Postopek : 2018/2159(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0075/2019

Predložena besedila :

A8-0075/2019

Razprave :

PV 11/03/2019 - 24
CRE 11/03/2019 - 24

Glasovanja :

PV 12/03/2019 - 9.24
CRE 12/03/2019 - 9.24
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0158

POROČILO     
PDF 191kWORD 59k
11.2.2019
PE 630.661v02-00 A8-0075/2019

o gradnji zmogljivosti EU za preprečevanje konfliktov in mediacijo

(2018/2159(INI))

Odbor za zunanje zadeve

Poročevalka: Soraya Post

PRED. SPREM.
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o gradnji zmogljivosti EU za preprečevanje konfliktov in mediacijo

(2018/2159(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic ter drugih pogodb in dokumentov OZN o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju načel in namenov Ustanovne listine OZN,

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju Helsinške sklepne listine Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi iz leta 1975 in vseh njenih načel kot enega temeljnih dokumentov za evropsko in širšo regionalno varnostno ureditev,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju ciljev OZN glede trajnostnega razvoja in agende za trajnostni razvoj do leta 2030,

–  ob upoštevanju resolucij varnostnega sveta OZN o preprečevanju konfliktov in mediaciji, o ženskah, miru in varnosti ter mladih, miru in varnosti,

–  ob upoštevanju koncepta krepitve zmogljivosti EU za mediacijo in dialog, ki ga je Svet sprejel 10. novembra 2009 (15779/09),

–  ob upoštevanju globalne strategije za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije, ki jo je 28. junija 2016 predstavila podpredsednica Komisije/visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federica Mogherini, ter prvega poročila o njenem izvajanju z naslovom From Shared Vision to Common Action: Implementing the EU Global Strategy (Od skupne vizije do enotnega ukrepanja: izvajanje globalne strategije EU), objavljenega 18. junija 2017,

–  ob upoštevanju svojega priporočila z dne 15. novembra 2017 Svetu, Komisiji in Evropski službi za zunanje delovanje o vzhodnem partnerstvu pred vrhom novembra 2017(1),

–  ob upoštevanju svojega priporočila Svetu z dne 27. junija 2018 o 73. zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 2017/2306 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 230/2014 o vzpostavitvi instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru(3),

–  ob upoštevanju predloga visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Svetu, s podporo Komisije, z dne 13. junija 2018 za sklep Sveta o vzpostavitvi evropskega mirovnega instrumenta (HR(2018) 94),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A8-0075/2019),

A.  ker je spodbujanje mednarodnega miru in varnosti del poslanstva EU, kar je bilo priznano z Nobelovo nagrado za mir za leto 2012 in je osrednji element Lizbonske pogodbe;

B.  ker je EU obvezana izvajati agendo za ženske, mir in varnost v skladu z resolucijo varnostnega sveta OZN št. 1325 in njenimi poznejšimi posodobitvami ter agendo za mlade, mir in varnost v skladu z resolucijo varnostnega sveta OZN št. 2250 in njenimi poznejšimi posodobitvami;

C.  ker je EU ena največjih donatoric v podporo preprečevanju konfliktov in graditvi miru prek uporabe svojih instrumentov za zunanjo pomoč;

D.  ker bi morala EU – kot ključna donatorica mednarodnih organizacij, glavna donatorica pomoči in največja trgovinska partnerica na svetu – prevzeti vodilno vlogo pri graditvi svetovnega miru, preprečevanju konfliktov in krepitvi mednarodne varnosti; ker bi bilo treba preprečevanje konfliktov in mediacijo oblikovati kot del celovitega pristopa, ki združuje varnost, diplomacijo in razvoj;

E.  ker je potrebno sodelovanje z regionalnimi organizacijami, kot je Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi in njena Helsinška sklepna listina iz leta 1975, v kateri so določena načela neuporabe sile, ozemeljske celovitosti držav, enakih pravic in samoodločbe narodov, te organizacije pa imajo ključno vlogo pri preprečevanju konfliktov in mediaciji;

