Postopek : 2017/2284(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0045/2019

Predložena besedila :

A8-0045/2019

Razprave :

PV 12/02/2019 - 5
CRE 12/02/2019 - 5

Glasovanja :

PV 12/02/2019 - 9.21
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0082

POROČILO     
PDF 242kWORD 79k
30.1.2019
PE 618.102v03-00 A8-0045/2019

o izvajanju Direktive 2009/128/ES o trajnostni rabi pesticidov

(2017/2284(INI))

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

Poročevalka: Jytte Guteland

Pripravljavka mnenja (*):

Sofia Ribeiro, Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja

(*) Pridruženi odbor – člen 54 Poslovnika

OBRAZLOŽITEV – POVZETEK DEJSTEV IN UGOTOVITEV
 PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 MNENJE Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja
 INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

OBRAZLOŽITEV – POVZETEK DEJSTEV IN UGOTOVITEV

Ozadje

V sedmem okoljskem akcijskem programu je določen cilj, da raba fitofarmacevtskih sredstev do leta 2020 ne bo imela škodljivih učinkov na zdravje ljudi ali nesprejemljivega vpliva na okolje in da bo raba takih sredstev trajnostna.

Raba pesticidov ima pomembno vlogo v kmetijski proizvodnji Evrope, saj ohranja zdravje rastlin in preprečuje njihovo uničenje zaradi bolezni in okužb. Vendar lahko pesticidi, naneseni na kulturne rastline, z iztekanjem in odtekanjem vstopijo v tla in površinske vode, pa tudi v podtalnico, s čimer se tvega negativno vplivanje na neciljne vrste v kopenskem in vodnem ekosistemu. To vpliva na funkcijo habitata in prispeva k izgubi biotske raznovrstnosti, vključno z velikimi izgubami populacij žuželk, pa tudi na nastajanje in sestavo tal ter zagotavljanje čiste pitne vode. Ostanki pesticidov v hrani lahko pomenijo tveganje za zdravje ljudi, ostanki v živalski krmi pa pomenijo tveganja za zdravje živali in lahko vstopijo v prehransko verigo. Posebni pomisleki so bili izraženi glede zdravstvenih vplivov človekove izpostavljenosti pesticidom z lastnostmi endokrinih motilcev in povezanimi škodljivimi vplivi na zdravje ljudi. Drugi pomisleki v zvezi z zdravjem ljudi se nanašajo še na nevrotoksičnost npr. insekticidov in biocidov, ki lahko vplivajo na delovanje možganov, zlasti če do izpostavljenosti pride med razvojem zarodka.

Sedanja odvisnost od pesticidov kot prevladujočega sredstva za zatiranje škodljivih organizmov očitno ni skladna s trajnostnim kmetijstvom, saj daljša raba pesticidov pogosto povzroči odpornost škodljivih organizmov. Ima tudi škodljive stranske učinke in uničuje koristne organizme, ki imajo pomembno vlogo pri preprečevanju škodljivih organizmov, ter pogosto povzroči izbruh sekundarnih škodljivih organizmov. Oba dejavnika lahko povzročita nadaljnje povečanje rabe pesticidov in tako ustvarjata negativen trend. Nazadnje pesticidi uničujejo biotsko raznovrstnost kmetijskih zemljišč in siromašijo kmetijska tla, ki so bistvena za trajnostno pridelavo hrane. V nedavnem poročilu(1) Evropske komisije o statističnih podatkih o pesticidih je bilo ugotovljeno, da so pesticidi „vzrok onesnaževanja in neposredno vplivajo predvsem na stanje biotske raznovrstnosti, vodna telesa in prsti“. Sočasno je bil v poročilu posebnega poročevalca OZN o pravici do hrane iz leta 2017(2) poudarjen škodljiv učinek rabe pesticidov na človekove pravice ter zdravje ljudi (delavcev, njihovih družin, navzočih oseb, prebivalcev in potrošnikov) in okolje. Poročilo razkriva tudi, da intenzivno kmetijstvo, ki temelji na rabi pesticidov, ne prispeva k zmanjševanju svetovne lakote, temveč k povečevanju porabe hrane in živilskih odpadkov v industrializiranih državah.

Raba pesticidov v Evropi od leta 1996 vztrajno narašča in kljub številnim razpravam o trajnosti kmetijstva in čeprav so na trg prišli pesticidi, ki se lahko uporabljajo v nizkih odmerkih, se njihova raba v zadnjih letih v povprečju ni zmanjšala. Skupna letna prodaja pesticidov v EU je leta 2015 dosegla 400.000 ton, pri čemer je bila večina uporabljena v kmetijskem sektorju.

Izvajanje Direktive

Direktiva 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta o trajnostni rabi pesticidov določa vrsto ukrepov za doseganje trajnostne rabe pesticidov v EU z zmanjševanjem tveganj in vplivov rabe pesticidov na zdravje ljudi in okolje ter spodbujanjem uporabe integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi in alternativnih pristopov ali tehnik, kot so nekemične alternative pesticidom.

Člen 4 Direktive zahteva, da države članice sprejmejo nacionalne akcijske načrte, ki vsebujejo količinske in splošne cilje, ukrepe in časovne razporede za zmanjševanje tveganj in vplivov rabe pesticidov ter za spodbujanje razvoja in uvedbe integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi in alternativnih pristopov ali tehnik, da bi se zmanjšala odvisnost od rabe pesticidov. Poleg tega nacionalni akcijski načrti vključujejo tudi kazalnike za spremljanje rabe pesticidov, ki vsebujejo aktivne snovi, ki vzbujajo posebno skrb, zlasti če so na voljo druge možnosti. Države članice v svojih nacionalnih akcijskih načrtih opišejo, kako bodo izvedle ukrepe na podlagi členov 5 do 15 Direktive.

Evropska komisija je 10. oktobra 2017 na podlagi zahtev o poročanju iz členov 4(3) in 16 Direktive objavila poročilo o nacionalnih akcijskih načrtih držav članic in napredku pri izvajanju Direktive 2009/128/ES o trajnostni rabi pesticidov.

Poročevalka pozdravlja ocenjevalno poročilo Komisije, hkrati pa izraža globoko zaskrbljenost zaradi slabega izvajanja določb Direktive v večini držav članic. Jasno je, da je bil dosežen napredek na področju preverjanja opreme za škropljenje in pri razvoju tečajev za usposabljanje, kako najbolje škropiti pesticide, ter programov potrjevanja. Vendar je bilo doseženega le malo napredka pri uveljavljanju alternativnih tehnik, ki so ključne za zagotavljanje resničnega zmanjšanja odvisnosti od pesticidov. Evropska agencija za okolje navaja, da je povpraševanje EU po pesticidih v zadnjih letih praktično enako(3), kar bi lahko pomenilo, da so tveganja pesticidov za ljudi in okolje ostala nespremenjena kljub izvajanju nacionalnih akcijskih načrtov v skladu z direktivo o trajnostni rabi pesticidov.

Enaindvajset držav članic je sporočilo cilje zmanjšanja tveganja pesticidov, devet držav članic je določilo cilje zmanjšanja rabe pesticidov, nekaj držav članic pa je poročalo o obeh vrstah ciljev, tj. za zmanjšanje tveganja in rabe. Samo pet držav članic je določilo visoke merljive cilje, od tega imajo štiri (Belgija, Danska, Grčija in Nemčija) cilje zmanjšanja tveganja in ena (Francija) cilj zmanjšanja rabe. Države članice morajo svoje nacionalne akcijske načrte pregledati najmanj vsakih pet let in jih na podlagi tega pregleda po potrebi posodobiti. Žal sta zaenkrat samo Francija in Litva pregledali in naknadno revidirali svoj nacionalni akcijski načrt.

Poročevalka obžaluje neskladnost nacionalnih akcijskih načrtov in prevladujoče pomanjkanje količinskih in splošnih ciljev, meritev in časovnih razporedov za različna področja, brez katerih ni mogoče oceniti napredka v EU. Številni nacionalni akcijski načrti se osredotočajo na usposabljanje uporabnikov pesticidov ali na pravila za preskušanje opreme, vendar ne vsebujejo podrobnih podatkov o varstvu posebnih ekosistemov in pitne vode. Poleg tega v večini akcijskih načrtov ni določen način, na katerega se bo merilo izpolnjevanje ciljev. Številne države članice so določile ukrepe, s katerimi bi preprečile, da pesticidi končajo v vodotokih, vključno s spremembami opreme in finančnimi spodbudami za kmete, da bi uvedli varovalne pasove za pesticide, vendar je pokritost teh pasov zelo omejena, njihovi cilji pa niso dovolj ambiciozni.

Poročevalka se v celoti strinja z glavno ugotovitvijo v poročilu, v skladu s katero so države članice pozvane, naj končno določijo splošne cilje in količinsko opredeljive cilje zmanjšanja rabe pesticidov, in je prepričana, da je treba posebno pozornost nameniti spremljanju škode za okolje in zdravje, ki jo povzročajo pesticidi, izboljšanju kakovosti vode, spodbujanju in ohranjanju biotske raznovrstnosti in dajanju prednosti načelom integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi v evropskem kmetijskem sektorju. Cilj integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi je ohranjanje rabe pesticidov in drugih oblik poseganja na ravni, ki je ekonomsko in ekološko upravičena ter zmanjšuje ali minimizira tveganje za zdravje ljudi in okolje, ob tem pa daje prednost fizičnim, nekemičnim in trajnostnim biološkim metodam za varovanje kmetijskih rastlin in onemogoča škodljive organizme. Države članice načel integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi žal še niso preoblikovale v zavezujoča in merljiva merila, ampak v njih vidijo predvsem izobraževalno orodje za kmete in nimajo na voljo nobene metode za ocenjevanje skladnosti s temi načeli. Integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi je temelj Direktive, zato je še zlasti zaskrbljujoče, da države članice še niso določile jasnih ciljev in zagotovile njihovega izvajanja. Integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi ima kot metoda za varstvo potrošnikov in okolja pred škodljivimi učinki pesticidov velik neizkoriščen potencial in nujno je, da začnejo države članice čim prej uporabljati ta nabor orodij z nadomestilom konvencionalne rabe pesticidov in ob tem zagotovijo obstoj ustreznih sistemov spodbud, kjer je to potrebno za spodbujanje uvedbe metodologij integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi.

Poročevalka trdno verjame v trajnostno kmetijstvo, ki podpira preprečevanje, nekemične metode, biološki nadzor in sredstva z nizko stopnjo tveganja. Naraščajoča razpoložljivost alternativnih možnosti za konvencionalna sredstva, kot so fitofarmacevtska sredstva z nizko stopnjo tveganja, hkrati prispeva k trajnostnemu kmetijstvu in razširjanju orodij, ki so na voljo kmetom, s povečevanjem možnosti za varstvo rastlin. Za razvoj alternativ za varstvo pred sedanjimi in prihodnjimi škodljivimi organizmi so potrebne raziskave in inovativnost, ki zmanjšujejo odvisnost od pesticidov in/ali zagotavljajo možnosti za varstvo rastlin s profilom nižjega tveganja ali nove načine ukrepanja.

Poročevalka meni, da je najboljši način za zagotavljanje celovitega in resnega izvajanja direktive o trajnostni rabi pesticidov zagotovitev, da se cilji Direktive v prihodnji reformi vključijo čim širše v skupno kmetijsko politiko EU. Vključitev ciljev zmanjševanja rabe pesticidov in drugih načel integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi v model izvajanja skupne kmetijske politike je ključna za zagotavljanje napredka pri izvajanju Direktive. Sedanji „ukrepi ozelenitve“ skupne kmetijske politike so doslej imeli le omejen pozitiven vpliv na tla, zato se lahko z zagotovitvijo navzkrižne skladnosti Direktive s posodobljeno skupno kmetijsko politiko, usmerjeno v trajnost, doseže okolju resnično prijazno, ekonomsko izvedljivo in družbeno odgovorno kmetijstvo v Evropi.

Poročevalka želi poudariti, da se pri več pesticidih sumi ali je dokazano, da delujejo kot endokrini motilci. Kljub temu so še vedno široko dostopni in se uporabljajo po vsej Evropi. Te snovi bi bilo treba čim prej določiti v skladu z nedavno sprejetimi merili, sredstva s pesticidi, ki vsebujejo endokrine aktivne snovi, pa se ne bi smela dajati na trg.

Nazadnje poročevalka meni, da je zaskrbljujoče, da kljub jasni obveznosti iz člena 15 Direktive Komisija še vedno ni pripravila usklajenih kazalnikov tveganja, ki bi zagotovili, da bi doseženi napredek pri zmanjšanju tveganja in škodljivih vplivov rabe pesticidov na zdravje ljudi in okolja lahko ustrezno merili in primerjali v vseh državah članicah.

Sklepne ugotovitve

Poročevalka je prepričana, da so potrebna dodatna prizadevanja na ravni EU in nacionalni ravni za zagotovitev učinkovitega izvajanja Direktive. Vedno bolj očitno je, da so državljani vse bolj zaskrbljeni in želijo, da kmetje zmanjšajo odvisnost od pesticidov, kar se je dodatno pokazalo pri nedavni uspešni evropski državljanski pobudi za prepoved glifosata, v okviru katere je bilo v manj kot šestih mesecih po vsej Evropi zbranih več kot 1,3 milijona podpisov.

Evropska komisija mora prepoznati svojo vlogo varuhinje prava Unije in ukrepati proti očitni neskladnosti več držav članic. Komisija mora posredovati v primeru nedejavnosti ali kadar so ukrepi nejasni in ko odstopanja niso upravičena ali presegajo tisto, kar je opredeljeno v Direktivi. Še več, pri izvajanju spremljanja bi morala Komisija preseči zgolj ocenjevanje skladnosti z Direktivo in se osredotočiti na to, kako doseči boljše splošne okoljske rezultate za tla, vodo in biotsko raznovrstnost. Komisija mora nadaljevati razprave z deležniki in državami članicami pri razvoju usklajenih kazalnikov tveganja, da bi omogočila primerljivo in jasno zbirko podatkov in zanesljivo ocenjevanje napredka.

Države članice morajo zavzeti proaktivno držo glede varovanja zdravja ljudi in okolja ter izpolniti svoje pravne obveznosti v skladu s pravom Unije in pričakovanja evropskih državljanov. Države članice morajo sprejeti vse potrebne ukrepe za pospeševanje in spodbujanje varstva rastlin pred škodljivimi organizmi z omejeno rabo pesticidov, pri čemer, kadar je to mogoče, dajejo prednost nekemičnim metodam, tako da poklicni uporabniki pesticidov preidejo na prakse in sredstva, ki med razpoložljivimi sredstvi za zatiranje enakega škodljivega organizma predstavljajo najmanjše tveganje za zdravje ljudi in okolje.

(1)

https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52017DC0109&from=SL

(2)

https://documents-dds-ny.un.org/doc/UNDOC/GEN/G17/017/85/PDF/G1701785.pdf?OpenElement

(3)

https://www.eea.europa.eu/airs/2017/environment-and-health/pesticides-sales


PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o izvajanju Direktive 2009/128/ES o trajnostni rabi pesticidov

(2017/2284(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Direktive 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 850/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o obstojnih organskih onesnaževalih in spremembi Direktive 79/117/EGS(2),

–  ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS(3),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije in o spremembi Direktive 1999/45/ES ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES(4),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS(5), ob upoštevanju evropske ocene izvajanja uredbe in njenih zadevnih prilog, ki jo je služba Evropskega parlamenta za raziskave (EPRS) objavila aprila 2018,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009(6),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 98/24/ES z dne 7. aprila 1998 o varovanju zdravja in zagotavljanju varnosti delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim dejavnikom pri delu(7) in Direktive 2004/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu(8),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (direktiva o habitatih)(9) in Direktive 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (direktiva o prosto živečih pticah)(10),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 98/83/ES z dne 3. novembra 1998 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi(11),

–  ob upoštevanju Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike(12),

–  ob upoštevanju Direktive Komisije 2009/90/ES z dne 31. julija 2009 o določitvi strokovnih zahtev za kemijsko analiziranje in spremljanje stanja voda v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES(13),

–  ob upoštevanju Direktive 2009/127/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o spremembah Direktive 2006/42/ES glede strojev za nanašanje pesticidov(14),

–  ob upoštevanju Direktive 2013/39/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. avgusta 2013 o spremembi direktiv 2000/60/ES in 2008/105/ES v zvezi s prednostnimi snovmi na področju vodne politike(15),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (COM(2018)0392),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije o kmetijstvu in trajnostnem upravljanju voda v EU (SWD (2017)0153),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 12. julija 2006 z naslovom „Tematska strategija o trajnostni rabi pesticidov“ (COM(2006)0373 - SEC(2006)0894 - SEC(2006)0895 - SEC(2006)0914),(16)

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. junija 2016 o krepitvi inovacij in gospodarskem razvoju pri evropskem upravljanju kmetij v prihodnje(17),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. junija 2016 o tehnoloških rešitvah za trajnostno kmetijstvo v EU(18),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. februarja 2017 o pesticidih biološkega izvora z majhnim tveganjem(19),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. oktobra 2017 o osnutku izvedbene uredbe Komisije o obnovitvi odobritve aktivne snovi glifosat v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet ter o spremembi Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011(20),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. marca 2018 o možnostih in izzivih za čebelarski sektor EU(21),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2018 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 o fitofarmacevtskih sredstvih(22),

–  ob upoštevanju tekoče evropske ocene izvajanja Direktive 2009/128/ES o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov in poročila službe Evropskega parlamenta za raziskave (EPRS) z dne 15. oktobra 2018,

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1185/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o statističnih podatkih o pesticidih(23) in poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju te uredbe (COM(2017)0109),

–  ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju Uredbe (ES) št. 1185/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o statističnih podatkih o pesticidih (COM(2017)0109),

–  ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča iz leta 2014 z naslovom „Vključitev ciljev vodne politike EU v SKP: delni uspeh“,

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 10. oktobra 2017 o nacionalnih akcijskih načrtih držav članic in napredku pri izvajanju Direktive 2009/128/ES o trajnostni rabi pesticidov (COM(2017)0587),

–  ob upoštevanju poročila Generalnega direktorata Komisije za zdravje in varnost hrane (GD SANTE) iz oktobra 2017 o pregledu o izvajanju ukrepov držav članic za doseganje trajnostne rabe pesticidov v skladu z Direktivo 2009/128/ES(24),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. novembra 2016 z naslovom Novi ukrepi za trajnostno prihodnost Evrope – Evropsko ukrepanje za trajnost (COM(2016) 0739),

–  ob upoštevanju sedmega okoljskega akcijskega programa(25),

–  ob upoštevanju poročila posebnega poročevalca ZN 2017 o pravici do hrane, pripravljenega na podlagi resolucij Sveta ZN za človekove pravice 6/2, 31/10 in 32/8(26),

–  ob upoštevanju izvedbenega načrta za večjo dostopnost fitofarmacevtskih sredstev z nizko stopnjo tveganja in hitrejše izvajanje integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi, ki ga je pripravila strokovna skupina za trajnostno rabo fitofarmacevtskih sredstev in ga je potrdil Svet 28. junija 2016(27),

–  ob upoštevanju resolucije francoskega senata z dne 19. maja 2017 za omejitev rabe pesticidov v Evropski uniji(28),

–  ob upoštevanju znanstvene študije o biomasi letečih žuželk, objavljene 18. oktobra 2017(29),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika, člena 1(1)(e) in Priloge 3 sklepa konference predsednikov z dne 12. decembra 2002 o postopku odobritve samoiniciativnih poročil,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenja Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A8-0045/2019),

A.  ker Direktiva 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta o trajnostni rabi pesticidov (v nadaljnjem besedilu: Direktiva) določa vrsto ukrepov za doseganje trajnostne rabe pesticidov v EU z zmanjševanjem tveganj in učinkov rabe pesticidov na zdravje ljudi in okolje ter spodbujanjem uporabe integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi in alternativnih tehnik ali pristopov k varstvu rastlin, kot so nekemične alternative pesticidom ali fitofarmacevtska sredstva z nizko stopnjo tveganja, kot so določena v Uredbi (ES) št. 1107/2009, namen česar je zmanjšanje odvisnosti od pesticidov ter ohranjanje zdravja ljudi in živali ter okolja;

B.  ker je Direktiva dragoceno orodje za zagotavljanje, da so okolje, ekosistemi ter zdravje ljudi in živali dobro zavarovani pred nevarnimi snovmi v pesticidih, hkrati pa zagotavlja trajnostne in ekološke rešitve za večji in bolj raznolik nabor orodij za odpravo in preprečevanje izgub pridelka zaradi škodljivcev, bolezni, plevelov in invazivnih tujerodnih vrst ter za boj proti vse večji odpornosti patogenov; ker je popolno in celostno izvajanje Direktive predpogoj za dosego visoke stopnje varstva, izvedbo prehoda na trajnostno kmetijstvo, proizvodnjo varne in zdrave hrane in za nestrupeno okolje, ki bo zagotavljalo visoko raven varovanja zdravja ljudi in živali;

C.  ker je Direktivo treba brati v povezavi z drugima dvema glavnima zakonodajnima aktoma, s katerima je zajet celoten življenjski cikel pesticida, in sicer od njegovega dajanja v promet (Uredba (ES) št. 1107/2009) do določitve mejnih vrednosti ostankov (Uredba (ES) št. 396/2005); ker je zato nemogoče doseči cilj Direktive glede varovanja zdravja ljudi in varstva okolja pred tveganji, povezanimi z rabo pesticidov, ne da bi se v celoti izvajal in ustrezno uveljavljal celotni „sveženj o pesticidih“;

D.  ker sedanje prakse Komisije in držav članic glede odobritve aktivnih snovi in registracije fitofarmacevtskih sredstev niso združljive s cilji in namenom Direktive; ker te sedanje prakse ovirajo doseganje najvišje možne stopnje varstva in doseganje prehoda k trajnostnemu kmetijskemu sektorju in nestrupenemu okolju;

E.  ker je iz razpoložljivih dokazov jasno razvidno, da izvajanje Direktive ni dovolj usklajeno s povezanimi politikami EU na področju pesticidov, kmetijstva in trajnostnega razvoja, med drugim zlasti, a ne izključno, s skupno kmetijsko politiko in uredbo o fitofarmacevtskih sredstvih; ker imajo Direktiva in povezani ukrepi na ravni EU velik potencial za dodatno krepitev in dodajanje vrednosti nacionalnim prizadevanjem in ukrepom v kmetijskem sektorju ter za krepitev varstva okolja in varovanja zdravja ljudi;

F.  ker je bil sedanji regulativni okvir, vključno z zahtevami po podatkih, oblikovan za ocenjevanje in upravljanje kemičnih fitofarmacevtskih sredstev ter je zato neprimeren za biološke aktivne snovi in sredstva z nizko stopnjo tveganja; ker ta neprimeren okvir močno upočasnjuje vstop bioloških fitofarmacevtskih sredstev z nizko stopnjo tveganja na trg in pogosto odvrača vlagatelje vlog; ker to ovira inovacije in konkurenčnost kmetijstva EU; ker to pomeni, da se zaradi pomanjkanja varnejših alternativ, vključno z biološkimi aktivnimi snovmi z nizko stopnjo tveganja, ne bo nadomestilo več kot 60 aktivnih snovi, ki jih je Evropska komisija opredelila kot kandidatke za zamenjavo;

G.  ker primanjkuje fitofarmacevtskih sredstev z nizko stopnjo tveganja, vključno z biološkimi fitofarmacevtskimi sredstvi; ker je bilo od skoraj 500 snovi, ki so na voljo na trgu EU, le 13 snovi odobrenih kot fitofarmacevtska sredstva z nizko stopnjo tveganja, od tega 12 bioloških; ker je nezadostno izvajanje Direktive dejansko ustvarilo neenake konkurenčne pogoje v Evropi z različnimi nacionalnimi praksami, ki ovirajo optimalno uveljavljanje trajnostnih alternativ na trgu; ker ta položaj ovira zadosten prodor alternativnih sredstev z nizko stopnjo tveganja in brez kemikalij na trg EU, kar zmanjšuje njihovo privlačnost za kmete, ki se lahko namesto tega kratkoročno odločijo za stroškovno učinkovitejše alternative; ker pomanjkanje fitofarmacevtskih sredstev z nizko stopnjo tveganja, vključno z biološkimi fitofarmacevtskimi sredstvi, ovira razvoj in izvajanje integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi;

H.  ker ima ekološko kmetijstvo pomembno vlogo kot sistem z majhno uporabo pesticidov in bi ga bilo treba nadalje spodbujati;

I.  ker je na voljo vse več dokazov, da v Evropi število žuželk strmo upada, kar je povezano s sedanjimi ravnmi rabe pesticidov; ker opaženi strmi upad števila žuželk negativno vpliva ne le na celoten ekosistem in biotsko raznovrstnost, temveč tudi na kmetijski sektor ter njegovo prihodnjo gospodarsko blaginjo in proizvodnjo;

J.  ker je Evropa trenutno na razpotju, ki bo odločilno vplivalo na prihodnost kmetijskega sektorja in možnosti Unije, da doseže trajnostno rabo pesticidov, predvsem z reformo skupne kmetijske politike; ker reforma skupne kmetijske politike s seboj prinaša velik potencial za krepitev racionalizacije in uskladitve politik ter izvajanja Direktive, pa tudi za spodbujanje prehoda na okoljsko vzdržnejše kmetijske prakse;

K.  ker se v javnosti vse več razpravlja o uporabi konvencionalnih fitofarmacevtskih sredstev zaradi njihovih tveganj za zdravje ljudi in živali ter okolje;

L.  ker je treba spodbujati razvoj alternativnih postopkov ali tehnik, da bi zmanjšali odvisnost od konvencionalnih pesticidov in obravnavali vse večje nasprotovanje konvencionalnim fitofarmacevtskim sredstvom;

M.  ker mora Svet v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 zagotoviti, da predpisana zahteva ravnanja iz Priloge III k Uredbi Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete(30) vključuje načela integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi, vključno z dobro prakso varstva rastlin in nekemičnimi metodami za varstvo rastlin, zatiranje škodljivcev in upravljanje kmetijskih rastlin;

N.  ker je v EU v skladu z Direktivo obvezno izvajanje integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi; ker bi morale države članice in lokalne oblasti več pozornosti nameniti trajnostni uporabi pesticidov, vključno z drugimi možnostmi varstva rastlin z nizko stopnjo tveganja;

O.  ker „trajnostne rabe“ pesticidov ni mogoče doseči brez upoštevanja izpostavljenosti ljudi kombinacijam aktivnih snovi in dodatkov ter njihovih kumulativnih ter možnih združenih in sinergijskih učinkov na zdravje ljudi;

Glavne ugotovitve

1.  želi spomniti na posebne cilje tematske strategije o trajnostni rabi pesticidov, med drugim zmanjšanje nevarnosti in tveganj za zdravje in okolje, ki izhajajo iz rabe pesticidov, izboljšan nadzor rabe in razširjanja pesticidov, zmanjšanje ravni zdravju škodljivih aktivnih snovi, vključno z nadomeščanjem najnevarnejših z manj nevarnimi alternativnimi snovmi, tudi z nekemičnimi, spodbujanje kmetijske pridelave z majhno uporabo pesticidov ali brez pesticidov ter oblikovanje preglednega sistema za poročanje in spremljanje napredka, doseženega pri izpolnjevanju ciljev strategije, vključno z razvojem ustreznih kazalnikov;

2.  meni, da je bistveno, da se izvajanje Direktive oceni skupaj s splošno politiko EU glede pesticidov, vključno s pravili iz uredbe o fitofarmacevtskih sredstvih, Uredbe (EU) št. 528/2012 (uredba o biocidih)(31), uredbe o mejnih vrednostih ostankov pesticidov in Uredbe (ES) št. 178/2002 (uredba o splošni živilski zakonodaji)(32);

3.  obžaluje, da je kljub prizadevanjem skupna raven napredka držav članic pri izvajanju nezadostna za izpolnjevanje glavnih ciljev Direktive in sprostitev njenega celotnega potenciala za zmanjšanje splošnih tveganj, ki izhajajo iz rabe pesticidov, in sicer ob hkratnem zmanjšanju odvisnosti od pesticidov, za spodbujanje tranzicije na ekološko trajnostne in varne tehnike za varstvo rastlin in doseganje nujno potrebnih izboljšav okolja in zdravja, čemur je bila Direktiva izrecno namenjena; obžaluje triletno zamudo Komisije pri predložitvi poročila o izvajanju Direktive;

4.  poudarja, da mora biti izvajanje Direktive celovito in mora zajemati vse potrebne vidike in da delno izvajanje, to je izvajanje nekaterih elementov, drugih pa ne, ne zadošča za uresničitev splošnega namena Direktive, da se doseže trajnostna raba pesticidov; poudarja, da ima izvajanje praks integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi, kot so nekemične alternative in fitofarmacevtska sredstva z nizko stopnjo tveganja, posebno pomembno vlogo v prizadevanjih za doseganje tega cilja;

5.  je seznanjen, da je Komisija v svojem poročilu o napredku za leto 2017 poročala o precejšnjih pomanjkljivostih v nacionalnih akcijskih načrtih držav članic, kar kaže, da so nekatere države manj zavezane varstvu okolja in zdravja, kar bi lahko povzročilo nepošteno konkurenco na trgu in omajalo enotni trg; si pridržuje pravico, da države članice, ki ne dosegajo skladnosti, prijavi komisarki za konkurenco;

6.  izraža zaskrbljenost, ker približno 80 % nacionalnih akcijskih načrtov držav članic ne vsebuje nobenih posebnih informacij o tem, kako količinsko opredeliti doseganje številnih ciljev, zlasti tistih v zvezi z integriranim varstvom rastlin pred škodljivimi organizmi in ukrepi za varstvo voda; poudarja, da to znatno otežuje postopek merjenja napredka držav članic pri izpolnjevanju glavnih ciljev in namena Direktive;

7.  je zaskrbljen ob dejstvu, da so nacionalni akcijski načrti neskladni glede določanja količinskih ciljev, ukrepov in časovnih razporedov za različna akcijska področja, zaradi česar je doseženi napredek nemogoče ocenjevati; obžaluje, da so le v petih nacionalnih akcijskih načrtih določeni velikopotezni merljivi cilji, od tega pa so štirje povezani z zmanjševanjem tveganja in le eden z zmanjševanjem uporabe; obžaluje, da je revidirani nacionalni akcijski načrt doslej predložilo samo 11 držav članic, čeprav je bil rok za revizijo konec leta 2017;

8.  obžaluje, da v številnih državah članicah ni zadostne zavezanosti praksam integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi, ki temeljijo na osmih načelih in dajejo prednost nekemičnim alternativam pesticidom; obžaluje, da se zdi, da je eden od glavnih izzivov v zvezi z izvajanjem integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi, ki so temelj Direktive, sedanje pomanjkanje ustreznih instrumentov in metod nadzora, s katerimi bi se ocenjevala skladnost v državah članicah, pa tudi jasnih pravil in smernic; poudarja, da je celovito izvajanje integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi eden od ključnih ukrepov za zmanjšanje odvisnosti od rabe pesticidov v trajnostnem kmetijstvu, ki je okolju prijazno, ekonomsko vzdržno in družbeno odgovorno ter prispeva k prehranski varnosti v Evropi in ob tem krepi biotsko raznovrstnost ter zdravje ljudi in živali, spodbuja podeželsko gospodarstvo in zmanjšuje stroške kmetov, tako da omogoča uveljavljanje nekemičnih alternativ in fitofarmacevtskih sredstev z nizko stopnjo tveganja na trgu na različnih evropskih območjih; poudarja, da so za okrepitev uvajanja praks integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi na posameznih kmetijah potrebne dodatne finančne spodbude in izobraževalni ukrepi;

9.  meni, da je integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi dragoceno orodje za kmete v boju proti škodljivcem in boleznim, pa tudi za zagotovitev dobrega donosa; ugotavlja, da ima okrepljeno uvajanje integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi dvojni namen, in sicer izboljšati varovanje okolja in biotske raznovrstnosti ter zmanjšati stroške, ki jih imajo kmetje pri prehodu na bolj trajnostne alternative in zmanjšanju rabe konvencionalnih pesticidov; ugotavlja, da so potrebna večja prizadevanja za spodbujanje integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi prek raziskav in svetovalnih organov držav članic; opozarja, da ima lahko integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi pomembno vlogo pri zmanjševanju količine in vrst uporabljenih pesticidov;

10.  ugotavlja, da je v okviru nabora orodij za integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi tudi biotično zatiranje in da vključuje spodbujanje ali uvajanje koristnih vrst, ki plenijo in zato omejujejo populacije škodljivih organizmov ter njihovo število ohranjajo na vzdržni ravni; zato poudarja, da je treba kemične pesticide v okviru integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi uporabiti zgolj kot zadnjo možnost ter šele po uporabi drugih fizikalnih in bioloških metod in da je treba kemične pesticide uporabljati selektivno in ciljno usmerjeno, sicer bi se lahko ta koristna sredstva za zatiranje škodljivcev izgubila, zaradi česar bi bile kmetijske rastline dovzetnejše za prihodnje napade;

11.  je zaskrbljen nad zelo majhnim napredkom pri spodbujanju inovacij, razvoja in uveljavljanja alternativ z nizko stopnjo tveganja in nekemičnih alternativ konvencionalnim pesticidom; ugotavlja, da zgolj peščica nacionalnih akcijskih načrtov vsebuje spodbude za registracijo takih alternativnih proizvodov in metod; poudarja, da je položaj zaradi pomanjkanja ustreznih aktivnih snovi kočljiv zlasti za manjše uporabe;

12.  poudarja, da je trajnostna in odgovorna raba pesticidov prvi pogoj za registracijo fitofarmacevtskih sredstev;

13.  obžaluje nerazpoložljivost aktivnih snovi in fitofarmacevtskih sredstev z nizko stopnjo tveganja, ki jo povzročajo predvsem dolgotrajni postopki ocenjevanja, odobritve in registracije, deloma zato, ker je krajši 120-dnevni časovni okvir za odobritev v takih primerih na ravni držav članic le redko izpolnjen; poudarja, da trenutni položaj ni v skladu z načeli spodbujanja in izvajanja integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi in da je pomembno imeti na voljo pesticide z nizko stopnjo tveganja, ustrezne raziskave in izmenjavo dobre prakse v državah članicah in med njimi, da bi se v celoti izkoristil potencial integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi; meni, da bi hitrejši postopek odobritve spodbudil industrijske raziskave za razvoj novih aktivnih snovi z majhnim tveganjem, vključno z inovativnimi snovmi z majhnim tveganjem, ter tako omogočil, da bo kmetom na voljo dovolj orodij za varstvo rastlin, tako da bodo lahko hitreje prešli na trajnostna fitofarmacevtska sredstva in bo integrirano zatiranje škodljivih organizmov učinkovitejše;

14.  opozarja, da večja odpornost na pesticide povečuje njihovo uporabo in odvisnost od njih; ugotavlja, da večja raba pesticidov in odvisnost od njih pomenita visoke stroške za kmete, in sicer zaradi visokih vhodnih stroškov ter manjšega donosa, ki ga povzročata siromašenje in slabšanje kakovosti tal;

15.  meni, da bi večja razpoložljivost fitofarmacevtskih sredstev z nizkim tveganjem na trgu zmanjšala tveganje odpornosti na aktivne snovi in negativne vplive na neciljne vrste zaradi vsesplošne rabe fitofarmacevtskih sredstev.

16.  v zvezi s tem ugotavlja, da je odpornost na pesticidne aktivne snovi pri hitro razmnožujočih se škodljivcih in boleznih biološko neizogibna in da postaja to vse večji problem; zato poudarja, da bi bilo treba kemične pesticide uporabljati selektivno in ciljno ter le kot zadnjo možnost in potem, ko so izčrpane že vse fizikalne ali biološke alternative; poudarja, da bi se sicer lahko ta koristna sredstva za zatiranje škodljivcev izgubila, kmetijske rastline pa bi bile dovzetnejše za prihodnje napade;

17.  nadalje ugotavlja, da bo največje zmanjšanje količine pesticidov verjetno posledica sistemskih sprememb, ki zmanjšujejo dovzetnost za napad škodljivcev, dajejo prednost strukturni in biološki raznovrstnosti pred monokulturami in stalno pridelavo ter zmanjšujejo odpornost škodljivcev na aktivne snovi; zato poudarja, da se je treba osredotočiti na kmetijsko-ekološke metode, s katerimi postane ves kmetijski sistem odpornejši na škodljivce, ter te metode financirati in uveljaviti;

18.  poudarja, da skupna kmetijska politika v svoji sedanji obliki ne spodbuja dovolj zmanjševanja odvisnosti kmetij od pesticidov in uveljavljanja tehnik ekološke pridelave; meni, da so potrebni posebni instrumenti politike v skupni kmetijski politiki po letu 2020, ki bi pomagali spremeniti obnašanje kmetov glede rabe pesticidov;

19.  obžaluje dejstvo, da v predlogu Komisije o novi skupni kmetijski politiki po letu 2020 načelo integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi ni vključeno v predpisane zahteve ravnanja iz Priloge III tega predloga; poudarja, da bo pomanjkanje povezave med Direktivo in novim modelom skupne kmetijske politike dejansko oviralo zmanjševanje odvisnosti od pesticidov;

20.  ugotavlja, da večina držav članic uporablja nacionalne kazalnike tveganja za delno ali celotno oceno škodljivega učinka rabe pesticidov; opozarja, da se države članice kljub izrecni obveznosti iz člena 15 Direktive še vedno niso dogovorile o usklajenih kazalnikih tveganja za celotno EU, kar skoraj v celoti onemogoča primerjavo napredka, ki so ga dosegle različne države članice in Unija kot celota; pričakuje, da bodo usklajeni kazalniki tveganja, ki se pripravljajo, na voljo na začetku leta 2019;

21.  poudarja temeljni pomen biotske raznovrstnosti in stabilnih ekosistemov, zlasti v primeru čebel in drugih žuželk opraševalk, ki so bistvenega pomena za zagotavljanje zdravega in trajnostnega kmetijskega sektorja; poudarja, da varstvo biotske raznovrstnosti ni zgolj vprašanje varstva okolja, temveč je tudi sredstvo za zagotavljanje trajne prehranske varnosti Evrope v prihodnje;

22.  je globoko zaskrbljen zaradi stalne in potencialno nepovratne izgube biotske raznovrstnosti v Evropi in zaskrbljujočega zmanjševanja števila krilatih žuželk, vključno z opraševalci, kot kažejo ugotovitve znanstvene študije iz oktobra 2017 o biomasi letečih žuželk(33), v skladu s katero se je populacija letečih žuželk v 63 naravovarstvenih območjih v Nemčiji v 27 letih zmanjšala za več kot 75 %; poudarja tudi, da se je pomembno zmanjšalo tudi število razširjenih vrst ptic v Evropi, kar je lahko posledica zmanjšanja populacije žuželk; je seznanjen tudi z nenamernimi učinki pesticidov na tla in organizme v tleh(34) ter druge neciljne vrste; meni, da so pesticidi eden glavnih dejavnikov zmanjševanja števila žuželk, vrst ptic na kmetijskih zemljiščih in drugih neciljnih organizmov, in nadalje poudarja, da mora Evropa preiti na bolj trajnostno rabo pesticidov in povečati število nekemičnih alternativ in fitofarmacevtskh sredstev z nizko stopnjo tveganja za kmete;

23.  trdi, da zlasti pesticidi na osnovi neonikotinoidov prispevajo k zaskrbljujočemu upadanju čebeljih populacij v vsej Evropi, kot kažejo številne mednarodne študije, ki so bile podlaga državljanskim peticijam s stotisoči podpisov z vse celine;

24.  priznava, da so nacionalni akcijski načrti in integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi pomembni za občutno zmanjšanje rabe pesticidov, da se prepreči nepovratna izguba biotske raznovrstvnosti, in sicer ob hkratnem dajanju prednosti kmetijsko-ekološkim ukrepom in ekološkemu kmetovanju, kjer koli je to mogoče;

25.  nadalje poudarja, da je razvoj trajnostnih kmetijskih možnosti nujen za zmanjšanje vpliva podnebnih sprememb na prehransko varnost;

26.  izraža posebno zaskrbljenost nad nadaljnjo rabo pesticidov z aktivnimi snovmi, ki so mutagene, rakotvorne ali strupene za razmnoževanje ali ki imajo značilnosti endokrinih motilcev in so škodljive za ljudi ali živali; poudarja, da raba takih pesticidov ni skladna s cilji in namenom Direktive;

27.  poudarja, da je vodno okolje še posebej občutljivo na pesticide; pozdravlja dejstvo, da so nekatere države članice sprejele številne ukrepe za njegovo varovanje pred pesticidi; vendar obžaluje, da večina držav članic ni določila količinskih ciljev in časovnih razporedov za ukrepe za varovanje vodnega okolja pred pesticidi, tiste, ki so jih, pa niso določile, kako naj se doseganje ciljev meri; meni, da bi bilo treba v vodnem okolju izboljšati spremljanje pesticidov, ki se trenutno uporabljajo;

28.  ugotavlja, da je kmetijstvo eden glavnih virov onesnaževanja vodnih teles s pesticidi, zaradi katerih je kemijsko stanje teh vodnih teles slabo; poudarja, da je preprečevanje, da bi pesticidi vstopili v sladkovodne sisteme, stroškovno učinkovitejše in da morajo države članice kmetom glede tega zagotoviti ustrezne spodbude; v zvezi s tem priznava tudi, da je izvajanje okvirne direktive o vodah pomembno za izboljšanje kakovosti vode; pozdravlja napredek držav članic pri reševanju težave prednostnih snovi, kar je omogočilo, da več vodnih teles izpolnjuje standarde za snovi, kot so kadmij, svinec in nikelj, ter pesticide;

29.  obžaluje, da izvajalci, pristojni za pitno vodo, zaradi slabšanja kakovosti vodnih virov vodo vse pogosteje dodatno čistijo, da zagotovijo, da je voda, namenjena za prehrano ljudi, v skladu z mejnimi vrednostmi za pesticide iz Direktive Sveta 98/83/ES o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi, in da stroške krijejo potrošniki, ne pa onesnaževalci;

30.  poudarja, da so nekateri pesticidi mednarodno priznani kot obstojna organska onesnaževala zaradi možnosti njihovega prenosa na dolge razdalje, dolgega obstoja v okolju, sposobnosti biomagnifikacije v prehranski verigi in biološkega kopičenja v ekosistemih, pa tudi ker imajo pomembne negativne učinke na zdravje ljudi;

31.  pozdravlja dejstvo, da so bile v vseh državah članicah vzpostavljene sheme za usposabljanje in izdajanje potrdil v zvezi z uporabo fitofarmacevtskih sredstev, a obžaluje, da v nekaterih državah članicah obveznosti usposabljanja niso izpolnjene za vsa strokovna področja iz Priloge I; poudarja, da je pomembno uporabnike usposabljati, da se zagotovi varna in trajnostna uporaba fitofarmacevtskih sredstev; meni, da je primerno razlikovati med poklicnimi in nepoklicnimi uporabniki, saj zanje ne veljajo iste obveznosti; poudarja, da bi morali tako poklicni kot nepoklicni uporabniki fitofarmacevtskih sredstev opraviti ustrezno usposabljanje;

32.  je seznanjen z možnostmi uporabe inteligentne tehnologije in preciznega kmetovanja kot načina za boljše upravljanje fitofarmacevtskih sredstev, na primer s precizno tehnologijo brezpilotnih zrakoplovov ali globalnih pozicionirnih sistemov (GPS); poudarja tudi, da bi bilo mogoče izboljšati uveljavljanje takšnih rešitev v državah članicah, če bi bile te bolje vključene v tečaje usposabljanja in sisteme izdaje potrdil za uporabnike pesticidov v nacionalnih akcijskih načrtih;

33.  poudarja, da se fitofarmacevtska sredstva ne uporabljajo samo v kmetijstvu, temveč tudi za zatiranje plevela in škodljivcev na območjih, ki jih uporabljajo javnost ali ranljive skupine iz člena 12a Direktive, vključno z javnimi parki in železniškimi progami; ker je uporaba fitofarmacevtskih sredstev na teh območjih neustrezna; pozdravlja dejstvo, da je več držav članic ter številne regionalne in lokalne vlade sprejelo ukrepe za omejitev ali prepoved rabe pesticidov na območjih, ki jih uporabljajo javnost ali ranljive skupine; vseeno ugotavlja, da večina držav članic ni določila merljivih ciljev;

34.  izraža zaskrbljenost, ker številne države članice zahteve iz člena 12(a) ne razlagajo pravilno, in sicer jo razumejo, kot da se nanaša le na nekmetijsko uporabo, čeprav ranljive skupine, kot so opredeljene v Uredbi (ES) št. 1107/2009, dejansko vključujejo prebivalce, ki so dolgoročno izpostavljeni visokim koncentracijam pesticidov; poleg tega ugotavlja, da je Komisija potrdila, da ni pravnega razloga, v skladu s katerim bi bilo treba uporabo v kmetijstvu izključiti iz določb člena 12;

35.  je seznanjen s stalno podporo držav članic ekološkemu kmetijstvu kot sistemu z majhno rabo pesticidov; pozdravlja, da se število ekoloških kmetij v Uniji še naprej povečuje, vendar ugotavlja, da je napredek v državah članicah še vedno precej različen;

36.  ugotavlja, da ekološki kmetovalci utrpijo gospodarske izgube, kadar sta njihova tla in ekološki pridelek kontaminirana zaradi rabe pesticidov na sosednjih kmetijah, na primer z zanašanjem pesticidov v škropivu in premiki obstojnih aktivnih snovi v okolju; poudarja, da so zato ekološki kmetovalci zaradi dejanj, ki so zunaj njihovega nadzora, morda prisiljeni ta pridelek prodati kot konvencionalen in so prikrajšani za cenovno premijo ali pa celo izgubijo ekološki certifikat;

37.  želi opozoriti, da države članice na splošno sicer imajo sisteme za zbiranje informacij o akutnih zastrupitvah s pesticidi, a je pogosto vprašljivo, kako točni so ti podatki in kako se uporabljajo; poudarja, da sistemi za zbiranje tovrstnih informacij o kroničnih zastrupitvah niso zelo razširjeni;

38.  poudarja, da je zadnje poročilo Evropske agencije za varnost hrane o ostankih pesticidov v hrani pokazalo, da je bilo 97,2 % vzorcev po vsej Evropi v okviru pravnih omejitev zakonodaje EU, kar priča o izjemno strogem in varnem sistemu pridelovanja hrane;

Priporočila

39.  poziva države članice, naj nemudoma dokončajo izvajanje Direktive;

40.  poziva države članice, naj imajo proaktivno vlogo pri praktičnem izvajanju Direktive, da bi ugotovile primanjkljaje in specifična področja, ki zahtevajo posebno pozornost glede varovanja zdravja ljudi in okolja, in se ne omejujejo na običajne mehanizme nacionalnega prenosa in nadzora.

41.  poziva države članice, naj priznajo, da mora EU nemudoma ukrepati in preiti na bolj trajnostno rabo pesticidov ter da so za izvajanje takšnih praks odgovorne predvsem države članice; poudarja, da je hitro ukrepanje bistveno;

42.  poziva države članice, naj se držijo določenih časovnih razporedov za predložitev revidiranih nacionalnih akcijskih načrtov; poziva tiste države članice, ki tega še niso storile, naj to nemudoma storijo, tokrat z jasnimi količinskimi cilji in merljivim splošnim ciljem takojšnjega in dolgoročnega dejanskega zmanjšanja rabe pesticidov, vključno z jasno opredeljenimi cilji letnega zmanjšanja, pri čemer naj se posebna pozornost nameni morebitnim učinkom na opraševalce ter spodbujanju in uveljavljanju trajnostnih nekemičnih alternativ in fitofarmacevtskih sredstev z nizko stopnjo tveganja, v skladu z načeli integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi;

43.  poziva Komisijo, naj nadalje razvija smernice o vseh načelih integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi in njihovem izvajanju; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj oblikuje smernice o določitvi meril za merjenje in ocenjevanje izvajanja integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi v državah članicah;

44.  poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe za spodbujanje pesticidov z nizko stopnjo tveganja in dajo prednost nekemičnim možnostim in metodam, ki predstavljajo najmanjše tveganje za zdravje in naravno okolje, hkrati pa zagotavljajo učinkovito in uspešno varstvo kmetijskih rastlin; poudarja, da bo to uspešno le, če se okrepijo gospodarske spodbude za kmete, da izberejo takšne možnosti;

45.  poziva Komisijo in države članice, naj več pozornosti namenijo spodbujanju razvoja, raziskav, registracije in trženja bioloških alternativ in alternativ z nizko stopnjo tveganja, tudi s povečanjem možnosti financiranja v programu Obzorje Evropa in večletnem finančnem okviru za obdobje 2021-2027; opozarja, da je pomembno kemične pesticide v okviru integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi uporabiti zgolj kot zadnjo možnost in šele, ko so bile izčrpane druge fizikalne in biološke metode, in na dodano vrednost ekološko trajnostnih in varnih tehnik za varstvo rastlin;

46.  poziva Komisijo, naj nemudoma izpolni zavezo na podlagi sedmega okoljskega akcijskega programa, da bo pripravila strategijo Unije za nestrupeno okolje, ki spodbuja inovacije in razvoj trajnostnih nadomestil, vključno z nekemičnimi rešitvami; pričakuje, da bo Komisija v tej strategiji upoštevala zlasti vplive pesticidov na okolje in zdravje ljudi;

47.  spodbuja večji poudarek na zmanjševanju tveganja, saj bi lahko bila obsežna uporaba snovi z nizko stopnjo tveganja bolj škodljiva od omejene uporabe snovi z visoko stopnjo tveganja;

48.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo boljšo skladnost Direktive in njenega izvajanja s povezano zakonodajo in politikami EU, predvsem z določbami skupne kmetijske politike in Uredbo (ES) št. 1107/2009, in naj v skladu s členom 14 Direktive načela integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi vključijo v skupno kmetijsko politiko kot pravne zahteve;

49.  poziva Komisijo in države članice, naj na podlagi Uredbe (ES) št. 1107/2009 strogo omejijo število odstopanj zaradi uporabe bistvenega pomena in posodobijo ustrezne dokumente s smernicami, da se zagotovi, da bo ocena tveganja pesticidov odražala dejansko izpostavljenost in pogoje ter upoštevala vse možne vplive na zdravje in okolje;

50.  priporoča, naj se državam članicam zagotovi prožnost, da integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi uporabljajo kot del ukrepov ozelenitve v okviru skupne kmetijske politike;

51.  poziva države članice, naj nadaljujejo s sprejemanjem in izvajanjem usklajenih kazalnikov tveganja, kot je nedavno predlagala Komisija, da bi ustrezno spremljale zmanjšanje vplivov pesticidov;

52.  poziva Komisijo, naj vzpostavi popolnoma delujoč in pregleden sistem za redno zbiranje statističnih podatkov o rabi pesticidov, o vplivih poklicne in nepoklicne izpostavljenosti pesticidom na zdravje ljudi in živali ter o ostankih pesticidov v okolju, zlasti v tleh in vodi;

53.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo raziskovalne programe, katerih namen je določiti vplive rabe pesticidov na zdravje ljudi, in sicer ob upoštevanju vseh toksikoloških učinkov, vključno z imunotoksičnostjo, povzročanjem endokrinih motenj in toksičnostjo za razvoj živčnega sistema, ter s poudarkom na učinkih, ki jih ima prednatalna izpostavljenost pesticidom na zdravje otrok;

54.  poziva Komisijo, naj pri upravljanju in uporabi splošno uporabljanih fitofarmacevtskih sredstev uporabi pristop na podlagi tveganj, ki bo potrjen z neodvisnimi, strokovno pregledanimi znanstvenimi dokazi;

55.  poziva Komisijo, naj v skladu s svojima resolucijama z dne 15. februarja 2017 o bioloških pesticidih z majhnim tveganjem in z dne 13. septembra 2018 o izvajanju Uredbe o fitofarmacevtskih sredstvih pred koncem svojega sedanjega mandata pripravi posebni zakonodajni predlog o spremembi Uredbe (ES) št. 1107/2009, in sicer zunaj splošne revizije v povezavi s pobudo REFIT, da se dodata opredelitev pojma in posebna kategorija za „naravno prisotne snovi“ in „naravnim enake snovi“, za katere bi bilo merilo prisotnost snovi in izpostavljenost tej snovi v naravi, in da bi vzpostavili strog in hiter postopek ocene, odobritve in registracije bioloških pesticidov z nizko stopnjo tveganja;

56.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo učinkovito izvajanje obveznosti Unije po Protokolu h Konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje prek meja in Stockholmski konvenciji iz leta 2004 o obstojnih organskih onesnaževalih, in si torej bolj prizadevajo za odpravo proizvodnje pesticidov, ki so obstojna organska onesnaževala, njihovega dajanja v promet in uporabe, ter naj obenem oblikujejo določbe o odstranjevanju odpadkov, ki te snovi vsebujejo ali so z njimi kontaminirani;

57.  poziva države članice, naj zagotovijo, da so na voljo strokovno usposobljene in neodvisne svetovalne službe, ki končnim uporabnikom zagotavljajo nasvete in usposabljanja o trajnostni rabi pesticidov, in zlasti o integriranem varstvu rastlin pred škodljivimi organizmi;

58.  poziva Komisijo in države članice, naj več pozornosti namenijo nadaljnjim naložbam in raziskavam na področju razvoja in uveljavljanja tehnologij preciznega kmetovanja in digitalnega kmetijstva, da bi postala fitofarmacevtska sredstva učinkovitejša in bi se znatno zmanjšala odvisnost od pesticidov, kar je tudi namen Direktive, s čimer bi se zmanjšala izpostavljenost poklicnih uporabnikov in splošne javnosti; meni, da uporaba digitalnega kmetijstva ali preciznega kmetovanja ne bi smela povzročiti odvisnosti od surovin ali finančne zadolženosti kmetov;

59.  poziva Komisijo in države članice, naj ne dovolijo več uporabe fitofarmacevtskih sredstev na območjih, ki jih uporabljajo širša javnost ali ranljive skupine;

60.  poziva Komisijo in države članice, naj vlagajo v nadaljnje raziskave o vplivu pesticidov na neciljne vrste in takoj sprejmejo ukrepe za zmanjšanje tega vpliva;

61.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo kmetijski model, ki se bo opiral na preventivne ukrepe in posredne strategije varstva rastlin, da se bo zmanjšala uporaba zunanjih surovin, ter na večnamenske naravno prisotne snovi; priznava potrebo po več raziskavah in razvoju preventivnih in posrednih kmetijsko-ekoloških fitofarmacevtskih strategij;

62.  poziva države članice, naj povečajo naložbe v prilagoditvene prakse, s katerimi bi se preprečilo, da bi kmetijske kemikalije prodirale v površinsko in globinsko vodo, pa tudi naložbe v ukrepe za zajezitev morebitnih iztekanj teh snovi v potoke, reke in morja; priporoča, da se prepove njihova uporaba na tleh, na katerih bi lahko pronicale v podtalnico;

63.  poudarja, da je izredno pomembno, da se redno ocenjuje sorazmernost med količino prodanih pesticidov in kmetijskim območjem, na katerem se uporabijo, pri čemer se je treba opreti na zbirke podatkov o uporabnikih in prodajne evidence;

64.  poziva Komisijo, naj nemudoma prepove rabo pesticidov z aktivnimi snovmi, ki so mutagene, rakotvorne ali strupene za razmnoževanje, ali ki imajo značilnosti endokrinih motilcev in so škodljive za ljudi ali živali;

65.  poziva države članice, naj dosledno spoštujejo, da je v EU prepovedano uvažati pesticide iz tretjih držav;

66.  poziva Komisijo, naj skrbno upošteva vse ukrepe, ki so na voljo za zagotavljanje skladnosti, vključno z začetkom postopka za ugotavljanje kršitev proti državam članicam, ki niso izpolnile obveznosti popolnega izvajanja Direktive;

67.  poziva Komisijo, naj sprejme odločne ukrepe zoper države članice, ki sistematično zlorabljajo odstopanja v zvezi s prepovedanimi pesticidi, ki vsebujejo neonikotinoide;

68.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da se v zvezi z varovanjem vodnih virov v celoti izvaja in učinkovito uveljavlja načelo odgovornosti povzročitelja;

69.  poziva, naj se v programu Obzorje Evropa zagotovi dovolj sredstev za spodbujanje razvoja fitofarmacevtskih strategij na podlagi sistemskega pristopa, ki združuje inovativne kmetijsko-ekološke tehnike in preventivne ukrepe za čim manjšo uporabo zunanjih surovin;

70.  poziva Komisijo, naj vzpostavi vseevropsko platformo o trajnostni rabi pesticidov, ki bo združevala sektorske deležnike in predstavnike na lokalni in regionalni ravni za spodbujanje izmenjave informacij in primerov dobre prakse v zvezi z zmanjševanjem rabe pesticidov;

71.  nadalje ugotavlja, da bo najboljše zmanjšanje količine pesticidov verjetno posledica sistemskih sprememb, ki zmanjšujejo dovzetnost za napad škodljivcev, dajejo prednost strukturni in biološki raznovrstnosti pred monokulturami in stalno pridelavo ter zmanjšujejo odpornost škodljivcev na aktivne snovi; zato poudarja, da se je treba osredotočiti na kmetijsko-ekološke metode, s katerimi bo ves kmetijski sistem postal odpornejši na škodljivce, ter te metode financirati in uveljaviti;

°

°  °

72.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1)

UL L 309, 24.11.2009, str. 71.

(2)

UL L 158, 30.4.2004, str. 7.

(3)

UL L 70, 16.3.2005, str. 1.

(4)

UL L 136, 29.5.2007, str. 3.

(5)

UL L 309, 24.11.2009, str. 1.

(6)

UL L 347, 20.12.2013, str. 608.

(7)

UL L 131, 5.5.1998, str. 11.

(8)

UL L 229, 29.6.2004, str. 23.

(9)

UL L 206, 22.7.1992, str. 7.

(10)

UL L 20, 26.1.2010, str. 7.

(11)

UL L 330, 5.12.1998, str. 32.

(12)

UL L 327, 22.12.2000, str. 1.

(13)

UL L 201, 1.8.2009, str. 36.

(14)

UL L 310, 25.11.2009, str. 29.

(15)

UL L 226, 24.8.2013, str. 1.

(16)

https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52006DC0372&from=EN

(17)

UL C 86, 6.3.2018, str. 62.

(18)

UL C 86, 6.3.2018, str. 51.

(19)

UL C 252, 18.7.2018, str. 184.

(20)

UL C 346, 27.9.2018, str. 117.

(21)

Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0057.

(22)

Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0356.

(23)

UL L 324, 10.12.2009, str. 1

(24)

http://ec.europa.eu/food/audits-analysis/overview_reports/details.cfm?rep_id=114

(25)

UL L 354, 28.12.2013, str. 171.

(26)

http://www.pan-uk.org/site/wp-content/uploads/United-Nations-Report-of-the-Special-Rapporteur-on-the-right-to-food.pdf

(27)

http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-10041-2016-ADD-1/en/pdf

(28)

http://www.senat.fr/leg/ppr16-477.html

(29)

Caspar A. Hallmann et al., „More than 75 % decline over 27 years in total flying insect biomass in protected areas“ (V 27 letih je skupna biomasa letečih žuželk na zavarovanih območjih upadla za več kot 75 %), znanstvena revija PLOS, 18 oktober 2017 – https://journals.plos.org/plosone/article?id=10.1371/journal.pone.0185809

(30)

UL L 270, 21.10.2003, str. 1.

(31)

Uredba (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o dostopnosti na trgu in uporabi biocidnih proizvodov, UL L 167, 27.6.2012, str. 1.

(32)

Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane, UL L 31, 1.2.2002, str. 1.

(33)

https://journals.plos.org/plosone/article?id=10.1371/journal.pone.0185809

(34)

Glej: https://esdac.jrc.ec.europa.eu/public_path/shared_folder/doc_pub/EUR27607.pdf


MNENJE Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (27.11.2018)

za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

o izvajanju Direktive 2009/128/ES o trajnostni rabi pesticidov

(2017/2284(INI))

Pripravljalka mnenja (*): Sofia Ribeiro

(*) Pridruženi odbor – člen 54 Poslovnika

POBUDE

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  pozdravlja napredek držav članic pri izvajanju Direktive 2009/128/ES in poudarja, da je pomembna za zagotavljanje okvira za varno in trajnostno rabo fitofarmacevtskih sredstev;

2.  meni, da je bistveno, da se izvajanje direktive oceni skupaj s splošno politiko EU glede pesticidov, vključno s pravili iz Uredbe (ES) št. 1107/2009 (uredba o fitofarmacevtskih sredstvih)(1), Uredbe (EU) št. 528/2012 (uredba o biocidih)(2), Uredbe (ES) št. 396/2005 (uredba o mejnih vrednostih ostankov pesticidov)(3)in Uredbe (ES) št. 178/2002 (uredba o splošni živilski zakonodaji)(4);

3.  pozdravlja prizadevanja za čim večjo uspešnost pri trajnostni rabi pesticidov v EU, in sicer z zmanjševanjem tveganj in morebitnih vplivov njihove uporabe na zdravje ljudi in živali ter na okolje in s spodbujanjem k uporabi praks in tehnik, ki predstavljajo alternativo za pesticide;

4.  želi opozoriti, da države članice na splošno sicer imajo sisteme za zbiranje informacij o akutnih zastrupitvah s pesticidi, a je pogosto vprašljivo, kako točni so ti podatki in kako se uporabljajo; poudarja, da sistemi za zbiranje tovrstnih informacij o kroničnih zastrupitvah niso zelo razširjeni;

5.  ugotavlja, da se je rok za pripravo poročila o izvajanju direktive (COM(2017)0587), ki je bilo objavljeno oktobra 2017, iztekel že 26. novembra 2014;

6.  nadalje ugotavlja, da je Komisija v svojem poročilu o napredku iz leta 2017 poročala o precejšnjih pomanjkljivostih v nacionalnih akcijskih načrtih držav članic, pri čemer so bili nekateri izmed njih sprejeti s precejšnjo zamudo ter z različno stopnjo popolnosti in pokritosti, npr. le pet nacionalnih akcijskih načrtov ima merljive cilje zmanjšanja;

7.  ugotavlja, da so številne države članice spremenile svoje začetne cilje ter se raje kot na dejansko zmanjševanje uporabljenih količin osredotočile na zmanjševanje tveganj, povezanih z uporabo fitofarmacevtskih sredstev;

8.  meni, da morajo nacionalni akcijski načrti temeljiti na rezultatih in ocenjevanjih ter sredstvih;

9.  poziva Komisijo, naj spodbuja harmonizacijo kazalnikov tveganja na ravni EU ter države članice obveže, naj v svojih nacionalnih akcijskih načrtih zagotovijo celovitejše informacije, ki morajo biti skladne in primerljive ter morajo vključevati merljive in dosegljive cilje, ter zberejo zanesljivejše podatke, vključno z javnimi statističnimi podatki o vplivih izpostavljenosti pesticidom na zdravje potrošnikov, živali, kakovost tal in okolje ter o sledljivosti poklicne in nepoklicne izpostavljenosti;

10.  zato poziva k zbiranju podatkov o uporabi pesticidov, kot je določeno v Uredbi (ES) št. 1185/2009(5) o statističnih podatkih o pesticidih, vključno z uporabo enostavnih kazalnikov in namenjanjem več pozornosti orodjem za spremljanje na ravni EU;

11.  v zvezi s tem ugotavlja, kako pomembna je preglednost statistike o uporabi pesticidov, saj vpliva na javnost in javno dobro, kar je širše od zgolj komercialnih interesov;

12.  meni, da integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi predstavlja mejnik te direktive ter ima osrednjo vlogo pri doseganju zmanjšanja odvisnosti od fitofarmacevtskih sredstev, ki naj bi po nekaterih strokovno pregledanih študijah znašala med 30 in 50 %, in je dragoceno orodje za kmete v boju proti škodljivcem in boleznim, pa tudi za zagotovitev dobrega donosa;

13.  obžaluje, da nekatere države članice še niso povsem predane integriranemu varstvu rastlin pred škodljivimi organizmi, in meni, da bi bilo to treba popraviti, da se razvije bolj okoljsko trajnostno in zdravju ljudi prijazno kmetijstvo z nižjimi stroški in s koristmi za okolje, potrošnike in kmete, ob upoštevanju, da je uporaba fitofarmacevtskih sredstev pogosto pomembna v pridelavi;

14.  zato poudarja, da je treba kemične pesticide v okviru integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi uporabiti zgolj kot zadnjo možnost in šele, ko so bile izčrpane druge fizikalne in biološke metode, in da jih je treba vedno uporabljati selektivno in ciljno usmerjeno;

15.  poudarja, da morajo kmetje imeti na voljo večji nabor rešitev za varstvo poljščin, vključno s številnimi aktivnimi snovmi, snovmi z majhnim tveganjem, fizikalnimi metodami in alternativami zanje, na primer organizmi ali njihovimi izvlečki (biotskim zatiranjem), da se zagotovi celovita strategija integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi, ki jo lahko izvajajo evropski kmetje;

16.  opozarja, da so fitofarmacevtska sredstva pomembno orodje za kmetijstvo, zatiranje plevelov in škodljivcev na mestnih območjih, vključno z javnimi parki in železniškimi progami, pa tudi za zmanjšanje, odpravo in preprečevanje izgub pridelka zaradi škodljivcev, bolezni, plevelov in invazivnih tujerodnih vrst ter zaradi vse večje odpornosti patogenov, s čimer prispevajo k stabilnim prihodkom kmetov, da lahko hrano pridelujejo varno in po dostopni ceni;

17.  vendar opozarja, da večja odpornost na pesticide povečuje njihovo uporabo in odvisnost od njih;

18.  poudarja, da je zadnje poročilo Evropske agencije za varnost hrane o ostankih pesticidov v hrani pokazalo, da je bilo 97,2 % vzorcev po vsej Evropi v okviru pravnih omejitev zakonodaje EU, kar priča o zelo strogem in varnem sistemu pridelovanja hrane;

19.  izpostavlja, da so države članice sprejele številne ukrepe za varovanje vodnega okolja pred vplivom pesticidov;

20.  pozdravlja dejstvo, da evropske vode na splošno postajajo čistejše, čeprav je še nekaj možnosti za izboljšanje;

21.  poziva k večjim naložbam v prilagoditvene prakse, s katerimi bi se preprečilo, da bi agrokemične snovi prodirale v površinsko in globinsko vodo;

22.  spodbuja k ukrepom, s katerimi bi zajezili morebitno iztekanje teh snovi v potoke, reke in morja, ter priporoča, da se prepove njihova uporaba na tleh, na katerih bi lahko pronicala v podtalnico;

23.  poudarja, da je preprečevanje vnašanja pesticidov v sladkovodne sisteme stroškovno učinkovitejše kot drage tehnologije za njihovo odstranjevanje;

24.  poudarja, da je treba omogočiti kmetom dostop do zadnjih digitalnih tehnologij in vlagati v precizno in digitalno kmetijstvo, da se prepreči raznašanje fitofarmacevtskih sredstev na neciljnih območjih, ter razviti metode biotičnega zatiranja;

25.  poudarja potrebo po raziskavah in inovacijah pri razvoju novih fitofarmacevtskih sredstev z nizkim tveganjem, saj bi njihova večja razpoložljivost na trgu zmanjšala tveganje odpornosti na aktivne snovi in negativne vplive na neciljne vrste zaradi vsesplošne rabe fitofarmacevtskih sredstev;

26.  poziva Komisijo, naj pri upravljanju in uporabi teh izdelkov uporabi pristop na podlagi tveganj, ki bo potrjen z medsebojnimi strokovnimi pregledi in znanstvenimi dokazi;

27.  poudarja, da pomanjkanje ustreznih aktivnih snovi vpliva zlasti na manjše uporabe;

28.  meni, da bi lahko nadaljnje naložbe in raziskave na področju opreme in tehnologije imele pomembno vlogo pri povečevanju učinkovitosti fitofarmacevtskih sredstev, tako da bi se zmanjšala potencialna izpostavljenost kmetov, izvajalcev kmetijskih dejavnosti in širše javnosti;

29.  meni, da bi hitrejši postopek odobritve spodbudil industrijske raziskave za razvoj novih aktivnih snovi z majhnim tveganjem, vključno z novimi, inovativnimi snovmi z majhnim tveganjem, ter tako omogočil, da bo kmetom na voljo dovolj orodij za varstvo rastlin, tako da bodo lahko hitreje prešli na trajnostna fitofarmacevtska sredstva in bo integrirano zatiranje škodljivih organizmov učinkovitejše;

30.  svari pa pred preštevilnimi odstopanji, saj zmanjšujejo predvidljivost in ovirajo naložbe podjetij v raziskave in inovacije;

31.  izpostavlja pomen mobilizacije programa Obzorje Evropa za financiranje nadaljnjih raziskav sredstev za zatiranje škodljivih organizmov z majhnim tveganjem in za iskanje okolju bolj prijaznih mehanskih ali kemičnih rešitev;

32.  poudarja, da so potrebne naložbe v razvoj, vzdrževanje ali homologacijo strožje reguliranih vrst uporabe fitofarmacevtskih sredstev za omejeno število osnovnih kultur, ki se gojijo v najbolj oddaljenih regijah, zato da bi jim pomagali k večji ekonomski vzdržnosti in konkurenčnosti, zlasti ker se trgi odpirajo za uvoz iz tretjih držav;

33.  poudarja pomen pesticidov biološkega izvora z majhnim tveganjem in potrebo po spodbujanju njihovega razvoja, odobritve in trženja v EU; poziva Komisijo, naj spodbuja potrebne spremembe v sedanji zakonodaji, da se uvedeta skupna opredelitev in jasno razlikovanje med biološkimi fitofarmacevtskimi sredstvi in sintetičnimi kemičnimi fitofarmacevtskimi sredstvi;

34.  poziva države članice, naj dosledno spoštujejo, da je v EU prepovedano uvažati pesticide iz tretjih držav;

35.  trdi, da zlasti pesticidi na osnovi neonikotinoidov prispevajo k zaskrbljujočemu upadanju čebeljih populacij v vsej Evropi, kot kažejo številne mednarodne študije, ki so bile podlaga državljanskim peticijam s stotisoči podpisov z vse celine;

36.  priporoča, da države članice intenzivirajo kampanje obveščanja in ozaveščanja, da se zagotovi, da bodo kmetje fitofarmacevtska sredstva pravilno uporabljali in da so v celoti seznanjeni z njihovimi vplivi, vključno s tem, kako varovati svoje in tuje zdravje;

37.  poudarja, da so kmetijske svetovalne storitve SKP pomembne, ker kmetom med drugim pomagajo zmanjšati uporabo pesticidov ter uspešno in dolgoročno uveljavljajo integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi kot splošno prakso, pri čemer je zatekanje h kemičnim pesticidom potrebno šele po tem, ko se izčrpajo vse druge fizikalne in biološke možnosti;

38.  izpostavlja potrebo po deljenju dobrih praks znotraj držav članic in med njimi ter poudarja pomen pridobivanja znanj in veščin v zvezi z alternativami za kemične pesticide in polne uporabe integriranega varstva rastlin;

39.  nadalje ugotavlja, da bo najboljše zmanjšanje količine pesticidov verjetno posledica sistemskih sprememb, ki zmanjšujejo dovzetnost za napad škodljivcev, dajejo prednost strukturni in biološki raznovrstnosti pred monokulturami in stalno pridelavo ter zmanjšujejo odpornost škodljivcev na aktivne snovi; zato poudarja, da se je treba osredotočiti na agroekološke metode, s katerimi postane ves kmetijski sistem odpornejši na škodljivce, ter te metode financirati in uveljaviti;

40.  poudarja, da je izredno pomembno, da se redno ocenjuje sorazmernost med količino prodanih pesticidov in kmetijskim območjem, na katerem naj bi se uporabili, ter da se pri tem opre na zbirke podatkov o uporabnikih in prodajne evidence; poziva Komisijo in države članice, naj na regionalni in lokalni ravni oblikujejo platforme za dobro prakso pri uporabi pesticidov in integriranem varstvu rastlin;

41.  izpostavlja pomen usposabljanja uporabnikov, da se zagotovi varna in trajnostna uporaba fitofarmacevtskih sredstev, in poudarja, da bi morali strokovni in nestrokovni uporabniki dobiti ustrezno usposabljanje, ki bi moralo zajeti tudi mala in mikro podjetja;

42.  pozdravlja dejstvo, da so bile v vseh državah članicah vzpostavljene sheme za usposabljanje in izdajanje potrdil v zvezi z uporabo fitofarmacevtskih sredstev, s skoraj štirimi milijoni doslej izurjenih uporabnikov, vendar se zaveda, da zaradi pomanjkljivih podatkov primanjkuje informacij o številu uporabnikov fitofarmacevtskih sredstev, ki se morajo še udeležiti usposabljanja;

43.  poudarja, da je trajnostna in odgovorna raba pesticidov prvi pogoj za registracijo fitofarmacevtskih sredstev.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

22.11.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

26

1

4

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Clara Eugenia Aguilera García, Eric Andrieu, Daniel Buda, Nicola Caputo, Jacques Colombier, Michel Dantin, Paolo De Castro, Albert Deß, Herbert Dorfmann, Norbert Erdős, Luke Ming Flanagan, Karine Gloanec Maurin, Esther Herranz García, Jarosław Kalinowski, Norbert Lins, Philippe Loiseau, Mairead McGuinness, Giulia Moi, Ulrike Müller, James Nicholson, Maria Noichl, Maria Lidia Senra Rodríguez, Ricardo Serrão Santos, Marc Tarabella

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Angélique Delahaye, Maria Heubuch, Anthea McIntyre, John Procter, Sofia Ribeiro, Annie Schreijer-Pierik

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Stanisław Ożóg, Monika Vana

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

26

+

ALDE

Ulrike Müller

ECR

Anthea McIntyre, James Nicholson, Stanisław Ożóg, John Procter

ENF

Philippe Loiseau

PPE

Daniel Buda, Michel Dantin, Angélique Delahaye, Albert Deß, Herbert Dorfmann, Norbert Erdős, Esther Herranz García, Jarosław Kalinowski, Norbert Lins, Mairead McGuinness, Sofia Ribeiro, Annie Schreijer-Pierik

S&D

Clara Eugenia Aguilera García, Eric Andrieu, Nicola Caputo, Paolo De Castro, Karine Gloanec Maurin, Maria Noichl, Ricardo Serrão Santos, Marc Tarabella

1

GUE

Luke Ming Flanagan

4

0

EFDD

Giulia Moi

GUE/NGL

Maria Lidia Senra Rodríguez

VERTS/ALE

Maria Heubuch, Monika Vana

Uporabljeni znaki:

+  :  za

–  :  proti

0  :  vzdržani

(1)

Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS, UL L 309, 24.11.2009, str. 1.

(2)

Uredba (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o dostopnosti na trgu in uporabi biocidnih proizvodov, UL L 167, 27.6.2012, str. 1.

(3)

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS, UL L 70, 16.3.2005, str. 1.

(4)

Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane, UL L 31, 1.2.2002, str. 1.

(5)

Uredba (ES) št. 1185/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o statističnih podatkih o pesticidih, UL L 324, 10.12.2009, str. 1.


INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

22.1.2019

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

51

1

6

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Margrete Auken, Pilar Ayuso, Catherine Bearder, Ivo Belet, Simona Bonafè, Biljana Borzan, Paul Brannen, Soledad Cabezón Ruiz, Nessa Childers, Birgit Collin-Langen, Miriam Dalli, Seb Dance, Angélique Delahaye, Mark Demesmaeker, Stefan Eck, Bas Eickhout, José Inácio Faria, Karl-Heinz Florenz, Francesc Gambús, Elisabetta Gardini, Arne Gericke, Jens Gieseke, Julie Girling, Sylvie Goddyn, Françoise Grossetête, Jytte Guteland, Anneli Jäätteenmäki, Jean-François Jalkh, Benedek Jávor, Kateřina Konečná, Urszula Krupa, Peter Liese, Valentinas Mazuronis, Susanne Melior, Miroslav Mikolášik, Rory Palmer, Gilles Pargneaux, Bolesław G. Piecha, Pavel Poc, John Procter, Frédérique Ries, Daciana Octavia Sârbu, Annie Schreijer-Pierik, Ivica Tolić, Nils Torvalds, Adina-Ioana Vălean, Jadwiga Wiśniewska, Damiano Zoffoli

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Cristian-Silviu Buşoi, Christophe Hansen, Martin Häusling, Anja Hazekamp, Jan Huitema, Tilly Metz, Bart Staes, Tiemo Wölken

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Olle Ludvigsson


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

51

+

ALDE

Catherine Bearder, Jan Huitema, Anneli Jäätteenmäki, Valentinas Mazuronis, Frédérique Ries, Nils Torvalds

ECR

Mark Demesmaeker, Arne Gericke

EFDD

Sylvie Goddyn

ENF

Jean-François Jalkh

GUE/NGL

Stefan Eck, Anja Hazekamp, Kateřina Konečná

PPE

Pilar Ayuso, Ivo Belet, Cristian-Silviu Buşoi, Birgit Collin-Langen, Angélique Delahaye, José Inácio Faria, Karl-Heinz Florenz, Francesc Gambús, Françoise Grossetête, Christophe Hansen, Peter Liese, Miroslav Mikolášik, Annie Schreijer-Pierik, Ivica Tolić, Adina-Ioana Vălean

S&D

Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Simona Bonafè, Biljana Borzan, Paul Brannen, Soledad Cabezón Ruiz, Nessa Childers, Miriam Dalli, Seb Dance, Jytte Guteland, Olle Ludvigsson, Susanne Melior, Rory Palmer, Gilles Pargneaux, Pavel Poc, Daciana Octavia Sârbu, Tiemo Wölken, Damiano Zoffoli

VERTS/ALE

Margrete Auken, Bas Eickhout, Martin Häusling, Benedek Jávor, Tilly Metz, Bart Staes

1

-

ECR

John Procter

6

0

PPE

Elisabetta Gardini, Jens Gieseke, Julie Girling

ECR

Urszula Krupa, Bolesław G. Piecha, Jadwiga Wiśniewska

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 8. februar 2019Pravno obvestilo