Postopek : 2018/0169(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0044/2019

Predložena besedila :

A8-0044/2019

Razprave :

PV 12/02/2019 - 7
CRE 12/02/2019 - 7

Glasovanja :

PV 12/02/2019 - 9.10
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0071

POROČILO     ***I
PDF 410kWORD 174k
29.1.2019
PE 628.362v02-00 A8-0044/2019

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o minimalnih zahtevah za ponovno uporabo vode

(COM(2018)0337 – C8-0220/2018 – 2018/0169(COD))

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

Poročevalka: Simona Bonafè

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja
 POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o minimalnih zahtevah za ponovno uporabo vode

(COM(2018)0337 – C8-0220/2018 – 2018/0169(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0337),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 192(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0220/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 12. decembra 2018(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 6. decembra 2018(2),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenja Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A8-0044/2019),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe    1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1)  Vodni viri v Uniji so izpostavljeni vse večjemu pritisku, kar povzroča pomanjkanje vode in slabšanje njene kakovosti. Zlasti podnebne spremembe in suša pomembno prispevajo k pritisku na razpoložljivost sladke vode, ki je posledica razvoja mest in kmetijstva.

(1)  Vodni viri v Uniji so izpostavljeni vse večjemu pritisku, kar povzroča pomanjkanje vode in slabšanje njene kakovosti. Zlasti podnebne spremembe, nepredvidljivi vremenski vzorci in suša pomembno prispevajo k pritisku na razpoložljivost sladke vode, ki je posledica razvoja mest in kmetijstva.

Predlog spremembe    2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2)  Zmožnost Unije za odzivanje na vse večji pritisk na vodne vire bi se lahko izboljšala s širšo ponovno uporabo očiščene odpadne vode. V Direktivi 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta je ponovna uporaba vode omenjena kot eden od dopolnilnih ukrepov, ki jih lahko države članice uporabljajo za dosego ciljev Direktive, tj. dobrega kakovostnega in količinskega stanja površinskih in podzemnih voda. V skladu z Direktivo Sveta 91/271/EGS je treba očiščeno odpadno vodo znova uporabiti, kadar koli je mogoče.

(2)  Zmožnost Unije za odzivanje na vse večje pritiske na vodne vire bi se lahko izboljšala s širšo ponovno uporabo očiščene odpadne vode, omejevanjem odvzemanja iz vodnih teles in podzemne vode, zmanjševanjem vpliva izpusta očiščene komunalne odpadne vode v vodna telesa in spodbujanjem varčevanja z večkratno uporabo komunalne odpadne vode, ob zagotavljanju visoke ravni okoljskega varstva. V Direktivi 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta15 je ponovna uporaba vode skupaj s spodbujanjem uporabe tehnologij za učinkovito rabo vode v industriji in z vodo varčnih metod namakanja omenjena kot eden od dopolnilnih ukrepov, ki jih lahko države članice uporabljajo za dosego ciljev Direktive, tj. dobrega kakovostnega in količinskega stanja površinskih in podzemnih voda. V skladu z Direktivo Sveta 91/271/EGS16 je treba očiščeno odpadno vodo znova uporabiti, kadar koli je mogoče.

––––––––––––––––––––

––––––––––––––––––––

15Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).

15Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).

16Direktiva Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (UL L 135, 30.5.1991, str. 40).

16Direktiva Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (UL L 135, 30.5.1991, str. 40).

Predlog spremembe    3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(2a)  Posebna težava na številnih področjih sta starost in slabo stanje infrastrukture za distribucijo očiščene vode, kar povzroča veliko izgubo očiščene vode in posledično finančnih sredstev, vloženih v čiščenje. Nadgradnja celotne vodovodne infrastrukture bi zato morala biti prednostna naloga.

Predlog spremembe    4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3)  V sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Načrt za varovanje evropskih vodnih virov“ je bila ponovna uporaba vode za namakanje ali industrijske namene poudarjena kot alternativna možnost oskrbe z vodo, ki zahteva pozornost Unije.

(3)  V sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Načrt za varovanje evropskih vodnih virov“17 je bila poudarjena potreba po vzpostavitvi instrumenta za ureditev standardov na ravni Unije za ponovno uporabo vode in odpravo ovir za široko uporabo take alternativne oskrbe z vodo, ki bi lahko prispeval k zmanjšanju pomanjkanja vode in k manj občutljivim sistemom oskrbe.

___________________

___________________

17 COM(2012) 673.

17 COM(2012) 673.

Predlog spremembe    5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom „Obravnavanje izziva pomanjkanja vode in suše v Evropski uniji“ določa hierarhijo ukrepov, ki bi jo morale države članice upoštevati pri obvladovanju pomanjkanja vode in suše. V sporočilu je navedeno, da se lahko v regijah, kjer so bili v skladu s hierarhijo možnih rešitev problemov z vodo izvedeni vsi preventivni ukrepi in kjer povpraševanje po vodi še vedno presega njeno razpoložljivost, dodatna infrastruktura za oskrbo z vodo v nekaterih okoliščinah ter ob upoštevanju vidika stroškov in koristi uporabi kot alternativni pristop k blažitvi posledic hude suše.

(4)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom „Obravnavanje izziva pomanjkanja vode in suše v Evropski uniji“18 določa hierarhijo ukrepov, ki bi jo morale države članice upoštevati pri obvladovanju pomanjkanja vode in suše. Za isti namen bi bilo priporočljivo v Direktivo 2000/60/ES vključiti zavezujočo hierarhijo ukrepov za dobro upravljanje vode. V sporočilu je navedeno, da se lahko v regijah, kjer so bili v skladu s hierarhijo možnih rešitev problemov z vodo izvedeni vsi preventivni ukrepi in kjer povpraševanje po vodi še vedno presega njeno razpoložljivost, dodatna infrastruktura za oskrbo z vodo v nekaterih okoliščinah ter ob upoštevanju vidika stroškov in koristi uporabi kot alternativni pristop k blažitvi posledic hude suše.

___________________

___________________

18 COM(2007) 414.

18 COM(2007) 414.

 

 

Predlog spremembe    6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4a)  Evropski parlament v svoji resoluciji z dne 9. oktobra 2008 o obravnavanju izziva pomanjkanja vode in suše v Evropski uniji1a opozarja, da bi bilo treba pri gospodarjenju z vodnimi viri dati prednost pristopu z vidika povpraševanja, in meni, da bi morala Unija pri tem gospodarjenju uporabiti celostni pristop, ki bi združeval ukrepe za upravljanje povpraševanja, ukrepe za optimizacijo obstoječih virov v vodnem ciklu in ukrepe za ustvarjanje novih virov, ter da bi bilo treba v pristop vključiti okoljske, socialne in ekonomske razmisleke.

 

___________________

 

1a UL C 9 E, 15.1.2010, str. 33.

Predlog spremembe    7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5)  Komisija se je v akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo19 zavezala, da bo sprejela vrsto ukrepov za spodbujanje ponovne uporabe očiščene odpadne vode, vključno s pripravo zakonodajnega predloga o minimalnih zahtevah za ponovno uporabo vode.

(5)  Komisija se je v akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo19 zavezala, da bo sprejela vrsto ukrepov za spodbujanje ponovne uporabe očiščene odpadne vode, vključno s pripravo zakonodajnega predloga o minimalnih zahtevah za ponovno uporabo vode. Komisija bi morala posodobiti svoj akcijski načrt in vodne vire še naprej obravnavati kot prednostno področje, na katerem je treba ukrepati.

___________________

___________________

19 COM(2015) 614.

19 COM(2015) 614.

Predlog spremembe    8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6)  Za ponovno uporabo ustrezno očiščene odpadne vode, na primer iz komunalnih čistilnih naprav ali industrijskih naprav, se šteje, da ima manjši vpliv na okolje kot drugi alternativni načini oskrbe z vodo, kot so prenosi vode ali razsoljevanje, vendar je taka ponovna uporaba v Uniji omejena. Zdi se, da je to delno posledica neobstoja skupnih okoljskih ali zdravstvenih standardov Unije za ponovno uporabo vode, ter kar zadeva zlasti kmetijske proizvode, morebitnih ovir za prosti pretok takih proizvodov, ki so se namakali s predelano vodo.

(6)  Za ponovno uporabo ustrezno očiščene odpadne vode, na primer iz komunalnih čistilnih naprav, se šteje, da ima manjši vpliv na okolje kot drugi alternativni načini oskrbe z vodo, kot so prenosi vode ali razsoljevanje, vendar je taka ponovna uporaba, ki bi lahko zmanjšala potrato vode in omogočila prihranek vode v Uniji, omejena. Zdi se, da je to delno posledica znatnih stroškov sistemov ponovne uporabe odpadne vode ter neobstoja skupnih okoljskih in zdravstvenih standardov Unije za ponovno uporabo vode, pri kmetijskih proizvodih pa zlasti potencialnega tveganja za okolje in zdravje ter morebitnih ovir za prosti pretok proizvodov, ki so se namakali s predelano vodo. Obenem bi bilo treba upoštevati, da je namakalna infrastruktura v nekaterih državah članicah neustrezna ali pa je sploh ni.

Predlog spremembe    9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(6a)  Ponovna uporaba vode bi lahko prispevala k ponovni uporabi hranil, ki jih vsebuje očiščena voda, pri čemer bi lahko bila uporaba predelane vode za namakanje v kmetijstvu ali gozdarstvu dejansko način za vrnitev hranil, kot so dušik, fosfor in kalij, v naravne biogeokemične cikle.

Predlog spremembe    10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(6b)  Skladno s to uredbo bi morala ponovna uporaba ustrezno očiščene in predelane komunalne odpadne vode za namakanje potekati na okolju prijazen način. To pomeni, da ponovna uporaba ne bi smela povzročiti večjega izpusta dušika in fosforja, saj prevelika količina teh hranil lahko vodi v evtrofikacijo tal in površinskih ter podzemnih vodnih teles, poškoduje ekosisteme in pospeši zmanjševanje biotske raznovrstnosti.

Predlog spremembe    11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(6c)  Da bi zagotovili učinkovito ponovno uporabo virov komunalne odpadne vode, je treba priznati, da niso vse vrste reciklirane vode uporabne za vse poljščine. Zato je treba kmete izobraževati, da bodo uporabljali različne vrste reciklirane vode na optimalen način za poljščine, pri katerih kakovost uporabljene vode nima posledic za javno zdravje.

Predlog spremembe    12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7)  Zdravstvene standarde v zvezi s higieno živil za kmetijske proizvode, ki so se namakali s predelano vodo, je mogoče doseči le, če se zahteve glede kakovosti predelane vode, namenjene za namakanje v kmetijstvu, med državami članicami ne razlikujejo bistveno. Uskladitev zahtev bo prispevala tudi k učinkovitemu delovanju notranjega trga v zvezi s takimi proizvodi. Zato je z določitvijo minimalnih zahtev za kakovost vode in spremljanje primerno uvesti minimalno uskladitev. Navedene minimalne zahteve bi morale vključevati minimalne parametre za predelano vodo in druge strožje ali dodatne zahteve glede kakovosti, ki bi jih pristojni organi po potrebi naložili skupaj z morebitnimi ustreznimi preventivnimi ukrepi. Za določitev strožjih ali dodatnih zahtev za kakovost vode bi morali upravljavci obratov za predelavo vode izvesti ključne naloge obvladovanja tveganja. Parametri temeljijo na tehničnem poročilu Skupnega raziskovalnega središča Komisije in upoštevajo mednarodne standarde na področju ponovne uporabe vode.

(7)  Enakovredne zdravstvene standarde v zvezi s higieno živil za kmetijske proizvode, ki so se namakali s predelano vodo, je mogoče doseči le, če se zahteve glede kakovosti predelane vode, namenjene za namakanje v kmetijstvu, med državami članicami ne razlikujejo bistveno. Uskladitev zahtev bo prispevala tudi k učinkovitemu delovanju notranjega trga v zvezi s takimi proizvodi. Zato je z določitvijo minimalnih zahtev za kakovost vode, pogostost spremljanja in ključne naloge obvladovanja tveganja primerno uvesti minimalno harmonizacijo. Navedene minimalne zahteve bi morale vključevati minimalne parametre za predelano vodo in druge strožje ali dodatne zahteve glede kakovosti, ki bi jih pristojni organi po potrebi naložili skupaj z morebitnimi ustreznimi preventivnimi ukrepi. Upravljavec objekta za predelavo vode bi moral v sodelovanju z ustreznimi vključenimi akterji pripraviti osnutek načrta obvladovanja tveganja v zvezi s ponovno uporabo vode ter bi moral biti usposobljen za določitev strožjih ali dodatnih zahtev za kakovost predelane vode. Upravljavec objekta za predelavo vode bi moral opravljati ključne naloge obvladovanja tveganja, pri čemer bi moral sodelovati vsaj z upravljavcem distribucije predelane vode in upravljavcem shranjevanja predelane vode. Načrt obvladovanja tveganja v zvezi s ponovno uporabo vode bi bilo treba stalno posodabljati, pripravljen pa bi moral biti v skladu z mednarodno priznanimi standardnimi postopki. Parametri temeljijo na tehničnem poročilu Skupnega raziskovalnega središča Komisije in upoštevajo mednarodne standarde na področju ponovne uporabe vode. V skupnem raziskovalnem središču Evropske komisije bi morali razviti parametre in merilne metode za ugotavljanje prisotnosti mikroplastike in ostankov zdravil v predelani vodi.

Predlog spremembe    13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(7a)  Prisotnost mikroplastike je lahko vir tveganja za zdravje ljudi in okolje. Zato bi morala Komisija v okviru temeljitega pregleda virov in distribucije mikroplastike, njenega odlaganja v okolju in vpliva v okviru čiščenja odpadne vode oblikovati metodologijo za merjenje mikroplastike v komunalni odpadni vodi, očiščeni v skladu z Direktivo 91/271/EGS in predelani v skladu s to uredbo.

Obrazložitev

Zdi se ustrezno, da se tudi tu ponovi zahteva, ki jo je Parlament naslovil na Komisijo ob prenovi direktive o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi, ob upoštevanju njegovega stališča iz resolucije z dne 13. septembra 2018 o evropski strategiji za plastiko v krožnem gospodarstvu (glej zlasti odstavek 46).

Predlog spremembe    14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(7b)  Uporaba nezadostno očiščene odpadne vode za javne storitve (kot je čiščenje cest ali namakanje parkov in igrišč za golf) je lahko škodljiva za zdravje. Komisija bi zato morala zaradi varovanja zdravja ljudi in živali ter kakovosti podzemne in površinske vode določiti zahteve glede kakovosti ponovno uporabljene vode za javne storitve.

Predlog spremembe    15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(7c)  Zahteve glede kakovosti vode, ki se uporablja za namakanje, morajo upoštevati znanstveni napredek, zlasti glede preskušanja mikroonesnaževal in „na novo pojavljajočih se“ snovi , da se zagotovi varna uporaba vode ter zaščiti okolje in javno zdravje.

Predlog spremembe    16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(7d)  Zahteve glede kakovosti vode bi morale upoštevati izvedene eksperimente, zlasti v zvezi z uporabo blata iz čistilnih naprav in odplak, pridobljenih v postopku metanizacije, v kmetijstvu.

Predlog spremembe    17

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8)  Izpolnjevanje minimalnih zahtev za ponovno uporabo vode bi moralo pomagati podpreti doseganje ciljev trajnostnega razvoja iz agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030, zlasti cilja št. 6, da bi se zagotovili dostop do vode in sanitarne ureditve za vse, trajnostno gospodarjenje z vodnimi viri ter bistveno povečanje recikliranja in varne ponovne uporabe vode po vsem svetu. Poleg tega je namen te uredbe zagotoviti uporabo člena 37 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah o varstvu okolja.

(8)  Izpolnjevanje minimalnih zahtev za ponovno uporabo vode bi moralo biti skladno z vodno politiko Unije in bi moralo podpirati doseganje ciljev trajnostnega razvoja iz agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030, zlasti cilja št. 6, da bi se zagotovili dostop do vode in sanitarne ureditve za vse, trajnostno gospodarjenje z vodnimi viri ter bistveno povečanje recikliranja vode in varne ponovne uporabe vode po vsem svetu, s čimer bi prispevali k doseganju 12. cilja trajnostnega razvoja OZN glede trajnostne porabe in proizvodnje. Poleg tega je namen te uredbe zagotoviti uporabo člena 37 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah o varstvu okolja.

Predlog spremembe    18

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(8a)  Zahteve glede kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi, so navedene v Direktivi (EU) .../... Evropskega parlamenta in Sveta1a. Države članice bi morale sprejeti ustrezne ukrepe za zagotovitev, da ne pride do kontaminacije vodnih virov, ki se uporabljajo za pitje, s predelano vodo, s čimer bi se izognili poslabšanju kakovosti pitne vode.

 

_______________________

 

1a  Direktiva (EU) .../... o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (UL L ..., ..., str. ...).

Predlog spremembe    19

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(8b)  V nekaterih primerih upravljavci objektov za predelavo vode predelano vodo še vedno shranjujejo, potem ko zapusti predelovalnico, preden jo dostavijo drugim akterjem v verigi, na primer upravljavcu distribucije predelane vode ali upravljavcu shranjevanja predelane vode ali končnemu uporabniku. Treba je opredeliti mesto ustrezanja, da se pojasni, kje preneha odgovornost upravljavca objekta za predelavo in začne odgovornost naslednjega akterja v verigi.

Predlog spremembe    20

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9)  Obvladovanje tveganja bi moralo zajemati opredelitev in proaktivno obvladovanje tveganj ter vključevati koncept proizvodnje predelane vode take kakovosti, kot se zahteva za določene namene. Ocena tveganja bi morala temeljiti na ključnih nalogah obvladovanja tveganja, v njej pa bi bilo treba opredeliti morebitne dodatne zahteve za kakovost vode, potrebne za zagotovitev ustreznega varstva okolja ter varovanja zdravja ljudi in živali.

(9)  Obvladovanje tveganja bi moralo zajemati opredelitev in proaktivno obvladovanje tveganj ter vključevati koncept proizvodnje, distribucij, shranjevanja in uporabe predelane vode take kakovosti, kot se zahteva za določene namene. Ocena tveganja bi morala temeljiti na ključnih nalogah obvladovanja tveganj in na temeljiti uporabi načela previdnosti, med drugim, v njej pa bi bilo treba opredeliti morebitne dodatne zahteve za kakovost vode, potrebne za zagotovitev ustreznega varstva okolja ter varovanja zdravja ljudi in živali. Obvladovanje tveganja bi morala biti odgovornost, ki si jo delijo vsi ustrezni akterji, udeleženi pri načrtu obvladovanja tveganja pri ponovni uporabi vode. Vloge in odgovornosti udeleženih akterjev bi morale biti jasno navedene v načrtu obvladovanja tveganja pri ponovni uporabi vode. Pristojni organ bi moral imeti možnost, da pri izdaji dovoljenja zahteva, da ustrezni akterji, vključeni v načrt obvladovanja tveganja pri ponovni uporabi vode, izvedejo nadaljnje ukrepe za obvladovanje tveganja.

Predlog spremembe    21

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(9a)  Sodelovanje in vzajemno delovanje različnih strani, udeleženih v procesu predelave vode, bi morala biti nujna pogoja za vzpostavitev dejavnosti predelave v skladu z zahtevami za posebne uporabe, da bi lahko oskrbo s predelano vodo načrtovali glede na povpraševanje končnih uporabnikov.

