Postopek : 2019/0802(NLE)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0194/2019

Predložena besedila :

A8-0194/2019

Razprave :

Glasovanja :

PV 16/04/2019 - 8.6
CRE 16/04/2019 - 8.6

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0364

POROČILO     
PDF 204kWORD 65k
10.4.2019
PE 636.163v02-00 A8-0194/2019

o imenovanju Viorela Ştefana za člana Računskega sodišča

(C8-0049/2019 – 2019/0802(NLE))

Odbor za proračunski nadzor

Poročevalec: Indrek Tarand

PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA
 PRILOGA 1: ŽIVLJENJEPIS Viorela Ştefana
 PRILOGA 2: ODGOVORI Viorela Ştefana NA VPRAŠALNIK
 POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

o imenovanju Viorela Ştefana za člana Računskega sodišča

(C8-0049/2019 – 2019/0802(NLE))

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 286(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0049/2019),

–  ob upoštevanju člena 121 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0194/2019),

A.  ker je Odbor za proračunski nadzor ocenil kandidatova priporočila, zlasti glede na zahteve iz člena 286(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

B.  ker je Odbor za proračunski nadzor na seji 8. aprila 2019 poslušal predstavitev kandidata Sveta za člana Računskega sodišča;

1.  ne odobri predloga Sveta, da se Viorela Ştefana imenuje za člana Računskega sodišča;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in v vednost Računskemu sodišču, kot tudi drugim institucijam Evropske unije in revizorskim organom držav članic.


PRILOGA 1: ŽIVLJENJEPIS Viorela Ştefana

Študij in specializacija

  2002, doktorat iz ekonomije, Univerza Dunarea de Jos v Galatiju

  1980, diploma na ekonomski fakulteti Univerze AI. I. Cuza v Iasiju

Poklicna dejavnost

  Februar 2018–danes, podpredsednik vlade

  Junij 2017–januar 2018, član poslanske zbornice, predsednik in član Odbora za proračun, finance in bančništvo

  Januar 2017–junij 2017, minister za javne finance

  2016–danes, član poslanske zbornice

  2012–2016, član poslanske zbornice

  2008–2016, član poslanske zbornice

  1996-2008, senator

  1996–2002, predsednik družbe za rečni promet NAVROM SA v Galatiju

  1991–1996, izvršni direktor družbe za rečni promet NAVROM SA v Galatiju

  1987–1991, vodja službe pri romunski družbi za rečni promet NAVROM SA v Galatiju

  1980–1987, ekonomist pri romunski družbi za rečni promet NAVROM SA v Galatiju

Dejavnost, funkcije v politični stranki

Član socialdemokratske stranke od leta 1993

  1996–2015, podpredsednik socialdemokratske stranke v Galatiju

  2015–2018, podpredsednik socialdemokratske stranke

Dejavnost, funkcije v sindikatih, organizacijah delodajalcev itd.

  1992–1998, predsednik združenja delodajalcev v pomorskem prometu

Predhodne parlamentarne dejavnosti in mandati

  Julij 2017–januar 2018, predsednik Odbora za proračun, finance in bančništvo, poslanska zbornica

  Januar 2017–junij 2017, minister za javne finance

  2016–januar 2017, predsednik Odbora za proračun, finance in bančništvo, poslanska zbornica

Zakonodajne pobude: 1

Sodelovanje na plenarnih zasedanjih:

govori: 3 (na dveh zasedanjih)

  2012–2016

Član poslanske zbornice, predsednik Odbora za proračun, finance in bančništvo

Član skupnega posebnega odbora poslanske zbornice in senata za odobritev osnutka zakona o nekaterih ukrepih v zvezi s pridobivanjem zlata in srebra na območju Rosia Montana ter spodbujanjem in pospeševanjem razvoja rudarskih dejavnosti v Romuniji

Predsednik parlamentarne skupine prijateljstva z Rusko federacijo

Sekretar parlamentarne skupine prijateljstva z Zvezno republiko Brazilijo

Zakonodajne pobude: 42, od tega je bilo sprejetih 11 zakonov

Sodelovanje na plenarnih zasedanjih:

govori: 110 (na 51 zasedanjih)

vloženi osnutki sklepa: 1

predlogi: 2

  2008–2012

Član poslanske zbornice, predsednik Odbora za proračun, finance in bančništvo

Član Skupnega posebnega odbora za analizo krize v zvezi z delovanjem pravosodja

Predsednik parlamentarne skupine prijateljstva z Japonsko

Član parlamentarne skupine prijateljstva z Grčijo

Član parlamentarne skupine prijateljstva z Državo Izrael

Zakonodajne pobude: 14, od tega sta bila sprejeta 2 zakona

Sodelovanje na plenarnih zasedanjih:

govori: 50 (na 35 zasedanjih)

vprašanja in interpelacije: 10

predlogi: 10

  2004–2008

Senator, podpredsednik, Odbor za proračun, finance, bančništvo in kapitalski trg

Član Skupnega posebnega stalnega odbora poslanske zbornice in senata za nadzor izvrševanja proračuna Računskega sodišča za leto 2003

