Postopek : 2018/2119(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0159/2019

Predložena besedila :

A8-0159/2019

Razprave :

PV 13/03/2019 - 17
CRE 13/03/2019 - 17

Glasovanja :

PV 13/03/2019 - 19.13

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0201

POROČILO     
PDF 239kWORD 83k
4.3.2019
PE 631.920v02-00 A8-0159/2019

o evropskem semestru za usklajevanje ekonomskih politik: letni pregled rasti za leto 2019

(2018/2119(INI))

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

Poročevalec: Tom Vandenkendelaere

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane
 MNENJE Odbora za regionalni razvoj
 STALIŠČE V OBLIKI PREDLOGOV SPREMEMB Odbora za pravice žensk in enakost spolov
 INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o evropskem semestru za usklajevanje ekonomskih politik: letni pregled rasti za leto 2019

(2018/2119(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti členov 121(2), 126 in 136 ter protokola št. 12,

–  ob upoštevanju Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji,

–  ob upoštevanju Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti,

–  ob upoštevanju Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1175/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 1466/97 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik(1),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2011/85/EU z dne 8. novembra 2011 o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1174/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o izvršilnih ukrepih za odpravljanje čezmernih makroekonomskih neravnotežij v euroobmočju(3),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 1177/2011 z dne 8. novembra 2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 1467/97 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem(4),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij(5),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1173/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o učinkovitem izvrševanju proračunskega nadzora v euroobmočju(6),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 473/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o skupnih določbah za spremljanje in ocenjevanje osnutkov proračunskih načrtov ter zagotavljanje zmanjšanja čezmernega primanjkljaja držav članic v euroobmočju(7),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 472/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o okrepitvi gospodarskega in proračunskega nadzora v državah članicah euroobmočja, ki so jih prizadele ali jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo(8),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 21. novembra 2018 z naslovom Letni pregled rasti za leto 2019: Za močnejšo Evropo kljub svetovni negotovosti (COM(2018)0770) in Poročila o mehanizmu opozarjanja za leto 2019 (COM(2018)0758),

–  ob upoštevanju letnega poročila Evropskega fiskalnega odbora z dne 10. oktobra 2018,

–  ob upoštevanju Evropskih napovedi gospodarskih gibanj, ki ju je Komisija objavila jeseni 2018 in pozimi 2019,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/825 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o uvedbi programa za podporo strukturnim reformam za obdobje 2017–2020 ter o spremembi uredb (EU) št. 1303/2013 in (EU) št. 1305/2013(9),

–  ob upoštevanju poročila o staranju za leto 2018, ki ga je Komisija objavila 25. maja 2018,

–  ob upoštevanju priporočila za priporočilo Sveta z dne 21. novembra 2018 o ekonomski politiki euroobmočja (COM(2018)0759),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2017 o boljšem delovanju Evropske unije z izkoriščanjem potenciala Lizbonske pogodbe(10),

–  ob upoštevanju poročila petih predsednikov z dne 22. junija 2015 o dokončanju evropske ekonomske in monetarne unije, bele knjige Komisije z dne 1. marca 2017 o prihodnosti Evrope in dokumenta Komisije z dne 31. maja 2017 z razmislekom o poglobitvi ekonomske in monetarne unije,

–  ob upoštevanju poročila Euroskupine voditeljem o poglobitvi ekonomske in monetarne unije z dne 4. decembra 2018,

–  ob upoštevanju izjave na vrhunskem srečanju EU z dne 14. decembra 2018,

–  ob upoštevanju resolucije Odbora regij z dne 10. oktobra 2018 o ekonomskih politikah euroobmočja v okviru letnega pregleda rasti za leto 2019(11),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, mnenj Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane in Odbora za regionalni razvoj ter stališča v obliki predlogov sprememb Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0159/2019),

A.  ker se zdaj začenja sedmo leto neprekinjene rasti evropskega gospodarstva; ker je bila napoved rasti v euroobmočju in rasti BDP v EU znižana in zdaj znaša 1,3 % oziroma 1,5 % za leto 2019 ter 1,6 % in 1,8 % za leto 2020 (EU27); ker se pričakuje, da bo stopnja rasti še naprej zmerna, deloma zato, ker so obeti glede svetovne rasti vse bolj zaskrbljujoči; ker se uspešnost na gospodarskem področju in področju zaposlovanja med državami članicami razlikuje;

B.  ker je decembra 2018 brezposelnost v euroobmočju znašala 7,9 %, v EU pa 6,6 %; ker je stopnja brezposelnosti, zlasti dolgotrajne brezposelnosti, v številnih državah članicah še vedno nad ravnjo pred krizo, še vedno pa je visoka tudi brezposelnost mladih;

C.  ker stopnja zaposlenosti v EU sicer narašča, a neenakomerno po državah članicah; ker je število zaposlenih v euroobmočju v tretjem četrtletju 2018 doseglo najvišjo kdaj zabeleženo raven, in sicer 146 milijonov; ker je velik del novih zaposlitev za določen čas;

D.  ker je gospodarska rast še vedno nestabilna in se med državami članicami razlikuje zaradi stalne geopolitični napetosti, ki vpliva na svetovno trgovino, ter vztrajne negotovosti glede prihodnosti odnosov Unije z Združenim kraljestvom;

E.  ker se Evropa še vedno spopada z naložbeno vrzeljo, čeprav je imela več let koristi od izjemno nizkih obrestnih mer, pogoji financiranja pa so tudi še vedno ugodni;

F.  ker se bo po podatkih Eurostata koeficient starostne odvisnosti starejših v EU predvidoma povečal z 29,3 % leta 2016 na 52,3 % do leta 2080, če se politike ne bodo spremenile, kar pomeni manj kot dve delovno sposobni osebi na vsako starejšo osebo; ker v zvezi s tem obstajajo ogromne razlike med državami članicami;

G.  ker je zadnji dve desetletji skupna faktorska produktivnost v euroobmočju zaostajala za skupno faktorsko produktivnostjo glavnih svetovnih gospodarstev;

H.  ker naj bi delež javnega dolga v BDP v euroobmočju še naprej upadal kot v zadnjih letih in padel s približno 87 % v letu 2018 na približno 85 % v letu 2019; ker pa se glede na napoved Komisije pričakuje, da bo leta 2019 v desetih državah članicah delež javnega dolga v BDP presegal 60 %, v sedmih pa bo ta delež ostal nad 90 %; ker se ukrepi za zmanjšanje dolga v nekaterih državah članicah izvajajo počasi; ker naj bi po napovedih pet držav članic euroobmočja z visokim deležem javnega dolga v BDP v letu 2019 imelo znaten strukturni primanjkljaj;

I.  ker naj primanjkljaj v nobeni državi članici euroobmočja ne bi presegel praga 3 % BDP v letu 2019, skupni nominalni primanjkljaj euroobmočja pa naj bi se zmanjšal na 0,6 % v letu 2018 ter nato malce povečal na 0,8 % BDP v letu 2019;

J.  ker je dolgoročna vzdržnost javnih financ v državah članicah EU skrb vzbujajoča z vidika medgeneracijske pravičnosti;

K.  ker je bil presežek na tekočem računu najvišji leta 2017 in naj bi se v letih 2019 in 2020 nekoliko znižal ter ustalil na približno 3,6 % BDP v euroobmočju in 2,3 % BDP v EU, kar pomeni, da je med najvišjimi na svetu;