Predlog spremembe    22

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10)  Da bi se učinkovito zavarovala okolje in zdravje ljudi, bi morali imeti upravljavci obratov za predelavo vode glavno odgovornost za kakovost predelane vode. Zaradi izpolnjevanja minimalnih zahtev in morebitnih dodatnih pogojev, ki jih določi pristojni organ, bi morali upravljavci obratov za predelavo vode spremljati kakovost predelane vode. Zato je primerno določiti minimalne zahteve za spremljanje, ki vključujejo pogostost rutinskega spremljanja ter čas in cilje uspešnosti za validacijsko spremljanje. Nekatere zahteve za rutinsko spremljanje so določene v skladu z Direktivo 91/271/EGS.

(10)  Da bi učinkovito zavarovali okolje, tudi kakovost tal, in zdravje ljudi, bi morali biti za kakovost predelane vode na mestu ustrezanja odgovorni v prvi vrsti upravljavci objektov za predelavo. Zaradi izpolnjevanja minimalnih zahtev in morebitnih dodatnih pogojev, ki jih določi pristojni organ, bi morali upravljavci objektov za predelavo vode spremljati kakovost predelane vode v skladu z minimalnimi zahtevami in morebitnimi dodatnimi pogoji, ki jih določijo pristojni organi. Zato je primerno določiti minimalne zahteve za spremljanje, ki vključujejo pogostost rutinskega spremljanja ter čas in cilje uspešnosti za validacijsko spremljanje. Nekatere zahteve za rutinsko spremljanje so določene v skladu z Direktivo 91/271/EGS.

Predlog spremembe    23

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11)  Zagotoviti je treba varno uporabo predelane vode ter s tem spodbuditi ponovno uporabo vode na ravni Unije in povečati zaupanje javnosti vanjo. Zato bi bilo treba oskrbo s predelano vodo za posebne namene dovoliti samo na podlagi dovoljenja, ki ga izdajo pristojni organi držav članic. Za zagotovitev usklajenega pristopa na ravni Unije, sledljivosti in preglednosti bi bilo treba na ravni Unije določiti pravila materialnega prava za navedeno dovoljenje. Podrobnosti o postopkih za izdajo dovoljenj pa bi morale določiti države članice. Te bi morale imeti možnost, da uporabijo obstoječe postopke za izdajo dovoljenj, ki bi jih bilo treba prilagoditi, da bi se upoštevale zahteve, uvedene s to uredbo.

(11)  Zagotoviti je treba varno oskrbo s ponovno uporabljeno vodo, njeno shranjevanje in uporabo, ter tako spodbuditi razvoj ponovne uporabe vode na ravni Unije, in sicer zlasti s spodbujanjem kmetov v Uniji, naj osvojijo to prakso, ter s povečanjem zaupanja javnosti vanjo. Ne glede na uporabo morajo biti količina uporabljene očiščene odpadne vode, njena narava, metode čiščenja in njene značilnosti takšne, da ravnanje s to vodo, njena uporaba in shranjevanje (vključno z namakanjem z razprševanjem, kapljičnim namakanjem, s shranjevanjem ali brez) kratkoročno, srednjeročno in dolgoročno ne vplivajo neposredno ali posredno na zdravje ljudi ali živali, kakovost tal in vodna okolja. Zato bi bilo treba oskrbo s predelano vodo in njeno shranjevanje za posebne namene dovoliti samo na podlagi dovoljenja, ki ga izdajo pristojni organi držav članic. Za zagotovitev usklajenega pristopa na ravni Unije, sledljivosti in preglednosti bi bilo treba na ravni Unije določiti pravila materialnega prava za navedeno dovoljenje. Podrobnosti o postopkih za izdajo dovoljenj pa bi morale določiti države članice, katerih pristojni organi so sami odgovorni za ocenjevanje tveganj, povezanih s ponovno uporabo vode. Te bi morale imeti možnost, da uporabijo obstoječe postopke za izdajo dovoljenj, ki bi jih bilo treba prilagoditi, da bi se upoštevale zahteve, uvedene s to uredbo.

Predlog spremembe    24

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(11a)  Oskrba s predelano vodo, njeno shranjevanje in njena uporaba pri končnih uporabnikih so sestavni del sistema za ponovno uporabo vode. Med procesom oskrbe in shranjevanja se predelana voda lahko spremeni, kar lahko negativno vpliva na njeno kemijsko in biološko kakovost. Predelana voda bi se morala ustrezno uporabljati glede na razred kakovosti predelane vode, značilnosti poljščin in metodo namakanja. Ključne naloge obvladovanja tveganja bi morale upoštevati morebitne negativne učinke na zdravje in okoljske matrike, povezane z oskrbo s predelano vodo, njenim shranjevanjem in njeno predvideno uporabo. V zvezi s tem bi morala Evropska komisija pripraviti smernice v pomoč pristojnim organom pri izvajanju nadzora in spremljanja oskrbe s predelano vodo, njenega shranjevanja in uporabe.

Predlog spremembe    25

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(11b)  Če se pokaže potreba po upravljavcu distribucije predelane vode in upravljavcu shranjevanja predelane vode, morajo imeti vsi taki upravljavci dovoljenje. Če so vse zahteve za dovoljenje izpolnjene, bi moral pristojni organ v državi članici izdati dovoljenje, ki bi moralo vsebovati vse potrebne pogoje in ukrepe, določene v oceni tveganja za varno distribucijo predelane vode končnemu uporabniku in shranjevanje.

Predlog spremembe    26

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12)  Določbe te uredbe dopolnjujejo zahteve drugih zakonodajnih aktov Unije, zlasti v zvezi z morebitnimi tveganji za zdravje in okolje. Da bi se zagotovil celovit pristop k obravnavi morebitnih tveganj za zdravje ljudi in živali ter okolje, bi morali upravljavci obratov za predelavo vode in pristojni organi upoštevati zahteve iz drugih ustreznih zakonodajnih aktov Unije, zlasti direktiv Sveta 86/278/EGS, 91/676/EGS in 98/83/ES, direktiv 91/271/EGS in 2000/60/ES, uredb (ES) št. 178/2002, (ES) št. 852/2004, (ES) št. 183/2005, (ES) št. 396/2005 in (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 2006/7/ES, 2006/118/ES, 2008/105/ES in 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter uredb Komisije (ES) št. 2073/2005, (ES) št. 1881/2006 in (ES) št. 142/2011.

(12)  Določbe te uredbe dopolnjujejo zahteve drugih zakonodajnih aktov Unije, zlasti v zvezi z morebitnimi tveganji za zdravje in okolje. Da bi se zagotovil celovit pristop k obravnavi morebitnih tveganj za zdravje ljudi, živali ter zdravje rastlin, poleg tistih, ki se po potrebi nanašajo na varstvo okolja, bi morali pristojni organi ravnati v skladu z zahtevami iz drugih ustreznih zakonodajnih aktov Unije, zlasti direktiv Sveta 86/278/EGS, 91/676/EGS20 in 98/83/ES21, direktiv 91/271/EGS in 2000/60/ES, uredb (ES) št. 178/200222, (ES) št. 852/200423, (ES) št. 183/200524, (ES) št. 396/200525 in (ES) št. 1069/200926 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 2006/7/ES27, 2006/118/ES28, 2008/105/ES29 in 2011/92/EU30 Evropskega parlamenta in Sveta ter uredb Komisije (ES) št. 2073/200531, (ES) št. 1881/200632 in (ES) št. 142/201133.

__________________

__________________

20 Direktiva Sveta 91/676/EGS z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (UL L 375, 31.12.1991, str. 1–8).

20 Direktiva Sveta 91/676/EGS z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (UL L 375, 31.12.1991, str. 1–8).

21 Direktiva Sveta 98/83/ES z dne 3. novembra 1998 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (UL L 330, 5.12.1998, str. 32).

21 Direktiva Sveta 98/83/ES z dne 3. novembra 1998 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (UL L 330, 5.12.1998, str. 32).

22 Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1).

22 Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1).

23 Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (UL L 139, 30.4.2004, str. 1).

23 Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (UL L 139, 30.4.2004, str. 1).

24 Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 183/2005 z dne 12. januarja 2005 o zahtevah glede higiene krme (UL L 35, 8.2.2005, str. 1).

24 Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 183/2005 z dne 12. januarja 2005 o zahtevah glede higiene krme (UL L 35, 8.2.2005, str. 1).

25 Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (UL L 70, 16.3.2005, str. 1).

25 Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (UL L 70, 16.3.2005, str. 1).

26 Uredba (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1774/2002 (Uredba o živalskih stranskih proizvodih) (UL L 300, 14.11.2009, str. 1).

26 Uredba (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1774/2002 (Uredba o živalskih stranskih proizvodih) (UL L 300, 14.11.2009, str. 1).

27 Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2006/7/ES z dne 15. februarja 2006 o upravljanju kakovosti kopalnih voda in razveljavitvi Direktive 76/160/EGS (UL L 64, 4.3.2006, str. 37).

27 Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2006/7/ES z dne 15. februarja 2006 o upravljanju kakovosti kopalnih voda in razveljavitvi Direktive 76/160/EGS (UL L 64, 4.3.2006, str. 37).

28 Direktiva 2006/118/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem in poslabšanjem (UL L 372, 27.12.2006, str. 19).

28 Direktiva 2006/118/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem in poslabšanjem (UL L 372, 27.12.2006, str. 19).

29 Direktiva 2008/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv Sveta 82/176/EGS, 83/513/EGS, 84/156/EGS, 84/491/EGS, 86/280/EGS ter spremembi Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 348, 24.12.2008, str. 84).

29 Direktiva 2008/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv Sveta 82/176/EGS, 83/513/EGS, 84/156/EGS, 84/491/EGS, 86/280/EGS ter spremembi Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 348, 24.12.2008, str. 84).

30 Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L 26, 28.1.2012, str. 1).

30 Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L 26, 28.1.2012, str. 1).

31 Uredba Komisije (ES) št. 2073/2005 z dne 15. novembra 2005 o mikrobioloških merilih za živila (UL L 338, 22.12.2005, str. 1).

31 Uredba Komisije (ES) št. 2073/2005 z dne 15. novembra 2005 o mikrobioloških merilih za živila (UL L 338, 22.12.2005, str. 1).

32 Uredba Komisije (ES) št. 1881/2006 z dne 19. decembra 2006 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih (UL L 364, 20.12.2006, str. 5).

32 Uredba Komisije (ES) št. 1881/2006 z dne 19. decembra 2006 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih (UL L 364, 20.12.2006, str. 5).

33 Uredba Komisije (EU) št. 142/2011 z dne 25. februarja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter o izvajanju Direktive Sveta 97/78/ES glede nekaterih vzorcev in predmetov, ki so izvzeti iz veterinarskih pregledov na meji v skladu z navedeno direktivo (UL L 54, 26.2.2011, str. 1).

33 Uredba Komisije (EU) št. 142/2011 z dne 25. februarja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter o izvajanju Direktive Sveta 97/78/ES glede nekaterih vzorcev in predmetov, ki so izvzeti iz veterinarskih pregledov na meji v skladu z navedeno direktivo (UL L 54, 26.2.2011, str. 1).

Predlog spremembe    27

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(12a)  Za namene te uredbe bi moralo biti mogoče, da dejavnosti čiščenja in dejavnosti predelave komunalne odpadne vode potekajo na isti fizični lokaciji in se zanje uporablja isti objekt ali različne, ločene objekte. Poleg tega bi moralo biti mogoče, da sta upravljavec čistilne naprave in upravljavec objekta za predelavo vode isti subjekt.

Predlog spremembe    28

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(13a)  Z namenom boljšega spodbujanja dejavnosti ponovne uporabe vode navedba posebnih namenov v okviru te uredbe državam članicam ne bi smela preprečevati, da dovolijo uporabo predelane vode za nadaljnje namene, vključno s ponovno uporabo za industrijske, rekreacijske in okoljske namene, pod pogojem, da države članice zagotovijo skladnost z obveznostjo zagotavljanja visoke ravni varovanja zdravja ljudi in živali ter okolja.

Predlog spremembe    29

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14)  Da bi se spodbudilo zaupanje v ponovno uporabo vode, bi bilo treba javnosti zagotoviti informacije. Zagotavljanje dostopa do informacij o ponovni uporabi vode bi moralo omogočiti večjo preglednost in sledljivost, poleg tega bi bilo lahko posebej zanimivo za druge zadevne organe, za katere ima določena ponovna uporaba vode posledice.

(14)  Da bi se spodbudilo zaupanje v ponovno uporabo vode, bi bilo treba javnosti zagotoviti informacije. Zagotavljanje jasnih, razumljivih in ažurnih informacij o ponovni uporabi vode bi moralo omogočiti večjo preglednost in sledljivost, poleg tega bi bilo lahko posebej zanimivo za druge zadevne organe, za katere ima določena ponovna uporaba vode posledice. Za spodbujanje ponovne uporabe vode bi morale države članice zagotoviti oblikovanje kampanj informiranja in ozaveščanja, ki bodo specifične in prilagojene različnim zadevnim akterjem, s katerimi bi zagotovili, da se bodo ti akterji zavedali cikla vode v mestih ter potrebe po ponovni uporabi vode in koristi take uporabe, obenem pa deležnike spodbujali, da sprejmejo prakso ponovne uporabe vode ter v njej sodelujejo.

Predlog spremembe    30

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(14a)  Izobraževanje in usposabljanje končnih uporabnikov, povezanih z namakanjem v kmetijstvu, sta ključnega pomena kot sestavna dela izvajanja in ohranjanja preventivnih ukrepov. Končne uporabnike bi bilo treba izčrpno informirati o ustrezni uporabi predelane vode, saj so še posebej ranljivi. Izvajati bi bilo treba vrsto ukrepov za preprečevanje izpostavljenosti ljudi, kot so uporaba osebne zaščitne opreme, umivanje rok in osebna higiena. Spremljanje ustreznega izvajanja teh ukrepov bi moralo biti del ključnih nalog obvladovanja tveganja.

Predlog spremembe    31

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16)  Da bi se obstoječe minimalne zahteve in ključne naloge obvladovanja tveganja prilagodile znanstvenemu in tehničnemu napredku, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, da bo lahko spremenila minimalne zahteve in ključne naloge obvladovanja tveganja. Poleg tega bi bilo treba za zagotovitev visoke ravni varstva okolja in varovanja zdravja ljudi Komisiji omogočiti, da sprejema delegirane akte, ki z določitvijo tehničnih specifikacij dopolnjujejo ključne naloge obvladovanja tveganja. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo srečanj strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(16)  Da bi se obstoječe minimalne zahteve in ključne naloge obvladovanja tveganja prilagodile znanstvenemu in tehničnemu napredku, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, da bo lahko spremenila minimalne zahteve in ključne naloge obvladovanja tveganja, kar pa ne sme ogroziti možnosti za ponovno uporabo ustrezno očiščene odpadne vode. Poleg tega bi bilo treba za zagotovitev visoke ravni varstva okolja in varovanja zdravja ljudi Komisiji omogočiti, da sprejema delegirane akte, ki z določitvijo tehničnih specifikacij dopolnjujejo ključne naloge obvladovanja tveganja. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo srečanj strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

__________________

__________________

37 UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

37 UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

Predlog spremembe    32

Predlog uredbe

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18)  Pristojni organi bi morali preverjati skladnost predelane vode s pogoji iz dovoljenja. V primeru neskladnosti bi morali od upravljavca obrata za predelavo vode zahtevati, naj sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev skladnosti. Upravljavci obratov za predelavo vode bi morali takoj prekiniti oskrbo s predelano vodo, če neskladnost povzroči znatno tveganje za okolje ali zdravje ljudi.

(18)  Pristojni organi bi morali preverjati skladnost predelane vode s pogoji iz dovoljenja. V primeru neskladnosti bi morali od upravljavca objekta za predelavo vode zahtevati, naj sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev skladnosti. Upravljavci objektov za predelavo vode bi morali takoj prekiniti oskrbo s predelano vodo, če neskladnost preseže določene najvišje vrednosti in posledično povzroči znatno tveganje za okolje ali zdravje ljudi. Pristojni organi bi morali pri delu tesno sodelovati s končnimi uporabniki, da se olajša ponovna uporaba ustrezno očiščene odpadne vode. Pristojni organi bi morali nadzirati in spremljati oskrbo, shranjevanje in uporabo predelane vode ter pri tem upoštevati ustrezno tveganje za zdravje in okolje.

Predlog spremembe    33

Predlog uredbe

Uvodna izjava 25 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(25a)  Da bi v največji možni meri razvili in spodbudili ponovno uporabo ustrezno očiščene odpadne vode, bi morala Evropska unija podpirati raziskave in razvoj na tem področju prek programa Obzorje Evropa, da bi zagotovili pomembno izboljšanje zanesljivosti ustrezno očiščene odpadne vode in uspešno delujočih metod uporabe.

Predlog spremembe    34

Predlog uredbe

Uvodna izjava 25 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(25b)  Da bi učinkovito zaščitili okolje in zdravje ljudi, bi morale države članice v sodelovanju z deležniki uvesti kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne kontrole kakovosti tal.

Predlog spremembe    35

Predlog uredbe

Uvodna izjava 25 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(25c)  Namen te uredbe je spodbujanje trajnostne uporabe vode. Komisija bi se zato morala zavzeti za uporabo programov Unije, med drugim programa LIFE, za podporo lokalnih pobud za ponovno uporabo ustrezno očiščene odpadne vode.

Predlog spremembe    36

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Ta uredba določa minimalne zahteve za kakovost vode in spremljanje ter obveznost izvajanja določenih ključnih nalog obvladovanja tveganja, da se v okviru celostnega upravljanja voda zagotovi varna ponovna uporaba očiščene komunalne odpadne vode.

1.  Ta uredba določa minimalne zahteve za kakovost in spremljanje predelane vode ter obveznost izvajanja določenih ključnih nalog obvladovanja tveganja, da se v okviru celostnega upravljanja voda zagotovi varna ponovna uporaba očiščene komunalne odpadne vode, in prispeva k izpolnjevanju ciljev, določenih v Direktivi 2000/60/ES.

Predlog spremembe    37

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Namen te uredbe je zagotoviti, da je predelana voda varna za predvideno uporabo, s čimer se zagotovi visoka raven varovanja zdravja ljudi in živali ter varstva okolja kot tudi usklajeno obravnavanje pomanjkanja vode in posledičnega pritiska na vodne vire po vsej Uniji, kar prispeva tudi k učinkovitemu delovanju notranjega trga.

2.  Namen te uredbe je zagotoviti, da bo predelana voda varna za predvideno uporabo, s čimer bi zagotovili visoko raven varovanja zdravja ljudi in živali ter okolja, hkrati pa zmanjšati negativne učinke uporabe vodnih virov in izboljšati učinkovitost, obravnavati pomanjkanje vode, vprašanja podnebnih sprememb in okoljske cilje Unije ter posledični pritisk na vodne vire na usklajen način po vsej Uniji, prispevati k uvajanju trajnostnih rešitev v zvezi s porabo vode, podpirati prehod na krožno gospodarstvo ter zagotavljati dolgoročno konkurenčnost Unije in učinkovito delovanje notranjega trga.

