Postopek : 2017/0230(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0013/2019

Predložena besedila :

A8-0013/2019

Razprave :

PV 15/04/2019 - 19
CRE 15/04/2019 - 19

Glasovanja :

PV 16/04/2019 - 8.16
CRE 16/04/2019 - 8.16

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0374

POROČILO     ***I
PDF 1036kWORD 387k
14.1.2019
PE 625.358v02-00 A8-0013/2019

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), Uredbe (EU) št. 1094/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine), Uredbe (EU) št. 1095/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), Uredbe (EU) št. 345/2013 o evropskih skladih tveganega kapitala, Uredbe (EU) št. 346/2013 o evropskih skladih za socialno podjetništvo, Uredbe (EU) št. 600/2014 o trgih finančnih instrumentov, Uredbe (EU) 2015/760 o evropskih dolgoročnih investicijskih skladih, Uredbe (EU) 2016/1011 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, Uredbe (EU) 2017/1129 o prospektu, ki se objavi ob ponudbi vrednostnih papirjev javnosti ali njihovi uvrstitvi v trgovanje na reguliranem trgu, in Direktive (EU) 2015/849 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma

(COM(2018)0646 – C8‑0409/2018 – 2017/0230(COD))

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

Poročevalca: Othmar Karas, Pervenche Berès

PRED. SPREM.
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 MNENJE Odbora za proračun
 POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), Uredbe (EU) št. 1094/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine), Uredbe (EU) št. 1095/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), Uredbe (EU) št. 345/2013 o evropskih skladih tveganega kapitala, Uredbe (EU) št. 346/2013 o evropskih skladih za socialno podjetništvo, Uredbe (EU) št. 600/2014 o trgih finančnih instrumentov, Uredbe (EU) 2015/760 o evropskih dolgoročnih investicijskih skladih, Uredbe (EU) 2016/1011 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, Uredbe (EU) 2017/1129 o prospektu, ki se objavi ob ponudbi vrednostnih papirjev javnosti ali njihovi uvrstitvi v trgovanje na reguliranem trgu, in Direktive (EU) 2015/849 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma

(COM(2018)0646 – C8‑0409/2018 – 2017/0230(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0646),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8‑0409/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 15. februarja 2018,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenja Odbora za proračun (A8-0013/2019),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe    1

PREDLOGI SPREMEMB EVROPSKEGA PARLAMENTA(1)*

k predlogu Komisije

---------------------------------------------------------

Spremenjeni predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), Uredbe (EU) št. 1094/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine), Uredbe (EU) št. 1095/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), Uredbe (EU) št. 345/2013 o evropskih skladih tveganega kapitala; Uredbe (EU) št. 346/2013 o evropskih skladih za socialno podjetništvo; Uredbe (EU) št. 600/2014 o trgih finančnih instrumentov, Uredbe (EU) 2015/760 o evropskih dolgoročnih investicijskih skladih, Uredbe (EU) 2016/1011 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, Uredbe (EU) 2017/1129 o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje na reguliranem trgu, in Direktiva (EU) 2015/849 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma.

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke(2),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(3),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(4),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)▌

(2)(8)  Zato je bistvenega pomena, da finančni sistem v celoti izpolnjuje svojo vlogo pri spopadanju s ključnimi izzivi glede vzdržnosti. To bo zahtevalo ▌dejaven prispevek evropskih nadzornih organov k vzpostavitvi pravega regulativnega in nadzornega okvira▌.

(3)▌

(4)(11a)  Vse bolj pomembno je spodbujati dosledno, sistematično in učinkovito spremljanje in ocenjevanje tveganj v zvezi s pranjem denarja in financiranjem terorizma v finančnem sistemu Unije. Odgovornost za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma si delijo države članice, evropske institucije in organi v okviru svojih pristojnosti. Vzpostaviti bi morali mehanizme za okrepljeno sodelovanje, usklajevanje in medsebojno pomoč, pri čemer bi morali v celoti izkoristiti vsa orodja in ukrepe, ki so na voljo v skladu z obstoječim regulativnim in institucionalnim okvirom. Obenem bi morali vsi vključeni subjekti zagotoviti ustrezen nadzor in pregled nad svojimi ukrepi.

(5)(11aa)  Zaradi posledic za finančno stabilnost, ki lahko izvirajo iz zlorab finančnega sektorja za pranje denarja ali financiranje terorizma in ker je največ možnosti, da bi pranje denarja in financiranje terorizma imelo sistemski vpliv v bančnem sektorju, bi moral EBA kot organ, ki nadzira vse države članice, na podlagi izkušenj, ki jih je že pridobil pri zaščiti bančnega sektorja pred takšnimi zlorabami, prevzeti vodilno, usklajevalno in nadzorno vlogo na ravni Unije za učinkovito zaščito finančnega sistema pred tveganji pranja denarja in financiranja terorizma. Zato je nujno, da se EBA, poleg njegovih obstoječih pristojnosti, pooblasti za delovanje na področju uporabe Uredbe (EU) št. 1094/2010 in Uredbe (EU) št. 1095/2010, če se takšna pristojnost nanaša na preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter boj proti njima, če zadeva izvajalce v finančnem sektorju in pristojne organe, ki jih nadzorujejo, za katere se uporabljajo navedene uredbe. Poleg tega bi se, če bi se ta pristojnost za celotni finančni sektor združila v EBA, s tem optimizirala uporaba njegovih strokovnih izkušenj in znanj ter virov, pri čemer to ne posega v bistvene obveznosti iz Direktive (EU) 2015/849.

(6)(11b)  Da bi EBA lahko učinkovito izvajal svoje pristojnosti, bi moral v celoti uporabljati vsa svoja pooblastila in instrumente iz Uredbe, pri tem pa upoštevati načelo sorazmernosti. Ukrepi, ki jih EBA sprejme za spodbujanje integritete, preglednosti in varnosti v finančnem sistemu in za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter boj proti njima, ne bi smeli presegati tistega, kar je potrebno za doseganje ciljev te uredbe ali aktov iz člena 1(2), pri čemer bi bilo treba ustrezno upoštevati naravo, obseg in zapletenost tveganj, poslovnih praks, poslovnih modelov ter velikosti izvajalcev in trgov v finančnem sektorju. V skladu z njegovo novo vlogo je pomembno, da EBA zbira vse pomembne informacije v zvezi z dejavnostmi pranja denarja in financiranja terorizma, ki jih odkrijejo ustrezni organi Unije in nacionalni organi, brez poseganja v naloge, dodeljene organom v skladu z Direktivo (EU) 2015/849, in brez nepotrebnega podvajanja. V popolni skladnosti z zahtevami o varstvu podatkov bi moral EBA te informacije hraniti v centralizirani podatkovni zbirki in spodbujati sodelovanje med organi z zagotavljanjem ustreznega razširjanja zadevnih informacij. Kjer je ustrezno lahko EBA pošlje nacionalnim pravosodnim organom zadevne države članice in po potrebi evropskemu javnemu tožilcu tudi dokaze, s katerimi razpolaga in ki bi lahko utemeljevala začetek kazenskega postopka.

(7)(11ba)  Na zahtevo pristojnih organov bi moral EBA pomagati pri izvajanju bonitetnih nadzornih funkcij. EBA bi se moral tudi tesno usklajevati s pristojnimi organi, vključno z Evropsko centralno banko v svoji nadzorniški funkciji, in organi, ki jim je zaupana javna naloga nadzora pooblaščenih subjektov, navedenih v točkah (1) in (2) člena 2(1) Direktive (EU) 2015/849, ter s finančnimi obveščevalnimi enotami, ob ustreznem upoštevanju obstoječih kanalov za izmenjavo informacij, kot sta platforma EU-FIU in FIU.Net, da bi zagotovili učinkovitost in preprečili podvajanje ali nedosledne ukrepe za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter boj proti njima;

(8)(11bb)  Poleg tega bi moral EBA izvajati preglede pristojnih organov ter ocene tveganja v zvezi s pranjem denarja in financiranjem terorizma. EBA bi moral prevzeti vlogo pri opredeljevanju nadzornih in bonitetnih praks in postopkov v državah članicah, ki škodujejo skladnosti in trdnosti okvira EU za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma. EBA bi moral začeti postopke za odpravo teh pomanjkljivosti in po potrebi predlagati nove regulativne tehnične standarde.

(9)(11bc)  Prav tako bi moral EBA pri teh zadevah najbolj prispevati k omogočanju sodelovanja med pristojnimi organi v Uniji in ustreznimi organi v tretjih državah, da bi se na ravni Unije bolje usklajevali ukrepi v pomembnih primerih preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, ki imajo čezmejno razsežnost in razsežnost tretjih držav.

(10)(11c)  Za izboljšanje učinkovitosti nadzora nad skladnostjo na področju pranja denarja in financiranja terorizma ter za zagotovitev, da so nacionalni pristojni organi bolje usklajeni pri pregonu kršitev neposredno veljavnega prava Unije ali nacionalnih ukrepov za prenos, bi moral imeti EBA pooblastilo, da opravi analizo zbranih informacij in po potrebi razišče obtožbe glede pomembnih kršitev ali neuporabe zakonodaje Unije ter da v primeru, da razpolaga z dokazi ali znatnimi znaki pomembnih kršitev, od pristojnih organov zahteva, da preiščejo vse morebitne kršitve zadevnih pravil, razmislijo o sprejemu odločitev in uvedbi sankcij za finančne institucije ter od njih zahtevajo, da izpolnijo svoje pravne obveznosti. To pooblastilo bi bilo treba uporabiti le, kadar EBA razpolaga z znaki, da gre za pomembne kršitve. Kadar EBA razpolaga z bistvenimi znaki, da gre za pomembne kršitve, je treba zgoraj navedene ukrepe sprejeti brez nepotrebnega odlašanja. Zahteve iz tega odstavka ne bi smele ogroziti nadzornih ukrepov, ki jih v tem času izvaja pristojni organ, na katerega je zahteva naslovljena.

(11)▌

(12)(15a)  Glede na to, kako pomembno je zagotoviti, da se nadzorni okvir Unije za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma učinkovito uporablja, so izjemnega pomena neodvisni pregledi, saj zagotovijo objektivne in pregledne vpoglede v nadzorne prakse. EBA bi moral s temi pregledi ocenjevati strategije, zmogljivosti in vire pristojnih organov za obravnavanje nastajajočih tveganj, povezanih s pranjem denarja in financiranjem terorizma. Kadar se med takšnimi pregledi razkrijejo resne težave, ki jih pristojni organ ne odpravi kot je primerno in potrebno, bi moral EBA brez nepotrebnega odlašanja pripraviti poročilo o spremljanju skladnosti z zahtevanimi nadaljnjimi ukrepi in o tem obvestiti Evropski parlament, Svet in Komisijo.

(13)(15b) EBA bi za opravljanje svojih nalog in izvajanje svojih pooblastil moral imeti možnost sprejemati posamezne odločitve, naslovljene na izvajalce v finančnem sektorju, v okviru postopka v primeru kršitve prava Unije in postopka zavezujočega posredovanja, tudi če se materialna pravila ne uporabljajo neposredno za izvajalce v finančnem sektorju, in sicer po tem ko sprejme odločitev, naslovljeno na pristojni organ. Kadar so materialna pravila določena v direktivah, bi moral EBA uporabljati nacionalno zakonodajo, s katero se prenašajo te direktive, razen če EBA po posvetovanju s Komisijo ugotovi, da nacionalna zakonodaja teh direktiv ni ustrezno prenesla. Kadar zadevno pravo Unije sestavljajo uredbe in kadar na datum začetka veljavnosti te uredbe zadevne uredbe državam članicam izrecno odobrijo možnosti, bi moral EBA uporabljati nacionalno zakonodajo o izvajanju teh možnosti.

(14)(15ba)    Da bi se okrepila vloga EBA pri zagotavljanju učinkovitega nadzora skladnosti na področju pranja denarja in financiranja terorizma ter pri obravnavi kršitev ali neuporabe zakonodaje Unije ali njenih nacionalnih ukrepov prenosa, bi moral EBA dati na voljo kanale za prijavo kršitev ali neuporabe zakonodaje Unije. EBA bi moral zagotoviti, da se informacije lahko predložijo anonimno in varno. Če EBA meni, da predložene informacije vsebujejo dokaze ali resnejše znake pomembnih kršitev, EBA posreduje povratne informacije osebi, ki poroča.

(15)▌

(16)(24a)  Za zagotovitev, da bodo odločitve v zvezi z ukrepi za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma temeljile na ustreznem strokovnem znanju, je treba ustanoviti stalen interni odbor, ki bo sestavljen iz vodilnih oseb organov in teles, pristojnih za skladnost z zakonodajo o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, znanje tega odbora o različnih poslovnih modelih in posebnostih sektorjev pa bi bilo treba v celoti upoštevati. Ta odbor bo preučil in pripravil odločitve, ki jih bo sprejel EBA. Da bi preprečili podvajanje, bo ta novi odbor nadomestil obstoječi pododbor za preprečevanje pranja denarja, ki je bil ustanovljen v okviru skupnega odbora evropskih nadzornih organov.

(17)(24aa)  Skupni odbor bi moral v zvezi z nalogami EBA, povezanimi s preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma ter bojem proti njima, služiti kot forum, v okviru katerega se EBA posvetuje ter redno in tesno sodeluje z Evropskim organom za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Evropskim organom za vrednostne papirje in trge v zadevah, ki se nanašajo na interakcijo med posebnimi nalogami EBA iz točke (l) člena 8(1) in nalogami, prenesenimi na Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Evropski organ za vrednostne papirje in trge, da se zagotovi polno upoštevanje različnih poslovnih modelov in posebnosti različnih sektorjev.

(18)(24ab)  EBA bi moral imeti na voljo ustrezno osebje in sredstva, da bi v okviru svojih pristojnosti iz te uredbe lahko učinkovito prispeval k doslednemu, uspešnemu in učinkovitemu preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma. Za dodatne pristojnosti in delovne obremenitve, dodeljene Evropskemu organu za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge, bi morala organa imeti na voljo tudi zadostne človeške in finančne vire.

(19)(24ac)  V skladu s ciljem, da se v Uniji zagotovi bolj dosleden in vzdržen nadzorni sistem za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, bi morala Komisija po posvetovanju s pristojnimi organi in deležniki opraviti celovito oceno izvajanja, delovanja in učinkovitosti posameznih nalog, ki so bile EBA dodeljene v skladu s točko 1 člena 8(1) te uredbe. V okviru ocene bi morala Komisija analizirati interakcijo med temi nalogami in nalogami, ki so bile dodeljene Evropskemu organu za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge. Ker se velik del dejavnosti pranja denarja in financiranja terorizma izvaja zunaj sektorja finančnih storitev, bi morala Komisija poleg tega na podlagi celovite analize stroškov in koristi ter z vidika cilja zagotavljanja skladnosti, učinkovitosti in uspešnosti poglobljeno preučiti možnost dodelitve posameznih nalog v zvezi s pranjem denarja in financiranjem terorizma obstoječi ali novi namenski agenciji za vso EU. Oceno bi morala Komisija predložiti Evropskemu parlamentu in Svetu v okviru svojega poročila v skladu s členom 65 Direktive (EU) 2018/843 in, če je ustrezno, skupaj z zakonodajnimi predlogi, do 11. januarja 2022.

(20)▌

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1Spremembe Uredbe (EU) št. 1093/2010

Uredba (EU) 1093/2010 se spremeni:

(1)  Člen 1 se spremeni:

(a)  odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Organ deluje v okviru pooblastil, podeljenih s to uredbo, ter v okviru področja uporabe Direktive 2002/87/ES, Direktive 2009/110/ES, Direktive 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta*, Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta, Direktive 2014/49/EU Evropskega parlamenta in Sveta**, Direktive 2014/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta***, Uredbe (EU) 2015/847**** Evropskega parlamenta in Sveta*****, Direktive (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta******, Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta********* in, kadar se ti akti uporabljajo za kreditne in finančne institucije ter pristojne organe, ki jih nadzorujejo, v okviru ustreznih delov Direktive 2002/65/ES, vključno z vsemi direktivami, uredbami in sklepi, ki temeljijo na teh aktih, ter v okviru vsakega drugega pravno zavezujočega akta Unije, ki na Organ prenaša naloge. Organ deluje tudi v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 1024/2013********.

Organ deluje tudi v okviru pooblastil, ki so mu podeljena s to uredbo, ter v okviru področja uporabe Direktive (EU) 2015/849(*****) Evropskega parlamenta in Sveta, v kolikor se navedena direktiva uporablja za izvajalce v finančnem sektorju in pristojne organe, ki jih nadzorujejo. EBA samo v ta namen opravlja naloge, ki jih pravno zavezujoč akt Unije podeljuje Evropskemu organu za zavarovanja in poklicne pokojnine, ustanovljenemu z Uredbo (EU) št. 1094/2010, ali Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge, ustanovljenemu z Uredbo (EU) št. 1095/2010. Organ se pri opravljanju teh nalog z navedenima Organoma posvetuje in ju obvešča o svojih dejavnostih v zvezi s subjektom, ki je „finančna institucija“, kakor je opredeljena v členu 4(1) Uredbe (EU) št. 1094/2010, ali „udeleženec na finančnem trgu“, kakor je opredeljen v členu 4(1) Uredbe (EU) št. 1095/2010.“

* Direktiva 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive Sveta 87/102/EGS (UL L 133, 22.5.2008, str. 66).

**Direktiva 2014/49/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o sistemih jamstva za vloge, Besedilo velja za EGP (UL L 173, 12.6.2014, str. 149).

***Direktiva 2014/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o primerljivosti nadomestil, povezanih s plačilnimi računi, zamenjavi plačilnih računov in dostopu do osnovnih plačilnih računov, Besedilo velja za EGP (UL L 257, 28.8.2014, str. 214).

****Uredba (EU) 2015/847 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o informacijah, ki spremljajo prenose sredstev, in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1781/2006 (UL L 141, 5.6.2015, str. 1).

****Direktiva (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o plačilnih storitvah na notranjem trgu, spremembah direktiv 2002/65/ES, 2009/110/ES ter 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 1093/2010 ter razveljavitvi Direktive 2007/64/ES (UL L 337, 23.12.2015, str. 35).

*****Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L 287, 29.10.2013, str. 63).

********* Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).“;

(aa)    odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Organ deluje tudi na področju dejavnosti kreditnih institucij, finančnih konglomeratov, investicijskih družb, plačilnih institucij in institucij elektronskega denarja v zvezi z vprašanji, ki jih ne zajemajo neposredno akti iz odstavka 2, vključno na področju upravljanja podjetij, revizij in računovodskega poročanja, ob upoštevanju trajnostnih poslovnih modelov ter vključevanja dejavnikov, povezanih z okoljem, družbo in upravljanjem, pod pogojem, da je tovrstno ukrepanje Organa nujno za zagotovitev učinkovite in dosledne uporabe navedenih aktov.“

(ab)    odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. Cilj Organa je varovati javne interese s prispevanjem h kratko-, srednje- in dolgoročni stabilnosti in učinkovitosti finančnega sistema v korist gospodarstva Unije, njenih državljanov in podjetij. Organ v okviru svojih pristojnosti prispeva k:

(a) izboljšanju delovanja notranjega trga, kar zajema zlasti smotrno, učinkovito in usklajeno stopnjo ureditve in nadzora,

(b) zagotovitvi integritete, preglednosti, učinkovitosti in pravilnega delovanja finančnih trgov,

(c) krepitvi mednarodnega usklajevanja pri nadzoru,

(d) preprečevanju regulativne arbitraže in spodbujanju enakih konkurenčnih pogojev,

(e) zagotavljanju, da so najemanje kreditov in druga tveganja ustrezno urejena in nadzorovana; ▐

(f) okrepitvi varstva strank in potrošnikov;

(fa) izboljšanju konvergence nadzora na notranjem trgu, vključno s spodbujanjem pristopa, ki temelji na tveganju, za izvajanje nadzora podjetij.

(fb) preprečevanje uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma.

V ta namen Organ prispeva k zagotavljanju dosledne, uspešne in učinkovite uporabe aktov iz odstavka 2, spodbuja konvergenco nadzora in v skladu s členom 16a pripravi mnenja za Evropski parlament, Svet in Komisijo ▌.

Organ pri izvajanju nalog, ki so mu dodeljene s to uredbo, posebno pozornost namenja sistemskim tveganjem, ki jih predstavljajo finančne institucije, katerih propad lahko negativno vpliva na delovanje finančnega sistema ali na realno gospodarstvo.

Organ pri opravljanju svojih nalog deluje neodvisno, objektivno ter na nediskriminatoren in pregleden način, v interesu Unije kot celote in spoštuje načelo sorazmernosti. Organ izvaja načeli odgovornosti in celovitosti ter bi moral zagotoviti, da so v zvezi s tem vsi deležniki obravnavani pravično.

Vsebina in oblika dejanj in ukrepov Organa ne presegata tistega, kar je potrebno za doseganje ciljev te uredbe ali aktov iz odstavka 2, ter sta sorazmerni z naravo, obsegom in zapletenostjo tveganj, ki izhajajo iz poslovanja institucije ali trgov, na katero vplivajo ukrepi Organa.“

(b)  v členu 1(2) se doda naslednji pododstavek:

„Organ deluje tudi v okviru pooblastil, ki so mu podeljena s to uredbo, ter v okviru področja uporabe Direktive (EU) 2015/849(*) Evropskega parlamenta in Sveta, v kolikor se navedena direktiva uporablja za izvajalce v finančnem sektorju in pristojne organe, ki jih nadzorujejo. EBA samo v ta namen opravlja naloge, ki jih kateri koli pravno zavezujoč akt Unije podeljuje Evropskemu organu za zavarovanja in poklicne pokojnine, ustanovljenemu z Uredbo (EU) št. 1094/2010, ali Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge, ustanovljenemu z Uredbo (EU) št. 1095/2010. Organ se pri opravljanju teh nalog z navedenima Organoma posvetuje in ju obvešča o svojih dejavnostih v zvezi s katerim koli subjektom, ki je „finančna institucija“, kakor je opredeljena v členu 4(1) Uredbe (EU) št. 1094/2010, ali „udeleženec na finančnem trgu“, kakor je opredeljen v členu 4(1) Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

(*) Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73)“;

(2)  ▌člen 2 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Organ je del Evropskega sistema finančnega nadzora (ESFS). Glavni cilj ESFS je zagotoviti ustrezno izvajanje pravil, ki veljajo v finančnem sektorju, da se ohrani finančna stabilnost in zagotovi zaupanje v finančni sistem kot celoto ter da se uporabnikom finančnih storitev omogoči dejansko in zadostno varstvo.“

(b)  odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Na podlagi načela lojalnega sodelovanja v skladu s členom 4(3) Pogodbe o Evropski uniji udeleženci v ESFS sodelujejo z zaupanjem in s popolnim vzajemnim spoštovanjem, zlasti pri zagotavljanju pretoka ustreznih in zanesljivih informacij med njimi in z Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo.“

(c)  v odstavku 5 ▌se doda pododstavek:

„Sklici na nadzor v tej uredbi vključujejo vse ustrezne dejavnosti vseh pristojnih organov, ki jih izvajajo v skladu z zakonodajnimi akti iz člena 1(2), brez poseganja v nacionalne pristojnosti.“;

(2a)  člen 3 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 3

Odgovornost Evropskega sistema finančnega nadzora

1. Organi iz točk (a) do (e) člena 2(2) so odgovorni Evropskemu parlamentu in Svetu. Evropska centralna banka je odgovorna Evropskemu parlamentu in Svetu v zvezi z izvajanjem nadzorniških nalog, ki so prenesene nanjo z Uredbo (EU) št. 1024/2013, v skladu z navedeno uredbo.

2. Organ med preiskavami, ki jih Evropski parlament izvaja v skladu s členom 226 PDEU, v celoti sodeluje z Evropskim parlamentom.

3. Odbor nadzornikov sprejme letno poročilo o dejavnostih Organa, vključno z izvedbo nalog predsednika, ter to poročilo vsako leto do 15. junija posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru. Poročilo se objavi.

Organ v letno poročilo iz prvega pododstavka vključi podatke o upravnih dogovorih, sklenjenih z nadzornimi organi, mednarodnimi organizacijami ali vladami tretjih držav, pomoči, ki jo je Organ Komisiji nudil pri pripravi sklepov o enakovrednosti, in dejavnostih spremljanja, ki jih je Organ opravil v skladu s členom 33.

4. Predsednik na zahtevo Evropskega parlamenta sodeluje na predstavitvi v Evropskem parlamentu v zvezi z uspešnostjo Organa. Predstavitev poteka vsaj enkrat letno. Predsednik poda izjavo pred Evropskim parlamentom in odgovori na vsa vprašanja poslancev, kadar koli se od njega to zahteva.

5. Predsednik Evropskemu parlamentu na zahtevo in vsaj 15 dni, preden poda izjavo iz odstavka 1c, predloži pisno poročilo o dejavnostih Organa.

6. Poročilo poleg informacij iz členov 11 do 18 ter iz členov 20 in 33 vsebuje tudi vse pomembne informacije, ki jih Evropski parlament zahteva v posameznem primeru.

7. Organ ustno ali pisno odgovori na vprašanja, ki jih Evropski parlament ali Svet naslovi nanj, v petih tednih od prejema vprašanja.

8. Predsednik ima na zahtevo zaupne ustne razprave za zaprtimi vrati s predsednikom, podpredsedniki in koordinatorji pristojnega odbora Evropskega parlamenta, kadar so potrebne za izvajanje pooblastil Evropskega parlamenta v skladu s členom 226 PDEU. Vsi udeleženci spoštujejo zahteve o varovanju poslovnih skrivnosti.“;

9. Organ vzpostavi register dokumentov in njihov status dostopnosti.

10. Organ zagotovi Evropskemu parlamentu smiseln povzetek zapisnika vseh srečanj Baselskega odbora za bančni nadzor, Odbora za finančno stabilnost in Upravnega odbora za mednarodne računovodske standarde ter katerega koli drugega ustreznega mednarodnega organa ali institucije, ki je povezana z bančnim nadzorom ali nanj vpliva.“

(3)  člen 4 se spremeni:

(a)  točka (1) se nadomesti z naslednjim:

„(1) ,finančne institucije‘ pomeni vsako podjetje, za katerega veljajo predpisi in nadzor v skladu z akti Unije iz člena 1(2); “;

(aa)  vstavi se naslednja točka (1a):

„(1a) ,izvajalci v finančnem sektorju‘ pomeni vsak subjekt, za katerega se uporablja člen 2 Direktive (EU) 2015/849 in ki je tudi ‚finančna institucija‘, kakor je opredeljena v členu 4(1) te uredbe in v členu 4(1) Uredbe (EU) št. 1094/2010, ali ‚udeleženec na finančnem trgu‘, kakor je opredeljen v členu 4(1) Uredbe (EU) št. 1095/2010“;

(b)  točka (i) točke (2) se nadomesti z naslednjim:

„pristojne organe, kakor so opredeljeni v točki (40) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, vključno z Evropsko centralno banko v zvezi z nalogami, ki so nanjo prenesene z Uredbo (EU) št. 1024/2013;“;

(c)  točka (ii) točke (2) se nadomesti z naslednjim:

„(ii) glede Direktive 2002/65/ES organe in telesa, ki so pristojni za zagotavljanje, da kreditne in finančne institucije izpolnjujejo zahteve iz navedene direktive;

(iia) glede Direktive (EU) 2015/849 organe in telesa, ki nadzorujejo finančne institucije in so pristojni za zagotavljanje njihove skladnosti z zahtevami navedene direktive, kot so določene v njenem členu 48;“;

(d)  točka (iii) točke (2) se nadomesti z naslednjim:

„(iii) glede sistemov jamstva za vloge organe, ki upravljajo sisteme jamstva za vloge v skladu z Direktivo 2014/49/EU Evropskega parlamenta in Sveta, oziroma, kadar sistem jamstva za vloge upravlja zasebna družba, javni organ, ki nadzoruje take sisteme v skladu z navedeno direktivo, in zadevne upravne organe iz navedene direktive; ter“;

(e)  vstavita se točki (v) in (vi) točke (2):

„(v) pristojne organe iz Direktive 2014/17/EU, Uredbe (EU) 2015/751, Direktive (EU) 2015/2366, Direktive 2009/110/ES, Uredbe (ES) št. 924/2009 in Uredbe (EU) št. 260/2012;

(vi) telesa in organe, navedene v členu 20 Direktive 2008/48/ES.“;

(4)  člen 6 se spremeni:

(a)  točka (2) se nadomesti z naslednjim:

„(2) izvršni odbor, ki izvaja naloge iz člena 47;“;

(b)  točka (4) se črta;

(4a)  člen 7 se spremeni:

„Člen 7Sedež

Sedež Organa je v Parizu v Franciji.

Lokacija sedeža Organa ne vpliva na izvajanje njegovih nalog in pooblastil, organizacijo njegove strukture upravljanja, delovanje njegove glavne organizacije ali na glavno financiranje njegovih dejavnosti, pri čemer lahko organ, kadar je to ustrezno, z agencijami Unije souporablja storitve za upravno podporo in upravljanje objektov, ki niso povezane z glavnimi dejavnostmi Organa. Komisija do ... [datum začetka uporabe te uredbe o spremembi] in nato vsakih 12 mesecev Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o tem, ali evropski nadzorni organi to zahtevo izpolnjujejo.“

(5)  člen 8 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se spremeni:

(-i)  točka (a) se spremeni:

„(a) na podlagi zakonodajnih aktov iz člena 1(2) prispeva k oblikovanju visoko kakovostnih skupnih regulativnih in nadzornih standardov in praks, zlasti z oblikovanjem osnutkov regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov, smernic, priporočil in drugih predpisov, vključno z mnenji v skladu s členom 16a;“;

(i)  točka (aa) se nadomesti z naslednjim:

„(aa) oblikuje in posodablja nadzorniški priročnik Unije o nadzoru finančnih institucij v Uniji, ki določa primere dobre nadzorniške prakse ter visokokakovostne metodologije in postopke, pri čemer med drugim upošteva spreminjajoče se poslovne prakse in poslovne modele ter velikost finančnih institucij in trgov;“;

(ii)  vstavi se naslednja točka (ab):

„(ab) oblikuje in posodablja priročnik Unije za reševanje finančnih institucij v Uniji, ki določa primere dobre nadzorniške prakse ter visokokakovostne metodologije in postopke za reševanje, pri čemer med drugim upošteva spreminjajoče se poslovne prakse in poslovne modele ter velikost finančnih institucij in trgov;“;

(iia)  točka (b) se nadomesti z naslednjim:

„(b) prispeva k dosledni uporabi pravno zavezujočih aktov Unije, zlasti s prizadevanjem za skupno kulturo na področju nadzora, zagotavljanjem usklajene, uspešne in učinkovite uporabe aktov iz člena 1(2), preprečevanjem regulativne arbitraže, spodbujanjem in spremljanjem neodvisnosti nadzora, posredovanjem in reševanjem sporov med pristojnimi organi, zagotavljanjem učinkovitega in skladnega nadzora nad finančnimi institucijami, zagotavljanjem skladnega delovanja kolegijev nadzornikov in sprejemanjem ukrepov, med drugim tudi v izrednih razmerah;“

(iii)  točki (e) in (f) se nadomestita z naslednjim:

„(e) pripravlja in izvaja preglede pristojnih organov s podporo nacionalnih pristojnih organov in v tem okviru izdaja ▌priporočila, naslovljena na te pristojne organe, ter opredeljuje primere dobre prakse in v tem okviru izdaja smernice, da se izboljša usklajenost rezultatov nadzora;

(f) v okviru svojih pristojnosti spremlja in ocenjuje razvoj dogodkov na trgu, po potrebi vključno v zvezi s trendi kreditiranja, zlasti gospodinjstev ter malih in srednjih podjetij, ter na področju inovativnih finančnih storitev in razvoja dogodkov v zvezi s trendi okoljskih, družbenih in upravljavskih dejavnikov;

(fa) v sodelovanju s pristojnimi organi vodi primerjalne analize rezultatov notranjih modelov, da se analizira obseg variabilnosti parametrov tveganja in njihove zmogljivosti napovedovanja, ter v tem okviru izdaja regulativne tehnične standarde, smernice in poročila;“;

(iiia)  točka (g) se nadomesti z naslednjim:

„(g) opravlja tržne analize za obveščenost pri opravljanju nalog organa;“;

(iv)  točka (h) se nadomesti z naslednjim:

„(h) po potrebi spodbuja varstvo vlagateljev, potrošnikov in investitorjev, zlasti v zvezi s pomanjkljivostmi v čezmejnem kontekstu in ob upoštevanju s tem povezanih tveganj;“;

(iva)  vstavi se naslednja točka (ia):

„(ia) prispeva k oblikovanju skupne strategije Unije o finančnih podatkih;“

(ivb)  vstavi se naslednja točka (ka):

„(ka) na svojem spletišču objavlja in redno posodablja vse regulativne tehnične standarde, izvedbene tehnične standarde, smernice, priporočila ter vprašanja in odgovore za vsak zakonodajni akt iz člena 1(2), vključno s pregledi, ki se nanašajo na stanje tekočega dela in načrtovani časovni okvir sprejetja osnutka regulativnih tehničnih standardov, osnutka izvedbenih tehničnih standardov, smernic, priporočil ter vprašanj in odgovorov. Te informacije se dajo na voljo v vseh delovnih jezikih Evropske unije;“

(v)  doda se naslednja točka (l):

„(l) prispeva k doslednemu, uspešnemu in učinkovitemu preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma.“;

(b)  ▌odstavek 1a se spremeni:

(i)  točka (b) se nadomesti z naslednjim:

„(b) ob ustreznem upoštevanju cilja zagotavljanja varnosti in trdnosti finančnih institucij v celoti upošteva različne vrste, poslovne modele in velikost finančnih institucij.“

(ii)  vstavi se naslednja točka (c):

upošteva tehnološke inovacije, inovativne in trajnostne poslovne modele ter povezovanje dejavnikov, povezanih z okoljem, družbo in upravljanjem.“;

(c)  odstavek 2 se spremeni:

(i) vstavi se točka (ca):

„(ca) izdajanje priporočil, kakor je določeno v členih 29a in 31a;“;

(ia) vstavi se točka (da):

„(da) izdajanje opozoril v skladu s členom 9(3);“

(ib) vstavijo se točke (ga), (gb) in (gc):

„(ga) izdajanje mnenj za Evropski parlament, Svet ali Komisijo, kakor je določeno v členu 16a;

(gb) izdajanje odgovorov na vprašanja, kakor je določeno v členu 16b;

(gc) izdajanje pisem o časovno omejenem neukrepanju, kakor je določeno v členu 9c;“

    točka (h) se nadomesti z naslednjim:

„(h) zbiranje potrebnih informacij o finančnih institucijah, kakor je določeno v členih 35 in 35b;“;

(ca)  odstavek 2a se nadomesti z naslednjim:

„2a. Organ pri opravljanju nalog iz tega člena dosledno spoštuje ukrepe na ravni 1 in 2 in se drži načel sorazmernosti in boljše priprave zakonodaje, vključno z ocenami učinka, analizami stroškov in koristi ter odprtimi javnimi posvetovanji.

Odprta javna posvetovanja iz členov 10, 15, 16 in 16a se izvajajo čim bolj široko, da se zagotovi vključujoč pristop do vseh zainteresiranih strani, in omogoči razumen čas za odgovor zainteresiranih strani. Organ zagotovi in objavi povratne informacije o tem, kako so se informacije in stališča, pridobljena med posvetovanjem, uporabili v osnutku regulativnega tehničnega standarda, osnutku izvedbenega tehničnega standarda, smernicah, priporočilih in mnenjih.

Organ povzame prispevek zainteresiranih strani na način, ki omogoča primerljivost rezultatov javnih posvetovanj o podobnih vprašanjih.“

(6)  Člen 9 se spremeni:

(-a)  v odstavku 1 se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a) z zbiranjem, analiziranjem in poročanjem o potrošniških trendih, kot je razvoj stroškov in pristojbin za maloprodajne finančne storitve in produkte v državah članicah;“;

(-aa)  v odstavku 1 se dodajo točke (da), (db) in (dc):

„(da)  s prispevanjem k enakim konkurenčnim pogojem na enotnem trgu, na katerem imajo potrošniki in drugi uporabniki finančnih storitev pošten dostop do primerljivih finančnih storitev, produktov ter pravnih sredstev;

(db)  s spodbujanjem nadaljnjega razvoja v smislu regulacije in nadzora, ki bi lahko olajšal tesnejše usklajevanje in povezovanje na ravni EU; Organ v ta namen na svojem strokovnem področju spremlja ovire ali učinek čezmejne konsolidacije in lahko predloži mnenje ali priporočila za opredelitev ustreznih načinov, kako jih odpraviti;

(dc)  z usklajevanjem dejavnosti skrivnega nakupovanja pristojnih organov.“

(a)  odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Organ nadzoruje nove in obstoječe finančne dejavnosti ter lahko sprejme smernice in priporočila v skladu s členom 16 za spodbujanje varnosti in trdnosti trgov ter za zbliževanje in učinkovitost regulativnih in nadzornih praks.

2a. Organ v okviru svojih pristojnosti razvije standarde za izvajanje nadzora poslovanja, namenjene pristojnim nacionalnim organom, na primer o minimalnih pooblastilih in nalogah.“;

(b)  odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Organ kot svoj sestavni del ustanovi odbor za sorazmernost, da zagotovi, da so pri njegovem delu upoštevane razlike v naravi, obsegu in zapletenosti tveganj, spreminjajočih se poslovnih modelov in praks ter velikosti finančnih institucij in trgov, in odbor za varstvo potrošnikov in finančne inovacije, ki združuje vse ustrezne pristojne organe in organe, odgovorne za varstvo potrošnikov, da bi povečal varstvo potrošnikov in vzpostavil usklajen pristop za regulativno in nadzorniško obravnavo novih ali inovativnih finančnih dejavnosti ter da bi za Organ pripravljal mnenja, namenjena za predložitev Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji. Organ tesno sodeluje z Evropskim odborom za varstvo podatkov za preprečevanje podvajanja, nedoslednosti in pravne negotovosti na področju varstva podatkov. Organ lahko v odbor vključi tudi nacionalne organe za varstvo podatkov.“;

(ba)  odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. Organ lahko začasno prepove ali omeji trženje, distribucijo ali prodajo nekaterih finančnih produktov, instrumentov ali dejavnosti, ki bi utegnili povzročiti znatno finančno škodo za stranke ali ki grozijo, da bodo strankam povzročili znatno finančno škodo, ali ogrožajo pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celotnega ali dela finančnega sistema v Uniji, v primerih, opredeljenih v pogojih, ki jih določajo zakonodajni akti iz člena 1(2), ali če to zahtevajo izredne razmere v skladu s pogoji iz člena 18.

Organ odločitev iz prvega pododstavka čim prej pregleda v ustreznih časovnih presledkih in vsaj vsakih šest mesecev. Organ lahko prepoved ali omejitev dvakrat obnovi, pri čemer po tem obdobju postane trajna, razen če organ meni drugače.

Država članica lahko od Organa zahteva, naj ponovno preuči svojo odločitev. V tem primeru Organ v skladu s postopkom iz drugega pododstavka člena 44(1) odloči, ali bo pri dani odločitvi vztrajal.

Organ lahko tudi oceni potrebo po prepovedi ali omejitvi določenih vrst finančnih dejavnosti ali praks in po potrebi o tem obvesti Komisijo in pristojne organe, da bi se olajšalo sprejetje tovrstnih prepovedi ali omejitev.“

(6a)  vstavita se naslednja člena 9a in 9b:

„Člen 9aPosebne naloge, povezane z bojem proti pranju denarja in financiranju terorizma

1.  Organ ima v okviru svojih pristojnosti vodi, usklajuje in spremlja spodbujanje celovitosti, preglednosti in varnosti v finančnem sistemu, in sicer s sprejemanjem ukrepov za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter boj proti njima. V skladu z načelom sorazmernosti ti ukrepi ne presegajo tistega, kar je potrebno za doseganje ciljev te uredbe ali aktov iz člena 1(2), pri čemer ustrezno upoštevajo naravo, obseg in zapletenost tveganj, poslovnih praks, poslovnih modelov in velikosti izvajalcev in trgov v finančnem sektorju. Ti ukrepi za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter boj proti njim vključujejo:

(a)  zbiranje in analiziranje pomembnih informacij pristojnih organov in drugih virov o pomanjkljivostih, ugotovljenih v procesih in postopkih, ureditvah upravljanja, ustreznih in pravilnih ocenah, poslovnih modelih in dejavnostih izvajalcev v finančnem sektorju, da se prepreči pranje denarja in financiranje terorizma in boj proti njima, ter informacij o ukrepih, ki so jih sprejeli pristojni organi, brez poseganja v naloge, dodeljene organom v skladu z Direktivo (EU) 2015/849. Pristojni organi zagotovijo organu vse tovrstne informacije poleg vseh obveznosti iz člena 35. Organ tesno sodeluje s finančnimi obveščevalnimi enotami, pri čemer ne ustvarja nepotrebnega podvajanja;

(aa)  tesno usklajevanje in, kjer je ustrezno, izmenjavo informacij s pristojnimi organi, vključno z Evropsko centralno banko v svoji nadzorniški funkciji, in organi, ki jim je zaupana javna naloga nadzora pooblaščenih subjektov, navedenih v točkah (1) in (2) člena 2(1) Direktive (EU) 2015/849, ter s finančnimi obveščevalnimi enotami, ob ustreznem upoštevanju obstoječih kanalov za izmenjavo informacij, kot sta platforma EU-FIU in FIU.Net, da bi zagotovili učinkovitost in preprečili podvajanje ali nedosledne ukrepe za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter boj proti njima;

(b)  razvoj skupnih smernic in standardov za preprečevanje in boj proti pranju denarja in financiranju terorizma v finančnem sektorju ter spodbujanje njihovega doslednega izvajanja, zlasti z oblikovanjem osnutkov regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov, smernic, priporočil in drugih ukrepov, vključno z mnenji v skladu s členom 16a, ki temeljijo na zakonodajnih aktih iz člena 1(2);

(ba)  zagotavljanje pomoči pristojnim organom v skladu z njihovimi posebnimi zahtevami;

(c)  spremljanje razvoja trga in ocenjevanjem ranljivosti in tveganj za pranje denarja, financiranje terorizma in, kjer je ustrezo, dobrega davčnega upravljanja v finančnem sektorju.

1a.  Za namene točke (a) odstavka 1 Organ pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da določi praktične podrobnosti glede zbiranja ustreznih informacij, vključno z vrsto informacij, ki jih predložijo pristojni organi v zvezi s pomanjkljivostmi, ugotovljenimi v procesih in postopkih, ureditvami upravljanja, ocenami sposobnosti in primernosti, poslovnimi modeli in dejavnostmi operaterjev finančnega sektorja za preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma ter boj proti njima, pa tudi ukrepi, ki so jih sprejeli pristojni organi, in sicer brez nepotrebnega podvajanja.

Organ te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži v [šestih mesecih po začetku veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz odstavka 1a v skladu s členom 290 PDEU.

2.  Organ v skladu s predpisi o varstvu podatkov vzpostavi in posodablja osrednjo podatkovno zbirko informacij, zbranih v skladu s točko (a) odstavka 1. Organ zagotovi, da se informacije analizirajo in dajo na voljo pristojnim organom, če je to potrebno in pod pogojem ohranjanja zaupnosti informacij. Kjer je ustrezno, lahko Organ pošlje nacionalnim pravosodnim in nacionalnim pristojnim organom zadevne države članice in po potrebi evropskemu javnemu tožilcu tudi dokaze, s katerimi razpolaga in ki bi lahko utemeljevala začetek kazenskega postopka.

3.  Organ spodbuja konvergenco postopkov nadzorniškega pregledovanja iz Direktive (EU) 2015/849 in ocenjuje strategije, zmogljivosti in vire pristojnih organov za obravnavanje nastajajočih tveganj, povezanih s pranjem denarja in financiranjem terorizma, vključno z izvajanjem pregledov, v skladu s členom 30 ▌.

Kadar tak pregled razkrije resne pomanjkljivosti pri identifikaciji, oceni ali obravnavi tveganj pranja denarja in financiranja terorizma ter pristojni organ ne sprejme ukrepov za sprejetje nadaljnjih ukrepov, ki se zdijo primerni in potrebni, kot je določeno v poročilu iz člena 30(3), Organ izda poročilo o spremljanju v zvezi z upoštevanjem zahtevanih nadaljnjih ukrepov in o tem obvesti Evropski parlament, Svet in Komisijo.

4.  Organ ob podpori stalnega notranjega odbora za preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma, kjer je primerno, izvaja ocene tveganja pri pristojnih organih, pri čemer je glavni poudarek na pristojnih organih iz točke (iia) člena 4(2), da preveri njihove strategije in vire za obravnavo in spremljanje najpomembnejših nastajajočih tveganj, povezanih s pranjem denarja in financiranjem terorizma. Organ obvesti Komisijo o rezultatih teh ocen tveganja na tveganja pranja denarja in financiranja terorizma, ki vplivajo na finančni sektor Unije, med drugim tako, da analizo rezultatov vključi v mnenje, ki ga mora predložiti v skladu s členom 6(5) Direktive (EU) 2015/849.

5.  V pomembnih primerih pranja denarja ali financiranja terorizma, ki zadevajo čezmejne odnose s tretjimi državami, ima Organ vodilno vlogo pri prispevanju k olajševanju sodelovanja med pristojnimi organi v Uniji in zadevnimi organi v tretjih državah.

6.  Organ ustanovi stalni notranji odbor za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, ki usklajuje ukrepe za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma ter pripravlja osnutke odločitev, ki jih organ sprejema v skladu s členom 44.

7.  Odboru predseduje predsednik odbora nadzornikov, v njem pa so vodje organov in teles, pristojnih za zagotavljanje, da finančne institucije izpolnjujejo zahteve iz Direktive (EU) 2015/849. Poleg tega lahko Komisija, ESRB, nadzorni odbor Evropske centralne banke, Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Evropski organ za vrednostne papirje in trge vsak imenujejo visokega predstavnika, ki se sestankov udeležuje kot opazovalec, njegovo strokovno znanje o različnih poslovnih modelih in posebnostih sektorja pa se v celoti upošteva. Odbor lahko del svojega dela prenese na interno delovno skupino, ki pripravlja odločitve odbora.

Člen 9bZahteva za preiskavo, povezana s preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma

1.  V zadevah, povezanih s preprečevanjem uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma v skladu z Direktivo (EU) 2015/849, odbor nadzornikov ali izvršni odbor, če razpolaga z dokazi ali pomenljivimi znaki, da gre za pomembne kršitve, od pristojnega organa iz točke (iia) člena 4(2) zahteva, naj preišče možne kršitve prava Unije ter, če je tako pravo Unije sestavljeno iz direktiv ali izrecno dodeljuje možnosti državam članicam, kršitve nacionalnih zakonov, s katerimi se prenašajo direktive ali izvajajo možnosti, ki jih državam članicam dodeljuje pravo Unije, s strani izvajalca finančnega sektorja ter razmisli o uvedbi sankcij za tega izvajalca zaradi takih kršitev. Po potrebi lahko od pristojnega organa iz točke (iia) člena 4(2) zahteva tudi, da razmisli o sprejetju posamezne odločitve, naslovljene na zadevnega izvajalca finančnega sektorja, s katero od njega zahteva, da sprejme vse potrebne ukrepe za izpolnitev svojih obveznosti v skladu s pravom Unije, ki se neposredno uporablja, ali nacionalno zakonodajo, s katero se prenašajo direktive ali izvajajo možnosti, ki jih državam članicam dodeljuje pravo Unije, vključno s prenehanjem vsakršnih dejavnosti. Kadar Organ razpolaga z verodostojnimi znaki, da gre za pomembne kršitve, je treba zgoraj navedene ukrepe sprejeti brez nepotrebnega odlašanja. Zahteve iz tega odstavka ne smejo preprečiti nadzornih ukrepov, ki jih v tem času izvaja pristojni organ, na katerega je zahteva naslovljena.

2.  Pristojni organ izpolni vsako zahtevo, ki je nanj naslovljena v skladu z odstavkom 1, ter Organ čim prej in najkasneje v 10 delovnih dneh obvesti o ukrepih, ki jih je sprejel ali jih namerava sprejeti za izpolnitev te zahteve.

3.  Brez poseganja v pooblastila in obveznosti Komisije iz člena 258 PDEU se, kadar pristojni organ ne ravna v skladu z odstavkom 2 tega člena, uporablja člen 17.“;

(6aa)  vstavi se naslednji člen 9c:

Člen 9c

Pisma o časovno omejenem neukrepanju

1.  V izrednih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji iz tega odstavka, lahko Organ v sodelovanju z vsemi ustreznimi pristojnimi organi izda pisma o časovno omejenem neukrepanju v zvezi s točno določenimi določbami prava Unije, ki temeljijo na zakonodajnih aktih iz člena 1(2). S pismi o neukrepanju se Organ in vsi ustrezni pristojni organi začasno zavežejo, da zoper finančno institucijo, ki ne izpolnjujejo zahtev iz točno določenih določb prava Unije, ne bodo ukrepali, če finančna institucija zaradi vsaj enega od naslednjih razlogov ne more izpolnjevati zahtev iz teh določb:

(a)   finančna institucija bi zaradi izpolnjevanja zahtev kršila druge pravne in regulativne zahteve prava Unije;

(b)  Organ meni, da izpolnjevanje zahtev brez nadaljnjih ukrepov na ravni 2 ali smernic na ravni 3 ni izvedljivo;

(c)  izpolnjevanje zahtev bi resno oškodovalo ali ogrozilo kar koli od naslednjega: tržno zaupanje, varstvo strank ali vlagateljev, pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali trgov primarnih proizvodov, stabilnost celotnega finančnega sistema ali njegovega dela v Uniji.

Organ pisma o neukrepanju ne izda, če meni, da bi imelo škodljiv učinek, ki bi bil nesorazmeren glede na koristi, na učinkovitost finančnih trgov ali na varstvo strank ali vlagateljev.

2.  Organ v svojem pismu o neukrepanju navede, katerih določb prava Unije ni treba izvrševati, zakaj meni, da so pogoji iz odstavka 1 izpolnjeni, in kdaj neizvrševanje preneha veljati. Trajanje neizvrševanja ne presega šest mesecev.

3.  Če se Organ odloči, da bo izdal pismo o neukrepanju, o tem nemudoma obvesti Komisijo, Evropski parlament in Svet. Komisija, Evropski parlament ali Svet lahko v dveh tednih po prejemu te informacije Organ zaprosi, da ponovno pretehta svojo odločitev. Na pobudo Komisije, Evropskega parlamenta ali Sveta se navedeni rok podaljša za dva tedna. V primeru, da Komisija, Evropski parlament ali Svet Organ zaprosi, da ponovno pretehta svojo odločitev, Organ v skladu s postopkom iz drugega pododstavka člena 44(1) odloči, ali bo pri svoji odločitvi vztrajal.

4.  Če Organ izda pismo o neukrepanju v skladu z odstavki 1 do 3, ga nemudoma objavi na svoji spletni strani. Organ pregleda svojo odločitev o izdaji pisma o neukrepanju v ustreznih časovnih presledkih in ga lahko obnovi le za obdobje 6 mesecev. Če odločitve o izdaji pisma o neukrepanju po šestih mesecih ali enem letu ne obnovi, samodejno preneha veljati.

(6ab)  Člen 10 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 10Regulativni tehnični standardi

1. Kadar Evropski parlament in Svet na Komisijo preneseta pooblastila za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov na podlagi delegiranih aktov po členu 290 PDEU, da se zagotovi dosledna uskladitev na področjih, ki so natančno določena v zakonodajnih aktih iz člena 1(2), lahko Organ pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov. Organ osnutke regulativnih standardov predloži Komisiji v potrditev. Obenem jih posreduje v vednost Evropskemu parlamentu in Svetu.

Regulativni tehnični standardi so tehnični standardi, ne vključujejo strateških odločitev ali odločitev politik, njihova vsebina pa je omejena na zakonodajne akte, ki so podlaga zanje. Organ čim prej in izčrpno obvesti Evropski parlament in Svet o napredku pri pripravi osnutkov regulativnih tehničnih standardov.

Preden Organ te osnutke predloži Komisiji, organizira odprta javna posvetovanja o osnutkih regulativnih tehničnih standardov ter analizira morebitne s tem povezane stroške in koristi v skladu s členom 8(2a). Organ za nasvet zaprosi tudi interesno skupino za bančništvo iz člena 37.

Komisija v treh mesecih po prejemu osnutka regulativnega tehničnega standarda odloči, ali ga bo potrdila. Komisija lahko osnutek regulativnih tehničnih standardov potrdi le delno ali s spremembami, če to zahteva interes Unije.

Kadar Komisija odločitve o tem, ali bo sprejela regulativni tehnični standard, ne sprejme v treh mesecih od prejema osnutka regulativnega tehničnega standarda, o tem takoj in v vsakem primeru pred iztekom treh mesecev obvesti Evropski parlament in Svet ter navede razloge, zakaj odločitve ni mogla sprejeti, in načrtovani rok za potrditev, pri čemer ustrezno upošteva datum začetka izvajanja in uporabe veljavnega zakonodajnega akta iz člena 1(2). Zamuda pri sprejetju osnutka regulativnega standarda Evropskemu parlamentu in Svetu ne preprečuje izvajanja njunih pristojnosti nadzora v skladu s členom 13.

Kadar Komisija ne namerava potrditi osnutka regulativnega tehničnega standarda oziroma ga namerava potrditi samo delno ali s spremembami, pošlje osnutek regulativnega tehničnega standarda Organu nazaj in razloži, zakaj ga ni potrdila, ali, odvisno od primera, pojasni razloge za spremembe in izvod dopisa pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu. Organ lahko v šestih tednih spremeni osnutek regulativnega tehničnega standarda na podlagi predlaganih sprememb Komisije in jih v obliki uradnega mnenja ponovno predloži Komisiji. Organ izvod svojega uradnega mnenja pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.

Če Organ ob izteku tega šesttedenskega roka ne predloži spremenjenega osnutka regulativnega tehničnega standarda ali predloži osnutek regulativnega tehničnega standarda, ki ni spremenjen v skladu s predlaganimi spremembami Komisije, lahko Komisija regulativni tehnični standard sprejme s spremembami, ki so po njenem mnenju pomembne, oziroma ga zavrne.

Komisija brez predhodne uskladitve z Organom, kakor je določeno v tem členu, ne sme spremeniti vsebine osnutka regulativnega tehničnega standarda, ki ga je pripravil Organ.

2. Kadar Organ ne predloži osnutka regulativnega tehničnega standarda v roku, določenem v zakonodajnih aktih iz člena 1(2), o tem takoj obvesti Evropski parlament in Svet ter navede razloge, zakaj osnutka regulativnega tehničnega standarda ni mogel predložiti, in načrtovani rok za potrditev, pri čemer ustrezno upošteva datum začetka izvajanja in uporabe veljavnega zakonodajnega akta iz člena 1(2). Komisija lahko zahteva osnutek v novem roku. Komisija Evropski parlament in Svet nemudoma obvesti o novem roku. Evropski parlament lahko pozove predsednika Organa, naj pojasni, zakaj osnutka regulativnega tehničnega standarda ni mogel predložiti.

3. Le kadar Organ ne predloži osnutka regulativnega tehničnega standarda Komisiji v roku iz odstavka 2, lahko Komisija sprejme regulativni tehnični standard z delegiranim aktom brez osnutka Organa.

Komisija organizira odprta javna posvetovanja o osnutkih regulativnih tehničnih standardov ter analizira morebitne s tem povezane stroške in koristi, razen če bi bila takšna posvetovanja in analize nesorazmerni v primerjavi z obsegom in učinkom osnutkov zadevnih regulativnih tehničnih standardov ali če bi šlo za posebej nujno zadevo. Komisija za nasvet zaprosi tudi interesno skupino za bančništvo iz člena 37.

Komisija osnutek regulativnega tehničnega standarda takoj pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu in Organu.

▌Organ lahko v šestih tednih spremeni osnutek regulativnega tehničnega standarda in ga v obliki uradnega mnenja predloži Komisiji. Organ izvod svojega uradnega mnenja pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.

Če Organ ob izteku šesttedenskega roka iz četrtega pododstavka ne predloži spremenjenega osnutka regulativnega tehničnega standarda, lahko Komisija sprejme regulativni tehnični standard.

Če Organ v šestih tednih predloži spremenjen osnutek regulativnega tehničnega standarda, lahko Komisija osnutek regulativnega tehničnega standarda spremeni na podlagi sprememb, ki jih je predlagal Organ, ali pa ga sprejme s tistimi spremembami, ki so pomembne po njenem mnenju. Komisija brez predhodne uskladitve z Organom ne sme spremeniti vsebine osnutka regulativnega tehničnega standarda, ki ga je pripravil Organ, kakor je določeno v tem členu.

4. Regulativne tehnične standarde se sprejema v obliki uredb ali sklepov. Njihov naslov vsebuje izraz „regulativni tehnični standard“. Objavijo se v Uradnem listu Evropske unije, veljati pa začnejo z dnem, ki je v njih naveden.“

(6b)  V členu 13(1) se črta drugi pododstavek.

(6c)  Člen 15 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 15Izvedbeni tehnični standardi

1. Kadar Evropski parlament in Svet na Komisijo preneseta izvedbena pooblastila za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov na podlagi izvedbenih aktov po členu 291 PDEU in da bi zagotovili enotne pogoje za izvajanje zakonodajnih aktov iz člena 1(2), lahko Organ oblikuje osnutke izvedbenih tehničnih standardov. Izvedbeni tehnični standardi so tehnični standardi, ki ne vsebujejo strateških ali odločitev politik, njihova vsebina pa določa pogoje za uporabo navedenih aktov. Organ osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji v potrditev. Obenem jih posreduje v vednost Evropskemu parlamentu in Svetu.

Preden Organ osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji, organizira odprta javna posvetovanja ter analizira morebitne s tem povezane stroške in koristi v skladu s členom 8(2a). Organ za nasvet zaprosi tudi interesno skupino za bančništvo iz člena 37.

Komisija v treh mesecih po prejemu osnutka izvedbenega tehničnega standarda odloči, ali ga bo potrdila. Komisija lahko osnutek izvedbenih tehničnih standardov potrdi le delno ali s spremembami, če to zahteva interes Unije. Če Komisija v ocenjevalnem obdobju predlaganemu izvedbenemu tehničnemu standardu ne nasprotuje ne delno ne v celoti, se šteje, da je potrjen.

Kadar Komisija odločitve o tem, ali bo sprejela izvedbeni tehnični standard, ne sprejme v treh mesecih od prejema izvedbenega tehničnega standarda, o tem takoj in v vsakem primeru pred iztekom treh mesecev obvesti Evropski parlament in Svet ter navede razloge, zakaj odločitve ni mogla sprejeti, in načrtovani rok za potrditev, pri čemer ustrezno upošteva datum začetka izvajanja in uporabe veljavnega zakonodajnega akta iz člena 1(2).

Kadar Komisija ne namerava potrditi osnutka izvedbenega tehničnega standarda oziroma ga namerava potrditi samo delno ali s spremembami, pošlje Organu nazaj osnutek izvedbenega tehničnega standarda in razloži, zakaj ga ne namerava potrditi, ali – odvisno od primera – pojasni razloge za spremembe in izvod dopisa pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu. Organ lahko v šestih tednih spremeni osnutek izvedbenega tehničnega standarda na podlagi predlaganih sprememb Komisije in ga v obliki uradnega mnenja ponovno predloži Komisiji. Organ izvod svojega uradnega mnenja pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.

Če Organ ob izteku šesttedenskega roka iz petega pododstavka ne predloži spremenjenega osnutka izvedbenega tehničnega standarda ali predloži osnutek izvedbenega tehničnega standarda, ki ni spremenjen v skladu s predlaganimi spremembami Komisije, lahko Komisija izvedbeni tehnični standard sprejme s spremembami, ki so po njenem mnenju pomembne, ali ga zavrne.

Komisija brez predhodne uskladitve z Organom, kakor je določeno v tem členu, ne sme spremeniti vsebine osnutka izvedbenega tehničnega standarda, ki ga je pripravil Organ.

2. Kadar Organ ne predloži osnutka izvedbenega tehničnega standarda v roku, določenem v zakonodajnih aktih iz člena 1(2), o tem takoj obvesti Evropski parlament in Svet ter navede razloge, zakaj osnutka izvedbenega tehničnega standarda ni mogel predložiti, in načrtovani rok za potrditev, pri čemer ustrezno upošteva datum začetka izvajanja in uporabe veljavnega zakonodajnega akta iz člena 1(2). Komisija lahko zahteva osnutek v novem roku. Komisija Evropski parlament in Svet nemudoma obvesti o novem roku. Evropski parlament lahko pozove predsednika Organa, naj pojasni, zakaj osnutka izvedbenega tehničnega standarda ni mogel predložiti.

3. Le kadar Organ osnutka izvedbenega tehničnega standarda ne predloži Komisiji v roku iz odstavka 2, lahko Komisija sprejme izvedbeni tehnični standard na podlagi izvedbenega akta brez osnutka Organa.

Komisija organizira odprta javna posvetovanja o osnutkih izvedbenih tehničnih standardov ter analizira morebitne s tem povezane stroške in koristi, razen če bi bila takšna posvetovanja in analize nesorazmerni v primerjavi z obsegom in učinkom osnutkov zadevnih izvedbenih tehničnih standardov ali če bi šlo za posebej nujno zadevo. Komisija za nasvet zaprosi tudi interesno skupino za bančništvo iz člena 37.

Komisija osnutek izvedbenega tehničnega standarda takoj posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu in Organu.

▌Organ lahko v šestih tednih spremeni osnutek izvedbenega tehničnega standarda in ga v obliki uradnega mnenja predloži Komisiji. Organ izvod svojega uradnega mnenja pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.

Če Organ ob izteku šesttedenskega roka iz četrtega pododstavka ne predloži spremenjenega osnutka izvedbenega tehničnega standarda, Komisija lahko sprejme izvedbeni tehnični standard.

Če Organ v šesttedenskem roku predloži spremenjen osnutek izvedbenega tehničnega standarda, lahko Komisija spremeni osnutek izvedbenega tehničnega standarda na podlagi sprememb, ki jih je predlagal Organ, ali pa ga sprejme s tistimi spremembami, ki so po njenem mnenju pomembne.

Komisija brez predhodne uskladitve z Organom, kakor je določeno v tem členu, ne sme spremeniti vsebine izvedbenih tehničnih standardov, ki jih je pripravil Organ.

4. Izvedbene tehnične standarde se sprejema v obliki uredb ali sklepov. Njihov naslov vsebuje izraz „izvedbeni tehnični standard“. Objavijo se v Uradnem listu Evropske unije, veljati pa začnejo z dnem, ki je v njih naveden.“;

(7)  Člen 16 se spremeni:

(a)  ▌odstavek 1 se ▌nadomesti z naslednjim:

„1. Za vzpostavitev doslednih, uspešnih in učinkovitih nadzornih praks v okviru ESFS ter zagotovitev skupne, enotne in usklajene uporabe prava Unije Organ izdaja smernice ali priporočila, naslovljena na pristojne organe ali finančne institucije.

Organ lahko smernice in priporočila naslovi tudi na organe držav članic, ki v skladu s to uredbo niso opredeljeni kot pristojni organi, vendar so pooblaščeni za zagotavljanje uporabe aktov iz člena 1(2).

Smernice in priporočila so v skladu z mandatom zakonodajnih aktov iz člena 1(2) in upoštevajo načelo sorazmernosti. Organ ne izda smernic in priporočil o vprašanjih, ki jih zajemajo pooblastila na ravni 1 za regulativne tehnične standarde ali izvedbene tehnične standarde.

1a. Za vzpostavitev doslednih, uspešnih in učinkovitih nadzornih praks v okviru ESFS lahko Organ na podlagi postopka izvajanja „upoštevaj ali pojasni“ iz odstavka 3 tega člena izdaja smernice, naslovljene na vse pristojne organe ali finančne institucije, za namene zakonodajnih aktov iz člena 1(2). Te smernice se štejejo za ustrezne za izpolnjevanje zahtev zakonodajnih aktov iz člena 1(2). V skladu z zgoraj navedenim lahko pristojni organi in finančne institucije vzpostavijo dodatne prakse glede načina skladnosti z zakonodajnimi akti iz člena 1(2).“;

(b)  odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Razen v izjemnih primerih Organ izvede odprta javna posvetovanja o smernicah in priporočilih in, kjer je primerno, pripravi vprašanja in odgovore, ki jih izda, ter analizira morebitne stroške in koristi, povezane z izdajo takšnih smernic in priporočil. Navedena posvetovanja in analize so sorazmerni glede na obseg, naravo in učinek smernic ali priporočil. Razen v izjemnih primerih Organ tudi zaprosi za ▌nasvet interesno skupino za bančništvo iz člena 37. Kadar Organ ne izvede odprtih javnih posvetovanj ali interesno skupino za bančništvo ne zaprosi za nasvet, navede razloge za to.“;

(ba)  vstavijo se naslednji odstavki 2a, 2b, 2c in 2d:

„2a. Organ lahko za namene zakonodajnih aktov iz člena 1(2) izda priporočila za enega ali več pristojnih organov ali eno ali več finančnih institucij.

2b. Organ v svojih smernicah in priporočilih navede, kako prispeva k vzpostavitvi doslednih, uspešnih in učinkovitih nadzornih praks v okviru ESFS, kako zagotavlja skupno, enotno in dosledno uporabo prava Unije ter kako upošteva določbe iz odstavkov 1, 1a in 1b.

2c. Smernice in priporočila se ne zgolj sklicujejo na elemente zakonodajnih aktov ali jih zgolj navajajo. Organ pred izdajo nove smernice ali priporočila najprej pregleda obstoječe smernice in priporočila, da bi preprečil podvajanje.

2d. Organ tri mesece pred izdajo smernic in priporočil iz odstavkov 1a in 2a obvesti Evropski parlament in Svet o njihovi predvideni vsebini.“

(c)  ▌odstavek 4 ▌se nadomesti z naslednjim:

„4. V poročilu iz člena 43(5) Organ seznani Evropski parlament, Svet in Komisijo z izdanimi smernicami in priporočili, pojasni, kako je Organ upravičil izdajo smernic v skladu z odstavkom 1a in priporočil v skladu z odstavkom 2a, ter povzame povratne informacije o teh smernicah, pridobljene pri javnem posvetovanju, v skladu s členom 8(2a). V poročilu je navedeno tudi, kateri pristojni organi ne izpolnjujejo smernic in priporočil, in predstavljeno, kako Organ namerava v prihodnosti zagotoviti, da bodo zadevni pristojni organi izpolnjevali njegove smernice in priporočila.“;

(d)  vstavijo se odstavki 5, 5a in 5b:

„5. Kadar dve tretjini članov interesne skupine za bančništvo menita, da je z izdajo smernice v skladu z odstavkom 1a Organ prekoračil svoje pristojnosti, lahko Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji pošljeta obrazložen nasvet.

5a. Kadar vsaj polovica članov interesne skupine za bančništvo meni, da je z izdajo priporočila v skladu z odstavkom 2a Organ prekoračil svoje pristojnosti, lahko Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji pošlje obrazložen nasvet.

5b. Evropski parlament, Svet in Komisija lahko od Organa zahtevajo pojasnilo, ki upravičuje izdajo zadevnih smernic ali priporočil. Komisija po prejemu pojasnila od Organa oceni področje uporabe smernic ali priporočil glede na pristojnosti Organa in svojo oceno predloži Evropskemu parlamentu in Svetu. Kadar Evropski parlament, Svet ali Komisija meni, da je Organ prekoračil svoje pristojnosti, in po tem, ko Organu omogoči, da pojasni svoja stališča, lahko sprejme sklep, s katerim od Organa zahteva, da umakne ali spremeni zadevne smernice ali priporočila. Komisija pred sprejetjem takega sklepa in kadar to zahteva Evropski parlament, poda izjavo pred Evropskim parlamentom in odgovori na vsa vprašanja njegovih poslancev. Evropski parlament lahko od Komisije zahteva, da sprejme sklep, s katerim od Organa zahteva, naj umakne ali spremeni zadevne smernice ali priporočila. Sklep Komisije se objavi.“;

(7a)  Vstavita se člena 16a in 16b:

„Člen 16aMnenja

1. Organ na zahtevo Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije ali na lastno pobudo Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži mnenja o vseh zadevah, povezanih z njegovim področjem pristojnosti. Ta mnenja se ne objavijo, razen če ni tako navedeno v zahtevi.

2. Zahteva iz odstavka 1 lahko zajema javno posvetovanje ali tehnično analizo.

3. V zvezi z ocenami iz člena 22 Direktive 2013/36/ES, za katere se v skladu z omenjeno direktivo zahteva posvetovanje med pristojnimi organi iz dveh ali več držav članic, lahko Organ na zahtevo enega od zadevnih pristojnih organov izda in objavi mnenje o taki oceni. Mnenje izda nemudoma in v vsakem primeru pred iztekom ocenjevalnega obdobja iz navedene direktive.

4. Organ lahko na zahtevo Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži strokovno mnenje skozi celoten redni zakonodajni postopek in za delegirane akte v v zvezi z zakonodajnimi predlogi Komisije na področjih, določenih v zakonodajnih aktih iz člena 1(2).

Člen 16bVprašanja in odgovori

1. Za razlago, praktično uporabo ali izvajanje določb zakonodajnih aktov iz člena 1(2) ali povezanih delegiranih in izvedbenih aktov, smernic in priporočil, sprejetih v okviru teh zakonodajnih aktov, lahko vsaka fizična ali pravna oseba, vključno s pristojnimi organi in institucijami Unije, Organu predloži vprašanje v katerem koli uradnem jeziku Unije.

Finančne institucije pred predložitvijo vprašanja Organu ocenijo, ali naj vprašanje najprej naslovijo na svoj pristojni organ.

Organ na svojem spletišču objavi vsa dopustna vprašanja v skladu z odstavkom 1 za posamezne zakonodajne akte, potem ko jih zbere in preden odgovori nanje.

Ta postopek fizičnim ali pravnim osebam, vključno s pristojnimi organi in institucijami Unije, ne preprečuje, da bi od Organa zahtevale zaupno tehnično svetovanje ali pojasnila.

2. Organ na svojem spletišču objavi nezavezujoče odgovore na vsa dopustna vprašanja v skladu s členom 1 za posamezne zakonodajne akte, razen če je taka objava v navzkrižju z upravičenim interesom fizične ali pravne osebe, ki je predložila vprašanje, ali bi pomenila tveganje za stabilnost finančnega sistema.

3. Organ se lahko pred objavo odgovorov na dopustna vprašanja posvetuje z deležniki v skladu s členom 16(2).

4. Odgovori Organa se štejejo za ustrezne za izpolnjevanje zahtev iz zakonodajnih aktov iz člena 1(2) in povezanih delegiranih in izvedbenih aktov ter smernic in priporočil, sprejetih v skladu s temi zakonodajnimi akti. Pristojni organi in finančne institucije lahko določijo druge prakse za skladnost z vsemi ustreznimi pravnimi zahtevami.

5. Organ pregleda odgovore na vprašanja takoj, ko se to zdi potrebno in primerno, ali najpozneje 24 mesecev po njihovi objavi, da jih po potrebi popravi, posodobi ali umakne.

6. Kjer je ustrezno, Organ upošteva objavljene odgovore pri pripravi ali posodobitvi smernic in priporočil v skladu s členom 16.“

(8)  Člen 17 se nadomesti z naslednjim:

„1. Kadar pristojni organ ne uporablja aktov Unije iz člena 1(2), vključno z regulativnimi tehničnimi standardi in izvedbenimi tehničnimi standardi iz členov 10 do 15, ali pa jih je uporabljal tako, da je kršil pravo Unije, zlasti če ni zagotovil, da finančna institucija izpolnjuje zahteve iz navedenih aktov, Organ ukrepa v skladu s pooblastili iz odstavkov 2, 3 in 6 tega člena.

2. Organ se na zahtevo enega ali več pristojnih organov, Evropskega parlamenta, Sveta, Komisije, interesne skupine za bančništvo ali na podlagi dejanskih in dobro utemeljenih informacij, ki jih podajo ustrezne organizacije ali institucije, ali na lastno pobudo ter po tem, ko je o zadevi obvestil zadevni pristojni organ, odzove na zahtevo in po potrebi preišče domnevno kršitev ali neuporabo prava Unije.“

Pristojni organ brez poseganja v pooblastila iz člena 35 Organu takoj zagotovi vse informacije, ki jih ta potrebuje za preiskavo, vključno s tem kako se akti iz člena 1(2) uporabljajo v skladu s pravom Unije.

Brez poseganja v pooblastila iz člena 35 lahko Organ na druge pristojne organe ali zadevne finančne institucije neposredno naslovi ustrezno utemeljeno zahtevo po informacijah, kadar se je izkazalo ali meni, da informacije pristojnega organa ne zadostujejo za pridobitev informacij, potrebnih za preiskovanje domnevne kršitve ali neuporabe prava Unije. Kadar je utemeljena zahteva naslovljena na finančne institucije, je v njej pojasnjeno, zakaj so informacije potrebne za preiskovanje domnevne kršitve ali neuporabe prava Unije.

Naslovnik takšne zahteve Organu brez nepotrebnega odlašanja predloži jasne, točne in popolne informacije.

Kadar je zahteva po informacijah naslovljena na finančno institucijo, Organ o taki zahtevi obvesti ustrezne pristojne organe. Pristojni organi Organu pomagajo pri zbiranju informacij, če ta to od njih zahteva.

3. Organ lahko z zadevnim pristojnim organom začne arbitražni postopek, da bi obravnaval ukrepe, potrebne za uskladitev s pravom Unije. Zadevni pristojni organ v tej arbitraži iskreno sodeluje.

Organ lahko čim prej, a najpozneje v štirih mesecih po začetku preiskave na zadevni pristojni organ naslovi priporočilo, v katerem navede ukrepe, potrebne za uskladitev s pravom Unije.

Pristojni organ v desetih delovnih dneh po prejemu priporočila obvesti Organ o ukrepih, ki jih je sprejel ali jih namerava sprejeti za zagotovitev skladnosti s pravom Unije.

4. Če pristojni organ v mesecu dni od prejetja priporočila Organa ne zagotovi skladnosti s pravom Unije, lahko Komisija na podlagi prejetega obvestila Organa ali na lastno pobudo izda uradno mnenje, s katerim od pristojnega organa zahteva sprejetje ukrepov, potrebnih za uskladitev s pravom Unije. Komisija v uradnem mnenju upošteva priporočilo Organa.

Takšno uradno mnenje izda Komisija najpozneje tri mesece po sprejetju priporočila. Ta rok lahko Komisija podaljša za mesec dni.

Organ in pristojni organi zagotovijo Komisiji vse potrebne informacije.

5. Pristojni organ v desetih delovnih dneh od prejetja uradnega mnenja iz odstavka 4 obvesti Komisijo in Organ o ukrepih, ki jih je sprejel ali jih namerava sprejeti, da bo svoje ravnanje uskladil z navedenim uradnim mnenjem.

6.  Če pristojni organ ne ravna v skladu z uradnim mnenjem iz odstavka 4 v roku iz navedenega odstavka in če je treba čim prej ukrepati zaradi neizpolnjevanja obveznosti, da se ohranijo ali obnovijo nevtralni konkurenčni pogoji na trgu ali se zagotovita pravilno delovanje in celovitost finančnega sistema, lahko Organ, kadar se ustrezne zahteve aktov iz člena 1(2) neposredno uporabljajo za finančne institucije ali v zadevah, ki se nanašajo na preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ali boja proti njima, na izvajalce v finančnem sektorju, brez poseganja v pooblastila in obveznosti Komisije iz člena 258 PDEU, sprejme individualno odločitev, naslovljeno na finančno institucijo ali izvajalca v finančnem sektorju, v kateri zahteva, da ta sprejme vse ukrepe, potrebne za izpolnitev njegovih obveznosti v skladu s pravom Unije, vključno s prenehanjem vsakršnih dejavnosti.

V zadevah v zvezi s preprečevanjem uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma, lahko Organ, kadar se zadevne zahteve iz aktov iz člena 1(2) ne uporabljajo neposredno za izvajalce v finančnem sektorju, sprejme odločitev, s katero od pristojnega organa zahteva, da ravna v skladu z uradnim mnenjem iz odstavka 4 v roku, ki je v njem določen. Če organ ne ravna v skladu s to odločitvijo, lahko Organ sprejme tudi odločitev v skladu s prvim pododstavkom. Organ v ta namen uporablja vso zadevno pravo Unije ter, kadar to pravo Unije sestavljajo direktive, nacionalno zakonodajo, s katero se prenašajo te direktive. Kadar zadevno pravo Unije sestavljajo uredbe in kadar trenutno te uredbe državam članicam izrecno podeljujejo možnosti, Organ uporablja tudi nacionalno zakonodajo, s katero se te možnosti izvajajo.

Odločitev Organa je v skladu z uradnim mnenjem, ki ga na podlagi odstavka 4 tega člena izda Komisija.

7.  Odločitve, sprejete v skladu z odstavkom 6, prevladajo nad vsemi predhodnimi odločitvami pristojnih organov o isti zadevi.

Kadar pristojni organi ukrepajo v zvezi z vprašanji, obravnavanimi v uradnem mnenju na podlagi odstavka 4 tega člena ali odločitvi na podlagi odstavka 6, ravnajo v skladu s tem uradnim mnenjem ali odločitvijo.

8. Organ v poročilu iz člena 43(5) navede, kateri pristojni organi in finančne institucije niso spoštovali uradnih mnenj ali odločitev iz odstavkov 4 in 6 tega člena.“;

(8a)  vstavi se naslednji člen 17a:

„Člen 17a

Organ ima vzpostavljene namenske kanale poročanja za prejemanje informacij, ki jih predloži prijavitelj o nepravilnostih pri poročanju ali neizvajanju prava Unije, in ravnanje s temi informacijami. Organ zagotovi, da se informacije lahko predložijo anonimno in varno. Če Organ meni, da predložene informacije vsebujejo dokaze ali resne znake pomembnih kršitev, posreduje povratne informacije prijavitelju nepravilnosti.“

(8b)  v členu 18 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3. Kadar Svet sprejme odločitev na podlagi odstavka 2 in v izjemnih primerih, kadar je nujno usklajeno ukrepanje pristojnih organov v odziv na neugodne razmere, ki bi lahko resno ogrozile pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celotnega ali dela finančnega sistema v Uniji ali varstvo strank in potrošnikov, lahko Organ sprejme individualne odločitve, s katerimi od pristojnih organov zahteva izvajanje potrebnih ukrepov v skladu z zakonodajo iz člena 1(2) za obvladovanje vseh takih dogodkov, tako da se zagotovi, da finančne institucije in pristojni organi izpolnjujejo zahteve, določene v navedeni zakonodaji.“

(9)  Člen 19 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. V primerih, opredeljenih v aktih Unije iz člena 1(2), in v vseh primerih velikega nesoglasja med dvema ali več nacionalnimi pristojnimi organi glede uporabe teh aktov ter brez poseganja v pooblastila iz člena 17 lahko Organ pristojnim organom pomaga pri doseganju sporazuma v skladu s postopkom iz odstavkov 2 do 4 v naslednjih primerih:

(a)  na zahtevo enega ali več zadevnih pristojnih organov, kadar se pristojni organ ne strinja s postopkom ali vsebino ukrepa, predlaganega ukrepa ali neukrepanjem drugega pristojnega organa;

(b)  na lastno pobudo, kadar se lahko na podlagi objektivnih razlogov, tudi na podlagi informacij udeležencev na trgu ali potrošniških organizacij, ugotovi, da obstaja nesoglasje med pristojnimi organi.

Če se v aktih iz člena 1(2) zahteva, da pristojni organi sprejmejo skupno odločitev, ter ti organi v rokih iz teh aktov skupne odločitve ne sprejmejo, se domneva, da med njimi obstaja nesoglasje.“;

(b)  vstavita se naslednja odstavka 1a in 1b:

„1a. Zadevni pristojni organi takoj obvestijo Organ, da sporazum ni bil dosežen, v naslednjih primerih:

(a)  kadar je v aktih Unije iz člena 1(2) določen rok za dosego sporazuma med pristojnimi organi in pride do zgodnejšega od naslednjih dogodkov:

(i) rok je potekel;

(ii) en ali več zadevnih pristojnih organov na podlagi objektivnih razlogov sklene, da obstaja nesoglasje;

(b)  kadar v aktih Unije iz člena 1(2) ni določenega roka za dosego sporazuma med pristojnimi organi in pride do zgodnejšega od naslednjih dogodkov:

(i)  en ali več zadevnih pristojnih organov na podlagi objektivnih razlogov sklene, da obstaja nesoglasje; ali

(ii)  pristojni organ je pred dvema mesecema prejel zahtevo drugega pristojnega organa po uvedbi določenih ukrepov za zagotovitev skladnosti z navedenimi akti Unije in v tem času še ni sprejel odločitve, ki izpolnjuje zahtevo.

1b. Predsednik oceni, ali bi moral Organ ukrepati v skladu z odstavkom 1. Kadar Organ ukrepa na lastno pobudo, o svoji odločitvi glede ukrepanja obvesti zadevne pristojne organe.

Dokler Organ ne sprejme odločitve v skladu s postopkom iz člena 47(3a), v primerih, ko akti iz člena 1(2) zahtevajo sprejetje skupne odločitve, vsi pristojni organi, ki sodelujejo pri sprejemanju skupne odločitve, odložijo posamezne odločitve. Kadar se Organ odloči za ukrepanje, vsi pristojni organi, vključeni v skupno odločitev, odložijo svoje odločitve, dokler se ne zaključi postopek iz odstavkov 2 in 3.“;

(c)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„Kadar zadevni pristojni organi v fazi spravnega postopka iz odstavka 2 ne dosežejo sporazuma, lahko Organ sprejme odločitev, s katero od navedenih organov zahteva, da za dosego sporazuma o zadevi in zagotovitev skladnosti s pravom Unije sprejmejo poseben ukrep ali se vzdržijo določenih ukrepov. Odločitev Organa je za zadevne pristojne organe zavezujoča. . Organ lahko z odločitvijo od pristojnih organov zahteva, da prekličejo ali spremenijo odločitev, ki so jo sprejeli, ali uporabijo pooblastila, ki jih imajo v skladu z zadevnim pravom Unije.“;

(d)  vstavi se naslednji odstavek 3a:

„3a. Organ obvesti zadevne pristojne organe o dokončanju postopkov iz odstavkov 2 in 3, kadar je ustrezno, skupaj z odločitvijo, sprejeto na podlagi odstavka 3.“;

(e)  odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4.  Brez poseganja v pooblastila in obveznosti Komisije iz člena 258 PDEU lahko Organ, kadar pristojni organ ne ravna v skladu z odločitvijo Organa in zato ne zagotavlja, da finančna institucija ali v zadevah, ki se nanašajo na preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ali boja proti njima, izvajalec finančnega sektorja izpolnjuje zahteve, ki se na podlagi aktov iz člena 1(2) neposredno uporabljajo zanju, sprejme posamezno odločitev, naslovljeno na zadevno finančno institucijo ali izvajalca finančnega sektorja, v kateri zahteva, da sprejme vse potrebne ukrepe za izpolnitev njegovih obveznosti v skladu s pravom Unije, vključno s prenehanjem vsakršne dejavnosti.

V zadevah v zvezi s preprečevanjem uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma, lahko Organ sprejme odločitev v skladu s prvim pododstavkom tudi, kadar se zadevne zahteve iz aktov iz člena 1(2) ne uporabljajo neposredno za izvajalce v finančnem sektorju. Organ v ta namen uporablja vso zadevno pravo Unije ter, kadar to pravo Unije sestavljajo direktive, nacionalno zakonodajo, s katero se prenašajo te direktive. Kadar zadevno pravo Unije sestavljajo uredbe in kadar trenutno te uredbe državam članicam izrecno podeljujejo možnosti, Organ uporablja tudi nacionalno zakonodajo, s katero se te možnosti izvajajo.“;

(9a)  Člen 21 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 21Kolegiji nadzornikov

1. Organ v okviru svojih pristojnosti spodbuja in spremlja učinkovito, uspešno in usklajeno delovanje kolegijev nadzornikov, kadar so vzpostavljeni z zakonodajnimi akti iz člena 1(2), ter krepi doslednost in skladnost uporabe prava Unije med kolegiji nadzornikov. Da bi zbližali najboljše nadzorne prakse, Organ spodbuja skupne nadzorniške načrte in skupne preglede, osebje Organa pa ima pravico do polnopravnega sodelovanja v kolegijih nadzornikov in tako lahko sodeluje pri dejavnostih kolegijev nadzornikov, če je upravičeno, pa jih lahko tudi vodi, vključno s pregledi na kraju samem, ki jih skupaj izvedeta dva ali več pristojnih organov.

2. Organ ima vodilno vlogo pri zagotavljanju usklajenega delovanja kolegijev nadzornikov za čezmejne institucije v Uniji, pri čemer upošteva sistemsko tveganje, ki ga predstavljajo finančne institucije iz člena 23, ter po potrebi sklicuje seje posameznih kolegijev.

Za namene tega odstavka in odstavka 1 tega člena se Organ šteje kot „pristojni organ“ v smislu ustrezne zakonodaje.

Organ lahko:

(a) v sodelovanju s pristojnimi organi zbira in deli vse pomembne informacije za olajšanje dela kolegija ter vzpostavi in upravlja centralni sistem in s tem pristojnim organom v kolegiju omogoči dostop do takšnih informacij;

(b) sproži in usklajuje stresne teste po vsej Uniji v skladu s členom 32 za ocenitev prilagodljivosti finančnih institucij, zlasti sistemskega tveganja, ki ga predstavljajo finančne institucije iz člena 23, na neugodne razmere na trgu, in oceni možnosti za povečanje sistemskega tveganja v stresnih situacijah, pri čemer zagotovi, da se na nacionalni ravni pri takih testih uporablja usklajena metodologija, in po potrebi na pristojni organ naslovi priporočilo za odpravo pomanjkljivosti, ugotovljenih v stresnem testu, tudi za izvajanje posebnih ocen. Od pristojnih organov lahko zahteva izvajanje inšpekcijskih pregledov na kraju samem in lahko pri njih sodeluje, da bi zagotovil primerljivost in zanesljivost metod, praks in rezultatov ocen na ravni Unije;

(c) spodbuja učinkovite in uspešne nadzorne dejavnosti, vključno z ocenjevanjem tveganj, ki so jim ali bi jim lahko bile izpostavljene finančne institucije, kot je ugotovljeno na podlagi postopka nadzornega pregleda ali v stresnih situacijah;

(d) v skladu z nalogami in pooblastili iz te uredbe nadzoruje naloge, ki jih izvajajo pristojni organi, ter

(e) zahteva nadaljnja posvetovanja v kolegiju v vseh primerih, kadar meni, da bi odločitev povzročila nepravilno uporabo prava Unije ali da ne bi prispevala k cilju zbliževanja nadzornih praks. Od konsolidacijskega nadzornika lahko tudi zahteva, da se skliče seja kolegija ali doda točka na dnevni red seje.

3. Organ lahko oblikuje osnutke regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov, kakor je določeno v zakonodajnih aktih iz člena 1(2) in v skladu s postopkom iz členov 10 do 15, da se zagotovijo enotni pogoji uporabe določb o operativnem delovanju kolegijev nadzornikov ter izda smernice in priporočila, sprejeta v skladu s členom 16, s čimer bi se spodbujalo zbliževanje nadzornega delovanja in najboljših praks, ki jih sprejmejo kolegiji nadzornikov.

4. Organ ima zavezujočo posredniško vlogo, ki mu omogoča, da reši spore med pristojnimi organi skladno s postopkom iz člena 19. Organ lahko sprejme nadzorne odločitve, ki se v skladu s členom 19 neposredno uporabljajo za zadevno institucijo.“;

(10)  Člen 22 se nadomesti z naslednjim:

Člen 22Splošne določbe

o sistemskih tveganjih

1. Organ ustrezno upošteva sistemsko tvegane, kakor je opredeljeno z Uredbo (EU) št. 1092/2010. Obravnava vsa tveganja za prekinitev finančnih storitev, ki jo:

(a) povzroči oslabitev celotnega finančnega sistema ali njegovih delov ter

(b) ima lahko resne negativne posledice za notranji trg in realno gospodarstvo.

Organ po potrebi upošteva spremljanje in ocenjevanje sistemskega tveganja, kot sta ju oblikovala ESRB in Organ, in se v skladu s členom 17 Uredbe (EU) št. 1092/2010 odziva na opozorila in priporočila ESRB.

2. Organ v sodelovanju z ESRB in v skladu s členom 23 pripravi skupen niz kvantitativnih in kvalitativnih kazalnikov (prikaz tveganja) za ugotavljanje in merjenje sistemskega tveganja.

Organ razvije tudi ustrezen sistem stresnih testov, s pomočjo katerega se identificirajo tiste institucije, ki bi lahko predstavljale sistemsko tveganje. Te institucije so pod okrepljenim nadzorom in po potrebi se zanje uporabijo postopki za reševanje in sanacijo iz člena 25.

3. Brez poseganja v akte iz člena 1(2) Organ po potrebi oblikuje dodatne smernice in priporočila za finančne institucije, da se upošteva sistemsko tveganje, ki ga predstavljajo te institucije.

Organ zagotovi, da se sistemsko tveganje, ki ga predstavljajo finančne institucije, upošteva pri oblikovanju osnutka regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov na področjih, določenih v zakonodajnih aktih iz člena 1(2).

4. Organ lahko na zahtevo enega ali več pristojnih organov, Evropskega parlamenta, Sveta, držav članic ali Komisije ali na lastno pobudo izvede preiskavo v zvezi z določeno vrsto finančne institucije, produkta ali ravnanja, da bi ocenil morebitne nevarnosti za stabilnost finančnega sistema ali varstvo strank ali potrošnikov in zadevnim pristojnim organom izdal ustrezna priporočila za ukrepanje.

V ta namen lahko Organ uporabi pooblastila, ki jih ima v skladu s to uredbo, vključno s členoma 35 in 35b.

5. Skupni odbor zagotovi splošno in medsektorsko usklajevanje dejavnosti, ki se izvajajo v skladu s tem členom.“;

(10a)  V členu 23 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Organ v posvetovanju z ESRB oblikuje merila za ugotavljanje in merjenje sistemskega tveganja ter ustrezen sistem stresnih testov, ki vključuje ocenjevanje možnosti za sistemska tveganja, ki ga predstavljajo ali so jim izpostavljene finančne institucije in ki se povečajo v stresnih situacijah, med drugim tudi potencialno sistemsko tveganje, povezano z okoljem. Finančne institucije, ki bi lahko predstavljale sistemsko tveganje, so pod okrepljenim nadzorom in po potrebi se zanje uporabijo postopki za reševanje in sanacijo iz člena 25.“

(10b)  v členu 27(2) se črta tretji pododstavek.

(11)  člen 29 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se spremeni:

(i)  vstavi se naslednja točka (aa):

„(aa) izdaja strateški nadzorni načrt Unije v skladu s členom 29a;“;

(ii)  točka (b) se nadomesti z naslednjim:

„spodbuja učinkovito dvostransko in večstransko izmenjavo informacij med pristojnimi organi v zvezi z vsemi pomembnimi vprašanji, vključno s kibernetsko varnostjo in kibernetskimi napadi, ▌ ob popolnem upoštevanju veljavnih določb o zaupnosti in varstvu podatkov iz ustrezne zakonodaje Unije;“;

(iii) točka (e) se nadomesti z naslednjim:

„(e) vzpostavlja sektorske in medsektorske programe usposabljanja, vključno s programi glede tehnoloških inovacij, omogoča izmenjave osebja in pristojne organe spodbuja, naj povečajo uporabo shem začasne napotitve in drugih orodij;“

(iiia)  doda se naslednja točka (ea):

(ea) vzpostavlja sistem spremljanja za ocenjevanje pomembnih okoljskih, družbenih in upravljavskih tveganj, pri čemer upošteva Pariški sporazum pogodbenic COP 21;“;

(b)  ▌odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Organ lahko po potrebi razvije nove praktične instrumente in orodja za konvergenco za pospeševanje skupnih nadzornih pristopov in praks.

Organ zaradi vzpostavitve skupne nadzorne kulture oblikuje in posodablja nadzorniški priročnik Unije o nadzoru finančnih institucij v Uniji ob ustreznem upoštevanju narave, obsega in zapletenosti tveganj, poslovnih praks, poslovnih modelov ter velikosti finančnih institucij in trgov. Organ prav tako oblikuje in posodablja priročnik Unije za reševanje finančnih institucij v Uniji ob ustreznem upoštevanju narave, obsega in zapletenosti tveganj, poslovnih praks, poslovnih modelov ter velikosti finančnih institucij in trgov. Nadzorniški priročnik Unije in priročnik Unije za reševanje določata najboljše prakse ter visokokakovostne metodologije in postopke.

Organ ustrezno upošteva nadzorniški priročnik pri opravljanju svojih nalog, ki vključujejo ocenjevanje potencialnih kršitev prava Unije v skladu s členom 17, reševanje sporov v skladu s členom 19, določanje in ocenjevanje nadzorniških strateških ciljev v skladu s členom 29a ter izvajanje pregledov pristojnih organov v skladu s členom 30.

Kjer je primerno, Organ opravlja odprte javne posvete o mnenjih iz točke (a) odstavka 1 ter orodjih in instrumentih iz odstavka 2 ter analizira morebitne povezane stroške in koristi. Takšna posvetovanja in analize so sorazmerni glede na obseg, naravo in učinek mnenj ali orodij in instrumentov. Organ lahko po potrebi tudi zaprosi za mnenje ali nasvet interesno skupino za bančništvo.”;

(12)  vstavi se naslednji člen 29a:

„Člen 29aStrateški nadzorni načrt

Unije

1. Organ vsaj vsaka tri leta do 31. marca izda priporočilo, naslovljeno na pristojne organe, v katerem določi nadzorniške strateške cilje in prednostne naloge na ravni Unije (v nadaljnjem besedilu: strateški nadzorni načrt Unije), in sicer po razpravi v odboru nadzornikov in ob upoštevanju prispevkov pristojnih organov, opravljenem delu institucij EU ter analiz, opozoril in priporočil, ki jih objavi ESRB, brez poseganja v posebne nacionalne cilje in prednostne naloge pristojnih organov. Pristojni organi v svojih prispevkih določijo, katerim nadzornim dejavnostim naj bi Organ po njihovem mnenju dal prednost. Organ posreduje strateški nadzorni načrt Unije v vednost Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji ter ga objavi na svojem spletnem mestu.

V strateškem nadzornem načrtu Unije so določene posebne prednostne naloge za nadzorne dejavnosti za spodbujanje doslednih, uspešnih in učinkovitih nadzornih praks ter skupne, enotne in usklajene uporabe prava Unije ter obravnavo relevantnih mikrobonitetnih trendov ter možnih tveganj in ranljivosti, ugotovljenih v skladu s členom 32, pri čemer se predvidi nadaljnji razvoj, med drugim tudi novi poslovni modeli. Strateški nadzorni načrt Unije pristojnim nacionalnim organom ne preprečuje uporabe nacionalnih primerov dobre prakse in dela na drugih nacionalnih prednostnih področjih ter se v njem ustrezno upoštevajo nacionalne posebnosti.

2. Vsak pristojni organ ▌zlasti navede, kako je njegov letni delovni program usklajen s strateškim nadzornim načrtom Unije.

4. Vsak pristojni organ v svojem letnem poročilu eno poglavje nameni izvajanju letnega delovnega programa.

Poglavje vsebuje vsaj naslednje podatke:

(a)  opis nadzornih dejavnosti in pregledov finančnih institucij, tržnih praks in vedenja ter finančnih trgov, pa tudi upravnih ukrepov in sankcij, uvedenih proti finančnim institucijam, odgovornim za kršitve prava Unije in nacionalnega prava;

(b)  opis dejavnosti, ki so bile izvedene in niso bile predvidene v letnem delovnem programu;

(c)  seznam dejavnosti, ki so bile navedene v letnem delovnem programu, vendar niso bile izvedene, ter ciljev navedenega programa, ki niso bili doseženi, skupaj z razlogi za neizvedbo navedenih dejavnosti in nedoseganje navedenih ciljev.

5. Organ oceni informacije iz namenskega poglavja iz odstavka 4. Kadar obstaja veliko tveganje, da prednostne naloge iz strateškega nadzornega načrta Unije ne bodo dosežene, Organ vsakemu zadevnemu pristojnemu organu izda priporočilo, kako lahko odpravi zadevne pomanjkljivosti pri svojih dejavnostih.

Organ na podlagi poročil in lastne ocene tveganj opredeli dejavnosti pristojnega organa, ki so ključne za izvajanje strateškega nadzornega načrta Unije, in po potrebi izvaja preglede teh dejavnosti v skladu s členom 30.

6. Organ objavi najboljše prakse, ugotovljene med oceno letnih delovnih programov.“;

(13)  člen 30 se spremeni:

(a)  naslov člena se nadomesti z naslednjim:

„Pregledi pristojnih organov“;

(b)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Organ na lastno pobudo ali na zahtevo Evropskega parlamenta ali Sveta opravlja redne preglede nekaterih ali vseh dejavnosti pristojnih organov, da bi se dodatno izboljšali skladnost in učinkovitost rezultatov nadzora. V ta namen Organ razvija metode za zagotovitev objektivnega ocenjevanja in primerjave med pregledanimi pristojnimi organi. Pri opredelitvi pristojnih organov, ki bodo predmet pregleda, in izvajanju pregledov se upoštevajo obstoječe informacije in že izvedene ocene glede zadevnega pristojnega organa, vključno z ustreznimi informacijami, ki se Organu zagotovijo v skladu s členom 35, in vse ustrezne informacije deležnikov, zlasti morebitne pomanjkljivosti in kršitve pristojnega organa.“;

(c)  doda se naslednji odstavek:

„1a. Organ za namene tega člena ustanovi ad hoc odbor za preglede, ki mu predseduje Organ in ga sestavlja osebje Organa, prostovoljno in po načelu rotacije pa ga spremlja in podpira do pet predstavnikov različnih pristojnih organov, razen predstavnikov pristojnega organa, ki je predmet pregleda.“;

(d)  odstavek 2 se spremeni:

(i) uvodni stavek se nadomesti z naslednjim:

„Pregled med drugim vključuje oceno:“;

(ii)  točka (a) se nadomesti z naslednjim:

„(a) ustreznosti virov, stopnje neodvisnosti in ureditev upravljanja pristojnega organa, zlasti ob upoštevanju učinkovite uporabe aktov Unije iz člena 1(2) in zmogljivosti za odzivanje na razvoj dogodkov na trgu;“;

(iia)  točka (b) se nadomesti z naslednjim:

„(b) učinkovitosti in stopnje približevanja, doseženega pri uporabi prava Unije in nadzorni praksi, vključno z regulativnimi tehničnimi standardi in izvedbenimi tehničnimi standardi, smernicami in priporočili, sprejetimi na podlagi členov 10 do 16, ter obsega, do katerega nadzorna praksa izpolnjuje cilje iz prava Unije, med drugim tudi cilje skupne kulture na področju nadzora iz člena 29 in strateški nadzorni načrt Unije iz člena 29(a);“

(iib)  točka (c) se nadomesti z naslednjim:

„(c) uporabe primerov dobre prakse, ki so jo razvili v nekaterih pristojnih organih;“;

(e)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Organ pripravi poročilo, v katerem so navedeni rezultati pregleda. V poročilu so pojasnjeni in navedeni nadaljnji ukrepi, ki se štejejo za ustrezne in potrebne, kot posledica pregleda. Navedeni nadaljnji ukrepi se lahko sprejmejo v obliki smernic in priporočil v skladu s členom 16 in mnenj v skladu s členom 29(1)(a) ter so naslovljeni na ustrezne pristojne organe.

▌Organ izda poročilo o nadaljnjih ukrepih v zvezi s skladnostjo z zahtevanimi nadaljnjimi ukrepi. ▌

Organ pri pripravi osnutkov regulativnih ali izvedbenih tehničnih standardov v skladu s členi 10 do 15 ali smernic ali priporočil v skladu s členom 16 upošteva izid pregleda, skupaj z vsemi drugimi informacijami, ki jih je pridobil med izvajanjem svojih nalog, da zagotovi konvergenco najbolj kakovostnih nadzornih praks.“;

(f)  vstavi se naslednji odstavek 3a:

„3a. Kadar Organ ob upoštevanju izida pregleda ali drugih informacij, ki jih je pridobil med izvajanjem svojih nalog, meni, da bi bila z vidika Unije potrebna nadaljnja uskladitev pravil Unije, ki se uporabljajo za finančne institucije ali pristojne organe, ali kadar meni, da pristojni organ ne uporablja zakonodajnih aktov iz člena 1(2) ali jih uporablja tako, da je očitno kršil pravo Unije, o tem predloži mnenje Komisiji.“;

(g)  odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Organ objavi poročila iz odstavka 3, vključno z morebitnim poročilom o nadaljnjih ukrepih, razen če bi objava pomenila tveganje za stabilnost finančnega sistema. Pristojni organ, ki se ga pregleduje, se pred objavo poročila pozove, naj poda pripombe. Kadar je ustrezno, Organ pred objavo upošteva te pripombe. Organ lahko objavi te pripombe kot prilogo k poročilu, razen če bi njihova objava pomenila tveganje za stabilnost finančnega sistema ali če pristojni organ objavi ugovarja. Poročilo iz odstavka 3, ki ga pripravi Organ, ter smernice, priporočila in mnenja iz odstavka 3a, ki jih sprejme Organ, se objavijo hkrati.“;

(14)  ▌ člen 31 se spremeni:

(a)  v prvem pododstavku odstavka 1 se točka (f) nadomesti z naslednjim:

„(e) sprejetjem ▌ustreznih ukrepov v primeru razmer, ki bi lahko ogrozile delovanje finančnih trgov, za usklajevanje ukrepov, ki jih sprejmejo ustrezni pristojni organi;“;

(b)  v pododstavek 1 odstavka 1 se vstavi naslednja točka (ea):

„(ea) sprejetjem ustreznih ukrepov, ki bi olajšali uporabo tehnoloških inovacij za usklajevanje ukrepov, ki jih sprejmejo ustrezni pristojni organi;“;

(c)  doda se odstavek 1a:

„1a. Organ sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi upravljavce ali produkte, ki se opirajo na tehnološke inovacije, spodbuja k vstopu na trg. Da bi Organ oblikoval skupni evropski pristop k tehnološkim inovacijam, spodbuja konvergenco nadzora, zlasti z izmenjavo informacij in primerov dobre prakse, pri čemer ga po potrebi podpira odbor za finančne inovacije. Organ lahko po potrebi sprejme smernice ali priporočila v skladu s členom 16.“;

(15)  vstavi se naslednji člen 31a:

„Člen 31aUsklajevanje prenosa dejavnosti in oddajanja dejavnosti v zunanje izvajanje ter prenosa tveganja

1.  Organ v skladu z odstavki 2 in 3 ▌stalno usklajuje nadzorne ukrepe pristojnih organov z namenom spodbujanja konvergence nadzora na področjih prenosa dejavnosti in oddajanja dejavnosti v zunanje izvajanje s strani finančnih institucij ter v zvezi s tveganji, ki jih prenesejo v tretje države, da bi izkoristile dovoljenje EU za čezmejno opravljanje storitev, vendar bi se dejansko pomemben del njihovih dejavnosti ali funkcij opravljal zunaj Unije. Pristojni organi v okviru svojih pristojnosti nosijo končno odgovornost za odločitve o izdaji dovoljenja, nadzoru in izvrševanju v zvezi s prenosom dejavnosti, oddajanjem dejavnosti v zunanje izvajanje in prenosom tveganja.

2. Pristojni organi obvestijo Organ, kadar nameravajo izdati dovoljenje ali registrirati finančno institucijo, ki bi bila pod nadzorom zadevnega pristojnega organa v skladu z akti iz člena 1(2), in kadar poslovni načrt finančne institucije določa, da se pomemben del njenih dejavnosti ali katera koli ključna funkcija odda v zunanje izvajanje ali prenese ali da se tveganje za pomemben del njenih dejavnosti prenese v tretje države, da bi izkoristila dovoljenje EU za čezmejno opravljanje storitev, vendar bi se dejansko pomemben del njenih dejavnosti ali funkcij opravljal zunaj Unije. Obvestilo pristojnih organov za Organ je dovolj podrobno ▌.

3. Kadar se uporablja zakonodaja Unije iz člena 1(2) in ta ne določa nobenih posebnih zahtev glede obveščanja o oddaji v zunanje izvajanje, prenosu dejavnosti ali prenosu tveganja, finančna institucija pristojni organ obvesti o oddaji pomembnega dela svojih dejavnosti ali ključnih funkcij v zunanje izvajanje ali o njihovem prenosu ter o prenosu tveganja za pomemben del svojih dejavnosti na drug subjekt ali lastno podružnico s sedežem v tretji državi. Zadevni pristojni organ dvakrat letno obvešča Organ o takih obvestilih.

Ne glede na člen 35 pristojni organ na zahtevo Organa predloži informacije glede ureditev za oddajo v zunanje izvajanje, prenos dejavnosti ali prenose tveganja s strani finančnih institucij.

Organ nadzoruje, ali zadevni pristojni organi preverjajo, da so ureditve za oddajo v zunanje izvajanje, prenos dejavnosti ali prenose tveganja iz prvega pododstavka sklenjene v skladu s pravom Unije, skladne s smernicami, priporočili ali mnenji Organa in pristojnim organom ne preprečujejo učinkovitega nadzora in izvrševanja v tretji državi.

3a. Če ureditev preverjanja pristojnega organa ne omogoča učinkovitega nadzora ali izvrševanja in povzroča tveganja regulativne arbitraže v državah članicah, lahko Organ ustreznemu pristojnemu organu izda priporočila o tem, kako izboljšati ureditev preverjanja, in vanje vključi tudi rok, do katerega bi moral pristojni organ izvesti priporočene spremembe. Kadar zadevni pristojni organ ne sledi priporočilom Organa, navede razloge za to, Organ pa svoja priporočila objavi skupaj s temi razlogi.

3b. Komisija v [enem letu po začetku veljavnosti te uredbe o spremembi] pripravi poročilo, v katerega vključi pregled različnih pristopov v sektorski zakonodaji v zvezi z ocenjevanjem pomembnosti dejavnosti, ki se odda v zunanje izvajanje ali se prenese, in preuči možnosti za bolj usklajen pristop v zvezi s tem, po možnosti z določitvijo skupnih meril in metodologije. Komisija predloži to poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu.

Pri tem Komisija upošteva:

(a) neprekinjenost dejavnosti,

(b) dejansko zmogljivost za upravljanje,

(c) dejansko zmogljivost za revizijo prenesenih dejavnosti in dejavnosti, oddanih v zunanje izvajanje, ter prenose tveganja.“

(15a)  vstavi se naslednji člen 31b:

„Člen 31bIzmenjava informacij o ustreznosti in primernosti

Organ skupaj z EIOPA in ESMA vzpostavi sistem za izmenjavo informacij, relevantnih za oceno ustreznosti in primernosti imetnikov kvalificiranih deležev, direktorjev in nosilcev ključnih funkcij finančnih institucij, ki jo izvedejo pristojni organi v skladu z akti iz člena 1(2).

(16)  člen 32 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 32Ocena razvoja na trgu

, vključno s stresnimi testi

1.  Organ v okviru svoje pristojnosti spremlja in ocenjuje razvoj na trgu ter po potrebi obvešča druga dva evropska nadzorna organa, odbor ESRB ter Evropski parlament, Svet in Komisijo o ustreznih mikrobonitetnih trendih, mogočih tveganjih in ranljivostih. Organ v svoje ocene vključi ▌analizo trgov, na katerih delujejo finančne institucije, ter presojo vpliva morebitnega razvoja trga na te institucije.

2.  Organ ▌na ravni celotne Unije sproži in usklajuje realistično ocenjevanje prilagodljivosti finančnih institucij na neugodne razmere na trgu. V ta namen razvije:

(a)  skupne metodologije za ocenjevanje učinka ekonomskih scenarijev na finančno stanje institucij;

(aa)  skupne metodologije za določanje finančnih institucij, ki se vključijo v ocenjevanje na ravni celotne Unije;

(b)  skupne pristope k poročanju o rezultatih teh ocenjevanj prilagodljivosti finančnih institucij;

(c)  skupne metodologije za ocenjevanje vpliva določenih produktov ali postopkov distribucije na institucijo; ▐

(d)  skupne metodologije za vrednotenje sredstev, potrebne zaradi izvajanja stresnih testov, in

(da)  skupne metodologije za ocenjevanje učinka okoljskih tveganj na finančno stabilnost institucij.

Organ za namene tega odstavka sodeluje z ESRB, ki se izogiba vsem morebitnim navzkrižjem interesov v zvezi z izvajanjem monetarnih politik.

2a.  Organ v sodelovanju z enotnim mehanizmom nadzora vsaj enkrat letno odloči, ali bi bilo ustrezno opraviti ocenjevanje na ravni celotne Unije iz odstavka 2 ter o svoji odločitvi obvesti Evropski parlament, Svet in Komisijo. Kadar se opravi takšno ocenjevanje na ravni celotne Unije, Organ razkrije rezultate posameznih udeleženih finančnih institucij, razen če meni, da bi bilo razkritje neustrezno z vidika finančne stabilnosti Unije oziroma ene ali več njenih držav članic, celovitosti trga ali delovanja notranjega trga.

Obveznosti pristojnih organov glede varovanja poslovnih skrivnosti pristojnim organom ne preprečujejo objave rezultatov ocenjevanja na ravni celotne Unije iz odstavka 2 ali posredovanja rezultatov takega ocenjevanja Organu, da ta objavi rezultate ocenjevanja prilagodljivosti finančnih institucij, opravljenega na ravni celotne Unije.

3.  Organ brez poseganja v naloge ESRB iz Uredbe (EU) št. 1092/2010 enkrat letno in po potrebi pogosteje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in ESRB v okviru svoje pristojnosti predloži ocene trendov, morebitnih tveganj in ranljivosti v kombinaciji s prikazom tveganja iz člena 22(2).

Organ v te ocene vključi razvrstitev glavnih tveganj in ranljivosti ter po potrebi priporoča preventivne ali popravne ukrepe.

3a.  Za izvedbo ocenjevanja prilagodljivosti finančnih institucij na ravni celotne Unije na podlagi tega člena lahko Organ v skladu s členom 35 in pod pogoji, določenimi v njem, od teh finančnih institucij neposredno zahteva informacije. Od pristojnih organov lahko tudi zahteva, da izvedejo posebne preglede. Od pristojnih organov lahko zahteva, da izvedejo preglede na kraju samem, pri katerih lahko sodeluje tudi sam v skladu s členom 21 in pod pogoji, določenimi v njem, da se zagotovi primerljivost in zanesljivost metodologij, praks in rezultatov.

3b.  Organ lahko zahteva, da pristojni organi naložijo finančnim institucijam, da za informacije, ki jih morajo zagotoviti na podlagi odstavka 3a, odredijo neodvisno revizijo.

4.  Organ zagotavlja ustrezno obravnavo medsektorskega razvoja, tveganj in ranljivosti s tesnim sodelovanjem z Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskim nadzornim organom (Evropski bančni organ) prek Skupnega odbora.“;

(17)  člen 33 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 33Mednarodni odnosi

, vključno z enakovrednostjo

1. Organ lahko brez poseganja v zadevne pristojnosti držav članic in institucij Unije razvija stike in sprejema upravne dogovore z regulativnimi, nadzornimi organi ter, kadar je primerno, organi za reševanje, mednarodnimi organizacijami in upravami tretjih držav. Te ureditve ne ustvarjajo pravnih zavez glede Unije in njenih držav članic in ne preprečujejo državam članicam in njihovim pristojnim organom sklepanja dvostranskih ali večstranskih dogovorov s tretjimi državami.

Če tretja država v skladu z veljavnim delegiranim aktom, ki ga je Komisija sprejela na podlagi člena 9 Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta, na seznamu jurisdikcij, ki imajo v svojih nacionalnih ureditvah za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma strateške pomanjkljivosti, ki bistveno ogrožajo finančni sistem Unije, Organ z regulativnimi in nadzornimi organi, po potrebi pa tudi z organi za reševanje v tej tretji državi, ne sklene dogovorov o sodelovanju.

2. Organ Komisiji pomaga pri pripravi sklepov o enakovrednosti glede regulativnih in nadzornih okvirov tretjih držav na posebno prošnjo Komisije za nasvet, na lastno pobudo ali kadar to od njega zahtevajo akti iz člena 1(2).

2a. Organ redno spremlja razvoj regulativnih in nadzornih ureditev, kadar je primerno pa tudi ureditev za reševanje, prakse glede izvrševanja in relevanten razvoj dogodkov na trgu v tretjih državah, za katere je Komisija sprejela sklepe o enakovrednosti v skladu z akti iz člena 1(2), da bi preveril, ali so merila, na podlagi katerih so bili ti sklepi sprejeti, in pogoji v njih še vedno izpolnjeni. Organ Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in dvema drugima evropskim organoma vsaka tri leta ali pogosteje, kadar je ustrezno ali to zahtevajo Evropski parlament, Svet ali Komisija, predloži zaupno poročilo o svojih ugotovitvah. Poročilo se osredotoča zlasti na pomen za finančno stabilnost, celovitost trga, zaščito vlagateljev ali delovanje notranjega trga.

Brez poseganja v posebne zahteve v zakonodajnih aktih iz člena 1(2) in pod pogoji iz drugega stavka odstavka 1 Organ sodeluje z ustreznimi pristojnimi organi in, kadar je primerno, tudi z organi za reševanje v tretjih državah, katerih regulativne in nadzorne ureditve so bile priznane kot enakovredne. Sodelovanje poteka na podlagi upravnih dogovorov, sklenjenih z ustreznimi organi v teh tretjih državah. Pri pogajanjih o takih upravnih dogovorih Organ vključi določbe o:

(a)  mehanizmih, ki Organu omogočajo, da pridobi zadevne informacije, vključno z informacijami o regulativni ureditvi, nadzornem pristopu, relevantnem razvoju dogodkov na trgu in vsemi spremembami, ki lahko vplivajo na sklep o enakovrednosti;

(b)  postopkih glede usklajevanja nadzorniških dejavnosti, po potrebi vključno s pregledi na kraju samem, ki se izvajajo pod odgovornostjo Organa, ki jih, kadar je ustrezno, prostovoljno in po načelu rotacije spremlja in podpira do pet predstavnikov različnih pristojnih organov in pristojni organ tretje države, in sicer v obsegu, ki je potreben za nadaljnje spremljanje po sprejetju takih sklepov o enakovrednosti.

Organ Evropski parlament, Svet, Komisijo in druga dva evropska nadzorna organa obvesti, kadar pristojni organ tretje države zavrne sklenitev takega upravnega dogovora ali kadar zavrača učinkovito sodelovanje. Komisija te informacije upošteva pri pregledu zadevnih sklepov o enakovrednosti.

2b. Kadar Organ v tretjih državah iz odstavka 2a ugotovi razvoj regulativnih ali nadzornih praks ali, kadar je ustrezno, praks reševanja ali praks izvrševanja, ki bi lahko vplival na finančno stabilnost Unije ali ene ali več njenih držav članic, na celovitost trga ali zaščito vlagateljev ali delovanje notranjega trga, o tem zaupno in takoj obvesti Evropski parlament, Svet in Komisijo.

2c. Pristojni organi vnaprej obvestijo Organ o svojih namerah za sklenitev kakršnih koli upravnih dogovorov z nadzornimi organi tretjih držav na katerem koli območju, ki ga urejajo akti iz člena 1(2), vključno v zvezi s podružnicami subjektov iz tretjih držav. ▌Organu čim prej predložijo osnutek takšnih načrtovanih dogovorov.

Organ lahko v sodelovanju s pristojnimi organi pripravi model za upravne dogovore z namenom vzpostavitve doslednih, učinkovitih in uspešnih nadzornih praks v Uniji in krepitve mednarodnega usklajevanja nadzora. Pristojni organi si prizadevajo čim bolj upoštevati take modele za upravne dogovore.

Če Organ v sodelovanju s pristojnimi organi pripravi model za upravne dogovore, pristojni organi upravnih dogovorov z organi tretjih držav ne sklenejo pred dokončanjem modela.

V poročilo iz člena 43(5) Organ vključi podatke o upravnih dogovorih, sklenjenih z nadzornimi organi, mednarodnimi organizacijami ali vladami tretjih držav, pomoči, ki jo je Organ Komisiji nudil pri pripravi sklepov o enakovrednosti, in dejavnostih spremljanja, ki jih je Organ opravil v skladu z odstavkom 2a.

3a. Organ si prizadeva za polnopravno članstvo v Baselskem odboru za bančni nadzor in Odboru za finančno stabilnost ter za status opazovalca pri Upravnem odboru za mednarodne računovodske standarde.

O vsakem položaju, ki ga Organ zasede na mednarodnih forumih, najprej razpravlja odbor nadzornikov, ki ga tudi odobri.

3b. Organ po potrebi spremlja razvoj regulativnih in nadzornih ureditev in, kadar je ustrezno, ureditev za reševanje ter praks izvrševanja in relevantne spremembe na trgih tretjih držav, za katere so bili sklenjeni mednarodni sporazumi.

Brez poseganja v posebne zahteve v zakonodajnih aktih iz člena 1(2) in pod pogoji iz druge povedi odstavka 1 tega člena Organ sodeluje z ustreznimi pristojnimi organi in, kadar je primerno, tudi z organi za reševanje v tretjih državah iz prvega pododstavka tega odstavka.“;

(18)  člen 34 se črta.

(19)  člen 35 se spremeni:

(a)  odstavki 1, 2 in 3 se nadomestijo z naslednjim:

„1. Pristojni organi Organu na njegovo zahtevo predložijo vse informacije, ki jih ta potrebuje za opravljanje nalog, ki se nanj prenesejo s to uredbo, če imajo do zadevnih informacij zakonit dostop.

Predložene informacije so točne in popolne ter se predložijo v roku, ki ga predpiše Organ.

2. Organ lahko tudi zahteva, da se mu informacije zagotavljajo v rednih časovnih presledkih in v določeni obliki oziroma z uporabo primerljivih predlog, ki jih odobri Organ. Za take zahteve se vedno, kadar je mogoče, uporabljajo obstoječe enotne oblike poročanja, pri čemer se spoštuje načelo sorazmernosti iz nacionalne zakonodaje in prava Unije, vključno z zakonodajnimi akti iz člena 1(2).

3. Organ na▌ zahtevo pristojnega organa predloži vse informacije, ki jih ima in ki jih pristojni organ potrebuje za opravljanje svojih nalog▌.“;

(b)  odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. Kadar informacije, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 1, niso na voljo ali jih pristojni organi ne zagotovijo v roku, ki ga določi Organ, lahko Organ naslovi ustrezno utemeljeno zahtevo na:

(a) druge organe z nadzornimi nalogami;

(b) ministrstvo, pristojno za finance v zadevni državi članici, v kateri ima na voljo bonitetne informacije;

(c) nacionalno centralno banko zadevne države članice;

(d) statistični urad zadevne države članice.

Pristojni organi Organu na njegovo zahtevo pomagajo pri zbiranju informacij.“;

(c)  odstavka 6 in 7a se črtata:

(20)  vstavijo se naslednji členi od 35 a do 35d:

„Člen 35aIzvajanje pooblastil iz člena 35b

Pooblastila, ki so v skladu s členom 35 prenesena na Organ ali na njegove uradnike ali druge osebe, ki jih pooblasti Organ, se ne uporabljajo za zahteve po razkritju informacij ali dokumentov, za katere velja varovanje zaupnosti.

Člen 35a in člen 35b se uporabljata brez poseganja v nacionalno zakonodajo.

Člen 35bZahteva po informacijah od finančnih institucij, holdingov ali podružnic ustreznih finančnih institucij in nenadzorovanih operativnih subjektov v finančni skupini ali konglomeratu

1. Kadar informacije, zahtevane v odstavku 1 ali odstavku 5 člena 35, niso na voljo ali se ne zagotovijo v roku, ki ga določi Organ, lahko ta brez podvajanja podatkov od naslednjih institucij in subjektov zahteva, da predložijo ▌ potrebne informacije, ki jih Organ potrebuje za izpolnjevanje svojih obveznosti v skladu s to uredbo:

(a) ustreznih finančnih institucij;

(b) holdingov ali podružnic ustreznih finančnih institucij;

(c) nenadzorovanih operativnih subjektov v finančni skupini ali konglomeratu, ki so pomembni za finančne dejavnosti ustreznih finančnih institucij.

4. Ustrezne institucije in subjekti iz odstavka 1 ali njihovi pravni zastopniki v razumnem roku, ki ga določi Organ, zagotovijo zahtevane informacije.▌

5. Organ pristojnemu organu države članice, kjer ima zadevni subjekt iz odstavka 1, na katerega se nanaša zahteva po informacijah, prebivališče ali sedež, takoj pošlje kopijo ▌zahteve ▌.

6. Organ lahko uporablja zaupne informacije, prejete v skladu s tem členom, samo za izvajanje nalog, ki so mu dodeljene s to uredbo.

Člen 35cPostopkovna pravila za nalaganje glob

1. Kadar Organ pri opravljanju svojih nalog v skladu s to uredbo ugotovi, da obstajajo resni znaki o možnih dejanjih, ki bi lahko veljala za kršitev iz člena 35d(1), od Komisije zahteva, da razišče zadevo. ▌

Člen 35dGlobe

in periodične denarne kazni

-1. Komisija instituciji ali subjektu, za katerega je izdala zahtevo po informacijah, pred sprejetjem odločitve o naložitvi globe ali periodične denarne kazni omogoči, da poda izjavo.

Komisija svojo odločitev o naložitvi globe ali periodične denarne kazni utemelji z dejstvi, glede katerih so zadevne institucije ali subjekti imeli priložnost podati pripombe.

1. Komisija sprejme odločitev o naložitvi globe, kadar meni, da institucija ali subjekt iz člena 35b(1) namerno ali iz malomarnosti ni zagotovil zahtevanih informacij ▌ali da je predložil nepopolne, napačne ali zavajajoče informacije ▌v skladu s členom 35b(1).

2. Osnovna ▌globa iz odstavka 1 znaša najmanj [X; manj kot 50 000 EUR] EUR in največ [Y; manj kot 200 000 EUR] EUR ter je odvračilna, učinkovita in sorazmerna z velikostjo institucije ali subjekta ter naravo in pomenom kršitve.

Organ skupaj z EBA in ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi metodologijo za določanje glob v skladu s tem odstavkom.

▌5. ▌Skupna globa ne presega [X%; manj kot 20%] letnega prometa zadevnega subjekta v predhodnem poslovnem letu, razen če subjekt ni imel neposredne ali posredne finančne koristi zaradi kršitve. V tem primeru je skupna globa vsaj enaka tem finančnim koristim.

5a. Komisija lahko naloži periodično denarno kazen do odprave kršitve. Periodična denarna kazen je sorazmerna z velikostjo institucije ali subjekta ter naravo in pomenom kršitve.

5b. Pravica institucije ali subjekta do obrambe se v postopkih v celoti spoštuje. Instituciji ali subjektu se zagotovi pravica do vpogleda v spise Organa in Komisije ob upoštevanju pravnega interesa drugih oseb glede varstva poslovnih skrivnosti. Pravica vpogleda v spis ne velja za zaupne informacije ali notranje pripravljalne dokumente Organa ali Komisije.

5c. Izvršitev globe ali periodične denarne kazni se lahko odloži le z odločbo Sodišča Evropske unije. Institucije ali subjekti, ki se jim naloži globa ali periodična denarna kazen, lahko zoper odločitev Komisije o naložitvi globe ali periodične denarne kazni sprožijo postopek pri Sodišču Evropske unije. Sodišče lahko globo ali periodično denarno kazen, ki jo je naložila Komisija, med drugim razveljavi, zniža ali zviša.

5d. Komisija javnosti razkrije vse globe in periodične denarne kazni, ki jih je naložila, razen če ne bi takšno razkritje javnosti resno ogrozilo finančnih trgov ali povzročilo nesorazmerno škodo vpletenim stranem.

5e. Zneski glob in periodičnih denarnih kazni se dodelijo v splošni proračun Unije.

▌(21)  člen 36 se spremeni:

(a)  odstavek 3 se črta.

(b)  odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Organ ob prejemu opozorila ali priporočila ESRB, ki je naslovljeno nanj, o tem opozorilu ali priporočilu razpravlja na naslednji seji odbora nadzornikov ali, če je primerno, prej, da oceni posledice takega opozorila ali priporočila za izpolnjevanje svojih nalog in morebitnih ukrepov, ki mu sledijo.

V ustreznem postopku odločanja se odloči, ali je treba v skladu s pooblastili, ki so mu dodeljena s to uredbo, da se obravnavajo zadeve, izpostavljene v opozorilih in priporočilih, sprejeti kakšen ukrep in kakšna naj bo njegova vsebina.

Če Organ ne ukrepa na podlagi opozorila ali priporočila, ESRB sporoči razloge za tako odločitev. ESRB o tem obvesti Evropski parlament v skladu s členom 19(5) Uredbe (EU) št. 1092/2010. ESRB o tem obvesti tudi Svet in Komisijo.“

(c)  odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. Organ lahko ob prejemu opozorila ali priporočila odbora ESRB, naslovljenega na pristojni organ, po potrebi uporabi pooblastila, ki so mu dodeljena s to uredbo, da zagotovi pravočasno nadaljnje ukrepanje.

Če naslovnik ne namerava upoštevati priporočila ESRB, o svojih razlogih za neukrepanje obvesti odbor nadzornikov in jih obravnava skupaj z njim.“;

(d)  odstavek 6 se črta;

(22)  člen 37 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 37Interesna skupina za bančništvo

1. Za omogočanje lažjih posvetovanj z zainteresiranimi stranmi na področjih, pomembnih za naloge Organa, se ustanovi interesna skupina za bančništvo. Z interesno skupino za bančništvo se posvetuje o ukrepih, sprejetih v skladu s členi 10 do 15 o regulativnih tehničnih standardih in izvedbenih tehničnih standardih, ter v meri, da ti ne zadevajo posameznih finančnih institucij, s členom 16 o smernicah in priporočilih, členom 16a o mnenjih ter členom 16b o vprašanjih in odgovorih. Če je treba ukrepe nujno sprejeti in ni mogoče opraviti posvetovanj, je treba čim prej obvestiti interesno skupino za bančništvo.

Interesna skupina za bančništvo se sestane na lastno pobudo po potrebi in v vsakem primeru vsaj štirikrat letno.

2. Interesna skupina za bančništvo je sestavljena iz 30 članov, in sicer 13 članov sorazmerno zastopa kreditne institucije in investicijske družbe, ki delujejo v Uniji, pri čemer trije izmed njih predstavljajo zadružne banke in hranilnice, 13 članov predstavlja predstavnike njihovih zaposlenih, potrošnike, uporabnike bančnih storitev in predstavnike MSP, štirje člani pa so neodvisni vrhunski akademiki.

3. Člane interesne skupine za bančništvo na podlagi odprtega izbirnega postopka imenuje odbor nadzornikov. Odbor nadzornikov pri odločanju čim bolj zagotavlja ustrezen odraz raznolikosti bančnega sektorja, geografsko uravnoteženost, uravnoteženost glede na spol in zastopanost zainteresiranih strani iz celotne Unije. Člani interesne skupine za bančništvo so izbrani na podlagi njihovih kvalifikacij, spretnosti, ustreznega znanja in dokazanega strokovnega znanja.“;

3a. Člani interesne skupine za bančništvo izberejo predsednika te skupine med svojimi člani. Mandat predsednika traja dve leti.

Evropski parlament lahko predsednika interesne skupine za bančništvo pozove, naj pred njim poda izjavo in odgovori na vsa vprašanja njegovih poslancev, kadar koli se od njega to zahteva.

4. Organ zagotovi vse potrebne informacije, pri čemer upošteva obveznost varovanja poslovne skrivnosti v skladu s členom 70, in ustrezno administrativno podporo za interesno skupino za bančništvo. Za člane interesne skupine za bančništvo, ki zastopajo neprofitne organizacije, razen za predstavnike sektorja, se zagotovi ustrezno nadomestilo. To nadomestilo se določi ob upoštevanju pripravljalnega in nadaljnjega dela članov in je najmanj enakovredno stopnjam povračila uradnikom iz naslova V, poglavje 1, oddelek 2, Kadrovskih predpisov za uradnike in pogojev za zaposlitev drugih uslužbence v Evropskih skupnosti iz Uredbe Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (1) (kadrovski predpisi). Interesna skupina za bančništvo lahko ustanovi delovne skupine za tehnična vprašanja. Člani interesne skupine za bančništvo so imenovani za obdobje štirih let, po izteku katerega se opravi nov izbirni postopek.

Člani interesne skupine za bančništvo so lahko imenovani za dva zaporedna mandata.

5. Interesna skupina za bančništvo izdaja nasvete za Organ o kakršnem koli vprašanju v zvezi z nalogami Organa, s posebnim poudarkom na nalogah iz členov 10 do 16b ter členov 29, 30, 32 in 35.

Kadar člani interesnih skupin ne morejo doseči soglasja glede nasveta, se tretjini članov ali članom, ki predstavljajo eno skupino zainteresiranih strani, dovoli, da izdajo ▌ ločen nasvet.

Interesna skupina za bančništvo, interesna skupina za vrednostne papirje in trge, interesna skupina za zavarovanje in pozavarovanje ter interesna skupina za poklicne pokojninske sklade lahko izdajo skupne nasvete o vprašanjih, povezanih z delom evropskih nadzornih organov, v skladu s členom 56 te uredbe o skupnih stališčih in skupnih aktih.

6. Interesna skupina za bančništvo sprejme svoj poslovnik z dvotretjinsko večino svojih članov.

7. Organ javno objavi ▌ nasvete interesne skupine za bančništvo, ločene nasvete njenih članov, rezultate posvetov s to skupino, pa tudi, kako se nasveti in rezultati posvetov upoštevajo. “;

(b)    v odstavku 5 se dodajo naslednji pododstavki:

„Kadar člani interesne skupine za bančništvo ne morejo doseči skupnega mnenja ali nasveta, se članom, ki predstavljajo eno skupino zainteresiranih strani, dovoli, da izdajo ločeno mnenje ali ločen nasvet.

Interesna skupina za bančništvo, interesna skupina za vrednostne papirje in trge, interesna skupina za zavarovanje in pozavarovanje ter interesna skupina za poklicne pokojninske sklade lahko izdajo skupna mnenja in nasvete o vprašanjih, povezanih z delom evropskih nadzornih organov, v skladu s členom 56 te uredbe o skupnih stališčih in skupnih aktih.“;

(22a)  člen 38(1) se nadomesti z naslednjim:

„1. Organ zagotavlja, da nobena odločitev, sprejeta na podlagi členov 18, 19 ali 20, v ničemer ne posega v fiskalne pristojnosti držav članic.“

(23)  člen 39 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 39Postopki odločanja

1. Organ pri sprejemanju odločitev na podlagi členov 17, 18 in 19 ravna v skladu z odstavki 2 do 6 ▌.

2. Organ vse naslovnike odločitve v uradnem jeziku naslovnika obvesti o njenem nameravanem sprejetju in določi rok, do katerega lahko naslovnik predloži svoje mnenje o zadevi, pri čemer se v celoti upoštevajo nujnost, zapletenost in možne posledice zadeve. Naslovnik lahko svoje mnenje izrazi v svojem uradnem jeziku. Določba iz prvega stavka se smiselno uporablja za priporočila iz člena 17(3).

3. V odločitvah Organa so navedeni razlogi, na katerih temeljijo.

4. Naslovniki odločitev Organa se obvestijo o pravnih sredstvih, ki so jim na voljo na podlagi te uredbe.

5. Kadar Organ sprejme odločitev na podlagi člena 18(3) ali 18(4), to odločitev pregleduje v ustreznih časovnih presledkih.

6. Sprejetje odločitev, ki jih Organ sprejme na podlagi členov ▌18 ali 19, se objavi. Sprejetje odločitev, ki jih Organ sprejme na podlagi člena 17, se lahko objavi. Pri objavi se razkrijeta identiteta zadevnega pristojnega organa ali zadevne finančne institucije in glavna vsebina odločitve, razen če je taka objava v navzkrižju z upravičenimi interesi finančnih institucij ali varovanjem poslovnih skrivnosti ali če bi lahko resno ogrozila pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celotnega finančnega sistema Unije ali dela tega sistema.“;

(24)  člen 40 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se spremeni:

(i)  vstavita se naslednji točki (aa) in (ab):

„(aa) člani izvršnega odbora s polnim delovnim časom iz člena 45(1), ki nimajo glasovalne pravice;

(ab) vodja uprave države članice, ki je odgovoren za pogajanja o aktih iz člena 1(2) in njihovo sprejemanje za namene ravnanja v okviru področja uporabe členov 10 do 15“;

(ia)  točka (b) se nadomesti z naslednjim:

„(b) vodja nacionalnega javnega organa, ki je pristojen za nadzor nad kreditnimi institucijami v posamezni državi članici za namen ravnanja v okviru vseh pristojnosti, razen tistih iz členov 10 do 15, ki se sestanejo osebno vsaj dvakrat letno;“

(ib)  točka (e) se nadomesti z naslednjim:

„(e) en predstavnik ESRB, ki nima glasovalne pravice in ne sprejema stališč na podlagi izvajanja monetarnih politik;“

(ib)  vstavi se naslednja točka (fa):

„(fa) en predstavnik ESRB, ki nima glasovalne pravice;“

(aa)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Vsak ▌ organ je odgovoren za imenovanje namestnika na visoki ravni, ki ga izbere med svojim osebjem in ki lahko nadomesti člana odbora nadzornikov iz odstavkov 1(ab) in 1(b), če se ta oseba seje ne more udeležiti.“

(ab)  odstavek 4a se črta;

(ac)  odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:

„6. „Člana odbora nadzornikov iz točke (b) odstavka 1 za namene ravnanja v okviru področja uporabe Direktive 94/19/ES lahko po potrebi spremlja predstavnik ustreznih organov, ki v posamezni državi članici upravljajo sisteme zajamčenih vlog, pri čemer ta predstavnik nima glasovalne pravice.

Kadar nacionalni javni organ iz člena 1(b) ni odgovoren za reševanje, se lahko član odbora nadzornikov odloči, da bo povabil predstavnika organa za reševanje, ki nima glasovalne pravice.“;

(ad)  doda se naslednji odstavek:

„6a. Za namen ukrepov, ki jih je treba sprejeti v skladu s področjem uporabe členov 10 do 15, je en predstavnik Komisije član odbora nadzornikov, ki nima glasovalne pravice, en predstavnik Evropskega parlamenta je opazovalec, po en predstavnik uprave vsake države članice pa je lahko opazovalec v odboru nadzornikov.“;

(b)  odstavek 7 se nadomesti z naslednjim:

„7. Odbor nadzornikov lahko povabi opazovalce.“;

(c)  doda se naslednji odstavek 8:

„8. Kadar nacionalni javni organ iz odstavka 1(b) ni pristojen za izvrševanje predpisov o varstvu potrošnikov, se lahko član odbora nadzornikov iz navedene točke odloči, da k sodleovanju povabi predstavnika organa za varstvo potrošnikov iz države članice, ki nima glasovalne pravice. Če si pristojnost za varstvo potrošnikov v državi članici deli več organov, se navedeni organi dogovorijo o skupnem predstavniku.“;

(25)  člen 41 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 41Notranji odbori

Odbor nadzornikov lahko ustanavlja notranje odbore za posebne naloge, ki so mu dodeljene. Določi lahko prenos nekaterih jasno opredeljenih nalog in odločitev na notranje odbore, izvršni odbor ali predsednika.“;

(26)  ▌člen 42 ▌se nadomesti z naslednjim:

„Člen 42Neodvisnost

odbora nadzornikov

Predsednik in člani odbora nadzornikov ▌pri opravljanju nalog, ki so jim dodeljene s to uredbo, delujejo neodvisno in objektivno, izključno v interesu Unije kot celote ter ne zahtevajo in ne sprejemajo navodil institucij ali organov Unije, katere koli vlade ▌ali katerih koli drugih javnih ali zasebnih organov.

Niti države članice, institucije ali organi Unije niti noben drug javni ali zasebni organ ne sme vplivati na člane odbora nadzornikov pri opravljanju njihovih nalog.

Kadar se oceni, da je stopnja neodvisnosti iz točke (a) člena 30(2) nezadostna v skladu s tem členom, se lahko odbor nadzornikov odloči, da začasno odvzame glasovalno pravico posameznemu članu ali začasno ukine njegovo članstvo v Organu do odprave pomanjkljivosti.“;

(27)  člen 43 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Odbor nadzornikov usmerja delo Organa in je glavni organ odločanja za strateške odločitve in pomembne politične odločitve.

Če ni drugače določeno v tej uredbi, odbor nadzornikov sprejema ▌priporočila, smernice, mnenja in odločitve Organa ter izdaja nasvete iz poglavja II▌.“;

(b)  odstavka 2 in 3 se črtata;

(c)  ▌odstavek 4 se ▌nadomesti z naslednjim:

„Odbor nadzornikov vsako leto do 30. septembra na podlagi predloga izvršnega odbora sprejme delovni program Organa za naslednje leto ter ga posreduje v vednost Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.

Organ določi svoje prednostne naloge v zvezi s pregledi, pri čemer, kadar je ustrezno, opredeli pristojne organe in dejavnosti, za katere se izvajajo pregledi v skladu s členom 30. Če je to ustrezno utemeljeno, lahko Organ opredeli dodatne pristojne organe, ki bodo vključeni v pregled.

Delovni program se sprejme ne glede na letni proračunski postopek in se javno objavi.“;

(d)    odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. Odbor nadzornikov na predlog upravnega odbora sprejme letno poročilo o dejavnostih Organa, vključno z izvedbo nalog predsednika, na podlagi osnutka poročila iz člena 47(9f) ter to poročilo vsako leto do 15. junija posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru. Poročilo se objavi.“;

(e)  odstavek 8 se črta;

(27a)  vstavi se naslednji člen 43a:

„Člen 43a

Preglednost odločitev odbora nadzornikov

Organ ne glede na člen 70 v največ šestih tednih od datuma srečanja odbora nadzornikov Evropskemu parlamentu predloži vsaj celovit in smiseln zapisnik tega srečanja odbora nadzornikov, ki omogoča polno razumevanje razprav, vključno z obrazloženim seznamom sklepov. “

(28)  člen 44 se spremeni:

(a)  ▌odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Odbor nadzornikov sprejema odločitve z navadno večino svojih članov. Vsak član ima en glas. Če je izid glasovanja neodločen, je odločilen glas predsednika.

Z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka odbor nadzornikov v zvezi s sklepi o pripravi in sprejetju aktov, osnutkov in instrumentov iz členov 10 do 16 ter ukrepi in odločitvami, sprejetimi na podlagi tretjega pododstavka člena 9(5), člena 9a in poglavja VI, odločitve sprejema s kvalificirano večino svojih članov, kakor je opredeljeno v členu 16(4) Pogodbe o Evropski uniji, ki vključuje vsaj navadno večino njegovih članov, prisotnih na glasovanju, iz pristojnih organov držav članic, ki so sodelujoče države članice, kot so opredeljene v točki 1 člena 2 Uredbe (EU) št. 1024/2013 (sodelujoče države članice), in navadno večino njegovih članov, prisotnih na glasovanju, iz pristojnih organov držav članic, ki niso sodelujoče države članice, kot so opredeljene v točki 1 člena 2 Uredbe (EU) št. 1024/2013 (nesodelujoče države članice). Člani izvršnega odbora s polnim delovnim časom in predsednik ne glasujejo o teh odločitvah.

Glede odločitev, sprejetih na podlagi člena 18(3) in (4) ter z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka, odbor nadzornikov odločitve sprejema z navadno večino svojih članov z glasovalno pravico, ki vključuje navadno večino njegovih članov iz pristojnih organov sodelujočih držav članic in navadno večino njegovih članov iz pristojnih organov nesodelujočih držav članic.

(a)   vstavi se odstavek 1a:

1a. Z odstopanjem od odstavka 1 je odbor nadzornikov pristojen za sprejemanje odločitev, ki jih izvršni odbor v skladu s členom 47(3) pripravi za namene členov 22(1), 22(2), 22(3) in 22(5) ter členov 29a, 31a, 32 in 35b do 35d, z navadno večino svojih članov.

Če odbor nadzornikov ne sprejme odločitev, ki jih za namene členov 22(1), 22(2), 22(3) in 22(5) ter členov 29a, 31a, 32 in 35b do 35h pripravi izvršni odbor, lahko te odločitve spremeni. Odbor nadzornikov je pristojen za sprejemanje teh spremenjenih odločitev s tričetrtinsko večino svojih članov.

Če odbor nadzornikov spremenjenih odločitev iz drugega pododstavka ne sprejme čim prej in najpozneje v štirih mesecih, izvršni odbor sprejme odločitev.“;

(b)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Odbor nadzornikov sprejme in objavi svoj poslovnik. V poslovniku je natančno določena ureditev glasovanja.“;

(c)    odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Člani brez glasovalne pravice in opazovalci se ne udeležujejo razprav v odboru nadzornikov, ki zadevajo posamezne finančne institucije, razen če je v členu 75(3) ali aktih iz člena 1(2) določeno drugače.

Prvi pododstavek ne velja za predsednika, člane, ki so tudi člani izvršnega odbora, in predstavnika Evropske centralne banke, ki ga imenuje njen nadzorni odbor.“;

(29)  v poglavju III se naslov oddelka 2 nadomesti z naslednjim:

„Oddelek 2

Izvršni odbor“

(30)  Člen 45 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 45Sestava

1. Izvršni odbor sestavljajo predsednik in trije člani s polnim delovnim časom, ki so državljani katere od držav članic. Predsednik vsakemu članu s polnim delovnim časom dodeli jasno določene naloge na področju politike in upravljavske naloge, zlasti odgovornosti za proračunske zadeve, zadeve v zvezi z delovnim programom Organa in zadeve v zvezi s konvergenco. Eden od članov s polnim delovnim časom deluje kot podpredsednik in opravlja naloge predsednika, kadar je ta odsoten ali utemeljeno zadržan.

2. Člani s polnim delovnim časom se izberejo na podlagi dosežkov, znanja in spretnosti ter delovnih izkušenj v zvezi z različnimi poslovnimi modeli finančnih institucij in trgi, zlasti bančnimi trgi, vključno z interesi potrošnikov, ter izkušenj, povezanih s finančnim nadzorom in pravno ureditvijo tega področja. Člani s polnim delovnim časom imajo bogate izkušnje na področju vodenja. Vsaj en član s polnim delovnim časom v enem letu pred imenovanjem ne sme biti zaposlen pri nacionalnem pristojnem organu. Izbor se opravi na podlagi javnega razpisa za predložitev kandidatur, ki se objavi v Uradnem listu Evropske unije, nato pa Komisija ob posvetovanju z odborom nadzornikov sestavi ožji seznam kvalificiranih kandidatov.

Komisija ožji seznam predloži v odobritev Evropskemu parlamentu. Svet po odobritvi tega ožjega seznama sprejme odločitev o imenovanju članov izvršnega odbora s polnim delovnim časom ▌. Izvršni odbor je sestavljen uravnoteženo in sorazmerno, tako da je v njem zastopana Unija kot celota.

3. Kadar član izvršnega odbora s polnim delovnim časom ne izpolnjuje več pogojev iz člena 46 ali je bil spoznan za krivega resne kršitve, lahko Evropski parlament in Svet na lastno pobudo ali na predlog Komisije, ki ga je odobril Evropski parlament, sprejmeta sklep o odstavitvi tega člana s položaja.

4. Mandat članov s polnim delovnim časom traja pet let in se lahko enkrat podaljša. V devetih mesecih pred koncem petletnega mandata člana s polnim delovnim časom odbor nadzornikov ovrednoti:

(a) rezultate, dosežene v prvem mandatu, in način, na katerega so bili doseženi;

(b) dolžnosti in zahteve Organa v naslednjih letih.

Komisija ob upoštevanju ovrednotenja Svetu predloži seznam članov s polnim delovnim časom, za katere predlaga podaljšanje mandata. Svet lahko na podlagi seznama in ob upoštevanju ovrednotenja podaljša mandat članov s polnim delovnim časom.“;

(31)  vstavi se naslednji člen 45a:

„Člen 45aOdločanje

1. Izvršni odbor sprejema odločitve z navadno večino svojih članov. Vsak član ima en glas. Če je izid glasovanja neodločen, je odločilen glas predsednika. Na zahtevo predsednika ali vsaj treh članov izvršnega odbora se odločitve posredujejo odboru nadzornikov.

2. Predstavnik Komisije sodeluje na sejah izvršnega odbora, vendar nima pravice glasovanja, razen v zadevah iz člena 63.

3. Izvršni odbor sprejme in objavi svoj poslovnik.

4. Seje izvršnega odbora skliče predsednik na lastno pobudo ali zahtevo ene tretjine članov odbora ter jih tudi vodi.

Izvršni odbor se srečuje pred vsako sejo odbora nadzornikov in tako pogosto, kot se izvršnemu odboru zdi potrebno. Redno poroča odboru nadzornikov in se sestane vsaj enajstkrat na leto.

5. ▌Člani brez glasovalne pravice se ne udeležujejo razprav v izvršnem odboru o posameznih finančnih institucijah.

5a. Odbor nadzornikov lahko izvršnemu odboru pošilja posebne zahtevke za informacije. “;

(32)  vstavi se naslednji člen 45b:

„Člen 45bNotranji odbori

Izvršni odbor lahko ustanavlja notranje odbore za posebne naloge, ki so mu dodeljene.“;

(33)  Člen 46 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 46Neodvisnost

izvršnega odbora

Člani upravnega odbora delujejo neodvisno in objektivno v izključnem interesu Unije kot celote ter ne zahtevajo in ne sprejemajo navodil institucij ali organov Unije, katere koli vlade ▌ali katerega koli drugega javnega ali zasebnega organa.

Člani izvršnega odbora nimajo druge funkcije na nacionalni ali mednarodni ravni ali na ravni Unije.

Niti države članice, institucije ali organi Unije niti kateri koli drug javni ali zasebni organ ne sme vplivati na člane izvršnega odbora pri izvrševanju njihovih nalog.“;

(34)  Člen 47 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 47Naloge

1. Izvršni odbor zagotavlja, da Organ opravlja svoje poslanstvo in izvaja naloge, ki so mu dodeljene v skladu s to uredbo. Sprejme vse potrebne ukrepe, predvsem sprejme notranja upravna navodila in objavlja obvestila, da bi zagotovil delovanje Organa v skladu s to uredbo.

2. Izvršni odbor letni in večletni delovni program predloži v sprejetje odboru nadzornikov.

3. Izvršni odbor izvaja svoja proračunska pooblastila v skladu s členoma 63 in 64.

Izvršni odbor je pristojen za ukrepanje in sprejemanje odločitev za namene členov 17, 19, 22(4) in 30 ▌. Za namene členov 22(1), 22(2), 22(3) in 22(5) ter členov 29a, 31a, 32 in 35b do 35d je izvršni odbor pristojen za pripravo odločitev, za katere se uporablja postopek odločanja iz odstavka 1a člena 44. Izvršni odbor o vseh pripravljenih in sprejetih odločitvah obvešča odbor nadzornikov.

3a. Izvršni odbor preuči vsa vprašanja, o katerih odloča odbor nadzornikov, in o njih poda mnenje ▌.

4. Izvršni odbor sprejme načrt kadrovske politike Organa in v skladu s členom 68(2) tudi potrebne izvedbene ukrepe za kadrovske predpise za uradnike Evropskih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: kadrovski predpisi).

5. Izvršni odbor sprejme posebne določbe o pravici dostopa do dokumentov Organa v skladu s členom 72.

6. Izvršni odbor na podlagi osnutka poročila iz odstavka 9(f) odboru nadzornikov predlaga v odobritev letno poročilo o dejavnostih Organa, kot tudi o nalogah predsednika.

7. Izvršni odbor imenuje in razrešuje člane odbora za pritožbe v skladu s členom 58(3) in (5), pri čemer ustrezno upošteva predlog odbora nadzornikov.

8. Izvršni odbor obvešča javnost o vseh izvedenih sestankih in sprejemih, na katerih so bili udeleženi člani Organa. Stroški se javno beležijo v skladu s Kadrovskimi predpisi.

9. Odgovorni član ima naslednje posebne naloge:

(a) izvaja letni delovni program Organa pod vodstvom odbora nadzornikov in pod nadzorom izvršnega odbora;

(b) sprejme vse potrebne ukrepe, predvsem sprejme notranja upravna navodila in objavlja obvestila, da bi zagotovil delovanje Organa v skladu s to uredbo;

(c) pripravi večletni delovni program iz člena 47(2);

(d) vsako leto do 30. junija pripravi delovni program za naslednje leto v skladu s členom 47(2);

(e) pripravi predhodni predlog proračuna Organa na podlagi člena 63 in izvršuje proračun Organa na podlagi člena 64;

(f) vsako leto pripravi osnutek poročila z oddelkom o regulativnih in nadzornih dejavnostih Organa ter oddelkom o finančnih in upravnih zadevah;

(g) v zvezi z osebjem Organa izvršuje pooblastila iz člena 68 in upravlja kadrovske zadeve.“;

(35)  člen 48 se spremeni:

(a)  v odstavku 1 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Predsednik je državljan katere od držav članic in je odgovoren za pripravo dela odbora nadzornikov ter vodenje sej odbora nadzornikov in izvršnega odbora.“;

(b)  odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Komisija za namen izbora predsednika ustanovi izbirni odbor, ki ga sestavlja šest neodvisnih visoko priznanih posameznikov. Evropski parlament, Svet in Komisija imenujejo po dva člana izbirnega odbora. Izbirni odbor za predsednika imenuje enega izmed svojih članov. Z navadno večino odloči o objavi obvestila o prostem delovnem mestu, izbirnih merilih in točnem opisu delovnih nalog, sestavi kroga prijavljenih kandidatov ter metodi, v skladu s katero se krog prijavljenih kandidatov pregleda, da bi pripravili spolno uravnotežen ožji seznam z vsaj dvema kandidatoma. Če je izid glasovanja neodločen, ima odločilni glas predsednik izbirnega odbora.

Predsednik se izbere na podlagi dosežkov, znanja in spretnosti, poznavanja finančnih institucij in trgov, zlasti na področju bančništva, in sicer na podlagi javnega razpisa za predložitev kandidatur, ki se objavi v Uradnem listu Evropske unije. Predsednik ima znatno število let priznanih izkušenj, povezanih s finančnim nadzorom in pravno ureditvijo tega področja, ter izkušenj s položaja v višjem vodstvu, izkaže lahko vodstvene izkušnje in visoke standarde učinkovitosti, sposobnosti in integritete ter dokazano obvlada vsaj dva uradna jezika Unije.

Izbirni odbor ožji seznam kandidatov za položaj predsednika predloži Evropskemu parlamentu in Svetu. Evropski parlament lahko izbrane kandidate povabi k predstavitvi brez navzočnosti javnosti ali javni predstavitvi, predloži pisna vprašanja za kandidate, nasprotuje imenovanju kandidata in priporoči svojega prednostnega kandidata. Evropski parlament in Svet sprejmeta skupno odločitev o imenovanju predsednika z ožjega seznama kandidatov.

2a. Kadar predsednik ne izpolnjuje več pogojev, zahtevanih za opravljanje njegovih dolžnosti, vključno z dolžnostmi iz člena 49 ali je bil spoznan za krivega hude kršitve, lahko Evropski parlament in Svet na predlog Komisije ali na lastno pobudo sprejmeta skupno odločitev, s katero ga odstavita s položaja. Pri pripravi predloga se Evropska komisija posvetuje s pristojnimi nacionalnimi organi.“;

(ba)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Mandat predsednika je osem let in se ne more podaljšati.“;

(c)  ▌odstavek 4 se ▌nadomesti z naslednjim:

„4. V devetih mesecih pred koncem osemletnega mandata predsednika odbor nadzornikov ovrednoti:

(a) rezultate, dosežene v prvem mandatu, in način, na katerega so bili doseženi;

(b) dolžnosti in zahteve Organa v naslednjih letih.

Za namen ovrednotenja iz prvega pododstavka odbor nadzornikov imenuje začasnega nadomestnega predsednika izmed svojih članov.“;

(d)  odstavek 5 se črta;

(35a)  člen 49 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 49Neodvisnost

predsednika

Predsednik brez poseganja v vlogo odbora nadzornikov v zvezi z nalogami predsednika ne zahteva in ne sprejema navodil institucij ali organov Unije, katere koli vlade ▌ali katerega koli drugega javnega ali zasebnega organa.

Niti država članica, institucija ali organ Unije niti noben drug javni ali zasebni organ ne smejo vplivati na predsednika pri opravljanju njegovih nalog.

V skladu s Kadrovskimi predpisi iz člena 68 predsednika po prenehanju mandata še vedno zavezuje dolžnost, da v zvezi s sprejemanjem nekaterih imenovanj ali ugodnosti ravna pošteno in diskretno.

(36)  člen 49a se nadomesti z naslednjim:

„Člen 49aStroški

Predsednik obvešča javnost o vseh sestankih z zunanjimi zainteresiranimi stranmi v roku dveh tednov po sestanku in sprejemih, ki so se jih udeležili člani Odbora. Stroški se javno beležijo v skladu s Kadrovskimi predpisi.“;

(37)  členi 50, 51, 52, 52a in 53 se črtajo;

(38)  Člen 54 se spremeni:

(a)  ▌odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Skupni odbor deluje kot forum, v katerem Organ redno in tesno sodeluje, da ob polnem upoštevanju sektorskih posebnosti zagotavlja medsektorsko usklajenost z Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), zlasti, kadar tako zahteva pravo Unije, pri:

– finančnih konglomeratih in čezmejni konsolidaciji,

– računovodstvu in revizijah,

– mikrobonitetnih analizah medsektorskega razvoja, tveganj in občutljivih točk za finančno stabilnost,

– naložbenih produktih za male vlagatelje,

– kibernetski varnosti,

– izmenjavi informacij in primerov dobre prakse z ESRB in ▌evropskimi nadzornimi organi,

maloprodajnih finančnih storitvah in varstvu potrošnikov,

izvajanju načela sorazmernosti.“;

(c)  vstavi se naslednji odstavek 2a:

„2a. Skupni odbor v zvezi z nalogami Organa, povezanimi s preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma ter bojem proti njima, služi kot forum, v okviru katerega se Organ redno in tesno sodeluje z Evropskim organom za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Evropskim organom za vrednostne papirje in trge v zadevah, ki se nanašajo na interakcijo med posebnimi nalogami Organa iz točke (l) člena 8(1) in nalogami, prenesenimi na Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Evropski organ za vrednostne papirje in trge.

Skupni odbor lahko pomaga Komisiji pri ocenjevanju pogojev ter tehničnih specifikacij in postopkov za zagotavljanje varne in učinkovite medsebojne povezave centraliziranih avtomatiziranih mehanizmov v skladu s poročilom iz člena 32a(5) Direktive (EU) 2018/843 ter pri učinkovitem povezovanju nacionalnih registrov v skladu z Direktivo (EU) 2018/843.“;

(39)  ▌člen 55 ▌se nadomesti z naslednjim:

„Člen 55Sestava

1. Skupni odbor sestavljajo predsedniki evropskih nadzornih organov▌.

2. En član izvršnega odbora, predstavnik Komisije in drugi predsednik ESRB ter, kadar je ustrezno, predsednik katerega koli pododbora Skupnega odbora so povabljeni na seje Skupnega odbora in, kadar je ustrezno, pododborov iz člena 57 kot opazovalci.

3. Predsednik Skupnega odbora je po načelu letne rotacije imenovan med predsedniki evropskih nadzornih organov. Predsednik Skupnega odbora je drugi podpredsednik ESRB.

4. Skupni odbor sprejme in objavi svoj poslovnik. Povabi lahko opazovalce. Skupna stališča sprejema s konsenzom.

Skupni odbor se sestaja vsaj enkrat na tri mesece.

4a. Predsednik Organa se redno posvetuje z odborom nadzornikov in ga obvešča o stališčih, sprejetih na sestankih Skupnega odbora in njegovih pododborov.“;

(39a)  člen 56 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 56Skupna stališča in skupni akti

Organ si v okviru svojih nalog iz poglavja II in zlasti ob upoštevanju izvajanja Direktive 2002/87/ES po potrebi prizadeva za sprejetje skupnih stališč z Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), kot je to ustrezno.

Kadar to zahteva pravo Unije, Organ vzporedno z Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) sprejema akte iz členov 10 do 19 te uredbe v zvezi z izvajanjem Direktive 2002/87/ES in katere koli druge akte Unije iz člena 1(2), ki tudi spadajo na področje pristojnosti Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ali Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge).

Kadar se odločitev Organa razlikuje od skupnega stališča iz odstavka 1 ali kadar ni mogoče sprejeti odločitve, Organ o svojih razlogih takoj obvesti Evropski parlament, Svet in Komisijo.“;

(39a)  člen 57 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 57Pododbori

1. Skupni odbor lahko vzpostavi pododbore za namene priprave osnutkov skupnih stališč in skupnih aktov za Skupni odbor.

2. Ta pododbor je sestavljen iz predsednikov evropskih nadzornih organov in enega predstavnika na visoki ravni, ki je izbran med osebjem, zaposlenim v ustreznem pristojnem organu iz vsake države članice.

3. Pododbor med predstavniki ustreznih pristojnih organov izbere predsednika, ki je tudi opazovalec v Skupnem odboru.

3a. Za namene člena 56 se v okviru Skupnega odbora ustanovi pododbor za finančne konglomerate.

4. Skupni odbor na svojem spletišču javno objavi vse ustanovljene pododbore, vključno z njihovimi mandati in seznamom članov ter njihovimi funkcijami v pododboru.“;

(40)  člen 58 se spremeni:

(-a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Ustanovi se odbor za pritožbe Evropskih nadzornih organov.“;

(-aa)  v odstavku 2 se pododstavek 1 nadomesti z naslednjim:

2. „Odbor za pritožbe je sestavljen iz šestih članov in šestih namestnikov, ki so cenjeni posamezniki z dokazanim ustreznim znanjem s področja prava Unije ter mednarodnimi strokovnimi izkušnjami na ustrezno visoki ravni s področja bančništva, zavarovalništva, poklicnih pokojnin, trgov vrednostnih papirjev in drugih finančnih storitev, pri čemer ni vključeno osebje, zaposleno v pristojnih organih ali drugih nacionalnih institucijah ali institucijah Unije, ki so vključene v dejavnosti Organa, in člani interesne skupine za bančništvo. Člani so državljani države članice in zelo dobro govorijo vsaj dva uradna jezika Unije. Odbor za pritožbe ima zadostno pravno znanje za zagotavljanje strokovnih pravnih nasvetov o zakonitosti in sorazmernosti izvajanja pooblastil Organa.“;

(a)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Upravni odbor Organa imenuje dva člana odbora za pritožbe in dva namestnika z ožjega seznama, ki ga po javnem razpisu za prijavo interesa, objavljenem v Uradnem listu Evropske unije, predloži Komisija, po posvetovanju z odborom nadzornikov.

Evropski parlament lahko po prejemu ožjega seznama povabi kandidate za člane in namestnike, naj pred imenovanjem pred njim podajo izjavo in odgovorijo na vsa vprašanja njegovih poslancev.

Evropski parlament lahko člane odbora za pritožbe pozove, naj pred njim podajo izjavo in odgovorijo na vsa vprašanja njegovih poslancev, kadar koli se od njih to zahteva.“;

(b)  odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. Člana odbora za pritožbe, ki ga je imenoval izvršni odbor Organa, ni mogoče odstaviti s položaja med njegovim mandatom, razen če je bil spoznan za krivega resne kršitve in izvršni odbor po posvetovanju z odborom nadzornikov sprejme tako odločitev.“;

(ba)  odstavek 8 se nadomesti z naslednjim:

„8. Evropski nadzorni organi zagotavljajo ustrezno operativno in stalno administrativno podporo za odbor za pritožbe prek Skupnega odbora.“

(41)  v členu 59 se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim:

„1. Člani odbora za pritožbe so pri odločanju neodvisni. Ne zavezujejo jih nobena navodila. V Organu, njegovem izvršnem odboru ali odboru nadzornikov ne opravljajo nobenih drugih nalog.

2. Člani odbora za pritožbe in osebje Organa, ki zagotavlja operativno in administrativno podporo, ne smejo sodelovati v nobenem pritožbenem postopku, če imajo pri tem kakršen koli osebni interes ali če so bili predhodno vpleteni v postopek kot zastopniki ene od strank ali če so sodelovali pri odločitvi, zoper katero je bila vložena pritožba.“;

(42)  v členu 60 se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim:

„1. Vsaka fizična ali pravna oseba, vključno s pristojnimi organi, se lahko pritoži na odločitev Organa iz členov 16, 16a, 17, 18, 19 in 35, tudi v zvezi z njeno sorazmernostjo, ali katero koli drugo odločitev, ki jo Organ sprejme na podlagi aktov Unije iz člena 1(2) in je naslovljena na to osebo, ali na odločitev, ki jo neposredno ali osebno zadeva, čeprav je naslovljena na drugo osebo.

2. Pritožba se skupaj z obrazložitvijo v pisni obliki vloži pri Organu v treh mesecih po dnevu, ko je bila zadevna oseba o odločitvi uradno obveščena, ali, če takega uradnega obvestila ni, v dveh mesecih po dnevu, ko je Organ objavil svojo odločitev.

Odbor za pritožbe se glede pritožbe odloči v treh mesecih po tem, ko je bila vložena.“

(43)  člen 62 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Prihodki organa so brez poseganja v druge vrste prihodkov katera koli kombinacija naslednjega:

(a) izravnalnega prispevka Unije, vključenega v splošni proračun Unije (oddelek o Komisiji), ki znaša najmanj 35 % ocenjenih prihodkov Organa;

(aa) obveznih prispevkov, ki znašajo do 65 % ocenjenih prihodkov Organa, od nacionalnih javnih organov, pristojnih za nadzor finančnih institucij;

(b) letnih prispevkov finančnih institucij na podlagi ocenjenih letnih izdatkov, povezanih z dejavnostmi, ki se zahtevajo s to Uredbo in akti Unije iz člena 1(2), za vsako kategorijo udeležencev, ki so v pristojnosti Organa, odvisno od razvoja obsega nadzora posamezne institucije;

(c) kakršnih koli pristojbin, ki se Organu plačajo v primerih, določenih v ustreznih instrumentih prava Unije;

(d) ▐ prispevkov držav članic ali opazovalcev;

(e) stroškov za objave, usposabljanja in vse druge storitve, ki jih zahtevajo pristojni organi.

1a. Prihodki, ki jih prejme organ, ne ogrožajo njegove neodvisnosti ali objektivnosti.“;

(aa)  v odstavku 4 se doda naslednji pododstavek:

„Ocene temeljijo na ciljih in pričakovanih rezultatih iz letnega delovnega programa iz člena 47(2) ter upoštevajo finančne vire, ki so potrebni za dosego teh ciljev in pričakovanih rezultatov.“;

(b)  doda se naslednji odstavek:

5. Prostovoljni prispevki držav članic in opazovalcev iz točke (d) odstavka 1 se ne sprejmejo, če bi takšno sprejetje zbudilo pomisleke o neodvisnosti in nepristranskosti Organa.“;

(45)  člen 63 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 63Priprava proračuna

1.  Odgovorni član vsako leto pripravi začasni osnutek enotnega programskega dokumenta Organa za naslednja tri proračunska leta, v katerem se določijo ocenjeni prihodki in odhodki ter informacije o zaposlenih, na podlagi letnega in večletnega načrta Organa ter ga skupaj s kadrovskim načrtom pošlje izvršnemu odboru in odboru nadzornikov.

1a.  Predsednik predstavi osnutek enotnega programskega dokumenta Evropskemu parlamentu in Svetu, nato pa odbor nadzornikov na podlagi osnutka, ki ga odobri izvršni odbor, sprejme osnutek enotnega programskega dokumenta za naslednja tri proračunska leta.

1b.  Izvršni odbor ▌enotni programski dokument do 31. januarja posreduje Komisiji, Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu računskemu sodišču. Evropski parlament brez poseganja v sprejetje letnega proračuna odobri enotni programski dokument.

2.  Komisija ob upoštevanju enotnega programskega dokumenta v predlog proračuna Unije vključi ocene, ki se ji zdijo potrebne v zvezi s kadrovskim načrtom, in znesek izravnalnega prispevka, za katerega se bo obremenil splošni proračun Unije v skladu s členoma 313 in 314 Pogodbe.

3.  Proračunski organ sprejme kadrovski načrt za Organ. Proračunski organ odobri proračunska sredstva za izravnalni prispevek Organu in mejo za skupne odhodke Organa.

4.  Proračun Organa sprejme odbor nadzornikov. Dokončen postane po dokončnem sprejetju splošnega proračuna Unije. Kadar je potrebno, se ustrezno prilagodi.

5.  Izvršni odbor takoj obvesti proračunski organ, če namerava izvajati kakršen koli projekt, ki bi lahko imel bistvene finančne posledice za financiranje proračuna, zlasti kakršen koli projekt v zvezi z lastnino, kot je najem ali nakup poslopij.

5a.  Proračunski organ odobri vsak projekt, ki bi lahko imel bistvene finančne ali dolgoročne posledice za financiranje proračuna Organa, zlasti projekt v zvezi z lastnino, kot je najem ali nakup poslopij, vključno s klavzulami o predčasni prekinitvi pogodbe.“;

(46)  člen 64 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 64 Izvrševanje in nadzorovanje proračuna

„1. Odgovorni član deluje kot odredbodajalec in izvršuje letni proračun Organa.

2. Računovodja Organa, ki je neodvisen, pošlje začasne zaključne račune računovodji Komisije in Računskemu sodišču do 1. marca naslednjega leta. Člen 70 Organu ne preprečuje, da bi Evropskemu računskemu sodišču predložil kakršne koli informacije, ki jih zahteva in ki so v pristojnosti Sodišča.

3. Računovodja Organa pošlje zahtevane računovodske informacije za konsolidacijo računovodji Komisije do 1. marca naslednjega leta, in sicer na način in v obliki, ki ju določi računovodja Komisije.

4. Računovodja Organa pošlje poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju do 31. marca naslednjega leta tudi članom odbora nadzornikov, Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču.

5. Po upoštevanju pripomb Računskega sodišča o začasnem zaključnem računu Organa v skladu s členom 148 finančne uredbe, računovodja Organa, ki deluje na lastno odgovornost, pripravi zaključni račun Organa. Odgovorni član jih pošlje odboru nadzornikov, ki poda svoje mnenje o njih.

6. Računovodja Organa končni zaključni račun skupaj z mnenjem odbora nadzornikov do 1. julija naslednjega leta pošlje računovodji Komisije, Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču.

Računovodja Organa računovodji Komisije do 1. julija pošlje tudi sveženj poročil za namene konsolidacije, in sicer v standardizirani obliki, ki jo določi računovodja Komisije.

7. Končni zaključni račun se objavi v Uradnem listu Evropske unije do 15. novembra naslednjega leta.

8. Odgovorni član do 30. septembra pošlje Računskemu sodišču odgovor na njegove pripombe. Izvod tega odgovora pošlje tudi izvršnemu odboru in Komisiji.

9. Odgovorni član Evropskemu parlamentu na njegovo zahtevo in v skladu s členom 165(3) finančne uredbe predloži vse informacije, potrebne za nemoteno izvedbo postopka razrešnice za zadevno proračunsko leto.

10. Evropski parlament na priporočilo Sveta, ki odloča s kvalificirano večino, do 15. maja leta N + 2 izvršnemu direktorju podeli razrešnico za izvrševanje proračuna za proračunsko leto N.

10a. Organ predloži obrazloženo mnenje o stališču Evropskega parlamenta in druge pripombe Evropskega parlamenta, predložene med postopkom razrešnice.“;

(46a)  vstavi se naslednji člen 64a:

„Člen 64aNotranja revizija Organa

Organ ustanovi odbor za notranjo revizijo, ki Evropskemu parlamentu in Svetu predloži mnenje o razrešnici glede tistega dela proračuna, ki se ne financira iz proračuna Unije.“;

(47)  Člen 65 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 65Finančna pravila

Finančna pravila, ki se uporabljajo za Organ, sprejme izvršni odbor po posvetovanju s Komisijo. Ta pravila za organe iz člena 208 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 966/2012 ne smejo odstopati od Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013*, razen če to zahtevajo posebne operativne potrebe za delovanje Organa in samo ob predhodnem soglasju Komisije.

*  Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 328, 7.12.2013, str. 42).“;

(48)  v členu 66 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim besedilom:

„1. Za boj proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejavnostim se za Organ brez omejitev uporablja Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta**.

**Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).“;

(49)  člen 68 se spremeni:

(a)    odstavka 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:

„1. Za osebje Organa, vključno s člani izvršnega odbora s polnim delovnim časom in predsednikom, se uporabljajo kadrovski predpisi in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev ter predpisi, ki so jih za njihovo izvajanje skupaj sprejele institucije Unije.

2. Izvršni odbor v dogovoru s Komisijo sprejme potrebne izvedbene ukrepe v skladu z določbami člena 110 kadrovskih predpisov.“;

(b)  odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Izvršni odbor lahko sprejme določbe, na podlagi katerih so lahko v organ napoteni nacionalni strokovnjaki iz držav članic.“;

(50)  člen 70 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Za člane odbora nadzornikov in vse osebje Organa, vključno z uradniki, ki jih začasno napotijo države članice, in vse druge osebe, ki opravljajo naloge za Organ na pogodbeni osnovi, tudi po prenehanju opravljanja njihovih dolžnosti veljajo obveznosti varovanja poslovne skrivnosti v skladu s členom 339 PDEU in ustrezne določbe zadevne zakonodaje Unije.

Člen 16 kadrovskih predpisov se uporablja za vse člane osebja Organa, vključno z uradniki, ki jih države članice zaposlijo začasno, in vsemi drugimi osebami, ki za Organ pogodbeno izvajajo naloge.“;

(b)  v odstavku 2 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

Obveznost iz odstavka 1 in prvega pododstavka tega odstavka Organu in pristojnim organom ne preprečuje, da te informacije uporabljajo za izvrševanje aktov iz člena 1(2) in zlasti pri sodnih postopkih za sprejemanje odločitev.“;

(c)  vstavi se naslednji odstavek 2a:

„2a. Izvršni odbor in odbor nadzornikov zagotovita, da posamezniki, ki posredno ali neposredno, stalno ali občasno zagotavljajo storitve v zvezi z nalogami Organa, vključno z uradniki in drugimi osebami, ki jih za to pooblastita izvršni odbor in odbor nadzornikov ali imenujejo pristojni organi, veljajo obveznosti varovanja poslovne skrivnosti, enakovredne tistim iz prejšnjih odstavkov.

Enake obveznosti varovanja poslovne skrivnosti veljajo tudi za opazovalce, ki se udeležijo sej izvršnega odbora in odbora nadzornikov, ki sodelujejo v dejavnostih Organa.“;

(d)  odstavka 3 in 4 se nadomestita z naslednjim:

„3. Odstavka 1 in 2 Organu ne preprečujeta, da izmenjuje informacije s pristojnimi organi v skladu s to uredbo in ostalo zakonodajo Unije ▌.

Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za nobeno osebo, ki v okviru svojega delovnega razmerja sporoča ali razkriva informacije o grožnji ali škodi za javni interes.

Za ▌informacije iz odstavka 2 veljajo pogoji varovanja poslovne skrivnosti iz odstavkov 1 in 2. Organ v svojem notranjem poslovniku določi praktično ureditev za izvajanje pravil zaupnosti iz odstavkov 1 in 2.

4. Organ uporablja Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/444.

4a. Organ ima vzpostavljene namenske kanale poročanja za prejemanje informacij, ki jih predloži prijavitelj, o dejanskih ali potencialnih kršitvah aktov Unije, zlorabi zakona ali primerih nepravilnosti, in za ravnanje s temi informacijami.“;

(51)  člen 71 se nadomesti z naslednjim:

„Ta uredba ne posega v obveznosti držav članic v zvezi z obdelavo osebnih podatkov na podlagi Uredbe (EU) 2016/679 ali obveznosti Organa v zvezi z obdelavo osebnih podatkov na podlagi Uredbe (ES) št. 2018/XXX (uredba o varovanju podatkov za institucije in organe EU) pri izpolnjevanju njegovih odgovornosti.“;

(52)  v členu 72 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim besedilom:

„2. Izvršni odbor sprejme praktične ukrepe za uporabo Uredbe (ES) št. 1049/2001.”;

(53)  v členu 73 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim besedilom:

„2. Notranjo ureditev glede rabe jezika v organu določi izvršni odbor.“;

(54)  v členu 74 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Potrebne določbe glede nastanitve organa v državi članici, kjer se nahaja njegov sedež, ter opreme, ki jo da na voljo ta država, ter posebna pravila, ki se v tej državi članici uporabljajo za osebje organa in člane njihovih družin, so opredeljeni v sporazumu o sedežu med organom in to državo članico, ki se sklene po pridobitvi soglasja izvršnega odbora.“;

(54a)  v členu 75 se odstavka 2 in 3 nadomestita z naslednjim:

„2. Organ ▌sodeluje s tretjimi državami iz odstavka 1, ki uporabljajo zakonodajo, ki je bila na področjih, za katera je pristojen Organ, kakor je navedeno v členu 1(2), priznana kot enakovredna, kakor je določeno v mednarodnih sporazumih, ki jih je sklenila Unija v skladu s členom 218 PDEU.

3. V skladu z ustreznimi določbami sporazumov iz odstavkov 1 in 2 se določijo ureditve, ki opredeljujejo zlasti naravo, obseg in procesne vidike vključitve držav iz odstavka 1 v delo Organa, vključno z določbami, ki zadevajo finančne prispevke in osebje, še posebej v zvezi z državami, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora. Z njimi se lahko omogoči sodelovanje pri upravljanju Organa v vlogi opazovalcev, vendar se zagotovi, da te države ne sodelujejo na nobeni razpravi v zvezi s posameznimi finančnimi institucijami, razen če za to obstaja neposreden interes.“;

(55)  vstavi se naslednji člen 75a:

„Člen 75aIzvajanje pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

3. Prenos pooblastila iz drugega pododstavka člena 35d(2) lahko kadarkoli prekliče Evropski parlament ali svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedene odločitve. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu z drugim pododstavkom člena 35d(2), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.“;

(56)  člen 76 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 76Odnos z ESRB

Organ je pravni naslednik CEBS. Najpozneje na dan ustanovitve Organa se vsa sredstva in obveznosti ter vse že začete dejavnosti CEBS samodejno prenesejo na Organ. CEBS pripravi izjavo, v kateri prikaže končno stanje sredstev in obveznosti na dan prenosa. To izjavo revidirata in odobrita CEBS in Komisija.“;

(57)  vstavi se nov člen 77a:

Člen 77aPrehodne določbe

Naloge in položaj izvršnega direktorja, imenovanega v skladu s to uredbo, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo (EU) 2015/2366, ki je na položaju dne [Urad za publikacije: vstaviti datum 3 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe], prenehajo na ta datum.

Naloge in položaj izvršnega direktorja, imenovanega v skladu s to uredbo, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo (EU) 2015/2366, ki je na položaju dne [Urad za publikacije: vstaviti datum 3 mesece po začetku veljavnosti te uredbe], se nadaljujejo do prenehanja mandata.

Naloge in položaj članov upravnega odbora, imenovanih v skladu s to uredbo, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo (EU) 2015/2366, ki so na položaju dne [Urad za publikacije: vstaviti datum 3 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe], prenehajo na ta datum.“;

(57a)  člen 79 se črta;

(57b)  člen 80 se črta;

(57c)  člen 81 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 81Revizija

1. Komisija do ... [18 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe] in vsaka tri leta po tem objavi splošno poročilo o izkušnjah, pridobljenih pri delovanju Organa, in postopkih, določenih v tej uredbi. V tem poročilu se med drugim ocenijo tudi:

(a) učinkovitost in konvergenca, ki so ju dosegli pristojni organi pri nadzorni praksi;

(i) neodvisnost pristojnih organov in konvergenca standardov na ravni upravljanja podjetij;

(ii) nepristranskost, objektivnost in avtonomnost Organa;

(b) delovanje kolegijev nadzornikov;

(c) napredek, dosežen pri konvergenci na področju preprečevanja, upravljanja in saniranja kriz, vključno z mehanizmi financiranja Unije;

(d) vloga Organa v zvezi s sistemskim tveganjem;

(e) uporaba zaščitne klavzule, določene v členu 38;

(f) izvajanje zavezujoče posredniške vloge, določene v členu 19;

(fa) delovanje skupnega odbora pri sprejemanju odločitev;

(fb) ovire za čezmejno konsolidacijo ali učinek nanjo v skladu s členom 8 te uredbe.

2. V poročilu iz odstavka 1 se oceni tudi, ali:

(a) je ustrezno nadaljevati ločen nadzor nad bančništvom, zavarovalništvom, poklicnimi pokojninami ter trgi vrednostnih papirjev in finančnimi trgi;

(b) je ustrezno opravljati nadzor nad bonitetnim nadzorom in poslovanjem ločeno ali pa je bolje, če to počne isti nadzornik;

(c) je ustrezno poenostaviti in okrepiti strukturo ESFS, da bi povečali skladnost med makro in mikro ravnmi ter med evropskimi nadzornimi organi;

(d) je razvoj ESFS skladen z globalnim razvojem;

(e) je znotraj ESFS dovolj različnosti in odličnosti;

(f) sta odgovornost in preglednost v zvezi z zahtevami za objavo primerni;

(g) sredstva Organa zadostujejo za izvajanje njegovih nalog;

(h) je primerno ohraniti sedež Organa in ali je primerno preseliti vse evropske nadzorne organe na en sam sedež, da bi okrepili njihovo medsebojno usklajenost.

2a. V sklopu splošnega poročila iz odstavka 1 Komisija po posvetovanju s pristojnimi organi in deležniki opravi celovito oceno izvajanja, delovanja in učinkovitosti izdajanja pisem o neukrepanju v skladu s členom 9c te uredbe.

2b. Komisija ocene iz odstavka 2a, ki jim po potrebi priloži zakonodajne predloge, predloži Evropskemu parlamentu in Svetu do [18 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe].

3. Komisija v zvezi z vprašanjem neposrednega nadzora nad institucijami ali infrastrukturami, ki so prisotne po vsej Uniji, in ob upoštevanju tržnih razmer, stabilnosti notranjega trga in kohezije Unije kot celote pripravi letno poročilo o tem, ali je primerno Organu zaupati nadaljnje pristojnosti za nadzor na tem področju.

4. Poročilo in po potrebi vsi priloženi predlogi se posredujejo Evropskemu parlamentu in Svetu.“;

(57d)  doda se naslednji člen 81a:

„Člen 81aOcena posebnih nalog Organa, povezanih s preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma ter bojem proti njima

1. Komisija po posvetovanju s pristojnimi organi in deležniki opravi celovito oceno izvajanja, delovanja in učinkovitosti posebnih nalog, ki so bile Organu dodeljene v skladu s točko 1 člena 8(1) te uredbe. V okviru ocene Komisija analizira interakcijo med temi nalogami in nalogami, ki so bile dodeljene Evropskemu organu za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge. Komisija poleg tega na podlagi celovite analize stroškov in koristi ter z vidika cilja zagotavljanja skladnosti, učinkovitosti in uspešnosti podrobno preuči možnost, da obstoječi ali novi namenski agenciji za vso EU dodeli posebne naloge v zvezi s preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma ter bojem proti njima.

2. Komisija oceno iz odstavka 1 predloži Evropskemu parlamentu in Svetu do 11. januarja 2022 v sklopu svojega poročila na podlagi člena 65 Direktive (EU) 2018/843 ter mu po potrebi priloži zakonodajne predloge.”;

Člen 2Spremembe Uredbe (EU) št. 1094/2010

Uredba (EU) 1094/2010 se spremeni:

(1)  člen 1 se spremeni:

(aa)  odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Organ deluje v okviru pooblastil, podeljenih s to uredbo, ter v okviru področja uporabe Direktive 2009/138/ES z izjemo naslova IV navedene direktive, direktiv 2002/92/ES, 2003/41/ES, 2002/87/ES, Direktive 2009/103/ES*, Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta** in, kadar se ti akti uporabljajo za zavarovalnice, pozavarovalnice, institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje in zavarovalne posrednike, v okviru ustreznih delov Direktive (EU) 2015/849 in 2002/65/ES, vključno z vsemi direktivami, uredbami in sklepi, ki temeljijo na teh aktih, ter v okviru vsakega drugega pravno zavezujočega akta Unije, ki prenaša naloge na Organ.

*   Direktiva 2009/103/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti (UL L 263, 7.10.2009, str. 11).

**  Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).“;

(ab)    odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Organ deluje tudi na področju dejavnosti zavarovalnic, pozavarovalnic, finančnih konglomeratov, institucij za zagotavljanje poklicnih pokojnin in zavarovalnih posrednikov, v zvezi z vprašanji, ki jih ne zajemajo neposredno akti iz odstavka 2, pa tudi na področju upravljanja podjetij, revizij in računovodskega poročanja, pri čemer upošteva trajnostne poslovne modele in vključevanje dejavnikov, povezanih z okoljem, družbo in upravljanjem, pod pogojem, da je tovrstno ukrepanje Organa nujno za zagotovitev učinkovite in dosledne uporabe navedenih aktov.“;

(ac)    odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:

„6. „Cilj Organa je varovati javne interese s prispevanjem h kratko-, srednje- in dolgoročni vzdržnosti, stabilnosti in učinkovitosti finančnega sistema v korist gospodarstva Unije, njenih državljanov in podjetij.“ Organ v okviru svojih pristojnosti prispeva k :

(a) izboljšanju delovanja notranjega trga, kar zajema zlasti smotrno, učinkovito in usklajeno stopnjo ureditve in nadzora,

(b) zagotovitvi integritete, preglednosti, učinkovitosti in pravilnega delovanja finančnih trgov,

(c) krepitvi mednarodnega usklajevanja pri nadzoru,

(d) preprečevanju regulativne arbitraže in spodbujanju enakih konkurenčnih pogojev,

(e) zagotavljanju, da so tveganja glede dejavnosti zavarovanja, pozavarovanja in poklicnih pokojnin ustrezno urejena in nadzorovana,

(f) okrepitvi varstva potrošnikov in strank,

(fa) izboljšanju nadzorniškega zbliževanja na notranjem trgu, vključno s spodbujanjem na tveganju temelječega pristopa k nadzoru podjetij.

V ta namen Organ prispeva k zagotavljanju dosledne, uspešne in učinkovite uporabe aktov iz odstavka 2, spodbuja konvergenco nadzora in v skladu s členom 16a pripravi mnenja za Evropski parlament, Svet in Komisijo ▌.

Organ pri izvajanju nalog, ki so mu dodeljene s to uredbo, posebno pozornost namenja sistemskim tveganjem, ki jih predstavljajo finančne institucije, katerih propad lahko negativno vpliva na delovanje finančnega sistema ali na realno gospodarstvo.

Organ pri opravljanju svojih nalog deluje neodvisno, objektivno ter na nediskriminatoren in pregleden način, v interesu Unije kot celote in spoštuje načelo sorazmernosti. Organ uporablja načeli odgovornosti in celovitosti ter naj bi zagotavljal, da so v zvezi s tem vsi deležniki obravnavani pravično.

Vsebina in oblika dejanj in ukrepov Organa ne presegata tistega, kar je potrebno za doseganje ciljev te uredbe ali aktov iz odstavka 2, ter sta sorazmerni z naravo, obsegom in zapletenostjo tveganj, ki izhajajo iz poslovanja institucije ali trgov, na katere vplivajo ukrepi Organa.“;

(2)  člen 2 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Organ je del Evropskega sistema finančnega nadzora (ESFS). Glavni cilj ESFS je zagotoviti ustrezno izvajanje pravil, ki veljajo v finančnem sektorju, da se ohrani finančna stabilnost in zagotovi zaupanje v finančni sistem kot celoto ter da se uporabnikom finančnih storitev omogoči učinkovito in zadostno varstvo.“;

(b)  odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Na podlagi načela lojalnega sodelovanja v skladu s členom 4(3) Pogodbe o Evropski uniji udeleženci v ESFS sodelujejo z zaupanjem in s popolnim vzajemnim spoštovanjem, zlasti pri zagotavljanju pretoka ustreznih in zanesljivih informacij med njimi in z Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo.“;

(c)  v odstavku 5 se doda pododstavek:

„Sklici na nadzor v tej uredbi vključujejo vse ustrezne dejavnosti vseh pristojnih organov, ki jih izvajajo v skladu z zakonodajnimi akti iz člena 1(2), brez poseganja v nacionalne pristojnosti.“;

(2a)  člen 3 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 3Odgovornost

Evropskega sistema finančnega nadzora

1. Organi iz točk (a) do (e) člena 2(2) so odgovorni Evropskemu parlamentu in Svetu.

2. Organ med preiskavami, ki jih Evropski parlament izvaja v skladu s členom 226 PDEU, polno sodeluje z Evropskim parlamentom.

3. Odbor nadzornikov sprejme letno poročilo o dejavnostih Organa, med drugim tudi o izvajanju nalog predsednika, ter to poročilo vsako leto do 15. junija posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru. Poročilo se objavi.

Organ v letno poročilo iz prvega pododstavka vključi informacije o upravnih dogovorih, sklenjenih z nadzornimi organi, mednarodnimi organizacijami ali upravami v tretjih državah, pomoči, ki jo je Organ Komisiji nudil pri pripravi sklepov o enakovrednosti, in dejavnostih spremljanja, ki jih je Organ opravil v skladu s členom 33.

4. Predsednik se na zahtevo Evropskega parlamenta udeleži predstavitve v Evropskem parlamentu v zvezi z delovanjem Organa. Predstavitev poteka vsaj enkrat letno. Predsednik poda izjavo pred Evropskim parlamentom in odgovori na vsa vprašanja poslancev, kadar koli se to od njega zahteva.

5. Predsednik Evropskemu parlamentu na zahtevo in vsaj 15 dni, preden poda izjavo iz odstavka 1c, predloži pisno poročilo o dejavnostih Organa.

6. Poročilo poleg informacij iz členov 11 do 18 ter iz členov 20 in 33 vsebuje tudi vse pomembne informacije, ki jih Evropski parlament priložnostno zahteva.

7. Organ ustno ali pisno odgovori na vprašanja, ki jih Evropski parlament ali Svet naslovi nanj, v petih tednih od prejema vprašanja.

8. Predsednik ima na zahtevo zaupne ustne razprave za zaprtimi vrati s predsednikom, podpredsedniki in koordinatorji pristojnega odbora Evropskega parlamenta, kadar je to potrebno za izvajanje pooblastil Evropskega parlamenta v skladu s členom 226 PDEU. Vsi udeleženci spoštujejo zahteve o varovanju poslovnih skrivnosti.

9. Organ vzpostavi register dokumentov in njihov status dostopnosti.

10. Organ Evropskemu parlamentu predloži smiseln povzetek zapisnika vseh srečanj Mednarodnega združenja zavarovalniških nadzornikov, Mednarodne organizacije nadzornikov za pokojnine, Odbora za finančno stabilnost, Upravnega odbora za mednarodne računovodske standarde in vseh drugih ustreznih mednarodnih organov ali institucij, ki so povezani z nadzorom zavarovalnic, pozavarovalnic in pokojninskih sistemov ali nanj vplivajo.“;

(3)  v točki 2 člena 4 se točka (ii) nadomesti z naslednjim:

„(ii) glede direktiv 2002/65/ES in (EU) 2015/849 organe, ki so pristojni za zagotavljanje, da ▌finančne institucije izpolnjujejo zahteve iz navedene direktive;“;

(4)  člen 6 se spremeni:

(a)    točka (2) se nadomesti z naslednjim:

„(2) izvršni odbor, ki izvaja naloge iz člena 47;“;

(b)    točka (4) se črta;

(4a)  v členu 7a se doda nov odstavek:

„Lokacija sedeža Organa ne vpliva na izvajanje njegovih nalog in pooblastil, organizacijo njegove strukture upravljanja, delovanje njegove glavne organizacije ali glavno financiranje njegovih dejavnosti, pri čemer lahko Organ, kadar je to ustrezno, z agencijami Unije souporablja storitve za upravno podporo in upravljanje objektov, ki niso povezane z njegovimi glavnimi dejavnostmi. Komisija do ... [datum začetka uporabe te uredbe o spremembi] in nato vsakih 12 mesecev Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o tem, ali evropski nadzorni organi to zahtevo izpolnjujejo.“;

(5)  člen 8 se spremeni:

(a)    odstavek 1 se spremeni:

(-i)  točka (a) se spremeni, kot sledi:

na podlagi zakonodajnih aktov iz člena 1(2) prispeva k oblikovanju visoko kakovostnih skupnih regulativnih in nadzornih standardov in prakse, zlasti s pripravo osnutkov regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov, smernic, priporočil in drugih ukrepov, vključno z mnenji na podlagi člena 16a;“;

(i)  vstavi se naslednja točka (aa):

„(aa) oblikuje in posodablja nadzorniški priročnik Unije o nadzoru finančnih institucij v Uniji, ki določa dobro nadzorniško prakso ter visokokakovostne metodologije in postopke, pri čemer med drugim upošteva spremembe v poslovni praksi in poslovnih modelih ter velikost finančnih institucij in trgov;“;

(iia)  točka (b) se nadomesti z naslednjim:

„(b) prispeva k dosledni uporabi pravno zavezujočih aktov Unije, zlasti s prizadevanjem za skupno kulturo na področju nadzora, zagotavljanjem usklajene, uspešne in učinkovite uporabe aktov iz člena 1(2), preprečevanjem regulativne arbitraže, spodbujanjem in spremljanjem neodvisnosti nadzora, posredovanjem in reševanjem sporov med pristojnimi organi, zagotavljanjem učinkovitega in skladnega nadzora nad finančnimi institucijami, zagotavljanjem skladnega delovanja kolegijev nadzornikov in sprejemanjem ukrepov, med drugim tudi v izrednih razmerah;“;

(ii)  točki (e) in (f) se nadomestita z naslednjim:

ob podpori nacionalnih pristojnih organov pripravlja in izvaja preglede pristojnih organov ter v tem okviru izdaja ▌priporočila, naslovljena na te pristojne organe, in določa dobro prakso ter v zvezi s tem izdaja smernice, da se izboljša usklajenost rezultatov nadzora;

(f) v okviru svojih pristojnosti spremlja in ocenjuje razvoj dogodkov na trgu, po potrebi tudi v zvezi s trendi kreditiranja ▌na področju inovativnih finančnih storitev, in razvoj dogodkov v zvezi s trendi dejavnikov, povezanih z okoljem, družbo in upravljanjem;

(iia)  točka (g) se nadomesti z naslednjim:

opravlja tržne analize za obveščenost pri opravljanju nalog organa;“;

(iii)  točka (h) se nadomesti z naslednjim:

„(h) po potrebi spodbuja varstvo imetnikov zavarovalnih polic, članov sistemov pokojninskega zavarovanja in upravičencev, potrošnikov in vlagateljev, zlasti v zvezi s pomanjkljivostmi v čezmejnem okviru in ob upoštevanju s tem povezanih tveganj;“;

(iiia)  vstavita se naslednji točki (ia) in (ib):

„(ia) usklajuje dejavnosti izvrševanja med pristojnimi organi;

(ib) prispeva k oblikovanju skupne strategije Unije v zvezi s finančnimi podatki;“;

(iiib)  vstavi se naslednja točka (ka):

„(ka) na svojem spletišču objavlja in redno posodablja vse regulativne tehnične standarde, izvedbene tehnične standarde, smernice, priporočila ter vprašanja in odgovore za vsak zakonodajni akt iz člena 1(2), vključno s pregledi, ki se nanašajo na stanje tekočega dela, in načrtovan časovni okvir za sprejetje osnutkov regulativnih tehničnih standardov, osnutkov izvedbenih tehničnih standardov, smernic, priporočil ter vprašanj in odgovorov. Te informacije se dajo na voljo v vseh delovnih jezikih Evropske unije;“;

(iv)  točka (l) se črta;

(v)  vstavi se točka (m):

„(m) izdaja nasvete glede uporabe notranjih modelov, da bi olajšal odločanje in zagotovil pomoč, kot določa člen 21a.“;

(b)  vstavi se nov odstavek 1a:

„1a. Organ pri opravljanju svojih nalog v skladu s to uredbo:

(a) uporabi vse pristojnosti, ki jih ima na razpolago;

(b) ob ustreznem upoštevanju cilja zagotavljanja varnosti in trdnosti finančnih institucij v celoti upošteva različne vrste, poslovne modele in velikost finančnih institucij;

(c) upošteva tehnološke inovacije, inovativne in trajnostne poslovne modele, kot so zadruge in vzajemne družbe, ter povezovanje dejavnikov, povezanih z okoljem, družbo in upravljanjem.“;

(c)  odstavek 2 se spremeni:

(i) vstavi se točka (ca):

„(ca) izdajanje priporočil, kakor je določeno v členih 29a in 31a;“;

(ia) vstavi se točka (da):

„(da) izdajanje opozoril v skladu s členom 9(3);“;

(ib) vstavijo se točke (ga), (gb) in (gc):

„(ga) izdajanje mnenj za Evropski parlament, Svet ali Komisijo, kakor je določeno v členu 16a;

(gb) izdajanje odgovorov na vprašanja, kakor je določeno v členu 16b;

(gc) izdajanje pisem o časovno omejenem neukrepanju, kakor je določeno v členu 9a;“;

(ii) točka (h) se nadomesti z naslednjim:

„(h) zbiranje potrebnih informacij o finančnih institucijah, kakor je določeno v členih 35 in 35b;“;

(d)  doda se naslednji odstavek 3:

„3. Organ pri opravljanju nalog iz tega člena, vključno z ocenami učinka, analizami stroškov in koristi ter odprtimi javnimi posveti, dosledno spoštuje ukrepe na ravni 1 in 2 ter uporablja načeli sorazmernosti in boljše priprave zakonodaje.

Odprti javni posveti iz členov 10, 15, 16 in 16a so čim bolj široko zastavljeni, da se zagotovi vključujoč pristop za vse zainteresirane strani in da se deležnikom omogoči razumen čas za odziv. Organ zagotovi in objavi povratne informacije o tem, kako so se informacije in stališča, pridobljena med posvetovanjem, uporabili v posameznem osnutku regulativnega tehničnega standarda, osnutku izvedbenega tehničnega standarda, smernicah, priporočilih in mnenjih.

Organ povzame prispevek deležnikov na način, ki omogoča primerljivost rezultatov javnih posvetov o podobnih vprašanjih.“;

(6)  člen 9 se spremeni:

(-aa)  v odstavku 1 se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a) z zbiranjem, analiziranjem in poročanjem o potrošniških trendih, kot so spremembe na področju stroškov in pristojbin za maloprodajne finančne storitve in produkte v državah članicah;“;

(a)  v odstavku 1 se vstavi naslednja točka (ab):

(ab) z oblikovanjem kazalnikov tveganja pri malih vlagateljih za pravočasno prepoznavanje možnih vzrokov škode za potrošnike in vlagatelje;“;

(ba)  v odstavku 1 se dodata točki (da) in (db):

„(da) s prispevanjem k enakim konkurenčnim pogojem na notranjem trgu, na katerem imajo potrošniki in imetniki zavarovalnih polic pošten dostop do primerljivih finančnih storitev, produktov in pravnih sredstev;

(db) z usklajevanjem dejavnosti prikritega nakupovanja pristojnih organov;“;

(c)  odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Organ nadzoruje nove in obstoječe finančne dejavnosti ter lahko sprejme smernice in priporočila v skladu s členom 16 za spodbujanje varnosti in trdnosti trgov ter za zbliževanje in učinkovitost regulativne in nadzorne prakse.

2a. Organ v okviru svojih pristojnosti pripravi standarde za izvajanje nadzora poslovanja, namenjene pristojnim nacionalnim organom, na primer o minimalnih pooblastilih in nalogah. “;

(d)  odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Organ kot svoj sestavni del ustanovi odbor za sorazmernost, ki skrbi, da Organ pri svojem delu upošteva razlike v naravi, obsegu in zapletenosti tveganj, spremembe poslovnih modelov in prakse ter velikosti finančnih institucij in trgov, in odbor za varstvo potrošnikov in finančne inovacije, ki združuje vse ustrezne pristojne organe in organe, odgovorne za varstvo potrošnikov, da bi okrepil varstvo potrošnikov in vzpostavil usklajen pristop za regulativno in nadzorniško obravnavo novih ali inovativnih finančnih dejavnosti ter da bi za Organ pripravljal mnenja, namenjena za predložitev Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji. Organ tesno sodeluje z Evropskim odborom za varstvo podatkov, da bi preprečil podvajanje, nedoslednosti in pravno negotovost na področju varstva podatkov. Organ lahko v odbor vključi tudi nacionalne organe za varstvo podatkov.“;

(ba)  odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. Organ lahko začasno prepove ali omeji trženje, distribucijo ali prodajo nekaterih finančnih produktov, instrumentov ali dejavnosti, ki bi utegnili povzročiti znatno finančno škodo za potrošnike ali ogrožajo pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celotnega ali dela finančnega sistema v Uniji, v primerih, opredeljenih v pogojih, ki jih določajo zakonodajni akti iz člena 1(2), ali če to zahtevajo izredne razmere v skladu s pogoji iz člena 18.

Organ odločitev iz prvega pododstavka pregleda v ustreznih časovnih presledkih, in sicer čim prej in vsaj vsakih šest mesecev. Organ lahko prepoved ali omejitev dvakrat obnovi, po tem obdobju pa ta postane trajna, razen če organ meni drugače.

Država članica lahko od Organa zahteva, naj ponovno preuči svojo odločitev. V tem primeru Organ v skladu s postopkom iz drugega pododstavka člena 44(1) odloči, ali bo pri dani odločitvi vztrajal.

Organ lahko tudi oceni potrebo po prepovedi ali omejitvi določenih vrst finančnih dejavnosti ali prakse in po potrebi o tem obvesti Komisijo in pristojne organe, da bi se olajšalo sprejetje tovrstnih prepovedi ali omejitev.“;

(6a)  vstavi se naslednji člen 9a:

Člen 9a

Pisma o časovno omejenem neukrepanju

1.  V izrednih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji iz tega odstavka, lahko Organ v sodelovanju z vsemi ustreznimi pristojnimi organi izda pisma o časovno omejenem neukrepanju v zvezi z določenimi določbami prava Unije, ki temeljijo na zakonodajnih aktih iz člena 1(2). S pismi o neukrepanju se Organ in vsi ustrezni pristojni organi začasno zavežejo, da zoper finančne institucije, ki ne izpolnjujejo zahtev iz določenih določb prava Unije, ne bodo ukrepali, če finančne institucije vsaj iz enega od naslednjih razlogov ne morejo izpolnjevati zahtev iz teh določb:

(a)   finančna institucija bi zaradi izpolnjevanja zahtev kršila druge pravne in regulativne zahteve prava Unije;

(b)  Organ meni, da izpolnjevanje zahtev brez nadaljnjih ukrepov na ravni 2 ali smernic na ravni 3 ni izvedljivo;

(c)  izpolnjevanje zahtev bi resno škodilo čemur koli od naslednjega ali to ogrozilo: tržno zaupanje, varstvo strank ali vlagateljev, pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali trgov primarnih proizvodov, stabilnost celotnega finančnega sistema ali njegovega dela v Uniji.

Organ ne izdaja pisem o neukrepanju, če meni, da bi imela škodljiv učinek, ki bi bil nesorazmeren glede na koristi, učinkovitost finančnih trgov ali varstvo strank ali vlagateljev.

2.  Organ v svojem pismu o neukrepanju navede, katerih določb prava Unije ni treba izvrševati, zakaj meni, da so pogoji iz odstavka 1 izpolnjeni, in kdaj neizvrševanje preneha veljati. Trajanje neizvrševanja ne presega šest mesecev.

3.  Če se Organ odloči, da bo izdal pismo o neukrepanju, o tem nemudoma obvesti Komisijo, Evropski parlament in Svet. Komisija, Evropski parlament ali Svet lahko v dveh tednih po prejemu te informacije Organ zaprosijo, naj ponovno pretehta svojo odločitev. Na pobudo Komisije, Evropskega parlamenta ali Sveta se navedeni rok podaljša za dva tedna. V primeru, da Komisija, Evropski parlament ali Svet Organ zaprosi, naj ponovno pretehta svojo odločitev, se Organ v skladu s postopkom iz drugega pododstavka člena 44(1) odloči, ali bo pri svoji odločitvi vztrajal.

4.  Če Organ v skladu z odstavki 1 do 3 izda pismo o neukrepanju, ga nemudoma objavi na svoji spletni strani. Organ pregleda svojo odločitev o izdaji pisma o neukrepanju v ustreznih časovnih presledkih in ga lahko obnovi le za obdobje šestih mesecev. Če odločitve o izdaji pisma o neukrepanju po šestih mesecih ali enem letu ne obnovi, samodejno preneha veljati.“;

(6a)  člen 10 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 10Regulativni tehnični standardi

1. Kadar Evropski parlament in Svet na Komisijo preneseta pooblastila za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov na podlagi delegiranih aktov po členu 290 PDEU, da se zagotovi dosledna uskladitev na področjih, ki so natančno določena v zakonodajnih aktih iz člena 1(2), lahko Organ pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov. Organ osnutke regulativnih standardov predloži Komisiji v potrditev. Obenem jih posreduje v vednost Evropskemu parlamentu in Svetu.

Regulativni tehnični standardi so tehnični standardi, ne vključujejo strateških odločitev ali odločitev politik, njihova vsebina pa je omejena na zakonodajne akte, ki so podlaga zanje. Organ Evropski parlament in Svet čim prej in izčrpno obvesti o napredku pri pripravi osnutkov regulativnih tehničnih standardov.

Preden Organ te osnutke predloži Komisiji, v skladu s členom 8(2a)organizira odprte javne posvete o osnutkih regulativnih tehničnih standardov ter analizira morebitne s tem povezane stroške in koristi. Organ za nasvet zaprosi tudi interesno skupino za bančništvo iz člena 37.

Komisija v treh mesecih po prejemu osnutka regulativnega tehničnega standarda odloči, ali ga bo potrdila. Komisija lahko osnutek regulativnih tehničnih standardov potrdi le delno ali s spremembami, če to zahteva interes Unije.

Kadar Komisija odločitve o potrditvi osnutka regulativnega tehničnega standarda ne sprejme v treh mesecih od njegovega prejema, o tem takoj in v vsakem primeru pred iztekom treh mesecev obvesti Evropski parlament in Svet ter navede razloge, zakaj odločitve ni mogla sprejeti, in načrtovani rok za potrditev, pri čemer ustrezno upošteva datum začetka izvajanja in uporabe veljavnega zakonodajnega akta iz člena 1(2). Morebitna zamuda pri sprejetju osnutka regulativnega standarda Evropskemu parlamentu in Svetu ne preprečuje izvajanja njunih pristojnosti nadzora v skladu s členom 13.

Kadar Komisija ne namerava potrditi osnutka regulativnega tehničnega standarda oziroma ga namerava potrditi samo delno ali s spremembami, pošlje osnutek regulativnega tehničnega standarda Organu nazaj in razloži, zakaj ga ni potrdila, ali, odvisno od primera, pojasni razloge za spremembe in izvod dopisa pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu. Organ lahko v šestih tednih spremeni osnutek regulativnega tehničnega standarda na podlagi predlaganih sprememb Komisije in jih v obliki uradnega mnenja ponovno predloži Komisiji. Organ izvod svojega uradnega mnenja pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.

Če Organ ob izteku tega šesttedenskega roka ne predloži spremenjenega osnutka regulativnega tehničnega standarda ali predloži osnutek regulativnega tehničnega standarda, ki ni spremenjen v skladu s predlaganimi spremembami Komisije, lahko Komisija regulativni tehnični standard sprejme s spremembami, ki so po njenem mnenju pomembne, oziroma ga zavrne.

Komisija brez predhodne uskladitve z Organom, kakor je določeno v tem členu, ne sme spremeniti vsebine osnutka regulativnega tehničnega standarda, ki ga je pripravil Organ.

2. Kadar Organ ne predloži osnutka regulativnega tehničnega standarda v roku, določenem v zakonodajnih aktih iz člena 1(2), o tem takoj obvesti Evropski parlament in Svet ter navede razloge, zakaj osnutka regulativnega tehničnega standarda ni mogel predložiti, in načrtovani rok za potrditev, pri čemer ustrezno upošteva datum začetka izvajanja in uporabe veljavnega zakonodajnega akta iz člena 1(2). Komisija lahko zahteva osnutek v novem roku. O tem roku nemudoma obvesti Evropski parlament in Svet. Evropski parlament lahko predsednika Organa pozove, naj pojasni, zakaj osnutka regulativnega tehničnega standarda ni mogel predložiti.

3. Le kadar Organ ne predloži osnutka regulativnega tehničnega standarda Komisiji v roku iz odstavka 2, lahko Komisija sprejme regulativni tehnični standard z delegiranim aktom brez osnutka Organa.

Komisija organizira odprte javne posvete o osnutkih regulativnih tehničnih standardov ter analizira morebitne s tem povezane stroške in koristi, razen če bi bili takšni posveti in analize nesorazmerni v primerjavi z obsegom in učinkom osnutkov zadevnih regulativnih tehničnih standardov ali če bi šlo za posebej nujno zadevo. Komisija za nasvet zaprosi tudi ustrezno interesno skupino iz člena 37.

Komisija osnutek regulativnega tehničnega standarda takoj pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu in Organu.

▌Organ lahko v šestih tednih spremeni osnutek regulativnega tehničnega standarda in ga v obliki uradnega mnenja predloži Komisiji. Organ izvod svojega uradnega mnenja pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.

Če Organ ob izteku šesttedenskega roka iz četrtega pododstavka ne predloži spremenjenega osnutka regulativnega tehničnega standarda, lahko Komisija sprejme regulativni tehnični standard.

Če Organ v šestih tednih predloži spremenjen osnutek regulativnega tehničnega standarda, lahko Komisija osnutek regulativnega tehničnega standarda spremeni na podlagi sprememb, ki jih je predlagal Organ, ali pa ga sprejme s tistimi spremembami, ki so pomembne po njenem mnenju. Komisija brez predhodne uskladitve z Organom ne sme spremeniti vsebine osnutka regulativnega tehničnega standarda, ki ga je pripravil Organ, kakor je določeno v tem členu.

4. Regulativne tehnične standarde se sprejema v obliki uredb ali sklepov. Njihov naslov vsebuje izraz „regulativni tehnični standard“. Objavijo se v Uradnem listu Evropske unije, veljati pa začnejo z dnem, ki je v njih naveden.“;

(6b)  v členu 13(1) se črta drugi pododstavek;

(6c)  člen 15 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 15Izvedbeni tehnični standardi

1. Kadar Evropski parlament in Svet na Komisijo preneseta izvedbena pooblastila za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov na podlagi izvedbenih aktov po členu 291 PDEU in da bi zagotovili enotne pogoje za izvajanje zakonodajnih aktov iz člena 1(2), lahko Organ oblikuje osnutke izvedbenih tehničnih standardov. Izvedbeni tehnični standardi so tehnični standardi, ki ne vsebujejo strateških ali odločitev politik, njihova vsebina pa določa pogoje za uporabo navedenih aktov. Organ osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji v potrditev. Obenem jih posreduje v vednost Evropskemu parlamentu in Svetu.

Preden Organ osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji, organizira odprte javne posvete ter analizira morebitne s tem povezane stroške in koristi v skladu s členom 8(2a). Organ za nasvet zaprosi tudi interesno skupino za bančništvo iz člena 37.

Komisija v treh mesecih po prejemu osnutka izvedbenega tehničnega standarda odloči, ali ga bo potrdila. Komisija lahko osnutek izvedbenih tehničnih standardov potrdi le delno ali s spremembami, če to zahteva interes Unije. Če Komisija v ocenjevalnem obdobju predlaganemu izvedbenemu tehničnemu standardu ne nasprotuje ne delno ne v celoti, se šteje, da je potrjen.

Kadar Komisija odločitve o potrditvi predlaganega izvedbenega tehničnega standarda ne sprejme v treh mesecih od njegovega prejema, o tem takoj in v vsakem primeru pred iztekom treh mesecev obvesti Evropski parlament in Svet ter navede razloge, zakaj odločitve ni mogla sprejeti, in načrtovani rok za potrditev, pri čemer ustrezno upošteva datum začetka izvajanja in uporabe veljavnega zakonodajnega akta iz člena 1(2).

Kadar Komisija ne namerava potrditi osnutka izvedbenega tehničnega standarda oziroma ga namerava potrditi samo delno ali s spremembami, pošlje Organu nazaj osnutek izvedbenega tehničnega standarda in razloži, zakaj ga ne namerava potrditi, ali – odvisno od primera – pojasni razloge za spremembe in izvod dopisa pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu. Organ lahko v šestih tednih spremeni osnutek izvedbenega tehničnega standarda na podlagi predlaganih sprememb Komisije in ga v obliki uradnega mnenja ponovno predloži Komisiji. Organ izvod svojega uradnega mnenja pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.

Če Organ ob izteku šesttedenskega roka iz petega pododstavka ne predloži spremenjenega osnutka izvedbenega tehničnega standarda ali predloži osnutek izvedbenega tehničnega standarda, ki ni spremenjen v skladu s predlaganimi spremembami Komisije, lahko Komisija izvedbeni tehnični standard sprejme s spremembami, ki so po njenem mnenju pomembne, ali ga zavrne.

Komisija brez predhodne uskladitve z Organom, kakor je določeno v tem členu, ne sme spremeniti vsebine osnutka izvedbenega tehničnega standarda, ki ga je pripravil Organ.

2. Kadar Organ ne predloži osnutka izvedbenega tehničnega standarda v roku, določenem v zakonodajnih aktih iz člena 1(2), o tem takoj obvesti Evropski parlament in Svet ter navede razloge, zakaj osnutka izvedbenega tehničnega standarda ni mogel predložiti, in načrtovani rok za potrditev, pri čemer ustrezno upošteva datum začetka izvajanja in uporabe veljavnega zakonodajnega akta iz člena 1(2). Komisija lahko zahteva osnutek v novem roku. O tem roku nemudoma obvesti Evropski parlament in Svet. Evropski parlament lahko pozove predsednika Organa, naj pojasni, zakaj osnutka izvedbenega tehničnega standarda ni mogel predložiti.

3. Le kadar Organ osnutka izvedbenega tehničnega standarda ne predloži Komisiji v roku iz odstavka 2, lahko Komisija sprejme izvedbeni tehnični standard na podlagi izvedbenega akta brez osnutka Organa.

Komisija organizira odprte javne posvete o osnutkih izvedbenih tehničnih standardov ter analizira morebitne s tem povezane stroške in koristi, razen če bi bili takšni posveti in analize nesorazmerni v primerjavi z obsegom in učinkom osnutkov zadevnih izvedbenih tehničnih standardov ali če bi šlo za posebej nujno zadevo. Komisija za nasvet zaprosi tudi ustrezno interesno skupino iz člena 37.

Komisija osnutek izvedbenega tehničnega standarda takoj posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu in Organu.

▌Organ lahko v šestih tednih spremeni osnutek izvedbenega tehničnega standarda in ga v obliki uradnega mnenja predloži Komisiji. Organ izvod svojega uradnega mnenja pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.

Če Organ ob izteku šesttedenskega roka iz četrtega pododstavka ne predloži spremenjenega osnutka izvedbenega tehničnega standarda, Komisija lahko sprejme izvedbeni tehnični standard.

Če Organ v šesttedenskem roku predloži spremenjen osnutek izvedbenega tehničnega standarda, lahko Komisija spremeni osnutek izvedbenega tehničnega standarda na podlagi sprememb, ki jih je predlagal Organ, ali pa ga sprejme s tistimi spremembami, ki so po njenem mnenju pomembne.

Komisija brez predhodne uskladitve z Organom, kakor je določeno v tem členu, ne sme spremeniti vsebine izvedbenih tehničnih standardov, ki jih je pripravil Organ.

4. Izvedbene tehnične standarde se sprejema v obliki uredb ali sklepov. Njihov naslov vsebuje izraz „izvedbeni tehnični standard“. Objavijo se v Uradnem listu Evropske unije, veljati pa začnejo z dnem, ki je v njih naveden.“;

(7)  člen 16 se spremeni:

(a)  ▌odstavek 1 se ▌nadomesti z naslednjim:

„1. Za vzpostavitev dosledne, uspešne in učinkovite nadzorne prakse v okviru ESFS ter zagotovitev skupne, enotne in usklajene uporabe prava Unije Organ izdaja smernice ali priporočila, naslovljena na pristojne organe ali finančne institucije.

Organ lahko smernice in priporočila naslovi tudi na organe držav članic, ki v skladu s to uredbo niso opredeljeni kot pristojni organi, vendar so pooblaščeni za zagotavljanje uporabe aktov iz člena 1(2).

Smernice in priporočila so v skladu z mandatom zakonodajnih aktov iz člena 1(2) in se v njih upošteva načelo sorazmernosti. Organ ne izda smernic in priporočil o vprašanjih, ki jih zajemajo pooblastila na ravni 1 za regulativne tehnične standarde ali izvedbene tehnične standarde.

1a. Za vzpostavitev dosledne, uspešne in učinkovite nadzorne prakse v okviru ESFS lahko Organ za namene zakonodajnih aktov iz člena 1(2) izdaja smernice, naslovljene na vse nadzorne organe ali finančne institucije, pri čemer velja postopek izvajanja „upoštevaj ali pojasni“ iz odstavka 3 tega člena. Te smernice se štejejo za ustrezne za namene izpolnjevanja zahtev zakonodajnih aktov iz člena 1(2). V skladu z zgoraj navedenim lahko pristojni organi in finančne institucije vzpostavijo dodatne vrste prakse v zvezi z načinom izpolnjevanja zahtev iz zakonodajnih aktov iz člena 1(2).“;

(b)  odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Razen v izjemnih primerih Organ opravi odprte javne posvete o smernicah in priporočilih in po potrebi pripravi vprašanja in odgovore, ki jih izda, ter analizira morebitne stroške in koristi, povezane z izdajo takšnih smernic in priporočil. Navedeni posveti in analize so sorazmerni glede na obseg, naravo in učinek smernic ali priporočil. Razen v izjemnih primerih Organ zaprosi za ▌nasvet tudi interesno skupino za zavarovanja in pozavarovanja ter interesno skupino za poklicne pokojninske sklade iz člena 37. Kadar Organ ne opravi odprtih javnih posvetov ali ne zaprosi za nasvet interesne skupine za zavarovanja in pozavarovanja ter interesne skupine za poklicne pokojninske sklade, navede razloge za to.“;

(ba)  vstavijo se naslednji odstavki 2a, 2b, 2c in 2d:

„2a. Organ lahko za namene zakonodajnih aktov iz člena 1(2) izda priporočila za enega ali več pristojnih organov ali eno ali več finančnih institucij.

2b. Organ v svojih smernicah ali priporočilih navede, kako prispeva k vzpostavitvi usklajene, uspešne in učinkovite nadzorne prakse v okviru ESFS, kako zagotavlja skupno, enotno in usklajeno uporabo prava Unije ter kako upošteva določbe iz odstavkov 1, 1a in 2a.

2c. Smernice in priporočila ne vsebujejo zgolj sklicev na elemente zakonodajnih aktov ali njihovih navedb. Organ pred izdajo nove smernice ali priporočila najprej pregleda obstoječe smernice in priporočila, da bi se izognil podvajanju.

2d. Organ tri mesece pred izdajo smernic in priporočil iz odstavkov 1a in 2a Evropski parlament in Svet obvesti o njihovi predvideni vsebini.“;

(c)  odstavek 4 ▌se nadomesti z naslednjim:

„4. V poročilu iz člena 43(5) Organ seznani Evropski parlament, Svet in Komisijo z izdanimi smernicami in priporočili, pojasni, kako je upravičil izdajo smernic v skladu z odstavkom 1a in priporočil v skladu z odstavkom 2a, ter povzame povratne informacije o teh smernicah, pridobljene na javnih posvetih, v skladu s členom 8(2a). V poročilu tudi navede, kateri pristojni organi ne izpolnjujejo smernic in priporočil, in predstavi, kako namerava v prihodnosti zagotoviti, da bodo zadevni pristojni organi izpolnjevali njegove smernice in priporočila ▌.“;

(d)  vstavijo se odstavki 5, 5a in 5b:

„5. Kadar dve tretjini članov interesne skupine za zavarovanja in pozavarovanja ali interesne skupine za poklicne pokojninske sklade menita, da je z izdajo smernice v skladu z odstavkom 1a Organ prekoračil svoje pristojnosti, lahko Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji pošljeta obrazložen nasvet.

5a. Kadar vsaj polovica članov interesne skupine za zavarovanja in pozavarovanja ali interesne skupine za poklicne pokojninske sklade meni, da je z izdajo priporočila v skladu z odstavkom 2a Organ prekoračil svoje pristojnosti, lahko Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji pošlje obrazložen nasvet.

5b. Evropski parlament, Svet in Komisija lahko od Organa zahtevajo pojasnilo, ki upravičuje izdajo zadevnih smernic ali priporočil. Komisija po prejemu pojasnila od Organa oceni področje uporabe smernic ali priporočil glede na pristojnosti Organa in svojo oceno predloži Evropskemu parlamentu in Svetu. Kadar Evropski parlament, Svet ali Komisija meni, da je Organ prekoračil svoje pristojnosti, in po tem, ko Organu omogoči, da pojasni svoja stališča, lahko sprejme sklep, s katerim od Organa zahteva, da umakne ali spremeni zadevne smernice ali priporočila. Komisija pred sprejetjem takega sklepa in kadar koli to zahteva Evropski parlament poda izjavo pred Evropskim parlamentom in odgovori na vsa vprašanja njegovih poslancev. Evropski parlament lahko od Komisije zahteva, da sprejme sklep, s katerim od Organa zahteva, da umakne ali spremeni zadevne smernice ali priporočila. Sklep Komisije se objavi.“;

(7a)  vstavita se člena 16a in 16b:

„Člen 16aMnenja

1. Organ na zahtevo Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije ali na lastno pobudo Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži mnenja o vseh zadevah, povezanih z njegovim področjem pristojnosti. Ta mnenja se ne objavijo, razen če ni tako navedeno v zahtevi.

2. Zahteva iz odstavka 1 lahko zajema javno posvetovanje ali tehnično analizo.

3. V zvezi z skrbno oceno združitev in pridobitev, ki spadajo na področje uporabe Direktive 2009/138/ES in v zvezi s katerim je v skladu z navedeno direktivo potrebno posvetovanje med pristojnimi organi dveh ali več držav članic, lahko Organ na zahtevo enega izmed zadevnih pristojnih organov izda in objavi mnenje o skrbni oceni, razen v zvezi z merili iz člena 59(1)(e) Direktive 2009/138/ES. Mnenje izda nemudoma in v vsakem primeru pred iztekom ocenjevalnega obdobja v skladu z Direktivo 2009/138/ES. Člena 35 in 35b se uporabljata za področja, v zvezi s katerimi lahko Organ izda mnenje.

4. Organ lahko na zahtevo Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži strokovni nasvet v času rednega zakonodajnega postopka in za delegirane akte v zvezi z vsakim zakonodajnim predlogom Komisije na področjih, določenih v zakonodajnih aktih iz člena 1(2).

Člen 16bVprašanja in odgovori

1. Za razlago, praktično uporabo ali izvajanje določb zakonodajnih aktov iz člena 1(2) ali povezanih delegiranih in izvedbenih aktov, smernic in priporočil, sprejetih v okviru teh zakonodajnih aktov, lahko vsaka fizična ali pravna oseba, vključno s pristojnimi organi in institucijami Unije, Organu predloži vprašanje v katerem koli uradnem jeziku Unije.

Finančne institucije pred predložitvijo vprašanja Organu ocenijo, ali naj vprašanje najprej naslovijo na svoj pristojni organ.

Organ na svojem spletišču objavi vsa dopustna vprašanja v skladu z odstavkom 1 za posamezne zakonodajne akte, potem ko jih zbere in preden odgovori nanje.

Ta postopek fizičnim ali pravnim osebam, vključno s pristojnimi organi in institucijami Unije, ne preprečuje, da bi od Organa zahtevale zaupno tehnično svetovanje ali pojasnila.

2. Organ na svojem spletišču objavi nezavezujoče odgovore na vsa dopustna vprašanja v skladu s členom 1 za vsak zakonodajni akt, razen če bi bila taka objava v nasprotju z upravičenim interesom fizične ali pravne osebe, ki je predložila vprašanje, ali bi pomenila tveganja za stabilnost finančnega sistema.

3. Organ se lahko pred objavo odgovorov na dopustna vprašanja posvetuje z deležniki v skladu s členom 16(2).

4. Odgovori Organa se štejejo za ustrezne za izpolnjevanje zahtev zakonodajnih aktov iz člena 1(2) in povezanih delegiranih in izvedbenih aktov ter smernic in priporočil, sprejetih v skladu s temi zakonodajnimi akti. Pristojni organi in finančne institucije lahko za izpolnjevanje vseh ustreznih pravnih zahtev določijo drugo prakso.

5. Organ pregleda odgovore na vprašanja takoj, ko se to zdi potrebno in primerno, ali najpozneje 24 mesecev po njihovi objavi, da jih po potrebi popravi, posodobi ali umakne.

6. Kjer je ustrezno, Organ upošteva objavljene odgovore pri pripravi ali posodobitvi smernic in priporočil v skladu s členom 16.“;

(8)  člen 17 se nadomesti z naslednjim:

„1. Kadar pristojni organ ne uporablja aktov iz člena 1(2), vključno z regulativnimi tehničnimi standardi in izvedbenimi tehničnimi standardi, oblikovanimi v skladu s členi 10 do 15, ali pa jih je uporabljal tako, da je kršil pravo Unije, zlasti če ni zagotovil, da finančna institucija izpolnjuje zahteve iz navedenih aktov, Organ ukrepa v skladu s pooblastili iz odstavkov 2, 3 in 6 tega člena.

2. Organ se na zahtevo enega ali več pristojnih organov, Evropskega parlamenta, Sveta, Komisije, ustrezne interesne skupine ali na podlagi dobro utemeljenih informacij o dejstvih, ki jih podajo ustrezne organizacije ali institucije, ali na lastno pobudo ter po tem, ko je o zadevi obvestil zadevni pristojni organ, odzove na zahtevo in po potrebi preišče domnevno kršitev ali neuporabo prava Unije.

Pristojni organ brez poseganja v pooblastila iz člena 35 Organu takoj zagotovi vse informacije, ki jih ta potrebuje za preiskavo, vključno s tem, kako se akti iz člena 1(2) uporabljajo v skladu s pravom Unije.

Brez poseganja v pooblastila iz člena 35 lahko Organ na druge pristojne organe ali zadevne finančne institucije neposredno naslovi ustrezno utemeljeno zahtevo po informacijah, kadar se je izkazalo ali meni, da zahteva po informacijah pristojnega organa ne zadostuje za pridobitev informacij, potrebnih za preiskovanje domnevne kršitve ali neuporabe prava Unije. Kadar je utemeljena zahteva naslovljena na finančne institucije, je v njej pojasnjeno, zakaj so informacije potrebne za preiskovanje domnevne kršitve ali neuporabe prava Unije.

Naslovnik takšne zahteve Organu brez nepotrebnega odlašanja predloži jasne, točne in popolne informacije.

Kadar je zahteva po informacijah naslovljena na finančno institucijo, Organ o taki zahtevi obvesti ustrezne pristojne organe. Pristojni organi Organu pomagajo pri zbiranju informacij, če ta to od njih zahteva.

3. Organ lahko z zadevnim pristojnim organom začne arbitražni postopek, da bi obravnaval ukrepe, potrebne za uskladitev s pravom Unije. Zadevni pristojni organ v tej arbitraži iskreno sodeluje.

Organ lahko čim prej, najpozneje paštirih mesecih po začetku preiskave na zadevni pristojni organ naslovi priporočilo, v katerem navede ukrepe, potrebne za uskladitev s pravom Unije.

Pristojni organ v desetih delovnih dneh po prejemu priporočila obvesti Organ o ukrepih, ki jih je sprejel ali jih namerava sprejeti za zagotovitev skladnosti s pravom Unije.

4. Če pristojni organ v mesecu dni od prejetja priporočila Organa ne zagotovi skladnosti s pravom Unije, lahko Komisija na podlagi prejetega obvestila Organa ali na lastno pobudo izda uradno mnenje, s katerim od pristojnega organa zahteva sprejetje ukrepov, potrebnih za uskladitev s pravom Unije. Komisija v uradnem mnenju upošteva priporočilo Organa.

Takšno uradno mnenje izda Komisija najpozneje tri mesece po sprejetju priporočila. Ta rok lahko Komisija podaljša za mesec dni.

Organ in pristojni organi zagotovijo Komisiji vse potrebne informacije.

5. Pristojni organ v desetih delovnih dneh od prejetja uradnega mnenja iz odstavka 4 obvesti Komisijo in Organ o ukrepih, ki jih je sprejel ali jih namerava sprejeti, da bo svoje ravnanje uskladil z navedenim uradnim mnenjem.

6. Če pristojni organ ne ravna v skladu z uradnim mnenjem iz odstavka 4 v roku iz navedenega odstavka in če je treba čim prej ukrepati zaradi neizpolnjevanja obveznosti, da se ohranijo ali obnovijo nevtralni konkurenčni pogoji na trgu ali se zagotovita pravilno delovanje in celovitost finančnega sistema, lahko Organ, kadar se ustrezne zahteve aktov iz člena 1(2) neposredno uporabljajo za finančne institucije, brez poseganja v pooblastila in obveznosti Komisije po členu 258 PDEU sprejme individualno odločitev, naslovljeno na finančno institucijo, v kateri zahteva ukrepe, potrebne za izpolnitev njenih obveznosti po pravu Unije, vključno s prenehanjem dejavnosti.

Odločitev Organa je v skladu z uradnim mnenjem, ki ga na podlagi odstavka 4 izda Komisija.

7. Odločitve, sprejete na podlagi odstavka 6, prevladajo nad vsemi predhodnimi odločitvami pristojnih organov o isti zadevi.

Kadar pristojni organi ukrepajo v zvezi z vprašanji, obravnavanimi v uradnem mnenju na podlagi odstavka 4, ali odločitve na podlagi odstavka 6, ravnajo v skladu z uradnim mnenjem ali z odločitvijo.

8. Organ v poročilu iz člena 43(5) navede, kateri pristojni organi in finančne institucije niso spoštovali uradnih mnenj ali odločitev iz odstavkov 4 in 6 tega člena.“;

(8a)  v členu 18 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3. Kadar Svet sprejme odločitev na podlagi odstavka 2 in v izjemnih primerih, kadar je nujno usklajeno ukrepanje pristojnih organov v odziv na neugodne razmere, ki bi lahko resno ogrozile pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celotnega ali dela finančnega sistema v Uniji ali varstvo strank in potrošnikov, lahko Organ sprejme individualne odločitve, s katerimi od pristojnih organov zahteva izvajanje potrebnih ukrepov v skladu z zakonodajo iz člena 1(2) za obvladovanje vseh takih dogodkov, tako da se zagotovi, da finančne institucije in pristojni organi izpolnjujejo zahteve, določene v navedeni zakonodaji.”;

(9)  člen 19 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. V primerih, navedenih v aktih Unije iz člena 1(2), in v vseh primerih velikega nesoglasja med dvema ali več nacionalnimi pristojnimi organi glede uporabe teh aktov ter brez poseganja v pooblastila iz člena 17 lahko Organ pristojnim organom pomaga pri doseganju sporazuma v skladu s postopkom iz odstavkov 2 do 4 v naslednjih primerih:

(a)  na zahtevo enega ali več zadevnih pristojnih organov, kadar se pristojni organ ne strinja s postopkom ali vsebino ukrepa, predlaganega ukrepa ali neukrepanjem drugega pristojnega organa;

(b)  na lastno pobudo, kadar se lahko na podlagi objektivnih razlogov, tudi na podlagi informacij udeležencev na trgu ali potrošniških organizacij, ugotovi, da obstaja nesoglasje med pristojnimi organi.

Če se v aktih iz člena 1(2) zahteva, da pristojni organi sprejmejo skupno odločitev, ter ti organi v roku iz teh aktov skupne odločitve ne sprejmejo, se domneva, da med njimi obstaja nesoglasje.“;

(b)  vstavita se naslednja odstavka 1a in 1b:

„1a. Zadevni pristojni organi takoj obvestijo Organ, da sporazum ni bil dosežen, v naslednjih primerih:

(a)  kadar je v aktih Unije iz člena 1(2) določen rok za dosego sporazuma med pristojnimi organi in pride do zgodnejšega od naslednjih dogodkov:

(i) rok je potekel;

(ii) en ali več zadevnih pristojnih organov na podlagi objektivnih razlogov sklene, da obstaja nesoglasje;

(b)  kadar v aktih Unije iz člena 1(2) ni določenega roka za dosego sporazuma med pristojnimi organi in pride do zgodnejšega od naslednjih dogodkov:

i.  en ali več zadevnih pristojnih organov na podlagi objektivnih razlogov sklene, da obstaja nesoglasje; ali

ii.  pristojni organ je prejel zahtevo drugega pristojnega organa po uvedbi določenih ukrepov za zagotovitev skladnosti s pravom Unije, od katere je minilo dva meseca in še ni sprejel odločitve, ki izpolnjuje zahtevo.“;

1b. Predsednik oceni, ali bi moral Organ ukrepati v skladu z odstavkom 1. Kadar Organ ukrepa na lastno pobudo, o svoji odločitvi glede ukrepanja obvesti zadevne pristojne organe.

Dokler Organ ne sprejme odločitve v skladu s postopkom iz člena 47(3a), v primerih, ko akti iz člena 1(2) zahtevajo sprejetje skupne odločitve, vsi pristojni organi, ki sodelujejo pri sprejemanju skupne odločitve, odložijo posamezne odločitve. Kadar se Organ odloči za ukrepanje, vsi pristojni organi, vključeni v skupno odločitev, odložijo svoje odločitve, dokler se ne zaključi postopek iz odstavkov 2 in 3.“;

(d)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„Kadar zadevni pristojni organi v fazi spravnega postopka iz odstavka 2 ne dosežejo sporazuma, lahko Organ sprejme odločitev, s katero od navedenih organov zahteva, da za dosego sporazuma o zadevi in zagotovitev skladnosti s pravom Unije sprejmejo poseben ukrep ali se vzdržijo določenih ukrepov. Odločitev Organa je za zadevne pristojne organe zavezujoča. Organ lahko z odločitvijo od pristojnih organov zahteva, da prekličejo ali spremenijo odločitev, ki so jo sprejeli, ali uporabijo pooblastila, ki jih imajo v skladu z zadevnim pravom Unije.“;

(e)  vstavi se naslednji odstavek 3a:

„3a. Organ obvesti zadevne pristojne organe o dokončanju postopkov iz odstavkov 2 in 3, kadar je ustrezno, skupaj z odločitvijo, sprejeto na podlagi odstavka 3.“;

(f)  odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Brez poseganja v pooblastila Komisije na podlagi člena 258 PDEU lahko Organ, kadar pristojni organ ne ravna v skladu z odločitvijo Organa in zato ne zagotavlja, da finančna institucija izpolnjuje zahteve, ki se na podlagi aktov iz člena 1(2) neposredno uporabljajo zanjo, sprejme individualno odločitev, naslovljeno na finančno institucijo, s katero zahteva ukrepe, potrebne za izpolnitev njenih obveznosti na podlagi prava Unije, vključno s prenehanjem posamezne dejavnosti.“;

(10)  člen 21 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 21Kolegiji nadzornikov

1. Organ v okviru svojih pristojnosti spodbuja in spremlja učinkovito, uspešno in usklajeno delovanje kolegijev nadzornikov, kadar so ustanovljeni z zakonodajnimi akti iz člena 1(2), ter krepi doslednost in skladnost uporabe prava Unije med kolegiji nadzornikov. Da bi zbližali najboljše primere nadzorne prakse, Organ spodbuja skupne nadzorniške načrte in skupne preglede, osebje Organa pa ima pravico do polnopravnega sodelovanja v kolegijih nadzornikov in tako lahko sodeluje pri dejavnostih kolegijev nadzornikov, če je upravičeno, pa jih tudi vodi , ▌vključno s pregledi na kraju samem, ki jih skupaj izvedeta dva ali več pristojnih organov.

2. Organ ima vodilno vlogo pri zagotavljanju usklajenega in skladnega delovanja kolegijev nadzornikov za čezmejne institucije v Uniji, pri čemer upošteva sistemsko tveganje, ki ga predstavljajo finančne institucije iz člena 23, in po potrebi sklicuje seje posameznih kolegijev.

Za namene tega odstavka in odstavka 1 tega člena se Organ šteje kot „pristojni organ“ ali „nadzorni organ“ v smislu ustrezne zakonodaje.

Organ lahko:

(a) v sodelovanju s pristojnimi organi zbira in deli vse pomembne informacije za olajšanje dela kolegija ter vzpostavi in upravlja centralni sistem in s tem pristojnim organom v kolegiju omogoči dostop do takšnih informacij;

(b) sproži in usklajuje stresne teste po vsej Uniji v skladu s členom 32 za ocenitev prilagodljivosti finančnih institucij, zlasti sistemskega tveganja, ki ga predstavljajo finančne institucije iz člena 23, na neugodne razmere na trgu, in oceni možnosti za povečanje sistemskega tveganja v stresnih situacijah, pri čemer zagotovi, da se na nacionalni ravni pri takih testih uporablja usklajena metodologija, in po potrebi na pristojni organ naslovi priporočilo za odpravo pomanjkljivosti, ugotovljenih v stresnem testu, tudi za izvajanje posebnih ocen. Da bi Organ zagotovil primerljivost in zanesljivost metod, prakse in rezultatov ocen na ravni Unije, lahko od pristojnih organov zahteva izvajanje inšpekcijskih pregledov na kraju samem in lahko pri njih sodeluje;

(c) spodbuja učinkovite in uspešne nadzorne dejavnosti, vključno z ocenjevanjem tveganj, ki so jim ali bi jim lahko bile izpostavljene finančne institucije, kot je ugotovljeno na podlagi postopka nadzornega pregleda ali v stresnih situacijah;

(d) v skladu z nalogami in pooblastili iz te uredbe nadzoruje naloge, ki jih izvajajo pristojni organi, ter

(e) zahteva nadaljnje posvete v kolegiju v vseh primerih, kadar meni, da bi odločitev povzročila nepravilno uporabo prava Unije ali da ne bi prispevala k cilju zbliževanja nadzorne prakse. Od nadzornika skupine lahko tudi zahteva, da se skliče seja kolegija ali doda točka na dnevni red seje.

3. Organ lahko oblikuje osnutke regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov, kakor je določeno v zakonodajnih aktih iz člena 1(2) in v skladu s postopkom iz členov 10 do 15, da se zagotovijo enotni pogoji uporabe določb o operativnem delovanju kolegijev nadzornikov ter izda smernice in priporočila, sprejeta v skladu s členom 16, s čimer bi se spodbujalo zbliževanje nadzornega delovanja in primerov dobre prakse, ki jih sprejmejo kolegiji nadzornikov.“;

4. Organ ima zavezujočo posredniško vlogo, ki mu omogoča, da reši spore med pristojnimi organi skladno s postopkom iz člena 19. Organ lahko sprejme nadzorne odločitve, ki se v skladu s členom 19 neposredno uporabljajo za zadevno institucijo.“;

(11)  vstavi se naslednji člen 21a:

„Člen 21aNotranji modeli

1. ▌Organ brez poseganja v člen 112 Direktive 2009/138/ES na zahtevo enega ali več pristojnih organov:

(a) izda nasvet zadevnim nadzornim organom glede prošnje za uporabo ali spremembo notranjega modela. EIOPA lahko v ta namen od zadevnih nadzornih organov zahteva vse potrebne informacije; in

(b) v primeru nesoglasja glede odobritve notranjih modelov zadevnim nadzornim organom pomaga pri doseganju sporazuma v skladu s postopkom iz člena 19.

2. V okoliščinah iz člena 231(6a) Direktive 2009/138/ES lahko podjetja od EIOPA zahtevajo, da pristojnim organom pomaga pri doseganju sporazuma v skladu s postopkom iz člena 19.“;

(12)  člen 22 se ▌nadomesti z naslednjim:

„Člen 22Splošne določbe

o sistemskih tveganjih

1. Organ ustrezno upošteva sistemsko tveganje, kakor je opredeljeno z Uredbo (EU) št. 1092/2010. Obravnava vsa tveganja za prekinitev finančnih storitev, ki jo:

(a) povzroči oslabitev celotnega finančnega sistema ali njegovih delov in

(b) ima lahko resne negativne posledice za notranji trg in realno gospodarstvo.

Organ po potrebi upošteva spremljanje in ocenjevanje sistemskega tveganja, kot sta ju oblikovala ESRB in Organ, in se v skladu s členom 17 Uredbe (EU) št. 1092/2010 odziva na opozorila in priporočila ESRB.

2. Organ v sodelovanju z ESRB in v skladu s členom 23 pripravi skupen pristop k ugotavljanju in merjenju sistemskega tveganja, po potrebi tudi s kvantitativnimi in kvalitativnimi kazalniki.

Ti kazalniki so odločilen element pri določanju ustreznih nadzornih ukrepov. Organ spremlja raven približevanja pri določanju teh ukrepov, da bi spodbujal skupni pristop.

3. Brez poseganja v akte iz člena 1(2) Organ po potrebi oblikuje dodatne smernice in priporočila za finančne institucije, da bi se upoštevalo sistemsko tveganje, ki ga predstavljajo te institucije.

Organ zagotovi, da se sistemsko tveganje, ki ga predstavljajo finančne institucije, upošteva pri oblikovanju osnutka regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov na področjih, določenih v zakonodajnih aktih iz člena 1(2).

4. Organ lahko na zahtevo enega ali več pristojnih organov, Evropskega parlamenta, Sveta, držav članic ali Komisije ali na lastno pobudo izvede preiskavo v zvezi z določeno vrsto finančne institucije, produkta ali ravnanja, da bi ocenil morebitne nevarnosti za stabilnost finančnega sistema ali za varstvo imetnikov zavarovalnih polic, članov sistemov pokojninskega zavarovanja in upravičencev, in zadevnim pristojnim organom izdal ustrezna priporočila za ukrepanje.

V ta namen lahko Organ uporabi pooblastila, ki jih ima v skladu s to uredbo, vključno s členoma 35 in 35b.

5. Skupni odbor zagotovi splošno in medsektorsko usklajevanje dejavnosti, ki se izvajajo v skladu s tem členom.“;

(12a)  v členu 23 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Organ v posvetovanju z ESRB oblikuje merila za ugotavljanje in merjenje sistemskega tveganja ter ustrezen sistem stresnih testov, ki vključuje ocenjevanje možnosti za sistemska tveganja, ki bi jih lahko predstavljale ali so jim izpostavljene finančne institucije in ki se povečajo v stresnih situacijah, med drugim tudi potencialno sistemsko okoljsko tveganje. Finančne institucije, ki bi lahko predstavljale sistemsko tveganje, so pod okrepljenim nadzorom in po potrebi se zanje uporabijo postopki za reševanje in sanacijo iz člena 25.

Organ razvije tudi ustrezen sistem stresnih testov, s pomočjo katerega se identificirajo tiste finančne institucije, ki bi lahko pomenile sistemsko tveganje. Te institucije so pod okrepljenim nadzorom in po potrebi se zanje uporabijo postopki za reševanje in sanacijo iz člena 25.“;

(12b)  člen 27 se spremeni:

(a)  točka (g) v odstavku 1 se črta;

(b)  v odstavku 1 se črta tretji pododstavek;

(13)  člen 29 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se spremeni:

(i)  vstavi se naslednja točka (aa):

„(aa) izdaja strateški nadzorni načrt Unije v skladu s členom 29a;“;

(ii)  točka (b) se nadomesti z naslednjim:

spodbuja učinkovito dvostransko in večstransko izmenjavo informacij med pristojnimi organi v zvezi z vsemi pomembnimi vprašanji, vključno s kibernetsko varnostjo in kibernetskimi napadi ▌, ob popolnem upoštevanju veljavnih določb o zaupnosti in varstvu podatkov iz ustrezne zakonodaje Unije;“;

(iii) točka (e) se nadomesti z naslednjim:

„(e) vzpostavlja sektorske in medsektorske programe usposabljanja, vključno s programi glede tehnoloških inovacij ter različnih oblik zadrug in vzajemnih družb, omogoča izmenjave osebja in pristojne organe spodbuja, naj povečajo uporabo shem začasne napotitve in drugih orodij;“;

(iiia) doda se naslednja točka (ea):

(ea) vzpostavlja sistem spremljanja za ocenjevanje pomembnih okoljskih, družbenih in upravljavskih tveganj, pri čemer upošteva Pariški sporazum pogodbenic COP 21;“;

(b)  odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Organ lahko po potrebi razvije nove praktične instrumente in orodja za konvergenco za pospeševanje skupnih nadzornih pristopov in prakse.

Da bi se vzpostavila skupna nadzorna kultura, Organ oblikuje in posodablja nadzorniški priročnik Unije o nadzoru finančnih institucij v Uniji, pri čemer ustrezno upošteva naravo, obseg in zapletenost tveganj, ▌poslovno prakso, poslovne modele in velikost finančnih institucij. Nadzorniški priročnik Unije določa dobro ▌prakso ter navaja visokokakovostne metodologije in postopke.

Organ ustrezno upošteva nadzorniški priročnik pri opravljanju svojih nalog, ki vključujejo ocenjevanje potencialnih kršitev prava Unije v skladu s členom 17, reševanje sporov v skladu s členom 19, določanje in ocenjevanje nadzorniških strateških ciljev v skladu s členom 29a ter izvajanje pregledov pristojnih organov v skladu s členom 30.

Organ opravlja odprte javne posvete o mnenjih iz točke (a) odstavka 1 ter orodjih in instrumentih iz odstavka 2 ter analizira morebitne povezane stroške in koristi. Ti posveti in analize so sorazmerni glede na obseg, naravo in učinek mnenj oziroma orodij in instrumentov. Organ lahko po potrebi tudi zaprosi za nasvet ustrezno interesno skupino.”;

(14)  vstavi se naslednji člen 29a:

„Člen 29aStrateški nadzorni načrt Unije

1. Organ vsaj vsaka tri leta do 31. marca izda priporočilo, naslovljeno na pristojne organe, v katerem določi nadzorniške strateške cilje in prednostne naloge na ravni Unije (v nadaljnjem besedilu: strateški nadzorni načrt Unije), in sicer po razpravi v odboru nadzornikov in ob upoštevanju prispevkov pristojnih organov, opravljenem delu institucij EU ter analiz, opozoril in priporočil, ki jih objavi ESRB. Organ pri tem ne posega v posebne nacionalne cilje in prednostne naloge pristojnih organov. Pristojni organi v svojih prispevkih določijo, katerim nadzornim dejavnostim naj bi Organ po njihovem mnenju dal prednost. Organ strateški nadzorni načrt Unije posreduje v vednost Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji ter ga objavi na svojem spletnem mestu.

V strateškem nadzornem načrtu Unije so določene posebne prednostne naloge za nadzorne dejavnosti za spodbujanje dosledne, uspešne in učinkovite nadzorne prakse ter skupne, enotne in usklajene uporabe prava Unije ter obravnavo relevantnih mikrobonitetnih trendov ter možnih tveganj in ranljivosti, ugotovljenih v skladu s členom 32, pri čemer se predvidi nadaljnji razvoj, med drugim tudi novi poslovni modeli. Strateški nadzorni načrt Unije pristojnim nacionalnim organom ne preprečuje uporabe nacionalne dobre prakse in dela na drugih nacionalnih prednostnih področjih ter se v njem ustrezno upoštevajo nacionalne posebnosti.

2. Vsak pristojni organ ▌zlasti navede, kako je njegov letni delovni program usklajen s strateškim nadzornim načrtom Unije.

4. Vsak pristojni organ ▌v svojem letnem poročilu eno poglavje nameni izvajanju letnega delovnega programa.

Poglavje vsebuje vsaj naslednje podatke:

(a)  opis nadzornih dejavnosti in pregledov finančnih institucij, tržne prakse in vedenja ter finančnih trgov, pa tudi upravnih ukrepov in sankcij, uvedenih proti finančnim institucijam, odgovornim za kršitve prava Unije in nacionalnega prava;

(b)  opis dejavnosti, ki so bile izvedene in niso bile predvidene v letnem delovnem programu;

(c)  seznam dejavnosti, ki so bile navedene v letnem delovnem programu, vendar niso bile izvedene, ter ciljev navedenega programa, ki niso bili doseženi, skupaj z razlogi za neizvedbo navedenih dejavnosti in nedoseganje navedenih ciljev.

5. Organ oceni informacije iz omenjenega poglavja iz odstavka 4. Kadar obstaja veliko tveganje, da prednostne naloge iz strateškega nadzornega načrta Unije ne bodo dosežene, Organ vsakemu zadevnemu pristojnemu organu izda priporočilo, kako lahko odpravi zadevne pomanjkljivosti pri svojih dejavnostih.

Organ na podlagi poročil in lastne ocene tveganj opredeli dejavnosti pristojnega organa, ki so ključne za izvajanje strateškega nadzornega načrta, in po potrebi izvaja preglede teh dejavnosti v skladu s členom 30.

6. Organ objavi primere dobre prakse, ugotovljene med oceno letnih delovnih programov.“;

(15)  člen 30 se spremeni:

(a)  naslov člena se nadomesti z naslednjim:

„Pregledi pristojnih organov“;

(b)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Organ na lastno pobudo ali na zahtevo Evropskega parlamenta ali Sveta opravlja redne preglede nekaterih ali vseh dejavnosti pristojnih organov, da bi se dodatno izboljšali skladnost in učinkovitost rezultatov nadzora. V ta namen Organ razvija metode za zagotovitev objektivnega ocenjevanja in primerjave med pregledanimi pristojnimi organi. Pri izbiri pristojnih organov, ki bodo predmet pregleda, in izvajanju pregledov se upoštevajo obstoječe informacije in že izvedene ocene glede zadevnega pristojnega organa, vključno z ustreznimi informacijami, ki se Organu zagotovijo v skladu s členom 35, in vse ustrezne informacije deležnikov, zlasti morebitne pomanjkljivosti in kršitve pristojnega organa.“;

(c)  vstavi se odstavek 1a:

„1. Organ za namene tega člena ustanovi ad hoc odbor za preglede, ki mu predseduje Organ in ga sestavlja osebje Organa, prostovoljno in po načelu rotacije pa ga spremlja in podpira do pet predstavnikov različnih pristojnih organov, razen predstavnikov pristojnega organa, ki je predmet pregleda.“;

(d)  odstavek 2 se spremeni:

(i)  uvodni stavek se nadomesti z naslednjim:

„Pregled med drugim vključuje oceno:“;

(ii)  točka (a) se nadomesti z naslednjim:

„(a)  ustreznosti virov, stopnje neodvisnosti in ureditev upravljanja pristojnega organa, zlasti ob upoštevanju učinkovite uporabe aktov Unije iz člena 1(2) in zmogljivosti za odzivanje na razvoj dogodkov na trgu;“;

(iia)  točka (b) se nadomesti z naslednjim:

„(b)  učinkovitosti in stopnje približevanja, doseženega pri uporabi prava Unije in nadzorni praksi, vključno z regulativnimi tehničnimi standardi in izvedbenimi tehničnimi standardi, smernicami in priporočili, sprejetimi na podlagi členov 10 do 16, ter obsega, do katerega nadzorna praksa izpolnjuje cilje iz prava Unije, med drugim tudi cilje skupne nadzorne kulture iz člena 29 in strateški nadzorni načrt Unije iz člena 29(a);”;

(iib)  točka (c) se nadomesti z naslednjim:

„(c)  uporabe dobre prakse, ki so jo razvili v nekaterih pristojnih organih;“;

(e)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Organ pripravi poročilo, v katerem so navedeni rezultati pregleda. V poročilu so pojasnjeni in navedeni nadaljnji ukrepi, ki na podlagi pregleda štejejo za ustrezne in potrebne. Navedeni nadaljnji ukrepi se lahko sprejmejo v obliki smernic in priporočil v skladu s členom 16 in mnenj v skladu s členom 29(1)(a) ter so naslovljeni na ustrezne pristojne organe.

▌Organ izda naknadno poročilo v zvezi z izvajanjem zahtevanih nadaljnjih ukrepov. ▌

Organ pri pripravi osnutkov regulativnih ali izvedbenih tehničnih standardov v skladu s členi 10 do 15 ali smernic ali priporočil v skladu s členom 16 upošteva izid pregleda, skupaj z vsemi drugimi informacijami, ki jih je pridobil med izvajanjem svojih nalog, da zagotovi konvergenco najbolj kakovostnih primerov nadzorne prakse.“;

(f)  vstavi se naslednji odstavek 3a:

„3a. Kadar Organ ob upoštevanju izida pregleda ali drugih informacij, ki jih je pridobil med izvajanjem svojih nalog, meni, da bi bila z vidika Unije potrebna nadaljnja uskladitev pravil Unije, ki se uporabljajo za finančne institucije ali pristojne organe, ali kadar meni, da pristojni organ ne uporablja zakonodajnih aktov iz člena 1(2) ali jih uporablja tako, da je očitno kršil pravo Unije, o tem predloži mnenje Komisiji.“;

(g)  odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Organ objavi poročila iz odstavka 3, vključno z morebitnim poročilom o nadaljnjih ukrepih, razen če bi objava pomenila tveganje za stabilnost finančnega sistema. Pristojni organ, ki je predmet pregleda, je pred objavo poročila pozvan, naj poda pripombe. Kadar je ustrezno, Organ pred objavo poročila te pripombe upošteva. Organ lahko objavi te pripombe kot prilogo k poročilu, razen če bi njihova objava pomenila tveganje za stabilnost finančnega sistema ali če pristojni organ objavi ugovarja. Poročilo iz odstavka 3, ki ga pripravi Organ, ter smernice, priporočila in mnenja iz odstavka 3a, ki jih Organ sprejme, se objavijo hkrati.“;

(16)  člen 31 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. „Organ izpolnjuje splošno vlogo usklajevanja pristojnih organov, zlasti takrat, ko lahko neugodne razmere ogrozijo pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov, stabilnost finančnega sistema ali v razmerah znatnega čezmejnega poslovanja, ki bi lahko negativno vplivale na varstvo imetnikov zavarovalnih polic, članov sistemov pokojninskega zavarovanja in upravičencev v Uniji.”;

(b)  v odstavku 2 se točka (e) nadomesti z naslednjim:

„(e) sprejetjem vseh ustreznih ukrepov, vključno z vzpostavitvijo in vodenjem sodelovalnih platform iz odstavka 3b, v primeru okoliščin, ki bi lahko ogrozile delovanje finančnih trgov ali v razmerah znatnega čezmejnega poslovanja, ki bi lahko negativno vplivale na varstvo imetnikov zavarovalnih polic, za omogočanje in usklajevanje ukrepov, ki jih sprejmejo zadevni pristojni organi;”;

(c)  v odstavek 2 se vstavi točka (ca):

„(ea) sprejetjem ustreznih ukrepov, da bi olajšali uporabo tehnoloških inovacij za usklajevanje ukrepov, ki jih sprejmejo ustrezni pristojni organi;“;

(c)  vstavijo se novi odstavki 3, 3a, 3b in 3c:

„3. Organ sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi ▌upravljavce ali produkte, ki se opirajo na tehnološke inovacije, spodbuja k vstopu na trg. Da bi Organ oblikoval skupni evropski pristop k tehnološkim inovacijam, spodbuja konvergenco nadzora, zlasti z izmenjavo informacij in primerov dobre prakse, pri čemer ga po potrebi podpira odbor za finančne inovacije. Organ lahko po potrebi sprejme smernice ali priporočila v skladu s členom 16.

3a. Nadzorni organ matične države članice obvesti organ in nadzorne organe držav članic gostiteljic, če namerava izdati dovoljenje v zvezi z zavarovalnico ali pozavarovalnico, ki je pod njegovim nadzorom v skladu z akti iz člena 1(2) in ki bo po svojem poslovnem načrtu opravljala del svojih dejavnosti na podlagi svobode opravljanja storitev ali svobode ustanavljanja.

Nadzorni organ matične države članice nemudoma obvesti organ in nadzorne organe držav članic gostiteljic, če ugotovi slabšanje finančnega položaja ali druga nastajajoča tveganja, ki jih predstavlja zavarovalnica ali pozavarovalnica v tekočem poslovanju, zlasti ko se poslovanje v velikem delu njene dejavnosti izvaja na podlagi svobode opravljanja storitev ali svobode ustanavljanja in bi to lahko imelo znaten čezmejni učinek.

Ta obvestila Organu in nadzornim organom države članice gostiteljice so dovolj podrobna, da omogočijo ustrezno presojo.

3b. V primerih iz pododstavkov 1 in 2 odstavka 3a lahko Organ na zahtevo enega ali več pristojnih organov ali na lastno pobudo vzpostavi in usklajuje sodelovalno platformo iz točke (e) odstavka 1, da bi se spodbudila izmenjava informacij in okrepilo sodelovanje med ustreznimi pristojnimi organi ter po potrebi sprejelo skupno stališče o primerih iz pododstavka 2 odstavka 3a.

Ko Organ na podlagi informacij iz točke (f) odstavka 1 potrdi, da finančna institucija opravlja svojo dejavnost v glavnem ali v celoti v drugi državi članici, obvesti ustrezne organe in lahko na lastno pobudo vzpostavi in z ustreznimi pristojnimi organi usklajuje sodelovalno platformo, da bi spodbudil izmenjavo informacij med temi organi.

Pristojni organi brez poseganja v člen 35 na zahtevo Organa zagotovijo vse potrebne informacije in omogočijo ustrezno delovanje sodelovalne platforme.

3c. Če ustrezni pristojni organi na sodelovalni platformi ne sprejmejo skupnega stališča, lahko Organ ustreznemu pristojnemu organu izda priporočilo, v katerega vključi tudi rok, do katerega bi pristojni organ moral izvesti priporočene spremembe. Če pristojni organi priporočila Organa ne izvede, navede razloge za to. Če Organ meni, da ti razlogi niso upravičeni, svoje priporočilo skupaj z navedenimi razlogi objavi.

(17)  vstavi se nov člen 31a:

„Člen 31aUsklajevanje prenosa dejavnosti in oddajanja dejavnosti v zunanje izvajanje ter prenosa tveganja

1. Organ v skladu z odstavki 2 in 3 ▌stalno usklajuje nadzorne ukrepe pristojnih organov z namenom spodbujanja konvergence nadzora na področjih prenosa dejavnosti in oddajanja dejavnosti v zunanje izvajanje s strani finančnih institucij ter v zvezi s tveganji, ki jih prenesejo v tretje države, da bi izkoristile dovoljenje EU za čezmejno opravljanje storitev, vendar bi se dejansko pomemben del njihovih dejavnosti ali funkcij opravljal zunaj Unije. Pristojni organi v okviru svojih pristojnosti nosijo končno odgovornost za odločitve o izdaji dovoljenja, nadzoru in izvrševanju v zvezi s prenosom dejavnosti, oddajanjem dejavnosti v zunanje izvajanje in prenosom tveganja.

2. Pristojni organi obvestijo Organ, kadar nameravajo izdati dovoljenje ali registrirati finančno institucijo, ki bi bila pod nadzorom zadevnega pristojnega organa v skladu z akti iz člena 1(2), in kadar poslovni načrt finančne institucije določa, da se pomemben del njenih dejavnosti ali katera koli ključna funkcija odda v zunanje izvajanje ali prenese ali da se tveganje za pomemben del njenih dejavnosti prenese v tretje države, da bi izkoristila dovoljenje EU za čezmejno opravljanje storitev, vendar bi se dejansko pomemben del njenih dejavnosti ali funkcij opravljal zunaj Unije. Obvestilo pristojnih organov za Organ je dovolj podrobno ▌.

3. Kadar se uporablja zakonodaja Unije iz člena 1(2) in ta ne določa nobenih posebnih zahtev glede obveščanja o oddaji v zunanje izvajanje, prenosu dejavnosti ali prenosu tveganja, finančna institucija pristojni organ obvesti o oddaji pomembnega dela svojih dejavnosti ali ključnih funkcij v zunanje izvajanje ali o njihovem prenosu ter o prenosu tveganja za pomemben del svojih dejavnosti na drug subjekt ali lastno podružnico s sedežem v tretji državi. Zadevni pristojni organ dvakrat letno obvešča Organ o takih obvestilih.

Ne glede na člen 35 pristojni organ na zahtevo Organa predloži informacije glede ureditev za oddajo v zunanje izvajanje, prenos dejavnosti ali prenose tveganja s strani finančnih institucij.

Organ nadzoruje, ali zadevni pristojni organi preverjajo, da so ureditve za oddajo v zunanje izvajanje, prenos dejavnosti ali prenose tveganja iz prvega pododstavka sklenjene v skladu s pravom Unije, skladne s smernicami, priporočili ali mnenji Organa in pristojnim organom ne preprečujejo učinkovitega nadzora [in izvrševanja] v tretji državi.

3a. Če ureditev preverjanja pristojnega organa ne omogoča učinkovitega nadzora ali izvrševanja in povzroča tveganja regulativne arbitraže v državah članicah, lahko Organ temu pristojnemu organu izda priporočila o tem, kako izboljšati ureditev preverjanja, in vanje vključi tudi rok, do katerega bi moral pristojni organ izvesti priporočene spremembe. Če pristojni organ ne sledi priporočilom Organa, navede razloge za to, Organ pa svoja priporočila objavi skupaj s temi razlogi.

3b. Komisija v [enem letu po začetku veljavnosti te uredbe o spremembi] pripravi poročilo, v katerega vključi pregled različnih pristopov v sektorski zakonodaji v zvezi z ocenjevanjem pomembnosti dejavnosti, ki se odda v zunanje izvajanje ali prenese, in preuči možnosti za bolj usklajen pristop v zvezi s tem, po možnosti z določitvijo skupnih meril in metodologije. Komisija to poročilo predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.

Pri tem Komisija upošteva:

(a) neprekinjenost dejavnosti,

(b) dejansko zmogljivost za upravljanje,

(c) dejansko zmogljivost za revizijo prenesenih dejavnosti in dejavnosti, oddanih v zunanje izvajanje, ter prenosov tveganj.”;

(18)  člen 32 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 32Ocena razvoja na trgu

, vključno s stresnimi testi

1.  Organ v okviru svoje pristojnosti spremlja in ocenjuje razvoj na trgu ter po potrebi obvešča druga dva evropska nadzorna organa, odbor ESRB ter Evropski parlament, Svet in Komisijo o ustreznih mikrobonitetnih trendih, mogočih tveganjih in ranljivostih. Organ v svoje ocene vključi ▌analizo trgov, na katerih delujejo finančne institucije, ter presojo vpliva morebitnega razvoja trga na te institucije.

2.  Organ ▌na ravni celotne Unije sproži in usklajuje realistično ocenjevanje prilagodljivosti finančnih institucij na neugodne razmere na trgu. V ta namen za uporabo v pristojnih organih razvija:

(a)  skupne metodologije za ocenjevanje učinka ekonomskih scenarijev na finančno stanje institucij;

(aa)  skupne metodologije za določanje, katere finančne institucije naj se vključijo v ocenjevanje na ravni celotne Unije;

(b)  skupne pristope k poročanju o rezultatih teh ocenjevanj prilagodljivosti finančnih institucij;

(c)  skupne metodologije za ocenjevanje vpliva posebnih proizvodov ali postopkov razširjanja proizvodov na finančno stanje institucije ter informacije za imetnike zavarovalnih polic, člane sistema pokojninskega zavarovanja, upravičence in potrošnike;

(ca)  skupne metodologije za ocenjevanje učinka okoljskih tveganj na finančno stabilnost institucij.

Organ za namene tega odstavka sodeluje z ESRB, ki se izogiba morebitnim nasprotjem interesov v zvezi z izvajanjem monetarnih politik.

2a.  „2 a. Organ vsaj enkrat letno odloči, ali bi bilo ustrezno opraviti ocenjevanje na ravni celotne Unije iz odstavka 2 ter o svoji odločitvi obvesti Evropski parlament, Svet in Komisijo. Kadar se opravi takšno ocenjevanje na ravni celotne Unije, Organ razkrije rezultate posameznih udeleženih finančnih institucij, razen če meni, da bi bilo razkritje neustrezno z vidika finančne stabilnosti Unije oziroma ene ali več njenih držav članic, celovitosti trga ali delovanja notranjega trga.

Obveznosti pristojnih organov glede varovanja poslovnih skrivnosti pristojnim organom ne preprečujejo objave rezultatov ocenjevanja na ravni celotne Unije iz odstavka 2 ali posredovanja rezultatov takega ocenjevanja Organu, da ta objavi rezultate ocenjevanja prilagodljivosti finančnih institucij, opravljenega na ravni celotne Unije.

3.  Organ brez poseganja v naloge ESRB iz Uredbe (EU) št. 1092/2010 enkrat letno in po potrebi pogosteje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in ESRB v okviru svoje pristojnosti predloži ocene trendov, morebitnih tveganj in ranljivosti skupaj s kazalniki iz člena 22(2).

Organ v te ocene vključi razvrstitev glavnih tveganj in ranljivosti ter po potrebi priporoča preventivne ali popravne ukrepe.

4.  Organ zagotavlja ustrezno obravnavo medsektorskega razvoja, tveganj in ranljivosti s tesnim sodelovanjem z Evropskim nadzornim organom (Evropski bančni organ) ter Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) prek Skupnega odbora.“;

(20)  člen 33 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 33Mednarodni odnosi

, vključno z enakovrednostjo

1. Organ lahko brez poseganja v zadevne pristojnosti držav članic in institucij Unije razvija stike in sprejema upravne dogovore z regulativnimi in nadzornimi organi, mednarodnimi organizacijami in upravami tretjih držav. Te ureditve ne ustvarjajo pravnih zavez glede Unije in njenih držav članic, in ne preprečujejo državam članicam in njihovim pristojnim organom sklepanja dvostranskih ali večstranskih dogovorov s tretjimi državami.

Če je tretja država v skladu z veljavnim delegiranim aktom, ki ga je Komisija sprejela na podlagi člena 9 Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta, na seznamu jurisdikcij, ki imajo v svojih nacionalnih ureditvah za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma strateške pomanjkljivosti, ki bistveno ogrožajo finančni sistem Unije, Organ z regulativnimi in nadzornimi organi te tretje države ne sklepa dogovorov o sodelovanju.

2. Organ Komisiji pomaga pri pripravi sklepov o enakovrednosti glede regulativnih in nadzornih okvirov tretjih držav na posebno prošnjo Komisije za nasvet, na lastno pobudo ali kadar to od njega zahtevajo akti iz člena 1(2).

2a. Organ redno spremlja razvoj regulativnih in nadzornih ureditev, prakse glede izvrševanja in relevanten razvoj dogodkov na trgu v tretjih državah, za katere je Komisija sprejela sklepe o enakovrednosti v skladu z akti iz člena 1(2), da bi preveril, ali so merila, na podlagi katerih so bili ti sklepi sprejeti, in pogoji v njih še vedno izpolnjeni. Organ Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in drugima dvema evropskim nadzornima organoma vsaka tri leta ali pogosteje, kadar je ustrezno ali to zahteva Evropski parlament, Svet ali Komisija, predloži zaupno poročilo o svojih ugotovitvah. V poročilu se osredotoči zlasti na posledice za finančno stabilnost, celovitost trga, zaščito vlagateljev ali delovanje notranjega trga.

Brez poseganja v posebne zahteve v zakonodajnih aktih iz člena 1(2) in pod pogoji iz drugega stavka odstavka 1 Organ sodeluje z ustreznimi pristojnimi organi ▌v tretjih državah, katerih regulativne in nadzorne ureditve so bile priznane kot enakovredne. Sodelovanje poteka na podlagi upravnih dogovorov, sklenjenih z ustreznimi organi v teh tretjih državah. Pri pogajanjih o takih upravnih dogovorih Organ vključi določbe o:

(a)  mehanizmih, ki Organu omogočajo, da pridobi zadevne informacije, vključno z informacijami o regulativni ureditvi, nadzornem pristopu, relevantnem razvoju dogodkov na trgu in vsemi spremembami, ki lahko vplivajo na sklep o enakovrednosti;

(b)  postopkih glede usklajevanja nadzorniških dejavnosti, vključno z inšpekcijskimi pregledi na kraju samem, ki se izvajajo pod odgovornostjo Organa, ki ga, kadar je ustrezno, prostovoljno in po načelu rotacije spremlja in podpira do pet predstavnikov različnih pristojnih organov in pristojni organ tretje države, in sicer v obsegu, ki je potreben za nadaljnje spremljanje po sprejetju takih sklepov o enakovrednosti.

Organ Evropski parlament, Svet, Komisijo in druga evropska nadzorna organa obvesti, kadar pristojni organ tretje države zavrne sklenitev takega upravnega dogovora ali kadar zavrača učinkovito sodelovanje. Komisija te informacije upošteva pri pregledu zadevnih sklepov o enakovrednosti.

2b. Kadar Organ v tretjih državah iz odstavka 2a ugotovi razvoj regulativne ali nadzorne prakse ali prakse izvrševanja, ki bi lahko vplival na finančno stabilnost Unije ali ene ali več njenih držav članic, na celovitost trga ali zaščito vlagateljev ali delovanje notranjega trga, o tem zaupno in takoj obvesti Evropski parlament, Svet in Komisijo.

2c. Pristojni organi vnaprej obvestijo Organ o svojih namerah za sklenitev kakršnih koli upravnih dogovorov z nadzornimi organi tretjih držav na katerem koli območju, ki ga urejajo akti iz člena 1(2), vključno v zvezi s podružnicami subjektov iz tretjih držav. ▌Organu čim prej predložijo osnutek takšnih načrtovanih dogovorov.

Organ lahko v sodelovanju s pristojnimi organi pripravi model za upravne dogovore z namenom vzpostavitve dosledne, učinkovite in uspešne nadzorne prakse v Uniji in krepitve mednarodnega usklajevanja nadzora. Pristojni organi si prizadevajo čim bolj upoštevati take modele za upravne dogovore.

Če Organ v sodelovanju s pristojnimi organi pripravi model za upravne dogovore, pristojni organi z organi tretjih držav ne sklenejo upravnih dogovorov pred dokončanjem modela.

V poročilo iz člena 43(5) Organ vključi podatke o upravnih dogovorih, sklenjenih z nadzornimi organi, mednarodnimi organizacijami ali vladami tretjih držav, pomoči, ki jo je Organ Komisiji nudil pri pripravi sklepov o enakovrednosti, in dejavnostih spremljanja, ki jih je Organ opravil v skladu z odstavkom 2a.

3a. Organ si prizadeva za polnopravno članstvo v Mednarodnem združenju zavarovalniških nadzornikov, Mednarodni organizaciji nadzornikov za pokojnine in Odboru za finančno stabilnost ter za status opazovalca pri Upravnem odboru za mednarodne računovodske standarde.

O vsakem položaju, ki naj bi ga Organ zasedel na mednarodnih forumih, mora najprej razpravljati in ga odobriti odbor nadzornikov.

3b. Kjer je primerno, Organ spremlja razvoj regulativnih in nadzornih ureditev in, kadar je ustrezno, ureditev za reševanje ter prakso izvrševanja in relevantne spremembe na trgih tretjih držav, za katere so bili sklenjeni mednarodni sporazumi.

Brez poseganja v posebne zahteve v zakonodajnih aktih iz člena 1(2) in pod pogoji iz drugega stavka odstavka 1 tega člena Organ sodeluje z ustreznimi pristojnimi organi in po potrebi tudi z organi za reševanje v tretjih državah iz prvega pododstavka tega odstavka.“;

(21)  člen 34 se črta.

(22)  člen 35 se spremeni:

(a)  odstavki 1, 2 in 3 se nadomestijo z naslednjim:

„1. Pristojni organi Organu na njegovo zahtevo predložijo vse informacije, ki jih ta potrebuje za opravljanje nalog, ki se nanj prenesejo s to uredbo, če imajo do zadevnih informacij zakonit dostop.

Predložene informacije so točne in popolne ter se predložijo v roku, ki ga predpiše Organ.

2. Organ lahko tudi zahteva, da se mu informacije zagotavljajo v rednih časovnih presledkih in v določeni obliki oziroma z uporabo primerljivih predlog, ki jih odobri Organ. Za take zahteve se vedno, kadar je mogoče, uporabljajo obstoječe enotne oblike poročanja, pri čemer se spoštuje načelo sorazmernosti iz nacionalne zakonodaje in prava Unije, vključno z zakonodajnimi akti iz člena 1(2);

3. Organ na ▌zahtevo pristojnega organa predloži vse informacije, ki jih ima in ki jih pristojni organ potrebuje za opravljanje svojih nalog ▌.“;

(b)  odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. Kadar informacije, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 1, niso na voljo ali jih pristojni organi ne zagotovijo v roku, ki ga določi Organ, lahko Organ naslovi ustrezno utemeljeno zahtevo na:

(a) druge organe z nadzornimi nalogami;

(b) ministrstvo, pristojno za finance v zadevni državi članici, v kateri ima na voljo bonitetne informacije;

(c) nacionalno centralno banko zadevne države članice;

(d) statistični urad zadevne države članice.

Pristojni organi Organu na njegovo zahtevo pomagajo pri zbiranju informacij.“;

(c)   odstavka 6 in 7 se črtata;

(23)  vstavijo se naslednji členi od 35a do 35d:

„Člen 35aIzvajanje pooblastil iz člena 35b

Pooblastila, ki so v skladu s členom 35 prenesena na Organ ali na njegove uradnike ali druge osebe, ki jih pooblasti Organ, se ne uporabljajo za zahteve po razkritju informacij ali dokumentov, za katere velja varovanje zaupnosti.

Člen 35a in člen 35b se uporabljata brez poseganja v nacionalno zakonodajo.

Člen 35bZahteva po informacijah finančnih institucij

1. Kadar informacije, zahtevane v odstavku 1 ali odstavku 5 člena 35, niso na voljo ali se ne zagotovijo v roku, ki ga določi Organ, lahko ta brez podvajanja podatkov od zadevnih finančnih institucij zahteva, da predložijo ▌ potrebne informacije, ki jih Organ potrebuje za izpolnjevanje svojih obveznosti v skladu s to uredbo:

4. Finančne institucije ali njihovi pravni zastopniki zagotovijo zahtevane informacije v razumnem roku, ki ga določi Organ. ▌

5. Organ pristojnemu organu države članice, kjer ima zadevni subjekt iz odstavka 1, na katerega se nanaša zahteva po informacijah, prebivališče ali sedež, takoj pošlje kopijo ▌zahteve ▌.

6. Organ lahko uporablja zaupne informacije, prejete v skladu s tem členom, samo za izvajanje nalog, ki so mu dodeljene s to uredbo.

Člen 35cPostopkovna pravila za nalaganje glob

1. Kadar Organ pri opravljanju svojih nalog v skladu s to uredbo ugotovi, da obstajajo resni znaki o možnih dejanjih, ki bi lahko veljala za kršitev iz člena 35d(1), od Komisije zahteva, da razišče zadevo. ▌

Člen 35dGlobe

in periodične denarne kazni

-1. Komisija instituciji ali subjektu, za katerega je izdala zahtevo po informacijah, pred sprejetjem odločitve o naložitvi globe ali periodične denarne kazni omogoči, da poda izjavo.

Komisija odločitev o naložitvi globe ali periodične denarne kazni sprejme le na podlagi ugotovitev, glede katerih so zadevne institucije ali subjekti imeli priložnost podati pripombe.

1. Komisija sprejme odločitev o naložitvi globe, kadar meni, da finančna institucija iz člena 35b v skladu s členom 35b(1) namerno ali iz malomarnosti ni zagotovila zahtevanih informacij ▌ ali da je predložila nepopolne, napačne ali zavajajoče informacije ▌.

2. Osnovna globa iz odstavka 1 znaša najmanj [X; manj kot 50 000 EUR] EUR in največ [Y; manj kot 200 000 EUR] EUR ter je odvračilna, učinkovita in sorazmerna z velikostjo institucije ali subjekta ter naravo in pomenom kršitve.

Organ skupaj z EBA in ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi metodologijo za določanje glob v skladu s tem odstavkom.

5. Skupna globa ne presega [X %; manj kot 20%] letnega prometa zadevnega subjekta v predhodnem poslovnem letu, razen če subjekt ni imel neposredne ali posredne finančne koristi zaradi kršitve. V tem primeru je skupna globa vsaj enaka tem finančnim koristim.

5a. Komisija lahko naloži periodično denarno kazen do odprave kršitve. Periodična denarna kazen je sorazmerna z velikostjo institucije ali subjekta ter naravo in pomenom kršitve.

5b. V postopku se v polni meri spoštuje pravica institucije ali subjekta do obrambe. Instituciji ali subjektu se zagotovi pravica do vpogleda v spise Organa in Komisije ob upoštevanju pravnega interesa drugih oseb glede varstva poslovnih skrivnosti. Pravica do vpogleda v spis ne velja za zaupne informacije ali notranje pripravljalne dokumente Organa ali Komisije.

5c. Izvršitev globe ali periodične denarne kazni se lahko odloži le z odločbo Sodišča Evropske unije. Institucije ali subjekti, ki se jim naloži globa ali periodična denarna kazen, lahko zoper odločitev Komisije o naložitvi globe ali periodične denarne kazni sprožijo postopek pri Sodišču Evropske unije. Sodišče lahko globo ali periodično denarno kazen, ki jo je naložila Komisija, med drugim razveljavi, zniža ali zviša.

5d. Komisija javnosti razkrije vse globe in periodične denarne kazni, ki jih je naložila, razen če bi takšno razkritje javnosti resno ogrozilo finančne trge ali povzročilo nesorazmerno škodo vpletenim stranem.

5e. Zneski glob in periodičnih denarnih kazni se dodelijo v splošni proračun Unije. “;

▌(24)  člen 36 se spremeni:

(a)  odstavek 3 se črta;

(b)  odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Organ ob prejemu opozorila ali priporočila ESRB, ki je naslovljeno nanj, o tem opozorilu ali priporočilu razpravlja na naslednji seji odbora nadzornikov ali po potrebi prej, da bi ocenil posledice takega opozorila ali priporočila za izpolnjevanje svojih nalog in morebitnih ukrepov, ki mu sledijo.

V ustreznem postopku odločanja se odloči, ali je treba v skladu s pooblastili, ki so mu dodeljena s to uredbo, da se obravnavajo zadeve, izpostavljene v opozorilih in priporočilih, sprejeti kakšen ukrep in kakšna naj bo njegova vsebina.

Če Organ ne ukrepa na podlagi opozorila ali priporočila, ESRB ▌sporoči razloge za tako odločitev. ESRB o tem obvesti Evropski parlament v skladu s členom 19(5) Uredbe (EU) št. 1092/2010. ESRB o tem obvesti tudi Svet in Komisijo.“;

(c)  odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. „Organ ob prejemu opozorila ali priporočila odbora ESRB, naslovljenega na pristojni organ, po potrebi lahko uporabi pooblastila, ki so mu dodeljena s to uredbo, da zagotovi pravočasno nadaljnje ukrepanje.

Če naslovnik ne namerava upoštevati priporočila ESRB, o svojih razlogih za neukrepanje obvesti odbor nadzornikov in jih obravnava skupaj z njim.”;

(d)  odstavek 6 se črta;

(25)  člen 37 se ▌nadomesti z naslednjim:

„Člen 37Interesna skupina za zavarovanja in pozavarovanja ter interesna skupina za poklicne pokojninske sklade

1. Za omogočanje lažjega posvetovanja z zainteresiranimi stranmi na področjih, pomembnih za naloge Organa, se ustanovita interesna skupina za zavarovanja in pozavarovanja ter interesna skupina za poklicne pokojninske sklade (v nadaljnjem besedilu: interesni skupini). Z interesnima skupinama se posvetuje o ukrepih, sprejetih v skladu s členi 10 do 15 o regulativnih tehničnih standardih in izvedbenih tehničnih standardih, ter v meri, ki ne zadeva posameznih finančnih institucij, s členom 16 o smernicah in priporočilih, členom 16a o mnenjih ter členom 16b o vprašanjih in odgovorih. Če je treba ukrepe sprejeti nujno in ni mogoče opraviti posvetovanja, se o tem čim prej obvestita interesni skupini.

Interesni skupini se sestaneta vsaj štirikrat letno. Lahko skupaj razpravljata o področjih v skupnem interesu in se medsebojno obveščata o drugih obravnavanih vprašanjih.

Člani ene interesne skupine so lahko tudi člani druge interesne skupine.

2. Interesna skupina za zavarovanja in pozavarovanja je sestavljena iz 30 članov, in sicer 13 članov sorazmerno zastopa zavarovalnice in pozavarovalnice ter zavarovalne posrednike, ki delujejo v Uniji, pri čemer trije izmed njih zastopajo zadružne in vzajemne zavarovalnice ali pozavarovalnice, 13 članov zastopa predstavnike njihovega osebja, potrošnike, uporabnike storitev zavarovanja in pozavarovanja, predstavnike MSP in predstavnike ustreznih strokovnih združenj, štirje člani pa so neodvisni vrhunski strokovnjaki iz akademskega sveta. ▐

3. Interesna skupina za poklicne pokojninske sklade je sestavljena iz 30 članov, in sicer 13 članov sorazmerno zastopa institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, ki delujejo v Uniji, 13 članov zastopa predstavnike osebja, upravičencev, MSP in ustreznih strokovnih združenj, štirje člani pa so neodvisni vrhunski strokovnjaki iz akademskega sveta. ▐

4. Člane interesnih skupin na podlagi odprtega izbirnega postopka imenuje odbor nadzornikov. Odbor nadzornikov pri odločanju v možnem obsegu poskrbi za ustrezen odraz raznolikosti sektorjev zavarovanja in pozavarovanja ter poklicnih pokojnin, geografsko uravnoteženost, uravnoteženost glede na spol in zastopanost deležnikov iz celotne Unije. Člani interesnih skupin so izbrani na podlagi svojih kvalifikacij, spretnosti, ustreznega znanja in dokazanih strokovnih izkušenj.

4a. Člani posamezne interesne skupine izberejo predsednika skupine med svojimi člani. Mandat predsednika traja dve leti.

Evropski parlament lahko predsednika interesne skupine pozove, naj pred njim poda izjavo in odgovori na vsa vprašanja poslancev, kadar koli se od njega to zahteva.

5. Organ zagotovi vse potrebne informacije, pri čemer velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti v skladu s členom 70, in ustrezno administrativno podporo za interesni skupini. Za člane interesnih skupin, ki zastopajo neprofitne organizacije, razen za predstavnike industrije, se zagotovi ustrezno nadomestilo. To nadomestilo se določi ob upoštevanju pripravljalnega in nadaljnjega dela članov in je najmanj enakovredno stopnjam povračila uradnikom iz oddelka 2 poglavja 1 pod naslovom V kadrovskih predpisov za uradnike in pogojev za zaposlitev drugih uslužbence v Evropskih skupnosti iz Uredbe Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (kadrovski predpisi). Interesni skupini lahko ustanovita delovne skupine o tehničnih vprašanjih. Člani interesne skupine za zavarovanje in pozavarovanje ter interesne skupine za poklicne pokojninske sklade so imenovani za obdobje štirih let, po izteku katerega se opravi nov izbirni postopek.

Člani interesnih skupin so lahko imenovani za dva zaporedna mandata.

6. Interesni skupini lahko izdajata mnenja in nasvete za organ o kakršnem koli vprašanju v zvezi z nalogami organa, s posebnim poudarkom na nalogah, določenih v členih 10 do 16b ter členih 29, 30, 32 in 35.

Kadar člani interesnih skupin ne morejo doseči soglasja glede nasveta, se tretjini članov ali članom, ki predstavljajo eno skupino zainteresiranih strani, dovoli, da izdajo ▌ ločen nasvet.

Interesna skupina za zavarovanje in pozavarovanje ter interesna skupina za poklicne pokojninske sklade, interesna skupina za bančništvo ter interesna skupina za vrednostne papirje in trge lahko izdajo skupna mnenja in nasvete o vprašanjih, povezanih z delom evropskih nadzornih organov, v skladu s členom 56 te uredbe o skupnih stališčih in skupnih aktih.

7. Interesni skupini sprejmeta svoj poslovnik z dvotretjinsko večino svojih članov.

8. Organ javno objavi ▌ nasvete interesnih skupin, ločene nasvete njenih članov, rezultate posvetov s tema skupinama, pa tudi, kako se nasveti in rezultati posvetov upoštevajo.“;

(25a)  člen 38(1) se nadomesti z naslednjim:

„1. Organ zagotavlja, da nobena odločitev, sprejeta na podlagi členov 18, 19 ali 20, v ničemer ne posega v fiskalne pristojnosti držav članic.”;

(26)  člen 39 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 39Postopki odločanja

1. Organ pri sprejemanju odločitev na podlagi členov 17, 18 in 19 ravna v skladu z odstavki 2 do 6 ▌.

2. Organ vse naslovnike odločitve v uradnem jeziku naslovnika obvesti o njenem nameravanem sprejetju in določi rok, do katerega lahko naslovnik predloži svoje mnenje o zadevi, pri čemer se v celoti upoštevajo nujnost, zapletenost in možne posledice zadeve. Naslovnik lahko svoje mnenje izrazi v svojem uradnem jeziku. Določba iz prvega stavka se smiselno uporablja za priporočila iz člena 17(3).

3. V odločitvah Organa so navedeni razlogi, na katerih temeljijo.

4. Naslovniki odločitev Organa se obvestijo o pravnih sredstvih, ki so jim na voljo na podlagi te uredbe.

5. Kadar Organ sprejme odločitev na podlagi člena 18(3) ali 18(4), to odločitev pregleduje v ustreznih časovnih presledkih.

6. Sprejetje odločitev, ki jih Organ sprejme na podlagi členov ▌18 ali 19, se objavi. Sprejetje odločitev, ki jih Organ sprejme na podlagi člena 17, se lahko objavi. Pri objavi se razkrijeta identiteta zadevnega pristojnega organa ali zadevne finančne institucije in glavna vsebina odločitve, razen če je taka objava v navzkrižju z upravičenimi interesi finančnih institucij ali varovanjem poslovnih skrivnosti ali če bi lahko resno ogrozila pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celotnega finančnega sistema Unije ali dela tega sistema.“;

(27)  člen 40 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se spremeni:

(i)  vstavita se naslednji točki (aa) in (ab):

„(aa) člani izvršnega odbora s polnim delovnim časom iz člena 45(1), ki nimajo glasovalne pravice;“;

(ab) vodja uprave države članice, ki je odgovorna za pogajanja o aktih iz člena 1(2) in njihovo sprejemanje za namene ravnanja v okviru področja uporabe členov 10 do 15“;

(ia)  točka (b) se nadomesti z naslednjim:

vodja nacionalnega javnega organa, ki je pristojen za nadzor nad finančnimi institucijami v posamezni državi članici za namen ravnanja v okviru vseh pristojnosti, razen tistih iz členov 10 do 15, pri čemer se te vodje sestanejo osebno vsaj dvakrat letno;”;

(ib)  točka (d) se nadomesti z naslednjim:

„en predstavnik ESRB, ki nima glasovalne pravice in ne sprejema stališč na podlagi izvajanja monetarnih politik;“;

(aa)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Vsak ▌ organ je odgovoren za imenovanje namestnika na visoki ravni, ki ga izbere med svojim osebjem in ki lahko nadomesti člana odbora nadzornikov iz odstavkov 1(ab) in 1(b), če se ta oseba seje ne more udeležiti.”;

(ab)  doda se naslednji odstavek:

„4a. Za namene ukrepov, ki jih je treba sprejeti na področju uporabe členov 10 do 15, je en predstavnik Komisije član odbora nadzornikov, ki nima glasovalne pravice, en predstavnik Evropskega parlamenta je opazovalec, po en predstavnik uprave vsake države članice pa je lahko opazovalec v odboru nadzornikov.“;

(ac)  odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. Odbor nadzornikov ▌lahko povabi opazovalce.“;

▌(c)  doda se naslednji odstavek 5a:

5a. Kadar nacionalni javni organ iz odstavka 1(b) ni pristojen za izvrševanje predpisov o varstvu potrošnikov, se lahko član odbora nadzornikov iz navedene točke odloči, da k sodelovanju povabi predstavnika organa za varstvo potrošnikov iz države članice, ki nima glasovalne pravice. Če si pristojnost za varstvo potrošnikov v državi članici deli več organov, se navedeni organi dogovorijo o skupnem predstavniku.“;

(28)  člen 41 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 41Notranji odbori

Odbor nadzornikov lahko ustanavlja notranje odbore za posebne naloge, ki so mu dodeljene. Določi lahko prenos nekaterih jasno opredeljenih nalog in odločitev na notranje odbore, izvršni odbor ali predsednika.“;

(29)  člen 42 ▌se nadomesti z naslednjim:

„Člen 42Neodvisnost

odbora nadzornikov

Predsednik in člani odbora nadzornikov ▌pri opravljanju nalog, ki so jim dodeljene s to uredbo, delujejo neodvisno in objektivno, izključno v interesu Unije kot celote ter ne zahtevajo in ne sprejemajo navodil institucij ali organov Unije, katere koli vlade ▌ali katerih koli drugih javnih ali zasebnih organov.

Niti države članice, institucije ali organi Unije niti noben drug javni ali zasebni organ ne sme vplivati na člane odbora nadzornikov pri opravljanju njihovih nalog.

Kadar se oceni, da je stopnja neodvisnosti iz točke (a) člena 30(2) v skladu s tem členom nezadostna, se lahko odbor nadzornikov odloči, da do odprave te neustreznosti posameznemu članu začasno odvzame glasovalno pravico ali začasno ukine njegovo članstvo v Organu.“;

(30)  člen 43 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Odbor nadzornikov usmerja delo Organa in je glavni organ odločanja za strateške odločitve in pomembne politične odločitve.

Če ni drugače določeno v tej uredbi, odbor nadzornikov sprejema ▌priporočila, smernice, mnenja in odločitve Organa ter izdaja nasvete iz poglavja II▌.“;

(b)  odstavka 2 in 3 se črtata;

(c)  odstavek 4 se ▌nadomesti z naslednjim:

„Odbor nadzornikov vsako leto do 30. septembra na podlagi predloga izvršnega odbora sprejme delovni program Organa za naslednje leto ter ga posreduje v vednost Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.

Organ določi svoje prednostne naloge v zvezi s pregledi, pri čemer po potrebi določi pristojne organe in dejavnosti, za katere se izvede pregled v skladu s členom 30. Če je to ustrezno utemeljeno, lahko Organ določi dodatne pristojne organe, ki bodo vključeni v pregled.

Delovni program se sprejme ne glede na letni proračunski postopek in se javno objavi.“;

(d)  odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. Odbor nadzornikov na predlog izvršnega odbora sprejme letno poročilo o dejavnostih Organa, vključno z izvedbo nalog predsednika, na podlagi osnutka poročila iz člena 47(9f) ter to poročilo vsako leto do 15. junija posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru. Poročilo se objavi.“;

(e)  odstavek 8 se črta;

(30a)  vstavi se naslednji člen 43a:

„Člen 43a

Preglednost odločitev odbora nadzornikov

Organ ne glede na člen 70 v največ šestih tednih od datuma seje odbora nadzornikov Evropskemu parlamentu predloži vsaj izčrpen in smiseln zapisnik seje, ki omogoča polno razumevanje razprav, vključno z obrazloženim seznamom sklepov. “;

(31)  člen 44 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Odbor nadzornikov sprejema odločitve z navadno večino svojih članov. Vsak član ima en glas. Če je izid glasovanja neodločen, je odločilen glas predsednika.

Z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka, odbor nadzornikov v zvezi z odločitvami o pripravi in sprejemanju aktov, osnutkov in instrumentov, navedenih v členih 10 do 16, ter ukrepi in odločitvami, sprejetimi na podlagi tretjega pododstavka člena 9(5), člena 9a in poglavja VI, sprejema odločitve s kvalificirano večino svojih članov, kakor je opredeljeno v členu 16(4) Pogodbe o Evropski uniji in členu 3 Protokola (št. 36) o prehodni ureditvi. Člani izvršnega odbora s polnim delovnim časom in predsednik ne glasujejo o teh odločitvah.

1a. Z odstopanjem od odstavka 1 je odbor nadzornikov pristojen za sprejemanje odločitev, ki jih izvršni odbor v skladu s členom 47(3) pripravi za namene členov 22(1), 22(2), 22(3) in 22(5) ter členov 29a, 32, 31a in 35b do 35h, z navadno večino svojih članov.

Če odbor nadzornikov ne sprejme odločitev, ki jih za namene členov 22(1), 22(2), 22(3) in 22(5) ter členov 29a, 32, 31a in 35b do 35h pripravi izvršni odbor, lahko te odločitve spremeni. Odbor nadzornikov je pristojen za sprejemanje teh spremenjenih odločitev s tričetrtinsko večino svojih članov.

Če odbor nadzornikov spremenjenih odločitev iz drugega pododstavka ne sprejme čim prej in najpozneje v štirih mesecih, izvršni odbor sprejme odločitev.“;

(aa)  vstavi se odstavek 1a:

1a. Z odstopanjem od odstavka 1 je odbor nadzornikov pristojen za sprejemanje odločitev, ki jih izvršni odbor v skladu s členom 47(3) pripravi za namene členov 22(1), 22(2), 22(3) in 22(5) ter členov 29a, 31a, 32 in 35b do 35h, z navadno večino svojih članov.

Če odbor nadzornikov ne sprejme odločitev, ki jih za namene členov 22(1), 22(2), 22(3) in 22(5) ter členov 29a, 31a, 32 in 35b do 35h pripravi izvršni odbor, lahko te odločitve spremeni. Odbor nadzornikov je pristojen za sprejemanje teh spremenjenih odločitev s tričetrtinsko večino svojih članov.

Če odbor nadzornikov spremenjenih odločitev iz drugega pododstavka ne sprejme čim prej in najpozneje v štirih mesecih, izvršni odbor sprejme odločitev.“;

(b)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Odbor nadzornikov sprejme in objavi svoj poslovnik. V poslovniku je natančno določena ureditev glasovanja.;

(c)  odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Člani brez glasovalne pravice in opazovalci se ne udeležujejo razprav v odboru nadzornikov, ki zadevajo posamezne finančne institucije, razen če je v členu 75(3) ali aktih iz člena 1(2) določeno drugače.“;

Prvi pododstavek ne velja za predsednika in člane, ki so tudi člani izvršnega odbora ▌.“;

(32)  v poglavju III se naslov oddelka 2 nadomesti z naslednjim:

„Oddelek 2

Izvršni odbor”;

(33)  člen 45 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 45Sestava

1. Izvršni odbor sestavljajo predsednik in trije člani s polnim delovnim časom, ki so državljani katere od držav članic. Predsednik vsakemu članu s polnim delovnim časom dodeli jasno določene naloge na področju politike in upravljavske naloge, zlasti odgovornosti za proračunske zadeve, zadeve v zvezi z delovnim programom Organa in zadeve v zvezi s konvergenco. Eden od članov s polnim delovnim časom deluje kot podpredsednik in opravlja naloge predsednika, kadar je ta odsoten ali utemeljeno zadržan.

2. Člani s polnim delovnim časom se izberejo na podlagi dosežkov, spretnosti, znanja ter delovnih izkušenj v zvezi z različnimi poslovnimi modeli finančnih institucij in trgi, zlasti trgi zavarovanja in poklicnih pokojnin, vključno z interesi potrošnikov, ter izkušenj, povezanih s finančnim nadzorom in pravno ureditvijo tega področja. Člani s polnim delovnim časom imajo bogate izkušnje na področju vodenja. Vsaj en član s polnim delovnim časom v enem letu pred imenovanjem ne sme biti zaposlen pri nacionalnem pristojnem organu. Izbor se opravi na podlagi javnega razpisa za predložitev kandidatur, ki se objavi v Uradnem listu Evropske unije, nato pa Komisija ob posvetovanju z odborom nadzornikov sestavi ožji seznam kvalificiranih kandidatov.

Komisija ožji seznam predloži v odobritev Evropskemu parlamentu. Svet po odobritvi tega ožjega seznama sprejme odločitev o imenovanju članov izvršnega odbora s polnim delovnim časom ▌. Izvršni odbor je sestavljen uravnoteženo in sorazmerno, tako da je v njem zastopana Unija kot celota.

3. Kadar član izvršnega odbora s polnim delovnim časom ne izpolnjuje več pogojev iz člena 46 ali je bil spoznan za krivega resne kršitve, lahko Evropski parlament in Svet na lastno pobudo ali na predlog Komisije, ki ga je odobril Evropski parlament, sprejmeta sklep o odstavitvi tega člana s položaja.

4. Mandat članov s polnim delovnim časom traja pet let in se lahko enkrat podaljša. V devetih mesecih pred koncem petletnega mandata člana s polnim delovnim časom odbor nadzornikov ovrednoti:

(a) rezultate, dosežene v prvem mandatu, in način, na katerega so bili doseženi;

(b) dolžnosti in zahteve Organa v naslednjih letih.

Komisija ob upoštevanju ovrednotenja Svetu predloži seznam članov s polnim delovnim časom, za katere predlaga podaljšanje mandata. Svet lahko na podlagi seznama in ob upoštevanju ovrednotenja podaljša mandat članov s polnim delovnim časom.“;

(34)  vstavi se naslednji člen 45a:

„Člen 45aOdločanje

1. Izvršni odbor sprejema odločitve z navadno večino svojih članov. Vsak član ima en glas. Če je izid glasovanja neodločen, je odločilen glas predsednika. Na zahtevo predsednika ali vsaj treh članov izvršnega odbora se odločitve posredujejo odboru nadzornikov.

2. Predstavnik Komisije sodeluje na sejah izvršnega odbora, vendar nima pravice glasovanja, razen v zadevah iz člena 63.

3. Izvršni odbor sprejme in objavi svoj poslovnik.

4. Seje izvršnega odbora skliče predsednik na lastno pobudo ali zahtevo ene tretjine članov odbora ter jih tudi vodi.

Izvršni odbor se srečuje pred vsako sejo odbora nadzornikov in tako pogosto, kot se izvršnemu odboru zdi potrebno. Redno poroča odboru nadzornikov in se sestane ▌vsaj enajstkrat na leto.

5. ▌Člani brez glasovalne pravice se ne udeležujejo razprav v izvršnem odboru o posameznih finančnih institucijah.

5a. Odbor nadzornikov lahko izvršnemu odboru pošilja posebne zahtevke za informacije.“;

(35)  vstavi se naslednji člen 45b:

„Člen 45bNotranji odbori

Izvršni odbor lahko ustanavlja notranje odbore za posebne naloge, ki so mu dodeljene.“;

(36)  člen 46 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 46Neodvisnost

izvršnega odbora

Člani izvršnega odbora delujejo neodvisno in objektivno v izključnem interesu Unije kot celote ter ne zahtevajo in ne sprejemajo navodil institucij ali organov Unije, katere koli vlade ▌ali katerega koli drugega javnega ali zasebnega organa.

Člani izvršnega odbora nimajo druge funkcije na nacionalni ali mednarodni ravni ali na ravni Unije.

Niti države članice, institucije ali organi Unije niti kateri koli drug javni ali zasebni organ ne sme vplivati na člane izvršnega odbora pri izvrševanju njihovih nalog.“;

(37)  člen 47 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 47Naloge

1. Izvršni odbor zagotavlja, da Organ opravlja svoje poslanstvo in izvaja naloge, ki so mu dodeljene v skladu s to uredbo. Sprejme vse potrebne ukrepe, predvsem sprejme notranja upravna navodila in objavlja obvestila, da bi zagotovil delovanje Organa v skladu s to uredbo.

2. Izvršni odbor letni in večletni delovni program predloži v sprejetje odboru nadzornikov.

3. Izvršni odbor izvaja svoja proračunska pooblastila v skladu s členoma 63 in 64.

Izvršni odbor je pristojen za ukrepanje in sprejemanje odločitev za namene členov 17 in 19, člena 22(4) in člena 30 ▌. Za namene členov 22(1), 22(2), 22(3) in 22(5) ter členov 29a, 31a, 32 in 35b do 35d je izvršni odbor pristojen za pripravo odločitev, za katere se uporablja postopek odločanja iz odstavka 1a člena 44. Izvršni odbor o vseh pripravljenih in sprejetih odločitvah obvešča odbor nadzornikov.

3a. Izvršni odbor preuči vsa vprašanja, o katerih odloča odbor nadzornikov, in o njih poda mnenje ▌.

4. Izvršni odbor sprejme načrt kadrovske politike Organa in v skladu s členom 68(2) tudi potrebne izvedbene ukrepe za kadrovske predpise za uradnike Evropskih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: kadrovski predpisi).

5. Izvršni odbor sprejme posebne določbe o pravici dostopa do dokumentov Organa v skladu s členom 72.

6. Izvršni odbor na podlagi osnutka poročila iz odstavka 9(f) odboru nadzornikov predlaga v odobritev letno poročilo o dejavnostih Organa, kot tudi o nalogah predsednika.

7. Izvršni odbor imenuje in razrešuje člane odbora za pritožbe v skladu s členom 58(3) in (5), pri čemer ustrezno upošteva predlog odbora nadzornikov.

Člani izvršnega odbora javno razkrijejo vse sestanke, ki se jih udeležijo, in vsa prejeta darila. Stroški se javno beležijo v skladu s kadrovskimi predpisi.

9. Odgovorni član ima naslednje posebne naloge:

(a) izvaja letni delovni program Organa pod vodstvom odbora nadzornikov in pod nadzorom izvršnega odbora;

(b) sprejme vse potrebne ukrepe, predvsem sprejme notranja upravna navodila in objavlja obvestila, da bi zagotovil delovanje Organa v skladu s to uredbo;

(c) pripravi večletni delovni program iz člena 47(2);

(d) vsako leto do 30. junija pripravi delovni program za naslednje leto v skladu s členom 47(2);

(e) pripravi predhodni predlog proračuna Organa na podlagi člena 63 in izvršuje proračun Organa na podlagi člena 64;

(f) vsako leto pripravi osnutek poročila z oddelkom o regulativnih in nadzornih dejavnostih Organa ter oddelkom o finančnih in upravnih zadevah;

(g) v zvezi z osebjem Organa izvršuje pooblastila iz člena 68 in upravlja kadrovske zadeve.“;

(38)  člen 48 se spremeni:

(a)    v odstavku 1 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Predsednik je državljan katere od držav članic in je odgovoren za pripravo dela odbora nadzornikov ter vodenje sej odbora nadzornikov in izvršnega odbora.“;

(b)    odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Komisija za namen izbora predsednika ustanovi izbirni odbor, ki ga sestavlja šest neodvisnih posameznikov na visoki ravni. Evropski parlament, Svet in Komisija imenujejo po dva člana izbirnega odbora. Izbirni odbor za predsednika imenuje enega izmed svojih članov. Z navadno večino odloči o objavi prostega delovnega mesta, izbirnih merilih in točnem opisu delovnih nalog, sestavi kroga prijavljenih kandidatov ter metodi, po kateri se krog prijavljenih kandidatov pregleda, da bi pripravili ožji seznam z vsaj dvema kandidatoma, v katerem bi bila zastopanost spolov uravnotežena. Če je izid glasovanja neodločen, ima odločilni glas predsednik izbirnega odbora.

Predsednik se izbere na podlagi dosežkov, znanja in spretnosti, poznavanja finančnih institucij in trgov, zlasti na področju zavarovanja in poklicnih pokojnin, in sicer na podlagi javnega razpisa za predložitev kandidatur, ki se objavi v Uradnem listu Evropske unije. Predsednik ima dolgoletne priznane izkušnje, povezane s finančnim nadzorom in pravno ureditvijo tega področja, ter izkušnje s položaja v višjem vodstvu, izkaže lahko vodstvene kompetence in visoko raven učinkovitosti, sposobnosti in integritete ter dokazano znanje vsaj dveh uradnih jezikov Unije.

Izbirni odbor ožji seznam kandidatov za položaj predsednika predloži Evropskemu parlamentu in Svetu. Evropski parlament lahko izbrane kandidate povabi k predstavitvi brez navzočnosti javnosti ali javni predstavitvi, jim predloži pisna vprašanja, nasprotuje imenovanju kandidata in priporoči svojega prednostnega kandidata. Evropski parlament in Svet sprejmeta skupno odločitev o imenovanju predsednika, izbranega z ožjega seznama kandidatov.

2a. Kadar predsednik ne izpolnjuje več pogojev, zahtevanih za opravljanje njegovih dolžnosti, vključno s pogoji iz člena 49 ali je bil spoznan za krivega hude kršitve, lahko Evropski parlament in Svet na predlog Komisije ali na lastno pobudo sprejmeta skupno odločitev o njegovi odstavitvi s položaja. Evropska komisija se pri pripravi predloga posvetuje s pristojnimi nacionalnimi organi.“;

(ba)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Mandat predsednika je osem let in se ne more podaljšati.“;

(c)    odstavek 4 se ▌nadomesti z naslednjim:

„4. V devetih mesecih pred koncem osemletnega mandata predsednika odbor nadzornikov ovrednoti:

(a) rezultate, dosežene v prvem mandatu, in način, na katerega so bili doseženi;

(b) dolžnosti in zahteve Organa v naslednjih letih.

Za namen ovrednotenja iz prvega pododstavka odbor nadzornikov imenuje začasnega nadomestnega predsednika izmed svojih članov.“;

(d)    odstavek 5 se črta;

(38a)  člen 49 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 49Neodvisnost

predsednika

Predsednik brez poseganja v vlogo odbora nadzornikov v zvezi z nalogami predsednika ne zahteva in ne sprejema navodil institucij ali organov Unije, katere koli vlade ▌ali katerega koli drugega javnega ali zasebnega organa.

Niti država članica, institucija ali organ Unije niti noben drug javni ali zasebni organ ne smejo vplivati na predsednika pri opravljanju njegovih nalog.

V skladu s kadrovskimi predpisi iz člena 68 predsednika po prenehanju mandata še vedno zavezuje dolžnost, da v zvezi s sprejemanjem nekaterih imenovanj ali ugodnosti ravna pošteno in diskretno.“;

(39)  vstavi se naslednji člen 49a:

„Člen 49aStroški

Predsednik obvešča javnost o vseh izvedenih sestankih z zunanjimi zainteresiranimi stranmi v roku dveh tednov po sestanku in sprejemih, na katerih so bili udeleženi člani Odbora. Stroški se javno beležijo v skladu s kadrovskimi predpisi.“;

(40)  členi 50, 51, 52 in 53 se črtajo;

(41)  člen 54 se spremeni:

(a)  odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Skupni odbor deluje kot forum, v katerem Organ redno in tesno sodeluje, da bi ob polnem upoštevanju sektorskih posebnosti zagotovil medsektorsko usklajenost z evropskim nadzornim organom (Evropski bančni organ) ter evropskim nadzornim organom (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), kadar se ta zahteva v pravu Unije, zlasti pri:

– finančnih konglomeratih in čezmejni konsolidaciji,

– računovodstvu in revizijah,

– mikrobonitetnih analizah medsektorskega razvoja, tveganj in občutljivih točk za finančno stabilnost,

– naložbenih produktih za male vlagatelje,

– kibernetski varnosti,

– izmenjavi informacij in primerov dobre prakse z ESRB in ▌evropskimi nadzornimi organi,

– vprašanjih v zvezi z maloprodajnimi finančnimi storitvami ter varstvom ▌potrošnikov in vlagateljev,

uporabi načela sorazmernosti.“;

(c)  vstavi se naslednji odstavek 2a:

„2a.   Skupni odbor služi kot forum, v katerem Organ redno in tesno sodeluje z Evropskim bančnim organom ter Evropskim organom za vrednostne papirje in trge v zadevah, ki se nanašajo na interakcijo med nalogami Organa in Evropskega organa za vrednostne papirje in trge ter posebnimi nalogami iz točke (l) člena 8(1) Uredbe (EU) št. 1093/2010, ki so zaupane Evropskemu bančnemu organu.“;

(42)  člen 55 se ▌nadomesti z naslednjim:

„Člen 55Sestava

1. Skupni odbor sestavljajo predsedniki evropskih nadzornih organov ▌.

2. En član izvršnega odbora, predstavnik Komisije in drugi predsednik ESRB ter po potrebi predsednik katerega od pododborov Skupnega odbora so povabljeni na seje Skupnega odbora in po potrebi pododborov iz člena 57 kot opazovalci.

3. Predsednik Skupnega odbora je po načelu letne rotacije imenovan med predsedniki evropskih nadzornih organov. Predsednik Skupnega odbora je drugi podpredsednik ESRB.

4. Skupni odbor sprejme in objavi svoj poslovnik. Povabi lahko opazovalce. Skupna stališča sprejema s soglasjem. V poslovniku se lahko določijo dodatni udeleženci sej Skupnega odbora.

Skupni odbor se sestaja vsaj enkrat na tri mesece.

4a. Predsednik Organa se redno posvetuje z odborom nadzornikov in ga obvešča o vseh stališčih, sprejetih na sestankih Skupnega odbora in njegovih pododborov.“;

(42a)  člen 56 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 56Skupna stališča in skupni akti

Organ v okviru svojih nalog iz poglavja II in zlasti ob upoštevanju izvajanja Direktive 2002/87/ES si po potrebi prizadeva sprejeti skupna stališča z Evropskim nadzornim organom (Evropski bančni organ) ter Evropskim nadzornim organom (Evropski organom za vrednostne papirje in trge), kot je to ustrezno.

Kadar se to zahteva v pravu Unije, Organ vzporedno z Evropskim nadzornim organom (Evropski bančni organ) ter Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) po potrebi sprejema akte na podlagi členov 10 do ▌ 19 te uredbe v zvezi z izvajanjem Direktive 2002/87/ES in katerih koli drugih aktov Unije iz člena 1(2), ki tudi spada na področje pristojnosti Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) ali Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge).

Kadar odločitev Organa odstopa od skupnega stališča iz odstavka 1 ali kadar ni bilo mogoče sprejeti odločitve, Organ o razlogih za to takoj obvesti Evropski parlament, Svet in Komisijo.“;

(42b)  člen 57 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 57Pododbori

1. Skupni odbor lahko ustanovi pododbore za namene priprave osnutkov skupnih stališč in skupnih aktov za Skupni odbor.

2. Pododbor je sestavljen iz predsednikov evropskih nadzornih organov in enega predstavnika na visoki ravni, ki je izbran med osebjem, zaposlenim v ustreznem pristojnem organu iz vsake države članice.

3. Pododbor med predstavniki ustreznih pristojnih organov izbere predsednika, ki je tudi opazovalec v Skupnem odboru.

3a. Za namene člena 56 se v okviru Skupnega odbora ustanovi pododbor za finančne konglomerate.

4. Skupni odbor na svojem spletišču javno navede vse ustanovljene pododbore, vključno z njihovimi mandati ter seznamom članov in njihovimi funkcijami v pododboru.“;

(43)  člen 58 se spremeni:

(-a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Ustanovi se odbor za pritožbe evropskih nadzornih organov.

(-aa)  v odstavku 2 se pododstavek 1 nadomesti z naslednjim:

2. „Odbor za pritožbe je sestavljen iz šestih članov in šestih namestnikov, ki so cenjeni posamezniki z dokazanim ustreznim znanjem prava Unije ter mednarodnimi strokovnimi ▌izkušnjami na ustrezno visoki ravni s področja bančništva, zavarovalništva, poklicnih pokojnin, trgov vrednostnih papirjev in drugih finančnih storitev, vanj pa ni vključeno osebje, zaposleno v pristojnih organih ali drugih nacionalnih institucijah ali institucijah Unije, ki so vključene v dejavnosti Organa, pa tudi ne člani interesne skupine za zavarovanja in pozavarovanja ali interesne skupine za poklicne pokojnine. Člani odbora so državljani katere od držav članic in imajo zelo dobro znanje vsaj dveh uradnih jezikov Unije. Odbor za pritožbe ima zadostno pravno znanje za zagotavljanje strokovnih pravnih nasvetov o zakonitosti in sorazmernosti izvajanja pooblastil Organa.“;

(a)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Izvršni odbor Organa imenuje dva člana odbora za pritožbe in dva namestnika z ožjega seznama, ki ga po javnem razpisu za prijavo interesa, objavljenem v Uradnem listu Evropske unije, predloži Komisija, po posvetovanju z odborom nadzornikov.

Evropski parlament lahko po prejemu ožjega seznama povabi kandidate za člane in namestnike, naj pred imenovanjem pred njim podajo izjavo in odgovorijo na vsa vprašanja njegovih poslancev.

Evropski parlament lahko člane odbora za pritožbe pozove, naj pred njim podajo izjavo in odgovorijo na vsa vprašanja njegovih poslancev, kadar koli se od njih to zahteva.“;

(b)  odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. Člana odbora za pritožbe, ki ga je imenoval izvršni odbor Organa, ni mogoče odstaviti s položaja med njegovim mandatom, razen če je bil spoznan za krivega resne kršitve in izvršni odbor po posvetovanju z odborom nadzornikov sprejme tako odločitev.“;

(ba)  odstavek 8 se nadomesti z naslednjim:

„8. Evropski nadzorni organi zagotavljajo ustrezno operativno in stalno administrativno podporo za odbor za pritožbe prek Skupnega odbora.”;

(44)  v členu 59 se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim:

„1. Člani odbora za pritožbe so pri odločanju neodvisni. Ne zavezujejo jih nobena navodila. V Organu, njegovem izvršnem odboru ali odboru nadzornikov ne opravljajo nobenih drugih nalog.

2. Člani odbora za pritožbe in osebje Organa, ki zagotavlja operativno in administrativno podporo, ne smejo sodelovati v nobenem pritožbenem postopku, če imajo pri tem kakršen koli osebni interes ali če so bili predhodno vpleteni v postopek kot zastopniki ene od strank ali če so sodelovali pri odločitvi, zoper katero je bila vložena pritožba.“;

(45)  v členu 60 se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim:

„1. Vsaka fizična ali pravna oseba, vključno s pristojnimi organi, se lahko pritoži na odločitev Organa iz členov 16, 16a, 17, 18, 19 in 35, tudi v zvezi z njeno sorazmernostjo, ali katero koli drugo odločitev, ki jo Organ sprejme na podlagi aktov Unije iz člena 1(2) in je naslovljena na to osebo, ali na odločitev, ki jo neposredno ali osebno zadeva, čeprav je naslovljena na drugo osebo.

2. Pritožba se skupaj z obrazložitvijo v pisni obliki vloži pri Organu v treh mesecih po dnevu, ko je bila zadevna oseba o odločitvi uradno obveščena, ali, če takega uradnega obvestila ni, v dveh mesecih po dnevu, ko je Organ objavil svojo odločitev.

Odbor za pritožbe se glede pritožbe odloči v treh mesecih po tem, ko je bila vložena.”;

(46)  člen 62 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Prihodki organa so brez poseganja v druge vrste prihodkov katera koli kombinacija naslednjega:

(a) izravnalnega prispevka Unije, vključenega v splošni proračun Unije (oddelek o Komisiji), ki znaša najmanj 35 % ocenjenih prihodkov Organa;

(aa) obveznih prispevkov nacionalnih javnih organov, pristojnih za nadzor finančnih institucij, ki znašajo do 65% ocenjenih prihodkov Organa;

(b) odvisno od tega, kako se razvija obseg nadzora posamezne institucije, letnih prispevkov finančnih institucij na podlagi ocenjenih letnih izdatkov, povezanih z dejavnostmi, ki se zahtevajo s to Uredbo in akti Unije iz člena 1(2), za vsako kategorijo udeležencev, ki so v pristojnosti Organa;

(c) kakršnih koli pristojbin, ki se Organu plačajo v primerih, določenih v ustreznih instrumentih prava Unije;

(d) ▌prispevkov držav članic ali opazovalcev;

(e) stroškov za objave, usposabljanja in vse druge storitve, ki jih zahtevajo pristojni organi.

1a. Prihodki, ki jih prejme organ, ne ogrožajo njegove neodvisnosti ali objektivnosti.“;

(aa)  v odstavku 4 se doda naslednji pododstavek:

„Ocene temeljijo na ciljih in pričakovanih rezultatih letnega delovnega programa iz člena 47(2) ter se v njih upoštevajo finančni viri, ki so potrebni za dosego teh ciljev in pričakovanih rezultatov.“;

(b)  doda se naslednji odstavek:

„5. Prostovoljni prispevki držav članic in opazovalcev iz točke (d) odstavka 1 se ne sprejmejo, če bi takšno sprejetje lahko zbudilo pomisleke o neodvisnosti in nepristranskosti Organa.“;

(48)  člen 63 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 63Priprava proračuna

1. Odgovorni član vsako leto pripravi začasni osnutek enotnega programskega dokumenta Organa za naslednja tri proračunska leta, v katerem se določijo ocenjeni prihodki in odhodki ter informacije o zaposlenih, na podlagi letnega in večletnega načrta Organa ter ga skupaj s kadrovskim načrtom pošlje izvršnemu odboru in odboru nadzornikov.

1a. Predsednik predstavi osnutek enotnega programskega dokumenta Evropskemu parlamentu in Svetu, nato pa odbor nadzornikov na podlagi osnutka, ki ga odobri izvršni odbor, sprejme osnutek enotnega programskega dokumenta za naslednja tri proračunska leta.

1b. Izvršni odbor ▌enotni programski dokument do 31. januarja posreduje Komisiji, Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu računskemu sodišču. Evropski parlament brez poseganja v sprejetje letnega proračuna odobri enotni programski dokument.

2. Komisija ob upoštevanju ▌enotnega programskega dokumenta v predlog proračuna Unije vključi ocene, ki se ji zdijo potrebne v zvezi s kadrovskim načrtom, in znesek izravnalnega prispevka, za katerega se bo obremenil splošni proračun Unije v skladu s členoma 313 in 314 Pogodbe.

3. Proračunski organ sprejme kadrovski načrt za Organ. Proračunski organ odobri proračunska sredstva za izravnalni prispevek Organu in mejo za skupne odhodke Organa.

4. Proračun Organa sprejme odbor nadzornikov. Dokončen postane po dokončnem sprejetju splošnega proračuna Unije. Kadar je potrebno, se ustrezno prilagodi.

5. Izvršni odbor takoj obvesti proračunski organ, če namerava izvajati kakršen koli projekt, ki bi lahko imel bistvene finančne posledice za financiranje proračuna, zlasti kakršen koli projekt v zvezi z lastnino, kot je najem ali nakup poslopij.

5a.  Proračunski organ odobri vsak projekt, ki bi lahko imel pomembne finančne ali dolgoročne posledice za financiranje proračuna Organa, zlasti vsak projekt v zvezi z lastnino, kot je najem ali nakup poslopij, vključno s klavzulami o predčasni prekinitvi pogodbe.“;

(49)  člen 64 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 64 Izvrševanje in nadzorovanje proračuna

„1. Odgovorni član deluje kot odredbodajalec in izvršuje letni proračun Organa.

2. Računovodja Organa, ki je neodvisen, pošlje začasne zaključne račune računovodji Komisije in Računskemu sodišču do 1. marca naslednjega leta. Člen 70 Organu ne preprečuje, da bi Evropskemu računskemu sodišču predložil informacije, ki jih ta morebiti zahteva in ki so v pristojnosti Sodišča.

3. Računovodja Organa pošlje zahtevane računovodske informacije za konsolidacijo računovodji Komisije do 1. marca naslednjega leta, in sicer na način in v obliki, ki ju določi računovodja Komisije.

4. Računovodja Organa pošlje poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju do 31. marca naslednjega leta članom odbora nadzornikov, Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču.

5. Po upoštevanju pripomb Računskega sodišča o začasnem zaključnem računu Organa v skladu s členom 148 finančne uredbe, računovodja Organa, ki ravna na lastno odgovornost, pripravi zaključni račun Organa. Odgovorni član jih pošlje odboru nadzornikov, ki poda svoje mnenje o njih.

6. Računovodja Organa končni zaključni račun skupaj z mnenjem odbora nadzornikov do 1. julija naslednjega leta pošlje računovodji Komisije, Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču.

Računovodja Organa računovodji Komisije do 1. julija pošlje tudi sveženj poročil za namene konsolidacije, in sicer v standardizirani obliki, ki jo določi računovodja Komisije.

7. Končni zaključni račun se objavi v Uradnem listu Evropske unije do 15. novembra naslednjega leta.

8. Odgovorni član do 30. septembra pošlje Računskemu sodišču odgovor na njegove pripombe. Izvod tega odgovora pošlje tudi izvršnemu odboru in Komisiji.

9. Odgovorni član Evropskemu parlamentu na njegovo zahtevo in v skladu s členom 165(3) finančne uredbe predloži vse informacije, potrebne za nemoteno izvedbo postopka razrešnice za zadevno proračunsko leto.

10. Evropski parlament na priporočilo Sveta, ki odloča s kvalificirano večino, do 15. maja leta N + 2 izvršnemu direktorju podeli razrešnico za izvrševanje proračuna za proračunsko leto N.

10a. Organ predloži obrazloženo mnenje o stališču Evropskega parlamenta in njegovih morebitnih drugih pripombah, predloženih med postopkom razrešnice.“;

(49a)  vstavi se naslednji člen 64a:

„Člen 64aNotranja revizija Organa

Organ ustanovi odbor za notranjo revizijo, ki Evropskemu parlamentu in Svetu predloži mnenje o razrešnici glede tistega dela proračuna, ki se ne financira iz proračuna Unije.“;

(50)  člen 65 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 65Finančna pravila

Finančna pravila, ki se uporabljajo za Organ, sprejme izvršni odbor po posvetovanju s Komisijo. Ta pravila za organe iz člena 208 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 966/2012 ne smejo odstopati od Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013*, razen če to zahtevajo posebne operativne potrebe za delovanje Organa in samo ob predhodnem soglasju Komisije.

Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 328, 7.12.2013, str. 42).

(51)  v členu 66 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim besedilom:

„1. Za boj proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejavnostim se za Organ brez omejitev uporablja Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta*.

* Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).“;

(52)  člen 68 se spremeni:

(a)  odstavka 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:

„1. Za osebje Organa, vključno s člani izvršnega odbora s polnim delovnim časom in predsednikom, se uporabljajo kadrovski predpisi in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev ter predpisi, ki so jih za njihovo izvajanje skupaj sprejele institucije Unije.  

2. Izvršni odbor v dogovoru s Komisijo sprejme potrebne izvedbene ukrepe v skladu z določbami člena 110 kadrovskih predpisov.“;

(b)  odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Izvršni odbor lahko sprejme določbe, na podlagi katerih so lahko v organ napoteni nacionalni strokovnjaki iz držav članic.“;

(53)  člen 70 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Za člane odbora nadzornikov in vse osebje Organa, vključno z uradniki, ki jih začasno napotijo države članice, in vse druge osebe, ki opravljajo naloge za Organ na pogodbeni osnovi, tudi po prenehanju opravljanja njihovih dolžnosti veljajo obveznosti varovanja poslovne skrivnosti v skladu s členom 339 PDEU in ustrezne določbe zadevne zakonodaje Unije.

Člen 16 kadrovskih predpisov se uporablja za vse člane osebja Organa, vključno z uradniki, ki jih države članice zaposlijo začasno, in vsemi drugimi osebami, ki za Organ pogodbeno izvajajo naloge.“;

(b)  v odstavku 2 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

Obveznost iz odstavka 1 in prvega pododstavka tega odstavka Organu in pristojnim organom ne preprečuje, da te informacije uporabljajo za izvrševanje aktov iz člena 1(2) in zlasti pri sodnih postopkih za sprejemanje odločitev.“;

(c)  vstavi se naslednji odstavek 2a:

„2a. Izvršni odbor in odbor nadzornikov zagotovita, da posamezniki, ki posredno ali neposredno, stalno ali občasno zagotavljajo storitve v zvezi z nalogami Organa, vključno z uradniki in drugimi osebami, ki jih za to pooblastita izvršni odbor in odbor nadzornikov ali imenujejo pristojni organi, veljajo obveznosti varovanja poslovne skrivnosti, enakovredne tistim iz prejšnjih odstavkov.

Enake obveznosti varovanja poslovne skrivnosti veljajo tudi za opazovalce, ki se udeležijo sej izvršnega odbora in odbora nadzornikov, ki sodelujejo v dejavnostih Organa.“;

(d)  odstavka 3 in 4 se nadomestita z naslednjim:

„3. Odstavka 1 in 2 Organu ne preprečujeta, da izmenjuje informacije s pristojnimi organi v skladu s to uredbo in ostalo zakonodajo Unije ▌.

Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za nobeno osebo, ki v okviru svojega delovnega razmerja sporoča ali razkriva informacije o grožnji ali škodi za javni interes.

Za informacije iz odstavka 2 veljajo pogoji varovanja poslovne skrivnosti iz odstavkov 1 in 2. Organ v svojem notranjem poslovniku določi praktično ureditev za izvajanje pravil zaupnosti iz odstavkov 1 in 2.

4. Organ uporablja Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/444.

4a. Organ ima vzpostavljene namenske kanale poročanja za prejemanje informacij, ki jih predloži prijavitelj o dejanskih ali potencialnih kršitvah aktov Unije, zlorabi zakona ali primerih nepravilnosti, in za ravnanje s temi informacijami.

(54)  člen 71 se nadomesti z naslednjim:

„Ta uredba ne posega v obveznosti držav članic v zvezi z obdelavo osebnih podatkov na podlagi Uredbe (EU) 2016/679 ali obveznosti Organa v zvezi z obdelavo osebnih podatkov na podlagi Uredbe (ES) št. 2018/XXX (uredba o varovanju podatkov za institucije in organe EU) pri izpolnjevanju njegovih odgovornosti.“;

(55)  v členu 72 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Izvršni odbor sprejme praktične ukrepe za uporabo Uredbe (ES) št. 1049/2001.”;

(56)  v členu 73 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim besedilom:

„2. Notranjo ureditev glede rabe jezika v organu določi izvršni odbor.“;

(57)  v členu 74 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Potrebne določbe glede nastanitve organa v državi članici, kjer se nahaja njegov sedež, ter opreme, ki jo da na voljo ta država, ter posebna pravila, ki se v tej državi članici uporabljajo za osebje organa in člane njihovih družin, so opredeljeni v sporazumu o sedežu med organom in to državo članico, ki se sklene po pridobitvi soglasja izvršnega odbora.“;

(57a)  v členu 75 se odstavka 2 in 3 nadomestita z naslednjim:

„2. Organ ▌sodeluje s tretjimi državami iz odstavka 1, ki uporabljajo zakonodajo, ki je bila na področjih, za katera je pristojen Organ, kakor je navedeno v členu 1(2), priznana kot enakovredna, kakor je določeno v mednarodnih sporazumih, ki jih je sklenila Unija v skladu s členom 218 PDEU.“;

3. V skladu z ustreznimi določbami sporazumov iz odstavkov 1 in 2 se določijo ureditve, ki opredeljujejo zlasti naravo, obseg in procesne vidike vključitve držav iz odstavka 1 v delo Organa, vključno z določbami, ki zadevajo finančne prispevke in osebje, in sicer zlasti v zvezi z državami, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora. Z njimi se lahko omogoči sodelovanje pri upravljanju Organa v vlogi opazovalcev, vendar se zagotovi, da te države ne sodelujejo na nobeni razpravi v zvezi s posameznimi finančnimi institucijami, razen če za to obstaja neposreden interes.“;

(58)  vstavi se naslednji člen 75a:

„Člen 75aIzvajanje pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

3. Prenos pooblastila iz drugega pododstavka člena 35d(2) lahko kadarkoli prekliče Evropski parlament ali svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedene odločitve. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu z drugim pododstavkom člena 35d(2), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.“;

(59)  člen 76 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 76Odnos z Odborom evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine (CEIOPS)

Organ je pravni naslednik CEIOPS. Organ je pravni naslednik CEIOPS. Najpozneje na dan ustanovitve Organa se vsa sredstva in obveznosti ter vse že začete dejavnosti CEIOPS samodejno prenesejo na Organ. CEIOPS pripravi izjavo, v kateri prikaže končno stanje sredstev in obveznosti na dan prenosa. To izjavo revidirata in odobrita CEIOPS in Komisija.“;

(60)  vstavi se nov člen 77a:

Člen 77aPrehodne določbe

Naloge in položaj izvršnega direktorja, imenovanega v skladu s to uredbo, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo (EU) 51/2366, ki je na položaju dne [Urad za publikacije: vstaviti datum 3 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe, prenehajo na ta datum.

Naloge in položaj predsednika, imenovanega v skladu s to uredbo, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo (EU) 51/2366, ki je na položaju dne [Urad za publikacije: vstaviti datum 3 mesece po začetku veljavnosti te uredbe], se nadaljujejo do prenehanja mandata.

Naloge in položaj članov upravnega odbora, imenovanih v skladu s to uredbo, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2014/51/EU, ki so na položaju dne [Urad za publikacije: vstaviti datum 3 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe], prenehajo na ta datum.“;

(60a)  člen 79 se črta;

(60b)  člen 80 se črta;

(60c)  člen 81 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 81Revizija

1. Komisija do ... [18 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe] in vsaka tri leta po tem objavi splošno poročilo o izkušnjah, pridobljenih pri delovanju Organa, in postopkih, določenih v tej uredbi. V tem poročilu je med drugim ocenjeno tudi:

(a) učinkovitost in konvergenca, ki so ju dosegli pristojni organi pri nadzorni praksi;

(i) ▌neodvisnost pristojnih organov in konvergenca standardov na ravni upravljanja podjetij;

(ii) nepristranskost, objektivnost in avtonomnost Organa;

(b) delovanje kolegijev nadzornikov;

(c) napredek, dosežen pri konvergenci na področju preprečevanja, upravljanja in saniranja kriz, vključno z mehanizmi financiranja Unije;

(d) vloga Organa v zvezi s sistemskim tveganjem;

(e) uporaba zaščitne klavzule, določene v členu 38;

(f) izvajanje zavezujoče posredniške vloge, določene v členu 19;

(fa) delovanje skupnega odbora pri sprejemanju odločitev.

2. V poročilu iz odstavka 1 se oceni tudi, ali:

(a) je ustrezno nadaljevati ločen nadzor nad bančništvom, zavarovalništvom, poklicnimi pokojninami ter trgi vrednostnih papirjev in finančnimi trgi;

(b) je ustrezno opravljati nadzor nad bonitetnim nadzorom in poslovanjem ločeno ali pa je bolje, če to počne isti nadzornik;

(c) je ustrezno poenostaviti in okrepiti strukturo ESFS, da bi povečali skladnost med makro in mikro ravnmi ter med evropskimi nadzornimi organi;

(d) je razvoj ESFS skladen z globalnim razvojem;

(e) je znotraj ESFS dovolj različnosti in odličnosti;

(f) sta odgovornost in preglednost v zvezi z zahtevami za objavo primerni;

(g) sredstva Organa zadostujejo za izvajanje njegovih nalog;

(h) je primerno ohraniti sedež Organa in ali je primerno preseliti vse evropske nadzorne organe na en sam sedež, da bi okrepili njihovo medsebojno usklajenost.

2a. V sklopu splošnega poročila iz odstavka 1 Komisija po posvetovanju s pristojnimi organi in deležniki opravi celovito oceno izvajanja, delovanja in učinkovitosti izdajanja pisem o neukrepanju v skladu s členom 9a te uredbe.

2b. Komisija ocene iz odstavka 2a, ki jim po potrebi priloži zakonodajne predloge, predloži Evropskemu parlamentu in Svetu do [18 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe].

3. Komisija v zvezi z vprašanjem neposrednega nadzora nad institucijami ali infrastrukturami, ki so prisotne po vsej Uniji, in ob upoštevanju tržnih razmer, stabilnosti notranjega trga in kohezije Unije kot celote pripravi letno poročilo o tem, ali je primerno Organu zaupati nadaljnje pristojnosti za nadzor na tem področju.

4. Poročilo in po potrebi vsi priloženi predlogi se posredujejo Evropskemu parlamentu in Svetu.“;

Člen 3

Spremembe Uredbe (EU) št. 1095/2010

Uredba (EU) 1095/2010 se spremeni:

(1)  člen 1 se spremeni:

(a)    odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Organ deluje v okviru pooblastil, podeljenih s to uredbo, ter v okviru področja uporabe Direktive 97/9/ES, Direktive 98/26/ES, Direktive 2001/34/ES, Direktive 2002/47/ES, Direktive 2003/71/ES, Direktive 2004/39/ES, Direktive 2004/109/ES, Direktive 2009/65/ES, Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta*, Uredbe 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta**, Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta***, Uredbe (ES) št. 1060/2009, Uredbe (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta****, Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta*****, Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta****** in spremenjene Uredbe (EU) št. 648/2012 in, kolikor se uporabljajo za podjetja, ki izvajajo investicijske storitve, ali za kolektivne naložbene podjeme, ki tržijo svoje enote ali delnice, in za pristojne organe, ki jih nadzirajo, v skladu z zadevnimi deli Direktive 2002/87/ES, Direktive (EU) 2015/849, Direktive 2002/65/ES, vključno z vsemi direktivami, uredbami in sklepi, ki temeljijo na teh aktih, ter vsemi drugimi pravno zavezujočimi akti Unije, ki na Organ prenašajo naloge.

* Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (UL L 174, 1.7.2011, str. 1).

**Uredba (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (UL L 243, 11.9.2002, str. 1).

***Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).

****Uredba (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv 98/26/ES in 2014/65/EU ter Uredbe (EU) št. 236/2012 (UL L 257, 28.8.2014, str. 1–72).

*****Uredba (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 173, 12.6.2014, str. 84–148).

******Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).“;

(aa)    odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Organ deluje tudi na področju dejavnosti udeležencev na trgu v zvezi z vprašanji, ki jih ne zajemajo neposredno akti iz odstavka 2, vključno na področju upravljanja podjetij, revizij in računovodskega poročanja, ob upoštevanju trajnostnih poslovnih modelov in vključevanja dejavnikov, povezanih z okoljem, družbo in upravljanjem, pod pogojem, da je tovrstno ukrepanje Organa nujno za zagotovitev učinkovite in dosledne uporabe navedenih aktov. Organ obenem ustrezno ukrepa v zvezi s ponudbami za prevzem, obračunom in poravnavo ter izvedenimi finančnimi instrumenti.“

(b)    vstavi se naslednji odstavek 3a:

„3a. Ta uredba se uporablja ne glede na druge akte Unije, ki na Organ prenašajo naloge izdaje dovoljenj ali nadzora ter ustrezna pooblastila.“;

(ba)    odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. Cilj Organa je varovati javne interese s prispevanjem h kratko-, srednje- in dolgoročni stabilnosti in učinkovitosti finančnega sistema v korist gospodarstva Unije, njenih državljanov in podjetij. Organ v okviru svojih pristojnosti prispeva k :

(a) izboljšanju delovanja notranjega trga, kar zajema zlasti smotrno, učinkovito in usklajeno stopnjo ureditve in nadzora,

(b) zagotovitvi integritete, preglednosti, učinkovitosti in pravilnega delovanja finančnih trgov,

(c) krepitvi mednarodnega usklajevanja pri nadzoru,

(d) preprečevanju regulativne arbitraže in spodbujanju enakih konkurenčnih pogojev,

(e) zagotavljanju, da so naložbe in druga tveganja ustrezno urejena in nadzorovana; ▐

(f) okrepitvi varstva strank in vlagateljev;

(fa) izboljšanju nadzorniškega zbliževanja na notranjem trgu, vključno s spodbujanjem na tveganju temelječega pristopa k nadzoru podjetij.

V ta namen Organ prispeva k zagotavljanju dosledne, uspešne in učinkovite uporabe aktov iz odstavka 2, spodbuja konvergenco nadzora in v skladu s členom 16a pripravi mnenja za Evropski parlament, Svet in Komisijo ▌.

Organ pri izvajanju nalog, ki so mu dodeljene s to uredbo, posebno pozornost namenja sistemskim tveganjem, ki jih predstavljajo finančne institucije, katerih propad lahko negativno vpliva na delovanje finančnega sistema ali na realno gospodarstvo.

Organ pri opravljanju svojih nalog deluje neodvisno, objektivno ter na nediskriminatoren in pregleden način, v interesu Unije kot celote in spoštuje načelo sorazmernosti. Organ izvaja načeli odgovornosti in celovitosti ter bi moral zagotoviti, da so v zvezi s tem vsi deležniki obravnavani pravično.

Vsebina in oblika dejanj in ukrepov Organa ne presegata tistega, kar je potrebno za doseganje ciljev te uredbe ali aktov iz odstavka 2, ter sta sorazmerni z naravo, obsegom in zapletenostjo tveganj, ki izhajajo iz poslovanja institucije ali trgov, na katero vplivajo ukrepi Organa.“

(2)  ▌Člen 2 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Organ je del Evropskega sistema finančnega nadzora (ESFS). Glavni cilj ESFS je zagotoviti ustrezno izvajanje pravil, ki veljajo v finančnem sektorju, da se ohrani finančna stabilnost in zagotovi zaupanje v finančni sistem kot celoto ter da se uporabnikom finančnih storitev omogoči dejansko in zadostno varstvo.“

(b)  odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Na podlagi načela lojalnega sodelovanja v skladu s členom 4(3) Pogodbe o Evropski uniji udeleženci v ESFS sodelujejo z zaupanjem in s popolnim vzajemnim spoštovanjem, zlasti pri zagotavljanju pretoka ustreznih in zanesljivih informacij med njimi in z Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo.“

(c)  v odstavku 5 se doda pododstavek:

„Sklici na nadzor v tej uredbi vključujejo vse ustrezne dejavnosti vseh pristojnih organov, ki jih izvajajo v skladu z zakonodajnimi akti iz člena 1(2), brez poseganja v nacionalne pristojnosti.“;

(2a)  Člen 3 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 3Odgovornost

Evropskega sistema finančnega nadzora

1. Organi iz točk (a) do (e) člena 2(2) so odgovorni Evropskemu parlamentu in Svetu.

2. Organ med preiskavami, ki jih Evropski parlament izvaja v skladu s členom 226 PDEU, polno sodeluje z Evropskim parlamentom.

3. Odbor nadzornikov sprejme letno poročilo o dejavnostih Organa, med drugim tudi o izvajanju nalog predsednika, ter to poročilo vsako leto do 15. junija posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru. Poročilo se objavi.

Organ v letno poročilo iz prvega pododstavka vključi podatke o upravnih dogovorih, sklenjenih z nadzornimi organi, mednarodnimi organizacijami ali upravami tretjih držav, pomoči, ki jo je Organ Komisiji nudil pri pripravi sklepov o enakovrednosti, in dejavnostih spremljanja, ki jih je Organ opravil v skladu s členom 33.

4. Predsednik na zahtevo Evropskega parlamenta sodeluje na predstavitvi v Evropskem parlamentu v zvezi z uspešnostjo Organa. Predstavitev poteka vsaj enkrat letno. Predsednik poda izjavo pred Evropskim parlamentom in odgovori na vsa vprašanja poslancev, kadar se od njega to zahteva.

5. Predsednik Evropskemu parlamentu na zahtevo in vsaj 15 dni, preden poda izjavo iz odstavka 1c, predloži pisno poročilo o dejavnostih Organa.

6. Poročilo poleg informacij iz členov 11 do 18 ter iz členov 20 in 33 vsebuje tudi vse pomembne informacije, ki jih Evropski parlament priložnostno zahteva.

7. Organ ustno ali pisno odgovori na vprašanja, ki jih Evropski parlament ali Svet naslovi nanj, v petih tednih od prejema vprašanja.

8. Predsednik ima na zahtevo zaupne ustne razprave za zaprtimi vrati s predsednikom, podpredsedniki in koordinatorji pristojnega odbora Evropskega parlamenta, kadar so potrebne za izvajanje pooblastil Evropskega parlamenta v skladu s členom 226 PDEU. Vsi udeleženci spoštujejo zahteve o varovanju poslovnih skrivnosti.

9. Organ vzpostavi register dokumentov in njihov status dostopnosti.

10. Organ zagotovi Evropskemu parlamentu smiseln povzetek zapisnika vseh srečanj Mednarodnega združenja nadzornikov trga vrednostnih papirjev, Odbora za finančno stabilnost in Upravnega odbora za mednarodne računovodske standarde ter drugega ustreznega mednarodnega organa ali institucije, ki je povezana z nadzorom vrednostnih papirjev in trgov ali nanj vpliva.“;

(3)  v točki 3 člena 4 se točka (ii) nadomesti z naslednjim:

v primeru direktiv 2002/65/ES in (EU) 2015/849 organe, pristojne za zagotavljanje izpolnjevanja zahtev iz teh direktiv s strani podjetij, ki izvajajo investicijske storitve, in kolektivnih naložbenih podjemov, ki tržijo svoje enote ali delnice;“;

(4)  člen 6 se spremeni:

(a)    točka (2) se nadomesti z naslednjim:

izvršni odbor, ki izvaja naloge iz člena 47;“;

(b)    točka (4) se črta;

(4a)  člen 7 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 7Sedež

Sedež Organa je v Parizu v Franciji.

Lokacija sedeža Organa ne vpliva na izvajanje njegovih nalog in pooblastil, organizacijo njegove strukture upravljanja, delovanje njegove glavne organizacije ali na glavno financiranje njegovih dejavnosti, pri čemer lahko Organ, kadar je to ustrezno, z agencijami Unije souporablja storitve za upravno podporo in upravljanje objektov, ki niso povezane z glavnimi dejavnostmi Organa. Komisija do ... [datum začetka uporabe te uredbe o spremembi] in nato vsakih 12 mesecev Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o tem, ali evropski nadzorni organi to zahtevo izpolnjujejo.“

(5)  člen 8 se spremeni:

(a)    odstavek 1 se spremeni:

(-i)  točka (a) se spremeni:

„(a) na podlagi zakonodajnih aktov iz člena 1(2) prispeva k oblikovanju visoko kakovostnih skupnih regulativnih in nadzornih standardov in praks, zlasti ▌z oblikovanjem osnutkov regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov, smernic, priporočil in drugih predpisov, vključno z mnenji v skladu s členom 16a;“;

(i)  vstavi se naslednja točka (aa):

„(aa) oblikuje in posodablja nadzorniški priročnik Unije o nadzoru udeležencev na finančnem trgu v Uniji, ki določa primere dobre nadzorniške prake ter visokokakovostne metodologije in postopke, pri čemer med drugim upošteva spreminjajoče se poslovne prakse in poslovne modele ter velikost udeležencev na finančnem trgu in trgov;“;

(iia)  točka (b) se nadomesti z naslednjim:

„(b) prispeva k dosledni uporabi pravno zavezujočih aktov Unije, zlasti s prizadevanjem za skupno kulturo na področju nadzora, zagotavljanjem usklajene, uspešne in učinkovite uporabe aktov iz člena 1(2), preprečevanjem regulativne arbitraže, spodbujanjem in spremljanjem neodvisnosti nadzora, posredovanjem in reševanjem sporov med pristojnimi organi, zagotavljanjem učinkovitega in skladnega nadzora nad udeleženci na finančnem trgu, zagotavljanjem skladnega delovanja kolegijev nadzornikov in sprejemanjem ukrepov, med drugim tudi v izrednih razmerah;“

(ii)  točki (e) in (f) se nadomestita z naslednjim:

„(e) pripravlja in izvaja preglede pristojnih organov s podporo nacionalnih pristojnih organov in v tem okviru izdaja ▌priporočila, naslovljena na te pristojne organe, ter opredeljuje primere dobre prakse in v tem okviru izdaja smernice, da se izboljša usklajenost rezultatov nadzora;

(f) v okviru svojih pristojnosti spremlja in ocenjuje razvoj dogodkov na trgu, po potrebi tudi v zvezi s trendi na področju inovativnih finančnih storitev, in razvoj dogodkov v zvezi s trendi dejavnikov, povezanih z okoljem, družbo in upravljanjem;“;

(iia)  točka (g) se nadomesti z naslednjim:

„(g) opravlja tržne analize za obveščenost pri opravljanju nalog Organa;“;

(iii)  točka (h) se nadomesti z naslednjim:

„(h) spodbuja varstvo potrošnikov in vlagateljev, , kadar je to ustrezno, zlasti v zvezi s pomanjkljivostmi v čezmejnem kontekstu in ob upoštevanju s tem povezanih tveganj;“;

(iiia)  vstavijo se naslednje točke (ia) in (ib):

„(ia) usklajuje dejavnosti izvrševanja med pristojnimi organi;

(ib) prispeva k oblikovanju skupne strategije Unije o finančnih podatkih;“

(iiib)  vstavi se naslednja točka (ka):

„(ka) na svojem spletišču objavlja in redno posodablja vse regulativne tehnične standarde, izvedbene tehnične standarde, smernice, priporočila ter vprašanja in odgovore za vsak zakonodajni akt iz člena 1(2), vključno s pregledi, ki se nanašajo na stanje tekočega dela in načrtovan časovni okvir sprejetja osnutka regulativnih tehničnih standardov, osnutka izvedbenih tehničnih standardov, smernic, priporočil ter vprašanj in odgovorov. Te informacije se dajo na voljo v vseh delovnih jezikih Evropske unije.“

(iv)  točka (l) se črta;

(b)  vstavi se nov odstavek 1 a:

„1a. „Organ pri opravljanju svojih nalog v skladu s to uredbo:

(a) uporabi vse pristojnosti, ki jih ima na razpolago; ter

(b) ob ustreznem upoštevanju cilja zagotavljanja varnosti in trdnosti udeležencev na finančnem trgu v celoti upošteva različne vrste, poslovne modele in velikost udeležencev na finančnem trgu;

(c) upošteva tehnološke inovacije, inovativne in trajnostne poslovne modele ter povezovanje dejavnikov, povezanih z okoljem, družbo in upravljanjem.“;

(c)  odstavek 2 se spremeni:

(i)  vstavi se točka (ca):

(ca) izdajanje priporočil, kakor je določeno v členih 29a in 31a;“;

(ia) vstavi se točka (da):

„(da) izdajanje opozoril v skladu s členom 9(3);“

(ib) vstavijo se točke (ga), (gb) in (gc):

„(ga) izdajanje mnenj za Evropski parlament, Svet ali Komisijo, kakor je določeno v členu 16a;

(gb) izdajanje odgovorov na vprašanja, kakor je določeno v členu 16b;

(gc) izdajanje pisem o časovno omejenem neukrepanju, kakor je določeno v členu 9a;“

(ii)  točka (h) se nadomesti z naslednjim:

zbiranje potrebnih informacij o finančnih institucijah, kakor je določeno v členih 35 in 35b;“;

(d)  doda se naslednji odstavek 3:

„3. Organ pri opravljanju nalog iz tega člena dosledno spoštuje ukrepe na ravni 1 in 2 in se drži načel sorazmernosti in boljše priprave zakonodaje, vključno z ocenami učinka, analizami stroškov in koristi ter odprtimi javnimi posvetovanji.

Odprta javna posvetovanja iz členov 10, 15, 16 in 16a se izvajajo čim bolj široko, da se zagotovi vključujoč pristop do vseh zainteresiranih strani in da se jim omogoči razumen čas za odgovor. Organ zagotovi in objavi povratne informacije o tem, kako so se informacije in stališča, pridobljena med posvetovanjem, uporabili v osnutku regulativnega tehničnega standarda, osnutku izvedbenega tehničnega standarda, smernicah, priporočilih in mnenjih.

Organ povzame prispevek zainteresiranih strani na način, ki omogoča primerljivost rezultatov javnih posvetovanj o podobnih vprašanjih.“;

(6)  člen 9 se spremeni:

(-a)  v odstavku 1 se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a) z zbiranjem, analiziranjem in poročanjem o potrošniških trendih, kot so spremembe na področju stroškov in pristojbin za maloprodajne finančne storitve in produkte v državah članicah;“

(-aa)  v odstavku 1 se dodata točki (da) in (db):

„(da)  s prispevanjem k enakim konkurenčnim pogojem na enotnem trgu, na katerem imajo potrošniki in drugi uporabniki finančnih storitev pošten dostop do primerljivih finančnih storitev, produktov ter pravnih sredstev;

(db)  z usklajevanjem dejavnosti prikritega nakupovanja pristojnih organov;“

(b)    odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Organ nadzoruje nove in obstoječe finančne dejavnosti ter lahko sprejme smernice in priporočila v skladu s členom 16 za spodbujanje varnosti in trdnosti trgov ter za zbliževanje in učinkovitost regulativnih in nadzornih praks.

2a. Organ v okviru svojih pristojnosti razvije standarde za izvajanje nadzora poslovanja, namenjene pristojnim nacionalnim organom, na primer o minimalnih pooblastilih in nalogah. “;

(c)    odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Organ kot svoj sestavni del ustanovi odbor za sorazmernost, ki skrbi, da Organ pri svojem delu upošteva razlike v naravi, obsegu in zapletenosti tveganj, spreminjajočih se poslovnih modelov in prakse ter velikosti finančnih institucij in trgov, in odbor za varstvo potrošnikov in finančne inovacije, ki združuje vse ustrezne pristojne organe in organe, odgovorne za varstvo potrošnikov, da bi okrepil varstvo potrošnikov in vzpostavil usklajen pristop za regulativno in nadzorniško obravnavo novih ali inovativnih finančnih dejavnosti ter da bi za Organ pripravljal mnenja, namenjena za predložitev Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji. Organ tesno sodeluje z Evropskim odborom za varstvo podatkov za preprečevanje podvajanja, nedoslednosti in pravne negotovosti na področju varstva podatkov. Organ lahko v odbor vključi tudi nacionalne organe za varstvo podatkov.“;

(ba)  odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. Organ lahko začasno prepove ali omeji trženje, distribucijo ali prodajo nekaterih finančnih produktov, instrumentov ali dejavnosti, ki bi utegnili povzročiti znatno finančno škodo za stranke ali ogrožajo pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celotnega ali dela finančnega sistema v Uniji, v primerih, opredeljenih v pogojih, ki jih določajo zakonodajni akti iz člena 1(2), ali če to zahtevajo izredne razmere v skladu s pogoji iz člena 18.

Organ odločitev iz prvega pododstavka pregleda v ustreznih časovnih presledkih, in sicer čim prej in vsaj vsakih šest mesecev. Organ lahko prepoved ali omejitev dvakrat obnovi, pri čemer po tem obdobju postane trajna, razen če Organ meni drugače.

Država članica lahko od Organa zahteva, naj ponovno preuči svojo odločitev. V tem primeru Organ v skladu s postopkom iz drugega pododstavka člena 44(1) odloči, ali bo pri dani odločitvi vztrajal.

Organ lahko tudi oceni potrebo po prepovedi ali omejitvi določenih vrst finančnih dejavnosti ali prakse in po potrebi o tem obvesti Komisijo in pristojne organe, da bi se olajšalo sprejetje tovrstnih prepovedi ali omejitev.“

(6a)  vstavi se naslednji člen 9a:

Člen 9a

Pisma o časovno omejenem neukrepanju

1.  V izrednih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji iz tega odstavka, lahko Organ v sodelovanju z vsemi ustreznimi pristojnimi organi izda pisma o časovno neomejenem neukrepanju v zvezi s točno določenimi določbami prava Unije, ki temeljijo na zakonodajnih aktih iz člena 1(2). S pismi o neukrepanju se Organ in vsi ustrezni pristojni organi začasno zavežejo, da zoper udeležence na finančnem trgu, ki ne izpolnjujejo zahtev iz točno določenih določb prava Unije, ne bodo ukrepali, če udeleženci na finančnem trgu zaradi vsaj enega od naslednjih razlogov ne morejo izpolnjevati zahtev iz takšnih določb:

(a)   udeleženci na finančnem trgu bi zaradi izpolnjevanja zahtev kršili druge pravne in regulativne zahteve prava Unije;

(b)  organ meni, da izpolnjevanje zahtev brez nadaljnjih ukrepov na ravni 2 ali smernic na ravni 3 ni izvedljivo;

(c)  izpolnjevanje zahtev bi resno škodilo ali ogrozilo kar koli od naslednjega: tržno zaupanje, varstvo strank ali vlagateljev, pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali trgov primarnih proizvodov, stabilnost celotnega finančnega sistema ali njegovega dela v Uniji.

Organ ne izdaja pisem o neukrepanju, če meni, da bi imela škodljiv učinek, ki bi bil nesorazmeren glede na koristi, na učinkovitost finančnih trgov ali na varstvo strank ali vlagateljev.

2.  Organ v svojem pismu o neukrepanju navede, katerih posebnih določb prava Unije ni treba izvrševati, zakaj meni, da so pogoji iz odstavka 1 izpolnjeni, in kdaj neizvrševanje preneha veljati. Trajanje neizvrševanja ne presega šest mesecev.

3.  Če se Organ odloči, da bo izdal pismo o neukrepanju, o tem nemudoma obvesti Komisijo, Evropski parlament in Svet. Komisija, Evropski parlament ali Svet lahko v dveh tednih po prejemu te informacije Organ zaprosijo, da ponovno pretehta svojo odločitev. Na pobudo Komisije, Evropskega parlamenta ali Sveta se navedeni rok podaljša za dva tedna. V primeru, da Komisija, Evropski parlament ali Svet Organ zaprosi, naj ponovno pretehta svojo odločitev, Organ v skladu s postopkom iz drugega pododstavka člena 44(1) odloči, ali bo pri svoji odločitvi vztrajal.

4.  Če Organ izda pismo o neukrepanju v skladu z odstavki 1 do 3, ga nemudoma objavi na svoji spletni strani. Organ pregleda svojo odločitev o izdaji pisma o neukrepanju v ustreznih časovnih presledkih in ga lahko obnovi le za obdobje 6 mesecev. Če odločitve o izdaji pisma o neukrepanju po šestih mesecih ali enem letu ne obnovi, samodejno preneha veljati.

(6a)  člen 10 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 10Regulativni tehnični standardi

1. Kadar Evropski parlament in Svet na Komisijo preneseta pooblastila za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov na podlagi delegiranih aktov po členu 290 PDEU, da se zagotovi dosledna uskladitev na področjih, ki so natančno določena v zakonodajnih aktih iz člena 1(2), lahko Organ pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov. Organ osnutke regulativnih standardov predloži Komisiji v potrditev. Obenem jih posreduje v vednost Evropskemu parlamentu in Svetu.

Regulativni tehnični standardi so tehnični standardi, ne vključujejo strateških odločitev ali odločitev politik, njihova vsebina pa je omejena na zakonodajne akte, ki so podlaga zanje. Organ čim prej in izčrpno obvesti Evropski parlament in Svet o napredku pri pripravi osnutkov regulativnih tehničnih standardov.

Preden Organ te osnutke predloži Komisiji, organizira odprta javna posvetovanja o osnutkih regulativnih tehničnih standardov ter analizira morebitne s tem povezane stroške in koristi v skladu s členom 8(2a). Organ za nasvet zaprosi tudi interesno skupino za vrednostne papirje in trge iz člena 37.

Komisija v treh mesecih po prejemu osnutka regulativnega tehničnega standarda odloči, ali ga bo potrdila. Komisija lahko osnutek regulativnih tehničnih standardov potrdi le delno ali s spremembami, če to zahteva interes Unije.

Kadar Komisija odločitve o tem, ali bo sprejela osnutek regulativnega tehničnega standarda, ne sprejme v treh mesecih od njegovega prejema, o tem takoj in v vsakem primeru pred iztekom treh mesecev obvesti Evropski parlament in Svet ter navede razloge, zakaj odločitve ni mogla sprejeti, in načrtovani rok za potrditev, pri čemer ustrezno upošteva datum začetka izvajanja in uporabe veljavnega zakonodajnega akta iz člena 1(2). Morebitna zamuda pri sprejetju osnutka regulativnega standarda Evropskemu parlamentu in Svetu ne preprečuje izvajanja njunih pristojnosti nadzora v skladu s členom 13.

Kadar Komisija ne namerava potrditi osnutka regulativnega tehničnega standarda oziroma ga namerava potrditi samo delno ali s spremembami, pošlje osnutek regulativnega tehničnega standarda Organu nazaj in razloži, zakaj ga ni potrdila, ali, odvisno od primera, pojasni razloge za spremembe in izvod dopisa pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu. Organ lahko v šestih tednih spremeni osnutek regulativnega tehničnega standarda na podlagi predlaganih sprememb Komisije in jih v obliki uradnega mnenja ponovno predloži Komisiji. Organ izvod svojega uradnega mnenja pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.

Če Organ ob izteku tega šesttedenskega roka ne predloži spremenjenega osnutka regulativnega tehničnega standarda ali predloži osnutek regulativnega tehničnega standarda, ki ni spremenjen v skladu s predlaganimi spremembami Komisije, lahko Komisija regulativni tehnični standard sprejme s spremembami, ki so po njenem mnenju pomembne, oziroma ga zavrne.

Komisija brez predhodne uskladitve z Organom, kakor je določeno v tem členu, ne sme spremeniti vsebine osnutka regulativnega tehničnega standarda, ki ga je pripravil Organ.

2. Kadar Organ ne predloži osnutka regulativnega tehničnega standarda v roku, določenem v zakonodajnih aktih iz člena 1(2), o tem takoj obvesti Evropski parlament in Svet ter navede razloge, zakaj osnutka regulativnega tehničnega standarda ni mogel predložiti, in načrtovani rok za potrditev, pri čemer ustrezno upošteva datum začetka izvajanja in uporabe veljavnega zakonodajnega akta iz člena 1(2). Komisija lahko zahteva osnutek v novem roku. Komisija Evropski parlament in Svet nemudoma obvesti o novem roku. Evropski parlament lahko pozove predsednika Organa, naj pojasni, zakaj osnutka regulativnega tehničnega standarda ni mogel predložiti.

3. Le kadar Organ ne predloži osnutka regulativnega tehničnega standarda Komisiji v roku iz odstavka 2, lahko Komisija sprejme regulativni tehnični standard z delegiranim aktom brez osnutka Organa.

Komisija organizira odprta javna posvetovanja o osnutkih regulativnih tehničnih standardov ter analizira morebitne s tem povezane stroške in koristi, razen če bi bila takšna posvetovanja in analize nesorazmerni v primerjavi z obsegom in učinkom osnutkov zadevnih regulativnih tehničnih standardov ali če bi šlo za posebej nujno zadevo. Komisija za mnenje ali nasvet zaprosi tudi interesno skupino za vrednostne papirje in trge iz člena 37.

Komisija osnutek regulativnega tehničnega standarda takoj pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu in Organu.

▌Organ lahko v šestih tednih spremeni osnutek regulativnega tehničnega standarda in ga v obliki uradnega mnenja predloži Komisiji. Organ izvod svojega uradnega mnenja pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.

Če Organ ob izteku šesttedenskega roka iz četrtega pododstavka ne predloži spremenjenega osnutka regulativnega tehničnega standarda, lahko Komisija sprejme regulativni tehnični standard.

Če Organ v šestih tednih predloži spremenjen osnutek regulativnega tehničnega standarda, lahko Komisija osnutek regulativnega tehničnega standarda spremeni na podlagi sprememb, ki jih je predlagal Organ, ali pa ga sprejme s tistimi spremembami, ki so pomembne po njenem mnenju. Komisija brez predhodne uskladitve z Organom ne sme spremeniti vsebine osnutka regulativnega tehničnega standarda, ki ga je pripravil Organ, kakor je določeno v tem členu.

4. Regulativne tehnične standarde se sprejema v obliki uredb ali sklepov. Njihov naslov vsebuje izraz „regulativni tehnični standard“. Objavijo se v Uradnem listu Evropske unije, veljati pa začnejo z dnem, ki je v njih naveden.“;

(6b)  v členu 13(1) se črta drugi pododstavek.

(6c)  člen 15 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 15Izvedbeni tehnični standardi

1. Kadar Evropski parlament in Svet na Komisijo preneseta izvedbena pooblastila za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov na podlagi izvedbenih aktov po členu 291 PDEU in da bi zagotovili enotne pogoje za izvajanje zakonodajnih aktov iz člena 1(2), lahko Organ oblikuje osnutke izvedbenih tehničnih standardov. Izvedbeni tehnični standardi so tehnični standardi, ki ne vsebujejo strateških odločitev ali odločitev politik, njihova vsebina pa določa pogoje za uporabo navedenih aktov. Organ osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji v potrditev. Obenem jih posreduje v vednost Evropskemu parlamentu in Svetu.

Preden Organ osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji, organizira odprta javna posvetovanja ter analizira morebitne s tem povezane stroške in koristi v skladu s členom 8(2a). Organ za nasvet zaprosi tudi interesno skupino za vrednostne papirje in trge iz člena 37.

Komisija v treh mesecih po prejemu osnutka izvedbenega tehničnega standarda odloči, ali ga bo potrdila. Komisija lahko osnutek izvedbenih tehničnih standardov potrdi le delno ali s spremembami, če to zahteva interes Unije. Če Komisija v ocenjevalnem obdobju predlaganemu izvedbenemu tehničnemu standardu ne nasprotuje ne delno ne v celoti, se šteje, da je potrjen.

Kadar Komisija odločitve o tem, ali bo sprejela izvedbeni tehnični standard, ne sprejme v treh mesecih od njegovega prejema, o tem takoj in v vsakem primeru pred iztekom treh mesecev obvesti Evropski parlament in Svet ter navede razloge, zakaj odločitve ni mogla sprejeti, in načrtovani rok za potrditev, pri čemer ustrezno upošteva datum začetka izvajanja in uporabe veljavnega zakonodajnega akta iz člena 1(2).

Kadar Komisija ne namerava potrditi osnutka izvedbenega tehničnega standarda oziroma ga namerava potrditi samo delno ali s spremembami, pošlje Organu nazaj osnutek izvedbenega tehničnega standarda in razloži, zakaj ga ne namerava potrditi, ali – odvisno od primera – pojasni razloge za spremembe in izvod dopisa pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu. Organ lahko v šestih tednih spremeni osnutek izvedbenega tehničnega standarda na podlagi predlaganih sprememb Komisije in ga v obliki uradnega mnenja ponovno predloži Komisiji. Organ izvod svojega uradnega mnenja pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.

Če Organ ob izteku šesttedenskega roka iz petega pododstavka ne predloži spremenjenega osnutka izvedbenega tehničnega standarda ali predloži osnutek izvedbenega tehničnega standarda, ki ni spremenjen v skladu s predlaganimi spremembami Komisije, lahko Komisija izvedbeni tehnični standard sprejme s spremembami, ki so po njenem mnenju pomembne, ali ga zavrne.

Komisija brez predhodne uskladitve z Organom, kakor je določeno v tem členu, ne sme spremeniti vsebine osnutka izvedbenega tehničnega standarda, ki ga je pripravil Organ.

2. Kadar Organ ne predloži osnutka izvedbenega tehničnega standarda v roku, določenem v zakonodajnih aktih iz člena 1(2), o tem takoj obvesti Evropski parlament in Svet ter navede razloge, zakaj osnutka izvedbenega tehničnega standarda ni mogel predložiti, in načrtovani rok za potrditev, pri čemer ustrezno upošteva datum začetka izvajanja in uporabe veljavnega zakonodajnega akta iz člena 1(2). Komisija lahko zahteva osnutek v novem roku. Komisija Evropski parlament in Svet nemudoma obvesti o novem roku. Evropski parlament lahko pozove predsednika Organa, naj pojasni, zakaj osnutka izvedbenega tehničnega standarda ni mogel predložiti.

3. Le kadar Organ osnutka izvedbenega tehničnega standarda ne predloži Komisiji v roku iz odstavka 2, lahko Komisija sprejme izvedbeni tehnični standard na podlagi izvedbenega akta brez osnutka Organa.

Komisija organizira odprta javna posvetovanja o osnutkih izvedbenih tehničnih standardov ter analizira morebitne s tem povezane stroške in koristi, razen če bi bila takšna posvetovanja in analize nesorazmerni v primerjavi z obsegom in učinkom osnutkov zadevnih izvedbenih tehničnih standardov ali če bi šlo za posebej nujno zadevo. Komisija za mnenje ali nasvet zaprosi tudi interesno skupino za vrednostne papirje in trge iz člena 37.

Komisija osnutek izvedbenega tehničnega standarda takoj posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu in Organu.

▌Organ lahko v šestih tednih spremeni osnutek izvedbenega tehničnega standarda in ga v obliki uradnega mnenja predloži Komisiji. Organ izvod svojega uradnega mnenja pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.

Če Organ ob izteku šesttedenskega roka iz četrtega pododstavka ne predloži spremenjenega osnutka izvedbenega tehničnega standarda, Komisija lahko sprejme izvedbeni tehnični standard.

Če Organ v šesttedenskem roku predloži spremenjen osnutek izvedbenega tehničnega standarda, lahko Komisija spremeni osnutek izvedbenega tehničnega standarda na podlagi sprememb, ki jih je predlagal Organ, ali pa ga sprejme s tistimi spremembami, ki so po njenem mnenju pomembne.

Komisija brez predhodne uskladitve z Organom, kakor je določeno v tem členu, ne sme spremeniti vsebine izvedbenih tehničnih standardov, ki jih je pripravil Organ.

4. Izvedbene tehnične standarde se sprejema v obliki uredb ali sklepov. Njihov naslov vsebuje izraz „izvedbeni tehnični standard“. Objavijo se v Uradnem listu Evropske unije, veljati pa začnejo z dnem, ki je v njih naveden.“;

(7)  člen 16 se spremeni:

(a)  ▌odstavek 1 se ▌nadomesti z naslednjim:

„1. Za vzpostavitev doslednih, uspešnih in učinkovitih nadzornih praks v okviru ESFS ter zagotovitev skupne, enotne in usklajene uporabe prava Unije Organ izdaja smernice ali priporočila, naslovljena na pristojne organe ali udeležence na finančnem trgu.

Organ lahko smernice in priporočila naslovi tudi na organe držav članic, ki v skladu s to uredbo niso opredeljeni kot pristojni organi, vendar so pooblaščeni za zagotavljanje uporabe aktov iz člena 1(2).

Smernice in priporočila so v skladu z mandatom zakonodajnih aktov iz člena 1(2) in upoštevajo načelo sorazmernosti. Organ ne izda smernic in priporočil o vprašanjih, ki jih zajemajo pooblastila na ravni 1 za regulativne tehnične standarde ali izvedbene tehnične standarde.

1a. Za vzpostavitev doslednih, uspešnih in učinkovitih nadzornih praks v okviru ESFS lahko Organ na podlagi postopka izvajanja „upoštevaj ali pojasni“ iz odstavka 3 tega člena izdaja smernice, naslovljene na vse nadzorne organe ali udeležence na finančnem trgu, za namene zakonodajnih aktov iz člena 1(2). Te smernice se štejejo za ustrezne za izpolnjevanje zahtev zakonodajnih aktov iz člena 1(2). V skladu z zgoraj navedenim lahko pristojni organi in udeleženci na finančnem trgu določijo dodatne vrste praks glede načina za izpolnjevanje zahtev zakonodajnih aktov iz člena 1(2).“

(b)    odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Razen v izjemnih primerih Organ opravi odprte javne posvete o smernicah in priporočilih in, kadar je primerno, pripravi vprašanja in odgovore, ki jih izda, ter analizira morebitne stroške in koristi, povezane z izdajo takšnih smernic in priporočil. Navedena posvetovanja in analize so sorazmerni glede na obseg, naravo in učinek smernic ali priporočil. Razen v izjemnih primerih Organ zaprosi za ▌nasvet tudi interesno skupino za vrednostne papirje in trge iz člena 37. Kadar Organ ne izvede odprtih javnih posvetovanj ali ne zaprosi za nasvet interesne skupine za vrednostne papirje in trge, navede razloge za to.;

(ba)  vstavijo se naslednji odstavki 2a, 2b, 2c in 2d:

„2a. Organ lahko za namene zakonodajnih aktov iz člena 1(2) izda priporočila za enega ali več pristojnih organov ali enega ali več udeležencev na finančnem trgu.

2b. Organ v svojih smernicah ali priporočilih navede, kako prispeva k vzpostavitvi doslednih, uspešnih in učinkovitih nadzornih praks v okviru ESFS, kako zagotavlja skupno, enotno in usklajeno uporabo prava Unije ter kako upošteva določbe iz odstavkov 1, 1a in 2a.

2c. Smernice in priporočila se ne zgolj sklicujejo na elemente zakonodajnih aktov ali jih zgolj navajajo. Organ pred izdajo nove smernice ali priporočila najprej pregleda obstoječe smernice in priporočila, da bi preprečil podvajanje.

2d. Organ tri mesece pred izdajo smernic in priporočil iz odstavkov 1a in 2a obvesti Evropski parlament in Svet o njihovi predvideni vsebini.“;

(c)  ▌odstavek 4 ▌se nadomesti z naslednjim:

„4. V poročilu iz člena 43(5) Organ seznani Evropski parlament, Svet in Komisijo z izdanimi smernicami in priporočili, pojasni, kako je Organ upravičil izdajo smernic v skladu z odstavkom 1a in priporočil v skladu z odstavkom 2a, ter povzame povratne informacije o teh smernicah, pridobljene pri javnem posvetovanju, v skladu s členom 8(2a). V poročilu je navedeno tudi, kateri pristojni organi ne izpolnjujejo smernic in priporočil, in predstavljeno, kako Organ namerava v prihodnosti zagotoviti, da bodo zadevni pristojni organi izpolnjevali njegove smernice in priporočila.“;

(d)  vstavijo se odstavki 5, 5a in 5b:

„5. Kadar dve tretjini članov interesne skupine za za vrednostne papirje in trge menita, da je z izdajosmernic v skladu z odstavkom 1a Organ prekoračil svoje pristojnosti, lahko Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji pošljeta obrazložen nasvet.

5a. Kadar vsaj polovica članov interesne skupine za vrednostne papirje in trge meni, da je z izdajo priporočila v skladu z odstavkom 2a Organ prekoračil svoje pristojnosti, lahko Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji pošlje obrazložen nasvet.

5b. Evropski parlament, Svet in Komisija lahko od Organa zahtevajo pojasnilo, ki upravičuje izdajo zadevnih smernic ali priporočil. Komisija po prejemu pojasnila od Organa oceni področje uporabe smernic ali priporočil glede na pristojnosti Organa in svojo oceno predloži Evropskemu parlamentu in Svetu. Kadar Evropski parlament, Svet ali Komisija meni, da je Organ prekoračil svoje pristojnosti, in po tem, ko Organu omogoči, da pojasni svoja stališča, lahko sprejme sklep, s katerim od Organa zahteva, da umakne ali spremeni zadevne smernice ali priporočila. Komisija pred sprejetjem takega sklepa in kadar to zahteva Evropski parlament, poda izjavo pred Evropskim parlamentom in odgovori na vsa vprašanja njegovih poslancev. Evropski parlament lahko od Komisije zahteva, da sprejme sklep, s katerim od Organa zahteva, naj umakne ali spremeni zadevne smernice ali priporočila. Sklep Komisije se objavi.“;

(7a)  vstavita se člena 16a in 16b:

„Člen 16aMnenja

1. Organ na zahtevo Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije ali na lastno pobudo Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži mnenja o vseh zadevah, povezanih z njegovim področjem pristojnosti. Ta mnenja se ne objavijo, razen če ni tako navedeno v zahtevi.

2. Zahteva iz odstavka 1 lahko zajema javno posvetovanje ali tehnično analizo.

3. V zvezi s skrbno oceno združitvev in prevzemov, ki spadajo v področje uporabe Direktive 2009/138/ES in v zvezi s katerimi je v skladu z navedeno direktivo potrebno posvetovanje med pristojnimi organi dveh ali več držav članic, lahko Organ na zahtevo enega izmed zadevnih pristojnih organov izda in objavi mnenje o skrbni oceni, razen v zvezi z merili iz člena 59(1)(e) Direktive 2009/138/ES. Mnenje izda nemudoma in v vsakem primeru pred iztekom ocenjevalnega obdobja v skladu z Direktivo 2009/138/ES. Člena 35 in 35b se uporabljata za področja, v zvezi s katerimi lahko Organ izda mnenje.

4. Organ lahko na zahtevo Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži strokovni nasvet v času rednega zakonodajnega postopka in za delegirane akte v zvezi z zakonodajnim predlogom Komisije na področjih, določenih v zakonodajnih aktih iz člena 1(2).

Člen 16bVprašanja in odgovori

1. Za razlago, praktično uporabo ali izvajanje določb zakonodajnih aktov iz člena 1(2) ali povezanih delegiranih in izvedbenih aktov, smernic in priporočil, sprejetih v okviru teh zakonodajnih aktov, lahko vsaka fizična ali pravna oseba, vključno s pristojnimi organi in institucijami Unije, Organu predloži vprašanje v uradnem jeziku Unije.

Udeleženci na finančnem trgu pred predložitvijo vprašanja Organu ocenijo, ali naj vprašanje najprej naslovijo na svoj pristojni organ.

Organ na svojem spletišču objavi vsa dopustna vprašanja v skladu z odstavkom 1 za posamezne zakonodajne akte, potem ko jih zbere in preden odgovori nanje.

Ta postopek fizičnim ali pravnim osebam, vključno s pristojnimi organi in institucijami Unije, ne preprečuje, da bi od Organa zahtevale zaupno tehnično svetovanje ali pojasnila.

2. Organ na svojem spletišču objavi nezavezujoče odgovore na vsa dopustna vprašanja v skladu s členom 1 za vsak zakonodajni akt, razen če je taka objava v navzkrižju z upravičenim interesom fizične ali pravne osebe, ki je predložila vprašanje, ali bi pomenila tveganje za stabilnost finančnega sistema.

3. Organ se lahko pred objavo odgovorov na dopustna vprašanja posvetuje z deležniki v skladu s členom 16(2).

4. Odgovori Organa se štejejo za ustrezne za izpolnjevanje zahtev zakonodajnih aktov iz člena 1(2) in povezanih delegiranih in izvedbenih aktov ter smernic in priporočil, sprejetih v skladu s temi zakonodajnimi akti. Pristojni organi in udeleženci na finančnem trgu lahko določijo druge prakse za skladnost z vsemi ustreznimi pravnimi zahtevami.

5. Organ pregleda odgovore na vprašanja takoj, ko se to zdi potrebno in ustrezno, najpozneje pa 24 mesecev po njihovi objavi, da jih po potrebi popravi, posodobi ali umakne.

6. Kjer je ustrezno, Organ upošteva objavljene odgovore pri pripravi ali posodobitvi smernic in priporočil v skladu s členom 16.“

(8)  člen 17 se nadomesti z naslednjim:

„1. Kadar pristojni organ ne uporablja aktov iz člena 1(2), vključno z regulativnimi tehničnimi standardi in izvedbenimi tehničnimi standardi, oblikovanimi v skladu s členi 10 do 15, ali pa jih je uporabljal tako, da je kršil pravo Unije, zlasti če ni zagotovil, da udeleženci na finančnem trgu izpolnjujejo zahteve iz navedenih aktov, Organ ukrepa v skladu s pooblastili iz odstavkov 2, 3 in 6 tega člena.

2. Organ se na zahtevo enega ali več pristojnih organov, Evropskega parlamenta, Sveta, Komisije, interesne skupine za vrednostne papirje in trge ali na podlagi dejanskih in dobro utemeljenih informacij, ki jih podajo ustrezne organizacije ali institucije, ali na lastno pobudo ter po tem, ko je o zadevi obvestil zadevni pristojni organ, odzove na zahtevo in, če je ustrezno, preišče domnevno kršitev ali neuporabo prava Unije.

Pristojni organ brez poseganja v pooblastila iz člena 35 Organu takoj zagotovi vse informacije, ki jih ta potrebuje za preiskavo, vključno s tem kako se akti iz člena 1(2) uporabljajo v skladu s pravom Unije.

Brez poseganja v pooblastila iz člena 35 lahko Organ na druge pristojne organe ali zadevne udeležence na finančnem trgu neposredno naslovi ustrezno utemeljeno zahtevo po informacijah, kadar se je izkazalo ali meni, da informacije pristojnega organa ne zadostujejo za pridobitev informacij, potrebnih za preiskovanje domnevne kršitve ali neuporabe prava Unije. Kadar je utemeljena zahteva po informacijah naslovljena na udeležence na finančnem trgu, je v njej pojasnjeno, zakaj so informacije potrebne za preiskovanje domnevne kršitve ali neuporabe prava Unije.

Naslovnik takšne zahteve Organu brez nepotrebnega odlašanja predloži jasne, točne in popolne informacije.

Kadar je zahteva po informacijah naslovljena na udeleženca na finančnem trgu, Organ o taki zahtevi obvesti ustrezne pristojne organe. Pristojni organi Organu pomagajo pri zbiranju informacij, če ta to od njih zahteva.

3. Organ lahko z zadevnim pristojnim organom začne arbitražni postopek, da bi obravnaval ukrepe, potrebne za uskladitev s pravom Unije. Zadevni pristojni organ iskreno sodeluje v tej arbitraži.

Organ lahko čim prej, najpozneje paštirih mesecih po začetku preiskave na zadevni pristojni organ naslovi priporočilo, v katerem navede ukrepe, potrebne za uskladitev s pravom Unije.

Pristojni organ v desetih delovnih dneh po prejemu priporočila obvesti Organ o ukrepih, ki jih je sprejel ali jih namerava sprejeti za zagotovitev skladnosti s pravom Unije.

4. Če pristojni organ v mesecu dni od prejetja priporočila Organa ne zagotovi skladnosti s pravom Unije, lahko Komisija na podlagi prejetega obvestila Organa ali na lastno pobudo izda uradno mnenje, s katerim od pristojnega organa zahteva sprejetje ukrepov, potrebnih za uskladitev s pravom Unije. Komisija v uradnem mnenju upošteva priporočilo Organa.

Takšno uradno mnenje izda Komisija najpozneje tri mesece po sprejetju priporočila. Ta rok lahko Komisija podaljša za mesec dni.

Organ in pristojni organi zagotovijo Komisiji vse potrebne informacije.

5. Pristojni organ v desetih delovnih dneh od prejetja uradnega mnenja iz odstavka 4 obvesti Komisijo in Organ o ukrepih, ki jih je sprejel ali jih namerava sprejeti, da bo svoje ravnanje uskladil z navedenim uradnim mnenjem.

6. Če pristojni organ ne ravna v skladu z uradnim mnenjem iz odstavka 4 v roku iz navedenega odstavka in če je treba čim prej ukrepati zaradi neizpolnjevanja obveznosti, da se ohranijo ali obnovijo nevtralni konkurenčni pogoji na trgu ali se zagotovita pravilno delovanje in celovitost finančnega sistema, lahko Organ, kadar se ustrezne zahteve aktov iz člena 1(2) neposredno uporabljajo za finančne institucije, brez poseganja v pooblastila in obveznosti Komisije po členu 258 PDEU sprejme individualno odločitev, naslovljeno na finančno institucijo, v kateri zahteva ukrepe, potrebne za izpolnitev njenih obveznosti po pravu Unije, vključno s prenehanjem dejavnosti.

Odločitev Organa je v skladu z uradnim mnenjem, ki ga na podlagi odstavka 4 izda Komisija.

7. Odločitve, sprejete na podlagi odstavka 6, prevladajo nad vsemi predhodnimi odločitvami pristojnih organov o isti zadevi.

Kadar pristojni organi ukrepajo v zvezi z vprašanji, obravnavanimi v uradnem mnenju na podlagi odstavka 4, ali odločitve na podlagi odstavka 6, ravnajo v skladu z uradnim mnenjem ali z odločitvijo.

8. Organ v poročilu iz člena 43(5) navede, kateri pristojni organi in udeleženci na finančnem trgu niso spoštovali uradnih mnenj ali odločitev iz odstavkov 4 in 6 tega člena.“;

(8a)  v členu 18 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3. Kadar Svet sprejme odločitev na podlagi odstavka 2 in v izjemnih primerih, kadar je nujno usklajeno ukrepanje pristojnih organov v odziv na neugodne razmere, ki bi lahko resno ogrozile pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celotnega ali dela finančnega sistema v Uniji ali varstvo strank in potrošnikov, lahko Organ sprejme individualne odločitve, s katerimi od pristojnih organov zahteva izvajanje potrebnih ukrepov v skladu z zakonodajo iz člena 1(2) za obvladovanje vseh takih dogodkov, tako da se zagotovi, da finančne institucije in pristojni organi izpolnjujejo zahteve, določene v navedeni zakonodaji.“

(9)  člen 19 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. V primerih, opredeljenih v aktih Unije iz člena 1(2), in v vseh primerih velikega nesoglasja med dvema ali več nacionalnimi pristojnimi organi glede uporabe teh aktov ter brez poseganja v pooblastila iz člena 17 lahko Organ pristojnim organom pomaga pri doseganju sporazuma v skladu s postopkom iz odstavkov 2 do 4 v naslednjih primerih:

(a)  na zahtevo enega ali več zadevnih pristojnih organov, kadar se pristojni organ ne strinja s postopkom ali vsebino ukrepa, predlaganega ukrepa ali neukrepanjem drugega pristojnega organa;

(b)  na lastno pobudo, kadar se lahko na podlagi objektivnih razlogov, tudi na podlagi informacij udeležencev na trgu ali potrošniških organizacij, ugotovi, da obstaja nesoglasje med pristojnimi organi.

Če se v aktih iz člena 1(2) zahteva, da pristojni organi sprejmejo skupno odločitev, ter ti organi v roku iz teh aktov skupne odločitve ne sprejmejo, se domneva, da med njimi obstaja nesoglasje.“;

(b)  vstavita se naslednja odstavka 1a in 1b:

„1a. Zadevni pristojni organi takoj obvestijo Organ, da sporazum ni bil dosežen, v naslednjih primerih:

(a)  kadar je v aktih Unije iz člena 1(2) določen rok za dosego sporazuma med pristojnimi organi in pride do zgodnejšega od naslednjih dogodkov:

(i) rok je potekel;

(ii) en ali več zadevnih pristojnih organov na podlagi objektivnih razlogov sklene, da obstaja nesoglasje;

(b)  kadar v aktih Unije iz člena 1(2) ni določenega roka za dosego sporazuma med pristojnimi organi in pride do zgodnejšega od naslednjih dogodkov:

(i)  en ali več zadevnih pristojnih organov na podlagi objektivnih razlogov sklene, da obstaja nesoglasje; ali

(ii)  pristojni organ je pred dvema mesecema prejel zahtevo drugega pristojnega organa po uvedbi določenih ukrepov za zagotovitev skladnosti s pravom Unije in v tem času še ni sprejel odločitve, ki izpolnjuje zahtevo.

1b. Predsednik oceni, ali bi moral Organ ukrepati v skladu z odstavkom 1. Kadar Organ ukrepa na lastno pobudo, o svoji odločitvi glede ukrepanja obvesti zadevne pristojne organe.

Dokler Organ ne sprejme odločitve v skladu s postopkom iz člena 47(3a), v primerih, ko akti iz člena 1(2) zahtevajo sprejetje skupne odločitve, vsi pristojni organi, ki sodelujejo pri sprejemanju skupne odločitve, odložijo posamezne odločitve. Kadar se Organ odloči za ukrepanje, vsi pristojni organi, vključeni v skupno odločitev, odložijo svoje odločitve, dokler se ne zaključi postopek iz odstavkov 2 in 3.“;

(c)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„Kadar zadevni pristojni organi v fazi spravnega postopka iz odstavka 2 ne dosežejo sporazuma, lahko Organ sprejme odločitev, s katero od navedenih organov zahteva, da za dosego sporazuma o zadevi in zagotovitev skladnosti s pravom Unije sprejmejo poseben ukrep ali se vzdržijo določenih ukrepov. Odločitev Organa je za zadevne pristojne organe zavezujoča. Organ lahko z odločitvijo od pristojnih organov zahteva, da prekličejo ali spremenijo odločitev, ki so jo sprejeli, ali uporabijo pooblastila, ki jih imajo v skladu z zadevnim pravom Unije.“;

(d)  vstavi se naslednji odstavek 3a:

„3a. Organ obvesti zadevne pristojne organe o dokončanju postopkov iz odstavkov 2 in 3, kadar je ustrezno, skupaj z odločitvijo, sprejeto na podlagi odstavka 3.“;

(e)  odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Brez poseganja v pooblastila Komisije na podlagi člena 258 PDEU lahko Organ, kadar pristojni organ ne ravna v skladu z odločitvijo Organa in zato ne zagotavlja, da udeleženec na finančnem trgu izpolnjuje zahteve, ki se na podlagi aktov iz člena 1(2) neposredno uporabljajo zanj, sprejme individualno odločitev, naslovljeno na udeleženca na finančnem trgu, s katero zahteva ukrepe, potrebne za izpolnitev njegovih obveznosti na podlagi prava Unije, vključno s prenehanjem posamezne dejavnosti.“;

(9a)  člen 21 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 21Kolegiji nadzornikov

1. Organ v okviru svojih pristojnosti spodbuja in spremlja učinkovito, uspešno in usklajeno delovanje kolegijev nadzornikov, kadar so vzpostavljeni z zakonodajnimi akti iz člena 1(2), ter krepi doslednost in skladnost uporabe prava Unije med kolegiji nadzornikov. Da bi zbližali dobro nadzorniško prakso, Organ spodbuja skupne nadzorniške načrte in skupne preglede, osebje Organa pa ima pravico do polnopravnega sodelovanja v kolegijih nadzornikov in tako lahko sodeluje pri dejavnostih kolegijev nadzornikov, če je upravičeno, pa jih lahko tudi vodi, vključno s pregledi na kraju samem, ki jih skupaj izvedeta dva ali več pristojnih organov.

2. Organ ima vodilno vlogo pri zagotavljanju usklajenega in skladnega delovanja kolegijev nadzornikov za čezmejne institucije v Uniji, pri čemer upošteva sistemsko tveganje, ki ga predstavljajo udeleženci na finančnem trgu iz člena 23, in, kjer je primerno, sklicuje seje posameznih kolegijev.

Za namene tega odstavka in odstavka 1 tega člena se Organ šteje kot „pristojni organ“ v smislu ustrezne zakonodaje.

Organ lahko:

(a) v sodelovanju s pristojnimi organi zbira in deli vse pomembne informacije za olajšanje dela kolegija ter vzpostavi in upravlja centralni sistem in s tem pristojnim organom v kolegiju omogoči dostop do takšnih informacij;

(b) sproži in usklajuje stresne teste po vsej Uniji v skladu s členom 32 za ocenitev prilagodljivosti udeležencev na finančnem trgu, zlasti sistemskega tveganja, ki ga predstavljajo udeleženci na finančnem trgu, kakor je opredeljeno v členu 23, na neugodne razmere na trgu in ocenjevanje možnosti za povečanje sistemskega tveganja, ki ga predstavljajo ključni udeleženci na finančnem trgu v stresnih situacijah, pri čemer zagotovi, da se na nacionalni ravni pri takih testih uporablja usklajena metodologija, in po potrebi na pristojni organ naslovi priporočilo za odpravo pomanjkljivosti, ugotovljenih v stresnem testu, tudi za izvajanje posebnih ocen. Da bi Organ zagotovil primerljivost in zanesljivost metod, praks in rezultatov ocen na ravni Unije, lahko od pristojnih organov zahteva izvajanje inšpekcijskih pregledov na kraju samem in lahko pri njih sodeluje;

(c) spodbuja učinkovite in uspešne nadzorne dejavnosti, vključno z ocenjevanjem tveganj, ki so jim ali bi jim lahko bili izpostavljeni udeleženci na finančnem trgu v stresnih situacijah;

(d) v skladu z nalogami in pooblastili iz te uredbe nadzoruje naloge, ki jih izvajajo pristojni organi, ter

(e) zahteva nadaljnja posvetovanja v kolegiju v vseh primerih, kadar meni, da bi odločitev povzročila nepravilno uporabo prava Unije ali da ne bi prispevala k cilju zbliževanja nadzornih praks. Zahteva lahko tudi, da se skliče seja kolegija ali doda točka na dnevni red seje.

3. Organ lahko oblikuje osnutke regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov, kakor je določeno v zakonodajnih aktih iz člena 1(2) in v skladu s postopkom iz členov 10 do 15, da se zagotovijo enotni pogoji uporabe določb o operativnem delovanju kolegijev nadzornikov ter izda smernice in priporočila, sprejeta v skladu s členom 16, s čimer bi se spodbujalo zbliževanje nadzornega delovanja in dobre prakse, ki jih sprejmejo kolegiji nadzornikov.

4. Organ ima zavezujočo posredniško vlogo, ki mu omogoča, da reši spore med pristojnimi organi skladno s postopkom iz člena 19. Organ lahko sprejme nadzorne odločitve, ki se v skladu s členom 19 neposredno uporabljajo za zadevnega udeleženca na finančnem trgu.“

(10)  člen 22 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 22Splošne določbe

o sistemskih tveganjih

1. Organ ustrezno upošteva sistemsko tveganje, kakor je opredeljeno z Uredbo (EU) št. 1092/2010. Obravnava vsa tveganja za prekinitev finančnih storitev, ki jo:

(a) povzroči oslabitev celotnega finančnega sistema ali njegovih delov ter

(b) ima lahko resne negativne posledice za notranji trg in realno gospodarstvo.

Organ po potrebi upošteva spremljanje in ocenjevanje sistemskega tveganja, kot sta ju oblikovala ESRB in Organ, in se v skladu s členom 17 Uredbe (EU) št. 1092/2010 odziva na opozorila in priporočila ESRB.

2. Organ v sodelovanju z ESRB in v skladu s členom 23 pripravi skupen pristop k ugotavljanju in merjenju sistemskega tveganja, ki ga predstavljajo ključni udeleženci na finančnem trgu, po potrebi tudi s kvantitativnimi in kvalitativnimi kazalniki.

Ti kazalniki so odločilen element pri določanju ustreznih nadzornih ukrepov. Organ spremlja raven približevanja pri določanju teh ukrepov, da bi spodbujal skupni pristop.

3. Brez poseganja v akte iz člena 1(2) Organ po potrebi oblikuje dodatne smernice in priporočila za ključne udeležence na finančnem trgu, da se upošteva sistemsko tveganje, ki ga predstavljajo.

Organ zagotovi, da se sistemsko tveganje, ki ga predstavljajo ključni udeleženci na finančnem trgu, upošteva pri oblikovanju osnutkov regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov na področjih, določenih v zakonodajnih aktih iz člena 1(2).

4. Organ lahko na zahtevo enega ali več pristojnih organov, Evropskega parlamenta, Sveta, držav članic ali Komisije ali na lastno pobudo izvede preiskavo v zvezi z določeno vrsto finančne dejavnosti, produkta ali ravnanja, da bi ocenil morebitne nevarnosti za celovitost finančnih trgov ali stabilnost finančnega sistema ali varstvo strank ali potrošnikov in zadevnim pristojnim organom izdal ustrezna priporočila za ukrepanje.

V ta namen lahko Organ uporabi pooblastila, ki jih ima v skladu s to uredbo, vključno s členoma 35 in 35b.

5. Skupni odbor zagotovi splošno in medsektorsko usklajevanje dejavnosti, ki se izvajajo v skladu s tem členom.“;

(10a)  V členu 23 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Organ v posvetovanju z ESRB oblikuje merila za ugotavljanje in merjenje sistemskega tveganja ter ustrezen sistem stresnih testov, ki vključuje ocenjevanje možnosti za sistemska tveganja, ki ga predstavljajo ali so jim izpostavljeni udeleženci na finančnem trgu in ki se povečajo v stresnih situacijah, med drugim tudi potencialno sistemsko tveganje, povezano z okoljem. Udeleženci na finančnem trgu, ki bi lahko predstavljali sistemsko tveganje, so pod okrepljenim nadzorom in po potrebi se zanje uporabijo postopki za reševanje in sanacijo iz člena 25.

(10b)  v členu 26 se odstavek 4 črta.

(10c)  v členu 27(2) se drugi in tretji pododstavek črtata.

(11)  člen 29 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se spremeni:

(i)  vstavi se naslednja točka (aa):

„(aa) izdaja strateški nadzorni načrt Unije v skladu s členom 29a;“;

(ii)  točka (b) se nadomesti z naslednjim:

spodbuja učinkovito dvostransko in večstransko izmenjavo informacij med pristojnimi organi v zvezi z vsemi pomembnimi vprašanji, vključno s kibernetsko varnostjo in kibernetskimi napadi ▌, ob popolnem upoštevanju veljavnih določb o zaupnosti in varstvu podatkov iz ustrezne zakonodaje Unije;“;

(iii)  točka (e) se nadomesti z naslednjim:

„(e) vzpostavlja sektorske in medsektorske programe usposabljanja, vključno s programi glede tehnoloških inovacij, omogoča izmenjave osebja in pristojne organe spodbuja, naj povečajo uporabo shem začasne napotitve in drugih orodij;“

(iiia)  doda se naslednja točka (ea):

(ea) vzpostavlja sistem spremljanja za ocenjevanje pomembnih okoljskih, družbenih in upravljavskih tveganj, pri čemer upošteva Pariški sporazum pogodbenic COP 21;“;

(b)  ▌odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Organ lahko po potrebi razvije nove praktične instrumente in orodja za konvergenco za pospeševanje skupnih nadzornih pristopov in praks.

Organ zaradi vzpostavitve skupne kulture na področju nadzora oblikuje in posodablja nadzorniški priročnik Unije o nadzoru udeležencev na finančnem trgu v Uniji in pri tem ustrezno upošteva naravo, obseg in zapletenost tveganj, poslovne prakse, ▌poslovne modele in velikost udeležencev na finančnem trgu ter trgov, vključno s spremembami, ki so posledica tehnoloških inovacij. Nadzorniški priročnik Unije določa dobro prakso ter navaja visokokakovostne metodologije in postopke.

Organ ustrezno upošteva nadzorniški priročnik pri opravljanju svojih nalog, ki vključujejo ocenjevanje potencialnih kršitev prava Unije v skladu s členom 17, reševanje sporov v skladu s členom 19, določanje in ocenjevanje nadzorniških strateških ciljev v skladu s členom 29a ter izvajanje pregledov pristojnih organov v skladu s členom 30.

Kjer je primerno, Organ opravlja odprte javne posvete o mnenjih iz točke (a) odstavka 1 ter orodjih in instrumentih iz odstavka 2 ter analizira morebitne povezane stroške in koristi. Takšna posvetovanja in analize so sorazmerni glede na obseg, naravo in učinek mnenj ali orodij in instrumentov. Organ lahko, kjer je primerno, tudi zaprosi za mnenje ali nasvet interesno skupino za vrednostne papirje in trge.”;

(12)  vstavi se naslednji člen 29a:

„Člen 29aStrateški nadzorni načrt

Unije

1. Organ vsaj vsaka tri leta do 31. marca izda priporočilo, naslovljeno na pristojne organe, v katerem določi nadzorniške strateške cilje in prednostne naloge na ravni Unije (v nadaljnjem besedilu: strateški nadzorni načrt Unije), in sicer po razpravi v odboru nadzornikov in ob upoštevanju prispevkov pristojnih organov, opravljenem delu institucij EU ter analiz, opozoril in priporočil, ki jih objavi ESRB, brez poseganja v posebne nacionalne cilje in prednostne naloge pristojnih organov. Pristojni organi v svojih prispevkih določijo, katerim nadzornim dejavnostim naj bi Organ po njihovem mnenju dal prednost. Organ posreduje strateški nadzorni načrt Unije v vednost Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji ter ga objavi na svojem spletnem mestu.

V strateškem nadzornem načrtu Unije so določene posebne prednostne naloge za nadzorne dejavnosti za spodbujanje doslednih, uspešnih in učinkovitih nadzornih praks ter skupne, enotne in usklajene uporabe prava Unije ter obravnavo relevantnih mikrobonitetnih trendov ter možnih tveganj in ranljivosti, ugotovljenih v skladu s členom 32, pri čemer se predvidi nadaljnji razvoj, med drugim tudi novi poslovni modeli. Strateški nadzorni načrt Unije pristojnim nacionalnim organom ne preprečuje uporabe nacionalne dobre prakse in dela na drugih nacionalnih prednostnih področjih ter se v njem ustrezno upoštevajo nacionalne posebnosti.

2. Vsak pristojni organ ▌zlasti navede, kako je njegov letni delovni program usklajen s strateškim nadzornim načrtom Unije.

4. Vsak pristojni organ v svojem letnem poročilu eno poglavje nameni izvajanju letnega delovnega programa.

Poglavje vsebuje vsaj naslednje podatke:

(a)  opis nadzornih dejavnosti in pregledov udeležencev na finančnem trgu, tržnih praks in vedenja ter udeležencev na finančnem trgu, pa tudi upravnih ukrepov in sankcij, uvedenih proti finančnim institucijam, odgovornim za kršitve prava Unije in nacionalnega prava;

(b)  opis dejavnosti, ki so bile izvedene in niso bile predvidene v letnem delovnem programu;

(c)  seznam dejavnosti, ki so bile navedene v letnem delovnem programu, vendar niso bile izvedene, ter ciljev navedenega programa, ki niso bili doseženi, skupaj z razlogi za neizvedbo navedenih dejavnosti in nedoseganje navedenih ciljev.

5. Organ oceni informacije iz omenjenega poglavja iz odstavka 4. Kadar obstaja veliko tveganje, da prednostne naloge iz strateškega nadzornega načrta Unije ne bodo dosežene, Organ vsakemu zadevnemu pristojnemu organu izda priporočilo, kako lahko odpravi zadevne pomanjkljivosti pri svojih dejavnostih.

Organ na podlagi poročil in lastne ocene tveganj opredeli dejavnosti pristojnega organa, ki so ključne za izvajanje strateškega nadzornega načrta Unije, in po potrebi izvaja preglede teh dejavnosti v skladu s členom 30.

6. Organ objavi primere dobre prakse, ugotovljene med oceno letnih delovnih programov.“;

(13)  člen 30 se spremeni:

(a)  naslov člena se nadomesti z naslednjim:

„Pregledi pristojnih organov“;

(b)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Organ na lastno pobudo ali na zahtevo Evropskega parlamenta ali Sveta opravlja redne preglede nekaterih ali vseh dejavnosti pristojnih organov, da bi se dodatno izboljšali skladnost in učinkovitost rezultatov nadzora. V ta namen Organ razvija metode za zagotovitev objektivnega ocenjevanja in primerjave med pregledanimi pristojnimi organi. Pri opredelitvi pristojnih organov, ki bodo predmet pregleda, in izvajanju pregledov se upoštevajo obstoječe informacije in že izvedene ocene glede zadevnega pristojnega organa, vključno z ustreznimi informacijami, ki se Organu zagotovijo v skladu s členom 35, in vse ustrezne informacije deležnikov, zlasti morebitne pomanjkljivosti in kršitve pristojnega organa.“;

(c)  vstavi se naslednji odstavek 1a:

„1. Organ za namene tega člena ustanovi ad hoc odbor za preglede, ki mu predseduje Organ in ga sestavlja ▌osebje Organa, prostovoljno in po načelu rotacije pa ga spremlja in podpira do pet predstavnikov različnih pristojnih organov, razen predstavnikov pristojnega organa, ki je predmet pregleda.“;

(d)  odstavek 2 se spremeni:

(i)  uvodni stavek se nadomesti z naslednjim:

„Pregled med drugim vključuje oceno:“;

(ii)  točka (a) se nadomesti z naslednjim:

„(a) ustreznosti virov, stopnje neodvisnosti in ureditev upravljanja pristojnega organa, zlasti ob upoštevanju učinkovite uporabe aktov Unije iz člena 1(2) in zmogljivosti za odzivanje na razvoj dogodkov na trgu;“;

(iia)  točka (b) se nadomesti z naslednjim:

„(b) učinkovitosti in stopnje približevanja, doseženega pri uporabi prava Unije in nadzorni praksi, vključno z regulativnimi tehničnimi standardi in izvedbenimi tehničnimi standardi, smernicami in priporočili, sprejetimi na podlagi členov 10 do 16, ter obsega, do katerega nadzorna praksa izpolnjuje cilje iz prava Unije, med drugim tudi cilje skupne kulture na področju nadzora iz člena 29 in strateški nadzorni načrt Unije iz člena 29(a);“

(iib)  točka (c) se nadomesti z naslednjim:

„(c) uporabe dobre prakse, ki so jo razvili v nekaterih pristojnih organih;“;

(e)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Organ pripravi poročilo, v katerem so navedeni rezultati pregleda. V poročilu so pojasnjeni in navedeni nadaljnji ukrepi, ki se štejejo za ustrezne in potrebne, kot posledica pregleda. Navedeni nadaljnji ukrepi se lahko sprejmejo v obliki smernic in priporočil v skladu s členom 16 in mnenj v skladu s členom 29(1)(a) ter so naslovljeni na ustrezne pristojne organe.

▌Organ izda poročilo o nadaljnjih ukrepih v zvezi s skladnostjo z zahtevanimi nadaljnjimi ukrepi. ▌

Organ pri pripravi osnutkov regulativnih tehničnih standardov ali izvedbenih standardov v skladu s členi 10 do 15 ali smernic ali priporočil v skladu s členom 16 upošteva izid pregledov, opravljenih v skladu s tem členom, skupaj z vsemi drugimi informacijami, ki jih je pridobil med izvajanjem svojih nalog, da zagotovi konvergenco najbolj kakovostnih nadzornih praks.“;

(f)  vstavi se naslednji odstavek 3a:

„3a. Kadar Organ ob upoštevanju izida pregleda ali drugih informacij, ki jih je pridobil med izvajanjem svojih nalog, meni, da bi bila z vidika Unije potrebna nadaljnja uskladitev pravil Unije, ki se uporabljajo za udeležence na finančnem trgu ali pristojne organe, ali kadar meni, da pristojni organ ne uporablja zakonodajnih aktov iz člena 1(2) ali jih uporablja tako, da je očitno kršil pravo Unije, o tem predloži mnenje Komisiji.“;

(g)  odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Organ objavi poročila iz odstavka 3, vključno z morebitnim poročilom o nadaljnjih ukrepih, razen če bi objava pomenila tveganje za stabilnost finančnega sistema. Pristojni organ, ki je predmet pregleda, je pred objavo poročila pozvan, naj poda pripombe. Kjer je primerno, Organ pred objavo poročila te pripombe upošteva. Organ lahko objavi te pripombe kot prilogo k poročilu, razen če bi njihova objava pomenila tveganje za stabilnost finančnega sistema ali če pristojni organ objavi ugovarja. Poročilo iz odstavka 3, ki ga pripravi Organ, ter smernice, priporočila in mnenja iz odstavka 3a, ki jih sprejme Organ, se objavijo hkrati.“;

(14)  ▌ Člen 31 se spremeni:

(a)  v prvem pododstavku odstavka 1 se točka (e) nadomesti z naslednjim:

„(e) sprejetjem ▌ustreznih ukrepov v primeru razmer, ki bi lahko ogrozile delovanje finančnih trgov, za usklajevanje ukrepov, ki jih sprejmejo ustrezni pristojni organi;“;

(b)  v pododstavek 1 odstavka 1 se vstavi naslednja točka (ea):

(ea) „sprejetjem ustreznih ukrepov, ki bi olajšali uporabo tehnoloških inovacij za usklajevanje ukrepov, ki jih sprejmejo ustrezni pristojni organi;“;

(c)  doda se odstavek 1a:

„1a. Organ sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi upravljavce ali produkte, ki se opirajo na tehnološke inovacije, spodbuja k vstopu na trg. Da bi Organ oblikoval skupni evropski pristop k tehnološkim inovacijam, spodbuja konvergenco nadzora, zlasti z izmenjavo informacij in primerov dobre prakse, pri čemer ga po potrebi podpira odbor za finančne inovacije. Organ lahko po potrebi sprejme smernice ali priporočila v skladu s členom 16.“;

(15)  vstavi se nov člen 31a:

„Člen 31aUsklajevanje prenosa dejavnosti in oddajanja dejavnosti v zunanje izvajanje ter prenosa tveganja

„1. Organ v skladu z odstavki 2 in 3 ▌stalno usklajuje nadzorne ukrepe pristojnih organov z namenom spodbujanja konvergence nadzora na področjih prenosa dejavnosti in oddajanja dejavnosti v zunanje izvajanje s strani udeležencev na finančnem trgu ter v zvezi s tveganji, ki jih prenesejo v tretje države, da bi izkoristile dovoljenje EU za čezmejno opravljanje storitev, vendar bi se dejansko pomemben del njihovih dejavnosti ali funkcij opravljal zunaj Unije. Pristojni organi v okviru svoji pristojnosti nosijo končno odgovornost za odločitve o izdaji dovoljenja, nadzoru in izvrševanju v zvezi s prenosom dejavnosti, oddajanjem dejavnosti v zunanje izvajanje in prenosom tveganja

2. Pristojni organi obvestijo Organ, kadar nameravajo izdati dovoljenje ali registrirati udeleženca na finančnem trgu, ki bi bil pod nadzorom zadevnega pristojnega organa v skladu z akti iz člena 1(2), in kadar poslovni načrt udeleženca na finančnem trgu določa, da se pomemben del njegovih dejavnosti ali ključna funkcija odda v zunanje izvajanje ali prenese ali da se tveganje za pomemben del njegovih dejavnosti prenese v tretje države, da bi izkoristil dovoljenje EU za čezmejno opravljanje storitev, vendar bi se dejansko pomemben del njegovih dejavnosti ali funkcij opravljal zunaj Unije. Obvestilo pristojnih organov za Organ je dovolj podrobno ▌.

3. Kadar se uporablja zakonodaja Unije iz člena 1(2) in ta ne določa nobenih posebnih zahtev glede obveščanja o oddaji v zunanje izvajanje, prenosu dejavnosti ali prenosu tveganja, udeleženec na finančnem trgu pristojni organ obvesti o oddaji pomembnega dela svojih dejavnosti ali ključnih funkcij v zunanje izvajanje ali o njihovem prenosu ter o prenosu tveganja za pomemben del svojih dejavnosti na drug subjekt ali lastno podružnico s sedežem v tretji državi. Zadevni pristojni organ dvakrat letno obvešča Organ o takih obvestilih.

Ne glede na člen 35 pristojni organ na zahtevo Organa predloži informacije glede ureditev za oddajo v zunanje izvajanje, prenos dejavnosti ali prenose tveganja s strani udeležencev na finančnem trgu.

Organ nadzoruje, ali zadevni pristojni organi preverjajo, da so ureditve za oddajo v zunanje izvajanje, prenos dejavnosti ali prenose tveganja iz prvega pododstavka sklenjene v skladu s pravom Unije, skladne s smernicami, priporočili ali mnenji Organa in pristojnim organom ne preprečujejo učinkovitega nadzora in izvrševanja v tretji državi.

3a. Če ureditev preverjanja pristojnega organa ne omogoča učinkovitega nadzora ali izvrševanja in povzroča tveganja regulativne arbitraže v državah članicah, lahko Organ ustreznemu pristojnemu organu izda priporočila o tem, kako izboljšati ureditev preverjanja in vanjo vključi tudi rok, do katerega bi moral pristojni organ izvesti priporočene spremembe. Kadar zadevni pristojni organ ne sledi priporočilom Organa, navede razloge za to, Organ pa svoja priporočila objavi skupaj s temi razlogi.

3b. Komisija v [enem letu po začetku veljavnosti te uredbe o spremembi] pripravi poročilo, v katerega vključi pregled različnih pristopov v sektorski zakonodaji v zvezi z ocenjevanjem pomembnosti dejavnosti, ki se odda v zunanje izvajanje ali prenese, in preuči možnosti za bolj usklajen pristop v zvezi s tem, po možnosti z določitvijo skupnih meril in metodologije. Komisija predloži to poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu.

Pri tem Komisija upošteva:

(a) neprekinjenost dejavnosti,

(b) dejansko zmogljivost za upravljanje,

(c) dejansko zmogljivost za revizijo prenesenih dejavnosti in dejavnosti, oddanih v zunanje izvajanje, ter prenosov tveganj.“

(16)  vstavi se nov člen 31b:

„Člen 31bUsklajevalna vloga pri naročilih, transakcijah in dejavnostih s pomembnimi čezmejnimi učinki

1. Kadar ▌Organ razpolaga z dokazi ali jasnimi znaki iz različnih virov za sum, da naročila, transakcije ali druge dejavnosti s pomembnimi čezmejnimi učinki ogrožajo pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali finančno stabilnost v Uniji, pristojnim organom zadevne države članice priporoči, naj začnejo preiskavo, in jim zagotovi relevantne informacije.

2. Kadar ▌pristojni organ razpolaga z dokazi ali jasnimi znaki iz različnih virov za sum, da naročila, transakcije ali druge dejavnosti s pomembnimi čezmejnimi učinki ogrožajo pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali finančno stabilnost v Uniji, o tem takoj obvesti Organ in zagotovi relevantne informacije. Organ lahko pristojnim organom države članice, v kateri je prišlo do sumljive dejavnosti, priporoči ukrepanje potem, ko navedenim pristojnim organom posreduje relevantne informacije.

3. Organ pospeši elektronsko izmenjavo informacij med Organom in pristojnimi organi ter vzpostavi in vzdržuje pomnilnik, zasnovan za ta namen, da zagotovi učinkovitost in prepreči vsakršno podvajanje pri pretoku podatkov, obveznostih poročanja ali obvestilih, pri čemer se upoštevajo obstoječe določbe, kot so navedene v členu 26 uredbe o trgih finančnih instrumentov in v členu 4 uredbe o zlorabi trga.“;

(17)  ▌ člen 32 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 32Ocena razvoja na trgu

, vključno s stresnimi testi

1.  Organ v okviru svoje pristojnosti spremlja in ocenjuje razvoj na trgu ter po potrebi obvešča druga dva evropska nadzorna organa, odbor ESRB ter Evropski parlament, Svet in Komisijo o ustreznih mikrobonitetnih trendih, mogočih tveganjih in ranljivostih. Organ v svoje ocene vključi ▌analizo trgov, na katerih delujejo udeleženci na finančnem trgu, ter presojo vpliva morebitnega razvoja trga na te institucije.

2.  Organ ▌na ravni celotne Unije sproži in usklajuje realistično ocenjevanje prilagodljivosti udeležencev na finančnem trgu na neugodne razmere na trgu. V ta namen za uporabo v pristojnih organih razvija:

(a)  skupno metodologijo za ocenjevanje učinka ekonomskih scenarijev na finančno stanje udeležencev na finančnem trgu;

(aa)  skupne metodologije za določanje finančnih institucij, ki se vključijo v ocenjevanje na ravni celotne Unije;

(b)  skupne pristope k poročanju o rezultatih teh ocen glede prilagodljivosti udeležencev na finančnem trgu;

(c)  skupne metodologije za ocenjevanje vpliva posebnih proizvodov ali postopkov razširjanja proizvodov na finančno stanje udeleženca na finančnem trgu in vlagatelje ter obveščanje potrošnikov; ter

(ca)  skupne metodologije za ocenjevanje učinka okoljskih tveganj na finančno stabilnost institucij.

Organ za namene tega odstavka sodeluje z ESRB, ki se izogiba vsem morebitnim navzkrižjem interesov v zvezi z izvajanjem monetarnih politik.

2a.  Organ vsaj enkrat letno odloči, ali bi bilo ustrezno opraviti ocenjevanje na ravni celotne Unije iz odstavka 2 ter o svoji odločitvi obvesti Evropski parlament, Svet in Komisijo. Kadar se opravi takšno ocenjevanje na ravni celotne Unije, Organ razkrije rezultate posameznih udeleženih udeležencev na finančnem trgu, razen če meni, da bi bilo razkritje neustrezno z vidika finančne stabilnosti Unije oziroma ene ali več njenih držav članic, celovitosti trga ali delovanja notranjega trga.

Obveznosti pristojnih organov glede varovanja poslovnih skrivnosti pristojnim organom ne preprečujejo objave rezultatov ocenjevanja na ravni celotne Unije iz odstavka 2 ali posredovanja rezultatov takega ocenjevanja Organu, da ta objavi rezultate ocenjevanja prilagodljivosti udeležencev na finančnem trgu, opravljenega na ravni celotne Unije.

3.  Organ brez poseganja v naloge ESRB iz Uredbe (EU) št. 1092/2010 enkrat letno in po potrebi pogosteje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in ESRB v okviru svoje pristojnosti predloži ocene trendov, morebitnih tveganj in ranljivosti skupaj s kazalniki iz člena 22(2).

Organ v te ocene vključi razvrstitev glavnih tveganj in ranljivosti ter po potrebi priporoča preventivne ali popravne ukrepe.

4.  Organ zagotavlja ustrezno obravnavo medsektorskega razvoja, tveganj in ranljivosti s tesnim sodelovanjem z evropskim nadzornim organom (Evropski bančni organ) in evropskim nadzornim organom (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) prek Skupnega odbora.“;

(18)  člen 33 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 33Mednarodni odnosi

, vključno z enakovrednostjo

1. Organ lahko brez poseganja v zadevne pristojnosti držav članic in institucij Unije razvija stike in sprejema upravne dogovore z regulativnimi in nadzornimi organi, mednarodnimi organizacijami in upravami tretjih držav. Te ureditve ne ustvarjajo pravnih zavez glede Unije in njenih držav članic, in ne preprečujejo državam članicam in njihovim pristojnim organom sklepanja dvostranskih ali večstranskih dogovorov s tretjimi državami.

Če tretja država v skladu z veljavnim delegiranim aktom, ki ga je Komisija sprejela na podlagi člena 9 Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta, na seznamu jurisdikcij, ki imajo v svojih nacionalnih ureditvah za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma strateške pomanjkljivosti, ki bistveno ogrožajo finančni sistem Unije, Organ z regulativnimi in nadzornimi organi te tretje države ne sklepa dogovorov o sodelovanju.

2. Organ Komisiji pomaga pri pripravi sklepov o enakovrednosti glede regulativnih in nadzornih okvirov tretjih držav na posebno prošnjo Komisije za nasvet, na lastno pobudo ali kadar to od njega zahtevajo akti iz člena 1(2).

2a. Organ redno spremlja razvoj regulativnih in nadzornih ureditev, prakse glede izvrševanja in relevanten razvoj dogodkov na trgu v tretjih državah, za katere je Komisija sprejela sklepe o enakovrednosti v skladu z akti iz člena 1(2), da bi preveril, ali so merila, na podlagi katerih so bili ti sklepi sprejeti, in pogoji v njih še vedno izpolnjeni. Organ Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in drugima dvema evropskima nadzornima organoma vsaka tri leta ali pogosteje, kadar je primerno ali to zahtevajo Evropski parlament, Svet ali Komisija, predloži zaupno poročilo o svojih ugotovitvah. Poročilo se osredotoča zlasti na posledice za finančno stabilnost, celovitost trga, zaščito vlagateljev ali delovanje notranjega trga.

Brez poseganja v posebne zahteve v zakonodajnih aktih iz člena 1(2) in pod pogoji iz drugega stavka odstavka 1 Organ sodeluje z ustreznimi pristojnimi organi in, kadar je primerno, tudi z organi za reševanje v tretjih državah, katerih regulativne in nadzorne ureditve so bile priznane kot enakovredne. Sodelovanje poteka na podlagi upravnih dogovorov, sklenjenih z ustreznimi organi v teh tretjih državah. Pri pogajanjih o takih upravnih dogovorih Organ vključi določbe o:

(a)  mehanizmih, ki bi Organu omogočile, da pridobi relevantne informacije, vključno z informacijami o regulativni ureditvi, nadzornem pristopu, relevantnem razvoju dogodkov na trgu in vsemi spremembami, ki lahko vplivajo na sklep o enakovrednosti;

(b)  postopkih glede usklajevanja nadzorniških dejavnosti, po potrebi vključno s pregledi na kraju samem, ki se izvajajo pod odgovornostjo Organa, ki jih, kadar je ustrezno, prostovoljno in po načelu rotacije spremlja in podpira do pet predstavnikov različnih pristojnih organov in pristojni organ tretje države, in sicer v obsegu, ki je potreben za nadaljnje spremljanje po sprejetju takih sklepov o enakovrednosti.

Organ Evropski parlament, Svet, Komisijo in druga dva evropska nadzorna organa obvesti, kadar pristojni organ tretje države zavrne sklenitev takega upravnega dogovora ali kadar zavrača učinkovito sodelovanje. Komisija te informacije upošteva pri pregledu zadevnih sklepov o enakovrednosti.

2b. Kadar Organ v tretjih državah iz odstavka 2a ugotovi razvoj regulativnih ali nadzornih praks ali, kadar je ustrezno, praks reševanja ali praks izvrševanja, ki bi lahko vplival na finančno stabilnost Unije ali ene ali več njenih držav članic, na celovitost trga ali zaščito vlagateljev ali delovanje notranjega trga, o tem zaupno in takoj obvesti Evropski parlament, Svet in Komisijo.

2c. Pristojni organi vnaprej obvestijo Organ o svoji nameri glede sklenitve upravnih dogovorov z nadzornimi organi tretjih držav na katerem od področij, ki jih urejajo akti iz člena 1(2), vključno v zvezi s podružnicami subjektov v tretjih državah. ▌Organu čim prej predložijo osnutek takšnih načrtovanih dogovorov.

Organ lahko v sodelovanju s pristojnimi organi pripravi model za upravne dogovore z namenom vzpostavitve doslednih, učinkovitih in uspešnih nadzornih praks v Uniji in krepitve mednarodnega usklajevanja nadzora. Pristojni organi si prizadevajo čim bolj upoštevati take modele za upravne dogovore.

Če Organ v sodelovanju s pristojnimi organi pripravi model za upravne dogovore, pristojni organi upravnih dogovorov z organi tretjih držav ne sklenejo pred dokončanjem modela.

V poročilo iz člena 43(5) Organ vključi podatke o upravnih dogovorih, sklenjenih z nadzornimi organi, mednarodnimi organizacijami ali vladami tretjih držav, pomoči, ki jo je Organ Komisiji nudil pri pripravi sklepov o enakovrednosti, in dejavnostih spremljanja, ki jih je Organ opravil v skladu z odstavkom 2a.

3a. Organ si prizadeva za polnopravno članstvo v Mednarodnem združenju nadzornikov trga vrednostnih papirjev in Odboru za finančno stabilnost ter za status opazovalca pri Upravnem odboru za mednarodne računovodske standarde.

O vsakem položaju, ki ga Organ zasede na mednarodnih forumih, najprej razpravlja odbor nadzornikov, ki ga tudi odobri.

3b. Kadar je ustrezno, Organ spremlja razvoj regulativnih in nadzornih ureditev in, kadar je ustrezno, ureditev za reševanje ter prakso izvrševanja in relevantne spremembe na trgih tretjih držav, za katere so bili sklenjeni mednarodni sporazumi.

Brez poseganja v posebne zahteve v zakonodajnih aktih iz člena 1(2) in pod pogoji iz druge povedi odstavka 1 tega člena Organ sodeluje z ustreznimi pristojnimi organi in po potrebi tudi z organi za reševanje v tretjih državah iz prvega pododstavka tega odstavka.“;

(19)  ▌člen 34 se črta;

(20)  člen 35 se spremeni:

(a)  odstavki 1, 2 in 3 se nadomestijo z naslednjim:

„1. Pristojni organi Organu na njegovo zahtevo predložijo vse informacije, ki jih ta potrebuje za opravljanje nalog, ki se nanj prenesejo s to uredbo, če imajo do zadevnih informacij zakonit dostop.

Predložene informacije so točne in popolne ter se predložijo v roku, ki ga predpiše Organ.

2. Organ lahko zahteva tudi, da se mu informacije zagotavljajo v rednih časovnih presledkih in v določeni obliki oziroma z uporabo primerljivih predlog, ki jih odobri Organ. Za take zahteve se vedno, kadar je mogoče, uporabljajo obstoječe enotne oblike poročanja, pri čemer se spoštuje načelo sorazmernosti iz nacionalne zakonodaje in prava Unije, vključno z zakonodajnimi akti iz člena 1(2).

3. Organ lahko na ▌zahtevo pristojnega organa predloži vse informacije, ki jih ima in ki jih pristojni organ potrebuje za opravljanje svojih nalog, pri čemer upošteva obveznost varovanja poslovnih skrivnosti, določeno v sektorski zakonodaji in členu 70.“;

(b)  odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. Kadar informacije, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 1, niso na voljo ali jih pristojni organi ne zagotovijo v roku, ki ga določi Organ, lahko Organ naslovi ustrezno utemeljeno zahtevo na:

(a)  druge nadzorne organe z nadzornimi nalogami;

(b)  ministrstvo, pristojno za finance v zadevni državi članici, v kateri ima na voljo bonitetne informacije;

(c)  nacionalno centralno banko ali statistični urad zadevne države članice;

(d)  statistični urad zadevne države članice.

Pristojni organi Organu na njegovo zahtevo pomagajo pri zbiranju informacij.“;

(c)  odstavka 6 in 7 se črtata;

(21)  vstavijo se naslednji členi od 35a do 35da:

„Člen 35aIzvajanje pooblastil iz člena 35b

Pooblastila, ki so v skladu s členom 35 prenesena na Organ ali na njegove uradnike ali druge osebe, ki jih pooblasti Organ, se ne uporabljajo za zahteve po razkritju informacij ali dokumentov, za katere velja varovanje zaupnosti.

Člen 35a in člen 35b se uporabljata brez poseganja v nacionalno zakonodajo.

Člen 35bZahteva po informacijah od udeležencev na finančnem trgu

1. Kadar informacije, zahtevane v odstavku 1 ali odstavku 5 člena 35, niso na voljo ali se ne zagotovijo v roku, ki ga določi Organ, lahko ta brez podvajanja podatkov od zadevnih udeležencev na finančnem trgu zahteva, da predložijo ▌potrebne informacije, ki jih Organ potrebuje za izpolnjevanje svojih obveznosti v skladu s to uredbo:

▌4. ▌Zadevni udeleženci na finančnem trgu ali njihovi pravni zastopniki ▌zagotovijo zahtevane informacije v razumnem roku, ki ga določi Organ. ▌

5. Organ pristojnemu organu države članice, kjer ima zadevni udeleženec na finančnem trgu, na katerega se nanaša zahteva po informacijah, prebivališče ali sedež, takoj pošlje kopijo ▌zahteve ▌.

6. Organ lahko uporablja zaupne informacije, prejete v skladu s tem členom, samo za izvajanje nalog, ki so mu dodeljene s to uredbo.“;

Člen 35cPostopkovna pravila za nalaganje glob

1. Kadar Organ pri opravljanju svojih nalog v skladu s to uredbo ugotovi, da obstajajo resni znaki o možnih dejanjih, ki bi lahko veljala za kršitev iz člena 35d(1), od Komisije zahteva, da razišče zadevo. ▌

Člen 35dGlobe

in periodične denarne kazni

-1. Komisija instituciji ali subjektu, na katerega je naslovila zahtevo po informacijah, pred sprejetjem odločitve o naložitvi globe ali periodične denarne kazni omogoči, da poda izjavo.

Komisija svojo odločitev o naložitvi globe ali periodične denarne kazni utemelji z dejstvi, glede katerih so zadevne institucije ali subjekti imeli priložnost podati pripombe.

1. Komisija sprejme odločitev o naložitvi globe, kadar ugotovi, da udeleženec na finančnem trgu namerno ali iz malomarnosti ni zagotovil zahtevanih informacij ▌ali da je predložil nepopolne, napačne ali zavajajoče informacije v odziv na enostavno zahtevo po informacijah ▌v skladu s členom 35b(1).

2. Osnovni znesek globe iz odstavka 1 znaša najmanj 50 000 EUR in največ 200 000 EUR.

2. Osnovna ▌globa iz odstavka 1 znaša najmanj [X; manj kot 50 000 EUR] EUR in največ [Y; manj kot 200 000 EUR] EUR ter je odvračilna, učinkovita in sorazmerna z velikostjo institucije ali subjekta ter naravo in pomenom kršitve.

Organ skupaj z EBA in EIOPA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi metodologijo za določanje glob v skladu s tem odstavkom.

5. ▌Skupna globa ne presega [X%; manj kot 20 %] letnega prometa zadevnega subjekta v predhodnem poslovnem letu, razen če subjekt ni imel neposredne ali posredne finančne koristi zaradi kršitve. V tem primeru je skupna globa vsaj enaka tem finančnim koristim.

5a. Komisija lahko naloži periodično denarno kazen do odprave kršitve. Periodična denarna kazen je sorazmerna z velikostjo institucije ali subjekta ter naravo in pomenom kršitve.

5b. Pravica institucije ali subjekta do obrambe se v postopkih v celoti spoštuje. Instituciji ali subjektu se zagotovi pravica do vpogleda v spise Organa in Komisije ob upoštevanju pravnega interesa drugih oseb glede varstva poslovnih skrivnosti. Pravica vpogleda v spis ne velja za zaupne informacije ali notranje pripravljalne dokumente Organa ali Komisije.

5c. Izvršitev globe ali periodične denarne kazni se lahko odloži le z odločbo Sodišča Evropske unije. Institucije ali subjekti, ki se jim naloži globa ali periodična denarna kazen, lahko zoper odločitev Komisije o naložitvi globe ali periodične denarne kazni sprožijo postopek pri Sodišču Evropske unije. Sodišče lahko globo ali periodično denarno kazen, ki jo je naložila Komisija, med drugim razveljavi, zniža ali zviša.

5d. Komisija javnosti razkrije vse globe in periodične denarne kazni, ki jih je naložila, razen če ne bi takšno razkritje javnosti resno ogrozilo finančne trge ali povzročilo nesorazmerno škodo vpletenim stranem.

5e. Zneski glob in periodičnih denarnih kazni se dodelijo v splošni proračun Unije.

Člen 35daPosebne globe za CNS

CNS se lahko ne glede na globe iz člena 35d naložijo globe v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012, zlasti v skladu s členi 25f, 25g, 25h, 25i in 25j ter prilogama III in IV.“

▌(22)  člen 36 se spremeni:

(a)  odstavek 3 se črta;

(b)  odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Organ ob prejemu opozorila ali priporočila ESRB, ki je naslovljeno nanj, o tem opozorilu ali priporočilu razpravlja na naslednji seji odbora nadzornikov ali po potrebi prej, da oceni posledice takega opozorila ali priporočila za izpolnjevanje svojih nalog in morebitnih ukrepov, ki mu sledijo.

V ustreznem postopku odločanja se odloči, ali je treba v skladu s pooblastili, ki so mu dodeljena s to uredbo, da se obravnavajo zadeve, izpostavljene v opozorilih in priporočilih, sprejeti kakšen ukrep in kakšna naj bo njegova vsebina.

Če Organ ne ukrepa na podlagi opozorila ali priporočila, ESRB sporoči razloge za tako odločitev. ESRB o tem obvesti Evropski parlament v skladu s členom 19(5) Uredbe (EU) št. 1092/2010. ESRB o tem obvesti tudi Svet in Komisijo.“

(c)  odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. Organ lahko ob prejemu opozorila ali priporočila odbora ESRB, naslovljenega na pristojni organ, po potrebi uporabi pooblastila, ki so mu dodeljena s to uredbo, da zagotovi pravočasno nadaljnje ukrepanje.

Če naslovnik ne namerava upoštevati priporočila ESRB, o svojih razlogih za neukrepanje obvesti odbor nadzornikov in jih obravnava skupaj z njim.“

(d)  odstavek 6 se črta;

(23)  člen 37 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 37Interesna skupina za vrednostne papirje in trge

1. Za omogočanje lažjih posvetovanj z deležniki na področjih, pomembnih za naloge Organa, se ustanovi interesna skupina za vrednostne papirje in trge. Z interesno skupino za vrednostne papirje in trge se posvetuje o ukrepih, sprejetih v skladu s členi 10 do 15 o regulativnih in izvedbenih tehničnih standardih, ter v meri, da ti ne zadevajo posameznih udeležencev na finančnem trgu, s členom 16 o smernicah in priporočilih, členom 16a o mnenjih ter členom 16b o vprašanjih in odgovorih. Če je treba ukrepe nujno sprejeti in ni mogoče opraviti posvetovanj, je treba čim prej obvestiti interesno skupino za vrednostne papirje in trge.

Interesna skupina za vrednostne papirje in trge se sestane vsaj štirikrat letno.

2. Interesna skupina za za vrednostne papirje in trge je sestavljena iz 30 članov, in sicer 13 članov sorazmerno zastopa udeležence na finančnem trgu, ki delujejo v Uniji, 13 članov zastopa predstavnike njihovih zaposlenih, potrošnike, uporabnike finančnih storitev in predstavnike MSP, štirje člani pa so neodvisni vrhunski akademiki. ▐

3. Člane interesne skupine za vrednostne papirje in trge na podlagi odprtega in preglednega izbirnega postopka imenuje odbor nadzornikov. Odbor nadzornikov pri odločanju čim bolj zagotavlja ustrezen odraz raznolikosti sektorja za vrednostne papirje in trge, geografsko uravnoteženost, uravnoteženost glede na spol in zastopanost zainteresiranih strani iz celotne Unije. Člani interesne skupine za vrednostne papirje in trge so izbrani na podlagi njihovih kvalifikacij, spretnosti, ustreznega znanja in dokazanega strokovnega znanja.

3a. Člani interesne skupine za vrednostne papirje in trge izberejo predsednika te skupine med svojimi člani. Mandat predsednika traja dve leti.

Evropski parlament lahko predsednika interesne skupine za vrednostne papirje in trge pozove, naj pred njim poda izjavo in odgovori na vsa vprašanja njegovih poslancev, kadar se od njega to zahteva.

4. Organ zagotovi vse potrebne informacije, pri čemer velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti v skladu s členom 70, in ustrezno administrativno podporo za interesno skupino za vrednostne papirje in trge. Za člane interesne skupine za vrednostne papirje in trge, ki zastopajo neprofitne organizacije, razen za predstavnike industrije, se zagotovi ustrezno nadomestilo. To nadomestilo se določi ob upoštevanju pripravljalnega in nadaljnjega dela članov in je najmanj enakovredno stopnjam povračila uradnikom iz naslova V, poglavje 1, oddelek 2, Kadrovskih predpisov za uradnike in pogojev za zaposlitev drugih uslužbence v Evropskih skupnosti iz Uredbe Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 ( 13 ) (kadrovski predpisi). Interesna skupina za vrednostne papirje in trge lahko ustanovi delovne skupine o tehničnih vprašanjih. Člani interesne skupine za vrednostne papirje in trge so imenovani za obdobje štirih let, po izteku katerega se opravi nov izbirni postopek.

Člani interesne skupine za vrednostne papirje in trge so lahko imenovani za dva zaporedna mandata.

5. Interesna skupina za vrednostne papirje in trge lahko izdaja mnenja in nasvete za Organ o vprašanjih v zvezi z nalogami Organa, s posebnim poudarkom na nalogah iz členov 10 do 16b ter členov 29, 30, 32 in 35.

Kadar člani interesne skupine za vrednostne papirje in trge ne morejo doseči soglasja glede nasveta, se tretjini članov ali članom, ki predstavljajo eno skupino zainteresiranih strani, dovoli, da izdajo ▌ločen nasvet.

Interesna skupina za vrednostne papirje in trge, interesna skupina za bančništvo, interesna skupina za zavarovanje in pozavarovanje ter interesna skupina za poklicne pokojninske sklade lahko izdajo skupna mnenja in nasvete o vprašanjih, povezanih z delom evropskih nadzornih organov, v skladu s členom 56 te uredbe o skupnih stališčih in skupnih aktih.

6. Interesna skupina za vrednostne papirje in trge sprejme svoj poslovnik z dvotretjinsko večino svojih članov.

7. Organ javno objavi mnenja in nasvete interesne skupine za vrednostne papirje in trge, ločene nasvete njenih članov, rezultate posvetov s to skupino, pa tudi, kako se nasveti in rezultati posvetov upoštevajo.“

(23a)  člen 38(1) se nadomesti z naslednjim:

„1. Organ zagotavlja, da nobena odločitev, sprejeta na podlagi členov 18, 19 ali 20, v ničemer ne posega v fiskalne pristojnosti držav članic.“

(24)  člen 39 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 39Postopki odločanja

1. Organ pri sprejemanju odločitev na podlagi členov 17, 18 in 19 ravna v skladu z odstavki 2 do 6 ▌.

2. Organ vse naslovnike odločitve v uradnem jeziku naslovnika obvesti o njenem nameravanem sprejetju in določi rok, do katerega lahko naslovnik predloži svoje mnenje o zadevi, pri čemer se v celoti upoštevajo nujnost, zapletenost in možne posledice zadeve. Naslovnik lahko svoje mnenje izrazi v svojem uradnem jeziku. Določba iz prvega stavka se smiselno uporablja za priporočila iz člena 17(3).

3. V odločitvah Organa so navedeni razlogi, na katerih temeljijo.

4. Naslovniki odločitev Organa se obvestijo o pravnih sredstvih, ki so jim na voljo na podlagi te uredbe.

5. Kadar Organ sprejme odločitev na podlagi člena 18(3) ali 18(4), to odločitev pregleduje v ustreznih časovnih presledkih.

6. Sprejetje odločitev, ki jih Organ sprejme na podlagi členov ▌18 ali 19, se objavi. Sprejetje odločitev, ki jih Organ sprejme na podlagi člena 17, se lahko objavi. Pri objavi se razkrijeta identiteta zadevnega pristojnega organa ali zadevnega udeleženca na finančnem trgu in glavna vsebina odločitve, razen če je taka objava v navzkrižju z upravičenimi interesi udeležencev na finančnem trgu ali varovanjem njihovih poslovnih skrivnosti ali če bi lahko resno ogrozila pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celotnega finančnega sistema Unije ali dela tega sistema.“;

(25)  člen 40 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se spremeni:

(i)  vstavita se naslednji točki (aa) in (ab):

„(aa) člani izvršnega odbora s polnim delovnim časom iz člena 45(1), ki nimajo glasovalne pravice;“;

(ab) vodja uprave države članice, ki je odgovorna za pogajanja o aktih iz člena 1(2) in njihovo sprejemanje za namene ravnanja v okviru področja uporabe členov 10 do 15“;

(ia)  točka (b) se nadomesti z naslednjim:

„(b) vodja nacionalnega javnega organa, ki je pristojen za nadzor nad udeleženci na finančnem trgu v posamezni državi članici za namen ravnanja v okviru vseh pristojnosti, razen tistih iz členov 10 do 15, pri čemer se te vodje sestanejo osebno vsaj dvakrat letno;“

(ib)  točka (d) se nadomesti z naslednjim:

„(d) en predstavnik ESRB, ki nima glasovalne pravice in ne sprejema stališč na podlagi izvajanja monetarnih politik;

(aa)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Vsak ▌ organ je odgovoren za imenovanje namestnika na visoki ravni, ki ga izbere med svojim osebjem in ki lahko nadomesti člana odbora nadzornikov iz odstavkov 1(ab) in 1(b), če se ta oseba seje ne more udeležiti.“

(ab)  doda se naslednji odstavek:

„4a. Za namen ukrepov, ki jih je treba sprejeti v skladu s področjem uporabe členov 10 do 15, je en predstavnik Komisije član odbora nadzornikov, ki nima glasovalne pravice, en predstavnik Evropskega parlamenta je opazovalec, po en predstavnik uprave vsake države članice pa je lahko opazovalec v odboru nadzornikov.“

(b)  odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:

„6. Odbor nadzornikov lahko povabi opazovalce.“;

(c)  doda se naslednji odstavek 7:

„7. Kadar nacionalni javni organ iz odstavka 1(b) ni pristojen za izvrševanje predpisov o varstvu potrošnikov, se lahko član odbora nadzornikov iz navedene točke odloči, da k sodelovanju povabi predstavnika organa za varstvo potrošnikov iz države članice, ki nima glasovalne pravice. Če si pristojnost za varstvo potrošnikov v državi članici deli več organov, se navedeni organi dogovorijo o skupnem predstavniku.“;

(26)  člen 41 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 41Notranji odbori

(27)  Odbor nadzornikov lahko ustanavlja notranje odbore za posebne naloge, ki so mu dodeljene. Določi lahko prenos nekaterih jasno opredeljenih nalog in odločitev na notranje odbore, izvršni odbor ali predsednika.“;

(28)  ▌člen 42 ▌se nadomesti z naslednjim:

„Člen 42Neodvisnost

odbora nadzornikov

Predsednik odbora nadzornikov in njegovi člani ▌, člani, specifični za CNS, z glasovalno pravico in stalni člani nadzornega odbora za CNS z glasovalno pravico pri opravljanju nalog, ki so jim dodeljene s to uredbo, delujejo neodvisno in objektivno, izključno v interesu Unije kot celote ter ne zahtevajo in ne sprejemajo navodil institucij ali organov Unije, vlade ▌ ali drugih javnih ali zasebnih organov.

Niti države članice, institucije ali organi Unije niti noben drug javni ali zasebni organ ne sme vplivati na člane odbora nadzornikov pri opravljanju njihovih nalog.

Kadar se oceni, da je stopnja neodvisnosti iz točke (a) člena 30(2) nezadostna v skladu s tem členom, se lahko odbor nadzornikov odloči, da začasno odvzame glasovalno pravico posameznemu članu ali začasno ukine njegovo članstvo v Organu do odprave pomanjkljivosti.“;

(29)  člen 43 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

Odbor nadzornikov usmerja delo Organa in je glavni organ odločanja za strateške odločitve in pomembne politične odločitve.

Sprejema ▌ priporočila, smernice, mnenja in odločitve Organa ter izdaja nasvete iz poglavja II, razen tistih nalog in pooblastil, za katera je pristojen nadzorni odbor za CNS v skladu s členom 44a.“;

(b)  odstavka 2 in 3 se črtata;

(c)  ▌odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„Odbor nadzornikov vsako leto do 30. septembra na podlagi predloga izvršnega odbora sprejme delovni program Organa za naslednje leto ter ga posreduje v vednost Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.

Organ določi svoje prednostne naloge v zvezi s pregledi, pri čemer po potrebi določi pristojne organe in dejavnosti, za katere se izvede pregled v skladu s členom 30. Če je to ustrezno utemeljeno, lahko Organ opredeli dodatne pristojne organe, ki bodo vključeni v pregled.

Delovni program se sprejme ne glede na letni proračunski postopek in se javno objavi.“;

(d)  odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. Odbor nadzornikov na predlog izvršnega odbora sprejme letno poročilo o dejavnostih Organa, vključno z izvedbo nalog predsednika, na podlagi osnutka poročila iz člena 47(9f) ter to poročilo vsako leto do 15. junija posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru. Poročilo se objavi.“;

(e)  odstavek 8 se črta;

(29a)  vstavi se naslednji člen 43a:

„Člen 43a

Preglednost odločitev odbora nadzornikov

Organ ne glede na člen 70 v največ šestih tednih od datuma seje odbora nadzornikov Evropskemu parlamentu predloži vsaj izčrpen in smiseln zapisnik seje, ki omogoča polno razumevanje razprav, vključno z obrazloženim seznamom sklepov. (30)  člen 44 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Odbor nadzornikov sprejema odločitve z navadno večino svojih članov. Vsak član ima en glas. Če je izid glasovanja neodločen, je odločilen glas predsednika.

Z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka, odbor nadzornikov v zvezi z odločitvami o pripravi in sprejemanju aktov, osnutkov in instrumentov, navedenih v členih 10 do 16, ter ukrepi in odločitvami, sprejetimi na podlagi tretjega pododstavka člena 9(5) in poglavja VI, sprejema odločitve s kvalificirano večino svojih članov, kakor je opredeljeno v členu 16(4) Pogodbe o Evropski uniji in členu 3 Protokola (št. 36) o prehodni ureditvi. Člani izvršnega odbora s polnim delovnim časom in predsednik ne glasujejo o navedenih odločitvah.“;

(aa)  vstavi se odstavek 1a:

1a. „Z odstopanjem od odstavka 1 je odbor nadzornikov pristojen za sprejemanje odločitev, ki jih izvršni odbor v skladu s členom 47(3) pripravi za namene členov 22(1), 22(2), 22(3) in 22(5) ter členov 29a, 31a, 32 in 35b do 35h, z navadno večino svojih članov.

Če odbor nadzornikov ne sprejme odločitev, ki jih za namene členov 22(1), 22(2), 22(3) in 22(5) ter členov 29a, 31a, 32 in 35b do 35h pripravi izvršni odbor, lahko te odločitve spremeni. Odbor nadzornikov je pristojen za sprejemanje teh spremenjenih odločitev s tričetrtinsko večino svojih članov.

Če odbor nadzornikov spremenjenih odločitev iz drugega pododstavka ne sprejme čim prej in najpozneje v štirih mesecih, izvršni odbor sprejme odločitev.“;

(b)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Odbor nadzornikov sprejme in objavi svoj poslovnik. V poslovniku je natančno določena ureditev glasovanja.“

(c)  odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Člani brez glasovalne pravice in opazovalci se ne udeležujejo razprav v odboru nadzornikov, ki zadevajo posamezne finančne institucije, razen če je v členu 75(3) ali aktih iz člena 1(2) določeno drugače.

Prvi pododstavek ne velja za predsednika in člane, ki so tudi člani izvršnega odbora ▌“;

(30a)  vstavi se člen 44a kot sledi:

„Člen 44aNadzorni odbor ESMA za CNS

ESMA v skladu s členom 41 ustanovi stalni notranji odbor za pripravo sklepov ali odločitev in izvajanje nalog, povezanih z nadzorom CNS iz Unije in tretjih držav (nadzorni odbor za CNS).“

(31)  v poglavju III se naslov oddelka 2 nadomesti z naslednjim:

„Izvršni odbor“;

(32)  člen 45 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 45Sestava

1. Izvršni odbor sestavljajo predsednik in štirje člani s polnim delovnim časom, ki so državljani katere od držav članic. Predsednik vsakemu članu s polnim delovnim časom dodeli jasno določene naloge na področju politike in upravljavske naloge, zlasti odgovornosti za proračunske zadeve, zadeve v zvezi z delovnim programom Organa in zadeve v zvezi s konvergenco. Eden od članov s polnim delovnim časom deluje kot podpredsednik in opravlja naloge predsednika, kadar je ta odsoten ali utemeljeno zadržan. ▐

2. Člani s polnim delovnim časom se izberejo na podlagi dosežkov, znanja in spretnosti, poznavanja udeležencev na finančnem trgu in trgov ter praktičnih izkušenj na tem področju, zlasti z vrednostnimi papirji in trgi, vključno z interesi potrošnikov, ter izkušenj v zvezi s finančnim nadzorom in pravno ureditvijo tega področja. Člani s polnim delovnim časom imajo bogate izkušnje na področju vodenja. Vsaj en član s polnim delovnim časom v enem letu pred imenovanjem ne sme biti zaposlen pri nacionalnem pristojnem organu. Izbor se opravi na podlagi javnega razpisa za predložitev kandidatur, ki se objavi v Uradnem listu Evropske unije, nato pa Komisija ob posvetovanju z odborom nadzornikov sestavi ožji seznam kvalificiranih kandidatov.

Komisija ožji seznam predloži v odobritev Evropskemu parlamentu. Svet po odobritvi tega ožjega seznama sprejme odločitev o imenovanju članov izvršnega odbora s polnim delovnim časom ▌. Izvršni odbor je sestavljen uravnoteženo in sorazmerno, tako da je v njem zastopana Unija kot celota.

3. Kadar član izvršnega odbora s polnim delovnim časom ne izpolnjuje več pogojev iz člena 46 ali je bil spoznan za krivega resne kršitve, lahko Evropski parlament in Svet na lastno pobudo ali na predlog Komisije, ki ga je odobril Evropski parlament, sprejmeta sklep o odstavitvi tega člana s položaja.

4. Mandat članov s polnim delovnim časom traja pet let in se lahko enkrat podaljša. V devetih mesecih pred koncem petletnega mandata člana s polnim delovnim časom odbor nadzornikov ovrednoti:

(a)  rezultate, dosežene v prvem mandatu, in način, na katerega so bili doseženi;

(b)  dolžnosti in zahteve Organa v naslednjih letih.

Komisija ob upoštevanju ovrednotenja Svetu predloži seznam članov s polnim delovnim časom, za katere predlaga podaljšanje mandata. Svet lahko na podlagi seznama in ob upoštevanju ovrednotenja podaljša mandat članov s polnim delovnim časom.“;

(33)  vstavi se naslednji člen 45a:

„Člen 45aOdločanje

1. Izvršni odbor sprejema odločitve z navadno večino svojih članov. Vsak član ima en glas. Če je izid glasovanja neodločen, je odločilen glas predsednika. Na zahtevo predsednika ali vsaj treh članov izvršnega odbora se odločitve posredujejo odboru nadzornikov.

2. Predstavnik Komisije sodeluje na sejah izvršnega odbora, vendar nima pravice glasovanja, razen v zadevah iz člena 63.

Izvršni odbor sprejme in objavi svoj poslovnik.

4. Seje izvršnega odbora skliče predsednik na lastno pobudo ali zahtevo enega člana odbora ter jih tudi vodi.

Izvršni odbor se srečuje pred vsako sejo odbora nadzornikov in tako pogosto, kot se izvršnemu odboru zdi potrebno. Redno poroča odboru nadzornikov in se sestane vsaj enajstkrat na leto.

5. ▌Člani brez glasovalne pravice se ne udeležujejo razprav v izvršnem odboru o posameznih udeležencih na finančnem trgu.

5a. Odbor nadzornikov lahko izvršnemu odboru pošilja posebne zahtevke za informacije.“;

(34)  vstavi se naslednji člen 45b:

„Člen 45bNotranji odbori

Izvršni odbor lahko ustanavlja notranje odbore za posebne naloge, ki so mu dodeljene.“;

(35)  člen 46 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 46Neodvisnost

izvršnega odbora

Člani izvršnega odbora delujejo neodvisno in objektivno v izključnem interesu Unije kot celote ter ne zahtevajo in ne sprejemajo navodil institucij ali organov Unije, vlade ▌ali drugega javnega ali zasebnega organa.

Člani izvršnega odbora nimajo druge funkcije na nacionalni ali mednarodni ravni ali na ravni Unije.

Niti države članice, institucije ali organi Unije niti drug javni ali zasebni organ ne sme vplivati na člane izvršnega odbora pri izvrševanju njihovih nalog.“;

(36)  člen 47 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 47Naloge

1. Izvršni odbor zagotavlja, da Organ opravlja svoje poslanstvo in izvaja naloge, ki so mu dodeljene v skladu s to uredbo. Sprejme vse potrebne ukrepe, predvsem sprejme notranja upravna navodila in objavlja obvestila, da bi zagotovil delovanje Organa v skladu s to uredbo.

2. Izvršni odbor letni in večletni delovni program, ki vsebuje del o vprašanjih glede CNS, predloži v sprejetje odboru nadzornikov.

3. Izvršni odbor izvaja svoja proračunska pooblastila v skladu s členoma 63 in 64.

Izvršni odbor je pristojen za ukrepanje in sprejemanje odločitev za namene členov 17, 19, 22(4) in 30, ▌razen v zvezi z vprašanji glede CNS, za katera je pristojen nadzorni odbor za CNS. Za namene členov 22(1), 22(2), 22(3), 22(5), 29a, 31a, 32 in 35b do 35da je izvršni odbor pristojen za pripravo odločitev, za katere se uporablja postopek odločanja iz odstavka 1a člena 44. Izvršni odbor o vseh pripravljenih in sprejetih odločitvah obvešča odbor nadzornikov.

3a. Izvršni odbor preuči vsa vprašanja, o katerih odloča odbor nadzornikov, in o njih poda mnenje ▌.

4. Izvršni odbor pregleda in pripravi odločitve, ki jih sprejme odbor nadzornikov, glede vseh vprašanj, za katere so se z akti iz člena 1(2) na organ prenesle naloge izdaje dovoljenj ali nadzora ter ustrezna pooblastila. 4. Izvršni odbor sprejme načrt kadrovske politike Organa in v skladu s členom 68(2) tudi potrebne izvedbene ukrepe za kadrovske predpise za uradnike Evropskih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: kadrovski predpisi).

5. Izvršni odbor sprejme posebne določbe o pravici dostopa do dokumentov Organa v skladu s členom 72.

6. Izvršni odbor na podlagi osnutka poročila iz odstavka 9(f) odboru nadzornikov predlaga v odobritev letno poročilo o dejavnostih Organa, kot tudi o nalogah predsednika.

7. Izvršni odbor imenuje in razrešuje člane odbora za pritožbe v skladu s členom 58(3) in (5), pri čemer ustrezno upošteva predlog odbora nadzornikov.

8. Člani izvršnega odbora javno razkrijejo vse sestanke, ki se jih udeležijo, in vsa prejeta darila. Stroški se javno beležijo v skladu s Kadrovskimi predpisi. .

9. Odgovorni član ima naslednje naloge:

(a)  izvaja letni delovni program Organa pod vodstvom odbora nadzornikov in nadzornega odbora za CNS ter pod nadzorom izvršnega odbora;

(b)  sprejme vse potrebne ukrepe, predvsem sprejme notranja upravna navodila in objavlja obvestila, da bi zagotovil delovanje Organa v skladu s to uredbo;

(c)  pripravi večletni delovni program iz odstavka 2;

(d)  vsako leto do 30. junija pripravi delovni program za naslednje leto v skladu s členom 47(2);

(e)  pripravi predhodni predlog proračuna Organa na podlagi člena 63 in izvršuje proračun Organa na podlagi člena 64;

(f)  vsako leto pripravi osnutek poročila z oddelkom o regulativnih in nadzornih dejavnostih Organa ter oddelkom o finančnih in upravnih zadevah;

(g)  v zvezi z osebjem Organa izvršuje pooblastila iz člena 68 in upravlja kadrovske zadeve.

Vendar za tisti del, ki je povezan z vprašanji glede CNS, kot je navedeno v odstavku 2, naloge iz točk (c) in (d) prvega pododstavka izvaja nadzorni odbor za CNS.

V zvezi z osnutkom letnega poročila iz točke (f) prvega pododstavka nadzorni odbor za CNS izvaja tam navedene naloge, ki so povezane z vprašanji glede CNS.

(37)  naslov oddelka 3 v poglavju III se nadomesti z naslednjim:

„Predsednik ▐“;

(38)  člen 48 se spremeni:

(a)  v odstavku 1 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Predsednik je državljan države članice in je odgovoren za pripravo dela odbora nadzornikov ter vodenje sej odbora nadzornikov in izvršnega odbora.“;

(b)  odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Komisija za namen izbora predsednika ustanovi izbirni odbor, ki ga sestavlja šest neodvisnih posameznikov na visoki ravni. Evropski parlament, Svet in Komisija imenujejo po dva člana izbirnega odbora. Izbirni odbor za predsednika imenuje enega izmed svojih članov. Z navadno večino odloči o objavi prostega delovnega mesta, izbirnih merilih in točnem opisu delovnih nalog, sestavi kroga prijavljenih kandidatov ter metodi, v skladu s katero se krog prijavljenih kandidatov pregleda, da bi pripravili ožji seznam z vsaj dvema kandidatoma, v katerem bi bila zastopanost spolov uravnotežena. Če je izid glasovanja neodločen, ima odločilni glas predsednik izbirnega odbora.

Predsednik se izbere na podlagi dosežkov, znanja in spretnosti, poznavanja udeležencev na finančnem trgu in trgov, zlasti na področju vrednostnih papirjev in trgov, in sicer na podlagi javnega razpisa za predložitev kandidatur, ki se objavi v Uradnem listu Evropske unije. Predsednik ima dolgoletne priznane izkušnje, povezane s finančnim nadzorom in pravno ureditvijo tega področja, ter izkušnje s položaja v višjem vodstvu, izkaže lahko vodstvene sposobnosti in visoko raven učinkovitosti, sposobnosti in integritete ter dokazano znanje vsaj dveh uradnih jezikov Unije.

Izbirni odbor ožji seznam kandidatov za položaj predsednika predloži Evropskemu parlamentu in Svetu. Evropski parlament lahko izbrane kandidate povabi k predstavitvi brez navzočnosti javnosti ali javni predstavitvi, jim predloži pisna vprašanja, nasprotuje imenovanju kandidata in priporoči svojega prednostnega kandidata. Evropski parlament in Svet sprejmeta skupno odločitev o imenovanju predsednika, izbranega z ožjega seznama kandidatov.

2a. Kadar predsednik ne izpolnjuje več pogojev, zahtevanih za opravljanje njegovih dolžnosti, vključno s pogoji iz člena 49 ali je bil spoznan za krivega hude kršitve, lahko Evropski parlament in Svet na predlog Komisije ali na lastno pobudo sprejmeta skupno odločitev o njegovi odstavitvi s položaja. Evropska komisija se pri pripravi predloga posvetuje s pristojnimi nacionalnimi organi.“;

(ba)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Mandat predsednika je osem let in se ne more podaljšati.“;

(c)  ▌odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. V devetih mesecih pred koncem osemletnega mandata predsednika odbor nadzornikov ovrednoti:

(a) rezultate, dosežene v prvem mandatu, in način, na katerega so bili doseženi;

(b) dolžnosti in zahteve Organa v naslednjih letih.

Za namen ovrednotenja iz prvega pododstavka odbor nadzornikov imenuje začasnega nadomestnega predsednika izmed svojih članov.“;

(d)  odstavek 5 se črta;

(38a)  člen 49 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 49Neodvisnost

predsednika

Predsednik brez poseganja v vlogo odbora nadzornikov v zvezi z nalogami predsednika ne zahteva in ne sprejema navodil institucij ali organov Unije, vlade ▌ali drugega javnega ali zasebnega organa.

Niti država članica, institucija ali organ Unije niti noben drug javni ali zasebni organ ne smejo vplivati na predsednika pri opravljanju njegovih nalog.

V skladu s Kadrovskimi predpisi iz člena 68 predsednika po prenehanju mandata še vedno zavezuje dolžnost, da v zvezi s sprejemanjem nekaterih imenovanj ali ugodnosti ravna pošteno in diskretno.“;

(39)  vstavi se naslednji člen 49a:

„Člen 49aStroški

Predsednik obvešča javnost o vseh sestankih z zunanjimi zainteresiranimi stranmi v roku dveh tednov po sestanku in vseh prejetih darilih. Stroški se javno beležijo v skladu s Kadrovskimi predpisi.“;

(40)  členi 50, 51, 52 in 53 se črtajo;

(41)  člen 54 se spremeni:

(a)  ▌odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Skupni odbor deluje kot forum, v katerem Organ redno in tesno sodeluje, da bi ob polnem upoštevanju sektorskih posebnosti zagotovil medsektorsko usklajenost z evropskim nadzornim organom (Evropski bančni organ) ter evropskim nadzornim organom (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), kadar se ta zahteva v pravu Unije, zlasti pri:

– finančnih konglomeratih in čezmejni konsolidaciji,

– računovodstvu in revizijah,

– mikrobonitetnih analizah medsektorskega razvoja, tveganj in občutljivih točk za finančno stabilnost,

– naložbenih produktih za male vlagatelje,

– kibernetski varnosti,

– izmenjavi informacij in primerov dobre prakse z ESRB in ▌evropskimi nadzornimi organi,

maloprodajnih finančnih storitvah in varstvu potrošnikov,

uporabi načela sorazmernosti.“; ;

(c)  vstavi se naslednji odstavek 2a:

„2a.  Skupni odbor služi kot forum, v katerem Organ redno in tesno sodeluje z Evropskim bančnim organom ter Evropskim organom za zavarovanja in poklicne pokojnine v zadevah, ki se nanašajo na interakcijo med nalogami Organa in Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine ter posebnimi nalogami iz točke (l) člena 8(1) Uredbe (EU) št. 1093/2010, ki so zaupane Evropskemu bančnemu organu.“;

(42)  člen 55 se ▌nadomesti z naslednjim:

„Člen 55Sestava

1. Skupni odbor sestavljajo predsedniki ESA ▌.

2. En član izvršnega odbora, predstavnik Komisije in drugi predsednik ESRB ter, kadar je ustrezno, predsednik katerega koli pododbora Skupnega odbora so povabljeni na seje Skupnega odbora in, kadar je ustrezno, pododborov iz člena 57 kot opazovalci.

3. Predsednik Skupnega odbora je po načelu letne rotacije imenovan med predsedniki ESA. Predsednik Skupnega odbora je drugi podpredsednik ESRB.

4. Skupni odbor sprejme in objavi svoj poslovnik. Povabi lahko opazovalce. Skupna stališča sprejema s soglasjem. V poslovniku se lahko določijo dodatni udeleženci sej Skupnega odbora.

Skupni odbor se sestaja vsaj enkrat na tri mesece.

4a. Predsednik Organa se redno posvetuje z odborom nadzornikov in ga obvešča o vseh stališčih, sprejetih na sestankih Skupnega odbora in njegovih pododborov.“;

(42a)  člen 56 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 56Skupna stališča in skupni akti

Organ si v okviru svojih nalog iz poglavja II in zlasti ob upoštevanju izvajanja Direktive 2002/87/ES po potrebi prizadeva sprejemati skupna stališča z Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskim nadzornim organom (Evropski bančni organ), kot je to ustrezno.

Kadar se to zahteva v pravu Unije, Organ vzporedno z Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskim nadzornim organom (Evropski bančni organ) po potrebi sprejema akte na podlagi členov 10 do ▌ 19 te uredbe v zvezi z izvajanjem Direktive 2002/87/ES in drugih aktov Unije iz člena 1(2), ki tudi spada na področje pristojnosti Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) ali Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine).

Kadar odločitev Organa odstopa od skupnega stališča iz odstavka 1 ali kadar ni bilo mogoče sprejeti odločitve, Organ o razlogih za to takoj obvesti Evropski parlament, Svet in Komisijo.“;

(42b)  člen 57 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 57Pododbori

1. Skupni odbor lahko ustanovi pododbore za namene priprave osnutkov skupnih stališč in skupnih aktov za Skupni odbor.

2. Ta pododbor je sestavljen iz predsednikov ESA in enega predstavnika na visoki ravni, ki je izbran med osebjem, zaposlenim v ustreznem pristojnem organu iz vsake države članice.

3. Pododbor med predstavniki ustreznih pristojnih organov izbere predsednika, ki je tudi opazovalec v Skupnem odboru.

3a. Za namene člena 56 se v okviru Skupnega odbora ustanovi pododbor za finančne konglomerate.

4. Skupni odbor na svojem spletišču javno objavi vse ustanovljene pododbore, vključno z njihovimi mandati ter seznamom članov in njihovimi funkcijami v pododboru.“;

(43)  člen 58 se spremeni:

(-a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Ustanovi se odbor za pritožbe evropskih nadzornih organov.

(-aa)  v odstavku 2 se pododstavek 1 nadomesti z naslednjim:

2. Odbor za pritožbe je sestavljen iz šestih članov in šestih namestnikov, ki so cenjeni posamezniki z dokazanim ustreznim znanjem s področja prava Unije ter mednarodnimi strokovnimi izkušnjami na ustrezno visoki ravni s področja bančništva, zavarovalništva, poklicnih pokojnin, trgov vrednostnih papirjev in drugih finančnih storitev, pri čemer ni vključeno osebje, zaposleno v pristojnih organih ali drugih nacionalnih institucijah ali institucijah Unije, ki so vključene v dejavnosti Organa, in člani interesne skupine za vrednostne papirje in trge. Člani so državljani države članice in zelo dobro obvladajo vsaj dva uradna jezika Unije. Odbor za pritožbe ima zadostno pravno znanje za zagotavljanje strokovnih pravnih nasvetov o zakonitosti in sorazmernosti izvajanja pooblastil Organa.“;

(a)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Upravni odbor Organa imenuje dva člana odbora za pritožbe in dva namestnika z ožjega seznama, ki ga po javnem razpisu za prijavo interesa, objavljenem v Uradnem listu Evropske unije, predloži Komisija, po posvetovanju z odborom nadzornikov.

Evropski parlament lahko po prejemu ožjega seznama povabi kandidate za člane in namestnike, naj pred imenovanjem pred njim podajo izjavo in odgovorijo na vsa vprašanja njegovih poslancev.

Evropski parlament lahko člane odbora za pritožbe pozove, naj pred njim podajo izjavo in odgovorijo na vsa vprašanja njegovih poslancev, kadar se od njih to zahteva.“;

(b)  odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. Člana odbora za pritožbe, ki ga je imenoval izvršni odbor Organa, ni mogoče odstaviti s položaja med njegovim mandatom, razen če je bil spoznan za krivega resne kršitve in izvršni odbor po posvetovanju z odborom nadzornikov sprejme tako odločitev.“;

(ba)  odstavek 8 se nadomesti z naslednjim:

„8. ESA zagotavljajo ustrezno operativno in stalno administrativno podporo za odbor za pritožbe prek Skupnega odbora.“;

(44)  v členu 59 se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim:

„1. Člani odbora za pritožbe so pri odločanju neodvisni. Ne zavezujejo jih nobena navodila. V Organu, njegovem izvršnem odboru ali odboru nadzornikov ne opravljajo nobenih drugih nalog.“;

2. Člani odbora za pritožbe in osebje Organa, ki zagotavlja operativno in administrativno podporo, ne smejo sodelovati v nobenem pritožbenem postopku, če imajo pri tem osebni interes ali če so bili predhodno vpleteni v postopek kot zastopniki ene od strank ali če so sodelovali pri odločitvi, zoper katero je bila vložena pritožba.

(45)  v členu 60 se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim:

„1. Vsaka fizična ali pravna oseba, vključno s pristojnimi organi, se lahko pritoži na odločitev Organa iz členov 16, 16a, 17, 18, 19 in 35, tudi v zvezi z njeno sorazmernostjo, ali katero drugo odločitev, ki jo Organ sprejme na podlagi aktov Unije iz člena 1(2) in je naslovljena na to osebo, ali na odločitev, ki jo neposredno ali osebno zadeva, čeprav je naslovljena na drugo osebo.

2. Pritožba se skupaj z obrazložitvijo v pisni obliki vloži pri Organu v treh mesecih po dnevu, ko je bila zadevna oseba o odločitvi uradno obveščena, ali, če takega uradnega obvestila ni, v dveh mesecih po dnevu, ko je Organ objavil svojo odločitev.

Odbor za pritožbe se glede pritožbe odloči v treh mesecih po tem, ko je bila vložena.“

(46)  člen 62 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Prihodki organa so brez poseganja v druge vrste prihodkov katera koli kombinacija naslednjega:

(a)  izravnalnega prispevka Unije, vključenega v splošni proračun Unije (oddelek o Komisiji), ki znaša najmanj 35 % ocenjenih prihodkov Organa;

(aa)  obveznih prispevkov, ki znašajo do 65 % ocenjenih prihodkov Organa, od nacionalnih javnih organov, pristojnih za nadzor finančnih institucij;

(b)  odvisno od tega, kako se razvija obseg nadzora posamezne institucije, letnih prispevkov finančnih institucij na podlagi ocenjenih letnih izdatkov, povezanih z dejavnostmi, ki se zahtevajo s to Uredbo in akti Unije iz člena 1(2), za vsako kategorijo udeležencev, ki so v pristojnosti Organa;

(c)  pristojbin, ki se Organu plačajo v primerih, določenih v ustreznih instrumentih prava Unije;

(d)  ▌prispevkov držav članic ali opazovalcev;

(e)  stroškov za objave, usposabljanja in vse druge storitve, ki jih zahtevajo pristojni organi.“;

1a. Prihodki, ki jih prejme organ, ne ogrožajo njegove neodvisnosti ali objektivnosti.“;

(aa)  v odstavku 4 se doda naslednji pododstavek:

„Ocene temeljijo na ciljih in pričakovanih rezultatih letnega delovnega programa iz člena 47(2) ter se v njih upoštevajo finančni viri, ki so potrebni za dosego teh ciljev in pričakovanih rezultatov.“

(b)  doda se naslednji odstavek:

5. Prostovoljni prispevki držav članic in opazovalcev iz točke (d) odstavka 1 se ne sprejmejo, če bi takšno sprejetje zbudilo pomisleke o neodvisnosti in nepristranskosti Organa.“;

(47a)  vstavi se naslednji člen 62b:

“Člen 62bNadzorne pristojbine za CNS

1. Organ v skladu s to uredbo in v skladu z delegiranimi akti, sprejetimi na podlagi odstavka 3, zaračuna naslednje pristojbine:

(a) pristojbine, povezane z vlogami za izdajo dovoljenja iz člena 17 ali vlogami za priznanje v skladu s členom 25, in

(b) letne pristojbine, povezane z nalogami Organa v skladu s to uredbo.

2. Pristojbine iz odstavka 1 so sorazmerne s prometom posamezne CNS in v celoti pokrivajo vse potrebne izdatke Organa za izdajo dovoljenja oz. priznanje CNS ter za izvajanje njenih nalog v skladu s to uredbo.

3. Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členom 82, da podrobneje opredeli naslednje:

(a) vrste pristojbin;

(b) zadeve, za katere se plačujejo pristojbine;

(c) znesek pristojbin;

(d) način plačila pristojbin naslednjih subjektov:

(i) CNS s sedežem v Uniji, ki imajo dovoljenje oziroma ki so zaprosile za dovoljenje;

(ii) CNS s sedežem v tretji državi, ki so priznana v skladu s členom 25(2) Uredbe 648/2012.“;

(48)  člen 63 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 63Priprava proračuna

1. Odgovorni član vsako leto pripravi začasni osnutek enotnega programskega dokumenta Organa za naslednja tri proračunska leta, v katerem se določijo ocenjeni prihodki in odhodki ter informacije o zaposlenih, na podlagi letnega in večletnega načrta Organa ter ga skupaj s kadrovskim načrtom pošlje izvršnemu odboru in odboru nadzornikov.

Odhodki in pristojbine Organa, povezani z nalogami in pooblastili iz člena 44b(1), so v oceni iz prvega pododstavka navedeni ločeno. Pred sprejetjem navedene ocene nadzorni odbor za CNS odobri osnutek, ki ga je v zvezi z takšnimi odhodki in pristojbinami pripravil odgovorni član.

Letni računovodski izkazi ESMA, pripravljeni in objavljeni v skladu s členom 64(6), vključujejo prihodke in odhodke v zvezi z nalogami iz člena 44b(1).

1a. Predsednik predstavi osnutek enotnega programskega dokumenta Evropskemu parlamentu in Svetu, nato pa odbor nadzornikov na podlagi osnutka, ki sta ga odobrila izvršni odbor ▌in nadzorni odbor za CNS, glede odhodkov in pristojbin, povezanih z nalogami in pooblastili iz člena 44b(1), sprejmeta osnutek enotnega programskega dokumenta za naslednja tri proračunska leta.

1b. Izvršni odbor ▌enotni programski dokument do 31. januarja posreduje Komisiji, Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu računskemu sodišču. Evropski parlament brez poseganja v sprejetje letnega proračuna odobri enotni programski dokument.

2. Komisija ob upoštevanju enotnega programskega dokumenta v predlog proračuna Unije vključi ocene, ki se ji zdijo potrebne v zvezi s kadrovskim načrtom, in znesek izravnalnega prispevka, za katerega se bo obremenil splošni proračun Unije v skladu s členoma 313 in 314 Pogodbe.

3. Proračunski organ sprejme kadrovski načrt za Organ. Proračunski organ odobri proračunska sredstva za izravnalni prispevek Organu in mejo za skupne odhodke Organa.

4. Proračun Organa sprejme odbor nadzornikov. Dokončen postane po dokončnem sprejetju splošnega proračuna Unije. Kadar je potrebno, se ustrezno prilagodi.

5. Izvršni odbor takoj obvesti proračunski organ, če namerava izvajati projekt, ki bi lahko imel bistvene finančne posledice za financiranje proračuna, zlasti projekt v zvezi z lastnino, kot je najem ali nakup poslopij.

5a.  Proračunski organ odobri vsak projekt, ki bi lahko imel bistvene finančne ali dolgoročne posledice za financiranje proračuna Organa, zlasti vsak projekt v zvezi z lastnino, kot je najem ali nakup poslopij, vključno s klavzulami o predčasni prekinitvi pogodbe.

(49)  člen 64 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 64 Izvrševanje in nadzorovanje proračuna

„1. Odgovorni član deluje kot odredbodajalec in izvršuje letni proračun Organa.

2. Računovodja Organa, ki je neodvisen, pošlje začasne zaključne račune računovodji Komisije in Računskemu sodišču do 1. marca naslednjega leta. Člen 70 Organu ne preprečuje, da bi Evropskemu računskemu sodišču predložil informacije, ki jih zahteva in ki so v pristojnosti Sodišča.

3. Računovodja Organa pošlje zahtevane računovodske informacije za konsolidacijo računovodji Komisije do 1. marca naslednjega leta, in sicer na način in v obliki, ki ju določi računovodja Komisije.

4. Računovodja Organa pošlje poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju do 31. marca naslednjega leta članom odbora nadzornikov, Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču.

5. Po upoštevanju pripomb Računskega sodišča o začasnem zaključnem računu Organa v skladu s členom 148 finančne uredbe, računovodja Organa, ki deluje na lastno odgovornost, pripravi zaključni račun Organa. Odgovorni član jih pošlje odboru nadzornikov, ki poda svoje mnenje o njih.

6. Računovodja Organa končni zaključni račun skupaj z mnenjem odbora nadzornikov do 1. julija naslednjega leta pošlje računovodji Komisije, Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču.

Računovodja Organa računovodji Komisije do 1. julija pošlje tudi sveženj poročil za namene konsolidacije, in sicer v standardizirani obliki, ki jo določi računovodja Komisije.

7. Končni zaključni račun se objavi v Uradnem listu Evropske unije do 15. novembra naslednjega leta.

8. Odgovorni član do 30. septembra pošlje Računskemu sodišču odgovor na njegove pripombe. Izvod tega odgovora pošlje tudi izvršnemu odboru in Komisiji.

9. Odgovorni član Evropskemu parlamentu na njegovo zahtevo in v skladu s členom 165(3) finančne uredbe predloži vse informacije, potrebne za nemoteno izvedbo postopka razrešnice za zadevno proračunsko leto.

10. Evropski parlament na priporočilo Sveta, ki odloča s kvalificirano večino, do 15. maja leta N + 2 Organu podeli razrešnico za izvrševanje proračuna za proračunsko leto N.

10a. Organ predloži obrazloženo mnenje o stališču Evropskega parlamenta in druge pripombe Evropskega parlamenta, predložene med postopkom razrešnice.“;

(49a)  vstavi se naslednji člen 64a:

„Člen 64aNotranja revizija Organa

Organ ustanovi odbor za notranjo revizijo, ki Evropskemu parlamentu in Svetu predloži mnenje o razrešnici glede tistega dela proračuna, ki se ne financira iz proračuna Unije.“;

(50)  člen 65 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 65Finančna pravila

Finančna pravila, ki se uporabljajo za Organ, sprejme izvršni odbor po posvetovanju s Komisijo. Ta pravila za organe iz člena 208 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 966/2012 ne smejo odstopati od Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013*, razen če to zahtevajo posebne operativne potrebe za delovanje Organa in samo ob predhodnem soglasju Komisije.

*Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 328, 7.12.2013, str. 42).“;

(51)  v členu 66 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Za boj proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejavnostim se za Organ brez omejitev uporablja Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta*.

*Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).“;

(52)  člen 68 se spremeni:

(a)  odstavka 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:

„1. Za osebje Organa, vključno s člani izvršnega odbora s polnim delovnim časom, predsednikom, vodjo nadzornega odbora za CNS in direktorji iz točke (i) člena 44a(1)(a), se uporabljajo Kadrovski predpisi in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev ter predpisi, ki so jih za njihovo izvajanje skupaj sprejele institucije Unije.

2. Izvršni odbor v dogovoru s Komisijo sprejme potrebne izvedbene ukrepe v skladu z določbami člena 110 Kadrovskih predpisov.“;

(b)  odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Izvršni odbor lahko sprejme določbe, na podlagi katerih so lahko v organ napoteni nacionalni strokovnjaki iz držav članic.“;

(53)  člen 70 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Za člane odbora nadzornikov in vse osebje Organa, vključno z uradniki, ki jih začasno napotijo države članice, in vse druge osebe, ki opravljajo naloge za Organ na pogodbeni osnovi, tudi po prenehanju opravljanja njihovih dolžnosti veljajo obveznosti varovanja poslovne skrivnosti v skladu s členom 339 PDEU in ustrezne določbe zadevne zakonodaje Unije.

Člen 16 Kadrovskih predpisov se uporablja za vse člane osebja Organa, vključno z uradniki, ki jih države članice zaposlijo začasno, in vsemi drugimi osebami, ki za Organ pogodbeno izvajajo naloge.“;

(b)  v odstavku 2 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

Obveznost iz odstavka 1 in prvega pododstavka tega odstavka Organu in pristojnim organom ne preprečuje, da te informacije uporabljajo za izvrševanje aktov iz člena 1(2) in zlasti pri sodnih postopkih za sprejemanje odločitev.“;

(c)  vstavi se naslednji odstavek 2a:

„2a. Izvršni odbor, nadzorni odbor za CNS in odbor nadzornikov zagotovijo, da posamezniki, ki posredno ali neposredno, stalno ali občasno zagotavljajo storitve v zvezi z nalogami Organa, vključno z uradniki in drugimi osebami, ki jih za to pooblastita izvršni odbor in odbor nadzornikov ali imenujejo pristojni organi, veljajo obveznosti varovanja poslovne skrivnosti, enakovredne tistim iz prejšnjih odstavkov.

Enake obveznosti varovanja poslovne skrivnosti veljajo tudi za opazovalce, ki se udeležijo sej izvršnega odbora, nadzornega odbora za CNS in odbora nadzornikov, ki sodelujejo v dejavnostih Organa.“;

(d)  odstavka 3 in 4 se nadomestita z naslednjim:

„3. Odstavka 1 in 2 Organu ne preprečujeta, da izmenjuje informacije s pristojnimi organi v skladu s to uredbo in ostalo zakonodajo Unije, ki se uporablja za finančne institucije.

Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za nobeno osebo, ki v okviru svojega delovnega razmerja sporoča ali razkriva informacije o grožnji ali škodi za javni interes.

Za ▌informacije iz odstavka 2 veljajo pogoji varovanja poslovne skrivnosti iz odstavkov 1 in 2. Organ v svojem notranjem poslovniku določi praktično ureditev za izvajanje pravil zaupnosti iz odstavkov 1 in 2.

4. Organ uporablja Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/444.

4a. Organ ima vzpostavljene namenske kanale poročanja za prejemanje informacij, ki jih predloži prijavitelj o dejanskih ali potencialnih kršitvah aktov Unije, zlorabi zakona ali primerih nepravilnosti, in ravnanje s temi informacijami.“;

(54)  člen 71 se nadomesti z naslednjim:

„Ta uredba ne posega v obveznosti držav članic v zvezi z obdelavo osebnih podatkov na podlagi Uredbe (EU) 2016/679 ali obveznosti Organa v zvezi z obdelavo osebnih podatkov na podlagi Uredbe (ES) št. 2018/XXX (uredba o varovanju podatkov za institucije in organe EU) pri izpolnjevanju njegovih odgovornosti.“;

(55)  v členu 72 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim besedilom:

„2. Izvršni odbor sprejme praktične ukrepe za izvajanje Uredbe (ES) št. 1049/2001.“;

(56)  v členu 73 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Notranjo ureditev glede rabe jezika v organu določi izvršni odbor.“;

(57)  v členu 74 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Potrebne določbe glede nastanitve organa v državi članici, kjer se nahaja njegov sedež, ter opreme, ki jo da na voljo ta država, ter posebna pravila, ki se v tej državi članici uporabljajo za osebje organa in člane njihovih družin, so opredeljeni v sporazumu o sedežu med organom in to državo članico, ki se sklene po pridobitvi soglasja izvršnega odbora.“;

(57a)  v členu 75 se odstavka 2 in 3 nadomestita z naslednjim:

„2. Organ ▌sodeluje s tretjimi državami iz odstavka 1, ki uporabljajo zakonodajo, ki je bila na področjih, za katera je pristojen Organ, kakor je navedeno v členu 1(2), priznana kot enakovredna, kakor je določeno v mednarodnih sporazumih, ki jih je sklenila Unija v skladu s členom 218 PDEU.

3. V skladu z ustreznimi določbami sporazumov iz odstavkov 1 in 2 se določijo ureditve, ki opredeljujejo zlasti naravo, obseg in procesne vidike vključitve držav iz odstavka 1, zlasti v zvezi z državami, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora, v delo Organa, vključno z določbami, ki zadevajo finančne prispevke in osebje. Z njimi se lahko omogoči sodelovanje pri upravljanju Organa v vlogi opazovalcev, vendar se zagotovi, da te države ne sodelujejo na nobeni razpravi v zvezi s posameznimi finančnimi institucijami, razen če za to obstaja neposreden interes.“

(58)  vstavi se naslednji člen 75a:

„Člen 75aIzvajanje pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

3. Prenos pooblastila iz drugega pododstavka člena 35d(2) lahko kadarkoli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedene odločitve. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi drugega pododstavka člena 35d(2), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.“;

(59)  člen 76 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 76Odnos z ESRB

Organ je pravni naslednik CESR. Organ je pravni naslednik CEIOPS. Najpozneje na dan ustanovitve Organa se vsa sredstva in obveznosti ter vse že začete dejavnosti CEIOPS samodejno prenesejo na Organ. CESR pripravi izjavo, v kateri prikaže končno stanje sredstev in obveznosti na dan prenosa. To izjavo revidirata in odobrita CESR in Komisija.“;

(60)  vstavi se nov člen 77a:

Člen 77aPrehodne določbe

Naloge in položaj izvršnega direktorja, imenovanega v skladu s to uredbo, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo (EU) 51/2366, ki je na položaju dne [Urad za publikacije: vstavite datum 3 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe, prenehajo na ta datum.

Naloge in položaj predsednika, imenovanega v skladu s to uredbo, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo (EU) 51/2366, ki je na položaju dne [Urad za publikacije: vstavite datum 3 mesece po začetku veljavnosti te uredbe], se nadaljujejo do prenehanja mandata.

Naloge in položaj članov upravnega odbora, imenovanih v skladu s to uredbo, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2014/51/EU, ki so na položaju dne [Urad za publikacije: vstavite datum 3 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe, prenehajo na ta datum.“;

(60a)  člen 79 se črta.

(60b)  člen 80 se črta.

(60c)  člen 81 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 81Revizija

1. Komisija do ... [18 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe] in vsaka tri leta po tem objavi splošno poročilo o izkušnjah, pridobljenih pri delovanju Organa, in postopkih, določenih v tej uredbi. V tem poročilu je med drugim ocenjeno tudi:

(a) učinkovitost in konvergenca, ki so ju dosegli pristojni organi pri nadzornih praksah;

(i) ▌neodvisnost pristojnih organov in konvergenca standardov na ravni upravljanja podjetij;

(ii) nepristranskost, objektivnost in avtonomnost Organa;

(b) delovanje kolegijev nadzornikov;

(c) napredek, dosežen pri konvergenci na področju preprečevanja, upravljanja in saniranja kriz, vključno z mehanizmi financiranja Unije;

(d) vloga Organa v zvezi s sistemskim tveganjem;

(e) uporaba zaščitne klavzule, določene v členu 38;

(f) izvajanje zavezujoče posredniške vloge, določene v členu 19.

(fa) delovanje skupnega odbora pri sprejemanju odločitev.

2. V poročilu iz odstavka 1 se oceni tudi, ali:

(a) je ustrezno nadaljevati ločen nadzor nad bančništvom, zavarovalništvom, poklicnimi pokojninami ter trgi vrednostnih papirjev in finančnimi trgi;

(b) je ustrezno opravljati nadzor nad bonitetnim nadzorom in poslovanjem ločeno ali pa je bolje, če to počne isti nadzornik;

(c) je ustrezno poenostaviti in okrepiti strukturo ESFS, da bi povečali skladnost med makro in mikro ravnmi ter med ESA;

(d) je razvoj ESFS skladen z globalnim razvojem;

(e) je znotraj ESFS dovolj različnosti in odličnosti;

(f) sta odgovornost in preglednost v zvezi z zahtevami za objavo primerni;

(g) sredstva Organa zadostujejo za izvajanje njegovih nalog;

(h) je primerno ohraniti sedež Organa in ali je primerno preseliti vse ESA na en sam sedež, da bi okrepili njihovo medsebojno usklajenost.

2a. V sklopu splošnega poročila iz odstavka 1 Komisija po posvetovanju s pristojnimi organi in deležniki opravi celovito oceno izvajanja, delovanja in učinkovitosti izdajanja pisem o neukrepanju v skladu s členom 9a te uredbe.

2b. V okviru splošnega poročila iz odstavka 1 Komisija po posvetovanju z vsemi ustreznimi organi in deležniki izvede celovito oceno morebitnega nadzora nad mesti trgovanja v tretjih državah s strani ESMA, pri čemer preuči vidike, kot so priznanje na podlagi sistemskega pomena, organizacijske zahteve, nenehno izpolnjevanje obveznosti, globe in periodične denarne kazni ter osebje in viri. Komisija v svoji oceni upošteva učinke na likvidnost, vključno z razpoložljivostjo najboljših cen za vlagatelje, najboljšo izvedbo za stranke v EU, ovirami za dostop in gospodarskimi koristmi za nasprotne stranke iz EU v zvezi s trgovanjem na svetovni ravni ter razvojem unije kapitalskih trgov.

2c. Komisija v okviru splošnega poročila iz odstavka 1 po posvetovanju z vsemi zadevnimi organi in deležniki izvede celovito oceno morebitnega nadzora CDD tretjih držav s strani ESMA, pri čemer preuči vidike, kot so priznanje na podlagi sistemskega pomena, organizacijske zahteve, nenehno izpolnjevanje obveznosti, globe in periodične denarne kazni ter osebje in viri.

2d. Komisija ocene iz odstavkov 2a, 2b in 2c, ki jim, če je ustrezno, priloži zakonodajne predloge, predloži Evropskemu parlamentu in Svetu do [18 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe].

3. Komisija v zvezi z vprašanjem neposrednega nadzora nad institucijami ali infrastrukturami, ki so prisotne po vsej Uniji, in ob upoštevanju tržnih razmer, stabilnosti notranjega trga in kohezije Unije kot celote pripravi letno poročilo o tem, ali je primerno Organu zaupati nadaljnje pristojnosti za nadzor na tem področju.

4. Poročilo in po potrebi vsi priloženi predlogi se posredujejo Evropskemu parlamentu in Svetu.“

Člen 6Spremembe Uredbe (EU) št. 600/2014 o trgih finančnih instrumentov

Uredba (EU) št. 600/2104 se spremeni:

(25)  člen 1 se spremeni:

(a)  v odstavku 1 se doda naslednja točka (g):

izdajanjem dovoljenj in nadzorom izvajalcev storitev sporočanja podatkov.“;

(b)  v členu 1 se doda naslednji odstavek 5a:

„5a Člena 40 in 42 se uporabljata tudi v zvezi z družbami za upravljanje kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) in investicijskimi družbami KNPVP, ki imajo dovoljenje v skladu z Direktivo 2009/65/ES, ter upravitelji alternativnih investicijskih skladov (UAIS), ki imajo dovoljenje v skladu z Direktivo 2011/61/EU.“;

(26)  člen 2(1) se spremeni:

(a)  točke (34), (35) in (36) se nadomestijo z naslednjim:

„(34)  ,sistem odobrenih objav‘ ali ,APA‘ pomeni osebo, ki je v skladu s to uredbo pooblaščena za zagotavljanje storitve objavljanja poročil o trgovanju v imenu investicijskih podjetij v skladu s členoma 20 in 21;

(35) ,ponudnik stalnih informacij‘ ali ,CTP‘ pomeni osebo, ki je v skladu s to uredbo pooblaščena za zagotavljanje storitve zbiranja poročil o trgovanju za finančne instrumente iz členov 6, 7, 10, 12, 13, 20 in 21 iz reguliranih trgov, MTF, OTF in APA ter njihovo združevanje v stalni elektronski tok podatkov v živo, ki zagotavlja podatke o ceni in količini za posamezen finančni instrument;

(36) ,odobreni mehanizem poročanja‘ ali ,ARM‘ pomeni osebo, ki je v skladu s to uredbo pooblaščena za zagotavljanje storitve poročanja o podrobnostih poslov pristojnim organom ali ESMA v imenu investicijskih podjetij;“;

(b)  vstavi se naslednja točka (36a):

,(36a) izvajalci storitev sporočanja podatkov‘ pomeni osebe iz točk (34) do (36) ter osebe iz člena 38a27a(2);“;

(27)  člen 22 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 22Zagotavljanje informacij za namene preglednosti in drugih izračunov

1. Za namene izračunov, s katerimi se določijo zahteve po preglednosti pred trgovanjem in po njem ter ureditve obveznosti trgovanja iz členov 3 do 11, 14 do 21 in člena 32, ki se uporabljajo za finančne instrumente, in s katerimi se določi, ali je investicijsko podjetje sistematični internalizator, lahko ESMA in pristojni organi zahtevajo informacije od:

(a)  mest trgovanja;

(b)  APA ter

(c)  CTP.

2. Mesta trgovanja, APA in CTP hranijo potrebne podatke za dovolj dolgo obdobje.

3. ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, s katerimi določi vsebino in pogostost zahtevkov za podatke ter oblike in rok, v katerih se morajo mesta trgovanja, APA in CTP odzvati na zahtevke za podatke iz odstavka 1, ter vrste podatkov, ki jih je treba hraniti, in minimalno obdobje, za katerega morajo mesta trgovanja, APA in CTP hraniti podatke, da se lahko odzovejo na zahtevke za podatke v skladu z odstavkom 2.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

(28)  člen 26 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 26Obveznost poročanja o poslih

1.  Investicijska podjetja, ki izvršujejo posle s finančnimi instrumenti, čim prej in najpozneje do konca naslednjega delovnega dne pristojnemu organu sporočijo popolne in točne podrobnosti o teh poslih.

Pristojni organi v skladu s členom 85 Direktive 2014/65/EU uvedejo potrebno ureditev za zagotovitev, da te informacije prejme tudi pristojni organ najpomembnejšega trga, kar zadeva likvidnost takih finančnih instrumentov.

Pristojni organi organu ESMA nemudoma zagotovijo vse informacije, posredovane v skladu s tem členom.

2.  Obveznost iz odstavka 1 se uporablja za:

(a) finančne instrumente, ki so uvrščeni v trgovanje ali se z njimi trguje na mestu trgovanja ali za katere je vložen zahtevek za sprejetje v trgovanje;

(b) finančne instrumente, pri katerih je osnova finančni instrument, s katerim se trguje na mestu trgovanja; ter

(c) finančne instrumente, pri katerih je osnova indeks ali košarica, sestavljena iz finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na mestu trgovanja.

Obveznost velja za posle s finančnimi instrumenti iz točk od (a) do (c) ne glede na to, ali so takšni posli izvedeni na mestu trgovanja ali ne.

3.  Poročila vsebujejo zlasti podrobnosti o imenih in številkah kupljenih ali prodanih finančnih instrumentov, količini, datumih in času izvršitve, cenah poslov, označbah za stranke, v imenu katerih je investicijsko podjetje izvedlo zadevni posel, označbah za osebe in računalniške algoritme v investicijskem podjetju, ki je odgovorno za investicijske odločitve in izvedbo posla, označbi za ustrezno opustitev, na podlagi katere je bil posel izveden, načinu identifikacije zadevnega investicijskega podjetja ter označbi za prodajo na kratko, kot je opredeljeno v členu 2(1)(b) Uredbe (EU) št. 236/2012, glede delnic in državnih vrednostnih papirjev v okviru področja uporabe členov 12, 13 in 17 navedene uredbe. Pri poslih, ki niso izvedeni na mestu trgovanja, poročila vključujejo označbo za vrste poslov v skladu z ukrepi, ki jih je treba sprejeti na podlagi členov 20(3)(a) in 21(5)(a). Za izvedene finančne instrumente na blago se v poročilih navede, ali posel zmanjšuje tveganje na način, ki je objektivno merljiv, v skladu s členom 57 Direktive 2014/65/EU.

4.  Investicijska podjetja, ki posredujejo naročila, pri posredovanju zadevnega naročila navedejo vse podrobnosti, določene v odstavkih 1 in 3. Namesto da bi investicijsko podjetje navedlo omenjene podrobnosti pri posredovanju naročil, se lahko odloči, da bo o posredovanem naročilu, če je izvršeno, poročalo kot o poslu v skladu z zahtevami iz odstavka 1. V tem primeru je v poročilu investicijskega podjetja o poslu navedeno, da se nanaša na posredovano naročilo.

5.  Upravljavec mesta trgovanja poroča o podrobnostih poslov s finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na njegovi platformi in ki jih prek njegovih sistemov izvršuje podjetje, za katero se ta uredba ne uporablja, v skladu z odstavkoma 1 in 3.

6.  Pri sporočanju označb, s katerimi se opredeli stranke v skladu z odstavkoma 3 in 4, investicijska podjetja uporabijo identifikator pravnih subjektov, namenjen za opredelitev strank, ki so pravne osebe.

ESMA do [Urad za publikacije: vstavite datum 24 mesecev po začetku veljavnosti] v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010 oblikuje smernice, s katerimi zagotovi skladnost uporabe identifikatorjev pravnih subjektov v Uniji z mednarodnimi standardi, zlasti tistimi, ki jih je določil Odbor za finančno stabilnost.

7.  Poročila predloži pristojnemu organu investicijsko podjetje samo, ARM, ki deluje v njegovem imenu, ali mesto trgovanja, prek sistema katerega je bil posel opravljen, v skladu z odstavki 1, 3 in 9.

Investicijska podjetja so odgovorna za popolnost in točnost poročil ter njihovo pravočasno predložitev pristojnemu organu.

Z odstopanjem od te obveznosti investicijsko podjetje, če podrobnosti o poslih posreduje prek ARM, ki deluje v njegovem imenu, ali mesta trgovanja, ni odgovorno za napake v zvezi s popolnostjo, točnostjo in pravočasno predložitvijo poročil, ki jih je mogoče pripisati ARM ali mestu trgovanja. V teh primerih in v skladu s členom 66(4) Direktive 2014/65/EU sta za te napake odgovorna ARM ali mesto trgovanja.

Investicijska podjetja morajo vseeno sprejeti potrebne ukrepe, da preverijo popolnost, točnost in pravočasnost poročil o poslih, predloženih v njihovem imenu.

Matična država članica zahteva, da ima mesto trgovanja, kadar poroča v imenu investicijskega podjetja, vzpostavljene zanesljive varnostne mehanizme, zasnovane za zagotovitev varnosti in preverjanja pristnosti sredstev za prenos informacij, zmanjšanje tveganja okvare podatkov in nepooblaščen dostop ter preprečevanje uhajanja informacij, tako da so podatki ves čas tajni. Matična država članica zahteva, da ima mesto trgovanja zadostne vire in varnostne zmogljivosti, da lahko ves čas ponuja in vzdržuje svoje storitve.

Pristojni organ lahko odobri sistem združevanja ponudbe in povpraševanja ali sistem poročanja – vključno z repozitoriji sklenjenih poslov, ki so registrirani ali priznani v skladu z naslovom VI Uredbe (EU) št. 648/2012 – kot ARM za posredovanje poročil o poslih pristojnemu organu v skladu z odstavki 1, 3 in 9.

Kadar se o poslih poroča repozitoriju sklenjenih poslov v skladu s členom 9 Uredbe (EU) št. 648/2012, ki je ARM, ter kadar ta poročila zajemajo podrobnosti, zahtevane v skladu z odstavki 1, 3 in 9, in jih repozitorij sklenjenih poslov posreduje pristojnemu organu v roku iz odstavka 1, se šteje, da je bila obveznost investicijskega podjetja iz odstavka 1 izpolnjena.

ARM, investicijsko podjetje ali mesto trgovanja, ki poroča o poslu, popravi napake ali izpustitve in popravljeno poročilo predloži pristojnemu organu.

8.  Če se v skladu s členom 35(8) Direktive 2014/65/EU poročila iz tega člena posredujejo pristojnemu organu, ta posreduje te informacije pristojnim organom matične države članice investicijskega podjetja, razen če se pristojni organi matične države članice odločijo, da teh informacij ne želijo prejeti.

9.  ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov za določitev:

(a)  standardov podatkov in oblike informacij, ki jih je treba sporočiti v skladu z odstavkoma 1 in 3, vključno z metodami in sistemi za poročanje o finančnih poslih ter obliko in vsebino teh poročil;

(b)  meril za opredelitev pomembnega trga v skladu z odstavkom 1;

(c)  referenčnih številk kupljenih ali prodanih finančnih instrumentov, količin, datumov in časa izvršitve, cen poslov, informacij in podrobnosti o identiteti stranke, označb za stranke, v imenu katerih je investicijsko podjetje izvršilo zadevni posel, označb za osebe in računalniške algoritme v investicijskem podjetju, ki so odgovorni za investicijske odločitve in izvrševanje poslov, označbe za ustrezno opustitev, na podlagi katere je bil posel izveden, načinov identifikacije zadevnih investicijskih podjetij, načina, na katerega je bil posel izveden, ter polj s podatki, ki so potrebna za obdelavo in analizo poročil o poslih v skladu z odstavkom 3; ter

(d)  označbe za prodajo na kratko delnic in državnih vrednostnih papirjev iz odstavka 3;

(e)  ustreznih kategorij finančnih instrumentov, o katerih je treba poročati v skladu z odstavkom 2;

(f)  pogojev, na podlagi katerih države članice v skladu z odstavkom 6 razvijajo, dodeljujejo in vzdržujejo identifikatorje pravnih subjektov, in pogojev, pod katerimi te identifikatorje pravnih subjektov uporabljajo investicijska podjetja, da bi zagotovila označbe za določitev strank v skladu z odstavki 3, 4 in 5 v poročilih o poslih v skladu z odstavkom 1;

(g)  uporabe obveznosti poročanja o poslih za podružnice investicijskih podjetij;

(h)  kaj je posel in izvršitev posla za namene tega člena;

(i)  kdaj se šteje, da je investicijsko podjetje posredovalo naročilo za namene odstavka 4.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

10.  ESMA do [Urad za publikacije: vstavite datum 24 mesecev po začetku veljavnosti] Komisiji predloži poročilo o delovanju tega člena, vključno z njegovo interakcijo s povezanimi obveznostmi o poročanju iz Uredbe (EU) št. 648/2012, in o tem, ali vsebina in oblika poročil o poslih, ki jih prejemajo in si jih izmenjujejo pristojni organi, v celoti omogočata spremljanje poslov investicijskih podjetij v skladu s členom 24 te uredbe. Komisija lahko sprejme ukrepe za predložitev sprememb v zvezi s tem, vključno z zagotavljanjem, da se informacije o poslih posredujejo samo v enoten sistem. Komisija posreduje poročilo ESMA Evropskemu parlamentu in Svetu.“;

(29)  člen 27 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 27Obveznost predložitve referenčnih podatkov o finančnih instrumentih

1.  V zvezi s finančnimi instrumenti, sprejetimi v trgovanje na reguliranih trgih ali s katerimi se trguje v MTF ali OTF, mesta trgovanja ESMA zagotavljajo referenčne podatke za identifikacijo za namen poročanja o poslih v skladu s členom 26.

Za druge finančne instrumente, ki jih ureja člen 26(2) in s katerimi se trguje prek sistematičnega internalizatorja, slednji ESMA zagotovi referenčne podatke za te finančne instrumente.

Referenčni podatki za identifikacijo so pripravljeni za predložitev ESMA v elektronski in standardizirani obliki še pred začetkom trgovanja s finančnim instrumentom, na katerega se nanašajo. Referenčni podatki o finančnem instrumentu se posodobijo po vsaki spremembi podatkov v zvezi s finančnim instrumentom. ESMA te referenčne podatke takoj objavi na svojem spletnem mestu. ESMA pristojnim organom brez odlašanja omogoči dostop do teh referenčnih podatkov.

2.  Da se pristojnim organom omogoči, da v skladu s členom 26 spremljajo posle investicijskih podjetij, da bi ta ravnala pošteno, pravično in profesionalno ter tako, da se bo spodbujala celovitost trga, ESMA po posvetovanju s pristojnimi organi vzpostavi potrebne ureditve in tako zagotovi, da:

(a)  ESMA dejansko prejme referenčne podatke o finančnih instrumentih v skladu z odstavkom 1;

(b)  kakovost prejetih podatkov ustreza namenu poročanja o poslih v skladu s členom 26;

(c)  se referenčni podatki o finančnih instrumentih, prejeti v skladu z odstavkom 1, dejansko in brez odlašanja posredujejo ustreznim pristojnim organom;

(d)  so med ESMA in pristojnimi organi vzpostavljeni učinkoviti mehanizmi za reševanje vprašanj v zvezi s pošiljanjem ali kakovostjo podatkov.

3.  ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov za določitev:

(a)  standardov podatkov in oblik referenčnih podatkov o finančnih instrumentih v skladu z odstavkom 1, vključno z metodami in ureditvami za predložitev podatkov in njihovih morebitnih posodobitev ESMA ter njihovo posredovanje pristojnim organom v skladu z odstavkom 1 ter obliko in vsebino takih podatkov;

(b)  tehničnih ukrepov, ki so potrebni v zvezi z ureditvami, ki jih vzpostavijo ESMA in pristojni organi v skladu z odstavkom 2.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

3a.  ESMA lahko obveznosti poročanja iz odstavka 1 za nekatere ali vse finančne instrumente odloži, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)  odlog je nujen za ohranitev celovitosti in kakovosti referenčnih podatkov, za katere se uporablja obveznost poročanja iz člena 27(1) uredbe o trgih finančnih instrumentov, saj bi jo lahko sicer ogrozilo kaj od naslednjega:

(i) velika nepopolnost, netočnost ali poškodba predloženih podatkov ali

(ii) nepravočasna razpoložljivost, motnje v delovanju ali poškodba sistemov, ki jih ESMA, nacionalni pristojni organi, tržne infrastrukture, klirinški sistemi in sistemi poravnave ter pomembni udeleženci na trgu uporabljajo za predložitev, zbiranje, obdelavo ali shranjevanje zadevnih referenčnih podatkov;

(b)  nevarnost, ki v veljavnih regulativnih zahtevah Unije v skladu s pravom Unije ni obravnavana;

(c)  odlog nima negativnega učinka na učinkovitost finančnih trgov ali na vlagatelje, ki bi bil nesorazmeren glede na koristi ukrepa;

(d)  odlog ne povzroči regulativne arbitraže.

ESMA pri sprejemanju ukrepa iz prvega pododstavka upošteva, v kakšnem obsegu ukrep zagotavlja točnost in popolnost sporočenih podatkov za namene iz odstavka 2.

ESMA pred odločitvijo o sprejetju ukrepa iz prvega pododstavka obvesti ustrezne pristojne organe.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 50 za določitev meril in dejavnikov, ki jih mora ESMA upoštevati pri določanju, v katerih primerih se lahko sprejme in neha uporabljati ukrep iz prvega pododstavka.“

(30)  vstavi se naslednji naslov IVa:

„NASLOV IVa

STORITVE SPOROČANJA PODATKOV

POGLAVJE 1

Izdaja dovoljenj izvajalcem storitev sporočanja podatkov

Člen 27a Zahteva za dovoljenje

1. Za opravljanje storitev APA, CTP ali ARM kot redne dejavnosti ali rednega poslovanja je potrebno predhodno dovoljenje ESMA v skladu s tem naslovom.

2. Investicijsko podjetje ali upravljavec trga, ki upravlja mesto trgovanja, lahko prav tako opravlja storitve APA, CTP ali ARM, pri čemer ESMA predhodno preveri, da investicijsko podjetje ali upravljavec trga izpolnjuje zahteve iz tega naslova. Opravljanje teh storitev se vključi v njihovo dovoljenje.

3. ESMA vzpostavi register vseh izvajalcev storitev sporočanja podatkov v Uniji. Register je javno dostopen in vsebuje informacije o storitvah, za katere ima izvajalec storitev sporočanja podatkov dovoljenje, ter se redno posodablja.

Če ESMA dovoljenje v skladu s členom 27d odvzame, se odvzem objavi v registru za obdobje petih let.

4. Izvajalci storitev sporočanja podatkov svoje storitve opravljajo pod nadzorom ESMA. ESMA redno pregleduje, ali izvajalci storitev sporočanja podatkov izpolnjujejo zahteve iz tega naslova. ESMA spremlja, ali izvajalci storitev sporočanja podatkov nepretrgoma izpolnjujejo pogoje za prvotno dovoljenje iz tega naslova.

Člen 27bIzdaja dovoljenj izvajalcem storitev sporočanja podatkov

1. ESMA izda izvajalcem storitev sporočanja podatkov dovoljenje za namene naslova IVa, če:

(a)  je izvajalec storitev sporočanja podatkov pravna oseba s sedežem v Uniji in

(b)  izvajalec storitev sporočanja podatkov izpolnjuje zahteve iz naslova IVa.

2. V dovoljenju iz odstavka 1 je navedena storitev sporočanja podatkov, za opravljanje katere ima izvajalec storitev sporočanja podatkov dovoljenje. Če želi izvajalec storitev sporočanja podatkov, ki ima dovoljenje, svojo dejavnost razširiti na dodatne storitve sporočanja podatkov, pri ESMA vloži vlogo za razširitev področja uporabe dovoljenja.

3. Izvajalec storitev sporočanja podatkov z dovoljenjem nepretrgoma izpolnjuje pogoje za dovoljenje iz naslova IVa. Izvajalec storitev sporočanja podatkov z dovoljenjem brez nepotrebnega odlašanja obvesti ESMA o vseh pomembnih spremembah pogojev za dovoljenje.

4. Dovoljenje iz odstavka 1 učinkuje in velja na vsem ozemlju Unije in izvajalcu storitev sporočanja podatkov omogoča, da storitve, za katere ima dovoljenje, izvaja po vsej Uniji.

Člen 27cPostopki za odobritev ali zavrnitev vlog za izdajo dovoljenja

1. Vloga, ki jo vloži izvajalec storitev sporočanja podatkov vložnik, vsebuje vse informacije, potrebne, da se ESMA omogoči potrditev, da je izvajalec storitev sporočanja podatkov v času izdaje prvotnega dovoljenja uredil vse potrebno za izpolnjevanje svojih obveznosti iz določb iz tega naslova, vključno s poslovnim načrtom, ki med drugim določa vrste predvidenih storitev in organizacijsko strukturo.

2. ESMA v 20 delovnih dneh od prejema vloge za dovoljenje oceni, ali je popolna.

Če vloga ni popolna, ESMA določi rok, v katerem mora izvajalec storitev sporočanja podatkov predložiti dodatne informacije.

Po oceni, da je vloga popolna, ESMA o tem obvesti izvajalca storitev sporočanja podatkov.

3. ESMA v šestih mesecih od prejema popolne vloge oceni, ali izvajalec storitev sporočanja podatkov izpolnjuje zahteve iz tega naslova in sprejme v celoti utemeljeno odločitev o odobritvi ali zavrnitvi dovoljenja ter o tem v petih delovnih dneh obvesti izvajalca storitev sporočanja podatkov vložnika.

4. ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, s katerimi določi:

(a)  informacije, ki jih je treba predložiti v skladu z odstavkom 6, vključno s poslovnim načrtom;

(b)  informacije, vključene v obvestila iz člena 27b(3).

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

8. ESMA pripravi osnutek izvedbenih tehničnih standardov, s katerimi določi standardne obrazce, predloge in postopke za obveščanje ali zagotavljanje informacij v skladu z odstavkom 2 tega člena in členom 27e(3).

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 27dPreklic dovoljenja

1. ESMA lahko izvajalcu storitev sporočanja podatkov odvzame dovoljenje, če slednji:

(a)  dovoljenja v 12 mesecih ne uporabi, se mu izrecno odpove ali v zadnjih šestih mesecih ni opravil nobene storitve;

(b)  dovoljenje pridobi z navajanjem neresničnih podatkov ali na drug nedovoljen način;

(c)  ne izpolnjuje več pogojev, pod katerimi je bilo dovoljenje izdano;

(d)  resno in sistematično krši določbe te uredbe.

2. ESMA o odločitvi o odvzemu dovoljenja izvajalcu storitev sporočanja podatkov brez nepotrebnega odlašanja obvesti pristojni organ v državi članici, v kateri ima izvajalec storitev sporočanja podatkov sedež.“

Člen 27eZahteve za upravljalni organ izvajalca storitev sporočanja podatkov

1. Upravljalni organ izvajalca storitev sporočanja podatkov ima vedno zadosten ugled, ustrezno znanje, spretnosti in izkušnje ter opravljanju svojih nalog nameni dovolj časa.

Upravljalni organ ima ustrezno skupno znanje, spretnosti in izkušnje, da lahko razume dejavnosti izvajalca storitev sporočanja podatkov. Vsak član upravljalnega organa ravna odkrito, pošteno in razmišlja neodvisno, da lahko učinkovito ugovarja odločitvam višjega vodstva ter po potrebi učinkovito nadzira in spremlja odločanje vodstva.

Kadar upravljavec trga zaprosi za dovoljenje za upravljanje APA, CTP ali ARM v skladu s členom 27c in so člani upravljalnega organa APA, CTP ali ARM isti kot člani upravljalnega organa reguliranega trga, se šteje, da te osebe izpolnjujejo zahteve iz prvega pododstavka.

2. Izvajalec storitev sporočanja podatkov obvesti ESMA o vseh članih upravljalnega organa in vseh spremembah članstva, skupaj z vsemi informacijami, ki so potrebne za oceno, ali subjekt izpolnjuje zahteve iz odstavka 1.

3. Upravljalni organ izvajalca storitev sporočanja podatkov opredeli in nadzira izvajanje ureditev upravljanja, ki zagotavljajo učinkovito in skrbno vodenje organizacije, vključno z ločevanjem nalog znotraj organizacije in preprečevanjem nasprotij interesov, in sicer na način, ki spodbuja celovitost trga in interese strank.

4. ESMA zavrne dovoljenje, če meni, da oseba ali osebe, ki dejansko vodijo poslovanje izvajalca storitev sporočanja podatkov, nimajo dovolj dobrega ugleda, ali če obstajajo objektivni ali dokazljivi razlogi za prepričanje, da predlagane spremembe v vodstvu izvajalca ogrožajo njegovo skrbno in preudarno upravljanje ter ustrezno upoštevanje interesov njegovih strank in celovitosti trga.

5. ESMA do [Urad za publikacije: vstaviti datum 24 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov za oceno primernosti članov upravljalnega organa iz odstavka 1, pri čemer se upoštevajo različne vloge in funkcije, ki jih opravljajo, ter potreba po preprečevanju nasprotij interesov med člani upravljalnega organa in uporabniki APA, CTP ali ARM.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Poglavje 2

POGOJI ZA APA, CTP IN ARM

Člen 27fOrganizacijske zahteve za APA

1. APA ima ustrezne politike in ureditve za javno objavo informacij, ki se zahtevajo v skladu s členoma 20 in 21, kolikor je tehnično izvedljivo v realnem času in pod razumnimi poslovnimi pogoji. Informacije so na voljo brezplačno 15 minut po tem, ko jih APA objavi. APA učinkovito in dosledno razširja te informacije tako, da je zagotovljen hiter dostop do informacij na nediskriminatorni podlagi, in v obliki, ki omogoča konsolidacijo informacij s podobnimi podatki iz drugih virov.

2. Informacije, ki jih objavi APA v skladu z odstavkom 1, vsebujejo vsaj naslednje podrobnosti:

(a)  identifikator finančnega instrumenta;

(b)  ceno, po kateri je bil sklenjen posel;

(c)  obseg posla;

(d)  čas sklenitve posla;

(e)  čas prijave posla;

(f)  obliko zapisa cene posla;

(g)  kodo mesta trgovanja, kjer je bil posel izvršen, ali, če je bil posel izvršen prek sistematičnega internalizatorja, kodo „SI“, sicer pa kodo „OTC“;

(h)  po potrebi navedbo, da je bil posel izvršen pod posebnimi pogoji.

3. APA vodi in vzdržuje učinkovite upravne ureditve, zasnovane za preprečevanje nasprotij interesov s strankami. Predvsem APA, ki deluje tudi kot upravljavec trga ali investicijsko podjetje, vse zbrane informacije obravnava na nediskriminatoren način ter vodi in vzdržuje ustrezne ureditve za ločevanje različnih poslovnih funkcij.

4. APA ima vzpostavljene dobre varnostne mehanizme, oblikovane za zagotavljanje varnosti sredstev za prenos informacij, zmanjšanje tveganja okvare podatkov in nepooblaščenega dostopa ter preprečevanje uhajanja informacij pred objavo. APA ohranja ustrezne vire in varnostne zmogljivosti, da lahko nepretrgoma ponuja in vzdržuje svoje storitve.

5. APA ima vzpostavljene sisteme, s katerimi lahko učinkovito preverja popolnost poročil o trgovanju, ugotavlja izpuste in očitne napake ter zahteva ponoven prenos napačnih poročil.

6. ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov za določitev skupnih oblik, standardov podatkov in tehničnih ureditev, ki olajšujejo konsolidacijo informacij, kot je določeno v odstavku 1.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

7. Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 50, s katerimi določi, kaj so razumni poslovni pogoji za javno objavo informacij iz odstavka 1 tega člena.

8. ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, ki določajo:

(a)  načine, na katere lahko APA izpolnjuje obveznosti glede informacij iz odstavka 1;

(b)  vsebino informacij, objavljenih v skladu z odstavkom 1, vključno vsaj z informacijami iz odstavka 2, in sicer tako, da je omogočena objava zahtevanih informacij iz tega člena;

(c)  konkretne organizacijske zahteve, določene v odstavkih 3, 4 in 5.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 27gOrganizacijske zahteve za CTP

1. CTP ima vzpostavljene ustrezne politike in ureditve, s pomočjo katerih zbira informacije, objavljene v skladu s členoma 6 in 20, jih konsolidira v stalen tok elektronskih podatkov in daje na voljo javnosti v realnem času, kolikor je to tehnično izvedljivo, in pod razumnimi poslovnimi pogoji.

Te informacije vsebujejo vsaj naslednje podrobnosti:

(a)  identifikator finančnega instrumenta;

(b)  ceno, po kateri je bil sklenjen posel;

(c)  obseg posla;

(d)  čas sklenitve posla;

(e)  čas prijave posla;

(f)  obliko zapisa cene posla;

(g)  kodo mesta trgovanja, kjer je bil posel izvršen, ali, če je bil posel izvršen prek sistematičnega internalizatorja, kodo „SI“, sicer pa kodo „OTC“;

(h)  po potrebi dejstvo, da je za investicijsko odločitev in izvršitev posla odgovoren računalniški algoritem v investicijskem podjetju;

(i)  po potrebi navedbo, da je bil posel izvršen pod posebnimi pogoji;

(j)  če je bila opuščena obveznost objave informacij iz člena 3(1) v skladu s točko (a) ali (b) člena 4(1), oznako, iz katere je razvidno, katera od navedenih opustitev je bila uporabljena za posel.

Informacije so na voljo brezplačno 15 minut po tem, ko jih CTP objavi. CTP je zmožen učinkovito in dosledno razširjati te informacije tako, da je zagotovljen hiter dostop do informacij, na nediskriminatorni podlagi in v oblikah, ki so za udeležence trga enostavno dostopne in uporabne.

2. CTP ima vzpostavljene ustrezne politike in ureditve, s pomočjo katerih zbira informacije, objavljene v skladu s členoma 10 in 21, jih konsolidira v stalen tok elektronskih podatkov in daje informacije na voljo javnosti v realnem času, kolikor je to tehnično izvedljivo, in pod razumnimi poslovnimi pogoji, te informacije pa vključujejo vsaj naslednje podrobnosti:

(a)  identifikator ali prepoznavne značilnosti finančnega instrumenta;

(b)  ceno, po kateri je bil sklenjen posel;

(c)  obseg posla;

(d)  čas sklenitve posla;

(e)  čas prijave posla;

(f)  obliko zapisa cene posla;

(g)  kodo mesta trgovanja, kjer je bil posel izvršen, ali, če je bil posel izvršen prek sistematičnega internalizatorja, kodo „SI“, sicer pa kodo „OTC“;

(h)  po potrebi navedbo, da je bil posel izvršen pod posebnimi pogoji.

Informacije so na voljo brezplačno 15 minut po tem, ko jih CTP objavi. CTP je zmožen učinkovito in dosledno razširjati te informacije tako, da je zagotovljen hiter dostop do informacij, na nediskriminatorni podlagi in v splošno sprejetih oblikah, ki so interoperabilne ter za udeležence trga enostavno dostopne in uporabne.

3. CTP zagotovi konsolidacijo predloženih podatkov za vse organizirane trge, MTF, OTF in APA ter za finančne instrumente, določene z regulativnimi tehničnimi standardi v skladu s točko (c) odstavka 8.

4. CTP vodi in vzdržuje učinkovite upravne ureditve, oblikovane za preprečevanje nasprotij interesov. Predvsem upravljavec trga ali APA, ki upravlja tudi sistem stalnih informacij, vse zbrane informacije obravnava na nediskriminatoren način ter vodi in vzdržuje ustrezne ureditve za ločevanje različnih poslovnih funkcij.

5. CTP ima dobre varnostne mehanizme, oblikovane za zagotavljanje varnosti sredstev za prenos informacij ter zmanjšanje tveganja okvare podatkov in nepooblaščenega dostopa. CTP ohranja ustrezne vire in varnostne zmogljivosti, da lahko nepretrgoma ponuja in vzdržuje svoje storitve.

ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za določitev standardov podatkov in oblik za objavo informacij v skladu s členi 6, 10, 20 in 21, vključno z identifikatorjem finančnega instrumenta, ceno, količino, časom, obliko zapisa cene, identifikatorjem mesta in navedbo posebnih pogojev, pod katerimi je bil izvršen posel, ter tehničnih ureditev, ki spodbujajo učinkovito in dosledno razširjanje informacij na način, ki zagotavlja njihovo lahko dostopnost in uporabnost za udeležence trga, kot je navedeno v odstavkih 1 in 2, vključno z opredelitvijo dodatnih storitev, ki bi jih lahko opravljal CTP, ki povečujejo učinkovitost trga.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

6. Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 89, s katerimi pojasni, kaj so razumni poslovni pogoji za dostop do podatkovnih tokov iz odstavkov 1 in 2 tega člena.

7. ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, ki določajo:

(a)  načine, na katere lahko CTP izpolnjuje obveznosti glede informacij iz odstavkov 1 in 2;

(b)  vsebino informacij, objavljenih v skladu z odstavkoma 1 in 2;

(c)  podatke o finančnih instrumentih, ki morajo biti zagotovljeni v toku podatkov, in za nelastniške instrumente mesta trgovanja in APA, ki jih je treba vključiti;

(d)  druge načine za zagotovitev, da so podatki, ki jih objavijo različni CTP, dosledni in da dopuščajo celovito razvrščanje in navzkrižno primerjanje s podobnimi podatki iz drugih virov ter združevanje na ravni Unije;

(e)  konkretne organizacijske zahteve, določene v odstavkih 4 in 5.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 27hOrganizacijske zahteve za

ARM

1. ARM ima vzpostavljene ustrezne politike in ureditve, da informacije, ki se zahtevajo v skladu s členom 26, sporoči čim prej, najpozneje pa ob koncu delovnega dne, ki sledi dnevu izvršitve posla.

2. ARM vodi in vzdržuje učinkovite upravne ureditve, oblikovane za preprečevanje nasprotij interesov s strankami. Predvsem ARM, ki deluje tudi kot upravljavec trga ali investicijsko podjetje, vse zbrane informacije obravnava na nediskriminatoren način ter vodi in vzdržuje ustrezne ureditve za ločevanje različnih poslovnih funkcij.

3. ARM ima dobre varnostne mehanizme, oblikovane za zagotavljanje varnosti in preverjanje pristnosti sredstev za prenos informacij, zmanjšanje tveganja okvare podatkov in nepooblaščenega dostopa ter za preprečevanje uhajanja informacij, tako da je vedno ohranjena zaupnost podatkov. ARM ohranja ustrezne vire in varnostne zmogljivosti, da lahko nepretrgoma ponuja in vzdržuje svoje storitve.

4. ARM ima sisteme, s katerimi lahko učinkovito preverja popolnost poročil o poslih ter ugotavlja izpuste in očitne napake, ki jih povzroči investicijsko podjetje, da lahko v primeru napake ali izpusta investicijskemu podjetju sporoči podrobnosti o tej napaki ali izpustu ter zahteva ponoven prenos napačnih poročil.

ARM ima sisteme, s katerimi lahko odkrije napake ali izpuste, ki jih povzroči sam, in s katerimi lahko popravi poročila o poslih ter pravilna in popolna poročila predloži oziroma ponovno predloži pristojnemu organu.

5. ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, ki določajo:

(a)  načine, na katere lahko ARM izpolnjuje obveznosti glede informacij iz odstavka 1, ter

(b)  konkretne organizacijske zahteve, določene v odstavkih 2, 3 in 4.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

(31)  vstavi se naslednji naslov VIa:

„NASLOV VIa

Pooblastila in pristojnosti ESMA

POGLAVJE 1

PRISTOJNOSTI IN POSTOPKI

Člen 38a Izvajanje pooblastil ESMA

Pooblastila, prenesena na ESMA, uradnike ESMA ali druge osebe, ki jih pooblasti ESMA, s členi 38b do 38e, se ne uporabljajo za zahteve po razkritju informacij ali dokumentov, za katere velja varovanje zaupnosti.

Člen 38bZahteva za informacije

1. ESMA lahko z enostavnim zahtevkom ali odločitvijo od naslednjih oseb zahteva vse informacije, ki ESMA omogočajo izpolnjevanje obveznosti v skladu s to uredbo:

(a) APA, CTP, ARM in investicijskega podjetja ali upravljavca trga, ki upravlja mesto trgovanja, ki opravljata storitve sporočanja podatkov APA, CTP in ARM, ter oseb, ki jih obvladujejo ali pa ti obvladujejo njih;

  (b) poslovodstva oseb iz točke (a);

(c) revizorjev in svetovalcev oseb iz točke (a).

2. V vsakem enostavnem zahtevku za informacije iz odstavka 1 se:

(a) ta člen navede kot pravna podlaga za zahtevek;

(b) navede namen zahtevka;

(c) navedejo zahtevane informacije;

(d) navede rok, do katerega je treba predložiti informacije;

(e) vključi izjava, da oseba, od katere se zahtevajo informacije, teh sicer ni dolžna zagotoviti, da pa v primeru prostovoljnega odgovora na zahtevek ne smejo biti napačne ali zavajajoče;

(f) navede višina globe, ki se izda v skladu s členom 38e, če so predložene informacije napačne ali zavajajoče.

3. Kadar ESMA v skladu z odstavkom 1 zahteva zagotovitev informacij s sklepom:

(a) ta člen navede kot pravno podlago za zahtevek;

(b) navede namen zahtevka;

(c) navede zahtevane informacije;

(d) določi rok, v katerem je treba informacije predložiti;

(e) navede periodične denarne kazni, določene v členu 38g, če so zahtevane informacije nepopolne;

(f) navede globo, določeno v členu 38f, če so odgovori na vprašanja napačni ali zavajajoči;

(g) opozori na pravico do pritožbe na odločitev pri odboru ESMA za pritožbe ter pravico, da se odločitev predloži v presojo Sodišču Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sodišče) v skladu s členoma 60 in 61 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

4. Zahtevane informacije zagotovijo osebe iz odstavka 1 ali njihovi zastopniki, v primeru pravnih oseb ali združenj, ki nimajo pravne osebnosti, pa osebe, ki so po zakonu ali statutu pooblaščene za njihovo zastopanje. Pooblaščeni odvetniki lahko predložijo informacije v imenu svojih strank. Slednje so kljub temu v celoti odgovorne, če so predložene informacije nepopolne, napačne ali zavajajoče.

5. ESMA pristojnemu organu države članice, kjer imajo osebe iz odstavka 1, na katere se nanaša zahteva po informacijah, prebivališče ali sedež, brez odlašanja pošlje kopijo enostavnega zahtevka ali svoje odločitve.

Člen 38c Splošne preiskave

1. ESMA lahko za potrebe izvajanja svojih nalog v skladu s to uredbo opravi potrebne preiskave oseb iz člena 38b(1). V ta namen imajo uradniki ESMA in druge osebe, ki jih pooblasti ESMA, pooblastilo, da:

(a) preučijo vse evidence, podatke, postopke in vse drugo gradivo, relevantno za izvajanje njihovih nalog, ne glede na nosilec podatkov, na katerem so shranjeni;

(b) izdelajo ali pridobijo overjene kopije ali izvlečke iz teh evidenc, podatkov, postopkov ali drugega gradiva;

(c) povabijo in pozovejo katero koli osebo iz člena 38b(1) ali njihovega zastopnika ali zaposlenega, da zagotovi ustna ali pisna pojasnila glede dejstev ali dokumentov, povezanih s predmetom in namenom preiskave, ter zabeležijo njihove odgovore;

(d) opravijo razgovor s katero koli drugo fizično ali pravno osebo, ki pristane na razgovor, za namen zbiranja informacij v zvezi s predmetom preiskave;

(e) zahtevajo evidence o telefonskem in podatkovnem prometu.

2. Uradniki ESMA in druge osebe, ki jih ESMA pooblasti za namene preiskav iz odstavka 1, svoja pooblastila izvajajo ob predložitvi pisnega pooblastila, v katerem sta navedena predmet in namen preiskave. V pooblastilu so navedene tudi periodične denarne kazni iz člena 38i, ki se naložijo, če zahtevane evidence, podatki, postopki ali drugo gradivo ter odgovori na vprašanja, ki se postavijo osebam iz člena 38b(1), niso zagotovljeni ali so nepopolni, in globe iz člena 38h, ki se naložijo, če so odgovori na vprašanja, ki se postavijo osebam iz člena 38b(1), napačni ali zavajajoči.

3. Osebe iz člena 38b(1) morajo privoliti v preiskave, ki jih z odločitvijo odredi ESMA. V odločitvi morajo biti navedeni predmet in namen preiskave, periodične denarne kazni, določene v členu 38i, pravna sredstva, ki so na voljo na podlagi Uredbe (EU) št. 1095/2010, ter pravica, da se odločitev predloži v presojo Sodišču.

4. ESMA pravočasno pred preiskavo iz odstavka 1 o njej in o identiteti pooblaščenih oseb obvesti pristojni organ države članice, v kateri se bo preiskava opravila. Uradniki zadevnega pristojnega organa tem pooblaščenim osebam na zahtevo ESMA pomagajo pri izvajanju njihovih nalog. Ti uradniki se lahko preiskav tudi udeležijo, če za to zaprosijo.

5. Če je za pridobitev evidenc o telefonskem ali podatkovnem prometu iz točke (e) odstavka 1 v skladu z veljavnim nacionalnim pravom potrebna odobritev sodnega organa, se zanjo zaprosi. Prošnja za odobritev se lahko uporabi tudi kot previdnostni ukrep.

6. Kadar nacionalni sodni organ prejme prošnjo za odobritev zahtevka za pridobitev evidenc o telefonskem ali podatkovnem prometu iz točke (e) odstavka 1, ta organ preveri naslednje:

(a) ali je odločitev iz odstavka 3, ki jo je sprejel ESMA, pristna;

(b) ali so vsi ukrepi, ki se bodo sprejeli, sorazmerni, in ne samovoljni ali pretirani.

Za namene točke (b) lahko nacionalni sodni organ zaprosi ESMA za podrobna pojasnila, zlasti glede razlogov, ki jih ima za sum o kršitvi te uredbe, pa tudi glede resnosti domnevne kršitve in narave vpletenosti osebe, za katero veljajo prisilni ukrepi. Vendar nacionalni sodni organ ne sme presojati o tem, ali je bila preiskava potrebna, ali zahtevati informacij iz spisa ESMA. O zakonitosti odločitve ESMA lahko presoja samo Sodišče, in sicer v skladu s postopkom, določenim v Uredbi (EU) št. 1095/2010.

Člen 38dInšpekcijski pregledi na kraju samem

1. Za izvajanje svojih nalog v skladu s to uredbo lahko ESMA izvaja vse potrebne inšpekcijske preglede na kraju samem v vseh poslovnih prostorih oseb iz člena 38b(1).

2. Uradniki ESMA in druge osebe, ki jih ESMA pooblasti za izvajanje inšpekcijskih pregledov na kraju samem, lahko vstopijo v vse poslovne prostore oseb, na katere se nanaša odločitev o preiskavi, ki jo je sprejel ESMA, in imajo vsa pooblastila, navedena v členu 38b(1). Imajo tudi pooblastilo, da zapečatijo vse poslovne prostore ter poslovne knjige ali evidence za čas trajanja inšpekcijskega pregleda in v obsegu, potrebnem za njegovo izvedbo.

3. ESMA o inšpekcijskem pregledu pravočasno obvesti pristojni organ države članice, v kateri se bo pregled izvajal. ESMA lahko zaradi pravilne izvedbe in učinkovitosti inšpekcijskega pregleda po obvestitvi ustreznega pristojnega organa izvede inšpekcijski pregled na kraju samem brez predhodnega obvestila. Pregledi v skladu s tem členom se izvedejo, če zadevni organ potrdi, da jim ne nasprotuje.

4. Uradniki ESMA in druge osebe, ki jih ESMA pooblasti za izvajanje inšpekcijskih pregledov na kraju samem, izvajajo svoja pooblastila ob predložitvi pisnega pooblastila, v katerem so navedeni predmet in namen pregleda ter periodične denarne kazni, določene s členom 38g, če zadevna oseba ne privoli v inšpekcijski pregled.

5. Osebe iz člena 38b(1) dovolijo inšpekcijske preglede na kraju samem, ki so odrejeni z odločitvijo ESMA. V odločitvi morajo biti navedeni predmet in namen inšpekcijskega pregleda, datum njegovega začetka, periodične denarne kazni, določene v členu 38i, pravna sredstva, ki so na voljo na podlagi Uredbe (EU) št. 1095/2010, ter pravica, da se odločitev predloži v presojo Sodišču.

6. Uradniki pristojnega organa države članice, v kateri se izvaja inšpekcijski pregled, pa tudi uradniki, ki jih pristojni organ pooblasti ali imenuje, na zahtevo ESMA aktivno pomagajo uradnikom ESMA in drugim osebam, ki jih ESMA pooblasti. Uradniki pristojnega organa zadevne države članice se lahko tudi udeležijo inšpekcijskih pregledov na kraju samem.

7. ESMA lahko od pristojnih organov zahteva, da v njegovem imenu izvedejo nekatere preiskave in inšpekcijske preglede na kraju samem, kot je določeno v tem členu in v členu 38b(1).

8. Če uradniki ESMA in druge spremljevalne osebe, ki jih ESMA pooblasti, ugotovijo, da oseba nasprotuje inšpekcijskemu pregledu, ki je odrejen v skladu s tem členom, jim pristojni organ zadevne države članice zagotovi ustrezno pomoč in po potrebi prosi tudi za podporo policije ali drugega ustreznega organa izvrševanja, da omogoči izvedbo inšpekcijskega pregleda na kraju samem.

9. Če je za inšpekcijski pregled na kraju samem iz odstavka 1 ali za pomoč iz odstavka 7 v skladu z nacionalnim pravom potrebna odobritev sodnega organa, se zanjo zaprosi. Prošnja za odobritev se lahko uporabi tudi kot previdnostni ukrep.

10. Kadar nacionalni sodni organ prejme prošnjo za odobritev inšpekcijskega pregleda na kraju samem iz odstavka 1 ali pomoč iz odstavka 7, preveri naslednje:

(a)  ali je odločitev iz odstavka 5, ki jo je sprejel ESMA, pristna;

(b)  ali so vsi ukrepi, ki se bodo sprejeli, sorazmerni, in ne samovoljni ali pretirani.

Za namene točke (b) lahko nacionalni sodni organ zaprosi ESMA za podrobna pojasnila, zlasti glede razlogov, ki jih ima za sum o kršitvi te uredbe, pa tudi glede resnosti domnevne kršitve in narave vpletenosti osebe, za katero veljajo prisilni ukrepi. Vendar nacionalni sodni organ ne sme presojati o tem, ali je preiskava potrebna, ali zahtevati informacij iz spisa ESMA. O zakonitosti odločitve ESMA lahko presoja samo Sodišče, in sicer v skladu s postopkom, določenim v Uredbi (EU) št. 1095/2010.

Člen 38e Izmenjava informacij

ESMA in pristojni organi si brez nepotrebnega odlašanja izmenjajo informacije, potrebne za opravljanje nalog, ki jih imajo po tej uredbi.

Člen 38f Poslovna skrivnost

Obveznost varovanja poklicne skrivnosti iz člena 76 Direktive 2014/65/EU velja za ESMA in vse osebe, ki delajo ali so delale pri ESMA, ali pri drugih osebah, na katere ESMA prenese naloge, vključno z revizorji in strokovnjaki, ki jih ESMA zaposli pogodbeno.

Člen 38gNadzorni ukrepi ESMA

1. Če ESMA ugotovi, da je oseba iz točke (a) člena 38a(1) storila katero od kršitev iz naslova IVa, sprejme enega ali več naslednjih ukrepov:

(a) sprejme odločitev, s katero od osebe zahteva, da odpravi kršitev;

(b) sprejme odločitev, s katero naloži globe v skladu s členoma 38h in 38i;

(c) izda javna obvestila.

2. ESMA pri sprejemanju ukrepov iz odstavka 1 upošteva naravo in resnost kršitve, pri čemer se ravna po naslednjih merilih:

(a) trajanje in pogostost kršitve;

(b) ali je bilo zaradi kršitve storjeno ali omogočeno finančno kaznivo dejanje oziroma je kršitev kako drugače prispevala k finančnemu kaznivemu dejanju;

(c) ali je bila kršitev namerna ali je do nje prišlo iz malomarnosti;

(d) stopnjo odgovornosti osebe, odgovorne za kršitev;

(e) finančno trdnost osebe, odgovorne za kršitev, prikazano s skupnim prometom odgovorne pravne osebe ali letnim prihodkom in čistimi sredstvi odgovorne fizične osebe;

(f) učinek kršitve na interese vlagateljev;

(g) pomembnost pridobljenega dobička ali preprečenih izgub osebe, odgovorne za kršitev, ali izgub, ki jih zaradi kršitve utrpijo tretje osebe, če se to lahko ugotovi;

(h) raven sodelovanja osebe, odgovorne za kršitev, z ESMA, brez poseganja v potrebo po izročitvi pridobljenega dobička ali preprečenih izgub te osebe;

(i) pretekle kršitve osebe, odgovorne za kršitev;

(j) ukrepi, ki jih oseba, odgovorna za kršitev, sprejme po kršitvi za preprečitev ponovitve kršitve.

3. ESMA o vsakem ukrepu, sprejetem v skladu z odstavkom 1, brez nepotrebnega odlašanja uradno obvesti osebo, odgovorno za kršitev, ter s tem seznani pristojne organe držav članic in Komisijo. Vse take odločitve javno objavi na svojem spletnem mestu v 10 delovnih dneh od datuma sprejetja.

Javna objava iz prvega pododstavka vključuje naslednje:

(a)   izjavo, ki potrjuje pravico osebe, odgovorne za kršitev, da se pritoži na odločitev;

(b)   kjer je smiselno, izjavo, ki potrjuje, da je bila vložena pritožba, z navedbo, da pritožba nima odložilnega učinka;

(c)   izjavo, da lahko odbor za pritožbe ESMA odloži izvajanje izpodbijane odločitve v skladu s členom 60(3) Uredbe (EU) št. 1095/2010.

POGLAVJE 2

UPRAVNE SANKCIJE IN DRUGI UKREPI

Člen 38hGlobe

1. Kadar ESMA v skladu s členom 38k(5) ugotovi, da je oseba namerno ali iz malomarnosti zagrešila katero od kršitev iz naslova IVa, sprejme odločitev o naložitvi globe v skladu z odstavkom 2 tega člena.

Vsaka kršitev se obravnava kot namerna, če ESMA odkrije objektivne elemente, ki dokazujejo, da je oseba namerno storila kršitev.

2. Najvišja globa iz odstavka 1 znaša 200 000 EUR, v državah članicah, katerih valuta ni euro, pa ustrezen znesek v nacionalni valuti.

3. Pri določanju višine globe v skladu z odstavkom 1 ESMA upošteva merila iz člena 38g(2).

Člen 38iPeriodične denarne kazni

1. ESMA z odločitvijo naloži periodične denarne kazni z namenom prisiliti:

(a) osebo, da odpravi kršitev na podlagi odločitve, sprejete v skladu s členom 38b(1)(a);

(b) osebo iz člena 38b(1), da:

– posreduje popolne informacije, ki se zahtevajo z odločitvijo v skladu s členom 38b;

– privoli v preiskavo in zlasti zagotovi popolne evidence, podatke, postopke ali drugo potrebno gradivo ter dopolni in popravi druge informacije, predložene v okviru preiskave, odrejene z odločitvijo v skladu s členom 34c;

– privoli v inšpekcijski pregled na kraju samem, odrejen z odločitvijo v skladu s členom 38d.

2. Periodična denarna kazen je učinkovita in sorazmerna. Periodična denarna kazen se naloži za vsak dan zamude.

3. Ne glede na odstavek 2 znesek periodičnih denarnih kazni ustreza 3 % povprečnega dnevnega prometa v preteklem poslovnem letu, za fizične osebe pa 2 % povprečnega dnevnega dohodka v preteklem koledarskem letu. Znesek se računa od datuma, določenega v odločitvi, s katero se naloži periodična denarna kazen.

4. Periodična denarna kazen se naloži za obdobje največ šestih mesecev po uradnem obvestilu o odločitvi ESMA. Po preteku tega obdobja ESMA ukrep pregleda.

Člen 38jRazkritje, narava, izvršitev in dodelitev globe in periodičnih denarnih kazni

1. ESMA javnosti razkrije vse globe in periodične denarne kazni, ki jih je naložil v skladu s členoma 38h in 38i, razen če bi razkritje javnosti resno ogrozilo finančne trge ali povzročilo nesorazmerno škodo vpletenim stranem. Razkritje ne zajema osebnih podatkov v smislu Uredbe (ES) št. 45/2001.

2. Globe in periodične denarne kazni, naložene v skladu s členoma 38h in 38i, so upravne narave.

3. Kadar ESMA odloči, da ne bo naložil glob ali periodičnih denarnih kazni, o tem ustrezno obvesti Evropski parlament, Svet, Komisijo in pristojne organe zadevne države članice ter navede razloge za svojo odločitev.

4. Globe in periodične denarne kazni, naložene v skladu s členoma 38h in 38i, so pravno izvršljive.

5. Izvršitev urejajo pravila civilnopravnega postopka, ki veljajo na ozemlju države, kjer poteka.

6. Zneski glob in periodičnih denarnih kazni se dodelijo v splošni proračun Evropske unije.

Člen 38kPostopkovna pravila za sprejemanje nadzornih ukrepov in nalaganje denarnih kazni

1. Kadar ESMA pri opravljanju svojih nalog v skladu s to uredbo ugotovi, da obstajajo resni znaki o možnih dejstvih, ki bi lahko predstavljala eno ali več kršitev iz naslova IVa, imenuje neodvisnega preiskovalnega uradnika iz ESMA, da zadevo razišče. Imenovani uradnik ne sodeluje oziroma ni neposredno ali posredno sodeloval pri nadzoru ali postopku izdaje dovoljenja zadevnemu izvajalcu storitev sporočanja podatkov ter svoje naloge opravlja neodvisno od ESMA.

2. Preiskovalni uradnik iz odstavka 1 razišče domnevne kršitve ob upoštevanju vseh pripomb preiskovanih oseb ter celoten spis s svojimi ugotovitvami predloži ESMA.

3. Pri opravljanju svojih nalog lahko preiskovalni uradnik uveljavlja pooblastilo za zahtevanje informacij v skladu s členom 38b ter za izvajanje preiskav in inšpekcijskih pregledov na kraju samem v skladu s členoma 38c in 38d.

4. Preiskovalni uradnik ima pri opravljanju svojih nalog dostop do vseh dokumentov in informacij, ki jih je ESMA zbral pri nadzornih dejavnostih.

5. Potem ko preiskovalni uradnik zaključi preiskavo in preden spis z ugotovitvami predloži ESMA, preiskovanim osebam omogoči, da podajo izjavo v zvezi s preiskovanimi zadevami. Preiskovalni uradnik svoje ugotovitve utemelji le z dejstvi, glede katerih so imele zadevne osebe priložnost podati pripombe.

6. V preiskavah v skladu s tem členom se v celoti upošteva pravica zadevnih oseb do obrambe.

7. Ko preiskovalni uradnik spis s svojimi ugotovitvami predloži ESMA, o tem uradno obvesti preiskovane osebe. Zagotovljena jim je pravica do vpogleda v spis, pri čemer se upošteva pravni interes drugih oseb glede varstva njihovih poslovnih skrivnosti. Pravica do vpogleda v spis ne zajema zaupnih informacij, ki se nanašajo na tretje osebe.

8. Na podlagi spisa z ugotovitvami preiskovalnega uradnika in po tem, ko preiskovane osebe v skladu s členom 38l podajo izjavo, če to zahtevajo, ESMA odloči, ali so preiskovane osebe storile eno ali več kršitev iz naslova VIa, in v tem primeru sprejme nadzorni ukrep v skladu s členom 38m.

9. Preiskovalni uradnik ne sodeluje pri razpravah ESMA niti na noben drug način ne posega v njegov postopek odločanja.

10. Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 50 do [Urad za publikacije: vstaviti datum 24 mesecev po začetku veljavnosti], s katerimi se nadalje opredeli poslovnik v zvezi z izvajanjem pooblastil za nalaganje glob ali periodičnih denarnih kazni, vključno z določbami glede pravice do obrambe, začasnimi določbami in pobiranjem glob ali periodičnih denarnih kazni, ter roki zastaranja za nalaganje in izvrševanje glob in periodičnih denarnih kazni.

11. Kadar ESMA pri opravljanju svojih nalog v skladu s to uredbo ugotovi, da obstajajo resni znaki o možnih dejstvih, ki bi lahko veljala za kazniva dejanja, zadeve za kazenski pregon predloži pristojnim nacionalnim organom. ESMA poleg tega ne izreče glob ali periodičnih denarnih kazni, kadar je kot rezultat kazenskega postopka po nacionalnem pravu že postala pravnomočna predhodna oprostilna sodba ali obsodba, izhajajoča iz istega dejstva ali dejstev, ki so v osnovi ista.

Člen 38lZaslišanje zadevnih oseb

1. Pred sprejetjem odločitev v skladu s členi 38g, 38h in 38i ESMA osebam, ki so v postopku, omogoči, da podajo izjave glede njegovih ugotovitev. Odločitve ESMA temeljijo samo na ugotovitvah, v zvezi s katerimi so osebe, ki so v postopku, imele priložnost podati pripombe.

Prvi pododstavek se ne uporablja, če so potrebni nujni ukrepi, da se prepreči večja neposredna škoda za finančni sistem. V tem primeru lahko ESMA sprejme začasno odločitev in zadevnim osebam čim prej po sprejetju svoje odločitve omogoči, da podajo izjavo.

2. V postopkih se v celoti upošteva pravica preiskovanih oseb do obrambe. Zagotovljena jim je pravica do vpogleda v spis ESMA ob upoštevanju pravnega interesa drugih oseb glede varstva njihovih poslovnih skrivnosti. Pravica do vpogleda v spis ne velja za zaupne informacije ali notranje pripravljalne dokumente ESMA.

Člen 38mPregled s strani Sodišča

Sodišče ima neomejeno pristojnost za presojanje odločitev, s katerimi je ESMA naložil globo ali periodično denarno kazen. Naloženo globo ali periodično denarno kazen lahko razveljavi, zniža ali zviša.

Člen 38nPristojbine za izdajo dovoljenja in nadzor

1. ESMA izvajalcem storitev sporočanja podatkov zaračuna pristojbine v skladu s to uredbo in v skladu z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu z odstavkom 3. Pristojbine v celoti pokrivajo stroške ESMA v zvezi z izdajanjem dovoljenj in nadzorom nad izvajalci storitev sporočanja podatkov ter tudi povračilo vseh stroškov, ki bi jih lahko imeli pristojni organi pri izvajanju svojega dela v skladu s to uredbo, zlasti zaradi prenosa nalog v skladu s členom 38o.

2. Znesek pristojbine, ki se zaračuna posameznemu izvajalcu storitev sporočanja podatkov, pokrije vse upravne stroške, ki jih ima ESMA z dejavnostmi v zvezi s prospektom, vključno z dodatki k prospektu, ki ga pripravi ta izdajatelj, ponudnik ali oseba, ki prosi za uvrstitev v trgovanje na reguliranem trgu. Znesek pristojbine je sorazmeren s prometom izdajatelja, ponudnika ali osebe, ki prosi za uvrstitev v trgovanje na reguliranem trgu.

3. Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 50 do [Urad za publikacije: vstaviti datum 24 mesecev po začetku veljavnosti], s katerimi podrobneje opredeli vrsto pristojbin, zadeve, za katere jih je treba plačati, njihovo višino in način njihovega plačila.“

Člen 38oPrenos nalog z organa ESMA na pristojne organe

1. ESMA lahko posamezne nadzorne naloge prenese na pristojni organ države članice v skladu s svojimi smernicami, ki jih izda na podlagi člena 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010, kadar je to potrebno za ustrezno opravljanje nadzorne naloge. Te posamezne nadzorne naloge lahko vključujejo zlasti pooblastilo za izvrševanje zahtevkov za informacije v skladu s členom 38b ter za izvajanje preiskav in inšpekcijskih pregledov na kraju samem v skladu s členoma 38c in 38d.

2. ESMA se pred prenosom naloge z ustreznim pristojnim organom posvetuje o:

(a) obsegu naloge, ki se bo prenesla,

(b) časovnem okviru za izvedbo naloge ter

(c) prenosu potrebnih informacij s strani ESMA in ESMA.

3. ESMA v skladu z uredbo o pristojbinah, ki jo na podlagi člena 38n(3) sprejme Komisija, pristojnemu organu povrne stroške, ki nastanejo zaradi izvajanja prenesenih nalog.

4. ESMA v ustreznih časovnih presledkih pregleda odločitev iz odstavka 1. Prenos se lahko kadar koli prekliče.

(32)  5. Prenos nalog ne vpliva na odgovornost ESMA ter ne omejuje njegove zmožnosti za izvajanje in nadziranje prenesene dejavnosti.“; člen 50 se spremeni:

(a)    odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov iz člena 1(9), člena 2(2), člena 13(2), člena 15(5), člena 17(3), člena 19(2) in (3), člena 27(3a), člena 27c, člena 31(4), člena 40(8), člena 41(8), člena 42(7), člena 45(10) ter člena 52(10) in (12) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od 2. julija 2014.“;

(b)    v odstavku 3 se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

„Pooblastilo iz člena 1(9), člena 2(2), člena 13(2), člena 15(5), člena 17(3), člena 19(2) in (3), člena 27(3a), člena 27c, člena 31(4), člena 40(8), člena 41(8), člena 42(7), člena 45(10) ter člena 52(10) in (12) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet.“;

(c)  v odstavku 5 se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

„Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 1(9), členom 2(2), členom 13(2), členom 15(5), členom 17(3), členom 19(2) in (3), členom 27(3a), členom 27c, členom 31(4), členom 40(8), členom 41(8), členom 42(7), členom 45(10) ter členom 52(10) in (12), začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu, ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala.“;

(32a)  v členu 39 se doda nov odstavek 2a:

„2a. V skladu s točko (dc) člena 9 Uredbe (EU) št. 1093/2010 in točke (db) člena 9 Uredbe (EU) št. 1095/2010 lahko EBA in ESMA usklajujeta dejavnosti prikritega nakupovanja pristojnih organov v povezavi s preiskavami posamezne vrste finančnih institucij ali vrste produkta ali vrste ravnanja, vključno s tem, da se na finančno institucijo obrnejo v vlogi potencialnega kupca. Informacije, pridobljene s takšno preiskavo, se lahko uporabijo kot podpora pri vseh nalogah, povezanih z varstvom potrošnikov, finančnimi dejavnostmi in finančnimi inovacijami.“

(32b)  v členu 40 se odstavek 6 nadomesti z naslednjim:

„6. ESMA prepoved ali omejitev iz odstavka 1 pregleda v ustreznih intervalih, čim prej, in vsaj vsakih 6 mesecev. Organ lahko prepoved ali omejitev dvakrat obnovi, po tem obdobju pa postane trajna, razen če presodi drugače.“

(32c)  v členu 41 se odstavek 6 spremeni:

„6. EBA prepoved ali omejitev iz odstavka 1 pregleda v ustreznih intervalih, čim prej, in vsaj vsakih 6 mesecev. Organ lahko prepoved ali omejitev dvakrat obnovi, po tem obdobju pa postane trajna, razen če organ meni drugače.“

(33)  v členu 52 se dodata naslednja odstavka 13 in 14:

„13.   Po posvetovanju z ESMA Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročili o delovanju sistemov stalnih informacij, vzpostavljenih v skladu z naslovom IVa. Poročilo iz člena 27d(1) se predloži do 3. septembra 2019. Poročilo iz člena 27d(2) se predloži do 3. septembra 2021.

V poročilih iz prvega pododstavka se oceni delovanje sistemov stalnih informacij glede na naslednja merila:

(a)   razpoložljivost in pravočasnost informacij po trgovanju v konsolidirani obliki, ki zajemajo vse posle ne glede na to, ali so bili opravljeni na mestih trgovanja ali ne;

(b)   razpoložljivost in pravočasnost visokokakovostnih popolnih in delnih informacij po trgovanju v oblikah, ki so za udeležence trga lahko dostopne in uporabne ter na voljo na razumni poslovni podlagi.

Kadar Komisija meni, da CTP ne zagotavljajo informacij tako, da so spoštovana merila iz drugega pododstavka, svojemu poročilu priloži zahtevo, naj ESMA začne postopek s pogajanji za imenovanje poslovnega subjekta za upravljanje sistema stalnih informacij prek postopka javnega naročila, ki ga vodi ESMA. ESMA po prejemu zahteve Komisije začne postopek pod pogoji, določenimi v zahtevi Komisije, in v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (**).

14.   Če se začne postopek iz odstavka 13, Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 50, v katerih opredeli ukrepe, s katerimi:

(a)   določi trajanje pogodbe poslovnega subjekta za upravljanje sistema stalnih informacij ter postopek in pogoje za podaljšanje pogodbe in za začetek novega javnega naročila;

(b)   zagotovi, da poslovni subjekt, ki upravlja sistem stalnih informacij, to počne izključno in da noben drug subjekt nima dovoljenja za CTP v skladu s členom 27a;

(c)   pooblasti ESMA za zagotavljanje, da poslovni subjekt za upravljanje sistema stalnih informacij, imenovan prek javnega naročila, izpolnjuje pogoje razpisa;

(d)   zagotovi, da so informacije po trgovanju, ki jih zagotavlja poslovni subjekt za upravljanje sistema stalnih informacij, visokokakovostne, v oblikah, ki so za udeležence trga lahko dostopne in uporabne, ter v konsolidirani obliki, ki zajema ves trg;

(e)   zagotovi, da so informacije po trgovanju zagotovljene na razumni poslovni podlagi, tako na konsolidirani kot nekonsolidirani podlagi, in da zadostujejo potrebam uporabnikov po vsej Uniji;

(f)   zagotovi, da mesta trgovanja in APA svoje podatke o trgovanju dajo na voljo poslovnemu subjektu za upravljanje sistema stalnih informacij, imenovanemu prek postopka javnega naročila pod vodstvom ESMA, in to po razumni ceni;

(g)   določi ureditev, ki se uporabi v primeru, ko poslovni subjekt za upravljanje sistema stalnih informacij, imenovan prek postopka javnega naročila, ne izpolnjuje pogojev razpisa;

(h)   določi ureditev, ki CTP, ki imajo dovoljenje v skladu s členom 27a – v primeru, da pooblastilo iz točke (b) tega odstavka ni uporabljeno ali da z javnim naročilom ni imenovan noben subjekt – omogoča, da še naprej upravljajo sistem stalnih informacij, dokler ni zaključeno novo javno naročilo in ni imenovan poslovni subjekt za upravljanje sistema stalnih informacij.

*  Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).

**  Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).“;

(34)  vstavita se naslednja člena 54a in 54b:

„Člen 54aPrehodni ukrepi v zvezi z ESMA

1. Vse pristojnosti in naloge, povezane z nadzorno dejavnostjo in dejavnostjo izvrševanja na področju izvajalcev storitev sporočanja podatkov, prenesene na pristojne organe v skladu s členom 67 Direktive 2014/65/EU, prenehajo dne [Urad za publikacije: vstaviti datum 36 mesecev po začetku veljavnosti]. Te pristojnosti in naloge na isti datum prevzame ESMA.

2. ESMA na datum iz odstavka 1 prevzame vse spise in delovne dokumente, povezane z nadzorno dejavnostjo in dejavnostjo izvrševanja na področju izvajalcev storitev sporočanja podatkov, vključno s potekajočimi preiskavami in ukrepi izvrševanja, ali njihove overjene kopije.

Vseeno se vloge za dovoljenje, ki jih pristojni organi prejmejo pred [Urad za publikacije: vstaviti datum 30 mesecev po začetku veljavnosti], ne prenesejo na ESMA, odločitev o registraciji ali zavrnitvi registracije pa sprejme ustrezni organ.

3. Pristojni organi iz odstavka 1 zagotovijo, da izvajalci storitev sporočanja podatkov vse obstoječe evidence in delovne dokumente ali njihove overjene kopije čim prej in v vsakem primeru prenesejo na ESMA. Ti pristojni organi ESMA nudijo tudi vso potrebno pomoč in mu svetujejo, da omogočijo učinkovit in uspešen prenos ter prevzem nadzorne dejavnosti in dejavnosti izvrševanja na področju izvajalcev storitev sporočanja podatkov.

4. ESMA deluje kot pravni naslednik pristojnih organov iz odstavka 1 v vseh upravnih ali sodnih postopkih, ki so posledica nadzornih dejavnosti in dejavnosti izvrševanja, ki so jih ti pristojni organi izvajali v zvezi z zadevami, ki sodijo v področje uporabe te uredbe.

5. Vsa dovoljenja izvajalcev storitev sporočanja podatkov, ki jih izda pristojni organ iz odstavka 1, po prenosu pristojnosti na ESMA ostanejo veljavna.

Člen 54bOdnosi z revizorji

1.   Vsaka oseba, pooblaščena v smislu Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta (*), ki pri izvajalcu storitev sporočanja podatkov opravlja nalogo, opisano v členu 34 Direktive 2013/34/EU ali členu 73 Direktive 2009/65/ES, ali druge naloge, ki jih predpisuje zakonodaja, je dolžna ESMA nemudoma obvestiti o vseh dejstvih ali odločitvah v zvezi s tem subjektom, s katerim se je ta oseba seznanila pri opravljanju te naloge in ki lahko:

(a)   pomeni pomembno kršitev zakonov in drugih predpisov, ki določajo pogoje, ki veljajo za pridobitev dovoljenja ali ki specifično urejajo opravljanje dejavnosti izvajalca storitev sporočanja podatkov;

(b)   vplivajo na kontinuirano delovanje izvajalca storitev sporočanja podatkov;

(c)   vodijo k zavrnitvi potrditve računovodskih izkazov ali k izrazu pridržkov.

Ta oseba je dolžna sporočiti tudi morebitna dejstva in odločitve, s katerimi se seznani pri opravljanju nalog iz prvega pododstavka, v podjetju, ki ima tesne povezave z izvajalcem storitev sporočanja podatkov, pri katerem oseba opravlja te naloge.

2.   Dobroverno razkritje dejstev ali odločitev iz odstavka 1 pristojnim organom s strani oseb, pooblaščenih v smislu Direktive 2006/43/ES, ni kršitev nobene pogodbene ali pravne omejitve glede razkrivanja informacij in zaradi tega te osebe ne nosijo nikakršne odgovornosti.

*   Direktiva 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi Direktive Sveta 84/253/EGS (UL L 157, 9.6.2006, str. 87).“.

Člen 8Spremembe Uredbe (EU) 2016/1011 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov

Uredba (EU) 2016/1011 se spremeni:

(-1)  v členu 3, odstavek 1, točka (24), točka (a) se spremeni uvodni del:

  „(a) vhodne podatke, ki se v celoti ▌prispevajo:“

(-1a)  v členu 3, odstavek 1, točka (24), točka (a) se spremeni točka (vii):

  „(vii) prek ponudnika storitev, na katerega je upravljavec referenčne vrednosti v skladu s členom 10, razen člena 10(3)(f), v zunanje izvajanje prenesel zbiranje podatkov, če ta ponudnik storitev prejme podatke v celoti od subjekta iz točk (i) do (vi);“;

(1)  v členu 4 se doda naslednji odstavek:

„9.  Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 49, v katerih določi zahteve za zagotovitev, da je ureditev upravljanja iz odstavka 1 dovolj zanesljiva.“;

(2)  v členu 12 se doda naslednji odstavek:

„4.  Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 49, v katerih določi pogoje za zagotovitev, da je metodologija iz odstavka 1 skladna s točkami (a) do (e) navedenega odstavka.“;

(3)  v členu 14 se doda naslednji odstavek:

„4.  Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 49, v katerih določi lastnosti sistemov in kontrole iz odstavka 1.“;

(4)  člen 20 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 20Ključne referenčne vrednosti

1.  Komisija kot ključno referenčno vrednost označi vsako referenčno vrednost, ki jo zagotovi upravljavec s sedežem v Uniji in se neposredno ali posredno uporablja v kombinaciji referenčnih vrednosti kot sklicevanje pri finančnih instrumentih ali finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, katerih skupna vrednost je vsaj 500 milijard EUR, po možnosti na podlagi celotnega razpona zapadlosti referenčne vrednosti ali rokov zapadlosti.

Če pristojni organ države članice ali ESMA meni, da bi bilo treba referenčno vrednost označiti kot ključno v skladu s prvim pododstavkom, o tem obvesti Komisijo in svoje mnenje pisno utemelji.

Komisija vsaj vsaki dve leti pregleda svojo oceno tega, kako ključne so referenčne vrednosti.

2.  ESMA kot ključne označi vse referenčne vrednosti, na katere se sklicujejo finančni instrumenti ali finančne pogodbe, ali referenčne vrednosti za merjenje uspešnosti investicijskih skladov s skupno vrednostjo manj kot 500 milijard EUR, kot je določeno v odstavku 1, ki izpolnjujejo merilo (a) in merilo (b) ali merilo (c) spodaj:

(a)  za referenčno vrednost ni ustreznih nadomestitev, ki jih narekuje trg, ali pa jih je zelo malo;

(b)  če bi se referenčna vrednost prenehala zagotavljati ali bi se zagotavljala na podlagi vhodnih podatkov, ki ne predstavljajo več v celoti dejanskega tržnega ali gospodarskega stanja, ali na podlagi nezanesljivih vhodnih podatkov, bi to pomembno in negativno vplivalo na celovitost trgov, finančno stabilnost, potrošnike, realno gospodarstvo ali financiranje gospodinjstev ali podjetij v več kot eni državi članici;

(c)(i)  referenčna vrednost temelji na predloženih podatkih prispevajočih oseb, katerih večina ima sedež v tej državi članici, in

(c)(ii)  če bi se referenčna vrednost prenehala zagotavljati ali bi se zagotavljala na podlagi vhodnih podatkov, ki ne predstavljajo več v celoti dejanskega tržnega ali gospodarskega stanja, ali na podlagi nezanesljivih vhodnih podatkov, bi to pomembno in negativno vplivalo na celovitost trgov, finančno stabilnost, potrošnike, realno gospodarstvo ali financiranje gospodinjstev ali podjetij v eni državi članici.

3.  Pri ocenjevanju, ali sta izpolnjeni merili iz točk (a) in (b), ESMA upošteva vse naslednje:

(i)  vrednost finančnih instrumentov in finančnih pogodb, ki je zastopana v referenčni vrednosti, ter vrednost investicijskih skladov, ki je zastopana v referenčni vrednosti za merjenje njihove uspešnosti, in njihov pomen z vidika celotne vrednosti finančnih instrumentov in neizpolnjenih finančnih pogodb ter celotne vrednosti investicijskih skladov v zadevnih državah članicah;

(ii)  vrednost finančnih instrumentov in finančnih pogodb, ki je zastopana v referenčni vrednosti, ter vrednost investicijskih skladov, ki je zastopana v referenčni vrednosti za merjenje njihove uspešnosti v zadevnih državah članicah, in njihov pomen z vidika bruto domačega proizvoda teh držav članic;

(iii)  drugi številčni podatki za objektivno oceno morebitnega učinka prekinitve zagotavljanja ali nezanesljivosti referenčne vrednosti na celovitost trgov, finančno stabilnost, potrošnike, realno gospodarstvo ali financiranje gospodinjstev in podjetij v zadevnih državah članicah.

4.  Preden ESMA referenčno vrednost označi kot ključno, se posvetuje s pristojnim organom upravljavca te referenčne vrednosti in upošteva oceno tega pristojnega organa.

ESMA vsaj vsaki dve leti pregleda svojo oceno tega, kako ključna je referenčna vrednost.

ESMA Komisijo brez nepotrebnega odlašanja obvesti o vsaki označitvi referenčne vrednosti kot ključne in o vsaki odločitvi o spremembi označitve referenčne vrednosti kot ključne, če po pregledu iz četrtega pododstavka tega odstavka sklene, da se referenčna vrednost, ki jo je ESMA označil kot ključno, ne ocenjuje več kot ključna.

Če pristojni organ države članice meni, da bi bilo treba referenčno vrednost označiti kot ključno v skladu s tem odstavkom, o tem obvesti ESMA in svoje mnenje pisno utemelji. ESMA temu pristojnemu organu predloži obrazloženo mnenje, če se odloči, da te referenčne vrednosti ne bo označil kot ključno.

3.  Komisija sprejme izvedbene akte v skladu s postopkom pregleda iz člena 50(2), da določi seznam referenčnih vrednosti, ki so bile označene kot ključne referenčne vrednosti v skladu z odstavkoma 1 in 2. Komisija brez nepotrebnega odlašanja sprejme izvedbene akte v skladu s postopkom pregleda iz člena 50(2), da ta seznam posodobi, kadar pride do naslednjega:

(a)  Komisija označi referenčno vrednost kot ključno ali pregleda to označitev v skladu z odstavkom 1;

(b)  Komisija od ESMA prejme obvestila iz petega pododstavka odstavka 2.

4.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 49, da:

(a)  določi, kako se ocenjujejo nominalni znesek finančnih instrumentov, ki niso izvedeni finančni instrumenti, nominalni znesek izvedenih finančnih instrumentov in čista vrednost sredstev investicijskih skladov, tudi v primeru posrednega sklicevanja na referenčno vrednost znotraj kombinacije referenčnih vrednosti, da bi jih primerjali s pragovi, navedenimi v odstavku 1 tega člena in v točki (a) člena 24(1);

(b)  pregleda metodo izračuna, ki se uporablja za določitev pragov iz odstavka 1 tega člena glede na razvoj trga, cen in zakonodaje, pregleda pa tudi ustreznost razvrstitve referenčnih vrednosti, kadar je skupna vrednost finančnih instrumentov, finančnih pogodb ali investicijskih skladov, ki je zastopana v referenčnih vrednostih, blizu praga; pregled poteka vsaj vsaki dve leti od ... [18 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe];

(c)  določi, kako se uporabljajo merila iz točk (i) do (iii) iz drugega pododstavka odstavka 2 tega člena, pri čemer upošteva vse podatke, ki pomagajo objektivno oceniti morebitni učinek prekinitve zagotavljanja ali nezanesljivosti zadevne referenčne vrednosti na celovitost trgov, finančno stabilnost, potrošnike, realno gospodarstvo ali financiranje gospodinjstev in podjetij v eni ali več državah članicah.

Komisija upošteva razvoj ustreznega trga ali tehnološki razvoj.“;

(5)  člen 21 se spremeni:

(a)  odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.  Pristojni organ po prejemu ocene upravljavca iz odstavka 1:

(a)  o tem obvesti ESMA;

(b)  v štirih tednih po prejemu ocene pripravi lastno oceno o tem, kako naj se referenčna vrednost prenese na novega upravljavca ali preneha zagotavljati, pri tem pa upošteva postopek, določen v skladu s členom 28(1).

Upravljavec v obdobju iz točke (b) prvega pododstavka ne preneha zagotavljati referenčne vrednosti brez pisnega soglasja ESMA.“

(b)  doda se nov odstavek 5:

„5.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 49, da se opredelijo merila, na katerih temelji ocena iz točke (b) odstavka 2.“;

(6)  v členu 23 se odstavka 3 in 4 nadomestita z naslednjim:

„3.  Nadzorovana prispevajoča oseba podatkov za ključno referenčno vrednost, ki namerava prenehati prispevati vhodne podatke, o tem nemudoma pisno obvesti upravljavca. Upravljavec nato o tem nemudoma obvesti ESMA.

ESMA o tem nemudoma obvesti pristojni organ te prispevajoče osebe. Upravljavec ESMA čim prej in najpozneje 14 dni po obvestilu nadzorovane prispevajoče osebe predloži oceno posledic za zmožnost, da ključna referenčna vrednost meri dejansko tržno ali gospodarsko stanje.

4.  ESMA po prejemu ocene iz odstavkov 2 in 3 na podlagi te ocene pripravi svojo oceno o zmožnosti, da referenčna vrednost meri dejansko tržno in gospodarsko stanje, pri čemer upošteva postopek upravljavca za prenehanje referenčne vrednosti, kakor je določen v skladu s členom 28(1).“;

(7)  v členu 26 se doda naslednji odstavek:

„6.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 49, da se opredelijo merila, na podlagi katerih lahko pristojni organi zahtevajo spremembe izjave o skladnosti iz odstavka 4.“;

(8)  člen 30 se spremeni:

(a)  odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.  Komisija lahko sprejme izvedbeni sklep, ki določa, da je s pravnim okvirom in nadzorno prakso tretje države zagotovljeno naslednje:

(a)  upravljavci, ki jim je v tej tretji državi izdano dovoljenje ali so tam registrirani, izpolnjujejo zavezujoče zahteve, enakovredne zahtevam iz te uredbe. Komisija lahko pri ocenjevanju enakovrednosti upošteva, ali pravni okvir in nadzorna praksa te tretje države zagotavljata skladnost z načeli IOSCO za finančne referenčne vrednosti ali z načeli IOSCO za agencije za sporočanje cen nafte;

(b)  te zavezujoče zahteve so predmet stalnega učinkovitega nadzora in izvrševanja v tej tretji državi.

Komisija lahko uporabo izvedbenega sklepa iz prvega pododstavka pogoji s tem, da mora ta tretja država dejansko stalno izpolnjevati vse pogoje iz izvedbenega sklepa, in da mora biti ESMA zmožen dejansko izvajati svoje pristojnosti spremljanja iz člena 33 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Navedeni izvedbeni sklep se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 50(2) te uredbe.“;

(b)  vstavi se naslednji odstavek 2a:

„2a. Komisija lahko sprejme delegirani akt v skladu s členom 49, s katerim določi pogoje iz točk (a) in (b) prvega pododstavka odstavka 2.“;

(c)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.  Če ni sprejet izvedbeni sklep v skladu z odstavkom 2, lahko Komisija sprejme izvedbeni sklep, v katerem navede vse od naslednjega:

(a)  zavezujoče zahteve v tretji državi glede posebnih upravljavcev, referenčnih vrednosti ali skupin referenčnih vrednosti so enakovredne zahtevam iz te uredbe, pri čemer se zlasti upošteva, ali pravni okvir in nadzorna praksa te tretje države zagotavljata skladnost z načeli IOSCO za finančne referenčne vrednosti ali z načeli IOSCO za agencije za sporočanje cen nafte;

(b)  za te posebne upravljavce, referenčne vrednosti ali skupine referenčnih vrednosti se v tej tretji državi izvaja stalen učinkovit nadzor in izvrševanje.

Komisija lahko uporabo izvedbenega sklepa iz prvega pododstavka pogoji s tem, da mora ta tretja država dejansko stalno izpolnjevati vse pogoje iz izvedbenega sklepa, in da mora biti ESMA zmožen dejansko izvajati svoje pristojnosti spremljanja iz člena 33 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Navedeni izvedbeni sklep se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 50(2) te uredbe.“;

(d)  vstavi se naslednji odstavek 3a:

„3a.  Komisija lahko sprejme delegirani akt v skladu s členom 49, s katerim določi pogoje iz točk (a) in (b) odstavka 3.“;

(e)  uvodni pododstavek odstavka 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. ESMA sklene dogovore o sodelovanju s pristojnimi organi tretjih držav, katerih pravni okvir in nadzorne prakse so priznani kot enakovredni v skladu z odstavkom 2 ali 3, razen če je zadevna tretja država v skladu z veljavnim delegiranim aktom, ki ga Komisija sprejme na podlagi člena 9 Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta, na seznamu jurisdikcij, ki imajo v svojih nacionalnih ureditvah za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma strateške pomanjkljivosti, ki bistveno ogrožajo finančni sistem Unije. Ti dogovori določajo vsaj:“;

(f)  v odstavku 4 se doda naslednja točka (d):

„(d)  postopke za redno izmenjavo informacij, in sicer vsaj četrtletno, o referenčnih vrednostih, ki se zagotavljajo v tej tretji državi, ki izpolnjujejo katerega od pogojev iz točk (a) ali (c) člena 20(1).“;

(g)  drugi pododstavek odstavka 5 se nadomesti z naslednjim:

„ESMA osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do [Urad za publikacije: vstaviti datum 24 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe].“;

(9)  člen 32 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.  Do sprejetja odločitve o enakovrednosti v skladu z odstavkoma 2 in 3 člena 30 lahko nadzorovani subjekti v Uniji uporabljajo referenčno vrednost, ki jo zagotavlja upravljavec s sedežem v tretji državi, če ga v skladu s tem členom predhodno prizna ESMA.“;

(b)  drugi pododstavek odstavka 2 se nadomesti z naslednjim:

„Da ESMA ugotovi, ali je pogoj iz prvega pododstavka izpolnjen, in oceni skladnost z načeli IOSCO za finančne referenčne vrednosti ali načeli IOSCO za agencije za sporočanje cen nafte, kakor je ustrezno, lahko upošteva oceno neodvisnega zunanjega revizorja ali certificiranje, ki ga opravi pristojni organ upravljavca v tretji državi, v kateri ima upravljavec sedež.“;

(c)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.  Upravljavec s sedežem v tretji državi, ki namerava pridobiti predhodno priznanje iz odstavka 1, ima pravnega zastopnika. Pravni zastopnik je fizična ali pravna oseba s sedežem v Uniji, ki jo ta upravljavec izrecno pooblasti, da v zvezi z njegovimi obveznostmi, ki izhajajo iz te uredbe, deluje v njegovem imenu. Pravni zastopnik skupaj z upravljavcem opravlja funkcijo nadzora nad zagotavljanjem referenčnih vrednosti, ki jih določa upravljavec na podlagi te uredbe, in je pri tem odgovoren ESMA.“;

(d)  odstavek 4 se črta;

(e)  odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5.  Upravljavec s sedežem v tretji državi, ki namerava pridobiti predhodno priznanje iz odstavka 1, zaprosi za priznanje pri ESMA. Upravljavec, ki predloži vlogo, zagotovi vse potrebne informacije, da ESMA dokaže, da je v času priznanja uredil vse potrebno za izpolnjevanje zahtev iz odstavka 2, in predloži seznam svojih dejanskih ali možnih referenčnih vrednosti, ki so namenjene za uporabo v Uniji, ter, kjer je primerno, navede ime pristojnega organa v tretji državi, odgovornega za njegov nadzor.

V 90 dneh od prejetja vloge iz prvega pododstavka tega odstavka ESMA preveri, ali so izpolnjeni pogoji iz odstavkov 2 in 3.

Če ESMA meni, da pogoji, določeni v odstavkih 2 in 3 niso izpolnjeni, vlogo za priznanje zavrne in pojasni razloge za zavrnitev. Poleg tega se priznanje ne izda, če niso izpolnjeni naslednji dodatni pogoji:

(a)  kadar je upravljavec s sedežem v tretji državi predmet nadzora, je med ESMA in pristojnim organom tretje države, v kateri ima upravljavec sedež, skladno z regulativnimi tehničnimi standardi, sprejetimi na podlagi člena 30(5), sklenjen ustrezen dogovor o sodelovanju, da se zagotovi učinkovita izmenjava informacij, kar pristojnemu organu te tretje države omogoča, da opravlja svoje naloge v skladu s to uredbo;

(b)  zakoni ali druge določbe tretje države, v kateri ima upravljavec sedež, ali, kadar je primerno, omejitve glede nadzornih in preiskovalnih pooblastil pristojnega organa iz te tretje države ne ovirajo ESMA pri dejanskem izvajanju njegovih nadzornih funkcij na podlagi te uredbe.“;

(f)  odstavka 6 in 7 se črtata;

(g)  odstavek 8 se nadomesti z naslednjim:

„8.   ESMA začasno ali po potrebi trajno odvzame priznanje, izdano v skladu z odstavkom 5, če na podlagi dokumentiranih dokazov utemeljeno meni, da upravljavec:

(a)  ravna na način, ki očitno škoduje interesom uporabnikov njegovih referenčnih vrednosti ali urejenemu delovanju trgov;

(b)  resno krši relevantne zahteve, določene v tej uredbi;

(c)  je navedel neresnične podatke ali uporabil drug nedovoljen način za pridobitev priznanja.“;

(11)  v členu 34 se doda naslednji odstavek 1a:

„1a. Če bi se lahko eden ali več indeksov, ki jih zagotavlja oseba iz odstavka 1, šteli za ključne referenčne vrednosti, se vloga predloži ESMA.“;

(12)  člen 40 se nadomesti z naslednjim:

„1.  V tej uredbi ESMA:

(a)  deluje kot pristojni organ za upravljavce ključnih referenčnih vrednosti iz odstavkov (1) in (2) člena 20;

(b)  deluje kot pristojni organ za upravljavce referenčnih vrednosti iz členov 30 in 32;

(c)  pregleda odločitev pristojnega nacionalnega organa, s katero dovoljuje uradniku EU, da potrdi referenčno vrednost iz tretje države; Po sprejetju potrjenih referenčnih vrednosti v javnem registru iz člena 36c je ESMA odgovoren za nadzor nad temi potrjenimi referenčnimi vrednostmi in za izpolnjevanje obveznosti iz te uredbe, tako da ne more priti do dvojnih zahtev za poročanje ali za nadzor upravljavcev potrjenih referenčnih vrednosti;

(d)  deluje kot pristojni organ nadzorovane prispevajoče osebe h ključnim referenčnim vrednostim iz člena 20(1);

(e)  deluje kot pristojni organ nadzorovane prispevajoče osebe k referenčnim vrednostim iz členov 30, 32 in 33.

2.  Vsaka država članica imenuje ustrezen pristojni organ, odgovoren za opravljanje nalog na podlagi te uredbe v zvezi z upravljavci in nadzorovanimi subjekti, ter o tem obvesti Komisijo in ESMA.

3.   Država članica, ki imenuje več pristojnih organov v skladu z odstavkom 2, jasno določi vloge posameznega pristojnega organa in imenuje organ, ki je odgovoren za usklajevanje sodelovanja in izmenjavo informacij s Komisijo, ESMA in pristojnimi organi drugih držav članic.

4.   ESMA na svojem spletnem mestu objavi seznam pristojnih organov, imenovanih v skladu z odstavki 1 do 3.“;

(13)  člen 41 se spremeni:

(a)  v odstavku 1 se uvodni del nadomesti z naslednjim:

„1.  Da lahko pristojni organi iz člena 40(2) izpolnjujejo svoje naloge iz te uredbe, imajo v skladu z nacionalnim pravom vsaj naslednja nadzorna in preiskovalna pooblastila:“;

(b)  v odstavku 2 se uvodni del nadomesti z naslednjim:

„1.  Pristojni organi iz člena 40(2) izvajajo funkcije in pooblastila iz odstavka 1 ter pooblastila za izrekanje sankcij iz člena 42 v skladu s svojimi nacionalnimi pravnimi okviri na katerega od naslednjih načinov:“;

(14)  v členu 43(1) se uvodni del nadomesti z naslednjim:

„1.  Države članice zagotovijo, da pristojni organi, ki jih imenujejo v skladu s členom 40(2) pri določanju vrste in ravni upravnih sankcij in drugih upravnih ukrepov upoštevajo vse pomembne okoliščine, po potrebi tudi naslednje:“;

(15)  člen 44 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 44Obveznost sodelovanja

1.  Države članice, ki se v skladu s členom 42 odločijo določiti kazenske sankcije za kršitve določb iz navedenega člena, zagotovijo, da se sprejmejo ustrezni ukrepi, na podlagi katerih imajo pristojni organi, imenovani v skladu s členom 40(2), na voljo vsa potrebna pooblastila za sodelovanje s sodnimi organi v svoji jurisdikciji, da prejemajo specifične informacije, povezane s preiskavami kaznivih dejanj ali kazenskimi postopki, ki se začnejo zaradi morebitnih kršitev te uredbe. Navedeni pristojni organi te informacije zagotovijo drugim pristojnim organom in ESMA.

2.  Pristojni organi pomagajo drugim pristojnim organom in ESMA. Zlasti si izmenjujejo informacije in sodelujejo pri vseh preiskavah ali nadzornih dejavnostih. Pristojni organi lahko z drugimi pristojnimi organi sodelujejo tudi za lažjo izterjavo denarnih kazni.“;

(16)  v členu 45(5) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„5.  Države članice ESMA vsako leto v zbirni obliki posredujejo informacije o vseh upravnih sankcijah in drugih upravnih ukrepih, naloženih na podlagi člena 42. Ta obveznost se ne uporablja za ukrepe preiskovalne narave. ESMA te informacije objavi v letnem poročilu skupaj z informacijami v zbirni obliki o vseh upravnih sankcijah in drugih upravnih ukrepih, ki jih je sam naložil na podlagi člena 48f.“;

(17)  člen 46 se črta;

(18)  v členu 47 se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim:

„1.  Za namene te uredbe pristojni organi iz člena 40(2) sodelujejo z ESMA v skladu z Uredbo (EU) št. 1095/2010.

2.  Pristojni organi iz člena 40(2) v skladu s členom 35 Uredbe (EU) št. 1095/2010 [preveriti glede na spremembe uredbe o ESMA] ESMA brez odlašanja zagotovijo vse informacije, potrebne za opravljanje njegovih nalog.“;

(19)  v naslovu VI se vstavi naslednje poglavje 4:

POGLAVJE 4

Pooblastila in pristojnosti ESMA

Oddelek 1

Pristojnosti in postopki

Člen 48aIzvajanje pooblastil ESMA

Pooblastila, prenesena na ESMA, uradnike ESMA ali druge osebe, ki jih ESMA pooblasti, s členi 48b do 48d, se ne uporabljajo za zahteve po razkritju informacij ali dokumentov, za katere velja varovanje zaupnosti.

Člen 48bZahteva za informacije

1.  ESMA lahko z enostavnim zahtevkom ali odločitvijo od naslednjih oseb zahteva vse potrebne informacije, ki mu omogočajo izvajanje nalog v skladu s to uredbo:

(a)  oseb, ki sodelujejo pri zagotavljanju referenčnih vrednosti iz člena 40 ali prispevanju vhodnih podatkov zanje;

(b)  oseb, ki uporabljajo referenčne vrednosti iz točke (a), in z njimi povezanih tretjih oseb;

(c)  tretjih oseb, ki so jim osebe iz točke (a) v zunanje izvajanje prenesle funkcije ali dejavnosti;

(d)  oseb, ki so kako drugače tesno in pomembno povezane z osebami iz točke (a).

2.  V vsakem enostavnem zahtevku za informacije iz odstavka 1 se:

(a)  kot pravna podlaga za zahtevek navede ta člen;

(b)  navede namen zahtevka;

(c)  natančno opredeli, katere informacije se zahtevajo;

(d)  navede rok, do katerega je treba predložiti informacije;

(e)  vključi izjava, da oseba, od katere se zahtevajo informacije, teh sicer ni dolžna zagotoviti, da pa v primeru prostovoljnega odgovora na zahtevek ne smejo biti napačne ali zavajajoče;

(f)  navede višina globe, ki se izda v skladu s členom [48f], če so predložene informacije napačne ali zavajajoče.

3.  Kadar ESMA v skladu z odstavkom 1 zahteva zagotovitev informacij s sklepom:

(a)  kot pravno podlago za zahtevek navede ta člen;

(b)  navede namen zahtevka;

(c)  natančno opredeli, katere informacije se zahtevajo;

(d)  določi rok, v katerem je treba informacije predložiti;

(e)  navede periodične denarne kazni, določene v členu [48g], če so zahtevane informacije nepopolne;

(f)  navede globo, določeno v členu [48f], če so odgovori na vprašanja napačni ali zavajajoči;

(g)  opozori na pravico do pritožbe na odločitev pri odboru ESMA za pritožbe ter pravico, da se odločitev predloži v presojo Sodišču Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sodišče) v skladu s členoma [prej 60 Pritožbe] in [prej 61 Tožbe pred Sodiščem ...] Uredbe (EU) št. 1095/2010.

4.  Zahtevane informacije zagotovijo osebe iz odstavka 1 ali njihovi zastopniki in, v primeru pravnih oseb ali združenj, ki nimajo pravne osebnosti, osebe, ki so po zakonu ali statutu pooblaščene za njihovo zastopanje. Pooblaščeni odvetniki lahko predložijo informacije v imenu svojih strank. Slednje so kljub temu v celoti odgovorne, če so predložene informacije nepopolne, napačne ali zavajajoče.

5.  ESMA pristojnemu organu države članice, kjer ima upravljavec ali nadzorovana prispevajoča oseba iz odstavka 1, na katero se nanaša zahteva po informacijah, prebivališče ali sedež, brez odlašanja pošlje kopijo enostavnega zahtevka ali svoje odločitve.

Člen 48c Splošne preiskave

1.  ESMA lahko za izvajanje svojih nalog v skladu s to uredbo izvaja potrebne preiskave oseb iz člena 48b(1). V ta namen imajo uradniki ESMA in druge osebe, ki jih ESMA pooblasti, pooblastilo, da:

(a)  preučijo vse evidence, podatke, postopke in vse drugo gradivo, relevantno za izvajanje njihovih nalog, ne glede na nosilec podatkov, na katerem so shranjeni;

(b)  izdelajo ali pridobijo overjene kopije ali izvlečke iz teh evidenc, podatkov, postopkov ali drugega gradiva;

(c)  povabijo in pozovejo katero koli od teh oseb ali njihovega zastopnika ali zaposlenega, da zagotovi ustna ali pisna pojasnila glede dejstev ali dokumentov, povezanih s predmetom in namenom preiskave, ter zabeležijo njihove odgovore;

(d)  opravijo razgovor s katero koli drugo fizično ali pravno osebo, ki pristane na razgovor za namen zbiranja informacij v zvezi s predmetom preiskave;

(e)  zahtevajo evidence o telefonskem in podatkovnem prometu.

2.  Uradniki ESMA in druge osebe, ki jih ESMA pooblasti za namene preiskav iz odstavka 1, svoja pooblastila izvajajo ob predložitvi pisnega pooblastila, v katerem sta navedena predmet in namen preiskave. V pooblastilu so navedene periodične denarne kazni iz člena [48g], ki se naložijo, če zahtevane evidence, podatki, postopki ali drugo gradivo ter odgovori na vprašanja, ki se postavijo osebam iz člena 48b(1), niso zagotovljeni ali so nepopolni, in globe iz člena [48f], ki se naložijo, če so odgovori na vprašanja, ki se postavijo tem osebam, napačni ali zavajajoči.

3.  Osebe iz člena 48b(1) morajo privoliti v preiskave, ki jih z odločitvijo odredi ESMA. V odločitvi so navedeni predmet in namen preiskave, periodične denarne kazni, določene v členu [48g], pravna sredstva, ki so na voljo na podlagi Uredbe (EU) št. 1095/2010, ter pravica, da se odločitev predloži v presojo Sodišču.

4.  ESMA pravočasno pred preiskavo iz odstavka 1 o njej in o identiteti pooblaščenih oseb obvesti pristojni organ države članice, v kateri se bo preiskava opravila. Uradniki zadevnega pristojnega organa tem pooblaščenim osebam na zahtevo ESMA pomagajo pri izvajanju njihovih nalog. Ti uradniki se lahko preiskav udeležijo, če za to zaprosijo.

5.  Če je za pridobitev evidenc o telefonskem ali podatkovnem prometu iz točke (e) odstavka 1 v skladu z veljavnim nacionalnim pravom potrebna odobritev nacionalnega sodnega organa, se zanjo zaprosi. Prošnja za odobritev se lahko uporabi tudi kot previdnostni ukrep.

6.  Kadar nacionalni sodni organ prejme prošnjo za odobritev zahtevka za pridobitev evidenc o telefonskem ali podatkovnem prometu iz točke (e) odstavka 5, preveri naslednje:

(a)  ali je odločitev iz odstavka 3 pristna;

(b)  ali so vsi ukrepi, ki se bodo sprejeli, sorazmerni, in ne samovoljni ali pretirani.

Za namene točke (b) lahko nacionalni sodni organ zaprosi ESMA za podrobna pojasnila, zlasti glede razlogov, ki jih ima za sum o kršitvi te uredbe, pa tudi glede resnosti domnevne kršitve in narave vpletenosti osebe, za katero veljajo prisilni ukrepi. Vendar nacionalni sodni organ ne sme presojati o tem, ali je preiskava potrebna, ali zahtevati informacij iz spisa ESMA. O zakonitosti odločitve ESMA lahko presoja samo Sodišče, in sicer v skladu s postopkom iz člena [61] Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 48dInšpekcijski pregledi na kraju samem

1.  Za izvajanje svojih nalog v skladu s to uredbo lahko ESMA izvaja vse potrebne inšpekcijske preglede na kraju samem v vseh poslovnih prostorih oseb iz člena 48b(1).

2.  Uradniki ESMA in druge osebe, ki jih ESMA pooblasti za izvajanje inšpekcijskih pregledov na kraju samem, lahko vstopijo v vse poslovne prostore oseb, na katere se nanaša odločitev o preiskavi, ki jo je sprejel ESMA, in imajo vsa pooblastila, navedena v členu 48c(1). Imajo pooblastilo, da za čas trajanja inšpekcijskega pregleda in v obsegu, potrebnem za njegovo izvedbo, zapečatijo vse poslovne prostore ter poslovne knjige ali evidence.

3.  ESMA o inšpekcijskem pregledu pravočasno obvesti pristojni organ države članice, v kateri se bo pregled izvajal. ESMA lahko zaradi pravilne izvedbe in učinkovitosti inšpekcijskega pregleda po obvestitvi ustreznega pristojnega organa izvede inšpekcijski pregled na kraju samem brez predhodnega obvestila. Pregledi v skladu s tem členom se izvedejo, če ustrezni zadevni organ potrdi, da jim ne nasprotuje.

4.  Uradniki ESMA in druge osebe, ki jih ESMA pooblasti za izvajanje inšpekcijskih pregledov na kraju samem, izvajajo svoja pooblastila ob predložitvi pisnega pooblastila, v katerem so navedeni predmet in namen pregleda ter periodične denarne kazni, določene s členom [48g], če zadevna oseba ne privoli v inšpekcijski pregled.

5.  Osebe iz člena 48b(1) dovolijo inšpekcijske preglede na kraju samem, ki so odrejeni z odločitvijo ESMA. V odločitvi morajo biti navedeni predmet in namen inšpekcijskega pregleda, datum njegovega začetka, periodične denarne kazni, določene v členu [48g], pravna sredstva, ki so na voljo na podlagi Uredbe (EU) št. 1095/2010, ter pravica, da se odločitev predloži v presojo Sodišču.

6.  Uradniki pristojnega organa države članice, v kateri se izvaja inšpekcijski pregled, pa tudi uradniki, ki jih pristojni organ pooblasti ali imenuje, na zahtevo ESMA aktivno pomagajo uradnikom ESMA in drugim osebam, ki jih pooblasti ESMA. Uradniki tega pristojnega organa se lahko tudi udeležijo inšpekcijskih pregledov na kraju samem, če za to zaprosijo.

7.  ESMA lahko od pristojnih organov zahteva tudi, da v njegovem imenu izvedejo nekatere preiskave in inšpekcijske preglede na kraju samem, kot je določeno v tem členu in v členu 48c(1). V ta namen imajo pristojni organi enaka pooblastila kakor ESMA, kakor so določena v tem členu in v členu 48c(1).

8.  Če uradniki ESMA in druge spremljevalne osebe, ki jih pooblasti ESMA, ugotovijo, da oseba nasprotuje inšpekcijskemu pregledu, ki je bil odrejen v skladu s tem členom, jim pristojni organ zadevne države članice zagotovi ustrezno pomoč in po potrebi prosi tudi podporo policije ali drugega ustreznega organa izvrševanja, da jim omogoči izvedbo inšpekcijskega pregleda na kraju samem.

9.  Če je za inšpekcijski pregled na kraju samem iz odstavka 1 ali za pomoč iz odstavka 7 v skladu z veljavnim nacionalnim pravom potrebna odobritev nacionalnega sodnega organa, se zanjo zaprosi. Prošnja za odobritev se lahko uporabi tudi kot previdnostni ukrep.

10.  Kadar nacionalni sodni organ prejme prošnjo za odobritev inšpekcijskega pregleda na kraju samem iz odstavka 1 ali pomoč iz odstavka 7, preveri naslednje:

(a)  ali je odločitev iz odstavka 4, ki jo je sprejel ESMA, pristna;

(b)  ali so vsi ukrepi, ki se bodo sprejeli, sorazmerni, in ne samovoljni ali pretirani.

Za namene točke (b) lahko nacionalni sodni organ zaprosi ESMA za podrobna pojasnila, zlasti glede razlogov, ki jih ima za sum o kršitvi te uredbe, pa tudi glede resnosti domnevne kršitve in narave vpletenosti osebe, za katero veljajo prisilni ukrepi. Vendar nacionalni sodni organ ne sme presojati o tem, ali je preiskava potrebna, ali zahtevati informacij iz spisa ESMA. O zakonitosti odločitve ESMA lahko presoja samo Sodišče, in sicer v skladu s postopkom iz člena 61 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

ODDELEK 2

UPRAVNE SANKCIJE IN DRUGI UKREPI

Člen 48e Nadzorni ukrepi ESMA

1.  Če ESMA v skladu s členom 48i(5) ugotovi, da je oseba storila katero od kršitev iz člena 48f(2), sprejme enega ali več od naslednjih ukrepov:

(a)  sprejme odločitev, s katero od osebe zahteva, da odpravi kršitev;

(b)  sprejme odločitev, s katero naloži globe v skladu s členom 48f;

(c)  izda javna obvestila.

2.  ESMA pri sprejemanju ukrepov iz odstavka 1 upošteva naravo in resnost kršitve, pri čemer se ravna po naslednjih merilih:

(a)  trajanje in pogostost kršitve;

(b)  ali je bilo zaradi kršitve storjeno ali omogočeno finančno kaznivo dejanje oziroma je kršitev kako drugače prispevala k finančnemu kaznivemu dejanju;

(c)  ali je bila kršitev namerna ali je do nje prišlo iz malomarnosti;

(d)  stopnja odgovornosti osebe, odgovorne za kršitev;

(e)  finančna trdnost osebe, odgovorne za kršitev, prikazana s skupnim prometom odgovorne pravne osebe ali letnim prihodkom in čistimi sredstvi odgovorne fizične osebe;

(f)  učinek kršitve na interese malih vlagateljev;

(g)  pomembnost pridobljenega dobička ali preprečenih izgub osebe, odgovorne za kršitev, ali izgub, ki jih zaradi kršitve utrpijo tretje osebe, če se to lahko ugotovi;

(h)  raven sodelovanja osebe, odgovorne za kršitev, z ESMA, brez poseganja v potrebo po izročitvi pridobljenega dobička ali preprečenih izgub te osebe;

(i)  pretekle kršitve osebe, odgovorne za kršitev;

(j)  ukrepi, ki jih oseba, odgovorna za kršitev, sprejme po kršitvi za preprečitev ponovitve kršitve.

3.  ESMA o vsakem ukrepu, sprejetem v skladu z odstavkom 1, brez nepotrebnega odlašanja uradno obvesti osebo, odgovorno za kršitev, ter s tem seznani pristojne organe držav članic in Komisijo. Vse take ukrepe javno objavi na svojem spletnem mestu v 10 delovnih dneh od datuma sprejetja.

Javna objava iz prvega pododstavka vključuje naslednje:

(a)  izjavo, ki potrjuje pravico osebe, odgovorne za kršitev, da se pritoži na odločitev;

(b)  kjer je potrebno, izjavo, ki potrjuje, da je bila vložena pritožba, z navedbo, da pritožba nima odložilnega učinka;

(c)  izjavo, da lahko odbor za pritožbe ESMA odloži izvajanje izpodbijane odločitve v skladu s členom 60(3) Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 48fGlobe

1.  Kadar ESMA v skladu s členom 48i(5) ugotovi, da je oseba namerno ali iz malomarnosti zagrešila eno ali več kršitev iz odstavka 2, sprejme odločitev o naložitvi globe v skladu z odstavkom 3 tega člena.

Kršitev se obravnava kot namerna, če ESMA odkrije objektivne elemente, ki dokazujejo, da je oseba kršitev storila namerno.

2.  Seznam kršitev iz odstavka 1 je naslednji: kršitve členov 4–16, 21, 23–29 in 34 Uredbe (EU) 2016/1011.

3.  Najvišji znesek globe iz odstavka 1 je:

(i)  v primeru pravne osebe 1 000 000 EUR oziroma v državah članicah, katerih valuta ni euro, ustrezen znesek v nacionalni valuti na dan 30. junija 2016 ali 10 % skupnega letnega prometa te pravne osebe glede na najnovejše razpoložljive računovodske izkaze, ki jih je potrdil organ upravljanja – kar je višje;

(ii)   v primeru fizične osebe 500 000 EUR oziroma v državah članicah, katerih valuta ni euro, ustrezen znesek v nacionalni valuti na dan 30. junija 2016.

Ne glede na prvi pododstavek je najvišji znesek globe za kršitve iz točke (d) člena 11(1) ali člena 11(4) Uredbe (EU) 2016/1011 za pravne osebe 250 000 EUR oziroma v državah članicah, katerih valuta ni euro, ustrezen znesek v nacionalni valuti na dan 30. junija 2016 ali 2 % skupnega letnega prometa zadevne pravne osebe glede na najnovejše razpoložljive računovodske izkaze, ki jih je potrdil organ upravljanja, odvisno od tega, kaj je višje, za fizične osebe pa 100 000 EUR oziroma v državah članicah, katerih valuta ni euro, ustrezen znesek v nacionalni valuti na dan 30. junija 2016.

Kadar je pravna oseba obvladujoče podjetje ali odvisno podjetje obvladujočega podjetja, ki mora pripraviti konsolidirane računovodske izkaze v skladu z Direktivo 2013/34/EU, je za namene točke (i) zadevni skupni letni promet enak skupnemu letnemu prometu ali ustrezni vrsti prihodka v skladu z zadevnim pravom Unije na področju računovodstva glede na najnovejše razpoložljive konsolidirane računovodske izkaze, ki jih je potrdil organ upravljanja končnega obvladujočega podjetja.

4.  Pri določanju višine globe v skladu z odstavkom 1 ESMA upošteva merila iz člena 48e(2).

5.  Kadar ima pravna oseba neposredne ali posredne finančne koristi zaradi kršitve, je znesek globe ne glede na odstavek 4 najmanj enak tem koristim.

6.  Če dejanje ali opustitev dejanja osebe pomeni več kršitev iz člena 48f(2), se uporabi samo višja globa za eno od teh kršitev, izračunana v skladu z odstavkom 3.

Člen 48gPeriodične denarne kazni

1.  ESMA z odločitvijo naloži periodične denarne kazni, da prisili:

(a) osebo, da odpravi kršitev na podlagi odločitve, sprejete v skladu s členom [48e(1)(a)];

(b) osebe iz člena 48b(1), da:

(i)  predložijo popolne informacije, ki se zahtevajo z odločitvijo v skladu s členom [48b];

(ii)  privolijo v preiskavo in zlasti zagotovijo popolne evidence, podatke, postopke ali drugo potrebno gradivo ter dopolnijo in popravijo druge informacije, predložene v okviru preiskave, odrejene z odločitvijo v skladu s členom [48c];

(iii)  privolijo v inšpekcijski pregled na kraju samem, odrejen z odločitvijo v skladu s členom [48d].

2.  Periodična denarna kazen je učinkovita in sorazmerna. Periodična denarna kazen se naloži za vsak dan zamude.

3.  Ne glede na odstavek 2 znesek periodične denarne kazni ustreza 3 % povprečnega dnevnega prometa v preteklem poslovnem letu, za fizične osebe pa 2 % povprečnega dnevnega dohodka v preteklem koledarskem letu. Znesek se računa od datuma, določenega v odločitvi, s katero se naloži periodična denarna kazen.

4.  Periodična denarna kazen se naloži za obdobje največ šestih mesecev po uradnem obvestilu o odločitvi ESMA. Po preteku tega obdobja ESMA ukrep pregleda.

Člen 48hRazkritje, narava, izvršitev in dodelitev globe in periodičnih denarnih kazni

1.  ESMA javnosti razkrije vse globe in vse periodične denarne kazni, ki jih naloži v skladu s členoma 48f in 48g, razen če bi razkritje javnosti resno ogrozilo finančne trge ali povzročilo nesorazmerno škodo vpletenim stranem. Razkritje ne zajema osebnih podatkov v smislu Uredbe (ES) št. 45/2001.

2.  Globe in periodične denarne kazni, naložene v skladu s členoma [48f] in [48g], so upravne narave.

3.  Kadar ESMA odloči, da ne bo naložil nobenih glob ali periodičnih denarnih kazni, o tem obvesti Evropski parlament, Svet, Komisijo in pristojne organe zadevne države članice ter navede razloge za svojo odločitev.

4.  Globe in periodične denarne kazni, naložene v skladu s členoma [48f] in [48g], so izvršljive.

Izvršitev urejajo pravila civilnopravnega postopka, ki veljajo v državi članici ali tretji državi, kjer poteka.

5.  Zneski glob in periodičnih denarnih kazni se dodelijo v splošni proračun Evropske unije.

ODDELEK 3

POSTOPKI IN PRESOJA

Člen 48iPostopkovna pravila za sprejemanje nadzornih ukrepov in nalaganje denarnih kazni

1.  Kadar ESMA pri opravljanju svojih nalog v skladu s to uredbo ugotovi, da obstajajo resni znaki o možnih dejstvih, ki bi lahko predstavljala eno ali več kršitev iz člena 48f(2), imenuje neodvisnega preiskovalnega uradnika iz ESMA, da zadevo razišče. Imenovani uradnik ne sodeluje oziroma ni neposredno ali posredno sodeloval pri nadzoru referenčnih vrednosti, na katere se nanaša kršitev, in svoje naloge opravlja neodvisno od odbora nadzornikov ESMA.

2.  Preiskovalni uradnik iz odstavka 1 razišče domnevne kršitve ob upoštevanju vseh pripomb preiskovanih oseb in celoten spis s svojimi ugotovitvami predloži odboru nadzornikov ESMA.

3.  Preiskovalni uradnik lahko v okviru opravljanja svojih nalog zahteva informacije v skladu s členom 48b ter izvaja preiskave in inšpekcijske preglede na kraju samem v skladu s členoma 48c in 48d.

4.  Preiskovalni uradnik ima pri opravljanju navedenih nalog dostop do vseh dokumentov in informacij, ki jih je ESMA zbral pri nadzornih dejavnostih.

5.  Potem ko preiskovalni uradnik zaključi preiskavo in preden spis z ugotovitvami predloži odboru nadzornikov ESMA, preiskovanim osebam omogoči, da podajo izjavo v zvezi s preiskovanimi zadevami. Preiskovalni uradnik svoje ugotovitve utemelji le z dejstvi, glede katerih so imele zadevne osebe priložnost podati pripombe.

6.  V preiskavah v skladu s tem členom se v celoti upošteva pravica preiskovanih oseb do obrambe.

7.  Ko preiskovalni uradnik predloži spis s svojimi ugotovitvami odboru nadzornikov ESMA, o tem uradno obvesti preiskovane osebe. Zagotovljena jim je pravica do vpogleda v spis, pri čemer se upošteva pravni interes drugih oseb glede varstva njihovih poslovnih skrivnosti. Pravica do vpogleda v spis ne zajema zaupnih informacij, ki se nanašajo na tretje osebe.

8.  Na podlagi spisa z ugotovitvami preiskovalnega uradnika in po tem, ko zadevne osebe v skladu s členom [48j] podajo izjavo, če so to zahtevale, ESMA odloči, ali so preiskovane osebe storile eno ali več kršitev iz člena 48f(1), ter v tem primeru sprejme nadzorni ukrep v skladu s členom 48e in naloži globo v skladu s členom [48f].

9.  Preiskovalni uradnik ne sodeluje pri posvetovanjih odbora nadzornikov ESMA niti na noben drug način ne posega v proces odločanja tega odbora.

10.  Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 49, s katerimi se opredeli poslovnik v zvezi z izvajanjem pooblastil za nalaganje glob ali periodičnih denarnih kazni, vključno z določbami glede pravice do obrambe, začasnimi določbami in pobiranjem glob ali periodičnih denarnih kazni, in roki zastaranja za nalaganje in izvrševanje glob ter periodičnih denarnih kazni.

11.  Kadar ESMA pri opravljanju svojih nalog v skladu s to uredbo ugotovi, da obstajajo resni znaki o možnih dejstvih, ki bi lahko veljala za kazniva dejanja, zadeve za kazenski pregon predloži pristojnim nacionalnim organom. ESMA poleg tega ne izreče glob ali periodičnih denarnih kazni, kadar kot rezultat kazenskega postopka po nacionalnem pravu že postala pravnomočna predhodna oprostilna sodba ali obsodba, izhajajoča iz istega dejstva ali dejstev, ki so v osnovi ista.

Člen 48jZaslišanje preiskovanih oseb

1.  Pred sprejetjem odločitve v skladu s členi 48f, 48g in 48e ESMA osebam, ki so v postopku, omogoči, da podajo izjavo glede njegovih ugotovitev. Odločitve ESMA temeljijo samo na ugotovitvah, v zvezi s katerimi so osebe, ki so v postopku, imele priložnost podati pripombe.

2.  Prvi pododstavek se ne uporablja, če so potrebni nujni ukrepi v skladu s členom 48e, da se prepreči večja neposredna škoda za finančni sistem. V tem primeru lahko ESMA sprejme začasno odločitev in zadevnim osebam čim prej po sprejetju svoje odločitve omogoči, da podajo izjavo.

3.  Za osebe, ki so v postopku, se v celoti spoštuje pravica do obrambe. Zagotovljena jim je pravica do vpogleda v spis ESMA ob upoštevanju pravnega interesa drugih oseb glede varstva njihovih poslovnih skrivnosti. Pravica do vpogleda v spis ne velja za zaupne informacije ali notranje pripravljalne dokumente ESMA.

Člen 48kPregled s strani Sodišča

Sodišče ima neomejeno pristojnost za presojanje odločitev, s katerimi je ESMA naložil globo ali periodično denarno kazen. Naloženo globo ali periodično denarno kazen lahko razveljavi, zniža ali zviša.

ODDELEK 4

GLOBE IN PRENOS NALOG

Člen 48l Pristojbine za nadzor

1.  ESMA upravljavcem zaračuna pristojbine v skladu s to uredbo in v skladu z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu z odstavkom 3. Te pristojbine v celoti pokrijejo stroške ESMA v zvezi z nadzorom upravljavcev ter povračilom vseh stroškov, ki bi jih lahko imeli pristojni organi pri izvajanju svojega dela v skladu s to uredbo, zlasti zaradi prenosa nalog v skladu s členom 48m.

2.  Znesek posamezne pristojbine, ki se zaračuna upravljavcu, pokrije vse upravne stroške, ki jih ima ESMA z dejavnostmi v zvezi z nadzorom, in je sorazmeren s prometom upravljavca.

3.  Komisija po posvetovanju z ESMA sprejme delegirane akte v skladu s členom 49, da opredeli vrsto pristojbin, zadeve, za katere jih je treba plačati, njihovo višino in način njihovega plačila.

Člen 48mPrenos nalog ESMA na pristojne organe

1.   ESMA lahko posamezne nadzorne naloge prenese na pristojni organ države članice v skladu s svojimi smernicami, ki jih izda na podlagi člena 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010, kadar je to potrebno za ustrezno opravljanje nadzorne naloge. Te posamezne nadzorne naloge lahko vključujejo zlasti pooblastilo za izvrševanje zahtevkov za informacije v skladu s členom 48b ter za izvajanje preiskav in inšpekcijskih pregledov na kraju samem v skladu s členoma 48c in 48d.

Z odstopanjem od prvega pododstavka se naloga izdajanja dovoljenj za ključne referenčne vrednosti ne prenaša.

2.  ESMA se pred prenosom naloge v skladu z odstavkom 1 posvetuje z ustreznim pristojnim organom o:

(a) obsegu naloge, ki se bo prenesla,

(b) časovnem okviru za izvedbo naloge ter

(c) prenosu potrebnih informacij s strani ESMA in tudi k ESMA.

3.  ESMA v skladu z uredbo o pristojbinah, ki jo na podlagi člena 48l(3) sprejme Komisija, pristojnemu organu povrne stroške, ki nastanejo zaradi izvajanja prenesenih nalog.

4.  ESMA v ustreznih časovnih presledkih pregleda vsak prenos v skladu z odstavkom 1. Prenos se lahko kadar koli prekliče.

5.  Prenos nalog ne vpliva na odgovornost ESMA ter ne omejuje njegove zmožnosti za izvajanje in nadziranje prenesene dejavnosti.“;

Člen 48oPrehodni ukrepi v zvezi z ESMA

1. Vse pristojnosti in naloge, ki so povezane z nadzorno dejavnostjo in dejavnostjo izvrševanja v zvezi z upravljavci iz člena 40(1) in so prenesene na pristojne organe, prenehajo [Urad za publikacije: vstaviti datum 36 mesecev po začetku veljavnosti]. Te pristojnosti in naloge na isti datum prevzame ESMA.

2. ESMA na datum iz odstavka 1 prevzame vse spise in delovne dokumente, povezane z nadzorno dejavnostjo in dejavnostjo izvrševanja v zvezi z upravljavci iz člena 40(1), vključno z že potekajočimi preiskavami in ukrepi izvrševanja, ali njihove overjene kopije.

Vendar se vloge za izdajo dovoljenja upravljavcev ključnih referenčnih vrednosti, vloge za priznanje v skladu s členom 32 in vloge za potrditev odobritve v skladu s členom 33, ki jih pristojni organi prejmejo pred [Urad za publikacije: vstaviti datum 34 mesecev po začetku veljavnosti], ne prenesejo na ESMA, odločitev o izdaji dovoljenja, priznanju ali odobritvi ali zavrnitvi izdaje dovoljenja, priznanja ali odobritve pa sprejme ustrezni pristojni organ.

3. Pristojni organi zagotovijo, da se vsi obstoječi zapisi in delovni dokumenti ali njihove overjene kopije čim prej in najkasneje do [Urad za publikacije: vstaviti datum 36 mesecev po začetku veljavnosti] prenesejo na ESMA. Ti pristojni organi ESMA nudijo tudi vso potrebno pomoč in mu svetujejo, da omogočijo učinkovit in uspešen prenos ter prevzem nadzorne dejavnosti in dejavnosti izvrševanja v zvezi z upravljavci iz člena 40(1).

4. ESMA deluje kot pravni naslednik pristojnih organov iz odstavka 1 v vseh upravnih ali sodnih postopkih, ki so posledica nadzornih dejavnosti in dejavnosti izvrševanja, ki so jih ti pristojni organi izvajali v zvezi z zadevami, ki sodijo v področje uporabe te uredbe.

5. Vsa dovoljenja upravljavcev ključnih referenčnih vrednosti, priznanja v skladu s členom 32 in potrditve odobritev v skladu s členom 33, ki jih izda pristojni organ iz odstavka 1, po prenosu pristojnosti na ESMA ostanejo veljavni.“;

(19 a)  v členu 51 se vstavi naslednji odstavek 4a:

„4a. Obstoječa referenčna vrednost, ki je označena kot ključna z izvedbenim aktom, ki ga Komisija sprejme v skladu s členom 20 te uredbe, in ne izpolnjuje zahtev za pridobitev dovoljenja do 1. januarja 2020 v skladu s členom 34 te uredbe, se lahko uporablja do 31. decembra 2021, če bi prenehanje njene uporabe vplivalo na finančno stabilnost.“;

(20)  člen 53 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 53Revizije ESMA

ESMA ima pooblastila, da od pristojnega organa zahteva dokumentirane dokaze glede vseh odločitev, sprejetih v skladu s prvim pododstavkom člena 51(2) in členom 25(3), in za ukrepe, sprejete v zvezi z izvrševanjem člena 24(1).“.

Člen 9Spremembe Uredbe (EU) 2017/1129 o prospektu, ki se objavi ob ponudbi vrednostnih papirjev javnosti ali njihovi uvrstitvi v trgovanje na reguliranem trgu

Uredba (EU) 2017/1129 se spremeni:

(1)  člen 2 se spremeni:

(a)  točka (iii) pri opredelitvi „matične države članice“ pod črko (m) se črta;

(2)  v členu 4 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Tak prostovoljno pripravljen prospekt, ki ga potrdi pristojni organ matične države članice, kot je opredeljena v skladu s točko (m) člena 2, ali ESMA v skladu s členom 31a, daje vse pravice in nalaga vse obveznosti kot prospekt, kakršen se zahteva v skladu s to uredbo, in zanj veljajo vse določbe te uredbe ob nadzoru, ki ga izvaja navedeni pristojni organ.“ ;

(3)  v členu 20 se odstavek 8 nadomesti z naslednjim:

„8.  Pristojni organ matične države članice lahko na zahtevo izdajatelja, ponudnika ali osebe, ki prosi za uvrstitev v trgovanje na reguliranem trgu, prenese potrditev prospekta na pristojni organ druge države članice, če se navedeni pristojni organ s tem strinja in če v primeru, da ESMA ni prevzel vloge pristojnega organa matične države članice v skladu s členom 31a, o tem predhodno uradno obvesti ESMA. Pristojni organ matične države članice vloženo dokumentacijo skupaj s svojo odločitvijo o dopustitvi prenosa v elektronski obliki prenese pristojnemu organu druge države članice na dan, ko sprejme odločitev. O prenosu se v treh delovnih dneh od datuma, ko pristojni organ matične države članice sprejme odločitev, uradno obvesti izdajatelja, ponudnika ali osebo, ki prosi za uvrstitev v trgovanje na reguliranem trgu. Roki iz prvega pododstavka odstavka 2 in iz odstavka 3 se uporabljajo od datuma, ko pristojni organ matične države članice sprejme odločitev o prenosu potrditve prospekta. Člen 28(4) Uredbe (EU) št. 1095/2010 se ne uporablja za prenos potrditve prospekta v skladu s tem odstavkom. Po zaključku prenosa potrditve se pristojni organ, na katerega je bila potrditev prospekta prenesena, za namene te uredbe šteje kot pristojni organ matične države članice za ta prospekt.“;

(4)  člen 22 se spremeni:

(a)  vstavi se naslednji odstavek 6a:

„6a.  Z odstopanjem od odstavka 6 ima ESMA pooblastila za izvajanje nadzora nad skladnostjo dejavnosti oglaševanja z zahtevami iz odstavkov 2 do 4 v vsaki državi članici gostiteljici, v kateri se razširjajo oglasi, v vseh naslednjih primerih:

(a) kadar je ESMA pristojni organ v skladu s členom 31a;

(b) za vse prospekte, ki se pripravijo v skladu z zakonodajo tretje države in uporabljajo v Uniji v skladu s členom 29.

Brez poseganja v člen 32(1) pregled oglasov, ki ga izvede ESMA, ni predpogoj za to, da lahko ponudba vrednostnih papirjev javnosti ali uvrstitev v trgovanje na reguliranem trgu poteka v kateri koli državi članici gostiteljici.

Uporaba nadzornih in preiskovalnih pooblastil iz člena 32 v zvezi z izvrševanjem tega člena s strani ESMA se brez nepotrebnega odlašanja sporoči pristojnemu organu zadevne države članice gostiteljice.

ESMA na zahtevo pristojnega organa države članice izvaja nadzor iz prvega pododstavka za vse oglase, ki se razširjajo v njegovi jurisdikciji, v zvezi z vsemi ali nekaterimi kategorijami prospektov, ki jih potrdi ESMA v skladu s členom 31a. ESMA objavi in redno posodablja seznam držav članic, za katere izvaja tak nadzor, ter zadevnih kategorij prospektov.“;

(b)  odstavek 7 se nadomesti z naslednjim:

„7.  Pristojni organi držav članic gostiteljic in ESMA lahko zaračunajo le pristojbine, povezane z izvajanjem njihovih nadzornih nalog v skladu s tem členom. Višina pristojbin se razkrije na spletnih straneh pristojnih organov in ESMA. Pristojbine so nediskriminatorne, razumne in sorazmerne glede na nadzorno nalogo. Pristojni organi držav članic gostiteljic in ESMA ne nalagajo nobenih zahtev ali upravnih postopkov poleg tistih, ki so potrebni za izvajanje njihovih nadzornih nalog v skladu s tem členom.“;

(c)  odstavek 8 se nadomesti z naslednjim:

„8.  Z odstopanjem od odstavkov 6 in 6a lahko katera koli pristojna organa, vključno z ESMA, kadar je smiselno, skleneta dogovor, v skladu s katerim nadzor nad to skladnostjo ohrani pristojni organ matične države članice ali, kadar se uporablja člen 6a, pristojni organ države članice gostiteljice za namene izvajanja nadzora nad skladnostjo dejavnosti oglaševanja v čezmejnih primerih ali primerih, v katerih se uporablja člen 6a. O vsakem takem dogovoru se uradno obvesti ESMA, razen če je ESMA podpisnik dogovora v svoji vlogi pristojnega organa matične države članice v skladu s členom 31a. ESMA objavi in redno posodablja seznam takšnih dogovorov.“;

(5)  člen 25 se spremeni:

(a)   odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4.  Kadar končni pogoji osnovnega prospekta niso vključeni niti v osnovni prospekt niti v dodatek, jih pristojni organ matične države članice takoj po njihovi vložitvi, ko je to mogoče, elektronsko sporoči ESMA in, če je bil osnovni prospekt uradno že sporočen, pristojnim organom držav članic gostiteljic.“;

(b)  vstavi se naslednji odstavek 6a:

„6a.  Za vse prospekte, ki jih pripravi izdajatelj iz tretje države v skladu s členom 29, se potrdilo o potrditvi iz tega člena nadomesti s potrdilom o vložitvi.“;

(6)  v členu 27 se doda naslednji odstavek 3a:

„3a.  Z odstopanjem od odstavkov 1, 2 in 3 se, kadar je ESMA pristojni organ v skladu s členom 31a, prospekt pripravi bodisi v jeziku, ki ga sprejmejo pristojni organi vsake države članice gostiteljice, ali v jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ, po izbiri izdajatelja, ponudnika ali osebe, ki prosi za uvrstitev v trgovanje na reguliranem trgu.

Pristojni organ vsake države članice gostiteljice zahteva, da je povzetek iz člena 7 na voljo v njenem uradnem jeziku ali v vsaj enem od njenih uradnih jezikov ali v drugem jeziku, ki ga sprejme pristojni organ te države članice, vendar ne zahteva prevoda nobenega drugega dela prospekta.“;

(7)  člen 28 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 28

Ponudba vrednostnih papirjev javnosti ali uvrstitev v trgovanje na reguliranem trgu v okviru prospekta, pripravljenega v skladu s to uredbo

Kadar namerava izdajatelj iz tretje države javno ponuditi vrednostne papirje v Uniji ali prositi za uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na reguliranem trgu, vzpostavljenem v Uniji, v okviru prospekta, pripravljenega v skladu s to uredbo, pridobi potrditev prospekta s strani ESMA v skladu s členom 20.

Ko je prospekt v skladu s prvim pododstavkom potrjen, daje vse pravice in nalaga vse obveznosti, določene za prospekt v skladu s to uredbo, zanj in za izdajatelja iz tretje države pa se uporabljajo vse določbe iz te uredbe ob nadzoru, ki ga izvaja ESMA.“;

(8)  člen 29 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 29Ponudba vrednostnih papirjev javnosti ali uvrstitev v trgovanje na reguliranem trgu v okviru prospekta, pripravljenega v skladu z zakonodajo tretje države

1.  Izdajatelj iz tretje države lahko javno ponudi vrednostne papirje v Uniji ali zaprosi za uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na reguliranem trgu, vzpostavljenem v Uniji, po predhodni objavi prospekta, ki se pripravi in potrdi v skladu z nacionalno zakonodajo izdajatelja iz tretje države in za katerega se uporablja nacionalna zakonodaja izdajatelja iz tretje države, če:

(a)  je Komisija sprejela izvedbeni sklep v skladu z odstavkom 3;

(b)  je izdajatelj iz tretje države vložil prospekt pri ESMA;

(c)  je izdajatelj iz tretje države predložil pisno potrdilo, da je prospekt potrdil nadzorni organ tretje države, ter kontaktne podatke tega organa;

(d)  prospekt izpolnjuje vse zahteve glede jezika iz člena 27;

(e)  vsi oglasi, ki jih izdajatelj iz tretje države razširi v Uniji v zvezi s ponudbo ali uvrstitvijo v trgovanje, izpolnjujejo zahteve iz odstavkov 2 do 5 člena 22;

(f) je ESMA v skladu s členom 30 sklenil dogovore o sodelovanju z ustreznimi nadzornimi organi tretje države, iz katere je izdajatelj.

Sklicevanje na „pristojni organ matične države članice“ v tej uredbi se razume kot sklicevanje na ESMA v zvezi z vsemi določbami, ki se uporabljajo za prospekte iz tega odstavka.

2.  Za prospekte, pripravljene v skladu z zakonodajo tretje države, se uporabljajo zahteve iz členov 24 in 25, če so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1.

3.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 44, s katerimi dopolni to uredbo z določitvijo splošnih meril glede enakovrednosti na podlagi zahtev iz členov 6, 7, 11, 12, 13 in poglavja IV te uredbe.

Komisija lahko na podlagi meril iz teh delegiranih aktov sprejme izvedbeni sklep, v katerem je navedeno, da pravne in nadzorne ureditve tretje države zagotavljajo, da prospekti, pripravljeni v skladu z nacionalno zakonodajo te tretje države, izpolnjujejo pravno zavezujoče zahteve, ki imajo enakovreden regulativni učinek kot zahteve iz te uredbe. Tak izvedbeni sklep se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 45(2).

Komisija lahko uporabo izvedbenega sklepa pogoji z dejanskim stalnim izpolnjevanjem vseh zahtev iz izvedbenega sklepa s strani tretje države in s tem, da mora biti ESMA zmožen dejansko izvajati svoje pristojnosti spremljanja iz odstavka 2a člena 33 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

(9)  člen 30 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.  ESMA za namene člena 29 in po potrebi za namene člena 28 sklene dogovore o sodelovanju z nadzornimi organi tretjih držav glede izmenjave informacij s temi organi tretjih držav in zagotavljanja spoštovanja obveznosti iz te uredbe v tretjih državah. Ti dogovori o sodelovanju zagotavljajo vsaj učinkovito izmenjavo informacij, kar ESMA omogoča, da opravlja svoje naloge v skladu s to uredbo.

Z odstopanjem od prvega pododstavka ESMA ne sklepa dogovorov o sodelovanju z nadzornimi organi tretje države, če je ta tretja država uvrščena na seznam jurisdikcij, za katere se šteje, da imajo v svojih nacionalnih ureditvah za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma strateške pomanjkljivosti, ki bistveno ogrožajo finančni sistem Unije, kot je določeno v veljavnem delegiranem aktu, ki ga Komisija sprejme na podlagi člena 9 Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta*.

ESMA o dogovorih o sodelovanju, sklenjenih v skladu s prvim pododstavkom, obvesti vse pristojne organe, imenovane v skladu s členom 31(1).

* Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).“;

(b)  odstavek 2 se črta;

(c)  odstavek 3 se oštevilči kot odstavek 2 in nadomesti z naslednjim:

„2.  ESMA sklene dogovore o sodelovanju glede izmenjave informacij z nadzornimi organi tretjih držav le, kadar za razkrite informacije veljajo določbe glede varovanja poslovne skrivnosti, ki so vsaj enakovredne določbam iz člena 35.“;

(d)  odstavek 4 se črta;

(10)  v poglavju VII se dodata člena 31a in 31b:

„Člen 31aNadzor nekaterih vrst prospektov s strani ESMA

ESMA je pristojni organ v smislu pregleda in potrditve prospektov, kot je določeno v členu 20, in uradnega obveščanja pristojnih organov držav članic gostiteljic, kot je določeno v členu 25, za naslednje prospekte in vse njihove dodatke:

(a)  prospekte, ki jih pripravi pravni subjekt ali oseba s sedežem v Uniji in ki se nanašajo na uvrstitev nelastniških vrednostnih papirjev, katerih nominalna vrednost na enoto znaša vsaj 100 000 EUR, v trgovanje na reguliranih trgih v več kot eni državi članici;

(b)  prospekte, ki jih pripravi pravni subjekt ali oseba s sedežem v Uniji in ki se nanašajo na trgovanje z vrednostnimi papirji s premoženjskim kritjem v več kot eni državi članici;

(d)  prospekte, ki jih pripravijo izdajatelji iz tretjih držav v skladu s členom 28 te uredbe.

Sklicevanje na „pristojni organ matične države članice“ v tej uredbi v zvezi z vsemi določbami, ki se uporabljajo za prospekte iz prvega pododstavka, se razume kot sklicevanje na ESMA.“;

(11)  vstavi se nov člen 34b:

„Člen 31bPrehodni ukrepi v zvezi z ESMA

1.  Prospekte iz člena 31a, ki so bili predloženi pristojnemu organu v potrditev pred [Urad za publikacije: vstaviti datum 36 mesecev po začetku veljavnosti], še naprej nadzira ta pristojni organ, kar vključuje, če je smiselno, vse dodatke in končne pogoje prospektov, in sicer do konca njihove veljavnosti.

Potrditev, ki jo je za te prospekte pristojni organ izdal pred [Urad za publikacije: vstaviti datum 36 mesecev po začetku veljavnosti], ostane veljavna tudi po prenosu pristojnosti na ESMA iz odstavka 2.

Za nadzor teh prospektov, vključno z vsemi dodatki in končnimi pogoji, če je smiselno, še naprej veljajo predpisi, ki so se uporabljali v času predložitve pristojnemu organu.

2.  ESMA prevzame vse pristojnosti in naloge, povezane z nadzorno dejavnostjo in dejavnostjo izvrševanja v zvezi s prospekti iz člena 31a, ki se predložijo v potrditev od [Urad za publikacije: vstaviti datum 36 mesecev po začetku veljavnosti].“;

(12)  člen 32 se spremeni:

(a)  uvodni stavek prvega pododstavka odstavka 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.  Da lahko pristojni organi in ESMA izpolnjujejo svoje naloge iz te uredbe, imajo v skladu z nacionalnim pravom vsaj naslednja nadzorna in preiskovalna pooblastila:“;

(b)  točka (j) prvega pododstavka odstavka 1 se nadomesti z naslednjim:

„ (j) začasno lahko prekinejo pregled prospekta, predloženega v potrditev, ali začasno prekinejo oziroma omejijo ponudbo vrednostnih papirjev javnosti ali uvrstitev v trgovanje na reguliranem trgu, kadar ESMA ali pristojni organ izvaja pooblastilo za uvedbo prepovedi ali omejitve v skladu s členom 40 ali 42 Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta, in sicer toliko časa, dokler prepoved ali omejitev ne preneha veljati;“

(c)  drugi pododstavek odstavka 1 se nadomesti z naslednjim:

„Pristojni organ ali ESMA lahko v skladu z nacionalnim pravom po potrebi zaprosi ustrezni sodni organ, naj sprejme odločitev o uporabi pooblastil iz prvega pododstavka.“;

(d)  odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.  Pristojni organi in ESMA izvajajo naloge in pooblastila iz odstavka 1 na enega od naslednjih načinov:

(a)  neposredno;

(b)  v sodelovanju z drugimi organi ali z ESMA;

(c)  v okviru svojih pristojnosti s prenosom pooblastil na druge organe ali ESMA;

(d)  z vložitvijo zahtevka pri pristojnih sodnih organih.“;

(e)  odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. Za osebo, ki v skladu s to uredbo zagotovi informacije pristojnemu organu ali ESMA, se ne šteje, da je kršila omejitve o razkritju informacij, ki so določene s pogodbo ali zakoni in drugimi predpisi, in zanjo ne velja nobena odgovornost v zvezi s tem obveščanjem.“;

(13)  drugi odstavek člena 35 se nadomesti z naslednjim:

„2.  Obveznost varovanja poslovne skrivnosti velja za vse osebe, ki delajo ali so delale pri pristojnem organu ali ESMA ali pri tretji osebi, na katero je pristojni organ ali ESMA prenesel svoja pooblastila. Informacije, ki so poslovna skrivnost, se ne smejo razkriti nobeni drugi osebi ali organu, razen na podlagi določb prava Unije ali nacionalnega prava.“;

(14)  zadnji pododstavek odstavka 1 člena 38 se nadomesti z naslednjim:

„Države članice do 21. julija 2018 uradno obvestijo Komisijo in ESMA o podrobnostih pravil iz prvega in drugega pododstavka. Komisijo in ESMA nemudoma uradno obvestijo o vseh poznejših spremembah teh pravil.“;

(15)  vstavi se naslednje poglavje:

„POGLAVJE VIIIA

POOBLASTILA IN PRISTOJNOSTI ESMA

ODDELEK 1

PRISTOJNOSTI IN POSTOPKI

Člen 43aIzvajanje pooblastil ESMA

Pooblastila, prenesena na ESMA, njegove uradnike ali druge osebe, ki jih pooblasti ESMA, s členi 43b do 43d, se ne uporabljajo za zahteve po razkritju informacij ali dokumentov, za katere velja varovanje zaupnosti.

Člen 43bZahteva za informacije

1.  ESMA lahko z enostavnim zahtevkom ali odločitvijo od naslednjih oseb zahteva vse potrebne informacije, ki mu omogočajo izvajanje nalog v skladu s to uredbo:

(a)  izdajateljev, ponudnikov ali oseb, ki prosijo za uvrstitev v trgovanje na reguliranem trgu, in oseb, ki jih obvladujejo ali pa te obvladujejo njih;

(b)  poslovodstva oseb iz točke (a);

(c)  revizorjev in svetovalcev oseb iz točke (a);

(d)  finančnih posrednikov, ki jih osebe iz točke (a) pooblastijo za izvedbo ponudbe vrednostnih papirjev javnosti ali vložitev prošnje za uvrstitev v trgovanje na reguliranem trgu;

(e)  garanta za vrednostne papirje, ponujene javnosti, ali vrednostne papirje, uvrščene v trgovanje na reguliranem trgu.

2.  V vsakem enostavnem zahtevku za informacije iz odstavka 1 se:

(a)  kot pravna podlaga za zahtevek navede ta člen;

(b)  navede namen zahtevka;

(c)  navedejo zahtevane informacije;

(d)  navede rok, do katerega je treba predložiti informacije;

(e)  vključi izjava, da oseba, od katere se zahtevajo informacije, teh sicer ni dolžna zagotoviti, da pa v primeru prostovoljnega odgovora na zahtevek ne smejo biti napačne ali zavajajoče;

(f)  navede višina globe, ki se izda v skladu s členom 43f, če so predložene informacije napačne ali zavajajoče.

3.  Kadar ESMA v skladu z odstavkom 1 zahteva zagotovitev informacij s sklepom:

(a)  kot pravno podlago za zahtevek navede ta člen;

(b)  navede namen zahtevka;

(c)  navede zahtevane informacije;

(d)  določi rok, v katerem je treba informacije predložiti;

(e)  navede periodične denarne kazni, določene v členu 43g, če so zahtevane informacije nepopolne;

(f)  navede globo, določeno v členu 43f, če so odgovori na vprašanja napačni ali zavajajoči;

(g)  opozori na pravico do pritožbe na odločitev pri odboru ESMA za pritožbe ter pravico, da se odločitev predloži v presojo Sodišču Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sodišče) v skladu s členoma 60 in 61 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

4.  Zahtevane informacije zagotovijo osebe iz odstavka 1 ali njihovi zastopniki, v primeru pravnih oseb ali združenj, ki nimajo pravne osebnosti, pa osebe, ki so po zakonu ali statutu pooblaščene za njihovo zastopanje. Pooblaščeni odvetniki lahko predložijo informacije v imenu svojih strank. Slednje so kljub temu v celoti odgovorne, če so predložene informacije nepopolne, napačne ali zavajajoče.

5.  ESMA pristojnemu organu države članice, kjer imajo osebe iz odstavka 1, na katere se nanaša zahteva po informacijah, prebivališče ali sedež, brez odlašanja pošlje kopijo enostavnega zahtevka ali svoje odločitve.

Člen 43c Splošne preiskave

1.  ESMA lahko za potrebe izvajanja svojih nalog v skladu s to uredbo opravi potrebne preiskave oseb iz člena 43b(1). V ta namen imajo uradniki ESMA in druge osebe, ki jih ESMA pooblasti, pooblastilo, da:

(a)  preučijo vse evidence, podatke, postopke in vse drugo gradivo, relevantno za izvajanje njihovih nalog, ne glede na nosilec podatkov, na katerem so shranjeni;

(b)  izdelajo ali pridobijo overjene kopije ali izvlečke iz teh evidenc, podatkov, postopkov ali drugega gradiva;

(c)  povabijo in pozovejo katero koli osebo iz člena 43b(1) ali njihovega zastopnika ali zaposlenega, da zagotovi ustna ali pisna pojasnila glede dejstev ali dokumentov, povezanih s predmetom in namenom preiskave, ter zabeležijo njihove odgovore;

(d)  opravijo razgovor s katero koli drugo fizično ali pravno osebo, ki pristane na razgovor za namen zbiranja informacij v zvezi s predmetom preiskave;

(e)  zahtevajo evidence o telefonskem in podatkovnem prometu.

2.  Uradniki ESMA in druge osebe, ki jih ESMA pooblasti za namene preiskav iz odstavka 1, svoja pooblastila izvajajo ob predložitvi pisnega pooblastila, v katerem sta navedena predmet in namen preiskave. V pooblastilu so navedene tudi periodične denarne kazni iz člena 43g, ki se naložijo, če zahtevane evidence, podatki, postopki ali drugo gradivo ter odgovori na vprašanja, ki se postavijo osebam iz člena 43b(1), niso zagotovljeni ali so nepopolni, in globe iz člena 43f, ki se naložijo, če so odgovori na vprašanja, ki se postavijo osebam iz člena 43b(1), napačni ali zavajajoči.

3.  Osebe iz člena 43b(1) morajo privoliti v preiskave, ki jih z odločitvijo odredi ESMA. V odločitvi so navedeni predmet in namen preiskave, periodične denarne kazni, določene v členu 43g, pravna sredstva, ki so na voljo na podlagi Uredbe (EU) št. 1095/2010, ter pravica, da se odločitev predloži v presojo Sodišču.

3.  ESMA pravočasno pred preiskavo iz odstavka 1 o njej in o identiteti pooblaščenih oseb obvesti pristojni organ države članice, v kateri se bo preiskava opravila. Uradniki zadevnega pristojnega organa tem pooblaščenim osebam na zahtevo ESMA pomagajo pri izvajanju njihovih nalog. Ti uradniki se lahko preiskav tudi udeležijo, če za to zaprosijo.

5.  Če je za pridobitev evidenc o telefonskem ali podatkovnem prometu iz točke (e) odstavka 1 v skladu z veljavnim nacionalnim pravom potrebna odobritev nacionalnega sodnega organa, se zanjo zaprosi. Prošnja za odobritev se lahko uporabi tudi kot previdnostni ukrep.

6.  Kadar nacionalni sodni organ prejme prošnjo za odobritev zahtevka za pridobitev evidenc o telefonskem ali podatkovnem prometu iz točke (e) odstavka 1, preveri naslednje:

(a) ali je odločitev iz odstavka 3, ki jo je sprejel ESMA, pristna;

(b) ali so vsi ukrepi, ki se bodo sprejeli, sorazmerni, in ne samovoljni ali pretirani.

Za namene točke (b) lahko nacionalni sodni organ zaprosi ESMA za podrobna pojasnila, zlasti glede razlogov, ki jih ima za sum o kršitvi te uredbe, pa tudi glede resnosti domnevne kršitve in narave vpletenosti osebe, za katero veljajo prisilni ukrepi. Vendar nacionalni sodni organ ne sme presojati o tem, ali je preiskava potrebna, ali zahtevati informacij iz spisa ESMA. O zakonitosti odločitve ESMA lahko presoja samo Sodišče, in sicer v skladu s postopkom iz člena 61 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 43dInšpekcijski pregledi na kraju samem

1.  Za izvajanje svojih nalog v skladu s to uredbo lahko ESMA izvaja vse potrebne inšpekcijske preglede na kraju samem v vseh poslovnih prostorih oseb iz člena 43b(1).

2.  Uradniki ESMA in druge osebe, ki jih ESMA pooblasti za izvajanje inšpekcijskih pregledov na kraju samem, lahko vstopijo v vse poslovne prostore oseb, na katere se nanaša odločitev o preiskavi, ki jo je sprejel ESMA, in imajo vsa pooblastila, navedena v členu 43c(1). Imajo tudi pooblastilo, da za čas trajanja inšpekcijskega pregleda in v obsegu, potrebnem za njegovo izvedbo, zapečatijo vse poslovne prostore ter poslovne knjige ali evidence.

3.  ESMA o inšpekcijskem pregledu pravočasno obvesti pristojni organ države članice, v kateri se bo pregled izvajal. ESMA lahko zaradi pravilne izvedbe in učinkovitosti inšpekcijskega pregleda po obvestitvi ustreznega pristojnega organa izvede inšpekcijski pregled na kraju samem brez predhodnega obvestila. Pregledi v skladu s tem členom se izvedejo, če ustrezni organ potrdi, da jim ne nasprotuje.

4.  Uradniki ESMA in druge osebe, ki jih ESMA pooblasti za izvajanje inšpekcijskih pregledov na kraju samem, izvajajo svoja pooblastila ob predložitvi pisnega pooblastila, v katerem so navedeni predmet in namen pregleda ter periodične denarne kazni, določene s členom 43g, če zadevna oseba ne privoli v inšpekcijski pregled.

5.  Osebe iz člena 43b(1) dovolijo inšpekcijske preglede na kraju samem, ki so odrejeni z odločitvijo ESMA. V odločitvi so navedeni predmet in namen inšpekcijskega pregleda, datum njegovega začetka, periodične denarne kazni, določene v členu 43g, pravna sredstva, ki so na voljo na podlagi Uredbe (EU) št. 1095/2010, ter pravica, da se odločitev predloži v presojo Sodišču.

6.  Uradniki pristojnega organa države članice, v kateri se izvaja inšpekcijski pregled, pa tudi uradniki, ki jih pristojni organ pooblasti ali imenuje, na zahtevo ESMA aktivno pomagajo uradnikom ESMA in drugim osebam, ki jih ESMA pooblasti. Uradniki tega pristojnega organa se lahko tudi udeležijo inšpekcijskih pregledov na kraju samem, če za to zaprosijo.

7.  ESMA lahko od pristojnih organov zahteva tudi, da v njegovem imenu izvedejo določene preiskave in inšpekcijske preglede na kraju samem, kot je določeno v tem členu in v členu 43c(1). V ta namen imajo pristojni organi enaka pooblastila kakor ESMA, kakor so določena v tem členu in v členu 43c(1).

8.  Če uradniki ESMA in druge spremljevalne osebe, ki jih ESMA pooblasti, ugotovijo, da oseba nasprotuje inšpekcijskemu pregledu, ki je bil odrejen v skladu s tem členom, jim pristojni organ zadevne države članice zagotovi ustrezno pomoč in po potrebi prosi tudi za podporo policije ali drugega ustreznega organa izvrševanja, da jim omogoči izvedbo inšpekcijskega pregleda na kraju samem.

9.  Če je za inšpekcijski pregled na kraju samem iz odstavka 1 ali za pomoč iz odstavka 7 v skladu z veljavnim nacionalnim pravom potrebna odobritev nacionalnega sodnega organa, se zanjo zaprosi. Prošnja za odobritev se lahko uporabi tudi kot previdnostni ukrep.

10.  Kadar nacionalni sodni organ prejme prošnjo za odobritev inšpekcijskega pregleda na kraju samem iz odstavka 1 ali pomoč iz odstavka 7, preveri naslednje:

(a)  ali je odločitev iz odstavka 4, ki jo je sprejel ESMA, pristna;

(b)  ali so vsi ukrepi, ki se bodo sprejeli, sorazmerni, in ne samovoljni ali pretirani.

Za namene točke (b) lahko nacionalni sodni organ zaprosi ESMA za podrobna pojasnila, zlasti glede razlogov, ki jih ima za sum o kršitvi te uredbe, pa tudi glede resnosti domnevne kršitve in narave vpletenosti osebe, za katero veljajo prisilni ukrepi. Vendar nacionalni sodni organ ne sme presojati o tem, ali je preiskava potrebna, ali zahtevati informacij iz spisa ESMA. O zakonitosti odločitve ESMA lahko presoja samo Sodišče, in sicer v skladu s postopkom iz člena 61 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

ODDELEK 2

UPRAVNE SANKCIJE IN DRUGI UKREPI

Člen 43e Nadzorni ukrepi ESMA

1.  Če ESMA v skladu s členom 43i(5) ugotovi, da je oseba storila eno od kršitev iz točke (a) člena 38(1), sprejme enega ali več od naslednjih ukrepov:

(a)  sprejme odločitev, s katero od osebe zahteva, da odpravi kršitev;

(b)  sprejme odločitev, s katero naloži globe v skladu s členom 43f;

(c)  izda javna obvestila.

2.  ESMA pri sprejemanju ukrepov iz odstavka 1 upošteva naravo in resnost kršitve, pri čemer se ravna po naslednjih merilih:

(a)  trajanje in pogostost kršitve;

(b)  ali je bilo zaradi kršitve storjeno ali omogočeno finančno kaznivo dejanje oziroma je kršitev kako drugače prispevala k finančnemu kaznivemu dejanju;

(c)  ali je bila kršitev namerna ali je do nje prišlo iz malomarnosti;

(d)  stopnja odgovornosti osebe, odgovorne za kršitev;

(e)  finančna trdnost osebe, odgovorne za kršitev, prikazana s skupnim prometom odgovorne pravne osebe ali letnim prihodkom in čistimi sredstvi odgovorne fizične osebe;

(f)  učinek kršitve na interese malih vlagateljev;

(g)  pomembnost pridobljenega dobička ali preprečenih izgub osebe, odgovorne za kršitev, ali izgub, ki jih zaradi kršitve utrpijo tretje osebe, če se to lahko ugotovi;

(h)  raven sodelovanja osebe, odgovorne za kršitev, z ESMA, brez poseganja v potrebo po izročitvi pridobljenega dobička ali preprečenih izgub te osebe;

(i)  pretekle kršitve osebe, odgovorne za kršitev;

(j)  ukrepi, ki jih oseba, odgovorna za kršitev, sprejme po kršitvi za preprečitev ponovitve kršitve.

3.  ESMA o vsakem ukrepu, sprejetem v skladu z odstavkom 1, brez nepotrebnega odlašanja uradno obvesti osebo, odgovorno za kršitev, ter s tem seznani pristojne organe držav članic in Komisijo. Vse take ukrepe javno objavi na svojem spletnem mestu v 10 delovnih dneh od datuma sprejetja.

Javna objava iz prvega pododstavka vključuje naslednje:

(a)  izjavo, ki potrjuje pravico osebe, odgovorne za kršitev, da se na odločitev pritoži;

(b)  kjer je potrebno, izjavo, ki potrjuje, da je bila vložena pritožba, z navedbo, da pritožba nima odložilnega učinka;

(c)  izjavo, da lahko odbor za pritožbe ESMA odloži izvajanje izpodbijane odločitve v skladu s členom 60(3) Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 43fGlobe

1.  Kadar ESMA v skladu s členom 43i(5) ugotovi, da je oseba namerno ali iz malomarnosti storila eno ali več kršitev iz točke (a) člena 38(1), sprejme odločitev o naložitvi globe v skladu z odstavkom 2 tega člena.

Vsaka kršitev se obravnava kot namerna, če ESMA odkrije objektivne elemente, ki dokazujejo, da je oseba kršitev storila namerno.

2.  Najvišji znesek globe iz odstavka 1 je:

(i)  v primeru pravne osebe 10 000 000 EUR oziroma v državah članicah, katerih valuta ni euro, ustrezni znesek v nacionalni valuti na dan 20. julija 2017 ali 6 % skupnega letnega prometa te pravne osebe glede na najnovejše razpoložljive računovodske izkaze, ki jih je potrdil organ upravljanja;

(ii)  v primeru fizične osebe 1 400 000 EUR oziroma v državah članicah, katerih valuta ni euro, ustrezen znesek v nacionalni valuti na dan 20. julija 2017.

Kadar je pravna oseba obvladujoče podjetje ali odvisno podjetje obvladujočega podjetja, ki mora pripraviti konsolidirane računovodske izkaze v skladu z Direktivo 2013/34/EU, je za namene točke (i) zadevni skupni letni promet enak skupnemu letnemu prometu ali ustrezni vrsti prihodka v skladu z zadevnim pravom Unije na področju računovodstva glede na najnovejše razpoložljive konsolidirane računovodske izkaze, ki jih je potrdil organ upravljanja končnega obvladujočega podjetja.

3.  Pri določanju višine globe v skladu z odstavkom 1 ESMA upošteva merila iz člena 43e(2).

4.  Kadar ima oseba neposredne ali posredne finančne koristi zaradi kršitve, je znesek globe ne glede na odstavek 3 najmanj enak tem koristim.

5.  Če dejanje ali opustitev dejanja osebe pomeni več kršitev iz točke (a) člena 38(1), se uporabi samo višja globa za eno od teh kršitev, izračunana v skladu z odstavkom 3.

Člen 43gPeriodične denarne kazni

1.  ESMA z odločitvijo naloži periodične denarne kazni z namenom prisiliti:

(a)  osebo, da odpravi kršitev na podlagi odločitve, sprejete v skladu s členom 43e(1)(a);

(b)  osebo iz člena 43b(1), da:

(i)   predloži popolne informacije, ki se zahtevajo z odločitvijo v skladu s členom 43b;

(ii)   privoli v preiskavo in zlasti zagotovi popolne evidence, podatke, postopke ali drugo potrebno gradivo ter dopolni in popravi druge informacije, predložene v okviru preiskave, odrejene z odločitvijo v skladu s členom 43c;

(iii)   privoli v inšpekcijski pregled na kraju samem, odrejen z odločitvijo v skladu s členom 43d.

2.  Periodična denarna kazen je učinkovita in sorazmerna. Periodična denarna kazen se naloži za vsak dan zamude.

3.  Ne glede na odstavek 2 znesek periodičnih denarnih kazni ustreza 3 % povprečnega dnevnega prometa v preteklem poslovnem letu, za fizične osebe pa 2 % povprečnega dnevnega dohodka v preteklem koledarskem letu. Znesek se računa od datuma, določenega v odločitvi, s katero se naloži periodična denarna kazen.

4.  Periodična denarna kazen se naloži za obdobje največ šestih mesecev po uradnem obvestilu o odločitvi ESMA. Po preteku tega obdobja ESMA ukrep pregleda.

Člen 43hRazkritje, narava, izvršitev in dodelitev globe in periodičnih denarnih kazni

1.  ESMA javnosti razkrije globe in periodične denarne kazni, ki jih naloži v skladu s členoma 43f in 43g, razen če bi razkritje javnosti resno ogrozilo finančne trge ali povzročilo nesorazmerno škodo vpletenim stranem.

2.  Globe in periodične denarne kazni, naložene v skladu s členoma 43f in 43g, so upravne narave.

3.  Kadar ESMA odloči, da ne bo naložil glob ali periodičnih denarnih kazni, o tem ustrezno obvesti Evropski parlament, Svet, Komisijo in pristojne organe zadevne države članice ter navede razloge za svojo odločitev.

4.  Globe in periodične denarne kazni, naložene v skladu s členoma 43f in 43g, so izvršljive.

Izvršitev urejajo pravila civilnopravnega postopka, ki veljajo v državi članici ali tretji državi, kjer poteka.

5.  Zneski glob in periodičnih denarnih kazni se dodelijo v splošni proračun Evropske unije.

ODDELEK 3

POSTOPKI IN PRESOJA

Člen 43iPostopkovna pravila za sprejemanje nadzornih ukrepov in nalaganje denarnih kazni

1.  Kadar ESMA pri opravljanju svojih nalog v skladu s to uredbo ugotovi, da obstajajo resni znaki o možnih dejstvih, ki bi lahko predstavljala eno ali več kršitev iz točke (a) člena 38(1), imenuje neodvisnega preiskovalnega uradnika iz ESMA, da zadevo razišče. Imenovani uradnik ne sodeluje oziroma ni neposredno ali posredno sodeloval pri potrditvi prospekta, na katerega se nanaša kršitev, in svoje naloge opravlja neodvisno od odbora nadzornikov ESMA.

2.  Preiskovalni uradnik iz odstavka 1 razišče domnevne kršitve ob upoštevanju vseh pripomb preiskovanih oseb in celoten spis s svojimi ugotovitvami predloži odboru nadzornikov ESMA.

3.  Preiskovalni uradnik lahko v okviru opravljanja svojih nalog zahteva informacije v skladu s členom 43b ter izvaja preiskave in inšpekcijske preglede na kraju samem v skladu s členoma 43c in 43d.

4.  Preiskovalni uradnik ima pri opravljanju svojih nalog dostop do vseh dokumentov in informacij, ki jih je ESMA zbral pri nadzornih dejavnostih.

5.  Potem ko preiskovalni uradnik zaključi preiskavo in preden spis z ugotovitvami predloži odboru nadzornikov ESMA, preiskovanim osebam omogoči, da podajo izjavo v zvezi s preiskovanimi zadevami. Preiskovalni uradnik svoje ugotovitve utemelji le z dejstvi, glede katerih so imele zadevne osebe priložnost podati pripombe.

6.  V preiskavah v skladu s tem členom se v celoti upošteva pravica preiskovanih oseb do obrambe.

7.  Ko preiskovalni uradnik predloži spis s svojimi ugotovitvami odboru nadzornikov ESMA, o tem uradno obvesti preiskovane osebe. Zagotovljena jim je pravica do vpogleda v spis, pri čemer se upošteva pravni interes drugih oseb glede varstva njihovih poslovnih skrivnosti. Pravica do vpogleda v spis ne zajema zaupnih informacij, ki se nanašajo na tretje osebe.

8.  Na podlagi spisa z ugotovitvami preiskovalnega uradnika in potem, ko zadevne osebe v skladu s členom 43j podajo izjavo, če so to zahtevale, ESMA odloči, ali so preiskovane osebe storile eno ali več kršitev iz točke (a) člena 38(1) in v tem primeru sprejme nadzorni ukrep v skladu s členom 43e in naloži globo v skladu s členom 43f.

9.  Preiskovalni uradnik ne sodeluje pri posvetovanjih odbora nadzornikov ESMA niti na noben drug način ne posega v proces odločanja tega odbora.

10.  Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 44, s katerimi se opredeli poslovnik v zvezi z izvajanjem pooblastil za nalaganje glob ali periodičnih denarnih kazni, vključno z določbami glede pravice do obrambe, začasnimi določbami in pobiranjem glob ali periodičnih denarnih kazni, in roki zastaranja za nalaganje in izvrševanje glob ter periodičnih denarnih kazni.