Postopek : 2018/0138(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0015/2019

Predložena besedila :

A8-0015/2019

Razprave :

Glasovanja :

PV 13/02/2019 - 16.7

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0109

<Date>{14/01/2019}14.1.2019</Date>
<NoDocSe>A8-0015/2019</NoDocSe>
PDF 291kWORD 116k

<TitreType>POROČILO</TitreType>     <RefProcLect>***I</RefProcLect>

<Titre>o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o racionalizaciji ukrepov za pospešitev realizacije vseevropskega prometnega omrežja </Titre>

<DocRef>(COM(2018)0277 – C8-0192/2018 – 2018/0138 (COD))</DocRef>


<Commission>{TRAN}Odbor za promet in turizem</Commission>

Poročevalec: <Depute>Dominique Riquet</Depute>

PRED. SPREM.
OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za regionalni razvoj
 POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

OBRAZLOŽITEV

Unija potrebuje sodobno in učinkovito infrastrukturno omrežje na evropski ravni, ki povezuje njene državljane in podjetja ter podpira enotni trg. V ta namen so evropske institucije opredelile vseevropska prometna omrežja (TEN-T), ki vključujejo celovito omrežje in zlasti jedrno omrežje, ki je resnični temelj Unije V to omrežje so vključeni projekti v skupnem interesu, ki so predmet te uredbe in zagotavljajo veliko evropsko dodano vrednost.

Dokončanje omrežij TEN-T je nujno, da se Uniji omogoči dolgoročna in trajnostna gospodarska rast ter da se zagotovi njena konkurenčnost glede na vse večjo svetovno konkurenco. Unija in države članice so si zastavile cilj, da do leta 2030 dokončajo jedrno omrežje. Ocenjuje se, da se bo s tem dokončanjem ustvarilo dodatnih 4 500 milijard EUR ali 1,8 % BDP EU, do leta 2030 pa je predvidenih 13 milijonov delovnih let („job-years“).

 

OBRAZLOŽITEV IN NAMEN UREDBE

Cilj za leto 2030 ne bo dosežen, če ne bomo ukrepali. Pri vzpostavljanju infrastrukture jedrnega omrežja TEN-T nastajajo resne težave na dveh področjih:

 Finančno področje: čeprav se države članice spopadajo s proračunskimi omejitvami in je evropski proračun zelo omejen, so potrebe po naložbah izredno velike. Ocenjuje se, da bodo za dokončanje jedrnega omrežja TEN-T med letoma 2021 in 2030 potrebne naložbe v višini 500 milijard EUR, skupaj s celovitim omrežjem TEN-T pa v višini približno 1 500 milijard EUR do leta 2050.

 Regulativno in operativno področje: namen te uredbe je premostiti regulativne ovire, ki povzročajo zelo velike težave za nosilce projektov in realizacijo omrežja TEN-T. Poročevalec želi poudariti zlasti, da se je zaradi vse večje kompleksnosti in številčnosti študij, ocen in posvetovanj, ki so potrebni za projekte, njihovo izvajanje z leti otežilo. Pri večjih infrastrukturnih projektih, na primer, preteče med fazo nastanka in zaključka dokumentacije za projekt povprečno osem let. Podaljšani roki povzročajo precejšnjo negotovost za gospodarske subjekte, močno povečanje stroškov študij in končnih stroškov dela ter veliko število pritožb. To odvrača nosilce projektov in tudi njihove partnerje, zlasti finančne, saj so ti postopki in njihovi rezultati dolgi in negotovi. Ta položaj je tako težek, da lahko postane celo nevzdržen za nosilce, pri čemer nekateri projekti nikoli ne zaživijo, saj se šteje, da so glede na zapletenost postopkov preveč negotovi.

 

PREDLOGI POROČILA

Poročevalec na podlagi navedenega pozdravlja ta predlog Komisije za uredbo, s katero bi bolje organizirali in skrajšali upravne postopke za izdajo dovoljenj in izvajanje projektov v skupnem interesu, ki so povezani z jedrnim omrežjem vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T). Ta racionalizacija ne bo vplivala na naravo ali vsebino upravnih in regulativnih formalnosti, ki v skladu z načelom subsidiarnosti ostajajo v pristojnosti držav članic. Toda organizacija, roki, poenostavitev in uvedba točke „vse na enem mestu“ so določbe, ki so bile uvedene z uredbo, njihov namen pa je znatno zmanjšati negotovost in stroške.

 Roki

Poročevalec zato pozdravlja in spodbuja uvedbo jasnih in natančnih rokov v vseh fazah postopka za izdajo dovoljenja. Poleg tega je za ta celotni postopek določil najdaljše trajanje in ga skrajšal na manj kot tri leta, s čimer se bo močno izboljšal sedanji položaj.

 Enotni pristojni organ

V okviru želene racionalizacije se bo v vsaki državi članici nato vzpostavila točka „vse na enem mestu“ za nosilce projektov, in sicer na podlagi določitve enotnega pristojnega organa, ki bo zadolžen za vse postopke v zvezi z izdajo dovoljenj in bo lahko edini izdal enotno celovito odločbo. Poročevalec kljub temu upošteva možnost, da države članice to pristojnost podelijo drugemu organu, če je na ustreznejši ravni za sprejemanje odločitev, vendar je treba pri tem ohraniti načelo enotnega pristojnega organa in enotne kontaktne točke za nosilce.

 Čezmejni projekti

Poročevalec je v postopkih javnega naročanja za čezmejne projekte, ki jih izvaja skupni subjekt držav članic, okrepil predlog Komisije tako, da je za celoten projekt določil enotno pravo, ki se uporablja za skupni subjekt, tudi za njegove podružnice.

