Postopek : 2019/0801(NLE)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0144/2019

Predložena besedila :

A8-0144/2019

Razprave :

Glasovanja :

PV 14/03/2019 - 11.11

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0213

POROČILO     
PDF 253kWORD 81k
1.3.2019
PE 636.090v02-00 A8-0144/2019

o priporočilu Sveta o imenovanju člana izvršilnega odbora Evropske centralne banke

(05940/2019 – C8‑0050/2019 – 2019/0801(NLE))

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

Poročevalec: Roberto Gualtieri

PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA
 PRILOGA 1: ŽIVLJENJEPIS PHILIPA R. LANA
 PRILOGA 2: ODGOVORI PHILIPA R. LANA NA VPRAŠALNIK
 POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

o priporočilu Sveta o imenovanju člana izvršilnega odbora Evropske centralne banke

(05940/2019 – C8‑0050/2019 – 2019/0801(NLE))

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 11. februarja 2019 (05940/2019)(1),

–  ob upoštevanju druge alinee člena 283(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je posvetoval z Evropskim svetom (C8‑0050/2019),

–  ob upoštevanju Protokola št. 4 o statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti člena 11.2 Protokola,

–  ob upoštevanju člena 122 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0144/2019),

A.  ker se je Evropski svet s pismom z dne 14. februarja 2019 posvetoval z Evropskim parlamentom o imenovanju Philipa R. Lana za člana izvršilnega odbora Evropske centralne banke za mandat osmih let z začetkom 1. junija 2019;

B.  ker je Odbor za ekonomske in monetarne zadeve ocenil kandidatova priporočila, zlasti glede na zahteve iz člena 283(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije ter potrebo po polni neodvisnosti Evropske centralne banke v skladu s členom 130; ker je med ocenjevanjem odbor prejel življenjepis kandidata ter njegove odgovore na pisni vprašalnik, ki mu je bil poslan;

C.  ker je imel nato kandidat 26. februarja 2019 predstavitev v odboru, ki jo je začel z uvodno izjavo, nadaljeval pa z odgovori na vprašanja članov odbora;

D.  ker Evropski parlament obžaluje, da Evropski svet ne glede na številne pozive Evropskega parlamenta Svetu, naj ponovno obravnava neuravnoteženo zastopanost spolov v izvršilnem odboru Evropske centralne banke, tega poziva ni obravnaval resno, in zahteva, da se ta poziv upošteva pri naslednjem imenovanju; ker so ženske še vedno premalo zastopane na vodilnih položajih na področju bančništva in finančnih storitev; ker bi morali EU ter vse nacionalne institucije in organi izvajati konkretne ukrepe za zagotovitev uravnotežene zastopanosti spolov;

1.  odobri priporočilo Sveta za imenovanje Philipa R. Lana za člana izvršilnega odbora Evropske centralne banke;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Evropskemu svetu, Svetu in vladam držav članic.

(1)

Še ni objavljeno v UL.


PRILOGA 1: ŽIVLJENJEPIS PHILIPA R. LANA

ŽIVLJENJEPIS: PHILIP RICHARD LANEJanuar 2019

Osebni podatki

Datum rojstva:  27. avgust 1969

Državljanstvo:   irsko

Izobraževanje

PhD (doktor), ekonomija, univerza Harvard, 1995.

A.M. (magister), ekonomija, univerza Harvard, 1993.

B.A. (Mod.) (Econ.) (diplomirani ekonomist), dobitnik priznanja za izjemne akademske dosežke in zlate medalje, Trinity College Dublin, 1991.

Poklicna imenovanja

Guverner centralne banke Irske, 2015–.

Profesor politične ekonomije, katedra Richarda Whatelyja, Trinity College

Dublin, 2012–2015.

Profesor mednarodne makroekonomije, Trinity College

Dublin, 2004–2012.

Izredni profesor ekonomije, Trinity College Dublin,

2000–2004.

Višji predavatelj ekonomije, Trinity College Dublin, 1997–2000.

Docent ekonomije in mednarodnih zadev,

univerza Columbia, 1995–1997.

Izbrane poklicne dejavnosti

Predsednik svetovalnega tehničnega odbora pri Evropskem odboru za sistemska

tveganja (ESRB), 2017–.

Predsednik projektne skupine ESRB na visoki ravni za varna sredstva, 2016–2018.

Predsednik skupine za pregled ekonomskih statističnih podatkov pri centralnem irskem statističnem uradu,

2016.

Predsednik svetovalnega znanstvenega odbora pri Evropskem odboru za sistemska

tveganja (ESRB), 2015.

Sopredsednik skupne projektne skupine svetovalnega tehničnega odbora in svetovalnega znanstvenega odbora ESRB ter Odbora za finančno stabilnost o makrobonitetnih vprašanjih in

strukturnih spremembah v razmerah nizkih obrestnih mer, 2015.

Direktor programa mednarodne makroekonomije in financ, Centre for Economic Policy Research (CEPR; center za raziskovanje ekonomske politike), 2015; znanstveni svetnik, CEPR, 2002–; znanstveni sodelavec, CEPR, 1997–2001.

Predsednik Irish Economics Association (irsko ekonomsko združenje), 2012–2014.

Član Royal Irish Academy (irska kraljeva akademija), 2007–.

Član Committee on International Economic Policy and Reform (odbor za mednarodno ekonomsko politiko in reforme),

2012–2015.

Član skupine Bellagio, 2010–2015.

Član sveta ESRI, 2010–2016.

Ustanovitelj bloga The Irish Economy, 2008–.

Član akademske svetovalne skupine slovaškega proračunskega sveta, 2013–2015.

Član irskega nacionalnega statističnega odbora, 2009–2013.

Član sveta ECB v senci, Handelsblatt, 2005–2007.

Znanstveni sodelavec za mednarodne raziskave, Kiel Institute for the World Economy (inštitut za svetovno ekonomijo v Kielu), 2005–.

Član odbora za zunanji pregled (centralna banka Finske 2004, Evropska centralna

banka 2010/2011, centralna banka Irske 2011/2012, centralna banka Izraela 2012).

Akademski svetovalec (glavne dejavnosti):

Evropska centralna banka (2006–2007, 2014–2016); Banka za mednarodne poravnave (2015); centralna banka Portugalske (2015); Mednarodni denarni sklad (2014); Svetovna banka (2006–2007, 2011, 2014–2015); Monetarni organ Singapurja (2013); Evropska komisija (2012–2013), svet guvernerjev centralnih bank ZDA (2013); zakladnica Nove Zelandije (2010–2011); Azijska razvojna banka (2009–2011);

skupni odbor irskega parlamenta za finance in javne storitve (2010); OECD (2009–2010); SIEPS (2009–2010); NESC (2009); ESRI – Japonska (2007–2009);

Sveriges Riksbank (2005–2006); irski nacionalni svet za konkurenčnost o konkurenčnosti cen in plač (2004); urad irskega predsednika vlade (2002).

Občasno pravno svetovanje; občasni govornik na strokovnih konferencah.

Izbrana odlikovanja, nagrade in štipendije

Royal Irish Academy (irska kraljeva akademija): zlata medalja na področju družbenih ved, 2015.

Bhagwatijeva nagrada (skupaj z Gianom Mario Milesijem-Ferrettijem), 2010.

Lamfalussyjeva štipendija ECB, 2004–2005.

Nagrada Germána Bernácerja na področju denarnega gospodarstva, 2001.

Barringtonova nagrada, 1997–1998.

Štipendija skupine Harvarda in MIT za raziskovalno usposabljanje na področju pozitivne

politične ekonomije pod pokroviteljstvom NSF, 1994–1995.

Štipendija sklada Johna F. Kennedyja, 1994.

Štipendija za podiplomske študente na Harvardu, 1991–1995.

Zlata medalja, Whatelyjeva in Bastablova nagrada, Trinity

College Dublin, 1991. Diploma z odliko in najvišje ocene na izpitih za diplomo iz ekonomije.

Štipendija fundacije, Trinity College Dublin, 1989. Najvišje ocene na štipendijskem preizkusu znanja.

Nagrada ob sprejemu, Trinity College Dublin, 1987.

Nepovratna sredstva: Irish Research Council (irski raziskovalni svet), Institute for New Economic Thinking (inštitut za novo miselnost v ekonomiji), Fondation Banque de France, NORFACE, Royal Irish Academy

Akademski profil

Glavna področja raziskovanja: mednarodna makroekonomija, evropsko denarno gospodarstvo, finančna globalizacija, cikličnost fiskalne politike, irsko gospodarstvo.

Objave: Journal of the Statistical and Social Inquiry Society of Ireland, Journal of International Economics, Pacific Economic Review, Fiscal Studies, Scandinavian Journal of Economics, International Journal of Central Banking, National Institute Economic Review, World Economics, Economic and Social Review, Open Economies Review, Journal of International Money and Finance, New Zealand Economic Papers, European Economic Review, Moneda y Credito, World Economy, Journal of Economic Perspectives, International Finance, IMF Economic Review, Nordic Economic Policy Review, American Economic Review, Journal of Money, Credit and Banking, Journal of the Japanese and International Economies, Review of Economics and Statistics, Economic Policy, The Economic Journal, Journal of Public Economics, NEER Macroeconomics Annual, Oxford Economic Papers, Canadian Journal of Economics, Journal of Development Economics.


PRILOGA 2: ODGOVORI PHILIPA R. LANA NA VPRAŠALNIK

A.  Zasebno in poklicno življenje

1.  Izpostavite glavne vidike svojih poklicnih znanj in spretnosti v zvezi z monetarnimi, finančnimi in poslovnimi zadevami ter glavne vidike svojih evropskih in mednarodnih izkušenj.

Guverner centralne banke Irske sem od leta 2015. Poleg vloge, ki jo opravljam v Svetu Evropske centralne banke (ECB), vodim organizacijo s približno 2.000 zaposlenimi, ki je odgovorna za nacionalne centralnobančne funkcije ter deluje kot nacionalni pristojni organ pri nadzoru kreditnih institucij, zavarovalnic in investicijskih podjetij, hkrati pa je tudi regulator za vrednostne papirje in trge ter nacionalni organ za finančno poslovanje. Centralna banka Irske je tudi nacionalni makrobonitetni organ, nacionalni organ za reševanje in upravljavec nacionalnega sistema jamstva za vloge. Ta obsežna pooblastila pomenijo, da poleg opravljanja centralnobančnih nalog neposredno sodelujem pri najrazličnejših regulativnih zadevah.

Med letoma 1995 in 2015 sem bil ekonomist v akademskem okolju, moje raziskovanje pa je bilo osredotočeno na finančno globalizacijo in evropsko monetarno integracijo. Zaradi empirične narave in osredotočenosti raziskovalnega dela na politiko sem od sredine devetdesetih let 20. stoletja sodeloval in komuniciral s političnimi institucijami, kot so ECB, Evropska komisija, Mednarodni denarni sklad, OECD in Banka za mednarodne poravnave (BIS). Leta 2001 sem postal prvi prejemnik nagrade Germána Bernácerja za „izjemen prispevek k evropskemu denarnemu gospodarstvu“.

Na svoji poklicni poti sem veliko raziskoval makrofinančne posledice monetarne unije. Med drugim sem med letoma 1996 in 1998 napisal vrsto člankov o makroekonomskih izzivih, s katerimi se je Irska soočala v monetarni uniji, številne članke o vplivu monetarne unije na rast čezmejnih finančnih tokov in zunanjih neravnovesij ter dva pomembna pregledna članka (2006 in 2012) o euroobmočju za revijo Journal of Economic Perspectives, ki je vodilna revija ameriškega ekonomskega združenja (American Economic Association) o ekonomski politiki. V članku iz leta 2006 sem opisal tveganja za stabilnost euroobmočja po obdobju finančnih težav in opredelil ukrepe, ki bi bili potrebni v primeru takega scenarija.