Predlog spremembe    38

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 2a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a.  Države članice zagotovijo, da ne pride do kontaminacije vodnih virov, ki se uporabljajo za pitje, s predelano vodo,

Predlog spremembe    39

Predlog uredbe

Člen 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 2

Člen 2

Področje uporabe

Področje uporabe

Ta uredba se uporablja za predelano vodo, ki je namenjena za uporabo, določeno v oddelku 1 Priloge I.

Ta uredba se uporablja za predelano vodo, ki je namenjena za uporabo, določeno v oddelku 1 Priloge I.

 

Ta uredba se ne uporablja za pilotne projekte, ki se osredotočajo na ponovno uporabo vode v obratih za predelavo vode.

Obrazložitev

Države članice bi morale imeti možnost, da odobrijo izjeme za spodbujanje raziskovalnih projektov, s čimer bi preprečile, da se zaradi obveznosti iz te uredbe blokirajo inovativne zamisli.

Predlog spremembe    40

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  „končni uporabnik“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki uporablja predelano vodo;

3.  „končni uporabnik“ pomeni fizično ali pravno osebo ali javni ali zasebni subjekt, ki za predvideno uporabo uporablja predelano vodo;

Predlog spremembe    41

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka 4a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

4a.  „očiščena odpadna voda“ pomeni komunalno odpadno vodo, ki je bila očiščena v skladu z zahtevami iz Direktive 91/271/EGS;

Predlog spremembe    42

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.  „predelana voda“ pomeni komunalno odpadno vodo, ki je bila očiščena v skladu z zahtevami iz Direktive 91/271/EGS in ki nastane ob dodatnem čiščenju v obratu za predelavo vode;

5.  „predelana voda“ pomeni očiščeno odpadno vodo, ki nastane ob dodatnem čiščenju v objektu za predelavo vode, zaradi česar je njena kakovost primerna za predvideno uporabo;

Predlog spremembe    43

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

5a.  „ponovna uporaba vode“ pomeni uporabo predelane vode, ki je zaradi posebne kakovosti primerna za uporabo, navedeno v oddelku 1 Priloge I, prek distribucijskega omrežja, ki delno ali v celoti nadomesti uporabo površinske ali podzemne vode;

Obrazložitev

Treba je opredeliti, kaj pomeni ponovna uporaba vode.

Predlog spremembe    44

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6.  „obrat za predelavo vode“ pomeni komunalno čistilno napravo ali drug obrat, v katerem se komunalna odpadna voda, ki izpolnjuje zahteve iz Direktive 91/271/EGS, dodatno očisti, s čimer se proizvede voda, ki je primerna za uporabo, določeno v oddelku 1 Priloge I k tej uredbi;

6.  „objekt za predelavo vode“ pomeni del komunalne čistilne naprave ali drug objekt, v katerem se komunalna odpadna voda, ki je bila predhodno očiščena v skladu z zahtevami iz Direktive 91/271/EGS, dodatno očisti, s čimer se proizvede predelana voda, ki je primerna za uporabo, določeno v oddelku 1 Priloge I k tej uredbi, in vključuje katero koli infrastrukturo za shranjevanje, in katero koli infrastrukturo, namenjeno prenosu predelane vode do infrastrukture za distribucijo predelane vode ali do končnega uporabnika;

Predlog spremembe    45

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

7.  „upravljavec obrata za predelavo vode“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki upravlja ali nadzoruje obrat za predelavo vode;

7.  „upravljavec objekta za predelavo vode“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki upravlja ali nadzoruje objekt za predelavo vode;

Predlog spremembe    46

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

7a.  „infrastruktura za distribucijo predelane vode“ pomeni sistem namenskih cevovodov in črpalk ali druge namenske zmogljivosti za prenos, namenjene prenosu predelane vode do končnega uporabnika, vključno z vsemi objekti za izenačevanje, dodatno čiščenje in shranjevanje, zunaj objekta za predelavo vode;

Predlog spremembe    47

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka 7 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

7b.  „upravljavec distribucije predelane vode“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki upravlja ali nadzoruje infrastrukturo za distribucijo predelane vode;

Predlog spremembe    48

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka 7c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

7c.  „infrastruktura za shranjevanje predelane vode“ pomeni sistem namenskih zmogljivosti za shranjevanje, zasnovanih za shranjevanje predelane vode;

Predlog spremembe    49

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka 7d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

7d.  „upravljavec shranjevanja predelane vode“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki upravlja ali nadzoruje infrastrukturo za shranjevanje predelane vode;

Predlog spremembe    50

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

11.  „preventivni ukrep“ pomeni vsak ukrep ali dejavnost, ki se lahko uporabi za preprečitev ali odpravo tveganja za zdravje in okolje ali njegovo zmanjšanje na sprejemljivo raven.

11.  „preventivni ukrep“ pomeni ustrezni ukrep ali dejavnost, ki se lahko uporabi za preprečitev ali odpravo tveganja za zdravje in okolje ali njegovo zmanjšanje na sprejemljivo raven.

Predlog spremembe    51

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka 11a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

11a.  „mesto ustrezanja“ pomeni mesto, kjer upravljavec objekta za predelavo vode preda predelano vodo naslednjemu akterju v verigi;

Predlog spremembe    52

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka 11b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

11b.  „mikroonesnaževalo“ pomeni nezaželeno snov, ki jo zaznamo v okolju v zelo nizkih koncentracijah, kot je navedeno v Prilogi VIII k Direktivi 2000/60/ES.

Predlog spremembe    53

Predlog uredbe

Člen 4 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Obveznosti upravljavcev obratov za predelavo vode v zvezi s kakovostjo vode

Obveznosti upravljavcev objektov za predelavo vode v zvezi s kakovostjo vode

Predlog spremembe    54

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Upravljavci obratov za predelavo vode zagotovijo, da predelana voda, ki je namenjena za uporabo, določeno v oddelku 1 Priloge I, na izhodu iz obrata za predelavo vode (mesto ustrezanja) izpolnjuje:

1.  Upravljavci objektov za predelavo vode zagotovijo, da predelana voda, ki je namenjena za uporabo, določeno v oddelku 1 Priloge I, na mestu ustrezanja izpolnjuje:

(a)  minimalne zahteve za kakovost vode iz oddelka 2 Priloge I;

(a)  minimalne zahteve za kakovost vode iz oddelka 2 Priloge I;

(b)  vse dodatne pogoje glede kakovosti vode, ki jih je pristojni organ določil v ustreznem dovoljenju v skladu s točkama (b) in (c) člena 7(3).

(b)  vse dodatne pogoje glede kakovosti vode, ki jih je pristojni organ določil v ustreznem dovoljenju v skladu s točkama (b) in (c) člena 7(3).

Predlog spremembe    55

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a.  Upravljavci objektov za predelavo vode tudi zagotovijo, da se v objektu za predelavo vode v celoti izvedejo vsaj ukrepi za obvladovanje tveganja iz načrta obvladovanja tveganja v zvezi s ponovno uporabo vode iz člena 5 (1).

Predlog spremembe    56

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2b.  Za mestom ustrezanja za kakovost vode ni več odgovoren upravljavec objekta za predelavo vode, temveč naslednji akter v verigi.

Predlog spremembe    57

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 14 sprejme delegirane akte o spremembi te uredbe za prilagoditev minimalnih zahtev iz oddelka 2 Priloge I tehničnemu in znanstvenemu napredku.

črtano

Predlog spremembe    58

Predlog uredbe

Člen 4a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 4a

 

Obveznosti upravljavcev distribucije predelane vode, upravljavcev shranjevanja predelane vode in končnih uporabnikov predelane vode

 

1.  Upravljavec distribucije predelane vode ohranja kakovost predelane vode v infrastrukturi za distribucijo predelane vode na vsaj enaki ravni, kot je opredeljena v oddelku 2 Priloge I. Upravljavec distribucije predelane vode tudi zagotovi, da se v objektu za predelavo vode v celoti izvajajo vsaj ukrepi za obvladovanje tveganja iz načrta obvladovanja tveganja v zvezi s ponovno uporabo vode iz člena 5 (1).

 

Pristojni organ pri izdaji dovoljenja v skladu s členom 7 lahko zahteva sprejetje dodatnih ukrepov za obvladovanje tveganja v zvezi z nalogami, ki naj bi jih izvajal upravljavec distribucije predelane vode, in navede dodatne zahteve in preventivne ukrepe, ki so potrebni v skladu s točkama (b) in (c) Priloge II.

 

2.  Upravljavec shranjevanja predelane vode ohranja kakovost predelane vode v infrastrukturi za shranjevanje predelane vode na vsaj enaki ravni, kot je opredeljena v oddelku 2 Priloge I. Upravljavec shranjevanja predelane vode tudi zagotovi, da se v infrastrukturi za shranjevanje predelane vode v celoti izvajajo vsaj ukrepi za obvladovanje tveganja iz načrta obvladovanja tveganja v zvezi s ponovno uporabo vode iz člena 5 (1).

 

Pristojni organ pri izdaji dovoljenja v skladu s členom 7 lahko zahteva sprejetje dodatnih ukrepov za obvladovanje tveganja v zvezi z nalogami, ki naj bi jih izvajal upravljavec shranjevanja predelane vode, in navede dodatne zahteve in preventivne ukrepe, ki so potrebni v skladu s točkama (b) in (c) Priloge II.

 

3.  Kakovost predelane vode, ki jo uporabljajo končni uporabniki, je vsaj na ravni kakovosti, kot je določena v oddelku 2 Priloge I. Pristojni organ lahko določi dodatne zahteve glede obveznosti za končne uporabnike poleg tistih, ki so določene v oddelku 2 Priloge I.

 

4.  Komisija pripravi smernice, ki bodo pristojnim organom v pomoč pri izvajanju zahtev glede nadzora in spremljanja proizvodnje, distribucije, shranjevanja in uporabe predelane vode.

Predlog spremembe    59

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek -1 (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

-1.  Upravljavec objekta za predelavo vode v sodelovanju z ustreznimi akterji iz odstavka 1 tega člena pripravi načrt obvladovanja tveganja v zvezi s ponovno uporabo vode. V načrtu obvladovanja tveganja v zvezi s ponovno uporabo vode, ki temelji na ključnih nalogah obvladovanja tveganja iz točke (a) Priloge II, so poleg zahtev iz Priloge I v skladu s točko (b) Priloge II navedene morebitne dodatne zahteve, opredeljeni pa so tudi nevarnosti, tveganja in ustrezni preventivni ukrepi v skladu s točko (c) Priloge II.

Predlog spremembe    60

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Za namene proizvodnje predelane vode in oskrbe z njo upravljavec obrata za predelavo vode izvaja obvladovanje tveganja ob posvetovanju z naslednjimi akterji:

1.  Za namene zagotavljanja proizvodnje, distribucije, shranjevanja in uporabe predelane vode pristojni organ nadzira obvladovanje tveganja, pri čemer se posvetuje z naslednjimi akterji:

Predlog spremembe    61

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  upravljavcem komunalne čistilne naprave ali naprav, ki obrat za predelavo vode oskrbujejo z vodo, če ta upravljavec ni upravljavec obrata za predelavo vode;

(a)  upravljavcem komunalne čistilne naprave ali naprav, ki objekt za predelavo vode oskrbujejo z očiščeno odpadno vodo, skladno z zahtevami glede kakovosti iz Direktive 91/271/EGS, če ta upravljavec ni upravljavec objekta za predelavo vode;

Predlog spremembe    62

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – točka aa (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(aa)  upravljavcem obrata za predelavo vode;

Predlog spremembe  63

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – točka ab (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ab)  upravljavcem distribucije predelane vode;

Predlog spremembe    64

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – točka ac (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ac)  upravljavcem shranjevanja predelane vode;

Predlog spremembe    65

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  vsemi drugimi stranmi, za katere upravljavec obrata za predelavo vode meni, da jih to zadeva.

(c)  vsemi drugimi stranmi, za katere pristojni organ meni, da jih to zadeva.

Predlog spremembe    66

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Upravljavec obrata za predelavo vode na podlagi ključnih nalog obvladovanja tveganja iz Priloge II pripravi načrt obvladovanja tveganja v zvezi s ponovno uporabo vode. V tem načrtu predlaga morebitne dodatne zahteve, ki dopolnjujejo zahteve iz Priloge I in so potrebne za nadaljnje zmanjšanje morebitnih tveganj, poleg tega pa med drugim opredeli nevarnosti, tveganja in ustrezne preventivne ukrepe.

2.  Upravljavec objekta za predelavo vode, upravljavec distribucije predelane vode in upravljavec shranjevanja predelane vode izvajajo vsaj naloge obvladovanja tveganja, opredeljene v načrtu obvladovanja tveganja v zvezi s ponovno uporabo vode iz odstavka 1; Metode obvladovanja tveganja, ki jih uporabljajo upravljavec objekta za predelavo vode, upravljavec distribucije predelane vode in upravljavec shranjevanja predelane vode temeljijo na mednarodno priznanih metodologijah.

Predlog spremembe    67

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 2a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a.  Pristojni organ lahko v ustreznem dovoljenju, izdanem v skladu s členom 7, navede različne naloge in odgovornosti za različne akterje, vključene v načrt obvladovanja tveganja v zvezi s ponovno uporabo vode.

Predlog spremembe    68

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 2b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2b.  V primeru, da se vrsta poljščin, ki naj bi se namakala, na trgu prodaja v več različnih oblikah in se razvršča v različne razrede kakovosti očiščene vode, mora upravljavec objekta za predelavo vode kmetu zagotoviti vodo najvišjega ustreznega razreda kakovosti.

Predlog spremembe    69

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 3 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 14 sprejme delegirane akte o spremembi te uredbe za prilagoditev ključnih nalog obvladovanja tveganja iz Priloge II tehničnemu in znanstvenemu napredku.

črtano

Predlog spremembe    70

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 3 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija je pooblaščena tudi, da v skladu s členom 14 sprejme delegirane akte o dopolnitvi te uredbe, da določi tehnične specifikacije za ključne naloge obvladovanja tveganja iz Priloge II.

Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 14 sprejme delegirane akte o dopolnitvi te uredbe, da določi tehnične specifikacije za ključne naloge obvladovanja tveganja iz Priloge II.

Predlog spremembe    71

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 3a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a.  Če končni uporabnik sumi, da shranjena voda iz člena 4a(2) ne izpolnjuje minimalnih zahtev iz te uredbe

 

(a) o tem takoj obvestiti ustrezni zdravstveni organ in mu po potrebi zagotovi razpoložljive informacije;

 

(b) polno sodeluje z ustreznim pristojnim organom, da se preverijo in določijo razlogi za sum in morebitna prisotnost nedovoljenih snovi ali vrednosti iz tabel 2 in 4 oddelka 2 Priloge I.

Predlog spremembe    72

Predlog uredbe

Člen 6 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Vloga za izdajo dovoljenja za oskrbo s predelano vodo

Vloga za izdajo dovoljenja za proizvodnjo, distribucijo in shranjevanje predelane vode

Predlog spremembe    73

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Za vsako oskrbo s predelano vodo, ki je namenjena za uporabo, določeno v oddelku 1 Priloge I, je potrebno dovoljenje.

1.  Za vsako proizvodnjo, distribucijo ali shranjevanje predelane vode, ki je namenjena za uporabo, določeno v oddelku 1 Priloge I, je potrebno dovoljenje.

Predlog spremembe    74

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Upravljavec pri pristojnem organu države članice, v kateri deluje obrat za predelavo vode ali v kateri se načrtuje njegovo delovanje, vloži vlogo za izdajo dovoljenja iz odstavka 1 ali za spremembo obstoječega dovoljenja.

2.  Upravljavec objekta za predelavo vode pri pristojnem organu države članice, v kateri deluje objekt za predelavo vode ali v kateri se načrtuje njegovo delovanje, vloži vlogo za izdajo dovoljenja iz odstavka 1 ali za spremembo obstoječega dovoljenja.

Predlog spremembe    75

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 3 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  načrt obvladovanja tveganja v zvezi s ponovno uporabo vode, pripravljen skladu s členom 5(2);

(a)  načrt obvladovanja tveganja v zvezi s ponovno uporabo vode, pripravljen skladu z odstavkom 1 člena 5;

Predlog spremembe    76

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 3 – točka aa (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(aa)  razpoložljive podatke, ki dokazujejo skladnost komunalne odpadne vode, obdelane v skladu z Direktivo 1991/271/EGS v obratu za predelavo vode, iz katerega izhaja voda, namenjena za predelavo;

Obrazložitev

Upravljavec objekta za predelavo vode (ki ni nujno upravljavec čistilne naprave) bi moral dokazati, da je bila voda, ki bo predelana in za katero se zaprosi za dovoljenje, očiščena skladno z zahtevami, veljavnimi za mestni predel, v katerem deluje čistilna naprava, iz katere prihaja. Če se v tej čistilni napravi čisti voda, ki se običajno izpusti na občutljivih območjih, je treba omenjeno vodo obvezno očistiti še s sekundarnim/enakovrednim ali strožjim postopkom.

Predlog spremembe    77

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  opis, kako bo upravljavec obrata za predelavo vode izpolnjeval minimalne zahteve za kakovost vode in spremljanje iz oddelka 2 Priloge I;

(b)  opis, kako bo upravljavec objekta za predelavo vode na mestu ustrezanja izpolnjeval minimalne zahteve za kakovost vode in spremljanje iz oddelka 2 Priloge I;

Predlog spremembe    78

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 3 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  opis, kako bo upravljavec obrata za predelavo vode izpolnjeval dodatne zahteve, predlagane v načrtu obvladovanja tveganja v zvezi s ponovno uporabo vode.

(c)  opis, kako bo upravljavec objekta za predelavo vode na mestu ustrezanja izpolnjeval dodatne zahteve, predlagane v načrtu obvladovanja tveganja v zvezi s ponovno uporabo vode.

Predlog spremembe    79

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 3a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a.  Upravljavec distribucije predelane vode pri pristojnem organu države članice, v kateri deluje infrastruktura za distribucijo predelane vode ali v kateri se načrtuje njeno delovanje, vloži vlogo za izdajo dovoljenja iz odstavka 1 ali za spremembo obstoječega dovoljenja. Vloga vključuje opis, kako namerava upravljavec distribucije predelane vode izpolnjevati obveznosti iz člena 4a(1).

Predlog spremembe    80

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 3b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3b.  Upravljavec shranjevanja predelane vode pri pristojnem organu države članice, v kateri deluje infrastruktura za distribucijo predelane vode ali v kateri se načrtuje njeno delovanje, vloži vlogo za izdajo dovoljenja iz odstavka 1 ali za spremembo obstoječega dovoljenja. Vloga vključuje opis, kako namerava upravljavec shranjevanja predelane vode izpolnjevati obveznosti iz člena 4a(2).

Predlog spremembe    81

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  drugimi ustreznimi organi iste države članice, zlasti z organom, pristojnim za vodo, če ta ni pristojni organ;

(a)  drugimi ustreznimi organi iste države članice, zlasti z organom, pristojnim za vodo, in organom, pristojnim za zdravje, če ta nista pristojni organ;

Predlog spremembe    82

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Pristojni organ v treh mesecih od prejema popolne vloge iz točke (a) člena 6(3) odloči, ali bo izdal dovoljenje. Če zaradi zapletenosti vloge potrebuje več časa, o tem obvesti vložnika ter navede pričakovani datum izdaje dovoljenja in razloge za podaljšanje roka.