 Prednostno obravnavanje

Poročevalec poudarja tudi, da so projekti v skupnem interesu (ki so edini projekti, na katere se nanaša ta uredba) temeljnega pomena in imajo veliko evropsko dodano vrednost za doseganje ciljev Unije, zato bi jih morale države članice v svojem pravnem okviru prednostno obravnavati.

 Skladnost z IPE

Poročevalec je v to uredbo vključil tudi novo določbo, s katero se spoštovanje rokov iz te uredbe šteje za eno od meril za izbiro projektov, ki bodo predstavljeni Instrumentu za povezovanje Evrope (IPE).

 

Poročevalec je prepričan, da lahko taka uredba veliko prispeva k uspešnemu dokončanju omrežij TEN-T v Uniji, in sicer tako, da se zmanjša tveganje zamud, poveča raven varnosti za nosilce projektov in vlagatelje med postopkom ter navsezadnje okrepi sodelovanje zasebnih vlagateljev. S hitrim sprejetjem te uredbe bi se med drugim omogočilo, da bi bili projekti v skupnem interesu, ki se bodo financirali na podlagi novega programa IPE II, od leta 2020 upravičeni do financiranja.


 

MNENJE Odbora za regionalni razvoj (19.11.2018)

<CommissionInt>za Odbor za promet in turizem</CommissionInt>


<Titre>o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o racionalizaciji ukrepov za pospešitev realizacije vseevropskega prometnega omrežja </Titre>

<DocRef>(COM(2018)0277 – C8-0192/2018 – 2018/0138(COD))</DocRef>

Pripravljavec mnenja: Dimitris Papadakis (<Depute>Demetris Papadakis</Depute>)

 

 

 

KRATKA OBRAZLOŽITEV

EU si prizadeva na svetovni ravni prevzeti vodilno vlogo na področju inovacij, digitalizacije in razogljičenja. Komisija je sprejela tri zakonodajne pakete o mobilnosti z glavnim ciljem, da promet postane varnejši, dostopnejši in čistejši in da se obenem zagotovi konkurenčnost evropske industrije in delovna mesta. Predlagana uredba o racionalizaciji ukrepov za pospešitev realizacije vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) je del tretjega paketa o mobilnosti: Evropa v gibanju.

Učinkovit, pameten in trajnosten promet je ključen za učinkovito delovanje notranjega trga EU in pomemben za zagotovitev konkurenčnosti, ustvarjanje novih poslovnih in zaposlitvenih priložnosti, varstvo okolja in blažitev podnebnih sprememb s spodbujanjem nizkoemisijske mobilnosti. Zato je treba spodbujati naložbe v prometno infrastrukturo, ki imajo precejšnjo dodano vrednost, zlasti z razvojem omrežja TEN-T.

To omrežje zajema dve plasti načrtovanja: celovito omrežje (ki zajema vse evropske regije in naj bi se izvedlo do leta 2050) in jedrno omrežje (ki zajema najpomembnejše povezave in naj bi se izvedlo do leta 2030).

Z izvedbo omrežja TEN-T s posebnim poudarkom na čezmejnih povezavah v določenih časovnih okvirih se bo zmanjšalo število ozkih grl, premostile manjkajoče povezave, zlasti na čezmejnih odsekih, in izboljšala interoperabilnost različnih načinov prevoza.

Vseeno pa obstajajo pomisleki, da zaradi ugotovljenih težav v zvezi z zamudami in pravno negotovostjo jedrno omrežje TEN-T ne bo končano do določenega roka leta 2030.

Splošni cilj predloga Komisije je obravnavati zamude in visoko stopnjo negotovosti, ki vplivajo na dejansko izvedbo projektov TEN-T. Ugotovljeni viri težav so:

i) več faz in organov, povezanih s postopki izdajanja dovoljenj;

ii) neobstoj ali neizvajanje rokov;

iii) različni postopki javnega naročanja pri čezmejnih projektih TEN-T;

iv) izzivi glede koordinacije pri izvajanju čezmejnih projektov;

iv) zaznane negotovosti v zvezi s postopki o državni pomoči.

Zato je poudarek predloga Komisije na:

 bolj usklajenih postopkih javnega naročanja za čezmejne projekte,

 poenostavitvi in določitvi rokov za pravila o izdaji dovoljenj,

 poenostavitvi dokumentov in upravnih postopkov pri vseh vrstah prevoza,

 zmanjšanju zamud v okviru infrastrukturnih projektov,

 olajšanju sodelovanja zasebnih vlagateljev,

 pojasnitvi pravil za javna posvetovanja.

Omrežje TEN-T je ključnega pomena za trajnostni razvoj evropskih regij. Pripravljavec mnenja poudarja, da je treba zagotoviti, da se bodo v tem omrežju upoštevale obrobne, otoške in najbolj oddaljene regije ter sosednje čezmejne regije. Zato je instrument za povezovanje Evrope pomembno orodje.

Pripravljavec mnenja priznava dodano vrednost tega instrumenta za omrežje TEN-T, saj ima učinek vzvoda za trajnostno rast in ustvarjanje delovnih mest ter socialno, ekonomsko in teritorialno kohezijo. Da bi čim bolj povečali učinek financiranja EU, pripravljavec mnenja podpira optimalno rabo zasebnih in javnih shem financiranja, tudi v smislu kombiniranja instrumenta za povezovanje Evrope in programa Obzorje 2020 z Evropskim skladom za strateške naložbe in drugimi finančnimi instrumenti.

