Postopek : 2018/2121(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0170/2019

Predložena besedila :

A8-0170/2019

Razprave :

PV 25/03/2019 - 13
CRE 25/03/2019 - 13

Glasovanja :

PV 26/03/2019 - 7.20
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0240

<Date>{08/03/2019}8.3.2019</Date>
<NoDocSe>A8-0170/2019</NoDocSe>
PDF 1055kWORD 351k

<TitreType>POROČILO</TitreType>

<Titre>o finančnem kriminalu, davčni utaji in izogibanju davkom</Titre>

<DocRef>(2018/2121(INI))</DocRef>


<Commission>{TAX3}Posebni odbor o finančnem kriminalu, davčni utaji in izogibanju davkom</Commission>

Soporočevalca: <Depute>Jeppe Kofod, Luděk Niedermayer</Depute>

NAPAKE/DODATKI
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OVERVIEW OF ACTIVITIES DURING THE MANDATE
 I. LIST OF ACRONYMS
 II. COMMITTEE MANDATE
 III. COMMITTEE COMPOSITION
 IV. ACTIVITIES OF THE COMMITTEE
 IV-5.1 Mission to Washington D.C. - 16 - 18 July 2018
 IV-5.2 Mission to Riga (Latvia) - 30 - 31 August 2018
 IV-5.3 Mission to Douglas (Isle of Man) - 22 - 23 November 2018
 IV-5.4 Mission to Estonia and Denmark -6-8 February 2019
 V. LIST OF STUDIES
 INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o finančnem kriminalu, davčni utaji in izogibanju davkom

(2018/2121(INI))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju členov 4 in 13 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

 ob upoštevanju členov 107, 108, 113, 115 in 116 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

 ob upoštevanju svojega sklepa z dne 1. marca 2018 o ustanovitvi posebnega odbora o finančnem kriminalu, davčni utaji in izogibanju davkom (TAX3) ter njegovih pristojnostih, številčni sestavi in mandatu[1],

 ob upoštevanju resolucije odbora TAXE z dne 25. novembra 2015[2] in resolucije odbora TAX2 z dne 6. julija 2016[3] o davčnih stališčih in drugih ukrepih podobne narave ali s podobnim učinkom,

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. decembra 2015 s priporočili Komisiji o spodbujanju preglednosti, usklajevanja in konvergence pri politikah na področju davka od dohodkov pravnih oseb v Uniji[4],

 ob upoštevanju rezultatov Preiskovalnega odbora o pranju denarja, izogibanju davkom in davčni utaji, ki so bili Svetu in Komisiji predloženi 13. decembra 2017[5],

 ob upoštevanju nadaljnjega ukrepanja Komisije na podlagi vsake od zgoraj navedenih resolucij Evropskega parlamenta[6],

 ob upoštevanju številnih razkritij preiskovalnih novinarjev, kot so LuxLeaks, panamski dokumenti, rajski dokumenti in bolj nedavne afere Cum Ex, pa tudi primeri pranja denarja, ki vključujejo zlasti banke na Danskem, v Estoniji, Nemčiji, Latviji, na Nizozemskem in v Združenem kraljestvu,

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. novembra 2018 o aferi Cum Ex: gospodarski kriminal in vrzeli v veljavnem pravnem okviru[7],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. aprila 2018 o zaščiti preiskovalnih novinarjev v Evropi: primer slovaškega novinarja Jána Kuciaka in Martine Kušnírove[8],

 ob upoštevanju študij službe Evropskega parlamenta za raziskave z naslovi „Citizenship by investment (CBI) and residency by investment (RBI) schemes in the EU: state of play, issues and impacts“ (Programa državljanstva in prebivališča za naložbe v EU: stanje, vprašanja in učinki), „Money laundering and tax evasion risks in free ports and customs warehouses“ (Tveganja pranja denarja in davčne utaje v prostih pristaniščih in carinskih skladiščih) ter „An overview of shell companies in the European Union“ (Pregled slamnatih družb v Evropski uniji)[9],

 ob upoštevanju študij z naslovi „VAT fraud: economic impact, challenges and policy issues“[10] (Goljufije na področju DDV: gospodarski učinek, izzivi in politična vprašanja), „Cryptocurrencies and blockchain - Legal context and implications for financial crime, money laundering and tax evasion“ (Kriptovalute in tehnologija veriženja podatkovnih blokov – pravni okvir in posledice za finančni kriminal, pranje denarja in davčno utajo) ter „Impact of Digitalisation on International Tax Matters“[11] (Vpliv digitalizacije na mednarodne davčne zadeve),

 ob upoštevanju študij Komisije o kazalnikih agresivnega davčnega načrtovanja[12],

 ob upoštevanju dokazov, ki jih je odbor TAX3 zbral na podlagi 34 predstavitev s strokovnjaki ali izmenjav mnenj s komisarji in ministri ter v okviru misij v Washingtonu, Rigi, na Otoku Man, v Estoniji in na Danskem,

 ob upoštevanju posodobljenega in trdnejšega okvira za davek od dohodkov pravnih oseb, vzpostavljenega v tem zakonodajnem obdobju, zlasti direktiv proti izogibanju davkom (ATAD I[13] in ATAD II[14]) ter revizij direktive o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja (DAC)[15],

 ob upoštevanju predlogov Komisije, ki čakajo na sprejetje, zlasti o CC(C)TB[16], svežnju ukrepov za digitalno obdavčenje[17] in javnem poročanju po državah (CBCR)[18], ter stališča parlamenta o teh dokumentih,

 ob upoštevanju resolucije Sveta in predstavnikov vlad držav članic z dne 1. decembra 1997 o kodeksu ravnanja o obdavčitvi podjetij in rednih poročil Skupine za kodeks ravnanja (obdavčitev podjetij) Svetu ECOFIN,

 ob upoštevanju seznama Sveta nekooperativnih jurisdikcij za davčne namene, sprejetega 5. decembra 2017 in spremenjenega na podlagi stalnega spremljanja zavez tretjih držav,

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 21. marca 2018 o novih zahtevah zakonodaje EU v boju proti izogibanju davkom, zlasti v zvezi z operacijami financiranja in naložbenimi operacijami (C(2018)1756),

 ob upoštevanju stalnega posodabljanja okvira za DDV, zlasti dokončne ureditve DDV,

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. novembra 2016 z naslovom „Na poti k dokončnemu sistemu DDV in boju proti goljufijam pri DDV“[19],

 ob upoštevanju nedavno sprejetega novega okvira EU za preprečevanje pranja denarja, zlasti po sprejetju četrte (AMLD4)[20] in pete (AMLD5)[21] direktive o preprečevanju pranja denarja,

 ob upoštevanju postopkov za ugotavljanje kršitev proti 23 državam članicam, ker v nacionalno pravo niso prenesle četrte direktive o preprečevanju pranja denarja (AMDL4) ali so jo prenesle samo delno,

 ob upoštevanju akcijskega načrta Komisije z dne 2. februarja 2016 za okrepitev boja proti financiranju terorizma (COM(2016)0050)[22],

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. septembra 2018 o okrepitvi okvira Unije za bonitetni nadzor in nadzor na področju preprečevanja pranja denarja (COM(2018)0645),

 ob upoštevanju pregleda in analize vrzeli v zvezi s pristojnostmi finančnih obveščevalnih enot EU (EU FIU) ter ovir pri pridobivanju in izmenjavi informacij z dne 15. decembra 2016, ki ju je opravila platforma finančnih obveščevalnih enot Evropske unije (platforma EU FIU), ter delovnega dokumenta služb Komisije z dne 26. junija 2017 o izboljšanju sodelovanja med finančnimi obveščevalnimi enotami EU (SWD(2017)0275),

 ob upoštevanju priporočila Evropskega bančnega organa (EBA) in Komisije z dne 11. julija 2018 malteškemu finančnemu preiskovalnemu uradu (FIAU) o ukrepih, ki so potrebni za skladnost z direktivo o boju proti pranju denarja in financiranju terorizma,

 ob upoštevanju pisma predsednika odbora TAX3 z dne 7. decembra 2018 stalnemu predstavniku Malte pri EU njegovi ekscelenci Danielu Azzopardiju, v katerem je zahteval pojasnila o podjetju „17 Black“,

 ob upoštevanju preiskav in odločb Komisije o državni pomoči[23],

 ob upoštevanju predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2018 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije (COM(2018)0218);

 ob upoštevanju izidov različnih srečanj skupin G7, G8 in G20 na vrhu v zvezi z mednarodnimi davčnimi vprašanji,

 ob upoštevanju resolucije o akcijski agendi iz Adis Abebe, ki jo je 27. julija 2015 sprejela generalna skupščina Združenih narodov,

 ob upoštevanju poročila skupine na visoki ravni o nezakonitih finančnih tokovih iz Afrike na skupno zahtevo Komisije Afriške unije in Konference afriških ministrov za finance, načrtovanje in gospodarski razvoj Ekonomske komisije za Afriko (ECA) pri OZN,

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. januarja 2016 o zunanji strategiji za učinkovito obdavčenje (COM(2016)0024), v katerem je Komisija med drugim pozvala EU, naj bo zgled na tem področju,

 ob upoštevanju svojih resolucij z dne 8. julija 2015 o davčnih utajah in izogibanju davkom kot izzivih za upravljanje, socialno varstvo in razvoj v državah v razvoju[24] in z dne 15. januarja o enakosti spolov in davčnih politikah v EU[25],

 ob upoštevanju obveznosti iz člena 8(2) Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), da je treba vedno spoštovati zakonodajo o zasebnosti,

 ob upoštevanju poročila Komisije z dne 23. januarja 2019 o shemah državljanstva in prebivanja za vlagatelje v Evropski uniji (COM (2019)0012),

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. januarja 2019 z naslovom „Za učinkovitejše in bolj demokratično odločanje v davčni politiki EU“

(COM(2015)0008),

 ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 18. oktobra 2017 z naslovom „Mednarodni davčni sporazumi kot izziv za razvojna partnerstva EU“,

 ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

 ob upoštevanju poročila Posebnega odbora o finančnem kriminalu, davčni utaji in izogibanju davkom (A8-0170/2019),

1. Splošni uvod o ozadju

1.1. Spremembe

1. trdi, da obstoječa davčna pravila pogosto ne morejo slediti vse večji hitrosti gospodarstva; opozarja, da so bila obstoječa mednarodna in nacionalna davčna pravila oblikovana na začetku 20. stoletja; trdi, da je nenehoma nujno potrebna reforma pravil, na podlagi katere bodo mednarodni, evropski in nacionalni davčni sistemi primerni za nove gospodarske, socialne in tehnološke izzive 21. stoletja; je seznanjen s širšim razumevanjem, da obstoječi davčni sistemi in računovodske metode niso ustrezno opremljeni, da bi sledili temu razvoju in zagotovili, da vsi udeleženci na trgu plačujejo pravičen delež davkov;

2. poudarja, da je Evropski parlament znatno prispeval k boju proti finančnemu kriminalu, davčni utaji in izogibanju davkom, ki so bili med drugim razkriti v zadevah LuxLeaks, panamski dokumenti, rajski dokumenti, Football Leaks, Bahamas Leaks in Cum Ex, zlasti s pomočjo dela posebnih odborov TAXE, TAX2[26] in TAX3, preiskovalnega odbora PANA ter Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (ECON);

3. pozdravlja dejstvo, da je Komisija v tem mandatu pripravila 26 zakonodajnih predlogov, katerih cilj je odpraviti nekatere vrzeli, izboljšati boj proti finančnim kaznivim dejanjem in agresivnemu davčnemu načrtovanju ter povečati učinkovitost pobiranja davkov in davčno pravičnost; močno obžaluje, da Svet ni dosegel napredka v zvezi z glavnimi pobudami o reformi davka od dohodkov pravnih oseb, ki so nedokončane zaradi pomanjkanja dejanske politične volje; poziva k hitremu sprejetju še nedokončanih pobud EU in skrbnemu spremljanju njihovega izvajanja, da se zagotovita učinkovitost in pravilno izvrševanje, na podlagi katerih bi lahko sledili različnim oblikam davčnih goljufij, davčne utaje in agresivnega davčnega načrtovanja;

4. opozarja, da ima davčna jurisdikcija nadzor samo nad davčnimi zadevami v zvezi s svojim ozemljem, medtem ko gospodarski tokovi in nekateri davkoplačevalci, kot so multinacionalna podjetja in premožni posamezniki, delujejo globalno;

5. poudarja, da je za določitev davčnih osnov potrebno v celoti poznati razmere davkoplačevalca, tudi tiste dele, ki jih davčna jurisdikcija ne zajema, in ugotavljanje, kateri del se nanaša na posamezno jurisdikcijo; opozarja, da je nujna tudi razporeditev teh davčnih osnov med davčnimi jurisdikcijami, da se preprečita dvojna obdavčitev in dvojna neobdavčitev; potrjuje, da bi bilo treba prednost dati odpravi dvojne neobdavčitve in zagotoviti rešitev vprašanja dvojne obdavčitve;

6. meni, da si morajo vse institucije EU, pa tudi države članice, prizadevati državljanom razložiti delo, opravljeno na področju obdavčenja, in ukrepe za odpravo obstoječih problemov in vrzeli; meni, da bi morala EU sprejeti obširno strategijo, v okviru katere bi z ustreznimi politikami podprla države članice pri premiku s sedanjih škodljivih davčnih sistemov k davčnemu sistemu, skladnemu s pravnim okvirom EU in v duhu Pogodb EU;

7. ugotavlja, da so se gospodarski tokovi[27] in priložnosti za spremembo davčnega rezidentstva znatno povečali; opozarja, da so nekateri novi pojavi[28] sami po sebi nepregledni ali omogočajo nepreglednost in s tem davčno goljufijo, davčno utajo, agresivno davčno načrtovanje in pranje denarja;

8. obžaluje dejstvo, da nekatere države članice zasegajo davčno osnovo drugih držav članic s privabljanjem dobička, ustvarjenega drugje, s tem pa podjetjem omogočajo, da umetno zmanjšujejo svojo davčno osnovo; opozarja, da ta praksa škoduje načelu solidarnosti EU in povzroča prerazporejanje bogastva v korist multinacionalnih podjetij in njihovih delničarjev na račun državljanov EU; podpira pomembno delo akademikov in novinarjev, ki pomagajo razkrivati te prakse;

1.2. Namen obdavčitve in učinek davčnih goljufij, davčne utaje, škodljivih davčnih praks in pranja denarja v evropskih družbah

9. meni, da imata pravična obdavčitev ter odločen boj proti davčnim goljufijam, davčni utaji, agresivnemu davčnemu načrtovanju in pranju denarja osrednjo vlogo pri oblikovanju pravične družbe in močnega gospodarstva, hkrati pa ščitita socialno pogodbo in pravno državo; ugotavlja, da je pravičen in učinkovit sistem obdavčevanja ključnega pomena za odpravljanje neenakosti, ne le s financiranjem javnih izdatkov za podporo družbene mobilnosti, temveč tudi z zmanjšanjem dohodkovne neenakosti; poudarja, da lahko davčna politika močno vpliva na odločitve o zaposlovanju, ravni naložb in pripravljenost podjetij, da se širijo;

10. poudarja, da je najnujnejša prednostna naloga zmanjšanje davčne vrzeli, ki je posledica davčnih goljufij, davčne utaje, agresivnega davčnega načrtovanja in pranja denarja ter njihovega vpliva na nacionalne proračune in proračun EU, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje in davčno pravičnost za vse davkoplačevalce, se borili proti naraščanju neenakosti in krepili zaupanje v demokratično oblikovanje politik, tako da se zagotovi, da goljufi ne bodo imeli konkurenčne davčne ugodnosti v primerjavi s poštenimi davkoplačevalci;

11 poudarja, da so skupna prizadevanja na ravni EU in nacionalni ravni bistvena za zaščito proračuna EU in nacionalnih proračunov pred izgubami zaradi neplačanih davkov; ugotavlja, da lahko države le z v celoti in učinkovito zbranimi davčnimi prihodki med drugim zagotovijo kakovostne javne storitve, vključno s cenovno dostopnim izobraževanjem, zdravstvenim varstvom in nastanitvijo, varnostjo, nadzorom kaznivih dejanj in odzivanjem v izrednih razmerah, socialno varnostjo in varstvom, uveljavljanjem poklicnih in okoljskih standardov, bojem proti podnebnim spremembam, spodbujanjem enakosti spolov, javnim prevozom in osnovno infrastrukturo, da bi spodbudili in po potrebi stabilizirali socialno uravnotežen razvoj in se usmerili k ciljem trajnostnega razvoja;

12. meni, da je imel nedavni razvoj na področju obdavčevanja in pobiranja davkov, ki je davčno obremenitev preusmeril s premoženja na dohodek, z dohodkov iz kapitala k dohodkom od dela in potrošnji, z multinacionalnih podjetij k malim in srednjim podjetjem (MSP) in s finančnega sektorja k realnemu gospodarstvu, nesorazmeren učinek na ženske in ljudi z nizkimi dohodki, ki se običajno bolj zanašajo na dohodek od dela in porabijo večji delež svojega dohodka za potrošnjo[29]; ugotavlja, da so med najbogatejšimi stopnje davčne utaje višje[30]; poziva Komisijo, naj v svojih zakonodajnih predlogih na področju davkov in preprečevanja pranja denarja preuči učinek na socialni razvoj, vključno z enakostjo spolov in drugimi omenjenimi politikami;

1.3. Tveganje in koristi, povezane z denarnimi posli

13. poudarja, da denarni posli kljub prednostim, kot sta dostopnost in hitrost, še vedno predstavljajo zelo visoko tveganje pranja denarja in davčne utaje, vključno z goljufijami na področju DDV; ugotavlja, da je več držav članic že uvedlo omejitve gotovinskih plačil; ugotavlja tudi, da so predpisi o kontroli gotovine na zunanjih mejah EU sicer harmonizirani, obstajajo pa različna pravila med državami članicami glede prenosa gotovine znotraj meja EU;

14. ugotavlja, da lahko zaradi razdrobljenosti in različne narave teh ukrepov pride do motenj v pravilnem delovanju notranjega trga; zato poziva Komisijo, naj pripravi predlog o evropskih omejitvah gotovinskih plačil, hkrati pa ohrani gotovino kot plačilno sredstvo; poleg tega ugotavlja, da evrski bankovci višjih vrednosti predstavljajo večje tveganje pranja denarja; pozdravlja, da je Evropska centralna banka (ECB) leta 2016 napovedala, da ne bo več izdajala novih bankovcev za 500 EUR (čeprav bankovci v obtoku ostajajo zakonito plačilno sredstvo); poziva ECB, naj pripravi časovni načrt za opustitev uporabe bankovcev za 500 EUR;

1.4. Kvantitativna ocena

15. poudarja, da davčne goljufije, davčna utaja in agresivno davčno načrtovanje povzročajo izgubo sredstev za nacionalne proračune in proračun Evropske unije[31]; potrjuje, da kvantitativna opredelitev teh izgub ni enostavna; vendar ugotavlja, da bi strožje zahteve po preglednosti zagotovile boljše podatke in tudi prispevale k zmanjšanju nepreglednosti;

16. ugotavlja, da je več ocen poskušalo količinsko opredeliti obseg izgub zaradi davčnih goljufij, davčne utaje in agresivnega davčnega načrtovanja; opozarja, da zaradi narave ali pomanjkanja podatkov nobena od teh ocen ne zagotavlja dovolj velike slike; ugotavlja, da se nekatere nedavne ocene dopolnjujejo na podlagi različnih, a dopolnilnih metodologij;

17. ponovno izraža obžalovanje, „da ni zanesljivih in nepristranskih statističnih podatkov o obsegu izogibanja davkom in davčne utaje, ter poudarja, da je pomembno razviti ustrezne in pregledne metode za izmerjenje obsega teh pojavov ter njihovega učinka na javne finance, gospodarske dejavnosti in javne naložbe držav“[32]; opozarja pomen politične in finančne neodvisnosti statističnih uradov za zagotovitev zanesljivosti statističnih podatkov; poziva, naj se pri Eurostatu zaprosi za tehnično pomoč pri zbiranju celovitih in točnih statističnih podatkov, da se ti zagotovijo v primerljivem digitalnem formatu, ki ga bo enostavno usklajevati;

18. opozarja zlasti na empirično oceno obsega letne izgube prihodkov zaradi agresivnega načrtovanja davka od dobička pravnih oseb v EU, ki je bila pripravljena leta 2015; ugotavlja, da se ocena giblje med 50–70 milijardami EUR (znesek, izgubljen le zaradi preusmerjanja dobička, ki je leta 2013 znašal najmanj 17 % prihodka od davka od dohodkov pravnih oseb in 0,4 % BDP) in 160–190 milijardami EUR (skupaj s posameznimi davčnimi ureditvami velikih multinacionalnih podjetij ter neučinkovitim pobiranjem);

19. poziva Svet in države članice, naj dajo prednost projektom, katerih cilj je izmeriti obseg izogibanja davkom za boljše obravnavanje sedanje davčne vrzeli, zlasti s podporo programa Fiscalis; poudarja, da je Evropski parlament potrdil[33] povečanje sredstev za program Fiscalis; poziva države članice, naj ocenijo svojo davčno vrzel in letno objavljajo rezultate, Komisija naj pa usklajuje njihovo delo;

20. ugotavlja, da po oceni iz delovnega dokumenta MDS[34] svetovne izgube zaradi erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička, povezane z davčnimi oazami, znašajo okoli 600 milijard USD na leto; ugotavlja, da približne dolgoročne ocene MDS znašajo 400 milijard USD za države OECD (1 % njihovega BDP) in 200 milijard USD za države v razvoju (1,3 % njihovega BDP);

21. pozdravlja nedavne ocene neopažene ekonomije, pogosto imenovane siva ekonomija, v raziskavi o davčnih politikah v Evropski uniji iz leta 2017[35], ki zagotavlja obsežnejše informacije o davčni utaji; poudarja, da vrednost neopažene ekonomije meri gospodarske dejavnosti, ki morda niso zajete v osnovnih virih podatkov, uporabljenih za pripravo nacionalnih računov;

22. poudarja, da je na svetovni ravni vsako leto skoraj 40 % dobička multinacionalnih podjetij preusmerjenih v davčne oaze, pri čemer se je izkazalo, da so največje izgube zaradi preusmerjanja dobička utrpele nekatere države Evropske unije, saj 35 % preusmerjenega dobička prihaja iz držav EU, takoj za njimi pa so države v razvoju (30 %)[36]; poudarja, da se približno 80 % dobička, preusmerjenega iz EU, preusmeri v nekaj drugih držav članic EU ali prek njih; opozarja, da lahko multinacionalna podjetja plačajo do 30 % manj davkov kot domača konkurenčna podjetja in da agresivno davčno načrtovanje izkrivlja konkurenco za domača podjetja, zlasti mala in srednja;

23. ugotavlja, da multinacionalna podjetja, ki jih je predstavil odbor TAX3, pripravljajo lastne ocene dejanskih davčnih stopenj[37]; poudarja, da nekateri strokovnjaki dvomijo v te ocene;

24. poziva k zbiranju statističnih podatkov o velikih poslih v prostih pristaniščih, carinskih skladiščih in posebnih ekonomskih conah, pa tudi o razkritjih posrednikov in žvižgačev;

1.5. Davčne goljufije, davčna utaja, izogibanje davkom in agresivno davčno načrtovanje

25. opozarja, da boj proti davčni utaji in davčnim goljufijam obravnava nezakonita dejanja, boj proti izogibanju davkom pa primere, v katerih se izkoriščajo vrzeli v pravu ali ki so sicer v mejah zakona – razen če davčni in nazadnje sodni organi menijo, da so nezakoniti –, vendar so v nasprotju z njegovim duhom. zato poziva k poenostavitvi davčnega okvira;

26. opozarja, da se bo z izboljšanjem pobiranja davkov v državah EU verjetno zmanjšalo število kaznivih dejanj v zvezi z davčno utajo in pranjem denarja, ki ji sledi;

27 opozarja, da agresivno davčno načrtovanje pomeni oblikovanje davčnega načrta, katerega cilj je zmanjšati davčne obveznosti z izkoriščanjem tehničnih podrobnosti davčnega sistema ali z izbiranjem med dvema ali več davčnimi sistemi, kar je v nasprotju z duhom zakona;

28. pozdravlja odgovor Komisije na pozive iz resolucij odborov TAXE, TAX2 in PANA po boljšem prepoznavanju agresivnega davčnega načrtovanja in škodljivih davčnih praks;

29. poziva Komisijo in Svet, naj predlagata in sprejmeta celovito in natančno opredelitev kazalnikov agresivnega davčnega načrtovanja na podlagi prepoznavnih značilnosti, opredeljenih v peti reviziji direktive o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja (DAC 6)[38], ter ustreznih študij in priporočil Komisije[39]; poudarja, da ti jasni kazalniki lahko, če je to potrebno, temeljijo na standardih, določenih na mednarodni ravni; poziva države članice, naj te kazalnike uporabljajo kot podlago za razveljavitev vseh škodljivih davčnih praks, ki izhajajo iz obstoječih davčnih vrzeli; poziva Komisijo in Svet, naj redno posodabljata te kazalnike, če se pojavijo nove ureditve ali prakse na področju agresivnega davčnega načrtovanja;

30. poudarja podobnost med družbami davčnimi zavezankami in premožnimi posamezniki pri uporabi poslovnih in podobnih struktur, kot so skrbniški skladi in offshore lokacije za namen agresivnega davčnega načrtovanja; opozarja na vlogo posrednikov[40] pri vzpostavitvi takšnih shem; v zvezi s tem opozarja, da večina premožnih posameznikov dohodke prejme v obliki kapitalskih dobičkov in ne plač;

31. pozdravlja oceno Komisije in vključitev kazalnikov agresivnega davčnega načrtovanja v njena poročila o državah v okviru evropskega semestra 2018; poziva k rednemu ocenjevanju, da se na notranjem trgu EU zagotovijo enaki konkurenčni pogoji in večja dolgoročna stabilnost javnih prihodkov; poziva Komisijo, naj po potrebi zagotovi jasne nadaljnje ukrepe za odpravo agresivnega davčnega načrtovanja v obliki uradnih priporočil;

32. ponovno poziva družbe davčne zavezanke, naj v celoti izpolnjujejo svoje davčne obveznosti in ne izvajajo agresivnega davčnega načrtovanja, ki povzroča erozijo davčne osnove in preusmerjanje dobička, ter naj razmislijo o strategiji za pravično obdavčitev in se vzdržijo škodljivih praks kot pomembni del družbene odgovornosti podjetij ter upoštevajo načela Združenih narodov o podjetništvu in človekovih pravicah ter smernice OECD za multinacionalne družbe, da bodo davkoplačevalci zaupali v davčne okvire;

33. poziva države članice, ki sodelujejo v postopku okrepljenega sodelovanja, naj čim prej dosežejo dogovor o sprejetju davka na finančne transakcije, pri tem pa potrdijo, da bi bila svetovna rešitev najustreznejša;

2. Obdavčitev dohodkov pravnih oseb

34. opozarja, da so se možnosti izbire poslovne lokacije ali lokacije prebivališča na podlagi regulativnega okvira povečale z globalizacijo in digitalizacijo;

35. opozarja, da je treba davke plačevati v jurisdikcijah dejanske bistvene in stvarne gospodarske dejavnosti in ustvarjanja vrednosti, v primeru posrednega obdavčenja pa v jurisdikcijah potrošnje; poudarja, da je to mogoče doseči s sprejetjem skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB) v EU z ustrezno in pravično porazdelitvijo, ki bo med drugim vključevala vsa opredmetena in neopredmetena sredstva;

36. ugotavlja, da je EU v okviru direktive o preprečevanju izogibanja davkov (ATAD I) sprejela izstopni davek, ki državam članicam omogoča, da obdavčijo ekonomsko vrednost morebitnega kapitalskega dobička, ustvarjenega na njihovem ozemlju, tudi če ta dobiček v času izstopa še ni bil realiziran; meni, da bi bilo treba okrepiti načelo obdavčitve dobička, ustvarjenega v državah članicah pred njihovim izstopom iz Unije, na primer prek usklajenih davčnih odtegljajev od obresti in licenčnin, da se odpravijo obstoječe vrzeli in prepreči, da bi dobiček neobdavčen zapustil EU; poziva Svet, naj nadaljuje pogajanja o predlogu direktive o obrestih in licenčninah[41]; ugotavlja, da se z davčnimi sporazumi stopnja davčnega odtegljaja pogosto zniža, da bi se izognili dvojnemu obdavčevanju[42];

37. ponovno potrjuje, da se mora prilagoditev mednarodnih davčnih pravil odzvati na izogibanje davkom, ki izhaja iz možnega izkoriščanja vzajemnega delovanja nacionalnih davčnih določb in mrež davčnih sporazumov, njegova posledica pa sta erozija davčne osnove in dvojna neobdavčitev, obenem pa je treba zagotoviti, da ne pride do dvojne obdavčitve;

2.1. Akcijski načrt za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička ter njegovo izvajanje v EU: direktiva proti izogibanju davkom (ATAD)

38. priznava, da je bil namen projekta OECD/G20 za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička na usklajen način odpraviti vzroke in razmere, zaradi katerih nastajajo prakse erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička, z izboljšanjem skladnosti čezmejnih davčnih pravil, poostritvijo vsebinskih zahtev ter povečanjem preglednosti in varnosti; vendar izjavlja, da se stopnja pripravljenosti za sodelovanje pri akcijskem načrtu OECD za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička ter zavezanost k temu med državami in posameznimi zadevnimi ukrepi razlikuje;

39. je seznanjen z izvajanjem in spremljanjem akcijskega načrta OECD/G20 za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička v 15 točkah, ki je namenjen usklajeni odpravi vzrokov in okoliščin, ki povzročajo prakse erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička, ter s tem, da prek vključujočega okvira potekajo nadaljnje razprave v širšem kontekstu od prvotnih držav udeleženk; zato poziva države članice, naj podpirajo reformo mandata in delovanja vključujočega okvira, da bi zagotovili vključitev preostalih davčnih vrzeli in nerešenih davčnih vprašanj, kot je dodeljevanje pravic do obdavčenja med državami, v sedanji mednarodni okvir za boj proti praksam erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička;