F.  ker je preprečevanje nasilnih konfliktov bistvenega pomena za reševanje varnostnih izzivov, s katerimi se soočata Evropa in njeno sosedstvo ter za politični in družbeni napredek; ker je prav tako bistveni element učinkovitega multilateralizma in sredstvo za doseganje ciljev trajnostnega razvoja, zlasti cilja 16 o miroljubnih in odprtih družbah, dostopu do pravnega varstva za vse ter učinkovitih, odgovornih in odprtih ustanovah na vseh ravneh;

G.  ker je nadaljnja podpora EU civilnim in vojaškim akterjem v tretjih državah pomemben dejavnik pri preprečevanju ponavljajočih se nasilnih konfliktov; ker sta trajnosten in trajen mir in varnost neločljivo povezana s trajnostnim razvojem;

H.  ker bi morala preprečevanje konfliktov in mediacija zagotoviti ohranitev stabilnosti in razvoj v državah in na geografskih območjih, položaj katerih predstavlja neposredno varnostno vprašanje za Unijo;

I.  ker je preprečevanje strateška naloga, katere namen je zagotoviti učinkovito ukrepanje pred krizami; ker je mediacija drugo orodje diplomacije, ki se lahko uporablja za preprečevanje, obvladovanje ali reševanje sporov;

J.  ker sta notranja in zunanja varnost vse bolj neločljivo povezani, in ker je zaradi kompleksne narave globalnih izzivov potreben obsežen in celovit pristop EU k zunanjim konfliktom in krizam;

K.  ker je na medinstitucionalni ravni potreben odločnejši pristop, da se zagotovi, da bo EU svoje zmogljivosti lahko razvila in uresničila v polnem potencialu;

L.  ker so globalna strategija EU, njene politične izjave in institucionalni razvoj dobrodošli znaki tega, da je podpredsednica/visoka predstavnica zavezana namenjanju prednosti preprečevanju konfliktov in mediaciji;

M.  ker instrumenti za zunanje financiranje pomembno prispevajo k preprečevanju konfliktov in h graditvi miru;

N.  ker je tranzicijska pravičnost pomemben niz pravosodnih in nepravosodnih mehanizmov, ki se osredotočajo na odgovornost za minule kršitve, pa tudi na vzpostavitev trajnostne, pravične in mirne prihodnosti;

O.  ker je Parlament prevzel pomembno vlogo v parlamentarni diplomaciji, tudi pri postopkih mediacije in procesih dialoga, pri čemer se je opiral na svojo ponotranjeno kulturo dialoga in iskanja konsenza;

P.  ker nasilni konflikti in vojna nesorazmerno vplivajo na civiliste, zlasti ženske in otroke ter pomenijo večje tveganje za ženske kot za moške v smislu ekonomskega in spolnega izkoriščanja, prisilnega dela, razseljevanja in pridržanja ter spolnega nasilja, kot je posilstvo, ki se uporablja kot vojna taktika; ker je aktivno sodelovanje žensk in mladih pomembno za preprečevanje konfliktov, graditev miru ter preprečevanje vseh oblik nasilja, vključno s spolnim nasiljem in nasiljem na podlagi spola;

Q.  ker je pri spodbujanju in omogočanju krepitve zmogljivosti in zaupanja v mediacijo, dialog in spravo nujno treba vključiti in podpirati aktivno in smiselno sodelovanje civilne družbe in lokalnih akterjev, tako civilnih kot vojaških, tudi žensk, manjšin, domorodnih ljudstev in mladih;

R.  ker se za prizadevanja za preprečevanje konfliktov, vzpostavljanje in ohranjanje miru pogosto nameni premalo finančnih sredstev, kljub političnim zavezam na ravni EU, ki imajo posledično vpliv na zmogljivosti za spodbujanje ukrepov na teh področjih;

1.  spodbuja Unijo, naj dodatno prednost nameni preprečevanju konfliktov in mediaciji v okviru obstoječih dogovorjenih pogajalskih oblik in načel ali v podporo tem oblikam in načelom; poudarja, da na svetovni ravni ta pristop prinaša visoko dodano vrednost EU s političnega, družbenega in gospodarskega vidika in vidika človekove varnosti; opozarja, da ukrepi za preprečevanje konfliktov in mediacijo prispevajo k uveljavljanju prisotnosti in verodostojnosti Unije na mednarodnem prizorišču;