2.  Pristojni organ v treh mesecih od prejema popolne vloge iz člena 6 (2, 3, 3a in 3b) oceni vlogo, pri čemer uporabi ustrezno znanstveno podporo, in odloči, ali bo izdal dovoljenje ali zavrnil njegovo izdajo. Če zaradi zapletenosti vloge potrebuje več časa, o tem nemudoma obvesti vložnika ter navede pričakovani datum izdaje ali zavrnitve dovoljenja in razloge za podaljšanje roka. Tako odločitev je treba v vsakem primeru sprejeti najpozneje šest mesecev po prejemu popolne vloge iz člena 6(2, 3, 3a in 3b).

Predlog spremembe    83

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 3 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  vse druge pogoje, potrebne za nadaljnje zmanjšanje vseh nesprejemljivih tveganj za zdravje ljudi in živali ali okolje.

(c)  vse druge pogoje, potrebne za nadaljnje odpravljanje vseh nesprejemljivih tveganj za zdravje ljudi in živali ali okolje.

Predlog spremembe    84

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a.  Če pogoji, enakovredni tistim iz odstavka 3(a–c) niso vključeni že v načrtu obvladovanja tveganja v zvezi s ponovno uporabo vode iz člena 5, pristojni organ nemudoma posodobi načrt.

Obrazložitev

Če dodatne zahteve niso vključene v načrtu upravljanja, ki ga pripravi pristojni organ, temveč se določijo ob izdaji dovoljenja, jih mora pristojni organ nemudoma dodati v načrt obvladovanja tveganja.

Predlog spremembe    85

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Pristojni organ na mestu ustrezanja preverja skladnost predelane vode s pogoji iz dovoljenja. Preverjanje skladnosti se izvaja z naslednjimi sredstvi:

1.  Pristojni organ na mestu ustrezanja preverja skladnost predelane vode s pogoji iz dovoljenj, izdanih v skladu s členom 7. Preverjanje skladnosti se izvaja z naslednjimi sredstvi:

Predlog spremembe    86

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Pristojni organ v primeru neskladnosti od upravljavca obrata za predelavo vode zahteva, naj brez odlašanja sprejme vse potrebne ukrepe za ponovno vzpostavitev skladnosti.

2.  Pristojni organ v primeru neskladnosti od upravljavca objekta za predelavo vode, upravljavca distribucije predelane vode ali upravljavca shranjevanja predelane vode po potrebi zahteva, naj takoj sprejme vse potrebne ukrepe za ponovno vzpostavitev skladnosti in nemudoma obvesti zadevne končne uporabnike.

Predlog spremembe    87

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Če neskladnost povzroči znatno tveganje za okolje ali zdravje ljudi, upravljavec obrata za predelavo vode takoj prekine nadaljnjo oskrbo s predelano vodo, dokler pristojni organ ne ugotovi, da je bila skladnost ponovno vzpostavljena.

3.  Če vrednost posameznega parametra presega minimalne zahteve za kakovost vode iz točke (a) oddelka 2 Priloge I, upravljavec objekta za predelavo vode takoj prekine nadaljnjo oskrbo s predelano vodo. Pristojni organ lahko določi, da je skladnost ponovno vzpostavljena šele po tem, ko vrednost posameznega parametra ali parametrov, ki je presegla ustrezne minimalne zahteve za kakovost vode, v vsaj treh zaporednih preverjanjih pade pod najvišjo dovoljeno vrednost.

Predlog spremembe    88

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Če se zgodi incident, ki vpliva na izpolnjevanje pogojev iz dovoljenja, upravljavec obrata za predelavo vode takoj obvesti pristojni organ in končne uporabnike, na katere bi lahko to vplivalo, pri čemer pristojnemu organu sporoči informacije, potrebne za oceno učinkov tega incidenta.

4.  Če se zgodi incident, ki vpliva na izpolnjevanje pogojev iz dovoljenja, upravljavec objekta za predelavo vode, upravljavec distribucije predelane vode oziroma upravljavec shranjevanja predelane vode takoj obvesti pristojni organ in končne uporabnike, na katere bi lahko to vplivalo, pri čemer pristojnemu organu sporoči informacije, potrebne za oceno učinkov tega incidenta.

Predlog spremembe    89

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

4a.  Pristojni organ po izdaji dovoljenja v skladu s členom 7 redno preverja, ali upravljavec objekta za predelavo vode, upravljavec distribucije predelane vode in upravljavec shranjevanja predelane vode izpolnjujejo ukrepe iz načrta obvladovanja tveganja v zvezi s ponovno uporabo vode.

Predlog spremembe  90

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 4b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

4b.  V primeru onesnaženja tal ali kmetijskih proizvodov s predelano vodo in posledičnega povzročanja nevarnosti za zdravje in okolje, je za povrnitev nastale škode odgovoren zadevni upravljavec objekta za predelavo.

Obrazložitev

Da bi se poraba predelane vode povečala, je izjemno pomembno, da dobavitelj vode prevzame odgovornost in povrne škodo za neustrezno predelavo vode.

Predlog spremembe    91

Predlog uredbe

Člen 9a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 9a

 

Nacionalne kampanje za ozaveščanje

 

Države članice organizirajo kampanje za večjo obveščenost in ozaveščenost potencialnih končnih uporabnikov, tudi državljanov, o varni ponovni uporabi vode in posledični manjši izrabi vodnih virov.

 

Države pripravijo tudi informacijske kampanje za kmete, da bi zagotovili optimalno uporabo predelane vode za poljščine ter preprečili katere koli škodljive vplive na zdravje ali okolje, ki bi izhajali iz take rabe.

Predlog spremembe    92

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Države članice brez poseganja v direktivi 2003/4/ES in 2007/2/ES zagotovijo, da so javnosti na spletu na voljo ustrezne posodobljene informacije o ponovni uporabi vode. Navedene informacije vključujejo:

1.  Države članice brez poseganja v direktivi 2003/4/ES in 2007/2/ES in člen 9(4) Direktive 2000/60/ES zagotovijo, da so javnosti na spletu ali na drug uporabniku prijazen način na voljo ustrezne, posodobljene in dostopne informacije o ponovni uporabi vode, pri čemer spoštujejo pravila o varstvu podatkov. Navedene informacije vključujejo:

Obrazložitev

Informacije, ki se dajo na voljo javnosti, morajo biti ustrezne, posodobljene in dostopne, da se omogoči popolna obveščenost državljanov.

Predlog spremembe    93

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 1 – točka aa (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(aa)  uporabo predelane vode, izraženo v odstotkih skupne količine sladke vode, porabljene za uporabe, ki jih zajema ta uredba;

Obrazložitev

Informacije, do katerih lahko dostopajo državljani, morajo vključevati uporabo predelane vode, izraženo v odstotkih skupne količine sladke vode, uporabljene za namene te uredbe.

Predlog spremembe    94

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 1 – točka ba (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ba)  delež predelane vode v državi članici, dobavljene v skladu s to uredbo, v primerjavi s skupno količino komunalne odpadne vode, ki se lahko očisti;

Predlog spremembe    95

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 2a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a.  V skladu z Uredbo (ES) št. 852/2004, ki določa splošna pravila za nosilce živilske dejavnosti glede proizvodnje, predelave, distribucije in dajanja na trg hrane, namenjene za prehrano ljudi, morajo pristojni organi uporabnikom sporočiti najvišjo vsebnost hranil, ki jih vsebuje dobavljena ustrezno očiščena odpadna voda, da se lahko uporabniki, vključno s kmeti, prepričajo o njeni skladnosti z ravnjo hranil, navedeno v ustreznih pravilih Unije.

Predlog spremembe    96

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Komisija lahko z izvedbenimi akti določi podrobna pravila glede oblike in predstavitve informacij, ki jih je treba zagotoviti v skladu z odstavkom 1. Zadevni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 15.

črtano

Predlog spremembe    97

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  do ... [tri leta po datumu začetka veljavnosti te uredbe] vzpostavi in objavi, nato pa vsakih šest let posodobi zbirko podatkov, ki vsebuje informacije o rezultatih preverjanja skladnosti, izvedenega v skladu s členom 8(1), in druge informacije, ki jih je treba v skladu s členom 10 javno objaviti na spletu;

(a)  do ... [štiri leta po datumu začetka veljavnosti te uredbe] vzpostavi in objavi, nato pa vsakih šest let posodobi zbirko podatkov, ki vsebuje informacije o rezultatih preverjanja skladnosti, izvedenega v skladu s členom 8(1), in druge informacije, ki jih je treba v skladu s členom 10 javno objaviti na spletu;

Predlog spremembe    98

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Komisija do ... [šest let po datumu začetka veljavnosti te uredbe] izvede vrednotenje te uredbe. Vrednotenje temelji vsaj na naslednjih elementih:

1.  Komisija do ... [pet let po datumu začetka veljavnosti te uredbe] izvede vrednotenje te uredbe. Vrednotenje temelji vsaj na naslednjih elementih:

Predlog spremembe    99

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 1 – točka ea (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ea)  izvedenih eksperimentih, zlasti v zvezi z uporabo blata iz čistilnih naprav in odplak, pridobljenih v postopku metanizacije, v kmetijstvu.

Predlog spremembe    100

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 2 – točka da (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(da)  vse večji prisotnosti mikroonesnaževal in novih, „na novo pojavljajočih se“ snovi v ponovno uporabljeni vodi.

Predlog spremembe    101

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 2a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a.  Komisija v okviru vrednotenja iz odstavka 1 oceni izvedljivost:

 

(a)  razširitve področja uporabe te uredbe na predelano vodo, namenjeno za druge posebne namene, vključno s ponovno uporabo za industrijske namene;

 

(b)  razširitve zahtev iz te uredbe, da bi zajemale posredno uporabo očiščene odpadne vode;

 

(c)  določitve minimalnih zahtev, ki se uporabljajo za kakovost očiščene odpadne vode, namenjene za polnjenje vodonosnikov.

Predlog spremembe    102

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 2 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2b.  Komisija vrednotenju iz odstavka 1 po potrebi priloži zakonodajni predlog.

Predlog spremembe    103

Predlog uredbe

Člen 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 16

Člen 16

Kazni

Kazni

Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se te kazni izvajajo. Te kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice do ... [tri leta po začetku veljavnosti te uredbe] Komisijo obvestijo o navedenih pravilih in ukrepih, pozneje pa o morebitnih spremembah, ki nanje vplivajo.

Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se te kazni izvajajo. Te kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice do ... [štiri leta po začetku veljavnosti te uredbe] Komisijo obvestijo o navedenih pravilih in ukrepih, pozneje pa o morebitnih spremembah, ki nanje vplivajo.

Predlog spremembe    104

Predlog uredbe

Člen 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 17

Člen 17

Začetek veljavnosti in uporaba

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od ... [eno leto od začetka veljavnosti te uredbe].

Uporablja se od ... [dve leti od datuma začetka veljavnosti te uredbe].

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

Predlog spremembe    105

Predlog uredbe

Priloga I, oddelek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Oddelek 1:  Uporabe predelane vode iz člena 2

Oddelek 1:  Uporabe predelane vode iz člena 2

(a)  Namakanje v kmetijstvu

(a)  Namakanje v kmetijstvu

Namakanje v kmetijstvu pomeni namakanje naslednjih vrst poljščin:

Namakanje v kmetijstvu pomeni namakanje naslednjih vrst poljščin:

—  prehrambnih poljščin, ki se zaužijejo surove, kar pomeni poljščine, ki so namenjene za prehrano ljudi in se zaužijejo surove ali nepredelane;

—  prehrambnih poljščin, ki se zaužijejo surove, kar pomeni poljščine, ki so namenjene za prehrano ljudi in se zaužijejo surove ali nepredelane;

—  predelanih prehrambnih poljščin, kar pomeni poljščine, ki so namenjene za prehrano ljudi in se ne zaužijejo surove, ampak po postopku predelave (tj. skuhane, industrijsko predelane);

—  predelanih prehrambnih poljščin, kar pomeni poljščine, ki so namenjene za prehrano ljudi in se ne zaužijejo surove, ampak po postopku predelave (tj. skuhane, industrijsko predelane);

—  neprehrambnih poljščin, kar pomeni poljščine, ki niso namenjene za prehrano ljudi (npr. pašniki, krma, vlakna, okrasne poljščine, semenske poljščine, energijske in travniške poljščine).

—  neprehrambnih poljščin, kar pomeni poljščine, ki niso namenjene za prehrano ljudi (npr. pašniki, krma, vlakna, okrasne poljščine, semenske poljščine, energijske in travniške poljščine).

 

Brez poseganja v zadevno zakonodajo Unije na področju okolja in zdravja lahko države članice uporabljajo predelano vodo za druge namene, na primer v industriji ter na področju rekreacije in okolja.

Predlog spremembe    106

Predlog uredbe

Priloga I – oddelek 2 – točka 2.1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.1.  Minimalne zahteve, ki se uporabljajo za predelano vodo, namenjeno za namakanje v kmetijstvu

(Ne zadeva slovenske različice.)  

Predlog spremembe    107

Predlog uredbe

Priloga I – oddelek 2 – točka 2.1 – preglednica 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Najnižji razred kakovosti predelane vode

Kategorija poljščin

Metoda namakanja

A

vse prehrambne poljščine, vključno z gomoljnicami, ki se zaužijejo surove, in prehrambnimi poljščinami, katerih užitni del je v neposrednem stiku s predelano vodo

vse metode namakanja

B

prehrambne poljščine, ki se zaužijejo surove ter katerih užitni del raste nad tlemi in ni v neposrednem stiku s predelano vodo, predelane prehrambne poljščine in neprehrambne poljščine, vključno s poljščinami za krmljenje živali za proizvodnjo mleka ali mesa

vse metode namakanja

C

samo kapljično namakanje*

D

industrijske in energijske poljščine ter semenske poljščine

vse metode namakanja

________________

(*) Kapljično namakanje je sistem za mikronamakanje, ki lahko rastlinam dovaja vodo v obliki kapljic ali šibkih curkov ter vključuje zelo počasno (2–20 litrov/uro) kapljanje vode na tla ali neposredno pod površino tal iz sistema plastičnih cevi z majhnim premerom, ki imajo izhodne odprtine, imenovane kapljalniki.

Predlog spremembe

Najnižji razred kakovosti predelane vode

Kategorija poljščin

Metoda namakanja

A

vse prehrambne poljščine, vključno z gomoljnicami, ki se zaužijejo surove, in prehrambnimi poljščinami, katerih užitni del je v neposrednem stiku s predelano vodo

vse metode namakanja

B

prehrambne poljščine, ki se zaužijejo surove ter katerih užitni del raste nad tlemi in ni v neposrednem stiku s predelano vodo, predelane prehrambne poljščine in neprehrambne poljščine, vključno s poljščinami za krmljenje živali za proizvodnjo mleka ali mesa

vse metode namakanja

C

samo metode namakanja, pri katerih ni neposrednega stika med poljščino in predelano vodo, na primer kapljično namakanje*.

 

D

industrijske in energijske poljščine ter semenske poljščine

vse metode namakanja

________________

(*) Kapljično namakanje je sistem za mikronamakanje, ki lahko rastlinam dovaja vodo v obliki kapljic ali šibkih curkov ter vključuje zelo počasno (2–20 litrov/uro) kapljanje vode na tla ali neposredno pod površino tal iz sistema plastičnih cevi z majhnim premerom, ki imajo izhodne odprtine, imenovane kapljalniki.

Obrazložitev

Predlagana sprememba bi omogočala več inovacij pri namakalnih metodah, da bodo učinkovitejše.

Predlog spremembe    108

Predlog uredbe

Priloga I – oddelek 2 – točka 2.1 – točka a – preglednica 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Razred kakovosti predelane vode

Okvirni cilj tehnologije

Zahteve glede kakovosti

 

 

 

E. coli (cfu/100 ml)

BOD5 (mg/l)

Skupne suspendirane trdne snovi (mg/l)

Motnost (NTU)

Drugo

A

sekundarno čiščenje, filtriranje in dezinfekcija

≤ 10 ali pod mejo zaznavnosti

≤10

≤10

≤5

Legionella spp.: < 1 000 cfu/l, če v rastlinjakih obstaja nevarnost aerosolizacije | črevesne ogorčice (jajčeca helmintov): ≤ 1 jajčece/l za namakanje pašnikov ali krmnih rastlin

B

sekundarno čiščenje in dezinfekcija

≤100

v skladu z Direktivo Sveta 91/271/EGS1 (Priloga I, preglednica 1)

v skladu z Direktivo Sveta 91/271/EGS (Priloga I, preglednica 1)

C

sekundarno čiščenje in dezinfekcija

≤1 000

D

sekundarno čiščenje in dezinfekcija

≤10 000

______________________

1 Direktiva Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (UL L 135, 30.5.1991, str. 40).

 

Predlog spremembe

Razred kakovosti predelane vode

Okvirno ustrezno čiščenje

Mejna vrednost

 

 

 

E. coli (cfu/100 ml)

BOD5 (mg/l)

Skupne suspendirane trdne snovi (mg/l)

Motnost (NTU)

Drugo

A

sekundarno čiščenje, filtriranje in dezinfekcija

≤ 10 ali pod mejo zaznavnosti

≤10

≤10

≤5

Legionella spp.: < 1 000 cfu/l, če v rastlinjakih obstaja nevarnost aerosolizacije | črevesne ogorčice (jajčeca helmintov): ≤ 1 jajčece/l za namakanje pašnikov ali krmnih rastlin Salmonella: je ni

B

sekundarno čiščenje in dezinfekcija

≤100

v skladu z Direktivo Sveta 91/271/EGS1 (Priloga I, preglednica 1)

v skladu z Direktivo Sveta 91/271/EGS (Priloga I, preglednica 1)

C

sekundarno čiščenje in dezinfekcija

≤1 000

D

sekundarno čiščenje in dezinfekcija

≤10 000

______________________

1 Direktiva Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (UL L 135, 30.5.1991, str. 40).

Predlog spremembe    109

Predlog uredbe

Priloga I – oddelek 2 – točka 2.1 – točka a – odstavek 1 – alinea 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

–  90 % ali več vzorcev ne presega navedenih vrednosti za bakteriji E. coli in Legionella spp. ter črevesne ogorčice. Nobena vrednost vzorcev ne sme presegati najvišje meje odstopanja za eno logaritemsko enoto od navedene vrednosti za bakteriji E. coli in Legionella ter 100 % navedene vrednosti za črevesne ogorčice;

–  90 % ali več vzorcev ne presega navedenih vrednosti za bakteriji E. coli in Legionella spp. ter črevesne ogorčice. Nobena najvišja vrednost vzorcev ne sme presegati najvišje meje odstopanja za eno logaritemsko enoto od navedene vrednosti za bakteriji E. coli in Legionella ter 100 % navedene vrednosti za črevesne ogorčice; Zahteva glede zagotovitve odsotnosti bakterije Salmonella velja za vse vzorce.

Obrazložitev

Določiti je treba najvišje vrednosti za referenčne parametre, pri čemer mora upravljavec obrata za predelavo vode v primeru, da so te vrednosti presežene, prekiniti oskrbo s predelano vodo.

Predlog spremembe    110

Predlog uredbe

Priloga I – oddelek 2 – točka 2.1 – točka a – odstavek 1 – alinea 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

–  90 % ali več vzorcev ne presega navedenih vrednosti za BOD5, skupne suspendirane trdne snovi in motnost v razredu A. Nobena vrednost vzorcev ne sme presegati najvišje meje odstopanja, ki je 100 % navedene vrednosti.