40. ugotavlja, da ukrepi zahtevajo izvajanje; je seznanjen s političnim sporočilom[43] vključujočega okvira za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmeritve dobička, katerega namen je oblikovati možne rešitve za opredeljene izzive v zvezi z obdavčitvijo digitalnega gospodarstva;

41. poudarja, da so nekatere države pred kratkim sprejele enostranske protiukrepe proti škodljivim davčnim praksam (kot so davek na preusmerjen dobiček v Združenem kraljestvu in določbe o globalnih neopredmetenih prihodkih z nizko davčno stopnjo v okviru davčne reforme v ZDA), da bi zagotovile ustrezno obdavčenje tujih dohodkov multinacionalnih podjetij po minimalni dejanski davčni stopnji v državi sedeža nadrejene družbe; poziva EU, naj oceni te ukrepe; ugotavlja, da EU v nasprotju s temi enostranskimi ukrepi na splošno spodbuja večstranske in sporazumne rešitve za pravično dodeljevanje pravic do obdavčitve; poudarja, da EU na primer daje prednost svetovni rešitvi za obdavčitev digitalnega sektorja, vendar kljub temu predlaga davek EU na digitalne storitve, saj svetovne razprave napredujejo počasi;

42. želi spomniti, da sveženj EU proti izogibanju davkom iz leta 2016 dopolnjuje veljavne določbe, da bi se 15 ukrepov za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička izvajalo usklajeno po vsem enotnem trgu EU;

43. pozdravlja dejstvo, da je EU sprejela direktivi proti izogibanju davkom ATAD I in ATAD II; ugotavlja, da ti direktivi zagotavljata pravičnejšo obdavčitev z vzpostavitvijo minimalne ravni zaščite proti izogibanju davkom od dohodkov pravnih oseb po vsej EU ter pravičnejše in stabilnejše okolje za podjetja z vidika povpraševanja in ponudbe; pozdravlja določbe o hibridnih neskladnostih za preprečevanje dvojne neobdavčitve, da bi se odpravila obstoječa neskladja in preprečil nastanek novih neskladij med državami članicami in tretjimi državami;

44. pozdravlja določbe o tuji odvisni družbi, vključene v ATAD I, da se zagotovi učinkovito obdavčenje dobička, ki ga ustvarijo povezana podjetja in ki se hrani v državah z nizkimi davki ali brez davkov; priznava, da preprečujejo, da bi odsotnost ali raznolikost nacionalnih pravil o tuji odvisni družbi znotraj Unije izkrivljali delovanje notranjega trga, ki bi preseglo razmere povsem umetne ureditve, kot je že večkrat pozval Parlament; obžaluje, da ATAD I vključuje dva pristopa k izvajanju pravil o tuji odvisni družbi, ter poziva države članice, naj izvajajo le enostavnejša in najučinkovitejša pravila o tuji odvisni družbi, opredeljena v členu 7(2)(a) ATAD I;

45. pozdravlja splošno pravilo o preprečevanju zlorab za namene izračuna obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb iz ATAD I, ki državam članicam omogoča, da ne upoštevajo shem, ki so ob upoštevanju vseh pomembnih dejstev in okoliščin nepristne in namenjene izključno pridobitvi davčne ugodnosti; ponovno poziva k sprejetju splošnega in skupnega ter strogega pravila o preprečevanju zlorab v okviru obstoječe zakonodaje, zlasti direktive o matičnih in odvisnih družbah, direktive o združitvi ter direktive o obrestih in licenčninah;

46. ponovno poziva k jasni opredelitvi stalne poslovne enote in pomembne gospodarske prisotnosti, tako da se podjetja ne bodo mogla umetno izmikati davčni zavezanosti v državi članici, kjer so ekonomsko dejavna;

47. poziva k zaključku dela na področju razvoja dobre prakse in spremljanja izvajanja držav članic s strani Komisije v okviru Skupnega foruma EU za transferne cene;

 

48. opozarja, da je zaskrbljen zaradi uporabe transfernih cen pri agresivnem davčnem načrtovanju ter da je posledično treba za obravnavanje vprašanja ustrezno ukrepati in izboljšati okvir za določanje transfernih cen; poudarja, da morajo odražati gospodarsko realnost, državam članicam in podjetjem, ki poslujejo v Uniji, zagotavljati varnost, jasnost in pravičnost ter zmanjšati tveganje zlorabe pravil za namene preusmerjanja dobička ob upoštevanju smernic OECD za določanje transfernih cen iz leta 2010[44]; Vendar ugotavlja, da, kot so poudarili strokovnjaki in objave, uporaba koncepta neodvisnega subjekta ali načela običajnih tržnih pogojev predstavlja enega glavnih dejavnikov, ki omogočajo škodljive davčne prakse[45];

49. poudarja, da so ukrepi EU za obravnavanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička ter agresivnega davčnega načrtovanja davčne organe opremili s posodobljeno zbirko orodij za zagotavljanje pravičnega pobiranja davkov; poudarja, da bi morali davčni organi učinkovito uporabljati orodja, ne da bi pri tem ustvarili dodatno breme za odgovorne davkoplačevalce, zlasti mala in srednja podjetja;

50. priznava, da so zaradi novega pretoka informacij do davčnih organov po sprejetju direktiv ATAD I in DAC4 potrebna ustrezna sredstva za čim bolj učinkovito uporabo teh informacij in zmanjšanje sedanje davčne vrzeli; poziva vse države članice, naj zagotovijo, da bodo orodja, ki jih uporabljajo organi, zadostna in ustrezna za uporabo teh informacij ter za kombiniranje in navzkrižno preverjanje informacij iz različnih virov in podatkovnih nizov;

2.2. Krepitev ukrepov EU za boj proti agresivnemu davčnemu načrtovanju ter dopolnitev akcijskega načrta za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička

2.2.1. Pregled davčnih sistemov in splošnega okolja za obdavčitev v državah članicah – agresivno davčno načrtovanje v EU (evropski semester)

51. pozdravlja dejstvo, da so davčni sistemi in splošno okolje za obdavčitev v državah članicah postali del evropskega semestra v skladu s pozivom Parlamenta v zvezi s tem[46]; pozdravlja študije in podatke, ki jih je zbrala Komisija[47], na podlagi katerih je mogoče bolje obravnavati situacije, ki zagotavljajo kazalnike agresivnega davčnega načrtovanja ter jasno kažejo na izpostavljenost davčnemu načrtovanju in državam članicam zagotavljajo bogato podatkovno bazo o tem pojavu; poudarja, da države članice v duhu lojalnega sodelovanja ne smejo spodbujati oblikovanja shem agresivnega davčnega načrtovanja, ki niso združljive s pravnim okvirom EU in duhom Pogodb EU;

52. poziva, naj se ti novi davčni kazalniki za evropski semester obravnavajo enako kot kazalniki za nadzor nad izdatki; poudarja, da je koristno, da se za evropski semester zagotovi ta davčna razsežnost, ki bo omogočila odpravo določenih škodljivih davčnih praks, ki doslej niso bile odpravljene z direktivo ATAD in drugimi veljavnimi evropskimi predpisi;

53. pozdravlja dejstvo, da so v DAC6 opredeljene prepoznavne značilnosti čezmejnih aranžmajev, o katerih se poroča, o katerih morajo posredniki obvestiti davčne organe, da jih lahko ti ocenijo; pozdravlja dejstvo, da je mogoče te značilnosti agresivnega davčnega načrtovanja posodobiti, če se pojavijo nove ureditve ali prakse; poudarja, da rok za začetek izvajanja te direktive še ni potekel ter da bo treba spremljati določbe, da se zagotovi njihova učinkovitost;

54. poziva Skupino za kodeks ravnanja, naj vsako leto Svetu in Parlamentu poroča o glavnih ureditvah v državah članicah, da lahko nosilci odločanja sledijo novim davčnim shemam, ki se pripravljajo, ter sprejmejo morebitne potrebne protiukrepe;

55. poziva institucije EU in države članice, naj zagotovijo, da pogodbe o izvedbi javnih naročil dobaviteljem ne omogočajo izogibanja davkom. poudarja, da bi države članice morale spremljati in zagotavljati, da podjetja ali drugi pravni subjekti, vključeni v razpise in pogodbe o izvedbi naročil, ne sodelujejo pri davčnih goljufijah, davčni utaji in agresivnem davčnem načrtovanju; poziva Komisijo, naj pojasni veljavno prakso javnih naročil v skladu z direktivo EU o javnem naročanju in po potrebi predlaga posodobitev direktive, da ne bi prepovedovala uporabe davčnih vidikov kot meril za izključitev ali celo kot meril za izbor v javnem naročanju;

56. poziva Komisijo, naj čim prej izda predlog za razveljavitev posebnih ureditev za obdavčitev intelektualne lastnine, države članice pa, naj dajo prednost neškodljivi in po potrebi neposredni podpori raziskavam in razvoju na svojem ozemlju; poudarja, da je treba davčne olajšave za podjetja skrbno načrtovati in izvajati le, če imajo pozitiven učinek za delovna mesta in rast in ne pomenijo tveganja za ustvarjanje novih vrzeli v davčnem sistemu;

57. ponovno poziva, naj se zagotovi, da se posebne ureditve za obdavčitev intelektualne lastnine zares povežejo z gospodarsko dejavnostjo, kot je preverjanje odhodkov, in da ne izkrivljajo konkurence; je seznanjen z vse večjo vlogo neopredmetenih sredstev v vrednostnih verigah multinacionalnih podjetij; je seznanjen z izboljšano opredelitvijo stroškov raziskav in razvoja v predlogu o skupni osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb; podpira stališče Parlamenta glede davčnega dobropisa za dejanske stroške raziskav in razvoja namesto odbitka za raziskave in razvoj;

2.2.2. Boljše sodelovanje na področju obdavčevanja, vključno s skupno konsolidirano osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb

58. poudarja, da bi se politika obdavčevanja v Evropski uniji morala osredotočati tako na boj proti izogibanju davkom in agresivnemu davčnemu načrtovanju kot na spodbujanje čezmejnih gospodarskih dejavnosti s sodelovanjem med davčnimi organi in oblikovanjem pametne davčne politike;

59. poudarja, da obstajajo številne ovire v zvezi z davki, ki zavirajo čezmejno gospodarsko dejavnost; v zvezi s tem je seznanjen s svojo resolucijo z dne 25. oktobra 2012 o dvajsetih glavnih pomislekih evropskih državljanov in podjetij v zvezi z delovanjem enotnega trga[48], poziva Komisijo, naj sprejme akcijski načrt, ki bo prednostno obravnaval te ovire;

60. pozdravlja ponovno vzpostavitev projekta skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb s sprejetjem medsebojno povezanih predlogov o skupni osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb in skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb s strani Komisije; poudarja, da bo skupna konsolidirana osnova za davek od dohodkov pravnih oseb, ko se bo v celoti izvajala, odpravila vrzeli med nacionalnimi davčnimi sistemi, predvsem pri transfernih cenah;

61. poziva Svet, naj hitro sprejme in začne istočasno izvajati oba predloga, pri tem pa naj upošteva mnenje Parlamenta, ki že vključuje koncept virtualne stalne poslovne enote in dodelitve s formulo, s čimer bi se odpravile preostale vrzeli, ki omogočajo izogibanje davkom, in zagotovili enaki konkurenčni pogoji glede na digitalizacijo; obžaluje, da nekatere države članice še vedno niso našle rešitve, in poziva države članice, naj premostijo različna stališča;

62. opozarja, da bi morala biti uporaba skupne (konsolidirane) osnove za davek od dohodkov pravnih oseb povezana z izvajanjem skupnih računovodskih pravil in z ustreznim usklajevanjem upravnih praks;

63. opozarja, da bi bilo treba za odpravo prakse preusmerjanja dobička in uvedbo načela, da se davek plača, kjer se ustvari dobiček, skupno osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb in skupno konsolidirano osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb uvesti hkrati v vseh državah članicah; poziva Komisijo, naj pripravi nov predlog na podlagi člena 116 PDEU, v skladu s katerim Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku izdata potrebno zakonodajo, če Svet ne bo dosegel dogovora o predlogu o vzpostavitvi skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb;

2.2.3. Digitalna obdavčitev dohodkov pravnih oseb

64. ugotavlja, da je pojav digitalizacije na trgu ustvaril nove okoliščine, v katerih lahko digitalna in digitalizirana podjetja izkoriščajo lokalne trge, ne da bi bile na njih fizično prisotne in obdavčene, kar ustvarja neenake konkurenčne pogoje ter postavlja tradicionalna podjetja v slabši položaj; ugotavlja, da se za digitalne poslovne modele v EU plačuje nižja dejanska povprečna davčna stopnja kot za tradicionalne poslovne modele[49];

65. v zvezi s tem poudarja postopen premik z oprijemljive proizvodnje k neopredmetenim sredstvom v vrednostnih verigah multinacionalnih podjetij, kot kažejo relativne stopnje rasti licenčnin in prejemkov v zvezi s pristojbinami za izdajo dovoljenj v zadnjih petih letih (skoraj 5 % na leto) v primerjavi s trgovino z blagom in tujimi neposrednimi naložbami (manj kot 1 % na leto)[50]; obžaluje dejstvo, da digitalna podjetja v nekaterih državah članicah skorajda ne plačujejo davkov kljub pomembni digitalni prisotnosti in velikim prihodkom v teh državah članicah;

66. meni, da bi morala EU omogočiti privlačno poslovno okolje, da bi dosegla gladko delujoč enotni digitalni trg, hkrati pa zagotoviti pravično obdavčenje digitalnega gospodarstva; opozarja, da bi morala lokacija ustvarjanja vrednosti pri digitalizaciji celotnega gospodarstva upoštevati prispevek uporabnikov in zbrane informacije o vedenju potrošnikov na spletu;

67. poudarja, da bodo brez skupnega pristopa Unije k obravnavanju obdavčitve digitalnega gospodarstva države članice sprejele – in so že sprejele – enostranske rešitve, ki bodo ustvarile regulativno arbitražo in razdrobljenost enotnega trga ter bi lahko postale breme za podjetja, ki poslujejo čezmejno, in za davčne organe;

68. je seznanjen z vodilno vlogo Komisije in nekaterih držav članic v svetovni razpravi o obdavčitvi digitalnega gospodarstva; spodbuja države članice, naj nadaljujejo proaktivno delo na ravni OECD in OZN, zlasti s procesom, uvedenem s političnim sporočilom v okviru vključujočega okvira za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička[51]; vendar opozarja, da EU ne bi smela čakati na svetovno rešitev, temveč mora nemudoma ukrepati;

69. pozdravlja sveženj ukrepov za digitalno obdavčenje, ki ga je Komisija sprejela 21. marca 2018; obžaluje pomanjkanje napredka Sveta[52] in njegovo nezmožnost, da doseže dogovor o tem svežnju Komisije; je zaskrbljen, ker Svet namesto tega obravnava predlog, ki je po področju uporabe precej manj ambiciozen kot prvotni predlog in naknadno stališče Parlamenta, sprejeto 13. decembra 2018[53]; poziva Svet, naj hitro sprejme te predloge;

70. poudarja, da je dogovor o tem, kaj je stalna digitalna poslovna enota, ki je edini dogovor, dosežen doslej, korak v pravo smer, vendar ne rešuje vprašanja določitve davčne osnove;

71. poziva države članice, ki so pripravljene razmisliti o uvedbi digitalnega davka, naj to storijo v okviru okrepljenega sodelovanja, če Svet ne bo zmogel doseči dogovora o davku na digitalne storitve;

72. priznava, da je predlagana „začasna rešitev“ nepopolna; meni, da bo pripomogla k iskanju boljše rešitve na svetovni ravni in deloma zagotovila enake konkurenčne pogoje na lokalnih trgih; poziva države članice EU, naj čim prej razpravljajo o dolgoročni rešitvi glede obdavčenja digitalnega gospodarstva (v zvezi s pomembno digitalno prisotnostjo), jo sprejmejo in začnejo izvajati, da bo EU še naprej določala smer razvoja na svetovni ravni; poudarja, da bi bilo treba dolgoročno rešitev, ki jo predlaga Komisija, uporabiti kot podlago za nadaljnje delo na mednarodni ravni;

73. ugotavlja, da državljani EU močno zahtevajo davek na digitalne storitve; opozarja, da je iz raziskav razvidno, da 80 % državljanov iz Nemčije, Francije, Avstrije, Nizozemske, Švedske in Danske podpira davek na digitalne storitve in meni, da bi EU morala imeti vodilno vlogo pri mednarodnih prizadevanjih; poleg tega poudarja, da se večina državljanov, ki so sodelovali v raziskavi, zavzema za široko področje uporabe davka na digitalne storitve[54];

74. poziva države članice, naj zagotovijo, da davek na digitalne storitve ostane začasen ukrep, in sicer z vključitvijo samoderogacijske klavzule v predlog direktive Sveta z dne 21. marca 2018 o skupnem sistemu davka na digitalne storitve za prihodke od opravljanja nekaterih digitalnih storitev[55] (COM(2018)0148) in s pospešitvijo razprave o pomembni digitalni prisotnosti;

2.2.4.  Učinkovito obdavčevanje

75. je seznanjen, da so se na ravni EU nominalne stopnje davka od dohodkov pravnih oseb znižale s povprečnih 32 % leta 2000 na 21,9 % leta 2018[56], kar predstavlja 32-odstotno zmanjšanje; je zaskrbljen zaradi posledic te konkurence na vzdržnost davčnih sistemov in morebitnih učinkov prelivanja na druge države; ugotavlja, da se prvi projekt preprečevanja erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička pod vodstvom G20/OECD ni dotaknil tega pojava; pozdravlja napoved v okviru vključujočega okvira za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička, da se do leta 2020 „brez poseganja“ razišče pravice do obdavčitve, ki bi okrepile zmožnost jurisdikcij za obdavčitev dobičkov, v primeru, da druga jurisdikcija s pravico do obdavčitve uveljavlja nizko dejansko davčno stopnjo na ta dobiček[57], kar pomeni minimalno efektivno obdavčitev; ugotavlja, da, kot je bilo povedano v okviru vključujočega okvira za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička, trenutna prizadevanja pod vodstvom OECD ne spreminjajo dejstva, da države ali jurisdikcije še vedno same prosto določajo svoje davčne stopnje ali odločajo, da sploh nimajo sistema obdavčitve dohodkov pravnih oseb[58];

76. pozdravlja nov globalni standard OECD o dejavniku pomenljivih dejavnosti za davčne jurisdikcije z nominalno davčno stopnjo ali brez nje[59], ki v veliki meri temelji na delu EU v zvezi s postopkom uvrščanja na seznam EU (pravično merilo 2.2. na seznamu EU);

77. ugotavlja, da so razlike med dejanskimi davčnimi stopnjami družb, ki pogosto temeljijo na napovedih za davke[60], in dejanskimi davki, ki jih plačujejo velika multinacionalna podjetja; je seznanjen, da tradicionalni sektorji povprečno plačujejo dejansko stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb v višini 23 %, digitalni sektor pa približno 9,5 %[61];

78. je seznanjen z različnimi metodologijami za ocenjevanje dejanskih davčnih stopenj, ki ne omogočajo zanesljive primerjave dejanskih davčnih stopenj v EU in po svetu; ugotavlja, da se nekatere ocene dejanskih davčnih stopenj v EU razlikujejo od 2,2 % do 30 %[62]; poziva Komisijo, naj oblikuje lastno metodologijo in redno objavlja dejanske davčne stopnje v državah članicah;

79. poziva Komisijo, naj oceni pojav znižanja nominalnih davčnih stopenj in njihovega učinka na dejanske davčne stopnje v EU ter naj predlaga pravna sredstva, tako znotraj EU kot v odnosu do tretjih držav, kot je ustrezno, vključno s strogimi pravili o preprečevanju zlorab, obrambnimi ukrepi, kot so strožja pravila o nadzorovanih tujih družbah, in priporočili za spremembo davčnih sporazumov;

80. poziva države članice, naj posodobijo mandat Skupine za kodeks ravnanja, da se preuči koncept minimalne efektivne obdavčitve dobičkov podjetij, da bi spremljali delo OECD na področju davčnih izzivov digitalizacije gospodarstva;

81. je seznanjen z izjavo francoskega finančnega ministra na seji odbora TAX3 dne 23. oktobra 2018 o tem, da je treba razpravljati o konceptu minimalne obdavčitve; pozdravlja pripravljenost Francije, da razpravo o minimalni obdavčitvi kot eno od prednostnih nalog vključi v svoje predsedovanje skupini G7 leta 2019;

2.3. Upravno sodelovanje na področju neposrednih davkov

82. poudarja, da je bila direktiva o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja (DAC) od junija 2014 štirikrat spremenjena;

83. poziva Komisijo, naj oceni in predstavi predloge za odpravo vrzeli v DAC2, zlasti tako, da v področje uporabe direktive vključi materialno premoženje in kriptovalute, določi sankcije za neizpolnjevanje obveznosti ali napačno poročanje finančnih institucij ter z vključitvijo več vrst finančnih institucij in vrst računov, o katerih se trenutno ne poroča, kot so pokojninski skladi;

84. ponovno poziva k razširitvi področja uporabe v zvezi z izmenjavo davčnih stališč in dostopa Komisije ter večji usklajenosti praks različnih nacionalnih davčnih organov na področju izdajanja davčnih stališč;

85. poziva Komisijo, naj v zvezi s tem hitro objavi prvo oceno DAC3, pri čemer naj obravnava zlasti število izmenjav stališč in primerov, ko so nacionalne davčne uprave dostopale do informacij drugih držav članic; poziva, naj se v oceni obravnava tudi učinek razkritja ključnih informacij v zvezi z davčnimi stališči (število stališč, imena upravičencev, dejanska davčna stopnja, ki izhaja iz posameznega stališča); poziva države članice, naj objavijo nacionalna davčna stališča;

86. obžaluje dejstvo, da komisar, pristojen za obdavčevanje, ne priznava potrebe, da bi razširili obstoječi sistem za izmenjavo informacij med nacionalnimi davčnimi organi;

87. poleg tega ponovno poziva, naj se zagotovi sočasen davčni nadzor nad osebami s skupnimi ali dopolnilnimi interesi (vključno z nadrejenimi in podrejenimi družbami) ter naj se z obveznostjo odgovarjanja na skupinske zahteve v zvezi z davčnimi vprašanji okrepi davčno sodelovanje med državami članicami; opozarja, da pravica do molka v razmerju do davčnih organov ne velja pri preprosti upravni preiskavi in da je sodelovanje obvezno[63];

88. meni, da bi morali biti usklajeni inšpekcijski pregledi na kraju samem del evropskega okvira sodelovanja med davčnimi upravami;

89. poudarja, da izmenjava in obdelava informacij ter izmenjava najboljše prakse med davčnimi organi prispevajo k učinkovitejšemu pobiranju davkov; poziva države članice, naj dajo prednost izmenjavi najboljše prakse med davčnimi organi, zlasti v zvezi z digitalizacijo davčnih uprav;

90. poziva Komisijo in države članice, naj uskladijo postopke za digitalni sistem vložitve davčne napovedi, da bi spodbudile čezmejne dejavnosti in zmanjšale upravna bremena;

91. poziva Komisijo, naj hitro oceni izvajanje DAC4 in za vsako državo posebej ugotovi, ali imajo nacionalne davčne uprave dejanski dostop do informacij druge države članice; od Komisije zahteva, naj za vsako državo posebej ugotovi, v kakšnem obsegu je DAC4 skladna z ukrepom 13 akcijskega načrta G20 za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička o izmenjavi informacij;

92. pozdravlja avtomatično izmenjavo informacij o finančnih računih na podlagi globalnega standarda, ki ga je oblikoval OECD, z Andoro, Lihtenštajnom, Monakom, San Marinom in Švico; poziva Komisijo in države članice, naj nadgradijo določbe Pogodbe, da bodo skladne s spremenjeno direktivo o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja (DAC);

93. poleg tega poudarja prispevek, zagotovljen na podlagi programa Fiscalis 2020, katerega cilj je izboljšati sodelovanje med sodelujočimi državami, njihovimi davčnimi organi in njihovimi uradniki; poudarja dodano vrednost skupnih ukrepov na tem področju ter vlogo morebitnih programov pri razvoju in upravljanju pomembnih vseevropskih informacijskih sistemov;

94. opozarja države članice na vse njihove obveznosti iz Pogodbe[64], zlasti da lojalno, odkrito in hitro sodelujejo; zato v zvezi s čezmejnimi primeri in zlasti tako imenovano afero Cum Ex poziva, naj vsi nacionalni davčni organi držav članic določijo enotne kontaktne točke v skladu s sistemom enotnih kontaktnih točk skupne mednarodne projektne skupine za izmenjavo obveščevalnih podatkov in sodelovanje v okviru OECD[65], da bi olajšali in poglobili sodelovanje na področju boja proti davčnim goljufijam, davčni utaji in agresivnemu davčnemu načrtovanju; poziva Komisijo, naj olajša in uskladi sodelovanje med enotnimi kontaktnimi točkami držav članic;

95. priporoča, da morajo organi držav članic, ki jih organi drugih držav članic obvestijo o morebitnih kršitvah prava, izdati uradno obvestilo o prejemu in se po potrebi pravočasno konkretno odzvati na ukrepe, sprejete v zvezi z navedenim obvestilom;

2.4. Trgovalna praksa Cum Ex (dividendna arbitraža) in izpiranje obveznic

96. je seznanjen, da so transakcije Cum Ex globalni problem in da so poznane že od 90. let prejšnjega stoletja, tudi v Evropi, vendar se proti njim še ni usklajeno ukrepalo; obžaluje davčne goljufije, razkrite v tako imenovani aferi Cum Ex, ki je privedla do javne objave izgub davčnih prihodkov držav članic, ki so po ocenah nekaterih medijev znašale kar 55,2 milijarde EUR; poudarja, da konzorcij evropskih novinarjev opredeljuje Nemčijo, Dansko, Španijo, Italijo in Francijo kot domnevno glavne ciljne trge za trgovalne prakse Cum Ex, tem državam pa sledijo Belgija, Finska, Poljska, Nizozemska, Avstrija in Češka republika;

97. poudarja, da lahko zapletenost davčnih sistemov privede do pravnih vrzeli, ki olajšujejo sisteme davčnih goljufij, kot je Cum Ex;

98. ugotavlja, da je do sistematičnih goljufij, ki so bile osredotočene na sistema Cum Ex in Cum Cum, deloma prihajalo zato, ker zadevni organi držav članic niso ustrezno nadzirali zahtevkov za povračilo davkov, pa tudi ker nimajo jasnega in popolnega pregleda nad dejanskim lastništvom delnic; poziva države članice, naj vsem zadevnim organom zagotovijo dostop do vseh popolnih in posodobljenih informacij o lastništvu delnic; poziva Komisijo, naj oceni, ali je v zvezi s tem potrebno ukrepanje EU, in predloži zakonodajni predlog, če je iz ocene razvidna potreba po takšnem ukrepanju;

99. poudarja, da razkritja kažejo na morebitne pomanjkljivosti v nacionalnih davčnih zakonodajah ter sedanjih sistemih za izmenjavo informacij in sodelovanje med organi držav članic; poziva države članice, naj učinkovito uporabljajo vse komunikacijske kanale, nacionalne podatke in podatke iz okrepljenega okvira za izmenjavo informacij;

100. poudarja, da bi bilo treba čezmejne vidike afere Cum Ex obravnavati večstransko; opozarja, da bi se z uvedbo novih dvostranskih sporazumov o izmenjavi informacij in dvostranskih mehanizmov za sodelovanje med posameznimi državami članicami dodatno zapletla že zdaj zapletena mreža mednarodnih pravil, ustvarile nove vrzeli in prispevalo k nepreglednosti;

101. poziva vse države članice, naj temeljito raziščejo in proučijo prakse izplačevanja dividend v svojih jurisdikcijah, da bi v svojih davčnih zakonodajah odkrile vrzeli, ki davčnim goljufom in tistim, ki se izogibajo plačilu davkov, ponujajo priložnost za izkoriščanje, poleg tega pa naj preučijo morebitno čezmejno razsežnost teh praks in odpravijo vse te škodljive davčne prakse; poziva države članice, naj si v zvezi s tem izmenjujejo dobro prakso;

102. poziva države članice in njihove urade za nadzor finančnih storitev, naj ocenijo potrebo po izključni prepovedi finančnih praks, ki se izvajajo iz davčnih razlogov, kot je dividendna arbitraža ali trgovalne prakse Cum Ex in podobni sistemi, če izdajatelj ne predloži dokazov o nasprotnem, in sicer da imajo te finančne prakse bistven gospodarski pomen, ki ni neupravičeno povračilo davka in/ali izogibanje davkom; poziva zakonodajalce EU, naj ocenijo možnost izvajanja tega ukrepa na ravni EU;

103. poziva Komisijo, naj začne takoj pripravljati predlog o evropski finančni policiji znotraj Europola z lastnimi preiskovalnimi zmogljivostmi, pa tudi o evropskem okviru za čezmejne davčne preiskave in druga čezmejna finančna kazniva dejanja;

104. ugotavlja, da afera Cum Ex kaže, da je nujno treba izboljšati sodelovanje med davčnimi organi držav članic EU, zlasti v zvezi z izmenjavo informacij; zato poziva države članice, naj okrepijo sodelovanje na področju odkrivanja, preprečevanja, preiskovanja in preganjanja sistemov davčnih goljufij in davčne utaje, kot sta sistema Cum Ex in, kjer je primerno, Cum Cum, vključno z izmenjavo dobre prakse, in podprejo rešitve na ravni EU, kadar je to upravičeno;

2.5. Preglednost na področju davka od dohodkov pravnih oseb

105. pozdravlja sprejetje direktive DAC4, v kateri je v skladu s standardom iz ukrepa 13 akcijskega načrta za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička določena predložitev poročila po državah davčnim organom;

106. opozarja, da je javno poročanje po državah eden od ključnih ukrepov za zagotavljanje večje preglednosti davčnih podatkov podjetij; poudarja, da je bil predlog nekaterih podjetij in podružnic o javnem poročanju po državah sozakonodajalcema predložen takoj po škandalu s panamskimi dokumenti 12. aprila 2016 ter da je Parlament svoje stališče o tem sprejel 4. julija 2017[66]; opozarja, da je Parlament pozval k razširitvi področja uporabe poročanja in varovanja poslovno občutljivih informacij, pri čemer je ustrezno upošteval konkurenčnost podjetij EU;

107. obžaluje, da Svet od leta 2016 ni pokazal napredka in sodelovanja; poziva Svet, naj si prizadeva za hiter napredek in začne pogajanja s Parlamentom;

108. opozarja, da je javni nadzor koristen za raziskovalce[67], preiskovalne novinarje, vlagatelje in druge deležnike, da ustrezno ocenijo tveganja, obveznosti in priložnosti za spodbujanje pravičnega podjetništva; opozarja, da podobne določbe že obstajajo za bančni sektor, in sicer v členu 89 Direktive 2013/36/EU (CDR IV)[68], ter za ekstraktivno industrijo in industrijo izkoriščanja gozdov v Direktivi 2013/34/EU[69]; ugotavlja, da nekateri zasebni deležniki v okviru svoje politike družbene odgovornosti podjetij prostovoljno razvijajo nova orodja za poročanje, ki povečujejo davčno preglednost, kot je standard organizacije Global Reporting Initiative z naslovom „Disclosure on tax and payments to governments“ (Razkrivanje informacij o davkih in plačilih vladam);

109. opozarja, da je treba ukrepe o preglednosti davka od dohodkov pravnih oseb obravnavati kot povezane s členom 50(1) PDEU o svobodi ustanavljanja, zato je navedeni člen ustrezna pravna podlaga za predlog o javnem poročanju po državah, kot je bilo ugotovljeno v oceni učinka Komisije, ki je bila objavljena 12. aprila 2016 (COM (2016) 0198);

110. ugotavlja, da je glede na omejeno zmogljivost držav v razvoju, da izpolnjujejo zahteve s pomočjo sedanjih postopkov izmenjave informacij, preglednost še posebej pomembna, saj bi olajšala dostop njihovih davčnih uprav do informacij;

2.6. Pravila o državni pomoči

111. opozarja, da neposredna obdavčitev ustvarjenega dohodka spada na področje uporabe državne pomoči[70], kadar fiskalni ukrepi razlikujejo med davkoplačevalci, v nasprotju s fiskalnimi ukrepi splošne narave, ki se brez razlikovanja uporabljajo za vsa podjetja;

112. poziva Komisijo in zlasti Generalni direktorat za konkurenco, naj oceni možne ukrepe za odvrnitev držav članic od dodeljevanja državne pomoči v obliki davčne ugodnosti;

113. pozdravlja nov proaktiven in odprt pristop Komisije k preiskavam nezakonite državne pomoči v sedanjem mandatu, ki je Komisiji omogočil, da je zaključila več odmevnih primerov;

114. pozdravlja dejstvo, da Komisija od leta 2014 preiskuje prakse držav članic na področju izdajanja davčnih stališč, spremlja domnevne ugodne davčne obravnave nekaterih podjetij in je sprožila devet uradnih preiskav, od katerih se jih je šest končalo z ugotovitvijo, da je davčno stališče pomenilo nezakonito državno pomoč[71]; ugotavlja, da se je ena preiskava končala z ugotovitvijo, da dvojna neobdavčitev nekaterih dobičkov ni pomenila državne pomoči[72], dve pa še potekata[73];

115. ugotavlja, da kljub ugotovitvi Komisije, da je podjetje Mc Donald’s izkoristilo dvojno neobdavčitev nekaterih svojih dobičkov v EU, v okviru pravil EU o državni pomoči ni bilo mogoče izdati sklepa, saj je Komisija zaključila, da dvojna neobdavčitev izhaja iz neskladja med davčnima zakonodajama v Luksemburgu in ZDA ter konvencijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja med Luksemburgom in ZDA[74]; pozdravlja sporočilo Luksemburga, da bo revidiral svoje konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja, da se uskladi z mednarodnim davčnim pravom;

116. je zaskrbljen zaradi obsega neplačanih davkov za vse države članice v daljših časovnih obdobjih[75]; opozarja, da je cilj izterjave nezakonite pomoči povrniti razmere v prejšnje stanje in da morajo točen znesek pomoči, ki ga je treba povrniti, izračunati nacionalni organi; poziva Komisijo, naj oceni in uvede uspešne protiukrepe, vključno s sankcijami, da se državam članicam pomaga, da se izognejo ponujanju selektivne ugodne davčne obravnave v obliki državne pomoči, ki ni v skladu s pravili EU;

117. ponovno poziva Komisijo k sprejetju smernic, s katerimi se bo pojasnilo, kaj šteje za državno pomoč, povezano z davki, in kakšno je „ustrezno“ določanje transfernih cen; poziva jo tudi, naj odpravi pravne negotovosti za davkoplačevalce in davčne uprave, ki izpolnjujejo zahteve, in zagotovi celostni okvir za davčne prakse držav članic;

2.7. Slamnate družbe

118. ugotavlja, da ni enotne opredelitve slamnatih podjetij, tj. podjetij, ki so v neki jurisdikciji registrirane le zaradi izogibanja davkom ali davčne utaje in v njej niso pomembno gospodarsko prisotne; vendar poudarja, da so lahko preprosta merila, kot je dejanska gospodarska dejavnost ali fizična prisotnost osebja, ki dela za podjetje, orodja za identifikacijo teh slamnatih podjetij in boj proti njihovemu širjenju; ponovno poziva k oblikovanju jasne opredelitve;

119. poudarja, da bi morale države članice v skladu s stališčem Parlamenta o medinstitucionalnih pogajanjih o spremembi direktive glede čezmejnih preoblikovanj, združitev in delitev[76] zagotoviti, da čezmejna preoblikovanja ustrezajo dejanskemu prizadevanju za resnično gospodarsko dejavnost, tudi v digitalnem sektorju, da bi se izognili ustanavljanju slamnatih družb;

120. poziva države članice, naj pred izvršitvijo čezmejnih preoblikovanj, združitev ali delitev zahtevajo, da ustrezni organi izmenjajo sklop finančnih informacij;

121. poziva, naj se davčnim organom razkrijejo resnični lastniki;

122. poudarja nacionalne ukrepe, ki izrecno prepovedujejo poslovne odnose s slamnatimi podjetji; zlasti izpostavlja latvijsko zakonodajo, v kateri je slamnato podjetje opredeljeno kot subjekt brez dejanske gospodarske dejavnosti in dokumentarnih dokazil o nasprotnem, ki je registriran v jurisdikciji, v kateri podjetja niso dolžna predložiti računovodskih izkazov, in/ali v državi svojega sedeža nima poslovne enote; vendar ugotavlja, da v skladu s pravom EU prepovedi ustanavljanja slamnatih podjetij v Latviji ni mogoče uporabiti za prepoved teh podjetij, ki so rezidenti drugih držav članic EU, saj bi se to štelo za diskriminatorno[77]; poziva Komisijo, naj predlaga spremembe veljavne zakonodaje EU, ki bi omogočile prepoved slamnatih podjetij, tudi če so rezidenti držav članic EU;

123. poudarja, da je visoko raven vhodnih in izhodnih neposrednih tujih naložb kot odstotek BDP v sedmih državah članicah (Belgija, Ciper, Madžarska, Irska, Luksemburg, Malta in Nizozemska) mogoče le delno pojasniti z dejanskimi gospodarskimi dejavnostmi, ki se izvajajo v teh državah članicah[78];

124. poudarja velik delež neposrednih tujih naložb v več državah članicah, zlasti v Luksemburgu, na Malti, Cipru, Nizozemskem in Irskem[79]; ugotavlja, da takšne neposredne tuje naložbe običajno hranijo subjekti za posebne namene, ki pogosto izkoriščajo vrzeli; poziva Komisijo, naj oceni vlogo subjektov za posebne namene, ki hranijo neposredne tuje naložbe;

125. ugotavlja, da so gospodarski kazalniki, kot so neobičajno visoka raven neposrednih tujih naložb in neposredne tuje naložbe, ki jih hranijo subjekti za posebne namene, vključeni med kazalnike agresivnega davčnega načrtovanja[80];

126. ugotavlja, da pravila o preprečevanju zlorab (umetne ureditve) iz direktive proti izogibanju davkom (ATAD) vključujejo slamnata podjetja, medtem ko bi skupna osnova za davek od dohodkov pravnih oseb in skupna konsolidirana osnova za davek od dohodkov pravnih oseb zagotovili, da se dohodki pripišejo kraju, kjer se dejansko izvaja gospodarska dejavnost;

127. poziva Komisijo in države članice, naj vzpostavijo usklajene, zavezujoče in izvršljive zahteve glede izvajanja pomenljive gospodarske dejavnosti in preverjanja odhodkov;

128. poziva Komisijo, naj v dveh letih izvede preverjanja ustreznosti medsebojno povezanih zakonodajnih in političnih pobud, usmerjenih v obravnavanje uporabe slamnatih podjetij v okviru davčnih goljufij, davčne utaje, agresivnega davčnega načrtovanja in pranja denarja;

3. DDV

129. poudarja, da je treba harmonizirati pravila o DDV na ravni EU v obsegu, ki je potreben za zagotavljanje vzpostavitve in delovanja notranjega trga ter preprečevanje izkrivljanja konkurence[81];

130. poudarja, da je DDV pomemben vir davčnega prihodka za nacionalne proračune; ugotavlja, da so leta 2016 prihodki iz DDV v 28 državah članicah EU znašali 1 044 milijard EUR, kar je 18 % skupnih prihodkov od davkov v državah članicah; ugotavlja, da je letni proračun EU za leto 2017 znašal 157 milijard EUR;

131. obžaluje pa, da se vsako leto zaradi goljufij izgubijo veliki zneski pričakovanih prihodkov iz DDV; poudarja, da je v skladu s statističnimi podatki Komisije vrzel pri pobiranju DDV (razlika med pričakovanimi prihodki iz DDV in dejansko pobranim DDV, na podlagi česar je bila ocenjena izguba DDV ne le zaradi goljufij, temveč tudi zaradi stečaja, napačnega izračuna in izogibanja plačevanju davka) v EU v letu 2016 znašala 147 milijard EUR, kar predstavlja več kot 12 % skupnega pričakovanega prihodka iz DDV[82], čeprav je stanje v več državah članicah veliko slabše, saj je vrzel blizu ali celo nad 20 %, kar kaže na veliko razliko med državami članicami pri obravnavanju vrzeli pri pobiranju DDV;

132. ugotavlja, da se po ocenah Komisije zaradi čezmejnih goljufij na področju DDV letno izgubi okoli 50 milijard EUR ali 100 EUR na državljana EU[83]; po ocenah Europola je za približno 60 milijard EUR goljufij na področju DDV povezanih z organiziranim kriminalom in financiranjem terorizma; je seznanjen z večjo harmonizacijo in poenostavitvijo sistemov DDV v EU, čeprav sodelovanje med državami članicami še ni zadostno in tudi ne učinkovito; poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo sodelovanje za učinkovitejši boj proti goljufijam na področju DDV; poziva naslednjo Komisijo, naj da prednost uvedbi in izvajanju dokončne ureditve DDV, da bi jo izboljšali;

133. poziva k zanesljivim statističnim podatkom za oceno vrzeli pri pobiranju DDV in poudarja, da je potreben skupen pristop k zbiranju in izmenjavi podatkov; poziva Komisijo, naj zagotovi zbiranje in redno objavljanje harmoniziranih statističnih podatkov v državah članicah;

134. poudarja, da so goljufi zlorabili značilnost sedanje (prehodne) ureditve DDV, ki v EU omogoča uporabo odstopanja za oskrbo v EU in izvoz, zlasti z goljufijo z davčnim vrtiljakom na področju DDV ali goljufijo z neobstoječim trgovcem znotraj Unije;

135. ugotavlja, da imajo po navedbah Komisije podjetja, ki poslujejo čezmejno, 11 % višje stroške izpolnjevanja obveznosti v primerjavi s podjetji, ki poslujejo le na domačem trgu; ugotavlja, da zlasti mala in srednja podjetja trpijo zaradi nesorazmernih stroškov izpolnjevanja obveznosti v zvezi z DDV, kar je eden od razlogov za to, da so previdna pri izkoriščanju prednosti enotnega trga; poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo rešitve za zmanjšanje stroškov skladnosti s predpisi o DDV, povezanih s čezmejno trgovino;

3.1. Posodobitev okvira DDV

136. zato pozdravlja akcijski načrt Komisije za DDV z dne 6. aprila 2016 za reformo okvira DDV in 13 zakonodajnih predlogov, ki jih je Komisija sprejela od decembra 2016 in obravnavajo premik k dokončni ureditvi DDV, odpravljajo ovire DDV za elektronsko trgovanje, pregledujejo ureditev DDV za mala in srednja podjetja, posodabljajo politiko glede stopnje DDV in odpravljajo vrzel pri pobiranju DDV;

137. pozdravlja dejstvo, da je bil leta 2015 uveden mini sistem „vse na enem mestu“ za telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja in elektronske storitve kot prostovoljni sistem za registracijo, prijavo in plačilo DDV; pozdravlja razširitev tega sistema na drugo zagotavljanje blaga in storitev končnim potrošnikom od 1. januarja 2021;

138. ugotavlja, da naj bi po ocenah Komisije reforma za posodobitev DDV upravne postopke skrajšala za 95 %, s čimer bi se prihranila milijarda EUR;

139. zlasti pozdravlja dejstvo, da je Svet 5. decembra 2017 sprejel nova pravila, na podlagi katerih spletna podjetja lažje izpolnjujejo obveznosti DDV; zlasti pozdravlja dejstvo, da je Svet upošteval mnenje Parlamenta v zvezi z vzpostavitvijo obveznosti spletnih platform za pobiranje DDV na prodajo blaga na daljavo, ki jo omogočajo; meni, da bo ta ukrep zagotovil enake konkurenčne pogoje s podjetji zunaj EU, saj veliko blaga, ki se uvaža za prodajo na daljavo, v EU vstopi brez plačila DDV; poziva države članice, naj do leta 2021 začnejo pravilno izvajati nova pravila;

140. pozdravlja predloge za dokončni sistem DDV, sprejete 4. oktobra 2017[84] in 24. maja 2018[85]; zlasti pozdravlja predlog Komisije, da bi se načelo namembne države uporabljalo za obdavčevanje, kar pomeni, da bi se DDV plačeval v davčnemu organu države članice končnega potrošnika po stopnji, ki velja v tej državi;

141. zlasti pozdravlja napredek v zvezi z dokončno ureditvijo DDV, ki ga je Svet dosegel s sprejetjem hitrih rešitev[86] 4. oktobra 2018; vendar je zaskrbljen, da v skladu s stališčem Parlamenta[87] glede predloga o certificiranem davčnem zavezancu[88], kot ga je izrazil v svojem mnenju z dne 3. oktobra 2018[89], ni bilo sprejetih zaščitnih ukrepov v zvezi z njegovimi vidiki, občutljivimi za goljufije; močno obžaluje, da je Svet odločitev o uvedbi statusa certificiranega davčnega zavezanca odložil do sprejetja dokončne ureditve DDV;

142. poziva Svet, naj zagotovi, da je status certificiranega davčnega zavezanca skladen s statusom pooblaščenega gospodarskega subjekta, ki ga podeljujejo carinski organi;

143. poziva k minimalnemu in preglednemu usklajevanju na ravni EU v zvezi z opredelitvijo statusa certificiranega davčnega zavezanca, vključno z redno oceno, kako države članice podeljujejo ta status, ki jo izvaja Komisija; poziva k izmenjavi informacij med davčnimi organi držav članic o zavrnitvah podelitve statusa certificiranega davčnega zavezanca nekaterim podjetjem, da bi povečali skladnost in skupne standarde;

144. poleg tega pozdravlja revizijo posebnih shem za mala in srednja podjetja[90], ki je ključnega pomena za zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev, saj so sistemi oprostitve plačila DDV zdaj na voljo le domačim akterjem, in lahko prispeva k znižanju stroškov izpolnjevanja obveznosti teh podjetij v zvezi z DDV; poziva Svet, naj upošteva mnenje Parlamenta z dne 11. septembra 2018[91], zlasti v zvezi z nadaljnjo upravno poenostavitvijo za mala in srednja podjetja; zato poziva Komisijo, naj vzpostavi spletni portal, prek katerega se morajo mala in srednja podjetja registrirati, če želijo uporabiti odstopanje v drugi državi članici, ter enotno kontaktno točko, prek katere lahko mala podjetja vložijo obračune DDV za različne države članice, v katerih poslujejo;

145. je seznanjen s sprejetjem predloga Komisije o splošnem mehanizmu obrnjene davčne obveznosti[92], ki bo omogočil začasna odstopanja od običajnih pravil o DDV, da bi bolje preprečevali zlasti goljufije z davčnim vrtiljakom v državah članicah, ki jih tovrstne goljufije najpogosteje prizadenejo; poziva Komisijo, naj skrbno spremlja uporabo ter morebitna tveganja in koristi te nove zakonodaje; vztraja pa, da splošni mehanizem obrnjene davčne obveznosti nikakor ne bi smel odložiti hitrega začetka izvajanja dokončnega sistema DDV;

146. ugotavlja, da lahko razširitev elektronskega poslovanja pogosto pomeni izziv za davčne organe, na primer zaradi odsotnosti davčne identifikacije prodajalca v EU in prijavljanja DDV, ki je precej nižji od realne vrednosti prijavljenih transakcij; zato pozdravlja duh predlaganih izvedbenih pravilv zvezi s prodajo blaga na daljavo, ki jih je Evropska komisija sprejela 11. decembra 2018 (COM(2018)0819 in COM(2018)0821) in v skladu s katerimi bodo spletne platforme od leta 2021 odgovorne za zagotavljanje pobiranja DDV od prodaje blaga, ki ga podjetja iz držav zunaj EU prodajajo potrošnikom v EU prek njihovih platform;

147. poziva Komisijo in države članice, naj spremljajo transakcije elektronskega trgovanja s trgovci s sedežem zunaj EU, ki ne prijavljajo DDV (na primer z nepravilno uporabo pravilnika o vzorcu) ali namenoma zmanjšajo vrednost, da bi se izognili plačilu DDV ali ga zmanjšali; meni, da takšne prakse ogrožajo celovitost in nemoteno delovanje notranjega trga EU; poziva Komisijo, naj pripravi zakonodajne predloge, če meni, da je to ustrezno in potrebno;

3.2. Vrzel pri pobiranju DDV ter boj proti goljufijam in upravno sodelovanje na področju DDV

148. znova poziva k obravnavi dejavnikom, ki prispevajo k davčni vrzeli, kot je DDV;

149. pozdravlja, da je Komisija 8. marca 2018 sprožila postopke za ugotavljanje kršitev proti Cipru, Grčiji in Malti, 8. novembra 2018 pa proti Italiji in otoku Man, zaradi praks zlorabe v zvezi z DDV glede nakupa jaht in letal, da bi zagotovila, da prenehajo ponujati domnevno nezakonite ugodne davčne obravnave za zasebne jahte in letala, saj to izkrivlja konkurenco v pomorskem in letalskem sektorju;

150. pozdravlja spremembe Uredbe (EU) št. 904/2010 glede ukrepov za okrepitev upravnega sodelovanja na področju davka na dodano vrednost; pozdravlja obiske za spremljanje v 10 državah članicah, ki jih je Komisija opravila leta 2017, zlasti naknadno priporočilo, naj se izboljša zanesljivost sistema izmenjave podatkov s področja DDV (sistem VIES);

151. ugotavlja, da je Komisija pred kratkim predlagala dodatna nadzorna orodja in večjo vlogo Eurofisca ter mehanizme za tesnejše sodelovanje med carinskimi in davčnimi upravami; poziva vse države članice, naj dejavneje sodelujejo v sistemu analize transakcijskih mrež v okviru Eurofisca;

152. meni, da mora biti sodelovanje vseh držav članic v Eurofiscu obvezno in pogoj za prejemanje sredstev EU; ponavlja osredotočenost Evropskega računskega sodišča na vračanje DDV pri kohezijskih izdatkih[93] in na program EU za boj proti goljufijam[94];

153. poziva Komisijo, naj preuči možnosti, da bi države članice v realnem času zbirale in posredovale podatke o DDV pri transakcijah, saj bi se tako povečala učinkovitost Eurofisca in omogočil nadaljnji razvoj novih strategij za boj proti goljufijam na področju DDV; poziva vse ustrezne organe, naj uporabijo različne statistične tehnologije in tehnologije podatkovnega rudarjenja za opredeljevanje anomalij, sumljivih odnosov in vzorcev, kar bi davčnim agencijam omogočilo boljše proaktivno, usmerjeno in stroškovno učinkovito obravnavanje različnih neskladij;

154. pozdravlja sprejetje direktive o zaščiti finančnih interesov[95], ki pojasnjuje vprašanja čezmejnega sodelovanja in vzajemne pravne pomoči med državami članicami, Eurojustom, Evropskim javnim tožilstvom (EJT), Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF) in Komisijo pri boju proti goljufijam na področju DDV; poziva Evropsko javno tožilstvo, OLAF, Eurofisc, Europol in Eurojust k tesnemu sodelovanju, da bi usklajevali svoja prizadevanja v boju proti goljufijam na področju DDV ter opredelili nove goljufive prakse in se jim prilagodili;

155. vendar poudarja, da morajo upravni in sodni organi ter organi kazenskega pregona znotraj EU bolje sodelovati, kot so strokovnjaki poudarili na predstavitvi 28. junija 2018 in v študiji, ki jo je naročil odbor TAX3;

156. pozdravlja sporočilo Komisije o razširitvi pristojnosti Evropskega javnega tožilstva na čezmejna teroristična kazniva dejanja; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bo Evropsko javno tožilstvo čim prej začelo delovati, najpozneje pa do leta 2022, pri čemer naj se zagotovi tesno sodelovanje z obstoječimi institucijami, organi, agencijami in uradi Unije, zadolženimi za zaščito finančnih interesov Unije; poziva, naj se izrečejo eksemplarične, odvračilne in sorazmerne sankcije; meni, da bi bilo treba vse, ki sodelujejo pri organiziranih shemah goljufanja na področju DDV, strogo kaznovati, da bi preprečili dojemanje nekaznovanosti;

157. meni, da je eden glavnih razlogov za goljufivo ravnanje na področju DDV denarni dobiček, ki ga lahko dobi goljuf; zato poziva Komisijo, naj analizira predlog strokovnjakov[96], da bi se čezmejni podatki o transakcijah vnesli v verigo podatkovnih blokov in da bi se namesto papirne valute uporabljale zavarovane digitalne valute, ki se lahko uporabljajo le za plačilo DDV (enonamenske);

158. pozdravlja dejstvo, da je Svet obravnaval goljufije, povezane z uvozom[97]; meni, da bo ustrezna vključitev podatkov carinskih deklaracij v sistem VIES namembnim državam članicam omogočila navzkrižno preverjanje carinskih informacij in informacij o DDV, da bi se zagotovilo plačilo DDV v namembni državi; poziva države članice, naj do 1. januarja 2020 začnejo učinkovito in pravočasno izvajati novo zakonodajo;

159. meni, da upravno sodelovanje med davčnimi in carinskimi organi ni optimalno[98]; poziva države članice, naj Eurofisc pooblastijo za razvoj novih strategij za sledenje blaga v okviru carinskega postopka št. 42, tj. mehanizma, ki uvozniku omogoča oprostitev plačila DDV v primeru, da se bo uvoženo blago sčasoma poslalo poslovni stranki v državi članici, ki ni država članica uvoza;

160. poudarja, kako pomembna je uvedba registra dejanskih lastnikov gospodarskih subjektov iz pete direktive o preprečevanju pranja denarja kot pomembnega orodja za boj proti goljufijam na področju DDV; poziva države članice, naj okrepijo pristojnosti in kvalifikacije policije, davčnih služb, tožilcev in sodnikov, ki se ukvarjajo s tovrstno goljufijo;

161. je zaskrbljen zaradi rezultatov študije[99], ki jo je naročil odbor TAX3, ki kažejo, da bodo predlogi Komisije zmanjšali goljufije pri uvozu, ne bodo pa jih odpravili; ugotavlja, da vprašanje podcenitve in izvrševanja pravil EU na splošno v primeru davčnih zavezancev tretjih držav ne bo rešeno; poziva Komisijo, naj preuči dolgoročne alternativne metode pobiranja za to blago; poudarja, da zanašanje na dobro vero davčnih zavezancev tretjih držav, da bodo pobirali DDV za EU, ni primerna možnost; meni, da ti alternativni modeli pobiranja ne bi smeli biti usmerjeni le v prodajo prek spletnih platform, temveč bi morali zajemati vso prodajo, ki jo opravijo davčni zavezanci tretjih držav, ne glede na poslovni model, ki ga uporabljajo;

162. poziva Komisijo, naj pozorno spremlja posledice uvedbe dokončne ureditve za prihodke iz DDV za države članice; poziva Komisijo, naj resno preuči možnosti nastanka novih tveganj goljufij v dokončni ureditvi DDV, zlasti morebitnega neobstoječega dobavitelja pri čezmejnih transakcijah, ki bi nadomestil vrsto davčnega vrtiljaka z neobstoječo stranko; v zvezi s tem poudarja, da lahko tudi carinski tranzitni sistem zagotovo olajša trgovino znotraj EU; ugotavlja pa, da so mogoče zlorabe, kriminalne združbe pa lahko z izogibanjem plačilu davkov in dajatev povzročijo veliko izgubo za države članice in EU (z izogibanjem plačilu DDV); zato poziva Komisijo, naj spremlja carinski tranzitni sistem in oblikuje predloge, ki temeljijo zlasti na priporočilih urada OLAF, Europola in Eurofisca;

163. meni, da velika večina evropskih državljanov pričakuje jasno evropsko in nacionalno zakonodajo, ki omogoča identifikacijo in sankcioniranje tistih, ki ne plačujejo davkov, ter pravočasno povračilo manjkajočih davkov;

4. Obdavčitev posameznikov

164. poudarja, da fizične osebe svoje svobode gibanja običajno ne uveljavljajo za namene davčnih goljufij, davčnih utaj in agresivnega davčnega načrtovanja; vendar poudarja, da imajo nekatere fizične osebe dovolj veliko davčno osnovo, da sega v več davčnih jurisdikcij;

165. obžaluje, da imajo premožni posamezniki in zelo premožni posamezniki še naprej možnost preusmeriti svoje zaslužke in sredstva ali svoje nakupe prek različnih davčnih jurisdikcij, pri čemer se poslužujejo zapletenih davčnih struktur, vključno z ustanavljanjem podjetij, da si s pomočjo upravljavcev premoženja in drugih posrednikov znatno znižajo obveznost ali se ji izognejo; obžaluje, da so nekatere države članice EU uvedle davčne sisteme, da bi privabile premožne posameznike brez ustvarjanja resnične gospodarske dejavnosti;

166. ugotavlja, da so po vsej EU stopnje obdavčitve od dohodkov od dela običajno višje od stopenj obdavčitve dohodkov od kapitala; ugotavlja, da je prispevek davkov na podlagi premoženja k splošnim prihodkom od davkov na splošno še vedno razmeroma omejen, tj. 4,3 % splošnih prihodkov od davkov v EU[100];

167. z obžalovanjem ugotavlja, da davčne goljufije, davčna utaja in agresivno davčno načrtovanje podjetij prispevajo k preusmerjanju davčne obveznosti na poštene in pravične davkoplačevalce;

168. poziva države članice, naj naložijo odvračilne, učinkovite in sorazmerne kazni za davčne goljufije, davčno utajo in nezakonito agresivno davčno načrtovanje ter zagotovijo izvrševanje teh kazni;

169. obžaluje dejstvo, da so nekatere države članice vzpostavile sumljive davčne ureditve, ki posameznikom, ki postanejo rezidenti za davčne namene, omogočajo pridobitev olajšav pri davku iz dobička, s čimer ogrožajo davčno osnovo drugih držav članic in spodbujajo škodljive politike, ki so diskriminatorne do njihovih lastnih državljanov; ugotavlja, da te ureditve lahko ponujajo koristi, ki jih državljani ne morejo izkoristiti, kot so neobdavčitev tujega imetja in dohodkov, pavšalni davek na tuje dohodke, oprostitev davkov za del dohodkov, zasluženih v državi, in nižja davčna stopnja za pokojnine, ki jo pobere država izvora;

170. želi spomniti, da je Komisija leta 2001 v svojem sporočilu predlagala, da se posebne ureditve za visokousposobljene izseljenske delavce vključijo na seznam škodljivih davčnih praks, ki ga je pripravila Skupina za kodeks ravnanja (glede obdavčitve podjetij)[101], vendar od takrat ni predložila nobenih podatkov o obsegu te težave; poziva Komisijo, naj ponovno oceni to vprašanje in zlasti oceni tveganja dvojnega obdavčevanja in dvojnega neobdavčenja pri teh shemah;

4.1. Programa državljanstvo za naložbe in prebivališče za naložbe

171. je zaskrbljen, da je večina držav članic sprejela programe državljanstva za naložbe ali prebivališča za naložbe[102], ki so splošno znani kot programi zlatih vizumov in potnih listov za vlagatelje, s katerimi se državljanom EU in tretjih držav podeli državljanstvo ali izda dovoljenje za prebivanje v zameno za finančne naložbe;

172. ugotavlja, da naložbe, izvedene v okviru teh programov, ne spodbujajo nujno realnega gospodarstva države članice, ki podeljuje državljanstvo ali dovoljenje za prebivanje, in da pogosto prosilcem ni treba preživeti časa na ozemlju, na katerem so bile izvedene naložbe, če pa se to že zahteva, se običajno ne preverja; poudarja, da takšni sistemi ogrožajo doseganje ciljev Unije in zato kršijo načelo lojalnega sodelovanja;

173. ugotavlja, da je vsaj 5000 državljanov tretjih držav državljanstvo EU pridobilo prek programov državljanstva za naložbe[103]; ugotavlja, da je študija[104] pokazala, da je bilo državljanstvo podeljeno vsaj 6000 osebam in da je bilo izdanih skoraj 100 000 dovoljenj za prebivanje;