2.  priznava vlogo civilnih in vojaških misij skupne varnostne in obrambne politike (SVOP) pri ohranjanju miru, preprečevanju konfliktov in krepitvi mednarodne varnosti;

3.  poziva podpredsednico/visoko predstavnico, predsednika Komisije in predsednika Evropskega parlamenta, naj na področju preprečevanja konfliktov in mediacije določijo skupne, dolgoročne prednostne naloge, ki bi morale postati del rednega strateškega načrtovanja programov;

4.  poziva k dolgoročni graditvi miru, s katero bi obravnavali temeljne vzroke za konflikte;

5.  poziva, naj se izboljša sedanja struktura za podporo prednostnih nalog EU, kot je navedeno spodaj;

6.  poziva k pristopu, ki bo občutljiv za konflikte in osredotočen na ljudi ter pri katerem bodo ljudje v ospredju delovanja EU, da bi dosegli pozitivne in trajne rezultate na terenu;

7.  poziva Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD) in službe Komisije, ki se ukvarjajo z zunanjim delovanjem, naj Parlamentu predložijo letno poročilo o napredku, doseženem pri izvajanju političnih zavez EU v zvezi s preprečevanjem konfliktov in mediacijo;

Krepitev institucionalnih zmogljivosti EU za preprečevanje konfliktov in mediacijo

8.  podpira bolj usklajeno in celovito odzivanje EU na zunanje konflikte in krize, meni, da doslednejši in bolj celosten pristop EU k zunanjim konfliktom in krizam pomeni dodano vrednost zunanjega delovanja Unije ter da je treba čim hitreje uporabiti vsa sredstva, da se razjasnijo odzivi EU v vseh fazah konflikta in zagotovi, da bo ta celostni pristop bolj operativen in učinkovitejši; s tem v zvezi opozarja na predpise in načela mednarodnega prava ter Ustanovne listine OZN in izraža podporo obstoječim pogajalskim okvirom, pristopom in načelom; ponavlja, da je treba vsak konflikt obravnavati posebej;

9.  poudarja, da bi morala ta krepitev zmogljivosti državam članicam omogočati, da opredelijo prednostna geografska območja za preprečevanje konfliktov in mediacijo, ter olajšati dvostransko sodelovanje med evropskimi državami;

10.  poziva, naj se – pod pristojnostjo podpredsednice/visoke predstavnice – ustanovi svetovalni odbor EU na visoki ravni za preprečevanje konfliktov in mediacijo, katerega namen bi bil ustanoviti celovito skupino izkušenih višjih političnih posrednikov in strokovnjakov za preprečevanje konfliktov, ki bo upoštevala različnost spolov, da bi lahko bilo v kratkem času dano na voljo politično in tehnično strokovno znanje; meni, da je potrebna tudi skupina strokovnjakov za področje sprave in tranzicijske pravičnosti;

11.  poziva, naj se imenuje poseben odposlanec EU za mir, ki bo predsedoval svetovalnemu odboru EU na visoki ravni, da bi spodbujal skladnost in usklajevanje med institucijami, tudi pri njihovem sodelovanju s civilno družbo, da bi izboljšali izmenjavo informacij ter zagotovili večje in zgodnejše ukrepanje;

12.  poziva, naj se vzpostavijo nadaljnji medinstitucionalni mehanizmi, kot so delovne skupine za specifične razmere, ko je potrebno preprečevanje konfliktov;

13.  poziva, naj se ustanovi posebna delovna skupina Sveta za preprečevanje konfliktov in mediacijo, s čimer bi poudarili, da je EU močno zavezana miru in stabilnosti v svojih sosednjih regijah;

Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD)

14.  pozdravlja, da je bila ustanovljena posebna enota ESZD za instrumente za preprečevanje konfliktov, izgradnjo miru in mediacijo ter da so bila razvita orodja, kot sta sistem zgodnjega opozarjanja in pregled perspektiv; poziva k naložbam za nadaljnji razvoj tovrstnih orodij;

15.  poziva, naj se ustrezno znanje bolj sistematično zbira, upravlja in razširja, in sicer v formatih, ki bodo dostopni, praktični in operativno relevantni za osebje v vseh institucijah EU;