2.  Ali imate poslovne ali finančne deleže ali druge obveznosti, ki bi utegnili biti v navzkrižju z vašimi prihodnjimi nalogami, in ali obstaja kakšen drug pomemben osebni ali drugačen dejavnik, ki bi ga moral Parlament upoštevati pri odločanju o vašem imenovanju?

Ne.

3.  Katere vodilne cilje boste poskušali doseči v okviru mandata v Evropski centralni banki?

Trdno sem prepričan, da je lahko monetarna unija zanesljiva podlaga za stabilnost in blaginjo v Evropi. ECB z izpolnjevanjem nalog postavlja osrednje temelje za uspešnost monetarne unije. Moj glavni cilj v vlogi člana izvršilnega odbora bo zagotoviti, da bo ECB svoje naloge izpolnjevala, kot je določeno v Pogodbah EU. Bistvenega pomena je tudi, da člani izvršilnega odbora gradijo splošno zaupanje v ECB kot institucijo, ki služi evropskemu javnemu interesu. Notranje bi morali člani izvršilnega odbora gojiti organizacijsko kulturo, ki spodbuja odličnost in zagotavlja izpolnjujoče delovno okolje za osebje banke.

B.  Denarna politika ECB

4.  Kako bi morala ECB izvajati denarno politiko v trenutnem makroekonomskem okolju? Kako uspešna je po vašem mnenju ECB pri doseganju svojega glavnega cilja ohranjanja stabilnosti cen?

ECB bi morala denarno politiko v trenutnem makroekonomskem okolju izvajati v skladu s svojo glavno nalogo, tj. ohranjanjem stabilnosti cen v euroobmočju, kot je določeno v Pogodbi. Ta cilj je na operativni ravni opredeljen kot srednjeročno ohranjanje stopnje inflacije na ravni pod 2 %, toda blizu te vrednosti. ECB lahko z izpolnjevanjem te naloge prebivalcem Evrope omogoči gospodarsko in finančno načrtovanje v stabilnem monetarnem okolju, hkrati pa podjetjem in vlagateljem zagotovi, da se lahko osredotočijo na obravnavanje osrednjih poslovnih izzivov, ne da bi morali sredstva preusmerjati v obvladovanje monetarne nestabilnosti.

ECB je svojo nalogo v zvezi s stabilnostjo cen do finančne krize na splošno uspešno izpolnjevala s standardnimi instrumenti denarne politike, nato pa je morala za doseganje tega cilja sprejeti nekonvencionalne ukrepe. Ocenjujem, da sedanja strategija, ki združuje (a) negativno obrestno mero za depozite, ki znaša –40 bazičnih točk, (b) program nakupa vrednostnih papirjev, (c) prihodnjo usmeritev denarne politike glede obrestnih mer in ponovnega vlaganja ter (d) operacije, kot so ciljno usmerjene operacije dolgoročnejšega refinanciranja, uspešno zagotavlja spodbujevalno denarno politiko, ki je potrebna za spodbujanje gospodarskega okrevanja, utrditev pričakovanj glede inflacije, odpravo tveganja deflacije in sčasoma zagotovitev, da se inflacija vzdržno približuje cilju ECB.

Odločitve o prilagoditvi ukrepov iz decembra 2015, marca 2016, decembra 2016, oktobra 2017 in decembra 2018 so temeljile na odčitkih prejetih gospodarskih in finančnih podatkov (v zvezi z euroobmočjem in širšim svetovnim gospodarstvom) ter ocenah učinkovitosti in omejitev različnih možnih instrumentov denarne politike. Ta mešanica kvantitativne analize in uporabe ekonomskih modelov, ki so potrebni za oceno različnih možnosti politike, je Svetu ECB omogočila dosledno sprejemanje odločitev na podlagi podatkov, ki ga dobro razumejo tudi udeleženci na trgu. ECB bi morala denarno politiko še naprej izvajati na ta način.

5.   Kako bi odgovorili na kritike nizkih obrestnih mer in njihovih učinkov? Kako razumete ravnotežje med nenamernimi učinki politike ECB glede obrestnih mer in približevanjem predvideni srednjeročni stopnji inflacije?

ECB si prizadeva za srednjeročno ohranjanje stabilnost cen, ki je pomemben temelj za gospodarsko uspešnost, saj zmanjšuje negotovosti, s katerimi se soočajo podjetja in gospodinjstva.

Sedanji sveženj ukrepov je sorazmeren odgovor na razmere po krizi, s katerimi se sooča in v katerih so se pojavili pritiski deflacije, zaradi obsega krize pa so bile obrestne mere že nizke. Seveda je pomembno spremljati možne stranske učinke spodbujevalnih monetarnih pogojev v zvezi s tveganji za finančno stabilnost. Taka tveganja lahko ublažijo tudi instrumenti makrobonitetne politike.

V zvezi z vplivom na porazdelitev dohodka in premoženja je zelo pomemben pozitiven prispevek spodbujevalne denarne politike na zmanjševanje brezposelnosti (in višje plače). Medtem ko se zaradi spodbujevalne denarne politike krepijo cene premoženja, se v obdobjih zaostrovanja denarne politike te izravnavajo, zato je pomembno prepoznati razliko med začasnimi in stalnimi spremembami porazdelitve.

6.  Kakšen je vaš pogled na heterogenost monetarnih pogojev in dostopa do posojil v euroobmočju ter na njen vpliv na enotno denarno politiko ECB?

Posojilne obrestne mere za gospodinjstva in nefinančna podjetja so se od leta 2014 bistveno znižale. Meddržavna heterogenost posojilnih obrestnih mer se je precej zmanjšala. Pogoji najemanja posojil se še naprej izboljšujejo: iz ankete o dostopu podjetij do financiranja (SAFE) je razvidno, da so mala in srednja podjetja še naprej navajala napredek pri razpoložljivosti zunanjih virov financiranja, vključno z večjo pripravljenostjo bank, da odobrijo kredite(1).

Ti bolj spodbujevalni pogoji financiranja vse od leta 2014 podpirajo okrevanje rasti posojil, ki se nadaljuje tudi v zadnjem času. Rast posojil za nefinančne družbe (4 % letno decembra 2018) in gospodinjstva (3,3 % letno decembra 2018) odraža prenos ukrepov denarne politike(2). Povpraševanje podjetij in gospodinjstev po posojilih se je tudi v zadnjem četrtletju leta 2018 še naprej povečevalo, kar prispeva k sedanjemu okrevanju rasti posojil(3). Povečanje je bilo zlasti posledica splošno nizkih obrestnih mer, zalog in obratnega kapitala, združitev in pripojitev, ugodnih napovedi na stanovanjskem trgu in zaupanja potrošnikov.

Na splošno so v zadnjih letih skromna rast financiranja dolga, stabilna gospodarska rast in proces okrevanja premoženja, podprti tudi s spodbujevalno denarno politiko, spodbudili potrebno razdolževanje podjetniškega sektorja na ravni euroobmočja. Vendar pa je proces razdolževanja nefinančnih družb v letu 2018 zastal, kot se kaže v manjšem povečanju vzvoda nefinančnih družb, pri čemer visok dolg še naprej bremeni sektor(4).

Na splošno je pomembno priznati, da skupna denarna politika ne zagotavlja enakih posojilnih pogojev v celotnem euroobmočju. Posojilni pogoji so namreč odvisni tudi od lokalnih premij za tveganje, lokalne ravni pritiska konkurence v domačem finančnem sistemu in institucionalnih dejavnikov, kot je zmogljivost pravnega sistema za obravnavanje problematičnih posojil.

7.  Razlike v gospodarski uspešnosti med središčem in obrobjem ekonomske in monetarne unije (EMU) so se v zadnjem desetletju povečale. Več držav članic EU se pripravlja na pridružitev euroobmočju. Kako bi lahko po vašem mnenju v prihodnjem desetletju preprečili nadaljnje razlike med državami članicami euroobmočja glede na to, da ima več držav kandidatk šibkejše gospodarstvo? Kakšen je najprimernejši gospodarski scenarij širitve euroobmočja?

Posebnega gospodarskega scenarija širitve euroobmočja ni. Pričakuje se, da bodo vse države članice EU, ki nimajo izvzetja, prej ali slej sprejele euro. Kdaj ga bodo sprejele, je odvisno od dveh dejavnikov: prvič, nacionalnih strategij za sprejetje eura, in drugič, pripravljenosti na sprejetje eura, kot se oceni na podlagi konvergenčnih meril iz Pogodb EU.

ECB in Evropska komisija redno ocenjujeta napredek posameznih držav članic, ki niso v euroobmočju, pri izpolnjevanju meril na podlagi Pogodb, potrebnih za sprejetje eura, in ga opišeta v konvergenčnih poročilih. Eno od meril se nanaša na vsaj dvoletno sodelovanje države članice v mehanizmu deviznih tečajev, ERM II, brez devalvacije glede na euro. Do zdaj se je oblikovalo soglasje, da je treba o takem sodelovanju posamezne države članice kandidatke odločati na podlagi treh dejavnikov: prvič, ustrezno je treba upoštevati izkušnje iz obdobja krize euroobmočja, drugič, ustrezno pozornost je treba nameniti dejstvu, da uvedba eura zdaj pomeni tudi pridružitev bančni uniji, in tretjič, izvajati je treba vse ukrepe politike za zadevno državo, ki omogočajo nemoteno udeležbo v ERM II in pozneje euroobmočju.

Poleg tega je pomembno priznati, da smo se veliko naučili iz ciklov razcveta in recesije v prvem desetletju eura. Zlasti je bistveno, da nacionalne fiskalne in makrobonitetne politike zmanjšujejo razlike v finančnih ciklih med državami.

8.  Kakšno je vaše stališče do zaporedja/časovnega okvira normalizacije denarne politike ECB, med drugim ob upoštevanju mednarodnega okvira? Kakšen učinek bo po vašem mnenju imela strategija za ponovne naložbe programa nakupa vrednostnih papirjev na trge? Kako bo to vplivalo na nabor denarnih instrumentov, če se splošne razmere poslabšajo?

Kar zadeva prihodnje ukrepe denarne politike, je naša prihodnja usmeritev glede obrestnih mer in ponovnega vlaganja zelo jasna. Politika je odvisna od podatkov in bo izhajala iz napovedi v zvezi z inflacijo. Stopnja spodbujanja bo določena glede na to, kaj bo potrebno za zagotovitev nadaljnjega srednjeročnega približevanja inflacije stopnjam, ki so pod 2 %, toda blizu te vrednosti. Pri oceni učinkovitosti in učinka instrumentov politike se upoštevajo odčitki domačih in mednarodnih gospodarskih in finančnih podatkov.

S ponovnim vlaganjem velikega nabora sredstev se krepi stalno zagotavljanje znatne podpore denarne politike prek prihodnje usmeritve glede obrestnih mer. Politiko ponovnega vlaganja bomo izvajali, dokler bo potrebno za zagotavljanje, da se inflacija še naprej vzdržno približuje zastavljenemu cilju.

V okviru instrumentov denarne politike je na voljo dovolj možnosti za odziv z ustrezno monetarno spodbudo, če bi bila potrebna.

9.  Kako boste zagotovili preglednost v zvezi z izvajanjem programa nakupa vrednostnih papirjev? Ali se strinjate, da bi se lahko pri programu nakupa listinjenih vrednostnih papirjev (ABSPP) in tretjem programu nakupa kritih obveznic (CBPP3) zagotovila večja preglednost?

Pri zasnovi instrumentov denarne politike ali strategije za njihovo izvajanje si moramo vedno prizadevati za ravnotežje med učinkovitostjo in preglednostjo. V primeru programov ABSPP in CBPP3 ECB že zdaj ravna zelo pregledno in objavlja velike količine informacij, med drugim mesečno imetje Eurosistema, neto nakupe ter razdelitev med nakupi na primarnem in sekundarnem trgu.

