Postopek : 2018/0178(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0175/2019

Predložena besedila :

A8-0175/2019

Razprave :

PV 28/03/2019 - 6
CRE 28/03/2019 - 6

Glasovanja :

PV 28/03/2019 - 8.7

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0325

POROČILO     ***I
PDF 337kWORD 118k
13.3.2019
PE 630.512v02-00 A8-0175/2019

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb

(COM(2018)0353 – C8-0207/2018 – 2018/0178(COD))

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

Poročevalca: Bas Eickhout, Sirpa Pietikäinen

(Skupne seje odborov – člen 55 Poslovnika)

NAPAKE/DODATKI
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb

(COM(2018)0353 – C8-0207/2018 – 2018/0178(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0353),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0207/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 17. oktobra 2018(1),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju skupnih razprav Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane v skladu s členom 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane in mnenja (A8-0175/2019),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe    1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6)  Komisija je marca 2018 objavila svoj akcijski načrt „Financiranje trajnostne rasti“25 o vzpostavitvi ambiciozne in celovite strategije za financiranje trajnostne rasti. Eden od ciljev, navedenih v akcijskem načrtu, je namenjen preusmeritvi kapitalskih tokov v trajnostne naložbe, da bi dosegli trajnostno in vključujočo rast. Vzpostavitev enotnega sistema klasifikacije trajnostnih dejavnosti je najpomembnejši in najnujnejši ukrep, predviden v akcijskem načrtu. Akcijski načrt priznava, da mora premik kapitalskih tokov k bolj trajnostnim dejavnostim temeljiti na skupnem razumevanju, kaj pomeni „trajnostna naravnanost“. Kot prvi korak bi morala jasna navodila glede dejavnosti, ki prispevajo k okoljskim ciljem, prispevati k obveščanju vlagateljev o naložbah, ki financirajo okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti. Dodatne smernice o dejavnostih, ki prispevajo k drugim ciljem glede trajnosti, vključno s socialnimi cilji, se lahko pripravijo pozneje.

(6)  Komisija je marca 2018 objavila svoj akcijski načrt „Financiranje trajnostne rasti“25 o vzpostavitvi ambiciozne in celovite strategije za financiranje trajnostne rasti. Eden od ciljev, navedenih v akcijskem načrtu, je namenjen preusmeritvi kapitalskih tokov v trajnostne naložbe, da bi dosegli trajnostno in vključujočo rast. Vzpostavitev enotnega sistema klasifikacije in kazalnikov za ocenjevanje ogljičnega odtisa trajnostnih dejavnosti je najpomembnejši in najnujnejši ukrep, predviden v akcijskem načrtu. Akcijski načrt priznava, da mora premik kapitalskih tokov k bolj trajnostnim dejavnostim temeljiti na skupnem razumevanju, kaj pomeni „trajnostna naravnanost“. Kot prvi korak bi morala jasna navodila glede dejavnosti, ki prispevajo k okoljskim ciljem, prispevati k obveščanju vlagateljev o naložbah, ki financirajo okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti. Dodatne smernice o dejavnostih, ki prispevajo k drugim ciljem glede trajnosti, vključno s socialnimi cilji, se lahko pripravijo pozneje.

_________________

_________________

25 COM(2018) 97.

25 COM(2018) 97.

Predlog spremembe    2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(6a)  Kljub priznavanju, da je ukrepanje proti podnebnim spremembam nujno, bi ozka osredotočenost na izpostavljenost emisijam ogljika lahko imela negativne učinke prelivanja, če bi se tokovi naložb preusmerili k ciljem z drugimi okoljskimi tveganji. Zato je treba vzpostaviti ustrezne zaščitne ukrepe, s katerimi bi zagotovili, da gospodarske dejavnosti ne bi škodovale doseganju drugih okoljskih ciljev, kot sta biotska raznovrstnost in energetska učinkovitost. Vlagatelji potrebujejo primerljive in celovite informacije o okoljskih tveganjih in vplivu teh dejavnosti na okolje, da njihovih portfeljev ne bi ocenili le z vidika izpostavljenosti emisijam ogljika, ampak tudi z drugih vidikov.

Predlog spremembe    3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(6b)  Glede na nujnost ukrepanja na več medsebojno povezanih področjih propadanja okolja in prekomerne rabe virov je potreben sistemski pristop k eksponentno rastočim negativnim trendom, kot so izguba biotske raznovrstnosti, prekomerna raba virov v svetu, pojav novih groženj, vključno z nevarnimi kemikalijami in njihovimi mešanicami, pomanjkanje hrane, podnebne spremembe, tanjšanje ozonskega plašča, zakisljevanje oceanov, izrabljanje sladkih voda in sprememba zemljiškega sistema. Zato je treba sprejeti ukrepe, ki bodo usmerjeni v prihodnost in bodo kos prihodnjim izzivom. Obsežnost teh izzivov zahteva celosten in ambiciozen pristop ter uporabo strogega previdnostnega načela.

Predlog spremembe    4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(7a)  V samoiniciativnem poročilu Evropskega parlamenta z dne 29. maja 2018 o vzdržnih financah so določeni bistveni elementi kazalnikov trajnosti in taksonomija kot spodbudi za trajnostne naložbe. Zagotoviti bi bilo treba doslednost ustrezne zakonodaje.

Predlog spremembe    5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(8a)  Zaradi obsežnosti tega izziva je treba celotni finančni sistem postopno preusmeriti v podpiranje trajnostnega delovanja gospodarstva. V ta namen je treba financiranje trajnostne rasti postaviti v središče prizadevanj ter trajnostni vpliv upoštevati pri finančnih produktih in storitvah.

Predlog spremembe    6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9)  Ponujanje finančnih produktov, ki sledijo okoljsko trajnostnim ciljem, je učinkovit način za usmerjanje zasebnih naložb v trajnostne dejavnosti. Cilj nacionalnih zahtev za trženje finančnih produktov in podjetniških obveznic kot trajnostnih naložb, zlasti tistih zahtev, ki zadevnim akterjem na trgu omogočajo, da uporabljajo nacionalne oznake, je okrepitev zaupanja vlagateljev, ustvarjanje prepoznavnosti ter obravnavanje pomislekov glede lažnega oglaševanja prijaznosti do okolja („greenwashing“). Lažno oglaševanje prijaznosti do okolja se nanaša na prakso pridobivanja nepoštene konkurenčne prednosti s trženjem finančnega produkta kot okolju prijaznega, čeprav v resnici ne izpolnjuje osnovnih okoljskih standardov. Trenutno ima le nekaj držav članic vzpostavljene sisteme označevanja. Ti sistemi temeljijo na različnih taksonomijah za klasifikacijo okoljsko trajnostnih gospodarskih dejavnosti. Ob upoštevanju političnih zavez iz Pariškega sporazuma in na ravni Unije je verjetno, da bo vse več držav članic vzpostavilo sheme označevanja ali druge zahteve za akterje na trgu v zvezi s finančnimi produkti ali podjetniškimi obveznicami, ki se tržijo kot okoljsko trajnostne. Pri tem bi države članice uporabile nacionalne taksonomije za določanje, katere naložbe se štejejo kot trajnostne. Če take nacionalne zahteve temeljijo na različnih merilih glede tega, katere gospodarske dejavnosti se štejejo kot okoljsko trajnostne, bo to vlagatelje odvrnilo od čezmejnih naložb zaradi težav pri primerjanju različnih naložbenih priložnosti. Poleg tega bi morali gospodarski subjekti, ki želijo pritegniti naložbe iz celotne Unije, v različnih državah članicah izpolnjevati različna merila, da bi se njihove dejavnosti za namene različnih oznak štele kot okoljsko trajnostne. Odsotnost enotnih meril bo tako povečala stroške in močno odvračala gospodarske subjekte, kar ovira dostop do čezmejnih kapitalskih trgov za trajnostne naložbe. Ovire za dostop do čezmejnih kapitalskih trgov za namene zbiranja sredstev za trajnostne projekte naj bi se še naprej povečevale. Merila za ugotavljanje, ali je gospodarska dejavnost okoljsko trajnostna, je zato treba uskladiti na ravni Unije, da bi odpravili ovire za delovanje notranjega trga in preprečili njihov nastanek v prihodnosti. S takšnim usklajevanjem bodo gospodarski subjekti lažje čezmejno zbirali sredstva za svoje zelene dejavnosti, saj bi bilo njihove gospodarske dejavnosti mogoče primerjati na podlagi enotnih meril, da bi se izbrale kot osnovno sredstvo za okoljsko trajnostne naložbe. To bo olajšalo privabljanje čezmejnih naložb znotraj Unije.

(9)  Ponujanje finančnih produktov, ki sledijo okoljsko trajnostnim ciljem, je učinkovit način za postopno preusmerjanje zasebnih naložb od dejavnosti z negativnim vplivom na okolje k bolj trajnostnim dejavnostim. Cilj nacionalnih zahtev za trženje finančnih produktov, storitev in podjetniških obveznic kot trajnostnih naložb, kot so opredeljene v tej uredbi, zlasti tistih zahtev, ki zadevnim akterjem na trgu omogočajo, da uporabljajo nacionalne oznake, je okrepitev zaupanja vlagateljev in njihovega zavedanja tveganj, ustvarjanje prepoznavnosti ter obravnavanje pomislekov glede lažnega oglaševanja prijaznosti do okolja („greenwashing“). Lažno oglaševanje prijaznosti do okolja se nanaša na prakso pridobivanja nepoštene konkurenčne prednosti s trženjem finančnega produkta kot okolju prijaznega, čeprav v resnici ne izpolnjuje osnovnih okoljskih standardov. Trenutno ima le nekaj držav članic vzpostavljene sisteme označevanja. Ti sistemi temeljijo na različnih taksonomijah za klasifikacijo okoljsko trajnostnih gospodarskih dejavnosti. Ob upoštevanju političnih zavez iz Pariškega sporazuma in na ravni Unije je verjetno, da bo vse več držav članic vzpostavilo sheme označevanja ali druge zahteve za akterje na trgu v zvezi s finančnimi produkti ali podjetniškimi obveznicami, ki se tržijo kot okoljsko trajnostne. Pri tem bi države članice uporabile nacionalne taksonomije za določanje, katere naložbe se štejejo kot trajnostne. Če take nacionalne zahteve temeljijo na različnih merilih in kazalnikih glede tega, katere gospodarske dejavnosti se štejejo kot okoljsko trajnostne, bo to vlagatelje odvrnilo od čezmejnih naložb zaradi težav pri primerjanju različnih naložbenih priložnosti. Poleg tega bi morali gospodarski subjekti, ki želijo pritegniti naložbe iz celotne Unije, v različnih državah članicah izpolnjevati različna merila, da bi se njihove dejavnosti za namene različnih oznak štele kot okoljsko trajnostne. Če ne bo enotnih meril in kazalnikov, se bodo naložbe usmerile v dejavnosti, ki ne prispevajo k okoljskim ciljem in so v nekaterih primerih v nasprotju z njimi, okoljski in trajnostni cilji pa ne bodo doseženi. Odsotnost enotnih meril in kazalnikov tako povečuje stroške in močno odvrača gospodarske subjekte, kar ovira dostop do čezmejnih kapitalskih trgov za trajnostne naložbe. Ovire za dostop do čezmejnih kapitalskih trgov za namene zbiranja sredstev za trajnostne projekte naj bi se še naprej povečevale. Merila in kazalniki za ugotavljanje stopnje trajnosti gospodarske dejavnosti je zato treba postopoma uskladiti na ravni Unije, da bi odpravili ovire za delovanje notranjega trga in preprečili njihov nastanek v prihodnosti. S harmonizacijo informacij, metrike in meril bodo gospodarski subjekti lažje čezmejno zbirali sredstva za svoje okoljsko trajnostne dejavnosti, saj bo njihove gospodarske dejavnosti mogoče primerjati na podlagi enotnih meril in kazalnikov, da bi se izbrale kot osnovno sredstvo za okoljsko trajnostne naložbe. To bo olajšalo privabljanje čezmejnih naložb znotraj Unije.

Predlog spremembe    7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(9a)  Da bi Unija izpolnila svoje okoljske in podnebne obveznosti, je treba spodbujati zasebne naložbe. Za dosego tega cilja so potrebni dolgoročno načrtovanje, regulativna stabilnost in predvidljivost za vlagatelje. Da bi zagotovili skladen okvir politike za trajnostne naložbe, je pomembno, da določbe te uredbe temeljijo na veljavni zakonodaji Unije.

Predlog spremembe    8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10)  A če udeleženci na trgu vlagateljem ne zagotovijo nobenega pojasnila o tem, kako dejavnosti, v katere vlagajo, prispevajo k okoljskim ciljem, ali če uporabljajo različne pojme za razlago, kaj je „trajnostna“ gospodarska dejavnost, preverjanje in primerjava teh različnih finančnih produktov za vlagatelje predstavljata nesorazmerno večje breme. Ugotovljeno je bilo, da to odvrača vlagatelje od naložb v zelene finančne produkte. Poleg tega ima pomanjkanje zaupanja vlagateljev pomembne škodljive učinke na trg za trajnostne naložbe. Prav tako je bilo ugotovljeno, da bodo nacionalni predpisi ali tržne pobude za reševanje tega vprašanja znotraj nacionalnih meja povzročili razdrobitev notranjega trga. Če udeleženci na finančnem trgu razkrijejo, kako finančni produkti, za katere trdijo, da so okolju prijazni, izpolnjujejo okoljske cilje, in za takšno razkritje uporabljajo skupna merila po vsej Uniji glede tega, kaj je okoljsko trajnostna gospodarska dejavnost, bo to vlagateljem pomagalo primerjati okolju prijazne naložbene priložnosti prek meja. Vlagatelji bodo imeli več zaupanja pri vlaganju v zelene finančne produkte v Uniji, kar bo izboljšalo delovanje notranjega trga.

(10)  A če udeleženci na trgu vlagateljem ne razkrijejo, kako dejavnosti, v katere vlagajo, negativno ali pozitivno vplivajo na doseganje okoljskih ciljev, ali če za razlago o stopnji okoljske trajnosti posamezne gospodarske dejavnosti uporabljajo različno metriko in merila za ugotavljanje vpliva, predstavljata preverjanje in primerjava teh različnih finančnih produktov za vlagatelje nesorazmerno večje breme. Ugotovljeno je bilo, da to odvrača vlagatelje od naložb v trajnostne finančne produkte. Poleg tega ima pomanjkanje zaupanja vlagateljev pomembne škodljive učinke na trg za trajnostne naložbe. Prav tako je bilo ugotovljeno, da bodo nacionalni predpisi ali tržne pobude za reševanje tega vprašanja znotraj nacionalnih meja povzročili razdrobitev notranjega trga. Če udeleženci na finančnem trgu razkrijejo, kako finančni produkti, za katere trdijo, da so okolju prijazni, izpolnjujejo okoljske cilje, in za takšno razkritje uporabljajo skupna merila po vsej Uniji glede tega, kaj je okoljsko trajnostna gospodarska dejavnost, bo to vlagateljem pomagalo primerjati, kakšen je vpliv naložbenih priložnosti prek meja na okolje, in spodbudilo podjetja, v katera vlagajo, k oblikovanju bolj trajnostnih poslovnih modelov. Vlagatelji bodo imeli več zaupanja pri vlaganju v zelene finančne produkte v Uniji, kar bo izboljšalo delovanje notranjega trga.

Predlog spremembe    9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(10a)  Da bi dosegli pomemben okoljski in širši trajnostni vpliv, zmanjšali nepotrebno upravno breme za udeležence na finančnem trgu in druge deležnike ter spodbudili rast evropskih finančnih trgov, iz katerih se financirajo trajnostne gospodarske dejavnosti, bi morala taksonomija temeljiti na harmoniziranih, primerljivih in enotnih merilih in kazalnikih, ki bi vključevali vsaj kazalnike krožnega gospodarstva. Ti kazalniki bi morali biti skladni z enotno metodologijo za ocenjevanje življenjskega kroga in bi se morali uporabljati v vseh regulativnih pobudah Unije. Biti bi morali podlaga za ocenjevanje gospodarskih dejavnosti, naložbenega tveganja in vpliva na okolje. Preprečiti je treba vsa prekrivanja v predpisih, saj to ne bi bilo v skladu z načeli boljšega pravnega urejanja in ne bi bilo sorazmerno, prav tako pa ne bi bilo skladno s ciljem oblikovanja dosledne terminologije in jasnega regulativnega okvira. Prav tako bi se bilo treba izogniti nepotrebnim obremenitvam za organe in finančne institucije. V istem kontekstu bi bilo treba pred začetkom veljavnosti taksonomije in zadevnih meril jasno opredeliti obseg in uporabo tehničnih meril za pregled ter povezave z drugimi pobudami. Pri določitvi usklajenih meril za okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti bi bilo treba upoštevati pristojnosti držav članic na različnih področjih politike. Zahteve iz te uredbe bi se morale sorazmerno uporabljati za male in enostavnejše institucije, opredeljene v tej uredbi.

Predlog spremembe    10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(10b)  Kazalnike bi bilo treba harmonizirati na podlagi obstoječih projektov, kot je med drugim delo Komisije, Evropske agencije za okolje in OECD, ter vanje vključiti vpliv emisij CO2 in drugih emisij na okolje, biotsko raznovrstnost, ustvarjanje odpadkov, rabo energije, uporabo obnovljivih virov energije, rabo surovin in vode ter neposredno in posredno rabo tal, kot je določeno v okviru Komisije za spremljanje krožnega gospodarstva (COM/2018/29), akcijskem načrtu EU za krožno gospodarstvo (COM/2015/0614) in resoluciji Evropskega parlamenta z dne 9. julija 2015 o učinkoviti rabi virov: prehod na krožno gospodarstvo (2014/2208(INI)). Poleg tega bi bilo treba kazalnike zasnovati tudi ob upoštevanju priporočil strokovne skupine na visoki ravni za podporo financiranju krožnega gospodarstva, ki jo je oblikovala Komisija. Komisija bi morala oceniti, kako delo te strokovne skupine vključiti v delo skupine tehničnih strokovnjakov za financiranje trajnostne rasti. Pri kazalnikih bi bilo treba upoštevati mednarodno priznane trajnostne standarde.

Predlog spremembe    11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11)  Za odpravo obstoječih ovir za delovanje notranjega trga in preprečitev nastanka takih ovir v prihodnosti bi morale države članice uporabiti enoten koncept okoljsko trajnostnih naložb pri določanju zahtev za akterje na trgu za namene označevanja finančnih produktov ali podjetniških obveznic, ki se na nacionalni ravni tržijo kot okoljsko trajnostni. Iz istih razlogov bi morali upravitelji skladov in institucionalni vlagatelji, ki trdijo, da si prizadevajo za doseganje okoljskih ciljev, uporabljati isti koncept okoljsko trajnostne naložbe pri razkrivanju, kako uresničujejo te cilje.

(11)  Za odpravo obstoječih ovir za delovanje notranjega trga in preprečitev nastanka takih ovir v prihodnosti bi morale države članice in Unija uporabiti enoten koncept glede stopnje okoljske trajnosti naložb pri določanju zahtev za akterje na trgu za namene označevanja finančnih produktov, storitev ali podjetniških obveznic, ki se na nacionalni ravni tržijo kot okoljsko trajnostni. Iz istih razlogov bi morali upravitelji skladov in institucionalni vlagatelji, ki trdijo, da si prizadevajo za doseganje okoljskih ciljev, pri razkrivanju, kako uresničujejo te cilje, uporabljati isti koncept okoljsko trajnostne naložbe ter iste kazalnike, metriko in merila za oceno okoljskega vpliva.

Predlog spremembe    12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12)  Določitev meril za okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti bi lahko podjetja spodbudila, da na svojih spletnih straneh prostovoljno razkrijejo informacije o okoljsko trajnostnih dejavnostih, ki jih izvajajo. Te informacije ne bodo samo pomagale zadevnim subjektom na finančnih trgih pri lažjem ugotavljanju, katera podjetja izvajajo okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti, ampak bodo ta podjetja tudi lažje zbirala sredstva za svoje zelene dejavnosti.

(12)  Informacije o vplivu dejavnosti na okolje bodo zadevnim subjektom na finančnih trgih pomagale, da bodo lažje ugotovili in določili stopnjo okoljske trajnosti gospodarskih dejavnosti, ki jih opravljajo podjetja, hkrati pa bodo podjetja tako lažje zbirala finančna sredstva.

Predlog spremembe    13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13)  Evropska klasifikacija okoljsko trajnostnih gospodarskih dejavnosti bi morala omogočiti razvoj prihodnjih politik Unije, vključno z vseevropskimi standardi za okoljsko trajnostne finančne produkte in navsezadnje oblikovanjem oznak, s katerimi bo uradno priznano izpolnjevanje teh standardov po vsej Uniji. Enotne pravne zahteve za obravnavanje naložb kot okoljsko trajnostnih naložb na podlagi enotnih meril za okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti so potrebne kot referenca za prihodnjo zakonodajo Unije, katere namen je omogočanje navedenih naložb.

(13)  Vseevropski kazalniki za določanje okoljskega vpliva gospodarskih dejavnosti bi morali omogočiti razvoj prihodnjih politik in strategij Unije, vključno z vseevropskimi standardi za okoljsko trajnostne finančne produkte in navsezadnje oblikovanjem oznak, s katerimi bo uradno priznano izpolnjevanje teh standardov po vsej Uniji, poleg tega pa bi lahko bili podlaga za druge gospodarske in regulativne ukrepe ter bonitetne zahteve. Enotne pravne zahteve za obravnavanje stopnje okoljske trajnosti naložb, ki bi temeljile na enotnih merilih za določitev stopnje okoljske trajnosti gospodarskih dejavnosti in skupnih kazalnikih za ocenjevanje okoljskega vpliva naložb, so potrebne kot referenca za prihodnjo zakonodajo Unije, katere namen bo olajšati preusmeritev od naložb z negativnim okoljskim vplivom k naložbam s pozitivnim vplivom.

Predlog spremembe    14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14)  V okviru doseganja ciljev trajnostnega razvoja v Uniji so se odločitve politike, kot je ustanovitev Evropskega sklada za strateške naložbe, izkazale za učinkovite pri usmerjanju zasebnih naložb poleg javnih sredstev v trajnostne naložbe. Uredba (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta27 določa cilj vsaj 40 % investiranja v podnebje za infrastrukturne in inovacijske projekte v okviru Evropskega sklada za strateške naložbe. Skupna merila za trajnost gospodarskih dejavnosti bi lahko bila podlaga za prihodnje podobne pobude Unije za spodbujanje naložb, povezanih s podnebnimi spremembami ali drugimi okoljskimi cilji.

(14)  V okviru doseganja ciljev trajnostnega razvoja v Uniji bi odločitve politike, kot je ustanovitev Evropskega sklada za strateške naložbe, lahko bile učinkovite pri spodbujanju in usmerjanju zasebnih naložb poleg javnih sredstev v trajnostne naložbe. Uredba (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta27 določa horizontalni cilj vsaj 40 % investiranja v podnebje za infrastrukturne in inovacijske projekte v okviru Evropskega sklada za strateške naložbe. Skupna merila za trajnost gospodarskih dejavnosti in skupni kazalniki za ocenjevanje okoljskega vpliva so lahko podlaga za prihodnje podobne pobude Unije za spodbujanje naložb, povezanih s podnebnimi spremembami ali drugimi okoljskimi cilji.

__________________

__________________

27 Uredba (EU) 2017/2396 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2017 o spremembi uredb (EU) št. 1316/2013 in (EU) 2015/1017 v zvezi s podaljšanjem obstoja Evropskega sklada za strateške naložbe ter uvedbo tehničnih izboljšav za ta sklad in Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe (UL L 345, 27.12.2017, str. 34).

27 Uredba (EU) 2017/2396 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2017 o spremembi uredb (EU) št. 1316/2013 in (EU) 2015/1017 v zvezi s podaljšanjem obstoja Evropskega sklada za strateške naložbe ter uvedbo tehničnih izboljšav za ta sklad in Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe (UL L 345, 27.12.2017, str. 34).

Predlog spremembe    15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15)  Da bi se izognili razdrobljenosti trga in škodi za interese potrošnikov zaradi različnih pojmov okoljsko trajnostnih gospodarskih dejavnosti, bi morale nacionalne zahteve, ki bi jih morali akterji na trgu upoštevati pri trženju finančnih produktov ali podjetniških obveznic kot okoljsko trajnostnih, temeljiti na enotnih merilih za okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti. Ti akterji na trgu vključujejo udeležence na finančnem trgu, ki ponujajo „zelene“ finančne produkte, in nefinančne družbe, ki izdajajo „zelene“ podjetniške obveznice.

(15)  Da bi se izognili razdrobljenosti trga in škodi za interese potrošnikov zaradi različnih pojmov glede stopnje okoljske trajnosti gospodarskih dejavnosti, bi morale nacionalne zahteve, ki bi jih morali akterji na trgu upoštevati pri trženju finančnih produktov ali podjetniških obveznic kot okoljsko trajnostnih – kot je to opredeljeno v tej uredbi –, temeljiti na enotnih merilih za okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti. Ti akterji na trgu vključujejo udeležence na finančnem trgu, ki ponujajo trajnostne finančne produkte ali storitve, in nefinančne družbe, ki izdajajo trajnostne podjetniške obveznice.

Predlog spremembe    16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17)  Da se prepreči izogibanje obveznosti razkritja, bi morala ta obveznost veljati tudi, kadar se finančni produkti ponujajo kot produkti s podobnimi lastnostmi kot okoljsko trajnostne naložbe, vključno s tistimi, katerih cilj je varstvo okolja v širšem smislu. Od udeležencev na finančnem trgu se ne bi smelo zahtevati, da vlagajo le v okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti, določene v skladu s tehničnimi merili za pregled iz te uredbe. Treba bi jih bilo spodbujati, da Komisijo obvestijo, kadar menijo, da bi bilo treba gospodarsko dejavnost, ki ne izpolnjuje tehničnih meril za pregled ali za katero takšna merila še niso bila določena, obravnavati kot okoljsko trajnostno, da bi Komisiji pomagali oceniti primernost dopolnitve ali posodobitve tehničnih meril za pregled.

(17)  Da se prepreči izogibanje obveznosti razkritja, bi morala ta obveznost veljati tudi za vse finančne produkte, kadar se ponujajo kot produkti s podobnimi lastnostmi kot okoljsko trajnostne naložbe, vključno s tistimi, katerih cilj je varstvo okolja v širšem smislu. Od udeležencev na finančnem trgu se ne bi smelo zahtevati, da vlagajo le v okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti, določene v skladu s tehničnimi merili za pregled iz te uredbe. Treba bi bilo spodbujati udeležence na finančnem trgu in druge akterje, da Komisijo obvestijo, kadar menijo, da tehnična merila za pregled, ki so pomembna za dejavnosti, ki jih financirajo, še niso bila določena in da bi zato bilo treba njihove finančne produkte obravnavati kot okoljsko trajnostne, da bi Komisiji pomagali oceniti primernost dopolnitve ali posodobitve tehničnih meril za pregled.

Predlog spremembe    17

Predlog uredbe

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18)  Za namene določitve, ali je gospodarska dejavnost okoljsko trajnostna, je treba pripraviti izčrpen seznam okoljskih ciljev.

(18)  Za namene določitve stopnje okoljske trajnosti gospodarske dejavnosti, je treba pripraviti izčrpen seznam okoljskih ciljev, ki bodo temeljili na kazalnikih, ki merijo vpliv na okolje, pri čemer je treba upoštevati vpliv na celotno industrijsko vrednostno verigo in zagotoviti skladnost z veljavno zakonodajo Unije, kot je sveženj o čisti energiji.

Predlog spremembe    18

Predlog uredbe

Uvodna izjava 20

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(20)  Za vsak okoljski cilj bi bilo treba določiti enotna merila, na podlagi katerih se preverja, ali gospodarska dejavnost bistveno prispeva k temu cilju. En element enotnih meril bi moral biti izogibanje znatni škodi za kateri koli okoljski cilj iz te uredbe. To je potrebno, da se prepreči, da se naložbe obravnavajo kot okoljsko trajnostne, čeprav gospodarske dejavnosti, ki imajo korist od teh naložb, škodujejo okolju v obsegu, ki presega njihov prispevek k okoljskemu cilju. Pogoji za bistven prispevek in za nepovzročanje znatne škode bi morali omogočiti naložbe v okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti, da bi resnično prispevali k okoljskim ciljem.

(20)  Za vsak okoljski cilj bi bilo treba na podlagi informacij, pridobljenih prek harmoniziranih kazalnikov, določiti enotna merila, na podlagi katerih se preverja, ali gospodarska dejavnost bistveno prispeva k temu cilju. En element enotnih meril bi moral biti izogibanje znatni škodi za kateri koli okoljski cilj iz te uredbe. To je potrebno, da se prepreči, da se naložbe obravnavajo kot okoljsko trajnostne, čeprav gospodarske dejavnosti, ki imajo korist od teh naložb, škodujejo okolju v obsegu, ki presega njihov prispevek k okoljskemu cilju. Pogoji za bistven prispevek in za nepovzročanje znatne škode bi morali omogočiti naložbe v okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti, da bi resnično prispevali k okoljskim ciljem.

Predlog spremembe    19

Predlog uredbe

Uvodna izjava 22

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(22)  Glede na posebne tehnične podrobnosti, potrebne za presojo okoljskih vplivov gospodarske dejavnosti, in glede na hitro spreminjajočo se naravo znanosti in tehnologije, bi bilo treba merila za okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti redno prilagajati tem spremembam. Da bi bila merila posodobljena ter temeljila na znanstvenih dokazih in prispevkih strokovnjakov ter zadevnih zainteresiranih strani, bi bilo treba določiti pogoje za bistven prispevek in znatno škodo, ki bi bila bolj razčlenjena za različne gospodarske dejavnosti, in jih redno posodabljati. V ta namen bi morala Komisija določiti razčlenjena in natančna tehnična merila za pregled za različne gospodarske dejavnosti na podlagi tehničnega prispevka platforme z več zainteresiranimi stranmi o financiranju trajnostne rasti.

(22)  Glede na posebne tehnične podrobnosti, potrebne za presojo okoljskih vplivov gospodarske dejavnosti, in glede na hitro spreminjajočo se naravo znanosti in tehnologije, bi bilo treba merila za ugotavljanje stopnje okoljske trajnosti gospodarske dejavnosti redno prilagajati tem spremembam. Da bi bili merila in kazalniki posodobljeni ter bi temeljili na znanstvenih dokazih in prispevkih strokovnjakov ter zadevnih deležnikov, bi bilo treba določiti pogoje za bistven prispevek in znatno škodo, ki bi bila bolj razčlenjena za različne gospodarske dejavnosti, in jih redno posodabljati. V ta namen bi morala Komisija določiti razčlenjena in natančna tehnična merila za pregled ter sklop harmoniziranih kazalnikov za različne gospodarske dejavnosti na podlagi tehničnega prispevka platforme z več deležniki o financiranju trajnostne rasti.

Predlog spremembe    20

Predlog uredbe

Uvodna izjava 23

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(23)  Nekatere gospodarske dejavnosti negativno vplivajo na okolje, z zmanjšanjem tega negativnega vpliva pa bi bilo mogoče znatno prispevati k enemu ali več okoljskim ciljem. Za te gospodarske dejavnosti je ustrezno določiti tehnična merila za pregled, ki zahtevajo bistveno izboljšanje okoljske učinkovitosti, med drugim v primerjavi s povprečjem v industriji. Ta merila bi morala upoštevati tudi dolgoročni učinek določene gospodarske dejavnosti.

(23)  Nekatere gospodarske dejavnosti negativno vplivajo na okolje, z zmanjšanjem tega negativnega vpliva pa bi bilo mogoče znatno prispevati k enemu ali več okoljskim ciljem. Za te gospodarske dejavnosti je ustrezno določiti tehnična merila za pregled, ki zahtevajo bistveno izboljšanje okoljske učinkovitosti, med drugim v primerjavi s povprečjem v industriji, da se prouči, ali lahko zadevna dejavnost bistveno prispeva k enemu ali več okoljskim ciljem. Ta merila bi morala upoštevati tudi dolgoročni učinek (to je več kot 3 leta) določene gospodarske dejavnosti, zlasti okoljske koristi proizvodov in storitev ter prispevek vmesnih proizvodov, in tako zagotavljati oceno učinka vseh faz proizvodnje in uporabe v celotni vrednostni verigi in življenjskem ciklu.

Predlog spremembe    21

Predlog uredbe

Uvodna izjava 24

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(24)  Gospodarske dejavnosti ne bi smeli šteti kot okoljsko trajnostno, če povzroči več škode za okolje kot koristi. Tehnična merila za pregled bi morala opredeliti minimalne zahteve, potrebne za preprečevanje znatne škode za druge cilje. Pri določitvi in posodabljanju tehničnih meril za pregled bi morala Komisija zagotoviti, da ta merila temeljijo na razpoložljivih znanstvenih dokazih in se redno posodabljajo. Če na podlagi znanstvene ocene ni mogoče dovolj zanesljivo določiti tveganja, bi moralo veljati previdnostno načelo v skladu s členom 191 PDEU.

(24)  Gospodarske dejavnosti ne bi smeli šteti kot okoljsko trajnostno, če ne zagotavlja čiste koristi za okolje. Tehnična merila za pregled bi morala opredeliti minimalne zahteve, potrebne za preprečevanje znatne škode za druge cilje. Pri določitvi in posodabljanju tehničnih meril za pregled bi morala Komisija zagotoviti, da so ta merila razumna, sorazmerna in da temeljijo na razpoložljivih znanstvenih dokazih ter upoštevajo celotno vrednostno verigo in življenjski cikel tehnologij. Poleg tega bi morala zagotoviti, da se ta merila redno posodabljajo. Če na podlagi znanstvene ocene ni mogoče dovolj zanesljivo določiti tveganja, bi moralo veljati previdnostno načelo v skladu s členom 191 PDEU.

Predlog spremembe    22

Predlog uredbe

Uvodna izjava 25

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(25)  Pri določitvi in posodabljanju tehničnih meril za pregled bi Komisija morala upoštevati ustrezno pravo Unije pa tudi nezakonodajne instrumente Unije, ki že obstajajo, vključno z Uredbo (ES) št. 66/2010 Evropskega parlamenta in Sveta37, sistemom za okoljsko ravnanje in presojo38, merili EU za zelena javna naročila39 ter tekočim delom v zvezi s pravili o ekološkem odtisu izdelkov in organizacij40. Da bi preprečili nepotrebne nedoslednosti s klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, ki že obstaja za druge namene, bi morala Komisija upoštevati tudi statistične klasifikacije v zvezi s sektorjem okoljskega blaga in storitev, in sicer klasifikacijo aktivnosti in izdatkov za varovanje okolja (CEPA) ter klasifikacijo dejavnosti upravljanja virov (CReMA)41.

(25)  Pri določitvi in posodabljanju tehničnih meril za pregled in sklopa harmoniziranih kazalnikov bi Komisija morala upoštevati ustrezno pravo Unije pa tudi nezakonodajne instrumente Unije, ki že obstajajo, vključno z Uredbo (ES) št. 66/2010 Evropskega parlamenta in Sveta37, sistemom za okoljsko ravnanje in presojo38, merili EU za zelena javna naročila39, platformo Komisije za spremljanje krožnega gospodarstva, evropsko platformo za oceno življenjskega kroga ter tekočim delom v zvezi s pravili o ekološkem odtisu izdelkov in organizacij40. Da bi preprečili nepotrebne nedoslednosti s klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, ki že obstaja za druge namene, bi morala Komisija upoštevati tudi statistične klasifikacije v zvezi s sektorjem okoljskega blaga in storitev, in sicer klasifikacijo aktivnosti in izdatkov za varovanje okolja (CEPA) ter klasifikacijo dejavnosti upravljanja virov (CReMA)41.