16.  poziva k nadaljnjemu razvoju zmogljivosti notranjega osebja, mediatorjev in drugih strokovnjakov ter tretjih oseb za analizo konfliktov glede na spol, zgodnje opozarjanje, sprave ter preprečevanje konfliktov, in sicer v sodelovanju z ESZD in ob vključevanju organizacij civilne družbe;

Evropska komisija

17.  opozarja je treba pri odpravljanju temeljnih vzrokov za konflikte in pri uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja vse bolj treba preprečevati konflikte, pri čemer je poseben poudarek na demokraciji in človekovih pravicah, pravni državi, reformi sodstva ter podpori za programe civilne družbe;

18.  poudarja, da je treba pri vseh posredovanjih EU na območjih, kjer vlada nasilje in ki so prizadeta zaradi konfliktov, upoštevati konflikte in vidik spola; poziva k takojšnjim ukrepom za vključitev teh vidikov v vse ustrezne politike, strategije, ukrepe in operacije, pri čemer mora biti večji poudarek na tem, da se ne povzroči škoda, hkrati pa je treba čim bolj povečati prispevek EU k uresničevanju dolgoročnih ciljev v zvezi s preprečevanjem konfliktov in izgradnjo miru;

Evropski parlament

19.  poudarja vlogo skupine za podporo demokraciji in usklajevanje volitev ter njenih vodilnih poslancev Evropskega parlamenta kot operativnega organa za usklajevanje pobud za mediacijo in dialog ter pozdravlja nove pobude, kot so dialog Jeana Monneta za mir in demokracijo (ki poteka v zgodovinski hiši Jeana Monneta v Bazochesu v Franciji), dejavnosti v zvezi z nasiljem, povezanim z volitvami, medstrankarski dialog in doseganje soglasja, pa tudi program za mlade politične voditelje, in priporoča, da se te pobude nadgradijo kot ključni instrumenti Evropskega parlamenta na področju mediacije, olajševanja in dialoga; pozdravlja odločitev skupine za podporo demokraciji in usklajevanje volitev, da bo skupaj z makedonsko vlado gradila na uspehu dialoga Jeana Monneta, tako da bo metodologijo tega dialoga razširila na vse države Zahodnega Balkana;

20.  pozdravlja partnerstvo z ukrajinskim parlamentom v obliki dialogov Jeana Monneta, katerega cilj je doseči soglasje med političnimi skupinami in strankami v ukrajinskem parlamentu ter, kar je najpomembneje, politično kulturo preoblikovati v sodoben evropski parlamentarni pristop, ki bo temeljil na demokratičnem dialogu in doseganju soglasja;

21.  pozdravlja sklepe petega dialoga Jeana Monneta, ki je potekal od 11. do 13. oktobra 2018 in v okviru katerega so bili sprejeti ukrepi za podporo izvajanju pridružitvenega sporazuma; potrjuje, da je bil Evropski parlament zaprošen, da v sodelovanju s Komisijo spodbuja dialog s ključnimi deležniki iz ukrajinskega parlamenta in vlade o tem, kako povečati uspešnost ukrajinskega parlamenta pri izvajanju pridružitvenega sporazuma;

22.  pozdravlja novo tristransko pobudo predsednikov parlamentov Ukrajine, Moldavije in Gruzije, da bi ustanovili regionalno parlamentarno skupščino kot pomembno platformo za regionalni dialog o strateških vprašanjih, vključno z izvajanjem pridružitvenih sporazumov in odzivanjem na ključne varnostne izzive, kot so hibridno vojskovanje in dezinformacije; meni, da je podpora Parlamenta temu regionalnemu parlamentarnemu dialogu pomemben znak njegove zavezanosti tej regiji pri soočanju s skupnimi regionalnimi varnostnimi izzivi;