Poudarja, da morajo Komisija, evropski koordinatorji in drugi deležniki, pripisovati enak pomen velikim in manjšim projektom TEN-T ter njihovim možnim kratkoročnim, srednjeročnim in dolgoročnim koristim.

Komisija ocenjuje, da bodo potrebne naložbe za uresničitev omrežja TEN-T znašale do približno 500 milijard EUR v obdobju od 2021 do 2030, s čimer se bo do leta 2030 odprlo 13 milijonov novih delovnih mest na leto in ustvarili dodatni prihodki v višini 1,8 % PDP EU.

Pripravljavec mnenja tudi priznava pomen varovanja okolja pri načrtovanju in izvajanju omrežja TEN-T s spodbujanjem nizkoemisijskega prometa in izpolnjevanjem ciljev nizkih emisij toplogrednih plinov. Prav tako bi bilo treba na področju prometa varovati zdravje in socialno blaginjo.

Učinkovito izvajanje projektov TEN-T je tudi odvisno od udeležbe deležnikov od zelo zgodnje faze načrtovanja prometne infrastrukture ter učinkovitega in pravočasnega organiziranja posvetovanj z javnostjo, organizacijami civilne družbe in pomembnimi lokalnimi organi. Socialni in državljanski dialog na nacionalni, regionalni in lokalni ravni lahko bistveno prispeva k temu, da bo javnost bolje sprejela projekte prometne infrastrukture, da bodo ti projekti bolj verodostojni in bo v njihovi poznejših fazah manj navzkrižij.

Pripravljavec mnenja trdi, da bodo imeli na lokalni ravni takoj boljše mnenje o projektu in večji občutek skupnega interesa in odgovornosti, če bomo zagotovili, da bo projekt dejansko prispeval k regionalnemu in lokalnemu razvoju.

Poudarja splošne koristi, ki jih bodo imeli državljani EU v vsakodnevnem življenju, ko bo dokončno vzpostavljeno omrežje TEN-T. V zvezi s tem je pomembno, da se države članice odločijo glede svojih nacionalnih infrastrukturnih načrtov v skladu s cilji omrežja TEN-T, da se zagotovi celostna perspektiva, ki bo vsem državljanom EU omogočala večjo mobilnost – ključni dejavnik za socialno vključenost in varstvo okolja.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za promet in turizem kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

<RepeatBlock-Amend><Amend>Predlog spremembe  <NumAm>1</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Navedba sklicevanja 1</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 172 Pogodbe,

Ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 171(2) in člena 172 Pogodbe,

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>2</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Uvodna izjava 1</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1) Uredba (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta22 določa skupni okvir za vzpostavitev najsodobnejših interoperabilnih omrežij za razvoj notranjega trga. Vseevropska prometna omrežja (TEN-T) imajo dvoplastno strukturo: celovito omrežje zagotavlja povezanost vseh regij Unije, jedrno omrežje pa sestavljajo tisti elementi omrežja, ki so strateško najpomembnejši za Unijo. V Uredbi (EU) št. 1315/2013 so določeni zavezujoči cilji glede dokončanja, in sicer je treba jedrno omrežje dokončati do leta 2030, celovito omrežje pa do leta 2050.

(1) Uredba (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta22 določa skupni okvir za vzpostavitev najsodobnejših interoperabilnih omrežij za razvoj notranjega trga, ki bi moral upoštevati tudi razvojno dinamiko prometnega sektorja in novih tehnologij v prihodnosti. Namen načrtovanja, razvoja in delovanja vseevropskih prometnih omrežij (TEN-T) je razviti pametno, varno in trajnostno mobilnost oseb in blaga ter zagotoviti dostopnost in povezljivost vseh regij Unije, vključno z oddaljenimi, otoškimi in najbolj oddaljenimi regijami ter dodatno prispevati h gospodarski rasti in konkurenčnosti, obenem pa izpolnjevati okoljske, socialne in trajnostne razvojne cilje. Omrežja TEN-T imajo dvoplastno strukturo: celovito omrežje zagotavlja povezanost vseh regij Unije, jedrno omrežje pa sestavljajo tisti elementi omrežja, ki so strateško najpomembnejši za Unijo. V Uredbi (EU) št. 1315/2013 so določeni zavezujoči cilji glede dokončanja, in sicer je treba jedrno omrežje dokončati do leta 2030, celovito omrežje pa do leta 2050, da bi dosegli pametno, varno in trajnostno mobilnost, ki bo podpirala razvoj in povezljivost med mestnimi, primestnimi in podeželskimi območji ter spodbujala gospodarski razvoj in kohezijo.

__________________

__________________

22 Uredba (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja in razveljavitvi Sklepa št. 661/2010/EU (UL L 348, 20.12.2013, str. 1).

22 Uredba (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja in razveljavitvi Sklepa št. 661/2010/EU (UL L 348, 20.12.2013, str. 1).

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>3</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Uvodna izjava 2</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) Ne glede na nujnost in zavezujoče roke so izkušnje pokazale, da se veliko naložb, katerih cilj je dokončati omrežje TEN-T, srečuje z zapletenimi postopki izdajanja dovoljenj, postopki čezmejnega javnega naročanja in drugimi postopki. To ogroža pravočasno izvedbo projektov ter v številnih primerih povzroči velike zamude in zvišanje stroškov. Da bi se obravnavala ta vprašanja in omogočilo usklajeno dokončanje omrežja TEN-T, je na ravni Unije potrebno usklajeno ukrepanje.

