Postopek : 2018/2114(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0055/2019

Predložena besedila :

A8-0055/2019

Razprave :

Glasovanja :

PV 14/02/2019 - 10.20
CRE 14/02/2019 - 10.20

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0134

POROČILO     
PDF 318kWORD 89k
30.1.2019
PE 630.622v02-00 A8-0055/2019

o izvajanju pravnih določb in skupne izjave, ki omogoča parlamentarni nadzor nad decentraliziranimi agencijami

(2018/2114(INI))

Odbor za ustavne zadeve

Poročevalec: György Schöpflin

PRED. SPREM.
OBRAZLOŽITEV – POVZETEK DEJSTEV IN UGOTOVITEV
 PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 MNENJE Odbora za proračun
 MNENJE Odbora za proračunski nadzor
 MNENJE Odbora za ekonomske in monetarne zadeve
 MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane
 MNENJE Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
 INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

OBRAZLOŽITEV – POVZETEK DEJSTEV IN UGOTOVITEV

Postopek in viri

Konferenca predsednikov je pripravo tega poročila o izvajanju odobrila 31. maja 2018. Njegov namen je preučiti in ovrednotiti izvajanje institucionalnih mehanizmov za demokratični nadzor nad decentraliziranimi agencijami.

Med pripravo tega poročila o izvajanju je poročevalec zbiral informacije, pri čemer se je med drugim oprl na naslednje vire:

  tehnična srečanja s Komisijo in mrežo agencij EU;

  študijo profesorice Ellen Vos o agencijah EU, skupnem pristopu in parlamentarnemu nadzoru(1), ki je bila 27. novembra 2018 predstavljena v Odboru za ustavne zadeve;

  odgovore na vprašalnik, poslan tajništvom odborov, za pripravo tega poročila;

  izmenjavo mnenj s Komisijo in tremi odbori za mnenje (BUDG, ECON, ENVI) na seji Odbora za ustavne zadeve z dne 22. oktobra 2018;

  misijo za ugotavljanje dejstev v Agenciji za temeljne pravice na Dunaju;

  misijo za ugotavljanje dejstev v Agenciji Evropske unije za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (CEPOL) v Budimpešti in Agenciji za evropski GNSS (GSA) v Pragi.

Ugotovitve raziskave

Določbe Pogodb o agencijah

Pogodbe ne vsebujejo opredelitve decentraliziranih agencij. Komisija na svojem spletnem mestu, namenjenem agencijam in drugim organom EU(2), opisuje agencije EU kot različne organe institucij EU – ločene pravne subjekte, ustanovljene za izvajanje določenih nalog v skladu s zakonodajo EU, pri čemer razlikuje med decentraliziranimi agencijami, agencijami v okviru skupne varnostne in obrambne politike, izvajalskimi agencijami, agencijami in organi EURATOM ter drugimi organizacijami.

Po mnenju Komisije „decentralizirane agencije podpirajo izvajanje politik EU. Krepijo tudi sodelovanje med EU in državami članicami, saj združujejo tehnično in strokovno znanje in izkušnje institucij EU ter nacionalnih organov. Decentralizirane agencije se ustanovijo za nedoločen čas in imajo sedež v raznih krajih Evropske unije.“ Na spletnem mestu Komisije je navedenih 33 decentraliziranih agencij(3). S predlaganim Evropskim organom za delo(4) jih bo skupaj 34.

Profesorica Ellen Vos je v svoji študiji označila decentralizirane agencije kot organe, za katere velja evropsko javno pravo in so institucionalno ločeni od institucij EU, imajo lastno pravno osebnost ter določeno stopnjo upravne in finančne avtonomije in jasno opredeljene naloge. Naštela je 36 decentraliziranih agencij(5) (oziroma 37 skupaj Evropskim organom za delo), na seznam pa je vključila tudi evropskega javnega tožilca (EPPO), Organ za evropske politične stranke in evropske politične fundacije (APPF) ter Evropski odbor za varstvo podatkov (EDPB). Ugotavlja, da lahko s funkcionalnega vidika agencije razvrstimo glede na šest glavnih nalog, ki so jim zaupane(6):

(1) znanstveno/tehnično strokovno znanje (EASA, EASO, ECHA, EEA, EMA);

(2) informacije in sodelovanje (BEREC, CEDEFOP, CEPOL, EASO, ECDC, EEA, EFCA,

EIGE, EIOPA, ELA, ECSDZD, EMSA, ENISA, ERA, ETF, EU-OSHA Eurofound, Eurojust, Europol, FRA, GSA, GSA);

(3) izvajanje storitev (registracija in certificiranje) (APPF, CPVO, EASA, ECHA, EUIPO);

(4) nadzor, inšpekcije in izvrševanje (ACER, EBA, EDPB, EFCA, EIOPA, ELA EMSA, ERA, ESMA, SRB

(5) spodbujanje in podpora ter (6) izvajanje programov EU (CdT, EASO, EFCA, EPPO, EU-LISA, Eurojust, Europol, FRONTEX).

Nekatere agencije izpolnjujejo več zgoraj navedenih funkcij (EASA, EASO, ECHA, EEA, EFCA, EIOPA, ELA, EMSA, ERA, Eurojust in Europol). Nekatere agencije lahko sprejmejo pravno zavezujoče akte za izvajanje svojih nalog (CER, APPF, CPVO, EASA, EBA, ECHA, EIOPA, EPPO, ERA, ESMA, EUIPO, Eurojust, SRB)(7).

Iz navedenega je razvidno, da morda ni enotnega modela za jasno razvrstitev agencij. Poleg tega se zdi, da je težko jasno razlikovati med vrsto ali tipologijo agencij(8).

Čeprav ni splošne opredelitve agencij, morajo te kot organi Unije spoštovati načelo prenosa pristojnosti (člen 5 PEU). Agencije so v Pogodbah izrecno navedene v več členih, npr. v členu 9 PEU (državljanstvo), členu 15 PDEU (načelo preglednosti), členu 16 PDEU (varstvo podatkov), členu 71 PDEU (notranja varnost), členih 123, 124, 127, 130, 282 PDEU (finančni ukrepi in neodvisnost ECB), členu 228 PDEU (varuh človekovih pravic), členu 263 PDEU (nadzor zakonitosti aktov), členu 265 PDEU (opustitev ukrepanja), členu 267 PDEU (izdaja predhodne odločbe), členu 277 (neuporaba akta), členu 287 PDEU (Evropsko računsko sodišče), členu 298 PDEU (evropska uprava), členu 325 PDEU (boj proti goljufijam), pa tudi v številnih protokolih k tema pogodbama in v Listini o temeljnih pravicah (člen 41 o pravici do dobrega upravljanja, člen 42 o pravici do dostopa do dokumentov, člen 43 o evropskem varuhu človekovih pravic, člen 51 o področju uporabe Listine in člen 52 o področju uporabe in razlagi pravic in načel). Zato morajo agencije, tako kot institucije EU in drugi organi, spoštovati vrednote in načela EU, njihovi akti pa so predmet sodnega nadzora in drugih mehanizmov odgovornosti, določenih v Pogodbah.

Za ustanavljanje agencij v Pogodbah ni izrecne pravne podlage. Agencije so bile ustanovljene na podlagi prejšnjega člena 352 PDEU ali na podlagi ustreznega člena Pogodbe na zadevnem področju politike(9). Poleg tega je bilo Sodišče EU v zvezi z vprašanjem, katera pooblastila se lahko prenesejo na agencije, v zadevi ESMA (znana tudi kot „Meroni“ 2.0)(10), pozvano, naj razsodi, ali so avtorji Pogodbe o delovanju Evropske unije v členih 290 in 291 PDEU nameravali vzpostaviti enotni pravni okvir, v skladu s katerim se lahko določene delegirane in izvršilne pristojnosti dodelijo izključno Komisiji, ali pa lahko zakonodajalec Unije razmišlja o drugih sistemih za prenos teh pooblastil na organe, urade ali agencije Unije. V zvezi s tem je Sodišče navedlo, da čeprav Pogodbi ne vsebujeta nobene določbe o prenosu pooblastil na organe ali urade oziroma agencije Unije, pa več določb Pogodbe o delovanju Evropske unije obstoj take možnosti predpostavlja. Šteje se, da je pristojnost Evropskega organa za vrednostne papirje in trge, da sprejeme nujne ukrepe na finančnih trgih držav članic za urejanje ali prepoved prodaje na kratko, v skladu s pravom EU; čeprav je omejena z različnimi pogoji in merili, ki omejujejo diskrecijsko pravico tega organa, pa po mnenju Sodišča izvajanje te pristojnosti ne ogroža pravil, ki urejajo prenos pooblastil, določenih v Pogodbi o delovanju Evropske unije(11).

Skupna izjava in skupni pristop iz leta 2012

Skupna izjava in skupni pristop iz leta 2012(12) sta plod dela medinstitucionalne delovne skupine za regulativne agencije, ki so jo ustanovile Komisija, Evropski parlament in Svet, potem ko je Komisija leta 2005 predlagala medinstitucionalni sporazum o regulativnih agencijah(13), ki pa ni prejel potrebne podpore Sveta in Parlamenta. V tej delovni skupini sta bila zastopana odbora BUDG in CONT. Čeprav skupna izjava in skupni pristop nista pravno zavezujoča, so se institucije zavezale, da bodo pri svojih odločitvah v zvezi z decentraliziranimi agencijami upoštevale skupni pristop, vendar s pridržkom, da bodo analizirale vsak primer posebej. Skupni pristop vsebuje določbe o ustanovitvi (med drugim zahteve glede ocene učinka) in prenehanju delovanja agencij (klavzula ponovnega pregleda ali samoderogacijska klavzula, mogoče združitve), sedežu agencij (merila) in vlogi države gostiteljice (sporazumi o sedežu), strukturi in upravljanju agencij (določbe o upravnih odborih, izvršnih direktorjih in drugih notranjih organih), delovanju agencij (varstvo podatkov, mednarodni odnosi, komunikacija, delitev storitev), načrtovanju dejavnosti in virov (letni in večletni delovni programi, človeški viri, proračun) ter odgovornosti in nadzoru (ki med drugim vsebujejo določbe o letnem poročilu o dejavnostih, reviziji in razrešnici, sistemu opozarjanja, ocenjevanju, preglednosti in odnosih z deležniki).

Komisija je kot nadaljnje ukrepanje po sprejetju skupne izjave in skupnega pristopa 19. decembra 2012 sprejela še časovni načrt za nadaljnje ukrepanje na podlagi skupnega pristopa, ki vsebuje pobude, ki naj bi jih sprejele Komisija, agencije, Svet, države članice in Evropski parlament. Komisija je 10. decembra 2013 in 24. aprila 2015 predstavila poročila o napredku pri izvajanju skupnega pristopa. Sprejela je tudi smernice s standardnimi določbami za sporazume o sedežu, priročnik za obveščanje ter smernice za preprečevanje in obvladovanje nasprotja interesov v zvezi z decentraliziranimi agencijami(14). Komisija je v poročilu o napredku za leto 2015, ki se je nanašalo na takratne medinstitucionalne razprave o spremembi ustanovitvenih aktov nekaterih agencij, obžalovala pomanjkanje politične zaveze zagotavljanju spoštovanja skupnega pristopa za decentralizirane agencije EU, zlasti glede vloge ali sestave upravljavskih struktur agencij. Poročila Komisije o napredku so precej jedrnata in ne obravnavajo vprašanja parlamentarnega nadzora agencij.

Analiza profesorice Ellen Vos o pomenu skupnega pristopa v ustanovnih aktih agencij je pokazala mešano podobo skladnosti predpisov agencij s skupnim pristopom(15). Ugotavlja, da je stopnja skladnosti v proračunskem postopku in letnih poročilih precej visoka, vendar se zdi, da sta sestava upravnega odbora in imenovanje izvršnega direktorja močno odvisna od nalog agencije. Meni, da je skladnost najbolj problematična pri delovnih programih agencij, kjer zahteva po posvetovanju s Parlamentom o večletnem programu običajno ni izpolnjena. Poleg tega ugotavlja, da se stopnje skladnosti med predpisi, sprejetimi pred skupnim pristopom, in tistimi, ki so bili sprejeti ali spremenjeni po sprejetju skupnega pristopa, skoraj ne razlikujejo.