23.  priznava njegovo vse večjo vlogo v procesih politične mediacije; v zvezi s tem opozarja na skupno pobudo komisarja za evropsko sosedsko politiko in širitvena pogajanja ter treh mediatorjev Evropskega parlamenta Eduarda Kukana, Iva Vajgla in Knuta Fleckensteina, da bi vodje strank v nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji podprli pri premagovanju politične krize s sprejetjem dogovora iz Pržina iz leta 2015; potrjuje, da je Evropski parlament pripravljen graditi na tem primeru tesnega medinstitucionalnega sodelovanja s Komisijo in ESZD, tako da bo okrepil svoja prizadevanja za okrepitev političnega dialoga in sprave na celotnem Zahodnem Balkanu in v širšem sosedstvu;

24.  poziva, naj se program za mlade politične voditelje v okviru agende za mlade, mir in varnost v skladu z resolucijo varnostnega sveta OZN št. 2250 nadgradi ter nadaljuje odlično sodelovanje z regionalno pobudo visoke predstavnice/podpredsednice za Sredozemlje v okviru programa Mladi glasovi Sredozemlja;

25.  meni, da dialog mladih na visoki ravni z naslovom „Bridging the gap“ (Premoščanje razlik) zagotavlja prostor za dialog med predstavniki mladih in mladimi poslanci z Zahodnega Balkana, ki je pomemben za podporo kulture medstrankarskega dialoga in sprave, poleg tega pa dopolnjuje zagotavljanje evropske perspektive držav v tej regiji;

26.  priporoča, da se nadgradijo obstoječi parlamentarni programi usposabljanja in mentorstva, ki so na voljo poslancem Evropskega parlamenta, zlasti tistim, ki so imenovani za mediatorje ali glavne opazovalce, pa tudi programi usposabljanja za poslance, politične stranke in osebje iz tretjih držav, vključno s programi v zvezi z vidiki, povezanimi s spolom in mladimi, tudi v usklajevanju s strukturami držav članic, ki so razvile strokovno znanje na tem področju;

27.  meni, da bi se lahko zmogljivosti Parlamenta okrepile z imenovanjem podpredsednika, pristojnega za usklajevanje mediacije in spodbujanje dejavnosti dialoga, ki bi deloval v tesnem sodelovanju s skupino za podporo demokraciji in usklajevanje volitev;

28.  poudarja vlogo nagrade Saharova, ki jo podeljuje Evropski parlament, pri ozaveščanju o konfliktih po svetu; poziva, naj se nagradni fond v naslednjem parlamentarnem obdobju poveča;

29.  priznava, da mora Parlament, da bi podprl splošna prizadevanja EU, institucionalizirati svoje postopke v zvezi z mediacijo; poziva, naj se – tudi prek delovanja parlamentarnih delegacij – okrepi parlamentarna diplomacija in poveča število izmenjav;

30.  poudarja dolgotrajno tesno sodelovanje med Parlamentom in Uradom OVSE za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR) na področju volitev ter podpore demokraciji in poziva, naj se to sodelovanje razširi na področje mediacije in dialoga;

Ženske, mir in varnost – krepitev zmogljivosti EU na področju enakosti spolov za preprečevanje konfliktov in mediacijo

31.  poziva k uresničevanju popolne enakosti spolov ter k posebnim prizadevanjem za zagotovitev sodelovanja žensk, deklet in mladih ter k zaščiti njihovih pravic v celotnem ciklu konfliktov, od preprečevanja konfliktov do pokonfliktne obnove, v okviru dejavnosti EU za preprečevanje konfliktov in mediacijo;

32.  poziva, naj se pri vseh dejavnostih sodelovanja, usposabljanja in posredovanja upošteva različnost spolov; pozdravlja pobude EU v zvezi s tem in njen aktivni prispevek k naslednjemu akcijskemu načrtu za enakost spolov ter novemu strateškemu pristopu EU k ženskam, miru in varnosti;

33.  poziva, naj se v vse faze preprečevanja konfliktov, procesa mediacije in izgradnje miru vključi strokovno znanje o spolu, tudi o nasilju na podlagi spola in spolnemu nasilju, povezanemu s konflikti;

34.  poziva EU, naj pri izvajanju resolucij varnostnega sveta OZN o mladih, miru in varnosti prevzame vodilno vlogo, ter poziva, naj se načela, ki jih resolucije vsebujejo, vključijo v vseh fazah dejavnosti EU za preprečevanje konfliktov in mdiacijo;

