Postopek : 2018/0230(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0079/2019

Predložena besedila :

A8-0079/2019

Razprave :

PV 11/03/2019 - 18
CRE 11/03/2019 - 18

Glasovanja :

PV 12/03/2019 - 9.16
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0150

POROČILO     ***I
PDF 630kWORD 276k
14.2.2019
PE 627.916v02-00 A8-0079/2019

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa evropske solidarnostne enote ter razveljavitvi [uredbe o evropski solidarnostni enoti] in Uredbe (EU) št. 375/2014

(COM(2018)0440 – C8-0264/2018 – 2018/0230(COD))

Odbor za kulturo in izobraževanje

Poročevalka: Michaela Šojdrová

Pripravljavki mnenja (*):

Eleni Teoharus (Eleni Theocharous), Odbor za razvoj

Deirdre Clune, Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

(*) Pridruženi odbori – člen 54 Poslovnika

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE ODBORA ZA RAZVOJ
 MNENJE ODBORA ZA ZAPOSLOVANJE IN SOCIALNE ZADEVE
 MNENJE ODBORA ZA PRORAČUN
 MNENJE ODBORA ZA REGIONALNI RAZVOJ
 POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa evropske solidarnostne enote ter razveljavitvi [uredbe o evropski solidarnostni enoti] in Uredbe (EU) št. 375/2014

(COM(2018)0440 – C8-0264/2018 – 2018/0230(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0440),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 165(4), 166(4) in 214(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8‑0264/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 17. oktobra 2018(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 6. decembra 2018(2),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje ter mnenj Odbora za razvoj, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za proračun ter Odbora za regionalni razvoj (A8-0079/2019),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe    1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1)  Evropska unija temelji na solidarnosti med državljani in med državami članicami. Ta skupna vrednota usmerja njene ukrepe in zagotavlja potrebno enotnost za reševanje sedanjih in prihodnjih družbenih izzivov, s katerimi so se mladi Evropejci pripravljeni spopadati z izražanjem solidarnosti v praksi.

(1)  Evropska unija temelji na solidarnosti med državljani in med državami članicami. Ta skupna vrednota iz člena 2 Pogodbe o Evropski uniji usmerja njene ukrepe in zagotavlja potrebno enotnost za reševanje sedanjih in prihodnjih družbenih izzivov, s katerimi so se mladi Evropejci pripravljeni spopadati z izražanjem solidarnosti v praksi.

Predlog spremembe    2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1a)  Glede na znatno povečanje humanitarnih kriz in izrednih razmer na svetovni ravni ter zaradi večjega spodbujanja solidarnosti in prepoznavnosti humanitarne pomoči med državljani Unije je treba razviti solidarnost med državami članicami in s tretjimi državami, ki so jih prizadele naravne nesreče ali nesreče, ki jih je povzročil človek.

Predlog spremembe    3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1b)  Humanitarna pomoč temelji na načelih nepristranskosti, nevtralnosti in nediskriminacije, ki so vključena v mednarodno humanitarno pravo in pravo Unije. Humanitarna pomoč zagotavlja odziv v izrednih razmerah, ki temelji na potrebah in katerega namen je ohranjanje življenj, preprečevanje in lajšanje človeškega trpljenja, ohranjanje človekovega dostojanstva in zagotavljanje zaščite ranljivim skupinam, ki so jih prizadele naravne nesreče ali nesreče, ki jih je povzročil človek. Bistveni elementi humanitarne pomoči je tudi zmanjševanje tveganja nesreč in pripravljenost na nesreče s krepitvijo zmogljivosti in odpornosti.

Predlog spremembe    4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3)  Komisija je v svojem sporočilu z naslovom Evropska solidarnostna enota z dne 7. decembra 201618 poudarila, da je treba okrepiti temelje solidarnostnega dela po vsej Evropi, mladim ponuditi več kakovostnejših priložnosti za solidarnostne aktivnosti na različnih področjih ter podpirati nacionalne in lokalne akterje v njihovih prizadevanjih za spopadanje z različnimi izzivi in krizami. Z navedenim sporočilom se je začela prva faza evropske solidarnostne enote, v kateri so se mladim po vsej Uniji priložnosti za prostovoljstvo, pripravništvo ali zaposlitev omogočale iz različnih programov EU.

(3)  Komisija je v svojem sporočilu z naslovom Evropska solidarnostna enota z dne 7. decembra 201618 poudarila, da je treba okrepiti temelje solidarnostnega dela po vsej Evropi, mladim ponuditi več kakovostnejših priložnosti za solidarnostne aktivnosti na različnih področjih ter podpirati nacionalne, regionalne in lokalne akterje v njihovih prizadevanjih za spopadanje z različnimi izzivi in krizami. Z navedenim sporočilom se je začela prva faza evropske solidarnostne enote, v kateri so se mladim po vsej Uniji priložnosti za prostovoljstvo, pripravništvo ali zaposlitev omogočale iz različnih programov EU.

___________________

__________________

18 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Evropska solidarnostna enota (COM(2016) 942 final).

18 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Evropska solidarnostna enota (COM(2016) 942 final).

Predlog spremembe    5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4a)  V okviru te uredbe se solidarnost razume kot občutek odgovornosti vsakega do vseh, da se zaveže za skupno dobro, kar se izrazi v konkretnih dejanjih brez razmišljanja o storitvi v zameno.

Predlog spremembe    6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4b)  Pomemben izraz solidarnosti je pomoč ljudem in skupnostim zunaj Unije, ki se soočajo z nesrečami ali so posebej izpostavljene nesrečam in potrebujejo humanitarno pomoč na podlagi temeljnih načel nevtralnosti, človečnosti, neodvisnosti in nepristranskosti.

Predlog spremembe    7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4c)  Sodelujoči prostovoljci in organizacije, ki izvajajo dejavnosti Evropske prostovoljske enote za humanitarno pomoč, morajo spoštovati načela iz evropskega soglasja o humanitarni pomoči.

Predlog spremembe    8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4d)  Obstaja potreba, da se med državljani Unije dodatno razvije solidarnost z žrtvami kriz in nesreč v tretjih državah, obenem pa se poveča raven ozaveščenosti in prepoznavnosti humanitarne pomoči in prostovoljstva na splošno kot vseživljenjske dejavnosti.

Predlog spremembe    9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4 e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4e)  Unija in države članice so se zavezale k izvajanju agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030 in ciljev trajnostnega razvoja iz te agende prek notranjih in zunanjih ukrepov.

Predlog spremembe    10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4 f (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4f)  Svet je v svojih sklepih z dne 19. maja 2017 o uresničevanju povezave med humanitarnim delovanjem in razvojem priznal potrebo po povečanju odpornosti z boljšim povezovanjem humanitarne pomoči in razvojnega sodelovanja ter po nadaljnji krepitvi operativnih povezav med medsebojno dopolnilnimi pristopi humanitarne pomoči, razvojnega sodelovanja in preprečevanja konfliktov.

Predlog spremembe    11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5)  Mladi bi morali imeti na voljo lahko dostopne priložnosti za udejstvovanje v solidarnostnih aktivnostih, ki bi jim omogočile, da se angažirajo v korist skupnosti ter pridobijo koristne izkušnje, spretnosti in kompetence za osebni, izobraževalni, družbeni, državljanski in poklicni razvoj, s čimer bi se izboljšala njihova zaposljivost. Navedene aktivnosti bi morale tudi podpirati mobilnost mladih prostovoljcev, pripravnikov in delavcev.

(5)  Mladi bi morali imeti na voljo lahko dostopne, vključujoče in smiselne priložnosti za udejstvovanje v solidarnostnih aktivnostih, ki bi jim omogočile, da se angažirajo v korist skupnosti ter pridobijo koristne izkušnje, znanje, spretnosti in kompetence za osebni, izobraževalni, družbeni, državljanski in poklicni razvoj, s čimer bi se izboljšala njihova zaposljivost. Navedene aktivnosti bi morale tudi podpirati mobilnost mladih prostovoljcev, pripravnikov in delavcev, pa tudi večkulturno izmenjavo.

Predlog spremembe    12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6)  Mladim bi bilo treba ponuditi visokokakovostne solidarnostne aktivnosti v smislu, da obravnavajo neizpolnjene družbene potrebe, prispevajo h krepitvi skupnosti, mladim nudijo priložnost pridobiti dragoceno znanje in kompetence, so mladim finančno dostopne ter se izvajajo v varnih in zdravih razmerah.

(6)  Mladim bi bilo treba ponuditi visokokakovostne solidarnostne aktivnosti. Njihov cilj bi moral biti reševanje neizpolnjenih družbenih potreb, okrepitev solidarnosti ter prispevanje h krepitvi skupnosti in demokratični udeležbi. Mladim bi morale ponuditi priložnost, da pridobijo dragoceno znanje, spretnosti in kompetence. Morale bi jim biti finančno dostopne ter se izvajati v varnih, vključujočih in zdravih razmerah. Spodbujati bi bilo treba dialog z lokalnimi in regionalnimi oblastmi in evropskimi mrežami, ki so specializirane za pereče socialne probleme, da bi čim bolje določili neizpolnjene družbene potrebe in zagotovili program, prilagojen potrebam. Solidarnostne aktivnosti ne bi smele negativno vplivati na obstoječe zaposlitve ali pripravništva in bi morale prispevati h krepitvi zavez v zvezi z družbeno odgovornostjo družb, ne da bi jih nadomestile.

Predlog spremembe    13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7)  Evropska solidarnostna enota je enotna vstopna točka za solidarnostne aktivnosti po vsej Uniji in zunaj nje. Treba bi bilo zagotoviti skladnost in dopolnjevanje z drugimi ustreznimi politikami in programi Unije. Evropska solidarnostna enota se opira na prednosti in sinergije predhodnih ter obstoječih programov, zlasti evropske prostovoljske službe19 in pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč20. Prav tako dopolnjuje prizadevanja držav članic za podporo mladim in olajšanje njihovega prehoda iz izobraževanja v zaposlitev v okviru jamstva za mlade, in sicer z dodatnimi priložnostmi za vključitev na trg dela v obliki pripravništev ali zaposlitev na področjih, povezanih s solidarnostjo, v njihovih državah članicah ali v tujini. Zagotovljeno je tudi dopolnjevanje z obstoječimi mrežami na ravni Unije, ki so relevantne za aktivnosti v okviru evropske solidarnostne enote, kot sta evropska mreža javnih služb za zaposlovanje (EURES) in mreža Eurodesk. Poleg tega bi bilo treba zagotoviti dopolnjevanje med obstoječimi podobnimi shemami, zlasti nacionalnimi solidarnostnimi shemami in programi mobilnosti za mlade, ter evropsko solidarnostno enoto, in sicer na podlagi dobrih praks, kadar je to primerno.

(7)  Evropska solidarnostna enota je enotna vstopna točka za solidarnostne aktivnosti po vsej Uniji in zunaj nje. Treba bi bilo zagotoviti skladnost in dopolnjevanje z drugimi ustreznimi politikami in programi Unije. Evropska solidarnostna enota se opira na prednosti in sinergije predhodnih ter obstoječih programov, zlasti evropske prostovoljske službe19 in pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč20. Prav tako dopolnjuje prizadevanja držav članic za podporo mladim in olajšanje njihovega prehoda iz izobraževanja v zaposlitev v okviru programov, kot je jamstvo za mlade, in sicer z dodatnimi priložnostmi za vključitev na trg dela v obliki pripravništev ali zaposlitev na področjih, povezanih s solidarnostjo, v njihovih državah članicah ali v tujini. Zagotovljeno je tudi dopolnjevanje z obstoječimi mrežami na ravni Unije, ki so relevantne za aktivnosti v okviru evropske solidarnostne enote, kot so evropska mreža javnih služb za zaposlovanje (EURES) in mreža Eurodesk ter ustrezne organizacije civilne družbe, vključno s socialnimi partnerji in mrežami, ki zastopajo mlade in prostovoljce. Poleg tega bi bilo treba zagotoviti dopolnjevanje med obstoječimi podobnimi shemami, zlasti nacionalnimi solidarnostnimi shemami, kot so prostovoljno delo, civilno služenje vojaškega roka in programi mobilnosti za mlade, ter evropsko solidarnostno enoto, in sicer na podlagi dobrih praks, kadar je to primerno, za vzajemno krepitev in obogatitev učinka in kakovosti takšnih shem ter nadgrajevanje dobrih praks. Evropska solidarnostna enota ne bi smela nadomestiti nacionalnih shem. Vsem mladim bi bilo treba zagotoviti dostop do nacionalnih solidarnostnih aktivnosti. Komisija bi morala pripraviti praktične smernice o dopolnjevanju programa z drugimi programi Unije in viri financiranja ter o sinergijah med njimi.

__________________

__________________

19 Uredba (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa „Erasmus+“, program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport, ter o razveljavitvi sklepov št. 1719/2006/ES, 1720/2006/ES in 1298/2008/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 50–73).

19 Uredba (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa „Erasmus+“, program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport, ter o razveljavitvi sklepov št. 1719/2006/ES, 1720/2006/ES in 1298/2008/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 50–73).

20 Uredba (EU) št. 375/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o ustanovitvi Evropske prostovoljske enote za humanitarno pomoč (pobuda „Prostovoljci EU za humanitarno pomoč“ ) (UL L 122, 24.4.2014, str. 1–17).

20 Uredba (EU) št. 375/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o ustanovitvi Evropske prostovoljske enote za humanitarno pomoč (pobuda „Prostovoljci EU za humanitarno pomoč“ ) (UL L 122, 24.4.2014, str. 1–17).

Predlog spremembe    14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8a)  Postopki certificiranja za organizacije pošiljateljice in gostiteljice, opravljeni v skladu z Uredbo (EU) št. 375/2014, se v okviru novega programa ne bi smeli podvajati, pri izvajanju te uredbe od leta 2021 dalje pa bi bilo treba priznati enakovrednost.

Predlog spremembe    15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9)  Evropska solidarnostna enota mladim daje nove priložnosti za prostovoljstvo, pripravništvo ali zaposlitev na področjih, povezanih s solidarnostjo, ter oblikovanje in razvoj solidarnostnih projektov na lastno pobudo. Te priložnosti prispevajo k izboljšanju njihovega osebnega, izobraževalnega, družbenega, državljanskega in poklicnega razvoja. Evropska solidarnostna enota podpira tudi aktivnosti mreženja udeležencev in organizacij evropske solidarnostne enote ter ukrepe za zagotavljanje kakovosti podprtih aktivnosti in boljše ovrednotenje njihovih učnih izidov. S tem bo prispevala tudi k evropskemu sodelovanju, pomembnemu za mlade, in ozaveščanju o njegovem pozitivnem učinku.

(9)  Evropska solidarnostna enota mladim daje nove priložnosti za neformalno in priložnostno učenje, ki jim omogočajo prostovoljstvo, pripravništvo ali zaposlitev na področjih, povezanih s solidarnostjo, ter oblikovanje in razvoj solidarnostnih projektov na lastno pobudo. Te priložnosti prispevajo k izboljšanju njihovega osebnega, izobraževalnega, družbenega, državljanskega in poklicnega razvoja. Evropska solidarnostna enota podpira tudi aktivnosti mreženja udeležencev in organizacij evropske solidarnostne enote ter ukrepe za zagotavljanje kakovosti podprtih aktivnosti in boljše ovrednotenje njihovih učnih izidov. S tem bo prispevala tudi k evropskemu sodelovanju, pomembnemu za mlade, in ozaveščanju o njegovem pozitivnem učinku. Prispevati bi morala tudi h krepitvi skupnosti in podpori obstoječih organizacij, ki izvajajo solidarnostne ukrepe.

Predlog spremembe    16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10)  Te aktivnosti bi morale koristiti skupnostim in hkrati spodbujati osebni, izobraževalni, družbeni, državljanski in poklicni razvoj posameznikov, izvajajo pa se lahko v obliki prostovoljstva, pripravništev in zaposlitev, projektov ali aktivnosti mreženja na različnih področjih, kot so izobraževanje in usposabljanje, zaposlovanje, enakost spolov, podjetništvo (zlasti socialno), državljanstvo in demokratična udeležba, varstvo okolja in narave, podnebni ukrepi, preprečevanje nesreč, pripravljenost nanje in obnova po njih, kmetijstvo in razvoj podeželja, preskrba s hrano in neživilskimi izdelki, zdravje in dobro počutje, ustvarjalnost in kultura, telesna vzgoja in šport, socialna pomoč in varnost, sprejem in vključevanje državljanov tretjih držav, teritorialno sodelovanje in kohezija ter čezmejno sodelovanje. Takšne solidarnostne aktivnosti bi morale vključevati kakovostno razsežnost učenja in usposabljanja prek ustreznih aktivnosti, ki se udeležencem lahko ponudijo pred solidarnostno aktivnostjo, med njo in po njej.

(10)  Te aktivnosti bi morale imeti jasno evropsko dodano vrednost in koristiti skupnostim ter hkrati spodbujati osebni, izobraževalni, družbeni, državljanski in poklicni razvoj posameznikov. Morala bi obstajati možnost, da se te aktivnosti izvajajo v obliki prostovoljstva, pripravništev in zaposlitev, projektov ali aktivnosti mreženja na različnih področjih, kot so izobraževanje in usposabljanje, zaposlovanje, enakost spolov, podjetništvo (zlasti socialno), državljanstvo in demokratična udeležba, medkulturni in medverski dialog, socialno vključevanje, vključevanje invalidov, varstvo okolja in narave, podnebni ukrepi, preprečevanje nesreč, pripravljenost nanje in obnova po njih, kmetijstvo in razvoj podeželja, preskrba s hrano in neživilskimi izdelki, zdravje in dobro počutje, kultura, vključno s kulturno dediščino, ustvarjalnost, telesna vzgoja in šport, socialna pomoč in varnost, sprejem in vključevanje državljanov tretjih držav s poudarkom na premagovanju izzivov, s katerimi se srečujejo migranti, teritorialno sodelovanje in kohezija ter čezmejno sodelovanje. Takšne solidarnostne aktivnosti bi morale vključevati kakovostno razsežnost učenja in usposabljanja prek ustreznih aktivnosti, ki se udeležencem lahko ponudijo pred solidarnostno aktivnostjo, med njo in po njej.

Predlog spremembe    17

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11)  Prostovoljske aktivnosti (znotraj in zunaj Unije) pomenijo bogato izkušnjo v okviru neformalnega in priložnostnega učenja, ki krepi osebni, družbeno-izobraževalni in poklicni razvoj mladih ter njihovo aktivno državljanstvo in zaposljivost. Prostovoljske aktivnosti ne bi smele negativno vplivati na potencialno ali obstoječo plačano zaposlitev ali šteti kot nadomestilo zanjo. Komisija in države članice bi morale glede politik prostovoljstva na področju mladih sodelovati prek odprte metode koordinacije.

(11)  Prostovoljske aktivnosti (znotraj in zunaj Unije) pomenijo bogato izkušnjo v okviru neformalnega in priložnostnega učenja, ki krepi osebni, družbeno-izobraževalni in poklicni razvoj mladih ter njihovo aktivno državljanstvo, demokratično udeležbo in zaposljivost. Prostovoljstvo bi moralo temeljiti na pisnem dogovoru o prostovoljskem delu in prostovoljske aktivnosti ne bi smele negativno vplivati na potencialno ali obstoječo plačano zaposlitev ali šteti kot nadomestilo zanjo. Komisija in države članice bi morale glede politik prostovoljstva na področju mladih sodelovati prek odprte metode koordinacije.

Predlog spremembe    18

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12)  Pripravništva in zaposlitve na področjih, povezanih s solidarnostjo, lahko za mlade pomenijo dodatne priložnosti za vključitev na trg dela, hkrati pa prispevajo k reševanju ključnih družbenih izzivov. To lahko prispeva k spodbujanju zaposljivosti in produktivnosti mladih, hkrati pa olajša njihov prehod iz izobraževanja v zaposlitev, kar je ključno za povečanje njihovih možnosti na trgu dela. Pripravništva v okviru evropske solidarnostne enote sledijo načelom kakovosti iz priporočila Sveta o okviru za kakovost pripravništev. Ponujena pripravništva in zaposlitve so odskočna deska za mlade pri vključevanju na trg dela, spremlja pa jih ustrezna podpora po opravljeni aktivnosti. Pripravništva in zaposlitve podpirajo ustrezni akterji na trgu dela, zlasti javne in zasebne službe za zaposlovanje, socialni partnerji ter gospodarske zbornice, plačila zanje pa zagotavlja sodelujoča organizacija. Kot sodelujoče organizacije bi se morali prijaviti za financiranje prek pristojnega izvajalskega organa evropske solidarnostne enote, da bi bili posredniki med mladimi udeleženci in delodajalci, ki nudijo pripravništva in zaposlitve v solidarnostnih sektorjih.

(12)  Zlahka dostopna pripravništva in zaposlitve bi bilo treba jasno ločiti od prostovoljstva, tako s finančnega kot z organizacijskega vidika. Pripravništva nikoli ne bi smela nadomestiti zaposlitev. Vseeno lahko plačana pripravništva in zaposlitve spodbudijo prikrajšane mlade in mlade z manj priložnostmi k sodelovanju v aktivnostih, povezanih s solidarnostjo, do katerih morda sicer ne bi imeli dostopa, obenem pa prinašajo jasno evropsko dodano vrednost, saj prispevajo k obravnavanju nerešenih socialnih izzivov in h krepitvi lokalnih skupnosti. Pripravništva lahko mladim olajšajo prehod iz izobraževanja v zaposlitev in lahko pomagajo spodbujati njihovo zaposljivost, kar je ključno za doseganje trajne vključitve na trg dela. Ponujena pripravništva in zaposlitve so odskočna deska za mlade pri vključevanju na trg dela. Pripravništva in zaposlitve v okviru evropske solidarnostne enote bi morala vedno plačati sodelujoča organizacija, ki gosti ali zaposli udeleženca. Pripravništva bi morala temeljiti na pisnem sporazumu o pripravništvu v skladu z zakonodajo, ki se uporablja za državo, v kateri se opravlja pripravništvo, kot je primerno, pri čemer bi morala slediti načelom iz Priporočila Sveta z dne 10. marca 2014 o okviru za kakovost pripravništev21. Zaposlitve bi morale temeljiti na pogodbi o zaposlitvi v skladu z nacionalnim pravom ali veljavnimi kolektivnimi pogodbami sodelujoče države, v kateri se zaposlitev opravlja, ali obojim. Finančna podpora za sodelujoče organizacije, ki ponujajo zaposlitve, ne bi smela trajati več kot 12 mesecev. Sodelujoče organizacije bi se morale prijaviti za financiranje prek pristojnega izvajalskega organa evropske solidarnostne enote, da bi bile posrednice med mladimi udeleženci in delodajalci, ki nudijo pripravništva in zaposlitve v solidarnostnih sektorjih. Pripravništva in zaposlitve bi morala spremljati ustrezna priprava, usposabljanje na delovnem mestu in podpora po opravljenem solidarnostnem delu v zvezi s sodelovanjem udeleženca. Pripravništva in zaposlitve bi lahko podpirali ustrezni akterji na trgu dela, zlasti javne in zasebne službe za zaposlovanje, socialni partnerji ter gospodarske zbornice in organizacije članice EURES v skladu z Uredbo (EU) 2016/589 Evropskega parlamenta in Sveta21a v primeru čezmejnih aktivnosti.

__________________

__________________

21 Priporočilo Sveta z dne 15. marca 2018 o evropskem okviru za kakovostna in učinkovita vajeništva (UL C 153, 2.5.2018, str. 1).

21 Priporočilo Sveta z dne 14. marca 2014 o okviru za kakovost pripravništev (UL C 88, 27.3.2014, str. 1).

 

21a Uredba (EU) št. 2016/589 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. aprila 2016 o evropski mreži služb za zaposlovanje (EURES), dostopu delavcev do storitev na področju mobilnosti in nadaljnjem povezovanju trgov dela ter o spremembi uredb (EU) št. 492/2011 in (EU) št. 1296/2013 (UL L 107, 22.4.2016, str. 1).

Predlog spremembe    19

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(12a)  Prizadevati bi si bilo treba, da bi lahko v pripravništvih in na delovnih mestih sodelovali vsi mladi, zlasti tisti z manj priložnostmi, vključno z mladimi invalidi ter socialno ali kulturno prikrajšanimi, migranti in prebivalci izoliranih podeželskih območij in najbolj oddaljenih regij Unije.

Predlog spremembe    20

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13)  Iniciativnost mladih je pomembna prednost za družbo in trg dela. Evropska solidarnostna enota prispeva k spodbujanju tega vidika tako, da mladim daje priložnost za oblikovanje in izvedbo lastnih projektov za reševanje specifičnih izzivov v korist njihovih lokalnih skupnosti. Navedeni projekti so priložnost za preskušanje zamisli in podpiranje mladih pri tem, da sami postanejo gonilna sila solidarnostnih ukrepov. Služijo tudi kot odskočna deska za nadaljnje udejstvovanje v solidarnostnih aktivnostih in so prvi korak pri spodbujanju udeležencev evropske solidarnostne enote k samozaposlitvi ali ustanovitvi združenj, nevladnih organizacij ali drugih organov, dejavnih v solidarnostnem, neprofitnem in mladinskem sektorju.

(13)  Iniciativnost mladih je pomembna prednost za družbo in trg dela. Evropska solidarnostna enota prispeva k spodbujanju tega vidika tako, da mladim daje priložnost za oblikovanje in izvedbo lastnih projektov za reševanje specifičnih izzivov v korist njihovih lokalnih skupnosti. Navedeni projekti so priložnost za preskušanje zamisli, razvoj inovativnih rešitev za skupne izzive, reševanje teh izzivov s pristopom od spodaj navzgor in podpiranje mladih pri tem, da sami postanejo gonilna sila solidarnostnih ukrepov. Služijo tudi kot odskočna deska za nadaljnje udejstvovanje v solidarnostnih aktivnostih in so prvi korak pri spodbujanju udeležencev evropske solidarnostne enote k samozaposlitvi ali da so še naprej dejavni državljani, bodisi kot prostovoljci, pripravniki ali zaposleni v združenjih, nevladnih organizacijah ali drugih organih, dejavnih v solidarnostnem, neprofitnem in mladinskem sektorju. Z evropsko solidarnostno enoto bi morali predvsem ustvariti vzdušje, v katerem so mladi vse bolj motivirani za udejstvovanje v solidarnostnih aktivnostih in služenje javnemu interesu.

Predlog spremembe    21

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13a)  Prostovoljci lahko prispevajo h krepitvi zmogljivosti Unije za zagotavljanje humanitarne pomoči glede na potrebe in v skladu s humanitarnimi načeli ter prispevajo k povečanju uspešnosti humanitarnega sektorja, kadar so ustrezno izbrani, usposobljeni in pripravljeni za napotitev, s čimer je zagotovljeno, da imajo potrebne veščine in lahko pomagajo ljudem v stiski na najbolj učinkovit način, pod pogojem, da so deležni zadostne podpore na terenu in imajo zadosten nadzor. Zato je vloga visoko strokovnih, usposobljenih in izkušenih inštruktorjev ali mentorjev na terenu izjemno pomembna za prispevanje k učinkovitosti humanitarnega odziva in podporo prostovoljcem.

Predlog spremembe    22

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14)  Mladi in organizacije, ki sodelujejo v evropski solidarnostni enoti, bi morali imeti občutek, da pripadajo skupnosti posameznikov in subjektov, ki so zavezani krepitvi solidarnosti po vsej Evropi. Hkrati sodelujoče organizacije potrebujejo podporo pri krepitvi svojih zmogljivosti za nudenje kakovostnih aktivnosti vedno večjemu številu udeležencev. Evropska solidarnostna enota podpira aktivnosti mreženja, katerih namen je krepitev udejstvovanja mladih in sodelujočih organizacij v tej skupnosti ter spodbujanje duha evropske solidarnostne enote in izmenjave uporabnih praks in izkušenj. Te aktivnosti prispevajo tudi k ozaveščanju o evropski solidarnostni enoti med javnimi in zasebnimi akterji ter zbiranju povratnih informacij od udeležencev in sodelujočih organizacij o izvajanju evropske solidarnostne enote.

(14)  Mladi in organizacije, ki sodelujejo v evropski solidarnostni enoti, bi morali imeti občutek, da pripadajo skupnosti posameznikov in subjektov, ki so zavezani krepitvi solidarnosti po vsej Evropi. Hkrati sodelujoče organizacije potrebujejo podporo pri krepitvi svojih zmogljivosti za nudenje kakovostnih aktivnosti vedno večjemu številu udeležencev. Evropska solidarnostna enota podpira aktivnosti mreženja, katerih namen je krepitev udejstvovanja mladih in sodelujočih organizacij v tej skupnosti ter spodbujanje duha evropske solidarnostne enote in izmenjave dobrih praks in izkušenj. Te aktivnosti prispevajo tudi k ozaveščanju o evropski solidarnostni enoti med javnimi in zasebnimi akterji ter zbiranju podrobnih in smiselnih povratnih informacij od udeležencev in sodelujočih organizacij o različnih fazah izvajanja evropske solidarnostne enote. Pri zbiranju povratnih informacij bi morala biti vključena vprašanja o ciljih programa, da bi se lahko bolje ocenilo njihovo izpolnjevanje.

Predlog spremembe    23

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14a)  Zagotavljanje uspešnega dela programa zahteva večjo prepoznavnost in ozaveščenost ter nadaljnje spodbujanje možnosti financiranja prek informacijskih kampanj (vključno z letnim informativnim dnevom evropske solidarnostne enote) in dinamičnih sredstev komuniciranja, z močnim poudarkom na družbenih medijih, ki zagotavljajo največjo možno ozaveščenost ciljnih skupin, tako posameznikov kot organizacij.

Predlog spremembe    24

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15)  Posebno pozornost bi bilo treba nameniti kakovosti aktivnosti in drugih priložnosti v okviru evropske solidarnostne enote, zlasti tako, da se udeležencem ponudijo usposabljanje, jezikovna podpora, zavarovanje, upravna podpora in podpora po opravljeni aktivnosti ter ovrednotenje znanja, spretnosti in kompetenc, ki so jih pridobili s sodelovanjem v evropski solidarnostni enoti. Varnost in zaščita prostovoljcev sta še naprej najpomembnejši, zato se prostovoljcev ne bi smelo napotiti na operacije, ki se izvajajo na območjih mednarodnih in nemednarodnih oboroženih spopadov.

(15)  Posebno pozornost bi bilo treba nameniti kakovosti in cilju vključevanja, ki naj bi ju dosegli prek aktivnosti in drugih priložnosti v okviru evropske solidarnostne enote, zlasti tako, da se udeležencem ponudijo ustrezno spletno ali nespletno usposabljanje, jezikovna podpora, razumna nastanitev, zavarovanje, poenostavljeni upravni postopki in podpora udeležencem pred opravljanjem solidarnostnega dela in po njem ter ovrednotenje znanja, spretnosti in kompetenc, ki so jih pridobili s sodelovanjem v evropski solidarnostni enoti. Podporne ukrepe bi bilo treba razviti in ponuditi v sodelovanju z mladinskimi organizacijami in drugimi neprofitnimi organizacijami ter organizacijami civilne družbe, da bi izkoristili njihovo strokovno znanje na tem področju. Varnost in zaščita udeležencev in predvidenih upravičencev sta še vedno izredno pomembni. Vse dejavnosti morajo biti v skladu z načelom neškodovanja. Udeležencev se ne bi smelo napotiti na operacije, ki se izvajajo na območjih mednarodnih in nemednarodnih oboroženih spopadov, niti v objekte, ki so v nasprotju z mednarodnimi standardi človekovih pravic. Vodilo pri aktivnostih, ki vključujejo neposreden stik z otroki, bi moralo biti načelo otrokove koristi, po potrebi pa bi bilo treba preverjati ozadje udeležencev ali sprejeti druge ukrepe za zagotavljanje varstva otrok.

Predlog spremembe    25

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(15a)  V skladu s smernicami Evropske unije iz leta 2017 za spodbujanje in varstvo otrokovih pravic in členom 9 Konvencije OZN o pravicah invalidov morajo Unija in njene države članice spodbujati in podpirati prehod iz institucionalizacije ranljivih ljudi, kot so invalidi in otroci v oskrbo v družini in skupnosti. Program pri tem ne bi smel podpirati ukrepov ali pobud, ki ovirajo zavezanost odpravi institucionalizacije ali nastanitev, ki bi škodile otrokom ali invalidom.

Predlog spremembe    26

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(15b)  Na vseh stopnjah izvajanja programa bi bilo treba v celoti spoštovati načela Unije o enakih možnostih in nediskriminaciji, vključno z opredelitvijo in izborom udeležencev in organizacij.

Predlog spremembe    27

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16)  Za zagotovitev učinka aktivnosti evropske solidarnostne enote na osebni, izobraževalni, družbeni, državljanski in poklicni razvoj udeležencev bi bilo treba ustrezno evidentirati in dokumentirati znanje, spretnosti in kompetence, ki so učni izidi zadevne aktivnosti, in sicer v skladu z nacionalnimi okoliščinami in posebnostmi, kot je priporočeno v Priporočilu Sveta z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja22.

(16)  Za zagotovitev učinka aktivnosti evropske solidarnostne enote na osebni, izobraževalni, družbeni, kulturni, državljanski in poklicni razvoj udeležencev bi bilo treba ustrezno evidentirati in dokumentirati znanje, spretnosti in kompetence, ki so učni izidi zadevne aktivnosti, in sicer v skladu z nacionalnimi okoliščinami in posebnostmi, kot je priporočeno v Priporočilu Sveta z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja22. Za zagotovitev, da registriranim kandidatom ponudijo ustrezne solidarnostne aktivnosti, bi jim učni izidi posameznih solidarnostnih aktivnosti morali biti na voljo pred odločitvijo za sodelovanje. V ta namen bi bilo po potrebi treba spodbujati uporabo učinkovitih instrumentov za priznavanje neformalnega in priložnostnega učenja na ravni Unije in nacionalni ravni, kot sta Youthpass in Europass.

__________________

__________________

22 Priporočilo Sveta z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja (UL C 398, 22.12.2012, str. 1–5).

22 Priporočilo Sveta z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja (UL C 398, 22.12.2012, str. 1–5).

Predlog spremembe    28

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16a)  Nacionalne agencije bi morale tudi spodbujati mlade prostovoljce, da postanejo ambasadorji programa, da bi svoje izkušnje delili prek mrež za mlade, izobraževalnih ustanov in delavnic. Tudi nekdanji prostovoljci ali ambasadorji bi lahko prispevali k usposabljanju prihodnjih kandidatov.

Predlog spremembe    29

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17)  Znak kakovosti bi moral zagotoviti, da sodelujoče organizacije spoštujejo načela in zahteve evropske solidarnostne enote, kar zadeva njihove pravice in odgovornosti na vseh stopnjah solidarnostne aktivnosti. Pridobitev znaka kakovosti je predpogoj za sodelovanje, vendar ne bi smela avtomatično pomeniti financiranja v okviru evropske solidarnostne enote.

(17)  Znak kakovosti bi moral zagotoviti, da sodelujoče organizacije spoštujejo vrednote, načela in cilje Unije ter načela in zahteve evropske solidarnostne enote, kar zadeva njihove pravice in odgovornosti ter varnostne standarde na vseh stopnjah solidarnostne aktivnosti, med drugim tudi pred opravljeno aktivnostjo in po njej. Pridobitev znaka kakovosti je predpogoj za sodelovanje, vendar ne bi smela avtomatično pomeniti financiranja v okviru evropske solidarnostne enote. Znaki kakovosti bi se morali razlikovati glede na vrsto solidarnostne aktivnosti.

Predlog spremembe    30

Predlog uredbe

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18)  Vsak subjekt, ki želi sodelovati v evropski solidarnostni enoti, bi moral ob izpolnjevanju ustreznih pogojev prejeti znak kakovosti. Postopek za podelitev znaka kakovosti bi morali izvajalski organi evropske solidarnostne enote izvajati stalno. Podeljeni znak kakovosti bi bilo treba redno ponovno oceniti in ga je mogoče odvzeti, če se med preverjanjem ugotovi, da pogoji, ki so vodili do podelitve znaka, niso več izpolnjeni.

(18)  Vsak subjekt, ki želi sodelovati v evropski solidarnostni enoti, bi moral ob izpolnjevanju ustreznih pogojev prejeti znak kakovosti. Za zagotovitev, da sodelujoče neprofitne organizacije učinkovito in stalno spoštujejo načela in zahteve evropske solidarnostne enote, kar zadeva njihove pravice in odgovornosti, bi bilo treba uvesti ločene znake kakovosti za prostovoljstvo in solidarnostne aktivnosti, za prostovoljstvo v podporo operacijam humanitarne pomoči ter pripravništva in zaposlitve, prav tako pa bi se morale razlikovati glede na funkcijo sodelujoče organizacije. Postopek za podelitev znaka kakovosti bi morali izvajalski organi evropske solidarnostne enote izvajati stalno. Podeljeni znak kakovosti bi bilo treba redno ponovno oceniti in bi ga bilo treba odvzeti, če se med preverjanjem ugotovi, da pogoji, ki so vodili do podelitve znaka, niso več izpolnjeni. Upravni postopek bi bilo treba čim bolj zmanjšati, da ne bi odvračal manjših organizacij.

Predlog spremembe    31

Predlog uredbe

Uvodna izjava 19 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(19a)  Praviloma bi bilo treba zahteve za nepovratna sredstva predložiti nacionalni agenciji države, v kateri ima sodelujoča organizacija sedež. Zahteve za nepovratna sredstva za solidarnostne aktivnosti, ki jih organizirajo evropske ali mednarodne organizacije, solidarnostne aktivnosti prostovoljskih skupin na prednostnih področjih, opredeljenih na evropski ravni, in solidarnostne aktivnosti v podporo operacijam humanitarne pomoči v tretjih državah, bi bilo treba predložiti Izvajalski agenciji za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo, ustanovljeni z Izvedbenim sklepom Komisije 2013/776/EU1a.

 

__________________

 

1a Izvedbeni sklep Komisije 2013/776/EU z dne 18. decembra 2013 o ustanovitvi Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo ter razveljavitvi Sklepa 2009/336/ES (UL L 343, 19.12.2013, str. 46).

Predlog spremembe    32

Predlog uredbe

Uvodna izjava 20

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(20)  Sodelujoče organizacije imajo lahko v okviru evropske solidarnostne enote več vlog. V gostiteljski vlogi bodo izvajale aktivnosti v zvezi s sprejemanjem udeležencev, kar vključuje tudi organizacijo aktivnosti ter po potrebi svetovanje in podporo udeležencem med solidarnostno aktivnostjo. V podporni vlogi bodo izvajale aktivnosti v zvezi s pošiljanjem in pripravo udeležencev pred odhodom, med solidarnostno aktivnostjo in po njej, kar vključuje usposabljanje in usmerjanje udeležencev k lokalnim organizacijam po končani aktivnosti.

(20)  Sodelujoče organizacije imajo lahko v okviru evropske solidarnostne enote več vlog. V gostiteljski vlogi bodo izvajale aktivnosti v zvezi s sprejemanjem udeležencev, kar vključuje tudi organizacijo aktivnosti ter po potrebi svetovanje in podporo udeležencem med solidarnostno aktivnostjo ter zagotavljanje povratnih informacij po končani aktivnosti. V podporni vlogi bodo izvajale aktivnosti v zvezi s pošiljanjem in pripravo udeležencev pred odhodom, med solidarnostno aktivnostjo in po njej, kar vključuje usposabljanje in usmerjanje udeležencev k lokalnim organizacijam po končani aktivnosti, da se povečajo priložnosti za dodatne izkušnje s področja solidarnosti. Nacionalne agencije bi morale tudi spodbujati prostovoljce, da postanejo ambasadorji programa ter svoje osebne izkušnje predstavljajo prek mladinskih mrež in izobraževalnih ustanov ter tako prispevajo k promociji programa. V ta namen bi morale nacionalne agencije prostovoljcem zagotavljati podporo.

Predlog spremembe    33

Predlog uredbe

Uvodna izjava 20 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(20a)  Da bi podprli solidarnostne aktivnosti med mladimi, bi morale biti sodelujoče organizacije javni ali zasebni subjekti ali mednarodne organizacije, neprofitne ali profitne, ter bi lahko vključevale mladinske organizacije, verske ustanove in dobrodelna društva, posvetne humanistične organizacije, nevladne organizacije ali druge akterje civilne družbe. S programom bi se moral financirati samo neprofitni del aktivnosti sodelujočih organizacij.

