Postopek : 2018/0231(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0052/2019

Predložena besedila :

A8-0052/2019

Razprave :

Glasovanja :

PV 12/02/2019 - 9.12
CRE 12/02/2019 - 9.12

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0073

POROČILO     ***I
PDF 770kWORD 320k
30.1.2019
PE 628.465v02-00 A8-0052/2019

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za enotni trg, konkurenčnost podjetij, vključno z malimi in srednjimi podjetji, in evropsko statistiko ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 99/2013, (EU) št. 1287/2013, (EU) št. 254/2014, (EU) št. 258/2014, (EU) št. 652/2014 in (EU) 2017/826

(COM(2018)0441 – C8-0254/2018 – 2018/0231(COD))

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov

Poročevalec: Nicola Danti

Pripravljavci mnenja (*):

Ralph Packet, Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

Lukas Mandl, Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

Patrizia Toia, Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

Sofia Ribeiro, Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja

(*) Pridruženi odbori – člen 54 Poslovnika

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za ekonomske in monetarne zadeve
 MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane
 MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko
 MNENJE Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja
 MNENJE Odbora za proračun
 POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za enotni trg, konkurenčnost podjetij, vključno z malimi in srednjimi podjetji, in evropsko statistiko ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 99/2013, (EU) št. 1287/2013, (EU) št. 254/2014, (EU) št. 258/2014, (EU) št. 652/2014 in (EU) 2017/826

(COM(2018)0441 – C8-0254/2018 – 2018/0231(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0441),

–  ob upoštevanju člena 294(2), člena 43(2), člena 168(4)(b) ter členov 114, 173 in 338 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0254/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 17. oktobra 2018(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 5. decembra 2018(2),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter tudi mnenj Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja ter Odbora za proračun (A8-0052/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe    1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1)  Notranji trg je temelj Unije. Od svojega začetka dokazuje, da izrazito prispeva k rasti, konkurenčnosti in zaposlovanju. Zagotovil je nove priložnosti in ekonomije obsega za evropska podjetja, predvsem mikro, mala in srednja podjetja (MSP), ter okrepil njihovo industrijsko konkurenčnost. Notranji trg je prispeval k ustvarjanju delovnih mest in potrošnikom ponudil večjo izbiro in nižje cene. Še vedno je gonilo za izgradnjo močnejšega, bolj uravnoteženega in pravičnejšega gospodarstva. Je eden izmed glavnih dosežkov Unije in njeno najmočnejše orodje v vse bolj globalnem svetu.

(1)  Notranji trg je temelj Unije. Od svojega začetka dokazuje, da izrazito prispeva k rasti, konkurenčnosti in zaposlovanju. Zagotovil je nove priložnosti in ekonomije obsega za evropska podjetja, predvsem mikro, mala in srednja podjetja (MSP), ter okrepil njihovo industrijsko konkurenčnost, še naprej pa bi moral enako koristiti vsem državljanom. Notranji trg je prispeval k ustvarjanju delovnih mest in potrošnikom ponudil večjo izbiro in nižje cene, hkrati pa zagotavljal visoko kakovost izdelkov in storitev. Še vedno je gonilo za izgradnjo bolj povezanega trga in močnejšega, bolj uravnoteženega in pravičnejšega gospodarstva. Je eden izmed glavnih dosežkov Unije in njeno najmočnejše orodje v vse bolj globalnem svetu ter osrednji element preoblikovanja v z viri gospodarno in energetsko učinkovito gospodarstvo, s čimer se odziva na vse večji pritisk podnebnih sprememb.

Predlog spremembe    2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2)  Notranji trg se mora stalno prilagajati hitro spreminjajočemu se okolju digitalne revolucije in globalizacije. Novo obdobje digitalnih inovacij še naprej zagotavlja priložnosti za podjetja in posameznike ter ustvarja nove izdelke in poslovne modele, hkrati pa pomeni izziv za urejanje in izvrševanje.

(2)  Notranji trg se mora stalno prilagajati hitro spreminjajočemu se okolju digitalne revolucije in globalizacije. Novo obdobje digitalnih inovacij še naprej zagotavlja priložnosti in koristi za gospodarstvo in za vsakdanje življenje, zlasti za podjetja in posameznike ter ustvarja nove izdelke in poslovne modele, hkrati pa pomeni izziv za urejanje in izvrševanje ter varstvo in varnost potrošnikov.

Predlog spremembe    3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3)  Obsežna zakonodaja Unije podpira delovanje notranjega trga. To zadeva zlasti konkurenčnost, standardizacijo, varstvo potrošnikov, nadzor trga in ureditev prehranske verige, poleg tega pa tudi pravila v zvezi s poslovanjem, trgovinskimi in finančnimi transakcijami ter spodbujanjem enakih konkurenčnih pogojev, ki so bistvenega pomena za delovanje notranjega trga.

(3)  Obsežna zakonodaja Unije podpira delovanje notranjega trga. To zadeva zlasti konkurenčnost, standardizacijo, medsebojno priznavanje, varstvo potrošnikov, nadzor trga in ureditev prehranske verige, poleg tega pa tudi pravila v zvezi s poslovanjem, trgovinskimi in finančnimi transakcijami ter spodbujanjem enakih konkurenčnih pogojev, ki so bistvenega pomena za delovanje notranjega trga, kar prinaša koristi potrošnikom in podjetjem.

Predlog spremembe    4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4)  Vendar ovire za pravilno delovanje notranjega trga ostajajo, poleg tega pa nastajajo nove. Sprejetje pravil je le prvi korak, zagotoviti, da delujejo, pa je prav tako pomembno. To je navsezadnje stvar zaupanja državljanov v Unijo, v njeno zmožnost uresničevanja ciljev ter ustvarjanja delovnih mest in rasti ob hkratnem varstvu javnega interesa.

(4)  Vendar so še vedno prisotne neupravičene, diskriminatorne in nesorazmerne ovire za pravilno delovanje notranjega trga, poleg tega pa se pojavljajo nove. Sprejetje pravil je le prvi korak, zagotoviti, da delujejo, pa je prav tako pomembno. Neustrezno izvrševanje obstoječih pravil, ovire za prost pretok blaga in storitev ter majhen obseg čezmejnih javnih naročil omejujejo možnosti za podjetja in potrošnike. Odprava teh ovir je navsezadnje stvar zaupanja državljanov v Unijo, v njeno zmožnost uresničevanja ciljev ter ustvarjanja kakovostnih delovnih mest in rasti ob hkratnem varstvu javnega interesa.

Predlog spremembe    5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5)  Trenutno obstaja več programov za ukrepanje Unije na področjih konkurenčnosti podjetij, vključno z MSP, varstva potrošnikov, strank in končnih uporabnikov finančnih storitev, oblikovanja politike na področju finančnih storitev in prehranske verige. Nekatere dodatne dejavnosti se financirajo neposredno v okviru proračunskih vrstic za notranji trg. Treba je racionalizirati ukrepe in izkoristiti sinergije med njimi ter zagotoviti prožnejši in prilagodljivejši okvir za financiranje dejavnosti, namenjenih uresničitvi dobro delujočega notranjega trga na stroškovno najučinkovitejši način. Zato je treba vzpostaviti nov program, ki bo združeval dejavnosti, ki so se prej financirale v okviru navedenih programov in drugih ustreznih proračunskih vrstic. Program bi moral prav tako vključiti nove pobude, katerih cilj je izboljšati delovanje notranjega trga.

(5)  Trenutno obstaja več programov za ukrepanje Unije na področjih konkurenčnosti podjetij, zlasti mikro, malih in srednjih podjetij, varstva potrošnikov, strank in končnih uporabnikov finančnih storitev, oblikovanja politike na področju finančnih storitev in prehranske verige. Nekatere dodatne dejavnosti se financirajo neposredno v okviru proračunskih vrstic za notranji trg. Treba je racionalizirati ukrepe in izkoristiti sinergije med njimi ter zagotoviti prožnejši, preglednejši, enostavnejši in prilagodljivejši okvir za financiranje dejavnosti, namenjenih uresničitvi dobro delujočega in trajnostnega notranjega trga. Zato je treba vzpostaviti nov program, ki bo združeval dejavnosti, ki so se prej financirale v okviru navedenih programov in drugih ustreznih proračunskih vrstic, in ki bo izhajal iz izkušenj sedanjih programov. Program bi moral prav tako vključiti nove pobude, katerih cilj je izboljšati delovanje notranjega trga, in bi se moral izogibati podvajanju s sorodnimi programi in ukrepi Unije.

Predlog spremembe    6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6)  Razvoj, priprava in izkazovanje evropske statistike so zajeti v ločenem evropskem statističnem programu, vzpostavljenem z Uredbo (EU) št. 99/2013 Evropskega parlamenta in Sveta47. Za zagotovitev kontinuitete priprave in izkazovanja evropske statistike bi moral novi program vključevati tudi dejavnosti, ki jih zajema evropski statistični program, in sicer z zagotavljanjem okvira za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike. Novi program bi moral vzpostaviti finančni okvir za evropsko statistiko, da se zagotovi visokokakovostna, primerljiva in zanesljiva statistika o Evropi, ki bo podpirala oblikovanje, izvajanje, spremljanje in ocenjevanje vseh politik Unije.

(6)  Razvoj, priprava in izkazovanje evropske statistike so zajeti v ločenem evropskem statističnem programu, vzpostavljenem z Uredbo (EU) št. 99/2013 Evropskega parlamenta in Sveta47. Za zagotovitev kontinuitete priprave in izkazovanja evropske statistike bi moral novi program vključevati tudi dejavnosti, ki jih zajema že obstoječi evropski statistični program, in sicer z zagotavljanjem okvira za zbiranje podatkov ter za razvoj, pripravo, pravilno uporabo in izkazovanje evropske statistike. Novi program bi moral vzpostaviti finančni okvir za evropsko statistiko, da se zagotovi visokokakovostna, primerljiva in zanesljiva evropska statistika, tudi o vprašanjih trgovine in migracij, ki bo podpirala oblikovanje, izvajanje, spremljanje in ocenjevanje vseh politik Unije v skladu s členom 3 Pogodbe o Evropski uniji.

__________________

__________________

47Uredba (EU) št. 99/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2013 o evropskem statističnem programu za obdobje 2013–2017 (UL L 39, 9.2.2013, str. 12).

47Uredba (EU) št. 99/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2013 o evropskem statističnem programu za obdobje 2013–2017 (UL L 39, 9.2.2013, str. 12).

Predlog spremembe    7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7)  Zato je primerno, da se vzpostavi program za notranji trg, konkurenčnost podjetij, vključno z mikro, malimi in srednjimi podjetji, ter evropsko statistiko (v nadaljnjem besedilu: program). Program bi bilo treba vzpostaviti za obdobje sedmih let, in sicer od leta 2021 do leta 2027.

(7)  Zato je primerno, da se vzpostavi program za enotni trg za okrepitev notranjega trga in izboljšanje njegovega delovanja na področju konkurenčnosti in trajnostnosti podjetij, zlasti mikro, malih in srednjih podjetij, standardizacije, nadzora trga, varstva potrošnikov, prehranske verige ter evropske statistike (v nadaljnjem besedilu: program). Program bi bilo treba vzpostaviti za obdobje sedmih let, in sicer od leta 2021 do leta 2027.

Predlog spremembe    8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8)  Program bi moral podpreti oblikovanje, izvajanje in izvrševanje zakonodaje Unije, ki je temelj za pravilno delovanje notranjega trga. Program bi moral podpreti ustvarjanje pravih pogojev za opolnomočenje vseh akterjev na notranjem trgu: podjetij, državljanov, vključno s potrošniki, civilne družbe in javnih organov. Zato bi moral biti cilj programa zagotoviti konkurenčnost podjetij, predvsem MSP, hkrati pa podpirati izvrševanje pravil o varstvu in varnosti potrošnikov ter ozaveščanje podjetij in posameznikov, tako da se jim zagotovijo prava orodja, znanje in kompetence za sprejemanje premišljenih odločitev ter okrepi njihovo sodelovanje pri oblikovanju politik Unije. Poleg tega bi moral biti cilj programa krepitev regulativnega in upravnega sodelovanje, zlasti z izmenjavo najboljših praks ter oblikovanjem baz znanja in kompetenc, vključno z uporabo strateških javnih naročil. Programom bi moral prav tako podpirati razvoj visokokakovostnih mednarodnih standardov, ki podpirajo izvajanje zakonodaje Unije. To vključuje tudi določanje standardov na področju računovodskega poročanja in revizije, kar bo prispevalo k preglednosti in dobremu delovanju kapitalskih trgov Unije ter k boljši zaščiti vlagateljev. Program bi moral podpirati oblikovanje pravil in določanje standardov tudi z zagotavljanjem vključenosti najširšega kroga zainteresiranih strani. Cilj programa bi moral biti tudi podpreti izvajanje in izvrševanje zakonodaje Unije, ki zagotavlja visoko raven zdravja za ljudi, živali in rastline v prehranski verigi ter izboljšanje dobrobiti živali.

(8)  Program bi moral podpreti oblikovanje, izvajanje in izvrševanje zakonodaje Unije, ki je temelj za pravilno delovanje notranjega trga. Program bi moral podpreti ustvarjanje pravih pogojev za opolnomočenje vseh akterjev na notranjem trgu: podjetij, državljanov, vključno s potrošniki in zaposlenimi, civilne družbe in javnih organov. Zato bi moral biti cilj programa zagotoviti konkurenčnost in trajnostnost podjetij, predvsem mikro, majhnih in srednjih podjetij, vključno s tistimi v sektorju turizma, pa tudi visoko raven varstva potrošnikov s podpiranjem izvrševanja pravil o varstvu in varnosti potrošnikov ter okoljskih in socialnih standardov in ozaveščanjem podjetij in posameznikov, tako da se jim zagotovijo prava orodja, ustrezne informacije in pomoč, znanje in kompetence za sprejemanje premišljenih odločitev ter okrepi njihovo sodelovanje pri oblikovanju politik Unije. Poleg tega bi moral biti cilj programa krepitev regulativnega in upravnega sodelovanja, zlasti s programi usposabljanja, izmenjavo najboljših praks ter oblikovanjem baz znanja in kompetenc, vključno z uporabo strateških javnih naročil. Programom bi moral prav tako podpirati razvoj visokokakovostnih mednarodnih standardov, ki podpirajo izvajanje zakonodaje Unije. To vključuje tudi določanje standardov na področju računovodskega poročanja in revizije, kar bo prispevalo k preglednosti in dobremu delovanju kapitalskih trgov Unije ter k boljši zaščiti vlagateljev. Program bi moral podpirati oblikovanje pravil in določanje standardov tudi z zagotavljanjem vključenosti najširšega kroga zainteresiranih strani. Cilj programa bi moral biti tudi podpreti izvajanje in izvrševanje zakonodaje Unije, ki zagotavlja visoko raven zdravja za ljudi, živali in rastline v prehranski verigi ter izboljšanje dobrobiti živali.

Predlog spremembe    9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9)  Sodoben notranji trg spodbuja konkurenco in koristi potrošnikom, podjetjem in zaposlenim. Boljše izkoriščanje nenehno razvijajočega se notranjega trga na področju storitev bi moralo evropskim podjetjem pomagati pri ustvarjanju delovnih mest in čezmejni rasti, nudenju večje izbire storitev po boljših cenah ter ohranjanju visokih standardov za potrošnike in delavce. V ta namen je cilj programa prispevati k odstranitvi preostalih ovir ter zagotoviti regulativni okvir, ki dopušča nove inovativne poslovne modele.

(9)  Sodoben notranji trg, ki temelji na načelih pravičnosti, preglednosti in medsebojnega zaupanja, spodbuja konkurenco in koristi potrošnikom, podjetjem in zaposlenim. Boljše izkoriščanje nenehno razvijajočega se notranjega trga na področju storitev bi moralo evropskim podjetjem pomagati pri ustvarjanju delovnih mest in čezmejni rasti, nudenju večje izbire storitev po boljših cenah ter ohranjanju visokih standardov za potrošnike in delavce. Da bi to dosegli, bi moral program prispevati k boljšemu spremljanju razvoja notranjega trga, vključno z učinkom novega tehnološkega razvoja ter opredelitvijo in odpravo preostalih neupravičenih, diskriminatornih in nesorazmernih ovir, ter zagotoviti, da regulativni okvir dopušča nove inovativne poslovne modele, vključno z modeli sodelovalnega gospodarstva in socialnega podjetništva, ob hkratnem zagotavljanju visoke ravni socialne zaščite, tudi za podjetnike.

Predlog spremembe    10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10)  Regulativne ovire na notranjem trgu so bile za številne industrijske proizvode odstranjene s pomočjo mehanizmov preprečevanja, sprejetjem skupnih pravil in z načelom vzajemnega priznavanja na področjih, na katerih ne veljajo taka pravila Unije. Na področjih, kjer ni veljavne zakonodaje Unije, načelo vzajemnega priznavanja pomeni, da ima blago, ki se zakonito trži v eni državi članici, pravico do prostega pretoka in se ga lahko prodaja v drugi državi članici. Vendar imajo zaradi neustrezne uporabe vzajemnega priznavanja podjetja, ki želijo vstopiti na trge drugih držav članic, težave. Čeprav je povezanost trga na področju blaga močna, to vseeno pomeni izgubljene priložnosti za širše gospodarstvo. Zato bi moral biti cilj tega programa izboljšati vzajemno priznavanje na področju blaga in zmanjšati število nezakonitega in neskladnega blaga, ki vstopa na trg.

(10)  Regulativne ovire na notranjem trgu so bile za številne industrijske proizvode odstranjene s pomočjo mehanizmov preprečevanja, sprejetjem skupnih pravil in standardov ter z načelom vzajemnega priznavanja na področjih, na katerih ne veljajo taka pravila Unije. Na področjih, kjer ni veljavne zakonodaje Unije, načelo vzajemnega priznavanja pomeni, da ima blago, ki se zakonito trži v eni državi članici, pravico do prostega pretoka in se ga lahko prodaja v drugi državi članici, razen če zadevna država članica upravičeno nasprotuje trženju blaga, a le, če je taka omejitev nediskriminatorna, utemeljena z legitimnim ciljem javnega interesa, kot je določeno v členu 36 Pogodbe, ali priznana s sodno prakso Sodišča Evropske unije ter sorazmerna z želenim ciljem. Vendar imajo zaradi neustrezne uporabe vzajemnega priznavanja, kot so neupravičene ali nesorazmerne omejitve, podjetja, ki želijo vstopiti na trge drugih držav članic, težave. Čeprav je povezanost trga na področju blaga močna, to vseeno pomeni izgubljene priložnosti za širše gospodarstvo. Revizija Uredbe (EU) št. xxx/2018 o vzajemnem priznavanju bo prispevala k povečanju gospodarskih koristi na tem področju. Zato bi moral biti cilj tega programa izboljšati vzajemno priznavanje na področju blaga in uresničiti ves njegov potencial ter zmanjšati število nezakonitega in neskladnega blaga, ki vstopa na trg, z usmerjenim ozaveščanjem in usposabljanjem, podpiranjem kontaktnih točk za izdelke, boljšim sodelovanjem med pristojnimi organi za vzajemno priznavanje in večjim tržnim nadzorom.

Predlog spremembe    11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11)  Novi regulativni izzivi in izzivi v zvezi z izvrševanjem so povezani s hitro spreminjajočim se okoljem digitalne revolucije ter se nanašajo na zadeve, kot so kibernetska varnost, internet stvari in umetna inteligenca. Če bi prišlo do škode, so bistvena stroga pravila o varnosti proizvodov in odgovornosti, da se zagotovi odziv politike, ki evropskim državljanom, vključno s potrošniki in podjetji, omogoča, da imajo od takih pravil koristi. Zato bi moral program prispevati k hitremu prilagajanju in izvrševanju ureditve glede odgovornosti za proizvode, ki spodbuja inovacije.

(11)  Novi regulativni izzivi in izzivi v zvezi z izvrševanjem so povezani s hitro spreminjajočim se okoljem digitalne revolucije ter se nanašajo na zadeve, kot so kibernetska varnost, varstvo podatkov in zasebnosti, internet stvari ali umetna inteligenca, ter tudi na etične standarde, ki so s tem povezani. Če bi prišlo do škode, so bistvena stroga pravila o varnosti proizvodov in jasnost v zvezi z odgovornostjo, pa tudi dosledno izvrševanje pravil, da se zagotovi odziv politike, ki evropskim državljanom, vključno s potrošniki in podjetji, omogoča, da imajo od takih pravil koristi. Zato bi moral program prispevati k hitremu prilagajanju in boljšemu izvrševanju ureditve glede odgovornosti za proizvode, ki spodbuja inovacije, ter hkrati zagotavljati varnost in zaščito uporabnikov.

Predlog spremembe    12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12)  Dajanje na trg izdelkov, ki niso skladni z zakonodajo Unije, postavlja skladne izdelke v slabši položaj in lahko ogrozi potrošnike. Mnogi podjetniki ne upoštevajo pravil zaradi pomanjkanja znanja ali namenoma, da bi pridobili konkurenčno prednost. Organi za nadzor trga imajo pogosto na voljo premalo finančnih sredstev in so omejeni z nacionalnimi mejami, medtem ko podjetniki trgujejo na evropski in celo svetovni ravni. Zlasti pri e-trgovanju imajo organi za nadzor trga velike težave pri sledenju neskladnih izdelkov, uvoženih iz tretjih držav, in pri iskanju odgovornega subjekta v svoji jurisdikciji. Zato bi si program moral prizadevati za krepitev skladnosti izdelkov, tako da bi podjetnikom zagotovil prave spodbude, okrepil preglede skladnosti in spodbudil tesnejše čezmejno sodelovanje med izvršilnimi organi. Program bi prav tako moral prispevati k utrditvi obstoječega okvira za dejavnosti nadzora trga; spodbujati skupne ukrepe organov za nadzor trga iz različnih držav članic, izboljšati izmenjavo informacij ter spodbujati zbliževanje in tesnejše povezovanje dejavnosti nadzora trga.

(12)  Dajanje izdelkov, ki niso skladni z zakonodajo Unije, na trg, ne glede na to, ali so ti izdelki dani na trg tradicionalno ali elektronsko, in ne glede na to, ali so proizvedeni v Uniji ali vanjo vstopijo iz tretjih držav, ogroža državljane in potrošnike Unije. Gospodarski subjekti, ki prodajajo skladne izdelke, se soočajo z izkrivljeno konkurenco zaradi subjektov, ki ne upoštevajo pravil zaradi pomanjkanja znanja ali namenoma, da bi pridobili konkurenčno prednost. Organi za nadzor trga imajo pogosto na voljo premalo finančnih sredstev in so omejeni z nacionalnimi mejami, medtem ko podjetniki trgujejo na evropski in celo svetovni ravni. Zlasti pri e-trgovanju imajo organi za nadzor trga, ker nimajo fizičnega dostopa do izdelkov, velike težave pri sledenju neskladnih izdelkov, uvoženih iz tretjih držav, pri iskanju odgovornega subjekta v svoji jurisdikciji ali pri izvajanju ocen tveganja ali varnostnih pregledov. Zato bi si program moral prizadevati za krepitev skladnosti izdelkov, tako da bi okrepil nadzor trga, zagotavljal jasna, pregledna in razumljiva pravila za gospodarske subjekte in tako ozaveščal o veljavnih pravilih Unije glede varnosti proizvodov, okrepil preglede skladnosti, vključno s sistematično uporabo preverjanj vzorcev izdelkov, ki predstavljajo pomemben delež vsake vrste izdelkov, danih na trg, in skrivnim nakupovanjem, ki ga izvajajo organi za nadzor, in spodbudujal tesnejše čezmejno sodelovanje med izvršilnimi organi. Program bi prav tako moral prispevati k utrditvi obstoječega okvira za dejavnosti nadzora trga; spodbujati skupne ukrepe organov za nadzor trga iz različnih držav članic, izboljšati izmenjavo informacij ter spodbujati zbliževanje in tesnejše povezovanje dejavnosti nadzora trga, zlasti tako, da bi zagotovil dosledno izvrševanje novih zahtev, uvedenih z Uredbo (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta1a, da bi se preprečila prodaja neskladnih izdelkov evropskim državljanom. Program bi torej moral okrepiti zmogljivosti organov za nadzor trga po vsej Uniji in prispevati k večji enotnosti med državami članicami, ki bi imele enake koristi od notranjega trga v smislu gospodarske blaginje in trajnostne rasti, hkrati pa bi moral obravnavati njihove posebne potrebe na prilagojen način.

 

_____________________

 

1a Uredba (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o odobritvi in tržnem nadzoru motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, spremembi uredb (ES) št. 715/2007 in (ES) št. 595/2009 ter razveljavitvi Direktive 2007/46/ES (UL L 151, 14.6.2018, str. 1).

Predlog spremembe    13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13)  Varnost izdelkov je skupna skrb. Organi za ugotavljanje skladnosti preverjajo, ali izdelki izpolnjujejo varnostne zahteve, preden so dani na trg. Zato je izredno pomembno, da so organi za ugotavljanje skladnosti zanesljivi in usposobljeni. Unija je vzpostavila sistem akreditacije organov za ugotavljanje skladnosti, ki preverja njihovo usposobljenost, nepristranskost in neodvisnost. Tako je zdaj glavni izziv ohranjanje akreditacijskega sistema v skladu z najnovejšim tehničnim razvojem in zagotavljanje, da se uporablja z enako strogostjo po vseh Uniji. Program bi zato moral podpirati ukrepe, s katerimi bi zagotovili, da organi za ugotavljanje skladnosti še naprej izpolnjujejo zakonske zahteve, ter okrepili evropski akreditacijski sistem, zlasti na novih področjih politike, s podpiranjem Evropskega združenja za akreditacijo (EA) iz člena 14 Uredbe (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta48.

(13)  Varnost izdelkov je skupna skrb. Organi za ugotavljanje skladnosti preverjajo, ali izdelki izpolnjujejo varnostne zahteve, preden so dani na trg. Zato je izredno pomembno, da so organi za ugotavljanje skladnosti zanesljivi in usposobljeni. Unija je vzpostavila sistem akreditacije organov za ugotavljanje skladnosti, ki preverja njihovo usposobljenost, nepristranskost in neodvisnost. Vendar se Uredba (ES) št. 765/200848 Evropskega parlamenta in Sveta na nacionalni ravni izvaja na veliko različnih načinov. Razlike se nanašajo na razdelitev pristojnosti med organi za nadzor trga in notranjimi mehanizmi usklajevanja na nacionalni ravni, v zvezi z uporabljenimi finančnimi sredstvi, namenjenimi za nadzor trga, strategijami in pristopi za nadzor trga, pa tudi na ravni pooblastil v zvezi z neskladnimi izdelki in višinami kazni za kršitve, kar povzroča razdrobljeno izvrševanje harmonizacijske zakonodaje Unije. Zaradi razdrobljenosti je nadzor trga v nekaterih državah članicah strožji kot v drugih, kar lahko omaje odvračilni učinek zakonodaje ter ustvari neenake konkurenčne pogoje za podjetja v nekaterih državah članicah in povzroči morebitna neravnotežja glede ravni varnosti izdelkov v Uniji. Tako je zdaj glavni izziv ohranjanje akreditacijskega sistema v skladu z najnovejšim tehničnim razvojem in zagotavljanje, da se uporablja z enako strogostjo po vseh Uniji. Program bi zato moral podpirati ukrepe, s katerimi bi zagotovili, da organi za ugotavljanje skladnosti še naprej izpolnjujejo zakonske zahteve, zlasti z uporabo ocene tretjih strani za izboljšanje nepristranskih in neodvisnih postopkov, ter okrepili evropski akreditacijski sistem, zlasti na novih področjih politike, s podpiranjem enotnosti pregledov in kazni, pa tudi Evropskega združenja za akreditacijo (EA) iz člena 14 Uredbe (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta.

__________________

__________________

48Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 (UL L 218, 13.8.2008, str. 30).

48Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 (UL L 218, 13.8.2008, str. 30).

Predlog spremembe    14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14)  Ker zaradi razvoja spletne trgovine in potovalnih storitev potrošniški trgi ne poznajo meja, je pomembno zagotoviti, da lahko potrošniki, ki prebivajo v Uniji, izkoristijo ustrezno varstvo pri uvozu blaga in storitev od gospodarskih subjektov, ki imajo sedež v tretjih državah. Program bi zato po potrebi moral podpirati sodelovanje z ustreznimi organi, ki se nahajajo v državah, ki so ključne trgovinske partnerice Unije.

(14)  Razvoj e-trgovine bi lahko prinesel nekatere izzive v zvezi z varovanjem zdravja in varnosti končnih uporabnikov neskladnih izdelkov. Ker zaradi razvoja spletne trgovine in potovalnih storitev potrošniški trgi ne poznajo meja, je pomembno zagotoviti, da lahko potrošniki, ki prebivajo v Uniji, izkoristijo enako varstvo pri uvozu blaga in storitev od gospodarskih subjektov, ki imajo sedež v tretjih državah. Program bi zato po potrebi moral podpirati sodelovanje z ustreznimi organi, ki se nahajajo v državah, ki so ključne trgovinske partnerice Unije, kar zadeva izmenjavo informacij o neskladnih izdelkih, nedavnem znanstvenem napredku in novih tehnologijah, novih tveganjih ter drugih vidikih, povezanih z dejavnostmi nadzora.

Predlog spremembe    15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15)  Javni organi uporabljajo javna naročila za zagotovitev najboljše ponudbe za ceno, plačano iz javnih sredstev, ter za prispevanje k bolj inovativnemu, trajnostnemu, vključujočemu in konkurenčnemu notranjemu trgu. Direktiva 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta49, Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta50 ter Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta51 določajo pravni okvir za vključevanje in učinkovito delovanje trgov javnih naročil, ki predstavljajo 14 % bruto domačega proizvoda Unije, v korist javnih organov, podjetij in državljanov, vključno s potrošniki. Zato bi moral program podpirati ukrepe za zagotovitev širše uporabe strateških javnih naročil, profesionalizacijo javnih kupcev, izboljšan dostop do trgov javnih naročil za MSP, večjo preglednost, zanesljivost in kakovost podatkov, spodbujanje digitalne preobrazbe javnih naročil in skupnega javnega naročanja prek krepitve partnerskega pristopa z državami članicami, izboljšanje zbiranja in analiziranja podatkov, vključno prek namenskih orodij informacijske tehnologije, podpiranje izmenjave izkušenj in dobrih praks, zagotavljanje smernic, prizadevanje za koristne trgovinske sporazume, krepitev sodelovanja med nacionalnimi organi in uvedbo pilotnih projektov.

(15)  Javni organi uporabljajo javna naročila za zagotovitev najboljše ponudbe za ceno, plačano iz javnih sredstev, ter za prispevanje k bolj inovativnemu, trajnostnemu, vključujočemu in konkurenčnemu notranjemu trgu, vključno z uporabo drugih meril, ne le najnižje cene ali stroškovne učinkovitosti, če je to v skladu z veljavno zakonodajo Unije, med drugim ob upoštevanju kakovostnih, okoljskih in socialnih vidikov ter vidika poštene trgovine, ter z olajšanjem razdelitve javnih naročil za obsežno infrastrukturo v sklope. Direktiva 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta49, Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta50 ter Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta51 določajo pravni okvir za vključevanje in učinkovito delovanje trgov javnih naročil, ki predstavljajo 14 % bruto domačega proizvoda Unije, v korist javnih organov, podjetij in državljanov, vključno s potrošniki. Pravilno izvajanje pravil o javnih naročilih je ključno orodje za krepitev enotnega trga ter povečanje rasti podjetij ter zaposlovanja v Uniji. Zato bi moral program podpirati ukrepe za zagotovitev širše uporabe strateških javnih naročil, profesionalizacijo javnih kupcev, olajšanje in izboljšanje dostopa do trgov javnih naročil za MSP in mikro podjetja, zlasti s pomočjo svetovalnih storitev in usposabljanja, večjo preglednost, zanesljivost in kakovost podatkov, spodbujanje digitalne preobrazbe javnih naročil in skupnega javnega naročanja prek krepitve partnerskega pristopa z državami članicami, izboljšanje zbiranja in analiziranja podatkov, vključno prek namenskih orodij informacijske tehnologije, podpiranje izmenjave izkušenj in dobrih praks, sklicevanje na evropske in mednarodne standarde, zagotavljanje smernic, prizadevanje za koristne trgovinske sporazume, krepitev sodelovanja med nacionalnimi organi in uvedbo pilotnih projektov.

__________________

__________________

49Direktiva 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb (UL L 94, 28.3.2014, str. 1).

49Direktiva 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb (UL L 94, 28.3.2014, str. 1).

50Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65).

50Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65).

51Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 243).

51Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 243).

Predlog spremembe    16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16)  Za doseganje ciljev programa in za olajševanje življenja državljanov in podjetij je treba vzpostaviti visokokakovostne in k uporabniku usmerjene javne storitve. To pomeni, da bodo javne uprave morale začeti delovati na nove načine, zmanjšati izoliranost med različnimi deli svojih uprav ter z državljani in podjetji soustvarjati te javne storitve. Stabilna in vztrajna rast čezmejnih dejavnosti na notranjem trgu zahteva zagotavljanje najnovejših informacij o pravicah podjetij in državljanov ter informacij, ki pojasnjujejo upravne formalnosti. Poleg tega sta bistvenega pomena pravno svetovanje in pomoč pri reševanju problemov, ki nastajajo na čeznacionalni ravni. Nadalje je potrebno enostavno in učinkovito povezovanje nacionalnih uprav ter ocenjevanje, kako notranji trg deluje v praksi. Ta program bi zato za izboljšanje vsakodnevnega življenja državljanov in zmožnosti podjetij za čezmejno trgovanje moral podpirati obstoječa orodja za upravljanje notranjega trga: portal Tvoja Evropa, ki bi moral biti temelj prihajajočega enotnega digitalnega portala, Tvoja Evropa – nasveti (YEA), SOLVIT, informacijski sistem za notranji trg (IMI) in pregled enotnega trga.

(16)  Za doseganje ciljev programa in za olajševanje življenja državljanov in podjetij je treba vzpostaviti visokokakovostne in k uporabniku usmerjene javne storitve, ki bodo digitalno usmerjene in polno dostopne, ter še bolj okrepiti prizadevanja v zvezi z e-upravo in e-vlado, ob tem pa zagotavljati ustrezno varstvo podatkov in zasebnost. To pomeni, da bodo javne uprave morale začeti delovati na nove, inovativnejše načine, da bi zmanjšale izoliranost med različnimi deli svojih uprav, ter soustvarjati te javne storitve z državljani in podjetji. Stabilna in vztrajna rast čezmejnih dejavnosti na notranjem trgu zahteva razpoložljivost najnovejših, natančnih in lahko razumljivih informacij o pravicah podjetij in državljanov ter informacij, ki pojasnjujejo in poenostavljajo upravne formalnosti. Poleg tega sta bistvenega pomena pravno svetovanje in pomoč pri reševanju problemov, ki nastajajo na čeznacionalni ravni. Nadalje je potrebno enostavno in učinkovito povezovanje nacionalnih uprav, podpiranje javnih organov pri doseganju teh ciljev ter ocenjevanje, kako notranji trg deluje v praksi. Obstoječa orodja za upravljanje notranjega trga že imajo pomembno vlogo pri lažjem doseganju teh ciljev. V ta namen in da bi dohajali tehnološki in tržni napredek, pa tudi nove regulativne izzive in izzive v zvezi z izvrševanjem, bi moral program podpirati krepitev kakovosti, prepoznavnosti in preglednosti ter zanesljivosti orodij za upravljanje notranjega trga. Ta program bi zato za izboljšanje vsakodnevnega življenja državljanov in zmožnosti podjetij za čezmejno trgovanje med drugim moral podpirati obstoječa orodja za upravljanje notranjega trga: portal Tvoja Evropa, ki bi moral biti temelj prihajajočega enotnega digitalnega portala, Tvoja Evropa – nasveti (YEA), SOLVIT, informacijski sistem za notranji trg (IMI) in pregled enotnega trga.

Predlog spremembe    17

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17)  Program bi moral podpirati razvoj regulativnega okvira Unije na področju prava gospodarskih družb in upravljanja podjetij ter pogodbenega prava z namenom povečati učinkovitost in konkurenčnost poslovanja, hkrati pa zagotavljati varstvo zainteresiranih strani, na katere vpliva poslovanje podjetij, ter se odzvati na nastajajoče izzive politike. Poleg tega bi moral zagotoviti primerno ocenjevanje, izvajanje in izvrševanje ustreznega pravnega reda, obveščati zainteresirane strani in jim pomagati ter spodbujati izmenjavo informacij na tem področju. Program bi moral nadalje podpirati pobude Komisije za jasen in prilagojen okvir za podatkovno gospodarstvo in inovacije. Te pobude so potrebne za večjo pravno varnost v zvezi s pogodbenim in nepogodbenim pravom, zlasti odgovornostjo in etiko v okviru tehnologij v vzponu, npr. internet stvari, umetna inteligenca, robotika in 3D-tiskanje. Cilj programa bi moral biti spodbujanje razvoja podatkovno vodenega poslovanja, ki bo odločilno za položaj gospodarstva Unije v svetovni konkurenci.

(17)  Program bi moral podpirati razvoj regulativnega okvira Unije na področju prava gospodarskih družb in upravljanja podjetij ter pogodbenega prava z namenom povečati učinkovitost in konkurenčnost poslovanja, zlasti MSP, hkrati pa zagotavljati varstvo zainteresiranih strani, na katere vpliva poslovanje podjetij, ter se odzvati na nastajajoče izzive politike. Poleg tega bi moral zagotoviti primerno ocenjevanje, izvajanje in izvrševanje ustreznega pravnega reda, obveščati zainteresirane strani in jim pomagati ter spodbujati izmenjavo informacij na tem področju. Program bi moral nadalje podpirati pobude Komisije za jasen in prilagojen okvir za podatkovno gospodarstvo in inovacije. Te pobude so potrebne za večjo pravno varnost v zvezi s pogodbenim in nepogodbenim pravom, zlasti odgovornostjo in etiko v okviru tehnologij v vzponu, npr. internet stvari, umetna inteligenca, robotika in 3D-tiskanje. Cilj programa bi moral biti spodbujanje razvoja podatkovno vodenega poslovanja z zagotavljanjem visoke ravni varstva zasebnosti, ki bo odločilno za položaj gospodarstva Unije v svetovni konkurenci.

Predlog spremembe    18

Predlog uredbe

Uvodna izjava 20

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(20)  Glede na to, da notranji trg, kot je opredeljen v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji, vključuje sistem, ki zagotavlja, da se konkurenca ne izkrivlja, bi program moral podpirati politiko Unije na področju konkurence, povezovanje in sodelovanje z nacionalnimi organi in sodišči ter vključevanje širše skupine zainteresiranih strani v obveščanje o pravicah, koristih in dolžnostih politike Unije na področju konkurence ter njihovo pojasnjevanje.

(20)   Glede na to, da Pogodba o delovanju Evropske unije vključuje sistem pravil, ki zagotavlja, da se konkurenca na notranjem trgu ne izkrivlja, bi moral program prispevati k podpiranju politike Unije na področju konkurence, in sicer z izboljšanjem in krepitvijo sodelovanja z Evropsko mrežo za konkurenco ter nacionalnimi organi in sodišči, tudi s krepitvijo mednarodnega sodelovanja in obveščanjem o pravicah, koristih in dolžnostih politike Unije na področju konkurence ter njihovim pojasnjevanjem. Program bi moral Komisiji zlasti pomagati, da izboljša svoje analize in ocene razvoja trga, tudi s široko uporabo sektorskih preiskav ter bolj sistematično izmenjavo rezultatov in dobre prakse v okviru Evropske mreže za konkurenco. To bi moralo prispevati k zagotavljanju poštene konkurence in enakih konkurenčnih pogojev, in sicer tudi na mednarodni ravni, ter krepitvi vloge podjetij, zlasti MSP, in potrošnikov, da bi izkoristili prednosti enotnega trga.

Predlog spremembe    19

Predlog uredbe

Uvodna izjava 21

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(21)  Program bi moral zlasti obravnavati radikalne posledice za konkurenčnost in delovanje notranjega trga, ki izhajajo iz stalnega preoblikovanja gospodarstva in poslovnega okolja, zlasti zaradi eksponentne rasti in uporabe podatkov, ob upoštevanju, da se podjetja in njihovi svetovalci vedno bolj zatekajo k umetni inteligenci in drugim orodjem informacijske tehnologije. Poleg tega je bistvenega pomena, da program podpira povezovanje in sodelovanje z organi in sodišči držav članic, glede na to, da sta neizkrivljena konkurenca in notranji trg močno odvisna od ukrepanja teh subjektov. V zvezi s posebno vlogo politike konkurence pri preprečevanju škodovanja notranjemu trgu, ki je posledica protikonkurenčnega ravnanja izven meja Unije, bi program moral podpirati tudi sodelovanje z organi tretjih držav, kot je primerno. Navsezadnje je razširitev dejavnosti obveščanja potrebna, da se več državljanom in podjetjem omogoči, da v celoti uživajo koristi poštene konkurence na notranjem trgu. Ker so številne pobude v programu nove in ker na pogoje na področju konkurenčnosti vplivajo zlasti dinamične spremembe na notranjem trgu, predvsem v zvezi z umetno inteligenco, algoritmi, velepodatki, kibernetsko varnostjo in forenzično tehnologijo, katerih hitrost in obseg je težko oceniti, se predvideva, da bo za soočanje s spreminjajočimi se potrebami v okviru tega dela programa potrebna prožnost.

(21)  Program bi moral zlasti obravnavati radikalne posledice za konkurenčnost in delovanje notranjega trga, ki izhajajo iz stalnega preoblikovanja gospodarstva in poslovnega okolja, zlasti zaradi eksponentne rasti in uporabe podatkov, ob upoštevanju, da se podjetja in njihovi svetovalci vedno bolj zatekajo k umetni inteligenci, masovnim podatkom in algoritmom ter drugim orodjem informacijske tehnologije. Poleg tega je bistvenega pomena, da program podpira povezovanje ter širše in tesnejše sodelovanje z organi in sodišči držav članic, glede na to, da sta neizkrivljena konkurenca in notranji trg močno odvisna od ukrepanja teh subjektov. V zvezi s posebno vlogo politike konkurence pri preprečevanju škodovanja notranjemu trgu, ki je posledica protikonkurenčnega ravnanja izven meja Unije, bi program moral podpirati tudi sodelovanje z organi tretjih držav, kot je primerno. Navsezadnje je razširitev dejavnosti obveščanja potrebna, da se več državljanom in podjetjem omogoči, da v celoti uživajo koristi poštene konkurence na notranjem trgu. Zlasti je treba dokazati oprijemljive koristi politike Unije na področju konkurence za evropske državljane, in sicer prek sodelovanja s skupinami civilne družbe ter deležniki, ki jih to neposredno zadeva. Ker so številne pobude v programu nove in ker na pogoje na področju konkurenčnosti vplivajo zlasti dinamične in hitre spremembe na notranjem trgu, predvsem v zvezi z digitalnim razvojem, umetno inteligenco, algoritmi, velepodatki, kibernetsko varnostjo in forenzično tehnologijo, katerih hitrost in obseg je težko oceniti, se predvideva, da bo za soočanje s spreminjajočimi se potrebami v okviru tega dela programa potrebna prožnost.

Predlog spremembe    20

Predlog uredbe

Uvodna izjava 22

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(22)  Izjemno pomembno je okrepiti konkurenčnost evropskih podjetij ter hkrati zagotoviti učinkovite enake pogoje za vse na odprtem in konkurenčnem notranjem trgu. MSP so gonilna sila evropskega gospodarstva in predstavljajo 99 % vseh evropskih podjetij, zagotavljajo dve tretjini delovnih mest ter znatno prispevajo k ustvarjanju novih delovnih mest z regionalno in lokalno razsežnostjo.

(22)  Izjemno pomembno je okrepiti konkurenčnost in trajnostnost evropskih podjetij ter hkrati na odprtem in konkurenčnem notranjem trgu zagotoviti dejanske enake razmere za vse. MSP so gonilna sila evropskega gospodarstva in predstavljajo 99 % vseh evropskih podjetij, zagotavljajo dve tretjini delovnih mest ter znatno prispevajo k ustvarjanju kakovostnih novih delovnih mest z regionalno in lokalno razsežnostjo v vseh sektorjih, s tem pa podpirajo tudi socialno kohezijo. MSP so ključnega pomena pri prizadevanjih za energetski prehod in pri izpolnjevanju podnebnih ciljev Unije, ki izhajajo iz Pariškega sporazuma. Program bi zato moral okrepiti njihovo zmožnost za razvoj okolju prijaznih in visokokakovostnih proizvodov in storitev ter podpirati njihova prizadevanja za učinkovitejšo rabo virov, kar bo v skladu z načelom „energijska učinkovitost na prvem mestu“. S tem bo program pomagal izboljševati konkurenčnost unijskih MSP na svetovnem trgu.

Predlog spremembe    21

Predlog uredbe

Uvodna izjava 23

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(23)  Pri pridobivanju financiranja, iskanju usposobljene delovne sile, spoprijemanju z upravnim bremenom, sprejemanju ustvarjalnosti in inovacij, dostopanju do trgov in spodbujanju dejavnosti internacionalizacije se MSP soočajo z enakimi izzivi, ki na večja podjetja nimajo enako velikega učinka. Program bi moral takšne tržne pomanjkljivosti obravnavati sorazmerno, ob tem pa ne izkrivljati konkurence na notranjem trgu.

(23)  Pri pridobivanju financiranja, iskanju usposobljene delovne sile, spoprijemanju z upravnim bremenom, sprejemanju ustvarjalnosti in inovacij, dostopanju do trgov in spodbujanju dejavnosti internacionalizacije se MSP soočajo z enakimi izzivi, ki na večja podjetja nimajo enako velikega učinka. Program bi moral takšne tržne pomanjkljivosti obravnavati sorazmerno, ob tem pa ne izkrivljati konkurence na notranjem trgu. Zlasti bi moral ustvariti ustrezne razmere za uvajanje tehnoloških in organizacijskih inovacij v proizvodne postopke, pri tem pa posebno pozornost nameniti posebnim oblikam MSP, na primer mikropodjetjem, podjetjem, ki se ukvarjajo z obrtniškimi dejavnostmi, samozaposlenim, svobodnim poklicem in socialnim podjetjem. Posvetiti bi se morali tudi potencialnim, novim in mladim podjetnikom in podjetnicam ter drugim posebnim ciljnim skupinam, kot so starejši, priseljenci in podjetniki iz prikrajšanih ali ranljivih družbenih skupin, na primer invalidi.

Predlog spremembe    22

Predlog uredbe

Uvodna izjava 23 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(23a)  Program bi moral podpirati in spodbujati kulturo inovacij, in sicer z razvojem okolja, ki bo spodbujalo ustanavljanje podjetij in njihovo rast, ter se pri tem osredotočiti zlasti na mikropodjetja in inovativna mala in srednja podjetja, ki so se zmožna spoprijeti z izzivi vse bolj konkurenčnega in hitro spreminjajočega se okolja. Povsem novi inovacijski procesi zahtevajo razvoj odprtega inovacijskega modela, ki bo temeljil na povečanju sodelovalnih raziskav ter izmenjavi znanja in intelektualne lastnine med različnimi organizacijami. Zato bi moral program težiti k podpiranju inovacijskih procesov z vključevanjem novih modelov sodelovalnega poslovanja, ki bodo osredotočeni na mreženje ter na združevanje znanja in virov v medorganizacijskih skupnostih.

Obrazložitev

Pomembno je razviti inovacijsko okolje, ki bi lahko bilo gospodarski katalizator.

Predlog spremembe    23

Predlog uredbe

Uvodna izjava 23 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(23b)  Program bi moral takšne tržne pomanjkljivosti obravnavati sorazmerno in se posebej osredotočiti na ukrepe, ki bodo imeli neposredne koristi za MSP in podjetniške mreže, ob tem pa ne bodo izkrivljali konkurence na notranjem trgu.

Obrazložitev

Program bi moral MSP in podjetniške mreže upoštevati pri vseh svojih dejavnostih.

Predlog spremembe    24

Predlog uredbe

Uvodna izjava 24

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(24)  Prenekatera težava Unije na področju konkurenčnosti je povezana s težavnim dostopanjem MSP do financiranja, saj le stežka izkažejo svojo kreditno sposobnost in nimajo zadostnih jamstev. Dodatni izzivi, povezani s financiranjem, izhajajo iz potrebe MSP, da ostanejo konkurenčna, na primer z dejavnostmi za digitalizacijo, internacionalizacijo in inovacije ter krepitvijo delovne sile. Omejen dostop do financiranja slabo vpliva na ustanavljanje, rast in preživetje podjetij ter na pripravljenost novih podjetnikov, da bi prevzeli poslovno uspešna podjetja z nasledstvom.

(24)  Prenekatera težava Unije na področju konkurenčnosti je povezana s težavnim dostopanjem MSP do financiranja, saj imajo premalo informacij in le stežka izkažejo svojo kreditno sposobnost in nimajo zadostnih jamstev ali pa zgolj niso seznanjena z obstoječimi mehanizmi na unijski, nacionalni ali lokalni ravni, ki bi lahko podprli njihove dejavnosti. Dodatni izzivi, povezani s financiranjem, izhajajo iz majhnosti mikropodjetij in potrebe MSP, da ostanejo konkurenčna, na primer z dejavnostmi za digitalizacijo, internacionalizacijo in inovacije ter krepitvijo delovne sile. Omejen dostop do financiranja slabo vpliva na ustanavljanje, rast in preživetje podjetij ter na pripravljenost novih podjetnikov, da bi prevzeli poslovno uspešna podjetja z nasledstvom.

Predlog spremembe  25

Predlog uredbe

Uvodna izjava 25

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(25)  Da bi MSP premostila te tržne pomanjkljivosti in da bi še naprej igrala svojo vlogo temelja konkurenčnosti gospodarstva Unije, potrebujejo dodatno podporo prek dolžniških in lastniških instrumentov, ki bodo uvedeni v okviru sklopa za MSP sklada InvestEU, vzpostavljenega z Uredbo […] Evropskega parlamenta in Sveta52. Jamstvena shema za posojila, vzpostavljena z Uredbo št. 1287/2013 Evropskega parlamenta in Sveta53, ima dokazano dodatno vrednost in od nje se pričakuje, da bo imela ugoden učinek za vsaj 500 000 MSP; nova shema bo vzpostavljena v okviru sklopa za MSP sklada InvestEU.

(25)  Da bi MSP premostila te tržne pomanjkljivosti in da bi še naprej igrala svojo vlogo temelja konkurenčnosti gospodarstva Unije in gonila trajnostnega gospodarstva, potrebujejo dodatno podporo prek dolžniških in lastniških instrumentov, ki bodo uvedeni v okviru sklopa za MSP sklada InvestEU, vzpostavljenega z Uredbo […] Evropskega parlamenta in Sveta52. Jamstvena shema za posojila v okviru prejšnjega programom COSME, vzpostavljenega z Uredbo št. 1287/2013 Evropskega parlamenta in Sveta53, ima dokazano dodatno vrednost in od nje se pričakuje, da bo imela ugoden učinek za vsaj 500 000 MSP; nova shema bo vzpostavljena v okviru sklopa za MSP sklada InvestEU. Več pozornosti bi bilo treba nameniti boljšemu komuniciranju in javnim kampanjam, s katerimi bi potencialne upravičence seznanili, da jim je na voljo program za MSP. Za ozaveščanje o dejavnostih Unije v podporo MSP bi bilo treba pri dejavnostih, ki jih program v celoti ali vsaj delno financira, vključno s posredniki, vključiti evropski emblem (zastavo) z navedbo, da dejavnost prejema sredstva tega programa.

__________________

__________________

52COM(2018) 439 final.