35.  poziva, naj se pri sodelovanju, usposabljanju in posredovanju vedno upoštevajo in vključijo potrebe in želje mladih žensk in moških, pri čemer je treba upoštevati, da nasilni konflikti na različne načine vplivajo na njihovo življenje in prihodnost ter da lahko mladi pomembno prispevajo k preprečevanju in reševanju nasilnih konfliktov;

Krepitev vloge in zmogljivosti organizacij civilne družbe pri pristopu EU k preprečevanju konfliktov in mediaciji

36.  meni, da je treba upoštevati vlogo, ki jo imajo organizacije civilne družbe v okviru splošnega pristopa EU in njenih prednostnih nalog v zvezi z razvijanjem zmogljivosti;

37.  poudarja, kako pomembni so ukrepi za krepitev zaupanja in medosebni stiki pri preprečevanju in reševanju konfliktov;

38.  poziva, naj pri oblikovanju in izvajanju programov in politik EU o miru, varnosti in mediaciji potekajo posvetovanja z organizacijami civilne družbe, zlasti s tistimi, ki so specializirane za pravice žensk in človekove pravice manjšin;

Finančni in proračunski viri, ki jih ima EU na voljo za preprečevanje konfliktov in mediacijo

39.  meni, da je treba zaradi vse večjih izzivov več sredstev nameniti za preprečevanje konfliktov in zagotavljati posebno osebje;

40.  poudarja, da je treba v sklopu naslednjega večletnega finančnega okvira (2021–2027) zagotoviti zadostna in namenska finančna sredstva za ukrepe EU za preprečevanje konfliktov in mediacijo;

41.  poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj Parlamentu posreduje najnovejše informacije o proračunski vrstici ESZD, namenjeni analizi konfliktov in občutljivosti za konflikte, zgodnjemu opozarjanju, podpori mediacije in prihodnjim prednostnim nalogam na tem področju;

°

°  °

42.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje predsednikoma Komisije in Sveta, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, ESZD, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, Komisiji, OVSE, generalnemu sekretarju OZN ter vladam in parlamentom držav članic.

(1)

UL C 356, 4.10.2018, str. 130.

(2)

Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0312.

(3)

UL L 335, 15.12.2017, str. 6.


OBRAZLOŽITEV

Evropska unija je v svojem bistvu mirovni projekt, zato je samoumevno, da sta preprečevanje konfliktov in graditev miru osrednja elementa njene zunanje politike. V skladu z Lizbonsko pogodbo je cilj EU krepiti mir (člen 3(1) naslova I), njeno pojmovanje miru pa temelji na njenih lastnih vrednotah in načelih.

Ta načela se odražajo v ciljih zunanje politike, ki so osnovani na celoviti opredelitvi miru, ki ne vključuje le varnosti in stabilnosti (kot je odsotnost oboroženega nasilja), temveč tudi spoprijemanje s temeljnimi vzroki za konflikte s spodbujanjem demokracije, dobrega upravljanja, človekovih pravic, trajnostnega razvoja in človekove varnosti. V skladu z bistvom opredelitve je mir tesno povezan z varovanjem življenja in dobrobiti vsakega človeka v vseh vidikih njegovega življenja, to pa je mogoče doseči tako, da se ustvari varnost, in sicer na podlagi človekovih pravic in človekove varnosti, ne pa militarizacije.

V splošni pripombi št. 30 odbora OZN za odpravo diskriminacije žensk (Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk) smo opozorjeni, da se izkušnje žensk pogosto ne upoštevajo za napovedovanje konfliktov, ker naj bi bile nerelevantne, ter da sta raven sodelovanja žensk pri preprečevanju konfliktov in v institucijah, ki se ukvarjajo s preventivno diplomacijo, nizki. EU poleg tega priznava, da premajhna zastopanost žensk v postopkih mediacije in mirovnih pogajanjih ter pomanjkanje strokovnega znanja s področja enakosti spolov v mediacijskih skupinah resno omejujeta obseg, v katerem se v okviru teh procesov obravnavajo izkušnje žensk s konflikti ter posledične potrebe po pravici in nadomestilu (koncept EU iz leta 2009 o mediaciji in dialogu).