Član parlamentarne skupine prijateljstva z Republiko Armenijo

Član parlamentarne skupine prijateljstva z Islandijo

Član parlamentarne skupine prijateljstva z Grčijo

Zakonodajne pobude: 16, od tega so bili sprejeti 3 zakoni

Sodelovanje na plenarnih zasedanjih:

govori: 287 (na 156 zasedanjih)

politične izjave: 1

predlogi: 13

  2000–2004

Senator, predsednik, Odbor za proračun, finance, bančništvo in kapitalski trg

Član parlamentarne skupine prijateljstva s Sirijsko arabsko republiko

Član parlamentarne skupine prijateljstva z Grčijo

Član parlamentarne skupine prijateljstva z Državo Izrael

Zakonodajne pobude: 4, od tega je bil sprejet 1 zakon

Sodelovanje na plenarnih zasedanjih:

govori: 276 (na 94 zasedanjih)

Član osmih mediacijskih odborov

  1996–2000

Senator, član Odbora za proračun, finance, bančništvo in kapitalski trg

Član Skupnega odbora poslanske zbornice in senata za nadzor proračuna Računskega sodišča

Član parlamentarne skupine prijateljstva z Republiko Francijo

Član parlamentarne skupine prijateljstva z Republiko Avstrijo

Dejavnost, funkcije v drugih nacionalnih organizacijah

-  1995–2001, predsednik Združenja ladjarjev in rečnih operaterjev v Romuniji (AAOPFR)

Nagrade, odlikovanja

Nacionalni viteški red za zasluge


PRILOGA 2: ODGOVORI Viorela Ştefana NA VPRAŠALNIK

Poklicne izkušnje

1.  Navedite svoje poklicne izkušnje s področja javnih financ, proračunskega načrtovanja, izvrševanja ali upravljanja proračuna oziroma proračunskega nadzora ali revizije.

Strokovne izkušnje na področju javnih financ, vključno s proračunskim načrtovanjem, izvrševanjem in upravljanjem proračuna oziroma proračunskim nadzorom in revizijo, sem pridobil v 22 letih dela v romunskem parlamentu, kot minister za javne finance leta 2017 in kot podpredsednik romunske vlade od leta 2018.

V parlamentu sem stalno sodeloval v dveh specializiranih odborih v obeh domovih, in sicer 12 let v Odboru senata za proračun, finance, bančništvo in kapitalski trg ter 10 let v Odboru poslanske zbornice za proračun, finance in bančništvo.

V tem času sem deset let opravljal funkcijo predsednika odbora in šest let namestnika predsednika.

Kot predsednik odbora sem bil odgovoren za vodenje parlamentarnih postopkov za sprejemanje državnega proračuna in proračuna za socialno varnost, pa tudi proračuna obeh domov ter institucij in javnih organov, ki so odgovorni parlamentu ali sodelujejo z njim, vključno z romunskim računskim sodiščem.

V vsakem proračunskem letu sem bil odgovoren za usklajevanje parlamentarnega nadzora nad dejavnostmi upravljanja sredstev, ki jih izvajajo odredbodajalci, vključno s posebnimi postopki, kot so zaslišanja, analize ali preiskave. Na koncu vsakega leta sem bil zadolžen za oceno posebnih poročil o izvrševanju proračuna in razpravo o njih ter njihovo predstavitev obema domovoma.

V okviru stalnega institucionalnega dialoga s predstavniki romunskega računskega sodišča je bilo na podlagi poročil, sklepov in mnenj revizijskih skupin ocenjeno izvajanje proračuna, sprejeta pa so bila tudi strokovna poročila. Zaradi sodelovanja s to institucijo sem sposoben razumeti načela in mehanizme dobrega revidiranja in predvsem njegovo pomembnost pri zagotavljanju pravilnega upravljanja javnih sredstev.

Ker sem 22 let neposredno in redno sodeloval pri delu teh specializiranih parlamentarnih odborov, sem zdaj sposoben razumeti in aktivno sodelovati pri oblikovanju in izvajanju javnih politik na nacionalni ravni na številnih gospodarskih in finančnih področjih, vključno z obdavčevanjem, finančnimi trgi (bančništvo, vrednostni papirji, zavarovanje, zasebne pokojnine), monetarno politiko in javnim zadolževanjem ali naložbenimi politikami.

Moje imenovanje za ministra za javne finance ni bilo le velik izziv za mojo kariero, ampak tudi priložnost, da dokažem svojo sposobnost za upravljanje javnih financ. Medtem ko sem pred tem sodeloval predvsem pri zakonodajnih in nadzornih dejavnostih, sem z novim imenovanjem dobil priložnost, da svoje veščine uporabim v praksi in pridobim globlji vpogled v javne finance z vidika izvršne oblasti. To mi je omogočilo, da sem pridobil bogate izkušnje na področju oblikovanja fiskalne in proračunske strategije, načrtovanja proračuna, upravljanja državnih prihodkov, državne blagajne in javnega dolga, carinske politike in zakonodaje, organizacije in izvajanja notranjih revizij v javnih organih, usklajevanja odnosov z mednarodnimi finančnimi institucijami, spodbujanja in izvajanja javnih naročil, upravljanja shem državne pomoči, centraliziranega upravljanja javnih zalog in izboljšanega upravljanja javnih naložb, če naštejem le nekatere.

