Postopek : 2018/2177(DEC)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0107/2019

Predložena besedila :

A8-0107/2019

Razprave :

PV 26/03/2019 - 12
CRE 26/03/2019 - 12

Glasovanja :

PV 26/03/2019 - 13.3
CRE 26/03/2019 - 13.3

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0244

POROČILO     
PDF 243kWORD 74k
27.2.2019
PE 626.825v03-00 A8-0107/2019

o razrešnici glede izvrševanja proračuna osmega, devetega, desetega in enajstega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2017

(2018/2177(DEC))

Odbor za proračunski nadzor

Poročevalec: Marco Valli

PRED. SPREM.
1. PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

1. PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

o razrešnici glede izvrševanja proračuna osmega, devetega, desetega in enajstega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2017

(2018/2177(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju bilanc stanj in računov osmega, devetega, desetega in enajstega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2017 (COM(2018)0519 – C8-0328/2018),

–  ob upoštevanju finančnih informacij o evropskih razvojnih skladih (COM(2018)0475),

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o dejavnostih osmega, devetega, desetega in enajstega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2017, z odgovori Komisije(1),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(2) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočil Sveta z dne 20. februarja 2019 o podelitvi razrešnice Komisiji glede izvrševanja dejavnosti evropskih razvojnih skladov za proračunsko leto 2017 (05368/2019 – C8-0064/2019, 05369/2019 – C8-0065/2019, 05370/2019 – C8-0066/2019, 05371/2019 – C8-0067/2019),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi sklepov o razrešnici za proračunsko leto 2016 (COM(2018)0545),

–  ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 15. decembra 2017 z naslovom Poročilo o vmesnem pregledu instrumentov za zunanje financiranje (COM(2017)0720) ter priloženih delovnih dokumentov služb Komisije z naslovoma Evaluation of the Development Cooperation Instrument (Ocena instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja, SWD(2017)0600) in Evaluation of the 11th European Development Fund (Ocena 11. Evropskega razvojnega sklada, SWD(2017)0601),

–   ob upoštevanju zunanjega ocenjevanja 11. Evropskega razvojnega sklada (končno poročilo iz junija 2017), ki ga je Komisija naročila pri skupini zunanjih izvajalcev,

–  ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega v Cotonouju (Benin) 23. junija 2000(3) in spremenjenega v Ouagadougouju (Burkina Faso) 22. junija 2010(4),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2013/755/EU z dne 25. novembra 2013 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji (Sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj)(5),

–  ob upoštevanju člena 33 notranjega sporazuma z dne 20. decembra 1995 med predstavniki vlad držav članic v Svetu o financiranju in upravljanju pomoči Skupnosti v okviru drugega finančnega protokola k četrti konvenciji AKP-ES(6),

–  ob upoštevanju člena 32 notranjega sporazuma z dne 18. septembra 2000 med predstavniki vlad držav članic v Svetu o financiranju in upravljanju pomoči Skupnosti na podlagi finančnega protokola k Sporazumu o partnerstvu med afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami, podpisanemu v Cotonouju (Benin) 23. junija 2000, in o dodelitvi finančne pomoči za čezmorske države in ozemlja, za katere se uporablja četrti del Pogodbe ES(7),

–  ob upoštevanju člena 11 notranjega sporazuma med predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 17. julija 2006 o financiranju pomoči Skupnosti v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2008–2013 v skladu s Sporazumom o partnerstvu AKP-ES o dodelitvi finančne pomoči čezmorskim državam in ozemljem, za katero se uporablja Četrti del Pogodbe ES(8),

–  ob upoštevanju člena 11 notranjega sporazuma med predstavniki vlad držav članic Evropske unije, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 24. junija 2013 in 26. junija 2013 o financiranju pomoči Evropske unije v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 v skladu s Sporazumom o partnerstvu AKP-EU in o dodelitvi finančne pomoči čezmorskim državam in ozemljem, za katere se uporablja četrti del Pogodbe o delovanju Evropske unije(9),

–  ob upoštevanju člena 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 74 finančne uredbe z dne 16. junija 1998, ki velja za sodelovanje pri financiranju razvoja v okviru četrte konvencije AKP-ES(10),

–  ob upoštevanju člena 119 finančne uredbe z dne 27. marca 2003, ki velja za 9. Evropski razvojni sklad(11),

–  ob upoštevanju člena 50 Uredbe Sveta (ES) št. 215/2008 z dne 18. februarja 2008 o finančni uredbi, ki se uporablja za 10. Evropski razvojni sklad(12),

–  ob upoštevanju člena 48 Uredbe (EU) št. 2015/323 z dne 2. marca 2015 o finančni uredbi, ki se uporablja za 11. Evropski razvojni sklad(13).

–  upoštevanju členov 93 in 94(3) ter Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za razvoj (A8-0107/2019),

1.  podeli razrešnico Komisiji glede izvrševanja proračuna osmega, devetega, desetega in enajstega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2017;

2.  navaja svoje pripombe v priloženi resoluciji;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču in Evropski investicijski banki in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2. PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

o zaključnem računu osmega, devetega, desetega in enajstega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2017

(2018/2177(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju bilanc stanj in računov osmega, devetega, desetega in enajstega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2017 (COM(2018)0519 – C8-0328/2018),

–  ob upoštevanju finančnih informacij o evropskih razvojnih skladih (COM2018/0475),

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o dejavnostih osmega, devetega, desetega in enajstega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2017, z odgovori Komisije(14),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(15) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočil Sveta z dne 20. februarja 2019 o podelitvi razrešnice Komisiji glede izvrševanja dejavnosti evropskih razvojnih skladov za proračunsko leto 2017 (05368/2019 – C8-0064/2019, 05369/2019 – C8-0065/2019, 05370/2019 – C8-0066/2019, 05371/2019 – C8-0067/2019),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi sklepov o razrešnici za proračunsko leto 2016 (COM(2018)0545),

–  ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 15. decembra 2017 z naslovom Poročilo o vmesnem pregledu instrumentov za zunanje financiranje (COM(2017)0720) ter priloženih delovnih dokumentov služb Komisije z naslovoma Evaluation of the Development Cooperation Instrument (Ocena instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja, SWD(2017)0600) in Evaluation of the 11th European Development Fund (Ocena 11. Evropskega razvojnega sklada, SWD(2017)0601),

–  ob upoštevanju zunanjega ocenjevanja 11. Evropskega razvojnega sklada (končno poročilo iz junija 2017), ki ga je Komisija naročila pri skupini zunanjih izvajalcev,

–  ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega v Cotonouju (Benin) 23. junija 2000(16) in spremenjenega v Ouagadougouju (Burkina Faso) 22. junija 2010(17),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2013/755/EU z dne 25. novembra 2013 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji (Sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj)(18),

–  ob upoštevanju člena 33 notranjega sporazuma z dne 20. decembra 1995 med predstavniki vlad držav članic v Svetu o financiranju in upravljanju pomoči Skupnosti v okviru drugega finančnega protokola k četrti konvenciji AKP-ES(19),

–  ob upoštevanju člena 32 notranjega sporazuma z dne 18. septembra 2000 med predstavniki vlad držav članic v Svetu o financiranju in upravljanju pomoči Skupnosti na podlagi finančnega protokola k Sporazumu o partnerstvu med afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami, podpisanemu v Cotonouju (Benin) 23. junija 2000, in o dodelitvi finančne pomoči za čezmorske države in ozemlja, za katere se uporablja četrti del Pogodbe ES(20),

–  ob upoštevanju člena 11 notranjega sporazuma med predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 17. julija 2006 o financiranju pomoči Skupnosti v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2008–2013 v skladu s Sporazumom o partnerstvu AKP-ES o dodelitvi finančne pomoči čezmorskim državam in ozemljem, za katero se uporablja Četrti del Pogodbe ES(21),

–  ob upoštevanju člena 11 notranjega sporazuma med predstavniki vlad držav članic Evropske unije, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 24. junija 2013 in 26. junija 2013 o financiranju pomoči Evropske unije v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 v skladu s Sporazumom o partnerstvu AKP-EU in o dodelitvi finančne pomoči čezmorskim državam in ozemljem, za katere se uporablja četrti del Pogodbe o delovanju Evropske unije(22),

–  ob upoštevanju člena 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 74 finančne uredbe z dne 16. junija 1998, ki velja za sodelovanje pri financiranju razvoja v okviru četrte konvencije AKP-ES(23),

–  ob upoštevanju člena 119 finančne uredbe z dne 27. marca 2003, ki velja za 9. Evropski razvojni sklad(24),

–  ob upoštevanju člena 50 Uredbe Sveta (ES) št. 215/2008 z dne 18. februarja 2008 o finančni uredbi, ki se uporablja za 10. Evropski razvojni sklad(25),

–  ob upoštevanju člena 48 Uredbe (EU) št. 2015/323 z dne 2. marca 2015 o finančni uredbi, ki se uporablja za 11. Evropski razvojni sklad(26).

–  upoštevanju členov 93 in 94(3) ter Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za razvoj (A8-0107/2019),

1.  odobri zaključni račun osmega, devetega, desetega in enajstega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2017;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču in Evropski investicijski banki in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

3. PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna osmega, devetega, desetega in enajstega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2017

(2018/2177(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna osmega, devetega, desetega in enajstega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2017,

–  upoštevanju členov 93 in 94(3) ter Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za razvoj (A8-0107/2019),

A.  ker Komisija v celoti podpira upravljanje Evropskih razvojnih skladov in nosi končno odgovornost za zakonitost/pravilnost operacij ERS in za nadzor postopka finančnega poročanja o ERS;

B.  ker se razvojna pomoč v okviru Evropskega razvojnega sklada dejansko izvaja v 79 državah, čeprav so politične in socialno-ekonomske razmere pogosto kompleksne in nestabilne, prisotno pa je tudi tveganje;

C.  ker je bistveno zagotoviti, da se razvojna pomoč uporablja v skladu z njenim prvotnim namenom, kot je navedeno v členu 208 PDEU, pri čemer je treba ustrezno upoštevati načela učinkovitosti pomoči in razvoja;

D.  ker se več politik Unije izvaja v isti državi ali skupini držav z različnimi razlogi in cilji, ki si lahko nasprotujejo;

E.  ker sta večja skladnost z glavnim ciljem zmanjšanja in – dolgoročno – izkoreninjenja revščine ter večji poudarek na uspešnosti in vidnih ukrepih, ponavljajoč se vidik, za katerega si mora prizadevati ERS;

F.  ker bi bilo treba pri načinu izvajanja pomoči ERS upoštevati različne stopnje razvoja partnerskih držav, zlasti za partnerske države, ki so napredovale od statusa držav z nizkim dohodkom do statusa srednjega dohodkovnega razreda;

G.  ker je osnovni pogoj za trajnostni razvoj pregleden, vključujoč in učinkovit proces oblikovanja politike sodelovanja, ki spoštuje načela človekovih pravic;

H.  ker so učinkovita pogojenost in redni pregledi ključni elementi za zagotavljanje učinkovitosti in dobrega finančnega poslovodenja ERS;

I.  ker Parlament za razliko od drugih razvojnih instrumentov ne sodeluje pri določanju in dodeljevanju sredstev iz ERS;

Izjava o zanesljivosti

Ključne ugotovitve na podlagi finančnega izvrševanja za leto 2017

1.  ugotavlja, da so obveznosti v zvezi z ERS do konca leta 2017 dosegle 6.218 milijonov EUR, kar je 95 % letnega cilja, kot je bil spremenjen oktobra 2017 (tj. 6.510 milijonov EUR); vsa plačila iz ERS na dan 31. decembra 2017 so znašala 4.256 milijonov EUR, kar ustreza stopnji izvrševanja v višini 98,89 % letnega cilja, kot je bil spremenjen oktobra 2017 (ali 6.510 milijonov EUR); ugotavlja, poleg zgoraj navedenih obveznosti in plačil iz ERS, da so celotne obveznosti Evropske investicijske banke za leto 2017 znašale 667 milijonov EUR, plačila pa 456 milijonov EUR;

2.  ugotavlja, da delež Združenega kraljestva predstavlja 14,82 % desetega ERS in 14,68 % enajstega ERS; poudarja, kako pomembno je, da se na področju Evropskih razvojnih skladov in razvojne pomoči ohranijo tesne vezi med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom po izstopu slednjega, in je seznanjen s predlogom Komisije, da se sredstva v razdelku VI (ki zajema nekdanji razdelek IV in ERS) v naslednjem programskem obdobju povečajo za 26 %;

3.  pozdravlja stalna prizadevanja generalnega direktorata Komisije za mednarodno sodelovanje in razvoj (GD DEVCO), da bi se za 25 % zmanjšalo staro vnaprejšnje financiranje, stara neporabljena sredstva in stare potekle pogodbe; ugotavlja, da je bil ta cilj presežen, saj se je staro vnaprejšnje financiranje iz ERS zmanjšalo za 32,58 % (37,60 % za celotno področje pristojnosti), stara neporabljena sredstva ERS pa za 37,63 %; ugotavlja tudi, da ni bilo mogoče zmanjšati starih poteklih pogodb ERS in doseči cilja 15 %, saj je ostalo še 18,75 % takih pogodb; na podlagi mnenja Računskega sodišča ugotavlja, da je postopek zaključevanja starih pogodb, ki so potekle, zelo zapleten, enako pa tudi vzpostavitev novega namenskega postopka za reševanje tega ponavljajočega se vprašanja;

4.  poziva GD DEVCO, naj razmisli o tem, da bi izpopolnil ali celo prilagodil svoj obstoječi sklop ključnih kazalnikov uspešnosti, da bi med drugim bolje spremljal staranje prispevkov, vplačanih v skrbniške sklade Unije (skrbniški skladi Bekou in skrbniški sklad Unije za izredne razmere v Afriki);

Zanesljivost računovodskih izkazov

5.  pozdravlja mnenje Računskega sodišča, da letni računovodski izkazi osmega, devetega, desetega in enajstega ERS za leto 2017 v vseh pomembnih pogledih pošteno predstavljajo njihov finančni položaj na dan 31. decembra 2017, in da so njihov poslovni izid, denarni tokovi in spremembe neto sredstev za tedaj zaključeno leto v skladu s finančno uredbo za evropski razvojni sklad in mednarodno sprejetimi računovodskimi standardi za javni sektor;

Zakonitost in pravilnost transakcij, povezanih z zaključnim računom

6.  pozdravlja mnenje Računskega sodišča, da so prihodki, povezani z računovodskimi izkazi za leto 2017, v vseh pomembnih vidikih zakoniti in pravilni;

7.  izraža skrb glede negativnega mnenja Računskega sodišča o zakonitosti in pravilnosti plačil, povezanih z računovodskimi izkazi, na katere močno vplivajo napake;

8.  obžaluje, da je moral GD DEVCO v vseh letnih poročilih o dejavnostih od leta 2012 izraziti pridržek glede pravilnosti z izkazi povezanih transakcij, kar kaže na resne pomanjkljivosti v notranjem upravljanju;

9.  je zaskrbljen, da glede na oceno Računskega sodišča iz letnega poročila ocenjena stopnja napake za odhodke, povezane z računovodskimi izkazi iz osmega, devetega, desetega in enajstega ERS, znaša 4,5 %, medtem ko je leta 2016 znašala 3,3 %, v letih 2014 in 2015 3,8 %, leta 2013 3,4 %, leta 2012 pa 3 %;

10.  izraža zaskrbljenost nad rezultati vzorčenja, ki ga je opravilo Računsko sodišče v zvezi s plačili, od katerih jih je 29 % vsebovalo napake (37 od 128 revidiranih plačil); obžaluje, da je tipologija napak v letu 2017 še vedno podobna tistim v več prejšnjih letih, tj. odhodki, ki jih ni bilo (42 %), pomanjkanje pomembnih dokazil (29 %) in resno nespoštovanje pravil javnega naročanja (12 %); obžaluje, da je bilo 33 % od 30 plačilnih transakcij s količinsko opredeljivimi napakami končnih transakcij, odobrenih po predhodnih pregledih;

