog spremembe    89

Predlog uredbe

Člen 16 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 16a

 

Upravljanje

 

Vsi organi, ki sodelujejo pri upravljanju programa InvestEU, v skladu s členi 17, 18 in 19 te uredbe upoštevajo načela preglednosti in odgovornosti ter zagotavljajo udeležbo deležnikov, kadar je to ustrezno zlasti sovlagateljev, javnih organov, strokovnjakov, ustanov za izobraževanje, usposabljanje in raziskave, relevantnih socialnih partnerjev in predstavnikov civilne družbe. Sestavljajo jih ustrezni neodvisni strokovnjaki, v njih pa se poskuša doseči uravnotežena zastopanost spolov. Informacije o projektih in sprejemanju odločitev se objavljajo, pri tem pa se spoštujejo poslovno občutljive informacije.

Predlog spremembe    90

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Komisiji svetuje svetovalni odbor, ki ima dve sestavi, in sicer predstavnike izvajalskih partnerjev in predstavnike držav članic.

1.  Usmerjevalnemu odboru svetuje svetovalni odbor, ki ima dve sestavi, in sicer predstavnike izvajalskih partnerjev in predstavnike držav članic.

Predlog spremembe    91

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 5 – točka a – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ii)  svetuje Komisiji glede nedelovanja trga in neoptimalnih naložbenih razmer ter tržnih pogojev;

(ii)  svetuje usmerjevalnemu odboru glede nedelovanja trga in neoptimalnih naložbenih razmer ter tržnih pogojev;

Predlog spremembe    92

Predlog uredbe

Člen 17 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 17 a

 

Usmerjevalni odbor

 

1. Sklad InvestEU upravlja usmerjevalni odbor, ki za namene uporabe jamstva EU odloča v skladu s splošnimi cilji iz člena 3.

 

2. Usmerjevalni odbor:

 

(a) sestavlja sedem članov: tri imenuje Komisija, enega svetovalni odbor v sestavi predstavnikov izvajalskih partnerjev, enega Evropska investicijska banka, dva strokovnjaka pa kot člana brez glasovalne pravice imenuje Evropski parlament. Imenovana strokovnjaka ne zahtevata ali sprejemata navodil od institucij, organov, uradov ali agencij Unije, od nobene vlade države članice ali katerega koli drugega javnega ali zasebnega organa in delujeta povsem samostojno. Strokovnjaka opravljata svoje naloge nepristransko in v interesu sklada InvestEU;

 

(b) izmed članov, ki imajo glasovalno pravico, izvoli predsednika za triletni mandat, ki se lahko enkrat podaljša;

 

(c) obravnava in v največji možni meri upošteva stališča vseh članov. Če se stališča članov preveč razhajajo, usmerjevalni odbor sprejme odločitev s soglasnim glasovanjem članov, ki imajo glasovalno pravico. Stališča vseh članov se vsebinsko povzamejo v zapisniku seje usmerjevalnega odbora.

 

3. Usmerjevalni odbor zagotovi, da je strateška usmeritev InvestEU v skladu s cilji iz člena 3 ter da so predlagane operacije financiranja in naložbene operacije izvajalskih partnerjev skladne s pravom in politikami Unije. Pri opravljanju nalog, ki jih ima v skladu s to uredbo, uresničujejo samo cilje, določene v tej uredbi.

 

4. Usmerjevalni odbor določi politike in postopke delovanja, ki so potrebni za delovanje InvestEU, in pravila, ki se uporabljajo za operacije z naložbenimi platformami in nacionalnimi spodbujevalnimi bankami ali institucijami.

 

5. Usmerjevalni odbor pripravi preglednico kazalnikov predlaganih operacij financiranja in naložbenih operacij za naložbeni odbor.

 

Preglednica vsebuje zlasti oceno: (a) profila tveganosti predlaganih operacij financiranja in naložbenih operacij;

 

(b) koristi za končne prejemnike;

 

(c) upoštevanja meril za upravičenost.

 

Vsak izvajalski partner usmerjevalnemu odboru predloži ustrezne in usklajene informacije, da ta lahko pripravi preglednico.

 

6. Usmerjevalni odbor redno organizira posvetovanje z zadevnimi zainteresiranimi stranmi – zlasti sovlagatelji, javnimi organi, strokovnjaki, ustanovami za izobraževanje, usposabljanje in raziskave, zadevnimi socialnimi partnerji in predstavniki civilne družbe – o usmeritvi in izvajanju naložbene politike, ki se izvaja v skladu s to uredbo.

Predlog spremembe    93

Predlog uredbe

Člen 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 18

črtano

Projektna skupina

 

1.  Ustanovi se projektna skupina, sestavljena iz strokovnjakov, ki jih izvajalski partnerji dajo na voljo Komisiji, in sicer brez bremenitve za proračun Unije.

 

2.  Vsak izvajalski partner imenuje strokovnjake v projektno skupino. Število strokovnjakov se določi v sporazumu o jamstvu.

 

3.  Komisija potrdi, ali so predlagane operacije financiranja in naložbene operacije izvajalskih partnerjev skladne s pravom in politikami Unije.

 

4.  V primeru potrditve s strani Komisije iz odstavka 3 projektna skupina izvaja nadzor kakovosti skrbnega pregleda predlaganih operacij financiranja in naložbenih operacij, ki ga izvajajo izvajalski partnerji. Operacije financiranja in naložbene operacije se nato predložijo naložbenemu odboru v odobritev kritja z jamstvom EU.

 

Projektna skupina za naložbeni odbor pripravi preglednico kazalnikov predlaganih operacij financiranja in naložbenih operacij.

 

Preglednica vsebuje zlasti oceno:

 

(a)  profila tveganosti predlaganih operacij financiranja in naložbenih operacij;

 

(b)  koristi za končne prejemnike;

 

(c)  upoštevanja meril za upravičenost.

 

Vsak izvajalski partner projektni skupini predloži ustrezne in usklajene informacije, da ta lahko izvede analizo tveganja in pripravi preglednico.

 

5.  Strokovnjak projektne skupine ne oceni skrbnega pregleda ali ocenitve v zvezi s potencialno operacijo financiranja ali naložbeno operacijo, ki jo predloži tisti izvajalski partner, ki je tega strokovnjaka dal na voljo Komisiji. Ta strokovnjak v zvezi z navedenimi predlogi prav tako ne pripravi preglednice.

 

6.  Vsak strokovnjak projektne skupine Komisiji prijavi vsako morebitno navzkrižje interesov in Komisiji takoj sporoči vse informacije, ki so potrebne za redno preverjanje, da ni prišlo do navzkrižja interesov.

 

7.  Komisija določi podrobna pravila za delovanje projektne skupine in preverjanje situacij navzkrižja interesov.

 

8.  Komisija določi podrobna pravila za preglednico, da lahko naložbeni odbor odobri uporabo jamstva EU za predlagano operacijo financiranja ali naložbeno operacijo.

 

Predlog spremembe    94

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  preveri njihovo skladnost s to uredbo in ustreznimi naložbenimi smernicami, pri čemer posebno pozornost nameni zahtevi glede dodatnosti iz [člena 209(2)(b)] [finančne uredbe] in zahtevi po privabljanju zasebnih naložb iz [člena 209(2)(d)] [finančne uredbe]; ter

(b)  preveri njihovo skladnost s to uredbo in ustreznimi naložbenimi smernicami, pri čemer posebno pozornost nameni zahtevi glede dodatnosti iz [člena 209(2)(b)] [finančne uredbe], preverjanju trajnosti iz člena 7(3) in zahtevi po privabljanju zasebnih naložb iz [člena 209(2)(d)] [finančne uredbe]; ter

Predlog spremembe    95

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 2 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Vsaka sestava naložbenega odbora vključuje šest plačanih zunanjih strokovnjakov. Strokovnjaki se izberejo v skladu s [členom 237] [finančne uredbe] in jih Komisija imenuje za določen čas za največ štiri leta. Njihov mandat se lahko podaljša, vendar skupaj ne sme biti daljši od sedmih let. Komisija se lahko odloči obnoviti mandat trenutnemu članu naložbenega odbora, ne da bi uporabila postopek iz tega odstavka.

Vsaka sestava naložbenega odbora vključuje sedem plačanih zunanjih strokovnjakov. Strokovnjaki se izberejo v skladu s [členom 237] [finančne uredbe] in jih Komisija imenuje za določen čas za največ štiri leta. Njihov mandat se lahko podaljša, vendar skupaj ne sme biti daljši od sedmih let. Komisija se lahko odloči obnoviti mandat trenutnemu članu naložbenega odbora, ne da bi uporabila postopek iz tega odstavka.

Predlog spremembe    96

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 2 – pododstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Štirje člani so stalni člani vseh štirih sestav naložbenega odbora. Poleg tega sta v vsaki od štirih sestav po dva strokovnjaka z izkušnjami na področju naložb v sektorjih, ki jih zajema zadevni sklop politike. Vsaj eden od stalnih članov ima strokovno znanje na področju trajnostnih naložb. Komisija člane naložbenega odbora razporedi v ustrezno sestavo oziroma sestave. Naložbeni odbor izvoli predsednika izmed svojih stalnih članov.

Pet članov je stalnih članov vseh štirih sestav naložbenega odbora. Poleg tega sta v vsaki od štirih sestav po dva strokovnjaka z izkušnjami na področju naložb v sektorjih, ki jih zajema zadevni sklop politike. Vsaj dva od stalnih članov imata strokovno znanje na področjih podnebnih ukrepov, varstva okolja in okoljskega upravljanja. Komisija člane naložbenega odbora razporedi v ustrezno sestavo oziroma sestave. Naložbeni odbor izvoli predsednika izmed svojih stalnih članov.

Predlog spremembe    97

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 3 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Življenjepis in izjava o interesih vsakega člana naložbenega odbora se javno objavi in stalno posodablja. Vsak član naložbenega odbora Komisiji takoj sporoči vse informacije, ki so potrebne za redno preverjanje, da ni prišlo do navzkrižja interesov.

Življenjepis in izjava o interesih vsakega člana naložbenega odbora se javno objavi in stalno posodablja. Vsak član naložbenega odbora Komisiji in usmerjevalnemu odboru takoj sporoči vse informacije, ki so potrebne za redno preverjanje, da ni prišlo do navzkrižja interesov.

Predlog spremembe    98

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 5 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Sklepi naložbenega odbora o odobritvi podpore jamstva EU za operacijo financiranja ali naložbeno operacijo so javno dostopni in vključujejo utemeljitev odobritve. Poslovno občutljive informacije se ne objavijo.

Sklepi naložbenega odbora o odobritvi podpore jamstva EU za operacijo financiranja ali naložbeno operacijo so javno dostopni in vključujejo utemeljitev odobritve, uporabljena merila in preglednico kazalnikov. Poseben poudarek je treba nameniti skladnosti z merilom dodatnosti. Poslovno občutljive informacije se ne objavijo.

Predlog spremembe    99

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 5 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Preglednica je javno dostopna po podpisu operacije financiranja ali naložbene operacije ali podprojekta, če je primerno. Objava ne vsebuje poslovno občutljivih informacij ali osebnih podatkov, ki se v skladu s pravili Unije o varstvu podatkov ne razkrijejo.

Preglednica je javno dostopna po podpisu operacije financiranja ali naložbene operacije ali podprojekta, če je primerno. Objava ne vsebuje poslovno občutljivih informacij ali osebnih podatkov, ki se v skladu s pravili Unije o varstvu podatkov ne razkrijejo. Vsako leto se za vse države članice priloži tudi stopnja zavrnjenih projektov glede na sprejete projekte. Za vsak projekt se navede utemeljitev za sprejetje ali zavrnitev.

Predlog spremembe    100

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 5 – pododstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Sklepi naložbenega odbora, s katerimi se zavrne uporaba jamstva EU, se dvakrat letno posredujejo Evropskemu parlamentu in Svetu, pri čemer se upoštevajo stroge zahteve glede zaupnosti.

Sklepi naložbenega odbora in z njim povezana uporabljena merila in preglednica kazalnikov, s katerimi se zavrne uporaba jamstva EU, se dvakrat letno posredujejo Evropskemu parlamentu in Svetu, pri čemer se upoštevajo stroge zahteve glede zaupnosti.

Predlog spremembe    101

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Svetovalno vozlišče InvestEU zagotavlja svetovalno podporo pri opredeljevanju, pripravi, razvoju, strukturiranju in izvajanju naložbenih projektov ter javnem naročanju, povezanem z njimi, ali pri povečanju zmogljivosti nosilcev projektov in finančnih posrednikov za izvajanje operacij financiranja in naložbenih operacij. Njegova podpora lahko zajema katero koli fazo življenjskega cikla projekta ali financiranja subjekta, ki prejema podporo, če je to primerno.

Svetovalno vozlišče InvestEU zagotavlja svetovalno podporo pri opredeljevanju, pripravi, razvoju, strukturiranju in izvajanju naložbenih projektov ter javnem naročanju, povezanem z njimi, ali pri povečanju zmogljivosti nosilcev projektov in finančnih posrednikov za izvajanje operacij financiranja in naložbenih operacij. Njegova podpora lahko zajema katero koli fazo življenjskega cikla projekta ali financiranja subjekta, ki prejema podporo, če je to primerno. Strokovnjaki v svetovalnem vozlišču tesno sodelujejo s svetovalno skupino EIB InnovFin.

Predlog spremembe    102

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Svetovalno vozlišče InvestEU zagotavlja informacije in svetovalno podporo na regionalni in lokalni ravni, pri tem pa poseben poudarek namenja malim in srednjim ter zagonskim podjetjem. Opira se na izkušnje pri izvajanju svetovalnega vozlišča za evropske naložbe v sklopu EFSI ter zajema pomoč pri komuniciranju in razvoju projektov, da se vzpostavi zmogljivost za oblikovanje trajnostnih projektov, manjši projekti pa združijo v večje.

Predlog spremembe    103

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Svetovalno vozlišče InvestEU je na voljo kot sestavni del vsakega sklopa politike iz člena 7(1), ki zajema vse sektorje v zadevnem sklopu. Poleg tega so na voljo medsektorske svetovalne storitve.

Svetovalno vozlišče InvestEU je na voljo kot sestavni del vsakega sklopa politike iz člena 7(1), ki zajema vse sektorje v zadevnem sklopu, zlasti tiste, ki prispevajo k podnebnim ciljem EU. Poleg tega so na voljo medsektorske svetovalne storitve.

Predlog spremembe    104

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  pomoč nosilcem projektov, kadar je to primerno, pri razvoju projektov za doseganje ciljev in meril za upravičenost iz členov 3, 7 in 11 ter za lažji razvoj povezovalcev za projekte manjšega obsega; vendar takšna pomoč ne posega v sklepe naložbenega odbora o kritju podpore jamstva EU za take projekte;

(b)  pomoč nosilcem projektov, kadar je to primerno, pri razvoju projektov za doseganje ciljev in meril za upravičenost iz členov 3, 7 in 11 ter za lažji razvoj povezovalcev za projekte manjšega obsega, pa tudi pomoč pri vzpostavljanju tematskih in regionalnih naložbenih platform z zagotavljanjem pravne pomoči in ustreznega vzorčnega sporazuma o naložbeni platformi; vendar takšna pomoč ne posega v sklepe naložbenega odbora o kritju podpore jamstva EU za take projekte;

Predlog spremembe    105

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  podpiranje ukrepov in spodbujanje lokalnega znanja, da se olajša uporaba podpore sklada InvestEU v celotni Uniji, ter, kadar je to mogoče, dejavno prispevanje k cilju sektorske in geografske razpršenosti sklada InvestEU s podpiranjem izvajalskih partnerjev pri pripravljanju in razvoju potencialnih operacij financiranja in naložbenih operacij;

(c)  podpiranje ukrepov in spodbujanje lokalnega znanja, zlasti v smislu pomoči malim in srednjim podjetjem ter mikropodjetjem, lokalnim organom, subjektom in skupnostim, ter svetovanje o priložnostih, ki so jim na voljo v vseh sklopih politik, da se olajša uporaba podpore sklada InvestEU v celotni Uniji, ter, kadar je to mogoče, dejavno prispevanje k cilju sektorske in geografske razpršenosti sklada InvestEU s podpiranjem izvajalskih partnerjev pri pripravljanju in razvoju potencialnih operacij financiranja in naložbenih operacij;

Predlog spremembe    106

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 2 – točka f a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(fa)  po potrebi proaktivno svetovanje v skladu s prvim načelom energijske učinkovitosti, kakor je navedeno v uredbi o upravljanju energetske unije;

Predlog spremembe    107

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 2 – točka f b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(fb)  izvajanje komunikacijskih ukrepov za obveščanje nosilcev projektov ter finančnih in drugih posrednikov o podpori, ki je na voljo v okviru svetovalnega vozlišča, ter na splošno o priložnostih, ki so na voljo v okviru InvestEU.

Predlog spremembe    108

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Za kritje dela stroškov za opravljanje storitev iz odstavka 2 se lahko zaračunajo provizije.

4.  Za kritje dela stroškov za opravljanje storitev iz odstavka 2 se lahko zaračunajo sorazmerne provizije.

Predlog spremembe    109

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6.  Svetovalno vozlišče InvestEU ima po potrebi lokalno prisotnost. Vzpostavi se predvsem v državah članicah ali regijah, ki se soočajo s težavami pri razvoju projektov v okviru sklada InvestEU. Svetovalno vozlišče InvestEU pomaga pri prenosu znanja na regionalno in lokalno raven, da se okrepijo regionalne in lokalne zmogljivosti ter strokovno znanje in izkušnje za podporo iz odstavka 1.

6.  Svetovalno vozlišče InvestEU je prisotno v vsaki državi članici, s posebnim poudarkom na zagotavljanju prisotnosti v regijah, ki se soočajo s težavami pri razvoju projektov v okviru sklada InvestEU, s čimer se podpira izmenjava primerov dobre prakse in informacij ter širi znanje o naložbenih priložnostih v regiji. Vozlišče vzpostavi neposredni dialog med podjetji, posredniki in institucijami Skupnosti. Svetovalno vozlišče InvestEU pomaga pri prenosu znanja na regionalno in lokalno raven, da se okrepijo regionalne in lokalne zmogljivosti ter strokovno znanje in izkušnje za podporo iz odstavka 1.

Predlog spremembe    110

Predlog uredbe

Člen 21 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Komisija vzpostavi portal InvestEU. Portal je preprosto dostopna in uporabniku prijazna zbirka podatkov z ustreznimi informacijami za vsak projekt.

1.  Komisija vzpostavi portal InvestEU. Portal vključuje preprosto dostopno in uporabniku prijazno zbirko podatkov z ustreznimi informacijami za vsak projekt, s čimer se poveča njihova prepoznavnost, vlagatelji pa lahko odkrijejo naložbene priložnosti v posameznem sektorju ali na področju, ki jih zanima.

Predlog spremembe    111

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se podatki za spremljanje izvajanja in rezultatov zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. V ta namen se izvajalskim partnerjem in drugim prejemnikom finančnih sredstev Unije naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja.

3.  Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se podatki za spremljanje izvajanja in rezultatov zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. V ta namen se izvajalskim partnerjem in drugim prejemnikom finančnih sredstev Unije naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja. S sistemom za poročanje morajo biti jasno določeni sklopi politike, ki so podrobno opredeljeni v okviru upravičenih področij za operacije financiranja in naložbene operacije iz Priloge II.

Obrazložitev

Potreben je jasen pregled projektov na podlagi štirih sklopov politike in podrobneje opredeljenih področij za financiranje in naložbe, da se lahko ustrezno oceni njegovo delovanje.

Predlog spremembe    112

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.  Poleg tega vsak izvajalski partner vsakih šest mesecev Komisiji predloži poročilo o operacijah financiranja in naložbenih operacijah, ki jih krije ta uredba, razčlenjene na oddelek za EU in oddelek za države članice po državah članicah, kakor je primerno. Poročilo vključuje oceno skladnosti z zahtevami o uporabi jamstva EU in ključnimi kazalniki smotrnosti iz Priloge III k tej uredbi. Poročilo vključuje tudi operativne, statistične, finančne in računovodske podatke o vsaki operaciji financiranja in naložbeni operaciji, in sicer na ravni oddelka, sklopa politike in sklada InvestEU. Eno od teh poročil vsebuje informacije, ki jih izvajalski partnerji zagotovijo v skladu s [členom 155(1)(a)] [finančne uredbe].

5.  Poleg tega vsak izvajalski partner vsakih šest mesecev Komisiji predloži poročilo o operacijah financiranja in naložbenih operacijah, ki jih krije ta uredba, razčlenjene na oddelek za EU in oddelek za države članice po državah članicah, kakor je primerno. Poročilo vključuje oceno skladnosti z zahtevami o uporabi jamstva EU in ključnimi kazalniki smotrnosti iz Priloge III k tej uredbi. Poročilo vključuje, kjer je to ustrezno in sorazmerno, tudi operativne, statistične, finančne in računovodske podatke o vsaki operaciji financiranja in naložbeni operaciji, in sicer na ravni oddelka, sklopa politike in sklada InvestEU. Eno od teh poročil vsebuje informacije, ki jih izvajalski partnerji zagotovijo v skladu s [členom 155(1)(a)] [finančne uredbe]. Če je mogoče, bi morala biti ta poročila enaka kot poročila, ki se že zahtevajo na nacionalni ali regionalni ravni. Komisija zbere in oceni poročila izvajalskih partnerjev ter pripravi povzetek v obliki javnih letnih poročil, v katerih poda informacije o stopnji izvajanja programa glede na zadane cilje in kazalnike uspešnosti ter navede tveganja in priložnosti za operacije financiranja in naložbene operacije, ki jih podpira program InvestEU.

Predlog spremembe  113

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

5a.  Komisija na spletnem portalu objavi informacije o operacijah financiranja in naložbenih operacijah, vključno z informacijami o pričakovanih učinkih in koristih projektov, pri tem pa upošteva varstvo zaupnih in poslovno občutljivih informacij. Spletni portal omogoča tudi javni dostop do registra primernih nasprotnih strank.

 

Izvajalski partnerji in drugi prejemniki sredstev Unije v skladu s svojo ustrezno politiko preglednosti in pravili Unije glede varstva podatkov in dostopa do dokumentov in informacij na svojem spletnem mestu proaktivno in sistematično objavljajo informacije o vseh operacijah financiranja in naložb, ki jih krije ta program, zlasti o tem, kako ti projekti prispevajo k doseganju ciljev in zahtev iz te uredbe. Pri tem se vedno zagotovi varovanje zaupnih in poslovno občutljivih informacij. Izvajalski partnerji v vseh informacijah, ki jih objavijo o operacijah financiranja in naložbenih operacijah, zajetih v tem programu, navedejo podporo Unije.