174. je zaskrbljen, da sta prebivališče in državljanstvo za naložbe podeljena brez ustreznega preverjanja prosilcev, vključno z zelo tveganimi državljani tretjih držav, kar pomeni tveganje za varnost Unije; obžaluje, da so se politična, gospodarska in varnostna tveganja za evropske države znatno povečala zaradi nepreglednosti v zvezi z izvorom denarja, povezanega z omenjenimi programi;

175. poudarja, da programi državljanstva za naložbe in prebivališča za naložbe predstavljajo druga znatna tveganja, med drugim devalvacije državljanstva EU in nacionalnega državljanstva ter morebitne korupcije, pranja denarja in davčne utaje; ugotavlja, da ima odločitev ene države članice, da bo izvajala programe državljanstva za naložbe in prebivališča za naložbe, učinke prelivanja na druge države članice; ponovno izraža zaskrbljenost, da bi se lahko prek teh programov državljanstvo podelilo ali dovoljenje za prebivanje izdalo brez opravljenega ustreznega ali celo brez vsakršnega skrbnega preverjanja strank s strani pristojnih organov;

176. ugotavlja, da obveznost, določena v peti direktivi o preprečevanju pranja denarja, po kateri bi morali pooblaščeni subjekti pri skrbnem preverjanju strank obravnavati prosilce v okviru programov državljanstva in prebivališča za naložbe kot osebe z visokim tveganjem, držav članic ne odvezuje njihove odgovornosti, da same določijo in izvajajo poostrene ukrepe skrbnega preverjanja; ugotavlja, da je bilo sproženih več uradnih preiskav korupcije in pranja denarja na nacionalni in evropski ravni, ki so neposredno povezane s programi državljanstva za naložbe in prebivališča za naložbe;

177. poudarja, da gospodarska vzdržnost in uspešnost naložb prek teh programov ostajata negotovi; ponavlja, da državljanstvo in vse s tem povezane pravice nikoli ne smejo biti naprodaj;

178. ugotavlja, da ruski državljani in državljani držav pod ruskim vplivom precej pogosto uporabljajo programe državljanstva in prebivališča za naložbe v nekaterih državah članicah; poudarja, da bi se ruski državljani s seznama sankcij, sprejetih po nezakoniti priključitvi Krima Rusiji in napadu Rusije na Krim, prek teh programov lahko izognili sankcijam EU;

179. kritizira, da ti programi pogosto vključujejo davčne ugodnosti ali posebne davčne ureditve za upravičence; je zaskrbljen, da bi lahko te ugodnosti ovirale cilj pravičnega prispevanja v davčni sistem s strani vseh državljanov;

180. je zaskrbljen, da so število in izvor prosilcev, število posameznikov, ki jim je bilo na podlagi teh programov podeljeno državljanstvo ali izdano dovoljenje za prebivanje, ter zneski, vloženi prek teh programov, nepregledni; ceni dejstvo, da nekatere države članice izrecno navedejo ime in državljanstvo posameznikov, ki jim na podlagi teh programov podelijo državljanstvo ali izdajo dovoljenje za prebivanje; spodbuja druge države članice, naj sledijo njenemu zgledu;

181. je zaskrbljen, ker bi se lahko po mnenju OECD programi državljanstva za naložbe in prebivališča za naložbe zlorabili za spodkopavanje postopkov skrbnega pregleda v okviru skupnega standarda poročanja, kar bi lahko privedlo do nenatančnega ali nepopolnega poročanja v okviru skupnega standarda poročanja, zlasti kadar se finančni instituciji ne razkrijejo vse jurisdikcije davčnega rezidenstva; ugotavlja, da so po mnenju OECD programi za vizume z morebitnim visokim tveganjem za celovitost skupnega standarda poročanja tisti, ki davkoplačevalcem omogočajo dostop do nizke davčne stopnje za dohodnino, ki za offshore finančna sredstva znaša manj kot 10 %, in ne zahtevajo znatne fizične prisotnosti najmanj 90 dni v jurisdikciji, ki ponuja program zlatega vizuma;

182. je zaskrbljen, da Malta in Ciper izvajata programe[105], ki bi utegnili imeti visoko tveganje za celovitost skupnega standarda poročanja;

183. ugotavlja, da morebitne gospodarske koristi programov državljanstva za naložbe in prebivališča za naložbe ne odtehtajo resnega tveganja za varnost, pranje denarja in davčno utajo, ki ga predstavljajo;

184. poziva države članice, naj čim prej postopno opustijo vse obstoječe programe državljanstvo za naložbe ali prebivališče za naložbe;

185. poudarja, da bi morale države članice zahtevati fizično prisotnost v državi kot pogoj za izkoriščanje ugodnosti programov državljanstva in prebivališča za naložbe ter ustrezno zagotoviti, da se v skladu s peto direktivo o preprečevanju pranja denarja ustrezno izvaja poostreno skrbno preverjanje strank, ki prek teh programov prosijo za državljanstvo ali prebivališče; poudarja, da omenjena direktiva določa poostreno skrbno preverjanje politično izpostavljenih oseb; poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo vlade prevzele končno odgovornost za izvajanje skrbnega preverjanja prosilcev v okviru programov državljanstva in prebivališča za naložbe; poziva Komisijo, naj dosledno in stalno spremlja ustrezno izvajanje in uporabo skrbnega preverjanja strank v okviru programov državljanstva za naložbe in prebivališča za naložbe, dokler ne bodo razveljavljeni v vseh državah članicah;

186. ugotavlja, da pridobitev dovoljenja za prebivanje ali državljanstva države članice zagotavlja posamezniku dostop do številnih pravic na vsem ozemlju Unije, vključno s pravico do prostega gibanja in prebivanja na schengenskem območju; zato poziva države članice, ki izvajajo programe državljanstva za naložbe in prebivališča za naložbe, naj, dokler programi še ne bodo razveljavljeni, ustrezno preverijo značilnosti prosilcev in zavrnejo njihovo vlogo, če predstavljajo varnostna tveganja, vključno s pranjem denarja; opozarja na nevarnosti programov državljanstva in prebivališča za naložbe, ki omogočajo združevanje družinskih članov, pri čemer lahko družinski člani upravičencev teh programov pridobijo rezidentstvo ali državljanstvo na podlagi minimalnih preverjanj ali celo brez njih;

187. glede tega poziva države članice, naj zberejo in objavijo pregledne podatke o svojih tovrstnih programih, vključno s številom zavrnitev in razlogi za to; poziva Komisijo, naj do razveljavitve programov izda smernice in poskrbi za boljše zbiranje podatkov in izmenjavo informacij med državami članicami v okviru teh njihovih programov, vključno s tem, katerim prosilcem je bila vloga zavrnjena iz varnostnih razlogov;

188. meni, da bi morale države članice do dokončne razveljavitve programov državljanstva in prebivališča za naložbe uvesti enake obveznosti za posrednike pri teh programih, kot veljajo za pooblaščene subjekte v okviru zakonodaje o preprečevanju pranja denarja, poziva pa jih tudi, naj s preverjanjem ustreznosti in izpolnjevanjem prošenj za državljanstvo ali prebivališče preprečijo navzkrižja interesov v zvezi s programi državljanstva in prebivališča za naložbe, ki lahko nastanejo v primeru, ko so zasebna podjetja, ki so vladi pomagala pri oblikovanju, upravljanju in spodbujanju teh programov, tudi svetovala posameznikom in jih podpirala;

189. pozdravlja poročilo Komisije z dne 23. januarja 2019 o programih državljanstva in prebivanja za vlagatelje v Evropski uniji (COM (2019)0012); ugotavlja, da poročilo potrjuje, da obe vrsti programov pomenita resno tveganje za države članice in Unijo kot celoto, zlasti glede varnosti, pranja denarja, korupcije, izogibanja predpisom EU in davčne utaje, ter da je to tveganje še večje zaradi slabe preglednosti in upravljanja teh programov; je zaskrbljen zaradi pomislekov Komisije, da ukrepi, ki so jih sprejele države članice, ne ublažijo vedno tveganj, ki jih predstavljajo ti programi;

190. je seznanjen z namero Komisije, da ustanovi skupino strokovnjakov, ki bo obravnavala vprašanja preglednosti, upravljanja in varnosti teh programov; pozdravlja, da se je Komisija zavezala, da bo v okviru mehanizma za zadržanje izvzetja iz iz vizumske obveznosti spremljala učinek programov za državljanstvo vlagateljev, ki jih izvajajo države z režimom potovanj brez vizumov; poziva Komisijo, naj usklajuje izmenjavo informacij med državami članicami o zavrnjenih vlogah; poziva Komisijo, naj v okviru svoje naslednje nadnacionalne ocene tveganj oceni tveganja, povezana s prodajo državljanstva in prebivališča; poziva Komisijo, naj oceni, v kolikšni meri te programe uporabljajo državljani EU;

4.2. Prosta pristanišča, carinska skladišča in druge posebne ekonomske cone

191. pozdravlja dejstvo, da bodo v skladu s peto direktivo o preprečevanju pranja denarja prosta pristanišča postala pooblaščeni subjekti ter bo zanje veljala obveznost izvajanja zahtev skrbnega preverjanja strank in poročanja finančnim obveščevalnim enotam (FIU) o sumljivih transakcijah;

192. ugotavlja, da je mogoče prosta pristanišča v EU vzpostaviti v skladu s postopkom proste cone; ugotavlja, da so proste cone zaprta območja znotraj carinskega ozemlja Unije, v katera lahko blago vstopa brez uvoznih dajatev, drugih stroškov (tj. davkov) in ukrepov trgovinske politike;

193. opozarja, da so prosta pristanišča skladišča v prostih conah, ki so bila prvotno namenjena shranjevanju blaga v tranzitu; obžaluje, da so zdaj postala priljubljena za shranjevanje nadomestnih sredstev, kot so umetnine, dragi kamni, starine, zlato in zbirke vin, ki so tam pogosto stalno[106] shranjena, financirajo pa se iz neznanih virov; poudarja, da se prosta pristanišča in proste cone ne smejo uporabljati za utajo davkov ali tako, da bi dosegli učinek kot z davčnimi oazami;

194. ugotavlja, da so med razlogi za uporabo prostih pristanišč poleg varnega shranjevanja tudi visoka stopnja tajnosti ter odlog uvoznih dajatev in posrednih davkov, kot je DDV ali davek za uporabo;

195. poudarja, da je v EU več kot 80 prostih con[107] in več tisoč drugih skladišč, za katere veljajo posebni postopki shranjevanja, zlasti carinskih skladišč, ki lahko ponujajo enako stopnjo tajnosti in davčnih ugodnosti (za posredne davke)[108];

196. ugotavlja, da so v skladu s carinskim zakonikom Unije carinska skladišča skoraj pravno izenačena s prostimi pristanišči; zato priporoča, naj se v skladu s pravnimi ukrepi za obvladovanje tveganj pranja denarja in davčne utaje, kot je peta direktiva o preprečevanju pranja denarja, pravno izenačijo s prostimi pristanišči; meni, da morajo imeti skladišča zadostno in kvalificirano osebje, ki bo lahko izvajalo potreben nadzor nad dejavnostmi, ki jih skladišča gostijo;

197. ugotavlja, da so tveganja pranja denarja v prostih pristaniščih neposredno povezana s tveganji pranja denarja na trgu nadomestnih sredstev;

198. ugotavlja, da imajo davčni organi za neposredne davke v skladu z direktivo DAC5 od 1. januarja 2018 „dostop na zahtevo“ do širokega nabora informacij v zvezi z dejanskim lastništvom, zbranih v skladu z direktivo o preprečevanju pranja denarja; ugotavlja, da zakonodaja EU o preprečevanju pranja denarja temelji na zaupanju v zanesljive raziskave skrbnega preverjanja strank in skrbnem poročanju o sumljivih transakcijah s strani pooblaščenih subjektov, ki bodo postali nadzorniki preprečevanja pranja denarja; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da bo lahko imel „dostop na zahtevo“ do informacij, ki jih imajo prosta pristanišča, v posebnih primerih le zelo omejen učinek[109];

199. poziva Komisijo, naj oceni, v kolikšni meri je mogoče dovoljenja za prosta pristanišča in ladijske licence zlorabiti za davčno utajo[110]; poziva jo tudi, naj predloži zakonodajni predlog, da bi zagotovili avtomatično izmenjavo informacij med ustreznimi organi, kot so organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, davčni in carinski organi ter Europol, o dejanskem lastništvu in transakcijah, ki se izvajajo v prostih pristaniščih, carinskih skladiščih ali posebnih ekonomskih conah, in naj predvidi tudi obvezno sledljivost;

200. ugotavlja, da so se z odpravo bančne tajnosti pojavile naložbe v nove vrste premoženja, kot je umetnost, kar je v zadnjih letih privedlo od hitre rasti na trgu umetnin; poudarja, da jim prosta območja zagotavljajo varne in pretežno neopazne možnosti shranjevanja, kjer trgovanje lahko poteka neobdavčeno in je lastništvo mogoče prikriti, sam trg umetnih pa ostaja nereguliran, ker je težko določiti tržne cene in najti strokovnjake; poudarja, da je na primer lažje na drugo stran sveta prenesti dragoceno sliko kot pa primerljivo vsoto denarja;

4.3. Davčne amnestije

201. opozarja[111], da je treba amnestije uporabljati zelo previdno ali jih sploh ne uporabljati, saj gre zgolj za enostavno in hitro kratkoročno pobiranje davkov, pogosto uvedeno za odpravo proračunskih vrzeli, ki pa lahko tudi spodbuja prebivalce k izogibanju plačevanja davkov in čakanju na naslednjo amnestijo, ne da bi jim bile naložene odvračilne sankcije ali kazni; poziva države članice, ki so sprejele davčne amnestije, naj od upravičenca vedno zahtevajo pojasnilo o viru sredstev, ki je bilo prej opuščeno;

202. poziva Komisijo, naj oceni pretekle programe amnestije, ki so jih sprejele države članice, in zlasti izterjane javne prihodke ter njihov srednje- in dolgoročni učinek na nestabilnost davčne osnove; poziva države članice, naj zagotovijo, da se ustrezni podatki v zvezi z upravičenci predhodnih in prihodnjih davčnih amnestij posredujejo pravosodnim in davčnim organom ter organom kazenskega pregona, da se zagotovi upoštevanje pravil AML/CFT in možnost kazenskega pregona zaradi drugih finančnih kaznivih dejanj;

203. meni, da bi morala Skupina za kodeks ravnanja obvezno preveriti in odobriti vsak program davčne amnestije, preden ga začne država članica izvajati; meni, da davkoplačevalec ali dejanski lastnik podjetja, ki je že izkoristil eno ali več davčnih amnestij, ne bi smel biti nikdar več upravičen do ponovne amnestije; poziva nacionalne organe, ki upravljajo podatke o osebah, ki so izkoristile davčno amnestijo, naj izvedejo učinkovito izmenjavo podatkov z organi kazenskega pregona ali drugimi pristojnimi organi, ki preiskujejo kazniva dejanja, ki niso davčne goljufije ali davčna utaja;

4.4. Upravno sodelovanje

204. priznava, da upravno sodelovanje na področju neposrednih davkov zdaj pokriva tako posamezne davkoplačevalce kot tudi družbe;

205. poudarja, da so mednarodni standardi na področju mednarodnega sodelovanja minimalni; meni, da bi morale države članice preseči upoštevanje zgolj minimalnih standardov; poziva države članice, naj odpravijo vse ovire za upravno in pravno sodelovanje;

206. pozdravlja dejstvo, da je bil s sprejetjem globalnega standarda o avtomatični izmenjavi informacij, ki se izvaja v okviru DAC1, in razveljavitvijo direktive o prihrankih iz leta 2003 vzpostavljen enotni mehanizem EU za izmenjavo informacij;

5. Preprečevanje pranja denarja

207. poudarja, da je lahko pranje denarja različnih oblik in da lahko oprani denar izhaja iz različnih nezakonitih dejavnosti, kot so korupcija, trgovina z orožjem, ljudmi in drogami, davčna utaja in davčne goljufije, ter se lahko uporablja za financiranje terorizma; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da naj bi znesek premoženjskih koristi, pridobljenih s kriminalno dejavnostjo, v EU znašal 110 milijard EUR letno[112], kar je 1 % skupnega BDP Unije; poudarja, da ima po ocenah Komisije v nekaterih državah članicah do 70 % primerov pranja denarja čezmejno razsežnost[113]; poleg tega ugotavlja, da je po ocenah OZN[114] obseg pranja denarja enak 2–5 % globalnega BDP, kar znaša med 715 milijardami in 1,87 bilijona EUR na leto;

208. poudarja, da so različni nedavni primeri pranja denarja v Uniji povezani s kapitalom, vladajočo elito in/ali državljani, ki prihajajo zlasti iz Rusije in Skupnosti neodvisnih držav; izraža zaskrbljenost zaradi grožnje, ki jo za evropsko varnost in stabilnost predstavljajo nezakonita sredstva iz Rusije in držav Skupnosti neodvisnih držav, vnešena v evropski finančni sistem, da bi se lahko oprala in nadalje uporabila za financiranje kriminalnih dejavnosti; poudarja, da ta sredstva ogrožajo varnost državljanov EU ter povzročajo izkrivljanja, državljane in podjetja, ki spoštujejo zakone, pa postavijo v slabši konkurenčni položaj, kar je nepošteno; meni, da je obseg teh sovražnih dejavnosti, katerih namen je oslabiti evropske demokracije, gospodarstva in institucije, poleg bega kapitala, ki ga ni mogoče zmanjšati, ne da bi rešili gospodarske in upravne težave države izvora, in pranja denarja iz izključno kriminalnih vzgibov, tolikšen, da destabilizira evropsko celino; poziva k boljšemu sodelovanju med državami članicami pri nadzoru kapitala, ki vstopa v Unijo iz Rusije;

209. znova poziva[115] k uvedbi sankcij na ravni EU za kršitve človekovih pravic po zgledu ameriškega zakona Magnickega, s katerimi bi lahko prepovedali izdajo vizumov in ciljno usmerjene sankcije, na primer zaseg premoženja in deležev v nepremičninah na območju pravne pristojnosti EU, zoper posamezne državne uradnike ali osebe, ki opravljajo javno funkcijo, ki so odgovorne za korupcijo ali hude kršitve človekovih pravic; pozdravlja sprejetje svojega poročila o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za pregled neposrednih tujih naložb v Evropski uniji[116], poziva k strožjemu pregledovanju in nadzoru nad portfelji bank s sredstvi nerezidentov in deležem teh sredstev, ki izvira iz držav, ki naj bi pomenile varnostno tveganje za Unijo;

210. pozdravlja sprejetje četrte in pete direktive o preprečevanju pranja denarja; poudarja, da predstavljata pomemben korak k izboljšanju učinkovitosti prizadevanj Unije za boj proti pranju denarja, pridobljenega s kriminalnimi dejavnostmi, in boj proti financiranju terorističnih dejavnosti; ugotavlja, da okvir Unije za preprečevanje pranja denarja temelji zlasti na preventivnem pristopu k pranju denarja, s poudarkom na odkrivanju in prijavljanju sumljivih transakcij;

211. obžaluje dejstvo, da države članice v določenem roku niso uspele v celoti ali delno prenesti četrte direktive o preprečevanju pranja denarja v svojo nacionalno zakonodajo in je morala Komisija zato proti njim sprožiti postopke za ugotavljanje kršitev, vključno z napotitvijo pred Sodišče Evropske unije[117]; poziva te države članice, naj to težavo hitro rešijo; zlasti poziva države članice, da morajo v skladu s svojo pravno obveznostjo upoštevati datum 10. januar 2020 za prenos pete direktive o preprečevanju pranja denarja v svojo nacionalno zakonodajo; podpira in pozdravlja sklepe Sveta z dne 23. novembra 2018, v katerih države članice poziva, naj pred iztekom roka, določenim za leto 2020, v nacionalno zakonodajo prenesejo peto direktivo o preprečevanju pranja denarja; poziva Komisijo, naj v celoti izkoristi instrumente, ki so na voljo, da države članice podpre in zagotovi, da bodo čim prej ustrezno prenesle in začele izvajati peto direktivo o preprečevanju pranja denarja;

212. opozarja na bistveni pomen skrbnega preverjanja strank v okviru obveznosti poznavanja strank, v skladu s katero morajo pooblaščeni subjekti ustrezno prepoznati svoje stranke in vir njihovih sredstev ter dejanske lastnike sredstev, vključno z zamrznitvijo anonimnih računov; obžaluje, da nekatere finančne institucije in njihovi s tem povezani poslovni modeli dejavno spodbujajo pranje denarja; poziva zasebni sektor, naj po najboljših močeh dejavno sodeluje v boju proti financiranju terorizma in pri preprečevanju terorističnih dejavnosti; poziva finančne institucije, naj dejavno pregledajo svoje notranje postopke, da bi preprečile vsakršno tveganje pranja denarja;

213. pozdravlja akcijski načrt, ki ga je Svet sprejel 4. decembra 2018 in vključuje več nezakonodajnih ukrepov za boljše preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma v Uniji; poziva Komisijo, naj Parlament redno obvešča o napredku pri izvajanju akcijskega načrta;

214. je zaskrbljen, ker ni konkretnih postopkov za oceno in pregled integritete članov upravnega odbora Evropske centralne banke, zlasti ko so uradno obtoženi kriminalnih dejavnosti; poziva k mehanizmom za spremljanje in pregledovanje ravnanja in primernosti članov upravnega odbora Evropske centralne banke in njihovi zaščiti, če organ za imenovanje zlorabi svoja pooblastila;

215. obsoja dejstvo, da so sistemske pomanjkljivosti pri izvrševanju zahtev glede preprečevanja pranja denarja skupaj z neučinkovitim nadzorom privedle do številnih nedavnih odmevnih primerov pranja denarja v evropskih bankah, povezanih s sistematičnimi kršitvami najosnovnejših zahtev glede poznavanja strank in skrbnega preverjanja strank;

216. opozarja, da sta prepoznavanje strank in njihovo skrbno preverjanje osrednjega pomena in da bi ju bilo treba med poslovnim odnosom nepretrgoma izvajati ter da je treba transakcije strank stalno in še posebej skrbno spremljati, da bi odkrili sumljive ali neobičajne dejavnosti; v zvezi s tem opozarja, da za pooblaščene subjekte velja obveznost, da nacionalne finančne obveščevalne enote na lastno pobudo hitro obvestijo o transakcijah, pri katerih sumijo, da gre za pranje denarja, povezana predhodna kazniva dejanja ali financiranje terorizma; obžaluje, da kljub prizadevanjem Parlamenta peta direktiva o preprečevanju pranja denarja kot zadnjo možnost še naprej omogoča, da se fizične osebe, ki imajo položaj višjega vodstva, registrirajo kot dejanski lastniki podjetja ali družbe, medtem ko pravi dejanski lastnik ni znan ali je sumljiv;

217. ugotavlja, da v nekaterih državah članicah obstajajo mehanizmi za nadzor nepojasnjenega premoženja, s katerimi se spremljajo premoženjske koristi, pridobljene s kriminalnimi dejavnostmi; poudarja, da gre pri tem mehanizmu pogosto za sodni nalog, po katerem mora oseba, za katero se utemeljeno sumi, da je vpletena v hudo kaznivo dejanje ali je povezana s tako osebo, pojasniti naravo in obseg svojega deleža pri določeni posesti ter pojasniti, kako je bilo premoženje pridobljeno, če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da oseba z znanimi zakonito pridobljenimi dohodki te nepremičnine ne bi mogla pridobiti; poziva Komisijo, naj oceni učinke in izvedljivost takega ukrepa na ravni Unije;

218. pozdravlja odločitev nekaterih držav članic, da prepovedo izdajo prinosniških delnic in da bodo sedanje delnice pretvorile v nominalne vrednostne papirje; poziva države članice, naj razmislijo, ali bi bilo treba v njihovih jurisdikcijah uvesti podobne ukrepe, ob upoštevanju novih določb pete direktive o preprečevanju pranja denarja glede poročanja o dejanskem lastništvu in ugotovljenih tveganjih;

219. poziva Komisijo, naj vloži zakonodajni predlog, s katerim bi odpravili prakso, da se lahko dejanski lastniki skrivajo za marionetnimi osebami, in s katerim bi tudi druge jurisdikcije na mednarodni ravni pozvali, naj ravnajo enako; poziva države članice, naj pri prenosu pete direktive o preprečevanju pranja denarja v nacionalno zakonodajo zagotovijo, da bodo pooblaščeni subjekti prekinili poslovni odnos z družbami, katerih končni dejanski lastniki niso znani;

220. poudarja, da je nujno treba vzpostaviti učinkovitejši sistem za sporočanje in izmenjavo informacij med pravosodnimi organi v Uniji, s katerim bi nadomestili tradicionalne instrumente medsebojne pravne pomoči v kazenskih zadevah, saj so postopki v njih dolgotrajni in obremenjujoči, kar škoduje čezmejnim preiskavam pranja denarja in drugih hudih kaznivih dejanj; ponovno poziva Komisijo, naj oceni, ali so na tem področju potrebni zakonodajni ukrepi;

221. poziva Komisijo, naj oceni vlogo in specifična tveganja pranja denarja, ki jih predstavljajo pravni dogovori, kot so subjekti in družbe s posebnim namenom (Special Purpose vehicles in Special Purpose Entities) ter nedobrodelni trusti, zlasti v Združenem kraljestvu in na njegovih neposrednih kronskih posestih in čezmorskih ozemljih, ter naj o tem poroča Parlamentu;

222. poziva države članice, naj pri izdaji državnih obveznic na finančnih trgih popolnoma spoštujejo zakonodajo o preprečevanju pranja denarja; meni, da je tudi pri takšnih finančnih operacijah treba izvajati potrebno skrbnost;

223. ugotavlja, da so bili samo v času mandata odbora TAX3 odkriti trije obžalovanja vredni primeri pranja denarja prek bank EU: banka ING Bank N.V. je pred kratkim priznala resne pomanjkljivosti pri uporabi določb direktive o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma in se strinjala, da bo v poravnavi z nizozemskim javnim tožilstvom[118] plačala 775 milijonov EUR; banka ABLV v Latviji je bila prostovoljno likvidirana, potem ko ji je Mreža ZDA za pregon finančnega kriminala (FinCEN) zaradi suma pranja denarja[119] prepovedala, da bi imela v Združenih državah korespondenčni račun, banka Danske Bank pa je po preiskavi 15.000 strank in okoli 9,5 milijona transakcij, povezanih z njeno estonsko podružnico, priznala, da so ji velike pomanjkljivosti v sistemih upravljanja in kontrole banke omogočile, da estonsko podružnico uporablja za sumljive transakcije[120];

224. ugotavlja, da so v primeru banke Danske Bank v njeno estonsko podružnico[121] in iz nje tekle transakcije v vrednosti več kot 200 milijard EUR, ne da bi banka vzpostavila ustrezne notranje postopke preprečevanja pranja denarja in poznavanja strank, kakor je naknadno priznala banka sama in sta potrdila estonski in danski urad za nadzor finančnih storitev; meni, da to kaže na popolno neodgovornost banke in pristojnih nacionalnih organov; poziva pristojne organe, naj izvedejo nujno oceno ustreznosti postopkov preprečevanja pranja denarja in poznavanja strank v vseh evropskih bankah, da se zagotovi pravilno izvrševanje zakonodaje Unije o preprečevanju pranja denarja;

225. ugotavlja, da je bilo za 6200 strank estonske podružnice banke Danske Bank ugotovljeno, da so sodelovale pri sumljivih transakcijah, da je bilo okoli 500 strank povezanih z javno objavljenimi shemami pranja denarja, da jih je bilo 177 povezanih s škandalom „ruska pralnica“, 75 pa s škandalom „azerbajdžanska pralnica“ ter da je šlo v primerih 53 strank za podjetja z istimi naslovi in direktorji[122]; poziva ustrezne nacionalne organe, naj preverijo destinacije sumljivih transakcij 200 strank estonske podružnice Danske Bank, da bi potrdili, da oprani denar ni bil uporabljen za nadaljnje kriminalne dejavnosti; poziva ustrezne nacionalne organe, naj pri tem skrbno sodelujejo, saj so verige sumljivih transakcij nedvomno čezmejne;

226. poudarja, da je Evropska centralna banka malteški banki Pilatus odvzela dovoljenje za opravljanje bančnih storitev, potem ko je bil njen predsednik in edini delničar Ali Sadr Hasheminejad v Združenih državah aretiran, med drugim na podlagi obtožb glede pranja denarja; poudarja, da je Evropski bančni organ ugotovil, da je malteški finančni preiskovalni urad kršil zakonodajo EU, ker ni izvajal učinkovitega nadzora nad banko Pilatus, med drugim zaradi pomanjkljivih postopkov in nadzornih ukrepov; ugotavlja, da je Komisija 8. novembra 2018 na malteški finančni preiskovalni urad naslovila uradno mnenje in ga pozvala, naj sprejme dodatne ukrepe za izpolnitev svojih pravnih obveznosti[123]; poziva ta malteški urad, naj sprejme ukrepe za izpolnitev zadevnih priporočil;

227. je seznanjen z dopisom, ki ga je stalni predstavnik Malte v EU naslovil na odbor TAX3, v katerem je odgovoril na pomisleke odbora glede domnevne vpletenosti nekaterih malteških politično izpostavljenih oseb v morebitnem novem primeru pranja denarja in davčne utaje, povezanem s podjetjem 17 Black s sedežem v Združenih arabskih emiratih[124]; obžaluje, da prejeti odgovori niso bili dovolj natančni; je zaskrbljen zaradi očitnega političnega neukrepanja malteških oblasti; je zlasti zaskrbljen, ker razkritja v primeru 17 Black kažejo na domnevno vpletenost politično izpostavljenih oseb z najvišje ravni malteške vlade; poziva malteške organe, naj od Združenih arabskih emiratov zahtevajo dokaze v obliki pisem o pravni pomoči; poziva Združene arabske emirate, naj sodelujejo z malteškimi in evropskimi organi ter zagotovijo, da bodo zamrznjena sredstva na bančnem računu podjetja 17 Black ostala zamrznjena, dokler ne bo opravljena temeljita preiskava; poudarja zlasti očitno pomanjkanje neodvisnosti malteškega finančnega preiskovalnega urada in malteškega načelnika policije; obžaluje, da doslej niso bili sprejeti nobeni ukrepi proti politično izpostavljenim osebam, vpletenim v domnevne primere korupcije; poudarja, da bi imela malteška preiskava koristi od ustanovitve skupne preiskovalne enote na podlagi ad hoc sporazuma[125], ki bi obravnavala resne pomisleke glede neodvisnosti in kakovosti nacionalnih preiskav v teku, podpirala pa bi jo Europol in Eurojust;

228. ugotavlja, da je preiskovalna novinarka Daphne Caruana Galizia v času, ko je bila umorjena, preiskovala največje razkritje informacij s strežnikov podjetja ElektroGas, ki upravlja malteško elektrarno; poleg tega ugotavlja, da je lastnik podjetja 17 Black, ki naj bi politično izpostavljenim osebam na Malti, pristojnim za to elektrarno, nakazal velike vsote denarja, direktor in delničar podjetja ElectroGas;

229. je zaskrbljen zaradi povečevanja pranja denarja v drugih oblikah poslovnih dejavnosti, zlasti zaradi pojava tako imenovanega „letečega denarja“ (neformalnih sistemov za prenos denarja) in „zloglasnih ulic“ (v pranju denarja sodelujejo ulične tolpe); poudarja, da je za reševanje teh vprašanj v evropskih mestih potrebno tesnejše usklajevanje in sodelovanje med lokalnimi in regionalnimi upravnimi organi ter organi kazenskega pregona;

230. se zaveda, da je sedanji pravni okvir za preprečevanje pranja denarja doslej vključeval direktive in temelji na minimalni harmonizaciji, kar je privedlo do različnih nacionalnih praks nadzorovanja in izvrševanja v državah članicah; poziva Komisijo, naj v obvezni oceni učinka v okviru prihodnje revizije zakonodaje o preprečevanju pranja denarja oceni, ali bi bila uredba primernejši pravni akt od direktive; v zvezi s tem poziva k hitremu preoblikovanju zakonodaje o preprečevanju pranja denarja v uredbo, če bo tako priporočeno v oceni učinka;

5.1. Sodelovanje med nadzorniki na področju preprečevanja pranja denarja in bonitetnimi nadzorniki v Evropski uniji

231. pozdravlja dejstvo, da je predsednik Komisije po nedavnih primerih kršitev ali domnevnih kršitev pravil o preprečevanju pranja denarja 12. septembra 2018 v govoru o stanju v Uniji napovedal dodatne ukrepe;

232. poziva k nujno potrebnemu povečanemu nadzoru in stalnemu spremljanju članov upravnih odborov in delničarjev kreditnih institucij, investicijskih podjetij in zavarovalnic v Uniji ter zlasti poudarja, kako težko je odvzeti dovoljenja za opravljanje bančnih storitev ali enakovredna posebna dovoljenja;

233. podpira delo skupne delovne skupine predstavnikov Generalnega direktorata Komisije za pravosodje in potrošnike ter Generalnega direktorata Komisije za finančno stabilnost, finančne storitve in unijo kapitalskih trgov, Evropske centralne banke, evropskih nadzornih organov in predsednika pododbora za preprečevanje pranja denarja skupnega odbora evropskih nadzornih organov, da bi odkrili sedanje pomanjkljivosti in predlagali ukrepe za učinkovito sodelovanje, usklajevanje in izmenjavo informacij med nadzornimi organi in organi kazenskega pregona;

234. ugotavlja, da sedanja raven usklajenosti nadzora finančnih institucij na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma (AML/CFT), zlasti v okoliščinah AML/CFT s čezmejnim učinkom, ne zadostuje za obravnavanje trenutnih izzivov v tem sektorju ter da je sposobnost Unije za izvrševanje usklajenih pravil in praks na področju preprečevanja pranja denarja trenutno neustrezna;

235. poziva, naj se ocenijo dolgoročni cilji, ki bi pripomogli k okrepljenemu okviru AML/CFT, kot je navedeno v Dokumentu za razpravo o morebitnih elementih načrta za nemoteno sodelovanje med nadzorniki na področju preprečevanja pranja denarja in bonitetnimi nadzorniki v Evropski uniji[126], kot sta vzpostavitev mehanizma na ravni EU za boljše usklajevanje dejavnosti nadzornikov AML/CFT pri nadzoru subjektov finančnega sektorja, zlasti v okoliščinah, v katerih bi lahko imela vprašanja AML/CFT čezmejne učinke, ter morebitna centralizacija nadzora AML prek obstoječega ali novega organa Unije, pooblaščenega za izvrševanje harmoniziranih pravil in praks v vseh državah članicah; meni, da če bi bil ta mehanizem vzpostavljen, bi mu bilo treba za učinkovito izvajanje nalog zagotoviti zadostne človeške in finančne vire;

236. opozarja, da je Evropska centralna banka pristojna in odgovorna za odvzem dovoljenj kreditnim institucijam zaradi hudih kršitev pravil AML/CFT; ve pa, da je ECB glede informacij v zvezi s takšnimi kršitvami, ki jih odkrijejo nacionalni organi, v celoti odvisna od nacionalnih nadzornikov za preprečevanje pranja denarja; zato poziva nacionalne organe za boj proti pranju denarja, naj ECB pravočasno dajo na voljo kakovostne informacije, da bo lahko ustrezno opravljala svojo funkcijo; v zvezi s tem pozdravlja večstranski sporazum o praktičnih načinih izmenjave informacij med ECB in vsemi pristojnimi organi, ki so odgovorni za nadzor nad tem, ali kreditne in finančne institucije izpolnjujejo obveznosti glede preprečevanja pranja denarja/boja proti financiranju terorizma v skladu s četrto direktivo o preprečevanju pranja denarja;

237. meni, da bonitetnega nadzora in nadzora za preprečevanje pranja denarja ni mogoče obravnavati ločeno; poudarja, da imajo evropski nadzorni organi zaradi svojih struktur odločanja, pomanjkanja pooblastil in omejenih virov omejene zmogljivosti za prevzemanje pomembnejše vloge v boju proti pranju denarja; poudarja, da bi moral EBA prevzeti vodilno vlogo v tem boju, pri tem pa se tesno usklajevati z Evropskim organom za vrednostne papirje in trge (ESMA) ter Evropskim organom za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA), zato bi mu bilo treba nujno zagotoviti zadostne zmogljivosti na področju človeških in materialnih virov, da bi učinkovito prispeval k doslednemu in učinkovitemu preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja, vključno z izvajanjem ocen tveganja pristojnih organov in pregledov znotraj svojega splošnega okvira; poziva k večjemu obveščanju javnosti o teh pregledih in zlasti k sistematičnemu posredovanju ustreznih informacij Parlamentu in Svetu v primeru resnih pomanjkljivosti, ugotovljenih na nacionalni ravni ali na ravni EU[127];

238. se zaveda, da imajo nacionalni finančni nadzorniki vse večji pomen; poziva Komisijo, naj po posvetovanju z EBA predlaga mehanizme za spodbujanje večjega sodelovanja in usklajevanja med finančnimi nadzornimi organi; poziva, da bi bilo dolgoročno treba harmonizirati nadzorne postopke različnih nacionalnih organov za preprečevanje pranja denarja;

239. pozdravlja sporočilo Komisije z dne 12. septembra 2018 o okrepitvi okvira unije za bonitetni nadzor in nadzor na področju preprečevanja pranja denarja za finančne institucije (COM(2018)0645) in predlog o pregledu evropskih nadzornih organov za okrepitev nadzorniškega zbliževanja; meni, da bi moral EBA prevzeti vodilno, usklajevalno in nadzorno vlogo na ravni Unije za učinkovito zaščito finančnega sistema pred pranjem denarja in tveganji financiranja terorizma, saj bi zlorabe finančnega sektorja za pranje denarja ali financiranje terorizma lahko imelo neželene sistemske posledice za finančno stabilnost Unije, ta organ pa ima pri zaščiti bančnega sektorja pred takimi zlorabami že izkušnje, saj je pristojen za nadzor nad vsemi državami članicami;

240. je seznanjen s pomisleki, ki jih je izrazil EBA v zvezi z izvajanjem Direktive o kapitalskih zahtevah (2013/36/EU) o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij[128]; pozdravlja predloge EBA za odpravo pomanjkljivosti, ki jih povzroča sedanji pravni okvir Unije; poziva države članice, naj v nacionalno zakonodajo hitro prenesejo nedavno sprejete spremembe direktive o kapitalskih zahtevah;

5.2. Sodelovanje med finančnimi obveščevalnimi enotami (FIU)

241. opozarja, da morajo države članice v skladu s peto direktivo o preprečevanju pranja denarja vzpostaviti avtomatične centralizirane mehanizme, s katerimi bo možna hitra identifikacija imetnikov bančnih in plačilnih računov, ter zagotoviti, da je katera koli finančna obveščevalna enota zmožna kateri koli drugi finančni obveščevalni enoti pravočasno zagotoviti podatke, shranjene v teh centraliziranih mehanizmih; poudarja, da je treba pravočasno zagotoviti dostop do informacij, da bi preprečili finančna kazniva dejanja in ustavitev preiskav; poziva države članice, naj pospešijo vzpostavitev teh mehanizmov, da bodo lahko FIU držav članic na podlagi učinkovitega medsebojnega sodelovanja odkrivale dejavnosti pranja denarja in se borile proti njim; močno spodbuja finančne obveščevalne enote držav članic, naj uporabljajo sistem FIU.net; ugotavlja, da je pomembno tudi varstvo podatkov na tem področju;

242. meni, da je za učinkovit boj proti dejavnostim pranja denarja ključnega pomena, da se nacionalnim finančnim obveščevalnim enotam zagotovijo ustrezni viri in zmogljivosti;

243. poudarja, da je sodelovanje med finančnimi obveščevalnimi enotami držav članic ter sodelovanje teh enot s finančnimi obveščevalnimi enotami tretjih držav prav tako bistveno za učinkovit boj proti dejavnostim pranja denarja; je seznanjen s političnimi sporazumi o medinstitucionalnih pogajanjih[129] za prihodnje sprejetje direktive Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil za lažjo uporabo finančnih in drugih informacij za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje ali pregon nekaterih kaznivih dejanj ter o razveljavitvi Sklepa Sveta 2000/642/JHA;

244. poziva Komisijo, naj zasnuje specializirana usposabljanja za finančne preiskovalne urade, zlasti glede na manjše zmogljivosti v nekaterih državah članicah; je seznanjen s prispevkom skupine Egmont, v kateri sodeluje 159 finančnih obveščevalnih enot, ki skuša okrepiti svoje operativno sodelovanje tako, da spodbuja nadaljevanje in uvajanje mnogih projektov; pričakuje oceno Komisije glede okvira za sodelovanje FIU s tretjimi državami ter ovirami in priložnostmi za okrepitev sodelovanja med FIU v Uniji, vključno z možnostjo vzpostavitve usklajevalnega in podpornega mehanizma; opozarja, da bi morala biti ta ocena pripravljena do 1. junija 2019;

245. poziva Komisijo, naj aktivno sodeluje z državami članicami, da bi našla mehanizme za izboljšanje in krepitev sodelovanja med FIU držav članic in tretjih držav; poziva Komisijo, naj v zvezi s tem primerno ukrepa na ustreznih mednarodnih forumih, kot sta OECD in Projektna skupina za finančno ukrepanje (FATF); meni, da bi bilo treba v morebitnem sporazumu, ki bi iz tega izhajal, ustrezno upoštevati varstvo osebnih podatkov;

246. poziva Komisijo, naj pripravi poročilo, ki ga bo naslovila na Parlament in Svet in v katerem bo ocenila, ali razlike v statusu in organizaciji finančnih obveščevalnih enot držav članic ovirajo sodelovanje v boju proti hudim kaznivim dejanjem s čezmejno razsežnostjo;

247. poudarja, da zaradi nestandardizacije oblik poročanja o sumljivih transakcijah in mejnih vrednostih za te transakcije med državami članicami in v zvezi z različnimi pooblaščenimi subjekti prihaja do težav pri obdelavi in izmenjavi informacij med finančnimi obveščevalnimi enotami; poziva Komisijo, naj s podporo EBA preuči mehanizme za čimprejšnjo vzpostavitev standardiziranih oblik poročanja za pooblaščene subjekte, da bi se omogočili in izboljšali izmenjava in obdelava informacij med finančnimi obveščevalnimi enotami v primerih s čezmejno razsežnostjo in da bi razmislili o standardizaciji mejnih vrednosti sumljivih transakcij;

248. poziva Komisijo, naj preuči možnost za vzpostavitev avtomatiziranega sistema poročil o sumljivih transakcijah, ki bi finančnim obveščevalnim enotam držav članic omogočil poiskati transakcije ter njihove pobudnike in prejemnike, ki so bili v različnih državah članicah večkrat prijavljeni kot sumljivi;

249. spodbuja pristojne organe in FIU, naj sodelujejo s finančnimi institucijami in drugimi pooblaščenimi subjekti, da bi okrepili poročanje o sumljivih dejavnostih in zmanjšali defenzivno poročanje in tako pomagali zagotoviti, da bi FIU prejeli koristnejše, bolj usmerjene in popolnejše informacije za ustrezno izvajanje njihovih nalog ter hkrati zagotovilo skladnost s Splošno uredbo o varstvu podatkov;

250. opozarja, da je pomembno razviti boljše kanale za dialog, komunikacijo in izmenjavo informacij med javnimi organi in posebnimi deležniki iz zasebnega sektorja, splošno znanimi kot javno-zasebna partnerstva, zlasti za pooblaščene subjekte v okviru direktive o preprečevanju pranja denarja, ter opozarja na obstoj in pozitivne rezultate edinega nadnacionalnega javno-zasebnega partnerstva, javno-zasebnega partnerstva Europola o finančni obveščevalni dejavnosti, ki spodbuja strateško izmenjavo informacij med bankami, finančnimi obveščevalnimi enotami, organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj in nacionalnimi regulativnimi organi v državah članicah;

251. podpira nenehno izboljševanje izmenjave informacij med finančnimi obveščevalnimi enotami in organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, vključno z Europolom; meni, da bi bilo treba tako partnerstvo vzpostaviti na področju novih tehnologij, vključno z virtualnimi sredstvi, da bi formalizirali že obstoječe operacije v državah članicah; poziva Evropski odbor za varstvo podatkov (EDPB), naj v okviru svoje obveznosti potrebne skrbnosti zagotovi udeležencem na trgu podrobnejša pojasnila v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, da se jim omogoči spoštovanje ustreznih določb o varstvu podatkov;

252. poudarja, da je povečanje in izboljšanje sodelovanja med nacionalnimi nadzornimi organi in finančnimi obveščevalnimi enotami ključno za učinkovit boj proti pranju denarja in davčni utaji; poudarja tudi, da je v boju proti pranju denarja in davčni utaji potrebno tudi dobro sodelovanje med finančnimi obveščevalnimi enotami in carinskimi organi;

253. poziva Komisijo, naj poroča o sedanjem stanju in izboljšavah v finančnih obveščevalnih enotah držav članic v zvezi s širjenjem, izmenjavo in obdelavo informacij v skladu s priporočili odbora PANA[130] in skupnega poročila o pregledu stanja, ki ga izvede platforma finančnih obveščevalnih enot v državah članicah;

5.3. Pooblaščeni subjekti (področje uporabe)

254. pozdravlja dejstvo, da peta direktiva o preprečevanju pranja denarja vključuje razširjen seznam pooblaščenih subjektov, ki zajema ponudnike, ki sodelujejo pri menjalniških storitvah med virtualnimi in papirnimi valutami, ponudnike skrbniških denarnic, trgovce z umetninami ter prosta pristanišča;

255. poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe za izboljšanje izvrševanja skrbnega preverjanja strank, zlasti za boljšo pojasnitev, da je za pravilno izvajanje skrbnega preverjanja strank vedno odgovoren pooblaščeni subjekt, tudi kadar gre za zunanjega izvajalca, ter naj se sprejmejo določbe glede kazni v primeru malomarnosti ali navzkrižja interesov, kadar gre za zunanje izvajanje; poudarja pravno obveznost pooblaščenih subjektov v skladu s peto direktivo o preprečevanju pranja denarja, da pri izvajanju skrbnega preverjanja strank v zvezi s poslovnimi odnosi ali transakcijami, v katere so vključene države, ki jih je Komisija opredelila kot tretje države z visokim tveganjem, za namene pranja denarja izvajajo okrepljen nadzor in sistematično poročanje;

5.4. Registri

256. pozdravlja dostop do dejanskega lastništva in drugih informacij skrbnega preverjanja strank, ki je davčnim organom zagotovljen v okviru DAC5; opozarja, da davčni organi ta dostop potrebujejo za ustrezno izvajanje svojih nalog;

257. ugotavlja, da zakonodaja Unije o preprečevanju pranja denarja države članice obvezuje, da vzpostavijo centralne registre, ki vsebujejo popolne podatke o dejanskem lastništvu podjetij in skladov, ter zagotavlja njihovo medsebojno povezanost; pozdravlja dejstvo, da peta direktiva o preprečevanju pranja denarja države članice obvezuje, da javnosti v vsakem primeru zagotovijo dostop do informacij o dejanskem lastništvu;

258. je seznanjen, da bodo nacionalni registri v zvezi s skladi načeloma dostopni samo tistim, ki izkažejo legitimni interes; poudarja, da se države članice lahko prosto odločijo, da registre dejanskega lastništva dajo na voljo javnosti, kot je že priporočil Parlament; poziva države članice, naj vzpostavijo prosto dostopne in odprte registre podatkov; v vsakem primeru opozarja, da pristojbina, ki bi jo lahko uvedle, ne bi smela presegati upravnih stroškov, povezanih z dajanjem informacij na voljo, vključno z vzdrževanjem in razvojem registrov;

259. poudarja, da bi morala Komisija zagotoviti medsebojno povezanost registrov dejanskih lastnikov; meni, da bi morala Komisija pozorno spremljati delovanje tega medsebojno povezanega sistema in v razumnem roku oceniti, ali pravilno deluje in ali ga bi bilo treba dopolniti z javnim registrom dejanskih lastnikov EU ali drugimi instrumenti, ki bi lahko učinkovito odpravili morebitne pomanjkljivosti; poziva Komisijo, naj medtem pripravi in izda tehnične smernice, da bi spodbujala usklajevanje formata, interoperabilnost in medsebojno povezanost registrov držav članic; meni, da bi morala za dejansko lastništvo skladov veljati enaka raven preglednosti kot za podjetja iz pete direktive o preprečevanju pranja denarja, hkrati pa bi morala biti zagotovljena ustrezna varovala;

260. je zaskrbljen, ker informacije v registrih dejanskih lastnikov niso vedno zadostne in/ali točne; zato poziva države članice, naj zagotovijo, da registri dejanskih lastnikov vsebujejo mehanizme preverjanja, da se zagotovi točnost podatkov; poziva Komisijo, naj v svojih pregledih oceni mehanizme preverjanja in zanesljivost podatkov;

261. poziva k strožji in natančnejši opredelitvi dejanskega lastništva, da se zagotovi identifikacija vseh fizičnih oseb, ki imajo na koncu v lasti ali nadzirajo pravni subjekt;

262. opozarja, da so potrebna jasna pravila, ki bi omogočala preprosto identifikacijo dejanskega lastnika, vključno z obveznostjo, da morajo skrbniški skladi in podobne ureditve obstajati v pisni obliki in biti registrirani v državi članici, kjer je sklad ustanovljen, upravljan ali voden;

263. opozarja na problem pranja denarja z vlaganjem v nepremičnine v evropskih mestih prek tujih slamnatih podjetij; opozarja, da bi morala Komisija oceniti, ali bi bilo potrebno in sorazmerno harmonizirati informacije v registrih o zemljiščih in nepremičninah ter ali bi bilo treba te registre povezati med seboj; poziva Komisijo, naj poročilo po potrebi dopolni z zakonodajnim predlogom; meni, da bi morale države članice imeti javno dostopne informacije o končnem dejanskem lastništvu zemljišč in nepremičnin;

264. želi ponoviti svoje stališče o vzpostavitvi registrov o dejanskem lastništvu pogodb o življenjskem zavarovanju, kakor je bilo navedeno v medinstitucionalnih pogajanjih o peti direktivi o preprečevanju pranja denarja; poziva Komisijo, naj oceni, ali bi bilo izvedljivo in potrebno omogočiti ustreznim organom, da bi imeli dostop do informacij o dejanskem lastništvu pogodb o življenjskem zavarovanju in finančnih instrumentov;

265. ugotavlja, da mora Komisija v skladu s peto direktivo o preprečevanju pranja denarja analizirati izvedljivost posebnih ukrepov in mehanizmov na ravni Unije in držav članic, ki bi omogočali zbiranje in dostop do informacij o dejanskem lastništvu gospodarskih in drugih pravnih subjektov, ustanovljenih zunaj Unije; poziva Komisijo, naj v primeru pozitivne ocene o izvedljivosti pripravi zakonodajni predlog za takšen mehanizem;

5.5. Tveganja tehnologije in virtualnih sredstev, vključno z virtualnimi valutami in kriptovalutami

266. poudarja, da nove tehnologije distribuirane knjige transakcij, kot je tehnologija veriženja podatkovnih blokov, odpirajo pozitiven potencial; obenem ve, da se povečujejo zlorabe novih oblik plačevanja in nakazovanja denarja, ki temeljijo na teh tehnologijah, in se uporabljajo za pranje premoženjskih koristi, pridobljenih s kaznivimi dejanji, ali za druge vrste finančnih kaznivih dejanj; priznava, da je treba spremljati razvoj dogodkov v tehnologiji, da se v zakonodaji zagotovi učinkovito obravnavanje zlorabe novih tehnologij in anonimnosti, ki omogoča kriminalno dejavnost, a brez omejevanja pozitivnih vidikov tega področja;

267. poziva Komisijo, naj podrobno preuči tiste akterje na področju kriptotehnologij, ki še niso zajeti v zakonodaji Unije o preprečevanju pranja denarja, in naj po potrebi razširi seznam pooblaščenih subjektov, zlasti na ponudnike storitev na področju transakcij, ki vključujejo izmenjavo ene ali več virtualnih valut; poziva države članice, naj medtem čim prej prenesejo določbe pete direktive o trgih finančnih instrumentov in naložijo obvezno uporabo denarnic za virtualne valute ter obvezno identifikacijo strank pri izmenjavi storitev, s čimer bo otežena anonimna uporaba virtualnih valut;

268. poziva Komisijo, naj skrbno spremlja tehnološki razvoj, tudi hitro širjenje inovativnih poslovnih modelov finančne tehnologije in prevzemanje novih tehnologij, kot so umetna inteligenca, distribuirana knjiga transakcij, kognitivno računalništvo in strojno učenje, zato da bi ovrednotila tehnološka tveganja in potencialne vrzeli ter povečala odpornost na kibernetske napade ali okvare sistemov, to pa predvsem s spodbujanjem varstva podatkov; poziva pristojne organe in Komisijo, naj skrbno ocenita morebitna sistemska tveganja, povezana z uporabo tehnologije distribuirane knjige transakcij;

269. poudarja, da sta razvoj in uporaba virtualnih sredstev dolgoročen trend, ki se bo v prihodnjih letih verjetno nadaljeval in še krepil, predvsem zaradi virtualnih kovancev, ki jih bo mogoče uporabiti za različne namene, na primer za financiranje podjetij; poziva Komisijo, naj zasnuje ustrezen evropski okvir za ureditev tega dogajanja, pri tem pa naj se opre na delo, ki je že opravljeno v mednarodnem kontekstu, pa tudi v ustreznih evropskih krogih, na primer pri ESMA; sodi, da bi moral ta okvir zaradi specifičnih tveganj kriptosredstev po eni strani vsebovati zaščitne ukrepe, po drugi pa puščati dovolj prostora za inovacije;

270. zlasti ugotavlja, da se lahko nepreglednost kriptovalut uporabi za pranje denarje in davčno utajo; glede tega poziva Komisijo, naj izda jasne smernice, pod katerimi pogoji se lahko virtualne valute razvrstijo kot obstoječi ali nov finančni instrumenti v okviru druge direktive o trgih finančnih instrumentov in v katerih okoliščinah se lahko za prve ponudbe kovancev uporablja veljavna zakonodaja EU;

271. poziva Komisijo, naj oceni možnost, da bi prepovedali nekatere ukrepe za zagotavljanje anonimnosti specifičnih virtualnih sredstev in virtualna sredstva po potrebi zakonsko urejali kot finančne instrumente; meni, da bi morale imeti finančne obveščevalne enote možnost, da bi naslove virtualnih valut in kriptovalut povezale z identiteto lastnika virtualnih sredstev; meni, da bi morala Komisija oceniti možnost, da bi zahtevali obvezno registracijo uporabnikov virtualnih sredstev; želi spomniti, da so nekatere države članice že sprejele različne vrste ukrepov za posamezne segmente tega sektorja, na primer za prve ponudbe kovancev, kar bi bilo lahko zgled za prihodnje ukrepanje EU;

272. želi poudariti, da je Projektna skupina za finančno ukrepanje pred kratkim poudarila, da morajo države nujno sprejeti usklajene ukrepe za preprečevanje uporabe virtualnih sredstev za kriminal in terorizem, ter poziva vse jurisdikcije, naj sprejmejo pravne in praktične ukrepe za preprečevanje zlorabe virtualnih sredstev[131]; poziva Komisijo, naj razišče, kako bi v evropski pravni okvir nemudoma vključili priporočila in standarde Projektne skupine za finančno ukrepanje, s katerimi bi zakonsko urejali virtualna sredstva; poudarja, da bi se morala EU na podlagi svojih prizadevanj v skupini G20 še naprej zavzemati za povezan in usklajen mednarodni regulativni okvir za virtualne valute;

273. ponovno poziva Komisijo, naj nujno oceni posledice dejavnosti elektronskih iger na srečo za področje pranja denarja in davčnih kaznivih dejanj; meni, da je ta ocena nujno potrebna; ugotavlja, da se povečuje sektor e-igralništva v nekaterih jurisdikcijah, tudi na nekaterih samostojnih ozemljih pod suverenostjo Združenega kraljestva, kot je otok Man, kjer elektronske igre na srečo predstavljajo že 18 % nacionalnega dohodka;

274. je seznanjen z delom na strokovni ravni v zvezi z elektronsko identifikacijo in oddaljenimi postopki poznavanja strank, kjer so obravnavana vprašanja, kot sta možnost, da bi finančne institucije uporabljale elektronsko identifikacijo (e-ID), in prenosljivost poznavanja strank, da bi se omogočila digitalna identifikacija; glede tega poziva Komisijo, naj oceni potencialne prednosti, če bi uvedli evropski sistem elektronske identifikacije; opozarja, da je pomembno ohraniti ustrezno ravnovesje med varstvom podatkov in zasebnosti ter tem, da morajo imeti pristojni organi dostop do informacij za namene preiskovanja kaznivih dejanj;

5.6. Sankcije

275. poudarja, da zakonodaja EU o preprečevanju pranja denarja obvezuje države članice, da morajo določiti sankcije za kršitve pravil o preprečevanju pranja denarja; poudarja, da morajo biti sankcije učinkovite, sorazmerne in odvračilne; poziva, da bi v državah članicah uvedli poenostavljene postopke za izvrševanje finančnih sankcij za kršitve zakonodaje o preprečevanju pranja denarja;

276. poziva države članice, naj čim prej objavijo informacije o naravi in znesku naloženih sankcij, pa tudi o vrsti kršitve in identiteti odgovorne osebe; poziva države članice, naj uporabijo sankcije in ukrepe tudi za člane upravljalnih organov in druge fizične osebe, ki so po nacionalni zakonodaji odgovorne za kršitve predpisov proti pranju denarja[132];

277. poziva Komisijo, naj Parlamentu vsaki dve leti poroča o nacionalni zakonodaji in praksah v zvezi s sankcijami za kršitve zakonodaje o preprečevanju pranja denarja;

278. pozdravlja sprejetje Uredbe (EU) 2018/1805 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o vzajemnem priznavanju odredb o zamrznitvi in zaplembi[133], s katero naj bi olajšali čezmejno izterjavo sredstev, pridobljenih s kaznivimi dejanji in ki naj bi s tem pomagala povečati zmogljivosti Unije za boj proti organiziranemu kriminalu in terorizmu ter storilcem kaznivih dejanj in teroristom po vsej Uniji prekiniti vire financiranja;

279. pozdravlja, da je bila sprejeta Direktiva (EU) 2018/1673 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o boju proti pranju denarja z uporabo kazenskega prava[134], ki uvaja nove kazenskopravne določbe in omogoča učinkovitejše in hitrejše čezmejno sodelovanje med pristojnimi organi za učinkovitejše preprečevanje pranja denarja in s tem povezano financiranje terorizma in organiziranega kriminala; ugotavlja, da bi morale države članice sprejeti potrebne ukrepe, s katerimi bi po potrebi zagotovile, da bi njihovi pristojni organi v skladu z Direktivo 2014/42/EU[135] začasno zavarovali ali odvzeli premoženjsko korist, pridobljeno s kaznivim dejanjem, in predmete, ki so bili uporabljeni za ta kazniva dejanja in premoženjsko korist ali so bili temu namenjeni ali so bili uporabljeni pri naročilu teh dejanj ali pri prispevanju k njim;
 

5.7. Mednarodna razsežnost

280. je seznanjen, da Komisija mora v skladu s četrto direktivo o preprečevanju pranja denarja opredeliti tretje države z visokim tveganjem, ki imajo v svoji ureditvi za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma strateške pomanjkljivosti;

281. meni, da bi bilo treba sicer upoštevati delo na mednarodni ravni v zvezi z identificiranjem tretjih držav z visokim tveganjem za namene boja proti pranju denarja in financiranju terorizma, zlasti pa delo Projektne skupine za finančno ukrepanje, a je tudi bistveno, da Unija oblikuje lasten seznam tretjih držav z visokim tveganjem; glede tega pozdravlja Delegirano uredbo Komisije z dne 31. januarja 2019 o dopolnitvi Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta glede regulativnih tehničnih standardov za minimalne ukrepe ter vrste dodatnih ukrepov, ki jih morajo kreditne in finančne institucije sprejeti za blažitev tveganja pranja denarja in financiranja terorizma v nekaterih tretjih državah[136];

282. pozdravlja, da je Komisija sprejela metodologijo za identifikacijo tretjih držav z visokim tveganjem na podlagi Direktive (EU) 2015/849, objavljene 22. junija 2018[137]; pozdravlja oceno Komisije o državah z dne 31. januarja 2019 o državah, ki so uvrščene najvišje;

283. poudarja, da je treba poskrbeti za usklajenost in dopolnjevanje med seznamom tretjih držav z visokim tveganjem za preprečevanje pranja denarja in evropskim seznamom nekooperativnih jurisdikcij; ponovno poziva, naj se Komisiji zaupa osrednja vloga pri upravljanju obeh seznamov; poziva Komisijo, naj poskrbi za preglednost v postopku preverjanja jurisdikcij;

284. je zaskrbljen zaradi trditev, da pristojni organi v Švici ne opravljajo dobro svojih funkcij na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma[138]; poziva Komisijo, naj te elemente upošteva pri posodabljanju seznama tretjih držav z visokim tveganjem in tudi v prihodnjih dvostranskih odnosih med Švico in Unijo;

285. poziva Komisijo, naj tretjim državam zagotovi tehnično pomoč, da bodo zasnovale učinkovit sistem za boj proti pranju denarja in ga nenehno izboljševale;

286. poziva Komisijo in države članice, naj poskrbijo, da bo EU v Projektni skupini za finančno ukrepanje nastopala enovito in da bodo dejavno prispevale k aktualnemu razmisleku o reformi te skupine, s katero bi okrepili njene vire in ji povečali verodostojnost; poziva Komisijo, naj v svojo delegacijo v projektni skupini kot opazovalce vključi tudi osebje Evropskega parlamenta;

287. poziva Komisijo, naj na svetovni ravni prevzame pobudo, da bi v vseh jurisdikcijah vzpostavili javne centralne registre dejanskih lastnikov; poudarja, da imajo pri tem osrednjo vlogo mednarodne organizacije, na primer Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) ter Združeni narodi;

6. Mednarodna razsežnost obdavčevanja

288. poudarja, da bi bilo za sistem pravične obdavčitve v Evropi potrebno tudi pravičnejše davčno okolje v svetovnem merilu; ponovno poziva, da bi bilo treba spremljati aktualne davčne reforme v tretjih državah;

289. ve za prizadevanja nekaterih tretjih držav, ki skušajo odločno ukrepati zoper erozijo davčne osnove in preusmerjanje dobička; obenem poudarja, da bi morale reforme ostati skladne z obstoječimi pravili Svetovne trgovinske organizacije;

290. meni, da so še posebej pomembne informacije o davčnih reformah v ZDA in njihovih morebitnih učinkih na mednarodno sodelovanje, ki jih je odbor zbral med obiskom v Washingtonu; ugotavlja, da bi bile po mnenju nekaterih strokovnjakov nekatere določbe zakona ZDA o davčnih olajšavah in delovnih mestih iz leta 2017 nezdružljive z aktualnimi pravili Svetovne trgovinske organizacije; ugotavlja, da se želijo z nekaterimi določbami ameriške davčne reforme enostransko in nevzajemno spodbuditi nadnacionalne koristi, ki pripadajo ameriškim ozemljem (pod pogojem, da se jih vsaj 50 % ustvari na ozemlju ZDA); pozdravlja, da Komisija ravno ocenjuje potencialne regulativne in poslovne posledice nove davčne reforme v ZDA, zlasti določb o eroziji davčne osnove in preprečevanju zlorab (BEAT), o globalnih neopredmetenih prihodkih z nizko davčno stopnjo (GILTI) ter o neopredmetenih prihodkih iz tujine (FDII)[139]; poziva Komisijo, naj o rezultatih svoje ocene obvesti Parlament;

291. ve, da sta bili zasnovani dve vrsti medvladnih sporazumov v zvezi z zakonom o spoštovanju davčnih predpisov v zvezi z računi v tujini (FATCA), da bi ga uskladili z mednarodnim pravom[140]; ugotavlja, da je samo eden od teh modelov zasnovan vzajemno; obžaluje, da v teh sporazumih ni vzajemnosti, saj ZDA od tujih vlad običajno prejmejo precej več informacij, kot pa jih ponudijo; poziva Komisijo, naj izvede pregled stanja in analizira obseg vzajemnosti pri izmenjavi informacij med ZDA in državami članicami;

292. poziva svet, naj Komisijo pooblasti za pogajanje z ZDA, da bi se v okviru zakona FATCA dogovorili za vzajemnost;

293. želi ponoviti, da je v svoji resoluciji z dne 5. julija 2018 o škodljivih učinkih zakona FATCA na državljane EU, zlasti pa na „naključne Američane“[141], pozval Komisijo, naj poskrbi, da bodo vsem tem državljanom ustrezno zagotovljene temeljne pravice;

294. poziva Komisijo in Svet, naj zasnujeta skupni pristop EU do zakona FATCA, da bi ustrezno zaščitili pravice evropskih državljanov (predvsem „naključnih Američanov“) in pri izmenjavi informacij z ZDA poskrbeli za vzajemnost, kot izbrani standard pa uporabili skupni standard poročanja (CRS); poziva Komisijo in Svet, naj medtem po potrebi razmislita o ustreznih protiukrepih, s katerimi bi poskrbela za enake konkurenčne pogoje, če ZDA v okviru zakona FATCA ne bi zagotovile vzajemnosti, na primer o konceptu davčnega odtegljaja;

295. poziva Komisijo in države članice, naj spremljajo nove predpise o davku od dohodka pravnih oseb v državah, ki sodelujejo z EU na podlagi mednarodnih sporazumov[142];

6.1. Davčne oaze in jurisdikcije, ki omogočajo agresivno davčno načrtovanje, v EU in drugod

296. opozarja, kako pomemben je skupni seznam EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene (v nadaljnjem besedilu „seznam EU“), saj temelji na celovitih, preglednih, robustnih, objektivno preverljivih in splošno sprejetih merilih, ki se redno posodabljajo;

297. obžaluje, da so bile v postopku oblikovanja seznama EU sprva upoštevane samo tretje države; je seznanjen, da je Komisija v sklopu evropskega semestra opredelila pomanjkljivosti v davčnih sistemih nekaterih držav članic, zaradi katerih je mogoče izvajati agresivno davčno načrtovanje; glede tega pozdravlja izjavo predsednice Skupine za kodeks ravnanja v zvezi z obdavčitvijo podjetij med predstavitvijo v odboru TAX3 dne 10. oktobra 2018, ki je poročala, da se v okviru revizije mandata Skupine za kodeks ravnanja[143] razpravlja o možnosti uporabe meril za uvršanje na seznam EU tudi za države članice;

298. pozdravlja, da je Svet 5. decembra 2017 sprejel prvi seznam EU in da se redno spremljajo zaveze teh tretjih držav; ve, da je bil na podlagi ocene teh zavez seznam večkrat posodobljen in da je bilo zaradi tega z njega črtanih več držav; je seznanjen, da je bilo 9. novembra 2017 na seznamu samo pet davčnih jurisdikcij: Ameriška Samoa, Guam, Samoa, Trinidad in Tobago ter Ameriški Deviški otoki;

299. poudarja, da sta procesa pregledovanja in spremljanja nepregledna in da ni jasno, ali je bil pri državah, ki niso več na seznamu, resnično dosežen napredek;

300. poudarja, da ocena Sveta in Skupine za kodeks ravnanja temelji na merilih, ki se opirajo na tehnično preglednico Komisije, in da Parlament ni bil uradno udeležen v tem procesu; glede tega poziva Komisijo in Svet, naj Parlament vnaprej podrobno obveščata o vseh predlaganih spremembah seznama; poziva Svet, naj v sklopu rednega poročanja Skupine za kodeks ravnanja Svetu redno objavlja tudi poročila o napredku v zvezi z jurisdikcijami s črnega in sivega seznama;

301. poziva Komisijo in Svet, naj oblikujeta ambiciozno zastavljeno in objektivno metodologijo, ki se ne bo opirala samo na zaveze, temveč tudi na ocenjene učinke ustreznega in pravilnega izvajanja zakonodaje v teh državah;

302. močno obžaluje, da je bil prvotni postopek oblikovanja seznama EU premalo pregleden in da niso bila objektivno uporabljena merila za oblikovanje seznama, ki jih je določil Svet ECOFIN; vztraja, da v tem procesu ne sme biti političnega vmešavanja; pozdravlja pa povečanje preglednosti z razkritjem pisem, poslanih jurisdikcijam, ki jih je preverjala Skupina za kodeks ravnanja, ter prejetih pisem o zavezi; poziva, naj se objavijo še preostala nerazkrita pisma, da se zagotovita nadzor in pravilno izvajanje zavez; meni, da jurisdikcije, ki ne želijo razkriti svojih zavez, v javnosti zbujajo sum, da ne želijo sodelovati v davčnih zadevah;

303. pozdravlja nedavna pojasnila Skupine za kodeks ravnanja o merilih pravične obdavčitve, zlasti v zvezi z odsotnostjo ekonomske vsebine v jurisdikcijah z ničelno ali skoraj ničelno stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb; poziva države članice, naj si prizadevajo postopno izpopolnjevati merila za uvrstitev na seznam EU, da bodo zajete vse škodljive davčne prakse[144];

304. pozdravlja nov globalni standard OECD o dejavniku tehtnih dejavnosti, ki se uporablja za jurisdikcije z zgolj nominalno davčno stopnjo ali brez nje[145], ki v veliki meri temelji na delu EU pri oblikovanju seznama EU[146]; poziva države članice, naj spodbujajo skupino G20 k reformi meril za črni seznam OECD, tako da ne bi bila omejena le na golo davčno preglednost, temveč da bodo zajela tudi davčno utajo in agresivno davčno načrtovanje;

305. poziva, naj se v posebnem primeru Švice, za katero zaradi njenega predhodnega sporazuma z EU ni predviden točen rok, državo do konca leta 2019 vključi v Prilogo I, če po ustreznem postopku stopnjevanja do takrat ne bo razveljavila svojih neskladnih davčnih ureditev, ki omogočajo neenako obravnavanje tujih in domačih prihodkov ter davčne ugodnosti za nekatere vrste podjetij;

306. ima pomisleke, da lahko sicer tretje države razveljavijo neskladne davčne ureditve, a jih utegnejo nadomestiti z drugimi, ki bodo škodljive za EU; poudarja, da morda to velja ravno za Švico: poziva Svet, naj ponovno zares oceni Švico in vse druge države zunaj EU[147], ki uvajajo podobne zakonske spremembe[148];

307. ve, da še vedno potekajo pogajanja med EU in Švico o reviziji dvostranskega pristopa do vzajemnega dostopa do trgov; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo končni sporazum med EU in Švico vseboval klavzulo o dobrem davčnem upravljanju, vključno z izrecnimi pravili o državni pomoči v obliki davčne ugodnosti, ter samodejno izmenjavo informacij o obdavčitvi, po potrebi javno dostopne informacije o dejanskem lastništvu, pa tudi določbe o boju proti pranju denarja; poziva, naj si pogajalci EU prizadevajo skleniti tak sporazum, da bodo v švicarskem nadzornem sistemu odpravljene pomanjkljivosti[149] in da bodo zaščitili žvižgače;

308. je zaskrbljen, da se akt o skupnih standardih poročanja ne uporablja za avstrijske rezidente, ki imajo bančne račune pri kreditnih institucijah v Liechtensteinu, če njihovi dohodki iz kapitala prihajajo iz sestavov sredstev (zasebni skladi, ustanove, trusti in podobno) in obdavčevanje v skladu z dvostranskimi sporazumi izvaja kreditna institucija v Liechtensteinu; poziva Avstrijo, naj v zvezi s tem spremeni svoj zakon, da bi odpravila vrzel v skupnem standardu poročanja;

309. ugotavlja, da sta po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) o neposrednih tujih naložbah Luksemburg in Nizozemska na primer skupaj prejela več naložb kot ZDA, od tega veliko večino v subjekte za posebne namene, ki ne vidne tehtne gospodarske dejavnosti, Irska pa je prejela več tujih naložb kot Nemčija ali Francija; poudarja, da po podatkih malteškega statističnega urada tuje naložbe v tej državi znašajo 1.474 % vsega gospodarstva te države;

310. želi spomniti na raziskavo, ki je pokazala, da zaradi izogibanja davkom prek šestih držav članic ostalih 22 držav članic pri prihodkih od davkov izgubi 42,8 milijarde EUR[150], kar pomeni, da bi bilo mogoče neto plačilni položaj teh držav mogoče izravnati z izgubami, ki jih povzročajo davčni osnovi drugih držav članic;

311. želi spomniti, da je treba za izboljšanje boja Unije in držav članic proti davčnim goljufijam, izogibanju plačilu davka in pranju denarja učinkovito uporabiti vse razpoložljive podatke, tudi makroekonomske;

312. želi spomniti, da je Komisija zaradi pomanjkljivosti v davčnem sistemu, zaradi katerih je omogočeno agresivno davčno načrtovanje, pograjala sedem držav članic[151], namreč Belgijo, Ciper, Madžarsko, Irsko, Luksemburg, Malto in Nizozemsko, saj s tem spodkopavajo celovitost enotnega evropskega trga; trdi, da to pomeni, da te jurisdikcije omogočajo agresivno davčno načrtovanje tudi v svetovnem merilu;

313. pozdravlja skorajšnji pregled seznama EU v prvem četrtletju 2019; poziva Svet, naj objavi podrobno oceno zavez jurisdikcij, ki so se prostovoljno zavezale reformi in so bile navedene v Prilogi II, ko je bil seznam EU prvič objavljen 5. decembra 2017; zahteva, da se jurisdikcije iz Priloge II na podlagi zavez iz leta 2017 navedejo v Prilogi I, če do konca leta 2018 oziroma do dogovorjenega roka ne bodo izvedle ustreznih reform;

6.2. Protiukrepi

314. ponovno poziva EU in njene države članice, naj sprejmejo učinkovite in odvračilne protiukrepe zoper nekooperativne jurisdikcije, da bi pri državah iz Priloge I k seznamu EU spodbudile dobro sodelovanje v davčnih zadevah in skladnost;

315. obžaluje, da je večina protiukrepov, ki jih je predlagal Svet, prepuščenih nacionalni presoji; ima pomisleke, ker je med predstavitvijo v odboru TAX3 dne 15. maja 2018 več strokovnjakov[152] poudarilo, da protiukrepi morda ne bodo dovolj spodbudili nekooperativnih jurisdikcij k skladnosti, saj na seznamu EU manjkajo nekatere najbolj zloglasne davčne oaze; meni, da to zmanjšuje verodostojnost postopka za oblikovanje seznama, kar so poudarili tudi nekateri strokovnjaki;

316. poziva države članice, naj sprejmejo enoten nabor odločnih protiukrepov, vključno z davčnimi odtegljaji, izključitvijo iz javnih naročil, strožjimi zahtevami glede revizije in samodejnimi pravili o tujih odvisnih družbah za podjetja, ki so locirana v nekooperativnih jurisdikcijah, razen če tam ne opravljajo dejanske gospodarske dejavnosti kot davkoplačevalci;

317. poziva davčne uprave in davkoplačevalce, naj sodelujejo pri zbiranju relevantnih dejstev, kadar nadzorovana tuja družba opravlja resnično gospodarsko dejavnost in ima pomembno gospodarsko prisotnost, podprto z osebjem, opremo, sredstvi in prostori, kar je mogoče potrditi tudi z ustreznimi dejstvi in okoliščinami;

318. se zaveda, da države v razvoju morda nimajo sredstev za izvajanje novodogovorjenih mednarodnih ali evropskih davčnih standardov; zato poziva Svet, naj tu ne uporablja protiukrepov, kot na primer zmanjšanje razvojne pomoči;

319. ugotavlja, da so protiukrepi bistveni v boju proti izogibanju davkom, agresivnemu davčnemu načrtovanju in pranju denarja; meni tudi, da lahko gospodarska moč Evropske unije pomaga odvračati nekooperativne jurisdikcije in davkoplačevalce od izkoriščanja davčnih lukenj in škodljivih davčnih praks, ki jih te jurisdikcije omogočajo;

320. poziva evropske finančne institucije[153], naj razmislijo, da bi za jurisdikcije iz Priloge II k seznamu EU uporabili poostreno skrbno preverjanje na podlagi posameznih projektov, da se prepreči vlaganje sredstev EU v subjekte v tretjih državah, ki ne izpolnjujejo davčnih standardov EU, ali preusmerjanje teh sredstev prek tovrstnih subjektov; je seznanjen, da je EIB objavila svojo politiko v zvezi z nekooperativnimi jurisdikcijami, in jo poziva, naj jo redno posodablja ter naj vključi tudi poostrene zahteve glede preglednosti, ki bodo skladni s standardi EU;

6.3. Vodilni položaj EU v svetu

321. ponovno poziva EU in države članice, naj po predhodnem usklajevanju prevzamejo vodilni položaj v svetovnem boju proti utaji davkov, agresivnemu davčnemu načrtovanju in pranju denarja, zlasti s pobudami Komisije v okviru vseh sorodnih mednarodnih forumov, na primer OZN, G20 in OECD, ki imajo v davčnih zadevah osrednjo vlogo, še posebej od časa mednarodne finančne krize;

322. želi spomniti, da so za doseganje konkretnih rezultatov in za spoštovanje načela vzajemnosti najprimernejše mnogostranske politike in mednarodno sodelovanje med državami, tudi z državami v razvoju; obžaluje, da so v Svetu obtičali nekateri zakonodajni predlogi, ki presegajo priporočila OECD o eroziji davčne osnove in preusmerjanju dobička, ki bi lahko bili podlaga za nadaljnje plodno delo na mednarodni ravni;

323. meni, da bi z ustanovitvijo medvladnega davčnega organa v okviru OZN, ki bi moral biti dobro opremljen in imeti na voljo zadostna sredstva, po potrebi pa tudi ustrezna pooblastila za izvrševanje, zagotovili, da bi lahko vse države enakopravno sodelovale pri zasnovi in reformi svetovne agende na področju davkov[154] za učinkovit boj proti škodljivim davčnim praksam in poskrbele za ustrezno porazdelitev pravic do obdavčitve; je seznanjen z nedavnimi pozivi, da bi strokovno skupino OZN za mednarodno sodelovanje v davčnih zadevah nadgradili v medvladni svetovni davčni organ OZN[155]; poudarja, da vzorčna konvencija OZN o davku zagotavlja pravičnejšo porazdelitev pravic do obdavčitve med državo izvora in državo sedeža;

324. poziva, naj se organizira medvladni vrh o preostalih potrebnih davčnih reformah na svetovni ravni, da bi se poglobilo mednarodno sodelovanje in povečal pritisk na vse države, zlasti na njihove finančne centre, da bi spoštovali standarde preglednosti in pravične obdavčitve; poziva Komisijo, naj prevzame pobudo za tovrsten svetovni vrh, na katerem bi sprožili drugi sklop mednarodnih davčni reform, s katerimi bi nadaljevali akcijski načrt zoper erozijo davčne osnove in preusmerjanje dobička in omogočili ustanovitev zgoraj omenjenega medvladnega davčnega organa;

325. je seznanjen z ukrepi in prispevki Komisije v Svetovnem forumu za transparentnost in izmenjavo podatkov za davčne namene v okviru OECD ter v njenem vključujočem okviru za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička, s čimer naj bi spodbujali dobro davčno upravljanje v svetovnem merilu, ter naj zagotovi, da se bodo v EU še naprej popolnoma upoštevali standardi dobrega davčnega upravljanja;

6.4. Države v razvoju

326. meni, da je izredno pomembno podpirati države v razvoju v boju proti davčni utaji in agresivnemu davčnemu načrtovanju ter proti korupciji in tajnosti, ki omogočata nezakonite bančne tokove, ter tako povečati skladnost politik za razvoj v EU ter pomagati izboljšati davčne zmogljivosti držav v razvoju, da bodo lahko mobilizirale lastna sredstva za trajnostni gospodarski razvoj; poudarja, da je treba povečati finančno in tehnično pomoč nacionalnim davčnim upravam v državah v razvoju, da bodo lahko ustvarile stabilne in sodobne pravne okvire za obdavčitev;

327. pozdravlja sodelovanje med EU in Afriško unijo v okviru davčne pobude iz Adis Abebe, pobude za preglednost v ekstraktivni industriji in kimberleyjskega procesa; poziva Komisijo in države članice, naj države Afriške unije podprejo pri izvajanju politik preglednosti; glede tega spodbuja nacionalne in regionalne davčne organe k samodejni izmenjavi podatkov; želi poudariti, da je tu v veliko pomoč tesno in okrepljeno sodelovanje med Interpolom in Afripolom;

328. želi spomniti, da morajo države članice v tesnem sodelovanju s Komisijo redno analizirati, do katerih učinkov prelivanja prihaja in kako davčne politike in dvostranski davčni sporazumi vplivajo na druge države članice in države v razvoju, obenem pa priznava, da v zvezi s tem že poteka delo v okviru platforme za dobro davčno upravljanje; poziva vse države članice, naj učinke prelivanja analizirajo pod nadzorom Komisije;

329. želi opozoriti, da je treba upoštevati posebne pravne značilnosti in ranljivosti držav v razvoju, zlasti v zvezi z avtomatično izmenjavo informacij, kar zadeva prehodno obdobje in potrebo teh držav po podpori za krepitev zmogljivosti;

330. ugotavlja, da je treba tesneje sodelovati z regionalnimi organizacijami, zlasti z Afriško unijo, da bi ukrepali zoper nezakonite finančne tokove in korupcijo v zasebnem in javnem sektorju;

331. pozdravlja enakopravno sodelovanje vseh držav v vključujočem okviru OECD, v katerem je združenih več kot 115 držav in jurisdikcij, ki sodelujejo pri izvajanju svežnja OECD/G20 za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička; poziva države članice, naj podprejo reformo mandata in delovanja tega vključujočega okvira, da bi bili upoštevani interesi držav v razvoju; opozarja, da je bilo več kot 100 držav v razvoju izključenih iz pogajanj o ukrepih za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička;

332. se zaveda, da davčne oaze obstajajo tudi v državah v razvoju; pozdravlja predlog Komisije za okrepljeno sodelovanje s tretjimi državami v boju proti financiranju terorizma, zlasti pa predlog o uvoznem dovoljenju za starine;

333. želi opozoriti, da bi morali javno razvojno pomoč, namenjeno zmanjševanju revščine, dodatno usmeriti k vzpostavljanju ustreznega regulativnega okvira in k okrepitvi davčnih uprav in institucij, ki so pristojne za boj proti nezakonitim finančnim tokovom; poziva, naj se ta pomoč nudi v obliki tehničnega strokovnega znanja glede upravljanja virov, finančnih informacij in protikorupcijskih predpisov; poziva, naj pomoč tudi spodbuja regionalno sodelovanje v boju proti davčnim goljufijam, davčni utaji, agresivnemu davčnemu načrtovanju in pranju denarja; poudarja, da bi morala pomoč zajemati podporo civilni družbi in medijem v državah v razvoju, da bi se zagotovil javni nadzor nad domačimi davčnimi politikami;

334. pričakuje, da bo Komisija zbrala dovolj sredstev za izvajanje pristopa „Poberi več, porabi bolje“, zlasti prek svojih vodilnih programov[156];

335. poziva k usklajenemu zunanjemu delovanju EU in držav članic na vseh ravneh politike, da bi omogočili okrepljen in uravnotežen gospodarski razvoj v tretjih državah, zlasti v državah v razvoju, in preprečili odvisnost od enega samega sektorja, zlasti finančnega;

336. opozarja, da je treba pri pogajanjih o davčnih konvencijah pravično obravnavati države v razvoju ter upoštevati njihove posebne razmere in poskrbeti za pravično razporeditev pravic do obdavčitve glede na dejansko gospodarsko dejavnost in ustvarjanje vrednosti; glede tega poziva k uporabi vzorčne davčne konvencije OZN kot minimalnega standarda in k preglednosti v pogajanjih o sporazumih; se zaveda, da vzorčna davčna konvencija OECD zagotavlja več pravic državi, v kateri ima podjetje sedež;

337. poziva Komisijo, naj v sporazum, o katerem se bo pogajala z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami, ko se bo februarja 2020 iztekel Sporazum iz Cotonouja, vključi tudi določbe zoper finančna kazniva dejanja, davčno utajo in agresivno davčno načrtovanje; želi opomniti, da je v davčnih zadevah izredno pomembna preglednost, če naj se te določbe resnično izvajajo;

6.5. Sporazumi EU s tretjimi državami

338. želi spomniti, da je dobro davčno upravljanje svetovni izziv, ki zahteva rešitve na svetovni ravni; zato želi spomniti na svoje stališče, da bi bilo treba v ustrezne sporazume EU s tretjimi državami vključiti klavzulo o dobrem davčnem upravljanju, da bi se preprečila zloraba teh sporazumov za izogibanje davkom, davčno utajo ali pranje nezakonito pridobljenih premoženjskih koristi s strani podjetij ali posrednikov, a ne da bi pri tem ovirali izključne pristojnosti EU; meni, da bi morala ta klavzula vsebovati posebna pravila glede državne pomoči v obliki davčne ugodnosti, zahteve glede preglednosti in določbe o preprečevanju pranja denarja;

339. spodbuja države članice, naj svoje dvostranske odnose z ustreznimi tretjimi državami uporabljajo usklajeno, po potrebi s podporo Komisije, in naj poskrbijo za nadaljnje dvostransko sodelovanje med finančnimi obveščevalnimi enotami, davčnimi organi in pristojnimi organi ter tako ukrepajo zoper finančna kazniva dejanja;

340. ugotavlja, da vzporedno s političnimi sporazumi, ki vključujejo klavzulo o dobrem davčnem upravljanju, tudi prostotrgovinski sporazumi EU vsebujejo davčne oprostitve, ki omogočajo politično izvajanje pristopa EU k boju proti davčni utaji in pranju denarja, na primer z vztrajanjem pri dobrem davčnem upravljanju in z učinkovito uporabo unijskega seznama nekooperativnih davčnih jurisdikcij; poleg tega ugotavlja, da je namen prostotrgovinskih sporazumov tudi spodbujanje ustreznih mednarodnih standardov in njihovega izvrševanja v tretjih državah;

341. meni, da EU ne bi smela sklepati sporazumov z nekooperativnimi jurisdikcijami iz Priloge I k seznamu EU, dokler ne izpolnijo standardov dobrega davčnega upravljanja EU; poziva Komisijo, naj preuči, ali neizpolnjevanje standardov dobrega davčnega upravljanja EU vpliva na pravilno delovanje že podpisanih prostotrgovinskih ali političnih sporazumov;

342. opozarja, da bi bilo treba v vse ustrezne sporazume EU, ki se sklenejo s tretjimi državami, vključiti klavzulo o dobrem davčnem upravljanju, v veljavne pa jo ob reviziji in po pogajanjih dodati, pri čemer je treba upoštevati, da gre za osrednje instrumente zunanje politike EU, ki pa se za različna področja politike opirajo na različne ravni pristojnosti;

6.6. Dvostranski davčni sporazumi, ki so jih sklenile države članice

343. ugotavlja, da po mnenju nekaterih strokovnjakov številni veljavni davčni sporazumi, ki so jih sklenile države članice EU, omejujejo pravice držav z nizkim in srednjim dohodkom do obdavčitve[157]; poudarja, da bi morale Evropska unija in njene države članice pri pogajanjih o davčnih sporazumih upoštevati načelo usklajenosti politik za razvoj iz člena 208 PDEU; poudarja, da so za sklepanje davčnih sporazumov pristojne države članice;

344. ugotavlja, da je intenzivnost izgub zaradi izogibanja davkom znatno večja v državah z nizkim in srednjim dohodkom kot pa v drugih regijah, in sicer zlasti v podsaharski Afriki, Latinski Ameriki in na Karibih ter v južni Aziji[158]; zato poziva države članice, naj se s tretjimi državami ponovno pogajajo o dvostranskih davčnih sporazumih, da bi vanje vključile klavzule proti zlorabam ter med tretjimi državami preprečile izbiranje najugodnejših sporazumov in tekmovanje v zniževanju davčnih stopenj;

345. poziva Komisijo, naj pregleda vse veljavne davčne sporazume, ki so jih države članice podpisale s tretjimi državami, da se zagotovi njihova skladnost z novimi globalnimi standardi, na primer z mnogostransko konvencijo za izvajanje z davčnimi sporazumi povezanih ukrepov za preprečevanje zmanjševanja davčne osnove in preusmerjanja dobička; ugotavlja, da ta konvencija vsebuje standarde OECD, pri katerih določanju se niso upoštevale potrebe ali izzivi držav v razvoju; poziva Komisijo, naj pripravi priporočila za države članice v zvezi z njihovimi obstoječimi dvostranskimi davčnimi sporazumi, zato da se vanje vključijo splošna pravila o preprečevanju zlorab, s katerimi se bosta spremljala dejanska gospodarska dejavnost in ustvarjanje vrednosti;

346. se zaveda, da dvostranski davčni sporazumi ne odražajo realnosti digitaliziranega gospodarstva; poziva države članice, naj svoje dvostranske davčne sporazume posodobijo na podlagi priporočila Komisije o obdavčitvi v zvezi s pomembno digitalno prisotnostjo[159];

6.7. Dvojna obdavčitev

347. pozdravlja okrepljeni okvir o preprečevanju dvojne neobdavčitve; poudarja, da je odprava dvojne obdavčitve zelo pomembna, saj bo tako zagotovljena pravična obravnava poštenih davkoplačevalcev in bomo ohranili njihovo zaupanje; poziva države članice, naj spoštujejo sklenjene sporazume o preprečevanju dvojne obdavčitve, v primerih prijavljene dvojne obdavčitve pa naj pošteno in hitro sodelujejo;

348. pozdravlja sprejetje Direktive Sveta (EU) 2017/1852 z dne 10. oktobra 2017 o mehanizmih za reševanje davčnih sporov v Evropski uniji, v okviru katere se izvaja standard iz ukrepa 14 akcijskega načrta za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička; poudarja, da rok za izvajanje te direktive (30. junij 2019) še ni potekel ter da bo treba spremljati ustrezne predpise, da se zagotovita njihova učinkovitost in uspešnost;

349. poziva Komisijo, naj zbere in objavi informacije o številu vloženih in rešenih davčnih sporov ter jih razvrsti glede na vrsto spora po letu in po vpletenih državah, tako da bo mogoče mehanizem spremljati in zagotoviti, da bo učinkovit in uspešen;

6.8. Najbolj oddaljene regije

350. poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo tudi najbolj oddaljene regije EU izvajale minimalne standarde za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička ter direktivo proti izogibanju davkom;

351. ve, da je Komisija začela poglobljeno raziskavo o tem, kako Portugalska uporablja shemo regionalne pomoči za prosto cono Madeira[160];

7. Posredniki

352. pozdravlja široko opredelitev izrazov „posrednik“[161] in „čezmejni aranžma, o katerem se poroča“, v nedavno sprejeti šesti reviziji direktive o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja (DAC6)[162]; poziva k posodobitvi kategorij, o katerih se poroča na podlagi DAC6, da se bo zahtevalo tudi obvezno razkritje sistemov dividendne arbitraže, vključno z dodeljevanjem dividend in vračilom davka na kapitalski dobiček; poziva Komisijo, naj ponovno ovrednoti razširitev obveznosti poročanja iz DAC6 na notranje primere; želi spomniti na obveznost, ki jo DAC6 nalaga posrednikom, namreč da morajo davčnim organom poročati o strukturnih vrzelih v davčni zakonodaji, zlasti glede na vse številčnejše čezmejne strategije za izogibanje davkom; meni, da bi bilo treba sheme, za katere domači organi presodijo, da so škodljive, obravnavati in anonimizirano objaviti;

353. ponavlja, da imajo posredniki odločilno vlogo pri omogočanju pranja denarja in pri financiranju terorizma, torej bi morali za ta dejanja odgovarjati;

354. ponavlja, da je treba okrepiti sodelovanje med davčnimi upravami in finančnimi nadzorniki za skupen in učinkovit nadzor nad vlogo finančnih posrednikov in glede na to, da utegnejo nekateri finančni instrumenti, ki se izvajajo iz davčnih razlogov, ogroziti stabilnost in celovitost finančnega trga;

355. meni, da bi morala biti EU zgled, in poziva Komisijo, naj zagotovi, da posredniki, ki spodbujajo agresivno davčno načrtovanje in davčno utajo, ne bodo smeli svetovati institucijam, ki oblikujejo politike EU na tem področju;

356. poziva Komisijo in države članice, naj poiščejo in rešijo tveganje nasprotja interesov, ki nastaja, kadar se pravno in davčno svetovanje ter revizijske storitve hkrati zagotavljajo tako gospodarskim družbam kot javnim organom; poudarja, da se lahko nasprotje interesov pokaže v različnih oblikah, tudi pri pogodbah o javnih naročilih, kjer je potrebno plačano svetovanje o teh storitvah, pri neformalnem ali neplačanem svetovanju prek uradnih svetovalnih in strokovnih skupin in prek tako imenovanih vrtljivih vrat; zato poudarja, da je pomembno jasno navesti, katere storitve se zagotavljajo posamezni stranki, in nedvoumno ločevati med temi storitvami; želi ponovno spomniti na svoje pozive iz svojih preteklih poročil[163] na to temo;

357. pozdravlja, da se spremlja izvrševanja Direktive 2014/56/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o spremembi Direktive 2006/43/ES o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze[164] in Uredbe (EU) 537/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o posebnih zahtevah v zvezi z obvezno revizijo subjektov javnega interesa in razveljavitvi Sklepa Komisije 2005/909/ES[165], zlasti določbo o zakonitih revizorjih ali revizijskih podjetjih, ki izvajajo obvezno revizijo subjektov javnega interesa; poudarja, da je treba pravila pravilno uporabljati;

358. poziva države članice, naj razmislijo o uvedbi obvezne davčne napovedi za vse davčne in finančne posrednike iz ukrepa 12 projekta za preprečitev erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička, ki v okviru svojih poklicnih dejavnosti izvedo za obstoj škodljivih ali agresivnih transakcij, instrumentov ali struktur;

359. poziva h kroženju revizorjev vsakih sedem let, da se prepreči nasprotje interesov, in naj se čim bolj omeji zagotavljanje nerevizorskih storitev;

360. ponavlja, da bi bilo treba finančnim institucijam, svetovalcem in drugim posrednikom, ki zavestno, sistematično in večkrat spodbujajo ali izvajajo dejavnosti pranja denarja ali utaje davkov ali pri tem sodelujejo ali ki odpirajo urade, podružnice ali odvisne družbe v jurisdikcijah s seznama EU in tako svojim strankam ponujajo sheme agresivnega davčnega načrtovanja, naložiti učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni; poziva te institucije in posameznike, naj, če so obsojeni sodelovanja v goljufiji ali če izvedo za tako ravnanje svojih strank, dajo poglobljeno pregledati svoje poslovne licence, in poziva, da je treba po potrebi omejiti njihovo delovanje na enotnem trgu;

361. opozarja, da se poklicna skrivnost ne more uporabljati za zaščito oziroma prikrivanje nezakonitih praks ali za kršenje duha zakona; poziva, da načelo poklicne skrivnosti med odvetnikom in njegovo stranko ne bi smelo onemogočati ustreznega poročanja o sumljivih transakcijah ali o drugih morebitnih nezakonitih dejavnostih, in sicer brez poseganja v pravice, ki jih zagotavlja Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, in v splošna načela kazenskega prava;

362. poziva Komisijo, naj izda smernice za razlago in uporabo načela poklicne skrivnosti pri ustreznih poklicih in naj v skladu s sodno prakso evropskih sodišč nedvoumno razmeji med tradicionalnim pravnim svetovanjem in odvetniki, ki delujejo kot izvajalci finančnih storitev;

8. Zaščita žvižgačev in novinarjev

363. meni, da je zaščita žvižgačev zelo pomembna za preprečitev nastanka oziroma nadaljevanja nezakonitih dejavnosti in zlorab prava; se zaveda, da imajo žvižgači poglavitno vlogo pri krepitvi demokracije v družbenem boju proti korupciji in drugim hudim kaznivim dejanjem ali proti nezakonitim dejavnostim ter pri zaščiti finančnih interesov Evropske unije; poudarja, da so žvižgači pogosto ključni vir preiskovalnega novinarstva in bi jih bilo zato treba zaščititi pred vsemi oblikami nadlegovanja in povračilnih ukrepov; želi opozoriti, da jim je pomembno dati na voljo vse kanale poročanja;

364. meni, da je treba zaščititi zaupnost virov preiskovalnega novinarstva, na primer zaščititi žvižgače, če želimo obvarovati nadzorno vlogo preiskovalnega novinarstva v naši demokratični družbi;

365. zato meni, da bi bilo od dolžnosti zaupnosti mogoče odstopati le v izrednih okoliščinah, ko je razkritje informacij v zvezi z identiteto prijavitelja potrebna in sorazmerna obveznost po pravu Unije ali nacionalnem pravu v okviru preiskav ali sodnih postopkov ali za zaščito svoboščin drugih, vključno s pravico te osebe do obrambe, v vsakem primeru pa po tej zakonodaji veljajo ustrezni zaščitni ukrepi; meni, da bi bilo treba v primeru kršene dolžnosti zaupnosti v zvezi z identiteto prijavitelja poskrbeti za ustrezne kazni[166];

366. ugotavlja, da ameriški zakon o lažnih navedbah postavlja trden okvir za nagrajevanje žvižgačev v primerih, ko vlada dobi nazaj sredstva, izgubljena zaradi goljufije[167]; poudarja, da so bili po navedbah v poročilu ameriškega ministrstva za pravosodje žvižgači neposredno odgovorni za odkritje in poročanje o 3,4 milijarde USD od skupno 3,7 milijarde USD ponovno pridobljenega denarja; poziva države članice, naj v okviru ustreznih organov in zasebnih podjetij vzpostavijo varne in zaupne komunikacijske kanale za poročanje žvižgačev;

367. poziva Komisijo, naj preuči dobro prakso za zaščito in spodbujanje žvižgačev po svetu[168], po potrebi pa naj razmisli tudi o pregledu veljavne zakonodaje, da bi povečali učinkovitost podobnih programov v EU;

368. poziva, naj se oblikuje splošni sklad EU, ki bo zagotavljal ustrezno finančno podporo žvižgačem, katerih preživljanje je ogroženo zaradi razkritja kaznivih dejavnosti ali dejstev, ki so nedvomno v javnem interesu;

369. je zaskrbljen, da žvižgače od prijave pomislekov pogosto odvrača strah pred povračilnimi ukrepi, in če se povračilni ukrepi ne zavrejo in ne kaznujejo, se potencialni žvižgači ne odločijo za prijavo; meni, da so se s priznanjem pravice žvižgačev v peti direktivi o preprečevanju pranja denarja, da v kompleksnih mednarodnih primerih varno vložijo pritožbo pri ustreznih pristojnih organih oziroma prek enotne kontaktne točke, kadar so izpostavljeni povračilnim ukrepom, in s priznanjem njihove pravice do učinkovitega pravnega sredstva znatno izboljšale razmere posameznikov, ki interno prijavijo sum pranja denarja ali financiranja terorizma znotraj podjetja ali neposredno finančni obveščevalni enoti; poziva države članice, naj pravočasno prenesejo določbe o zaščiti žvižgačev iz direktive o preprečevanju pranja denarja in naj jih dosledno izvršujejo;

370. pozdravlja predlagano direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije, in poziva, naj se medinstitucionalna pogajanja o tem predlogu hitro zaključijo; poziva, da mora biti končno besedilo uravnoteženo in ne sme ustvarjati nesorazmernega upravnega bremena za mala in srednja podjetja;

371. želi spomniti, da so uslužbenci EU v vlogi žvižgačev deležni zaščite po Kadrovskih prepisih in pogojih za zaposlitev drugih uslužbencev Unije[169], in poziva države članice, naj za svoje javne uslužbence uvedejo podobne standarde;

372. meni, da sporazumi o nerazkrivanju podatkov, ki so vstavljeni v pogodbe o sklenitvi delovnega razmerja, in sporazumi o prekinitvi delovnega razmerja, nikakor ne bi smeli onemogočati, da bi delavec pristojnim organom prijavil domnevne kršitve zakonodaje in človekovih pravic[170]; poziva Komisijo, naj oceni, ali bi bilo mogoče predlagati zakonodajo, s katero bi prepovedali škodljive sporazume o nerazkrivanju podatkov);

373. je seznanjen, da je odbor TAX3 žvižgača v zadevah Julius Bär in Danske Bank pozval, naj pričata na javnih parlamentarnih predstavitvah[171]; ima pomisleke, ker zaščita žvižgačev v finančnih institucijah ni povsem zadovoljiva, tako da se lahko žvižgači iz strahu pred povračilnimi ukrepi delodajalcev in oblasti odločijo, da ne bodo objavili informacij o kršenju zakonodaje; močno obžaluje, da žvižgač Danske Bank zaradi zakonskih omejitev ni mogel v celoti in svobodno deliti svojih informacij;

374. obžaluje, da danskemu uradu za finančni nadzor ni uspelo navezati stika z žvižgačem, ki je prijavil obsežne dejavnosti pranja denarja v banki Danske Bank; meni, da pomeni ta opustitev ukrepanja hudo malomarnost tega urada pri izvajanju natančnih preiskav na podlagi resnih domnev o obsežnem in sistematičnem pranju denarja prek bank; poziva ustrezne organe EU in držav članic, naj dodobra izkoristijo informacije, ki jim jih posredujejo žvižgači, ter naj na podlagi teh informacij hitro in odločno ukrepajo;

375. poziva države članice, naj v okviru Sveta Evrope tesno sodelujejo za uveljavitev in izvajanje priporočila o zaščiti žvižgačev v notranji zakonodaji vseh držav, ki so članice Sveta Evrope; poziva Komisijo in države članice, naj prevzamejo vodilno vlogo v drugih mednarodnih organizacijah, kjer naj se zavzemajo za sprejetje zavezujočih mednarodnih standardov za zaščito žvižgačev;

376. ugotavlja, da je treba poleg zajamčeno zaupne identitete žvižgačev, kar je bistveno za zaščito te osebe, anonimno poročanje dodatno zaščititi pred splošnimi grožnjami in napadi, saj želijo osebe, ki so zaradi poročanja prizadete ali užaljene, žvižgača diskreditirati;

377. se zaveda, da imajo novinarji velike težave pri preiskovanju primerov pranja denarja, davčnih goljufij, davčne utaje in agresivnega davčnega načrtovanja ali poročanju o tem; je zaskrbljen, ker so novinarji pogosto izpostavljeni grožnjam in ustrahovanju, tudi grožnjam s strateškimi tožbami, s katerimi se skuša onemogočiti udeležba javnosti; poziva države članice, naj poskrbijo za zaščito novinarjev, zlasti tistih, ki preiskujejo finančni kriminal;

378. odločno obsoja nasilna dejanja proti novinarjem; z razočaranjem opozarja, da so bili v zadnjih letih na Malti in Slovaškem[172] umorjeni novinarji, ki so sodelovali pri preiskovanju sumljivih dejavnosti, povezanih s pranjem denarja; poudarja, da zlorabe in kazniva dejanja zoper novinarje po mnenju Sveta Evrope močno krnijo svobodo izražanja in intenzivirajo samocenzuro;

379. poziva malteške oblasti, naj uporabijo vse razpoložljive vire, da bi zagotovile napredek pri iskanju načrtovalca umora Daphne Caruana Galizia; pozdravlja pobudo 26 mednarodnih organizacij za svobodo medijev in novinarskih organizacij, s katero želijo sprožiti neodvisno javno preiskavo umora Daphne Caruana Galizia in ugotovitvi, ali bi ga lahko preprečili; poziva malteško vlado, naj čim prej začne neodvisno javno preiskavo; ugotavlja tudi, da malteška vlada sodeluje z mednarodnimi institucijami, kot so Europol, FBI in nizozemski forenzični inštitut, da bi podprli njeno strokovno znanje;

380. spodbuja slovaške oblasti, naj še naprej preiskujejo umor Jána Kuciaka in Martine Kušnírove ter naj ugotovijo identiteto storilcev in resničnih načrtovalcev umora; poziva slovaške oblasti, naj poglobljeno raziščejo primere obsežnih shem davčne utaje, goljufije na področju DDV in primere pranja denarja, ki so jih razkrile preiskave Jána Kuciaka;

381. obžaluje, da so preiskovalni novinarji, kot je bila na primer Daphne Caruana Galizia, pogosto žrtve nepoštenih tožb, s katerimi se jih želi cenzurirati, ustrahovati in utišati tako, da se jih obremeni s stroški pravne obrambe, dokler niso prisiljeni opustiti svoje kritike ali nasprotovanja; opozarja, da te nepoštene tožbe ogrožajo temeljne demokratične pravice, kot so svoboda izražanja, svoboda tiska in svoboda širjenja in prejemanja informacij;

382. poziva države članice, naj zasnujejo mehanizme za preprečitev strateških tožb za onemogočenje udeležbe javnosti; meni, da bi bilo treba pri teh mehanizmih ustrezno upoštevati pravico do dobrega imena in ugleda; poziva Komisijo, naj oceni, ali bi bilo mogoče sprejeti konkretne ukrepe na tem področju, in razmisli, kakšne in katere;

383. obžaluje, da Švica za utišanje kritikov v Švici in po svetu uporablja zakone proti obrekovanju, kjer dokazno breme nosi obtoženec, ne pa tožnik; poudarja, da ima negativne posledice za prizadene novinarje in žvižgače, pa tudi za poročevalce v Evropski uniji in osebe, ki jih obvezuje register dejanskega lastništva, in če bi bil zaradi obveznosti poročanja naveden dejanski lastnik, ki je Švicar, bi lahko poročevalca tam tožili zaradi kaznivih dejanj obrekovanja in klevetanja[173];

9. Institucionalni vidiki

9.1. Preglednost

384. pozdravlja delo, ki ga je opravila platforma za dobro davčno upravljanje; ve, da njena pooblastila veljajo do 16. junija 2019; poziva, naj se ji pooblastila podaljšajo ali obnovijo, da bodo lahko države članice in Komisija pridobile pomisleke in strokovno znanje civilne družbe; spodbuja Komisijo, naj razširi področje strokovnjakov, povabljenih v skupino strokovnjakov za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, da bodo vključeni tudi strokovnjaki iz zasebnega sektorja (podjetja in nevladne organizacije);

385. poudarja, da ima evropska varuhinja človekovih pravic pooblastila za preverjanje, kako institucije EU uporabljajo pravila EU o dostopu javnosti do dokumentov, med drugim sme preveriti delovne metode Sveta ali Skupine za kodeks ravnanja na področju obdavčitve;

386. opozarja, da so rezultati preiskave varuhinje človekovih pravic na lastno pobudo v zvezi z delovnimi metodami Sveta in priporočilo z dne 9. februarja 2018 pokazali na nepravilnosti, in sicer da Svet ne zagotavlja široke dostopnosti zakonodajnih dokumentov, nesorazmerno uporablja oznako „LIMITE“ in sistematično ne evidentira identitete držav članic, ki zavzamejo stališče v zakonodajnem postopku[174];

387. želi spomniti, da je obdavčevanje v nacionalni pristojnosti in da ima Evropski parlament na tem področju zelo omejene pristojnosti;

388. poudarja, da vprašanj davčne goljufije, davčne utaje in agresivnega davčnega načrtovanja ni mogoče učinkovito obravnavati brez politične volje držav članic in Sveta; obžaluje, da Svet kljub zahtevam odbora TAX3 še vedno ni zagotovil ustrezne dokumentacije; ima velike pomisleke, ker v državah članicah ni politične volje, da bi v okviru Sveta sprejele obsežnejše ukrepe za boj proti pranju denarja, davčnim goljufijam, davčni utaji in agresivnemu davčnemu načrtovanju ali da bi upoštevale PEU in načelo lojalnega sodelovanja[175] z zagotavljanjem zadostne preglednosti in sodelovanjem z drugimi institucijami EU;

389. obžaluje, da aktualna pravila o dostopu do tajnih in drugih zaupnih informacij, ki jih Svet, Komisija ali države članice dajo na voljo Parlamentu, ne zagotavljajo popolne pravne jasnosti, a se na splošno razlagajo tako, da parlamentarni pomočniki ne smejo dostopati do netajnih „drugih zaupnih informacij“ in jih preučiti v varni sobi za branje; zato poziva, naj se v dogovorjeni medinstitucionalni sporazum doda jasno ubesedena določba, ki bo akreditiranim parlamentarnim pomočnikom v njihovi podporni vlogi za poslance na podlagi načela potrebe po seznanitvi omogočila dostop do dokumentov;

390. obžaluje, da so predstavniki predsedstva Sveta kljub večkratnemu povabilu zavrnili udeležbo na seji odbora TAX3, kjer bi poročali o napredku pri izvajanju priporočil odborov TAXE, TAX3 in PANA; poudarja, da bi morali biti delovni stiki med predsedstvom Sveta ter posebnimi in preiskovalnimi odbori Evropskega parlamenta običajna praksa;

9.2. Skupina za kodeks ravnanja za obdavčitev podjetij

391. je seznanjen z intenzivnejšo komunikacijo Skupine za kodeks ravnanja in pozdravlja objavo njenega polletnega poročila za Svet ter tudi pisem, poslanih jurisdikcijam, in od njih prejetih zavez v okviru postopka oblikovanja seznama EU;

392. obžaluje pa, da pogajanja o postopku oblikovanja seznama EU niso bila pregledna, ter poziva države članice, naj zagotovijo preglednost pri prihodnjih posodobitvah seznama;

393. pozdravlja, da je predsednica Skupine za kodeks ravnanja v nasprotju kljub sprva drugačnemu stališču skupine nastopila pred odborom TAX3; poleg tega ugotavlja, da je skupina od začetka dela odbora TAX3 dala na voljo zbirke svojih dokumentov[176]; obžaluje pa, da ti dokumenti niso bili objavljeni prej in da so bili pomembni deli počrnjeni;

394. poudarja, da se ta priporočila varuhinje človekovih pravic uporabljajo tudi za Skupino za kodeks ravnanja, ki bi morala zagotavljati potrebne informacije, zlasti v zvezi s škodljivimi praksami držav članic in postopkom oblikovanja seznama EU;

395. poziva Skupino za kodeks ravnanja, naj sprejme dodatne ukrepe, s katerimi bo zagotovila preglednost svojih sej, najkasneje šest mesecev po sejah pa naj objavi stališča različnih držav članic glede obravnavanega dnevnega reda;

396. poziva Komisijo, naj poroča o izvajanju kodeksa ravnanja pri obdavčitvi podjetij in o uporabi davčne državne pomoči, kot je določeno v točki N kodeksa ravnanja[177];

397. meni, da je treba posodobiti mandat Skupine za kodeks ravnanja, saj obravnava vprašanja, ki presegajo zgolj ocenjevanje škodljivih davčnih praks v EU in zagotavljanje tehnične podpore glede na sklepe Sveta; poziva, naj se glede na naravo dela Skupine za kodeks ravnanja, ki je tudi politično, te naloge ponovno umestijo v okvir, ki bo omogočal demokratični nadzor, najprej pa naj se poskrbi za preglednost;

398. v zvezi s tem poziva, naj se uredi za zdaj še nepregledna sestava Skupine za kodeks ravnanja, in sicer naj se objavi seznam njenih članov;

9.3. Izvrševanje zakonodaje EU

399. poziva novoizvoljeni Parlament, naj začne splošno oceno napredka v zvezi z dostopnostjo dokumentov, ki so jih zahtevali odbori TAXE, TAX2, PANA in TAX3, ter njihove zahteve primerja s tistimi, ki so jih odobrili Svet in druge institucije EU, ter naj po potrebi sprejme potrebne postopkovne in/ali pravne ukrepe;

400. poziva, da bi v okviru Komisije ustanovili center Unije za doslednost in usklajenost davčne politike, ki bi na ravni Unije ocenjeval in spremljal davčno politiko držav članic in skrbel, da države članice ne bi uvajale novih škodljivih davčnih ukrepov;

401. meni, da bi center zagotavljal učinkovito in hitro sodelovanje med državami članicami[178] in omogočal zgodnje opozarjanje v primerih, kot je bila na primer afera Cum-ex; meni, da bi center lahko spremljal, ali države članice upoštevajo skupni evropski seznam nekooperativnih jurisdikcij; poziva države članice, naj ta poziv podprejo, Komisijo pa, naj pripravi ustrezen zakonodajni predlog;

9.4. Sodelovanje neinstitucionalnih udeležencev

402. pozdravlja sodelovanje in prispevke deležnikov pri predstavitvah odbora TAX3, kakor je opisano v oddelku IV.3 pregleda dejavnosti, izvedenih med njegovim mandatom; obžaluje, da so nekateri drugi deležniki odklonili sodelovanje pri predstavitvah, kar pa je predstavljeno v oddelku IV.4 pregleda dejavnosti; je seznanjen, da v primerih, ko za zavrnitev ni bilo nobene obrazložitve, ni bilo mogoče uvesti sankcij;

403. poziva Svet in Komisijo, naj se dogovorita za vzpostavitev javno dostopnega in redno posodobljenega seznama nekooperativnih neinstitucionalnih strank v okviru medinstitucionalnega sporazuma o obveznem registru za preglednost lobiranja; meni, da bi bilo treba voditi evidenco posameznikov in organizacij, ki brez utemeljenega razloga odklonijo udeležbo na predstavitvah odborov TAXE, TAX2, PANA in TAX3; poziva institucije EU, naj to stališče upoštevajo v prihodnji interakciji z deležniki in naj jim odvzamejo izkaznice za dostop do svojih prostorov;

9.5. Pravica Parlamenta do izvajanja poizvedb in preiskav

404. meni, da je za izvajanje demokratičnega nadzora nad izvršno vejo oblasti bistvenega pomena, da ima Parlament preiskovalna pooblastila, ki ustrezajo pooblastilom nacionalnih parlamentov držav članic; meni, da mora imeti Evropski parlament pri izvajanju te vloge tudi pooblastila, da ustrezne osebe pozove k obveznemu pričanju in zahteva vpogled v dokumente;

405. meni, da je za uveljavljanje teh pravic potrebno, da se države članice dogovorijo za izvajanje sankcij zoper posameznike, ki se ne odzovejo na poziv ali ne predložijo dokumentov v skladu z nacionalno zakonodajo, ki ureja nacionalne parlamentarne poizvedbe in preiskave;

406. poziva Svet in Komisijo, naj si prizadevata za pravočasno sklenitev pogajanj o predlogu uredbe Evropskega parlamenta o določbah, ki bi podrobneje urejale izvajanje preiskovalne pravice Parlamenta;

9.6. Soglasje ali glasovanje s kvalificirano večino

407. znova poziva Komisijo, naj po potrebi uporabi postopek iz člena 116 PDEU, s katerim je mogoče spremeniti zahtevo glede soglasja v Svetu, če bi Komisija ugotovila, da razlike med zakonskimi določbami, ureditvijo ali upravnimi ukrepi v državah članicah izkrivljajo pogoje konkurence na notranjem trgu;

408. pozdravlja prispevek Komisije, ki je v svojem sporočilu „Za učinkovitejše in bolj demokratično odločanje v davčni politiki EU“ predlagala načrt za glasovanje s kvalificirano večino o posebnih in nujnih vprašanjih davčne politike, kadar so v Svetu na škodo velike večine držav članic blokirani pomembni zakonodajni dosjeji in pobude za boj proti davčnim goljufijam, davčni utaji ali finančnemu kriminalu; pozdravlja, da so nekatere države članice izrazile podporo temu predlogu[179];

409. poudarja, da je treba predvideti vse scenarije, ne zgolj prehoda s soglasja na glasovanje s kvalificirano večino na podlagi premostitvene klavzule; poziva Evropski svet, naj to točko še pred koncem leta 2019 doda na dnevni red vrhunskega srečanja, da bi spodbodli plodno razpravo o tem, kako za boljše delovanje enotnega trga spodbuditi odločanje o davčnih zadevah;

9.7. Nadaljnji ukrepi

410. meni, da bi bilo treba v prihodnjem parlamentarnem obdobju nadaljevati delo odborov TAXE, TAX2, PANA in TAX3, in sicer v okviru stalne strukture znotraj Parlamenta, na primer kot pododbor Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (ECON), olajšati pa tudi sodelovanje med odbori;

°

° °

411. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Evropskemu svetu, Svetu za ekonomske in finančne zadeve, Komisiji, Evropski službi za zunanje delovanje, evropskim nadzornim organom, Evropskemu javnemu tožilstvu, Evropski centralni banki, organu Moneyval, državam članicam, nacionalnim parlamentom, Združenim narodom, skupini G20, Projektni skupini za finančno ukrepanje in OECD.

OVERVIEW OF ACTIVITIES DURING THE MANDATE

March 2018 - February 2019

* * *

I. LIST OF ACRONYMS

APAs   Accredited Parliamentary Assistants

AU   African Union

ATP   Aggressive Tax Planning

ATAD   Anti-Tax Avoidance Directive

AML   Anti - Money Laundering

AMLD   Anti-Money Laundering Directive

BEAT  Base Erosion and Anti- Abuse Tax

BEPS  Base Erosion and Profit Shifting

CTP  Certified Taxable Person

CBI  Citizenship by Investment (Golden visa programmes)

CoC Group  Code of Conduct Group on Business Taxation

CCTB  Common Corporate Tax Base

CCCTB   Common Consolidated Corporate Tax Base

CRS   Common Reporting System

CFC   Controlled Foreign Corporation

CIT  Corporate Income Tax

CSR  Corporate Social Responsibility

CDD  Customer Due Diligence

DAC  Directive on Administrative Cooperation in the tax area

Commission  European Commission

The Council  The Council of the European Union

EBA  European Banking Authority

EPPO  European Public Prosecutor’s Office

ESAs  European Supervisory Authorities

EU (or the Union) European Union

FATF  Financial Action Task Force

FIU  Financial Intelligence Unit

FDII  Foreign Derived Intangible Income

FDR  Foreign Direct Investment

FTAs   Free Trade Agreements

GAAR   General Anti- Abuse Rule

GDP  Gross Domestic Product

GILTI   Global Intangible Low-Taxed Income

IMF  International Monetary Fund

JTPF  Joint Transfer Pricing Forum

KYC   Know Your Customer

ML  Money Laundering

MLI  Multilateral Convention to Implement Tax Treaty related Measures to Prevent Base Erosion and Profit Shifting (Multilateral Instrument)

MNE  Multinational Enterprise

NGOs  Non-Governmental Institutions

NOE  Non -Observed Economy

OECD  Organisation for Economic Co-operation and Development

OLAF  European Anti- Fraud Office

R&D   Research & Development

RBI   Residency by Investment

SMEs   Small and Medium- sized Enterprises

SEZ  Special Economic Zone

SPE  Special Purpose Entity

SLAPP  Strategic Lawsuits against Public Participation

TAX3  Special Committee on Financial Crimes, Tax Evasion and Tax Avoidance

TF  Terrorist Financing

TFEU  Treaty on the Functioning of the European Union

UBO  Ultimate Beneficial Owner

UCC  Union Customs Code

UHNWI   High Net Worth Individuals (HNWI)/ Ultra High Net Worth Individuals

UN  United Nations

VAT  Value Added Tax

WTO  World Trade Organisation


 

II. COMMITTEE MANDATE

 

P8_TA(2018)0048

Setting up a special committee on financial crimes, tax evasion and tax avoidance (TAX3)

European Parliament decision of 1 March 2018 on setting up a special committee on financial crimes, tax evasion and tax avoidance (TAX3), and defining its responsibilities, numerical strength and term of office (2018/2574(RSO))

The European Parliament,

 having regard to the proposal for a decision of the Conference of Presidents,

 having regard to its decision of 12 February 2015[180] on setting up a special committee on tax rulings and other measures similar in nature or effect (the ‘TAXE 1 special committee’), its powers, numerical strength and term of office,

 having regard to its resolution of 25 November 2015 on tax rulings and other measures similar in nature or effect[181],

 having regard to its decision of 2 December 2015[182] on setting up a special committee on tax rulings and other measures similar in nature or effect (the ‘TAXE 2 special committee’), its powers, numerical strength and term of office,

 having regard to its resolution of 6 July 2016 on tax rulings and other measures similar in nature or effect[183],

 having regard to its decision of 8 June 2016[184] on setting up a Committee of Inquiry to investigate alleged contraventions and maladministration in the application of Union law in relation to money laundering, tax avoidance and tax evasion (the ‘PANA inquiry committee’), its powers, numerical strength and term of office,

 having regard to its recommendation of 13 December 2017 to the Council and the Commission following the inquiry into money laundering, tax avoidance and tax evasion[185],

 having regard to Rule 197 of its Rules of Procedure,

1. Decides to set up a special committee on financial crimes, tax evasion and tax avoidance, vested with the following powers:

(a)  to build on and complement the work carried out by the TAXE 1 and TAXE 2 special committees, in particular focusing on the effective implementation by Member States, Commission and/or the Council, and the impact of, the recommendations in its abovementioned resolutions of 25 November 2015 and 6 July 2016;

(b)  to build on and complement the work carried out by the PANA inquiry committee, in particular focusing on the effective implementation by Member States, Commission and/or the Council, and the impact of, the recommendations in its abovementioned recommendation of 13 December 2017;

(c)  to follow up on the progress by the Member States in ending tax practices which allow for tax avoidance and/or tax evasion that are harmful for the proper functioning of the single market, as referred to in its abovementioned resolutions of 25 November 2015 and 6 July 2016 and recommendation of 13 December 2017;

(d)  to assess how EU VAT rules were circumvented in the framework of the Paradise Papers and to evaluate in a more general way the impact of VAT fraud and administrative cooperation rules in the Union; and to analyse the exchange of information and coordination policies between the Member States and Eurofisc;

(e)  to contribute to the ongoing debate on taxation of the digital economy;

(f)  to assess national schemes providing tax privileges (such as citizenship programmes);

(g)  to follow closely the ongoing work of, and contribution by, the Commission and Member States in international institutions, including the Organisation for Economic Co-operation and Development, G20, UN and the Financial Action Task Force (FATF), while fully respecting the competences of the Committee on Economic and Monetary Affairs regarding taxation matters;

(h)  to access documents relevant to its work and to make the necessary contacts and hold hearings with international, European (including the Code of Conduct Group for Business Taxation) and national institutions and fora, the national parliaments and governments of the Member States and third countries, as well as representatives of the academic community, business and civil society, including social partners, in close cooperation with the standing committees; in doing so taking into account efficient use of Parliament resources;

(i)  to analyse and assess the third‑country dimension in tax avoidance practices, including the impact on developing countries; to monitor improvements and existing gaps in the exchange of information with third countries in this respect, with particular attention to be given to the Crown Dependencies and Overseas Territories;

(j)  to assess the Commission’s own assessment and screening process for listing countries in the AMLD delegated act on high-risk third countries;

(k)  to assess the methodology, country screening and impact of the EU list of non-cooperative jurisdictions for tax purposes (EU blacklist of tax havens), the removal of countries from the list, and the sanctions adopted towards listed countries;

(l)  to examine the consequences of bilateral tax treaties concluded by Member States;

(m)  to make any recommendations that it deems necessary in this matter;

2. Decides that the Special Committee should take into account in its work the recent Paradise Papers revelations from 5 November 2017 and any relevant developments within the remit of the Committee that emerge during its term;

3. Decides that the special committee shall have 45 members;

 

4. Decides that the term of office of the special committee shall be 12 months, beginning on the date of adoption of this decision.


III. COMMITTEE COMPOSITION

 

 

1. Bureau

Petr JEŽEK (CS)

Chairman

ALDE

Roberts ZĪLE (LV)

1st Vice-Chair

ECR

Eva JOLY (FR)

2nd Vice-Chair

Greens/EFA

Esther DE LANGE (NL)

3rd Vice-Chair

EPP

Ana GOMES (PT)

4th Vice-Chair

S&D

 

2. Coordinators

Dariusz ROSATI (PL)

EPP

Tom VANDENKENDELAERE (NL)

(Deputy Coordinator)

EPP

Peter SIMON (DE)

S&D

Monica MACOVEI (RO)

ECR

Nils TORVALDS (SV)

ALDE

Sven GIEGOLD (DE)

Greens/EFA

Martin SCHIRDEWAN (DE)

GUE/NGL

David COBURN (EN)

EFDD

Mario BORGHEZIO (IT)

ENF

3. Co-Rapporteurs

Luděk NIEDERMAYER (CS)

EPP

Jeppe KOFOD (DA)

S&D

 

4. Shadow-Rapporteurs

Roberts Zile (LV)

ECR

Wolf KLINZ (DE)

ALDE

Molly SCOTT CATO (EN)

Greens/EFA

Miguel URBÁN CRESPO (ES)

GUE/NGL

.....

EFDD

Mario BORGHEZIO (IT)

ENF

 

 

5.  Members of the Committee

 

The committee is composed of 45 Members distributed by political groups as follows:

 

EPP

14

S&D

11

ECR

4

ALDE

4

GUE/NGL

4

Greens/EFA

3

EFDD

2

ENF

2

N-A

1

 

 

6. List of Full Members and Substitutes

 

FULL MEMBERS

 

SUBSTITUTES

L

EPP

14/14

L

EPP

14/14

MT

CASA David

 

EL

CHRISTOFOROU Lefteris

 

DE

FERBER Markus

 

IT

COMI Lara

 

PT

FERNANDES José Manuel

 

FR

DIDIER Geoffroy

 

DE

KARAS Othmar

 

FR

ENGEL Frank

 

NL

DE LANGE Esther

 

EN

HAYES Brian

 

DE

LANGEN Werner

 

SV

HÖKMARK Gunnar

 

LV

LOSKUTOVS Aleksejs

 

PL

JAZŁOWIECKA Danuta

 

RO

MUREŞAN Siegfried

 

EL

KYRTSOS Georgios

 

CS

NIEDERMAYER Luděk

 

FR

LAMASSOURE Alain

 

PL

ROSATI Dariusz

 

DE

MANN Thomas

 

ES

SALAFRANCA SÁNCHEZ-NEYRA José Ignacio

ES

MATO Gabriel

 

IT

SALINI Massimiliano

 

MT

METSOLA Roberta

 

FR

SANDER Anne

 

BG

RADEV Emil

 

NL

VANDENKENDELAERE Tom

 

SK

ŠTEFANEC Ivan

 

L

S-D

11/11

 

S-D

11/11

FR

DELVAUX Mady

 

FR

BERÈS Pervenche

 

EN

GILL Neena

 

RO

FRUNZULICĂ Doru Claudian

 

PT

GOMES Ana

 

DE

KOHN Arndt

 

IT

GUALTIERI Roberto

 

DE

KÖSTER Dietmar

 

ES

JÁUREGUI ATONDO Ramón

 

ES

LÓPEZ AGUILAR Juan Fernando

 

DA

KOFOD Jeppe

 

SV

LUDVIGSSON Olle

 

RO

PAVEL Emilian

 

RO

POPA Răzvan

 

DE

REGNER Evelyn

 

MT

SANT Alfred

 

FR

ROZIÈRE Virginie

 

IT

SCHLEIN Elly

 

DE

SIMON Peter

 

HU

SZANYI Tibor

 

NL

TANG Paul

 

IT

VIOTTI Daniele

 

L

ECR

4/4

 

ECR

1/4

RO

MACOVEI Monica

 

DE

LUCKE Bernd

 

PL

OŻÓG Stanisław

 

 

 

 

FI

RUOHONEN-LERNER Pirkko

 

 

 

 

LV

ZĪLE Roberts

 

 

 

 

L

ALDE

4/4

 

ALDE

4/4

CS

JEŽEK Petr

 

ES

CALVET CHAMBON Enrique

 

DE

KLINZ Wolf

 

FR

CORNILLET Thierry

 

FR

MICHEL Louis

 

NL

NAGTEGAAL Caroline

 

SV

TORVALDS Nils

 

ES

PAGAZAURTUNDÚA RUIZ Maite

 

L

GUE/NGL

4/4

 

GUE/NGL

4/4

EN

CARTHY Matt

 

EL

KOULOGLOU Stelios

 

PT

MATIAS Marisa

 

ES

LÓPEZ BERMEJO Paloma

 

FR

MAUREL Emmanuel

 

DE

SCHIRDEWAN Martin

 

ES

URBÁN CRESPO Miguel

 

PT

VIEGAS Miguel

 

L

Greens/EFA

3/3

 

Greens/EFA

3/3

DE

GIEGOLD Sven

 

SV

ANDERSSON Max

 

FR

JOLY Eva

 

ES

SOLÉ Jordi

 

EN

SCOTT CATO Molly

 

ES

URTASUN Ernest

 

L

EFDD

2/2

 

EFDD

2/2

EN

COBURN David

 

FR

MONOT Bernard

 

EN

FINCH Raymond

 

IT

VALLI Marco

 

L

ENF

2/2

 

ENF

2/2

IT

BORGHEZIO Mario

 

FR

LEBRETON Gilles

 

DE

KAPPEL Barbara

 

DE

PRETZELL Marcus

 

L

N-A

1/1

 

 

 

EL

ZARIANOPOULOS Sotirios

 

 

 

 

 

 

 


IV. ACTIVITIES OF THE COMMITTEE

 

 

 

 

 

 

The constitutive meeting took place on 22 March 2018.

 

The TAX3 Committee held 34 Committee meetings, public hearings and workshops from March 2018 until end of February 2019.

 

Including:

 

 In the context of the TAX3 Report, 3 Committee meetings:

 Consideration of draft report, on 27 November 2018

 Consideration of amendments, on 29 January 2019

 Vote on TAX3 report in Committee, on 27 February 2019

 

 10 exchanges of views with:

 Commissioner Pierre Moscovici, on 27 March 2018, jointly with Committee on Economic and Monetary Affairs (ECON)

 Commissioner Vera Jourova, on 25 June 2018

 Fabrizia Lapecorella, Chair of the Code of Conduct Group on Business Taxation, on 10 October 2018

 The French Minister for Economy and Finance, Bruno Le Maire, on 23 October 2018, jointly with Committee on Economic and Monetary Affairs (ECON)

 Commissioner Pierre Moscovici, on 27 November 2018

 Commissioner Vera Jourova, on 10 December 2018

 Owen Bonnici, Minister for Justice of Malta, on 11 February 2019

 National Parliaments, jointly with ECON, on 18 February 2019

 Commissioner Margrethe Vestager on 19 February 2019

 Inés María Bardón Rafael, Spanish State Secretary for the Treasury, on 19 February 2019

 

 18 public hearings, among which:

 16 TAX3 public hearings

 1 joint public hearing with the Special Committee on Terrorism (TERR) on “The use of tax frauds –including VAT or carousel fraud- to finance terrorism”, on 28 June 2018

 1 joint public hearing with the Committee on Economic and Monetary Affairs (ECON) on the “Cum-Ex scandal: financial crime and the loopholes in the current legal framework”, on 26 November 2018

 

 3 workshops

 “Taxation and fight against Money Laundering: Crypto Currencies, Digitalisation and the European Semester” with the Policy Department "A" for Economic, Scientific and Quality of Life, on 7 June 2018

 Presentation of Study on “VAT fraud: economic impact, challenges and policy issues”, with the Policy Department "A" for Economic, Scientific and Quality of Life, on 10 October 2018

 “Golden Visas, Free Ports, and Shell Companies in the EU: Money Laundering, Tax Evasion And Tax Avoidance Risks” with the European Parliamentary Research Service (EPRS), on 18 October 2018

 

Coordinators' meetings

 

 22 March 2018 in Brussels

 27 March 2018 in Brussels

 12 April 2018 in Brussels

 15 May 2018 in Brussels

 11 June 2018 in Strasbourg

 25 June 2018 in Brussels

 13 September 2018 in Strasbourg

 1st October 2018 in Strasbourg

 15 October 2018 in Brussels

 27 November 2018 in Brussels

 14 January 2019 in Strasbourg

 19 February 2019 in Brussels

 

Shadow-Rapporteurs meetings

 

 Tuesday, 15 January 2019, in Strasbourg

 Wednesday, 23 January 2019, in Brussels

 Tuesday, 12 February 2019, in Strasbourg

 Wednesday, 13 February 2019, in Strasbourg

 Tuesday, 19 February 2019, in Brussels

 Wednesday, 20 February 2019, in Brussels

 

* * *

 

The TAX3 Committee held 4 fact-findings missions from July 2018 until February 2019:

 16-18 July 2018 - Mission to USA (Washington)

 30-31 August 2018 - Mission to Latvia (Riga)

 22-23 November 2018 - Mission to Isle of Man

 6-8 February 2019 - Mission to Estonia and Denmark


 

List of activities of

TAX1, TAX2, PANA and TAX3 Committees

 

Activities

TAXE

Mandate: 10 months

TAX2

Mandate: 8 months

PANA

Mandate: 18 months

TAX3

Mandate: 12 months

TOTAL

Public hearings

4

5

13

18

40

Exchanges of views

(Commission, Council, Ministers, National Parliaments...)

8

5

9

10

32

Discussions on the Report

3

2

4

3

12

Workshops

1

1

4

3

9

Total Committee meetings

16

13

30

34

93

Missions

6

3

8

4

21

Coordinators’ meetings

11

6

16

12

45

Studies

6

4

9

6

25

---------------------------

 Special Committee on tax rulings and other measures similar in nature or effect (TAXE) -  From 12 February 2015 to 30 November 2015

 Special committee on tax rulings and other measures similar in nature or effect (TAXE2) - From 2 December 2015 to 2 August 2016

 Committee of Inquiry to investigate alleged contraventions and maladministration in the application of Union law in relation to money laundering, tax avoidance (PANA) - From 8 June 2016 to 8 December 2017

 Special committee on financial crimes, tax evasion and tax avoidance (TAX3) - From 1st March 2018 to 1st March 2019


 

 

 

 

 

Date

Topic / objective

Tuesday, 27 March 2018

09.00 - 10.30

Joint Public meeting with ECON

Exchange of views with Commissioner Pierre Moscovici on ”Digital taxation and aggressive tax planning in the context of the European Semester”

Thursday, 26 April 2018

9.00 - 12.30

Public hearing

Combatting Money Laundering in the EU Banking System

Tuesday, 15 May 2018

14.30 - 18.00
Public Hearing

The Fight against Harmful Tax Practices within the European Union and abroad

Thursday, 7 June 2018

14.00 - 18.00

Workshop

Taxation and fight against Money Laundering: Crypto Currencies, Digitalisation and the European Semester

Thursday, 21 June 2018

9.00 - 12.30

Public hearing

Lessons Learnt from Paradise Papers

Monday, 25 June 2018

17.00 - 18.30

Committee meeting

Exchange of views with Commissioner Vera Jourova

Thursday, 28 June 2018

9.00 - 11.00

TAX3/TERR Joint public hearing

The use of tax frauds - including VAT carousel fraud - to finance terrorism

Thursday, 28 June 2018

11.00 - 13.00

Public hearing

VAT Fraud

Monday, 16 July 2018

To

Wednesday 18 July

Committee mission

Mission to Washington D.C.

Thursday 30 August 2018

To

Friday, 31 August 2018

Committee mission

Mission to Riga (Latvia)

Monday, 10 September 2018

20.00 - 22.00

Public hearing

Digital taxation

Wednesday, 26 September 2018

15.00 - 18.30

Public hearing

The third country dimension in the Fight against Tax crimes, Tax Evasion and Tax Avoidance

Monday, 1st October 2018

20.30 - 22.00

Public Hearing

Relations with Switzerland in Tax Matters and the Fight against Money Laundering

Wednesday, 10 October 2018

14.00 - 15.00

Workshop

Presentation of Study on "VAT fraud: economic impact, challenges and policy issues"

Wednesday, 10 October 2018

15.00 - 16.30

Committee meeting

Exchange of views with Fabrizia Lapecorella, Chair of the Code of Conduct Group on Business Taxation

Monday, 15 October 2018

15.00 - 18.30

Public hearing

Golden visas and other national schemes providing tax privileges (free ports, Special Economic Zones)

Thursday, 18 October 2018

14.00 - 17.30

Workshop

Presentation of EPRS Studies (Golden visas, shell companies and free ports)

Tuesday, 23 October 2018

12h00 - 13h00

TAX3/ECON joint meeting

Exchange of views with Bruno Le Maire, French Minister for Economy and Finance

Wednesday, 21 November 2018

9.00 - 12.30

Public hearing

Combatting Money laundering in the EU banking sector

Thursday, 22 November

to

Friday, 23 November

Committee mission

Mission to Isle of Man

Monday, 26 November 2018

19.00 - 20.30

ECON/TAX3 Joint hearing

Cum-Ex scandal: financial crime and the loopholes in the current legal framework

Tuesday, 27 November 2018

15.00 - 16.30

Committee meeting

Consideration of TAX3 draft report

Tuesday, 27 November 2018

16.00 - 17.15

Committee meeting

Exchange of views with Commissioner Moscovici

Tuesday, 27 November 2018

17.15 - 18.30

Public hearing

 Alleged Aggressive Tax Planning in the EU

Monday, 10 December 2018

19.15 - 21.45

Committee meeting

Exchange of views with Commissioner Jourova

Thursday, 24 January 2019 9h00-10h30

Public hearing

Alleged financial crimes, tax evasion and tax avoidance in Slovakia

Thursday, 24 January 2019 10h30-12h00

Public hearing

Evaluation of the tax gap

Tuesday, 29 January 2019

14h30-17h30

Public hearing

Money laundering cases involving Russian individuals and their effect on the EU

Tuesday, 29 January 2019

17h30-18h30

Committee meeting

Consideration of amendments

Monday, 4 February 2019

18h30-20h00

Public hearing

Deutsche Bank

Tuesday, 5 February 2019

9h00 - 12h00

Public hearing

Impact of tax evasion and money laundering on local real estate markets, in particular in European cities

Wednesday 6 February

to

Friday 8 February 2019

Committee mission

Mission to Estonia and Denmark

Monday, 11 February 2019

19h00-20h00

Committee meeting

Exchange of views with Dr. Owen Bonnici, Minister for Justice of Malta

Monday, 11 February 2019

19h00-20h00

Public hearing

Alleged financial crimes, tax evasion and tax avoidance in Malta

Monday, 18 February 2019

15h00-17h00

ECON/TAX3 joint meeting

Exchange of views with National Parliaments

Tuesday, 19 February 2019

17h30 - 18h30

Committee meeting

Exchange of views with Commissioner Vestager

Tuesday, 19 February 2019

17h30 - 18h30

Committee meeting

Exchange of views with María Bardón Rafael, Spanish State Secretary for the Treasury

Wednesday, 27 February 2019

9h00-13h00

Committee meeting

Vote on TAX3 Report

 

 

 

 


 

 

Special Committee on Financial Crimes, Tax Evasion and Tax Avoidance   

 

 

 

 

 

Name

Date

Meeting/Delegation

Organisation

Function

Country

Link

Pierre Moscovici

Tuesday, 27 March 2018

09.00 - 10.30

Joint exchange of views with ECON

European Commission (EC)

Commissioner responsible for Economic and Financial Affairs, Taxation and Customs

European Union

Digital taxation and aggressive tax planning in the context of the European Semester

Peter Putnins

Thursday, 26 April 2018

9.00 - 12.30

Public hearing

Financial and Capital Market Commission (FCMC)

Chairman

Latvia

Combatting Money Laundering in the EU Banking System

Jamal El-Hindi

Thursday, 26 April 2018

9.00 - 12.30

Public hearing

Financial Crimes Enforcement Network (FinCEN) of the U.S Department of Treasury

Acting Director

United States

Combatting Money Laundering in the EU Banking System

Marianne Scicliuna

Thursday, 26 April 2018

9.00 - 12.30

Public hearing

Malta Financial Services Authority (MFSA)

Director General

Malta

Combatting Money Laundering in the EU Banking System

Kenneth Farrugia

Thursday, 26 April 2018

9.00 - 12.30

Public hearing

Financial Intelligence Analysis Unit (FIAU)

Director

Malta

Combatting Money Laundering in the EU Banking System

Andre Nõmm

Thursday, 26 April 2018

9.00 - 12.30

Public hearing

Financial Supervision Authority (FSA)

Member of the Management Board

Estonia

Combatting Money Laundering in the EU Banking System

Piers Haben

Thursday, 26 April 2018

9.00 - 12.30

Public hearing

 European Banking Authority (EBA)

 Director of Banking Markets, Innovation and Consumers

United Kingdom

Combatting Money Laundering in the EU Banking System

Mauro Grande

Thursday, 26 April 2018

9.00 - 12.30

Public hearing

Single Resolution Board (SRB)

Director of Strategy and Policy Coordination; Board Member

Belgium

Combatting Money Laundering in the EU Banking System

Roberto Ugena

Thursday, 26 April 2018

9.00 - 12.30

Public hearing

European Central Bank (ECB)

Deputy Director of the General Legal Services

Germany

Combatting Money Laundering in the EU Banking System

Emily O’Reilly

Tuesday, 15 May 2018

14.30 - 18.00
Public Hearing

European Ombudsman

European Ombudsman

European Union

The Fight against Harmful Tax Practices within the European Union and abroad

Valère Moutarlier

Tuesday, 15 May 2018

14.30 - 18.00
Public Hearing

European Commission (EC)

Director of the Dir D - Direct Taxation, Tax Coordination, Economic Analysis and Evaluation, DG of Taxation and Customs Union (TAXUD)

European Union

The Fight against Harmful Tax Practices within the European Union and abroad

Elly Van de Velde

Tuesday, 15 May 2018

14.30 - 18.00
Public Hearing

 

Hasselt University

Professor of Tax Law 

Belgium

The Fight against Harmful Tax Practices within the European Union and abroad

Alex Cobham

Tuesday, 15 May 2018

14.30 - 18.00
Public Hearing

Tax Justice Network (TJN)

Chief Executive (CEO)

United Kingdom

The Fight against Harmful Tax Practices within the European Union and abroad

Robby Houben

Thursday, 7 June 2018

14.00 - 18.00

Workshop

University of Antwerp

Professor of Company and Financial Law

Belgium

Taxation and fight against Money Laundering: Crypto Currencies, Digitalisation and the European Semester

Eli Hadzhieva

Thursday, 7 June 2018

14.00 - 18.00

Workshop

Dialogue for Europe (NGO)

Founder

Belgium

Taxation and fight against Money Laundering: Crypto Currencies, Digitalisation and the European Semester

John Vella

Thursday, 7 June 2018

14.00 - 18.00

Workshop

University of Oxford

Associate Professor of Taxation

United Kingdom

Taxation and fight against Money Laundering: Crypto Currencies, Digitalisation and the European Semester

Valère Moutarlier

Thursday, 7 June 2018

14.00 - 18.00

Workshop

European Commission (EC)

Director of the Dir D - Direct Taxation, Tax Coordination, Economic Analysis and Evaluation, DG of Taxation and Customs Union (TAXUD)

European Union

Taxation and fight against Money Laundering: Crypto Currencies, Digitalisation and the European Semester

Dr. Achim Pross

Thursday, 21 June 2018

9.00 - 12.30

Public hearing

Organisation for Economic Co-operation and Development

Head of the International Co-operation and Tax Administration division

France

Lessons learnt from the Paradise Papers

Juliette Garside

Thursday, 21 June 2018

9.00 - 12.30

Public hearing

The Guardian

Financial Correspondent

Reporter on Panama Papers for ICIJ

United Kingdom

Lessons learnt from the Paradise Papers

Lucía Rossel Flores

Thursday, 21 June 2018

9.00 - 12.30

Public hearing

“Combating Fiscal Fraud and Empowering Regulators (COFFERS) Project

Researcher

The Netherlands

Lessons learnt from the Paradise Papers

Irene Yates

Thursday, 21 June 2018

9.00 - 12.30

Public hearing

McDonald’s

Vice-President, Corporate Tax

United States

Lessons learnt from the Paradise Papers

Patricia Johnson

Thursday, 21 June 2018

9.00 - 12.30

Public hearing

Nike Inc.

Vice-President and Chief Tax Officer

United States

Lessons learnt from the Paradise Papers

Věra Jourová

Monday, 25 June 2018

17.00 - 18.30

Committee meeting

European Commission (EC)

Commissioner responsible Justice, Consumers and Gender Equality

European Union

Exchange of views with Commissioner Jourova

Bo Elkjaer

Thursday, 28 June 2018

9.00 - 11.00

TAX3/TERR Joint public hearing

Danish Broadcasting Corporation

Investigative Reporter

Denmark

The use of tax frauds - including VAT carousel fraud - to finance terrorism

Elena Hach

Thursday, 28 June 2018

9.00 - 11.00

TAX3/TERR Joint public hearing

Romanian General Attorney Office in the Board of the FIAU (the National Office for Prevention and Control of Money Laundering)

Representative

Romania

The use of tax frauds - including VAT carousel fraud - to finance terrorism

Pedro Seixas Felicio

Thursday, 28 June 2018

9.00 - 11.00

TAX3/TERR Joint public hearing

European Union Agency for Law Enforcement (EUROPOL)

Head of Unit - Economic Operations and Property Crime

The Netherlands

The use of tax frauds - including VAT carousel fraud - to finance terrorism

Marius-Cristian Frunza

Thursday, 28 June 2018

9.00 - 11.00

TAX3/TERR Joint public hearing

Schwarzthal Kapital

Managing Partner

United Kingdom

The use of tax frauds - including VAT carousel fraud - to finance terrorism

Neven Mates

Thursday, 28 June 2018

11.00 - 13.00

Public hearing

European Court of Auditors (ECA)

Member

European Union

VAT Fraud

Maite Fabregas Fernandez

Thursday, 28 June 2018

11.00 - 13.00

Public hearing

European Commission (EC)

Director of Dir C — Indirect taxation and tax administration

European Union

VAT Fraud

Alma Olofsdottir

Thursday, 28 June 2018

11.00 - 13.00

Public hearing

EUROFISC

Chair

Sweden

VAT Fraud

Richard Murphy

Thursday, 28 June 2018

11.00 - 13.00

Public hearing

Tax Research UK

Fair Tax Mark

Director

Technical Director

United Kingdom

VAT Fraud

David O’Sullivan

Monday, 16 July 2018

To

Wednesday 18 July

Committee mission

EU Delegation in the United States (U.S)

Ambassador

United States

Mission to Washington D.C

Antoine Ripoll

Monday, 16 July 2018

To

Wednesday 18 July

Committee mission

European Parliament

Liaison Office in Washington

Director

United States

Mission to Washington D.C

Gary Kalman

Monday, 16 July 2018

To

Wednesday 18 July

Committee mission

Financial Accountability & Global Transparency (FACT) Coalition

Executive Director

United States

Mission to Washington D.C

Lilian Faulhaber

Monday, 16 July 2018

To

Wednesday 18 July

Committee mission

Georgetown University

Professor of Law

United States

Mission to Washington D.C

Eric Toder

Monday, 16 July 2018

To

Wednesday 18 July

Committee mission

Urban Institute

Institute Fellow and Coordinator, Tax Policy Center

United States

Mission to Washington D.C

Jamal El-Hindi

Monday, 16 July 2018

To

Wednesday 18 July

Committee mission

Financial Crimes Enforcement Network (FinCEN) of the U.S Department of Treasury

Acting Director

United States

Mission to Washington D.C

Marina Walker Guevara

Monday, 16 July 2018

To

Wednesday 18 July

Committee mission

International Consortium of Investigative Journalism (ICIJ)

Deputy Director

United States

Mission to Washington D.C

Will Fitzgibbon

Monday, 16 July 2018

To

Wednesday 18 July

Committee mission

International Consortium of Investigative Journalism (ICIJ)

Reporter

United States

Mission to Washington D.C

Nadim Kyriakos-Saad

Monday, 16 July 2018

To

Wednesday 18 July

Committee mission

International Monetary Fund (IMF)

Assistant General Counsel

United States

Mission to Washington D.C

Michael Keen

Monday, 16 July 2018

To

Wednesday 18 July

Committee mission

International Monetary Fund (IMF)

Deputy Director of the Fiscal Affairs Department

United States

Mission to Washington D.C

Gerd Schwartz

Monday, 16 July 2018

To

Wednesday 18 July

Committee mission

International Monetary Fund (IMF)

Deputy Director in the Institute for Capacity Development (ICD)

United States

Mission to Washington D.C

Victoria J. Perry

Monday, 16 July 2018

To

Wednesday 18 July

Committee mission

International Monetary Fund (IMF)

Assistant Director

United States

Mission to Washington D.C

Ruud de Mooij

Monday, 16 July 2018

To

Wednesday 18 July

Committee mission

International Monetary Fund (IMF) Fiscal Affairs Department

Division Chief at the Tax Policy Division

United States

Mission to Washington D.C

Alexander Klemm

Monday, 16 July 2018

To

Wednesday 18 July

Committee mission

Western Hemisphere Department on Mexico at the International Monetary Fund (IMF)

Senior Economist

United States

Mission to Washington D.C

David Amaglobeli

Monday, 16 July 2018

To

Wednesday 18 July

Committee mission

International Monetary Fund (IMF)

Advisor to the Director

United States/ Georgia

Mission to Washington D.C

Steve Pearce

Monday, 16 July 2018

To

Wednesday 18 July

Committee mission

United States Congress

Represents New Mexico Second District

United States

Mission to Washington D.C

Peter Roskam

Monday, 16 July 2018

To

Wednesday 18 July

Committee mission

United States Congress

Represents Illinois Sixth District

United States

Mission to Washington D.C

Barbara Angus

Monday, 16 July 2018

To

Wednesday 18 July

Committee mission

 The Committee on Ways and Means of the United States House of Representatives

Chief Tax Council

United States

Mission to Washington D.C

Jane Gravelle

Monday, 16 July 2018

To

Wednesday 18 July

Committee mission

Congressional Research Service, United States Congress

Senior Specialist in Economic Policy

United States

Mission to Washington D.C

Phillip Bullock

Monday, 16 July 2018

To

Wednesday 18 July

Committee mission

Apple Inc.

Senior Director of Taxes

United States

Mission to Washington D.C

Julia MacRae

Monday, 16 July 2018

To

Wednesday 18 July

Committee mission

Apple Inc.

Tax director for Europe, Middle East and Africa

Ireland

Mission to Washington D.C

Claire Thwaites

Monday, 16 July 2018

To