Če ženske in manjšine ne bodo vključene v delo v zvezi s preprečevanjem konfliktov, bodo manjkali izjemno pomembni informacije in vidiki. Le če bodo ženske vključujoče zastopane in se bo opravila analiza konfliktov glede na spol, bomo lahko pripravili ustrezne odzive in dosegli trajen mir. Delovanje, glas in sposobnosti žensk ter presečna analiza glede na spol so ključnega pomena za dialoge, da bomo lahko oblikovali boljše politike in dosegli pravične mirovne sporazume. To smo videli v različnih kontekstih, na primer v Libiji, Jemnu, Nigeriji in Kolumbiji. Pravzaprav smo to videli tudi povsod drugod po svetu.

Kot so dejali pri Mednarodni ligi žensk za mir in svobodo: „Agenda za ženske, mir in varnost lahko prinese resnične spremembe. Gre za močno orodje, s katerim je mogoče z izključnega odločanja preiti na demokratično odločanje, z neenakosti med spoloma na pravičnost med spoloma ter s konflikta in nasilja na trajnosten mir.“

Agenda za ženske, mir in varnost je zdaj mednarodno priznana, a v zvezi z njenim izvajanjem še vedno obstajajo veliki izzivi. Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD) priznava, da sta za spoprijemanje z vprašanji enakosti spolov v okviru preprečevanja konfliktov in mediacije potrebna znanje in strokovno znanje s področja enakosti spolov pri obeh specifičnih temah, pa tudi v celotnem mirovnem procesu (informativni pregled – Projekt ESZD za podporo mediaciji – sodelovanje žensk in enakost spolov). Drugo ključno vprašanje je seveda dejanska izpolnitev zavez ter podpora tem zavezam z namenskim financiranjem in sredstvi. Pri tem lahko EU prevzame odločno in vodilno vlogo pri izvajanju agende za ženske, mir in varnost, kar vključuje tudi, da prevzame vodilno vlogo pri spodbujanju svetovnega miru.


INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

4.2.2019

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

20

4

16

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Michèle Alliot-Marie, Bas Belder, Goffredo Maria Bettini, Elmar Brok, Klaus Buchner, Arnaud Danjean, Georgios Epitidios (Georgios Epitideios), Michael Gahler, Iveta Grigule-Pēterse, Sandra Kalniete, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Eduard Kukan, Arne Lietz, Barbara Lochbihler, Andrejs Mamikins, Ramona Nicole Mănescu, David McAllister, Francisco José Millán Mon, Clare Moody, Javier Nart, Pier Antonio Panzeri, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Julia Pitera, Cristian Dan Preda, Dobromir Sośnierz, Charles Tannock, Geoffrey Van Orden

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Brando Benifei, Neena Gill, Liisa Jaakonsaari, Marek Jurek, Soraya Post, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Helmut Scholz

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

José Blanco López, Santiago Fisas Ayxelà, Karin Kadenbach, Ramón Luis Valcárcel Siso, Julie Ward, Flavio Zanonato


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

20

+

ALDE

Iveta Grigule-Pēterse, Javier Nart

ECR

Charles Tannock, Geoffrey Van Orden

S&D

Brando Benifei, Goffredo Maria Bettini, José Blanco López, Neena Gill, Liisa Jaakonsaari, Karin Kadenbach, Arne Lietz, Andrejs Mamikins, Clare Moody, Pier Antonio Panzeri, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Soraya Post, Julie Ward, Flavio Zanonato

VERTS/ALE

Klaus Buchner, Barbara Lochbihler

4

-

ECR

Bas Belder, Marek Jurek

NI

Georgios Epitidios (Georgios Epitideios), Dobromir Sośnierz

16

0

GUE/NGL

Helmut Scholz

PPE

Michèle Alliot-Marie, Elmar Brok, Arnaud Danjean, Santiago Fisas Ayxelà, Michael Gahler, Sandra Kalniete, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Eduard Kukan, David McAllister, Ramona Nicole Mănescu, Francisco José Millán Mon, Julia Pitera, Cristian Dan Preda, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Ramón Luis Valcárcel Siso

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 27. februar 2019Pravno obvestilo