–  90 % ali več vzorcev ne presega navedenih vrednosti za BOD5, skupne suspendirane trdne snovi in motnost v razredu A. Nobena najvišja vrednost vzorcev ne sme presegati najvišje meje odstopanja, ki je 100 % navedene vrednosti.

Obrazložitev

Določiti je treba najvišje vrednosti za referenčne parametre, pri čemer mora upravljavec obrata za predelavo vode v primeru, da so te vrednosti presežene, prekiniti oskrbo s predelano vodo.

Predlog spremembe    111

Predlog uredbe

Priloga I – oddelek 2 – točka 2.1 – točka b – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Upravljavci obratov za predelavo vode izvajajo rutinsko spremljanje, s katerim preverjajo, ali predelana voda izpolnjuje minimalne zahteve za kakovost vode iz točke (a). Rutinsko spremljanje je vključeno v postopke preverjanja sistema za ponovno uporabo vode.

Upravljavci objektov za predelavo vode izvajajo rutinsko spremljanje, s katerim preverjajo, ali predelana voda izpolnjuje minimalne zahteve za kakovost vode iz točke (a). Rutinsko spremljanje je vključeno v postopke preverjanja projekta za ponovno uporabo vode.

Predlog spremembe    112

Predlog uredbe

Priloga I – oddelek 2 – točka 2.1 – točka b – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Vzorci, ki se uporabijo za preverjanje skladnosti z mikrobiološkimi parametri na mestu ustrezanja, se odvzamejo v skladu s standardom EN ISO 19458.

Obrazložitev

S tem predlogom spremembe se za vzorčenje mikrobioloških parametrov za namen preverjanja vključi isti standard ISO kot v direktivi o pitni vodi.

Predlog spremembe    113

Predlog uredbe

Priloga I – oddelek 2 – točka 2.1 – točka b – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Validacijsko spremljanje je treba izvesti, preden obrat za predelavo vode začne obratovati, kadar se oprema nadgradi in kadar se dodajo nova oprema ali postopki.

Validacijsko spremljanje je treba izvesti, preden objekt za predelavo vode začne obratovati, kadar se oprema nadgradi in kadar se dodajo nova oprema ali postopki in vsakič, ko se izda novo dovoljenje oziroma spremeni obstoječe.

Obrazložitev

Validacijsko spremljanje obrata za predelavo vode mora potekati tudi vsakič, ko se izda novo dovoljenje ali spremeni obstoječe.

Predlog spremembe    114

Predlog uredbe

Priloga I – oddelek 2 – točka 2.1 – točka b – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Validacijsko spremljanje se izvede za najstrožji razred kakovosti predelane vode, tj. razred A, da se oceni, ali so cilji uspešnosti (zmanjšanje log10) doseženi. Validacijsko spremljanje vključuje spremljanje indikatorskih mikroorganizmov, povezanih s posamezno skupino patogenov (bakterije, virusi in protozoji). Izbrani indikatorski mikroorganizmi so E. coli za patogene bakterije, F-specifični kolifagi, somatski kolifagi ali kolifagi za patogene viruse ter spore Clostridium perfringens ali bakterije, ki tvorijo spore in zmanjšujejo sulfate, za protozoje. Cilji uspešnosti (zmanjšanje log10) za validacijsko spremljanje za izbrane indikatorske mikroorganizme so določeni v preglednici 4 in morajo biti doseženi na izhodu iz obrata za predelavo vode (mesto ustrezanja), pri čemer se upoštevajo koncentracije v odplakah neobdelane odpadne vode, ki vstopajo v komunalno čistilno napravo.

Validacijsko spremljanje se izvede za najstrožji razred kakovosti predelane vode, tj. razred A, da se oceni, ali so cilji uspešnosti (zmanjšanje log10) doseženi. Validacijsko spremljanje vključuje spremljanje indikatorskih mikroorganizmov, povezanih s posamezno skupino patogenov (bakterije, virusi in protozoji). Izbrani indikatorski mikroorganizmi so E. coli za patogene bakterije, F-specifični kolifagi, somatski kolifagi ali kolifagi za patogene viruse ter spore Clostridium perfringens ali bakterije, ki tvorijo spore in zmanjšujejo sulfate, za protozoje. Cilji uspešnosti (zmanjšanje log10) za validacijsko spremljanje za izbrane indikatorske mikroorganizme so določeni v preglednici 4 in morajo biti doseženi na izhodu iz objekta za predelavo vode, pri čemer se upoštevajo koncentracije v odplakah neobdelane odpadne vode, ki vstopajo v komunalno čistilno napravo. Cilj uspešnosti bi moralo doseči ali preseči vsaj 90 % validacijskih vzorcev.

Predlog spremembe    115

Predlog uredbe

Priloga I – oddelek 2 – točka 2.1 – točka b – odstavek 3a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Če biološki kazalnik v neobdelani odpadni vodi ni navzoč v zadostni količini, da bi dosegli zmanjšanje log10, odsotnost tega biološkega kazalnika v odplakah pomeni, da morajo biti validacijske zahteve izpolnjene. Doseganje cilja uspešnosti se lahko ugotovi z analitičnim nadzorom, z dodajanjem ciljev uspešnosti, določenih za posamezne faze čiščenja na podlagi znanstvenih dognanj za standardne uveljavljene procese (objavljeni podatki iz poročil o preskusih, študije primerov ...) ali na podlagi laboratorijskih preskusov v nadzorovanih pogojih za inovativno čiščenje.

Predlog spremembe    116

Predlog uredbe

Priloga I – oddelek 2 – točka 2.1 – točka b – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(*)  Za namene validacijskega spremljanja se namesto predlaganih indikatorskih mikroorganizmov lahko uporabijo tudi referenčni patogeni mikroorganizmi Campylobacter, rotavirus in Cryptosporidium. V tem primeru se uporabijo naslednji cilji uspešnosti (zmanjšanje log10): Campylobacter (≥ 5,0), rotavirus (≥ 6,0) in Cryptosporidium (≥ 5,0).

(*)  Za namene validacijskega spremljanja se namesto predlaganih indikatorskih mikroorganizmov lahko uporabijo tudi referenčni patogeni mikroorganizmi Campylobacter, rotavirus in Cryptosporidium. V tem primeru se uporabijo naslednji cilji uspešnosti (zmanjšanje log10): Campylobacter (≥ 5,0), rotavirus (≥ 6,0) in Cryptosporidium (≥ 5,0). Nacionalni zdravstveni organ lahko na podlagi specifičnega primera opredeli dodatne kazalnike, če obstajajo dokazi, da je treba zagotoviti visoko raven varovanja zdravja ljudi, živali in okolja.

Predlog spremembe    117

Predlog uredbe

Priloga I – oddelek 2 – točka 2.1 – točka b – preglednica 4 – opomba 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(**) Kazalnik „kolifagi skupaj“ je izbran kot najprimernejši kazalnik za viruse. Če pa analiza kolifagov skupaj ni izvedljiva, je treba analizirati vsaj enega od njih (F-specifične ali somatske kolifage).

(**) Kazalnik „kolifagi skupaj“ je izbran kot najprimernejši kazalnik za viruse. Če pa analiza kolifagov skupaj ni izvedljiva, je treba analizirati vsaj enega od njih (F-specifične ali somatske kolifage). Če kolifagi skupaj v neobdelanih odplakah odpadne vode niso prisotni v zadostni količini, se lahko doseganje cilja uspešnosti ugotovi z dodajanjem ciljev uspešnosti, določenih za posamezne faze obdelave na podlagi znanstvenih dognanj za standardne uveljavljene procese (objavljeni podatki iz poročil o preskusih, študije primerov ...) ali na podlagi laboratorijskih preskusov v nadzorovanih pogojih za inovativno čiščenje.

Predlog spremembe    118

Predlog uredbe

Priloga I – oddelek 2 – točka 2.1 – točka b – preglednica 4 – opomba 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(***) Spore Clostridium perfringens so izbrane kot najprimernejši kazalnik za protozoje. Druga možnost pa so bakterije, ki tvorijo spore in zmanjšujejo sulfate, če koncentracija spor Clostridium perfringens ne omogoča potrditve zahtevanega zmanjšanja log10.

(***) Spore Clostridium perfringens so izbrane kot najprimernejši kazalnik za protozoje. Druga možnost pa so bakterije, ki tvorijo spore in zmanjšujejo sulfate, če koncentracija spor Clostridium perfringens ne omogoča potrditve zahtevanega zmanjšanja log10. Če spore Clostridium perfringens v neobdelanih odplakah odpadne vode niso prisotni v zadostni količini, se lahko doseganje cilja uspešnosti ugotovi z dodajanjem ciljev uspešnosti, določenih za posamezne faze obdelave na podlagi znanstvenih dognanj za standardne uveljavljene procese (objavljeni podatki iz poročil o preskusih, študije primerov ...) ali na podlagi laboratorijskih preskusov v nadzorovanih pogojih za inovativno čiščenje.

Predlog spremembe    119

Predlog uredbe

Priloga I – oddelek 2 – točka 2.1 – točka b – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Upravljavec potrdi in dokumentira metode analize za spremljanje v skladu s standardom EN ISO/IEC-17025 ali drugimi nacionalnimi ali mednarodnimi standardi, ki zagotavljajo enako kakovost.

Upravljavec potrdi in dokumentira metode analize za spremljanje v skladu s standardom EN ISO/IEC-17025 ali drugimi nacionalnimi ali mednarodnimi standardi, ki zagotavljajo enako kakovost. Upravljavec obrata za predelavo vode zagotovi, da se v laboratorijih, izbranih za validacijsko spremljanje, izvajajo prakse upravljanja kakovosti, ki so v skladu z zahtevami standarda ISO/IEC 17025.

Obrazložitev

S tem predlogom spremembe se za vzorčenje mikrobioloških parametrov za namen preverjanja vključi isti standard ISO kot v direktivi o pitni vodi.

Predlog spremembe    120

Predlog uredbe

Priloga II – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Ključne naloge obvladovanja tveganja

(a)  Ključne naloge obvladovanja tveganja

Predlog spremembe    121

Predlog uredbe

Priloga II – točka -1 (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

-1.  Izvedite analizo izvedljivosti načrtovanega objekta za predelavo, pri čemer se upoštevajo vsaj stroški razvoja objekta z upoštevanjem teritorialnega povpraševanjem po predelani vodi, potencialnih končnih uporabnikov in zahtev glede odpadne vode, očiščene v objektu, ter oceni kakovost očiščene odpadne vode, ki vstopa v objekt.

Predlog spremembe    122

Predlog uredbe

Priloga II – točka 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Opredelite okolja, populacije in posameznike, ki jih ogroža neposredna ali posredna izpostavljenost opredeljenim morebitnim nevarnostim, pri čemer se upoštevajo posebni okoljski dejavniki, kot so lokalna hidrogeologija, topologija, tip tal in ekologija, ter dejavniki, povezani z vrsto poljščin in kmetijskimi praksami. Upoštevati je treba tudi morebitne nepopravljive ali dolgoročne negativne učinke dejavnosti predelovanja vode.

3.  Opredelite okolja, populacije in posameznike, ki jih ogroža neposredna ali posredna izpostavljenost opredeljenim morebitnim nevarnostim, pri čemer se upoštevajo posebni okoljski dejavniki, kot so lokalna hidrogeologija, topologija, tip tal in ekologija, ter dejavniki, povezani z vrsto poljščin in kmetijskimi praksami. V vseh fazah sistema za ponovno uporabo odpadne vode se upoštevajo ocena zdravstvenega tveganja, krivulja odmerek-odziv, ocena izpostavljenosti in opredelitev tveganja. Upoštevati je treba tudi morebitne nepopravljive ali dolgoročne negativne okoljske ali zdravstvene učinke dejavnosti predelovanja vode, kot so dobava, shranjevanje in uporaba, tudi morebitne negativne učinke na ekološke tokove.

Predlog spremembe    123

Predlog uredbe

Priloga II – točka 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Izvedite oceno tveganja, ki zajema okoljska tveganja ter tveganja za zdravje ljudi in živali, pri čemer se upoštevajo narava opredeljenih morebitnih nevarnosti, opredeljenih okolij, populacij in posameznikov, ki jih ogroža izpostavljenost navedenim nevarnostim, resnost morebitnih učinkov teh nevarnosti ter ustrezna zakonodaja Unije in nacionalna zakonodaja, smernice in minimalne zahteve v zvezi z živili, krmo in varnostjo delavcev. Znanstvena negotovost pri opredelitvi tveganja se obravnava v skladu s previdnostnim načelom.

4.  Izvedite oceno tveganja, ki zajema okoljska tveganja ter tveganja za zdravje ljudi in živali, pri čemer se upoštevajo narava opredeljenih morebitnih nevarnosti, opredeljenih okolij, populacij in posameznikov, ki jih ogroža izpostavljenost navedenim nevarnostim, resnost morebitnih učinkov teh nevarnosti ter ustrezna zakonodaja Unije in nacionalna zakonodaja, smernice in minimalne zahteve v zvezi z živili, krmo in varnostjo delavcev ter okoljski cilji. Za namene ocene tveganja se lahko uporabijo kvalitativne študije. Znanstvena negotovost pri opredelitvi tveganja se obravnava v skladu s previdnostnim načelom.

Predlog spremembe    124

Predlog uredbe

Priloga II – točka 4 – točka d – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

i.  potrditvijo narave nevarnosti, po potrebi vključno z razmerjem med odmerkom in odzivom;

i.  potrditvijo narave nevarnosti, po potrebi vključno z razmerjem med odmerkom in odzivom, v sodelovanju z zdravstvenimi organi;

Predlog spremembe    125

Predlog uredbe

Priloga II – točka 4 – pododstavek 3 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Pri oceni tveganja se upoštevajo vsaj naslednje zahteve in obveznosti:

Pri oceni tveganja se spoštujejo vsaj naslednje zahteve in obveznosti:

Predlog spremembe    126

Predlog uredbe

Priloga II – točka b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(b)  Pogoji v zvezi z dodatnimi zahtevami

(Ta točka se vstavi pred točko 5.)

Predlog spremembe    127

Predlog uredbe

Priloga II – točka 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.  (Ne zadeva slovenske različice.)

5.  (Ne zadeva slovenske različice.)

Glede na rezultate ocene tveganja iz točke 4 se lahko take dodatne zahteve nanašajo zlasti na:

Take dodatne zahteve se lahko nanašajo zlasti na:

(a)  težke kovine;

(a)  težke kovine;

(b)  pesticide;

(b)  pesticide;

(c)  stranske proizvode dezinfekcije;

(c)  stranske proizvode dezinfekcije;

(d)  farmacevtske izdelke;

(d)  farmacevtske izdelke;

 

(da)  prisotnost mikroplastike;

(e)  druge snovi, za katere se porajajo pomisleki;

(e)  druga onesnaževala, ki so se na podlagi okoljskih analiz in analiz javnega zdravja, opravljenih na lokalni ravni, izkazala za pomembna;

(f)  protimikrobno odpornost.

(f)  protimikrobno odpornost.

Predlog spremembe    128

Predlog uredbe

Priloga II – točka 1 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(c)  Preventivni ukrepi

(Ta točka se vstavi pred točko 6.)

Predlog spremembe    129

Predlog uredbe

Priloga II – točka 8 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

8a.  Zagotovite, da je objekt za predelavo vode opremljen z alternativno zmogljivostjo za izpust očiščene odpadne vode, ki se ne ponovno uporabi.

Predlog spremembe    130

Predlog uredbe

Priloga II – točka 9 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

9a.  Zagotovite, da je infrastruktura za distribucijo predelane odpadne vode ločena in zgrajena tako, da se preprečijo tveganja kontaminacije sistema oskrbe z vodo, namenjene za prehrano ljudi, in njene distribucije.

Predlog spremembe    131

Predlog uredbe

Priloga II – točka 9 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

9b.  Zagotovite, da je infrastruktura za distribucijo predelane odpadne vode ustrezno označena in da je, če je zgrajena z odprtimi kanali za padavinske vode, ustrezno opremljena z jasno vidnimi napisi tudi v primeru, če je odpadna voda zmešana z vodo iz drugih virov.

Predlog spremembe    132

Predlog uredbe

Priloga II – točka 9 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

9c.  Zagotovite, da so med različnimi akterji vzpostavljeni mehanizmi za usklajevanje, da bi zagotovili varno proizvodnjo in uporabo predelane vode.

(1)

  Še ni objavljeno v Uradnem listu.

(2)

  Še ni objavljeno v Uradnem listu.


OBRAZLOŽITEV

Uvod

Vse večja svetovna konkurenca za uporabo vodnih virov pomeni vse večje tveganje za gospodarstvo, skupnosti in ekosisteme, od katerih je odvisna. Pomislimo le na to, da so leta 2017 svetovni odvzemi znašali približno 6 000 km3, leta 2050 pa naj bi po ocenah odvzem narastel na približno 8 700 km3, 2100 pa na 12 700 km3.

To stalno povečevanje povpraševanja skupaj s posledicami podnebnih sprememb in posledičnim povišanjem povprečnih temperatur vzbuja zaskrbljenost, da bi se lahko povečala območja, ki jih pesti pomanjkanje vode.

Vprašanje dobrega in učinkovitega gospodarjenja z vodnimi viri torej postaja čedalje bolj pereče. Voda vse bolj in bolj upravičeno šteje za dragoceno in redko dobrino.

Čeprav Evropa ni sušna celina, viri oskrbe z vodo trenutno povzročajo zaskrbljenost pri vsaj polovici prebivalstva EU.

Zaradi evropske geografije in podnebja je porazdelitev vode v EU neenakomerna, ta položaj pa se je zaradi človekovih dejavnosti še poslabšal. Tako na primer je razvoj turizma v Južni Evropi privedel do večje porabe vode, kar je povzročilo opuščavljanje in vdor slane vode v vodonosnike na nekaterih obalnih območjih sladkih voda. Če se na podlagi študij, ki jih je opravila agencija EEA, upošteva indeks porabe vode, je mogoče ugotoviti, da je v državah, kot so Ciper, Bolgarija, Belgija Španija, Italija in Malta, zadevni delež trenutno 20 % ali več, kar pomeni resne motnje pri oskrbi z vodo. Čeprav je pomanjkanje vode najbolj pereče na jugu, pa ni nikakor omejeno na ta območja: kot je opozorila Evropska komisija, so od leta 1976 sušna obdobja prizadela skoraj vse države članice, številne pa zdaj poročajo o pogostih težavah v zvezi s pomanjkanjem vode in čezmernim izkoriščanjem vodonosnikov.

Pomanjkanje vode je pojav, ki vpliva na vsaj 11 % evropskega prebivalstva in 17 % ozemlja EU. Od leta 1980 se je število primerov suše v Evropi povečalo, pri čemer so ti postali hujši in po ocenah v zadnjih 30 letih povzročili stroške v višini 100 milijard EUR.

Suša poleti 2017 je še en primer, ki prikazuje razsežnosti gospodarskih izgub, saj je samo italijanski kmetijski sektor napovedal izgube v višini 2 milijard EUR. Pričakuje se, da se bo ta trend nadaljeval, saj pomanjkanje vode ni več omejeno na nekaj koncev Evrope, ampak že povzroča zaskrbljenost po vsej EU.

Iskanje ustreznih rešitev za zaščito vode na ravni EU je zato ključnega pomena za vzdrževanje visoke ravni dobrega počutja državljanov in ohranjanje okolja.

Ozadje predloga

Evropska komisija je že v svojem sporočilu iz leta 2012 z naslovom „Načrt za varovanje evropskih vodnih virov“ ponovno uporabo komunalne odpadne vode uvrstila med alternativne ukrepe za oskrbo z vodo z majhnim vplivom na okolje, s katerimi bi se lahko odpravilo pomanjkanje vode.

V zakonodaji EU, natančneje v okvirni direktivi o vodah (2000/60/ES), je ponovna uporaba komunalne odpadne vode že navedena kot dodatni ukrep za učinkovito gospodarjenje z vodo.

Zaradi neobstoja jasne zakonodaje in pravil pa možnosti, ki jih ponuja ta dejavnost, še vedno niso v celoti izkoriščene.

V skladu s podatki Evropske komisije znaša skupni potencial za ponovno uporabo vode do leta 2025 približno 6,6 milijarde m3 na leto v primerjavi s sedanje 1,1 milijarde m3 na leto. To bi zahtevalo naložbo, manjšo od 700 milijonov EUR, in omogočilo ponovno uporabo več kot 50 % skupne količine vode iz čistilnih naprav za odpadno vodo v EU, ki je teoretično na voljo za namakanje, pri čemer bi se neposredno odvzemanje iz vodnih teles in podzemne vode zmanjšalo za več kot 5 %.

V predlogu Komisije se zgoraj navedene cilje poskuša doseči z opredelitvijo usklajenih standardov na ravni Unije, da bi se preprečilo, da različne zahteve v državah članicah negativno vplivajo na enake konkurenčne pogoje in ustvarjajo ovire za učinkovito delovanje notranjega trga.

Predlog Komisije je omejen na predelano vodo, ki se uporablja za namakanje v kmetijstvu, saj je kmetijstvo eden od sektorjev, ki so največji porabniki vode. Cilj predloga je tudi zagotoviti, da je predelana odpadna voda varna, s čimer se varujejo državljani in okolje.

Poročevalka se strinja, da je potrebna uredba, v kateri so določena usklajena merila na ravni EU za dejavnosti ponovne uporabe komunalne odpadne vode, zato meni, da je ta predlog koristno orodje za zagotavljanje varnosti in večje razširjenosti dejavnosti predelave.

Vseeno meni, da je treba uvesti nekatere spremembe, da bo zakonodaja jasnejša, zlasti v zvezi z opredelitvami pojmov, vlogami in odgovornostmi različnih vpletenih subjektov in glavnimi dejavnostmi obvladovanja tveganja. Poročevalka nadalje meni, da je treba področje uporabe te uredbe razširiti tudi na uporabe za civilne in okoljske namene, da se povečajo koristi, ki izhajajo iz ponovne uporabe vode.

Natančneje je treba opredeliti razliko med „očiščeno“ vodo, tj. vodo, ki je bila ustrezno očiščena v skladu z zahtevami iz Direktive 91/271/EGS, in predelano vodo, zajeto s področjem uporabe te uredbe.

Opredeliti je treba glavne akterje, vključene v dejavnosti predelave komunalne odpadne vode. Zato je poleg vloge upravljavca čistilne naprave, upravljavca obrata za predelavo vode in končnega uporabnika opredeljena in urejena tudi vloga upravljavca distribucijskega omrežja.

Poročevalka podpira, da je treba pripraviti načrt obvladovanja tveganja za predelano vodo, vendar meni, da mora tako nalogo usklajevati pristojni organ, ki lahko zagotovi natančnejšo in neodvisno oceno celotne oskrbovalne verige z vodo. V Prilogi II se nato opredelijo najosnovnejše naloge, zaupane različnim akterjem.

Kar zadeva minimalne zahteve za kakovost predelane vode, se poročevalka strinja s parametri, ki jih je predlagala Komisija na podlagi študije JRC, vendar meni, da je treba vključiti dodaten parameter v zvezi z bakterijo Salmonella, s čimer bi se zagotovila še večja prehranska varnost za državljane.

Pomembno je, da se možne uporabe ne omejijo le na namakanje v kmetijstvu, temveč da se razširijo – kot je že praksa v več državah članicah – tudi na civilne (namakanje zelenih površin ali igrišč za golf) in okoljske namene (preprečevanje vdora slane vode ali ohranjanje minimalnih ekoloških pretokov). V ta namen poročevalka meni, da bi morale biti navedene uporabe v okviru parametrov, ki se nanašajo na najstrožji razred A. Zato se je odločila, da ne bo določila harmoniziranih parametrov za ponovno uporabo za industrijske namene, saj meni, da bi bilo treba tako ponovno uporabo spodbujati in regulirati na nacionalni ravni na podlagi posameznih primerov.

Poleg tega meni, da se je treba osredotočiti na potrebne ukrepe ozaveščanja, da se poudarita varčevanje z vodnimi viri, ki izhaja iz ponovne uporabe komunalne odpadne vode, in sistem spremljanja, ki lahko zagotavlja zdravstveno ustreznost predelane vode.

Poročevalka nazadnje obžaluje, da v področje uporabe predloga Komisije niso bili vključeni usklajeni standardi o polnjenju vodonosnikov, zato zahteva, naj se pri reviziji, obdobje za izvedbo katere se bo skrajšalo na pet let, vključi možnost predložitve zakonodajnega predloga s tega področja. Poleg tega poziva Komisijo, naj prouči potrebo po posebni uredbi za posredno ponovno uporabo.


MNENJE Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (5.12.2018)

za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o minimalnih zahtevah za ponovno uporabo vode

(COM(2018)0337 – C8-0220/2018 – 2018/0169(COD))

Pripravljavka mnenja: Marijana Petir

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Po podatkih petih poročil Medvladnega panela za podnebne spremembe(1), objavljenih v obdobju od leta 1983 do leta 2012, je bilo vsako od zadnjih treh desetletij v svetovnem merilu toplejše od vseh prejšnjih desetletij, in sicer vse od leta 1850. Obdobje od leta 1983 do leta 2012 je verjetno najtoplejše 30-letno obdobje v zadnjih 1400 letih. Nedavne podnebne spremembe močno vplivajo na kmetijstvo in gospodarstvo in ocenjuje se, da so se v zadnjih 30 letih zaradi posledic podnebnih sprememb povečala pogostost in intenzivnost suš in škoda, ki jo povzročijo na okolju in gospodarstvu. Med letoma 1976 in 2006 se je število območij in ljudi, ki so jih prizadele suše, povečalo za skoraj 20 %, skupni stroški suš pa so znašali 100 milijard EUR (Evropska komisija, 2012). Ker evropsko kmetijstvo uporablja približno četrtino vse zajete sladke vode za namakanje, medtem ko se v južni in jugovzhodni Evropi za namakanje uporabi okoli 60 % vse zajete sladke vode, na nekaterih področjih pa celo 80 %, bi moralo biti varčevanje z vodo in iskanje alternativnih načinov oskrbe za namene namakanja v kmetijstvu prednostna naloga.

V skladu z veljavno zakonodajo in s sprejetimi politikami Unije, kot sta okvirna direktiva o vodah(2) in akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo(3), obstaja možnost za in potreba, da bi zakonsko uredili ponovno uporabo vode iz sistemov čiščenja odpadnih komunalnih voda za namene namakanja v kmetijstvu, da bi ustrezno nadomestili potencialni, pa tudi dejanski primanjkljaj tega pomembnega vira.

Evropska komisija je na podlagi previdnostnega načela ter ob upoštevanju primerov najboljše prakse na svetovni ravni in omejitev in priporočil Svetovne zdravstvene organizacije(4) predlagala uredbo, s katero uvaja standarde, postopke in ukrepe za ponovno uporabo vode iz sistemov čiščenja komunalnih odpadnih voda na ravni EU.

Glede na to, da Komisija ni opravila posebne analize tveganj, ki nastajajo v procesu ponovne uporabe vode v kmetijstvu, zakonodajni predlog vključuje primere najboljše prakse tretjih držav (ZDA, Nova Zelandija in Avstralija) ter držav članic, ki že uporabljajo sisteme ponovne uporabe vode v kmetijstvu. Ker se bo uredba uporabljala samo za upravljavce, ki nameravajo pripravljati in dajati na trg vodo za ponovno uporabo iz sistemov čiščenja komunalnih voda, menim, da so predlagane minimalne ravni za predlagane ključne kazalnike primerne, metodologija in postopek za registracijo dovoljenja za dobavo vode za ponovno uporabo pa ustrezna, da se zagotovi želena raven varnosti državljanov, tako kmetov kot potrošnikov. Predlog pristojnim organom v upravnem postopku za odobritev dovoljenj za dobavo vode za ponovno uporabo omogoča, da zahtevajo strožja pravila od tistih, ki jih uvaja uredba, ali da po potrebi spremenijo pogoje za izdajo dovoljenja.

Hkrati pa zakonodajni okvir in stroški izvajanja te uredbe ne bi smeli upravljavcev obratov odvračati od tega, da bi čistilne naprave za odpadne vode prilagodili za ponovno uporabo odpadne vode v kmetijstvu. Zato bi bilo treba preprečiti neutemeljena bremena in stroške za upravljavce. Zagotoviti je treba, da se bo zakonodajni okvir pri pripravi načrtov obvladovanje tveganja enako uporabljal za vso Unije ter da si bodo vse države članice enako razlagale predlagane zahteve za oceno tveganja.

Glede na pomen in možni učinek predlagane nove zakonodaje na zdajšnje stanje na terenu bi bilo treba rok za začetek veljavnosti te uredbe in rok za uskladitev čistilnih naprav z določbami te uredbe podaljšati z enega leta, kot je bilo prvotno predlagano, na dve leti od datuma objave uredbe v Uradnem listu Evropske unije.

Kot člani Odbora Evropskega parlamenta za kmetijstvo in razvoj podeželja si prizadevamo zagotoviti javno varnost in zaupanje v zdrava in visokokakovostna živila in kmetijskih proizvode, hkrati pa zagotoviti, da bo evropsko kmetijstvo, zlasti v južnih in vzhodnih delih Unije, imelo ustrezne količine sladke vode za potrebe namakanja.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1

Predlog uredbe

Uvodna izjava -1 (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(-1)  Voda ni običajen tržni proizvod kot toliko drugih, temveč dediščina, ki jo je treba varovati, braniti in obravnavati kot tako.

Predlog spremembe    2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1)  Vodni viri v Uniji so izpostavljeni vse večjemu pritisku, kar povzroča pomanjkanje vode in slabšanje njene kakovosti. Zlasti podnebne spremembe in suša pomembno prispevajo k pritisku na razpoložljivost sladke vode, ki je posledica razvoja mest in kmetijstva.

(1)  Vodni viri v Uniji so izpostavljeni vse večjemu pritisku, kar povzroča pomanjkanje vode in slabšanje njene kakovosti. Zlasti podnebne spremembe, nepredvidljivi vremenski vzorci in suša pomembno prispevajo k pritisku na razpoložljivost sladke vode in oskrbo z njo, ki nastaja zaradi razvoja mest in kmetijskih praks.

Predlog spremembe    3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1a)  Za zdaj se rešitve za ponovno uporabo izvajajo v omejenem obsegu v primerjavi z možnostmi, ki so v večini še neizkoriščene.

Predlog spremembe    4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1b)  Spodbujati bi bilo treba učinkovito rabo in zmanjšati pritiske na vodno okolje, zlasti pomanjkanje vode, s spodbujanjem razvoja varne ponovne uporabe očiščene odpadne vode.

Predlog spremembe    5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1c)  Vse več vodnih virov v Evropi je izpostavljenih vse večjemu pritisku, kar povzroča pomanjkanje vode in slabšanje njene kakovosti. Pritiski zaradi podnebnih sprememb, suše in razvoja mest močno obremenjujejo oskrbo s pitno vodo. Zato bi bilo treba zmožnost Evrope za odzivanje na vse večje tveganje za vodne vire izboljšati s povečanjem ponovne uporabe očiščene odpadne vode.

Predlog spremembe    6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2)  Zmožnost Unije za odzivanje na vse večji pritisk na vodne vire bi se lahko izboljšala s širšo ponovno uporabo očiščene odpadne vode. V Direktivi 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta15 je ponovna uporaba vode omenjena kot eden od dopolnilnih ukrepov, ki jih lahko države članice uporabljajo za dosego ciljev Direktive, tj. dobrega kakovostnega in količinskega stanja površinskih in podzemnih voda. V skladu z Direktivo Sveta 91/271/EGS16 je treba očiščeno odpadno vodo znova uporabiti, kadar koli je mogoče.

(2)  Zmožnost Unije za odzivanje na vse večji pritisk na vodne vire bi se lahko izboljšala s širšo ponovno uporabo očiščene odpadne vode. V Direktivi 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta15 je ponovna uporaba vode omenjena kot eden od dopolnilnih ukrepov, ki jih lahko države članice uporabljajo za dosego ciljev Direktive, tj. dobrega kakovostnega in količinskega stanja površinskih in podzemnih voda, kar je izjemno pomembno za ljudi in ekosistem. V skladu z Direktivo Sveta 91/271/EGS16 je treba očiščeno odpadno vodo znova uporabiti, kadar koli je mogoče.

_________________

 

15 Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).

15 Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).

16 Direktiva Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (UL L 135, 30.5.1991, str. 40).

16 Direktiva Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (UL L 135, 30.5.1991, str. 40).

Predlog spremembe    7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(2a)  Okoljski vpliv in količina energije, potrebne za pridobivanje in prenos sladke vode, sta precejšnja.

Predlog spremembe    8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3)  V sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Načrt za varovanje evropskih vodnih virov“17 je bila ponovna uporaba vode za namakanje ali industrijske namene poudarjena kot alternativna možnost oskrbe z vodo, ki zahteva pozornost Unije.

(3)  V sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Načrt za varovanje evropskih vodnih virov“17 je bila ponovna uporaba vode za namakanje ali industrijske namene poudarjena kot alternativna možnost oskrbe z vodo, ki zahteva pozornost Unije, za trajnostni razvoj, zaščito prebivalstva in zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij.

_________________

_________________

17 COM(2012) 673

17 COM(2012) 673

Predlog spremembe  9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4a)  Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 9. oktobra 2008 o obravnavanju izziva pomanjkanja vode in suše v Evropski uniji1a opozoril, da bi bilo treba pri gospodarjenju z vodnimi viri dati prednost pristopu z vidika povpraševanja, in menil, da bi morala Unija pri tem gospodarjenju uporabiti celostni pristop, ki bi združeval ukrepe za upravljanje povpraševanja, ukrepe za optimizacijo obstoječih virov v vodnem ciklu in ukrepe za ustvarjanje novih virov, ter da je treba v pristop vključiti okoljske, socialne in ekonomske razmisleke.

 

__________________

 

1a 2008/2074(INI)

Predlog spremembe    10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6)  Za ponovno uporabo ustrezno očiščene odpadne vode, na primer iz komunalnih čistilnih naprav ali industrijskih naprav, se šteje, da ima manjši vpliv na okolje kot drugi alternativni načini oskrbe z vodo, kot so prenosi vode ali razsoljevanje, vendar je taka ponovna uporaba v Uniji omejena. Zdi se, da je to delno posledica neobstoja skupnih okoljskih ali zdravstvenih standardov Unije za ponovno uporabo vode, ter kar zadeva zlasti kmetijske proizvode, morebitnih ovir za prosti pretok takih proizvodov, ki so se namakali s predelano vodo.

(6)  Za ponovno uporabo ustrezno očiščene odpadne vode, na primer iz komunalnih čistilnih naprav ali industrijskih naprav, se šteje, da ima manjši vpliv na okolje kot drugi alternativni načini oskrbe z vodo, kot so prenosi vode ali razsoljevanje. Vendar je taka ponovna uporaba v Uniji omejena. Zdi se, da je to delno posledica visokih stroškov sistemov ponovne uporabe odpadne vode ter neobstoja skupnih okoljskih ali zdravstvenih standardov Unije za ponovno uporabo vode, pri kmetijskih proizvodih pa zlasti morebitnih tveganja za zdravje in okolje ter potencialnih ovir za prosti pretok proizvodov, ki so se namakali s predelano vodo. Obenem bi bilo treba upoštevati, da je namakalna infrastruktura v nekaterih državah članicah neustrezna ali pa je sploh ni.

Predlog spremembe    11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(6a)  Da bi zagotovili učinkovito ponovno uporabo virov komunalne odpadne vode, je treba priznati, da niso vse reciklirane vode dobre za vse poljščine. Tako je treba izobraževati kmete, da bodo različne vrste reciklirane vode uporabljali na optimalen način za poljščine, pri katerih kakovost vode nima posledic za javno zdravje.

Predlog spremembe    12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7)  Zdravstvene standarde v zvezi s higieno živil za kmetijske proizvode, ki so se namakali s predelano vodo, je mogoče doseči le, če se zahteve glede kakovosti predelane vode, namenjene za namakanje v kmetijstvu, med državami članicami ne razlikujejo bistveno. Uskladitev zahtev bo prispevala tudi k učinkovitemu delovanju notranjega trga v zvezi s takimi proizvodi. Zato je z določitvijo minimalnih zahtev za kakovost vode in spremljanje primerno uvesti minimalno uskladitev. Navedene minimalne zahteve bi morale vključevati minimalne parametre za predelano vodo in druge strožje ali dodatne zahteve glede kakovosti, ki bi jih pristojni organi po potrebi naložili skupaj z morebitnimi ustreznimi preventivnimi ukrepi. Za določitev strožjih ali dodatnih zahtev za kakovost vode bi morali upravljavci obratov za predelavo vode izvesti ključne naloge obvladovanja tveganja. Parametri temeljijo na tehničnem poročilu Skupnega raziskovalnega središča Komisije in upoštevajo mednarodne standarde na področju ponovne uporabe vode.

(7)  Enakovredne zdravstvene standarde v zvezi s higieno živil za kmetijske proizvode, ki so se namakali s predelano vodo, je mogoče po vsej Uniji doseči le, če se zahteve glede kakovosti predelane vode, namenjene za namakanje v kmetijstvu, med državami članicami ne razlikujejo bistveno. Uskladitev zahtev bo prispevala tudi k učinkovitemu delovanju notranjega trga v zvezi s takimi proizvodi. Zato je z določitvijo minimalnih zahtev za kakovost vode in spremljanje primerno uvesti minimalno harmonizacijo, hkrati pa državam članicam omogočiti, da naredijo več in določijo višje standarde ter ocenijo tveganja zaradi specifičnih pogojev, vezanih na lokacijo območja, zlasti za okolje. Navedene minimalne zahteve bi morale vključevati minimalne parametre za predelano vodo in druge strožje ali dodatne zahteve glede kakovosti, ki bi jih pristojni organi po potrebi naložili skupaj z morebitnimi ustreznimi preventivnimi ukrepi. Za določitev strožjih ali dodatnih zahtev za kakovost vode bi morali upravljavci obratov za predelavo vode izvesti ključne naloge obvladovanja tveganja. Parametri temeljijo na tehničnem poročilu Skupnega raziskovalnega središča Komisije in upoštevajo mednarodne standarde na področju ponovne uporabe vode.

Predlog spremembe    13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(7a)  Za namakanje v kmetijstvu je treba opredeliti minimalne zahteve glede kakovosti, vključno z mikrobiološkimi in fizikalno-kemijskimi parametri, ustreznimi mejnimi vrednostmi in pogostostjo spremljanja.