Predlog spremembe    34

Predlog uredbe

Uvodna izjava 21

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(21)  Omogočiti bi bilo treba razširitev projektov evropske solidarnostne enote. Uvesti bi bilo treba posebne ukrepe za pomoč nosilcem projektov evropske solidarnostne enote pri vlogah za nepovratna sredstva ali razvijanju sinergij s podporo evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter programov v zvezi z migracijami, varnostjo, pravosodjem in državljanstvom, zdravjem in kulturo.

(21)  Omogočiti bi bilo treba razširitev projektov evropske solidarnostne enote. Hkrati bi morale biti morebitnim upravičencem na voljo natančne in sproti posodobljene informacije o teh priložnostih. Uvesti bi bilo treba posebne ukrepe za pomoč nosilcem projektov evropske solidarnostne enote pri vlogah za nepovratna sredstva ali razvijanju sinergij s podporo evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter programov v zvezi z migracijami, varnostjo, pravosodjem in državljanstvom, zdravjem in kulturo.

Predlog spremembe    35

Predlog uredbe

Uvodna izjava 23

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(23)  Portal evropske solidarnostne enote bi bilo treba stalno razvijati, da se zagotovita enostaven dostop do evropske solidarnostne enote in enotna vstopna točka za zainteresirane posameznike in organizacije, med drugim za registracijo, identifikacijo in usklajevanje profilov in priložnosti, mreženje in virtualne izmenjave, spletno usposabljanje, jezikovno podporo in podporo po opravljeni aktivnosti ter druge uporabne funkcije, ki se lahko pojavijo v prihodnosti.

(23)  Portal evropske solidarnostne enote bi bilo treba stalno razvijati, da se zagotovi enostaven, neoviran in uporabniku prijazen dostop do evropske solidarnostne enote v skladu s standardi iz Direktive (EU) 2016/2102 Evropskega parlamenta in Sveta1a. Portal evropske solidarnostne enote zagotavlja enotno vstopno točko za zainteresirane posameznike in organizacije, med drugim za registracijo, identifikacijo in usklajevanje profilov in priložnosti, mreženje in virtualne izmenjave, spletno usposabljanje, jezikovno podporo in podporo pred opravljanjem aktivnosti in po njej, povratne informacije in ocenjevalne mehanizme ter druge uporabne funkcije, ki se lahko pojavijo v prihodnosti. Medtem ko enotna vstopna točka zagotavlja prednosti celostnega dostopa do različnih dejavnosti, pa se lahko posamezniki srečujejo tudi s fizičnimi, socialnimi in drugimi ovirami pri dostopu do portala evropske solidarnostne enote. Za premagovanje teh ovir bi morale sodelujoče organizacije udeležencem zagotoviti podporo pri registraciji.

 

__________________

 

1a Direktiva (EU) 2016/2102 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij organov javnega sektorja (UL L 327, 2.12.2016, str. 1).

Predlog spremembe    36

Predlog uredbe

Uvodna izjava 24

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(24)  Portal evropske solidarnostne enote bi bilo treba nadalje razviti ob upoštevanju evropskega okvira interoperabilnosti23, ki vsebuje posebne smernice za vzpostavitev interoperabilnih digitalnih javnih storitev ter se v državah članicah in v drugih članicah Evropskega gospodarskega prostora izvaja z nacionalnimi okviri interoperabilnosti. Javnim upravam ponuja 47 konkretnih priporočil o tem, kako izboljšati upravljanje aktivnosti na področju interoperabilnosti, vzpostaviti medorganizacijske odnose, poenostaviti postopke, ki podpirajo vseobsežne digitalne storitve, in zagotoviti, da veljavna in nova zakonodaja ne bosta ogrožali prizadevanj za interoperabilnost.

(24)  Portal evropske solidarnostne enote bi bilo treba nadalje razviti ob upoštevanju evropskega okvira interoperabilnosti23, ki vsebuje posebne smernice za vzpostavitev interoperabilnih digitalnih javnih storitev ter se v državah članicah in v drugih članicah Evropskega gospodarskega prostora izvaja z nacionalnimi okviri interoperabilnosti. Javnim upravam ponuja 47 konkretnih priporočil o tem, kako izboljšati upravljanje aktivnosti na področju interoperabilnosti, vzpostaviti medorganizacijske odnose, poenostaviti postopke, ki podpirajo vseobsežne digitalne storitve, in zagotoviti, da veljavna in nova zakonodaja ne bosta ogrožali prizadevanj za interoperabilnost. Poleg tega bi moral biti portal izgrajen v skladu s standardi, določenimi v Direktivi (EU) 2016/2102.

_________________

_________________

23 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Evropski okvir interoperabilnosti – strategija za izvajanje (COM(2017) 134 final).

23 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Evropski okvir interoperabilnosti – strategija za izvajanje (COM(2017) 134 final).

Predlog spremembe    37

Predlog uredbe

Uvodna izjava 24 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(24a)  Da bi povečali preglednost izvajanja in učinkovitost programa, bi se morala Komisija o izvajanju programa redno posvetovati s ključnimi deležniki, vključno s sodelujočimi organizacijami.

Predlog spremembe    38

Predlog uredbe

Uvodna izjava 24 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(24b)  Za pravilno delovanje programa in pravočasno uvedbo ukrepov programa je treba v delovnih programih vzpostaviti mehanizme, ki bodo zagotavljali, da so prijavljeni kandidati v razumnem in razmeroma predvidljivem času obveščeni o ponudbah. Zato bi bilo treba prijavljene kandidate redno obveščati o razpoložljivem solidarnostnem delu ter aktivno vključenih sodelujočih organizacijah ter te informacije posodabljati, s čimer bi te kandidate spodbudili k sodelovanju programu hkrati pa bi jim dali možnost, da stopijo neposredno v stik z akterji, ki delujejo na področju solidarnosti na nacionalni in evropski ravni.

Predlog spremembe    39

Predlog uredbe

Uvodna izjava 27 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(27a)  Načela Unije o enakih možnostih in nediskriminaciji opominjajo, da bi bilo treba državljanom Unije in osebam, ki v Uniji prebivajo dlje časa, ne glede na njihove kvalifikacije ali starost omogočiti, da sodelujejo kot aktivni državljani. Glede na posebne izzive humanitarne dejavnosti bi morali biti udeleženci pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč stari najmanj 18 let in lahko predstavljajo zelo različne profile in generacije, katerih znanja in spretnosti so pomembni za uspešno izvajanje humanitarnih operacij.

Predlog spremembe    40

Predlog uredbe

Uvodna izjava 28

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(28)  Posebno pozornost bi bilo treba nameniti zagotavljanju, da so aktivnosti, ki jih podpira evropska solidarnostna enota, dostopne vsem mladim, zlasti najbolj prikrajšanim. Uvesti bi bilo treba posebne ukrepe za spodbujanje socialnega vključevanja in udeležbe prikrajšanih mladih ter upoštevanje omejitev zaradi oddaljenosti številnih podeželskih območij in najbolj oddaljenih regij Unije ter čezmorskih držav in ozemelj. Podobno bi si sodelujoče države morale prizadevati za sprejetje vseh primernih ukrepov za odstranitev pravnih in upravnih ovir za nemoteno delovanje evropske solidarnostne enote. To bi moralo rešiti upravna vprašanja, ki otežujejo pridobivanje vizumov in dovoljenj za prebivanje ter izdajo evropske kartice zdravstvenega zavarovanja pri čezmejnih aktivnostih znotraj Evropske unije, kadar je to mogoče in brez poseganja v schengenski pravni red ter pravo Unije o vstopu in prebivanju državljanov tretjih držav.

(28)  Posebno pozornost bi bilo treba nameniti zagotavljanju, da so aktivnosti, ki jih podpira evropska solidarnostna enota, dostopne vsem mladim, zlasti tistimi z manj priložnostmi, kot je podrobneje navedeno v strategiji vključenosti in raznolikosti, pripravljeni in uporabljeni v okviru programa Erasmus+. Uvesti bi bilo treba posebne ukrepe, kot so ustrezne oblike solidarnostnih aktivnosti in posamezniku prilagojeno usmerjanje, za spodbujanje socialnega vključevanja in udeležbe mladih z manj priložnostmi, ter upoštevanje omejitev zaradi oddaljenosti številnih podeželskih območij in najbolj oddaljenih regij Unije ter čezmorskih držav in ozemelj. V ta namen bi morali imeti mladi z manj priložnostmi, brez poseganja v možnost sodelovanja s polnim delovnim časom in v državi, ki ni država njihovega prebivališča, tudi možnost sodelovanja s krajšim delovnim časom ali v državi prebivališča ter bi morali biti upravičeni do drugih ukrepov, katerih cilj je olajšati njihovo sodelovanje v Programu. Podobno bi si sodelujoče države morale prizadevati za sprejetje vseh primernih ukrepov za odstranitev pravnih in upravnih ovir za nemoteno delovanje evropske solidarnostne enote. To bi moralo rešiti upravna vprašanja, ki otežujejo pridobivanje vizumov in dovoljenj za prebivanje ter izdajo evropske kartice zdravstvenega zavarovanja pri čezmejnih aktivnostih znotraj Evropske unije, kadar je to mogoče in brez poseganja v schengenski pravni red ter pravo Unije o vstopu in prebivanju državljanov tretjih držav.

Predlog spremembe    41

Predlog uredbe

Uvodna izjava 28 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(28a)  Posebno pozornost in podporo bi bilo treba nameniti zmogljivosti partnerskih organizacij gostiteljic v tretjih državah in potrebi po vključevanju prostovoljskih aktivnosti v lokalni okvir ter omogočanju interakcije prostovoljcev z lokalnimi humanitarnimi akterji, gostiteljsko skupnostjo in civilno družbo.

Predlog spremembe  42

Predlog uredbe

Uvodna izjava 29

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(29)  Glede na to, kako pomembno je obvladovanje podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in doseganje ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bo ta program prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov in doseganju skupnega cilja, da bi bilo 30 % proračunskih odhodkov Unije namenjenih podnebnim ciljem. Zadevni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem programa ter ponovno ocenjeni med zadevnimi postopki ocenjevanja in pregleda.

(29)  Glede na to, kako pomembno je obvladovanje podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in doseganje ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bo ta program prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov in doseganju skupnega cilja, da bi bilo v obdobju večletnega finančnega okvira 2021–2027 podnebnim ciljem namenjenih najmanj 25 % proračunskih odhodkov Unije ter da bi ta delež na letni ravni čim prej, najkasneje pa do leta 2027, znašal 30 %. Zadevni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem programa ter ponovno ocenjeni med zadevnimi postopki ocenjevanja in pregleda.

Predlog spremembe    43

Predlog uredbe

Uvodna izjava 30 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(30a)  Ustrezen del proračuna bi moral biti namenjen izmenjavi najboljše prakse med državami članicami in razvoju mladinskih mrež.

Predlog spremembe    44

Predlog uredbe

Uvodna izjava 35

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(35)  V skladu s sporočilom Komisije o trdnejšem in prenovljenem strateškem partnerstvu z najbolj oddaljenimi regijami Unije31 bi moral program upoštevati poseben položaj teh regij. Sprejeti bodo ukrepi za povečanje udeležbe najbolj oddaljenih regij v vseh ukrepih. Taki ukrepi se bodo redno spremljali in ocenjevali.

(35)  V skladu s sporočilom Komisije o trdnejšem in prenovljenem strateškem partnerstvu z najbolj oddaljenimi regijami Unije31 bi moral program upoštevati poseben položaj teh regij. Sprejeti bodo ukrepi za povečanje udeležbe najbolj oddaljenih regij v vseh ukrepih, vključno z okrepljenim obveščanjem javnosti. Taki ukrepi se bodo redno spremljali in ocenjevali.

__________________

__________________

31 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in Evropski investicijski banki z naslovom Trdnejše in prenovljeno strateško partnerstvo z najbolj oddaljenimi regijami EU (COM(2017) 623 final).

31 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in Evropski investicijski banki z naslovom Trdnejše in prenovljeno strateško partnerstvo z najbolj oddaljenimi regijami EU (COM(2017)0623).

Predlog spremembe    45

Predlog uredbe

Uvodna izjava 36

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(36)  V skladu s finančno uredbo bi morala Komisija sprejeti programe dela in o tem obvestiti Evropski parlament in Svet. V programih dela bi morali biti predstavljeni ukrepi, potrebni za njihovo izvajanje v skladu s splošnim in specifičnim ciljem programa, merila za izbor in dodelitev nepovratnih sredstev ter drugi zahtevani elementi. Programe dela in vse njihove spremembe bi bilo treba sprejeti z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda.

(36)  Ker je treba program izvajati v obdobju sedmih let, je treba zagotoviti dovolj prožnosti, da se ta lahko prilagodi spreminjajočim se razmeram in političnim prednostnim nalogam pri izvajanju solidarnostnih aktivnosti. Uredba zato ne opredeljuje podrobno, kako se bodo oblikovale pobude, in ne določa vnaprej političnih prednostnih nalog ali ustreznih proračunskih prednostnih nalog za naslednjih sedem let. Namesto tega bi bilo treba sekundarne politične odločitve in prednostne naloge, vključno s podrobnostmi posebnih ukrepov, ki jih je treba izvajati prek različnih aktivnosti, določiti s pomočjo letnega programa dela v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta1a (finančna uredba). V programih dela bi morali biti predstavljeni tudi ukrepi, potrebni za njihovo izvajanje v skladu s splošnim in specifičnim ciljem programa, merila za izbor in dodelitev nepovratnih sredstev ter drugi zahtevani elementi. Programe dela in vse njihove spremembe bi bilo treba sprejeti z delegiranim aktom. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov se Komisija pri pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi na ravni strokovnjakov, ter zagotovi pravočasno in ustrezno posredovanje zadevnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.

 

____________________

 

1a Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

Obrazložitev

Ta predlog spremembe se nanaša na nadomestitev izvedbenih aktov kot načina za sprejemanje programov dela z delegiranimi akti. V njem je navedeno, da uredba vsebuje omejene podrobnosti o politiki za zagotovitev prožnosti in da se bodo podrobne politične odločitve sprejemale z letnim programom dela. Odraža horizontalni pristop, usklajen z drugimi dokumenti odbora CULT o večletnem finančnem okviru.

Predlog spremembe    46

Predlog uredbe

Uvodna izjava 38

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(38)  Na evropski, nacionalni in lokalni ravni bi bilo treba zagotavljati ustrezno ozaveščanje, oglaševanje in razširjanje informacij o priložnostih in rezultatih ukrepov, podprtih s programom. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti socialnim podjetjem ter jih spodbujati, da podprejo aktivnosti evropske solidarnostne enote. Pri aktivnostih ozaveščanja, oglaševanja in razširjanja informacij bi morali sodelovati vsi izvajalski organi programa, po potrebi tudi s podporo drugih zainteresiranih strani.

(38)  Na evropski, regionalni, nacionalni in lokalni ravni bi bilo treba zagotavljati ustrezno ozaveščanje, oglaševanje in razširjanje informacij o priložnostih in rezultatih ukrepov, podprtih s programom. Da bi program dosegel veliko potencialnih kandidatov, bi ga bilo treba promovirati prek dinamičnih komunikacijskih sredstev s posebnim poudarkom na družbenih medijih. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti socialnim podjetjem ter jih spodbujati, da podprejo aktivnosti evropske solidarnostne enote. Pri aktivnostih ozaveščanja, oglaševanja in razširjanja informacij bi morali sodelovati vsi izvajalski organi programa in programi Unije, povezani s evropsko solidarnostno enoto, ter bi se morale izvajati na spletiščih Unije, po potrebi tudi z vključitvijo podpore drugih ključnih deležnikov.

Predlog spremembe    47

Predlog uredbe

Uvodna izjava 39

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(39)  Za boljše doseganje ciljev programa bi morale Komisija, države članice in nacionalne agencije po možnosti tesno sodelovati v partnerstvu z nevladnimi organizacijami, mladinskimi organizacijami in lokalnimi zainteresiranimi stranmi, ki imajo strokovno znanje s področja solidarnostih ukrepov.

(39)  Za boljše doseganje ciljev programa bi morale Komisija, države članice in nacionalne agencije po možnosti tesno sodelovati v partnerstvu z nevladnimi organizacijami, socialnimi podjetji, mladinskimi organizacijami, organizacijami, ki predstavljajo invalide, in lokalnimi deležniki, ki imajo strokovno znanje s področja solidarnostih ukrepov, vključno s prostovoljsko infrastrukturo in podpornimi agencijami, kot so prostovoljski centri.

Predlog spremembe    48

Predlog uredbe

Uvodna izjava 40

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(40)  Za doseganje večje učinkovitosti pri obveščanju širše javnosti in boljših sinergij med aktivnostmi obveščanja, ki se izvedejo na pobudo Komisije, bi morali viri, dodeljeni za obveščanje na podlagi te uredbe, prispevati tudi h kritju institucionalnega komuniciranja o političnih prednostnih nalogah Unije, če so te povezane s splošnim ciljem te uredbe.

(40)  Za doseganje večje učinkovitosti pri obveščanju širše javnosti in boljših sinergij med aktivnostmi obveščanja, ki se izvedejo na pobudo Komisije, bi morali viri, dodeljeni za obveščanje na podlagi te uredbe, prispevati tudi h kritju neoviranega institucionalnega komuniciranja o političnih prednostnih nalogah Unije, če so te povezane s splošnim ciljem te uredbe.

Predlog spremembe    49

Predlog uredbe

Uvodna izjava 42

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(42)  Da se v vsaki sodelujoči državi zagotovita dobro finančno poslovodenje in pravna varnost, bi moral vsak nacionalni organ imenovati neodvisno revizijsko telo. Kadar je to mogoče, bi neodvisno revizijsko telo zaradi čim večje učinkovitosti lahko bilo isto neodvisno revizijsko telo, kot je imenovano za ukrepe iz poglavja III [nove uredbe o programu Erasmus].

(42)  Da se v vsaki sodelujoči državi zagotovita dobro finančno poslovodenje, optimizacija stroškov in pravna varnost, bi moral vsak nacionalni organ imenovati neodvisno revizijsko telo. Kadar je to mogoče, bi neodvisno revizijsko telo zaradi čim večje učinkovitosti lahko bilo isto neodvisno revizijsko telo, kot je imenovano za ukrepe iz poglavja III [nove uredbe o programu Erasmus].

Predlog spremembe    50

Predlog uredbe

Uvodna izjava 43

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(43)  Države članice bi si morale prizadevati za sprejetje vseh ustreznih ukrepov za odpravo pravnih in upravnih ovir za pravilno delovanje programa. To vključuje reševanje vprašanj, ki otežujejo pridobivanje vizumov in dovoljenj za prebivanje, kadar je to mogoče in brez poseganja v pravo Unije o vstopu in prebivanju državljanov tretjih držav. V skladu z Direktivo (EU) 2016/801 Evropskega parlamenta in Sveta32 se države članice spodbuja, naj uvedejo skrajšane postopke za sprejem.

(43)  Države članice bi si morale prizadevati za sprejetje vseh ustreznih ukrepov za odpravo pravnih in upravnih ovir za pravilno delovanje programa. To vključuje reševanje vprašanj, ki otežujejo pridobivanje vizumov in dovoljenj za prebivanje ter drugih pravnih težav, ki bi lahko onemogočili mladim dostop do programa, kadar je to mogoče in brez poseganja v pravo Unije o vstopu in prebivanju državljanov tretjih držav. V skladu z Direktivo (EU) 2016/801 Evropskega parlamenta in Sveta32 se države članice spodbuja, naj uvedejo skrajšane postopke za sprejem.

_________________

_________________

32 Direktiva (EU) 2016/801 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene raziskovanja, študija, opravljanja pripravništva, prostovoljskega dela, programov izmenjave učencev ali izobraževalnih projektov in dela varušk au pair (UL L 132, 21.5.2016, str. 21).

32 Direktiva (EU) 2016/801 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene raziskovanja, študija, opravljanja pripravništva, prostovoljskega dela, programov izmenjave učencev ali izobraževalnih projektov in dela varušk au pair (UL L 132, 21.5.2016, str. 21).

Predlog spremembe    51

Predlog uredbe

Uvodna izjava 45

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(45)  Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta33.

črtano

_________________

 

33 Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

 

Obrazložitev

Ta predlog spremembe se nanaša na nadomestitev izvedbenih aktov kot sredstva za sprejemanje programov dela z delegiranimi akti.

Predlog spremembe    52

Predlog uredbe

Uvodna izjava 48

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(48)  Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava zlasti Listina Evropske unije o temeljnih pravicah35. Ta uredba si zlasti prizadeva zagotoviti polno spoštovanje pravice do enakosti žensk in moških ter pravice do nediskriminacije na podlagi spola, rase, etničnega porekla, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti ter spodbujati uporabo členov 21 in 23 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

(48)  Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava zlasti Listina Evropske unije o temeljnih pravicah35. Ta uredba si zlasti prizadeva zagotoviti polno spoštovanje pravice do enakosti žensk in moških ter pravice do nediskriminacije na podlagi spola, rase, etničnega porekla, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti, socialno-ekonomsko ozadje ter spodbujati uporabo členov 21 in 23 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

_________________

_________________

35 Listina EU o temeljnih pravicah (UL C 326, 26.10.2012, str. 391).

35 Listina EU o temeljnih pravicah (UL C 326, 26.10.2012, str. 391).

Predlog spremembe    53

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1)  „solidarnostna aktivnost“ pomeni visokokakovostno začasno aktivnost, ki prispeva k doseganju ciljev evropske solidarnostne enote in se lahko izvaja v obliki prostovoljstva, pripravništev, zaposlitev, solidarnostnih projektov in aktivnosti mreženja na različnih področjih, vključno s tistimi iz odstavka 13, pri čemer zagotavlja evropsko dodano vrednost ter skladnost s predpisi o zdravju in varnosti;

(1)  „solidarnostna aktivnost“ pomeni visokokakovostno vključujočo in ustrezno financirano aktivnost, ki obravnava pomembne družbene izzive v korist skupnosti ali družbe kot celote, prispeva k doseganju ciljev evropske solidarnostne enote in se lahko izvaja v obliki prostovoljstva, pripravništev, zaposlitev, solidarnostnih projektov in aktivnosti mreženja na različnih področjih, vključno s tistimi iz odstavka 13, pri čemer zagotavlja evropsko dodano vrednost ter skladnost s predpisi o zdravju in varnosti ter mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic;

Predlog spremembe    54

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2)  „registrirani kandidat“ pomeni posameznika v starosti med 17 in 30 let, ki se je registriral na portalu evropske solidarnostne enote, s čimer je izrazil interes za vključitev v solidarnostno aktivnost, vendar v taki aktivnosti še ne sodeluje;

(2)  „registrirani kandidat“ pomeni posameznika v starosti med 17 in 30 let, ki zakonito prebiva v sodelujoči državi in se je registriral na portalu evropske solidarnostne enote, s čimer je izrazil interes za vključitev v solidarnostno aktivnost, vendar v taki aktivnosti še ne sodeluje;

Predlog spremembe    55

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3)  „udeleženec“ pomeni posameznika v starosti med 18 in 30 let, ki se je registriral na portalu evropske solidarnostne enote in sodeluje v solidarnostni aktivnosti v okviru evropske solidarnostne enote;

(3)  „udeleženec“ pomeni posameznika v starosti med 18 in 30 let, ki zakonito prebiva v sodelujoči državi, se je registriral na portalu evropske solidarnostne enote in sodeluje v solidarnostni aktivnosti v okviru evropske solidarnostne enote;

Predlog spremembe    56

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4)  „mladi z manj priložnostmi“ pomenijo mlade, ki se srečujejo z ovirami, ki jim iz ekonomskih, socialnih, kulturnih, geografskih ali zdravstvenih razlogov ali razlogov, kot so invalidnost in učne težave, preprečujejo dejanski dostop do priložnosti v okviru programa;

(4)  „mladi z manj priložnostmi“ pomeni posameznike, ki potrebujejo dodatno pomoč zaradi različnih ovir, na primer invalidnosti, zdravstvenih in učnih težav, migrantskega ozadja, kulturnih razlik, ekonomskih, socialnih in geografskih ovir, vključno z osebami iz marginaliziranih skupnosti ali ki jim grozi diskriminacija iz katerega koli od razlogov iz člena 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah;

Predlog spremembe    57

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5)  „sodelujoča organizacija“ pomeni kateri koli javni ali zasebni subjekt na lokalni, regionalni, nacionalni ali mednarodni ravni, ki mu je bil podeljen znak kakovosti evropske solidarnostne enote;

(5)  „sodelujoča organizacija“ pomeni kateri koli javni ali zasebni, neprofitni ali profitni subjekt na lokalni, regionalni, nacionalni ali mednarodni ravni, ki mu je bil v gostiteljski, podporni ali v obeh vlogah podeljen znak kakovosti evropske solidarnostne enote, ki zagotavlja, da je subjekt sposoben izvajati visokokakovostne solidarnostne aktivnosti v skladu s cilji programa;

Predlog spremembe    58

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6)  „prostovoljstvo“ pomeni solidarnostno aktivnost, ki se opravlja kot neplačana prostovoljska aktivnost in traja do 12 mesecev;

(6)  „prostovoljstvo“ pomeni neobvezno aktivnost, ki jo udeleženec v svojem prostem času in po svoji svobodni volji ter brez pravice do plačila opravlja v javno korist in ki prispeva k doseganju javne blaginje, pri čemer ta aktivnost traja do 12 mesecev;

Predlog spremembe    59

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7)  „pripravništvo“ pomeni solidarnostno aktivnost za obdobje od dveh do šest mesecev, ki se lahko enkrat podaljša do največ 12 mesecev, ponudi in plača pa jo sodelujoča organizacija, ki gosti udeleženca evropske solidarnostne enote;

(7)  „pripravništvo“ pomeni plačano solidarnostno aktivnost v obliki delovne prakse v sodelujoči organizaciji za obdobje od treh do šestih mesecev, ki se lahko enkrat podaljša do največ 12 mesecev, ponudi in plača pa jo sodelujoča organizacija, ki gosti udeleženca evropske solidarnostne enote, pri čemer vključuje tudi učni del za pridobitev ustreznih spretnosti in izkušenj;

Predlog spremembe    60

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8)  „zaposlitev“ pomeni solidarnostno aktivnost, ki traja od dveh do 12 mesecev, plača pa jo sodelujoča organizacija, ki zaposli udeleženca evropske solidarnostne enote;

(8)  „zaposlitev“ pomeni plačano solidarnostno aktivnost, ki traja od 3 do 12 mesecev, zajema razsežnost učenja in usposabljanja, temelji na pisnem dogovoru ter jo ponudi in plača sodelujoča organizacija, ki zaposli udeleženca evropske solidarnostne enote, pri čemer ne zamenjuje ali nadomešča obstoječe zaposlitvene priložnosti;

Predlog spremembe    61

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9)  „solidarnostni projekt“ pomeni neplačano solidarnostno aktivnost znotraj države za obdobje do 12 mesecev, ki jo izvajajo skupine vsaj petih udeležencev evropske solidarnostne enote z namenom reševanja ključnih izzivov v svojih skupnostih, ter predstavlja jasno evropsko dodano vrednost;

(9)  „solidarnostni projekt“ pomeni neplačano solidarnostno aktivnost, ki se opravlja znotraj države ali čezmejno, za obdobje do 12 mesecev, ki jo izvajajo skupine vsaj petih udeležencev evropske solidarnostne enote z namenom reševanja ključnih izzivov v svojih skupnostih, ter predstavlja jasno evropsko dodano vrednost;

Predlog spremembe    62

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10)  „znak kakovosti“ pomeni potrdilo, ki se podeli sodelujoči organizaciji, ki je pripravljena nuditi solidarnostne aktivnosti v okviru evropske solidarnostne enote v gostiteljski in/ali podporni vlogi.

(10)  „znak kakovosti“ pomeni potrdilo, ki se na podlagi različnih zahtev, odvisnih od vrste zadevne solidarnostne aktivnosti, podeli sodelujoči organizaciji, ki je pripravljena nuditi solidarnostne aktivnosti v okviru evropske solidarnostne enote v gostiteljski in/ali podporni vlogi, potrjuje pa, da je organizacija sposobna zagotoviti kakovost solidarnostih aktivnosti v vseh fazah solidarnostne izkušnje, v skladu z načeli in cilji programa;

Predlog spremembe    63

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Splošni cilj programa je spodbujati udejstvovanje mladih in organizacij v dostopnih in visokokakovostnih solidarnostnih aktivnostih, da se prispeva h krepitvi kohezije, solidarnosti in demokracije v Evropi in zunaj nje z reševanjem družbenih ter humanitarnih izzivov na terenu, pri čemer se poseben poudarek namenja spodbujanju socialnega vključevanja.

1.  Splošni cilj programa je spodbujati solidarnost kot vrednoto, predvsem prek prostovoljstva, krepiti udejstvovanje generacije mladih, za katere je verjetno, da se bodo ukvarjali s solidarnostnimi dejavnostmi, in organizacij v dostopnih in visokokakovostnih solidarnostnih aktivnostih, da se prispeva h krepitvi socialne kohezije, solidarnosti, demokracije, evropske identitete in aktivnega državljanstva v Uniji in zunaj nje, podpirajo skupnosti in rešujejo družbeni ter humanitarni izzivi na terenu, pri čemer se poseben poudarek namenja spodbujanju socialnega vključevanja in enakih možnosti.

Predlog spremembe    64

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Specifični cilj programa je mladim, vključno s tistimi z manj priložnostmi, zagotoviti lahko dostopne priložnosti za udejstvovanje v solidarnostnih aktivnostih v Evropi in zunaj nje, pri tem pa omogočiti krepitev in ustrezno vrednotenje njihovih kompetenc ter podpirati njihovo zaposljivost in prehod na trg dela.

2.  Specifični cilj programa je mladim, vključno s tistimi z manj priložnostmi, zagotoviti lahko dostopne in vključujoče priložnosti za udejstvovanje v solidarnostnih aktivnostih, ki spodbujajo pozitivne družbene spremembe, v Evropi in zunaj nje, pri tem pa omogočiti krepitev in ustrezno vrednotenje njihovih kompetenc za osebni, izobraževalni, socialni, kulturni, državljanski in poklicni razvoj, hkrati pa podpirati njihovo trajno udejstvovanje kot aktivnih državljanov, zaposljivost in prehod na trg dela.

Predlog spremembe    65

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a.  Udeleženci in sodelujoče organizacije v svoje povratne informacije vključijo tudi oceno izpolnjevanja ciljev programa.

Predlog spremembe    66

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  sodelovanje mladih v solidarnostnih aktivnostih za reševanje družbenih izzivov iz člena 6;

(a)  sodelovanje mladih v solidarnostnih aktivnostih za reševanje družbenih izzivov iz člena 6 ter prizadevanja za doseganje ciljev trajnostnega razvoja;

Predlog spremembe    67

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  sodelovanje mladih v solidarnostnih aktivnostih, povezanih s humanitarno pomočjo (Evropska prostovoljska enota za humanitarno pomoč), iz člena 10.

(b)  sodelovanje mladih, pa tudi izkušenih ljudi v solidarnostnih aktivnostih, povezanih s humanitarno pomočjo (Evropska prostovoljska enota za humanitarno pomoč), iz člena 10 ter v aktivnostih v Uniji in zunaj nje, namenjenih krepitvi zmogljivosti organizacij gostiteljic za humanitarno pomoč v tretjih državah iz člena 11.

Predlog spremembe    68

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a.  Delovni cilji in ustrezne politične prednostne naloge ukrepov, ki se bodo izvajali z aktivnostmi v sklopih iz odstavka 3 tega člena, se podrobno določijo v letnih programih dela, ki se sprejme v skladu s členom 18.

Obrazložitev

Ta predlog spremembe se nanaša na nadomestitev izvedbenih aktov kot načina za sprejemanje programov dela z delegiranimi akti. Priznava se, da uredba vsebuje omejene podrobnosti o politiki za zagotovitev prožnosti in da se bodo podrobne politične odločitve sprejemale z letnim programom dela. Odraža horizontalni pristop, usklajen z drugimi dokumenti odbora CULT o večletnem finančnem okviru.

Predlog spremembe    69

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  pripravništvi in zaposlitvami iz člena 8;

(b)  visokokakovostnimi pripravništvi in zaposlitvami iz člena 8;

Predlog spremembe    70

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  pristopa k vključevanju mladih iz različnih okolij;

(d)  vključevalnosti in dejanske sposobnosti vključevanja mladih iz različnih okolij, tudi invalidov;

Predlog spremembe    71

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a.  Letni programi dela, sprejeti v skladu s členom 18, vsebujejo seznam aktivnosti, ki lahko škodujejo udeležencem, upravičencem in družbi ali so za udeležence neprimerne, zato se ne izvajajo v okviru programa ali pa so zanje potrebni posebno usposabljanje, preverjanje ozadja ali drugi ukrepi.

Predlog spremembe    72

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  okrepiti zmogljivosti sodelujočih organizacij za nudenje kakovostnih projektov vse večjemu številu udeležencev evropske solidarnostne enote;

(a)  okrepiti zmogljivosti sodelujočih organizacij za nudenje visokokakovostnih, lahko dostopnih in ustrezno financiranih projektov vse večjemu številu udeležencev evropske solidarnostne enote;

Predlog spremembe    73

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  privabiti nove sodelujoče, in sicer tako mlade ljudi kot sodelujoče organizacije;

(b)  privabiti nove sodelujoče, in sicer tako mlade ljudi kot tiste, ki imajo nekaj izkušenj v okviru pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč, in sodelujoče organizacije;

Predlog spremembe    74

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ba)   olajšati dostop invalidom do vseh aktivnosti, ki so na voljo;

Predlog spremembe    75

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  zagotoviti priložnosti za dajanje povratnih informacij o solidarnostnih aktivnostih and

(c)  zagotoviti priložnosti za dajanje povratnih informacij o solidarnostnih aktivnostih in promocijo programa v vlogi ambasadorja; and

Predlog spremembe    76

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 2 – točka (a a) (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(aa)  ukrepe za zaščito upravičencev solidarnostnih aktivnosti, vključno z usmerjenim usposabljanjem udeležencev, ki izvajajo solidarnostne aktivnosti v korist ranljivih skupin, vključno z otroki, in preverjanje preteklosti udeležencev, ki delajo z otroki;

Predlog spremembe    77

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 2 – točka a b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ab)  ukrepe za spodbujanje socialne vključenosti in enakih možnosti, zlasti za sodelovanje mladih z manj priložnostmi, kot so ustrezne oblike solidarnostnih aktivnosti in prilagojena podpora;

Predlog spremembe    78

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 2 – točka a c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ac)  ukrepi, namenjeni zagotavljanju krepitve zmogljivosti in upravne podpore sodelujočim organizacijam;

Predlog spremembe    79

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  razvoj in ohranjanje znaka kakovosti za subjekte, ki so pripravljeni nuditi solidarnostne aktivnosti v okviru evropske solidarnostne enote;

(b)  razvoj in ohranjanje znakov kakovosti za subjekte, ki so pripravljeni nuditi solidarnostne aktivnosti v okviru evropske solidarnostne enote;

Predlog spremembe    80

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 2 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  vzpostavitev, vzdrževanje in posodabljanje portala evropske solidarnostne enote ter drugih zadevnih spletnih storitev pa tudi potrebnih podpornih sistemov IT in spletnih orodij.

(d)  vzpostavitev, vzdrževanje in posodabljanje dostopnega portala evropske solidarnostne enote najmanj v vseh uradnih jezikih Unije ter drugih zadevnih spletnih storitev, pa tudi potrebnih podpornih sistemov IT in spletnih orodij, ki bodo v skladu z zahtevami glede dostopnosti iz Direktive (EU) 2016/2102.

Predlog spremembe    81

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 2 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(da)  ukrepe za spodbujanje podjetij socialnega gospodarstva, naj podprejo aktivnosti programa in/ali omogočijo zaposlenim, da se udejstvujejo v prostovoljskih aktivnostih v okviru programa;

Predlog spremembe    82

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 2 – točka d b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(db)  pripravo jasnega in podrobno opredeljenega postopka za udeležence in sodelujoče organizacije, v katerem so navedeni koraki in časovni načrti za vse faze solidarnostnih dejavnosti;

Predlog spremembe    83

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Ukrepi, ki se izvajajo pod sklopom „sodelovanje mladih v solidarnostnih aktivnostih za reševanje družbenih izzivov“, prispevajo zlasti h krepitvi kohezije, solidarnosti in demokracije v Uniji in zunaj nje ter se hkrati odzivajo na družbene izzive s posebnim poudarkom na spodbujanju socialnega vključevanja.

1.  Ukrepi, ki se izvajajo pod sklopom „sodelovanje mladih v solidarnostnih aktivnostih za reševanje družbenih izzivov“, prispevajo zlasti h krepitvi kohezije, solidarnosti, državljanstva in demokracije v Uniji in zunaj nje ter se hkrati odzivajo na družbene izzive s posebnim poudarkom na spodbujanju socialnega vključevanja in enakih možnosti.

Predlog spremembe    84

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  pripravništvi in zaposlitvami iz člena 8;

(b)  visokokakovostnimi pripravništvi in zaposlitvami iz člena 8;

Predlog spremembe    85

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Prostovoljstvo iz člena 4(1)(a) zajema razsežnost učenja in usposabljanja, ne nadomešča pripravništev ali zaposlitev, se ne enači z delovnim razmerjem in temelji na pisnem dogovoru o prostovoljskem delu.

1.  prostovoljstvo iz točke (b) člena 4(1) vključuje kakovostno razsežnost izobraževanja in učenja ter spletno in nespletno usposabljanje, prilagojeno ustrezni dejavnosti, ki se izvaja pred dejavnostjo in med njo, za jasen učinek na opredeljene potrebe skupnosti, ki ne nadomešča pripravništev ali delovnih mest, se ne enači z zaposlitvijo in temelji na pisnem sporazumu o prostovoljstvu v skladu z ustrezno nacionalno zakonodajo. S takim dogovorom se zagotovi ustrezno pravno, socialno in finančno varstvo udeleženca.

Predlog spremembe    86

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Prostovoljstvo se lahko opravlja v državi, ki ni država prebivališča udeleženca (čezmejno), ali v državi prebivališča udeleženca (znotraj države).

2.  Prostovoljstvo se praviloma opravlja v državi, ki ni država prebivališča udeleženca (čezmejno). Prostovoljstvo se lahko opravlja v državi prebivališča udeleženca (znotraj države , vendar je odprto le za sodelovanje mladih z manj možnostmi in vključuje sodelovanje udeležencev, ki prebivajo v državi, ki ni država, v kateri se opravlja dejavnost.

Predlog spremembe    87

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Pripravništvo iz člena 4(1)(b) temelji na pisnem dogovoru o pripravništvu v skladu z regulativnim okvirom, ki se uporablja v državi, kjer se pripravništvo opravlja, kakor je primerno, in ob upoštevanju načel okvira za kakovost pripravništev (2014/C 88/01). Pripravništva ne nadomeščajo zaposlitev.

1.  Pripravništvo je plačano in temelji na pisnem dogovoru o pripravništvu, sklenjenem na začetku pripravništva v skladu z regulativnim okvirom, ki se uporablja v državi, kjer se pripravništvo opravlja, kakor je primerno, in ob upoštevanju načel okvira za kakovost pripravništev (2014/C 88/01). V pogodbi o pripravništvu so navedeni izobraževalni cilji, delovni pogoji in trajanje prakse, plačilo, ki naj bi ga udeleženec prejel, ter pravice in obveznosti strank, pri čemer se upoštevajo načela okvira za kakovost pripravništev (2014/C 88/01). Pripravništva ne nadomeščajo zaposlitev.

Predlog spremembe    88

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Zaposlitev iz člena 4(1)(b) temelji na pogodbi o zaposlitvi v skladu z nacionalnim regulativnim okvirom sodelujoče države, v kateri se zaposlitev opravlja. V primerih, kadar trajanje pogodbe o zaposlitvi presega 12 mesecev, finančna podpora sodelujočim organizacijam, ki nudijo zaposlitve, ne presega 12 mesecev.