1.  pozdravlja Letni pregled rasti za leto 2019 Komisije, ki ponovno potrjuje pomen: 1) povečanja visokokakovostnih naložb, 2) reform, ki povečujejo rast produktivnosti, vključenost in institucionalno kakovost, ter 3) makrofinančne stabilnosti in zdravih javnih financ;

2.  poziva EU in njene države članice, naj ukrepajo odločno in usklajeno, da bi izpolnile cilj vključujoče in trajnostne rasti, prevzamejo odgovornost za prihodnje generacije in s trajnostnimi in ustreznimi javnimi financami in sistemi socialne varnosti zagotovijo medgeneracijsko pravičnost ter s tem prihodnost naših socialnih držav;

3.  ugotavlja, da poročilo Komisije o staranju za leto 2018 kaže, da se bodo brez spremembe politike fiskalni stroški, povezani s pokojninami, zdravstvenim varstvom in dolgotrajno oskrbo, v naslednjih desetletjih predvidoma povečevali, saj se prebivalstvo Evrope še naprej opazno stara;

4.  poziva države članice, naj se na te demografske spremembe pripravijo z: 1) izvajanjem socialno uravnoteženih strukturnih reform za zmanjšanje teh stroškov, 2) povečanjem rasti produktivnosti, kar je bistveno za zagotavljanje trdne in trajnostne gospodarske rasti v prihodnosti, in 3) vzpostavitvijo ustreznih fiskalnih blažilnikov za spopadanje z naraščajočimi fiskalnimi stroški;

5.  pozdravlja dejstvo, da stopnja zaposlenosti v EU narašča, čeprav neenakomerno po državah članicah; ugotavlja, da sta dolgotrajna brezposelnost in brezposelnost mladih v nekaterih državah članicah še vedno visoki, zato so potrebne stalne reforme in naložbe, da bi mladim in dolgotrajno brezposelnim olajšali vstop na trg dela;

6.  poziva Komisijo, naj v skladu z dogovorjenim časovnim načrtom še naprej spodbuja poglobitev ekonomske in monetarne unije (EMU);

7.  poziva Komisijo, naj dokončanje enotnega trga uvrsti na vrh svojega seznama nalog;

Zagotavljanje visokokakovostnih naložb

8.  poudarja, da bi morale države članice za zagotovitev dolgoročne medgeneracijske poštenosti povečati produktivnost s produktivnimi naložbami, na primer v trajnostne infrastrukturne projekte za spodbujanje rasti, skladne s cilji OZN glede trajnostnega razvoja, da bi spodbudile prepotrebno potencialno gospodarsko rast;

9.  pozdravlja pozitivni prispevek naložbenega načrta za Evropo h gospodarski rasti in ustvarjanju delovnih mest; poudarja, da je Parlament že sprejel svoje pogajalsko stališče o programu InvestEU, in poziva, naj se čim prej doseže medinstitucionalni politični dogovor; je seznanjen s predlogom Evropskega računskega sodišča o izboljšanju geografske porazdelitve naložb, ki jih podpira Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI);

10.  ugotavlja, da je kljub uspehu naložbenega načrta za Evropo v euroobmočju še vedno prisotna naložbena vrzel; poudarja, da imajo javne in zasebne naložbe v sedanjih razmerah upočasnjene gospodarske rasti ter naraščajočih zunanjih tveganj in izzivov pomembno vlogo pri spodbujanju rasti in konvergence na evropski ravni;

11.  želi spomniti, da bi morale države članice pri uporabi proračunskih možnosti razlikovati med dolgoročnimi produktivnimi javnimi naložbami in tekočimi izdatki;

12.  poudarja, da je treba za povečanje rasti produktivnosti vlagati v znanja in spretnosti, inovacije, avtomatizacijo, digitalizacijo, raziskave in razvoj, trajnostno mobilnost in infrastrukturo v skladu s cilji strategije Evropa 2020; poudarja, da je treba vlagati v fizični in človeški kapital, zato poziva države članice, naj zagotovijo enak dostop do vseživljenjskega učenja, izpopolnjevanja in prekvalificiranja;

13.  meni, da bi reforme, s katerimi bi odpravili nesorazmerno upravno breme za naložbe, olajšale gospodarsko dejavnost in ustvarile ugodne pogoje za dolgoročno rast;

14.  poudarja, da se zaradi neposrednih tujih naložb znotraj Evrope lahko poveča produktivnost podjetja, ki vlaga, in lokalnih podjetij v regijah gostiteljicah, kar prispeva k doseganju ekonomske konvergence v Evropi; meni, da so jasna in izvršljiva pravila, enaki konkurenčni pogoji ter zmanjšani stroški zagotavljanja skladnosti ključnega pomena za privabljanje naložb;

15.   poudarja potrebo po popolnoma delujoči uniji kapitalskih trgov, saj bi bolje povezani finančni trgi lahko zagotavljali dodatne zasebne zmogljivosti delitve tveganj in mehanizme za zmanjševanje tveganja, olajšali čezmejne naložbe, realnemu gospodarstvu zagotavljali lažji dostop do financiranja in spodbujali trajnostne zasebne naložbe;

Usmerjanje prizadevanj v okviru reform na rast produktivnosti, vključevanje in kakovost institucij

16.  opozarja, da bi staranje delovne sile ob sicer enakih pogojih lahko znatno zaviralo rast evropske produktivnosti v naslednjih nekaj desetletjih; je še vedno zaskrbljen zaradi nizke konkurenčnosti in rasti produktivnosti v EU, zato poziva države članice, naj izvajajo socialno uravnotežene strukturne reforme za povečanje produktivnosti;

17.  poudarja, da je nujno treba preveriti ustreznost in dolgoročno finančno vzdržnost nacionalnih javnih pokojninskih sistemov; poudarja, da je potrebna reforma pokojninskih sistemov v zadevnih državah članicah, da bi zagotovili dolgoročno trajnostnost;

18.  se strinja s Komisijo, da bi morali biti višja rast produktivnosti in vključenost osrednja cilja nacionalnih reform;

19.  poudarja, da je treba med drugim za ohranitev vzdržnosti sistemov socialne varnosti povečati stopnjo delovne aktivnosti, zlasti zaradi vse večjega deleža starostne odvisnosti; zato poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe za spodbujanje vključevanja mladih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, na trg dela;

20.  ugotavlja, da bi lahko bila previsoka obdavčitev ovira za naložbe in delovna mesta; poziva k zmanjšanju visoke davčne obremenitve dela v Evropi; meni tudi, da bo zmanjšanje davčnega bremena za ljudi z nizkimi in srednjimi dohodki verjetno povečalo povpraševanje in spodbudilo rast; poudarja, da je treba izboljšati pobiranje davkov in bolje uskladiti upravne prakse na področju obdavčevanja, ter pozdravlja prizadevanja držav članic, ki izvajajo takšne reforme;

21.  poudarja, da digitalizacija, globalizacija, umetna inteligenca, avtomatizacija in tehnološke spremembe nudijo velik potencial za rast, močno spreminjajo naše trge dela in vplivajo na dinamiko rasti evropskih gospodarstev;

22.  poudarja, da glede na to, da je delovno aktivnega prebivalstva vse manj, zato bodo morali biti delavci bolj prilagodljivi in kvalificirani, potrebni pa bodo tudi bolj dinamični trgi dela, aktivne politike trga dela, vseživljenjsko učenje in usposabljanje ter izpopolnjevanje in prekvalifikacija delovne sile ter močnejše povezave med sistemi izobraževanja in usposabljanja ter podjetji, pa tudi dostopni sistemi socialne varnosti; vztraja, da je treba ta načela ustrezno upoštevati, da bi podprli vključujoče in dobro delujoče trge dela ter spodbujali kakovost delovnih mest, kot je določeno v evropskem stebru socialnih pravic;

23.  poudarja, da mala in srednja podjetja, ki so pomembno gonilo zaposlovanja, ne morejo v celoti izkoristiti potenciala evropskega enotnega trga zaradi zakonodajnih in upravnih ovir; poziva Komisijo, naj te ovire zmanjša; poziva jo tudi, naj obravnava nepošteno konkurenco in obdavčitev med malimi in srednjimi podjetji ter multinacionalkami; poudarja, kako pomembno je nadaljevati boj proti davčnim goljufijam, davčnim utajam in izogibanju davkom;

24.  želi spomniti na pomen prijaznega upravnega in regulativnega okolja ob zadostnem varstvu potrošnikov, da se podjetjem omogoči lažji dostop do financiranja in čezmejno zbiranje sredstev; pozdravlja, da je v letnem poročilu o rasti poudarek na potrebi po izboljšanju kakovosti javne uprave, kar naj bi zajemalo vse ravni upravljanja; poziva države članice, naj odpravijo nepotrebne ovire za zasebne in javne naložbe na lokalni in regionalni ravni;

25.  poudarja, da je za obvladovanje morebitnih pretresov v prihodnosti potreben napredek pri poglabljanju ekonomske in monetarne unije; opozarja, da bo poglabljanje ekonomske in monetarne unije zahtevalo močno politično zavezo, učinkovito upravljanje in demokratično odgovornost; opozarja na pomen odpornega bančnega sektorja in njegovega učinkovitega in ustreznega upravljanja, ki ohranja finančno stabilnost; poziva k postopnemu dokončanju bančne unije z verodostojnim evropskim sistemom jamstva za vloge in stalnimi prizadevanji za zmanjšanje slabih posojil; je seznanjen z mandatom, ki ga je vrh držav euroobmočja podelil Euroskupini, za oblikovanje proračunskega instrumenta za konvergenco in konkurenčnost;

Zagotavljanje makroekonomske stabilnosti in zdravih javnih financ

26.  poudarja, da makrofinančna stabilnost in trdne javne finance ostajajo pogoj za trajnostno rast;

27.  ugotavlja, da večji delež starejših oseb pomeni večjo porabo za zdravstveno varstvo, oskrbo v starosti in pokojnine; poleg tega ugotavlja, da v starajoči se družbi, ob sicer enakih pogojih, delež delovno sposobnih oseb glede na delež starejših oseb upada, kar pomeni, da je manj delovno sposobnih vplačevalcev na starejšo osebo; poudarja, da to močno obremenjuje javne finance tistih držav članic, ki niso izvedle potrebnih reform, in ogroža njihovo trajnostnost;

28.  poziva države članice z visoko stopnjo primanjkljaja in javnega dolga, naj si stalno prizadevajo za njuno zmanjšanje; priznava prizadevanja številnih držav članic za konsolidacijo njihovih javnih financ, vendar obžaluje, da so nekatere od njih zamudile priložnost za izvedbo potrebnih reform; poudarja, da so se nekatere države članice z dobrim fiskalnim manevrskim prostorom še bolj konsolidirale in tako prispevale k presežku na tekočem računu euroobmočja;

29.  pozdravlja prizadevanje Komisije za spodbujanje držav članic s primanjkljaji na tekočih računih ali visokim zunanjim dolgom k izboljšanju konkurenčnosti, držav članic z velikimi presežki na tekočih računih pa k spodbujanju povpraševanja s povečanjem rasti plač v skladu z rastjo produktivnosti in k spodbujanju rasti produktivnosti s podpiranjem naložb;

30.  poziva države članice, naj vzpostavijo ustrezne fiskalne blažilnike za prihodnje generacije; poziva k doslednemu izvajanju Pakta za stabilnost in rast ter skladnosti z njim, vključno z določbami o prožnosti, da bi zaščitili odgovorne javne finance; želi spomniti, kako pomembno je dosledno izpolnjevati fiskalna pravila, da bi pridobili zaupanje finančnih trgov, kar je bistveno za privabljanje naložb;

31.  pozdravlja predlog Evropskega fiskalnega odbora o temeljiti poenostavitvi proračunskih pravil za nadaljnje izboljšanje sedanjega proračunskega okvira EU; poudarja, da prožnost, kot je vključena v pravila Pakta za stabilnost in rast, omogoča državam članicam vzpostavitev ustreznega ravnovesja med ciljem zagotavljanja preudarne davčne politike in olajševanjem produktivnih naložb; poziva Komisijo, naj pri analizi vzdržnosti dolga upošteva vse dejavnike, značilne za posamezno državo;

Nacionalna odgovornost

32.  opozarja, da je stopnja izvajanja priporočil za posamezne države prenizka; meni, da bi se moral evropski semester osredotočati na nacionalno odgovornost; poziva nacionalne in regionalne parlamente, naj razpravljajo o poročilih in priporočilih za posamezne države in sodelujejo z ustreznimi akterji; poudarja, da bi se odgovornost lahko povečala z bolj racionalnim in usmerjenim evropskim semestrom;

°

°  °

33.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1)

UL L 306, 23.11.2011, str. 12.

(2)

UL L 306, 23.11.2011, str. 41.

(3)

UL L 306, 23.11.2011, str. 8.

(4)

UL L 306, 23.11.2011, str.33.

(5)

UL L 306, 23.11.2011, str. 25.

(6)

UL L 306, 23.11.2011, str. 1.

(7)

UL L 140, 27.5.2013, str. 11.

(8)

UL L 140, 27.5.2013, str. 1.

(9)

UL L 129, 19.5.2017, str. 1.

(10)

UL C 252, 18.7.2018, str. 215.

(11)

UL C 461, 21.12.2018, str. 1.


MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (31.1.2019)

za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o evropskem semestru za usklajevanje ekonomskih politik: letni pregled rasti za leto 2019

(2018/2119(INI))

Pripravljavec mnenja: Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev)

POBUDE

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poziva Komisijo, naj proces evropskega semestra prilagodi novemu dolgoročnemu strateškemu okviru na podlagi ciljev trajnostnega razvoja, da bi državam članicam zagotovila podporo pri doseganju okoljsko trajnostne in družbeno vključujoče rasti; poudarja pomen spremljanja izvajanja evropskega stebra socialnih pravic za zagotovitev bistvenega napredka pri uresničevanju njegovih ključnih načel, predvsem pravice do visokokakovostnega preventivnega zdravstvenega varstva, dostopnega vsem;

2.  poudarja, da bi morala v procesu evropskega semestra poleg njegovih gospodarskih razsežnosti polno vlogo imeti tudi socialna, podnebna in okoljska politika; poziva k vključitvi kazalnikov za merjenje trajnosti in blaginje;

3.  poudarja, da je treba v skladu s podnebnimi in energetskimi cilji EU do leta 2030 v skladu z zavezami, sprejetimi v okviru Pariškega sporazuma, še naprej ločevati porabo energije in virov od gospodarske rasti;

4.  poziva Komisijo, naj v evropski semester vključi cilj doseganja podnebno nevtralnega gospodarstva; želi spomniti na zavezo EU, da bo do leta 2050 s socialno pravičnim in stroškovno učinkovitim prehodom dosegla ničelno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov;

5.  poudarja, da bo razogljičenje gospodarstva EU spodbudilo znatne dodatne naložbe; želi opomniti, da se dandanes v energetski sistem EU in z njim povezano infrastrukturo vlaga približno 2 % BDP Evropske unije; ugotavlja, da bi ta znesek morali povečati na 2,8 %, da bi dosegli gospodarstvo z ničelnimi emisijami toplogrednih plinov, kar bi zahtevalo precejšnje dodatne naložbe v primerjavi z izhodiščnim scenarijem;

6.  želi spomniti, da je treba uskladiti finančne zaveze EU s pariškimi podnebnimi cilji, vključno z oceno, ali naložbe podpirajo podnebne cilje in ali so združljive s podnebnimi cilji, povečanjem podnebnega financiranja in vključevanjem podnebnega poročanja o finančnih tokovih;

7.  poudarja, da je treba v evropski semester vključiti podnebne in energetske cilje, ki so jih države članice določile v okviru uredbe o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov(1);

8.  poudarja, da se bo z zelenitvijo gospodarstva in vlaganjem v učinkovitejše sisteme zdravstvenega varstva okrepila zmogljivost Evrope za izboljšanje blaginje njenih državljanov; ugotavlja, da bi bilo treba upoštevati kratkoročne fiskalne posledice strukturnih reform ter njihove dolgoročne okoljske, gospodarske in socialne učinke;

9.  meni, da je pomembno uporabiti evropski semester za pospešitev prehoda na gospodarstvo, gospodarno z viri, krožno gospodarstvo, gospodarstvo z ničelnimi emisijami, energijsko učinkovito gospodarstvo, ki se bo opiralo na energijo iz obnovljivih virov in bo prispevalo k trajnostnemu razvoju in doseganju ciljev trajnostnega razvoja; ponovno poudarja, kako pomembna je finančna podpora EU za premogovne in ogljično intenzivne regije, da se omogoči pravičen energetski prehod na čiste tehnologije in rešitve za energijsko učinkovitost ob ustvarjanju trajnostnih delovnih mest;

10.  meni, da je evropski semester osrednje orodje, brez katerega ne bodo doseženi cilji EU glede biotske raznovrstnosti in ustrezne družbene in gospodarske koristi;

11.  pozdravlja predlagano dodelitev sredstev EU v naslednjem programskem obdobju za podporo državam članicam pri izvajanju priporočil in strukturnih reform, vendar poudarja, da ta povezava ne bi smela biti pogojena; poziva k sprejetju bolj dolgoročne perspektive pri spremljanju in ocenjevanju napredka pri reformah;

12.  pozdravlja, da je bilo v okviru evropskega semestra priznano, da morajo države članice posebno pozornost nameniti prilagodljivosti delovne sile, zato da bo imela primerna znanja in spretnosti, ki bodo ustrezale tehnološkemu napredku; v zvezi s tem poudarja, da je treba sprejeti pravičen pristop prehoda, ki bo zagotavljal vključenost in udeležbo vseh prizadetih ter podpiral delovno silo in ustvarjanje dostojnih in kakovostnih delovnih mest;

13.  pozdravlja dejstvo, da se je na področju zdravstvenega varstva proces evropskega semestra od varčevanja preusmeril na uspešnost sistema zdravstvenega varstva, pri čemer je priznan pomen zdravstvenih rezultatov in dostop do visokokakovostnega zdravstvenega varstva, ki je vsem cenovno dostopno; poziva k razvoju skupnih kazalnikov in metodologij za ocenjevanje uspešnosti sistemov zdravstvenega varstva, da bi zmanjšali neenakosti na področju zdravja; podpira prizadevanja za razvoj skupnih kazalnikov in metodologij, ki bodo omogočali oceno uspešnosti nacionalnih sistemov zdravstvenega varstva, vključno z neenakostjo in vrzelmi pri dostopu do zdravstvenega varstva;

14.  poudarja, da so učinkovite naložbe v zdravstveno varstvo, vključno z zdravstvenimi raziskavami in preprečevanjem bolezni, bistvene za zagotavljanje enakega dostopa državljanov do visokokakovostnih zdravstvenih storitev; poudarja, da je pomembno, da je zdravstveni sektor vzdržen;

15.  poudarja pomen strukturiranega in sistematičnega dialoga s civilno družbo na nacionalni ravni, da bi se povečalo prevzemanje odgovornosti; meni, da bi morala Komisija zbirati prispevke širokega nabora deležnikov in povečati obveščanje javnosti o priporočilih za posamezne države in poročilih po državah, tudi z večjim številom razprav na višji politični ravni;

16.  poziva Komisijo, naj evropskemu semestru na analitični in operativni ravni doda teritorialno razsežnost; poleg tega meni, da je treba za zagotovitev učinkovitega upravljanja strukturnih politik v pripravo in sprejemanje odločitev v zvezi s temi politikami pritegniti regionalne in lokalne oblasti, in sicer s procesom mešanega načrtovanja od zgoraj navzdol in obratno;

17.  poziva k strukturiranemu sodelovanju civilne družbe in okoljskih organizacij v procesu evropskega semestra ter k večji udeležbi okoljskih ministrov v procesu evropskega semestra na ravni Sveta;

18.  poziva k večji skladnosti z drugimi politikami EU, kot so politike, povezane s podnebnimi spremembami in netrajnostnim izkoriščanjem naravnih virov;

19.  poudarja, da je treba okrepiti skupne evropske zmogljivosti za odzivanje na nesreče, kot so suše v južnih evropskih državah, katastrofalne poplave, gozdni požari in potresi; poudarja, da je treba spodbujati obsežnejše sodelovanje pri predhodnem načrtovanju evropskih operacij odzivanja na nesreče, med drugim z ukrepi, kot so razporejanje sredstev držav članic, priprava kriznih načrtov in izboljšanje načrtovanja za obvladovanje tveganj.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

29.1.2019

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

43

8

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Marco Affronte, Margrete Auken, Pilar Ayuso, Zoltán Balczó, Catherine Bearder, Ivo Belet, Paul Brannen, Soledad Cabezón Ruiz, Nessa Childers, Birgit Collin-Langen, Miriam Dalli, Seb Dance, Mark Demesmaeker, Bas Eickhout, José Inácio Faria, Francesc Gambús, Elisabetta Gardini, Gerben-Jan Gerbrandy, Jens Gieseke, Julie Girling, Sylvie Goddyn, Françoise Grossetête, Andrzej Grzyb, Jytte Guteland, Anneli Jäätteenmäki, Jean-François Jalkh, Benedek Jávor, Karin Kadenbach, Urszula Krupa, Giovanni La Via, Jo Leinen, Peter Liese, Valentinas Mazuronis, Susanne Melior, Miroslav Mikolášik, Rory Palmer, Massimo Paolucci, Bolesław G. Piecha, John Procter, Julia Reid, Michèle Rivasi, Davor Škrlec, Renate Sommer, Ivica Tolić, Adina-Ioana Vălean, Damiano Zoffoli

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Herbert Dorfmann, Fredrick Federley, Christophe Hansen, Babette Winter, Carlos Zorrinho

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

José Blanco López, Andor Deli

(1)

Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, UL L 328, 21.12.2018, str. 1.


MNENJE Odbora za regionalni razvoj (18.2.2019)

za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o evropskem semestru za usklajevanje ekonomskih politik: letni pregled rasti 2019

(2018/2119(INI))

Pripravljavka mnenja: Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova)

POBUDE

Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  priznava, da gospodarstvo EU še naprej raste, zaposlenost se je povečala, naložbena vrzel, ki jo je povzročila kriza, pa je skoraj odpravljena, čeprav javne naložbe še vedno ne dosegajo ravni pred krizo, kar še zlasti velja za nekatere države, ki jih je kriza najbolj prizadela; vseeno poudarja, da šibke točke še vedno ostajajo, da rast ne prinaša vsem enakih koristi, da so stopnje brezposelnosti v številnih državah članicah še vedno visoke in da so gospodarske, socialne, regionalne in teritorialne razlike še vedno velik problem; poudarja tudi, da so se naložbe sicer povečale, a je njihov učinek na produktivnost nezadosten, zato je potrebno boljše usmerjanje naložb kohezijske politike in njihovih dopolnilnih instrumentov z drugimi programi Unije ter z javnimi in zasebnimi naložbami, da bi povečali produktivnost in zmanjšali razlike med državami članicami; ugotavlja, da bi se moral pakt za stabilnost in rast osredotočati tudi na izboljšanje socialnih vidikov in trajnostno rast;

2.  poudarja, da bi morala EU okrevanje, za katerega si prizadeva, podpreti z gospodarskimi politikami, ki bi ščitile javne storitve in izboljševale kakovost in dostopnost storitev splošnega pomena;

3.  opozarja, da so javne naložbe v EU leta 2017 znašale 2,7 % BDP, v euroobmočju pa 2,6 % BDP in so znatno nižje od povprečja zadnjih desetih let (3,2 oziroma 3,0 %); zato ugotavlja, da je treba javne naložbe občutno zvišati in pokriti leta upada, ki ga je povzročila finančna kriza, ter zapolniti nujno potrebo po naložbah v infrastrukturo in javne storitve; ugotavlja, da imajo javne naložbe še vedno prednost in jih javno-zasebna partnerstva ne bi smela spodkopavati;

4.  ugotavlja, da so naložbe EU v infrastrukturo po podatkih Evropske investicijske banke (EIB) še vedno 20 % nižje kot pred krizo in je 34 % občin navedlo, da naložbe ne pokrivajo njihovih potreb, EU pa potrebuje za vsaj 335 milijard EUR teh naložb na leto;

5.  poudarja, da mora evropski semester dosledno prispevati k odpravljanju socialnih, ekonomskih in teritorialnih neenakosti in razlik med različnimi regijami EU; poudarja, da je trdovratno geografsko neravnovesje pri naložbah EIB nesprejemljivo in da je zelo zaskrbljujoče, da je leta 2017 polovica držav članic prejela kar 80 % vseh naložb EIB v EU, preostalih 14 držav članic pa samo 10 %;

6.  ugotavlja, da je najboljši odziv na zaskrbljenost državljanov ta, da se podpre realna rast plač in zahteva več naložb, s tem pa ustvarijo kakovostna delovna mesta, spodbudi povpraševanje na notranjem trgu in poskrbi za pravično porazdelitev ustvarjenega premoženja; meni, da bi morala EU prispevati k prožnosti pakta za stabilnost in rast tako, da bi omogočila fiskalni manevrski prostor za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic;

7.  ker bi moral evropski semester v prvi vrsti prispevati k uresničevanju evropskega stebra socialnih pravic in spremljati izvajanje vseh 20 ključnih načel s posebnim poudarkom na zagotavljanju enakega obravnavanja moških in žensk in zagotavljanju enakih priložnosti, na socialni zaščiti, dostopu do vseh najpomembnejših storitev, pravici do enakega plačila za enako delo ter na pravici do cenovno dostopnih kakovostnih storitev oskrbe;

8.  želi opozoriti, da bi bilo treba v okviru evropskega semestra poudariti, da je pomembno okrepiti ukrepe za boj proti davčnim utajam in goljufijam, s čimer bi zagotovili finančna sredstva za javne naložbe in dodatna sredstva za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic;

9.  poudarja, da bi bilo treba v okviru evropskega semestra upoštevati spodbujanje dostopa do učinkovitega socialnega varstva v skladu z ustreznimi načeli evropskega stebra socialnih pravic, da je treba države članice spodbujati, naj sprejmejo potrebne ukrepe za odpravo ovir, s katerimi se srečujejo delavci pri uveljavljanju pravic do socialne zaščite, in vzpostavijo celovite sisteme socialnega varstva, ter da bi bilo treba v okviru evropskega semestra spremljati napredek držav članic pri sprejemanju zakonodaje in razvoju sistemov, ki zagotavljajo dostop do socialnega varstva za vse;

10.  poudarja, da je pomembno ohraniti osredotočenost evropskega semestra na doseganje pametne, trajnostne in vključujoče rasti in na boljše usklajevanje nacionalnih politik in politike EU, da bi v EU ustvarili več kakovostnih delovnih mest, s čimer bi odpravili vrzel med spoloma na področju zaposlovanja ter plač in pokojnin;

11.  poudarja, da bi se moral evropski semester osredotočiti na povečanje produktivnosti s povečanjem naložb v infrastrukturo, izobraževanje in usposabljanje, zdravje ter raziskave in inovacije, z večjo produktivnostjo pa bi se morale povečati tudi plače;

12.  poudarja, da so slabe plače v Evropi še vedno izziv, da sta koncentracija delavcev na spodnjem koncu plačne lestvice in visoka stopnja revščine jasen znak politike določanja plač in da razlika v plačilu med spoloma v povezavi z negotovo zaposlitvijo, zlasti med mladimi, ostaja resna težava, ki jo je treba nujno rešiti;

13.  poziva naj se med prednostne naloge evropskega semestra uvrsti odpravljanje revščine, kar je tudi eden od ciljev trajnostnega razvoja;

14.  poudarja, da bi moralo staranje prebivalstva spodbuditi vlade, da več vlagajo v zaščito starejših, ne pa manj, kot je predlagano v paktu za stabilnost in rast, da bi morale biti javne naložbe v zdravje sorazmerne s potrebami, da bi bilo treba dostopnost zdravstvenega varstva redno ocenjevati, pri tem pa upoštevati povprečni individualni razpoložljivi dohodek in vpliv na gospodinjstva, ter da je treba sprejeti ukrepe za spodbujanje in spremljanje naložb v preventivno zdravstveno varstvo, ki je v starajoči se družbi bistvenega pomena;

15.  priporoča, naj evropski semester dejavno prispeva k trajnostnemu obvladovanju demografskih izzivov (staranje, zmanjševanje števila prebivalcev, demografski pritisk, nezmožnost privabljanja in zadrževanja primernega človeškega kapitala), ki na različne načine prizadenejo evropske regije; poudarja, da je treba predvsem zagotoviti ustrezno podporo posebnim področjem, kot so najbolj oddaljene regije;

16.  poudarja, da bi moral evropski semester vključevati temeljito analizo srednjeročnega in dolgoročnega učinka tehnoloških sprememb na trg dela; poudarja, da čeprav lahko tehnološke spremembe ustvarijo priložnosti za nova ali boljša in varnejša delovna mesta, jih danes pogosto povezujemo z odpravljanjem delovnih mest ali ustvarjanjem prekarnih delovnih mest;

17.  poudarja, da je socialni in gospodarski razvoj EU odvisen od spoštovanja naših temeljnih vrednot;

18.  poudarja, da mora biti ena od prednostnih nalog evropskega semestra zaščititi in podpreti manjše skupine prebivalstva in ozemlja, ki občutijo negativne posledice globalizacije (kot sta selitev proizvodnje in izgubljanje delovnih mest);

19.  poziva Komisijo in države članice, naj tesneje sodelujejo in nadalje ukrepajo za povečanje zasebnih in javnih naložb ter večje število partnerstev, da bi ustvarili nova delovna mesta, ter naj poskrbijo, da bodo kohezijska sredstva ustvarila čim večjo dodano vrednost in da se bodo dopolnjevala in ustvarjala sinergijo z drugimi programi in finančnimi instrumenti Unije;

20.  poudarja, da je vključenost socialnih partnerjev na nacionalni ravni še vedno nizka in da bi si morale Komisija in države članice bolj prizadevati, da bi se posvetovale z njimi;

21.  poziva Komisijo in države članice, naj poleg drugih pomembnih vprašanj temeljito in celovito spremljajo vso lastništvo stanovanj ter izvajajo raziskave in analize geografskih razlik med območji z nizkim povpraševanjem in živahnimi stanovanjskimi trgi, da bi izboljšali analitično osnovo za ocenjevanje stanovanj v poročilih po državah in priporočilih za posamezne države;

22.  podpira stališče, da so za močnejšo in bolj povezano Evropo pomembne naložbe, inovacije, znanje in strukturne reforme; glede tega poudarja, da naložbe v okviru kohezijske politike, ki ima bistveno vlogo in je ni mogoče nadomestiti z drugimi instrumenti, zagotavljajo največjo finančno podporo EU, ki znaša 638 milijard EUR skupaj z nacionalnim sofinanciranjem za obdobje 2014–2020, in zagotavlja evropsko dodano vrednost, s tem ko prispeva h gospodarski rasti, socialni vključenosti, inovacijam in varstvu okolja, ter obravnava nove izzive, kot sta varnost in vključevanje migrantov in beguncev pod mednarodno zaščito, hkrati pa prispeva k javnim in zasebnim naložbam, skupaj z ustreznimi reformami za okrepitev trajnostne gospodarske rasti, vključenosti ter institucionalne in upravne zmogljivosti;

23.  odločno poziva, da je treba ovrednotiti vpliv raziskovalne in inovacijske politike na razvoj in gospodarsko in socialno rast držav članic;

24.  pozdravlja predloge za naslednji večletni finančni okvir in okrepljene povezave med kohezijsko politiko in procesom evropskega semestra, s katerimi naj bi dosegli trajnostno in vključujočo rast, pri tem pa bi morali nameniti posebno pozornost najbolj oddaljenim, oddaljenim, najmanj razvitim in redko poseljenim regijam; obžaluje pa predlagano zmanjšanje sredstev za kohezijsko politiko in vztraja, da bi bilo treba financiranje ohraniti na sedanji ravni; poziva k hitrem in pravočasnem sprejetju svežnja o večletnem finančnem okviru in določb kohezijske politike, da bi preprečili morebitne zamude pri izvajanju; pozdravlja zahtevo, da je treba v novem večletnem finančnem okviru četrtino odhodkov nameniti za podnebne cilje, saj gre za pomembno dolgoročno problematiko;

25.  ugotavlja, da bo evropski semester 2019 bolj osredotočen na naložbene potrebe za podporo programskih odločitev za obdobje 2021–2027, in pozdravlja predvideno novo prilogo k poročilom za posamezne države za leto 2019, v katerih bodo opredeljene naložbene potrebe, relevantne za Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad plus (ESS+) in Kohezijski sklad za obdobje 2021–2027; meni, da bi bilo treba več pozornosti nameniti boju proti neenakostim, tudi prek financiranja kohezijske politike z izvajanjem učinkovitih orodij, in v ta namen zagotoviti sredstva;

26.  poudarja, kako pomembno je nadaljevati in okrepiti podporo ESS+ za jamstvo za mlade, pobudo za zaposlovanje mladih in evropsko solidarnostno enoto glede na njihovo vlogo pri spoprijemanju z izzivi zaposlovanja, gospodarske rasti, socialnega vključevanja, učenja in poklicnega usposabljanja;

27.  meni, da so potrebne nadaljnje poenostavitve in še večja prožnost med skladi, programi in instrumenti Unije, da bo unijsko financiranje strateških naložbenih projektov preprostejše in učinkovitejše, pa tudi geografsko uravnoteženo; poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti regijam, ki zaostajajo v razvoju;

28.  želi spomniti, da mora biti cilj kohezijske politike spodbujati skladen in uravnovešen razvoj vse Unije in njenih regij, da bi se v duhu solidarnosti in rasti okrepila njena ekonomska, socialna in teritorialna kohezija ter da bi spodbujali trajnostno rast, zaposlovanje in socialno vključenost ter zmanjšali razlike med regijami in znotraj njih ter da bi odpravili zaostanek v razvoju najbolj prikrajšanih regij;

29.  poudarja, da je v sedmem poročilu o koheziji poudarjena velika raznolikost regij in ozemelj, tudi v okviru sedanjih kategorij, in sicer zaradi značilnih okoliščin (najbolj oddaljene regije, redka poseljenost, nizki dohodki, nizka rast itd.), zaradi česar je potreben ustrezno prilagojen ozemeljski pristop;

30.  poudarja, da je treba upoštevati določbe člena 349 PDEU o posebnih ukrepih za spoprijemanju z izzivi, ki pestijo najbolj oddaljene regije zaradi geografske oddaljenosti, otoške lege, majhnosti, težavne topografije in podnebja ter ekonomske odvisnosti od maloštevilnih proizvodov;

31.  poziva evropski semester, naj podpre evropsko teritorialno sodelovanje v vseh njegovih razsežnostih (notranje in zunanje čezmejno, nadnacionalno in medregionalno sodelovanje) ter tako prispeva h krovnim ciljem ekonomske, socialne in teritorialne kohezije ter k solidarnosti;

32.  ponovno poudarja, kako pomembno je izvajanje makroregionalnih strategij za doseganje ciljev kohezijske politike;

33.  ugotavlja, da so nekatere evropske regije še posebej izpostavljene posledicam brexita, izstop Združenega kraljestva pa ima lahko negativen učinek na kohezijsko politiko kot celoto; poudarja, da bi moral biti eden od ciljev evropskega semestra čim bolj zmanjšati negativni učinek brexita na različne evropske regije in dejavno prispevati k okrepitvi kohezijske politike, ki je imela veliko vlogo pri okrevanju gospodarstva EU, saj spodbuja pametno, trajnostno in vključujočo rast.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

14.2.2019

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

28

3

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Pascal Arimont, Franc Bogovič, Victor Boştinaru, Mercedes Bresso, Andrea Cozzolino, Rosa D’Amato, Tamás Deutsch, John Flack, Iratxe García Pérez, Krzysztof Hetman, Sławomir Kłosowski, Constanze Krehl, Louis-Joseph Manscour, Martina Michels, Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova), Andrej Novakov (Andrey Novakov), Mirosław Piotrowski, Stanislav Polčák, Liliana Rodrigues, Fernando Ruas, Monika Smolková, Ruža Tomašić, Ramón Luis Valcárcel Siso, Matthijs van Miltenburg, Lambert van Nistelrooij, Derek Vaughan

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Martina Anderson, Elsi Katainen, Ivana Maletić, Bronis Ropė, Davor Škrlec

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

28

+

ALDE

Elsi Katainen, Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova), Matthijs van Miltenburg

ECR

John Flack, Sławomir Kłosowski, Mirosław Piotrowski, Ruža Tomašić

PPE

Pascal Arimont, Franc Bogovič, Tamás Deutsch, Krzysztof Hetman, Ivana Maletić, Lambert van Nistelrooij, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Stanislav Polčák, Fernando Ruas, Ramón Luis Valcárcel Siso

S&D

Victor Boştinaru, Mercedes Bresso, Andrea Cozzolino, Iratxe García Pérez, Constanze Krehl, Louis-Joseph Manscour, Liliana Rodrigues, Monika Smolková, Derek Vaughan

VERTS/ALE

Bronis Ropė, Davor Škrlec

3

-

EFDD

Rosa D’Amato

GUE/NGL

Martina Anderson, Martina Michels

0

0

 

 

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


STALIŠČE V OBLIKI PREDLOGOV SPREMEMB Odbora za pravice žensk in enakost spolov (4.12.2018)

za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o evropskem semestru za usklajevanje ekonomskih politik: letni pregled rasti za leto 2019

(2018/2119(INI))

za Odbor za pravice žensk in enakost spolov: Ernest Urtasun (poročevalec)

Stališče

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za pravice žensk in enakost spolov predlaga Odboru za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojnemu odboru naslednji predlog spremembe:

Predlog spremembe    1

Predlog resolucije

Nova uvodna izjava

Predlog resolucije

Predlog spremembe

 

ker je načelo enakosti spolov temeljna vrednota EU; ker člena 8 in 10 PDEU določata obveznost vključevanja načela enakosti spolov, ki pravi, da si mora EU prizadevati za odpravo neenakosti, spodbujati enakost spolov in se boriti proti diskriminaciji v vseh svojih politikah in dejavnosti;

Predlog spremembe    2

Predlog resolucije

Nova uvodna izjava

Predlog resolucije

Predlog spremembe

 

ker še vedno prisotne vrzeli med spoloma, kot so 18,2-odstotna vrzel v stopnji zaposlenosti po spolu, 16,2-odstotna plačna vrzel med spoloma in 36,5-odstotna vrzel v pokojninah med spoloma ter tudi vrzel med spoloma v postopkih odločanja, še vedno zelo velike v EU; ker so potrebna nujna prizadevanja za odpravo teh vrzeli, saj so ena od glavnih ovir za doseganje enakosti spolov in nesprejemljiva oblika diskriminacije;

Predlog spremembe    3

Predlog resolucije

Nova uvodna izjava

Predlog resolucije

Predlog spremembe

 

ker je odpravljanje vrzeli v pokojninah med spoloma, ki v povprečju znaša skoraj 40 % v EU in je posledica neenakosti, ki se kopičijo v življenju žensk in njihovih obdobij odsotnosti s trga dela, izjemno pomembno; ker je zagotavljanje storitev oskrbe bistveno za učinkovit odziv na pomanjkanje ženske delovne sile;

Predlog spremembe    4

Predlog resolucije

Nova uvodna izjava

Predlog resolucije

Predlog spremembe

 

ker nezadostno financiranje javnih storitev in krčenje sredstev za socialne storitve, vključno z zdravstveno nego, izobraževanjem, stanovanji, otroškim varstvom in storitvami dolgotrajne oskrbe, bistveno bolj prizadeneta ženske, saj so pogosto prav one tiste, na katere pade breme nege, vzgoje in drugih oblik družinske podpore, pogosto brez plačila, kar ohranja nesorazmerno odgovornost žensk za nego;

Predlog spremembe    5

Predlog resolucije

Nova uvodna izjava

Predlog resolucije

Predlog spremembe

 

ker se kakovost oskrbe med državami članicami, med zasebnimi in javnimi ustanovami, med mestnimi in podeželskimi območji ter med starostnimi skupinami močno razlikuje;

 

Predlog spremembe    6

Predlog resolucije

Nova uvodna izjava

Predlog resolucije

Predlog spremembe

 

ker so ženske premalo zastopane na področju IKT in so običajno zaposlene na nizkokakovostnih digitalnih delovnih mestih; ker obstajajo razlike med spoloma pri dostopu do digitalnih tehnologij in njihovi uporabi; ker bi lahko imelo vključevanje več žensk v digitalno gospodarstvo znaten pozitiven učinek na gospodarsko rast;

Predlog spremembe    7

Predlog resolucije

Nova uvodna izjava

Predlog resolucije

Predlog spremembe

 

ker bi moral evropski semester prispevati k uresničevanju evropskega stebra socialnih pravic in spremljati izvajanje vseh 20 ključnih načel s posebnim poudarkom na zagotavljanju enake obravnave moških in žensk in zagotavljanju enakih priložnosti med spoloma, pravici do enakega plačila za enako delo ter na pravici do cenovno dostopnih kakovostnih storitev oskrbe; ker je treba gospodarsko upravljanje EU od ožjega cilja rasti BDP preusmeriti k blaginji in zbliževanju z visokimi minimalnimi standardi za enakost spolov;

Predlog spremembe    8

Predlog resolucije

Nov odstavek

Predlog resolucije

Predlog spremembe

 

znova obžaluje, da v strategiji Evropa 2020 ni zajeto načelo enakosti spolov in poziva Komisijo in Svet, naj v strategijo vključita steber za enakost spolov in splošni cilj enakosti spolov;

Predlog spremembe    9

Predlog resolucije

Nov odstavek

Predlog resolucije

Predlog spremembe

 

ponovno izraža zaskrbljenost zaradi odsotnosti vidika spola in kazalnikov, vezanih na spol, v okviru evropskega semestra ter poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo večjo vključenost vidika vključevanja načela enakosti spolov v pripravo priporočil za posamezne države, programe za konvergenco ter nacionalne programe reform z uvedbo kvalitativnih ciljev in ukrepov, ki bodo obravnavali še vedno obstoječe razlike med spoloma, ter sistematično uporabljajo načelo priprave proračuna ob upoštevanju vidika spola;

Predlog spremembe    10

Predlog resolucije

Nov odstavek

Predlog resolucije

Predlog spremembe

 

ponovno poziva Komisijo, naj omogoči lažje spremljanje krovnih ciljev za zaposlovanje in zmanjšanje revščine ter dolgoročni učinek reform, tako da od držav članic zahteva, da uporabljajo podatke, ločene po spolu, in da opredeli dodatne kazalnike glede na spol; zahteva, da se v preglednico makroekonomskih neravnotežij vnesejo socialni kazalniki, vključno s kazalniki neenakosti spolov, ki morajo biti enakovredni gospodarskim kazalnikom;

Predlog spremembe    11

Predlog resolucije

Nov odstavek

Predlog resolucije

Predlog spremembe

 

poziva Komisijo in države članice, naj pri svojih postopkih spremljanja, kadar je mogoče uporabijo podatke, ločene po spolu, zlasti glede udeležbe žensk na trgu dela;

Predlog spremembe    12

Predlog resolucije

Nov odstavek

Predlog resolucije

Predlog spremembe

 

ponovno izraža zaskrbljenost zaradi pomanjkanja kakovostnih, cenovno dostopnih in dostopnih storitev otroškega varstva in dolgoročnih storitev oskrbe za starejše in invalide ter ljudi s kroničnimi boleznimi, kar je eden od razlogov za premajhno zastopanost žensk na trgu dela; poudarja, da je treba dati prednost ukrepom za odpravo brezposelnosti, revščine in socialne izključenosti, ki prizadenejo predvsem ženske, zlasti tiste iz prikrajšanih okolij, s posebnim poudarkom na trajnostnih/kakovostnih delovnih mestih, ki zagotavljajo pravice, ter kakovostnih javnih storitvah, ki zagotavljajo socialno vključenost, zlasti na področju izobraževanja, zdravstva, varstva otrok in nege pomoči potrebnih, javnega prevoza in socialnih storitev; poziva države članice, naj izboljšajo javne naložbe v storitve oskrbe in spremljajo njihovo kakovost, cenovno dostopnost in dostopnost;

Predlog spremembe    13

Predlog resolucije

Nov odstavek

Predlog resolucije

Predlog spremembe

 

poudarja, da so brezposelnost, revščina in socialna izključenost zalo skrb vzbujajoče, zlasti med ženskami; zato poudarja, da je pomembno ohraniti osredotočenost evropskega semestra na doseganje pametne, trajnostne in vključujoče rasti z boljšim usklajevanjem nacionalnih politik in politike EU, da bi v EU ustvarili več kakovostnih delovnih mest, s čimer bi odpravili vrzel med spoloma na področju zaposlovanja ter plač in pokojnin;

Predlog spremembe    14

Predlog resolucije

Nov odstavek

Predlog resolucije

Predlog spremembe

 

je zaskrbljen zaradi vertikalne in horizontalne segregacije trga dela po vsej EU, vrzeli v plačah in pokojninah med spoloma ter nizkega števila žensk, ki sodelujejo v postopkih odločanja; opozarja, da je stopnja zaposlenosti žensk še vedno nižja od stopnje zaposlenosti moških; poudarja, da je vrzel v stopnji zaposlenosti še posebej velika pri materah in ženskah z obveznostmi varstva in oskrbe;

Predlog spremembe    15

Predlog resolucije

Nov odstavek

Predlog resolucije

Predlog spremembe

 

poziva Komisijo in države članice, naj spremljajo udeležbo žensk na trgu dela na podlagi števila opravljenih ur na teden, vrst pogodb in finančne neodvisnost žensk ter naj se na tej podlagi borijo proti revščini žensk; poziva k povečanju minimalne plače na vsaj zajamčeno plačo, k zavezujočim ukrepom za zagotovitev preglednosti plač in k revizijam plač na ravni podjetij, da bi dosegli enako plačilo za enako delo in za enakovredno delo v vseh sektorjih in poklicih; hkrati poziva države članice, naj odpravijo blokado direktive o zastopanosti žensk v upravnih odborih; poziva Svet, naj doseže hiter dogovor o predlogu direktive za boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, tudi glede enakega in cenovno dostopnega otroškega varstva in storitev oskrbe v življenjskem ciklu za zaposlene starše in oskrbovalce, da bi lahko bolje uskladili svoje zasebno in poklicno življenje;

Predlog spremembe    16

Predlog resolucije

Nov odstavek

Predlog resolucije

Predlog spremembe

 

poudarja, da je med drugimi pomožnimi kazalniki pomembno spremljati število mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, kot delež skupnega prebivalstva med 15 in 24 letom, ter da bi bilo treba posebno pozornost nameniti mladim ženskam in dekletom, saj v tej starostni skupini obstaja znatna razlika med spoloma v deležu mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo;

Predlog spremembe    17

Predlog resolucije

Nov odstavek

Predlog resolucije

Predlog spremembe

 

poziva države članice, naj okrepijo svoja prizadevanja za izboljšanje digitalnih spretnosti in znanj, ki jih državljani potrebujejo na trgu dela, s posebnim poudarkom na zmanjševanju razlik med spoloma na tem področju; poudarja, da je nujno treba izboljšati izobraževanje in zaposlovanje žensk v sektorjih IKT ter jim olajšati dostop do visokih položajev;

Predlog spremembe    18

Predlog resolucije

Nov odstavek

Predlog resolucije

Predlog spremembe

 

poziva k politikam, ki podpirajo podjetništvo žensk, olajšujejo njihov dostop do finančnih sredstev in poslovnih priložnosti, zagotavljajo prilagojeno usposabljanje in vzpostavljajo ukrepe za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja;

Predlog spremembe    19

Predlog resolucije

Nov odstavek

Predlog resolucije

Predlog spremembe

 

poziva Komisijo, naj opravi oceno učinka doslej izvedenih strukturnih reform na enakost spolov, in priporoča, naj se Evropski inštitut za enakost spolov tesneje vključi v vse faze evropskega semestra;

Predlog spremembe    20

Predlog resolucije

Nov odstavek

Predlog resolucije

Predlog spremembe

 

ponovno poziva pristojnega komisarja oz. komisarje, naj z Odborom za pravice žensk in enakost spolov vsako leto razpravljajo o vidikih spolov v letnem pregledu rasti.


INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

26.2.2019

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

35

9

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Pervenche Berès, Esther de Lange, Markus Ferber, Jonás Fernández, Giuseppe Ferrandino, Sven Giegold, Roberto Gualtieri, Brian Hayes, Gunnar Hökmark, Cătălin Sorin Ivan, Petr Ježek, Othmar Karas, Wolf Klinz, Werner Langen, Bernd Lucke, Olle Ludvigsson, Ivana Maletić, Gabriel Mato, Alex Mayer, Bernard Monot, Luděk Niedermayer, Stanisław Ożóg, Ralph Packet, Dariusz Rosati, Pirkko Ruohonen-Lerner, Anne Sander, Molly Scott Cato, Pedro Silva Pereira, Peter Simon, Theodor Dumitru Stolojan, Paul Tang, Ramon Tremosa i Balcells, Ernest Urtasun, Marco Valli, Tom Vandenkendelaere, Babette Winter, Sotirios Zarianopulos (Sotirios Zarianopoulos)

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Eric Andrieu, Nessa Childers, Bas Eickhout, Sophia in ‘t Veld, Jeppe Kofod, Aleksejs Loskutovs, Thomas Mann, Lieve Wierinck

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Ole Christensen, Danilo Oscar Lancini


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

35

+

ALDE

Sophia in 't Veld, Petr Ježek, Wolf Klinz, Ramon Tremosa i Balcells, Lieve Wierinck

NI

Cătălin Sorin Ivan

PPE

Markus Ferber, Brian Hayes, Gunnar Hökmark, Othmar Karas, Esther de Lange, Werner Langen, Aleksejs Loskutovs, Ivana Maletić, Thomas Mann, Gabriel Mato, Luděk Niedermayer, Dariusz Rosati, Anne Sander, Theodor Dumitru Stolojan, Tom Vandenkendelaere

S&D

Eric Andrieu, Pervenche Berès, Nessa Childers, Ole Christensen, Jonás Fernández, Giuseppe Ferrandino, Roberto Gualtieri, Jeppe Kofod, Olle Ludvigsson, Alex Mayer, Pedro Silva Pereira, Peter Simon, Paul Tang, Babette Winter

9

-

ECR

Bernd Lucke

EFDD

Bernard Monot, Marco Valli

ENF

Danilo Oscar Lancini

NI

Sotirios Zarianopulos (Sotirios Zarianopoulos)

VERTS/ALE

Bas Eickhout, Sven Giegold, Molly Scott Cato, Ernest Urtasun

3

0

ECR

Stanisław Ożóg, Ralph Packet, Pirkko Ruohonen-Lerner

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 8. marec 2019Pravno obvestilo