Skupni pristop je pod natančnejšim pregledom Parlamenta zaradi predlogov Komisije za premestitev sedežev dveh agencij s sedežem v Združenem kraljestvu(16). Parlament je menil, da njegova vloga sozakonodajalca ni bila ustrezno upoštevana, saj ni bil vključen v postopek izbire novih sedežev agencij. Opozarja, da skupni pristop, priložen skupni izjavi Evropskega parlamenta, Sveta in Evropske komisije o decentraliziranih agencijah, podpisani leta 2012, ni pravno zavezujoč, kot je zapisano v sami izjavi, in da je bil sprejet brez poseganja v zakonodajne pristojnosti institucij. Zato vztraja, da je treba postopek za izbor nove lokacije agencij spremeniti in da se v prihodnje ne sme več uporabljati v tej obliki(17).

Svet je v zvezi s tem izjavil, da je seznanjen z zahtevo Evropskega parlamenta po čimprejšnji spremembi skupne izjave in enotnega pristopa glede decentraliziranih agencij iz leta 2012. Kot prvi korak poziva Komisijo, naj do aprila 2019 pripravi temeljito analizo izvajanja skupne izjave in enotnega pristopa glede lokacije decentraliziranih agencij. Ta analiza naj bi bila podlaga za oceno prihodnjih dejavnosti v postopku te spremembe.

Parlamentarni nadzor nad decentraliziranimi agencijami

Parlament lahko na različne načine nadzoruje decentralizirane agencije:

–  kot veja proračunskega organa pri odločanju o prispevkih iz proračuna EU, namenjenih agencijam;

–  kot organ za podelitev razrešnice;

–  z imenovanjem članov upravnega odbora agencij;

–  prek postopka za imenovanje (ali razrešitev) izvršnega direktorja;

–  prek posvetovanja o programih dela;

–  prek predstavitve letnih poročil;

–  na druge načine (obiski delegacij, kontaktne skupine ali osebe, izmenjave mnenj, predstavitve, informativni sestanki, zagotavljanje strokovnega mnenja);

Profesorica Ellen Vos je v svoji študiji analizirala določbe uredb o ustanovitvi agencij v zvezi z mehanizmi parlamentarnega nadzora(18):

–    glede udeležbe Parlamenta v upravnih odborih(19) opaža, da so predstavniki EP v treh agencijah (EMA, EUIPO, GSA), v 7 agencijah (ECHA, EEA, EFSA, EMCDDA, ETF, ACER, ECDC) pa so člani, ki jih imenuje Evropski parlament (strokovnjaki ali deležniki); vendar v večini primerov Evropski parlament ne imenuje nobenega člana.

–    v zvezi z imenovanjem izvršnih direktorjev(20) ugotavlja, da mora Parlament potrditi tri nadzorne organe, ki so v pristojnosti Odbora ECON (EBA, EIOPA, ESMA), da se v 15 primerih kandidati povabijo v Parlament (BEREC, EASA, EASO, ECDC, ECHA, EIGE, EMA, EMCDDA, ENISA, ETF, FRA, Frontex in EU-LISA), v 6 primerih pa se kandidat lahko povabi. V 11 primerih Evropski parlament ne sodeluje;

–    kar zadeva programe dela(21), se je treba s Parlamentom posvetovati o večletnih programih dela 8 agencij (CEPOL, EASA, ERA, Europol, FRA, FRONTEX, GSA, UUNT), medtem ko se Parlament obvesti o večletnih programih dela 6 agencij (EBA, ECHA, EIOPA, ELA, EMCDDA, ESMA); čeprav Parlament ne sodeluje pri večletnem programu dela za te agencije, se je treba z njim posvetovati o letnih programih dela 2 agencij (ENISA, Eurofound) in ga obvestiti o letnih programih dela 9 agencij (ACER, BEREC, EASO, EFCA, EFSA, EMA, EMSA, EU-LISA, SRB); Parlament nikakor ne sodeluje pri programih dela 8 agencij (CdT, Cedefop, ECDC, EEA, EIGE, EU-OSHA, EPPO, ETF), glede dveh agencij pa niso podane določbe o programih dela (CPVO, Eurojust);

–    mandati vseh agencij vključujejo predložitev letnega poročila o dejavnostih Evropskemu parlamentu, Računskemu sodišču, Svetu in Komisiji. Za dve agenciji morata izvršna direktorja Evropskemu parlamentu ali njegovim pristojnim odborom predložiti letni poročili;

–    v treh primerih morajo razrešnico podeliti notranji organi (to se nanaša na agencije, ki se v celoti financirajo same: EUIPO, SRB in CPVO).(22)

Parlamentarni nadzor v Evropskem parlamentu se izvaja zlasti na ravni parlamentarnih odborov, tako tistih, ki so specializirani za področje politike zadevnih agencij, kot odborov BUDG in CONT, ki obravnavata vse agencije, če se financirajo iz proračuna EU v skladu s postopkom za podelitev razrešnice.

Vaš poročevalec je tajništvom odborov poslal vprašalnik, s katerim sprašuje:

(1)    kako so odbori vključeni v zakonodajne postopke (naloge, pristojnosti, dejavnosti, cilji, strukture, mehanizmi odgovornosti, premestitev), pa tudi proračunske postopke in postopke za podelitev razrešnice v tem zakonodajnem obdobju ter kako so izvajali politični nadzor nad decentraliziranimi agencijami;

(2)  kako so pri teh dejavnostih upoštevali skupno izjavo in skupni pristop iz leta 2012 (ocene učinka, samoderogacijska klavzula ali klavzula ponovnega pregleda, sedeži agencij, struktura in upravljanje agencij – in sicer upravni odbori, izvršni direktor, znanstveni odbori ali drugi organi – delovanje agencij – in sicer storitve Komisije, združevanje agencij, izmenjava storitev med agencijami, ravnanje s tajnimi podatki, mednarodni odnosi, komuniciranje – načrtovanje dejavnosti, viri agencij in postopki, ki so povezani z njimi, ter odgovornost in nadzor – in sicer letno poročilo, revizije, ocenjevanje in preglednost ter odnosi z deležniki);

(3)  (politične odločitve) ali odbori pri obravnavi dela agencij preučijo namene oblikovalca politike in ali se ti ustrezno izvajajo;

(4)  (izvajanje) ali odbori ocenjujejo delo agencij, ki spadajo v njihovo pristojnost, glede na predvidene rezultate;

(5)  (kompleksnost) ali odbori obravnavajo prekrivanja ali vrzeli v delu agencij in ali obstajajo primeri, v katerih odbori menijo, da so agencije prekoračile svojo pristojnost ali niso izpolnile svojih obveznosti.

V času priprave osnutka poročila so odgovore prejela tajništva Odbora za proračun (BUDG), Odbora za proračunski nadzor (CONT), Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (ECON), Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (ENVI), Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (ITRE), Odbora za promet in turizem (TRAN), Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (AGRI), Odbora za kulturo in izobraževanje (CULT) ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (FEMM), medtem ko je Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) (na področje pristojnosti katerega spada največ agencij) navedel, da namerava kmalu končati svoje odgovore.

Odbor BUDG je navedel, da:

(1)    je podal mnenja v zakonodajnih postopkih v zvezi uredbami o ustanovitvi več agencij (EBA, EIOPA, ESMA, ENISA, ACER, EU-OSHA, Eurofound, Cedefop, EASO in CEPOL), v katerih je preučil vse vidike uredb; poleg tega se o agencijah po potrebi razpravlja na proračunskih trialogih (točka 31 medinstitucionalnega sporazuma o proračunski disciplini); Odbor BUDG je bil vodilni odbor, ki je zastopal Parlament v medinstitucionalni delovni skupini o sredstvih decentraliziranih agencij in je na podlagi svojih ugotovitev sprejel nadaljnje ukrepe; Odbor BUDG in Odbor CONT sta vodilna odbora, ki spremljata pregled okvirne finančne uredbe v povezavi s pregledom finančne uredbe, ki je potekal letos; Odbor BUDG je glavni odbor za letne proračunske postopke v zvezi z vsemi decentraliziranimi agencijami EU; Jens Geier (S & D) je stalni poročevalec Odbora BUDG za agencije EU; Odbor BUDG si redno izmenjuje informacije z mrežo agencij EU in posameznimi agencijami EU v okviru letnega proračunskega postopka in od njih zahteva informativne predstavitve v tem postopku; Odbor BUDG vsako leto pred rokom za predloge sprememb proračuna pozove mrežo agencij EU k razpravi o vidikih predloga proračuna, ki so povezani z agencijami;

(2)    je obravnaval različne vidike skupne izjave in skupnega pristopa v okviru svojih mnenj in letnih proračunskih postopkov, razen tistih, ki so v pristojnosti specializiranih odborov, kot so programi dela in letna poročila posameznih agencij; zahteval je študijo o morebitnih prihodkih iz zaračunavanja storitev agencij EU in na njegov predlog (in predlog odbora CONT) je 4. maja 3017 tematski sektor D organiziral delavnico o nadzoru in sredstvih agencij, ki se delno in v celoti financirajo same;

(3)    je prav tako pritrdilno odgovoril na tri vprašanja o političnih odločitvah, izvajanju in kompleksnosti.

Odbor CONT je odgovoril, da:

(1)    je pripravil mnenje v obliki predlogov sprememb (člen 53(4)) o premestitvi sedeža Evropske agencije za zdravila; je sodeloval v medinstitucionalni delovni skupini o virih decentraliziranih agencij in pregledu okvirne finančne uredbe; pripravi 1 poročilo o vsaki od decentraliziranih agencij +1 horizontalno poročilo v okviru postopka za podelitev razrešnice; V okviru postopka za podelitev razrešnice Odbor CONT vsako leto decembra/januarja organizira predstavitev ob udeležbi od 4 do 6 izvršnih direktorjev, pri čemer se preučijo tudi letna poročila o dejavnostih, vendar CONT ne organizira predstavitev pred njihovim imenovanjem; je organiziral misije v Europol in Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo;

(2)    v svojih poročilih o razrešnici obravnava različne vidike skupnega pristopa, ki po potrebi vključujejo določanje pristojbin in poenostavitev. Tako kot Odbor BUDG ne preučuje vidikov, ki so v pristojnosti specializiranih odborov, kot so programi dela;

(3)    odgovoril je tudi, da obravnava tri vprašanja o političnih odločitvah, izvajanju in kompleksnosti kot del letnega postopka za podelitev razrešnice.

Odbor ECON je navedel, da:

(1)    sodeluje pri trenutnem pregledu evropskih nadzornih organov (EBA, EIOPA, ESMA) in obravnava vrsto povezanih direktiv in uredb za te agencije; je bil med Evropskim parlamentom in Enotnim odborom za reševanje dosežen sporazum o praktičnih podrobnostih uresničevanja demokratične odgovornosti in nadzora nad opravljanjem nalog, prenesenih na ta odbor v okviru enotnega mehanizma za reševanje; je Odbor ECON sprejel poročilo o predlogu uredbe o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010, kar zadeva lokacijo sedeža Evropskega bančnega organa; pripravlja letna mnenja o predlogu splošnega proračuna in razrešnici (EBA, EIOPA, ESMA); je glede pooblastil za imenovanje članov upravnega odbora in/ali drugih organov agencij pripravil poročilo o predlogu Komisije za imenovanje člana Enotnega odbora za reševanje in izrazil svoje mnenje o podaljšanju mandata predsednikov treh nadzornih organov po njihovi predstavitvi; Vsako leto izmenja mnenja s predsedniki EBA, EIOPA, ESMA, in SRB o programih dela in letnih poročilih; stalno izmenjuje mnenja z agencijami in prav tako ves čas uporablja njihove storitve; redno zaproša za informativne predstavitve ali mnenja; ima posebne termine za pregled v odborih za izmenjavo mnenj v odboru in redno potekajo izmenjave med evropskimi nadzornimi organi in poročevalci/poročevalci v senci za različne dokumente;

(2)    je upošteval določbe skupnega pristopa v svojem poročilu o predlogu uredbe o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010, kar zadeva lokacijo sedeža Evropskega bančnega organa (preučitev ureditev sedeža in različnih vidikov v zvezi z delovanjem agencij); obravnava določbe o strukturi agencij in načrtovanju njihovih dejavnosti v okviru tekočega pregleda evropskih nadzornih organov (EBA, EIOPA, ESA); spremlja sporazum med Evropskim parlamentom in Enotnim odborom za reševanje o praktičnih podrobnostih uresničevanja demokratične odgovornosti in nadzora nad opravljanjem nalog, prenesenih na ta odbor v okviru enotnega mehanizma za reševanje;

(3)    se vsi osnutki regulativnih tehničnih standardov in izvedbeni tehnični standardi pošljejo članom Odbora ECON; se izbrane teme obravnavajo na sejah Odbora ECON v okviru terminov za pregled;

(4)    Odbor ECON ne ocenjuje dela agencij, ki spada v njegovo pristojnost, glede na predvidene rezultate;

(5)    so mnenja o tem, ali organ EIOPA prekoračuje svoj mandat in ali ESMA in EBA v celoti izpolnjujeta svoj mandat, različna.