(2) Ne glede na nujnost in zavezujoče roke so izkušnje pokazale, da se veliko naložb, katerih cilj je dokončati omrežje TEN-T, srečuje z zamudnimi in zaviralnimi postopki izdajanja dovoljenj, postopki čezmejnega javnega naročanja in drugimi zapletenimi postopki. To ogroža pravočasno izvedbo projektov ter v številnih primerih povzroči velike zamude in zvišanje stroškov, pa tudi negotovost za nosilce projektov in morebitne zasebne vlagatelje. Da bi se obravnavala ta vprašanja in omogočilo usklajeno dokončanje omrežja TEN-T, je na ravni Unije potrebno usklajeno ukrepanje. Zato bi se morale države članice o nacionalnih načrtih za infrastrukturo odločati v skladu s cilji TEN-T.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>4</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Uvodna izjava 3</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) Pravni okviri številnih držav članic zagotavljajo prednostno obravnavo nekaterih kategorij projektov na podlagi njihovega strateškega pomena za gospodarstvo. Za prednostno obravnavo so značilni krajši roki, hkratno izvajanje postopkov ali omejeni časovni okviri za pritožbe, pri čemer se zagotavlja tudi doseganje ciljev drugih horizontalnih politik. Kadar tak okvir obstaja znotraj nacionalnega pravnega okvira, bi se moral samodejno uporabljati za projekte Unije, ki so v skladu z Uredbo (EU) št. 1315/2013 priznani kot projekti v skupnem interesu.

(3) Pravni okviri številnih držav članic zagotavljajo prednostno obravnavo nekaterih kategorij projektov, ki so deležni skrajšanih postopkov zaradi njihove večje evropske dodane vrednosti in strateškega pomena za gospodarstvo. Za prednostno obravnavo so značilni manjše število dovoljenj, ki jih je treba pridobiti, krajši roki, hkratno izvajanje poenostavljenih postopkov ali omejeni časovni okviri za zaključek postopka za pridobitev dovoljenja ali za pritožbe, pri čemer se zagotavlja tudi doseganje ciljev drugih horizontalnih politik. Kadar tak okvir obstaja znotraj nacionalnega pravnega okvira, bi se moral samodejno uporabljati za projekte Unije, ki so v skladu z Uredbo (EU) št. 1315/2013 priznani kot projekti v skupnem interesu, da bi omogočili doseganje ključnih ciljev teh projektov na vseevropski ravni.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>5</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Uvodna izjava 4</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4) Kadar obveznost opravljanja presoj v zvezi z okoljskimi vprašanji projektov jedrnega omrežja izhaja hkrati iz Direktive 2011/92/EU, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2014/52/EU, ter iz druge zakonodaje Unije, na primer Direktive 92/43/EGS, Direktive 2009/147/ES, Direktive 2000/60/ES, Direktive 2008/98/ES, Direktive 2010/75/EU, Direktive 2012/18/EU in Direktive 2011/42/ES, bi morale države članice zagotoviti skupni postopek, ki izpolnjuje zahteve navedenih direktiv, da bi se izboljšala učinkovitost okoljskih presoj in racionaliziral postopek sprejemanja odločitev.

(4) Kadar s cilji o čistem zraku za leto 2030 usklajena obveznost opravljanja presoj v zvezi z okoljskimi vprašanji projektov jedrnega omrežja izhaja hkrati iz Direktive 2011/92/EU, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2014/52/EU, ter iz druge zakonodaje Unije, na primer Direktive 92/43/EGS, Direktive 2009/147/ES, Direktive 2000/60/ES, Direktive 2008/98/ES, Direktive 2010/75/EU, Direktive 2012/18/EU in Direktive 2011/42/ES, bi morale države članice zagotoviti skupni postopek, ki izpolnjuje zahteve navedenih direktiv, da bi se izboljšala učinkovitost okoljskih presoj in racionaliziral postopek sprejemanja odločitev. Poleg tega lahko zgodnja preučitev vpliva na okolje in zgodnja razprava s pristojnimi organi o vsebini okoljske presoje zmanjšata zamude v fazi izdaje dovoljenj in na splošno izboljšata kakovost presoje. Poleg okoljske presoje je treba opraviti tudi podrobno oceno socialnih učinkov v smislu zaposlovanja, kohezije EU, zdravja (zmanjšanje števila nesreč), kakovosti življenja, koristi na lokalni ravni in socialne vključenosti.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>6</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Uvodna izjava 5</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5) Projekti jedrnega omrežja bi morali biti podprti s povezanimi postopki izdajanja dovoljenj, da bi se omogočalo jasno upravljanje celotnega postopka, vlagateljem pa zagotovila točka „vse na enem mestu“. Države članice bi morale v skladu s svojimi nacionalnimi pravnimi okviri in upravnimi strukturami določiti pristojni organ.

(5) Projekti jedrnega omrežja (tako obsežni kot tudi manjši projekti TEN-T) bi morali biti podprti s povezanimi postopki izdajanja dovoljenj, da bi se omogočalo jasno, pregledno in povezano upravljanje celotnega postopka, vlagateljem pa zagotovila točka „vse na enem mestu“. Države članice bi morale v skladu s svojimi nacionalnimi pravnimi okviri in upravnimi strukturami določiti pristojni organ.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>7</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Uvodna izjava 6</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6) Z vzpostavitvijo enotnega pristojnega organa na nacionalni ravni, ki bi združeval vse postopke izdajanja dovoljenj (točka „vse na enem mestu“), bi se morala zmanjšati zapletenost, izboljšati učinkovitost in povečati preglednost postopkov. Izboljšati bi se moralo tudi sodelovanje med državami članicami, kjer je to ustrezno. Postopki bi morali spodbujati resnično sodelovanje med vlagatelji in enotnim pristojnim organom ter bi torej morali omogočati določitev obsega v fazi postopka izdajanja dovoljenj pred oddajo vloge. To določitev obsega bi bilo treba vključiti v podrobno predlogo vloge in jo izvesti v skladu s postopkom iz člena 5(2) Direktive 2011/92/EU, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2014/52/EU.

(6) Z vzpostavitvijo enotnega pristojnega organa na nacionalni ravni, ki bi združeval vse postopke izdajanja dovoljenj (točka „vse na enem mestu“), bi se morala zmanjšati zapletenost, znižati stroški, izboljšati učinkovitost in usklajenost ter povečati preglednost in hitrost sprejemanja postopkov, da bi omogočili učinkovito izvajanje projektov in doseganje določenih ciljev. Izboljšati bi se moralo tudi sodelovanje med državami članicami in spodbujati sinergija med različnimi instrumenti za ta cilj, saj bo spodbujanje omrežja TEN-T prispevalo k izboljšanju konkurenčnosti podjetij na enotnem evropskem trgu, ki daje prednost trgovanju znotraj Skupnosti. Postopki bi morali spodbujati resnično sodelovanje med vlagatelji in enotnim pristojnim organom ter bi torej morali omogočati določitev obsega v fazi postopka izdajanja dovoljenj pred oddajo vloge. To določitev obsega bi bilo treba vključiti v podrobno predlogo vloge in jo izvesti v skladu s postopkom iz člena 5(2) Direktive 2011/92/EU, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2014/52/EU.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>8</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Uvodna izjava 7</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7) Postopek iz te uredbe ne bi smel posegati v izpolnjevanje zahtev, ki jih določata mednarodno pravo in pravo Unije, vključno z določbami za varstvo okolja in zdravja ljudi.

(7) Postopek iz te uredbe ne bi smel posegati v izpolnjevanje zahtev, ki jih določata mednarodno pravo in pravo Unije, vključno z določbami za varstvo okolja in zdravja ljudi s spodbujanjem trajnostnega nizkoemisijskega prometa in doseganjem ciljev o zmanjšanju emisij toplogrednih plinov na nizko raven.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>9</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Uvodna izjava 8</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8) Glede na nujnost dokončanja jedrnega omrežja TEN-T bi bilo treba skupaj s poenostavitvijo postopkov izdajanja dovoljenj določiti rok, v katerem bi morali zadevni pristojni organi izdati celovito odločbo glede izgradnje projekta. Ta časovna omejitev bi morala spodbujati učinkovitejšo obravnavo postopkov ter nikakor ne bi smela nižati visokih standardov Unije za varovanje okolja in udeležbo javnosti.

(8) Glede na nujnost dokončanja jedrnega omrežja TEN-T bi bilo treba skupaj s poenostavitvijo postopkov izdajanja dovoljenj določiti rok, v katerem bi morali zadevni pristojni organi izdati celovito odločbo glede izgradnje projekta. Ta časovna omejitev bi morala zagotoviti učinkovitejšo obravnavo postopkov ter nikakor ne bi smela nižati visokih standardov Unije za varovanje okolja in udeležbo javnosti.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>10</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Uvodna izjava 8 a (novo)</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(8a) Z vzpostavitvijo postopkov za učinkovito in široko posvetovanje z javnostjo, organizacijami civilne družbe ter ustreznimi regionalnimi in lokalnimi organi od najzgodnejše faze predhodnega načrtovanja se bodo odpravile zamude pri postopkih izdaje dovoljenj za projekte in njihovem izvajanju ter zagotovile koristi projektov na lokalni ravni.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>11</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Uvodna izjava 10</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10) Čezmejni infrastrukturni projekti TEN-T se spopadajo s posebnimi izzivi v zvezi z usklajevanjem postopkov izdajanja dovoljenj. Evropske koordinatorje bi bilo treba pooblastiti za spremljanje teh postopkov ter olajšanje njihovega usklajevanja in dokončanja.

(10) Čezmejni infrastrukturni projekti TEN-T se spopadajo s posebnimi izzivi v zvezi z usklajevanjem postopkov izdajanja dovoljenj. Da bi preprečili zamude pri čezmejnem izvajanju teh projektov, bi bilo treba evropske koordinatorje, ki bi jim pomagali lokalni in regionalni organi, pooblastiti za spremljanje teh postopkov ter olajšanje njihovega usklajevanja in dokončanja, s čimer bi okrepili izvršno sodelovanje in nadgradili projekte INTERREG o trajnostni mobilnosti na čezmejnih območjih.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>12</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Uvodna izjava 11</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11) Javno naročanje pri čezmejnih projektih v skupnem interesu bi bilo treba izvajati v skladu s Pogodbo in direktivama 2014/25/EU in/ali 2014/24/EU. Da bi se zagotovilo uspešno dokončanje čezmejnih projektov jedrnega omrežja v skupnem interesu, bi moralo javno naročanje, ki ga izvaja skupni subjekt, temeljiti na enotni nacionalni zakonodaji. Z odstopanjem od zakonodaje Unije na področju javnega naročanja bi se načeloma morala uporabljati nacionalna pravila države članice, v kateri je registriran sedež skupnega subjekta. Še vedno bi moralo biti mogoče, da se veljavna zakonodaja določi v medvladnem sporazumu.

(11) Javno naročanje pri čezmejnih projektih v skupnem interesu bi bilo treba izvajati v skladu s Pogodbo in direktivama 2014/25/EU in/ali 2014/24/EU. Da bi se zagotovilo uspešno dokončanje čezmejnih projektov jedrnega omrežja v skupnem interesu, bi moralo javno naročanje, ki ga izvaja skupni subjekt, temeljiti na enotni nacionalni zakonodaji. Z odstopanjem od zakonodaje Unije na področju javnega naročanja bi se načeloma morala uporabljati nacionalna pravila države članice, v kateri je registriran sedež skupnega subjekta, ali pa bi bilo treba veljavno zakonodajo določiti v medvladnem sporazumu.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>13</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Uvodna izjava 12</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12) Komisija ni sistematično vključena v odobritev posameznih projektov, vendar je treba določene vidike priprave projekta v nekaterih primerih odobriti na ravni Unije. Kadar je Komisija vključena v postopke, prednostno obravnava projekte Unije v skupnem interesu in nosilcem projektov zagotovi pravno varnost. V nekaterih primerih je morda treba odobriti državno pomoč. V skladu s kodeksom dobrih praks za izvajanje postopkov nadzora nad državno pomočjo lahko države članice Komisijo pozovejo, naj projekte v skupnem interesu v zvezi z jedrnim omrežjem TEN-T, ki jih štejejo za prednostne, obravnava ob uporabi bolj predvidljivih rokov v skladu s pristopom na podlagi portfelja primera ali v skladu z medsebojno dogovorjenim načrtovanjem.

(12) Komisija ni sistematično vključena v odobritev posameznih projektov, vendar je treba določene vidike priprave projekta v nekaterih primerih odobriti na ravni Unije. Kadar je Komisija vključena v postopke, prednostno obravnava projekte Unije v skupnem interesu in nosilcem projektov zagotovi pravno varnost. V nekaterih primerih je morda treba odobriti državno pomoč, medtem ko se bo v primerih, ko je projekt skladen s pravili o državni pomoči, sprejel hiter postopek presoje, s čimer se bosta povečali pravna varnost in predvidljivost naložb. V skladu s kodeksom dobrih praks za izvajanje postopkov nadzora nad državno pomočjo lahko države članice Komisijo pozovejo, naj projekte v skupnem interesu v zvezi z jedrnim omrežjem TEN-T, ki jih štejejo za prednostne, obravnava ob uporabi bolj predvidljivih rokov v skladu s pristopom na podlagi portfelja primera ali v skladu z medsebojno dogovorjenim načrtovanjem. Komisija bo morala poskrbeti tudi za spodbujanje izmenjave dobre prakse, da bi zagotovili uspešno vseevropsko prometno omrežje.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>14</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Uvodna izjava 13</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13) Izvajanje infrastrukturnih projektov v zvezi z jedrnim omrežjem TEN-T bi bilo treba podpreti tudi s smernicami Komisije, ki bolje pojasnjujejo izvajanje nekaterih vrst projektov ob upoštevanju pravnega reda Unije. V Akcijskem načrtu za naravo, ljudi in gospodarstvo23 so predvidene take smernice, da bi se bolje pojasnilo izvajanje direktiv o pticah in habitatih. Projektom v skupnem interesu bi bilo treba zagotoviti neposredno podporo v zvezi z javnim naročanjem, da bi se zagotovila čim bolj smotrna poraba javnih sredstev24. V okviru mehanizmov, razvitih za večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027, bi bilo treba dati na voljo tudi ustrezno tehnično pomoč, da bi se zagotovila finančna podpora za projekte TEN-T v skupnem interesu.

(13) Izvajanje infrastrukturnih projektov v zvezi z jedrnim omrežjem TEN-T bi bilo treba podpreti tudi s smernicami Komisije, ki bolje pojasnjujejo izvajanje nekaterih vrst projektov ob upoštevanju pravnega reda Unije, razvojnih potreb in ciljev EU na področju podnebnih sprememb. V Akcijskem načrtu za naravo, ljudi in gospodarstvo23 so predvidene take smernice, da bi se bolje pojasnilo izvajanje direktiv o pticah in habitatih. Za vse projekte TEN-T bi moral biti na voljo vzpostavljen mehanizem prostovoljne predhodne ocene vidikov javnega naročanja za velike strukturne projekte. Nacionalnim, regionalnim in lokalnim organom ter nosilcem projektov bo uporaba kombinacije orodij (služba za pomoč uporabnikom, mehanizmi obveščanja in izmenjave informacij) precej koristila, saj bodo deležni strokovnega znanja in bodo lahko čim bolj smotrno porabili javni denar24. V okviru mehanizmov, razvitih za večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027, bi bilo treba dati na voljo tudi ustrezno tehnično pomoč, da bi se zagotovila finančna podpora za projekte TEN-T v skupnem interesu, s čimer bi prispevali k multimodalnim ciljem Komisije.

__________________

__________________

23 COM(2017) 198 final.

23 COM(2017) 198 final.

24 COM(2017) 573 final.

24 COM(2017) 573 final.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>15</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Uvodna izjava 13 a (novo)</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(13a) Komisija bi morala predlagati okvir za iskanje dodatnih sredstev za projekte z dodano vrednostjo za Unijo, ne da bi se zmanjšala proračunska sredstva za instrumente kohezijske politike.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>16</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 2 – odstavek 1 – točka d</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) „enotni pristojni organ“ pomeni organ, ki ga država članica določi za odgovornega za izvajanje nalog iz te uredbe;

(d) „enotni pristojni organ“ pomeni obstoječi ali novoustanovljeni organ, ki ga država članica opredeli na ustrezni upravni ravni in deluje kot kontaktna točka za nosilce projektov, tesno sodeluje z ustreznimi evropskimi koordinatorji in lajša izvajanje te uredbe;

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>17</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 3 – odstavek 3</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Za zagotovitev učinkovitih upravnih postopkov, povezanih s projekti v skupnem interesu, nosilci projektov in vsi zadevni organi tem projektom zagotovijo najhitrejšo obravnavo, ki je pravno mogoča, tudi v zvezi z dodeljenimi viri.

3. Za zagotovitev hitrih in učinkovitih upravnih postopkov, povezanih s projekti v skupnem interesu, nosilci projektov in vsi zadevni organi tem projektom zagotovijo najhitrejšo, najuspešnejšo in najučinkovitejšo obravnavo, ki je pravno mogoča, tudi v zvezi z dodeljenimi viri.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>18</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 4 – odstavek 1</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Da bi se upoštevali roki iz člena 6 in zmanjšalo upravno breme, povezano z dokončanjem projektov v skupnem interesu, se vsi upravni postopki na podlagi prava, ki se uporablja, tj. nacionalnega prava in prava Unije, združijo in izda se le ena celovita odločba.

1. Da bi se upoštevali roki iz člena 6, spodbujala sinergija med razpoložljivimi instrumenti in zmanjšalo upravno breme, povezano z dokončanjem projektov v skupnem interesu, se vsi upravni postopki na podlagi prava, ki se uporablja, tj. nacionalnega prava in prava Unije, združijo in izda se le ena celovita odločba.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>19</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 4 – odstavek 2</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. V primeru projektov v skupnem interesu, za katere obveznost izvajanja presoj vplivov na okolje hkrati izhaja iz Direktive 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter drugega prava Unije, države članice zagotovijo razpoložljivost skupnih postopkov v smislu člena 2(3) Direktive 2011/92/EU.

2. V primeru projektov v skupnem interesu, za katere obveznost izvajanja presoj vplivov na okolje hkrati izhaja iz Direktive 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter drugega prava Unije, države članice zagotovijo razpoložljivost skupnih postopkov v smislu člena 2(3) Direktive 2011/92/EU. Države članice obravnavajo tudi kompleksna vprašanja morebitnega vpliva čezmejnih projektov na okolje, po potrebi tudi vpliva na vodne vire ali zavarovana območja Natura 2000. Za projekte v sektorju vodnega prometa, ki vključuje pomorska pristanišča in pristanišča na celinskih vodnih poteh, je potrebna posebna podpora, saj je ta sektor odvisen od vodnih virov. Te projekte je treba obravnavati v okviru zahtev okvirne direktive o vodah.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>20</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 5 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka c a (novo)</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ca) odgovorni organ se v zvezi s čezmejnimi projekti usklajuje z državami članicami.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>21</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 6 – odstavek 4 – točka b – točka i v</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(iv) ključni mejniki, ki jih je treba doseči, in njihovi roki glede na celovito odločbo, ki jo je treba izdati;

(iv) ključni mejniki, ki jih je treba doseči, in njihovi roki glede na celovito odločbo, ki jo je treba izdati, ter splošni načrtovani časovni okvir;

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>22</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 6 – odstavek 8</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

8. Enotni pristojni organ v enem letu od datuma oddaje popolne vloge oceni vlogo in izda celovito odločbo v skladu z odstavkom 7. Države članice lahko po potrebi določijo zgodnejši rok.

8. Enotni pristojni organ v enem letu od datuma oddaje popolne vloge oceni vlogo in izda celovito odločbo v skladu z odstavkom 7. Države članice lahko po potrebi določijo zgodnejši rok ter v primeru zamujenih rokov uvedejo sankcije.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>23</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 7 – odstavek 2</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Evropski koordinator iz člena 45 Uredbe (EU)² št. 1315/2013 je pooblaščen za tesno spremljanje postopka izdajanja dovoljenj za čezmejne projekte v skupnem interesu in olajševanje stikov med vpletenimi pristojnimi organi.

2. Evropski koordinator iz člena 45 Uredbe (EU)² št. 1315/2013 ter predstavniki lokalnih in regionalnih oblasti so pooblaščeni za tesno spremljanje postopka izdajanja dovoljenj za čezmejne projekte v skupnem interesu in olajševanje stikov med udeleženimi pristojnimi organi.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>24</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 9 – odstavek 1</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Na zahtevo nosilca projekta ali države članice, v skladu z zadevnimi programi Unije za financiranje in brez poseganja v večletni finančni okvir, Unija zagotovi tehnično pomoč za izvajanje te uredbe in olajšanje izvajanja projektov v skupnem interesu.

Na zahtevo nosilca projekta ali države članice, v skladu z zadevnimi programi Unije za financiranje in brez poseganja v večletni finančni okvir, Unija zagotovi ciljno tehnično pomoč za izvajanje te uredbe in olajšanje izvajanja projektov v skupnem interesu.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>25</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 9 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Posebna pomoč je potrebna tudi za zagotovitev vzdrževanja omrežja, da se zagotovi trajnost in delovanje infrastrukture TEN-T. Komisija in države članice skupaj z Evropsko investicijsko banko bi morale v zvezi s tem preučiti nove sheme financiranja, da bi spodbudili naložbe v vzdrževanje omrežja.

</Amend></RepeatBlock-Amend>

 


POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov

Poenostavitev ukrepov za pospešitev dokončanja vseevropskega prometnega omrežja

Referenčni dokumenti

COM(2018)0277 – C8-0192/2018 – 2018/0138(COD)

Pristojni odbor

 Datum razglasitve na zasedanju

TRAN

11.6.2018

 

 

 

Mnenje pripravil

 Datum razglasitve na zasedanju

REGI

11.6.2018

Pripravljavec/-ka mnenja

 Datum imenovanja

Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis)

20.6.2018

Obravnava v odboru

9.10.2018

 

 

 

Datum sprejetja

15.11.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

30

5

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Pascal Arimont, Victor Boştinaru, Mercedes Bresso, Steeve Briois, Andrea Cozzolino, Rosa D’Amato, Raymond Finch, Iratxe García Pérez, Krzysztof Hetman, Ivan Jakovčić, Sławomir Kłosowski, Constanze Krehl, Martina Michels, Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova), Andrej Novakov (Andrey Novakov), Younous Omarjee, Konstantinos Papadakis, Mirosław Piotrowski, Stanislav Polčák, Liliana Rodrigues, Fernando Ruas, Monika Smolková, Ruža Tomašić, Ramón Luis Valcárcel Siso, Monika Vana, Matthijs van Miltenburg, Lambert van Nistelrooij, Kerstin Westphal

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Martina Anderson, Daniel Buda, Ivana Maletić, Tonino Picula, Bronis Ropė, Milan Zver

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Mircea Diaconu, David Martin

 


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

30

+

ALDE

Mircea Diaconu, Ivan Jakovčić, Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova), Matthijs van Miltenburg

ECR

Ruža Tomašić

EFDD

Rosa D'Amato

GUE/NGL

Martina Michels, Younous Omarjee

PPE

Pascal Arimont, Daniel Buda, Krzysztof Hetman, Ivana Maletić, Lambert van Nistelrooij, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Stanislav Polčák, Fernando Ruas, Ramón Luis Valcárcel Siso, Milan Zver

S&D

Victor Boştinaru, Mercedes Bresso, Andrea Cozzolino, Iratxe García Pérez, Constanze Krehl, David Martin, Tonino Picula, Liliana Rodrigues, Monika Smolková, Kerstin Westphal

VERTS/ALE

Bronis Ropė, Monika Vana

 

5

-

ECR

Sławomir Kłosowski, Mirosław Piotrowski

EFDD

Raymond Finch

ENF

Steeve Briois

NI

Konstantinos Papadakis

 

1

0

GUE/NGL

Martina Anderson

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

 

POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov

Poenostavitev ukrepov za pospešitev dokončanja vseevropskega prometnega omrežja

Referenčni dokumenti

COM(2018)0277 – C8-0192/2018 – 2018/0138(COD)

Datum predložitve EP

17.5.2018

 

 

 

Pristojni odbor

 Datum razglasitve na zasedanju

TRAN

11.6.2018

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

 Datum razglasitve na zasedanju

ENVI

11.6.2018

IMCO

11.6.2018

REGI

11.6.2018

 

Odbori, ki niso podali mnenja

 Datum sklepa

ENVI

21.6.2018

IMCO

19.6.2018

 

 

Poročevalec/-ka

 Datum imenovanja

Dominique Riquet

6.7.2018

 

 

 

Obravnava v odboru

9.10.2018

 

 

 

Datum sprejetja

10.1.2019

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

37

6

4

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Daniela Aiuto, Lucy Anderson, Inés Ayala Sender, Georges Bach, Izaskun Bilbao Barandica, Deirdre Clune, Michael Cramer, Luis de Grandes Pascual, Andor Deli, Isabella De Monte, Ismail Ertug, Jacqueline Foster, Tania González Peñas, Dieter-Lebrecht Koch, Merja Kyllönen, Innocenzo Leontini, Peter Lundgren, Marian-Jean Marinescu, Georg Mayer, Gesine Meissner, Cláudia Monteiro de Aguiar, Renaud Muselier, Markus Pieper, Tomasz Piotr Poręba, Gabriele Preuß, Christine Revault d’Allonnes Bonnefoy, Dominique Riquet, Massimiliano Salini, David-Maria Sassoli, Claudia Țapardel, Keith Taylor, Pavel Telička, Marita Ulvskog, Wim van de Camp, Marie-Pierre Vieu, Roberts Zīle

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Rosa D’Amato, Michael Gahler, Maria Grapini, Karoline Graswander-Hainz, Peter Kurumbašev (Peter Kouroumbashev), Evžen Tošenovský

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Pascal Durand, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Csaba Sógor, Sergej Stanišev (Sergei Stanishev), Mylène Troszczynski

Datum predložitve

15.1.2019

 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

37

+

ALDE

Izaskun Bilbao Barandica, Gesine Meissner, Dominique Riquet, Pavel Telička

ECR

Roberts Zīle

ENF

Georg Mayer

PPE

Georges Bach, Wim van de Camp, Deirdre Clune, Andor Deli, Michael Gahler, Luis de Grandes Pascual, Dieter-Lebrecht Koch, Innocenzo Leontini, Marian-Jean Marinescu, Cláudia Monteiro de Aguiar, Renaud Muselier, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Markus Pieper, Massimiliano Salini, Csaba Sógor

S&D

Lucy Anderson, Inés Ayala Sender, Isabella De Monte, Ismail Ertug, Maria Grapini, Karoline Graswander-Hainz, Peter Kurumbašev (Peter Kouroumbashev), Gabriele Preuß, Christine Revault d'Allonnes Bonnefoy, David-Maria Sassoli, Sergej Stanišev (Sergei Stanishev), Claudia Țapardel, Marita Ulvskog

VERTS/ALE

Michael Cramer, Pascal Durand, Keith Taylor

 

6

-

ECR

Jacqueline Foster, Peter Lundgren, Tomasz Piotr Poręba

EFDD

Daniela Aiuto, Rosa D'Amato

ENF

Mylène Troszczynski

 

4

0

ECR

Evžen Tošenovský

GUE/NGL

Tania González Peñas, Merja Kyllönen, Marie-Pierre Vieu

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

Zadnja posodobitev: 29. januar 2019Pravno obvestilo