Postopek : 2018/2150(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0091/2019

Predložena besedila :

A8-0091/2019

Razprave :

PV 12/03/2019 - 16
CRE 12/03/2019 - 16

Glasovanja :

PV 13/03/2019 - 19.12
CRE 13/03/2019 - 19.12
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0200

POROČILO     
PDF 183kWORD 66k
26.2.2019
PE 630.524v02-00 A8-0091/2019

o poročilu Komisije o Turčiji za leto 2018

(2018/2150(INI))

Odbor za zunanje zadeve

Poročevalka: Kati Piri

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o poročilu Komisije o Turčiji za leto 2018

(2018/2150(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Turčiji, zlasti tistih z dne 24. novembra 2016 o odnosih med EU in Turčijo(1), z dne 27. oktobra 2016 o položaju novinarjev v Turčiji(2) in z dne 8. februarja 2018 o stanju na področju človekovih pravic v Turčiji(3),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. aprila 2018 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o širitveni politiki EU (COM(2018)0450), poročila o Turčiji za leto 2018 (SWD(2018)0153) ter spremenjenega okvirnega strateškega dokumenta za Turčijo (2014–2020), sprejetega avgusta 2018,

–  ob upoštevanju sklepov predsedstva z dne 13. decembra 2016 in sklepov Sveta z dne 26. junija 2018 ter prejšnjih ustreznih sklepov Sveta in Evropskega sveta,

–  ob upoštevanju pogajalskega okvira za Turčijo z dne 3. oktobra 2005 in dejstva, da je, tako kot za vse druge države pristopnice, pristop Turčije k EU odvisen od popolnega izpolnjevanja københavnskih meril,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2008/157/ES z dne 18. februarja 2008 o načelih, prednostnih nalogah in pogojih iz Partnerstva za pristop z Republiko Turčijo („partnerstvo za pristop“)(4) ter prejšnjih sklepov Sveta iz let 2001, 2003 in 2006 o partnerstvu za pristop,

–  ob upoštevanju skupne izjave po vrhu EU-Turčija z dne 29. novembra 2015 in akcijskega načrta EU-Turčija,

–  ob upoštevanju izjave Evropske skupnosti in njenih držav članic z dne 21. septembra 2005, ki zajema določbo, v skladu s katero je priznanje vseh držav članic nujni sestavni del pogajanj, in tega, da mora Turčija polno izvajati dodatni protokol k sporazumu iz Ankare glede vseh držav članic, tako da odpravi vse ovire za prosti pretok blaga brez omejitev ali diskriminacije,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju člena 46 Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki navaja, da se pogodbene stranke obvezujejo, da bodo spoštovale končno sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v vsaki zadevi, v kateri nastopajo kot stranke, in torej obveznosti Turčije, da izvrši vse sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice,

–  ob upoštevanju svetovnega indeksa svobode tiska za leto 2018, ki ga je objavila organizacija Novinarji brez meja in po katerem je Turčija na 157. mestu med 180 državami,

–  ob upoštevanju resolucije Sveta Evrope št. 1625(2008) o lastninskih in dednih pravicah grškega pravoslavnega prebivalstva ter njegovih ustanov na otokih Gökçeada (Imbros) in Bozcaada (Tenedos),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. novembra 2014 o turškem delovanju, ki povzroča napetost v izključni ekonomski coni Republike Ciper(5), in svoje resolucije z dne 15. aprila 2015 o stoti obletnici armenskega genocida(6),

–  ob upoštevanju mnenj Beneške komisije Sveta Evrope, predvsem z dne 10. in 11. marca 2017 o spremembah ustave, o katerih se bo glasovalo na nacionalnem referendumu, o ukrepih v nedavnih izrednih zakonskih odlokih v zvezi s spoštovanjem svobode medijev in o dolžnostih, pristojnostih in delovanju mirovnega sodstva v kazenskih zadevah, z dne 6. in 7. oktobra 2017 o določbah zakonskega odloka št. 674 o izvajanju lokalne demokracije, z dne 9. in 10. decembra 2016 o izrednih zakonskih odlokih št. 667–676, sprejetih po spodletelem državnem udaru 15. julija 2016, ter z dne 14. in 15. oktobra 2016 o razveljavitvi drugega odstavka člena 83 ustave, s poudarkom na parlamentarni nedotakljivosti,

–  ob upoštevanju izjave komisarja Sveta Evrope za človekove pravice z dne 26. julija 2016 o ukrepih, sprejetih ob izrednih razmerah v Turčiji,

–  ob upoštevanju ugotovitev in sklepov misije OVSE/ODIHR za ocenjevanje potreb o predčasnih predsedniških in parlamentarnih volitvah dne 24. junija 2018,

–  ob upoštevanju resolucije parlamentarne skupščine Sveta Evrope (PACE) št. 2156 z dne 25. aprila 2017 o delovanju demokratičnih institucij v Turčiji, zaradi katere je bil ponovno odprt postopek spremljanja,

–  ob upoštevanju izjave EU in Turčije z dne 18. marca 2016,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 2. marca 2017 o prvem letnem poročilu o instrumentu za begunce v Turčiji (COM(2017)0130), sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 14. marca 2018 o drugem letnem poročilu o instrumentu za pomoč beguncem v Turčiji (COM(2018)0091) in poročila Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu in Svetu z dne 2. marca 2017 o petem poročilu o napredku pri izvajanju izjave EU in Turčije (COM(2017)0204),

–  ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 21. decembra 2016 za sklep Sveta o odobritvi začetka pogajanj s Turčijo o sporazumu o razširitvi obsega dvostranskih preferencialnih trgovinskih odnosov in o posodobitvi carinske unije ter sklepov Sveta z dne 26. junija 2018, v katerih je navedeno, da ni predvideno nadaljnje delo za posodobitev carinske unije med EU in Turčijo,

–  ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča z dne 14. marca 2018 z naslovom Predpristopna pomoč EU Turčiji: doslej le omejeni rezultati,

–  ob upoštevanju proračuna za leto 2019, v katerem bodo sredstva instrumenta za predpristopno pomoč (IPA II) za Turčijo zmanjšana za 146,7 milijona zaradi razmer v Turčiji na področju človekovih pravic, demokracije in pravne države,

–  ob upoštevanju poročila Urada visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice iz marca 2018 o vplivu izrednega stanja na človekove pravice v Turčiji, zlasti na jugovzhodu države,

–  ob upoštevanju sporazum med EU in Turčijo o ponovnem sprejemu,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A8-0091/2019),

A.  ker je dolgo pričakovano 77. srečanje skupnega parlamentarnega odbora EU-Turčija potekalo 28. aprila 2018 v Bruslju, potem ko so bili medparlamentarni odnosi tri leta na mrtvi točki;

B.  ker Turčija po podatkih Urada visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR) gosti največje število beguncev na svetu, saj so v državi registrirani skoraj tri milijoni beguncev iz Sirije, Iraka in Afganistana;

C.  ker so v središču pogajalskega procesa spoštovanje načela pravne države in temeljnih svoboščin, tudi delitve oblasti, demokracije, svobode izražanja, človekovih pravic, pravic manjšin in verskih svoboščin, svobode zbiranja in pravice do miroljubnih protestov, boja proti korupciji in boja proti rasizmu in diskriminacija zoper ranljive skupine;

D.  ker je Parlament novembra 2016 pozval Komisijo in države članice, naj začasno zamrznejo potekajoča pristopna pogajanja s Turčijo, in se zavezal, da bo ponovno preučil svoje stališče, ko bodo nesorazmerni izredni ukrepi v Turčiji odpravljeni;

E.  ker je Parlament julija 2017 v skladu s pogajalskim okvirom pozval Komisijo in države članice, naj nemudoma formalno prekinejo pristopna pogajanja s Turčijo, če bo ta začela v nespremenjeni obliki izvajati sveženj ustavnih reform;

1.  ugotavlja, da so bile izredne razmere, ki so bile uvedene po poskusu državnega udara leta 2016, podaljšane sedemkrat; pozdravlja odločitev z dne 19. julija 2018, da se izredne razmere prekličejo; vendar obžaluje, da nova zakonodaja, ki je bila sprejeta julija 2018, zlasti zakon št. 7145, ohranja številne pristojnosti, dodeljene predsedniku in izvršilni oblasti v izrednih razmerah, in v osnovi omogoča nadaljevanje teh razmer z vsemi omejitvami svoboščin in temeljnih človekovih pravic; poudarja, da to omejuje pozitivne učinke preklica; ugotavlja, da so dolgotrajne izredne razmere vodile v propadanje pravne države in poslabšanje stanja na področju človekovih pravic v Turčiji, kar ima lahko dolgoročne posledice za institucionalno in družbeno-gospodarsko strukturo Turčije; je zaskrbljen, da policija in lokalna uprava še vedno uporabljajo številne postopke, ki so bili predvideni v okviru izrednih razmer; je zaskrbljen tudi zaradi resnega nazadovanja na področju svobode izražanja, svobode zbiranja, svobode združevanja ter postopkovnih in lastninskih pravic;

2.  je zelo zaskrbljen, da je bilo v okviru represivnih ukrepov po poskusu državnega udara pridržanih 150.000 ljudi, 78.000 pa je bilo aretiranih na podlagi obtožb o terorizmu, pri čemer je v zaporu še vedno več kot 50.000 ljudi, večinoma brez prepričljivih dokazov; izraža zaskrbljenost zaradi pretirano dolgega pridržanja pred sojenjem in sodnih postopkov, dejstva, da v številnih primerih še ni bila vložena obtožnica, in strogih pogojev pridržanja; prav tako izraža zaskrbljenost zaradi razširjene prakse razveljavitve potnih listov sorodnikov zapornikov in osumljencev, ter poudarja potrebo po pravičnih sodnih postopkih in upravnem varstvu, kadar razveljavitev ni dobro utemeljena; je zlasti zaskrbljen, da so tarča takšnih aretacij tudi legitimni oporečniki, vključno z zagovorniki človekovih pravic, novinarji oziroma člani opozicije; je zelo zaskrbljen zaradi obtožb o slabem ravnanju s priporniki in njihovem mučenju, o čemer je poročalo več organizacij za človekove pravice in urad visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice; je zelo zaskrbljen zaradi poročil, v katerih je navedeno, da se dolgotrajna osamitev uporablja zelo pogosto in je postala druga kazen za zapornike; svari pred zlorabo protiterorističnih ukrepov za legitimizacijo zatiranja človekovih pravic; poziva Turčijo, naj pri svojih ukrepih za boj proti terorizmu upošteva načelo sorazmernosti in naj svojo protiteroristično zakonodajo uskladi z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic;

3.  obžaluje ukrepe turške vlade proti turškim državljanom v tretjih državah, vključno z nadlegovanjem in ugrabitvami, prikritim nadzorom ter praksami posebnih telefonskih številk, prek katerih se spodbuja, naj ljudje prijavljajo druge državljane vladi; je zelo zaskrbljen zaradi nezakonitih ugrabitev in izročitev 101 turškega državljana, ki so potekale v 18 državah, kar potrjujejo tudi izjave turških organov z dne 16. julija 2018; poziva države članice EU, naj obravnavajo vse zahteve Turčije za izročitev na pregleden način, pri tem pa naj upoštevajo sodne postopke, ki so povsem v skladu z mednarodnimi standardi človekovih pravic; ponavlja, da se Interpolovi nalogi za prijetje ne smejo zlorabljati za preganjanje turških disidentov, zagovornikov človekovih pravic, novinarjev in kritikov vlade, kot v primeru nekdanjega finalista za nagrado Saharova Cana Dündarja;

4.  je seznanjen, da je bilo od uvedbe izrednih razmer odpuščenih več kot 152.000 javnih uslužbencev – tudi učiteljev, zdravnikov, akademikov (na področju miru), odvetnikov, sodnikov in tožilcev; je seznanjen, da je 125.000 ljudi vložilo prijavo preiskovalni komisiji za ukrepe izrednih razmer, katere naloga je pregledati pritožbe glede ukrepov, sprejetih v okviru izrednih razmer in z njimi povezanih odlokov, ter v roku dveh let odločiti o teh pritožbah, in da jih 81.000 med njimi še vedno čaka na odločitev; je seznanjen z zelo nizko stopnjo (7 %) ugodnih izidov, ki so privedli do ponovne zaposlitve vložnikov na njihovo delovno mesto; je zaskrbljen zaradi ozkega okvira mandata te komisije, njenega pomanjkanja neodvisnosti in dejstva, da se preučitve izvajajo izključno na podlagi dokumentov v spisu, brez udeležbe zadevne osebe; je seznanjen, da so bila odpuščanja zelo neprizanesljiva do določenih posameznikov in njihovih družin, tudi v ekonomskem smislu, ter da odpuščanja prinašajo tudi trajno družbeno in poklicno stigmo; poziva turško vlado, naj zagotovi, da bodo vsi posamezniki imeli pravico do pravičnega sodnega postopka in da njihov primer preuči neodvisno sodišče v skladu z mednarodnimi standardi, ki lahko dodeli nadomestilo za materialno in moralno škodo, ki jo je povzročila samovoljna odpustitev; poziva Turčijo, naj zagotovi operativno, strukturno in finančno neodvisnost nacionalne institucije za človekove pravice in enakost ter institucije varuha človekovih pravic, da bodo imeli zmogljivost za zagotavljanje dejanskih priložnosti za pregled in varstvo;

5.  je zelo zaskrbljen zaradi poročil, da turška obveščevalna agencija izkorišča direktorat za verske zadeve (Diyanet) za namene preganjanja opozicijskih voditeljev iz gibanja Gülen oziroma drugih nasprotnikov, in poziva varnostne institucije na ravni EU in držav članic, naj raziščejo to resno kršitev suverenosti in javnega reda;

6.  obsoja večji izvršni nadzor in politični pritisk nad delom sodnikov in tožilcev; poudarja, da je v Turčiji potrebna resna reforma zakonodajne in pravosodne veje oblasti, da bo država lahko v razumnem roku izboljšala dostop do pravosodnega sistema, povečala njegovo učinkovitost in zagotovila boljšo zaščito pravice do sojenja; poudarja, da so te reforme potrebne tudi, če naj Turčija izpolni svoje obveznosti v skladu z mednarodnim pravom na področju človekovih pravic; je zaskrbljen, da odpuščanje več kot 4 000 sodnikov in tožilcev ogroža neodvisnost in nepristranskost sodstva; meni tudi, da aretacija več kot 570 odvetnikov ovira pravico do obrambe in pomeni kršitev pravice do poštenega sojenja; obsoja tudi pridržanje in sodno nadlegovanje odvetnikov za človekove pravice; poziva skupino za reformne ukrepe, naj pregleda strategijo pravosodne reforme in jo uskladi z zahtevanimi standardi EU in Sveta Evrope; poziva Turčijo, naj v celotnem procesu reform zagotovi sodelovanje vseh ustreznih deležnikov in zlasti organizacij civilne družbe; poziva Komisijo, naj spremlja pravilno uporabo sredstev EU za usposabljanje sodstva in uradnikov organov kazenskega pregona, ki se ne bi smela uporabljati za upravičevanje represivnega ravnanja;

7.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se je po uvedbi izrednih razmer močno povečalo število prošenj za azil, ki so jih vložili turški državljani, tako da je po podatkih Evropskega azilnega podpornega urada Turčija peta država glede na število prošenj za azil, vloženih v državah članicah EU; poudarja, da je septembra 2018 več kot 16.000 prošenj še vedno čakalo na sodbo prve stopnje;

8.  ponovno poudarja, kako pomembni sta svoboda in neodvisnost medijev kot osrednji vrednoti EU in temelja vsake demokracije; izraža resno zaskrbljenost zaradi nesorazmernih in samovoljnih ukrepov, ki omejujejo svobodo izražanja, svobodo medijev in dostop do informacij; obsoja zaprtje več kot 160 medijskih hiš, veliko število aretacij novinarjev in medijskih delavcev po poskusu državnega udara, neutemeljene in nesorazmerne kazni, ki so bile izrečene, ter blokiranje več kot 114.000 spletnih strani v Turčiji do lanskega leta, vključno z Wikipedijo; opozarja na omejitve pravic novinarjev in zagovornikov človekovih pravic, ki se ukvarjajo s kurdskim vprašanjem; poziva Turčijo, naj prednostno zagotovi svobodo medijev in takoj izpusti in oprosti vse nezakonito pridržane novinarje; poziva turške organe, naj pokažejo ničelno toleranco do vseh incidentov fizične in verbalne zlorabe ali groženj proti novinarjem, ter dovoli ponovno odprtje medijskih hiš, ki so bile samovoljno zaprte;

9.  izraža veliko zaskrbljenost zaradi krčenja prostora za civilno družbo in glede spodbujanja temeljnih pravic in svoboščin; poudarja, da so bili med izrednimi razmerami aretirani številni aktivisti, vključno z zagovorniki človekovih pravic, demonstracije pa so bile pogosto prepovedane; poziva Turčijo, naj izpusti vse zaprte zagovornike človekovih pravic, novinarje in druge, ki so bili pridržani zaradi neutemeljenih obtožb, in naj opusti obtožbe in jim omogoči, da v vseh okoliščinah opravljajo svoje delo brez groženj ali ovir; poziva Turčijo, naj zaščiti temeljne pravice vseh državljanov, tudi etničnih, verskih in spolnih manjšin; opozarja, da turška zakonodaja o sovražnem govoru ni usklajena s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice; poziva vlado in parlament Turčije, naj sprejmeta zakon o kaznivih dejanjih iz sovraštva, ki bo vse pripadnike manjšin zaščitil pred fizičnimi in verbalnimi napadi in bo izpolnjeval københavnska merila za države pristopnice glede spoštovanja in zaščite manjšin; poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo zaščito in podporo ogroženim zagovornikom človekovih pravic v Turčiji, tudi z dodeljevanjem nepovratnih sredstev za nujno pomoč;

10.  obsoja samovoljno pridržanje Osmana Kavale, vidnega in spoštovanega vodilnega člana civilne družbe v Turčiji, ki je pridržan brez obtožnice že več kot eno leto; se zavezuje, da bo še naprej zelo pozorno spremljal njegov primer, in poziva k njegovi takojšnji in brezpogojni izpustitvi; nasprotuje pridržanju 13 akademikov in aktivistov 16. novembra 2018 v zvezi s primerom Osmana Kavale; ugotavlja, da jih je bilo 12 izpuščenih po tem, ko so podali svoje izjave, in da je eden še vedno pridržan; poziva, naj se slednjega v pričakovanju postopka izpusti, za druge pa se odpravi prepoved potovanja;

11.  je resno zaskrbljen zaradi pomanjkanja spoštovanja verske svobode, diskriminacije verskih manjšin, vključno s kristjani in aleviti, in zaradi nasilja iz verskih razlogov; poudarja, da se cerkve še vedno soočajo s težavami glede vzpostavitve ali nadaljevanja uporabe prostorov kot verskih objektov; poziva turške organe, naj spodbujajo pozitivne in učinkovite reforme na področju svobode misli, vesti in veroizpovedi, in sicer tako, da omogočijo verskim skupnostim, da pridobijo status pravne osebe ter da dobrodelne ustanove izvolijo svoje upravne organe, odpravljanjem vseh ovir pri izobraževanju, imenovanju in nasledstvu duhovnikov, upoštevanjem ustreznih sodb Evropskega sodišča za človekove pravice in priporočil Beneške komisije ter z odpravljanjem vseh oblik diskriminacije ali ovir na podlagi vere; poziva Turčijo, naj spoštuje poseben značaj in pomen ekumenskega patriarhata ter mu prizna status pravne osebe; ponavlja, da je treba dovoliti ponovno odprtje semenišča Halki in odpraviti vse ovire za njegovo pravilno delovanje; poziva k objavi volilnih predpisov za nemuslimanske fundacije; pozdravlja, da je turška vlada vrnila 50 aramejskih cerkev, samostanov in pokopališč v Mardinu, in poziva turške organe, naj zakonitim lastnikom vrnejo tudi ustrezna zemljišča; opozarja na vpliv varnostnih ukrepov na prebivalstvo v Tur Abdinu in poziva Turčijo, naj zagotovi ohranitev dostopa prebivalcev do izobraževanja, gospodarskih dejavnosti in verskih objektov; poziva Turčijo, naj naredi vse, kar je v njeni moči, da bi preprečila uničenje aramejske kulturne dediščine zaradi potekajočih pripravljalnih del za projekt gradnje jezu Ilisiu; poziva turške organe, naj sprejmejo resne ukrepe za boj proti vsem oblikam antisemitizma v družbi;

12.  izraža zaskrbljenost zaradi kršitev človekovih pravic oseb LGBTI, zlasti ponavljajočih se prepovedi parade ponosa in dogodkov, povezanih z LGBTI, po vsej državi, ki se kljub odpravi izrednih razmer še vedno vsiljujejo, in poziva k takojšnji odpravi teh diskriminatornih prepovedi; poziva Turčijo, naj sprejme ustrezne ukrepe za preprečevanje in kaznovanje sovražnega govora ali kaznivih dejanj, usmerjenih v prikrajšane skupine, kot so Romi in sirski begunci ter prosilci za azil, ter poziva k stalnim prizadevanjem za izboljšanje njihovega položaja; poziva Turčijo, naj popolnoma izvaja strateški načrt za vključevanje Romov za obdobje 2016–2021, pri čemer naj posebno pozornost nameni boju proti anticiganizmu, Romom zagotovi cenovno dostopna kakovostna stanovanja, zaščiti njihov dostop do izobraževanja in sprejme ukrepe za preprečevanje zgodnjega opuščanja šolanja, se bori proti segregaciji in poveča stopnjo zaposlenosti med Romi; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se je povečalo število ubojev iz časti; poziva Turčijo, naj uskladi domačo zakonodajo z Istanbulsko konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in o boju proti njemu; poziva Turčijo, naj vsem državljanom zagotovi popolno enakost in naj obravnava težave, s katerimi se srečujejo pripadniki manjšin, predvsem v zvezi z izobraževanjem in lastninskimi pravicami; opozarja na pomen popolnega izvajanja resolucije parlamentarne skupščine Sveta Evrope glede otokov Imbros in Tenedos, ter poziva Turčijo, naj pomaga pri vračanju manjšinskih družin, ki se želijo vrniti na ta otoka; pozdravlja odprtje šole za grško manjšino na otoku Imbros, kar je pozitiven korak;

13.  poziva turško vlado, naj spoštuje in dosledno izvaja pravne obveze, h katerim se je zavezala, v zvezi z varstvom kulturne dediščine, predvsem pa naj v dobri veri pripravi celovit popis grške, armenske, asirske in druge kulturne dediščine, ki je bila uničena v prejšnjem stoletju; poziva Turčijo, naj ratificira Unescovo Konvencijo o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov iz leta 2005; poziva Turčijo, naj sodeluje z ustreznimi mednarodnimi organizacijami, zlasti Svetom Evrope, pri preprečevanju nedovoljene trgovine s kulturno dediščino in boju proti tej trgovini ter proti namernemu uničevanju te dediščine;

14.  je globoko zaskrbljen zaradi razmer na jugovzhodu Turčije in resnih obtožb o zlorabah človekovih pravic, pretirani uporabi sile, mučenju ter resni omejitvi pravice do svobode mišljenja in izražanja ter politične udeležbe na jugovzhodu, zlasti po propadu procesa reševanja kurdskega vprašanja leta 2015, kar so dokumentirali Urad visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice in zagovorniki človekovih pravic v Turčiji; ponovno odločno obsoja, da se je Kurdska delavska stranka (PKK), ki je že od leta 2002 na seznamu terorističnih organizacij, ki ga vodi EU, ponovno zatekla k nasilju; poudarja, kako nujno je obnoviti verodostojen politični proces, ki bo vodil k mirni rešitvi kurdskega vprašanja; poziva Turčijo, naj hitro preišče vse resne obtožbe kršitev človekovih pravic in ubojev ter mednarodnim opazovalcem dovoli, da opravijo neodvisne dejavnosti spremljanja; je zaskrbljen zaradi uničenja spomenikov zgodovinske dediščine na jugovzhodu, vključno s starodavno sosesko Sur v Diyarbakirju, ki so bili vključeni na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine, kar ogroža ohranjanje kurdske identitete in kulture v Turčiji;

15.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je bilo med izrednimi razmerami odpuščenih in/ali aretiranih veliko število županov in podžupanov na jugovzhodu države ter da je vlada kot njihovo zamenjavo imenovala upravitelje; poudarja, da zaradi tega velik del turškega prebivalstva ni bil demokratično zastopan na lokalni ravni; meni, da je treba na občinske volitve, ki bodo potekale marca 2019, gledati kot na volitve, ki bodo zagotovile pomembno priložnost za popolno ponovno vzpostavitev načela neposrednega demokratičnega mandata;

16.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so izredne razmere in nekatere določbe v okviru svežnja ustavnih reform veliko narodno skupščino še dodatno omejile pri izpolnjevanju svoje temeljne vloge zagotavljanja demokratičnega nadzora in odgovornosti; je zelo zaskrbljen zaradi aretacije dveh članov Republikanske ljudske stranke (CHP) in zaradi načina, na katerega je bila Ljudska demokratična stranka (HDP) marginalizirana, pri čemer so bili številni zakonodajalci aretirani zaradi domnevnega podpiranja terorističnih dejavnosti; poziva k izpustitvi vseh članov velike narodne skupščine, ki so bili pridržani zaradi govorov, ki so jih imeli, in ukrepov, ki so jih sprejeli, med opravljanjem parlamentarnega dela; poudarja, da mora biti velika narodna skupščina osrednja institucija turške demokracije in bi morala enako zastopati vse državljane; obžaluje visok volilni prag, ki omejuje resnično politično zastopanost in ne odraža turške pluralistične družbe;

17.  obsoja, da je Selahattin Demirtaş, vodja opozicije in predsedniški kandidat, še vedno aretiran; pozdravlja sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice o tej zadevi, v kateri poziva turške organe, naj ga nemudoma izpustijo; poudarja, da je Evropsko sodišče za človekove pravice nadalje razsodilo, da je pridržanje Demirtaşa sledilo prevladujočemu prikritemu namenu oviranja pluralizma in omejevanja svobodnih političnih razprav; obsoja stališče turških organov proti tej sodbi; pričakuje, da bodo Komisija in države članice zelo pozorno spremljale ta primer, ter poziva k takojšnji in brezpogojni izpustitvi Demirtaşa;

18.  poziva EU in njene države članice, naj okrepijo zaščito in podporo za zagovornike človekovih pravic, ki so ogroženi v Turčiji, tudi z dodeljevanjem nepovratnih sredstev za nujno pomoč, in zagotovijo, da delegacija EU in veleposlaništva ter konzulati držav članic v celoti izvajajo smernice EU o zagovornikih človekovih pravic;

19.  poudarja pomen boja proti korupciji in opozarja na ugotovitve iz poročila o Turčiji za leto 2018, da je korupcija še vedno razširjena na več področjih in ostaja resna težava; je zaskrbljen, ker dosedanji dosežki pri preiskavah, pregonu in obsodbah v primerih korupcije ostajajo skromni, zlasti glede primerov na visoki ravni;

20.  želi spomniti, da je Beneška komisija ocenila, da ustavne spremembe v zvezi z uvedbo predsedniškega sistema ne vsebujejo zadostnega nadzora in ravnovesij, poleg tega pa ogrožajo delitev izvršne in sodne oblasti; želi spomniti tudi, da je Evropski parlament pozval turško vlado, naj uvede ustavne in pravosodne spremembe ter reforme v sodelovanju z Beneško komisijo, lansko leto pa je pozval tudi k formalni prekinitvi pristopnih pogajanj, če se bo ustavna reforma izvajala v nespremenjeni obliki, saj bi to bilo v nasprotju s københavnskimi merili;

21.  ob upoštevanju vsega zgoraj navedenega priporoča Komisiji in Svetu Evropske unije, naj v skladu s pogajalskim okvirom formalno prekineta pristopna pogajanja s Turčijo; vendar ostaja zavezan demokratičnemu in političnemu dialogu s Turčijo; poziva Komisijo, naj uporabi sredstva, ki so trenutno dodeljena v okviru instrumenta za predpristopno pomoč (IPA II in prihodnjega IPA III), da prek namenskih sredstev, ki jih neposredno upravlja EU, pomaga civilni družbi Turčije, zagovornikom človekovih pravic in novinarjem, ter poveča priložnosti za stike med ljudmi, akademski dialog, dostop turških študentov do evropskih univerz in medijske platforme za novinarje, da bi zaščitili in spodbujali demokratične vrednote in načela, človekove pravice in načelo pravne države; brez poseganja v člen 49 Pogodbe o Evropski uniji pričakuje, da bo odnos med Turčijo in EU na novo opredeljen v smislu učinkovitega partnerstva; poudarja, da bi morale vse oblike političnega sodelovanja med EU in Turčijo temeljiti na določbah o pogojevanju s spoštovanjem demokracije, načela pravne države in temeljnih pravic;

22.  ugotavlja, da je proces pristopa k EU v začetku sicer pomenil veliko motivacijo za reforme v Turčiji, da pa je v zadnjih nekaj letih prišlo do občutnega nazadovanja na področjih pravne države in človekovih pravic; želi spomniti, da je Parlament v času, ko se je turška vlada zavezala, da bo izvedla resne reforme, večkrat pozival k odprtju poglavja 23 o pravosodju in temeljnih pravicah ter poglavja 24 o pravici, svobodi in varnosti; globoko obžaluje, da zaradi stalnega blokiranja s strani Sveta ni bilo mogoče popolnoma uporabiti pristopnih instrumentov;

23.  poudarja, da bi posodobitev carinske unije dodatno okrepila že tako močne vezi med Turčijo in EU ter Turčijo ekonomsko zasidrala k EU; zato meni, da bi bilo treba dopustiti možnost posodobitve in nadgradnje carinske unije iz leta 1995 med EU in Turčijo, da bi vključili pomembna področja, kot so kmetijstvo, storitve in javna naročila, ki trenutno niso zajeta; opozarja, da je Turčija peta največja trgovinska partnerica EU, medtem ko je EU največja partnerica Turčije, da prihajata dve tretjini neposrednih tujih naložb v Turčiji iz držav članic EU in da je Turčija pomemben zagonski trg za EU; meni, da bi nadgradnja zagotovila dragoceno priložnost za demokratično pogojenost, pozitiven finančni vzvod in možnost časovnega načrta, v katerem bi nadgradnjo carinske unije spremljale konkretne izboljšave Turčije v okviru demokratičnih reform na področjih demokracije, temeljnih svoboščin človekovih pravic in načela pravne države ter za resničen, odprt prostor za civilno družbo in pluralizem; meni tudi, da bi nadgradnja carinske unije pomenila pomembno priložnost za dialog o politikah v zvezi s socialnim in okoljskim trajnostnim gospodarskim razvojem ter podnebnimi spremembami pa tudi delavskimi pravicami v Turčiji; poziva Komisijo, naj začne s pripravljalnim delom za nadgradnjo carinske unije takoj, ko bo turška vlada dokazala pripravljenost za resne reforme; poziva Komisijo, naj v posodobljeno carinsko unijo vključi določbo o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, tako da bodo postale ključni pogoj; opozarja, da sedanja carinska unija ne bo dosegla svojega celotnega potenciala, dokler Turčija ne bo v celoti izvajala dodatnega protokola v odnosu do vseh držav članic;

24.  poudarja, da sta svoboda sindikatov in socialni dialog bistvena za razvoj pluralistične družbe; obžaluje zakonodajne pomanjkljivosti v zvezi z delavskimi in sindikalnimi pravicami ter poudarja, da so pravica do organiziranja, pravica do kolektivnega pogajanja in pravica do stavke temeljne pravice delavcev; globoko obžaluje, da se je članstvo v sindikatu pogosto obravnavalo kot dokaz o kaznivih dejanjih v sodnih postopkih; meni, da bi lahko takšna naravnanost še dodatno ogrozila status sindikatov v državi; je resno zaskrbljen zaradi delovnih razmer delavcev med gradnjo novega letališča v Istanbulu, glede na to, da naj bi od začetka gradnje v maju 2015 v delovnih nesrečah umrlo 38 delavcev, 31 oseb, med njimi tudi sindikalni vodja, pa je trenutno v zaporu zaradi protestov proti slabim delovnim razmeram ter nizkim in nerednim plačam; poziva turške organe, naj se skrbno posvetujejo z ustreznimi sindikati o vprašanju potrebnih zaščitnih ukrepov za delavce na terenu, opravijo temeljito preiskavo smrti in poškodb, do katerih je prišlo, ter sindikatom omogočijo popoln dostop do zadevnih delavcev; izraža zaskrbljenost zaradi dela otrok, zlasti v sektorjih, kot sta kmetijstvo in sezonsko delo; je seznanjen s prizadevanji turške vlade, da bi beguncem, ki so upravičeni do začasne zaščite v Turčiji, dodelili pravico do dela, za kar je potrebno ustrezno dovoljenje; ugotavlja, da je bilo Sircem izdanih več kot 20 000 delovnih dovoljenj, ki vključujejo nekatere pogoje glede ravni minimalne plače in socialne varnosti; poudarja, da kljub tem prizadevanjem številni Sirci še vedno delajo brez dovoljenja v številnih sektorjih in številnih turških provincah; poudarja, da je jezik še vedno ena od najpomembnejših ovir za sirske delavce;

25.  poziva turško vlado, naj ustavi načrte za izgradnjo jedrske elektrarne Akkuyu; poziva Turčijo, naj spoštuje Konvencijo iz Espooja; poziva turško vlado, naj z vladami sosednjih držav, kot sta Grčija in Ciper, sodeluje ali se z njimi vsaj posvetuje glede nadaljnjih korakov v zvezi s projektom Akkuyu;

26.  je seznanjen, da je liberalizacija vizumskega režima zelo pomembna za turške državljane, zlasti za študente, akademike, predstavnike podjetij in osebe z družinskimi vezmi v državah članicah EU; spodbuja turško vlado, naj v celoti izpolni 72 meril, določenih v časovnem načrtu za liberalizacijo vizumskega režima; poudarja, da je revizija turške protiteroristične zakonodaje ključni pogoj za zagotavljanje temeljnih pravic in svoboščin; spodbuja Turčijo, naj si ustrezno prizadeva za izpolnitev preostalih meril; poudarja, da bo liberalizacija vizumskega režima možna, ko bodo vsa merila v celoti in učinkovito izpolnjena na nediskriminatoren način;

27.  želi spomniti na pomembno vlogo, ki jo Turčija igra pri odzivanju na migracijsko krizo zaradi vojne v Siriji; meni, da sta Turčija in njeno prebivalstvo izkazala veliko gostoljubnost, tako da sta ponudila zatočišče za več kot 3,5 milijona sirskih beguncev; poudarja, da je v Turčiji približno en milijon sirskih šoloobveznih otrok, od katerih jih je 60 % registriranih v turških šolah; je seznanjen z izjavo EU in Turčije z dne 18. marca 2016; poziva Turčijo, naj spoštuje načelo nevračanja; obžaluje, da je EU v okviru programa za predpristopno pomoč 2011/2012 financirala nakup oklepnih nadzornih vozil Cobra II, in poziva Komisijo, naj pozorno spremlja uporabo opreme, ki se (so)financira iz programov EU, in učinkovito izvajanje načela nevračanja, zlasti na sirski meji; poziva EU in njene države članice, naj izpolnijo obljube glede obsežne preselitve in naj zagotovijo zadostna finančna sredstva za dolgoročno podporo sirskim beguncem v Turčiji; priznava posebno poročilo Evropskega računskega sodišča za leto 2018, ki vključuje poziv k večji učinkovitosti in preglednosti pri dodeljevanju in porazdelitvi sredstev; opozarja na vedno večjo negotovost sirskih beguncev glede možnosti za njihovo začasno zaščito v Turčiji in poziva Turčijo, naj preuči strategije za večjo socialno kohezijo na območjih z velikimi skupnostmi sirskih beguncev, pa tudi za dolgoročno socialno-ekonomsko in kulturno vključenost ter ustrezen in učinkovit dostop do izobraževanja in poklicnega usposabljanja; poziva Komisijo, naj bo še naprej pozorna in naj zagotovi, da se bodo v primeru uporabe sredstev EU ustrezno spoštovala pravice beguncev in da bodo sprejeti ukrepi za preprečevanje dela otrok, spolnega izkoriščanja otrok in drugih zlorab človekovih pravic;

28.  ugotavlja, da je za EU, njene države članice in Turčijo pomembno, da vzdržujejo skrben dialog in tesno sodelovanje na področju zunanje politike in varnosti; spodbuja sodelovanje in nadaljnje usklajevanje na področju zunanje politike, obrambe in varnosti, vključno s sodelovanjem na področju boja proti terorizmu; opozarja, da je Turčija tudi dolgoletna članica zveze Nato in je na ključni geostrateški lokaciji za ohranjanje regionalne in evropske varnosti; ugotavlja, da EU in Turčija še naprej sodelujeta pri vprašanjih (vojaškega) strateškega pomena v okviru zveze Nato; zato poziva Turčijo, naj obnovi sodelovanje z državami EU, ki so članice zveze Nato, v okviru tekočega programa sodelovanja zveze Nato s tretjimi državami;

29.  izraža pohvalo Turčiji za pogajanja o memorandumu o Idlibu; obžaluje, da naj bi oborožene skupine v Svobodni sirski vojski (FSA), ki jih je podprla Turčija, zasegle, izropale in uničile premoženje kurdskih civilistov v okrožju Afrin na severu Sirije; vztraja, da bi Turčija in skupine FSA morale razseljenim prebivalcem, katerih premoženje so zasegle, uničile ali izropale, plačati odškodnino in prebivalcev ne bi smele trajno prikrajšati za njihovo premoženje; je zaskrbljen zaradi poročil o številnih kršitvah, ki se dogajajo v Afrinu, predvsem s strani sirskih oboroženih skupin, ki jih je Turčija opremila in oborožila, pa tudi s strani turških oboroženih sil, ki so domnevno prevzele več šol in prekinile izobraževanje otrok; je zaskrbljen, ker si Turčija tudi prizadeva spremeniti demografsko ravnovesje v kantonu Afrin s ponovnim naseljevanjem sirskih arabskih sunitskih beguncev iz Turčije v kurdsko poseljeno regijo; poziva turško vlado, naj opusti obtožbe proti vsem državljanom, ki so kritizirali vojaške operacije Turčije v Siriji, in tako spoštuje pravico do svobode govora;

30.  ponovno poudarja pomen dobrih sosedskih odnosov; v zvezi s tem poziva Turčijo, naj okrepi prizadevanja za reševanje odprtih dvostranskih vprašanj, tudi nerešenih pravnih obveznosti in sporov z neposrednimi sosedami zaradi kopenskih in morskih meja ter zračnega prostora, v skladu z določbami Ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnim pravom; ponovno poziva turško vlado, naj podpiše in ratificira Konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS); poziva turško vlado, naj ustavi nenehne kršitve grškega zračnega prostora in teritorialnih voda ter naj spoštuje ozemeljsko celovitost in suverenost vseh svojih sosed; izraža obžalovanje, da velika narodna skupščina Turčije še vedno ni umaknila grožnje s povodom za napoved vojne, ki jo je izrekla Grčiji;

31.  pozdravlja prizadevanja pod okriljem generalnega sekretarja OZN za obnovitev pogajanj o ponovni združitvi Cipra; ponovno izraža podporo pravični, celoviti in izvedljivi rešitvi na podlagi federacije dveh skupnosti in dveh območij z enotno mednarodno pravno osebnostjo, enotno suverenostjo in enotnim državljanstvom ter s politično enakostjo obeh skupnosti, kot je opredeljeno z ustreznimi resolucijami varnostnega sveta OZN, v skladu z mednarodnim pravom in pravnim redom EU ter na podlagi spoštovanja načel, na katerih temelji Unija; opozarja na okvir, ki ga je predlagal generalni sekretar OZN, in na njegov poziv k nadaljevanju pogajanj na podlagi že doseženih dogovorov v procesu iz Crans-Montane iz leta 2017; poziva EU in njene države članice, naj si bolj dejavno prizadevajo za uspešen zaključek pogajanj; ponovno poziva vse zadevne strani, zlasti Turčijo, naj se zavežejo celoviti rešitvi in k njej prispevajo; poziva Turčijo, naj začne umikati svoje sile s Cipra in naj zaprto območje Famaguste preda OZN v skladu z resolucijo varnostnega sveta OZN št. 550 ter naj se vzdrži ukrepov, ki spreminjajo demografsko ravnovesje na otoku in izhajajo iz politike nezakonitih naselbin; poudarja potrebo po izvajanju pravnega reda EU na celotnem otoku; v zvezi s tem priznava neprekinjeno delo ad hoc odbora obeh skupnosti za pripravo na EU; se zavezuje, da bo okrepil prizadevanja za sodelovanje s turško skupnostjo na Cipru pri pripravah za popolno vključitev v EU po rešitvi ciprskega vprašanja, in poziva Komisijo, naj stori enako; ceni pomembno delo odbora za pogrešane osebe obeh skupnosti, ki se ukvarja s turško-ciprskimi in grško-ciprskimi pogrešanimi osebami, in želi pohvaliti dejstvo, da je omogočen boljši dostop do vseh ustreznih lokacij, tudi do vojaških območij; poziva Turčijo, naj odboru za pogrešane osebe pomaga s posredovanjem informacij iz svojih vojaških arhivov; priznava pravico Republike Ciper, da sklepa dvostranske sporazume o izključni ekonomski coni; ponovno poziva Turčijo, naj v celoti spoštuje suverene pravice vseh držav članic EU, tudi pravic do raziskovanja in izkoriščanja naravnih virov v sklad s pravnim redom EU in mednarodnim pravom; poziva Turčijo, naj začne mirno reševanje sporov in naj se vzdrži groženj ali dejanj, ki bi utegnila negativno vplivati na dobre sosedske odnose;

32.  poziva Turčijo in Armenijo, naj si prizadevata za normalizacijo odnosov; poudarja, da bi odprtje meje med Turčijo in Armenijo lahko privedlo do izboljšanja odnosov, s posebnim poudarkom na čezmejnem sodelovanju in gospodarskem povezovanju;

33.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, državam članicam, turški vladi ter veliki narodni skupščini Turčije, ter prosi za prevod tega poročila v turščino.

(1)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0450.

(2)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0423.

(3)

Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0040.

(4)

UL L 51, 26.2.2008, str. 4.

(5)

Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0052.

(6)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0094.


INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

20.2.2019

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

47

7

10

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Michèle Alliot-Marie, Francisco Assis, Goffredo Maria Bettini, Mario Borghezio, Victor Boştinaru, Elmar Brok, James Carver, Fabio Massimo Castaldo, Javier Couso Permuy, Georgios Epitidios (Georgios Epitideios), Knut Fleckenstein, Anna Elżbieta Fotyga, Eugen Freund, Michael Gahler, Iveta Grigule-Pēterse, Tunne Kelam, Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou), Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Ryszard Antoni Legutko, Barbara Lochbihler, Sabine Lösing, Andrejs Mamikins, David McAllister, Tamás Meszerics, Clare Moody, Pier Antonio Panzeri, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Ioan Mircea Paşcu, Alojz Peterle, Tonino Picula, Kati Piri, Julia Pitera, Jozo Radoš, Michel Reimon, Anders Sellström, Alyn Smith, Jordi Solé, Dobromir Sośnierz, Jaromír Štětina, Dubravka Šuica, Charles Tannock, László Tőkés, Ivo Vajgl, Geoffrey Van Orden, Hilde Vautmans

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Asim Ademov, Laima Liucija Andrikienė, Tanja Fajon, Doru-Claudian Frunzulică, Takis Hadzigeorgiu (Takis Hadjigeorgiou), Marek Jurek, Javi López, Marietje Schaake, Renate Sommer, Bodil Valero, Marie-Christine Vergiat, Janusz Zemke, Željana Zovko

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

France Jamet, Agnes Jongerius, Ulrike Rodust, Kārlis Šadurskis, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Bogdan Andrzej Zdrojewski


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

47

+

ALDE

Iveta Grigule-Pēterse, Jozo Radoš, Marietje Schaake, Ivo Vajgl, Hilde Vautmans

ECR

Anna Elżbieta Fotyga, Ryszard Antoni Legutko, Charles Tannock

EFDD

Fabio Massimo Castaldo

PPE

Michèle Alliot-Marie, Laima Liucija Andrikienė, Elmar Brok, Michael Gahler, Tunne Kelam, David McAllister, Alojz Peterle, Julia Pitera, Kārlis Šadurskis, Anders Sellström, Renate Sommer, Jaromír Štětina, Dubravka Šuica, Bogdan Andrzej Zdrojewski, Željana Zovko

S&D

Francisco Assis, Goffredo Maria Bettini, Victor Boştinaru, Tanja Fajon, Knut Fleckenstein, Eugen Freund, Doru-Claudian Frunzulică, Agnes Jongerius, Javi López, Andrejs Mamikins, Clare Moody, Pier Antonio Panzeri, Ioan Mircea Paşcu, Tonino Picula, Kati Piri, Ulrike Rodust, Janusz Zemke

VERTS/ALE

Barbara Lochbihler, Tamás Meszerics, Michel Reimon, Alyn Smith, Jordi Solé, Bodil Valero

7

-

ALDE

Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk)

EFDD

James Carver

ENF

Mario Borghezio, France Jamet

NI

Georgios Epitidios (Georgios Epitideios), Dobromir Sośnierz

PPE

Asim Ademov

10

0

ECR

Marek Jurek, Geoffrey Van Orden

GUE/NGL

Javier Couso Permuy, Takis Hadzigeorgiu (Takis Hadjigeorgiou), Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou), Sabine Lösing, Marie-Christine Vergiat

PPE

László Tőkés, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev)

S&D

Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis)

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 8. marec 2019Pravno obvestilo