Presoditi je treba, ali so koristi razkritja podrobnih podatkov o vrednostnih papirjih, kupljenih v okviru različnih programov, večje od negativnih posledic, ki bi ogrozile učinkovitost programov. Pri nekaterih programih nakupa vrednostnih papirjev se lahko pričakuje, da bodo te posledice omejene. Zato je stopnja preglednosti pri programu nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja in programu nakupov vrednostnih papirjev javnega sektorja trenutno zelo visoka, tudi ob upoštevanju, da so vrednostni papirji, pridobljeni v okviru navedenih programov, na voljo za posojanje. Pri drugih programih bi lahko dodatno razkritje vodilo do tega, da bi udeleženci na trgu lahko sklepali o imetju Eurosistema in na podlagi teh informacij svoje vedenje prilagajali. Poleg tega je treba upoštevati, da bi lahko objavljanje dodatnih podatkov izkrivljalo konkurenco in ogrozilo celovitost trga.

10.  Katere pogoje je treba izpolniti, da bi se izvedlo zvišanje obrestne mere brez negativnih učinkov na države in trge? Za kaj od tega je pristojna ECB ter kakšno je vaše stališče do pristojnosti držav članic in udeležencev na trgu?

Še vedno pričakujemo, da se bodo sedanje ravni obrestnih mer ECB ohranile vsaj do konca poletja 2019, vsekakor pa dokler bo potrebno za zagotovitev nadaljnjega srednjeročnega vztrajnega približevanja inflacije stopnjam, ki so pod 2 %, toda blizu te vrednosti. Drži, da so prejete informacije še vedno slabše, kot smo pričakovali, in sicer zaradi manjšega zunanjega povpraševanja ter nekaterih dejavnikov, povezanih s posameznimi državami in sektorji. Vendar naravnanost naše denarne politike ostaja ustrezna, za kar obstajata dva razloga. Prvič, zelo spodbujevalni pogoji financiranja, ugodna dinamika na trgu dela in višanje plač še naprej podpirajo trenutno gospodarsko rast in s tem naše zaupanje v nadaljnje približevanje inflacije zastavljenemu cilju. Drugič, naša denarna politika ostaja zelo spodbujevalna zaradi sporočanja prihodnje usmeritve glede obrestnih mer in ponovnega vlaganja.

Naš pristop k pogojem, ki jih je treba izpolniti, je dvodelen. Prvi sestavni del temelji na času („do konca poletja“), drugi del pa je odvisen od stanja („dokler bo potrebno za zagotovitev nadaljnjega vztrajnega približevanja inflacije cilju“).

Kar zadeva vlogo udeležencev na trgu, del prihodnje usmeritve glede obrestnih mer, ki temelji na stanju, zagotavlja, da trgi razumejo gospodarstvo in ustrezno prilagajajo svoja pričakovanja v zvezi z obrestnimi merami. S to prilagoditvijo pričakovanj v zvezi z obrestnimi merami se tržne obrestne mere uskladijo s tem, kako trg razume vlogo našega odziva. Sestavni del, ki temelji na stanju, zagotavlja tudi, da se slabše napovedi odražajo v bolj podpornih terminskih obrestnih merah in torej milejših pogojih financiranja. Naša prihodnja usmeritev glede obrestnih mer je dodatno okrepljena s ponovnim vlaganjem velikega nabora pridobljenih sredstev, saj smo predvideno obdobje ponovnega vlaganja povezali s časovnim okvirom dviga obrestnih mer. S tem se je okrepil vpliv naše usmeritve glede obrestnih mer na pogoje financiranja, saj se pričakovanja na trgu glede obdobja ponovnega vlaganja razvijajo v skladu s pričakovanji glede datuma dviga obrestnih mer.

Države članice so med drugim nedvoumno odgovorne za nacionalne fiskalne politike, katerih preudarno upravljanje lahko zagotovi pomemben stabilizacijski dejavnik v primeru upada gospodarske rasti, ter izvajanje zavez glede eura in dokončevanja EMU, ki zagotavlja zaupanje v valuto in večjo odpornost celotnega euroobmočja proti pretresom.

11.  Kako lahko po vašem mnenju ECB prispeva h gospodarski rasti in polni zaposlenosti ter obenem v celoti upošteva svoj prednostni cilj ohranjanja stabilnosti cen? S katerimi ukrepi bi se po vašem mnenju izboljšali pozitivni učinki denarne politike na realni sektor? Kakšno vlogo imajo strukturne reforme v državah članicah pri denarnih politikah in obratno?

Poglavitni cilj Eurosistema in enotne denarne politike je ohranjanje stabilnosti cen, kot je določeno v členu 127(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije. Denarna politika lahko kratkoročno vpliva na realno gospodarstvo. Čeprav lahko slabo izvajanje denarne politike škodi dolgoročni uspešnosti, ker ustvarja čezmerno nestanovitnost, je dolgoročni življenjski standard v končni fazi odvisen od nedenarnih dejavnikov, kot je produktivnost.

Glede na navedeno je naša naloga srednjeročno zagotavljati stabilnost cen, pri čemer je dolžina srednjeročnega obdobja odvisna od pretresov, ki bi lahko sčasoma prizadeli gospodarstvo. Če negativen pretres prizadene skupno povpraševanje, tako da povzroči tako gospodarsko recesijo kot nedoseganje cilja inflacije, je obdobje krajše, strategija pa nas usmerja k odločnejšemu odzivu denarne politike. V tem primeru obnovitev stabilnosti cen prispeva tudi k zapolnitvi proizvodne vrzeli. Če pretres prizadene ponudbo – na primer pretres na področju cen energije, zaradi katerega inflacija preseže cilj, proizvodnja pa močno upade –, je treba najti kompromis med inflacijo in rastjo. V tem primeru je srednjeročno obdobje pri politiki daljše, pri strategiji pa je potrebno potrpljenje. Zato pri prilagajanju odziva denarne politike spreminjajočemu se stanju gospodarstva upoštevamo tako gospodarsko rast kot brezposelnost, čeprav je naš glavni cilj izražen le v smislu stabilnosti cen.

Politike, ki spodbujajo inovacije in naložbe ter krepijo odpornost gospodarstva in potencial za gospodarsko rast, so pomembne pri določanju dolgoročnega potenciala za rast gospodarstva euroobmočja in dolgoročne stopnje donosa. Zato sta potencial za gospodarsko rast in ustrezna srednjeročna stopnja obrestnih mer jasno povezana.

Po drugi strani se zaradi uspešnega zagotavljanja srednjeročne stabilnosti cen zmanjša negotovost, podjetja in gospodinjstva pa lahko izvajajo dolgoročne naložbe, potrebne za čim večji potencial za rast, podprte z ustreznimi okviri politike, ki so usmerjeni k rasti.

12.  Kaj menite o tveganjih, povezanih s programom nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja? Pričakujete izkrivljajoče učinke na konkurenco na enotnem trgu? Kako bi bilo mogoče po vašem mnenju zmanjšati morebitne izkrivljajoče učinke programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja?

S programom nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja se je povečal prenos ukrepov denarne politike Eurosistema v realno gospodarstvo, in sicer s prispevanjem k omilitvi pogojev financiranja za podjetja v euroobmočju, med drugim z zmanjšanjem razmikov v donosnosti podjetniških obveznic, boljšimi razmerami glede povpraševanja na primarnem trgu podjetniških obveznic ter večjimi bančnimi posojili, zagotovljenimi z mehanizmom nadomeščanja, za nefinančne družbe, ki nimajo dostopa do financiranja na podlagi obveznic, vključno z malimi in srednjimi podjetji.

ECB mora pri izpolnjevanju cilja ohranjanja stabilnosti cen ravnati po načelu odprtega tržnega gospodarstva s svobodno konkurenco, pri čemer mora dajati prednost učinkovitemu razporejanju virov. Zato si prizadeva za tržno nevtralno izvajanje programov nakupa vrednostnih papirjev, zaradi česar se nakupi v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja izvajajo v skladu z referenčnim merilom, ki sorazmerno odraža tržno vrednost primernih obveznic.

Prosti obtok trga podjetniških obveznic ostaja razmeroma velik, kar zmanjšuje pomisleke o negativnem vplivu programa na delovanje trga. Da trg še naprej deluje učinkovito, se zaradi kanala uravnoteževanja portfeljev kaže tudi v na splošno usklajenih premikih razmika na tradicionalno povezanih trgih. S stalnim tesnim spremljanjem dinamike na trgu je najverjetneje zagotovljeno, da bi se lahko morebitni izkrivljajoči učinki čim bolj zmanjšali.

13.  Ali menite, da bi bilo treba v program vključiti cilje Pariškega sporazuma in cilje trajnostnega razvoja? Katere pogoje bi bilo treba izpolniti za zagotovitev skladnosti z mandatom ECB in okvirom za obvladovanje tveganj? Kaj bi morala ECB storiti, da bi lastna sredstva uskladila s cilji OZN za trajnostni razvoj in cilji Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah?

Pomembno je, da vse institucije – javne in zasebne – v celoti priznajo izziv, ki ga predstavljajo podnebne spremembe, ter v okviru svojih pristojnosti in nalog ukrepajo tako, da podpirajo politike, ki te izzive obravnavajo. ECB lahko brez poseganja v nalogo ohranjanja stabilnosti cen upošteva druge cilje Unije, vključno z varstvom okolja.

Denarno politiko ECB usmerja zlasti njena naloga ohranjanja stabilnosti cen. Program nakupa vrednostnih papirjev se izvaja v skladu z načelom tržne nevtralnosti, pri čemer se med sredstvi ne razlikuje – pozitivno ali negativno – na podlagi okoljskih ali drugih meril. Kriteriji primernosti v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev so namenoma široko opredeljeni, da je mogoče kupiti velik razpon vrednostnih papirjev, kar zagotavlja največjo učinkovitost programa in preprečuje izkrivljanje posameznih delov trga. Čeprav ECB v denarni politiki nima izrecnega okoljskega cilja, ima znatno število zelenih obveznic v okviru programov nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja in podjetniškega sektorja.

Poleg tega zunaj portfelja denarne politike obstajajo možnosti za vključevanje načel varstva okolja.

Pohvalno je, da se je ECB lani pridružila mreži za ekologizacijo finančnega sistema. Menim, da je zlasti pomembno, da centralne banke in nadzorniki razvijejo skupne nadzorne in makrobonitetne prakse za obravnavanje podnebnih in okoljskih tveganj. V zvezi s tem je zelo pomembno, da se oblikuje skupna taksonomija trajnostnih sredstev. Zato je dobrodošla nedavna pobuda Evropske komisije v zvezi s tem, pa tudi predlogi za krepitev razkrivanja informacij glede trajnostnosti, ki bi morali prispevati k boljšemu določanju cen okoljskih tveganj.

14.  Nedavno ste imeli predavanje o podnebnih spremembah in irskem finančnem sistemu, med katerim ste navedli, da imajo centralne banke vodilno vlogo pri zagotavljanju, da podnebne spremembe postanejo strateška prednostna naloga finančnega sistema kot celote. Kako bi na splošno zagotovili, da bo ECB delovala v skladu s to vodilno vlogo, in kako bi si konkretno prizadevali ublažiti podnebna tveganja, ki ste jih opisali na predavanju, v bilanci stanja ECB?

Centralne banke in, širše gledano, regulatorji imajo vodilno vlogo pri opredeljevanju finančnih tveganj. To vključuje opredelitev tveganj, ki izhajajo iz podnebnih sprememb, ter zagotovitev jasnega okvira, ki bi podpiral preusmeritev finančnih tokov in zmanjševal taka tveganja. Jasen okvir politike je nujno potreben pogoj za financiranje ekologizacije našega gospodarstva, pa tudi razširitev uporabe okoljskih, socialnih in upravljavskih meril v zasebnih in javnih institucijah.