Odbor ENVI poroča, da:

(1)    sodeluje v zakonodajnih postopkih, ki se nanašajo na uredbo o ustanovitvi EMA ter na predloge za dodatne naloge ECHA (za kar so potrebna dodatna sredstva), EEA in EFSA; je pripravil poročilo o lokaciji sedeža EMA (začasni sporazum, o katerem se je glasovalo na plenarnem zasedanju oktobra 2018); pripravlja mnenja o letnih proračunih petih agencij, ki so v pristojnosti Odbora ENVI (predlogi sprememb proračuna, tudi o kadrovskih načrtih, obnovitev zneskov iz predloga proračuna, povečanje proračuna), pa tudi mnenja o razrešnici za pet agencij, ki so v pristojnosti Odbora ENVI; v skladu z uredbami o ustanovitvi agencij, ki spadajo v pristojnost Odbora ENVI, Parlament imenuje (ECDC, ECHA, EEA, EMA) ali poda svoje mnenje Svetu o imenovanju (EFSA) določenega števila članov upravnega odbora teh agencij – predstavnikov Parlamenta, pa tudi znanstvenih strokovnjakov. S Parlamentom se je treba posvetovati tudi o imenovanju predstavnikov bolnikov in kliničnih zdravnikov (EMA), ki so člani upravnega odbora. S Parlamentom se je treba posvetovati o imenovanju predstavnikov bolnikov in kliničnih zdravnikov v različnih znanstvenih odborih EMA(23); poleg tega člen 2 „Poslovnika za upravni odbor in predsedstvo EEA“ zahteva imenovanje enega od članov upravnega odbora iz Parlamenta za člana predsedstva; organizira sistematične predstavitve kandidatov za izvršne direktorje pred njihovim imenovanjem; imenuje kontaktno osebo za vsako agencijo; Odbor ENVI organizira letno izmenjavo mnenj z izvršnim direktorjem vsake agencije, ki zajema programe dela, poročila o dejavnostih itd.; vsako leto člana upravnega odbora EEA, ki ju imenuje Parlament, pripravita pripombe k osnutku letnega programa dela EEA, o katerih se nato dogovorijo koordinatorji Odbora ENVI in jih sporočijo tej agenciji; dvakrat na leto se opravi obisk vsake agencije; kar zadeva zahtevke ali uporabo strokovnega mnenja, je bila EFSA zaprošena za znanstveno mnenje o čebelah in opraševanju (2018); v okviru samoiniciativnega poročila o protimikrobni odpornosti so bile EEA, EMA in EFSA zaprošene za poročilo in organizirani so bili sestanki s poročevalcem; poročila EEA se običajno uporabljajo za tekočo zakonodajo in poročila o izvajanju; primeri izmenjave mnenj v odboru se nanašajo na ECDC(24) in EFSA(25); odbor lahko tudi povabi ECHA, EMA in EEA, naj sodelujejo pri izmenjavi mnenj o posebnih dokumentih sektorskih politik; primeri informativnih predstavitev poročevalca se nanašajo na protimikrobno odpornost in nova živila;

(2)    agencije, ki spadajo v pristojnost Odbora ENVI, so bile ustanovljene pred skupno izjavo iz leta 2012, vendar je po postopku, ki je potekal v Svetu za izbiro novega sedeža EMA, in njegovem koncu z žrebom Odbor ENVI preklical skupno izjavo in priloženi skupni pristop ter pozval k tesnemu sodelovanju Evropskega parlamenta v postopku odločanja o lokaciji in premestitvi agencij in organov zaradi posebnih pravic, ki jih ima kot sozakonodajalec v okviru rednega zakonodajnega postopka (to stališče je bilo podprto na plenarnem zasedanju marca 2018); v zvezi s tem je Parlament spodbujal k temu, da naj sporazum o sedežu vključuje podroben okvir za namestitev agencije, da bi se zmanjšala negotovost in uslužbencem omogočila jasnost za zagotovitev neprekinjenosti delovanja; glede predloga o preglednosti in trajnosti ocene tveganja v prehranski verigi EU se predlog osredotoča predvsem na sestavo upravnega odbora in trajanje njegovega mandata; predlog o preglednosti in trajnosti ocene tveganja v prehranski verigi EU (2018/0088(COD)) spreminja tudi postopek imenovanja strokovnjakov v znanstvenih svetih;

(3)    v zvezi z vprašanji o političnih odločitvah in (4) izvajanju Odbor ENVI preveri izvajanje v okviru posebnih predlogov resolucij, med obiski delegacij, ki potekajo dvakrat letno, v poročilih o izvajanju ali vmesnih pregledih posebnih programov; Odbor ENVI ne uporablja meril neuspeha/uspeha. V zvezi s kompleksnostjo (5) Odbor ENVI preučuje, kako bi bilo mogoče izboljšati usklajevanje med agencijami, na primer v zvezi s kemijskimi podatki.

Odbor ITRE je sporočil, da:

(1)    sodeluje pri spremembi uredb o ustanovitvi ACER, GNNS (za dodelitev novih nalog in „močnejši položaj“ agencije), ENISA (naloge, trajanje, upravljanje), BEREC (struktura); ne daje mnenj o postopku za podelitev razrešnice, vendar je Odbor ITRE v okviru letnih proračunskih postopkov večkrat zahteval, naj se ACER zagotovi dovolj sredstev; sodeluje pri imenovanju predstavnikov Parlamenta v upravni odbor; ne potekajo posebne predstavitve s kandidati za izvršne direktorje pred njihovim imenovanjem, temveč redni stiki s predstavniki agencije, ki se udeležujejo sej Odbora ITRE; stalnih poročevalcev ni, vendar je bila na začetku zakonodajnega obdobja ustanovljena neformalna skupina za stike z ACER, ki jo sestavljajo evropski poslanci iz več skupin; se redno izmenjujejo informacije o tekočem delu in izzivih ACER; Z agencijami se izmenjujejo mnenja o programih dela; informacije o poročilih o dejavnostih se zagotovijo koordinatorjem, glasila Odbora ITRE pa vsebujejo tudi informacije o agencijah; se sedež obišče vsaki 2 leti; Odbor ITRE uporablja poročila, študije in znanstvena mnenja agencij, predstavniki agencij pa se morajo udeležiti predstavitev, ki so povezane s pristojnostjo agencije (za ACER: letne predstavitve poročil o spremljanju energetskega trga)

(2)    Odbor ITRE obravnava vse vidike skupnega pristopa v okviru spremembe novih uredb (ki trenutno poteka). V odboru potekajo redne predstavitve in zaslišanja o večletnih programih dela, letna poročila pa se pošljejo koordinatorjem;

(3)    v zvezi z vprašanjem o političnih odločitvah potekajo redni stiki s predstavniki agencij, ki se udeležujejo sej Odbora ITRE;

(4)    glede vprašanja izvajanja potekajo redni stiki s predstavniki agencij, ki se udeležujejo sej Odbora ITRE, ta vprašanja pa se obravnavajo v okviru spremembe novih uredb (ki trenutno poteka);

(5)    glede vprašanja kompleksnosti se ta vprašanja obravnavajo v okviru spremembe novih uredb (ki trenutno poteka);

Odbor TRAN je za tri agencije, ki spadajo v njegovo pristojnost, podal tri ločene odgovore:

(1)

–    uredba o ustanovitvi EMSA je bila spremenjena leta 2016; obiska v tej agenciji sta potekala v letih 2015 in 2018; v zadnjih letih se redno izmenjujejo mnenja z izvršnim direktorjem, pri čemer se razpravlja tudi o letnih programih dela;

–    glede ERA: vloga agencije je razširjena s sprejetjem četrtega železniškega paketa; uvedena sta tudi upravni in izvršni odbor. Odbor ITRE poda mnenje o razrešnici; obisk agencije je potekal leta 2018; organizirajo se ad hoc posvetovanja s posameznimi poročevalci/uslužbenci v zvezi s proizvodi strokovnega znanja agencije; leta 2015 je potekala izmenjava mnenj z izvršnim direktorjem ERA;

–    glede EASA: uredba o ustanovitvi iz leta 2002 je bila spremenjena leta 2018, pri čemer je bil opravljen popoln pregled strukture prejšnjih uredb na podlagi pooblastil (delegirani in izvedbeni akti) in dodatnih pristojnosti; ni določen stalni poročevalec; obiska v agenciji sta potekala v letih 2015 in 2018; organizirajo se ad hoc posvetovanja s posameznimi poročevalci/uslužbenci v zvezi s proizvodi strokovnega znanja agencije; v letih 2015 in 2016 je z izvršnim direktorjem EASA potekala izmenjava mnenj o posebnih vprašanjih v zvezi z varnostjo v letalstvu;

(2)

  – glede EMSA: Svet in Parlament sta v okviru večletnega programskega načrtovanja leta 2014 sprejela uredbo o večletnem financiranju ukrepov Evropske agencije za pomorsko varnost na področju odzivanja na onesnaženje morja, ki ga povzročijo ladje ter naftni in plinski objekti;

–    glede ERA: Odbor TRAN med izmenjavo mnenj z izvršnim direktorjem razpravlja o letnih programih dela; izvršni direktor je glede povezovanja finančnih in človeških virov izpostavil težave z nezadostnim financiranjem;

–    glede EASA: Nova uredba o EASA vsebuje posebno določbo o sporazumu o sedežu.

Odbor AGRI je sporočil, da:

(1)    z izvedbenim sklepom Komisije v okviru uredbe iz leta 2014 o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo, ki se izvajajo na notranjem trgu in v tretjih državah, so bile razširjene pristojnosti Izvajalske agencije za potrošnike, zdravje in hrano; Odbor AGRI je v okviru postopka za uredbo o preglednosti in trajnosti ocene tveganja prehranjevalne verige na ravni EU pripravil mnenje v zvezi z dejavnostmi, ki jih izvaja EFSA (obveščanje o tveganju, preglednost študij), in strukturami upravljanja, ki pa ga je odbor zavrnil; Odbor AGRI redno glasuje o predlogih za spremembo proračuna, da bi se nadomestila vsakršna zmanjšanja sredstev, ki jih za proračun agencij, povezanih z Odborom AGRI (npr. EFSA, CHAFEA), predlaga Svet; Odbor AGRI je zaprosil za dve znanstveni mnenji agencije EFSA o zdravju in dobrem počutju kuncev, rejenih za proizvodnjo mesa v Evropi (v pripravi); kar zadeva izmenjavo mnenj v odboru, je potekala predstavitev predsednika Urada Skupnosti za rastlinske sorte leta 2016, predstavitev predstavnika EFSA v okviru predstavitve o kloniranju živali za kmetijske namene leta 2015 (skupna predstavitev z Odborom ENVI, strokovnjaka je predlagal Odbor ENVI), predstavitvi EFSA in ECHA v okviru predstavitve o primeru Monsanto in glifosatu leta 2017 (skupna predstavitev z Odborom ENVI, strokovnjake pa je predlagal Odbor ENVI);

Odbor ECON je navedel, da:

(1)   daje mnenje v okviru letnega proračunskega postopka in postopka za podelitev razrešnice Prevajalskemu centru za organe Evropske unije (CdT); izmenjuje informacije in mnenja v odboru s CdT o njegovih dejavnostih;

(2)   se v mnenjih Odbora CULT o razrešnici upoštevajo notranje revizije, ki jih opravi Komisija, v določeni meri pa tudi ocene;

se je Odbor CULT skliceval tudi na dejavnosti, ki jih izvaja v zvezi z EACEA (izvajalska agencija), in v zvezi s tem poroča, da organizira izmenjave o letnih programih dela z ustreznimi generalnimi direktorati Komisije in da je leta 2016 obiskal EACEA za predstavitev dejavnosti v zvezi z izvajanjem programa Ustvarjalna Evropa. Poročevalec za program Ustvarjalna Evropa je opravil sestanke z EACEA o kazalnikih uspešnosti; prav tako je podal nekaj priporočil za EACEA v poročilu o izvajanju programa Ustvarjalna Evropa glede preglednosti in odnosov z deležniki; glede vprašanja o izvajanju je bilo delo EACEA pri izvajanju programa Ustvarjalna Evropa v določenem obsegu ocenjeno v poročilu o izvajanju in izdanih je bilo nekaj priporočil.

Odbor FEMM je sporočil, da:

(1)   sodeluje pri letnih proračunskih postopkih in postopkih za podelitev razrešnice; imenuje dva člana in dva nadomestna člana strokovnega foruma EIGE; izmenjuje mnenja o programih dela; je agencije obiskal v letih 2015 in 2018; uporablja proizvode strokovnega znanja agencij, zaproša za informativne predstavitve ali mnenja ter v odboru izmenjuje mnenja;

(2)   se je treba z njim posvetovati o večletnih programih dela, opravijo pa se tudi predstavitve letnih programov dela;

(3)   glede vprašanja (5) o kompleksnosti navaja, da je za Odbor FEMM pomembno razlikovanje med pristojnostmi EIGE glede na pristojnosti FRA. Odbor FEMM meni, da je treba ohraniti agencijo, namenjeno izključno pravicam žensk in enakosti spolov.

Ključne ugotovitve

•  Čeprav ni splošne opredelitve agencij EU in njihove pristojnosti ali naloge niso jasno opisane, je mogoče agencije v institucionalnem smislu šteti za posrednike med Komisijo in državami članicami. So odziv na potrebo po večji enotnosti pri izvajanju politik EU v državah članicah EU z zagotavljanjem modela bolj neposredne uprave na ravni EU, kar vodi do pluralizacije izvršilne oblasti EU(26).

•  Dejstvo, da ni izrecne pravne podlage za ustanovitev agencij ali splošne opredelitve ali opisa agencij ter njihovih pristojnosti in nalog, niti v členu 13 PEU niti v sistemu prenosa pooblastil iz členov 290 in 291 PDEU, je lahko posledica neenotnega pogleda na izvršno vejo oblasti EU ali različnih funkcij, ki jih morajo agencije opravljati. Vendar agencije ne delujejo v pravni praznini. Zakonodajalec EU jih je namerno ustanovil v skladu z načelom prenosa pristojnosti na podlagi različnih določb Pogodb. Z lizbonsko pogodbo je bilo ustanavljanje agencij EU uradno priznano, tako da so bile agencije EU uradno vključene v Pogodbi(27). Prenos pooblastil na agencije ni neomejen, opravljen mora biti v skladu s pravnimi jamstvi iz Pogodb, pri tem pa je treba spoštovati institucionalno ravnovesje in varovati interese posameznika v EU. Vseeno bi bilo mogoče razmisliti o boljši ločitvi in kategorizaciji različnih vrst agencij in njihovih mehanizmih odgovornosti. Poleg tega bi bilo mogoče ob morebitni spremembi Pogodbe razmisliti o tem, kako dati agencijam še trdnejšo podlago v Pogodbah (npr. v zvezi s členom 13 PEU ter členoma 290 in 291 PDEU).

•  Mehanizme za zagotavljanje odgovornosti agencij je mogoče najti v Pogodbah (npr. preglednost, sodni nadzor), uredbah o ustanovitvi, sodni praksi Sodišča (zlasti doktrina Meroni) ter v skupni izjavi in skupnem pristopu. Sprejetje njihovih proračunov je večinoma odvisno od odobritve proračunskega organa in agencijam mora praviloma podeliti razrešnico Evropski parlament (razen agencij, ki se v celoti financirajo same). Ta kombinacija pravil in predpisov, ki bi bila morda lahko popolnejša, je Evropskemu parlamentu zagotovila okvir za izvajanje njegovih nalog nadzora. Parlamentarni odbori so aktivno izvajali svoje naloge nadzora kljub razlikam v določbah. Medtem ko specializirani odbori nadzorujejo agencije, ki spadajo v njihovo pristojnost, odbora BUDG in CONT nadzorujeta vse agencije ter sta pridobila tudi izkušnje in splošni pregled nad agencijami prek njunega dela v medinstitucionalni delovni skupini. Bila sta vodilna pri uveljavljanju odgovornosti agencij v okviru njihovih različnih dejavnosti in struktur upravljanja. V prihodnosti bi bilo mogoče razmisliti o organiziranju letne razprave v Evropskem parlamentu o delovanju in upravljanju agencij.

•  Skupna izjava in skupni pristop iz leta 2012 zagotavljata nezavezujoč okvir za agencije, ki pa se ne izvaja enotno. To bi deloma lahko bila posledica zelo različnih nalog in funkcij, ki jih opravljajo agencije, zaradi česar je težko uporabljati enoten model za vse. Vendar bi bilo mogoče okrepiti prizadevanja za racionalizacijo nekaterih določb v uredbah o ustanovitvi ob upoštevanju različnih vrst agencij, ki že obstajajo, z njihovo razvrstitvijo glede na naravo in naloge. Pri tem bi bila lahko koristna temeljita ocena izvajanja skupnega pristopa v vseh njegovih vidikih s podrobnimi analitičnimi dokumenti, ki bi bili podobni dokumentom, izdanim leta 2010.

•  Agencije zaposlujejo več kot 9000 oseb. Mreža agencij EU s podmrežami, delovnimi skupinami in tematskim sodelovanjem v grozdih je forum za usklajevanje, izmenjavo informacij, dogovarjanje o skupnih stališčih glede vprašanj skupnega interesa za preprečevanje podvajanja, spodbujanje dobrega upravljanja, spodbujanje souporabe storitev ter približevanje agencij državljanom EU.

•  Agencije morajo imeti dovolj sredstev, da lahko opravljajo svoje vse številnejše naloge in da lahko privabijo potrebno kvalificirano osebje v vsaki državi gostiteljici, kjer so prisotne.

(1)

Povezava do študije

(2)

https://europa.eu/european-union/about-eu/agencies_sl

(3)

Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER), Urad Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC), Prevajalski center za organe Evropske unije (CdT), Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja (Cedefop), Agencija Evropske unije za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, (CEPOL), Urad Skupnosti za rastlinske sorte (CPVO), Evropska agencija za varnost v letalstvu (EASA), Evropski azilni podporni urad (EASO), Evropski bančni organ (EBA), Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC), Evropska agencija za kemikalije (ECHA), Evropska agencija za okolje (EEA), Evropska agencija za nadzor ribištva (EFCA), Evropska agencija za varnost hrane (EFSA), Evropski inštitut za enakost spolov (EIGE), Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA), Evropska agencija za zdravila (EMA), Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA), Evropska agencija za pomorsko varnost (EMSA), Agencija Evropske unije za varnost omrežij in informacij (ENISA), Agencija Evropske unije za železnice (ERA), Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA), Evropska fundacija za usposabljanje (ETF), Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO), Evropska agencija za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (EU-LISA), Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA), Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound), Eurojust, Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol), Agencija Evropske unije za temeljne pravice (FRA), Evropska agencija za mejno in obalno stražo (FRONTEX), Agencija za evropski GNSS (GSA) in Enotni odbor za reševanje (SRB).

Evropski azilni podporni urad je uvrščen na zemljevid, ni pa na seznamu na tej strani.

(4)

COM(2018)0131.

(5)

Mreža agencij EU zajema 37 decentraliziranih agencij in 8 skupnih podjetij v 23 državah članicah.

(6)

Strani 15 in 16 ter Priloga 1 k študiji, tukaj prerazporejeni; nekatere agencije opravljajo naloge v več kot 1 kategoriji.

(7)

Priloga 1 k študiji.

(8)

GSA, za katero se šteje, da je decentralizirana agencija, je na primer nasledila skupno podjetje GALILEO (GJU), ki sta ga maja 2002 ustanovili Evropska skupnost in Evropska vesoljska agencija za upravljanje razvojne faze programa GALILEO, del proračuna GSA in s tem povezane naloge pa bi lahko spadali v pristojnosti izvajalske agencije. Odbor ITRE je opozoril, da je bil v govoru o stanju v Uniji leta 2018 predstavljen predlog za nov evropski center za industrijske tehnologije in raziskave na področju kibernetske varnosti ter mrežo nacionalnih koordinacijskih centrov, ki ne ustreza uveljavljeni strukturi decentraliziranih agencij, izvajalskih agencij in skupnih podjetij, ampak vsebuje elemente vseh treh. Agencija BEREC je še en primer agencije z dvojno strukturo. CEPOL prejema del svojega proračuna v zvezi z nalogami, opisanimi v njegovem mandatu, prek sodelovanja pri razpisih za zbiranje predlogov v okviru operativnega dela proračuna Unije.

(9)

Glej Prilogo  2 študije. Poleg člena 352 PDEU se dokaj pogosto uporablja tudi člen 114 PDEU.

(10)

Zadeva C-270/12, Združeno kraljestvo proti Svetu in Evropskemu parlamentu, UL C 273, 8.9.2012, str. 3–3.

(11)

Glej Sodišče Evropske unije, sporočilo za medije št. 7/14, Luxembourg, 22. januar 2014.

Sodba v zadevi C-270/12 Združeno kraljestvo proti Parlamentu in Svetu.

(12)

https://europa.eu/european-union/sites/europaeu/files/docs/body/joint_statement_and_common_approach_2012_sl.pdf

(13)

COM(2005)0059.

(14)

https://europa.eu/european-union/about-eu/agencies/overhaul_sl

(15)

Poglavje 12 študije.

(16)

COM(2017)0735 in COM(2017)0734.

(17)

Glej izjavo Evropskega parlamenta v zakonodajni resoluciji z dne 25. oktobra 2018 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 726/2004, kar zadeva lokacijo sedeža Evropske agencije za zdravila (P8_TA(2018)0427).

(18)

Poglavje 11, stran 41 in naslednje, Priloga 5.

(19)

Skupni pristop (točka 10) določa, da lahko poleg enega predstavnika iz vsake države članice in dveh predstavnikov Komisije Evropski parlament in predstavniki deležnikov po potrebi imenujejo dodatne člane.

(20)

V skupnem pristopu ni predvidena vloga Evropskega parlamenta. Vendar okvirni sporazum med Parlamentom in Komisijo določa, da bi se morali kandidati za to delovno mesto udeležiti predstavitev v parlamentarnih odborih.

(21)

V skladu s skupnim pristopom bi se bilo treba s Parlamentom posvetovati o večletnih programih dela in ga obvestiti o letnem programu dela.

(22)

Skupni pristop (točka 58) določa, da bi bilo treba za agencije, ki se v celoti financirajo same in za katere se sicer ne uporablja razrešnica v smislu PDEU, preučiti ustrezne rešitve, in sicer s predložitvijo letnega poročila Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji ter ob upoštevanju njihovih priporočil.

(23)

npr. Odbor za napredno zdravljenje, Odbor za ocenjevanje tveganja na področju farmakovigilance, Odbor za pediatrijo

(24)

o limski boreliozi 1. februarja 2018 in o virusu zika 25. aprila 2017

(25)

EFSA se je udeležila javne predstavitve o glifosatu, ki je potekala 11. in 12. oktobra 2017; izmenjava mnenj z EFSA o oceni tveganja GSO za okolje je potekala 11. oktobra 2017, izmenjava mnenj z EFSA o rastlinskem olju pa 4. maja 2017;

(26)

Glej poglavje 2 študije.

(27)

Glej poglavja 5, 7 in 8 študije.


PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o izvajanju pravnih določb in skupne izjave, ki omogoča parlamentarni nadzor nad decentraliziranimi agencijami

(2018/2114(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju določb Pogodb, povezanih z agencijami, in zlasti členov 5 in 9 Pogodbe o Evropski uniji (PEU), in členov 15, 16, 71, 123, 124, 127, 130, 228, 263, 265, 267, 277, 282, 287, 290, 291, 298 in 325 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti členov 41, 42, 43, 51 in 52,

–  ob upoštevanju skupne izjave Evropskega parlamenta, Sveta EU in Evropske komisije o decentraliziranih agencijah z dne 19. julija 2012 in skupnega pristopa, ki ji je priložen,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika ter člena 1(1)(e) sklepa konference predsednikov z dne 12. decembra 2002 o postopku odobritve samoiniciativnih poročil in Priloge 3 k temu sklepu,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve ter mnenj Odbora za proračunski nadzor, Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za pravne zadeve in Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0055/2019),

A.  ker imajo agencije ključno vlogo pri izvajanju politik EU na evropski in nacionalni ravni ter opravljajo najrazličnejše naloge, da bi prispevale k izvajanju politik EU, kot je vzpostavljanje omrežij ali podpiranje sodelovanja med EU in nacionalnimi organi; ker dobro sodelovanje med agencijami EU in državami članicami prispeva k večji učinkovitosti in uspešnosti delovanja agencij; ker so agencije vzpostavile tudi medsebojno sodelovanje prek mreže agencij Evropske unije ;

B.  ker usklajevanje in sodelovanje med različnimi agencijami in parlamentarnimi odbori na splošno poteka dobro; ker je Europol edina agencija, ki jo Parlament nadzoruje skupaj z nacionalnimi parlamenti prek skupine za skupni parlamentarni nadzor;

C.  ker se agencije ustanavljajo in oblikujejo skozi čas, in to od primera do primera; ker je z lizbonsko pogodbo ustanavljanje agencij v okviru izvršne veje oblasti EU uradno priznano, tako da so agencije EU uradno vključene v Pogodbi;

D.  ker agencije odgovarjajo zlasti Parlamentu in Svetu, ki morata zagotoviti, da so z zakonodajnimi akti, ki urejajo te agencije, vzpostavljeni ustrezni mehanizmi nadzora, ki se nato tudi ustrezno izvajajo; ker ustanavljanje agencij v okviru izvršne veje oblasti EU ne bi smelo oslabiti nadzora Parlamenta nad izvršno vejo oblasti EU, kot je določeno v členu 14 PEU;

E.  ker Pogodbi ne vsebujeta niti opredelitve decentraliziranih agencij niti splošnega opisa pooblastil, ki jih te lahko imajo;

F.  ker je pravna podlaga za številne agencije člen 352 PDEU, druge pa so ustanovljene na posebni sektorski pravni podlagi;

G.  ker sta skupna izjava in skupni pristop iz leta 2012 plod dela medinstitucionalne delovne skupine za regulativne agencije, ki so jo ustanovili Komisija, Evropski parlament in Svet za presojo usklajenosti, učinkovitosti, odgovornosti in preglednosti agencij, potem ko je Komisija leta 2005 predlagala medinstitucionalni sporazum o regulativnih agencijah, ki ni prejel potrebne podpore Sveta in Parlamenta;

H.  ker skupni pristop vsebuje določbe o strukturi in upravljanju agencij ter njihovem delovanju, načrtovanju dejavnosti, financiranju, upravljanju proračunskih sredstev, proračunskih postopkih, odgovornosti, nadzoru in preglednosti, kar prispeva k zagotavljanju parlamentarnega nadzora nad decentraliziranimi agencijami;

I.  ker so agencije, čeprav so na splošno cenjene, nekajkrat naletele na občasno nezaupanje v njihova znanstvena in tehnična mnenja;

Splošne ugotovitve

1.  ugotavlja, da so mehanizmi za zagotavljanje odgovornosti agencij vključeni v Pogodbi, v uredbe o ustanovitvi agencij, v sodno prakso Sodišča Evropske unije ter v skupno izjavo in skupni pristop; poudarja, da ima Parlament s podelitvijo pooblastila nadzor nad decentraliziranimi agencijami, ki pa niso podrobno opredeljene v Pogodbah; v zvezi s tem opozarja, da skupna izjava in skupni pristop nista zavezujoča; vseeno obžaluje, da institucije še niso sprejele zavezujočega regulativnega okvira;

2.  opozarja, da Parlament nadzira agencije na različne načine:

–  kot veja proračunskega organa pri odločanju o prispevkih iz proračuna EU, namenjenih agencijam;

–  kot organ za podelitev razrešnice;

–  z imenovanjem članov upravnega odbora agencij;

–  prek postopka za imenovanje (ali razrešitev) izvršnega direktorja;

–  prek posvetovanja o programih dela;

–  prek predstavitve letnih poročil;

–   na druge načine (obiski delegacij, kontaktne skupine ali osebe, izmenjave mnenj, predstavitve, informativni sestanki, zagotavljanje strokovnega mnenja);

3.  ugotavlja, da se določbe uredb o ustanovitvi v različnem obsegu razlikujejo od mehanizmov odgovornosti in parlamentarnega nadzora iz skupnega pristopa, kar je lahko posledica zelo različnih nalog in funkcij agencij;

4.  ugotavlja, da so parlamentarni odbori aktivno izvajali svoje naloge nadzora kljub razlikam v določbah uredb o ustanovitvi;

5.  priznava, da agencije Unije izvajajo skupno izjavo in enotni pristop ter njegov časovni načrt; zlasti poudarja priporočila medinstitucionalne delovne skupine za decentralizirane agencije (IIWG), ki jih je konferenca predsednikov podprla 18. januarja 2018; ugotavlja, da se je po seji o nadaljnjih ukrepih z dne 12. julija 2018 delo medinstitucionalne delovne skupine štelo za opravljeno;

Priporočila

6.  meni, da bi si bilo mogoče bolj prizadevati za racionalizacijo nekaterih določb v uredbah o ustanovitvi agencij, ki se nanašajo na njihove mehanizme upravljanja in odgovornosti, pri čemer je treba upoštevati različne vrste agencij, ki že obstajajo, ter opredeliti splošna načela, ki urejajo razmerje med institucijami EU in agencijami; opozarja, da bi bilo treba ta vprašanja obravnavati tudi v ocenah učinka, kadar je predlagana ustanovitev agencije; poudarja, da morajo biti agencije nekoliko organizacijsko prožne, da bi se lahko bolje prilagodile predvidenim nalogam in potrebam, ki nastanejo pri izpolnjevanju njihovih dolžnosti; pozdravlja notranjo organizacijo agencij na podobnih področjih, ki temelji sklopih in povezavi med sklopi;

7.  zato poziva k temeljiti oceni izvajanja skupnega pristopa v vseh njegovih vidikih s podrobnimi analitičnimi dokumenti, podobnimi tistim iz leta 2010, s poudarkom na vidikih, povezanih z upravljanjem, o pregledu zlasti skladnosti vključenih določb s pristojnostmi Parlamenta glede soodločanja in nadzora ob upoštevanju potrebe po omogočanju prožnosti glede na raznoliko področje decentraliziranih agencij;

8.  obžaluje, da Parlament kot glavni porok spoštovanja načela demokratičnosti v Uniji ni bil v celoti vključen v postopek izbire novega sedeža Evropske agencije za zdravila in Evropskega bančnega organa; v zvezi s tem opozarja na svojo zahtevo, da se čim prej pregledata skupna izjava in enotni pristop iz leta 2012, ter opozarja na zavezo Sveta, da bo sodeloval pri njunem pregledu, s pozivom Komisiji, naj do aprila 2019 predloži poglobljeno analizo skupne izjave in enotnega pristopa glede lokacije decentraliziranih agencij;

9.  poudarja, da lokacija sedeža agencije ne bi smela vplivati na izvajanje njenih pooblastil in nalog, njeno strukturo upravljanja, delovanje njene glavne organizacije ali glavno financiranje njenih dejavnosti;

10.  pričakuje, da bodo v prihodnjih odločitvah o sedežu ali selitvi agencij v celoti upoštevane pristojnosti Parlamenta in Sveta kot sozakonodajalcev; meni, da bi moral Parlament s Svetom in Komisijo v celotnem zakonodajnem postopku sistematično, enakopravno in pregledno sodelovati pri opredelitvi in vrednotenju meril za izbiro lokacije sedežev vseh organov in agencij Unije; opozarja, da so se Parlament, Svet in Komisija v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje zavezali, da bodo lojalno in pregledno sodelovali, in da je v sporazumu poudarjeno načelo enakopravnosti sozakonodajalcev, kot je določeno v Pogodbah; poudarja pomen okrepljene izmenjave informacij od začetnih faz prihodnjih postopkov za lokacijo agencij, saj bi taka zgodnja izmenjava trem institucijam olajšala uveljavljanje njihovih pravic in prerogativ;

11.  meni, da je odločitev o lokaciji agencije zelo pomembna in da morajo institucije Unije upoštevati objektivna merila, kot so dostopnost, upravne sinergije in bližina deležnikov, da bi se dosegla najboljša mogoča odločitev;

12.  poziva Komisijo, naj v skladu s priporočili medinstitucionalne delovne skupine za sredstva za decentralizirane agencije nemudoma predstavi oceno agencij z več lokacijami ter naj uporabi dosleden pristop za oceno njihove dodane vrednosti ob upoštevanju nastalih stroškov; poziva k pomembnim ukrepom, ki jih je treba sprejeti na podlagi rezultatov te ocene, da bi se zmanjšalo število različnih lokacij, če in kjer je to primerno;

13.  predlaga, da bi bilo treba na podlagi pregleda enotnega pristopa ponovno razmisliti o pripravi medinstitucionalnega sporazuma o agencijah in da bi moral tak sporazum vsebovati določbe o petletnem pregledu načel, ki urejajo ustanavljanje in delovanje agencij, ob upoštevanju strokovnega znanja skupine uglednih osebnosti;

14.  ugotavlja, da bi se morale v okviru tega medinstitucionalnega sporazuma spoštovati pristojnosti Evropskega parlamenta v postopkih soodločanja, zajemati pa bi moral tudi razmerje med agencijo in institucijami države članice , v kateri ima sedež, ter ukrepe za preglednost, postopke za preprečevanje nasprotja interesov in zagotavljanje uravnotežene zastopanosti spolov med člani upravljavskih in posvetovalnih organov ter izvajanje vključevanja načela enakosti spolov v vse dejavnosti agencij;

15.  meni, da bi bilo treba pri pripravi tega medinstitucionalnega sporazuma obravnavati tudi več posebnih predlogov za okrepitev demokratičnega nadzora, izboljšanje odgovornosti agencij Unije in okrepitev sistema za poročanje Parlamentu, kot so:

– določitev roka, v katerem morajo agencije odgovoriti na vprašanja, ki jih nanje naslovi Evropski parlament ali Svet;

– sprejetje ukrepov za izmenjavo občutljivih in zaupnih informacij ter posvetovanje s parlamentarnimi odbori, če je to potrebno;

– ugotavljanje, ali bi moral Parlament imenovati določeno število članov posameznih upravnih odborov;

– ugotavljanje dodane vrednosti udeležbe predstavnikov/opazovalcev Parlamenta na sejah odborov nadzornikov in skupin deležnikov agencij;

– racionalizacija sodelovanja Parlamenta v letnih in večletnih programih dela agencij;

– racionalizacija in uskladitev obveznosti poročanja, zlasti kar zadeva letno poročilo o dejavnostih, poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju ter zaključni račun;

–  podrobno obveščanje Parlamenta o ukrepih, sprejetih za uresničitev priporočil organa za podelitev razrešnice (poročila o nadaljnjem ukrepanju) in priporočil Računskega sodišča;

16.  poleg tega meni, da bi bilo mogoče vlogo Parlamenta pri nadzoru nad razsežnostjo upravljanja decentraliziranih agencij znatno izboljšati z ustanovitvijo specializirane enote v Parlamentu, ki bi bila zadolžena za stalni horizontalni nadzor upravljanja teh agencij, ki bi temeljil na lojalni in vzajemni izmenjavi informacij, sodelovanju in vrednotah; poleg tega predlaga okrepitev sodelovanja s skupino za skupni parlamentarni nadzor in spremembo pravil za misije v agencijah, da bi se omogočili boljši redni stiki med parlamentarnimi odbori in agencijami, ki spadajo v njihovo pristojnost;

17.  predlaga, naj Odbor za ustavne zadeve v okviru petletnega pregleda, ki temelji dejavnostih nadzora odborov Parlamenta nad agencijami, ki so v njihovi pristojnosti, in poteka poleg njih, organizira letno razpravo o delovanju in upravljanju agencij, ki ji bo po potrebi sledila razprava na plenarnem zasedanju , da bi se olajšal okrepljen in bolj strukturiran sistem preverjanja dejavnosti agencij v Parlamentu; poleg tega glede na vlogo agencij kot posrednikov med EU in državami članicami predlaga obdobje posvetovanja z nacionalnimi parlamenti, če bodo želeli kakor koli posredovati na tem področju;

18.  meni, da bi morale agencije Unije uporabljati pravila in načela dobrega upravljanja in boljše priprave zakonodaje, vključno z opravljanjem odprtih javnih posvetovanj o svojih osnutkih predlogov za sekundarne in terciarne akte, če področje agencije to omogoča; predlaga, naj za agencije veljajo ista pravila glede preglednosti kot za Komisijo, vključno s pravili in obveznostmi glede zastopnikov interesov ;

19.  poudarja, da bi morale agencije Unije zagotoviti, da se vse naloge, ki izhajajo iz regulativnega okvira, izvajajo v celoti in pravočasno, in se pri tem skrbno držati svojih nalog in ravnati v skladu z mandati, ki sta jih določila Parlament in Svet; meni, da morajo agencije Unije pri izvajanju svojih mandatov delovati pregledno;

20.  predlaga, da bi morale vse agencije predložiti nezavezujoča mnenja o tekočih zadevah v njihovi pristojnosti;

21.  meni tudi, da bi bilo treba v primeru morebitnih sprememb Pogodb v prihodnosti razmisliti o tem, kako bi se lahko agencije še bolj trdno zasidrale v Pogodbah, zlasti v povezavi s členoma 13 in 14 PEU ter členoma 290 in 291 PDEU, in sicer z vključitvijo jasne opredelitve različnih vrst agencij, pooblastil, ki se jim lahko podelijo, in splošnih načel, ki zagotavljajo njihov parlamentarni nadzor;

Proračunske zadeve

22.  ugotavlja, da financiranje agencij s pristojbinami trenutno znaša približno 1 milijardo EUR letno, kar lahko zmanjša pritisk na proračun EU in lahko pomeni učinkovit način financiranja dejavnosti agencij v primerih, ko poslovni model to omogoča; vseeno izraža zaskrbljenost, da bi lahko prišlo do nasprotij interesov, če se bodo agencije morale zanašati na pristojbine kot glavni vir dohodka; vztraja, da je treba sprejeti zaščitne ukrepe, da se prepreči kakršno koli nasprotje interesov;

23.  poudarja, da je treba v naslednjem večletnem finančnem okviru upoštevati nove prednostne naloge na področju podnebja, trajnosti in varstva okolja ter naloge, dodeljene posameznim agencijam, za izvajanje tega večletnega finančnega okvira;

24.  ugotavlja, da se je kljub precejšnji podobnosti decentraliziranih agencij z vidika proračunskega upravljanja izkazalo, da enoten pristop za vse slabo vpliva na učinkovito in uspešno upravljanje nekaterih agencij; meni, da sta 5-odstotni cilj zmanjšanja števila osebja in fond za prerazporeditve med agencijami enkratna ukrepa; ponavlja, da namerava takemu pristopu v prihodnje nasprotovati;

25.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da ima več agencij težave pri privabljanju kvalificiranega osebja zaradi pogojev zaposlovanja; meni, da morajo biti organi Unije sposobni pritegniti kvalificirano osebje, da lahko učinkovito in uspešno opravljajo svoje naloge; zato poziva k sprejetju konkretnih ukrepov, da bi se izpolnili ti cilji;

26.  ugotavlja, da je okrepljeno sodelovanje med agencijami pri souporabi storitev, na primer z vzpostavitvijo skupnega portala za javna naročila, omogočilo prihranke; spodbuja nadaljnje izkoriščanje potenciala pri souporabi storitev med samimi agencijami ali pa med Komisijo in agencijami, da bi nastale nove sinergije in se bolje izkoristile obstoječe; meni, da bi lahko, če je to primerno, še povečali proračunsko učinkovitost s tesnim sodelovanjem na področju upravne podpore in storitev upravljanja zmogljivosti med organi in agencijami Unije v neposredni bližini;

27.  ugotavlja, da bi bilo treba proračune agencij pripraviti v skladu z načelom smotrnostne priprave proračuna ter pri tem upoštevati njihove cilje in pričakovane rezultate nalog; pri pripravi proračuna decentraliziranih agencij poziva k tematskemu pristopu, da bi naloge agencij bolje razvrstili po prednosti, okrepili sodelovanje ter preprečili prekrivanje, zlasti pri agencijah z istim področjem politike;

28.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so nekatere upravne zahteve nesorazmerne za agencije, ki še niso dosegle določene velikosti; pričakuje, da bosta Komisija in Svet zagotovila, da so veljavne upravne zahteve sorazmerne s finančnimi in človeškimi viri vseh agencij;

29.  opozarja, da z zakonodajnim postopkom pride do sprememb izvirnega predloga Komisije; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so posodobljeni računovodski izkazi na splošno na voljo šele na koncu zakonodajnega postopka, če sploh; opozarja na dvojno vlogo Parlamenta in Sveta kot zakonodajnega in proračunskega organa.

30.  pozdravlja osnutek spremenjenega besedila okvirne finančne uredbe za decentralizirane agencije, ki ga je predložila Komisija, zlasti predstavljene načrte za krepitev upravljanja teh agencij;

31.  kljub temu meni, da še vedno ostajajo nerešena številna vprašanja, in poziva Komisijo, naj v skladu s priporočilom medinstitucionalne delovne skupine čim prej predloži oceno agencij na več lokacijah ter predloge za morebitne združitve, zaprtja in/ali prenos nalog na Komisijo, pripravljene na podlagi skrbne in poglobljene analize in s pomočjo jasnih in preglednih meril, kot je bilo predvideno v mandatu medinstitucionalne delovne skupine, vendar ni bilo nikoli ustrezno obravnavano, ker Komisija takih predlogov ni podala;

32.  ugotavlja, da je za revizijo decentraliziranih agencij „v celoti odgovorno Evropsko računsko sodišče, ki vodi in financira vse potrebne upravne postopke in postopke za oddajo javnega naročila“; ponovno poudarja, da se je zaradi revizij, ki jih izvajajo revizorji iz zasebnega sektorja, znatno povečalo upravno breme agencij ter da so zaradi časa, porabljenega za javno naročanje in upravljanje revizijskih pogodb, nastali dodatni stroški, ki so še bolj obremenili že tako zmanjšane vire agencij; poudarja, da je treba to vprašanje nujno rešiti v skladu z enotnim pristopom v okviru pregleda okvirne finančne uredbe; poziva vse strani, ki sodelujejo pri tem pregledu, naj nujno podajo pojasnila glede tega vprašanja, da bi se močno zmanjšalo preveliko upravno breme.

33.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, Evropskemu računskemu sodišču ter decentraliziranim agencijam EU.


MNENJE Odbora za proračun (11.12.2018)

za Odbor za ustavne zadeve

o izvajanju pravnih določb in skupne izjave, ki omogoča parlamentarni nadzor nad decentraliziranimi agencijami

(2018/2114(INI))

Pripravljavec mnenja: Jens Geier

POBUDE

Odbor za proračun poziva Odbor za ustavne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  ugotavlja, da financiranje agencij s pristojbinami trenutno znaša 1 milijardo EUR letno, kar bistveno blaži pritisk na proračun EU; meni, da je v primerih, v katerih poslovni model to dovoljuje, financiranje s pristojbinami učinkovit način financiranja dejavnosti agencij; vendar ugotavlja, da je treba sprejeti zaščitne ukrepe, da se prepreči kakršno koli navzkrižje interesov;

2.  ugotavlja, da se je kljub precejšnji podobnosti decentraliziranih agencij z vidika proračunskega upravljanja izkazalo, da enoten pristop za vse slabo vpliva na učinkovito in uspešno upravljanje nekaterih agencij; meni, da sta petodstotni cilj zmanjšanja števila osebja in fond za prerazporeditve med agencijami enkratna ukrepa; ponavlja, da namerava takemu pristopu v prihodnje nasprotovati;

3.   meni, da je odločitev o lokaciji agencije zelo pomembna in da morajo institucije Unije upoštevati objektivna merila, kot so dostopnost, upravne sinergije in bližina deležnikov, da bi se dosegla najboljša možna odločitev; pričakuje, da bodo v prihodnjih odločitvah o lokaciji agencij v celoti upoštevane pristojnosti Parlamenta in Sveta kot sozakonodajalca Unije;

4.  poziva Komisijo, naj v skladu s priporočili medinstitucionalne delovne skupine za sredstva za decentralizirane agencije nemudoma predstavi oceno agencij z več lokacijami ter naj uporabi dosleden pristop za oceno njihove dodane vrednosti ob upoštevanju nastalih stroškov; poziva k pomembnim ukrepom, ki jih je treba sprejeti na podlagi rezultatov te ocene, da bi se zmanjšalo število različnih lokacij, če in kjer je to primerno;

5.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da ima več agencij težave pri privabljanju kvalificiranega osebja zaradi neugodnih pogojev zaposlovanja in omejitev, ki jih povzroča plačni koeficient; meni, da morajo biti organi Unije sposobni pritegniti kvalificirano osebje, da lahko učinkovito in uspešno opravljajo svoje naloge; zato poziva k sprejetju konkretnih ukrepov za popravo koeficientov plač, da bodo bolje odražali dejanske stroške;

6.  ugotavlja, da je okrepljeno sodelovanje med agencijami pri souporabi storitev, na primer z vzpostavitvijo skupnega portala za javna naročila, omogočilo prihranke; spodbuja nadaljnje izkoriščanje potenciala pri souporabi storitev med samimi agencijami ali pa med agencijami in Komisijo, da bi nastale nove sinergije in se bolje izkoristile obstoječe; meni, da bi lahko, kjer je to primerno, še povečali proračunsko učinkovitost s tesnim sodelovanjem na področju upravne podpore in storitev upravljanja zmogljivosti med organi in agencijami Unije v neposredni bližini;

7.  meni, da se lahko demokratični nadzor okrepi, če na sestankih upravnega odbora zagotovi udeležba predstavnikov, ki jih imenuje Parlament; meni, da bi moralo biti zagotavljanje najugodnejše ponudbe za evropskega državljana, ki ga zastopa Parlament, pomemben dejavnik pri tem procesu odločanja; ugotavlja, da institucije Unije večkrat niso izkoristile te možnosti, predvidene v skupnem pristopu;

8.  ugotavlja, da bi bilo treba proračune agencij pripraviti v skladu z načelom priprave proračuna glede na uspešnost ter pri tem upoštevati njihove cilje in pričakovane rezultate njihovih nalog; pri pripravi proračuna decentraliziranih agencij poziva k tematskemu pristopu, da bi naloge agencij bolje razvrstili po pomembnosti, okrepili sodelovanje ter preprečili prekrivanje, zlasti pri agencijah z istim področjem dela;

9.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so nekatere upravne zahteve nesorazmerne za agencije, ki še niso dosegle določene velikosti; pričakuje, da bosta Komisija in Svet zagotovila, da so veljavne upravne zahteve sorazmerne s finančnimi in človeškimi viri vseh agencij;

10.  opozarja, da z zakonodajnim postopkom pride do sprememb izvirnega predloga Komisije; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so posodobljeni računovodski izkazi na splošno na voljo šele na koncu zakonodajnega postopka, če sploh; opozarja na dvojno vlogo Parlamenta in Sveta kot zakonodajnega in proračunskega organa.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

10.12.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

24

1

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Jean Arthuis, Richard Ashworth, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Manuel dos Santos, André Elissen, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazabal Rubial, Jens Geier, Ingeborg Gräßle, John Howarth, Siegfried Mureşan, Liadh Ní Riada, Jan Olbrycht, Pina Picierno, Paul Rübig, Petri Sarvamaa, Jordi Solé, Patricija Šulin, Indrek Tarand, Monika Vana, Daniele Viotti, Marco Zanni

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Xabier Benito Ziluaga, Karine Gloanec Maurin, Marco Valli

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Clara Eugenia Aguilera García, Claudia Schmidt

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

24

+

ALDE

Jean Arthuis

GUE/NGL

Xabier Benito Ziluaga, Liadh Ní Riada

PPE

Richard Ashworth, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), José Manuel Fernandes, Ingeborg Gräßle, Siegfried Mureşan, Jan Olbrycht, Paul Rübig, Petri Sarvamaa, Claudia Schmidt, Patricija Šulin

S&D

Clara Eugenia Aguilera García, Eider Gardiazabal Rubial, Jens Geier, Karine Gloanec Maurin, John Howarth, Pina Picierno, Manuel dos Santos, Daniele Viotti

VERTS/ALE

Jordi Solé, Indrek Tarand, Monika Vana

1

-

ENF

André Elissen

2

0

EFDD

Marco Valli

ENF

Marco Zanni

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


MNENJE Odbora za proračunski nadzor (8.1.2019)

za Odbor za ustavne zadeve

o izvajanju pravnih določb in skupne izjave, ki omogoča parlamentarni nadzor nad decentraliziranimi agencijami

(2018/2114(INI))

Pripravljavec mnenja: Dennis de Jong

POBUDE

Odbor za proračunski nadzor poziva Odbor za ustavne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  priznava, da agencije Unije izvajajo skupno izjavo in enotni pristop ter njen časovni načrt; zlasti poudarja priporočila medinstitucionalne delovne skupine za decentralizirane agencije (IIWG) ki jih je konferenca predsednikov podprla 18. januarja 2018; ugotavlja, da je po naslednji seji 12. julija 2018 delo medinstitucionalne delovne skupine veljalo za opravljeno;

2.  pozdravlja osnutek revidiranega besedila okvirne finančne uredbe za decentralizirane agencije, ki ga je predložila Komisija, zlasti predstavljene načrte za krepitev upravljanja teh agencij;

3.  kljub temu meni, da še vedno ostajajo nerešena številna vprašanja, in poziva Komisijo, naj v skladu s priporočilom medinstitucionalne delovne skupine čim prej predloži oceno agencij z uradi na več lokacijah ter predloge za morebitne združitve, zaprtja in/ali prenos nalog na Komisijo, pripravljene na podlagi skrbne in poglobljene analize in s pomočjo jasnih in preglednih meril, kot je bilo predvideno v mandatu medinstitucionalne delovne skupine, vendar ni bilo nikoli ustrezno obravnavano, ker Komisija takih predlogov ni podala;

4.  želi spomniti na pismo predsednika Parlamenta predsedniku Komisije in predsedujočemu Svetu z 28. marca 2018, v katerem obžaluje, da Parlament glede na svoje pristojnosti sozakonodajalca ni bil vključen v postopek izbire novega sedeža Evropske agencije za zdravila, in poziva k ustrezni reviziji skupne izjave in enotnega pristopa; poziva Komisijo, naj pripravi potrebne predloge na podlagi poglobljene analize o izvajanju skupne izjave in enotnega pristopa, kot je zahteval Svet v odgovoru na omenjeno pismo;

5.  ugotavlja, da bi bilo treba proračune agencij pripraviti v skladu z načelom smotrnostne priprave proračuna ter pri tem upoštevati njihove cilje in pričakovane rezultate nalog; pri pripravi proračuna decentraliziranih agencij poziva k tematskemu pristopu, da bi naloge agencij bolje razvrstili po pomembnosti, okrepili sodelovanje ter preprečili prekrivanje, zlasti pri agencijah z istim področjem dela;

6.  izraža zaskrbljenost, da bi lahko prišlo do nasprotij interesov, če se bodo agencije morale zanašati na pristojbine kot glavni vir dohodka; ponovno poudarja, da se agencije zavedajo morebitne izgube ugleda in bi raje imele stalen in predvidljiv tok prihodkov iz proračuna EU, kar je bistveno tudi za načrtovanje, namesto da bi se morale zanašati na pristojbine, ki so nepredvidljive in se iz leta v leto spreminjajo; poziva Komisijo, naj poda predlog, da bi se pristojbine plačevale neposredno Komisiji, v zameno pa bi agencije redno prejemale subvencije iz proračuna EU;

7.  poziva k dejanskemu ukrepanju za popravo koeficientov plač, da bodo bolje odražali dejanske stroške;

8.  ponovno poziva k racionaliziranim in usklajenim obveznostim poročanja, zlasti kar zadeva letno poročilo o dejavnostih, poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju ter zaključni račun;

9.  spodbuja agencije, naj Parlament podrobno obvestijo o ukrepih, sprejetih za uresničitev priporočil organa za podelitev razrešnice (poročila o nadaljnjem ukrepanju) in priporočil Računskega sodišča;

10.  ugotavlja, da morajo agencije, če želijo primerno opravljati nove naloge, nenehno povečevati učinkovitost, hitro in učinkovito zapolnjevati prosta delovna mesta in ostati privlačne za strokovnjake, stalno spremljati in ocenjevati število zaposlenih in njihove potrebe z vidika dodatnih človeških in finančnih virov ter po potrebi pripraviti ustrezne prošnje, da bodo lahko ustrezno izvajale svoje naloge in odgovornosti;

11.  ugotavlja, da je za revizijo decentraliziranih agencij „v celoti odgovorno Evropsko računsko sodišče, ki vodi in financira vse potrebne upravne postopke in postopke za oddajo javnega naročila“; ponovno poudarja, da se je zaradi revizij, ki jih izvajajo revizorji iz zasebnega sektorja, znatno povečalo upravno breme agencij ter da so zaradi časa, porabljenega za javno naročanje in upravljanje revizijskih pogodb, nastali dodatni stroški, ki so še bolj obremenili že tako zmanjšane vire agencij; poudarja, da je treba to vprašanje nujno rešiti v skladu z enotnim pristopom v okviru revizije okvirne finančne uredbe; poziva vse strani, ki sodelujejo pri tej reviziji, naj nujno zagotovijo jasnost glede tega vprašanja, da bi močno zmanjšali preveliko upravno breme.INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

7.1.2019

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

8

0

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Dennis de Jong, Ingeborg Gräßle, Georgi Pirinski, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Bart Staes

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Karin Kadenbach, Andrej Novakov (Andrey Novakov)

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Pervenche Berès, John Howarth, Jude Kirton-Darling

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

8

+

GUE/NGL

Dennis de Jong

PPE

Ingeborg Gräßle

S&D

Pervenche Berès, John Howarth, Karin Kadenbach, Jude Kirton-Darling, Georgi Pirinski

VERTS/ALE

Bart Staes

0

-

 

 

2

0

PPE

Andrej Novakov (Andrey Novakov), José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


MNENJE Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (11.12.2018)

za Odbor za ustavne zadeve

on implementation of the legal provisions and the Joint Statement ensuring parliamentary scrutiny over decentralised agencies

(2018/2114(INI))

Pripravljavec mnenja: Peter Simon

POBUDE

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve poziva Odbor za ustavne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  Stresses that, while making sure that all assignments resulting from the regulatory framework are carried out in full and within deadline, Union agencies should carefully adhere to their tasks and act in accordance with the mandates assigned to them by Parliament and the Council; considers it imperative that the Union agencies are transparent when carrying out their mandates;

2.  Requests that the Union agencies, in order to improve their level of accountability, should reply to questions addressed to them by Parliament or the Council no later than five weeks after receiving them; suggests, furthermore, that upon request, the Chairperson of a Union agency should hold confidential oral discussions behind closed doors with the Chair, Vice-Chairs and Coordinators of Parliament’s competent committee;

3.  Considers that Union agencies should seek to regularly involve relevant stakeholders and to apply the principles of better regulation, including conducting open public consultations on their draft proposals for secondary and tertiary legal acts;

4.  Suggests that the attendance of Parliament representatives at meetings of boards of supervisors and agency stakeholder groups would facilitate mutual understanding of the issues at stake by Parliament, the Member States and the Commission, in the same way that attendance at the Commission’s expert group meetings does;

5.  Underlines that Parliament’s prerogatives should be respected at all times; believes, therefore, that Parliament should systematically be involved, and on equal terms with the Commission and Council, in defining and weighting the criteria for the location of all Union bodies and agencies; recalls, in this regard, the Council’s commitment to engage in the revision of the Joint Statement of 19 July 2012 on decentralised agencies, with the aim of ensuring the joint and deep involvement of all EU institutions; believes that ensuring the best value for money for the European citizen, as represented by Parliament, should be an important factor in this decision-making process;

6.  Calls on the Commission, in its in-depth analysis of the implementation of the Joint Statement and Common Approach of 19 July 2012, to see to it that it assess, by April 2019, the arrangements that should be revised and enforced to ensure proper scrutiny by Parliament and the extent to which the provisions reflect the reality of the legal and institutional landscape of decentralised agencies, notably as regards structure and governance-related aspects, and whether they allow sufficient flexibility to cater for the agencies’ diverse nature;

7.  Recalls its prerogative as co-legislator and insists on complete respect for the ordinary legislative procedure as to decisions regarding the location of the seats of its bodies and agencies;

8.  Notes that the number of agencies and the resources allocated to them has been growing in recent years; calls for a clear and common understanding between the EU institutions on the role of the agencies;

9.  Stresses that the location of the seat of an agency should not affect the execution of its powers and tasks, its governance structure, the operation of its main organisation or the main financing of its activities; underlines, however, that the location of an agency should allow for better budgetary efficiency through the implementation of shared services among Union agencies, notably joint premises, since shared infrastructure, administrative support and facility management services deliver significant efficiency gains.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

10.12.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

48

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Hugues Bayet, Pervenche Berès, Jonás Fernández, Giuseppe Ferrandino, Stefan Gehrold, Sven Giegold, Neena Gill, Roberto Gualtieri, Brian Hayes, Gunnar Hökmark, Danuta Maria Hübner, Barbara Kappel, Othmar Karas, Wolf Klinz, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Philippe Lamberts, Werner Langen, Bernd Lucke, Olle Ludvigsson, Gabriel Mato, Bernard Monot, Caroline Nagtegaal, Luděk Niedermayer, Ralph Packet, Sirpa Pietikäinen, Dariusz Rosati, Martin Schirdewan, Molly Scott Cato, Pedro Silva Pereira, Peter Simon, Theodor Dumitru Stolojan, Kay Swinburne, Paul Tang, Ramon Tremosa i Balcells, Marco Valli, Tom Vandenkendelaere, Miguel Viegas, Jakob von Weizsäcker

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Matt Carthy, Ashley Fox, Sophia in ‘t Veld, Ramón Jáuregui Atondo, Syed Kamall, Paloma López Bermejo, Thomas Mann, Romana Tomc, Lieve Wierinck, Roberts Zīle

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

48

+

ALDE

Sophia in 't Veld, Wolf Klinz, Caroline Nagtegaal, Ramon Tremosa i Balcells, Lieve Wierinck

ECR

Ashley Fox, Syed Kamall, Bernd Lucke, Ralph Packet, Kay Swinburne, Roberts Zīle

EFDD

Bernard Monot, Marco Valli

ENF

Barbara Kappel

GUE/NGL

Matt Carthy, Paloma López Bermejo, Martin Schirdewan, Miguel Viegas

PPE

Stefan Gehrold, Brian Hayes, Gunnar Hökmark, Danuta Maria Hübner, Othmar Karas, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Werner Langen, Thomas Mann, Gabriel Mato, Luděk Niedermayer, Sirpa Pietikäinen, Dariusz Rosati, Theodor Dumitru Stolojan, Romana Tomc, Tom Vandenkendelaere

S&D

Hugues Bayet, Pervenche Berès, Jonás Fernández, Giuseppe Ferrandino, Neena Gill, Roberto Gualtieri, Ramón Jáuregui Atondo, Olle Ludvigsson, Pedro Silva Pereira, Peter Simon, Paul Tang, Jakob von Weizsäcker

VERTS/ALE

Sven Giegold, Philippe Lamberts, Molly Scott Cato

0

-

 

 

0

0

 

 

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (22.1.2019)

za Odbor za ustavne zadeve

on implementation of the legal provisions and the Joint Statement ensuring parliamentary scrutiny over decentralised agencies

(2018/2114(INI))

Pripravljavec mnenja: Ivo Belet

POBUDE

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za ustavne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  whereas the Joint Statement and Common Approach are legally non-binding, and were agreed without prejudice to the legislative powers of the Institutions;

1.  Believes that representatives appointed by Parliament have an important role to play in Management Board meetings as they reinforce Parliament’s legitimate role of democratic scrutiny by representing the Union’s citizens and ensure more transparent governance; is of the opinion that the Joint Statement should not indicate how many members Parliament should be able to appoint; believes that Parliament should also appoint representatives to the Management Board of EFSA;

2.  Notes that the Joint Statement and Common Approach are of a legally non-binding character;

3.  Regrets that Parliament, as the lead guarantor of respect for the principle of democracy in the EU, was not fully involved in the procedure to select the new seat of the European Medicines Agency (EMA), a matter ultimately settled, despite the importance of the decision, by drawing lots; notes that decisions in relation to the location of the decentralised agencies need to be taken, in full respect of the European Parliament’s prerogatives, under the ordinary legislative procedure whereby Parliament and the Council are equal co-legislators; insists that, in line with the Council’s commitment in this regard(1), the procedure that was followed for the selection of the new location for EMA, a critical agency in which disruption should have been kept to a minimum, was specific to the situation, did not constitute a precedent and must not be used again;

4.  Expects the prerogatives of Parliament and Council as co-legislators to be fully respected in future decisions on the location or relocation of agencies; considers that Parliament should be systematically involved, throughout the legislative process and on equal terms with the Council and the Commission, in defining and weighting the criteria for the location of all Union bodies and agencies, in a transparent manner; points out that Parliament, the Council and the Commission have made a commitment, in the Interinstitutional Agreement on Better Law-Making of 13 April 2016(2), to sincere and transparent cooperation, and that the agreement highlights the principle of equality between the two co-legislators, as enshrined in the Treaties; underlines the value of enhanced exchange of information from the initial stages of future processes for the location of agencies, stressing that such early exchange of information would make it easier for the three Institutions to exercise their rights and prerogatives;

5.  Calls on the Commission to provide, by April 2019, an in-depth analysis of the implementation of the Joint Statement and Common Approach – particularly as regards the location of the decentralised agencies and increased transparency in their governance – in order to initiate the revision of these texts once the Members of the next Parliament have taken their seats;

6.  Notes that the Joint Statement can act as a useful tool to strengthen and streamline mechanisms for dealing with conflict of interests, in particular for fee-financed agencies; stresses that, while making sure that all assignments resulting from the regulatory framework are carried out in full and within the deadline, Union agencies should carefully stick to their tasks and should not go beyond the mandates assigned to them by Parliament and the Council;

7.  Stresses that, in the event of budgetary and staffing decisions regarding decentralised agencies, the specificities, extra tasks and workload of the agency must be taken into account and that possible budgetary and personnel cuts cannot be taken on a one-size-fits-all basis; stresses furthermore the need to take into account the new climate, sustainability and environmental protection priorities within the next multiannual financial framework (MFF) and the tasks attributed to particular agencies for its implementation, as well as the needs of agencies that are undergoing potentially business-disrupting events and processes such as relocation;

8.  Notes that the principles of desirability of geographical spread of agency seats and of prioritising new Member States as hosts, as stated in the Joint Statement, were not respected in the case of new seats for the EMA and EBA;

9.  Points out that the Joint Statement advises that, when the legislative authority decides to assign additional tasks to agencies as compared to the initial Commission proposal, the reprioritisation of their activities should always be considered as an alternative to granting additional resources(3); believes that the reprioritisation of activities in the remit of the European Medicines Agency should be avoided as much as possible due to the fact that its core mission is safeguarding public health in the EU.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

22.1.2019

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

50

4

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Margrete Auken, Pilar Ayuso, Catherine Bearder, Ivo Belet, Simona Bonafè, Biljana Borzan, Paul Brannen, Soledad Cabezón Ruiz, Nessa Childers, Birgit Collin-Langen, Miriam Dalli, Seb Dance, Mark Demesmaeker, Stefan Eck, Bas Eickhout, José Inácio Faria, Karl-Heinz Florenz, Francesc Gambús, Elisabetta Gardini, Arne Gericke, Jens Gieseke, Julie Girling, Sylvie Goddyn, Françoise Grossetête, Jytte Guteland, Anneli Jäätteenmäki, Jean-François Jalkh, Benedek Jávor, Kateřina Konečná, Urszula Krupa, Peter Liese, Valentinas Mazuronis, Susanne Melior, Miroslav Mikolášik, Rory Palmer, Bolesław G. Piecha, Pavel Poc, John Procter, Frédérique Ries, Daciana Octavia Sârbu, Annie Schreijer-Pierik, Ivica Tolić, Nils Torvalds, Adina-Ioana Vălean, Jadwiga Wiśniewska, Damiano Zoffoli

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Cristian-Silviu Buşoi, Christophe Hansen, Martin Häusling, Anja Hazekamp, Jan Huitema, Tilly Metz, Bart Staes, Tiemo Wölken

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Olle Ludvigsson

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

50

+

ALDE

Catherine Bearder, Jan Huitema, Anneli Jäätteenmäki, Valentinas Mazuronis, Frédérique Ries, Nils Torvalds

EFDD

Sylvie Goddyn

ENF

Jean-François Jalkh

GUE/NGL

Stefan Eck, Anja Hazekamp, Kateřina Konečná

PPE

Pilar Ayuso, Ivo Belet, Cristian-Silviu Buşoi, Birgit Collin-Langen, José Inácio Faria, Karl-Heinz Florenz, Francesc Gambús, Elisabetta Gardini, Jens Gieseke, Julie Girling, Françoise Grossetête, Christophe Hansen, Peter Liese, Miroslav Mikolášik, Annie Schreijer-Pierik, Ivica Tolić, Adina-Ioana Vălean

S&D

Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Simona Bonafè, Biljana Borzan, Paul Brannen, Soledad Cabezón Ruiz, Nessa Childers, Miriam Dalli, Seb Dance, Jytte Guteland, Olle Ludvigsson, Susanne Melior, Rory Palmer, Pavel Poc, Daciana Octavia Sârbu, Tiemo Wölken, Damiano Zoffoli

VERTS/ALE

Margrete Auken, Bas Eickhout, Martin Häusling, Benedek Jávor, Tilly Metz, Bart Staes

4

-

ECR

Arne Gericke, Urszula Krupa, Bolesław G. Piecha, Jadwiga Wiśniewska

2

0

ECR

Mark Demesmaeker, John Procter

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

(1)

Council Declaration annexed to the legislative resolution accompanying the adoption of Regulation EU 2018/... of the European Parliament and of the Council amending Regulation (EC) No 726/2004 as regards the location of the seat of the European Medicines Agency.

(2)

UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(3)

Joint Statement of the European Parliament, the Council of the EU and the European Commission on decentralised agencies, paragraph 43.


MNENJE Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (24.1.2019)

za Odbor za ustavne zadeve

o izvajanju pravnih določb in skupne izjave, ki omogoča parlamentarni nadzor nad decentraliziranimi agencijami

(2018/2114(INI))

Pripravljavka mnenja: Maria Grapini

POBUDE

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve poziva Odbor za ustavne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  ugotavlja, da sozakonodajalca ustanavljata agencije EU za posebne naloge po pravu Unije, na primer prispevek k izvajanju politik EU ali podpiranje sodelovanja med EU in nacionalnimi vladami; zato meni, da agencije odgovarjajo zlasti Parlamentu in Svetu, ki morata zagotoviti, da so z zakonodajnimi akti, ki urejajo te agencije, vzpostavljeni ustrezni mehanizmi nadzora, ki se nato tudi ustrezno izvajajo; poudarja, da je na nekaterih področjih politike potrebno tesno sodelovanje z nacionalnimi parlamenti pri nadzoru agencij (na primer skupina za skupni parlamentarni nadzor Europola);

2.  poudarja, da so mehanizmi za zagotavljanje odgovornosti agencij vključeni v Pogodbi, uredbe o ustanovitvi agencij, sodno prakso Sodišča Evropske unije ter skupno izjavo in skupni pristop;

3.  meni, da bi bilo mogoče skupni pristop k decentraliziranim agencijam, ki določa skupna načela za ustanavljanje in delovanje agencij EU, posodobiti ob upoštevanju potrebe po skupnih pravilih, ki urejajo delovanje agencij EU, na eni strani in razlik med agencijami, kar zadeva število zaposlenih, proračun in operativno odgovornost, na drugi strani; meni, da mora postopek za to posodobitev v celoti vključevati vse ustrezne akterje in ga je treba izvesti v skladu z načeloma lojalnega sodelovanja in preglednosti;

4.  meni, da morajo agencije EU delovati v skladu z najvišjimi standardi preglednosti za splošno javnost in tako olajšati nadzor nad svojimi dejavnostmi;

5.  meni, da je lahko narava teh mehanizmov nadzora odvisna od dejanske vloge in operativnega učinka agencije, vključno z dejavniki, kot so naloge, proračun in število uslužbencev agencije ter politična občutljivost njenih dejavnosti; meni, da morajo za agencije, ki imajo večje operativne pristojnosti, večji proračuni in večje število uslužbencev, veljati strožji mehanizmi demokratičnega nadzora, zlasti kadar so dejavne na politično občutljivih področjih; zato poziva k upoštevanju teh dejavnikov pri racionalizaciji mehanizmov upravljanja in odgovornosti;

6.  meni, da je treba še naprej izboljševati odnose med operativnimi agencijami EU in državami članicami, da bi pripomogli k večji učinkovitosti in uspešnosti dela agencij in nacionalnih politik;

7.  poudarja, da se skupni pristop ni vedno upošteval pri sprejemanju ali spreminjanju ustanovnih aktov agencij; zato meni, da bi bilo treba razmisliti o zavezujočem sporazumu o ustanovitvi in delovanju agencij;

8.  meni, da so veljavna pravila za službeni obisk agencij (trije poslanci vsaki dve leti, pri čemer so službene poti strogo omejene na zelene tedne in na sedež agencije) prestroga, da bi omogočila redne politične stike med Parlamentom in agencijo, pri čemer je ta stik osnovni pogoj za uspešen nadzor, ki ga izvaja Parlament; predlaga, naj imajo odbori več prožnosti pri organizaciji nadzornih ali informativnih obiskov agencij, zlasti na lokacijah, kjer agencija izvaja operativne dejavnosti; predlaga, naj se omogoči udeležba vsaj enega člana iz vsake politične skupine na teh misijah;

9.  meni, da bi bilo treba okrepiti sodelovanje s skupino za skupni parlamentarni nadzor Europola; predlaga, da bi sopredsedujočega ali druge ustrezne člane skupine povabili k udeležbi na misijah Parlamenta v Europol in druge agencije, kjer je to ustrezno;

10.  predlaga, naj velja, da bo Parlament glede na težave pri pridobivanju ustreznih, relevantnih in pravočasnih informacij od agencij upravičen do tega, da na seje upravnih odborov operativnih agencij pošlje opazovalca; poudarja, da ta predlog ne izključuje dejstva, da bi morale imeti agencije dovolj proračunskih sredstev in kvalificiranih uslužbencev za učinkovito izvajanje svojih nalog.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

23.1.2019

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

54

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Asim Ademov, Martina Anderson, Monika Beňová, Malin Björk, Caterina Chinnici, Daniel Dalton, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Frank Engel, Tanja Fajon, Kinga Gál, Nathalie Griesbeck, Sylvie Guillaume, Monika Hohlmeier, Sophia in ‘t Veld, Eva Joly, Dietmar Köster, Barbara Kudrycka, Cécile Kashetu Kyenge, Juan Fernando López Aguilar, Monica Macovei, Roberta Metsola, Claude Moraes, Alessandra Mussolini, József Nagy, Judith Sargentini, Giancarlo Scottà, Csaba Sógor, Sergej Stanišev (Sergei Stanishev), Helga Stevens, Traian Ungureanu, Bodil Valero, Marie-Christine Vergiat, Cecilia Wikström, Kristina Winberg, Tomáš Zdechovský

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Carlos Coelho, Ignazio Corrao, Pál Csáky, Miriam Dalli, Gérard Deprez, Maria Grapini, Anna Hedh, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Jean Lambert, Gilles Lebreton, Jeroen Lenaers, Innocenzo Leontini, Angelika Mlinar, Emilian Pavel, Barbara Spinelli, Geoffrey Van Orden

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Wajid Khan, Anthea McIntyre, Mylène Troszczynski

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

54

+

ALDE

Gérard Deprez, Nathalie Griesbeck, Sophia in ‘t Veld, Angelika Mlinar, Cecilia Wikström

ECR

Daniel Dalton, Innocenzo Leontini, Anthea McIntyre, Monica Macovei, Helga Stevens, Geoffrey Van Orden, Kristina Winberg

EFDD

Ignazio Corrao

ENF

Gilles Lebreton, Giancarlo Scottà, Mylène Troszczynski

GUE/NGL

Martina Anderson, Malin Björk, Barbara Spinelli, Marie-Christine Vergiat

PPE

Asim Ademov, Carlos Coelho, Pál Csáky, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Frank Engel, Kinga Gál, Monika Hohlmeier, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Barbara Kudrycka, Jeroen Lenaers, Roberta Metsola, Alessandra Mussolini, József Nagy, Csaba Sógor, Traian Ungureanu, Tomáš Zdechovský

S&D

Monika Beňová, Caterina Chinnici, Miriam Dalli, Tanja Fajon, Maria Grapini, Sylvie Guillaume, Anna Hedh, Wajid Khan, Dietmar Köster, Cécile Kashetu Kyenge, Juan Fernando López Aguilar, Claude Moraes, Emilian Pavel, Sergej Stanišev (Sergei Stanishev)

VERTS/ALE

Eva Joly, Jean Lambert, Judith Sargentini, Bodil Valero

0

-

 

 

0

0

 

 

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

29.1.2019

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

21

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Gerolf Annemans, Mercedes Bresso, Elmar Brok, Fabio Massimo Castaldo, Danuta Maria Hübner, Ramón Jáuregui Atondo, Alain Lamassoure, Jo Leinen, Markus Pieper, Paulo Rangel, Helmut Scholz, György Schöpflin, Barbara Spinelli, Claudia Țapardel, Kazimierz Michał Ujazdowski

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Ashley Fox, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Rainer Wieland

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

John Howarth, Verónica Lope Fontagné, Renate Weber


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

21

+

ALDE

Renate Weber

ECR

Ashley Fox

EFDD

Fabio Massimo Castaldo

ENF

Gerolf Annemans

GUE/NGL

Helmut Scholz, Barbara Spinelli

NI

Kazimierz Michał Ujazdowski

PPE

Elmar Brok, Danuta Maria Hübner, Alain Lamassoure, Verónica Lope Fontagné, Markus Pieper, Paulo Rangel, György Schöpflin, Rainer Wieland

S&D

Mercedes Bresso, John Howarth, Ramón Jáuregui Atondo, Sylvia Yvonne Kaufmann, Jo Leinen, Claudia Țapardel

0

-

 

 

0

0

 

 

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 5. februar 2019Pravno obvestilo