52COM(2018) 439 final.

53Uredba (EU) št. 1287/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi Programa za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME) (2014–2020) in o razveljavitvi Sklepa št. 1639/2006/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 33).

53 Uredba (EU) št. 1287/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi Programa za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME) (2014–2020) in o razveljavitvi Sklepa št. 1639/2006/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 33).

Predlog spremembe    26

Predlog uredbe

Uvodna izjava 26

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(26)  Cilji politike iz tega programa se bodo obravnavali tudi prek finančnih instrumentov in proračunskega jamstva v okviru sklopa za MSP sklada InvestEU. Finančna podpora bi se morala uporabiti za sorazmerno odpravljanje tržnih pomanjkljivosti ali neoptimalnih naložbenih okoliščin, ne da bi se ukrepi podvajali ali nadomestili zasebno financiranje ali izkrivljali konkurenco na notranjem trgu. Ukrepi bi morali imeti jasno evropsko dodano vrednost.

(26)  Cilji politike iz tega programa se bodo obravnavali tudi prek finančnih instrumentov in proračunskega jamstva v okviru sklopa za MSP sklada InvestEU. Sklop za MSP v okviru sklada InvestEU bi moral v vsaki državi članici imeti osrednjo krovno točko za informiranje o programu, da bi povečali dostopnost sredstev za MSP in seznanjenost s tem. Finančna podpora bi se morala uporabiti za sorazmerno odpravljanje nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih okoliščin, ukrepi pa se ne bi smeli podvajati ali izrivati zasebnega financiranja ali izkrivljati konkurence na notranjem trgu ter bi morali jasno izkazovati dodatnost in krepiti sinergije z drugimi evropskimi programi. Ukrepi bi morali imeti jasno evropsko dodano vrednost.

Predlog spremembe  27

Predlog uredbe

Uvodna izjava 26 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(26a)  Dejavnosti, ki jih sklad InvestEU financira prek oddelka za EU ali prek oddelka za države članice, ne bi smele podvajati ali nadomeščati zasebnega financiranja, pač pa bi se morale navezovati na že delujoče lokalne javne in zasebne jamstvene sheme, omogočati povezovanje z njimi, saj bi moral biti krovni cilj to, da bi okrepili in razširili dejanske ugodnosti za končne prejemnike – MSP po opredelitvi iz Priporočila 2003/361/ES) – , zato da bi dosegli resnično dodatnost teh ukrepov.

Predlog spremembe    28

Predlog uredbe

Uvodna izjava 26 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(26b)  Poleg dostopa do finančnih sredstev je osrednjega pomena tudi dostop do znanj in spretnosti, vključno z vodstvenimi kompetencami in znanji, ki so odločilni dejavnik za dostop MSP do razpoložljivih sredstev, za inoviranje, konkurenčnost in rast. Izvajanje finančnih instrumentov EU, predvidenih v okviru sklada InvestEU, bi zato morali pospremiti z ustreznim mentorstvom, programi inštruiranja in zagotavljanjem na znanju temelječih poslovnih storitev.

Predlog spremembe    29

Predlog uredbe

Uvodna izjava 27

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(27)  Program bi moral zagotoviti učinkovito podporo MSP v celotnem življenjskem ciklu. Temeljiti bi moral na edinstvenem strokovnem znanju in izkušnjah, razvitih v zvezi z MSP in industrijskih sektorjih, ter na dolgoročnih izkušnjah pri delu z evropskimi, nacionalnimi in regionalnimi zainteresiranimi stranmi. Ta podpora bi morala temeljiti na uspešnih izkušnjah evropske podjetniške mreže, ki deluje kot enotna kontaktna točka za povečanje konkurenčnosti MSP in razvijanje njihovega poslovanja na enotnem trgu in širše. Mreža namerava še naprej nuditi storitve v imenu drugih programov Unije, predvsem programa Obzorje 2020, z uporabo finančnih virov navedenih programov. Mentorski program za nove podjetnike bi moral prav tako ostati orodje, ki novim podjetnikom ali osebam, ki želijo postati podjetniki, omogoča pridobitev podjetniških izkušenj, tako da jih poveže z izkušenimi podjetniki iz drugih držav in jim tako pomaga izboljšati podjetniške sposobnosti. Program bi si ob morebitnem dopolnjevanju drugih pobud Unije moral še naprej prizadevati za rast in širjenje svoje geografske pokritosti ter tako podjetnikom ponuditi večjo izbiro povezovanja.

(27)  Program bi moral zagotoviti učinkovito podporo MSP v vsem življenjskem ciklu, zagotavljati pomoč, ki bi segala od priprave projektov do komercializacije in dostopa do trga, ter spodbujati oblikovanje podjetniških mrež. Temeljiti bi moral na edinstvenem strokovnem znanju in izkušnjah, razvitih v zvezi z MSP ter z gospodarskimi in podjetniškimi sektorji, ter na dolgoročnih izkušnjah pri delu z evropskimi, nacionalnimi in regionalnimi deležniki. Ta podpora bi morala temeljiti na uspešnih izkušnjah evropske podjetniške mreže, ki deluje kot enotna kontaktna točka za povečanje konkurenčnosti MSP in razvijanje njihovega poslovanja na enotnem trgu in širše. Mreža namerava še naprej nuditi storitve v imenu drugih programov Unije, predvsem programa Obzorje 2020, z uporabo finančnih virov navedenih programov. Podpirati bi morala tudi okrepljeno sodelovanje organizacij, ki zastopajo MSP, pri oblikovanju političnih pobud za enotni trg, kot so javna naročila, postopki standardizacije in režimi, ki urejajo intelektualno lastnino. Obenem bi morala mreža povečati število ukrepov, zagotavljati bolj ciljno usmerjeno svetovanje za MSP pri pripravi projektov ter nuditi podporo mreženju in tehnološkemu in organizacijskemu prehodu. Prav tako bi morala z vidika dostopa do financiranja izboljšati sodelovanje in povezovanje z drugimi pomembnimi svetovalnimi vozlišči, vzpostavljenimi v okviru programov za digitalno Evropo in sklada InvestEU. Ukrepi programa COSME za MSP v tej mreži bi morali biti namenjeni tudi zagotavljanju visoke kakovosti storitev po vsej Evropi, pri tem pa posebno pozornost nameniti dejavnostim in geografskim območjem Unije, v okviru katerih mreže in posredni deležniki ne dosegajo pričakovanih rezultatov. Uspešen mentorski program za nove podjetnike (Erasmus za mlade podjetnike) bi moral prav tako ostati orodje, s katerim bo novim podjetnikom ali osebam, ki želijo postati podjetniki, omogočena pridobitev poslovnih in vodstvenih izkušenj, tako da bi jih povezal z izkušenimi podjetniki iz drugih držav in jim s tem pomagal izboljšati podjetniške sposobnosti. Program bi ob morebitnem dopolnjevanju drugih pobud Unije moral še naprej rasti in širiti svojo geografsko pokritost ter tako podjetnikom ponuditi večjo izbiro povezovanja. Za povečanje dodane vrednosti, ki jo je mogoče doseči s spodbujanjem podjetniških pobud, bi bilo treba posebno pozornost nameniti mikropodjetjem in tistim, ki so od sedanjega programa imeli najmanj koristi, ter področjem, na katerih je podjetniška kultura še vedno na zelo osnovni ravni in kjer se soočajo s številčnejšimi ovirami. Čim bolj bi si bilo treba prizadevati za geografsko sorazmerno uravnoteženo porazdelitev sredstev.

Predlog spremembe    30

Predlog uredbe

Uvodna izjava 27 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(27a)  Bolj bi si bilo treba prizadevati za zmanjšanje upravnega bremena ter za večjo prepoznavnost in dostopnost programov, da bi MSP in mikropodjetjem zmanjšali stroške, ki jih imajo zaradi zapletenega postopka prijave in zahtev za sodelovanje. Države članice bi morale razmisliti tudi o vzpostavitvi enotne informacijske točke „vse na enem mestu“ za podjetja, ki se zanimajo za uporabo sredstev Unije. Postopek ocenjevanja bi moral biti čim preprostejši in čim hitrejši, da bi bilo mogoče do ugodnosti programa priti karseda hitro.

Predlog spremembe    31

Predlog uredbe

Uvodna izjava 28

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(28)  Grozdi so strateško orodje za podpiranje konkurenčnosti in širitve MSP, saj ponujajo ugodna poslovna okolja. Skupne pobude grozdov bi morale doseči kritično maso, da bi pospešile rast MSP. S povezovanjem specializiranih ekosistemov grozdi ustvarjajo nove poslovne priložnosti za MSP ter jih bolje vključujejo v evropske in globalne strateške vrednostne verige. Zagotoviti bi bilo treba podporo razvoju transnacionalnih strategij za partnerstva in izvajanju skupnih dejavnosti, ki jih podpira evropska platforma za sodelovanje grozdov. Spodbujati bi bilo treba trajnostna partnerstva z nadaljevanjem financiranja, če bodo doseženi mejniki glede smotrnosti in udeležbe. Neposredno podporo MSP bi bilo treba zagotoviti prek organizacij, ki združujejo grozde, in sicer za: uvajanje naprednih tehnologij, nove poslovne modele, nizkoogljične in z viri gospodarne rešitve, ustvarjalnost in oblikovanje, nadgrajevanje znanj in spretnosti, privabljanje talentov, pospeševanje podjetništva in internacionalizacijo. Za lažje industrijsko preoblikovanje in izvajanje strategij pametne specializacije bi morali biti vključeni tudi drugi akterji, specializirani za podporo MSP. Program bi zato moral prispevati k rasti in vzpostaviti povezave z vozlišči Unije za (digitalne) inovacije ter naložbami v okviru kohezijske politike in programa Obzorje Evropa. Preučiti je mogoče tudi sinergije s programom Erasmus.

(28)  Grozdi in podjetniške mreže so strateško orodje za podpiranje konkurenčnosti in širitve MSP, saj ponujajo ugodna poslovna okolja, povečujejo trajnostni razvoj industrije in storitev ter z ustvarjanjem kakovostnih delovnih mest krepijo gospodarski razvoj regij. Skupne pobude grozdov bi morale doseči kritično maso, da bi pospešile rast MSP. S povezovanjem specializiranih ekosistemov grozdi ustvarjajo nove poslovne priložnosti za MSP ter jih bolje vključujejo v evropske in globalne strateške vrednostne verige. Zagotoviti bi bilo treba podporo razvoju transnacionalnih strategij za partnerstva in izvajanju skupnih dejavnosti, ki jih podpira evropska platforma za sodelovanje grozdov. Spodbujati bi bilo treba trajnostna partnerstva z nadaljevanjem financiranja, če bodo doseženi mejniki glede smotrnosti in udeležbe. Neposredno podporo MSP bi bilo treba zagotoviti prek organizacij, ki združujejo grozde, in sicer za: uvajanje naprednih tehnologij, nove poslovne modele, rešitve, ustvarjalnost in oblikovanje, nadgrajevanje znanj in spretnosti, privabljanje talentov, pospeševanje podjetništva in internacionalizacijo. Za lažje industrijsko preoblikovanje in izvajanje strategij pametne specializacije bi morali biti vključeni tudi drugi akterji, specializirani za podporo MSP. Program bi zato moral prispevati k trajnostnemu gospodarskemu razvoju in vzpostaviti povezave z vozlišči Unije za (digitalne) inovacije ter z naložbami v okviru kohezijske politike in programa Obzorje Evropa. Preučiti je mogoče tudi sinergije s programom Erasmus.

Predlog spremembe    32

Predlog uredbe

Uvodna izjava 28 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(28a)  Program bi lahko pomagal poglobiti in izboljšati odnose med mikro, malimi in srednjimi podjetji ter univerzami, raziskovalnimi središči in drugimi ustanovami, ki se ukvarjajo s pridobivanjem in širjenjem znanja. S tem bi se lahko izboljšale zmožnosti podjetij za premoščanje strateških izzivov, ki se pojavljajo v novih mednarodnih okoljih.

Predlog spremembe    33

Predlog uredbe

Uvodna izjava 28 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(28b)  MSP se zaradi svoje majhnosti spopadajo s specifičnimi ovirami pri rasti in imajo največ težav pri povečevanju in širjenju nekaterih svojih poslovnih dejavnosti. Unija zagotavlja podporo za povečanje dejavnosti ter se pri tem osredotoča na inovacije na področju raziskav, in to predvsem s instrumentom za mala in srednja podjetja, v zadnjem času pa tudi s pilotnim projektom „Evropski svet za inovacije“ v okviru programa Obzorje 2020. Na podlagi delovnih metod in izkušenj z instrumentom za MSP bi moral program za enotni trg podpirati tudi dejavnosti za širitev poslovanja MSP, ki bi bile skladne z novim Evropskim svetom za inovacije, saj se v okviru programa Obzorje Evropa izrecno osredotoča na prodorne inovacije. Ukrepi za širitev poslovanja MSP v okviru tega programa bi morale biti na primer usmerjene v pomoč tem podjetjem pri širjenju s komercializacijo in internacionalizacijo ter prek tržnih priložnosti.

Predlog spremembe  34

Predlog uredbe

Uvodna izjava 29

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(29)  Ustvarjalnost in inovativnost sta ključni za konkurenčnost industrijskih vrednostnih verig Unije. Sta katalizator modernizacije industrije in prispevata k pametni, vključujoči in trajnostni rasti. Vendar pa MSP še vedno zaostajajo pri izkoriščanju teh možnosti. Program bi zato moral podpirati ciljno naravnane ukrepe, omrežja in partnerstva za inovacije, ki temeljijo na ustvarjalnosti, v celotni industrijski vrednostni verigi.

(29)  Za konkurenčnost industrijskih vrednostnih verig Unije so ključni ustvarjalnost, inovativnost ter tehnološko in organizacijsko preoblikovanje, bolj trajnostni proizvodni procesi, zlasti pa gospodarna raba virov in energijska učinkovitost. So katalizator modernizacije podjetij in industrijskih sektorjev in prispevajo k pametni, vključujoči in trajnostni rasti. Vendar pa MSP še vedno zaostajajo pri izkoriščanju teh možnosti. Program bi zato moral podpirati ciljno naravnane ukrepe, omrežja in partnerstva za inovacije, ki temeljijo na ustvarjalnosti, v celotni industrijski vrednostni verigi.

Predlog spremembe    35

Predlog uredbe

Uvodna izjava 29 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(29a)  Upoštevati je treba, da je bil instrument za MSP v okviru programa Obzorje 2020 za podjetnike z nepovratnimi sredstvi tako prve kot druge faze izredno uspešen, saj so lahko razvijali svoje nove poslovne zamisli ter preskušali in razvijali prototipe. Čeprav je izbirni proces že zelo strog, vseeno mnogi res dobri projekti ne morejo pridobiti financiranja, saj so sredstva omejena. Izvajanje v okviru Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja (EASME) poteka zelo učinkovito. Program Obzorje je sicer usmerjen k visokotehnološkim projektom, metodologijo pričujočega programa pa bi morali razširiti na vse vrste MSP, ki želijo razširiti poslovanje.

Predlog spremembe    36

Predlog uredbe

Uvodna izjava 29 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(29b)  Ukrepi programa COSME za MSP bi se morali osredotočiti tudi na sektorje, ki imajo znaten potencial rasti in socialni potencial ter kjer je visok delež MSP. Edinstven gospodarski sektor Unije, ki znatno prispeva k njenemu BDP in ki ga vzdržujejo predvsem MSP, je turizem. Unija bi morala še naprej izvajati ukrepe, s katerimi podpira posebnosti tega sektorja, in jih še pomnožiti.

Obrazložitev

Glede na težo turizma v evropskem okviru bi se moral program osredotočiti na ta sektor.

Predlog spremembe    37

Predlog uredbe

Uvodna izjava 30

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(30)  Evropski standardi igrajo pomembno vlogo na notranjem trgu. So izjemno pomembni za konkurenčnost podjetij, zlasti MSP. So bistveno orodje za podpiranje zakonodaje in politik Unije na številnih ključnih področjih, kot so energija, podnebne spremembe, informacijske in komunikacijske tehnologije, trajnostna raba virov, inovacije, varnost proizvodov, varstvo potrošnikov, varnost delavcev in delovni pogoji ter starajoče se prebivalstvo, in imajo tako ugoden učinek na družbo kot celoto.

(30)  Evropski standardi igrajo pomembno vlogo na notranjem trgu. So izjemno pomembni za konkurenčnost podjetij, zlasti MSP. So bistveno orodje za podpiranje zakonodaje in politik Unije na številnih ključnih področjih, kot so energetski prehod, podnebne spremembe, varstvo okolja, informacijske in komunikacijske tehnologije, trajnostna raba in recikliranje virov, inovacije, varnost proizvodov, varstvo potrošnikov, varnost delavcev in delovni pogoji ter starajoče se prebivalstvo, in imajo tako ugoden učinek na družbo kot celoto. Izkušnje pa so pokazale, da je treba standarde pripraviti hitreje in pravočasneje kot doslej, poleg tega pa si je treba bolj prizadevati za boljše vključevanje vseh zadevnih deležnikov, vključno s tistimi, ki zastopajo potrošnike.

Predlog spremembe    38

Predlog uredbe

Uvodna izjava 32

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(32)  Dobro delujoč skupni okvir računovodskega poročanja je bistvenega pomena za notranji trg, za učinkovito delovanje kapitalskih trgov in za doseganje povezanega trga za finančne storitve v okviru unije kapitalskih trgov.

(32)  Dobro delujoč skupni okvir računovodskega poročanja je bistvenega pomena za notranji trg, za učinkovito delovanje finančnih trgov in za doseganje povezanega trga za finančne storitve v okviru bančne unije in unije kapitalskih trgov.

Predlog spremembe    39

Predlog uredbe

Uvodna izjava 36

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(36)  Unija prispeva k zagotavljanju visoke ravni varstva potrošnikov, opolnomočenju potrošnikov in k postavljanju potrošnikov v središče notranjega trga, tako da podpira in dopolnjuje politike držav članic pri njihovih prizadevanjih, da državljanom, kadar delujejo kot potrošniki, zagotovijo, da v celoti uživajo koristi notranjega trga in da jim je pri tem zagotovljena varnost, njihovi pravni in ekonomski interesi pa so ustrezno zaščiteni s konkretnimi ukrepi. Unija mora prav tako zagotoviti, da se zakonodaja s področja potrošnikov in varnosti proizvodov ustrezno in enako uveljavlja v praksi in da podjetja uživajo enake konkurenčne pogoje in pošteno konkurenco na notranjem trgu. Poleg tega je treba okrepiti vlogo potrošnikov, jih spodbujati in jim pomagati pri sprejemanju trajnostnih odločitev, s čimer bi prispevali k trajnostnemu, energijsko učinkovitemu in z viri gospodarnemu krožnemu gospodarstvu.

(36)  Unija prispeva k zagotavljanju visoke ravni varstva potrošnikov, opolnomočenju potrošnikov in k postavljanju potrošnikov v središče notranjega trga, tako da podpira in dopolnjuje politike držav članic pri njihovih prizadevanjih, da državljanom, kadar delujejo kot potrošniki, zagotovijo, da v celoti uživajo koristi notranjega trga in da jim je pri tem zagotovljena varnost, njihovi pravni in ekonomski interesi pa so ustrezno zaščiteni s konkretnimi ukrepi. Unija mora prav tako zagotoviti, da se zakonodaja s področja potrošnikov in varnosti proizvodov ustrezno in enako uveljavlja v praksi in da podjetja uživajo enake konkurenčne pogoje in pošteno konkurenco na notranjem trgu. Poleg tega je treba okrepiti vlogo potrošnikov, jih spodbujati in jim pomagati pri sprejemanju trajnostnih in informiranih odločitev, s čimer bi prispevali k trajnostnemu, energijsko učinkovitemu in z viri gospodarnemu krožnemu gospodarstvu.

Predlog spremembe    40

Predlog uredbe

Uvodna izjava 37

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(37)  Cilj programa bi moral biti ozaveščanje potrošnikov, podjetij, civilne družbe in organov o zakonodaji s področja potrošnikov in varnosti proizvodov EU ter ozaveščanje potrošnikov in njihovih predstavniških organizacij na nacionalni ravni in ravni Unije, predvsem s podpiranjem evropske potrošniške organizacije BEUC (Bureau Européen des Unions de Consommateurs), ki je uveljavljena in priznana nevladna organizacija, ki zastopa interese potrošnikov v zvezi z vsemi ustreznimi politikami Unije, ter evropskega združenja za usklajevanje zastopanja potrošnikov pri standardizaciji ANEC (European Association for the Coordination of Consumer Representation in Standardisation), ki predstavlja interese potrošnikov v zvezi z vprašanji standardizacije. Tako bi bilo treba posebno pozornost nameniti novim tržnim potrebam glede spodbujanja trajnostne potrošnje in preprečevanja ranljivosti ter izzivom, ki jih povzroča digitalizacija gospodarstva ali razvoj novih vzorcev porabe in poslovnih modelov. Program bi moral podpreti razvoj ustreznih informacij o trgih, izzivih politik, novih vprašanjih in vedenju ter objavo pregledov stanja potrošniških trgov Unije.

(37)  Cilj programa bi moral biti ozaveščanje potrošnikov, podjetij, civilne družbe in organov o zakonodaji s področja potrošnikov in varnosti proizvodov EU ter ozaveščanje potrošnikov in njihovih predstavniških organizacij na nacionalni ravni in ravni Unije, predvsem s podpiranjem evropske potrošniške organizacije BEUC (Bureau Européen des Unions de Consommateurs), ki je uveljavljena in priznana nevladna organizacija, ki zastopa interese potrošnikov v zvezi z vsemi ustreznimi politikami Unije, ter evropskega združenja za usklajevanje zastopanja potrošnikov pri standardizaciji ANEC (European Association for the Coordination of Consumer Representation in Standardisation), ki predstavlja interese potrošnikov v zvezi z vprašanji standardizacije. Tako bi bilo treba posebno pozornost nameniti novim tržnim potrebam glede spodbujanja trajnostne potrošnje, zlasti ukrepom za odpravo načrtovane zastarelosti izdelkov in preprečevanje ranljivosti, ter izzivom, ki jih povzročajo digitalizacija gospodarstva, povezani izdelki, internet stvari, umetna inteligenca in uporaba algoritmov ali razvoj novih vzorcev porabe in poslovnih modelov, zlasti socialnega podjetništva in sodelovalnega gospodarstva. Program bi moral podpreti razvoj ustreznih informacij o trgih, vključno z ukrepi za izboljšanje sledljivosti izdelkov vzdolž dobavne verige in standardov kakovosti v Uniji ter reševanje vprašanja dvojne kakovosti izdelkov, o izzivih politik, novih vprašanjih in vedenju ter objavo pregledov stanja potrošniških trgov Unije.

Predlog spremembe    41

Predlog uredbe

Uvodna izjava 38

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(38)  Program bi moral podpirati pristojne nacionalne organe, vključno s tistimi, odgovornimi za spremljanje varnosti proizvodov, ki sodelujejo zlasti prek sistema Unije za hitro obveščanje o nevarnih proizvodih. Prav tako bi moral podpirati izvrševanje Direktive 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta58 ter Uredbe (ES) št. 765/2008 v zvezi z varstvom potrošnikov in varnostjo proizvodov ter mrežo za sodelovanje na področju varstva potrošnikov in mednarodno sodelovanje med zadevnimi organi v tretjih državah in v Uniji. Cilj programa bi moral biti tudi zagotavljanje dostopa za vse potrošnike in trgovce do kakovostnega izvensodnega reševanja sporov in spletnega reševanja sporov ter informacij o možnostih pravnega varstva.

(38)  Program bi moral podpirati pristojne nacionalne organe, vključno s tistimi, odgovornimi za spremljanje varnosti proizvodov, ki sodelujejo zlasti prek sistema Unije za hitro obveščanje o nevarnih proizvodih. Prav tako bi moral podpirati izvrševanje Direktive 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta58 ter Uredbe (ES) št. 765/2008 v zvezi z varstvom potrošnikov in varnostjo proizvodov ter mrežo za sodelovanje na področju varstva potrošnikov in mednarodno sodelovanje med zadevnimi organi v tretjih državah in v Uniji. Cilj programa bi moral biti tudi zagotavljanje dostopa za vse potrošnike in trgovce do kakovostnega izvensodnega reševanja sporov in spletnega reševanja sporov ter informacij o sodelovanju v postopkih pravnega varstva z najnižjimi stroški.

__________________

__________________

58Direktiva 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. decembra 2001 o splošni varnosti proizvodov (UL L 11, 15.1.2002, str. 4).

58 Direktiva 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. decembra 2001 o splošni varnosti proizvodov (UL L 11, 15.1.2002, str. 4).

Predlog spremembe    42

Predlog uredbe

Uvodna izjava 39

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(39)  Mreža evropskih potrošniških centrov pomaga potrošnikom izkoristiti prednosti njihovih potrošniških pravic v Uniji pri čezmejnem nakupu blaga in storitev na notranjem trgu in v EGP prek spleta ali na potovanju. Močna mreža tridesetih centrov, ki jo skupaj financirajo potrošniški programi Unije, je v več kot desetih letih dokazala svojo dodano vrednost za krepitev zaupanja potrošnikov in trgovcev na notranjem trgu. Obravnava več kot 100 000 zahtev potrošnikov letno ter prek svojih medijskih in spletnih informacijskih dejavnosti dosega milijone državljanov. Je ena izmed najbolj cenjenih podpornih mrež Unije za državljane in večina centrov ima kontaktne točke za pravo notranjega trga, kot je Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta59; ocena te mreže poudarja pomembnost njenega nadaljnjega delovanja. Mreža namerava razviti dogovore o vzajemnosti s podobnimi organi v tretjih državah.

(39)  Program bi moral podpreti tudi mrežo evropskih potrošniških centrov, ki pomaga potrošnikom izkoristiti prednosti njihovih potrošniških pravic v Uniji pri čezmejnem nakupu blaga in storitev na notranjem trgu in v EGP prek spleta ali na potovanju. Močna mreža tridesetih centrov, ki jo skupaj financirajo potrošniški programi Unije, je v več kot desetih letih dokazala svojo dodano vrednost za krepitev zaupanja potrošnikov in trgovcev na notranjem trgu. Obravnava več kot 100 000 zahtev potrošnikov letno ter prek svojih medijskih in spletnih informacijskih dejavnosti dosega milijone državljanov. Je ena izmed najbolj cenjenih podpornih mrež Unije za državljane in večina centrov ima kontaktne točke za pravo notranjega trga, kot je Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta59; ocena te mreže poudarja pomembnost njenega nadaljnjega delovanja. Mreža evropskih potrošniških centrov je lahko tudi pomemben vir informacij o izzivih in težavah, s katerimi se potrošniki soočajo na lokalni ravni ter so relevantni za oblikovanje politik Unije in zaščito interesov potrošnikov. Zato bi program moral omogočati oblikovanje in krepitev sinergij med zastopanjem potrošnikov na lokalni ravni in ravni Unije, da bi se okrepilo zagovarjanje potrošnikov. Mreža namerava razviti dogovore o vzajemnosti s podobnimi organi v tretjih državah.

__________________

__________________

59Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (UL L 376, 27.12.2006, str. 36).

59 Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (UL L 376, 27.12.2006, str. 36).

Predlog spremembe  43

Predlog uredbe

Uvodna izjava 40

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(40)  Preverjanje ustreznosti prava Unije na področju varstva potrošnikov in trženja, ki ga je Komisija izvedla maja 2017, je izpostavilo potrebo po boljšem izvrševanju pravil in olajševanju pravnega varstva, kadar so potrošniki oškodovani zaradi kršitev potrošniške zakonodaje. Posledično je Komisija aprila 2018 sprejela „novi dogovor za potrošnike“, da bi med drugim zagotovila enako obravnavo potrošnikov na celotnem notranjem trgu v zvezi s standardi neenake kakovosti, večjo zmogljivost držav članic za izvrševanje, boljšo varnost proizvodov, okrepljeno mednarodno sodelovanje in nove možnosti pravnih sredstev, predvsem s pomočjo zastopniških tožb kvalificiranih subjektov. Program bi moral med drugim podpirati potrošniško politiko z ozaveščanjem, krepitvijo znanja in zmogljivosti, izmenjavo najboljših praks potrošniških organizacij in organov za varstvo potrošnikov, mreženjem in razvojem tržne inteligence, krepitvijo dokazov o delovanju notranjega trga v korist potrošnikom ter razvojem informacijskotehnoloških sistemov in komunikacijskih orodij.

(40)  Preverjanje ustreznosti prava Unije na področju varstva potrošnikov in trženja, ki ga je Komisija izvedla maja 2017, je izpostavilo potrebo po boljšem izvrševanju pravil in olajševanju pravnega varstva, kadar so potrošniki oškodovani zaradi kršitev potrošniške zakonodaje. Posledično je Komisija aprila 2018 sprejela „novi dogovor za potrošnike“, da bi med drugim zagotovila enako obravnavo potrošnikov na celotnem notranjem trgu v zvezi s čezmejnimi primeri, kot je prodaja neskladnih izdelkov v sektorju motornih vozil, standardi neenake kakovosti izdelkov ali težavami potnikov, ki obtičijo na letališčih zaradi odpovedi velikega števila letov, večjo zmogljivost držav članic za izvrševanje, boljšo varnost proizvodov, okrepljeno mednarodno sodelovanje in nove možnosti pravnih sredstev, predvsem s pomočjo zastopniških tožb kvalificiranih subjektov. Program bi moral med drugim podpirati potrošniško politiko z ozaveščanjem, krepitvijo znanja in zmogljivosti, izmenjavo najboljših praks potrošniških organizacij in organov za varstvo potrošnikov, mreženjem in razvojem tržne inteligence, krepitvijo dokazov o delovanju notranjega trga v korist potrošnikom ter razvojem informacijskotehnoloških sistemov in komunikacijskih orodij.

Predlog spremembe    44

Predlog uredbe

Uvodna izjava 41

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(41)  Na potrošnike vpliva predvsem delovanje trgov za finančne storitve. Ti so ključni element notranjega trga in zahtevajo trden okvir za urejanje in nadzor, ki ne zagotavlja le finančne stabilnosti in trajnostnega gospodarstva, temveč tudi visoko stopnjo varstva potrošnikov in drugih končnih uporabnikov finančnih storitev, vključno z malimi vlagatelji, varčevalci, imetniki zavarovalnih polic, člani in upravičenci pokojninskih skladov, posameznimi delničarji, posojilojemalci in MSP. Pomembno je krepiti njihovo zmožnost udeležbe pri oblikovanju politike za finančni sektor.

(41)  Na državljane vpliva predvsem delovanje trgov za finančne storitve, zato bi jih bilo treba bolje obveščati o pravicah, tveganjih in koristih na tem področju. Ti so ključni element notranjega trga in zahtevajo trden okvir za urejanje in nadzor, ki ne zagotavlja le finančne stabilnosti in trajnostnega gospodarstva, temveč tudi visoko stopnjo varstva potrošnikov in drugih končnih uporabnikov finančnih storitev, vključno z malimi vlagatelji, varčevalci, imetniki zavarovalnih polic, člani in upravičenci pokojninskih skladov, posameznimi delničarji, posojilojemalci in MSP. Program bi moral prispevati h krepitvi njihove zmožnosti za udeležbo pri oblikovanju politike, tudi prek oblikovanja in razširjanja jasnih, popolnih in uporabniku prijaznih informacij o proizvodih, ki se tržijo na finančnih trgih.

Predlog spremembe    45

Predlog uredbe

Uvodna izjava 42

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(42)  Zato bi program moral še naprej podpirati posebne dejavnosti, ki so zajete v programu za krepitev zmogljivosti v obdobju 2017–2020 za večje vključevanje potrošnikov in drugih končnih uporabnikov finančnih storitev v oblikovanje politike Unije v skladu z Uredbo (EU) št. 2017/826 Evropskega parlamenta in Sveta60, ki je nadaljeval pilotni program in pripravljalni ukrep iz obdobja 2012–2017. To je potrebno, da se oblikovalcem politike priskrbijo stališča zainteresiranih strani, ki niso strokovnjaki iz finančnega sektorja, ter zagotovi boljše zastopanje interesov potrošnikov in drugih končnih uporabnikov finančnih storitev. To bi moralo zagotoviti boljše politike na področju finančnih storitev, predvsem zahvaljujoč boljšemu javnemu razumevanju vprašanj v zvezi s finančno uredbo, in boljšo finančno pismenost.

(42)  Zato bi program moral še naprej podpirati posebne dejavnosti, ki so zajete v programu za krepitev zmogljivosti v obdobju 2017–2020 za večje vključevanje potrošnikov in drugih končnih uporabnikov finančnih storitev v oblikovanje politike Unije v skladu z Uredbo (EU) št. 2017/826 Evropskega parlamenta in Sveta60, ki je nadaljeval pilotni program in pripravljalni ukrep iz obdobja 2012–2017. To je potrebno, da se oblikovalcem politike priskrbijo stališča zainteresiranih strani, ki niso strokovnjaki iz finančnega sektorja, ter zagotovi boljše zastopanje interesov potrošnikov in drugih končnih uporabnikov finančnih storitev. V okviru programa bi se morala stalno razvijati metodologija in dobra praksa v zvezi s tem, kako povečati sodelovanje potrošnikov in končnih uporabnikov finančnih storitev, da bi ugotovili, katera vprašanja so pomembna za oblikovanje politik Unije in varovanje interesov potrošnikov na področju finančnih storitev. To bi moralo izboljšati politike na področju finančnih storitev, predvsem zahvaljujoč boljšemu javnemu razumevanju vprašanj v zvezi s finančno uredbo in boljši finančni pismenosti. Javna sredstva tega programa bi se morala osredotočiti na to, kar je bistveno za končne uporabnike, in se izogibati neposrednemu ali posrednemu finančnemu podpiranju komercialnih dejavnosti, ki jih predlagajo zasebni finančni subjekti.

__________________

__________________

60Uredba (EU) 2017/826 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o vzpostavitvi programa Unije za podpiranje specifičnih dejavnosti za večje vključevanje potrošnikov in drugih končnih uporabnikov finančnih storitev v oblikovanje politike Unije na področju finančnih storitev za obdobje 2017–2020 (UL L 129, 19.5.2017, str. 17).

60 Uredba (EU) 2017/826 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o vzpostavitvi programa Unije za podpiranje specifičnih dejavnosti za večje vključevanje potrošnikov in drugih končnih uporabnikov finančnih storitev v oblikovanje politike Unije na področju finančnih storitev za obdobje 2017–2020 (UL L 129, 19.5.2017, str. 17).

Predlog spremembe    46

Predlog uredbe

Uvodna izjava 43

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(43)  V zvezi s pilotnim projektom v obdobju 2012–2013 in pripravljalnim ukrepom v obdobju 2014–2016 je Komisija po opravljenem letnem javnem razpisu za zbiranje predlogov nepovratna sredstva dodelila dvema organizacijama. To sta Finance Watch, ki je bila ustanovljena z nepovratnimi sredstvi Unije leta 2011 kot mednarodno neprofitno združenje po belgijskem pravu, in Better Finance, ki je nastala kot posledica zaporednih reorganizacij in preoblikovanja blagovne znamke evropskih združenj vlagateljev in delničarjev od leta 2009 naprej. Program za krepitev zmogljivosti, ki je bil vzpostavljen v okviru Uredbe (EU) št. 2017/826, ti dve organizaciji opredeljuje kot edina upravičenca. Zato je treba ti organizaciji še naprej financirati v okviru programa. Vendar bi bilo treba to financiranje pregledati.

(43)  V zvezi s pilotnim projektom v obdobju 2012–2013 in pripravljalnim ukrepom v obdobju 2014–2016 je Komisija po opravljenem letnem javnem razpisu za zbiranje predlogov nepovratna sredstva dodelila dvema organizacijama. To sta Finance Watch, ki je bila ustanovljena z nepovratnimi sredstvi Unije leta 2011 kot mednarodno neprofitno združenje po belgijskem pravu, in Better Finance, ki je nastala kot posledica zaporednih reorganizacij in preoblikovanja blagovne znamke evropskih združenj vlagateljev in delničarjev od leta 2009 naprej. Program za krepitev zmogljivosti, ki je bil vzpostavljen v okviru Uredbe (EU) št. 2017/826, ti dve organizaciji opredeljuje kot edina upravičenca. Zato je treba ti organizaciji še naprej financirati v okviru programa. Vendar bi bilo treba to financiranje pregledati. V zvezi s tem je treba opozoriti, da če bi program za krepitev zmogljivosti in financiranje iz njega podaljšali po letu 2020 in bi se pojavili še drugi možni upravičenci, lahko razpis odprli vsem drugim organizacijam, ki izpolnjujejo merila in prispevajo k ciljem programa, in sicer v skladu z Uredbo (EU) 2017/826.

Predlog spremembe    47

Predlog uredbe

Uvodna izjava 44

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(44)  Visoka raven varovanja zdravja v celotni prehranski verigi je nujna, da lahko notranji trg deluje učinkovito. Varna in trajnostna prehranska veriga je predpogoj za družbo na splošno in za notranji trg. Čezmejne izredne zdravstvene razmere in preplahi v zvezi s hrano ovirajo delovanje notranjega trga, saj omejujejo pretok oseb in blaga ter prekinjajo proizvodnjo.

(44)  Visoka raven varovanja zdravja v vsej dobavni verigi hrane in krme je nujna, da bi zaščitili potrošnike ter da lahko notranji trg učinkovito in nemoteno deluje. Varna in trajnostna kmetijska in prehranska veriga je predpogoj za družbo na splošno in za notranji trg. Kakor je razvidno iz nedavnih incidentov, kot sta okužba jajc s fipronilom leta 2017 in škandal s konjskim mesom leta 2013, čezmejne izredne zdravstvene razmere, na primer izbruh ptičje gripe ali afriške prašičje kuge, in preplahi v zvezi s hrano ovirajo delovanje notranjega trga, saj omejujejo pretok oseb in blaga ter prekinjajo proizvodnjo. Preprečevanje čezmejnih zdravstvenih kriz in preplahov v zvezi s hrano je izredno pomembno. Zato bi moral program podpirati konkretne ukrepe, na primer uvedbo kriznih ukrepov v primeru kriznih razmer in nepredvidljivih dogodkov, ki vplivajo na zdravje živali in rastlin, ter zasnovati mehanizem za neposreden dostop do krizne rezerve, s katerim bi hitreje, učinkoviteje in uspešneje reševali tovrstne izredne razmere.

Predlog spremembe    48

Predlog uredbe

Uvodna izjava 45

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(45)  Splošni cilj prava Unije na področju prehranske verige je prispevati k visoki ravni zdravja ljudi, živali in rastlin v prehranski verigi, podpirati izboljšanje dobrobiti živali, prispevati k visoki ravni varstva in informiranja potrošnikov ter visoki ravni varstva okolja, vključno z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, in hkrati izboljšati trajnost evropske proizvodnje hrane in krme, zvišati standarde kakovosti po vsej Uniji, povečati konkurenčnost industrije hrane in krme v Uniji ter dajati prednost ustvarjanju delovnih mest.

(45)  Splošni cilj prava Unije na področju prehranske verige je zagotavljati visoko raven zdravja ljudi, živali in rastlin v prehranski verigi, podpirati izboljšanje dobrobiti živali, prispevati k visoki ravni varstva in informiranja potrošnikov ter visoki ravni varstva okolja, vključno z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, in hkrati izboljšati trajnost evropske proizvodnje hrane in krme, zmanjšati količino živilskih odpadkov, zvišati standarde kakovosti izdelkov po vsej Uniji, povečati konkurenčnost industrije hrane in krme v Uniji ter dajati prednost ustvarjanju delovnih mest.

Predlog spremembe  49

Predlog uredbe

Uvodna izjava 46

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(46)  Glede na posebno naravo ukrepov, ki zadevajo visoko raven zdravja ljudi, živali in rastlin v prehranski verigi, je treba v tej uredbi določiti posebna merila za upravičenost v zvezi z zagotavljanjem nepovratnih sredstev in uporabo javnih naročil. Zlasti bi morali biti z odstopanjem od Uredbe (EU, Euratom) Evropskega parlamenta in Sveta61 (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba) kot izjema od načela neretroaktivnosti stroški izrednih ukrepov zaradi njihove nujne in nepredvidljive narave upravičeni in bi morali vključevati tudi stroške, ki nastanejo zaradi domnevnega pojava bolezni ali škodljivega organizma, pod pogojem, da je ta pojav naknadno potrjen in sporočen Komisiji. Ustrezne proračunske obveznosti in plačilo upravičenih izdatkov bi Komisija morala izvesti po podpisu pravnih obveznosti in oceni zahtevkov za plačilo, ki jih predložijo države članice. Stroški bi morali biti upravičeni tudi pri zaščitnih ukrepih v primeru neposredne grožnje zdravstvenemu statusu Unije, ki je posledica pojava ali razvoja ene od bolezni živali in zoonoz na ozemlju tretje države ali države članice ali v čezmorskih državah in ozemljih, ter pri zaščitnih ukrepih ali drugih ustreznih dejavnostih, sprejetih v podporo zdravstvenemu statusu rastlin v Uniji.

(46)  Glede na posebno naravo ukrepov, ki zadevajo visoko raven zdravja ljudi, živali in rastlin v prehranski verigi, je treba v tej uredbi določiti posebna merila za upravičenost v zvezi z zagotavljanjem nepovratnih sredstev in uporabo javnih naročil. Zlasti bi morali biti z odstopanjem od Uredbe (EU, Euratom) Evropskega parlamenta in Sveta61 (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba) kot izjema od načela neretroaktivnosti stroški izrednih ukrepov zaradi njihove nujne in nepredvidljive narave upravičeni in bi morali vključevati tudi stroške, ki nastanejo zaradi domnevnega pojava bolezni ali škodljivega organizma, pod pogojem, da je ta pojav naknadno potrjen in sporočen Komisiji. Ustrezne proračunske obveznosti in plačilo upravičenih izdatkov bi Komisija morala izvesti po podpisu pravnih obveznosti in oceni zahtevkov za plačilo, ki jih predložijo države članice. Stroški bi morali biti upravičeni tudi pri zaščitnih ukrepih v primeru neposredne grožnje zdravstvenemu statusu Unije, ki je posledica pojava ali razvoja ene od bolezni živali in zoonoz na ozemlju tretje države ali države članice ali v čezmorskih državah in ozemljih, ter pri zaščitnih ukrepih ali drugih ustreznih dejavnostih, sprejetih v podporo zdravstvenemu statusu rastlin v Uniji.

_________________

_________________

61 [dodati]

61 Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

Predlog spremembe    50

Predlog uredbe

Uvodna izjava 47

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(47)  Uradni nadzor, ki ga izvajajo države članice, je pomembno orodje za preverjanje in spremljanje, da se izvajajo, izpolnjujejo in izvršujejo ustrezne zahteve Unije. Uspešnost in učinkovitost sistemov uradnega nadzora je bistvenega pomena za ohranjanje visoke ravni varnosti ljudi, živali ali rastlin v prehranski verigi in hkratno zagotavljanje visoke ravni varstva okolja. Za take nadzorne ukrepe bi morala biti na voljo finančna podpora Unije. Finančni prispevek bi zlasti moral biti na voljo referenčnim laboratorijem Unije, da jim pomaga pokriti stroške, nastale zaradi izvajanja programov dela, ki jih odobri Komisija. Ker je poleg tega uspešnost uradnega nadzora odvisna tudi od tega, ali je nadzornim organom na voljo dobro usposobljeno osebje z ustreznim poznavanjem prava Unije, bi Unija morala imeti možnost, da prispeva k usposabljanju in ustreznim programom izmenjav osebja, ki jih organizirajo pristojni organi.

(47)  Glede na vse bolj globalizirano prehransko verigo je uradni nadzor, ki ga izvajajo države članice, pomembno orodje za preverjanje in spremljanje, da se izvajajo, izpolnjujejo in izvršujejo ustrezne zahteve Unije, zlasti glede uvoženih proizvodov iz tretjih držav. Uspešnost in učinkovitost sistemov uradnega nadzora je bistvenega pomena za ohranjanje visoke ravni varnosti ljudi, živali ali rastlin v prehranski verigi in zaupanja potrošnikov ter za hkratno zagotavljanje visoke ravni varstva okolja. Za take nadzorne ukrepe bi morala biti na voljo finančna podpora Unije. Finančni prispevek bi zlasti moral biti na voljo referenčnim laboratorijem Unije, da jim pomaga pokriti stroške, nastale zaradi izvajanja programov dela, ki jih odobri Komisija. Ker je poleg tega uspešnost uradnega nadzora odvisna tudi od tega, ali je nadzornim organom na voljo dobro usposobljeno osebje z ustreznim poznavanjem prava Unije, bi Unija morala imeti možnost, da prispeva k usposabljanju in ustreznim programom izmenjav osebja, ki jih organizirajo pristojni organi.

Predlog spremembe    51

Predlog uredbe

Uvodna izjava 51

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(51)  Program je bil predložen v predhodni pregled odboru za evropski statistični sistem v skladu z Uredbo (ES) št. 223/2009.

(51)  Program je bil predložen v predhodni pregled odboru za evropski statistični sistem v skladu z Uredbo (ES) št. 223/2009 in bi ga bilo treba izvajati ob zagotovljenem dejanskem parlamentarnem nadzoru.

Predlog spremembe    52

Predlog uredbe

Uvodna izjava 52

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(52)  Unija in države članice so zavezane k izvajanju agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030. S prispevanjem k uresničevanju Agende 2030 bodo Unija in države članice spodbujale močnejšo, bolj trajnostno, bolj vključujočo, varno in uspešno Evropo. Program bi moral prispevati k izvajanju Agende 2030, vključno z usklajevanjem gospodarskih, socialnih in okoljskih razsežnosti trajnostnega razvoja.

(52)  Unija in države članice so zavezane, da bodo še naprej imele vodilno vlogo pri izvajanju agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030. S prispevanjem k uresničevanju Agende 2030 bodo Unija in države članice spodbujale močnejšo, bolj trajnostno, bolj vključujočo, varno in uspešno Evropo. Program bi moral prispevati k izvajanju Agende 2030, vključno z usklajevanjem gospodarskih, socialnih in okoljskih razsežnosti trajnostnega razvoja, zato bi morala uredba o večletnem finančnem okviru vsebovati jasne in prepoznavne zaveze, ter vključevati cilje trajnostnega razvoja, kot je Evropski parlament pozval v svojih resolucijah z dne 14. marca in 30. maja 2018 o večletnem finančnem okviru 2021–2027.

Predlog spremembe    53

Predlog uredbe

Uvodna izjava 58

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(58)  Ukrepi, ki se izvajajo na podlagi prejšnjih programov in proračunskih vrstic, so se izkazali za ustrezne in bi jih bilo treba ohraniti. Cilj novih ukrepov, uvedenih v okviru programa, je zlasti okrepiti dobro delujoč notranji trg. Za bolj enostavno in prožno izvajanje programa ter s tem za boljše doseganje njegovih ciljev bi morali biti ukrepi opredeljeni le v smislu okvirnih in splošnih kategorij. V program bi bilo treba vključiti tudi sezname okvirnih dejavnosti v zvezi s specifičnimi cilji na področju konkurenčnosti ali posebnih dejavnosti, ki izhajajo iz predpisanih zahtev, na primer na področjih standardizacije, ureditve prehranske verige in evropske statistike.

(58)  Ukrepi, ki se izvajajo na podlagi prejšnjih programov in proračunskih vrstic, so se izkazali za ustrezne in bi jih bilo treba ohraniti. Cilj novih ukrepov, uvedenih v okviru programa, je zlasti okrepiti dobro delujoč notranji trg. Za bolj enostavno in prožno izvajanje programa ter s tem za boljše doseganje njegovih ciljev bi morali biti ukrepi opredeljeni le v smislu okvirnih in splošnih kategorij. V program bi bilo treba vključiti tudi sezname okvirnih dejavnosti v zvezi s specifičnimi cilji na področju konkurenčnosti, varstva potrošnikov ali posebnih dejavnosti, ki izhajajo iz predpisanih zahtev, na primer na področjih standardizacije, nadzora trga, ureditve prehranske verige in evropske statistike.

Predlog spremembe    54

Predlog uredbe

Uvodna izjava 60

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(60)  Glede na vedno večjo medsebojno povezanost svetovnega gospodarstva bi moral program pri določenih dejavnostih še naprej zagotavljati možnost vključevanja zunanjih strokovnjakov, kot so uradniki tretjih držav ter predstavniki mednarodnih organizacij ali gospodarskih subjektov.

(60)  Glede na vedno večjo medsebojno povezanost svetovnega gospodarstva, zlasti digitalnega, bi moral program pri določenih dejavnostih še naprej zagotavljati možnost vključevanja zunanjih strokovnjakov, kot so uradniki tretjih držav ter predstavniki mednarodnih organizacij ali gospodarskih subjektov.

Predlog spremembe    55

Predlog uredbe

Uvodna izjava 64

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(64)  Program bi moral spodbujati sinergije ob hkratnem preprečevanju podvajanja s povezanimi programi in ukrepi Unije. Ukrepi v okviru tega programa bi morali dopolnjevati ukrepe programov Carina in Fiscalis, ki sta bila vzpostavljena z Uredbo (EU) št. […] Evropskega parlamenta in Sveta67 in Uredbo (EU) št. […] Evropskega parlamenta in Sveta68, katerih cilj je prav tako podpirati in izboljševati delovanje notranjega trga.

(64)  Ukrepi v okviru tega programa bi morali dopolnjevati ukrepe programov Carina in Fiscalis, ki sta bila vzpostavljena z Uredbo (EU) št. […] Evropskega parlamenta in Sveta67 in Uredbo (EU) št. […] Evropskega parlamenta in Sveta68, katerih cilj je prav tako podpirati in izboljševati delovanje notranjega trga.

_________________

_________________

67COM(2018) 442 final.

67COM(2018) 442 final.

68COM(2018) 443 final.

68COM(2018) 443 final.

Obrazložitev

Črtani del se prenese v uvodno izjavo 5, kjer se zdi primernejši, saj se uvodna izjava 64 nanaša zlasti na dva posebna programa, odpravljanje podvajanja pri financiranju istih ciljev pa bi moralo biti splošno načelo celotnega programa.

Predlog spremembe    56

Predlog uredbe

Uvodna izjava 65

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(65)  Program bi moral spodbujati sinergije in dopolnjevanje v zvezi z MSP ter podporo za podjetništvo v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj, vzpostavljenega z Uredbo (EU) [...] Evropskega parlamenta in Sveta69. Poleg tega bo sklop za MSP sklada InvestEU, vzpostavljenega z Uredbo (EU) [...] Evropskega parlamenta in Sveta70, zagotavljal podporo z dolžniškim in lastniškim financiranjem, da se olajša dostop do finančnih sredstev za MSP in poveča njihova razpoložljivost. Program bi si poleg tega moral prizadevati za sinergije v okviru vesoljskega programa, vzpostavljenega z Uredbo (EU) […] Evropskega parlamenta in Sveta71, v zvezi s spodbujanjem MSP, da izkoristijo prodorne inovacije in druge rešitve, razvite v okviru navedenega programa.

(65)  Program bi moral spodbujati sinergije, dopolnjevanje in dodatnost v zvezi z MSP ter podporo za podjetništvo v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj, vzpostavljenega z Uredbo (EU) [...] Evropskega parlamenta in Sveta69. Poleg tega bo sklop za MSP sklada InvestEU, vzpostavljenega z Uredbo (EU) [...] Evropskega parlamenta in Sveta70, zagotavljal podporo z dolžniškim in lastniškim financiranjem, da se za MSP in mikropodjetja olajša dostop do finančnih sredstev ter poveča tudi njihova razpoložljivost. Program bi si poleg tega moral prizadevati za sinergije v okviru vesoljskega programa, vzpostavljenega z Uredbo (EU) […] Evropskega parlamenta in Sveta71, v zvezi s spodbujanjem MSP, da izkoristijo prodorne inovacije in druge rešitve, razvite v okviru navedenega programa.

__________________

__________________

69COM(2018) 372 final.

69COM(2018) 372 final.

70COM(2018) 439 final.

70 COM(2018) 439 final.

71COM(2018) 447 final.

71 COM(2018) 447 final.

Obrazložitev

Dodano sklicevanje na dodatnost in mikropodjetja.

Predlog spremembe    57

Predlog uredbe

Uvodna izjava 67

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(67)  Program bi moral spodbujati sinergije in dopolnjevanje v zvezi s programom za digitalno Evropo, vzpostavljenim z Uredbo (EU) [...] Evropskega parlamenta in Sveta73, katerega namen je spodbujati digitalizacijo gospodarstva Unije in javnega sektorja.

(67)  Program bi moral spodbujati sinergije in dopolnjevanje v zvezi s programom za digitalno Evropo, vzpostavljenim z Uredbo (EU) [...] Evropskega parlamenta in Sveta73, katerega namen je spodbujati digitalizacijo gospodarstva Unije in javnega sektorja ter pripomoči k večji kibernetski varnosti.

__________________

__________________

73COM(2018) 434 final.

73 COM(2018) 434 final.

Predlog spremembe    58

Predlog uredbe

Uvodna izjava 71

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(71)  Če je primerno, bi se morali ukrepi programa uporabiti za sorazmerno odpravljanje tržnih pomanjkljivosti ali neoptimalnih naložbenih razmer, ne da bi se podvajali ali nadomestili zasebno financiranje, ter bi morali imeti jasno evropsko dodano vrednost.

(71)  Ukrepi programa bi morali imeti jasno evropsko dodano vrednost in sorazmerno odpraviti tržne pomanjkljivosti ali neoptimalne naložbene razmere, ne da bi se podvajali ali nadomestili zasebno financiranje.

Predlog spremembe    59

Predlog uredbe

Uvodna izjava 72

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(72)  Na Komisijo bi bilo treba prenesti izvedbena pooblastila v zvezi s sprejetjem programov dela za izvajanje ukrepov, ki prispevajo k visoki ravni zdravja ljudi, živali in rastlin v prehranski verigi. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta79.

črtano

__________________

 

79Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

 

Predlog spremembe    60

Predlog uredbe

Uvodna izjava 73

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(73)  Vrste financiranja in načine izvajanja iz te uredbe bi bilo treba izbrati na podlagi njihove ustreznosti za uresničevanje specifičnih ciljev in rezultatov ukrepov, pri čemer se upoštevajo zlasti stroški kontrol, upravno breme in pričakovana stopnja neupoštevanja veljavnih pravil. To bi moralo vključevati obravnavanje uporabe pavšalnih zneskov, financiranja po pavšalni stopnji in stroškov na enoto ter financiranja, ki ni povezano s stroški, kot določa člen 125(1) finančne uredbe.

(73)  Vrste financiranja in načine izvajanja iz te uredbe bi bilo treba izbrati na podlagi njihove ustreznosti za uresničevanje specifičnih ciljev in rezultatov ukrepov, pri čemer se upoštevajo zlasti dodana vrednost Unije, stroški kontrol, upravno breme in pričakovana stopnja neupoštevanja veljavnih pravil. To bi moralo vključevati obravnavanje uporabe pavšalnih zneskov, financiranja po pavšalni stopnji in stroškov na enoto ter financiranja, ki ni povezano s stroški, kot določa člen 125(1) finančne uredbe.

Predlog spremembe    61

Predlog uredbe

Uvodna izjava 74

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(74)  Za zagotovitev rednega spremljanja in poročanja bi se moral že na samem začetku vzpostaviti ustrezen okvir za spremljanje ukrepov in rezultatov programa. Takšno spremljanje in poročanje bi moralo temeljiti na kazalnikih, ki merijo učinke ukrepov v okviru programa glede na vnaprej določena izhodišča.

(74)  Za zagotovitev rednega spremljanja in poročanja o doseženem napredku in učinkovitosti programa bi se moral že na samem začetku vzpostaviti ustrezen okvir za spremljanje ukrepov in rezultatov programa. Takšno spremljanje in poročanje bi moralo temeljiti na kazalnikih, ki merijo učinke ukrepov v okviru programa glede na vnaprej določena izhodišča.

Predlog spremembe    62

Predlog uredbe

Uvodna izjava 75

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(75)  V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje80 je treba ta program oceniti na podlagi informacij, zbranih v skladu s posebnimi zahtevami glede spremljanja, pri tem pa se izogibati pretiranemu urejanju in nalaganju upravnih bremen, zlasti državam članicam. Te zahteve bi morale po potrebi vključevati merljive kazalnike, ki bodo podlaga za ocenjevanje učinkov programa na terenu.

(75)  V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje80 je treba ta program oceniti na podlagi informacij, zbranih v skladu s posebnimi zahtevami glede spremljanja, pri tem pa se izogibati pretiranemu urejanju in nalaganju upravnih bremen, zlasti državam članicam. Te zahteve bi morale po potrebi vključevati merljive kazalnike, ki bodo podlaga za ocenjevanje učinkov programa na terenu. Komisija bi morala pripraviti vmesno poročilo z oceno doseganja ciljev ukrepov, podprtih v okviru programa, rezultatov in učinkov, učinkovitosti porabe sredstev in dodane vrednosti programa za Unijo ter končno poročilo z oceno dolgoročnega učinka, rezultatov in trajnostnosti ukrepov ter sinergij z drugimi programi.

__________________

__________________

80UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

80UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

Predlog spremembe    63

Predlog uredbe

Uvodna izjava 75 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(75a)  Da bi dopolnili nekatere nebistvene elemente te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s sprejemanjem delovnih programov.

Predlog spremembe    64

Predlog uredbe

Uvodna izjava 76

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(76)  Na podlagi seznama bolezni živali iz poglavja 2 dela I Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta81, Uredbe (ES) št. 2160/2003 Evropskega parlamenta in Sveta82 in Uredbe (ES) št. 999/2001 Evropskega parlamenta in Sveta83 bi bilo treba določiti seznam bolezni in zoonoz, upravičenih do financiranja v okviru izrednih ukrepov po programih za izkoreninjenje, obvladovanje in nadzor.

(76)  Na podlagi odprtega seznama bolezni živali iz poglavja 2 dela I Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta81, Uredbe (ES) št. 2160/2003 Evropskega parlamenta in Sveta82 in Uredbe (ES) št. 999/2001 Evropskega parlamenta in Sveta83 bi bilo treba določiti seznam bolezni in zoonoz, upravičenih do financiranja v okviru izrednih ukrepov po programih za izkoreninjenje, obvladovanje in nadzor.

_________________

_________________

81Uredba (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o prenosljivih boleznih živali in o spremembi ter razveljavitvi določenih aktov na področju zdravja živali („Pravila o zdravju živali“) (UL L 84, 31.3.2016, str. 1).

81 Uredba (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o prenosljivih boleznih živali in o spremembi ter razveljavitvi določenih aktov na področju zdravja živali („Pravila o zdravju živali“) (UL L 84, 31.3.2016, str. 1).

82Uredba (ES) št. 2160/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o nadzoru salmonele in drugih opredeljenih povzročiteljih zoonoz, ki se prenašajo z živili (UL L 325, 12.12.2003, str. 1).

82 Uredba (ES) št. 2160/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o nadzoru salmonele in drugih opredeljenih povzročiteljih zoonoz, ki se prenašajo z živili (UL L 325, 12.12.2003, str. 1).

83Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (UL L 147, 31.5.2001, str. 1).

83 Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (UL L 147, 31.5.2001, str. 1).

 

Predlog spremembe    65

Predlog uredbe

Uvodna izjava 77

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(77)  Da se upoštevajo situacije, ki jih izzovejo bolezni živali, ki bistveno vplivajo na živinorejo ali trgovino z rejnimi živalmi, razvoj zoonoz, ki ogrožajo ljudi, ali novi znanstveni dosežki ali epidemiološke spremembe pa tudi bolezni živali, ki bi lahko ogrožale Unijo, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte glede spremembe seznama bolezni žival in zoonoz. Za zagotovitev učinkovite ocene napredka programa pri doseganju njegovih ciljev bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s pregledom ali dopolnjevanjem kazalnikov za merjenje doseganja specifičnih ciljev, kadar je to potrebno, in za dopolnitev te uredbe z določbami o vzpostavitvi okvira za spremljanje in ocenjevanje. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(77)  Da se upoštevajo situacije, ki jih izzovejo bolezni živali, ki bistveno vplivajo na živinorejo ali trgovino z rejnimi živalmi, razvoj zoonoz, ki ogrožajo ljudi, ali novi znanstveni dosežki ali epidemiološke spremembe pa tudi bolezni živali, ki bi lahko ogrožale Unijo, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte glede spremembe seznama bolezni žival in zoonoz. Za zagotovitev učinkovite ocene napredka programa pri doseganju njegovih ciljev bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s pregledom ali dopolnitvijo kazalnikov za merjenje doseganja specifičnih ciljev, kadar je to potrebno, in za dopolnitev te uredbe z določbami o vzpostavitvi okvira za spremljanje in ocenjevanje. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Prav tako bi se bilo treba posvetovati z zainteresiranimi stranmi in združenji potrošnikov. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

Predlog spremembe    66

Predlog uredbe

Uvodna izjava 80

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(80)  Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Ta pravila so določena v finančni uredbi, pri čemer določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih akterjev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, se nanašajo tudi na zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, saj je spoštovanje tega načela bistven predpogoj za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje EU.

(80)  Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti pa finančna uredba, ki določa postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter tudi nadzor odgovornosti finančnih akterjev, ki bi se moral izvajati za ukrepe iz tega programa, ter za katerega veljajo posebna odstopanja, opredeljena v tej uredbi. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, se nanašajo tudi na zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, saj je spoštovanje tega načela bistven predpogoj za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje EU.

Predlog spremembe  67

Predlog uredbe

Uvodna izjava 81

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(81)  Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta90 ureja obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvajajo države članice v okviru te uredbe in pod nadzorom pristojnih organov držav članic. Uredba (EU) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta91 ureja obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvaja Komisija v okviru te uredbe in pod nadzorom Evropskega nadzornika za varstvo podatkov. Vsaka izmenjava ali prenos informacij s strani pristojnih organov bi morala biti v skladu s predpisi o prenosu osebnih podatkov iz Uredbe (EU) 2016/679, vsaka izmenjava ali prenos informacij s strani Komisije pa v skladu s predpisi o prenosu osebnih podatkov iz Uredbe (ES) št. 45/2001.

(81)  Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta90 ureja obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvajajo države članice v okviru te uredbe in pod nadzorom pristojnih organov držav članic. Uredba (EU) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta91 ureja obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvaja Komisija v okviru te uredbe in pod nadzorom Evropskega nadzornika za varstvo podatkov. Vsaka izmenjava ali prenos informacij s strani pristojnih organov bi morala biti v skladu s predpisi o prenosu osebnih podatkov iz Uredbe (EU) 2016/679 in Uredbe XXX [uredba o zasebnosti in elektronskih komunikacijah], vsaka izmenjava ali prenos informacij s strani Komisije pa v skladu s predpisi o prenosu osebnih podatkov iz Uredbe (ES) št. 45/2001.

Obrazložitev

Splošna uredba o varstvu podatkov zadeva le osebne podatke in ne vključuje ustrezno tudi drugih vrst podatkov, kot so metapodatki, podatki o pretoku in podatki, shranjeni v aplikacijah, zato bo treba upoštevati tudi skladnost z uredbo o e-zasebnosti, ki se navezuje na predlog Komisije 2017/0003(COD), ki je ravno v obravnavi.

Predlog spremembe    68

Predlog uredbe

Uvodna izjava 83

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(83)  Cilj programa bi moral biti tudi zagotoviti večjo prepoznavnost in skladnost notranjega trga Unije, konkurenčnost podjetij, vključno z MSP, ter ukrepe evropske statistike za evropske državljane, podjetja in uprave.

(83)  Cilj programa bi moral biti tudi zagotoviti večjo prepoznavnost in skladnost notranjega trga Unije, konkurenčnost in trajnostnost podjetij, predvsem mikro, malih in srednjih, ter ukrepe evropske statistike za evropske državljane, podjetja in uprave.

Predlog spremembe  69

Predlog uredbe

Uvodna izjava 85

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(85)  Primerno je zagotoviti nemoten in neprekinjen prehod med programi na področjih konkurenčnosti podjetij in MSP, varstva potrošnikov, strank in končnih uporabnikov finančnih storitev, oblikovanja politik na področju finančnih storitev, prehranske verige ter evropske statistike, vzpostavljenimi z Uredbo (EU) št. 1287/2013, Uredbo (EU) št. 254/2014, Uredbo (EU) št. 2017/826, Uredbo (EU) št. 258/2014, Uredbo (EU) št. 652/2014, in Uredbo (EU) št. 99/2013, ter tem programom, zlasti glede nadaljevanja večletnih ukrepov ter ocenjevanja uspehov predhodnih programov –

(85)  Primerno je zagotoviti nemoten in neprekinjen prehod med programi na področjih konkurenčnosti in trajnostnosti podjetij, predvsem mikro, malih in srednjih, varstva potrošnikov, strank in končnih uporabnikov finančnih storitev, oblikovanja politik na področju finančnih storitev, prehranske verige ter evropske statistike, vzpostavljenimi z Uredbo (EU) št. 1287/2013, Uredbo (EU) št. 254/2014, Uredbo (EU) št. 2017/826, Uredbo (EU) št. 258/2014, Uredbo (EU) št. 652/2014, in Uredbo (EU) št. 99/2013, ter tem programom, zlasti glede nadaljevanja večletnih ukrepov ter ocenjevanja uspehov predhodnih programov –

Predlog spremembe    70

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

S to uredbo se vzpostavi program za izboljšanje delovanja notranjega trga in konkurenčnosti podjetij, vključno z mikro, malimi in srednjimi podjetji, ter okvir za financiranje razvoja, priprave in izkazovanja evropske statistike v smislu člena 13 Uredbe (ES) št. 223/2009 (v nadaljnjem besedilu: program).

S to uredbo se vzpostavi program za enotni trg za okrepitev notranjega trga in izboljšanje njegovega delovanja na področju konkurenčnosti in trajnostnosti podjetij, zlasti mikro, malih in srednjih podjetij, standardizacije, varstva potrošnikov, prehranske verige, pa tudi okvir za financiranje razvoja, priprave in izkazovanja evropske statistike (v nadaljnjem besedilu: program).

Predlog spremembe    71

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2)  „evropska statistika“ pomeni statistiko, razvito, pripravljeno in izkazano v skladu z Uredbo (ES) št. 223/2009;

(2)  „evropska statistika“ pomeni statistiko, razvito, pripravljeno in izkazano na ravni Unije in držav članic v skladu s členom 3 Pogodbe o Evropski uniji in z Uredbo (ES) št. 223/2009;

Predlog spremembe    72

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  „pravni subjekt“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo, ustanovljeno in priznano kot tako v skladu z nacionalnim pravom, pravom Unije ali mednarodnim pravom, ki ima pravno osebnost in lahko v svojem imenu uveljavlja pravice in prevzema obveznosti, ali subjekt brez pravne osebnosti v skladu s členom 197(2)(c) Uredbe (EU, Euratom) Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba);

3.  „pravni subjekt“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo, ustanovljeno in priznano kot tako v skladu z nacionalnim pravom, pravom Unije ali mednarodnim pravom, ki ima pravno osebnost in lahko v svojem imenu uveljavlja pravice in prevzema obveznosti, ali subjekt brez pravne osebnosti v skladu s členom 197(2)(c) Uredbe št. 2018/1046 (EU, Euratom) Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba);

Predlog spremembe    73

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4a)  „socialno podjetje“ pomeni podjetje, za katero je socialni vpliv pomembnejši od ustvarjanja dobička za lastnike ali delničarje in ki na trgu zagotavlja blago in opravlja storitve, njegovo upravljanje pa je odgovorno in pregledno ter so vanj vključeni delavci, potrošniki in drugi deležniki;

Predlog spremembe    74

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 4 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4b)  „lokalno javno podjetje“ pomeni manjše lokalno javno podjetje, ki izpolnjuje merila za MSP ter opravlja pomembne naloge za lokalne skupnosti;

Obrazložitev

Lokalna javna podjetja so vrsta podjetniške dejavnosti s posebnimi značilnostmi, ki jih je treba v programu COSME ustrezno upoštevati.

Predlog spremembe    75

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 4 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4c)  „podjetniške mreže“ pomeni povezovanje podjetnikov zaradi izvajanja skupnega projekta, v katerem dve ali več MSP skupaj izvajajo eno ali več gospodarskih dejavnosti, s katero želijo povečati svojo konkurenčnost na trgu.

Obrazložitev

Podjetniške mreže so bistveni akterji na notranjem trgu.

Predlog spremembe    76

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  izboljšati delovanje notranjega trga, predvsem pa zaščititi in opolnomočiti državljane, potrošnike in podjetja, zlasti mikro, mala in srednja podjetja (MSP), z izvrševanjem prava Unije, olajševanjem dostopa do trga, določanjem standardov ter spodbujanjem zdravja ljudi, živali in rastlin ter dobrobiti živali, poleg tega pa tudi izboljšati sodelovanje med pristojnimi organi držav članic ter med pristojnimi organi držav članic in Komisijo ter decentraliziranimi agencijami Unije;

(a)  izboljšati delovanje notranjega trga, predvsem pa zaščititi in opolnomočiti državljane, potrošnike in podjetja, zlasti mikro, mala in srednja podjetja (MSP), z izvrševanjem pravnega, socialnega in okoljskega okvira Unije; olajšati dostop do trga in do finančnih sredstev, spodbujati pošteno konkurenco med podjetji in oblikovanje standardov, poskrbeti za enovito in visoko varstvo potrošnikov, okrepiti tržni nadzor po vsej Uniji, izboljšati vzajemno priznavanje in spodbujati zdravje ljudi, živali in rastlin ter dobrobit živali; poleg tega pa tudi izboljšati sodelovanje med pristojnimi organi držav članic ter med pristojnimi organi držav članic in Komisijo ter decentraliziranimi agencijami Unije;

Predlog spremembe    77

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  zagotavljati visokokakovostno, primerljivo in zanesljivo statistiko o Evropi, ki podpira oblikovanje, spremljanje in ocenjevanje vseh politik Unije ter oblikovalcem politik, podjetjem, akademskemu svetu, državljanom in medijem pomaga sprejemati informirane odločitve ter aktivno sodelovati v demokratičnem procesu.

(b)  razviti, pripraviti in izkazati visokokakovostno, primerljivo in zanesljivo evropsko statistiko, ki podpira oblikovanje, spremljanje in ocenjevanje vseh politik Unije, vključno s trgovinsko in migracijsko, ter državljanom, oblikovalcem politik, regulativnim in nadzornim organom, podjetjem, akademskemu svetu, civilni družbi in medijem pomaga sprejemati informirane odločitve ter aktivno sodelovati v demokratičnem procesu.

Predlog spremembe    78

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  povečati učinkovitost notranjega trga, omogočiti lažje preprečevanje in odstranjevanje ovir, podpirati razvoj, izvajanje in izvrševanje prava Unije na področjih notranjega trga blaga in storitev, javnih naročil, nadzora trga ter na področjih prava gospodarskih družb, pogodbenega in nepogodbenega prava, preprečevanja pranja denarja, prostega pretoka kapitala, finančnih storitev in konkurence, vključno z razvojem orodij upravljanja;

(a)  povečati učinkovitost notranjega trga tako, da:

 

(i) se omogoči lažje preprečevanje in odstranjevanje ovir in podpre razvoj, izvajanje in izvrševanje prava Unije na področju notranjega trga blaga in storitev in javnih naročil, nadzora trga ter na področju prava gospodarskih družb, pogodbenega in nepogodbenega prava, preprečevanja pranja denarja, prostega pretoka kapitala, finančnih storitev in konkurence, vključno z razvojem orodij upravljanja;

 

(ii) se podpira učinkovit nadzor trga in varnosti izdelkov povsod po Uniji, prispeva k boju proti ponarejanju izdelkov, zato da bi bili na trgu Unije le varni in skladni izdelki, ki jamčijo visoko raven varstva potrošnikov, vključno z izdelki, ki se prodajajo po spletu, ter se tako pri organih za nadzor trga po Uniji doseže večja homogenost in zmogljivost.

Predlog spremembe    79

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  izboljšati konkurenčnost podjetij s posebnim poudarkom na MSP ter z ukrepi, ki MSP ponujajo različne oblike podpore, omogočiti dostop do trgov, vključno z internacionalizacijo MSP, ugodnim poslovnim okoljem za MSP, konkurenčnostjo sektorjev, modernizacijo industrije in spodbujanjem podjetništva;

(b)  okrepiti konkurenčnost in trajnostnost podjetij, s posebnim poudarkom na MSP, ter doseči dodatnost z ukrepi (programa COSME), pri katerih bodo izrecno upoštevane posebne potrebe teh podjetij, in sicer:

 

(i) z nudenjem različnih oblik podpore MSP, s katerimi bi spodbujali rast, podpiranje in ustanavljanje tovrstnih podjetij, na primer s podjetniškimi mrežami, razvojem upravljavskih znanj in veščin ter s spodbujanjem ukrepov za razširitev poslovanja, zaradi česar bodo lažje dostopala do trgov in procesov internacionalizacije ter lažje tržila svoje proizvode in storitve;

 

(ii) s spodbujanjem ugodnega poslovnega okolja in okvira za MSP, z zmanjšanjem upravnega bremena, s povečanjem konkurenčnosti posameznih sektorjev, s posodobitvijo industrije in njeno digitalno preobrazbo, kar bo vse pomagalo ustvariti odporno, z viri gospodarno in energijsko učinkovito gospodarstvo;

 

(iii) s spodbujanjem podjetniške kulture in prispevanjem k visokokakovostnemu usposabljanju zaposlenih v MSP;

 

(iv) s spodbujanjem novih poslovnih priložnosti za MSP, v okviru katerih bi na ozemljih, kjer prihaja do strukturnih sprememb, te premagovali z usmerjenimi ukrepi in z drugimi inovativnimi oblikami ukrepanja, na primer z delavskimi odkupi, s katerimi bi omogočili ustvarjanje novih delovnih mest in poslovno kontinuiteto.

Predlog spremembe    80

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2 – točka c – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(i)  omogočajo financiranje evropske standardizacije in sodelovanje zainteresiranih strani pri določanju evropskih standardov;

(i)  omogočajo financiranje evropskih organov za standardizacijo in sodelovanje vseh deležnikov pri določanju evropskih standardov;

Predlog spremembe    81

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2 – točka c – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ii)  podpirajo razvoj visokokakovostnih mednarodnih standardov računovodskega poročanja in revizije, omogočajo njihovo vključevanje v pravo Unije ter spodbujajo inovacije in razvoj najboljših praks korporativnega poročanja;

(ii)  podpirajo razvoj visokokakovostnih mednarodnih standardov računovodskega poročanja in revizije, omogočajo njihovo vključevanje v pravo Unije in/ali spodbujajo inovacije in razvoj dobre prakse korporativnega poročanja tako za manjša kot za velika podjetja;

Predlog spremembe    82

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2 – točka d – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  zavzemati se za interese potrošnikov ter zagotoviti visoko raven varstva potrošnikov in varnosti proizvodov z:

(d)  zavzemati se za interese potrošnikov ter zagotoviti enotno in visoko raven varstva potrošnikov z:

Predlog spremembe    83

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2 – točka d – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(i)  opolnomočenjem, podpiranjem in izobraževanjem potrošnikov, podjetij in civilne družbe; zagotavljanjem visoke ravni varstva potrošnikov, trajnostne potrošnje in varnosti proizvodov, zlasti s podpiranjem ukrepov pristojnih izvršilnih organov in organizacij, ki zastopajo potrošnike, ter sodelovanja; zagotavljanjem, da imajo vsi potrošniki dostop do pravnih sredstev, in zagotavljanjem ustreznih informacij o trgih in potrošnikih;

(i)  opolnomočenjem, podpiranjem in izobraževanjem potrošnikov, podjetij in civilne družbe; zagotavljanjem visoke ravni varstva potrošnikov, predvsem najranljivejših, zato da se na enotnem trgu okrepijo poštenost, preglednost in zaupanje; podpiranjem ukrepov pristojnih izvršilnih organov in organizacij, ki zastopajo potrošnike, ter sodelovanja, in sicer med drugim z reševanjem vprašanj že obstoječih in novonastajajočih tehnologij ter z ukrepi za izboljšanje sledljivosti proizvodov vzdolž dobavne verige; s standardi kakovosti po vsej Uniji in ureditvijo problematike dvojne kakovosti proizvodov; ozaveščanjem o potrošniških pravicah po zakonodaji Unije in zagotovitvijo, da bodo imeli vsi potrošniki dostop do učinkovitih pritožbenih mehanizmov, ter zagotavljanjem ustreznih informacij o trgih in potrošnikih, pa tudi s spodbujanjem trajnostne potrošnje z okrepljenimi potrošniškimi informacijami o posebnih značilnostih in okoljskem vplivu blaga in storitev;

Predlog spremembe    84

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2 – točka d – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ii)  krepitvijo sodelovanja potrošnikov, drugih končnih uporabnikov finančnih storitev in civilne družbe pri oblikovanju politike na področju finančnih storitev; spodbujanjem boljšega razumevanja finančnega sektorja;

(ii)  krepitvijo sodelovanja potrošnikov, drugih končnih uporabnikov finančnih storitev in civilne družbe pri oblikovanju politike na področju finančnih storitev; spodbujanjem boljšega razumevanja finančnega sektorja in različnih kategorij finančnih produktov, ki jih je mogoče tržiti, ter z zagotavljanjem zanimanja potrošnikov za maloprodajne finančne storitve;

Predlog spremembe    85

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e)  prispevati k visoki ravni zdravja ljudi, živali in rastlin v prehranski verigi in na povezanih področjih, vključno s preprečevanjem in izkoreninjanjem bolezni in škodljivih organizmov, ter podpirati izboljšanje dobrobiti živali ter trajnostno proizvodnjo in potrošnjo hrane;

(e)  prispevati k visoki ravni zdravja in varnosti ljudi, živali in rastlin v verigi preskrbe s hrano in krmo in na sorodnih področjih, vključno s preprečevanjem in izkoreninjanjem bolezni in škodljivih organizmov, tudi z izrednimi ukrepi v primeru obsežnih kriznih razmer in nepredvidljivih dogodkov, ki bi vplivali na zdravje ljudi in živali, ter podpirati izboljšanje dobrobiti živali ter razviti trajnostno agroživilsko proizvodnjo in potrošnjo hrane po sprejemljivih cenah, obenem pa spodbujati raziskave, inovacije in izmenjavo dobre prakse med deležniki na teh področjih.

Predlog spremembe  86

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f)  pravočasno, nepristransko in stroškovno učinkovito pripravljati in sporočati visokokakovostno statistiko o Evropi s pomočjo okrepljenih partnerstev v okviru evropskega statističnega sistema iz člena 4 Uredbe (ES) št. 223/2009 in z vsemi zadevnimi zunanjimi stranmi ter z uporabo različnih podatkovnih virov, naprednih metod podatkovne analitike, pametnih sistemov in digitalnih tehnologij.

(f)  pravočasno, nepristransko in stroškovno učinkovito razvijati, pripravljati, izkazovati in sporočati visokokakovostno evropsko statistiko s pomočjo okrepljenih partnerstev v okviru evropskega statističnega sistema iz člena 4 Uredbe (ES) št. 223/2009 in z vsemi zadevnimi zunanjimi stranmi ter z uporabo različnih podatkovnih virov, naprednih metod podatkovne analitike, pametnih sistemov in digitalnih tehnologij ter poskrbeti za nacionalno in po možnosti regionalno razčlembo podatkov.

Predlog spremembe    87

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Finančna sredstva za izvajanje programa za obdobje 2021–2027 znašajo 4 088 580 000 EUR v tekočih cenah.

1.  Finančna sredstva za izvajanje programa za obdobje 2021–2027 znašajo 6 563 000 000 EUR v tekočih cenah.

Predlog spremembe    88

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – točka -a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(-a)  394 590 000 EUR za cilj iz člena 3(2)(a)(i);

Predlog spremembe    89

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – točka -a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(-aa)  396 200 000 EUR za cilj iz člena 3(2)(a)(ii);

Predlog spremembe    90

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  1 000 000 000 EUR za cilj iz člena 3(2)(b);

(a)  3 122 000 000 EUR za cilj iz člena 3(2)(b);

Predlog spremembe    91

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – točka -a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(aa)  220 510 000 EUR za cilj iz člena 3(2)(c);

Predlog spremembe    92

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  188 000 000 EUR za cilj iz člena 3(2)(d)(i);

(b)  198 000 000 EUR za cilj iz člena 3(2)(d);

Predlog spremembe    93

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Znesek iz odstavka 1 se lahko uporabi za tehnično in upravno pomoč za izvajanje programa, predvsem za dejavnosti pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja ter za izkoriščanje informacijskotehnoloških omrežij, ki se osredotočajo na obdelavo in izmenjavo podatkov, pa tudi za uporabo in razvoj korporativnih informacijskotehnoloških orodij.

3.  Znesek iz odstavka 1 se lahko uporabi za tehnično in upravno pomoč za izvajanje programa, predvsem za dejavnosti pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja ter za izkoriščanje informacijskotehnoloških omrežij, ki se osredotočajo na obdelavo in izmenjavo podatkov, pa tudi za uporabo in razvoj korporativnih informacijskotehnoloških orodij. Skupni strošek upravne in tehnične podpore bo omejen, zato da bo lahko program čim bolj na voljo za financiranje ukrepov, ki sodijo med cilje programa, in sicer ta skupni strošek v nobenem primeru ne sme preseči 5 % finančnih sredstev iz odstavka 1.

Predlog spremembe    94

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

5a.  Uvesti bi bilo treba poseben mehanizem, s katerim bi imela prehranska veriga v primeru obsežnejših izrednih razmer neposreden dostop do krizne rezerve Komisije, da bi zagotovili ustrezno financiranje ukrepov iz člena 3(2)(e).

Predlog spremembe    95

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  ustvarjanje pravih pogojev za opolnomočenje vseh akterjev notranjega trga, vključno s podjetji, državljani in potrošniki, civilno družbo in javnimi organi, s pomočjo preglednih informacij in kampanjami ozaveščanja, izmenjavo najboljše prakse, spodbujanjem dobrih praks, izmenjavo in razširjanjem strokovnega znanja in izkušenj ter organizacijo usposabljanj;

(a)  ustvarjanje pravih pogojev za opolnomočenje vseh akterjev notranjega trga, vključno s podjetji, državljani, potrošniki, civilno družbo in javnimi organi, s pomočjo preglednih izmenjav informacij in kampanjami ozaveščanja, zlasti v zvezi z veljavnimi pravili EU ter pravicami potrošnikovi in podjetij, izmenjavo najboljše prakse, spodbujanjem dobrih praks in inovativnih rešitev, izmenjavo in razširjanjem strokovnega znanja in izkušenj ter organizacijo usposabljanj za spodbujanje digitalne pismenosti državljanov in podjetij;

Predlog spremembe    96

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  zagotavljanje mehanizmov, s katerimi državljani, potrošniki, končni uporabniki, civilna družba in predstavniki podjetij iz Unije lahko prispevajo k političnim razpravam, politikam in postopkom odločanja, zlasti s podpiranjem delovanja zastopniških organizacij na nacionalni ravni in ravni Unije;

(b)  zagotavljanje mehanizmov, s katerimi lahko državljani, potrošniki, končni uporabniki, civilna družba, sindikati in predstavniki podjetij iz Unije, predvsem predstavniki MSP, prispevajo k političnim razpravam, politikam in postopkom odločanja, zlasti s podpiranjem delovanja zastopniških organizacij na nacionalni ravni in ravni Unije;

Predlog spremembe    97

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  krepitev zmogljivosti, spodbujanje in usklajevanje skupnih ukrepov med državami članicami in pristojnimi organi držav članic ter med pristojnimi organi držav članic in Komisijo, decentraliziranimi agencijami Unije in organi tretjih držav;

(c)  krepitev zmogljivosti, spodbujanje in usklajevanje skupnih ukrepov med državami članicami in pristojnimi organi držav članic ter med pristojnimi organi držav članic in Komisijo, decentraliziranimi agencijami Unije in organi tretjih držav, predvsem pa skupni ukrepi, s katerimi bi povečali varnost izdelkov, okrepili izvrševanje pravil o varstvu potrošnikov v Uniji in izboljšali sledljivost proizvodov;

Predlog spremembe    98

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  podpora za učinkovito izvrševanje in posodobitev pravnega okvira Unije in njegovega hitrega prilagajanja spreminjajočemu se okolju, vključno z zbiranjem podatkov in analizami; študije, ocene in priporočila politik; organizacija predstavitvenih dejavnosti in pilotnih projektov; dejavnosti komuniciranja; razvoj namenskih orodij informacijske tehnologije, ki zagotavljajo pregledno in učinkovito delovanje notranjega trga.

(d)  podpora za učinkovito izvrševanje v državah članicah in posodobitev pravnega okvira Unije in njegovega hitrega prilagajanja spreminjajočemu se okolju ter podpora za reševanje problematike, do katere prihaja zaradi digitalizacije, vključno z zbiranjem podatkov in analizami; študije, ocene in priporočila politik; organizacija predstavitvenih dejavnosti in pilotnih projektov; dejavnosti komuniciranja; razvoj namenskih orodij informacijske tehnologije, ki zagotavljajo pregledno, pošteno in učinkovito delovanje notranjega trga.

Predlog spremembe    99

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a.  Do financiranja so upravičeni naslednji ukrepi, s katerimi se uresničujejo specifični cilji iz člena 3(2)(a)(ii):

 

(a) usklajevanje in sodelovanje med organi za nadzor trga in drugimi ustreznimi organi držav članic, zlasti z mrežo Unije za skladnost izdelkov;

 

(b) razvoj in vzdrževanje orodij informacijske tehnologije za izmenjavo informacij o nadzoru trga in kontrolah na zunanjih mejah;

 

(c) podpora za razvoj skupnih ukrepov in preskušanje na področju varnosti in skladnosti izdelkov, med drugim v zvezi s preskušanjem povezanih izdelkov in izdelkov, ki se prodajajo po spletu;

 

(d) sodelovanje in izmenjava najboljših praks med organi za nadzor trga in ustreznimi organi iz tretjih držav ter njihovi skupni projekti;

 

(e) podpora za strategije za nadzor trga, znanje in zbiranje obveščevalnih podatkov, preskušanje zmogljivosti in infrastrukture, medsebojne preglede, programe usposabljanja, tehnično pomoč ter krepitev zmogljivosti za organe za nadzor trga;

 

(f) ocena homologacijskih postopkov in preverjanja skladnosti motornih vozil, kar izvede Komisija.

Predlog spremembe    100

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 3 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  zagotavljanje različnih oblik podpore za MSP;

črtano

Predlog spremembe    101

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 3 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  izboljševanje dostopa MSP do trgov, podpora MSP pri obravnavi svetovnih in družbenih izzivov ter pri poslovni internacionalizaciji in krepitev vodilnega industrijskega položaja Unije v globalnih vrednostnih verigah, vključno z evropsko podjetniško mrežo;

(b)  izboljševanje dostopa mikropodjetij, MSP in podjetniških mrež do trgov, vključno s trgi zunaj Unije, podpora tem subjektom pri reševanju svetovnih okoljskih, gospodarskih in družbenih izzivov in pri poslovni internacionalizaciji, omogočanje podpore zanje v vsem življenjskem ciklu ter krepitev vodilnega podjetniškega in industrijskega položaja Unije v globalnih vrednostnih verigah;

Predlog spremembe    102

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 3 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  obravnavanje tržnih ovir in upravnega bremena ter ustvarjanje ugodnega poslovnega okolja za opolnomočenje MSP, da izkoristijo notranji trg;

(c)  obravnavanje tržnih ovir in zmanjšanje upravnega bremena, vključno z odpravo ovir za ustanovitev podjetja in začetek poslovanja, ter ustvarjanje ugodnega poslovnega okolja, v katerem bodo lahko mikropodjetja in MSP izkoristila notranji trg, vključno z dostopom do financiranja, obenem pa tudi zagotovitev ustreznih programov usmerjanja, mentorstva in inštruiranja, ki bodo omogočali poslovne storitve na podlagi znanja;

Predlog spremembe    103

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 3 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  spodbujanje rasti podjetij, vključno z razvojem znanja in spretnosti, ter industrijsko preoblikovanje v proizvodnem in storitvenem sektorju;

(d)  spodbujanje razvoja in rasti trajnostnih podjetij, ozaveščanje o zakonodaji Unije med mikropodjetji in MSP, vključno z okoljsko in energetsko zakonodajo EU, nadgradnja njihovih znanj in spretnosti ter razvoj kvalifikacij, omogočanje novih poslovnih modelov in z viri gospodarnih vrednostnih verig, ki bodo podpirali industrijsko, tehnološko in organizacijsko preoblikovanje v proizvodnem in storitvenem sektorju;

Predlog spremembe    104

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 3 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e)  podpiranje konkurenčnosti podjetij in celotnih gospodarskih sektorjev ter pomoč MSP pri uvajanju inovacij in sodelovanju v vrednostnih verigah s pomočjo strateškega povezovanja ekosistemov in grozdov, vključno s skupno pobudo grozdov;

(e)  povečanje konkurenčnosti in trajnosti podjetij in celih gospodarskih sektorjev ter pomoč mikropodjetjem in MSP pri uvajanju tehnoloških, organizacijskih in socialnih inovacij, pri krepitvi družbene odgovornosti podjetij in pri sodelovanju v vrednostnih verigah s pomočjo strateškega povezovanja ekosistemov in grozdov, vključno s skupno pobudo grozdov;

Predlog spremembe    105

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 3 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f)  spodbujanje podjetniškega poslovnega okolja in podjetniške kulture, tudi z mentorskim programom za nove podjetnike, ter podpiranje zagonskih podjetij ter trajnosti in razširitve poslovanja.

(f)  spodbujanje podjetniškega poslovnega okolja in podjetniške kulture, razširitev mentorskega programa za nove podjetnike in podpiranje zagonskih podjetij ter trajnostnost in širitev poslovanja s posebnim poudarkom na potencialnih novih podjetnikih (na primer mladih, ženskah) in drugih posebnih ciljnih skupinah, na primer socialno prikrajšanih in ranljivih skupinah.

Predlog spremembe    106

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a.  Pri uvajanju specifičnega cilja iz člena 3(2)(b) lahko Komisija poleg ukrepov iz točk (a) do (f) odstavka 3 tega člena podpre še naslednje posebne ukrepe:

 

(a) pospeševanje, podpiranje in širjenje svetovalnih storitev prek evropske podjetniške mreže za zagotavljanje celovitih podpornih poslovnih storitev „vse na enem mestu“ za MSP v Uniji, ki želijo raziskati priložnosti na notranjem trgu in v tretjih državah, in s spremljanjem, da se bodo pri tem v vseh državah članicah zagotavljale primerljivo kakovostne storitve;

 

(b) podpiranje vzpostavljanja podjetniških mrež;

 

(c) podpiranje in širjenje programov mobilnosti za nove podjetnike (Erasmus za mlade podjetnike), da bi si okrepili zmožnosti za razvijanje podjetniškega znanja, spretnosti in naravnanosti ter izboljšali svoje tehnološke zmogljivosti in znanje o vodenju podjetja;

 

(d) podpiranje rasti in širitve MSP s projekti za obsežnejšo razširitev poslovanja na podlagi tržnih priložnosti (instrument za razširitev MSP);

 

(e) podpiranje specifičnih sektorskih dejavnosti, za katere sta značilna velik delež mikropodjetij in MSP ter visok prispevek k BDP Unije, na primer turizma.

Predlog spremembe    107

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 3 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3b.  Ukrepi iz točke (a) odstavka 3(a), ki se izvajajo v okviru evropske podjetniške mreže, lahko med drugim vključujejo:

 

(a) omogočanje internacionalizacije MSP in iskanja poslovnih partnerjev na notranjem trgu, čezmejno poslovno sodelovanje pri raziskavah in razvoju ter partnerstva za prenos tehnologije, znanja in inovacij;

 

(b) zagotavljanje informacij, usmerjanja in personaliziranega svetovanja v zvezi s pravom EU, možnostmi za financiranje in pobudami Unije, ki vplivajo na poslovanje, vključno z vidiki obdavčitve, lastninskih pravic, okoljskih in energetskih obveznosti, delovnega prava in socialne varnosti;

 

(c) lajšanje dostopa MSP do strokovnega znanja na področju okolja, podnebja, energijske učinkovitosti in poslovne uspešnosti;

 

(d) krepitev sodelovanja mreže z drugimi informacijskimi in svetovalnimi mrežami v Uniji in državah članicah, zlasti z mrežo evropskih služb za zaposlovanje (EURES), vozlišči Unije za inovacije in svetovalnim vozliščem InvestEU.

 

Storitve, ki jih mreža izvaja v imenu drugih programov Unije, se financirajo iz teh programov.

 

Komisija prednostno obravnava ukrepe v okviru mreže, ki so namenjeni izboljšanju tistih delov ali elementov mreže, ki ne dosegajo minimalnih standardov, da bi mikropodjetjem in MSP po vsej Evropski uniji zagotovila enovito podporo.

 

Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi kazalnike in minimalne standarde za merjenje učinka mreže pri uresničevanju posebnih ciljev in učinkovitosti ukrepov za MSP.

 

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 21(2).

 

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 20 za dopolnitev z dodatnimi oblikami podpore za MSP, ki sicer v tem odstavku še niso predvidene.

Predlog spremembe    108

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

5a.  Do financiranja so upravičeni naslednji ukrepi, s katerimi se uresničujejo specifični cilji iz člena 3(2)(d)(i):

 

(a) ozaveščanje potrošnikov in izobraževanje o potrošniških pravicah v vseživljenjskem izobraževanju o potrošniških pravilih ter opolnomočenje potrošnikov za spoprijemanje z novimi izzivi, ki izhajajo iz tehnološkega razvoja in digitalizacije, zlasti glede posebnih potreb ranljivih potrošnikov;

 

(b) ukrepi za zagotavljanje dostopa za vse potrošnike in trgovce do kakovostnega zunajsodnega in spletnega reševanja sporov ter informacij o možnostih pravnega varstva;

 

(c) podpora za strožje izvrševanje potrošniške zakonodaje s posebnim poudarkom na čezmejnih primerih ali primerih, kjer so udeležene tretje strani, učinkovito usklajevanje in sodelovanje med nacionalnimi organi izvrševanja in sodelovanje s tretjimi državami na tem področju;

 

(d) spodbujanje trajnostne potrošnje z ozaveščanjem potrošnikov o vzdržljivosti izdelkov in njihovem vplivu na okolje, lastnostih okoljsko primerne zasnove, pravicah potrošnikov v zvezi s tem in možnostih pravnega varstva v primeru zgodnje okvare izdelkov.

Predlog spremembe    109

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 3 – pododstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Pravni subjekti s sedežem v tretji državi, ki ni pridružena programu, lahko sodelujejo v naslednjih ukrepih:

Komisija lahko pravnim subjektom s sedežem v tretji državi, ki ni pridružena programu, dovoli sodelovanje v naslednjih ukrepih:

Predlog spremembe    110

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 3 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Subjekti, ki sodelujejo v ukrepih iz točk a) in b), niso upravičeni do finančnih prispevkov Unije, razen kadar je to za program nujno, zlasti kar zadeva konkurenčnost in dostop do trgov za podjetja Unije ali kar zadeva varstvo potrošnikov, ki prebivajo v Uniji. Ta izjema ne velja za pridobitne subjekte.

Subjekti, ki sodelujejo v ukrepih iz točk a) in b), niso upravičeni do finančnih prispevkov Unije, zlasti če obstaja tveganje prenosa inovativnih tehnologij, razen kadar je to za program nujno, zlasti kar zadeva konkurenčnost in dostop do trgov za podjetja Unije ali kar zadeva varstvo potrošnikov, ki prebivajo v Uniji. Ta izjema ne velja za pridobitne subjekte.

Predlog spremembe    111

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  pri ukrepih na področju nadzora trga, ki uresničujejo specifični cilj iz člena 3(2)(a) te uredbe, organi za nadzor trga držav članic iz člena 17 Uredbe (ES) št. 765/2008 in člena 11 [predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil in postopkov za skladnost s harmonizacijsko zakonodajo Unije o izdelkih in njeno izvrševanje]97;

(a)  pri ukrepih na področju nadzora trga, ki uresničujejo specifični cilj iz člena 3(2)(a)(ii) te uredbe, organi za nadzor trga držav članic iz člena 17 Uredbe (ES) št. 765/2008 in člena 11 [predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil in postopkov za skladnost s harmonizacijsko zakonodajo Unije o izdelkih in njeno izvrševanje]97;

__________________

__________________

97COM(2017) 795 final.

97COM(2017)0795.

Predlog spremembe    112

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  pri ukrepih na področju akreditacije in nadzora trga, ki uresničujejo specifični cilj iz člena 3(2)(a) te uredbe, organ, priznan v skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 765/2008 za izvajanje dejavnosti iz člena 32 Uredbe (ES) št. 765/2008;

(b)  pri ukrepih na področju akreditacije, ki uresničujejo specifični cilj iz člena 3(2)(a)(i) te uredbe, organ, priznan v skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 765/2008 za izvajanje dejavnosti iz člena 32 Uredbe (ES) št. 765/2008;

Predlog spremembe    113

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

V zvezi s točko (e) prvega odstavka tega člena se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 20, s katerimi prilagodi seznam subjektov, ki so v okviru programa upravičeni do nepovratnih sredstev za ukrepe izvajanja posebnih ciljev iz člena 3(2)(d)(i).

Predlog spremembe    114

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Odbore za ocenjevanje ukrepov, s katerimi se uresničujejo specifični cilji iz člena 3(2), lahko deloma ali v celoti sestavljajo zunanji strokovnjaki.

Odbore za ocenjevanje ukrepov, s katerimi se uresničujejo specifični cilji iz člena 3(2), lahko deloma ali v celoti sestavljajo zunanji strokovnjaki. Delo odborov za ocenjevanje temelji na načelih preglednosti, enakega obravnavanja in nediskriminacije.

Predlog spremembe    115

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Pri ukrepih, s katerimi se uresničuje specifični cilj iz člena 3(2)(a) te uredbe in se nanašajo na organe za nadzor trga držav članic in tretjih držav, pridruženih programu, ter na preizkusne zmogljivosti Unije iz člena 20 [predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil in postopkov za skladnost s harmonizacijsko zakonodajo Unije o izdelkih in njeno izvrševanje], lahko program financira do 100 % upravičenih stroškov ukrepa, če se ne krši načelo sofinanciranja iz finančne uredbe.

1.  Pri ukrepih, s katerimi se uresničuje specifični cilj iz člena 3(2)(a)(ii) te uredbe in se nanašajo na organe za nadzor trga držav članic in tretjih držav, pridruženih programu, ter na preizkusne zmogljivosti Unije iz člena 20 [predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil in postopkov za skladnost s harmonizacijsko zakonodajo Unije o izdelkih in njeno izvrševanje], lahko program financira do 100 % upravičenih stroškov ukrepa, če se ne krši načelo sofinanciranja iz finančne uredbe.

Predlog spremembe    116

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 2 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

lahko prejemajo podporo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada, Evropskega socialnega sklada plus ali Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v skladu z odstavkom 5 člena [67] Uredbe (EU) XX [uredba o skupnih določbah] in členom [8] Uredbe (EU) XX [o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike], če so takšni ukrepi skladni s cilji zadevnega programa. Uporabljajo se pravila iz sklada, ki zagotavlja podporo.

lahko prejemajo podporo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada, Evropskega socialnega sklada plus ali Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v skladu z odstavkom 5 člena [67] Uredbe (EU) XX [uredba o skupnih določbah] in členom [8] Uredbe (EU) XX [o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike] ali Uredbo (EU) XX [o vzpostavitvi programa za digitalno Evropo], zlasti pri cilju glede naprednih digitalnih znanj in spretnosti, če so ti ukrepi skladni s cilji posameznega programa. Uporabljajo se pravila iz sklada, ki zagotavlja podporo.

Obrazložitev

Zagotoviti je treba usklajevanje s programom za digitalno Evropo, da se vzpostavi celovita strategija EU za MSP.

Predlog spremembe    117

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Program se izvaja s programi dela iz člena 110 finančne uredbe. V programih dela se po potrebi določi skupni znesek, namenjen za operacije mešanega financiranja.

1.  Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 20 za dopolnitev te uredbe, da bi sprejela delovne programe v skladu s členom 110 finančne uredbe. Programi dela so letni ali večletni, v njih pa se zlasti navedejo zastavljeni cilji, pričakovani rezultati, način izvajanja in skupni znesek finančnega načrta. V njih so tudi podrobno opisani ukrepi, za katere je predvideno financiranje, znesek, dodeljen za posamezni ukrep, in okvirni časovni načrt izvajanja. V programih dela se po potrebi določi skupni znesek, namenjen za operacije mešanega financiranja.

Predlog spremembe    118

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Komisija z izvedbenimi akti sprejme programe dela, s katerimi se uresničuje specifični cilj iz člena 3(2)(e), kot je določeno v Prilogi I. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 21(2).

2.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 20 za dopolnitev te uredbe s sprejetjem programov dela v skladu s specifičnim ciljem iz člena 3(2)(e), kakor je navedeno v Prilogi.

Predlog spremembe    119

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Kazalniki za poročanje o napredku programa pri doseganju specifičnih ciljev iz člena 3(2) so določeni v Prilogi IV.

1.  Kazalniki za poročanje o napredku glede učinkovitosti in uspešnosti programa pri doseganju specifičnih ciljev iz člena 3(2) so določeni v Prilogi IV.

Predlog spremembe    120

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Vmesna ocena programa se opravi, ko je na voljo dovolj informacij o izvajanju programa, vendar najpozneje v štirih letih od začetka izvajanja programa.

2.  Komisija najpozneje ... [v štirih letih od začetka izvajanja programa] pripravi vmesno ocenjevalno poročilo programa o uresničitvi ciljev ukrepov, podprtih v okviru programa, rezultatih in učinkih, učinkovitosti uporabe sredstev in njihovi dodani vrednosti Unije.

Predlog spremembe    121

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.  Na koncu izvajanja programa, vendar ne pozneje kot v štirih letih po zaključku obdobja iz člena 1, Komisija opravi končno oceno programa.

5.  Komisija najpozneje ... [tri leta po koncu izvajanja programa] pripravi končno ocenjevalno poročilo o dolgoročnem učinku programa, o rezultatih in trajnostnosti ukrepov in sinergiji med različnimi programi dela.

Predlog spremembe    122

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6.  Komisija zaključke teh ocen skupaj s svojimi pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

6.  Komisija poročili iz odstavkov 2 in 5 skupaj s svojimi ugotovitvami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij ter ju javno objavi. Poročilu se po potrebi priložijo predlogi za spremembo programa.

Predlog spremembe    123

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 9 in 17 se prenese na Komisijo za obdobje do 31. decembra 2028.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 8(3b), 9, 10, 16 in 17 se prenese na Komisijo za obdobje do 31. decembra 2028.

Predlog spremembe    124

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Prenos pooblastila iz členov 9 in 17 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

3.  Prenos pooblastila iz členov 8(3b), 9, 10, 16 in 17 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

Predlog spremembe    125

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 9 in 17, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 8(3b), 9, 10, 16 in 17, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Predlog spremembe    126

Predlog uredbe

Člen 21 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Komisiji pomaga Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali, ustanovljen s členom 58 Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta99. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

1.  Komisiji pomaga odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

__________________

__________________

99Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 031, 1.2.2002, str. 1).

99Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 031, 1.2.2002, str. 1).

Predlog spremembe    127

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Prejemniki finančnih sredstev Unije potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije (zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov) z zagotavljanjem jasnih, učinkovitih in sorazmernih ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo.

1.  Prejemniki finančnih sredstev Unije potrdijo izvor in zagotovijo preglednost in prepoznavnost financiranja Unije (zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov) z zagotavljanjem jasnih, učinkovitih in sorazmernih ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo.

Predlog spremembe    128

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s programom ter njegovimi ukrepi in rezultati. Finančna sredstva, dodeljena programu, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so povezane s cilji iz člena 3.

2.  Komisija sprejme ustrezne ukrepe uporabnikom prijaznega informiranja in komuniciranja za ozaveščanje potrošnikov, državljanov, podjetij, zlasti MSP, in javnih uprav o sredstvih, zagotovljenih s finančnimi instrumenti iz te uredbe, pa tudi o njenih ukrepih in rezultatih. Finančna sredstva, dodeljena programu, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, če so povezane s cilji iz člena 3.

Predlog spremembe    129

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Komisija (EUROSTAT) izvaja dejavnosti informiranja in komuniciranja v zvezi z uresničevanjem specifičnega cilja iz člena 3(2)(f) ter ukrepi in rezultati v okviru tega cilja, kadar se nanašajo na razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike, ob upoštevanju statističnih načel iz Uredbe (ES) št. 223/2009, zlasti tistih o strokovni neodvisnosti in nepristranskosti.

3.  Komisija (EUROSTAT) izvaja dejavnosti informiranja in komuniciranja v zvezi z uresničevanjem specifičnega cilja iz člena 3(2)(f) ter ukrepi in rezultati v okviru tega cilja, kadar se nanašajo na zbiranje podatkov ter razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike, ob upoštevanju statističnih načel iz Uredbe (ES) št. 223/2009, zlasti tistih o strokovni neodvisnosti in nepristranskosti.

Predlog spremembe    130

Predlog uredbe

Priloga I – odstavek 1 – točka 1 – točka l. 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  ukrepe za izkoreninjenje karantenskega škodljivega organizma za Unijo, ki jih sprejme pristojni organ države članice v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta105 ali na podlagi ukrepov Unije, sprejetih v skladu s členom 28(1) navedene Uredbe;

(a)  ukrepe za preprečevanje pojava ali širjenja in/ali za izkoreninjenje karantenskega škodljivega organizma za Unijo, ki jih sprejme pristojni organ države članice v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta105 ali na podlagi ukrepov Unije, sprejetih v skladu s členom 28(1) navedene Uredbe;

_________________

_________________

105 Uredba (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, spremembi uredb (EU) št. 228/2013, (EU) št. 652/2014 in (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 69/464/EGS, 74/647/EGS, 93/85/EGS, 98/57/ES, 2000/29/ES, 2006/91/ES in 2007/33/ES (UL L 317, 23.11.2016, str. 4).

105 Uredba (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, spremembi uredb (EU) št. 228/2013, (EU) št. 652/2014 in (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 69/464/EGS, 74/647/EGS, 93/85/EGS, 98/57/ES, 2000/29/ES, 2006/91/ES in 2007/33/ES (UL L 317, 23.11.2016, str. 4).

Obrazložitev

Bistveno je zagotoviti, da bodo ukrepi za preprečitev pojava ali širjenja enako upravičeni kot ukrepi za izkoreninjenje.

Predlog spremembe    131

Predlog uredbe

Priloga I – odstavek 1 – točka 1 – točka l. 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  ukrepe, ki jih sprejme pristojni organ države članice v skladu s členom 29 Uredbe (EU) 2016/2031 za izkoreninjenje škodljivega organizma, ki ni na seznamu karantenskih škodljivih organizmov Unije in ki lahko izpolnjuje pogoje za karantenski škodljivi organizem v skladu z merili iz navedenega člena ali člena 30(1) navedene uredbe;

(b)  ukrepe, ki jih sprejme pristojni organ države članice v skladu s členom 29 Uredbe (EU) 2016/2031 za preprečevanje, omejitev in/ali izkoreninjenje škodljivega organizma, ki ni na seznamu karantenskih škodljivih organizmov Unije in ki lahko izpolnjuje pogoje za karantenski škodljivi organizem v skladu z merili iz navedenega člena ali člena 30(1) navedene uredbe;

Obrazložitev

Bistveno je zagotoviti, da bodo ukrepi za preprečitev pojava ali širjenja enako upravičeni kot ukrepi za izkoreninjenje.

Predlog spremembe    132

Predlog uredbe

Priloga I – odstavek 1 – točka 1 – točka l. 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  dodatne varstvene ukrepe za preprečevanje širjenja škodljivega organizma, v zvezi s katerimi so bili sprejeti ukrepi Unije v skladu s členoma 28(1) in 30(1) Uredbe (EU) 2016/2031, poleg ukrepov za izkoreninjenje iz točke (a) te točke in ukrepov zadrževanja iz točke (b) te točke, kadar so navedeni ukrepi nujni za varstvo Unije pred nadaljnjim širjenjem navedenega škodljivega organizma.

(c)  dodatne varstvene ukrepe za preprečevanje širjenja škodljivega organizma, v zvezi s katerimi so bili sprejeti ukrepi Unije v skladu s členoma 28(1) in 30(1) Uredbe (EU) 2016/2031, poleg ukrepov iz točk (a) in (b) te točke, če so ti ukrepi nujni za varstvo Unije pred nadaljnjim širjenjem tega škodljivega organizma, da se po potrebi omeji prosto gibanje prenašalcev v okoliških državah članicah.

Predlog spremembe  133

Predlog uredbe

Priloga I – odstavek 1 – točka 1 – točka l. 2 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ca)  ukrepe za izkoreninjenje škodljivega organizma, ki se nenadoma pojavi, tudi če v Uniji ne velja za karantenski škodljivi organizem, temveč je posledica izrednih vremenskih dogodkov ali podnebnih sprememb v državi članici;

Predlog spremembe    134

Predlog uredbe

Priloga I – odstavek 1 – točka 1 – točka 1.3 – točka 1.3.4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1.3.4a.  če bi se pojavil sum na izbruh bolezni živali in/ali pojav škodljivih organizmov, bi bilo treba močno okrepiti kontrole in spremljanje na vsem ozemlju EU in/ali njenih zunanjih mejah;

Predlog spremembe    135

Predlog uredbe

Priloga I – odstavek 1 – točka 1 – točka 1.3 – točka 1.3.4 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1.3.4b.  ukrepe za spremljanje pojavljanja znanih in še nepoznanih škodljivih organizmov in bolezni.

Predlog spremembe    136

Predlog uredbe

Priloga I – odstavek 1 – točka 2 – točka 2.1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.1.  Letne in večletne veterinarske in fitosanitarne programe za izkoreninjenje, kontrolo in nadzor bolezni živali in zoonoz, navedenih v Prilogi III, ter škodljivih organizmov na rastlinah je treba izvesti v skladu z določbami zadevnega prava Unije.

2.1.  Letne in večletne veterinarske in fitosanitarne programe za preprečevanje, izkoreninjenje, kontrolo in nadzor bolezni živali in zoonoz, navedenih v Prilogi III, ter škodljivih organizmov na rastlinah je treba izvesti v skladu z določbami ustreznega prava Unije.

Predlog spremembe    137

Predlog uredbe

Priloga I – odstavek 1 – točka 2 – točka 2.1 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Ti programi bi morali odražati nove razmere, ki so posledica podnebnih sprememb, in njihovo raznolikost na evropski ravni ter pomagati preprečevati izgubljanje evropske biotske raznovrstnosti.

Predlog spremembe    138

Predlog uredbe

Priloga I – odstavek 1 – točka 2 – točka 2.3 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  ukrepe za izkoreninjenje karantenskega škodljivega organizma za Unijo, ki jih sprejme pristojni organ države članice v skladu s členom 17 Uredbe (EU) 2016/2031 ali na podlagi ukrepov Unije, sprejetih v skladu s členom 28(1) navedene uredbe;

(c)  ukrepe za preprečitev pojava, za zadržanje ali izkoreninjenje karantenskega škodljivega organizma za Unijo, ki jih sprejme pristojni organ države članice v skladu s členom 17 Uredbe (EU) 2016/2031 ali na podlagi ukrepov Unije, sprejetih v skladu s členom 28(1) navedene uredbe;

Obrazložitev

Bistveno je zagotoviti, da bodo ukrepi za preprečitev pojava ali širjenja enako upravičeni kot ukrepi za izkoreninjenje.

Predlog spremembe    139

Predlog uredbe

Priloga I – odstavek 1 – točka 2 – točka 2.3 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  ukrepe, ki jih sprejme pristojni organ države članice v skladu s členom 29 Uredbe (EU) 2016/2031 za izkoreninjenje škodljivega organizma, ki ni na seznamu karantenskih škodljivih organizmov Unije in ki lahko izpolnjuje pogoje za karantenski škodljivi organizem v skladu z merili iz navedenega člena ali člena 30(1) navedene uredbe;

(d)  ukrepe, ki jih sprejme pristojni organ države članice v skladu s členom 29 Uredbe (EU) 2016/2031 za preprečitev pojava, zadržanje ali izkoreninjenje škodljivega organizma, ki ni na seznamu karantenskih škodljivih organizmov Unije in ki lahko izpolnjuje pogoje za karantenski škodljivi organizem v skladu z merili iz navedenega člena ali člena 30(1) navedene uredbe;

Obrazložitev

Bistveno je zagotoviti, da bodo ukrepi za preprečitev pojava ali širjenja enako upravičeni kot ukrepi za izkoreninjenje.

Predlog spremembe    140

Predlog uredbe

Priloga I – odstavek 1 – točka 2 – točka 2.3 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e)  dodatne varstvene ukrepe za preprečevanje širjenja škodljivega organizma, v zvezi s katerimi so bili sprejeti ukrepi Unije v skladu s členoma 28(1) in 30(1) Uredbe (EU) 2016/2031, poleg ukrepov za izkoreninjenje iz točke (c) te točke in ukrepov zadrževanja iz točke (d) te točke, kadar so navedeni ukrepi nujni za varstvo Unije pred nadaljnjim širjenjem navedenega škodljivega organizma;

(e)  dodatne varstvene ukrepe za preprečevanje širjenja škodljivega organizma, v zvezi s katerimi so bili sprejeti ukrepi Unije v skladu s členoma 28(1) in 30(1) Uredbe (EU) 2016/2031, poleg ukrepov iz točk (c) in (d) te točke, kadar so ti ukrepi nujni za varstvo Unije pred nadaljnjim širjenjem navedenega škodljivega organizma;

Obrazložitev

Tehnična sprememba, da bi besedilo uskladili z drugimi predlaganimi spremembami in zagotovili, da bodo ukrepi za preprečitev pojava ali širjenja enako upravičeni kot ukrepi za izkoreninjenje.

Predlog spremembe    141

Predlog uredbe

Priloga I – odstavek 1 – točka 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Dejavnosti, ki podpirajo izboljšanje dobrobiti živali

3.  Dejavnosti, ki podpirajo izboljšanje dobrobiti živali, vključno z ukrepi za zagotavljanje skladnosti s standardi dobrobiti živali med prevozom

Predlog spremembe    142

Predlog uredbe

Priloga I – odstavek 1 – točka 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

7.  Dejavnosti, ki podpirajo trajnostno proizvodnjo in porabo hrane

7.  Dejavnosti, ki podpirajo agroživilsko proizvodnjo, trajnostno porabo hrane, ki ne škoduje okolju in biotski raznovrstnosti, ter spodbujanje neposredne prodaje in kratkih dobavnih verig

Predlog spremembe    143

Predlog uredbe

Priloga I – odstavek 1 – točka 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

8.  Podatkovne zbirke in računalniško podprti informacijski sistemi, ki so potrebni za uspešno in učinkovito izvajanje zakonodaje, ki zadeva posebni cilj iz člena 3(2)(e), ter imajo dokazano dodatno vrednost za Unijo kot celoto

8.  Podatkovne zbirke in računalniško podprti informacijski sistemi, ki so potrebni za uspešno in učinkovito izvajanje zakonodaje, ki zadeva specifični cilj iz člena 3(2)(e), ter imajo dokazano dodatno vrednost za Unijo kot celoto; uvajanje novih tehnologij za izboljšanje sledljivosti proizvodov, kot so kode QR na embalaži

Predlog spremembe    144

Predlog uredbe

Priloga I – odstavek 1 – točka 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

11.  Tehnično in znanstveno delo, vključno s študijami in dejavnostmi usklajevanja, potrebno za zagotavljanje pravilnega izvajanja zakonodaje na področju, ki zadeva specifični cilj iz člena 3(2)(e), ter prilagajanje navedene zakonodaje znanstvenim, tehnoloških in družbenim dosežkom

11.  Tehnično in znanstveno delo, vključno s študijami in dejavnostmi usklajevanja, potrebno za preprečevanje pojava novih in neznanih škodljivih organizmov in bolezni in za zagotavljanje pravilnega izvajanja zakonodaje na področju, ki zadeva specifični cilj iz člena 3(2)(e), ter prilagajanje navedene zakonodaje znanstvenim, tehnoloških in družbenim dosežkom

Predlog spremembe    145

Predlog uredbe

Priloga I – odstavek 1 – točka 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

14.  Podpora pobud Unije in držav članic za informiranje in ozaveščanje, katerih namen je zagotoviti izboljšano, skladno in trajnostno proizvodnjo in porabo hrane, vključno z dejavnostmi preprečevanja nastajanja živilskih odpadkov in goljufij s hrano, v okviru izvajanja pravil na področju specifičnega cilja iz člena 3(2)(e)

14.  Podpora pobud Unije in držav članic za informiranje in ozaveščanje, katerih namen je zagotoviti izboljšano, skladno in trajnostno proizvodnjo in porabo hrane, vključno z dejavnostmi preprečevanja nastajanja živilskih odpadkov, prispevanja h krožnemu gospodarstvu in preprečevanja goljufij s hrano, v okviru izvajanja pravil na področju specifičnega cilja iz člena 3(2)(e).

Predlog spremembe    146

Predlog uredbe

Priloga II – alinea 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

–  boljše merjenje trgovanja s storitvami, neposrednih tujih naložb, globalnih vrednostnih verig in vpliva globalizacije na gospodarstva Unije.

–  boljše merjenje trgovanja z blagom in storitvami, neposrednih tujih naložb, globalnih vrednostnih verig in vpliva globalizacije na gospodarstva Unije.

Predlog spremembe    147

Predlog uredbe

Priloga II – alinea 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

–  zagotavljanje visokokakovostne in zanesljive statistike za podporo evropskemu stebru socialnih pravic ter politiki znanj in spretnosti Unije, vključno s statistiko o trgu dela, zaposlovanju, izobraževanju in usposabljanju, prihodku, življenjskih pogojih, revščini, neenakosti, socialni zaščiti, delu na črno in satelitskih računih o znanju in spretnostih;

–  zagotavljanje visokokakovostne in zanesljive statistike za podporo evropskemu stebru socialnih pravic ter politiki znanj in spretnosti Unije, med drugim vključno s statistiko o trgu dela, zaposlovanju, izobraževanju in usposabljanju, prihodku, življenjskih pogojih, revščini, neenakosti, socialni zaščiti, delu na črno in satelitskih računih o znanju in spretnostih, pa tudi o drugih področjih;

Predlog spremembe    148

Predlog uredbe

Priloga III

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

 

Seznam bolezni živali in zoonoz

Seznam bolezni živali in zoonoz

(1)  konjska kuga

Seznam bolezni živali in zoonoz zajema:

(2)  afriška prašičja kuga

(a)   seznam bolezni, oblikovan v skladu s poglavjem 2 dela 1 Uredbe 2016/429;

(3)  vranični prisad

(b)   salmonelo, zoonoze in povzročitelje zoonoz, ki so zajeti v Uredbi (ES) št. 2160/2003 in Direktivi 2003/99/ES;

(4)  aviarna influenca (visoko patogena)

(c)   transmisivne spongiformne encefalopatije.

(5)  aviarna influenca (nizko patogena)

 

(6)  kampilobakterioza

 

(7)  klasična prašičja kuga

 

(8)  slinavka in parkljevka

 

(9)  nalezljiva pljučna kuga koz

 

(10)  smrkavost

 

(11)  okužba z virusom modrikastega jezika (serotipi 1–24)

 

(12)  okužba z Brucella abortus, B. melitensis in B. suis

 

(13)  okužba z virusom epizootske hemoragične bolezni

 

(14)  okužba z virusom vozličastega dermatitisa

 

(15)  okužba z Mycoplasma mycoides, podvrsto miocidi SC (pljučna kuga govedi),

 

(16)  okužba s sklopom Mycobacterium tuberculosis (M. bovis, M. caprae in M. tuberculosis)

 

(17)  okužba z virusom atipične kokošje kuge

 

(18)  okužba z virusom kuge drobnice

 

(19)  okužba z virusom stekline

 

(20)  okužba z virusom mrzlice Rift Valley

 

(21)  okužba z virusom goveje kuge

 

(22)  okužba z zoonotsko salmonelo serovar

 

(23)  okužba z Echinococcus spp

 

(24)  listerioza

 

(25)  osepnice ovc in koz

 

(26)  transmisivne spongiformne encefalopatije

 

(27)  trihineloza

 

(28)  venezuelski encefalomielitis kopitarjev

 

(29)  verotoksična E. coli

 

Obrazložitev

Namen tega predloga spremembe je upoštevati revidirani seznam bolezni, ki se oblikuje v skladu z Uredbo (ES) št. 2016/429 in ga lahko Evropska komisija posodablja ter lahko zajema tudi salmonelo, zoonoze in povzročitelje zoonoz.

Predlog spremembe    149

Predlog uredbe

Priloga IV – kazalniki – tabela

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

 

Cilj

Kazalnik

 

 

 

1. Število novih pritožb in primerov neskladnosti na področju prostega pretoka blaga in storitev ter zakonodaje Unije o javnih naročilih 

Cilji iz člena 3(2)(a)

2. Indeks omejevanja trgovanja s storitvami

 

3. Število obiskov portala Tvoja Evropa

 

4. Število skupnih kampanj za nadzor trga

Cilji iz člena 3(2)(b)

1. Število MSP, ki prejemajo podporo

 

2. Število podjetij s podporo, ki so sklenila poslovna partnerstva

Cilji iz člena 3(2)(c)

 

(i)

1. Delež evropskih standardov, ki jih države članice izvajajo kot nacionalne standarde v skupnem številu aktivnih evropskih standardov

(ii)

2. Odstotek mednarodnih standardov računovodskega poročanja in revizije, ki jih je potrdila Unija

Cilji iz člena 3(2)(d)

 

(i)

1. Indeks potrošniških razmer

(ii)

2. Število dokumentov o stališču in odzivov upravičencev na javna posvetovanja na področju finančnih storitev

Cilji iz člena 3(2)(e)

1. Število uspešno izvedenih nacionalnih veterinarskih in fitosanitarnih programov

Cilji iz člena 3(2)(f)

Vpliv statistike, ki je objavljena na spletu: število omemb na spletu in pozitivnih/negativnih mnenj

 

 

Predlog spremembe

 

Cilj

Kazalnik

 

 

 

Izvajanje zakonodaje o javnih naročilih.

Cilji iz člena 3(2)(a)(i)

2. Indeks omejevanja trgovanja s storitvami

 

3. Število obiskov portala Tvoja Evropa

 

 

 

1. Število novih pritožb in primerov neskladnosti na področju prostega pretoka blaga in storitev ter spletne prodaje.

Cilji iz člena 3(2)(a)(ii)

2. Število skupnih kampanj za nadzor trga in varnost izdelkov

 

 

Cilji iz člena 3(2)(b)

1. Število MSP, ki prejemajo podporo programa in mreže

 

2. Število podjetij s podporo, ki so sklenila poslovna partnerstva

 

2a. Število podjetnikov, ki uporabljajo programe mentorstva in mobilnosti

 

2b. Zmanjšanje stroškov in skrajšanje časa za ustanovitev MSP

 

2c. Število ustvarjenih podjetniških mrež v primerjavi z izhodiščnim stanjem

 

2d. Število držav članic, ki uporabljajo test za MSP

 

2e. Občutno višje število držav članic z enotno kontaktno točko za ustanovitev podjetja

 

2f. Povečanje deleža tistih MSP, ki izvažajo, in tistih MSP, ki izvažajo iz Unije, v primerjavi z izhodiščnim stanjem

 

2g. Občutno večje število držav članic, ki uvajajo podjetniške rešitve, usmerjene v potencialne, nove in mlade podjetnike in podjetnice ter druge posebne ciljne skupine, v primerjavi z izhodiščnim stanjem

 

2h. Večji delež državljanov Unije, ki se želijo odločiti za samozaposlitev, v primerjavi z izhodiščnim stanjem

 

2i. Uspešnost MSP glede trajnostnosti, ki se med drugim meri z večjim deležem unijskih MSP, ki razvijajo proizvode trajnostnega modrega gospodarstva in zelene proizvode in storitve, ter z gospodarnejšo rabo virov (kar lahko zajema energijo, materiale ali vodo, recikliranje itd.) v primerjavi z izhodiščnim stanjem

Cilji iz člena 3(2)(c)

 

(i)

1. Delež evropskih standardov, ki jih države članice izvajajo kot nacionalne standarde, v skupnem številu aktivnih evropskih standardov

(ii)

2. Odstotek mednarodnih standardov računovodskega poročanja in revizije, ki jih je potrdila Unija

Cilji iz člena 3(2)(d)

 

(i)

1. Indeks potrošniških razmer

(ii)

2. Število dokumentov o stališču in odzivov upravičencev na javna posvetovanja na področju finančnih storitev

Cilji iz člena 3(2)(e)

1. Število uspešno izvedenih nacionalnih veterinarskih in fitosanitarnih programov

 

2. Število uspešno rešenih izrednih razmer, ki so jih povzročili škodljivi organizmi

 

3. Število uspešno rešenih izrednih razmer, ki so jih povzročile bolezni

Cilji iz člena 3(2)(f)

1. Vpliv statistike, ki je objavljena na spletu: število omemb na spletu in pozitivnih/negativnih mnenj

(1)

Še ni objavljeno v Uradnem listu

(2)

Še ni objavljeno v Uradnem listu


OBRAZLOŽITEV

Enotni trg je bil in je še vedno osrednji temelj evropskega projekta.

V 25 letih obstoja je pomagal močno povezati države članice in prinaša številne oprijemljive koristi podjetjem, državljanom in potrošnikom, na primer večjo izbiro in nižje cene na konkurenčnejšem trgu, priložnosti za potovanje in delo v vsej EU, dostop do ogromnega trga za podjetja in boljše varstvo potrošnikov. Čeprav je bilo sprejetih in izvedenih že več kot 3500 ukrepov, ta projekt še zdaleč ni končan. Dokončanje enotnega trga onemogočajo številne ovire, kot so vrzeli v zakonodaji, upravno breme, neučinkovito izvajanje in slabo izvrševanje prava EU, pa tudi spreminjajoče se okoliščine ter novi izzivi in ovire.

Evropski parlament je že večkrat pozval k izboljšanju upravljanja in učinkovitosti enotnega trga, za Komisijo pa je povezovanje trga ena od glavnih prednostnih nalog.

Za naslednje obdobje, tj. obdobje 2021–2027, Komisija predlaga nov program za enotni trg, ki bo šest programov in številne ukrepe, ki so bili prej ločeni, združil v en sam skladen okvir. Glavni cilj je izvajanje in izvrševanje različnih dejavnosti, ki podpirajo zagotavljanje enotnega trga v širšem smislu, tako da izboljšujejo sinergijo in prilagodljivost ter odpravljajo prekrivanje v že obstoječih programih EU.

Poročevalec na splošno pozdravlja novi program za enotni trg in se strinja z mnenjem Komisije, da je za uresničitev dobro delujočega notranjega trga potreben strateški in celostni pristop.

Vseeno predlaga več izboljšav na naslednjih področjih.

Finančna sredstva

Komisija predlaga dodelitev finančnih sredstev štirim različnim ciljem: programu COSME, potrošnikom, prehranski verigi in trajnostni potrošnji ter statistiki. Poročevalec meni, da skupnih finančnih sredstev ni dovolj za reševanje vseh izzivov enotnega trga in zlasti prilagajanje hitro spreminjajočemu se okolju digitalne revolucije in globalizacije.

Zato predlaga, naj se splošna finančna sredstva in vse različne proračunske vrstice prilagodijo, ko bodo v osnutku vmesnega poročila Evropskega parlamenta o večletnem finančnem okviru 2021–2027 in o lastnih sredstvih opredeljene natančne številke.

Poleg tega predlaga, naj se doda nova proračunska vrstica, namenjena nadzoru trga, varnosti izdelkov in homologaciji, kar bi bilo v skladu z oceno učinka programa za enotni trg ter oceno učinka uredbe o izvrševanju in skladnosti. Meni tudi, da je pomembno izrecno navesti cilje, ki se jim bo dodelil preostali znesek, ter določiti zgornjo mejo za tehnično in upravno pomoč.

Osredotočenost na nadzor trga in varnost izdelkov

V zvezi s cilji programa je poročevalec prepričan, bo boljše delovanja enotnega trga odvisno od okrepljenega nadzora trga in prizadevanj za varnost izdelkov, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti izdelkom, ki se prodajajo po spletu. Priznava, da bi utegnil biti učinkovit nadzor trga bistven za zaščito javnih interesov, kot so varnost in zdravje pri delu, varstvo potrošnikov, varstvo okolja in javna varnost, pa tudi za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev za gospodarske subjekte. Številni nedavni škandali, kot je „Dieselgate“, kažejo, da so nevarni in neskladni izdelki še vedno prisotni na trgu EU, kar dokazuje, da je v EU potreben učinkovitejši in bolj usklajen nadzor trga. Nedavno sprejeta uredba o homologaciji ter uredba o izvrševanju in skladnosti, o kateri ravno potekajo pogajanja, sta okvir za spodbujanje boljšega sodelovanja med organi za nadzor trga, evropskimi institucijami in gospodarskimi subjekti. Poročevalec na podlagi vsega tega uvaja nov specifični cilj, povezan z nadzorom trga, varnostjo izdelkov ter homologacijo in s tem povezane ukrepe ter tem ukrepom namenja posebno proračunsko vrstico.

Potrošniki

Poročevalec meni, da program za enotni trg prispeva k oblikovanju ustreznih pogojev, pod katerimi bodo lahko državljani EU dodobra izkoristili prednosti enotnega trga. Zato predlaga, naj se navedejo konkretni ukrepi za povečanje varstva potrošnikov, okrepitev moči potrošnikov in za spodbujanje njihovih interesov, pri čemer naj se v skladu s programom za potrošnike za obdobje 2014–2020 nameni posebna pozornost novim priložnostim in izzivom, ki jih prinaša digitalizacija.

Digitalni napredek

Poročevalec v vsem besedilu Uredbe dodaja omembe digitalnega napredka na vseh področjih, ki jih zadeva program. Sedemletni program mora biti prožen in ustrezno usmerjen v prihodnost, da se bo lahko prilagajal nenehno spreminjajočemu se okolju, v katerem na poslovne modele močno vplivajo nove tehnologije, kot je videti v socialnem in sodelovalnem gospodarstvu, pri potrošnikih ter v vsem gospodarstvu EU.

Izvajanje, ocena in oglaševanje programa

Predlog Komisije ne zagotavlja ustreznih informacij o tem, kako se bo novi program izvajal. Izredno pomembno je sprejetje letnih ali večletnih programov, saj so v njih med drugim določeni ukrepi, ki se bodo financirali, in razdelana dodelitev finančnih sredstev.

Poročevalec v zvezi z oceno predlaga obvezno končno oceno programa do leta 2030, ki naj bo izrecno osredotočena na dolgoročni učinek programa, trajnost ukrepov in doseženo sinergijo med različnimi programi dela.

Kar zadeva preglednost in oglaševanje, pa predlaga, naj Komisija izvede kampanje informiranja in komuniciranja za ozaveščanje potrošnikov, podjetij, zlasti MSP, in javnih uprav o priložnostih, ki so na voljo v okviru programa

.


MNENJE Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (13.12.2018)

za Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za enotni trg, konkurenčnost podjetij, vključno z malimi in srednjimi podjetji, in evropsko statistiko ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 99/2013, (EU) št. 1287/2013, (EU) št. 254/2014, (EU) št. 258/2014, (EU) št. 652/2014 in (EU) 2017/826

(COM(2018)0441 – C8-0254/2018 – 2018/0231(COD))

Pripravljavec mnenja (*): Ralph Packet

(*)  Pridruženi odbor – člen 54 Poslovnika

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve poziva Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3)  Obsežna zakonodaja Unije podpira delovanje notranjega trga. To zadeva zlasti konkurenčnost, standardizacijo, varstvo potrošnikov, nadzor trga in ureditev prehranske verige, poleg tega pa tudi pravila v zvezi s poslovanjem, trgovinskimi in finančnimi transakcijami ter spodbujanjem enakih konkurenčnih pogojev, ki so bistvenega pomena za delovanje notranjega trga.

(3)  Delovanje notranjega trga podpira obsežna zakonodaja Unije. To zadeva zlasti konkurenčnost, standardizacijo, varstvo potrošnikov, nadzor trga in ureditev prehranske verige, poleg tega pa tudi pravila v zvezi s poslovanjem, trgovinskimi in finančnimi transakcijami ter spodbujanjem enakih konkurenčnih pogojev, ki so bistvenega pomena za delovanje notranjega trga, od katerega naj bi imeli korist vsi državljani EU. Spoštovanje pravil Unije na področju konkurence ni le pravna zahteva v državah članicah, temveč je bistveno prav za delovanje notranjega trga.

Predlog spremembe    2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5)  Trenutno obstaja več programov za ukrepanje Unije na področjih konkurenčnosti podjetij, vključno z MSP, varstva potrošnikov, strank in končnih uporabnikov finančnih storitev, oblikovanja politike na področju finančnih storitev in prehranske verige. Nekatere dodatne dejavnosti se financirajo neposredno v okviru proračunskih vrstic za notranji trg. Treba je racionalizirati ukrepe in izkoristiti sinergije med njimi ter zagotoviti prožnejši in prilagodljivejši okvir za financiranje dejavnosti, namenjenih uresničitvi dobro delujočega notranjega trga na stroškovno najučinkovitejši način. Zato je treba vzpostaviti nov program, ki bo združeval dejavnosti, ki so se prej financirale v okviru navedenih programov in drugih ustreznih proračunskih vrstic. Program bi moral prav tako vključiti nove pobude, katerih cilj je izboljšati delovanje notranjega trga.

(5)  Obstaja že več programov za ukrepanje Unije na področjih konkurenčnosti podjetij, vključno z MSP, varstva potrošnikov, strank in končnih uporabnikov finančnih storitev, oblikovanja politike na področju finančnih storitev in prehranske verige. Nekatere dodatne dejavnosti se financirajo neposredno v okviru proračunskih vrstic za notranji trg. Brez poseganja v sedanjo raven preglednosti in demokratičnega nadzora, ki ga izvajata sozakonodajalca, je treba racionalizirati ukrepe in izkoristiti sinergije med njimi ter zagotoviti prožnejši in prilagodljivejši okvir za financiranje dejavnosti, namenjenih uresničitvi dobro delujočega notranjega trga na stroškovno najučinkovitejši način. Zato je treba vzpostaviti nov program, v katerem bodo združene dejavnosti, ki so se prej financirale v okviru navedenih programov in drugih ustreznih proračunskih vrstic. Program bi moral prav tako vključiti nove pobude, katerih cilj bo izboljšati delovanje in razvoj notranjega trga.

Predlog spremembe    3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6)  Razvoj, priprava in izkazovanje evropske statistike so zajeti v ločenem evropskem statističnem programu, vzpostavljenem z Uredbo (EU) št. 99/2013 Evropskega parlamenta in Sveta47. Za zagotovitev kontinuitete priprave in izkazovanja evropske statistike bi moral novi program vključevati tudi dejavnosti, ki jih zajema evropski statistični program, in sicer z zagotavljanjem okvira za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike. Novi program bi moral vzpostaviti finančni okvir za evropsko statistiko, da se zagotovi visokokakovostna, primerljiva in zanesljiva statistika o Evropi, ki bo podpirala oblikovanje, izvajanje, spremljanje in ocenjevanje vseh politik Unije.

(6)  Razvoj, priprava in izkazovanje evropske statistike so zajeti v ločenem evropskem statističnem programu, vzpostavljenem z Uredbo (EU) št. 99/2013 Evropskega parlamenta in Sveta47. Za zagotovitev kontinuitete priprave in izkazovanja evropske statistike bi moral novi program vključevati tudi dejavnosti, ki jih zajema že obstoječi evropski statistični program, in sicer z zagotavljanjem okvira za zbiranje podatkov ter za razvoj, pripravo, pravilno uporabo in izkazovanje evropske statistike. Novi program bi moral vzpostaviti finančni okvir za evropsko statistiko, da se zagotovi visokokakovostna, primerljiva in zanesljiva evropska statistika, tudi o vprašanjih trgovine in migracij, ki bo podpirala oblikovanje, izvajanje, spremljanje in ocenjevanje vseh politik Unije v skladu s členom 3 Pogodbe o Evropski uniji.

__________________

__________________

47 Uredba (EU) št. 99/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2013 o evropskem statističnem programu za obdobje 2013–2017 (UL L 39, 9.2.2013, str. 12).

47 Uredba (EU) št. 99/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2013 o evropskem statističnem programu za obdobje 2013–2017 (UL L 39, 9.2.2013, str. 12).

Predlog spremembe    4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8)  Program bi moral podpreti oblikovanje, izvajanje in izvrševanje zakonodaje Unije, ki je temelj za pravilno delovanje notranjega trga. Program bi moral podpreti ustvarjanje pravih pogojev za opolnomočenje vseh akterjev na notranjem trgu: podjetij, državljanov, vključno s potrošniki, civilne družbe in javnih organov. Zato bi moral biti cilj programa zagotoviti konkurenčnost podjetij, predvsem MSP, hkrati pa podpirati izvrševanje pravil o varstvu in varnosti potrošnikov ter ozaveščanje podjetij in posameznikov, tako da se jim zagotovijo prava orodja, znanje in kompetence za sprejemanje premišljenih odločitev ter okrepi njihovo sodelovanje pri oblikovanju politik Unije. Poleg tega bi moral biti cilj programa krepitev regulativnega in upravnega sodelovanje, zlasti z izmenjavo najboljših praks ter oblikovanjem baz znanja in kompetenc, vključno z uporabo strateških javnih naročil. Programom bi moral prav tako podpirati razvoj visokokakovostnih mednarodnih standardov, ki podpirajo izvajanje zakonodaje Unije. To vključuje tudi določanje standardov na področju računovodskega poročanja in revizije, kar bo prispevalo k preglednosti in dobremu delovanju kapitalskih trgov Unije ter k boljši zaščiti vlagateljev. Program bi moral podpirati oblikovanje pravil in določanje standardov tudi z zagotavljanjem vključenosti najširšega kroga zainteresiranih strani. Cilj programa bi moral biti tudi podpreti izvajanje in izvrševanje zakonodaje Unije, ki zagotavlja visoko raven zdravja za ljudi, živali in rastline v prehranski verigi ter izboljšanje dobrobiti živali.

(8)  Program bi moral podpreti oblikovanje, izvajanje in izvrševanje zakonodaje Unije, ki je temelj za pravilno delovanje notranjega trga. Program bi moral podpreti ustvarjanje pravih pogojev za opolnomočenje vseh že obstoječih in potencialnih akterjev na notranjem trgu: podjetij, vključno z zagonskimi podjetji, varčevalcev in vlagateljev, državljanov, vključno s potrošniki, civilne družbe in javnih organov. Zato bi moral biti cilj programa zagotoviti konkurenčnost podjetij, predvsem MSP, hkrati pa podpirati izvrševanje pravil o varstvu in varnosti potrošnikov ter ozaveščanje podjetij in posameznikov, tako da se jim zagotovijo prava orodja, znanje in kompetence za sprejemanje premišljenih odločitev ter okrepi njihovo sodelovanje pri oblikovanju politik Unije. Poleg tega bi moral biti cilj programa krepitev regulativnega in upravnega sodelovanje, zlasti z izmenjavo najboljših praks ter oblikovanjem baz znanja in kompetenc, vključno z uporabo strateških javnih naročil. Programom bi moral prav tako podpirati razvoj visokokakovostnih mednarodnih standardov, ki podpirajo izvajanje zakonodaje Unije. To vključuje tudi določanje standardov na področju računovodskega poročanja in revizije, kar bo prispevalo k preglednosti in dobremu delovanju kapitalskih trgov Unije ter k boljši zaščiti vlagateljev. Program bi moral podpirati oblikovanje pravil in določanje standardov tudi z zagotavljanjem vključenosti najširšega kroga zainteresiranih strani. Cilj programa bi moral biti tudi podpreti izvajanje in izvrševanje zakonodaje Unije, ki zagotavlja visoko raven zdravja za ljudi, živali in rastline v prehranski verigi ter izboljšanje dobrobiti živali.

Predlog spremembe    5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14)  Ker zaradi razvoja spletne trgovine in potovalnih storitev potrošniški trgi ne poznajo meja, je pomembno zagotoviti, da lahko potrošniki, ki prebivajo v Uniji, izkoristijo ustrezno varstvo pri uvozu blaga in storitev od gospodarskih subjektov, ki imajo sedež v tretjih državah. Program bi zato po potrebi moral podpirati sodelovanje z ustreznimi organi, ki se nahajajo v državah, ki so ključne trgovinske partnerice Unije.

(14)  Ker zaradi razvoja spletne trgovine, potovalnih storitev in digitalnega trga potrošniški trgi ne poznajo meja, je pomembno zagotoviti, da lahko potrošniki, ki prebivajo v Uniji, izkoristijo ustrezno varstvo pri uvozu blaga in storitev od gospodarskih subjektov, ki imajo sedež v tretjih državah. Program bi zato po potrebi moral podpirati sodelovanje z ustreznimi organi, ki se nahajajo v državah, ki so ključne trgovinske partnerice Unije.

Predlog spremembe    6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16)  Za doseganje ciljev programa in za olajševanje življenja državljanov in podjetij je treba vzpostaviti visokokakovostne in k uporabniku usmerjene javne storitve. To pomeni, da bodo javne uprave morale začeti delovati na nove načine, zmanjšati izoliranost med različnimi deli svojih uprav ter z državljani in podjetji soustvarjati te javne storitve. Stabilna in vztrajna rast čezmejnih dejavnosti na notranjem trgu zahteva zagotavljanje najnovejših informacij o pravicah podjetij in državljanov ter informacij, ki pojasnjujejo upravne formalnosti. Poleg tega sta bistvenega pomena pravno svetovanje in pomoč pri reševanju problemov, ki nastajajo na čeznacionalni ravni. Nadalje je potrebno enostavno in učinkovito povezovanje nacionalnih uprav ter ocenjevanje, kako notranji trg deluje v praksi. Ta program bi zato za izboljšanje vsakodnevnega življenja državljanov in zmožnosti podjetij za čezmejno trgovanje moral podpirati obstoječa orodja za upravljanje notranjega trga: portal Tvoja Evropa, ki bi moral biti temelj prihajajočega enotnega digitalnega portala, Tvoja Evropa – nasveti (YEA), SOLVIT, informacijski sistem za notranji trg (IMI) in pregled enotnega trga.

(16)  Za doseganje ciljev programa in za olajševanje življenja državljanov in podjetij je treba vzpostaviti visokokakovostne in k uporabniku usmerjene javne storitve. To pomeni, da bodo javne uprave morale začeti delovati na nove načine, zmanjšati izoliranost med različnimi deli svojih uprav ter z državljani in podjetji soustvarjati te javne storitve. Stabilna in vztrajna rast čezmejnih dejavnosti na notranjem trgu zahteva zagotavljanje najnovejših informacij o pravicah državljanov in podjetij ter informacij, ki pojasnjujejo upravne formalnosti. Poleg tega sta bistvenega pomena pravno svetovanje in pomoč pri reševanju problemov, ki nastajajo na čeznacionalni ravni. Nadalje je potrebno enostavno in učinkovito povezovanje nacionalnih uprav ter ocenjevanje, kako notranji trg deluje v praksi. Ta program bi zato za izboljšanje vsakodnevnega življenja državljanov in zmožnosti podjetij za čezmejno trgovanje moral podpirati obstoječa orodja za upravljanje notranjega trga: portal Tvoja Evropa, ki bi moral biti temelj prihajajočega enotnega digitalnega portala, Tvoja Evropa – nasveti (YEA), SOLVIT, informacijski sistem za notranji trg (IMI) in pregled enotnega trga.

Predlog spremembe    7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 20

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(20)  Glede na to, da notranji trg, kot je opredeljen v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji, vključuje sistem, ki zagotavlja, da se konkurenca ne izkrivlja, bi program moral podpirati politiko Unije na področju konkurence, povezovanje in sodelovanje z nacionalnimi organi in sodišči ter vključevanje širše skupine zainteresiranih strani v obveščanje o pravicah, koristih in dolžnostih politike Unije na področju konkurence ter njihovo pojasnjevanje.

(20) Glede na to, da Pogodba o delovanju Evropske unije vključuje sistem pravil, ki zagotavlja, da se konkurenca na notranjem trgu ne izkrivlja, bi moral program prispevati k podpiranju politike Unije na področju konkurence, in sicer z izboljšanjem in krepitvijo sodelovanja z Evropsko mrežo za konkurenco ter nacionalnimi organi in sodišči, tudi s krepitvijo mednarodnega sodelovanja in obveščanjem o pravicah, koristih in dolžnostih politike Unije na področju konkurence ter njihovim pojasnjevanjem. Program bi moral Komisiji zlasti pomagati, da izboljša svoje analize in ocene razvoja trga, tudi z intenzivnejšo uporabo sektorskih preiskav ter bolj sistematično izmenjavo rezultatov in dobre prakse v okviru Evropske mreže za konkurenco. To bi moralo prispevati k zagotavljanju poštene konkurence in enakih konkurenčnih pogojev, in sicer tudi na mednarodni ravni, ter h krepitvi vloge podjetij, zlasti MSP, in potrošnikov, da bi izkoristili prednosti enotnega trga.

Predlog spremembe    8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 21

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(21)  Program bi moral zlasti obravnavati radikalne posledice za konkurenčnost in delovanje notranjega trga, ki izhajajo iz stalnega preoblikovanja gospodarstva in poslovnega okolja, zlasti zaradi eksponentne rasti in uporabe podatkov, ob upoštevanju, da se podjetja in njihovi svetovalci vedno bolj zatekajo k umetni inteligenci in drugim orodjem informacijske tehnologije. Poleg tega je bistvenega pomena, da program podpira povezovanje in sodelovanje z organi in sodišči držav članic, glede na to, da sta neizkrivljena konkurenca in notranji trg močno odvisna od ukrepanja teh subjektov. V zvezi s posebno vlogo politike konkurence pri preprečevanju škodovanja notranjemu trgu, ki je posledica protikonkurenčnega ravnanja izven meja Unije, bi program moral podpirati tudi sodelovanje z organi tretjih držav, kot je primerno. Navsezadnje je razširitev dejavnosti obveščanja potrebna, da se več državljanom in podjetjem omogoči, da v celoti uživajo koristi poštene konkurence na notranjem trgu. Ker so številne pobude v programu nove in ker na pogoje na področju konkurenčnosti vplivajo zlasti dinamične spremembe na notranjem trgu, predvsem v zvezi z umetno inteligenco, algoritmi, velepodatki, kibernetsko varnostjo in forenzično tehnologijo, katerih hitrost in obseg je težko oceniti, se predvideva, da bo za soočanje s spreminjajočimi se potrebami v okviru tega dela programa potrebna prožnost.

(21)  Program bi moral zlasti obravnavati posledice za konkurenčnost in delovanje notranjega trga, ki izhajajo iz stalnega korenitega preoblikovanja gospodarstva, poslovnega okolja in digitalnega gospodarstva, zlasti zaradi eksponentne rasti in uporabe podatkov, ob upoštevanju, da se podjetja in njihovi svetovalci vedno bolj zatekajo k umetni inteligenci in drugim orodjem informacijske tehnologije. Poleg tega je bistvenega pomena, da program podpira povezovanje in sodelovanje z organi in sodišči držav članic, glede na to, da sta neizkrivljena konkurenca in notranji trg močno odvisna od ukrepanja teh subjektov. V zvezi s posebno vlogo politike konkurence pri preprečevanju škodovanja notranjemu trgu, ki je posledica protikonkurenčnega ravnanja zunaj meja Unije, bi program moral podpirati tudi sodelovanje z organi tretjih držav, kot je primerno. Navsezadnje je razširitev dejavnosti obveščanja potrebna, da se več državljanom in podjetjem omogoči, da bodo v celoti uživali koristi poštene konkurence na notranjem trgu. Ker so številne pobude v programu nove in ker na izvrševanje na področju konkurence vplivajo zlasti dinamične spremembe in izzivi v zvezi s pogoji na področju konkurenčnosti na notranjem trgu, predvsem v zvezi z umetno inteligenco, algoritmi, velepodatki, digitalnimi monopoli, uvajanjem širokopasovnih omrežij, geografskim blokiranjem, uporabo patentov kot načinom za preprečevanje dostopa do tehnologije, vlogo vratarja internetnih ponudnikov, dražbami za spekter, kibernetsko varnostjo in forenzično tehnologijo, katerih hitrost in obseg je težko oceniti, se predvideva, da bo za soočanje s spreminjajočimi se potrebami v okviru tega dela programa potrebna prožnost. Komisija bo redno Parlament in Svet redno obveščala o dejavnostih s področja konkurence, ki se financirajo iz Programa.

Predlog spremembe    9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 25

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(25)  Da bi MSP premostila te tržne pomanjkljivosti in da bi še naprej igrala svojo vlogo temelja konkurenčnosti gospodarstva Unije, potrebujejo dodatno podporo prek dolžniških in lastniških instrumentov, ki bodo uvedeni v okviru sklopa za MSP sklada InvestEU, vzpostavljenega z Uredbo […] Evropskega parlamenta in Sveta52. Jamstvena shema za posojila, vzpostavljena z Uredbo št. 1287/2013 Evropskega parlamenta in Sveta53, ima dokazano dodatno vrednost in od nje se pričakuje, da bo imela ugoden učinek za vsaj 500 000 MSP; nova shema bo vzpostavljena v okviru sklopa za MSP sklada InvestEU.

(25)  Da bi MSP premostila te tržne pomanjkljivosti in da bi še naprej igrala svojo vlogo temelja konkurenčnosti gospodarstva Unije, potrebujejo dodatno podporo tudi prek dolžniških in lastniških instrumentov, ki bodo uvedeni v okviru sklopa za MSP sklada InvestEU, vzpostavljenega z Uredbo […] Evropskega parlamenta in Sveta52. Jamstvena shema za posojila, vzpostavljena z Uredbo št. 1287/2013 Evropskega parlamenta in Sveta53, ima dokazano dodatno vrednost in od nje se pričakuje, da bo imela ugoden učinek za vsaj 500 000 MSP; nova shema bo vzpostavljena v okviru sklopa za MSP sklada InvestEU.

_________________

_________________

52 COM(2018) 439 final

52 COM(2018)0439

53 Uredba (EU) št. 1287/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi Programa za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME) (2014–2020) in o razveljavitvi Sklepa št. 1639/2006/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 33).

53 Uredba (EU) št. 1287/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi Programa za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME) (2014–2020) in o razveljavitvi Sklepa št. 1639/2006/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 33).

Predlog spremembe    10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 27

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(27)  Program bi moral zagotoviti učinkovito podporo MSP v celotnem življenjskem ciklu. Temeljiti bi moral na edinstvenem strokovnem znanju in izkušnjah, razvitih v zvezi z MSP in industrijskih sektorjih, ter na dolgoročnih izkušnjah pri delu z evropskimi, nacionalnimi in regionalnimi zainteresiranimi stranmi. Ta podpora bi morala temeljiti na uspešnih izkušnjah evropske podjetniške mreže, ki deluje kot enotna kontaktna točka za povečanje konkurenčnosti MSP in razvijanje njihovega poslovanja na enotnem trgu in širše. Mreža namerava še naprej nuditi storitve v imenu drugih programov Unije, predvsem programa Obzorje 2020, z uporabo finančnih virov navedenih programov. Mentorski program za nove podjetnike bi moral prav tako ostati orodje, ki novim podjetnikom ali osebam, ki želijo postati podjetniki, omogoča pridobitev podjetniških izkušenj, tako da jih poveže z izkušenimi podjetniki iz drugih držav in jim tako pomaga izboljšati podjetniške sposobnosti. Program bi si ob morebitnem dopolnjevanju drugih pobud Unije moral še naprej prizadevati za rast in širjenje svoje geografske pokritosti ter tako podjetnikom ponuditi večjo izbiro povezovanja.

(27)  Program bi moral zagotoviti učinkovito podporo MSP v vsem življenjskem ciklu. Temeljiti bi moral na edinstvenem strokovnem znanju in izkušnjah, razvitih v zvezi z MSP in industrijskih sektorjih, ter na dolgoročnih izkušnjah pri delu z evropskimi, nacionalnimi in regionalnimi zainteresiranimi stranmi. Podpora bi morala temeljiti na uspešnih izkušnjah evropske podjetniške mreže, ki deluje kot enotna kontaktna točka za povečanje konkurenčnosti in znanja MSP in za razvijanje njihovega poslovanja na enotnem trgu in širše. Mreža namerava še naprej nuditi storitve v imenu drugih programov Unije, predvsem programa Obzorje 2020, z uporabo finančnih virov teh programov. Mentorski program za nove podjetnike bi moral prav tako ostati orodje, ki bo novim podjetnikom ali osebam, ki želijo postati podjetniki, omogočalo pridobitev podjetniških izkušenj, tako da jih poveže z izkušenimi podjetniki iz drugih držav in jim tako pomaga izboljšati podjetniške sposobnosti. Program bi ob morebitnem dopolnjevanju drugih pobud Unije moral še naprej delovati za rast in širjenje svoje geografske pokritosti ter tako podjetnikom ponuditi večjo izbiro povezovanja.

Predlog spremembe    11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 32

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(32)  Dobro delujoč skupni okvir računovodskega poročanja je bistvenega pomena za notranji trg, za učinkovito delovanje kapitalskih trgov in za doseganje povezanega trga za finančne storitve v okviru unije kapitalskih trgov.

(32)  Dobro delujoč skupni okvir računovodskega poročanja je bistvenega pomena za notranji trg, za učinkovito delovanje finančnih trgov in za doseganje povezanega trga za finančne storitve v okviru bančne unije in unije kapitalskih trgov.

Predlog spremembe    12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 36

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(36)  Unija prispeva k zagotavljanju visoke ravni varstva potrošnikov, opolnomočenju potrošnikov in k postavljanju potrošnikov v središče notranjega trga, tako da podpira in dopolnjuje politike držav članic pri njihovih prizadevanjih, da državljanom, kadar delujejo kot potrošniki, zagotovijo, da v celoti uživajo koristi notranjega trga in da jim je pri tem zagotovljena varnost, njihovi pravni in ekonomski interesi pa so ustrezno zaščiteni s konkretnimi ukrepi. Unija mora prav tako zagotoviti, da se zakonodaja s področja potrošnikov in varnosti proizvodov ustrezno in enako uveljavlja v praksi in da podjetja uživajo enake konkurenčne pogoje in pošteno konkurenco na notranjem trgu. Poleg tega je treba okrepiti vlogo potrošnikov, jih spodbujati in jim pomagati pri sprejemanju trajnostnih odločitev, s čimer bi prispevali k trajnostnemu, energijsko učinkovitemu in z viri gospodarnemu krožnemu gospodarstvu.

(36)  Unija prispeva k zagotavljanju visoke ravni varstva potrošnikov, opolnomočenju potrošnikov in k postavljanju potrošnikov v središče notranjega trga, tako da podpira in dopolnjuje politike držav članic pri njihovih prizadevanjih, da državljanom, kadar delujejo kot potrošniki, zagotovijo, da v celoti uživajo koristi notranjega trga in da jim je pri tem zagotovljena varnost, njihovi pravni in ekonomski interesi pa so ustrezno zaščiteni s konkretnimi ukrepi. Unija mora prav tako zagotoviti, da se zakonodaja s področja potrošnikov in varnosti proizvodov povsod ustrezno in enako izvršuje in da podjetja uživajo enake konkurenčne pogoje in pošteno konkurenco na notranjem trgu. Poleg tega je treba okrepiti vlogo potrošnikov, jih spodbujati in jim pomagati pri sprejemanju trajnostnih odločitev, s čimer bi prispevali k trajnostnemu, energijsko učinkovitemu in z viri gospodarnemu krožnemu gospodarstvu, ki bo v skladu s cilji, zastavljenimi v okviru agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030.

Predlog spremembe    13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 41

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(41)  Na potrošnike vpliva predvsem delovanje trgov za finančne storitve. Ti so ključni element notranjega trga in zahtevajo trden okvir za urejanje in nadzor, ki ne zagotavlja le finančne stabilnosti in trajnostnega gospodarstva, temveč tudi visoko stopnjo varstva potrošnikov in drugih končnih uporabnikov finančnih storitev, vključno z malimi vlagatelji, varčevalci, imetniki zavarovalnih polic, člani in upravičenci pokojninskih skladov, posameznimi delničarji, posojilojemalci in MSP. Pomembno je krepiti njihovo zmožnost udeležbe pri oblikovanju politike za finančni sektor.

(41)  Na državljane vpliva predvsem delovanje trgov za finančne storitve, zato bi jih bilo treba bolje obveščati o pravicah, tveganjih in koristih na tem področju. Vse to so ključni elementi notranjega trga in zahtevajo trden okvir za urejanje in nadzor, ki ne bo zagotavljal le finančne stabilnosti in trajnostnega gospodarstva, temveč tudi visoko stopnjo varstva potrošnikov in drugih končnih uporabnikov finančnih storitev, vključno z malimi vlagatelji, varčevalci, imetniki zavarovalnih polic, člani in upravičenci pokojninskih skladov, posameznimi delničarji, posojilojemalci in MSP. Program bi moral prispevati h krepitvi njihove zmožnosti za udeležbo pri oblikovanju politike, tudi prek oblikovanja in razširjanja jasnih, popolnih in uporabniku prijaznih informacij o proizvodih, ki se tržijo na finančnih trgih.

Predlog spremembe    14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 42

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(42)  Zato bi program moral še naprej podpirati posebne dejavnosti, ki so zajete v programu za krepitev zmogljivosti v obdobju 2017–2020 za večje vključevanje potrošnikov in drugih končnih uporabnikov finančnih storitev v oblikovanje politike Unije v skladu z Uredbo (EU) št. 2017/826 Evropskega parlamenta in Sveta60, ki je nadaljeval pilotni program in pripravljalni ukrep iz obdobja 2012–2017. To je potrebno, da se oblikovalcem politike priskrbijo stališča zainteresiranih strani, ki niso strokovnjaki iz finančnega sektorja, ter zagotovi boljše zastopanje interesov potrošnikov in drugih končnih uporabnikov finančnih storitev. To bi moralo zagotoviti boljše politike na področju finančnih storitev, predvsem zahvaljujoč boljšemu javnemu razumevanju vprašanj v zvezi s finančno uredbo, in boljšo finančno pismenost.

(42)  Zato bi program moral še naprej podpirati posebne dejavnosti, ki so zajete v programu za krepitev zmogljivosti v obdobju 2017–2020 za večje vključevanje potrošnikov in drugih končnih uporabnikov finančnih storitev v oblikovanje politike Unije v skladu z Uredbo (EU) št. 2017/826 Evropskega parlamenta in Sveta60, ki je nadaljeval pilotni program in pripravljalni ukrep iz obdobja 2012–2017. To je potrebno, da se oblikovalcem politike priskrbijo stališča zainteresiranih strani, ki niso strokovnjaki iz finančnega sektorja, ter zagotovi boljše zastopanje interesov potrošnikov in drugih končnih uporabnikov finančnih storitev. V okviru programa bi se morala stalno razvijati metodologija in dobra praksa v zvezi s tem, kako povečati sodelovanje potrošnikov in končnih uporabnikov finančnih storitev, da bi ugotovili, katera vprašanja so pomembna za oblikovanje politik Unije in varovanje interesov potrošnikov na področju finančnih storitev. To bi moralo izboljšati politike na področju finančnih storitev, predvsem zahvaljujoč boljšemu javnemu razumevanju vprašanj v zvezi s finančno uredbo in boljši finančni pismenosti. Javna sredstva tega programa bi se morala osredotočiti na to, kar je bistveno za končne uporabnike, in se izogibati neposrednemu ali posrednemu finančnemu podpiranju komercialnih dejavnosti, ki jih predlagajo zasebni finančni subjekti.

__________________

__________________

60 Uredba (EU) 2017/826 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o vzpostavitvi programa Unije za podpiranje specifičnih dejavnosti za večje vključevanje potrošnikov in drugih končnih uporabnikov finančnih storitev v oblikovanje politike Unije na področju finančnih storitev za obdobje 2017–2020 (UL L 129, 19.5.2017, str. 17).

60 Uredba (EU) 2017/826 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o vzpostavitvi programa Unije za podpiranje specifičnih dejavnosti za večje vključevanje potrošnikov in drugih končnih uporabnikov finančnih storitev v oblikovanje politike Unije na področju finančnih storitev za obdobje 2017–2020 (UL L 129, 19.5.2017, str. 17).

Predlog spremembe  15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 43

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(43)  V zvezi s pilotnim projektom v obdobju 2012–2013 in pripravljalnim ukrepom v obdobju 2014–2016 je Komisija po opravljenem letnem javnem razpisu za zbiranje predlogov nepovratna sredstva dodelila dvema organizacijama. To sta Finance Watch, ki je bila ustanovljena z nepovratnimi sredstvi Unije leta 2011 kot mednarodno neprofitno združenje po belgijskem pravu, in Better Finance, ki je nastala kot posledica zaporednih reorganizacij in preoblikovanja blagovne znamke evropskih združenj vlagateljev in delničarjev od leta 2009 naprej. Program za krepitev zmogljivosti, ki je bil vzpostavljen v okviru Uredbe (EU) št. 2017/826, ti dve organizaciji opredeljuje kot edina upravičenca. Zato je treba ti organizaciji še naprej financirati v okviru programa. Vendar bi bilo treba to financiranje pregledati.

(43)  V zvezi s pilotnim projektom v obdobju 2012–2013 in pripravljalnim ukrepom v obdobju 2014–2016 je Komisija po opravljenem letnem javnem razpisu za zbiranje predlogov nepovratna sredstva dodelila dvema organizacijama. To sta Finance Watch, ki je bil z nepovratnimi sredstvi Unije leta 2011 ustanovljen kot mednarodno neprofitno združenje po belgijskem pravu, in Better Finance, ki je nastal kot posledica zaporednih reorganizacij in preoblikovanja blagovne znamke evropskih združenj vlagateljev in delničarjev od leta 2009 naprej. Program za krepitev zmogljivosti, ki je bil vzpostavljen v okviru Uredbe (EU) št. 2017/826, ti organizaciji opredeljuje kot edini upravičenki. Zato ju je treba še naprej financirati v okviru programa. Vendar bi bilo treba to financiranje pregledati. V zvezi s tem je treba opozoriti, da če bi program za krepitev zmogljivosti in financiranje iz njega podaljšali po letu 2020 in bi se pojavili še drugi možni upravičenci, lahko razpis odprli vsem drugim organizacijam, ki izpolnjujejo merila in prispevajo k ciljem programa, in sicer v skladu z Uredbo (EU) 2017/826.

Predlog spremembe    16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 48

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(48)  Visokokakovostna evropska statistika, ki je razvita, pripravljena in izkazana v okviru evropskega statističnega programa, je bistvenega pomena za odločanje na podlagi dokazov in bi morala biti na voljo pravočasno ter prispevati k izvajanju politik Unije, kot izhajajo iz Pogodbe o delovanju Evropske unije, predvsem okrepljenega in celostnega ekonomskega upravljanja, socialne, gospodarske in ozemeljske kohezije, trajnostnega razvoja, kmetijske politike, socialne razsežnosti Evrope in globalizacije.

(48)  Visokokakovostna evropska statistika, ki je pripravljena, izmenjana in izkazana ter se dosledno uporablja na ravni Unije in v državah članicah, bi morala biti na voljo pravočasno ter bi morala prispevati k izvajanju politik Unije, kot izhajajo iz člena 3 Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije, predvsem okrepljenega in celostnega ekonomskega upravljanja, socialne, gospodarske in ozemeljske kohezije, trajnostnega razvoja, kmetijske politike, socialne razsežnosti Evrope in globalizacije.

Predlog spremembe    17

Predlog uredbe

Uvodna izjava 49

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(49)  Evropska statistika je nujno potrebna za odločanje Unije ter za merjenje smotrnosti in učinka pobud Unije. Zato bi moralo biti zagotovljeno neprekinjeno zagotavljanje in razvoj evropske statistike s sprejetjem pristopa na ravni Unije ter preseganjem vidika notranjega trga, da se zajamejo vse dejavnosti in področja politike Unije, vključno z opolnomočenjem podjetij in državljanov za sprejemanje informiranih odločitev.

(49)  Evropska statistika je nujno potrebna za odločanje Unije ter za merjenje smotrnosti in učinka več pobud Unije. Poskrbeti bi morali za njihovo neprekinjeno zagotavljanje in razvoj, ki bi presegala vidik notranjega trga, z nacionalno in po možnosti regionalno razčlenitvijo, da se zajamejo vse že obstoječe in potencialne dejavnosti in področja politike, vključno z opolnomočenjem evropskih državljanov, podjetij in uprav za sprejemanje informiranih odločitev.

Predlog spremembe    18

Predlog uredbe

Uvodna izjava 51

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(51)  Program je bil predložen v predhodni pregled odboru za evropski statistični sistem v skladu z Uredbo (ES) št. 223/2009.

(51)  Program je bil predložen v predhodni pregled odboru za evropski statistični sistem v skladu z Uredbo (ES) št. 223/2009 in bi ga bilo treba izvajati ob zagotovljenem dejanskem parlamentarnem nadzoru.

 

Predlog spremembe    19

Predlog uredbe

Uvodna izjava 60

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(60)  Glede na vedno večjo medsebojno povezanost svetovnega gospodarstva bi moral program pri določenih dejavnostih še naprej zagotavljati možnost vključevanja zunanjih strokovnjakov, kot so uradniki tretjih držav ter predstavniki mednarodnih organizacij ali gospodarskih subjektov.

(60)  Glede na vedno večjo medsebojno povezanost svetovnega gospodarstva, tudi digitalnega, bi moral program pri nekaterih dejavnostih še naprej zagotavljati možnost vključevanja zunanjih strokovnjakov, kot so uradniki tretjih držav ter predstavniki mednarodnih organizacij ali gospodarskih subjektov.

Predlog spremembe    20

Predlog uredbe

Uvodna izjava 71

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(71)  Če je primerno, bi se morali ukrepi programa uporabiti za sorazmerno odpravljanje tržnih pomanjkljivosti ali neoptimalnih naložbenih razmer, ne da bi se podvajali ali nadomestili zasebno financiranje, ter bi morali imeti jasno evropsko dodano vrednost.

(71)  Ukrepi programa bi morali imeti jasno evropsko dodano vrednost in sorazmerno odpraviti tržne pomanjkljivosti ali neoptimalne naložbene razmere, ne da bi se podvajali ali nadomestili zasebno financiranje.

Predlog spremembe    21

Predlog uredbe

Uvodna izjava 81

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(81)  Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta90 ureja obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvajajo države članice v okviru te uredbe in pod nadzorom pristojnih organov držav članic. Uredba (EU) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta91 ureja obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvaja Komisija v okviru te uredbe in pod nadzorom Evropskega nadzornika za varstvo podatkov. Vsaka izmenjava ali prenos informacij s strani pristojnih organov bi morala biti v skladu s predpisi o prenosu osebnih podatkov iz Uredbe (EU) 2016/679, vsaka izmenjava ali prenos informacij s strani Komisije pa v skladu s predpisi o prenosu osebnih podatkov iz Uredbe (ES) št. 45/2001.

(81)  Obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvajajo države članice v okviru te uredbe in pod nadzorom pristojnih organov držav članic, ureja Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta90. Obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvaja Komisija v okviru te uredbe in pod nadzorom Evropskega nadzornika za varstvo podatkov, ureja Uredba (EU) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta91. Vsaka izmenjava ali prenos informacij s strani pristojnih organov, tudi v postopku priprave in izkazovanja statističnih podatkov, za katerega je načelo statistične zaupnosti priznano tudi v Uredbi (ES) št. 223/2009, bi morala biti v skladu s predpisi o prenosu osebnih podatkov iz Uredbe (EU) 2016/679, vsaka izmenjava ali prenos informacij s strani Komisije pa v skladu s predpisi o prenosu osebnih podatkov iz Uredbe (ES) št. 45/2001.

_________________

_________________

90 Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

90 Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

91 Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

91 Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

Predlog spremembe    22

Predlog uredbe

Uvodna izjava 83

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(83)  Cilj programa bi moral biti tudi zagotoviti večjo prepoznavnost in skladnost notranjega trga Unije, konkurenčnost podjetij, vključno z MSP, ter ukrepe evropske statistike za evropske državljane, podjetja in uprave.

(83)  Program bi moral tudi zagotoviti večjo prepoznavnost in skladnost notranjega trga Unije, konkurenčnost podjetij, vključno z MSP, ter ukrepe evropske statistike za evropske državljane, podjetja in uprave.

Predlog spremembe    23

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

S to uredbo se vzpostavi program za izboljšanje delovanja notranjega trga in konkurenčnosti podjetij, vključno z mikro, malimi in srednjimi podjetji, ter okvir za financiranje razvoja, priprave in izkazovanja evropske statistike v smislu člena 13 Uredbe (ES) št. 223/2009 (v nadaljnjem besedilu: program).

S to uredbo se vzpostavi program za izboljšanje delovanja notranjega trga v korist vseh državljanov EU, in s tem tudi konkurenčnosti podjetij, vključno z mikro, malimi in srednjimi podjetji, finančnih storitev ter okvira za financiranje zbiranja, razvoja, priprave in izkazovanja evropske statistike, ki bo zajemala vse politike Unije iz člena 3 Pogodbe o Evropski uniji in v smislu člena 13 Uredbe (ES) št. 223/2009 (v nadaljnjem besedilu: program).

Predlog spremembe    24

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2)  „evropska statistika“ pomeni statistiko, razvito, pripravljeno in izkazano v skladu z Uredbo (ES) št. 223/2009;

(2)  „evropska statistika“ pomeni statistiko, razvito, pripravljeno in izkazano na ravni Unije in držav članic v skladu s členom 1 Pogodbe o Evropski uniji in z Uredbo (ES) št. 223/2009;

Predlog spremembe    25

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  zagotavljati visokokakovostno, primerljivo in zanesljivo statistiko o Evropi, ki podpira oblikovanje, spremljanje in ocenjevanje vseh politik Unije ter oblikovalcem politik, podjetjem, akademskemu svetu, državljanom in medijem pomaga sprejemati informirane odločitve ter aktivno sodelovati v demokratičnem procesu.

(b)  razviti, pripraviti in izkazati visokokakovostno, primerljivo in zanesljivo evropsko statistiko, ki podpira oblikovanje, spremljanje in ocenjevanje vseh politik Unije, vključno s trgovino in migracijami, ter državljanom, oblikovalcem politik, regulativnim in nadzornim organom, podjetjem, akademskemu svetu, civilni družbi in medijem pomaga sprejemati informirane odločitve ter aktivno sodelovati v demokratičnem procesu.

Predlog spremembe    26

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 2 – točka c – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ii)  podpirajo razvoj visokokakovostnih mednarodnih standardov računovodskega poročanja in revizije, omogočajo njihovo vključevanje v pravo Unije ter spodbujajo inovacije in razvoj najboljših praks korporativnega poročanja;

(ii)  podpirajo razvoj visokokakovostnih mednarodnih standardov računovodskega poročanja in revizije, omogočajo njihovo vključevanje v pravo Unije in/ali spodbujajo inovacije in razvoj dobre prakse korporativnega poročanja za majhna manjša in večja podjetja;

Predlog spremembe    27

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2 – točka d – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(i)  opolnomočenjem, podpiranjem in izobraževanjem potrošnikov, podjetij in civilne družbe; zagotavljanjem visoke ravni varstva potrošnikov, trajnostne potrošnje in varnosti proizvodov, zlasti s podpiranjem ukrepov pristojnih izvršilnih organov in organizacij, ki zastopajo potrošnike, ter sodelovanja; zagotavljanjem, da imajo vsi potrošniki dostop do pravnih sredstev, in zagotavljanjem ustreznih informacij o trgih in potrošnikih;

(i)  opolnomočenjem, podpiranjem in izobraževanjem potrošnikov, podjetij in civilne družbe; zagotavljanjem visoke ravni varstva potrošnikov s spodbujanjem trajnostne potrošnje in varnosti proizvodov, zlasti s podpiranjem ukrepov pristojnih izvršilnih organov in organizacij, ki zastopajo potrošnike, ter sodelovanja; zagotavljanjem, da imajo vsi potrošniki dostop do pravnih sredstev, in zagotavljanjem ustreznih, jasnih in uporabniku prijaznih informacij o trgih in različnih kategorijah finančnih produktov;

Predlog spremembe    28

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2 – točka d – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ii)  krepitvijo sodelovanja potrošnikov, drugih končnih uporabnikov finančnih storitev in civilne družbe pri oblikovanju politike na področju finančnih storitev; spodbujanjem boljšega razumevanja finančnega sektorja;

(ii)  krepitvijo sodelovanja potrošnikov, drugih končnih uporabnikov finančnih storitev in civilne družbe pri oblikovanju politike na področju finančnih storitev; spodbujanjem boljšega razumevanja finančnega sektorja in različnih kategorij finančnih produktov, ki jih je mogoče tržiti, ter z zagotavljanjem zanimanja potrošnikov za maloprodajne finančne storitve;

Predlog spremembe    29

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f)  pravočasno, nepristransko in stroškovno učinkovito pripravljati in sporočati visokokakovostno statistiko o Evropi s pomočjo okrepljenih partnerstev v okviru evropskega statističnega sistema iz člena 4 Uredbe (ES) št. 223/2009 in z vsemi zadevnimi zunanjimi stranmi ter z uporabo različnih podatkovnih virov, naprednih metod podatkovne analitike, pametnih sistemov in digitalnih tehnologij.

(f)  pravočasno, nepristransko in stroškovno učinkovito razvijati, pripravljati, izkazovati in sporočati visokokakovostno evropsko statistiko s pomočjo okrepljenih partnerstev v okviru evropskega statističnega sistema iz člena 4 Uredbe (ES) št. 223/2009 in z vsemi zadevnimi zunanjimi stranmi ter z uporabo različnih podatkovnih virov, naprednih metod podatkovne analitike, pametnih sistemov in digitalnih tehnologij ter zagotoviti nacionalno in, če je mogoče, regionalno razčlembo podatkov.

Predlog spremembe    30

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  ustvarjanje pravih pogojev za opolnomočenje vseh akterjev notranjega trga, vključno s podjetji, državljani in potrošniki, civilno družbo in javnimi organi, s pomočjo preglednih informacij in kampanjami ozaveščanja, izmenjavo najboljše prakse, spodbujanjem dobrih praks, izmenjavo in razširjanjem strokovnega znanja in izkušenj ter organizacijo usposabljanj;

(a)  ustvarjanje pravih pogojev za opolnomočenje vseh akterjev notranjega trga, vključno z državljani in potrošniki, podjetji, civilno družbo in javnimi organi, s pomočjo preglednih informacij in kampanjami ozaveščanja, izmenjavo in spodbujanjem dobre prakse, izmenjavo in razširjanjem strokovnega znanja in izkušenj ter organizacijo usposabljanj;

Predlog spremembe    31

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  podpora za učinkovito izvrševanje in posodobitev pravnega okvira Unije in njegovega hitrega prilagajanja spreminjajočemu se okolju, vključno z zbiranjem podatkov in analizami; študije, ocene in priporočila politik; organizacija predstavitvenih dejavnosti in pilotnih projektov; dejavnosti komuniciranja; razvoj namenskih orodij informacijske tehnologije, ki zagotavljajo pregledno in učinkovito delovanje notranjega trga.

(d)  podpora za učinkovito izvrševanje in posodobitev pravnega okvira Unije in njegovega hitrega prilagajanja spreminjajočemu se okolju, zlasti digitalnemu, vključno z zbiranjem podatkov in analizami; študije, ocene in priporočila politik; organizacija predstavitvenih dejavnosti in pilotnih projektov; dejavnosti komuniciranja; razvoj namenskih orodij informacijske tehnologije, ki zagotavljajo pregledno in učinkovito delovanje notranjega trga.

Predlog spremembe    32

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 3 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  izboljševanje dostopa MSP do trgov, podpora MSP pri obravnavi svetovnih in družbenih izzivov ter pri poslovni internacionalizaciji in krepitev vodilnega industrijskega položaja Unije v globalnih vrednostnih verigah, vključno z evropsko podjetniško mrežo;

(b)  izboljševanje dostopa MSP do trgov EU in svetovnih trgov, podpora MSP pri obravnavi svetovnih in družbenih izzivov ter pri poslovni internacionalizaciji in krepitev vodilnega industrijskega položaja Unije v globalnih vrednostnih verigah, vključno z evropsko podjetniško mrežo;

Predlog spremembe    33

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 3 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  obravnavanje tržnih ovir in upravnega bremena ter ustvarjanje ugodnega poslovnega okolja za opolnomočenje MSP, da izkoristijo notranji trg;

(c)  obravnavanje tržnih ovir, tudi geografskih, in upravnega bremena ter ustvarjanje ugodnega poslovnega okolja za opolnomočenje MSP iz vseh regij EU, da bodo zmožna enako izkoristiti notranji trg;

Predlog spremembe    34

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 3 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  spodbujanje rasti podjetij, vključno z razvojem znanja in spretnosti, ter industrijsko preoblikovanje v proizvodnem in storitvenem sektorju;

(d)  spodbujanje rasti podjetij v skladu z agendo za trajnostni razvoj do leta 2030, vključno z razvojem znanja in spretnosti, ter digitalno in industrijsko preoblikovanje v proizvodnem in storitvenem sektorju;

Predlog spremembe    35

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a.  Komisija v zvezi z izdatki za podporo politiki konkurence in zlasti za dejavnosti, ki jih zajema direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o krepitvi vloge organov držav članic, pristojnih za konkurenco, da bodo učinkoviteje izvajali pravila konkurence in zagotavljali pravilno delovanje notranjega trga, v svoje letno poročilo vključi pregled ukrepov, izvedenih v okviru programa, ki ga predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.

Predlog spremembe    36

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Komisija (EUROSTAT) izvaja dejavnosti informiranja in komuniciranja v zvezi z uresničevanjem specifičnega cilja iz člena 3(2)(f) ter ukrepi in rezultati v okviru tega cilja, kadar se nanašajo na razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike, ob upoštevanju statističnih načel iz Uredbe (ES) št. 223/2009, zlasti tistih o strokovni neodvisnosti in nepristranskosti.

3.  Komisija (EUROSTAT) izvaja dejavnosti informiranja in komuniciranja v zvezi z uresničevanjem specifičnega cilja iz člena 3(2)(f) ter ukrepi in rezultati v okviru tega cilja, kadar se nanašajo na zbiranje podatkov ter razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike, ob upoštevanju statističnih načel iz Uredbe (ES) št. 223/2009, zlasti tistih o strokovni neodvisnosti in nepristranskosti.

Predlog spremembe    37

Predlog uredbe

Priloga II – alinea 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

–  boljše merjenje trgovanja s storitvami, neposrednih tujih naložb, globalnih vrednostnih verig in vpliva globalizacije na gospodarstva Unije.

–  boljše merjenje trgovanja z blagom in storitvami, neposrednih tujih naložb, globalnih vrednostnih verig in vpliva globalizacije na gospodarstva Unije.

Predlog spremembe    38

Predlog uredbe

Priloga II – alinea 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

–  zagotavljanje visokokakovostne in zanesljive statistike za podporo evropskemu stebru socialnih pravic ter politiki znanj in spretnosti Unije, vključno s statistiko o trgu dela, zaposlovanju, izobraževanju in usposabljanju, prihodku, življenjskih pogojih, revščini, neenakosti, socialni zaščiti, delu na črno in satelitskih računih o znanju in spretnostih;

–  zagotavljanje visokokakovostne in zanesljive statistike za podporo evropskemu stebru socialnih pravic ter politiki znanj in spretnosti Unije, a ne zgolj s statistiko o trgu dela, zaposlovanju, izobraževanju in usposabljanju, prihodku, življenjskih pogojih, revščini, neenakosti, socialni zaščiti, delu na črno in satelitskih računih o znanju in spretnostih, pa tudi o drugih področjih;

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov

Vzpostavitev programa za enotni trg, konkurenčnost podjetij, vključno z malimi in srednjimi podjetji, in evropsko statistiko

Referenčni dokumenti

COM(2018)0441 – C8-0254/2018 – 2018/0231(COD)

Pristojni odbor

Datum razglasitve na zasedanju

IMCO

14.6.2018

 

 

 

Mnenje pripravil

Datum razglasitve na zasedanju

ECON

14.6.2018

Pridruženi odbori - datum razglasitve na zasedanju

5.7.2018

Pripravljavec/-ka mnenja

Datum imenovanja

Ralph Packet

22.11.2018

Nadomeščeni/-a pripravljavec/-ka mnenja

Sander Loones

Obravnava v odboru

22.10.2018

27.11.2018

 

 

Datum sprejetja

10.12.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

41

4

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Hugues Bayet, Pervenche Berès, Jonás Fernández, Giuseppe Ferrandino, Stefan Gehrold, Sven Giegold, Neena Gill, Roberto Gualtieri, Brian Hayes, Gunnar Hökmark, Danuta Maria Hübner, Barbara Kappel, Othmar Karas, Wolf Klinz, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Philippe Lamberts, Werner Langen, Olle Ludvigsson, Gabriel Mato, Bernard Monot, Caroline Nagtegaal, Luděk Niedermayer, Ralph Packet, Sirpa Pietikäinen, Dariusz Rosati, Martin Schirdewan, Molly Scott Cato, Pedro Silva Pereira, Peter Simon, Theodor Dumitru Stolojan, Kay Swinburne, Paul Tang, Ramon Tremosa i Balcells, Marco Valli, Tom Vandenkendelaere, Miguel Viegas, Jakob von Weizsäcker

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Matt Carthy, Ashley Fox, Sophia in ‘t Veld, Ramón Jáuregui Atondo, Syed Kamall, Paloma López Bermejo, Thomas Mann, Romana Tomc, Lieve Wierinck, Roberts Zīle

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

41

+

ALDE

Sophia in 't Veld, Wolf Klinz, Caroline Nagtegaal, Ramon Tremosa i Balcells, Lieve Wierinck

ECR

Ashley Fox, Syed Kamall, Ralph Packet, Kay Swinburne, Roberts Zīle

ENF

Barbara Kappel

PPE

Stefan Gehrold, Brian Hayes, Gunnar Hökmark, Danuta Maria Hübner, Othmar Karas, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Werner Langen, Thomas Mann, Gabriel Mato, Luděk Niedermayer, Sirpa Pietikäinen, Dariusz Rosati, Theodor Dumitru Stolojan, Romana Tomc, Tom Vandenkendelaere

S&D

Hugues Bayet, Pervenche Berès, Jonás Fernández, Giuseppe Ferrandino, Neena Gill, Roberto Gualtieri, Ramón Jáuregui Atondo, Olle Ludvigsson, Pedro Silva Pereira, Peter Simon, Paul Tang, Jakob von Weizsäcker

VERTS/ALE

Sven Giegold, Philippe Lamberts, Molly Scott Cato

4

-

GUE/NGL

Matt Carthy, Paloma López Bermejo, Martin Schirdewan, Miguel Viegas

2

0

EFDD

Bernard Monot, Marco Valli

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (10.12.2018)

za Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za enotni trg, konkurenčnost podjetij, vključno z malimi in srednjimi podjetji, in evropsko statistiko ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 99/2013, (EU) št. 1287/2013, (EU) št. 254/2014, (EU) št. 258/2014, (EU) št. 652/2014 in (EU) 2017/826

(COM(2018)0441 – C8-0254/2018 – 2018/0231(COD))

Pripravljavec mnenja (*): Lukas Mandl

(*)  Pridruženi odbor – člen 54 Poslovnika

KRATKA OBRAZLOŽITEV

V okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 je Komisija 7. junija 2018 objavila predlog o programu za enotni trg. Predlagani program združuje dejavnosti, ki se financirajo v okviru petih predhodnih programov, vključno z ukrepi prehranske verige. Komisija za program za enotni trg predlaga proračun v višini 4 milijard EUR (za obdobje 2021–2027), pri čemer bi bilo 41 % namenjenih za ukrepe prehranske verige s ciljem „prispevati k visoki ravni zdravja ljudi, živali in rastlin v prehranski verigi in na povezanih področjih, vključno s preprečevanjem in izkoreninjanjem bolezni in škodljivih organizmov, ter podpirati izboljšanje dobrobiti živali ter trajnostno proizvodnjo in potrošnjo hrane“;

Naše prehranjevalne navade niso le vsakdanja življenjska potreba, temveč so v veliki meri del naše evropske identitete, kulture, našega razumevanja odnosov med ljudmi, živalmi in naravo, ter so seveda bistvenega pomena za naše zdravje in splošno dobro počutje.

Pripravljavec mnenja meni, da je izjemno pomembno izboljšati konkurenčnost evropskih podjetij ter hkrati zagotoviti učinkovite enake pogoje za vse na odprtem in konkurenčnem notranjem trgu. Mala in srednja podjetja so gonilna sila evropskega gospodarstva, zagotavljajo dve tretjini delovnih mest in predstavljajo 99 % vseh podjetij v Evropi ter znatno prispevajo k ustvarjanju novih delovnih mest z regionalno in lokalno razsežnostjo.

V okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 je bilo za izdatke za ukrepe prehranske verige namenjenih 1 680 000 000 EUR, medtem ko je bila v obdobju 2014–2020 zgornja meja za izdatke programa za prehransko verigo v Uredbi (EU) št. 652/2014 določena na 1 891 936 000 EUR. Predlagana vsota za obdobje 2021–2027 pomeni torej zmanjšanje proračuna za 11 %.

Program za prehransko verigo zajema tako veterinarske (živalske) kot fitosanitarne (rastlinske) ukrepe prek letnih ali večletnih programov, ki jih prehodno odobri Komisija, in prek nujnih ukrepov, ki se izvajajo v primeru kriznih razmer in nepredvidljivih dogodkov, ki vplivajo na zdravje živali ali rastlin.

Ta sveženj ukrepov zagotavlja, da ima EU verodostojen okvir zakonodaje in nadzora za spodbujanje visoke stopnje varnosti v celotni prehranski verigi, kar ustvarja pogoje za stabilen notranji trg, kjer lahko hrana, živali in rastline prosto krožijo.

Pripravljavec mnenja poudarja, da je treba okrepiti vlogo potrošnikov, jih spodbujati in jim pomagati pri sprejemanju trajnostnih odločitev, s čimer bi prispevali k trajnostnemu, energetsko učinkovitemu in z viri gospodarnemu krožnemu gospodarstvu.

Pripravljavec mnenja potrjuje, da je bil sedanji program financiranja uspešen, saj ni bilo večje krize, a bi želel poudariti, da to ne bi smelo prikriti ranljivosti sistema, saj se na ozemlju EU ciklično pojavljajo izbruhi bolezni živali in škodljivih organizmov na rastlinah. Nadalje bi bilo treba preučiti potrebo po vzpostavitvi neposrednega mehanizma za odzivanje na izredne razmere velikega obsega, ki vplivajo na hrano, živali in rastline.

Nedavno izvedeni vmesni pregled je pokazal, da Uredba (EU) št. 652/2014 v okviru svoje politike dobro deluje. Vse dejavnosti na tem področju, za katere EU namenja finančna sredstva, so se izkazale za koristne za dosego ciljev programa za prehransko verigo in za splošne prednostne naloge Komisije, vključno z delovanjem učinkovitega notranjega trga in podporo trgovini s tretjimi državami.

Pripravljavec mnenja meni, da program malim in srednjim podjetjem zagotavlja učinkovito podporo v njihovem celotnem življenjskem ciklu in prispeva k izvajanju agende Združenih narodov za trajnostni razvoj, med drugim z uravnoteženjem gospodarskih, socialnih in okoljskih razsežnosti trajnostnega razvoja.

Pričakuje se, da bodo v naslednjem večletnem finančnem okviru ukrepi za zdravje živali še naprej predstavljali največji delež proračuna, namenjenega prehranski verigi. Zaradi vse večje globalizacije in trgovine, ki ju spremljajo nove grožnje za zdravje rastlin, postajajo ukrepi za zdravje rastlin čedalje bolj pomembni. Dejavnosti uradnega nadzora bi morale še naprej zagotavljati podporo državam članicam, saj so bistveno orodje za preverjanje in spremljanje, ali se ustrezne zahteve Unije izvajajo, izpolnjujejo in izvršujejo, financiranje teh dejavnosti pa bi zato morala biti prednostna naloga Unije.

Pripravljavec mnenja meni, da je ključni izziv za naslednje programsko obdobje vse večja zapletenost prehranske verige, kar v povezavi z globalizacijo trgovine pomeni več priložnosti, pa tudi večje tveganje zaradi globalnih vektorjev in globalnih bolezni. V tem kontekstu je treba več pozornosti nameniti preprečevanju, zlasti pri čezmejnih eksotičnih boleznih iz sosednih tretjih držav.

Uspešnost programa za prehransko verigo po letu 2020 se bo spremljala s celovitim sklopom kazalnikov, ki se bodo osredotočali na dejavnosti (kazalniki izložkov) in rezultate (kazalniki izidov) in bodo dopolnjeni s številnimi gospodarskimi kazalniki, da se oceni učinkovitost ustreznih ukrepov na področju porabe (kazalniki stroškovne učinkovitosti), ki se izvajajo v okviru različnih zajetih področij politike.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3)  Obsežna zakonodaja Unije podpira delovanje notranjega trga. To zadeva zlasti konkurenčnost, standardizacijo, varstvo potrošnikov, nadzor trga in ureditev prehranske verige, poleg tega pa tudi pravila v zvezi s poslovanjem, trgovinskimi in finančnimi transakcijami ter spodbujanjem enakih konkurenčnih pogojev, ki so bistvenega pomena za delovanje notranjega trga.

(3)  Obsežna zakonodaja Unije podpira delovanje notranjega trga. To zadeva zlasti konkurenčnost, standardizacijo, varstvo potrošnikov, varstvo okolja, zaščito dobrobiti živali, nadzor trga in ureditev prehranske verige ter gospodarsko trajnost, poleg tega pa tudi pravila v zvezi s poslovanjem, trgovinskimi in finančnimi transakcijami ter spodbujanjem enakih konkurenčnih pogojev, ki so bistvenega pomena za delovanje notranjega trga.

Predlog spremembe    2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5)  Trenutno obstaja več programov za ukrepanje Unije na področjih konkurenčnosti podjetij, vključno z MSP, varstva potrošnikov, strank in končnih uporabnikov finančnih storitev, oblikovanja politike na področju finančnih storitev in prehranske verige. Nekatere dodatne dejavnosti se financirajo neposredno v okviru proračunskih vrstic za notranji trg. Treba je racionalizirati ukrepe in izkoristiti sinergije med njimi ter zagotoviti prožnejši in prilagodljivejši okvir za financiranje dejavnosti, namenjenih uresničitvi dobro delujočega notranjega trga na stroškovno najučinkovitejši način. Zato je treba vzpostaviti nov program, ki bo združeval dejavnosti, ki so se prej financirale v okviru navedenih programov in drugih ustreznih proračunskih vrstic. Program bi moral prav tako vključiti nove pobude, katerih cilj je izboljšati delovanje notranjega trga.

(5)  Trenutno obstaja več programov za ukrepanje Unije na področjih konkurenčnosti podjetij, vključno z MSP, varstva potrošnikov, strank in končnih uporabnikov finančnih storitev, oblikovanja politike na področju finančnih storitev in prehranske verige. Nekatere dodatne dejavnosti se financirajo neposredno v okviru proračunskih vrstic za notranji trg. Treba je racionalizirati ukrepe in izkoristiti sinergije med njimi ter zagotoviti prožnejši in prilagodljivejši okvir za financiranje dejavnosti, namenjenih uresničitvi dobro delujočega notranjega trga na stroškovno najučinkovitejši način, pri tem pa ohraniti javni interes, ne da bi škodili okolju ter ne da bi poskušali kršiti pravila Unije na področju živilskih odpadkov in goljufij s hrano, dobrobiti živali, uradnega nadzora in boja proti boleznim ljudi in živali. Zato je treba vzpostaviti nov program, ki bo združeval dejavnosti, ki so se prej financirale v okviru navedenih programov in drugih ustreznih proračunskih vrstic. Program bi moral prav tako vključiti nove pobude, katerih cilj je izboljšati delovanje notranjega trga ter izboljšati raven varstva zdravja ljudi in živali, dostojanstva živali kot čutečih bitij in okolja.

Predlog spremembe    3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6)  Razvoj, priprava in izkazovanje evropske statistike so zajeti v ločenem evropskem statističnem programu, vzpostavljenem z Uredbo (EU) št. 99/2013 Evropskega parlamenta in Sveta47. Za zagotovitev kontinuitete priprave in izkazovanja evropske statistike bi moral novi program vključevati tudi dejavnosti, ki jih zajema evropski statistični program, in sicer z zagotavljanjem okvira za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike. Novi program bi moral vzpostaviti finančni okvir za evropsko statistiko, da se zagotovi visokokakovostna, primerljiva in zanesljiva statistika o Evropi, ki bo podpirala oblikovanje, izvajanje, spremljanje in ocenjevanje vseh politik Unije.

(6)  Razvoj, priprava in izkazovanje evropske statistike so zajeti v ločenem evropskem statističnem programu, vzpostavljenem z Uredbo (EU) št. 99/2013 Evropskega parlamenta in Sveta47. Razvoj evropske statistike je bistven za proces spremljanja večletnega finančnega okvira. Za zagotovitev kontinuitete priprave in izkazovanja evropske statistike bi moral novi program vključevati tudi dejavnosti, ki jih zajema evropski statistični program, in sicer z zagotavljanjem okvira za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike. Novi program bi moral vzpostaviti finančni okvir za evropsko statistiko, da se zagotovi visokokakovostna, primerljiva in zanesljiva statistika o Evropi, ki bo podpirala oblikovanje, izvajanje, spremljanje in ocenjevanje vseh politik Unije. Kljub temu je ključno, da zaradi razvoja evropske statistike ne sme priti do nesorazmernega povečanja upravne obremenitve za podjetja in javne subjekte.

__________________

__________________

47   Uredba (EU) št. 99/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2013 o evropskem statističnem programu za obdobje 2013–2017 (UL L 39, 9.2.2013, str. 12).

47   Uredba (EU) št. 99/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2013 o evropskem statističnem programu za obdobje 2013–2017 (UL L 39, 9.2.2013, str. 12).

Predlog spremembe    4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12)  Dajanje na trg izdelkov, ki niso skladni z zakonodajo Unije, postavlja skladne izdelke v slabši položaj in lahko ogrozi potrošnike. Mnogi podjetniki ne upoštevajo pravil zaradi pomanjkanja znanja ali namenoma, da bi pridobili konkurenčno prednost. Organi za nadzor trga imajo pogosto na voljo premalo finančnih sredstev in so omejeni z nacionalnimi mejami, medtem ko podjetniki trgujejo na evropski in celo svetovni ravni. Zlasti pri e-trgovanju imajo organi za nadzor trga velike težave pri sledenju neskladnih izdelkov, uvoženih iz tretjih držav, in pri iskanju odgovornega subjekta v svoji jurisdikciji. Zato bi si program moral prizadevati za krepitev skladnosti izdelkov, tako da bi podjetnikom zagotovil prave spodbude, okrepil preglede skladnosti in spodbudil tesnejše čezmejno sodelovanje med izvršilnimi organi. Program bi prav tako moral prispevati k utrditvi obstoječega okvira za dejavnosti nadzora trga; spodbujati skupne ukrepe organov za nadzor trga iz različnih držav članic, izboljšati izmenjavo informacij ter spodbujati zbliževanje in tesnejše povezovanje dejavnosti nadzora trga.

(12)  Dajanje na trg izdelkov, ki niso skladni z zakonodajo Unije, postavlja skladne izdelke v slabši položaj in lahko ogrozi potrošnike ter škoduje okolju. Mnogi podjetniki ne upoštevajo pravil zaradi pomanjkanja znanja ali namenoma, da bi pridobili konkurenčno prednost. Organi za nadzor trga imajo pogosto na voljo premalo finančnih sredstev in so omejeni z nacionalnimi mejami, medtem ko podjetniki trgujejo na evropski in celo svetovni ravni. Zlasti pri e-trgovanju imajo organi za nadzor trga velike težave pri sledenju neskladnih izdelkov, uvoženih iz tretjih držav, in pri iskanju odgovornega subjekta v svoji jurisdikciji. Zato bi si program moral prizadevati za krepitev skladnosti izdelkov, tako da bi podjetnikom zagotovil prave spodbude, okrepil preglede skladnosti in spodbudil tesnejše čezmejno sodelovanje med izvršilnimi organi v Uniji in s tretjimi državami. Program bi prav tako moral prispevati k utrditvi obstoječega okvira za dejavnosti nadzora trga; spodbujati skupne ukrepe organov za nadzor trga iz različnih držav članic, izboljšati izmenjavo informacij ter spodbujati zbliževanje in tesnejše povezovanje dejavnosti nadzora trga.

Predlog spremembe    5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16)  Za doseganje ciljev programa in za olajševanje življenja državljanov in podjetij je treba vzpostaviti visokokakovostne in k uporabniku usmerjene javne storitve. To pomeni, da bodo javne uprave morale začeti delovati na nove načine, zmanjšati izoliranost med različnimi deli svojih uprav ter z državljani in podjetji soustvarjati te javne storitve. Stabilna in vztrajna rast čezmejnih dejavnosti na notranjem trgu zahteva zagotavljanje najnovejših informacij o pravicah podjetij in državljanov ter informacij, ki pojasnjujejo upravne formalnosti. Poleg tega sta bistvenega pomena pravno svetovanje in pomoč pri reševanju problemov, ki nastajajo na čeznacionalni ravni. Nadalje je potrebno enostavno in učinkovito povezovanje nacionalnih uprav ter ocenjevanje, kako notranji trg deluje v praksi. Ta program bi zato za izboljšanje vsakodnevnega življenja državljanov in zmožnosti podjetij za čezmejno trgovanje moral podpirati obstoječa orodja za upravljanje notranjega trga: portal Tvoja Evropa, ki bi moral biti temelj prihajajočega enotnega digitalnega portala, Tvoja Evropa – nasveti (YEA), SOLVIT, informacijski sistem za notranji trg (IMI) in pregled enotnega trga.

(16)  Za doseganje ciljev programa in za olajševanje življenja državljanov in podjetij je treba vzpostaviti visokokakovostne in k uporabniku usmerjene javne storitve. To pomeni, da bodo javne uprave morale začeti delovati na nove načine, okrepiti sodelovanje med različnimi deli svojih uprav ter z državljani in podjetji soustvarjati te javne storitve. Stabilna in vztrajna rast čezmejnih dejavnosti na notranjem trgu zahteva zagotavljanje najnovejših informacij o pravicah podjetij in državljanov ter informacij, ki pojasnjujejo upravne formalnosti. Poleg tega sta bistvenega pomena pravno svetovanje in pomoč pri reševanju problemov, ki nastajajo na čeznacionalni ravni. Nadalje je potrebno enostavno in učinkovito povezovanje nacionalnih uprav ter ocenjevanje, kako notranji trg deluje v praksi. Ta program bi moral zato za izboljšanje vsakodnevnega življenja državljanov in zmožnosti podjetij za čezmejno trgovanje podpirati obstoječa orodja za upravljanje notranjega trga:

 

* portal Tvoja Evropa, ki bi moral biti temelj prihajajočega enotnega digitalnega portala;

 

* Tvoja Evropa – nasveti;

 

* SOLVIT;

 

* informacijski sistem za notranji trg;

 

* pregled enotnega trga.

Predlog spremembe    6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(19)  Izvajanje in razvoj notranjega trga na področju finančnih storitev, finančne stabilnosti in unije kapitalskih trgov, ki vključuje vzdržne finance, sta močno odvisna od političnih ukrepov, ki jih na podlagi dokazov sprejme Unija. Za doseganje tega cilja bi morala Komisija imeti aktivno vlogo pri stalnem spremljanju finančnih trgov in finančne stabilnosti, ocenjevanju, kako države članice izvajajo zakonodajo Unije in ali obstoječa zakonodaja ustreza svojemu namenu, ter prepoznavanju morebitnih področij ukrepanja, kjer nastajajo nova tveganja, ob stalni udeležbi zainteresiranih strani v celotnem ciklu politike. Takšne dejavnosti so odvisne od priprave analiz, študij, gradiva za usposabljanje, anket, ugotavljanja skladnosti, ocen in statistik ter jih podpirajo informacijskotehnološki sistemi in komunikacijska orodja.

(19)  Izvajanje in razvoj notranjega trga na področju finančnih storitev, finančne stabilnosti in unije kapitalskih trgov, ki vključuje vzdržne finance, sta močno odvisna od političnih ukrepov, ki jih na podlagi dokazov sprejme Unija. Za doseganje tega cilja bi morala Komisija imeti aktivno vlogo pri stalnem spremljanju finančnih trgov in finančne stabilnosti, ocenjevanju, kako države članice izvajajo zakonodajo Unije in ali obstoječa zakonodaja ustreza svojemu namenu, ter prepoznavanju morebitnih področij ukrepanja, kjer nastajajo nova tveganja, ob stalni udeležbi zainteresiranih strani, skupin državljanov, nevladnih organizacij in širše javnosti v celotnem ciklu politike. Takšne dejavnosti so odvisne od priprave analiz, študij, gradiva za usposabljanje, anket, ugotavljanja skladnosti, ocen in statistik ter jih podpirajo informacijskotehnološki sistemi in komunikacijska orodja.

Predlog spremembe    7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 33

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(33)  V skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta55 bi bilo treba mednarodne standarde računovodskega poročanja (MSRP), ki jih je sprejel Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde, in z njimi povezane razlage Odbora za pojasnjevanje MSRP vključiti v pravo Unije, da bi jih uporabljala podjetja, katerih vrednostni papirji kotirajo na reguliranem trgu v Uniji, če MSRP izpolnjujejo merila iz navedene uredbe, vključno z zahtevo, da letni računovodski izkazi prikazujejo resnično in pošteno sliko, kot določa člen 4(3) Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta56, ter da spodbujajo splošni evropski interes. Te mednarodne standarde je treba razvijati v okviru postopka, ki je pregleden in je predmet demokratičnega nadzora. Zato imajo MSRP pomembno vlogo pri delovanju notranjega trga, Unija pa ima neposredni interes za zagotovitev, da postopek razvijanja in odobritve MSRP prinese standarde, ki so skladni z zahtevami pravnega okvira notranjega trga. Zato je pomembno vzpostaviti ustrezne ureditve financiranja za Fundacijo za MSRP.

(33)  V skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta55 bi bilo treba mednarodne standarde računovodskega poročanja (MSRP), ki jih je sprejel Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde, in z njimi povezane razlage Odbora za pojasnjevanje MSRP vključiti v pravo Unije, da bi jih uporabljala podjetja, katerih vrednostni papirji kotirajo na reguliranem trgu v Uniji, če MSRP izpolnjujejo merila iz navedene uredbe, vključno z zahtevo, da letni računovodski izkazi prikazujejo resnično in pošteno sliko, kot določa člen 4(3) Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta56, ter da spodbujajo splošni evropski interes. V zvezi s tem pomembno poudariti, da ima v primeru nasprotij med računovodskim standardom in pravom pravo vedno prednost. Te mednarodne standarde je treba razvijati v okviru postopka, ki je pregleden in je predmet demokratičnega nadzora. Zato imajo MSRP pomembno vlogo pri delovanju notranjega trga, Unija pa ima neposredni interes za zagotovitev, da postopek razvijanja in odobritve MSRP prinese standarde, ki so skladni z zahtevami pravnega okvira notranjega trga. Zato je pomembno vzpostaviti ustrezne ureditve financiranja za Fundacijo za MSRP.

_________________

_________________

55 Uredba (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (UL L 243, 11.9.2002, str. 1).

55 Uredba (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (UL L 243, 11.9.2002, str. 1).

56 Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).

56 Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).

Predlog spremembe    8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 40

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(40)  Preverjanje ustreznosti prava Unije na področju varstva potrošnikov in trženja, ki ga je Komisija izvedla maja 2017, je izpostavilo potrebo po boljšem izvrševanju pravil in olajševanju pravnega varstva, kadar so potrošniki oškodovani zaradi kršitev potrošniške zakonodaje. Posledično je Komisija aprila 2018 sprejela „novi dogovor za potrošnike“, da bi med drugim zagotovila enako obravnavo potrošnikov na celotnem notranjem trgu v zvezi s standardi neenake kakovosti, večjo zmogljivost držav članic za izvrševanje, boljšo varnost proizvodov, okrepljeno mednarodno sodelovanje in nove možnosti pravnih sredstev, predvsem s pomočjo zastopniških tožb kvalificiranih subjektov. Program bi moral med drugim podpirati potrošniško politiko z ozaveščanjem, krepitvijo znanja in zmogljivosti, izmenjavo najboljših praks potrošniških organizacij in organov za varstvo potrošnikov, mreženjem in razvojem tržne inteligence, krepitvijo dokazov o delovanju notranjega trga v korist potrošnikom ter razvojem informacijskotehnoloških sistemov in komunikacijskih orodij.

(40)  Preverjanje ustreznosti prava Unije na področju varstva potrošnikov in trženja, ki ga je Komisija izvedla maja 2017, je izpostavilo potrebo po boljšem izvrševanju pravil in olajševanju pravnega varstva, kadar so potrošniki oškodovani zaradi kršitev potrošniške zakonodaje. Komisija je sprejela „novi dogovor za potrošnike“, da bi med drugim zagotovila enako obravnavo potrošnikov na celotnem notranjem trgu v zvezi s standardi neenake kakovosti v državah članicah, večjo zmogljivost držav članic za izvrševanje, boljšo varnost proizvodov, okrepljeno mednarodno sodelovanje in nove možnosti pravnih sredstev, predvsem s pomočjo zastopniških tožb kvalificiranih subjektov. Program bi moral med drugim podpirati potrošniško politiko z ozaveščanjem, krepitvijo znanja in zmogljivosti, izmenjavo najboljših praks potrošniških organizacij in organov za varstvo potrošnikov, mreženjem in razvojem tržne inteligence, krepitvijo dokazov o delovanju notranjega trga v korist potrošnikom ter razvojem informacijskotehnoloških sistemov in komunikacijskih orodij.

 

 

Predlog spremembe    9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 44

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(44)  Visoka raven varovanja zdravja v celotni prehranski verigi je nujna, da lahko notranji trg deluje učinkovito. Varna in trajnostna prehranska veriga je predpogoj za družbo na splošno in za notranji trg. Čezmejne izredne zdravstvene razmere in preplahi v zvezi s hrano ovirajo delovanje notranjega trga, saj omejujejo pretok oseb in blaga ter prekinjajo proizvodnjo.

(44)  Visoka raven varovanja zdravja v vsej prehranski verigi je nujna, da bi zaščitili potrošnike in okolje ter da lahko notranji trg učinkovito deluje. Varna in trajnostna prehranska veriga je predpogoj za družbo na splošno in za notranji trg. Kakor je razvidno iz nedavnih incidentov, kot sta okužba jajc s fipronilom leta 2017 in škandal s konjskim mesom leta 2013, čezmejne izredne zdravstvene razmere, na primer izbruh ptičje gripe ali afriške prašičje kuge, in preplahi v zvezi s hrano ovirajo delovanje notranjega trga, saj omejujejo pretok oseb in blaga ter prekinjajo proizvodnjo. Zato bi moralo biti zagotavljanje visokih sanitarnih standardov, dobrobiti živali in varstva zdravja v vsej prehranski verigi ter preprečevanje novih in neznanih škodljivcev in bolezni prednostna naloga.

Predlog spremembe    10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 46

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(46)  Glede na posebno naravo ukrepov, ki zadevajo visoko raven zdravja ljudi, živali in rastlin v prehranski verigi, je treba v tej uredbi določiti posebna merila za upravičenost v zvezi z zagotavljanjem nepovratnih sredstev in uporabo javnih naročil. Zlasti bi morali biti z odstopanjem od Uredbe (EU, Euratom) Evropskega parlamenta in Sveta61 (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba) kot izjema od načela neretroaktivnosti stroški izrednih ukrepov zaradi njihove nujne in nepredvidljive narave upravičeni in bi morali vključevati tudi stroške, ki nastanejo zaradi domnevnega pojava bolezni ali škodljivega organizma, pod pogojem, da je ta pojav naknadno potrjen in sporočen Komisiji. Ustrezne proračunske obveznosti in plačilo upravičenih izdatkov bi Komisija morala izvesti po podpisu pravnih obveznosti in oceni zahtevkov za plačilo, ki jih predložijo države članice. Stroški bi morali biti upravičeni tudi pri zaščitnih ukrepih v primeru neposredne grožnje zdravstvenemu statusu Unije, ki je posledica pojava ali razvoja ene od bolezni živali in zoonoz na ozemlju tretje države ali države članice ali v čezmorskih državah in ozemljih, ter pri zaščitnih ukrepih ali drugih ustreznih dejavnostih, sprejetih v podporo zdravstvenemu statusu rastlin v Uniji.

(46)  Glede na posebno naravo ukrepov, ki zadevajo visoko raven zdravja ljudi, živali in rastlin v prehranski verigi, je treba v tej uredbi določiti posebna merila za upravičenost v zvezi z zagotavljanjem nepovratnih sredstev in uporabo javnih naročil. Zlasti bi morali biti z odstopanjem od Uredbe (EU, Euratom) Evropskega parlamenta in Sveta61 (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba) kot izjema od načela neretroaktivnosti stroški izrednih ukrepov zaradi njihove nujne in nepredvidljive narave upravičeni in bi morali vključevati tudi stroške, ki nastanejo zaradi domnevnega pojava bolezni ali škodljivega organizma, pod pogojem, da je ta pojav naknadno potrjen in sporočen Komisiji. Ustrezne proračunske obveznosti in plačilo upravičenih izdatkov bi Komisija morala izvesti po podpisu pravnih obveznosti in oceni zahtevkov za plačilo, ki jih predložijo države članice. Stroški bi morali biti upravičeni tudi pri preventivnih in zaščitnih ukrepih v primeru neposredne grožnje zdravstvenemu statusu Unije, ki je posledica pojava ali razvoja ene od bolezni živali in zoonoz na ozemlju tretje države ali države članice ali v čezmorskih državah in ozemljih, ter pri zaščitnih ukrepih ali drugih ustreznih dejavnostih, sprejetih v podporo zdravstvenemu statusu rastlin v Uniji.

_________________

_________________

61 [dodati]

61 [dodati]

Predlog spremembe    11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 47

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(47)  Uradni nadzor, ki ga izvajajo države članice, je pomembno orodje za preverjanje in spremljanje, da se izvajajo, izpolnjujejo in izvršujejo ustrezne zahteve Unije. Uspešnost in učinkovitost sistemov uradnega nadzora je bistvenega pomena za ohranjanje visoke ravni varnosti ljudi, živali ali rastlin v prehranski verigi in hkratno zagotavljanje visoke ravni varstva okolja. Za take nadzorne ukrepe bi morala biti na voljo finančna podpora Unije. Finančni prispevek bi zlasti moral biti na voljo referenčnim laboratorijem Unije, da jim pomaga pokriti stroške, nastale zaradi izvajanja programov dela, ki jih odobri Komisija. Ker je poleg tega uspešnost uradnega nadzora odvisna tudi od tega, ali je nadzornim organom na voljo dobro usposobljeno osebje z ustreznim poznavanjem prava Unije, bi Unija morala imeti možnost, da prispeva k usposabljanju in ustreznim programom izmenjav osebja, ki jih organizirajo pristojni organi.

(47)  Glede na vse bolj globalizirano prehransko verigo je uradni nadzor, ki ga izvajajo države članice, bolj kot kdaj koli pomembno orodje za preverjanje in spremljanje, da se izvajajo, izpolnjujejo in izvršujejo ustrezne zahteve Unije, zlasti glede uvoženih živil. Uspešnost in učinkovitost sistemov uradnega nadzora je bistvenega pomena za ohranjanje visoke ravni varnosti ljudi, živali ali rastlin v prehranski verigi in zaupanja potrošnikov ter za hkratno zagotavljanje visoke ravni varstva okolja. Za take nadzorne ukrepe bi morala biti na voljo finančna podpora Unije. Finančni prispevek bi zlasti moral biti na voljo referenčnim laboratorijem Unije, da jim pomaga pokriti stroške, nastale zaradi izvajanja programov dela, ki jih odobri Komisija. Na voljo bi moral biti tudi finančni prispevek za povečanje nadzora uvoza, da bi se obravnavali pojavi, kot je nezakoniti uvoz mesa divjadi, ki lahko ogrozi zdravje ljudi in povzroči izgubo biotske raznovrstnosti. Ker je uspešnost uradnega nadzora odvisna tudi od tega, ali je nadzornim organom na voljo dobro usposobljeno osebje z ustreznim poznavanjem prava Unije, bi Unija morala imeti možnost, da prispeva k usposabljanju in ustreznim programom izmenjav osebja, ki jih organizirajo pristojni organi.

Predlog spremembe    12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 55

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(55)  V Sporazumu o Evropskem gospodarskem prostoru je predvideno sodelovanje na področjih, ki so predmet programa, med Unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter državami Evropskega združenja za prosto trgovino, ki sodelujejo v okviru Evropskega gospodarskega prostora, na drugi strani. Prav tako bi bilo treba določiti, da v programu lahko sodelujejo tudi druge države, vključno sosednje države Unije in države, ki so zaprosile za članstvo v Uniji, države kandidatke ali države pristopnice. Poleg tega bi program na področju evropske statistike moral biti odprt za Švico v skladu s Sporazumom med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o sodelovanju na področju statistike64.

(55)  V Sporazumu o Evropskem gospodarskem prostoru je predvideno sodelovanje na področjih, ki so predmet programa, med Unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter državami Evropskega združenja za prosto trgovino, ki sodelujejo v okviru Evropskega gospodarskega prostora, na drugi strani. Prav tako bi bilo treba določiti, da v programu lahko sodelujejo tudi druge države, vključno sosednje države Unije in države, ki so zaprosile za članstvo v Uniji, države kandidatke ali države pristopnice, pri čemer morajo te države spoštovati vsa pravila in predpise. Poleg tega bi program na področju evropske statistike moral biti odprt za Švico v skladu s Sporazumom med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o sodelovanju na področju statistike64.

_________________

_________________

64 UL L 90, 28.3.2006, str. 2.

64 UL L 90, 28.3.2006, str. 2.

Predlog spremembe    13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 56

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(56)  Tretje države, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), lahko v programih Unije sodelujejo v okviru, vzpostavljenem na podlagi sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, ki določa, da se programi izvajajo na podlagi sklepa po navedenem sporazumu. Tretje države lahko sodelujejo tudi na podlagi drugih pravnih instrumentov. V to uredbo bi bilo treba uvesti posebno določbo, ki bi podelila potrebne pravice in dostop odgovornemu odredbodajalcu, tj. Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropskemu računskemu sodišču, da bi lahko celovito izvrševala svoje pristojnosti

(56)  Tretje države, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), lahko sodelujejo v programih Unije v okviru sodelovanja, vzpostavljenega s Sporazumom EGP, ki določa, da se programi izvajajo s sklepom na podlagi navedenega sporazuma, pri čemer morajo te države spoštovati vsa pravila in predpise. Tretje države lahko sodelujejo tudi na podlagi drugih pravnih instrumentov. V to uredbo bi bilo treba uvesti posebno določbo, ki bi podelila potrebne pravice in dostop odgovornemu odredbodajalcu, tj. Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropskemu računskemu sodišču, da bi lahko celovito izvrševala svoje pristojnosti

Predlog spremembe    14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 65

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(65)  Program bi moral spodbujati sinergije in dopolnjevanje v zvezi z MSP ter podporo za podjetništvo v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj, vzpostavljenega z Uredbo (EU) [...] Evropskega parlamenta in Sveta69. Poleg tega bo sklop za MSP sklada InvestEU, vzpostavljenega z Uredbo (EU) [...] Evropskega parlamenta in Sveta70, zagotavljal podporo z dolžniškim in lastniškim financiranjem, da se olajša dostop do finančnih sredstev za MSP in poveča njihova razpoložljivost. Program bi si poleg tega moral prizadevati za sinergije v okviru vesoljskega programa, vzpostavljenega z Uredbo (EU) […] Evropskega parlamenta in Sveta71, v zvezi s spodbujanjem MSP, da izkoristijo prodorne inovacije in druge rešitve, razvite v okviru navedenega programa.

(65)  Program bi moral spodbujati sinergije in dopolnjevanje v zvezi z MSP ter podporo za podjetništvo v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj, vzpostavljenega z Uredbo (EU) [...] Evropskega parlamenta in Sveta69. Poleg tega bo sklop za MSP sklada InvestEU, vzpostavljenega z Uredbo (EU) [...] Evropskega parlamenta in Sveta70, zagotavljal podporo z dolžniškim in lastniškim financiranjem, da se olajša dostop do finančnih sredstev za MSP in mikropodjetja in poveča njihova razpoložljivost. Program bi si poleg tega moral prizadevati za sinergije v okviru vesoljskega programa, vzpostavljenega z Uredbo (EU) […] Evropskega parlamenta in Sveta71, v zvezi s spodbujanjem MSP, da izkoristijo prodorne inovacije in druge rešitve, razvite v okviru navedenega programa.

_________________

_________________

69 COM(2018) 372 final.

69 COM(2018) 372

70 COM(2018) 439 final.

70 COM(2018) 439

71 COM(2018) 447 final.

71 COM(2018) 447

Predlog spremembe    15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 77

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(77)  Da se upoštevajo situacije, ki jih izzovejo bolezni živali, ki bistveno vplivajo na živinorejo ali trgovino z rejnimi živalmi, razvoj zoonoz, ki ogrožajo ljudi, ali novi znanstveni dosežki ali epidemiološke spremembe pa tudi bolezni živali, ki bi lahko ogrožale Unijo, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte glede spremembe seznama bolezni žival in zoonoz. Za zagotovitev učinkovite ocene napredka programa pri doseganju njegovih ciljev bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s pregledom ali dopolnjevanjem kazalnikov za merjenje doseganja specifičnih ciljev, kadar je to potrebno, in za dopolnitev te uredbe z določbami o vzpostavitvi okvira za spremljanje in ocenjevanje. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(77)  Da se upoštevajo situacije, ki jih izzovejo bolezni živali, ki bistveno vplivajo na živinorejo ali trgovino z rejnimi živalmi, razvoj zoonoz, ki ogrožajo ljudi, ali novi znanstveni dosežki ali epidemiološke spremembe pa tudi bolezni živali, ki bi lahko ogrožale Unijo, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte glede spremembe seznama bolezni žival in zoonoz. Za zagotovitev učinkovite ocene napredka programa pri doseganju njegovih ciljev bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s pregledom ali dopolnjevanjem kazalnikov za merjenje doseganja specifičnih ciljev, kadar je to potrebno, in za dopolnitev te uredbe z določbami o vzpostavitvi okvira za spremljanje in ocenjevanje. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Prav tako bi se bilo treba posvetovati z zainteresiranimi stranmi in združenji potrošnikov. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

Predlog spremembe    16

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka -a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(-a)  varovati zdravje ljudi, živali in rastlin ter opolnomočiti državljane, zlasti s sprejetjem potrebnih ukrepov za izboljšanje sledljivosti proizvodov in izvajanje nadzora v zvezi s proizvodnjo ali postopkom pridelave proizvodov, pri čemer se zagotavlja dobrobit živali;

Predlog spremembe    17

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  izboljšati delovanje notranjega trga, predvsem pa zaščititi in opolnomočiti državljane, potrošnike in podjetja, zlasti mikro, mala in srednja podjetja (MSP), z izvrševanjem prava Unije, olajševanjem dostopa do trga, določanjem standardov ter spodbujanjem zdravja ljudi, živali in rastlin ter dobrobiti živali, poleg tega pa tudi izboljšati sodelovanje med pristojnimi organi držav članic ter med pristojnimi organi držav članic in Komisijo ter decentraliziranimi agencijami Unije;

(a)  izboljšati delovanje notranjega trga, predvsem pa zaščititi in opolnomočiti državljane, potrošnike in podjetja, zlasti mikro, mala in srednja podjetja (MSP), z izvrševanjem prava Unije, olajševanjem dostopa do trga in določanjem standardov, poleg tega pa tudi izboljšati sodelovanje med pristojnimi organi držav članic ter med pristojnimi organi držav članic in Komisijo ter decentraliziranimi agencijami Unije;

Predlog spremembe    18

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  povečati učinkovitost notranjega trga, omogočiti lažje preprečevanje in odstranjevanje ovir, podpirati razvoj, izvajanje in izvrševanje prava Unije na področjih notranjega trga blaga in storitev, javnih naročil, nadzora trga ter na področjih prava gospodarskih družb, pogodbenega in nepogodbenega prava, preprečevanja pranja denarja, prostega pretoka kapitala, finančnih storitev in konkurence, vključno z razvojem orodij upravljanja;

(a)  povečati učinkovitost notranjega trga, spodbujati lokalni gospodarski razvoj, omogočiti lažje preprečevanje in odstranjevanje ovir, podpirati razvoj, izvajanje in izvrševanje prava Unije na področjih notranjega trga blaga in storitev, javnih naročil, nadzora trga ter na področjih prava gospodarskih družb, pogodbenega in nepogodbenega prava, preprečevanja pranja denarja, prostega pretoka kapitala, finančnih storitev in konkurence, vključno z razvojem orodij upravljanja;

Predlog spremembe    19

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2 – točka d – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(i)  opolnomočenjem, podpiranjem in izobraževanjem potrošnikov, podjetij in civilne družbe; zagotavljanjem visoke ravni varstva potrošnikov, trajnostne potrošnje in varnosti proizvodov, zlasti s podpiranjem ukrepov pristojnih izvršilnih organov in organizacij, ki zastopajo potrošnike, ter sodelovanja; zagotavljanjem, da imajo vsi potrošniki dostop do pravnih sredstev, in zagotavljanjem ustreznih informacij o trgih in potrošnikih;

(i)  opolnomočenjem, podpiranjem in izobraževanjem potrošnikov, proizvajalcev, podjetij in civilne družbe, zlasti kar zadeva trajnostne potrošniške navade in trajnostne proizvodne procese; boljšim obveščanjem potrošnikov o proizvodih; zagotavljanjem visoke ravni varstva potrošnikov, trajnostne potrošnje in varnosti proizvodov, zlasti s podpiranjem ukrepov pristojnih izvršilnih organov in organizacij, ki zastopajo potrošnike, ter sodelovanja; zagotavljanjem, da imajo vsi potrošniki dostop do pravnih sredstev, in zagotavljanjem ustreznih informacij o trgih in potrošnikih;

Predlog spremembe    20

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2 – točka d – točka ii a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(iia)  zagotavljanjem izboljšanja sistema sledljivosti proizvodov, na primer z uporabo kod QR, da se olajša odkrivanje neskladnih proizvodov v prehranski verigi;

Predlog spremembe    21

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e)  prispevati k visoki ravni zdravja ljudi, živali in rastlin v prehranski verigi in na povezanih področjih, vključno s preprečevanjem in izkoreninjanjem bolezni in škodljivih organizmov, ter podpirati izboljšanje dobrobiti živali ter trajnostno proizvodnjo in potrošnjo hrane;

(e)  prispevati k visoki ravni zdravja ljudi, živali in rastlin v prehranski verigi in na povezanih področjih, vključno s preprečevanjem in izkoreninjanjem bolezni in škodljivih organizmov v skladu s trajnostnim okvirom za uporabo antibiotikov in pesticidov, ter podpirati izboljšanje dobrobiti živali ter trajnostno proizvodnjo in potrošnjo hrane; pri čemer se je treba osredotočati na spodbujanje raziskav, inovacij in izmenjavo primerov dobre prakse med zainteresiranimi stranmi na teh področjih.

Predlog spremembe    22

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2 – točka e – točka i a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ia)  v zvezi s posebnimi cilji na področju prehranske verige, med drugim:

 

  preprečevanjem in izkoreninjenjem bolezni in škodljivih organizmov;

 

  podpiranjem trajnostne proizvodnje in porabe hrane z zmanjšanjem živilskih odpadkov in obveščanjem potrošnikov, da se zagotovijo visoki standardi kakovosti po vsej Uniji;

 

  izboljšanjem učinkovitosti, uspešnosti in zanesljivosti uradnega nadzora v celotni prehranski verigi, da bi zagotovili ustrezno izvajanje in izvrševanje pravil Unije na tem področju;

 

  podpiranjem politik za izboljšanje ukrepov proti protimikrobni odpornosti;

Predlog spremembe    23

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f)  pravočasno, nepristransko in stroškovno učinkovito pripravljati in sporočati visokokakovostno statistiko o Evropi s pomočjo okrepljenih partnerstev v okviru evropskega statističnega sistema iz člena 4 Uredbe (ES) št. 223/2009 in z vsemi zadevnimi zunanjimi stranmi ter z uporabo različnih podatkovnih virov, naprednih metod podatkovne analitike, pametnih sistemov in digitalnih tehnologij.

(f)  pravočasno, nepristransko in stroškovno učinkovito pripravljati in sporočati visokokakovostno statistiko o Evropi, brez nesorazmernega povečanja upravnih bremen, s pomočjo okrepljenih partnerstev v okviru evropskega statističnega sistema iz člena 4 Uredbe (ES) št. 223/2009 in z vsemi zadevnimi zunanjimi stranmi ter z uporabo različnih podatkovnih virov, naprednih metod podatkovne analitike, pametnih sistemov in digitalnih tehnologij.

Predlog spremembe    24

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2 – točka f a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(fa)  pripravljati in sporočati visokokakovostne statistike, kot je navedeno v točki (f), sorazmerno z zmernimi upravnimi obveznostmi za podjetja;

Predlog spremembe    25

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Programu se lahko pridružijo naslednje tretje države:

Programu se lahko pridružijo naslednje tretje države, če spoštujejo vsa pravila in vse predpise:

Predlog spremembe    26

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  ustvarjanje pravih pogojev za opolnomočenje vseh akterjev notranjega trga, vključno s podjetji, državljani in potrošniki, civilno družbo in javnimi organi, s pomočjo preglednih informacij in kampanjami ozaveščanja, izmenjavo najboljše prakse, spodbujanjem dobrih praks, izmenjavo in razširjanjem strokovnega znanja in izkušenj ter organizacijo usposabljanj;

(a)  ustvarjanje pravih pogojev za opolnomočenje vseh akterjev notranjega trga, vključno s podjetji, zlasti mikropodjetji in MSP, državljani in potrošniki, civilno družbo in javnimi organi, s pomočjo preglednih informacij in kampanjami ozaveščanja, izmenjavo najboljše prakse, spodbujanjem dobrih praks, izmenjavo in razširjanjem strokovnega znanja in izkušenj ter organizacijo usposabljanj;

Predlog spremembe    27

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  zagotavljanje mehanizmov, s katerimi državljani, potrošniki, končni uporabniki, civilna družba in predstavniki podjetij iz Unije lahko prispevajo k političnim razpravam, politikam in postopkom odločanja, zlasti s podpiranjem delovanja zastopniških organizacij na nacionalni ravni in ravni Unije;

(b)  zagotavljanje mehanizmov, s katerimi državljani, potrošniki, združenja potrošnikov, končni uporabniki, civilna družba in predstavniki podjetij iz Unije lahko prispevajo k političnim razpravam, politikam in postopkom odločanja, zlasti s podpiranjem delovanja zastopniških organizacij na nacionalni ravni in ravni Unije;

Predlog spremembe    28

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 3 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e)  podpiranje konkurenčnosti podjetij in celotnih gospodarskih sektorjev ter pomoč MSP pri uvajanju inovacij in sodelovanju v vrednostnih verigah s pomočjo strateškega povezovanja ekosistemov in grozdov, vključno s skupno pobudo grozdov;

(e)  podpiranje konkurenčnosti podjetij in celotnih gospodarskih sektorjev ter pomoč mikropodjetjem in MSP pri uvajanju inovacij in sodelovanju v vrednostnih verigah s pomočjo strateškega povezovanja ekosistemov in grozdov, vključno s skupno pobudo grozdov;

Predlog spremembe    29

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 6 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 20 za spremembe Priloge III, če je treba upoštevati situacije, ki jih izzovejo tiste bolezni živali, ki bistveno vplivajo na živinorejo ali trgovino z rejnimi živalmi, razvoj zoonoz, ki ogrožajo ljudi, ali nove znanstvene ali epidemiološke razvojne dosežke, pa tudi bolezni živali, ki bi lahko pomenile novo grožnjo Uniji.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 20 za spremembe Priloge III, če je treba upoštevati situacije, ki jih izzovejo tiste bolezni živali, ki bistveno vplivajo na živinorejo ali trgovino z rejnimi živalmi, razvoj zoonoz, ki ogrožajo ljudi, ali nove znanstvene ali epidemiološke razvojne dosežke, pa tudi bolezni živali, ki bi lahko pomenile novo grožnjo Uniji. Pri spremembi Priloge III se upošteva tudi nezakonit uvoz živil, saj lahko pomeni tveganje za zdravje.

Predlog spremembe    30

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Vmesna ocena programa se izvede, ko je na voljo dovolj informacij o izvajanju programa, vendar najpozneje v štirih letih od začetka izvajanja programa.

2.  Komisija v ... [treh letih od začetka izvajanja programa] pripravi vmesno ocenjevalno poročilo programa o uresničitvi ciljev ukrepov, podprtih v okviru programa, rezultatih in učinkih, učinkovitosti uporabe sredstev in njihovi dodani vrednosti Unije.

Predlog spremembe    31

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6.  Komisija zaključke teh ocen skupaj s svojimi pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

6.  Komisija poročili iz odstavkov 2 in 5 skupaj s svojimi pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij ter ju javno objavi. Po potrebi jih spremljajo zakonodajni predlogi za spremembo Programa.

Predlog spremembe    32

Predlog uredbe

Člen 24 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Po potrebi se lahko v proračun po letu 2027 vknjižijo odobritve za kritje odhodkov iz člena 4(3), da se omogoči upravljanje ukrepov, ki ne bodo zaključeni do 31. decembra 2027.

3.  V izjemnih primerih se lahko v proračun po letu 2027 vknjižijo odobritve za kritje odhodkov iz člena 4(3), da se omogoči upravljanje ukrepov, ki ne bodo zaključeni do 31. decembra 2027.

Predlog spremembe    33

Predlog uredbe

Priloga I – odstavek 1 – točka 1 – točka 1.2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  ukrepe za izkoreninjenje karantenskega škodljivega organizma za Unijo, ki jih sprejme pristojni organ države članice v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta105 ali na podlagi ukrepov Unije, sprejetih v skladu s členom 28(1) navedene Uredbe;

(a)  ukrepe za preprečevanje, omejitev in/ali izkoreninjenje karantenskega škodljivega organizma za Unijo, ki jih sprejme pristojni organ države članice v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta105 ali na podlagi ukrepov Unije, sprejetih v skladu s členom 28(1) navedene Uredbe;

_________________

_________________

105 Uredba (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, spremembi uredb (EU) št. 228/2013, (EU) št. 652/2014 in (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 69/464/EGS, 74/647/EGS, 93/85/EGS, 98/57/ES, 2000/29/ES, 2006/91/ES in 2007/33/ES (UL L 317, 23.11.2016, str. 4).

105 Uredba (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, spremembi uredb (EU) št. 228/2013, (EU) št. 652/2014 in (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 69/464/EGS, 74/647/EGS, 93/85/EGS, 98/57/ES, 2000/29/ES, 2006/91/ES in 2007/33/ES (UL L 317, 23.11.2016, str. 4).

Predlog spremembe    34

Predlog uredbe

Priloga I – odstavek 1 – točka 1 – točka 1.2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  ukrepe, ki jih sprejme pristojni organ države članice v skladu s členom 29 Uredbe (EU) 2016/2031 za izkoreninjenje škodljivega organizma, ki ni na seznamu karantenskih škodljivih organizmov Unije in ki lahko izpolnjuje pogoje za karantenski škodljivi organizem v skladu z merili iz navedenega člena ali člena 30(1) navedene uredbe;

(b)  ukrepe, ki jih sprejme pristojni organ države članice v skladu s členom 29 Uredbe (EU) 2016/2031 za preprečevanje, omejitev in/ali izkoreninjenje škodljivega organizma, ki ni na seznamu karantenskih škodljivih organizmov Unije in ki lahko izpolnjuje pogoje za karantenski škodljivi organizem v skladu z merili iz navedenega člena ali člena 30(1) navedene uredbe;

Predlog spremembe    35

Predlog uredbe

Priloga I – odstavek 1 – točka 1 – točka 1.2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  dodatne varstvene ukrepe za preprečevanje širjenja škodljivega organizma, v zvezi s katerimi so bili sprejeti ukrepi Unije v skladu s členoma 28(1) in 30(1) Uredbe (EU) 2016/2031, poleg ukrepov za izkoreninjenje iz točke (a) te točke in ukrepov zadrževanja iz točke (b) te točke, kadar so navedeni ukrepi nujni za varstvo Unije pred nadaljnjim širjenjem navedenega škodljivega organizma.

(c)  dodatne varstvene ukrepe za preprečevanje širjenja škodljivega organizma, v zvezi s katerimi so bili sprejeti ukrepi Unije v skladu s členoma 28(1) in 30(1) Uredbe (EU) 2016/2031, poleg ukrepov iz točk (a) in (b) te točke, kadar so navedeni ukrepi nujni za varstvo Unije pred nadaljnjim širjenjem navedenega škodljivega organizma.

Predlog spremembe    36

Predlog uredbe

Priloga I – odstavek 1 – točka 1 – točka 1.3 – točka 1.3.4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1.3.4a.  Ukrepi za spremljanje pojavljanja znanih in trenutno neznanih škodljivih organizmov in bolezni.

Predlog spremembe    37

Predlog uredbe

Priloga I – odstavek 1 – točka 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Dejavnosti, ki podpirajo izboljšanje dobrobiti živali

3.  Dejavnosti in nadzor za zagotavljanje dobrobiti živali

Predlog spremembe    38

Predlog uredbe

Priloga I – odstavek 1 – točka 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

7.  Dejavnosti, ki podpirajo trajnostno proizvodnjo in porabo hrane

7.  Dejavnosti, ki podpirajo prakse nizkoogljične trajnostne proizvodnje in porabe hrane, ki varujejo okolje in biotsko raznovrstnost, zmanjšujejo nastajanje živilskih odpadkov in zagotavljajo visoke standarde dobrobiti živali ter dejavnosti, ki potrošnike ozaveščajo o takih praksah.

Predlog spremembe    39

Predlog uredbe

Priloga I – odstavek 1 – točka 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

8.  Podatkovne zbirke in računalniško podprti informacijski sistemi, ki so potrebni za uspešno in učinkovito izvajanje zakonodaje, ki zadeva posebni cilj iz člena 3(2)(e), ter imajo dokazano dodatno vrednost za Unijo kot celoto

8.  Podatkovne zbirke in računalniško podprti informacijski sistemi, ki so potrebni za uspešno in učinkovito izvajanje zakonodaje, ki zadeva posebni cilj iz člena 3(2)(e), ter imajo dokazano dodatno vrednost za Unijo kot celoto; uvajanje novih tehnologij za izboljšanje sledljivosti proizvodov, kot so kode QR na embalaži proizvodov.

Predlog spremembe    40

Predlog uredbe

Priloga I – odstavek 1 – točka 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

11.  Tehnično in znanstveno delo, vključno s študijami in dejavnostmi usklajevanja, potrebno za zagotavljanje pravilnega izvajanja zakonodaje na področju, ki zadeva specifični cilj iz člena 3(2)(e), ter prilagajanje navedene zakonodaje znanstvenim, tehnoloških in družbenim dosežkom

11.  Tehnično in znanstveno delo, vključno s študijami in dejavnostmi usklajevanja, potrebno za preprečevanje pojava novih in neznanih škodljivih organizmov in bolezni in za zagotavljanje pravilnega izvajanja zakonodaje na področju, ki zadeva specifični cilj iz člena 3(2)(e), ter prilagajanje navedene zakonodaje znanstvenim, tehnoloških in družbenim dosežkom

Predlog spremembe    41

Predlog uredbe

Priloga I – odstavek 1 – točka 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

12.  Dejavnosti, ki jih izvajajo države članice ali mednarodne organizacije, katerih namen delovanja je doseganje specifičnega cilja iz člena 3(2)(e), za podporo razvoju in izvajanju pravil v zvezi z navedenim ciljem

12.  Dejavnosti, ki jih izvajajo države članice ali mednarodne organizacije, katerih namen je doseganje specifičnega cilja iz člena 3(2)(e), za podporo razvoju in izvajanju pravil v zvezi z navedenim ciljem

Predlog spremembe    42

Predlog uredbe

Priloga I – odstavek 1 – točka 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

15.  Ukrepi za varstvo zdravja ljudi, živali in rastlin ter dobrobiti živali, izvedenih na živalih, živalskih proizvodih, rastlinah in rastlinskih proizvodih, ki prihajajo iz tretjih držav na meje Unije

15.  Ukrepi za varstvo zdravja ljudi, živali in rastlin ter dobrobiti živali, izvedenih na živalih, živalskih proizvodih, rastlinah in rastlinskih proizvodih, ki prihajajo iz tretjih držav na meje Unije, vključno z ukrepi za boljšo obveščenost potrošnikov o proizvodih z ustreznim označevanjem hranilne vrednosti in sestavin, po potrebi pa tudi načinom reje ter imenom in količino uporabljenih pesticidov;

Predlog spremembe    43

Predlog uredbe

Priloga II – alinea 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

–  spremljanje napredka pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja;

–  spremljanje napredka pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja in Pariškega podnebnega sporazuma;

Predlog spremembe    44

Predlog uredbe

Priloga II – alinea 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

–  nadaljnje razvijanje statistike za podporo strategiji za energijo, krožnemu gospodarstvu in strategiji za plastiko;

–  izboljševanje statistike za podporo strategiji za energijo, krožnemu gospodarstvu in strategiji za plastiko;

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov

Vzpostavitev programa za enotni trg, konkurenčnost podjetij, vključno z malimi in srednjimi podjetji, in evropsko statistiko

Referenčni dokumenti

COM(2018)0441 – C8-0254/2018 – 2018/0231(COD)

Pristojni odbor

Datum razglasitve na zasedanju

IMCO

14.6.2018

 

 

 

Mnenje pripravil

Datum razglasitve na zasedanju

ENVI

14.6.2018

Pridruženi odbori - datum razglasitve na zasedanju

5.7.2018

Pripravljavec/-ka mnenja

Datum imenovanja

Lukas Mandl

4.9.2018

Obravnava v odboru

25.10.2018

 

 

 

Datum sprejetja

6.12.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

49

0

5

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Marco Affronte, Pilar Ayuso, Zoltán Balczó, Ivo Belet, Simona Bonafè, Paul Brannen, Soledad Cabezón Ruiz, Nessa Childers, Miriam Dalli, Angélique Delahaye, Mark Demesmaeker, Stefan Eck, Bas Eickhout, José Inácio Faria, Karl-Heinz Florenz, Gerben-Jan Gerbrandy, Sylvie Goddyn, Françoise Grossetête, Jytte Guteland, Anneli Jäätteenmäki, Benedek Jávor, Karin Kadenbach, Urszula Krupa, Jo Leinen, Susanne Melior, Miroslav Mikolášik, Gilles Pargneaux, Pavel Poc, Julia Reid, Frédérique Ries, Annie Schreijer-Pierik, Davor Škrlec, Renate Sommer, Adina-Ioana Vălean, Jadwiga Wiśniewska, Damiano Zoffoli

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Caterina Chinnici, Albert Deß, Eleonora Evi, Christophe Hansen, Martin Häusling, Anja Hazekamp, Jan Huitema, Norbert Lins, Ulrike Müller, James Nicholson, Sirpa Pietikäinen, Gabriele Preuß, Christel Schaldemose, Keith Taylor

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

57

+

ALDE

Gerben-Jan Gerbrandy, Jan Huitema, Anneli Jäätteenmäki, Ulrike Müller, Frédérique Ries

EFDD

Eleonora Evi, Sylvie Goddyn

GUE/NGL

Stefan Eck, Anja Hazekamp

NI

Zoltán Balczó

PPE

Pilar Ayuso, Ivo Belet, Angélique Delahaye, Albert Deß, José Inácio Faria, Karl-Heinz Florenz, Francesc Gambús, Elisabetta Gardini, Julie Girling , Françoise Grossetête, Christophe Hansen, Giovanni La Via, Norbert Lins, Miroslav Mikolášik, Sirpa Pietikäinen, Annie Schreijer-Pierik, Renate Sommer, Adina-Ioana Vălean

S&D

Simona Bonafè, Paul Brannen, Soledad Cabezón Ruiz, Nessa Childers, Caterina Chinnici, Miriam Dalli, Jytte Guteland, Karin Kadenbach, Jo Leinen, Susanne Melior, Gilles Pargneaux, Pavel Poc, Gabriele Preuß, Christel Schaldemose, Damiano Zoffoli

VERTS/ALE

Marco Affronte, Bas Eickhout, Martin Häusling, Benedek Jávor, Davor Škrlec, Keith Taylor

0

-

5

0

ECR

Mark Demesmaeker, Urszula Krupa, James Nicholson, Jadwiga Wiśniewska

EFDD

Julia Reid

Uporabljeni znaki:

+:  za

-:  proti

0:  vzdržani


MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (4.12.2018)

za Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za enotni trg, konkurenčnost podjetij, vključno z malimi in srednjimi podjetji, in evropsko statistiko ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 99/2013, (EU) št. 1287/2013, (EU) št. 254/2014, (EU) št. 258/2014, (EU) št. 652/2014 in (EU) 2017/826

(COM(2018)0441 – C8-0254/2018 – 2018/0231(COD))

Pripravljavka mnenja (*): Patrizia Toia

(*)  Pridruženi odbor – člen 54 Poslovnika

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Globalizacija, finančna kriza in digitalizacija so v zadnjih nekaj letih močno prizadele evropske industrijske panoge in podjetja, zlasti mala in srednja podjetja (MSP). Poslovni izzivi in priložnosti postajajo vedno bolj zapleteni in vse bolj so nam potrebne inovacije. Zato bi bilo treba na ravni Evropske unije sprejeti ukrepe za podpiranje podjetništva, spodbujanje tehnološkega in organizacijskega prehoda, dostop do posojil in za financiranje. Vse bolj nujno postaja, da bi vzpostavili okolje, v katerem bodo nastajale v prihodnost usmerjene pobude, s katerimi se bo mogoče uspešno spoprijemati z novimi okoliščinami v gospodarstvu in konkurirati na vse bolj globaliziranem trgu. To pa je mogoče doseči le s kulturo sodelovanja, v okviru katere bi institucije združile svoje strokovno znanje in vire ter tako prispevale k oblikovanju specializirane mreže za zagotavljanje podpore neodvisnemu podjetništvu.

Obenem bi bilo treba zbrati dobre poslovne zamisli in skupaj s prihodnjimi podjetniki oblikovati smernice za vstopanje na nove trge. Na regionalni ravni bi bilo treba vzpostaviti mrežo, ki bi podporo zagonskim podjetjem zagotavljala s prilagojenimi programi usposabljanja in svetovalnih storitev ter visoko učinkovitimi strategijami tehnične pomoči.

Pripravljavka mnenja zato z zadovoljstvom ugotavlja, da se bo izvajanje programa za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME) nadaljevalo tudi v naslednjem večletnem finančnem okviru. Evropski parlament, zlasti Odbor za industrijo, raziskave in energetiko (ITRE), v celoti podpira ukrepe za pomoč malim in srednjim podjetjem v Evropski uniji, s katerimi naj bi spodbudili konkurenčnost, odpravili ovire na trgu in olajšali dostop do financiranja. S tega vidika se je program COSME izkazal za uspešno pobudo Evropske unije, ki je med malimi in srednjimi podjetji zelo cenjena (kot je pokazala ocena učinka, ki jo je opravila Komisija). Zato je pripravljavka mnenja, ki sicer razume razloge za združevanje programov, razočarana nad odločitvijo Komisije, da bo te sila raznolike programe združila pod enim naslovom, saj bo to znatno zmanjšalo prepoznavnost pobude COSME in negativno vplivalo na vsebino ukrepov, ki naj bi se financirali po sedanji zakonodaji.

Zaradi tega smo k uredbi vložili več predlogov sprememb, s katerimi želimo zapolniti nekatere vrzeli med veljavno uredbo in predlaganimi novimi določbami, in s tem programu COSME dati večjo težo. Predlogi sprememb se nanašajo na naslednje ukrepe:

• povečanje prepoznavnosti programa COSME s sklicevanjem nanj, kadar je to mogoče;

• zasnova pobud za mala in srednja podjetja, ki bodo upravičene do financiranja;

• ponovna uvedba pojma trajnostnosti za ta podjetja;

• spodbujanje razvoja poslovnih mrež, tudi za omogočanje konkurenčnosti mikropodjetij na trgu;

• posebno pozornost je treba nameniti nekaterim skupinam, kot so mladi podjetniki in ženske, ki za razvoj podjetniške kulture potrebujejo dodatno podporo;

• zagotavljanje podpore nekaterim panogam, kot je turizem, za katere je značilen višji delež malih in srednjih podjetij in ki znatno prispevajo k BDP Unije;

• povečanje proračuna programa v skladu z resolucijo Evropskega parlamenta z dne 30. maja 2018 o večletnem finančnem okviru 2021–2027 in lastnih sredstvih ter uvedba omejitev na proračunska sredstva za kritje upravnih odhodkov;

• razvoj vloge evropske podjetniške mreže: postaviti jo je treba kot enotno kontaktno točko za podporne storitve ter uvesti nekatere kazalnike in minimalne standarde za njeno delovanje.

Pripravljavka mnenja želi poudariti, da je sodobni poslovni svet raznolik kot še nikoli poprej – v njem nastopajo subjekti od povsem tržno usmerjenih podjetij do nepridobitnih organizacij. Zato sodi, da bi moral program zajemati tudi socialna podjetja, ki že po naravi spadajo med mala in srednja podjetja, in so hkrati zmožna ustvariti nove in izvirne oblike ekonomskih in poslovnih modelov. Zaradi svoje vpetosti v lokalno okolje in ker so prednostno usmerjena v zaposlovanje, so se izkazala za odpornejša od tradicionalnih podjetij. Zato je treba nujno podpreti nove poslovne modele, kot so delavski odkupi (odkup podjetja s strani zaposlenih), pri tem pa upoštevati, da podjetja, ki delujejo v okviru socialnega gospodarstva, odpirajo povsem nov pogled na mrežno gospodarstvo.

Prav tako je pomembno, da se v program vključijo mala lokalna podjetja, ki zagotavljajo javne storitve in izpolnjujejo merila za mala in srednja podjetja ter opravljajo pomembne naloge za svojo skupnost.

Pripravljavka mnenja trdi, da je treba nujno povečati jasnost in razumljivost zakonodaje, ki ureja tovrstna podjetja. Zato so bili vloženi številni predlogi sprememb, s katerimi naj bi pojasnili postopke, ki jih Evropska komisija uporablja pri dodeljevanju nepovratnih sredstev v skladu z določbami finančne uredbe.

Predlog sicer obravnava tudi pogoje za upravičenost malih in srednjih podjetij iz tretjih držav, vendar pripravljavka mnenja opozarja, da bi se moral program osredotočiti predvsem na podjetja s sedežem v Uniji. Obenem pa bi moral predvideti tudi ukrepe za pomoč evropskim malim in srednjim podjetjem pri vstopanju na trge tretjih držav.

Seznam predlaganih kazalnikov za ocenjevanje učinkovitosti programa je preveč ohlapen in ne bi zagotovil dovolj informacij o učinkovitosti programa COSME. Zato pripravljavka mnenja predlaga, da bi uvedli nove kazalnike, s katerimi bo mogoče pridobiti koristne informacije in ki ne bodo ustvarjali pretirane birokracije.

Na koncu naj poudarimo, da je treba ukrepe iz tega programa nujno dopolniti z drugimi ukrepi, namenjenimi podpiranju malih in srednjih podjetij, iz sedanjega stebra za industrijo in inovacije, zlasti z ukrepi iz programa InvestEU, v katerem so finančni instrumenti za mala in srednja podjetja, ki so zdaj vključeni v program COSME, in z ukrepi iz programa SME Instrument (ki je del programa Obzorje za raziskave).

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1)  Notranji trg je temelj Unije. Od svojega začetka dokazuje, da izrazito prispeva k rasti, konkurenčnosti in zaposlovanju. Zagotovil je nove priložnosti in ekonomije obsega za evropska podjetja, predvsem mikro, mala in srednja podjetja (MSP), ter okrepil njihovo industrijsko konkurenčnost. Notranji trg je prispeval k ustvarjanju delovnih mest in potrošnikom ponudil večjo izbiro in nižje cene. Še vedno je gonilo za izgradnjo močnejšega, bolj uravnoteženega in pravičnejšega gospodarstva. Je eden izmed glavnih dosežkov Unije in njeno najmočnejše orodje v vse bolj globalnem svetu.

(1)  Notranji trg je temelj Unije. Že od svojega začetka dokazuje, da izrazito prispeva k rasti, gospodarskemu razvoju in blaginji, konkurenčnosti in zaposlovanju. Zagotovil je nove priložnosti in ekonomije obsega za evropska podjetja, predvsem mikro, mala in srednja podjetja (MSP), grozde ter podjetniške mreže in konzorcije, in okrepil njihovo industrijsko konkurenčnost, njegov namen pa je bil tudi oblikovati in okrepiti vrednostno verigo, v kateri bodo podjetja udeležena pri vseh vidikih tega procesa. Notranji trg je prispeval k ustvarjanju delovnih mest in potrošnikom ponudil večjo izbiro in nižje cene. Še vedno je gonilo za zagotavljanje gospodarske rasti ter izgradnjo trajnostnega, močnejšega, bolj uravnoteženega in preglednega ter pravičnejšega gospodarstva. Je eden izmed glavnih dosežkov Unije in njeno najmočnejše orodje v vse bolj globaliziranem svetu ter osrednji element pri preoblikovanju v z viri gospodarno in energijsko učinkovito trajnostno gospodarstvo.

Predlog spremembe    2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2)  Notranji trg se mora stalno prilagajati hitro spreminjajočemu se okolju digitalne revolucije in globalizacije. Novo obdobje digitalnih inovacij še naprej zagotavlja priložnosti za podjetja in posameznike ter ustvarja nove izdelke in poslovne modele, hkrati pa pomeni izziv za urejanje in izvrševanje.

(2)  Notranji trg se mora nenehno prilagajati hitro spreminjajočemu se okolju digitalne revolucije, blaženja podnebnih sprememb in globalizacije. Novo obdobje digitalnih inovacij in novih sodelovalnih poslovnih modelov bo še naprej zagotavljalo priložnosti za podjetja, njihove delavce in druge posameznike ter ustvarjalo nove trajnostne, z viri gospodarne in energijsko učinkovite izdelke, storitve in poslovne modele, hkrati pa bo pomenilo priložnost in izziv za delovno silo, konkurenčnost podjetij ter tudi za zakonsko urejanje in izvrševanje.

Predlog spremembe    3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4)  Vendar ovire za pravilno delovanje notranjega trga ostajajo, poleg tega pa nastajajo nove. Sprejetje pravil je le prvi korak, zagotoviti, da delujejo, pa je prav tako pomembno. To je navsezadnje stvar zaupanja državljanov v Unijo, v njeno zmožnost uresničevanja ciljev ter ustvarjanja delovnih mest in rasti ob hkratnem varstvu javnega interesa.

(4)  Vendar ovire za pravilno delovanje notranjega trga ostajajo, poleg tega pa nastajajo nove. Sprejetje pravil je le prvi korak, zagotoviti, da res delujejo, pa je prav tako pomembno. To je navsezadnje stvar ugodnih razmer za pridobitev zaupanja državljanov v Unijo, v njeno zmožnost uresničevanja ciljev ter ustvarjanja kakovostnih delovnih mest in trajnostne rasti ob hkratnem varstvu javnega interesa.

Predlog spremembe    4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5)  Trenutno obstaja več programov za ukrepanje Unije na področjih konkurenčnosti podjetij, vključno z MSP, varstva potrošnikov, strank in končnih uporabnikov finančnih storitev, oblikovanja politike na področju finančnih storitev in prehranske verige. Nekatere dodatne dejavnosti se financirajo neposredno v okviru proračunskih vrstic za notranji trg. Treba je racionalizirati ukrepe in izkoristiti sinergije med njimi ter zagotoviti prožnejši in prilagodljivejši okvir za financiranje dejavnosti, namenjenih uresničitvi dobro delujočega notranjega trga na stroškovno najučinkovitejši način. Zato je treba vzpostaviti nov program, ki bo združeval dejavnosti, ki so se prej financirale v okviru navedenih programov in drugih ustreznih proračunskih vrstic. Program bi moral prav tako vključiti nove pobude, katerih cilj je izboljšati delovanje notranjega trga.

(5)  Obstaja več programov za ukrepanje Unije na področjih konkurenčnosti podjetij, vključno z MSP, varstva potrošnikov, strank in končnih uporabnikov finančnih storitev, oblikovanja politike na področju finančnih storitev in prehranske verige. Nekatere dodatne dejavnosti se financirajo neposredno v okviru proračunskih vrstic za notranji trg. Racionalizirati je treba ukrepe in izkoristiti sinergije in dopolnjevanje med njimi, obenem pa z izboljševanjem dodatnosti ustvariti dodano vrednost ter poskrbeti za prožnejši in prilagodljivejši okvir za financiranje dejavnosti, s katerimi bi prišli do dobro delujočega notranjega trga, ki bo učinkovit, prijazen do potrošnikov in bo upošteval tudi okoljske in socialne vidike. Zato je treba vzpostaviti nov program, ki bo združeval dejavnosti, ki so se prej financirale v okviru navedenih programov in drugih ustreznih proračunskih vrstic. Program bi moral vključiti tudi nove pobude, s katerimi naj bi izboljšali delovanje notranjega trga.

Predlog spremembe    5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(5a)  Pri programu bi bilo treba upoštevati tudi dodano vrednost Unije, ki jo imajo različni ukrepi, njihovo učinkovitost in rezultate, pri tem pa ohraniti in izboljšati dobre prakse. Obenem bi bilo treba vključiti nove pobude za boljše delovanja notranjega trga, okrepitev lokalnega gospodarskega razvoja in ukrepanje na tistih področjih, kjer je zelo visoko tveganje za tržne pomanjkljivosti.

Obrazložitev

V okviru programa je treba upoštevati nove pobude na področju gospodarskega razvoja.

Predlog spremembe    6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7)  Zato je primerno, da se vzpostavi program za notranji trg, konkurenčnost podjetij, vključno z mikro, malimi in srednjimi podjetji, ter evropsko statistiko (v nadaljnjem besedilu: program). Program bi bilo treba vzpostaviti za obdobje sedmih let, in sicer od leta 2021 do leta 2027.

(7)  Zato je primerno, da se vzpostavi program za notranji trg, konkurenčnost in trajnost podjetij s posebnim poudarkom na mikro, malih in srednjih podjetjih, grozdih, podjetniških mrežah in konzorcijih ter za evropsko statistiko (v nadaljnjem besedilu: program). Program bi bilo treba vzpostaviti za obdobje sedmih let, in sicer od leta 2021 do leta 2027.

Predlog spremembe    7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8)  Program bi moral podpreti oblikovanje, izvajanje in izvrševanje zakonodaje Unije, ki je temelj za pravilno delovanje notranjega trga. Program bi moral podpreti ustvarjanje pravih pogojev za opolnomočenje vseh akterjev na notranjem trgu: podjetij, državljanov, vključno s potrošniki, civilne družbe in javnih organov. Zato bi moral biti cilj programa zagotoviti konkurenčnost podjetij, predvsem MSP, hkrati pa podpirati izvrševanje pravil o varstvu in varnosti potrošnikov ter ozaveščanje podjetij in posameznikov, tako da se jim zagotovijo prava orodja, znanje in kompetence za sprejemanje premišljenih odločitev ter okrepi njihovo sodelovanje pri oblikovanju politik Unije. Poleg tega bi moral biti cilj programa krepitev regulativnega in upravnega sodelovanje, zlasti z izmenjavo najboljših praks ter oblikovanjem baz znanja in kompetenc, vključno z uporabo strateških javnih naročil. Programom bi moral prav tako podpirati razvoj visokokakovostnih mednarodnih standardov, ki podpirajo izvajanje zakonodaje Unije. To vključuje tudi določanje standardov na področju računovodskega poročanja in revizije, kar bo prispevalo k preglednosti in dobremu delovanju kapitalskih trgov Unije ter k boljši zaščiti vlagateljev. Program bi moral podpirati oblikovanje pravil in določanje standardov tudi z zagotavljanjem vključenosti najširšega kroga zainteresiranih strani. Cilj programa bi moral biti tudi podpreti izvajanje in izvrševanje zakonodaje Unije, ki zagotavlja visoko raven zdravja za ljudi, živali in rastline v prehranski verigi ter izboljšanje dobrobiti živali.

(8)  Program bi moral podpreti oblikovanje, izvajanje in izvrševanje zakonodaje Unije, ki je temelj za pravilno delovanje notranjega trga in njegovo izboljševanje. Program bi moral podpreti ustvarjanje ugodnih razmer za opolnomočenje vseh akterjev na notranjem trgu: podjetij, delavcev, državljanov in potrošnikov, civilne družbe in javnih organov, opirati pa bi se moral na dosedanji uspešni program za mala in srednja podjetja (COSME). V ta namen bi moral biti cilj programa zagotoviti konkurenčnost podjetij, predvsem MSP, hkrati pa podpirati tudi dobre razmere za ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, lokalni gospodarski razvoj, izvrševanje strogih pravil o varstvu potrošnikov, pravil o varnosti in okoljskih standardov, ter tudi zagotoviti ozaveščanje podjetij in posameznikov, tako da se jim zagotovijo prava orodja, informacije, usposabljanje, znanje in kompetence za sprejemanje premišljenih odločitev ter da se okrepi njihovo sodelovanje pri oblikovanju politik Unije. Poleg tega bi moral biti namen programa krepitev regulativnega in upravnega sodelovanja, zlasti z izmenjavo najboljših praks ter oblikovanjem baz znanja in kompetenc, vključno z uporabo strateških javnih naročil in s podpiranjem centrov digitalnega znanja. Program bi moral prav tako podpirati razvoj visokokakovostnih mednarodnih standardov, ki bi podpirali izvajanje zakonodaje Unije. To vključuje tudi določanje standardov na področju računovodskega poročanja in revizije, kar bo prispevalo k preglednosti in dobremu delovanju kapitalskih trgov Unije ter k boljši zaščiti vlagateljev. Program bi moral podpirati oblikovanje pravil in določanje standardov tudi z zagotavljanjem vključenosti najširšega kroga deležnikov. Namen programa bi moral biti tudi podpirati izvajanje in izvrševanje zakonodaje Unije, ki zagotavlja visoko raven zdravja za ljudi, živali in rastline v prehranski verigi ter izboljšanje dobrobiti živali.

Predlog spremembe    8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(8a)  Zaradi združevanja sedanjih programov se ne bi smeli znižati jasnost in preglednost. Evropska komisija bi morala skupaj z državami članicami skušati poskrbeti za točne in pravočasne informacije o teh programih in z njimi seznaniti tudi potencialne upravičence.

Predlog spremembe    9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9)  Sodoben notranji trg spodbuja konkurenco in koristi potrošnikom, podjetjem in zaposlenim. Boljše izkoriščanje nenehno razvijajočega se notranjega trga na področju storitev bi moralo evropskim podjetjem pomagati pri ustvarjanju delovnih mest in čezmejni rasti, nudenju večje izbire storitev po boljših cenah ter ohranjanju visokih standardov za potrošnike in delavce. V ta namen je cilj programa prispevati k odstranitvi preostalih ovir ter zagotoviti regulativni okvir, ki dopušča nove inovativne poslovne modele.

(9)  Sodoben notranji trg spodbuja konkurenco, visokokakovostne storitve v koristi potrošnikom in podjetjem ter dobre delovne pogoje za delavce. Gradi ugodno okolje za ustvarjanje delovnih mest, zagotavlja pa tudi boljše delovanje visokokakovostnih storitev splošnega gospodarskega pomena. Boljše izkoriščanje nenehno razvijajočega se notranjega trga na področju storitev bi moralo evropskim podjetjem pomagati pri ustvarjanju kakovostnih delovnih mest in čezmejni rasti, nudenju večje izbire storitev po boljših cenah ter ohranjanju visokih standardov za potrošnike in delavce. V ta namen bi moral program prispevati k odpravljanju preostalih ovir ter zagotoviti regulativni okvir, ki bo dopuščal nove inovativne poslovne modele, skladne z zagotavljanjem visoke ravni socialne zaščite, tudi za podjetnike.

Predlog spremembe    10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11)  Novi regulativni izzivi in izzivi v zvezi z izvrševanjem so povezani s hitro spreminjajočim se okoljem digitalne revolucije ter se nanašajo na zadeve, kot so kibernetska varnost, internet stvari in umetna inteligenca. Če bi prišlo do škode, so bistvena stroga pravila o varnosti proizvodov in odgovornosti, da se zagotovi odziv politike, ki evropskim državljanom, vključno s potrošniki in podjetji, omogoča, da imajo od takih pravil koristi. Zato bi moral program prispevati k hitremu prilagajanju in izvrševanju ureditve glede odgovornosti za proizvode, ki spodbuja inovacije.

(11)  Novi regulativni izzivi in izzivi v zvezi z izvrševanjem so povezani s hitro spreminjajočim se okoljem digitalne revolucije ter se nanašajo na zadeve, kot so kibernetska varnost, politika zasebnosti in varstvo podatkov, internet stvari ali umetna inteligenca, ter tudi na etične standarde, ki so s tem povezani. K temu kompleksnemu izzivu, ki je tako tehnološki kot kulturni, organizacijski in socialni, bi morali pristopiti s podporo vseh sektorjev in akterjev, ki jih to zadeva. Če bi prišlo do škode, so bistvena stroga pravila o varnosti proizvodov in odgovornosti, da se zagotovi odziv politike, ki bo evropskim državljanom, vključno s potrošniki in podjetji, omogočal, da bodo imeli do teh pravil dostop in da jim bodo res koristila. Zato bi moral program prispevati k hitremu prilagajanju in izvrševanju ureditve glede odgovornosti za proizvode, ki bo spodbujal k inovacijam.

Predlog spremembe    11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15)  Javni organi uporabljajo javna naročila za zagotovitev najboljše ponudbe za ceno, plačano iz javnih sredstev, ter za prispevanje k bolj inovativnemu, trajnostnemu, vključujočemu in konkurenčnemu notranjemu trgu. Direktiva 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta49, Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta50 ter Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta51 določajo pravni okvir za vključevanje in učinkovito delovanje trgov javnih naročil, ki predstavljajo 14 % bruto domačega proizvoda Unije, v korist javnih organov, podjetij in državljanov, vključno s potrošniki. Zato bi moral program podpirati ukrepe za zagotovitev širše uporabe strateških javnih naročil, profesionalizacijo javnih kupcev, izboljšan dostop do trgov javnih naročil za MSP, večjo preglednost, zanesljivost in kakovost podatkov, spodbujanje digitalne preobrazbe javnih naročil in skupnega javnega naročanja prek krepitve partnerskega pristopa z državami članicami, izboljšanje zbiranja in analiziranja podatkov, vključno prek namenskih orodij informacijske tehnologije, podpiranje izmenjave izkušenj in dobrih praks, zagotavljanje smernic, prizadevanje za koristne trgovinske sporazume, krepitev sodelovanja med nacionalnimi organi in uvedbo pilotnih projektov.

(15)  Javni organi uporabljajo javna naročila za zagotovitev najboljše ponudbe za ceno, plačano iz javnih sredstev, ter za prispevanje k bolj inovativnemu, trajnostnemu, vključujočemu in konkurenčnemu notranjemu trgu. Direktiva 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta49, Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta50 ter Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta51 določajo pravni okvir za vključevanje in učinkovito delovanje trgov javnih naročil, ki predstavljajo 14 % bruto domačega proizvoda Unije, v korist javnih organov, podjetij in državljanov, vključno s potrošniki. Javni organi lahko s svojo politiko javnega naročanja vzpostavijo in podpirajo trge inovativnih izdelkov in storitev. Zato bi moral program podpirati ukrepe za zagotovitev širše uporabe strateških javnih naročil, bolj sistematično uporabo okoljskih, socialnih meril ter meril pravične trgovine pri podeljevanju pogodb, profesionalizacijo javnih kupcev, izboljšan dostop do trgov javnih naročil za MSP, podjetja socialnega gospodarstva in mreže poslovnih združenj, večjo preglednost, zanesljivost in kakovost podatkov, spodbujanje digitalne preobrazbe javnih naročil in skupnega javnega naročanja prek krepitve partnerskega pristopa z državami članicami, izboljšanje zbiranja in analiziranja podatkov, tudi prek namenskih orodij informacijske tehnologije, podpiranje izmenjave izkušenj in dobrih praks, zagotavljanje smernic, prizadevanja za ugodne trgovinske sporazume, krepitev sodelovanja med nacionalnimi organi in uvajanje pilotnih projektov.

__________________

__________________

49 Direktiva 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb (UL L 94, 28.3.2014, str. 1).

49 Direktiva 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb (UL L 94, 28.3.2014, str. 1).

50 Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65).

50 Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65).

51 Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 243).

51 Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 243).

Predlog spremembe    12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17)  Program bi moral podpirati razvoj regulativnega okvira Unije na področju prava gospodarskih družb in upravljanja podjetij ter pogodbenega prava z namenom povečati učinkovitost in konkurenčnost poslovanja, hkrati pa zagotavljati varstvo zainteresiranih strani, na katere vpliva poslovanje podjetij, ter se odzvati na nastajajoče izzive politike. Poleg tega bi moral zagotoviti primerno ocenjevanje, izvajanje in izvrševanje ustreznega pravnega reda, obveščati zainteresirane strani in jim pomagati ter spodbujati izmenjavo informacij na tem področju. Program bi moral nadalje podpirati pobude Komisije za jasen in prilagojen okvir za podatkovno gospodarstvo in inovacije. Te pobude so potrebne za večjo pravno varnost v zvezi s pogodbenim in nepogodbenim pravom, zlasti odgovornostjo in etiko v okviru tehnologij v vzponu, npr. internet stvari, umetna inteligenca, robotika in 3D-tiskanje. Cilj programa bi moral biti spodbujanje razvoja podatkovno vodenega poslovanja, ki bo odločilno za položaj gospodarstva Unije v svetovni konkurenci.

(17)  Program bi moral podpirati razvoj regulativnega okvira Unije na področju prava gospodarskih družb in upravljanja podjetij ter pogodbenega prava, s katerim bi povečali učinkovitost in konkurenčnost poslovanja, hkrati pa zagotavljati varstvo deležnikov, na katere vpliva poslovanje podjetij, ter se odzivati na novonastajajoče izzive politike. Poleg tega bi moral zagotoviti primerno ocenjevanje, izvajanje in izvrševanje ustreznega pravnega reda, obveščati deležnike in jim pomagati ter spodbujati izmenjavo informacij na tem področju. Program bi moral nadalje podpirati pobude Komisije za jasen in prilagojen okvir za podatkovno gospodarstvo in inovacije. Te pobude so potrebne za večjo pravno varnost v zvezi s pogodbenim in nepogodbenim pravom, zlasti odgovornostjo in etiko v okviru tehnologij v vzponu, npr. internet stvari, umetna inteligenca, robotika in tiskanje 3D Cilj programa bi moral biti spodbujanje razvoja podatkovno vodenega poslovanja z zagotavljanjem visoke ravni varstva zasebnosti, kar bo odločilno za položaj gospodarstva Unije v svetovni konkurenci.

Predlog spremembe    13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 22

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(22)  Izjemno pomembno je okrepiti konkurenčnost evropskih podjetij ter hkrati zagotoviti učinkovite enake pogoje za vse na odprtem in konkurenčnem notranjem trgu. MSP so gonilna sila evropskega gospodarstva in predstavljajo 99 % vseh evropskih podjetij, zagotavljajo dve tretjini delovnih mest ter znatno prispevajo k ustvarjanju novih delovnih mest z regionalno in lokalno razsežnostjo.

(22)  Izjemno pomembno je okrepiti konkurenčnost in trajnostnost evropskih podjetij ter hkrati na odprtem in konkurenčnem notranjem trgu zagotoviti dejanske enake razmere za vse. MSP so gonilna sila evropskega gospodarstva in predstavljajo 99 % vseh evropskih podjetij, zagotavljajo dve tretjini delovnih mest ter znatno prispevajo k ustvarjanju kakovostnih novih delovnih mest z regionalno in lokalno razsežnostjo v vseh sektorjih, s tem pa podpirajo tudi socialno kohezijo.

 

MSP so ključnega pomena pri prizadevanjih za energetski prehod in pri izpolnjevanju podnebnih ciljev Unije, ki izhajajo iz Pariškega sporazuma. Program bi zato moral okrepiti njihovo zmožnost za razvoj okolju prijaznih in visokokakovostnih proizvodov in storitev ter podpirati njihova prizadevanja za učinkovitejšo rabo virov, kar bo v skladu z načelom „energijska učinkovitost na prvem mestu“. S tem bo program pomagal izboljševati konkurenčnost unijskih MSP na svetovnem trgu.

Predlog spremembe    14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 23

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(23)  Pri pridobivanju financiranja, iskanju usposobljene delovne sile, spoprijemanju z upravnim bremenom, sprejemanju ustvarjalnosti in inovacij, dostopanju do trgov in spodbujanju dejavnosti internacionalizacije se MSP soočajo z enakimi izzivi, ki na večja podjetja nimajo enako velikega učinka. Program bi moral takšne tržne pomanjkljivosti obravnavati sorazmerno, ob tem pa ne izkrivljati konkurence na notranjem trgu.

(23)  Pri pridobivanju financiranja, iskanju usposobljene delovne sile, spoprijemanju z upravnim bremenom, sprejemanju ustvarjalnosti in inovacij, dostopanju do trgov in spodbujanju dejavnosti internacionalizacije se MSP spoprijemajo s podobnimi izzivi, ki pa na večja podjetja nimajo enako velikega učinka. Program bi moral takšne tržne pomanjkljivosti obravnavati sorazmerno, ob tem pa ne izkrivljati konkurence na notranjem trgu. Zlasti bi moral ustvariti ustrezne razmere za uvajanje tehnoloških in organizacijskih inovacij v proizvodne postopke, pri tem pa posebno pozornost nameniti posebnim oblikam MSP, na primer mikropodjetjem, podjetjem, ki se ukvarjajo z obrtniškimi dejavnostmi, samozaposlenim, svobodnim poklicem in socialnim podjetjem. Posvetiti bi se morali tudi potencialnim, novim in mladim podjetnikom in podjetnicam ter drugim posebnim ciljnim skupinam, kot so starejši, priseljenci in podjetniki iz prikrajšanih ali ranljivih družbenih skupin, na primer invalidi.

Predlog spremembe    15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 23 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(23a)  Program bi moral podpirati in spodbujati kulturo inovacij, in sicer z razvojem okolja, ki bo spodbujalo ustanavljanje podjetij in njihovo rast, ter se pri tem osredotočiti zlasti na mikropodjetja in inovativna mala in srednja podjetja, ki so se zmožna spoprijeti z izzivi vse bolj konkurenčnega in hitro spreminjajočega se okolja. Povsem novi inovacijski procesi zahtevajo razvoj odprtega inovacijskega modela, ki bo temeljil na povečanju sodelovalnih raziskav ter izmenjavi znanja in intelektualne lastnine med različnimi organizacijami. Zato bi moral program težiti k podpiranju inovacijskih procesov z vključevanjem novih modelov sodelovalnega poslovanja, ki bodo osredotočeni na mreženje ter na združevanje znanja in virov v medorganizacijskih skupnostih.

Obrazložitev

Pomembno je razviti inovacijsko okolje, ki bi lahko bilo gospodarski katalizator. Razvoj inovacijskih okolij, ki učinkujejo kot gospodarski katalizatorji.

Predlog spremembe    16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 23 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(23b)  Program bi moral takšne tržne pomanjkljivosti obravnavati sorazmerno in se posebej osredotočiti na ukrepe, ki bodo imeli neposredne koristi za MSP in podjetniške mreže, ob tem pa ne bodo izkrivljali konkurence na notranjem trgu.

Obrazložitev

Program bi moral MSP in podjetniške mreže upoštevati pri vseh svojih dejavnostih.

Predlog spremembe    17

Predlog uredbe

Uvodna izjava 24

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(24)  Prenekatera težava Unije na področju konkurenčnosti je povezana s težavnim dostopanjem MSP do financiranja, saj le stežka izkažejo svojo kreditno sposobnost in nimajo zadostnih jamstev. Dodatni izzivi, povezani s financiranjem, izhajajo iz potrebe MSP, da ostanejo konkurenčna, na primer z dejavnostmi za digitalizacijo, internacionalizacijo in inovacije ter krepitvijo delovne sile. Omejen dostop do financiranja slabo vpliva na ustanavljanje, rast in preživetje podjetij ter na pripravljenost novih podjetnikov, da bi prevzeli poslovno uspešna podjetja z nasledstvom.

(24)  Prenekatera težava Unije na področju konkurenčnosti je povezana s težavnim dostopanjem MSP do financiranja, saj imajo premalo informacij in le stežka izkažejo svojo kreditno sposobnost in nimajo zadostnih jamstev ali pa zgolj niso seznanjena z obstoječimi mehanizmi na evropski, nacionalni ali lokalni ravni, ki bi lahko podprli njihove dejavnosti. Dodatni izzivi, povezani s financiranjem, izhajajo iz majhnosti mikropodjetij in potrebe MSP, da ostanejo konkurenčna, na primer z dejavnostmi za digitalizacijo, internacionalizacijo in inovacije ter z izpopolnjevanjem delovne sile. Omejen dostop do financiranja slabo vpliva na ustanavljanje, rast in preživetje teh podjetij ter na pripravljenost novih podjetnikov, da bi prevzeli poslovno uspešna podjetja z nasledstvom.

Predlog spremembe    18

Predlog uredbe

Uvodna izjava 25

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(25)  Da bi MSP premostila te tržne pomanjkljivosti in da bi še naprej igrala svojo vlogo temelja konkurenčnosti gospodarstva Unije, potrebujejo dodatno podporo prek dolžniških in lastniških instrumentov, ki bodo uvedeni v okviru sklopa za MSP sklada InvestEU, vzpostavljenega z Uredbo […] Evropskega parlamenta in Sveta52. Jamstvena shema za posojila, vzpostavljena z Uredbo št. 1287/2013 Evropskega parlamenta in Sveta53, ima dokazano dodatno vrednost in od nje se pričakuje, da bo imela ugoden učinek za vsaj 500 000 MSP; nova shema bo vzpostavljena v okviru sklopa za MSP sklada InvestEU.

(25)  Da bi MSP premostila te tržne pomanjkljivosti in da bi še naprej igrala svojo vlogo temelja konkurenčnosti gospodarstva Unije in gonila trajnostnega gospodarstva, potrebujejo dodatno podporo prek dolžniških in lastniških instrumentov, ki bodo uvedeni v okviru sklopa za MSP sklada InvestEU, vzpostavljenega z Uredbo […] Evropskega parlamenta in Sveta. Jamstvena shema za posojila, vzpostavljena z Uredbo št. 1287/2013 Evropskega parlamenta in Sveta53, ima dokazano dodatno vrednost in od nje se pričakuje, da bo imela ugoden učinek za vsaj 500 000 MSP; nova shema bo vzpostavljena v okviru sklopa za MSP sklada InvestEU. Več pozornosti bi bilo treba nameniti boljšemu komuniciranju in javnim kampanjam, s katerimi bi potencialne upravičence seznanili, da jim je na voljo program za MSP. Za ozaveščanje o dejavnostih Unije v podporo MSP bi bilo treba pri dejavnostih, ki jih program v celoti ali vsaj delno financira, vključno s posredniki, vključiti evropski ali zastavo z navedbo, da dejavnost prejema sredstva programa COSME.

__________________

__________________

52 COM(2018) 439 final.

52 COM(2018)0439.

53 Uredba (EU) št. 1287/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi Programa za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME) (2014–2020) in o razveljavitvi Sklepa št. 1639/2006/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 33).

53 Uredba (EU) št. 1287/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi Programa za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME) (2014–2020) in o razveljavitvi Sklepa št. 1639/2006/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 33).

Predlog spremembe    19

Predlog uredbe

Uvodna izjava 26

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(26)  Cilji politike iz tega programa se bodo obravnavali tudi prek finančnih instrumentov in proračunskega jamstva v okviru sklopa za MSP sklada InvestEU. Finančna podpora bi se morala uporabiti za sorazmerno odpravljanje tržnih pomanjkljivosti ali neoptimalnih naložbenih okoliščin, ne da bi se ukrepi podvajali ali nadomestili zasebno financiranje ali izkrivljali konkurenco na notranjem trgu. Ukrepi bi morali imeti jasno evropsko dodano vrednost.

(26)  Cilji politike iz tega programa se bodo obravnavali tudi prek finančnih instrumentov in proračunskega jamstva v okviru sklopa za MSP sklada InvestEU. Sklop za MSP v okviru sklada InvestEU bi moral v vsaki državi članici imeti osrednjo krovno točko za informiranje o programu, da bi povečali dostopnost sredstev za MSP in seznanjenost s tem. Finančna podpora bi se morala uporabiti za sorazmerno odpravljanje nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih okoliščin, ukrepi pa se ne bi smeli podvajati ali izrivati zasebnega financiranja ali izkrivljati konkurence na notranjem trgu ter bi morali jasno izkazovati dodatnost in krepiti sinergije z drugimi evropskimi programi. Ukrepi bi morali imeti jasno evropsko dodano vrednost.

Predlog spremembe    20

Predlog uredbe

Uvodna izjava 26 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(26a)  Dejavnosti, ki jih sklad InvestEU financira prek oddelka za EU ali prek oddelka za države članice, ne bi smele podvajati ali nadomeščati zasebnega financiranja, pač pa bi se morale navezovati na že delujoče lokalne javne in zasebne jamstvene sheme, omogočati povezovanje z njimi, saj bi moral biti krovni cilj to, da bi okrepili in razširili dejanske ugodnosti za končne prejemnike (MSP po opredelitvi iz Priporočila 2003/361/ES), zato da bi dosegli resnično dodatnost teh ukrepov.

Predlog spremembe    21

Predlog uredbe

Uvodna izjava 26 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(26b)  Poleg dostopa do finančnih sredstev je osrednjega pomena tudi dostop do znanj in spretnosti, vključno z vodstvenimi kompetencami in znanji, ki so odločilni dejavnik za dostop MSP do razpoložljivih sredstev, za inoviranje, konkurenčnost in rast. Izvajanje finančnih instrumentov EU, predvidenih v okviru programa InvestEU, bi zato morali pospremiti z ustreznim mentorstvom, programi inštruiranja in zagotavljanjem na znanju temelječih poslovnih storitev.

Predlog spremembe    22

Predlog uredbe

Uvodna izjava 27

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(27)  Program bi moral zagotoviti učinkovito podporo MSP v celotnem življenjskem ciklu. Temeljiti bi moral na edinstvenem strokovnem znanju in izkušnjah, razvitih v zvezi z MSP in industrijskih sektorjih, ter na dolgoročnih izkušnjah pri delu z evropskimi, nacionalnimi in regionalnimi zainteresiranimi stranmi. Ta podpora bi morala temeljiti na uspešnih izkušnjah evropske podjetniške mreže, ki deluje kot enotna kontaktna točka za povečanje konkurenčnosti MSP in razvijanje njihovega poslovanja na enotnem trgu in širše. Mreža namerava še naprej nuditi storitve v imenu drugih programov Unije, predvsem programa Obzorje 2020, z uporabo finančnih virov navedenih programov. Mentorski program za nove podjetnike bi moral prav tako ostati orodje, ki novim podjetnikom ali osebam, ki želijo postati podjetniki, omogoča pridobitev podjetniških izkušenj, tako da jih poveže z izkušenimi podjetniki iz drugih držav in jim tako pomaga izboljšati podjetniške sposobnosti. Program bi si ob morebitnem dopolnjevanju drugih pobud Unije moral še naprej prizadevati za rast in širjenje svoje geografske pokritosti ter tako podjetnikom ponuditi večjo izbiro povezovanja.

(27)  Program bi moral zagotoviti učinkovito podporo MSP v vsem življenjskem ciklu, zagotavljati pomoč, ki bi segala od priprave projektov do komercializacije in dostopa do trga, ter spodbujati oblikovanje podjetniških mrež. Temeljiti bi moral na edinstvenem strokovnem znanju in izkušnjah, razvitih v zvezi z MSP ter z gospodarskimi in podjetniškimi sektorji, ter na dolgoročnih izkušnjah pri delu z evropskimi, nacionalnimi in regionalnimi deležniki. Ta podpora bi morala temeljiti na izkušnjah evropske podjetniške mreže, ki deluje kot enotna kontaktna točka za povečanje konkurenčnosti MSP in razvijanje njihovega poslovanja na enotnem trgu in širše. Mreža namerava še naprej nuditi storitve v imenu drugih programov Unije, predvsem programa Obzorje 2020, in z uporabo njihovih finančnih virov. Podpirati bi morala tudi okrepljeno sodelovanje organizacij, ki zastopajo MSP, pri oblikovanju političnih pobud za enotni trg, kot so javna naročila, postopki standardizacije in režimi, ki urejajo intelektualno lastnino. Obenem bi morala mreža povečati število ukrepov, zagotavljati bolj ciljno usmerjeno svetovanje za MSP pri pripravi projektov ter nuditi podporo mreženju in tehnološkemu in organizacijskemu prehodu. Prav tako bi morala z vidika dostopa do financiranja izboljšati sodelovanje in povezovanje z drugimi pomembnimi svetovalnimi vozlišči, vzpostavljenimi v okviru programov za digitalno Evropo in InvestEU. Ukrepi programa COSME v tej mreži bi morali biti namenjeni tudi zagotavljanju visoke kakovosti storitev po vsej Evropi, pri tem pa posebno pozornost nameniti dejavnostim in geografskim območjem Unije, v okviru katerih mreže in posredni deležniki ne dosegajo pričakovanih rezultatov. Uspešen mentorski program za nove podjetnike (Erasmus za mlade podjetnike) bi moral prav tako ostati orodje, s katerim bo novim podjetnikom ali osebam, ki želijo postati podjetniki, omogočena pridobitev poslovnih in vodstvenih izkušenj, tako da bi jih povezal z izkušenimi podjetniki iz drugih držav in jim s tem pomagal izboljšati podjetniške sposobnosti. Program bi ob morebitnem dopolnjevanju drugih pobud Unije moral še naprej rasti in širiti svojo geografsko pokritost ter tako podjetnikom ponuditi večjo izbiro povezovanja. Za povečanje dodane vrednosti, ki jo je mogoče doseči s spodbujanjem podjetniških pobud, bi bilo treba posebno pozornost nameniti mikropodjetjem in tistim, ki so od sedanjega programa imeli najmanj koristi, ter področjem, na katerih je podjetniška kultura še vedno na zelo osnovni ravni in kjer se soočajo s številčnejšimi ovirami. Čim bolj bi si bilo treba prizadevati za geografsko sorazmerno uravnoteženo porazdelitev sredstev.

Predlog spremembe    23

Predlog uredbe

Uvodna izjava 27 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(27a)  Bolj bi si bilo treba prizadevati za zmanjšanje upravnega bremena ter za večjo prepoznavnost in dostopnost programov, da bi MSP in mikropodjetjem zmanjšali stroške, ki jih imajo zaradi zapletenega postopka prijave in zahtev za sodelovanje. Države članice bi morale razmisliti tudi o vzpostavitvi enotne informacijske točke „vse na enem mestu“ za podjetja, ki se zanimajo za uporabo sredstev Unije. Postopek ocenjevanja bi moral biti čim preprostejši in čim hitrejši, da bi bilo mogoče do ugodnosti programa priti karseda hitro.

Predlog spremembe    24

Predlog uredbe

Uvodna izjava 28

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(28)  Grozdi so strateško orodje za podpiranje konkurenčnosti in širitve MSP, saj ponujajo ugodna poslovna okolja. Skupne pobude grozdov bi morale doseči kritično maso, da bi pospešile rast MSP. S povezovanjem specializiranih ekosistemov grozdi ustvarjajo nove poslovne priložnosti za MSP ter jih bolje vključujejo v evropske in globalne strateške vrednostne verige. Zagotoviti bi bilo treba podporo razvoju transnacionalnih strategij za partnerstva in izvajanju skupnih dejavnosti, ki jih podpira evropska platforma za sodelovanje grozdov. Spodbujati bi bilo treba trajnostna partnerstva z nadaljevanjem financiranja, če bodo doseženi mejniki glede smotrnosti in udeležbe. Neposredno podporo MSP bi bilo treba zagotoviti prek organizacij, ki združujejo grozde, in sicer za: uvajanje naprednih tehnologij, nove poslovne modele, nizkoogljične in z viri gospodarne rešitve, ustvarjalnost in oblikovanje, nadgrajevanje znanj in spretnosti, privabljanje talentov, pospeševanje podjetništva in internacionalizacijo. Za lažje industrijsko preoblikovanje in izvajanje strategij pametne specializacije bi morali biti vključeni tudi drugi akterji, specializirani za podporo MSP. Program bi zato moral prispevati k rasti in vzpostaviti povezave z vozlišči Unije za (digitalne) inovacije ter naložbami v okviru kohezijske politike in programa Obzorje Evropa. Preučiti je mogoče tudi sinergije s programom Erasmus.

(28)  Grozdi in podjetniške mreže so strateško orodje za podpiranje konkurenčnosti in širitve MSP, saj ponujajo ugodna poslovna okolja, povečujejo trajnostni razvoj industrije in storitev ter z ustvarjanjem kakovostnih delovnih mest krepijo gospodarski razvoj regij. Skupne pobude grozdov bi morale doseči kritično maso, da bi pospešile rast MSP. Grozdi s povezovanjem specializiranih ekosistemov ustvarjajo nove poslovne priložnosti za MSP ter jih bolje vključujejo v evropske in globalne strateške vrednostne verige. Podpreti bi bilo treba razvoj transnacionalnih strategij za partnerstva in izvajanje skupnih dejavnosti, ki jih bo podpirala evropska platforma za sodelovanje grozdov. Trajnostna partnerstva bi bilo treba spodbujati z nadaljevanjem financiranja, če bodo doseženi mejniki glede smotrnosti in udeležbe. Neposredno podporo MSP bi bilo treba zagotoviti prek organizacij, ki združujejo grozde, in sicer za: uvajanje naprednih tehnologij, nove poslovne modele, nizkoogljične in z viri gospodarne rešitve, ustvarjalnost in oblikovanje, nadgrajevanje znanj in spretnosti, privabljanje talentov, pospeševanje podjetništva in internacionalizacijo. Za lažje industrijsko preoblikovanje in izvajanje strategij pametne specializacije bi morali biti vključeni tudi drugi akterji, specializirani za podporo MSP. Program bi zato moral prispevati k trajnostnemu razvoju in vzpostaviti povezave z vozlišči Unije za (digitalne) inovacije ter z naložbami v okviru kohezijske politike in programa Obzorje Evropa. Preučiti bi bilo mogoče tudi sinergije s programom Erasmus.

Predlog spremembe    25

Predlog uredbe

Uvodna izjava 28 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(28a)  Program lahko pomaga poglobiti in izboljšati odnose med mikro, malimi in srednjimi podjetji ter univerzami, raziskovalnimi središči in drugimi ustanovami, ki se ukvarjajo s pridobivanjem in širjenjem znanja. S tem se lahko izboljšajo zmožnosti podjetij za premoščanje strateških izzivov, ki se pojavljajo v novih mednarodnih okoljih.

Predlog spremembe    26

Predlog uredbe

Uvodna izjava 28 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(28b)  MSP se zaradi svoje majhnosti spopadajo s specifičnimi ovirami pri rasti in imajo največ težav pri povečevanju in širjenju nekaterih svojih poslovnih dejavnosti. Unija zagotavlja podporo za povečanje dejavnosti ter se pri tem osredotoča na inovacije na področju raziskav, in to predvsem s instrumentom za mala in srednja podjetja, v zadnjem času pa tudi s pilotnim projektom „Evropski svet za inovacije“ v okviru programa Obzorje 2020. Na podlagi delovnih metod in izkušenj z instrumentom za mala in srednja podjetja bi moral program za enotni trg podpirati tudi dejavnosti za širitev poslovanja MSP, ki bi bile skladne z novim Evropskim svetom za inovacije, saj se v okviru programa Obzorje Evropa izrecno osredotoča na prodorne inovacije. Ukrepi za širitev poslovanja MSP v okviru tega programa bi morale biti na primer usmerjene v pomoč tem podjetjem pri širjenju s komercializacijo in internacionalizacijo ter prek tržnih priložnosti.

Predlog spremembe    27

Predlog uredbe

Uvodna izjava 29

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(29)  Ustvarjalnost in inovativnost sta ključni za konkurenčnost industrijskih vrednostnih verig Unije. Sta katalizator modernizacije industrije in prispevata k pametni, vključujoči in trajnostni rasti. Vendar pa MSP še vedno zaostajajo pri izkoriščanju teh možnosti. Program bi zato moral podpirati ciljno naravnane ukrepe, omrežja in partnerstva za inovacije, ki temeljijo na ustvarjalnosti, v celotni industrijski vrednostni verigi.

(29)  Za konkurenčnost industrijskih vrednostnih verig Unije so ključni ustvarjalnost, inovativnost ter tehnološko in organizacijsko preoblikovanje, bolj trajnostni proizvodni procesi, zlasti pa gospodarna raba virov in energijska učinkovitost. So katalizator modernizacije podjetij in industrijskih sektorjev in prispevajo k pametni, vključujoči in trajnostni rasti. Vendar pa MSP še vedno zaostajajo pri izkoriščanju teh možnosti. Program bi zato moral v vsej industrijski vrednostni verigi podpirati ciljno naravnane ukrepe, omrežja in partnerstva za inovacije, ki temeljijo na ustvarjalnosti.

Predlog spremembe    28

Predlog uredbe

Uvodna izjava 29 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(29a)  Upoštevati je treba, da je bil instrument za mala in srednja podjetja v okviru programa Obzorje 2020 za podjetnike z nepovratnimi sredstvi tako prve kot druge faze izredno uspešen, saj so lahko razvijali svoje nove poslovne zamisli ter preskušali in razvijali prototipe. Čeprav je izbirni proces že zelo strog, vseeno mnogi res dobri projekti ne morejo pridobiti financiranja, saj so sredstva omejena. Izvajanje v okviru Agencije za mala in srednja podjetja (EASME) poteka zelo učinkovito. Program je sicer usmerjen k visokotehnološkim projektom, a bi morali njegovo metodologijo razširiti na vse vrste MSP, ki želijo razširiti poslovanje.

Predlog spremembe    29

Predlog uredbe

Uvodna izjava 29 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(29b)  Ukrepi programa COSME bi se morali osredotočiti tudi na sektorje, ki imajo znaten potencial rasti in socialni potencial ter kjer je visok delež MSP. Edinstven gospodarski sektor Unije, ki znatno prispeva k njenemu BDP in ki ga vzdržujejo predvsem MSP, je turizem. Unija bi morala še naprej izvajati ukrepe, s katerimi podpira posebnosti tega sektorja, in jih še pomnožiti.

Obrazložitev

Glede na težo turizma v evropskem okviru bi se moral program osredotočiti na ta sektor.

Predlog spremembe    30

Predlog uredbe

Uvodna izjava 30

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(30)  Evropski standardi igrajo pomembno vlogo na notranjem trgu. So izjemno pomembni za konkurenčnost podjetij, zlasti MSP. So bistveno orodje za podpiranje zakonodaje in politik Unije na številnih ključnih področjih, kot so energija, podnebne spremembe, informacijske in komunikacijske tehnologije, trajnostna raba virov, inovacije, varnost proizvodov, varstvo potrošnikov, varnost delavcev in delovni pogoji ter starajoče se prebivalstvo, in imajo tako ugoden učinek na družbo kot celoto.

(30)  Evropski standardi imajo na notranjem trgu pomembno vlogo. So izjemno pomembni za konkurenčnost podjetij, zlasti MSP. So bistveno orodje za podpiranje zakonodaje in ciljev politik Unije na številnih ključnih področjih, kot so pospeševanje energetskega prehoda, boj proti podnebnim spremembam, varstvo okolja, boljša kakovost zraka, informacijske in komunikacijske tehnologije, trajnostna raba in recikliranje virov, tehnološke in socialne inovacije, varnost proizvodov, varstvo potrošnikov, varnost delavcev in delovni pogoji ter starajoče se prebivalstvo, in imajo s tem ugoden učinek na vso družbo.

Predlog spremembe    31

Predlog uredbe

Uvodna izjava 30 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(30a)  V vseh ustreznih pobudah in ukrepih, ki jih zajema program, bi bilo treba upoštevati načeli preglednosti in enakih možnosti. Pri teh pobudah in ukrepih bi bilo treba upoštevati tudi spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin vseh državljanov.

Predlog spremembe    32

Predlog uredbe

Uvodna izjava 65

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(65)  Program bi moral spodbujati sinergije in dopolnjevanje v zvezi z MSP ter podporo za podjetništvo v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj, vzpostavljenega z Uredbo (EU) [...] Evropskega parlamenta in Sveta69. Poleg tega bo sklop za MSP sklada InvestEU, vzpostavljenega z Uredbo (EU) [...] Evropskega parlamenta in Sveta70, zagotavljal podporo z dolžniškim in lastniškim financiranjem, da se olajša dostop do finančnih sredstev za MSP in poveča njihova razpoložljivost. Program bi si poleg tega moral prizadevati za sinergije v okviru vesoljskega programa, vzpostavljenega z Uredbo (EU) […] Evropskega parlamenta in Sveta71, v zvezi s spodbujanjem MSP, da izkoristijo prodorne inovacije in druge rešitve, razvite v okviru navedenega programa.

(65)  Program bi moral spodbujati sinergije, dopolnjevanje in dodatnost v zvezi z MSP ter podporo za podjetništvo v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj, vzpostavljenega z Uredbo (EU) [...] Evropskega parlamenta in Sveta69. Poleg tega bo sklop za MSP sklada InvestEU, vzpostavljenega z Uredbo (EU) [...] Evropskega parlamenta in Sveta70, zagotavljal podporo z dolžniškim in lastniškim financiranjem, da se za MSP in mikropodjetja olajša dostop do finančnih sredstev ter poveča tudi njihova razpoložljivost. Pri programu bi si poleg tega morali prizadevati za sinergije v okviru vesoljskega programa, vzpostavljenega z Uredbo (EU) […] Evropskega parlamenta in Sveta71, in sicer v zvezi s spodbujanjem MSP, da bi izkoristila prodorne inovacije in druge rešitve, razvite v okviru teh programov.

__________________

__________________

69 COM(2018) 372 final.

69 COM(2018)0372.

70 COM(2018) 439 final.

70 COM(2018)0439.

71 COM(2018) 447 final.

71 COM(2018)0447.

Obrazložitev

Dodano sklicevanje na dodatnost in mikropodjetja.

Predlog spremembe    33

Predlog uredbe

Uvodna izjava 67

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(67)  Program bi moral spodbujati sinergije in dopolnjevanje v zvezi s programom za digitalno Evropo, vzpostavljenim z Uredbo (EU) [...] Evropskega parlamenta in Sveta73, katerega namen je spodbujati digitalizacijo gospodarstva Unije in javnega sektorja.

(67)  Program bi moral spodbujati sinergije in dopolnjevanje v zvezi s programom za digitalno Evropo, vzpostavljenim z Uredbo (EU) [...] Evropskega parlamenta in Sveta73, katerega namen je spodbujati digitalizacijo gospodarstva Unije in javnega sektorja ter pripomoči k večji kibernetski varnosti.

__________________

__________________

73 COM(2018) 434 final.

73 COM(2018)0434.

Predlog spremembe    34

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

S to uredbo se vzpostavi program za izboljšanje delovanja notranjega trga in konkurenčnosti podjetij, vključno z mikro, malimi in srednjimi podjetji, ter okvir za financiranje razvoja, priprave in izkazovanja evropske statistike v smislu člena 13 Uredbe (ES) št. 223/2009 (v nadaljnjem besedilu: program).

S to uredbo se vzpostavi program za izboljšanje delovanja notranjega trga in konkurenčnosti ter trajnostnosti podjetij, vključno z mikro, malimi in srednjimi podjetji, socialnimi podjetji ter podjetniškimi mrežami, ter okvir za financiranje razvoja, priprave in izkazovanja evropske statistike v smislu člena 13 Uredbe (ES) št. 223/2009 (v nadaljnjem besedilu: program).

Predlog spremembe    35

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4a)  „socialno podjetje“ pomeni podjetje, za katero je socialni vpliv pomembnejši od ustvarjanja dobička za lastnike ali delničarje in ki na trgu zagotavlja blago in opravlja storitve, njegovo upravljanje pa je odgovorno in pregledno ter so vanj vključeni delavci, potrošniki in drugi deležniki;

Predlog spremembe    36

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 4 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4b)  „lokalno javno podjetje“ pomeni malo lokalno podjetje, ki zagotavlja javne storitve in izpolnjuje merila za MSP ter opravlja pomembne naloge za lokalne skupnosti;

Obrazložitev

Lokalna javna podjetja so vrsta podjetniške dejavnosti s posebnimi značilnostmi, ki jih je treba v programu COSME ustrezno upoštevati.

Predlog spremembe    37

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 4 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4c)  „podjetniške mreže“ pomeni povezovanje podjetnikov zaradi izvajanja skupnega projekta, v katerem dve ali več MSP skupaj izvajajo eno ali več gospodarskih dejavnosti, s katero želijo povečati svojo konkurenčnost na trgu.

Obrazložitev

Podjetniške mreže so bistveni akterji na notranjem trgu.

Predlog spremembe    38

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  izboljšati delovanje notranjega trga, predvsem pa zaščititi in opolnomočiti državljane, potrošnike in podjetja, zlasti mikro, mala in srednja podjetja (MSP), z izvrševanjem prava Unije, olajševanjem dostopa do trga, določanjem standardov ter spodbujanjem zdravja ljudi, živali in rastlin ter dobrobiti živali, poleg tega pa tudi izboljšati sodelovanje med pristojnimi organi držav članic ter med pristojnimi organi držav članic in Komisijo ter decentraliziranimi agencijami Unije;

(a)  izboljšati konkurenčnost in delovanje notranjega trga z okrepitvijo lokalnih gospodarstev, odpraviti tržne neučinkovitosti in omogočiti izvrševanje pravnega okvira Unije, zaščititi in opolnomočiti državljane, potrošnike ter podjetja in njihovo delovno silo, zlasti mikro, mala in srednja podjetja (MSP) s prispevanjem k podnebnim ciljem in k trajnostni industrijski rasti ter tudi z ustvarjanjem ugodnih razmer za stabilno in kakovostno zaposlitev, z olajševanjem dostopa do trga in boljšim dostopom do finančnih sredstev, določanjem standardov ter spodbujanjem zdravja ljudi, živali in rastlin ter in zagotavljanjem dobrobiti živali; poleg tega pa tudi izboljšati sodelovanje med pristojnimi organi držav članic ter med pristojnimi organi držav članic in Komisijo ter decentraliziranimi agencijami Unije in tudi izmenjavo najboljših praks med njimi;

Predlog spremembe    39

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  povečati učinkovitost notranjega trga, omogočiti lažje preprečevanje in odstranjevanje ovir, podpirati razvoj, izvajanje in izvrševanje prava Unije na področjih notranjega trga blaga in storitev, javnih naročil, nadzora trga ter na področjih prava gospodarskih družb, pogodbenega in nepogodbenega prava, preprečevanja pranja denarja, prostega pretoka kapitala, finančnih storitev in konkurence, vključno z razvojem orodij upravljanja;

(a)  povečati učinkovitost notranjega trga, spodbujati lokalni gospodarski razvoj, omogočiti lažje preprečevanje in odpravljanje ovir, podpirati razvoj, izvajanje in izvrševanje prava Unije na področju notranjega trga blaga in storitev, socialnega gospodarstva, socialnega gospodarstva in socialnega podjetništva, javnih naročil, nadzora trga ter na področju prava gospodarskih družb, pogodbenega in nepogodbenega prava, preprečevanja pranja denarja, prostega pretoka kapitala, finančnih storitev in konkurence, vključno z razvojem orodij upravljanja;

Predlog spremembe    40

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  izboljšati konkurenčnost podjetij s posebnim poudarkom na MSP ter z ukrepi, ki MSP ponujajo različne oblike podpore, omogočiti dostop do trgov, vključno z internacionalizacijo MSP, ugodnim poslovnim okoljem za MSP, konkurenčnostjo sektorjev, modernizacijo industrije in spodbujanjem podjetništva;

(b)  okrepiti konkurenčnost in trajnostnost podjetij, s posebnim poudarkom na MSP, ter doseči dodatnost z ukrepi (programa COSME), pri katerih bodo izrecno upoštevane posebne potrebe teh podjetij, in sicer:

Predlog spremembe    41

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2 – točka b – točka i (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

i)  z nudenjem različnih oblik podpore MSP, s katerimi bi spodbujali rast, podpiranje in ustanavljanje tovrstnih podjetij, na primer s podjetniškimi mrežami, razvojem upravljavskih znanj in veščin ter s spodbujanjem ukrepov za razširitev poslovanja, zaradi česar bodo lažje dostopala do trgov in procesov internacionalizacije ter lažje tržila svoje proizvode in storitve;

Predlog spremembe    42

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2 – točka b – točka ii (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

ii)  s spodbujanjem ugodnega poslovnega okolja in okvira za MSP, z zmanjšanjem upravnega bremena, s povečanjem konkurenčnosti posameznih sektorjev, s posodobitvijo industrije in njeno digitalno preobrazbo, kar bo vse pomagalo ustvariti odporno, z viri gospodarno in energijsko učinkovito gospodarstvo;

Predlog spremembe    43

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2 – točka b – točka iii (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

iii)  s spodbujanjem podjetniške kulture in prispevanjem k visokokakovostnemu usposabljanju zaposlenih v MSP;

Predlog spremembe    44

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2 – točka b – točka iv (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

iv)  s spodbujanjem novih poslovnih priložnosti za MSP, v okviru katerih bi na ozemljih, kjer prihaja do strukturnih sprememb, te premagovali z usmerjenimi ukrepi in z drugimi inovativnimi oblikami ukrepov, na primer z delavskimi odkupi, s katerimi bi omogočili ustvarjanje novih delovnih mest in poslovno kontinuiteto.

Predlog spremembe    45

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Finančna sredstva za izvajanje programa za obdobje 2021–2027 znašajo 4 088 580 000 EUR v tekočih cenah.

1.  Finančna sredstva za izvajanje programa za obdobje 2021–2027 znašajo 5 514 000 000 EUR v cenah iz leta 2018 (6 211 000 000 EUR v tekočih cenah).

Predlog spremembe    46

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  1 000 000 000 EUR za cilj iz člena 3(2)(b);

(a)  2 772 000 000 EUR v cenah iz leta 2018 (3 122 000 000 EUR v tekočih cenah) za cilj iz člena 3(2)(b);

Predlog spremembe    47

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Znesek iz odstavka 1 se lahko uporabi za tehnično in upravno pomoč za izvajanje programa, predvsem za dejavnosti pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja ter za izkoriščanje informacijskotehnoloških omrežij, ki se osredotočajo na obdelavo in izmenjavo podatkov, pa tudi za uporabo in razvoj korporativnih informacijskotehnoloških orodij.

3.  Znesek iz odstavka 1 se lahko uporabi za tehnično in upravno pomoč za izvajanje programa, predvsem za dejavnosti pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja ter za izkoriščanje informacijskotehnoloških omrežij, ki se osredotočajo na obdelavo in izmenjavo podatkov, pa tudi za uporabo in razvoj korporativnih informacijskotehnoloških orodij. Skupni strošek upravne in tehnične podpore bo omejen, zato da bo lahko program čim bolj na voljo za financiranje ukrepov, ki sodijo med cilje programa, in sicer ta skupni strošek v nobenem primeru ne sme preseči 5 % skupnega proračuna iz člena 4(1).

Predlog spremembe    48

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6.  Viri, dodeljeni državam članicam v okviru deljenega upravljanja, se lahko na njihovo zahtevo prerazporedijo na program. Komisija te vire izvršuje neposredno v skladu s točko (a) člena 62(1) finančne uredbe ali posredno v skladu s točko (c) navedenega člena. Če je to mogoče, se ti viri uporabijo v korist zadevne države članice.

6.  Viri, dodeljeni državam članicam v okviru deljenega upravljanja, se lahko na njihovo prostovoljno zahtevo prerazporedijo na program. Komisija te vire izvršuje neposredno v skladu s točko (a) člena 62(1) finančne uredbe ali posredno v skladu s točko (c) navedenega člena. Če je mogoče, se ti viri uporabijo v korist zadevne države članice.

Predlog spremembe    49

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Nepovratna sredstva v okviru programa se dodeljujejo in upravljajo v skladu z naslovom VIII finančne uredbe.

Nepovratna sredstva v okviru programa se dodeljujejo in upravljajo v skladu z naslovom VIII finančne uredbe. Komisija objavi programe dela, sprejete v zvezi z vsakim izmed specifičnih ciljev iz člena 2(2), in navede višino nepovratnih sredstev, ki se jim dodelijo.

Obrazložitev

To je ustaljena praksa pri upravljanju programov EU.

Predlog spremembe    50

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  ustvarjanje pravih pogojev za opolnomočenje vseh akterjev notranjega trga, vključno s podjetji, državljani in potrošniki, civilno družbo in javnimi organi, s pomočjo preglednih informacij in kampanjami ozaveščanja, izmenjavo najboljše prakse, spodbujanjem dobrih praks, izmenjavo in razširjanjem strokovnega znanja in izkušenj ter organizacijo usposabljanj;

(a)  ustvarjanje pravih pogojev za opolnomočenje vseh akterjev notranjega trga, vključno s podjetji, zlasti mikropodjetji in MSP, državljani in potrošniki, civilno družbo in javnimi organi, s pomočjo preglednih informacij in kampanjami ozaveščanja, izmenjavo najboljše prakse, spodbujanjem dobrih praks, izmenjavo in razširjanjem strokovnega znanja in izkušenj ter organizacijo usposabljanj;

Predlog spremembe    51

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  zagotavljanje mehanizmov, s katerimi državljani, potrošniki, končni uporabniki, civilna družba in predstavniki podjetij iz Unije lahko prispevajo k političnim razpravam, politikam in postopkom odločanja, zlasti s podpiranjem delovanja zastopniških organizacij na nacionalni ravni in ravni Unije;

(b)  zagotavljanje mehanizmov, s katerimi lahko državljani, potrošniki, končni uporabniki, civilna družba in predstavniki podjetij in delavcev iz Unije prispevajo k političnim razpravam, politikam in postopkom odločanja, zlasti s podpiranjem delovanja zastopniških organizacij na nacionalni ravni in ravni Unije;

Predlog spremembe    52

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 3 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  zagotavljanje različnih oblik podpore za MSP;

črtano

Predlog spremembe    53

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 3 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  izboljševanje dostopa MSP do trgov, podpora MSP pri obravnavi svetovnih in družbenih izzivov ter pri poslovni internacionalizaciji in krepitev vodilnega industrijskega položaja Unije v globalnih vrednostnih verigah, vključno z evropsko podjetniško mrežo;

(b)  izboljševanje dostopa mikropodjetij, MSP in podjetniških mrež do trgov, vključno s trgi zunaj Unije, podpora tem subjektom pri reševanju svetovnih okoljskih, gospodarskih in družbenih izzivov in pri poslovni internacionalizaciji, omogočanje podpore zanje v vsem življenjskem ciklu ter krepitev vodilnega podjetniškega in industrijskega položaja Unije v globalnih vrednostnih verigah;

Predlog spremembe    54

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 3 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  obravnavanje tržnih ovir in upravnega bremena ter ustvarjanje ugodnega poslovnega okolja za opolnomočenje MSP, da izkoristijo notranji trg;

(c)  obravnavanje tržnih ovir in zmanjšanje upravnega bremena, vključno z odpravo ovir za ustanovitev podjetja in začetek poslovanja, ter ustvarjanje ugodnega poslovnega okolja, v katerem bodo lahko mikropodjetja in MSP izkoristila notranji trg, vključno z dostopom do financiranja; vse to tudi ob zagotavljanju ustreznih programov usmerjanja, mentorstva in programi inštruiranja ter na znanju temelječih poslovnih storitev;

Predlog spremembe    55

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 3 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  spodbujanje rasti podjetij, vključno z razvojem znanja in spretnosti, ter industrijsko preoblikovanje v proizvodnem in storitvenem sektorju;

(d)  spodbujanje razvoja in rasti trajnostnih podjetij, ozaveščanje o zakonodaji Unije med mikropodjetji in MSP, vključno z okoljsko in energetsko zakonodajo EU, nadgradnja njihovih znanj in spretnosti ter razvoj kvalifikacij, omogočanje novih poslovnih modelov in z viri gospodarnih vrednostnih verig, ki bodo podpirali industrijsko, tehnološko in organizacijsko preoblikovanje v proizvodnem in storitvenem sektorju;

Predlog spremembe    56

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 3 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e)  podpiranje konkurenčnosti podjetij in celotnih gospodarskih sektorjev ter pomoč MSP pri uvajanju inovacij in sodelovanju v vrednostnih verigah s pomočjo strateškega povezovanja ekosistemov in grozdov, vključno s skupno pobudo grozdov;

(e)  povečanje konkurenčnosti in trajnosti podjetij in celih gospodarskih sektorjev ter pomoč mikropodjetjem in MSP pri uvajanju tehnoloških, organizacijskih in socialnih inovacij, pri krepitvi družbene odgovornosti podjetij in pri sodelovanju v vrednostnih verigah s pomočjo strateškega povezovanja ekosistemov in grozdov, vključno s skupno pobudo grozdov;

Predlog spremembe    57

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 3 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f)  spodbujanje podjetniškega poslovnega okolja in podjetniške kulture, tudi z mentorskim programom za nove podjetnike, ter podpiranje zagonskih podjetij ter trajnosti in razširitve poslovanja.

(f)  spodbujanje podjetniškega poslovnega okolja in podjetniške kulture, tudi z razširjenim mentorskim programom za nove podjetnike, ter podpiranje zagonskih podjetij ter trajnosti in širitve poslovanja, s posebno pozornostjo za potencialne nove podjetnike (na primer mlade, ženske) in druge posebne ciljne skupine, na primer socialno prikrajšane in ranljive skupine.

Predlog spremembe    58

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a.  Komisija lahko podpre naslednje posebne ukrepe v podporo odstavkom od (a) do (f) za:

 

i. pospeševanje, podpiranje in širjenje svetovalnih storitev prek evropske podjetniške mreže za zagotavljanje celovitih podpornih poslovnih storitev „vse na enem mestu“ za MSP v Uniji, ki želijo raziskati priložnosti na notranjem trgu in v tretjih državah, in z nadzorovanjem, da se bodo pri tem v vseh državah članicah zagotavljale primerljivo kakovostne storitve;

 

ii. podpiranje vzpostavljanja podjetniških mrež;

 

iii. podpiranje in širjenje programov mobilnosti za nove podjetnike (Erasmus za mlade podjetnike), da bi si okrepili zmožnosti za razvijanje podjetniškega znanja, spretnosti in naravnanosti ter izboljšali svoje tehnološke zmogljivosti in znanje o vodenju podjetja;

 

iv. podpiranje rasti in širitve MSP s projekti za obsežnejšo razširitev poslovanja na podlagi tržnih priložnosti (instrument za razširitev podjetij MSP);

 

v. podpiranje specifičnih sektorskih dejavnosti, za katere sta značilna velik delež mikropodjetij in MSP ter visok prispevek k BDP Unije, na primer turizma.

Predlog spremembe    59

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 3 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3b.  Ukrepi iz odstavka 3a (novo), ki se izvajajo v okviru evropske podjetniške mreže, lahko med drugim zajemajo:

 

(i) lajšanje internacionalizacije MSP in iskanja poslovnih partnerjev na notranjem trgu, čezmejno poslovno sodelovanje pri raziskavah in razvoju ter partnerstva za prenos tehnologije, znanja in inovacij;

 

(ii) zagotavljanje informacij, usmerjanja in personaliziranega svetovanja v zvezi s pravom EU, možnostmi za financiranje in pobudami Unije, ki vplivajo na poslovanje, vključno z vidiki obdavčitve, lastninskih pravic, okoljskih in energetskih obveznosti, delovnega prava in socialne varnosti;

 

(iii) lajšanje dostopa MSP do strokovnega znanja na področju okolja, podnebja, energijske učinkovitosti in poslovne uspešnosti;

 

(iv) krepitev sodelovanja mreže z drugimi informacijskimi in svetovalnimi mrežami v Uniji in državah članicah, zlasti z mrežo evropskih služb za zaposlovanje (EURES), vozlišči Unije za inovacije in svetovalnim vozliščem InvestEU.

 

Storitve, ki jih mreža izvaja v imenu drugih programov Unije, se financirajo iz teh programov.

 

Komisija prednostno obravnava ukrepe v okviru mreže, ki so namenjeni izboljšanju tistih delov ali elementov mreže, ki ne dosegajo minimalnih standardov, da bi mikropodjetjem in MSP po vsej Evropski uniji zagotovila enovito podporo.

 

Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi kazalnike in minimalne standarde za merjenje učinka mreže pri uresničevanju posebnih ciljev in učinkovitosti ukrepov programa COSME.

 

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 21(2).

 

Na Komisijo se v skladu s členom 20 prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov za dopolnitev z dodatnimi oblikami podpore MSP, ki sicer v tem odstavku še niso predvidene.

 

Pri teh delegiranih aktih so upoštevani cilji te uredbe, zlasti cilji programa COSME iz člena 3(2).

Predlog spremembe    60

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 3 – pododstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Pravni subjekti s sedežem v tretji državi, ki ni pridružena programu, lahko sodelujejo v naslednjih ukrepih:

Komisija lahko pravnim subjektom s sedežem v tretji državi, ki ni pridružena programu, dovoli sodelovanje v naslednjih ukrepih:

Obrazložitev

Ta instrument mora biti osredotočen na zagotavljanje podpore predvsem evropskim upravičencem. V korist evropskih MSP in potrošniških organizacij je mogoče dopustiti nekatere izjeme za subjekte s sedežem v tretjih državah, vendar bi bilo treba o tem odločati za vsak primer posebej.

Predlog spremembe    61

Predlog uredbe

Člen 11 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Merila za ocenjevanje in dodelitev

Ocenjevanje

Obrazložitev

Ta člen se dejansko nanaša samo na ocenjevanje.

Predlog spremembe    62

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 2 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

lahko prejemajo podporo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada, Evropskega socialnega sklada plus ali Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v skladu z odstavkom 5 člena [67] Uredbe (EU) XX [uredba o skupnih določbah] in členom [8] Uredbe (EU) XX [o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike], če so takšni ukrepi skladni s cilji zadevnega programa. Uporabljajo se pravila iz sklada, ki zagotavlja podporo.

lahko prejemajo podporo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada, Evropskega socialnega sklada plus ali Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v skladu z odstavkom 5 člena [67] Uredbe (EU) XX [uredba o skupnih določbah] in členom [8] Uredbe (EU) XX [o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike] ali Uredbo (EU) XX [o vzpostavitvi programa za digitalno Evropo], zlasti pri cilju glede naprednih digitalnih znanj in spretnosti, če so ti ukrepi skladni s cilji posameznega programa. Uporabljajo se pravila sklada, ki zagotavlja podporo.

Obrazložitev

Zagotoviti je treba usklajevanje s programom za digitalno Evropo, da se vzpostavi celovita strategija EU za MSP.

Predlog spremembe    63

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a.  Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi programe dela, ki zajemajo ukrepe iz programa COSME, in poskrbi za veljavnost posebnega cilja iz člena 3(2)(b). Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 21(2). Program dela poleg elementov iz odstavka 1 vključuje tudi:

 

(i) navedbo zneska, dodeljenega vsakemu izmed ukrepov, za katere je predvideno financiranje;

 

(ii) okvirni časovni razpored izvajanja;

 

(iii) sklice na druge ukrepe na ravni Unije, ki se izvajajo v okviru drugih programov ali ukrepov Unije in ki bi bili lahko zanimivi za MSP in mrežo.

 

Program dela in ukrepi se objavijo tudi na spletnih straneh posameznih kontaktnih točk znotraj mreže, če so na voljo. To je pomembno zlasti za ukrepe, ki se nanašajo na MSP.

Predlog spremembe    64

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1b.  Komisija do konca januarja 2021 pripravi okvirni program, ki bo vseboval časovni razpored za programe dela in razpise, njihove teme in dodeljeno financiranje ter druge podrobnosti, ki so potrebne za zagotovitev preglednosti in predvidljivosti za ves čas trajanja programa ter za večjo kakovost projektov.

Predlog spremembe    65

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Ocene se opravijo pravočasno, da prispevajo k postopku odločanja.

1.  Ocene se opravijo pravočasno, vendar vsaj vsaki dve leti, da prispevajo k postopku odločanja, in sicer vsaj vsaki dve leti.

Predlog spremembe    66

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Vmesna ocena programa se opravi, ko je na voljo dovolj informacij o izvajanju programa, vendar najpozneje v štirih letih od začetka izvajanja programa.

2.  Vmesna ocena programa se opravi, ko je na voljo dovolj informacij o njegovem izvajanju na podlagi spremljanja, opravljenega v skladu s členom 20, vendar najpozneje v štirih letih po začetku izvajanja programa. Pri tem je zajeto tudi poglobljeno ovrednotenje postopkov, ciljev in meril upravičenosti za tekoče obdobje financiranja. Na podlagi rezultatov vmesne ocene se predlagajo priporočila za pregled programa.

Predlog spremembe    67

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Prejemniki finančnih sredstev Unije potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije (zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov) z zagotavljanjem jasnih, učinkovitih in sorazmernih ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo.

1.  Prejemniki finančnih sredstev Unije poslujejo pregledno, potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije (zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov) z zagotavljanjem jasnih, učinkovitih in sorazmernih ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo na lokalni ravni.

Obrazložitev

Poskrbeti je treba, da bodo rezultati programa prepoznavni v lokalnih skupnostih, da se poveča ozaveščenost o prispevku EU k blaginji evropske družbe.

Predlog spremembe    68

Predlog uredbe

Priloga IV – stolpec 2 – vrstica 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1 – Število MSP, ki prejemajo podporo

1 – Število MSP, ki prejemajo podporo programa in mreže

2 – Število podjetij s podporo, ki so sklenila poslovna partnerstva

2 – Število podjetij s podporo, ki so sklenila poslovna partnerstva

 

2a – Število podjetnikov, ki uporabljajo programe mentorstva in mobilnosti

 

2b – Zmanjšanje stroškov ustanovitve podjetja za MSP

 

2c – Število ustvarjenih podjetniških mrež v primerjavi z izhodiščnim stanjem

 

2d – Število držav članic, ki uporabljajo test za MSP

 

2e – Občutno višje število držav članic z enotno kontaktno točko za ustanovitev podjetja

 

2f – Povečanje deleža MSP, ki izvažajo, in povečanje deleža MSP, ki izvažajo izven Unije, v primerjavi z izhodiščnim stanjem

 

2g – Občutno večje število držav članic, ki udejanjajo podjetniške rešitve, usmerjene v potencialne, nove in mlade podjetnike in podjetnice ter druge posebne ciljne skupine, v primerjavi z izhodiščnim stanjem

 

2h – Večji delež državljanov Unije, ki se želijo odločiti za samozaposlitev, v primerjavi z izhodiščnim stanjem

 

2i – Uspešnost MSP glede trajnosti, ki se med drugim meri z večjim deležem unijskih MSP, ki razvijajo proizvode trajnostnega modrega gospodarstva in zelene proizvode1a in storitve, ter z izboljšano učinkovitostjo glede virov (kar lahko zajema energijo, materiale ali vodo, recikliranje itd.) v primerjavi z izhodiščnim stanjem

 

*vsi kazalniki se primerjajo z aktualnim stanjem za leto 2018.

 

__________________

 

1a Ekološki proizvodi in storitve so proizvodi in storitve, katerih prevladujoča funkcija je zmanjšati okoljsko tveganje ter čim bolj omejiti onesnaževanje in porabo virov. Vključeni so tudi proizvodi z okoljskimi značilnostmi (okoljsko primerno zasnovani, z znakom za okolje, ekološko pridelani in z znatno vsebnostjo recikliranih materialov). Vir: Flash Eurobarometer 342, „MSP, učinkovita raba virov in zeleni trgi“.

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov

Vzpostavitev programa za enotni trg, konkurenčnost podjetij, vključno z malimi in srednjimi podjetji, in evropsko statistiko

Referenčni dokumenti

COM(2018)0441 – C8-0254/2018 – 2018/0231(COD)

Pristojni odbor

Datum razglasitve na zasedanju

IMCO

14.6.2018

 

 

 

Mnenje pripravil

Datum razglasitve na zasedanju

ITRE

14.6.2018

Pridruženi odbori – datum razglasitve na zasedanju

5.7.2018

Pripravljavka mnenja

Datum imenovanja

Patrizia Toia

13.6.2018

Obravnava v odboru

9.10.2018

5.11.2018

 

 

Datum sprejetja

3.12.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

39

1

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Zigmantas Balčytis, José Blanco López, Jonathan Bullock, Jerzy Buzek, Angelo Ciocca, Jakop Dalunde, Theresa Griffin, Hans-Olaf Henkel, Eva Kaili, Seán Kelly, Peter Kurumbašev (Peter Kouroumbashev), Zdzisław Krasnodębski, Miapetra Kumpula-Natri, Janusz Lewandowski, Edouard Martin, Tilly Metz, Csaba Molnár, Angelika Niebler, Morten Helveg Petersen, Carolina Punset, Julia Reda, Paul Rübig, Massimiliano Salini, Sven Schulze, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Patrizia Toia, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Henna Virkkunen, Martina Werner, Lieve Wierinck, Anna Záborská, Flavio Zanonato

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Pilar Ayuso, Michał Boni, Françoise Grossetête, Werner Langen, Marisa Matias, Luděk Niedermayer, Răzvan Popa, Giancarlo Scottà

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Renate Sommer

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

39

+

ALDE

Morten Helveg Petersen, Carolina Punset, Lieve Wierinck

ECR

Hans-Olaf Henkel

ENF

Angelo Ciocca, Giancarlo Scottà

GUE/NGL

Marisa Matias, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis)

PPE

Pilar Ayuso, Michał Boni, Jerzy Buzek, Françoise Grossetête, Seán Kelly, Werner Langen, Janusz Lewandowski, Angelika Niebler, Luděk Niedermayer, Paul Rübig, Massimiliano Salini, Sven Schulze, Renate Sommer, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Hermann Winkler, Anna Záborská

S&D

Zigmantas Balčytis, José Blanco López, Theresa Griffin, Eva Kaili, Peter Kurumbašev (Peter Kouroumbashev), Miapetra Kumpula-Natri, Edouard Martin, Csaba Molnár, Răzvan Popa, Patrizia Toia, Martina Werner, Flavio Zanonato

VERTS/ALE

Jakop Dalunde, Tilly Metz, Julia Reda

1

-

EFDD

Jonathan Bullock

1

0

ECR

Zdzisław Krasnodębski

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


MNENJE Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (15.1.2019)

za Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za enotni trg, konkurenčnost podjetij, vključno z malimi in srednjimi podjetji, in evropsko statistiko ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 99/2013, (EU) št. 1287/2013, (EU) št. 254/2014, (EU) št. 258/2014, (EU) št. 652/2014 in (EU) 2017/826

(COM(2018)0441 – C8-0254/2018 – 2018/0231(COD))

Pripravljavka mnenja: Sofia Ribeiro

(*)  Pridruženi odbori – člen 54 Poslovnika

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja poziva Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2)  Notranji trg se mora stalno prilagajati hitro spreminjajočemu se okolju digitalne revolucije in globalizacije. Novo obdobje digitalnih inovacij še naprej zagotavlja priložnosti za podjetja in posameznike ter ustvarja nove izdelke in poslovne modele, hkrati pa pomeni izziv za urejanje in izvrševanje.

(2)  Notranji trg se mora stalno prilagajati hitro spreminjajočemu se okolju digitalne revolucije in globalizacije. Novo obdobje digitalnih inovacij še naprej zagotavlja priložnosti za podjetja in posameznike, saj jim omogoča financiranje za dostop do tehnologije zadnje generacije, ter ustvarja nove izdelke in poslovne modele, hkrati pa pomeni izziv za zakonsko urejanje in izvrševanje. Po drugi strani pa je vsem udeležencem na trgu potrebna večja preglednost.

Predlog spremembe    2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3)  Obsežna zakonodaja Unije podpira delovanje notranjega trga. To zadeva zlasti konkurenčnost, standardizacijo, varstvo potrošnikov, nadzor trga in ureditev prehranske verige, poleg tega pa tudi pravila v zvezi s poslovanjem, trgovinskimi in finančnimi transakcijami ter spodbujanjem enakih konkurenčnih pogojev, ki so bistvenega pomena za delovanje notranjega trga.

(3)  Delovanje notranjega trga podpira obsežna zakonodaja Unije. Zadeva zlasti konkurenčnost, standardizacijo, varstvo potrošnikov, nadzor trga in ureditev prehranske verige, poleg tega pa tudi pravila v zvezi s poslovanjem, trgovinskimi in finančnimi transakcijami ter z bojem zoper nepoštene trgovinske prakse zajema tudi spodbujanje enakih konkurenčnih pogojev, kar je bistvenega pomena za delovanje notranjega trga.

Predlog spremembe    3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6)  Razvoj, priprava in izkazovanje evropske statistike so zajeti v ločenem evropskem statističnem programu, vzpostavljenem z Uredbo (EU) št. 99/2013 Evropskega parlamenta in Sveta47. Za zagotovitev kontinuitete priprave in izkazovanja evropske statistike bi moral novi program vključevati tudi dejavnosti, ki jih zajema evropski statistični program, in sicer z zagotavljanjem okvira za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike. Novi program bi moral vzpostaviti finančni okvir za evropsko statistiko, da se zagotovi visokokakovostna, primerljiva in zanesljiva statistika o Evropi, ki bo podpirala oblikovanje, izvajanje, spremljanje in ocenjevanje vseh politik Unije.

(6)  Razvoj, priprava in izkazovanje evropske statistike so zajeti v ločenem evropskem statističnem programu, vzpostavljenem z Uredbo (EU) št. 99/2013 Evropskega parlamenta in Sveta47. Za zagotovitev kontinuitete priprave in izkazovanja evropske statistike bi moral novi program vključevati tudi dejavnosti, ki jih zajema evropski statistični program, in sicer z zagotavljanjem okvira za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike. Novi program bi moral vzpostaviti finančni okvir za čim bolj ažurno evropsko statistiko, da se zagotovi najnovejša visokokakovostna, primerljiva in zanesljiva statistika o Evropi, ki bo uporabnikom na voljo v zlahka dostopnem formatu ter bo podpirala oblikovanje, izvajanje, spremljanje in ocenjevanje vseh politik Unije.

_________________

_________________

47Uredba (EU) št. 99/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2013 o evropskem statističnem programu za obdobje 2013–2017 (UL L 39, 9.2.2013, str. 12).

47Uredba (EU) št. 99/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2013 o evropskem statističnem programu za obdobje 2013–2017 (UL L 39, 9.2.2013, str. 12).

Predlog spremembe    4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7)  Zato je primerno, da se vzpostavi program za notranji trg, konkurenčnost podjetij, vključno z mikro, malimi in srednjimi podjetji, ter evropsko statistiko (v nadaljnjem besedilu: program). Program bi bilo treba vzpostaviti za obdobje sedmih let, in sicer od leta 2021 do leta 2027.

(7)  Zato je primerno, da se vzpostavi program za notranji trg, konkurenčnost podjetij, vključno z mikro, malimi in srednjimi podjetji, ter evropsko statistiko (v nadaljnjem besedilu: program). Program bi bilo treba vzpostaviti za obdobje sedmih let, in sicer od leta 2021 do leta 2027, kar sovpada s trajanjem večletnega finančnega okvira.

Predlog spremembe    5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9)  Sodoben notranji trg spodbuja konkurenco in koristi potrošnikom, podjetjem in zaposlenim. Boljše izkoriščanje nenehno razvijajočega se notranjega trga na področju storitev bi moralo evropskim podjetjem pomagati pri ustvarjanju delovnih mest in čezmejni rasti, nudenju večje izbire storitev po boljših cenah ter ohranjanju visokih standardov za potrošnike in delavce. V ta namen je cilj programa prispevati k odstranitvi preostalih ovir ter zagotoviti regulativni okvir, ki dopušča nove inovativne poslovne modele.

(9)  Sodoben notranji trg spodbuja konkurenco in koristi potrošnikom, podjetjem in zaposlenim. Boljše izkoriščanje nenehno razvijajočega se notranjega trga na področju storitev bi moralo evropskim podjetjem vseh velikosti pomagati pri ustvarjanju kakovostnih novih delovnih mest in čezmejni rasti, nudenju večje izbire storitev po boljših cenah ter ohranjanju visokih standardov za potrošnike in delavce. V ta namen je cilj programa prispevati k odstranitvi preostalih ovir ter zagotoviti regulativni okvir, ki bo dopuščal nove inovativne poslovne modele in pobude, na primer zagonska podjetja.

Predlog spremembe    6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10)  Regulativne ovire na notranjem trgu so bile za številne industrijske proizvode odstranjene s pomočjo mehanizmov preprečevanja, sprejetjem skupnih pravil in z načelom vzajemnega priznavanja na področjih, na katerih ne veljajo taka pravila Unije. Na področjih, kjer ni veljavne zakonodaje Unije, načelo vzajemnega priznavanja pomeni, da ima blago, ki se zakonito trži v eni državi članici, pravico do prostega pretoka in se ga lahko prodaja v drugi državi članici. Vendar imajo zaradi neustrezne uporabe vzajemnega priznavanja podjetja, ki želijo vstopiti na trge drugih držav članic, težave. Čeprav je povezanost trga na področju blaga močna, to vseeno pomeni izgubljene priložnosti za širše gospodarstvo. Zato bi moral biti cilj tega programa izboljšati vzajemno priznavanje na področju blaga in zmanjšati število nezakonitega in neskladnega blaga, ki vstopa na trg.

(10)  Regulativne ovire na notranjem trgu so bile za številne industrijske proizvode odstranjene s pomočjo mehanizmov preprečevanja, sprejetjem skupnih pravil in z načelom vzajemnega priznavanja na področjih, na katerih ni pravil Unije. Na področjih, kjer še ni zakonodaje Unije, načelo vzajemnega priznavanja pomeni, da ima blago, ki se zakonito trži v eni državi članici, pravico do prostega pretoka in se lahko prodaja v drugi državi članici. Vendar imajo podjetja, ki želijo vstopiti na trge drugih držav članic, predvsem tista, ki poslujejo čezmejno, težave zaradi neustrezne uporabe vzajemnega priznavanja. Čeprav je povezanost trga na področju blaga močna, to vseeno pomeni izgubljene priložnosti za širše gospodarstvo. Zato bi moral biti cilj tega programa izboljšati vzajemno priznavanje na področju blaga in zmanjšati količino nezakonitega in neskladnega blaga, ki vstopa na trg, ali blaga, ki utegne negativno vplivati na zdravje potrošnikov.

Predlog spremembe    7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11)  Novi regulativni izzivi in izzivi v zvezi z izvrševanjem so povezani s hitro spreminjajočim se okoljem digitalne revolucije ter se nanašajo na zadeve, kot so kibernetska varnost, internet stvari in umetna inteligenca. Če bi prišlo do škode, so bistvena stroga pravila o varnosti proizvodov in odgovornosti, da se zagotovi odziv politike, ki evropskim državljanom, vključno s potrošniki in podjetji, omogoča, da imajo od takih pravil koristi. Zato bi moral program prispevati k hitremu prilagajanju in izvrševanju ureditve glede odgovornosti za proizvode, ki spodbuja inovacije.

(11)  Novi regulativni izzivi in izzivi v zvezi z izvrševanjem so povezani s hitro spreminjajočim se okoljem digitalne revolucije ter se nanašajo na zadeve, kot so kibernetska varnost, internet stvari in umetna inteligenca. Če bi prišlo do škode, so bistvena stroga, a jasno in razumljivo zasnovana pravila o varnosti proizvodov in odgovornosti, da se zagotovi odziv politike, ki evropskim državljanom, vključno s potrošniki in podjetji, omogoči, da imajo od teh pravil korist. Zato bi moral program prispevati k hitremu prilagajanju in izvrševanju ureditve glede odgovornosti za proizvode, ki bo spodbujala inovacije.

Predlog spremembe    8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12)  Dajanje na trg izdelkov, ki niso skladni z zakonodajo Unije, postavlja skladne izdelke v slabši položaj in lahko ogrozi potrošnike. Mnogi podjetniki ne upoštevajo pravil zaradi pomanjkanja znanja ali namenoma, da bi pridobili konkurenčno prednost. Organi za nadzor trga imajo pogosto na voljo premalo finančnih sredstev in so omejeni z nacionalnimi mejami, medtem ko podjetniki trgujejo na evropski in celo svetovni ravni. Zlasti pri e-trgovanju imajo organi za nadzor trga velike težave pri sledenju neskladnih izdelkov, uvoženih iz tretjih držav, in pri iskanju odgovornega subjekta v svoji jurisdikciji. Zato bi si program moral prizadevati za krepitev skladnosti izdelkov, tako da bi podjetnikom zagotovil prave spodbude, okrepil preglede skladnosti in spodbudil tesnejše čezmejno sodelovanje med izvršilnimi organi. Program bi prav tako moral prispevati k utrditvi obstoječega okvira za dejavnosti nadzora trga; spodbujati skupne ukrepe organov za nadzor trga iz različnih držav članic, izboljšati izmenjavo informacij ter spodbujati zbliževanje in tesnejše povezovanje dejavnosti nadzora trga.

(12)  Če se na trg dajejo izdelki, ki niso skladni z zakonodajo Unije ali homologirani, to postavlja skladne izdelke v slabši položaj in lahko ogrozi potrošnike. Mnogi podjetniki ne upoštevajo pravil, bodisi zaradi nepoznavanja ali namenoma, da bi pridobili konkurenčno prednost. Organi za nadzor trga imajo pogosto na voljo premalo finančnih sredstev in so omejeni z nacionalnimi mejami, medtem ko podjetniki trgujejo na evropski, čezmejni in celo svetovni ravni. Zlasti pri e-trgovanju imajo organi za nadzor trga velike težave pri sledenju neskladnih izdelkov, uvoženih iz tretjih držav, in pri iskanju odgovornega subjekta v svoji jurisdikciji. Zato bi program moral težiti k temu, da bi povečal skladnost izdelkov, tako da bi podjetnikom zagotovil prave spodbude, okrepil preglede skladnosti in spodbudil tesnejše čezmejno sodelovanje med izvršilnimi organi. Program bi prav tako moral prispevati k utrditvi obstoječega okvira za dejavnosti nadzora trga; spodbujati skupne ukrepe organov za nadzor trga iz različnih držav članic, izboljšati izmenjavo informacij ter spodbujati zbliževanje in tesnejše povezovanje dejavnosti nadzora trga.

Predlog spremembe    9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14)  Ker zaradi razvoja spletne trgovine in potovalnih storitev potrošniški trgi ne poznajo meja, je pomembno zagotoviti, da lahko potrošniki, ki prebivajo v Uniji, izkoristijo ustrezno varstvo pri uvozu blaga in storitev od gospodarskih subjektov, ki imajo sedež v tretjih državah. Program bi zato po potrebi moral podpirati sodelovanje z ustreznimi organi, ki se nahajajo v državah, ki so ključne trgovinske partnerice Unije.

(14)  Ker zaradi nenehnega hitrega razvoja spletne trgovine in potovalnih storitev potrošniški trgi ne poznajo meja, je pomembno zagotoviti, da lahko potrošniki, ki prebivajo v Uniji, izkoristijo ustrezno varstvo pri uvozu blaga in storitev od gospodarskih subjektov, ki imajo sedež v tretjih državah. Program bi zato moral podpirati sodelovanje z ustreznimi organi, ki se nahajajo v državah, ki so ključne trgovinske partnerice Unije.

Predlog spremembe    10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16)  Za doseganje ciljev programa in za olajševanje življenja državljanov in podjetij je treba vzpostaviti visokokakovostne in k uporabniku usmerjene javne storitve. To pomeni, da bodo javne uprave morale začeti delovati na nove načine, zmanjšati izoliranost med različnimi deli svojih uprav ter z državljani in podjetji soustvarjati te javne storitve. Stabilna in vztrajna rast čezmejnih dejavnosti na notranjem trgu zahteva zagotavljanje najnovejših informacij o pravicah podjetij in državljanov ter informacij, ki pojasnjujejo upravne formalnosti. Poleg tega sta bistvenega pomena pravno svetovanje in pomoč pri reševanju problemov, ki nastajajo na čeznacionalni ravni. Nadalje je potrebno enostavno in učinkovito povezovanje nacionalnih uprav ter ocenjevanje, kako notranji trg deluje v praksi. Ta program bi zato za izboljšanje vsakodnevnega življenja državljanov in zmožnosti podjetij za čezmejno trgovanje moral podpirati obstoječa orodja za upravljanje notranjega trga: portal Tvoja Evropa, ki bi moral biti temelj prihajajočega enotnega digitalnega portala, Tvoja Evropa – nasveti (YEA), SOLVIT, informacijski sistem za notranji trg (IMI) in pregled enotnega trga.

(16)  Za doseganje ciljev programa in za olajševanje življenja državljanov in podjetij je treba vzpostaviti visokokakovostne in k uporabniku usmerjene javne storitve na vseh področjih. To pomeni, da bodo javne uprave morale začeti delovati na nove načine, zmanjšati izoliranost med različnimi deli svojih uprav ter z državljani in podjetji na lokalni, regionalni, čezmejni in nacionalni ravni soustvarjati te javne storitve, obenem pa poskrbeti za bolj dostopna spletna mesta javne uprave, kjer se bo dalo zlahka priti do informacij. Stabilna in vztrajna rast čezmejnih dejavnosti na notranjem trgu zahteva redno zagotavljanje najnovejših informacij o pravicah in obveznostih podjetij in državljanov ter informacij, ki bodo pojasnjevale upravne formalnosti in davke, povezane s temi dejavnostmi. Poleg tega sta bistvenega pomena pravno svetovanje in pomoč pri reševanju problemov, ki nastajajo na čeznacionalni ravni. Nadalje je potrebno enostavno in učinkovito povezovanje regionalnih in nacionalnih uprav, kjer je potrebno, ter ocenjevanje, kako notranji trg deluje v praksi. Ta program bi zato za izboljšanje vsakodnevnega življenja državljanov in zmožnosti podjetij za čezmejno trgovanje moral podpirati obstoječa orodja za upravljanje notranjega trga: portal Tvoja Evropa, ki bi moral biti temelj prihajajočega enotnega digitalnega portala, Tvoja Evropa – nasveti (YEA), SOLVIT, informacijski sistem za notranji trg (IMI) in pregled enotnega trga.

Predlog spremembe    11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18)  Program bi moral spodbujati tudi pravilno in celovito izvajanje in uporabo pravnega okvira Unije za preprečevanje pranja denarja in financirana terorizma s strani držav članic ter razvoj prihodnjih politik za spopadanje z novimi izzivi na tem področju. Prav tako bi moral podpirati ustrezne dejavnosti mednarodnih organizacij v evropskem interesu, kot je Odbor strokovnjakov za ocenjevanje ukrepov proti pranju denarja in financiranju terorizma Sveta Evrope.

(18)  Program bi moral spodbujati tudi pravilno in celovito izvajanje in uporabo pravnega okvira Unije za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma s strani držav članic ter spodbujati razvoj prihodnjih politik za spopadanje z novimi izzivi na tem področju, da bomo poiskali in izvajali rešitve za preprečevanje tega pojava in za boj proti njemu. Prav tako bi moral podpirati ustrezne dejavnosti mednarodnih organizacij v evropskem interesu, kot je Odbor strokovnjakov za ocenjevanje ukrepov proti pranju denarja in financiranju terorizma pri Svetu Evrope.

Predlog spremembe    12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 20

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(20)  Glede na to, da notranji trg, kot je opredeljen v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji, vključuje sistem, ki zagotavlja, da se konkurenca ne izkrivlja, bi program moral podpirati politiko Unije na področju konkurence, povezovanje in sodelovanje z nacionalnimi organi in sodišči ter vključevanje širše skupine zainteresiranih strani v obveščanje o pravicah, koristih in dolžnostih politike Unije na področju konkurence ter njihovo pojasnjevanje.

(20)  Glede na to, da notranji trg, kot je opredeljen v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji, vključuje sistem, ki zagotavlja, da se konkurenca ne izkrivlja, bi program moral podpirati politiko Unije na področju konkurence, povezovanje in sodelovanje z nacionalnimi in mednarodnimi organi in sodišči ter vključevanje širše skupine zainteresiranih strani v obveščanje o pravicah, koristih in dolžnostih politike Unije na področju konkurence ter njihovo pojasnjevanje.

Predlog spremembe    13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 23

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(23)  Pri pridobivanju financiranja, iskanju usposobljene delovne sile, spoprijemanju z upravnim bremenom, sprejemanju ustvarjalnosti in inovacij, dostopanju do trgov in spodbujanju dejavnosti internacionalizacije se MSP soočajo z enakimi izzivi, ki na večja podjetja nimajo enako velikega učinka. Program bi moral takšne tržne pomanjkljivosti obravnavati sorazmerno, ob tem pa ne izkrivljati konkurence na notranjem trgu.

(23)  Pri pridobivanju financiranja, iskanju usposobljene delovne sile, spoprijemanju z upravnim bremenom, sprejemanju ustvarjalnosti in inovacij, dostopanju do trgov in spodbujanju dejavnosti internacionalizacije se MSP soočajo z enakimi izzivi, ki na večja podjetja nimajo enako velikega učinka. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti regijam, ki jih pestijo omejitve, na primer gorska območja ali najbolj oddaljene regije, kjer so edini vir gospodarske dejavnosti in delovnih mest prav MSP. Program bi moral takšne tržne pomanjkljivosti obravnavati sorazmerno, ob tem pa ne izkrivljati konkurence na notranjem trgu.

Predlog spremembe    14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 24

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(24)  Prenekatera težava Unije na področju konkurenčnosti je povezana s težavnim dostopanjem MSP do financiranja, saj le stežka izkažejo svojo kreditno sposobnost in nimajo zadostnih jamstev. Dodatni izzivi, povezani s financiranjem, izhajajo iz potrebe MSP, da ostanejo konkurenčna, na primer z dejavnostmi za digitalizacijo, internacionalizacijo in inovacije ter krepitvijo delovne sile. Omejen dostop do financiranja slabo vpliva na ustanavljanje, rast in preživetje podjetij ter na pripravljenost novih podjetnikov, da bi prevzeli poslovno uspešna podjetja z nasledstvom.

(24)  Prenekatera težava Unije na področju konkurenčnosti je povezana s težavnim dostopanjem MSP do financiranja, saj le stežka izkažejo svojo kreditno sposobnost in nimajo zadostnih jamstev. Dodatni izzivi, povezani s financiranjem, izhajajo iz potrebe MSP, da ostanejo konkurenčna, na primer z dejavnostmi za digitalizacijo, internacionalizacijo in inovacije ter krepitvijo delovne sile. Omejen dostop do financiranja slabo vpliva na ustanavljanje, rast, lokalno gospodarstvo in preživetje podjetij ter na pripravljenost novih podjetnikov, da bi prevzeli poslovno uspešna podjetja z nasledstvom.

Predlog spremembe    15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 27

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(27)  Program bi moral zagotoviti učinkovito podporo MSP v celotnem življenjskem ciklu. Temeljiti bi moral na edinstvenem strokovnem znanju in izkušnjah, razvitih v zvezi z MSP in industrijskih sektorjih, ter na dolgoročnih izkušnjah pri delu z evropskimi, nacionalnimi in regionalnimi zainteresiranimi stranmi. Ta podpora bi morala temeljiti na uspešnih izkušnjah evropske podjetniške mreže, ki deluje kot enotna kontaktna točka za povečanje konkurenčnosti MSP in razvijanje njihovega poslovanja na enotnem trgu in širše. Mreža namerava še naprej nuditi storitve v imenu drugih programov Unije, predvsem programa Obzorje 2020, z uporabo finančnih virov navedenih programov. Mentorski program za nove podjetnike bi moral prav tako ostati orodje, ki novim podjetnikom ali osebam, ki želijo postati podjetniki, omogoča pridobitev podjetniških izkušenj, tako da jih poveže z izkušenimi podjetniki iz drugih držav in jim tako pomaga izboljšati podjetniške sposobnosti. Program bi si ob morebitnem dopolnjevanju drugih pobud Unije moral še naprej prizadevati za rast in širjenje svoje geografske pokritosti ter tako podjetnikom ponuditi večjo izbiro povezovanja.

(27)  Program bi moral zagotoviti učinkovito podporo MSP v vsem življenjskem ciklu, brez diskriminacije na podlagi spola in s spodbujanjem mladih s podeželja k podjetništvu, da bi preprečili odhajanje prebivalstva. Temeljiti bi moral na edinstvenem strokovnem znanju in izkušnjah, razvitih v zvezi z MSP in industrijskih sektorjih, ter na dolgoročnih izkušnjah pri delu z evropskimi, nacionalnimi in regionalnimi zainteresiranimi stranmi. Ta podpora bi morala temeljiti na uspešnih izkušnjah evropske podjetniške mreže, ki deluje kot enotna kontaktna točka za povečanje konkurenčnosti MSP in razvijanje njihovega poslovanja na enotnem trgu in širše. Mreža namerava še naprej nuditi storitve v imenu drugih programov Unije, predvsem programa Obzorje 2020, z uporabo finančnih virov teh programov. Mentorski program za nove podjetnike bi moral prav tako ostati orodje, ki novim podjetnikom ali osebam, ki želijo postati podjetniki, omogoča pridobitev podjetniških izkušenj, tako da jih poveže z izkušenimi podjetniki iz drugih držav in jim pomaga izboljšati podjetniške sposobnosti. Program bi ob morebitnem dopolnjevanju drugih pobud Unije moral še naprej delovati za rast in širjenje svoje geografske pokritosti ter tako podjetnikom ponuditi večjo izbiro povezovanja.

Predlog spremembe    16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 28

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(28)  Grozdi so strateško orodje za podpiranje konkurenčnosti in širitve MSP, saj ponujajo ugodna poslovna okolja. Skupne pobude grozdov bi morale doseči kritično maso, da bi pospešile rast MSP. S povezovanjem specializiranih ekosistemov grozdi ustvarjajo nove poslovne priložnosti za MSP ter jih bolje vključujejo v evropske in globalne strateške vrednostne verige. Zagotoviti bi bilo treba podporo razvoju transnacionalnih strategij za partnerstva in izvajanju skupnih dejavnosti, ki jih podpira evropska platforma za sodelovanje grozdov. Spodbujati bi bilo treba trajnostna partnerstva z nadaljevanjem financiranja, če bodo doseženi mejniki glede smotrnosti in udeležbe. Neposredno podporo MSP bi bilo treba zagotoviti prek organizacij, ki združujejo grozde, in sicer za: uvajanje naprednih tehnologij, nove poslovne modele, nizkoogljične in z viri gospodarne rešitve, ustvarjalnost in oblikovanje, nadgrajevanje znanj in spretnosti, privabljanje talentov, pospeševanje podjetništva in internacionalizacijo. Za lažje industrijsko preoblikovanje in izvajanje strategij pametne specializacije bi morali biti vključeni tudi drugi akterji, specializirani za podporo MSP. Program bi zato moral prispevati k rasti in vzpostaviti povezave z vozlišči Unije za (digitalne) inovacije ter naložbami v okviru kohezijske politike in programa Obzorje Evropa. Preučiti je mogoče tudi sinergije s programom Erasmus.

(28)  Grozdi so strateško orodje za podpiranje konkurenčnosti in širitve MSP, saj ponujajo ugodna poslovna okolja. Skupne pobude grozdov bi morale doseči kritično maso, da bi pospešile rast MSP. S povezovanjem specializiranih ekosistemov grozdi ustvarjajo nove poslovne priložnosti za MSP ter jih bolje vključujejo v evropske in globalne strateške vrednostne verige. Zagotoviti bi bilo treba podporo razvoju transnacionalnih strategij za partnerstva in izvajanju skupnih dejavnosti, ki jih podpira evropska platforma za sodelovanje grozdov. Spodbujati bi bilo treba trajnostna partnerstva z nadaljevanjem financiranja, če bodo doseženi mejniki glede smotrnosti in udeležbe. Neposredno podporo MSP bi bilo treba zagotoviti prek organizacij, ki združujejo grozde, in sicer za: uvajanje naprednih tehnologij, nove poslovne modele, nizkoogljične in z viri gospodarne rešitve, ustvarjalnost in oblikovanje, nadgrajevanje znanj in spretnosti, privabljanje talentov, pospeševanje podjetništva in internacionalizacijo. Za lažje industrijsko preoblikovanje in izvajanje strategij pametne specializacije bi morali biti vključeni tudi drugi akterji, specializirani za podporo MSP. Program bi zato moral prispevati k rasti in vzpostaviti povezave z vozlišči Unije za (digitalne) inovacije ter naložbami v okviru kohezijske politike, programa Erasmus in programa Obzorje Evropa. Preučiti je mogoče tudi sinergije s programom Erasmus.

Predlog spremembe    17

Predlog uredbe

Uvodna izjava 44

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(44)  Visoka raven varovanja zdravja v celotni prehranski verigi je nujna, da lahko notranji trg deluje učinkovito. Varna in trajnostna prehranska veriga je predpogoj za družbo na splošno in za notranji trg. Čezmejne izredne zdravstvene razmere in preplahi v zvezi s hrano ovirajo delovanje notranjega trga, saj omejujejo pretok oseb in blaga ter prekinjajo proizvodnjo.

(44)  Visoka raven varovanja zdravja v celotni kmetijski in prehranski verigi je nujna, da lahko notranji trg deluje učinkovito. Varna in trajnostna kmetijska in prehranska veriga je predpogoj za družbo na splošno in za notranji trg. Čezmejne izredne zdravstvene razmere in preplahi v zvezi s hrano ovirajo delovanje notranjega trga, saj omejujejo pretok oseb in blaga ter prekinjajo proizvodnjo. Za preprečevanje čezmejnih zdravstvenih kriz in preplahov zaradi živil bi moral program podpirati konkretne ukrepe, na primer uvedbo kriznih ukrepov v primeru kriznih razmer in nepredvidljivih dogodkov, ki vplivajo na zdravje živali in rastlin, ter zasnovati mehanizem za neposreden dostop do krizne rezerve Unije, s katerim bi hitreje, učinkoviteje in uspešneje reševali tovrstne izredne razmere. Zato bi moralo biti preprečevanje pojavljanja novih in neznanih škodljivcev in bolezni ključna prednostna naloga.

Predlog spremembe    18

Predlog uredbe

Uvodna izjava 45

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(45)  Splošni cilj prava Unije na področju prehranske verige je prispevati k visoki ravni zdravja ljudi, živali in rastlin v prehranski verigi, podpirati izboljšanje dobrobiti živali, prispevati k visoki ravni varstva in informiranja potrošnikov ter visoki ravni varstva okolja, vključno z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, in hkrati izboljšati trajnost evropske proizvodnje hrane in krme, zvišati standarde kakovosti po vsej Uniji, povečati konkurenčnost industrije hrane in krme v Uniji ter dajati prednost ustvarjanju delovnih mest.

(45)  Splošni cilj prava Unije na področju prehranske verige je prispevati k visoki ravni zdravja ljudi, živali in rastlin v prehranski verigi, zagotavljati ponudbo živil po razumnih cenah, podpirati izboljševanje dobrobiti živali, zagotavljati poštene dohodke kmetijski skupnosti, stabilizirati trge in prispevati k visoki ravni varstva in informiranja potrošnikov ter visoki ravni varstva okolja, vključno z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, in hkrati izboljšati trajnost evropske proizvodnje hrane in krme, zmanjšati količino živilskih odpadkov, zvišati standarde kakovosti po vsej Uniji, povečati konkurenčnost industrije hrane in krme v Uniji ter dajati prednost ustvarjanju delovnih mest.

Predlog spremembe    19

Predlog uredbe

Uvodna izjava 46

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(46)  Glede na posebno naravo ukrepov, ki zadevajo visoko raven zdravja ljudi, živali in rastlin v prehranski verigi, je treba v tej uredbi določiti posebna merila za upravičenost v zvezi z zagotavljanjem nepovratnih sredstev in uporabo javnih naročil. Zlasti bi morali biti z odstopanjem od Uredbe (EU, Euratom) Evropskega parlamenta in Sveta61 (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba) kot izjema od načela neretroaktivnosti stroški izrednih ukrepov zaradi njihove nujne in nepredvidljive narave upravičeni in bi morali vključevati tudi stroške, ki nastanejo zaradi domnevnega pojava bolezni ali škodljivega organizma, pod pogojem, da je ta pojav naknadno potrjen in sporočen Komisiji. Ustrezne proračunske obveznosti in plačilo upravičenih izdatkov bi Komisija morala izvesti po podpisu pravnih obveznosti in oceni zahtevkov za plačilo, ki jih predložijo države članice. Stroški bi morali biti upravičeni tudi pri zaščitnih ukrepih v primeru neposredne grožnje zdravstvenemu statusu Unije, ki je posledica pojava ali razvoja ene od bolezni živali in zoonoz na ozemlju tretje države ali države članice ali v čezmorskih državah in ozemljih, ter pri zaščitnih ukrepih ali drugih ustreznih dejavnostih, sprejetih v podporo zdravstvenemu statusu rastlin v Uniji.

(46)  Glede na posebno naravo ukrepov, ki zadevajo visoko raven zdravja ljudi, živali in rastlin v prehranski verigi, je treba v tej uredbi določiti posebna merila za upravičenost v zvezi z zagotavljanjem nepovratnih sredstev in uporabo javnih naročil. Zlasti bi morali biti z odstopanjem od Uredbe (EU, Euratom) Evropskega parlamenta in Sveta61 (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba) kot izjema od načela neretroaktivnosti stroški izrednih ukrepov zaradi njihove nujne in nepredvidljive narave upravičeni in bi morali vključevati tudi stroške, ki nastanejo zaradi domnevnega pojava bolezni ali škodljivega organizma, pod pogojem, da je ta pojav naknadno potrjen in sporočen Komisiji. Ustrezne proračunske obveznosti in plačilo upravičenih izdatkov bi Komisija morala izvesti po podpisu pravnih obveznosti in oceni zahtevkov za plačilo, ki jih predložijo države članice. Kadar je mogoče izredne razmere na področju zdravja ljudi, živali in rastlin povezati s specifičnimi praksami Unije, bi bilo treba sprejeti ukrepe za izboljšanje teh praks. Stroški bi morali biti upravičeni tudi pri preventivnih in zaščitnih ukrepih v primeru neposredne grožnje zdravstvenemu statusu Unije, ki je posledica pojava ali razvoja ene od bolezni živali in zoonoz na ozemlju tretje države ali države članice ali v čezmorskih državah in ozemljih, ter pri zaščitnih ukrepih ali drugih ustreznih dejavnostih, sprejetih v podporo zdravstvenemu statusu rastlin v Uniji.

_________________

_________________

61[dodati]

61[dodati]

Predlog spremembe    20

Predlog uredbe

Uvodna izjava 47

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(47)  Uradni nadzor, ki ga izvajajo države članice, je pomembno orodje za preverjanje in spremljanje, da se izvajajo, izpolnjujejo in izvršujejo ustrezne zahteve Unije. Uspešnost in učinkovitost sistemov uradnega nadzora je bistvenega pomena za ohranjanje visoke ravni varnosti ljudi, živali ali rastlin v prehranski verigi in hkratno zagotavljanje visoke ravni varstva okolja. Za take nadzorne ukrepe bi morala biti na voljo finančna podpora Unije. Finančni prispevek bi zlasti moral biti na voljo referenčnim laboratorijem Unije, da jim pomaga pokriti stroške, nastale zaradi izvajanja programov dela, ki jih odobri Komisija. Ker je poleg tega uspešnost uradnega nadzora odvisna tudi od tega, ali je nadzornim organom na voljo dobro usposobljeno osebje z ustreznim poznavanjem prava Unije, bi Unija morala imeti možnost, da prispeva k usposabljanju in ustreznim programom izmenjav osebja, ki jih organizirajo pristojni organi.

(47)  Glede na vse bolj globalizirano kmetijsko in prehransko verigo je uradni nadzor, ki ga izvajajo države članice, pomembno orodje za preverjanje in spremljanje, da se izvajajo, izpolnjujejo in izvršujejo ustrezne zahteve Unije, zlasti glede uvoženih kmetijskih proizvodov in živil. Uspešnost in učinkovitost sistemov uradnega nadzora je bistvenega pomena za ohranjanje visoke ravni varnosti ljudi, živali ali rastlin v prehranski verigi in hkratno zagotavljanje visoke ravni varstva okolja. Za take nadzorne ukrepe bi morala biti na voljo finančna podpora Unije. Finančni prispevek bi zlasti moral biti na voljo referenčnim laboratorijem Unije, da jim pomaga pokriti stroške, nastale zaradi izvajanja programov dela, ki jih odobri Komisija. Ker je poleg tega uspešnost uradnega nadzora odvisna tudi od tega, ali je nadzornim organom na voljo dobro usposobljeno osebje z ustreznim poznavanjem prava Unije, bi Unija morala imeti možnost, da prispeva k usposabljanju in ustreznim programom izmenjav osebja, ki jih organizirajo pristojni organi.

Predlog spremembe    21

Predlog uredbe

Uvodna izjava 70

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(70)  Nazadnje bi se ukrepi prehranske verige, kot so veterinarski in fitosanitarni ukrepi v primeru kriz na področju zdravja živali in rastlin, lahko dopolnjevali s tržnimi posegi v okviru načrtovanja skupne kmetijske politike Unije, vzpostavljene z Uredbo (EU) št. […] Evropskega parlamenta in Sveta78.

(70)  Nazadnje bi se ukrepi prehranske verige, kot so veterinarski in fitosanitarni ukrepi v primeru kriz na področju zdravja živali in rastlin, lahko dopolnjevali s tržnimi posegi v okviru načrtovanja skupne kmetijske politike Unije, vzpostavljene z Uredbo (EU) št. […] Evropskega parlamenta in Sveta78, samo tam, kjer je nujno potrebno in v višjem interesu sektorja.

__________________

__________________

78 COM(2018) 393 final.

78 COM(2018)0393.

Predlog spremembe    22

Predlog uredbe

Uvodna izjava 76

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(76)  Na podlagi seznama bolezni živali iz poglavja 2 dela I Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta81, Uredbe (ES) št. 2160/2003 Evropskega parlamenta in Sveta82 in Uredbe (ES) št. 999/2001 Evropskega parlamenta in Sveta83 bi bilo treba določiti seznam bolezni in zoonoz, upravičenih do financiranja v okviru izrednih ukrepov po programih za izkoreninjenje, obvladovanje in nadzor.

(76)  Na podlagi neizčrpnega seznama bolezni živali iz poglavja 2 dela I Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta81, Uredbe (ES) št. 2160/2003 Evropskega parlamenta in Sveta82 in Uredbe (ES) št. 999/2001 Evropskega parlamenta in Sveta83 bi bilo treba določiti seznam bolezni in zoonoz, upravičenih do financiranja v okviru izrednih ukrepov po programih za izkoreninjenje, obvladovanje in nadzor.

_________________

_________________

81Uredba (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o prenosljivih boleznih živali in o spremembi ter razveljavitvi določenih aktov na področju zdravja živali („Pravila o zdravju živali“) (UL L 84, 31.3.2016, str. 1).

81Uredba (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o prenosljivih boleznih živali in o spremembi ter razveljavitvi določenih aktov na področju zdravja živali („Pravila o zdravju živali“) (UL L 84, 31.3.2016, str. 1).

82Uredba (ES) št. 2160/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o nadzoru salmonele in drugih opredeljenih povzročiteljih zoonoz, ki se prenašajo z živili (UL L 325, 12.12.2003, str. 1).

82Uredba (ES) št. 2160/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o nadzoru salmonele in drugih opredeljenih povzročiteljih zoonoz, ki se prenašajo z živili (UL L 325, 12.12.2003, str. 1).

83Uredba Evropskega par