Centralne banke lahko zagotovijo podrobno analizo in raziskave teh razsežnosti podnebnih sprememb. Taka vloga je vsekakor v okviru pooblastil centralnih bank glede na to, da lahko podnebne spremembe prizadenejo izvajanje denarne politike z vplivanjem na pogostost in porazdelitev gospodarskih pretresov ter morebitnim vplivanjem na srednjeročna pričakovanja v zvezi z inflacijo: (1) zaradi pogostejših pretresov, povezanih s podnebjem, je lahko analiza srednjeročnih inflacijskih pritiskov vse manj natančna; (2) zaradi več pretresov z „debelim repom“ (angl. fat-tailed) bi se lahko obrestne mere v prihodnosti pogosteje približale spodnji meji; (3) negotovosti, povezane s hitrostjo in obsegom prehoda na nizkoogljično gospodarstvo, pa bi lahko vplivale na srednjeročna pričakovanja v zvezi z inflacijo. Denarno politiko ECB usmerja zlasti njena naloga ohranjanja stabilnosti cen, pri portfeljih, ki niso povezani z denarno politiko, pa bi bilo pozornost treba nameniti vključevanju okoljskih, socialnih in upravljavskih standardov.

15.  Kako ocenjujete trenutno naraščajoči delež programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja na primarnem trgu in hkrati trenutno upadajoči delež programa nakupov vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnem trgu?

Konec programa nakupa vrednostnih papirjev ne pomeni, da ne bomo več spodbujevalni: naša prihodnja usmeritev glede ključnih obrestnih mer ECB, okrepljena s ponovnim vlaganjem velikega nabora pridobljenih sredstev, še naprej zagotavlja, da je denarna politika dovolj spodbujevalna za zagotovitev vztrajnega približevanja inflacije zastavljenemu cilju. Na sestanku, ki je potekal junija 2018, smo začeli s prehodom instrumentov politike s programa nakupa vrednostnih papirjev na bolj konvencionalne instrumente denarne politike – obrestnimi merami in prihodnjo usmeritvijo glede njihovega verjetnega gibanja v prihodnosti. S tem prehodom se poudarja, da bodo v prihodnje ključne obrestne mere ECB in z njimi povezana prihodnja usmeritev glede njihovega verjetnega gibanja v prihodnosti glavno orodje za prilagajanje naravnanosti denarne politike.

To je v skladu s prihodnjo usmeritvijo glede ponovnega vlaganja, prek katere smo obdobje ponovnega vlaganja povezali s časom dviga obrestnih mer. S to „verižno usmeritvijo“ se krepi vpliv usmeritve glede obrestnih mer na finančne razmere, ker se bodo pričakovanja na trgu glede obdobja ponovnega vlaganja razvijala v skladu s pričakovanji glede datuma dviga obrestnih mer. Prosti obtok trga podjetniških obveznic ostaja razmeroma velik, kar zmanjšuje pomisleke o negativnem vplivu programa na delovanje trga.

16.  Kaj menite o izvajanju izredne likvidnostne pomoči? Kako bi bilo mogoče izboljšati postopek odločanja o dodeljevanju izredne likvidnostne pomoči?

Trenutno so za zagotavljanje izredne likvidnostne pomoči, vključno s povezanimi stroški in tveganji, ki izhajajo iz tega, odgovorne zadevne nacionalne centralne banke na nacionalni ravni, ki upoštevajo zadevno nacionalno zakonodajo. Vloga ECB je na podlagi člena 14.4 statuta ESCB zato omejena na zagotavljanje, da izvajanje izredne likvidnostne pomoči ne vpliva na naloge in cilje ESCB. V prihodnosti bi se moralo odločanje o dodelitvi izredne likvidnostne pomoči razvijati v skladu s stopnjo napredka pri dokončevanju bančne unije.

17.  Ali bi morali biti zaskrbljeni zaradi sedanjih ravni neravnotežij v sistemu TARGET?

Iz številnih tehničnih analiz je jasno razvidno, da sedanja raven neravnotežij v sistemu TARGET odraža predvsem način delovanja programov nakupa vrednostnih papirjev. Zaradi decentraliziranega izvajanja denarne politike nakupe in ponovno vlaganje v okviru programa nakupov vrednostnih papirjev izvajajo vse nacionalne centralne banke. Te nakupe zelo pogosto izvedejo nasprotne stranke s sedežem zunaj države nacionalne centralne banke. Kadar centralne banke plačila za kupljene vrednostne papirje poravnajo prek meja, to lahko vpliva na ravnotežja v sistemu TARGET2. Ker so se neto nakupi sredstev lani končali, je manj verjetno, da se bodo ravnotežja v sistemu TARGET2 še naprej zelo povečevala, čeprav bi lahko bila povečana še kar nekaj časa, saj bomo še naprej ponovno vlagali glavnice, ki bodo zapadle. Ravnotežja znotraj sistema so značilnost vsake decentralizirane monetarne unije. Na splošno ne pomenijo večjega števila finančnih pretresov na trgu, večje razdrobljenosti ali nevzdržnega ravnotežja gibanja plačil.

18.  Kakšna so tveganja za monetarno stabilnost, povezana z razvojem virtualnih valut, kot je bitcoin? Kakšno vlogo bi morala imeti ECB pri obravnavanju virtualnih valut?

Strinjam se s prevladujočim mnenjem, da imajo lahko zasebne virtualne valute le zelo omejeno vlogo. Kriptosredstva v širšem smislu trenutno ne pomenijo pomembnega tveganja za finančni sistem ali monetarno stabilnost EU. Kljub temu je potrebno nadaljnje spremljanje kriptosredstev, da bi se ocenila tveganja, ki bi jih lahko pomenila za finančno stabilnost, ter vsi morebitni škodljivi vplivi na uporabo eura, izvajanje denarne politike ter varnost in učinkovitost infrastrukture trga in plačil.

Tehnološke inovacije bi lahko povečale učinkovitost finančnih trgov. Če se ohranijo enaki konkurenčni pogoji, lahko finančnotehnološke družbe ter banke izkoristijo priložnosti, ki jih zagotavljajo tehnološke inovacije. Pri tem moramo biti pozorni tudi glede potrebe po usklajevanju, da bi preprečili razdrobljenost, ki bi nastala s sprejetjem različnih regulativnih okvirov na področju finančne tehnologije. Kar zadeva vlogo, ki bi jo morala imeti ECB, bi se lahko kriptosredstva dotikala številnih vidikov dela ECB, zato je potrebno pozorno spremljanje razvoja z namenom sledenja pomembnim dogodkom ter analize možnih posledic za denarno politiko in tveganj, ki bi jih lahko pomenila za nemoteno delovanje tržnih infrastruktur in plačila, pa tudi za stabilnost finančnega sistema.

19.  Kako ocenjujete medsebojne vplive med plačilnimi sistemi in denarno politiko? Kakšna bi morala biti vloga ECB kot centralne banke izdajateljice pri nadzoru centralnih nasprotnih strank (CNS)? Katere pravne določbe bi morala v zvezi s tem vključevati sprememba člena 22 statuta ESCB in ECB?

Centralni kliring zagotavlja pomembne prednosti pri izboljševanju stabilnosti finančnih trgov. Hkrati osrednja vloga, ki jo imajo centralne nasprotne stranke, pomeni, da je nujen regulativni nadzor, vključno s pomembno vlogo centralnih bank. Predlagana revizija uredbe o infrastrukturi evropskega trga (EMIR) in statuta je popolnoma v skladu s ciljem okrepiti vlogo centralnih bank ter jim zagotoviti ustrezna orodja za spremljanje in obravnavanje tveganj za izpolnjevanje nalog v zvezi z denarno politiko. Bistveno je tudi, da imajo centralne banke minimalne zaščitne ukrepe v zvezi s centralnimi nasprotnimi strankami, za katere bi v nekaterih primerih morda morale zagotoviti likvidnost.

Če bosta zakonodajalca EU sprejela predlagano spremembo člena 22 statuta ESCB/ECB, bo lahko ECB izpolnjevala svojo vlogo pri obravnavanju tveganj, ki bi jih centralne nasprotne stranke lahko pomenile za njene naloge v zvezi z denarno politiko. S spremembo bi se tudi ohranila neodvisnost ECB in njena široka diskrecijska pravica, da opredeli področje uporabe denarne politike. Kakor za vse naloge, ki jih izvaja ECB, bi tudi za naloge v zvezi s centralnimi nasprotnimi strankami veljal celovit sodni nadzor, ECB pa bi morala ukrepati sorazmerno in v skladu s svojimi pristojnostmi na podlagi Pogodbe.

20.  Kakšna so tveganja za finančno stabilnost, povezana z izstopom Združenega kraljestva iz EU?

Veliko se je storilo, da bi se zmanjšalo tveganje izrazitega naglega padca, povezanega z brexitom brez dogovora. To vključuje pritisk regulatorjev, da morajo podjetja sprejeti potrebne pravne ukrepe, s katerimi bodo zagotovila poslovanje s strankami iz EU po izstopu Združenega kraljestva. Vključuje tudi različne ukrepe, ki jih je Evropska komisija sprejela, ker je pomembno, da se v primerih, v katerih kratkoročno ni mogoč prehod na alternativne možnosti EU, začasno priznajo tržne infrastrukture, ki temeljijo na Združenem kraljestvu.

Zato menim, da so glavna tveganja povezana z makrofinančnim vplivom izstopa Združenega kraljestva v smislu posledic, ki jih bo imel za poslovni cikel Združenega kraljestva, menjalni tečaj med britanskim funtom in eurom ter cene premoženja v Združenem kraljestvu, ter stranskim vplivom na regije v EU, ki so najbolj izpostavljene gospodarstvu Združenega kraljestva. Čeprav bi lahko bile posledice na lokalni ravni znatne, bo makrofinančni vpliv izstopa Združenega kraljestva iz EU na ravni EU-27 verjetno omejen, saj je Združeno kraljestvo v primerjavi z EU-27 majhno.

21.  Kako si predstavljate vlogo ECB v okviru morebitne upočasnitve rasti v prihodnjih četrtletjih?

Prejete informacije so še vedno slabše, kot smo pričakovali, in sicer zaradi manjšega zunanjega povpraševanja ter nekaterih dejavnikov, povezanih s posameznimi državami in sektorji. V najnovejši oceni Sveta ECB je bilo ugotovljeno, da so srednjeročno še vedno nujni obsežni spodbujevalni ukrepi denarne politike za podporo nadaljnjemu povečevanju domačih cenovnih pritiskov in gibanju skupne inflacije. Zagotovili jih bomo s sporočanjem prihodnje usmeritve glede ključnih obrestnih mer ECB, ki bo okrepljena s ponovnim vlaganjem precejšnjega nabora pridobljenih sredstev. Svet ECB je tudi navedel, da je po potrebi pripravljen prilagoditi vse svoje instrumente za zagotovitev, da se bo inflacija še naprej vztrajno približevala zastavljenemu cilju. Celovit odgovor na upad gospodarske rasti bi moral vključevati tudi ustrezen odziv v smislu fiskalnih in drugih spodbujevalnih politik.

22.  Ali menite, da je ECB že „zmanjkalo streliva“, če bi prišlo do novega precejšnjega upada gospodarske rasti? Ali bi lahko ECB oblikovala nove nekonvencionalne instrumente denarne politike?

Kot je vedno jasno navedeno v naših sporočilih o politiki, se lahko Svet ECB na precejšnji upad gospodarske rasti odzove s svežnjem ukrepov, ki temelji na različnih elementih nabora orodij politike. Tako kot ima sedanja strategija koristi od komplementarnosti med različnimi elementi iz sedanjega svežnja politik, bi lahko oblikovanje ustreznega odziva na precejšnji upad gospodarske rasti temeljilo na več možnostih.

