Postopek : 2018/2115(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0031/2019

Predložena besedila :

A8-0031/2019

Razprave :

PV 12/03/2019 - 20
CRE 12/03/2019 - 20

Glasovanja :

PV 13/03/2019 - 11.23
CRE 13/03/2019 - 11.23
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0187

POROČILO     
PDF 195kWORD 61k
28.1.2019
PE 623.704v02-00 A8-0031/2019

o priporočilu Evropskega parlamenta Svetu in podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o pregledu nadaljnjih ukrepov, ki jih je sprejela ESZD dve leti po poročilu EP o strateškem komuniciranju EU za boj zoper propagando, ki jo proti njej usmerjajo tretje strani

(2018/2115(INI))

Odbor za zunanje zadeve

Poročevalka: Anna Elżbieta Fotyga

PRED. SPREM.
PREDLOG PRIPOROČILA EVROPSKEGA PARLAMENTA
 INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG PRIPOROČILA EVROPSKEGA PARLAMENTA

o priporočilu Evropskega parlamenta Svetu in podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o pregledu nadaljnjih ukrepov, ki jih je sprejela ESZD dve leti po poročilu EP o strateškem komuniciranju EU za boj zoper propagando, ki jo proti njej usmerjajo tretje strani

2018/2115(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 28. junija in 18. oktobra 2018,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. aprila 2018 z naslovom „Boj proti dezinformacijam na spletu: evropski pristop“ (COM(2018)236),

–  ob upoštevanju kodeksa ravnanja EU v zvezi z dezinformacijami, objavljenega 26. septembra 2018,

–  ob upoštevanju resolucije z dne 23. novembra 2016 o strateškem komuniciranju EU zoper propagando, ki jo proti njej usmerjajo tretje strani(1),

–  ob upoštevanju skupnega sporočila visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter Komisije z dne 6. aprila 2016 z naslovom „Skupni okvir o preprečevanju hibridnih groženj: odgovor Evropske unije“ (JOIN (2016)0018),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. aprila 2016 o izvajanju evropske agende za varnost z namenom boja proti terorizmu ter utiranja poti k učinkoviti in pravi varnostni uniji (COM(2016) 230),

–  ob upoštevanju študije Evropske ustanove za demokracijo o izvedljivosti medijskih pobud v ruskem jeziku v državah vzhodnega partnerstva in drugod z naslovom „Vnašanje pluralnosti in ravnovesja v medijski prostor v ruskem jeziku“,

–  ob upoštevanju poročila podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanjo in varnostno politiko z naslovom „EU v spreminjajočem se globalnem okolju – bolj povezan, konflikten in kompleksen svet“ in potekajočega dela o novi globalni varnostni strategiji EU,

–  ob upoštevanju svojega priporočila z dne 15. novembra 2017 Svetu, Komisiji in Evropski službi za zunanje delovanje o vzhodnem partnerstvu pred vrhom novembra 2017(2),

–  ob upoštevanju skupnega sporočila visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 13. septembra 2017 z naslovom „Odpornost, odvračanje in obramba: okrepitev kibernetske varnosti za EU“ (JOIN(2017)0450),

–  ob upoštevanju skupnega sporočila visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 7. junija 2017 z naslovom „Strateški pristop k odpornosti pri zunanjem delovanju EU“ (JOIN(2017)0021),

–  ob upoštevanju člena 19 Splošne deklaracije o človekovih pravicah, ki varuje pravico vsakega do svobode mišljenja, vštevši pravico, da ne sme biti nadlegovan, in pravico, da lahko išče, sprejema in širi kakršnekoli informacije in ideje s kakršnimi koli sredstvi in ne glede na meje,

–  ob upoštevanju skupne izjave o sodelovanju EU in zveze NATO z dne 10. julija 2018,

–  ob upoštevanju skupne deklaracije z dne 3. marca 2017 o svobodi izražanja in lažnih novicah, dezinformacijah in propagandi, ki so jo pripravili posebni poročevalec OZN za svobodo mnenja in izražanja, predstavnik Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) za svobodo medijev, posebni poročevalec Organizacije ameriških držav (OAS) za svobodo izražanja ter posebni poročevalec Afriške komisije za človekove pravice in pravice ljudstev (ACHPR) za svobodo izražanja in dostop do informacij,

–  ob upoštevanju poročila posebnega poročevalca Združenih narodov za spodbujanje in varstvo pravice do svobode mnenja in izražanja z dne 6. aprila 2018,

–  ob upoštevanju svojega priporočila z dne 29. novembra 2018 Svetu, Komisiji in podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o varstvu akademske svobode v zunanjem delovanju EU(3),

–  ob upoštevanju najnovejšega poročila Europola o stanju in trendih na področju terorizma v EU za leto 2018, v katerem so poudarjene povečane dejavnosti terorističnih skupin v kibernetskem prostoru in njihovo morebitno usklajevanje z drugimi kriminalnimi združbami,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 5. decembra 2018 z naslovom „Akcijski načrt proti dezinformacijam“ (JOIN(2018)0036) in poročila Komisije o izvajanju sporočila z naslovom „Boj proti dezinformacijam na spletu: Evropski pristop“ (COM(2018)0794) z istega dne,

–  ob upoštevanju dela čezatlantske komisije za verodostojnost volitev,

–  ob upoštevanju načel iz Santa Clare o preglednosti in odgovornosti pri praksah urejanja vsebin,

–  ob upoštevanju akcijskega načrta EU o strateški komunikaciji z dne 22. junija 2015,

–  ob upoštevanju člena 113 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A8-0031/2019),

1.  priporoča Svetu ter podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, da je treba:

Stanje v letu 2018 – Boj proti hibridnemu vojskovanju

a)  poudariti, da so svoboda govora in izražanja ter medijski pluralizem v središču odpornih demokratičnih družb, in zagotavljati najboljšo zaščito pred dezinformacijskimi kampanjami in sovražno propagando; izraža zaskrbljenost zaradi vse slabše medijske svobode in primerov ukrepanja zoper novinarje; ugotavlja, da bi bilo treba skupaj z ustreznimi deležniki sprejeti dodatne ukrepe, da bi zagotovili preglednost lastništva medijev in pluralnost medijev brez uveljavljanja sistema cenzure, zaščitili ugodno okolje za pestro paleto informacij in zamisli, raznolike medije in civilno družbo, prav tako pa si prizadevali odkrivati dezinformacije in propagando in ozaveščati o njih; v te procese vključiti vse pomembne deležnike, vključno s pomembnejšimi združenji tiska, novinarjev in medijev; poudarja, kako pomemben je delujoč sistem javne radiotelevizije, ki postavlja standarde nepristranskega in objektivnega informiranja v skladu z najboljšo prakso in novinarsko etiko;

b)  razmisliti o oblikovanju zavezujočega pravnega okvira na ravni EU in na mednarodni ravni za reševanje hibridnega vojskovanja, vključno s kibernetskim in informacijskim vojskovanjem, kar se je izkazalo za potrebno zlasti zaradi sovražnih dejanj Rusije ter drugih državnih in nedržavnih akterjev na teh območjih;

c)  upoštevati, da Daeš spreminja svojo taktiko in prehaja s spletnih mest na storitve šifriranega pošiljanja sporočil, ki so priljubljene med islamističnimi skupinami;

d)  podpreti vedno več državnih institucij, možganskih trustov in nevladnih organizacij, pa tudi kibernetske dejavnosti na ravni posameznikov, ki se ukvarjajo s propagando in dezinformacijami; poziva podpredsednico/visoko predstavnico in Komisijo, naj se natančneje posvetita temu področju in pripravita temeljito oceno novih uredb, med drugim splošne uredbe o varstvu podatkov in uredbe o e-zasebnosti, ki se pripravlja, kot varovalo pred zlonamerno rabo družbenih platform; zagotoviti, da bo strateško komuniciranje EU na vrhu seznama evropskih prednostnih nalog ter da bodo institucije in države članice EU sodelovale pri preprečevanju tega pojava, pri tem pa upoštevati, da se dezinformacije in propaganda napajajo z razdvojenim okoljem in vse manjšim zaupanjem v medije;

e)  pozvati države članice, ki še naprej zanikajo obstoj dezinformacij in sovražne propagande, glavnih virov dezinformacij v Evropi in vpliva, ki ga imajo dezinformacije in propaganda na javno mnenje, naj jih priznajo, prav tako pa te države članice spodbuditi, naj sprejmejo proaktivne ukrepe, s katerimi bi se zoperstavile propagandi in jo razkrile, vključno z dokazanimi primeri vohunjenja tretjih držav; pozvati države članice, naj ocenijo stanje na svojem ozemlju in opravijo potrebne naložbe v svojo zmogljivost zoperstavljanja strateškim komunikacijam sovražnih tretjih strani, izboljšajo zmožnost državljanov za odkrivanje dezinformacij ter spodbujajo države članice k učinkoviti izmenjavi mnenj v zvezi s tem; pozvati evropske voditelje, ki tej grožnji še niso posvetili dovolj pozornosti, naj priznajo nujnost strateškega osveščanja za boj proti sovražnemu informacijskemu vojskovanju;

f)  pozvati države članice, naj proaktivno vlagajo v izobraževalne ukrepe, ki pojasnjujejo različne načine priprave in širjenja dezinformacij, da bi se izboljšala sposobnost državljanov za zaznavanje dezinformacij in odzivanje nanje;

g)  spodbujati države članice, naj zagotovijo učinkovito izmenjavo informacij med vsemi svojimi ustreznimi organi za spopadanje z dezinformacijami, vključno s kibernetskim in informacijskim vojskovanjem;

h)  ozaveščati o ruskih kampanjah dezinformiranja, saj so te glavni vir dezinformacij v Evropi;

Vrste napačnih informacij, dezinformacij in propagande, usmerjenih proti EU in njenim sosedom

i)  priznati opravljeno delo na različnih ravneh, da bi določili vrste vpliva in uporabljena orodja proti EU in njenim sosedam; ozaveščati o kampanjah dezinformiranja, ki potekajo, ter preusmeriti pozornost na poglobljeno analizo in raziskavo njihovega vpliva in učinkovitosti, da bi razvili ukrepe za proaktiven in hiter boj proti tem orodjem; spodbuditi države članice, naj vzpostavijo stalne strukture za prepoznavanje in preprečevanje dezinformacij ter boj proti njim; poudarja, da so kampanje dezinformiranja del širše strategije in jih običajno spremljajo še druge sovražne dejavnosti, resno pa je treba obravnavati predvsem informacijsko vojskovanje, ki spremlja vojaške napade, in se mu odločno, enotno in močno zoperstaviti;

j)  posvariti pred učinkom umetne inteligence in njenega hitrega razvoja pri širjenju lažnih novic; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da bo umetna inteligenca kmalu sposobna neodvisno ustvarjati novo umetno inteligenco; zato nameniti precejšnja sredstva za raziskave in razvoj na področju, kjer se stikata umetna inteligenca in informacijsko vojskovanje, glede na hitro krepitev zmogljivosti umetne inteligence na področju širjenja propagande in dezinformacij, med drugim tudi s prirejenimi videoposnetki (ang. deepfakes);

k)  osredotočiti se na uporabo dezinformacij s strani avtoritarnih akterjev, kot je Iran, ki s širjenjem lažnih novic spodbuja in dodatno podžiga napetosti na nestabilnih konfliktnih območjih, obenem pa se usmerja v evropsko prebivalstvo, da bi prikril podle namere; pozvati države članice, naj se zoperstavijo takšnim dejavnostim z okrepitvijo sodelovanja in uporabo izkušenj, ki so jih pridobile podobno misleče države in nevladne organizacije;

l)  osredotočiti se na vedno večjo izpopolnjenost orodij, ki se uporabljajo za ustvarjanje in širjenje dezinformacij in lažnih novic, vključno z novimi načini širjenja propagande z uporabo več spletišč nizke kakovosti, aplikacij za zasebno komuniciranje, optimizacije iskalnikov, prirejanja zvoka, slik ali videoposnetkov, umetne inteligence, portalov z novicami in televizijskih postaj, za razširjanje glavnih diskurzov in posredovanje ključnih sporočil, ki so naklonjeni avtoritarnim akterjem, zlasti s strani oblikovalcev mnenja in institucij, ki jih nadzirajo ali financirajo države, ter uskladiti odziv EU in držav članic na to problematiko; odločno obsoja čedalje agresivnejše ukrepe Rusije, Kitajske, Irana Severne Koreje na tem področju, pri čemer se želi z vse pogostejšimi kibernetskimi napadi spodkopati ali odpraviti normativne temelje in načela evropskih demokracij in suverenost vseh držav vzhodnega partnerstva, prav tako pa vplivati na izide volitev in podpirati gibanja skrajnežev;

m)  posvetiti posebno pozornost sporočilom in vsebini, ki očitno spodbujajo nasilje, rasizem, samomorilske napade, novačenje tujih borcev in različna kazniva dejanja oziroma odkrito hujskajo k eni ali več od teh dejavnosti;

Industrija in družbeni mediji

n)  ob priznavanju novih vloženih prizadevanj podjetij za družbene medije za boj proti dezinformacijam, nameniti posebno pozornost učinkovitemu izvajanju Kodeksa ravnanja EU v zvezi z dezinformacijami, obenem pa pozvati tudi sosednje in partnerske države EU, naj podpišejo kodeks ravnanja EU o dezinformacijah ter posebno pozornost namenijo novi taktiki uporabe storitev šifriranega sporočanja in družbenih medijev, ki kljub nasprotnim prizadevanjem veljajo za najpogostejše orodje za širjenje dezinformacij, sovražne propagande in vsebine, ki podžigajo sovraštvo in nasilje;

o)  skupaj z državami članicami s predpisi urediti dejavnosti ponudnikov družbenih medijev, sporočilnih storitev in iskalnikov ter zagotoviti njihovo popolno preglednost in predvsem odgovornost, sprejeti skupen pristop na ravni EU, zlasti pa omogočiti razkritje identitete in lokacije ne le avtorjev, ampak tudi sponzorjev predložene politične vsebine, od podjetij pa terjati odgovornost za socialne posledice samodejnih sistemov za priporočanje, ki spodbujajo dezinformacije, saj so odgovorna za hitro odstranjevanje sistematičnih lažnih novic; pozvati države članice, države kandidatke in pridružene države, naj sprejmejo učinkovito in jasno zakonodajo, ki bo zagotavljala preglednost lastništva medijev; posebno pozornost nameniti financiranju, preglednosti in ciljem nevladnih organizacij, povezanih z avtoritarnimi državami, ki delujejo v EU in partnerskih državah;

p)  poskrbeti, da bodo panoga in spletne platforme izpolnile obveznosti, ki so jih prevzele s kodeksom o boju proti dezinformacijam, in se s slednjimi učinkovito spopadle z: zagotavljanjem preglednosti političnega oglaševanja z učinkovitim in skrbnim preverjanjem identitete sponzorjev; (ii) odločnim ukrepanjem zoper lažne račune, ki so aktivni v njihovih storitvah, (iii) odkrivanjem zlorab avtomatiziranih programskih robotov in (iv) učinkovitim sodelovanjem z neodvisnimi preverjevalci dejstev;

q)  pozvati ponudnike družbenih medijev in sporočilnih storitev, naj v celoti spoštujejo zakonodajo EU o varstvu podatkov in druge uredbe, se odzivajo v realnem času ter tesno sodelujejo s pristojnimi organi pri vseh preiskavah domnevne uporabe njihovih platform za sovražne namene, prav tako pa izvajajo pregledne revizije subjektov, osumljenih širjenja dezinformacij; poziva tehnološka podjetja, naj več vlagajo v orodja za odkrivanje propagande, povečanje spletne odgovornosti, zagotavljanje boljšega preverjanja identitete uporabnikov, ki se prijavljajo na platforme, da bi izločili botnete, ter zmanjševanje finančne spodbude za tiste, ki se okoriščajo z dezinformacijami; pozvati ponudnike družbenih medijev, naj ukrepajo takoj, ko se sumljiva vsebina politične narave začne širiti, zlasti če gre za hujskanje k sovraštvu ali kaznivim dejanjem;

r)  upoštevati, da bi se utegnila prepoved sumljivih računov obravnavati kot cenzura, ter poskrbeti za to, da bodo ti ukrepi utemeljeni, predpisani z zakonom in izvedeni pregledno ter v sodelovanju s pristojnimi organi in civilno družbo v državah članicah in partnerskih državah, s popolnim vpogledom v razloge za takšno ukrepanje, tudi s pozivom ponudnikom družbenih medijev, naj vse uporabnike jasno obvestijo o tem, kakšna vsebina je prepovedana, prizadetim uporabnikom pa pošljejo obvestilo z vzrokom za odstranitev njihove vsebine ali ukinitev njihovega računa; poziva k uskladitvi internih pravil družbenih medijev za uporabnike s pravnim redom države, v kateri delujejo;

Najboljše prakse

s)  nadaljevati razvoj večje odpornosti na ravni vlad in družbe nasploh in zmožnosti odgovoriti na grožnje v realnem času, razviti preventivne in proaktivne ukrepe in raje razmišljati en korak naprej, kot pa se zgolj odzivati na napade, ki so se v kibernetskem in informacijskem okolju že zgodili, in jih analizirati; opozoriti na tehnični napredek na tem področju in razširjati primere najboljše prakse v obliki ukrepov, ki so jih posamezne države članice že sprejele, vključno s pregledom delovanja nacionalnih pristopov v državah članicah, obenem pa oblikovati načine za spodbujanje tesnega sodelovanja z Združenem kraljestvu po brexitu ter sodelovati z obveščevalnimi službami in zaveznicami, kot so ZDA, Kanada, NATO ter Obveščevalni in situacijski center EU (INTCEN);

t)  nameniti posebno pozornost razširitvi preiskav o potekajočem zunanjem izvajanju propagandnih dejavnosti in orodjih za povečevanje učinka, ki jih uporabljajo sovražne tretje strani, pa tudi temu, kako pomembno je ne le odkrivanje in razkrivanje, ampak tudi zagotavljanje jasne odgovornosti za te napade, vključno z javnim imenovanjem storilcev, njihovih sponzorjev in ciljev, ki jih želijo doseči, ter opredeliti učinek teh napadov na ciljno občinstvo; objaviti vse razkrite primere sovražne propagande skupaj s podrobnostmi, tako da bo obveščeno ciljno občinstvo tega primera sovražne propagande;

u)  podpreti in vključiti civilno družbo, strokovno skupnost, zasebne ustanove, akademike, kibernetske aktiviste na lokalni ravni, najpomembnejše medije, združenja novinarjev in medijskih hiš ter čedalje večje število ciljnih akterjev in žrtev v nadaljnje izboljšanje ukrepov, namenjenih preverjanju dejstev in opozarjanju na dezinformacije, poglabljanju raziskav, vključno s poglobljenimi študijami in sociološkimi raziskavami, in učinkovitejšemu analiziranju manipuliranja informacij; podpreti strokovno in preiskovalno novinarstvo ter projekte, ki razkrivajo dezinformacije, pa tudi visokotehnološka zagonska podjetja, ki ustvarjajo digitalna orodja za opozarjanje občinstva o napadih z dezinformacijami; poudariti pomen in potrebo po financiranju in izobraževanju, vključno s seminarji in tečaji v sodelovanju z državami članicami in civilno družbo, na primer s spletno knjižnico za medijsko pismenost in centrom za učenje, prek katerih bi potekalo ozaveščanje, obravnava dezinformacij in povečevanje medijske pismenosti;

v)  pozdraviti ukrepe za boj proti novim oblikam hibridnih groženj, ki jih je sprejela zveza NATO, ter skupno sporočilo in EU in zveze NATO o sodelovanju na tem področju; pozvati EU, naj zagotovi učinkovito in hitro izvedbo teh priporočil, tudi na ravni skupne varnostne in obrambne politike;

Evropski pristop

w)  pozdraviti ustanovitev novih projektnih skupin za strateško komuniciranje pri ESZD s strokovnjaki z ustreznimi jezikovnimi sposobnostmi in znanjem, namreč projektne skupine za zahodni Balkan in projektne skupine za jug, in sicer za države na Bližnjem vzhodu, v severni Afriki in Zalivu, katerih naloga je skrbeti za usklajeno in dosledno komuniciranje EU v teh regijah ter se zoperstavljati dezinformacijam in propagandi proti EU;

x)  priznati vidne rezultate, ki jih je dosegla projektna skupina East StratCom, med drugim spletno mesto euvsdisinfo.eu in račun @EUmythbuster v storitvi Twitter; poudarja, da je od svoje ustanovitve odkrila več kot 4000 primerov dezinformacijskih kampanj o najrazličnejših temah; še naprej podpirati skupna prizadevanja Komisije in ESZD ter projektne skupine East StratCom, potem ko se opravi analiza prednosti, pomanjkljivosti in potrebnih izboljšav, vključno s povečanjem zmogljivosti za odkrivanje, analizo in razkrivanje dezinformacij, tako da se projektne skupine za strateško komuniciranje pri ESZD in delegacije EU v soseščini opremi z novimi kadrovskimi viri, orodji in veščinami, vključno z novimi orodji za analizo podatkov, zaposlitvijo dodatnih strokovnjakov za podatke in dezinformacije, pa tudi kritjem širšega nabora virov in jezikov pri ugotavljanju dosega in učinka dezinformacij;

y)  nujno spremeniti projektno skupino East StratCom v polno delujočo enoto ali celo v večjo strukturo v okviru ESZD, ob prihodnjem dodeljevanju sredstev Evropskega parlamenta pa podpreti vse tri projektne skupine ESZD za strateško komuniciranje z ustreznimi finančnimi in človeškimi viri, ki so še vedno potrebni in bodo znatno povečali njihov potencial, učinkovitost, strokovnost, institucionalno kontinuiteto in kakovost dela, prav tako pa jih zaščititi pred političnim vmešavanjem uradnikov in držav, ki podpirajo ruske dezinformacije;

z)  obravnavati sedanje pomanjkljivosti v projektni skupini East StratCom, vključno s pomanjkanjem regionalnega strokovnega znanja, obsežno menjavo osebja ter pomanjkanjem institucionalne kontinuitete, in zagotoviti ustrezna finančna sredstva ter organizacijsko strukturo, saj je to edini način za zagotovitev popolne strokovnosti, proaktivnosti, učinkovitosti in rezultatov;

aa)  pozvati države članice, naj v tri projektne skupine StratCom napotijo lastne nacionalne strokovnjake, če tega še niso storile, s čimer bi zagotovili, da strokovnjaki EU, ki se borijo proti dezinformacijam, niso politično pristranski ali aktivni udeleženci notranjih političnih sporov v lastni državi; prav tako pozvati države, ki so tesne partnerice, naj projektni skupini svetujejo glede taktike skupnih državnih in nedržavnih nasprotnikov, ter priznati, kako pomembno in potrebno je izboljšati usklajevanje v EU;

ab)  okrepiti sodelovanje med projektno skupino East StratCom ter vsemi institucijami EU, državami članicami in podobno mislečimi partnerji; vključiti v sodelovanje predstavništva EU v Evropski uniji in delegacije EU zunaj nje v podporo delu projektne skupine East in South StratCom ter projektne skupine StratCom za Zahodni Balkan, tudi s širjenjem mednarodnih izkušenj in najboljše prakse ter prevajanjem njihovih publikacij v lokalne jezike; pozvati, naj več uslužbencev dela izključno na strateškem obveščanju, zlasti v delegacijah EU v vzhodnem in južnem sosedstvu ter na Zahodnem Balkanu;

ac)  osredotočiti se na države pristopnice in partnerice v sosedstvu EU ter jim pomagati pri prizadevanjih za boj proti sovražni propagandi in dezinformacijskim dejavnostim, k sodelovanju pa pritegniti tudi strokovnjake iz tretjih držav v sosedstvu EU, ki so izpostavljene enakemu tveganju, prav tako pa prednostno obravnavati pripravo dolgoročnega strateškega pristopa in pomoči za države vzhodnega partnerstva; okrepiti zmogljivosti delegacij EU v tujini, predstavništev Komisije in pisarn Evropskega parlamenta za stike v državah članicah, da bi razvili lokalne zmogljivosti za odkrivanje in razkrivanje dezinformacij ter učinkovito obveščanje o vrednotah in politikah EU, prav tako pa razširili komuniciranje na podlagi kampanj ter bolje usklajevali in okrepili pozitivni diskurz v institucijah in državah članicah EU; upoštevati sedanje širjenje dezinformacij in prihodnja tveganja v zvezi z dezinformacijami, katerih cilj je spodkopati neodvisnost, suverenost in ozemeljsko celovitost vseh držav vzhodnega partnerstva v okviru njihovih mednarodno priznanih meja; prednostno obravnavati zlasti razvoj dolgoročnega strateškega pristopa in pomoči državam vzhodnega partnerstva, s poudarkom na izmenjavi med ljudmi in v sodelovanju z obstoječimi mrežami civilne družbe, ki že predstavljajo vir odpornosti, temelječi na skupnosti;

ad)  prednostno obravnavati strateško komuniciranje in izvajati redne preglede politike EU glede tega vprašanja; še naprej podpirati delo Evropske ustanove za demokracijo za praktične rešitve za podporo in krepitev demokratičnih, neodvisnih in raznolikih medijev v ruskem jeziku v državah vzhodnega partnerstva in onkraj njihovih meja; pozvati Evropsko komisijo ter vse države članice in podobno misleče države, naj konstruktivno prispevajo k temu projektu in ga podprejo; nameniti pozornost vsem mednarodnim akterjem, ki trenutno delujejo v podobni smeri;

ae)  predlagati naslednjemu Evropskemu svetu in nasledniku visoke predstavnice/podpredsednice, naj spoprijemanje z dezinformacijami in sovražno propagando obravnavata prednostno ter z zadostnimi viri in instrumenti, da bi zagotovili objektivno poročanje in razširjanje informacij;

af)  povezati obstoječe nacionalne in lokalne specializirane centre, medijske hiše, možganske truste, nevladne organizacije ter druge akterje in institucije, zlasti NATO, ki se ukvarjajo s hibridnim vojskovanjem, v vseevropsko omrežje, ki bi pomagalo pri usklajevanju njihovih ukrepov in zbiranju njihovih ugotovitev; dodeliti ustrezna sredstva za ta podvig; poudarja, da bi moralo biti to omrežje odprto za podobno misleče partnerje EU, ki bi lahko izmenjevali izkušnje o tem, ali so bili tarča dezinformacij in sovražne propagande in kako se spoprijemajo s to težavo; zagotoviti učinkovito in hitro izvajanje priporočil EU in zveze NATO o zoperstavljanju novim vrstam hibridnih groženj, tudi na ravni SVOP, ter dodati temo spoprijemanja s strateško propagando v učni načrt Evropske akademijo za varnost in obrambo in njene mreže;

Zaščita volitev pred sovražno propagando

ag)  odločno obsoditi kakršno koli vmešavanje tretjih strani, tudi zasebnih podjetij, v volitve in referendume ter zlonamerno uporabo botov, algoritmov, umetne inteligence, trolov, prirejenih fotografij in videoposnetkov ter lažnih računov v političnih kampanjah, prizadete države članice pa pozvati, naj nemudoma – po potrebi s pomočjo Eurojusta – opravijo temeljite preiskave teh sovražnih kampanj; je zaskrbljen nad nedavnim razvojem dogodkov v zvezi z algoritmi velikih družbenih omrežij in njihovo morebiti škodljivo vlogo pri izpostavljanju vsebine z lažnimi informacijami ali sovražnim govorom; poudariti sposobnost neodvisnih demokratičnih družb, da upravičeno sprejemajo lastne politične odločitve;

ah)  pozvati države članice in podobno misleče države k izmenjavi podatkov o kakršnem koli tujem ali notranjem vmešavanju v volilne procese in izmenjavi primerov najboljše prakse pri spoprijemanju s tem, da bi povečali odpornost na tako vmešavanje;

ai)  pozvati države članice, naj zagotovijo, da bodo v volilni zakonodaji upoštevane morebitne grožnje, ki izvirajo iz dezinformacijskih kampanj, kibernetskih napadov, kibernetske kriminalitete in kršitev svobode glasovanja, ter poudarja, da je treba to zakonodajo ustrezno spremeniti, da bi se lahko države članice učinkovito spoprijele s takšnimi grožnjami; v zvezi s tem pozdravlja pobude, kot je švedska agencija za civilno zaščito; podpirati pridružene države EU in države Zahodnega Balkana s primeri najboljše prakse ter človeškimi viri in tehnologijo, s čimer bi zagotovili, da bodo njihovi volilni procesi zanesljivo zaščiteni pred zlonamernimi kibernetskimi, dezinformacijskimi in propagandnimi dejavnostmi, ki so plod Rusije in drugih sovražnih akterjev;

aj)  pozvati države članice k prilagoditvi njihovih volilnih pravil za spletne kampanje ter spremljati in ocenjevati ukrepe za preglednost v zvezi s političnim oglaševanjem, ki ga uvajajo politične platforme;

ak)  predlagati zakonodajo, da bi – po tem, ko je bilo razkrito, da je podjetje Cambridge Analytica v referendumski kampanji v Združenem kraljestvu iz leta 2016 zlorabilo podatke – obravnavali temo uporabe podatkov pri volilnih kampanjah in prihodnje volilne kampanje tako dodatno zaščitili pred neprimernimi vplivi;

al)  preučiti pobude, kot je bilateralna čezatlantska komisija za zagotavljanje poštenih volitev, ki združuje predstavnike iz politike, tehnologije, medijev in podjetij, njen cilj pa je zaščititi volilni proces pred tujim vmešavanjem;

°

°  °

2.  naroči svojemu predsedniku, naj to priporočilo posreduje Svetu, Komisiji in podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter v vednost ESZD in Natu ter predsedniku, vladi in parlamentu Rusije.

(1)

UL C 224, 27.6.2018, str. 58.

(2)

UL C 356, 4.10.2018, str. 130.

(3)

Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0483.


INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

22.1.2019

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

49

7

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Michèle Alliot-Marie, Francisco Assis, Petras Auštrevičius, Amjad Bashir, Goffredo Maria Bettini, Mario Borghezio, Klaus Buchner, James Carver, Aymeric Chauprade, Javier Couso Permuy, Arnaud Danjean, Georgios Epitidios (Georgios Epitideios), Knut Fleckenstein, Eugen Freund, Michael Gahler, Sandra Kalniete, Manolis Kefalojanis (Manolis Kefalogiannis), Wajid Khan, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Eduard Kukan, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Ryszard Antoni Legutko, Barbara Lochbihler, Sabine Lösing, Andrejs Mamikins, Ramona Nicole Mănescu, David McAllister, Clare Moody, Pier Antonio Panzeri, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Ioan Mircea Paşcu, Tonino Picula, Julia Pitera, Cristian Dan Preda, Jozo Radoš, Alyn Smith, Jordi Solé, Dobromir Sośnierz, Dubravka Šuica, Charles Tannock, László Tőkés, Ivo Vajgl, Geoffrey Van Orden, Anders Primdahl Vistisen

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Asim Ademov, Doru-Claudian Frunzulică, Elisabetta Gardini, Rebecca Harms, Patricia Lalonde, Juan Fernando López Aguilar, Antonio López-Istúriz White, Bodil Valero, Marie-Christine Vergiat, Janusz Zemke, Željana Zovko

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Norbert Erdős, Axel Voss, Martina Werner


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

49

+

ALDE

Petras Auštrevičius, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Patricia Lalonde, Jozo Radoš, Ivo Vajgl

ECR

Amjad Bashir, Ryszard Antoni Legutko, Charles Tannock, Geoffrey Van Orden, Anders Primdahl Vistisen

PPE

Asim Ademov, Michèle Alliot-Marie, Arnaud Danjean, Norbert Erdős, Michael Gahler, Elisabetta Gardini, Sandra Kalniete, Manolis Kefalojanis (Manolis Kefalogiannis), Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Eduard Kukan, Antonio López-Istúriz White, David McAllister, Ramona Nicole Mănescu, Julia Pitera, Cristian Dan Preda, Dubravka Šuica, László Tőkés, Axel Voss, Željana Zovko

S&D

Francisco Assis, Goffredo Maria Bettini, Knut Fleckenstein, Eugen Freund, Doru-Claudian Frunzulică, Wajid Khan, Juan Fernando López Aguilar, Clare Moody, Pier Antonio Panzeri, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Ioan Mircea Paşcu, Tonino Picula, Martina Werner, Janusz Zemke

VERTS/ALE

Klaus Buchner, Rebecca Harms, Barbara Lochbihler, Alyn Smith, Jordi Solé, Bodil Valero

7

-

EFDD

James Carver, Aymeric Chauprade

ENF

Mario Borghezio

GUE/NGL

Javier Couso Permuy, Sabine Lösing, Marie-Christine Vergiat

NI

Georgios Epitidios (Georgios Epitideios)

2

0

NI

Dobromir Sośnierz

S&D

Andrejs Mamikins

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 8. februar 2019Pravno obvestilo