__________________

__________________

37 Uredba (ES) št. 66/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o znaku EU za okolje (UL L 27, 30.1.2010, str. 1).

37 Uredba (ES) št. 66/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o znaku EU za okolje (UL L 27, 30.1.2010, str. 1).

38 Uredba (ES) št. 1221/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o prostovoljnem sodelovanju organizacij v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS), razveljavitvi Uredbe (ES) št. 761/2001 ter odločb Komisije 2001/681/ES in 2006/193/ES (UL L 342, 22.12.2009, str. 1–45).

38 Uredba (ES) št. 1221/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o prostovoljnem sodelovanju organizacij v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS), razveljavitvi Uredbe (ES) št. 761/2001 ter odločb Komisije 2001/681/ES in 2006/193/ES (UL L 342, 22.12.2009, str. 1–45).

39 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij „Javna naročila za boljše okolje“ SEC(2008) 2124 SEC(2008) 2125 SEC(2008) 2126 COM(2008) 400 final.

39 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij „Javna naročila za boljše okolje“ SEC(2008) 2124 SEC(2008) 2125 SEC(2008) 2126 COM(2008) 400.

40 2013/179/EU: Priporočilo Komisije z dne 9. aprila 2013 o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (UL L 124, 4.5.2013, str. 1-210).

40 2013/179/EU: Priporočilo Komisije z dne 9. aprila 2013 o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (UL L 124, 4.5.2013, str. 1-210).

41 Prilogi 4 in 5 k Uredbi (EU) št. 538/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o spremembi Uredbe (EU) št. 691/2011 o evropskih okoljsko-ekonomskih računih (UL L 158, 27.5.2014).

41 Prilogi 4 in 5 k Uredbi (EU) št. 538/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o spremembi Uredbe (EU) št. 691/2011 o evropskih okoljsko-ekonomskih računih (UL L 158, 27.5.2014).

Predlog spremembe    23

Predlog uredbe

Uvodna izjava 26

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(26)  Pri določitvi in posodabljanju tehničnih meril za pregled bi Komisija morala upoštevati tudi posebnosti infrastrukturnega sektorja, v okviru analize stroškov in koristi pa tudi okoljske, socialne in ekonomske zunanje učinke. S tem v zvezi bi Komisija morala upoštevati delo mednarodnih organizacij, kot je OECD, zadevno zakonodajo in standarde Unije, vključno z Direktivo 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta42, Direktivo 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta43, Direktivo 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta44, Direktivo 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta45, Direktivo 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta46 in trenutno metodologijo. V tem okviru bi morala tehnična merila za pregled spodbujati ustrezne okvire upravljanja, ki vključujejo okoljske, socialne in upravljavske dejavnike, kot je navedeno v načelih za odgovorno vlaganje, ki jih podpirajo Združeni narodi47, na vseh stopnjah življenjskega cikla projekta.

(26)  Pri določitvi in posodabljanju tehničnih meril za pregled in harmoniziranih kazalnikov bi Komisija morala upoštevati tudi posebnosti različnih sektorjev, v okviru analize stroškov in koristi pa tudi okoljske, socialne in ekonomske zunanje učinke. S tem v zvezi bi Komisija morala upoštevati delo mednarodnih organizacij, kot je OECD, zadevno zakonodajo in standarde Unije, vključno z Direktivo 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta42, Direktivo 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta43, Direktivo 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta44, Direktivo 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta45, Direktivo 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta46 in trenutno metodologijo. V tem okviru bi morala tehnična merila za pregled in kazalniki spodbujati ustrezne okvire upravljanja, ki vključujejo okoljske, socialne in upravljavske dejavnike, kot je navedeno v načelih za odgovorno vlaganje, ki jih podpirajo Združeni narodi47, na vseh stopnjah življenjskega cikla projekta.

__________________

__________________

42 Direktiva 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje (UL L 197, 21.7.2001, str. 30).

42 Direktiva 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje (UL L 197, 21.7.2001, str. 30).

43 Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L 26, 28.1.2012, str. 1).

43 Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L 26, 28.1.2012, str. 1).

44 Direktiva 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb (UL L 94, 28.3.2014, str. 1).

44 Direktiva 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb (UL L 94, 28.3.2014, str. 1).

45 Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65).

45 Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65).

46 Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 243).

46 Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 243).

47 https://www.unpri.org/download?ac=1534.

47 https://www.unpri.org/download?ac=1534.

Predlog spremembe    24

Predlog uredbe

Uvodna izjava 26 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(26a)  Komisija bi morala pri opredelitvi tehničnih meril za pregled upoštevati tudi prehodne ukrepe v zvezi z dejavnostmi, ki podpirajo prehod na bolj trajnostno nizkoogljično gospodarstvo. Za podjetja, katerih dejavnosti zelo škodijo okolju, bi bilo treba spodbujati, naj hitro preidejo na okoljsko trajnosten ali vsaj okoljsko nesporen status. Tehnična merila za pregled bi morala spodbujati take procese prehoda, kjer se dogajajo. Če se večji del podjetij, katerih dejavnosti so zelo škodljive, dokazano vključi v tak prehod, se to lahko upošteva v merilih za pregled. Resna prizadevanja za prehod je med drugim mogoče dokazati s trajnimi prizadevanji na področju raziskav in razvoja, velikimi projekti naložb v kapital, preko katerih se vlaga v nove in bolj okoljsko trajnostne tehnologije, ali s konkretnimi načrti za prehod v vsaj zgodnjih fazah izvajanja.

Predlog spremembe    25

Predlog uredbe

Uvodna izjava 27

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(27)  Da se prepreči izkrivljanje konkurence pri zbiranju sredstev za okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti, bi morala tehnična merila za pregled zagotoviti, da se lahko vse zadevne gospodarske dejavnosti v določenem sektorju štejejo kot okoljsko trajnostne in da se obravnavajo enako, če enako prispevajo k enemu ali več okoljskim ciljem iz te uredbe. Potencialne zmogljivosti za prispevek k tem ciljem pa se lahko razlikujejo med sektorji, kar bi se moralo odražati v merilih. Vendar v vsakem sektorju ta merila ne bi smela neupravičeno prikrajšati nekaterih gospodarskih dejavnosti na račun drugih, če prve prispevajo k okoljskim ciljem v enaki meri kot slednje.

(27)  Da se spodbujajo okoljsko trajnostne inovacije in se prepreči izkrivljanje konkurence pri zbiranju sredstev za okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti, bi morala tehnična merila za pregled zagotoviti, da se lahko vse zadevne gospodarske dejavnosti v makro-sektorjih (tj. sektorjih klasifikacije NACE, kot so kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo, predelovalne dejavnosti, oskrba z električno energijo, plinom in paro, gradbeništvo, prevozne storitve in skladiščenje) štejejo kot okoljsko trajnostne in da se obravnavajo enako, če enako prispevajo k enemu ali več okoljskim ciljem iz te uredbe, obenem pa ne povzročajo znatne škode za druge okoljske cilje iz členov 3 in 12. Potencialne zmogljivosti za prispevek k tem ciljem pa se lahko razlikujejo med sektorji, kar bi se moralo odražati v merilih za pregled. Vendar v vsakem gospodarskem makro-sektorju ta merila ne bi smela neupravičeno prikrajšati nekaterih gospodarskih dejavnosti na račun drugih, če prve prispevajo k okoljskim ciljem v enaki meri kot slednje, obenem pa ne povzročajo znatne škode za druge okoljske cilje iz členov 3 in 12.

Predlog spremembe    26

Predlog uredbe

Uvodna izjava 27 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(27a)  Okoljsko trajnostne dejavnosti so rezultat tehnologij in proizvodov, ki se razvijajo v celotni vrednostni verigi. Zato bi bilo treba pri oblikovanju tehničnih meril za pregled upoštevati vlogo celotne vrednostne verige, od predelave surovin do končnega proizvoda in njegove faze odpadkov, pri končnem zagotavljanju okoljsko trajnostnih dejavnosti.

Predlog spremembe    27

Predlog uredbe

Uvodna izjava 27 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(27b)  Da bi preprečili nastanek motenj v dobro delujočih vrednostnih verigah, bi bilo treba pri tehničnih meril za pregled upoštevati, da okoljske trajnostne dejavnosti omogočajo tehnologije in proizvodi, ki jih razvije več gospodarskih subjektov.

Predlog spremembe    28

Predlog uredbe

Uvodna izjava 28

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(28)  Pri določanju tehničnih meril za pregled bi morala Komisija oceniti, ali bi sprejetje teh meril za okoljsko trajnostne dejavnosti privedlo do nasedlih sredstev ali nastanka nedoslednih spodbud in ali bi negativno vplivalo na likvidnost na finančnih trgih.

(28)  Pri določanju tehničnih meril za pregled bi morala Komisija oceniti morebitna tveganja v zvezi s prehodom in ali bi hitrost sprejetja teh meril za okoljsko trajnostne dejavnosti privedla do nasedlih sredstev ali nastanka nedoslednih spodbud.

Predlog spremembe    29

Predlog uredbe

Uvodna izjava 30

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(30)  Za zagotovitev, da so naložbe usmerjene v gospodarske dejavnosti, ki imajo največji pozitiven vpliv na okoljske cilje, bi Komisija morala dati prednost določitvi tehničnih meril za pregled za gospodarske dejavnosti, ki lahko najbolj prispevajo k okoljskim ciljem.

(30)  Za zagotovitev, da so naložbe usmerjene v gospodarske dejavnosti, ki imajo največji pozitiven vpliv na okoljske cilje, bi Komisija morala dati prednost določitvi tehničnih meril za pregled za gospodarske dejavnosti, ki lahko najbolj prispevajo k okoljskim ciljem. Merila za pregled bi morala upoštevati rezultate projektov, da bi se olajšala opredelitev in razvoj novih tehnologij ter upoštevala nadgradljivost teh tehnologij.

Predlog spremembe    30

Predlog uredbe

Uvodna izjava 31

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(31)  Ustrezna tehnična merila za pregled bi bilo treba določiti za prometni sektor, med drugim za mobilna sredstva, pri čemer bi bilo treba upoštevati, da prometni sektor, vključno z mednarodnim ladijskim prometom, prispeva skoraj 26 % vseh emisij toplogrednih plinov v Uniji. Kot je razvidno iz akcijskega načrta za financiranje trajnostne rasti48, prometni sektor predstavlja okoli 30 % dodatnih potrebnih letnih naložb za trajnostni razvoj v Uniji, vključno s povečanjem elektrifikacije ali prehodom na čistejše vrste prevoza s spodbujanjem prehoda na modalne oblike prevoza in upravljanjem prometa.

(31)  Ustrezna tehnična merila za pregled bi bilo treba določiti za prometni sektor, med drugim za mobilna sredstva, pri čemer bi bilo treba upoštevati celotni življenjski cikel tehnologij in da prometni sektor, vključno z mednarodnim ladijskim prometom, prispeva skoraj 26 % vseh emisij toplogrednih plinov v Uniji. Kot je razvidno iz akcijskega načrta za financiranje trajnostne rasti48, prometni sektor predstavlja okoli 30 % dodatnih potrebnih letnih naložb za trajnostni razvoj v Uniji, vključno s povečanjem elektrifikacije ali prehodom na čistejše vrste prevoza s spodbujanjem prehoda na modalne oblike prevoza in upravljanjem prometa.

__________________

__________________

48 COM(2018) 97.

48 COM(2018) 97.

Predlog spremembe    31

Predlog uredbe

Uvodna izjava 32

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(32)  Zlasti je pomembno, da Komisija pri pripravi razvoja tehničnih meril za pregled opravi ustrezna posvetovanja v skladu z zahtevami za boljše pravno urejanje. Postopek za določitev in posodabljanje tehničnih meril za pregled bi moral vključevati tudi ustrezne zainteresirane strani in temeljiti na svetovanju strokovnjakov z dokazanim znanjem in izkušnjami z ustreznih področij. V ta namen bi morala Komisija vzpostaviti platformo o financiranju trajnostne rasti. Platforma bi morala biti sestavljena iz strokovnjakov, ki predstavljajo tako javni kot zasebni sektor. Predstavniki javnega sektorja bi morali vključevati strokovnjake Evropske agencije za okolje, evropskih nadzornih organov in Evropske investicijske banke. Strokovnjaki iz zasebnega sektorja bi morali vključevati predstavnike zadevnih zainteresiranih strani, vključno z akterji na finančnem trgu, univerzami in raziskovalnimi ustanovami ter združenji in organizacijami. Platforma bi morala svetovati Komisiji glede razvoja, analize in pregleda tehničnih meril za pregled, vključno z njihovim morebitnim vplivom na vrednotenje sredstev, ki so se do sprejetja tehničnih meril za pregled štela kot zelena sredstva v skladu z obstoječimi tržnimi praksami. Platforma bi morala tudi svetovati Komisiji ali so tehnična merila za pregled ustrezna za nadaljnje uporabe v prihodnjih političnih pobudah Unije, katerih cilj je spodbujanje trajnostnih naložb.

(32)  Zlasti je pomembno, da Komisija pri pripravi razvoja tehničnih meril za pregled opravi ustrezna posvetovanja v skladu z zahtevami za boljše pravno urejanje. Postopek za določitev in posodabljanje tehničnih meril za pregled in usklajenih kazalnikov bi moral vključevati tudi ustrezne deležnike ter temeljiti na znanstvenih dokazih, socialno-ekonomskih učinkih, dobri praksi, obstoječem delu in subjektih, zlasti platformi Komisije za krožno gospodarstvo, ter svetovanju strokovnjakov z dokazanim znanjem in svetovnimi izkušnjami z ustreznih področij. V ta namen bi morala Komisija vzpostaviti platformo o financiranju trajnostne rasti. Platforma bi morala biti sestavljena iz najrazličnejših strokovnjakov, ki predstavljajo tako javni kot zasebni sektor, in sicer za zagotovitev, da se ustrezno upoštevajo posebnosti vseh zadevnih sektorjev. Predstavniki javnega sektorja bi morali vključevati strokovnjake Evropske agencije za okolje in nacionalnih agencij za varstvo okolja, evropskih nadzornih organov, Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje in Evropske investicijske banke. Strokovnjaki iz zasebnega sektorja bi morali vključevati predstavnike zadevnih deležnikov, vključno z akterji na finančnem in nefinančnem trgu, predstavniki realnega gospodarstva, ki zastopajo najrazličnejše industrije, univerzami in raziskovalnimi ustanovami ter združenji in organizacijami. Po potrebi bi moralo biti dovoljeno, da platforma za nasvete zaprosi nečlane. Platforma bi morala svetovati Komisiji glede razvoja, analize in pregleda tehničnih meril za pregled in usklajenih kazalnikov, vključno z njihovim morebitnim vplivom na vrednotenje sredstev, ki so se do sprejetja tehničnih meril za pregled štela kot trajnostna sredstva v skladu z obstoječimi tržnimi praksami. Platforma bi morala tudi svetovati Komisiji, ali so tehnična merila za pregled in kazalniki ustrezni za nadaljnje uporabe v prihodnjih političnih pobudah Unije, katerih cilj je spodbujanje trajnostnih naložb. Poleg tega bi morala Komisiji svetovati glede razvoja računovodskih standardov trajnosti in celovitih standardov poročanja za podjetja in udeležence na finančnem trgu, med drugim z revizijo Direktive 2013/34/EU.

Predlog spremembe    32

Predlog uredbe

Uvodna izjava 33

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(33)  Za podrobno določitev zahtev iz te uredbe ter zlasti za določitev in posodabljanje razčlenjenih in natančno kalibriranih tehničnih meril za pregled za različne gospodarske dejavnosti glede tega, kaj predstavlja bistven prispevek in znatno škodo za okoljske cilje, je treba pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije prenesti na Komisijo v zvezi s podatki, potrebnimi za izpolnjevanje obveznosti razkritja iz člena 4(3), in tehničnimi merili za pregled iz člena 6(2), člena 7(2), člena 8(2), člena 9(2), člena 10(2) in člena 11(2). Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Da bi zlasti zagotovili enakopravno sodelovanje pri pripravi delegiranih aktov, bi morala Evropski parlament in Svet vse dokumente prejeti istočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa bi se morali sistematično udeleževati sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(33)  Za podrobno določitev zahtev iz te uredbe ter zlasti za določitev in posodabljanje razčlenjenih in natančno kalibriranih tehničnih meril za pregled in kazalnikov za različne gospodarske dejavnosti glede tega, kaj predstavlja bistven prispevek in znatno škodo za okoljske cilje, je treba pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije prenesti na Komisijo v zvezi s podatki, potrebnimi za izpolnjevanje obveznosti razkritja iz člena 4(3), in tehničnimi merili za pregled iz člena 6(2), člena 7(2), člena 8(2), člena 9(2), člena 10(2) in člena 11(2). Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno javno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Da bi zlasti zagotovili enakopravno sodelovanje pri pripravi delegiranih aktov, bi morala Evropski parlament in Svet vse dokumente prejeti istočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa bi se morali sistematično udeleževati sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

Predlog spremembe    33

Predlog uredbe

Uvodna izjava 35

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(35)  Uporabo te uredbe bi bilo treba redno pregledovati, da se oceni napredek v zvezi z razvojem tehničnih meril za pregled za okoljsko trajnostne dejavnosti, uporabo opredelitve za okoljsko trajnostno naložbo in tem, ali izpolnjevanje obveznosti zahteva vzpostavitev mehanizma za preverjanje. Pregled bi moral vključevati tudi oceno, ali je treba področje uporabe te uredbe razširiti na cilje glede socialne trajnosti.

(35)  Uporabo te uredbe bi bilo treba redno pregledovati in jo pregledati vsaj po dveh letih, da se oceni napredek v zvezi z razvojem tehničnih meril za pregled in harmoniziranih kazalnikov za okoljsko trajnostne in okolju škodljive dejavnosti, uporabo opredelitve za okoljsko trajnostno naložbo ali naložbo z negativnim okoljskim vplivom in v zvezi s tem, ali izpolnjevanje obveznosti zahteva vzpostavitev mehanizma za nadaljnje preverjanje. Pregled bi moral vključevati tudi oceno o določbah, potrebnih za razširitev področja uporabe te uredbe na cilje glede socialne trajnosti. Komisija bi morala po potrebi do 31. marca 2020 objaviti nadaljnje zakonodajne predloge o vzpostavitvi mehanizma preverjanja skladnosti.

Predlog spremembe    34

Predlog uredbe

Uvodna izjava 36

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(36)  Ker ciljev te direktive države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija zaradi potrebe po uvedbi enotnih meril za okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti na ravni Unije sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

(36)  Ker ciljev te direktive države članice ne morejo zadovoljivo doseči same, temveč se lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija zaradi potrebe po uvedbi enotnih meril in kazalnikov za okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti na ravni Unije sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

Predlog spremembe    35

Predlog uredbe

Člen 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 1

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

Predmet urejanja in področje uporabe

1.  Ta uredba vzpostavlja merila za določanje, ali je gospodarska dejavnost okoljsko trajna, za namene določitve stopnje okoljske trajnosti naložbe.

1.  Ta uredba vzpostavlja merila za določanje, kolikšen okoljski vpliv ima gospodarska dejavnost in koliko je trajnostna, za namene določitve stopnje okoljske trajnosti naložbe, ki se izvede v EU.

2.  Ta uredba se uporablja za:

2.  Ta uredba se uporablja za:

(a)  ukrepe, ki jih sprejmejo države članice ali Unija, o določitvi zahtev za akterje na trgu v zvezi s finančnimi produkti ali podjetniškimi obveznicami, ki se tržijo kot okoljsko trajnostne;

(a)  ukrepe, ki jih sprejmejo države članice ali Unija, o določitvi zahtev za udeležence na finančnem trgu v zvezi s finančnimi produkti ali podjetniškimi obveznicami, ki se v Uniji tržijo kot okoljsko trajnostne;

(b)  udeležence na finančnem trgu, ki ponujajo finančne produkte kot okoljsko trajnostne naložbe ali naložbe, ki imajo podobne značilnosti.

(b)  udeležence na finančnem trgu, ki v Uniji ponujajo finančne produkte kot okoljsko trajnostne naložbe ali naložbe, ki imajo podobne značilnosti, in

 

(ba)  udeležence na finančnem trgu, ki ponujajo druge finančne produkte, razen ko:

 

i.  udeleženec na finančnem trgu zagotovi pojasnila, da glede na tehnična merila za pregled iz členov 3 in 3a gospodarske dejavnosti, ki se financirajo z njegovimi finančnimi produkti, nimajo pomembnega trajnostnega vpliva; v tem primeru se določbe poglavij II in III ne uporabljajo, ali

 

ii.  udeleženec na finančnem trgu v svojem prospektu izjavi, da zadevni finančni produkt ne zasleduje ciljev glede trajnosti in da za produkt obstaja večje tveganje, da podpira gospodarske dejavnosti, ki v skladu s to uredbo niso trajnostne.

 

2a.  Ponudniki finančnih storitev, ki niso navedeni v členu 1(2), lahko merila iz prvega odstavka tega člena uporabljajo za namen iz navedenega odstavka ali prostovoljno in glede na druge finančne produkte, ki niso opredeljeni v prvem odstavku člena 2.

Predlog spremembe    36

Predlog uredbe

Člen 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 2

Člen 2

Opredelitve pojmov

Opredelitve pojmov

1.  V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.  V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)  „okoljsko trajnostna naložba“ pomeni naložbo, ki financira eno ali več gospodarskih dejavnosti, ki se v skladu s to uredbo štejejo kot okoljsko trajnostne;

(a)  „okoljsko trajnostna naložba“ pomeni naložbo, ki financira eno ali več gospodarskih dejavnosti, ki se v skladu s to uredbo štejejo kot okoljsko trajnostne;

(b)  „udeleženci na finančnem trgu“ pomenijo udeležence na finančnem trgu, kakor je opredeljeno v členu 2(a) [predloga Komisije za Uredbo o razkrivanju informacij v zvezi s trajnostnimi naložbami in tveganji glede trajnosti ter o spremembi Direktive (EU) 2016/2341];

(b)  „udeleženci na finančnem trgu“ pomenijo karkoli od naslednjega, kakor je opredeljeno v členu 2(a) [predloga Komisije za Uredbo o razkrivanju informacij v zvezi s trajnostnimi naložbami in tveganji glede trajnosti ter o spremembi Direktive (EU) 2016/2341];

(c)  „finančni produkti“ pomenijo finančne produkte, kot so opredeljeni v členu 2(j) [predloga Komisije za Uredbo o razkrivanju informacij v zvezi s trajnostnimi naložbami in tveganji glede trajnosti ter o spremembi Direktive (EU) 2016/2341];

(c)  „finančni produkti“ pomenijo upravljanje portfeljev, alternativni investicijski sklad, zavarovalni naložbeni produkt, pokojninski produkt, pokojninsko shemo ali kolektivni naložbeni podjem za vlaganje v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), podjetniško obveznico, kot so opredeljeni v členu 2(j) [predloga Komisije za Uredbo o razkrivanju informacij v zvezi s trajnostnimi naložbami in tveganji glede trajnosti ter o spremembi Direktive (EU) 2016/2341] in izdajah iz Direktive 2003/71/ES in Uredbe (EU)2017/1129;

 

(ca)  „okoljski kazalniki“ pomeni vsaj merjenje porabe virov, na primer surovin, energije, energije iz obnovljivih virov in vode, vpliva na ekosistemske storitve, emisij, vključno z emisijami CO2, vpliva na biotsko raznovrstnost ter na rabo zemljišč ter ustvarjanje odpadkov, in sicer na podlagi znanstvenih dokazov, metodologije Komisije za ocenjevanje življenjskega cikla in na podlagi določb okvira Komisije za spremljanje krožnega gospodarstva (COM/2018/29);

 

(cb)  „ustrezni nacionalni pristojni organ“ pomeni pristojni ali nadzorni organ ali organe držav članic, določene v aktih Unije iz člena 1(2) Uredbe (EU) št. 1095/2010, Uredbe (EU) št. 1093/2010 in Uredbe (EU) št. 1094/2010, ki so pristojni za kategorijo udeleženca na finančnem trgu, za katerega veljajo zahteve glede razkritja iz člena 4 te uredbe;

 

(cc)  „ustrezni evropski nadzorni organ“ pomeni evropski nadzorni organ ali evropske nadzorne organe, določene v aktih Unije iz člena 1(2) Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 in/ali Uredbe (EU) št. 1095/2010, ki so pristojni za kategorijo udeleženca na finančnem trgu, za katerega veljajo zahteve glede razkritja iz člena 4 te uredbe;

(d)  „blažitev podnebnih sprememb“ pomeni postopek zadržanja povečanja povprečne svetovne temperature občutno pod 2 °C nad predindustrijskimi ravnmi in prizadevanja za omejitev porasta temperature na 1,5 °C nad predindustrijskimi ravnmi;

(d)  „blažitev podnebnih sprememb“ pomeni postopke, vključno s prehodnimi ukrepi, potrebne za zadržanje povečanja povprečne svetovne temperature občutno pod 2 °C in nadaljevanje prizadevanj za njeno omejitev na 1,5 °C nad predindustrijskimi ravnmi, kot je določeno v Pariškem sporazumu;

(e)  „prilagajanje podnebnim spremembam“ pomeni proces prilagajanja dejanskim in pričakovanim podnebnim razmeram in njihovim učinkom;

(e)  „prilagajanje podnebnim spremembam“ pomeni proces prilagajanja dejanskim in pričakovanim podnebnim spremembam in njihovim učinkom;

(f)  „toplogredni plin“ pomeni toplogredni plin iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta49;

(f)  „toplogredni plin“ pomeni toplogredni plin iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta49;

(g)  „krožno gospodarstvo“ pomeni čim daljše ohranjanje vrednosti izdelkov, surovin in virov v gospodarstvu ter zmanjševanje količine odpadkov, tudi z uporabo hierarhije ravnanja z odpadki, določene v členu 4 Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta50;

(g)  „krožno gospodarstvo“ pomeni čim daljše ohranjanje vrednosti in uporabe izdelkov, surovin in vseh drugih virov v gospodarstvu na najvišji ravni, s čimer se zmanjša okoljski vpliv, zmanjšuje količina odpadkov, tudi z uporabo hierarhije ravnanja z odpadki, določene v členu 4 Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta50, in zmanjšuje poraba virov na podlagi ključnih kazalnikov krožnega gospodarstva, ki so določeni v okviru za spremljanje napredka na poti v krožno gospodarstvo in zajemajo različne faze proizvodnje, porabe in ravnanja z odpadki;

(h)  „onesnaževanje“ pomeni:

(h)  „onesnaževanje“ pomeni:

(i)  neposredno ali posredno vnašanje snovi, vibracij, toplote, hrupa ali drugih onesnaževal v zrak, vodo ali tla, ki je posledica človekove dejavnosti in lahko škoduje zdravju ljudi ali kakovosti okolja, poškoduje materialno lastnino ali škoduje ali posega v uživanje in druge dovoljene rabe okolja;

(i)  neposredno ali posredno vnašanje snovi, vibracij, toplote, hrupa, svetlobe ali drugih onesnaževal v zrak, vodo ali tla, ki je posledica človekove dejavnosti in lahko škoduje zdravju ljudi ali kakovosti okolja, lahko poškoduje materialno lastnino ali škoduje ali posega v uživanje in druge dovoljene rabe okolja;

(ii)  v okviru morskega okolja, onesnaženje, kot je opredeljeno v členu 3(8) Direktive 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta51;

(ii)  v okviru morskega okolja, onesnaženje, kot je opredeljeno v členu 3(8) Direktive 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta51;

 

(iia)  v okviru vodnega okolja, onesnaženje, kot je opredeljeno v členu 2(33) Direktive 2000/60/ES.

(i)  „zdrav ekosistem“ pomeni ekosistem, ki je v dobrem fizičnem, kemijskem in biološkem stanju ali dobre fizične, kemijske in biološke kakovosti;

(i)  „zdrav ekosistem“ pomeni ekosistem, ki je v dobrem fizičnem, kemijskem in biološkem stanju ali dobre fizične, kemijske in biološke kakovosti, ki je zmožen samoreprodukcije ali samoobnove do ravnovesja in ki ohranja biotsko raznovrstnost;

(j)  „energijska učinkovitost“ pomeni učinkovitejšo rabo energije na vseh stopnjah energetske verige, od proizvodnje do končne porabe;

(j)  „energijska učinkovitost“ pomeni učinkovitejšo rabo energije na vseh stopnjah energetske verige, od proizvodnje do končne porabe;

(k)  „dobro okoljsko stanje“ pomeni dobro okoljsko stanje, kot je opredeljeno v členu 3(5) Direktive 2008/56/ES;

(k)  „dobro okoljsko stanje“ pomeni dobro okoljsko stanje, kot je opredeljeno v členu 3(5) Direktive 2008/56/ES;

(l)  „morske vode“ pomenijo morske vode, kot so opredeljene v členu 3(1) Direktive 2008/56/ES;

(l)  „morske vode“ pomenijo morske vode, kot so opredeljene v členu 3(1) Direktive 2008/56/ES;

(m)  „površinska voda“, „celinska voda“, „somornice“ in „obalno morje“ pomenijo isto kot v točkah (1), (3), (6) in (7) člena 2 Direktive 2000/60/ES52.

(m)  „površinska voda“, „celinska voda“, „somornice“ in „obalno morje“ pomenijo isto kot v točkah (1), (3), (6) in (7) člena 2 Direktive 2000/60/ES52.

(n)  „trajnostno gospodarjenje z gozdovi“ pomeni rabo gozdov in gozdnih območij na način in v obsegu, ki ohranjata njihovo biotsko raznovrstnost, produktivnost, sposobnost obnavljanja, vitalnost in sposobnost, da v sedanjosti in prihodnosti izpolnjujejo ustrezne ekološke, gospodarske in socialne funkcije na lokalni, nacionalni in svetovni ravni, brez povzročanja škode na drugih ekosistemih.

(n)  „trajnostno gospodarjenje z gozdovi“ pomeni rabo gozdov in gozdnih območij v skladu z veljavno zakonodajo.

__________________

__________________

49 Uredba (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami na nacionalni ravni in ravni Unije ter o razveljavitvi Sklepa št. 280/2004/ES (UL L 165, 18.6.2013, str. 13).

49 Uredba (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami na nacionalni ravni in ravni Unije ter o razveljavitvi Sklepa št. 280/2004/ES (UL L 165, 18.6.2013, str. 13).

50 Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3).

50 Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3).

51 Direktiva 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji) (UL L 164, 25.6.2008, str. 19–40).

51 Direktiva 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji) (UL L 164, 25.6.2008, str. 19–40).

52 Direktiva 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).

52 Direktiva 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).

Predlog spremembe    37

Predlog uredbe

Člen 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 3

Člen 3

Merila za okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti

Merila za okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti

Za namene določitve stopnje okoljske trajnosti naložbe je gospodarska dejavnost okoljsko trajnostna, če ta dejavnost izpolnjuje vse naslednje pogoje:

Za namene določitve stopnje okoljske trajnosti naložbe je gospodarska dejavnost okoljsko trajnostna, če ta dejavnost izpolnjuje vse naslednje pogoje:

(a)  gospodarska dejavnost bistveno prispeva k enemu ali več okoljskim ciljem, opredeljenim v členu 5, v skladu s členi 6 do 11;

(a)  gospodarska dejavnost bistveno prispeva k enemu ali več okoljskim ciljem, opredeljenim v členu 5, v skladu s členi 6 do 11;

(b)  gospodarska dejavnost ne povzroča znatne škode za kateri koli okoljski cilj, opredeljen v členu 5, v skladu s členom 12;

(b)  gospodarska dejavnost ne povzroča znatne škode za kateri koli okoljski cilj, opredeljen v členu 5, v skladu s členom 12;

(c)  gospodarska dejavnost se izvaja v skladu z minimalnimi zaščitnimi ukrepi, določenimi v členu 13;

(c)  gospodarska dejavnost se izvaja v skladu z minimalnimi zaščitnimi ukrepi, določenimi v členu 13;

(d)  gospodarska dejavnost izpolnjuje tehnična merila za pregled, če je Komisija ta merila opredelila v skladu s členi 6(2), 7(2), 8(2), 9(2), 10(2) in 11(2).

(d)  gospodarska dejavnost izpolnjuje tehnična merila za pregled, če je Komisija ta merila opredelila na podlagi harmoniziranega merjenja trajnostnega vpliva na ravni podjetja ali tovarne, ki opravlja zadevno gospodarsko dejavnost, in v skladu s členi 6(2), 7(2), 8(2), 9(2), 10(2) in 11(2).

Predlog spremembe    38

Predlog uredbe

Člen 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 3a

 

Merila za gospodarske dejavnosti z znatnim negativnim okoljskim vplivom

 

Komisija do 31. decembra 2021 izvede oceno učinka revizije te uredbe, da bi okvir za trajnostne razširili z okvirom, ki se uporablja za opredelitev meril, kdaj in kako gospodarska dejavnost znatno negativno vpliva na trajnost. Ta razširitev je pogojena z izidom ocene učinka, če bo ta pokazala, da je takšna razširitev sorazmerna, izvedljiva in zaželena.

Predlog spremembe    39

Predlog uredbe

Člen 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 4

Člen 4

Uporaba meril za okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti

Uporaba in izpolnjevanje meril za določanje stopnje okoljske trajnosti gospodarskih dejavnosti

1.  Države članice uporabijo merila za določanje okoljsko trajnostnih gospodarskih dejavnosti, opredeljenih v členu 3, za namene vseh ukrepov, ki določajo zahteve za akterje na trgu v zvezi s finančnimi produkti ali podjetniškimi obveznicami, ki se tržijo kot „okoljsko trajnostne“.

1.  Države članice in Unija uporabijo merila za določanje stopnje okoljske trajnosti gospodarskih dejavnosti, kakor je opredeljeno v členu 3, za namene vseh ukrepov, ki določajo zahteve za akterje na trgu v zvezi s finančnimi produkti ali podjetniškimi obveznicami, ki se tržijo kot „okoljsko trajnostne“.

2.  Udeleženci na finančnem trgu, ki ponujajo finančne produkte kot okoljsko trajnostne naložbe ali kot naložbe, ki imajo podobne značilnosti, razkrijejo informacije o tem, kako in v kakšnem obsegu se merila za okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti iz člena 3 uporabljajo za določitev okoljske trajnosti naložbe. Kadar udeleženci na finančnem trgu menijo, da bi bilo treba gospodarsko dejavnost, ki ne izpolnjuje tehničnih meril za pregled, določenih v skladu s to uredbo, ali za katero ta tehnična merila za pregled še niso bila določena, upoštevati kot okoljsko trajnostno, lahko o tem obvestijo Komisijo.

2.  Udeleženci na finančnem trgu, ki ponujajo finančne produkte ali podjetniške obveznice razkrijejo ustrezne informacije, s katerimi lahko ugotovijo, ali se produkti, ki jih ponujajo, lahko opredelijo kot okoljsko trajnostne naložbe v skladu z merili iz člena 3. Kadar udeleženci na finančnem trgu menijo, da bi bilo treba gospodarsko dejavnost, ki ne izpolnjuje tehničnih meril za pregled, določenih v skladu s to uredbo, ali za katero ta tehnična merila za pregled še niso bila določena, upoštevati kot okoljsko trajnostno, o tem obvestijo Komisijo. Komisija po potrebi platformo o financiranju trajnostne rasti iz člena 15 uradno obvesti o takšnih zahtevah udeležencev na finančnem trgu. Finančnih produktov, ki ne štejejo za okoljsko trajnostne, udeleženci na finančnem trgu ne ponujajo kot okoljsko trajnostne naložbe ali naložbe s podobnimi značilnostmi.

 

2a.  Države članice v tesnem sodelovanju z ustreznim evropskim nadzornim organom spremljajo informacije iz odstavka 2. Udeleženci na finančnem trgu te informacije sporočijo ustreznemu pristojnemu nacionalnemu organu, ki jih nemudoma sporoči ustreznemu evropskemu nadzornemu organu. Kadar ustrezni pristojni nacionalni organ ali evropski nadzorni organ ne soglaša s sporočenimi informacijami iz odstavkov 2 in 2a, jih udeleženci na finančnem trgu pregledajo in popravijo.

 

2b.  Razkritje informacij iz člena 4 je v skladu z načeli poštenih, jasnih in nezavajajočih informacij, vključenih v Direktivo (EU) 2014/65/EU in Direktivo (EU) 2016/97 ter s pooblastili za posredovanje iz člena 4(2c), ki so skladna s tistimi iz Uredbe št. 600/2014.

 

2c.  V tej uredbi niso določene nobene zahteve glede razkritja v skladu z [Urad za publikacije: vstaviti sklic na uredbo o razkrivanju informacij v zvezi s trajnostnimi naložbami in tveganjem glede trajnosti ter o spremembi Direktive (EU) 2016/2341].

 

2d.  Za mala in nekompleksna podjetja iz člena 2(2b) in (2c) se uporabljajo poenostavljene določbe.

3.  Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 16, da dopolni odstavek 2 in tako opredeli informacije, ki se zahtevajo v skladu z navedenim odstavkom, ob upoštevanju tehničnih meril za pregled, določenih v skladu s to uredbo. Te informacije vlagateljem omogočajo opredelitev:

3.  Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 16, da dopolni odstavek 2, 2a in 2b in tako opredeli informacije, ki se zahtevajo v skladu z navedenimi odstavki, vključno s seznamom naložb, ki imajo podobne lastnosti kot trajnostne naložbe in ustrezne kvalifikacijske pragove za namene odstavka 2, ob upoštevanju tehničnih meril za pregled, določenih v skladu s to uredbo. Te informacije vlagateljem omogočajo opredelitev:

(a)  odstotka deležev v družbah, ki opravljajo okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti;

(a)  odstotka deležev v različnih družbah, ki opravljajo okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti;

(b)  deleža naložb, ki financirajo okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti, kot odstotnega deleža vseh gospodarskih dejavnosti.

(b)  deleža naložb, ki financirajo okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti, kot odstotnega deleža vseh gospodarskih dejavnosti.

 

(ba)  ustreznih opredelitev malih in nekompleksnih podjetij iz člena 2b in poenostavljenih določb, ki veljajo za ta podjetja.

 

3a.  Udeleženci na finančnem trgu informacije iz točk (a) in (b) odstavka 3 objavijo.

4.  Komisija sprejme delegirani akt iz odstavka 3 do 31. decembra 2019 za zagotovitev, da se začne uporabljati 1. julija 2020. Komisija lahko spremeni navedeni delegirani akt, zlasti glede na spremembe delegiranih aktov, sprejetih v skladu s členom 6(2), členom 7(2), členom 8(2), členom 9(2), členom 10(2) in členom 11(2).

4.  Komisija sprejme delegirani akt iz odstavka 3 do 31. decembra 2019 za zagotovitev, da se začne uporabljati 1. julija 2020. Komisija lahko spremeni navedeni delegirani akt, zlasti glede na spremembe delegiranih aktov, sprejetih v skladu s členom 6(2), členom 7(2), členom 8(2), členom 9(2), členom 10(2) in členom 11(2).

Predlog spremembe    40

Predlog uredbe

Člen 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 4a

 

Spremljanje trga

 

1.  Ustrezni evropski nadzorni organ v skladu s členom 9(2) Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbo (EU) št. 1094/2010, Uredbo (EU) št. 1095/2010 spremlja trg finančnih produktov iz člena 1 te uredbe, ki se tržijo, distribuirajo ali prodajajo v Uniji.

 

2.  Pristojni organi spremljajo trg finančnih produktov, ki se tržijo, distribuirajo ali prodajajo v njihovi državi članici ali iz nje.

 

3.  V primeru, da subjekti iz člena 1 kršijo to uredbo, lahko ustrezni evropski nadzorni organ v skladu s členom 9(5) Uredbe (EU) št. 1093/2010, št. 1094/2010, št. 1095/2010 začasno prepovejo ali omejijo trženje, distribucijo ali prodajo finančnih produktov iz člena 1 v Uniji;

 

Ustrezni nadzorni organ določi, v katerih okoliščinah se lahko uporablja prepoved ali omejitev iz člena 3 oziroma katere izjeme lahko veljajo zanjo.

 

4.  Ustrezni nadzorni organ pri sprejemanju ukrepa na podlagi tega člena zagotovi, da ukrep:

 

(a)  nima škodljivih posledic za učinkovitost finančnih trgov ali za vlagatelje, ki bi bile nesorazmerne glede na njegove koristi, in

 

(b)  ne povzroči tveganja regulatorne arbitraže.

 

Kadar pristojni organ ali pristojni organi sprejmejo ukrep iz tega člena, lahko ustrezni evropski nadzorni organ sprejme katerega koli od ukrepov iz odstavka 1.

 

5.  Preden se ustrezni evropski nadzorni organ odloči, da bo sprejel kateri koli ukrep iz tega člena, pristojne organe uradno obvesti o predlaganem ukrepu.

 

6.  Ustrezni evropski nadzorni organ prepoved ali omejitev iz odstavka 1 pregleda v ustreznih intervalih in vsaj vsake tri mesece. Če prepoved ali omejitev po teh treh mesecih ni podaljšana, preneha veljati.

 

7.  Ukrep, ki ga sprejme ustrezni evropski nadzorni organ v skladu s tem členom, ima prednost pred morebitnimi prejšnjimi ukrepi, ki jih je sprejel pristojni organ.

Predlog spremembe    41

Predlog uredbe

Člen 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 5

Člen 5

Okoljski cilji

Cilji na področju trajnosti

Za namene te uredbe so okoljski cilji:

1.  Za namene te uredbe so okoljski cilji:

(1)  blažitev podnebnih sprememb;

(1)  blažitev podnebnih sprememb;

(2)  prilagajanje podnebnim spremembam;

(2)  prilagajanje podnebnim spremembam;

(3)  trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov;

(3)  trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov;

(4)  prehod na krožno gospodarstvo, preprečevanje nastajanja odpadkov in njihovo recikliranje;

(4)  prehod na krožno gospodarstvo, vključno s preprečevanjem nastajanja odpadkov in povečanjem uporabe sekundarnih surovin;

(5)  preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja;

(5)  preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja;

(6)  varovanje zdravih ekosistemov.

(6)  varstvo biotske raznovrstnosti in zdravih ekosistemov ter obnova degradiranih ekosistemov.

 

1a.  Cilji iz prvega odstavka se merijo s harmoniziranimi kazalniki, analizo življenjskega cikla in znanstvenimi merili ter se izpolnjujejo tako, da so kos prihodnjim okoljskim izzivom.

Predlog spremembe    42

Predlog uredbe

Člen 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 6

Člen 6

Bistven prispevek k blaženju podnebnih sprememb

Bistven prispevek k blaženju podnebnih sprememb

1.  Za gospodarsko dejavnost se šteje, da bistveno prispeva k blaženju podnebnih sprememb, če ta dejavnost bistveno prispeva k stabilizaciji koncentracije toplogrednih plinov v ozračju na ravni, ki preprečuje nevarno antropogeno poseganje v podnebni sistem, in sicer s preprečevanjem ali zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov ali povečevanjem odvzemov toplogrednih plinov na enega od naslednjih načinov, tudi z inovativnimi procesi ali produkti:

1.  Za gospodarsko dejavnost se šteje, da bistveno prispeva k blaženju podnebnih sprememb, če ta dejavnost bistveno prispeva k stabilizaciji koncentracije toplogrednih plinov v ozračju na ravni, ki preprečuje nevarno antropogeno poseganje v podnebni sistem, in sicer s preprečevanjem ali zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov ali povečevanjem odvzemov toplogrednih plinov na enega od naslednjih načinov, tudi z inovativnimi procesi ali produkti:

(a)  z ustvarjanjem, shranjevanjem ali uporabo energije iz obnovljivih virov ali podnebno nevtralne energije (vključno z ogljično nevtralno energijo), vključno z uporabo inovativne tehnologije z možnostjo znatnih prihrankov v prihodnosti ali s potrebno okrepitvijo omrežja;

(a)  z ustvarjanjem, distribucijo, shranjevanjem ali uporabo energije iz obnovljivih virov v skladu z direktivo o energiji iz obnovljivih virov, vključno z uporabo inovativne tehnologije z možnostjo znatnih prihrankov v prihodnosti ali s potrebno okrepitvijo omrežja;

(b)  z izboljšanjem energetske učinkovitosti;

(b)  z izboljšanjem energetske učinkovitosti v skladu z direktivo o energetski učinkovitosti;

(c)  s povečanjem čiste ali podnebno nevtralne mobilnosti;

(c)  s povečanjem čiste ali podnebno nevtralne mobilnosti;

(d)  s prehodom na uporabo obnovljivih materialov;

(d)  s prehodom na uporabo ali povečanjem uporabe okoljsko trajnostnih obnovljivih materialov, ki se opirajo na oceno vsega življenjskega cikla, ter z nadomeščanjem predvsem fosilnih materialov, tako da je omogočen kratkoročni prihranek emisij toplogrednih plinov;

(e)  s povečanim zajemanjem, shranjevanjem in uporabo ogljika;

(e)  s povečanjem uporabe tehnologij za okoljsko varno zajemanje in uporabo ogljika ter za zajemanje in shranjevanje ogljika, ki zagotavljajo neto zmanjšanje emisij;

(f)  s postopnim opuščanjem antropogenih emisij toplogrednih plinov, tudi od fosilnih goriv;

(f)  s postopnim opuščanjem antropogenih emisij toplogrednih plinov;

 

(fa)  z večjim odstranjevanjem CO2 iz atmosfere in njegovim shranjevanjem v naravnih ekosistemih, na primer s pogozdovanjem, obnavljanjem gozdov in regenerativnim kmetijstvom;

(g)  z vzpostavitvijo energetske infrastrukture, ki je potrebna za omogočanje dekarbonizacije energetskih sistemov;

(g)  z vzpostavitvijo energetske infrastrukture, ki je potrebna za omogočanje dekarbonizacije energetskih sistemov;

(h)  s proizvodnjo čistih in učinkovitih goriv iz obnovljivih ali ogljično nevtralnih virov.

(h)  s proizvodnjo čistih in učinkovitih goriv iz obnovljivih ali ogljično nevtralnih virov.

2.  Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 16, da:

2.  Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 16, da:

(a)  dopolni odstavek 1, da določi tehnična merila za pregled za določitev, pod kakšnimi pogoji se šteje, da določena gospodarska dejavnost za namene te uredbe bistveno prispeva k blaženju podnebnih sprememb;

(a)  dopolni odstavek 1, da določi tehnična merila za pregled na podlagi kazalnikov za določitev, pod katerimi pogoji se šteje, da posamezna gospodarska dejavnost za namene te uredbe bistveno prispeva k blaženju podnebnih sprememb. Tehnična merila za pregled vključujejo pragove za dejavnosti blaženja v skladu s ciljem omejitve svetovnega segrevanja občutno pod 2 °C in za nadaljevanje prizadevanj za njegovo omejitev na 1,5 °C nad predindustrijskimi ravnmi, kot je določeno v Pariškem sporazumu;

(b)  dopolni člen 12, da določi tehnična merila za pregled za vsak zadevni okoljski cilj, da se ugotovi, ali se za gospodarsko dejavnost, za katero so merila za pregled določena v skladu s točko (a) tega odstavka, za namene te uredbe šteje, da lahko znatno škoduje enemu ali več navedenim ciljem.

(b)  dopolni člen 12, da določi tehnična merila za pregled na podlagi kazalnikov za vsak zadevni okoljski cilj, da se ugotovi, ali se za gospodarsko dejavnost, za katero so merila za pregled na podlagi kazalnikov določena v skladu s točko (a) tega odstavka, za namene te uredbe šteje, da lahko znatno škoduje enemu ali več od navedenih ciljev.

3.  Komisija določi tehnična merila za pregled iz odstavka 2 v enem delegiranem aktu ob upoštevanju zahtev, določenih v členu 14.

3.  Komisija določi tehnična merila za pregled na podlagi kazalnikov iz odstavka 2 v enem delegiranem aktu ob upoštevanju zahtev, določenih v členu 14.

4.  Komisija sprejme delegirani akt iz odstavka 2 do 31. decembra 2019 za zagotovitev, da se začne uporabljati 1. julija 2020.

4.  Komisija sprejme delegirani akt iz odstavka 2 do 31. decembra 2019 za zagotovitev, da se začne uporabljati 1. julija 2020.

Predlog spremembe    43

Predlog uredbe

Člen 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 7

Člen 7

Bistven prispevek k prilagajanju podnebnim spremembam

Bistven prispevek k prilagajanju podnebnim spremembam

1.  Za gospodarsko dejavnost se šteje, da bistveno prispeva k prilagajanju podnebnim spremembam, kadar ta dejavnost močno prispeva k zmanjševanju negativnih učinkov sedanjega in pričakovanega prihodnjega podnebja ali preprečevanju povečanja ali preusmeritvi negativnih učinkov podnebnih sprememb na enega od naslednjih načinov:

1.  Za gospodarsko dejavnost se šteje, da bistveno prispeva k prilagajanju podnebnim spremembam, kadar ta dejavnost močno prispeva k zmanjševanju negativnih učinkov sedanjega in pričakovanega prihodnjega podnebja ali preprečevanju povečanja ali preusmeritvi negativnih učinkov podnebnih sprememb na enega od naslednjih načinov:

(a)  s preprečevanjem ali zmanjševanjem negativnih posledic podnebnih sprememb, značilnih za posamezno lokacijo in razmere, ki se ocenijo in prednostno razvrstijo z uporabo razpoložljivih podnebnih napovedi, na gospodarsko dejavnost;

(a)  s preprečevanjem ali zmanjševanjem negativnih posledic podnebnih sprememb, značilnih za posamezno lokacijo in razmere, ki se ocenijo in prednostno razvrstijo z uporabo razpoložljivih podnebnih napovedi, na gospodarsko dejavnost;

(b)  s preprečevanjem ali zmanjševanjem negativnih vplivov, ki jih podnebne spremembe lahko predstavljajo za naravno in grajeno okolje, v katerem poteka gospodarska dejavnost, ki se ocenijo in prednostno razvrstijo z uporabo razpoložljivih podnebnih napovedi.

(b)  s preprečevanjem ali zmanjševanjem negativnih vplivov, ki jih podnebne spremembe lahko predstavljajo za naravno in grajeno okolje, v katerem poteka gospodarska dejavnost, ki se ocenijo in prednostno razvrstijo z uporabo razpoložljivih podnebnih napovedi in študij o človeškem vplivu na podnebne spremembe.

2.  Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členom 16, da:

2.  Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členom 16, da:

(a)  dopolni odstavek 1, da določi tehnična merila za pregled za določitev, pod katerimi pogoji se šteje, da določena gospodarska dejavnost za namene te uredbe bistveno prispeva k prilagajanju podnebnim spremembam;

(a)  dopolni odstavek 1, da določi tehnična merila za pregled na podlagi kazalnikov za določitev, pod katerimi pogoji se šteje, da določena gospodarska dejavnost za namene te uredbe bistveno prispeva k prilagajanju podnebnim spremembam;

(b)  dopolni člen 12, da določi tehnična merila za pregled za vsak zadevni okoljski cilj, da se ugotovi, ali se za gospodarsko dejavnost, za katero so merila za pregled določena v skladu s točko (a) tega odstavka, za namene te uredbe šteje, da lahko znatno škoduje enemu ali več navedenim ciljem.

(b)  dopolni člen 12, da določi tehnična merila za pregled na podlagi kazalnikov za vsak zadevni okoljski cilj, da se ugotovi, ali se za gospodarsko dejavnost, za katero so merila za pregled na podlagi kazalnikov določena v skladu s točko (a) tega odstavka, za namene te uredbe šteje, da lahko znatno škoduje enemu ali več od navedenih ciljev.

3.  Komisija določi tehnična merila za pregled iz odstavka 2 v enem delegiranem aktu ob upoštevanju zahtev, določenih v členu 14.

3.  Komisija določi tehnična merila za pregled na podlagi kazalnikov iz odstavka 2 v enem delegiranem aktu ob upoštevanju zahtev, določenih v členu 14.

4.  Komisija sprejme delegirani akt iz odstavka 2 do 31. decembra 2019 za zagotovitev, da se začne uporabljati 1. julija 2020.

4.  Komisija sprejme delegirani akt iz odstavka 2 do 31. decembra 2019 za zagotovitev, da se začne uporabljati 1. julija 2020.

Predlog spremembe    44

Predlog uredbe

Člen 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 8

Člen 8

Bistven prispevek k trajnostni rabi ter varstvu vodnih in morskih virov

Bistven prispevek k trajnostni rabi ter varstvu vodnih in morskih virov

1.  Za gospodarsko dejavnost se šteje, da bistveno prispeva k trajnostni rabi ter varstvu vodnih in morskih virov, če ta dejavnost bistveno prispeva k dobremu stanju voda, vključno s sladko vodo, somornicami in obalnim morjem, ali k dobremu okoljskemu stanju morskih voda na enega od naslednjih načinov:

1.  Za gospodarsko dejavnost se šteje, da bistveno prispeva k trajnostni rabi ter varstvu vodnih teles in morskih voda, če ta dejavnost bistveno prispeva k dobremu stanju voda, vključno s celinsko površinsko vodo, estuariji in obalnim morjem, ali k dobremu okoljskemu stanju morskih voda, če ta dejavnost sprejme ustrezne ukrepe za obnovo, zaščito ali ohranitev biotske raznovrstnosti, produktivnosti, odpornosti in vrednosti ter splošnega zdravja morskih ekosistemov, pa tudi preživljanja skupnosti, ki so odvisne od njih, na enega od naslednjih načinov:

(a)  z varovanjem vodnega okolja pred škodljivimi vplivi odvajanja komunalne in industrijske odpadne vode z zagotavljanjem ustreznega zbiranja in čiščenja komunalne in industrijske odpadne vode v skladu s členi 3, 4, 5 in 11 Direktive Sveta 91/271/EGS53;

(a)  z varovanjem vodnega okolja, vključno s kopalnimi vodami (obrežna in morska voda), pred škodljivimi vplivi odvajanja komunalne in industrijske odpadne vode, skupaj s plastiko, z zagotavljanjem ustreznega zbiranja in čiščenja komunalne in industrijske odpadne vode v skladu s členi 3, 4, 5 in 11 Direktive Sveta 91/271/EGS53 ali v skladu z najboljšo razpoložljivo tehnologijo iz Direktive 2010/75/EU;

 

(aa)  z varovanjem vodnega okolja pred škodljivimi vplivi emisij in odvajanja na morju v skladu s konvencijami Mednarodne pomorske organizacije, kot je MARPOL, ter konvencijami, ki niso zajete s konvencijo MARPOL, kot sta konvencija IMO o upravljanju balastnih voda in konvencija o regionalnih morjih;

(b)  z varovanjem zdravja ljudi pred škodljivimi vplivi vsakršnega onesnaženja pitne vode z zagotavljanjem, da je brez mikroorganizmov, parazitov in snovi, ki predstavljajo morebitno nevarnost za zdravje ljudi, in da izpolnjuje minimalne zahteve iz delov A in B Priloge I k Direktivi Sveta 98/83/ES54, ter povečuje dostop državljanov do čiste pitne vode;

(b)  z varovanjem zdravja ljudi pred škodljivimi vplivi vsakršnega onesnaženja pitne vode z zagotavljanjem, da je brez mikroorganizmov, parazitov in snovi, ki predstavljajo morebitno nevarnost za zdravje ljudi, in preverjanjem, ali izpolnjuje minimalne zahteve iz delov A in B Priloge I k Direktivi Sveta 98/83/ES54, ter povečuje dostop državljanov do čiste pitne vode;

(c)  s črpanjem vode v skladu s ciljem dobrega količinskega stanja iz tabele 2.1.2 v Prilogi V k Direktivi 2000/60/ES;

(c)  s črpanjem vode v skladu s ciljem dobrega količinskega stanja iz tabele 2.1.2 v Prilogi V k Direktivi 2000/60/ES;

(d)  z izboljšanjem učinkovitosti rabe vode, omogočanjem lažje ponovne uporabe vode ali kakršno koli drugo dejavnostjo, ki ohranja ali izboljšuje kakovost vodnih teles Unije v skladu z Direktivo 2000/60/ES;

(d)  z izboljšanjem upravljanja z vodo in učinkovitosti rabe vode, omogočanjem lažje ponovne uporabe vode, sistemi za upravljanje deževnice ali kakršno koli drugo dejavnostjo, ki ohranja ali izboljšuje kakovost ali količino vodnih teles Unije v skladu z Direktivo 2000/60/ES;

(e)  z zagotavljanjem trajnostne rabe morskih ekosistemskih storitev ali s prispevanjem k dobremu okoljskemu stanju morskih voda, kot je določeno na podlagi kakovostnih deskriptorjev iz Priloge I k Direktivi 2008/56/ES ter kot je podrobneje določeno v Sklepu Komisije (EU) 2017/84855.

(e)  z zagotavljanjem trajnostne rabe morskih ekosistemskih storitev ali s prispevanjem k dobremu okoljskemu stanju morskih voda, kot je določeno na podlagi kakovostnih deskriptorjev iz Priloge I k Direktivi 2008/56/ES ter kot je podrobneje določeno v Sklepu Komisije (EU) 2017/84855.

2.  Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členom 16, da:

2.  Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členom 16, da:

(a)  dopolni odstavek 1, da določi tehnična merila za pregled za določitev, pod kakšnimi pogoji se šteje, da določena gospodarska dejavnost za namene te uredbe bistveno prispeva k trajnostni rabi ter varstvu vodnih in morskih virov;

(a)  dopolni odstavek 1, da določi tehnična merila za pregled na podlagi kazalnikov za določitev, pod katerimi pogoji se šteje, da posamezna gospodarska dejavnost za namene te uredbe bistveno prispeva k trajnostni rabi ter varstvu vodnih in morskih virov;

(b)  dopolni člen 12, da določi tehnična merila za pregled za vsak zadevni okoljski cilj, da se ugotovi, ali se za gospodarsko dejavnost, za katero so merila za pregled določena v skladu s točko (a) tega odstavka, za namene te uredbe šteje, da lahko znatno škoduje enemu ali več navedenim ciljem.

(b)  dopolni člen 12, da določi tehnična merila za pregled na podlagi kazalnikov za vsak zadevni okoljski cilj, da se ugotovi, ali se za gospodarsko dejavnost, za katero so merila za pregled na podlagi kazalnikov določena v skladu s točko (a) tega odstavka, za namene te uredbe šteje, da lahko znatno škoduje enemu ali več od navedenih ciljev.

3.  Komisija določi tehnična merila za pregled iz odstavka 2 v enem delegiranem aktu ob upoštevanju zahtev, določenih v členu 14.

3.  Komisija določi tehnična merila za pregled iz odstavka 2 v enem delegiranem aktu ob upoštevanju zahtev, določenih v členu 14.

4.  Komisija sprejme delegirani akt iz odstavka 2 do 1. julija 2022 za zagotovitev, da se začne uporabljati 31. decembra 2022.

4.  Komisija sprejme delegirani akt iz odstavka 2 do 1. julija 2022 za zagotovitev, da se začne uporabljati 31. decembra 2022.

_________________

_________________

53 Direktiva Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (UL L 135, 30.5.1991, str. 40).

53 Direktiva Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (UL L 135, 30.5.1991, str. 40).

54 Direktiva Sveta 98/83/ES z dne 3. novembra 1998 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (UL L 330, 5.12.1998, str. 32).

54 Direktiva Sveta 98/83/ES z dne 3. novembra 1998 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (UL L 330, 5.12.1998, str. 32).

55 Sklep Komisije (EU) 2017/848 z dne 17. maja 2017 o merilih in metodoloških standardih na področju dobrega okoljskega stanja morskih voda ter specifikacijah in standardiziranih metodah za spremljanje ter presojo in razveljavitvi Sklepa 2010/477/EU (UL L 125, 18.5.2017, str. 43).

55 Sklep Komisije (EU) 2017/848 z dne 17. maja 2017 o merilih in metodoloških standardih na področju dobrega okoljskega stanja morskih voda ter specifikacijah in standardiziranih metodah za spremljanje ter presojo in razveljavitvi Sklepa 2010/477/EU (UL L 125, 18.5.2017, str. 43).

Predlog spremembe    45

Predlog uredbe

Člen 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 9

Člen 9

Bistven prispevek h krožnemu gospodarstvu ter preprečevanju nastajanja odpadkov in njihovemu recikliranju

Bistven prispevek h krožnemu gospodarstvu, vključno s preprečevanjem nastajanja odpadkov in povečanjem uporabe sekundarnih surovin

1.  Za gospodarsko dejavnost se šteje, da bistveno prispeva k prehodu na krožno gospodarstvo ter preprečevanju nastajanja odpadkov in njihovem recikliranju, če ta dejavnost bistveno prispeva k okoljskim ciljem na enega od naslednjih načinov:

1.  Za gospodarsko dejavnost se šteje, da bistveno prispeva k prehodu na krožno gospodarstvo, vključno s preprečevanjem nastajanja odpadkov, ponovno uporabo in recikliranjem, pri čemer je zajet ves življenjski cikel produkta ali gospodarske dejavnosti v različnih fazah proizvodnje, porabe in po koncu uporabe, če ta dejavnost bistveno prispeva k okoljskim ciljem v skladu s pravnim redom EU na področju odpadkov na enega od naslednjih načinov:

(a)  z izboljšanjem učinkovite rabe surovin v proizvodnji, vključno z zmanjšanjem porabe primarnih surovin in večjo uporabo stranskih proizvodov in odpadkov;

(a)  z izboljšanjem učinkovite rabe surovin in virov v proizvodnji, vključno z zmanjšanjem porabe primarnih surovin in sekundarnih surovin, s čimer se podpirajo postopki za prenehanje statusa odpadka;

(b)  z večjo trajnostjo, popravljivostjo, nadgradljivostjo ali ponovno uporabo izdelkov;

(b)  z oblikovanjem, proizvodnjo in večjo uporabo izdelkov, ki so gospodarni z viri in trajni (vključno v smislu življenjske dobe in brez načrtovanega zastaranja), so popravljivi, ponovno uporabljivi in jih je mogoče nadgraditi;

(c)  s povečanjem možnosti recikliranja izdelkov, vključno s posameznimi materiali, ki jih vsebujejo izdelki, med drugim z nadomestitvijo ali zmanjšano uporabo izdelkov in materialov, ki jih ni mogoče reciklirati;

(c)  z oblikovanjem iz odpadnih izdelkov in s povečanjem možnosti ponovne uporabe in recikliranja izdelkov, vključno s posameznimi materiali, ki jih vsebujejo izdelki, med drugim z nadomestitvijo ali zmanjšano uporabo izdelkov in materialov, ki jih ni mogoče reciklirati;

(d)  z zmanjšanjem vsebnosti nevarnih kemičnih snovi v materialih in izdelkih;

(d)  z zmanjšanjem vsebnosti nevarnih kemičnih snovi in nadomeščanjem zelo zaskrbljujočih snovi v materialih in izdelkih, v skladu harmoniziranimi pravnimi zahtevami, določenimi na ravni Unije, predvsem z določbami, določenimi z zakonodajo EU, ki zagotavlja varno ravnanje s snovmi, materiali, izdelki in odpadki;

(e)  s podaljšanjem uporabe proizvodov, vključno s povečanjem ponovne uporabe, ponovne izdelave, posodabljanja, popravila in izmenjave izdelkov s strani potrošnikov;

(e)  s podaljšanjem uporabe izdelkov, vključno s povečanjem ponovne uporabe, ponovne izdelave, posodabljanja, popravila in izmenjave izdelkov s strani potrošnikov;

(f)  s povečanjem uporabe sekundarnih surovin in njihove kakovosti, vključno z visokokakovostnim recikliranjem odpadkov;

(f)  s povečanjem uporabe sekundarnih surovin in njihove kakovosti, vključno z visokokakovostnim recikliranjem odpadkov;

(g)  z zmanjšanjem nastajanja odpadkov;

(g)  z zmanjšanjem nastajanja odpadkov, med drugim v procesih, povezanih z industrijsko proizvodnjo, pridobivanjem mineralov, proizvodnjo, gradnjo in rušenjem objektov;

(h)  s povečanjem priprave na ponovno uporabo in recikliranje odpadkov;

(h)  s povečanjem priprave na ponovno uporabo in recikliranje odpadkov v skladu s hierarhijo odpadkov;

 

(ha)  s spodbuditvijo razvoja infrastrukture za ravnanje z odpadki, ki je potrebna za preprečevanje, ponovno uporabo in recikliranje;

(i)  s preprečevanjem sežiganja in odlaganja odpadkov;

(i)  s preprečevanjem sežiganja in odlaganja odpadkov ter njihovega odlaganja na odlagališčih v skladu s hierarhijo odpadkov;

(j)  s preprečevanjem in čiščenjem drugih odpadkov in onesnaževanja zaradi neustreznega ravnanja z odpadki;

(j)  s preprečevanjem, zmanjšanjem in čiščenjem odpadkov in drugih oblik onesnaževanja, vključno s preprečevanjem in zmanjšanjem morskih odpadkov, ki so posledica neustreznega ravnanja z odpadki;

 

(ja)  z zmanjšanjem nastajanja živilskih odpadkov pri primarni pridelavi, obdelavi in proizvodnji, prodaji na drobno in distribuciji hrane ter v restavracijah in gostinskih dejavnostih, pa tudi v gospodinjstvih;

(k)  z učinkovito uporabo naravnih energetskih virov.

(k)  z učinkovito uporabo naravnih energetskih virov, surovin, vode in tal v skladu s kaskadno rabo virov;

 

(ka) s spodbujanjem biogospodarstva s trajnostno rabo obnovljivih virov za proizvodnjo materialov in dobrin.

2.  Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členom 16, da:

2.  Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členom 16, da:

(a)  dopolni odstavek 1, da določi tehnična merila za pregled za določitev, pod kakšnimi pogoji se šteje, da določena gospodarska dejavnost za namene te uredbe bistveno prispeva h krožnemu gospodarstvu ter preprečevanju nastajanja odpadkov in njihovemu recikliranju;

(a)  dopolni odstavek 1, da določi tehnična merila za pregled na podlagi kazalnikov Komisije za krožno gospodarstvo za določitev, pod kakšnimi pogoji se šteje, da določena gospodarska dejavnost za namene te uredbe bistveno prispeva h krožnemu gospodarstvu ter preprečevanju nastajanja odpadkov in njihovemu recikliranju;

(b)  dopolni člen 12, da določi tehnična merila za pregled za vsak zadevni okoljski cilj, da se ugotovi, ali se za gospodarsko dejavnost, za katero so merila za pregled določena v skladu s točko (a) tega odstavka, za namene te uredbe šteje, da lahko znatno škoduje enemu ali več navedenim ciljem.

(b)  dopolni člen 12, da določi tehnična merila za pregled na podlagi kazalnikov Komisije za krožno gospodarstvo za vsak zadevni okoljski cilj, da se ugotovi, ali se za gospodarsko dejavnost, za katero so merila za pregled določena v skladu s točko (a) tega odstavka, za namene te uredbe šteje, da lahko znatno škoduje enemu ali več navedenim ciljem.

3.  Komisija določi tehnična merila za pregled iz odstavka 2 v enem delegiranem aktu ob upoštevanju zahtev, določenih v členu 14.

3.  Komisija določi tehnična merila za pregled na podlagi kazalnikov Komisije za krožno gospodarstvo iz odstavka 2 v enem delegiranem aktu ob upoštevanju zahtev, določenih v členu 14.

4.  Komisija sprejme delegirani akt iz odstavka 2 do 1. julija 2021 za zagotovitev, da se začne uporabljati 31. decembra 2021.

4.  Komisija sprejme delegirani akt iz odstavka 2 do 1. julija 2021 za zagotovitev, da se začne uporabljati 31. decembra 2021.

Predlog spremembe    46

Predlog uredbe

Člen 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 10

Člen 10

Bistven prispevek k preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja

Bistven prispevek k preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja

1.  Za gospodarsko dejavnost se šteje, da bistveno prispeva k preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja, če ta dejavnost prispeva k visoki ravni varstva okolja pred onesnaženjem na enega od naslednjih načinov:

1.  Za gospodarsko dejavnost se šteje, da bistveno prispeva k preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja, če ta dejavnost bistveno prispeva k varstvu okolja pred onesnaženjem na enega od naslednjih načinov:

(a)  z zmanjšanjem emisij onesnaževal zraka, vode in tal, razen emisij toplogrednih plinov;

(a)  z zmanjšanjem emisij onesnaževal zraka, vode in tal, razen emisij toplogrednih plinov;

(b)  z izboljšanjem ravni kakovosti zraka, vode ali prsti na območjih, na katerih poteka gospodarska dejavnost, ob istočasnem zmanjševanju negativnih vplivov na zdravje ljudi in okolje ter tveganj za zdravje ljudi in okolje;

(b)  z izboljšanjem ravni kakovosti zraka, vode ali prsti na območjih, na katerih poteka gospodarska dejavnost, ob istočasnem zmanjševanju negativnih vplivov na zdravje ljudi in okolje ter tveganj za zdravje ljudi in okolje;

(c)  s čim večjim zmanjšanjem pomembnih škodljivih vplivov na zdravje ljudi in okolje zaradi proizvodnje in uporabe kemikalij.

(c)  s čim večjim zmanjšanjem pomembnih škodljivih vplivov na zdravje ljudi in okolje zaradi proizvodnje in uporabe kemikalij.

2.  Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členom 16, da:

2.  Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členom 16, da:

(a)  dopolni odstavek 1, da določi tehnična merila za pregled za določitev, pod kakšnimi pogoji se šteje, da določena gospodarska dejavnost za namene te uredbe bistveno prispeva k preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja;

(a)  dopolni odstavek 1, da določi tehnična merila za pregled na podlagi kazalnikov za določitev, pod kakšnimi pogoji se šteje, da določena gospodarska dejavnost za namene te uredbe bistveno prispeva k preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja;

(b)  dopolni člen 12, da določi tehnična merila za pregled za vsak zadevni okoljski cilj, da se ugotovi, ali se za gospodarsko dejavnost, za katero so merila za pregled določena v skladu s točko (a) tega odstavka, za namene te uredbe šteje, da lahko znatno škoduje enemu ali več navedenim ciljem.

(b)  dopolni člen 12, da določi tehnična merila za pregled na podlagi kazalnikov za vsak zadevni okoljski cilj, da se ugotovi, ali se za gospodarsko dejavnost, za katero so merila za pregled določena v skladu s točko (a) tega odstavka, za namene te uredbe šteje, da lahko znatno škoduje enemu ali več navedenim ciljem.

3.  Komisija določi tehnična merila za pregled iz odstavka 2 v enem delegiranem aktu ob upoštevanju zahtev, določenih v členu 14.

3.  Komisija določi tehnična merila za pregled iz odstavka 2 v enem delegiranem aktu ob upoštevanju zahtev, določenih v členu 14.

4.  Komisija sprejme delegirani akt iz odstavka 2 do 1. julija 2021 za zagotovitev, da se začne uporabljati 31. decembra 2021.

4.  Komisija sprejme delegirani akt iz odstavka 2 do 1. julija 2021 za zagotovitev, da se začne uporabljati 31. decembra 2021.

Predlog spremembe    47

Predlog uredbe

Člen 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 11

Člen 11

Bistven prispevek k varovanju zdravih ekosistemov

Bistven prispevek k varstvu biotske raznovrstnosti in zdravih ekosistemov ali k obnovi degradiranih ekosistemov

1.  Za namene te uredbe se za gospodarsko dejavnost šteje, da bistveno prispeva k zdravim ekosistemom, če ta dejavnost bistveno prispeva k varovanju, ohranjanju in izboljšanju biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev v skladu z ustreznimi zakonodajnimi in nezakonodajnimi instrumenti Unije na enega od naslednjih načinov:

1.  Za namene te uredbe se za gospodarsko dejavnost šteje, da bistveno prispeva k biotski raznovrstnosti in zdravim ekosistemom ali k obnovi degradiranih ekosistemov, če ta dejavnost bistveno prispeva k varovanju, ohranjanju in izboljšanju ali obnovi biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev v skladu z ustreznimi zakonodajnimi in nezakonodajnimi instrumenti Unije na enega od naslednjih načinov:

(a)  z ohranjanjem narave (habitati, vrste); z varstvom, obnovo in izboljšanjem stanja ekosistemov in njihovih zmogljivosti za zagotavljanje storitev;

(a)  z naravovarstvenimi ukrepi za ohranjanje ali ponovno vzpostavitev ugodnega stanja ohranjenosti naravnih habitatov in prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst ter za doseganje ustreznih populacij naravno prisotnih vrst in ukrepov, ki varujejo, obnavljajo in krepijo stanje ekosistemov in njihove zmogljivosti za zagotavljanje storitev;

(b)  s trajnostnim upravljanjem zemljišč, vključno z ustrezno zaščito biotske raznovrstnosti tal; z nevtralnostjo degradacije tal ter sanacijo onesnaženih območij;

(b)  s trajnostnim upravljanjem zemljišč, vključno z ustrezno zaščito biotske raznovrstnosti tal; z nevtralnostjo degradacije tal ter sanacijo onesnaženih območij;

(c)  s trajnostnimi kmetijskimi praksami, vključno s tistimi, ki prispevajo k zaustavitvi ali preprečevanju krčenja gozdov in izgubi habitatov;

(c)  s trajnostnimi kmetijskimi praksami, vključno s tistimi, ki prispevajo k zaustavitvi ali preprečevanju krčenja gozdov in izgubi habitatov;

(d)  s trajnostnim gospodarjenjem z gozdovi.

(d)  s trajnostnim gospodarjenjem z gozdovi ob upoštevanju uredbe EU o lesu, uredbe LULUCF, direktive EU o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov in veljavne nacionalne zakonodaje, ki je skladna s temi akti ter s sklepi ministrske konference o varstvu gozdov v Evropi.

2.  Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členom 16, da:

2.  Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členom 16, da:

(a)  dopolni odstavek 1, da določi tehnična merila za pregled za določitev, pod kakšnimi pogoji se šteje, da določena gospodarska dejavnost za namene te uredbe bistveno prispeva k varstvu zdravja ekosistemov;

(a)  dopolni odstavek 1, da določi tehnična merila za pregled na podlagi kazalnikov za določitev, pod kakšnimi pogoji se šteje, da določena gospodarska dejavnost za namene te uredbe bistveno prispeva k varstvu biotske raznovrstnosti in zdravja ekosistemov ali obnovi degradiranih ekosistemov;

(b)  dopolni člen 12, da določi tehnična merila za pregled za vsak zadevni okoljski cilj, da se ugotovi, ali se za gospodarsko dejavnost, za katero so merila za pregled določena v skladu s točko (a) tega odstavka, za namene te uredbe šteje, da lahko znatno škoduje enemu ali več navedenim ciljem.

(b)  dopolni člen 12, da določi tehnična merila za pregled na podlagi kazalnikov za vsak zadevni okoljski cilj, da se ugotovi, ali se za gospodarsko dejavnost, za katero so merila za pregled na podlagi kazalnikov določena v skladu s točko (a) tega odstavka, za namene te uredbe šteje, da lahko znatno škoduje enemu ali več od navedenih ciljev.

3.  Komisija določi tehnična merila za pregled iz odstavka 2 v enem delegiranem aktu ob upoštevanju zahtev, določenih v členu 14.

3.  Komisija določi tehnična merila za pregled iz odstavka 2 v enem delegiranem aktu ob upoštevanju zahtev, določenih v členu 14.

4.  Komisija sprejme delegirani akt iz odstavka 2 do 1. julija 2022 za zagotovitev, da se začne uporabljati 31. decembra 2022.

4.  Komisija sprejme delegirani akt iz odstavka 2 do 1. julija 2022 za zagotovitev, da se začne uporabljati 31. decembra 2022.

Predlog spremembe    48

Predlog uredbe

Člen 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 12

Člen 12

Znatna škoda za okoljske cilje

Znatna škoda za okoljske cilje

Za namene člena 3(b) se gospodarska dejavnost šteje kot znatno škodljiva za:

1.  Za namene člena 3(b) in ob upoštevanju celotnega življenjskega cikla se gospodarska dejavnost šteje kot znatno škodljiva za:

(a)   blažitev podnebnih sprememb, če ta dejavnost povzroča znatne emisije toplogrednih plinov;

(a)  blažitev podnebnih sprememb, če ta dejavnost povzroča znatne emisije toplogrednih plinov;

(b)  prilagajanje podnebnim spremembam, če ta dejavnost vodi do večjega negativnega učinka sedanjega in pričakovanega podnebja, na naravno in grajeno okolje, v katerem se ta dejavnost opravlja;

(b)  prilagajanje podnebnim spremembam, če ta dejavnost vodi do večjega negativnega učinka sedanjega in pričakovanega podnebja, na naravno in grajeno okolje, v katerem se ta dejavnost opravlja;

(c)   trajnostno rabo ter varstvo vodnih in morskih virov, če je ta dejavnost v znatni meri škodljiva za dobro stanje voda Unije, vključno s sladko vodo, somornicami in obalnim morjem, ali za dobro okoljsko stanje morskih voda Unije;

(c)  trajnostno rabo ter varstvo vodnih in morskih virov, če je ta dejavnost v znatni meri škodljiva za dobro stanje voda Unije, vključno s sladko vodo, somornicami in obalnim morjem, ali za dobro okoljsko stanje morskih voda Unije v skladu z direktivama 2000/60/ES in 2008/56/ES o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike;

(d)  krožno gospodarstvo ter preprečevanje nastajanja odpadkov in njihovo recikliranje, če ta dejavnost povzroča resno neučinkovitost pri uporabi materialov v eni ali več fazah življenjskega cikla izdelkov, vključno z vidika trajanja, popravljivosti, nadgradljivosti, možnosti ponovne uporabe ali recikliranja izdelkov; ali če ta dejavnost vodi do znatnega povečanja nastajanja, sežiganja ali odlaganja odpadkov;

(d)  krožno gospodarstvo ter preprečevanje nastajanja odpadkov in njihovo recikliranje, če ta dejavnost povzroča resno neučinkovitost pri uporabi materialov in virov, kot so energija iz neobnovljivih virov, surovine, voda in tla, neposredno ali posredno v različnih fazah življenjskega cikla izdelkov, vključno z neučinkovitostjo v zvezi z značilnostmi, zasnovanimi za omejitev življenjske dobe izdelkov, vključno z vidika trajnosti, popravljivosti, nadgradljivosti, možnosti ponovne uporabe ali recikliranja izdelkov; ali če ta dejavnost vodi do znatnega povečanja nastajanja, sežiganja ali odlaganja odpadkov;

(e)  preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja, če ta dejavnost vodi do znatnega povečanja emisij onesnaževal v zrak, vodo in tla v primerjavi s stanjem pred začetkom izvajanja te dejavnosti;

(e)  preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja, če ta dejavnost vodi do znatnega povečanja emisij onesnaževal v zrak, vodo in tla v primerjavi s stanjem pred začetkom izvajanja te dejavnosti;

(f)  zdrave ekosisteme, če ta dejavnost v znatni meri škodi dobremu stanju ekosistemov.

(f)  zdrave ekosisteme, če ta dejavnost v znatni meri škodi dobremu stanju in odpornosti ekosistemov, vključno z biotsko raznovrstnostjo in rabo zemljišč.

 

1a.  Pri oceni gospodarske dejavnosti na podlagi meril od (a) do (f) se upoštevajo okoljski učinki same dejavnosti, pa tudi izdelkov in storitev, ki so rezultat dejavnosti, v celotnem življenjskem ciklu in po potrebi v celotni vrednostni verigi.

Predlog spremembe    49

Predlog uredbe

Člen 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 13

Člen 13

Minimalni zaščitni ukrepi

Minimalni zaščitni ukrepi

Minimalni zaščitni ukrepi iz člena 3(c) so postopki, ki jih izvaja podjetje, ki opravlja gospodarsko dejavnost, da zagotovi spoštovanje načel in pravic, določenih v osmih temeljnih konvencijah, opredeljenih v Deklaraciji Mednarodne organizacije dela o temeljnih pravicah in načelih pri delu, in sicer: pravica, da ni žrtev prisilnega dela, svoboda združevanja, pravice delavcev do organiziranja, pravica do kolektivnih pogajanj, enako plačilo za moške in ženske za delo enake vrednosti, nediskriminacija pri priložnostih in obravnavi v zvezi z zaposlovanjem in poklicnim delom ter pravica, da ni žrtev prisilnega dela otrok.

Minimalni zaščitni ukrepi iz člena 3(c) so postopki, ki jih izvaja podjetje, ki opravlja gospodarsko dejavnost, da zagotovi spoštovanje načel in pravic, določenih v osmih temeljnih konvencijah, opredeljenih v Deklaraciji Mednarodne organizacije dela o temeljnih pravicah in načelih pri delu, in sicer: pravica, da ni žrtev prisilnega dela, svoboda združevanja, pravice delavcev do organiziranja, pravica do kolektivnih pogajanj, enako plačilo za moške in ženske za delo enake vrednosti, nediskriminacija pri priložnostih in obravnavi v zvezi z zaposlovanjem in poklicnim delom ter pravica, da ni žrtev prisilnega dela otrok.

 

Komisija do 31. decembra 2021 opravi oceno učinka posledic in ustreznosti revizije te uredbe, da bi se upoštevala skladnost z drugimi minimalnimi zaščitnimi ukrepi, ki jih mora podjetje, ki opravlja gospodarsko dejavnost, upoštevati, da bo njegova gospodarska dejavnost prepoznana kot okoljsko trajnostna.

Predlog spremembe    50

Predlog uredbe

Člen 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 14

Člen 14

Zahteve za tehnična merila za pregled

Zahteve za tehnična merila za pregled

1.  Tehnična merila za pregled, sprejeta v skladu s členi 6(2), 7(2), 8(2), 9(2), 10(2) in 11(2):

1.  Tehnična merila za pregled, sprejeta v skladu s členi 6(2), 7(2), 8(2), 9(2), 10(2) in 11(2):

 

(-a)  temeljijo na harmoniziranih kazalnikih za merjenje vpliva na okolje, izračunanih na podlagi harmonizirane ocene življenjskega cikla.

(a)  opredelijo najpomembnejše potencialne prispevke k okoljskim ciljem ob upoštevanju ne samo kratkoročnih, temveč tudi dolgoročnih vplivov določene gospodarske dejavnosti;

(a)  opredelijo najpomembnejše potencialne prispevke k okoljskim ciljem ob upoštevanju ne samo kratkoročnih, temveč tudi dolgoročnih vplivov določene gospodarske dejavnosti;

(b)  opredelijo minimalne zahteve, ki jih je treba izpolniti, da bi se izognili znatni škodi za kateri koli zadevni okoljski cilj;

(b)  opredelijo minimalne zahteve, ki jih je treba izpolniti, da bi se izognili znatni škodi za kateri koli zadevni okoljski cilj;

(c)  so kakovostno ali količinsko opredeljena ali oboje ter vsebujejo mejne vrednosti, kjer je to mogoče;

(c)  so kakovostno ali količinsko opredeljena ali oboje ter vsebujejo mejne vrednosti, kjer je to mogoče;

(d)  kadar je primerno, temeljijo na sistemih označevanja in potrjevanja v Uniji, metodologijah Unije za ocenjevanje okoljskega odtisa in sistemih statistične klasifikacije Unije ter upoštevajo ustrezno obstoječo zakonodajo Unije;

(d)  kadar je primerno, temeljijo na sistemih označevanja in potrjevanja v Uniji, metodologijah Unije za ocenjevanje okoljskega odtisa in sistemih statistične klasifikacije Unije ter upoštevajo ustrezno obstoječo zakonodajo Unije in priznavajo pristojnost držav članic;

(e)  temeljijo na prepričljivih znanstvenih dokazih in, kadar je to ustrezno, upoštevajo previdnostno načelo iz člena 191 PDEU;

(e)  temeljijo na prepričljivih znanstvenih dokazih in spoštujejo previdnostno načelo iz člena 191 PDEU;

(f)  upoštevajo okoljske vplive gospodarske dejavnosti ter izdelkov in storitev, ki jih ta gospodarska dejavnost zagotavlja, zlasti z obravnavo njihove proizvodnje, uporabe in konca življenjske dobe;

(f)  upoštevajo okoljske vplive same gospodarske dejavnosti ter izdelkov in storitev, ki so rezultat te gospodarske dejavnosti, v celotnem življenjskem ciklu in po potrebi v celotni vrednostni verigi, z obravnavo njihove proizvodnje od predelave surovin do končnega izdelka,, uporabe, konca življenjske dobe in recikliranja;

 

(fa)  upoštevajo stroške neukrepanja v skladu s Sendajskim okvirom za zmanjšanje tveganja nesreč 2015–2030;

(g)  upoštevajo naravo in obseg gospodarske dejavnosti;

(g)  upoštevajo naravo in obseg gospodarske dejavnostiin, ali dejavnost prehaja na trajnostno ureditev in/ali delovanje z raziskovalnimi in inovacijskimi projekti, določenimi časovnimi načrti in potmi za ta prehod;

(h)  upoštevajo morebitni učinek na likvidnost trga, tveganje, da bi določena sredstva nasedla zaradi izgube vrednosti zaradi prehoda na bolj trajnostno gospodarstvo, ter tveganje glede nastanka neskladnih spodbud;

(h)  upoštevajo morebitni učinek na likvidnost trga, tveganje, da bi določena sredstva nasedla zaradi izgube vrednosti zaradi prehoda na bolj trajnostno gospodarstvo, ter tveganje glede nastanka neskladnih spodbud;

 

(ha)    so preprosta za uporabo in ne povzročajo nepotrebnega upravnega bremena z vidika skladnosti;

(i)  zajemajo vse pomembne gospodarske dejavnosti v določenem sektorju in zagotavljajo, da se te dejavnosti obravnavajo enako, če enako prispevajo k enemu ali več okoljskim ciljem, da se prepreči izkrivljanje konkurence na trgu;

(i)  zajemajo vse pomembne gospodarske dejavnosti v gospodarskem makro sektorju in zagotavljajo, da se v zvezi s tveganji glede trajnosti te dejavnosti obravnavajo enako, če enako prispevajo k enemu ali več okoljskim ciljem ter pri tem ne škodijo znatno drugim okoljskim ciljem iz členov 3 in 12, da se prepreči izkrivljanje konkurence na trgu;

(j)  so določena tako, da olajšajo preverjanje izpolnjevanja navedenih meril, kadar koli je to mogoče.

(j)  so določena tako, da olajšajo preverjanje izpolnjevanja navedenih meril, kadar koli je to mogoče.

2.  Tehnična merila za pregled iz odstavka 1 zajemajo tudi merila za dejavnosti, povezane s prehodom na čisto energijo, zlasti energetsko učinkovitost in obnovljivo energijo, kolikor te bistveno prispevajo h kateremu koli okoljskemu cilju.

2.  Tehnična merila za pregled iz odstavka 1 zajemajo tudi merila na podlagi kazalnikov za dejavnosti, povezane s prehodom na čisto energijo k ničelnim neto emisijam toplogrednih plinov zlasti energetsko učinkovitost in obnovljivo energijo, kolikor te bistveno prispevajo h kateremu koli okoljskemu cilju.

3.  Tehnična merila za pregled iz odstavka 1 vključujejo tudi merila za dejavnosti, povezane s prehodom na čisto ali podnebno nevtralno mobilnost, vključno s spremembo načina prevoza, ukrepi za učinkovitost in alternativnimi gorivi, kolikor ti bistveno prispevajo h kateremu koli okoljskemu cilju.

3.  Tehnična merila za pregled iz odstavka 1 vključujejo tudi merila za dejavnosti, povezane s prehodom na čisto ali podnebno nevtralno mobilnost, vključno s spremembo načina prevoza, ukrepi za učinkovitost in alternativnimi gorivi, kolikor ti bistveno prispevajo h kateremu koli okoljskemu cilju.

 

3a.  Če se večji del podjetij, ki opravljajo določeno gospodarsko dejavnost, dokazano vključi v prehod za zagotovitev trajnostni, se to lahko upošteva v merilih za pregled. Tak prehod je mogoče dokazati s trajnimi prizadevanji na področju raziskav in razvoja, velikimi projekti naložb, prek katerih se vlaga v nove in bolj trajnostne tehnologije, ali s konkretnimi načrti za prehod, vsaj v zgodnjih fazah izvajanja.

4.  Komisija redno pregleduje merila za pregled iz odstavka 1 ter po potrebi spremeni delegirane akte, sprejete v skladu s to uredbo, v skladu z znanstvenim in tehnološkim razvojem.

4.  Komisija redno pregleduje merila za pregled iz odstavka 1 ter po potrebi spremeni delegirane akte, sprejete v skladu s to uredbo, v skladu z znanstvenim in tehnološkim razvojem.

Predlog spremembe    51

Predlog uredbe

Člen 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 15

Člen 15

Platforma o financiranju trajnostne rasti

Platforma o financiranju trajnostne rasti

1.  Komisija ustanovi platformo o financiranju trajnostne rasti, ki jo sestavljajo:

1.  Komisija ustanovi platformo o financiranju trajnostne rasti, katere sestava zagotavlja ravnotežje, široko paleto mnenj in enakost spolov. Sestavljena je uravnoteženo, iz predstavnikov naslednjih skupin:

(a)  predstavniki:

(a)  predstavniki:

(i)  Evropske agencije za okolje;

(i)  Evropske agencije za okolje;

(ii)  evropskih nadzornih organov;

(ii)  evropskih nadzornih organov;

(iii)  Evropske investicijske banke in Evropskega investicijskega sklada;

(iii)  Evropske investicijske banke in Evropskega investicijskega sklada;

 

(iiia)  Agencije Evropske unije za temeljne pravice;

 

(iiib)  Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje (EFRAG);

(b)  strokovnjaki, ki zastopajo ustrezne zainteresirane strani iz zasebnega sektorja;

(b)  strokovnjaki, ki zastopajo ustrezne deležnike iz zasebnega sektorja, vključno z akterji finančnega in nefinančnega trga ter poslovnimi sektorji, ki predstavljajo zadevne industrijske panoge,

 

(ba)  strokovnjaki, ki predstavljajo civilno družbo, tudi tisti z znanjem s področja okoljskih in socialnih vprašanj, dela in upravljanja,

(c)  strokovnjaki, imenovani za delovanje v svojem imenu, z dokazanim znanjem in izkušnjami na področjih, ki jih zajema ta uredba.

(c)  strokovnjaki iz akademskih krogov, tudi iz univerz, raziskovalnih inštitutov in možganskih trustov in tudi s strokovnim znanjem na svetovni ravni ;

 

1a.  Strokovnjaki iz točk (b) in (c) so imenovani so imenovani v skladu s členom 237 finančne uredbe in imajo dokazano znanje in izkušnje na področjih, ki jih ureja ta uredba, predvsem trajnost v finančnem sektorju.

 

1b.  Evropski parlament in Svet sta o izbirnem postopku strokovnjakov za platformo ustrezno in pravočasno obveščena.

2.  Platforma o financiranju trajnostne rasti:

2.  Platforma o financiranju trajnostne rasti:

 

(-a)  Komisiji svetuje o določitvi harmoniziranih kazalcev iz odstavka 1(-a) člena 14 in o morebitni potrebi po njihovi posodobitvi; pri tem se opira na delo ustreznih subjektov Unije in pobude, predvsem na okvir za spremljanje krožnega gospodarstva;

(a)  Komisiji svetuje o tehničnih merilih za pregled iz člena 14 in morebitni potrebi po posodobitvi teh meril;

(a)  Komisiji svetuje o tehničnih merilih za pregled iz člena 14 in morebitni potrebi po posodobitvi teh meril;

(b)   analizira učinek tehničnih meril za pregled v smislu potencialnih stroškov in koristi njihove uporabe;

(b)  analizira učinek tehničnih meril na podlagi podatkov in znanstvenih raziskav, če so na voljo, v smislu potencialnih stroškov in koristi njihove uporabe;

(c)  Komisiji pomaga pri analiziranju zahtev zainteresiranih strani za oblikovanje ali spremembo tehničnih meril za pregled za določeno gospodarsko dejavnost;

(c)  Komisiji pomaga pri analiziranju zahtev deležnikov za oblikovanje ali spremembo tehničnih meril za pregled za določeno gospodarsko dejavnost na podlagi podatkov in znanstvenih raziskav, če so na voljo; ugotovitve teh analiz se pravočasno objavijo na spletni strani Komisije;

(d)  Komisiji svetuje o ustreznosti tehničnih meril pregled za morebitne nadaljnje uporabe;

(d)  na zahtevo Komisije ali Evropskega parlamenta Komisiji ali Evropskemu parlamentu svetuje o ustreznosti tehničnih meril pregled za morebitno nadaljnjo uporabo;

 

(da)  v sodelovanju z EFRAG Komisiji svetuje glede razvoja računovodskih standardov trajnosti in celovitih standardov poročanja za podjetja in udeležence na finančnem trgu, med drugim z revizijo Direktive 2013/34/EU;

(e)  spremlja in redno poroča Komisiji o tokovih kapitala v trajnostne naložbe;

(e)  spremlja in redno poroča Komisiji o trendih na ravni EU in držav članic v zvezi s kapitalskimi o kapitalskih tokovih gospodarskih dejavnosti z negativnim učinkom na okoljsko trajnost v trajnostne naložbe na podlagi podatkov in znanstvenih raziskav, ko so na voljo;

(f)  Komisiji svetuje o morebitni potrebi po spremembi te uredbe.

(f)  Komisiji svetuje o morebitni potrebi po spremembi te uredbe, zlasti v zvezi s pomembnostjo in kakovostjo podatkov ter načini za zmanjšanje upravnega bremena;

 

(fa)  prispeva k oceni in razvoju predpisov in politik o trajnostnem financiranju, tudi v zvezi s skladnostjo politik;

 

(fb)  pomaga Komisiji pri opredelitvi možnih socialnih ciljev.

 

2a.  Platforma pri opravljanju teh nalog ustrezno preuči ustrezne podatke in ustrezne znanstvene raziskave. Opravi lahko javna posvetovanja, da bi se seznanila z mnenji deležnikov o določeni temi v njeni pristojnosti.

3.  Platformi o financiranju trajnostne rasti predseduje Komisija.

3.  Platformi o financiranju trajnostne rasti predseduje Komisija in je sestavljena v skladu s horizontalnimi pravili Komisije za strokovne skupine. Komisija na svojem spletnem mestu objavi analize, posvetovanja, poročila in zapisnike platforme.

Predlog spremembe    52

Predlog uredbe

Člen 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 16

Člen 16

Izvajanje prenosa pooblastila

Izvajanje prenosa pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 4(3), 6(2), 7(2), 8(2), 9(2), 10(2) in 11(2) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datum začetka veljavnosti te uredbe].

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 4(3), 6(2), 7(2), 8(2), 9(2), 10(2) in 11(2) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datum začetka veljavnosti te uredbe].

3.  Prenos pooblastil iz odstavka 2 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

3.  Prenos pooblastil iz odstavka 2 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. V okviru priprave delegiranih aktov Komisija opravi ustrezna posvetovanja in ocene predlaganih možnosti politike.

5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.  Delegirani akt, sprejet v skladu s členi 4(3), 6(2), 7(2), 8(2), 9(2), 10(2) in 11(2) začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Navedeni rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

6.  Delegirani akt, sprejet v skladu s členi 4(3), 6(2), 7(2), 8(2), 9(2), 10(2), 11(2), 12(2) in 13(3), začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da ne bosta nasprotovala. Navedeni rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Predlog spremembe    53

Predlog uredbe

Člen 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 17

Člen 17

Klavzula o pregledu

Klavzula o pregledu

1.  Komisija objavi poročilo o uporabi te uredbe do 31. decembra 2021 in nato vsaka tri leta. V navedenem poročilu se med drugim ocenjeni tudi:

1.  Komisija objavi poročilo o uporabi in učinku te uredbe do 31. decembra 2021 in nato vsaka tri leta. V navedenem poročilu se med drugim ocenjeni tudi:

(a)  napredek pri izvajanju te uredbe, kar zadeva oblikovanje tehničnih meril za pregled za okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti;

(a)  napredek pri izvajanju te uredbe, kar zadeva oblikovanje tehničnih meril za pregled na podlagi kazalnikov za okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti;

(b)  morebitna potreba po pregledu meril iz te uredbe za obravnavo gospodarske dejavnosti kot okoljsko trajnostne;

(b)  morebitna potreba po pregledu meril in seznama kazalnikov iz te uredbe za obravnavo gospodarske dejavnosti kot okoljsko trajnostne, da bi omogočili inovacije in trajnostni prehod;

(c)  primernost razširitve področja uporabe te uredbe na druge cilje glede trajnosti, zlasti socialne cilje;

(c)  primernost razširitve področja uporabe te uredbe na druge cilje glede trajnosti, zlasti socialne cilje;

(d)  uporaba opredelitve okoljsko trajnostne naložbe v pravu Unije in na ravni držav članic, vključno s primernostjo vzpostavitve mehanizma preverjanja skladnosti z merili iz te uredbe.

(d)  uporaba opredelitve okoljsko trajnostne naložbe in naložbe z negativnim vplivom na okolje v pravu Unije in na ravni držav članic, vključno s primernostjo dodatnega pregleda ali vzpostavitve mehanizma preverjanja skladnosti z merili na podlagi kazalnikov iz te uredbe.

 

(da)  morebitna potreba po nadaljnjem razvoju celovitih zahtev glede poročanja iz člena 17a (novo) v zvezi z razkritjem nefinančnih informacij in informacij o raznolikosti nekaterih velikih podjetij in skupin v skladu z Direktivo 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta;

 

(db)  učinkovitost taksonomije pri usmerjanju zasebnih naložb v trajnostne dejavnosti.

 

1a.  Komisija do 31. decembra 2021 in nato vsaka tri leta pregleda področje uporabe te uredbe, če ustvarja pretirano upravno breme ali če potrebni podatki za udeležence na finančnem trgu niso dovolj razpoložljivi.

2.  Poročilo se pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu. Komisija po potrebi priloži ustrezne predloge.

2.  Poročila se pošljejo Evropskemu parlamentu in Svetu. Komisija po potrebi priloži ustrezne zakonodajne predloge.

Predlog spremembe    54

Predlog uredbe

Člen 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 18

Člen 18

Začetek veljavnosti in uporaba

Začetek veljavnosti in uporaba

1.  Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

1.  Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.  Členi 3 do 13 te uredbe:

2.  Členi 3 do 13 te uredbe:

(a)  se v zvezi z okoljskimi cilji iz točk (1) in (2) člena 5 uporabljajo od 1. julija 2020;

(a)  se v zvezi z okoljskimi cilji iz točk (1) in (2) člena 5 uporabljajo od 1. julija 2020;

(b)  se v zvezi z okoljskimi cilji iz točk (4) in (5) člena 5 uporabljajo od 31. decembra 2021;

(b)  se v zvezi z okoljskimi cilji iz točk (4) in (5) člena 5 uporabljajo od 31. decembra 2021;

(c)  se v zvezi z okoljskimi cilji iz točk (3) in (6) člena 5 uporabljajo od 31. decembra 2022.

(c)  se v zvezi z okoljskimi cilji iz točk (3) in (6) člena 5 uporabljajo od 31. decembra 2022;

 

(ca)  člen 17a začne veljati, če bo ocena učinka iz člena 16c(a) pokazala dodano vrednost, izvedljivost in sorazmernost sprememb Direktive 2013/34/EU.

(1)

UL C ... / Še ni objavljeno v Uradnem listu.


POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov

Vzpostavitev okvira za omogočanje trajnostnih naložb

Referenčni dokumenti

COM(2018)0353 – C8-0207/2018 – 2018/0178(COD)

Datum predložitve EP

24.5.2018

 

 

 

Pristojni odbori

       Datum razglasitve na zasedanju

ECON

5.7.2018

ENVI

5.7.2018

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

       Datum razglasitve na zasedanju

BUDG

5.7.2018

ITRE

5.7.2018

IMCO

5.7.2018

 

Odbori, ki niso podali mnenja

       Datum sklepa

BUDG

28.6.2018

ITRE

19.6.2018

IMCO

19.6.2018

 

Poročevalec/-ka

       Datum imenovanja

Bas Eickhout

13.11.2018

Sirpa Pietikäinen

13.11.2018

 

 

Člen 55 – Postopek s skupnimi sejami odborov

       Datum razglasitve na zasedanju

       

15.11.2018

Obravnava v odboru

6.12.2018

22.1.2019

 

 

Datum sprejetja

11.3.2019

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

52

45

19

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Marco Affronte, Margrete Auken, Ivo Belet, Pervenche Berès, Simona Bonafè, Biljana Borzan, Lynn Boylan, Soledad Cabezón Ruiz, Nessa Childers, Birgit Collin-Langen, Miriam Dalli, Seb Dance, Angélique Delahaye, Esther de Lange, Stefan Eck, Markus Ferber, Jonás Fernández, Francesc Gambús, Elisabetta Gardini, Stefan Gehrold, Gerben-Jan Gerbrandy, Jens Gieseke, Neena Gill, Julie Girling, Françoise Grossetête, Roberto Gualtieri, Gunnar Hökmark, Danuta Maria Hübner, Anneli Jäätteenmäki, Barbara Kappel, Wolf Klinz, Kateřina Konečná, Werner Langen, Giovanni La Via, Peter Liese, Bernd Lucke, Olle Ludvigsson, Ivana Maletić, Lukas Mandl, Gabriel Mato, Alex Mayer, Susanne Melior, Miroslav Mikolášik, Bernard Monot, Caroline Nagtegaal, Luděk Niedermayer, Stanisław Ożóg, Ralph Packet, Rory Palmer, Massimo Paolucci, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Piernicola Pedicini, Bolesław G. Piecha, Pavel Poc, Julia Reid, Frédérique Ries, Dariusz Rosati, Anne Sander, Martin Schirdewan, Annie Schreijer-Pierik, Molly Scott Cato, Pedro Silva Pereira, Peter Simon, Renate Sommer, Theodor Dumitru Stolojan, Kay Swinburne, Paul Tang, Nils Torvalds, Ramon Tremosa i Balcells, Ernest Urtasun, Adina-Ioana Vălean, Babette Winter, Jadwiga Wiśniewska, Damiano Zoffoli

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Jørn Dohrmann, Bas Eickhout, Linnéa Engström, Eleonora Evi, Fredrick Federley, Christofer Fjellner, Ashley Fox, Anja Hazekamp, Sophia in ‘t Veld, Ramón Jáuregui Atondo, Syed Kamall, Alain Lamassoure, Ana Miranda, Luigi Morgano, Sirpa Pietikäinen, Michel Reimon, Andreas Schwab, Bart Staes, Lieve Wierinck, Tiemo Wölken

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

David Campbell Bannerman, Silvia Costa, Rosa D’Amato, Michael Gahler, Czesław Hoc, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Jaromír Kohlíček, Arndt Kohn, Dietmar Köster, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Antonio López-Istúriz White, Francisco José Millán Mon, Clare Moody, Carolina Punset, Dennis Radtke, Christine Revault d’Allonnes Bonnefoy, Paul Rübig, Anders Sellström, Thomas Waitz, Jarosław Wałęsa, Kosma Złotowski

Datum predložitve

13.3.2019


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

52

+

ALDE

Fredrick Federley, Anneli Jäätteenmäki, Wolf Klinz, Caroline Nagtegaal, Nils Torvalds, Ramon Tremosa i Balcells, Lieve Wierinck

ECR

David Campbell Bannerman, Jørn Dohrmann, Ashley Fox, Syed Kamall, Bernd Lucke, Ralph Packet, Kay Swinburne

EFDD

Bernard Monot

ENF

Barbara Kappel

PPE

Ivo Belet, Birgit Collin-Langen, Angélique Delahaye, Markus Ferber, Christofer Fjellner, Michael Gahler, Francesc Gambús, Elisabetta Gardini, Jens Gieseke, Françoise Grossetête, Gunnar Hökmark, Danuta Maria Hübner, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Alain Lamassoure, Esther de Lange, Werner Langen, Giovanni La Via, Peter Liese, Antonio López-Istúriz White, Ivana Maletić, Gabriel Mato, Miroslav Mikolášik, Francisco José Millán Mon, Luděk Niedermayer, Dennis Radtke, Dariusz Rosati, Paul Rübig, Anne Sander, Annie Schreijer-Pierik, Andreas Schwab, Anders Sellström, Renate Sommer, Theodor Dumitru Stolojan, Adina-Ioana Vălean, Jarosław Wałęsa

45

-

ECR

Czesław Hoc, Stanisław Ożóg, Bolesław G. Piecha, Jadwiga Wiśniewska, Kosma Złotowski

EFDD

Julia Reid

GUE/NGL

Lynn Boylan, Stefan Eck, Anja Hazekamp, Jaromír Kohlíček, Kateřina Konečná, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Martin Schirdewan

PPE

Stefan Gehrold, Julie Girling

S&D

Pervenche Berès, Simona Bonafè, Biljana Borzan, Soledad Cabezón Ruiz, Nessa Childers, Silvia Costa, Miriam Dalli, Seb Dance, Jonás Fernández, Neena Gill, Roberto Gualtieri, Ramón Jáuregui Atondo, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Arndt Kohn, Dietmar Köster, Olle Ludvigsson, Alex Mayer, Susanne Melior, Clare Moody, Luigi Morgano, Rory Palmer, Massimo Paolucci, Pavel Poc, Christine Revault d'Allonnes Bonnefoy, Pedro Silva Pereira, Peter Simon, Paul Tang, Babette Winter, Tiemo Wölken, Damiano Zoffoli

19

0

ALDE

Gerben-Jan Gerbrandy, Sophia in 't Veld, Carolina Punset, Frédérique Ries

EFDD

Rosa D'Amato, Eleonora Evi, Piernicola Pedicini

PPE

Lukas Mandl, Sirpa Pietikäinen

VERTS/ALE

Marco Affronte, Margrete Auken, Bas Eickhout, Linnéa Engström, Ana Miranda, Michel Reimon, Molly Scott Cato, Bart Staes, Ernest Urtasun, Thomas Waitz

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 22. marec 2019Pravno obvestilo