23.  Kako bi bilo mogoče izboljšati okvir ekonomskega upravljanja in zlasti njegovo izvajanje? Kaj je potrebno za poglobitev EMU? Ali menite, da bi morali tako imenovani trije prednostni stebri, tj. naložbe, strukturne reforme in javne finance, vključevati tudi ukrepe za ponovno obravnavo neravnovesij, ki jih povzročajo različni davčni sistemi držav članic?

V zadnjih letih se je razvilo več razsežnosti okvira upravljanja EMU. Na eni ravni se je izjemno povečala deljena suverenost, in sicer z vzpostavitvijo in razvojem enotnega mehanizma nadzora (EMN), Enotnega odbora za reševanje (SRB) in evropskega mehanizma za stabilnost (EMS). Ravnovesje med metodo Skupnosti in medvladnimi pristopi pri upravljanju deljenih institucij bi se moralo razvijati v skladu z zmanjševanjem finančnih nesorazmerij med državami članicami in ponovno vzpostavitvijo medsebojnega zaupanja.

Kar zadeva poglabljanje EMU, bi lahko dokončanje bančne unije bistveno pripomoglo k izboljšanju odpornosti monetarne unije, pri čemer bi se ta nadalje okrepila z unijo kapitalskih trgov. Prav tako je jasno, da bi bili mehanizmi za delitev fiskalnih tveganj koristni tudi za izboljšanje odpornosti, zlasti v zvezi z velikimi pretresi, če se doseže potrebno politično soglasje za zagotavljanje legitimnosti teh mehanizmov. Pri oblikovanju takšnih sistemov za delitev fiskalnih tveganj so na voljo številne možnosti, ki bi imele različne posledice za nacionalne davčne sisteme in sisteme socialnega zavarovanja.

Kar zadeva politiko obdavčevanja in njen pomen za EMU, so pri decentralizaciji davčne politike vedno potrebni kompromisi. To velja na regionalni ravni v zveznih sistemih in na nacionalni ravni, tako v Evropski uniji kot po svetu. Medtem ko te napetosti obstajajo glede obdavčitve delavcev ter blaga in storitev, pa se najbolj vneta razprava nanaša na obdavčitev svetovnih podjetij, zlasti glede na dvojni pomen neopredmetenih (in mobilnih) vrst kapitala in digitalizacije, zaradi česar je tržni delež „superzvezdniških“ podjetij vse večji. Za iskanje rešitve za ta pojav, ki ga je mogoče opaziti na različnih valutnih območjih, so odgovorni politični voditelji, ne pa uradniki centralnih bank.

24.  Kaj menite o sedanji razpravi o vztrajno visokih ravneh javnega in zasebnega dolga v euroobmočju?

Pomembno je, da na sektorske bilance stanja gledamo celovito. Tako se na primer kombinacija velike zadolženosti države in položaja močnega neto zunanjega upnika (na primer Japonska) v smislu profila tveganja očitno razlikuje od položaja dvojnega dolga, v katerem so neto dolžniki država in prebivalci.

Upoštevati je treba tudi povratne učinke med ravnmi zadolženosti in rastjo. Po eni strani je lahko prehitro javno ali zasebno razdolževanje predrago v smislu njegovega negativnega učinka na makroekonomske rezultate. Prav tako pa premije za tveganje, ki se spreminjajo glede na čas in gospodarsko stanje ter so lahko povezane z velikim dolgom, pomenijo, da je treba zlasti v ugodnih obdobjih vztrajno zmanjševati pretirano zadolženost. Vse to zahteva niansirano analizo skupne dinamike ravni zadolženosti in proizvodnje za zagotavljanje, da se doseže optimalna hitrost razdolževanja.

25.  Kaj menite o kritikah, da okvir ECB za zavarovanje ni dovolj postopen in da se preveč opira na zunanje bonitetne agencije? Ali menite, da bi morala EU ustanoviti svojo javno bonitetno agencijo?

Eurosistem ima zakonsko predpisano obveznost zagotavljati, da so operacije zavarovane z ustreznim zavarovanjem. Zato je zelo pomembno, da je vzpostavljena trdna ureditev za kontrolo tveganj, da se zmanjšajo finančna tveganja, povezana z njegovimi operacijami. V zvezi s tem je treba omeniti, da se Eurosistem pri ocenjevanju zavarovanja, ki ga sprejema pri svojih kreditnih operacijah, ne zanaša izključno na bonitetne agencije, temveč na štiri različne vire: zunanje bonitetne institucije, interne bonitetne sisteme nacionalnih centralnih bank, sisteme notranjih bonitetnih ocen (IRB), ki jih vzpostavijo nasprotne stranke, in ocenjevalna orodja tretjih strani.

Ne glede na identiteto bonitetne agencije je cikličnost neizogibna značilnost bonitetnih ocen: negativno makroekonomsko okolje ima za posledico slabše obete glede bonitetne ocene. Tveganje idiosinkratičnih ocen s strani posameznih bonitetnih agencij je zmanjšano z raznolikostjo skupine bonitetnih agencij, ki bi jo bilo treba redno spremljati. Splošneje, pravila ECB o primernosti zavarovanja so dovolj splošna, da omogočajo predložitev najrazličnejših sredstev z ustreznimi razlikami v odbitkih.

26.  Ali menite, da bi grške obveznice morale biti in bi lahko bile vključene v fazo ponovnega vlaganja v okviru programa nakupov vrednostnih papirjev javnega sektorja in programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja?

Grške državne obveznice trenutno niso primerne za kupovanje, saj Grčija ne izpolnjuje minimalnih zahtev glede kreditiranja in ni več vključena v program za ekonomsko prilagoditev. Če bi grške državne obveznice postale upravičene med tem, ko Eurosistem izvaja ponovne naložbe, bi bilo možno preudarno povečanje imetja grških državnih obveznic.

27.  Kako ocenjujete nedavni razvoj menjalnega tečaja med ameriškim dolarjem in eurom?

Od prvega četrtletja leta 2018 se je vrednost eura glede na ameriški dolar znižala, kar deloma izraža izboljšano makroekonomsko okolje v ZDA in začetek zaostrovanja denarne politike s strani ameriške centralne banke. Vendar je v istem obdobju menjalni tečaj eura glede na valute drugih pomembnih trgovinskih partneric ostal na splošno stabilen. To pomeni, da je bil padec nominalnega efektivnega tečaja eura veliko zmernejši. To se na splošno ujema s stališčem, da gibanje menjalnega tečaja eura od marca 2018 odraža predvsem dejavnike ZDA.

28.  Kako ocenjujete dosežke skupine G20? Kaj menite o sedanji ravni usklajevanja med glavnimi centralnimi bankami?

Skupina G20 je pomemben forum za večstranski dialog in iskanje skupnih rešitev: vse večji delež v svetovnem gospodarstvu, ki ga imajo države v vzponu, pomeni, da je treba nujno vzpostaviti trden institucionalni okvir, ki bo združeval vlade pomembnih razvitih gospodarstev in gospodarstev v vzponu. Izkazalo se je, da so smernice, ki jih skupina G20 zagotavlja v zvezi z dejavnostmi Odbora za finančno stabilnost, pomembne za zagotavljanje širokega skupnega pristopa k finančni regulaciji na svetovni ravni. Kot se je pokazalo v obdobju 2009–2010, je lahko skupina G20 tudi pomemben forum za oblikovanje skupnih odzivov v primeru hudega svetovnega pretresa.

Glavne centralne banke vzdržujejo trdne večstranske in dvostranske odnose prek okvirov, kot so BIS, G20, G7, MDS in OECD. Vse večje povezovanje svetovnega gospodarstva in finančnega sistema pomeni, da morajo vse centralne banke upoštevati prelivanja in povratne učinke med nacionalnimi in mednarodnimi ukrepi politike, obenem pa ostati osredotočene na izvajanje posameznih nalog. Iz strokovne literature je razvidno, da naj bi se ta mešani pristop sprejemanja neodvisnih odločitev o politiki v okviru trdnih večstranskih odnosov na splošno izkazal za učinkovitega.

29.  Ali bi morala ECB sprejeti konkretne ukrepe za spodbujanje eura kot mednarodne valute?

Mednarodno vlogo eura podpirata izvajanje dobrih gospodarskih politik ter globlja in bolj dokončana ekonomska in monetarna unija, vključno z dokončanjem bančne unije in širjenjem unije kapitalskih trgov. V tem smislu bo dokončanje strukture EMU s povečanjem odpornosti euroobmočja pripomoglo k povečanju privlačnosti uporabe eura. K temu lahko pozitivno pripomorejo tudi pobude Eurosistema v zvezi s tržno infrastrukturo in plačili, ki prispevajo k večji učinkovitosti in povezovanju finančnih trgov v euroobmočju. Če želimo, da se bodo svetovni vlagatelji zanašali na euro kot varno valuto, je poleg tega bistveno, da se razširi ponudba sredstev z nizkim tveganjem, denominiranih v eurih.

30.  Kako verjetno je po vašem mnenju, da bo japonski jen ali kitajski juan ogrozil položaj eura kot druge najpomembnejše mednarodne valute?

Dolgoročno si je mogoče zamisliti večpolni mednarodni finančni sistem, v katerem nima nobena valuta prevladujočega položaja. Ker so tako pri trgovini z blagom kot pri trgovini s sredstvi prisotni močni gravitacijski dejavniki, je verjetno, da bo ena ali več azijskih valut prevzelo opaznejšo čezmejno vlogo na regionalni in globalni ravni. To je odvisno od nadaljnjega napredka pri razvoju nacionalnih finančnih sistemov v teh državah, popolne liberalizacije finančnih računov in notranje usmerjenih ureditev denarne politike.

31.  Katera so glavna tveganja/priložnosti za euro v prihodnosti?

Institucionalne reforme, izvedene po krizi, so izboljšale odpornost euroobmočja. Hkrati bi njegovo povezanost dodatno izboljšal večji napredek pri vzpostavljanju bančne unije in unije kapitalskih trgov ter krepitvi delitve tveganj (skupaj s krepitvijo nacionalnih politik). Oblikovalci politik imajo zato zlasti v nekriznih časih priložnost, da dosežejo institucionalni napredek na nacionalni ravni in ravni celotnega območja. Nasprotno pa je glavni dejavnik tveganja uresničevanje alternativnih možnosti politike, ki povečujejo nestabilnost in vzbujajo dvome glede skupne zaveze k vzpostavitvi odpornega euroobmočja.

32.  Ali bi morala biti ECB zaskrbljena glede tveganja morebitne „valutne vojne“ z ZDA? Ali bi morala ECB razmisliti o sprejetju bolj nedvoumne komunikacijske politike o tečajni politiki v zvezi z eurom?

Euroobmočje in Združene države Amerike sta veliki valutni območji, ki lahko vodita notranje usmerjene monetarne strategije, saj imata euro oziroma ameriški dolar prevladujočo vlogo pri delovanju teh gospodarstev in finančnih sistemov. Zato se niti ECB niti ameriški centralni banki ni treba osredotočati na menjalni tečaj, da bi zagotavljali stabilnost cen, čeprav je lahko menjalni tečaj pomemben transmisijski mehanizem denarne politike. Hkrati so lahko velike in nenadne spremembe tečaja moteče, zato velike centralne banke ohranjajo možnost, da atipično posežejo na valutne trge.

33.  Ali bi po vašem osebnem mnenju morala ECB kupiti več obveznic EIB, da bi v skladu s primarnimi in sekundarnimi cilji ECB prispevala k financiranju evropskih naložb?

