Postopek : 2018/2279(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0160/2019

Predložena besedila :

A8-0160/2019

Razprave :

PV 14/03/2019 - 6
CRE 14/03/2019 - 6

Glasovanja :

CRE 14/03/2019 - 11.19
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0220

POROČILO     
PDF 248kWORD 78k
4.3.2019
PE 632.977v02-00 A8-0160/2019

Letno strateško poročilo o izvajanju in uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja

(2018/2279(INI))

Odbor za razvoj

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

Poročevalca: Eleni Teoharus (Eleni Theocharous), Francesc Gambús

(Postopek s skupnimi sejami odborov – člen 55 Poslovnika)

PRED. SPREM.
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

Letno strateško poročilo o izvajanju in uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja

(2018/2279(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju resolucije Združenih narodov z naslovom Spreminjamo naš svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030, sprejete na vrhunskem srečanju Združenih narodov o trajnostnem razvoju 25. septembra 2015 v New Yorku,

–  ob upoštevanju Okvirne konvencije OZN o spremembi podnebja (UNFCCC), Pariškega sporazuma, ki je bil sprejet na 21. zasedanju konference pogodbenic (COP21) 12. decembra 2015 v Parizu, ter predložitve načrtovanih nacionalno določenih prispevkov EU in njenih držav članic z dne 6. marca 2015, ki sta jo Latvija in Evropska komisija predložili UNFCCC,

–  ob upoštevanju tretje mednarodne konference o financiranju za razvoj, ki je od 13. do 16. julija 2015 potekala v Adis Abebi,

–  ob upoštevanju člena 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju člena 7 PDEU, v katerem je določeno, da EU „skrbi za notranjo usklajenost svojih politik in dejavnosti ob upoštevanju vseh svojih ciljev“,

–  ob upoštevanju Skupne izjave Evropskega parlamenta, Sveta in Evropske komisije z dne 7. junija 2017 z naslovom Novo evropsko soglasje o razvoju – Naš svet, naše dostojanstvo, naša prihodnost(1),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 22. novembra 2016 z naslovom Novi ukrepi za trajnostno prihodnost Evrope – Evropsko ukrepanje za trajnost (COM(2016)0739);

–  ob upoštevanju dokumenta Komisije za razmislek z naslovom Za trajnostno Evropo do leta 2030“, objavljenega 30. januarja 2019,

–  ob upoštevanju večdeležniške platforme na visoki ravni za izvajanje ciljev trajnostnega razvoja OZN in njenega skupnega prispevka z dne 11. oktobra 2018, v katerem priporoča, naj EU razvije in izvaja krovno vizionarsko in preobrazbeno strategijo Trajnostna Evropa 2030, ki bo usmerjala politike in programe EU, vključno z vmesnimi in dolgoročnimi cilji, ter naj opredeli vizijo EU za trajnostno Evropo po Agendi 2030,

–  ob upoštevanju poročila EU o usklajenosti politik za razvoj, objavljenega 28. januarja 2019,

–  ob upoštevanju splošnega okoljskega akcijskega programa Unije do leta 2020 z naslovom Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. maja 2015 o financiranju za razvoj(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. maja 2016 o nadaljnjih korakih in pregledu Agende 2030(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. junija 2016 o poročilu EU za leto 2015 o usklajenosti politik za razvoj(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. novembra 2016 o povečanju učinkovitosti razvojnega sodelovanja(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2017 o ukrepanju EU za trajnost(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2018 o evropskem semestru za usklajevanje gospodarskih politik: letni pregled rasti za leto 2018(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. julija 2018 o kršitvi pravic domorodnih ljudstev v svetu, vključno s prilaščanjem zemljišč(9),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 20. junija 2017 o odzivu EU na agendo za trajnostni razvoj do leta 2030 (10502/17),

–  ob upoštevanju predloga Evropske komisije z dne 30. maja 2018 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem socialnem skladu plus (ESF+) (COM(2018)0382),

–  ob upoštevanju evropskega stebra socialnih pravic,

–  ob upoštevanju skupne izjave Svetovne zdravstvene organizacije in Evropskega parlamenta z dne 20. novembra 2018 z naslovom United to accelerate progress to health related Sustainable Development Goals – leaving no one behind (Združeni za hitrejši napredek pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja, povezanih z zdravjem – nihče ne bo zapostavljen),

–  ob upoštevanju poročila Eurostata o spremljanju napredka pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja v letu 2018 v EU,

–  ob upoštevanju strategije Evropa 2020,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 19. septembra 2018 z naslovom Primernejši kazalniki za ocenjevanje ciljev trajnostnega razvoja – prispevek civilne družbe,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 18. oktobra 2018 (EUCO 13/18), v katerih navaja, da so EU in njene države članice v celoti zavezane agendi za trajnostni razvoj do leta 2030 in njenemu izvajanju, ter v katerih je Evropski svet pozdravil namero Komisije, da bo objavila dokument za razmislek v letu 2018, in pozval, naj omenjeni dokument začrta pot za celovito strategijo izvajanja v letu 2019,

–  ob upoštevanju prednostnih nalog EU v Organizaciji združenih narodov in pri 73. Generalni skupščini Združenih narodov (september 2018–september 2019), ki jih je Svet sprejel 25. junija 2018,

–  ob upoštevanju prispevka večstranske platforme deležnikov o ciljih trajnostnega razvoja k dokumentu Komisije za razmislek z naslovom Za trajnostno Evropo do leta 2030, ki je bil objavljen 12. oktobra 2018,

–  ob upoštevanju svetovnega dogovora o migracijah in svetovnega dogovora o beguncih iz leta 2018,

–  ob upoštevanju Sendajskega okvira za zmanjševanje tveganja nesreč za obdobje 2015–2030, ki so ga države članice OZN sprejele 18. marca 2015 na tretji svetovni konferenci OZN o zmanjševanju tveganja naravnih nesreč,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Evropske unije in Združenih narodov z dne 27. septembra 2018 z naslovom A renewed partnership in development (Obnovljeno partnerstvo za razvoj)(10),

–  ob upoštevanju skupnega sporočila, objavljenega po tretjem tristranskem srečanju Afriške unije, Evropske unije in Organizacije združenih narodov, ki je potekalo 23. septembra 2018 v New Yorku(11),

–  ob upoštevanju skupne izjave EU in OZN za javnost z dne 23. septembra 2018(12),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju skupnih razprav Odbora za razvoj in Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane v skladu s členom 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za razvoj ter Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0160/2019),

A.  ker ima Agenda 2030 potencial, da povzroči veliko preobrazbo, in ker določa skupne, ambiciozne, celovite, nedeljive in medsebojno povezane cilje za izkoreninjanje revščine, boj proti vse večji neenakosti in diskriminaciji ter spodbujanje blaginje, trajnosti, okoljske odgovornosti, socialnega vključevanja, enakosti spolov in spoštovanja človekovih pravic, zagotavljanje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije ter krepitev miru in varnosti; ker so za doseganje ciljev trajnostnega razvoja potrebni takojšnje ukrepanje na vseh ravneh, učinkovita evropska strategija za izvajanje ter mehanizem za spremljanje in pregled;

B.  ker so Agenda 2030 in cilji trajnostnega razvoja ambiciozna vizija za uspešnejši, bolj vključujoč in odpornejši svet; ker Agenda 2030 temelji na temeljnih vrednotah Unije, kot so demokracija, sodelovanje, dobro upravljanje, socialna pravičnost, solidarnost, trajnost ter spoštovanje pravne države in človekovih pravic v EU, njenih državah članicah in po svetu; ker je prizadevanje za doseganje ciljev trajnostnega razvoja torej v popolnem sozvočju z načrti Unije za boljšo, bolj zdravo in bolj trajnostno prihodnost Evrope, ki bi morali biti med strateškimi prednostnimi nalogami EU;

C.  ker Agenda 2030 in doseganje ciljev trajnostnega razvoja pomenita izziv; ker je za doseganje 17 splošnih in 169 konkretnih ciljev potrebno usklajevanje med EU in njenimi državami članicami, Evropskim parlamentom, nacionalnimi parlamenti ter regionalnimi in lokalnimi oblastmi, pa tudi pristop upravljanja na več ravneh, ki temelji na aktivni in široko zastavljeni udeležbi javnosti, civilne družbe in zasebnega sektorja;

D.  ker je vključenost socialnih partnerjev vse od začetka ključna za Agendo 2030 in cilje trajnostnega razvoja, saj spodbuja vključevanje prednostnih nalog, kot so dostojno delo, boj proti neenakostim in sodelovanje civilne družbe; ker je ključno, da ti partnerji aktivno sodelujejo pri pregledu napredka in izvajanja Agende 2030 in ciljev trajnostnega razvoja;

E.  ker Komisija še ni oblikovala celovite strategije za izvajanje Agende 2030, ki bi vključevala področja notranje in zunanje politike EU s podrobnim časovnim načrtom do leta 2030 ter cilje in konkretne ukrepe, kot so zahtevali Parlament, Svet in Evropski svet, niti ni ciljev trajnostnega razvoja kot splošni okvir vključila v revidirane smernice za boljšo pripravo zakonodaje, ki so bile objavljene leta 2017; ker so potrebni skupni kazalniki in merila za merjenje in sistematično spremljanje izvajanja te strategije ter za opredelitev sedanjih in prihodnjih pomanjkljivosti;

F.  ker sta trajnost in prehod na podnebno nevtralno, krožno in socialno vključujoče gospodarstvo ključna za zagotavljanje dolgoročne rasti in konkurenčnosti EU, kar bo mogoče le ob popolnem upoštevanju zmogljivosti planeta;

G.  ker evropsko soglasje o razvoju priznava, da je skladnost politik za razvoj temeljni del prispevka EU k doseganju ciljev trajnostnega razvoja in da je za trajnostni razvoj potreben celovit in medsektorski pristop, saj je to v končni fazi vprašanje upravljanja, ki ga je treba obravnavati v partnerstvu z vsemi deležniki in na vseh ravneh; ker je učinkovito usklajevanje politik za razvoj ključno za izpolnitev Agende 2030;

H.  ker okvir politike in upravljanja EU že vsebuje nekatere zavezujoče in nezavezujoče cilje, merila in kazalnike, na primer na področju proračuna, socialnih zadev, energije in podnebja, ni pa celovite, dosledne in skupne strategije politik;

I.  ker je za izvajanje agende za trajnostni razvoj do leta 2030 potrebna večja ozaveščenost državljanov;

J.  ker so predhodne in naknadne ocene ključni instrumenti za preprečevanje negativnega učinka politik EU na trajnostni razvoj, predvsem na države v razvoju, in zagotavljajo kar najbolj pozitiven učinek teh politik; ker bi bilo treba ocene objaviti, da bi zagotovili polno preglednost in odgovornost;

K.  ker je Agenda 2030 univerzalna agenda, ki bi jo bilo treba izvajati v vseh državah; ker načelo univerzalnosti zahteva, da vsaka država upošteva učinek svojega delovanja v odnosu do drugih, da bi zagotovili skladnost razvojnih politik, kar zaradi zapletenosti in razdrobljenosti politik EU predstavlja velik izziv za Unijo;

L.  ker mora Komisija v skladu s sedmim okoljskim akcijskim programom izvesti presojo vpliva na okolje, ki ga ima potrošnja hrane in drugih dobrin v Uniji v globalnem kontekstu;

M.  ker bi svetovno partnerstvo za učinkovito razvojno sodelovanje lahko imelo pomembno vlogo pri vidikih spremljanja in odgovornosti, temelječih na dokazih, kar zadeva načela učinkovitosti pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja, ter pri podpori boljšemu izvajanju vseh akterjev na nacionalni ravni; ker bi moralo svetovno partnerstvo za učinkovito razvojno sodelovanje poskrbeti za jasno določene poti sodelovanja posameznih razvojnih akterjev, ki niso donatorji v sklopu OECD, vključno z novimi donatorji, organizacijami civilne družbe, človekoljubnimi zasebniki, finančnimi institucijami in družbami iz zasebnega sektorja;

N.  ker je financiranje za cilje trajnostnega razvoja velik izziv, ki zahteva močno politično zavezo EU in držav članic, zanj pa sta potrebna tudi močno svetovno partnerstvo in uporaba vseh oblik financiranja (iz domačih, mednarodnih, javnih, zasebnih in inovativnih virov); ker je zasebno financiranje bistvenega pomena, vendar ne more nadomestiti javnega financiranja;

O.  ker doseganje ciljev trajnostnega razvoja ni odvisno le od zadostnega financiranja, ampak tudi od nefinančnih ukrepov, kot je priznano v Agendi 2030;

P.  ker je učinkovita mobilizacija domačih virov nepogrešljiv dejavnik pri doseganju ciljev Agende 2030; ker države v razvoju še posebej prizadene utaja davkov od dohodkov pravnih oseb in izogibanje davkom;

Q.  ker so razlike med spoloma, podnebne spremembe, zmanjševanje virov, izguba biotske raznovrstnosti, nezanesljiva preskrba s hrano, onesnaženost zraka in povečanje prisilnih migracij nekateri od zelo zapletenih izzivov, s katerimi se danes sooča naša civilizacija; ker so ti izzivi med seboj povezani in potrebujejo celosten pristop; ker je Agenda 2030 OZN temeljno orodje za obravnavanje teh svetovnih izzivov na celosten način;

R.  ker je v členu 208 PDEU določeno, da je glavni cilj politike Unije na področju razvojnega sodelovanja zmanjšanje in dolgoročno izkoreninjenje revščine;

S.  ker se bo politični forum OZN na visoki ravni za trajnostni razvoj sestal septembra 2019 na ravni vrhunskih srečanj pod okriljem Generalne skupščine OZN, da bi ocenili izvajanje Agende 2030 kot celote s pregledom napredka na področju vseh ciljev trajnostnega razvoja na celovit način, in julija 2019 na ministrski ravni, da bi pregledali napredek pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja 4 (kakovostno izobraževanje), 8 (dostojno delo in gospodarska rast), 10 (zmanjšanje neenakosti), 13 (podnebni ukrepi), 16 (mir, pravno varstvo in močne ustanove) in 17 (partnerstva za cilje trajnostnega razvoja), nato pa vsako leto, da bi ocenili napredek pri doseganju ciljev, ki niso bili vključeni v tematski pregled leta 2019;

T.  ker je vrhovno zasedanje Generalne skupščine OZN o ciljih trajnostnega razvoja priložnost, da EU in njene države članice izpostavijo svoj napredek pri izvajanju Agende 2030 in na področju ciljev trajnostnega razvoja na celovit način;

U.  ker pri postopkih spremljanja in pregleda izvajanja Agende 2030 pri OZN Unija ni bila vedno enotna pri glasovanju, predvsem na področju spolnega in reproduktivnega zdravja ter spolnih in reproduktivnih pravic;

V.  ker politični forum na visoki ravni za trajnostni razvoj zagotavlja ustrezen prostor za EU in njene države članice, da preverijo svoj napredek pri izvajanju Agende 2030 prek prostovoljnih nacionalnih pregledov in da prevzamejo vodilno vlogo kot največje donatorice uradne razvojne pomoči ter kot gonilna sila na področju trajnosti in okoljskih politik; ker so izpolnjeni prostovoljni nacionalni pregledi namenjeni ocenjevanju napredka pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja in identificiranju vrzeli in izzivov, ki še ostajajo;

W.  ker bo imela uradna razvojna pomoč bistveno vlogo pri uresničevanju agende za trajnostni razvoj do leta 2030, zlasti v državah z nizkim dohodkom, pa tudi pri boju proti skrajni revščini in neenakosti, če se bodo spoštovala načela učinkovitega razvoja, torej odgovornost držav, preglednost, osredotočanje na rezultate in vključenost;

X.  ker je načelo, da nihče ne sme biti zapostavljen, v osrčju Agende 2030; ker je bilo leta 2017 približno 22,5 % prebivalstva EU izpostavljenega revščini ali socialni izključenosti, 6,9 % prebivalstva pa je še vedno trpelo hudo materialno pomanjkanje(13); ker ima neenakost raznolike socialne posledice, kot so velike razlike v blaginji in kakovosti življenja, vključno s profesionalnimi priložnostmi in zdravstvom;

Y.  ker je v Uniji revščina otrok in njihova socialna izključenost v Uniji trajno visoka (26,4 % leta 2017); ker je v evropskem stebru socialnih pravic določeno, da imajo otroci pravico do zaščite pred revščino in da imajo otroci iz prikrajšanih okolij pravico do posebnih ukrepov za krepitev enakih možnosti; ker se naložbe v majhne otroke povrnejo kot znatne koristi zanje in za vso družbo in so bistvene za prekinitev cikla prikrajšanosti v mladosti;

Z.  ker je EU v zadnjih petih letih dosegla napredek v zvezi s skoraj vsemi cilji trajnostnega razvoja, saj je sedem držav članic EU-27 med prvimi desetimi na svetovnem indeksu SDG in ker so vse države članice EU-27 med prvimi 50 (od 156)(14); ker so nekatere države članice že vodilne pri izvajanju ciljev trajnostnega razvoja; ker EU kljub temu še vedno nima strategije izvajanja za cilje trajnostnega razvoja;

AA.  ker ima lahko visoka in naraščajoča neenakost med državami in znotraj njih veliko socialno in gospodarsko ceno; ker je neenakost v jasnem nasprotju s ciljem trajnostnega razvoja;

AB.  ker je bilo boljše pravno urejanje izrecno omenjeno v sporočilu Komisije kot orodje za nadaljnje vključevanje trajnostnega razvoja v evropske politike(15);

AC.  ker so v dokumentu služb Komisije z dne 19. julija 2018 o boju proti HIV/aidsu, virusnemu hepatitisu in tuberkulozi v Evropski uniji in sosednjih državah (SWD(2018)0387) poudarjene vrzeli in omejitve v zvezi s podatki o spremljanju virusnega hepatitisa, zaradi katerih je težko oceniti, kako daleč so države članice EU od cilja trajnostnega razvoja;

AD.  ker bela knjiga Komisije z dne 1. marca 2017 o prihodnosti Evrope (COM(2017)2025) ni vključevala trajnostnega razvoja ali Agende 2030 kot opisa prihodnosti EU ali vizije zanjo;

AE.  ker je bilo v Unicefovem poročilu z naslovom Progress for Every Child in the SDG Era (Napredek za vsakega otroka v dobi ciljev trajnostnega razvoja), objavljenem marca 2018, ugotovljeno zaskrbljujoče pomanjkanje podatkov v 64 državah ter nezadosten napredek pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja v 37 državah; ker več kot pol milijarde otrok živi v državah, ki ne morejo meriti napredka v zvezi z cilji trajnostnega razvoja;

AF.  ker je dostojno delo osnova za pošteno in vključujočo rast ter gonilo razvoja in družbenega napredka; ker skupaj s socialno zaščito tistih, ki ne morejo najti zaposlitve ali ne morejo delati, obravnava neenakost in močno pripomore k družbenemu in gospodarskemu napredku;

Evropsko vodstvo za univerzalne vrednote v multilateralnem okviru za ljudi, planet in blaginjo

1.  poudarja, da je za kompleksne globalne izzive, s katerimi se svet sooča, potreben celovit odziv, ki ga lahko zagotovi agenda za trajnostni razvoj do leta 2030;

2.  poudarja, da je cilj Agende 2030 doseči večjo blaginjo za vse ob upoštevanju omejitev našega planeta in pravičen svet, tako da nihče ne bo zapostavljen, ter da je treba štiri bistvene stebre trajnostnega razvoja (družbo, okolje, gospodarstvo in upravljanje) obravnavati na celovit način, da bi dosegli cilje trajnostnega razvoja; poudarja, da je trajnostni razvoj temeljni cilj Unije, kot je določeno v členu 3(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU), ter bi moral imeti osrednjo vlogo v razpravi in zgodbi o prihodnosti Evrope; poleg tega poudarja, da bi moralo izvajanje ciljev trajnostnega razvoja voditi v spremembo paradigme in postati okvirni dolgoročni gospodarski model EU, ki bi nasledil sedanjo strategijo Evropa 2020;

3.  poudarja, da je izvajanje Agende 2030 tesno povezano z evropskimi vrednotami in interesi ter da predstavlja bistveno novost, ki bi lahko z multilateralizmom in mednarodnim sodelovanjem osvežila svetovni red;

4.  opozarja, da je treba podatke za vse ustrezne kazalnike za vse cilje sistematično razčleniti glede na spol in druge značilnosti;

5.  poudarja, da bi morala Unija obnoviti svojo zavezo, da bo vodilna v svetu pri izvajanju Agende 2030 in ciljev trajnostnega razvoja, skupaj s svojimi državami članicami ter njihovimi lokalnimi in regionalnimi oblastmi, v skladu z načelom subsidiarnosti in v tesnem sodelovanju s svojimi mednarodnimi partnerji; opozarja, da bi moral večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 odražati politično delovanje EU; poudarja, da mora Agenda 2030 dodatno spodbuditi usklajen pristop med notranjim in zunanjim delovanjem EU ter njenimi drugimi politikami ter skladnost vseh finančnih instrumentov Unije za globalni odziv in zavezanost trajnostni rasti in razvoju;

6.  vztraja, da je za izvajanje ciljev trajnostnega razvoja potrebno učinkovito sodelovanje na ravni EU ter na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ob upoštevanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti; poudarja pomembno vlogo svetovalnih svetov za okolje in trajnostni razvoj pri tem sodelovanju in meni, da bi bilo treba okrepiti njihovo udeležbo na vseh ravneh upravljanja;

7.  pozdravlja dejstvo, da si mnoge države članice in partnerske države zunaj EU močno prizadevajo oblikovati mehanizme in strategije za izvajanje ciljev trajnostnega razvoja ter jih vključiti v svoje politike in okvire upravljanja; odločno poziva države članice, ki teh mehanizmov še niso razvile, naj to storijo; poudarja, da EU s podpiranjem in spodbujanjem tretjih držav pri izvajanju podobnih ukrepov prispeva k vzpostavitvi enakih konkurenčnih pogojev za vse; priznava, da so še vedno potrebne nadaljnje izboljšave na ravni EU;

8.  poziva Komisijo in države članice, naj v svoje politike vključijo horizontalni pristop k ciljem trajnostnega razvoja;

9.  ugotavlja, da so se v letu 2015 vse evropske države, tako članice kot nečlanice EU, zavezale k Agendi 2030; meni, da bi bilo treba v okviru razprave o prihodnosti Evrope razmisliti o razvoju vseevropskega okvira za doseganje ciljev trajnostnega razvoja, ki bi zajemal države članice EU, države EGP, podpisnice pridružitvenih sporazumov EU, kandidatke za vstop v EU in Veliko Britanijo po njenem izstopu iz EU; poudarja, da je pomembno spodbujati parlamentarne razprave na vseh ravneh;

10.  pozdravlja dokument Komisije za razmislek z naslovom Za trajnostno Evropo do leta 2030, v katerem so predlagani trije scenariji o prihodnosti ciljev trajnostnega razvoja v EU; se zavzema za prvi scenarij, v katerem je predlagana splošna strategija za izvajanje ciljev trajnostnega razvoja v EU in državah članicah; meni, da je v kontekstu prihodnosti Evrope trajnostna Evropa pravi korak za blaginjo in dobrobit njenih državljanov ter planeta;

11.  obžaluje, da Komisija še ni oblikovala celovite strategije za izvajanje ciljev trajnostnega razvoja;

12.  poudarja pomen uradne razvojne pomoči kot ključnega instrumenta za izkoreninjenje revščine ter opozarja na zaveze EU in držav članic na tem področju, vključno s ciljem, da bodo za uradno razvojno pomoč namenile 0,7 % bruto nacionalnega dohodka (BND), pri čemer bo od 0,15 % do 0,20 % uradne razvojne pomoči iz BND dodeljene najmanj razvitim državam; poziva EU in države članice, naj se nemudoma ponovno zavežejo, da bodo za uradno razvojno pomoč namenile 0,7 % BND, ter naj to pomoč postopoma povečujejo, da bodo ta cilj dosegle v skladu z natančnim časovnim načrtom; poziva države članice, naj pripravijo preverljive letne akcijske načrte za doseganje posameznih ciljev uradne razvojne pomoči; poudarja, da zaradi odgovornosti EU in držav članic, da dosežejo cilj 0,7 % BND za uradno razvojno pomoč, države članice odgovarjajo tako nacionalnim parlamentom kot tudi Evropskemu parlamentu;

13.  priznava, da je treba za doseganje ciljev trajnostnega razvoja zaščititi koristi za zdravje in pospešiti napredek; ugotavlja, da je bil na več zdravstvenih področjih po svetu dosežen izjemen napredek, vendar še številni izzivi še vedno ostajajo, med njimi so odpravljanje razlik v zdravju med prebivalci stabilnih držav in tistimi, ki živijo v nestabilnih, ranljivih razmerah, pa tudi razlik v zdravju znotraj držav;

14.  priznava, da je agenda za trajnostni razvoj do leta 2030 okrepila svetovno zdravje kot politično prednostno nalogo; trdi, da je zdravo prebivalstvo bistvenega pomena za trajnostni razvoj, torej za odpravo revščine, spodbujanje miroljubnih in vključujočih družb ter za varstvo okolja; vztraja, da je zdravje tudi rezultat in kazalnik napredka, ki odraža uspeh številnih ciljev in Agende 2030 kot celote;

15.  poudarja, da je EU na splošno uspela zmanjšati svoje emisije toplogrednih ciljev in jih ločiti od gospodarske rasti, s čimer je bistveno prispevala k svetovnim prizadevanjem, tudi ob upoštevanju emisij, ki so povezane z uvozom in izvozom EU(16); vseeno ugotavlja, da so potrebna dodatna prizadevanja na ravni EU in na svetovni ravni;

Krepitev strateškega in skupnega ukrepanja EU v smeri doseganja globalnih ciljev

16.  poziva Komisijo, naj pripravi podrobno analizo vrzeli v obstoječih politikah in njihovega izvajanja, da bi opredelili kritična področja sinergije in nedoslednosti; poziva Komisijo, naj nemudoma jasno opredeli korake, ki so potrebni do leta 2030 v zvezi s politikami in zakonodajo, zbiranjem statističnih in razčlenjenih podatkov ter upravljanjem in izvajanjem, da bi do konca leta 2019 oblikovali celovito strategijo za doseganje Agende 2030;

17.  odločno poziva Komisijo, naj pripravi ambiciozno, splošno in vseobsegajočo strategijo za izvajanje Agende 2030 ter tako cilje trajnostnega razvoja v celoti vključi v politike in upravljanje EU, zagotovi smernice, ki jih institucije EU in države članice potrebujejo za izvajanje, spremljanje in pregled Agende 2030, ter opredeli podrobne načrte, konkretne cilje in roke; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo v strategiji obravnavane medsebojne povezave med cilji trajnostnega razvoja;

18.  poziva Komisijo, naj okrepi sodelovanje z OZN, države članice pa poziva, naj podprejo reformo, ki trenutno poteka, da bo ustrezala izvajanju Agende 2030;

19.  opozarja, da so vsi cilji trajnostnega razvoja pomembni za uresničevanje pravic otrok; poudarja pomen izvajanja smernic EU za spodbujanje in varstvo pravic otroka v kontekstu zunanjih odnosov EU; poziva Komisijo, naj spremlja napredek na področju pravic otroka v zunanjih programih EU ter poroča o njem;

20.  poziva Komisijo kot ključni temelj za izgradnjo trajnostne Evrope, naj vodi razvoj trajnostnega modela proizvodnje in potrošnje hrane, ki bo varoval in odstranil pritisk prehranskih sistemov na zdravje in okolje ter bo zagotovil gospodarske koristi kmetom, podjetjem in državljanom;

21.  poziva Komisijo, naj si v sodelovanju s ključnimi deležniki na vseh ravneh prizadeva za zagotavljanje zdravega življenja in spodbujanja blaginje za vse in za vse starosti, predvsem, da bi zdravstvo postalo dostopnejše, tudi z vidika cene, učinkovito in trajnostno, da bi bolj celovito obravnavali dejavnike tveganja, da bi zagotovili izmenjavo dobre prakse in okrepili zmogljivosti za preprečevanje in obvladovanje svetovnih zdravstvenih groženj, kot je protimikrobna odpornost;

22.  poziva Komisijo, naj programske, finančne in operativne politike, pristope in metodologije uskladi z OZN in njenimi partnerji, kjer lahko okrepi uspešnost in učinkovitost, da bi se izboljšala učinkovitost skupnih politik, kot so enakost spolov ter reproduktivno zdravje in zdravje mater, novorojenčkov, otrok in najstnikov, podnebne spremembe in okolje ter obravnavanje neenakosti in revščine;

23.  poudarja, da so zagotavljanje davčne pravičnosti in preglednosti, boj proti izogibanju davkom in davčnim utajam, izkoreninjenje nezakonitih finančnih tokov in odprava davčnih oaz ter povečanje mobilizacije domačih sredstev bistvenega pomena za financiranje Agende 2030; ponovno poziva k oceni učinka prelivanja nacionalnih davčnih politik in davčnih politik EU na države v razvoju ter k zagotovitvi skladnosti politik za razvoj;

24.  poudarja, kako pomembno je odpraviti družbene in gospodarske neenakosti ter spodbujati enakost spolov v EU in po svetu; opozarja na temeljno načelo Agende 2030, da nihče ne sme biti zapostavljen; zato poziva Komisijo, naj posebno pozornost nameni najbolj marginaliziranim in ranljivim pripadnikom družbe, da zagotovi vključenost vseh;

25.  poziva Komisijo, naj spodbuja trajnostne globalne vrednostne verige z uvedbo sistemov potrebne skrbnosti za podjetja, pri katerih bi bil poudarek na vsej dobavni verigi, s čimer bi spodbudila podjetja k odgovornejšim naložbam in pospešila učinkovitejše izvajanje poglavij prostotrgovinskih sporazumov o trajnosti, vključno z bojem proti korupciji, preglednostjo, bojem proti izogibanju davkom in z odgovornim ravnanjem podjetij;

26.  meni, da bi morali biti cilji trajnostnega razvoja v središču strategije EU za trajnostni razvoj in vključujočo rast; poudarja, da je treba jasno določiti skupne kazalnike, merila in cilje, analizo oddaljenosti od ciljev, ukrepe, ki so potrebni za doseganje ciljev, ter sredstva za njihovo izvajanje; poudarja, da bi moralo biti v strategiji EU do leta 2030 opisano tudi, kdaj in kako bo Unija izvedla ocene učinka glede trajnosti, da bi odpravila obstoječe vrzeli, preusmerila obstoječe politike in razvila nove zakonodajne predloge ali preglede zakonodaje Unije, hkrati pa zagotovila skladnost in usklajevalne ukrepe na ravni EU in na ravni držav članic; zato poziva Komisijo in Svet v vseh svojih sestavah, naj brez odlašanja nadaljujeta to delo;

27.  meni, da bi moral biti evropski semester usklajen z Agendo 2030 in vključevati Parlament, proces pa bi moral obsegati tudi preverjanje trajnosti; zato poziva Komisijo, naj obstoječi proces evropskega semestra dodatno prilagodi; poudarja, da je treba pri tem zlasti zagotoviti, da se pri evropskem semestru celovito upoštevajo vse razsežnosti ciljev trajnostnega razvoja;

28.  poudarja, da je treba jasno opredeliti ukrepe, ki jih je treba sprejeti na posamezni ravni upravljanja za uresničevanje ciljev, hkrati pa upoštevati načelo subsidiarnosti; poziva, naj se za države članice, ki tega še niso storile, oblikujejo jasne in skladne poti za trajnostni razvoj na ustrezni ravni (nacionalni, podnacionalni ali lokalni); poudarja, da bi morala Komisija pripraviti smernice o tem procesu, da se zagotovi skladen pristop; poziva k pristopu na več ravneh, da bi dosegli boljše razumevanje, večjo vključenost in skupno odgovornost pri izvajanju ciljev trajnostnega razvoja;

29.  pozdravlja objavo drugega poročila Eurostata o spremljanju trajnostnega razvoja v EU, ki predstavlja korak naprej k oblikovanju celovitega mehanizma EU za spremljanje; obžaluje, da poročilo ne vsebuje ocene učinka zakonodaje EU na tretje države ter ocene razlike med sedanjimi rezultati in doseganjem ciljev;

30.  poudarja, da mora Komisija razviti celovit, učinkovit in participativen okvir za spremljanje, odgovornost in pregled izvajanja in vključevanja ciljev trajnostnega razvoja in Agende 2030, ki je skladen z okvirom svetovnih kazalnikov OZN in kjer se zbirajo informacije in ustrezni razčlenjeni podatki na nacionalni in podnacionalni ravni, hkrati pa priznava, da Eurostat sam ne more izčrpno zajeti vseh razsežnosti napredka v zvezi s cilji trajnostnega razvoja; poudarja, da je treba upoštevati učinke prelivanja ter medsebojno povezanost in nedeljivost ciljev, ter poziva, naj se Eurostatu podeli mandat tudi za sistematično poročanje o uspešnosti ciljev trajnostnega razvoja v posameznih državah članicah na podlagi enotnega sklopa kazalnikov;

31.  poudarja potrebo po širokem naboru kazalnikov, ki niso zgolj ekonomske narave in zajemajo preobrazbeno naravo ciljev trajnostnega razvoja, zlasti v zvezi z obravnavanjem vseh oblik revščine, ter bi jih bilo treba meriti z razčlenjenimi podatki, pomembnimi za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja; poudarja, da mora Eurostat oblikovati sklop posebnih kazalnikov napredka za notranje uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja v EU na ustreznih ravneh upravljanja;

32.  opozarja na ključno vlogo EU pri krepitvi standardov preglednosti, odgovornosti in trajnosti globalnih vrednostnih verig; poudarja, da je EU normativna in gospodarska sila, zato mora biti vodilna na področju dobre prakse in oblikovanja svetovnih pravil; poziva Komisijo in države članice, naj podprejo pogajanja o zavezujoči pogodbi OZN o nadnacionalnih družbah in človekovih pravicah;

33.  poziva države članice EU, naj zagotovijo podatke za učinkovito spremljanje virusnega hepatitisa v skladu s kazalniki, ki jih je določil Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni, ter poziva Evropsko komisijo, naj ta proces pozorno spremlja v skladu z zavezami iz svojega sporočila z naslovom Novi ukrepi za trajnostno prihodnost Evrope iz novembra 2016;

34.  poudarja, kako pomembno je ozaveščanje o preobrazbenem potencialu agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in o njenih ciljih; opozarja, da je treba v procesih izvajanja in spremljanja sodelovati z državljani in organizacijami civilne družbe; poudarja pomembno vlogo Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov;

35.  poudarja, da sta pri spremljanju napredka Unije v zvezi z Agendo 2030 pomembni preglednost in demokratična odgovornost, in zato izpostavlja vlogo sozakonodajalcev v tem procesu; meni, da bi s sklenitvijo zavezujočega medinstitucionalnega sporazuma na podlagi člena 295 PDEU zagotovili primeren okvir za tovrstno sodelovanje;

36.  poziva Komisijo in države članice, naj dodatno izboljšajo razpoložljive informacije in ozaveščenost državljanov o tem, da je treba dokončati Agendo 2030;

37.  poudarja, da je treba večletni finančni okvir usmeriti k Agendi 2030 in zagotoviti boljše vključevanje trajnostnega razvoja v vse mehanizme financiranja in proračunske vrstice; zato poziva Komisijo, naj v večletnem finančnem okviru okrepi odgovornost za doseganje skupnih rezultatov; ponavlja svoje stališče o prihodnjem večletnem finančnem okviru, s katerim poziva k obvezni vmesni reviziji na podlagi pregleda delovanja večletnega finančnega okvira in ob upoštevanju ocene napredka pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja; poudarja, da je treba preveriti načrtovane finančne okvire obstoječih politik, da se zagotovi skladnost s trajnostnim razvojem;

38.  meni, da je treba za pravočasno in uspešno izvajanje Agende 2030 precej pospešiti okolju prijazne naložbe, inovacije in rast v EU, ter poudarja pomen širše uporabe inovativnih in obstoječih finančnih orodij, kot so zelena javna naročila, ter nujnost drugačnih pristopov k sedanji naložbeni politiki, zlasti postopnega opuščanja okolju škodljivih subvencij;

39.  pozdravlja vse večjo količino institucionalnega in zasebnega kapitala, namenjenega financiranju ciljev trajnostnega razvoja, ter poudarja pomen trdnega okvira za vzdržne finance, ki vključuje izračun kapitalskih zahtev bank in bonitetno obravnavo visokoogljičnih sredstev, bonitetna pravila za zavarovalnice ter posodobitev dolžnosti institucionalnih vlagateljev in upraviteljev premoženja;

Skladnost politik, usklajevanje in vključevanje ciljev trajnostnega razvoja

40.  poudarja pomen boljšega usklajevanja in sodelovanja med organi odločanja, različnimi organizacijami in ustreznimi deležniki, vključno z lokalnimi organi in organizacijami civilne družbe, ter znotraj njih, za izvajanje Agende 2030 in večjo skladnost politik za trajnostni razvoj;

41.  pozdravlja, da je bilo sprejeto poročilo Komisije o skladnosti politik za razvoj za leto 2019 in da se skuša to načelo vgraditi v pristop EU k izvajanju ciljev trajnostnega razvoja; želi spomniti, da je to načelo zapisano v členu 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije in da je nekakšen temelj za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja;

42.  priznava napredek, ki je bil z orodji za skladnost politik za razvoj dosežen pri vplivanju na oblikovanje politik EU; poziva k nadaljnjim prizadevanjem, da bi na podlagi mehanizmov za skladnost politik za razvoj zagotovili upoštevanje razvojnih ciljev v nerazvojnih politikah;

43.  poudarja, da je skladnost politik za razvoj temeljni element skladnosti politik za trajnostni razvoj in prispevek k njej; močno priporoča, naj se dobra praksa in izkušnje, pridobljene iz skladnosti politik za razvoj, uporabijo za nadaljnji razvoj in operacionalizacijo skladnosti politik za trajnostni razvoj;

44.  poziva Komisijo in države članice, naj potrdijo svojo zavezo za zagotovitev skladnosti politik za razvoj kot pomembnemu prispevku k širši skladnosti politik za trajnostni razvoj pri ukrepih za izvajanje Agende 2030; poudarja, da je treba okrepiti mehanizme za skladnost politik v vseh institucijah EU in pri oblikovanju politik ter zagotoviti, da bo to načelo ustrezno upoštevano v rednih predhodnih ocenah učinka in z uvedbo ustreznih mehanizmov za odgovornost in reševanje sporov;

45.  meni, da skladnost politik za trajnostni razvoj pomeni, da je treba vse ustrezne prihodnje politike ter vse finančne in nefinančne instrumente na ravni EU oblikovati, izvajati in spremljati z namenom, da bi uresničili cilje trajnostnega razvoja, ter da bi morala Komisija zato hitro razviti potrebne politične zmogljivosti na vseh ravneh;

46.  poziva Komisijo, naj sprejme akcijski načrt za nadaljnje ukrepanje v skladu s priporočili iz zunanje ocene skladnosti za razvoj, ki poziva k oblikovanju jasnega sklopa pravil za izvajanje tega koncepta; ponovno poziva, da je treba jasno opredeliti odgovornost vseh institucij EU pri uresničevanju zavez v zvezi s skladnostjo politik za razvoj;

47.  ponovno poziva k razpravi o skladnosti politik za razvoj na ravni Evropskega sveta in s tem za zagon teh mehanizmov pri uresničevanju ciljev agende za trajnostni razvoj do leta 2030; meni, da bo mogoče, kot je pokazala zunanja ocena skladnosti politik za razvoj, le s politično voljo EU znatno vplivati na spodbujanje in učinkovitost pristopa skladnosti politik za razvoj;

48.  poudarja, da bo morala EU glede na pravno obveznost spodbujanja skladnosti politik za razvoj, določeno v členu 208 PDEU, proaktivno začeti dialog z državami in regijami v razvoju za razpravo in razmislek o političnih pobudah, ki bi lahko vplivale nanje;

49.  poudarja, da morajo institucije EU prevzeti vodilno vlogo in prilagoditi svoje upravljanje, da bi omogočile vključevanje ciljev trajnostnega razvoja v svoje delo; poziva Evropsko komisijo, naj na najvišji ravni usklajuje cilje trajnostnega razvoja s posebno projektno skupino pri uradu predsednika, ki sodeluje z vsemi komisarji in usposobljenimi kontaktnimi osebami v generalnih direktoratih; poudarja, da bi bilo treba v govoru o stanju v Uniji omeniti trenutno stanje izvajanja ciljev trajnostnega razvoja; vztraja, da bi moral tudi Parlament zagotoviti, da bodo cilji trajnostnega razvoja dosledno vključeni v vse odbore;

50.  pozdravlja ustanovitev delovne skupine za Agendo 2030 v okviru Sveta za splošne zadeve; poziva k vzpostavitvi mehanizmov za usklajevanje in sodelovanje pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja med Parlamentom, Svetom in Komisijo, pa tudi znotraj njih, da se zagotovi skladnost politike; poudarja, da bi bilo treba te mehanizme jasno opredeliti in določiti v okviru medinstitucionalnega sporazuma za trajnostno Evropo do leta 2030, saj bodo usklajeni politični postopki med tremi institucijami ključni za uspešno izvajanje Agende 2030; poziva vse tri institucije, naj sodelujejo pri nadaljnjem delu večdeležniške platforme na področju ciljev trajnostnega razvoja, in poudarja, kako pomembno je, da se v to platformo vključijo vsi ustrezni deležniki, tudi organizacije civilne družbe;

51.  meni, da bi bilo treba v skladu ciljem trajnostnega razvoja 17 o partnerstvih okrepiti vlogo obstoječe večdeležniške platforme na področju ciljev trajnostnega razvoja ter jo vključiti v uradni medinstitucionalni posvetovalni okvir;

52.  poudarja, da ima razvojno sodelovanje pomembno vlogo pri podpiranju izvajanja Agende 2030 v državah v razvoju; pozdravlja vključitev ciljev trajnostnega razvoja v novo evropsko soglasje o razvoju; želi spomniti, da je poglavitni cilj (cilj trajnostnega razvoja 1) razvojnega sodelovanja EU izkoreninjenje revščine; želi spomniti, da je prvi cilj trajnostnega razvoja neločljivo povezan z drugim; zatrjuje, da ob sedanji hitrosti in obsegu izvajanja najverjetneje ne bomo spodbudili transformativnih sprememb, ki so potrebne za uresničitev podciljev v okviru drugega cilja trajnostnega razvoja, čeprav je bilo nekaj napredka že doseženega; poziva k intenzivnejšim prizadevanjem za nadaljnje spremljanje izvajanja priporočil po pregledu drugega cilja trajnostnega razvoja, ki ga je leta 2017 izvedel forum na visoki ravni za trajnostni razvoj;

53.  ponovno poziva, naj se uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja vključi v vsa področja politike; pozdravlja zavezo Komisije, da bo vključila cilje trajnostnega razvoja v svojo agendo za boljše pravno urejanje, in poudarja možnost, da bi orodja za boljše pravno urejanje strateško uporabili za neodvisne ocene skladnosti politik EU v zvezi z Agendo 2030 in s politiko na področju razvojnega sodelovanja, ki jih izvaja Komisija; poziva Komisijo, naj hitro revidira smernice v okviru agende za boljše pravno urejanje ter dodatno okrepi in spremlja svoje redne predhodne ocene, da bi zagotovila popolno skladnost politik pri izvajanju ciljev trajnostnega razvoja, obenem pa spodbujala sinergijo, pridobivala dodatne koristi in preprečevala kompromise, tako na evropski ravni kot tudi na ravni držav članic;

54.  poziva k usklajevanju parlamentarnih odborov, da bi spremljali izpolnjevanje obveznosti EU iz Agende 2030 in nadalje ukrepali v zvezi z njimi;

55.  poziva konferenco predsednikov in konferenco predsednikov odborov v Evropskem parlamentu, naj ocenita, ali je sedanja struktura v Parlamentu ustrezna za učinkovito in celovito spremljanje dela v vseh sektorjih politike za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja v notranjih in zunanjih politikah EU;

56.  poziva Evropski parlament, Komisijo in Svet, naj si prizadevajo za skupno izjavo o trajnosti, s katero bi cilje trajnostnega razvoja vpeli med večletne medinstitucionalne prednostne naloge prihodnjega zakonodajnega obdobja;

57.  poudarja vlogo rednih in ustreznih predhodnih ter naknadnih ocen učinka pri zagotavljanju boljšega vključevanja Agende 2030 in doseganju rezultatov; poudarja, da je pomembno ovrednotiti kratkoročne in dolgoročne posledice politik in njihov potencialni prispevek k trajnostnemu razvoju; želi spomniti na obveznost iz primarnih pogodb, da je treba upoštevati cilje razvojnega sodelovanja pri vseh politikah, ki lahko vplivajo na države v razvoju;

58.  želi opomniti, da je za doseganje ciljev trajnostnega razvoja v državah v razvoju izredno pomembno mobilizirati domače vire; poudarja, da po ocenah iz poročila Konference Združenih narodov za trgovino in razvoj (UNCTAD) z naslovom World Investment Report 2015 – Reforming International Investment Governanceorld Investment Report 2015 – Reforming International Investment Governance (Poročilo o naložbah po svetu za leto 2015 – Reforma upravljanja mednarodnih naložb)(17) države v razvoju zaradi izmikanja velikih podjetij plačilu davka od dohodkov pravnih oseb vsako leto izgubijo najmanj 100 milijard USD; v zvezi s tem pozdravlja delovni dokument služb Komisije z dne 15. oktobra 2015 z naslovom Collect More – Spend Better: Achieving Development in an Inclusive and Sustainable Way (Povečanje prihodkov in boljša poraba sredstev za doseganje vključujočega in trajnostnega razvoja) (SWD(2015)0198), ki je namenjen reševanju tega vprašanja; obžaluje pa, da ni konkretnih ukrepov, s katerimi bi zagotovili izvajanje te strategije Komisije; poziva Komisijo, naj predlaga vodilni program za mobilizacijo domačih virov, s čimer bi zagotovili več pobranih davčnih prihodkov in tako poskrbeli za financiranje ciljev trajnostnega razvoja;

59.  vztraja, da je treba okrepiti lokalne akterje, ki se bodo zavzemali za trajnostni razvoj, in poziva k intenzivnejši udeležbi nacionalnih parlamentov ter regionalnih in lokalnih oblasti v vseh fazah uresničevanja teh ciljev – od načrtovanja in zasnove programov do vrednotenja in spremljanja; poleg tega poziva Komisijo, naj okrepi podporo mestom in lokalnim oblastem, da bodo razvili, izvajali in spremljali učinkovite politične pobude in strategije za uresničitev ciljev trajnostnega razvoja;

60.  pozdravlja vse večje sodelovanje zasebnega sektorja pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja; poudarja, da je pomembno ustvariti okolje, v katerem bodo omogočene nove pobude in partnerstva med javnim in zasebnim sektorjem in ki bo spodbujal podjetja, da bodo svojo poslovno strategijo uskladila s cilji trajnostnega razvoja;

61.  želi spomniti, da OZN ocenjuje, da bo za uresničitev ciljev trajnostnega razvoja vsako leto treba vložiti pet do sedem bilijonov USD; zato vztraja, da je treba privabiti naložbe, in pozdravlja potencial načrta EU za zunanje naložbe;

Prostovoljni nacionalni pregledi in poročanje EU za politični forum na visoki ravni za trajnostni razvoj leta 2019 v okviru generalne skupščine OZN

62.  spodbuja države članice, naj izvajajo redne in vključujoče preglede napredka, in spodbuja države članice, ki se še niso zavezale k pripravi prostovoljnega nacionalnega pregleda, naj to storijo v skladu z Agendo 2030; države članice, ki pa so prostovoljni nacionalni pregled že opravile, naj določijo časovni razpored za naprej;

63.  poziva Komisijo, naj izvaja redne analize prostovoljnih nacionalnih pregledov držav članic, da bi ocenili napredek in dobro prakso; nadalje poziva k analizi prostovoljnih nacionalnih pregledov najmanj razvitih držav, da se opredelijo potrebe, odpravijo vrzeli ter okrepita podpora in sodelovanje, ter naj v okviru OECD tesno sodelujejo pri razvoju mehanizmov strokovnega pregleda za uspešne strategije izvajanja ciljev trajnostnega razvoja ter ukrepe v domači in zunanji politiki, za boljšo izmenjavo dobre prakse ter za boljše spremljanje negativnih zunanjih učinkov prelivanja;

64.  spodbuja Komisijo in države članice, naj razširijo skupno načrtovanje programov in skupno izvajanje razvojnega sodelovanja na podlagi političnih dialogov s partnerskimi državami o ciljih trajnostnega razvoja, na podlagi nacionalnih razvojnih načrtov in prostovoljnih nacionalnih pregledov, pri tem pa ustrezno upoštevajo odgovornost vsake države in druga načela učinkovitega razvoja;

65.  poudarja vlogo političnega foruma na visoki ravni za trajnostni razvoj pri spremljanju in pregledu ciljev trajnostnega razvoja; odločno podpira zavezo Unije, da bo dokončala prostovoljni pregled na političnem forumu na visoki ravni za trajnostni razvoj; poziva Komisijo, naj upošteva vodilno vlogo EU pri zasnovi in izvajanju Agende 2030 ter naj predstavi poglobljeno skupno poročilo o vseh ciljih trajnostnega razvoja; poudarja, da bi moralo poročanje EU, vključno s prihodnjim skupnim zbirnim poročilom o podpori EU državam v razvoju, vključevati analizo trenutnega stanja ter aktualnih pomanjkljivosti in vrzeli;

66.  poziva Komisijo, naj bo v procesu političnega foruma na visoki ravni za trajnostni razvoj za zgled; spodbuja jo tudi, naj sodeluje s tretjimi državami pri uresničevanju Agende 2030, tudi prek Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo;

67.  poziva, naj se v okviru priprav na politični forum na visoki ravni za trajnostni razvoj organizira letni evropski forum za cilje trajnostnega razvoja, da se omogočita sodelovanje zunanjih deležnikov, organizacij civilne družbe in poslancev ter dialog med njimi o uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja;

68.  pozdravlja, da bo septembra 2019 v okviru zasedanja generalne skupščine OZN (in na njenih naslednjih zasedanjih) potekalo tudi srečanje političnega foruma na visoki ravni za trajnostni razvoj, kjer naj bi preučili, kako se cilji trajnostnega razvoja izvajajo v okviru Agende 2030 kot celote, in pričakuje, da bo Unija na tem srečanju prevzela vodilno vlogo; se zaveda, da so države članice dosegle različno velik napredek, kar je med drugim odvisno od posameznega cilja trajnostnega razvoja ter nacionalnih prednostnih nalog in ciljev; poudarja, da so cilji trajnostnega razvoja tesno medsebojno povezani ter da bi si bilo treba prizadevati za integriran in celosten pristop k njihovemu izvajanju;

Osredotočenost na skorajšnji poglobljeni pregled v okviru političnega foruma na visoki ravni za trajnostni razvoj leta 2019

69.  pozdravlja prihajajoči poglobljeni pregled ciljev trajnostnega razvoja 4 (kakovostno izobraževanje), 8 (dostojno delo in gospodarska rast), 10 (zmanjšanje neenakosti), 13 (podnebni ukrepi), 16 (mir, pravno varstvo in močne ustanove) in 17 (partnerstva za cilje trajnostnega razvoja) ter pričakuje, da bo Unija v celoti prispevala k pregledu; z zadovoljstvom pričakuje prihodnje poglobljene preglede vseh drugih ciljev trajnostnega razvoja v prihodnjih letih ter poudarja nedeljivost Agende 2030 in medsebojno povezanost ciljev;

70.  ponavlja, da sta za trajnostni razvoj in samozadostne družbe ter za opolnomočenje in zaposlovanje mladih bistvena kakovostno izobraževanje in dostop do osnovnega izobraževanja za vse (četrti cilj trajnostnega razvoja); priznava, da je kakovostno izobraževanje v številnih državah članicah zelo pomembno prednostno področje, ter poudarja, da sta za zaposljivost mladih in njihov dostop do kvalificiranih delovnih mest bistvena tehnično in poklicno usposabljanje; obžaluje pa, da so tako v EU kot drugod v izobraževanju še vedno prisotne razlike med mesti in podeželjem in med spoloma; zato poziva k večjim naložbam za izboljšanje kakovosti izobraževanja in potrebne infrastrukture s posebnim poudarkom na manj razvitih notranjih regijah, zunaj EU pa na najmanj razvitih državah;

71.  spodbuja Komisijo in države članice, naj se posamičnih ciljev v okviru osmega cilja (trajnostna rast in zaposlenost) lotijo bolj sistematično v okviru svojih politik in (skupnega) načrtovanja programov za razvojno sodelovanje; poziva k nadaljnjim prispevkom k doseganju osmega cilja trajnostnega razvoja, med drugim k izboljšavam v proizvodnih zmogljivostih, ustvarjanju prihodkov, industrializaciji, trajnostnih vzorcih potrošnje in proizvodnje, trgovini, razvoju zasebnega sektorja, poslovnem okolju, infrastrukturi in turizmu;

72.  priznava, da so mikro, mala in srednja podjetja, zadruge, vključujoči poslovni modeli ter raziskovalne ustanove gonilna sila rasti, zaposlovanja in lokalnih inovacij; poziva k spodbujanju enakih konkurenčnih pogojev za trajnostne naložbe, industrializacijo, poslovno dejavnost, vključno z odgovornim poslovnim ravnanjem, finance in obdavčenje, znanost, tehnologijo ter raziskave in inovacije, da bi spodbujali in pospešili domači gospodarski in človekov razvoj ter prispevali k dolgoročni trajnostni rasti v skladu s cilji trajnostnega razvoja in Pariškim sporazumom; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo oblikovanje novih poslovnih modelov in izkoristijo nove tehnologije, kot je umetna inteligenca;

73.  poudarja, da ima zasebni sektor odločilno vlogo pri napredovanju proti ciljem trajnostnega razvoja, predvsem z odgovornimi in trajnostnimi naložbami, spodbujanjem vključujoče rasti ter spodbujanjem in podpiranjem odgovornega poslovnega ravnanja; v zvezi s tem poudarja, da so potrebni naložbam prijazni okviri politike, ki vključujejo kazalnike trajnostne uspešnosti in zahteve zanjo, da bi omogočili vključevanje tveganj glede trajnosti v odločanje o naložbah in pravno državo;

74.  priznava, da so za podpiranje struktur trajnostnega razvoja pomembni raziskave, razvoj ter inovacijska vozlišča in inkubatorji v EU; zato poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo tesnejše povezave med raziskovalci in podjetji, da bi omogočili izmenjavo dobre prakse in spodbudili inovacije; poudarja, da je treba potrebe po financiranju raziskav in inovacij dopolniti s strateškim pristopom k naložbam, tako da bodo lahko inovativne rešitve dosegle trg, saj so zanje pogosto potrebne kapitalsko intenzivne in visoko tvegane naložbe;

75.  poziva Svet, naj upošteva cilje trajnostnega razvoja, ko bo pripravljal svoje stališče o prihodnjem skladu ESF+ in o dodeljevanju potrebnih finančnih sredstev; poudarja, da je uspešnost ciljev trajnostnega razvoja v Uniji odvisna od tega, da bodo ambiciozno zastavljene politike podprte z zadostnimi sredstvi;

76.  obžaluje, da so med državami članicami še vedno velike razlike pri doseganju cilja trajnostnega razvoja 10 v smislu zmanjšanja dohodkovne neenakosti in neenakosti na podlagi starosti, spola, invalidnosti, narodnosti, porekla, vere, ekonomskega položaja in drugih dejavnikov, ki lahko izboljšajo socialno kohezijo, ter da neenakosti v državah znotraj in zunaj EU in med njimi ostajajo in se povečujejo; spodbuja k hitrejšemu napredku pri odpravljanju razlik in uveljavljanju enakih možnosti za vse, k neposredni pomoči ranljivim skupinam in najbolj pomoči potrebnim, k bolj vključujoči in trajnostni rasti ter k človekovemu razvoju; poziva Komisijo, naj v svoj pregled cilja trajnostnega razvoja 10 med drugim vključi izboljšana merila za gospodarsko neenakost;

77.  se zaveda, da so EU in njene države članice podpisale in ratificirale Pariški sporazum in da ga večina držav članic omenja kot osrednji steber svoje politike mednarodnega sodelovanja ob Agendi 2030, medtem ko nekatere druge dajejo prednost cilju boja proti podnebnim spremembam in njihovim posledicam (cilj trajnostnega razvoja 13); poziva Komisijo in države članice, naj s komunikacijskimi strategijami in dejavnostmi pridobijo javno in politično podporo za podnebno ukrepanje in naj ozaveščajo o njegovih stranskih koristih, kot so boljša kakovost zraka in boljše javno zdravje, ohranitev naravnih virov, gospodarska rast in večja zaposlenost, večja energetsko varnost in nižji stroški zaradi energetskega uvoza;

78.  poziva, naj se Agenda 2030 izvaja kot celota ter usklajeno in skladno s Pariškim sporazumom o podnebnim spremembah, tudi kar zadeva potrebo, da se čim hitreje premosti vrzel do omejitve globalnega segrevanja in da se povečajo prizadevanja in financiranje za prilagajanje; želi spomniti na zavezo EU, da bo 20 % svojega proračuna za obdobje 2014–2020 (okoli 180 milijard EUR) namenila prizadevanjem za boj proti podnebnim spremembam, tudi prek zunanje politike in politike razvojnega sodelovanja;

79.  obžaluje, da nekatere pogodbenice Pariškega sporazuma še vedno niso povečale svojih podnebnih zavez, čeprav so v posebnem poročilu Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC) o globalnem segrevanju za 1,5 °C navedeni jasni in izčrpni znanstveni dokazi o škodljivih učinkih takšnega zvišanja temperature in veliki razliki v primerjavi s posledicami sprememb pri zvišanju povprečne temperature za dve stopinji; pozdravlja mednarodno sodelovanje na področju trgovanja z emisijami ter povezovanje trgov ogljika tretjih držav in regionalnih trgov ogljika; poziva Unijo, naj spodbudi k oblikovanju tržnih shem za zmanjševanje emisij v gospodarstvih v vzponu in v državah v razvoju; trdi, da bo to prispevalo k zmanjšanju emisij na svetovni ravni, ustvariti prihranke pri stroških in povečati operativne učinke, pa tudi omejiti tveganje selitve virov ogljika, saj bo ustvarilo enake konkurenčne pogoje v svetovnem merilu;

80.  poudarja, da je treba ublažiti globalne podnebne spremembe in se prilagoditi nanje, da imajo države v razvoju temeljno vlogo pri uresničevanju ciljev Pariškega sporazuma, agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in akcijske agende iz Adis Abebe ter da je treba tem državam nujno pomagati, da dosežejo svoje nacionalno določene prispevke; v zvezi s tem pozdravlja dejstvo, da je boj proti podnebnim spremembam prednostna naloga nedavno ustanovljenega Evropskega sklada za trajnostni razvoj, katerega cilj je privabljanje naložb javnega in zasebnega sektorja v partnerskih državah v Afriki in sosedstvu EU;

81.  poudarja, da bi morala EU nadaljevati svoja prizadevanja za prehod na nizkoogljično, podnebno nevtralno, z viri gospodarno in biotsko raznovrstno gospodarstvo, ki bo v celoti v skladu z Agendo 2030 OZN in 17 cilji trajnostnega razvoja, da bi zmanjšala netrajnostne prakse čezmernega izkoriščanja naravnih virov ter izgubo biotske raznovrstnosti zaradi netrajnostnih načinov potrošnje in proizvodnje; poudarja, da mora EU pospešiti svoje pobude za spodbujanje odgovorne in trajnostne potrošnje in proizvodnje, obenem pa prevzeti vodilno vlogo pri prizadevanjih za krožno gospodarstvo;

82.  ponavlja, da so univerzalne vrednote demokracije, dobrega upravljanja, pravne države in človekovih pravic osnovni pogoj za trajnostni razvoj, kot je opredeljen v cilju trajnostnega razvoja 16 (miroljubna in vključujoča družba); globoko pa obžaluje, da v svetu še vedno vladajo oboroženi konflikti in nasilje; je zaskrbljen, ker v mnogih državah ni napredka pri uveljavljanju načela pravne države in dostopa do pravosodja; želi spomniti, da so se EU in njene države članice v evropskem soglasju o razvoju zavzele za celovit pristop k obravnavi konfliktov in kriz ter se pri tem osredotočile na ranljivost in varnost ljudi, pri čemer so prepoznale povezave med trajnostnim razvojem, humanitarnim ukrepanjem, mirom in varnostjo ter namenile posebno pozornost ranljivim državam in državam, ki so jih prizadeli konflikti; poudarja, da bi bilo treba cilj miroljubne in vključujoče družbe z dostopom do pravosodja za vse vključiti v zunanje delovanje EU, ki lahko s podpiranjem lokalnih deležnikov pomaga krepiti odpornost, spodbujati varnost ljudi, krepiti pravno državo in reševati zapletene izzive negotovosti, nestabilnosti ter demokratične tranzicije;

83.  poudarja, da morajo biti boj proti neenakostim v državah in med njimi, boj proti diskriminaciji, spodbujanje miru, participativne demokracije, dobrega upravljanja, pravne države in človekovih pravic cilji, vključeni v vsa področja razvojne politike EU;

84.  pozdravlja, da si EU prizadeva za čim večjo skladnost in za sinergijo med različnimi politikami, da bi okrepila orodja za izvajanje in oživitev globalnega partnerstva za trajnostni razvoj;

85.  poudarja, da so vključujoče izobraževanje, znanost, tehnologija, raziskave in inovacije z enakimi možnostmi pomembna orodja za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja, ter priznava, da je treba na tem področju izboljšati upravljanje; obžaluje, da se doslej še ni dovolj spodbujal potencialni prispevek znanstvene skupnosti; poudarja, da je treba v program Obzorje 2020 in prihodnje okvirne programe za raziskave bolje vključiti pojem trajnostnega razvoja in družbene izzive; želi spomniti, da je treba spodbujati mehanizme za koristen prenos tehnologij v države v razvoju;

86.  poziva Komisijo, naj naborom podatkov visoke vrednosti, opredeljenih v direktivi o odprtih podatkih in informacijah javnega sektorja, doda podatke, povezane s cilji trajnostnega razvoja, in naj države članice spodbudi, da bi vsa poročila o ciljih trajnostnega razvoja objavile pod prosto licenco;

87.  poudarja, da je pomembno dodobra izkoristiti obstoječe in prihodnje programe in instrumente EU, na primer Obzorje in LIFE, ki omogočata sodelovanje tretjih držav na področju energije, podnebnih sprememb in trajnostnega razvoja;

88.  poziva k takemu proračunu EU, v katerem bo trajnostni razvoj imel status primarnega cilja; želi opomniti, da gre pri boju proti goljufijam in davčni utaji za razvoj solidarnosti;

89.  poudarja, da bi lahko uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja na področju hrane, kmetijstva, energije, materialov, mest ter zdravja in dobrega počutja odprlo tržne priložnosti, vredne več kot 10 bilijonov EUR(18); poudarja pa, da če želimo uresničiti ambicijo EU, da bi gospodarno uporabljala vire, morajo EU in njene države članice prevzeti vodstvo v znanosti, tehnologiji in sodobni infrastrukturi;

90.  poudarja, da je glede na vse večjo kompleksnost in globaliziranost dobavnih verig pomembno tudi v tretjih državah spodbujati uporabo visokih standardov trajnosti;

°

°  °

91.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, OECD in Združenim narodom.

(1)

UL C 210, 30.6.2017, str. 1.

(2)

Sklep št. 1386/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 (UL L 354, 28.12.2013, str. 171).

(3)

UL C 353, 27.9.2016, str. 2.

(4)

UL C 76, 28.2.2018, str. 45.

(5)

UL C 86, 6.3.2018, str. 2.

(6)

UL C 224, 27.6.2018, str. 36.

(7)

UL C 334, 19.9.2018, str. 151.

(8)

Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0077.

(9)

Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0279.

(10)

http://europa.eu/rapid/press-release_STATEMENT-18-5927_en.htm.

(11)

http://europa.eu/rapid/press-release_STATEMENT-18-5882_en.htm.

(12)

http://europa.eu/rapid/press-release_STATEMENT-18-5870_en.htm.

(13)

Podatki Eurostata za leto 2017 z dne 16. oktobra 2018.

(14)

Dokument za razmislek z naslovom Za trajnostno Evropo do leta 2030, str. 7 (https://ec.europa.eu/commission/sites/beta-political/files/rp_sustainable_europe_30-01_en_web.pdf).

(15)

Sporočilo Komisije z naslovom Novi ukrepi za trajnostno prihodnost Evrope – Evropsko ukrepanje za trajnost (COM(2016)0739).

(16)

Podrobna analiza v podporo sporočilu Komisije z naslovom Čist planet za vse – Evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo (COM(2018)0773).

(17)

http://unctad.org/en/PublicationChapters/wir2015ch0_KeyMessage_en.pdf

(18)

Poročilo Komisije za podjetništvo in trajnostni razvoj z naslovom Better Business, Better World (Boljše podjetništvo, boljši svet), januar 2017.


OBRAZLOŽITEV

Spremljanje in pregled napredka pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja na ravni OZN poteka vsako leto julija na političnem forumu na visoki ravni za trajnostni razvoj in vsaka štiri leta na ravni voditeljev držav in vlad; ta vrh bo prvič potekal septembra 2019.

Evropska unija se je zavezala, da bo leta 2019 skupaj poročala o prizadevanjih EU v zvezi z agendo, poleg prostovoljnih nacionalnih pregledov, ki so jih opravile že skoraj vse države članice EU. Namen tega strateškega poročila na lastno pobudo, ki ga skupaj pripravljata Odbor za razvoj in Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane, je prispevati k pregledu stanja EU.

Poročilo je bilo pripravljeno skoraj štiri leta po tem, ko so vsi voditelji držav in vlad držav članic OZN slovesno sprejeli Agendo za trajnostni razvoj do leta 2030, sledilo pa je več let pogajanj, na katerih je imela Evropska unija vodilno vlogo. Cilji trajnostnega razvoja so pomembna novost v multilateralizmu in sistemu OZN ter so ključno gonilo sedanje reforme OZN in velikih preoblikovanj dolgoročnega načrtovanja politik v številnih državah po svetu. Za razliko od razvojnih ciljev tisočletja so cilji trajnostnega razvoja splošni, medsektorski in medsebojno povezani. Za EU in za njene države članice to pomeni posledice na evropski, nacionalni – se pravi domači, regionalni in lokalni – in mednarodni ravni.

Pobuda za sprejetje skupnega poročila izhaja iz uvida, da mora Parlament glasno izraziti svoje mnenje v času, ko multilateralno sodelovanje za ljudi, planet in blaginjo – za podnebne ukrepe, solidarnost in mir – ni več samoumevno. Med skupno ad hoc delegacijo julija 2018 za sodelovanje na političnem forumu na visoki ravni je bilo jasno čutiti potrebo po tesnejšem sodelovanju med odboroma in večji vključenosti Parlamenta pri spodbujanju izvajanja Agende 2030 v Evropi in širše.

To poročilo je tolikanj bolj pravočasno, ker Komisija pripravlja skupno zbirno poročilo o podpori EU državam v razvoju pri izvajanju Agende 2030 s prispevki držav članic EU. Prav tako bo Parlamentu omogočilo, da se odzove na dokument Komisije za razmislek z naslovom „Na poti k trajnostni Evropi do leta 2030“, in sicer pravočasno za prihodnje sklepe Sveta in razpravo na vrhu voditeljev EU v mestu Sibiu za razmislek o prihodnosti Evrope, ki bo predvidoma maja 2019. Soporočevalca menita, da so cilji trajnostnega razvoja lahko in bi morali zagotavljati navdih in smernice za to, kaj želi EU doseči in na kaj se želi osredotočiti v prihodnjih letih.

Mnogi cilji trajnostnega razvoja in 169 ciljev, zajetih v Agendi 2030, so neposredno povezani s pooblastili in odgovornostmi Unije poleg nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov, zato je za njihovo izvajanje potreben resničen pristop upravljanja na več ravneh. Soporočevalca sta prepričana, da je za učinkovito izvajanje ciljev trajnostnega razvoja potreben resničen pristop upravljanja na več ravneh z dejavno in široko zastavljeno udeležbo javnosti, civilne družbe in zasebnega sektorja.

Kar zadeva področje uporabe, soporočevalca predlagata, da se osredotočimo na celovit in strateški pristop k izvajanju ciljev trajnostnega razvoja, vključno z boljšim usklajevanjem in skupnim upravljanjem. Namen tega poročila je pomagati EU pri oblikovanju celovite strategije EU 2030 za izvajanje ciljev trajnostnega razvoja in okrepiti njihovo vključevanje v politike in mehanizme upravljanja EU. Tovrstna krovna evropska strategija za trajnostni razvoj, ki temelji na analizi vrzeli v politikah in oceni oddaljenosti od ciljev, bi morala opredeliti konkretne cilje, kazalnike in ukrepe, potrebne za okrepitev usklajevanja politik in usklajenosti politik za trajnostni razvoj na evropski ravni. Za vključevanje ciljev trajnostnega razvoja soporočevalca podpirata strateško uporabo orodij za boljše pravno urejanje, da bi ocenili in zagotovili skladnost politik EU v zvezi z Agendo 2030, obenem pa spodbujali sinergije, pridobivali dodatne koristi in se izogibali kompromisom, tako na ravni Unije kot na ravni držav članic. Prav tako pomembna vprašanja, ki jih je treba obravnavati v poročilu, so povezana z vprašanjem, kako izboljšati ustrezno spremljanje, sorazmerno razdelitev odgovornosti in učinkovite mehanizme pregleda za ocenjevanje doseženega napredka.

Pomembno je tudi, da želimo s poročilom prispevati k pregledu in poročanju, ki bo potekalo leta 2019, in sicer v treh oblikah, o katerih je treba še razmisliti:

•  tematski pregled nekaterih izbranih ciljev trajnostnega razvoja na političnem forumu na visoki ravni, in sicer ciljev 4 (kakovostno izobraževanje), 8 (dostojno delo in gospodarska rast), 10 (zmanjšanje neenakosti), 13 (podnebni ukrepi), 16 (mir, pravno varstvo in močne ustanove) in 17 (partnerstva za cilje trajnostnega razvoja);

•  prostovoljni nacionalni pregledi, ki so pomembno orodje za ocenjevanje dobre prakse in napredka, ki bi ga institucije EU lahko ocenjevale bolj sistematično;

•  poročila EU o izvajanju in prispevanju k doseganju ciljev trajnostnega razvoja za letošnje leto.


INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

27. 2. 2019

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

57

1

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Pilar Ayuso, Beatriz Becerra Basterrechea, Ivo Belet, Biljana Borzan, Lynn Boylan, Paul Brannen, Soledad Cabezón Ruiz, Nessa Childers, Birgit Collin-Langen, Miriam Dalli, Seb Dance, Nirj Deva, Stefan Eck, Bas Eickhout, Francesc Gambús, Gerben-Jan Gerbrandy, Arne Gericke, Jens Gieseke, Julie Girling, Sylvie Goddyn, Françoise Grossetête, Enrique Guerrero Salom, Jytte Guteland, Heidi Hautala, Maria Heubuch, Anneli Jäätteenmäki, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Kateřina Konečná, Urszula Krupa, Jo Leinen, Linda McAvan, Susanne Melior, Norbert Neuser, Massimo Paolucci, Bolesław G. Piecha, Julia Reid, Elly Schlein, Annie Schreijer-Pierik, Renate Sommer, Bogusław Sonik, Eleni Teoharus (Eleni Theocharous), Adina-Ioana Vălean, Anna Záborská, Damiano Zoffoli

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Frank Engel, Martin Häusling, Anja Hazekamp, Ádám Kósa, Cécile Kashetu Kyenge, Gesine Meissner, Maria Noichl, Alojz Peterle, Keith Taylor, Babette Winter, Carlos Zorrinho

Namestniki (člen 200(2) Poslovnika), navzoči pri končnem glasovanju

Georges Bach, Heinz K. Becker, Edward Czesak, Bogdan Andrzej Zdrojewski


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

57

+

ALDE

Beatriz Becerra Basterrechea, Gerben-Jan Gerbrandy, Anneli Jäätteenmäki, Gesine Meissner

ECR

Edward Czesak, Nirj Deva, Arne Gericke, Urszula Krupa, Bolesław G. Piecha, Eleni Teoharus (Eleni Theocharous)

GUE/NGL

Lynn Boylan, Stefan Eck, Anja Hazekamp, Kateřina Konečná

PPE

Pilar Ayuso, Georges Bach, Heinz K. Becker, Ivo Belet, Birgit Collin-Langen, Frank Engel, Francesc Gambús, Jens Gieseke, Julie Girling, Françoise Grossetête, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Ádám Kósa, Alojz Peterle, Annie Schreijer-Pierik, Renate Sommer, Bogusław Sonik, Adina-Ioana Vălean, Anna Záborská, Bogdan Andrzej Zdrojewski

S&D

Biljana Borzan, Paul Brannen, Soledad Cabezón Ruiz, Nessa Childers, Miriam Dalli, Seb Dance, Enrique Guerrero Salom, Jytte Guteland, Cécile Kashetu Kyenge, Jo Leinen, Linda McAvan, Susanne Melior, Norbert Neuser, Maria Noichl, Massimo Paolucci, Elly Schlein, Babette Winter, Damiano Zoffoli, Carlos Zorrinho

VERTS/ALE

Bas Eickhout, Martin Häusling, Heidi Hautala, Maria Heubuch, Keith Taylor

1

EFDD

Julia Reid

1

0

EFDD

Sylvie Goddyn

Uporabljeni znaki:

+  :  za

–  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 11. marec 2019Pravno obvestilo