11.  obžaluje, da so dodatne napake nastale, kot v prejšnjih letih, v zvezi z ocenami programov, nepovratnimi sredstvi, sporazumi o prispevkih z mednarodnimi organizacijami ter agencijami za sodelovanje z državami članicami; ponovno izraža zaskrbljenost v zvezi z dejstvom, da hipotetični pristop pri projektih z več donatorji, ki so jih izvajale mednarodne organizacije, in pri proračunskih podpornih dejavnostih omejuje obseg revizije Računskega sodišča; pozdravlja pa izboljšave, ki jih je leta 2018 dosegla Komisija, vključno s sprejetjem „revizijskih pooblastil za preverjanje odhodkov“ ter „načrta za povečanje nadzora pri ocenah programov“; poziva Komisijo, naj razmisli tudi o svoji predpostavki, da so bila pravila za upravičenost Unije upoštevana, če zbrani znesek zajema dovolj upravičenih odhodkov za pokritje prispevka Unije; ponovno opozarja Komisijo, naj učinkovito obravnava pomanjkljivosti v upravljanju pogodb, izbirnih postopkih, upravljanju dokumentov in sistemu javnih naročil;

12.  poziva Komisijo, naj natančno obrazloži te ugotovitve in Parlamentu predloži jasen načrt, v katerem bo začrtala ukrepe, s katerimi bi razrešili te nadvse zaskrbljujoče razmere;

13.  je zaskrbljen, ker so se leta 2017 ponovili primeri, povezani z izterjavo neporabljenih sredstev za vnaprejšnje financiranje, ki so bila nepravilno evidentirana kot operativni prihodki, čeprav so se popravki v letu 2017 povečali na 5,1 milijona EUR (v primerjavi z 3,1 milijona EUR v letu 2016);

Učinkovitost (in zanesljivost) verige zagotovil

Komponenta nadzora

14.  meni, da bi si bilo treba usklajeno prizadevati za okrepitev različnih gradnikov okvira zanesljivosti; ponovno opozarja, da je treba dosledno vzdrževati nadzorno strategijo in zagotavljati ravnotežje med absorpcijsko sposobnostjo partnerskih držav, upoštevanjem določb o skladnosti in ciljih v zvezi z uspešnostjo, kar mora biti jasno razvidno v upravljanju različnih ukrepov pomoči in načinih izplačil;

15.  priznava, da sistem Komisije za predhodno preverjanje vsebuje ponavljajoče se pomanjkljivosti, in poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe, s katerimi bi preprečila, da bi nekatere predhodne kontrole zatajile; ugotavlja, da je imela Komisija v nekaterih primerih napak pri svojih informacijskih sistemih dovolj informacij, da bi lahko pred izvršitvijo preprečila, odkrila in popravila odhodke, tako da bi bila ocenjena stopnja napake lahko za 1,8 % nižja; meni, da je nova zasnova preverjanja odhodkov v pooblastilih za preverjanje odhodkov, ki jih je sprejela Komisija, koristen način za odpravljanje pomanjkljivosti pri izvajanju nadzornega sistema;

16.  ugotavlja, da je GD DEVCO v svoji šesti analizi stopnje preostale napake uporabil manj previden pristop, zlasti pri izračunu in ekstrapolaciji napak, saj je bilo v letni pregled za leto 2017 vključeno zelo omejeno število pregledov na kraju samem in pregledov postopkov javnega naročanja, zaradi česar je bil podan pridržek, omejen na obseg nepovratnih sredstev v neposrednem upravljanju (pri čemer je bilo tveganih 82,96 milijona EUR); priznava stalna prizadevanja, ki so bila doslej izvedena, da bi zmanjšali ocenjeno stopnjo napake pod prag pomembnosti, ki je 2 %; vendar poudarja, da uresničitev tega cilja ne bi smela privesti do zamegljene vizije o pravilnosti in zakonitosti operacij, kar bi tudi preprečilo primerljivost rezultatov v večletnem obdobju; poziva vse deležnike, naj se izogibajo konkurenčnim metodologijam za ocenjevanje predvidenih stopenj napak, da bi predstavili zanesljivo sliko razmer ter povečali zaupanje in pravičnost tako pri nadzoru opravljenega dela kot v okviru splošnih sistemov nadzora;

Obvladovanje tveganj

17.  opozarja, da je redno spremljanje dejavnikov visokega tveganja (zunanjih, finančnih in operativnih) in njihovo ustrezno količinsko opredeljevanje ključni pogoj za dobro finančno upravljanje in kakovostne odhodke ter za razvoj verodostojnosti, trajnostnosti in ugleda ukrepov Unije; spodbuja Komisijo, naj nadaljuje z izpopolnjevanjem svojih postopkov glede na tveganje in finančni obseg ter prilagodi dodatne pogoje v skladu z različnimi ravnmi razvoja, profili tveganja držav in okviri upravljanja;

18.  poudarja, da je treba redno posodabljati preslikavo ali matriko tveganj, ki jo pripravlja GD DEVCO, glede na pojav novih oblik instrumentov za pomoč v okviru orodja EU, kot so kombinirano financiranje, namenski skrbniški skladi in finančna partnerstva z drugimi mednarodnimi institucijami ali multilateralnimi razvojnimi bankami;

Komponenta vrednotenja in poročanja

19.  poziva GD DEVCO, naj znatno izboljša spremljanje, ocenjevanje in poročanje o uspešnosti, da se zagotovi sistematično spremljanje ključnih kazalnikov, opredeljenih v različnih sistemih uspešnosti, ter zagotavljanje pravočasnih zanesljivih in izčrpnih informacij oblikovalcem politik; poziva k dolgoročni oceni, vključno z zbiranjem podatkov, raziskavami in analizo, da bi izboljšali ključne kazalnike; meni, da spodkopavanje spremljanja uspešnosti in ocenjevanja rezultatov ogroža javno odgovornost;

20.  meni, da bi bilo treba instrument spremljanja, usmerjenega v rezultate, uporabljati proaktivno in hitreje, če pride do kritičnih dogodkov ali če ti trajajo dlje časa; poudarja, da bi bilo treba brez odlašanja sprejeti popravljalne ukrepe in strukturno oceniti naravo pomanjkljivosti na ravni oblikovanja; poudarja, da je treba Parlamentu in organu za proračunski nadzor nujno zagotoviti jasen pregled o tem, do katere mere so bili dejansko doseženi glavni razvojni cilji Unije;

21.  meni, da so poročila delegacij Unije o upravljanju zunanje pomoči koristen instrument za poročanje o podjetjih, ki prispeva k oblikovanju zagotovil in merjenju uspešnosti posameznih delegacij Unije; ugotavlja, da se je delež projektov z izvedbenimi vprašanji zmanjšal z 31,1 % (980 projektov od 3151 projektov, ki se izvajajo) v letu 2016 na 23,8 % (ali 1059 projektov od 4444 projektov, ki se izvajajo) za leto 2017; vendar je zaskrbljen, da je za 27 % projektov, ki se izvajajo, izvajanje težavno zaradi nizke ravni zaznane zmogljivosti ali uspešnosti izvajalskih partnerjev, nizkega interes in zavezanosti deležnikov ali nezadostnega sofinanciranja s strani partnerjev, tj. dejavnikov, ki bi jih bilo treba opredeliti v zgodnji fazi v političnem dialogu in usklajevanju donatorjev;

Izvajanje razvojne pomoči ERS

Ocenjevanje enajstega ERS

22.  je seznanjen z izjavo o oceni enajstega ERS, da obstaja dejanska nevarnost, da bo ERS primoran odzivati se na naloge, ki ga bodo oddaljile od njegovega glavnega cilja zmanjševanja revščine, ki jih je težko uskladiti s temeljnimi vrednotami ERS in ogrožajo njegove dobre rezultate, da so kljub posvetovanju stališča vlade in organizacij civilne družbe (z nekaterimi pomembnimi izjemami, kot je pacifiška regija) le redko upoštevani pri načrtovanju programov in da je bil pri načrtovanju enajstega ERS zato uporabljen pristop od zgoraj navzdol, da bi se upoštevalo načelo koncentracije, a na račun osrednjega načela partnerstva iz Sporazuma iz Cotonouja; obžaluje, da se Komisija doslej sploh ni zmenila za te ugotovitve; meni pa, da sta vzpostavljanje miru in obravnava temeljnih vzrokov migracij osnovna vidika trajnostnega razvoja;

23.  ugotavlja tudi, da je bilo v skladu z enajsto oceno ERS do aprila 2017 iz ERS za podporo generalnemu direktoratu Komisije za evropsko civilno zaščito in operacije humanitarne pomoči izplačanih skoraj 500 milijonov EUR iz rezerve ERS, skoraj 500 milijonov EUR je bilo dodeljenih za nujno pomoč posameznim državam, 1,5 milijarde EUR pa je bilo izplačanih za nujni skrbniški sklad Unije za Afriko; ker ERS prispeva tudi v novi Evropski sklad za trajnostni razvoj;

Vmesni pregled izvajanja zunanjih instrumentov za financiranje

24.  pozdravlja dejstvo, da so bili cilji ERS po oceni v glavnem pomembni za prednostne naloge politike v času njegove zasnove in da na splošno ustrezajo namenu ter so usklajeni z vrednotami in cilji v sklopu ciljev trajnostnega razvoja;

25.  pozdravlja, da je v nekaterih državah, v katerih delujejo geografski programi Evropskega razvojnega sklada, v zadnjih desetih letih viden napredek na področju zmanjševanja revščine ter človekovega in gospodarskega razvoja; ugotavlja, da ostajajo razmere v drugih državah kritične; z zadovoljstvom ugotavlja, da so prednostne naloge Evropskega razvojnega sklada usklajene z vrednotami in cilji trajnostnega razvoja;

26.  poudarja, da kratkoročni domači interesi Unije ne bi smeli biti edini dejavnik razvojne agende Unije in da bi bilo treba načela učinkovitosti pomoči v celoti uporabljati za vse oblike razvojnega sodelovanja;

27.  poziva GD DEVCO, naj upošteva naslednje točke za upravljanje ERS, da bi zagotovili njegovo uspešnost, učinkovitost in dodano vrednost:

–  bolje prikazati dopolnjevanje financiranja ERS, usklajenost orodij Unije in sinergije z drugimi instrumenti zunanje pomoči;

–  zagotoviti najvišjo raven pravilnosti in odgovornosti za rezultate za ukrepe, ki se financirajo iz ERS;

–  v zvezi s tem poziva Komisijo, naj bolje pojasni logični okvir, na katerem temelji njegovo posredovanje, zlasti za boljšo prepoznavnost pričakovanih dolgoročnih vplivov ali trajnosti operacij, ki jih financira ERS;

–  vključiti v naslednje letno poročilo o dejavnostih strukturirano oceno učinka dejavnosti enajstega ERS s posebnim poudarkom na človekovih pravicah in doseženih okoljskih rezultatih;

–   meni, da je še zmeraj treba bolj sistematično pristopiti h komuniciranju o dejavnostih, ki se financirajo s subvencijami Unije, da bi povečali prepoznavnost Unije, ter okrepiti preglednost in odgovornost vzdolž celotne verige financiranja;

–  izboljšati duh partnerstva z vzpostavitvijo demokratične odgovornosti za program in z njegovim izvajanjem ob zagotavljanju spoštovanja temeljnih vrednot in načel ERS;

28.  meni, da je za projekte v zvezi z infrastrukturo, financirane v okviru ERS, bistvenega pomena neodvisna predhodna ocena, ki upošteva socialni in okoljski učinek projektov, pa tudi njihovo dodano vrednost; meni, da morajo biti odločitve o financiranju povezane z ustrezno analizo stroškov in koristi, financirajo pa naj se projekti, katerih izvajanje je okoljsko, finančno ali družbeno trajnostno;

29.  opozarja na zelo negativne ugotovitve Evropskega računskega sodišča o javno-zasebnih partnerstvih(27) in na njegovo priporočilo, naj se v EU ne spodbuja dejavnejše in širše uporabe javno-zasebnih partnerstev; poziva Komisijo, naj to priporočilo v celoti upošteva pri obravnavi javno-zasebnih partnerstev v državah v razvoju, kjer je okolje za uspešno izvajanje teh partnerstev še težavnejše kot v Uniji;

30.  je zelo zaskrbljen zaradi dejstva, da se je v letih 2016, 2017 in 2018 lakota po vsem svetu povečevala in da trenutno več kot 820 milijonov ljudi trpi zaradi kronične podhranjenosti, pri čemer se je delež uradne razvojne pomoči Unije in držav članic za prehransko in hranilno varnost zmanjšal s približno 8 % v letu 2014 na 6 % v letu 2016, v letu 2017 pa so se občutno zmanjšale tudi proračunske obveznosti za prehransko varnost v sklopu instrumentov, ki jih upravlja Komisija;

31.  ponovno izraža močne zadržke v zvezi s tem, da je Komisija v letu 2017 predstavila nacionalni okvirni program za Eritrejo ter letni akcijski program, ki ju je odbor Evropskega razvojnega sklada sprejel, čeprav ni oprijemljivih dokazov o reformah ali izboljšavah na področju človekovih pravic v Eritreji; opominja Komisijo in visoko predstavnico, da sta se zavezala Parlament redno obveščati v zvezi s tem.

32.  poziva, naj se za razvoj uporabi pristop, ki temelji na spodbudah, in sicer z uvedbo načela „več za več“, kot na primer pri evropski sosedski politiki; verjame, da hitrejši je napredek države pri izvajanju notranjih reform na poti k ustvarjanju in združevanju demokratičnih institucij, spoštovanju človekovih pravic in pravne države, več podpore bi morala dobiti od Unije;

33.  poudarja, da je pomembno povečati sredstva, namenjena spodbujanju dobrega upravljanja, demokracije in pravne države v državah v razvoju, da se spodbujajo odgovorne in pregledne institucije, podpre krepitev zmogljivosti ter spodbudi sodelovanje pri sprejemanju odločitev in javni dostop do informacij;

34.  glede na spremembo oblike pomoči z neposrednih nepovratnih sredstev na skrbniške sklade in kombinirano financiranje, tudi prek Evropskega sklada za trajnostni razvoj, poziva Svet, Komisijo in EIB, naj s Parlamentom sklenejo medinstitucionalni sporazum o preglednosti, odgovornosti in parlamentarnem nadzoru na podlagi načel politike, določenih v novem evropskem soglasju o razvoju;

35.  odločno ponavlja svoj poziv Svetu in državam članicam, naj za okrepitev demokratičnega nadzora vključijo ERS v proračun Unije; pozdravlja predanost Komisije pri izpolnitvi ponavljajoče se zahteve Parlamenta, naj se ERS vključi v proračun Unije; poziva Komisijo, naj Parlament obvešča o napredku pri razpravah o nadomestitvi Sporazuma iz Cotonouja po letu 2020;

36  pozdravlja proces pogajanj po Sporazumu iz Cotonouja, saj je pomemben za ohranjanje okvira držav AKP in EU;

ERS in upravljanje nove povezave

37.  priznava, da se ERS sooča z velikim pritiskom, da bi odgovoril na naraščajoče število političnih zahtev, kot so varnost, migracije in upravljanje meja, ki jih je težko uskladiti s temeljnimi vrednotami ERS in načeli politike Unije na področju razvoja in sodelovanja, zlasti izkoreninjenjem revščine, določenim v členu 208 PDEU; ugotavlja, da upravljanje nove povezave ogroža splošno ravnovesje razvojne politike;

38.  je seznanjen, da obvladovanje nove povezave postavlja v dvom splošno ravnovesje razvojne politike; meni, da bi bilo treba pri odzivanju na izredne krizne razmere uporabiti celosten pristop; opozarja, da je spoštovanje načela skladnosti politike bistvenega pomena za stabilnost držav, ki prejemajo evropsko razvojno pomoč;

Upravljanje finančnih instrumentov zunaj proračuna (prispevki ERS v skrbniške sklade Unije)

39.  je seznanjen s tem, da so skupne zaveze v okviru skrbniških skladov Unije doslej znašale 4,09 milijarde EUR, pri čemer je bil glavni prispevek ERS 3 milijarde EUR, 442,7 milijonov EUR pa je prišlo iz držav članic in od drugih donatorjev; je seznanjen z zavezami v višini skoraj 240 milijonov EUR za skrbniški sklad Bekou v letu 2017, od tega 113 milijonov EUR iz ERS in 65,9 milijonov EUR iz držav članic in od drugih donatorjev;

40.  spominja na glavne ugotovitve, ki jih je v posebnem poročilu v zvezi s skrbniškim skladom Bekou navedlo Računsko sodišče, med drugim da je oblikovanje sklada ustrezalo kontekstu Srednjeafriške republike in da je bil njegov učinek pozitiven; poudarja, da je do podobne ocene v svojih zaključkih prišla tudi ad hoc delegacija Odbora za razvoj v Srednjeafriško republiko februarja 2018, ki je sklenila, da „lahko sklad ustrezno obravnava potrebe, ki zajemajo rehabilitacijo, zagotavljanje preživetja in dolgoročnejši razvoj“; opozarja, da je bil sklad ustanovljen kot skrbniški sklad Evropske unije za nujne primere za obdobje 60 mesecev, da bo potekel julija 2019 ter da se zdi, da bi ga bilo smiselno podaljšati, vendar bo za to potrebno soglasje Parlamenta;

41  poudarja, da se je tvegano oddaljevati od klasičnih razvojnih ciljev, kot je izkoreninjenje revščine, obenem pa priznavati nekatere možnosti, ki jih ponujajo, pospeševati izvajanje razvojnih ciljev ter se hitro odzivati na mednarodne krize;

42.  je seznanjen z dosežki nujnega skrbniškega sklada Evropske unije za Afriko (EUTF); opozarja pa, da se sredstev tega sklada, ki izvirajo iz proračunskih vrstic za razvoj, ne sme uporabljati za varnostne ukrepe, ki ogrožajo pravice migrantov; opozarja, da morata biti izkoreninjenje revščine in trajnostni razvoj glavna cilja razvojnega sodelovanja EU; poudarja, da morajo biti projekti EUTF pri načrtovanju osredotočeni na vključevanje človekovih pravic ter prispevati k njihovemu uveljavljanju v zadevnih državah; toplo priporoča, naj se v programih EUTF spodbujajo enakost spolov in krepitev vloge žensk ter zaščita najbolj ranljivih skupin, tudi otrok in invalidov;

43.  je seznanjen s številnimi pomisleki, ki so jih Evropsko računsko sodišče(28) in avtorji vmesne ocene enajstega ERS izrazili na račun izvajanja EUTF:

–  skrbniški sklad EU za Afriko je v primerjavi s tradicionalno razvojno pomočjo pri izvajanju projektov le delno prispeval k pospešitvi postopka,

–  pomisleki glede predvidene učinkovitosti in trajnosti projektov EUTF, pa tudi glede sposobnosti Unije za natančno spremljanje njihovega izvajanja,

–  v delih za severno Afriko in Afriški rog ni navedenih meril za izbiro projektnih predlogov,

–  resne pomanjkljivosti pri merjenju uspešnosti,

–  ni posebnega okvira za ocenjevanje tveganja;

meni, da je glede na navedene ugotovitve dodana vrednost EUTF zelo vprašljiva;

44.  meni, da bi bilo treba v operativnem upravljanju in oblikovanju politik zagotoviti dovolj lokalne odgovornosti in udeležbe partnerjev, da se prepreči preveč centraliziran način delovanja s prevladujočo vlogo donatorjev, pri tem pa dosledno upošteva načelo upravljanja glede na rezultate;

45.  vendar poudarja, da je treba ustrezno obravnavati sistemsko vprašanje usklajevanja, spremljanja in ocenjevanja donatorjev v skladu z bolj sistemskim pristopom do pridobivanja jamstev za učinkovitost skrbniških skladov;

Proračunska podpora partnerskim državam

46.  ugotavlja, da je proračunska podpora, financirana iz ERS v letu 2017, znašala 860,2 milijona EUR, pri čemer je bilo 703,1 milijona EUR novih obveznosti (ki zajemajo 54 držav in predstavljajo 102 pogodbi o proračunski podpori); ugotavlja, da so za ČDO izplačila iz ERS v letu 2017 znašala 57,7 milijona EUR (za 11 držav in 15 pogodb o proračunski podpori); ugotavlja, da je GD DEVCO leta 2017 prenehal s proračunsko podporo v dveh državah AKP, in sicer zaradi pomanjkanja napredka pri upravljanju javnih financ ter zaradi pomanjkanja k stabilnosti usmerjene makroekonomske politike in preglednosti v upravljanju javnih financ;

47.  poziva Komisijo, naj v zvezi s pogoji za uporabo proračunske podpore, ki se zagotavlja tretjim državam, zagotovi skladnost med določbami splošne finančne uredbe v členu 236 in členom 36 predlagane finančne uredbe, ki se uporablja za enajsti ERS; ugotavlja, da predlagana finančna uredba enajstega ERS vključuje določbe, ki niso vključene v splošno finančno uredbo, zlasti da je cilj proračunske podpore krepitev pogodbenega partnerstva med Unijo in državami AKP ali ČDO, da bi se med drugim podprla trajnostna in vključujoča gospodarska rast ter da bi se izkoreninila revščina, kar bi lahko privedlo do težav pri uporabi pravil Evropskega razvojnega sklada;

48.  poziva Komisijo, naj podrobneje izdela in pojasni natančno področje uporabe in pomen svoje stopnje prožnosti ali razlage pri ocenjevanju, ali so izpolnjeni splošni pogoji za upravičenost do izvajanja izplačil partnerski državi glede na tako imenovano „diferenciacijo in dinamični pristop k upravičenosti“; je zaskrbljen zaradi končne uporabe prenesenih sredstev in pomanjkanja sledljivosti v primeru, kadar se sredstva Unije združijo s proračunskimi sredstvi države partnerice;

49.  meni, da bi morala proračunska podpora podpirati posebne težave, povezane s sektorsko ravnjo, ki bi jo bilo treba po potrebi dopolniti s povezano tehnično pomočjo;

50.  ostaja zaskrbljen zaradi končne uporabe teh prenesenih sredstev in morebitnega pomanjkanja sledljivosti v primeru šibkega, nestabilnega in poslabšanega finančnega upravljanja v javnem sektorju; opozarja, da je treba podpreti boj proti goljufijam in korupciji na vseh področjih upravljanja, ki jih zajema razvojna strategija Unije; poudarja, da je nevarnost preusmeritve sredstev še vedno velika, in sicer na področjih, na katerih se upravljajo javna sredstva, kjer so številne priložnosti za korupcijo in goljufije;

51.  poziva Komisijo, naj bolje opredeli in jasno oceni razvojne rezultate, ki bi jih bilo treba doseči v posameznih primerih, predvsem pa izboljša mehanizme za kontrolo držav prejemnic na področjih korupcije, spoštovanja človekovih pravic, pravne države in demokracije; je zelo zaskrbljen zaradi morebitne uporabe proračunske podpore v državah, v katerih ni demokratičnega nadzora, bodisi zaradi nedelujoče parlamentarne demokracije, pomanjkanja svoboščin civilne družbe in medijev bodisi zaradi premajhne zmogljivosti nadzornih organov;

52.  pozdravlja, da se je Komisija hitro odzvala in ubrala dosleden pristop, ko je v letih 2017 in 2018 prekinila proračunsko podporo dvema državama, ker nista več izpolnjevali meril za upravičenost; meni, da bi morala Komisija z državama vzdrževati konstruktiven dialog in jima ponuditi možnost, da lahko, če bosta izvedli potrebne reforme, opredeljene v programu proračunske podpore, znova začneta prejemati podporo;

53.  poudarja, da je treba okrepiti ustrezna orodja za spremljanje, da bi ocenili, koliko je proračunska podpora prispevala k izboljšanju uporabe domačih javnofinančnih prihodkov in s tem povezanim reformam; poziva Komisijo, naj v poročilih o proračunski podpori redno navaja informacije v zvezi z uporabo pogodb o proračunski podpori za uporabo domačih javnofinančnih prihodkov; vendar ponovno opozarja, naj pozorno spremlja tveganja v zvezi z izogibanjem davkom, davčnimi utajami in nezakonitimi finančnimi tokovi;

Sodelovanje z mednarodnimi organizacijami

54.  ugotavlja, da so plačila ERS za projekte z več donatorji, ki so jih izvajale mednarodne organizacije, leta 2017 znašala 812 milijonov EUR;

55.  ugotavlja, da je Komisija leta 2017 z agencijami OZN podpisala pogodbe za prispevek iz Evropskega razvojnega sklada v vrednosti več kot 411 milijonov EUR, pri čemer so največji upravičenci razvojni program Združenih narodov (166,33 milijona EUR), Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) (152,86 milijona EUR) in UNICEF (98,44 milijona EUR), ter pogodbe s Svetovno banko v vrednosti 92 milijonov EUR;

56.  ugotavlja, da GD DEVCO ne spremlja sistematično operativnega delovanja mednarodnih finančnih institucij in ključnih vidikov operacij mešanega financiranja; poziva GD DEVCO, naj izboljša kakovost, ustreznost in pravočasnost poročil, ki jih predložijo mednarodne finančne institucije; spodbuja mednarodne institucije, naj zlasti pri sofinanciranih pobudah in pobudah z več donatorji svoje okvire za upravljanje rezultatov približajo Uniji;

57.  ponovno poudarja, da je treba v skladu z veljavno zakonodajo Unije zagotoviti popolno preglednost in dostop do podatkov o projektih, ki jih izvajajo mednarodne organizacije in organizacije civilne družbe, ter zagotoviti jasna pravila o nadzoru upravljanja in spremljanju;

58.  pozdravlja priporočila Evropskega računskega sodišča za izboljšanje preglednosti skladov Unije, ki jih izvajajo nevladne organizacije, objavljena v posebnem poročilu 2018/35, kjer med drugim Komisiji priporoča, naj poveča zanesljivost informacij o nevladnih organizacijah v svojem računovodskem sistemu in izboljša zbiranje informacij o skladih, ki jih izvajajo nevladne organizacije; zato poziva Komisijo, naj te predloge uresniči pred koncem sedanjega mandata;

Mirovna pomoč za Afriko

59.  obžaluje, da vmesni pregled instrumentov za zunanje financiranje ni zajemal mirovne pomoči za Afriko, ki sicer od leta 2011 ni bila ustrezno ocenjena;

60.  poziva GD DEVCO, naj v skladu s pridržkom, ki ga je izrazil v svojem letnem poročilu o dejavnostih za leto 2017, o upravljanju mirovne pomoči za Afriko, strogo preverja, ali se popravni ukrepi, uvedeni za zmanjšanje finančnih tveganj ter tveganja nepravilnih in nezakonitih plačil, učinkovito izvajajo; ponovno poziva Komisijo, naj nadaljuje svoja prizadevanja v okviru stebrnih ocen za krepitev nadzornega sistema za upravljanje in operativno spremljanje mirovne pomoči za Afriko, da bi zaščitili evropske razvojne sklade pred nezakonitimi in nepravilnimi odhodki;

61.  izpostavlja naslednje negativne ugotovitve Računskega sodišča na področju podpore Unije za afriško varnost, ki se pogosto financira iz ERS:

–  krepitev zmogljivosti notranjih varnostnih sil v Nigru in Maliju poteka počasi, porajajo pa se tudi resni pomisleki glede odgovornosti in trajnosti(29),

–  podpora Unije za Afriško strukturo za mir in varnost (APSA) je imela zelo majhen učinek(30),

poudarja tudi resno tveganje, da se bo s podporo, ki jo Unija prek mirovne pomoči za Afriko zagotavlja burundijskim vojakom, ki sodelujejo v misiji AMISOM, posredno financiral burundijski režim, za katerega veljajo sankcije Unije; opozarja, da GD DEVCO že več let izraža pridržke v zvezi z odhodki za podporo mirovni pomoči za Afriko;

Evropski sklad za trajnostni razvoj

62.  je seznanjen z nedavno uvedbo tega novega naložbenega instrumenta, ki je del načrta za zunanje naložbe, da bi zagotovili dodatno sposobnost finančnega vzvoda s privabljanjem naložb zasebnega sektorja v razvojna partnerstva; meni, da je treba ustrezno pozornost nameniti njegovi dodatnosti, a tudi merilom, uporabljenim pri njegovem upravljanju, da bi preprečili vsakršno preusmeritev razvojnega financiranja k zasebnim vlagateljem ali v interesne oziroma dobičkonosne namene;

Instrument EIB za spodbujanje naložb v AKP

63.  potrjuje sklop prednostnih nalog EIB v državah AKP, zlasti podporo za cilje trajnostnega razvoja, podnebne spremembe, evropsko gospodarsko diplomacijo in odpornost; ugotavlja, da je bilo v okviru sklada za spodbujanje naložb v državah AKP leta 2017 začetih 39 projektov v skupnem znesku 1,5 milijarde EUR, od katerih je bilo 549 milijonov namenjenih za razvoj lokalnega zasebnega sektorja, 952 milijonov EUR pa za socialno in gospodarsko infrastrukturo;

64.  opozarja na pomen izvajanja temeljitih predhodnih in naknadnih ocen, da bi ugotovili, ali so projekti trajnostni in bodo zagotovili dejansko dodano vrednost z gospodarskega, socialnega in okoljskega vidika; ponovno poudarja, da ne bi smeli odobriti nobene podpore za projekte, povezane s tehnologijami, ki zelo onesnažujejo okolje;

65.  poziva, da je v procesu določitve in izbora morebitnih lokalnih akterjev in posrednikov slednje treba temeljiti preučiti; poziva EIB, naj zagotovi, da bo z lokalnimi skupnostmi in državljani, na katere vplivajo njene dejavnosti, opravljeno ustrezno posvetovanje ter da bodo imeli dostop do neodvisnega in učinkovitega pritožbenega postopka;

66.  poziva k razširitvi programa Erasmus za mlade podjetnike izven Evrope, zlasti v državah v razvoju, za kar je treba zagotoviti potrebna finančna sredstva;

67.  poudarja, kako zelo pomembna je podpora mikro, malim in srednjim podjetjem, ter poziva zlasti k lokalnim rešitvam za boljši dostop do financiranja, da bi dodatno okrepili sistem mikrofinančnih posojil in jamstev;

68.  priznava, da se še nobena država ni razvila brez poglabljanja trgovinskih odnosov s svojimi sosedami in drugimi državami sveta; spodbuja tudi financiranje pomoči za trgovino, ki bi državam v razvoju v prihodnosti omogočilo okrepljeno sodelovanje v globalnih vrednostnih verigah; v zvezi s tem poudarja vse večji pomen digitalne povezljivosti, da bi se dosegla bolj uravnotežena porazdelitev koristi globalizacije v prid državam v razvoju;

69.  poudarja pomen razpoložljivosti čiste vode in izgradnje dodatnih naprav za odstranjevanje odpadne vode;

70.  opozarja na obseg in posledice energijske revščine v državah v razvoju, pa tudi na tesno vključenost EU pri prizadevanjih za njeno zmanjšanje; poudarja, da so za zmanjšanje energijske revščine potrebna odločna in usklajena prizadevanja vlad in deležnikov v prizadetih državah.

30.1.2019

MNENJE Odbora za razvoj

za Odbor za proračunski nadzor

o razrešnici glede izvrševanja proračuna osmega, devetega, desetega in enajstega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2017

(2018/2177(DEC))

Pripravljavec mnenja: Nirj Deva

POBUDE

Odbor za razvoj poziva Odbor za proračunski nadzor kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  želi pohvaliti EU za uspešen začetek izvajanja evropskega naložbenega načrta in Evropskega sklada za trajnostni razvoj, o čemur priča tudi dejstvo, da je bilo novembra 2018 odobrenih 28 jamstvenih orodij v skupni vrednosti 1,54 milijarde EUR, ki bodo predvidoma omogočila skupne naložbe v vrednosti 17,5 milijarde EUR; poudarja, da rezultati izvajanja še niso ocenjeni in da bi bil preuranjen vsakršen zaključek o tem, ali je treba razširiti obseg in povečati sredstva; izpostavlja ugotovitev iz vmesne ocene enajstega ERS, da je mogoče z mešanim financiranjem dodatna sredstva zbrati le v 50 % primerov; zato obžaluje predlog Komisije, da se v prihodnjem obdobju financiranja 2021–2027 mešanemu financiranju nameni več sredstev;

2.  pozdravlja, da je v predlogu Komisije o prihodnjem instrumentu EU za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI) ERS vključen v proračun;

3.  opozarja na zelo negativne ugotovitve Evropskega računskega sodišča o javno-zasebnih partnerstvih(31) in na njegovo priporočilo, naj se v EU ne spodbuja dejavnejše in širše uporabe javno-zasebnih partnerstev; poziva Komisijo, naj to priporočilo v celoti upošteva pri obravnavi javno-zasebnih partnerstev v državah v razvoju, kjer je okolje za uspešno izvajanje javno-zasebnih partnerstev še težavnejše kot v Uniji;

4.  je zaskrbljen zaradi ugotovitev iz vmesne ocene enajstega ERS, da obstaja dejanska nevarnost, da bo ERS primoran odzivati se na naloge, ki ga bodo oddaljile od njegovega glavnega cilja zmanjševanja revščine, ki jih je težko uskladiti s temeljnimi vrednotami ERS in ogrožajo njegove dobre rezultate, da so kljub posvetovanju stališča vlade in organizacij civilne družbe (z nekaterimi pomembnimi izjemami, kot je pacifiška regija) le redko upoštevani pri načrtovanju programov in da je bil pri načrtovanju enajstega ERS zato uporabljen pristop od zgoraj navzdol, da bi se upoštevalo načelo koncentracije, a na račun osrednjega načela partnerstva iz Sporazuma iz Cotonouja; obžaluje, da se Komisija doslej sploh ni zmenila za te ugotovitve;

5.  spominja na glavne ugotovitve, ki jih je v posebnem poročilu v zvezi s skrbniškim skladom Bekou navedlo Računsko sodišče, med drugim da je oblikovanje sklada ustrezalo kontekstu Srednjeafriške republike in da je bil njegov učinek pozitiven; poudarja, da je do podobne ocene v svojih zaključkih prišla tudi ad hoc delegacija Odbora za razvoj v Srednjeafriško republiko februarja 2018, ki je sklenila, da „lahko sklad ustrezno obravnava potrebe, ki zajemajo rehabilitacijo, zagotavljanje preživetja in dolgoročnejši razvoj“; opozarja, da je bil sklad ustanovljen kot skrbniški sklad EU za nujne primere za obdobje 60 mesecev, da bo potekel julija 2019 ter da se zdi, da bi ga bilo smiselno podaljšati, vendar bo za to potrebno soglasje Evropskega parlamenta;

6.  je seznanjen z dosežki nujnega skrbniškega sklada Evropske unije za Afriko (EUTF); opozarja pa, da se sredstev tega sklada, ki izvirajo iz proračunskih vrstic za razvoj, ne sme uporabljati za varnostne ukrepe, ki ogrožajo pravice migrantov; opozarja, da morata biti izkoreninjenje revščine in trajnostni razvoj glavna cilja razvojnega sodelovanja EU; poudarja, da morajo biti projekti EUTF pri načrtovanju osredotočeni na vključevanje človekovih pravic ter prispevati k njihovemu uveljavljanju v zadevnih državah; toplo priporoča, naj se v programih EUTF spodbujajo enakost spolov in krepitev vloge žensk ter zaščita najbolj ranljivih skupin, tudi otrok in invalidov;

7.  je seznanjen s številnimi pomisleki, ki so jih Evropsko računsko sodišče(32) in avtorji vmesne ocene enajstega ERS izrazili na račun izvajanja EUTF:

•  skrbniški sklad EU za Afriko je v primerjavi s tradicionalno razvojno pomočjo pri izvajanju projektov le delno prispeval k pospešitvi postopka,

•  pomisleki glede predvidene učinkovitosti in trajnosti projektov EUTF, pa tudi glede sposobnosti Unije za natančno spremljanje njihovega izvajanja,

•  v delih za severno Afriko in Afriški rog ni navedenih meril za izbiro projektnih predlogov,

•  resne pomanjkljivosti pri merjenju uspešnosti,

•  ni posebnega okvira za ocenjevanje tveganja;

meni, da je glede na navedene ugotovitve dodana vrednost EUTF zelo vprašljiva;

8.  obžaluje, da odhodki, zabeleženi leta 2017 v sklopu osmega, devetega, desetega in enajstega ERS, vsebujejo pomembne napake in da se stopnja napake povečuje, medtem ko se odhodki iz splošnega proračuna EU zmanjšujejo; poudarja, da do napak prihaja predvsem pri transakcijah, povezanih s projekti, ki jih izvajajo mednarodne organizacije in agencije za sodelovanje z državami članicami, in da je 36 % pregledanih transakcij te vrste vsebovalo količinsko opredeljive napake, kar je izjemno veliko; poziva Komisijo, naj natančno obrazloži te ugotovitve in Evropskemu parlamentu predloži jasen načrt, v katerem bo začrtala ukrepe, s katerimi bi razrešili te nadvse zaskrbljujoče razmere;

9.  obžaluje, da je moral GD DEVCO v vsakem letnem poročilu o dejavnostih od leta 2012 izraziti pridržek glede pravilnosti z izkazi povezanih transakcij, kar kaže na resne pomanjkljivosti v notranjem upravljanju;

10.  izpostavlja negativne ugotovitve Računskega sodišča na področju podpore EU za afriško varnost, ki se pogosto financira iz ERS:

•  krepitev zmogljivosti notranjih varnostnih sil v Nigru in Maliju poteka počasi, porajajo pa se tudi resni pomisleki glede odgovornosti in trajnosti(33),

•  podpora EU za Afriško strukturo za mir in varnost (APSA) je imela zelo majhen učinek(34).

poudarja tudi resno tveganje, da se bo s podporo, ki jo EU prek mirovne pomoči za Afriko zagotavlja burundijskim vojakom, ki sodelujejo v misiji AMISOM, posredno financiral burundijski režim, za katerega veljajo sankcije EU; opozarja, da GD DEVCO že več let izraža pridržke v zvezi z odhodki za podporo mirovni pomoči za Afriko;

11.  v zvezi s tem meni, da se s tem, ko EU vse večji poudarek namenja povezavi med varnostjo in razvojem, postavljajo vse resnejša vprašanja o dobrem finančnem poslovodenju, ter poziva Komisijo in ESZD, naj k pomoči EU za varnost v Afriki pristopita bolj zadržano;

12.  je zelo zaskrbljen zaradi dejstva, da se je v letih 2016, 2017 in 2018 lakota po vsem svetu povečevala in da trenutno več kot 820 milijonov ljudi trpi zaradi kronične podhranjenosti, pri čemer se je delež uradne razvojne pomoči EU in držav članic za prehransko in hranilno varnost zmanjšal s približno 8 % v letu 2014 na 6 % v letu 2016, v letu 2017 pa so se občutno zmanjšale tudi proračunske obveznosti za prehransko varnost v sklopu instrumentov, ki jih upravlja Komisija;

13.  ugotavlja, da je Komisija leta 2017 z agencijami OZN podpisala pogodbe za prispevek iz Evropskega razvojnega sklada v vrednosti več kot 411 milijonov EUR, pri čemer so največji upravičenci razvojni program Združenih narodov (166,33 milijona EUR), Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) (152,86 milijona EUR) in UNICEF (98,44 milijona EUR), ter pogodbe s Svetovno banko v vrednosti 92 milijonov EUR;

14.  vztraja, da je treba glede na pomembno vlogo, ki jo ima Združeno kraljestvo pri razvoju, ohraniti tesne vezi med Unijo in Združenim kraljestvom po njegovem odhodu, da bi bile izgube, ki iz tega izhajajo, čim manjše;

15.  ponovno izraža močne zadržke v zvezi s tem, da je Komisija v letu 2017 predstavila nacionalni okvirni program za Eritrejo ter letni akcijski program, ki ju je odbor Evropskega razvojnega sklada sprejel, čeprav ni oprijemljivih dokazov o reformah ali izboljšavah na področju človekovih pravic v Eritreji; opominja Komisijo in visoko predstavnico, da sta se zavezala Parlament redno obveščati v zvezi s tem.

16.  poziva Komisijo, naj bolje opredeli in jasno oceni razvojne rezultate, ki bi jih bilo treba doseči v posameznih primerih, predvsem pa izboljša kontrolne mehanizme v zvezi z ravnanjem držav prejemnic na področjih korupcije, spoštovanja človekovih pravic, pravne države in demokracije; je zelo zaskrbljen zaradi morebitne uporabe proračunske podpore v državah, v katerih ni demokratičnega nadzora, bodisi zaradi nedelujoče parlamentarne demokracije, pomanjkanja svoboščin civilne družbe in medijev bodisi zaradi premajhne zmogljivosti nadzornih organov;

17.  glede na spremembo oblike pomoči z neposrednih nepovratnih sredstev na skrbniške sklade in kombinirano financiranje, tudi prek Evropskega sklada za trajnostni razvoj, poziva Svet, Komisijo in Evropsko investicijsko banko, naj z Evropskim parlamentom sklenejo medinstitucionalni sporazum o preglednosti, odgovornosti in parlamentarnem nadzoru na podlagi načel politike, določenih v novem evropskem soglasju o razvoju;

18.  pozdravlja proces pogajanj po Sporazumu iz Cotonouja, saj je pomemben za ohranjanje okvira držav AKP in EU;

19.  poudarja, kako zelo pomembna je podpora mikro, malim in srednjim podjetjem, ter poziva zlasti k lokalnim rešitvam za boljši dostop do financiranja, da bi dodatno okrepili sistem mikrofinančnih posojil in jamstev;

20.  poziva k razširitvi programa Erasmus za mlade podjetnike izven Evrope, zlasti v državah v razvoju, za kar je treba zagotoviti potrebna finančna sredstva;

21.  pozdravlja priporočila Evropskega računskega sodišča za izboljšanje preglednosti skladov EU, ki jih izvajajo nevladne organizacije, objavljena v posebnem poročilu 2018/35, kjer med drugim Komisiji priporoča, naj poveča zanesljivost informacij o nevladnih organizacijah v svojem računovodskem sistemu in izboljša zbiranje informacij o skladih, ki jih izvajajo nevladne organizacije; zato poziva Komisijo, naj te predloge uresniči pred koncem sedanjega mandata;

22.  poziva, naj se za razvoj uporabi pristop, ki temelji na spodbudah, in sicer z uvedbo načela „več za več“, kot na primer pri evropski sosedski politiki; verjame, da hitrejši je napredek države pri izvajanju notranjih reform na poti k ustvarjanju in združevanju demokratičnih institucij, spoštovanju človekovih pravic in pravne države, več podpore bi morala dobiti od Unije;

23.  priznava, da se še nobena država ni razvila brez poglabljanja trgovinskih odnosov s svojimi sosedami in drugimi državami sveta; spodbuja tudi financiranje pomoči za trgovino, ki bi državam v razvoju v prihodnosti omogočilo okrepljeno sodelovanje v globalnih vrednostnih verigah; v zvezi s tem poudarja vse večji pomen digitalne povezljivosti, da bi se dosegla bolj uravnotežena porazdelitev koristi globalizacije v prid državam v razvoju;

24.  poudarja, da je pomembno povečati sredstva, namenjena spodbujanju dobrega upravljanja, demokracije in pravne države v državah v razvoju, da se spodbujajo odgovorne in pregledne institucije, podpre krepitev zmogljivosti ter spodbudi sodelovanje pri sprejemanju odločitev in javni dostop do informacij;

25.  poudarja pomen razpoložljivosti čiste vode in izgradnje dodatnih naprav za odstranjevanje odpadne vode;

26.  opozarja na obseg in posledice energijske revščine v državah v razvoju, pa tudi na tesno vključenost EU pri prizadevanjih za njeno zmanjšanje; poudarja, da so za zmanjšanje energijske revščine potrebna odločna in usklajena prizadevanja vlad in deležnikov v prizadetih državah.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

22.1.2019

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

18

0

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Mireille D’Ornano, Doru-Claudian Frunzulică, Enrique Guerrero Salom, Maria Heubuch, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Linda McAvan, Norbert Neuser, Vincent Peillon, Lola Sánchez Caldentey, Elly Schlein, Bogusław Sonik, Eleni Teoharus (Eleni Theocharous), Anna Záborská, Joachim Zeller, Željana Zovko

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Marina Albiol Guzmán, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Frank Engel, Stefan Gehrold, Maria Noichl, Judith Sargentini

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

18

+

ECR

Eleni Teoharus (Eleni Theocharous)

PPE

Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Frank Engel, Stefan Gehrold, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Bogusław Sonik, Anna Záborská, Joachim Zeller, Željana Zovko

S&D

Doru-Claudian Frunzulică, Enrique Guerrero Salom, Linda McAvan, Norbert Neuser, Maria Noichl, Vincent Peillon, Elly Schlein

VERTS/ALE

Maria Heubuch, Judith Sargentini

0

-

 

 

3

0

EFDD

Mireille D'Ornano

GUE/NGL

Marina Albiol Guzmán, Lola Sánchez Caldentey

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

20.2.2019

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

18

4

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Inés Ayala Sender, Zigmantas Balčytis, Dennis de Jong, Tamás Deutsch, Martina Dlabajová, Luke Ming Flanagan, Ingeborg Gräßle, Jean-François Jalkh, Arndt Kohn, Georgi Pirinski, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Petri Sarvamaa, Bart Staes, Derek Vaughan, Tomáš Zdechovský, Joachim Zeller

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Julia Pitera

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Rosa D’Amato, John Flack, Czesław Hoc, Edouard Martin

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

18

+

ALDE

Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Martina Dlabajová

EFDD

Rosa D'Amato

GUE/NGL

Luke Ming Flanagan, Dennis de Jong

PPE

Tamás Deutsch, Ingeborg Gräßle, Julia Pitera, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Petri Sarvamaa, Joachim Zeller

S&D

Inés Ayala Sender, Zigmantas Balčytis, Arndt Kohn, Edouard Martin, Georgi Pirinski, Derek Vaughan

VERTS/ALE

Bart Staes

4

-

ECR

John Flack, Czesław Hoc

ENF

Jean-François Jalkh

PPE

Tomáš Zdechovský

0

0

 

 

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

(1)

UL C 357, 4.10.2018, str. 315.

(2)

UL C 357, 4.10.2018, str. 323.

(3)

UL L 317, 15.12.2000, str. 3.

(4)

UL L 287, 4.11.2010, str. 3.

(5)

UL L 344, 19.12.2013, str. 1.

(6)

UL L 156, 29.5.1998, str. 108.

(7)

UL L 317, 15.12.2000, str. 355.

(8)

UL L 247, 9.9.2006, str. 32.

(9)

UL L 210, 6.8.2013, str. 1.

(10)

UL L 191, 7.7.1998, str. 53.

(11)

UL L 83, 1.4.2003, str. 1.

(12)

UL L 78, 19.3.2008, str. 1.

(13)

UL L 58, 3.3.2015, str. 17.

(14)

UL C 357, 4.10.2018, str. 315.

(15)

UL C 357, 4.10.2018, str. 323.

(16)

UL L 317, 15.12.2000, str. 3.

(17)

UL L 287, 4.11.2010, str. 3.

(18)

UL L 344, 19.12.2013, str. 1.

(19)

UL L 156, 29.5.1998, str. 108.

(20)

UL L 317, 15.12.2000, str. 355.

(21)

UL L 247, 9.9.2006, str. 32.

(22)

UL L 210, 6.8.2013, str. 1.

(23)

UL L 191, 7.7.1998, str. 53.

(24)

UL L 83, 1.4.2003, str. 1.

(25)

UL L 78, 19.3.2008, str. 1.

(26)

UL L 58, 3.3.2015, str. 17.

(27)

Posebno poročilo št. 9/2018: Javno-zasebna partnerstva v EU: pogoste pomanjkljivosti in okrnjene koristi

(28)

Posebno poročilo št. 32/2018: Nujni skrbniški sklad Evropske unije za Afriko: prilagodljiv, vendar premalo osredotočen

(29)

Posebno poročilo št. 15/2018: Krepitev zmogljivosti notranjih varnostnih sil v Nigru in Maliju: le zmeren in počasen napredek

(30)

Posebno poročilo št. 20/2018: Afriška struktura za mir in varnost: potrebna je preusmeritev podpore EU

(31)

Posebno poročilo št. 9/2018: Javno-zasebna partnerstva v EU: pogoste pomanjkljivosti in okrnjene koristi

(32)

Posebno poročilo 32/2018

(33)

Posebno poročilo št. 15/2018: Krepitev zmogljivosti notranjih varnostnih sil v Nigru in Maliju: le zmeren in počasen napredek

(34)

Posebno poročilo št. 20/2018: Afriška struktura za mir in varnost: potrebna je preusmeritev podpore EU

Zadnja posodobitev: 14. marec 2019Pravno obvestilo