Nadnacionalne obveznice (vključno z obveznicami EIB) so pomemben del trga obveznic, denominiranih v eurih, pri čemer je Eurosistem pomemben imetnik takšnih obveznic v okviru programa nakupov vrednostnih papirjev javnega sektorja. Obenem je področje nadnacionalnih obveznic premajhno, da bi lahko bile te obveznice primarni cilj tržnih operacij Eurosistema in da bi bilo z njimi mogoče izpolniti cilj programa v zvezi z denarno politiko.

Opozoriti je treba, da je v skladu s členom 123 Pogodbe prepovedano, da bi Eurosistem na primarnem trgu kupoval obveznice, ki jih izda EIB. Te obveznice je zato mogoče kupovati le na sekundarnem trgu, in sicer ob upoštevanju veljavnih kriterijev primernosti, vključno z omejitvami glede izdaje in izdajateljev.

34.  Ali menite, da bi morale nove države članice kandidatke izpolnjevati dodatne pogoje, preden bi lahko postale nove članice euroobmočja, na primer pridružitev bančni uniji prek EMN, učinkovito obvladovanje tveganj pranja denarja, izkazovanje primerljivo stabilnih nepremičninskih trgov ali učinkovit nadzor nad korupcijo?

Bistveno je, da vsaka država, ki namerava sprejeti euro, sledi ustrezni poti ter upošteva modalitete in časovni okvir, kar vključuje vsaj dveletno sodelovanje v ERM II brez težav.

Ne glede na to bo po vzpostavitvi bančne unije vsaka država, ki bo sprejela euro, hkrati vstopila tudi v bančno unijo. Države članice, ki se želijo pridružiti euroobmočju, bi zato morale biti pripravljene tudi na sodelovanje v enotnem mehanizmu nadzora in enotnem mehanizmu za reševanje. Od držav članic se zato zahteva, da vzpostavijo tesno sodelovanje z ECB, pri čemer je kot del tega procesa potrebna tudi celovita ocena bank držav članic, opravljena v okviru bančnega nadzora ECB.

35.  Ameriška centralna banka in Banka Kanade sta nedavno napovedali pregled svojega okvira denarne politike. Ali menite, da je dvajset let po uvedbi eura čas, da se podoben pregled opravi tudi pri ECB?

Kot je razvidno iz teh primerov, je smiselno opravljati redne preglede okvirov denarne politike. Prepričan sem, da bo Svet ECB to vprašanje obravnaval pravočasno.

36.  Kakšno vlogo bodo vašem mnenju v prihodnosti imele gotovinske transakcije v primerjavi z digitalnimi?

Očitno je, da imajo digitalne transakcije pomembne prednosti. Ob tem je treba še vedno rešiti nekatera vprašanja (vključno z vzpostavitvijo ravnovesja med anonimnostjo in sledljivostjo pri digitalnih transakcijah), saj bomo šele potem lahko povsem sproščeni glede prehoda na digitalne transakcije. Centralne banke se lahko prilagodijo različnim stopnjam digitalizacije, pri čemer svetovna skupnost centralnih bank temeljito proučuje te trende.

37.  Kaj menite o omejitvi nekaterih bankovcev visoke vrednosti?

Sodeloval sem pri pregledu apoenske sestave bankovcev iz serije Evropa, ki ga je maja 2016 opravil Svet ECB, in podprl zadevno odločitev. Svet ECB je sklenil, da ne bo več tiskal bankovca za 500 EUR zaradi pomislekov, da bi lahko omogočal nezakonite dejavnosti. Vseeno pa ta bankovec ostaja zakonito plačilno sredstvo in ga bo mogoče vedno zamenjati pri nacionalnih centralnih bankah, prav tako bo ohranil svojo vrednost.

C.  Finančna stabilnost in nadzor

38.  Kako lahko obravnavamo zapuščino krize, tj. visoke ravni slabih posojil in tveganja v pretoku slabih posojil? Kako ocenjujete problem slabih posojil v bilancah stanja srednjih in malih kreditnih institucij? Katere ukrepe bi morala sprejeti ECB/EMN za zagotovitev, da imajo vse banke v euroobmočju, ne le največje, ustrezno oblikovane rezervacije za slaba posojila?

Jasno je, da se je treba reševanja slabih posojil lotiti odločno. Ker bodo v primeru prihodnjega upada gospodarske rasti nestabilnost bančnega sistema povečala zlasti neobravnavana slaba posojila, je pomembno, da se to vprašanje rešuje v obdobjih, ko so kazalniki gospodarske uspešnosti pozitivni. Nadzorne pobude v okviru bančnega nadzora ECB so obrodile prve sadove. Kar zadeva pomembne institucije, se stopnja slabih posojil znižuje, in sicer je s približno 7,5 % na začetku leta 2015 padla na 4,2 % v tretjem četrtletju leta 2018.(5) V smernici, ki je bila izdana marca 2017 v okviru bančnega nadzora ECB, je navedeno, da bi morale banke izvajati strategije v zvezi s slabimi posojili za zmanjševanje obsega slabih posojil. Ta smernica, ki se uporablja za vse pomembne institucije v euroobmočju, je bila dopolnjena še z dodatkom, objavljenim marca 2018. Zakonodaja EU za obravnavo slabih posojil v okviru prvega stebra je nadaljnji nujen element za vzpostavitev minimalnih ravni rezervacij, predpisanih z zakonodajo, in okrepitev tega, kako bodo banke v EU v prihodnje obravnavale slaba posojila.

Čeprav orodja, ki so na voljo večjim bankam (vključno s prodajo portfeljev slabih posojil nebančnim vlagateljem), niso na voljo tudi manjšim bankam, je za finančno stabilnost najpomembnejši skupni obseg slabih posojil, zato bi morali tudi nacionalni nadzorniki manjših bank sprejeti ukrepe za zagotavljanje, da se ta težava obravnava.

39.  Kako ocenjujete visoko raven sredstev stopnje 2 in 3 v številnih bilancah stanja bank? So ta sredstva ustrezno upoštevana v veljavnem nadzornem okviru?

Z EMN se ocenjuje zanesljivost praks vrednotenja, ki jih izvajajo banke, da bi se spodbujala ozaveščenost o povezanih tveganjih ter izvajanje preudarnih pristopov vrednotenja in obvladovanja tveganja, in sicer s kombinacijo nadzornih orodij. EMN uporablja celoten nabor svojih nadzornih instrumentov za zagotavljanje zanesljivosti praks vrednotenja, ki jih izvajajo banke, pri čemer so bili od uvedbe EMN za obravnavo tega vprašanja namenjeni precejšnji viri, začenši s pregledom kakovosti sredstev v okviru celovite ocene iz leta 2014. Pristop EMN k tveganju v zvezi z vrednotenjem kompleksnih sredstev temelji na kombinaciji okrepljenega spremljanja, poglobljenih analiz in inšpekcijskih pregledov na kraju samem. V okviru teh inšpekcijskih pregledov se ocenjujeta trdnost in učinkovitost okvira vrednotenja ter kontrole v zvezi z modeli določanja cen, ki se uporabljajo za določitev poštenih vrednosti. Poseben poudarek misij je na pravilni razporeditvi pozicij glede na hierarhijo poštene vrednosti (tj. pravilni razvrstitvi), vključujejo pa tudi testiranje posameznih transakcij. Nazadnje je treba tudi poudariti, da se je v zadnjih letih močno zmanjšal relativni pomen sredstev in obveznosti poštenih vrednosti (stopnje 1, 2 in 3 skupaj) za banke, ki so predmet EMN.

40.  Kaj menite o zakonodajni ureditvi subjektov, ki opravljajo dejavnosti bančništva v senci? Ali bi moral biti EMN pooblaščen za nadzor bančništva v senci? Ali menite, da obstajajo regulativne in nadzorne vrzeli, ki bi jih morali obravnavati v bližnji prihodnosti? Kakšna bi morala biti vloga EMN v zvezi s finančno tehnologijo?

Pri krepitvi regulativnega in nadzornega okvira EU za nebančne subjekte je bil dosežen velik napredek. Zlasti regulativni okviri za listinjenje, sklade denarnega trga in investicijske sklade, ki so bili vzpostavljeni po krizi, so temelji za omejitev tveganj v nebančnem finančnem sektorju. Hkrati se v Evropi in po svetu povečuje delež nebančnega finančnega posredništva, kar bi lahko imelo posledice za finančno stabilnost in financiranje realnega sektorja. V zadnjih desetih letih se je v euroobmočju na primer hitro povečal sektor investicijskih skladov, pri čemer so se vsa sredstva v lasti s 4,5 bilijona EUR konec leta 2008 povečala na 12,2 bilijona EUR konec leta 2018.(6) Obvezniški skladi EU so povečali spreminjanje likvidnosti ter prevzemajo dodatna kreditna in obrestna tveganja. Za obravnavo novih in nastajajočih tveganj, ki izhajajo iz nebančnega finančnega posredništva, moramo tesno spremljati sektor ter, splošneje, razviti nabor makrobonitetnih orodij za investicijske sklade in nebančno financiranje. V zvezi z investicijskimi podjetji, ki so velika, kompleksna in medsebojno povezana ter opravljajo dejavnosti, podobne bančnim, in ki bi lahko pomenila sistemska tveganja, bi zato morali zagotoviti, da sta njihova zakonska ureditev in nadzor usklajena z zakonsko ureditvijo in nadzorom sistemskih bančnih institucij. Smiselno bi bilo, da se v okviru EMN na primer nadzirajo velika borznoposredniška podjetja zaradi tesnih povezav med dejavnostmi borznih posrednikov in bančnim sistemom.

Konkurenca s strani finančnotehnoloških podjetij in nebančnih finančnih posrednikov bi lahko pomenila izziv za ustvarjanje dobička v bankah, vendar bi lahko tudi ustvarila priložnosti za diverzifikacijo dohodka in znižanje stroškov. Jasno bi moralo biti, da morajo nadzorniki (vključno z EMN) enako obravnavati tradicionalna in finančnotehnološka podjetja ter za obe skupini podjetij imeti enaka regulativna pričakovanja.

41.  Kaj menite o možnih ukrepih za dokončanje bančne unije z evropskim sistemom zajamčenih vlog in skupnim fiskalnim varovalnim mehanizmom, vključno s potrebnim izvajanjem obstoječe zakonodaje o bančni uniji in tekočim delom, povezanim z delitvijo in zmanjševanjem tveganja?

Dogovor o skupnem varovalnem mehanizmu za enotni sklad za reševanje je pomemben korak pri prehodu na bolj dokončano bančno unijo. Hkrati je mogoče morebitne koristi, ki izhajajo iz polno delujoče bančne unije, sprostiti le na podlagi še globlje skupne zaveze k finančni stabilnosti in enotnemu sistemu jamstva za vloge. Tako visoka stopnja delitve tveganj je seveda tesno povezana z zmanjšanjem asimetričnih tveganj v državah članicah. Poleg ukrepov za nadaljnjo okrepitev trdnosti bančnega sektorja je občutljivost nacionalnih bančnih sistemov na nacionalne državne obveznice še naprej ovira za polno delujočo bančno unijo. To potencialno pogubno povezavo bi lahko med drugim oslabili z zmanjšanjem pristranskosti v korist domače države pri portfeljih državnih obveznic, ki jih imajo banke. To bi bilo mogoče doseči na različne načine, med drugim z inovacijami, kot je spodbujanje vrednostnih papirjev, kritih z državnimi obveznicami (SBBS).

42.  Katera so po vašem mnenju tveganja za finančno stabilnost, povezana s posojili s finančnim vzvodom?

Centralne banke in finančni regulatorji temeljito proučujejo rast trgov posojil s finančnim vzvodom. Čeprav obstajajo razumljivi pomisleki glede te kategorije posojil, pa je treba upoštevati tudi omejeno relativno velikost tega trga in porazdelitev tveganj med različnimi vrstami končnih vlagateljev.