Predlog spremembe    114

Predlog uredbe

Člen 23 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Komisija do 30. septembra 2025 opravi vmesno oceno programa InvestEU, zlasti uporabe jamstva EU.

2.  Komisija do 31. decembra 2024 opravi vmesno oceno programa InvestEU, zlasti uporabe jamstva EU.

Predlog spremembe    115

Predlog uredbe

Člen 24 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Revizije uporabe financiranja Unije, ki jih opravijo osebe ali subjekti, vključno s tistimi, ki jih niso pooblastili institucije ali organi Unije, so osnova za splošno zagotovilo v skladu s [členom 127] [finančne uredbe].

Revizije uporabe financiranja Unije, ki jih opravi Evropsko računsko sodišče, in revizije, ki jih opravijo osebe ali subjekti, vključno s tistimi, ki jih niso pooblastili institucije ali organi Unije, so osnova za splošno zagotovilo v skladu s [členom 127] [finančne uredbe].

Predlog spremembe    116

Predlog uredbe

Člen 27 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s programom InvestEU ter njegovimi ukrepi in rezultati. Finančna sredstva, dodeljena programu InvestEU, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so povezane s cilji iz člena 3.

2.  Komisija začne izvajati učinkovito, informativno in vseevropsko komunikacijsko strategijo, s katero pospremi program InvestEU, da bi povečala njegovo prepoznavnost, zlasti za MSP, ter k sodelovanju pritegnila najboljše potencialne projekte. Finančna sredstva, dodeljena programu InvestEU, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so povezane s cilji iz člena 3.

Predlog spremembe    117

Predlog uredbe

Priloga I – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Ta razdelitev se lahko v skladu s členom 4 te uredbe med proračunskim letom spremeni v skladu z razvojem različnih ciljev iz člena 3(2) te uredbe.

Predlog spremembe    118

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Operacije financiranja in naložbene operacije lahko spadajo na eno ali več naslednjih področij:

Operacije financiranja in naložbene operacije spadajo na eno ali več naslednjih področij:

Predlog spremembe    119

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  širitvijo proizvodnje, dobave ali uporabe čiste in trajnostne energije iz obnovljivih virov;

(a)  širitvijo proizvodnje, pospešitvijo uvedbe, dobave ali izvajanja rešitev za čisto in trajnostno energijo iz obnovljivih virov ;

Predlog spremembe    120

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  energetsko učinkovitostjo in prihranki energije (pri čemer je posebna pozornost namenjena zmanjševanju povpraševanja z upravljanjem povpraševanja in prenovo stavb);

(b)  energetsko učinkovitostjo, energetskim prehodom in prihranki energije (pri čemer je posebna pozornost namenjena zmanjševanju povpraševanja z upravljanjem povpraševanja in prenovo stavb);

Predlog spremembe    121

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  razvojem in posodobitvijo trajnostne energetske infrastrukture (na ravni prenosa in distribucije, tehnologije za shranjevanje energije) ter njeno nadgradnjo v pametno infrastrukturo;

(c)  razvojem in posodobitvijo trajnostne energetske infrastrukture (na ravni prenosa in distribucije, tehnologije za shranjevanje energije, pametna omrežja) ter njeno nadgradnjo v pametno infrastrukturo in povečanjem ravni elektroenergetske povezanosti med državami članicami;

Predlog spremembe    122

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  proizvodnjo in dobavo sintetičnih goriv iz obnovljivih / ogljično nevtralnih virov; alternativnimi gorivi;

(d)  proizvodnjo in dobavo trajnostnih sintetičnih goriv iz obnovljivih / ogljično nevtralnih virov ter alternativnimi gorivi v skladu z določbami iz [direktive o energiji iz obnovljivih virov 2009/28/ES];

Predlog spremembe    123

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka 1 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e)  infrastrukturo za zajemanje in shranjevanje ogljika.

(e)  infrastrukturo za zajemanje in shranjevanje ogljika v industrijskih procesih, elektrarnah na biomaso in proizvodnih obratih na poti do energetskega prehoda.

Predlog spremembe    124

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Razvoj trajnostne prometne infrastrukture, opreme in inovativnih tehnologij v skladu s prednostnimi nalogami Unije na področju prometa in zavezami, sprejetimi v skladu s Pariškim sporazumom, zlasti s/z:

2.  Razvoj trajnostne prometne infrastrukture, inovativnih mobilnostnih rešitev, opreme in inovativnih tehnologij v skladu s prednostnimi nalogami Unije na področju prometa in zavezami, sprejetimi v skladu s Pariškim sporazumom, zlasti s/z:

Predlog spremembe    125

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  projekti, ki podpirajo razvoj infrastrukture TEN-T, vključno z njenimi urbanimi vozlišči, pomorskimi pristanišči in pristanišči na celinskih plovnih poteh, večmodalnimi terminali in njihovo povezavo z glavnimi omrežji;

(a)  projekti, ki podpirajo trajnostni razvoj infrastrukture TEN-T, vključno z njenimi urbanimi vozlišči, pomorskimi pristanišči in pristanišči na celinskih plovnih poteh, letališči, večmodalnimi terminali in njihovo povezavo z glavnimi omrežji;

Predlog spremembe    126

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  projekti za pametno in trajnostno mobilnost v mestih (ciljno usmerjenimi v načine mestnega prevoza z nizkimi emisijami, dostopnost, onesnaževanje zraka in hrup, porabo energije in nesreče);

(b)  projekti za pametno in trajnostno mobilnost v mestih (ciljno usmerjenimi v načine mestnega prevoza z ničelnimi in nizkimi emisijami, dostopnost, onesnaževanje zraka in hrup, porabo energije in varnost v cestnem prometu);

Predlog spremembe    127

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  podpiranjem obnove in naknadnega opremljanja prometnih mobilnih sredstev z namenom uporabe rešitev za mobilnost z nizkimi emisijami;

(c)  podpiranjem obnove in naknadnega opremljanja prometnih mobilnih sredstev z namenom uporabe rešitev za mobilnost z ničelnimi in nizkimi emisijami;

Predlog spremembe    128

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka 2 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  železniško infrastrukturo in drugimi železniškimi projekti ter pomorskimi pristanišči;

(d)  železniško infrastrukturo in drugimi železniškimi projekti, infrastrukturo za celinske plovne poti ter pomorskimi pristanišči;

Predlog spremembe    129

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka 2 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e)  infrastrukturo za alternativna goriva, vključno z infrastrukturo za električno polnjenje.

(e)  infrastrukturo za alternativna goriva v skladu z določbami iz člena 25 [direktive o energiji iz obnovljivih virov 2009/28/ES], vključno z uvedbo infrastrukture za električno polnjenje.

Predlog spremembe    130

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka 3 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  projekti in podjetji na področju ravnanja z okoljskimi viri in čistih tehnologij;

(c)  projekti in podjetji na področju ravnanja z okoljskimi viri in trajnostnih tehnologij;

Predlog spremembe    131

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka 3 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f)  ukrepi v zvezi s podnebnimi spremembami, vključno z zmanjševanjem tveganja naravnih nesreč;

(f)  ukrepi v zvezi s podnebnimi spremembami, vključno z zmanjševanjem tveganja naravnih nesreč ter blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje;

Predlog spremembe    132

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka 3 – točka g

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(g)  projekti in podjetji, ki izvajajo krožno gospodarstvo z vključevanjem vidikov učinkovite rabe virov v proizvodnjo in življenjski cikel izdelkov, vključno s trajnostno oskrbo s primarnimi in sekundarnimi surovinami;

(g)  projekti in podjetji, ki izvajajo krožno gospodarstvo z vključevanjem vidikov učinkovite rabe energije in virov v proizvodnjo in življenjski cikel izdelkov, vključno s trajnostno oskrbo s primarnimi in sekundarnimi surovinami in njihovim recikliranjem;

Predlog spremembe    133

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Razvoj infrastrukture za digitalno povezljivost, zlasti s projekti, ki podpirajo uvedbo zelo visokozmogljivih digitalnih omrežij.

4.  Razvoj infrastrukture za digitalno povezljivost, zlasti s projekti, ki podpirajo uvedbo zelo visokozmogljivih digitalnih omrežij, povezljivost 5G ter izboljšujejo digitalno povezljivost in dostop, zlasti do podeželja in obrobnih regij.

Predlog spremembe    134

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka 5 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  raziskavami, vključno z raziskovalno infrastrukturo in podporo akademikom, in inovacijskimi projekti, ki prispevajo k ciljem [programa Obzorje Evropa];

(a)  podporo raziskovalni infrastrukturi ter raziskovalnim in inovacijskim projektom na vseh tematskih področjih, kakor so opredeljeni v ciljih programa Obzorje Evropa, h katerim tudi prispevajo;

Predlog spremembe    135

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka 5 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  projekti za podjetja;

(b)  projekti za podjetja, vključno z usposabljanjem in spodbujanjem oblikovanja gruč in poslovnih mrež;

Predlog spremembe    136

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka 5 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  projekti sodelovanja med akademskim svetom in industrijo;

(d)  projekti sodelovanja na področju raziskav in inovacij med akademskim svetom, raziskovalnimi in inovacijskimi organizacijami in industrijo; javno-zasebnimi partnerstvi in organizacijami civilne družbe;

Predlog spremembe    137

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka 5 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f)  novimi učinkovitimi zdravstvenimi izdelki, vključno s farmacevtskimi izdelki, medicinskimi pripomočki in zdravili za napredno zdravljenje.

(f)  novimi učinkovitimi in dostopnimi zdravstvenimi izdelki, vključno s farmacevtskimi izdelki, medicinskimi pripomočki, diagnostičnimi pripomočki in zdravili za napredno zdravljenje, novimi antimikrobiki ter inovativnimi razvojnimi procesi, ki se izogibajo preizkusom na živalih.

Predlog spremembe    138

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka 6 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6.  Razvoj in razširjanje uporaba digitalnih in komunikacijskih tehnologij, zlasti s/z:

6.  Razvoj, razširjanje in pogostejša uporaba digitalnih in komunikacijskih tehnologij, zlasti s/z:

Predlog spremembe    139

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka 6 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  umetno inteligenco;

(a)  umetno inteligenco v skladu s programom Digitalna Evropa, zlasti kar zadeva etiko;

Predlog spremembe    140

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka 6 – točka a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(aa)  kvantno tehnologijo;

Predlog spremembe    141

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka 6 – točka f a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(fa)  robotiko in avtomatizacijo.

Predlog spremembe    142

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka 7 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

7.  Finančna podpora za subjekte z do 3 000 zaposlenimi, s posebnim poudarkom na MSP in na malih podjetjih s srednje veliko tržno kapitalizacijo, zlasti z:

7.  Finančna podpora za subjekte z do 3 000 zaposlenimi. Sklop za MSP se osredotoča izključno na MSP in mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, zlasti z:

Predlog spremembe    143

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka 7 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  zagotavljanjem obratnega kapitala in naložb;

(a)  zagotavljanjem obratnega kapitala in naložb, zlasti v zvezi z ukrepi, ki spodbujajo podjetniško kulturo in okolje ter ustanavljanje in rast mikropodjetij ter malih in srednjih podjetij;

Predlog spremembe    144

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka 7 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  zagotavljanjem financiranja za kritje tveganja od faze zagona dejavnosti do faze širitve, da bi zagotovili vodilno tehnološko vlogo v inovativnih in trajnostnih sektorjih.

(b)  zagotavljanjem financiranja za kritje tveganja od faze zagona dejavnosti do faze širitve, da bi zagotovili vodilno tehnološko vlogo v inovativnih in trajnostnih sektorjih, vključno z izboljšanjem njihove digitalizacijske in inovacijske zmogljivosti, ter da bi zagotovili njihovo globalno konkurenčnost.

Predlog spremembe    145

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

9.  Turizem.

9.  Trajnostni turizem.

Predlog spremembe    146

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka 11 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  mikrofinanciranja, financiranja socialnih podjetij in socialnega gospodarstva;

(a)  mikrofinanciranja, financiranja socialnih podjetij, podjetništva žensk, spodbujanja enakosti spolov in socialnega gospodarstva;

Predlog spremembe    147

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka 11 – točka d – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(i)  izobraževanja in usposabljanja, vključno z vzgojo in varstvom v zgodnjem otroštvu, izobraževalnimi ustanovami, študentskimi stanovanji in digitalnimi napravami;

(i)  izobraževanja in usposabljanja, vključno z vzgojo in varstvom v zgodnjem otroštvu, izobraževalnimi ustanovami, študentskimi stanovanji, digitalnimi napravami in študentskimi posojili;

Predlog spremembe    148

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka 11 – točka h

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(h)  inovativnih zdravstvenih rešitev, vključno z zdravstvenimi storitvami in novimi modeli oskrbe;

(h)  inovativnih zdravstvenih rešitev, vključno z zdravstvenimi storitvami, upravljanjem sistema zdravstvenega varstva, e-zdravstvom, preventivno medicino, precizno medicino in novimi modeli oskrbe;

Predlog spremembe    149

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

12.  Razvoj obrambne industrije, s čimer se krepi strateška avtonomnost Unije, zlasti s podporo:

črtano

(a)  dobavni verigi obrambne industrije Unije, zlasti s finančno podporo MSP in podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo;

 

(b)  podjetjem, ki sodelujejo pri projektih za disruptivne inovacije v obrambnem sektorju in tesno povezanih tehnologijah z dvojno rabo;

 

(c)  dobavni verigi obrambnega sektorja pri sodelovanju v skupnih raziskovalnih in razvojnih projektih na področju obrambe, vključno s tistimi, ki jih podpira evropski obrambni sklad;

 

(d)  infrastrukturi za raziskave in usposabljanje na področju obrambe.

 

Predlog spremembe    150

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka 13 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  spodbujati konkurenčnost vesoljskih sistemov in tehnologij, zlasti za odpravljanje ranljivosti dobavnih verig;

(b)  spodbujati konkurenčnost vesoljskih sistemov in tehnologij, zlasti za odpravljanje neodvisnosti dobavnih verig;

Predlog spremembe    151

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka 13 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  podpiranje vesoljskega podjetništva;

(c)  podpiranje vesoljskega podjetništva, vključno z razvojem sorodnih storitev;

Predlog spremembe    152

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka 13 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

13a.  Morja in oceani, prek razvoja trajnostnega modrega gospodarstva v skladu s cilji celostne pomorske politike, zlasti prek

 

a. pomorskega podjetništva,

 

b. inovativne in konkurenčne pomorske industrije,

 

c. oceanske pismenosti in modrih poklicev,

 

d. izvajanja ciljev trajnostnega razvoja, zlasti cilja 14 (življenje v vodi),

 

e. obnovljivih morskih virov energije in krožnega gospodarstva.

Predlog spremembe    153

Predlog uredbe

Priloga III – točka 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Obseg financiranja InvestEU (razčlenjeno po sklopih politike)

1.  Obseg financiranja InvestEU (razčlenjeno po točkah in podtočkah upravičenih področij za operacije financiranja in naložbene operacije iz Priloge II)

Predlog spremembe    154

Predlog uredbe

Priloga III – točka 1 – točka 1.4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1.4 a  Sinergije z drugimi programi EU

Predlog spremembe    155

Predlog uredbe

Priloga III – točka 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Geografska pokritost financiranja InvestEU (razčlenjeno po sklopih politike)

2.  Geografska pokritost financiranja InvestEU (razčlenjeno po točkah in podtočkah upravičenih področij za operacije financiranja in naložbene operacije iz Priloge II)

Predlog spremembe    156

Predlog uredbe

Priloga III – točka 2 – točka 2.1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2.1 a  Število regij, zajetih v projektih

Predlog spremembe    157

Predlog uredbe

Priloga III – točka 3 – točka 3.2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.2  Naložbe v podporo podnebnim ciljem

3.2  Naložbe v podporo energetskim in podnebnim ciljem in, kjer je to ustrezno, podrobno opredeljeni sklopi, razvrščeni po politiki in kategoriji, pa tudi delež vpliva na podnebje

Predlog spremembe    158

Predlog uredbe

Priloga III – točka 4 – točka 4.1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.1  Energija: nameščene dodatne zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov (v MW)

4.1  Energija: nameščene dodatne zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov (v MW) po viru

Predlog spremembe    159

Predlog uredbe

Priloga III – točka 4 – točka 4.2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.2  Energija: število gospodinjstev z boljšim razredom energijske porabe

4.2  Energija: število gospodinjstev, število javnih in komercialnih objektov z boljšim razredom energijske porabe, vključno s stopnjo izboljšave v razredu oziroma v ustreznih številkah, ali število prenovljenih gospodinjstev, ki sedaj izpolnjujejo standard za nizkoenergetske in pasivne gradnje

Predlog spremembe    160

Predlog uredbe

Priloga III – točka 4 – točka 4.3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.3  Digitalno: dodatna gospodinjstva s širokopasovnim dostopom s hitrostjo vsaj 100 Mb/s, ki jo je mogoče nadgraditi v gigabitno hitrost

4.3  Digitalno: dodatna gospodinjstva ter komercialne in/ali javne stavbe s širokopasovnim dostopom s hitrostjo vsaj 100 Mb/s, ki jo je mogoče nadgraditi v gigabitno hitrost, ali število ustvarjenih vstopnih točk za brezžično povezavo

Predlog spremembe    161

Predlog uredbe

Priloga III – točka 4 – točka 4.5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

4.5 a  število uvedenih infrastrukturnih točk za alternativna goriva

Predlog spremembe    162

Predlog uredbe

Priloga III – točka 4 – točka 4.5 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

4.5 b  Zmanjšanje emisij: količina zmanjšanih emisij CO2

Predlog spremembe    163

Predlog uredbe

Priloga III – točka 5 – točka 5.1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.1  Prispevek k cilju, da bi se v raziskave, razvoj in inovacije vložilo 3 % BDP Unije

5.1  Prispevek k cilju, da bi se v celotnem programu v raziskave, razvoj in inovacije vložilo 3 % BDP Unije

Predlog spremembe    164

Predlog uredbe

Priloga III – točka 5 – točka 5.2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.2  Število podjetij, ki prejemajo podporo za izvajanje raziskovalnih in inovacijskih projektov

5.2  Število podjetij, ki v celotnem programu prejemajo podporo za izvajanje raziskovalnih in inovacijskih projektov

Predlog spremembe    165

Predlog uredbe

Priloga III – točka 5 – točka 5.2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

5.2 a  Število projektov, ki so bili prej podprti prek programa Obzorje Evrope in/ali Digitalna Evropa

Predlog spremembe    166

Predlog uredbe

Priloga III – točka 6 – točka 6.2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6.2  Število podprtih podjetij po fazah razvoja (zgodnja, rast/širitev)

6.2  Število podprtih podjetij po fazah razvoja (zgodnja, rast/širitev), zlasti inovativnih MSP

Predlog spremembe    167

Predlog uredbe

Priloga III – točka 7 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

7.  Socialne naložbe in spretnosti

7.  Po spolu razčlenjeni podatki o socialnih naložbah in spretnostih

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov

Vzpostavitev programa InvestEU

Referenčni dokumenti

COM(2018)0439 – C8-0257/2018 – 2018/0229(COD)

Pristojni odbori

Datum razglasitve na zasedanju

BUDG

14.6.2018

ECON

14.6.2018

 

 

Mnenje pripravil

Datum razglasitve na zasedanju

ITRE

14.6.2018

Pridruženi odbori - datum razglasitve na zasedanju

5.7.2018

Pripravljavec/-ka mnenja

Datum imenovanja

Seán Kelly

13.6.2018

Člen 55 – Postopek s skupnimi sejami odborov

Datum razglasitve na zasedanju

5.7.2018

Obravnava v odboru

10.9.2018

 

 

 

Datum sprejetja

5.11.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

38

5

8

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Zigmantas Balčytis, Bendt Bendtsen, José Blanco López, Jonathan Bullock, Cristian-Silviu Buşoi, Jerzy Buzek, Jakop Dalunde, Pilar del Castillo Vera, Ashley Fox, Theresa Griffin, Rebecca Harms, Seán Kelly, Jeppe Kofod, Jaromír Kohlíček, Peter Kurumbašev (Peter Kouroumbashev), Miapetra Kumpula-Natri, Paloma López Bermejo, Edouard Martin, Tilly Metz, Dan Nica, Morten Helveg Petersen, Miroslav Poche, Carolina Punset, Massimiliano Salini, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Dario Tamburrano, Patrizia Toia, Evžen Tošenovský, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Kathleen Van Brempt, Lieve Wierinck, Anna Záborská, Flavio Zanonato, Carlos Zorrinho

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Amjad Bashir, Mario Borghezio, Rosa D’Amato, Jens Geier, Benedek Jávor, Werner Langen, Marian-Jean Marinescu, Rupert Matthews, Gesine Meissner, Clare Moody, Markus Pieper, Sofia Sakorafa, Giancarlo Scottà, Davor Škrlec, Pavel Telička

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Michael Gahler, Ulrike Rodust

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

38

+

ALDE

Gesine Meissner, Morten Helveg Petersen, Carolina Punset, Pavel Telička, Lieve Wierinck

PPE

Bendt Bendtsen, Cristian-Silviu Buşoi, Jerzy Buzek, Pilar del Castillo Vera, Michael Gahler, Seán Kelly, Werner Langen, Marian-Jean Marinescu, Markus Pieper, Massimiliano Salini, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Anna Záborská

S&D

Zigmantas Balčytis, José Blanco López, Jens Geier, Theresa Griffin, Jeppe Kofod, Peter Kurumbašev (Peter Kouroumbashev), Miapetra Kumpula-Natri, Edouard Martin, Clare Moody, Dan Nica, Miroslav Poche, Ulrike Rodust, Patrizia Toia, Kathleen Van Brempt, Flavio Zanonato, Carlos Zorrinho

VERTS/ALE

Jakop Dalunde, Rebecca Harms, Benedek Jávor, Tilly Metz, Davor Škrlec

5

-

EFDD

Jonathan Bullock

GUE/NGL

Jaromír Kohlíček, Paloma López Bermejo, Sofia Sakorafa, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis)

8

0

ECR

Amjad Bashir, Ashley Fox, Rupert Matthews, Evžen Tošenovský

EFDD

Rosa D'Amato, Dario Tamburrano

ENF

Mario Borghezio, Giancarlo Scottà

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


MNENJE ODBORA ZA PROMET IN TURIZEM (21.11.2018)

za Odbor za proračun in Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa InvestEU

(COM(2018)0439 – C8-0257/2018 – 2018/0229(COD))

Pripravljavec mnenja (*): Wim van de Camp

(*)  Postopek s pridruženim odborom – člen 54 Poslovnika

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Ozadje

Komisija namerava s programom InvestEU zbrati javne in zasebne naložbe ter obravnavati obstoječe naložbene vrzeli na področjih, kot so trajnostni promet in novi modeli mobilnosti, obnovljivi viri energije in energetska učinkovitost, digitalna povezljivost in tehnologije, raziskave in inovacije, podnebje, okolje in viri, izobraževanje in veščine ter razvoj malih in srednjih podjetij. Program bo podpiral projekte na teh področjih in prispeval k ciljem politike EU v zvezi s trajnostjo, predvsem ko gre za podnebne spremembe, konkurenčnostjo in vključujočo rastjo. Sklad InvestEU bo z jamstvom EU v znesku 38 milijard EUR prek operacij financiranja in naložb v sklopu programa podprl projekte. Jamstvo ustreza dodelitvi sredstev iz proračuna EU v znesku 15,2 milijarde EUR ali 40-odstotni zagotovitvi sredstev. InvestEU deluje prek štirih sklopov politike: trajnostna infrastruktura; raziskave, inovacije in digitalizacija; MSP; ter socialne naložbe in spretnosti.

Promet je vključen predvsem v sklop „trajnostna infrastruktura“, ki zajema infrastrukturo, mobilna sredstva in uvedbo inovativnih tehnologij. Ta sklop vključuje tudi druga področja, kot so energija, digitalna povezljivost, vesolje ter okolje. Podprte naložbe morajo prispevati k ciljem EU na področju okoljske ali socialne trajnosti. Sklop bo podprt z deležem 11,5 milijarde EUR oziroma 30 % celotnega jamstva EU, kar ustreza dodeljenim sredstvom EU v višini 4,6 milijarde EUR. Cilj programa InvestEU je posebej podpreti razvoj infrastrukture TEN-T, zato velja omeniti, da ta program nadomešča tudi finančne instrumente, ki so bili poprej del Instrumenta za povezovanje Evrope.

Program InvestEU sledi sedanjemu skladu EFSI in ga nadomešča, pri čemer je ta sklad v sklopu za infrastrukturo in inovacije podprl prometne projekte s sredstvi v višini približno 8 milijard EUR in omogočil naložbe v višini približno 24 milijard EUR, kar ustreza približno 13 % naložb, ki so se v tem sklopu podprle do pomladi 2018. Nadaljnji prometni projekti v okviru EFSI bodo še povečali zgornje zneske. Po drugi strani pa je delež naložb v promet, ki jih je omogočil EFSI, precej pod pričakovanji, če se upošteva obsežna proračunska prerazporeditev iz Instrumenta za povezovanje Evrope v prvotni EFSI.

Stališče pripravljavca mnenja

Pripravljavec mnenja v splošnem pozdravlja predlog o programu InvestEU, saj gre za orodje, s katerim se bodo povečale javne in zasebne naložbe v prometni sektor, s tem pa dosegel nujno potreben napredek pri posodobitvi prometnega sistema EU. Naložbe bi morale obravnavati tako infrastrukturo TEN-T, vključno z alternativnimi gorivi in električnim polnjenjem, a tudi inteligentnimi prometnimi sistemi, kot tudi mobilnost v splošnem pomenu, vključno z novimi oblikami mobilnosti, vozili z nizkimi izpusti in ključnimi digitalnimi tehnologijami, kakor se uporabljajo pri povezanem in avtomatiziranem prometu. Čeprav je pomembno, da projekti prispevajo k uresničevanju ciljev na področju podnebne politike, mora InvestEU omogočati tudi obravnavo pomembnih družbenih ciljev v zvezi z varnostjo v prometu, zaposlitvenimi priložnostmi ter izobraževanjem v prometu ali turizmu. Pripravljavec mnenja je zato pripravil nekaj predlogov sprememb, s katerimi bi okrepili predlog ter:

-  pojasnili, katera prometna področja so upravičena do podpore iz Priloge I, kar bi moralo vključevati telematske prednostne naloge TEN-T, pametno in trajnostno mobilnost, vzdrževanje in nadgrajevanje infrastrukture, predvsem cestne, digitalne tehnologije v prometu, prilagajanje delovne sile;

-  poudarili, da je treba podpreti uvajanje avtomatiziranih mobilnostnih rešitev;

-  namenili posebno pozornost naložbenim izzivom pri čezmejnih projektih;

-  zagotovili geografsko uravnoteženost podprtih projektov v vseh državah članicah;

-  pojasnili, da bi morali projekti na področju turizma preobraziti sektor v trajnostni, inovativni in digitalni turizem;

­  poudarili, da bi se moral InvestEU v različnih sklopih politik opirati na sinergije med transportnim, energetskim, digitalnim ter drugimi sektorji;

­  ohranili cilj v zvezi s prispevkom projektov k podnebni politiki na ravni 40 %, kakor je bila pred kratkim določena za EFSI 2.0.

Pripravljavec mnenja prav tako meni, da bi bilo treba sredstva programa InvestEU uporabiti tako, da bo program omogočil naložbe v oprijemljive prometne projekte, ki bodo vsaj na ravni EFSI. Zato bi bilo treba vsaj 50 % sredstev sklopa za trajnostno infrastrukturo nameniti prometu.

Nazadnje pripravljavec mnenja ugotavlja, da se s predlogom Komisije uveljavljena struktura upravljanja oddaljuje od EFSI, kjer je imela osrednjo vlogo EIB, ustvarja dodatne plasti in nekako vrača sprejemanje odločitev o naložbah v roke služb Komisije. InvestEU bi se moral osredotočati tudi na zagotavljanje dejanske dodane vrednosti in ustvarjanje dodatnih naložb, namesto podvajanja ali enostavnega nadomeščanja projektov, ki bi jih bilo mogoče uresničiti brez podpore iz sklada. V prihodnje velja dodatno pozornost posvetiti tako vidikom upravljanja kot dodatnosti.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za promet in turizem poziva Odbor za proračun in Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojna odbora, da upoštevata naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1)  Naložbe v infrastrukturo so bile v Uniji v letu 2016 z 1,8 % BDP EU, kar je zmanjšanje z 2,2 %, kolikor so znašale leta 2009, za približno 20 % nižje od stopenj naložb pred svetovno finančno krizo. Zato so še vedno nižje, kot bi bilo mogoče pričakovati v obdobju močnega okrevanja, in premajhne, da bi nadomestile leta nezadostnega vlaganja, čeprav je mogoče opaziti zvišanje njihovega deleža v BDP v Uniji. Še pomembneje je, da sedanje naložbene ravni in napovedi ne pokrivajo potreb Unije po strukturnih naložbah zaradi tehnoloških sprememb in globalne konkurenčnosti, vključno s področji inovacij, spretnosti, infrastrukture, malih in srednjih podjetij (v nadaljnjem besedilu: MSP), ter potrebe po obravnavanju ključnih družbenih izzivov, kot sta trajnost ali staranje prebivalstva. Zato je potrebna nadaljnja podpora za odpravo nedelovanja trga in neoptimalnih naložbenih razmer za zmanjšanje naložbene vrzeli v ciljnih sektorjih, da se dosežejo cilji politike Unije.

(1)  Naložbe v infrastrukturo so bile v Uniji v letu 2016 z 1,8 % BDP EU, kar je zmanjšanje z 2,2 %, kolikor so znašale leta 2009, za približno 20 % nižje od stopenj naložb pred svetovno finančno krizo, kar je imelo v nekaterih primerih resne posledice. Zato so še vedno nižje, kot bi bilo mogoče pričakovati v obdobju močnega okrevanja, in premajhne, da bi nadomestile leta nezadostnega vlaganja, čeprav je mogoče opaziti zvišanje njihovega deleža v BDP v Uniji. Še pomembneje je, da sedanje naložbene ravni in napovedi ne pokrivajo potreb Unije po strukturnih naložbah zaradi tehnoloških sprememb in globalne konkurenčnosti, vključno s področji inovacij, spretnosti, infrastrukture, malih in srednjih podjetij (v nadaljnjem besedilu: MSP), ter potrebe po obravnavanju ključnih družbenih izzivov, kot so trajnost, vse večja neenakost ali staranje prebivalstva. Zato je potrebna nadaljnja podpora za odpravo nedelovanja trga in neoptimalnih naložbenih razmer za zmanjšanje naložbene vrzeli v ciljnih sektorjih, da se dosežejo cilji politike Unije.

Predlog spremembe    2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2)  V ocenah je bilo poudarjeno, da je raznolikost finančnih instrumentov, ki se izvajajo v obdobju večletnega finančnega okvira 2014–2020, povzročila nekatera prekrivanja. Ta raznolikost je povzročila tudi zapletenost za posrednike in končne prejemnike, ki so bili soočeni z različnimi pravili glede upravičenosti in poročanja. Odsotnost združljivih pravil je ovirala tudi kombiniranje več skladov Unije, čeprav bi bilo tako kombiniranje koristno za podporo projektom, ki potrebujejo različne vrste financiranja. Zato bi bilo treba vzpostaviti enoten sklad, tj. sklad InvestEU, da se doseže učinkovitejša podpora končnim prejemnikom s povezovanjem in poenostavitvijo finančne ponudbe v okviru sheme enotnega proračunskega jamstva, kar bi izboljšalo učinek posredovanja Unije in hkrati zmanjšalo stroške za proračun Unije.

(2)  V ocenah je bilo poudarjeno, da je raznolikost finančnih instrumentov, ki se izvajajo v obdobju večletnega finančnega okvira 2014–2020, povzročila nekatera prekrivanja. Ta raznolikost je povzročila tudi zapletenost za posrednike in končne prejemnike, ki so bili soočeni z različnimi pravili glede upravičenosti in poročanja, kar še bolj odvrača od naložb. Odsotnost združljivih pravil je ovirala tudi kombiniranje več skladov Unije, čeprav bi bilo tako kombiniranje koristno za podporo projektom, ki potrebujejo različne vrste financiranja. Zato bi bilo treba vzpostaviti enoten sklad, tj. sklad InvestEU, da se doseže učinkovitejša podpora končnim prejemnikom s povezovanjem in poenostavitvijo finančne ponudbe v okviru sheme enotnega proračunskega jamstva, kar bi izboljšalo učinek posredovanja Unije in hkrati zmanjšalo stroške za proračun Unije.

Predlog spremembe    3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3)  Unija je v zadnjih letih sprejela ambiciozne strategije za dokončanje enotnega trga ter spodbujanje trajnostne rasti in delovnih mest, kot so unija kapitalskih trgov, strategija za enotni digitalni trg, sveženj za čisto energijo za vse Evropejce, akcijski načrt Unije za krožno gospodarstvo, strategija za mobilnost z nizkimi emisijami ter obrambna in vesoljska strategija za Evropo. Sklad InvestEU bi moral izkoriščati in okrepiti sinergije med strategijami, ki se medsebojno krepijo, in sicer z zagotavljanjem podpore naložbam in dostopa do financiranja.

(3)  Unija je v zadnjih letih izvajala ambiciozne strategije za dokončanje enotnega trga ter spodbujanje trajnostne rasti in delovnih mest, kot so unija kapitalskih trgov, strategija za enotni digitalni trg, sveženj za čisto energijo za vse Evropejce, vzpostavitev instrumenta za povezovanje Evrope, akcijski načrt Unije za krožno gospodarstvo, strategija za mobilnost z nizkimi emisijami ter obrambna in vesoljska strategija za Evropo. Sklad InvestEU bi moral izkoriščati in okrepiti sinergije med strategijami, ki se medsebojno krepijo, in sicer z zagotavljanjem podpore naložbam in dostopa do financiranja.

Predlog spremembe    4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5)  Sklad InvestEU bi moral prispevati k izboljšanju konkurenčnosti Unije, tudi na področju inovacij in digitalizacije, trajnosti gospodarske rasti Unije, socialne odpornosti in vključevalnosti ter povezovanja kapitalskih trgov Unije, vključno z rešitvami za njihovo razdrobljenost in razpršenost virov financiranja za podjetja Unije. V ta namen bi moral podpirati tehnično in ekonomsko vzdržne projekte, in sicer z zagotavljanjem okvira za uporabo dolžniških in lastniških instrumentov ter instrumentov delitve tveganja, ki bi jih podpirali jamstvo proračuna Unije in prispevki izvajalskih partnerjev. Sklad bi moral temeljiti na povpraševanju, hkrati pa bi se morala njegova podpora osredotočiti na prispevek k doseganju ciljev politike Unije.

(5)  Sklad InvestEU bi moral prispevati k izboljšanju konkurenčnosti Unije, tudi na področju trajnostne infrastrukture, inovacij in digitalizacije, trajnosti gospodarske rasti Unije, socialne odpornosti in vključevalnosti ter povezovanja kapitalskih trgov Unije, vključno z rešitvami za njihovo razdrobljenost in razpršenost virov financiranja za podjetja Unije. V ta namen bi moral podpirati tehnično in ekonomsko vzdržne projekte, in sicer z zagotavljanjem okvira za uporabo dolžniških in lastniških instrumentov ter instrumentov delitve tveganja, ki bi jih podpirali jamstvo proračuna Unije in prispevki izvajalskih partnerjev. Sklad bi moral temeljiti na povpraševanju, hkrati pa bi se morala njegova podpora osredotočiti na prispevek k doseganju ciljev politike Unije.

Predlog spremembe    5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6)  Sklad InvestEU bi moral podpirati naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva za spodbujanje rasti, naložb in zaposlovanja ter s tem prispevati k povečanju blaginje in pravičnejši porazdelitvi dohodka v Uniji. Posredovanje prek sklada InvestEU bi moralo dopolnjevati podporo Unije, ki se zagotavlja z nepovratnimi sredstvi.

(6)  Sklad InvestEU bi moral podpirati naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva za spodbujanje rasti, naložb in zaposlovanja ter s tem prispevati k povečanju blaginje, boju proti revščini in pravičnejši porazdelitvi dohodka v Uniji. Posredovanje prek sklada InvestEU bi moralo, kadar je to potrebno, dopolnjevati podporo Unije, ki se zagotavlja z nepovratnimi sredstvi.

Predlog spremembe    6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9)  Glede na to, kako pomembno je obvladovanje podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bo program InvestEU prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov in k doseganju skupnega cilja, da bi bilo 25 % proračunskih odhodkov EU namenjenih podnebnim ciljem. Za ukrepe v okviru programa InvestEU se pričakuje, da bodo za doseganje podnebnih ciljev namenili 30 % skupnih finančnih sredstev programa InvestEU. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem programa InvestEU ter ponovno ocenjeni v okviru ustreznih ocen in pregledov.

(9)  Glede na to, kako pomembno je obvladovanje podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bo program InvestEU prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov in k doseganju skupnega cilja, da bi bilo 25 % proračunskih odhodkov EU namenjenih podnebnim ciljem. Za ukrepe v okviru programa InvestEU se pričakuje, da bodo za doseganje podnebnih ciljev namenili ustrezen znesek. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem programa InvestEU ter ponovno ocenjeni v okviru ustreznih ocen in pregledov.

Obrazložitev

Predlog Komisije 100 % predlaganih proračunskih sredstev, ki se dodeljujejo iz sklopa za trajnostno infrastrukturo, pogojuje s podporo podnebnim ciljem. To ni smiselno in bi utegnilo onemogočiti nujno potreben prostor za projekte, povezane z razvojem digitalne infrastrukture in posodobitvijo prometne infrastrukture, tj. naložbami, ki - na primer s povečevanjem učinkovitosti - pozitivno vplivajo na podnebje.

Predlog spremembe    7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10)  Prispevek sklada InvestEU k doseganju podnebnih ciljev se bo spremljal prek sistema EU za spremljanje podnebnih ukrepov, ki ga bo razvila Komisija v sodelovanju z izvajalskimi partnerji, in z ustrezno uporabo meril, določenih v [uredbi o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb14 ], da se ugotovi, ali je gospodarska aktivnost okoljsko trajnostna.

(10)  Prispevek sklada InvestEU k doseganju podnebnih ciljev se bo spremljal prek sistema EU za spremljanje podnebnih ukrepov, ki ga bo razvila Komisija v sodelovanju z izvajalskimi partnerji, in z ustrezno uporabo meril, določenih v [uredbi o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb14 ], da se ugotovi, ali je gospodarska aktivnost okoljsko trajnostna. Sklad InvestEU bo prispeval tudi k vključevanju ciljev trajnostnega razvoja v politike in pobude EU, pri čemer bo trajnostni razvoj eno bistvenih vodilnih načel.

_________________

_________________

14 COM(2018)0353.

14 COM(2018)0353.

Predlog spremembe    8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12)  Za naložbene projekte, ki prejmejo znatno podporo Unije, zlasti na področju infrastrukture, bi moralo biti obvezno preverjanje trajnosti v skladu s smernicami, ki bi jih morala pripraviti Komisija v sodelovanju z izvajalskimi partnerji v okviru programa InvestEU, z ustrezno uporabo meril, določenih v [uredbi o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb], da se določi, ali je gospodarska dejavnost okoljsko trajnostna ter v skladu s smernicami, pripravljenimi za druge programe Unije. Takšne smernice bi morale vključevati ustrezne določbe, da bi se izognili nepotrebni upravni obremenitvi.

(12)  Za naložbene projekte, ki prejmejo znatno podporo Unije, zlasti na področju infrastrukture, bi moralo biti obvezno preverjanje njihove evropske dodane vrednosti, zlasti njihove trajnosti, v skladu s smernicami, ki bi jih morala pripraviti Komisija v sodelovanju z izvajalskimi partnerji v okviru programa InvestEU, z ustrezno uporabo meril, določenih v [uredbi o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb], da se določi, ali je gospodarska dejavnost okoljsko trajnostna ter v skladu s smernicami, pripravljenimi za druge programe Unije. Takšne smernice bi morale vključevati ustrezne določbe, da bi se izognili nepotrebni upravni obremenitvi.

Predlog spremembe    9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13)  Nizke stopnje naložb v infrastrukturo v Uniji med finančno krizo so ogrozile sposobnost Unije za spodbujanje trajnostne rasti, konkurenčnosti in konvergence. Obsežne naložbe v evropsko infrastrukturo so bistvene za doseganje trajnostnih ciljev Unije, vključno z energetskimi in podnebnimi cilji za leto 2030. V skladu s tem bi se morala podpora sklada InvestEU usmeriti v naložbe v prometno, energetsko (tudi na področju energijske učinkovitosti in energije iz obnovljivih virov), okoljsko, podnebno, pomorsko in digitalno infrastrukturo. Da bi čim bolj povečali učinek in dodano vrednost finančne podpore Unije, je primerno spodbujati racionaliziran naložbeni proces, ki bo omogočil opaznost nabora projektov in doslednost v relevantnih programih Unije. Pri naložbenih projektih, ki prejmejo podporo Unije, bi bilo treba zaradi varnostnih groženj upoštevati načela za zaščito državljanov na javnih mestih. To bi moralo dopolnjevati prizadevanja drugih skladov Unije, kot je Evropski sklad za regionalni razvoj, ki zagotavljajo podporo za varnostne elemente naložb v javne prostore, promet, energetiko in drugo kritično infrastrukturo.

(13)  Nizke stopnje naložb v infrastrukturo v Uniji med finančno krizo so ogrozile sposobnost Unije za spodbujanje trajnostne rasti, konkurenčnosti in konvergence. Obsežne naložbe v evropsko infrastrukturo so bistvene za doseganje ciljev oblikovanja enotnega evropskega prometnega prostora, pa tudi trajnostnih ciljev Unije, vključno z energetskimi in podnebnimi cilji za leto 2030. V skladu s tem bi se morala podpora sklada InvestEU usmeriti v učinkovite naložbe v prometno, energetsko (tudi na področju energijske učinkovitosti in energije iz obnovljivih virov), okoljsko, podnebno, pomorsko in digitalno infrastrukturo ter podpirati na primer razvoj in uvedbo inteligentnih prometnih sistemov (ITS). Da bi čim bolj povečali učinek in dodano vrednost finančne podpore Unije, je primerno spodbujati racionaliziran naložbeni proces, ki bo omogočil opaznost nabora projektov in precej povečal sinergije v relevantnih programih Unije na področju prometa, energetike in digitalnega sveta. Pri naložbenih projektih, ki prejmejo podporo Unije, bi bilo treba zaradi varnostnih groženj upoštevati načela za zaščito državljanov na javnih mestih. To bi moralo dopolnjevati prizadevanja drugih skladov Unije, kot je Evropski sklad za regionalni razvoj, ki zagotavljajo podporo za varnostne elemente naložb v javne prostore, promet, energetiko in drugo kritično infrastrukturo.

Predlog spremembe    10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(13a)  Prometna infrastruktura in mobilnostni projekti se zaradi nižjega donosa, potrebe po dolgoročnih naložbah ter višje ravni tveganja in negotovosti pogosto soočajo s težavami pri financiranju. Da bi dosegli sektorsko uravnoteženost projektov, ki se financirajo s programom InvestEU, in se spopadli s problemom neoptimalnih naložb v prometno infrastrukturo v Uniji, bi moralo svetovalno vozlišče InvestEU skupaj s Komisijo sprejeti posebne ukrepe, s pomočjo katerih bi bilo mogoče podporo InvestEU laže in z manj birokracije kombinirati z nepovratnimi sredstvi ali drugimi javnimi sredstvi iz proračuna Unije ali nacionalnih proračunov.

Predlog spremembe    11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(13b)  ker varnost uporabnikov cest predstavlja velik izziv pri razvoju prometnega sektorja, sprejeti ukrepi in opravljene naložbe pa zgolj v omejenem obsegu pripomorejo k zmanjšanju števila smrti in hudih poškodb na cestah; ker bi moral program InvestEU okrepiti prizadevanja za zasnovo in uporabo tehnologij, ki pomagajo izboljšati varnost vozil in cestne infrastrukture;

Predlog spremembe    12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(13c)  ker je resnična večmodalnost priložnost za vzpostavitev učinkovitega in okolju prijaznega prometnega omrežja, ki bo v celoti izkoristilo potencial vseh načinov prevoza in ustvarilo sinergije med njimi; ker bi lahko program InvestEU postal pomembno orodje za podpiranje naložb v večmodalna prometna vozlišča, ki kljub znatnemu ekonomskemu potencialu in poslovnemu modelu pomenijo znatno tveganje za zasebne vlagatelje;

Predlog spremembe    13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(13d)  Ker bo povezana in avtomatizirana mobilnost predvidoma korenito spremenila prometne sisteme po vsem svetu in bi morala biti EU svetovni voditelj v razvoju varnih sistemov za avtomatizirano mobilnost, s čimer bi se povečali cestna varnost in trajnost, bi moral InvestEU s podpiranjem naložb za razvoj in uvajanje rešitev za avtomatizirano mobilnost za vozila in infrastrukturo ter s tem povezanih digitalnih tehnologij prispevati h krepitvi konkurenčnosti Unije na tem področju.

Obrazložitev

Razvoj povezane in avtomatizirane mobilnosti je v vsem svetu v polnem razmahu. EU mora biti na tem področju svetovni voditelj, če želimo zagotoviti konkurenčnost njene industrije, kakor je navedeno v sporočilu Komisije o poti do avtomatizirane mobilnosti: strategija EU za mobilnost prihodnosti. InvestEU bi moral zato podpirati inovacije in uvajanje rešitev za avtomatizirano mobilnost in ustrezne digitalne tehnologije na področju infrastrukture, vozil, IKT, robotike in umetne inteligence.

Predlog spremembe    14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(14a)  Ker je turizem pomemben gospodarski sektor Unije, bi moral InvestEU prispevati h krepitvi dolgoročne konkurenčnosti sektorja ter v ta namen podpirati ukrepe, katerih cilj je prehod na trajnostni, inovativni in digitalni turizem.

Predlog spremembe    15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(15a)  Ker digitalizacija zadeva tudi turizem, bi moral tudi ta sektor prejeti namensko pomoč sklada InvestEU.

Predlog spremembe    16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16)  Mala in srednja podjetja (MSP) imajo ključno vlogo v Uniji. Vendar se zaradi domnevnega visokega tveganja in pomanjkanja zadostnega zavarovanja s premoženjem soočajo z izzivi pri dostopu do financiranja. Dodatni izzivi izhajajo iz njihove potrebe, da ostanejo konkurenčna z izvajanjem dejavnosti na področju digitalizacije, internacionalizacije in inovacij ter izpopolnjevanjem znanja svoje delovne sile. Poleg tega imajo v primerjavi z večjimi podjetji dostop do bolj omejenega nabora virov financiranja: običajno ne izdajajo obveznic ter imajo le omejen dostop do borz vrednostnih papirjev ali velikih institucionalnih vlagateljev. Izziv pri dostopu do finančnih sredstev je še večji za tista MSP, katerih dejavnosti so osredotočene na neopredmetena sredstva. MSP v Uniji so močno odvisna od bank in dolžniškega financiranja v obliki prekoračitev stanj na bančnih računih, bančnih posojil ali zakupov. Podpiranje MSP, ki se soočajo z navedenimi izzivi, in zagotavljanje bolj razpršenih virov financiranja je nujno za povečanje sposobnosti MSP, da financirajo svojo ustanovitev, rast in razvoj ter prenesejo upade gospodarske rasti, ter za povečanje odpornosti gospodarstva in finančnega sistema v času upada gospodarske rasti ali pretresa. To dopolnjuje tudi pobude, ki se že izvajajo v okviru unije kapitalskih trgov. Sklad InvestEU bi moral zagotoviti priložnost za osredotočanje na specifične in bolj usmerjene finančne produkte.

(16)  Mala in srednja podjetja (MSP) imajo ključno vlogo v Uniji. Vendar se zaradi domnevnega visokega tveganja, pomanjkanja zadostnega zavarovanja s premoženjem in pomanjkanja kapitala soočajo z izzivi pri dostopu do financiranja. Dodatni izzivi izhajajo iz njihove potrebe, da ostanejo konkurenčna z izvajanjem dejavnosti na področju digitalizacije, internacionalizacije in inovacij ter izpopolnjevanjem znanja svoje delovne sile. Poleg tega imajo v primerjavi z večjimi podjetji dostop do bolj omejenega nabora virov financiranja: običajno ne izdajajo obveznic ter imajo le omejen dostop do borz vrednostnih papirjev ali velikih institucionalnih vlagateljev. Izziv pri dostopu do finančnih sredstev je še večji za tista MSP, katerih dejavnosti so osredotočene na neopredmetena sredstva. MSP v Uniji so močno odvisna od bank in dolžniškega financiranja v obliki prekoračitev stanj na bančnih računih, bančnih posojil ali zakupov. Podpiranje MSP, ki se soočajo z navedenimi izzivi, in zagotavljanje bolj razpršenih virov financiranja je nujno za povečanje sposobnosti MSP, da financirajo svojo ustanovitev, rast in razvoj ter prenesejo upade gospodarske rasti, ter za povečanje odpornosti gospodarstva in finančnega sistema v času upada gospodarske rasti ali pretresa. To dopolnjuje tudi pobude, ki se že izvajajo v okviru unije kapitalskih trgov. Sklad InvestEU bi moral zagotoviti priložnost za osredotočanje na specifične in bolj usmerjene finančne produkte.

Predlog spremembe    17

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17)  Kot je navedeno v razmisleku o socialni razsežnosti Evrope16 in evropskem stebru socialnih pravic17 , je vzpostavitev bolj vključujoče in poštene Unije ključna prednostna naloga Unije pri odpravljanju neenakosti in spodbujanju politik socialnega vključevanja v Evropi. Neenake možnosti vplivajo zlasti na dostop do izobraževanja, usposabljanja in zdravstva. Naložbe v gospodarstvo, povezane s socialo, spretnostmi in človeškimi viri ter vključevanjem ranljivih skupin prebivalstva v družbo lahko povečajo gospodarske priložnosti, zlasti če so usklajene na ravni Unije. Sklad InvestEU bi bilo treba uporabiti za podporo naložbam v izobraževanje in usposabljanje, povečanje zaposlenosti, zlasti med neusposobljenimi in dolgotrajno brezposelnimi, ter za izboljšanje razmer glede medgeneracijske solidarnosti, zdravstvenega sektorja, brezdomstva, digitalnega vključevanja, razvoja skupnosti, vloge in prostora mladih v družbi ter ranljivih skupin, vključno z državljani tretjih držav. Program InvestEU bi moral prispevati tudi k podpori evropske kulture in ustvarjalnosti. Da bi obvladali globoke spremembe v družbah Unije in na trgu dela v prihodnjem desetletju, je treba vlagati v človeški kapital, mikrofinanciranje, financiranje socialnih podjetij in nove poslovne modele socialnega gospodarstva, vključno z naložbami v socialni učinek in sklepanjem pogodb z družbenimi učinki. Program InvestEU bi moral okrepiti nastajajoči ekosistem socialnega trga s povečanjem ponudbe in dostopa do financiranja za mikro- in socialna podjetja, da se zadosti povpraševanju tistih, ki to najbolj potrebujejo. V poročilu skupine na visoki ravni o vlaganju v socialno infrastrukturo v Evropi18 so opredeljene vrzeli pri vlaganju v socialno infrastrukturo in storitve, vključno z izobraževanjem, usposabljanjem, zdravstvom in stanovanji, ki zahtevajo podporo, tudi na ravni Unije. Zato bi bilo treba izkoristiti združeno moč javnega, komercialnega in človekoljubnega kapitala ter podporo fundacij za pomoč razvoju vrednostne verige socialnega trga in odpornejši Uniji.

(17)  Kot je navedeno v razmisleku o socialni razsežnosti Evrope16 in evropskem stebru socialnih pravic17, je vzpostavitev bolj vključujoče in poštene Unije ključna prednostna naloga Unije pri odpravljanju neenakosti in spodbujanju politik socialnega vključevanja v Evropi. Neenake možnosti vplivajo zlasti na dostop do izobraževanja, usposabljanja in zdravstva. Naložbe v gospodarstvo, povezane s socialo, spretnostmi in človeškimi viri ter vključevanjem ranljivih skupin prebivalstva v družbo lahko povečajo gospodarske priložnosti, zlasti če so usklajene na ravni Unije in usmerjene v sektorje, ki se soočajo z izzivi v zvezi s pomanjkanjem delovne sile, prilagajanjem novim tehnologijam in zaposlitvenimi priložnostmi za ženske, na primer v prometu. Sklad InvestEU bi bilo treba uporabiti za podporo naložbam v izobraževanje in usposabljanje, povečanje zaposlenosti, zlasti med neusposobljenimi in dolgotrajno brezposelnimi, ter za izboljšanje razmer glede medgeneracijske solidarnosti, zdravstvenega sektorja, brezdomstva, digitalnega vključevanja, razvoja skupnosti, vloge in prostora mladih v družbi ter ranljivih skupin, vključno z državljani tretjih držav. Program InvestEU bi moral prispevati tudi k podpori evropske kulture, turizma in ustvarjalnosti. Da bi obvladali globoke spremembe v družbah Unije in na trgu dela v prihodnjem desetletju, je treba vlagati v človeške vire, mikrofinanciranje, financiranje socialnih podjetij in nove poslovne modele socialnega gospodarstva, vključno z naložbami v socialni učinek in sklepanjem pogodb z družbenimi učinki. Program InvestEU bi moral okrepiti nastajajoči ekosistem socialnega trga s povečanjem ponudbe in dostopa do financiranja za mikro- in socialna podjetja, da se zadosti povpraševanju tistih, ki to najbolj potrebujejo. V poročilu skupine na visoki ravni o vlaganju v socialno infrastrukturo v Evropi18 so opredeljene vrzeli pri vlaganju v socialno infrastrukturo in storitve, vključno z izobraževanjem, usposabljanjem, zdravstvom in stanovanji, ki zahtevajo podporo, tudi na ravni Unije. Zato bi bilo treba izkoristiti združeno moč javnega, komercialnega in človekoljubnega kapitala ter podporo fundacij za pomoč razvoju vrednostne verige socialnega trga in odpornejši Uniji.

__________________

__________________

16 COM(2017)0206.

16 COM(2017)0206.

17 COM(2017)0250.

17 COM(2017)0250.

18 Objavljeno kot European Economy Discussion Paper št. 074 januarja 2018.

18 Objavljeno kot European Economy Discussion Paper št. 074 januarja 2018.

Predlog spremembe    18

Predlog uredbe

Uvodna izjava 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(19)  Vsak sklop politike bi moral biti sestavljen iz dveh oddelkov, tj. oddelka za EU in oddelka za države članice. Oddelek za EU bi moral sorazmerno ukrepati za odpravo nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih razmer na ravni EU in podprte dejavnosti bi morale imeti jasno evropsko dodano vrednost. Oddelek za države članice bi moral državam članicam omogočiti, da prispevajo delež svojih sredstev iz skladov v okviru deljenega upravljanja k oblikovanju rezervacij za jamstvo EU za uporabo jamstva EU za operacije financiranja ali naložbene operacije, da se na njihovem ozemlju, tudi na ranljivih in oddaljenih območjih, kot so najbolj oddaljene regije Unije, odpravijo nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene razmere, da se dosežejo cilji Sklada v okviru deljenega upravljanja. Ukrepi, ki jih podpira sklad InvestEU prek oddelka za EU ali oddelka za države članice, ne bi smeli podvajati ali izrinjati zasebnega financiranja ali izkrivljati konkurence na notranjem trgu.

(19)  Vsak sklop politike bi moral biti sestavljen iz dveh oddelkov, tj. oddelka za EU in oddelka za države članice. Oddelek za EU bi moral sorazmerno ukrepati za odpravo nedelovanja trga, zlasti v primeru čezmejnih projektov, ali neoptimalnih naložbenih razmer na ravni Unije; podprte dejavnosti bi morale imeti jasno evropsko dodano vrednost. Oddelek za države članice bi moral državam članicam omogočiti, da prispevajo delež svojih sredstev iz skladov v okviru deljenega upravljanja k oblikovanju rezervacij za jamstvo EU za uporabo jamstva EU za operacije financiranja ali naložbene operacije, da se na njihovem ozemlju, tudi na ranljivih in oddaljenih območjih, kot so najbolj oddaljene regije Unije, odpravijo nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene razmere, da se dosežejo cilji Sklada v okviru deljenega upravljanja. Ukrepi, ki jih podpira sklad InvestEU prek oddelka za EU ali oddelka za države članice, ne bi smeli podvajati ali izrinjati zasebnega financiranja ali izkrivljati konkurence na notranjem trgu.

Predlog spremembe    19

Predlog uredbe

Uvodna izjava 24

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(24)  Jamstvo EU, ki podpira sklad InvestEU, bi morala posredno izvajati Komisija z opiranjem na izvajalske partnerje, ki lahko dosežejo končne prejemnike. Komisija bi morala z vsakim izvajalskim partnerjem skleniti sporazum o jamstvu, s katerim se dodeli ustrezna jamstvena zmogljivost sklada InvestEU, da podpre operacije financiranja in naložbene operacije tega izvajalskega partnerja, ki izpolnjujejo cilje in merila za upravičenost sklada InvestEU. Sklad InvestEU bi moral imeti posebno strukturo upravljanja, da se zagotovi ustrezna uporaba jamstva EU.

(24)  Jamstvo EU, ki podpira sklad InvestEU, bi morala posredno izvajati Komisija z opiranjem na izvajalske partnerje, ki lahko dosežejo končne prejemnike. Komisija bi morala z vsakim izvajalskim partnerjem skleniti sporazum o jamstvu, s katerim se dodeli ustrezna jamstvena zmogljivost sklada InvestEU, da podpre operacije financiranja in naložbene operacije tega izvajalskega partnerja, ki izpolnjujejo cilje in merila za upravičenost sklada InvestEU. Sklad InvestEU bi moral imeti posebno strukturo upravljanja, da se zagotovi ustrezna uporaba jamstva EU, ne da bi se hkrati ustvarilo pretirano upravno breme.

Predlog spremembe    20

Predlog uredbe

Uvodna izjava 30

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(30)  Da se zagotovita osredotočenost posredovanja v okviru oddelka za EU pri skladu InvestEU na nedelovanje trga in neoptimalne naložbene razmere na ravni Unije ter sočasno uresničevanje ciljev največjega možnega geografskega dosega, bi bilo treba jamstvo EU dodeliti izvajalskim partnerjem, ki lahko sami ali skupaj z drugimi izvajalskimi partnerji pokrijejo vsaj tri države članice. Vendar se pričakuje, da bo približno 75 % jamstva EU v okviru oddelka za EU dodeljenih izvajalskemu partnerju ali partnerjem, ki lahko ponudijo finančne produkte v okviru sklada InvestEU v vseh državah članicah.

(30)  Da se zagotovita osredotočenost posredovanja v okviru oddelka za EU pri skladu InvestEU na nedelovanje trga in neoptimalne naložbene razmere na ravni Unije ter sočasno uresničevanje ciljev največjega možnega geografskega dosega, bi bilo treba jamstvo EU dodeliti izvajalskim partnerjem, ki lahko sami ali skupaj z drugimi izvajalskimi partnerji pokrijejo vsaj dve državi članici. Vendar se pričakuje, da bo približno 75 % jamstva EU v okviru oddelka za EU dodeljenih izvajalskemu partnerju ali partnerjem, ki lahko ponudijo finančne produkte v okviru sklada InvestEU v vseh državah članicah.

Predlog spremembe    21

Predlog uredbe

Uvodna izjava 33

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(33)  Sklad InvestEU bi moral, kjer je primerno, omogočiti nemoteno in učinkovito kombiniranje nepovratnih sredstev ali finančnih instrumentov, ki se financirajo iz proračuna Unije ali inovacijskega sklada sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), ali obojih s tem jamstvom v primerih, ko je to potrebno za najboljšo podporo naložbam za odpravo določenega nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih razmer.

(33)  Sklad InvestEU bi moral, kjer je primerno, omogočiti nemoteno in učinkovito kombiniranje nepovratnih sredstev ali finančnih instrumentov, ki se financirajo iz proračuna Unije ali katerega koli drugega ad hoc sklada, na primer iz inovacijskega sklada sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), ali obojih s tem jamstvom v primerih, ko je to potrebno za najboljšo podporo naložbam za odpravo določenega nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih razmer.

Predlog spremembe    22

Predlog uredbe

Uvodna izjava 35

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(35)  Svetovalno vozlišče InvestEU bi moralo podpirati razvoj trdnega nabora naložbenih projektov v vsakem sklopu politike. Poleg tega bi bilo treba v okviru programa InvestEU predvideti tudi medsektorsko komponento, ki bi zagotovila enotno vstopno točko in medsektorsko pomoč pri razvoju projektov za centralno upravljane programe Unije.

(35)  Svetovalno vozlišče InvestEU bi moralo podpirati razvoj trdnega nabora naložbenih projektov v vsakem sklopu politike, kar bi omogočilo učinkovito izvajanje geografske razpršenosti, ki prispeva k cilju Unije glede ekonomske, socialne in ozemeljske kohezije ter zmanjšanju razlik med regijami. Svetovalno vozlišče bi moralo posebno pozornost nameniti manjšim in čezmejnim projektom ter projektom z dodano vrednostjo EU. Poleg tega bi bilo treba v okviru programa InvestEU predvideti tudi medsektorsko komponento, ki bi zagotovila enotno vstopno točko in medsektorsko pomoč pri razvoju projektov za centralno upravljane programe Unije.

Predlog spremembe    23

Predlog uredbe

Uvodna izjava 36

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(36)  Da bi zagotovili široko geografsko pokritost s svetovalnimi storitvami po vsej Uniji in uspešno povečali lokalno znanje o skladu InvestEU, bi bilo treba po potrebi in ob upoštevanju obstoječih podpornih shem zagotoviti lokalno prisotnost svetovalnega vozlišča InvestEU, da bi lahko omogočili konkretno, proaktivno in prilagojeno podporo na kraju samem.

(36)  Da bi zagotovili široko in pravično geografsko pokritost s svetovalnimi storitvami po vsej Uniji in uspešno povečali lokalno znanje o skladu InvestEU, bi bilo treba v vseh državah članicah zlasti na območjih, ki se najslabše odrežejo pri podeljevanju pogodb, in ob upoštevanju obstoječih podpornih shem zagotoviti lokalno prisotnost svetovalnega vozlišča InvestEU, da bi lahko omogočili konkretno, proaktivno in prilagojeno podporo na kraju samem.

Predlog spremembe    24

Predlog uredbe

Uvodna izjava 37

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(37)  V okviru sklada InvestEU je treba zagotoviti podporo za gradnjo zmogljivosti, da bi se razvile organizacijske zmogljivosti in dejavnosti vzdrževanja trga, ki so potrebne za pripravljanje kakovostnih projektov. Poleg tega je cilj ustvariti pogoje za razširitev možnega števila upravičenih prejemnikov v nastajajočih tržnih segmentih, zlasti kadar majhen obseg posameznih projektov znatno poveča stroške poslovanja na ravni projekta, kot velja za ekosistem socialnega financiranja. Zato bi morala ukrepe, sprejete v okviru drugih programov Unije, ki zajemajo specifično področje politike, dopolnjevati podpora za gradnjo zmogljivosti, ki bi se izvajala poleg teh ukrepov.

(37)  V okviru sklada InvestEU je treba zagotoviti podporo za gradnjo zmogljivosti, da bi se zlasti v manj razvitih regijah razvile organizacijske zmogljivosti in dejavnosti vzdrževanja trga, ki so potrebne za pripravljanje kakovostnih projektov. Poleg tega je cilj ustvariti pogoje za razširitev možnega števila upravičenih prejemnikov v nastajajočih tržnih segmentih, zlasti kadar majhen obseg posameznih projektov znatno poveča stroške poslovanja na ravni projekta, kot velja za ekosistem socialnega financiranja. Zato bi morala ukrepe, sprejete v okviru drugih programov Unije, ki zajemajo specifično področje politike, dopolnjevati podpora za gradnjo zmogljivosti, ki bi se izvajala poleg teh ukrepov.

Predlog spremembe    25

Predlog uredbe

Uvodna izjava 47

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(47)  Program InvestEU bi moral odpravljati nedelovanje trga in neoptimalne naložbene razmere v celotni EU ter pri novih ali zapletenih primerih nedelovanja trga zagotoviti tržno preskušanje inovativnih finančnih produktov in sisteme za njihovo širjenje v celotni EU. Zato so upravičeni ukrepi na ravni Unije –

(47)  Program InvestEU bi moral odpravljati pomanjkljivosti in nedelovanje trga in neoptimalne naložbene razmere v celotni EU ter pri novih ali zapletenih primerih nedelovanja trga zagotoviti tržno preskušanje inovativnih finančnih produktov in sisteme za njihovo širjenje v celotni EU. Zato so upravičeni ukrepi na ravni Unije –

Predlog spremembe    26

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

S to uredbo se vzpostavi sklad InvestEU, ki zagotavlja jamstvo EU za operacije financiranja in naložbene operacije, ki jih izvajajo izvajalski partnerji v podporo notranjim politikam Unije.

S to uredbo se vzpostavi sklad InvestEU, ki zagotavlja jamstvo EU za operacije financiranja in naložbene operacije, ki jih izvajajo izvajalski partnerji v podporo notranjim politikam Unije, in opredelijo odnosi z različnimi partnerji v okviru te uredbe.

Predlog spremembe    27

Predlog uredbe

Člen 3– odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  trajnosti gospodarstva Unije in njegovi rasti;

(b)  trajnosti gospodarstva Unije in njegovi rasti, vključno s podnebnimi cilji;

Predlog spremembe    28

Predlog uredbe

Člen 3– odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  povezovanju kapitalskih trgov Unije in krepitvi enotnega trga, vključno z rešitvami za razdrobljenost kapitalskih trgov Unije, diverzifikacijo virov financiranja za podjetja Unije in spodbujanje vzdržnega financiranja.

(d)  povezovanju kapitalskih trgov Unije in krepitvi enotnega trga, vključno z rešitvami za razdrobljenost kapitalskih trgov Unije, diverzifikacijo virov financiranja za podjetja Unije, zlasti MSP in zagonska podjetja, in spodbujanje vzdržnega financiranja.

Predlog spremembe    29

Predlog uredbe

Člen 3– odstavek 1 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(da)  uresničevanju podnebnih ciljev Unije, pa tudi zagotavljanju dolgoročnih okoljskih in družbenih koristi;

Predlog spremembe    30

Predlog uredbe

Člen 3– odstavek 2– točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  povečati razpoložljivost mikrofinanciranja in financiranja ter dostop do njiju za socialna podjetja, podpirati operacije financiranja in naložbene operacije v zvezi s socialnimi naložbami in spretnostmi ter utrditi trge za socialne naložbe na področjih iz člena 7(1)(d).

(d)  olajšati dostop do mikrofinanciranja in financiranja za socialna podjetja, podpirati operacije financiranja in naložbene operacije v zvezi s socialnimi naložbami in spretnostmi ter utrditi trge za socialne naložbe v sektorjih iz člena 7(1)(d).

Predlog spremembe    31

Predlog uredbe

Člen 3– odstavek 2– točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(da)  izboljšati blaginjo v EU z zmanjšanjem revščine in spodbujanjem pravičnejše porazdelitve dohodka;

Predlog spremembe    32

Predlog uredbe

Člen 3– odstavek 2– točka d b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(db)  podpirati naložbe v materialne in nematerialne dejavnosti, da bi spodbujal rast, naložbe in zaposlovanje;

Predlog spremembe    33

Predlog uredbe

Člen 4– odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Jamstvo EU za namene oddelka za EU iz člena 8(1)(a) znaša 38 000 000 000 EUR (v tekočih cenah). Oblikujejo se rezervacije v višini 40 %.

Jamstvo EU za namene oddelka za EU iz člena 8(1)(a) znaša 38 000 000 000 EUR (v tekočih cenah). Oblikujejo se rezervacije v višini 40 %, tj. 15 200 000 000 EUR (13 065 000 000 EUR v stalnih cenah).

Predlog spremembe    34

Predlog uredbe

Člen 4– odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Za namene oddelka za države članice iz člena 8(1)(b) se lahko zagotovi dodaten znesek jamstva EU, če države članice v skladu s [členom 10(1)] uredbe [[o skupnih določbah] številka]28 in členom [75(1)] uredbe [[o strateškem načrtu SKP] številka]29 dodelijo ustrezne zneske.

Za namene oddelka za države članice iz člena 8(1)(b) se lahko zagotovi dodaten znesek jamstva EU, če nacionalni ali regionalni organi držav članic v skladu s [členom 10(1)] uredbe [[o skupnih določbah] številka]1a in členom [75(1)] uredbe [[o strateškem načrtu SKP] številka]1b dodelijo ustrezne zneske.

__________________

__________________

 

1a Se dopolni

 

1b Se dopolni

28

 

29

 

Predlog spremembe    35

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Okvirna razdelitev zneska iz prvega pododstavka odstavka 1 je določena v Prilogi I k tej uredbi. Komisija lahko, kjer je to primerno, spremeni zneske iz navedene priloge I, in sicer do 15 % za posamezen cilj. O morebitnih spremembah obvesti Evropski parlament in Svet.

2.  Okvirna razdelitev zneska iz prvega pododstavka odstavka 1 je določena v Prilogi I k tej uredbi. Komisija lahko, kjer je to primerno, spremeni zneske iz navedene priloge I, in sicer do 15 % za posamezen cilj. O morebitnih spremembah obvesti Evropski parlament in Svet.

Predlog spremembe    36

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a.  Če se izkaže, da so potrebne nove odobritve, se te v okviru letnega proračuna Unije odbijejo od razlik ali instrumenta prilagodljivosti, pod nobenim pogojem pa ne od proračunskih vrstic ali že dodeljenih sredstev.

Predlog spremembe    37

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Znesek iz odstavka 3 se lahko uporabi za tehnično in upravno pomoč za izvajanje programa InvestEU, npr. dejavnosti pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, vključno s korporativnimi informacijskotehnološkimi sistemi.

4.  Znesek iz odstavka 3 se lahko uporabi za tehnično in upravno pomoč za izvajanje programa InvestEU, npr. dejavnosti obveščanja, usposabljanja, pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, vključno s korporativnimi informacijskotehnološkimi sistemi.

Predlog spremembe    38

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  države pristopnice, države kandidatke in potencialne kandidatke v skladu s splošnimi načeli in pogoji za svojo udeležbo v programih Unije, določenimi v zadevnih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali podobnih sporazumih, ter v skladu s posebnimi pogoji, določenimi v sporazumih med Unijo in temi državami;

(b)  države pristopnice in države kandidatke v skladu s splošnimi načeli in pogoji za svojo udeležbo v programih Unije, določenimi v zadevnih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali podobnih sporazumih, ter v skladu s posebnimi pogoji, določenimi v sporazumih med Unijo in temi državami;

Predlog spremembe    39

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Sklad InvestEU deluje prek naslednjih štirih sklopov politike, ki odpravljajo nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene razmere v okviru svojega specifičnega področja uporabe:

1.  Sklad InvestEU deluje prek naslednjih štirih sklopov politike, ki odpravljajo pomanjkljivosti in nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene razmere v okviru svojega specifičnega področja uporabe, tudi v najbolj oddaljenih regijah:

Predlog spremembe    40

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  sklop politike za trajnostno infrastrukturo: zajema trajnostne naložbe na področju prometa, energije, digitalne povezljivosti, dobave in predelave surovin, vesolja, oceanov in voda, odpadkov, narave in druge okoljske infrastrukture, opreme, mobilnih sredstev in uporabe inovativnih tehnologij, ki prispevajo k okoljskim ali socialnim trajnostnim ciljem Unije oziroma obojim ali izpolnjujejo okoljske ali socialne standarde Unije;

(a)  sklop politike za trajnostno infrastrukturo: zajema trajnostne naložbe na področju prometa, tudi večmodalnega, turizma, energije, z osredotočenostjo na obnovljivih virih energije in energijski učinkovitosti, digitalne povezljivosti, dobave in predelave surovin, vesolja, oceanov in celinskih voda, odpadkov, narave in druge okoljske infrastrukture, opreme, mobilnih sredstev in uporabe inovativnih tehnologij, ki prispevajo k okoljskim ali socialnim trajnostnim ciljem Unije oziroma obojim ali izpolnjujejo okoljske ali socialne standarde Unije;

Predlog spremembe    41

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  sklop politike za socialne naložbe in spretnosti: zajema mikrofinanciranje, financiranje socialnih podjetij in socialno gospodarstvo; spretnosti, izobraževanje, usposabljanje in s tem povezane storitve; socialno infrastrukturo (vključno s socialnimi in študentskimi stanovanji); socialne inovacije; zdravstveno varstvo in dolgotrajno nego; vključevanje in dostopnost; kulturne dejavnosti s socialnim ciljem; vključevanje ranljivih oseb, vključno z državljani tretjih držav.

(d)  sklop politike za socialne naložbe: zajema mikrofinanciranje, financiranje socialnih podjetij in socialno gospodarstvo; pravičen prehod za delavce, spretnosti, izobraževanje, usposabljanje in s tem povezane storitve; socialno infrastrukturo; zdravstveno varstvo in dolgotrajno nego, pri katerih se posebna pozornost nameni najrevnejšim v družbi ter vključevanju najbolj ranljivih oseb, tudi državljanov tretjih držav, ki zakonito prebivajo v eni od držav članic EU.

Predlog spremembe    42

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 3 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Za operacije financiranja in naložbene operacije v okviru sklopa politike za trajnostno infrastrukturo iz točke (a) odstavka 1 se uporablja podnebno in okoljsko preverjanje ter preverjanje socialne vzdržnosti, da bi čim bolj zmanjšali negativne učinke in čim bolj povečali koristi za podnebno, okoljsko in socialno razsežnost. Nosilci, ki zaprosijo za financiranje, v ta namen predložijo ustrezne informacije na podlagi smernic, ki jih pripravi Komisija. Projekti, ki ne dosegajo določene velikosti, opredeljene v smernicah, se izključijo iz preverjanja.

Za operacije financiranja in naložbene operacije v okviru sklopa politike za trajnostno infrastrukturo iz točke (a) odstavka 1 se uporablja podnebno in okoljsko preverjanje ter preverjanje socialne vzdržnosti, da bi čim bolj zmanjšali negativne učinke in čim bolj povečali koristi za podnebno, okoljsko in socialno razsežnost. Nosilci, ki zaprosijo za financiranje, v ta namen predložijo ustrezne informacije na podlagi smernic, ki jih Komisija pripravi v obliki delegiranega akta, pri čemer upošteva merila, določena z [uredbo o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb (COM(2018)0353)]. Kadar je to primerno, se lahko projekti, ki ne dosegajo določene velikosti, opredeljene v smernicah, izključijo iz preverjanja.

Predlog spremembe    43

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 3 – pododstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

a)  kar zadeva prilagajanje, zagotovi odpornost na morebitne neugodne vplive podnebnih sprememb na podlagi ocene tveganja in ranljivosti zaradi podnebnih sprememb, vključno z ustreznimi prilagoditvenimi ukrepi, in, kar zadeva blažitev, vključijo stroški emisij toplogrednih plinov in pozitivni učinki ukrepov za blažitev podnebnih sprememb v analizo stroškov in koristi;

a)  kar zadeva prilagajanje, zagotovi odpornost na morebitne neugodne vplive podnebnih sprememb na podlagi ocene tveganja in ranljivosti zaradi podnebnih sprememb, vključno z ustreznimi prilagoditvenimi ukrepi, in, kar zadeva blažitev, vključijo stroški emisij toplogrednih plinov in pozitivni učinki ukrepov za blažitev podnebnih sprememb v analizo stroškov in koristi ter zagotovi skladnost z okoljskimi cilji in standardi EU;

Predlog spremembe    44

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 3 – pododstavek 2 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

ca)  ocenijo pozitivni učinki pri uresničevanju podnebnih in energetskih ciljev EU, kot so določeni v strategijah EU glede podnebja in energijske učinkovitosti;

Predlog spremembe    45

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Izvajalski partnerji zagotovijo informacije, potrebne za sledenje naložb, ki prispevajo k doseganju podnebnih in okoljskih ciljev Unije, na podlagi smernic, ki jih da Komisija.

4.  Izvajalski partnerji zagotovijo informacije, potrebne za sledenje naložb, ki prispevajo k doseganju podnebnih in okoljskih ciljev Unije, na podlagi smernic, ki jih da Komisija, in ocenijo skladnost dejavnosti z uredbo o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb (COM(2018)0353);

Predlog spremembe    46

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.  Izvajalski partnerji si ciljno prizadevajo, da vsaj 50 % naložbe v okviru sklopa politike za trajnostno infrastrukturo prispeva k doseganju podnebnih in okoljskih ciljev Unije na področju podnebja in okolja.

5.  Izvajalski partnerji si ciljno prizadevajo, da vsaj 40 % dejavnosti, s katerimi se podpirajo naložbe v okviru sklopa politike za trajnostno infrastrukturo, prispeva k doseganju podnebnih in okoljskih ciljev Unije, da bi izpolnili zaveze iz Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja COP21.

Predlog spremembe    47

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

5a.  Komisija si skupaj z izvajalskimi partnerji prizadeva, da se del proračunskega jamstva, ki se uporablja za sklop politike za trajnostno infrastrukturo, porazdeli, da bi zagotovili uravnoteženost ukrepov na različnih področjih.

Predlog spremembe    48

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 5 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

5b.  Na področju prometa vsaj 10 % naložb v sklopu politike za trajnostno infrastrukturo prispeva k doseganju cilja EU glede odprave prometnih nesreč s smrtnim izidom in težjimi poškodbami do leta 2050 ter obnovitve železniških in cestnih mostov in tunelov, da bi povečali njihovo varnost.

Predlog spremembe    49

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka a – točka iii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(iii)  novi ali zapleteni načini nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih razmer, z namenom razviti nove finančne rešitve in tržne strukture;

(iii)  novi ali zapleteni načini nedelovanja trga, večnacionalnih čezmejnih projektov ali neoptimalnih naložbenih razmer, z namenom razviti nove finančne rešitve in tržne strukture;

Predlog spremembe    50

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 1 – točka a – točka iii a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(iiia)  okrepljeno sodelovanje za oblikovanje, pripravo in izvajanje čezmejnih prometnih projektov;

Predlog spremembe    51

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  oddelek za države članice obravnava specifično nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene razmere v eni ali več državah članicah, in sicer za izpolnjevanje ciljev skladov, ki prispevajo v okviru deljenega upravljanja.

(b)  oddelek za države članice obravnava specifično nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene razmere v eni ali več državah članicah, in sicer za izpolnjevanje ciljev skladov, ki prispevajo v okviru deljenega upravljanja. Med regionalnimi organi države članice in Komisijo se lahko sklene tudi sporazum o prispevku. Tak sporazum omogoča naložbene dejavnosti na ozemlju prispevajoče regije, zanj pa veljajo enaki pogoji, kot so določeni v členu 9 uredbe.

Predlog spremembe    52

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 2 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Država članica in Komisija skleneta sporazum o prispevku ali njegovo spremembo v štirih mesecih po sklepu Komisije o sklenitvi partnerskega sporazuma ali načrta SKP oziroma sočasno s sklepom Komisije o spremembi programa ali načrta SKP.

Država članica in Komisija skleneta sporazum o prispevku ali njegovo spremembo v treh mesecih po sklepu Komisije o sklenitvi partnerskega sporazuma ali načrta SKP oziroma sočasno s sklepom Komisije o spremembi programa ali načrta SKP.

Predlog spremembe    53

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  čezmejne projekte med subjekti, ki se nahajajo ali imajo sedež v eni ali več državah članicah in zajemajo eno ali več tretjih držav, tudi države pristopnice, države kandidatke in potencialne kandidatke, države, vključene v evropsko sosedsko politiko, Evropski gospodarski prostor ali Evropsko združenje za prosto trgovino, ali čezmorske države ali ozemlja, določene v Prilogi II k PDEU, ali pridruženo tretjo državo, ne glede na to, ali je v teh tretjih državah oziroma čezmorskih državah ali ozemljih partner;

(a)  čezmejne projekte med subjekti, ki se nahajajo ali imajo sedež v eni ali več državah članicah in zajemajo eno ali več tretjih držav, tudi države pristopnice in države kandidatke, države, vključene v evropsko sosedsko politiko, Evropski gospodarski prostor ali Evropsko združenje za prosto trgovino, ali čezmorske države ali ozemlja, določene v Prilogi II k PDEU, ali pridruženo tretjo državo, ne glede na to, ali je v teh tretjih državah oziroma čezmorskih državah ali ozemljih partner;

Predlog spremembe    54

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Za oddelek za EU primerne nasprotne stranke izrazijo svoj interes in morajo biti sposobne pokrivati operacije financiranja in naložbene operacije v najmanj treh državah članicah. Izvajalski partnerji lahko tudi skupaj krijejo operacije financiranja in naložbene operacije v vsaj treh državah članicah, tako da oblikujejo skupino.

Za oddelek za EU primerne nasprotne stranke izrazijo svoj interes in morajo biti sposobne pokrivati operacije financiranja in naložbene operacije v najmanj dveh državah članicah. Izvajalski partnerji lahko tudi skupaj krijejo operacije financiranja in naložbene operacije v vsaj dveh državah članicah, tako da oblikujeta skupino. Ta pogoj je mogoče izpolniti s kritjem operacij financiranja in naložbenih operacij v eni od regij države članice.

Predlog spremembe    55

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 1 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Za oddelek za države članice lahko zadevna država članica kot izvajalske partnerje predlaga eno ali več nasprotnih strank izmed tistih, ki so izrazile svoj interes v skladu s členom 9(3)(c).

Za oddelek za države članice lahko pristojni organ zadevne države članice ali regije kot izvajalske partnerje predlaga eno ali več nasprotnih strank izmed tistih, ki so izrazile svoj interes v skladu s členom 9(3)(c).

Predlog spremembe    56

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 1 – pododstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Kadar zadevna država članica ne predlaga izvajalskega partnerja, Komisija ravna v skladu z drugim pododstavkom tega odstavka in izbira med tistimi izvajalskimi partnerji, ki lahko krijejo operacije financiranja in naložbene operacije na zadevnih geografskih območjih.

Kadar zadevna država članica ali regija ne predlaga izvajalskega partnerja, Komisija ravna v skladu z drugim pododstavkom tega odstavka in izbira med tistimi izvajalskimi partnerji, ki lahko krijejo operacije financiranja in naložbene operacije na zadevnih geografskih območjih.

Predlog spremembe    57

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 2 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  dosega geografsko razpršenost;

(d)  dosega uravnoteženo geografsko razpršenost med državami članicami;

Predlog spremembe    58

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Nadomestilo za tveganje se razdeli med Unijo in izvajalskega partnerja v sorazmerju z njunim deležem tveganja pri portfelju operacij financiranja in naložbenih operacij ali, kjer je ustrezno, pri posameznih operacijah. Izvajalski partner ima ustrezno izpostavljenost do operacij financiranja in naložbenih operacij, ki jih podpira jamstvo EU, na lastno odgovornost, razen če so izjemoma cilji politike, na katere je osredotočen finančni proizvod, ki ga je treba izvesti, taki, da izvajalski partner sam ne bi mogel razumno prispevati lastne sposobnosti prevzemanja tveganj.

1.  Nadomestilo za tveganje se razdeli med Unijo in izvajalskega partnerja v sorazmerju z njunim deležem tveganja pri portfelju operacij financiranja in naložbenih operacij ali, kjer je ustrezno, pri posameznih operacijah. Izvajalski partner ima uravnoteženo izpostavljenost do operacij financiranja in naložbenih operacij, ki jih podpira jamstvo EU, in s tem do jamstva za prvo izgubo na lastno odgovornost, razen če so cilji politike, na katere je osredotočen finančni proizvod, ki ga je treba izvesti, taki, da izvajalski partner sam ne bi mogel razumno prispevati lastne sposobnosti prevzemanja tveganj.

Predlog spremembe    59

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

5a.  Zapisnik sestanka svetovalnega odbora je javno dostopen na namenski spletni strani.

Predlog spremembe    60

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 1 – pododstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Svetovalno vozlišče InvestEU s svetovalno podporo na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, tudi v najbolj oddaljenih regijah, spodbuja projekte in poskuša zagotoviti, da se socialni in okoljski vidiki upoštevajo v celotnem projektnem ciklu. Ta podpora vključuje podporo za razvoj projektov in gradnjo zmogljivosti.

Predlog spremembe    61

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 2 – točka f a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(fa)  izvajanje komunikacijskih ukrepov za obveščanje nosilcev projektov ter finančnih in drugih posrednikov o podpori, ki je na voljo v okviru svetovalnega vozlišča, ter na splošno o priložnostih, ki so na voljo v okviru InvestEU.

Predlog spremembe    62

Predlog uredbe

Člen 21 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Komisija vzpostavi portal InvestEU. Portal je preprosto dostopna in uporabniku prijazna zbirka podatkov z ustreznimi informacijami za vsak projekt.

1.  Komisija vzpostavi portal InvestEU. Portal je uporabniku prijazna zbirka podatkov o projektih, na voljo v vseh uradnih jezikih EU, z ustreznimi informacijami za vsak projekt.

Predlog spremembe    63

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a.  Komisija določi metodologijo za oblikovanje kvalitativnih kazalnikov za natančno oceno napredka pri doseganju ciljev iz člena 3. Na podlagi te metodologije Komisija najpozneje do 1. januarja 2021 dopolni Prilogo III.

Predlog spremembe    64

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se podatki za spremljanje izvajanja in rezultatov zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. V ta namen se izvajalskim partnerjem in drugim prejemnikom finančnih sredstev Unije naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja.

3.  Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da so podatki za spremljanje izvajanja in rezultatov primerni za poglobljeno analizo doseženega napredka in težav, ki so se pojavile, ter da se zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. V ta namen se izvajalskim partnerjem in drugim prejemnikom finančnih sredstev Unije naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja. S sistemom za poročanje morajo biti jasno določeni sklopi politike, ki so podrobno opredeljeni v okviru upravičenih področij za operacije financiranja in naložbene operacije iz Priloge II.

Predlog spremembe    65

Predlog uredbe

Člen 23 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Ocene se opravijo pravočasno, da prispevajo k postopku odločanja.

1.  Ocene se opravijo pravočasno, da prispevajo k postopku odločanja. Ocenjevanja omogočajo tudi kvalitativno oceno napredka pri doseganju ciljev iz člena 3.

Predlog spremembe    66

Predlog uredbe

Člen 24 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Jamstvo EU, plačila in izterjave v okviru tega jamstva ter operacije v okviru progama InvestEU revidira Računsko sodišče. Posebno poročilo Računskega sodišča bi bilo treba objaviti 18 mestu po začetku veljave te uredbe.

Predlog spremembe    67

Predlog uredbe

Priloga I – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Ta razdelitev se lahko v skladu s členom 4 te uredbe med proračunskim letom spremeni v skladu z razvojem različnih ciljev iz člena 3(2) te uredbe.

Predlog spremembe    68

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  širitvijo proizvodnje, dobave ali uporabe čiste in trajnostne energije iz obnovljivih virov;

(a)  širitvijo proizvodnje ter spodbujanjem hitre uvedbe, dobave ali uporabe čiste in trajnostne energije iz obnovljivih virov;

Predlog spremembe    69

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  proizvodnjo in dobavo sintetičnih goriv iz obnovljivih / ogljično nevtralnih virov; alternativnimi gorivi;

(d)  proizvodnjo in dobavo sintetičnih goriv iz obnovljivih / ogljično nevtralnih virov; alternativnimi gorivi za vse načine prevoza;

Predlog spremembe    70

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Razvoj trajnostne prometne infrastrukture, opreme in inovativnih tehnologij v skladu s prednostnimi nalogami Unije na področju prometa in zavezami, sprejetimi v skladu s Pariškim sporazumom, zlasti s/z:

2.  Razvoj trajnostne in varne prometne infrastrukture, mobilnostnih rešitev, opreme in inovativnih tehnologij v skladu s prednostnimi nalogami Unije na področju prometa in zavezami, sprejetimi v skladu s Pariškim sporazumom, zlasti s/z:

Predlog spremembe    71

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  projekti, ki podpirajo razvoj infrastrukture TEN-T, vključno z njenimi urbanimi vozlišči, pomorskimi pristanišči in pristanišči na celinskih plovnih poteh, večmodalnimi terminali in njihovo povezavo z glavnimi omrežji;

(a)  projekti, ki podpirajo razvoj infrastrukture TEN-T, vključno z njenimi urbanimi vozlišči, pomorskimi pristanišči in pristanišči na celinskih plovnih poteh, večmodalnimi terminali in njihovo povezavo z glavnimi omrežji, pa tudi telematskimi aplikacijami iz Uredbe (EU) št. 1315/2013;

Predlog spremembe    72

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka 2 – točka a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(aa)  infrastrukturnimi projekti TEN-T, ki določajo uporabo vsaj dveh različnih načinov prevoza, zlasti večmodalnih tovornih terminalov in vozlišč potniškega prevoza;

Predlog spremembe    73

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  projekti za pametno in trajnostno mobilnost v mestih (ciljno usmerjenimi v načine mestnega prevoza z nizkimi emisijami, dostopnost, onesnaževanje zraka in hrup, porabo energije in varnost);

(b)  projekti za pametno in trajnostno mobilnost v mestih, vključno s celinskimi plovnimi potmi in zračnim prometom (ciljno usmerjenimi v načine mestnega prevoza z nizkimi emisijami, nediskriminatorno dostopnost, onesnaževanje zraka in hrup, porabo energije in večjo varnost, tudi za kolesarje in pešce);

Predlog spremembe    74

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  podpiranjem obnove in naknadnega opremljanja prometnih mobilnih sredstev z namenom uporabe rešitev za mobilnost z nizkimi emisijami;

(c)  podpiranjem obnove in naknadnega opremljanja prometnih mobilnih sredstev z namenom uporabe rešitev za mobilnost z nizkimi emisijami, vključno z uporabo alternativnih in sintetičnih goriv iz obnovljivih/brezogljičnih virov v vseh vrstah vozil;

Predlog spremembe    75

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka 2 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  železniško infrastrukturo in drugimi železniškimi projekti ter pomorskimi pristanišči;

(d)  železniško infrastrukturo in drugimi železniškimi projekti, infrastrukturo za celinske vodne poti ter pomorskimi pristanišči in pomorskimi avtocestami;

Predlog spremembe    76

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka 2 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e)  infrastrukturo za alternativna goriva, vključno z infrastrukturo za električno polnjenje.

(e)  infrastrukturo za alternativna goriva za vse načine prevoza, vključno z infrastrukturo za električno polnjenje.

Predlog spremembe    77

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka 2 – točka e a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ea)  projekti za pametno in trajnostno mobilnost, usmerjeni v

 

– varnost v cestnem prometu (vključno s projekti, ki pomagajo povečati varnost voznika in potnikov ter zmanjšati število nesreč s smrtnim izidom in hudimi poškodbami),

 

– dostopnost (tudi na podeželju),

 

– zmanjšanje emisij,

 

– razvoj in uvajanje novih prometnih tehnologij in storitev, zlasti prek malih in srednjih podjetij, med drugim v zvezi s povezanimi in avtonomnimi načini prevoza in integriranimi rešitvami za izdajo vozovnic;

Predlog spremembe    78

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka 2 – točka e b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(eb)  projekti za vzdrževanje ali nadgrajevanje obstoječe prometne infrastrukture, vključno z avtocestami v TEN-T, kjer je treba nadgraditi, ohraniti ali izboljšati cestno varnost, razviti storitve inteligentnih prometnih sistemov ali zagotoviti celovitost in standarde infrastrukture, zlasti varna parkirišča in objekte, črpalke z alternativnim gorivom in električne polnilne postaje;

Predlog spremembe    79

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka 2 – točka e c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ec)  cestno infrastrukturo za promet v kohezijskih državah ter manj razvitih regijah ali v primeru čezmejnih prometnih projektov;

Predlog spremembe    80

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka 6 – točka a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(aa)  varstvom zasebnosti in osebnih podatkov;

Predlog spremembe    81

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka 6 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f)  drugimi naprednimi digitalnimi tehnologijami in storitvami, ki prispevajo k digitalizaciji industrije Unije.

(f)  drugimi naprednimi digitalnimi tehnologijami in storitvami, ki prispevajo k digitalizaciji industrije Unije in vključevanju digitalnih tehnologij, storitev in sposobnosti v prometni sektor Unije;

Obrazložitev

Digitalizacija hitro spreminja naš prometni sistem, in sicer od vozil in mobilnostnih storitev do multimodalne logistike, navigacije ipd. InvestEU bi moral posebej podpreti uvajanje inovativnih tehnologij v promet, saj gre za ključni gospodarski sektor EU.

Predlog spremembe    82

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

9.  Turizem.

9.  Sektor turizma.

Predlog spremembe    83

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka 11 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  izobraževanja, usposabljanja in s tem povezanih storitev;

(c)  izobraževanja, usposabljanja in s tem povezanih storitev, pri čemer bi se posebni poudarek namenil priložnostim v prometu in drugih sektorjih, ki trpijo pomanjkanje delovne sile in se soočajo s težavami pri prilagajanju na nove tehnologije;

Predlog spremembe    84

Predlog uredbe

Priloga III – točka 3 – točka 3.3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3.3 a Naložbe v podporo večji varnosti voznika in potnikov pri vseh načinih prevoza, zlasti pri cestnem prevozu

Predlog spremembe    85

Predlog uredbe

Priloga III – točka 4 – točka 4.4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.4  Promet: naložbe, mobilizirane v TEN-T, od tega: jedrno omrežje TEN-T

4.4  Promet: naložbe, mobilizirane v TEN-T, od tega:

 

– jedrno in celovito omrežje v sestavnih delih, opredeljenih v Prilogah k [Uredbi št. XXX, vstaviti sklicevanje na novi instrument za povezovanje Evrope] o vzpostavitvi instrumenta za povezovanje Evrope.

 

– večmodalna infrastruktura;

 

– inovativne rešitve, ki prispevajo k uravnoteženi kombinaciji načinov prevoza, tudi za celinske plovne poti in zračni promet;

 

– število uvedenih infrastrukturnih točk za alternativna goriva

Predlog spremembe    86

Predlog uredbe

Priloga III – točka 7 – točka 7.2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

7.2 a Podpora visoko usposobljeni delovni sili: število podprtih zaposlenih za ohranjanje visoko usposobljene delovne sile v proizvodnji in storitvah ter njeno prilagoditev digitalizaciji

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov

Vzpostavitev programa InvestEU

Referenčni dokumenti

COM(2018)0439 – C8-0257/2018 – 2018/0229(COD)

Pristojni odbori

Datum razglasitve na zasedanju

BUDG

14.6.2018

ECON

14.6.2018

 

 

Mnenje pripravil

Datum razglasitve na zasedanju

TRAN

14.6.2018

Pridruženi odbori - datum razglasitve na zasedanju

5.7.2018

Pripravljavec/-ka mnenja

Datum imenovanja

Wim van de Camp

3.7.2018

Člen 55 – Postopek s skupnimi sejami odborov

Datum razglasitve na zasedanju

5.7.2018

Datum sprejetja

15.11.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

29

13

5

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Daniela Aiuto, Lucy Anderson, Marie-Christine Arnautu, Inés Ayala Sender, Georges Bach, Izaskun Bilbao Barandica, Michael Cramer, Luis de Grandes Pascual, Andor Deli, Karima Delli, Isabella De Monte, Ismail Ertug, Tania González Peñas, Dieter-Lebrecht Koch, Miltiadis Kirkos (Miltiadis Kyrkos), Innocenzo Leontini, Bogusław Liberadzki, Peter Lundgren, Marian-Jean Marinescu, Georg Mayer, Gesine Meissner, Renaud Muselier, Markus Pieper, Gabriele Preuß, Christine Revault d’Allonnes Bonnefoy, Dominique Riquet, Massimiliano Salini, Jill Seymour, Claudia Țapardel, Keith Taylor, Pavel Telička, István Ujhelyi, Wim van de Camp, Kosma Złotowski

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Francisco Assis, Daniel Dalton, Stefan Gehrold, Maria Grapini, Bolesław G. Piecha, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández, Anders Sellström, Henna Virkkunen

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Heinz K. Becker, Edward Czesak, Jiří Maštálka, Theodor Dumitru Stolojan, Richard Sulík

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

29

+

ALDE

Izaskun Bilbao Barandica, Gesine Meissner, Dominique Riquet, Pavel Telička

ECR

Edward Czesak, Daniel Dalton, Bolesław G. Piecha, Richard Sulík, Kosma Złotowski

ENF

Georg Mayer

GUE/NGL

Tania González Peñas, Jiří Maštálka

PPE

Georges Bach, Heinz K. Becker, Andor Deli, Stefan Gehrold, Dieter-Lebrecht Koch, Innocenzo Leontini, Marian-Jean Marinescu, Renaud Muselier, Markus Pieper, Massimiliano Salini, Anders Sellström, Theodor Dumitru Stolojan, Henna Virkkunen, Luis de Grandes Pascual, Wim van de Camp

S&D

Isabella De Monte, Maria Grapini

13

-

ECR

Peter Lundgren

EFDD

Daniela Aiuto, Jill Seymour

ENF

Marie-Christine Arnautu

S&D

Lucy Anderson, Ismail Ertug, Bogusław Liberadzki, Gabriele Preuß, Christine Revault d'Allonnes Bonnefoy, István Ujhelyi

VERTS/ALE

Michael Cramer, Karima Delli, Keith Taylor

5

0

S&D

Francisco Assis, Inés Ayala Sender, Miltiadis Kirkos (Miltiadis Kyrkos), Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández, Claudia Țapardel

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


MNENJE ODBORA ZA OKOLJE, JAVNO ZDRAVJE IN VARNOST HRANE (15.11.2018)

za Odbor za proračun in Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa InvestEU

(COM(2018)0439 – C8-0257/2018 – 2018/0229(COD))

Pripravljavec mnenja: Ivo Belet

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Dne 6. junija 2018 je Komisija predstavila svoj predlog za program InvestEU. Na podlagi obstoječih finančnih instrumentov, zlasti EFSI, Komisija predlaga enoten sklad, ki bo temeljil na jamstvu EU v višini 38 milijard za spodbujanje javnega in zasebnega financiranja v obliki posojil, jamstev, lastniškega kapitala ali drugih tržno zasnovanih instrumentov za strateške naložbe v podporo notranjim politikam EU. Da bi olajšali dostop do sklada InvestEU, ga spremljata svetovalno vozlišče EU in portal InvestEU.

Sklad InvestEU je namenjen štirim področjem („sklopom“) z okvirno višino naložb (možnost 15-odstotnega povečanja na podlagi sklepa Komisije):

1) trajnostni infrastrukturi (do 11,5 milijarde),

2) raziskavam, inovacijam in digitalizaciji (do 11,25 milijarde),

3) malim in srednjim podjetjem (do 11,25 milijarde) ter

4) socialnim naložbam in spretnostim (4 milijarde).

Predlogi sprememb, ki jih je vložil pripravljavec mnenja, se nanašajo izključno na zadeve, ki spadajo v neposredno pristojnost Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, kot sta prispevanje k vključevanju podnebnih ukrepov in doseganje ciljev in standardov Unije. Pripravljavec mnenja se je zato raje odločil, da ne bo predložil predlogov sprememb, ki se nanašajo na upravljanje jamstva InvestEU in upravljanje programa, ki sta zadevi, ki bosta obravnavani v skupnih odborih ECON-BUDG.

Pripravljavec mnenja pozdravlja predlog Komisije, zlasti zaradi večjega poudarka na trajnosti. InvestEU bi moral zagotavljati sistematično preverjanje trajnosti projektov. Komisija bi morala sprejeti podrobne minimalne zahteve glede trajnosti za vse sklope politike programa, kot trenutno velja za podporo EIB v okviru EFSI. To bi pomenilo, da bi moralo biti preverjanje trajnosti obvezno za vse projekte, ki prejemajo znatno podporo Unije.

Da bi se uskladili s stališčem Evropskega parlamenta o vključevanju podnebnih ukrepov in prispevali k cilju 30 % za odhodke, povezane s podnebjem, v celotnem proračunu Unije, bi bilo treba zastaviti cilj 35 % za program InvestEU na splošno. Določiti bi bilo treba jasna merila za upravičenost ter vzpostaviti zanesljivo in pregledno metodo spremljanja, pri tem pa se opreti na merila za upravičenost, ki jih za te namene uporablja EIB in so bila dogovorjena v mednarodnih finančnih institucijah.

EFSI je od leta 2015 mobiliziral 335 milijard dodatnih naložb po vsej EU in s tem prispeval k zmanjšanju naložbenih vrzeli, vendar je treba dati večji poudarek ciljem politike EU. V okviru programa InvestEU bi sredstva morala biti dodeljena zlasti projektom z višjim profilom tveganja, kot ga običajno najdemo na trgu, in ki lahko prispevajo k ciljem okvira Unije za podnebno in energetsko politiko do leta 2030 in dolgoročnim ciljem iz Pariškega sporazuma.

Potrebne so zlasti naložbe v nizkoogljične industrijske projekte, da bi pospešili razogljičenje industrije EU. Zato bi morala Evropska komisija v dialogu s predstavniki industrije določiti industrijske projekte skupnega interesa in jim olajšati dostop do finančnih sredstev v okviru različnih instrumentov EU.

Da bi dobro razumeli potencial programa InvestEU, da prispeva k nizkoogljičnemu gospodarstvu, bi morale biti na voljo informacije o preprečevanju emisij CO2. Vendar je pri določanju pragov pri merilih za upravičenost potrebna previdnost, da ne bi preprečili postopnega napredka. Prebojne rešitve se ne pojavijo čez noč, zato bi bilo treba omogočiti, da se postopni napredek podpre v okviru programa InvestEU, da bi spodbudili nadaljnje inovacije.

Parlament bi moral ostati vključen v upravljanje programa, kot je to trenutno predvideno v okviru EFSI. Zato pripravljavec mnenja predlaga, da Parlament v svetovalni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki izvajalskih partnerjev, imenuje neodvisnega strokovnjaka.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1)  Naložbe v infrastrukturo so bile v Uniji v letu 2016 z 1,8 % BDP EU, kar je zmanjšanje z 2,2 %, kolikor so znašale leta 2009, za približno 20 % nižje od stopenj naložb pred svetovno finančno krizo. Zato so še vedno nižje, kot bi bilo mogoče pričakovati v obdobju močnega okrevanja, in premajhne, da bi nadomestile leta nezadostnega vlaganja, čeprav je mogoče opaziti zvišanje njihovega deleža v BDP v Uniji. Še pomembneje je, da sedanje naložbene ravni in napovedi ne pokrivajo potreb Unije po strukturnih naložbah zaradi tehnoloških sprememb in globalne konkurenčnosti, vključno s področji inovacij, spretnosti, infrastrukture, malih in srednjih podjetij (v nadaljnjem besedilu: MSP), ter potrebe po obravnavanju ključnih družbenih izzivov, kot sta trajnost ali staranje prebivalstva. Zato je potrebna nadaljnja podpora za odpravo nedelovanja trga in neoptimalnih naložbenih razmer za zmanjšanje naložbene vrzeli v ciljnih sektorjih, da se dosežejo cilji politike Unije.

(1)  Naložbe v infrastrukturo so bile v Uniji v letu 2016 z 1,8 % BDP EU, kar je zmanjšanje z 2,2 %, kolikor so znašale leta 2009, za približno 20 % nižje od stopenj naložb pred svetovno finančno krizo. Zato so še vedno nižje, kot bi bilo mogoče pričakovati v obdobju močnega okrevanja, in premajhne, da bi nadomestile več let nezadostnega vlaganja, čeprav je mogoče opaziti zvišanje njihovega deleža v BDP v Uniji. Še pomembneje je, da sedanje naložbene ravni in napovedi ne pokrivajo potreb Unije po strukturnih naložbah zaradi tehnoloških sprememb in globalne konkurenčnosti, vključno s področji inovacij, raziskav, spretnosti, infrastrukture, malih in srednjih podjetij (v nadaljnjem besedilu: MSP), zagonskih podjetij, ter potrebe po obravnavanju ključnih družbenih izzivov, kot sta trajnost ali staranje prebivalstva. Zato je potrebna nadaljnja podpora za odpravo nedelovanja trga in neoptimalnih naložbenih razmer za zmanjšanje naložbene vrzeli v ciljnih sektorjih, da se dosežejo cilji politike Unije.

Predlog spremembe    2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1a)  Odvisnost Evrope od uvoženih virov je večja kot v vseh drugih regijah na svetu, veliko virov pa bo v razmeroma kratkem času izčrpanih. Konkurenčnost Evrope se lahko precej izboljša z ustvarjanjem večje dodane vrednosti z viri v gospodarstvu in spodbujanjem trajnostne preskrbe s surovinami evropskega izvora.

Predlog spremembe    3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3)  Unija je v zadnjih letih sprejela ambiciozne strategije za dokončanje enotnega trga ter spodbujanje trajnostne rasti in delovnih mest, kot so unija kapitalskih trgov, strategija za enotni digitalni trg, sveženj za čisto energijo za vse Evropejce, akcijski načrt Unije za krožno gospodarstvo, strategija za mobilnost z nizkimi emisijami ter obrambna in vesoljska strategija za Evropo. Sklad InvestEU bi moral izkoriščati in okrepiti sinergije med strategijami, ki se medsebojno krepijo, in sicer z zagotavljanjem podpore naložbam in dostopa do financiranja.

(3)  Unija je v zadnjih letih sprejela ambiciozne strategije za dokončanje enotnega trga ter spodbujanje trajnostne rasti in delovnih mest, kot so unija kapitalskih trgov, strategija za enotni digitalni trg, sveženj za čisto energijo za vse Evropejce, akcijski načrt Unije za krožno gospodarstvo, Obzorje 2020, strategija za mobilnost z nizkimi emisijami ter obrambna in vesoljska strategija za Evropo. Sklad InvestEU bi moral izkoriščati in okrepiti sinergije med strategijami, ki se medsebojno krepijo, in sicer z zagotavljanjem podpore naložbam in dostopa do financiranja.

Predlog spremembe    4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5)  Sklad InvestEU bi moral prispevati k izboljšanju konkurenčnosti Unije, tudi na področju inovacij in digitalizacije, trajnosti gospodarske rasti Unije, socialne odpornosti in vključevalnosti ter povezovanja kapitalskih trgov Unije, vključno z rešitvami za njihovo razdrobljenost in razpršenost virov financiranja za podjetja Unije. V ta namen bi moral podpirati tehnično in ekonomsko vzdržne projekte, in sicer z zagotavljanjem okvira za uporabo dolžniških in lastniških instrumentov ter instrumentov delitve tveganja, ki bi jih podpirali jamstvo proračuna Unije in prispevki izvajalskih partnerjev. Sklad bi moral temeljiti na povpraševanju, hkrati pa bi se morala njegova podpora osredotočiti na prispevek k doseganju ciljev politike Unije.

(5)  Sklad InvestEU bi moral prispevati k izboljšanju konkurenčnosti Unije, tudi na področju inovacij, prehoda na krožno gospodarstvo in digitalizacijo, znanstvene odličnosti, trajnosti gospodarske rasti Unije, socialne odpornosti in vključevalnosti ter povezovanja kapitalskih trgov Unije, vključno z rešitvami za njihovo razdrobljenost in razpršenost virov financiranja za podjetja Unije. V ta namen bi moral podpirati tehnično in ekonomsko vzdržne projekte, in sicer z zagotavljanjem okvira za uporabo dolžniških in lastniških instrumentov ter instrumentov delitve tveganja, ki bi jih podpirali jamstvo proračuna Unije in prispevki izvajalskih partnerjev. Sklad bi moral biti primerno oglaševan in temeljiti na povpraševanju, hkrati pa bi se morala njegova podpora osredotočiti na prispevek k doseganju ciljev politike Unije.

Predlog spremembe    5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6)  Sklad InvestEU bi moral podpirati naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva za spodbujanje rasti, naložb in zaposlovanja ter s tem prispevati k povečanju blaginje in pravičnejši porazdelitvi dohodka v Uniji. Posredovanje prek sklada InvestEU bi moralo dopolnjevati podporo Unije, ki se zagotavlja z nepovratnimi sredstvi.

(6)  Sklad InvestEU bi moral podpirati naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva za spodbujanje učinkovite rabe virov, zelene in trajnostne rasti, naložb in zaposlovanja in trajnosti ter s tem prispevati k povečanju blaginje in pravičnejši porazdelitvi dohodka v Uniji. Posredovanje prek sklada InvestEU bi moralo dopolnjevati podporo Unije, ki se zagotavlja z nepovratnimi sredstvi.

Predlog spremembe    6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7)  Unija je potrdila cilje iz Agende 2030 Združenih narodov in njene cilje trajnostnega razvoja, cilje iz Pariškega sporazuma iz leta 2015 ter Sendajski okvir za zmanjševanje tveganja nesreč za obdobje 2015–2030. Za uresničitev dogovorjenih ciljev, vključno s tistimi, ki so vključeni v okoljske politike Unije, je treba znatno okrepiti ukrepe za trajnostni razvoj. Zato bi morala imeti načela trajnostnega razvoja pomembno vlogo v oblikovanju sklada InvestEU.

(7)  Unija je potrdila cilje iz Agende 2030 Združenih narodov in njene cilje trajnostnega razvoja, cilje iz Pariškega sporazuma iz leta 2015 ter Sendajski okvir za zmanjševanje tveganja nesreč za obdobje 2015–2030. Za uresničitev dogovorjenih ciljev, vključno s tistimi, ki so vključeni v okoljske politike Unije, je treba znatno okrepiti ukrepe za trajnostni razvoj in postopoma ukiniti okolju škodljive subvencije. Zato bi moralo biti načelo trajnostnega razvoja osnova za oblikovanje sklada InvestEU.

Sporazumni predlog spremembe7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9)  Glede na to, kako pomembno je obvladovanje podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bo program InvestEU prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov in k doseganju skupnega cilja, da bi bilo 25 % proračunskih odhodkov EU namenjenih podnebnim ciljem. Za ukrepe v okviru programa InvestEU se pričakuje, da bodo za doseganje podnebnih ciljev namenili 30 % skupnih finančnih sredstev programa InvestEU. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem programa InvestEU ter ponovno ocenjeni v okviru ustreznih ocen in pregledov.

(9)  Glede na to, kako pomembno je obvladovanje podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bo program InvestEU prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov in k doseganju skupnega cilja, da bi bilo 30 % proračunskih odhodkov EU namenjenih podnebnim ciljem. Ukrepi v okviru programa InvestEU bi morali za doseganje podnebnih ciljev nameniti 40 % skupnih finančnih sredstev programa InvestEU. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem programa InvestEU ter ponovno ocenjeni v okviru ustreznih ocen in pregledov.

Sporazumni predlog spremembe8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10)  Prispevek sklada InvestEU k doseganju podnebnih ciljev se bo spremljal prek sistema EU za spremljanje podnebnih ukrepov, ki ga bo razvila Komisija v sodelovanju z izvajalskimi partnerji, in z ustrezno uporabo meril, določenih v [uredbi o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb14], da se ugotovi, ali je gospodarska aktivnost okoljsko trajnostna.

(10)  Prispevek sklada InvestEU k doseganju podnebnih ciljev se bo spremljal prek sistema za spremljanje, ki ga bo z delegiranimi akti razvila Komisija v sodelovanju z izvajalskimi partnerji, in z ustrezno uporabo meril, določenih v [uredbi o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb14], da se ugotovi, ali ima gospodarska aktivnost posebne blažilne učinke oziroma prispeva h krepitvi odpornosti na podnebne spremembe.

__________________

__________________

14 COM(2018)0353.

14 COM(2018)0353.

Predlog spremembe    9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11)  V skladu s poročilom o svetovnih tveganjih za leto 2018, ki ga je izdal Svetovni gospodarski forum, je polovica najbolj kritičnih tveganj, ki ogrožajo svetovno gospodarstvo, povezanih z okoljem. Ta tveganja vključujejo onesnaženje zraka, tal in vode, ekstremne vremenske pojave, izgubo biotske raznovrstnosti in neuspeh pri blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje. Okoljska načela so globoko zakoreninjena v Pogodbah in številnih politikah Unije. Zato bi bilo treba pri operacijah, povezanih s skladom InvestEU, spodbujati vključevanje okoljskih ciljev. Pri pripravi in izvajanju naložb bi bilo treba upoštevati varstvo okolja in s tem povezano preprečevanje in obvladovanje tveganj. EU bi morala prav tako slediti odhodkom, povezanim z biotsko raznovrstnostjo in nadziranjem onesnaženosti zraka, da bi izpolnila obveznosti poročanja v skladu s Konvencijo o biološki raznovrstnosti in Direktivo (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta15. Zato bi bilo treba naložbe, dodeljene ciljem okoljske trajnosti, spremljati z uporabo skupnih metodologij, skladnih s tistimi, ki so bile razvite v okviru drugih programov Unije, ki se uporabljajo za upravljanje podnebja, biotske raznovrstnosti in onesnaženosti zraka, da se omogoči ocena individualnega in skupnega učinka naložb na ključne sestavine naravnega kapitala, vključno z zrakom, vodo, zemljo in biotsko raznovrstnostjo.

(11)  V skladu s poročilom o svetovnih tveganjih za leto 2018, ki ga je izdal Svetovni gospodarski forum, je polovica najbolj kritičnih tveganj, ki ogrožajo svetovno gospodarstvo, povezanih z okoljem. Ta tveganja vključujejo onesnaženje zraka, tal in vode, ekstremne vremenske pojave, izgubo biotske raznovrstnosti in neuspeh pri blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje. Netrajnostna raba virov je temeljni vzrok številnih okoljskih tveganj, ki so tu našteta. Okoljska načela so globoko zakoreninjena v Pogodbah in številnih politikah Unije. Zato bi bilo treba pri operacijah, povezanih s skladom InvestEU, spodbujati vključevanje okoljskih ciljev. Pri pripravi in izvajanju naložb bi bilo treba upoštevati varstvo okolja in s tem povezano preprečevanje in obvladovanje tveganj. EU bi morala prav tako slediti odhodkom, povezanim z biotsko raznovrstnostjo in nadziranjem onesnaženosti zraka, da bi izpolnila obveznosti poročanja v skladu s Konvencijo o biološki raznovrstnosti in Direktivo (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta15. Zato bi bilo treba naložbe, dodeljene ciljem okoljske trajnosti, spremljati z uporabo skupnih metodologij, skladnih s tistimi, ki so bile razvite v okviru drugih programov Unije, ki se uporabljajo za upravljanje podnebja, biotske raznovrstnosti in onesnaženosti zraka, da se omogoči ocena individualnega in skupnega učinka naložb na ključne sestavine naravnega kapitala, vključno z zrakom, vodo, zemljo in biotsko raznovrstnostjo.

_________________

_________________

15 Direktiva (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka, spremembi Direktive 2003/35/ES in razveljavitvi Direktive 2001/81/ES (UL L 344, 17.12.2016, str. 1).

15 Direktiva (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka, spremembi Direktive 2003/35/ES in razveljavitvi Direktive 2001/81/ES (UL L 344, 17.12.2016, str. 1).

Predlog spremembe    10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12)  Za naložbene projekte, ki prejmejo znatno podporo Unije, zlasti na področju infrastrukture, bi moralo biti obvezno preverjanje trajnosti v skladu s smernicami, ki bi jih morala pripraviti Komisija v sodelovanju z izvajalskimi partnerji v okviru programa InvestEU, z ustrezno uporabo meril, določenih v [uredbi o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb], da se določi, ali je gospodarska dejavnost okoljsko trajnostna ter v skladu s smernicami, pripravljenimi za druge programe Unije. Takšne smernice bi morale vključevati ustrezne določbe, da bi se izognili nepotrebni upravni obremenitvi.

(12)  Za vse naložbene projekte, ki prejmejo podporo Unije, bi moralo biti obvezno preverjanje trajnosti v skladu s primernimi smernicami za obseg in vrsto naložb, ki bi jih morala pripraviti Komisija v sodelovanju z izvajalskimi partnerji v okviru programa InvestEU, z ustrezno uporabo meril, določenih v [uredbi o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb], da se določi, ali je gospodarska dejavnost okoljsko trajnostna ter v skladu s smernicami, pripravljenimi za druge programe Unije. Takšne smernice bi morale vključevati ustrezne določbe, da bi se izognili nepotrebni upravni obremenitvi.

Predlog spremembe    11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(12a)  Okoljski in socialni priročnik EIB, ki zagotavlja operativno interpretacijo politik in načel iz izjave EIB o okoljskih in socialnih načelih in standardih, bi lahko bil referenčno gradivo za opredelitev in izvajanje preverjanja okoljske in socialne trajnosti z namenom zagotoviti, da bodo vse dejavnosti financiranja skladne z okoljskimi in socialnimi standardi.

Predlog spremembe    12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13)  Nizke stopnje naložb v infrastrukturo v Uniji med finančno krizo so ogrozile sposobnost Unije za spodbujanje trajnostne rasti, konkurenčnosti in konvergence. Obsežne naložbe v evropsko infrastrukturo so bistvene za doseganje trajnostnih ciljev Unije, vključno z energetskimi in podnebnimi cilji za leto 2030. V skladu s tem bi se morala podpora sklada InvestEU usmeriti v naložbe v prometno, energetsko (tudi na področju energijske učinkovitosti in energije iz obnovljivih virov), okoljsko, podnebno, pomorsko in digitalno infrastrukturo. Da bi čim bolj povečali učinek in dodano vrednost finančne podpore Unije, je primerno spodbujati racionaliziran naložbeni proces, ki bo omogočil opaznost nabora projektov in doslednost v relevantnih programih Unije. Pri naložbenih projektih, ki prejmejo podporo Unije, bi bilo treba zaradi varnostnih groženj upoštevati načela za zaščito državljanov na javnih mestih. To bi moralo dopolnjevati prizadevanja drugih skladov Unije, kot je Evropski sklad za regionalni razvoj, ki zagotavljajo podporo za varnostne elemente naložb v javne prostore, promet, energetiko in drugo kritično infrastrukturo.

(13)  Nizke stopnje naložb v infrastrukturo v Uniji med finančno krizo so ogrozile sposobnost Unije za spodbujanje trajnostne rasti, konkurenčnosti in konvergence. Obsežne naložbe v evropsko infrastrukturo so bistvene za doseganje trajnostnih ciljev Unije in njenih držav članic, vključno z energetskimi in podnebnimi cilji za leto 2030, pa tudi ciljev, sprejetih v Pariškem sporazumu. V skladu s tem bi se morala podpora sklada InvestEU usmeriti v naložbe v čisto prometno, energetsko (zlasti na področju energijske učinkovitosti in energije iz obnovljivih virov), okoljsko, podnebno, pomorsko in digitalno infrastrukturo, s posebnim poudarkom na pomembni infrastrukturi in socialnih naložbah za preoblikovanje regij v prehodu. V zvezi s tem bi bilo treba po možnosti poiskati sinergije tudi v zvezi s cilji regionalne in nacionalne politike, kot je odstranitev azbesta s streh, domov in iz prsti. Da bi čim bolj povečali učinek in dodano vrednost finančne podpore Unije, je primerno spodbujati racionaliziran naložbeni proces, ki bo omogočil opaznost nabora projektov in doslednost v relevantnih programih Unije. Pri naložbenih projektih, ki prejmejo podporo Unije, bi bilo treba zaradi varnostnih groženj upoštevati načela za zaščito državljanov na javnih mestih. To bi moralo dopolnjevati prizadevanja drugih skladov Unije, kot je Evropski sklad za regionalni razvoj, ki zagotavljajo podporo za varnostne elemente naložb v javne prostore, promet, energetiko in drugo kritično infrastrukturo.

Predlog spremembe    13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14)  Čeprav raven skupnih naložb v Uniji narašča, so naložbe v dejavnosti z večjim tveganjem, kot so raziskave in inovacije, še vedno nezadostne. Posledične premajhne naložbe v raziskave in inovacije škodijo industrijski in gospodarski konkurenčnosti Unije ter kakovosti življenja njenih državljanov. Sklad InvestEU bi moral zagotoviti ustrezne finančne produkte za kritje različnih faz inovacijskega cikla in velikega razpona zainteresiranih strani, zlasti da se omogočita povečanje in uporaba rešitev v komercialnem obsegu v Uniji, da bodo take rešitve konkurenčne na svetovnih trgih.

(14)  Čeprav raven skupnih naložb v Uniji narašča, so naložbe v dejavnosti z večjim tveganjem, kot so raziskave in inovacije, še vedno nezadostne. Posledične premajhne naložbe v raziskave in inovacije škodijo industrijski in gospodarski konkurenčnosti Unije, kakovosti življenja njenih državljanov in doseganju energetskih in podnebnih ciljev. Sklad InvestEU bi moral zagotoviti ustrezne finančne produkte za kritje različnih faz inovacijskega cikla in velikega razpona zainteresiranih strani, zlasti da se omogočita povečanje in uporaba rešitev v komercialnem obsegu v Uniji, da bodo take rešitve konkurenčne na svetovnih trgih.

Predlog spremembe    14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15)  Nujno so potrebna znatna prizadevanja za naložbe v digitalno preobrazbo ter za širjenje njene koristi na vse državljane in podjetja v Uniji. Trdni okvir politike pri strategiji za enotni digitalni trg bi bilo zdaj treba dopolniti s podobno ambicioznimi naložbami, tudi v umetno inteligenco.

(15)  Nujno so potrebna znatna prizadevanja za naložbe v digitalno preobrazbo ter za širjenje njene koristi na vse državljane in podjetja na mestnih in podeželskih območjih v Uniji. Trdni okvir politike pri strategiji za enotni digitalni trg bi bilo zdaj treba dopolniti s podobno ambicioznimi naložbami, tudi v umetno inteligenco.

Predlog spremembe    15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16)  Mala in srednja podjetja (MSP) imajo ključno vlogo v Uniji. Vendar se zaradi domnevnega visokega tveganja in pomanjkanja zadostnega zavarovanja s premoženjem soočajo z izzivi pri dostopu do financiranja. Dodatni izzivi izhajajo iz njihove potrebe, da ostanejo konkurenčna z izvajanjem dejavnosti na področju digitalizacije, internacionalizacije in inovacij ter izpopolnjevanjem znanja svoje delovne sile. Poleg tega imajo v primerjavi z večjimi podjetji dostop do bolj omejenega nabora virov financiranja: običajno ne izdajajo obveznic ter imajo le omejen dostop do borz vrednostnih papirjev ali velikih institucionalnih vlagateljev. Izziv pri dostopu do finančnih sredstev je še večji za tista MSP, katerih dejavnosti so osredotočene na neopredmetena sredstva. MSP v Uniji so močno odvisna od bank in dolžniškega financiranja v obliki prekoračitev stanj na bančnih računih, bančnih posojil ali zakupov. Podpiranje MSP, ki se soočajo z navedenimi izzivi, in zagotavljanje bolj razpršenih virov financiranja je nujno za povečanje sposobnosti MSP, da financirajo svojo ustanovitev, rast in razvoj ter prenesejo upade gospodarske rasti, ter za povečanje odpornosti gospodarstva in finančnega sistema v času upada gospodarske rasti ali pretresa. To dopolnjuje tudi pobude, ki se že izvajajo v okviru unije kapitalskih trgov. Sklad InvestEU bi moral zagotoviti priložnost za osredotočanje na specifične in bolj usmerjene finančne produkte.

(16)  Mala in srednja podjetja (MSP) imajo ključno vlogo v Uniji. Vendar se zaradi domnevnega visokega tveganja in pomanjkanja zadostnega zavarovanja s premoženjem soočajo z izzivi pri dostopu do financiranja. Dodatni izzivi izhajajo iz njihove potrebe, da ostanejo konkurenčna z izvajanjem dejavnosti na področju digitalizacije, internacionalizacije in inovacij ter izpopolnjevanjem znanja svoje delovne sile. Poleg tega imajo v primerjavi z večjimi podjetji dostop do bolj omejenega nabora virov financiranja: običajno ne izdajajo obveznic ter imajo le omejen dostop do borz vrednostnih papirjev ali velikih institucionalnih vlagateljev. Izziv pri dostopu do finančnih sredstev je še večji za tista MSP, katerih dejavnosti so osredotočene na neopredmetena sredstva. MSP v Uniji so močno odvisna od bank in dolžniškega financiranja v obliki prekoračitev stanj na bančnih računih, bančnih posojil ali zakupov. Podpiranje MSP, ki se soočajo z navedenimi izzivi, s poenostavljenim dostopom do finančnih sredstev in zagotavljanjem bolj razpršenih virov financiranja je nujno za povečanje sposobnosti MSP, da financirajo svojo ustanovitev, rast in razvoj ter prenesejo upade gospodarske rasti, ter za povečanje odpornosti gospodarstva in finančnega sistema v času upada gospodarske rasti ali pretresa. To dopolnjuje tudi pobude, ki se že izvajajo v okviru unije kapitalskih trgov. Programi, kot sta COSME in Obzorje 2020, so pomembni za MSP, ker omogočajo lažji dostop do financiranja v vseh fazah njihovega življenjskega cikla, k čemur je prispeval tudi EFSI, ki so ga MSP hitro začela uporabljati. Sklad InvestEU bi moral zagotoviti priložnost za osredotočanje na specifične in bolj usmerjene finančne produkte.

Predlog spremembe    16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 21

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(21)  Sklad InvestEU bi moral biti odprt za prispevke tretjih držav, ki so članice Evropskega združenja za prosto trgovino, držav pristopnic, držav kandidatk in potencialnih kandidatk, držav, ki jih zajema sosedska politika, ter drugih držav v skladu s pogoji, ki jih določijo Unija in navedene države. To bi moralo omogočiti nadaljnje sodelovanje z zadevnimi državami, kjer je primerno, zlasti na področju raziskav in inovacij ter MSP.

(21)  V skladu z istimi pravili in ureditvijo bi moral biti sklad InvestEU odprt za prispevke tretjih držav, ki so članice Evropskega združenja za prosto trgovino, držav pristopnic, držav kandidatk in potencialnih kandidatk, držav, ki jih zajema sosedska politika, ter drugih držav v skladu s pogoji, ki jih določijo Unija in navedene države. To bi moralo omogočiti nadaljnje sodelovanje z zadevnimi državami, kjer je primerno, zlasti na področju raziskav in inovacij ter MSP.

Predlog spremembe    17

Predlog uredbe

Uvodna izjava 28

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(28)  O dodelitvi podpore jamstva EU za operacije financiranja in naložbene operacije, ki izpolnjujejo merila za upravičenost, bi moral odločati naložbeni odbor, ki bi bil sestavljen iz neodvisnih strokovnjakov in tako zagotavljal zunanje strokovno znanje pri ocenah naložb v zvezi s projekti. Da bi se kar najbolje pokrili različna področja in sektorji politike, bi se moral naložbeni odbor sestajati v različnih sestavah.

(28)  O dodelitvi podpore jamstva EU za operacije financiranja in naložbene operacije, ki izpolnjujejo merila za upravičenost, bi moral odločati naložbeni odbor, ki bi bil sestavljen iz neodvisnih strokovnjakov in tako zagotavljal zunanje strokovno znanje pri ocenah naložb v zvezi s projekti. Da bi se kar najbolje pokrili različna področja in sektorji politike, bi se moral naložbeni odbor sestajati v različnih sestavah, ki bi morale vedno vključevati strokovnjake za prehod na brezogljično gospodarstvo. Naložbeni odbor bi moral vključevati tudi predstavnike civilne družbe.

Predlog spremembe    18

Predlog uredbe

Uvodna izjava 29

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(29)  Komisija bi morala pri izbiri izvajalskih partnerjev za izvrševanje sklada InvestEU upoštevati zmožnost nasprotne stranke, da izpolni cilje sklada InvestEU in prispeva lastna sredstva, da se zagotovita ustrezna geografska pokritost in razpršenost, vključijo zasebni vlagatelji ter zagotovijo zadostna razpršenost tveganja in nove rešitve za odpravljanje nedelovanja trga in neoptimalnih naložbenih razmer. Skupina Evropske investicijske banke (v nadaljnjem besedilu: EIB) bi morala glede na vlogo v skladu s Pogodbama, zmožnost delovanja v vseh državah članicah ter obstoječe izkušnje v okviru sedanjih finančnih instrumentov in EFSI ostati privilegiran izvajalski partner v okviru oddelka za EU. Poleg skupine EIB bi morale imeti možnost ponuditi dopolnilno paleto finančnih produktov nacionalne spodbujevalne banke ali institucije, saj bi lahko njihove izkušnje in zmogljivosti na regionalni ravni koristile pri doseganju največjega možnega učinka javnih sredstev na ozemlju Unije. Poleg tega bi moralo biti omogočeno, da so lahko izvajalski partnerji tudi druge mednarodne finančne institucije, zlasti kadar predstavljajo primerjalno prednost v smislu posebnega strokovnega znanja in izkušenj v določenih državah članicah. Prav tako bi moralo biti omogočeno, da kot izvajalski partnerji delujejo tudi drugi subjekti, ki izpolnjujejo merila iz finančne uredbe.

(29)  Komisija bi morala pri izbiri izvajalskih partnerjev za izvrševanje sklada InvestEU upoštevati zmožnost nasprotne stranke, da izpolni cilje sklada InvestEU in prispeva lastna sredstva, da se zagotovita ustrezna geografska pokritost in razpršenost, vključijo zasebni vlagatelji ter zagotovijo zadostna razpršenost tveganja in nove rešitve za odpravljanje nedelovanja trga in neoptimalnih naložbenih razmer. Skupina Evropske investicijske banke (v nadaljnjem besedilu: EIB) bi morala glede na vlogo v skladu s Pogodbama, zmožnost delovanja v vseh državah članicah ter obstoječe izkušnje v okviru sedanjih finančnih instrumentov in EFSI ostati privilegiran izvajalski partner v okviru oddelka za EU. Poleg skupine EIB bi morale imeti možnost ponuditi dopolnilno paleto finančnih produktov nacionalne ali regionalne spodbujevalne banke ali institucije, saj bi lahko njihove izkušnje in zmogljivosti na regionalni ravni koristile pri doseganju največjega možnega učinka javnih sredstev na ozemlju Unije. Poleg tega bi moralo biti omogočeno, da so lahko izvajalski partnerji tudi druge mednarodne finančne institucije, zlasti kadar predstavljajo primerjalno prednost v smislu posebnega strokovnega znanja in izkušenj v določenih državah članicah. Prav tako bi moralo biti omogočeno, da kot izvajalski partnerji delujejo tudi drugi subjekti, ki izpolnjujejo merila iz finančne uredbe.

Predlog spremembe    19

Predlog uredbe

Uvodna izjava 44

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(44)  Tretje države, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), lahko sodelujejo v programih Unije v okviru sodelovanja, vzpostavljenega s Sporazumom EGP, ki določa, da se programi izvajajo s sklepom na podlagi navedenega sporazuma. Tretje države lahko sodelujejo tudi na podlagi drugih pravnih instrumentov. V to uredbo bi bilo treba uvesti posebno določbo, s katero bi zagotovili potrebne pravice in dostop odgovornemu odredbodajalcu, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropskemu računskemu sodišču, da bodo lahko nemoteno izvajali svoje pristojnosti.

(44)  V skladu z vsemi pravili in ureditvijo individualnih programov lahko tretje države, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), sodelujejo v programih Unije v okviru sodelovanja, vzpostavljenega s Sporazumom EGP, ki določa, da se programi izvajajo s sklepom na podlagi navedenega sporazuma. Tretje države lahko sodelujejo tudi na podlagi drugih pravnih instrumentov. V to uredbo bi bilo treba uvesti posebno določbo, s katero bi zagotovili potrebne pravice in dostop odgovornemu odredbodajalcu, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropskemu računskemu sodišču, da bodo lahko nemoteno izvajali svoje pristojnosti.

Predlog spremembe    20

Predlog uredbe

Uvodna izjava 46

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(46)  Da bi dopolnili nebistvene elemente te uredbe z naložbenimi smernicami, ki bi morale biti upoštevane pri operacijah financiranja in naložbenih operacijah, da bi olajšali hitro in prožno prilagajanje kazalnikov smotrnosti ter da bi prilagodili stopnjo rezervacij, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s pripravo naložbenih smernic za operacije financiranja in naložbene operacije v okviru različnih sklopov politike, za spremembo Priloge III k tej uredbi, da se pregledajo ali dopolnijo kazalniki, ter za prilagoditev stopnje rezervacij. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(46)  Da bi dopolnili nebistvene elemente te uredbe s smernicami o tem, kako bi morali nosilci, ki zaprosijo za financiranje, zagotoviti ustrezne informacije v zvezi s podnebnim in okoljskim preverjanjem ter preverjanjem socialne vzdržnosti financiranja in naložbenih operacij, ter z naložbenimi smernicami, ki bi morale biti upoštevane pri operacijah financiranja in naložbenih operacijah, da bi olajšali hitro in prožno prilagajanje kazalnikov smotrnosti ter da bi prilagodili stopnjo rezervacij, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s pripravo naložbenih smernic za operacije financiranja in naložbene operacije v okviru različnih sklopov politike, za spremembo Priloge III k tej uredbi, da se pregledajo ali dopolnijo kazalniki, ter za prilagoditev stopnje rezervacij. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

Predlog spremembe    21

Predlog uredbe

Uvodna izjava 47 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(47a)  Poudariti bi bilo treba potrebo po doslednem usklajevanju različnih vrst finančnih instrumentov, da se prepreči podvajanje ter zagotovi regionalna uravnoteženost.

Predlog spremembe    22

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 15 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(15a)  „zagonsko podjetje“ pomeni podjetje, ki je pogosto tehnološko napredno, v splošnem združuje hitro rast, močno odvisnost od inovacij proizvodov, procesov in financiranja, veliko pozornost za tehnološki razvoj in obsežno uporabo inovativnih poslovnih modelov, pogosto pa tudi sodelovalne platforme;

Predlog spremembe    23

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  trajnosti gospodarstva Unije in njegovi rasti;

(b)  trajnosti gospodarstva Unije in njegovi rasti, vključno z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje ter prehodom na krožno gospodarstvo;

Predlog spremembe    24

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  podpirati operacije financiranja in naložbene operacije na področju raziskav, inovacij in digitalizacije;

(b)  podpirati operacije financiranja in naložbene operacije na področju raziskav, inovacij in digitalizacije, da bi se med drugim omogočil pravočasen prehod na nizkoogljično in krožno gospodarstvo;

Predlog spremembe    25

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  povečati razpoložljivost financiranja in dostop do njega za MSP, v ustrezno utemeljenih primerih pa tudi za mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo;

(c)  povečati in olajšati razpoložljivost financiranja in dostop do njega za MSP, v ustrezno utemeljenih primerih pa tudi za mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo;

Predlog spremembe    26

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

V oddelek sklada InvestEU za EU iz člena 8(1)(a) in v vse sklope politik iz člena 7(1) lahko za sodelovanje pri nekaterih finančnih produktih v skladu s [členom 218(2)] [finančne uredbe] prispevajo naslednje tretje države:

V skladu z vsemi pravili in ureditvijo individualnih programov lahko v oddelek sklada InvestEU za EU iz člena 8(1)(a) in v vse sklope politik iz člena 7(1) za sodelovanje pri nekaterih finančnih produktih v skladu s [členom 218(2)] [finančne uredbe] prispevajo naslednje tretje države:

Predlog spremembe    27

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Sklad InvestEU deluje prek naslednjih štirih sklopov politike, ki odpravljajo nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene razmere v okviru svojega specifičnega področja uporabe:

1.  Sklad InvestEU deluje prek naslednjih štirih sklopov politike, ki odpravljajo nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene razmere v okviru svojega specifičnega področja uporabe:

(a)  sklop politike za trajnostno infrastrukturo: zajema trajnostne naložbe na področju prometa, energije, digitalne povezljivosti, dobave in predelave surovin, vesolja, oceanov in voda, odpadkov, narave in druge okoljske infrastrukture, opreme, mobilnih sredstev in uporabe inovativnih tehnologij, ki prispevajo k okoljskim ali socialnim trajnostnim ciljem Unije oziroma obojim ali izpolnjujejo okoljske ali socialne standarde Unije;

(a)  sklop politike za trajnostno infrastrukturo: zajema okoljsko, ekonomsko in socialno trajnostne naložbe na področju prometa, čiste energije, zlasti večjo uporabo energije iz obnovljivih virov, naložbe v energijsko učinkovitost in izboljšanje ravni medsebojne povezanosti, digitalne povezljivosti in dostopnosti zlasti na podeželju, dobave in predelave surovin, vesolja, oceanov in voda, odpadkov, narave in druge okoljske infrastrukture, opreme, industrijskega razogljičenja, obnove postindustrijskih območij, mobilnih sredstev in uporabe inovativnih tehnologij; te naložbe izpolnjujejo vsaj standarde okoljske ali socialne trajnosti Unije oziroma obojim in po potrebi prispevajo k okoljskim ali socialnim trajnostnim ciljem Unije, kot je učinkovita raba virov, oziroma obojim;

(b)  sklop politike za raziskave, inovacije in digitalizacijo: zajema dejavnosti s področja raziskav in inovacij, prenos rezultatov raziskav na trg, predstavitev in uvajanje inovativnih rešitev, podporo širitvi inovativnih podjetij, ki niso MSP, in digitalizacijo industrije Unije;

(b)  sklop politike za raziskave, inovacije in digitalizacijo: zajema dejavnosti s področja raziskav in inovacij, prenos rezultatov raziskav na trg, predstavitev in uvajanje inovativnih rešitev, podporo širitvi inovativnih podjetij, vključno z MSP in trajnostnimi poslovnimi priložnostmi, in digitalizacijo industrije Unije;

(c)  sklop politike za MSP: zajema dostop do financiranja in njegovo razpoložljivost za MSP, v ustrezno utemeljenih primerih pa tudi za mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo;

(c)  sklop politike za MSP: zajema poenostavljen dostop do financiranja in njegovo razpoložljivost za MSP, v ustrezno utemeljenih primerih pa tudi za mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo;

(d)  sklop politike za socialne naložbe in spretnosti: zajema mikrofinanciranje, financiranje socialnih podjetij in socialno gospodarstvo; spretnosti, izobraževanje, usposabljanje in s tem povezane storitve; socialno infrastrukturo (vključno s socialnimi in študentskimi stanovanji); socialne inovacije; zdravstveno varstvo in dolgotrajno nego; vključevanje in dostopnost; kulturnih dejavnosti s socialnim ciljem; vključevanje ranljivih oseb, vključno z državljani tretjih držav.

(d)  sklop politike za socialne naložbe in spretnosti: zajema mikrofinanciranje, financiranje socialnih podjetij, podjetništvo žensk in socialno gospodarstvo; spretnosti, izobraževanje, usposabljanje in s tem povezane storitve, vključno s prekvalifikacijo, izpopolnjevanjem spretnosti in prerazporeditvijo delavcev v regijah, prizadetih zaradi prestrukturiranja industrije, povezanega s prehodom na nizkoogljično gospodarstvo; socialno infrastrukturo (vključno s socialnimi in študentskimi stanovanji); socialne inovacije; zdravstveno varstvo in dolgotrajno nego; vključevanje in dostopnost; kulturnih dejavnosti s socialnim ciljem; vključevanje ranljivih oseb, vključno z državljani tretjih držav.

Predlog spremembe    28

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Za operacije financiranja in naložbene operacije v okviru sklopa politike za trajnostno infrastrukturo iz točke (a) odstavka 1 se uporablja podnebno in okoljsko preverjanje ter preverjanje socialne vzdržnosti, da bi čim bolj zmanjšali negativne učinke in čim bolj povečali koristi za podnebno, okoljsko in socialno razsežnost. Nosilci, ki zaprosijo za financiranje, v ta namen predložijo ustrezne informacije na podlagi smernic, ki jih pripravi Komisija. Projekti, ki ne dosegajo določene velikosti, opredeljene v smernicah, se izključijo iz preverjanja.

3.  Kadar imajo vpliv na okolje in podnebje, se za operacije financiranja in naložbene operacije v okviru sklopov politike iz točk (a), (b), (c) in (d) odstavka 1 uporablja podnebno in okoljsko preverjanje ter preverjanje socialne vzdržnosti prek minimalnih pragov trajnosti, da bi čim bolj povečali učinkovito rabo virov, zagotovili usklajenost z načeli krožnega gospodarstva ter čim bolj zmanjšali negativne učinke in čim bolj povečali koristi za podnebno, okoljsko in socialno razsežnost. Nosilci, ki zaprosijo za financiranje, v ta namen predložijo ustrezne informacije na podlagi smernic, ki jih Komisija pripravi v skladu z odstavkom 6.

Smernice Komisije omogočajo, da se:

Smernice Komisije omogočajo, da se:

 

-a)  zagotovi spoštovanje okoljskih politik in standardov Unije;

a)  kar zadeva prilagajanje, zagotovi odpornost na morebitne neugodne vplive podnebnih sprememb na podlagi ocene tveganja in ranljivosti zaradi podnebnih sprememb, vključno z ustreznimi prilagoditvenimi ukrepi, in, kar zadeva blažitev, vključijo stroški emisij toplogrednih plinov in pozitivni učinki ukrepov za blažitev podnebnih sprememb v analizo stroškov in koristi;

a)  kar zadeva prilagajanje, zagotovi odpornost na morebitne neugodne vplive podnebnih sprememb na podlagi ocene tveganja in ranljivosti zaradi podnebnih sprememb, vključno z ustreznimi prilagoditvenimi ukrepi, in, kar zadeva blažitev, vključijo stroški emisij toplogrednih plinov in pozitivni učinki ukrepov za blažitev podnebnih sprememb v analizo stroškov in koristi;

b)  upošteva konsolidirani učinek projekta v smislu osnovnih elementov naravnega kapitala, ki se nanašajo na zrak, vodo, tla in biotsko raznovrstnost;

b)  upošteva konsolidirani učinek projekta v smislu osnovnih elementov naravnega kapitala, ki se nanašajo na zrak, vodo, tla in biotsko raznovrstnost;

c)  oceni učinek na socialno vključevanje nekaterih območij ali populacij.

c)  oceni učinek na socialno vključevanje nekaterih območij ali populacij;

 

ca)  izloči podpora za projekte, ki so v nasprotju z uresničevanjem srednje- in dolgoročnih podnebnih in energetskih ciljev Unije ter ciljev Pariškega sporazuma in ki vodijo k znatnim emisijam toplogrednih plinov;

 

cb)  izloči podpora za infrastrukturo za fosilna goriva v zvezi s proizvodnjo, predelavo, prenosom, distribucijo, skladiščenjem ali zgorevanjem fosilnih goriv;

Predlog spremembe    29

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.  Izvajalski partnerji si ciljno prizadevajo, da vsaj 50 % naložbe v okviru sklopa politike za trajnostno infrastrukturo prispeva k doseganju podnebnih in okoljskih ciljev Unije na področju podnebja in okolja.

5.  Vsaj 40 % naložbe v okviru InvestEU prispeva k doseganju podnebnih ciljev Unije.

 

Izvajalski partnerji si ciljno prizadevajo, da vsaj 55 % oziroma 10 % naložbe v okviru sklopa politike za trajnostno infrastrukturo prispeva k doseganju podnebnih oziroma okoljskih ciljev Unije.

 

Jasna merila za upravičenost in zanesljiva pregledna metoda spremljanja se podrobneje opredelijo v naložbenih smernicah, sprejetih v skladu z odstavkom 6. S temi smernicami se določi tudi metodologija za ocenjevanje, v kolikšni meri socialne naložbe, namenjene pomoči ogljično intenzivnim regijam v prehodu, prispevajo k pragovom iz prvih dveh pododstavkov.

Predlog spremembe    30

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 26 za opredelitev naložbenih smernic za vsak sklop politike.

6.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 26, ki bodo dopolnili to uredbo, tako da bodo opredelili naložbene smernice za vsak sklop politike iz odstavka 1. Komisija pri opredelitvi teh naložbenih smernih sodeluje z izvajalskimi partnerji v okviru programa InvestEU.

 

Na Komisijo se prenese tudi pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 26, ki bodo dopolnili to uredbo, tako da bodo opredelili smernice iz odstavka 3.

Predlog spremembe    31

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 26, da bi opredelila nedelovanje trga in neoptimalne naložbene razmere iz odstavka 1, potem ko pridobi nasvet svetovalnega odbora.

Predlog spremembe    32

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 3 – točka a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

aa)  opredeljeno nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene razmere, ki bi jih morale financirane operacije obravnavati;

Predlog spremembe    33

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Komisija je zastopana v obeh sestavah svetovalnega odbora.

3.  Komisija je zastopana v obeh sestavah svetovalnega odbora. Evropski parlament v svetovalni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki izvajalskih partnerjev, imenuje neodvisnega strokovnjaka.

Predlog spremembe    34

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 5 – točka a – točka ii a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(iia)  svetuje o upravičenosti naložb in projektov;

Predlog spremembe    35

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

5a.  Zapisnik sestanka svetovalnega odbora se javno objavi na namenski spletni strani.

Predlog spremembe    36

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Komisija potrdi, ali so predlagane operacije financiranja in naložbene operacije izvajalskih partnerjev skladne s pravom in politikami Unije.

3.  Komisija potrdi, ali so predlagane operacije financiranja in naložbene operacije izvajalskih partnerjev skladne s pravom in politikami Unije ter ali se štejejo, da se upoštevajo pri ciljih iz člena 7(5).

Predlog spremembe    37

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 4 – pododstavek 3 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ca)  spoštovanja okoljskih standardov Unije;

Predlog spremembe    38

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 4 – pododstavek 3 – točka c b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(cb)  spoštovanja načela energetske unije „energijska učinkovitost na prvem mestu“;

Predlog spremembe    39

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 4 – pododstavek 3 – točka c c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(cc)  ali predlagana operacija obravnava opredeljeno nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene razmere.

Predlog spremembe    40

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 5 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Preglednica je javno dostopna po podpisu operacije financiranja ali naložbene operacije ali podprojekta, če je primerno. Objava ne vsebuje poslovno občutljivih informacij ali osebnih podatkov, ki se v skladu s pravili Unije o varstvu podatkov ne razkrijejo.

Preglednica je javno dostopna pred odobritvijo naložbene operacije. Objava ne vsebuje poslovno občutljivih informacij ali osebnih podatkov, ki se v skladu s pravili Unije o varstvu podatkov ne razkrijejo.

Predlog spremembe    41

Predlog uredbe

Člen 21 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Komisija vzpostavi portal InvestEU. Portal je preprosto dostopna in uporabniku prijazna zbirka podatkov z ustreznimi informacijami za vsak projekt.

1.  Komisija vzpostavi portal InvestEU. Portal je primerno oglaševana, preprosto dostopna in uporabniku prijazna zbirka podatkov z ustreznimi informacijami za vsak projekt.

Predlog spremembe    42

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Komisija poroča o izvajanju programa InvestEU v skladu s [členoma 241 in 250] [finančne uredbe]. V ta namen izvajalski partnerji vsako leto zagotovijo informacije, ki so potrebne, da Komisija lahko izpolni svoje obveznosti poročanja.

4.  Komisija poroča o izvajanju programa InvestEU v skladu s [členoma 241 in 250] [finančne uredbe]. V ta namen izvajalski partnerji vsako leto zagotovijo informacije, ki so potrebne, da Komisija lahko izpolni svoje obveznosti poročanja. Komisija v okviru letnega poročanja vsako leto analizira večletno konsolidacijo, da bi ugotovila, ali bodo izdatki za podnebne ukrepe dosegli cilje vključevanja podnebnih in okoljskih vprašanj iz člena 7(5). Komisija zagotovi informacije o podpori za cilje na področju podnebnih sprememb, pri čemer razlikuje med blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje, zagotovi pa tudi informacije o tem, koliko za podnebje prispevajo ustrezni finančni instrumenti, in te informacije objavi.

Predlog spremembe    43

Predlog uredbe

Člen 24 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Jamstvo EU, plačila in izterjave v okviru tega jamstva ter operacije v okviru progama InvestEU revidira Računsko sodišče. Posebno poročilo Računskega sodišča se objavi [18 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe].

Predlog spremembe    44

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Razvoj energetskega sektorja v skladu s prednostnimi nalogami energetske unije, vključno z zanesljivostjo oskrbe z energijo, ter zavezami iz Agende 2030 in Pariškega sporazuma, zlasti s/z:

1.  Razvoj energetskega sektorja, brez dejavnosti v zvezi s proizvodnjo, predelavo, prenosom, distribucijo, skladiščenjem ali zgorevanjem fosilnih goriv, v skladu s prednostnimi nalogami energetske unije, vključno z zanesljivostjo oskrbe z energijo, ter zavezami iz Agende 2030 in Pariškega sporazuma, zlasti s/z:

Predlog spremembe    45

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  širitvijo proizvodnje, dobave ali uporabe čiste in trajnostne energije iz obnovljivih virov;

(a)  širitvijo proizvodnje, dobave, shranjevanja ali uporabe čiste in trajnostne energije iz obnovljivih virov;

Predlog spremembe    46

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  razvojem in posodobitvijo trajnostne energetske infrastrukture (na ravni prenosa in distribucije, tehnologije za shranjevanje energije) ter njeno nadgradnjo v pametno infrastrukturo;

(c)  razvojem in posodobitvijo trajnostne energetske infrastrukture (na ravni prenosa in distribucije, tehnologije za shranjevanje energije) ter njeno nadgradnjo v pametno infrastrukturo in razvojem inovativnih sistemov za toplotno oskrbo in kombinirano pridobivanje toplote in električne energije;

Predlog spremembe    47

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  proizvodnjo in dobavo sintetičnih goriv iz obnovljivih / ogljično nevtralnih virov; alternativnimi gorivi;

(d)  proizvodnjo in dobavo sintetičnih goriv iz obnovljivih / ogljično nevtralnih nefosilnih virov; alternativnimi gorivi;

Predlog spremembe    48

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka 1 – točka e a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ea)  podporo za regije, v katerih poteka prehod zaradi ciljev podnebne politike Unije, zlasti na rudarskih območjih;

Predlog spremembe    49

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka 1 – točka e b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(eb)  lokalno in regionalno proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, zlasti prek energetskih skupnosti.

Obrazložitev

Lokalna proizvodnja energije iz obnovljivih virov prek energetskih skupnosti je bila pomemben dodatek Evropskega parlamenta k uredbi REDII.

Predlog spremembe    50

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka 2 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  železniško infrastrukturo in drugimi železniškimi projekti ter pomorskimi pristanišči;

(d)  železniško infrastrukturo in drugimi železniškimi projekti, infrastrukturo za celinske plovne poti ter pomorskimi pristanišči;

Predlog spremembe    51

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka 2 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e)  infrastrukturo za alternativna goriva, vključno z infrastrukturo za električno polnjenje.

(e)  infrastrukturo za alternativni pogon, vključno z infrastrukturo za električno polnjenje;

Predlog spremembe    52

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka 2 – točka e a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ea)  razvojem baterij nove generacije za industrijsko in električno mobilnost, tudi v ladijskem in letalskem prometu;

Predlog spremembe    53

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka 2 – točka e b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(eb)  infrastrukturo za proizvodnjo in uporabo naprednih biogoriv;

Predlog spremembe    54

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka 2 – točka e c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ec)  napajalno infrastrukturo za vodikovo mobilnost.

Predlog spremembe    55

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka 3 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  vodo, vključno z oskrbo in sanitarnimi storitvami, ter obalno infrastrukturo in drugo z vodo povezano zeleno infrastrukturo;

(a)  vodo, vključno z oskrbo in sanitarnimi storitvami, ter obalno in otoško infrastrukturo in drugo z vodo povezano zeleno infrastrukturo;

Predlog spremembe    56

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka 3 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ca)  programi, projekti in pobudami na področju odstranjevanja azbesta s streh, domov, stavb in iz prsti, zlasti v kombinaciji s cilji držav članic in regij v zvezi z obnovljivimi viri energije in zmanjšanjem emisij CO2;

Obrazložitev

V skladu z zahtevami Evropskega parlamenta iz poročila z dne 30. januarja 2013 o z azbestom povezanih poklicnih tveganjih za zdravje in obetih za odpravo vsega obstoječega azbesta; glej tudi pisni odgovor ge. Thyssen v imenu Komisije z dne 10. aprila 2018, E-000862/2018.

Predlog spremembe    57

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka 3 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e)  trajnostnim razvojem mest, podeželja in obalnih območij;

(e)  trajnostnim razvojem mest, podeželja, obalnih območij in otokov;

Predlog spremembe    58

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka 3 – točka g

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(g)  projekti in podjetji, ki izvajajo krožno gospodarstvo z vključevanjem vidikov učinkovite rabe virov v proizvodnjo in življenjski cikel izdelkov, vključno s trajnostno oskrbo s primarnimi in sekundarnimi surovinami;

(g)  projekti in podjetji, ki izvajajo krožno gospodarstvo z vključevanjem vidikov učinkovite rabe virov v proizvodnjo in življenjski cikel izdelkov, vključno s trajnostno oskrbo s primarnimi in sekundarnimi surovinami, pa tudi morebitno ponovno uporabo in recikliranjem;

Predlog spremembe    59

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka 3 – točka h a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ha)  projekti, ki uporabljajo inovativne tehnologije zajemanja in uporabe ogljika;

Predlog spremembe    60

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka 3 – točka h b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(hb)  protimikrobno odpornostjo in zlasti zmanjšanjem rabe antibiotikov pri ljudeh in živalih s preventivnimi ukrepi v okviru pristopa „Eno zdravje“;

Predlog spremembe    61

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka 3 – točka h c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(hc)  razogljičenjem energetske proizvodnje in distribucijske verige.

Predlog spremembe    62

Predlog uredbe

Priloga II – oddelek 1 – točka 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a.  Spodbujanje zamenjave proizvodov, ki so kemično nevarni, s trajnejšimi alternativami.

Predlog spremembe    63

Predlog uredbe

Priloga II – oddelek 1 – točka 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Razvoj infrastrukture za digitalno povezljivost, zlasti s projekti, ki podpirajo uvedbo zelo visokozmogljivih digitalnih omrežij.

4.  Razvoj infrastrukture za digitalno povezljivost, zlasti s projekti, ki podpirajo uvedbo zelo visokozmogljivih digitalnih omrežij na mestnih in podeželskih območjih.

Predlog spremembe    64

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka 5 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  projekti za podjetja;

(b)  raziskovalnimi in inovacijskimi procesi, prenosom tehnologije ter sodelovanjem med podjetji s poudarkom na novem nizkoogljičnem gospodarstvu, odpornosti in prilagajanju podnebnim spremembam ter krožnem gospodarstvu;

Predlog spremembe    65

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka 5 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f)  novimi učinkovitimi zdravstvenimi izdelki, vključno s farmacevtskimi izdelki, medicinskimi pripomočki in zdravili za napredno zdravljenje.

(f)  novimi učinkovitimi zdravstvenimi izdelki, vključno s farmacevtskimi izdelki, medicinskimi pripomočki, e-zdravjem in zdravili za napredno zdravljenje.

Predlog spremembe    66

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka 11 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  mikrofinanciranja, financiranja socialnih podjetij in socialnega gospodarstva;

(a)  mikrofinanciranja, financiranja socialnih podjetij, podjetništva žensk in socialnega gospodarstva;

Predlog spremembe    67

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka 11 – točka i a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ia)  prerazporeditve, prekvalificiranja in izpopolnjevanja spretnosti delavcev, pobud za izobraževanje in iskanje zaposlitve v regijah, ki so odvisne od visokoogljičnega gospodarstva in na katere vpliva strukturni prehod na nizkoogljično gospodarstvo.

Predlog spremembe    68

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 13 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

13a. Morja in oceani, prek razvoja trajnostnega modrega gospodarstva v skladu s cilji integrirane pomorske politike, zlasti prek:

 

(a) pomorskega podjetništva;

 

(b) inovativne in konkurenčne pomorske industrije;

 

(c) oceanske pismenosti in modrih poklicev;

 

(d) agende mednarodnega upravljanja oceanov;

 

(e) pomorskega nadzora in varnosti,

 

(f) čezmejnega sodelovanja;

 

(g) izvajanja ciljev trajnostnega razvoja, zlasti cilja 14 (življenje v vodi).

Predlog spremembe    69

Predlog uredbe

Priloga III – točka 3 – točka 3.2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.2  Naložbe v podporo podnebnim ciljem

3.2  Naložbe v podporo podnebnim ciljem in ocenjeno zmanjšanje emisij CO2

Predlog spremembe    70

Predlog uredbe

Priloga III – točka 3 – točka 3.2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3.2a  Naložbe v podporo okoljskim ciljem

Predlog spremembe    71

Predlo