Postopek : 2018/2080(INL)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0050/2019

Predložena besedila :

A8-0050/2019

Razprave :

PV 11/02/2019 - 17
CRE 11/02/2019 - 17

Glasovanja :

PV 12/02/2019 - 9.19
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0080

POROČILO     
PDF 274kWORD 80k
29.1.2019
PE 631.819v03-00 A8-0050/2019

o osnutku uredbe Evropskega parlamenta o pravilih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje funkcije varuha človekovih pravic (Statut evropskega varuha človekovih pravic), in razveljavitvi sklepa 94/262/ESPJ, ES, Euratom

(2018/2080(INL) – 2019/0900(APP))

Odbor za ustavne zadeve

Poročevalec: Paulo Rangel

(Pobuda - člen 45 Poslovnika)

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 PRILOGA K PREDLOGU RESOLUCIJE
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za peticije
 INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o osnutku uredbe Evropskega parlamenta o pravilih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje funkcije varuha človekovih pravic (Statut evropskega varuha človekovih pravic), in razveljavitvi sklepa 94/262/ESPJ, ES, Euratom

(2018/2080(INL)2019/0900(APP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 228(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a(1) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za jedrsko energijo,

–  ob upoštevanju členov 41 in 43 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju členov 45 in 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve in mnenja Odbora za peticije (A8-0050/2019),

1.  sprejme priloženi osnutek uredbe;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj priloženi osnutek uredbe posreduje Svetu in Komisiji po postopku iz člena 228(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj poskrbi za objavo te uredbe v Uradnem listu Evropske unije, potem ko bo Komisija podala svoje mnenje, Svet pa odobril priloženi osnutek uredbe.


PRILOGA K PREDLOGU RESOLUCIJE

Osnutek uredbe Evropskega parlamenta o pravilih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje funkcije varuha človekovih pravic (Statut evropskega varuha človekovih pravic), in razveljavitvi sklepa 94/262/ESPJ, ES, Euratom

EVROPSKI PARLAMENT,

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 228(4) Pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti člena 106a(1) Pogodbe,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju odobritve Sveta,

ob upoštevanju mnenja Komisije,

v skladu s posebnim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Predpise in splošne pogoje, ki urejajo opravljanje funkcije varuha človekovih pravic (v nadaljnjem besedilu: varuh), je treba opredeliti v skladu z določbami Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti s točko (d) člena 20(2) in členom 228, ter določbami Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za jedrsko energijo in Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

(2)  Člen 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah podrobneje priznava pravico do dobrega upravljanja kot temeljno pravico evropskih državljanov. Člen 43 Listine priznava pravico državljanov, da se obrnejo na evropskega varuha človekovih pravic glede nepravilnosti pri dejavnostih institucij, organov, uradov ali agencij Unije. Da bi bile te pravice učinkovite in da bi izboljšali sposobnost varuha za izvajanje temeljitih in nepristranskih preiskav, bi mu bilo treba zagotoviti vsa potrebna orodja za uspešno opravljanje nalog iz omenjenih pogodb in te uredbe.

(3)  Sklep 94/262/ESPJ, ES, Euratom Evropskega parlamenta(1) je bil nazadnje spremenjen leta 2008. Z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe 1. decembra 2009 je bil vzpostavljen nov pravni okvir za Evropsko unijo. Natančneje, člen 228(4) PDEU Evropskemu parlamentu omogoča, da po pridobitvi mnenja Komisije in soglasja Sveta sprejme uredbe, ki določajo pravila in splošne pogoje za opravljanje funkcije varuha. Zato bi bilo treba Sklep 94/262/ESPJ, ES, Euratom razveljaviti in nadomestiti z uredbo v skladu s trenutno veljavno pravno podlago.

(4)  Pri opredelitvi pogojev, pod katerimi se lahko pritožba predloži varuhu, bi bilo treba upoštevati načela polnega, brezplačnega in enostavnega dostopa, ne glede na posebne omejitve, ki se nanašajo na nove ali tekoče sodne in upravne postopke.

(5)  Določiti je treba postopke za primere, ko se v preiskavah varuha odkrijejo nepravilnosti. Predpisati bi bilo treba, da varuh Evropskemu parlamentu ob koncu vsakega letnega zasedanja predloži celovito poročilo.

(6)  Da bi okrepili vlogo varuha, je zaželeno, da se mu brez poseganja v njegovo primarno dolžnost, tj. obravnavanje pritožb, omogoči, da na lastno pobudo izvaja preiskave, da bi ugotovil ponavljajoče se primere nepravilnosti in spodbudil dobro upravno prakso v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije.

(7)   Da bi bilo ukrepanje varuha učinkovitejše, bi ga bilo treba pooblastiti, da na lastno pobudo ali na podlagi pritožbe izvaja preiskave, ki se nanašajo na predhodne poizvedbe, da bi ugotovil, ali in v kolikšni meri je institucija, organ, urad ali agencija upoštevala njegova priporočila. Varuh bi moral imeti tudi pravico, da v svoje letno poročilo Evropskemu parlamentu vključi oceno stopnje skladnosti s svojimi priporočili in oceno ustreznosti sredstev, ki jih ima na voljo za opravljanje nalog iz ustanovnih pogodb in te uredbe.

(8)  Varuh mora imeti dostop do vseh elementov, ki so potrebni za opravljanje njegovih nalog. Zato mu morajo institucije in organi Unije posredovati vse informacije, ki jih od njih zahteva, brez poseganja v njegove dolžnosti iz Uredbe (EU) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta(2). Za dostop do tajnih podatkov ali dokumentov bi morala veljati pravila zadevne institucije, organa, urada ali agencije Unije o obdelavi zaupnih informacij. Institucije, organi, uradi in agencije, ki posredujejo tajne podatke ali dokumente, bi morali varuha obvestiti, da gre za tovrstne podatke ali dokumente. Varuh bi se moral za namene izvajanja pravil o obdelavi zaupnih podatkov s strani posameznih institucij, organov, uradov ali agencij Unije z zadevno institucijo, organom, uradom ali agencijo vnaprej dogovoriti o pogojih za obdelavo tajnih podatkov ali dokumentov in drugih podatkov, ki jih zajema obveznost poklicne molčečnosti. Če varuh ugotovi, da zahtevane pomoči ne bo dobil, bi moral o tem obvestiti Evropski parlament, ki bi moral ustrezno ukrepati.

(9)  Varuh in njegovi uslužbenci so dolžni vsako informacijo, ki jo pridobijo pri opravljanju svojih nalog, obravnavati zaupno. Varuh pa bi moral pristojne organe vseeno seznaniti z dejstvi, ki se po njegovem mnenju nanašajo na kazensko pravo in jih je odkril med preiskavo. Imeti bi moral tudi možnost, da pristojno institucijo, organ, urad ali agencijo Unije obvesti o dejstvih zaradi katerih je ravnanje katerega od njihovih uslužbencev vprašljivo.

(10)  Upoštevati bi bilo treba nedavne spremembe glede zaščite finančnih interesov Unije pred kaznivimi dejanji, zlasti ustanovitev Evropskega javnega tožilstva z Uredbo Sveta (EU) 2017/1939(3), da bo lahko varuh temu organu sporočal morebitne informacije, ki spadajo v pristojnost tega organa. V primeru, ko varuh te informacije sporoči Evropskemu javnemu tožilstvu, bi bilo prav tako zaželeno, da o tem obvesti osebo, na katero se informacije nanašajo, in pritožnika, da bi se v celoti spoštovali domneva nedolžnosti in pravica do obrambe iz člena 48 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

(11)   Omogočiti bi bilo treba tudi sodelovanje med varuhom in istovrstnimi organi v državah članicah v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo. Prav tako bi bilo dobro, da se sprejmejo ukrepi, ki bodo varuhu omogočili sodelovanje z Agencijo Evropske unije za temeljne pravice, saj bo morda lahko zaradi tega sodelovanja učinkoviteje opravljal svoje naloge.

(12) Evropski parlament mora varuha imenovati na začetku svojega mandata in za celotno trajanje mandata, pri čemer ga izbere med osebami, ki so državljani Unije in imajo vsa potrebna zagotovila glede neodvisnosti in usposobljenosti. Določiti bi bilo treba tudi pogoje za prenehanje funkcije varuha ter za njegovo zamenjavo.

(13)  Varuh bi moral svoje naloge opravljati popolnoma neodvisno. Varuh se ob prevzemu svoje funkcije slovesno obveže pred Sodiščem Evropske unije. Opredeliti bi bilo treba nezdružljivost, plačilo ter privilegije in imunitete varuha.

(14)  Sprejeti bi bilo treba določbe o sedežu varuha človekovih pravic, ki bi moral biti na sedežu Evropskega parlamenta. Sprejeti bi bilo treba tudi predpise v zvezi z uradniki in drugimi uslužbenci sekretariata varuha človekovih pravic, ki mu bodo pomagali, ter njegovim proračunom.

(15)  Varuh mora sprejeti izvedbene določbe za to uredbo. Da bi zagotovili pravno varnost in najvišje standarde pri opravljanju nalog varuha, bi bilo treba v skladu s to uredbo opredeliti minimalno vsebino izvedbenih določb, ki naj se sprejmejo,

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Ta uredba določa pravila in splošne pogoje, ki urejajo opravljanje funkcije varuha človekovih pravic („statut evropskega varuha človekovih pravic“).

2.   Varuh človekovih pravic (v nadaljnjem besedilu: varuh) svojo funkcijo opravlja neodvisno od institucij, organov, uradov in agencij Unije v skladu s pooblastili, ki so mu podeljena s Pogodbama, in ob ustreznem upoštevanju točke (d) člena 20(2) in člena 228 PDEU ter člena 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah o pravici do dobrega upravljanja.

3.   Varuh pri opravljanju nalog iz Pogodb in te uredbe ne sme posredovati v zadevah pred sodišči, prav tako ne sme izraziti dvoma o pravilnosti sodbe sodišča ali pristojnosti sodišča, da o zadevi razsodi.

Člen 2

1.  Varuh pomaga pri odkrivanju nepravilnosti pri dejavnostih institucij, organov, uradov in agencij Unije, z izjemo Sodišča Evropske unije pri opravljanju njegove sodne funkcije, ter daje priporočila, da bi se tako ravnanje končalo. Dejanja drugih organov ali oseb ne morejo biti predmet pritožbe pri varuhu človekovih pravic.

2.  Vsak državljan Unije ali vsaka fizična ali pravna oseba s prebivališčem ali statutarnim sedežem v eni od držav članic Unije lahko na varuha neposredno ali prek poslanca Evropskega parlamenta naslovi pritožbo zaradi nepravilnosti pri dejavnostih institucij, organov, uradov ali agencij Unije, z izjemo Sodišča Evropske unije pri opravljanju njegove sodne funkcije. Varuh takoj po prejemu pritožbe o tem obvesti institucijo, organ, urad ali agencijo, na katero se pritožba nanaša.

3.  V pritožbi sta jasno navedena predmet pritožbe in identiteta pritožnika. Pritožnik lahko zahteva, da pritožba ali njeni deli ostanejo zaupni.

4.  Pritožba je mogoča v roku treh let od dne, ko se je pritožnik seznanil z dejstvi, na katerih pritožba temelji, pred tem pa je moral že uporabiti ustrezna upravna sredstva pri zadevnih institucijah, organih, uradih in agencijah.

5.  Varuh določi, ali pritožba sodi v okvir njegovih pristojnosti, in če sodi, ali je dopustna. Če pritožba ne sodi v njegovo pristojnost ali ni dopustna, lahko pred zaključkom zadeve pritožniku svetuje, naj se obrne na drug organ.

6.  Pritožbe, posredovane varuhu, ne vplivajo na roke za pritožbe v upravnih ali sodnih postopkih.

7.  Kadar mora varuh zaradi tekočih ali zaključenih sodnih postopkov v zvezi z dejstvi, ki so mu bila predstavljena, pritožbo razglasiti za nedopustno ali prenehati njeno obravnavo, se ugotovitve preiskav, ki jih je do tedaj opravil, dokončno arhivirajo.

8.  Pritožba v zvezi z delovnimi razmerji med institucijami, organi, uradi in agencijami Unije ter njihovimi uradniki ali drugimi uslužbenci se sme poslati varuhu samo v primeru, da je zadevna oseba izkoristila že vse notranje možnosti za upravne vloge in pritožbe, zlasti postopke iz člena 90 Uredbe Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68(4) o določitvi Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije (kadrovski predpisi), in se je rok za odgovor institucije, organa, urada ali agencije, na katerega so bile pritožbe naslovljene, že iztekel.

9.  Varuh čim prej obvesti pritožnika o ukrepih, ki jih je sprejel na podlagi pritožbe.

Člen 3

1.  Varuh na lastno pobudo ali na podlagi pritožbe izvede vse preiskave, ki se mu zdijo utemeljene, tudi take, ki se nanašajo na predhodne poizvedbe, da bi pojasnil vse domnevne nepravilnosti pri dejavnostih institucij, organov, uradov in agencij Unije. Varuh za ukrepanje ne potrebuje predhodnega dovoljenja in o tem ukrepanju v ustreznem roku obvesti zadevno institucijo, organ, urad ali agencijo. Ta institucija, organ, urad ali agencija lahko varuhu posreduje morebitne koristne pripombe ali dokaze. Varuh lahko od te institucije, organa, urada ali agencije tudi zahteva, da posreduje pripombe ali dokaze.

2.  Varuh lahko brez poseganja v svojo primarno nalogo, tj. obravnavanje pritožb, na lastno pobudo izvaja bolj strateške preiskave, da bi odkril ponavljajoče se ali posebej hude primere nepravilnosti, spodbudil dobro upravno prakso v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije ter proaktivno obravnaval strukturna vprašanja v javnem interesu, ki sodijo v njegovo pristojnost.

3.  Institucije, organi, uradi in agencije Unije morajo varuhu posredovati vse informacije, ki jih od njih zahteva, in mu omogočiti dostop do zadevnih spisov. Za dostop do tajnih podatkov ali dokumentov veljajo pravila zadevne institucije, organa, urada ali agencije Unije o obdelavi zaupnih podatkov.

Institucije, organi, uradi in agencije, ki v skladu s prvim pododstavkom posredujejo tajne podatke ali dokumente, varuha vnaprej obvestijo, da gre za tovrstne podatke ali dokumente.

Varuh se za namene izvajanja določb iz prvega pododstavka vnaprej dogovori z zadevno institucijo, organom, uradom ali agencijo o pogojih za ravnanje s tajnimi podatki ali dokumenti.

Dostop do dokumentov, ki izvirajo iz države članice in so z zakonom ali predpisom označeni za tajne, smejo zadevne institucije ali organi dovoliti šele po tem, ko službe varuha v skladu s členom 9 Uredbe 1049/2001 in ob upoštevanju varnostnih pravil posameznih institucij, organov, uradov ali agencij Unije uvedejo ustrezne ukrepe, med drugim zaščitne, za ravnanje z dokumenti, ki zagotavljajo enakovredno stopnjo zaupnosti.

Uradniki in drugi uslužbenci institucij, organov, uradov in agencij Unije na zahtevo varuha pričajo o dejstvih, ki se nanašajo na tekoče preiskave varuha. Govorijo v imenu svoje institucije, organa, urada ali agencije. Še naprej jih zavezujejo obveznosti, ki izhajajo iz pravil, ki veljajo zanje.

4.  Pristojni organi držav članic varuhu na njegovo zahtevo ali na lastno pobudo takoj posredujejo vse informacije ali dokumente, ki lahko pomagajo razjasniti primere nepravilnosti pri delovanju institucij, organov, uradov ali agencij Unije, če to dopušča njihova nacionalna zakonodaja. Če so ti podatki ali dokumenti zajeti z nacionalno zakonodajo o obdelavi zaupnih podatkov ali z določbami, ki preprečujejo njihovo posredovanje, lahko zadevna država članica varuhu dovoli dostop do teh podatkov in dokumentov pod pogojem, da se ta zaveže, da bo z njimi ravnal v skladu z dogovorom s pristojnim organom njihovega izvora. V vsakem primeru se zagotovi opis dokumenta.

5.  Če varuh zahtevane pomoči ne dobi, to sporoči Evropskemu parlamentu, ki ustrezno ukrepa.

6.  Če varuh na podlagi preiskave ugotovi primere nepravilnosti, o tem obvesti zadevno institucijo, organ, urad ali agencijo in po potrebi poda priporočila. Obveščena institucija, organ, urad ali agencija varuhu v roku treh mesecev pošlje podrobno mnenje. Varuh lahko na zahtevo institucije, organa, urada ali agencije odobri podaljšanje tega roka za največ dva meseca. Če zadevna institucija, organ, urad ali agencija v roku treh mesecev ali v podaljšanem roku ne pošlje mnenja, lahko varuh preiskavo zaključi brez tega mnenja.

7.  Varuh nato pošlje poročilo zadevni instituciji, organu, uradu ali agenciji, in zlasti Evropskemu parlamentu, če narava ali obseg odkritih primerov nepravilnosti to zahtevajo. Varuh lahko v poročilu poda priporočila. Pritožnika obvesti o izidih preiskave, o mnenju zadevne institucije, organa, urada ali agencije ter o morebitnih priporočilih, ki jih je podal v poročilu.

8.  Varuh lahko, kadar je to primerno, v zvezi s preiskavo dejavnosti institucije, organa, urada ali agencije Unije na svojo pobudo ali na zahtevo Evropskega parlamenta nastopi pred Evropskim parlamentom na najprimernejši ravni.

9.  Varuh po možnosti skupaj z zadevno institucijo, organom, uradom ali agencijo poišče rešitev, da bi se odpravile nepravilnosti in ugodilo pritožbi. Pritožnika obvesti o predlagani rešitvi in mu sporoči morebitne pripombe zadevne institucije, organa, urada ali agencije. Pritožnik ima pravico, da varuhu predloži pripombe, če želi.

10.  Varuh Evropskemu parlamentu na koncu vsakega letnega zasedanja predloži poročilo o izidih preiskav, ki jih je opravil. Poročilo vsebuje oceno skladnosti s priporočili varuha človekovih pravic in oceno ustreznosti sredstev, ki so na voljo za opravljanje njegovih nalog. Ti oceni se lahko predložita tudi v ločenih poročilih.

Člen 4

1.  Varuh in njegovi uslužbenci, za katere se uporabljata člen 339 PDEU in člen 194 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, ne smejo širiti informacij ali dokumentov, ki so jih pridobili med preiskavami. Brez poseganja v odstavek 2 še zlasti ne smejo širiti tajnih podatkov ali dokumentov, poslanih varuhu, ali dokumentov, ki sodijo na področje uporabe prava Unije o varstvu osebnih podatkov, ter morebitnih informacij, ki bi lahko škodile pritožniku ali drugim vpletenim osebam.

2.  Če varuh meni, da bi se lahko dejstva, s katerimi se je seznanil med preiskavo, nanašala na kazensko pravo, o tem obvesti nacionalne organe, pa tudi Evropski urad za boj proti goljufijam in Evropsko javno tožilstvo, če zadeva sodi v njuno pristojnost. Varuh po potrebi obvesti tudi institucijo, organ, urad ali agencijo Unije, ki je zadevnemu uradniku ali uslužbencu nadrejena in ki lahko uporabi drugi odstavek člena 17 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije.

Varuh lahko zadevno institucijo, organ, urad ali agencijo Unije obvesti o dejstvih, zaradi je ravnanje katerega od njihovih uslužbencev vprašljivo, pa tudi o morebitni stalni dejavnosti, ki ovira potekajočo preiskavo.

Varuh o teh obvestilih poroča pritožniku in drugim zadevnim osebam, katerih identiteta je znana.

Člen 5

Varuh in njegovo osebje obravnavajo zahteve za dostop javnosti do dokumentov, razen dokumentov iz člena 4(1), v skladu s pogoji in omejitvami iz Uredbe (ES) št. 1049/2001.

Člen 6

1.  Varuh lahko sodeluje z istovrstnimi organi v državah članicah, če upošteva veljavno nacionalno zakonodajo.

2.  Varuh v okviru svojih nalog sodeluje z Agencijo Evropske unije za temeljne pravice ter drugimi institucijami in organi, pri čemer se izogiba podvajanju njihovih dejavnosti.

Člen 7

1.  Varuh je izvoljen in je lahko ponovno imenovan v skladu s členom 228(2) PDEU.

2.  Varuha se izbere med osebami, ki so državljani Unije, imajo polne državljanske in politične pravice in vsa potrebna zagotovila neodvisnosti, v preteklih treh letih niso bili člani nacionalnih vlad ali institucij Unije ter izpolnjujejo pogoje nepristranskosti, ki so enakovredni tistim, ki so potrebni za izvajanje najvišje sodniške funkcije v njihovi državi, ali imajo priznano znanje in izkušnje za opravljanje nalog varuha človekovih pravic.

Člen 8

1.  Varuh bodisi ob koncu svojega mandata bodisi z odstopom ali razrešitvijo preneha opravljati naloge iz Pogodb in te uredbe.

2.  Varuh ostane na svojem položaju do imenovanja novega varuha, razen v primeru razrešitve.

3.  V primeru predčasnega prenehanja funkcije se novi varuh za preostanek mandatnega obdobja Evropskega parlamenta imenuje v roku treh mesecev od sprostitve funkcije. Do izvolitve novega varuha je za nujne zadeve, ki so v njegovi pristojnosti, pristojna odgovorna oseba iz člena 12(2).

Člen 9

Če namerava Evropski parlament v skladu s členom 228(2) PDEU zahtevati razrešitev varuha, ga pred vložitvijo te zahteve zasliši.

Člen 10

1.  Varuh pri opravljanju nalog iz Pogodb in te uredbe ravna v skladu s členom 228(3) PDEU. Vzdrži se vsakega dejanja, ki je nezdružljivo z naravo njegovih nalog.

2.  Varuh se ob prevzemu svoje funkcije slovesno obveže pred Sodiščem Evropske unije na obči seji, da bo naloge iz Pogodb in te uredbe opravljal popolnoma neodvisno in nepristransko ter da bo v času svojega mandata in po njem v celoti spoštoval iz njega izhajajoče obveznosti. Zaobljuba zlasti vključuje dolžnost, da bo po izteku mandata pri sprejemanju nekaterih imenovanj ali ugodnosti ravnal pošteno in diskretno.

Člen 11

1.  Varuh med trajanjem mandata ne sme opravljati političnih ali upravnih nalog ali druge plačane ali neplačane zaposlitve.

2.  Varuh ima glede plačila, nadomestil in pokojnine enak položaj kot sodnik Sodišča Evropske unije.

3.  Za varuha ter uradnike in uslužbence njegovega sekretariata se uporabljajo členi 11 do 14 in člen 17 Protokola št. 7.

Člen 12

1.  Varuhu se dodeli ustrezen proračun, ki zadostuje za to, da se mu zagotovi neodvisnost in da lahko opravlja naloge iz Pogodb in te uredbe.

2.  Varuhu pomaga sekretariat, katerega odgovorno osebo imenuje varuh.

3.  Za uradnike in uslužbence sekretariata varuha veljajo pravila in predpisi, ki se uporabljajo za uradnike in druge uslužbence Evropske unije. Njihovo število se sprejme vsako leto v okviru proračunskega postopka ter je primerno za ustrezno opravljanje nalog varuha in za njegovo delovno obremenitev.

4.  Uradniki in uslužbenci Unije in držav članic, imenovani v sekretariat varuha, so napoteni v službenem interesu in jim je nato zajamčena avtomatična ponovna zaposlitev v njihovi prvotni instituciji, organu, uradu ali agenciji.

5.  Varuh ima v zadevah, ki se nanašajo na njegove uslužbence, enak položaj kakor institucije v smislu člena 1a kadrovskih predpisov.

Člen 13

Sedež varuha je sedež Evropskega parlamenta.

Člen 14

Vsa sporočila, naslovljena na nacionalne organe držav članic za namene izvajanja te uredbe, je treba poslati prek njihovih stalnih predstavništev pri Uniji.

Člen 15

Varuh sprejme izvedbene določbe za to uredbo. Te so v skladu s to uredbo in vključujejo vsaj določbe o:

(a)   postopkovnih pravicah pritožnika ter zadevne institucije, organa, urada ali agencije ter o zagotavljanju varstva uradnikov, ki v skladu s členom 22a kadrovskih predpisov prijavijo primere kršitev prava Unije (žvižgaštvo) v institucijah, organih, uradih ali agencijah Unije;

(b)  prejemu, obdelavi in zaključku pritožbe;

(c)  preiskavah na lastno pobudo;

(d)  nadaljnjih preiskavah, ki se nanašajo na predhodne poizvedbe;

(e)  dejavnostih zbiranja informacij.

Člen 16

Sklep 94/262/ESPJ, ES, Euratom se razveljavi.

Člen 17

Ta uredba začne veljati prvi dan meseca, ki sledi mesecu njene objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ...

    Za Evropski parlament

predsednik

(1)

Sklep Evropskega parlamenta 94/262/ESPJ, ES, Euratom z dne 9. marca 1994 o pravilih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje funkcije varuha človekovih pravic (UL L 113, 4.5.1994, str. 15).

(2)

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).

(3)

Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).

(4)

UL L 56, 4.3.1968, str. 1.


OBRAZLOŽITEV

I. Ratio essendi

Prvi evropski varuh človekovih pravic je svojo funkcijo prevzel leta 1995, potem ko je bil leta 1992 organ ustanovljen z Maastrichtsko pogodbo. Po več kot dvajsetih letih delovanja si je evropski varuh človekovih pravic ustvaril ugled in delovne metode, ki so prispevale k njegovi vse večji veljavi, pa tudi k moralnemu in družbenemu priznanju vloge tega organa.

Statut v zadnjem desetletju ni bil posodobljen. Sklep, ki se sedaj razveljavlja, je bil dejansko sprejet še pred začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe. Zato je izjemno pomembno, da se njegove določbe prilagodijo veljavnim Pogodbam, hkrati pa zagotovi, da bo ta organ še naprej imel posebno in odločilno vlogo v ustavnem okviru Evropske unije.

II. Neodvisnost in mehka moč: dva stebra ustavnega statusa evropskega varuha človekovih pravic

Skandinavski institut varuha človekovih pravic, ki izhaja iz 19. stoletja, je našel svoje mesto v nacionalnih in regionalnih pravnih ureditvah skoraj vseh držav članic. Tudi pravo Unije dandanes v tem ni izjema. Kljub vsem razlikam pa imajo ti organi, od berlinskega Petitionsausschuss do španskega Defensor del pueblod, vedno nekaj skupnih značilnosti. Te odgovarjajo ustavnim nalogam varuha človekovih pravic.

Varuh človekovih pravic je mediator, varuh in garant. Izvajanje nalog tega organa ne bi smelo biti politično ali finančno odvisno od drugih institucij, organov, uradov ali agencij. Cilj novega statuta je zato okrepiti njegovo neodvisnost in nepristranskost.

Varuh dejansko nima pravih izvršnih pooblastil, temveč je njegova institucionalna moč v uporabi mehke moči. Ta je ključnega pomena za opravljanje nalog varuha, pa ne samo zato, ker daje prednost ravnanju v skladu z zahtevami organa in odprtosti uprave EU za odpravo napak, temveč tudi in predvsem, ker organ ohranja hkrati v sistemu in nad njim, znotraj sistema pritožb in širše od njega, ker popravlja, ne da bi obsojal, in izboljšuje, ne da bi omejeval.

Zato je celovit razvoj vloge varuha človekovih pravic v ustavni strukturi Unije odvisen od njegove neodvisnosti in uporabe mehke moči.

III. Spremembe in prilagoditve, predvidene v novem statutu

a) Pravna podlaga

Sklep 94/262/ESPJ, ES, Euratom z dne 9. marca 1994 o pravilih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje funkcije varuha človekovih pravic, je bil nazadnje spremenjen leta 2008. Z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe 1. decembra 2009 je bil vzpostavljen čisto nov pravni okvir za Evropsko unijo. Natančneje, člen 228(4) PDEU Evropskemu parlamentu omogoča, da po pridobitvi mnenja Komisije in soglasja Sveta sprejme uredbe, ki določajo pravila in splošne pogoje za opravljanje nalog varuha človekovih pravic.

Zato bi bilo treba Sklep 94/262/ESPJ, ES, Euratom razveljaviti in nadomestiti z uredbo v skladu s trenutno veljavno pravno podlago. Razveljavitev akta in novi statut sta odvisna od pravice Evropskega parlamenta do zakonodajne pobude, ki je neposredno povezana z demokratično legitimnostjo same institucije in s tem varuha človekovih pravic. Zato je to z institucionalnega vidika poseben postopek, v osrčju katerega je Parlament.

Upoštevati je treba tudi, da člen 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah priznava pravico do dobrega upravljanja kot temeljno pravico evropskih državljanov. Člen 43 Listine priznava pravico državljanov, da se obrnejo na evropskega varuha človekovih pravic glede nepravilnosti pri dejavnostih institucij, organov, uradov ali agencij Unije. Da bi bile te pravice učinkovite in da bi izboljšali sposobnost tega organa za izvajanje temeljitih in nepristranskih preiskav, bi mu bilo treba zagotoviti vsa potrebna orodja za uspešno opravljanje nalog, kot so določene s Pogodbami.

b) Dostop do informacij in zaupnost

Varuh človekovih pravic mora imeti dostop do vseh elementov, ki so potrebna za opravljanje nalog organa. Institucije, organi, uradi in agencije Unije bi zato morali varuhu človekovih pravic na njegovo zahtevo posredovati vse informacije, ki jih od njih zahteva, brez poseganja v dolžnost varuha človekovih pravic, da teh informacij ne razkrije. Za dostop do tajnih podatkov ali dokumentov bi morala veljati varnostna pravila zadevne institucije, organa, urada ali agencije Unije. Institucije, organi, uradi in agencije, ki posredujejo tajne podatke ali dokumente, bi morali varuha obvestiti, da gre za tovrstne podatke ali dokumente. Varuh bi se moral z zadevno institucijo, organom, uradom ali agencijo vnaprej dogovoriti o pogojih za ravnanje s tajnimi podatki ali dokumenti. Če varuh ugotovi, da zahtevane pomoči ne bo dobil, bi moral o tem obvestiti Evropski parlament, ki lahko ustrezno ukrepa. Varuh človekovih pravic in njegovo osebje so torej dolžni zaupno obravnavati vsako informacijo, ki so jo pridobili pri opravljanju svojih nalog.

c) Preiskave na lastno pobudo in nadaljnje preiskave

Da bi okrepili vlogo tega organa, je zaželeno, da se varuhu brez poseganja v njegovo primarno dolžnost obravnave pritožb omogoči, da na lastno pobudo izvaja preiskave, da bi ugotovil ponavljajoče se ali posebej hude primere nepravilnosti in spodbujal dobro upravno prakso v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije. Varuha bi bilo dobro pooblastiti, da na podlagi pritožbe, kar pa ni nujno, izvaja preiskave, ki se nanašajo na predhodne poizvedbe, da bi ugotovil, ali in v kolikšni meri je institucija, organ, urad ali agencija upoštevala njegova priporočila.

d) Pričevanje uslužbencev Evropske unije

Delo evropskega varuha človekovih pravic večinoma poteka neformalno in s soglasjem vseh udeleženih strani, zlasti uradnikov in drugih uslužbencev institucij, organov, uradov in agencij Unije. Ti bi morali na zahtevo varuha pričati o dejstvih, ki zadevajo tekočo preiskavo varuha človekovih pravic. Omenjeni uradniki ali uslužbenci govorijo v imenu svoje institucije, organa, urada ali agencije. Še naprej jih morajo zavezovati obveznosti na podlagi pravil, ki veljajo zanje. Če zadevna institucija, organ, urad ali agencija ne da dovoljenja svojim uradnikom ali drugim uslužbencem, da bi pričali v konkretni zadevi, mora razloge za to sporočiti varuhu in po možnosti predlagati alternativne načine za izmenjavo informacij.

e) Evropski varuh človekovih pravic in dejstva, ki bi lahko pomenila kaznivo dejanje

Upoštevati bi bilo treba nedavne spremembe glede zaščite finančnih interesov Unije pred kaznivimi dejanji, zlasti ustanovitev Evropskega javnega tožilstva, da bi se varuhu človekovih pravic omogočilo, da tožilstvo obvesti o vseh informacijah, ki spadajo v pristojnost tožilstva. V primeru, ko varuh te informacije sporoči Evropskemu javnemu tožilstvu, bi bilo prav tako zaželeno, da o tem obvesti osebo, na katero se informacije nanašajo, da bi se v celoti spoštovali domneva nedolžnosti in pravica do obrambe iz člena 48 Listine. Obvestiti bi bilo treba tudi osebo, ki je pritožbo vložila.

f) Nastop pred Evropskim parlamentom in letna poročila

Kadar je to primerno v zvezi s preiskavo o dejavnostih institucije, organa, urada ali agencije Unije, lahko varuh zahteva, da se mu omogoči nastop pred Evropskim parlamentom na najustreznejši ravni.

Na koncu vsakega letnega zasedanja bi moral varuh Evropskemu parlamentu predložiti poročilo o izidih svojih preiskav, opravljenih v referenčnem obdobju. Poročilo mora vsebovati oceno skladnosti s predlogi varuha in oceno ustreznosti sredstev, ki so na voljo za opravljanje nalog varuha. Te ocene se lahko predložijo tudi v ločenih poročilih.

g) Sodelovanje z drugimi organi

Zaželeno je, da se sprejmejo ukrepi, ki bodo varuhu človekovih pravic omogočili sodelovanje z Agencijo Evropske unije za temeljne pravice ter z drugimi institucijami in organi držav članic, pristojnimi za spodbujanje in varstvo temeljnih pravic. To sodelovanje lahko izboljša učinkovitost izvajanja nalog varuha. Omogočiti bi bilo treba tudi sodelovanje med varuhom in istovrstnimi organi v državah članicah v skladu z nacionalno zakonodajo.

h) Minimalna vsebina izvedbenih določb

Varuh človekovih pravic mora sprejeti izvedbene določbe za to uredbo. Da bi zagotovili pravno varnost in najvišje standarde učinkovitosti pri opravljanju njegovih nalog, bi bilo treba opredeliti minimalno vsebino izvedbenih določb. Minimalna vsebina bi morala vključevati vsaj določbe o: i) postopkovnih pravicah osebe, ki je vložila pritožbo, ter zadevne institucije, organa, urada ali agencije; ii) prejemu, obravnavi in zaključku pritožbe; iii) preiskavah na lastno pobudo; iv) nadaljnjih preiskavah, ki se nanašajo na predhodne poizvedbe, in v) ukrepih za zbiranje informacij.


MNENJE Odbora za peticije (27.11.2018)

za Odbor za ustavne zadeve

o predlogu za spremembo Sklepa 94/262/ESPJ, ES, Euratom Evropskega parlamenta z dne 9. marca 1994 o pravilih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje nalog varuha človekovih pravic,

(2018/2080(INL))

Pripravljavka mnenja: Margrete Auken

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Evropski parlament je večkrat pozval k posodobitvi statuta varuha človekovih pravic pred koncem zakonodajnega obdobja, da bi novi mandat, ki se začne takoj po volitvah v Evropski parlament leta 2019, zajemal vse nove ali spremenjene naloge že od samega začetka.

Od zadnjega pregleda statuta je minilo 10 let (leta 2008), medtem pa je začela veljati Lizbonska pogodba. V minulih 10 letih se je vloga varuha človekovih pravic utrdila in okrepila, še zlasti zaradi prizadevnega dela, ki so ga postorili ustrezni nosilci funkcije. Zdaj smo priča novi realnosti in spremembam, srečujemo se z novimi pričakovanji državljanov in Parlamenta na številnih ključnih področjih, ki zahtevajo izboljšave.

Ko gre za izvajanje temeljne pravice do dostopa do dokumentov, je Parlament opozoril, da je, čeprav imajo državljani pravico do vlaganja pritožb zaradi zavrnitev ali delnih zavrnitev pred Sodiščem Evropske unije, ta postopek drag in zamuden ter zahteva formalno pravno zastopanje. Evropski parlament je zato v številnih resolucijah priporočil, da bi moral varuh človekovih pravic imeti možnost sprejemati zavezujoče sklepe v zadevah o dostopu do dokumentov, da bi čim bolj uveljavil pravico do javnega dostopa do dokumentov Evropske unije.

Pojasniti je treba tudi pomembno dejstvo, da urad varuha človekovih pravic zavezuje Uredba (ES) 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu javnosti do dokumentov institucij EU, zato so črtane dodatne domneve tajnosti za določene kategorije ali informacije.

S predlaganimi spremembami se želi zagotoviti, da bodo informacije, ki so razvrščene kot občutljive, v skladu s členom 9 Uredbe (ES) 1049/2001 posredovane varuhu človekovih pravic v skladu z veljavnimi predpisi o varovanju. Da bi se spodbujalo učinkovitost preiskav varuha človekovih pravic, če osebje EU priča, bi to moralo potekati brez zavezanosti poslovni skrivnosti.

S predlaganimi pojasnili se želi zagotoviti, da je mogoče nespoštovanje sodb Sodišča Evropske unije s strani institucij Unije ali pretirane zamude v zvezi s tem prav tako šteti za vir nepravilnosti(1). Prav tako je pojasnjena razdelitev pristojnosti in združljivost postopkov med varuhom človekovih pravic in sodstvom, s predlaganimi spremembami statuta pa se želi zagotoviti, da ima lahko varuh človekovih pravic možnost tako kot druge institucije posredovati v pravnih zadevah pred Sodiščem Evropske unije.

Prav tako se želi s predlaganimi spremembami zagotoviti, da ima varuh človekovih pravic pravico po potrebi nastopiti pred Evropskim parlamentom, tudi skupaj z drugimi institucijami, ki bi morda bile vključene v posebne ali strateške preiskave.

Poleg tega se za občutljiva področja, kot so zaščita žvižgačev ali primeri nadlegovanja na delovnem mestu, ki lahko postanejo vir nepravilnosti, če jih institucije, agencije in organi EU ne obravnavajo primerno, predlaga, da bi varuh človekovih pravic v teh primerih igral svetovalno vlogo, skupaj z ustreznim povečanjem sredstev, ki bi lahko bila posledično potrebna.

Za nadlegovanje na delovnem mestu je podan predlog spremembe, da lahko varuh človekovih pravic opravlja preiskave v zvezi s tem, kako se v praksi uporabljajo politike proti nadlegovanju, in poda ustrezna priporočila. Nasvete bi lahko dajal tudi zaposlenim v institucijah, ki menijo, da je žrtve nadlegovanja. Predviden bi lahko bil skrajšan postopek v zadevah spolnega nadlegovanja - toda ta storitev bi bila spet odvisna od ustreznih sredstev.

O zaščiti žvižgačev je varuhinja človekovih pravic že preiskala ustrezne politike v devetih ključnih institucijah EU. Pomembno je zagotoviti, da lahko to delo nadaljuje, da pa lahko morebitnim žvižgačem svetuje tudi glede načina in obsega zaščite v primeru razkritij v javnem interesu. Če bi začela veljati uredba EU o prijavah nepravilnosti, bi se od varuha človekovih pravic prav tako pričakovalo, da bi lahko svetuje državljanom EU, ki ne bi bili prepričani, ali uredba EU o prijavah nepravilnosti velja tudi zanje ali ne.

Posebej je omenjena potrebo po proaktivnem spremljanju morebitnih navzkrižij interesov. Treba je zagotoviti nepristranskost, ta naloga pa spada na področje odgovornosti varuha človekovih pravic.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za peticije poziva Odbor za ustavne zadeve kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1

Statut varuha človekovih pravic

Naslov

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Sklep Evropskega parlamenta o predpisih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje nalog varuha človekovih pravic(1)

Uredba Evropskega parlamenta o predpisih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje nalog varuha človekovih pravic(1).

Obrazložitev

To je novi zavezujoči zakonodajni akt v obliki uredbe v skladu z določbami Lizbonske pogodbe.

Predlog spremembe    2

Statut varuha človekovih pravic

Navedba sklicevanja 1

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

ob upoštevanju pogodb o ustanovitvi Evropskih skupnosti in zlasti člena 195(4) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti ter člena 107d(4) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

ob upoštevanju Pogodb o ustanovitvi Evropske unije in zlasti člena 228(4) Pogodbe o ustanovitvi Evropske unije ter člena 106a(1) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

Obrazložitev

Izraz „Skupnost“ je treba v celotnem besedilu spremeniti v „Unija“, da se uskladi z nomenklaturo veljavnih Pogodb.

Predlog spremembe    3

Statut varuha človekovih pravic

Uvodna izjava 1 a (novo)

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

ker je institucija Varuha človekovih pravic določena v ustanovitvenih pogodbah, je nujno zagotoviti spolno nevtralen jezik v vseh institucijah, zato Parlament meni, da je „Ombudsperson“ primernejše ime za institucijo (v slovenščini se moška oblika „varuh“ nevtralno uporablja za oba spola, op. prev.);

Obrazložitev

Evropski inštitut za enakost spolov opredeljuje spolno nevtralni jezik kot jezik, ki se ne nanaša na nobenega od spolov ampak na ljudi na splošno, ne da bi se skliceval na ženske ali moške. Spolno nevtralen jezik je generičen izraz, ki se nanaša na uporabo neseksističnega, vključujočega ali pravičnega jezika z vidika spolov. Namen spolno nevtralnega jezika je preprečiti izbiro besed, ki bi lahko veljale za pristranske, diskriminacijske ali žaljive, če bi bilo iz besedila razbrati, da je standard eden od spolov ali družbenih spolov. Uporaba pravičnega in vključujočega jezika z vidika spolov prispeva k zmanjšanju stereotipov o spolih, spodbujanju družbenih sprememb in večji enakosti spolov. Ker je na položaju varuha človekovih pravic prvič ženska, je uporaba moške oblike (v angleščini) neprimerna.

Predlog spremembe    4

Statut varuha človekovih pravic

Uvodna izjava 3

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

ker mora imeti varuh človekovih pravic, ki lahko deluje tudi na lastno pobudo, dostop do vseh sredstev, potrebnih za opravljanje svojih nalog; ker so zato institucije in organi Skupnosti dolžni varuhu človekovih pravic na njegovo zahtevo posredovati vse informacije, ki jih od njih zahteva, in brez poseganja v dolžnost varuha človekovih pravic, da takih informacij ne razkrije; ker bi bilo treba dostop do tajnih informacij ali dokumentov, zlasti do dokumentov občutljive narave v smislu člena 9 Uredbe (ES) št. 1049/2001(2) , dovoliti ob spoštovanju predpisov o varnosti zadevne institucije ali organa Skupnosti; ker bi morale institucije ali organi, ki posredujejo zaupne informacije ali dokumente iz prvega pododstavka člena 3(2), o zaupnosti teh informacij ali dokumentov obvestiti varuha človekovih pravic; ker bi se moral varuh človekovih pravic za namene izvajanja predpisov, določenih v prvem pododstavku člena 3(2), vnaprej dogovoriti z zadevno institucijo ali organom o pogojih za ravnanje s tajnimi informacijami ali dokumenti in drugimi podatki, za katere velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti; ker varuh človekovih pravic, kadar meni, da zahtevane pomoči ne bo dobil, to sporoči Evropskemu parlamentu, ki ustrezno ukrepa;

ker mora imeti varuh človekovih pravic, ki lahko deluje tudi na lastno pobudo, dostop do vseh sredstev, potrebnih za opravljanje svojih nalog; ker so zato institucije in organi Unije dolžni varuhu človekovih pravic na njegovo zahtevo posredovati vse informacije, ki jih od njih zahteva, in brez poseganja v obveznosti varuha človekovih pravic iz Uredbe 1049/2001; ker bi bilo treba dostop do tajnih informacij ali dokumentov, zlasti do dokumentov občutljive narave v smislu člena 9 Uredbe (ES) št. 1049/2001(2) , dovoliti ob spoštovanju predpisov o varnosti zadevne institucije ali organa Unije; ker bi morale institucije ali organi, ki posredujejo zaupne informacije ali dokumente iz prvega pododstavka člena 3(2), o zaupnosti teh informacij ali dokumentov obvestiti varuha človekovih pravic; ker bi se moral varuh človekovih pravic za namene izvajanja predpisov, določenih v prvem pododstavku člena 3(2), vnaprej dogovoriti z zadevno institucijo ali organom o pogojih za ravnanje s tajnimi informacijami ali dokumenti; ker varuh človekovih pravic, kadar meni, da zahtevane pomoči ne bo dobil, to sporoči Evropskemu parlamentu, ki ustrezno ukrepa;

Obrazložitev

Jezikovne spremembe, ki so namenjene zagotavljanju nevtralnejšega besedila glede na spol, je treba uporabiti v celotnem besedilu. Poleg tega so spremembe potrebne za razjasnitev, da varuha človekovih pravic zavezuje Uredba 1049/2001 in v izogib ogrožanja poslovne skrivnosti kot posebne kategorije informacij, za katere se domneva zaupnost.

Predlog spremembe    5

Statut varuha človekovih pravic

Uvodna izjava 7

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

ker mora Evropski parlament imenovati varuha človekovih pravic na začetku svojega mandata in za celotno trajanje mandata, pri čemer ga izbere med osebami, ki so državljani Unije in imajo vsa potrebna zagotovila glede neodvisnosti in usposobljenosti;

ker mora Evropski parlament imenovati varuha človekovih pravic na začetku svojega mandata in za celotno trajanje mandata, pri čemer ga izbere med osebami, ki so državljani Unije in imajo vsa potrebna zagotovila glede neodvisnosti in usposobljenosti in niso opravljali politične funkcije na nacionalni ministrski ravni ali v evropskih institucijah;

Predlog spremembe    6

Statut varuha človekovih pravic

Uvodna izjava 10

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

ker je treba sprejeti predpise v zvezi z uradniki in uslužbenci sekretariata varuha človekovih pravic, ki mu bodo pomagali, ter njegovim proračunom; ker mora biti sedež varuha človekovih pravic sedež Evropskega parlamenta;

ker je treba sprejeti predpise v zvezi z uradniki in uslužbenci sekretariata varuha človekovih pravic, ki mu bodo pomagali, ter njegovim proračunom; ker mora biti sedež varuha človekovih pravic na sedežu Evropskega parlamenta;

Obrazložitev

Sedanji sedež evropskemu varuhu človekovih pravic omogoča učinkovito in neodvisno opravljanje nalog.

Predlog spremembe    7

Statut varuha človekovih pravic

Uvodna izjava 11

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

ker mora varuh človekovih pravic sprejeti izvedbene določbe za ta sklep; ker je treba predpisati tudi nekatere prehodne določbe za prvega varuha človekovih pravic, ki je imenovan po začetku veljavnosti Pogodbe EU –

ker mora varuh človekovih pravic sprejeti izvedbene določbe za ta sklep;

Obrazložitev

Ta prehodna določba ni več potrebna, saj Lizbonska pogodba že velja.

Predlog spremembe    8

Statut varuha človekovih pravic

Člen 1 – odstavek 2

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

2.  Varuh človekovih pravic opravlja svoje naloge v skladu s pooblastili, ki jih institucijam in organom Skupnosti podeljujejo Pogodbe.

2.  Varuh človekovih pravic opravlja svoje naloge v skladu s pooblastili, ki jih institucijam in organom Unije podeljujejo Pogodbe, zlasti členi 20.2(d), 24 in 228 Pogodbe o delovanju EU ter člena 41 in 43 Listine EU o temeljnih pravicah. Cilj dejavnosti varuha človekovih pravic je, da se v celoti zagotovi spoštovanje pravice do dobrega upravljanja ter preglednost in demokratičnost pri postopkih odločanja v institucijah, organih in agencijah Unije.

Predlog spremembe    9

Statut varuha človekovih pravic

Člen 1 – odstavek 3

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

3.  Varuh človekovih pravic ne sme posredovati v primerih pred nacionalnimi sodišči ali postavljati pod vprašaj pravilnost odločitev sodišč.

3.  Varuh človekovih pravic ne sme posredovati v primerih pred nacionalnimi sodišči ali postavljati pod vprašaj pravilnosti odločitev sodišč. V skladu s členom 40 statuta Sodišča Evropske unije, lahko varuh človekovih pravic posreduje v zadevah pred Sodiščem Evropske unije.

Predlog spremembe    10

Statut varuha človekovih pravic

Člen 2 – odstavek 2

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

2.  Vsak državljan Unije ali vsaka fizična ali pravna oseba, ki prebiva ali ima registriran sedež v eni izmed držav članic Unije, lahko na varuha človekovih pravic bodisi neposredno bodisi prek poslanca Evropskega parlamenta naslovi pritožbo glede nepravilnosti v dejanjih institucij in organov Unije, z izjemo Sodišča Evropskih skupnosti in Sodišča prve stopnje, ki delujeta v svoji pravosodni funkciji. Varuh človekovih pravic obvesti institucijo ali organ v postopku takoj po prejemu pritožbe.

2.  Vsak državljan Unije ali vsaka fizična ali pravna oseba, ki prebiva ali ima registriran sedež v eni izmed držav članic Unije, lahko na varuha človekovih pravic bodisi neposredno bodisi prek poslanca Evropskega parlamenta naslovi pritožbo glede nepravilnosti v dejanjih institucij in organov Unije, z izjemo Sodišča Evropske unije in Sodišča prve stopnje, ki delujeta v svoji pravosodni funkciji. Varuh človekovih pravic obvesti ustrezno institucijo ali organ takoj po prejemu pritožbe, pri čemer upošteva standarde EU za varstvo podatkov.

Predlog spremembe    11

Statut varuha človekovih pravic

Člen 2 – odstavek 4

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

4.  Pritožba je mogoča v roku dveh let od dne, ko se je pritožnik seznanil z dejstvi, na katerih pritožba temelji, pred tem pa je moral že uporabiti ustrezna upravna sredstva pri zadevnih institucijah in organih.

4.  Pritožba je mogoča v roku treh let od dne, ko se je pritožnik seznanil z dejstvi, na katerih pritožba temelji, pred tem pa je moral že uporabiti ustrezna upravna sredstva pri zadevnih institucijah in organih.

Obrazložitev

Namen spremembe je omogočiti več časa za vložitev pritožbe, kar je v skladu s trenutnim skupnim časovnim obdobjem pri stikih z institucijami.

Predlog spremembe  12

Statut varuha človekovih pravic

Člen 2 – odstavek 7

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

7.  Kadar mora varuh človekovih pravic zaradi tekočih ali zaključenih sodnih postopkov v zvezi z dejstvi, ki so mu bila predložena, pritožbo razglasiti za nedopustno ali prenehati njeno obravnavo, se ugotovitve preiskav, ki jih je do takrat izvedel, dokončno arhivirajo.

7.  Varuh človekovih pravic začasno odloži obravnavo pritožbe, če so domnevna dejanja predmet sodnega postopka. Če se izkaže, da je nepravilnost v tem, da institucija, organ, urad ali agencija Unije niso pravilno izvršili sodbe Sodišča Evropske unije, lahko Varuh človekovih pravic poda priporočila.

Predlog spremembe  13

Statut varuha človekovih pravic

Člen 2 – odstavek 8

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

8.  Pritožba v zvezi z delovnimi razmerji med institucijami in organi Unije ter njihovimi uradniki ali drugimi uslužbenci se sme poslati varuhu človekovih pravic samo v primeru, da je zadevna oseba izkoristila že vse možnosti za vložitev vlog in pritožb, zlasti postopke iz člena 90(1) in (2) Kadrovskih predpisov, ter če je rok za odgovore organa, na katerega so bile pritožbe naslovljene, že potekel.

8.  Pritožba v zvezi z delovnimi razmerji med institucijami in organi Unije ter njihovimi uradniki ali drugimi uslužbenci se sme poslati varuhu človekovih pravic samo v primeru, da je zadevna oseba izkoristila že vse možnosti za vložitev vlog in pritožb, zlasti, kadar je ustrezno, postopke iz člena 90(1) in (2) Kadrovskih predpisov, ali če je rok za odgovore organa, na katerega so bile pritožbe naslovljene, že potekel, ali če druga oseba, ki dela za institucije Unije, teh postopkov zaradi svojega statusa ne more uporabiti. Posebne izjeme se lahko določijo za primere nadlegovanja, zlasti spolnega nadlegovanja.

Predlog spremembe    14

Statut varuha človekovih pravic

Člen 2 – odstavek 9

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

9.  Varuh človekovih pravic čimprej obvesti pritožnika o ukrepih, ki jih je sprejel v zvezi z njegovo pritožbo.

9.  Varuh človekovih pravic čimprej, najkasneje pa v dveh mesecih obvesti pritožnika o ukrepih, ki so bili sprejeti v zvezi z njegovo pritožbo.

Predlog spremembe    15

Statut varuha človekovih pravic

Člen 2 – odstavek 9 a (novo)

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

9a.  Proti varuhu človekovih pravic je mogoče vložiti tožbo zaradi opustitve ukrepanja v skladu s členom 265 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Predlog spremembe    16

Statut varuha človekovih pravic

Člen 3 – odstavek 1

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

1.   Varuh človekovih pravic na lastno pobudo ali po prejemu pritožbe izvede vse preiskave, ki se mu zdijo utemeljene, da bi pojasnil vse domnevne nepravilnosti v dejavnostih institucij in organov Skupnosti. O svojih ukrepih obvesti pristojno institucijo ali organ, ki mu lahko predloži vse koristne pripombe.

1.   Varuh človekovih pravic je pooblaščen, da na lastno pobudo ali po prejemu pritožbe izvede vse preiskave, ki se mu zdijo utemeljene, da bi pojasnil vse domnevne nepravilnosti v dejavnostih institucij in organov Unije, za kar ne potrebuje predhodnega dovoljenja. Zadevna institucija ali organ se lahko v ustreznem časovnem okviru obvesti in zaprosi za predložitev koristnih pripomb ali dokaznega gradiva.

Predlog spremembe  17

Statut varuha človekovih pravic

Člen 3 – odstavek 1 a (novo)

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

1a. Varuh človekovih pravic lahko brez poseganja v svoje redne naloge obravnavanja pritožb na lastno pobudo opravlja preiskave, ki so bolj strateške narave, da bi opredelil in preprečil nepravilnosti ter spodbujal dobro upravno prakso v institucijah, uradih, organih in agencijah Unije in proaktivno obravnaval strukturne težave v javnem interesu, ki bi lahko vplivale na dobro upravljanje, preglednost in demokratični postopek odločanja.

 

Sodeluje lahko v strukturiranem in rednem dialogu z institucijami ter pred podajo priporočil ali kadarkoli kasneje izvede javno posvetovanje, da bi zbral informacije in dokaze, prav tako pa lahko sistematično preučuje in ocenjuje napredek ustrezne institucije.

Predlog spremembe  18

Statut varuha človekovih pravic

Člen 3 – odstavek 2

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

2.  Institucije in organi Skupnosti morajo varuhu človekovih pravic posredovati vse informacije, ki jih od njih zahteva, in mu omogočiti dostop do zadevnih spisov. Dostop do tajnih informacij ali dokumentov, zlasti do dokumentov občutljive narave v smislu člena 9 Uredbe (ES) št. 1049/2001, se dovoli ob spoštovanju predpisov o varnosti zadevne institucije ali organa Unije.

2.  Institucije in organi Unije morajo varuhu človekovih pravic posredovati vse informacije, ki jih od njih zahteva, in mu zagotoviti dostop do zadevnih spisov. Dostop do tajnih informacij ali dokumentov, zlasti do dokumentov občutljive narave v smislu člena 9 Uredbe (ES) št. 1049/2001, se dovoli ob spoštovanju predpisov o varnosti zadevne institucije ali organa Unije.

Institucije ali organi, ki posredujejo zaupne informacije ali dokumente iz prejšnjega pododstavka, o zaupnosti teh informacij ali dokumentov obvestijo varuha.

Institucije ali organi, ki posredujejo zaupne informacije ali dokumente iz prejšnjega pododstavka, o zaupnosti teh informacij ali dokumentov vnaprej obvestijo varuha.

Varuh človekovih pravic se za namene izvajanja predpisov, določenih v prvem pododstavku, vnaprej dogovori z zadevno institucijo ali organom o pogojih za ravnanje s tajnimi informacijami ali dokumenti in drugimi podatki, za katere velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti.

Varuh človekovih pravic se za namene izvajanja predpisov, določenih v prvem pododstavku, vnaprej dogovori z zadevno institucijo ali organom o pogojih za ravnanje s tajnimi informacijami ali dokumenti.

Dostop do dokumentov, ki izhajajo iz države članice in so z zakonom ali predpisom opredeljeni za tajne, smejo zadevne institucije ali organi dovoliti le, če je država članica v to predhodno privolila.

Dostop do dokumentov, ki izhajajo iz države članice in so z zakonom ali predpisom opredeljeni za tajne, smejo zadevne institucije ali organi dovoliti šele potem, ko so službe varuha človekovih pravic v skladu s členom 9 Uredbe 1049/2001 in ob upoštevanju pravil o varnosti ustreznih institucij ali organov Unije uvedle ustrezne ukrepe in zaščitne ukrepe za ravnanje z dokumenti, ki zagotavljajo enakovredno raven zaupnosti.

Dostop do drugih dokumentov, ki izhajajo iz države članice, pa dovolijo po tem, ko so zadevno državo članico s tem seznanili.

Dostop do drugih dokumentov, ki izhajajo iz države članice, pa dovolijo po tem, ko so zadevno državo članico s tem seznanili.

V obeh primerih in v skladu s členom 4 varuh človekovih pravic ne sme širiti vsebine takih dokumentov.

V obeh primerih in v skladu s členom 4 mora varuh človekovih pravic spoštovati Uredbo 1049/2001.

Uradniki in drugi uslužbenci institucij in organov Skupnosti morajo na zahtevo varuha človekovih pravic pričati; še naprej jih obvezujejo ustrezne določbe Kadrovskih predpisov, zlasti dolžnost poslovne skrivnosti.

Uradniki in drugi uslužbenci institucij in organov Unije morajo na zahtevo varuha človekovih pravic pričati.

Predlog spremembe  19

Statut varuha človekovih pravic

Člen 3 – odstavek 3

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

3.  Organi držav članic morajo varuhu človekovih pravic na njegovo zahtevo prek stalnih predstavništev držav članic v Evropskih skupnostih posredovati vse informacije, ki bi lahko pomagale pojasniti primere nepravilnosti v institucijah ali organih Skupnosti, razen če za omenjene informacije veljajo zakoni ali predpisi o tajnosti ali določbe, ki preprečujejo njihovo posredovanje. Ne glede na to lahko v slednjem primeru zadevna država članica dovoli varuhu človekovih pravic, da take informacije dobi pod pogojem, če se zaveže, da jih ne bo širil.

3.  Organi držav članic morajo varuhu človekovih pravic na zahtevo prek stalnih predstavništev držav članic v Evropski uniji posredovati vse informacije, ki bi lahko koristile pri pojasnitvi primerov nepravilnosti v institucijah ali organih Unije. Ustrezna država članica lahko varuhu človekovih pravic dovoli prejetje informacije, za katero veljajo zakoni ali predpisi o tajnosti, če se predhodno dogovorita o ustreznem ravnanju z občutljivimi podatki. V vsakem primeru se pošlje podroben opis dokumenta.

Predlog spremembe    20

Statut varuha človekovih pravic

Člen 3 – odstavek 4

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

4.  Če varuh človekovih pravic meni, da zahtevane pomoči ne bo dobil, to sporoči Evropskemu parlamentu, ki ustrezno ukrepa.

4.  Če varuh človekovih pravic meni, da zahtevane pomoči ne bo dobil, to sporoči Evropskemu parlamentu, ki ustrezno ukrepa, vključno z zagotavljanjem navzočnosti varuha človekovih pravic na zasedanjih odborov in drugih srečanjih ali obravnavah.

Obrazložitev

Namen spremembe je omogočiti večjo navzočnost varuha človekovih pravic v Parlamentu, kar že določa člen 220 Poslovnika(2).

Predlog spremembe  21

Statut varuha človekovih pravic

Člen 3 – odstavek 4 a (novo)

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

4a.   Po potrebi lahko varuh človekovih pravic pristojni odbor Parlamenta zaprosi, da bi v zvezi s svojimi nalogami nastopil pred njim ali pa ga k temu pozove odbor. Kadar ta prošnja zadeva preiskavo v teku, lahko ustrezna institucija zaprosi, da bi nastopila skupaj z varuhom ali pa je k temu pozvana.

Predlog spremembe    22

Statut varuha človekovih pravic

Člen 3 – odstavek 6

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

6.   Če varuh človekovih pravic ugotovi nepravilnost, to sporoči pristojni instituciji ali organu in po potrebi predlaga osnutek priporočil. Tako obveščena institucija ali organ v roku treh mesecev pošlje varuhu človekovih pravic podrobno mnenje.

(Ne zadeva slovenske različice.)   

Predlog spremembe    23

Statut varuha človekovih pravic

Člen 3 – odstavek 7

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

7.  Nato varuh človekovih pravic pošlje poročilo Evropskemu parlamentu in pristojni instituciji ali organu. V svojem poročilu lahko da priporočila. Pritožnika obvesti o izidih svojih preiskav, o mnenju pristojne institucije ali organa ter o morebitnih priporočilih varuha človekovih pravic.

7.  Nato varuh človekovih pravic pošlje poročilo Evropskemu parlamentu in pristojni instituciji ali organu. Varuh človekovih pravic lahko v poročilu da priporočila. Pritožnika obvesti o izidih svojih preiskav, o mnenju pristojne institucije ali organa ter o morebitnih priporočilih varuha človekovih pravic. Po potrebi lahko varuh človekovih pravic zaprosi, da bi nastopil na plenarnem zasedanju Parlamenta ali pa je k temu pozvan.

Predlog spremembe    24

Statut varuha človekovih pravic

Člen 3 – odstavek 8

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

8.  Na koncu vsakega letnega zasedanja varuh človekovih pravic predloži Evropskemu parlamentu poročilo o izidih svojih preiskav.

8.  Na koncu vsakega letnega zasedanja varuh človekovih pravic predloži Evropskemu parlamentu poročilo o izidih svojih preiskav, vključno z oceno o ustreznosti sredstev, ki so varuhu človekovih pravic na voljo za opravljanje nalog.

Obrazložitev

Namen spremembe je poskusiti zagotoviti ustrezno raven sredstev v zvezi s postopkom, ki je v členu 11(2) obstoječega statuta določen glede števila osebja, ki dela za varuha človekovih pravic.

Predlog spremembe    25

Statut varuha človekovih pravic

Člen 3 – odstavek 8 a (novo)

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

8a.  Varuh človekovih pravic lahko Evropskemu uradu za boj proti goljufijam in Evropskemu javnemu tožilstvu predloži dokaze, ki potrjujejo neustrezno uporabo sredstev iz proračuna EU, v nadaljnjo preiskavo in vzpostavitev strateškega partnerstva;

Predlog spremembe    26

Statut varuha človekovih pravic

Člen 4 – odstavek 1

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

1.  Varuh človekovih pravic in njegovo osebje, za katerega se uporabljata člen 287 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in člen 194 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, ne smejo širiti informacij ali dokumentov, ki so jih pridobili med preiskavami. Brez poseganja v odstavek 2 še zlasti ne smejo širiti tajnih informacij ali dokumentov, poslanih varuhu človekovih pravic, predvsem dokumentov občutljive narave v smislu člena 9 Uredbe (ES) št. 1049/2001, ali dokumentov s področja uporabe zakonodaje Unije o varstvu osebnih podatkov ter vseh informacij, ki bi lahko škodile pritožniku ali drugim vpletenim osebam.

črtano

Obrazložitev

Varuha človekovih pravic tako kot vse druge institucije zavezuje Uredba 1049/2001, zato bi bilo treba besedilo ustrezno spremeniti, ne pa izdelati dodatno izjemo, ki bi veljala posebej za preiskave varuha človekovih pravic.

Predlog spremembe    27

Statut varuha človekovih pravic

Člen 4 a (novo)

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

Člen 4a

 

1.  Varuh človekovih pravic in njegovo osebje obravnavajo zahteve za dostop javnosti do dokumentov v skladu s pogoji in omejitvami iz Uredbe (ES) št. 1049/2001. Glede pritožb v zvezi s pravico do javnega dostopa do uradnih dokumentov varuh človekovih pravic po ustrezni analizi in potrebnem premisleku izda priporočilo o razkritju ali nerazkritju zadevnih dokumentov, na kar se ustrezna institucija, agencija ali organ odzove v rokih, določenih z Uredbo 1049/2001.

 

2.  Če ustrezna institucija ne upošteva priporočila, naj dokumente razkrije, svojo zavrnitev ustrezno utemelji. Varuh človekovih pravic lahko morebitno zavrnitev predloži Sodišču Evropske unije ter zahteva uporabo hitrega postopka iz njegovega poslovnika.

Predlog spremembe    28

Statut varuha človekovih pravic

Člen 5 – odstavek 1

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

1.    Varuh človekovih pravic lahko, kolikor to prispeva k učinkovitejšim raziskavam ter boljši zaščiti pravic in interesov oseb, ki se pri njem pritožijo, sodeluje z istovrstnimi organi v določenih državah članicah, in sicer pod pogojem, da ravna skladno z veljavno nacionalno zakonodajo. Varuh človekovih pravic pri tem ne sme zahtevati dokumentov, do katerih na podlagi člena 3 sicer nima dostopa.

1.   Varuh človekovih pravic lahko, kolikor to prispeva k učinkovitejšim raziskavam ter boljši zaščiti pravic in interesov oseb, ki se pri njem pritožijo, sodeluje z istovrstnimi organi v določenih državah članicah, in sicer pod pogojem, da ravna skladno z veljavno nacionalno zakonodajo. Varuh človekovih pravic lahko izjemoma zahteva vpogled v dokumente, ki sicer na podlagi člena 3 niso dostopni.

Predlog spremembe    29

Statut varuha človekovih pravic

Člen 5 a (novo)

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

Člen 5a

 

1.  Varuh človekovih pravic v skladu s členom 22 Kadrovskih predpisov redno ocenjuje politike in pregleduje postopke, ki se uporabljajo v ustreznih institucijah, organih in agencijah EU, po potrebi pa oblikuje tudi konkretna priporočila za izboljšave, s katerimi bi se zagotovila popolna zaščita žvižgačev.

 

2.  Varuh človekovih pravic je lahko naprošen, da morebitnim žvižgačem zaupno zagotovi informacije, nepristranski nasvet in strokovna navodila v zvezi s področjem uporabe ustreznih določb v zakonodaji Unije. Uvede lahko tudi preiskave na podlagi prejetih informacij, če bi opisana praksa predstavljala nepravilnost v Uniji. V ta namen je mogoče opustiti veljavne kadrovske določbe.

Predlog spremembe    30

Statut varuha človekovih pravic

Člen 5 b (novo)

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

Člen 5b

 

1.  Varuh človekovih pravic redno pregleduje postopke v zvezi z administrativnim upravljanjem institucij, organov in agencij Unije in ocenjuje, ali se z njimi učinkovito preprečujejo primeri navzkrižja interesov, s čimer zagotavlja nepristranskost in popolno spoštovanje pravice do dobrega upravljanja.

 

2.  Varuh človekovih pravic lahko ugotavlja in ocenjuje morebitne primere navzkrižja interesov na vseh ravneh, ki bi lahko predstavljali vir nepravilnosti – v tem primeru pripravi posebne sklepe, Parlament pa se obvesti o ugotovitvah.

Predlog spremembe    31

Statut varuha človekovih pravic

Člen 6 – odstavek 2

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

2.  Evropski parlament izbere varuha človekovih pravic med osebami, ki so državljani Unije, imajo polne državljanske in politične pravice in vsa potrebna zagotovila neodvisnosti ter izpolnjujejo pogoje za izvajanje najvišje sodniške funkcije v svoji državi ali imajo priznano znanje in izkušnje za opravljanje nalog varuha človekovih pravic.

2.  Evropski parlament izbere varuha človekovih pravic med osebami, ki so državljani Unije, imajo polne državljanske in politične pravice in vsa potrebna zagotovila neodvisnosti, v preteklih treh letih niso bili člani nacionalnih vlad ali institucij Unije ter izpolnjujejo pogoje nepristranskosti, ki so potrebni za izvajanje najvišje sodniške funkcije v njihovi državi ali imajo priznano znanje in izkušnje za opravljanje nalog varuha človekovih pravic.

Predlog spremembe    32

Statut varuha človekovih pravic

Člen 8

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 8

Člen 8

Varuha človekovih pravic, ki ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje svojih dolžnosti ali je zagrešil hujšo kršitev, lahko Sodišče Evropskih skupnosti na zahtevo Evropskega parlamenta razreši.

Varuha človekovih pravic, ki ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje svojih dolžnosti ali je zagrešil hujšo kršitev, lahko Sodišče Evropske unije na zahtevo Evropskega parlamenta razreši, potem ko so ga zaslišali pristojni odbori.

Obrazložitev

Dodatek še enega koraka v postopku, da bi glede na naravo institucije in ključno vlogo, ki jo igra v odnosu do državljanov EU, zagotovili z vidika javnosti razpravo. Ta bi morala potekati pred institucijo, ki je primarno odgovorna za imenovanje varuha človekovih pravic, torej Parlamentom.

Predlog spremembe    33

Statut varuha človekovih pravic

Člen 11 – odstavek 1 a (novo)

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

1a.  Varuh človekovih pravic bi si moral prizadevati za enakost spolov v sestavi sekretariata in osebja.

Obrazložitev

Kodifikacija nevtralnosti z vidika spola v uradu varuha človekovih pravic, ki se v praksi običajno že uporablja.

Predlog spremembe    34

Statut varuha človekovih pravic

Člen 12 a (novo)

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

Člen 12a

 

1.  Varuh človekovih pravic brez odlašanja preveri, ali so institucije, organi in agencije Unije ustrezno ravnale v primerih kakršnega koli nadlegovanja in pri tem uporabile postopke, določene za primere pritožb. Varuh človekovih pravic v zvezi s tem oblikuje posebne sklepe.

 

2.  Varuh človekovih pravic znotraj svojega sekretariata imenuje osebo ali strukturo s strokovnim znanjem na področju nadlegovanja, ki lahko po potrebi svetuje zaposlenim v institucijah in drugim delavcem. Oceni postopke, ki se uporabljajo za preprečevanje kakršnega koli nadlegovanja v institucijah, organih in agencijah Unije, ter mehanizme za kaznovanje odgovornih oseb ter oblikuje ustrezne sklepe o tem, ali so postopki skladni z načeli sorazmernosti, primernosti in odločnosti ter žrtvam zagotavljajo učinkovito zaščito in podporo.

Predlog spremembe    35

Statut varuha človekovih pravic

Člen 13

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 13

Člen 13

Sedež varuha človekovih pravic je sedež Evropskega parlamenta.

Sedež varuha človekovih pravic je na sedežu Evropskega parlamenta.

Obrazložitev

Sedanji sedež evropskemu varuhu človekovih pravic omogoča učinkovito in neodvisno opravljanje nalog.

Predlog spremembe    36

Statut varuha človekovih pravic

Člen 15

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 15

črtano

Prvi varuh človekovih pravic, imenovan po začetku veljavnosti Pogodbe EU, je imenovan za preostanek parlamentarnega mandata.

 

Obrazložitev

Zastarela določba.

Predlog spremembe    37

Statut varuha človekovih pravic

Člen 17

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 17

Člen 17

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti . Veljati začne na dan objave.

Ta uredba se objavi v Uradnem listu Evropske unije. Veljati začne na dan objave.

Obrazložitev

Glej predlog spremembe 1 in 2. To je nov zavezujoč zakonodajni akt v obliki uredbe v skladu z določbami Lizbonske pogodbe, kjer je bila nomenklatura „Skupnost“ in njena zakonitost nadomeščena z „Unijo“.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

21.11.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

16

0

8

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Margrete Auken, Beatriz Becerra Basterrechea, Andrea Cozzolino, Pál Csáky, Miriam Dalli, Eleonora Evi, Peter Jahr, Rikke-Louise Karlsson, Svetoslav Hristov Malinov, Lukas Mandl, Notis Marias, Ana Miranda, Miroslavs Mitrofanovs, Marlene Mizzi, Gabriele Preuß, Eleni Teoharus (Eleni Theocharous), Cecilia Wikström

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Urszula Krupa, Kostadinka Kuneva, Julia Pitera, Ángela Vallina

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Asim Ademov, Adam Szejnfeld, Mihai Ţurcanu

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

16

+

ALDE

ECR

EFDD

GUE/NGL

NI

S&D

VERTS/ALE

Beatriz Becerra Basterrechea, Cecilia Wikström,

Urszula Krupa, Notis Marias, Eleni Teoharus (Eleni Theocharous)

Eleonora Evi

Kostadinka Kuneva, Ángela Vallina

Rikke-Louise Karlsson

Andrea Cozzolino, Miriam Dalli, Marlene Mizzi, Gabriele Preuß

Margrete Auken, Ana Miranda, Miroslavs Mitrofanovs

0

-

8

0

PPE

Asim Ademov, Pál Csáky, Peter Jahr, Svetoslav Hristov Malinov, Lukas Mandl, Julia Pitera, Adam Szejnfeld, Mihai Ţurcanu

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

(1)

Avtor opredelitve nepravilnosti je Jocob Söderman, prvi evropski varuh človekovih pravic: „Do nepravilnosti pride, ko javni organ ne deluje v skladu z pravilom ali načelom, ki je zanj zavezujoče.“

(2)

Člen 220 : Dejavnosti varuha človekovih pravic

2 Varuh človekovih pravic lahko obvesti tudi pristojni odbor, če ta to zahteva, ali na lastno pobudo nastopi pred njim.


INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

22.1.2019

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

20

1

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Gerolf Annemans, Pascal Durand, Esteban González Pons, Danuta Maria Hübner, Jo Leinen, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Markus Pieper, Paulo Rangel, György Schöpflin, Pedro Silva Pereira, Barbara Spinelli, Kazimierz Michał Ujazdowski

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Max Andersson, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Jasenko Selimovic, Gabriele Zimmer

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

José Blanco López, Michael Gahler, Stefan Gehrold, Theresa Griffin, Fernando Ruas


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

20

+

ALDE

Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Jasenko Selimovic

GUE/NGL

Barbara Spinelli, Gabriele Zimmer

NI

Kazimierz Michał Ujazdowski

PPE

Michael Gahler, Stefan Gehrold, Esteban González Pons, Danuta Maria Hübner, Markus Pieper, Paulo Rangel, Fernando Ruas, György Schöpflin

S&D

José Blanco López, Theresa Griffin, Sylvia Yvonne Kaufmann, Jo Leinen, Pedro Silva Pereira

VERTS/ALE

Max Andersson, Pascal Durand

1

-

ENF

Gerolf Annemans

0

0

 

 

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 8. februar 2019Pravno obvestilo