43.  S katerimi izzive bi se po vašem mnenju soočila ECB, če bi se evropski mehanizem za stabilnost (EMS) preoblikoval v Evropski denarni sklad (EDS)?

Dogovor o tem, da se mehanizem EMS okrepi in opremi s finančnimi instrumenti, ki jih potrebuje za opravljanje svojih nalog, je pozitiven dosežek. Kar zadeva nadaljnje ukrepe, sta zlasti pomembni dve prednostni nalogi. Prvič, pomembno je, da se pri dogovoru spoštujejo vloge, ki so različnim institucijam dodeljene s Pogodbama EU in sekundarno zakonodajo, kot je uredba o EMN. Drugič, začetek pogajanj o pogodbi o EMS je dobra priložnost za okrepitev okvira upravljanja EMS. Jasna struktura za neodvisnost osebja pri MDS bi bila na primer dobra predloga za EMS. Ti dejavniki so podrobneje pojasnjeni v nedavnem mnenju ECB o tej zadevi.(7)

44.  Kako ocenjujete sodelovanje ECB v okviru programov finančne pomoči? Kako se bo po vašem mnenju v prihodnje razvijalo morebitno sodelovanje ECB v programih finančne pomoči in pri nadzoru po izteku programa?

ECB je v programih za prilagoditev sodelovala na zahtevo držav članic, in sicer da bi dopolnjevala strokovno znanje Komisije. Jasen poudarek sodelovanja ECB bi moral biti na finančni stabilnosti in vprašanjih finančnega sektorja ter makroekonomski razsežnosti proračunske politike. Kar zadeva pooblastila, ECB ne bi smela biti vključena v mikroekonomska vprašanja, kot so proračunske postavke, zasnova sistemov socialne zaščite, programi privatizacije ter strukturne reforme trgov dela in proizvodnih trgov.

45.  Kaj menite o potrebi po zagotovitvi strogega ločevanja med denarno politiko in bančnim nadzorom ter kakšne reforme so po vašem mnenju potrebne za okrepitev in spodbujanje takega ločevanja?

Podpiram načelo ločevanja, ki v smislu delovanja EMN v praksi dobro deluje. Hkrati je jasno, da imajo nadzorniki in uradniki centralnih bank pomembno vzajemno korist od članstva v isti organizaciji. Na eni strani bi moralo makroenonomsko strokovno znanje centralnobančnega osebja ECB nadzornikom pomagati pri ocenjevanju kreditnih tveganj, na drugi strani pa analiza zbirnih bančnih podatkov uradnikom s področja denarne politike omogoča boljše razumevanje poti finančnega prenosa.

46.  Kako bi lahko EMN in SRB okrepila svoje sodelovanje?

V skladu z memorandumom o soglasju se sodelovanje med ECB in SRB še naprej izboljšuje, pri čemer se nadaljujejo redne in priložnostne izmenjave informacij. To velja za vsakodnevne dejavnosti in razmere kriznega upravljanja (npr. odločitve v zvezi s propadom ali verjetnim propadom banke). Vem, da zadevna odbora dejavno sodelujeta in da je sodelovanje tesno tudi na tehnični ravni. Prepričan sem, da bo to sodelovanje še tesnejše, ko bosta EMN in SRB kot instituciji pridobili več izkušenj.

47.  Kaj menite o sedanji institucionalni ureditvi ESRB pod okriljem ECB, kar zadeva njegove konkretne dosežke na področju makrobonitetnega nadzora?

Makrobonitetna in denarna politika se dopolnjujeta. Makrobonitetne politike zmanjšujejo tveganja za finančno stabilnost na nacionalni ravni in ravni celotnega območja, kar omogoča popolno svobodo pri izpolnjevanju posebnega cilja denarne politike, in sicer ohranjanja stabilnosti cen. Postopki odločanja in organa ESRB (splošni odbor) in ECB (Svet ECB) so jasno ločeni s pravom EU. Med ocenjevanjem finančne stabilnosti, ki ga opravlja ESRB, in nalogami denarne politike, ki jih opravlja ECB, ne vidim nikakršnega pomembnega navzkrižja interesov. Poleg tega bi bilo zaradi strokovnega znanja osebja ECB neučinkovito in drago, če bi se onemogočalo sodelovanje med sekretariatom ESRB in ECB.

48.  Kaj menite o strukturni reformi bančnega sektorja, kar zadeva institucije, ki so prevelike in preveč medsebojno povezane, da bi propadle, hranilnice, splošno vprašanje dobičkonosnosti bančnega sektorja v EU in nadaljnje ukrepe v zvezi z njegovo strukturo, da bi se izpolnile potrebe realnega sektorja in dolgoročnega financiranja?

Banke v euroobmočju se srečujejo z raznolikimi izzivi, ki so povezani s cikličnimi in strukturnimi značilnostmi trgov, na katerih delujejo. Čeprav so se nekateri ciklični izzivi za donosnost bank zmanjšali, je še vedno pomembnih več strukturnih izzivov, ki še naprej omejujejo možnosti donosnosti. Ne obstaja enotna strukturna sprememba, ki bi jo morale uvesti banke v euroobmočju za zagotavljanje, da bo bančni sistem izpolnjeval potrebe realnega sektorja. Optimalna strategija bo odvisna od številnih dejavnikov, vključno z možnostmi za prihranek pri stroških, kot so racionalizacija distribucijskih kanalov, znižanje odhodkov in izboljšanje informacijskih sistemov, ter ukrepi za razširitev virov prihodkov na podlagi nadomestil. Številne bančne poslovne modele bi bilo treba modernizirati, da bi se oblikovali vzdržni načini za ustvarjanje dobičkov v okolju po krizi. Presežna zmogljivost in razdrobljenost glede na nacionalne meje do neke mere omejujeta donosnost nekaterih bančnih sektorjev v euroobmočju. Za konsolidacijo v bančnem sektorju je potrebno čezmejno opravljanje storitev z združitvami in pripojitvami bank in hranilnic v euroobmočju skupaj z zmanjšanjem bančnih struktur v razvijajoči se bančni uniji.

49.  Kako bi se lahko v bančni uniji učinkoviteje obravnavala pranje denarja in financiranje terorizma? Kakšno vlogo bi morala pri tem imeti ECB/EMN?

Vključenost v pranje denarja ali financiranje terorizma lahko pomeni veliko tveganje za banko, nenazadnje celo za njeno sposobnost preživetja. ECB v okviru svojih nadzornih funkcij zato zelo resno obravnava bonitetne posledice tveganj pranja denarja. Vendar pa ECB ni odgovorna za izvrševanje zakonodaje o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma. To je naloga nacionalnih organov za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma. Ta vprašanja bi bilo mogoče učinkoviteje obravnavati, če bi se pravočasno in zanesljivo prejemale informacije o tveganjih in kršitvah zahtev glede preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma s strani nadzorovanih subjektov.

50.  V nedavni zadevi, ki se je nanašala na malteško banko Pilatus, je ECB naletela na pravne ovire pri preklicu dovoljenja tega posojilodajalca po tem, ko je bil marca v Združenih državah Amerike zaradi domnevnega pranja denarja in bančne goljufije aretiran njen predsednik. Ta zamuda naj bi nastala zaradi nejasnih pravil in prevelikih diskrecijskih pravic nacionalnih nadzornikov. Kako na podlagi sedanjih bonitetnih pooblastil ECB ocenjujete njeno zmogljivost za preprečevanje pranja denarja in učinkovito delovanje v tovrstnih primerih v prihodnosti?

ECB je v celoti odvisna od informacij, ki jih zagotavljajo nacionalni organi za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma (neposredno ali posredno prek nacionalnih bonitetnih nadzornikov). Cilj sporazuma med ECB in nacionalnimi nadzorniki za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma je spodbujati in izboljšati izmenjavo informacij v zvezi s preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma med sodelujočimi organi. V sporazumu je zlasti podrobno opisan postopek za vložitev zahteve po informacijah in predložitev informacij (na zahtevo in lastno pobudo), v njem so določene tudi kontaktne točke, ki naj bi jih podpisnice sporazuma vedno dajale na voljo.

51.  Kako se bodo po vašem mnenju glede na nedavne afere v EU upoštevala tveganja pranja denarja, ko bo ECB ocenjevala finančno stabilnost bank? Ali se strinjate, da bi bilo treba v EU centralizirati nadzor preprečevanja pranja denarja v eni sami agenciji in da bi bilo treba medtem pristojnim organom omogočiti, da podatke o obdavčitvi uporabljajo za namene preprečevanja pranja denarja?

Za boj proti pranju denarja je potreben vseevropski pristop. Ker je pranje denarja pogosto čezmejni pojav, je lahko sedanji okvir učinkovit le toliko, kolikor je učinkovit najšibkejši člen v verigi nacionalnega izvajanja v državah članicah. Zadnji pregled direktive o preprečevanju pranja denarja morda ne bo zadostoval za zagotavljanje nemotenega in celovitega sodelovanja med ustreznimi nadzornimi organi. Razmisliti bi bilo treba o višji ravni usklajenosti veljavnih pravil. Vendar je predvsem Evropska komisija odgovorna za to, da opravi potrebne ocene in predlaga, kako bi se lahko nadalje razvijal okvir EU za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma.

52.  ZDA imajo v primerjavi z euroobmočjem bolj povezan finančni sektor, kar je ključno za zmanjševanje učinka škodljivih pretresov (odpornost). Vendar je svetovna gospodarska kriza pokazala, da so finančnih mreže obenem odporne in krhke: iste značilnosti, zaradi katerih je sistem pod določenimi pogoji odpornejši, so lahko pod drugimi pogoji pomemben vir sistemskega tveganja in nestabilnosti. Ali je globlje finančno povezovanje vedno v skladu s ciljem finančne stabilnosti? Kateri bi morali biti cilji unije kapitalskih trgov?

Z okvirom „finančne trileme“ je natančno opredeljena osnovna zahteva za uspešno usklajevanje finančnega povezovanja in finančne stabilnosti. Potreben je zlasti skupni regulativni in nadzorni okvir, skupaj s centralnimi bankami, ki lahko v kriznih obdobjih delujejo v podporo finančni stabilnosti. Tragedija prvega desetletja monetarne unije je bila, da zelo hitremu povečanju obsega čezmejnega kreditiranja ni sledilo povezovanje finančnega nadzora. EMN in evropski nadzorni organi (EBA, ESMA, EIOPA) v obdobju po krizi sodelujejo pri razvoju skupnega pristopa k nadzoru, in sicer znotraj skupnega pravnega okvira, določenega v CRR/CRD. Povezovanju finančnega sistema je sledila tudi ustanovitev Enotnega odbora za reševanje (SRB), enotnega sklada za reševanje in evropskega mehanizma za stabilnost (EMS). Poleg tega lahko dejavna uporaba makrobonitetnih politik prispeva tudi k omejevanju morebitnih tveganj za finančno stabilnost, ki izhajajo iz finančnega povezovanja.

Upoštevati je treba tudi morebitne koristi, ki jih prinaša finančno povezovanje. Poleg spodbujanja obsega, potrebnega za povečanje konkurence in zagotavljanje stroškovne učinkovitosti v tržnih segmentih z visokimi fiksnimi stroški, je geografska razpršenost pomemben element za zaščito vlagateljev in potrošnikov pred izpostavljenostjo tveganjem, povezanih s posameznimi državami. Zato lahko nadaljnji napredek pri vzpostavljanju bančne unije in unije kapitalskih trgov izboljša stabilnost vseh držav članic.