Predlog spremembe    14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(7b)  Zahteve glede kakovosti vode, potrebne za namakanje, morajo upoštevati znanstveni napredek in zlasti v zvezi s kontrolo mikroonesnaževal in „na novo pojavljajočih se“ snovi, da se zagotovi varna uporaba vode ter zaščiti okolje in javno zdravje.

Predlog spremembe    15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9)  Obvladovanje tveganja bi moralo zajemati opredelitev in proaktivno obvladovanje tveganj ter vključevati koncept proizvodnje predelane vode take kakovosti, kot se zahteva za določene namene. Ocena tveganja bi morala temeljiti na ključnih nalogah obvladovanja tveganja, v njej pa bi bilo treba opredeliti morebitne dodatne zahteve za kakovost vode, potrebne za zagotovitev ustreznega varstva okolja ter varovanja zdravja ljudi in živali.

(9)  Obvladovanje tveganja bi moralo zajemati opredelitev in proaktivno obvladovanje tveganj ter vključevati koncept proizvodnje predelane vode take kakovosti, kot se zahteva za določene namene. Ocena tveganja bi morala temeljiti na ključnih nalogah obvladovanja tveganja, v njej pa bi bilo treba opredeliti morebitne dodatne zahteve za kakovost vode, potrebne za zagotovitev ustreznega varstva okolja ter varovanja zdravja ljudi in živali, zlasti glede uporabe očiščene odpadne vode na kmetijskih zemljiščih, ki se uporabljajo za pridelavo hrane.

Predlog spremembe    16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10)  Da bi se učinkovito zavarovala okolje in zdravje ljudi, bi morali imeti upravljavci obratov za predelavo vode glavno odgovornost za kakovost predelane vode. Zaradi izpolnjevanja minimalnih zahtev in morebitnih dodatnih pogojev, ki jih določi pristojni organ, bi morali upravljavci obratov za predelavo vode spremljati kakovost predelane vode. Zato je primerno določiti minimalne zahteve za spremljanje, ki vključujejo pogostost rutinskega spremljanja ter čas in cilje uspešnosti za validacijsko spremljanje. Nekatere zahteve za rutinsko spremljanje so določene v skladu z Direktivo 91/271/EGS.

(10)  Da bi učinkovito zavarovali okolje, zdravje ljudi in kakovost tal, imajo upravljavci predelovalnic vode in pristojni organi glavno odgovornost za kakovost predelane vode. Da bi uporabnikom in zlasti kmetom zagotovili vodo, katere kakovost bi odgovarjala opredeljenim parametrom, bi morali upravljavci predelovalnic vode spremljati kakovost predelane vode skladno z minimalnimi zahtevami in morebitnimi dodatnimi zahtevami, ki jih opredeli pristojni organ. Zato je primerno določiti minimalne zahteve za spremljanje, ki vključujejo pogostost rutinskega spremljanja ter čas in cilje uspešnosti za validacijsko spremljanje. Nekatere zahteve za rutinsko spremljanje so določene v skladu z Direktivo 91/271/EGS.

Predlog spremembe  17

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11)  Zagotoviti je treba varno uporabo predelane vode ter s tem spodbuditi ponovno uporabo vode na ravni Unije in povečati zaupanje javnosti vanjo. Zato bi bilo treba oskrbo s predelano vodo za posebne namene dovoliti samo na podlagi dovoljenja, ki ga izdajo pristojni organi držav članic. Za zagotovitev usklajenega pristopa na ravni Unije, sledljivosti in preglednosti bi bilo treba na ravni Unije določiti pravila materialnega prava za navedeno dovoljenje. Podrobnosti o postopkih za izdajo dovoljenj pa bi morale določiti države članice. Te bi morale imeti možnost, da uporabijo obstoječe postopke za izdajo dovoljenj, ki bi jih bilo treba prilagoditi, da bi se upoštevale zahteve, uvedene s to uredbo.

(11)  Potrebno in pomembno je zagotoviti gospodarsko zanesljivost in varnost z varno in zanesljivo uporabo predelane vode s spodbujanjem razvoja ponovne uporabe vode na ravni Unije, spodbujanjem kmetov v EU, naj to prakso posvojijo, ter s povečanjem zaupanja ljudi vanjo. Zato bi bilo treba oskrbo s predelano vodo za posebne namene dovoliti samo na podlagi dovoljenja, ki ga izdajo pristojni organi držav članic. Za zagotovitev usklajenega pristopa na ravni Unije, sledljivosti in preglednosti bi bilo treba na ravni Unije določiti pravila materialnega prava za navedeno dovoljenje. Podrobnosti o postopkih za izdajo dovoljenj pa bi morale določiti države članice, katerih pristojni organi so sami odgovorni za ocenjevanje tveganj, povezanih s ponovno uporabo vode. Te bi morale imeti možnost, da uporabijo obstoječe postopke za izdajo dovoljenj, ki bi jih bilo treba prilagoditi, da bi se upoštevale zahteve, uvedene s to uredbo.

Predlog spremembe    18

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(11a)  Če nastane potreba po distribuciji predelane vode potrebna, je treba za kakršno koli tako distribucijo pridobiti dovoljenje. Če so vse zahteve izpolnjene, bi moral pristojni organ v državi članici izdati dovoljenje, ki bi moralo vsebovati vse potrebne pogoje in ukrepe, določene v oceni tveganja za varno distribucijo predelane vode končnemu uporabniku.

Predlog spremembe  19

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13)  Uredba (ES) št. 852/2004 določa splošna pravila za nosilce živilske dejavnosti ter zajema proizvodnjo, predelavo, distribucijo in dajanje v promet hrane, namenjene za prehrano ljudi. Navedena uredba obravnava zdravstveno ustreznost hrane in eno od njenih glavnih načel je, da je za varnost hrane odgovoren predvsem nosilec živilske dejavnosti. Za navedeno uredbo so bile pripravljene tudi podrobne smernice, od katerih je zlasti pomembno Obvestilo Komisije o Smernicah za odpravo mikrobioloških tveganj pri svežem sadju in zelenjavi v primarni proizvodnji z dobro higieno (2017/C 163/01). Cilji uspešnosti za predelano vodo, ki so določeni v tej uredbi, nosilcem živilske dejavnosti ne preprečujejo, da kakovost vode, ki je potrebna za skladnost z Uredbo (ES) št. 852/2004, dosežejo tako, da na naslednji stopnji uporabijo več možnosti čiščenja vode samih ali v kombinaciji z drugimi možnostmi, ki ne vključujejo čiščenja.

(13)  Uredba (ES) št. 852/2004 določa splošna pravila za nosilce živilske dejavnosti ter zajema proizvodnjo, predelavo, distribucijo in dajanje v promet hrane, namenjene za prehrano ljudi. Navedena uredba obravnava zdravstveno ustreznost hrane in eno od njenih glavnih načel je, da je za varnost hrane odgovoren predvsem nosilec živilske dejavnosti. Za navedeno uredbo so bile pripravljene tudi podrobne smernice, od katerih je zlasti pomembno Obvestilo Komisije o Smernicah za odpravo mikrobioloških tveganj pri svežem sadju in zelenjavi v primarni proizvodnji z dobro higieno (2017/C 163/01). Cilji uspešnosti za predelano vodo, ki so določeni v tej uredbi, nosilcem živilske dejavnosti ne preprečujejo, da dosežejo kakovost vode, ki je potrebna za skladnost z Uredbo (ES) št. 852/2004. Ne glede na odgovornost kmetov za kakovost njihovih proizvodov, bi bilo treba pristojnim organom zaupati nalogo, da ocenjujejo tveganja in nevarnosti, povezane z uporabo predelane vode.

Predlog spremembe    20

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14)  Da bi se spodbudilo zaupanje v ponovno uporabo vode, bi bilo treba javnosti zagotoviti informacije. Zagotavljanje dostopa do informacij o ponovni uporabi vode bi moralo omogočiti večjo preglednost in sledljivost, poleg tega bi bilo lahko posebej zanimivo za druge zadevne organe, za katere ima določena ponovna uporaba vode posledice.

(14)  Če želi Unija doseči cilje glede varčne uporabe virov, se morajo tudi potrošniki zavedati svoje odgovornosti. Najprej bi bilo treba pregledati prakse, ki vključujejo uporabo naravnih virov, in sicer z namenom, da dosežemo prihranek. Da bi se spodbudilo zaupanje v ponovno uporabo vode in zagotovili, da bodo potrošniki sprejeli to trajnostno prakso, bi bilo treba javnosti zagotoviti informacije, pospremljene s sistemom nagrad in spodbud za uporabnike. Zagotavljanje dostopa do informacij o ponovni uporabi vode bi moralo omogočiti večjo preglednost in sledljivost, poleg tega bi bilo lahko posebej zanimivo za druge zadevne organe, za katere ima določena ponovna uporaba vode posledice.

Predlog spremembe    21

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(14a)  Zagotoviti bi bilo treba finančna sredstva za kritje skupnih stroškov sistema za proizvodnjo, distribucijo in varno uporabo predelane vode.

Obrazložitev

Skupni stroški zajemajo: gradnjo, obratovanje in vzdrževanje proizvodnega obrata in/ali distribucijskega omrežja ter spremljanje kakovosti za obvladovanje tveganja in pridobitev dovoljenj.

Predlog spremembe    22

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(14b)  Povečati je treba kakovost in pogostost spremljanja, ocenjevanja in informiranja, zlasti na območjih, kjer je okolje prizadeto zaradi učinkov močno onesnažujočih industrijskih in kmetijskih dejavnosti in kjer prihaja do zamud pri izgradnji kanalizacije in objektov za zbiranje in predelavo odpadne vode, kar je v nasprotju z evropsko zakonodajo.

Predlog spremembe    23

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16)  Da bi se obstoječe minimalne zahteve in ključne naloge obvladovanja tveganja prilagodile znanstvenemu in tehničnemu napredku, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, da bo lahko spremenila minimalne zahteve in ključne naloge obvladovanja tveganja. Poleg tega bi bilo treba za zagotovitev visoke ravni varstva okolja in varovanja zdravja ljudi Komisiji omogočiti, da sprejema delegirane akte, ki z določitvijo tehničnih specifikacij dopolnjujejo ključne naloge obvladovanja tveganja. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 201637. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo srečanj strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(16)  Da bi se obstoječe minimalne zahteve in ključne naloge obvladovanja tveganja prilagodile znanstvenemu in tehničnemu napredku, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, da bo lahko spremenila minimalne zahteve in ključne naloge obvladovanja tveganja, ne da bi se s tem ogrozilo možnosti ponovne uporabe ustrezno očiščene odpadne vode. Poleg tega bi bilo treba za zagotovitev visoke ravni varstva okolja in varovanja zdravja ljudi Komisiji omogočiti, da sprejema delegirane akte, ki z določitvijo tehničnih specifikacij dopolnjujejo ključne naloge obvladovanja tveganja. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 201637. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo srečanj strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

_________________

_________________

37 UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

37 UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

Predlog spremembe    24

Predlog uredbe

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18)  Pristojni organi bi morali preverjati skladnost predelane vode s pogoji iz dovoljenja. V primeru neskladnosti bi morali od upravljavca obrata za predelavo vode zahtevati, naj sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev skladnosti. Upravljavci obratov za predelavo vode bi morali takoj prekiniti oskrbo s predelano vodo, če neskladnost povzroči znatno tveganje za okolje ali zdravje ljudi.

(18)  Za zmanjšanje teh tveganj bi morala uporaba očiščene odpadne vode na kmetijskih zemljiščih za pridelavo hrane izpolnjevati visoke standarde. Pristojni organi bi morali preverjati skladnost predelane vode s pogoji iz dovoljenja. V primeru neskladnosti bi morali od upravljavca predelovalnice vode zahtevati, naj sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev skladnosti. Upravljavci predelovalnice vode bi morali takoj prekiniti oskrbo s predelano vodo, če neskladnost povzroči znatno tveganje za okolje ali zdravje ljudi. Pristojni organi bi morali tesno sodelovati s kmeti, da bi olajšali ponovno uporabo predelane vode.

Predlog spremembe    25

Predlog uredbe

Uvodna izjava 25 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(25a)  Da bi v največji možni meri razvili in spodbudili ponovno uporabo ustrezno očiščene odpadne vode, mora Evropska unija prek programa Obzorje Evropa podpreti raziskave in razvoj na tem področju, da bi dosegli znatne izboljšave glede zanesljivosti in izvedljivih načinov uporabe ustrezno očiščene odpadne vode.

Predlog spremembe    26

Predlog uredbe

Uvodna izjava 25 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(25b)  Namen uredbe je spodbujati trajnostno rabo vode. Komisija bi morala za doseganje tega cilja začeti uporabljati programe Unije, med drugim program LIFE, da bi podprla lokalne pobude, povezane s ponovno uporabo ustrezno očiščene odpadne vode.

Predlog spremembe    27

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Namen te uredbe je zagotoviti, da je predelana voda varna za predvideno uporabo, s čimer se zagotovi visoka raven varovanja zdravja ljudi in živali ter varstva okolja kot tudi usklajeno obravnavanje pomanjkanja vode in posledičnega pritiska na vodne vire po vsej Uniji, kar prispeva tudi k učinkovitemu delovanju notranjega trga.

2.  Namen te uredbe je zagotoviti, da je predelana voda varna za predvideno uporabo, s čimer se zagotovi najvišja raven varovanja zdravja ljudi in živali ter varstva okolja kot tudi usklajeno obravnavanje pomanjkanja vode in posledičnega pritiska na vodne vire po vsej Uniji, kar prispeva tudi k učinkovitemu delovanju notranjega trga.

Predlog spremembe    28

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a.  Uredba bi morala velike porabnike, tudi kmete, spodbuditi k razvoju trajnostnih praks, ki bi omogočale varčevanje z vodo.

Predlog spremembe    29

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 2 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2b.  Uredba bi morala omogočiti uvajanje rešitev za porabo vode, s katerimi bi se lotili reševanja vprašanj, povezanih s podnebnimi spremembami.

Predlog spremembe    30

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.  „predelana voda“ pomeni komunalno odpadno vodo, ki je bila očiščena v skladu z zahtevami iz Direktive 91/271/EGS in ki nastane ob dodatnem čiščenju v obratu za predelavo vode;

5.  „predelana voda“ pomeni komunalno odpadno vodo, ki je bila očiščena v skladu z zahtevami iz Direktive 91/271/EGS in ki nastane ob dodatnem čiščenju v predelovalnici vode;

 

(Predlog spremembe izraza „obrat za predelavo vode“ v „predelovalnico vode“ velja za celotno besedilo; če bo sprejet, bodo potrebne ustrezne prilagoditve v celotnem besedilu.)

Obrazložitev

Izraza „obrat“ in „predelovalnica“ je treba harmonizirati z okoljsko zakonodajo EU. Predelovalnica vode bi lahko bila sestavni del čistilne naprave za odpadne vode in bi jo lahko upravljal drug upravljavec.

Predlog spremembe    31

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6.  „obrat za predelavo vode“ pomeni komunalno čistilno napravo ali drug obrat, v katerem se komunalna odpadna voda, ki izpolnjuje zahteve iz Direktive 91/271/EGS, dodatno očisti, s čimer se proizvede voda, ki je primerna za uporabo, določeno v oddelku 1 Priloge I k tej uredbi;

6.  „predelovalnica vode“ pomeni komunalno čistilno napravo ali drug obrat, v katerem se komunalna odpadna voda, ki izpolnjuje zahteve iz Direktive 91/271/EGS, dodatno očisti, s čimer se proizvede predelana voda, ki je primerna za uporabo, določeno v oddelku 1 Priloge I k tej uredbi;

 

(Predlog spremembe izraza „obrat za predelavo vode“ v „predelovalnico vode“ velja za celotno besedilo; če bo sprejet, bodo potrebne ustrezne prilagoditve v celotnem besedilu.)

Obrazložitev

Izraza „obrat“ in „predelovalnica“ je treba harmonizirati z okoljsko zakonodajo EU. Predelovalnica vode bi lahko bila sestavni del čistilne naprave za odpadne vode in bi jo lahko upravljal drug upravljavec.

Predlog spremembe    32

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

7.  „upravljavec obrata za predelavo vode“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki upravlja ali nadzoruje obrat za predelavo vode;

7.  „upravljavec predelovalnice vode“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki upravlja ali nadzoruje predelovalnice vode;

 

(Predlog spremembe izraza „obrat za predelavo vode“ v „predelovalnico vode“ velja za celotno besedilo; če bo sprejet, bodo potrebne ustrezne prilagoditve v celotnem besedilu.)

Obrazložitev

Izraza „obrat“ in „predelovalnica“ je treba harmonizirati z okoljsko zakonodajo EU. Predelovalnica vode bi lahko bila sestavni del čistilne naprave za odpadne vode in bi jo lahko upravljal drug upravljavec.

Predlog spremembe    33

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka 11 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

11a.  „mesto ustrezanja“ pomeni izhod iz predelovalnice vode;

Obrazložitev

Izraz „mesto ustrezanja“ bi bilo treba opredeliti v oddelku „Opredelitev pojmov“, kot je že opredeljeno v členu 4.

Predlog spremembe    34

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka 11 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

11b.  „mikroonesnaževalo“ pomeni nezaželeno snov, ki jo zaznamo v okolju v zelo nizkih koncentracijah, kot je navedeno v Prilogi VIII k Direktivi 2000/60/ES;

Predlog spremembe    35

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka 11 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

11c.  „distributer predelane vode“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki distribuira predelano vodo ali nadzoruje omrežje za njeno distribucijo;

Predlog spremembe    36

Predlog uredbe

Člen 4 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Obveznosti upravljavcev obratov za predelavo vode v zvezi s kakovostjo vode

Obveznosti upravljavcev predelovalnic vode v zvezi s kakovostjo vode

Predlog spremembe    37

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Upravljavci obratov za predelavo vode zagotovijo, da predelana voda, ki je namenjena za uporabo, določeno v oddelku 1 Priloge I, na izhodu iz obrata za predelavo vode (mesto ustrezanja) izpolnjuje:

1.  Upravljavci predelovalnic vode zagotovijo, da predelana voda, ki je namenjena za uporabo, določeno v oddelku 1 Priloge I, na mestu ustrezanja izpolnjuje:

Obrazložitev

Sprememba zaradi skladnosti s predlaganimi opredelitvami.

Predlog spremembe    38

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  vse dodatne pogoje glede kakovosti vode, ki jih je pristojni organ določil v ustreznem dovoljenju v skladu s točkama (b) in (c) člena 7(3).

(b)  vse utemeljene dodatne pogoje glede kakovosti vode, ki jih je pristojni organ določil v ustreznem dovoljenju v skladu s točkama (b) in (c) člena 7(3).

Predlog spremembe    39

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Za zagotovitev izpolnjevanja zahtev in pogojev iz odstavka 1 upravljavec obrata za predelavo vode spremlja kakovost vode v skladu z:

2.  Za zagotovitev izpolnjevanja zahtev in pogojev iz odstavka 1 zadevni upravljavec predelovalnice vode spremlja kakovost vode v skladu z:

Predlog spremembe    40

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a.  Za mestom ustrezanja za kakovost vode ni več odgovoren upravljavec predelovalnice vode, temveč naslednja stranka v verigi ponovne uporabe vode.