Izkušnje, ki sem jih pridobil na ministrstvu za javne finance, so me skupaj z delom v parlamentu pripravile na opravljanje funkcije namestnika predsednika vlade.

Moje nove odgovornosti v bistvu vključujejo usklajevanje gospodarskih politik in strategij ter usklajevanje in optimizacijo medinstitucionalnega sodelovanja, pri čemer se osredotočam na poenostavljeno upravljanje, znižanje upravnih stroškov, preprečevanje podvajanja dela, prestrukturiranje sistemov ter pospeševanje uvajanja računalniških tehnologij in digitalizacije javnih storitev.

Seveda je to mogoče doseči le s stalnim spremljanjem dejavnosti proračunskega upravljanja odredbodajalcev.

2.  Kateri so najpomembnejši dosežki v vaši poklicni karieri?

Mojo kariero je mogoče razdeliti na dve zaporedni fazi, ki sta mi pomagali razumeti mehanizme v ozadju mikroekonomskega in makroekonomskega razvoja.

Po diplomi sem začel kariero v gospodarstvu, kjer sem sčasoma pridobil vsa potrebna znanja in spretnosti, pri čemer sem začel kot mlad pripravnik, nato pa sem postopno napredoval do samega vrha kot generalni direktor, direktor, glavni izvršni direktor in predsednik uprave.

Vse to se je dogajalo v težkem obdobju prehoda na tržno gospodarstvo v Romuniji, v katerem je bilo treba izvesti korenito prestrukturiranje, uvedbo sodobnih metod upravljanja, prilagoditev novim dereguliranim trgom ter preoblikovanje notranjih, regionalnih in mednarodnih trgovinskih tokov.

Menim, da je bil moj prvi dosežek v karieri prestrukturiranje in privatizacija togega in slabo delujočega državnega podjetja, v katerem sem bil zaposlen, kot je navedeno zgoraj, in njegovo preoblikovanje v zasebno podjetje, ki kotira na borzi in je doseglo izjemne gospodarske rezultate ter še vedno zagotavlja več tisoč delovnih mest v Romuniji.

Izkušnje, ki sem jih pridobil v tem obdobju, so bile podlaga za mojo doktorsko disertacijo, ki je bila vrhunec te faze v moji karieri.

Druga faza se je začela pred 22 leti, ko sem se odločil, da postanem javni uslužbenec, in sem postal član romunskega senata. Takrat sem začel pridobivati nove spretnosti, ki jih potrebujem za reševanje novonastalih makroekonomskih problemov. Po začetku mojega drugega mandata v romunskem senatu so me kolegi senatorji soglasno imenovali za predsednika Odbora za proračun, finance, bančništvo in kapitalski trg. Menim, da je to največji dosežek v moji parlamentarni karieri. Posvetil sem se izključno temu področju dejavnosti, moje strokovno znanje in spretnosti pa so bili priznani v vseh političnih skupinah in ustreznih organih v romunskem parlamentu ter splošni javnosti. Prav zato sem bil v svoji parlamentarni karieri ob podpori vseh političnih skupin večkrat izbran za vodjo strokovnih odborov.

Pomemben mejnik v moji karieri je bilo tudi imenovanje za ministra za javne finance.

Istočasno mi je bilo v veliko zadovoljstvo, da sem bil odgovoren za vodenje odlične ekipe strokovnjakov, v kateri sem ustvaril pozitivno in konstruktivno delovno okolje, skrbel za izpolnjevanje trdnih načel, medsebojno spoštovanje ter spoštovanje veščin in sposobnosti vsakogar, hkrati pa sem upošteval delo naših predhodnikov in se zavedal, da sta pri upravljanju fiskalnih in proračunskih politik ter strategij potrebni doslednost in kontinuiteta.

Dobro in konstruktivno sodelovanje z drugimi institucijami na tem področju (Nacionalna banka Romunije, Organ za finančni nadzor, Svet za konkurenco, Računsko sodišče itd.) je prav tako prineslo pomembne rezultate in potrjuje moje strokovne sposobnosti.

Imenovanje za namestnika predsednika vlade je bil vrhunec moje kariere. Še naprej nameravam dokazovati, da sem vreden te velike časti, in vse do zadnjega dne na tej funkciji izpolnjevati svoje dolžnosti v skladu z načeli pravičnosti in strokovnosti.

3.  Kakšne so vaše poklicne izkušnje pri mednarodnih večkulturnih in večjezičnih organizacijah ali institucijah, ki imajo sedež zunaj vaše matične države?

Čeprav v nobeni mednarodni instituciji ali organizaciji nisem imel plačanega delovnega mesta, sem v svoji politični karieri pridobil mednarodne, večkulturne in večjezične izkušnje s članstvom v parlamentarnih skupinah prijateljstva z Japonsko (predsednik skupine), Rusko federacijo (predsednik skupine), Federativno republiko Brazilijo (sekretar skupine), Švicarsko konfederacijo, Državo Izrael, Grčijo, Islandijo, Republiko Armenijo, Sirsko arabsko republiko, Republiko Avstrijo in Francosko republiko.

Pri tem sem imel priložnost vzpostaviti stike s poslanci iz teh držav. Parlamentarne skupine prijateljstva so spodbujale dvostransko sodelovanje na vseh področjih skupnega interesa, pri čemer so bila področja delovanja teh skupin izredno raznolika, vključno s političnim in parlamentarnim dialogom ter dvostranskimi gospodarskimi, kulturnimi in znanstvenimi odnosi.

Kot minister za javne finance sem zastopal Romunijo v svetu guvernerjev Evropske banke za obnovo in razvoj, Mednarodne banke za obnovo in razvoj in Evropske investicijske banke. Pri tem sem dobil izkušnje, kako učinkoviteje delati v mednarodnem, večkulturnem in večjezičnem okolju. V tej vlogi sem bil tudi odgovoren za usklajevanje dialoga med romunskimi organi ter delegati Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke.

4.  Ali ste dobili razrešnico za upravljavske naloge, ki ste jih opravljali v preteklosti, če se takšen postopek uporablja?

Tak postopek se ne uporablja.

5.  Katere od vaših predhodnih poklicnih funkcij so bile rezultat političnega imenovanja?

Kot sem navedel v odgovoru na drugo vprašanje, je mogoče mojo kariero razdeliti na dve ločeni fazi. V prvi fazi sem od mladega pripravnika napredoval do predsednika uprave, ne da bi bilo mogoče to pripisati kakršnemu koli političnemu vplivu. Ni treba posebej poudarjati, da so merila za napredovanje v zasebni gospodarski družbi, ki kotira na borzi, povezana izključno z uspešnostjo.

V drugi fazi kariere sem delal v parlamentu, ki po definiciji vključuje politične akterje, ki jih vodijo demokratična načela. Ob vstopu v parlament in pri imenovanju za ministra za finance in podpredsednika vlade sem užival politično podporo.

Povedal pa bi rad tudi nekaj besed o svojem imenovanju za vodjo specializiranih parlamentarnih odborov. Glede na to, da so kandidati vedno izbrani predvsem na podlagi strokovnih meril in posebnih veščin, mi je vedno uspelo dobiti podporo vseh političnih skupin, ne glede na to, ali so bile v vladi ali v opoziciji.

6.  Navedite tri najpomembnejše odločitve, pri katerih ste bili udeleženi v poklicni karieri.

V svoji karieri sem lahko aktivno sodeloval pri sprejemanju številnih pomembnih odločitev, ki so usmerjale prehod Romunije na delujoče tržno gospodarstvo, čemur je sledil njen pristop k Natu in Evropski uniji.

Rad bi omenil samo tri pomembne odločitve, ki so prispevale k posodobitvi romunskega računskega sodišča ter uskladitvi njegovega ustavnega in pravnega profila z evropskimi in mednarodnimi modeli in dobro prakso.

(1)  Z revizijo ustave leta 2003 se je okrepila neodvisnost računskega sodišča, zagotovljena pa so bila tudi dodatna jamstva za njegovo stabilnost. Uveden je bil nov plenarni mehanizem ponovne izbire, s katerim so bile odpravljene možnosti za pretirano ali naključno politično vmešavanje. Ponovno so bile opredeljene njegove pristojnosti, s čimer je bila vzpostavljena ustavna podlaga za ustanovitev specializiranih sodišč. Služba za finančni pregon je bila odpravljena, njeni tožilci pa so bili prerazporejeni na državno tožilstvo.

Kot predsednik Odbora senata za proračun, finance, bančništvo in kapitalski trg sem aktivno sodeloval pri ocenjevanju, utemeljevanju, pripravi in dokončnem oblikovanju sprememb tega dela ustave.

(2)  Leta 2005 sem kot namestnik predsednika Odbora senata za proračun, finance, bančništvo in kapitalski trg pripravil poročilo za plenarno zasedanje o sprejetju zakona o ustanovitvi revizijskega organa, tj. neodvisnega operativnega subjekta računskega sodišča,

pristojnega za revizijo evropskega financiranja v skladu s splošnimi načeli upravljanja in nadzora.

(3)  Leta 2008 sem bil kot namestnik predsednika posebnega odbora senata odgovoren za usklajevanje zahtevnega procesa spreminjanja in dopolnjevanja zakona o organizaciji in delovanju računskega sodišča. V sodelovanju z osebjem računskega sodišča mi je uspelo pripraviti poročilo in ga predložiti senatu. Na tej podlagi je bil sprejet zakon 217/2008.

Nove določbe so odločilno prispevale k uskladitvi poslovnika računskega sodišča z določbami EU, pri čemer so kot izhodišče upoštevana načela iz mehiške deklaracije iz leta 2007 o neodvisnosti vrhovnih revizijskih institucij.

Uvedena so bila nova pravila o neodvisnosti revizorjev računskega sodišča in zunanjih javnih revizorjev. Okrepljena je bila finančna neodvisnost institucije. Določene so bile pravice in obveznosti računskega sodišča glede poročanja, skupaj s svobodo odločanja o vsebini, objavi in razširjanju. Zagotovljen je bil neomejen dostop do informacij.

Po sprejetju teh predpisov je romunsko računsko sodišče dobilo pomembno vlogo v procesu reforme javne službe z večjo odgovornostjo za uporabo in upravljanje javnih sredstev, vključno s finančnimi sredstvi iz evropskih ali drugih mednarodnih finančnih institucij.

Neodvisnost

7.  V skladu s Pogodbo morajo biti člani Računskega sodišča pri izvajanju svojih nalog popolnoma neodvisni. Kako bi spoštovali to obveznost pri opravljanju svojih nalog na Računskem sodišču?

Neodvisnost je temeljno načelo zunanjega javnega revidiranja in najpomembnejše načelo, ki ga morajo upoštevati vrhovne revizijske institucije, kot je navedeno v Limski deklaraciji, tj. referenčnem dokumentu za področje javnega revidiranja po vsem svetu, ki učinkovito zagotavlja neodvisnost teh institucij.

Ključno načelo neodvisnosti je trdno uveljavljeno v mehiški deklaraciji, poudarjeno pa je tudi v nedavnih resolucijah Združenih narodov.

V Limski deklaraciji, ki je bila sprejeta že leta 1977, je jasno navedeno, da lahko vrhovne revizijske institucije opravljajo svoje naloge objektivno in učinkovito le, če so neodvisne od revidiranega subjekta in zaščitene pred vsemi zunanjimi vplivi.

Seznanjen sem tudi z določbami Pogodbe o Evropski uniji, ki od članov Evropskega računskega sodišča jasno zahtevajo, da so pri opravljanju svojih nalog v splošnem interesu Evropske unije popolnoma neodvisni, pri čemer v skladu s temi določbami ne smejo niti zahtevati niti sprejemati navodil od katerega koli vladnega ali drugega organa.

Če bi bil imenovan za člana Evropskega računskega sodišča, kar je izjemno pomembna funkcija, bi v celoti in strogo spoštoval načelo neodvisnosti in svoje dolžnosti opravljal popolnoma neodvisno ter zagotovil, da ne bi moglo nič vplivati na mojo neodvisnost, poštenost, nepristranskost, objektivnost in profesionalnost.

Poleg tega bom spoštoval in upošteval vrednote in poslovnik Evropskega računskega sodišča ter kodeks ravnanja, ki ga določajo mednarodni standardi vrhovnih revizijskih institucij (ISSAI), etične standarde evropskih računskih sodišč, kodeks ravnanja Evropskega računskega sodišča in vse druge ustrezne določbe.

Trdno sem prepričan, da mora član Računskega sodišča ostati popolnoma neodvisen od kakršnih koli interesov, pritiskov itd. s strani držav članic EU ali njihovih institucij, političnih strank, interesnih skupin ali zasebnih podjetij ter drugih javnih ali zasebnih subjektov.

Pri tem bi rad dodal, da sem skozi svojo celotno kariero, v kateri sem zasedal različne pomembne položaje v romunskem parlamentu in vladi ter opravljal funkcije predsednika Odbora za proračun, finance in bančništvo, ministra za javne finance in podpredsednika vlade, načelu neodvisnosti vedno pripisoval velik pomen in ga pri izvajanju svojih nalog tudi dosledno spoštoval.

8.  Ali imate vi ali vaši bližnji sorodniki (starši, bratje in sestre, zakonski partner in otroci) poslovne ali finančne interese oziroma druge obveznosti, ki bi lahko bili v nasprotju z vašimi nalogami na Računskem sodišču?

Niti jaz niti moji bližnji sorodniki (starši, bratje ali sestre, zakonska partnerica ali otroci) niso vključeni v poslovne dejavnosti, nimajo nobenih obveznosti in nimajo poslovnih interesov, ki bi lahko bili v nasprotju z mojimi prihodnjimi nalogami.

V lasti imam manjšinske deleže, ki mi ne dajejo pravice do odločanja ali sodelovanja pri vodenju zadevnih podjetij ali pri njihovem poslovanju in transakcijah.

V skladu z ustrezno romunsko zakonodajo so moje premoženje in interesi od leta 2003 javno objavljeni na spletnih straneh obeh domov, kjer so ti podatki vedno vsem dostopni.

9.  Ali ste pripravljeni predsednika Računskega sodišča seznaniti z vsemi svojimi finančnimi interesi in drugimi obveznostmi ter te podatke objaviti?

Predsednika Računskega sodišča bom obvestil o vseh svojih finančnih interesih in obveznostih ter te podatke objavil.

10.  Ali ste udeleženi v katerem koli sodnem postopku? Če ste odgovorili pritrdilno, navedite podrobnejše informacije.

Ne, nisem udeležen v nobenem sodnem postopku.

11.  Ali imate katero koli dejavno ali izvršilno vlogo v politiki, in če ste odgovorili pritrdilno, na kateri ravni? Ali ste imeli v zadnjih 18 mesecih politično funkcijo? Če ste odgovorili pritrdilno, navedite podrobnejše informacije.

Sem član socialdemokratske stranke in namestnik predsednika socialdemokratske stranke v Galatiju.

Od oktobra 2015 do marca 2018 sem bil namestnik predsednika socialdemokratske stranke v Romuniji. Odstopil sem 10. marca 2018.

12.  Ali boste po imenovanju za člana Računskega sodišča odstopili s položaja, na katerega ste bili izvoljeni, oziroma se boste odrekli aktivnim funkcijam z obveznostmi v politični stranki?

Če bom imenovan za člana Evropskega računskega sodišča, bom odstopil z mesta poslanca romunskega parlamenta ter z vseh svojih delovnih mest in funkcij v stranki.

13.  Kako bi obravnavali primer večje nepravilnosti oziroma celo goljufije in/ali korupcije, v kateri bi bile udeležene osebe iz vaše države članice?

Menim, da morajo biti vsi člani Evropskega računskega sodišča, ki obravnavajo primere večje nepravilnosti, goljufije ali korupcije, ne glede na to, katera država članica ali oseba je vpletena vanje, ne le neodvisni, temveč tudi nepristranski in v skladu s tem obravnavati vse take primere z enako strogostjo ter sprejeti ustrezne ukrepe.

Kot član Evropskega računskega sodišča bom vse takšne primere obravnaval popolnoma nepristransko in objektivno, saj jih je treba ne glede na državo članico izvora oseb, vpletenih v resne primere nepravilnosti, goljufije ali korupcije, obravnavati enako in sprejeti ustrezne ukrepe, ki se izvajajo enotno in pravično.

V skladu s postopki Evropskega računskega sodišča bom nemudoma obvestil predsednika Računskega sodišča in urad OLAF, če se bom znašel v takem položaju.

Popolnoma nedopustno se mi zdi, da bi primere večje nepravilnosti, suma, goljufije ali korupcije, v katere bi bile vpletene osebe iz moje države članice, obravnaval drugače ali zanje uporabljal subjektivna merila, saj sem kot član Evropskega računskega sodišča odgovoren za zaščito finančnih interesov vseh držav članic EU v korist evropskih davkoplačevalcev. Zato se pri obravnavi takih primerov nikakor ne sme uporabiti dopusten pristranski pristop.

Poleg tega sem skozi svojo celotno kariero v vseh okoliščinah in vsakem položaju dokazoval, da spoštujem načela, kot so neodvisnost, nepristranskost, objektivnost, poštenost in profesionalnost, in da me ta načela vodijo pri delu.

Opravljanje nalog

14.  Katere bi morale biti glavne značilnosti kulture dobrega finančnega upravljanja v javnih službah? Kako bi lahko Evropsko računsko sodišče pomagalo to uveljaviti?

Splošno sprejeto je, da dobro finančno poslovodenje v kateri koli instituciji ali javnem organu temelji na načelih gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti. Medtem ko načelo gospodarnosti pomeni, da je treba pravočasno in čim bolj stroškovno učinkovito zagotoviti ustrezne vire v ustreznih količinah, učinkovitost pomeni optimalno uporabo danih virov, da se zagotovijo najboljši možni rezultati. Uspešnost pomeni obseg, v katerem rezultati dejavnosti ustrezajo zastavljenim ciljem ali jih izpolnjujejo.

Ta tri načela so podlaga ne le za dobro upravljanje javnih sredstev, temveč tudi za dobro ekonomsko upravljanje v poslovnem svetu.

Glede na to, da dobro finančno poslovodenje temelji na načelih gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, je jasno, da morajo javne ustanove ustrezno določiti svoje cilje, kazalnike uspešnosti, sistemski nadzor in postopke notranje revizije, da zagotovijo visoko stopnjo skladnosti in doseganja ciljev.

Samo institucije, ki imajo takšno kulturo, vključno z dobrim upravljanjem javnih sredstev, so po mnenju deležnikov in davkoplačevalcev pregledne in odgovorne institucije, sposobne učinkovito in uspešno upravljati javna sredstva ter zagotavljati dobro upravljanje, ki nenazadnje koristi državljanom držav članic.

Menim, da ima Evropsko računsko sodišče bistveno vlogo ne le pri spodbujanju in podpiranju kulture dobrega finančnega poslovodenja v praksi, temveč tudi pri zagotavljanju njene dolgoročne trajnosti v vseh javnih institucijah. Glavni način za uresničevanje tega so na eni strani priporočila iz revizijskih poročil Evropskega računskega sodišča, ki pomagajo izboljšati in racionalizirati cilje, ki jih revidira Računsko sodišče, in na drugi strani spremljanje izvajanja teh priporočil.

Evropsko računsko sodišče pomembno prispeva tudi k poenostavitvi določb zakonodajnega okvira in upravnih postopkov, kjer je to primerno, za namene dobrega finančnega poslovodenja, kar vključuje tudi prizadevanja za reformo in poenostavitev pravil, ki to področje urejajo.

15.  V skladu s Pogodbo mora Računsko sodišče Parlamentu pomagati pri uveljavljanju njegovih pristojnosti za nadzor nad izvrševanjem proračuna. Kako bi izboljšali sodelovanje med Računskim sodiščem in Evropskim parlamentom (zlasti njegovim Odborom za proračunski nadzor), da bi izboljšali javni nadzor splošne porabe in njegovo učinkovitost?

Po svoji dolgi karieri v romunskem parlamentu, v katerem sem delal 22 let in opravljal številne pomembne funkcije, kot je predsednik Odbora za proračun, finance in bančništvo, sem trdno prepričan, da je parlamentarni nadzor nad izvrševanjem javnega proračuna bodisi na ravni držav članic bodisi na evropski ravni ključnega pomena, saj se tako javnosti zagotovijo dokazi, da se sredstva uporabljajo zakonito in učinkovito v skladu z zastavljenimi cilji. To nedvomno prispeva h krepitvi demokratičnega dialoga in dolgoročno vodi k večji koheziji v Evropski uniji.

K doseganju tega cilja pomembno prispeva Evropsko računsko sodišče, saj je odgovorno za zagotavljanje verodostojnih in dobro dokumentiranih informacij o porabi evropskih sredstev. Te informacije so navedene v letnem poročilu, v katerem so večinoma obravnavana vprašanja, ki izhajajo iz rezultatov finančnih revizij in revizij skladnosti ter posebnih poročil, ki se nanašajo predvsem na revizije smotrnosti poslovanja.

Vendar pa odgovornost Evropskega računskega sodišča ni omejena zgolj na posredovanje njegovih poročil Evropskemu parlamentu. Menim, da je tesno mednarodno sodelovanje, ki temelji na načelih lojalnosti, vzajemnega zaupanja ter spoštovanja odgovornosti in pristojnosti vsake institucije, še vedno ključnega pomena in da je treba storiti vse potrebno, da se čim prej zagotovijo ustrezne informacije članom Odbora Evropskega parlamenta za proračunski nadzor.

Trdno sem prepričan, da je Odbor Evropskega parlamenta za proračunski nadzor najpomembnejši partner in glavni deležnik Evropskega računskega sodišča v zvezi z rezultati njegovega dela. V skladu s tem ostaja v tesnem stiku z odborom, da bi zagotavljal stalno podporo njegovim članom za namene proračunskega nadzora.

S stalnim in učinkovitim dialogom, na podlagi katerega bi se Računsko sodišče seznanilo s pričakovanji poslancev Evropskega parlamenta in ustrezno ukrepalo ob upoštevanju načela neodvisnosti, bi zagotovili uspeh posebnih načinov za izboljšanje sodelovanja med Evropskim računskim sodiščem in Odborom za proračunski nadzor. To bi koristilo obema institucijama in posredno izpolnilo pričakovanja evropskih davkoplačevalcev. Poleg tega bi moralo Računsko sodišče učinkovitejšo komunikacijo in inovativne načine predstavitve ugotovitev in sklepov poročil obravnavati kot stalno prednostno nalogo in zagotoviti, da bi se ustrezno odzivalo na pričakovanja Evropskega parlamenta na splošno in Odbora za proračunski nadzor posebej.

16.  Kaj je po vašem mnenju dodana vrednost pri revidiranju smotrnosti poslovanja in kako naj se ugotovitve upoštevajo pri upravljanju?

Finančna revizija ter revizija skladnosti in smotrnosti poslovanja se med seboj ne izključujejo. Nasprotno, med seboj se dopolnjujejo in zagotavljajo celovito sliko, ki je lahko v veliko pomoč pri sprejemanju pomembnih odločitev. Zato sem prepričan, da sta finančna revizija in revizija smotrnosti poslovanja še posebej pomembni za Parlament in širšo javnost.

V skoraj 22 letih dela v parlamentu sem analiziral številna poročila romunskega računskega sodišča, ki so se mi zdela še posebno koristna. Pogosto sem bral tudi poročila, ki so jih objavili Evropsko računsko sodišče in druge vrhovne nacionalne revizijske institucije, da bi si lahko ustvaril čim popolnejšo sliko.

Tako sem sčasoma ugotovil, da je večji poudarek namenjen vlogi revizije smotrnosti poslovanja, ki povečuje vrednost tradicionalne finančne revizije. Ta trend odraža zlasti pričakovanja glavnih prejemnikov revizijskih poročil, tj. Parlamenta in javnosti, da se pomembna vprašanja nemudoma proučijo in pripravijo priporočila za odpravo morebitnih napak ali izboljšanje sistemov in mehanizmov, ki še vedno niso uspešni.

Zato se mi zdi jasno, da ni dovolj, da se zavedamo zgolj zakonitosti in pravilnosti izvrševanja proračuna EU. Zagotoviti moramo tudi, da se sredstva na evropski ravni porabijo gospodarno, učinkovito in uspešno, kar pomeni, da je treba izboljšati finančno poslovodenje EU.

Učinkovita uporaba evropskih sredstev je pomembna za vse evropske državljane, kar pomeni, da ima Evropsko računsko sodišče pomembno vlogo pri izvajanju ustreznih in skrbno izbranih revizij smotrnosti poslovanja na podlagi ustreznih postopkov za analizo tveganja, ki zagotavljajo pomembno dodano vrednost.

17.  Kako bi lahko izboljšali sodelovanje med Računskim sodiščem, državnimi revizijskimi institucijami in Evropskim parlamentom (Odborom za proračunski nadzor) pri revidiranju proračuna EU?

Kot predsednik Odbora za proračun, finance in bančništvo sem z zanimanjem opazoval, kako vrhovne revizijske institucije na mednarodni ravni sodelujejo z nacionalnimi parlamenti, pri čemer sem se zlasti zanimal za sodelovanje na evropski ravni, na primer v Evropskem parlamentu in Evropskem računskem sodišču. Trdno sem prepričan, da mora biti skupni učinek povečanje ozaveščenosti o področjih skupnega interesa in opredelitev najučinkovitejših kanalov za sodelovanje med parlamenti in vrhovnimi revizijskimi institucijami.

Zavedam se, da vrhovne revizijske institucije in Evropsko računsko sodišče že dolgo sodelujejo v skupnem forumu, imenovanem Kontaktni odbor vodij vrhovnih revizijskih institucij držav članic EU in Evropskega računskega sodišča, kar vključuje letna srečanja za razpravo o aktualnih vprašanjih, povezanih z revidiranjem evropskih sredstev in zaščito interesov Skupnosti. Poleg tega sem seznanjen, da Evropski parlament in zlasti Odbor za proračunski nadzor skrbno spremljata rezultate tega sodelovanja in podpiram tesnejše povezave v korist evropske javnosti.

Zavedam se tudi, da je Kontaktni odbor nedavno začel obsežne reforme, da bi vzpostavil tesnejše povezave za sodelovanje na evropski ravni, da bi čim hitreje izpolnil parlamentarna pričakovanja. Poudaril bi tudi, da je romunska vrhovna revizijska institucija, tj. romunsko računsko sodišče, uspešno vključena v ta proces reforme Kontaktnega odbora ter podpira revizijske misije Evropskega računskega sodišča v Romuniji in išče nove načine za krepitev medinstitucionalnega sodelovanja, na primer z izmenjavo izkušenj na področju zunanje revizije, zlasti revizije smotrnosti poslovanja.

Vrhovne revizijske institucije dejavno sodelujejo z Evropskim računskim sodiščem in učinkovit način za izboljšanje sodelovanja so tudi skupne analize tveganj, ki jih je mogoče uporabiti za opredelitev področij z visokim tveganjem, na katerih se lahko osredotočijo nacionalne in evropske revizijske dejavnosti, kar omogoča učinkovitejšo razporeditev sredstev, saj se lahko ugotovitve z nacionalne ravni uporabijo na evropski ravni.

Če bom imenovan za člana Evropskega računskega sodišča, bom odločno podpiral krepitev in razvoj sodelovanja med vrhovnimi revizijskimi institucijami, Evropskim računskim sodiščem in Evropskim parlamentom, saj je po mojem mnenju Evropsko računsko sodišče logična povezava med nacionalnimi vrhovnimi revizijskimi institucijami in Evropskim parlamentom.

18.  Kako bi izboljšali poročanje na ravni EU, da bi Evropskemu parlamentu zagotovili vse potrebne informacije o točnosti podatkov, ki jih države članice predložijo Evropski komisiji?

Menim, da je zagotavljanje vseh potrebnih informacij Evropskemu parlamentu v zvezi s točnostjo podatkov, ki jih posredujejo države članice, ključni cilj Evropskega računskega sodišča v postopku poročanja.

Ker to vključuje tudi podatke, ki jih posredujejo organi držav članic, menim, da je to plodno področje za sodelovanje med nacionalnimi vrhovnimi revizijskimi institucijami in Evropskim računskim sodiščem. Kolikor mi je znano, na ravni Kontaktnega odbora že poteka skupno sodelovanje na tem področju, v okviru katerega vrhovne revizijske institucije sodelujejo pri preverjanju določanja statističnih podatkov. Skupna delovna skupina, v kateri sodelujejo nacionalni statistični uradi, je že bila ustanovljena, da bi zagotovila, da se vsi popravki, vključeni v končna poročila o izvrševanju proračuna, natančno odražajo v končnih statističnih podatkih.

Vsekakor v celoti podpiram prizadevanja, da so podatki, ki jih posredujejo države članice, točni in da odražajo realno stanje, pri čemer se zavezujem, da bom dejavno pomagal pri prizadevanjih za opredelitev vzvodov, potrebnih za izboljšanje postopka poročanja Računskega sodišča na tem področju.

Druga vprašanja

19.  Ali boste umaknili svojo kandidaturo, če bo mnenje Parlamenta o vašem imenovanju za člana Računskega sodišča negativno?

Romunska vlada me je imenovala za kandidata za članstvo v Evropskem računskem sodišču.

Pogodba o delovanju Evropske unije določa, da Svet odloča po posvetovanju z Evropskim parlamentom.

V primeru negativnega mnenja Evropskega parlamenta je naloga Sveta, da sprejme pravilno odločitev na podlagi vseh ustreznih elementov in informacij, ki jih ima na voljo.


POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov

Delna zamenjava članov Računskega sodišča – romunski kandidat

Referenčni dokumenti

06341/2019 – C8-0049/2019 – 2019/0802(NLE)

Datum posvetovanja / Zahteva za odobritev

14.2.2019

 

 

 

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

CONT

11.3.2019

 

 

 

Poročevalec/-ka

       Datum imenovanja

Indrek Tarand

1.3.2019

 

 

 

Datum sprejetja

8.4.2019

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

8

12

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Inés Ayala Sender, Martina Dlabajová, Luke Ming Flanagan, Ingeborg Gräßle, Wolf Klinz, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Petri Sarvamaa, Claudia Schmidt, Indrek Tarand, Marco Valli, Derek Vaughan, Joachim Zeller

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Andrej Novakov (Andrey Novakov)

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Maria Grapini, Dan Nica, Emilian Pavel, Răzvan Popa, Paul Rübig, Lambert van Nistelrooij, Maria Gabriela Zoană

Datum predložitve

10.4.2019

Zadnja posodobitev: 11. april 2019Pravno obvestilo