2.  Zaposlitev temelji na pisni pogodbi o zaposlitvi, ki upošteva vse pogoje za zaposlitev, določene v nacionalnem pravu ali veljavnih kolektivnih pogodbah, ali obojih, države, v kateri se zaposlitev izvaja. V primerih, kadar trajanje pogodbe o zaposlitvi presega dvanajst mesecev, finančna podpora sodelujočim organizacijam, ki nudijo zaposlitve, ne presega dvanajst mesecev.

Predlog spremembe    89

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Pripravništva in zaposlitve vključujejo razsežnost učenja in usposabljanja.

3.  Pripravništva in zaposlitve vključujejo kakovostno razsežnost učenja in usposabljanja pred in med dejavnostjo, ki udeležencem pomaga pridobiti ustrezne izkušnje za razvijanje kompetenc, koristnih za osebni, izobraževalni, družbeni, državljanski in poklicni razvoj.

Predlog spremembe    90

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Pripravništva in zaposlitve se lahko opravljajo v državi, ki ni država prebivališča udeleženca (čezmejno), ali v državi prebivališča udeleženca (znotraj države).

4.  Pripravništva in zaposlitve se praviloma opravljajo v državi, ki ni država prebivališča udeleženca (čezmejno). Pripravništva in zaposlitve se lahko opravljajo v državi prebivališča udeleženca (znotraj države), vendar so odprta le za sodelovanje mladih z manj možnostmi in vključujejo sodelovanje udeležencev, ki prebivajo v državi, ki ni država, v kateri se opravlja dejavnost.

Predlog spremembe    91

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

4a.  V skladu s členom 27 Konvencije OZN o pravicah invalidov in Direktivo Sveta 2000/78/ES1a se za financiranje razumne nastanitve, ki omogoča učinkovito in enakopravno udeležbo invalidov v primerjavi z drugimi, dodeli ustrezen proračun.

 

____________________

 

1a  Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnem okviru enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (UL L 303, 2.12.2000, str. 16).

Predlog spremembe    92

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Ukrepi, ki se izvajajo pod sklopom „Evropska prostovoljska enota za humanitarno pomoč“, prispevajo zlasti k zagotavljanju humanitarne pomoči na podlagi potreb, ki je namenjena ohranjanju življenj, preprečevanju in lajšanju človeškega trpljenja in ohranjanju človekovega dostojanstva, ter h krepitvi zmogljivosti in odpornosti ranljivih skupnosti ali skupnosti, ki so jih prizadele nesreče.

1.  Ukrepi, ki se izvajajo v sklopu „Evropska prostovoljska enota za humanitarno pomoč“, prispevajo zlasti k zagotavljanju humanitarne pomoči na podlagi potreb, ki je namenjena ohranjanju življenj, preprečevanju in lajšanju človeškega trpljenja in ohranjanju človekovega dostojanstva ob naravnih nesrečah in nesrečah, ki jih povzroči človek, h krepitvi zmogljivosti in odpornosti ranljivih ali občutljivih skupnosti ali skupnosti, ki so jih prizadele naravne nesreče in nesreče, ki jih je povzročil človek, ter k lajšanju prehoda s humanitarnega odziva na dolgoročnejši trajnostni in vključujoči razvoj.

Predlog spremembe    93

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Ukrepi iz tega poglavja se izvajajo v skladu z načeli humanitarne pomoči, tj. načeli človečnosti, nevtralnosti, nepristranskosti in neodvisnosti.

2.  Ukrepi iz tega poglavja se izvajajo v skladu z Evropskim soglasjem o humanitarni pomoči ter spodbujajo temeljna načela humanitarne pomoči, kot so človečnost, nevtralnost, nepristranskost in neodvisnost, hkrati pa se z njimi podkrepi trdna zavezanost Unije k pristopu, temelječem na potrebah, brez diskriminacije med prizadetimi skupinami ljudmi ali znotraj skupin ter ob spoštovanju mednarodnega prava.

Predlog spremembe    94

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2a.  Humanitarna pomoč Unije se zagotavlja v razmerah, v katerih se lahko uporabljajo tudi drugi instrumenti, povezani z razvojnim sodelovanjem, kriznim upravljanjem in civilno zaščito. Evropska prostovoljska enota za humanitarno pomoč deluje tako, da je njeno delo skladno z drugimi dejavnostmi in jih dopolnjuje ter da ne prihaja do prekrivanja z drugimi politikami in instrumenti Unije, politiko razvojnega sodelovanja ter mehanizmom Unije na področju civilne zaščite.

Predlog spremembe    95

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 2 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2b.  Zaradi spodbujanja usklajenega mednarodnega odziva na humanitarne krize so ukrepi iz tega poglavja v skladu s tistimi, ki jih usklajuje Urad OZN za usklajevanje humanitarnih aktivnosti.

Predlog spremembe    96

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 2 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2c.  Evropska prostovoljska enota za humanitarno pomoč prispeva h krepitvi vidika enakosti spolov v humanitarni pomoči Unije ter spodbuja ustrezne humanitarne odzive na posebne potrebe žensk. Posebna pozornost se nameni sodelovanju z ženskimi skupinami in mrežami, da bi spodbudili sodelovanje in vodilno vlogo žensk pri zagotavljanju humanitarne pomoči in se oprli na njihove zmogljivosti in znanje za prispevanje k obnovi, izgradnji miru, zmanjšanju tveganja nesreč in večji odpornosti prizadetih skupnosti.

Predlog spremembe    97

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 2 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2d.  Posebni pogoji za napotitve se določijo v tesnem posvetovanju z organizacijami gostiteljicami, in sicer s sporazumom med organizacijami pošiljateljicami in Evropsko prostovoljsko enoto za humanitarno pomoč, vključno s pravicami in obveznostmi, trajanjem in lokacijo napotitve ter nalogami, ki jih je treba opraviti.

Predlog spremembe    98

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 3 – točka -a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(aa)  solidarnostni projekti;

Predlog spremembe    99

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a.  Na podlagi predhodne ocene potreb v tretjih državah ta uredba podpira ukrepe, namenjene krepitvi zmogljivosti humanitarne pomoči, da se povečata pripravljenost in odziv na humanitarne krize na lokalni ravni ter zagotovi, da ima prostovoljno delo učinkovit in trajnostni učinek na terenu, vključno z:

 

(a)   obvladovanjem tveganja za naravne nesreče, pripravljenostjo in odzivanjem na nesreče, mentorstvom in usposabljanjem na področju upravljanja prostovoljnega dela ter na drugih relevantnih področjih za osebje in prostovoljce iz organizacij gostiteljic;

 

(b)   izmenjavo najboljših praks, tehnično pomočjo, programi za tesno sodelovanje ter izmenjavo osebja in prostovoljcev, ustvarjanjem mrež in drugimi relevantnimi ukrepi.

Predlog spremembe    100

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 3 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3b.  Komisija nadaljuje, vzdržuje in posodablja zbirko podatkov prostovoljcev EU za humanitarno pomoč, ureja dostop do nje in njeno uporabo, tudi glede razpoložljivosti in primernosti prostovoljcev v okviru pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč, kar omogoča nadaljnjo udeležbo prostovoljcev, ki se vrnejo v EU. Obdelava osebnih podatkov v zbirki podatkov ali zanjo se po potrebi opravi v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta1a in Uredbo (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta1b.

 

____________________

 

1a Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

 

1b Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

Predlog spremembe    101

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Prostovoljstvo v podporo operacijam humanitarne pomoči iz člena 4(1)(a) zajema razsežnost učenja in usposabljanja, ne nadomešča pripravništev ali zaposlitev in temelji na pisnem dogovoru o prostovoljskem delu.

1.  Prostovoljstvo v podporo operacijam humanitarne pomoči vključuje ustrezno učenje in usposabljanje, tudi pred napotitvijo, v zvezi s projekti, v katere bodo vključeni mladi, z ustreznim poudarkom na načelih humanitarne pomoči iz člena 10(2), vključno z načelom neškodovanja, ter ne nadomešča pripravništva ali zaposlitve in temelji na pisnem dogovoru o prostovoljnem delu.

Predlog spremembe    102

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a.  Pobuda Prostovoljci EU za humanitarno pomoč spodbuja sodelovanje lokalnih prostovoljcev iz tretjih držav.

Predlog spremembe    103

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Prostovoljstvo v okviru tega sklopa se lahko opravlja le v tretjih državah:

2.  Prostovoljstvo v okviru tega sklopa se lahko opravlja le:

Predlog spremembe    104

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2a.  Na podlagi predhodne ocene potreb organizacij pošiljateljic in organizacij gostiteljic ter drugih ustreznih akterjev v tretjih državah Evropska prostovoljska enota za humanitarno pomoč podpira ukrepe, katerih namen je:

 

(a)  krepitev zmogljivosti organizacij gostiteljic za humanitarno pomoč v tretjih državah, da se izboljšata lokalna pripravljenost in odziv na humanitarne krize ter zagotovi učinkovit in trajnosten učinek dela Evropske prostovoljske enote za humanitarno pomoč na terenu z obvladovanjem tveganja nesreč, pripravljenostjo in odzivanjem na nesreče, prehodom s humanitarnega odziva na trajnostni lokalni razvoj, mentorstvom in usposabljanjem na področju upravljanja prostovoljnega dela;

 

(b)  izmenjava dobre prakse, tehnična pomoč, programi tesnega medinstitucionalnega sodelovanja ter izmenjava osebja in prostovoljcev.

Predlog spremembe    105

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 2 (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2b.  Ocena stopnje tveganja v zvezi z varnostjo in zaščito prostovoljcev je prednostna naloga, zlasti v državah ali na območjih, ki se štejejo za nestabilna ali kjer obstajajo neposredna tveganja.

Predlog spremembe    106

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 2 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2c.  Komunikacijske kampanje o evropski solidarnostni enoti, ki se nanašajo na pobudo Prostovoljci EU za humanitarno pomoč, se izvajajo predvsem na ozemlju Unije in se osredotočajo na delo prostovoljcev in humanitarnih delavcev v okviru načel humanitarne pomoči, kot so človečnost, neodvisnost, nevtralnost in nepristranskost, na katerih temeljijo njihovi ukrepi.

Predlog spremembe    107

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 2 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2d.  Prostovoljstvo rešuje dejanske potrebe in zapolnjuje vrzeli, ki jih na lokalni ravni določijo gostiteljske organizacije.

Predlog spremembe    108

Predlog uredbe

Člen 11 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 11a

 

Identifikacija in izbor kandidatov za prostovoljce

 

1.   Komisija na podlagi predhodne ocene potreb v tretjih državah identificira in izbere kandidate za prostovoljce za usposabljanje v sodelovanju z nacionalnimi agencijami in organizacijami gostiteljicami.

 

2.   Identifikacija in izbor kandidatov za prostovoljce potekata v skladu s členom 14 ob spoštovanju načel nediskriminacije, enakosti spolov in enakih možnosti.

 

3.   Starostne omejitve iz členov 2 in 15 se ne uporabljajo za prostovoljstvo v podporo operacijam humanitarne pomoči iz tega člena.

Predlog spremembe    109

Predlog uredbe

Člen 11 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 11 b

 

Usposabljanje kandidatov za prostovoljce

 

1.   Komisija na podlagi obstoječih programov in postopkov pripravi program usposabljanja, s katerim se kandidati za prostovoljce pripravijo za podporo in dopolnjevanje ukrepov humanitarne pomoči.

 

2.   Kandidati za prostovoljce, ki so bili identificirani in izbrani v skladu s postopkom za prijavo, so upravičeni do udeležbe v programu usposabljanja, ki ga izvajajo kvalificirane organizacije. Obseg in vsebina usposabljanja, ki ga mora opraviti vsak kandidat za prostovoljca, se določita po posvetovanju s potrjeno gostiteljsko organizacijo glede na potrebe, ob upoštevanju predhodnih izkušenj kandidata za prostovoljca in načrtovanega kraja opravljanja prostovoljstva.

 

3.   Program usposabljanja vključuje oceno pripravljenosti kandidatov za prostovoljce za napotitev na izvajanje nalog v podporo in dopolnitev ukrepov humanitarne pomoči v tretjih državah ter za odzivanje na lokalne potrebe.

Predlog spremembe    110

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Finančna sredstva za izvajanje programa za obdobje 2021–2027 znašajo 1 260 000 000 EUR v tekočih cenah.

1.  Finančna sredstva za izvajanje programa za obdobje 2021–2027 znašajo 1.112.988.000 EUR v cenah iz leta 2018 [1.260.000.000 EUR v tekočih cenah].

Predlog spremembe    111

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Znesek iz odstavka 1 se lahko uporabi za tehnično in upravno pomoč za izvajanje programa, npr. aktivnosti pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, vključno s korporativnimi informacijskotehnološkimi sistemi.

2.  Znesek iz odstavka 1 se lahko uporabi za tehnično in upravno pomoč za izvajanje programa, npr. aktivnosti pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, vključno s korporativnimi informacijskotehnološkimi sistemi. Ustrezen znesek proračuna se nameni tudi izmenjavi dobre prakse med državami članicami in razvoju mladinskih mrež.

Predlog spremembe    112

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a.  Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 29 za spremembo te uredbe, da bi se omogočili prožnost in prilagoditev okvirne razčlenitve proračunskih sredstev po aktivnostih iz člena 12a. Delegirani akti, sprejeti v skladu s tem členom, odražajo nove politične prednostne naloge s ponovno prilagoditvijo razčlenitve v obsegu največ 20 %.

Obrazložitev

Navedeni obseg ustreza obsegu, predlaganem v sedanjem predlogu Erasmus.

Predlog spremembe    113

Predlog uredbe

Člen 12 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 12a

 

Razčlenitev proračunskih sredstev, namenjenih aktivnostim iz členov 7, 8, 9 in 11

 

Okvirna razčlenitev proračunskih sredstev, namenjenih aktivnostim iz členov 7, 8, 9 in 11, je naslednja:

 

(a)  za prostovoljstvo v solidarnostnih aktivnostih in solidarnostnih projektih iz členov 7 in 9: 86 %;

 

(b)  za pripravništva in zaposlitve iz člena 8: 8 %; in

 

(c)  za prostovoljstvo v podporo operacijam humanitarne pomoči iz člena 11: 6 %;

Predlog spremembe    114

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  S programom se lahko zagotovi financiranje v kateri koli obliki iz finančne uredbe, zlasti v obliki nepovratnih sredstev, nagrad in javnih naročil.

2.  S programom se lahko zagotovi financiranje v kateri koli obliki iz finančne uredbe, zlasti v obliki nepovratnih sredstev, nagrad in javnih naročil. Za poenostavitev zahtev za upravičence se čim več uporabljajo pavšalni zneski, stroški na enoto in pavšalno financiranje.

Predlog spremembe    115

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a.  O finančnih prispevkih, ki jih v Program plačajo tretje države in se od njih pričakujejo, se, ko je na voljo dovolj informacij, v okviru letnega ali vmesnega poročanja o Programu poroča obema vejama proračunskega organa.

Predlog spremembe    116

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a. Udeležencem, ki se preselijo v drugo državo, se zagotovi popolno zdravstveno varstvo, do katerega so upravičeni v državi članici, v kateri imajo stalno prebivališče, in ne le nujno zdravstveno varstvo. Zdravstveno varstvo se zagotavlja prek služb javnega zdravstva države članice, v kateri se aktivnost opravlja, če pa takih služb ni ali v primeru očitne neskladnosti s standardi kakovosti države članice prebivališča, prek zasebnih zdravstvenih služb v državi članici, v kateri se aktivnost opravlja.

Predlog spremembe    117

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1b. Pri izvajanju te uredbe Komisija, države članice in druge sodelujoče države spodbujajo socialno vključenost in enake pogoje za dostop, vključno s sodelovanjem mladih z manj priložnostmi.

Predlog spremembe    118

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  V evropski solidarnostni enoti lahko sodelujejo javni ali zasebni subjekti in mednarodne organizacije, če so prejeli znak kakovosti evropske solidarnostne enote.

1.  V evropski solidarnostni enoti lahko sodelujejo javni ali zasebni subjekti, nepridobitni ali pridobitni, in mednarodne organizacije, vključno z mladinskimi organizacijami, verskimi ustanovami, dobrodelnimi združenji, laičnimi humanističnimi organizacijami, nevladnimi organizacijami ali drugimi akterji civilne družbe, če nudijo solidarnostne aktivnosti, če so pravne osebe v skladu z zakonodajo države, v kateri so registrirani, in če so prejeli znak kakovosti evropske solidarnostne enote. Znak kakovosti potrjuje, da lahko aktivnosti izpolnjujejo cilje iz člena 3 in zagotavljajo ukrepe iz člena 4.

Predlog spremembe    119

Predlog uredbe

16 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Vlogo subjekta, da bi postal sodelujoča organizacija evropske solidarnostne enote, oceni pristojni izvajalski organ evropske solidarnostne enote na podlagi načel enake obravnave, enakih možnosti in nediskriminacije, nenadomeščanja zaposlitve, zagotavljanja visokokakovostnih aktivnosti z učno razsežnostjo s poudarkom na osebnem, družbeno-izobraževalnem in poklicnem razvoju, ustreznih ureditev usposabljanja, dela in prostovoljstva, varnega in dostojnega okolja in pogojev ter „načela neprofitnosti“ v skladu s finančno uredbo. Na podlagi navedenih načel se ugotovi, ali aktivnosti subjekta izpolnjujejo zahteve evropske solidarnostne enote.

2.  Vlogo subjekta, da bi postal sodelujoča organizacija evropske solidarnostne enote, oceni pristojni izvajalski organ evropske solidarnostne enote na podlagi načel enake obravnave, enakih možnosti in nediskriminacije, nenadomeščanja zaposlitve, zagotavljanja visokokakovostnih, lahko dostopnih in vključujočih aktivnosti z jasno dodano vrednostjo za ugotovljene potrebe skupnosti, učno razsežnostjo s poudarkom na osebnem, družbeno-izobraževalnem in poklicnem razvoju, ustreznih ureditev usposabljanja, dela in prostovoljstva, varnega in dostojnega okolja in pogojev ter „načela neprofitnosti“ v skladu s finančno uredbo. Na podlagi navedenih načel se ugotovi, ali aktivnosti subjekta izpolnjujejo zahteve in cilje evropske solidarnostne enote. Znak kakovosti se dodeli zgolj organizacijam, ki se zavežejo, da bodo spoštovale ta načela.

Predlog spremembe    120

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Na podlagi ocene se subjektu lahko podeli znak kakovosti evropske solidarnostne enote. Pridobljeni znak se redno ponovno oceni in se lahko odvzame.

3.  Na podlagi ocene se subjektu lahko podeli znak kakovosti evropske solidarnostne enote. Posebne zahteve, ki morajo biti izpolnjene za pridobitev znaka kakovosti, so odvisne od vrste solidarnostne aktivnosti in vloge subjekta. Pridobljeni znak se redno ponovno oceni in če se zlorabi ali ni v skladu z načeli iz odstavka 2, se odvzame. Vsak subjekt, ki bistveno spremeni svoje aktivnosti, o tem obvesti pristojni izvajalski organ, da ga ponovno oceni.

Predlog spremembe    121

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

4a.  Sodelujoče organizacije, ki so pridobile znak kakovosti, imajo dostop do platforme, da lahko zlahka iščejo ustrezne kandidate, kar udeležencem ter sodelujočim organizacijam olajša sodelovanje pri solidarnostnih aktivnostih.

Predlog spremembe    122

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 4 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

4b.  Sodelujoče organizacije prispevajo k spodbujanju programa s tem, da nekdanjim udeležencem prek mreže omogočijo, da delijo svoje izkušnje in delujejo kot ambasadorji za morebitno prihodnjo generacijo udeležencev v programu.

Predlog spremembe    123

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

5a.  Sodelujoče organizacije imajo v okviru evropske solidarnostne enote več vlog. V gostiteljski vlogi izvajajo aktivnosti v zvezi z dajanjem ponudb za solidarnostne dejavnosti registriranim udeležencem, izbiro in sprejemanjem udeležencev, kar vključuje tudi organizacijo aktivnosti ter po potrebi svetovanje in podporo udeležencem med vsemi fazami solidarnostne aktivnost ter zagotavljanje ustreznega delovnega okolja udeležencem in povratnih informacij udeležencu po končani aktivnosti. V podporni vlogi izvajajo aktivnosti v zvezi s pošiljanjem, pripravo in podporo udeležencem pred odhodom, med solidarnostno aktivnostjo in po njej, kar vključuje usposabljanje in usmerjanje udeležencev k lokalnim organizacijam po končani aktivnosti. Organizacije v podporni vlogi lahko zagotavljajo tudi upravno in logistično podporo udeležencem v solidarnostnih projektih.

Predlog spremembe    124

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Za financiranje v okviru evropske solidarnostne enote se lahko prijavijo vsi javni ali zasebni subjekti s sedežem v sodelujoči državi ter mednarodne organizacije. Pri aktivnostih iz členov 7, 8 in 11 je predpogoj za prejem finančnih sredstev v okviru evropske solidarnostne enote, da sodelujoča organizacija pridobi znak kakovosti. Pri solidarnostnih projektih iz člena 9 se lahko za financiranje prijavijo tudi fizične osebe v imenu neformalnih skupin udeležencev evropske solidarnostne enote.

Za financiranje v okviru evropske solidarnostne enote se lahko prijavijo vsi javni ali zasebni subjekti s sedežem v sodelujoči državi ter mednarodne organizacije. Pri aktivnostih iz členov 7, 8 in 11 je predpogoj za prejem finančnih sredstev v okviru evropske solidarnostne enote, da sodelujoča organizacija pridobi znak kakovosti. Pri solidarnostnih projektih iz člena 9 se lahko za financiranje prijavijo tudi fizične osebe v imenu neformalnih skupin udeležencev evropske solidarnostne enote. Praviloma se zahteve za nepovratna sredstva predložijo nacionalni agenciji države, v kateri ima organizacija sedež. Zahteve za nepovratna sredstva za aktivnosti, ki jih organizirajo evropske ali mednarodne organizacije, aktivnosti prostovoljskih skupin na prednostnih področjih, opredeljenih na evropski ravni, in aktivnosti v podporo operacijam humanitarne pomoči v tretjih državah, se predložijo EACEA.

Predlog spremembe    125

Predlog uredbe

Člen 18 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Program dela

Letni program dela

Predlog spremembe    126

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek -1 (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Sekundarne politične odločitve in prednostne naloge, vključno s podrobnostmi posebnih ukrepov iz členov od 4 do 11, se določijo vsako leto s programom dela v skladu s členom [110] finančne uredbe. V letnem programu dela se navedejo tudi podrobnosti glede izvajanja programa. Poleg tega se za ukrepe, ki jih upravlja nacionalna agencija, v programu dela navedejo zneski, dodeljeni posameznim ukrepom, in porazdelitev sredstev med države članice in tretje države, pridružene programu. Komisija se pooblasti za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 29, da to uredbo dopolni s sprejetjem letnih programov dela.

Obrazložitev

Ta predlog spremembe se nanaša na nadomestitev izvedbenih aktov kot načina za sprejemanje programov dela z delegiranimi akti. V njem je navedeno, da uredba vsebuje omejene podrobnosti o politiki za zagotovitev prožnosti in da se bodo podrobne politične odločitve sprejemale s programi dela. Odraža horizontalni pristop, usklajen z drugimi dokumenti odbora CULT o večletnem finančnem okviru.

Predlog spremembe    127

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Vmesna ocena programa se opravi, ko je na voljo dovolj informacij o izvajanju programa, vendar najpozneje v štirih letih od začetka izvajanja programa. Priložena ji je tudi končna ocena predhodnega programa.

2.  Vmesni pregled programa se opravi, ko je na voljo dovolj informacij o izvajanju programa. Komisija predloži vmesni pregled Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij najpozneje 30. junija 2024. Priložena mu je tudi končna ocena predhodnega programa.

Predlog spremembe    128

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a.  Komisija po potrebi in na podlagi poročil o vmesnem pregledu in izvajanju, ki jih predložijo države članice, vloži zakonodajne predloge za spremembo te uredbe. Komisija pred pristojnimi odbori Evropskega parlamenta poroča o vmesnem pregledu, tudi glede svoje odločitve, ali je treba to uredbo spremeniti.

Obrazložitev

To zagotavlja ustrezen vmesni pregled in revizijsko klavzulo, ki odraža horizontalni pristop, usklajen z drugimi dokumenti Odbora CULT o večletnem finančnem okviru.

Predlog spremembe    129

Predlog uredbe

Člen 21 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Prejemniki finančnih sredstev Unije potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije, zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov, z zagotavljanjem jasnih, učinkovitih in sorazmernih ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo.

1.  Prejemniki finančnih sredstev Unije potrdijo izvor sredstev in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije (zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov) z zagotavljanjem hitrih, jasnih, učinkovitih in sorazmernih ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo.

Predlog spremembe    130

Predlog uredbe

Člen 21 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s programom ter njegovimi ukrepi in rezultati. Finančna sredstva, dodeljena programu, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so povezane s ciljema iz člena 3.

2.  Komisija v sodelovanju z nacionalnimi organi in nacionalnimi agencijami v sodelujočih državah ter ustreznimi omrežji na ravni Unije izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s programom ter njegovimi ukrepi in rezultati. Finančna sredstva, dodeljena programu, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so povezane s ciljema iz člena 3.

Predlog spremembe    131

Predlog uredbe

Člen 21 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Nacionalne agencije iz člena 23 razvijejo dosledno strategijo za učinkovito ozaveščanje ter razširjanje in uporabo rezultatov aktivnosti, podprtih na podlagi ukrepov, ki jih upravljajo v okviru programa, pomagajo Komisiji pri splošni nalogi razširjanja informacij o programu, vključno z informacijami o ukrepih in aktivnostih, ki se upravljajo na nacionalni ravni in na ravni Unije, in njegovih rezultatih ter zadevne ciljne skupine obveščajo o ukrepih in aktivnostih, ki se izvajajo v njihovi državi.

3.  Nacionalne agencije iz člena 23 razvijejo dosledno strategijo za informiranje in učinkovito ozaveščanje ter razširjanje vsem morebitnim upravičencem in uporabo rezultatov aktivnosti, podprtih na podlagi ukrepov, ki jih upravljajo v okviru programa, pomagajo Komisiji pri splošni nalogi razširjanja informacij o programu, vključno z informacijami o ukrepih in aktivnostih, ki se upravljajo na nacionalni ravni in na ravni Unije, in njegovih rezultatih ter zadevne ciljne skupine obveščajo o ukrepih in aktivnostih, ki se izvajajo v njihovi državi.

Predlog spremembe    132

Predlog uredbe

Člen 21 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a.  Sodelujoče organizacije uporabljajo tržno ime „evropska solidarnostna enota“ za obveščanje in širjenje informacij v zvezi s programom.

Predlog spremembe    133

Predlog uredbe

Člen 23 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a.  Nacionalna agencija se redno posvetuje z upravičenci programa (posamezniki in organizacije), da bi zbrala njihove povratne informacije o programu, ocenila kakovost aktivnosti in njihov razvoj na podlagi smernic Komisije, zagotovila podporo udeležencem v primeru težav ter na podlagi teh povratnih informacij in strokovnega znanja izboljšala izvajanje programa na nacionalni ravni.

Predlog spremembe    134

Predlog uredbe

Člen 24 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  določa standarde notranje kontrole za zadevno nacionalno agencijo in pravila za upravljanje finančnih sredstev Unije za dodelitev nepovratnih sredstev s strani nacionalnih agencij;

(a)  določa standarde notranje kontrole za zadevno nacionalno agencijo in pravila za upravljanje finančnih sredstev Unije, ki jih nacionalne agencije dodelijo kot nepovratna sredstva, pri čemer upošteva zahteve glede poenostavitve ter udeležencem in sodelujočim organizacijam ne nalaga dodatnih bremen;

Predlog spremembe    135

Predlog uredbe

Člen 24 – odstavek 1 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ba)  vključuje zahtevo, da se za mrežo nacionalnih agencij in skupaj z njo organizirajo redni sestanki in usposabljanja, da bi se zagotovilo skladno izvajanje programa v vseh sodelujočih državah;

Predlog spremembe    136

Predlog uredbe

Člen 24 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a.  Komisija organizira redne sestanke o izvajanju programa z reprezentativnima številom in vrsto mrež, ki zastopajo mlade in prostovoljce, ter drugimi ustreznimi organizacijami civilne družbe, vključno s socialnimi partnerji in mrežami, ki so upoštevne za dejavnosti programa.

Predlog spremembe    137

Predlog uredbe

Člen 24 – odstavek 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

5a.  Če Komisija ne more sprejeti letne izjave o upravljanju ali neodvisnega revizijskega mnenja o njej ali če nacionalna agencija pripomb Komisije ne izvaja zadovoljivo, lahko Komisija izvede katere koli previdnostne ali korektivne ukrepe, ki so potrebni za zavarovanje finančnih interesov Unije v skladu s točko (c) člena 131(3) finančne uredbe.

Predlog spremembe    138

Predlog uredbe

Člen 24 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 24a

 

Izvajalska agencija za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo

 

EACEA je na ravni Unije odgovorna za upravljanje vseh faz dodeljevanja nepovratnih sredstev za projekte programa iz člena 7, ki jih predložijo evropske ali platformne organizacije za aktivnosti prostovoljskih skupin na prednostnih področjih, opredeljenih na evropski ravni, in aktivnosti v podporo operacijam humanitarne pomoči v tretjih državah.

 

EACEA je odgovorna tudi za akreditacijo (tj. znak kakovosti) in spremljanje evropskih ali platformnih organizacij, organizacij, ki so odgovorne za izvajanje nacionalnih programov ali skladov Unije z deljenim upravljanjem, in organizacij, ki želijo izvajati aktivnosti, s katerimi se podpirajo operacije humanitarne pomoči.

Predlog spremembe    139

Predlog uredbe

Člen 25 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Revizije uporabe prispevkov Unije, ki jih opravijo osebe ali subjekti, vključno s tistimi, ki jih niso pooblastili institucije ali organi Unije, so osnova za splošno zagotovilo v skladu s [členom 127] finančne uredbe.

1.  Revizije uporabe prispevkov Unije, ki jih opravijo osebe ali subjekti, vključno s tistimi, ki jih niso pooblastili institucije ali organi Unije, so osnova za splošno zagotovilo v skladu s členom [127] finančne uredbe in se v skladu z enakimi merili izvajajo v vseh državah članicah.

Predlog spremembe    140

Predlog uredbe

Člen 26 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Nacionalne agencije so odgovorne za primarne kontrole upravičencev do nepovratnih sredstev, in sicer za ukrepe evropske solidarnostne enote, za katere so pristojne. Te kontrole dajo razumna zagotovila, da se dodeljena nepovratna sredstva uporabljajo za predvidene namene in v skladu s pravili Unije, ki se uporabljajo.

2.  Nacionalne agencije so odgovorne za primarne kontrole upravičencev do nepovratnih sredstev, in sicer za ukrepe evropske solidarnostne enote, za katere so pristojne. Te kontrole so sorazmerne in ustrezne ter dajo razumna zagotovila, da se dodeljena nepovratna sredstva uporabljajo za predvidene namene in v skladu s pravili Unije, ki se uporabljajo.

Predlog spremembe    141

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Ukrepi evropske solidarnostne enote so skladni z zadevnimi politikami, instrumenti in programi na ravni Unije, zlasti s programom Erasmus, in obstoječimi mrežami na ravni Unije, ki so relevantne za aktivnosti evropske solidarnostne enote, ter jih dopolnjujejo.

1.  Ukrepi evropske solidarnostne enote so skladni z zadevnimi politikami, instrumenti in programi na ravni Unije, zlasti s programom Erasmus, evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi (ESI), programom za pravice in vrednote ter obstoječimi mrežami na ravni Unije, ki so relevantne za aktivnosti evropske solidarnostne enote, ter jih dopolnjujejo.

Predlog spremembe    142

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Ukrepi evropske solidarnostne enote so skladni tudi z zadevnimi politikami, programi in instrumenti na nacionalni ravni v sodelujočih državah ter jih dopolnjujejo. Komisija, nacionalni organi in nacionalne agencije si v ta namen izmenjujejo informacije o obstoječih nacionalnih shemah in prednostnih nalogah, povezanih s solidarnostjo in mladimi, na eni strani ter ukrepih v okviru evropske solidarnostne enote na drugi strani, da bi se oprli na relevantne dobre prakse ter dosegli uspešnost in učinkovitost.

2.  Ukrepi evropske solidarnostne enote ne nadomeščajo zadevnih politik, programov in instrumentov na nacionalni, regionalni in lokalni ravni v sodelujočih državah ter so z njimi skladni in jih dopolnjujejo. Komisija, nacionalni organi in nacionalne agencije si v ta namen izmenjujejo informacije o obstoječih nacionalnih shemah in prednostnih nalogah, povezanih s solidarnostjo in mladimi, na eni strani ter ukrepih v okviru evropske solidarnostne enote na drugi strani, da bi se oprli na relevantne dobre prakse ter dosegli uspešnost in učinkovitost.

Predlog spremembe    143

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a.  Da bi se kar najbolj povečala učinkovitost financiranja Unije in učinek programa, si ustrezni organi na vseh ravneh usklajeno prizadevajo za sinergije med vsemi zadevnimi programi. Te sinergije ne smejo voditi do uporabe sredstev za uresničevanje ciljev, ki so drugačni od ciljev iz te uredbe. Z vsemi sinergijami in dopolnjevanjem se poenostavijo postopki prijave na ravni izvajanja, ki jih spremljajo ustrezne izvedbene smernice.

Predlog spremembe    144

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Ukrepi evropske solidarnostne enote v tretjih državah iz člena 11 so skladni predvsem z drugimi področji zunanjega delovanja Unije, zlasti s politiko humanitarne pomoči, politiko razvojnega sodelovanja, širitveno politiko, sosedsko politiko in mehanizmom Unije na področju civilne zaščite, ter jih dopolnjujejo.

3.  Ukrepi evropske solidarnostne enote v tretjih državah iz člena 11 so skladni predvsem z drugimi področji zunanjega delovanja Unije, zlasti s politiko humanitarne pomoči, politiko razvojnega sodelovanja, varnostno politiko, širitveno politiko, sosedsko politiko in mehanizmom Unije na področju civilne zaščite, ter jih dopolnjujejo.

Predlog spremembe    145

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 19 se prenese na Komisijo za obdobje trajanja programa.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 12, 18 in 19 se prenese na Komisijo za obdobje trajanja programa.

Obrazložitev

Ta predlog spremembe se nanaša na nadomestitev izvedbenih aktov kot sredstva za sprejemanje programov dela z delegiranimi akti in na ustrezne spremembe.

Predlog spremembe    146

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Prenos pooblastila iz člena 19 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

3.  Prenos pooblastila iz členov 12, 18 in 19 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

Obrazložitev

Ta predlog spremembe se nanaša na nadomestitev izvedbenih aktov kot sredstva za sprejemanje programov dela z delegiranimi akti in na ustrezne spremembe.

Predlog spremembe    147

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 19, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 12, 18 in 19, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Obrazložitev

Ta predlog spremembe se nanaša na nadomestitev izvedbenih aktov kot sredstva za sprejemanje programov dela z delegiranimi akti in na ustrezne spremembe.

Predlog spremembe    148

Predlog uredbe

Priloga – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Kazalniki za spremljanje in poročanje:

Program se pozorno spremlja z namenom ugotavljanja, koliko se z njim uresničujejo splošni cilj in posebni cilji, ter spremljanja njegovih izložkov, rezultatov in učinkov. Zato se določi minimalni okvir kazalnikov, ki se uporablja kot podlaga za prihodnji podrobni program za spremljanje izložkov, rezultatov in učinkov programa, vključno z razširjenim nizom kvalitativnih in kvantitativnih kazalnikov:

Predlog spremembe    149

Predlog uredbe

Priloga I – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  delež udeležencev iz okolij z manj priložnostmi; in

(b)  delež udeležencev iz okolij z manj priložnostmi;

Predlog spremembe    150

Predlog uredbe

Priloga I – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  število organizacij z znakom kakovosti evropske solidarnostne enote.

(c)  število organizacij z znakom kakovosti evropske solidarnostne enote;

Predlog spremembe    151

Predlog uredbe

Priloga I – odstavek 1 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ca)  število udeležencev pri zaposlitvah (znotraj države in čezmejno) po državi, starosti, spolu, delovnih izkušnjah in stopnji izobrazbe;

Predlog spremembe    152

Predlog uredbe

Priloga I – odstavek 1 – točka c b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(cb)  število udeležencev v solidarnostnih projektih po državi, starosti, spolu, delovnih izkušnjah in stopnji izobrazbe;

Predlog spremembe    153

Predlog uredbe

Priloga I – odstavek 1 – točka c c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(cc)  število organizacij, ki jim je bil odvzet znak kakovosti;

Predlog spremembe    154

Predlog uredbe

Priloga I – odstavek 1 – točka c d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(cd)  število organizacij z znakom kakovosti po državi in prejetem financiranju;

Predlog spremembe    155

Predlog uredbe

Priloga I – odstavek 1 – točka c e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ce)  število mladih udeležencev z manj priložnostmi. Kazalniki rezultatov (sestavljeni kazalniki);

Predlog spremembe    156

Predlog uredbe

Priloga I – odstavek 1 – točka c f (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(cf)  število udeležencev, ki so poročali o pozitivnem učnem rezultatu;

Predlog spremembe    157

Predlog uredbe

Priloga I – odstavek 1 – točka c g (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(cg)  odstotek udeležencev, ki so jim bili učni rezultati priznani s potrdilom, kot je Youthpass, ali z drugo vrsto formalnega priznanja za sodelovanje v evropski solidarnosti enoti;

Predlog spremembe    158

Predlog uredbe

Priloga I – odstavek 1 – točka c h (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ch)  splošna stopnja zadovoljstva udeležencev glede na kakovost aktivnosti; in

Predlog spremembe    159

Predlog uredbe

Priloga I – odstavek 1 – točka c i (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ci)  število oseb, ki so jim solidarnostne aktivnosti neposredno ali posredno pomagale.

(1)

Še ni objavljeno v Uradnem listu.

(2)

Še ni objavljeno v Uradnem listu.


OBRAZLOŽITEV

Ozadje in izbire politike novega predloga

Evropska unija temelji na solidarnosti: solidarnosti med njenimi državljani, čezmejni solidarnosti med njenimi državami članicami in solidarnosti, ki je del njenega delovanja znotraj in zunaj meja Unije.

Evropski parlament in Svet sta kot odgovor na jasno zahtevo, da je treba za mlade narediti več, junija 2018 dosegla politični dogovor (sprejet na plenarnem zasedanju 11. septembra 2018) o vzpostavitvi evropske solidarnostne enote, ki več prostovoljskih in solidarnostnih programov EU na področju pripravništev/zaposlitev združuje v en sam program, ki deluje kot enotna vstopna točka za vse priložnosti za mlade, povezane s solidarnostjo. Program daje mladim nove priložnosti za sodelovanje v kakovostnih solidarnostnih aktivnostih na lokalni in evropski ravni ter potrebna orodja za to, da bi ob koristnem usposabljanju in pridobivanju koristnih kompetenc za svoj prihodnji osebni razvoj pozitivno vplivali na svoje skupnosti.

Evropska komisija je 11. junija 2018 objavila nov predlog za evropsko solidarnostno enoto (COM(2018)0440). Z novim predlogom so aktivnosti programa usklajene s ciklom večletnega finančnega okvira, saj je predlagano, da se proračunska sredstva namensko dodelijo v lastni proračunski vrstici. Poleg tega predlog razširja področje aktivnosti evropske solidarnostne enote z vključitvijo aktivnosti v podporo operacijam humanitarne pomoči, ki so se prej izvajale prek pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč. Ker so med programoma podobnosti, Komisija meni, da bi njuna združitev prinesla naslednje koristi:

•  vsi udeleženci bi bili vključeni na skupni seznam, s čimer bi se povečali preglednost in hitrost postopka kadrovanja;

•  oblikovale bi se enotne komunikacijske aktivnosti in blagovna znamka. S tem bi se povečal domet aktivnosti za promocijo programa, ki bi tako postal enotna vstopna točka za solidarnostne aktivnosti, ki jih izvajajo mladi;

•  uveden bi bil enoten mehanizem izvajanja, tako da bi se za vse organizacije in projekte uporabljal isti elektronski obrazec, s katerim bi se bilo mogoče prijaviti za pridobitev znaka kakovosti in sredstev. S tem bi se poenostavili postopki za organizacije in zmanjšali skupni stroški upravljanja;

•  z ohranjanjem enega samega nabora orodij in sistemov bi dosegli precejšnje sinergije in prihranke pri stroških.

Poleg tega novi predlog temelji na elementih političnega dogovora, doseženega junija 2018 (sprejetega na plenarnem zasedanju 11. septembra 2018), in jih v veliki meri tudi vključuje, hkrati pa je ambicioznejši, saj določa večji proračun, razširja področje aktivnosti in izboljšuje delovanje programa.

Stališče poročevalke

Glede na dosežke sedanjega političnega dogovora o vzpostavitvi evropske solidarnostne enote in ob upoštevanju različnih elementov novega predloga poročevalka predlaga, da se ponovno uvedejo nekateri elementi, ki so bili prej dogovorjeni v okviru evropske solidarnostne enote za obdobje 2018–2020 in ki v sedanji predlog niso bili vključeni.

Poročevalka je organizirala obsežno in vključujoče posvetovanje z različnimi deležniki. Na podlagi tega postopka posvetovanja ter temeljite analize sedanjega okvira in novega predloga je mogoče na splošno ugotoviti, da bi bila lahko prihodnja evropska solidarnostna enota boljši okvir za solidarnostne aktivnosti, če bi:

•  določala jasnejše cilje ter boljšo povezavo z razmerami in potrebami mladih ter s potrebami družbe;

•  izboljšala vključenost in dostopnost aktivnosti evropske solidarnostne enote za vse mlade ob upoštevanju raznolikosti njihovega družbeno-ekonomskega okolja in morebitnih ovir;

•  zagotavljala učinkovite sinergije in operativno združljivost med evropsko solidarnostno enoto, prihodnjim programom Erasmus in drugimi ustreznimi programi ter v okviru prenovljene strategije EU za mlade.

V zvezi s tem vas želi poročevalka opozoriti na več predlogov sprememb, katerih namen je doseči zgoraj omenjene splošne cilje.

Razdelitev proračunskih sredstev glede na aktivnosti – Sedanji politični dogovor o evropski solidarnostni enoti za obdobje 2018–2020 dejansko predvideva okvirne pragove za razdelitev proračunskih sredstev po sklopih. Poročevalka meni, da bi moralo biti v novem predlogu navedeno tudi, kako bodo proračunska sredstva razdeljena med različne aktivnosti v okviru nove evropske solidarnostne enote, ter da bi morala biti ta razdelitev skladna s cilji in realnimi pričakovanji na podlagi izvajanja prejšnjih programov. Po mnenju poročevalke bi moralo biti prostovoljstvo bistvo programa, vendar mora biti razdelitev proračunskih sredstev še naprej okvirna, da bi omogočala potrebno prožnost.

•  Večja prepoznavnost evropske solidarnostne enote – Da bi izpolnili ambiciozni cilj več kot 350.000 napotitev v obdobju sedmih let, bi morale biti evropska solidarnostna enota in priložnosti, ki jih ponuja, podprte z ambicioznejšo kampanjo komuniciranja in povečevanja prepoznavnosti. Poročevalka meni, da je to mogoče doseči:

o  prek ambasadorjev evropske solidarnostne enote (nekdanji udeleženci naj bi svoje izkušnje predstavljali prek mladinskih mrež in izobraževalnih ustanov, nacionalne agencije pa bi jih morale pri tem ustrezno podpirati);

o  s promoviranjem programa prek dinamičnih komunikacijskih sredstev, vključno z družbenimi mediji;

o  z okrepitvijo strategij obveščanja javnosti in komuniciranja, zlasti na oddaljenih območjih.

•  Večja vključenost deležnikov v celotnem ciklu – Poročevalka meni, da bi se bilo treba med celotnim izvajanjem programa redno posvetovati z deležniki, zlasti mladinskimi mrežami in sodelujočimi organizacijami.

•  Poudarek na cilju vključevanja in njegovi konkretizaciji – Poročevalka na podlagi dokazov in rezultatov posvetovanja meni, da je mogoče v celotnem programu njegov vidik vključevanja izboljšati in okrepiti. Zato je predlagano naslednje:

o  povratne informacije bi morale vključevati oceno o tem, kako je po mnenju udeležencev izpolnjen cilj vključevanja (poleg drugih ciljev programa);

o  aktivnosti znotraj države bi morale biti omejene na projekte, katerih prevladujoči cilj je vključevanje (države članice bi morale biti predvsem odgovorne za financiranje aktivnosti znotraj države, vendar bi bilo, če nacionalne sheme niso na voljo, nepošteno, če bi izključili mlade z manj priložnostmi, ki včasih nimajo na voljo drugih možnosti);

o  evropska solidarnostna enota bi morala mladim z manj priložnostmi omogočati, da v solidarnostnih aktivnostih sodelujejo za krajši čas.

•  Različne zahteve v zvezi z znakom kakovosti – Da bi zagotovili visokokakovostne priložnosti, bi morale po mnenju poročevalke za sodelujoče organizacije veljati različne zahteve za podelitev znaka kakovosti glede na vrsto aktivnosti (za različne aktivnosti so namreč potrebne različne zmogljivosti in storitve).

•  Poudarek na dolgoročnem prostovoljstvu – Prostovoljska izkušnja v okviru evropske solidarnostne enote bi morala udeležence spodbuditi k vseživljenjskemu sodelovanju v solidarnostnih aktivnostih. Evropska solidarnostna enota bi morala krepiti razvoj duha prostovoljstva med mladimi.

•  Zaposlitve in pripravništva – Poročevalka meni, da morajo vse solidarnostne aktivnosti v obliki zaposlitev in pripravništev vključevati temeljito in smiselno razsežnost učenja in usposabljanja (kot je navedeno v okviru za kakovost pripravništev). Poleg tega in z namenom okrepitve solidarnostne razsežnosti aktivnosti morajo vse zaposlitve in pripravništva v okviru evropske solidarnostne enote zajemati izključno neprofitne naloge ne glede na vrsto subjekta.

•  Programi dela se sprejmejo kot delegirani akti – Poročevalka meni, da predlagano sprejemanje programa dela z izvedbenimi akti omogoča Komisiji, da sprejme sekundarne politične odločitve. Za to bi morala biti pristojna sozakonodajalca. Ustrezni instrument za sprejemanje programov dela bi zato moral biti delegirani akt. Ta zadeva je povezana tudi s splošno razpravo o nadzornih pristojnostih Evropskega parlamenta.

•  Opredelitev solidarnosti in natančnejša opredelitev prostovoljstva – Poročevalka meni, da ima evropska solidarnostna enota velik potencial pri krepitvi duha solidarnosti po vsej Evropi. Močnejša solidarnost bi lahko prispevala k oblikovanju močne, povezane in odporne Unije. Poročevalka prav tako meni, da bi se lahko opredelitev pojma „solidarnost“ uporabljala kot povezovalno načelo pri izvajanju programa. Duh solidarnosti se najbolje izraža prek prostovoljstva. Zato bi izboljšavo pomenila tudi natančnejša opredelitev prostovoljstva.

•  Močan učinek na potrebe družbe – Priložnosti, ki jih prinaša opravljanje solidarnostnega dela v okviru evropske solidarnostne enote, bi morale imeti močan učinek na družbo s krepitvijo kohezije, solidarnosti in demokracije v Evropi in zunaj nje. Poročevalka meni, da je mogoče učinek na družbo okrepiti, če aktivnosti ustrezajo konkretnim družbenim potrebam in humanitarnim izzivom na terenu, pri čemer se poseben poudarek namenja spodbujanju socialnega vključevanja.

•  Bolj ciljno usmerjene koristi za udeležence – Evropska solidarnostna enota je koristna za osebno rast udeležencev. Da bi ta potencial čim bolj povečali, bi morali biti opredeljeni učni izidi posameznih aktivnosti udeležencem razvidni vnaprej, da lahko prepoznajo aktivnosti, ki najbolje ustrezajo njihovim pričakovanjem, znanju in spretnostim. Udeležencem bi morale biti zagotovljene tudi smiselne povratne informacije.

Osnutek poročila ne obravnava nobenih določb iz poglavja IV (člena 10 in 11 – Evropska prostovoljska enota za humanitarno pomoč), saj so te v izključni pristojnosti Odbora DEVE (člen 54 Poslovnika).

25.1.2019


MNENJE ODBORA ZA RAZVOJ

za Odbor za kulturo in izobraževanje

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa evropske solidarnostne enote ter razveljavitvi [uredbe o evropski solidarnostni enoti] in Uredbe (EU) št. 375/2014

(COM(2018)0440 – C8-0264/2018 – 2018/0230(COD))

Pripravljavka mnenja (*): Eleni Teoharus (Eleni Theocharous)

(*) Pridruženi odbor – člen 54 Poslovnika

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Evropska komisija je predlagala združitev nedavno vzpostavljene evropske solidarnostne enote za mlade s pobudo Prostovoljci EU za humanitarno pomoč/Evropska prostovoljska enota za humanitarno pomoč, ki je bila ustanovljena leta 2014 in temelji na členu 214 PDEU, ki daje pravno podlago za humanitarno pomoč.

Pobuda Prostovoljci EU za humanitarno pomoč je bila oblikovana na podlagi zahteve iz Pogodbe in naj bi prispevala k zagotavljanju humanitarne pomoči glede na potrebe in za krepitev zmogljivosti in odpornosti ranljivih skupnosti oziroma skupnosti, ki so jih prizadele nesreče, v tretjih državah. Kljub svojemu potencialu v več pogledih je pobuda Prostovoljci EU za humanitarno pomoč zaživela zelo počasi, število prostovoljcev je bilo veliko manjše od tistega, kar je Komisija upala, vmesni ocenjevalci pa so ugotovili, da se partnerji v humanitarnem sektorju niso v potrebnem obsegu odločili za sodelovanje. Postopek obveznega potrjevanja organizacij, ki želijo sodelovati v pobudi, je dolgotrajen in obremenjujoč. Zato je število prostovoljcev doseglo znatno (vendar še vedno prenizko) raven šele leta 2017. Celoten potencial pobude je torej še vedno težko oceniti in je očitno neizkoriščen.

Kljub temu se zdi, da večina deležnikov pozdravlja združitev pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč z evropsko solidarnostno enoto, ki jo lahko dopolni, in sicer z zagotavljanjem prostovoljstva zunaj Unije s humanitarno usmeritvijo. Če bo ustrezno promovirana, bo lahko zagotovila pomembno odskočno desko za mlade, ki se zanimajo za poklicno pot v humanitarnem sektorju, in bo dragocena vstopna točka za prostovoljstvo in državljansko udejstvovanje ter bi lahko na splošno spodbudila zanimanje za globalne humanitarne izzive.

Poleg tega bi moralo biti še vedno možno, da neprofitne humanitarne organizacije in izkušeni strokovnjaki izkoristijo možnosti usposabljanja in financiranja, če želijo sodelovati v novem programu. Pripravljavka mnenja zato priporoča, da se splošna zgornja starostna meja 30 let v okviru sklopa, ki temelji na pobudi Prostovoljci EU za humanitarno pomoč, ne uporabi, da bi tako izkušenim posameznikom omogočili prostovoljno prispevanje k humanitarni pomoči, zlasti glede na to, da morda potrebujejo posebno usposabljanje pred napotitvijo.

Kot je navedeno zgoraj, je akreditacija organizacij za sodelovanje v pobudi Prostovoljci EU za humanitarno pomoč zapletena in se je izkazala za veliko oviro pri doseganju večjega števila prostovoljcev. Zato je pomembno, da organizacijam, ki so že akreditirane, ni treba ponovno prestati podobnega postopka po začetku veljavnosti nove uredbe. Poleg tega je poenostavljen in nezapleten postopek za pridobitev novega znaka kakovosti za sodelujoče organizacije ključnega pomena.

Naš odbor mora tudi zagotoviti, da bodo določbe o ukrepih v okviru Evropske prostovoljske enote za humanitarno pomoč (poglavje IV), za katere imamo izključno pristojnost, zagotavljale dopolnjevanje in skladnost z drugimi dejavnostmi EU na področju humanitarne pomoči in z evropskim soglasjem o humanitarni pomoči. Ta sklop prihodnjega programa je treba izvajati ob popolnem spoštovanju humanitarnih načel, vključen pa mora biti v na potrebah temelječo, usklajeno in učinkovito humanitarno pomoč.

V zvezi s tem pripravljavka mnenja meni, da je največji potencial v ukrepih, ki se osredotočajo na krepitev organizacijskih in lokalnih zmogljivosti, odpornost in ukrepe, ki povezujejo pomoč, rehabilitacijo in razvoj (LRRD), obravnavajo povezavo med humanitarnim delovanjem in razvojem, zmanjševanje tveganja nesreč in pripravljenost nanje ter na splošno ozaveščanje in obveščanje o humanitarnih potrebah in načelih.

V zvezi z določbami, za katere naš odbor deli pristojnosti z Odborom za kulturo v zvezi s tem zakonodajnim predlogom, menimo, da bi bilo treba na splošno več pozornosti nameniti trajnostnemu razvoju, načelu, da nihče ne bo zapostavljen, izkoreninjenju revščine, človekovim pravicam in enakosti spolov.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za razvoj poziva Odbor za kulturo in izobraževanje kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1a)  Glede na znatno povečanje humanitarnih kriz in izrednih razmer na svetovni ravni ter zaradi večjega spodbujanja solidarnosti in prepoznavnosti humanitarne pomoči med državljani Unije je treba razviti solidarnost med državami članicami in s tretjimi državami, ki so jih prizadele naravne nesreče ali nesreče, ki jih je povzročil človek.

Predlog spremembe    2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1b)  Humanitarna pomoč temelji na načelih nepristranskosti, nevtralnosti in nediskriminacije, ki so vključena v mednarodno humanitarno pravo in pravo Unije. Humanitarna pomoč zagotavlja odziv v izrednih razmerah, ki temelji na potrebah in katerega namen je ohranjanje življenj, preprečevanje in lajšanje človeškega trpljenja ter ohranjanje človekovega dostojanstva, pa tudi zagotavljanje zaščite ranljivim skupinam, ki so jih prizadele naravne nesreče ali nesreče, ki jih je povzročil človek. Bistveni elementi humanitarne pomoči je tudi zmanjševanje tveganja nesreč in pripravljenost na nesreče s krepitvijo zmogljivosti in odpornosti.

Predlog spremembe    3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) V govoru o stanju v Uniji z dne 14. septembra 2016 je bila poudarjena potreba po vlaganju v mlade in napovedana ustanovitev evropske solidarnostne enote (v nadaljnjem besedilu: program), da bi se za mlade po vsej Uniji ustvarile priložnosti, da pomembno prispevajo k družbi, pokažejo solidarnost in razvijajo svoje spretnosti, pri čemer ne bodo pridobili samo delovnih izkušenj, temveč tudi neprecenljive človeške izkušnje.

črtano

Predlog spremembe    4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) Komisija je v svojem sporočilu z naslovom Evropska solidarnostna enota z dne 7. decembra 20161 poudarila, da je treba okrepiti temelje solidarnostnega dela po vsej Evropi, mladim ponuditi več kakovostnejših priložnosti za solidarnostne aktivnosti na različnih področjih ter podpirati nacionalne in lokalne akterje v njihovih prizadevanjih za spopadanje z različnimi izzivi in krizami. Z navedenim sporočilom se je začela prva faza evropske solidarnostne enote, v kateri so se mladim po vsej Uniji priložnosti za prostovoljstvo, pripravništvo ali zaposlitev omogočale iz različnih programov EU.

črtano

__________________

 

1 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Evropska solidarnostna enota (COM(2016) 942 final).

 

Predlog spremembe    5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4a)  Prostovoljstvo je konkreten in očiten izraz solidarnosti, ki posameznikom omogoča, da svoje znanje, veščine in čas namenijo družbi, lokalnim skupnostim ali soljudem, ne da bi od tega pričakovali denarno korist.

Predlog spremembe    6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4b)  Pomemben izraz solidarnosti je pomoč ljudem in skupnostim zunaj Unije, ki se soočajo z nesrečami ali so posebej izpostavljene nesrečam in potrebujejo humanitarno pomoč na podlagi temeljnih načel nevtralnosti, človečnosti, neodvisnosti in nepristranskosti. Finančne dodelitve bi morale odražati to načelo in omogočati udeležbo vsaj 5000 prostovoljcev v podporo operacijam humanitarne pomoči.

Predlog spremembe    7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4c)  Sodelujoči prostovoljci in organizacije, ki izvajajo dejavnosti Evropske prostovoljske enote za humanitarno pomoč, morajo spoštovati načela iz evropskega soglasja o humanitarni pomoči.

Predlog spremembe    8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4d)  Prizadevati si je treba za dodatno razvijanje solidarnosti z žrtvami kriz in nesreč v tretjih državah, obenem pa tudi za povečanje ravni ozaveščenosti in prepoznavnosti humanitarne pomoči in prostovoljstva kot vseživljenjske dejavnosti med državljani Unije na splošno.

Predlog spremembe    9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4 e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4e)  Unija in države članice so se zavezale k izvajanju agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in ciljev trajnostnega razvoja, tako prek notranjih kot zunanjih ukrepov.

Predlog spremembe    10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4 f (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4f)  Svet je v svojih sklepih z dne 19. maja 2017 o uresničevanju povezave med humanitarnim delovanjem in razvojem priznal potrebo po povečanju odpornosti z boljšim povezovanjem humanitarne pomoči in razvojnega sodelovanja ter po nadaljnji krepitvi operativnih povezav med medsebojno dopolnilnimi pristopi humanitarne pomoči, razvojnega sodelovanja in preprečevanja konfliktov.

Predlog spremembe    11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5)  Mladi bi morali imeti na voljo lahko dostopne priložnosti za udejstvovanje v solidarnostnih aktivnostih, ki bi jim omogočile, da se angažirajo v korist skupnosti ter pridobijo koristne izkušnje, spretnosti in kompetence za osebni, izobraževalni, družbeni, državljanski in poklicni razvoj, s čimer bi se izboljšala njihova zaposljivost. Navedene aktivnosti bi morale tudi podpirati mobilnost mladih prostovoljcev, pripravnikov in delavcev.

(5)  Mladi, tudi tisti iz ranljivih skupin in s slabšimi možnostmi, bi morali imeti na voljo lahko dostopne priložnosti za udejstvovanje v solidarnostnih aktivnostih, ki bi jim omogočile, da se angažirajo v korist skupnosti ter pridobijo koristne izkušnje, spretnosti in kompetence za osebni, kulturni, izobraževalni, družbeni, državljanski in poklicni razvoj, s čimer bi se izboljšala njihova zaposljivost. Navedene aktivnosti bi morale tudi podpirati mobilnost mladih prostovoljcev, pripravnikov in delavcev.

Predlog spremembe    12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6)  Mladim bi bilo treba ponuditi visokokakovostne solidarnostne aktivnosti v smislu, da obravnavajo neizpolnjene družbene potrebe, prispevajo h krepitvi skupnosti, mladim nudijo priložnost pridobiti dragoceno znanje in kompetence, so mladim finančno dostopne ter se izvajajo v varnih in zdravih razmerah.

(6)  Mladim bi bilo treba ponuditi visokokakovostne solidarnostne aktivnosti v smislu, da se odzivajo na neizpolnjene družbene potrebe, prispevajo h krepitvi skupnosti in zmogljivosti, mladim nudijo priložnost pridobiti dragoceno znanje in kompetence, so mladim finančno dostopne ter se izvajajo v varnih in zdravih razmerah, kjer bi bilo treba spodbujati dialog z lokalnimi in regionalnimi oblastmi in deležniki, da se zagotovi program, ki bo temeljil na potrebah, in spodbuja prostovoljstvo v partnerskih državah ter se solidarnostnim aktivnostim doda velika razvojna vrednost.

Predlog spremembe    13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8a)  Postopki dodeljevanja potrdil organizacijam, ki napotijo in sprejemajo prostovoljce, opravljeni v skladu z Uredbo (EU) št. 375/2014 Evropskega parlamenta in Sveta1a se v okviru novega programa evropske solidarnostne enote ne bi smeli podvajati, pri izvajanju te uredbe od leta 2021 dalje pa bi bilo treba priznati enakovrednost.

 

____________________

 

1a Uredba (EU) št. 375/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o ustanovitvi Evropske prostovoljske enote za humanitarno pomoč (pobuda „Prostovoljci EU za humanitarno pomoč“ ) (UL L 122, 24.4.2014, str. 1).

Predlog spremembe    14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9)  Evropska solidarnostna enota mladim daje nove priložnosti za prostovoljstvo, pripravništvo ali zaposlitev na področjih, povezanih s solidarnostjo, ter oblikovanje in razvoj solidarnostnih projektov na lastno pobudo. Te priložnosti prispevajo k izboljšanju njihovega osebnega, izobraževalnega, družbenega, državljanskega in poklicnega razvoja. Evropska solidarnostna enota podpira tudi aktivnosti mreženja udeležencev in organizacij evropske solidarnostne enote ter ukrepe za zagotavljanje kakovosti podprtih aktivnosti in boljše ovrednotenje njihovih učnih izidov. S tem bo prispevala tudi k evropskemu sodelovanju, pomembnemu za mlade, in ozaveščanju o njegovem pozitivnem učinku.

(9)  Evropska solidarnostna enota mladim daje nove priložnosti za prostovoljstvo, pripravništvo ali zaposlitev na področjih, povezanih s solidarnostjo, ter oblikovanje in razvoj solidarnostnih projektov na lastno pobudo. Te priložnosti prispevajo k izboljšanju njihovega osebnega, izobraževalnega, družbenega, kulturnega, državljanskega in poklicnega razvoja. Evropska solidarnostna enota podpira tudi aktivnosti mreženja udeležencev in organizacij evropske solidarnostne enote ter ukrepe za zagotavljanje kakovosti podprtih aktivnosti in boljše ovrednotenje njihovih učnih izidov. S tem bo prispevala tudi k evropskemu sodelovanju, pomembnemu za mlade, in ozaveščanju o njegovem pozitivnem učinku.

Predlog spremembe    15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10)  Te aktivnosti bi morale koristiti skupnostim in hkrati spodbujati osebni, izobraževalni, družbeni, državljanski in poklicni razvoj posameznikov, izvajajo pa se lahko v obliki prostovoljstva, pripravništev in zaposlitev, projektov ali aktivnosti mreženja na različnih področjih, kot so izobraževanje in usposabljanje, zaposlovanje, enakost spolov, podjetništvo (zlasti socialno), državljanstvo in demokratična udeležba, varstvo okolja in narave, podnebni ukrepi, preprečevanje nesreč, pripravljenost nanje in obnova po njih, kmetijstvo in razvoj podeželja, preskrba s hrano in neživilskimi izdelki, zdravje in dobro počutje, ustvarjalnost in kultura, telesna vzgoja in šport, socialna pomoč in varnost, sprejem in vključevanje državljanov tretjih držav, teritorialno sodelovanje in kohezija ter čezmejno sodelovanje. Takšne solidarnostne aktivnosti bi morale vključevati kakovostno razsežnost učenja in usposabljanja prek ustreznih aktivnosti, ki se udeležencem lahko ponudijo pred solidarnostno aktivnostjo, med njo in po njej.

(10)  Te aktivnosti bi morale koristiti skupnostim in hkrati spodbujati osebni, izobraževalni, družbeni, kulturni, državljanski in poklicni razvoj posameznikov, izvajajo pa se lahko v obliki prostovoljstva, pripravništev in zaposlitev, projektov ali aktivnosti mreženja na različnih področjih, kot so izobraževanje in usposabljanje, zaposlovanje, enakost spolov, podjetništvo (zlasti socialno), krožno gospodarstvo, državljanstvo in demokratična udeležba, varstvo okolja in narave, podnebni ukrepi, preprečevanje naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, in obnova po njih, zaščita ranljivih skupin, ki jih prizadenejo nesreče, odpornost, zmanjšanje revščine, prehranska varnost, kmetijstvo in razvoj podeželja, preskrba s hrano in neživilskimi izdelki, zdravje in dobro počutje, ustvarjalnost in kultura, telesna vzgoja in šport, socialna pomoč in varnost, sprejem in vključevanje državljanov tretjih držav, zlasti otrok brez spremstva, preprečevanje konfliktov, mir in sprava, človekove pravice, enakost spolov, teritorialno sodelovanje in kohezija ter čezmejno sodelovanje. Takšne solidarnostne aktivnosti bi morale vključevati kakovostno razsežnost učenja in usposabljanja prek ustreznih aktivnosti, ki se udeležencem lahko ponudijo pred solidarnostno aktivnostjo, med njo in po njej.

Predlog spremembe    16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11)  Prostovoljske aktivnosti (znotraj in zunaj Unije) pomenijo bogato izkušnjo v okviru neformalnega in priložnostnega učenja, ki krepi osebni, družbeno-izobraževalni in poklicni razvoj mladih ter njihovo aktivno državljanstvo in zaposljivost. Prostovoljske aktivnosti ne bi smele negativno vplivati na potencialno ali obstoječo plačano zaposlitev ali šteti kot nadomestilo zanjo. Komisija in države članice bi morale glede politik prostovoljstva na področju mladih sodelovati prek odprte metode koordinacije.

(11)  Prostovoljske aktivnosti (znotraj in zunaj Unije) pomenijo bogato izkušnjo v okviru neformalnega in priložnostnega učenja, ki krepi osebni, kulturni, družbeno-izobraževalni in poklicni razvoj sodelujočih, občutek odgovornosti ter njihovo aktivno državljanstvo in zaposljivost. Prostovoljske aktivnosti ne bi smele negativno vplivati na potencialno ali obstoječo plačano zaposlitev ali šteti kot nadomestilo zanjo. Cilj prostovoljskih dejavnosti v okviru programa evropske solidarnostne enote bi moral biti tudi dopolnjevanje obstoječih lokalnih, regionalnih in nacionalnih shem prostovoljstva, če so vzpostavljene. Komisija in države članice bi morale glede politik prostovoljstva na področju mladih sodelovati prek odprte metode koordinacije.

Predlog spremembe    17

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12)  Pripravništva in zaposlitve na področjih, povezanih s solidarnostjo, lahko za mlade pomenijo dodatne priložnosti za vključitev na trg dela, hkrati pa prispevajo k reševanju ključnih družbenih izzivov. To lahko prispeva k spodbujanju zaposljivosti in produktivnosti mladih, hkrati pa olajša njihov prehod iz izobraževanja v zaposlitev, kar je ključno za povečanje njihovih možnosti na trgu dela. Pripravništva v okviru evropske solidarnostne enote sledijo načelom kakovosti iz priporočila Sveta o okviru za kakovost pripravništev1 . Ponujena pripravništva in zaposlitve so odskočna deska za mlade pri vključevanju na trg dela, spremlja pa jih ustrezna podpora po opravljeni aktivnosti. Pripravništva in zaposlitve podpirajo ustrezni akterji na trgu dela, zlasti javne in zasebne službe za zaposlovanje, socialni partnerji ter gospodarske zbornice, plačila zanje pa zagotavlja sodelujoča organizacija. Kot sodelujoče organizacije bi se morali prijaviti za financiranje prek pristojnega izvajalskega organa evropske solidarnostne enote, da bi bili posredniki med mladimi udeleženci in delodajalci, ki nudijo pripravništva in zaposlitve v solidarnostnih sektorjih.

(12)  Pripravništva in zaposlitve na področjih, povezanih s solidarnostjo, lahko za mlade, tudi za invalide in tiste s slabšimi možnostmi, pomenijo dodatne priložnosti za vključitev na trg dela, hkrati pa prispevajo k reševanju ključnih družbenih izzivov. To lahko prispeva k spodbujanju zaposljivosti in produktivnosti mladih, hkrati pa olajša njihov prehod iz izobraževanja v zaposlitev, kar je ključno za povečanje njihovih možnosti na trgu dela, tudi v okviru neprofitnih organizacij ter v socialnem in humanitarnem sektorju. Pripravništva v okviru evropske solidarnostne enote sledijo načelom kakovosti iz priporočila Sveta o okviru za kakovost pripravništev1 ter načelom iz Konvencije OZN o pravicah invalidov. Ponujena pripravništva in zaposlitve so odskočna deska za mlade pri vključevanju na trg dela, spremlja pa jih ustrezna podpora po opravljeni aktivnosti. Pripravništva in zaposlitve podpirajo ustrezni akterji na trgu dela, zlasti javne in zasebne službe za zaposlovanje, socialni partnerji ter gospodarske zbornice, plačila zanje pa zagotavlja sodelujoča organizacija. Kot sodelujoče organizacije bi se morali prijaviti za financiranje prek pristojnega izvajalskega organa evropske solidarnostne enote, da bi bili posredniki med mladimi udeleženci in delodajalci, ki nudijo pripravništva in zaposlitve v solidarnostnih sektorjih.

__________________

__________________

1 Priporočilo Sveta z dne 15. marca 2018 o evropskem okviru za kakovostna in učinkovita vajeništva (UL C 153, 2.5.2018, str. 1).

1 Priporočilo Sveta z dne 15. marca 2018 o evropskem okviru za kakovostna in učinkovita vajeništva (UL C 153, 2.5.2018, str. 1).

Predlog spremembe    18

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13)  Iniciativnost mladih je pomembna prednost za družbo in trg dela. Evropska solidarnostna enota prispeva k spodbujanju tega vidika tako, da mladim daje priložnost za oblikovanje in izvedbo lastnih projektov za reševanje specifičnih izzivov v korist njihovih lokalnih skupnosti. Navedeni projekti so priložnost za preskušanje zamisli in podpiranje mladih pri tem, da sami postanejo gonilna sila solidarnostnih ukrepov. Služijo tudi kot odskočna deska za nadaljnje udejstvovanje v solidarnostnih aktivnostih in so prvi korak pri spodbujanju udeležencev evropske solidarnostne enote k samozaposlitvi ali ustanovitvi združenj, nevladnih organizacij ali drugih organov, dejavnih v solidarnostnem, neprofitnem in mladinskem sektorju.

(13)  Iniciativnost mladih je pomembna prednost za družbo in trg dela. Evropska solidarnostna enota prispeva k spodbujanju tega vidika tako, da mladim daje priložnost za oblikovanje in izvedbo lastnih projektov za reševanje specifičnih izzivov v korist njihovih lokalnih skupnosti ter najbolj prikrajšanih v družbi. Navedeni projekti so priložnost za preskušanje zamisli in podpiranje mladih pri tem, da sami postanejo gonilna sila solidarnostnih ukrepov. Služijo tudi kot odskočna deska za nadaljnje udejstvovanje v solidarnostnih aktivnostih in so prvi korak pri spodbujanju udeležencev evropske solidarnostne enote, da so še naprej dejavni državljani, bodisi kot prostovoljci ali zaposleni v združenjih ali pri ustanovitvi združenj, nevladnih organizacij ali drugih organov, dejavnih v solidarnostnem, neprofitnem in mladinskem sektorju.

Predlog spremembe    19

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13a)  Prostovoljci lahko prispevajo h krepitvi zmogljivosti Unije za zagotavljanje humanitarne pomoči glede na potrebe in v skladu s humanitarnimi načeli ter prispevajo k povečanju uspešnosti humanitarnega sektorja, kadar so ustrezno izbrani, usposobljeni in pripravljeni za napotitev, s čimer je zagotovljeno, da imajo potrebne veščine in lahko pomagajo ljudem v stiski na najbolj učinkovit način, pod pogojem, da so deležni zadostne podpore na terenu in imajo zadosten nadzor. Zato je vloga visoko strokovnih, usposobljenih in izkušenih inštruktorjev in mentorjev na terenu izjemno pomembna za prispevanje k učinkovitosti humanitarnega odziva in podporo prostovoljcem.

Predlog spremembe    20

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(14a)  Tudi nacionalne agencije bi morale spodbujati nekdanje prostovoljce, da postanejo ambasadorji evropske solidarnostne enote, da svoje izkušnje delijo prek mladinskih organizacij, izobraževalnih ustanov in delavnic. Kot ambasadorji bi sodelovali pri usposabljanju bodočih kandidatov in tako prispevali k spodbujanju programa. V ta namen bi morale nacionalne agencije prostovoljcem zagotavljati podporo.

Predlog spremembe    21

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14b)  Zagotavljanje uspešnega dela evropske solidarnostne enote zahteva večjo prepoznavnost in ozaveščenost ter nadaljnje spodbujanje možnosti financiranja prek informacijskih kampanj (vključno z letnim informativnim dnevom evropske solidarnostne enote) in dinamičnih sredstev komuniciranja, z močnim poudarkom na družabnih medijih, ki zagotavljajo največjo možno ozaveščenost ciljnih skupin, tako posameznikov kot organizacij.

Predlog spremembe    22

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15)  Posebno pozornost bi bilo treba nameniti kakovosti aktivnosti in drugih priložnosti v okviru evropske solidarnostne enote, zlasti tako, da se udeležencem ponudijo usposabljanje, jezikovna podpora, zavarovanje, upravna podpora in podpora po opravljeni aktivnosti ter ovrednotenje znanja, spretnosti in kompetenc, ki so jih pridobili s sodelovanjem v evropski solidarnostni enoti. Varnost in zaščita prostovoljcev sta še naprej najpomembnejši, zato se prostovoljcev ne bi smelo napotiti na operacije, ki se izvajajo na območjih mednarodnih in nemednarodnih oboroženih spopadov.

(15)  Posebno pozornost bi bilo treba nameniti kakovosti aktivnosti in drugih priložnosti v okviru evropske solidarnostne enote, zlasti tako, da se udeležencem ponudijo usposabljanje, jezikovna podpora (na spletu, če drugače ni mogoče), zavarovanje, upravna podpora in podpora po opravljeni aktivnosti ter ovrednotenje znanja, spretnosti in kompetenc, ki so jih pridobili s sodelovanjem v evropski solidarnostni enoti. Ustrezno usposabljanje, varnost in zaščita prostovoljcev so še naprej najpomembnejši, zato bi si bilo treba o njih redno izmenjevati informacije ter preverjati tveganje, zlasti kar zadeva Evropsko prostovoljsko enoto za humanitarno pomoč. Prostovoljcev se ne bi smelo napotiti na operacije, ki se izvajajo na območjih mednarodnih in nemednarodnih oboroženih spopadov. Ustrezno bi bilo treba upoštevati tudi varnost in interese otrok in drugih ranljivih oseb, ki pridejo v stik s prostovoljci. Vodilo pri aktivnostih, ki vključujejo neposreden stik z otroki, bi moralo biti načelo največje koristi za otroka, po potrebi pa bi bilo treba preverjati ozadje ali izvajati druge ukrepe za zagotavljanje varstva otrok.

Predlog spremembe    23

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(15a)  Na vseh stopnjah dejavnosti evropske solidarnostne enote bi bilo treba v celoti spoštovati načela Unije o enakih možnostih in nediskriminaciji, vključno z opredelitvijo in izborom sodelujočih prostovoljcev in organizacij.

Predlog spremembe    24

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16)  Za zagotovitev učinka aktivnosti evropske solidarnostne enote na osebni, izobraževalni, družbeni, državljanski in poklicni razvoj udeležencev bi bilo treba ustrezno evidentirati in dokumentirati znanje, spretnosti in kompetence, ki so učni izidi zadevne aktivnosti, in sicer v skladu z nacionalnimi okoliščinami in posebnostmi, kot je priporočeno v Priporočilu Sveta z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja22 .

(16)  Za zagotovitev učinka aktivnosti evropske solidarnostne enote na osebni, izobraževalni, družbeni, kulturni, državljanski in poklicni razvoj udeležencev bi bilo treba ustrezno evidentirati in dokumentirati znanje, spretnosti in kompetence, ki so učni izidi zadevne aktivnosti, in sicer v skladu z nacionalnimi okoliščinami in posebnostmi, kot je priporočeno v Priporočilu Sveta z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja22.

_________________

_________________

22 Priporočilo Sveta z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja (UL C 398, 22.12.2012, str. 1–5).

22 Priporočilo Sveta z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja (UL C 398, 22.12.2012, str. 1–5).

Predlog spremembe    25

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16a)  Nacionalne agencije bi morale tudi spodbujati mlade prostovoljce, da postanejo ambasadorji programa evropske solidarnostne enote, da bi svoje izkušnje delili prek mrež za mlade, izobraževalnih ustanov in delavnic. Tudi nekdanji prostovoljci/ambasadorji bi lahko prispevali k usposabljanju prihodnjih kandidatov.

Predlog spremembe    26

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17)  Znak kakovosti bi moral zagotoviti, da sodelujoče organizacije spoštujejo načela in zahteve evropske solidarnostne enote, kar zadeva njihove pravice in odgovornosti na vseh stopnjah solidarnostne aktivnosti. Pridobitev znaka kakovosti je predpogoj za sodelovanje, vendar ne bi smela avtomatično pomeniti financiranja v okviru evropske solidarnostne enote.

(17)  Znak kakovosti bi moral zagotoviti, da sodelujoče organizacije spoštujejo vrednote, načela in cilje Unije ter načela in zahteve evropske solidarnostne enote, kar zadeva njihove pravice, varnosti in odgovornosti na vseh stopnjah solidarnostne aktivnosti. Pridobitev znaka kakovosti je predpogoj za sodelovanje, vendar ne bi smela avtomatično pomeniti financiranja v okviru evropske solidarnostne enote.

Predlog spremembe    27

Predlog uredbe

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18)  Vsak subjekt, ki želi sodelovati v evropski solidarnostni enoti, bi moral ob izpolnjevanju ustreznih pogojev prejeti znak kakovosti. Postopek za podelitev znaka kakovosti bi morali izvajalski organi evropske solidarnostne enote izvajati stalno. Podeljeni znak kakovosti bi bilo treba redno ponovno oceniti in ga je mogoče odvzeti, če se med preverjanjem ugotovi, da pogoji, ki so vodili do podelitve znaka, niso več izpolnjeni.

(18)  Vsak subjekt, ki želi sodelovati v evropski solidarnostni enoti, bi moral ob izpolnjevanju ustreznih pogojev prejeti znak kakovosti. Postopek za podelitev znaka kakovosti bi morali izvajalski organi evropske solidarnostne enote izvajati stalno in v skladu z obstoječimi certifikacijskimi shemami. Postopek pridobivanja oznake bi bilo treba poenostaviti za organizacije, ki že imajo certifikat, zlasti v okviru sedanje sheme Prostovoljci EU za humanitarno pomoč, in za imetnike okvirnih sporazumov o partnerstvu ECHO. Pri tem postopku bi bilo treba ustrezno upoštevati podobne postopke, ki so se izvedli v skladu z Uredbo (EU) št. 375/2014 in Uredbo (EU) 2018/1475 Evropskega parlamenta in Sveta1a ter Uredbo Sveta (ES) št. 1257/961b. Podeljeni znak kakovosti bi bilo treba redno ponovno oceniti in ga je mogoče odvzeti, če se med preverjanjem ugotovi, da pogoji, ki so vodili do podelitve znaka, niso več izpolnjeni. Tako pri postopku za podelitev znaka kakovosti kot pri postopku ponovnega ocenjevanja bi bilo treba upravno breme čim bolj zmanjšati, da bi se zagotovil enak dostop in preprečilo, da bi to breme manjše organizacije odvračalo od sodelovanja.

 

______________________

 

1a Uredba (EU) 2018/1475 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. oktobra 2018 o določitvi pravnega okvira evropske solidarnostne enote ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1288/2013, Uredbe (EU) št. 1293/2013 in Sklepa št. 1313/2013/EU (UL L 250, 4.10.2018, str. 1).

 

1b Uredba Sveta (ES) št. 1257/96 z dne 20. junija 1996 o humanitarni pomoči (UL L 163, 2.7.1996, str. 1).

Predlog spremembe    28

Predlog uredbe

Uvodna izjava 20 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(20a)  Da bi povečali preglednost postopka izvajanja in učinkovitost programa evropske solidarnostne enote, bi se morala Komisija redno posvetovati s ključnimi deležniki, vključno s sodelujočimi organizacijami in drugimi ustreznimi organizacijami civilne družbe, tudi z mladinskimi mrežami in nacionalnimi sveti za mlade ter mrežami, ki zastopajo delodajalce in sindikate.

Predlog spremembe    29

Predlog uredbe

Uvodna izjava 23

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(23)  Portal evropske solidarnostne enote bi bilo treba stalno razvijati, da se zagotovita enostaven dostop do evropske solidarnostne enote in enotna vstopna točka za zainteresirane posameznike in organizacije, med drugim za registracijo, identifikacijo in usklajevanje profilov in priložnosti, mreženje in virtualne izmenjave, spletno usposabljanje, jezikovno podporo in podporo po opravljeni aktivnosti ter druge uporabne funkcije, ki se lahko pojavijo v prihodnosti.

(23)  Portal evropske solidarnostne enote bi bilo treba stalno razvijati, da se zagotovita enostaven dostop do evropske solidarnostne enote za vse uporabnike v skladu z zahtevami o dostopnosti iz Direktive (EU) 2016/2102 Evropskega parlamenta in sveta1a in enotna vstopna točka za zainteresirane posameznike in organizacije, med drugim za registracijo, identifikacijo in usklajevanje profilov in priložnosti, mreženje in virtualne izmenjave, spletno usposabljanje, jezikovno podporo in podporo po opravljeni aktivnosti (na spletu, če drugače ni mogoče) ter druge uporabne funkcije, ki se lahko pojavijo v prihodnosti. V zvezi z napotitvami v podporo dejavnostim humanitarne pomoči in dolgim časovnim razmikom med prijavo in napotitvijo prostovoljca se udeleženci v dejavnostih humanitarne pomoči ne bi smeli soočati z dodatnimi ovirami v primerjavi z udeleženci na drugih področji.

 

_______________________

 

1a Direktiva (EU) 2016/2102 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij organov javnega sektorja (UL L 327, 2.12.2016, str. 1).

Predlog spremembe    30

Predlog uredbe

Uvodna izjava 27

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(27)  Evropska solidarnostna enota je namenjena mladim v starosti od 18 do 30 let, za sodelovanje v njenih aktivnostih pa bi se morala zahtevati predhodna registracija na portalu evropske solidarnostne enote.

(27)  Evropska solidarnostna enota je v prvi vrsti namenjena mladim v starosti od 18 do 35 let, vendar je lahko zaradi potreb po humanitarni pomoči in okoliščin v tretjih državah zaželena udeležba starejših strokovnjakov. Za sodelovanje v njenih aktivnostih bi se morala zahtevati predhodna registracija na portalu evropske solidarnostne enote. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti enakosti spolov ter zato spodbujati in omogočati enako udeležbo žensk in moških.

Predlog spremembe    31

Predlog uredbe

Uvodna izjava 27 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(27a)  Načela Unije o enakih možnostih in nediskriminaciji opominjajo, da bi bilo treba državljanom Unije in osebam, ki v Uniji prebivajo dlje časa, ne glede na njihove kvalifikacije ali starost omogočiti, da sodelujejo kot aktivni državljani. Glede na posebne izzive humanitarne dejavnosti bi morali biti udeleženci pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč stari najmanj 18 let in lahko predstavljajo zelo različne profile in generacije, katerih znanja in spretnosti so pomembni za uspešno izvajanje humanitarnih operacij.

Predlog spremembe    32

Predlog uredbe

Uvodna izjava 28

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(28)  Posebno pozornost bi bilo treba nameniti zagotavljanju, da so aktivnosti, ki jih podpira evropska solidarnostna enota, dostopne vsem mladim, zlasti najbolj prikrajšanim. Uvesti bi bilo treba posebne ukrepe za spodbujanje socialnega vključevanja in udeležbe prikrajšanih mladih ter upoštevanje omejitev zaradi oddaljenosti številnih podeželskih območij in najbolj oddaljenih regij Unije ter čezmorskih držav in ozemelj. Podobno bi si sodelujoče države morale prizadevati za sprejetje vseh primernih ukrepov za odstranitev pravnih in upravnih ovir za nemoteno delovanje evropske solidarnostne enote. To bi moralo rešiti upravna vprašanja, ki otežujejo pridobivanje vizumov in dovoljenj za prebivanje ter izdajo evropske kartice zdravstvenega zavarovanja pri čezmejnih aktivnostih znotraj Evropske unije, kadar je to mogoče in brez poseganja v schengenski pravni red ter pravo Unije o vstopu in prebivanju državljanov tretjih držav.

(28)  Posebno pozornost bi bilo treba nameniti zagotavljanju, da so aktivnosti, ki jih podpira evropska solidarnostna enota, dostopne vsem mladim, zlasti najbolj prikrajšanim in ranljivim, tudi invalidom. Uvesti bi bilo treba posebne ukrepe za spodbujanje socialnega vključevanja, usposabljanja in udeležbe prikrajšanih mladih ter upoštevanje omejitev zaradi oddaljenosti številnih podeželskih območij in najbolj oddaljenih regij Unije ter čezmorskih držav in ozemelj. Podobno bi si sodelujoče države morale prizadevati za sprejetje vseh primernih ukrepov za odstranitev pravnih in upravnih ovir za nemoteno delovanje evropske solidarnostne enote. To bi moralo rešiti upravna vprašanja, ki otežujejo pridobivanje vizumov in dovoljenj za prebivanje ter izdajo evropske kartice zdravstvenega zavarovanja pri čezmejnih aktivnostih znotraj Evropske unije, kadar je to mogoče in brez poseganja v schengenski pravni red ter pravo Unije o vstopu in prebivanju državljanov tretjih držav.

Predlog spremembe    33

Predlog uredbe

Uvodna izjava 28 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(28a)  Posebno pozornost in podporo bi bilo treba nameniti zmogljivosti partnerskih organizacij gostiteljic v tretjih državah in potrebi po vključevanju prostovoljskih aktivnosti v lokalni okvir ter omogočanju interakcije prostovoljcev z lokalnimi humanitarnimi akterji, gostiteljsko skupnostjo in civilno družbo.

Predlog spremembe    34

Predlog uredbe

Uvodna izjava 35

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(35)  V skladu s sporočilom Komisije o trdnejšem in prenovljenem strateškem partnerstvu z najbolj oddaljenimi regijami Unije1 bi moral program upoštevati poseben položaj teh regij. Sprejeti bodo ukrepi za povečanje udeležbe najbolj oddaljenih regij v vseh ukrepih. Taki ukrepi se bodo redno spremljali in ocenjevali.

(35)  V skladu s sporočilom Komisije o trdnejšem in prenovljenem strateškem partnerstvu z najbolj oddaljenimi regijami Unije1 moral program upoštevati poseben položaj in potrebe teh regij, zlasti razvoj političnih, ekonomskih in socialnih razmer, vključno s stopnjo brezposelnosti mladih, da bi se na kar najbolj učinkovit in preprost način zagotovilo boljše sodelovanje. Sprejeti bodo ukrepi za povečanje udeležbe najbolj oddaljenih regij v vseh ukrepih. Taki ukrepi se bodo redno spremljali in ocenjevali.

__________________

__________________

1 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in Evropski investicijski banki z naslovom Trdnejše in prenovljeno strateško partnerstvo z najbolj oddaljenimi regijami EU (COM(2017) 623 final).

1 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in Evropski investicijski banki z naslovom Trdnejše in prenovljeno strateško partnerstvo z najbolj oddaljenimi regijami EU (COM(2017)0623).

Predlog spremembe    35

Predlog uredbe

Uvodna izjava 39

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(39)  Za boljše doseganje ciljev programa bi morale Komisija, države članice in nacionalne agencije po možnosti tesno sodelovati v partnerstvu z nevladnimi organizacijami, mladinskimi organizacijami in lokalnimi zainteresiranimi stranmi, ki imajo strokovno znanje s področja solidarnostih ukrepov.

(39)  Za boljše doseganje ciljev programa bi morale Komisija, države članice in nacionalne agencije po možnosti tesno sodelovati v partnerstvu z nacionalnimi vladami, nevladnimi organizacijami, mladinskimi organizacijami, zasebnim sektorjem in lokalnimi deležniki, ki imajo strokovno znanje s področja solidarnostih ukrepov, v skladu z obstoječimi nacionalnimi in regionalnimi prostovoljskimi programi.

Predlog spremembe    36

Predlog uredbe

Uvodna izjava 42

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(42)  Da se v vsaki sodelujoči državi zagotovita dobro finančno poslovodenje in pravna varnost, bi moral vsak nacionalni organ imenovati neodvisno revizijsko telo. Kadar je to mogoče, bi neodvisno revizijsko telo zaradi čim večje učinkovitosti lahko bilo isto neodvisno revizijsko telo, kot je imenovano za ukrepe iz poglavja III [nove uredbe o programu Erasmus].

(42)  Da se v vsaki sodelujoči državi zagotovita dobro finančno poslovodenje, optimizacija stroškov in pravna varnost, bi moral vsak nacionalni organ imenovati neodvisno revizijsko telo. Kadar je to mogoče, bi neodvisno revizijsko telo zaradi čim večje učinkovitosti lahko bilo isto neodvisno revizijsko telo, kot je imenovano za ukrepe iz poglavja III [nove uredbe o programu Erasmus].

Predlog spremembe    37

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1)   „solidarnostna aktivnost“ pomeni visokokakovostno začasno aktivnost, ki prispeva k doseganju ciljev evropske solidarnostne enote in se lahko izvaja v obliki prostovoljstva, pripravništev, zaposlitev, solidarnostnih projektov in aktivnosti mreženja na različnih področjih, vključno s tistimi iz odstavka 13, pri čemer zagotavlja evropsko dodano vrednost ter skladnost s predpisi o zdravju in varnosti;

(1)   „solidarnostna aktivnost“ pomeni enostavno dostopno, visokokakovostno, vključujočo in ustrezno financirano začasno aktivnost, ki prispeva k doseganju ciljev evropske solidarnostne enote in se lahko izvaja v obliki prostovoljstva, pripravništev, zaposlitev, solidarnostnih projektov in aktivnosti mreženja na različnih področjih, vključno s tistimi iz odstavka 13, pri čemer zagotavlja evropsko dodano vrednost ter skladnost s predpisi o zdravju in varnosti;

Predlog spremembe    38

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2)  „registrirani kandidat“ pomeni posameznika v starosti med 17 in 30 let, ki se je registriral na portalu evropske solidarnostne enote, s čimer je izrazil interes za vključitev v solidarnostno aktivnost, vendar v taki aktivnosti še ne sodeluje;

(2)  „registrirani kandidat“ pomeni posameznika, ki se je registriral na portalu evropske solidarnostne enote, s čimer je izrazil interes za vključitev v solidarnostno aktivnost, vendar v taki aktivnosti še ne sodeluje;

Predlog spremembe    39

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3)  „udeleženec“ pomeni posameznika v starosti med 18 in 30 let, ki se je registriral na portalu evropske solidarnostne enote in sodeluje v solidarnostni aktivnosti v okviru evropske solidarnostne enote;

(3)  „udeleženec“ pomeni posameznika, ki se je registriral na portalu evropske solidarnostne enote in sodeluje v solidarnostni aktivnosti v okviru evropske solidarnostne enote; za aktivnosti, ki niso aktivnosti iz poglavja IV, so udeleženci stari med 18 in 35 let;

Predlog spremembe    40

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4)  „mladi z manj priložnostmi“ pomenijo mlade, ki se srečujejo z ovirami, ki jim iz ekonomskih, socialnih, kulturnih, geografskih ali zdravstvenih razlogov ali razlogov, kot so invalidnost in učne težave, preprečujejo dejanski dostop do priložnosti v okviru programa;

(4)  „mladi z manj priložnostmi“ pomenijo mlade, ki se srečujejo z ovirami, zaradi katerih imajo brez dodatne ali posebej prilagojene podpore otežen dejanski dostop do priložnosti v okviru programa iz ekonomskih, socialnih, kulturnih, geografskih ali zdravstvenih razlogov ali razlogov, kot so učne težave in invalidnost, vključno z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali senzornimi okvarami, kakor jih priznava Konvencija OZN o pravicah invalidov;

Predlog spremembe    41

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6)  „prostovoljstvo“ pomeni solidarnostno aktivnost, ki se opravlja kot neplačana prostovoljska aktivnost in traja do 12 mesecev;

(6)  „prostovoljstvo“ pomeni solidarnostno aktivnost, ki se opravlja kot neplačana prostovoljska aktivnost in traja do 12 mesecev ter posameznikom omogoča, da svoje znanje, veščine in čas namenijo družbi, skupnosti ali delu s soljudmi, ne da bi od tega pričakovali denarno korist;

Predlog spremembe    42

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7)  „pripravništvo“ pomeni solidarnostno aktivnost za obdobje od dveh do šest mesecev, ki se lahko enkrat podaljša do največ 12 mesecev, ponudi in plača pa jo sodelujoča organizacija, ki gosti udeleženca evropske solidarnostne enote;

(7)  „pripravništvo“ pomeni plačano solidarnostno aktivnost za obdobje od dveh do šest mesecev, ki se lahko enkrat podaljša do največ 12 mesecev, ponudi in plača pa jo sodelujoča organizacija, ki gosti udeleženca evropske solidarnostne enote, ter vključuje učenje;

Predlog spremembe    43

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Splošni cilj programa je spodbujati udejstvovanje mladih in organizacij v dostopnih in visokokakovostnih solidarnostnih aktivnostih, da se prispeva h krepitvi kohezije, solidarnosti in demokracije v Evropi in zunaj nje z reševanjem družbenih ter humanitarnih izzivov na terenu, pri čemer se poseben poudarek namenja spodbujanju socialnega vključevanja.

1.  Splošni cilj programa je spodbujati udejstvovanje mladih in organizacij v dostopnih in visokokakovostnih solidarnostnih in neprofitnih aktivnostih, da se prispeva h krepitvi kohezije, solidarnosti, miru in demokracije v Uniji in zunaj nje, z napredovanjem pri uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja, z reševanjem družbenih ter humanitarnih izzivov na terenu, zlasti z zmanjševanjem tveganj za naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, s pomočjo v izrednih razmerah v nestabilnih državah in v državah, kjer so prenehali spopadi, pri čemer se poseben poudarek namenja spodbujanju socialnega vključevanja.

Predlog spremembe    44

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Specifični cilj programa je mladim, vključno s tistimi z manj priložnostmi, zagotoviti lahko dostopne priložnosti za udejstvovanje v solidarnostnih aktivnostih v Evropi in zunaj nje, pri tem pa omogočiti krepitev in ustrezno vrednotenje njihovih kompetenc ter podpirati njihovo zaposljivost in prehod na trg dela.

2.  Specifični cilj programa je mladim, vključno z invalidi in tistimi z manj priložnostmi, zagotoviti lahko dostopne priložnosti za udejstvovanje v solidarnostnih aktivnostih v Evropi in zunaj nje, pri tem pa omogočiti krepitev in ustrezno vrednotenje njihove medkulturne ozaveščenosti, njihovih poklicnih in državljanskih kompetenc ter podpirati njihovo zaposljivost in prehod na trg dela.

Predlog spremembe    45

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  sodelovanje mladih v solidarnostnih aktivnostih za reševanje družbenih izzivov iz člena 6;

(a)  sodelovanje mladih v solidarnostnih aktivnostih za reševanje družbenih izzivov in prizadevanje za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja iz člena 6;

Predlog spremembe    46

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  sodelovanje mladih v solidarnostnih aktivnostih, povezanih s humanitarno pomočjo (Evropska prostovoljska enota za humanitarno pomoč), iz člena 10.

(b)  sodelovanje mladih, pa tudi izkušenih ljudi v solidarnostnih aktivnostih, povezanih s humanitarno pomočjo (Evropska prostovoljska enota za humanitarno pomoč), iz člena 10 ter v aktivnostih v Uniji in zunaj nje, namenjenih krepitvi zmogljivosti organizacij gostiteljic za humanitarno pomoč v tretjih državah iz člena 11.

Predlog spremembe    47

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a.  Letni program dela, sprejet v skladu s členom 18, vsebuje seznam aktivnosti, ki lahko škodujejo udeležencem, upravičencem in družbi ali so za udeležence neprimerne, zato se ne izvajajo v okviru programa ali pa so zanje potrebni posebno usposabljanje, preverjanje ozadja ali drugi ukrepi.

Predlog spremembe    48

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  okrepiti zmogljivosti sodelujočih organizacij za nudenje kakovostnih projektov vse večjemu številu udeležencev evropske solidarnostne enote;

(a)  okrepiti zmogljivosti sodelujočih organizacij in njihovih lokalnih partnerjev za sodelovanje ter za nudenje kakovostnih projektov vse večjemu številu udeležencev evropske solidarnostne enote;

Predlog spremembe    49

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  privabiti nove sodelujoče, in sicer tako mlade ljudi kot sodelujoče organizacije;

(b)  privabiti nove sodelujoče, in sicer tako mlade ljudi kot tiste, ki imajo nekaj izkušenj v okviru pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč, in sodelujoče organizacije;

Predlog spremembe    50

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 2 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  vzpostavitev, vzdrževanje in posodabljanje portala evropske solidarnostne enote ter drugih zadevnih spletnih storitev pa tudi potrebnih podpornih sistemov IT in spletnih orodij.

(d)  vzpostavitev, vzdrževanje in posodabljanje portala evropske solidarnostne enote ter drugih zadevnih spletnih storitev, pa tudi potrebnih podpornih sistemov IT in spletnih orodij, v skladu z zahtevami glede dostopnosti iz Direktive (EU) 2016/2102.

Predlog spremembe    51

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Ukrepi, ki se izvajajo pod sklopom „Evropska prostovoljska enota za humanitarno pomoč“, prispevajo zlasti k zagotavljanju humanitarne pomoči na podlagi potreb, ki je namenjena ohranjanju življenj, preprečevanju in lajšanju človeškega trpljenja in ohranjanju človekovega dostojanstva, ter h krepitvi zmogljivosti in odpornosti ranljivih skupnosti ali skupnosti, ki so jih prizadele nesreče.

1.  Ukrepi, ki se izvajajo pod sklopom „Evropska prostovoljska enota za humanitarno pomoč“, prispevajo zlasti k zagotavljanju humanitarne pomoči na podlagi potreb, namenjenih ohranjanju življenj, preprečevanju in lajšanju človeškega trpljenja in ohranjanju človekovega dostojanstva ob naravnih nesrečah in nesrečah, ki jih povzroči človek, h krepitvi zmogljivosti in odpornosti ranljivih ali občutljivih skupnosti ali skupnosti, ki so jih prizadele naravne nesreče ali nesreče, ki jih je povzročil človek, ter k omogočanju prehoda s humanitarnega odziva na dolgoročnejši trajnostni in vključujoči razvoj.

Predlog spremembe    52

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Ukrepi iz tega poglavja se izvajajo v skladu z načeli humanitarne pomoči, tj. načeli človečnosti, nevtralnosti, nepristranskosti in neodvisnosti.

2.  Ukrepi iz tega poglavja se izvajajo v skladu z Evropskim soglasjem o humanitarni pomoči ter spodbujajo temeljna načela humanitarne pomoči, kot so človečnost, nevtralnost, nepristranskost in neodvisnost, hkrati pa se z njimi podkrepi trdna zavezanost Unije k pristopu, temelječem na potrebah, brez diskriminacije med prizadetimi skupinami ljudmi ali znotraj skupin ter ob spoštovanju mednarodnega prava.

Predlog spremembe    53

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2a.  Humanitarna pomoč Unije se zagotavlja v razmerah, v katerih se lahko uporabljajo tudi drugi instrumenti, povezani z razvojnim sodelovanjem, kriznim upravljanjem in civilno zaščito. Evropska prostovoljska enota za humanitarno pomoč deluje tako, da je njeno delo skladno z drugimi dejavnostmi in jih dopolnjuje ter da ne prihaja do prekrivanja z drugimi politikami in instrumenti Unije, politiko razvojnega sodelovanja ter mehanizmom Unije na področju civilne zaščite.

Predlog spremembe    54

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 2 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2b.  Zaradi spodbujanja usklajenega mednarodnega odziva na humanitarne krize so ukrepi iz tega poglavja v skladu s tistimi, ki jih usklajuje Urad OZN za usklajevanje humanitarnih aktivnosti.

Predlog spremembe    55

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 2 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2c.  Evropska prostovoljska enota za humanitarno pomoč prispeva h krepitvi vidika enakosti spolov v humanitarni pomoči Unije ter spodbuja ustrezne humanitarne odzive na posebne potrebe žensk. Posebna pozornost se nameni sodelovanju z ženskimi skupinami in mrežami, da bi spodbudili sodelovanje in vodilno vlogo žensk pri zagotavljanju humanitarne pomoči in se oprli na njihove zmogljivosti in znanje za prispevanje k obnovi, izgradnji miru, zmanjšanju tveganja nesreč in večji odpornosti prizadetih skupnosti.

Predlog spremembe    56

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 2 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2d.  Posebni pogoji za napotitve se določijo v tesnem posvetovanju z organizacijami gostiteljicami, in sicer s pogodbo med organizacijami pošiljateljicami in Evropsko prostovoljsko enoto za humanitarno pomoč, vključno s pravicami in obveznostmi, trajanjem in lokacijo napotitve ter nalogami.

Predlog spremembe    57

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 3 – točka -a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(aa)  solidarnostnimi projekti iz člena 9;

Predlog spremembe    58

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a.  Na podlagi predhodne ocene potreb v tretjih državah ta uredba podpira ukrepe, namenjene krepitvi zmogljivosti humanitarne pomoči, da se povečata pripravljenost in odziv na humanitarne krize na lokalni ravni ter zagotovi, da ima prostovoljno delo učinkovit in trajnostni učinek na terenu, vključno z:

 

(a) obvladovanjem tveganja za naravne nesreče, pripravljenostjo in odzivanjem na nesreče, mentorstvom in usposabljanjem na področju upravljanja prostovoljnega dela ter na drugih relevantnih področjih za osebje in prostovoljce iz organizacij gostiteljic;

 

(b) izmenjavo najboljših praks, tehnično pomočjo, programi za tesno sodelovanje ter izmenjavo osebja in prostovoljcev, ustvarjanjem mrež in drugimi relevantnimi ukrepi.

Predlog spremembe    59

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 3 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3b.  Komisija nadaljuje, vzdržuje in posodablja zbirko podatkov prostovoljcev EU za humanitarno pomoč, ureja dostop do nje in njeno uporabo, tudi glede razpoložljivosti in primernosti prostovoljcev v okviru pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč, kar omogoča nadaljnjo udeležbo prostovoljcev, ki se vrnejo v EU. Obdelava osebnih podatkov v zbirki podatkov ali zanjo se po potrebi opravi v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta1a in Uredbo (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta1b.

 

____________________

 

1a Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

 

1b Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

Predlog spremembe    60

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Prostovoljstvo v podporo operacijam humanitarne pomoči iz člena 4(1)(a) zajema razsežnost učenja in usposabljanja, ne nadomešča pripravništev ali zaposlitev in temelji na pisnem dogovoru o prostovoljskem delu.

1.  Prostovoljstvo v podporo operacijam humanitarne pomoči iz člena 4(1)(a) vključuje ustrezno učenje in usposabljanje pred napotitvijo, prilagojeno projektom, v katere bodo vključeni mladi, z ustreznim poudarkom na načelih humanitarne pomoči iz člena 10(2), vključno z načelom neškodovanja, ter ne nadomešča pripravništva ali zaposlitve in temelji na pisnem dogovoru o prostovoljnem delu.

Predlog spremembe    61

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a.  Pobuda Prostovoljci EU za humanitarno pomoč spodbuja sodelovanje lokalnih prostovoljcev iz tretjih držav.

Predlog spremembe    62

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Prostovoljstvo v okviru tega sklopa se lahko opravlja le v tretjih državah:

2.  Prostovoljstvo v okviru tega sklopa se lahko opravlja le:

Predlog spremembe    63

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2a.  Na podlagi predhodne ocene potreb organizacij pošiljateljic in organizacij gostiteljic ter drugih ustreznih akterjev v tretjih državah Evropska prostovoljska enota za humanitarno pomoč podpira ukrepe, katerih namen je:

 

(a)  krepitev zmogljivosti organizacij gostiteljic za humanitarno pomoč v tretjih državah, da se okrepita lokalna pripravljenost in odziv na humanitarne krize ter zagotovi učinkovit in trajnosten učinek dela Evropske prostovoljske enote za humanitarno pomoč na terenu, z obvladovanjem tveganja nesreč, pripravljenostjo in odzivanjem na nesreče, prehodom s humanitarnega odziva na trajnostni lokalni razvoj, mentorstvom in usposabljanjem na področju upravljanja prostovoljnega dela;

 

(b)  izmenjava primerov dobre prakse, tehnična pomoč, programi tesnega medinstitucionalnega sodelovanja ter izmenjava osebja in prostovoljcev.

Predlog spremembe    64

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 2 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2b.  Ocena stopnje tveganja v zvezi z varnostjo prostovoljcev je prednostna naloga, zlasti v državah ali na območjih, ki veljajo za nestabilna ali kjer obstajajo neposredna tveganja.

Predlog spremembe    65

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 2 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2c.  Komunikacijske kampanje o evropski solidarnostni enoti, ki se nanašajo na pobudo Prostovoljci EU za humanitarno pomoč, se izvajajo predvsem na ozemlju Unije in se osredotočajo na delo prostovoljcev in humanitarnih delavcev v okviru načel humanitarne pomoči, kot so človečnost, neodvisnost, nevtralnost in nepristranskost, na katerih temeljijo njihovi ukrepi.

Predlog spremembe    66

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 2 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2d.  Prostovoljstvo rešuje dejanske potrebe in zapolnjuje vrzeli, ki jih na lokalni ravni določijo gostiteljske organizacije.

Predlog spremembe    67

Predlog uredbe

Člen 11 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 11a

 

Identifikacija in izbor kandidatov za prostovoljce

 

1. Komisija na podlagi predhodne ocene potreb v tretjih državah prepozna in izbere kandidate za prostovoljce za usposabljanje v sodelovanju z nacionalnimi agencijami in organizacijami gostiteljicami.

 

2. Identifikacija in izbor kandidatov za prostovoljce potekata skladno s členom 14 ter ob spoštovanju načel nediskriminacije, enakosti spolov in enakih možnosti.

 

3. Starostne omejitve iz členov 2 in 15 ne veljajo za prostovoljstvo v podporo operacijam humanitarne pomoči iz tega člena.

Predlog spremembe    68

Predlog uredbe

Člen 11 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 11b

 

Usposabljanje kandidatov za prostovoljce

 

1. Komisija na podlagi obstoječih programov in postopkov pripravi program usposabljanja, s katerim se kandidati pripravijo za prostovoljce v podporo in dopolnitev ukrepov humanitarne pomoči.

 

2. Kandidati za prostovoljce, ki so bili identificirani in izbrani v skladu s postopkom za prijavo, so upravičeni do udeležbe v programu usposabljanja, ki ga izvajajo kvalificirane organizacije. Obseg in vsebina posameznega usposabljanja, ki ga mora opraviti vsak kandidat za prostovoljca, se določita po posvetovanju s certificirano gostiteljsko organizacijo glede na potrebe, ob upoštevanju predhodnih izkušenj kandidata za prostovoljca in predvidenega mesta za opravljanje prostovoljstva.

 

3. Program usposabljanja vključuje oceno pripravljenosti kandidatov za prostovoljce za napotitev na izvajanje nalog v podporo in dopolnitev ukrepov humanitarne pomoči v tretjih državah ter za odzivanje na lokalne potrebe.

Predlog spremembe    69

Predlog uredbe

Člen 12 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 12 a

 

Razčlenitev proračunskih sredstev, namenjenih aktivnostim iz členov 7, 8, 9 in 11

 

Okvirna razčlenitev proračunskih sredstev, namenjenih aktivnostim iz členov 7, 8, 9 in 11, je naslednja:

 

(a) za prostovoljstvo v solidarnostnih aktivnostih in solidarnostnih projektih iz členov 7 in 9: 85 %,

 

(b) za pripravništvo in zaposlitve iz člena 8: najmanj 7,5 %, 

 

(c) za prostovoljstvo v podporo operacijam humanitarne pomoči iz člena 11: najmanj 7,5 %. 

Predlog spremembe    70

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  S programom se lahko zagotovi financiranje v kateri koli obliki iz finančne uredbe, zlasti v obliki nepovratnih sredstev, nagrad in javnih naročil.

2.  S programom se lahko zagotovi financiranje v kateri koli obliki iz finančne uredbe, zlasti v obliki nepovratnih sredstev, nagrad in javnih naročil. Za poenostavitev zahtev za upravičence se čim več uporabljajo pavšalni zneski, stroški na enoto in pavšalno financiranje.

Predlog spremembe    71

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Mladi v starosti od 17 do 30 let, ki so pripravljeni sodelovati v evropski solidarnosti enoti, se registrirajo na portalu evropske solidarnostne enote. Ob začetku prostovoljstva, pripravništva, zaposlitve ali solidarnostnega projekta pa je mlada oseba stara vsaj 18 let in ni starejša od 30 let.

1.  Posamezniki, ki zakonito prebivajo v sodelujoči državi ali imajo državljanstvo Unije in so pripravljeni sodelovati v evropski solidarnosti enoti, se registrirajo na portalu evropske solidarnostne enote. Ob začetku prostovoljstva je mlada oseba stara vsaj 18 let in ni starejša od 35 let.

Predlog spremembe    72

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a.  Te starostne omejitve ne veljajo za ukrepe v okviru Evropske prostovoljske enote za humanitarno pomoč iz Poglavja IV.

Predlog spremembe    73

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  V evropski solidarnostni enoti lahko sodelujejo javni ali zasebni subjekti in mednarodne organizacije, če so prejeli znak kakovosti evropske solidarnostne enote.

1.  V evropski solidarnostni enoti lahko sodelujejo javni ali zasebni subjekti in mednarodne organizacije, če so prejeli znak kakovosti evropske solidarnostne enote. Organizacije, ki že imajo certificirano oznako v okviru pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč, in pogodbenice okvirnega sporazuma o partnerstvu med nevladnimi organizacijami in generalnim direktoratom Komisije za evropsko civilno zaščito in evropske operacije humanitarne pomoči, so lahko upravičene do poenostavljenega postopka za pridobitev oznake, ki jo zahteva novi program.

Predlog spremembe    74

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Na podlagi ocene se subjektu lahko podeli znak kakovosti evropske solidarnostne enote. Pridobljeni znak se redno ponovno oceni in se lahko odvzame.

3.  Na podlagi ocene se subjektu lahko podeli znak kakovosti evropske solidarnostne enote. Pridobljeni znak se redno ali na zahtevo udeležencev ponovno oceni in se lahko odvzame. Posebna pozornost se nameni preprečevanju podvajanja dela.

Predlog spremembe    75

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a.  Sodelujoče organizacije imajo lahko v okviru evropske solidarnostne enote naslednje vloge:

 

(a)   v gostiteljski vlogi – izvajajo aktivnosti v zvezi s sprejemanjem udeležencev, kar vključuje tudi organizacijo aktivnosti, pripravo učnih programov, svetovanje in podporo udeležencem med solidarnostno aktivnostjo ter zagotavljanje povratnih informacij in priznanj udeležencem po končani aktivnosti, kakor je ustrezno.

 

(b)   v podporni vlogi – izvajajo aktivnosti v zvezi s pošiljanjem in pripravo udeležencev pred odhodom, med solidarnostno aktivnostjo in po njej, kar vključuje pogovor z udeleženci, priznanje udeležencem za dosežene učne rezultate ter spodbujanje udeležencev k nadaljevanju prostovoljnega dela po vrnitvi domov.

Predlog spremembe    76

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3a.  Ustrezno spremljanje in poročanje vključujeta redno posvetovanje z nacionalnimi agencijami in sodelujočimi organizacijami ter z ustreznimi organizacijami civilne družbe in mladinskimi mrežami, da bi se izvajanje programa po potrebi izboljšalo.

Predlog spremembe    77

Predlog uredbe

Člen 24 – odstavek 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

5a.  Komisija za mrežo nacionalnih agencij in skupaj z njo organizira redne sestanke in usposabljanja, da bi zagotovila skladno izvajanje aktivnosti evropske solidarnostne enote v vseh sodelujočih državah. Komisija prav tako povabi obstoječe mreže na ravni Unije, ki se nanašajo na aktivnosti v okviru programa, socialne partnerje in mreže, ki zastopajo mlade in prostovoljce. Komisija se redno posvetuje s ključnimi deležniki, tudi s sodelujočimi organizacijami, o izvajanju aktivnosti evropske solidarnostne enote.

Predlog spremembe    78

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Ukrepi evropske solidarnostne enote so skladni tudi z zadevnimi politikami, programi in instrumenti na nacionalni ravni v sodelujočih državah ter jih dopolnjujejo. Komisija, nacionalni organi in nacionalne agencije si v ta namen izmenjujejo informacije o obstoječih nacionalnih shemah in prednostnih nalogah, povezanih s solidarnostjo in mladimi, na eni strani ter ukrepih v okviru evropske solidarnostne enote na drugi strani, da bi se oprli na relevantne dobre prakse ter dosegli uspešnost in učinkovitost.

2.  Ukrepi evropske solidarnostne enote so skladni tudi z zadevnimi politikami, programi in instrumenti na nacionalni ravni v sodelujočih državah ter jih dopolnjujejo, da se tudi s strani sodelujočih držav zagotovi občutek odgovornosti. Komisija, nacionalni organi in nacionalne agencije si v ta namen izmenjujejo informacije o obstoječih nacionalnih shemah in prednostnih nalogah, povezanih s solidarnostjo, mladimi in humanitarnimi potrebami na eni strani ter ukrepih v okviru evropske solidarnostne enote na drugi strani, da bi se oprli na relevantne dobre prakse ter dosegli uspešnost in učinkovitost.

Predlog spremembe    79

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Ukrepi evropske solidarnostne enote v tretjih državah iz člena 11 so skladni predvsem z drugimi področji zunanjega delovanja Unije, zlasti s politiko humanitarne pomoči, politiko razvojnega sodelovanja, širitveno politiko, sosedsko politiko in mehanizmom Unije na področju civilne zaščite, ter jih dopolnjujejo.

3.  Ukrepi evropske solidarnostne enote v tretjih državah iz člena 11 so skladni predvsem z drugimi področji zunanjega delovanja Unije, zlasti s politiko humanitarne pomoči, politiko razvojnega sodelovanja, varnostno in širitveno politiko, sosedsko politiko in mehanizmom Unije na področju civilne zaščite, ter jih dopolnjujejo.

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov

Vzpostavitev programa evropske solidarnostne enote

Referenčni dokumenti

COM(2018)0440 – C8-0264/2018 – 2018/0230(COD)

Pristojni odbor

Datum razglasitve na zasedanju

CULT

2.7.2018

 

 

 

Mnenje pripravil

Datum razglasitve na zasedanju

DEVE

2.7.2018

Pridruženi odbori - datum razglasitve na zasedanju

5.7.2018

Pripravljavec/-ka mnenja

Datum imenovanja

Eleni Teoharus (Eleni Theocharous)

18.7.2018

Obravnava v odboru

8.10.2018

20.11.2018

 

 

Datum sprejetja

22.1.2019

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

20

1

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Mireille D’Ornano, Doru-Claudian Frunzulică, Enrique Guerrero Salom, Maria Heubuch, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Linda McAvan, Norbert Neuser, Vincent Peillon, Lola Sánchez Caldentey, Elly Schlein, Bogusław Sonik, Eleni Teoharus (Eleni Theocharous), Anna Záborská, Joachim Zeller, Željana Zovko

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Marina Albiol Guzmán, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Frank Engel, Stefan Gehrold, Maria Noichl, Judith Sargentini

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

20

+

ECR

Eleni Teoharus (Eleni Theocharous)

GUE/NGL

Marina Albiol Guzmán, Lola Sánchez Caldentey

PPE

Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Frank Engel, Stefan Gehrold, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Bogusław Sonik, Anna Záborská, Joachim Zeller, Željana Zovko

S&D

Doru-Claudian Frunzulică, Enrique Guerrero Salom, Linda McAvan, Norbert Neuser, Maria Noichl, Vincent Peillon, Elly Schlein

VERTS/ALE

Maria Heubuch, Judith Sargentini

1

-

EFDD

Mireille D'Ornano

0

0

 

 

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

5.12.2018


MNENJE ODBORA ZA ZAPOSLOVANJE IN SOCIALNE ZADEVE

za Odbor za kulturo in izobraževanje

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa evropske solidarnostne enote ter razveljavitvi [uredbe o evropski solidarnostni enoti] in Uredbe (EU) št. 375/2014

(COM(2018)0440 – C8-0264/2018 – 2018/0230(COD))

Pripravljavka mnenja: Deirdre Clune

(*) Pridruženi odbor – člen 54 Poslovnika

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za kulturo in izobraževanje kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1)  Evropska unija temelji na solidarnosti med državljani in med državami članicami. Ta skupna vrednota usmerja njene ukrepe in zagotavlja potrebno enotnost za reševanje sedanjih in prihodnjih družbenih izzivov, s katerimi so se mladi Evropejci pripravljeni spopadati z izražanjem solidarnosti v praksi.

(1)  Razvite in demokratične družbe temeljijo na solidarnosti, ne le med državljani, temveč tudi med narodi in državami. To skupno vrednoto, zabeleženo v členu 2 Pogodbe o Evropski uniji, bi morali negovati, zlasti glede na sedanje in prihodnje družbene izzive, s katerimi se bodo mladi lahko še naprej spopadali z izražanjem solidarnosti v praksi.

Predlog spremembe    2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2)  V govoru o stanju v Uniji z dne 14. septembra 2016 je bila poudarjena potreba po vlaganju v mlade in napovedana ustanovitev evropske solidarnostne enote (v nadaljnjem besedilu: program), da bi se za mlade po vsej Uniji ustvarile priložnosti, da pomembno prispevajo k družbi, pokažejo solidarnost in razvijajo svoje spretnosti, pri čemer ne bodo pridobili samo delovnih izkušenj, temveč tudi neprecenljive človeške izkušnje.

(2)  V govoru o stanju v Uniji z dne 14. septembra 2016 je bila poudarjena potreba po vlaganju v mlade in napovedana ustanovitev evropske solidarnostne enote (v nadaljnjem besedilu: program), da bi mladim po vsej Uniji omogočila, da pomembno prispevajo k družbi, pokažejo solidarnost ter razvijajo spretnosti in odnose na podlagi praktičnih izkušenj pri na skupnosti temelječih aktivnostih.

Predlog spremembe    3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5)  Mladi bi morali imeti na voljo lahko dostopne priložnosti za udejstvovanje v solidarnostnih aktivnostih, ki bi jim omogočile, da se angažirajo v korist skupnosti ter pridobijo koristne izkušnje, spretnosti in kompetence za osebni, izobraževalni, družbeni, državljanski in poklicni razvoj, s čimer bi se izboljšala njihova zaposljivost. Navedene aktivnosti bi morale tudi podpirati mobilnost mladih prostovoljcev, pripravnikov in delavcev.

(5)  Mladi, tudi tisti z manj priložnostmi, bi morali imeti na voljo lahko dostopne priložnosti za udejstvovanje v solidarnostnih aktivnostih, ki bi jim omogočile, da se angažirajo v korist skupnosti ter pridobijo koristne izkušnje, spretnosti in kompetence za osebni, izobraževalni, družbeni, državljanski in poklicni razvoj, s čimer bi se izboljšala njihova zaposljivost. Navedene aktivnosti bi morale tudi podpirati mobilnost mladih prostovoljcev, pripravnikov in delavcev, pa tudi večkulturno izmenjavo.

Predlog spremembe    4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6)  Mladim bi bilo treba ponuditi visokokakovostne solidarnostne aktivnosti v smislu, da obravnavajo neizpolnjene družbene potrebe, prispevajo h krepitvi skupnosti, mladim nudijo priložnost pridobiti dragoceno znanje in kompetence, so mladim finančno dostopne ter se izvajajo v varnih in zdravih razmerah.

(6)  Mladim bi bilo treba ponuditi visokokakovostne solidarnostne aktivnosti v smislu, da prispevajo k uresničevanju ciljev evropske solidarnostne enote in pripomorejo k spopadanju z družbenimi izzivi ter povečevanju solidarnosti, obenem pa obravnavajo potrebe lokalnih skupnosti. Solidarnostne aktivnosti bi morale mladim ponuditi priložnost pridobiti dragoceno znanje in kompetence za osebni, družbeni, državljanski in poklicni razvoj, vključevati izrazito razsežnost učenja in usposabljanja, biti dostopne vsem mladim, pri čemer bi si bilo treba še posebej prizadevati za spodbujanje udeležbe mladih z manj priložnostmi, se izvajati v varnih in zdravih razmerah ter biti ustrezno ovrednotene. Solidarnostne aktivnosti ne bi smele negativno vplivati na obstoječe zaposlitve ali pripravništva in bi morale prispevati h krepitvi zavez v zvezi z družbeno odgovornostjo družb, ne da bi jih nadomestile.

Predlog spremembe    5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7)  Evropska solidarnostna enota je enotna vstopna točka za solidarnostne aktivnosti po vsej Uniji in zunaj nje. Treba bi bilo zagotoviti skladnost in dopolnjevanje z drugimi ustreznimi politikami in programi Unije. Evropska solidarnostna enota se opira na prednosti in sinergije predhodnih ter obstoječih programov, zlasti evropske prostovoljske službe in pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč. Prav tako dopolnjuje prizadevanja držav članic za podporo mladim in olajšanje njihovega prehoda iz izobraževanja v zaposlitev v okviru jamstva za mlade, in sicer z dodatnimi priložnostmi za vključitev na trg dela v obliki pripravništev ali zaposlitev na področjih, povezanih s solidarnostjo, v njihovih državah članicah ali v tujini. Zagotovljeno je tudi dopolnjevanje z obstoječimi mrežami na ravni Unije, ki so relevantne za aktivnosti v okviru evropske solidarnostne enote, kot sta evropska mreža javnih služb za zaposlovanje (EURES) in mreža Eurodesk. Poleg tega bi bilo treba zagotoviti dopolnjevanje med obstoječimi podobnimi shemami, zlasti nacionalnimi solidarnostnimi shemami in programi mobilnosti za mlade, ter evropsko solidarnostno enoto, in sicer na podlagi dobrih praks, kadar je to primerno.

(7)  Evropska solidarnostna enota je enotna vstopna točka za solidarnostne aktivnosti po vsej Uniji in zunaj nje. Treba bi bilo zagotoviti skladnost in dopolnjevanje z drugimi ustreznimi politikami, programi in instrumenti Unije. Evropska solidarnostna enota se opira na prednosti in sinergije predhodnih ter obstoječih programov, zlasti evropske prostovoljske službe in pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč. Prav tako dopolnjuje prizadevanja držav članic za podporo mladim in olajšanje njihovega prehoda iz izobraževanja v zaposlitev v okviru programov, kot je jamstvo za mlade, in sicer z dodatnimi priložnostmi za vključitev na trg dela v obliki pripravništev ali zaposlitev na področjih, povezanih s solidarnostjo, v njihovih državah članicah ali v tujini. Zagotovljeno je tudi dopolnjevanje z obstoječimi mrežami na ravni Unije, ki so relevantne za aktivnosti v okviru evropske solidarnostne enote, kot sta evropska mreža javnih služb za zaposlovanje (EURES) in mreža Eurodesk. Poleg tega bi bilo treba spodbujati dopolnjevanje in lojalno sodelovanje med obstoječimi podobnimi shemami in evropsko solidarnostno enoto, zlasti s shemami za mlade s področja solidarnosti, prostovoljstva, civilne službe in mobilnosti, ki delujejo na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni, ter s prednostnimi nalogami, povezanimi s solidarnostjo in mladimi v sodelujočih državah, kot je primerno, za vzajemno krepitev in obogatitev učinka in kakovosti takšnih shem ter nadgrajevanje dobrih praks. Evropska solidarnostna enota ne bi smela nadomestiti podobnih nacionalnih shem s področja solidarnosti, prostovoljstva, državljanske službe in mobilnosti. Vsem mladim bi bilo treba zagotoviti enak dostop do nacionalnih solidarnostnih aktivnosti. Spodbujati bi bilo treba partnerstva z evropskimi mrežami, ki so specializirane za pereče socialne probleme.

Predlog spremembe    6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9)  Evropska solidarnostna enota mladim daje nove priložnosti za prostovoljstvo, pripravništvo ali zaposlitev na področjih, povezanih s solidarnostjo, ter oblikovanje in razvoj solidarnostnih projektov na lastno pobudo. Te priložnosti prispevajo k izboljšanju njihovega osebnega, izobraževalnega, družbenega, državljanskega in poklicnega razvoja. Evropska solidarnostna enota podpira tudi aktivnosti mreženja udeležencev in organizacij evropske solidarnostne enote ter ukrepe za zagotavljanje kakovosti podprtih aktivnosti in boljše ovrednotenje njihovih učnih izidov. S tem bo prispevala tudi k evropskemu sodelovanju, pomembnemu za mlade, in ozaveščanju o njegovem pozitivnem učinku.

(9)  Evropska solidarnostna enota mladim daje nove priložnosti za prostovoljstvo, pripravništvo ali zaposlitev na področjih, povezanih s solidarnostjo, ter oblikovanje in razvoj solidarnostnih projektov na lastno pobudo. Te priložnosti bi morale pomagati pri odzivanju na neizpolnjene družbene potrebe in pri krepitvi skupnosti, obenem pa prispevati k izboljšanju njihovega osebnega, izobraževalnega, družbenega, državljanskega in poklicnega razvoja. Evropska solidarnostna enota podpira tudi aktivnosti mreženja udeležencev in organizacij evropske solidarnostne enote ter ukrepe za zagotavljanje kakovosti podprtih aktivnosti in boljše ovrednotenje njihovih učnih izidov. S tem bo prispevala tudi k evropskemu sodelovanju, pomembnemu za mlade, in ozaveščanju o njegovem pozitivnem učinku. Prispevati bi morala tudi k podpori in krepitvi obstoječih organizacij, ki izvajajo solidarnostne ukrepe.

Predlog spremembe    7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10)  Te aktivnosti bi morale koristiti skupnostim in hkrati spodbujati osebni, izobraževalni, družbeni, državljanski in poklicni razvoj posameznikov, izvajajo pa se lahko v obliki prostovoljstva, pripravništev in zaposlitev, projektov ali aktivnosti mreženja na različnih področjih, kot so izobraževanje in usposabljanje, zaposlovanje, enakost spolov, podjetništvo (zlasti socialno), državljanstvo in demokratična udeležba, varstvo okolja in narave, podnebni ukrepi, preprečevanje nesreč, pripravljenost nanje in obnova po njih, kmetijstvo in razvoj podeželja, preskrba s hrano in neživilskimi izdelki, zdravje in dobro počutje, ustvarjalnost in kultura, telesna vzgoja in šport, socialna pomoč in varnost, sprejem in vključevanje državljanov tretjih držav, teritorialno sodelovanje in kohezija ter čezmejno sodelovanje. Takšne solidarnostne aktivnosti bi morale vključevati kakovostno razsežnost učenja in usposabljanja prek ustreznih aktivnosti, ki se udeležencem lahko ponudijo pred solidarnostno aktivnostjo, med njo in po njej.

(10)  Te aktivnosti bi morale koristiti skupnostim in hkrati spodbujati osebni, izobraževalni, družbeni, državljanski in poklicni razvoj posameznikov, izvajajo pa se lahko v obliki prostovoljstva, pripravništev in zaposlitev, projektov ali aktivnosti mreženja na različnih področjih, kot so izobraževanje in usposabljanje, socialno vključevanje in vključevanje invalidov, zaposlovanje, enakost spolov, podjetništvo (zlasti socialno), državljanstvo in demokratična udeležba, varstvo okolja in narave, podnebni ukrepi, preprečevanje nesreč, pripravljenost nanje in obnova po njih, kmetijstvo in razvoj podeželja, preskrba s hrano in neživilskimi izdelki, zdravje in dobro počutje, ustvarjalnost in kultura, varstvo dediščine, telesna vzgoja in šport, socialna pomoč in varnost, pomoč mladim, sprejem in vključevanje državljanov tretjih držav, teritorialno sodelovanje in kohezija ter čezmejno sodelovanje. Takšne solidarnostne aktivnosti bi morale vključevati kakovostno razsežnost učenja in usposabljanja prek ustreznih aktivnosti, ki se udeležencem lahko ponudijo pred solidarnostno aktivnostjo, med njo in po njej.

Predlog spremembe    8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11)  Prostovoljske aktivnosti (znotraj in zunaj Unije) pomenijo bogato izkušnjo v okviru neformalnega in priložnostnega učenja, ki krepi osebni, družbeno-izobraževalni in poklicni razvoj mladih ter njihovo aktivno državljanstvo in zaposljivost. Prostovoljske aktivnosti ne bi smele negativno vplivati na potencialno ali obstoječo plačano zaposlitev ali šteti kot nadomestilo zanjo. Komisija in države članice bi morale glede politik prostovoljstva na področju mladih sodelovati prek odprte metode koordinacije.

(11)  Prostovoljske aktivnosti (znotraj in zunaj Unije) pomenijo bogato izkušnjo v okviru neformalnega in priložnostnega učenja, ki krepi osebni, družbeno-izobraževalni in poklicni razvoj mladih ter njihovo aktivno državljanstvo, demokratično udeležbo in zaposljivost. Prostovoljstvo bi moralo temeljiti na pisnem dogovoru o prostovoljskem delu in prostovoljske aktivnosti ne bi smele negativno vplivati na potencialno ali obstoječo plačano zaposlitev ali šteti kot nadomestilo zanjo. Komisija in države članice bi morale glede politik prostovoljstva na področju mladih sodelovati prek odprte metode koordinacije.

Predlog spremembe    9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12)  Pripravništva in zaposlitve na področjih, povezanih s solidarnostjo, lahko za mlade pomenijo dodatne priložnosti za vključitev na trg dela, hkrati pa prispevajo k reševanju ključnih družbenih izzivov. To lahko prispeva k spodbujanju zaposljivosti in produktivnosti mladih, hkrati pa olajša njihov prehod iz izobraževanja v zaposlitev, kar je ključno za povečanje njihovih možnosti na trgu dela. Pripravništva v okviru evropske solidarnostne enote sledijo načelom kakovosti iz priporočila Sveta o okviru za kakovost pripravništev21. Ponujena pripravništva in zaposlitve so odskočna deska za mlade pri vključevanju na trg dela, spremlja pa jih ustrezna podpora po opravljeni aktivnosti. Pripravništva in zaposlitve podpirajo ustrezni akterji na trgu dela, zlasti javne in zasebne službe za zaposlovanje, socialni partnerji ter gospodarske zbornice, plačila zanje pa zagotavlja sodelujoča organizacija. Kot sodelujoče organizacije bi se morali prijaviti za financiranje prek pristojnega izvajalskega organa evropske solidarnostne enote, da bi bili posredniki med mladimi udeleženci in delodajalci, ki nudijo pripravništva in zaposlitve v solidarnostnih sektorjih.

(12)  Zlahka dostopna pripravništva in zaposlitve bi bilo treba jasno ločiti od prostovoljstva, tako s finančnega kot z organizacijskega vidika. Pripravništva nikoli ne bi smela nadomestiti zaposlitev. Vseeno lahko plačana pripravništva in zaposlitve spodbudijo prikrajšane mlade in mlade z manj priložnostmi k sodelovanju v aktivnostih, povezanih s solidarnostjo, do katerih morda sicer ne bi imeli dostopa, obenem pa prinašajo jasno evropsko dodano vrednost, saj prispevajo k obravnavanju nerešenih socialnih izzivov in h krepitvi lokalnih skupnosti. Pripravništva lahko mladim olajšajo prehod iz izobraževanja v zaposlitev in lahko pomagajo spodbujati njihovo zaposljivost, kar je ključno za doseganje trajne vključitve na trg dela. Ponujena pripravništva in zaposlitve so odskočna deska za mlade pri vključevanju na trg dela. Pripravništva in zaposlitve v okviru evropske solidarnostne enote bi morala vedno plačati sodelujoča organizacija, ki gosti ali zaposli udeleženca. Pripravništva bi morala temeljiti na pisnem sporazumu o pripravništvu v skladu z regulativnim okvirom, ki se uporablja za državo, v kateri se opravlja pripravništvo, kot je primerno, pri čemer bi morala slediti načelom iz priporočila Sveta z dne 10. marca 2014 o okviru za kakovost pripravništev21. Zaposlitve bi morale temeljiti na pogodbi o zaposlitvi v skladu z nacionalnim pravom ali veljavnimi kolektivnimi pogodbami sodelujoče države, v kateri se zaposlitev opravlja, ali obojim. Finančna podpora za sodelujoče organizacije, ki ponujajo zaposlitve, ne bi smela trajati več kot 12 mesecev. Sodelujoče organizacije bi se morale prijaviti za financiranje prek pristojnega izvajalskega organa evropske solidarnostne enote, da bi bile posrednice med mladimi udeleženci in delodajalci, ki nudijo pripravništva in zaposlitve v solidarnostnih sektorjih. Pripravništva in zaposlitve bi morala spremljati ustrezna priprava, usposabljanje na delovnem mestu in podpora po opravljenem solidarnostnem delu v zvezi s sodelovanjem udeleženca. Pripravništva in zaposlitve bi lahko podpirali ustrezni akterji na trgu dela, zlasti javne in zasebne službe za zaposlovanje, socialni partnerji ter gospodarske zbornice in organizacije članice EURES v skladu z Uredbo (EU) 2016/589 Evropskega parlamenta in Sveta21a v primeru čezmejnih aktivnosti.

__________________

__________________

21 Priporočilo Sveta z dne 15. marca 2018 o evropskem okviru za kakovostna in učinkovita vajeništva (UL C 153, 2.5.2018, str. 1).

21 Priporočilo Sveta z dne 14. marca 2014 o okviru za kakovost pripravništev (UL C 88, 27.3.2014, str. 1).

 

21a Uredba (EU) št. 2016/589 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. aprila 2016 o evropski mreži služb za zaposlovanje (EURES), dostopu delavcev do storitev na področju mobilnosti in nadaljnjem povezovanju trgov dela ter o spremembi uredb (EU) št. 492/2011 in (EU) št. 1296/2013 (UL L 107, 22.4.2016, str. 1).

Predlog spremembe    10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(12a)  Prizadevati bi si bilo treba, da bi bila pripravništva in delovna mesta na voljo za vse mlade, zlasti tiste z manj priložnostmi za sodelovanje v aktivnostih, povezanih s solidarnostjo, vključno z invalidi ter socialno ali kulturno prikrajšanimi, migranti in prebivalci izoliranih podeželskih območij in najbolj oddaljenih regij Unije.

Predlog spremembe    11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13)  Iniciativnost mladih je pomembna prednost za družbo in trg dela. Evropska solidarnostna enota prispeva k spodbujanju tega vidika tako, da mladim daje priložnost za oblikovanje in izvedbo lastnih projektov za reševanje specifičnih izzivov v korist njihovih lokalnih skupnosti. Navedeni projekti so priložnost za preskušanje zamisli in podpiranje mladih pri tem, da sami postanejo gonilna sila solidarnostnih ukrepov. Služijo tudi kot odskočna deska za nadaljnje udejstvovanje v solidarnostnih aktivnostih in so prvi korak pri spodbujanju udeležencev evropske solidarnostne enote k samozaposlitvi ali ustanovitvi združenj, nevladnih organizacij ali drugih organov, dejavnih v solidarnostnem, neprofitnem in mladinskem sektorju.

(13)  Iniciativnost in aktivno državljanstvo mladih sta pomembna prednost za družbo in trg dela. Evropska solidarnostna enota prispeva k spodbujanju tega vidika tako, da mladim daje priložnost za oblikovanje in izvedbo lastnih projektov za reševanje specifičnih izzivov v korist njihovih lokalnih skupnosti. Navedeni projekti bi morali predstavljati priložnost za mlade, da razvijejo inovativne rešitve in preskušajo zamisli na trajnosten način, ob tem pa doživijo, kako je biti gonilna sila solidarnostnih ukrepov. Služili bi lahko tudi kot odskočna deska za nadaljnje udejstvovanje v solidarnostnih aktivnostih in bi bili lahko prvi korak pri spodbujanju udeležencev k udejstvovanju v socialnem podjetništvu ali prostovoljstvu v združenjih, nevladnih organizacijah, mladinskih organizacijah ali drugih organih, dejavnih v solidarnostnem, neprofitnem in mladinskem sektorju, ter k ustanovitvi lastnih združenj. Podpora po opravljenem solidarnostnem delu bo namenjena pomoči mladim, da bi ostali angažirani in dejavni v solidarnostnem sektorju, tudi prek sodelovanja z združenji, zadrugami, socialnimi podjetji, mladinskimi organizacijami in občinskimi centri, pa tudi v sektorju za podporo invalidom.

Predlog spremembe    12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14)  Mladi in organizacije, ki sodelujejo v evropski solidarnostni enoti, bi morali imeti občutek, da pripadajo skupnosti posameznikov in subjektov, ki so zavezani krepitvi solidarnosti po vsej Evropi. Hkrati sodelujoče organizacije potrebujejo podporo pri krepitvi svojih zmogljivosti za nudenje kakovostnih aktivnosti vedno večjemu številu udeležencev. Evropska solidarnostna enota podpira aktivnosti mreženja, katerih namen je krepitev udejstvovanja mladih in sodelujočih organizacij v tej skupnosti ter spodbujanje duha evropske solidarnostne enote in izmenjave uporabnih praks in izkušenj. Te aktivnosti prispevajo tudi k ozaveščanju o evropski solidarnostni enoti med javnimi in zasebnimi akterji ter zbiranju povratnih informacij od udeležencev in sodelujočih organizacij o izvajanju evropske solidarnostne enote.

(14)  Mladi in organizacije, ki sodelujejo v evropski solidarnostni enoti, bi morali imeti občutek, da pripadajo skupnosti posameznikov in subjektov, ki so zavezani krepitvi solidarnosti po vsej Evropi. Hkrati sodelujoče organizacije potrebujejo podporo pri krepitvi svojih zmogljivosti za nudenje kakovostnih aktivnosti vedno večjemu številu udeležencev. Evropska solidarnostna enota podpira aktivnosti mreženja, katerih namen je krepitev udejstvovanja mladih in sodelujočih organizacij v tej skupnosti ter spodbujanje duha evropske solidarnostne enote in izmenjave najboljših praks in izkušenj. Te aktivnosti prispevajo tudi k ozaveščanju o evropski solidarnostni enoti med javnimi in zasebnimi akterji ter zbiranju povratnih informacij od udeležencev in sodelujočih organizacij o izvajanju evropske solidarnostne enote.

Predlog spremembe    13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15)  Posebno pozornost bi bilo treba nameniti kakovosti aktivnosti in drugih priložnosti v okviru evropske solidarnostne enote, zlasti tako, da se udeležencem ponudijo usposabljanje, jezikovna podpora, zavarovanje, upravna podpora in podpora po opravljeni aktivnosti ter ovrednotenje znanja, spretnosti in kompetenc, ki so jih pridobili s sodelovanjem v evropski solidarnostni enoti. Varnost in zaščita prostovoljcev sta še naprej najpomembnejši, zato se prostovoljcev ne bi smelo napotiti na operacije, ki se izvajajo na območjih mednarodnih in nemednarodnih oboroženih spopadov.

(15)  Posebno pozornost bi bilo treba posvetiti kakovosti solidarnostnih aktivnosti in drugih priložnosti v okviru evropske solidarnostne enote, zlasti tako, da se udeležencem ponudijo spletno in navadno usposabljanje ter jezikovna podpora, ki spoštuje načelo večjezičnosti, zavarovanje, upravna podpora in podpora po opravljeni aktivnosti ter ovrednotenje znanja, spretnosti in kompetenc, ki so jih pridobili s sodelovanjem v evropski solidarnostni enoti. Te podporne ukrepe bi bilo treba razviti in ponuditi v sodelovanju z mladinskimi organizacijami in drugimi neprofitnimi organizacijami ter organizacijami civilne družbe, da bi izkoristili njihovo strokovno znanje na tem področju. Podporni ukrepi bi morali upoštevati okolje in naravo aktivnosti, ki jih izvajajo udeleženci, s posebnim poudarkom na morebitnih tveganjih. Varnost in zaščita udeležencev, zlasti kadar so to osebe v ranljivem položaju in otroci, sta še naprej najpomembnejši, zato se prostovoljcev ne bi smelo napotiti na operacije, ki se izvajajo na območjih mednarodnih in nemednarodnih oboroženih spopadov, niti v objekte, ki so v nasprotju z mednarodnimi standardi človekovih pravic ali politiko Unije, kot so zaveza glede odprave institucionalizacije otrok in ukrepi, ki evropskim strukturnim in investicijskim skladom prepovedujejo vzdrževanje bivalnih zavodov.

Predlog spremembe    14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(15a)  V primeru solidarnostnih aktivnosti z otroki bi morali imeti neposredni stik z njimi le udeleženci, ki so ustrezno usposobljeni in imajo potrebno znanje in spretnosti in ki bi se morali pred začetkom dela udeležiti usposabljanja s področja zaščite otrok in prestati varnostno preverjanje, Med solidarnostnimi aktivnostmi bi morale veljati ustrezne varnostne politike in postopki za zaščito otrok in udeležencev, slednji pa bi morali biti pod stalnim nadzorom, da se zagotovi učinkovito izvajanje politik o zaščiti otrok.

Predlog spremembe    15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16)  Za zagotovitev učinka aktivnosti evropske solidarnostne enote na osebni, izobraževalni, družbeni, državljanski in poklicni razvoj udeležencev bi bilo treba ustrezno evidentirati in dokumentirati znanje, spretnosti in kompetence, ki so učni izidi zadevne aktivnosti, in sicer v skladu z nacionalnimi okoliščinami in posebnostmi, kot je priporočeno v Priporočilu Sveta z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja22.

(16)  Za zagotovitev učinka aktivnosti evropske solidarnostne enote na osebni, izobraževalni, družbeni, državljanski in poklicni razvoj udeležencev bi bilo treba ustrezno evidentirati in dokumentirati znanje, spretnosti in kompetence, ki so učni izidi zadevne aktivnosti, in sicer v skladu z nacionalnimi okoliščinami in posebnostmi, kot je priporočeno v Priporočilu Sveta z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja22. V ta namen bi bilo po potrebi treba spodbujati uporabo učinkovitih instrumentov za priznavanje neformalnega in priložnostnega učenja na ravni Unije in nacionalni ravni, kot sta Youthpass in Europass.

__________________

__________________

22 Priporočilo Sveta z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja (UL C 398, 22.12.2012, str. 1–5).

22 Priporočilo Sveta z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja (UL C 398, 22.12.2012, str. 1–5).

Predlog spremembe    16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17)  Znak kakovosti bi moral zagotoviti, da sodelujoče organizacije spoštujejo načela in zahteve evropske solidarnostne enote, kar zadeva njihove pravice in odgovornosti na vseh stopnjah solidarnostne aktivnosti. Pridobitev znaka kakovosti je predpogoj za sodelovanje, vendar ne bi smela avtomatično pomeniti financiranja v okviru evropske solidarnostne enote.

(17)  Znak kakovosti bi moral zagotoviti, da sodelujoče organizacije spoštujejo načela in zahteve evropske solidarnostne enote. Uvesti bi bilo treba ločene znake kakovosti za prostovoljstvo ter za pripravništva in zaposlitve, pri tem pa upoštevati posebne značilnosti vsakega od njih, da se zagotovi, da bi sodelujoče organizacije učinkovito in neprekinjeno spoštovale načela in zahteve evropske solidarnostne enote, kar zadeva njihove pravice in odgovornosti na vseh stopnjah solidarnostne aktivnosti. Pridobitev znaka kakovosti bi morala biti predpogoj za sodelovanje, vendar ne bi smela avtomatično pomeniti financiranja v okviru evropske solidarnostne enote. Postopek, ki vodi k dodelitvi znaka kakovosti, ne bi smel povzročiti dodatne birokracije, ki bi organizacije in zasebna podjetja odvračala od prispevanja k evropski solidarnostni enoti.

Predlog spremembe    17

Predlog uredbe

Uvodna izjava 23

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(23)  Portal evropske solidarnostne enote bi bilo treba stalno razvijati, da se zagotovita enostaven dostop do evropske solidarnostne enote in enotna vstopna točka za zainteresirane posameznike in organizacije, med drugim za registracijo, identifikacijo in usklajevanje profilov in priložnosti, mreženje in virtualne izmenjave, spletno usposabljanje, jezikovno podporo in podporo po opravljeni aktivnosti ter druge uporabne funkcije, ki se lahko pojavijo v prihodnosti.

(23)  Portal evropske solidarnostne enote bi bilo treba stalno razvijati, da se zagotovita enostaven dostop – ki bi moral biti za invalide neoviran – do evropske solidarnostne enote in enotna vstopna točka za zainteresirane posameznike in organizacije, med drugim za registracijo, identifikacijo in usklajevanje profilov in priložnosti, mreženje in virtualne izmenjave, spletno usposabljanje, jezikovno podporo in podporo po opravljeni aktivnosti ter druge uporabne funkcije, ki se lahko pojavijo v prihodnosti.

Predlog spremembe    18

Predlog uredbe

Uvodna izjava 24 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(24a)  Za dobro delovanje programa in pravočasno uvedbo ukrepov je treba v delovnih programih evropske solidarnostne enote vzpostaviti mehanizme, ki zagotavljajo, da so prijavljeni mladi v razumnem in razmeroma predvidljivem času obveščeni o ponudbah. Zato bi bilo treba prijavljene posameznike redno obveščati o razpoložljivem solidarnostnem delu ter aktivno vključenih sodelujočih organizacijah ter te informacije posodabljati, s čimer bi te posameznike spodbudili k sodelovanju v evropski solidarnostni enoti, hkrati pa bi jim dali možnost, da stopijo neposredno v stik z akterji, ki delujejo na področju solidarnosti na nacionalni in evropski ravni.

Predlog spremembe    19

Predlog uredbe

Uvodna izjava 28

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(28)  Posebno pozornost bi bilo treba nameniti zagotavljanju, da so aktivnosti, ki jih podpira evropska solidarnostna enota, dostopne vsem mladim, zlasti najbolj prikrajšanim. Uvesti bi bilo treba posebne ukrepe za spodbujanje socialnega vključevanja in udeležbe prikrajšanih mladih ter upoštevanje omejitev zaradi oddaljenosti številnih podeželskih območij in najbolj oddaljenih regij Unije ter čezmorskih držav in ozemelj. Podobno bi si sodelujoče države morale prizadevati za sprejetje vseh primernih ukrepov za odstranitev pravnih in upravnih ovir za nemoteno delovanje evropske solidarnostne enote. To bi moralo rešiti upravna vprašanja, ki otežujejo pridobivanje vizumov in dovoljenj za prebivanje ter izdajo evropske kartice zdravstvenega zavarovanja pri čezmejnih aktivnostih znotraj Evropske unije, kadar je to mogoče in brez poseganja v schengenski pravni red ter pravo Unije o vstopu in prebivanju državljanov tretjih držav.

(28)  Posebno pozornost bi bilo treba nameniti zagotavljanju, da so aktivnosti, ki jih podpira evropska solidarnostna enota, dostopne vsem mladim, zlasti mladim z manj priložnostmi, kot je podrobneje navedeno v strategiji vključenosti in raznolikosti, pripravljeni in uporabljeni v okviru programa Erasmus+ na mladinskem področju. Uvesti bi bilo treba posebne ukrepe, kot so ustrezne oblike solidarnostnih aktivnosti in posamezniku prilagojeno usmerjanje, za spodbujanje socialnega vključevanja in udeležbe prikrajšanih mladih in invalidov ter upoštevanje omejitev zaradi oddaljenosti številnih podeželskih območij in najbolj oddaljenih regij Unije ter čezmorskih držav in ozemelj. Podobno bi si sodelujoče države morale prizadevati za sprejetje vseh primernih ukrepov za odstranitev pravnih in upravnih ovir za nemoteno delovanje evropske solidarnostne enote. To bi moralo rešiti upravna vprašanja, ki otežujejo pridobivanje vizumov in dovoljenj za prebivanje ter izdajo evropske kartice zdravstvenega zavarovanja pri čezmejnih aktivnostih znotraj Evropske unije, kadar je to mogoče in brez poseganja v schengenski pravni red ter pravo Unije o vstopu in prebivanju državljanov tretjih držav.

Predlog spremembe    20

Predlog uredbe

Uvodna izjava 39

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(39)  Za boljše doseganje ciljev programa bi morale Komisija, države članice in nacionalne agencije po možnosti tesno sodelovati v partnerstvu z nevladnimi organizacijami, mladinskimi organizacijami in lokalnimi zainteresiranimi stranmi, ki imajo strokovno znanje s področja solidarnostih ukrepov.

(39)  Za boljše doseganje ciljev programa bi morale Komisija, države članice in nacionalne agencije tesno sodelovati v partnerstvu z nevladnimi organizacijami, mladinskimi organizacijami, organizacijami, ki zastopajo invalide, in lokalnimi zainteresiranimi stranmi, ki imajo strokovno znanje s področja solidarnostih ukrepov.

Predlog spremembe    21

Predlog uredbe

Uvodna izjava 40

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(40)  Za doseganje večje učinkovitosti pri obveščanju širše javnosti in boljših sinergij med aktivnostmi obveščanja, ki se izvedejo na pobudo Komisije, bi morali viri, dodeljeni za obveščanje na podlagi te uredbe, prispevati tudi h kritju institucionalnega komuniciranja o političnih prednostnih nalogah Unije, če so te povezane s splošnim ciljem te uredbe.

(40)  Za doseganje večje učinkovitosti pri obveščanju širše javnosti in boljših sinergij med aktivnostmi obveščanja, ki se izvedejo na pobudo Komisije, bi morali viri, dodeljeni za obveščanje na podlagi te uredbe, prispevati tudi h kritju neoviranega institucionalnega komuniciranja o političnih prednostnih nalogah Unije, če so te povezane s splošnim ciljem te uredbe.

Predlog spremembe    22

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1)  „solidarnostna aktivnost“ pomeni visokokakovostno začasno aktivnost, ki prispeva k doseganju ciljev evropske solidarnostne enote in se lahko izvaja v obliki prostovoljstva, pripravništev, zaposlitev, solidarnostnih projektov in aktivnosti mreženja na različnih področjih, vključno s tistimi iz odstavka 13, pri čemer zagotavlja evropsko dodano vrednost ter skladnost s predpisi o zdravju in varnosti;

(1)  „solidarnostna aktivnost“ pomeni visokokakovostno začasno aktivnost, ki prispeva k doseganju ciljev evropske solidarnostne enote in se lahko izvaja v obliki prostovoljstva, pripravništev, zaposlitev, solidarnostnih projektov in aktivnosti mreženja na različnih področjih, vključno s tistimi iz odstavka 13, pri čemer zagotavlja evropsko dodano vrednost ter skladnost s predpisi o zdravju in varnosti, ne vključuje pa aktivnosti, ki so v nasprotju z mednarodnimi standardi človekovih pravic in politikami Unije, kot je zaveza glede odprave institucionalizacije otrok in invalidov;

Predlog spremembe    23

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4)  „mladi z manj priložnostmi“ pomenijo mlade, ki se srečujejo z ovirami, ki jim iz ekonomskih, socialnih, kulturnih, geografskih ali zdravstvenih razlogov ali razlogov, kot so invalidnost in učne težave, preprečujejo dejanski dostop do priložnosti v okviru programa;

(4)  „mladi z manj priložnostmi“ pomenijo mlade, ki se srečujejo z ovirami, ki jim iz ekonomskih, socialnih, kulturnih, geografskih ali zdravstvenih razlogov ali razlogov, kot so invalidnost, učne težave ali odraščanje v institucionalizirani oskrbi, preprečujejo dejanski dostop do priložnosti v okviru programa;

Predlog spremembe    24

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5)  „sodelujoča organizacija“ pomeni kateri koli javni ali zasebni subjekt na lokalni, regionalni, nacionalni ali mednarodni ravni, ki mu je bil podeljen znak kakovosti evropske solidarnostne enote;

(5)  „sodelujoča organizacija“ pomeni kateri koli javni ali zasebni subjekt na lokalni, regionalni, nacionalni ali mednarodni ravni, profitni ali neprofitni, ki mu je bil podeljen znak kakovosti evropske solidarnostne enote, ki zagotavlja, da je subjekt sposoben izvajati solidarnostne aktivnosti v skladu s cilji evropske solidarnostne enote, in ki udeležencu ponuja prostovoljsko, pripravniško ali zaposlitveno priložnost ali izvaja in podpira druge aktivnosti v okviru evropske solidarnostne enote;

Predlog spremembe    25

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6)  „prostovoljstvo“ pomeni solidarnostno aktivnost, ki se opravlja kot neplačana prostovoljska aktivnost in traja do 12 mesecev;

(6)  „prostovoljstvo“ pomeni solidarnostno aktivnost, ki se opravlja kot neplačana prostovoljska aktivnost in traja do 12 mesecev, mladim pa omogoča, da prispevajo k delu sodelujočih organizacij na področju solidarnostnih aktivnosti, ki koristijo skupnostim, v katerih se te aktivnosti opravljajo;

Predlog spremembe    26

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7)  „pripravništvo“ pomeni solidarnostno aktivnost za obdobje od dveh do šest mesecev, ki se lahko enkrat podaljša do največ 12 mesecev, ponudi in plača pa jo sodelujoča organizacija, ki gosti udeleženca evropske solidarnostne enote;

(7)  „pripravništvo“ pomeni plačano solidarnostno aktivnost v obliki delovne prakse v sodelujoči organizaciji za obdobje od treh do šest mesecev, ki se lahko enkrat podaljša do največ 12 mesecev, ponudi in plača pa jo sodelujoča organizacija, ki gosti udeleženca evropske solidarnostne enote, pri čemer vključuje tudi učni del za pridobitev ustreznih spretnosti in izkušenj;

Predlog spremembe    27

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8)  „zaposlitev“ pomeni solidarnostno aktivnost, ki traja od dveh do 12 mesecev, plača pa jo sodelujoča organizacija, ki zaposli udeleženca evropske solidarnostne enote;

(8)  „zaposlitev“ pomeni plačano solidarnostno aktivnost, ki traja od 3 do 12 mesecev, zajema razsežnost učenja in usposabljanja, temelji na pisnem dogovoru ter jo ponudi in plača sodelujoča organizacija, ki zaposli udeleženca evropske solidarnostne enote, pri čemer ne zamenjuje ali nadomešča obstoječe zaposlitvene priložnosti;

Predlog spremembe    28

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10)  „znak kakovosti“ pomeni potrdilo, ki se podeli sodelujoči organizaciji, ki je pripravljena nuditi solidarnostne aktivnosti v okviru evropske solidarnostne enote v gostiteljski in/ali podporni vlogi;

(10)  „znak kakovosti“ pomeni potrdilo, ki se podeli organizaciji, ki je pripravljena nuditi solidarnostne aktivnosti, v vlogi gostitelja ali v podporni vlogi – tudi v vlogi pošiljatelja – ali oboje, ki potrjuje, da je organizacija zmožna zagotoviti kakovost solidarnostnih aktivnosti v skladu z načeli in cilji evropske solidarnostne enote, in ki se dodeli v skladu z različnimi specifičnimi zahtevami glede na vrsto solidarnostne aktivnosti in vlogo organizacije; uvedejo se ločeni znaki kakovosti za prostovoljstvo ter za pripravništva in zaposlitve;

 

 

Predlog spremembe    29

Predlog uredbe

Člen 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 3

Člen 3

Cilja programa

Cilja programa

1.  Splošni cilj programa je spodbujati udejstvovanje mladih in organizacij v dostopnih in visokokakovostnih solidarnostnih aktivnostih, da se prispeva h krepitvi kohezije, solidarnosti in demokracije v Evropi in zunaj nje z reševanjem družbenih ter humanitarnih izzivov na terenu, pri čemer se poseben poudarek namenja spodbujanju socialnega vključevanja.

1.  Splošni cilj programa je spodbujati solidarnost, demokracijo in kohezijo v Evropi in zunaj nje, podpirati skupnosti in se odzivati na družbene ter humanitarne izzive na terenu, pri čemer se poseben poudarek namenja spodbujanju socialnega vključevanja in demokratične udeležbe, s spodbujanjem udejstvovanja mladih in organizacij v dostopnih in visokokakovostnih solidarnostnih aktivnostih.

2.  Specifični cilj programa je mladim, vključno s tistimi z manj priložnostmi, zagotoviti lahko dostopne priložnosti za udejstvovanje v solidarnostnih aktivnostih v Evropi in zunaj nje, pri tem pa omogočiti krepitev in ustrezno vrednotenje njihovih kompetenc ter podpirati njihovo zaposljivost in prehod na trg dela.

2.  Specifični cilj programa je mladim, vključno s tistimi z manj priložnostmi, zagotoviti lahko dostopne priložnosti za udejstvovanje v solidarnostnih aktivnostih v Evropi in zunaj nje, pri tem pa omogočiti krepitev in ustrezno vrednotenje njihovih kompetenc in razvijanje sposobnosti ter podpirati njihovo zaposljivost in prehod na trg dela.

3.  Cilja programa se uresničujeta pod naslednjima sklopoma ukrepov:

3.  Cilja programa se uresničujeta pod naslednjima sklopoma ukrepov:

(a)  sodelovanje mladih v solidarnostnih aktivnostih za reševanje družbenih izzivov iz člena 6;

(a)  solidarnostne aktivnosti za reševanje družbenih izzivov iz člena 6;

(b)  sodelovanje mladih v solidarnostnih aktivnostih, povezanih s humanitarno pomočjo (Evropska prostovoljska enota za humanitarno pomoč), iz člena 10.

(b)  Evropska prostovoljska enota za humanitarno pomoč iz člena 10.

Predlog spremembe    30

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  pripravništvi in zaposlitvami iz člena 8;

(b)   izjemno kakovostnimi pripravništvi in zaposlitvami iz člena 8;

Predlog spremembe    31

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  pristopa k vključevanju mladih iz različnih okolij;

(d)  vključevalnosti in dejanske sposobnosti vključevanja mladih iz različnih okolij, tudi invalidov;

Predlog spremembe    32

Predlog uredbe

Člen 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 5

Člen 5

Ukrepi, skupni obema sklopoma

Ukrepi, skupni obema sklopoma

1.  Namen aktivnosti mreženja iz člena 4(1)(d) je:

1.  Namen aktivnosti mreženja iz člena 4(1)(d) je:

(a)  okrepiti zmogljivosti sodelujočih organizacij za nudenje kakovostnih projektov vse večjemu številu udeležencev evropske solidarnostne enote;

(a)  okrepiti zmogljivosti sodelujočih organizacij za nudenje izjemno kakovostnih projektov vse večjemu številu udeležencev evropske solidarnostne enote;

(b)  privabiti nove sodelujoče, in sicer tako mlade ljudi kot sodelujoče organizacije;

(b)  privabiti nove sodelujoče, in sicer tako mlade ljudi kot sodelujoče organizacije,

 

(ba) olajšati dostop invalidom do vseh aktivnosti, ki so na voljo;

(c)  zagotoviti priložnosti za dajanje povratnih informacij o solidarnostnih aktivnostih ter

(c)  zagotoviti povratne informacije o solidarnostnih aktivnostih ter

(d)  prispevati k izmenjavi izkušenj in okrepiti občutek pripadnosti med posamezniki in subjekti, ki sodelujejo v evropski solidarnostni enoti, ter tako podpirati njen širši pozitiven učinek.

(d)  prispevati k izmenjavi izkušenj in okrepiti občutek pripadnosti med posamezniki in subjekti, ki sodelujejo v evropski solidarnostni enoti, ter tako podpirati njen širši pozitiven učinek.

2.  Ukrepi za zagotavljanje kakovosti in podporni ukrepi iz člena 4(1)(e) vključujejo:

2.  Ukrepi za zagotavljanje kakovosti in podporni ukrepi iz člena 4(1)(e) vključujejo:

(a)  ukrepe za zagotavljanje kakovosti prostovoljstva, pripravništev ali zaposlitev, vključno z usposabljanjem, jezikovno podporo, dopolnilnim zavarovanjem, podporo pred solidarnostno aktivnostjo ali po njej ter nadaljnjo uporabo potrdila Youthpass, na katerem so evidentirane in dokumentirane kompetence, pridobljene med solidarnostnimi aktivnostmi, za udeležence, ter krepitev zmogljivosti in upravno podporo za sodelujoče organizacije;

(a)  ukrepe za zagotavljanje kakovosti in dostopnosti prostovoljstva, pripravništev, zaposlitev ali solidarnostnih projektov in enakih možnosti za vse mlade v sodelujočih državah, vključno s spletnim in drugim usposabljanjem, jezikovno podporo, zaščito otrok in zagotavljanjem usposabljanja in preverjanja ozadja za udeležence, ki delajo z otroki, upravno podporo za udeležence in sodelujoče organizacije, dopolnilnim zavarovanjem, podporo pred solidarnostno aktivnostjo in po potrebi po njej ter nadaljnjo uporabo potrdila Youthpass, da se evidentirajo in dokumentirajo kompetence, pridobljene med solidarnostnimi aktivnostmi, za udeležence, ter krepitev zmogljivosti in upravno podporo za sodelujoče organizacije;

(b)  razvoj in ohranjanje znaka kakovosti za subjekte, ki so pripravljeni nuditi solidarnostne aktivnosti v okviru evropske solidarnostne enote;

(b)  razvoj in ohranjanje ločenih znakov kakovosti za subjekte, ki so pripravljeni nuditi prostovoljstvo, pripravništva ali zaposlitve v okviru evropske solidarnostne enote, da se zagotovi skladnost z načeli in zahtevami programa;

(c)  aktivnosti središč za vire evropske solidarnostne enote za podpiranje in izboljšanje kakovosti izvajanja ukrepov evropske solidarnostne enote ter krepitev vrednotenja njihovih izidov;

(c)  aktivnosti središč za vire evropske solidarnostne enote za podpiranje in izboljšanje kakovosti izvajanja ukrepov evropske solidarnostne enote ter krepitev vrednotenja njihovih izidov;

(d)  vzpostavitev, vzdrževanje in posodabljanje portala evropske solidarnostne enote ter drugih zadevnih spletnih storitev pa tudi potrebnih podpornih sistemov IT in spletnih orodij.

(d)  vzpostavitev, vzdrževanje in posodabljanje večjezičnega portala evropske solidarnostne enote ter drugih zadevnih spletnih storitev pa tudi potrebnih podpornih sistemov IT in spletnih orodij.

Predlog spremembe    33

Predlog uredbe

POGLAVJE III – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

SODELOVANJE MLADIH V SOLIDARNOSTNIH AKTIVNOSTIH ZA REŠEVANJE DRUŽBENIH IZZIVOV

SOLIDARNOSTNE AKTIVNOSTI ZA REŠEVANJE DRUŽBENIH IZZIVOV

Predlog spremembe    34

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Ukrepi, ki se izvajajo pod sklopom „sodelovanje mladih v solidarnostnih aktivnostih za reševanje družbenih izzivov“, prispevajo zlasti h krepitvi kohezije, solidarnosti in demokracije v Uniji in zunaj nje ter se hkrati odzivajo na družbene izzive s posebnim poudarkom na spodbujanju socialnega vključevanja.

1.  Ukrepi, ki se izvajajo pod sklopom „solidarnostne aktivnosti za reševanje družbenih izzivov“, prispevajo zlasti h krepitvi kohezije, solidarnosti in demokracije v Uniji in zunaj nje ter se hkrati odzivajo na družbene izzive s posebnim poudarkom na spodbujanju socialnega vključevanja.

Predlog spremembe    35

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  pripravništvi in zaposlitvami iz člena 8;

(b)  izjemno kakovostnimi pripravništvi in zaposlitvami iz člena 8;

Predlog spremembe    36

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Prostovoljstvo iz člena 4(1)(a) zajema razsežnost učenja in usposabljanja, ne nadomešča pripravništev ali zaposlitev, se ne enači z delovnim razmerjem in temelji na pisnem dogovoru o prostovoljskem delu.

1.  Prostovoljstvo iz člena 4(1)(a) mladim ponudi priložnost, da prispevajo k vsakodnevnemu delu organizacij na področju solidarnostnih aktivnosti, kar nazadnje koristi skupnostim, v katerih se aktivnosti izvajajo, zajema razsežnost učenja in usposabljanja, ne nadomešča pripravništev ali zaposlitev, se ne enači z delovnim razmerjem in temelji na pisnem dogovoru o prostovoljskem delu.;

Predlog spremembe    37

Predlog uredbe

Člen 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 8

Člen 8

Pripravništva in zaposlitve

Pripravništva in zaposlitve

1.  Pripravništvo iz člena 4(1)(b) temelji na pisnem dogovoru o pripravništvu v skladu z regulativnim okvirom, ki se uporablja v državi, kjer se pripravništvo opravlja, kakor je primerno, in ob upoštevanju načel okvira za kakovost pripravništev (2014/C 88/01). Pripravništva ne nadomeščajo zaposlitev.

1.  Pripravništvo iz člena 4(1)(b) je vselej plačano in temelji na pisnem dogovoru o pripravništvu, sklenjenem na začetku pripravništva v skladu z regulativnim okvirom, ki se uporablja v državi, kjer se pripravništvo opravlja, kakor je primerno, in v katerem se navedejo učni cilji, delovni pogoji, trajanje pripravništva, plačilo udeležencu ter pravice in obveznosti strank ob upoštevanju načel okvira za kakovost pripravništev (2014/C 88/01). Pripravništva ne nadomeščajo zaposlitev.

2.  Zaposlitev iz člena 4(1)(b) temelji na pogodbi o zaposlitvi v skladu z nacionalnim regulativnim okvirom sodelujoče države, v kateri se zaposlitev opravlja. V primerih, kadar trajanje pogodbe o zaposlitvi presega 12 mesecev, finančna podpora sodelujočim organizacijam, ki nudijo zaposlitve, ne presega 12 mesecev.

2.  Zaposlitev iz člena 4(1)(b) temelji na pisni pogodbi o zaposlitvi, ki upošteva vse pogoje za zaposlitev, določene v nacionalnem pravu ali veljavnih kolektivnih pogodbah, ali obojih, države, v kateri se zaposlitev izvaja. V primerih, kadar trajanje pogodbe o zaposlitvi presega dvanajst mesecev, finančna podpora sodelujočim organizacijam, ki nudijo zaposlitve, ne presega dvanajst mesecev.

3.  Pripravništva in zaposlitve vključujejo razsežnost učenja in usposabljanja.

3.  Pripravništva in zaposlitve vključujejo razsežnost učenja in usposabljanja, ki udeležencem pomaga pridobiti ustrezne izkušnje za razvijanje kompetenc, koristnih za osebni, izobraževalni, družbeni, državljanski in poklicni razvoj;

4.  Pripravništva in zaposlitve se lahko opravljajo v državi, ki ni država prebivališča udeleženca (čezmejno), ali v državi prebivališča udeleženca (znotraj države).

4.  Pripravništva in zaposlitve se lahko opravljajo v državi, ki ni država prebivališča udeleženca (čezmejno), ali v državi prebivališča udeleženca (znotraj države).

Predlog spremembe    38

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a.  Finančna podpora za solidarnostne aktivnosti iz členov 7 in 8 se okvirno razdeli na 80 % za prostovoljstvo in solidarnostne projekte ter 20 % za pripravništva ali zaposlitve ali oboje z največ 20 % za dejavnosti na nacionalni ravni.

Predlog spremembe    39

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Znesek iz odstavka 1 se lahko uporabi za tehnično in upravno pomoč za izvajanje programa, npr. aktivnosti pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, vključno s korporativnimi informacijskotehnološkimi sistemi.

2.  Znesek iz odstavka 1 se lahko uporabi za tehnično in upravno pomoč za izvajanje programa, npr. aktivnosti pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, vključno s korporativnimi informacijskotehnološkimi sistemi. Ta znesek je enako dostopen za vse tri sklope programa in se razdeli glede na izkazane potrebe upoštevnih projektov in aktivnosti.

Predlog spremembe    40

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Mladi v starosti od 17 do 30 let, ki so pripravljeni sodelovati v evropski solidarnosti enoti, se registrirajo na portalu evropske solidarnostne enote. Ob začetku prostovoljstva, pripravništva, zaposlitve ali solidarnostnega projekta pa je mlada oseba stara vsaj 18 let in ni starejša od 30 let.

Mladi v starosti od 17 do 30 let, ki so pripravljeni sodelovati v evropski solidarnosti enoti, se registrirajo na portalu evropske solidarnostne enote, ki je dostopen tudi invalidom. Ob začetku prostovoljstva, pripravništva, zaposlitve ali solidarnostnega projekta pa je mlada oseba stara vsaj 18 let.

Predlog spremembe    41

Predlog uredbe

Člen 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 16

Člen 16

Sodelujoče organizacije

Sodelujoče organizacije

1.  V evropski solidarnostni enoti lahko sodelujejo javni ali zasebni subjekti in mednarodne organizacije, če so prejeli znak kakovosti evropske solidarnostne enote.

1.  V evropski solidarnostni enoti lahko sodelujejo javni ali zasebni subjekti in mednarodne organizacije, če so prejeli znak kakovosti evropske solidarnostne enote, ki dokazuje, da ponujajo aktivnosti, ki so v skladu z načeli in cilji evropske solidarnostne enote in v celoti ustrezajo opredelitvi solidarnostne aktivnosti iz te uredbe. V skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046 namen ali učinek nepovratnih sredstev ne sme biti ustvarjanje dobička.

2.  Vlogo subjekta, da bi postal sodelujoča organizacija evropske solidarnostne enote, oceni pristojni izvajalski organ evropske solidarnostne enote na podlagi načel enake obravnave, enakih možnosti in nediskriminacije, nenadomeščanja zaposlitve, zagotavljanja visokokakovostnih aktivnosti z učno razsežnostjo s poudarkom na osebnem, družbeno-izobraževalnem in poklicnem razvoju, ustreznih ureditev usposabljanja, dela in prostovoljstva, varnega in dostojnega okolja in pogojev ter „načela neprofitnosti“ v skladu s finančno uredbo. Na podlagi navedenih načel se ugotovi, ali aktivnosti subjekta izpolnjujejo zahteve evropske solidarnostne enote.

2.  Vlogo subjekta, da bi postal sodelujoča organizacija evropske solidarnostne enote, oceni pristojni izvajalski organ evropske solidarnostne enote na podlagi načel enake obravnave, enakih možnosti in nediskriminacije, nenadomeščanja zaposlitve, zagotavljanja visokokakovostnih aktivnosti z učno razsežnostjo s poudarkom na osebnem, družbeno-izobraževalnem in poklicnem razvoju, ustreznih ureditev usposabljanja, dela in prostovoljstva, varnega in dostojnega okolja in pogojev, vključno s politikami in postopki za zagotavljanje zaščite otrok med aktivnostjo; upoštevanja mednarodnih standardov človekovih pravic; zaveze glede odprave institucionalizacije otrok in invalidov ter „načela neprofitnosti“ v skladu s finančno uredbo. Na podlagi navedenih načel se ugotovi, ali aktivnosti subjekta izpolnjujejo zahteve evropske solidarnostne enote. Znak kakovosti se dodeli zgolj organizacijam, ki se zavežejo, da bodo spoštovale ta načela. Spoštovanje se nadzoruje v skladu s členoma 26 in 27 te uredbe.

3.  Na podlagi ocene se subjektu lahko podeli znak kakovosti evropske solidarnostne enote. Pridobljeni znak se redno ponovno oceni in se lahko odvzame.

3.  Na podlagi ocene se subjektu lahko podeli znak kakovosti evropske solidarnostne enote. Pridobljeni znak se redno ali na zahtevo udeležencev ponovno oceni in se lahko odvzame. Vsak subjekt, ki bistveno spremeni svoje aktivnosti, o tem obvesti pristojni izvajalski organ, da ga ponovno oceni. Postopek za podelitev znaka kakovosti za prostovoljstvo se razlikuje od postopka za podelitev znaka kakovosti za zaposlitve in pripravništva.

4.  Vsak subjekt, ki prejme znak kakovosti evropske solidarnostne enote, dobi dostop do portala evropske solidarnostne enote v gostiteljski vlogi, v podporni vlogi ali v obeh vlogah in lahko registriranim kandidatom nudi solidarnostne aktivnosti.

4.  Vsak subjekt, ki prejme znak kakovosti evropske solidarnostne enote, dobi dostop do portala evropske solidarnostne enote v gostiteljski vlogi, v podporni vlogi ali v obeh vlogah in lahko registriranim kandidatom nudi solidarnostne aktivnosti.

 

4a.  Sodelujoče organizacije, ki so pridobile znak kakovosti, imajo dostop do platforme, prek katere lahko enostavno iščejo ustrezne kandidate, kar sodelujočim kandidatom ter sodelujočim organizacijam olajša sodelovanje v solidarnostnih aktivnostih.

 

4b.  Sodelujoče organizacije prispevajo k spodbujanju evropske solidarnostne enote tako, da nekdanjim sodelujočim prek mreženja omogočijo, da delijo svoje izkušnje in nastopijo kot ambasadorji za morebitno prihodnjo generacijo sodelujočih v evropski solidarnostni enoti.

5.  Znak kakovosti evropske solidarnostne enote ne vodi avtomatično do financiranja v okviru evropske solidarnostne enote.

5.  Znak kakovosti evropske solidarnostne enote ne vodi avtomatično do financiranja v okviru evropske solidarnostne enote.

6.  Solidarnostne aktivnosti ter povezani ukrepi za zagotavljanje kakovosti in podporni ukrepi, ki jih nudi sodelujoča organizacija, lahko prejmejo finančna sredstva v okviru evropske solidarnostne enote ali iz drugih virov financiranja, ki niso odvisni od proračuna Unije.

6.  Solidarnostne aktivnosti ter povezani ukrepi za zagotavljanje kakovosti in podporni ukrepi, ki jih nudi sodelujoča organizacija, lahko prejmejo finančna sredstva v okviru evropske solidarnostne enote ali iz drugih virov financiranja, ki niso odvisni od proračuna Unije.

7.  Pri organizacijah, ki sodelujejo v okviru aktivnosti iz člena 11, imata prednost varnost in zaščita prostovoljcev.

7.  Pri organizacijah, ki sodelujejo v okviru aktivnosti iz člena 11, imata prednost varnost in zaščita prostovoljcev.

Predlog spremembe    42

Predlog uredbe

Člen 21 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Nacionalne agencije iz člena 23 razvijejo dosledno strategijo za učinkovito ozaveščanje ter razširjanje in uporabo rezultatov aktivnosti, podprtih na podlagi ukrepov, ki jih upravljajo v okviru programa, pomagajo Komisiji pri splošni nalogi razširjanja informacij o programu, vključno z informacijami o ukrepih in aktivnostih, ki se upravljajo na nacionalni ravni in na ravni Unije, in njegovih rezultatih ter zadevne ciljne skupine obveščajo o ukrepih in aktivnostih, ki se izvajajo v njihovi državi.

3.  Nacionalne agencije iz člena 23 razvijejo politike za učinkovito ozaveščanje. Cilj teh politik so tudi mladi z manj priložnostmi, vključno na oddaljenih območjih, ter razširjanje in uporaba rezultatov aktivnosti, podprtih na podlagi ukrepov, ki jih upravljajo, pri čemer po potrebi vključujejo tudi mladinske organizacije in specializirane službe za obveščanje mladih.

 

Dejavnosti obveščanja prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, če so povezane s splošnim ciljem te uredbe ter pomenijo dodano vrednost in prepoznavnost Unije.

 

Sodelujoče organizacije uporabljajo tržno ime „evropska solidarnostna enota“ za obveščanje in širjenje informacij v zvezi z evropsko solidarnostno enoto.

Predlog spremembe    43

Predlog uredbe

Člen 24 – odstavek 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

5a.  Komisija za mrežo nacionalnih agencij in skupaj z njo organizira redne sestanke in usposabljanja, da bi zagotovila skladno izvajanje evropske solidarnostne enote v vseh sodelujočih državah. Komisija se redno posvetuje s ključnimi deležniki, vključno s sodelujočimi organizacijami, o izvajanju evropske solidarnostne enote.

Predlog spremembe    44

Predlog uredbe

Priloga – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Kazalniki za spremljanje in poročanje:

Evropsko solidarnostno enoto se pozorno spremlja z namenom ugotavljanja, v kakšni meri uresničuje splošni cilj in posebne cilje, ter spremljanja njenih realizacij, rezultatov in učinkov. V ta namen je določen minimalni okvir kazalnikov, ki naj se uporablja kot podlaga za podrobni program spremljanja realizacij, rezultatov in učinkov evropske solidarnostne enote, vključno z razširjenim nizom kvalitativnih in kvantitativnih kazalnikov:

Predlog spremembe    45

Predlog uredbe

Priloga

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Priloga

Priloga

Kazalniki za spremljanje in poročanje:

Kazalniki realizacij

(a)  število udeležencev v solidarnostnih aktivnostih;

(a)   število udeležencev pri prostovoljstvu (znotraj države in čezmejno) po državi, starosti, spolu, delovnih izkušnjah in stopnji izobrazbe;

(b)  delež udeležencev iz okolij z manj priložnostmi in

(b)   število udeležencev pri pripravništvih (znotraj države in čezmejno) po državi, starosti, spolu, delovnih izkušnjah in stopnji izobrazbe;

(c)  število organizacij z znakom kakovosti evropske solidarnostne enote.

(c)   število udeležencev pri zaposlitvah (znotraj države in čezmejno) po državi, starosti, spolu, delovnih izkušnjah in stopnji izobrazbe;

 

(ca)   število udeležencev v solidarnostnih projektih po državi, starosti, spolu, delovnih izkušnjah in stopnji izobrazbe;

 

(cb)   število organizacij z znakom kakovosti po državi in prejetem financiranju;

 

(cc)   število mladih udeležencev z manj priložnostmi. Kazalniki rezultatov (sestavljeni kazalniki);

 

(cd)   število udeležencev, ki so poročali o pozitivnem učnem rezultatu;

 

(ce)   odstotek udeležencev, ki so jim bili učni rezultati priznani s potrdilom, kot je Youthpass, ali s kakšno drugo obliko formalnega priznanja za sodelovanje v evropski solidarnosti enoti;

 

(cf)   splošna stopnja zadovoljstva udeležencev glede na kakovost aktivnosti;

 

(cg)   število oseb, ki so jim solidarnostne aktivnosti neposredno ali posredno pomagale.

 

Poleg tega se po potrebi zagotovi skladnost s ključnimi kazalniki za program Mladina, kot so navedeni v Prilogi [XX nove uredbe o programu Erasmus].

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov

Vzpostavitev programa evropske solidarnostne enote

Referenčni dokumenti

COM(2018)0440 – C8-0264/2018 – 2018/0230(COD)

Pristojni odbor

Datum razglasitve na zasedanju

CULT

2.7.2018

 

 

 

Mnenje pripravil

Datum razglasitve na zasedanju

EMPL

2.7.2018

Pridruženi odbori - datum razglasitve na zasedanju

5.7.2018

Pripravljavec/-ka mnenja

Datum imenovanja

Deirdre Clune

29.6.2018

Obravnava v odboru

24.9.2018

19.11.2018

 

 

Datum sprejetja

3.12.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

34

3

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Laura Agea, Guillaume Balas, Brando Benifei, Enrique Calvet Chambon, David Casa, Michael Detjen, Geoffroy Didier, Labros Fundulis (Lampros Fountoulis), Marian Harkin, Agnes Jongerius, Rina Ronja Kari, Jan Keller, Ádám Kósa, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Jean Lambert, Jérôme Lavrilleux, Patrick Le Hyaric, Jeroen Lenaers, Verónica Lope Fontagné, Thomas Mann, Elisabeth Morin-Chartier, Emilian Pavel, Georgi Pirinski, Dennis Radtke, Terry Reintke, Robert Rochefort, Claude Rolin, Siôn Simon, Ulrike Trebesius

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Georges Bach, Heinz K. Becker, Deirdre Clune, Tania González Peñas, Alex Mayer, Jasenko Selimovic, Helga Stevens, Monika Vana

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Caterina Chinnici, Paolo De Castro

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

34

+

ALDE

Enrique Calvet Chambon, Marian Harkin, Robert Rochefort, Jasenko Selimovic

ECR

Helga Stevens, Ulrike Trebesius

PPE

Georges Bach, Heinz K. Becker, David Casa, Deirdre Clune, Geoffroy Didier, Ádám Kósa, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Jérôme Lavrilleux, Jeroen Lenaers, Verónica Lope Fontagné, Thomas Mann, Elisabeth Morin-Chartier, Dennis Radtke, Claude Rolin

S&D

Guillaume Balas, Brando Benifei, Caterina Chinnici, Paolo De Castro, Michael Detjen, Agnes Jongerius, Jan Keller, Alex Mayer, Emilian Pavel, Georgi Pirinski, Siôn Simon

VERTS/ALE

Jean Lambert, Terry Reintke, Monika Vana

3

-

GUE/NGL

Tania González Peñas, Rina Ronja Kari, Patrick Le Hyaric

2

0

EFDD

Laura Agea

NI

Labros Fundulis (Lampros Fountoulis)

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

22.11.2018


MNENJE ODBORA ZA PRORAČUN

za Odbor za kulturo in izobraževanje

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa evropske solidarnostne enote ter razveljavitvi [uredbe o evropski solidarnostni enoti] in Uredbe (EU) št. 375/2014

(COM(2018)0440 – C8-0264/2018 – 2018/0230(COD))

Pripravljavec mnenja: Tiemo Wölken

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Pripravljavec mnenja pozdravlja predlog o ustanovitvi evropske solidarnostne enote za obdobje 2021–2027, ki ga je 11. junija 2018 predstavila Evropska komisija. Evropska unija temelji na solidarnosti: solidarnosti med njenimi državljani, čezmejni solidarnosti med njenimi državami članicami in solidarnosti, ki je del njenega delovanja znotraj in zunaj meja Unije. Gre za skupno vrednoto, ki so ji v Evropski uniji močno zavezani.

Evropska solidarnostna enota je pobuda, ki mladim, željnim sodelovanja v solidarnostnih dejavnostih, omogoča, da s prizadevanji za boljšo Unijo razvijajo znanje in spretnosti. Več solidarnosti bo prispevalo k temu, da ostane Evropa združena in se razvije v močnejšo Unijo, katere sodelovanje bo temeljilo na solidarnosti.

Evropska solidarnostna enota se ne opira le na uveljavljene programe, kot je Evropska prostovoljska služba, ki mladim nudi priložnosti že zadnjih 20 let, ampak deluje širše, saj ponuja nove priložnosti, večjo prepoznavnost in večji vpliv. Mladim bo pomagala oblikovati skupne vrednote v vsej Uniji in jo bo tako okrepila.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za proračun poziva Odbor za kulturo in izobraževanje kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(6a)  Odprava diskriminacije je bistvena za izpolnitev zavez Unije na poti k vključujoči Evropi; zato bi morala evropska solidarnostna enota spodbujati uravnoteženo zastopanost spolov in poudarjati zlasti zaveze glede enakosti spolov.

Predlog spremembe    2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9)  Evropska solidarnostna enota mladim daje nove priložnosti za prostovoljstvo, pripravništvo ali zaposlitev na področjih, povezanih s solidarnostjo, ter oblikovanje in razvoj solidarnostnih projektov na lastno pobudo. Te priložnosti prispevajo k izboljšanju njihovega osebnega, izobraževalnega, družbenega, državljanskega in poklicnega razvoja. Evropska solidarnostna enota podpira tudi aktivnosti mreženja udeležencev in organizacij evropske solidarnostne enote ter ukrepe za zagotavljanje kakovosti podprtih aktivnosti in boljše ovrednotenje njihovih učnih izidov. S tem bo prispevala tudi k evropskemu sodelovanju, pomembnemu za mlade, in ozaveščanju o njegovem pozitivnem učinku.

(9)  Evropska solidarnostna enota mladim daje nove priložnosti za formalno in priložnostno učenje in omogoča prostovoljstvo, pripravništvo ali zaposlitev na področjih, povezanih s solidarnostjo, ter oblikovanje in razvoj solidarnostnih projektov na lastno pobudo. Te priložnosti prispevajo k izboljšanju njihovega osebnega, izobraževalnega, družbenega, državljanskega in poklicnega razvoja. Evropska solidarnostna enota podpira tudi aktivnosti mreženja udeležencev in organizacij evropske solidarnostne enote ter ukrepe za zagotavljanje kakovosti podprtih aktivnosti in boljše ovrednotenje njihovih učnih izidov. S tem bo prispevala tudi k evropskemu sodelovanju, pomembnemu za mlade, in ozaveščanju o njegovem pozitivnem učinku.

Predlog spremembe    3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12)  Pripravništva in zaposlitve na področjih, povezanih s solidarnostjo, lahko za mlade pomenijo dodatne priložnosti za vključitev na trg dela, hkrati pa prispevajo k reševanju ključnih družbenih izzivov. To lahko prispeva k spodbujanju zaposljivosti in produktivnosti mladih, hkrati pa olajša njihov prehod iz izobraževanja v zaposlitev, kar je ključno za povečanje njihovih možnosti na trgu dela. Pripravništva v okviru evropske solidarnostne enote sledijo načelom kakovosti iz priporočila Sveta o okviru za kakovost pripravništev21. Ponujena pripravništva in zaposlitve so odskočna deska za mlade pri vključevanju na trg dela, spremlja pa jih ustrezna podpora po opravljeni aktivnosti. Pripravništva in zaposlitve podpirajo ustrezni akterji na trgu dela, zlasti javne in zasebne službe za zaposlovanje, socialni partnerji ter gospodarske zbornice, plačila zanje pa zagotavlja sodelujoča organizacija. Kot sodelujoče organizacije bi se morali prijaviti za financiranje prek pristojnega izvajalskega organa evropske solidarnostne enote, da bi bili posredniki med mladimi udeleženci in delodajalci, ki nudijo pripravništva in zaposlitve v solidarnostnih sektorjih.

(12)  Pripravništva in zaposlitve na neprofitnih področjih, povezanih s solidarnostjo, lahko za mlade pomenijo dodatne priložnosti za vključitev na trg dela, hkrati pa prispevajo k reševanju ključnih družbenih izzivov. To lahko prispeva k spodbujanju zaposljivosti in produktivnosti mladih, hkrati pa olajša njihov prehod iz izobraževanja v zaposlitev, kar je ključno za povečanje njihovih možnosti na trgu dela. Pripravništva v okviru evropske solidarnostne enote sledijo načelom kakovosti iz priporočila Sveta o okviru za kakovost pripravništev21. Ponujena pripravništva in zaposlitve so odskočna deska za mlade pri vključevanju na trg dela, spremlja pa jih ustrezna podpora po opravljeni aktivnosti. Pripravništva in zaposlitve podpirajo ustrezni akterji na trgu dela, zlasti javne in zasebne službe za zaposlovanje, socialni partnerji ter gospodarske zbornice, plačila zanje pa zagotavlja sodelujoča organizacija. Kot sodelujoče organizacije bi se morali prijaviti za financiranje prek pristojnega izvajalskega organa evropske solidarnostne enote, da bi bili posredniki med mladimi udeleženci in delodajalci, ki nudijo pripravništva in zaposlitve v solidarnostnih sektorjih.

_________________

_________________

21 Priporočilo Sveta z dne 15. marca 2018 o evropskem okviru za kakovostna in učinkovita vajeništva (UL C 153, 2.5.2018, str. 1).

21 Priporočilo Sveta z dne 15. marca 2018 o evropskem okviru za kakovostna in učinkovita vajeništva (UL C 153, 2.5.2018, str. 1).

Predlog spremembe    4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 27

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(27)  Evropska solidarnostna enota je namenjena mladim v starosti od 18 do 30 let, za sodelovanje v njenih aktivnostih pa bi se morala zahtevati predhodna registracija na portalu evropske solidarnostne enote.

(27)  Evropska solidarnostna enota je namenjena mladim v starosti od 18 do 30 let, za sodelovanje v njenih aktivnostih pa bi se morala zahtevati predhodna registracija na portalu evropske solidarnostne enote. Za operacije humanitarne pomoči bi morali za zaposlovanje udeležencev s posebnimi strokovnimi veščinami, potrebnimi za uspešno opravljanje teh dejavnosti, določiti odstopanje glede starostne omejitve.

Obrazložitev

Sedanjega programa prostovoljstva za operacije humanitarne pomoči – Prostovoljci EU za humanitarno pomoč – se lahko udeležijo starejši od 18 let, zgornja starostna meja pa ni določena. To dobro prakso je treba nadaljevati po združitvi programov. To bi bilo treba storiti za zaposlovanje udeležencev s posebnimi strokovnimi veščinami, ki bi lahko bile potrebne za uspešno izvajanje operacij humanitarne pomoči.

Predlog spremembe    5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 28

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(28)  Posebno pozornost bi bilo treba nameniti zagotavljanju, da so aktivnosti, ki jih podpira evropska solidarnostna enota, dostopne vsem mladim, zlasti najbolj prikrajšanim. Uvesti bi bilo treba posebne ukrepe za spodbujanje socialnega vključevanja in udeležbe prikrajšanih mladih ter upoštevanje omejitev zaradi oddaljenosti številnih podeželskih območij in najbolj oddaljenih regij Unije ter čezmorskih držav in ozemelj. Podobno bi si sodelujoče države morale prizadevati za sprejetje vseh primernih ukrepov za odstranitev pravnih in upravnih ovir za nemoteno delovanje evropske solidarnostne enote. To bi moralo rešiti upravna vprašanja, ki otežujejo pridobivanje vizumov in dovoljenj za prebivanje ter izdajo evropske kartice zdravstvenega zavarovanja pri čezmejnih aktivnostih znotraj Evropske unije, kadar je to mogoče in brez poseganja v schengenski pravni red ter pravo Unije o vstopu in prebivanju državljanov tretjih držav.

(28)  Posebno pozornost bi bilo treba nameniti zagotavljanju, da so aktivnosti, ki jih podpira evropska solidarnostna enota, dostopne vsem mladim, zlasti najbolj prikrajšanim. Uvesti bi bilo treba posebne ukrepe za spodbujanje socialnega vključevanja in udeležbe prikrajšanih mladih ter upoštevanje omejitev zaradi oddaljenosti številnih podeželskih območij in najbolj oddaljenih regij Unije ter čezmorskih držav in ozemelj. Pri spremljanju programa se kaže, v kolikšni meri so izpolnjena prizadevanja, da program odraža raznoliko sestavo evropske družbe glede na etnično pripadnost, spol, invalidnost, socialno poreklo in geografijo Unije. Podobno bi si sodelujoče države morale prizadevati za sprejetje vseh primernih ukrepov za odstranitev pravnih in upravnih ovir za nemoteno delovanje evropske solidarnostne enote. To bi moralo rešiti upravna vprašanja, ki otežujejo pridobivanje vizumov in dovoljenj za prebivanje ter izdajo evropske kartice zdravstvenega zavarovanja pri čezmejnih aktivnostih znotraj Evropske unije, kadar je to mogoče in brez poseganja v schengenski pravni red ter pravo Unije o vstopu in prebivanju državljanov tretjih držav.

Predlog spremembe    6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 29

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(29)  Glede na to, kako pomembno je obvladovanje podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in doseganje ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bo ta program prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov in doseganju skupnega cilja, da bi bilo 25 % proračunskih odhodkov Unije namenjenih podnebnim ciljem. Zadevni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem programa ter ponovno ocenjeni med zadevnimi postopki ocenjevanja in pregleda.

(29)  Glede na to, kako pomembno je obvladovanje podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in doseganje ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bo ta program prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov in doseganju skupnega cilja, da bi bilo v obdobju večletnega finančnega okvira 2021–2027 podnebnim ciljem namenjenih najmanj 25 % proračunskih odhodkov Unije ter da bi ta delež na letni ravni čim prej, najkasneje pa do leta 2027, znašal 30 %. Zadevni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem programa ter ponovno ocenjeni med zadevnimi postopki ocenjevanja in pregleda.

Predlog spremembe    7

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Finančna sredstva za izvajanje programa za obdobje 2021–2027 znašajo 1 260 000 000 EUR v tekočih cenah.

1.  Finančna sredstva za izvajanje programa za obdobje 2021–2027 znašajo 1 112 988 000 EUR v cenah iz leta 2018[1 260 000 000 EUR v tekočih cenah].

Predlog spremembe    8

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 2 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(da)  O finančnih prispevkih, ki jih v Program plačajo tretje države in se od njih pričakujejo, se, ko je na voljo dovolj informacij, v okviru letnega in/ali vmesnega poročanja o Programu poroča obema vejama proračunskega organa.

Predlog spremembe    9

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Mladi v starosti od 17 do 30 let, ki so pripravljeni sodelovati v evropski solidarnosti enoti, se registrirajo na portalu evropske solidarnostne enote. Ob začetku prostovoljstva, pripravništva, zaposlitve ali solidarnostnega projekta pa je mlada oseba stara vsaj 18 let in ni starejša od 30 let.

Mladi v starosti od 17 do 30 let, ki so pripravljeni sodelovati v evropski solidarnosti enoti, se registrirajo na portalu evropske solidarnostne enote. Ob začetku prostovoljstva, pripravništva, zaposlitve ali solidarnostnega projekta pa je mlada oseba stara vsaj 18 let in ni starejša od 30 let. Za operacije humanitarne pomoči se za zaposlovanje udeležencev s strokovnimi veščinami, potrebnimi za uspešno opravljanje teh operacij, določi odstopanje glede starostne omejitve.

Obrazložitev

Sedanjega programa prostovoljstva za operacije humanitarne pomoči – Prostovoljci EU za humanitarno pomoč – se lahko udeležijo starejši od 18 let, zgornja starostna meja pa ni določena. To dobro prakso je treba nadaljevati po združitvi programov. To bi bilo treba storiti za zaposlovanje udeležencev s posebnimi strokovnimi veščinami, ki bi lahko bile potrebne za uspešno izvajanje operacij humanitarne pomoči.

Predlog spremembe    10

Predlog uredbe

Priloga I – točka 1 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ba)  odstotki uravnotežene zastopanosti spolov, etnične pripadnosti, invalidnosti in geografije Unije.

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov

Vzpostavitev programa evropske solidarnostne enote

Referenčni dokumenti

COM(2018)0440 – C8-0264/2018 – 2018/0230(COD)

Pristojni odbor

Datum razglasitve na zasedanju

CULT

2.7.2018

 

 

 

Mnenje pripravil

Datum razglasitve na zasedanju

BUDG

2.7.2018

Pripravljavec/-ka mnenja

Datum imenovanja

Tiemo Wölken

28.6.2018

Obravnava v odboru

26.9.2018

 

 

 

Datum sprejetja

21.11.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

27

4

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Jean Arthuis, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Gérard Deprez, Manuel dos Santos, André Elissen, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazabal Rubial, Ingeborg Gräßle, Monika Hohlmeier, John Howarth, Bernd Kölmel, Zbigniew Kuźmiuk, Vladimír Maňka, Jan Olbrycht, Răzvan Popa, Petri Sarvamaa, Jordi Solé, Patricija Šulin, Elevterios Sinadinos (Eleftherios Synadinos), Indrek Tarand, Isabelle Thomas, Inese Vaidere, Monika Vana, Daniele Viotti, Tiemo Wölken, Stanisław Żółtek

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Karine Gloanec Maurin, Giovanni La Via, Ivana Maletić, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Tomáš Zdechovský

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

27

+

ALDE

Jean Arthuis, Gérard Deprez

ECR

Zbigniew Kuźmiuk

PPE

Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), José Manuel Fernandes, Ingeborg Gräßle, Monika Hohlmeier, Giovanni La Via, Ivana Maletić, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Jan Olbrycht, Petri Sarvamaa, Patricija Šulin, Inese Vaidere, Tomáš Zdechovský

S&D

Eider Gardiazabal Rubial, Karine Gloanec Maurin, John Howarth, Vladimír Maňka, Răzvan Popa, Manuel dos Santos, Isabelle Thomas, Daniele Viotti, Tiemo Wölken

VERTS/ALE

Jordi Solé, Indrek Tarand, Monika Vana

4

-

ECR

Bernd Kölmel

ENF

André Elissen, Stanisław Żółtek

NI

Elevterios Sinadinos (Eleftherios Synadinos)

0

0

 

 

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

21.1.2019


MNENJE ODBORA ZA REGIONALNI RAZVOJ

za Odbor za kulturo in izobraževanje

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa evropske solidarnostne enote ter razveljavitvi [uredbe o evropski solidarnostni enoti] in Uredbe (EU) št. 375/2014

(COM(2018)0440 – C8-0264/2018 – 2018/0230(COD))

Pripravljavka mnenja: Ivana Maletić

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Evropska solidarnostna enota je nova pobuda EU, ki med njenimi državljani in med državami članicami spodbuja solidarnost kot osnovno vrednoto EU ter mladim ponuja priložnosti za prostovoljstvo ali delo na projektih v svoji državi ali tujini, ki koristijo skupnostim in ljudem v Evropi.

Mladim bi bilo treba ponuditi visokokakovostne solidarnostne aktivnosti v smislu, da obravnavajo neizpolnjene družbene potrebe, prispevajo h krepitvi skupnosti, mladim nudijo priložnost pridobiti dragoceno znanje, spretnosti in kompetence, so mladim finančno dostopne ter se izvajajo v varnih in zdravih razmerah. Pripravljavka mnenja je posebej poudarila, da bi morale biti solidarnostne aktivnosti, ki so na voljo mladim, usmerjene na tiste, ki se ne izobražujejo ali usposabljajo.

Prostovoljske aktivnosti (znotraj in zunaj Unije) so bogata izkušnja v okviru neformalnega in priložnostnega učenja, ki krepi osebni, družbeno-izobraževalni in poklicni razvoj mladih ter njihovo aktivno državljanstvo in zaposljivost. Pripravljavka mnenja je poudarila, da je treba udeležencem v prostovoljskih aktivnostih v celoti povrniti stroške, povezane s prostovoljskimi aktivnostmi, kot so stroški za nastanitev in lokalni prevoz, žepnina ter stroški za obroke, prevoz iz kraja prebivanja v kraj prostovoljnega dela in nazaj.

Evropska solidarnostna enota mladim daje priložnost za oblikovanje in izvedbo lastnih projektov za reševanje specifičnih izzivov v korist njihovih lokalnih in regionalnih skupnosti. Navedeni projekti so odskočna deska za sodelovanje v solidarnostnih aktivnostih in priložnost za preizkušanje zamisli in podpiranje mladih pri tem, da sami postanejo gonilna sila solidarnostnih ukrepov. Poleg tega so projekti evropske solidarnostne enote prvi korak pri spodbujanju udeležencev evropske solidarnostne enote k samozaposlitvi ali ustanovitvi združenj, nevladnih organizacij, socialnih podjetij ali drugih organov, dejavnih v solidarnostnem, neprofitnem in mladinskem sektorju.

Vsak subjekt, ki želi sodelovati v evropski solidarnostni enoti, bi moral kot predpogoj za sodelovanje prejeti znak kakovosti. Pripravljavka mnenja je poudarila, da bi bilo treba podeljeni znak kakovosti ponovno oceniti vsaj na dve leti ter bi ga bilo mogoče odvzeti, če se med preverjanjem ugotovi, da pogoji, ki so vodili do podelitve znaka, niso več izpolnjeni.

Na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni bi bilo treba zagotavljati ustrezno ozaveščanje, oglaševanje in razširjanje informacij o priložnostih in rezultatih ukrepov, podprtih s programom. V tem smislu bi bilo treba posebno pozornost nameniti socialnim podjetjem ter jih spodbujati, da podprejo aktivnosti evropske solidarnostne enote. Za boljše doseganje ciljev programa evropske solidarnostne enote bi morale Komisija, države članice in nacionalne agencije po možnosti tesno sodelovati v partnerstvu z nevladnimi organizacijami, socialnimi podjetji, mladinskimi organizacijami in lokalnimi deležniki, ki imajo strokovno znanje s področja solidarnostnih ukrepov.

Ta predlog uvaja več poenostavitev za posameznike in organizacije ter na institucionalni ravni. Pripravljavka mnenja predlaga nadaljnje poenostavitve obstoječega finančnega postopka z dajanjem prednosti poenostavljeni možnosti obračunavanja stroškov, da se poenostavijo zahteve za upravičence. Pripravljavka mnenja se strinja s predlogom za določitev standardov notranje kontrole za zadevno nacionalno agencijo in pravil za upravljanje sredstev Unije, ki jih nacionalne agencije dodelijo kot nepovratna sredstva, pri čemer se upošteva zahteve glede poenostavitve in sodelujočim organizacijam ne nalaga dodatnih bremen.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za kulturo in izobraževanje kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1)  Evropska unija temelji na solidarnosti med državljani in med državami članicami. Ta skupna vrednota usmerja njene ukrepe in zagotavlja potrebno enotnost za reševanje sedanjih in prihodnjih družbenih izzivov, s katerimi so se mladi Evropejci pripravljeni spopadati z izražanjem solidarnosti v praksi.

(1)  Evropska unija temelji na skupnih vrednotah in solidarnosti med državljani, med državami članicami in med generacijami. Ta skupna vrednota usmerja njene ukrepe in zagotavlja potrebno enotnost za reševanje sedanjih in prihodnjih družbenih izzivov na evropski in mednarodni ravni, s katerimi so se mladi Evropejci pripravljeni spopadati z izražanjem solidarnosti v praksi.

Predlog spremembe    2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3)  Komisija je v svojem sporočilu z naslovom Evropska solidarnostna enota z dne 7. decembra 201618 poudarila, da je treba okrepiti temelje solidarnostnega dela po vsej Evropi, mladim ponuditi več kakovostnejših priložnosti za solidarnostne aktivnosti na različnih področjih ter podpirati nacionalne in lokalne akterje v njihovih prizadevanjih za spopadanje z različnimi izzivi in krizami. Z navedenim sporočilom se je začela prva faza evropske solidarnostne enote, v kateri so se mladim po vsej Uniji priložnosti za prostovoljstvo, pripravništvo ali zaposlitev omogočale iz različnih programov EU.

(3)  Komisija je v svojem sporočilu z naslovom Evropska solidarnostna enota z dne 7. decembra 201618 poudarila, da je treba okrepiti temelje solidarnostnega dela po vsej Evropi, mladim ponuditi več kakovostnejših priložnosti za solidarnostne aktivnosti na različnih področjih ter podpirati nacionalne, regionalne in lokalne akterje v njihovih prizadevanjih za spopadanje z različnimi izzivi in krizami. Z navedenim sporočilom se je začela prva faza evropske solidarnostne enote, v kateri so se mladim po vsej Uniji priložnosti za prostovoljstvo, pripravništvo ali zaposlitev omogočale iz različnih programov EU.

___________________

__________________

18Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Evropska solidarnostna enota (COM(2016)0942).

18Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Evropska solidarnostna enota (COM(2016)0942).

Predlog spremembe    3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5)  Mladi bi morali imeti na voljo lahko dostopne priložnosti za udejstvovanje v solidarnostnih aktivnostih, ki bi jim omogočile, da se angažirajo v korist skupnosti ter pridobijo koristne izkušnje, spretnosti in kompetence za osebni, izobraževalni, družbeni, državljanski in poklicni razvoj, s čimer bi se izboljšala njihova zaposljivost. Navedene aktivnosti bi morale tudi podpirati mobilnost mladih prostovoljcev, pripravnikov in delavcev.

(5)  Mladi bi morali imeti na voljo lahko dostopne in vključujoče priložnosti za udejstvovanje v solidarnostnih aktivnostih, ki jim bodo omogočile, da pokažejo svojo predanost koristim skupnosti, vključno z lokalnimi skupnostmi, ter pridobijo koristne izkušnje, znanje, spretnosti in kompetence za osebni, izobraževalni, družbeni, državljanski in poklicni razvoj, s čimer bi se izboljšala njihova zaposljivost na nacionalni, regionalni, evropski ter po potrebi čezmejni ali mednarodni ravni. Navedene aktivnosti bi morale tudi podpirati mobilnost mladih prostovoljcev, pripravnikov in delavcev.

Predlog spremembe    4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6)  Mladim bi bilo treba ponuditi visokokakovostne solidarnostne aktivnosti v smislu, da obravnavajo neizpolnjene družbene potrebe, prispevajo h krepitvi skupnosti, mladim nudijo priložnost pridobiti dragoceno znanje in kompetence, so mladim finančno dostopne ter se izvajajo v varnih in zdravih razmerah.

(6)  Mladim, zlasti tistim, ki se ne izobražujejo ali usposabljajo, bi bilo treba ponuditi visokokakovostne solidarnostne aktivnosti v smislu, da obravnavajo neizpolnjene družbene potrebe, prispevajo h krepitvi lokalnih skupnosti in socialni koheziji, mladim nudijo priložnost pridobiti dragoceno znanje, spretnosti in kompetence, so mladim finančno dostopne ter se izvajajo v varnih, vključujočih in zdravih razmerah.

Predlog spremembe    5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7)  Evropska solidarnostna enota je enotna vstopna točka za solidarnostne aktivnosti po vsej Uniji in zunaj nje. Treba bi bilo zagotoviti skladnost in dopolnjevanje z drugimi ustreznimi politikami in programi Unije. Evropska solidarnostna enota se opira na prednosti in sinergije predhodnih ter obstoječih programov, zlasti evropske prostovoljske službe19 in pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč20. Prav tako dopolnjuje prizadevanja držav članic za podporo mladim in olajšanje njihovega prehoda iz izobraževanja v zaposlitev v okviru jamstva za mlade, in sicer z dodatnimi priložnostmi za vključitev na trg dela v obliki pripravništev ali zaposlitev na področjih, povezanih s solidarnostjo, v njihovih državah članicah ali v tujini. Zagotovljeno je tudi dopolnjevanje z obstoječimi mrežami na ravni Unije, ki so relevantne za aktivnosti v okviru evropske solidarnostne enote, kot sta evropska mreža javnih služb za zaposlovanje (EURES) in mreža Eurodesk. Poleg tega bi bilo treba zagotoviti dopolnjevanje med obstoječimi podobnimi shemami, zlasti nacionalnimi solidarnostnimi shemami in programi mobilnosti za mlade, ter evropsko solidarnostno enoto, in sicer na podlagi dobrih praks, kadar je to primerno.

(7)  Evropska solidarnostna enota je enotna vstopna točka za solidarnostne aktivnosti po vsej Uniji in zunaj nje. Treba bi bilo zagotoviti skladnost in dopolnjevanje z drugimi ustreznimi politikami in programi Unije. Evropska solidarnostna enota se opira na prednosti in sinergije predhodnih ter obstoječih programov, zlasti evropske prostovoljske službe19 in pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč20. Prav tako dopolnjuje prizadevanja držav članic, regij in mest za podporo mladim in olajšanje njihovega prehoda iz izobraževanja v zaposlitev v okviru jamstva za mlade, in sicer z dodatnimi priložnostmi za vključitev na trg dela v obliki pripravništev ali zaposlitev na področjih, povezanih s solidarnostjo, v njihovih državah članicah ali v tujini. Zagotovljeno je tudi dopolnjevanje z obstoječimi mrežami na ravni Unije, ki so relevantne za aktivnosti v okviru evropske solidarnostne enote, kot sta evropska mreža javnih služb za zaposlovanje (EURES) in mreža Eurodesk. Poleg tega bi bilo treba zagotoviti dopolnjevanje med obstoječimi podobnimi shemami, zlasti nacionalnimi solidarnostnimi shemami in programi mobilnosti za mlade, ter evropsko solidarnostno enoto, in sicer na podlagi dobrih praks, kadar je to primerno.

_________________

_________________

19 Uredba (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. december 2013 o uvedbi programa „Erasmus+“: program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport, ter o razveljavitvi sklepov št. 1719/2006/ES, št. 1720/2006/ES in št. 1298/2008/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 50–73).

19 Uredba (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. december 2013 o uvedbi programa „Erasmus+“: program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport, ter o razveljavitvi sklepov št. 1719/2006/ES, št. 1720/2006/ES in št. 1298/2008/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 50–73).

20 Uredba (EU) št. 375/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o ustanovitvi Evropske prostovoljske enote za humanitarno pomoč (pobuda „Prostovoljci EU za humanitarno pomoč“ ) (UL L 122, 24.4.2014, str. 1–17).

20 Uredba (EU) št. 375/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o ustanovitvi Evropske prostovoljske enote za humanitarno pomoč (pobuda „Prostovoljci EU za humanitarno pomoč“ ) (UL L 122, 24.4.2014, str. 1–17).

Predlog spremembe    6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9)  Evropska solidarnostna enota mladim daje nove priložnosti za prostovoljstvo, pripravništvo ali zaposlitev na področjih, povezanih s solidarnostjo, ter oblikovanje in razvoj solidarnostnih projektov na lastno pobudo. Te priložnosti prispevajo k izboljšanju njihovega osebnega, izobraževalnega, družbenega, državljanskega in poklicnega razvoja. Evropska solidarnostna enota podpira tudi aktivnosti mreženja udeležencev in organizacij evropske solidarnostne enote ter ukrepe za zagotavljanje kakovosti podprtih aktivnosti in boljše ovrednotenje njihovih učnih izidov. S tem bo prispevala tudi k evropskemu sodelovanju, pomembnemu za mlade, in ozaveščanju o njegovem pozitivnem učinku.

(9)  Evropska solidarnostna enota mladim daje nove priložnosti za prostovoljstvo, pripravništvo ali zaposlitev na področjih, povezanih s solidarnostjo, ter oblikovanje in razvoj solidarnostnih programov in projektov na lastno pobudo. Te priložnosti prispevajo k izboljšanju njihovega osebnega, izobraževalnega, družbenega, državljanskega in poklicnega razvoja. Evropska solidarnostna enota podpira tudi aktivnosti mreženja udeležencev in organizacij evropske solidarnostne enote ter ukrepe za zagotavljanje kakovosti podprtih aktivnosti in boljše ovrednotenje njihovih učnih izidov. S tem bo prispevala tudi k evropskemu sodelovanju, pomembnemu za mlade, in ozaveščanju o njegovem pozitivnem učinku.

Predlog spremembe    7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10)  Te aktivnosti bi morale koristiti skupnostim in hkrati spodbujati osebni, izobraževalni, družbeni, državljanski in poklicni razvoj posameznikov, izvajajo pa se lahko v obliki prostovoljstva, pripravništev in zaposlitev, projektov ali aktivnosti mreženja na različnih področjih, kot so izobraževanje in usposabljanje, zaposlovanje, enakost spolov, podjetništvo (zlasti socialno), državljanstvo in demokratična udeležba, varstvo okolja in narave, podnebni ukrepi, preprečevanje nesreč, pripravljenost nanje in obnova po njih, kmetijstvo in razvoj podeželja, preskrba s hrano in neživilskimi izdelki, zdravje in dobro počutje, ustvarjalnost in kultura, telesna vzgoja in šport, socialna pomoč in varnost, sprejem in vključevanje državljanov tretjih držav, teritorialno sodelovanje in kohezija ter čezmejno sodelovanje. Takšne solidarnostne aktivnosti bi morale vključevati kakovostno razsežnost učenja in usposabljanja prek ustreznih aktivnosti, ki se udeležencem lahko ponudijo pred solidarnostno aktivnostjo, med njo in po njej.

(10)  Te aktivnosti bi morale koristiti skupnostim, podpirati bi jih morali lokalni in regionalni organi, hkrati pa bi morale spodbujati osebni, izobraževalni, družbeni, državljanski in poklicni razvoj posameznikov, izvajajo pa se lahko v obliki prostovoljstva, pripravništev in zaposlitev, projektov ali aktivnosti mreženja, informacijske in novih tehnologij na različnih področjih, kot so formalno in neformalno izobraževanje, priložnostno učenje, medkulturni dialog, socialna vključenost in usposabljanje, zaposlovanje, enakost spolov, podjetništvo (zlasti socialno), državljanstvo in demokratična udeležba, varstvo okolja in narave, podnebni ukrepi, preprečevanje nesreč, pripravljenost nanje in obnova po njih, kmetijstvo in razvoj podeželja, preskrba s hrano in neživilskimi izdelki, zdravje in dobro počutje, ustvarjalnost in kultura, telesna vzgoja in šport, socialna pomoč in varnost, sprejem in vključevanje državljanov tretjih držav, teritorialno sodelovanje in kohezija ter čezmejno sodelovanje. Takšne solidarnostne aktivnosti bi morale vključevati kakovostno razsežnost izobraževanja, učenja in usposabljanja prek ustreznih aktivnosti, ki se udeležencem lahko ponudijo pred solidarnostno aktivnostjo, med njo in po njej.

Predlog spremembe    8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11)  Prostovoljske aktivnosti (znotraj in zunaj Unije) pomenijo bogato izkušnjo v okviru neformalnega in priložnostnega učenja, ki krepi osebni, družbeno-izobraževalni in poklicni razvoj mladih ter njihovo aktivno državljanstvo in zaposljivost. Prostovoljske aktivnosti ne bi smele negativno vplivati na potencialno ali obstoječo plačano zaposlitev ali šteti kot nadomestilo zanjo. Komisija in države članice bi morale glede politik prostovoljstva na področju mladih sodelovati prek odprte metode koordinacije.

(11)  Prostovoljske aktivnosti (znotraj in zunaj Unije) pomenijo bogato izkušnjo v okviru neformalnega in priložnostnega učenja, ki krepi osebni, družbeno-izobraževalni in poklicni razvoj mladih ter njihovo aktivno državljanstvo, izmenjavo dobre prakse ter možnosti za zaposlitev na trgu dela. Prostovoljske aktivnosti ne bi smele negativno vplivati na potencialno ali obstoječo plačano zaposlitev ali šteti kot nadomestilo zanjo. Udeležencem v prostovoljskih aktivnostih bi bilo treba ustrezno povrniti stroške, povezane s prostovoljsko aktivnostjo, vključno z nastanitvijo, lokalnim prevozom, žepnino, obroki, prevozom iz kraja prebivanja v kraj prostovoljske aktivnosti in nazaj. Komisija in države članice bi morale glede politik prostovoljstva na področju mladih sodelovati prek odprte metode koordinacije.

Predlog spremembe    9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13)  Iniciativnost mladih je pomembna prednost za družbo in trg dela. Evropska solidarnostna enota prispeva k spodbujanju tega vidika tako, da mladim daje priložnost za oblikovanje in izvedbo lastnih projektov za reševanje specifičnih izzivov v korist njihovih lokalnih skupnosti. Navedeni projekti so priložnost za preskušanje zamisli in podpiranje mladih pri tem, da sami postanejo gonilna sila solidarnostnih ukrepov. Služijo tudi kot odskočna deska za nadaljnje udejstvovanje v solidarnostnih aktivnostih in so prvi korak pri spodbujanju udeležencev evropske solidarnostne enote k samozaposlitvi ali ustanovitvi združenj, nevladnih organizacij ali drugih organov, dejavnih v solidarnostnem, neprofitnem in mladinskem sektorju.

(13)  Iniciativnost mladih je pomembna prednost za družbo in trg dela. Evropska solidarnostna enota prispeva k spodbujanju tega vidika tako, da mladim daje priložnost za oblikovanje in izvedbo lastnih projektov za reševanje specifičnih izzivov v korist njihovih lokalnih in regionalnih skupnosti, po potrebi ob upoštevanju posebnih lokalnih, regionalnih in čezmejnih dejavnikov. Navedeni projekti so priložnost za oblikovanje inovativnih rešitev za ključne izzive in podpiranje mladih pri tem, da sami postanejo gonilna sila solidarnostnih ukrepov. Služijo tudi kot odskočna deska za nadaljnje udejstvovanje v solidarnostnih aktivnostih in so prvi korak pri spodbujanju udeležencev evropske solidarnostne enote k samozaposlitvi ali ustanovitvi združenj, nevladnih organizacij, socialnih podjetij ali drugih organov, dejavnih v solidarnostnem, neprofitnem in mladinskem sektorju.

Predlog spremembe    10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15)  Posebno pozornost bi bilo treba nameniti kakovosti aktivnosti in drugih priložnosti v okviru evropske solidarnostne enote, zlasti tako, da se udeležencem ponudijo usposabljanje, jezikovna podpora, zavarovanje, upravna podpora in podpora po opravljeni aktivnosti ter ovrednotenje znanja, spretnosti in kompetenc, ki so jih pridobili s sodelovanjem v evropski solidarnostni enoti. Varnost in zaščita prostovoljcev sta še naprej najpomembnejši, zato se prostovoljcev ne bi smelo napotiti na operacije, ki se izvajajo na območjih mednarodnih in nemednarodnih oboroženih spopadov.

(15)  Posebno pozornost bi bilo treba nameniti kakovosti aktivnosti in drugih priložnosti v okviru evropske solidarnostne enote, zlasti tako, da se udeležencem ponudijo usposabljanje, jezikovna podpora, dostop do storitev osebne podpore, zavarovanje, upravna podpora in podpora pred opravljeno aktivnostjo in po njej ter ovrednotenje znanja, spretnosti in kompetenc, ki so jih pridobili s sodelovanjem v evropski solidarnostni enoti. Varnost in zaščita prostovoljcev sta še naprej najpomembnejši, zato se prostovoljcev ne bi smelo napotiti na operacije, ki se izvajajo na območjih mednarodnih in nemednarodnih oboroženih spopadov.

Predlog spremembe    11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17)  Znak kakovosti bi moral zagotoviti, da sodelujoče organizacije spoštujejo načela in zahteve evropske solidarnostne enote, kar zadeva njihove pravice in odgovornosti na vseh stopnjah solidarnostne aktivnosti. Pridobitev znaka kakovosti je predpogoj za sodelovanje, vendar ne bi smela avtomatično pomeniti financiranja v okviru evropske solidarnostne enote.

(17)  Znak kakovosti bi moral zagotoviti, da sodelujoče neprofitne organizacije učinkovito in stalno spoštujejo načela in zahteve evropske solidarnostne enote, kar zadeva njihove pravice in odgovornosti na vseh stopnjah solidarnostne aktivnosti, vključno s pripravo in nadaljnjim ukrepanjem. Pridobitev znaka kakovosti je predpogoj za sodelovanje, vendar ne bi smela avtomatično pomeniti financiranja v okviru evropske solidarnostne enote.

Predlog spremembe    12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18)  Vsak subjekt, ki želi sodelovati v evropski solidarnostni enoti, bi moral ob izpolnjevanju ustreznih pogojev prejeti znak kakovosti. Postopek za podelitev znaka kakovosti bi morali izvajalski organi evropske solidarnostne enote izvajati stalno. Podeljeni znak kakovosti bi bilo treba redno ponovno oceniti in ga je mogoče odvzeti, če se med preverjanjem ugotovi, da pogoji, ki so vodili do podelitve znaka, niso več izpolnjeni.

(18)  Vsak subjekt, ki želi sodelovati v evropski solidarnostni enoti, bi moral ob izpolnjevanju ustreznih pogojev prejeti znak kakovosti. Postopek za podelitev znaka kakovosti bi morali izvajalski organi evropske solidarnostne enote izvajati stalno. Podeljeni znak kakovosti bi bilo treba ponovno oceniti vsaj vsaka štiri leta ter naj bi ga bilo mogoče odvzeti, če se med preverjanjem ugotovi, da pogoji, ki so vodili do podelitve znaka, niso več izpolnjeni.

Predlog spremembe    13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 21

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(21)  Omogočiti bi bilo treba razširitev projektov evropske solidarnostne enote. Uvesti bi bilo treba posebne ukrepe za pomoč nosilcem projektov evropske solidarnostne enote pri vlogah za nepovratna sredstva ali razvijanju sinergij s podporo evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter programov v zvezi z migracijami, varnostjo, pravosodjem in državljanstvom, zdravjem in kulturo.

(21)  Omogočiti bi bilo treba razširitev projektov evropske solidarnostne enote. Hkrati bi morale biti morebitnim upravičencem na voljo natančne in sproti posodobljene informacije o teh priložnostih. Uvesti bi bilo treba posebne ukrepe za pomoč nosilcem projektov evropske solidarnostne enote pri vlogah za nepovratna sredstva ali razvijanju sinergij s podporo evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter programov v zvezi z migracijami, varnostjo, pravosodjem in državljanstvom, zdravjem in kulturo.

Predlog spremembe    14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 23

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(23)  Portal evropske solidarnostne enote bi bilo treba stalno razvijati, da se zagotovita enostaven dostop do evropske solidarnostne enote in enotna vstopna točka za zainteresirane posameznike in organizacije, med drugim za registracijo, identifikacijo in usklajevanje profilov in priložnosti, mreženje in virtualne izmenjave, spletno usposabljanje, jezikovno podporo in podporo po opravljeni aktivnosti ter druge uporabne funkcije, ki se lahko pojavijo v prihodnosti.

(23)  Portal evropske solidarnostne enote bi bilo treba stalno razvijati, da se zagotovita enostaven in uporabniku prijazen dostop do evropske solidarnostne enote in enotna vstopna točka za zainteresirane posameznike in organizacije, med drugim za registracijo, identifikacijo in usklajevanje profilov in priložnosti, mreženje in virtualne izmenjave, spletno usposabljanje, jezikovno podporo in podporo po opravljeni aktivnosti ter druge uporabne funkcije, ki se lahko pojavijo v prihodnosti.

Predlog spremembe    15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 28

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(28)  Posebno pozornost bi bilo treba nameniti zagotavljanju, da so aktivnosti, ki jih podpira evropska solidarnostna enota, dostopne vsem mladim, zlasti najbolj prikrajšanim. Uvesti bi bilo treba posebne ukrepe za spodbujanje socialnega vključevanja in udeležbe prikrajšanih mladih ter upoštevanje omejitev zaradi oddaljenosti številnih podeželskih območij in najbolj oddaljenih regij Unije ter čezmorskih držav in ozemelj. Podobno bi si sodelujoče države morale prizadevati za sprejetje vseh primernih ukrepov za odstranitev pravnih in upravnih ovir za nemoteno delovanje evropske solidarnostne enote. To bi moralo rešiti upravna vprašanja, ki otežujejo pridobivanje vizumov in dovoljenj za prebivanje ter izdajo evropske kartice zdravstvenega zavarovanja pri čezmejnih aktivnostih znotraj Evropske unije, kadar je to mogoče in brez poseganja v schengenski pravni red ter pravo Unije o vstopu in prebivanju državljanov tretjih držav.

(28)  Posebno pozornost bi bilo treba nameniti zagotavljanju, da so aktivnosti, ki jih podpira evropska solidarnostna enota, dostopne vsem mladim, zlasti najbolj prikrajšanim. Uvesti bi bilo treba posebne ukrepe za spodbujanje socialnega vključevanja in udeležbe prikrajšanih mladih ter upoštevanje omejitev zaradi oddaljenosti številnih podeželskih območij in najbolj oddaljenih regij Unije ter čezmorskih držav in ozemelj. Pri spremljanju programa se kaže, v kolikšni meri so izpolnjena prizadevanja, da bi program odražal raznoliko sestavo družbe glede manjšinskih skupin, invalidnosti, socialne in finančne zapostavljenost ter regionalnega porekla udeležencev. Podobno bi si sodelujoče države morale prizadevati za sprejetje vseh primernih ukrepov za odstranitev pravnih in upravnih ovir za nemoteno delovanje evropske solidarnostne enote. To bi moralo rešiti upravna vprašanja, ki otežujejo pridobivanje vizumov in dovoljenj za prebivanje ter izdajo evropske kartice zdravstvenega zavarovanja pri čezmejnih aktivnostih znotraj Evropske unije, kadar je to mogoče in brez poseganja v schengenski pravni red ter pravo Unije o vstopu in prebivanju državljanov tretjih držav.

Predlog spremembe    16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 38

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(38)  Na evropski, nacionalni in lokalni ravni bi bilo treba zagotavljati ustrezno ozaveščanje, oglaševanje in razširjanje informacij o priložnostih in rezultatih ukrepov, podprtih s programom. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti socialnim podjetjem ter jih spodbujati, da podprejo aktivnosti evropske solidarnostne enote. Pri aktivnostih ozaveščanja, oglaševanja in razširjanja informacij bi morali sodelovati vsi izvajalski organi programa, po potrebi tudi s podporo drugih zainteresiranih strani.

(38)  Na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni bi bilo treba zagotavljati ustrezno ozaveščanje, oglaševanje in razširjanje informacij o priložnostih in rezultatih ukrepov, podprtih s programom. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti socialnim podjetjem ter jih spodbujati, da podprejo aktivnosti evropske solidarnostne enote. Pri aktivnostih ozaveščanja, oglaševanja in razširjanja informacij bi morali sodelovati vsi izvajalski organi programa, po potrebi tudi s podporo drugih zainteresiranih strani.

Predlog spremembe    17

Predlog uredbe

Uvodna izjava 39

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(39)  Za boljše doseganje ciljev programa bi morale Komisija, države članice in nacionalne agencije po možnosti tesno sodelovati v partnerstvu z nevladnimi organizacijami, mladinskimi organizacijami in lokalnimi zainteresiranimi stranmi, ki imajo strokovno znanje s področja solidarnostih ukrepov.

(39)  Za boljše doseganje ciljev programa bi morale Komisija, države članice in nacionalne agencije po možnosti tesno sodelovati v partnerstvu z nevladnimi organizacijami, socialnimi podjetji, mladinskimi organizacijami in lokalnimi deležniki, ki imajo strokovno znanje s področja solidarnostih ukrepov, vključno s prostovoljsko infrastrukturo in podpornimi agencijami, kot so prostovoljski centri.

Predlog spremembe    18

Predlog uredbe

Uvodna izjava 41

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(41)  Za zagotovitev učinkovitega in uspešnega izvajanja te uredbe bi moral program čim bolj izkoristiti obstoječe ureditve upravljanja. Zato bi bilo treba izvajanje programa zaupati obstoječim strukturam, tj. Komisiji in nacionalnim agencijam, imenovanim za upravljanje ukrepov iz poglavja III [nove uredbe o programu Erasmus]. Komisija bi se morala s ključnimi zainteresiranimi stranmi, tudi s sodelujočimi organizacijami, redno posvetovati o izvajanju evropske solidarnostne enote.

(41)  Za zagotovitev učinkovitega in uspešnega izvajanja te uredbe bi moral program čim bolj izkoristiti obstoječe ureditve upravljanja. Zato bi bilo treba izvajanje programa zaupati obstoječim strukturam, tj. Komisiji in nacionalnim agencijam, imenovanim za upravljanje ukrepov iz poglavja III [nove uredbe o programu Erasmus]. Komisija bi se morala s ključnimi deležniki, tudi s sodelujočimi organizacijami, redno posvetovati o izvajanju evropske solidarnostne enote in jih dejavno vključiti v postopek odločanja.

Predlog spremembe    19

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1a)   „prostovoljec“ pomeni osebo, ki se je registrirala na portalu evropske solidarnostne enote in po lastni volji izvaja aktivnosti v korist družbe; 

Predlog spremembe    20

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9)  „solidarnostni projekt“ pomeni neplačano solidarnostno aktivnost znotraj države za obdobje do 12 mesecev, ki jo izvajajo skupine vsaj petih udeležencev evropske solidarnostne enote z namenom reševanja ključnih izzivov v svojih skupnostih, ter predstavlja jasno evropsko dodano vrednost;

(9)  „solidarnostni projekt“ pomeni neplačano solidarnostno aktivnost znotraj države ali čezmejno za obdobje do 12 mesecev, ki jo izvajajo skupine vsaj petih udeležencev evropske solidarnostne enote ali udeležena organizacija z namenom reševanja ključnih izzivov v svojih skupnostih, ter predstavlja jasno evropsko dodano vrednost;

Predlog spremembe    21

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Specifični cilj programa je mladim, vključno s tistimi z manj priložnostmi, zagotoviti lahko dostopne priložnosti za udejstvovanje v solidarnostnih aktivnostih v Evropi in zunaj nje, pri tem pa omogočiti krepitev in ustrezno vrednotenje njihovih kompetenc ter podpirati njihovo zaposljivost in prehod na trg dela.

2.  Specifični cilj programa je mladim, vključno s tistimi z manj priložnostmi, zagotoviti lahko dostopne in vključujoče priložnosti za udejstvovanje v solidarnostnih aktivnostih v Evropi in zunaj nje, s poudarkom na države kandidatke in potencialne kandidatke, pri tem pa omogočiti krepitev in ustrezno vrednotenje njihovega znanja in kompetenc ter podpirati njihovo zaposljivost in prehod na trg dela.

Predlog spremembe    22

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  pristopa k vključevanju mladih iz različnih okolij;

(d)  vključujočega pristopa k vključevanju mladih iz različnih in prikrajšanih okolij, vključno s tistimi, ki se soočajo z ovirami za polno sodelovanje v programu;

Predlog spremembe    23

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  ukrepe za zagotavljanje kakovosti prostovoljstva, pripravništev ali zaposlitev, vključno z usposabljanjem, jezikovno podporo, dopolnilnim zavarovanjem, podporo pred solidarnostno aktivnostjo ali po njej ter nadaljnjo uporabo potrdila Youthpass, na katerem so evidentirane in dokumentirane kompetence, pridobljene med solidarnostnimi aktivnostmi, za udeležence, ter krepitev zmogljivosti in upravno podporo za sodelujoče organizacije;

(a)  ukrepe za zagotavljanje kakovosti in dostopnosti prostovoljstva, pripravništev ali zaposlitev, vključno z usposabljanjem, jezikovno podporo, dopolnilnim zavarovanjem, podporo pred solidarnostno aktivnostjo ali po njej ter nadaljnjo uporabo potrdila Youthpass, na katerem so evidentirane in dokumentirane kompetence, pridobljene med solidarnostnimi aktivnostmi, za udeležence, ter krepitev zmogljivosti in upravno podporo za sodelujoče organizacije;

Predlog spremembe    24

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 2 – točka a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(aa)  ukrepi za spodbujanje socialne vključenosti in enakih možnosti;

Predlog spremembe    25

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Prostovoljstvo iz člena 4(1)(a) zajema razsežnost učenja in usposabljanja, ne nadomešča pripravništev ali zaposlitev, se ne enači z delovnim razmerjem in temelji na pisnem dogovoru o prostovoljskem delu.

1.  Prostovoljstvo iz člena 4(1)(a) se osredotoča na opredeljene potrebe skupnosti in nanje učinkuje, zajema razsežnost učenja in usposabljanja, ne nadomešča pripravništev ali zaposlitev, se ne enači z delovnim razmerjem in temelji na pisnem dogovoru o prostovoljskem delu. S takim dogovorom se zagotovi ustrezno pravno, in socialno varstvo udeleženca. Udeležencem v prostovoljskih aktivnostih se v ustrezni meri povrnejo stroški, povezani s prostovoljsko aktivnostjo.

Predlog spremembe    26

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 2 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Prednost ima poenostavljena možnost obračunavanja stroškov, da se poenostavijo zahteve za upravičence.

Predlog spremembe    27

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Pri izvajanju te uredbe Komisija, države članice in druge sodelujoče države članice spodbujajo socialno vključenost in enake pogoje za dostop, vključno s sodelovanjem mladih z manj priložnostmi.

Predlog spremembe    28

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Na podlagi ocene se subjektu lahko podeli znak kakovosti evropske solidarnostne enote. Pridobljeni znak se redno ponovno oceni in se lahko odvzame.

3.  Na podlagi ocene se subjektu lahko podeli znak kakovosti evropske solidarnostne enote. Pridobljeni znak se ponovno oceni vsaj vsaka štiri leta in se lahko odvzame v primeru zlorabe.

Predlog spremembe    29

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Vmesna ocena programa se opravi, ko je na voljo dovolj informacij o izvajanju programa, vendar najpozneje v štirih letih od začetka izvajanja programa. Priložena ji je tudi končna ocena predhodnega programa.

2.  Vmesna ocena programa se opravi, ko je na voljo dovolj informacij o izvajanju programa, vendar najpozneje v štirih letih od začetka izvajanja programa. Priložena ji je končna ocena predhodnega programa.

Predlog spremembe    30

Predlog uredbe

Člen 21 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Prejemniki finančnih sredstev Unije potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije, zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov, z zagotavljanjem jasnih, učinkovitih in sorazmernih ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo.

1.  Prejemniki finančnih sredstev Unije potrdijo izvor sredstev in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije (zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov), z zagotavljanjem hitrih, učinkovitih in sorazmernih ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo.

Predlog spremembe    31

Predlog uredbe

Člen 21 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s programom ter njegovimi ukrepi in rezultati. Finančna sredstva, dodeljena programu, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so povezane s ciljema iz člena 3.

2.  Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s programom ter njegovo ciljno javnostjo, trajanjem, ukrepi in rezultati. Finančna sredstva, dodeljena programu, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so povezane s ciljema iz člena 3.

Predlog spremembe    32

Predlog uredbe

Člen 21 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Nacionalne agencije iz člena 23 razvijejo dosledno strategijo za učinkovito ozaveščanje ter razširjanje in uporabo rezultatov aktivnosti, podprtih na podlagi ukrepov, ki jih upravljajo v okviru programa, pomagajo Komisiji pri splošni nalogi razširjanja informacij o programu, vključno z informacijami o ukrepih in aktivnostih, ki se upravljajo na nacionalni ravni in na ravni Unije, in njegovih rezultatih ter zadevne ciljne skupine obveščajo o ukrepih in aktivnostih, ki se izvajajo v njihovi državi.

3.  Nacionalne agencije iz člena 23 razvijejo dosledno informacijsko strategijo za učinkovito ozaveščanje ter razširjanje vsem morebitnim upravičencem in uporabo rezultatov aktivnosti, podprtih na podlagi ukrepov, ki jih upravljajo v okviru programa, pomagajo Komisiji pri splošni nalogi razširjanja informacij o programu, vključno z informacijami o ukrepih in aktivnostih, ki se upravljajo na nacionalni ravni in na ravni Unije, in njegovih rezultatih ter zadevne ciljne skupine obveščajo o ukrepih in aktivnostih, ki se izvajajo v njihovi državi.

Predlog spremembe    33

Predlog uredbe

Člen 24 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  določa standarde notranje kontrole za zadevno nacionalno agencijo in pravila za upravljanje finančnih sredstev Unije za dodelitev nepovratnih sredstev s strani nacionalnih agencij;

(a)  določa standarde notranje kontrole za zadevno nacionalno agencijo in pravila za upravljanje sredstev Unije, ki jih nacionalne agencije dodelijo kot nepovratna sredstva, pri čemer upošteva zahteve glede poenostavitve ter udeležencem in sodelujočim organizacijam ne nalaga dodatnih bremen;

Predlog spremembe    34

Predlog uredbe

Člen 25 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Revizije uporabe prispevkov Unije, ki jih opravijo osebe ali subjekti, vključno s tistimi, ki jih niso pooblastili institucije ali organi Unije, so osnova za splošno zagotovilo v skladu s [členom 127] finančne uredbe.

1.  Revizije uporabe prispevkov Unije, ki jih opravijo osebe ali subjekti, vključno s tistimi, ki jih niso pooblastili institucije ali organi Unije, so osnova za splošno zagotovilo v skladu s členom [127] finančne uredbe in se jih v skladu z enakimi merili izvaja v vseh državah članicah.

Predlog spremembe    35

Predlog uredbe

Člen 26 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Nacionalne agencije so odgovorne za primarne kontrole upravičencev do nepovratnih sredstev, in sicer za ukrepe evropske solidarnostne enote, za katere so pristojne. Te kontrole dajo razumna zagotovila, da se dodeljena nepovratna sredstva uporabljajo za predvidene namene in v skladu s pravili Unije, ki se uporabljajo.

2.  Nacionalne agencije so odgovorne za primarne kontrole upravičencev do nepovratnih sredstev, in sicer za ukrepe evropske solidarnostne enote, za katere so pristojne. Te kontrole so sorazmerne in ustrezne ter dajo razumna zagotovila, da se dodeljena nepovratna sredstva uporabljajo za predvidene namene in v skladu z veljavnimi pravili Unije.

Predlog spremembe    36

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a.  Komisija sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da so pri izvajanju ukrepov, ki se financirajo na podlagi te uredbe, zaščiteni finančni interesi Unije.

Predlog spremembe    37

Predlog uredbe

Priloga I – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  delež udeležencev iz okolij z manj priložnostmi; ter

(b)  delež udeležencev iz okolij z manj priložnostmi;

Predlog spremembe    38

Predlog uredbe

Priloga I – odstavek 1 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ba)  odstotki glede uravnotežene zastopanosti spolov, manjšinskih skupin, invalidnosti in regionalnega izvora udeležencev.


POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov

Vzpostavitev programa evropske solidarnostne enote

Referenčni dokumenti

COM(2018)0440 – C8-0264/2018 – 2018/0230(COD)

Pristojni odbor

Datum razglasitve na zasedanju

CULT

2.7.2018

 

 

 

Mnenje pripravil

Datum razglasitve na zasedanju

REGI

2.7.2018

Pripravljavec/-ka mnenja

Datum imenovanja

Ivana Maletić

20.6.2018

Obravnava v odboru

21.11.2018

 

 

 

Datum sprejetja

17.1.2019

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

28

1

5

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Pascal Arimont, Franc Bogovič, Rosa D’Amato, Tamás Deutsch, Aleksander Gabelic, Iratxe García Pérez, Michela Giuffrida, Krzysztof Hetman, Marc Joulaud, Sławomir Kłosowski, Constanze Krehl, Louis-Joseph Manscour, Martina Michels, Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova), Andrej Novakov (Andrey Novakov), Younous Omarjee, Konstantinos Papadakis, Mirosław Piotrowski, Stanislav Polčák, Liliana Rodrigues, Fernando Ruas, Monika Smolková, Ruža Tomašić, Ramón Luis Valcárcel Siso, Monika Vana, Matthijs van Miltenburg, Lambert van Nistelrooij, Derek Vaughan, Kerstin Westphal, Joachim Zeller

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Ivana Maletić, Bronis Ropė, Maria Gabriela Zoană, Damiano Zoffoli

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

28

+

ALDE

Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova), Matthijs van Miltenburg

ECR

Sławomir Kłosowski, Mirosław Piotrowski, Ruža Tomašić

PPE

Pascal Arimont, Franc Bogovič, Tamás Deutsch, Krzysztof Hetman, Marc Joulaud, Ivana Maletić, Lambert van Nistelrooij, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Stanislav Polčák, Fernando Ruas, Ramón Luis Valcárcel Siso, Joachim Zeller

S&D

Aleksander Gabelic, Iratxe García Pérez, Michela Giuffrida, Constanze Krehl, Louis-Joseph Manscour, Liliana Rodrigues, Monika Smolková, Derek Vaughan, Kerstin Westphal, Maria Gabriela Zoană, Damiano Zoffoli

1

-

NI

Konstantinos Papadakis

5

0

EFDD

Rosa D'Amato

GUE/NGL

Martina Michels, Younous Omarjee

VERTS/ALE

Bronis Ropė, Monika Vana

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov

Vzpostavitev programa evropske solidarnostne enote

Referenčni dokumenti

COM(2018)0440 – C8-0264/2018 – 2018/0230(COD)

Datum predložitve EP

11.6.2018

 

 

 

Pristojni odbor

Datum razglasitve na zasedanju

CULT

2.7.2018

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

Datum razglasitve na zasedanju

DEVE

2.7.2018

BUDG

2.7.2018

EMPL

2.7.2018

ENVI

2.7.2018

 

REGI

2.7.2018

 

 

 

Odbori, ki niso podali mnenja

Datum sklepa

ENVI

21.6.2018

 

 

 

Pridruženi odbori

Datum razglasitve na zasedanju

DEVE

5.7.2018

EMPL

5.7.2018

 

 

Poročevalec/-ka

Datum imenovanja

Michaela Šojdrová

1.6.2018

 

 

 

Obravnava v odboru

10.10.2018

 

 

 

Datum sprejetja

4.2.2019

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

14

1

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Dominique Bilde, Andrea Bocskor, Silvia Costa, María Teresa Giménez Barbat, Petra Kammerevert, Rupert Matthews, Luigi Morgano, Michaela Šojdrová, Helga Trüpel, Sabine Verheyen, Julie Ward, Bogdan Andrzej Zdrojewski, Milan Zver

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Norbert Erdős, Romeo Franz, Dietmar Köster

Datum predložitve

15.2.2019


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

14

+

ALDE

María Teresa Giménez Barbat

PPE

Andrea Bocskor, Norbert Erdős, Michaela Šojdrová, Sabine Verheyen, Bogdan Andrzej Zdrojewski, Milan Zver

S&D

Silvia Costa, Petra Kammerevert, Dietmar Köster, Luigi Morgano, Julie Ward

VERTS/ALE

Romeo Franz, Helga Trüpel

1

-

ENF

Dominique Bilde

1

0

ECR

Rupert Matthews

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 4. marec 2019Pravno obvestilo