Predlog spremembe    41

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Za namene proizvodnje predelane vode in oskrbe z njo upravljavec obrata za predelavo vode izvaja obvladovanje tveganja ob posvetovanju z naslednjimi akterji:

1.  Za namene proizvodnje predelane vode in oskrbe z njo upravljavec predelovalnice vode izvaja obvladovanje tveganja ob posvetovanju z naslednjimi akterji:

Predlog spremembe    42

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  upravljavcem komunalne čistilne naprave ali naprav, ki obrat za predelavo vode oskrbujejo z vodo, če ta upravljavec ni upravljavec obrata za predelavo vode;

(a)  upravljavcem komunalne čistilne naprave ali naprav, ki predelovalnico vode oskrbujejo z vodo, če ta upravljavec ni upravljavec predelovalnice vode;

Predlog spremembe    43

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ba)  „distributer(ji) predelane vode“

Predlog spremembe    44

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  vsemi drugimi stranmi, za katere upravljavec obrata za predelavo vode meni, da jih to zadeva.

(c)  vsemi drugimi stranmi, za katere upravljavec predelovalnice vode meni, da jih to zadeva.

Predlog spremembe    45

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Upravljavec obrata za predelavo vode na podlagi ključnih nalog obvladovanja tveganja iz Priloge II pripravi načrt obvladovanja tveganja v zvezi s ponovno uporabo vode. V tem načrtu predlaga morebitne dodatne zahteve, ki dopolnjujejo zahteve iz Priloge I in so potrebne za nadaljnje zmanjšanje morebitnih tveganj, poleg tega pa med drugim opredeli nevarnosti, tveganja in ustrezne preventivne ukrepe.

2.  Zadevni upravljavec predelovalnice vode na podlagi ključnih nalog obvladovanja tveganja iz Priloge II pripravi načrt obvladovanja tveganja v zvezi s ponovno uporabo vode, za katerega je odgovoren.

 

V tem načrtu predlaga morebitne dodatne zahteve, ki dopolnjujejo zahteve iz Priloge I in so potrebne za nadaljnje zmanjšanje morebitnih tveganj, poleg tega pa med drugim opredeli nevarnosti, tveganja in ustrezne preventivne ukrepe.

 

Upravljavec predelovalnice vode končnega uporabnika obvesti takoj, ko so o tem zbrane zadostne informacije.

Predlog spremembe    46

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a. V primeru, da se vrsta poljščine, ki se namaka, na trgu prodaja v več različnih oblikah in se razvršča v več različnih kategorij kakovosti očiščene vode, mora upravljavec predelovalnice kmetu zagotoviti vodo najvišje ustrezne kategorije kakovosti.

Predlog spremembe    47

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a.  Nacionalni organi za oskrbo z vodo skupaj s Komisijo organizirajo specializirano usposabljanje in informativna srečanja za osebje nacionalnih agencij, ki je odgovorno za ocenjevanje vlog upravljavcev za izdajo dovoljenj; druga možnost je, da Komisija pripravi informacijske brošure in jih posreduje nacionalnim organom ter po možnosti oblikuje spletne vsebine o pravilih in zahtevah za minimalne standarde za ponovno uporabo vode.

Predlog spremembe    48

Predlog uredbe

Člen 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 7a

 

Distribucija predelane vode

 

1. Za vsako oskrbo s predelano vodo, ki je namenjena za uporabo, določeno v oddelku 1 Priloge I, je potrebno dovoljenje.

 

2. Pristojni organ v treh mesecih od prejema vloge odloči, ali bo izdal dovoljenje.

 

3. Dovoljenje vsebuje vse potrebne pogoje in ukrepe za varno distribucijo predelane vode končnemu uporabniku, ki so določeni v oceni tveganja, opravljeni v skladu s členom 6.

 

4. Dovoljenje se redno pregleduje, in sicer vsaj vsakih pet let, ter se po potrebi spremeni.

Predlog spremembe    49

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Pristojni organ na mestu ustrezanja preverja skladnost predelane vode s pogoji iz dovoljenja. Preverjanje skladnosti se izvaja z naslednjimi sredstvi:

1.  Pred izdajo dovoljenja pristojni organ na mestu ustrezanja preveri skladnost predelane vode s pogoji iz dovoljenja. Preverjanje skladnosti se izvaja z naslednjimi sredstvi:

Predlog spremembe    50

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Pristojni organ v primeru neskladnosti od upravljavca obrata za predelavo vode zahteva, naj brez odlašanja sprejme vse potrebne ukrepe za ponovno vzpostavitev skladnosti.

2.  Pristojni organ v primeru neskladnosti, odkrite po izdaji dovoljenja, od upravljavca predelovalnice vode zahteva, naj do sprejetja potrebnih ukrepov za ponovno vzpostavitev skladnosti zaustavi dobavo predelane vode ter o tem obvesti distributerje in končne uporabnike predelane vode, ki so prizadeti zaradi takih razmer.

Predlog spremembe    51

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Če neskladnost povzroči znatno tveganje za okolje ali zdravje ljudi, upravljavec obrata za predelavo vode takoj prekine nadaljnjo oskrbo s predelano vodo, dokler pristojni organ ne ugotovi, da je bila skladnost ponovno vzpostavljena.

3.  Če neskladnost povzroči znatno tveganje za okolje ali zdravje ljudi, upravljavec predelovalnice vode takoj prekine nadaljnjo oskrbo s predelano vodo, dokler pristojni organ ne ugotovi, da je bila skladnost ponovno vzpostavljena.

Predlog spremembe    52

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Če se zgodi incident, ki vpliva na izpolnjevanje pogojev iz dovoljenja, upravljavec obrata za predelavo vode takoj obvesti pristojni organ in končne uporabnike, na katere bi lahko to vplivalo, pri čemer pristojnemu organu sporoči informacije, potrebne za oceno učinkov tega incidenta.

4.  Če se zgodi incident, ki vpliva na izpolnjevanje pogojev iz dovoljenja, upravljavec predelovalnice vode takoj obvesti pristojni organ, vse distributerje predelane vode in končne uporabnike, pri čemer pristojnemu organu sporoči informacije, potrebne za oceno učinkov tega incidenta.

Predlog spremembe    53

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a.  V skladu z Uredbo (ES) št. 852/2004, ki določa splošna pravila za nosilce živilske dejavnosti, ki zajema proizvodnjo, predelavo, distribucijo in dajanje v promet hrane, namenjene za prehrano ljudi, morajo pristojni organi uporabniku sporočiti najvišjo vsebnost hranilnih snovi, ki jih vsebuje dobavljena ustrezno očiščena odpadna voda, da se lahko kmet prepriča o njeni skladnosti z ravnijo hranilnih snovi, navedeno v ustreznih pravilih EU.

Predlog spremembe    54

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

4a.  Komisija vsakih 10 let ali kadar narekujejo razmere, na podlagi študij, izvedenih v EU in ne v tretjih državah, pregleda minimalne standarde za kakovost predelane vode.

Predlog spremembe    55

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 1 – točka e a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ea)  opravljenih eksperimentih, zlasti v zvezi z uporabo blata iz čistilnih naprav in odplak, pridobljenih v postopku metanizacije, v kmetijstvu.

Predlog spremembe    56

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 2 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(da)  vse večji prisotnosti mikroonesnaževal in „na novo pojavljajočih se“ snovi v ponovno uporabljeni vodi.

Predlog spremembe    57

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Uporablja se od... [eno leto po datumu začetka veljavnosti te uredbe].

Uporablja se od... [dve leti po datumu začetka veljavnosti te uredbe].

Obrazložitev

Glede na število prilagoditev, ki so potrebne, da bi bile obstoječe zmogljivosti skladne z uredbo, na primer izboljšanje obstoječe opreme, spreminjanje upravljanja in nadzora ter predvsem izvedba ocene tveganja in določitev načrta za obvladovanje tveganja ter dodelitev odgovornosti, bi bilo treba predlagani enoletni rok podaljšati na najmanj dve leti, da se omogoči skladnost.

Predlog spremembe    58

Predlog uredbe

Priloga II – točka 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Opišite sistem ponovne uporabe vode od vstopa odpadne vode v komunalno čistilno napravo do mesta uporabe, vključno z viri odpadne vode, fazami in tehnologijami čiščenja v obratu za predelavo vode, infrastrukturo za oskrbo in shranjevanje, predvideno uporabo, mestom uporabe ter količinami predelane vode, ki bodo dobavljene. Namen te naloge je zagotoviti podroben opis celotnega sistema ponovne uporabe vode.

1.  Opišite sistem ponovne uporabe vode od vstopa odpadne vode v komunalno čistilno napravo do mesta uporabe, vključno z viri odpadne vode, fazami in tehnologijami čiščenja v predelovalnici, infrastrukturo za oskrbo, distribucijo in shranjevanje, predvideno uporabo, mestom uporabe ter količinami predelane vode, ki bodo dobavljene. Namen te naloge je zagotoviti podroben opis celotnega sistema ponovne uporabe vode.

Predlog spremembe    59

Predlog uredbe

Priloga II – točka 4 – odstavek 2 – točka b – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

i.  potrditvijo narave nevarnosti, po potrebi vključno z razmerjem med odmerkom in odzivom;

i.  potrditvijo narave nevarnosti, po potrebi vključno z razmerjem med odmerkom in odzivom, v sodelovanju z zdravstvenimi organi;

Obrazložitev

Za razmerja med odmerkom in odzivom ter študije ocen tveganj so potrebne nekatere spretnosti, znanja in podatki, ki bi jih lahko zagotovili zdravstveni organi v državah članicah.

Predlog spremembe    60

Predlog uredbe

Priloga II – točka 4 – odstavek 2 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ba)  oceno tveganj za zdravje živali

Predlog spremembe    61

Predlog uredbe

Priloga II – točka 4 – odstavek 3 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  obveznost, da zavarovana območja pitne vode izpolnjujejo zahteve iz Direktive Sveta 98/83/ES40;

(b)  obveznost, da zavarovana območja pitne vode izpolnjujejo zahteve iz Direktive Sveta 98/83/ES40, tudi glede hormonov, zdravil in mikroplastike;

__________________

__________________

40 Direktiva Sveta 98/83/ES z dne 3. novembra 1998 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (UL L 330, 5.12.1998, str. 32).

40 Direktiva Sveta 98/83/ES z dne 3. novembra 1998 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (UL L 330, 5.12.1998, str. 32).

Predlog spremembe    62

Predlog uredbe

Priloga II – točka 4 – odstavek 3 – točka m a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ma)  zahteve za preprečevanje onesnaževanja ali vplivov na zdravje, ki jih povzročajo endokrini motilci, kot so navedene v Uredbi 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta1a;

 

__________________

 

1a Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (UL L 309, 24.11.2009, str. 1).

Predlog spremembe    63

Predlog uredbe

Priloga II – točka 5 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  pesticide;

(b)  pesticide, vključno z endokrinimi motilci;

Predlog spremembe    64

Predlog uredbe

Priloga II – točka 5 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  farmacevtske izdelke;

(d)  farmacevtske izdelke in hormone;

Predlog spremembe    65

Predlog uredbe

Priloga II – točka 5 – odstavek 1 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e)  druge snovi, za katere se porajajo pomisleki;

(e)  druge snovi, za katere se porajajo pomisleki, kot je mikroplastika;

Predlog spremembe    66

Predlog uredbe

Priloga II – točka 6 – preglednica 1 – vrstica 2 – stolpec 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Prašiči ne smejo biti izpostavljeni krmi, ki se je namakala s predelano vodo, razen če je na voljo dovolj podatkov, ki kažejo, da je mogoče obvladovati tveganja za posamezen primer

Živali za proizvodnjo živil ne smejo biti izpostavljene krmi, ki se je namakala s predelano vodo, razen če je na voljo dovolj podatkov, ki kažejo, da je mogoče obvladovati tveganja za posamezen primer

Predlog spremembe    67

Predlog uredbe

Priloga II – točka 6 – preglednica 1 – vrstica 3 – stolpec 2 – alinea 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

– Krave mlekarice v laktaciji naj se ne pasejo, dokler pašnik ni suh.

– Krave mlekarice v laktaciji naj se ne pasejo pet dni po zadnjem namakanju.

Predlog spremembe    68

Predlog uredbe

Priloga II – točka 8 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Priporočljivo je, da upravljavec obrata za predelavo vode vzpostavi in vzdržuje sistem upravljanja kakovosti, certificiran v skladu z ISO 9001 ali enakovrednim standardom.

Priporočljivo je, da upravljavec predelovalnice vode vzpostavi in vzdržuje sistem upravljanja kakovosti, certificiran v skladu z ISO 9001 ali enakovrednim standardom.

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov

Minimalne zahteve za ponovno uporabo vode

Referenčni dokumenti

COM(2018)0337 – C8-0220/2018 – 2018/0169(COD)

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

ENVI

2.7.2018

 

 

 

Mnenje pripravil

       Datum razglasitve na zasedanju

AGRI

2.7.2018

Pripravljavec/-ka mnenja

       Datum imenovanja

Marijana Petir

4.7.2018

Datum sprejetja

3.12.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

28

3

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Clara Eugenia Aguilera García, Eric Andrieu, Daniel Buda, Jacques Colombier, Michel Dantin, Paolo De Castro, Albert Deß, Jørn Dohrmann, Herbert Dorfmann, Norbert Erdős, Luke Ming Flanagan, Martin Häusling, Anja Hazekamp, Jan Huitema, Jarosław Kalinowski, Zbigniew Kuźmiuk, Philippe Loiseau, Mairead McGuinness, Nuno Melo, Ulrike Müller, James Nicholson, Maria Noichl, Marijana Petir, Bronis Ropė, Maria Lidia Senra Rodríguez, Maria Gabriela Zoană, Marco Zullo

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Maria Heubuch, Karin Kadenbach, Sofia Ribeiro, Annie Schreijer-Pierik

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Birgit Collin-Langen, Renate Sommer

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

28

+

ALDE

Jan Huitema, Ulrike Müller

ECR

Zbigniew Kuźmiuk, James Nicholson

ENF

Jacques Colombier, Philippe Loiseau

PPE

Daniel Buda, Birgit Collin-Langen, Michel Dantin, Albert Deß, Herbert Dorfmann, Norbert Erdős, Jarosław Kalinowski, Mairead McGuinness, Nuno Melo, Marijana Petir, Sofia Ribeiro, Annie Schreijer-Pierik, Renate Sommer

S&D

Clara Eugenia Aguilera García, Eric Andrieu, Paolo De Castro, Karin Kadenbach, Maria Noichl, Maria Gabriela Zoană

Verts/ALE

Maria Heubuch, Martin Häusling, Bronis Ropė

3

-

ECR

Jørn Dohrmann

EFDD

Marco Zullo

GUE/NGL

Maria Lidia Senra Rodríguez

2

0

GUE/NGL

Luke Ming Flanagan, Anja Hazekamp

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

(1)

Medvladni panel za podnebne spremembe, 2014: Climate Change 2014: Fifth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change (Podnebne spremembe 2014: Peto ocenjevalno poročilo Medvladnega panela za podnebne spremembe) [osrednja skupina za pisanje, R. K. Pachauri in L. A. Meyer (ur.)]. Medvladni panel za podnebne spremembe, Ženeva, Švica

https://www.ipcc.ch/pdf/assessment-report/ar5/syr/SYR_AR5_FINAL_full_wcover.pdf

(2)

COM(2015)0614.

(3)

Direktiva 2000/60/ES, UL L 327, 22.12.2000, str. 1.)

(4)

Smernice Svetovne zdravstvene organizacije za varno uporabo odpadne vode, iztrebkov in sive vode v kmetijstvu (WHO Guidelines for the Safe Use of Wastewater, Excreta and Greywater in Agriculture (WHO, 2006a))


POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov

Minimalne zahteve za ponovno uporabo vode

Referenčni dokumenti

COM(2018)0337 – C8-0220/2018 – 2018/0169(COD)

Datum predložitve EP

28.5.2018

 

 

 

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

ENVI

2.7.2018

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

       Datum razglasitve na zasedanju

BUDG

2.7.2018

ITRE

2.7.2018

REGI

2.7.2018

AGRI

2.7.2018

 

PECH

2.7.2018

 

 

 

Odbori, ki niso podali mnenja

       Datum sklepa

BUDG

28.6.2018

ITRE

19.6.2018

REGI

20.6.2018

PECH

20.6.2018

Poročevalec/-ka

       Datum imenovanja

Simona Bonafè

29.5.2018

 

 

 

Obravnava v odboru

25.10.2018

 

 

 

Datum sprejetja

22.1.2019

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

53

1

4

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Margrete Auken, Pilar Ayuso, Catherine Bearder, Ivo Belet, Simona Bonafè, Biljana Borzan, Paul Brannen, Soledad Cabezón Ruiz, Nessa Childers, Birgit Collin-Langen, Miriam Dalli, Seb Dance, Angélique Delahaye, Mark Demesmaeker, Stefan Eck, Bas Eickhout, José Inácio Faria, Karl-Heinz Florenz, Francesc Gambús, Elisabetta Gardini, Arne Gericke, Jens Gieseke, Julie Girling, Sylvie Goddyn, Françoise Grossetête, Jytte Guteland, Anneli Jäätteenmäki, Jean-François Jalkh, Benedek Jávor, Kateřina Konečná, Urszula Krupa, Peter Liese, Valentinas Mazuronis, Susanne Melior, Miroslav Mikolášik, Rory Palmer, Gilles Pargneaux, Bolesław G. Piecha, Pavel Poc, John Procter, Frédérique Ries, Daciana Octavia Sârbu, Annie Schreijer-Pierik, Ivica Tolić, Nils Torvalds, Adina-Ioana Vălean, Jadwiga Wiśniewska, Damiano Zoffoli

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Cristian-Silviu Buşoi, Christophe Hansen, Martin Häusling, Anja Hazekamp, Jan Huitema, Tilly Metz, Bart Staes, Tiemo Wölken

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Olle Ludvigsson

Datum predložitve

29.1.2019


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

53

+

ALDE :

Catherine Bearder, Jan Huitema, Anneli Jäätteenmäki, Valentinas Mazuronis, Frédérique Ries, Nils Torvalds

ECR:

Mark Demesmaeker

EFDD :

Sylvie Goddyn

ENF :

Jean-François Jalkh

GUE/NGL :

Stefan Eck, Anja Hazekamp, Kateřina Konečná

PPE:

Pilar Ayuso, Ivo Belet, Cristian Silviu Buşoi, Birgit Collin Langen, Angélique Delahaye, José Inácio Faria, Karl Heinz Florenz, Francesc Gambús, Elisabetta Gardini, Jens Gieseke, Julie Girling, Françoise Grossetête, Christophe Hansen, Peter Liese, Miroslav Mikolášik, Annie Schreijer Pierik, Ivica Tolić, Adina Ioana Vălean

S&D:

Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Simona Bonafè, Biljana Borzan, Paul Brannen, Soledad Cabezón Ruiz, Nessa Childers, Miriam Dalli, Seb Dance, Jytte Guteland, Olle Ludvigsson, Susanne Melior, Rory Palmer, Gilles Pargneaux, Pavel Poc, Daciana Octavia Sârbu, Tiemo Wölken, Damiano Zoffoli

VERTS/ALE:

Margrete Auken, Bas Eickhout, Martin Häusling, Benedek Jávor, Tilly Metz, Bart Staes

1

-

ECR:

Arne Gericke

4

0

ECR:

Urszula Krupa, Bolesław G. Piecha, John Procter, Jadwiga Wiśniewska

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 8. februar 2019Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov