Postopek : 2018/0332(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0169/2019

Predložena besedila :

A8-0169/2019

Razprave :

PV 25/03/2019 - 15
CRE 25/03/2019 - 15

Glasovanja :

PV 26/03/2019 - 7.5
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0225

POROČILO     ***I
PDF 417kWORD 214k
7.3.2019
PE 629.635v02-00 A8-0169/2019

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o opustitvi premikanja ure na poletni oz. zimski čas in razveljavitvi Direktive 2000/84/ES

(COM(2018)0639 – C8-0408/2018 – 2018/0332(COD))

Odbor za promet in turizem

Poročevalka: Marita Ulvskog

PRED. SPREM.
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane
 MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko
 MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov
 MNENJE Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja
 MNENJE Odbora za pravne zadeve
 MNENJE Odbora za peticije
 POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o opustitvi premikanja ure na poletni oz. zimski čas in razveljavitvi Direktive 2000/84/ES

(COM(2018)0639 – C8-0408/2018 – 2018/0332(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0639),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0408/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne …(1),

–  ob upoštevanju rezultatov spletnega posvetovanja, ki ga je Evropska komisija izvedla med 4. julijem in 16. avgustom 2018;

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega odbora regij z dne ...(2),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem ter mnenj Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, Odbora za pravne zadeve in Odbora za peticije (A8-0169/2019),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe    1

Predlog direktive

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1)  Države članice so se v preteklosti odločile uvesti ureditev poletnega časa na nacionalni ravni. Zato je bilo za delovanje notranjega trga pomembno, da se v vsej Uniji določita skupen datum ter ura začetka in prenehanja poletnega časa. V skladu z Direktivo 2000/84/ES Evropskega parlamenta in Sveta21 vse države članice trenutno uporabljajo ureditev poletnega časa od zadnje nedelje v marcu do zadnje nedelje v oktobru istega leta.

(1)  Države članice so se v preteklosti odločile uvesti ureditev poletnega časa na nacionalni ravni. Zato je bilo za delovanje notranjega trga pomembno, da se v vsej Uniji določita skupen datum ter ura začetka in prenehanja poletnega časa, da bi se uskladila sprememba časa v vseh državah članicah. V skladu z Direktivo 2000/84/ES Evropskega parlamenta in Sveta21 vse države članice trenutno uporabljajo premikanje ure dvakrat letno glede na letni čas. S standardnega časa se zadnjo nedeljo v marcu ura premakne na poletni čas, ki se uporablja do zadnje nedelje v oktobru istega leta.

__________________

__________________

21 Direktiva 2000/84/ES Evropskega parlamenta in Sveta o ureditvi poletnega časa (UL L 31, 2.2.2001, str. 21).

21 Direktiva 2000/84/ES Evropskega parlamenta in Sveta o ureditvi poletnega časa (UL L 31, 2.2.2001, str. 21).

Predlog spremembe    2

Predlog direktive

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2)  Evropski parlament je z resolucijo z dne 8. februarja 2018 Komisijo pozval, naj opravi oceno ureditve poletnega časa, kot jo določa Direktiva 2000/84/ES, in po potrebi predlaga revizijo navedene direktive. V navedeni resoluciji Parlament prav tako zatrjuje, da je nujno treba ohraniti usklajen pristop k ureditvi časa po vsej Uniji.

(2)  Evropski parlament je z resolucijo z dne 8. februarja 2018 na podlagi več peticij, pobud državljanov parlamentarnih vprašanj Komisijo pozval, naj opravi poglobljeno oceno ureditve poletnega časa, kot jo določa Direktiva 2000/84/ES, in po potrebi predlaga revizijo navedene direktive. V resoluciji Parlament tudi poudarja, da je pomembno ohraniti harmoniziran in usklajen pristop k ureditvi časa po vsej Uniji in enotni časovni režim EU.

Predlog spremembe  3

Predlog direktive

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3)  Komisija je preučila razpoložljive dokaze, ki kažejo na to, da je na tem področju pomembno imeti usklajena pravila po vsej Uniji, da se zagotovi pravilno delovanje notranjega trga in se med drugim preprečijo motnje pri načrtovanju prevoznih dejavnosti ter delovanju informacijskih in komunikacijskih sistemov, višji stroški mednarodnega trgovanja kot tudi nižja produktivnost na notranjem trgu za storitve in blago. Ni prepričljivih dokazov o tem, da koristi ureditve poletnega časa odtehtajo nevšečnosti, povezane s premikanjem ure dvakrat letno.

(3)  Komisija je preučila razpoložljive dokaze, ki kažejo na to, da je na tem področju pomembno imeti usklajena pravila po vsej Uniji, da se zagotovi pravilno delovanje notranjega trga, ustvarita predvidljivost in dolgoročna gotovost ter se med drugim preprečijo motnje pri načrtovanju prevoznih dejavnosti ter delovanju informacijskih in komunikacijskih sistemov, višji stroški mednarodnega trgovanja kot tudi nižja produktivnost na notranjem trgu za storitve in blago.

Predlog spremembe    4

Predlog direktive

Uvodna izjava 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(3a)  Javna razprava o ureditvi poletnega časa ni nova in od uvedbe poletnega časa je bilo že nekaj pobud, namenjenih ukinitvi te prakse. Nekatere države članice so izvedle nacionalna posvetovanja, večina podjetij in deležnikov pa je podprla njeno ukinitev. Posvetovanje, ki ga je začela Evropska komisija, je privedlo do enake ugotovitve.

Obrazložitev

Na začetku so uvedbi spreminjanja časa nekateri nasprotovali, a trenutni predlog temelji na vrsti študij in posvetovanj, ki so podlaga za ideološko razpravo. Zato je treba omeniti pretekle razprave in postopek, ki je privedel do sedanjega predloga.

Predlog spremembe    5

Predlog direktive

Uvodna izjava 3 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(3b)  V zvezi s tem se lahko položaj živinorejcev uporabi kot primer, kako je poletni čas sprva veljal kot nezdružljiv z delovno prakso v kmetijstvu, zlasti glede na zelo zgodnji začetek delovnega dne že po standardnem času. Poleg tega je obstajala domneva, da je zaradi premikanja ure na poletni čas otežena dobava pridelkov ali živali na trg. In nazadnje, ker imajo krave naravni ritem proizvajanja mleka, je bilo predvideno zmanjšanje mlečnosti. Vendar sta sodobna kmetijska oprema in praksa korenito spremenili kmetovanje, tako da je večina teh pomislekov izgubila težo, še vedno pa je pomembna skrb glede bioritma živali in delovnih pogojev kmetov.

Predlog spremembe    6

Predlog direktive

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4)  V zvezi z ureditvijo poletnega časa poteka pestra javna razprava in nekatere države članice so že izrazile željo po opustitvi te ureditve. Glede na navedeno je treba še naprej ščititi pravilno delovanje notranjega trga in preprečiti vsakršne znatne motnje na notranjem trgu, do katerih bi prišlo v primeru različnih ureditev po državah članicah na tem področju. Zato je primerno na usklajen način opustiti ureditev poletnega časa.

(4)  V zvezi z ureditvijo poletnega časa poteka pestra javna razprava. V javnem posvetovanju Komisije je sodelovalo okoli 4,6 milijona državljanov, kar je največ odgovorov, ki jih je Komisija kdaj koli prejela v okviru javnih posvetovanj. V več pobudah državljanov so bili poudarjeni javni pomisleki o premikanju ure dvakrat letno in nekatere države članice so že izrazile željo po opustitvi tovrstne ureditve poletnega časa. Glede na navedeno je treba še naprej ščititi pravilno delovanje notranjega trga in preprečiti vsakršne znatne motnje na notranjem trgu, do katerih bi prišlo v primeru različnih ureditev po državah članicah na tem področju. Zato je primerno na usklajen in harmoniziran način opustiti ureditev poletnega časa.

Predlog spremembe    7

Predlog direktive

Uvodna izjava 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4a)  Kronobiologija kaže, da spremembe časa vplivajo na bioritem človeškega telesa, kar lahko škodljivo vpliva na zdravje. Sveži znanstveni dokazi jasno kažejo na povezavo med spreminjanjem ure ter boleznimi srca in ožilja, vnetnimi imunskimi boleznimi ali hipertenzijo, ki so povezane z motenjem cirkadianega cikla. Še zlasti so ranljive nekatere skupine, kot so otroci in starejši. Zato je za zaščito javnega zdravja primerno opustiti premikanje ure na poletni oz. zimski čas.

Predlog spremembe    8

Predlog direktive

Uvodna izjava 4 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4b)  Ozemlja držav članic EU, razen čezmorskih ozemelj, so razdeljena na tri časovne pasove oz. standardne čase, in sicer GMT, GMT + 1 in GMT + 2. Evropska unija se razteza od severa proti jugu, kar pomeni, da je trajanje dnevne svetlobe po Uniji različno. Zato je pomembno, da države članice pred spreminjanjem svojega časovnega pasu upoštevajo geografske vidike časa, tj. naravne časovne pasove in geografski položaj. Države članice bi se morale pred odločitvijo o spremembi časovnega pasu posvetovati z državljani in ustreznimi deležniki.

Predlog spremembe    9

Predlog direktive

Uvodna izjava 4 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4c)  Številne državljanske pobude so poudarile zaskrbljenost državljanov zaradi premikanja ure na pol leta, države članice pa bi morale imeti čas in priložnost, da izvedejo svoja javna posvetovanja in ocene učinka, da bi bolje razumele posledice opustitve premikanja ure glede na letni čas v vseh regijah.

Predlog spremembe    10

Predlog direktive

Uvodna izjava 4 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4d)  Poletni čas omogoča navidezno poznejše zahajanje sonca v poletnih mesecih. Za mnoge državljane EU je poletje čas, ko je sončna svetloba na voljo pozno zvečer. Prehod na standardni čas bi pomenil, da bi sonce poleti zahajalo eno uro prej, kar bi precej skrajšalo letno obdobje, ko je na voljo dnevna svetloba.

Predlog spremembe    11

Predlog direktive

Uvodna izjava 4 e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4e)  V številnih študijah se je preučila povezava med prehodom na poletni čas in tveganjem srčne kapi, motenim telesnim ritmom, pomanjkanjem spanja, koncentracije in pozornosti, večjim tveganjem nesreč, manjšim zadovoljstvom z življenjem in celo številom samomorov. Ne glede na to imajo daljši dnevi, dejavnosti na prostem po službi ali šoli in izpostavljenost sončni svetlobi jasne pozitivne dolgoročne učinke na splošno počutje.

Predlog spremembe  12

Predlog direktive

Uvodna izjava 4 f (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4f)  Sezonska sprememba časa negativno vpliva tudi na dobrobit živali, kar je očitno na primer v kmetijstvu, kjer trpi proizvodnja kravjega mleka.

Predlog spremembe    13

Predlog direktive

Uvodna izjava 4 g (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4g)  Vsesplošno se domneva, da sezonska sprememba časa omogoča prihranek energije. To je bil tudi glavni razlog za njeno uvedbo v prejšnjem stoletju. Raziskave so pokazale, da se je poraba energije v Uniji kot celoti zaradi teh sprememb morda res malenkostno zmanjšala, vendar to ne drži za vse države članice. Prihranek energije za razsvetljavo zaradi prehoda na poletni čas lahko morda na drugi strani pretehta povečana poraba energije za ogrevanje. Poleg tega je rezultate težko interpretirati, saj nanje močno vplivajo zunanji dejavniki, kot so meteorologija, vedenje uporabnikov energije in sedanji energetski prehod.

Predlog spremembe    14

Predlog direktive

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5)  Ta direktiva ne bi smela posegati v pravico vsake države članice, da se sama odloči, kateri standardni čas ali čase bo uporabljala na ozemljih pod svojo jurisdikcijo, na katerih se uporabljata Pogodbi, ter o nadaljnjih spremembah v zvezi s tem. Da pa se zagotovi, da uporaba ureditve poletnega časa samo v nekaterih državah članicah ne povzroča motenj delovanja notranjega trga, države članice ne bi smele spreminjati standardnega časa na določenem ozemlju pod svojo jurisdikcijo iz razlogov, povezanih z letnimi časi, če so take spremembe predstavljene kot sprememba časovnega pasu. Da bi se zmanjšale motnje, med drugim na področju prometa, komunikacij in drugih zadevnih sektorjev, bi države članice morale tudi pravočasno obvestiti Komisijo o svoji nameri spremembe standardnega časa, nato pa uporabljati priglašene spremembe. Komisija bi na podlagi takega obvestila morala obvestiti druge države članice, da lahko te sprejmejo vse potrebne ukrepe. Prav tako bi z objavo teh informacij morala obvestiti splošno javnost in zainteresirane strani.

(5)  Ta direktiva ne bi smela posegati v pravico vsake države članice, da se sama odloči, kateri standardni čas ali čase bo uporabljala na ozemljih pod svojo jurisdikcijo, na katerih se uporabljata Pogodbi, ter o nadaljnjih spremembah v zvezi s tem. Da pa se zagotovi, da uporaba ureditve poletnega časa samo v nekaterih državah članicah ne povzroča motenj delovanja notranjega trga, države članice ne bi smele spreminjati standardnega časa na določenem ozemlju pod svojo jurisdikcijo iz razlogov, povezanih z letnimi časi, če so take spremembe predstavljene kot sprememba časovnega pasu. Da bi se zmanjšale motnje, med drugim na področju prometa, komunikacij in drugih zadevnih sektorjev, bi morale države članice Komisijo najkasneje do 1. aprila 2020 obvestiti, če nameravajo zadnjo nedeljo oktobra 2021 spremeniti svoj standardni čas.

Predlog spremembe    15

Predlog direktive

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6)  Zato je treba odpraviti usklajevanje obdobja, za katero velja ureditev poletnega časa, kot je določeno v Direktivi 2000/84/ES, in uvesti skupna pravila, ki državam članicam preprečujejo uporabo različnih ureditev časa glede na letne čase s spreminjanjem standardnega časa več kot enkrat letno ter jim nalagajo obveznost obveščanja o načrtovanih spremembah standardnega časa. Cilj te direktive je odločilno prispevati k nemotenemu delovanju notranjega trga, zato bi morala temeljiti na členu 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, kot se razlaga v skladu z dosledno sodno prakso Sodišča Evropske unije.

(6)  Zato je treba odpraviti usklajevanje obdobja, za katero velja ureditev poletnega časa, kot je določeno v Direktivi 2000/84/ES, in uvesti skupna pravila, ki državam članicam preprečujejo uporabo različnih ureditev časa glede na letne čase s spreminjanjem standardnega časa več kot enkrat letno. Cilj te direktive je odločilno prispevati k nemotenemu delovanju notranjega trga, zato bi morala temeljiti na členu 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, kot se razlaga v skladu z dosledno sodno prakso Sodišča Evropske unije.

Predlog spremembe    16

Predlog direktive

Uvodna izjava 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(6a)  Odločitev o standardnem času, ki se bo uporabljal, mora v vsaki državi članici slediti posvetovanjem in študijam, pri katerih se upoštevajo želje državljanov, geografske in regionalne razlike, standardne delovne ureditve in drugi dejavniki, pomembni za posamezno državo članico. Države članice bi zato morale imeti dovolj časa za analizo učinka predloga in izbiro rešitve, ki ob upoštevanju dobrega delovanja notranjega trga najbolje služi njenemu prebivalstvu.

Predlog spremembe    17

Predlog direktive

Uvodna izjava 6 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(6b)  Spremembe časa, ki niso povezane s sezonskimi spremembami, bodo privedle do prehodnih stroškov, zlasti kar zadeva informacijske sisteme v prometnem in drugih sektorjih. Da bi znatno zmanjšali stroške prehoda, je za izvajanje te direktive potrebno razumno pripravljalno obdobje.

Predlog spremembe    18

Predlog direktive

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7)  Ta direktiva bi se morala uporabljati od 1. aprila 2019, tako da bi se zadnje obdobje poletnega časa, za katerega še veljajo pravila iz Direktive 2000/84/ES, v vseh državah članicah moralo začeti 31. marca 2019 ob 1h zjutraj po koordiniranem univerzalnem času. Države članice, ki po navedenem obdobju poletnega časa nameravajo za svoj standardni čas sprejeti čas, ki je bil v skladu z Direktivo 2000/84/ES zimski čas, bi svoj standardni čas morale spremeniti 27. oktobra 2019 ob 1h zjutraj po koordiniranem univerzalnem času, zato da se podobne trajne spremembe, ki se bodo uvedle po različnih državah članicah, zgodijo istočasno. Zaželeno je, da države članice odločitev o standardnem času, ki ga bodo uporabljale od leta 2019 naprej, sprejmejo usklajeno.

(7)  Ta direktiva bi se morala uporabljati od 1. aprila 2021, tako da bi se zadnje obdobje poletnega časa, za katerega še veljajo pravila iz Direktive 2000/84/ES, v vseh državah članicah moralo zadnjo nedeljo marca 2021 ob 1h zjutraj po koordiniranem univerzalnem času. Države članice, ki po navedenem obdobju poletnega časa nameravajo za svoj standardni čas sprejeti čas, ki je bil v skladu z Direktivo 2000/84/ES zimski čas, bi svoj standardni čas morale spremeniti zadnjo nedeljo oktobra 2021 ob 1h zjutraj po koordiniranem univerzalnem času, zato da se podobne trajne spremembe, ki se bodo uvedle po različnih državah članicah, zgodijo istočasno. Zaželeno je, da države članice odločitev o standardnem času, ki ga bodo uporabljale od leta 2021 naprej, sprejmejo usklajeno.

Predlog spremembe    19

Predlog direktive

Uvodna izjava 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(7a)  Da bo izvajanje te direktive harmonizirano, bi morale države članice medsebojno sodelovati ter skupaj in usklajeno sprejemati odločitve o načrtovanih časovnih ureditvah. Usklajevalni mehanizem bi morali zato sestavljati po en imenovan predstavnik vsake države članice in predstavnik Komisije. Usklajevalni mehanizem bi moral obravnavati in oceniti morebitni učinek načrtovane odločitve o spremembi standardnega časa države članice na delovanje notranjega trga, da bi se preprečile znatne motnje.

Predlog spremembe    20

Predlog direktive

Uvodna izjava 7 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(7b)  Komisija bi morala oceniti, ali lahko načrtovane časovne ureditve v različnih državah članicah znatno in trajno ovirajo pravilno delovanje notranjega trga. Če ta ocena ne privede do tega, da bi države članice ponovno preučile svoje načrtovane časovne ureditve, bi morala imeti Komisija možnost, da odloži datum začetka uporabe te direktive za največ 12 mesecev in po potrebi predloži zakonodajni predlog. Zato, pa tudi, da bi zagotovili ustrezno uporabo te direktive, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi z odločitvijo, da odloži datum začetka uporabe te direktive za največ 12 mesecev.

Predlog spremembe    21

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Ne glede na odstavek 1 lahko države članice še vedno spremenijo svoj standardni čas ali čase leta 2019, če to storijo 27. oktobra 2019 ob 1h zjutraj po koordiniranem univerzalnem času. Države članice o tej odločitvi obvestijo Komisijo v skladu s členom 2.

2.  Z odstopanjem od odstavka 1 lahko države članice še vedno spremenijo svoj standardni čas ali čase leta 2021, če to storijo zadnjo nedeljo oktobra istega leta. Države članice obvestijo Komisijo o tej odločitvi najpozneje do 1. aprila 2020.

Predlog spremembe    22

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Brez poseganja v člen 1, če se država članica odloči spremeniti svoj standardni čas ali čase na katerem koli ozemlju pod svojo jurisdikcijo, Komisijo o tem obvesti najmanj 6 mesecev, preden se ta sprememba uvede. Če država članica predloži takšno obvestilo in ga ne prekliče najmanj 6 mesecev pred datumom načrtovane spremembe, država članica to spremembo uvede.

1.  Vzpostavi se usklajevalni mehanizem, da se zagotovi harmoniziran in usklajen pristop k ureditvi časa po vsej Uniji.

Predlog spremembe    23

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Najpozneje en mesec po prejetem obvestilu Komisija o najavljeni spremembi obvesti druge države članice in to informacijo objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.  Usklajevalni mehanizem sestavljajo po en predstavnik vsake države članice in predstavnik Komisije.

Predlog spremembe    24

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2 a.  Če država članica Komisijo obvesti o svoji odločitvi v skladu s členom 1(2), se usklajevalni mehanizem sestane, da oceni možni učinek načrtovanih sprememb na delovanje notranjega trga in razpravlja o njem, da bi se izognili znatnim motnjam.

Predlog spremembe    25

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 2 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2 b.  Kadar Komisija na podlagi ocene iz odstavka 2a meni, da bo načrtovana sprememba znatno vplivala na pravilno delovanje notranjega trga, o tem obvesti državo članico, ki je predložila obvestilo.

Predlog spremembe    26

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 2 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2 c.  Država članica, ki obvešča, najpozneje do 31. oktobra 2020 odloči, ali bo vztrajala pri svoji nameri. Če se odloči, da še namerava izvesti spremembo, predloži podrobno pojasnilo, kako bo obravnavala negativni učinek spremembe na delovanje notranjega trga.

Predlog spremembe    27

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju te direktive najpozneje do 31. decembra 2024.

1.  Komisija najpozneje do 31. decembra 2025 predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo z oceno uporabe in izvajanja te direktive , po potrebi skupaj z zakonodajnim predlogom za njen pregled na podlagi temeljite ocene učinka, pri kateri sodelujejo vse ustrezni deležniki.

Predlog spremembe    28

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Države članice Komisiji predložijo zadevne informacije najpozneje do 30. aprila 2024.

2.  Države članice Komisiji predložijo zadevne informacije najpozneje do 30. aprila 2025.

Predlog spremembe    29

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Države članice najpozneje do 1. aprila 2019 sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Komisiji nemudoma sporočijo besedilo navedenih predpisov.

1.  Države članice najpozneje do 1. aprila 2021 sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Komisiji nemudoma sporočijo besedilo navedenih predpisov.

Navedene predpise uporabljajo od 1. aprila 2019.

Navedene predpise uporabljajo od 1. aprila 2021.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

Predlog spremembe    30

Predlog direktive

Člen 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 4a

 

1. Komisija v tesnem sodelovanju z usklajevalnim mehanizmom iz člena 2 natančno spremlja načrtovane časovne ureditve po vsej Uniji.

 

2. Če Komisija ugotovi, da bi lahko načrtovane časovne ureditve, ki so jih države članice sporočile v skladu s členom 1(2), znatno in trajno ovirale pravilno delovanje notranjega trga, je pooblaščena, da sprejme delegirane akte, s katerimi se odloži datum začetka uporabe te direktive za največ 12 mesecev, in po potrebi predloži zakonodajni predlog.

Predlog spremembe    31

Predlog direktive

Člen 4 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 4b

 

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

 

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 4a se prenese na Komisijo za obdobje od [datum začetka veljavnosti te uredbe] do [datum začetka uporabe te uredbe].

 

3.  Prenos pooblastila iz člena 4a lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

 

4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016.

 

5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

 

6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 4a, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Predlog spremembe    32

Predlog direktive

Člen 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 5

Člen 5

Direktiva 2000/84/ES se razveljavi z učinkom od 1. aprila 2019.

Direktiva 2000/84/ES se razveljavi z učinkom od 1. aprila 2021.

(1)

UL C 0, 0.0.0000, str. 0. / Še ni objavljeno v Uradnem listu.

(2)

UL C 0, 0.0.0000, str. 0. / Še ni objavljeno v Uradnem listu.


OBRAZLOŽITEV

OZADJE

V Evropi se je v prejšnjem stoletju ura občasno premikala na poletni oz. zimski čas. Razlogi za to so bili različni, med najpogosteje omenjenimi je bil prihranek energije. To je eden od razlogov, zaradi katerih so države članice EU sorazmerno dolgo premikale uro na poletni oz. zimski čas. Sedanja zakonodaja EU se je začela izvajati leta 2001.

Študije kažejo, da premikanje ure na poletni oz. zimski čas vpliva na promet, notranji trg, kmetijstvo, energetski sektor in javno zdravje, če omenimo le nekaj sektorjev. Jasno je, da je za delovanje prometa in notranjega trga v EU potrebna usklajena časovna ureditev.

Toda v nekaterih pogledih ima premikanje ure negativen učinek. V kmetijstvu premikanje ure negativno vpliva na pridelek in dobrobit živali, saj moti bioritem živali, to pa na primer vpliva na urnik molzenja krav. Premikanje ure negativno vpliva tudi na javno zdravje, pri čemer posledice najbolj občutijo otroci in starejši. Študije kažejo tudi, da premikanje ure povzroči splošno slabše počutje ljudi, saj moti cirkadiani ritem, povzroči več težav s spanjem in utrujenost. V energetskem sektorju ni več mogoče opaziti kakršnih koli jasnih prednosti premikanja ure.

O premikanju ure na poletni oz. zimski čas se je v zadnjih letih vse več razpravljalo, kar je razvidno tudi iz državljanskih pobud, predloženih nacionalnim parlamentom in Evropskemu parlamentu.

Evropski parlament je februarja 2018 sprejel resolucijo, v kateri je Komisijo pozval, naj znova preuči direktivo o premikanju ure na poletni oz. zimski čas in jo po potrebi prilagodi.

Poleti 2018 je Komisija izvedla javno posvetovanje, v okviru katerega je prejela okrog 4,6 milijona odgovorov, pri čemer je 84 % sodelujočih podprlo opustitev premikanja ure.

Komisija je septembra 2018 predložila predlog spremembe direktive o premikanju ure. V predlogu je predlagala opustitev premikanja ure od 1. aprila 2019, pri čemer državam članicam dopušča možnost, da same izberejo svoj standardni čas.

STALIŠČE POROČEVALKE

Poročevalka pozdravlja razpravo o premikanju ure na poletni oz. zimski čas. Poleg tega z zadovoljstvom ugotavlja, da je postopek javnega posvetovanja Komisije o premikanju ure vzbudil tako veliko zanimanje med državljani, da je bilo oddanih kar 4,6 milijona odgovorov. Glede na to, da premikanje ure vpliva na veliko državljanov, je po mnenju poročevalke pozitivno, da je razprava privedla tudi do spremembe direktive.

Poročevalka podpira predlog Komisije za opustitev premikanja ure na poletni oz. zimski čas, vendar meni, da je predlog Komisije nekoliko preuranjen, saj pred pripravo predloga spremembe direktive ni bila opravljena ustrezna ocena učinka. Javno posvetovanje Komisije je bilo izvedeno v relativno kratkem časovnem obdobju, saj je trajalo osem tednov namesto običajnih 12 tednov. To je obžalovanja vredno, saj so ocene učinka zakonodajnih predlogov pomemben način, da oblikovalci politike dobijo zadostne informacije, na podlagi katerih sprejmejo svojo končno odločitev.

Po mnenju poročevalke je za pravilno delovanje prometa in notranjega trga bistveno, da se zagotovi usklajena časovna ureditev v EU. Vendar je po mnenju poročevalke pomembno ohraniti možnost, da države članice same določijo svoj standardni čas na nacionalni ravni. Da se zagotovi ustrezno delovanje prometa in notranjega trga, poročevalka spodbuja države članice, naj medsebojno uskladijo svoje delo v zvezi z izbiro časovnega pasu in standardnega časa. Odločitve o tem bi se lahko usklajevale z izmenjavo informacij med pristojnimi kontaktnimi točkami v državah članicah, povezanimi v mrežo.

Poročevalka podpira predlog Komisije, da morajo države članice Komisijo obvestiti pred spremembo svojega standardnega časa, pri čemer pa bi morale biti o teh informacijah hkrati s Komisijo obveščene tudi države članice. Usklajena izmenjava informacij bi lahko potekala v okviru mreže med pristojnimi kontaktnimi točkami v državah članicah, ki jo predlaga poročevalka.

Ker sta za pravilno delovanje prometa in notranjega trga pomembna zanesljivost in dolgoročen vidik, poročevalka v primeru načrtovane spremembe standardnega časa predlaga, da je ustrezen rok, v katerem mora država članica obvestiti Komisijo in druge države članice, 18 mesecev pred uvedbo spremembe.

Da se zagotovi pravilno delovanje prometa in notranjega trga, je po mnenju poročevalke ustrezno, da se določi dveletno obdobje za prenos po sprejetju direktive, namesto da se določi natančen datum za začetek veljavnosti direktive. Kljub temu poročevalka meni, da bi bilo treba to direktivo čim prej sprejeti.


MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (25.2.2019)

za Odbor za promet in turizem

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o opustitvi premikanja ure na poletni oz. zimski čas in razveljavitvi Direktive 2000/84/ES

(COM(2018)0639 – C8-0408/2018 – 2018/0332(COD))

Pripravljavec mnenja: Bolesław G. Piecha

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Poletni čas je bil v zadnjih letih tema številnih razprav. Komisija je na zahtevo mnogih državljanov, Evropskega parlamenta in nekaterih držav članic EU sklenila, da bo preučila trenutno ureditev poletnega časa v EU in ocenila, ali bi jo bilo morda treba spremeniti.

Zaradi ureditve poletnega časa v EU dvakrat letno premaknemo ure v vseh državah članicah, da bi se prilagodili spremembam dnevne svetlobe v posameznih letnih časih. Ura se zadnjo nedeljo v marcu zjutraj premakne za eno uro naprej, zadnjo nedeljo v oktobru zjutraj pa za eno uro nazaj, da bi se vrnili na standardni čas.

Zdravstvene težave, povezane s poletnim časom, so številne in so lahko kratkoročne (tj. nekaj dni po premiku) in dolgoročne, premik pa ima tako pozitivne kot negativne učinke. Posledice motenj v biološkem ritmu zaradi premika ure za človeško zdravje še niso jasne in zahtevajo poglobljene raziskave o prilagajanju tem spremembam.

Med javnim posvetovanjem o poletnem času je večina vprašanih (76 %) navedla, da imajo slabe izkušnje s prehodom z zimskega na poletni čas. 43 % vprašanih je omenjalo zdravstvene težave in pomisleke, 20 % pa jih je menilo, da se s tem prihrani premalo energije.

Glede na slabe izkušnje je Komisija sklenila upoštevati morebitne škodljive posledice poletnega časa za zdravje, ki so bile tudi predmet številnih študij in razprav. V nekaterih študijah se je preučevala povezava med prehodom na poletni čas in tveganjem srčne kapi, motenim telesnim ritmom, pomanjkanjem spanja, koncentracije in pozornosti, večjim tveganjem nesreč, manjšim zadovoljstvom z življenjem in celo številom samomorov.

Čeprav je seznam morebitnih negativnih učinkov dolg, nekatere študije jasno ugotavljajo tudi pozitivne dolgoročne učinke daljših dni, dejavnosti na prostem po službi ali šoli in izpostavljenosti sončni svetlobi na splošno počutje.

Čeprav pozdravljam novo pobudo Komisije in se strinjam, da ima ureditev EU glede poletnega časa morebitne zdravstvene posledice, bi morali državam članicam dati večjo možnost izbire pri premikanju ure, da bodo lahko upoštevale svoje interese.

Zato nameravam opozoriti na nekatere z zdravjem povezane vidike predloga in navesti nekatere pozitivne in negativne elemente, ki bi jih lahko upoštevali, ne da bi državam članicam vsiljevali odločitve. Seveda bi rad sprejel pozitivno stališče do predloga Komisije, vendar je treba v skladu z načelom subsidiarnosti v zdravstveni politiki državam članicam prepustiti, da se same odločijo na usklajen način.

Nazadnje bi želel poudariti, da tudi v primeru, ko bi sprejeli jasno dokončno odločitev – zlasti ker bo ta zakonodaja kmalu prenehala veljati – bi morali upoštevati empirične dokaze o zdravstvenih težavah. Po odkritem in iskrenem premisleku ter pregledu vseh razpoložljivih podatkov o tej temi se zdi, da sprejeti odločitev, ki je jasno podprta z znanstveno utemeljenimi argumenti, ni lahka naloga. Trdno sem prepričan, da bi morali pokazati namero, da delo dokončamo, saj so evropski državljani jasno pokazali svojo voljo, vseeno pa moramo priznati očitne pomanjkljivosti, in sicer da so empirični podatki maloštevilni, države članice pa še nimajo skupnega stališča. Zato bi bilo treba razmisliti o krajši preložitvi tekočih pogajanj na čas, ko bodo na voljo konkretnejši podatki in ko bodo države članice oblikovale jasnejše stališče, ki bo pokazalo, katera od njihovih pričakovanj so ostala neizpolnjena.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za promet in turizem kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1

Predlog direktive

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3)  Komisija je preučila razpoložljive dokaze, ki kažejo na to, da je na tem področju pomembno imeti usklajena pravila po vsej Uniji, da se zagotovi pravilno delovanje notranjega trga in se med drugim preprečijo motnje pri načrtovanju prevoznih dejavnosti ter delovanju informacijskih in komunikacijskih sistemov, višji stroški mednarodnega trgovanja kot tudi nižja produktivnost na notranjem trgu za storitve in blago. Ni prepričljivih dokazov o tem, da koristi ureditve poletnega časa odtehtajo nevšečnosti, povezane s premikanjem ure dvakrat letno.

(3)  Komisija je preučila razpoložljive dokaze, ki kažejo na to, da je na tem področju pomembno imeti usklajena pravila po vsej Uniji, da se zagotovijo pravilno delovanje notranjega trga, dolgoročnost in predvidljivost, da se med drugim preprečijo motnje pri načrtovanju prevoznih dejavnosti ter delovanju informacijskih in komunikacijskih sistemov, višji stroški mednarodnega trgovanja kot tudi nižja produktivnost na notranjem trgu za storitve in blago. Ni popolnoma prepričljivih dokazov o tem, da koristi ureditve poletnega časa odtehtajo nevšečnosti, povezane s premikanjem ure dvakrat letno, rezultati pa se razhajajo glede na področje.

Predlog spremembe    2

Predlog direktive

Uvodna izjava 4

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

(4)  V zvezi z ureditvijo poletnega časa poteka pestra javna razprava in nekatere države članice so že izrazile željo po opustitvi te ureditve. Glede na navedeno je treba še naprej ščititi pravilno delovanje notranjega trga in preprečiti vsakršne znatne motnje na notranjem trgu, do katerih bi prišlo v primeru različnih ureditev po državah članicah na tem področju. Zato je primerno na usklajen način opustiti ureditev poletnega časa.

(4)  V zvezi z ureditvijo poletnega časa poteka pestra javna razprava, kar je razvidno tudi iz 4,6 milijona odgovorov državljanov v postopku javnega posvetovanja Komisije, od katerih je velika večina nasprotovala sedanjemu spreminjanju časa. Glavni razlog za opustitev je, da ima premik ure posledice za človeško zdravje (43 %), sledi pa mu utemeljitev, da se s tem ne prihrani dovolj energije (20 %). Kljub temu, da je bilo 70 % sodelujočih v javni razpravi iz ene države članice, so tudi nekatere druge države članice že izrazile željo po opustitvi te ureditve. Nekateri parlamenti so svoje vlade pozvali k ukrepanju glede sezonskih sprememb časa v EU. Uvedene so bile nacionalne zakonodajne pobude za odpravo teh sprememb. Glede na navedeno je treba še naprej ščititi pravilno delovanje notranjega trga in preprečiti vsakršne znatne motnje na notranjem trgu, do katerih bi prišlo v primeru različnih ureditev po državah članicah na tem področju. Zato je primerno na usklajen način opustiti ureditev poletnega časa.

Predlog spremembe    3

Predlog direktive

Uvodna izjava 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4a)  Ozemlja, ki niso čezmorska ozemlja držav članic, so razvrščena v tri različne časovne pasove ali standardne čase, in sicer GMT, GMT +1 in GMT +2. Evropska unija se razteza od severa proti jugu, kar pomeni, da je trajanje dnevne svetlobe po Uniji različno. Zato je pomembno, da države članice pred spremembo svojih časovnih pasov upoštevajo geografske vidike časa, tj. naravna časovna območja in geografsko lego. Države članice bi se morale pred odločitvijo o spremembi časovnega pasu posvetovati z državljani in ustreznimi deležniki.

Predlog spremembe    4

Predlog direktive

Uvodna izjava 4 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4b)  Poletni čas omogoča navidezno poznejše zahajanje sonca v poletnih mesecih. Za mnoge državljane EU je poletje čas, ko je sončna svetloba na voljo pozno zvečer. Prehod na standardni čas bi pomenil, da bi sonce poleti zahajalo eno uro prej, kar bi precej skrajšalo letno obdobje, ko je na voljo dnevna svetloba.

Predlog spremembe    5

Predlog direktive

Uvodna izjava 4 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4c)  V številnih študijah se je preučila povezava med prehodom na poletni čas in tveganjem srčne kapi, motenim telesnim ritmom, pomanjkanjem spanja, koncentracije in pozornosti, večjim tveganjem nesreč, manjšim zadovoljstvom z življenjem in celo številom samomorov. Ne glede na to imajo daljši dnevi, dejavnosti na prostem po službi ali šoli in izpostavljenost sončni svetlobi jasne pozitivne dolgoročne učinke na splošno počutje.

Predlog spremembe    6

Predlog direktive

Uvodna izjava 4 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4d)  Kronobiologija kaže, da spremembe časa vplivajo na bioritem človeškega telesa, kar ima lahko negativen učinek na zdravje. Večina ljudi se spremembam prilagodi v nekaj dneh, nekateri kronotipi pa potrebujejo nekaj tednov ali celo dlje. Še zlasti so ranljive nekatere skupine, kot so otroci in starejši. Posebej težka je sprememba spomladi, saj nekatere študije na primer kažejo na višji odstotek ishemičnih možganskih kapi v prvih dveh dneh po spremembi. Obstaja tudi povezava med spremembo časa ter boleznimi srca in ožilja, ki so posledica spremembe časa na cirkadiani ritem.

Predlog spremembe    7

Predlog direktive

Uvodna izjava 4 e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4e)  Sezonska sprememba časa negativno vpliva tudi na dobrobit živali, kar se vidi na primer v kmetijstvu, kjer trpi proizvodnja kravjega mleka.

Predlog spremembe    8

Predlog direktive

Uvodna izjava 4 f (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4f)  Vsesplošno se domneva, da sezonska sprememba časa omogoča prihranek energije. To je bil tudi glavni razlog za njeno uvedbo v prejšnjem stoletju. Raziskave so pokazale, da se je poraba energije v Uniji kot celoti zaradi teh sprememb res malenkostno zmanjšala, vendar to ne drži za vse države članice. Prihranek energije za razsvetljavo zaradi prehoda na poletni čas lahko na drugi strani pretehta povečana poraba energije za ogrevanje. Poleg tega je rezultate težko interpretirati, saj nanje močno vplivajo zunanji dejavniki, kot so meteorologija, vedenje uporabnikov energije in sedanji energetski prehod.

Predlog spremembe    9

Predlog direktive

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5)  Ta direktiva ne bi smela posegati v pravico vsake države članice, da se sama odloči, kateri standardni čas ali čase bo uporabljala na ozemljih pod svojo jurisdikcijo, na katerih se uporabljata Pogodbi, ter o nadaljnjih spremembah v zvezi s tem. Da pa se zagotovi, da uporaba ureditve poletnega časa samo v nekaterih državah članicah ne povzroča motenj delovanja notranjega trga, države članice ne bi smele spreminjati standardnega časa na določenem ozemlju pod svojo jurisdikcijo iz razlogov, povezanih z letnimi časi, če so take spremembe predstavljene kot sprememba časovnega pasu. Da bi se zmanjšale motnje, med drugim na področju prometa, komunikacij in drugih zadevnih sektorjev, bi države članice morale tudi pravočasno obvestiti Komisijo o svoji nameri spremembe standardnega časa, nato pa uporabljati priglašene spremembe. Komisija bi na podlagi takega obvestila morala obvestiti druge države članice, da lahko te sprejmejo vse potrebne ukrepe. Prav tako bi z objavo teh informacij morala obvestiti splošno javnost in zainteresirane strani.

(5)  Ta direktiva ne bi smela posegati v pravico vsake države članice, da se sama odloči, kateri standardni čas ali čase bo uporabljala na ozemljih pod svojo jurisdikcijo, na katerih se uporabljata Pogodbi, ter o nadaljnjih spremembah v zvezi s tem. Da pa se zagotovi, da ne bi nastale motnje pri delovanju notranjega trga, bi se morale države članice o morebitni spremembi standardnega časa posvetovati z drugimi državami članicami in po možnosti imeti harmoniziran pristop. Da bi preprečili prehod na poletni čas samo v nekaterih državah članicah, države članice ne bi smele spreminjati standardnega časa na določenem ozemlju pod svojo jurisdikcijo iz razlogov, povezanih z letnimi časi, če so take spremembe predstavljene kot sprememba časovnega pasu. Da bi se zmanjšale motnje, med drugim na področju prometa, komunikacij in drugih zadevnih sektorjev, bi države članice morale tudi pravočasno obvestiti Komisijo o svoji nameri spremembe standardnega časa, nato pa uporabljati priglašene spremembe. Komisija bi na podlagi takega obvestila morala obvestiti druge države članice, da lahko te sprejmejo vse potrebne ukrepe. Prav tako bi morala z objavo teh informacij obvestiti splošno javnost in deležnike, takoj ko bi prejela uradno obvestilo od držav članic.

Predlog spremembe  10

Predlog direktive

Uvodna izjava 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(5a)  Države članice bi morale med seboj uskladiti standardni čas, za katerega se odločijo, ki bi moral biti čim bolj harmoniziran, da se v EU preprečijo zelo različni časovni pasovi in da se zagotovi pravilno delovanje notranjega trga, ki naj bo predvidljiv za državljane, potrošnike in zadevne sektorje. Čeprav držav članic ni mogoče pravno zavezati k izbiri določenega časovnega pasu, bi bilo treba storiti vse, da bi se izognili nepotrebnim zapletom. Države članice bi se morale med seboj in s Komisijo posvetovati o svoji odločitvi v zvezi s spreminjanjem časa, zato bi morala vsaka država članica imenovati enega predstavnika, ki se posvetuje s Komisijo in z drugimi državami članicami.

Predlog spremembe    11

Predlog direktive

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7)  Ta direktiva bi se morala uporabljati od 1aprila 2019, tako da bi se zadnje obdobje poletnega časa, za katerega še veljajo pravila iz Direktive 2000/84/ES, v vseh državah članicah moralo začeti 31. marca 2019 ob 1h zjutraj po koordiniranem univerzalnem času. Države članice, ki po navedenem obdobju poletnega časa nameravajo za svoj standardni čas sprejeti čas, ki je bil v skladu z Direktivo 2000/84/ES zimski čas, bi svoj standardni čas morale spremeniti 27. oktobra 2019 ob 1h zjutraj po koordiniranem univerzalnem času, zato da se podobne trajne spremembe, ki se bodo uvedle po različnih državah članicah, zgodijo istočasno. Zaželeno je, da države članice odločitev o standardnem času, ki ga bodo uporabljale od leta 2019 naprej, sprejmejo usklajeno.

(7)  Ta direktiva bi se morala uporabljati od 30marca 2020, tako da bi se zadnje obdobje poletnega časa, za katerega še veljajo pravila iz Direktive 2000/84/ES, v vseh državah članicah moralo začeti 30. marca 2020 ob 1h zjutraj po koordiniranem univerzalnem času. Države članice, ki po navedenem obdobju poletnega časa nameravajo za svoj standardni čas sprejeti čas, ki je bil v skladu z Direktivo 2000/84/ES zimski čas, bi svoj standardni čas morale spremeniti 25. oktobra 2020 ob 1h zjutraj po koordiniranem univerzalnem času, zato da se podobne trajne spremembe, ki se bodo uvedle po različnih državah članicah, zgodijo istočasno. Zaželeno je, da države članice odločitev o standardnem času, ki ga bodo uporabljale od leta 2020 naprej, sprejmejo usklajeno.

Predlog spremembe    12

Predlog direktive

Člen 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Države članice svojega standardnega časa ali časov ne spreminjajo zaradi spremembe letnih časov.

1.  Države članice svojega standardnega časa ali časov ne spreminjajo zaradi spremembe letnih časov.

2.  Ne glede na odstavek 1 lahko države članice še vedno spremenijo svoj standardni čas ali čase leta 2019, če to storijo 27. oktobra 2019 ob 1h zjutraj po koordiniranem univerzalnem času. Države članice o tej odločitvi obvestijo Komisijo v skladu s členom 2.

2.  Ne glede na odstavek 1 lahko države članice še vedno spremenijo svoj standardni čas ali čase leta 2020, če to storijo 25. oktobra 2020 ob 1h zjutraj po koordiniranem univerzalnem času. Države članice o tej odločitvi obvestijo Komisijo v skladu s členom 2.

Predlog spremembe    13

Predlog direktive

Člen 2 – odstavka 1 in 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Brez poseganja v člen 1, če se država članica odloči spremeniti svoj standardni čas ali čase na katerem koli ozemlju pod svojo jurisdikcijo, Komisijo o tem obvesti najmanj 6 mesecev, preden se ta sprememba uvede. Če država članica predloži takšno obvestilo in ga ne prekliče najmanj 6 mesecev pred datumom načrtovane spremembe, država članica to spremembo uvede.

1.  Brez poseganja v člen 1, če se država članica odloči spremeniti svoj standardni čas ali čase na katerem koli ozemlju pod svojo jurisdikcijo, Komisijo o tem obvesti najmanj 6 mesecev, preden se ta sprememba uvede. Če država članica predloži takšno obvestilo in ga ne prekliče najmanj 6 mesecev pred datumom načrtovane spremembe, država članica to spremembo uvede.

 

1a.  Države članice se pred sprejetjem odločitve iz odstavka 1 posvetujejo z vsemi drugimi državami članicami. Komisija pomaga pri posvetovanjih. Vsaka država članica imenuje predstavnika, odgovornega za posvetovanje z drugimi državami članicami in Komisijo.

Predlog spremembe    14

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Najpozneje en mesec po prejetem obvestilu Komisija o najavljeni spremembi obvesti druge države članice in to informacijo objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.  Najpozneje en mesec po prejetem obvestilu Komisija o najavljeni spremembi obvesti druge države članice in to informacijo objavi v Uradnem listu Evropske unije. Prav tako obvesti javnost, takoj ko prejme uradno obvestilo od držav članic.

Predlog spremembe    15

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju te direktive najpozneje do 31. decembra 2024.

1.  Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju te direktive najpozneje do 31. decembra sedem let po sprejetju te direktive.

Predlog spremembe    16

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Države članice Komisiji predložijo zadevne informacije najpozneje do 30. aprila 2024.

2.  Države članice Komisiji predložijo zadevne informacije najpozneje do 30. aprila sedem let po sprejetju te direktive.

Predlog spremembe    17

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice najpozneje do 1aprila 2019 sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Komisiji nemudoma sporočijo besedilo navedenih predpisov.

Države članice najpozneje do 30marca 2020 sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Komisiji nemudoma sporočijo besedilo navedenih predpisov.

Predlog spremembe    18

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Navedene predpise uporabljajo od 1aprila 2019.

Navedene predpise uporabljajo od 30marca 2020.

Predlog spremembe    19

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

Predlog spremembe    20

Predlog direktive

Člen 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Direktiva 2000/84/ES se razveljavi z učinkom od 1aprila 2019.

Direktiva 2000/84/ES se razveljavi z učinkom od 30marca 2020.

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov

Opustitev premikanja ure na poletni oz. zimski čas

Referenčni dokumenti

COM(2018)0639 – C8-0408/2018 – 2018/0332(COD)

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

TRAN

13.9.2018

 

 

 

Mnenje pripravil

       Datum razglasitve na zasedanju

ENVI

13.9.2018

Pripravljavec/-ka mnenja

       Datum imenovanja

Bolesław G. Piecha

22.10.2018

Obravnava v odboru

21.1.2019

 

 

 

Datum sprejetja

20.2.2019

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

49

9

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Marco Affronte, Margrete Auken, Pilar Ayuso, Zoltán Balczó, Ivo Belet, Paul Brannen, Soledad Cabezón Ruiz, Nessa Childers, Birgit Collin-Langen, Miriam Dalli, Seb Dance, Angélique Delahaye, Stefan Eck, Bas Eickhout, José Inácio Faria, Francesc Gambús, Gerben-Jan Gerbrandy, Arne Gericke, Jens Gieseke, Sylvie Goddyn, Françoise Grossetête, Andrzej Grzyb, Jytte Guteland, György Hölvényi, Anneli Jäätteenmäki, Jean-François Jalkh, Benedek Jávor, Karin Kadenbach, Kateřina Konečná, Urszula Krupa, Jo Leinen, Peter Liese, Lukas Mandl, Valentinas Mazuronis, Joëlle Mélin, Susanne Melior, Miroslav Mikolášik, Rory Palmer, Massimo Paolucci, Bolesław G. Piecha, Pavel Poc, Julia Reid, Frédérique Ries, Annie Schreijer-Pierik, Davor Škrlec, Renate Sommer, Ivica Tolić, Nils Torvalds, Jadwiga Wiśniewska, Damiano Zoffoli

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Christofer Fjellner, Martin Häusling, Jan Huitema, Christel Schaldemose, Mihai Ţurcanu

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Czesław Hoc, Olle Ludvigsson, Anthea McIntyre, Tonino Picula

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

49

+

ALDE :

Anneli Jäätteenmäki, Frédérique Ries, Nils Torvalds

ECR :

Arne Gericke, Czesław Hoc, Urszula Krupa, Bolesław G. Piecha, Jadwiga Wiśniewska

EFDD :

Sylvie Goddyn

ENF :

Jean-François Jalkh, Joëlle Mélin

GUE/NGL :

Stefan Eck, Kateřina Konečná

NI :

Zoltán Balczó

PPE:

Pilar Ayuso, Ivo Belet, Birgit Collin-Langen, Angélique Delahaye, José Inácio Faria, Christofer Fjellner, Francesc Gambús, Jens Gieseke, Françoise Grossetête, Andrzej Grzyb, György Hölvényi, Peter Liese, Lukas Mandl, Miroslav Mikolášik, Annie Schreijer-Pierik, Renate Sommer, Ivica Tolić, Mihai Ţurcanu

S&D:

Paul Brannen, Soledad Cabezón Ruiz, Nessa Childers, Miriam Dalli, Seb Dance, Jytte Guteland, Karin Kadenbach, Jo Leinen, Olle Ludvigsson, Susanne Melior, Rory Palmer, Tonino Picula, Pavel Poc, Christel Schaldemose

VERTS/ALE:

Marco Affronte, Martin Häusling, Davor Škrlec

9

-

ALDE :

Gerben-Jan Gerbrandy, Jan Huitema, Valentinas Mazuronis

ECR :

Anthea McIntyre

EFDD:

Julia Reid

S&D:

Massimo Paolucci, Damiano Zoffoli

VERTS/ALE:

Margrete Auken, Benedek Jávor

1

0

VERTS/ALE:

Bas Eickhout

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (19.2.2019)

za Odbor za promet in turizem

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o opustitvi premikanja ure na poletni oz. zimski čas in razveljavitvi Direktive 2000/84/ES

(COM(2018)0639 – C8-0408/2018 – 2018/0332(COD))

Pripravljavec mnenja: Sven Schulze

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Poletni čas je namenjen izkoriščanju naravne svetlobe. S premikanjem ure eno uro naprej, ko se dnevi spomladi daljšajo, se sončni zahod za uro prestavi, vse dokler se ura jeseni ponovno ne premakne. Ta praksa se uporablja v več kot 60 državah po vsem svetu. V EU imajo države članice dolgo tradicijo poletnega časa, številne pa so razvile lastne ureditve poletnega časa. Prizadevanja za uskladitev na ravni EU so se začela v 70. letih prejšnjega stoletja, da bi se olajšalo učinkovito delovanje notranjega trga.

Danes Direktiva 2000/84/ES, ki se razveljavlja, ureja enotno uporabo poletnega časa po vsej EU. Večina evropskih tretjih držav je uskladila svojo ureditev poletnega časa z ureditvijo EU.

Izvedli so številne akademske raziskave, da bi preučili prednosti in slabosti poletnega časa. Zdi se, da poletni čas koristi notranjemu trgu (zlasti prometnemu sektorju) in dejavnostim na prostem, ter tudi ustvarja manjše prihranke pri porabi energije. Učinek na druge gospodarske sektorje je še vedno nejasen.

Priznati je treba, da so razpoložljiva znanstvena spoznanja in znanje v zvezi z možnimi pozitivnimi ali negativnimi posledicami poletnega časa še vedno zelo omejena in razdrobljena.

Raziskave na področju zdravja pa poletni čas povezujejo z motnjami človeškega bioritma („cirkadiani ritem“). Znanstvene dognanja kažejo, da bi lahko bil učinek na človekov bioritem večji, kot se je doslej domnevalo, vendar je na voljo le zelo malo znanstvenih dejstev.

Državljani in Evropski parlament so začeli vedno bolj dvomiti v smiselnost sistema premikanja ure dvakrat letno. Vendar nobena vlada EU ni pozvala k spremembi veljavnih določb o poletnem času. Tretje države, kot je Rusija ali po novem Turčija, so odpravile poletni čas s prehodnimi obdobji petih let in več.

Evropski parlament je Komisijo z resolucijo z dne 8. februarja 2018(1) pozval, naj opravi oceno ureditve poletnega časa, kot jo določa Direktiva 2000/84/ES, in po potrebi predlaga revizijo navedene direktive.

Evropska Komisija ni izvedla ocene učinka, temveč javno posvetovanje, na katerega se je odzvalo okrog 4,6 milijona ljudi, kar je največje število odgovorov, kar jih Komisija kdaj prejela pri posvetovanju; za opustitev premikanja ure dvakrat letno je glasovalo 84 % ljudi, 16 % pa bi to ureditev raje obdržalo.

Glede na navedeno je namen tega mnenja podpreti zamisel, da je treba ureditev premikanja ure dvakrat letno pod določenimi pogoji opustiti.

Glavna izziva, ki ju predstavlja opustitev premikanja ure, je preprečiti večje motnje notranjega trga zaradi razlik med državami članicami na tem področju in pomanjkanje pristojnosti za usklajevanje ure na evropski ravni.

Pripravljavec mnenja se zaveda, da lahko EU odpravi premik ure dvakrat letno, vendar nima pristojnosti, da bi uvedla standardni čas po vsej EU.

Ne glede na pomisleke o učinkih razveljavitev direktive o poletnem času ne bi samodejno ukinila poletnega časa po vsej EU, temveč bi le ukinila harmonizacijo na ravni EU in vprašanje poletnega časa vrnila v pristojnost držav članic. Države članice bi lahko same odločale o svojih časovnih režimih: lahko bi se odločile ohraniti poletni čas (po sedanjem ali spremenjenem urniku poletnega časa) ali ga ukiniti. Ukinitev poletnega časa bi v prvi vrsti povzročila celoletni redni čas („zimski čas“), ki pomeni temnejše večere spomladi in poleti.

Države članice bi morale za zagotovitev celoletnega poletnega časa tehnično spremeniti časovni pas. Neusklajene nacionalne ureditve glede časa bi verjetno negativno vplivale na notranji trg.

V vsakem primeru se je treba izogniti mozaiku časovnih pasov zaradi različnih preferenc držav članic, da ohranijo zimski ali poletni čas kot standardni čas, saj bi bil zaradi tega notranji trg zelo raznolik.

Čezmejno trgovanje, prevoz, komunikacije in potovanja na notranjem trgu in s tretjimi državami bi bili bolj zapleteni, velik pa bi bil tudi vpliv na sistem slotov v letalstvu, ki se uporablja za usklajevanje letov na najbolj obremenjenih letališčih po vsem svetu. Konkurenčne letalske družbe iz tretjih držav bi lahko izkoristile časovno spremembo, da bi evropske letalske prevoznike izrinile s trga in s tem pridobile večji tržni delež zunaj EU.

Zaradi pravne izvedljivosti pripravljavec mnenja zato predlaga, da se mehanizem usklajevanja za nov standardni čas veže na predhodno uveljavitev soglasnega sporazuma med vsemi državami članicami. Najbolje bi bilo ohraniti nespremenjene tri obstoječe časovne pasove. Pripravljavec mnenja meni, da je postopek soodločanja za ta zakonodajni akt pravi instrument za dosego tega sporazuma med državami članicami. Ta postopek usklajuje država članica, ki je odgovorna za predsedstvo Svetu.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za promet in turizem kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1

Predlog direktive

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2)  Evropski parlament je z resolucijo z dne 8. februarja 2018 Komisijo pozval, naj opravi oceno ureditve poletnega časa, kot jo določa Direktiva 2000/84/ES, in po potrebi predlaga revizijo navedene direktive. V navedeni resoluciji Parlament prav tako zatrjuje, da je nujno treba ohraniti usklajen pristop k ureditvi časa po vsej Uniji.

(2)  Evropski parlament je z resolucijo z dne 8. februarja 2018 na podlagi več peticij državljanov, parlamentarnih vprašanj in javnih predstavitev na to temo Komisijo pozval, naj opravi temeljito oceno ureditve poletnega časa, kot jo določa Direktiva 2000/84/ES, in po potrebi predlaga revizijo navedene direktive. V navedeni resoluciji Parlament tudi poudarja, da je pomembno ohraniti usklajen pristop k ureditvi časa po vsej Uniji in enotni časovni režim EU.

Predlog spremembe    2

Predlog direktive

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3)  Komisija je preučila razpoložljive dokaze, ki kažejo na to, da je na tem področju pomembno imeti usklajena pravila po vsej Uniji, da se zagotovi pravilno delovanje notranjega trga in se med drugim preprečijo motnje pri načrtovanju prevoznih dejavnosti ter delovanju informacijskih in komunikacijskih sistemov, višji stroški mednarodnega trgovanja kot tudi nižja produktivnost na notranjem trgu za storitve in blago. Ni prepričljivih dokazov o tem, da koristi ureditve poletnega časa odtehtajo nevšečnosti, povezane s premikanjem ure dvakrat letno.

(3)  Komisija je preučila razpoložljive dokaze, ki kažejo na to, da je na tem področju pomembno imeti usklajena pravila po vsej Uniji, da se zagotovi pravilno delovanje notranjega trga, ustvarita predvidljivost in dolgoročna gotovost ter se med drugim preprečijo motnje pri načrtovanju prevoznih dejavnosti, energetskega sektorja ter delovanju informacijskih in komunikacijskih sistemov, višji stroški mednarodnega trgovanja kot tudi nižja produktivnost na notranjem trgu za storitve in blago. Prehod na novo časovno ureditev bi bilo treba olajšati s preskušanjem IKT za učinkovito izvajanje brez dodatnih stroškov za podjetja in državljane. Čeprav znanstveni dokazi zaenkrat še niso povsem prepričljivi, so najnovejše znanstvene študije poleg tega izpostavile morebitne negativne učinke na zdravje ljudi, povezane s premikanjem ure dvakrat letno. Tudi nedavne študije o zdravju ljudi so pokazale, naj bi spreminjanje časa dvakrat letno imelo več negativnih učinkov in da prilagoditev ni tako enostavna, kot se je mislilo.

Predlog spremembe    3

Predlog direktive

Uvodna izjava 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(3a)  Javna razprava o ureditvi poletnega časa ni nova in od uvedbe poletnega časa je bilo že nekaj pobud za ukinitev te prakse. Nekatere države članice so izvedle nacionalna posvetovanja, večina podjetij in deležnikov pa je podprla njeno ukinitev. Posvetovanje, ki ga je začela Evropska komisija, je privedlo do enake ugotovitve.

Obrazložitev

Na začetku so uvedbi spreminjanja časa nekateri nasprotovali, a trenutni predlog temelji na vrsti študij in posvetovanj, ki so podlaga za ideološko razpravo. Zato je treba omeniti pretekle razprave in postopek, ki je privedel do sedanjega predloga.

Predlog spremembe    4

Predlog direktive

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4)  V zvezi z ureditvijo poletnega časa poteka pestra javna razprava in nekatere države članice so že izrazile željo po opustitvi te ureditve. Glede na navedeno je treba še naprej ščititi pravilno delovanje notranjega trga in preprečiti vsakršne znatne motnje na notranjem trgu, do katerih bi prišlo v primeru različnih ureditev po državah članicah na tem področju. Zato je primerno na usklajen način opustiti ureditev poletnega časa.

(4)  V zvezi z ureditvijo poletnega časa poteka pestra javna razprava, kot je bila tista, ki jo je organizirala Komisija in v kateri je 4,6 milijona državljanov odgovorilo, da so večinoma proti sedanjemu sistemu sezonskega spreminjanja. Temu še ni sledila znanstveno utemeljena ocena učinka, ki ne bi bila omejena na analizo obstoječega gradiva o tej zadevi. Tudi nekatere države članice so že izrazile željo po opustitvi te ureditve. Glede na navedeno je treba še naprej ščititi pravilno delovanje notranjega trga in preprečiti vsakršne znatne motnje na notranjem trgu in v čezmejnih dejavnostih državljanov, do katerih bi prišlo v primeru različnih ureditev po državah članicah na tem področju. Zato je nujno, da se v okviru postopka soodločanja o tej direktivi ureditev poletnega časa opusti le, če se lahko države članice pred tem dogovorijo o usklajevalnem mehanizmu. Pri vzpostavitvi tega mehanizma ima ključno vlogo predsedstvo Sveta. V okviru tega mehanizma bi bilo treba pri uvedbi standardnega časa v vsaki državi članici upoštevati tri obstoječe časovne pasove EU. Če država članica uvede takšno spremembo, si – brez poseganja v svojo pravico, da se odloči o svojem standardnem času – po najboljših močeh prizadeva, da časovna razlika med njo in sosednjimi državami članicami ni daljša od ene ure. Evropska komisija lahko izvede oceno učinka načrtovanih sprememb standardnega časa in vpliva na sosednje države članice in notranji trg.

Predlog spremembe    5

Predlog direktive

Uvodna izjava 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4a)  Nujno je treba ohraniti geografsko logiko porazdelitve časovnih pasov v Uniji, da bi preprečili negativne posledice za delovanje notranjega trga in težave pri čezmejnih dejavnostih za državljane EU. Pred ukinitvijo poletnega časa bi zato med državami članicami moral potekati postopek usklajevanja. Ta postopek naj bi spoštoval suvereno pravico vsake države članice, da določi svoj standardni čas in upošteval različne potrebe prebivalstva v državah članicah, ki trenutno obsegajo tri časovne pasove, in bo državam članicam, zlasti sosednjim, pomagal, da na podlagi dogovora dosežejo skupno stališče o standardnem času, ki ga bo vsaka država članica uporabljala v prihodnje.

Predlog spremembe    6

Predlog direktive

Uvodna izjava 4 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4b)  Novi znanstveni dokazi kažejo, da obstaja povezava med premikanjem ure dvakrat letno in zdravstvenimi težavami, kot so bolezni srca in ožilja, ki so prek notranjih kronoloških motenj povezane s kronobiologijo.

Predlog spremembe    7

Predlog direktive

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5)  Ta direktiva ne bi smela posegati v pravico vsake države članice, da se sama odloči, kateri standardni čas ali čase bo uporabljala na ozemljih pod svojo jurisdikcijo, na katerih se uporabljata Pogodbi, ter o nadaljnjih spremembah v zvezi s tem. Da pa se zagotovi, da uporaba ureditve poletnega časa samo v nekaterih državah članicah ne povzroča motenj delovanja notranjega trga, države članice ne bi smele spreminjati standardnega časa na določenem ozemlju pod svojo jurisdikcijo iz razlogov, povezanih z letnimi časi, če so take spremembe predstavljene kot sprememba časovnega pasu. Da bi se zmanjšale motnje, med drugim na področju prometa, komunikacij in drugih zadevnih sektorjev, bi države članice morale tudi pravočasno obvestiti Komisijo o svoji nameri spremembe standardnega časa, nato pa uporabljati priglašene spremembe. Komisija bi na podlagi takega obvestila morala obvestiti druge države članice, da lahko te sprejmejo vse potrebne ukrepe. Prav tako bi z objavo teh informacij morala obvestiti splošno javnost in zainteresirane strani.

(5)  Ta direktiva ne bi smela posegati v pravico vsake države članice, da se sama odloči, kateri standardni čas ali čase bo uporabljala na ozemljih pod svojo jurisdikcijo, na katerih se uporabljata Pogodbi, ter o nadaljnjih spremembah v zvezi s tem. Da pa se zagotovi, da uporaba ureditve poletnega časa samo v nekaterih državah članicah ne povzroča motenj delovanja notranjega trga, in da se zagotovi usklajen pristop, države članice ne bi smele spreminjati standardnega časa na določenem ozemlju pod svojo jurisdikcijo iz razlogov, povezanih z letnimi časi, ki obstajajo v Evropi, če so take spremembe predstavljene kot sprememba časovnega pasu. Da bi se zmanjšale motnje, med drugim na notranjem trgu, energetskih omrežjih EU, področju prometa (zlasti v zračnem prometu in uveljavljenem sistemu slotov za vzlete in pristanke), komunikacij in drugih zadevnih sektorjev, bi države članice morale tudi pravočasno obvestiti Komisijo in vse države članice o svoji nameri spremembe standardnega časa, nato pa uporabljati priglašene spremembe. Komisija bi na podlagi takega obvestila morala obvestiti druge države članice, da lahko te sprejmejo vse potrebne ukrepe za preprečevanje čezmejnega vpliva časovnih razlik med sosednjimi državami. Prav tako bi z objavo teh informacij morala obvestiti splošno javnost in zainteresirane strani.

Predlog spremembe    8

Predlog direktive

Uvodna izjava 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(5a)  Države članice bi morale svojo odločitev sprejeti, ne da bi ogrozile konkurenčnost evropskega prometnega sektorja, ki je zlasti občutljiv za spremembe časa, kot so na primer evropski letalski prevozniki in letališča, v primerjavi s podjetji iz tretjih držav.

Predlog spremembe    9

Predlog direktive

Uvodna izjava 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(6a)  Odločitev o standardnem času, ki se bo uporabljal, mora v vsaki državi članici slediti posvetovanjem in študijam, pri katerih se upoštevajo želje državljanov, geografske in regionalne razlike, standardne delovne ureditve in drugi dejavniki, pomembni za posamezno državo članico. Države članice bi zato morale imeti dovolj časa za analizo učinka predloga in izbiro rešitve, ki ob upoštevanju dobrega delovanja notranjega trga najbolje služi njenemu prebivalstvu.

Predlog spremembe    10

Predlog direktive

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7)  Ta direktiva bi se morala uporabljati od 1. aprila 2019, tako da bi se zadnje obdobje poletnega časa, za katerega še veljajo pravila iz Direktive 2000/84/ES, v vseh državah članicah moralo začeti 31. marca 2019 ob 1h zjutraj po koordiniranem univerzalnem času. Države članice, ki po navedenem obdobju poletnega časa nameravajo za svoj standardni čas sprejeti čas, ki je bil v skladu z Direktivo 2000/84/ES zimski čas, bi svoj standardni čas morale spremeniti 27. oktobra 2019 ob 1h zjutraj po koordiniranem univerzalnem času, zato da se podobne trajne spremembe, ki se bodo uvedle po različnih državah članicah, zgodijo istočasno. Zaželeno je, da države članice odločitev o standardnem času, ki ga bodo uporabljale od leta 2019 naprej, sprejmejo usklajeno.

(7)  Ta direktiva bi se morala uporabljati od 1. aprila 2020, tako da bi se zadnje obdobje poletnega časa, za katerega še veljajo pravila iz Direktive 2000/84/ES, v vseh državah članicah moralo začeti 29. marca 2020 ob 1h zjutraj po koordiniranem univerzalnem času. Države članice, ki po navedenem obdobju poletnega časa nameravajo za svoj standardni čas sprejeti čas, ki je bil v skladu z Direktivo 2000/84/ES zimski čas, bi svoj standardni čas morale spremeniti 25. oktobra 2020 ob 1h zjutraj po koordiniranem univerzalnem času, zato da se podobne trajne spremembe, ki se bodo uvedle po različnih državah članicah, zgodijo istočasno. Pogoj za izvajanje te ureditve je, da države članice odločitev o standardnem času, ki ga bodo uporabljale od leta 2020 naprej, sprejmejo usklajeno in sporazumno, pri čemer si države članice spodbuja, da ostanejo v časovnem pasu, ki zanje trenutno velja. Lahko bi vzpostavili mrežo nacionalnih kontaktnih točk za ureditev časa. Preprečiti je treba morebitne zaplete, do katerih bi lahko prišlo, ko države članice izvajajo to direktivo. Zato jim je treba omogočiti dovolj časa ter zagotoviti usklajen in dobro usklajen pristop.

Predlog spremembe    11

Predlog direktive

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8)  Izvajanje te direktive bi bilo treba spremljati. Rezultate tega spremljanja bi Komisija morala predstaviti Evropskemu parlamentu in Svetu v obliki poročila. Navedeno poročilo bi moralo temeljiti na informacijah, ki jih države članice pravočasno dajo na razpolago Komisiji, tako da ta lahko poročilo predloži do določenega roka.

(8)  Spremljati je treba izvajanje te direktive, ki pa je podvrženo usklajevalnemu mehanizmu, o katerem se države članice predhodno dogovorijo v tem postopku soodločanja. Rezultate tega spremljanja bi Komisija morala predstaviti Evropskemu parlamentu in Svetu v obliki poročila. Navedeno poročilo bi moralo temeljiti na informacijah, ki jih države članice pravočasno dajo na razpolago Komisiji, tako da ta lahko poročilo predloži do določenega roka.

Predlog spremembe    12

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Ne glede na odstavek 1 lahko države članice še vedno spremenijo svoj standardni čas ali čase leta 2019, če to storijo 27. oktobra 2019 ob 1h zjutraj po koordiniranem univerzalnem času. Države članice o tej odločitvi obvestijo Komisijo v skladu s členom 2.

2.  Ne glede na odstavek 1 lahko države članice še vedno spremenijo svoj standardni čas ali čase leta 2020, če to storijo 25. oktobra 2020 ob 1h zjutraj po koordiniranem univerzalnem času. Države članice o tej odločitvi obvestijo Komisijo v skladu s členom 2.

Predlog spremembe    13

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Brez poseganja v člen 1, če se država članica odloči spremeniti svoj standardni čas ali čase na katerem koli ozemlju pod svojo jurisdikcijo, Komisijo o tem obvesti najmanj 6 mesecev, preden se ta sprememba uvede. Če država članica predloži takšno obvestilo in ga ne prekliče najmanj 6 mesecev pred datumom načrtovane spremembe, država članica to spremembo uvede.

1.  Brez poseganja v člen 1, če se država članica odloči spremeniti svoj standardni čas ali čase na katerem koli ozemlju pod svojo jurisdikcijo, Komisijo o tem obvesti najmanj12 mesecev, preden se ta sprememba uvede. Če država članica predloži takšno obvestilo in ga ne prekliče najmanj 12 mesecev pred datumom načrtovane spremembe, država članica to spremembo uvede.

Predlog spremembe    14

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Najpozneje en mesec po prejetem obvestilu Komisija o najavljeni spremembi obvesti druge države članice in to informacijo objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.  Najpozneje en mesec po prejetem obvestilu Komisija o najavljeni spremembi obvesti druge države članice in širšo javnost ter to informacijo objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Predlog spremembe    15

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a.  Svet za usklajen pristop k izvajanju odstavkov 1 in 2 tega člena vzpostavi usklajevalni mehanizem.

Predlog spremembe    16

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju te direktive najpozneje do 31. decembra 2024.

1.  Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju te direktive najpozneje do 31. decembra 2025.

Predlog spremembe    17

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Države članice Komisiji predložijo zadevne informacije najpozneje do 30. aprila 2024.

2.  Države članice Komisiji predložijo zadevne informacije najpozneje do 30. aprila 2025.

Predlog spremembe    18

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice najpozneje do 1. aprila 2019 sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Komisiji nemudoma sporočijo besedilo navedenih predpisov.

Države članice najpozneje do 1. aprila 2020 sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Komisiji nemudoma sporočijo besedilo navedenih predpisov.

Predlog spremembe    19

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Navedene predpise uporabljajo od 1. aprila 2019.

Navedene predpise uporabljajo od 1. aprila 2020.

Predlog spremembe    20

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Direktiva 2000/84/ES se razveljavi z učinkom od 1. aprila 2019.

Direktiva 2000/84/ES se razveljavi z učinkom od 1. aprila 2020.

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov

Opustitev premikanja ure na poletni oz. zimski čas

Referenčni dokumenti

COM(2018)0639 – C8-0408/2018 – 2018/0332(COD)

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

TRAN

13.9.2018

 

 

 

Mnenje pripravil

       Datum razglasitve na zasedanju

ITRE

13.9.2018

Pripravljavec/-ka mnenja

       Datum imenovanja

Sven Schulze

25.10.2018

Obravnava v odboru

23.1.2019

 

 

 

Datum sprejetja

19.2.2019

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

48

7

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Zigmantas Balčytis, Bendt Bendtsen, Xabier Benito Ziluaga, Cristian-Silviu Buşoi, Reinhard Bütikofer, Jerzy Buzek, Angelo Ciocca, Jakop Dalunde, Pilar del Castillo Vera, Christian Ehler, Fredrick Federley, Ashley Fox, Adam Gierek, Theresa Griffin, András Gyürk, Hans-Olaf Henkel, Seán Kelly, Jeppe Kofod, Peter Kouroumbashev, Zdzisław Krasnodębski, Christelle Lechevalier, Janusz Lewandowski, Aleksejs Loskutovs, Edouard Martin, Tilly Metz, Angelika Mlinar, Csaba Molnár, Dan Nica, Angelika Niebler, Morten Helveg Petersen, Miroslav Poche, Carolina Punset, Paul Rübig, Massimiliano Salini, Algirdas Saudargas, Neoklis Sylikiotis, Evžen Tošenovský, Kathleen Van Brempt, Martina Werner, Lieve Wierinck, Hermann Winkler, Anna Záborská, Flavio Zanonato, Carlos Zorrinho

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Pilar Ayuso, Michał Boni, Rosa D’Amato, Benedek Jávor, Olle Ludvigsson, Marian-Jean Marinescu, Clare Moody, Markus Pieper, Dominique Riquet, Davor Škrlec, Anneleen Van Bossuyt

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Eleonora Evi, Luigi Morgano

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

48

+

ALDE

Fredrick Federley, Angelika Mlinar, Morten Helveg Petersen, Carolina Punset, Lieve Wierinck

ECR

Zdzisław Krasnodębski, Evžen Tošenovský, Anneleen Van Bossuyt

ENF

Christelle Lechevalier

PPE

Pilar Ayuso, Bendt Bendtsen, Michał Boni, Cristian-Silviu Buşoi, Jerzy Buzek, Pilar del Castillo Vera, Christian Ehler, András Gyürk, Seán Kelly, Janusz Lewandowski, Aleksejs Loskutovs, Marian-Jean Marinescu, Angelika Niebler, Markus Pieper, Paul Rübig, Massimiliano Salini, Algirdas Saudargas, Hermann Winkler, Anna Záborská

S&D

Zigmantas Balčytis, Adam Gierek, Theresa Griffin, Jeppe Kofod, Peter Kouroumbashev, Olle Ludvigsson, Csaba Molnár, Clare Moody, Luigi Morgano, Dan Nica, Miroslav Poche, Kathleen Van Brempt, Martina Werner, Flavio Zanonato, Carlos Zorrinho

VERTS/ALE

Reinhard Bütikofer, Jakop Dalunde, Benedek Jávor, Tilly Metz, Davor Škrlec

7

-

ALDE

Dominique Riquet

ECR

Ashley Fox, Hans-Olaf Henkel

EFDD

Rosa D'Amato, Eleonora Evi

ENF

Angelo Ciocca

S&D

Edouard Martin

2

0

GUE/NGL

Xabier Benito Ziluaga, Neoklis Sylikiotis

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

(1)

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. februarja 2018 o ureditvi spremembe časa (2017/2968(RSP)) P8_TA(2018)0043


MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (21.2.2019)

za Odbor za promet in turizem

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o opustitvi premikanja ure na poletni oziroma zimski čas in razveljavitvi Direktive 2000/84/ES

(COM(2018)0639 – C8-0408/2018 – 2018/0332(COD))

Pripravljavec mnenja: Igor Šoltes

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Pripravljavec mnenja pozdravlja predlog Evropske komisije, naj se v skladu s stališči, ki jih je Evropski parlament izrazil v svoji resoluciji iz februarja 2018, in mnenjem državljanov preneha dvakrat letno spreminjanje ure.

Številne študije in poročila so pokazali negativne posledice spreminjanja ure dvakrat na leto za številna družbena področja, od tveganja za zdravje in težav zaradi motenj cirkadianega ritma do večjega števila nesreč v dneh po spremembi ure ter večjega upravnega bremena in stroškov za številne gospodarske sektorje.

Evropska komisija je poleti 2018 organizirala javno posvetovanje, na katerem je zbrala 4,6 milijona odgovorov, od tega je bilo 99,8 % odgovorov državljanov, preostalih 0,2 % je bilo odgovorov deležnikov ali podjetij. 84 % odgovorov je bilo za odpravo spreminjanja ure. Sedanji predlog je zato v skladu s stališči državljanov, hkrati pa poudarja potrebo po doslednem in usklajenem pristopu za zaščito delovanja notranjega trga.

Ozemlje držav članic EU je razdeljeno na tri različna časovna območja, in sicer GMT, GMT +1 in GMT +2. Pri odločanju o trajnem času je treba upoštevati različne dejavnike, kot so geografski vidiki in naravna časovna območja ter njihov vpliv na zdravje zaradi razpoložljivosti dnevne svetlobe.

Čeprav države članice ostajajo pristojne za odločanje o svojem standardnem času, pripravljavec mnenja meni, da je treba za časovno ureditev ohraniti usklajen pristop, da se zagotovi pravilno delovanje notranjega trga in preprečijo večje motnje, ki bi povzročile krpanko, če bi se države članice odločile za več 60-minutnih sprememb v vsej EU.

Usklajen pristop pomeni ustrezen časovni razpored, ki bo državam članicam omogočil, da bodo natančno ocenile učinke trajno delujočih GMT +1 in GMT +2 glede na število območij, ki jih je treba upoštevati, kot so vplivi na gospodarstvo v smislu čezmejne trgovine, komunikacij in prometa, pa tudi učinki na zdravje ljudi, varnost v cestnem prometu ali okolje.

Zato se predlaga, naj se za eno leto odloži rok za začetek izvajanja, da bodo imele države članice dovolj časa za uskladitev pristopa in da bodo z organizacijo javnih posvetovanj primerno vključile ustrezne deležnike in državljane.

Ustrezno usklajevanje bi bilo treba zagotoviti z vzpostavitvijo mreže, sestavljene iz predstavnikov vseh držav članic in Komisije, ki bi delovala kot mediator, če bi predvidena sprememba časa v eni državi članici vzbudila pomisleke drugih držav članic in vplivala na pravilno delovanje notranjega trga.

Oceno izvajanja te direktive bi bilo treba opraviti po štirih letih uporabe namesto po petih, kot je predlagala Komisija.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za promet in turizem kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1

Predlog direktive

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1)  Države članice so se v preteklosti odločile uvesti ureditev poletnega časa na nacionalni ravni. Zato je bilo za delovanje notranjega trga pomembno, da se v vsej Uniji določita skupen datum ter ura začetka in prenehanja poletnega časa. V skladu z Direktivo 2000/84/ES Evropskega parlamenta in Sveta21 vse države članice trenutno uporabljajo ureditev poletnega časa od zadnje nedelje v marcu do zadnje nedelje v oktobru istega leta.

(1)  Države članice so se v preteklosti odločile uvesti ureditev poletnega časa na nacionalni ravni. Zato je bilo za delovanje notranjega trga pomembno, da se v vsej Uniji določita skupen datum ter ura začetka in prenehanja poletnega časa, da bi se uskladila sprememba časa v vseh državah članicah. V skladu z Direktivo 2000/84/ES Evropskega parlamenta in Sveta21 vse države članice trenutno uporabljajo premikanje ure dvakrat letno glede na letni čas. S standardnega časa se zadnjo nedeljo v marcu ura premakne na poletni čas, ki se uporablja do zadnje nedelje v oktobru istega leta.

__________________

__________________

21 Direktiva 2000/84/ES Evropskega parlamenta in Sveta o ureditvi poletnega časa (UL L 31, 2.2.2001, str. 21).

21 Direktiva 2000/84/ES Evropskega parlamenta in Sveta o ureditvi poletnega časa (UL L 31, 2.2.2001, str. 21).

Predlog spremembe    2

Predlog direktive

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2)  Evropski parlament je z resolucijo z dne 8. februarja 2018 Komisijo pozval, naj opravi oceno ureditve poletnega časa, kot jo določa Direktiva 2000/84/ES, in po potrebi predlaga revizijo navedene direktive. V navedeni resoluciji Parlament prav tako zatrjuje, da je nujno treba ohraniti usklajen pristop k ureditvi časa po vsej Uniji.

(2)  Evropski parlament je z resolucijo z dne 8. februarja 2018 Komisijo pozval, naj opravi oceno premikanja ure dvakrat letno glede na letni čas, kot jo določa Direktiva 2000/84/ES, in po potrebi predlaga revizijo navedene direktive. V navedeni resoluciji Parlament prav tako zatrjuje, da je nujno treba ohraniti usklajen pristop k ureditvi časa po vsej Uniji in poudarja, da so številne znanstvene raziskave pokazale, da premikanje ure dvakrat letno negativno vpliva na zdravje ljudi.

Predlog spremembe    3

Predlog direktive

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3)  Komisija je preučila razpoložljive dokaze, ki kažejo na to, da je na tem področju pomembno imeti usklajena pravila po vsej Uniji, da se zagotovi pravilno delovanje notranjega trga in se med drugim preprečijo motnje pri načrtovanju prevoznih dejavnosti ter delovanju informacijskih in komunikacijskih sistemov, višji stroški mednarodnega trgovanja kot tudi nižja produktivnost na notranjem trgu za storitve in blago. Ni prepričljivih dokazov o tem, da koristi ureditve poletnega časa odtehtajo nevšečnosti, povezane s premikanjem ure dvakrat letno.

(3)  Komisija je preučila razpoložljive dokaze, ki kažejo na to, da je na tem področju pomembno imeti usklajena pravila po vsej Uniji, da se zagotovijo pravilno delovanje notranjega trga, dolgoročnost in predvidljivost, da se med drugim preprečijo motnje pri načrtovanju prevoznih dejavnosti ter delovanju informacijskih in komunikacijskih sistemov, višji stroški mednarodnega trgovanja kot tudi nižja produktivnost na notranjem trgu za storitve in blago. Ni prepričljivih dokazov o tem, da koristi ureditve poletnega časa odtehtajo nevšečnosti, povezane s premikanjem ure dvakrat letno.

Predlog spremembe    4

Predlog direktive

Uvodna izjava 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(3a)  Številne študije so pokazale, da so bile koristi sezonske spremembe časa, kot je prihranek energije, precenjene, negativne posledice na različnih področjih, kot so vpliv na zdravje ljudi in bioritem („cirkadiani ritem“) ali na sposobnost koncentracije, pa so bile podcenjene.

Predlog spremembe    5

Predlog direktive

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4)  V zvezi z ureditvijo poletnega časa poteka pestra javna razprava in nekatere države članice so že izrazile željo po opustitvi te ureditve. Glede na navedeno je treba še naprej ščititi pravilno delovanje notranjega trga in preprečiti vsakršne znatne motnje na notranjem trgu, do katerih bi prišlo v primeru različnih ureditev po državah članicah na tem področju. Zato je primerno na usklajen način opustiti ureditev poletnega časa.

(4)  Trenutno potekajo pestra javna razprava in nekatere državljanske pobude, v katerih se poudarja zaskrbljenost državljanov glede premikanja ure dvakrat na leto, in nekatere države članice so že izrazile željo po opustitvi te ureditve. Enako željo po odpravi spremembe časa dvakrat na leto je na javnem posvetovanju, ki ga je poleti 2018 organizirala Komisija, izrazilo 4,6 milijonov državljanov, kar je bilo 84 % vprašanih. Glede na navedeno je treba zaščititi pravilno delovanje notranjega trga in preprečiti vsakršne znatne motnje na notranjem trgu, do katerih bi prišlo v primeru različnih ureditev po državah članicah na tem področju. Zato je primerno na usklajen in harmoniziran način opustiti spreminjanje časa dvakrat na leto.

Predlog spremembe    6

Predlog direktive

Uvodna izjava 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4a)  Ozemlja držav članic, so razvrščena v tri različne časovne pasove ali standardne čase, in sicer GMT, GMT +1 in GMT +2. Evropska unija se razteza od severa proti jugu, kar pomeni, da je trajanje dnevne svetlobe po Uniji različno. Zato je pomembno, da države članice pred spremembo svojih časovnih pasov upoštevajo geografske vidike časa, tj. naravna časovna območja in geografsko lego. Države članice se spodbujajo, da se pred odločitvijo o spremembi časovnega pasu posvetujejo z državljani in ustreznimi deležniki.

Predlog spremembe    7

Predlog direktive

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5)  Ta direktiva ne bi smela posegati v pravico vsake države članice, da se sama odloči, kateri standardni čas ali čase bo uporabljala na ozemljih pod svojo jurisdikcijo, na katerih se uporabljata Pogodbi, ter o nadaljnjih spremembah v zvezi s tem. Da pa se zagotovi, da uporaba ureditve poletnega časa samo v nekaterih državah članicah ne povzroča motenj delovanja notranjega trga, države članice ne bi smele spreminjati standardnega časa na določenem ozemlju pod svojo jurisdikcijo iz razlogov, povezanih z letnimi časi, če so take spremembe predstavljene kot sprememba časovnega pasu. Da bi se zmanjšale motnje, med drugim na področju prometa, komunikacij in drugih zadevnih sektorjev, bi države članice morale tudi pravočasno obvestiti Komisijo o svoji nameri spremembe standardnega časa, nato pa uporabljati priglašene spremembe. Komisija bi na podlagi takega obvestila morala obvestiti druge države članice, da lahko te sprejmejo vse potrebne ukrepe. Prav tako bi z objavo teh informacij morala obvestiti splošno javnost in zainteresirane strani.

(5)  Ta direktiva ne bi smela posegati v pravico vsake države članice, da se sama odloči, kateri standardni čas ali čase bo uporabljala na ozemljih pod svojo jurisdikcijo, na katerih se uporabljata Pogodbi, ter o nadaljnjih spremembah v zvezi s tem. Da pa se preprečijo znatne motnje delovanja notranjega trga, države članice ne bi smele spreminjati standardnega časa na določenem ozemlju pod svojo jurisdikcijo iz razlogov, povezanih z letnimi časi, če so take spremembe predstavljene kot sprememba časovnega pasu. Da bi se zmanjšale motnje, med drugim na področju prometa, komunikacij in drugih zadevnih sektorjev, bi morale države članice, ki nameravajo spremeniti svoj standardni čas, Komisijo in vse druge države članice obvestiti najpozneje 9 mesecev pred uveljavitvijo predvidene spremembe in nato uporabiti priglašene spremembe. Komisija bi morala na podlagi tega obvestila oceniti vpliv predvidene spremembe časa na delovanje notranjega trga. Prav tako bi z objavo teh informacij morala obvestiti splošno javnost in zainteresirane strani.

Predlog spremembe    8

Predlog direktive

Uvodna izjava 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(5a)  Da bi se zagotovilo usklajeno izvajanje te direktive, bi morale države članice z vzpostavitvijo usklajevalnega mehanizma vnaprej uskladiti svoje odločitve o načrtovanih standardnih časih, da bi se preprečilo, da bi države članice znotraj istega časovnega pasu izbrale različne standardne čase. Mehanizem za usklajevanje bi moral biti sestavljen iz predstavnika Komisije in imenovanega predstavnika za vsako državo članico. Komisija bi morala spodbujati usklajevanje in zagotoviti oceno učinkov, ki bi jih priglašena odločitev imela na pravilno delovanje notranjega trga. Odločitev, ali se predvidena časovna sprememba uporabi ali ne, po posvetovanju in usklajevanju z drugimi državami članicami ostaja v pristojnosti držav članic.

Predlog spremembe    9

Predlog direktive

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6)  Zato je treba odpraviti usklajevanje obdobja, za katero velja ureditev poletnega časa, kot je določeno v Direktivi 2000/84/ES, in uvesti skupna pravila, ki državam članicam preprečujejo uporabo različnih ureditev časa glede na letne čase s spreminjanjem standardnega časa več kot enkrat letno ter jim nalagajo obveznost obveščanja o načrtovanih spremembah standardnega časa. Cilj te direktive je odločilno prispevati k nemotenemu delovanju notranjega trga, zato bi morala temeljiti na členu 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, kot se razlaga v skladu z dosledno sodno prakso Sodišča Evropske unije.

(6)  Zato je treba razveljaviti Direktivo 2000/84/ES o ureditvi poletnega časa in uvesti skupna pravila, ki državam članicam preprečujejo uporabo različnih ureditev časa glede na letne čase in nalagajo obveznost obveščanja in ocene načrtovanih sprememb standardnega časa. Komisija in druge države članice bi nato morale oceniti učinke predvidenih sprememb na delovanje notranjega trga, da bi se izognili večjim motnjam. Cilj te direktive je torej odločilno prispevati k nemotenemu delovanju notranjega trga, zato bi morala temeljiti na členu 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, kot se razlaga v skladu z dosledno sodno prakso Sodišča Evropske unije.

Predlog spremembe    10

Predlog direktive

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7)  Ta direktiva bi se morala uporabljati od 1aprila 2019, tako da bi se zadnje obdobje poletnega časa, za katerega še veljajo pravila iz Direktive 2000/84/ES, v vseh državah članicah moralo začeti 31. marca 2019 ob 1h zjutraj po koordiniranem univerzalnem času. Države članice, ki po navedenem obdobju poletnega časa nameravajo za svoj standardni čas sprejeti čas, ki je bil v skladu z Direktivo 2000/84/ES zimski čas, bi svoj standardni čas morale spremeniti 27. oktobra 2019 ob 1h zjutraj po koordiniranem univerzalnem času, zato da se podobne trajne spremembe, ki se bodo uvedle po različnih državah članicah, zgodijo istočasno. Zaželeno je, da države članice odločitev o standardnem času, ki ga bodo uporabljale od leta 2019 naprej, sprejmejo usklajeno.

(7)  Treba se je izogniti, da se države članice odločijo za drugačen standardni čas. Zato jim je treba omogočiti dovolj časa, da sprejmejo harmoniziran in dobro usklajen pristop. Ta direktiva bi se morala uporabljati od 30marca 2020, tako da bi se zadnje obdobje poletnega časa, za katerega še veljajo pravila iz Direktive 2000/84/ES, v vseh državah članicah moralo začeti 29. marca 2020 ob 1h zjutraj po koordiniranem univerzalnem času. Države članice, ki po navedenem obdobju poletnega časa nameravajo za svoj standardni čas sprejeti čas, ki je bil v skladu z Direktivo 2000/84/ES zimski čas, bi svoj standardni čas morale spremeniti 25. oktobra 2020 ob 1h zjutraj po koordiniranem univerzalnem času, zato da se podobne trajne spremembe, ki se bodo uvedle po različnih državah članicah, zgodijo istočasno. Zaželeno je, da države članice odločitev o standardnem času, ki ga bodo uporabljale od leta 2020 naprej, sprejmejo usklajeno.

Predlog spremembe    11

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Ne glede na odstavek 1 lahko države članice še vedno spremenijo svoj standardni čas ali čase leta 2019, če to storijo 27. oktobra 2019 ob 1h zjutraj po koordiniranem univerzalnem času. Države članice o tej odločitvi obvestijo Komisijo v skladu s členom 2.

2.  Ne glede na odstavek 1 lahko države članice še vedno spremenijo svoj standardni čas ali čase leta 2020, če to storijo 25. oktobra 2020 ob 1h zjutraj po koordiniranem univerzalnem času. Države članice sporočijo svojo odločitev, ali bodo uvedle to zadnjo sezonsko spremembo svojega standardnega časa 6 mesecev pred uveljavitvijo spremembe.

Predlog spremembe    12

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a.  Komisija navedene informacije nemudoma objavi v Uradnem listu Evropske unije in v 1 mesec po prejemu uradnega obvestila skliče sestanek v okviru mehanizma za usklajevanje iz člena 2a.

Predlog spremembe    13

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Brez poseganja v člen 1, če se država članica odloči spremeniti svoj standardni čas ali čase na katerem koli ozemlju pod svojo jurisdikcijo, Komisijo o tem obvesti najmanj 6 mesecev, preden se ta sprememba uvede. Če država članica predloži takšno obvestilo in ga ne prekliče najmanj 6 mesecev pred datumom načrtovane spremembe, država članica to spremembo uvede.

1.  Brez poseganja v člen 1, če se država članica odloči spremeniti svoj standardni čas ali čase na katerem koli ozemlju pod svojo jurisdikcijo, Komisijo in vse ostale države članice o tem, da se je odločila spremeniti svoj standardni čas ali čase na katerem koli ozemlju pod svojo jurisdikcijo, obvesti najmanj 9 mesecev, preden se ta sprememba uvede.

Predlog spremembe    14

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Najpozneje en mesec po prejetem obvestilu Komisija o najavljeni spremembi obvesti druge države članice in to informacijo objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.  Komisija navedene informacije nemudoma objavi v Uradnem listu Evropske unije in v 1 mesec po prejemu uradnega obvestila skliče sestanek v okviru mehanizma za usklajevanje iz člena 2a.

Predlog spremembe    15

Predlog direktive

Člen 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 2a

 

1.  Ta direktiva vzpostavlja usklajevalni mehanizem, katerega namen je zagotoviti usklajen pristop k ureditvi časa po Uniji ter okrepiti sodelovanje med državami članicami in Komisijo pri ocenjevanju učinka, ki bi ga imela vsaka odločitev za spremembo standardnega časa ali časov na delovanje notranjega trga.

 

2.  Usklajevalni mehanizem iz odstavka 1 sestavljajo po en predstavnik vsake države članice in predstavnik Komisije.

 

3.  Če država članica Komisijo obvesti o svoji odločitvi v skladu s členom 1(2) ali v skladu s členom 2(1), Komisija skliče države članice, da ocenijo možni učinek predvidenih sprememb na delovanje notranjega trga in razpravljajo o njem, da bi se izognili znatnim motnjam.

 

4.  Kadar Komisija na podlagi ocene iz odstavka 3 meni, da bo načrtovana sprememba znatno vplivala na pravilno delovanje notranjega trga, o tem obvesti državo članico, ki je predložila obvestilo.

 

5.  Najpozneje 4 mesece pred datumom predvidene spremembe se država članica, ki je predložila obvestilo, odloči, ali bo razveljavila svojo odločitev, ali jo bo ohranila. Če se odloči, da še namerava izvesti spremembo, predloži pojasnilo, kako bo odpravila negativni učinek spremembe na delovanje notranjega trga.

Predlog spremembe    16

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju te direktive najpozneje do 31. decembra 2024.

1.  Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju te direktive najpozneje [4 leta po začetku uporabe te direktive].

Predlog spremembe    17

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Države članice Komisiji predložijo zadevne informacije najpozneje do 30. aprila 2024.

2.  Države članice Komisiji predložijo zadevne informacije najpozneje [3 leta po začetku uporabe te direktive].

Predlog spremembe    18

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.   Države članice najpozneje do 1aprila 2019 sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Komisiji nemudoma sporočijo besedilo navedenih predpisov.

1.  Države članice najpozneje do 30marca 2020 sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Komisiji nemudoma sporočijo besedilo navedenih predpisov.

Predlog spremembe    19

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Navedene predpise uporabljajo od 1aprila 2019.

Navedene predpise uporabljajo od 30marca 2020.

Predlog spremembe    20

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Direktiva 2000/84/ES se razveljavi z učinkom od 1aprila 2019.

Direktiva 2000/84/ES se razveljavi z učinkom od 30marca 2020.

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov

Opustitev premikanja ure na poletni oz. zimski čas

Referenčni dokumenti

COM(2018)0639 – C8-0408/2018 – 2018/0332(COD)

Pristojni odbor

Datum razglasitve na zasedanju

TRAN

13.9.2018

 

 

 

Mnenje pripravil

Datum razglasitve na zasedanju

IMCO

13.9.2018

Pripravljavec/-ka mnenja

Datum imenovanja

Igor Šoltes

10.10.2018

Obravnava v odboru

6.12.2018

29.1.2019

 

 

Datum sprejetja

21.2.2019

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

23

9

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

John Stuart Agnew, Lucy Anderson, Pascal Arimont, Carlos Coelho, Lara Comi, Anna Maria Corazza Bildt, Daniel Dalton, Nicola Danti, Pascal Durand, Evelyne Gebhardt, Robert Jarosław Iwaszkiewicz, Liisa Jaakonsaari, Philippe Juvin, Nosheena Mobarik, Jiří Pospíšil, Virginie Rozière, Christel Schaldemose, Andreas Schwab, Olga Sehnalová, Jasenko Selimovic, Igor Šoltes, Róża Gräfin von Thun und Hohenstein, Mylène Troszczynski, Anneleen Van Bossuyt, Marco Zullo

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Birgit Collin-Langen, Edward Czesak, Nadja Hirsch, Othmar Karas, Adam Szejnfeld, Marc Tarabella, Matthijs van Miltenburg

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Georg Mayer

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

23

+

ALDE

Nadja Hirsch, Jasenko Selimovic

ECR

Edward Czesak, Anneleen Van Bossuyt

EFDD

Robert Jarosław Iwaszkiewicz

ENF

Georg Mayer, Mylène Troszczynski

PPE

Pascal Arimont, Birgit Collin-Langen, Lara Comi, Philippe Juvin, Othmar Karas, Jiří Pospíšil, Andreas Schwab, Adam Szejnfeld, Róża Gräfin von Thun und Hohenstein

S&D

Lucy Anderson, Evelyne Gebhardt, Liisa Jaakonsaari, Christel Schaldemose, Olga Sehnalová

VERTS/ALE

Pascal Durand, Igor Šoltes

9

-

ALDE

Matthijs van Miltenburg

ECR

Daniel Dalton, Nosheena Mobarik

EFDD

Marco Zullo

ENF

John Stuart Agnew

PPE

Anna Maria Corazza Bildt

S&D

Nicola Danti, Virginie Rozière, Marc Tarabella

1

0

PPE

Carlos Coelho

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


MNENJE Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (20.2.2019)

za Odbor za promet in turizem

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o opustitvi premikanja ure na poletni oz. zimski čas

(COM(2018)0639 – C8-0408/2018 – 2018/0332(COD))

Pripravljavka mnenja: Ulrike Müller

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Evropski parlament je z resolucijo z dne 8. februarja 2018 pozval Evropsko komisijo, naj opravi oceno ureditve poletnega časa in po potrebi predlaga njeno revizijo.

Evropska komisija je nato poleti 2018 organizirala javno posvetovanje, v katerem se je pokazala velika podpora državljanov odpravi pomladnega in jesenskega premikanja ure.

Pripravljavka mnenja poudarja voljo Parlamenta, da prisluhne tej jasni zahtevi evropskih državljanov, in zato podpira predlog Komisije za opustitev premikanja ure na poletni oz. zimski čas, ki je bil predstavljen 12. septembra 2018.

Opustitev premikanja ure ima več pomembnih posledic, povezanih z zdravjem državljanov zaradi vpliva na bioritem, pa tudi z zdravjem živali. Ukrep bi imel velike posledice tudi za usklajevanje na ravni EU. Ozemlja držav članic se raztezajo čez tri različne časovne pasove (GMT 0, +1 in +2) in morebiten nepripravljen ali neusklajen pristop bi lahko povzročil motnje v delovanju enotnega trga. Ker pristojnost za izbiro standardnega časa na svojem ozemlju ostaja v rokah držav članic, obstaja veliko tveganje za razdrobitev časovnih pasov, saj bi se lahko sosednje države odločile za drugačen čas.

Pripravljavka mnenja je tudi upoštevala, da med avstrijskim predsedovanjem premikanje ure ni bilo prednostna naloga ter da ministri za promet na zasedanjih oktobra in junija 2018 ter decembra 2017 niso poenotili svojih stališč, ko so razpravljali o tem vprašanju.

Pripravljavka mnenja glede na te omejitve za ukinitev direktive o poletnem času predlaga naslednji pristop:

usklajevanje je ključno za zagotovitev delovanja enotnega trga, saj ima drugačen čas posledice za številne gospodarske sektorje in za gibanje državljanov. To še zlasti velja, ker je bila prejšnja direktiva o premikanju ure sprejeta, ko je imela EU le 15 držav članic. Zaradi vsega navedenega pripravljavka mnenja meni, da je začetek veljavnosti 1. aprila 2019 prezgoden in da ga je treba preložiti na leto 2020, da se bodo lahko države članice pripravile na spremembo ter uskladile.

Ne glede na to, da je izbira časovnega pasa v pristojnosti držav članic, pripravljavka mnenja predlaga, naj se kot standardni čas znova uvede zimski čas. Ker bi uvedba poletnega časa skozi vse leto tehnično pomenila spremembo časovnega pasu, bi bil prehod veliko lažji, če bi se vse države odločile za zimski čas, s tem pa bi se tudi preprečila razdrobljenost med državami članicami.

Drug način, kako olajšati prehod, je usklajevanje držav članic po skupinah sosednjih držav in zlasti v skladu s časovnimi pasovi (GMT 0, +1 in +2), da se ohrani trenutno stanje.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja poziva Odbor za promet in turizem kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1

Predlog direktive

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2)  Evropski parlament je z resolucijo z dne 8. februarja 2018 Komisijo pozval, naj opravi oceno ureditve poletnega časa, kot jo določa Direktiva 2000/84/ES, in po potrebi predlaga revizijo navedene direktive. V navedeni resoluciji Parlament prav tako zatrjuje, da je nujno treba ohraniti usklajen pristop k ureditvi časa po vsej Uniji.

(2)  Evropski parlament je z resolucijo z dne 8. februarja 2018 Komisijo pozval, naj skupaj z državami članicami opravi oceno ureditve poletnega časa, kot jo določa Direktiva 2000/84/ES, in po potrebi predlaga revizijo navedene direktive. V navedeni resoluciji Parlament prav tako meni, da je nujno treba v vsej Uniji ohraniti usklajen pristop k ureditvi časa.

Predlog spremembe    2

Predlog direktive

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3)  Komisija je preučila razpoložljive dokaze, ki kažejo na to, da je na tem področju pomembno imeti usklajena pravila po vsej Uniji, da se zagotovi pravilno delovanje notranjega trga in se med drugim preprečijo motnje pri načrtovanju prevoznih dejavnosti ter delovanju informacijskih in komunikacijskih sistemov, višji stroški mednarodnega trgovanja kot tudi nižja produktivnost na notranjem trgu za storitve in blago. Ni prepričljivih dokazov o tem, da koristi ureditve poletnega časa odtehtajo nevšečnosti, povezane s premikanjem ure dvakrat letno.

(3)  Komisija je preučila razpoložljive dokaze, ki kažejo na to, da je na tem področju pomembno imeti usklajena pravila po vsej Uniji, da se zagotovi pravilno delovanje notranjega trga, ustvarita pravna varnost in dolgoročna zanesljivost ter se med drugim preprečijo motnje pri načrtovanju in izvajanju prevoznih dejavnosti za potnike in blago ter delovanju informacijskih in komunikacijskih sistemov, višji stroški mednarodnega trgovanja, nižja produktivnost na notranjem trgu za storitve in blago ter posledice za kmetijsko pridelavo. Iz dokazov je razvidno, da koristi ureditve poletnega časa ne odtehtajo nevšečnosti, povezane s premikanjem ure dvakrat letno.

Predlog spremembe    3

Predlog direktive

Uvodna izjava 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(3a)  V zvezi s tem se lahko položaj živinorejcev uporabi kot primer, kako je poletni čas sprva veljal kot nezdružljiv z delovno prakso v kmetijstvu, zlasti glede na zelo zgodnji začetek delovnega dne že po standardnem času. Poleg tega je obstajala domneva, da je zaradi premikanja ure na poletni čas otežena dobava pridelkov ali živali na trg. In nazadnje, ker imajo krave naravni ritem proizvajanja mleka, je bilo predvideno zmanjšanje mlečnosti. Vendar sta sodobna kmetijska oprema in praksa korenito spremenili kmetovanje, tako da je večina teh pomislekov izgubila težo, še vedno pa obstaja skrb glede bioritma živali in delovnih pogojev kmetov.

Predlog spremembe    4

Predlog direktive

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4)  V zvezi z ureditvijo poletnega časa poteka pestra javna razprava in nekatere države članice so že izrazile željo po opustitvi te ureditve. Glede na navedeno je treba še naprej ščititi pravilno delovanje notranjega trga in preprečiti vsakršne znatne motnje na notranjem trgu, do katerih bi prišlo v primeru različnih ureditev po državah članicah na tem področju. Zato je primerno na usklajen način opustiti ureditev poletnega časa.

(4)  Zahvaljujoč se aktivnemu sodelovanju nacionalnih akcijskih skupin v številnih državah članicah poteka v zvezi z ureditvijo poletnega časa pestra javna razprava in nekatere države članice so že izrazile željo po opustitvi te ureditve. Med razpravo so strokovnjaki z različnih področij, vključno s področja medicine in veterine, kmetijstva, izobraževanja in turizma, ocenili negativne učinke letnega premikanja ure. Glede na navedeno je treba še naprej ščititi pravilno delovanje notranjega trga in preprečiti vsakršne znatne motnje na notranjem trgu, do katerih bi prišlo v primeru različnih ureditev po državah članicah na tem področju. Zato je primerno na usklajen način opustiti ureditev poletnega časa.

Predlog spremembe    5

Predlog direktive

Uvodna izjava 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4a)  Številne državljanske pobude so izpostavile zaskrbljenost državljanov zaradi premikanja ure na pol leta, države članice pa bi morale imeti čas in priložnost, da opravijo svoja javna posvetovanja in ocene učinka, da bi bolje razumele posledice opustitve premikanja ure v vseh regijah.

Predlog spremembe    6

Predlog direktive

Uvodna izjava 4 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4b)  Za zagotovitev harmoniziranega izvajanja te direktive se države članice med seboj posvetujejo in usklajujejo morebitne spremembe časovnih pasov, da bi preprečile nepraktične časovne pasove in obremenjujoče motnje na notranjem trgu.

Predlog spremembe    7

Predlog direktive

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5)  Ta direktiva ne bi smela posegati v pravico vsake države članice, da se sama odloči, kateri standardni čas ali čase bo uporabljala na ozemljih pod svojo jurisdikcijo, na katerih se uporabljata Pogodbi, ter o nadaljnjih spremembah v zvezi s tem. Da pa se zagotovi, da uporaba ureditve poletnega časa samo v nekaterih državah članicah ne povzroča motenj delovanja notranjega trga, države članice ne bi smele spreminjati standardnega časa na določenem ozemlju pod svojo jurisdikcijo iz razlogov, povezanih z letnimi časi, če so take spremembe predstavljene kot sprememba časovnega pasu. Da bi se zmanjšale motnje, med drugim na področju prometa, komunikacij in drugih zadevnih sektorjev, bi države članice morale tudi pravočasno obvestiti Komisijo o svoji nameri spremembe standardnega časa, nato pa uporabljati priglašene spremembe. Komisija bi na podlagi takega obvestila morala obvestiti druge države članice, da lahko te sprejmejo vse potrebne ukrepe. Prav tako bi z objavo teh informacij morala obvestiti splošno javnost in zainteresirane strani.

(5)  Ta direktiva ne bi smela posegati v pravico vsake države članice, da se sama odloči, kateri standardni čas ali čase bo uporabljala na ozemljih pod svojo jurisdikcijo, na katerih se uporabljata Pogodbi, ter o nadaljnjih spremembah v zvezi s tem. Da pa se zagotovi, da uporaba ureditve poletnega časa samo v nekaterih državah članicah ne povzroča motenj delovanja notranjega trga, države članice ne bi smele spreminjati standardnega časa na določenem ozemlju pod svojo jurisdikcijo iz razlogov, povezanih z letnimi časi, če so take spremembe predstavljene kot sprememba časovnega pasu. Da bi se zmanjšale motnje, med drugim na področju prometa, komunikacij, kmetijstva in drugih zadevnih sektorjev, bi države članice morale tudi pravočasno obvestiti Komisijo o svoji nameri spremembe standardnega časa, nato pa uporabljati priglašene spremembe. Komisija bi na podlagi takega obvestila morala obvestiti druge države članice, da lahko te sprejmejo vse potrebne ukrepe. Prav tako bi z objavo teh informacij morala obvestiti splošno javnost in zainteresirane strani.

Predlog spremembe    8

Predlog direktive

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7)  Ta direktiva bi se morala uporabljati od 1. aprila 2019, tako da bi se zadnje obdobje poletnega časa, za katerega še veljajo pravila iz Direktive 2000/84/ES, v vseh državah članicah moralo začeti 31. marca 2019 ob 1h zjutraj po koordiniranem univerzalnem času. Države članice, ki po navedenem obdobju poletnega časa nameravajo za svoj standardni čas sprejeti čas, ki je bil v skladu z Direktivo 2000/84/ES zimski čas, bi svoj standardni čas morale spremeniti 27. oktobra 2019 ob 1h zjutraj po koordiniranem univerzalnem času, zato da se podobne trajne spremembe, ki se bodo uvedle po različnih državah članicah, zgodijo istočasno. Zaželeno je, da države članice odločitev o standardnem času, ki ga bodo uporabljale od leta 2019 naprej, sprejmejo usklajeno.

(7)  Ta direktiva bi se morala uporabljati od 1. aprila 2020, tako da bi se moralo zadnje obdobje poletnega časa, za katerega še veljajo pravila iz Direktive 2000/84/ES, v vseh državah članicah začeti 29. marca 2020 ob 1h zjutraj po koordiniranem univerzalnem času. Države članice, ki po navedenem obdobju poletnega časa nameravajo za svoj standardni čas sprejeti čas, ki je bil v skladu z Direktivo 2000/84/ES zimski čas, bi svoj standardni čas morale spremeniti 31. oktobra 2020 ob 1h zjutraj po koordiniranem univerzalnem času, zato da se podobne trajne spremembe, ki se bodo uvedle po različnih državah članicah, zgodijo istočasno in usklajeno. Zaželeno je, da države članice odločitev o standardnem času, ki ga bodo uporabljale od leta 2020 naprej, sprejmejo usklajeno.

Predlog spremembe    9

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Države članice svojega standardnega časa ali časov ne spreminjajo zaradi spremembe letnih časov.

1.  Države članice svojega standardnega časa ali časov ne spreminjajo zaradi spremembe letnih časov. Skupaj izberejo stalni standardni čas ali stalni poletni čas, ki naj velja po vsej EU.

Obrazložitev

Cilj je izogniti se mozaiku časov v državh EU. Skupna odločitev na ravni EU bi koristila enotnemu trgu in vsakodnevnemu življenju državljanov.

Predlog spremembe    10

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Ne glede na odstavek 1 lahko države članice še vedno spremenijo svoj standardni čas ali čase leta 2019, če to storijo 27. oktobra 2019 ob 1h zjutraj po koordiniranem univerzalnem času. Države članice o tej odločitvi obvestijo Komisijo v skladu s členom 2.

2.  Ne glede na odstavek 1 lahko države članice še vedno spremenijo svoj standardni čas ali čase leta 2020, če to storijo 31. oktobra 2020 ob 1h zjutraj po koordiniranem univerzalnem času. Države članice o tej odločitvi obvestijo Komisijo v skladu s členom 2.

Predlog spremembe    11

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice najpozneje do 1. aprila 2019 sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Komisiji nemudoma sporočijo besedilo navedenih predpisov.

Države članice najpozneje do 1. aprila 2020 sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Komisiji nemudoma sporočijo besedilo navedenih predpisov.

Predlog spremembe    12

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Navedene predpise uporabljajo od 1. aprila 2019.

Navedene predpise uporabljajo od 1. aprila 2020.

Predlog spremembe    13

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Direktiva 2000/84/ES se razveljavi z učinkom od 1. aprila 2019.

Direktiva 2000/84/ES se razveljavi z učinkom od 1. aprila 2020.

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov

Opustitev premikanja ure na poletni oz. zimski čas

Referenčni dokumenti

COM(2018)0639 – C8-0408/2018 – 2018/0332(COD)

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

TRAN

13.9.2018

 

 

 

Mnenje pripravil

       Datum razglasitve na zasedanju

AGRI

13.9.2018

Pripravljavec/-ka mnenja

       Datum imenovanja

Ulrike Müller

9.10.2018

Datum sprejetja

19.2.2019

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

25

9

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Clara Eugenia Aguilera García, Eric Andrieu, José Bové, Daniel Buda, Matt Carthy, Jacques Colombier, Michel Dantin, Albert Deß, Jørn Dohrmann, Herbert Dorfmann, Norbert Erdős, Luke Ming Flanagan, Karine Gloanec Maurin, Beata Gosiewska, Martin Häusling, Esther Herranz García, Jan Huitema, Ivan Jakovčić, Norbert Lins, Philippe Loiseau, Mairead McGuinness, James Nicholson, Maria Noichl, Marijana Petir, Laurenţiu Rebega, Jens Rohde, Bronis Ropė, Maria Lidia Senra Rodríguez, Ricardo Serrão Santos, Czesław Adam Siekierski, Tibor Szanyi, Maria Gabriela Zoană, Marco Zullo

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Franc Bogovič, Angélique Delahaye, Karin Kadenbach, Elsi Katainen, Thomas Waitz

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

25

+

ALDE

Ivan Jakovčić, Elsi Katainen

ECR

Jørn Dohrmann

ENF

Jacques Colombier, Philippe Loiseau

GUE/NGL

Maria Lidia Senra Rodríguez

PPE

Franc Bogovič, Daniel Buda, Angélique Delahaye, Albert Deß, Herbert Dorfmann, Norbert Erdős, Esther Herranz García, Norbert Lins, Marijana Petir, Czesław Adam Siekierski

S&D

Eric Andrieu, Karine Gloanec Maurin, Karin Kadenbach, Maria Noichl, Tibor Szanyi, Maria Gabriela Zoană

VERTS/ALE

José Bové, Martin Häusling, Bronis Ropė

9

-

ALDE

Jan Huitema, Jens Rohde

ECR

James Nicholson

EFDD

Marco Zullo

GUE/NGL

Matt Carthy, Luke Ming Flanagan

PPE

Michel Dantin

S&D

Clara Eugenia Aguilera García, Ricardo Serrão Santos

3

0

ECR

Beata Gosiewska, Laurenţiu Rebega

PPE

Mairead McGuinness

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


MNENJE Odbora za pravne zadeve (21.2.2019)

za Odbor za promet in turizem

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o opustitvi premikanja ure na poletni oz. zimski čas in razveljavitvi Direktive 2000/84/ES

(COM(2018)0639 – C8-0408/2018 – 2018/0332(COD))

Pripravljavec mnenja: Pavel Svoboda

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Pripravljavec mnenja pozdravlja predlog Komisije, da bi opustili usklajeno sezonsko premikanje ure v vseh državah članicah, s katerim se je odzvala na številne pozive Parlamenta v zadnjih letih, naj sprejme takšne ukrepe.

Prestavljanju ure dvakrat letno, kot je skoraj 40 let predpisano z zakonodajo Unije, zadnje čase nasprotuje vse več državljanov in civilne družbe.

Pomembno je poudariti, da to sezonsko premikanje ure vpliva ne le na delovanje notranjega trga, temveč povzroča tudi številne pomisleke v zvezi z javnim zdravjem, nenazadnje tudi z zaščito posebnih manjšinskih skupin, ki jih motnje cirkadianega ritma nesorazmerno prizadenejo. Študije so tudi pokazale, da se v dneh po spremembi ure poveča število nesreč in srčnih kapi.

Čeprav je jasno, da so potrebni ukrepi na ravni Unije, da bi uskladili ukinitev sezonskega premikanja ure, pa bi bila pravila v obliki uredbe, ki se neposredno uporablja in bi predpisovala uporabo bodisi standardnega bodisi poletnega časa v vseh državah članicah, po nepotrebnem pretirana in ne bi upoštevala različnih potreb in pogojev v različnih delih EU. Države članice bi zato morale imeti možnost, da se same odločijo. Vendar bi jim bilo treba dati več časa, preden se začne direktiva uporabljati, da se pripravijo na spremembe, ki jih je treba izvajati skupaj in usklajeno.

Pripravljavec mnenja obžaluje, da Komisija ni opravila ustrezne ocene učinka ali pripravila 12 tednov obsežnega posvetovanja z javnostjo in deležniki, preden je pripravila predlog za posodobitev Direktive 2000/84/ES. Poudariti je treba, da so se institucije v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje zavezale k razumevanju, da so ocene učinka in posvetovanja bistvena orodja za izboljšanje kakovosti zakonodaje Unije.

Pripravljavec mnenja se vseeno v celoti strinja s poročevalcem pristojnega odbora, da je treba to direktivo sprejeti čim prej, po možnosti še pred koncem tega zakonodajnega obdobja, da bi zagotovili pravno varnost in državam članicam omogočili, da se dobro pripravijo na prihodnje spremembe.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za pravne zadeve poziva Odbor za promet in turizem kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1

Predlog direktive

Navedba sklicevanja 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

ob upoštevanju rezultatov spletnega posvetovanja, ki ga je Evropska komisija izvedla med 4. julijem in 16. avgustom 2018;

Predlog spremembe    2

Predlog direktive

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2)  Evropski parlament je z resolucijo z dne 8. februarja 2018 Komisijo pozval, naj opravi oceno ureditve poletnega časa, kot jo določa Direktiva 2000/84/ES, in po potrebi predlaga revizijo navedene direktive. V navedeni resoluciji Parlament prav tako zatrjuje, da je nujno treba ohraniti usklajen pristop k ureditvi časa po vsej Uniji.

(2)  Evropski parlament je z resolucijo z dne 8. februarja 2018 na podlagi več peticij in številnih pobud državljanov, parlamentarnih vprašanj in javnih predstavitev na to temo Komisijo pozval, naj opravi oceno ureditve poletnega časa, kot jo določa Direktiva 2000/84/ES, in po potrebi predlaga revizijo navedene direktive. V navedeni resoluciji Parlament prav tako zatrjuje, da je nujno treba ohraniti usklajen pristop k ureditvi časa po vsej Uniji.

Predlog spremembe    3

Predlog direktive

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3)  Komisija je preučila razpoložljive dokaze, ki kažejo na to, da je na tem področju pomembno imeti usklajena pravila po vsej Uniji, da se zagotovi pravilno delovanje notranjega trga in se med drugim preprečijo motnje pri načrtovanju prevoznih dejavnosti ter delovanju informacijskih in komunikacijskih sistemov, višji stroški mednarodnega trgovanja kot tudi nižja produktivnost na notranjem trgu za storitve in blago. Ni prepričljivih dokazov o tem, da koristi ureditve poletnega časa odtehtajo nevšečnosti, povezane s premikanjem ure dvakrat letno.

(3)  Z usklajenimi pravili Unije je treba zagotoviti pravilno delovanje notranjega trga z dolgoročno usmeritvijo in predvidljivostjo ter med drugim preprečevati motnje pri načrtovanju prevoznih dejavnosti ter delovanju informacijskih in komunikacijskih sistemov, višje stroške čezmejne trgovine, nižjo produktivnost na področju blaga in storitev, kar so vprašanja, ki močno vplivajo na pravilno delovanje notranjega trga, poslovno dejavnost in življenje državljanov. Ni prepričljivih dokazov, da premikanje ure dvakrat letno ne bi prinašalo pomembnih koristi, čeprav številne znanstvene študije, vključno s študijo službe Evropskega parlamenta za raziskave iz oktobra 2017 o ureditvi poletnega časa v EU v skladu z Direktivo 2000/84/ES, kažejo, da obstajajo negativni učinki na zdravje ljudi, zlasti za nekatere skupine, kot so otroci in starejši, ter kažejo na povezavo s kardiovaskularnimi boleznimi prek notranjih kronoloških motenj. Z ekonomskega vidika pa dvakrat letna sprememba pomeni dodatne stroške in upravno breme za številne sektorje.

Predlog spremembe    4

Predlog direktive

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4)  V zvezi z ureditvijo poletnega časa poteka pestra javna razprava in nekatere države članice so že izrazile željo po opustitvi te ureditve. Glede na navedeno je treba še naprej ščititi pravilno delovanje notranjega trga in preprečiti vsakršne znatne motnje na notranjem trgu, do katerih bi prišlo v primeru različnih ureditev po državah članicah na tem področju. Zato je primerno na usklajen način opustiti ureditev poletnega časa.

(4)  Med javnim posvetovanjem o ureditvi poletnega časa, ki ga je Komisija izvedla v obdobju od julija do avgusta 2018, je prispelo 4,6 milijona odgovorov, kar je največ prejetih odgovorov v vseh posvetovanjih Komisije, ki kažejo, da državljani dajejo prednost odpravi spreminjanja ure dvakrat letno. Poleg tega so tudi nekatere države članice že izrazile željo po opustitvi te ureditve. Glede na navedeno je treba še naprej ščititi pravilno delovanje notranjega trga in preprečiti vsakršne znatne motnje na notranjem trgu, do katerih bi prišlo v primeru različnih ureditev po državah članicah na tem področju. Zato je primerno na usklajen način opustiti ureditev poletnega časa.

Predlog spremembe    5

Predlog direktive

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5)  Ta direktiva ne bi smela posegati v pravico vsake države članice, da se sama odloči, kateri standardni čas ali čase bo uporabljala na ozemljih pod svojo jurisdikcijo, na katerih se uporabljata Pogodbi, ter o nadaljnjih spremembah v zvezi s tem. Da pa se zagotovi, da uporaba ureditve poletnega časa samo v nekaterih državah članicah ne povzroča motenj delovanja notranjega trga, države članice ne bi smele spreminjati standardnega časa na določenem ozemlju pod svojo jurisdikcijo iz razlogov, povezanih z letnimi časi, če so take spremembe predstavljene kot sprememba časovnega pasu. Da bi se zmanjšale motnje, med drugim na področju prometa, komunikacij in drugih zadevnih sektorjev, bi države članice morale tudi pravočasno obvestiti Komisijo o svoji nameri spremembe standardnega časa, nato pa uporabljati priglašene spremembe. Komisija bi na podlagi takega obvestila morala obvestiti druge države članice, da lahko te sprejmejo vse potrebne ukrepe. Prav tako bi z objavo teh informacij morala obvestiti splošno javnost in zainteresirane strani.

(5)  Ta direktiva ne bi smela posegati v pravico vsake države članice, da se v skladu z načelom subsidiarnosti sama odloči, kateri standardni čas ali čase bo uporabljala na ozemljih pod svojo jurisdikcijo, na katerih se uporabljata Pogodbi, ter o nadaljnjih spremembah v zvezi s tem. Da bi se zmanjšale motnje v delovanju notranjega trga, med drugim na področju prometa, komunikacij in drugih zadevnih sektorjev, in da bi omogočile usklajevanje, bi morale države članice Komisijo do 1. aprila 2020 obvestiti o svoji nameri, da spremenijo standardni čas. Komisija bi morala na podlagi takega obvestila z objavo teh informacij pravočasno in na ustrezen način obvestiti splošno javnost in deležnike. Oceniti bi morala tudi vpliv predvidenih sprememb standardnega časa na delovanje notranjega trga in opraviti strokovno analizo te teme, pri tem pa upoštevati naravne, zdravstvene in socialne vidike ter geografske razlike med državami članicami.

Predlog spremembe    6

Predlog direktive

Uvodna izjava 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(5a)  Da bo izvajanje te direktive harmonizirano, bi morale države članice vnaprej uskladiti odločitev o predvidenih standardnih časih. Komisija bi morala torej vzpostaviti usklajevalni mehanizem, da bi zagotovila harmoniziran in usklajen pristop k ureditvi časa po vsej Uniji. Usklajevalni mehanizem bi morali sestavljati po en predstavnik vsake države članice in predstavnik Komisije.

Predlog spremembe    7

Predlog direktive

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6)  Zato je treba odpraviti usklajevanje obdobja, za katero velja ureditev poletnega časa, kot je določeno v Direktivi 2000/84/ES, in uvesti skupna pravila, ki državam članicam preprečujejo uporabo različnih ureditev časa glede na letne čase s spreminjanjem standardnega časa več kot enkrat letno ter jim nalagajo obveznost obveščanja o načrtovanih spremembah standardnega časa. Cilj te direktive je odločilno prispevati k nemotenemu delovanju notranjega trga, zato bi morala temeljiti na členu 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, kot se razlaga v skladu z dosledno sodno prakso Sodišča Evropske unije.

(6)  Zato je treba odpraviti usklajevanje obdobja, za katero velja ureditev poletnega časa, kot je določeno v Direktivi 2000/84/ES, in uvesti skupna pravila, ki državam članicam preprečujejo uporabo različnih ureditev časa glede na letne čase. Cilj te direktive je odločilno prispevati k nemotenemu delovanju notranjega trga, zato bi morala temeljiti na členu 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, kot se razlaga v skladu z dosledno sodno prakso Sodišča Evropske unije.

Predlog spremembe    8

Predlog direktive

Uvodna izjava 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(6a)  Spremembe časa, ki niso povezane s sezonskimi spremembami, bodo privedle do prehodnih stroškov, zlasti kar zadeva informacijske sisteme v prometnem in drugih sektorjih. Da bi znatno zmanjšali stroške prehoda, je za izvajanje te direktive potrebno razumno pripravljalno obdobje.

Predlog spremembe    9

Predlog direktive

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7)  Ta direktiva bi se morala uporabljati od 1. aprila 2019, tako da bi se zadnje obdobje poletnega časa, za katerega še veljajo pravila iz Direktive 2000/84/ES, v vseh državah članicah moralo začeti 31. marca 2019 ob 1h zjutraj po koordiniranem univerzalnem času. Države članice, ki po navedenem obdobju poletnega časa nameravajo za svoj standardni čas sprejeti čas, ki je bil v skladu z Direktivo 2000/84/ES zimski čas, bi svoj standardni čas morale spremeniti 27. oktobra 2019 ob 1h zjutraj po koordiniranem univerzalnem času, zato da se podobne trajne spremembe, ki se bodo uvedle po različnih državah članicah, zgodijo istočasno. Zaželeno je, da države članice odločitev o standardnem času, ki ga bodo uporabljale od leta 2019 naprej, sprejmejo usklajeno.

(7)  Za skupno in harmonizirano usklajevanje običajnega časa v skladu s ciljem te direktive je treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi z odlogom datuma začetka uporabe te direktive, če bi dogovori od ureditvi časa resno ogrozili pravilno delovanje notranjega trga. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

 

 

Predlog spremembe    10

Predlog direktive

Uvodna izjava 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(7a)  Države članice bi morale med seboj uskladiti standardne čase, za katere se odločijo, ki bi morali biti usklajeni, kolikor se da, da se v EU preprečijo zelo različni časovni pasovi in da se zagotovi pravilno delovanje notranjega trga, ki naj bo predvidljiv za državljane, potrošnike in zadevne sektorje.

Predlog spremembe    11

Predlog direktive

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8)  Izvajanje te direktive bi bilo treba spremljati. Rezultate tega spremljanja bi Komisija morala predstaviti Evropskemu parlamentu in Svetu v obliki poročila. Navedeno poročilo bi moralo temeljiti na informacijah, ki jih države članice pravočasno dajo na razpolago Komisiji, tako da ta lahko poročilo predloži do določenega roka.

(8)  Izvajanje te direktive bi bilo treba spremljati. Rezultate tega spremljanja bi Komisija morala predstaviti Evropskemu parlamentu in Svetu v obliki ustrezno obrazloženega poročila. Navedeno poročilo bi moralo temeljiti na informacijah, ki jih države članice pravočasno dajo na razpolago Komisiji, tako da ta lahko poročilo predloži do določenega roka.

Predlog spremembe    12

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Ne glede na odstavek 1 lahko države članice še vedno spremenijo svoj standardni čas ali čase leta 2019, če to storijo 27. oktobra 2019 ob 1h zjutraj po koordiniranem univerzalnem času. Države članice o tej odločitvi obvestijo Komisijo v skladu s členom 2.

2.  Ne glede na odstavek 1 lahko države članice še vedno spremenijo čas na poletni oz. zimski čas. Države članice o tej odločitvi obvestijo Komisijo v skladu s členom 2.

Predlog spremembe    13

Predlog direktive

Člen 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Brez poseganja v člen 1, če se država članica odloči spremeniti svoj standardni čas ali čase na katerem koli ozemlju pod svojo jurisdikcijo, Komisijo o tem obvesti najmanj 6 mesecev, preden se ta sprememba uvede. Če država članica predloži takšno obvestilo in ga ne prekliče najmanj 6 mesecev pred datumom načrtovane spremembe, država članica to spremembo uvede.

1.  Komisija vzpostavi usklajevalni mehanizem, da se zagotovi harmoniziran in usklajen pristop k ureditvi časa po vsej Uniji. Usklajevalni mehanizem sestavljajo po en predstavnik vsake države članice in predstavnik Komisije.

2.  Najpozneje en mesec po prejetem obvestilu Komisija o najavljeni spremembi obvesti druge države članice in to informacijo objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.  Države članice do 1. aprila 2020 uradno obvestijo Komisijo o svoji nameri. Usklajevalni mehanizem takoj obravnava in oceni morebitni učinek načrtovane spremembe na delovanje notranjega trga, da bi se preprečile znatne motnje.

 

3.  Kadar Komisija na podlagi ocene iz odstavka 2 meni, da bo načrtovana sprememba znatno motila pravilno delovanje notranjega trga, o tem obvesti zadevno državo članico.

 

4.  Država članica najpozneje do 31. oktobra 2020 odloči, ali bo vztrajala pri svoji nameri. Predloži podrobno pojasnilo, kako bo odpravila negativni učinek spremembe na delovanje notranjega trga.

Predlog spremembe    14

Predlog direktive

Člen 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 2a

 

1.  Komisija v tesnem sodelovanju z usklajevalnim mehanizmom iz člena 2 natančno spremlja predvideni časovni razpored po vsej Uniji.

 

2.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 2b za preložitev datuma začetka uporabe te direktive za največ 12 mesecev, če ugotovi, da bi predvideni časovni razpored, ki so ga sporočile države članice, lahko resno ogrozil delovanje notranjega trga.

 

3.  Kadar je to nujno, postopek iz člena  2c velja za delegirane akte, sprejete v skladu s tem členom.

Predlog spremembe    15

Predlog direktive

Člen 2 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 2b

 

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

 

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 2a se prenese na Komisijo za obdobje [še ni določeno] let od [datum začetka veljavnosti te direktive].

 

3.  Prenos pooblastila iz člena 2a lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

 

4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

 

5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

 

6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 2a, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku [še ni določeno] od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za [še ni določeno] meseca.

Predlog spremembe    16

Predlog direktive

Člen 2 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 2c

 

1.  Delegirani akti, sprejeti na podlagi tega člena, začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 2. V uradnem obvestilu Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu se navedejo razlogi za uporabo postopka v nujnih primerih. 

 

2.  Evropski parlament ali Svet lahko delegiranemu aktu nasprotujeta v skladu s postopkom iz člena 2b. V tem primeru Komisija nemudoma po tem, ko jo Evropski parlament ali Svet uradno obvesti o sklepu o nasprotovanju aktu, ta akt razveljavi.

Predlog spremembe    17

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju te direktive najpozneje do 31. decembra 2024.

1.  Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju te direktive najpozneje do 31. decembra 2025. V tem poročilu o izvajanju je poseben poudarek namenjen učinkom na zdravje ljudi. 

Predlog spremembe    18

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a.  Komisija izvede celovito oceno učinka ter analizo stroškov in koristi odprave spreminjanja časa v EU.

Predlog spremembe    19

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Države članice Komisiji predložijo zadevne informacije najpozneje do 30. aprila 2024.

2.  Države članice Komisiji predložijo zadevne informacije najpozneje do 30. aprila pet let po sprejetju te direktive.

Predlog spremembe    20

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice najpozneje do 1. aprila 2019 sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Komisiji nemudoma sporočijo besedilo navedenih predpisov.

Države članice najpozneje do leta 2020 sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Komisiji nemudoma sporočijo besedilo navedenih predpisov.

Predlog spremembe    21

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Direktiva 2000/84/ES se razveljavi z učinkom od 1. aprila 2019.

Direktiva 2000/84/ES se razveljavi z učinkom od leta  2020.

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov

Opustitev premikanja ure na poletni oz. zimski čas

Referenčni dokumenti

COM(2018)0639 – C8-0408/2018 – 2018/0332(COD)

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

TRAN

13.9.2018

 

 

 

Mnenje pripravil

       Datum razglasitve na zasedanju

JURI

13.9.2018

Pripravljavec/-ka mnenja

       Datum imenovanja

Pavel Svoboda

24.9.2018

Obravnava v odboru

23.1.2019

 

 

 

Datum sprejetja

19.2.2019

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

21

1

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Max Andersson, Joëlle Bergeron, Jean-Marie Cavada, Kostas Chrysogonos, Mady Delvaux, Rosa Estaràs Ferragut, Enrico Gasbarra, Sajjad Karim, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Gilles Lebreton, António Marinho e Pinto, Emil Radev, Evelyn Regner, Pavel Svoboda, Axel Voss, Francis Zammit Dimech, Tadeusz Zwiefka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Pascal Durand, Angelika Niebler, Tiemo Wölken, Kosma Złotowski

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Ingeborg Gräßle, Joëlle Mélin

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

21

+

ALDE

Jean-Marie Cavada, António Marinho e Pinto

ECR

Sajjad Karim, Kosma Złotowski

EFDD

Joëlle Bergeron

ENF

Gilles Lebreton, Joëlle Mélin

PPE

Rosa Estaràs Ferragut, Ingeborg Gräßle, Emil Radev, Pavel Svoboda, Axel Voss, Francis Zammit Dimech, Tadeusz Zwiefka

S&D

Mady Delvaux, Enrico Gasbarra, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Evelyn Regner, Tiemo Wölken

VERTS/ALE

Max Andersson, Pascal Durand

1

-

GUE/NGL

Kostas Chrysogonos

0

0

 

 

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


MNENJE Odbora za peticije (20.2.2019)

za Odbor za promet in turizem

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o opustitvi premikanja ure na poletni oz. zimski čas in razveljavitvi Direktive 2000/84/ES

(COM(2018)0639 – C8-0408/2018 – 2018/0332(COD))

Pripravljavka mnenja: Cecilia Wikström

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Namen predloga je opustitev premikanja ure na poletni oz. zimski čas v državah članicah EU. Zakonodaja EU v zvezi z ureditvijo poletnega časa je bila prvič uvedena leta 1980, in sicer z namenom uskladitve obstoječih nacionalnih praks in časovnih razporedov glede poletnega časa. Od leta 2001 ureditev poletnega časa ureja Direktiva 2000/84/ES, ki za vse države članice določa obveznost premikanja ure na poletni čas zadnjo nedeljo v marcu in prehod nazaj na standardni čas („zimski čas“) zadnjo nedeljo v oktobru.

Sistem premikanja ure dvakrat letno se vse bolj postavlja pod vprašaj, o njegovi smotrnosti se namreč sprašujejo tako državljani kot tudi Evropski parlament in vse več držav članic.

Evropski parlament je Komisijo z resolucijo z dne 8. februarja 2018(1) pozval, naj opravi oceno ureditve poletnega časa, kot jo določa Direktiva 2000/84/ES, in po potrebi predlaga revizijo navedene direktive. Evropska Komisija je poleg tega izvedla javno posvetovanje, na katerega se je odzvalo okrog 4,6 milijona ljudi, od katerih jih je bilo 84 %, kar je največje število odgovorov, kar jih Komisija kdaj prejela pri posvetovanju, za opustitev premikanja ure dvakrat letno, 16 % pa bi to ureditev raje obdržalo še naprej.

Poleg tega je ureditev poletnega časa tema, ki se vedno znova pojavlja pri delu Odbora za peticije (PETI), saj je ta v zadnjih letih prejel že več kot 100 peticij na to temo. Skoraj vsi vlagatelji peticij se zavzemajo za opustitev premikanja ure dvakrat letno, kar utemeljujejo zlasti z zdravstvenimi težavami in obrobnimi učinki na varčevanje z energijo. Nekateri menijo, da premikanje ure še posebej slabo vplivala na ranljive skupine, kot so otroci in starejše osebe. Odbor PETI je na sejah svojega odbora julija 2015 in novembra 2017 razpravljal o peticijah na temo poletnega časa.

Kot je navedeno v študiji Službe Evropskega parlamenta za raziskave iz oktobra 2017 o ureditvi poletnega časa v EU v skladu z Direktivo 2000/84/ES, bi bilo treba pri opustitvi premikanja ure dvakrat letno v EU upoštevati negativne učinke na zdravje ljudi, ki jih te spremembe povzročajo. Kot dokaz za pomen razprave o učinku poletnega časa na biološko uro je bila Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino leta 2017 podeljena Jeffreyu C. Halla, Michaelu Rosbashu in Michaelu W. Youngu, saj so odkrili molekularne mehanizme, ki nadzorujejo cirkadiani ritem, pri čemer so pojasnili človeško notranjo, biološko uro in to, kako neskladje med zunanjim okoljem in notranjo biološko uro vpliva na naše počutje. Ugotovitve kronobioloških raziskav torej kažejo, da bi lahko bil učinek na človekov bioritem večji, kot se je doslej domnevalo. Poleg tega na podlagi odstavka 8 člena 114 PDEU o približevanju zakonodaje velja, da „če država članica izpostavi specifičen problem glede javnega zdravja na področju, ki so ga urejali prejšnji usklajevalni ukrepi, na to opozori Komisijo, ki nemudoma preveri, ali naj Svetu predlaga ustrezne ukrepe“.

Glede na navedeno je namen osnutka mnenja podpreti predlog o tem, da se ureditev za premikanje ure dvakrat na leto usklajeno opusti, s čimer bi preprečili morebitne škodljive učinke na zdravje in upoštevali, da tudi ni domnevnih prihrankov energije.

V osnutku mnenja je zapisano, da bi bilo treba premik ure opustiti tako, da ne bi prišlo do večjih motenj na notranjem trgu, ki bi jih povzročile razlike med državami članicami na tem področju. Pripravljavka mnenja trdi, da bi lahko izvirni predlog Komisije, ki daje državam članicam možnost, da enostransko odločajo o svojih preferencah v zvezi s standardnim časom, povzročil, da nastane mozaik različnih časovnih pasov med državami članicami, kar bi privedlo do neusklajenosti notranjega trga. To bi otežilo čezmejno trgovino, promet, komunikacijo in potovanja na njem. Da bi zagotovili uskladitev, poročevalec predlaga odpravo sprememb časa dvakrat letno, saj se skoraj vsi vlagatelji peticije zavzemajo za to.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za peticije poziva Odbor za promet in turizem kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1

Predlog direktive

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2)  Evropski parlament je z resolucijo z dne 8. februarja 2018 Komisijo pozval, naj opravi oceno ureditve poletnega časa, kot jo določa Direktiva 2000/84/ES, in po potrebi predlaga revizijo navedene direktive. V navedeni resoluciji Parlament prav tako zatrjuje, da je nujno treba ohraniti usklajen pristop k ureditvi časa po vsej Uniji.

(2)  Evropski parlament je z resolucijo Odbora za peticije z dne 8. februarja 2018 na podlagi peticij in prošenj državljanov Komisijo pozval, naj opravi oceno ureditve poletnega časa, kot jo določa Direktiva 2000/84/ES, in po potrebi predlaga revizijo navedene direktive. V navedeni resoluciji Parlament prav tako zatrjuje, da je nujno treba ohraniti harmoniziran in usklajen pristop k ureditvi časa po vsej Uniji.

Predlog spremembe    2

Predlog direktive

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3)  Komisija je preučila razpoložljive dokaze, ki kažejo na to, da je na tem področju pomembno imeti usklajena pravila po vsej Uniji, da se zagotovi pravilno delovanje notranjega trga in se med drugim preprečijo motnje pri načrtovanju prevoznih dejavnosti ter delovanju informacijskih in komunikacijskih sistemov, višji stroški mednarodnega trgovanja kot tudi nižja produktivnost na notranjem trgu za storitve in blago. Ni prepričljivih dokazov o tem, da koristi ureditve poletnega časa odtehtajo nevšečnosti, povezane s premikanjem ure dvakrat letno.

(3)  Komisija je preučila razpoložljive dokaze, ki kažejo na to, da je na tem področju pomembno imeti usklajena pravila po vsej Uniji, da se zagotovi pravilno delovanje notranjega trga in se med drugim preprečijo motnje pri načrtovanju prevoznih dejavnosti ter delovanju informacijskih in komunikacijskih sistemov, višji stroški mednarodnega trgovanja kot tudi nižja produktivnost na notranjem trgu za storitve in blago.

Predlog spremembe    3

Predlog direktive

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4)  V zvezi z ureditvijo poletnega časa poteka pestra javna razprava in nekatere države članice so že izrazile željo po opustitvi te ureditve. Glede na navedeno je treba še naprej ščititi pravilno delovanje notranjega trga in preprečiti vsakršne znatne motnje na notranjem trgu, do katerih bi prišlo v primeru različnih ureditev po državah članicah na tem področju. Zato je primerno na usklajen način opustiti ureditev poletnega časa.

(4)  V zvezi z ureditvijo poletnega časa poteka pestra javna razprava, kar je videti tudi iz odziva državljanov prek vloženih peticij, s katerimi so pozvali k ukinitvi premika ure dvakrat letno, ter pri javnem posvetovanju o ureditvi poletnega časa v EU, na katerega se je odzvalo več ljudi kot kadarkoli prej na posvetovanje Komisije. Nekatere države članice so že izrazile željo po opustitvi te ureditve. Glede na navedeno je treba še naprej ščititi pravilno delovanje notranjega trga in preprečiti vsakršne znatne motnje na notranjem trgu, do katerih bi prišlo v primeru različnih ureditev po državah članicah na tem področju, kar bi lahko imelo posledice za ekonomsko in politično povezovanje Unije. Mnogi državljani se predvsem zaradi zdravstvenih težav zavzemajo za opustitev sezonskega premikanja ure. V peticijah, ki jih je Parlament prejel, navajajo, da premik ure še posebej slabo vpliva na ranljive skupine, kot so otroci in starejše osebe. Številne študije so pokazale, da ima premik ure dvakrat letno negativne posledice na številnih področjih, recimo na zdravje, saj učinkuje na cirkadiani ritem; varnost na cesti, saj se beleži povečanje števila nesreč v dneh, ki sledijo premiku ure; in pri upravnem bremenu in dodatnih stroških za številne gospodarske sektorje. Zato je nujno treba imeti harmoniziran in usklajen pristop za opustitev premika ure dvakrat letno.

Predlog spremembe    4

Predlog direktive

Uvodna izjava 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4a)  Ključno je pri tem upoštevati, da se Evropska unija razteza od severa proti jugu, kar pomeni, da je trajanje dnevne svetlobe po Evropski uniji različno. Upoštevati moramo geografske vidike čase in hkrati ohraniti obstoječe časovne pasove.

Predlog spremembe    5

Predlog direktive

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5)  Ta direktiva ne bi smela posegati v pravico vsake države članice, da se sama odloči, kateri standardni čas ali čase bo uporabljala na ozemljih pod svojo jurisdikcijo, na katerih se uporabljata Pogodbi, ter o nadaljnjih spremembah v zvezi s tem. Da pa se zagotovi, da uporaba ureditve poletnega časa samo v nekaterih državah članicah ne povzroča motenj delovanja notranjega trga, države članice ne bi smele spreminjati standardnega časa na določenem ozemlju pod svojo jurisdikcijo iz razlogov, povezanih z letnimi časi, če so take spremembe predstavljene kot sprememba časovnega pasu. Da bi se zmanjšale motnje, med drugim na področju prometa, komunikacij in drugih zadevnih sektorjev, bi države članice morale tudi pravočasno obvestiti Komisijo o svoji nameri spremembe standardnega časa, nato pa uporabljati priglašene spremembe. Komisija bi na podlagi takega obvestila morala obvestiti druge države članice, da lahko te sprejmejo vse potrebne ukrepe. Prav tako bi z objavo teh informacij morala obvestiti splošno javnost in zainteresirane strani.

črtano

Predlog spremembe    6

Predlog direktive

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6)  Zato je treba odpraviti usklajevanje obdobja, za katero velja ureditev poletnega časa, kot je določeno v Direktivi 2000/84/ES, in uvesti skupna pravila, ki državam članicam preprečujejo uporabo različnih ureditev časa glede na letne čase s spreminjanjem standardnega časa več kot enkrat letno ter jim nalagajo obveznost obveščanja o načrtovanih spremembah standardnega časa. Cilj te direktive je odločilno prispevati k nemotenemu delovanju notranjega trga, zato bi morala temeljiti na členu 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, kot se razlaga v skladu z dosledno sodno prakso Sodišča Evropske unije.

(6)  Zato je treba odpraviti usklajevanje obdobja, za katero velja ureditev poletnega časa, kot je določeno v Direktivi 2000/84/ES, in uvesti skupna pravila, ki državam članicam preprečujejo uporabo različnih ureditev časa glede na letne čase s spreminjanjem standardnega časa več kot enkrat letno ter jim nalagajo obveznost obveščanja o načrtovanih spremembah standardnega časa. Za nemoteno delovanje notranjega trga je pomembno, da vse države članice vzpostavijo enako časovno ureditev ob ohranitvi obstoječih časovnih pasov, da bi preprečili mozaik časovnih ureditev na notranjem trgu. Cilj te direktive je odločilno prispevati k nemotenemu delovanju notranjega trga, zato bi morala temeljiti na členu 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, kot se razlaga v skladu z dosledno sodno prakso Sodišča Evropske unije.

 

Predlog spremembe    7

Predlog direktive

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7)  Ta direktiva bi se morala uporabljati od 1. aprila 2019, tako da bi se zadnje obdobje poletnega časa, za katerega še veljajo pravila iz Direktive 2000/84/ES, v vseh državah članicah moralo začeti 31. marca 2019 ob 1h zjutraj po koordiniranem univerzalnem času. Države članice, ki po navedenem obdobju poletnega časa nameravajo za svoj standardni čas sprejeti čas, ki je bil v skladu z Direktivo 2000/84/ES zimski čas, bi svoj standardni čas morale spremeniti 27. oktobra 2019 ob 1h zjutraj po koordiniranem univerzalnem času, zato da se podobne trajne spremembe, ki se bodo uvedle po različnih državah članicah, zgodijo istočasno. Zaželeno je, da države članice odločitev o standardnem času, ki ga bodo uporabljale od leta 2019 naprej, sprejmejo usklajeno.

(7)  Ta direktiva bi morala začeti veljati in se uporabljati osemnajsti mesec po objavi v Uradnem listu Evropske unije, da se družbi in gospodarskim subjektom zagotovi dovolj časa za prilagoditev na nove razmere. Za nemoteno delovanje notranjega trga je ključno preprečiti mozaik časovnih ureditev na notranjem trgu. Zato bi se morale države članice dogovoriti o harmonizirani časovni ureditvi standardnih časov v EU.

Predlog spremembe    8

Predlog direktive

Člen 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice svojega standardnega časa ali časov ne spreminjajo zaradi spremembe letnih časov.

 

2. Ne glede na odstavek 1 lahko države članice še vedno spremenijo svoj standardni čas ali čase leta 2019, če to storijo 27. oktobra 2019 ob 1h zjutraj po koordiniranem univerzalnem času. Države članice o tej odločitvi obvestijo Komisijo v skladu s členom 2.

1. Države članice od [xx] ne izvajajo več sprememb časa dvakrat letno.

 

2. črtano

Predlog spremembe    9

Predlog direktive

Člen 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Brez poseganja v člen 1, če se država članica odloči spremeniti svoj standardni čas ali čase na katerem koli ozemlju pod svojo jurisdikcijo, Komisijo o tem obvesti najmanj 6 mesecev, preden se ta sprememba uvede. Če država članica predloži takšno obvestilo in ga ne prekliče najmanj 6 mesecev pred datumom načrtovane spremembe, država članica to spremembo uvede.

 

2. Najpozneje en mesec po prejetem obvestilu Komisija o najavljeni spremembi obvesti druge države članice in to informacijo objavi v Uradnem listu Evropske unije.

1. Države članice v skladu s členom 1 uporabljajo harmonizirano in usklajeno časovno ureditev standardnih časov Unije.

 

2. črtano

Predlog spremembe    10

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice najpozneje do 1. aprila 2019 sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Komisiji nemudoma sporočijo besedilo navedenih predpisov.

Navedene predpise uporabljajo od 1. aprila 2019.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

1. Države članice najpozneje do [dan začetka uporabe Direktive] sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Komisiji nemudoma sporočijo besedilo navedenih predpisov.

Navedene predpise začnejo uporabljati v skladu s členom 1 te direktive.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

Predlog spremembe    11

Predlog direktive

Člen 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Direktiva 2000/84/ES se razveljavi z učinkom od 1. aprila 2019.

Direktiva 2000/84/ES se razveljavi z začetkom veljavnosti direktive o prenehanju sprememb časa glede na letne čase.

Predlog spremembe    12

Predlog direktive

Člen 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta direktiva se začne uporabljati osemnajsti mesec po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov

Opustitev premikanja ure na poletni oz. zimski čas

Referenčni dokumenti

COM(2018)0639 – C8-0408/2018 – 2018/0332(COD)

Pristojni odbor

Datum razglasitve na zasedanju

TRAN

13.9.2018

 

 

 

Mnenje pripravil

Datum razglasitve na zasedanju

PETI

25.10.2018

Pripravljavec/-ka mnenja

Datum imenovanja

Cecilia Wikström

24.9.2018

Obravnava v odboru

21.11.2018

 

 

 

Datum sprejetja

20.2.2019

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

14

4

1

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

14

+

ALDE

Beatriz Becerra Basterrechea, Ilhan Kyuchyuk

PPE

Pál Csáky, Svetoslav Hristov Malinov, Lukas Mandl, Roberta Metsola, László Tőkés, Jarosław Wałęsa, Rainer Wieland

S&D

Soledad Cabezón Ruiz, Jude Kirton-Darling, Marlene Mizzi, Gabriele Preuß

VERTS/ALE

Igor Šoltes

4

-

ECR

Notis Marias

S&D

Virginie Rozière

VERTS/ALE

Margrete Auken, Ana Miranda

1

0

GUE/NGL

Takis Hadjigeorgiou

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

(1)

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. februarja 2018 o ureditvi spremembe časa (2017/2968(RSP)) P8_TA(2018)0043


POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov

Opustitev premikanja ure na poletni oz. zimski čas

Referenčni dokumenti

COM(2018)0639 – C8-0408/2018 – 2018/0332(COD)

Datum predložitve EP

12.9.2018

 

 

 

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

TRAN

13.9.2018

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

       Datum razglasitve na zasedanju

ENVI

13.9.2018

ITRE

13.9.2018

IMCO

13.9.2018

AGRI

13.9.2018

 

JURI

13.9.2018

PETI

25.10.2018

 

 

Poročevalka

       Date appointed

Marita Ulvskog

25.10.2018

 

 

 

Obravnava v odboru

20.2.2019

 

 

 

Datum sprejetja

4.3.2019

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

23

11

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Marie-Christine Arnautu, Inés Ayala Sender, Georges Bach, Izaskun Bilbao Barandica, Deirdre Clune, Michael Cramer, Andor Deli, Isabella De Monte, Ismail Ertug, Dieter-Lebrecht Koch, Innocenzo Leontini, Peter Lundgren, Gesine Meissner, Cláudia Monteiro de Aguiar, Gabriele Preuß, Dominique Riquet, Massimiliano Salini, Claudia Schmidt, Keith Taylor, István Ujhelyi, Marita Ulvskog, Peter van Dalen, Wim van de Camp

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Francisco Assis, Matt Carthy, Jakop Dalunde, Michael Gahler, Karoline Graswander-Hainz, Pavel Svoboda, Matthijs van Miltenburg, Henna Virkkunen

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Eleonora Evi, Olle Ludvigsson, Ricardo Serrão Santos

Datum predložitve

7.3.2019


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

23

+

ALDE

Izaskun Bilbao Barandica, Gesine Meissner

ECR

Peter Lundgren

ENF

Marie-Christine Arnautu

PPE

Georges Bach, Wim van de Camp, Deirdre Clune, Andor Deli, Michael Gahler, Dieter-Lebrecht Koch, Claudia Schmidt, Pavel Svoboda, Henna Virkkunen

S&D

Inés Ayala Sender, Ismail Ertug, Karoline Graswander-Hainz, Olle Ludvigsson, Gabriele Preuß, István Ujhelyi, Marita Ulvskog

VERTS/ALE

Michael Cramer, Jakop Dalunde, Keith Taylor

11

-

ALDE

Matthijs van Miltenburg, Dominique Riquet

ECR

Peter van Dalen, Innocenzo Leontini

EFDD

Eleonora Evi

GUE/NGL

Matt Carthy

PPE

Cláudia Monteiro de Aguiar, Massimiliano Salini

S&D

Francisco Assis, Isabella De Monte, Ricardo Serrão Santos

0

0

 

 

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 21. marec 2019Pravno obvestilo