D.  Delovanje ECB ter demokratična odgovornost in preglednost

53.  Kakšen bo vaš osebni pristop k socialnemu dialogu z uslužbenci ECB?

Socialni dialog je bistven element evropskega socialnega modela. Na ravni ECB in ESCB je pomembno, da vodstvo in predstavniki zaposlenih neposredno sodelujejo. Vem, da je bil pri ECB v zadnjem času dosežen napredek glede delovne obremenitve, delovnega časa in prožnosti. Moje osebno mnenje je, da sta tesno sodelovanje in pogovor s predstavniki zaposlenih za zagotavljanje, da je vodstvo v celoti seznanjeno s stališči in da jih razume, pomembna elementa za vzpostavitev trajnostnega in izpolnjujočega delovnega okolja.

54.  EP ima pomembno vlogo pri odgovornosti ECB. Do kakšnih ugotovitev pridete na podlagi primerjave z drugimi jurisdikcijami (npr. kongres ZDA/centralna banka ZDA v primerjavi z EP/ECB v primerjavi s parlamentom Združenega kraljestva/centralno banko Bank of England)?

Neodvisnost mora spremljati odgovornost. Če naj se centralnim bankam zaupa visoka stopnja neodvisnosti, je ključno, da se dokaže, da se ta neodvisnost ustrezno izvaja.

Evropski parlament ima kot institucija, ki zastopa državljane EU, temeljno vlogo pri zagotavljanju odgovornosti ECB, in sicer s sodelovanjem predsednika ECB na rednih zaslišanjih pred odborom ECON in v drugih razpravah na plenarnih zasedanjih, predstavitvijo letnega poročila odboru ECON, pisnimi odgovori na vprašanja, ki jih postavijo poslanci EP – ti odgovori se objavijo –, in drugimi mehanizmi. V interesu ECB je, da v celoti in pravočasno prek teh različnih forumov odgovori na vprašanja poslancev EP, saj ta običajno odražajo pomisleke, ki jih ima širša javnost v različnih državah članicah. Z izboljšanjem splošnega razumevanja politik ECB se poleg tega izboljšuje tudi učinkovitost teh politik, ki je po navadi odvisna od tega, ali se gospodinjstva, podjetja in udeleženci na trgu odzivajo na te ukrepe politike.

ECB upošteva izkušnje in spoznanja iz drugih jurisdikcij (in iz širšega razvoja razmišljanja o odgovornosti neodvisnih institucij) ter se je temu primerno odzvala s spremembo načina svojega komuniciranja. Tako na primer objava poročil o razpravah, ki potekajo v Svetu ECB, omogoča, da poslanci Evropskega parlamenta, udeleženci na trgu in državljani bolje razumejo, kako razmišljamo. Tudi veliko število publikacij, ki jih izdaja ECB, je pomemben element pri zagotavljanju, da je proces oblikovanja politik čim preglednejši, kar je nadalje okrepljeno s sodelovanjem na novih kanalih družbenih medijev.

Omeniti je treba tudi, da so prakso ECB, da organizira tiskovno konferenco po vsaki spremembi denarne politike, zdaj prevzele tudi druge institucije.

Poudariti je treba, da je bil ob prevzemu novih odgovornosti, na primer nadzora, vzpostavljen revidiran okvir odgovornosti. ECB deluje v edinstvenem institucionalnem okolju in se odziva na nove zahteve po večjem nadzoru, preglednosti in odgovornosti. Na splošno sem prepričan, da se bo komunikacijska strategija ECB v prihodnjih letih še naprej razvijala.

55.  S katerimi ukrepi in prihodnjimi reformami bi se po vašem mnenju lahko okrepila demokratična odgovornost ECB do Evropskega parlamenta?

Glavni poudarek bi moral biti na zagotavljanju, da sedanji model sodelovanja med ECB in Evropskim parlamentom (kot je opisan zgoraj) deluje čim boljše. ECB bi morala biti na primer vedno odprta za povratne informacije poslancev Evropskega parlamenta glede kakovosti in pravočasnosti odgovorov na vprašanja. Glede na razvoj komunikacijskih sredstev in inovacij v zvezi z njimi bi morala biti ECB odprta za nove oblike sodelovanja.

Odkar sem začel opravljati funkcijo guvernerja centralne banke Irske, sta odgovornost in preglednost osrednja elementa strategije banke, kar odraža našo vizijo, in sicer uživati zaupanje javnosti in spoštovanje drugih centralnih bank. Dejansko je centralna banka Irske prejela nagrado za preglednost na dogodku Central Banking Awards kot priznanje za svoje visoke standarde preglednosti in odgovornosti. K temu je pripomoglo več dejavnikov, in sicer to, kako obravnavamo zahteve za dostop do informacij javnega značaja, objava zapisnikov sej komisije (upravnega odbora) banke in zapisov ključnih medijskih intervjujev ter preglednost v zvezi z zadevami, kot so naši potni stroški, organizacijske politike in plačne lestvice. Vedno bi morali biti odprti za učenje, razvoj in inovacije.

56.  Kaj bi lahko ECB konkretno storila, da bi v prihodnosti za najvišje funkcije ECB kandidirale ženske in da bi se izboljšala uravnotežena zastopanost spolov v ECB? Kako nameravate osebno prispevati k bolj uravnoteženi zastopanosti spolov v ECB?

Uravnotežena zastopanost spolov (zlasti na višjih ravneh) je vprašanje, ki ne zadeva le ECB, temveč tudi Eurosistem, svetovno centralno bančništvo ter celo makroekonomsko in finančno stroko. Pri centralni banki Irske štiri najvišje politične položaje zasedajo dva moška in dve ženski (in sicer položaje guvernerja, dveh namestnikov guvernerja in generalnega direktorja za finančno poslovanje). Na splošnejši ravni ženske predstavljajo 40 % višjega vodstva in 46 % vodij oddelkov. Vsak dan sem priča vrednosti uravnotežene zastopanosti spolov pri oblikovanju politik in organizacijskem razvoju.

Eno pomembno načelo pri vzpostavljanju trajnostnih in naprednih delovnih mest je spodbujanje zdravega ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem. To koristi moškim in ženskam, saj lažje usklajujejo zahteve vodilnih položajev in družinsko življenje.

Drugo pomembno načelo je zagotavljanje, da se merila za napredovanje osredotočajo na potencial kandidatov, ne pa na dolžino življenjepisa. S tem pristopom se lažje upoštevajo bolj raznolike delovne izkušnje.

Tretje načelo je sprejetje portfeljnega pristopa pri imenovanjih na položaje na različnih ravneh v organizaciji, da je ustrezno uravnotežen kolektivni profil vsake ravni.

57.  Kaj menite o možnih izboljšavah odgovornosti ECB do Evropskega računskega sodišča, kar zadeva njeno operativno učinkovitost?

V Pogodbi je določena pristojnost Računskega sodišča za preverjanje operativne učinkovitosti upravljanja ECB. ECB v zadnjih nekaj letih sodeluje z Računskim sodiščem ter ceni njegovo delo in prispevek k nadaljnji krepitvi operativne učinkovitosti vodenja ECB.

Odprt sem za nadaljnje sodelovanje pri opredelitvi podrobnosti morebitne medinstitucionalne ureditve za izmenjavo informacij z Računskim sodiščem v mejah Pogodbe. V interesu ECB je zagotoviti, da lahko Računsko sodišče učinkovito izvaja svoje naloge.

58.  Kaj menite o tem, da Svet v preteklosti v enem primeru ni upošteval mnenja EP v zvezi z imenovanjem člana odbora?

Zasnovo postopka imenovanja članov izvršilnega odbora je ustrezno prepustiti zakonodajalcema EU.

59.  Ali bi sprejeli imenovanje v izvršilni odbor ECB, če bi EP glasoval proti njemu?

Počaščen sem, da me je moja vlada predlagala in da me je Svet za ekonomske in finančne zadeve priporočil Evropskemu svetu. Iskreno upam, da bo tudi Evropski parlament odobril priporočilo Sveta.

60.  Kako ocenjujete članstvo predsednika ECB Maria Draghija v Skupini tridesetih (G30)? Ali podpirate zahtevo evropske varuhinje človekovih pravic, naj predsednik ECB prekine članstvo v skupini G30, da bi ohranil integriteto evropskih institucij kot celote?

Ključno je, da člani izvršilnega odbora ECB ravnajo v skladu z načeli trdne preglednosti in dobrega upravljanja.

ECB je v odgovoru na sklep evropske varuhinje človekovih pravic navedla, da mora biti članom njenih organov odločanja dovoljeno članstvo v forumih, ki vključujejo predstavnike nadzorovanih subjektov, in udeležba na povezanih srečanjih, če se šteje, da so takšna srečanja pomembna in koristna za centralne bančnike pri izpolnjevanju njihovih pooblastil, in če je njihovo članstvo v nekem forumu združljivo z načeli dobrega upravljanja. Strinjam se s tem stališčem. Poleg tega pozdravljam nedavne poteze skupine G30 za izboljšanje preglednosti, saj je objavila dnevne rede svojih srečanj in sprejela druge ukrepe.

(1)

Glej „Survey on the Access to Finance of Enterprises in the Euro Area: April to September 2018“ (Anketa o dostopu podjetij do financiranja: april–september 2018), ECB, november 2018.

(2)

Glej sporočilo za javnost „Monetary Developments in the Euro Area: December 2018“ (Monetarni razvoj v euroobmočju: december 2018), ECB, januar 2019.

(3)

Glej „The euro area bank lending survey: Fourth quarter of 2018“ (Raziskava o bančnih posojilih v euroobmočju: zadnja četrtina leta 2018), ECB, januar 2019.

(4)

Glej „Financial Stability Review, November 2018“ (Pregled finančne stabilnosti), ECB, november 2018.

(5)

Glej „Supervisory Banking Statistics: Third Quarter 2018“ (Statistični podatki bančnega nadzora: tretje četrtletje leta 2018), bančni nadzor ECB, januar 2019.

(6)

Vir: „Investment Funds Balance Sheet Statistics“ (Statistični podatki o bilancah stanja investicijskih skladov), ECB Statistical Data Warehouse (skladišče statističnih podatkov ECB).

(7)

Glej mnenje ECB (CON/2018/20).


POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov

Imenovanje člana izvršilnega odbora Evropske centralne banke

Referenčni dokumenti

05940/2019 – C8-0050/2019 – 2019/0801(NLE)

Datum posvetovanja / Zahteva za odobritev

14.2.2019

 

 

 

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

ECON

 

 

 

 

Poročevalec

       Datum imenovanja

Roberto Gualtieri

11.2.2019

 

 

 

Obravnava v odboru

26.2.2019

 

 

 

Datum sprejetja

26.2.2019

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

33

8

6

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Pervenche Berès, Esther de Lange, Markus Ferber, Jonás Fernández, Giuseppe Ferrandino, Sven Giegold, Roberto Gualtieri, Brian Hayes, Gunnar Hökmark, Cătălin Sorin Ivan, Petr Ježek, Othmar Karas, Wolf Klinz, Werner Langen, Bernd Lucke, Olle Ludvigsson, Ivana Maletić, Gabriel Mato, Alex Mayer, Bernard Monot, Luděk Niedermayer, Stanisław Ożóg, Ralph Packet, Dariusz Rosati, Pirkko Ruohonen-Lerner, Anne Sander, Molly Scott Cato, Pedro Silva Pereira, Peter Simon, Theodor Dumitru Stolojan, Paul Tang, Ramon Tremosa i Balcells, Ernest Urtasun, Marco Valli, Babette Winter, Sotirios Zarianopulos (Sotirios Zarianopoulos)

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Eric Andrieu, Nessa Childers, Bas Eickhout, Sophia in ‘t Veld, Jeppe Kofod, Aleksejs Loskutovs, Thomas Mann, Andreas Schwab, Lieve Wierinck

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Ole Christensen, Danilo Oscar Lancini

Datum predložitve

1.3.2019

Zadnja posodobitev: 11. marec 2019Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov