Postopek : 2018/0180(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0483/2018

Predložena besedila :

A8-0483/2018

Razprave :

Glasovanja :

PV 26/03/2019 - 7.17
CRE 26/03/2019 - 7.17

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0237

POROČILO     ***I
PDF 795kWORD 110k
20.12.2018
PE 628.440v02-00 A8-0483/2018

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2016/1011 glede referenčnih vrednosti za nizke emisije ogljika in referenčnih vrednosti za ugodno ogljično bilanco

(COM(2018)0355 – C8-0209/2018 – 2018/0180(COD))

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

Poročevalka: Neena Gill

PRED. SPREM.
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane
 POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2016/1011 glede referenčnih vrednosti za nizke emisije ogljika in referenčnih vrednosti za ugodno ogljično bilanco

(COM(2018)0355 – C8-0209/2018 – 2018/0180(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0355),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0209/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne ...,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0483/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku/svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe    1

PREDLOGI SPREMEMB EVROPSKEGA PARLAMENTA(1)*

k predlogu Komisije

---------------------------------------------------------

Predlog

UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe (EU) 2016/1011 glede referenčnih vrednosti za podnebni prehod in referenčnih vrednosti, usklajenih s Pariškim sporazumom

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke(2),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(3),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Generalna skupščina OZN je 25. septembra 2015 sprejela nov svetovni okvir za trajnostni razvoj: agendo za trajnostni razvoj do leta 2030(4), katere osrednja tema so cilji trajnostnega razvoja. Sporočilo Komisije iz leta 2016 o novih ukrepih za trajnostno prihodnost Evrope(5) povezuje cilje trajnostnega razvoja z okvirom politike Unije za zagotovitev, da bodo vsi ukrepi in pobude politike EU znotraj EU in na svetovni ravni že od samega začetka naprej upoštevali cilje trajnostnega razvoja. Evropski svet je v sklepih z dne 20. junija 2017(6) potrdil, da so Unija in države članice zavezane celovitemu, doslednemu, obsežnemu, integriranemu in učinkovitemu izvajanju Agende 2030, tudi v tesnem sodelovanju s partnerji in drugimi deležniki.

(2)  Leta 2015 je Unija sklenila Pariški sporazum o podnebnih spremembah(7). Člen 2(c) navedenega Sporazuma določa cilj, da je treba okrepiti odziv na podnebne spremembe, med drugim tudi tako, da se finančne tokove uskladi z razvojnimi usmeritvami, ki vodijo v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in v večjo odpornost družbe proti spremembi podnebja.

(2a)  Medvladni panel za podnebne spremembe je 8. oktobra 2018 objavil posebno poročilo o globalnem segrevanju za 1,5 °C, v katerem svari pred skrajnimi tveganji povečanja globalnega segrevanja za 2 °C v primerjavi s predindustrijsko ravnjo in poziva k omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 °C, in navaja, da bi to zahtevalo hitre, korenite in doslej največje spremembe v vseh vidikih družbe.

(2b)  Unija bi morala spodbujati ugotovitve posebnega poročila kot vodilni znanstveni prispevek h konferenci o podnebnih spremembah v Katovicah na Poljskem v decembru 2018, kjer bo pregledan pariški podnebni sporazum.

(3)  Trajnost in prehod na nizkoogljično, na podnebne spremembe odporno krožno gospodarstvo, ki bolje gospodari z viri, sta ključnega pomena za zagotavljanje dolgoročne konkurenčnosti gospodarstva Unije. Trajnost je že dolgo v središču projekta Unije, njene socialne in okoljske razsežnosti pa so priznane v pogodbah Unije. Na voljo imamo le omejen čas za preoblikovanje kulture v finančnem sektorju tako, da bi bila bolj usmerjena k trajnostnemu financiranju, s čimer bi zagotovili zadržanje povečanja povprečne svetovne temperature pod 2 ºC. Zato je ključnega pomena, da so nove naložbe v infrastrukturo dolgoročno trajnostne.

(4)  Komisija je marca 2018 objavila svoj akcijski načrt „Financiranje trajnostne rasti“(8), ki določa ambiciozno in celovito strategijo za trajnostno financiranje. Eden od ciljev tega akcijskega načrta je, da se kapitalski tokovi preusmerijo k trajnostnim naložbam za doseganje trajnostne in vključujoče rasti. Nujna je večja osredotočenost na omejevanje učinkov podnebnih sprememb, saj so nesreče, ki jih povzroča nepredvidljivost vremenskih pogojev, vse pogostejše.

(5)  Sklep št. 1386/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta(9) je pozval k povečanju zasebnega financiranja okoljskih in s podnebjem povezanih izdatkov, zlasti z vzpostavitvijo spodbud in metodologij, ki spodbujajo podjetja, da merijo okoljske stroške poslovanja in dobiček zaradi uporabe okoljskih storitev.

(6)  Za doseganje ciljev trajnostnega razvoja v Uniji je treba kapitalske tokove usmerjati v trajnostne naložbe. Pomembno je, da se za doseganje navedenih ciljev v celoti izkoristi potencial notranjega trga. V tem okviru je ključnega pomena, da se na notranjem trgu odstranijo ovire za učinkovit pretok kapitala v trajnostne naložbe in da se prepreči nastanek takih pričakovanih ovir.

(7)  Uredba (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta(10) določa enotna pravila za referenčne vrednosti v Uniji in upošteva njihove različne vrste na podlagi njihovih značilnosti, ranljivosti in tveganj. Vse več vlagateljev sledi nizkoogljičnim naložbenim strategijam in za sklicevanje na uspešnost naložbenih portfeljev ali za merjenje te uspešnosti uporablja referenčne vrednosti za nizke emisije ogljika. Pri veljavnih nizkoogljičnih referenčnih vrednostih je veliko tveganje lažnega zelenega oglaševanja. Zato bi morale biti finančne referenčne vrednosti kot ključno orodje za vlagatelje jasne in pregledne ter usklajene z zavezami iz Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah, kot so prenesene v pravo Unije.

(8)  Široka paleta indeksov se trenutno združuje pod oznako indeksi za nizke emisije ogljika. Navedeni indeksi za nizke emisije ogljika se uporabljajo kot referenčne vrednosti za naložbene portfelje in produkte, ki se prodajajo prek meja. Kakovost in integriteta referenčnih vrednosti za nizke emisije ogljika vplivata na učinkovito delovanje notranjega trga za najrazličnejše individualne in kolektivne naložbene portfelje. Številni indeksi za nizke emisije ogljika, ki se uporabljajo kot merila uspešnosti za naložbene portfelje, zlasti za ločene naložbene račune in kolektivne naložbene sheme, se zagotavljajo v eni državi članici, vendar jih uporabljajo upravitelji portfeljev in premoženja v drugih državah članicah. Poleg tega upravitelji portfeljev in premoženja z uporabo referenčnih vrednosti, pripravljenih v drugih državah članicah, pogosto zavarujejo tveganja, povezana z izpostavljenostmi do emisij ogljika.

(9)  Na trgu so se pojavile različne kategorije indeksov za nizke emisije ogljika z različnimi ravnmi ambicij. Medtem ko si nekatere referenčne vrednosti prizadevajo zmanjšati ogljični odtis standardnega naložbenega portfelja, imajo druge za cilj, da se izberejo samo elementi, ki prispevajo k doseganju cilja 2 °C, kot je določen v Pariškem sporazumu o podnebnih spremembah. Kljub razlikam v ciljih in strategijah se številne od teh referenčnih vrednosti pogosto skupaj promovirajo kot referenčne vrednosti za nizke emisije ogljika. S temi vrstami referenčnih vrednosti so povezana resna tveganja, saj lahko ustvarjajo zmedo med vlagatelji in povečajo verjetnost lažnega zelenega oglaševanja.

(10)  Različni pristopi k metodologijam za določanje referenčnih vrednosti povzročajo razdrobljenost notranjega trga, ker uporabnikom referenčnih vrednosti ni jasno, ali gre pri določenem indeksu za nizke emisije ogljika za referenčno merilo, ki je usklajeno s ciljem 2°C, ali zgolj za referenčno merilo, katerega namen je znižati ogljični odtis standardnega naložbenega portfelja. Za obravnavo morebitnih nelegitimnih zahtevkov upravljavcev glede nizkoogljične narave njihovih referenčnih vrednosti bi lahko države članice verjetno sprejele različna pravila, da bi se izognile posledični zmedi vlagateljev in dvoumnosti glede ciljev in ravni ambicij, na katerih temeljijo različne kategorije tako imenovanih indeksov za nizke emisije ogljika, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti za nizkoogljični naložbeni portfelj.

(11)  Ker ni usklajenega okvira za zagotavljanje točnosti in integritete glavnih kategorij referenčnih vrednosti za nizke emisije ogljika, ki se uporabljajo v individualnih ali kolektivnih naložbenih portfeljih, je verjetno, da bodo razlike v pristopih držav članic ovirale nemoteno delovanje notranjega trga.

(12)  Zato je za ohranitev pravilnega delovanja notranjega trga v korist malega vlagatelja, nadaljnje izboljšanje pogojev njegovega delovanja ter za zagotovitev visoke ravni varstva potrošnikov in vlagateljev primerno prilagoditi Uredbo (EU) 2016/1011, da se določi minimalni regulativni okvir za usklajevanje in vključevanje referenčnih vrednosti za podnebni prehod in referenčnih vrednosti, usklajenih s Pariškim sporazumom, na ravni Unije. V zvezi s tem je zlasti pomembno, da ta referenčna merila ne bi bistveno škodovala drugim okoljskim, socialnim in upravljavskim ciljem, zlasti kadar so opredeljeni z okvirom Unije za spodbujanje trajnostnih naložb na podlagi harmoniziranih kazalnikov in meril.

(13)  Uvedba jasnega razlikovanja med referenčnimi vrednostmi za podnebni prehod in referenčnimi vrednostmi, usklajenimi s Pariškim sporazumom, ter razvoj minimalnih standardov za vsako od njih bosta pripomogla k večji skladnosti med referenčnimi vrednostmi, ki se kot take spodbujajo. Referenčna vrednost, usklajena s Pariškim sporazumom, bi se morala osredotočiti na podjetja ali segmente specifičnega trga, ki so že skladni z dolgoročnim ciljem glede globalnega segrevanja iz pariškega podnebnega sporazuma.

(14)  Vsako podjetje, katerega sredstva so izbrana kot podlaga za referenčno vrednost za podnebni prehod, bi moralo imeti načrt za zmanjšanje svojih emisij ogljika v smeri splošne uskladitve z dolgoročnim ciljem glede globalnega segrevanja iz pariškega podnebnega sporazuma. Ti načrti bi morali biti javni in verodostojni v smislu, da predstavljajo pristno zavezanost k razogljičenju in so dovolj podrobni in tehnično izvedljivi.

(15)  Številni upravljavci referenčnih vrednosti trdijo, da njihove referenčne vrednosti sledijo ciljem ESG. Vendar uporabniki ▌referenčnih vrednosti nimajo vedno potrebnih informacij o tem, v kolikšni meri metodologija ▌upravljavcev referenčnih vrednosti upošteva ▌dejavnike ESG. Obstoječe informacije so tudi pogosto razpršene in ne omogočajo učinkovite primerjave za namene čezmejnih naložb. Da bi udeleženci na trgu lahko sprejemali informirane odločitve, bi bilo treba od upravljavcev referenčnih vrednosti zahtevati, da v izjavi o referenčni vrednosti razkrijejo, ali njihove referenčne vrednosti ali skupine referenčnih vrednosti zasledujejo cilje ESG ali ne in ali upravljavec referenčnih vrednosti ponuja takšne referenčne vrednosti ali ne. Za pomembne referenčne vrednosti lastniškega kapitala in obveznic ter za referenčne vrednosti za podnebni prehod in referenčne vrednosti, usklajene s Pariškim sporazumom, bi moral upravljavec referenčnih vrednosti objaviti podrobne informacije o tem, ali in v kolikšni meri je zagotovljena splošna stopnja usklajenosti s ciljem zmanjšanja emisij ogljika in/ali doseganja ciljev pariškega podnebnega sporazuma. Komisija bi morala izvesti oceno učinka, s katero bi ugotovila, ali bi vse referenčne vrednosti ali skupine referenčnih vrednosti lahko vsebovale podrobna pojasnila o tem, kako je zagotovljeno doseganje cilja glede emisij ogljika in/ali ciljev pariškega podnebnega sporazuma.

(16)  Iz istih razlogov bi morali tudi upravljavci referenčnih vrednosti za podnebni prehod in referenčnih vrednosti, usklajenih s Pariškim sporazumom, objaviti svojo metodologijo, ki jo uporabljajo pri izračunu. V navedenih informacijah bi bilo treba opisati, kako so bila izbrana in tehtana sredstva, ki so podlaga, ter katera sredstva so bila izključena in zakaj so bila izključena. ▌Da bi upravljavec referenčnih vrednosti ocenil, kako referenčna vrednost prispeva k okoljskim ciljem, bi moral razkriti, kako so se izmerili ogljični odtis in prihranki ogljika sredstev, ki so podlaga, njihove zadevne vrednosti, vključno s skupnim ogljičnim odtisom referenčne vrednosti, ter vrsto in vir uporabljenih podatkov. Da bi upravitelji premoženja lahko izbrali najustreznejšo referenčno vrednost za svojo naložbeno strategijo, bi morali upravljavci referenčnih vrednosti pojasniti razloge, ki so podlaga za parametre njihove metodologije, in pojasniti, kako referenčna vrednost prispeva k okoljskim ciljem ▌. Objavljene informacije bi morale vključevati tudi podrobnosti o pogostosti pregledov in uporabljenem postopku.

(17a)  Pomembno je, da ključni elementi metod, ki se uporabljajo za izračun referenčnih vrednosti za podnebni prehod in referenčnih vrednosti, usklajenih s Pariškim sporazumom, trdno temeljijo na znanosti o podnebju. To se bo rutinsko doseglo z upoštevanjem pariškega podnebnega sporazuma, na primer z uporabo podnebnega scenarija in ustreznega načina razogljičenja, ki je usklajen s cilji pariškega podnebnega sporazuma.

(18)  Da se zagotovi nenehno upoštevanje izbranih ciljev blažitve podnebnih sprememb, bi morali upravljavci referenčnih vrednosti za podnebni prehod in referenčnih vrednosti, usklajenih s Pariškim sporazumom, redno pregledovati svoje metodologije in uporabnike obvestiti o uporabljenih postopkih za vsako pomembno spremembo. Upravljavci referenčnih vrednosti bi morali ob uvedbi pomembne spremembe razkriti razloge za to spremembo in pojasniti, kako je sprememba skladna s prvotnimi cilji referenčnih vrednosti.

(19)  Da bi se povečala preglednost in zagotovila ustrezna raven usklajenosti, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, da se ▌opredeli minimalna vsebina obveznosti glede razkritja, ki bi morale veljati za upravljavce referenčnih vrednosti za podnebni prehod in referenčnih vrednosti, usklajenih s Pariškim sporazumom, ter da se določijo minimalni standardi za usklajevanje metodologije določanja referenčnih vrednosti za podnebni prehod in referenčnih vrednosti, usklajenih s Pariškim sporazumom, vključno z metodo za izračun emisij ogljika ▌, povezanih s sredstvi, ki so podlaga, ob upoštevanju metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij, kot so opredeljene v točkah (a) in (b) točke 2 Priporočila Komisije 2013/179/EU31(11) in v delu skupine tehničnih strokovnjakov o trajnostnem financiranju. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu izvaja ustrezna odprta in javna posvetovanja o vseh delegiranih aktih, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet prejmeta vse dokumente istočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo zasedanj strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(20)  Uredbo (EU) 2016/1011 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe Uredbe (EU) 2016/1011

Uredba (EU) 2016/1011 se spremeni:

1.  v člen 3(1) se vstavijo naslednje točke 23a, 23b in 23(c):

„(23a) ‚referenčna vrednost za podnebni prehod‘ pomeni referenčno vrednost, označeno kot referenčno vrednost za podnebni prehod EU, pri kateri so sredstva, ki so njena podlaga, za namene točke 1(b)(ii) tega odstavka izbrana, tehtana ali izločena tako, da je portfelj referenčne vrednosti usmerjen k razogljičenju, in ki je oblikovana v skladu s standardi, določenimi v delegiranih aktih iz člena 19a(2); Ta referenčna vrednost izpolnjuje vse naslednje minimalne zahteve:

(i)  izdajatelji sredstev morajo v načrte za zmanjšanje emisij vključiti merljive časovne cilje, ki so zanesljivi in podprti z dokazi;

(ii)  družbe, odgovorne za sredstva, ki so podlaga, imajo vzpostavljene podrobne načrte za zmanjševanje emisij, ki so razčlenjeni do ravni posameznih delujočih hčerinskih družb;

(iii)  izdajatelji sredstev morajo letno poročati o napredku pri doseganju teh ciljev;

(iv)  dejavnosti sredstev, ki so podlaga, ne smejo bistveno škodovati drugim ciljem ESG.

Ponudniki referenčnih vrednosti v Uniji si do 1. januarja 2022 prizadevajo tržiti eno ali več referenčnih vrednosti za podnebni prehod, ta referenčna vrednost pa bo regulirana kot pomembna referenčna vrednost;

(23b) ,referenčna vrednost, usklajena s Pariškim sporazumom‘ pomeni referenčno vrednost, ki je označena kot referenčna vrednost, usklajena s Pariškim sporazumom, in pri kateri so sredstva, ki so njena podlaga, za namene točke 1(b)(ii) tega odstavka izbrana tako, da so posledične emisije ogljika portfelja referenčne vrednosti usklajene z zavezo iz Pariškega sporazuma o omejitvi zvišanja temperature na 1,5 °C, ki je prav tako opredeljena v skladu z minimalnimi standardi iz delegiranih aktov iz člena 19a(2), in v kateri portfelj osnovnih sredstev ni izpostavljen družbam, ki opravljajo katero koli od naslednjih gospodarskih dejavnosti:

  iskanje, pridobivanje, distribucija in predelava fosilnih goriv;

  gradnja in vzdrževanje elektrarn, ki sežigajo fosilna goriva.

Dejavnosti sredstev, ki so podlaga, ne smejo bistveno škodovati drugim ciljem ESG.

Ponudniki referenčnih vrednosti v Uniji si do 1. januarja 2022 prizadevajo tržiti eno ali več referenčnih vrednosti, usklajenih s Pariškim sporazumom, ta referenčna vrednost pa bo regulirana kot pomembna referenčna vrednost;

(23c) ,usmeritev k razogljičenju‘: pomeni merljivo, znanstveno in časovno omejeno usmeritev k zmanjšanju emisij s področja 1, 2 in 3 ter emisij ogljika v smeri uskladitve z dolgoročnim ciljem glede globalnega segrevanja iz pariškega podnebnega sporazuma.“;

2.  člen 13 se spremeni:

(a)  v odstavku 1 se dodata naslednji točki (d) in (da):

„(d) pojasnilo, kako ključni elementi metodologije iz točke (a) odražajo okoljske, socialne in upravljavske (ESG) dejavnike za vsako referenčno vrednost ali skupino referenčnih vrednosti ▌;

„(da) pojasnilo, kako referenčna vrednost ali skupina referenčnih vrednosti vpliva na podnebje, zlasti stopnja njihove usklajenosti s cilji Pariškega sporazuma;“;

(b)  vstavi se naslednji odstavek 2a:

„2a.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 49, da se dodatno opredeli minimalna vsebina pojasnila iz točk (d) in (da) odstavka 1 tega člena ter format, ki ga je treba uporabiti, in za posodobitev usmeritev o izjavi o referenčnih vrednostih iz člena 27(2a), da se vključijo sklicevanja na ESG in vidike trajnosti.“;

3.  v naslovu III se vstavi naslednje poglavje 3a:

„Poglavje 3a

Referenčne vrednosti za nizke emisije ogljika in referenčne vrednosti za vpliv, usklajene s Pariškim sporazumom

Člen 19a

Referenčne vrednosti za nizke emisije ogljika in referenčne vrednosti za vpliv, usklajene s Pariškim sporazumom

(1)  Zahteve iz Priloge III se skupaj z zahtevami iz naslovov II, III in IV ali namesto njih uporabljajo za zagotavljanje referenčnih vrednosti za podnebni prehod in referenčnih vrednosti za vpliv, usklajenih s Pariškim sporazumom, in za prispevanje podatkov zanje.

(2)  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 49 v zvezi z referenčnimi vrednostmi za podnebni prehod in referenčnimi vrednostmi, usklajenimi s Pariškim sporazumom, da določi ▌:

(a)  merila za izbiro sredstev, ki so podlaga, in po potrebi merila za izključitev sredstev;

(b)  merila in metodo za tehtanje sredstev, ki so podlaga v referenčni vrednosti;

(c)  ▌izračun usmeritve k razogljičenju za referenčne vrednosti za podnebni prehod.“;

3a.  v členu 21 se zadnji pododstavek odstavka (3) spremeni:

„Do izteka tega obdobja pristojni organ pregleda svojo odločitev o tem, da od upravljavca zahteva nadaljnje objavljanje referenčne vrednosti, in lahko po potrebi obdobje ustrezno podaljša za največ nadaljnjih 12 mesecev. Najdaljše obdobje za obvezno upravljanje skupaj ne presega 36 mesecev.“

3b.  V členu 23 se zadnji pododstavek odstavka (6) spremeni:

„Najdaljše obdobje za obvezno prispevanje iz točk (a) in (b) prvega pododstavka skupaj ne presega 36 mesecev.“;

4.  V členu 27 se vstavijo odstavki 2a, 2b in 2c:

„2a. Za vsako zahtevo iz odstavka 2 izjava o referenčnih vrednostih vsebuje razlago, kako se odražajo okoljski, socialni in upravljavski dejavniki za vsako zagotovljeno in objavljeno referenčno vrednost ali skupino referenčnih vrednosti ▌. Za te referenčne vrednosti ali skupine referenčnih vrednosti, ki ne zasledujejo ciljev ESG, zadostuje, da ponudniki referenčnih vrednosti v izjavi o referenčni vrednosti jasno navedejo, da teh ciljev ne zasledujejo.

Če v portfelju tega posameznega ponudnika referenčnih vrednosti ni na voljo nobene referenčne vrednosti v skladu s točkama 23a in 23b člena 3(1) ali če ni na voljo nobenih referenčnih vrednosti, ki bi zasledovale ali upoštevale cilje ESG, se to navede v izjavi o referenčni vrednosti. Ponudnik referenčne vrednosti za svoje pomembne referenčne vrednosti za lastniški kapital in obveznice objavi podrobno izjavo o referenčni vrednosti o tem, ali in v kolikšni meri je zagotovljena splošna stopnja usklajenosti s ciljem zmanjšanja emisij ogljika in/ali doseganja ciljev pariškega podnebnega sporazuma v skladu s pravili glede razkrivanja za finančne produkte iz člena 5(3) [OP vstaviti sklic na uredbo o razkritjih, ki se nanašajo na trajnostne naložbe in tveganja glede trajnosti]. Do 1. januarja 2020 Komisija izvede oceno učinka, na podlagi katere oceni, kako bi izjava o referenčni vrednosti za vse referenčne vrednosti ali skupine referenčnih vrednosti lahko vsebovala podrobna pojasnila o tem, kako je zagotovljeno doseganje cilja glede emisij ogljika in/ali ciljev pariškega podnebnega sporazuma.

Če ponudnik referenčne vrednosti da na voljo referenčno vrednost v skladu s točkama 23a in 23b člena 3(1), bo izjava o referenčni vrednosti za to referenčno vrednost vsebovala tudi informacije o splošni stopnji usklajenosti z dolgoročnim ciljem iz pariškega podnebnega sporazuma o omejitvi dviga temperature na svetovni ravni na precej pod 2 °C v primerjavi s predindustrijsko ravnjo in o prizadevanjih za omejitev segrevanja na 1,5 °C v primerjavi s predindustrijsko ravnjo.

2b. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 49, da se podrobneje opredelijo informacije iz odstavka 2a tega člena, da bi lahko subjekti na trgu sprejemali dobro informirane odločitve in da bi zagotovili tehnično izvedljivost omenjenega odstavka.

Komisija do 31. decembra 2019 pripravi oceno učinka, da bi odločila, kdaj bo delegirani akt začel veljati, da se upravljavcem referenčnih vrednosti zagotovi dovolj časa za uskladitev z odstavkom 2a. Ta delegirani akt začne veljati najpozneje 1. januarja 2021.

2c. Zaradi hitrega razvoja tehnologije na področju podnebja je ključnega pomena, da Komisija vključi nove inovacije. Komisija bo zato do 31. decembra 2023 pregledala to uredbo in objavila poročilo z analizo učinka te nove uredbe in novih tehnologij na področju podnebja, da bi sektor finančnih referenčnih vrednosti uskladila z zavezami iz pariškega podnebnega sporazuma, kot so prenesene v pravo Unije, ter zahtevami iz Uredbe .../... Evropskega parlamenta in Sveta o upravljanju energetske unije *+. Poročilu se po potrebi priložijo zakonodajni predlogi.“

____________________________

*  Uredba (EU) .../... Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... o upravljanju energetske unije in spremembi Direktive 94/22/ES, Direktive 98/70/ES, Direktive 2009/31/ES, Uredbe (ES) št. 663/2009, Uredbe (ES) št. 715/2009, Direktive 2009/73/ES, Direktive Sveta 2009/119/ES, Direktive 2010/31/EU, Direktive 2012/27/EU, Direktive 2013/30/EU in Direktive Sveta (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 (UL ...).“

+  UL: Prosimo, v besedilo vstavite številko direktive iz dokumenta (2016/0375(COD)), v opombo pa številko, datum, naslov in sklic na Uradni list navedene direktive.

4a.  Člen 49 se nadomesti z naslednjim:

„1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 3(2), 13(2a), 19(2a), 20(6), 24(2), 27(2), 33(7), 51(6) in 54(3) se prenese na Komisijo za ▌obdobje petih let od ... [OP: datum začetka veljavnosti te uredbe o spremembi]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3. Prenos pooblastila iz členov 3(2), 13(2a), 19(2a), 20(6), 24(2), 27(2b), 33(7), 51(6) in 54(3) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 3(2), 13(2a), 19(2a), 20(6), 24(2), 27(2b), 33(7), 51(6) in 54(3), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.“

4b.  V člen 51 se vstavi naslednji odstavek:

„4a. Obstoječa referenčna vrednost, ki jo izvedbeni akt, ki ga je sprejela Komisija v skladu s členom 20 te uredbe, označuje kot ključno, ki ne izpolnjuje zahtev za pridobitev dovoljenja do 1. januarja 2020 v skladu s členom 34 te uredbe, se lahko uporablja do 31. decembra 2021, če bi prenehanje njene uporabe vplivalo na finančno stabilnost.“

4c.  v člen 54 se vstavi naslednji odstavek:

„3a. Ko začne veljati celovit in podroben okvir za trajnostne naložbe, katerega prvi gradnik je [uredba Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb], Komisija na podlagi okvira za trajnostne naložbe nemudoma objavi poročilo o izvedljivosti vključitve določb za referenčno vrednost trajnosti ali referenčno vrednost ESG v Uredbo (EU) 2016/1011. To poročilo se pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu. Poročilu se po potrebi priloži zakonodajni predlog.“

5.  doda se besedilo Priloge k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Za zagotovitev prihodnje skladnosti in pravne varnosti je nujno, da so besedila, ko bo začela veljati uredba EU o taksonomiji, usklajena.

Zavezujoča je v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament  Za Svet

Predsednik  Predsednik

PRILOGA

Referenčne vrednosti za podnebni prehod in referenčne vrednosti, usklajene s Pariškim sporazumom

Metodologija določanja referenčnih vrednosti za podnebni prehod

1.  Upravljavec referenčne vrednosti za nizke emisije ogljika ob popolnem upoštevanju spreminjajoče se narave kazalnikov trajnosti in metod, ki se uporabljajo za njihovo merjenje, formalizira, dokumentira in objavi vsako metodologijo, uporabljeno za izračun referenčne vrednosti, pri čemer opiše naslednje in hkrati zagotovi zaupnost ter varstvo nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti), kot so opredeljene v Direktivi EU 2016/943:

(a)    seznam sredstev, ki so podlaga in se uporabljajo za izračun referenčne vrednosti;

(b)  vsa merila in metode, vključno z dejavniki za izbiro, izločitev in tehtanje, metrikami in približki, uporabljenimi v metodologiji določanja referenčne vrednosti;

(c)  merila, ki se uporabljajo za izključitev sredstev ali podjetij, ki so povezana z ravnjo ogljičnega odtisa ali ravnjo rezerv fosilnih goriv, ki ni združljiva z vključitvijo v referenčno vrednost ▌;

(d)  merila in znanstveno metodologijo ter izračun usmeritve k razogljičenju, povezane s sredstvi, ki so podlaga v portfelju indeksov;

▌(h)  vrsto in vir vhodnih podatkov ter kako so uporabljeni v metodologiji za izračun referenčnih vrednosti za določitev izbire ali izločitve sredstev, ki so podlaga, ▌vključno z:

(i)  emisijami, ustvarjenimi iz virov, ki jih nadzira podjetje in so povezani s sredstvi, ki so podlaga;

(ii)  emisijami iz porabe nabavljene električne energije, pare ali drugih virov energije, proizvedenih v zgodnji fazi proizvodnega procesa v podjetju, povezanimi s sredstvi, ki so podlaga;

(iii)  emisijami, ki so posledica poslovanja podjetja ali katerega koli od njenih sredstev, ki so podlaga, vendar jih podjetje neposredno ne nadzira, in samo tista podjetja, ki opredeljujejo takšne posredne emisije ali emisije s področja 3, pridejo v poštev za vključitev ob upoštevanju razpoložljivosti podatkov.;

(v)  navedbo, ali vhodni podatki uporabljajo globalne standarde, kot so Priporočila projektne skupine za finančna razkritja, povezana s podnebjem;

(i)  skupne emisije ogljika portfelja indeksov in ocenjene vplive strategije podnebnega prehoda, ki ji sledi referenčna vrednost, na blaženje podnebnih sprememb;

(j)  razloge za sprejetje posebne strategije ali cilja metodologije in pojasnilo, zakaj je metodologija ustrezna za izračun okoljskih ciljev;

Metodologija določanja referenčnih vrednosti, usklajenih s Pariškim sporazumom

2.  Upravljavec referenčne vrednosti, usklajenih s Pariškim sporazumom, poleg obveznosti, ki se uporabljajo za upravljavca referenčne vrednosti za podnebni prehod, razkrije ▌ogljično bilanco vsakega sredstva, ki je podlaga za referenčno vrednost in vključeno v to vrednost, ter določi formulo ali izračun, ki se uporabi za določitev, ali so emisije v skladu z dolgoročnim ciljem glede temperature iz Pariškega sporazuma.

Spremembe metodologije

3.  Upravljavci referenčnih vrednosti za podnebni prehod in referenčnih vrednosti, usklajenih s Pariškim sporazumom, sprejmejo ter objavijo za uporabnike postopke in utemeljitev vsake predlagane pomembne spremembe v svoji metodologiji. Navedeni postopki so skladni z glavnim ciljem, da izračuni referenčnih vrednosti stalno upoštevajo cilje podnebnega prehoda ali cilje uskladitve s Pariškim sporazumom. Navedeni postopki zagotavljajo:

(a)  predhodno napoved v jasnem časovnem okviru, ki uporabnikom daje zadostno priložnost, da analizirajo učinek predlaganih sprememb in podajo pripombe nanje, pri čemer upoštevajo izračun splošnih okoliščin, ki ga opravi upravljavec;

(b)  možnost, da uporabniki predložijo pripombe v zvezi s temi spremembami in da se morajo upravljavci na te pripombe odzvati, kadar so te pripombe dostopne vsem uporabnikom trga po določenem posvetovalnem obdobju, razen kadar je predlagatelj opomb zahteval zaupnost.

4.  Upravljavci referenčnih vrednosti za podnebni prehod in referenčnih vrednosti, usklajenih s Pariškim sporazumom, redno in vsaj enkrat letno preverjajo svoje metodologije, da zagotovijo, da zanesljivo odražajo navedene cilje, in imajo vzpostavljen proces za upoštevanje stališč vseh zadevnih uporabnikov.

(1)

* Predlogi sprememb: krepki ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo, simbol ▌pa tiste dele besedila, ki so bili črtani.

(2)

  UL C […], […], str. […].

(3)

  UL C, , str. .

(4)

  UL L 282, 19.10.2016, str. 4-18.

(5)

  COM(2016) 739 final.

(6)

  CO EUR 17, CONCL. 5.

(7)

  UL L 282, 19.10.2016, str. 4.

(8)

  COM(2018) 97 final.

(9)

  Sklep št. 1386/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2020 „Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“ (UL L 354, 28.12.2013, str. 171).

(10)

  Uredba (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2014/17/EU ter Uredbe (EU) št. 596/2014 (UL L 171, 29.6.2016, str. 1).

(11)

  Priporočilo Komisije 2013/179/EU z dne 9. aprila 2013 o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (UL L 124, 4.5.2013, str. 1).


MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (22.11.2018)

za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2016/1011 glede referenčnih vrednosti za nizke emisije ogljika in referenčnih vrednosti za ugodno ogljično bilanco

(COM(2018)0355 – C8-0209/2018 – 2018/0180(COD))

Pripravljavka mnenja: Adina-Ioana Vălean

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1

Predlog uredbe

Naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Predlog

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe (EU) 2016/1011 glede referenčnih vrednosti za nizke emisije ogljika in referenčnih vrednosti za ugodno ogljično bilanco

o spremembi Uredbe (EU) 2016/1011 glede vključitve kazalnikov trajnosti v metodologijo določanja referenčnih vrednosti in glede referenčnih vrednosti za pozitiven vpliv

(Besedilo velja za EGP)

(Besedilo velja za EGP)

Predlog spremembe    2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7)  Uredba (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta30 določa enotna pravila za referenčne vrednosti v Uniji in upošteva njihove različne vrste. Vse več vlagateljev sledi nizkoogljičnim naložbenim strategijam in za sklicevanje na uspešnost naložbenih portfeljev ali za merjenje te uspešnosti uporablja referenčne vrednosti za nizke emisije ogljika.

(7)  Uredba (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta30 določa enotna pravila za referenčne vrednosti v Uniji in upošteva njihove različne vrste. Vse več vlagateljev sledi trajnostnim naložbenim strategijam in za sklicevanje na uspešnost naložbenih portfeljev ali za merjenje te uspešnosti uporablja referenčne vrednosti.

__________________

__________________

30 Uredba (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2014/17/EU ter Uredbe (EU) št. 596/2014 (UL L 171, 29.6.2016, str. 1).

30 Uredba (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2014/17/EU ter Uredbe (EU) št. 596/2014 (UL L 171, 29.6.2016, str. 1).

Predlog spremembe    3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8)  Široka paleta indeksov se trenutno združuje pod oznako indeksi za nizke emisije ogljika. Navedeni indeksi za nizke emisije ogljika se uporabljajo kot referenčne vrednosti za naložbene portfelje in produkte, ki se prodajajo prek meja. Kakovost in integriteta referenčnih vrednosti za nizke emisije ogljika vplivata na učinkovito delovanje notranjega trga za najrazličnejše individualne in kolektivne naložbene portfelje. Številni indeksi za nizke emisije ogljika, ki se uporabljajo kot merila uspešnosti za naložbene portfelje, zlasti za ločene naložbene račune in kolektivne naložbene sheme, se zagotavljajo v eni državi članici, vendar jih uporabljajo upravitelji portfeljev in premoženja v drugih državah članicah. Poleg tega upravitelji portfeljev in premoženja z uporabo referenčnih vrednosti, pripravljenih v drugih državah članicah, pogosto zavarujejo tveganja, povezana z izpostavljenostmi do emisij ogljika.

(8)  Široka paleta indeksov se trenutno združuje pod oznako indeksi za nizke emisije ogljika ali trajnost. Navedeni indeksi se uporabljajo kot referenčne vrednosti za naložbene portfelje in produkte, ki se prodajajo prek meja. Kakovost in integriteta referenčnih vrednosti vplivata na učinkovito delovanje notranjega trga za najrazličnejše individualne in kolektivne naložbene portfelje. Številni indeksi za nizke emisije ogljika in trajnost, ki se uporabljajo kot merila uspešnosti za naložbene portfelje, zlasti za ločene naložbene račune in kolektivne naložbene sheme, se zagotavljajo v eni državi članici, vendar jih uporabljajo upravitelji portfeljev in premoženja v drugih državah članicah. Poleg tega upravitelji portfeljev in premoženja z uporabo referenčnih vrednosti, pripravljenih v drugih državah članicah, pogosto zavarujejo tveganja, povezana z izpostavljenostmi emisijam ogljika, in okoljska tveganja.

Predlog spremembe    4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9)  Na trgu so se pojavile različne kategorije indeksov za nizke emisije ogljika z različnimi ravnmi ambicij. Medtem ko si nekatere referenčne vrednosti prizadevajo zmanjšati ogljični odtis standardnega naložbenega portfelja, imajo druge za cilj, da se izberejo samo elementi, ki prispevajo k doseganju cilja 2°C, kot je določen v Pariškem sporazumu o podnebnih spremembah. Kljub razlikam v ciljih in strategijah se vse te referenčne vrednosti pogosto skupaj promovirajo kot referenčne vrednosti za nizke emisije ogljika.

(9)  Na trgu so se pojavile različne kategorije indeksov za trajnost z različnimi ravnmi ambicij. Kljub razlikam v ciljih in strategijah se vse te referenčne vrednosti pogosto skupaj promovirajo kot referenčne vrednosti za trajnost.

Predlog spremembe    5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(10a)  Kot je ugotovila strokovna skupina Komisije na visoki ravni za financiranje trajnostne rasti, morajo biti referenčne vrednosti bolje usklajene s trajnostjo in odražati njihovo izpostavljenost tveganjem, ki so s tem povezana. Vlagatelji potrebujejo primerljive in celovite informacije o okoljskih tveganjih in vplivih na okolje, da bi svojih portfeljev ne bi ocenjevali zgolj glede na izpostavljenost emisijam ogljika. Ozka osredotočenost na izpostavljenost emisijam ogljika bi lahko imela negativne učinke prelivanja in preusmerjala tokove naložb v cilje z drugimi okoljskimi tveganji. Zato bi morali upravljavci referenčnih vrednosti upoštevati in razkriti, v kakšnem obsegu se vidiki (okoljske, socialne in upravljavske) trajnosti odražajo v metodologiji določanja referenčne vrednosti.

Predlog spremembe    6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(10b)  Zato bi morali vsi upravljavci referenčnih vrednosti v svoje metodologije določanja referenčnih vrednosti vključiti ključne kazalnike za učinkovito rabo virov, ki ob emisijah CO2 zajemajo tudi druge emisije, vpliv na biotsko raznovrstnost, proizvodnjo odpadkov in uporabo energije, energijo iz obnovljivih virov, surovine, vodo in tla, kot je določeno v okviru Komisije za spremljanje krožnega gospodarstva, akcijskem načrtu EU za krožno gospodarstvo in resoluciji Evropskega parlamenta z dne 9. julija 2015 o „učinkoviti rabi virov: prehod na krožno gospodarstvo“.

Predlog spremembe    7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(10c)  Kot je predlagala strokovna skupina Komisije na visoki ravni za financiranje trajnostne rasti, bi moral Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) v svoje smernice za „izjavo o referenčnih vrednostih“ vključiti sklicevanja na okoljske, socialne in upravljavske cilje ter vidike trajnosti. ESMA bi morala skupaj z Evropsko svetovalno skupino za računovodsko poročanje oblikovati smernice o tem, kako naj upravljavci referenčnih vrednosti vključijo kazalnike krožnega gospodarstva v metodologije določanja referenčnih vrednosti.

Predlog spremembe    8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11)  Ker ni usklajenega okvira za zagotavljanje točnosti in integritete glavnih kategorij referenčnih vrednosti za nizke emisije ogljika, ki se uporabljajo v individualnih ali kolektivnih naložbenih portfeljih, je verjetno, da bodo razlike v pristopih držav članic ovirale nemoteno delovanje notranjega trga.

(11)  Ker ni usklajenega okvira za zagotavljanje točnosti in integritete referenčnih vrednosti, ki se uporabljajo v individualnih ali kolektivnih naložbenih portfeljih, je verjetno, da bodo razlike v pristopih držav članic ovirale nemoteno delovanje notranjega trga.

Predlog spremembe    9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12)  Zato je za ohranitev pravilnega delovanja notranjega trga, nadaljnje izboljšanje pogojev njegovega delovanja ter za zagotovitev visoke ravni varstva potrošnikov in vlagateljev primerno prilagoditi Uredbo (EU) 2016/1011, da se določi regulativni okvir za usklajene referenčne vrednosti za nizke emisije ogljika na ravni Unije.

(12)  Zato je za ohranitev pravilnega delovanja notranjega trga, nadaljnje izboljšanje pogojev njegovega delovanja ter za zagotovitev visoke ravni varstva potrošnikov in vlagateljev primerno prilagoditi Uredbo (EU) 2016/1011, da se določi regulativni okvir za vključevanje kazalnikov krožnega gospodarstva v metodologije določanja referenčnih vrednosti na ravni Unije.

Predlog spremembe    10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13)  Poleg tega je treba jasno razlikovati med referenčno vrednostjo za nizke emisije ogljika in referenčno vrednostjo za ugodno ogljično bilanco. Medtem ko bi bilo treba sredstva, ki so podlaga za referenčno vrednost za nizke emisije ogljika, izbrati s ciljem zmanjšanja emisij ogljika v portfelju indeksov v primerjavi z glavnim indeksom, bi moral indeks za ugodno ogljično bilanco vsebovati samo elemente, katerih prihranki emisij presegajo njihove emisije ogljika.

(13)  Ker je treba kazalnike krožnega gospodarstva vključiti v vse metodologije določanja referenčnih vrednosti, bi morali uvesti kategorijo referenčnih vrednosti za pozitiven vpliv. Temeljna sredstva referenčne vrednosti za pozitiven vpliv bi morala vsebovati samo elemente s pozitivnim neto vplivom na usklajene kazalnike krožnega gospodarstva.

Predlog spremembe    11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14)  Vsako podjetje, katerega sredstva so izbrana kot podlaga za referenčno vrednost za ugodno ogljično bilanco, bi moralo prihraniti več emisij ogljika, kot jih proizvede, in zato imeti pozitiven vpliv na okolje. Upravitelji premoženja in portfeljev, ki trdijo, da sledijo naložbeni strategiji, ki je skladna s Pariškim sporazumom o podnebnih spremembah, bi morali zato uporabljati referenčne vrednosti za ugodno ogljično bilanco.

(14)  Vsako podjetje, katerega sredstva so izbrana kot temeljna sredstva referenčne vrednosti za pozitiven vpliv, bi moralo imeti pozitiven neto vpliv na okolje. Upravitelji premoženja in portfeljev, ki trdijo, da sledijo trajnostni naložbeni strategiji, bi morali zato uporabljati referenčne vrednosti za pozitiven vpliv.

Predlog spremembe    12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15)  Številni upravljavci referenčnih vrednosti trdijo, da njihove referenčne vrednosti sledijo okoljskim, socialnim in upravljavskim ciljem (ciljem ESG). Vendar uporabniki navedenih referenčnih vrednosti nimajo vedno potrebnih informacij o tem, v kolikšni meri metodologija navedenih upravljavcev referenčnih vrednosti upošteva navedene cilje ESG. Obstoječe informacije so tudi pogosto razpršene in ne omogočajo učinkovite primerjave za namene čezmejnih naložb. Da bi udeleženci na trgu lahko sprejemali informirane odločitve, bi bilo treba od upravljavcev referenčnih vrednosti zahtevati, da razkrijejo, kako njihova metodologija upošteva dejavnike ESG za vsako referenčno vrednost ali skupino referenčnih vrednosti, ki se promovira kot referenčna vrednost, ki sledi ciljem ESG. Navedene informacije bi bilo treba razkriti tudi v izjavi o referenčnih vrednostih. Za upravljavce referenčnih vrednosti, ki ne promovirajo ciljev ESG ali teh ciljev ne upoštevajo, ta obveznost razkritja ne bi smela veljati.

(15)  Uporabniki referenčnih vrednosti nimajo vedno potrebnih informacij o tem, v kolikšni meri metodologija navedenih upravljavcev referenčnih vrednosti upošteva tveganja in vpliv ESG. Obstoječe informacije so pogosto razpršene in ne omogočajo učinkovite primerjave za namene čezmejnih naložb. Da bi udeleženci na trgu lahko sprejemali informirane odločitve, bi bilo treba od vseh upravljavcev referenčnih vrednosti zahtevati, da razkrijejo, kako njihova metodologija vključuje kazalnike krožnega gospodarstva za vsako referenčno vrednost. Navedene informacije bi bilo treba razkriti v izjavi o referenčnih vrednostih.

Predlog spremembe    13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16)  Iz istih razlogov bi morali tudi upravljavci referenčnih vrednosti za nizke emisije ogljika in referenčnih vrednosti za ugodno ogljično bilanco objaviti svojo metodologijo, ki jo uporabljajo pri izračunu. V navedenih informacijah bi bilo treba opisati, kako so bila izbrana in tehtana sredstva, ki so podlaga, ter katera sredstva so bila izključena in zakaj so bila izključena. Upravljavci referenčnih vrednosti bi morali tudi opredeliti, kako se referenčne vrednosti za nizke emisije ogljika razlikujejo od osnovnega glavnega indeksa, zlasti glede uporabljenih uteži, tržne kapitalizacije in finančne uspešnosti sredstev, ki so podlaga. Da bi upravljavec referenčnih vrednosti ocenil, kako referenčna vrednost prispeva k okoljskim ciljem, bi moral razkriti, kako so se izmerili ogljični odtis in prihranki ogljika sredstev, ki so podlaga, njihove zadevne vrednosti, vključno s skupnim ogljičnim odtisom referenčne vrednosti, ter vrsto in vir uporabljenih podatkov. Da bi upravitelji premoženja lahko izbrali najustreznejšo referenčno vrednost za svojo naložbeno strategijo, bi morali upravljavci referenčnih vrednosti pojasniti razloge, ki so podlaga za parametre njihove metodologije, in pojasniti, kako referenčna vrednost prispeva k okoljskim ciljem, vključno z njenim učinkom na blažitev podnebnih sprememb. Objavljene informacije bi morale vključevati tudi podrobnosti o pogostosti pregledov in uporabljenem postopku.

(16)  Iz istih razlogov bi morali tudi upravljavci referenčnih vrednosti za pozitiven vpliv objaviti metodologijo, ki jo uporabljajo pri izračunu. V navedenih informacijah bi bilo treba opisati, kako so bila izbrana in tehtana temeljna sredstva pa tudi, katera sredstva so bila izključena in zakaj. Upravljavci referenčnih vrednosti bi morali tudi opredeliti, kako se referenčne vrednosti za pozitiven vpliv razlikujejo od osnovnega glavnega indeksa, zlasti glede uporabljenih uteži, tržne kapitalizacije in finančne uspešnosti temeljnih sredstev. Da bi upravljavec referenčnih vrednosti ocenil, kako referenčna vrednost prispeva k okoljskim ciljem, bi moral razkriti, kako so se izmerili vpliv na okolje in tveganja zanj pri temeljnih sredstvih, ki so podlaga, njihove zadevne vrednosti, vključno s skupnim okoljskim odtisom referenčne vrednosti, ter vrsto in vir uporabljenih podatkov. Da bi upravitelji premoženja lahko izbrali najustreznejšo referenčno vrednost za svojo naložbeno strategijo, bi morali upravljavci referenčnih vrednosti pojasniti razloge, ki so podlaga za parametre njihove metodologije, in pojasniti, kako referenčna vrednost prispeva k okoljskim ciljem. Objavljene informacije bi morale vključevati tudi podrobnosti o pogostosti pregledov in uporabljenem postopku.

Predlog spremembe    14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17)  Poleg tega bi moral upravljavec referenčnih vrednosti za ugodno ogljično bilanco razkriti ugodno ogljično bilanco vsakega sredstva, ki je podlaga in vključeno v navedene referenčne vrednosti, pri čemer bi moral določiti metodo, ki je bila uporabljena pri ugotavljanju, ali prihranki emisij presegajo ogljični odtis naložbenega sredstva.

(17)  Poleg tega bi moral upravljavec referenčnih vrednosti za ugodno ogljično bilanco razkriti vpliv vsakega temeljnega sredstva, ki je vključeno v navedene referenčne vrednosti, na okolje , pri čemer bi moral določiti metodo, ki je bila uporabljena pri ugotavljanju, ali je neto vpliv na okolje pozitiven.

Predlog spremembe    15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18)  Da se zagotovi nenehno upoštevanje izbranih ciljev blažitve podnebnih sprememb, bi morali upravljavci referenčnih vrednosti za nizke emisije ogljika in referenčnih vrednosti za ugodno ogljično bilanco redno pregledovati svoje metodologije in uporabnike obvestiti o uporabljenih postopkih za vsako pomembno spremembo. Upravljavci referenčnih vrednosti bi morali ob uvedbi pomembne spremembe razkriti razloge za to spremembo in pojasniti, kako je sprememba skladna s prvotnimi cilji referenčnih vrednosti.

(18)  Da se zagotovi natančnost informacij za vlagatelje, bi morali upravljavci referenčnih vrednosti za pozitiven vpliv redno pregledovati svoje metodologije in uporabnike obvestiti o uporabljenih postopkih za vsako pomembno spremembo. Upravljavci referenčnih vrednosti bi morali ob uvedbi pomembne spremembe razkriti razloge za to spremembo in pojasniti, kako je sprememba skladna s prvotnimi cilji referenčnih vrednosti.

Predlog spremembe    16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(19)  Da bi se povečala preglednost in zagotovila ustrezna raven usklajenosti, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, da se dodatno opredeli minimalna vsebina obveznosti glede razkritja, ki bi morale veljati za upravljavce referenčnih vrednosti, ki upoštevajo cilje ESG, ter da se določijo minimalni standardi za usklajevanje metodologije določanja referenčnih vrednosti za nizke emisije ogljika in referenčnih vrednosti za ugodno ogljično bilanco, vključno z metodo za izračun emisij ogljika in prihrankov ogljika, povezanih s sredstvi, ki so podlaga, ob upoštevanju metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij, kot so opredeljene v točkah (a) in (b) točke 2 Priporočila Komisije 2013/179/EU31. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet prejmeta vse dokumente istočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo zasedanj strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(19)  Da bi se povečala preglednost in zagotovila ustrezna raven usklajenosti, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, da se dodatno opredeli minimalna vsebina obveznosti glede razkritja, ki bi morale veljati za upravljavce referenčnih vrednosti, ter da se določijo minimalni standardi za usklajevanje vključevanja kazalnikov krožnega gospodarstva v metodologije določanja referenčnih vrednosti, vključno z metodo za izračun neto vpliva na okolje, povezanega s temeljnimi sredstvi, ob upoštevanju metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij, kot so opredeljene v točkah (a) in (b) točke 2 Priporočila Komisije 2013/179/EU31, in kazalnikov krožnega gospodarstva, določenih v platformi Komisije za spremljanje krožnega gospodarstva in akcijskem načrtu Komisije o krožnem gospodarstvu. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet prejmeta vse dokumente istočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo zasedanj strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

__________________

__________________

31 Priporočilo Komisije 2013/179/EU z dne 9. aprila 2013 o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (UL L 124, 4.5.2013, str. 1).

31 Priporočilo Komisije 2013/179/EU z dne 9. aprila 2013 o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (UL L 124, 4.5.2013, str. 1).

Predlog spremembe    17

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1

Uredba (EU) št. 2016/1011

Člen 3 – odstavek 1 – točka 23 a

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(23a)  ‚referenčna vrednost za nizke emisije ogljika‘ pomeni referenčno vrednost, pri kateri so sredstva, ki so njena podlaga, za namene točke 1(b)(ii) tega odstavka izbrana tako, da ima posledično portfelj referenčne vrednosti manj emisij ogljika v primerjavi s sredstvi, ki vključujejo standardno referenčno vrednost, ki je tehtana s kapitalom in oblikovana v skladu s standardi, določenimi v delegiranih aktih iz člena 19a(2);

(23a)  ‚referenčna vrednost za pozitiven vpliv na okolje‘ pomeni referenčno vrednost, pri kateri so temeljna sredstva za namene točke 1(b)(ii) tega odstavka izbrana na podlagi dejstva, da je njihov okoljski odtis pozitiven, in ki je oblikovana v skladu s standardi, določenimi v delegiranih aktih iz člena 19a(2);

Predlog spremembe    18

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1

Uredba (EU) št. 2016/1011

Člen 3 – odstavek 1 – točka 23 b

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(23b)  ‚referenčna vrednost za ugodno ogljično bilanco‘ pomeni referenčno vrednost, pri kateri so sredstva, ki so njena podlaga, za namene točke 1(b)(ii) tega odstavka izbrana na podlagi dejstva, da njihovi prihranki pri emisijah ogljika presegajo ogljični odtis sredstva, in ki je oblikovana v skladu s standardi, določenimi v delegiranih aktih iz člena 19a(2);“;

črtano

Predlog spremembe    19

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka a

Uredba (EU) št. 2016/1011

Člen 13 – odstavek 1 – točka d

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  pojasnilo, kako ključni elementi metodologije iz točke (a) odražajo okoljske, socialne in upravljavske (ESG) dejavnike za vsako referenčno vrednost ali skupino referenčnih vrednosti, ki sledi ciljem ESG ali jih upošteva.”;

(d)  pojasnilo, kako ključni elementi metodologije iz točke (a) odražajo okoljske, socialne in upravljavske (ESG) dejavnike, vključno s ključnimi kazalniki krožnega gospodarstva, kot so emisije CO2, druge emisije, vpliv na biotsko raznovrstnost, proizvodnja odpadkov in uporaba energije, energija iz obnovljivih virov, surovine, voda in tla, kot je določeno v okviru Komisije za spremljanje krožnega gospodarstva;

Predlog spremembe    20

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka b

Uredba (EU) št. 2016/1011

Člen 13 – odstavek 2 a

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2a.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 49, da se dodatno opredeli minimalna vsebina pojasnila iz točke (d) odstavka 1.“;

2a.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 49, da se dodatno opredeli minimalna vsebina pojasnila iz točke (d) odstavka 1 in da se posodobijo smernice o „izjavi o referenčnih vrednostih“ iz člena 27, da bodo vključevale sklicevanja na ESG in vidike trajnosti.

Predlog spremembe    21

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Uredba (EU) št. 2016/1011

Naslov III – poglavje 3 a – naslov

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Referenčne vrednosti za nizke emisije ogljika in referenčne vrednosti za ugodno ogljično bilanco

Referenčne vrednosti za pozitiven vpliv na okolje

Predlog spremembe    22

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Uredba (EU) št. 2016/1011

Člen 19 a – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1)  Zahteve iz Priloge III se skupaj z zahtevami iz naslovov II, III in IV ali namesto njih uporabljajo za zagotavljanje referenčnih vrednosti za nizke emisije ogljika in referenčnih vrednosti za ugodno ogljično bilanco in prispevanje podatkov zanje.

1.  Zahteve iz Priloge III se skupaj z zahtevami iz naslovov II, III in IV ali namesto njih uporabljajo za zagotavljanje referenčnih vrednosti za pozitiven vpliv na okolje in prispevanje podatkov zanje.

Predlog spremembe    23

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Uredba (EU) št. 2016/1011

Člen 19 a – odstavek 2 – uvodni del

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2)  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 49, da se podrobneje določijo minimalni standardi za referenčne vrednosti za nizke emisije ogljika in za referenčne vrednosti za ugodno ogljično bilanco, vključno z:

(2)  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 49, da se v skladu z zavezami iz Pariškega sporazuma, kot so prenesene v pravo Unije, podrobneje določijo minimalni standardi za referenčne vrednosti za pozitiven vpliv na okolje, vključno z:

Predlog spremembe    24

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Uredba (EU) št. 2016/1011

Člen 19 a – odstavek 2 – točka c

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  metodo za izračun emisij ogljika in prihrankov ogljika, povezanih s sredstvi, ki so podlaga.

(c)  metodo za izračun emisij ogljika, drugih emisij, vpliva na biotsko raznovrstnost, proizvodnje odpadkov in uporabe energije, energije iz obnovljivih virov, surovin, vode in tal, povezanih s temeljnimi sredstvi.

Predlog spremembe    25

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Uredba (EU) št. 2016/1011

Člen 27 – odstavek 2 a

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2a.  Za vsako zahtevo iz odstavka 2 izjava o referenčnih vrednostih vsebuje razlago, kako se odražajo okoljski, socialni in upravljavski dejavniki za vsako zagotovljeno in objavljeno referenčno vrednost ali skupino referenčnih vrednosti, ki sledi ciljem ESG ali jih upošteva.

2a.  Za vsako zahtevo iz odstavka 2 izjava o referenčnih vrednostih vsebuje razlago, kako se odražajo okoljski, socialni in upravljavski dejavniki za vsako zagotovljeno in objavljeno referenčno vrednost ali skupino referenčnih vrednosti.

Predlog spremembe    26

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Uredba (EU) št. 2016/1011

Člen 27 – odstavek 2 b

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2b.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 49, da se podrobneje opredelijo informacije iz odstavka 2a.

2b.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 49, da se podrobneje opredelijo informacije iz odstavka 2a, da se smernice o „izjavi o referenčnih vrednostih“ dopolnijo s sklicevanjem na ESG in trajnostne vidike.

Predlog spremembe    27

Predlog uredbe

Priloga I – podnaslov 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Referenčne vrednosti za nizke emisije ogljika in referenčne vrednosti za ugodno ogljično bilanco

Referenčne vrednosti za pozitiven vpliv

Predlog spremembe    28

Predlog uredbe

Priloga I – podnaslov 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Metodologija določanja referenčnih vrednosti za nizke emisije ogljika

Metodologija določanja referenčnih vrednosti za pozitiven vpliv

Predlog spremembe    29

Predlog uredbe

Priloga I – točka 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Upravljavec referenčne vrednosti za nizke emisije ogljika formalizira, dokumentira in objavi vsako metodologijo, ki se uporablja za izračun referenčnih vrednosti za nizke emisije ogljika, pri čemer opiše naslednje:

1.  Upravljavec referenčne vrednosti za pozitiven vpliv formalizira, dokumentira in objavi vsako metodologijo, ki se uporablja za izračun referenčnih vrednosti za krožno gospodarstvo, pri čemer opiše naslednje:

Predlog spremembe    30

Predlog uredbe

Priloga I – točka 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  seznam sredstev, ki so podlaga in se uporabljajo za izračun referenčne vrednosti za nizke emisije ogljika;

(a)  seznam temeljnih sredstev, ki se uporabljajo za izračun referenčne vrednosti za pozitiven neto vpliv;

Predlog spremembe    31

Predlog uredbe

Priloga I – točka 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  merila, ki se uporabljajo za izključitev sredstev ali podjetij, ki so povezana z ravnjo ogljičnega odtisa ali ravnjo rezerv fosilnih goriv, ki ni združljiva z vključitvijo v referenčno vrednost za nizke emisije ogljika;

(c)  merila, ki se uporabljajo za izključitev sredstev ali podjetij, ki imajo neto negativen vpliv na okolje in zato niso združljiva z vključitvijo v referenčno vrednost za pozitiven vpliv;

Predlog spremembe    32

Predlog uredbe

Priloga I – točka 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  merila in metode, kako referenčna vrednost za nizke emisije ogljika meri ogljični odtis in prihranke ogljika, povezane s sredstvi, ki so podlaga v portfelju indeksov;

(d)  merila in metode, kako referenčna vrednost za pozitiven vpliv meri vpliv na okolje, povezan s temeljnimi sredstvi v portfelju indeksov;

Predlog spremembe    33

Predlog uredbe

Priloga I – točka 1 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e)  napako na podlagi spremljanja med referenčno vrednostjo za nizke emisije ogljika in glavnim indeksom;

(e)  napako na podlagi spremljanja med referenčno vrednostjo za pozitiven vpliv in glavnim indeksom;

Predlog spremembe    34

Predlog uredbe

Priloga I – točka 1 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f)  pozitivno ponovno tehtanje nizkoogljičnih sredstev v referenčni vrednosti za nizke emisije ogljika v primerjavi z glavnim indeksom in razlago, zakaj je to ponovno tehtanje potrebno, da se upoštevajo izbrani cilji referenčne vrednosti za nizke emisije ogljika;

(f)  pozitivno ponovno tehtanje sredstev v referenčni vrednosti s pozitivnim vplivom na okolje v primerjavi z glavnim indeksom in razlago, zakaj je to ponovno tehtanje potrebno, da se upoštevajo izbrani cilji referenčne vrednosti za pozitivni vpliv;

Predlog spremembe    35

Predlog uredbe

Priloga I – točka 1 – točka g

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(g)  razmerje med tržno vrednostjo vrednostnih papirjev, ki so v referenčni vrednosti za nizke emisije ogljika, in tržno vrednostjo vrednostnih papirjev v glavnem indeksu;

(g)  razmerje med tržno vrednostjo vrednostnih papirjev, ki so v referenčni vrednosti za pozitiven vpliv, in tržno vrednostjo vrednostnih papirjev v glavnem indeksu;

Predlog spremembe    36

Predlog uredbe

Priloga I – točka 1 – točka h – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(h)  vrsto in vir vhodnih podatkov, uporabljenih za izbiro sredstev ali podjetij, ki izpolnjujejo pogoje za referenčno vrednost za nizke emisije ogljika, vključno z:

(h)  vrsto in vir vhodnih podatkov, uporabljenih za izbiro sredstev ali podjetij, ki izpolnjujejo pogoje za referenčno vrednost za pozitiven vpliv, vključno z:

Predlog spremembe    37

Predlog uredbe

Priloga I – točka 1 – točka h – točka v a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(va)  vpliv na podlagi drugih kazalnikov krožnega gospodarstva, kot so določeni v okviru Komisije za spremljanje krožnega gospodarstva in akcijskem načrtu EU za krožno gospodarstvo, vključno z vplivom na biotsko raznovrstnost, proizvodnjo odpadkov in uporabo energije, energijo iz obnovljivih virov, surovine, vodo in tla.

Predlog spremembe    38

Predlog uredbe

Priloga I – točka 1 – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(i)  skupno izpostavljenost v zvezi z ogljičnim odtisom portfelja indeksov in ocenjene vplive nizkoogljične strategije, ki ji sledi referenčna vrednost, na blaženje podnebnih sprememb;

(i)  skupni neto vpliv na okolje v zvezi s portfeljem indeksov in ocenjene vplive na okolje strategije, ki ji sledi referenčna vrednost;

Predlog spremembe    39

Predlog uredbe

Priloga I – točka 1 – točka j

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(j)  razloge za sprejetje posebne strategije ali cilja metodologije za nizke emisije ogljika in pojasnilo, zakaj je metodologija ustrezna za izračun nizkoogljičnih ciljev referenčne vrednosti;

(j)  razloge za sprejetje posebne strategije za okoljsko metodologijo ali cilja za trajnost in pojasnilo, zakaj je metodologija ustrezna za izračun vpliva na okolje in ciljev referenčne vrednosti glede trajnosti;

Predlog spremembe    40

Predlog uredbe

Priloga I – podnaslov 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Metodologija določanja referenčnih vrednosti za ugodno ogljično bilanco

Dodatna metodologija določanja referenčnih vrednosti za pozitiven vpliv

Predlog spremembe    41

Predlog uredbe

Priloga I – točka 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Upravljavec referenčne vrednosti za ugodno ogljično bilanco poleg obveznosti, ki se uporabljajo za upravljavca referenčne vrednosti za nizke emisije ogljika, razkrije pozitivno ogljično bilanco vsakega sredstva, ki je podlaga za referenčno vrednost in vključeno v to vrednost, ter določi formulo ali izračun, ki se uporabi za določitev, ali prihranki emisij presegajo ogljični odtis naložbenih sredstev ali podjetja (pozitivno razmerje med prihranki emisij in povzročenimi emisijami ogljika).

2.  Upravljavec referenčne vrednosti za ugodno bilanco poleg zgoraj navedenih obveznosti razkrije pozitiven vpliv vsakega temeljnega sredstva referenčne vrednosti, ki je vključeno v to vrednost, na okolje ter določi formulo ali izračun, ki se uporabi za določitev neto učinka.

Predlog spremembe    42

Predlog uredbe

Priloga I – točka 3 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Upravljavci referenčnih vrednosti za nizke emisije ogljika in referenčnih vrednosti za ugodno ogljično bilanco sprejmejo ter objavijo za uporabnike postopke in utemeljitev vsake predlagane pomembne spremembe v svoji metodologiji. Navedeni postopki so skladni z glavnim ciljem, da izračuni referenčnih vrednosti stalno upoštevajo cilje nizkih emisij ogljika ali ugodne ogljične bilance. Navedeni postopki zagotavljajo:

3.  Upravljavci referenčnih vrednosti za ugodno bilanco sprejmejo ter objavijo za uporabnike postopke in utemeljitev vsake predlagane pomembne spremembe v svoji metodologiji. Navedeni postopki so skladni z glavnim ciljem, da izračuni referenčnih vrednosti stalno upoštevajo cilje neto pozitivnega vpliva. Navedeni postopki zagotavljajo:

Predlog spremembe    43

Predlog uredbe

Priloga I – točka 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Upravljavci referenčnih vrednosti za nizke emisije ogljika in referenčnih vrednosti za ugodno ogljično bilanco redno preverjajo svoje metodologije, da zagotovijo, da zanesljivo odražajo ustrezne cilje nizkih emisij ogljika ali ugodne ogljične bilance, in imajo vzpostavljen proces za upoštevanje stališč zadevnih uporabnikov.

4.  Upravljavci referenčnih vrednosti za ugodno bilanco redno preverjajo svoje metodologije, da zagotovijo, da zanesljivo odražajo navedene cilje, in imajo vzpostavljen proces za upoštevanje stališč zadevnih uporabnikov.

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov

Referenčne vrednosti za nizke emisije ogljika in referenčne vrednosti za ugodno ogljično bilanco

Referenčni dokumenti

COM(2018)0355 – C8-0209/2018 – 2018/0180(COD)

Pristojni odbor

Datum razglasitve na zasedanju

ECON

5.7.2018

 

 

 

Mnenje pripravil

Datum razglasitve na zasedanju

ENVI

5.7.2018

Pripravljavec/-ka mnenja

Datum imenovanja

Adina-Ioana Vălean

21.6.2018

Datum sprejetja

20.11.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

28

18

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Marco Affronte, Pilar Ayuso, Zoltán Balczó, Catherine Bearder, Ivo Belet, Biljana Borzan, Paul Brannen, Nessa Childers, Birgit Collin-Langen, Seb Dance, Mark Demesmaeker, Bas Eickhout, Francesc Gambús, Gerben-Jan Gerbrandy, Jens Gieseke, Julie Girling, Sylvie Goddyn, Françoise Grossetête, Benedek Jávor, Karin Kadenbach, Urszula Krupa, Giovanni La Via, Jo Leinen, Peter Liese, Valentinas Mazuronis, Susanne Melior, Miroslav Mikolášik, Massimo Paolucci, Gilles Pargneaux, Bolesław G. Piecha, John Procter, Julia Reid, Frédérique Ries, Annie Schreijer-Pierik, Adina-Ioana Vălean, Jadwiga Wiśniewska

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Cristian-Silviu Buşoi, Nicola Caputo, Michel Dantin, Martin Häusling, Gesine Meissner, Tilly Metz, Ulrike Müller, Sirpa Pietikäinen, Carlos Zorrinho

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Mercedes Bresso, Innocenzo Leontini, Olle Ludvigsson, Ana Miranda

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

28

+

ALDE

Catherine Bearder, Gerben-Jan Gerbrandy, Valentinas Mazuronis, Gesine Meissner, Ulrike Müller, Frédérique Ries

NI

Zoltán Balczó

PPE

Innocenzo Leontini, Sirpa Pietikäinen

S&D

Biljana Borzan, Paul Brannen, Mercedes Bresso, Nicola Caputo, Nessa Childers, Seb Dance, Karin Kadenbach, Jo Leinen, Olle Ludvigsson, Susanne Melior, Massimo Paolucci, Gilles Pargneaux, Carlos Zorrinho

VERTS/ALE

Marco Affronte, Bas Eickhout, Martin Häusling, Benedek Jávor, Tilly Metz, Ana Miranda

18

-

ECR

Urszula Krupa, Bolesław G. Piecha, Jadwiga Wiśniewska

EFDD

Julia Reid

PPE

Pilar Ayuso, Ivo Belet, Cristian-Silviu Buşoi, Birgit Collin-Langen, Michel Dantin, Francesc Gambús, Jens Gieseke, Julie Girling, Françoise Grossetête, Esther Herranz García, Giovanni La Via, Peter Liese, Miroslav Mikolášik, Annie Schreijer-Pierik, Adina-Ioana Vălean

3

0

ECR

Mark Demesmaeker, John Procter

EFDD

Sylvie Goddyn

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov

Referenčne vrednosti za nizke emisije ogljika in referenčne vrednosti za ugodno ogljično bilanco

Referenčni dokumenti

COM(2018)0355 – C8-0209/2018 – 2018/0180(COD)

Datum predložitve EP

24.5.2018

 

 

 

Pristojni odbor

Datum razglasitve na zasedanju

ECON

5.7.2018

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

Datum razglasitve na zasedanju

ENVI

5.7.2018

ITRE

5.7.2018

 

 

Odbori, ki niso podali mnenja

Datum sklepa

ITRE

18.6.2018

 

 

 

Poročevalec/-ka

Datum imenovanja

Neena Gill

31.5.2018

 

 

 

Obravnava v odboru

18.10.2018

19.11.2018

 

 

Datum sprejetja

13.12.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

42

1

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Hugues Bayet, Pervenche Berès, Jonás Fernández, Stefan Gehrold, Sven Giegold, Neena Gill, Roberto Gualtieri, Brian Hayes, Gunnar Hökmark, Danuta Maria Hübner, Petr Ježek, Barbara Kappel, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Philippe Lamberts, Bernd Lucke, Olle Ludvigsson, Ivana Maletić, Gabriel Mato, Kostas Mavridis (Costas Mavrides), Alex Mayer, Ana Miranda, Caroline Nagtegaal, Luděk Niedermayer, Ralph Packet, Dariusz Rosati, Anne Sander, Martin Schirdewan, Molly Scott Cato, Pedro Silva Pereira, Peter Simon, Theodor Dumitru Stolojan, Kay Swinburne, Ramon Tremosa i Balcells, Marco Valli, Miguel Viegas, Jakob von Weizsäcker, Marco Zanni

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Matt Carthy, Mady Delvaux, Manuel dos Santos, Ramón Jáuregui Atondo, Syed Kamall, Lieve Wierinck

Datum predložitve

20.12.2018


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

42

+

ALDE

Petr Ježek, Caroline Nagtegaal, Ramon Tremosa i Balcells, Lieve Wierinck

ECR

Syed Kamall, Bernd Lucke, Ralph Packet, Kay Swinburne

EFDD

Marco Valli

ENF

Barbara Kappel

GUE/NGL

Matt Carthy, Martin Schirdewan, Miguel Viegas

PPE

Stefan Gehrold, Brian Hayes, Gunnar Hökmark, Danuta Maria Hübner, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Ivana Maletić, Gabriel Mato, Luděk Niedermayer, Dariusz Rosati, Anne Sander, Theodor Dumitru Stolojan

S&D

Hugues Bayet, Pervenche Berès, Mady Delvaux, Jonás Fernández, Neena Gill, Roberto Gualtieri, Ramón Jáuregui Atondo, Olle Ludvigsson, Kostas Mavridis (Costas Mavrides), Alex Mayer, Manuel dos Santos, Pedro Silva Pereira, Peter Simon, Jakob von Weizsäcker

VERTS/ALE

Sven Giegold, Philippe Lamberts, Ana Miranda, Molly Scott Cato

1

-

ENF

Marco Zanni

0

0

 

 

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 11. januar 2019Pravno obvestilo