Postopek : 2017/2089(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0051/2019

Predložena besedila :

A8-0051/2019

Razprave :

PV 11/02/2019 - 16
CRE 11/02/2019 - 16

Glasovanja :

PV 12/02/2019 - 9.18
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0079

POROČILO     
PDF 324kWORD 100k
30.1.2019
PE 629.691v02-00 A8-0051/2019

o izvajanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah v institucionalnem okviru EU

(2017/2089(INI))

Odbor za ustavne zadeve

Poročevalka: Barbara Spinelli

PRED. SPREM.
OBRAZLOŽITEV – POVZETEK DEJSTEV IN UGOTOVITEV
 PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve
 MNENJE Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
 STALIŠČE V OBLIKI PREDLOGOV SPREMEMB Odbora za pravice žensk in enakost spolov
 MNENJE Odbora za peticije
 INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

OBRAZLOŽITEV – POVZETEK DEJSTEV IN UGOTOVITEV

Uvod

S sprejetjem Listine Evropske unije o temeljnih pravicah („Listine“) je proces evropskega povezovanja dosegel prelomno točko. EU je pred svojimi državljani prevzela formalno odgovornost ter se iz gospodarske skupnosti spremenila v unijo, ki temelji na pravni državi in človekovih pravicah. Spremembo uradno potrjuje Lizbonska pogodba, ki v členu 6(1) PEU Listini podeljuje enako pravno veljavnost, kot jo imata Pogodbi.

V skladu s členom 51(1) Listine je ravnanje institucij EU v zvezi s to Listino glavna referenčna točka za analiziranje njenega področja uporabe in oceno stopnje izvajanja njenih določb. Cilj tega poročila je z vidika institucij EU oceniti sedanje stanje glede vloge Listine kot vira primarne zakonodaje EU in predlagati možnosti za nadaljnje izboljšanje.

Dejavnosti ugotavljanja dejstev

Izvedene so bile naslednje dejavnosti ugotavljanja dejstev:

– študija(1) Tematskega sektorja C Generalnega direktorata za notranjo politiko, ki je bila v Odboru za ustavne zadeve predstavljena 28. novembra 2017 v prisotnosti predsednika delovne skupine Sveta za temeljne pravice, državljanske pravice in prosti pretok oseb ter predstavnika enote Evropske komisije za politiko na področju temeljnih pravic;

– tehnični sestanki z Agencijo Evropske unije za temeljne pravice (10. januarja 2018), enoto Evropske komisije za politiko na področju temeljnih pravic (22. februarja 2018), vodjo oddelka Sveta Evrope za Evropsko socialno listino (13. marca 2018) in evropsko varuhinjo človekovih pravic (30. maja 2018);

– pravno mnenje(2) Agencije za temeljne pravice, ki je bilo v Odboru za ustavne zadeve predstavljeno 1. oktobra 2018, med drugim pa je temeljilo na odgovorih agencij EU na vprašalnik, ki ga je predsednica Odbora za ustavne zadeve poslala vsem agencijam.

Listina v zakonodajnih postopkih in postopkih odločanja EU

Institucije EU so pri vključevanju Listine v zakonodajne postopke in postopke odločanja precej napredovale, vendar se zdi, da je Listina še vedno podcenjena in da njene možnosti niso v celoti izkoriščene. Splošna težnja je, da se poudarja preprečevanje kršitev Listine in ne čim večje izkoriščanje njenih možnosti(3), čeprav je v členu 51(1) Listine jasno določeno, da je treba spodbujati njeno uporabo.

Glavna orodja, ki jih ima Komisija na voljo za predhodne ocene skladnosti svojih predlogov s temeljnimi pravicami in torej tudi z Listino, so preverjanja združljivosti in ocene učinka, vendar tudi ta orodja namesto proaktivnega ukrepanja sledijo istemu pasivnemu pristopu. Zlasti pri ocenah učinka je glavni poudarek na tradicionalnih standardih, in sicer na ekonomskih, socialnih in okoljskih dejavnikih, čeprav se vloga človekovih pravic postopoma krepi. Predlogi Komisije se lahko v zakonodajnem postopku znatno spremenijo, zato lahko zlasti v tako imenovanih trialogih ocene učinka izgubijo pomen: zaradi nepreglednosti teh skupnih pogajanj je izredno težko oceniti potek postopka odločanja, ob tem pa lahko politični in/ali strankarski vidiki pretehtajo nad drugimi pomisleki. Medinstitucionalni sporazum o boljši pripravi zakonodaje sozakonodajalcema omogoča, da prostovoljno izvedeta dodatne ocene učinka. Parlament ima na sozakonodajalski ravni dobro uveljavljena sredstva za oceno spoštovanja temeljnih pravic, med katerimi je posebni postopek iz člena 38 Poslovnika, ki pa ni bil nikoli uporabljen. Kot pri Komisiji gre tudi tu predvsem za notranje postopke, ki jih izvajajo službe Parlamenta. Kar zadeva Svet, so bile sicer sprejete notranje smernice za preverjanje skladnosti zakonodaje s temeljnimi pravicami, vendar uradni mehanizem za oceno učinka ne obstaja. Poleg tega je zaradi pomanjkljive preglednosti njegovega zakonodajnega postopka, o kateri je nedavno poročala evropska varuhinja človekovih pravic(4), težko opredeliti, kakšen je postopek odločanja Sveta.

Institucije EU morajo na svojem področju ukrepanja v celoti izvajati določbe Listine, tako da izpolnjujejo negativne (dolžnosti vzdržanja) in pozitivne (dolžnosti ukrepanja) obveznosti v skladu z zahtevami mednarodnega prava o človekovih pravicah. Ta odgovornost je jasno potrjena v členih 2 in 6 PEU ter podobnih obveznostih v splošnih določbah v delu I naslova II PDEU. Za doseganje tega cilja in hkrati dopolnitev notranjih postopkov institucij bi lahko sprejeli nadaljnje ukrepe: spodbujanje bolj strukturiranega in urejenega sodelovanja z neodvisnimi zunanjimi organi, kot je Agencija za temeljne pravice, pri ocenjevanju zakonodajnih predlogov z vidika človekovih pravic; izvajanje ločenih in posebnih ocen učinka na temeljne pravice; vzpostavitev mehanizma za prepoznavanje potrebe po ukrepanju na ravni Unije za spoštovanje in izpolnjevanje določb Listine ter usklajevanje prava Unije z razvijajočo se naravo mednarodnega prava o človekovih pravicah. Primerno bi bilo tudi vzpostaviti dodatna orodja za izvajanje sistematičnih naknadnih pregledov skladnosti zakonodaje EU z Listino, kar je trenutno skoraj izključno v pristojnosti Sodišča Evropske unije. Izhodišče za to bi bila lahko klavzula o poročanju in pregledu na podlagi človekovih pravic/Listine, vključena v zakonodajna besedila.

Vloga Listine v politikah EU

V tem poročilu je obravnavana vloga Listine zlasti na dveh področjih oblikovanja politik EU.

Prvo področje je zunanje delovanje, vključno s sklepanjem trgovinskih sporazumov s tretjimi državami. Na področju skupne zunanje in varnostne politike bo v poročilu poudarek na omejenih pogojih, pod katerimi lahko Sodišče izvršuje svojo pristojnost, s tem pa tudi na pomanjkanju pravnih sredstev proti kršitvam človekovih pravic, ki izhajajo iz sklepov, sprejetih na tem področju. Notranje ravnanje institucij EU v zvezi z Listino bo preskusni kamen za oceno njihovega zunanjega ravnanja. EU bo lahko skupno zunanjo in varnostno politiko, ki bo popolnoma v skladu z načeli iz člena 21(1) PEU, učinkovito razvijala le, če bo njeno notranje ravnanje popolnoma v skladu s temi zahtevami.

Celoviti trgovinski sporazumi so zlasti pomembni zaradi daljnosežnih posledic, ki jih lahko imajo za človekove pravice. Za obravnavo trgovinskih sporazumov z vidika človekovih pravic so bile sprejete pomembne prakse in smernice, vendar to poročilo kljub temu vsebuje predlog, naj se tako imenovani celostni pristop, ki ga v ocenah učinka na trajnostni razvoj trenutno uporablja Komisija, preseže in naj se v celoti sprejmejo priporočila evropske varuhinje človekovih pravic(5) o izvajanju posebnih ocen učinka na človekove pravice pred zaključkom trgovinskih pogajanj.

Drugo področje je ekonomsko upravljanje: področje, na katerem ima EU zelo obsežne pristojnosti in ki lahko močno vpliva na človekove pravice, določbe Listine pa so tukaj popolnoma prezrte. V primarni in sekundarni zakonodaji EU Listina na tem področju nima nobene izrecne funkcije, njene določbe pa so komaj omenjene. Zunaj okvira Unije je bilo sprejetih več instrumentov, ki vplivajo na ekonomsko in monetarno politiko EU ter institucijam EU odvzemajo politično odgovornost, obenem pa jim dajejo pomembno vlogo pri nadzoru in izvajanju. Sklepi in odločitve, ki so bili sprejeti brez ustrezne ocene vidika človekovih pravic in pri katerih so imeli vso prednost makroekonomski dejavniki in pogojenost, že imajo resne posledice za državljanske, ekonomske in socialne pravice, kot je poudaril tudi Evropski odbor za socialne pravice. Poročevalka meni, da bi morala sodba Sodišča v zadevi Ledra Advertising obveljati za prelomno pri vključevanju načel Listine v okvir ekonomskega upravljanja EU in v njegovo medvladno razsežnost ter postati merilo za ocenjevanje legitimnosti predlaganih in sprejetih ukrepov na tem področju.

Nazadnje je treba posebej omeniti še Euroskupino. Čeprav je Sodišče potrdilo, da je Euroskupina neuradne narave in da njeni sklepi niso zavezujoči(6) ter je zato izvzeta iz člena 263 PDEU, politični učinek njenih ugotovitev in sklepov močno vpliva na oblikovanje politik, pri čemer zaobide formalnosti prava EU in deinstitucionalizira odločanje. Glede na okrepljeno dejansko vlogo Euroskupine bi bilo primerno razjasniti njeno vlogo v zvezi z Listino.

Pravice in načela

Listina je edinstvena, ker v enem dokumentu združuje državljanske in politične ter socialne in ekonomske pravice, vključno s tretjo generacijo človekovih pravic. Toda njeno vlogo bi lahko ogrozilo nejasno ločevanje med pravicami in načeli v členih 51(1) in 52 Listine ob podpori pojasnil v njej ter različne ravni zaščite, ki so jim namenjene (pravice se spoštujejo/načela se upoštevajo). Z usmeritvijo k enotni konceptualizaciji vseh členov Listine v postopkih odločanja in oblikovanja politik EU ob ustreznem upoštevanju primarne vloge Sodišča pri razlaganju prava EU bi prispevali k enotnosti Listine in razširili njeno področje uporabe. Spodbujanje sistematične sinergije med Listino ter drugimi instrumenti prava o človekovih pravicah in pristojnimi nadzornimi organi bi bilo vzajemno koristno za okrepitev določb Listine in obveznosti v njej. V zvezi s tem je pristop k Evropski socialni listini za EU neizogiben korak naprej.

Listina in agencije EU

Kot vsak drug organ EU so tudi agencije EU zavezane spoštovati Listino in spodbujati njeno uporabo. Ta dolžnost je zlasti pomembna glede na to, da te agencije pogosto operativno povezujejo EU in nacionalne okvire, tako da države članice in njihove ustrezne akterje podpirajo pri uresničevanju odgovornosti, ki izhajajo iz prava EU, s tem pa po možnosti pri dejanskem izvajanju določb Listine. Pregled trenutnega stanja agencij EU kaže, da se raven notranje ozaveščenosti o Listini ter vzpostavljeni notranji postopki in/ali orodja za učinkovitost njenih določb močno razlikujejo glede na mandat in naravo posamezne agencije. Uporablja se več dobrih praks, ki bi jih lahko horizontalno razširili na vse agencije EU. V ta namen bi bila koristna dodatna orodja, kot je imenovanje neodvisnih uradnikov za temeljne pravice. Ključna elementa v tem procesu sta okrepitev sodelovanja znotraj agencij in razvoj strukturiranega dialoga z ustreznimi deležniki na področju človekovih pravic. Zakonodajalec EU mora v vse uredbe o ustanovitvi agencij nujno vključiti izrecno sklicevanje na Listino.

Izvajanje Listine na nacionalni ravni

Nacionalna razsežnost Listine dopolnjuje razsežnost EU. Zaradi pomanjkljivega izvajanja Listine na nacionalni ravni sta ogroženi njena splošna skladnost in učinkovitost. V skladu s členom 51(1) Listine se njene določbe za države članice uporabljajo samo, ko izvajajo pravo Unije. Nacionalne prakse kljub pojasnilom Sodišča kažejo, da je še vedno težko oceniti, ali in kako se Listina izvaja v praksi. Zanimivo je, da jo nacionalni sodniki včasih uporabljajo kot pozitiven vir razlag tudi v primerih, ki ne sodijo na področje uporabe prava EU. Na splošno pa ta dvoumnost v povezavi z obsežno vrzeljo v ozaveščenosti o Listini in pomanjkanjem nacionalnih politik za njeno večjo uporabo povzroča bistveno premajhno izvajanje Listine na nacionalni ravni. Institucije in agencije EU bi lahko imele pri zapolnjevanju te vrzeli pomembno vlogo, če bi sprejele širok razpon ukrepov za podporo državam članicam na tem področju. Izredno pomembno je bolje pojasniti področje uporabe in širše razlagati člen 51 Listine in obenem oceniti možnost njegovega umika ob morebitni reviziji Pogodb.

(1)

The Implementation of the Charter of Fundamental Rights in the EU Institutional Framework (Izvajanje Listine Evropske unije o temeljnih pravicah v institucionalnem okviru EU), prof. Olivier De Schutter, (PE 571.397).

(2)

Mnenje agencije FRA – 4/2018 Challenges and opportunities for the implementation of the Charter of Fundamental Rights (Izzivi in priložnosti za izvajanje listine o temeljnih pravicah) z dne 24. septembra 2018.

(3)

Agencija Evropske unije za temeljne pravice, Poročilo o temeljnih pravicah za leto 2017, str. 23.

(4)

Evropski varuh človekovih pravic, sklep v strateški preiskavi OI/2/2017/TE o preglednosti zakonodajnega postopka Sveta z dne 15. maja 2018.

(5)

Evropska varuhinja človekovih pravic v zadevi 1409/2014/MHZ o tem, da Evropska komisija ni izvedla predhodne ocene učinka prostotrgovinskega sporazuma med EU in Vietnamom na človekove pravice, z dne 26. februarja 2016.

(6)

Sodba Sodišča z dne 20. septembra 2016 v združenih zadevah od C‑105/15 P do C‑109/15 P, Mallis in drugi, odstavek 61.


PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o izvajanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah v institucionalnem okviru EU

(2017/2089(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju členov 2, 3, 6, 7, 9, 10, 11, 21, 23 in 49 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter členov 8, 9, 10, 11, 12, 15, 16, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 67(1), 258, 263, 267 in 352 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) in sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice,

–  ob upoštevanju memoranduma o soglasju med Svetom Evrope in Evropsko unijo,

–  ob upoštevanju mnenj in seznama meril Beneške komisije za pravno državo,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah, Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah ter Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah,

–  ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulske konvencije) in svoje resolucije z dne 12. septembra 2017 o predlogu sklepa Sveta o sklenitvi, s strani Evropske unije, Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. marca 2007 o spoštovanju Listine o temeljnih pravicah v zakonodajnih predlogih Komisije: metodologija sistematičnega in strogega nadzora(2),

–  ob upoštevanju svojih letnih resolucij o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2016 s priporočili Komisiji o uvedbi mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2017 o evropskem stebru socialnih pravic(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. septembra 2017 o preglednosti, odgovornosti in integriteti v institucijah EU(5),

–  ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije(6),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 168/2007 z dne 15. februarja 2007 o ustanovitvi Agencije Evropske unije za temeljne pravice(7),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. aprila 2005 z naslovom Spoštovanje Listine o temeljnih pravicah v zakonodajnih predlogih Komisije – Metodologija za sistematičen in strog nadzor (COM(2005)0172),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 29. aprila 2009 o praktičnem delovanju metodologije za sistematičen in strog nadzor spoštovanja Listine o temeljnih pravicah (COM(2009)0205),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. oktobra 2010 z naslovom Strategija za učinkovito izvajanje Listine o temeljnih pravicah v Evropski uniji (COM(2010)0573),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 6. maja 2011 o operativnih smernicah za upoštevanje temeljnih pravic v oceni učinka Komisije (SEC(2011)0567),

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije ter visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 12. decembra 2011 z naslovom Človekove pravice in demokracija v središču zunanjega delovanja EU – za učinkovitejši pristop (COM(2011)0886),

–  ob upoštevanju strateškega okvira in akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo z dne 25. junija 2012,

–  ob upoštevanju smernic Sveta z dne 20. januarja 2015 o metodoloških fazah za preverjanje združljivosti predlogov pripravljalnih teles Sveta s temeljnimi pravicami,

–  ob upoštevanju smernic za pripravljalna telesa Sveta z naslovom Združljivost s temeljnimi pravicami,

–  ob upoštevanju poročila predsedstva Sveta o seminarju z dne 13. maja 2016 z naslovom Uporaba Listine EU o temeljnih pravicah v nacionalnih politikah,

–  ob upoštevanju smernic Komisije z dne 19. maja 2015 o analizi učinkov človekovih pravic v ocenah učinka o pobudah v trgovinski politiki,

–  ob upoštevanju letnih poročil Komisije o uporabi Listine EU o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju letnih kolokvijev Komisije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije z dne 20. septembra 2016 v združenih zadevah C-8/15 P do C-10/15 P, Ledra Advertising Ltd proti Evropski komisiji in Evropski centralni banki(8),

–  ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije z dne 6. novembra 2018 v združenih zadevah C-569/16 in C-570/16 Stadt Wuppertal proti Marii Elisabethi Bauer in Volker Willmeroth proti Martini Broßonn,(9)

–  ob upoštevanju mnenja 2/13 Sodišča Evropske unije z dne 18. decembra 2014 o pristopu Evropske unije k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin(10),

–  ob upoštevanju mnenja 4/2018 Agencije Evropske unije za temeljne pravice z dne 24. septembra 2018 z naslovom Challenges and opportunities for the implementation of the Charter of Fundamental Rights (Izzivi in priložnosti za izvajanje Listine o temeljnih pravicah),

–  ob upoštevanju letnih poročil o temeljnih pravicah Agencije Evropske unije za temeljne pravice,

–  ob upoštevanju priročnika Agencije za temeljne pravice iz oktobra 2018 z naslovom Applying the Charter of Fundamental Rights of the European Union in law and policymaking at national level – Guidance (Uporaba Listine Evropske unije o temeljnih pravicah v pravu in oblikovanju politik na nacionalni ravni – smernice),

–  ob upoštevanju gradiva za boljše pravno urejanje, zlasti dokumenta št. 28: Temeljne svoboščine in človekove pravice,

–  ob upoštevanju člena 38 Poslovnika,

–  ob upoštevanju mnenja generalnega sekretarja Sveta Evrope z dne 2. decembra 2016 o pobudi Evropske unije za vzpostavitev evropskega stebra socialnih pravic,

–  ob upoštevanju dokumenta nizozemske delegacije konference COSAC o preglednosti v EU iz novembra 2017 z naslovom Opening up closed doors: Making the EU more transparent for its citizens (Odpiranje zaprtih vrat: Večja preglednost EU za njene državljane) in dopisa delegacij konference COSAC institucijam EU z dne 20. decembra 2017 o preglednosti političnega odločanja v EU,

–  ob upoštevanju študij The Implementation of the Charter of Fundamental Rights in the EU institutional framework (Izvajanje Listine o temeljnih pravicah v institucionalnem okviru EU) z dne 22. novembra 2016, The interpretation of Article 51 of the EU Charter of Fundamental Rights: the Dilemma of Stricter or Broader Application of the Charter to National Measures (Razlaga člena 51 Listine EU o temeljnih pravicah: dilema strožje ali širše uporabe Listine pri nacionalnih ukrepih) z dne 15. februarja 2016 in The European Social Charter in the context of implementation of the EU Charter of Fundamental Rights (Evropska socialna listina v okviru izvajanja Listine EU o temeljnih pravicah) z dne 12. januarja 2016, ki jih je objavil Generalni direktorat EP za notranjo politiko Unije(11),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika, člena 1(1)(e) in Priloge 3 sklepa konference predsednikov z dne 12. decembra 2002 o postopku odobritve samoiniciativnih poročil,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve ter mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, stališča Odbora za pravice žensk in enakost spolov v obliki predlogov sprememb ter mnenja Odbora za peticije (A8‑0051/2019),

A.  ker je Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina) z Lizbonsko pogodbo v pravnem okviru EU dobila status primarne zakonodaje in enako pravno težo kot Pogodbi;

B.  ker se v poročilu ne ocenjujejo posamezne pravice iz Listine, ampak izvajanje Listine kot instrumenta primarnega prava;

C.  ker so socialne določbe bistveni del Listine in pravne strukture Unije; ker je treba zagotoviti spoštovanje in poudariti pomen temeljnih pravic po vsej Uniji;

D.  ker so temeljne pravice, priznane z Listino, po mnenju Sodišča v središču pravne strukture EU in ker je spoštovanje teh pravic potrebni pogoj za zakonitost aktov EU;

E.  ker Listina v skladu z zahtevami mednarodnega prava o človekovih pravicah in svojega člena 51 vključuje tako negativne (nekršenje) kot pozitivne (dejavno spodbujanje) obveznosti, ki jih je treba izpolnjevati v enaki meri, da bi bile določbe Listine v celoti operativne;

F.  ker je v členu 51 Listine opisano področje uporabe Listine glede na spoštovanje načela subsidiarnosti in ob upoštevanju pristojnosti držav članic in Unije ter spoštovanju omejitev teh pristojnosti, dodeljenih Uniji v Pogodbah;

G.  ker člen 51(2) Listine jasno določa, da se z Listino področje uporabe prava Unije ne širi preko pristojnosti Unije ali se določajo nove pristojnosti ali naloge Unije ali spreminjajo pristojnosti in naloge, določene v Pogodbah;

H.  ker institucije, organe, urade in agencije Unije Listina vedno zavezuje, tudi kadar delujejo zunaj pravnega okvira EU;

I.  ker se v skladu s členom 51 določbe Listine za države članice uporabljajo samo takrat, kadar te izvajajo pravo EU, ker je zaradi nejasnih omejitev te zahteve težko opredeliti, ali in kako se Listina pravilno uporablja;

J.  ker potencial socialnih in ekonomskih pravic iz Listine še ni ustrezno izkoriščen; ker ob upoštevanju mnenja generalnega sekretarja Sveta Evrope spoštovanje socialnih pravic ni le etična in pravna obveznost, ampak tudi ekonomska nujnost;

K.  ker je v členu 6 PEU poudarjeno tudi, da temeljne pravice, kakor jih zagotavlja Evropska konvencija o človekovih pravicah, predstavljajo splošna načela prava Unije;

L.  ker se člen 151 PDEU sklicuje na temeljne socialne pravice, kot so pravice iz Evropske socialne listine;

M.  ker je v študiji z dne 22. novembra 2017 o izvajanju Listine EU o temeljnih pravicah v institucionalnem okviru EU(12) med drugim obravnavan pomen Listine za dejavnosti Komisije v okviru Pogodbe o ustanovitvi evropskega mehanizma za stabilnost (Pogodba o EMS) in evropskega semestra; ker se pri ekonomskem upravljanju Unije premalo pozornosti posveča socialnim pravicam, navedenim v Listini; ker je treba te pravice obravnavati kot prave temeljne pravice;

N.  ker so se pravice iz Listine še okrepile z zavezo v evropskem stebru socialnih pravic, da se zagotovijo nove in učinkovitejše pravice za državljane na področju enakih možnosti in dostopa do trga dela, poštenih delovnih pogojev ter socialne zaščite in vključenosti;

O.  ker je enakost spolov temeljna vrednota EU, opredeljena v Pogodbah EU in Listini; ker člen 8 PDEU določa vključevanje načela enakosti spolov in navaja, da si Unija v vseh svojih dejavnostih prizadeva odpraviti neenakosti in spodbujati enakost med moškimi in ženskami;

P.  ker je preglednost zakonodajnih postopkov in postopkov odločanja EU logična posledica pravice do dobrega upravljanja iz člena 41 Listine ter bistven pogoj, da lahko državljani ocenjujejo in ustrezno spremljajo, kako institucije EU izvajajo Listino;

Q.  ker bi institucije, organi, uradi in agencije Unije s spodbujanjem širokega razpona pravic iz Listine – od državljanskih in političnih do socialnih in ekonomskih pravic ter pravic tretje generacije – zagotovili ključno spodbudo za razvoj evropske javne sfere ter vzpostavitev oprijemljive oblike koncepta evropskega državljanstva in participativne razsežnosti EU iz Pogodb;

R.  ker je Agencija Evropske unije za temeljne pravice (FRA) v svojih mnenjih o izboljšanju dostopa do pravnih sredstev na področju podjetništva in človekovih pravic na ravni EU(13) ter o izzivih in priložnostih za izvajanje Listine o temeljnih pravicah navedla več priporočil za učinkovito izvajanje Listine o temeljnih pravicah(14);

S.  ker člen 24 Listine določa pravice otrok, javne organe in zasebne ustanove pa obvezuje, da prednostno upoštevajo otrokove koristi;

T.  ker je v členu 14 Listine poudarjena pravica vsakega otroka do izobraževanja;

Krepitev vključevanja Listine v zakonodajne postopke in postopke odločanja

1.  je trdno prepričan, da je bila strategija Komisije za učinkovito izvajanje Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (COM(2010)0575) prvi ukrep po začetku veljavnosti Listine, a jo je nujno treba posodobiti; pozdravlja letna poročila Komisije o uporabi Listine ter poziva k pregledu te strategije, sicer pripravljene leta 2010, da bi jo posodobili in upoštevali nove izzive in institucionalno stvarnost, zlasti po izstopu Združenega kraljestva iz EU;

2.  priznava, da so institucije EU naredile več pomembnih korakov za vključevanje Listine v zakonodajne postopke in postopke odločanja EU; ugotavlja, da je glavna naloga Listine zagotoviti, da bo zakonodaja EU v celoti v skladu s pravicami in načeli iz te listine, ter priznava težave pri dejavnem spodbujanju teh načel in pravic ter njihovem uresničevanju;

3.  poudarja, da je pomembno, da se pri vseh zakonodajnih predlogih Unije spoštujejo temeljne pravice iz Listine;

4.  opozarja, da so postopki, ki so jih vzpostavile institucije EU za ocenjevanje skladnosti zakonodajnih predlogov z Listino, predvsem notranje narave; poziva, naj se omogočijo okrepljene oblike posvetovanja, ocen učinka, tudi specifične ocene učinka na enakost spolov, in pravnega nadzora s sodelovanjem neodvisnih strokovnjakov za temeljne pravice; poziva Komisijo, naj spodbuja strukturirano in regulirano sodelovanje z organi za človekove pravice, kot so Agencija za temeljne pravice, Evropski inštitut za enakost spolov in ustrezni organi Sveta Evrope in Organizacije Združenih narodov ter organizacije civilne družbe, ki delujejo na tem področju, kadar lahko zakonodajni dosje potencialno spodbuja temeljne pravice ali nanje negativno vpliva;

5.  poziva Komisijo, Svet in Parlament, naj revidirajo Uredbo Sveta (ES) št. 168/2007, da bo lahko Agencija za temeljne pravice na lastno pobudo izdajala nezavezujoča mnenja o osnutkih zakonodaje EU in da bi spodbudili sistematična posvetovanja s to agencijo;

6.  poziva Komisijo, druge institucije EU ter nacionalne in regionalne vlade držav članic, naj se v zvezi s temeljnimi pravicami posvetujejo z Agencijo za temeljne pravice;

7.  priznava bistveno vlogo Agencije za temeljne pravice pri ocenjevanju skladnosti z Listino in pozdravlja delo, ki ga opravlja agencija; spodbuja Agencijo za temeljne pravice, naj še naprej svetuje institucijam EU in državam članicam o izboljšanju kulture temeljnih pravic v Uniji ter jih pri tem podpira; pozdravlja nedavno sprejeto strategijo Agencije za temeljne pravice za obdobje 2018–2022;

8.  je seznanjen z interaktivnim spletnim orodjem Clarity, ki ga je razvila Agencija, da bi omogočila preprosto ugotavljanje najprimernejšega nesodnega organa s področja človekovih pravic za posamezna vprašanja na področju temeljnih pravic;

9.  poziva Komisijo, naj zagotovi celovite ocene učinka, in sicer naj uravnoteženo ocenjuje ekonomske, socialne in okoljske posledice ter spremeni svojo odločitev o razdelitvi dejavnikov o temeljnih pravicah v okviru ocene učinkov na obstoječe tri kategorije – gospodarske, socialne in okoljske učinke – ter oblikuje dve posebni kategoriji „učinki na temeljne pravice“ in „ocena učinka na enakost spolov“, da bi zagotovila upoštevanje vseh vidikov temeljnih pravic;

10.  poziva Komisijo, naj na ravni Unije uvede sistematični ukrep, s katerim bo spoštovala in izpolnjevala določbe Listine ter zagotavljala prilagajanje prava Unije glede na pravne spremembe in spremembe sodne prakse v mednarodnem pravu o človekovih pravicah; pri tem ponovno poziva Komisijo, naj pripravi predlog za uresničitev resolucije Parlamenta z dne 25. oktobra 2016 s priporočili Komisiji o uvedbi mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice,(15) ki bi omogočal sistematično preverjanje sprememb v institucijah in organih EU in v državah članicah, pri katerih bi bilo treba ukrepati za zaščito in uresničevanje pravic, svoboščin in načel Listine; zlasti predlaga, da pogojev v okviru københavnskih meril glede temeljnih pravic ne bi enostavno uporabljali samo v času pristopnega procesa, temveč bi države članice redno ocenjevali glede na izpolnjevanje teh meril;

11.  ugotavlja, da ima tudi varuh človekovih pravic pomembno vlogo pri zagotavljanju spoštovanja temeljnih pravic v okviru Listine, ne le kar zadeva člen 41 o pravici do dobrega upravljanja, temveč je treba upoštevati, da je dobro upravljanje temelj za zagotavljanje drugih temeljnih pravic; želi spomniti na vzorno delo varuhinje človekovih pravic med drugim na področju preglednosti in svobode obveščanja, pa tudi na posebno poročilo o agenciji Frontex(16) v tem parlamentarnem obdobju, ki zlasti obravnava pravice prosilcev za azil in migrantov do pritožbe;

12.  razume, da bo sodna praksa vplivala na področje uporabe Listine in da je to treba upoštevati;

13.  poziva zakonodajalca EU, naj priznata izid sodbe Splošnega sodišča z dne 22. marca 2018 (zadeva T-540/15) o dostopu do dokumentov v okviru trialogov(17) in naj ustrezno ravnata; vztraja, da je treba med institucijami EU povečati preglednost in dostop do dokumentov, da bi vzpostavili učinkovitejše medinstitucionalno sodelovanje in odgovornost pri zadevah, povezanih s temeljnimi pravicami; odločno poziva Svet, naj čim prej obravnava pomisleke glede preglednosti svojega postopka odločanja in dostopa do dokumentov v skladu z ustreznimi priporočili evropske varuhinje človekovih pravic;

Vključevanje načel Listine v politike EU

14.  opozarja, da oblikovanje politik EU temelji na načelih in ciljih iz členov 2, 3, 4, 5 in 6 PEU, pri čemer je treba v celoti upoštevati in izvajati zahteve v splošnih določbah v delu I naslova II PDEU;

15.  ponovno potrjuje, da morajo vsi pravni akti, ki jih sprejme EU, v celoti spoštovati vse določbe Listine, tudi njene socialne določbe. poudarja, da je v pravni okvir EU za ekonomsko in monetarno politiko pomembno vključiti izrecno sklicevanje na Listino; v zvezi s tem opozarja, da uporaba medvladnih ureditev institucij EU ne odvezuje obveznosti, da ocenijo skladnost takih instrumentov s pravom EU, vključno z Listino;

16.  meni, da je bistveno, da Unija odločno poveča lastno udeležbo pri uveljavljanju vseh pravic iz Listine, tudi socialnih pravic;

17.  poziva Komisijo, naj bo postopek evropskega semestra, vključno z letnim pregledom rasti in priporočili za posamezne države, skladen z normativnimi elementi socialnih pravic v Listini;

18.  podpira uvedbo strogih in doslednih določb o temeljnih pravicah v operativna besedila osnutkov uredb o ustanovitvi skladov EU;

19.  poziva Komisijo in Svet, naj makroekonomske odločitve sprejemata ob upoštevanju ocen temeljnih pravic na podlagi vseh državljanskih, političnih in socialnih pravic, ki jih zagotavljajo instrumenti evropskega in mednarodnega prava o človekovih pravicah;

20.  poziva Komisijo, naj preuči, kateri ukrepi so potrebni za pristop Evropske unije k Evropski socialni listini, in predlaga časovni okvir za uresničitev tega cilja;

21.  opozarja, da je na podlagi pristojnosti, določenih v Pogodbah, predvsem odgovornost držav članic, da socialno politiko izvajajo v praksi, s čimer prispevajo k učinkovitosti in oprijemljivemu izrazu socialnih določb iz Listine; vendar ponovno poziva, naj se pri morebitni reviziji Pogodb vanje vključi socialni protokol, da bi tako okrepili temeljne socialne pravice v zvezi z ekonomskimi svoboščinami;

22.  je seznanjen z dejansko ključno, toda neformalno vlogo Euroskupine pri ekonomskem upravljanju euroobmočja, ter z morebitnim vplivom njenih odločitev na oblikovanje politik, pri čemer pa za protiutež ni ustreznih mehanizmov demokratične odgovornosti in sodnega nadzora; opominja člane na njihove horizontalne obveznosti, ki izhajajo iz členov 2 in 6 PEU ter iz Listine;

23.  poziva Komisijo in Evropsko centralno banko, naj pri opravljanju svojih nalog v okviru evropskega mehanizma za stabilnost, tudi pri svoji posojilni praksi, v celoti spoštujeta Listino ob upoštevanju sodne prakse Sodišča;

24.  opozarja, da mora delovanje Unije na mednarodnem prizorišču voditi načela iz člena 21(1) PEU; je prepričan, da popolno spoštovanje in spodbujanje izvajanja določb Listine v Uniji predstavlja merilo za ocenjevanje legitimnosti in verodostojnosti ravnanja Unije v mednarodnih odnosih, med drugim tudi v okviru procesa širitve v skladu s členom 49 PEU;

25.  je seznanjen z omejeno pristojnostjo Sodišča Evropske unije na področju skupne zunanje in varnostne politike ter svari pred morebitnim omejevanjem pravice do učinkovitega pravnega sredstva, ki jo zagotavlja Listina;

26.  opozarja institucije EU na njihove obveznosti glede človekovih pravic na področju uporabe Listine, tudi v trgovinski politiki; spodbuja Komisijo, naj pred zaključkom vsakršnih trgovinskih pogajanj izvede posebne ocene učinka na človekove pravice in se pri tem sklicuje na vodilna načela Združenih narodov o ocenah učinkov trgovinskih in naložbenih sporazumov na človekove pravice;

27.  ponovno opozarja, da sta tako v Pogodbah kot v Listini omenjena varstvo narodnih manjšin in diskriminacija na podlagi jezika; poziva h konkretnim upravnim ukrepom v institucijah EU, s katerimi bi nacionalne vlade spodbudili k iskanju trajnih rešitev in spodbujanju kulture jezikovne raznolikosti v državah članicah, ki ne bo omejena zgolj na uradne jezike EU;

28.  opozarja na obveznost iz člena 6 PEU o pristopu k Evropski konvenciji o človekovih pravicah; poziva Komisijo, naj sprejme potrebne ukrepe za odpravo pravnih ovir, ki preprečujejo sklenitev pristopnega procesa, predloži nov osnutek o pristopu Unije k Evropski konvenciji o človekovih pravicah in pripravi pozitivne rešitve za zadržke, na katere je opozorilo Sodišče Evropske unije v mnenju št. 2/13 z dne 18. decembra 2014; meni, da bi z zaključkom tega postopka uvedli dodatne zaščitne ukrepe za temeljne pravice državljanov in prebivalcev Unije in zagotovili dodaten mehanizem za uveljavljanje človekovih pravic, natančneje možnost vložitve pritožbe pri Evropskemu sodišču za človekove pravice v zvezi s kršitvijo človekovih pravic zaradi delovanja institucije EU ali države članice, ki izvaja pravo EU, če kršitev sodi na področje uporabe Evropske konvencije o človekovih pravicah; poleg tega meni, da bo sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice poleg sodne prakse Sodišča Evropske unije na tem področju še dodatno okrepila sedanje in prihodnje delovanje Unije za spoštovanje in spodbujanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin na področju državljanskih svoboščin, pravosodja in notranjih zadev;

Listina in agencije EU

29.  opozarja na možnost nekaterih agencij EU, da državam članicam ponudijo podporo pri izpolnjevanju njihovih dolžnosti, ki izhajajo iz Listine, tako da pogosto delujejo kot operativna povezava med EU in nacionalnimi okviri; poudarja, da je mogoče to nalogo učinkovito izvajati le z vzpostavitvijo celovito razvite prakse na področju temeljnih pravic v agencijah, ki delujejo na področju pravosodja in notranjih zadev in/ali katerih dejavnosti bi lahko vplivale na pravice in načela, ki izhajajo iz Listine, pri čemer se upoštevajo notranje in zunanje razsežnosti varstva in spodbujanja temeljnih pravic;

30.  poziva ustrezne agencije EU, naj si bolj prizadevajo za izvajanje načel enakosti spolov iz Listine, tudi tako, da vse institucije in agencije EU izvajajo politiko ničelne strpnosti do vseh oblik spolnega nasilja ter fizičnega ali psihičnega nadlegovanja; poziva vse institucije in agencije EU, naj v celoti izvajajo resolucijo Parlamenta z dne 26. oktobra 2017 o boju proti spolnemu nadlegovanju in zlorabam v EU(18);

31.  je seznanjen z raznoliko paleto politik in instrumentov, ki so jih za uresničevanje svojih obveznosti na področju temeljnih pravic razvile nekatere agencije, zaradi česar je izvajanje zelo različno; poudarja, da je treba spodbujati sodelovanje znotraj agencij EU ter strukturiran dialog z neodvisnimi strokovnjaki za človekove pravice, pa tudi nadgraditi obstoječe dobre prakse, da bi še bolj razvili skupen in okrepljen okvir človekovih pravic;

32.  poziva agencije EU, ki delujejo na področju pravosodja in notranjih zadev in/ali tiste agencije, katerih dejavnosti bi lahko vplivale na pravice in načela, ki izhajajo iz Listine, naj sprejmejo notranje strategije o temeljnih pravicah in spodbujajo redna usposabljanja o teh pravicah in Listini za svoje osebje na vseh ravneh;

33.  obžaluje, da številne uredbe o ustanovitvi agencij EU ne vsebujejo izrecnega sklicevanja na Listino; poziva sozakonodajalca, naj pri pripravi ali reviziji uredb ali sklepov o ustanovitvi agencij po potrebi zapolnita to vrzel, hkrati pa naj ob upoštevanju mandata in posebnosti vsake agencije določita dodaten operativni mehanizem za skladnost z Listino;

Podpiranje držav članic pri izvajanju Listine na nacionalni ravni

34.  opozarja, da sta evropska in nacionalna razsežnost Listine neločljivo povezani ter se dopolnjujeta, da se določbe Listine dosledno uporabljajo v splošnem pravnem okviru EU;

35.  poudarja trajno vrzel v ozaveščenosti o Listini, njenem področju uporabe in stopnji izvajanja med imetniki pravic, ki uživajo njeno zaščito, ter pravnimi strokovnjaki in strokovnjaki za človekove pravice, in hkrati obžaluje, da za odpravo te pomanjkljivosti ni bilo sprejetih več nacionalnih ukrepov;

36.  poziva Komisijo, naj okrepi svoje dejavnosti ozaveščanja o Listini s polnim sodelovanjem organizacij civilne družbe ter naj spodbuja in financira module usposabljanja v zvezi z Listino za nacionalne sodnike, delavce v pravni stroki in javne uslužbence, ti moduli pa naj bodo namenjeni tudi boljšemu poznavanju politik in prava Unije, med drugim tudi materialnega in procesnega prava, uporabe instrumentov EU za pravosodno sodelovanje, ustreznih primerov sodne prakse Sodišča Evropske unije, pravnega jezika in primerjalnega prava; poleg tega poziva Komisijo, naj državam članicam zagotovi praktične smernice za podporo pri izvajanju Listine na nacionalni ravni; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj poskrbi za vsestransko prepoznavnost priročnika o uporabi Listine Evropske unije o temeljnih pravicah v pravu in oblikovanju politik na nacionalni ravni, ki ga je pred kratkim objavila Agencija za temeljne pravice;

37.  spodbuja države članice, naj redno izmenjujejo informacije in izkušnje o uporabi, izvajanju in nadzoru Listine ter vključijo primere dobrih praks, ki so jih že razvile na nacionalni ravni; spodbuja države članice, naj pregledajo postopkovna pravila o pravnem nadzoru in ocenah učinka za zakone z vidika Listine; ugotavlja, da bi se bilo treba pri teh postopkih, enako kot pri nacionalnih instrumentih za človekove pravice, izrecno sklicevati na Listino, s čimer bi bilo manj možnosti, da Listine ne bi upoštevali;

38.  opozarja, da lahko pomanjkljiv prenos in neustrezno izvajanje prava EU v državah članicah dejansko vplivata na uveljavljanje temeljnih pravic EU; v tem smislu želi spomniti na vlogo Komisije kot varuhinje pogodb, kar pomeni, da je končno – če ne celo primarno – odgovorna za varstvo temeljnih pravic, po potrebi tudi s pomočjo postopkov za ugotavljanje kršitev; v zvezi s tem poziva k odločnejšemu vodenju glede ustreznega izvajanja zakonodaje EU;

Doslednejšemu razlaganju Listine naproti

39.  je prepričan, da različne razlage o uporabi določb Listine v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in držav članic škodijo dodani vrednosti, ki jo ima Listina kot sklop skupnih minimalnih standardov zaščite, ki se uporabljajo horizontalno za vse institucionalne akterje ter politike in dejavnosti, povezane s področjem EU;

40.  poudarja, da vključitev Listine v primarno zakonodajo EU, ne da bi se sočasno razširile pristojnosti Unije in upoštevalo načelo subsidiarnosti iz člena 51, pomeni, da imajo institucije, ki sprejemajo in izvajajo odločitve, novo odgovornost, kar velja tudi za države članice pri izvajanju zakonodaje EU na nacionalni ravni, in da so postale določbe Listine neposredno izvršljive na evropskih in nacionalnih sodiščih;

41.  spodbuja institucije EU in države članice, naj dovolijo bolj neposredno uporabo Listine kot celote;

42.  obžaluje, da se Republika Poljska in Združeno kraljestvo doslej še nista odločila za odstop od Protokola št. 30 k Pogodbama, s čimer si zagotavljata možnost izvzetja iz Listine;

°

°  °

43.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1)

UL C 337, 20.9.2018, str. 167.

(2)

UL C 301 E, 13.12.2007, str. 229.

(3)

UL C 215, 19.6.2018, str. 162.

(4)

UL C 242, 10.7.2018, str. 24.

(5)

UL C 337, 20.9.2018, str. 120.

(6)

UL L 145, 31.5.2001, str. 43

(7)

UL L 53, 22.2.2007, str. 1

(8)

ECLI:EU:C:2016:701.

(9)

ECLI:EU:C:2018:871.

(10)

ECLI:EU:C:2014:2454.

(11)

Študija z naslovom The Implementation of the Charter of Fundamental Rights in the EU institutional framework (Izvajanje Listine Evropske unije o temeljnih pravicah v institucionalnem okviru EU), Evropski parlament, Generalni direktorat za notranjo politiko Unije, Tematski sektor C, 22. november 2016; študija z naslovom The interpretation of Article 51 of the EU Charter of Fundamental Rights: the Dilemma of Stricter or Broader Application of the Charter to National Measures (Razlaganje člena 51 Listine EU o temeljnih pravicah: dilema strožje ali širše uporabe Listine pri nacionalnih ukrepih), Generalni direktorat za notranjo politiko Unije, Tematski sektor C, 15. februar 2016, in študija z naslovom The European Social Charter in the context of implementation of the EU Charter of Fundamental Rights (Evropska socialna listina v okviru izvajanja Listine EU o temeljnih pravicah), 12. januar 2016.

(12)

The Implementation of the Charter of Fundamental Rights in the EU institutional framework (Izvajanje Listine Evropske unije o temeljnih pravicah v institucionalnem okviru EU), Evropski parlament, Generalni direktorat za notranjo politiko Unije, Tematski sektor C – Pravice državljanov in ustavne zadeve, 22. november 2016.

(13)

Mnenje FRA 1/2017, 10. april 2017.

(14)

Mnenje FRA 4/2018, 24. september 2018.

(15)

UL C 215, 19.6.2018, str. 162.

(16)

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. decembra 2015 o posebnem poročilu Evropskega varuha človekovih pravic o preiskavi na lastno pobudo OI/5/2012/BEH-MHZ v zvezi z agencijo Frontex (UL C 399, 24.11.2017, str. 2.)

(17)

Sodba Splošnega sodišča z dne 22. marca 2018, Emilio de Capitani proti Evropskemu parlamentu, T-540/15, ECLI:EU:T:2018:167.

(18)

UL C 346, 27.9.2018, str. 192.


MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (5.12.2018)

za Odbor za ustavne zadeve

o izvajanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah v institucionalnem okviru EU

(2017/2089(INI))

Pripravljavec mnenja: Eduard Kukan

POBUDE

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za ustavne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker so socialne določbe bistveni del Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in pravne strukture Unije; ker je treba zagotoviti spoštovanje in poudariti pomen temeljnih pravic po vsej Uniji;

B.  ker je od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe Listina vir primarne zakonodaje, ki se uporablja predvsem za institucije in organe v Uniji;

C.  ker so Unija ter njene institucije, organi, uradi, agencije in države članice zavezani, da pri izvajanju svojih pooblastil varujejo temeljne pravice in v celoti spoštujejo Listino, tudi med celotnim zakonodajnim postopkom in izvajanjem zakonodaje Unije; ker je pomembna sistematična uporaba Listine na vseh področjih politike;

D.  ker ta obveznost pomeni, da si institucije EU ne bi smele prizadevati le za preprečevanje kršitev pravic iz Listine, temveč tudi za okrepitev potenciala Listine z dejavnim in sistematičnim vključevanjem teh pravic pri sprejemanju zakonodaje ali oblikovanju politik;

E.  ker morata Svet in Parlament sistematično zagotavljati, da bo vsaka od različnih obravnavanih možnostih politike, ki jo je treba izbrati, ocenjena glede na njen prispevek k izpolnjevanju Listine;

F.  ker se z razglasitvijo evropskega stebra socialnih pravic dodatno poudarja pomen enakih možnosti in dostopa do trga dela, pravičnih in dostojnih delovnih pogojev ter socialne zaščite in vključevanja, da bi se državljanom zagotovile nove in učinkovitejše pravice ter okrepile pravice, ki so že določene v Listini;

1.  ponovno potrjuje, da morajo vsi pravni akti, ki jih sprejme Unija, v celoti vključevati in spoštovati določbe Listine, tudi njene socialne določbe in določbe na področju ekonomskega upravljanja; poudarja, da je treba sistematično ocenjevati skladnost zakonodaje in politik Unije z Listino; poziva Komisijo, naj zagotovi skladnost postopka evropskega semestra z Listino, vključno z letnim pregledom rasti in priporočili za posamezne države;

2.  v okviru evropskega stebra socialnih pravic pozdravlja predloge Komisije o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, predvidljivih in preglednih delovnih pogojih ter koordinaciji sistemov socialne varnosti;

3.  razume, da bo sodna praksa vplivala na področje uporabe Listine in da je to treba upoštevati;

4.  poziva Evropsko unijo, naj pristopi k Evropski socialni listini Sveta Evrope;

5.  poudarja, da bi morali vsi akterji Unije socialnim in ekonomskim pravicam ter načelom nameniti enako pozornost kot drugim temeljnim pravicam in načelom iz Listine;

6.  poziva Komisijo, druge institucije EU ter nacionalne in regionalne vlade držav članic, naj se v zvezi s temeljnimi pravicami redno posvetujejo z Agencijo Evropske unije za temeljne pravice (FRA);

7.  poudarja, da mora Unija dalje širiti zavest o Listini na nacionalni ravni in na ravni Unije s spodbujanjem komunikacije o temeljnih pravicah, vrednotah in svoboščinah, s posebnim poudarkom na politiki zaposlovanja in socialni politiki; poudarja pomen nadaljnjega zavzemanja za temeljne pravice in svoboščine; poziva institucije in agencije Unije, zlasti tiste na področju zaposlovanja in socialnih politik, naj bolje uskladijo svoje prakse glede izvajanja Listine; poziva, naj se posebna pozornost nameni spodbujanju zaposlovanja invalidov in odpravljanju prikrajšanosti, ki jih občutijo pri poklicnem napredovanju; poziva Komisijo, naj ustanovi generalni direktorat, ki bo pristojen za vprašanja v zvezi z invalidi; obžaluje, da potencial Listine še ni v celoti izkoriščen;

8.  poudarja pomembno vlogo, ki jo ima evropska varuhinja človekovih pravic pri pozivanju institucij Unije k odgovornosti in spodbujanju njihove dobre prakse; pozdravlja delo, ki ga je opravila evropski varuhinja človekovih pravic;

9.  odobrava delo Evropske komisije na področju temeljnih pravic in njena letna poročila o uporabi temeljnih pravic in svoboščin iz Listine;

10.  pozdravlja povečana prizadevanja EU za pravice starejših in spodbuja nadaljnji napredek v pristopu k staranju, ki temelji na pravicah; poudarja pomen boja proti diskriminaciji starejših;

11.  poudarja, da bi morale institucije Unije in države članice spoštovati svoje obveznosti v zvezi s socialnimi in ekonomskimi zahtevami Listine pri zagotavljanju skladnosti z instrumenti Unije, kot sta Pogodba o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji ter pakt za stabilnost in rast. poleg tega zahteva, da se pojem „izjemne okoliščine“ iz člena 3(3)(b) Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju, ki dovoljuje odstopanje od srednjeročnega cilja ali načrtovane prilagoditvene poti, razlaga tako, da vključuje nezmožnost države, da bi pogodbo spoštovala, ne da bi ogrozila svoje obveznosti v skladu s socialnimi določbami Listine;

12.  priznava bistveno vlogo Agencije za temeljne pravice pri ocenjevanju skladnosti z Listino in pozdravlja delo, ki ga je agencija opravila; spodbuja Agencijo za temeljne pravice, naj še naprej svetuje in podpira institucije EU in države članice pri izboljševanju kulture temeljnih pravic v Uniji; pozdravlja nedavno sprejeto strategijo Agencije za temeljne pravice za obdobje 2018–2022;

13.  ponavlja, da socialne določbe Listine zagotavljajo ustrezno socialno in zdravstveno zavarovanje in zaščito za vse delavce, vključno s platformnimi delavci;

14.  poudarja, da je pomembno, da se pri vseh zakonodajnih predlogih Unije spoštujejo temeljne pravice iz Listine; ob posebnem upoštevanju temeljnih pravic delavcev poudarja, da mora Unija zagotoviti, da ima vsak delavec enake temeljne pravice ne glede na velikost podjetja, vrsto pogodbe ali delovno razmerje;

15.  poziva Komisijo in Evropsko centralno banko, naj pri izpolnjevanju svojih nalog v okviru evropskega mehanizma za stabilnost, tudi pri njegovi posojilni praksi, v celoti spoštujeta Listino ob upoštevanju sodne prakse Sodišča.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

3.12.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

35

1

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Laura Agea, Guillaume Balas, Brando Benifei, Enrique Calvet Chambon, David Casa, Michael Detjen, Geoffroy Didier, Labros Fundulis (Lampros Fountoulis), Marian Harkin, Agnes Jongerius, Rina Ronja Kari, Jan Keller, Ádám Kósa, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Jean Lambert, Jérôme Lavrilleux, Patrick Le Hyaric, Jeroen Lenaers, Verónica Lope Fontagné, Thomas Mann, Elisabeth Morin-Chartier, Emilian Pavel, Georgi Pirinski, Dennis Radtke, Terry Reintke, Robert Rochefort, Claude Rolin, Siôn Simon, Ulrike Trebesius

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Georges Bach, Heinz K. Becker, Deirdre Clune, Tania González Peñas, Alex Mayer, Jasenko Selimovic, Helga Stevens, Monika Vana

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Caterina Chinnici

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

35

+

ALDE

Enrique Calvet Chambon, Marian Harkin, Robert Rochefort, Jasenko Selimovic

EFDD

Laura Agea

GUE/NGL

Tania González Peñas, Rina Ronja Kari, Patrick Le Hyaric

PPE

Georges Bach, Heinz K. Becker, David Casa, Deirdre Clune, Geoffroy Didier, Ádám Kósa, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Jérôme Lavrilleux, Jeroen Lenaers, Verónica Lope Fontagné, Thomas Mann, Elisabeth Morin-Chartier, Dennis Radtke, Claude Rolin

S&D

Guillaume Balas, Brando Benifei, Caterina Chinnici, Michael Detjen, Agnes Jongerius, Jan Keller, Alex Mayer, Emilian Pavel, Georgi Pirinski, Siôn Simon

VERTS/ALE

Jean Lambert, Terry Reintke, Monika Vana

1

-

NI

Labros Fundulis (Lampros Fountoulis)

2

0

ECR

Helga Stevens, Ulrike Trebesius

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


MNENJE Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (11.1.2019)

za Odbor za ustavne zadeve

o izvajanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah v institucionalnem okviru EU

(2017/2089(INI))

Pripravljavec mnenja: Dennis de Jong

POBUDE

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve poziva Odbor za ustavne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti njenih členov 44 in 51,

  ob upoštevanju študije z naslovom The interpretation of Article 51 of the EU Charter of Fundamental Rights: the dilemma of stricter of broader application of the Charter to national measures (Razlaga člena 51 Listine EU o temeljnih pravicah: vprašanje ožje ali širše uporabe Listine pri nacionalnih ukrepih), ki jo je februarja 2016 objavil Tematski sektor C Generalnega direktorata za notranjo politiko,

  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2016 o uvedbi mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice(1), zlasti odstavka 20,

  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2017 o morebitnem razvoju in prilagoditvi institucionalne ureditve Evropske unije(2), zlasti odstavka 45,

A.  ker so v členu 6 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) priznane pravice, svoboščine in načela iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah z dne 7. decembra 2000, prilagojene 12. decembra 2007 v Strasbourgu, ki ima enako pravno veljavnost kot Pogodbi;

B.  ker so v skladu s členom 51 Listine njene določbe med drugim naslovljene na institucije, organe, urade in agencije Unije; ker je v členu 51(1) navedeno, da se določbe Listine za države članice uporabljajo samo, ko izvajajo pravo Unije;

C.  ker je v členu 51(1) navedeno tudi, da institucije in organi Unije spodbujajo uporabo Listine; poudarja, da Listina ni zgolj sklop prepovedi, temveč bi jo morali obravnavati tudi kot sredstvo za sprejetje ukrepov, da se zagotovi učinkovito izvajanje njenih določb;

D.  ker je v členu 6 PEU poudarjeno tudi, da so temeljne pravice, kakor jih zagotavlja Evropska konvencija o človekovih pravicah, kot splošna načela del prava Unije;

E.  ker se člen 151 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) sklicuje na temeljne socialne pravice, kot so pravice iz Evropske socialne listine;

F.  ker v svoji študiji iz novembra 2017 o izvajanju Listine EU o temeljnih pravicah v institucionalnem okviru EU(3) med drugim obravnava pomen Listine za dejavnosti Komisije v okviru Pogodbe o ustanovitvi evropskega mehanizma za stabilnost (Pogodba o EMS) in evropskega semestra; ker se pri gospodarskem upravljanju Unije premalo pozornosti posveča socialnim pravicam, navedenim v Listini; ker je treba te pravice obravnavati kot prave temeljne pravice;

G.  ker je Agencija Evropske unije za temeljne pravice (FRA) v svojih mnenjih o izboljšanju dostopa do pravnih sredstev na področju poslovnih storitev in človekovih pravic na ravni EU(4) ter o izzivih in priložnostih za izvajanje Listine o temeljnih pravicah navedla več priporočil za učinkovito izvajanje Listine o temeljnih pravicah(5);

1.  meni, da je treba Listino o temeljnih pravicah uporabljati ob popolnem upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), pri čemer je treba priznati tudi pomembnost Evropske socialne listine in evropskega stebra socialnih pravic, ter poziva Komisijo, naj pospeši postopek pristopa EU k EKČP in da večjo prednost proučitvi možnosti pristopa EU k Evropski socialni listini;

2.  poziva Komisijo, naj pojasni področje uporabe člena 51 Listine, saj različne razlage prispevajo k zmedi in povzročajo nejasno in neustrezno uporabo Listine(6);

3.  poziva Komisijo, naj državam članicam zagotovi smernice, kako naj pri izvajanju prava Unije upoštevajo temeljne pravice;

4.  poudarja, da je treba v skladu s členom 51(1) Listine spodbujati pravice in načela, določene v njej, in opozarja na povezavo med vrednotami Unije in Listino, pa tudi s københavnskimi merili za pristop tretjih držav k Uniji; obžaluje, da EU zaenkrat še nima na voljo celovitega mehanizma za varstvo demokracije, pravne države in temeljnih pravic, za katerega se je v svoji resoluciji z dne 14 novembra 2018(7) zavzel Parlament in ki bi omogočal sistematično preverjanje sprememb v institucijah in organih EU in v državah članicah, pri katerih bi bilo treba ukrepati za zaščito in uresničevanje pravic, svoboščin in načel Listine; zlasti predlaga, da teh pogojev v okviru københavnskih meril ne bi enostavno uporabljali samo v času pristopnega procesa, temveč bi države članice redno ocenjevali glede na ta merila;

5.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se Listina v državah članicah uporablja le pri izvajanju prava EU, ter poziva različne institucije EU, naj preučijo možnost, da bi pri naslednji reviziji Pogodbe razširili področje uporabe Listine;

6.  poziva Komisijo, druge institucije EU ter nacionalne in regionalne vlade držav članic, naj se v zvezi s temeljnimi pravicami redno posvetujejo z Agencijo za temeljne pravice; poleg tega poziva, naj se v okviru evropskega semestra uvedeta obvezna ocena in pregled, kako države članice upoštevajo določbe Listine;

7.  je zaskrbljen, ker Komisija pred sprejetjem zakonodajnih predlogov ne izvaja sistematično ocen učinka na temeljne pravice, in poziva Komisijo, Svet in Parlament, naj za vsak zakonodajni predlog neodvisno in celovito preverijo združljivost in ocenijo učinek na temeljne pravice, tako da se temeljne pravice vključijo v vsa pomembna politična področja;

8.  poziva Komisijo, Svet in Parlament, naj zagotovijo sistematične oblike posvetovanja z organi in institucijami, ki imajo strokovno znanje o človekovih pravicah na splošno in zlasti o Listini o temeljnih pravicah; se v zvezi s tem sklicuje na Agencijo za temeljne pravice, pa tudi ustrezne organe Sveta Evrope in Združenih narodov:

9.  opozarja, da je Sodišče razsodilo(8), da mora Komisija v celoti upoštevati Listino tudi pri nalogah, ki so ji bile dodeljene v okviru Pogodbe o EMS, zlasti v zvezi s podpisovanjem memorandumov o soglasju, in da to velja tudi za priporočila za posamezne države v okviru evropskega semestra; poziva Komisijo, naj ocene učinka na temeljne pravice sistematično vključi v socialno-ekonomsko upravljanje EU, pri tem pa naj posebno pozornost posveti združljivosti s socialnimi določbami Listine;

10.  opozarja, da lahko pomanjkljiv prenos in neustrezno izvajanje prava EU v državah članicah dejansko vplivata na uveljavljanje temeljnih pravic EU; v tem smislu želi spomniti na vlogo Komisije kot varuhinje pogodb, kar pomeni, da je končno – če ne celo primarno – odgovorna za varovanje temeljnih pravic, po potrebi s pomočjo postopkov za ugotavljanje kršitev; jo v zvezi s tem poziva, naj bo bolj odločna pri zagotavljanju ustreznega izvajanja zakonodaje EU, zlasti kar zadeva pravico do varstva okolja iz člena 37 Listine, in naj bolj prizadevno, neomajno in skrbno sproža postopke za ugotavljanje kršitev; želi spomniti, kako pomembno je, da se steber Aarhuške konvencije o dostopu do pravnega varstva hitro uvede in ustrezno izvaja;

11.  poudarja, da področje uporabe Listine zajema tudi agencije EU; zato navaja, da bi bilo treba v vse osnutke ali revizije uredb ali sklepov o ustanovitvi agencij vključiti navedbo, da morajo agencije v okviru svojih zadevnih pooblastil spoštovati Listino ter mednarodno pravo o človekovih pravicah; poziva vse agencije, naj sprejmejo strategijo za temeljne pravice, vključno s kodeksom ravnanja za svoje uslužbence in neodvisnim mehanizmom za odkrivanje in prijavljanje kršitev temeljnih pravic; spodbuja zlasti Frontex in Evropski azilni podporni urad (EASO), naj v celoti spoštujejo Listino, ne le v okviru svoje splošne politike, temveč tudi pri vsakdanjih dejavnostih mejnih in obalnih straž ter azilnih uradnikov, ki so jima dodeljeni;

12.  poziva, naj se horizontalna direktiva EU za boj proti diskriminaciji(9) sprejme brez odlašanja, da se s sprejetjem konkretne zakonodaje EU nadalje zagotovijo temeljne pravice v Uniji in se torej prepreči sedanje prepletanje s členom 51;

13.  opozarja na pomembnost načela subsidiarnosti in obenem spodbuja države članice, naj v celoti izkoristijo potencial Listine v skladu z EKČP, spodbuja pa tudi izmenjavo primerov najboljše prakse med državami članicami, Unijo in njenimi agencijami; opozarja, da bi se morali nacionalni sodniki zavedati pomena Listine ter jo pozitivno razlagati in izvajati, ter to spodbuja;

14.  poudarja, da je Listina s tem, ko se izvaja v okviru konkretnih politik in političnih dejavnosti, verjetno glavno sredstvo za zagovarjanje, spodbujanje in uresničevanje vrednot Unije; poudarja, da je bistveno, da EU zagovarja te vrednote v svoji zunanji politiki in notranje, in sicer tako da v področje uporabe Listine vključi državljane in prebivalce, ter pri nudenju zatočišča beguncem in sprejemanju migrantov;

15.  poudarja, da so določbe Listine o temeljnih pravicah v celoti zavezujoče za vse institucije, agencije in organe Unije, tudi Frontex, ter države članice;

16.  ponovno opozarja, da sta tako v Pogodbah kot v Listini o temeljnih pravicah omenjena varstvo narodnih manjšin in diskriminacija na podlagi jezika; poziva h konkretnim upravnim ukrepom v institucijah EU za spodbujanje nacionalnih vlad, da poiščejo trajne rešitve in spodbujajo kulturo jezikovne raznolikosti v svoji državi članici, ki ne bo omejena zgolj na uradne jezike EU;

17.  poziva k ustanovitvi in spodbujanju nacionalnih institucij za človekove pravice, ki bodo prispevale k zagotavljanju spoštovanja temeljnih pravic pri oblikovanju in izvajanju politik in zakonov ter bodo posameznikom zagotavljale podporo v konkretnih primerih;

18.  meni, da še vedno obstajajo vrzeli pri dostopu do pravnih sredstev za žrtve zlorab temeljnih pravic v okviru poslovnih dejavnosti v tretjih državah, in poziva, naj se v zunanje sporazume EU, zlasti v trgovinske in naložbene sporazume, vključijo dostopni, poceni in upravno preprosti mehanizmi, ki bodo žrtvam omogočali obravnavo teh zlorab, če ima zadevna družba sedež v EU;

19.  poudarja, da se je z evropsko državljansko pobudo, uvedeno z lizbonsko pogodbo in uveljavljeno leta 2012, okrepila vloga državljanov EU, saj so pridobili pravico, da na Komisijo naslovijo peticijo za predlog nove zakonodaje EU; dodaja, da so bile doslej uspešne štiri pobude, od katerih so tri privedle do nove zakonodaje;

20.  poziva Komisijo, naj pred sklenitvijo zunanjih sporazumov, zlasti trgovinskih, sistematično izvede oceno učinka na človekove pravice;

21.  poudarja, kako pomembno je, da se uvedejo pravila, ki so potrebna za zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države in temeljnimi pravicami v državah članicah; podpira uvedbo strogih in doslednih določb o temeljnih pravicah v operativna besedila osnutkov uredb o ustanovitvi skladov EU;

22.  obsoja nepričakovano in samovoljno potezo Poljske, da nasprotuje sklepom Sveta o uporabi Listine EU o temeljnih pravicah na srečanju ministrov za pravosodje v Luksemburgu 11. oktobra 2018;

23.  želi spomniti na politični dogovor med glavnimi institucijami EU in državami članicami o pristopu EU k Evropski konvenciji o človekovih pravicah; meni, da bi z zaključkom tega procesa uvedli dodatne zaščitne ukrepe za varstvo temeljnih pravic državljanov in prebivalcev Unije; poziva, naj se sprejmejo potrebni ukrepi, da se odpravijo pravne ovire, ki preprečujejo zaključek tega pristopnega procesa;

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

10.1.2019

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

39

8

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Asim Ademov, Martina Anderson, Heinz K. Becker, Monika Beňová, Michał Boni, Caterina Chinnici, Rachida Dati, Frank Engel, Laura Ferrara, Romeo Franz, Kinga Gál, Ana Gomes, Nathalie Griesbeck, Sylvie Guillaume, Monika Hohlmeier, Sophia in ‘t Veld, Cécile Kashetu Kyenge, Monica Macovei, Roberta Metsola, Claude Moraes, Ivari Padar, Judith Sargentini, Birgit Sippel, Csaba Sógor, Helga Stevens, Traian Ungureanu, Bodil Valero, Marie-Christine Vergiat, Udo Voigt, Josef Weidenholzer, Cecilia Wikström, Kristina Winberg, Tomáš Zdechovský, Auke Zijlstra

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Dennis de Jong, Anna Hedh, Lívia Járóka, Marek Jurek, Jean Lambert, Jeroen Lenaers, Andrejs Mamikins, Angelika Mlinar, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Christine Revault d’Allonnes Bonnefoy

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Norbert Erdős, Fernando Ruas, Adam Szejnfeld

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

39

+

ALDE

Nathalie Griesbeck, Sophia in ‘t Veld, Angelika Mlinar, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Cecilia Wikström

ECR

Monica Macovei

EFDD

Laura Ferrara

GUE/NGL

Martina Anderson, Dennis de Jong, Marie-Christine Vergiat

PPE

Asim Ademov, Heinz K. Becker, Michał Boni, Rachida Dati, Frank Engel, Monika Hohlmeier, Jeroen Lenaers, Roberta Metsola, Fernando Ruas, Csaba Sógor, Adam Szejnfeld, Traian Ungureanu, Tomáš Zdechovský

S&D

Monika Beňová, Caterina Chinnici, Ana Gomes, Sylvie Guillaume, Anna Hedh, Cécile Kashetu Kyenge, Andrejs Mamikins, Claude Moraes, Ivari Padar, Christine Revault d’Allonnes Bonnefoy, Birgit Sippel, Josef Weidenholzer

VERTS/ALE

Romeo Franz, Jean Lambert, Judith Sargentini, Bodil Valero

8

-

ECR

Marek Jurek, Helga Stevens, Kristina Winberg

ENF

Auke Zijlstra

NI

Udo Voigt

PPE

Norbert Erdős, Kinga Gál, Lívia Járóka

0

0

 

 

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

(1)

UL C 215, 19.6.2018, str. 162.

(2)

UL C 252, 18.7.2018, str. 201.

(3)

The Implementation of the Charter of Fundamental Rights in the EU institutional framework (Izvajanje Listine Evropske unije o temeljnih pravicah v institucionalnem okviru EU), Evropski parlament, Generalni direktorat za notranjo politiko Unije, Tematski sektor C – Pravice državljanov in ustavne zadeve, november 2017.

(4)

Mnenje FRA 1/2017, 10. april 2017.

(5)

Mnenje FRA 4/2018, 24. septembra 2018.

(6)

Glej na primer oddelek 2.3 Mnenja FRA 4/2018 z dne 24. septembra 2018.

(7)

Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0456.

(8)

Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 20. septembra 2016, Ledra Advertising Ltd in drugi proti Evropski komisiji in Evropski centralni banki, ECLI:EU:C:2016:701.

(9)

Predlog direktive Sveta o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost (COM(2008)0426).


STALIŠČE V OBLIKI PREDLOGOV SPREMEMB Odbora za pravice žensk in enakost spolov (28.11.2018)

za Odbor za ustavne zadeve

o izvajanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah v institucionalnem okviru EU

(2017/2089(INI))

za Odbor za pravice žensk in enakost spolov: Angelika Mlinar (poročevalka)

Position

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za pravice žensk in enakost spolov predlaga Odboru za ustavne zadeve kot pristojnemu odboru naslednji predlog spremembe:

Predlog spremembe    1

Predlog resolucije

Navedba sklicevanja 1 a (novo)

Predlog resolucije

Predlog spremembe

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2018 o enakosti spolov v trgovinskih sporazumih EU1,

_________________

1 Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0066.

Predlog spremembe    2

Predlog resolucije

Navedba sklicevanja 1 b (novo)

Predlog resolucije

Predlog spremembe

– ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulske konvencije) in svoje resolucije z dne 12. septembra 2017 o predlogu sklepa Sveta o sklenitvi, s strani Evropske unije, Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima1,

_________________

1UL C 337, 20.9.2018, str. 167.

Predlog spremembe    3

Predlog resolucije

Navedba sklicevanja 1 c (novo)

Predlog resolucije

Predlog spremembe

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. oktobra 2017 o boju proti spolnemu nadlegovanju in zlorabam v EU1,

_________________

1UL C 346, 27.9.2018, str. 192.

Predlog spremembe    4

Predlog resolucije

Navedba sklicevanja 1 d (novo)

Predlog resolucije

Predlog spremembe

  ob upoštevanju skupnega delovnega dokumenta služb Komisije z dne 21. septembra 2015 o enakosti spolov in krepitvi vloge žensk: spreminjanje življenj deklet in žensk prek zunanjih odnosov (2016–2020) (SWD(2015)0182) in sklepov Sveta z dne 26. oktobra 2016 o akcijskem načrtu za enakost spolov za obdobje 2016–2020,

Predlog spremembe    5

Predlog resolucije

Navedba sklicevanja 1 e (novo)

Predlog resolucije

Predlog spremembe

ob upoštevanju smernic za spodbujanje uresničevanja in varstvo vseh človekovih pravic LGBTI (lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev), ki jih je sprejel Svet Evropske unije na svojem zasedanju 24. junija 2013,

Predlog spremembe    6

Predlog resolucije

Uvodna izjava G a (novo)

Predlog resolucije

Predlog spremembe

Ga.  ker je enakost spolov temeljna vrednota EU, opredeljena v pogodbah EU in členu 23 Listine EU o temeljnih pravicah; ker člen 8 PDEU določa vključevanje načela enakosti spolov, in sicer je v tem členu navedeno, da si Unija v vseh svojih dejavnostih prizadeva odpraviti neenakosti in spodbujati enakost med moškimi in ženskami;

Predlog spremembe    7

Predlog resolucije

Uvodna izjava G b (novo)

Predlog resolucije

Predlog spremembe

Gb.  ker je Evropski inštitut za enakost spolov zadolžen za razvoj, analizo, ocenjevanje in razširjanje metodoloških orodij za podporo vključevanju načela enakosti spolov v vse politike EU in iz njih izhajajoče nacionalne politike in spodbujanje vključevanja enakosti spolov v vse institucije in organe EU;

Predlog spremembe    8

Predlog resolucije

Uvodna izjava L a (novo)

Predlog resolucije

Predlog spremembe

La.  ker člen 24 Listine določa pravice otrok, javne organe in zasebne ustanove pa obvezuje, da prednostno upoštevajo otrokove koristi;

Predlog spremembe    9

Predlog resolucije

Uvodna izjava L b (novo)

Predlog resolucije

Predlog spremembe

Lb.  ker je v členu 14 Listine poudarjena pravica vsakega otroka do pravičnega izobraževanja;

Predlog spremembe    10

Predlog resolucije

Odstavek 1 a (novo)

Predlog resolucije

Predlog spremembe

1a.  obžaluje, da se nasilje na podlagi spola preveč zlahka dopušča, in poudarja, da je treba odpraviti nekaznovanost in zagotoviti, da se storilci preganjajo; poziva EU k dogovoru o ratifikaciji Istanbulske konvencije, Komisijo pa k predložitvi celovite strategije EU proti vsem oblikam nasilja na podlagi spola, vključno s spolnim nadlegovanjem in spolnimi zlorabami žensk in deklet, da bi zagotovili skladnost med notranjimi in zunanjimi ukrepi EU na tem področju;

Predlog spremembe    11

Predlog resolucije

Odstavek 1 b (novo)

Predlog resolucije

Predlog spremembe

1b.  je globoko zaskrbljen zaradi ranljivosti migrantov, beguncev in prosilcev za azil, zlasti žensk, otrok in oseb LGBTI, ter poziva k takojšnjemu izboljšanju varnih in zakonitih migracijskih poti, popolnemu spoštovanju načela nevračanja in dostopa do storitev ponovne združitve družine, stanovanj, izobraževanja, zaposlitve, zdravstvenega varstva in psihološke podpore po prihodu v EU;

Predlog spremembe    12

Predlog resolucije

Odstavek 2

Predlog resolucije

Predlog spremembe

2.  opozarja, da so postopki, ki so jih vzpostavile institucije EU za ocenjevanje skladnosti zakonodajnih predlogov z Listino predvsem notranje narave; poudarja, da je treba zagotoviti izboljšane oblike posvetovanja, ocen učinka in pravnega nadzora s polnim sodelovanjem neodvisnih strokovnjakov za temeljne pravice; poziva Komisijo, naj spodbuja strukturirano in regulirano sodelovanje z neodvisnimi zunanjimi organi, kot so Agencija za temeljne pravice in organizacije civilne družbe, ki delujejo na tem področju, kadar lahko zakonodajni dosje potencialno spodbuja temeljne pravice ali nanje negativno vpliva;

2.  opozarja, da so postopki, ki so jih vzpostavile institucije EU za ocenjevanje skladnosti zakonodajnih predlogov z Listino predvsem notranje narave; poudarja, da je treba zagotoviti izboljšane oblike posvetovanja, ocen učinka, tudi specifične ocene učinka na enakost spolov, in pravnega nadzora s polnim sodelovanjem neodvisnih strokovnjakov za temeljne pravice; poziva Komisijo, naj spodbuja strukturirano in regulirano sodelovanje z neodvisnimi zunanjimi organi, kot so Agencija za temeljne pravice in organizacije civilne družbe, ki delujejo na tem področju, kadar lahko zakonodajni dosje potencialno spodbuja temeljne pravice ali nanje negativno vpliva;

Predlog spremembe    13

Predlog resolucije

Odstavek 3 a (novo)

Predlog resolucije

Predlog spremembe

3a.  poudarja potrebo po tesnem sodelovanju z Evropskim inštitutom za enakost spolov pri njegovi vlogi, da širi natančna metodološka orodja, in zaradi učinkovitejšega vključevanja načela enakosti spolov v zakonodajne postopke in postopke odločanja Evropske unije;

Predlog spremembe    14

Predlog resolucije

Odstavek 4

Predlog resolucije

Predlog spremembe

4.  ponovno poziva Komisijo, naj spremeni svoj sklep o razdelitvi razmislekov o temeljnih pravicah v okviru ocene učinkov na obstoječe tri kategorije – gospodarske, družbene in okoljske učinke – in oblikuje posebno kategorijo „učinki na temeljne pravice“, da bi zagotovila upoštevanje vseh vidikov temeljnih pravic;

4.  ponovno poziva Komisijo, naj spremeni svoj sklep o razdelitvi razmislekov o temeljnih pravicah v okviru ocene učinkov na obstoječe tri kategorije – gospodarske, družbene in okoljske učinke – in oblikuje dve posebni kategoriji „učinki na temeljne pravice“ in „ocena učinka na enakost spolov“, da bi zagotovila upoštevanje vseh vidikov temeljnih pravic, zlasti manjšin in ranljivih skupin, kot so ženske, otroci in osebe LGBTIQ+;

Predlog spremembe    15

Predlog resolucije

Odstavek 7 a (novo)

Predlog resolucije

Predlog spremembe

7a.  poziva Komisijo in Svet, naj spodbujata k temu, da bodo trgovinski sporazumi zavezovali k učinkovitemu sprejemanju, ohranjanju in izvajanju zakonov, predpisov in politik o enakosti spolov, tudi z aktivnimi ukrepi, ki so potrebni za spodbujanje enakosti spolov in krepitev vloge žensk na vseh ravneh v skladu s členom 23 Listine;

Predlog spremembe    16

Predlog resolucije

Odstavek 8 a (novo)

Predlog resolucije

Predlog spremembe

8a.  obžaluje, da se načelo enakosti spolov ne vključuje dosledno v vse dejavnosti EU, kar preprečuje učinkovito izvajanje ukrepov za boj proti diskriminaciji na podlagi spola in spodbujanje enakosti spolov;

Predlog spremembe    17

Predlog resolucije

Odstavek 8 b (novo)

Predlog resolucije

Predlog spremembe

8b.  poudarja, da je treba v institucijah spremeniti kulturo s sistematičnim in strukturiranim postopkom organizacijskega učenja, da bi dosegli enakost spolov v organizaciji, pri čemer je treba upoštevati predvsem delovne rezultate in dosežke;

Predlog spremembe    18

Predlog resolucije

Odstavek 16 a (novo)

Predlog resolucije

Predlog spremembe

16a.  poziva pristojne agencije EU, naj si močneje prizadevajo za izvajanje načel enakosti spolov iz Listine, tudi tako da vse institucije in agencije EU izvajajo politiko ničelne strpnosti do vseh oblik spolnega nasilja ter fizičnega ali psihičnega nadlegovanja; poziva vse institucije in agencije EU, naj v celoti izvajajo njegovo resolucijo z dne 26. oktobra 2017 o boju proti spolnemu nadlegovanju in zlorabam v EU;

Predlog spremembe    19

Predlog resolucije

Odstavek 20 a (novo)

Predlog resolucije

Predlog spremembe

20a.  poziva institucije EU in države članice, naj se borijo proti vsem oblikam diskriminacije in nasilja zoper osebe LGBTI v njihovih državah in zunaj njih, kot je določeno v Listini;

Predlog spremembe    20

Predlog resolucije

Odstavek 20 b (novo)

Predlog resolucije

Predlog spremembe

20b.  poudarja, da bi morala EU sprejeti celovite in strateške ukrepe, s katerimi bi državam članicam omogočila, da se odzivajo na kršitve pravic žensk znotraj svojih meja in poskrbijo za aktivno promocijo listine o temeljnih pravicah; pri tem države članice znova poziva, naj čim prej ratificirajo vse dele Istanbulske konvencije;

Predlog spremembe    21

Predlog resolucije

Odstavek 20 c (novo)

Predlog resolucije

Predlog spremembe

20c.  poudarja, da morajo biti pravice žensk in enakost spolov, vključno z univerzalnim spoštovanjem spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic ter njihova dostopnost v središču Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in oblikovanja politik na nacionalni ravni;

Predlog spremembe    22

Predlog resolucije

Odstavek 24 a (novo)

Predlog resolucije

Predlog spremembe

24a.  priznava, da lahko socialno izključenost povzroči to, da ni pravične izobrazbe, ustrahovanje pa jo lahko poslabša; spodbuja nacionalne in lokalne uprave ter šole, naj v skladu s členom 34 Listine sprejmejo ukrepe, s katerimi bodo pomagale žrtvam ustrahovanja in preprečile njihovo socialno izključenost;

Predlog spremembe    23

Predlog resolucije

Odstavek 25 a (novo)

Predlog resolucije

Predlog spremembe

25a.  spodbuja države članice, naj pri oblikovanju nacionalne zakonodaje na področju izobraževanja podprejo uporabo ocen učinka za najbolj ranljive skupine (matere samohranilke, otroke, invalide itd.), medtem ko priznava, da tega ne zahteva nobene zakonodaja ali listina, kar je velika pomanjkljivost in pomeni razkorak med zakonodajo EU in nacionalno zakonodajo, ki ovira doseganje enakosti spolov, kot ga določa Listina;


MNENJE Odbora za peticije (21.1.2019)

za Odbor za ustavne zadeve

o izvajanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah v institucionalnem okviru EU

(2017/2089(INI))

Pripravljavec mnenja: Josep-Maria Terricabras

POBUDE

Odbor za peticije poziva Odbor za ustavne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti njenih členov 44 in 51,

B.  ob upoštevanju študije z naslovom The interpretation of Article 51 of the EU Charter of Fundamental Rights: the dilemma of stricter of broader application of the Charter to national measures (Razlaga člena 51 Listine EU o temeljnih pravicah: vprašanje ožje ali širše uporabe Listine pri nacionalnih ukrepih), ki jo je februarja 2016 objavil Tematski sektor C Generalnega direktorata za notranjo politiko,

C.  ob upoštevanju predstavitve o širitvi področja uporabe Listine EU o temeljnih pravicah (člen 51), ki jo je 23. februarja 2016 pripravil Odbor za peticije;

D.  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2016 o uvedbi mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice(1), zlasti odstavka 20,

E.  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2017 o morebitnem razvoju in prilagoditvi institucionalne ureditve Evropske unije(2), zlasti odstavka 45,

1.  znova poudarja, da je temeljna pravica do peticije iz člena 44 Listine o temeljnih pravicah in členov 20 in 227 Pogodbe o delovanju EU (PDEU) eden od stebrov evropskega državljanstva in bistven element participativne demokracije, njen cilj pa je EU približati državljanom prek odprtega, demokratičnega, vključujočega in preglednega postopka;

2.  opozarja, da se vse več vlagateljev peticij, predloženih Parlamentu po začetku veljavnosti Listine EU o temeljnih pravicah decembra 2009, sklicuje nanjo kot na pravno podlago za domnevno kršitev temeljnih pravic; ugotavlja, da so te peticije morda dokaz, da se pri pripravi zakonodaje in oblikovanju politike ne upošteva pristop na podlagi temeljnih pravic, ne na ravni EU in nacionalni ravni kot tudi ne pri izvajanju zakonodaje v državah članicah; meni, da lahko boljši stiki med Odborom za peticije in Agencijo za temeljne pravice (v nadaljnjem besedilu: Agencija), zlasti pri obravnavanju peticij, koristijo državljanom EU, saj lahko Agencija zagotovi neposredne povratne informacije o pomislekih vlagateljev peticije v zvezi z morebitnimi kršitvami temeljnih pravic;

3.  ugotavlja, da ima tudi Evropski varuh človekovih pravic pomembno vlogo pri zagotavljanju spoštovanja temeljnih pravic v okviru Listine, ne le kar zadeva člen 41 o pravici do dobrega upravljanja, temveč tudi glede na to, da je dobro upravljanje temelj za zagotavljanje drugih temeljnih pravic; opozarja na zgledno delo, ki ga je v tem parlamentarnem obdobju opravila varuhinja človekovih pravic, med drugim na področju preglednosti in svobode obveščanja, pa tudi posebnega poročila o Frontexu(3), zlasti v zvezi s pravico do pritožbe za prosilce za azil in migrante;

4.  ugotavlja, da državljani in prebivalci EU začetek veljavnosti Listine štejejo za enega od glavnih načinov, na katerega članstvo v Uniji prinaša dodano vrednost; je prepričan, da se lahko prenova Unija za povečanje njene legitimnosti in vrednosti v očeh državljanov in prebivalcev doseže predvsem z nadgradnjo področja varstva temeljnih pravic iz Listine; poudarja, da ima Listina o temeljnih pravicah potencial za odpravo demokratičnega primanjkljaja in bi lahko štela kot temelj za razvoj odločnih socialnih politik, ki bodo premostile socialno-ekonomske neenakosti in zagotovile celovito Unijo narodov;

5.  je zaskrbljen, ker Listina o temeljnih pravicah v državah članicah velja le pri izvajanju prava EU; ponovno poudarja, da je po mnenju številnih državljanov in prebivalcev njeno izvajanje nejasno in nezadovoljivo; vseeno poudarja, da je Listina primarni vir prava Unije za institucije in tudi za države članice; opozarja, da morajo države članice, da bi učinkovito uresničevale temeljne pravice, izvrševati tudi določbe Listine in da omejena uporaba te Listine državam članicam ne daje prostih rok za kršenje pravic iz Listine;

6.  meni, da številčnost virov varstva temeljnih pravic (nacionalni, EU in mednarodni) ter njihovo zapleteno prepletanje ne bi smelo oslabiti samega varstva; poudarja, da bi za zagotovitev varstva in spodbujanja temeljnih pravic po vsej Uniji zadostovali doslednejša razlaga in uporaba Listine o temeljnih pravicah; meni, da mora biti takšna širša razlaga v skladu z mednarodnimi obveznostmi EU na področju človekovih pravic, saj izhajajo iz dolžnosti Unije, da spoštuje običajno mednarodno pravo in splošna načela mednarodnega javnega prava;

7.  meni, da so pričakovanja večine vlagateljev peticij v zvezi s pravicami, ki jih zagotavlja Listina, visoka in presegajo njeno trenutno področje uporabe; poudarja, da preozka ali nedosledna razlaga člena 51 ljudi odvrača od EU; poziva evropske institucije in države članice, naj razširijo področje uporabe Listine in tako okrepijo njeno uporabo, Komisijo pa naj poskrbi, da bo razlaga člena 51 čim doslednejša in čim širša, da se zagotovi univerzalno in enotno izvajanje Listine v vsej Uniji in za vse državljane; meni, da je univerzalna uporaba Listine pogoj za spodbuditev in okrepitev evropskega državljanstva in okrepitev demokratične udeležbe v EU;

8.  pozdravlja prizadevanja Evropske komisije za boj proti diskriminaciji žensk; opozarja, da člen 23 Listine določa, da je treba enakost med ženskami in moškimi zagotoviti na vseh področjih, vključno z zaposlovanjem, delom in plačilom za delo; opozarja, da načelo enakosti ne sme pomeniti, da se ne smejo ohraniti ali sprejeti ukrepi, ki zagotavljajo določene prednosti nezadostno zastopanemu spolu;

9.  meni, da je bistveno, da Unija poleg splošnega zagotavljanja svoboščin ter varovanja enakosti in političnih pravic odločno poveča lastno udeležbo pri zagotavljanju uveljavljanja socialnih pravic iz Listine; meni, da bodo na ta način sedanja jamstva državljanskih in političnih pravic sčasoma postala dopolnjena z okrepljenimi ekonomskimi, socialnimi in kulturnimi pravicami, Unija pa tako skladna z načelom univerzalnosti, neodtujljivosti, nedeljivosti, medsebojne odvisnosti in medsebojne povezanosti človekovih pravic; želi, da bi Evropska socialna listina postala enakovredna Pogodbam, kot je veljalo za Listino o temeljnih pravicah;

10.  vztraja, da je treba člen 7(7) Uredbe (EU) št. 472/2013 o okrepitvi gospodarskega in proračunskega nadzora v državah članicah, ki so jih prizadele ali jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo(4), ki določa, da morajo prizadevanja za proračunsko konsolidacijo, potrebna na podlagi programa za makroekonomsko prilagoditev, upoštevati potrebo po zagotavljanju zadostnih sredstev za temeljne politike, kot sta izobraževanje in zdravstveno varstvo, razlagati v skladu z zahtevami socialnih določb Listine in načeli Evropske socialne listine;

11.  poziva k oblikovanju in izvajanju kodeksa ravnanja, ki bi se uporabljal za vse osebje v skladu z Listino o temeljnih pravicah; poziva k vzpostavitvi mehanizmov za zagotavljanje skladnosti, da bo vsaka kršitev odkrita, sporočena in obravnavana pravočasno; meni, da bi bilo treba pravico domnevnih žrtev in žvižgačev do varstva osebnih podatkov ves ta postopek obravnavati kot neodtujljivo; poziva k organizaciji tečajev za usposabljanje uslužbencev, da se odpravijo vprašanja diskriminacije in sovražnega govora na podlagi spola, spolne usmerjenosti, narodnosti ali katerega drugega statusa;

12.  poziva Svet, naj sprejme horizontalno direktivo EU o preprečevanju diskriminacije, ki bi zagotavljala načelo nediskriminacije iz Listine; obžaluje, da je ta blokirana že tako dolgo, saj bi se z njenim sprejetjem dodatno zagotovile konkretne temeljne pravice v Uniji, s sprejetjem posebne zakonodaje EU, ki bi jo države članice prenesle v svojo zakonodajo, bi se preprečilo prepletanje s členom 51, zagotovila pa bi se tudi skladnost z obveznostmi, ki jih je Unija sprejela ob pristopu h Konvenciji Združenih narodov o pravicah invalidov;

13.  vztraja, da je izredno pomembno, da se razširi uporaba Listine ter tako državljanom EU zagotovi učinkovita zaščita v okviru sedanjega sistema, zlasti na področju ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic, pa tudi glede državljanskih svoboščin in demokratične udeležbe; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj v vseh novih zakonodajnih predlogih zagotovi neodvisno, participativno in pregledno oceno učinka temeljnih pravic, da se bodo te pravice dejansko vključevale in varovale na vseh ustreznih političnih področjih; predlaga, naj nadaljnji razvoj in uporaba koncepta „vgrajenih temeljnih pravic“, da bi že v najzgodnejših fazah spodbujali vključevanje najvišjih standardov temeljnih pravic v vse oblikovanje politik; poudarja pa, da obstoj člena, kot je člen 9 PDEU, ki se ne uporablja v zvezi z visoko stopnjo zaposlenosti in socialno zaščito, ni v prid demokratičnosti EU in držav članic, temveč, prav nasprotno, prispeva k njeni neverodostojnosti;

14.  poudarja pomen Agencije v institucionalnem okolju; obžaluje, da delo Agencije ni vključeno v oceno združljivosti institucionalnih dejavnosti s temeljnimi pravicami in da ni redno vključeno v strokovno znanje o zakonodajnih dosjejih, ki se nanašajo na notranje in zunanje pristojnosti Unije; ponovno poudarja, da je bistvenega pomena, da se za sistematično preverjanje združljivosti vseh sektorjev dejavnosti institucij EU uporabijo neodvisno in nepristransko strokovno znanje in izkušnje; zato meni, da bi lahko prispevke ustreznih agencij (Evropski inštitut za enakost spolov in Agencija za temeljne pravice) sistematizirali in dodatno nadgradili za zakonodajne institucije in tiste, ki imajo operativne pristojnosti na tem področju, da bi bil njihov prispevek večji; je seznanjen z interaktivnim spletnim orodjem Clarity, ki ga je razvila Agencija, da bi omogočila nezahtevno ugotavljanje najprimernejšega nesodnega organa s področja človekovih pravic za posamezna vprašanja temeljnih pravic;

15.  trdno verjame, da mora Evropska unija nujno posodobiti strategijo za učinkovito izvajanje Listine o temeljnih pravicah v Evropski uniji, čeprav je bila dober prvi korak po začetku veljavnosti Listine; pozdravlja letna poročila Komisije o uporabi Listine in poziva k pregledu strategije iz leta 2010, da bi odražala nove izzive in dejanske razmere v institucijah, zlasti po izstopu Združenega kraljestva iz EU;

16.  poudarja, da so določbe Listine o temeljnih pravicah v celoti zavezujoče za vse institucije, agencije in organe Unije, tudi Frontex, ter države članice;

17.  ponovno opozarja, da sta tako v Pogodbah kot v Listini EU o temeljnih pravicah omenjena varstvo narodnih manjšin in diskriminacija na podlagi jezika; poziva h konkretnim upravnim ukrepom v institucijah EU za spodbujanje nacionalnih vlad, da poiščejo trajne rešitve in spodbujajo kulturo jezikovne raznolikosti v svoji državi članici, ki ne bo omejena zgolj na uradne jezike EU;

18.  poudarja, da lahko države članice v svoji zakonodaji izvajajo določbe Listine in imajo moralno dolžnost, da to naredijo, tudi če zakonodaje EU ne prenašajo neposredno; obžaluje, da se svoboda medijev v nekaterih državah članicah slabša; poziva države članice, naj spoštujejo svobodo in pluralizem medijev, ter Komisijo, naj sprejme ustrezne ukrepe, da ju bo spremljala in uveljavljala; poziva k ustanovitvi in spodbujanju nacionalnih institucij za človekove pravice, ki bodo prispevale k zagotavljanju spoštovanja temeljnih pravic pri oblikovanju in izvajanju politik in zakonov ter posameznikom zagotavljale podporo v konkretnih primerih; meni, da je samovoljna ali pretirana uporaba policijskega nasilja ali nasilja drugih varnostnih sil držav članic proti mirnemu zborovanju v nasprotju z določbami Listine;

19.  poziva Komisijo, naj sprejme drznejši pristop k spremljanju ukrepov, ki ji sprejmejo nacionalni organi za izvajanje prava EU, pri katerih se pojavljajo vprašanja v zvezi z Listino o temeljnih pravicah, zlasti ker ni nujno, da se te pravice zagotavljajo povsod v EU;

20.  pozdravlja ratifikacijo marakeške pogodbe o dostopu do objavljenih del za slabovidne osebe, saj je to bistven korak v smislu člena 26 Listine, ki se nanaša na vključevanje invalidov;

21.  je seznanjen s peticijo št. 0657/2016 in poudarja, da je izjemno pomembno, da se v vseh državah članicah in v javni sferi na vseh ravneh in v vseh institucijah, zlasti na področju izobraževanja, spoštuje člen 10 Listine v zvezi s svobodo misli, vesti in vere;

22.  poziva Komisijo, druge institucije EU ter organe držav članic, naj se v zvezi s temeljnimi pravicami redno posvetujejo z Agencijo; poleg tega poziva, naj se v okviru evropskega gospodarskega upravljanja uvedeta obvezna ocena in pregled veljavne zakonodaje, poleg pregleda politik držav članic, da bi zagotovili spoštovanje določb Listine, zlasti njenih socialnih določb; predlaga, naj se razvije pregled stanja temeljnih pravic za spremljanje spoštovanja temeljnih pravic v državah članicah;

23.  meni, da obstaja precej pomanjkljivosti, kar zadeva notranje vidike izvajanja Listine, zlasti kadar države članice izvršujejo pristojnosti Unije; poziva Komisijo, naj bo bolj budna pri zagotavljanju, da države članice popolno in dosledno izvajajo Listino; poziva Komisijo, naj razvije celosten pristop za spremljanje skladnosti iz člena 6 PEU in členov 258 do 260 PDEU, da bi omogočila pravočasno prijavo kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter odziv nanje in njihovo preprečevanje; želi spomniti na obljubo prejšnje Komisija, da bo poleg uporabe veljavnega člena 7 PEU v skrajni sili ustvarila novo orodje kot zadnje sredstvo, ki bo presegalo sedanje postopke za ugotavljanje kršitev v smislu sankcij v primerih očitne kršitve temeljnih pravic iz Listine, zlasti ko so v to vključene vlade držav članic;

24.  se odločno ne strinja s Komisijo pri njeni ozki razlagi člena 51(1), ko ocenjuje peticije, predložene Parlamentu, ter odločno poudarja, da morajo institucije EU vedno spoštovati Listino, ne glede na vlogo, ki jo imajo;

25.  poudarja, da je treba zagotoviti spoštovanje Listine, zlasti socialnih določb, v vseh fazah procesa Evropskega semestra, vključno z letnim pregledom rasti, in obenem nadgraditi skupno poročilo o zaposlovanju; poziva k spremljanju razvoja socialnih meril, ki jih je kot del celostnega pristopa treba spremljati in vključiti v priporočila za posamezne države;

26.  poudarja, da so varčevalne politike, sprejeta na ravni EU in držav članic, povzročile veliko povečanje socialno-ekonomskih neenakosti in državljanom preprečujejo popolno in dejansko uveljavljanje temeljnih pravic;

27.  želi spomniti na politični dogovor med glavnimi institucijami EU in državami članicami za pristop EU k Evropski konvenciji o človekovih pravicah; poudarja, da je ta pristop v skladu s členom 6(2) PEU pravna obveznost; meni, da bi se s tem uvedli dodatni zaščitni ukrepi za varstvo temeljnih pravic državljanov in prebivalcev Unije ter zagotovil skladen okvir za varstvo človekovih pravic po vsej Evropi; poziva Komisijo, naj sprejme potrebne ukrepe, da bi navsezadnje odpravili pravne ovire, ki preprečujejo sklenitev pristopnega procesa, po potrebi s pripravo nove pristopne pogodbe, s katero bi odpravili pomanjkljivosti, na katere je opozorilo Sodišče Evropske unije v mnenju št. 2/13;

28.  poziva različne institucije EU, naj razmislijo o možnosti, da bi se pri naslednji reviziji Pogodbe razširilo področje uporabe Listine in črtal njen člen 51;

29.  je nezadovoljen z razlago členov 51 in 52, s katero se umetno uvaja protislovje med pravicami in načeli, zlasti med državljanskimi in političnimi pravicami ter socialnimi in ekonomskimi načeli; ponavlja stališče Agencije iz njenega poročila o temeljnih pravicah za leto 2017, da je Listina edinstvena, saj so v enem samem dokumentu enakovredno združene državljanske in politične ter socialne in ekonomske pravice; meni, da so socialne in ekonomske pravice precej pomanjkljive in bi jih bilo treba odločno okrepiti v pravu EU in ustavnih redih držav članic s tem, da bi postalo dvajset načel Evropske socialne listine pravno zavezujočih za vse institucije in vse države članice.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

21.1.2019

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

11

8

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Margrete Auken, Andrea Cozzolino, Pál Csáky, Rosa Estaràs Ferragut, Eleonora Evi, Peter Jahr, Jude Kirton-Darling, Svetoslav Hristov Malinov, Ana Miranda, Gabriele Preuß, Jarosław Wałęsa, Cecilia Wikström

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Kostadinka Kuneva, Josep-Maria Terricabras

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

José Blanco López, Gabriel Mato, Francisco José Millán Mon, Massimiliano Salini, Barbara Spinelli

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

11

+

ALDE

Cecilia Wikström

EFDD

Eleonora Evi

GUE/NGL

Kostadinka Kuneva, Barbara Spinelli

S&D

José Blanco López, Andrea Cozzolino, Jude Kirton-Darling, Gabriele Preuß

Verts/ALE

Margrete Auken, Ana Miranda, Josep-Maria Terricabras

8

-

PPE

Pál Csáky, Rosa Estaràs Ferragut, Peter Jahr, Svetoslav Hristov Malinov, Gabriel Mato, Francisco José Millán Mon, Massimiliano Salini, Jarosław Wałęsa

0

0

-

-

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

(1)

UL C 215, 19.6.2018, str. 162.

(2)

UL C 252, 18.7.2018, str. 201.

(3)

Posebno poročilo Evropskega varuha človekovih pravic z dne 7. novembra 2013 o preiskavi na lastno pobudo OI/5/2012/BEH-MHZ v zvezi z agencijo Frontex.

(4)

UL L 140, 27.5.2013, str. 1.


INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

22.1.2019

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

12

2

7

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Gerolf Annemans, Pascal Durand, Esteban González Pons, Danuta Maria Hübner, Jo Leinen, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Markus Pieper, Paulo Rangel, György Schöpflin, Pedro Silva Pereira, Barbara Spinelli, Kazimierz Michał Ujazdowski

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Max Andersson, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Jasenko Selimovic, Gabriele Zimmer

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

José Blanco López, Michael Gahler, Stefan Gehrold, Theresa Griffin, Fernando Ruas


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

12

+

ALDE

Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Jasenko Selimovic

GUE/NGL

Barbara Spinelli, Gabriele Zimmer

PPE

Danuta Maria Hübner

S&D

José Blanco López, Theresa Griffin, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Jo Leinen, Pedro Silva Pereira

VERTS/ALE

Max Andersson, Pascal Durand

2

-

ENF

Gerolf Annemans

PPE

Markus Pieper

7

0

NI

Kazimierz Michał Ujazdowski

PPE

Michael Gahler, Stefan Gehrold, Esteban González Pons, Paulo Rangel, Fernando Ruas, György Schöpflin

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 7. februar 2019Pravno obvestilo