Postopek : 2019/0803(NLE)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0195/2019

Predložena besedila :

A8-0195/2019

Razprave :

Glasovanja :

PV 16/04/2019 - 8.7
CRE 16/04/2019 - 8.7

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0365

POROČILO     
PDF 207kWORD 60k
10.4.2019
PE 636.349v03-00 A8-0195/2019

o imenovanju Ivane Maletić za članico Računskega sodišča

(C8-0116/2019 – 2019/0803(NLE))

Odbor za proračunski nadzor

Poročevalec: Indrek Tarand

PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA
 PRILOGA 1: ŽIVLJENJEPIS Ivane Maletić
 PRILOGA 2: ODGOVORI Ivane Maletić NA VPRAŠALNIK
 POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

o imenovanju Ivane Maletić za članico Računskega sodišča

(C8-0116/2019 – 2019/0803(NLE))

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 286(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0116/2019),

–  ob upoštevanju člena 121 Poslovnika;

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0195/2019),

A.  ker je Odbor za proračunski nadzor ocenil kandidatkina priporočila, zlasti glede na zahteve iz člena 286(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

B.  ker je Odbor za proračunski nadzor na seji 8. aprila 2019 poslušal predstavitev kandidatke Sveta za članico Računskega sodišča;

1.  odobri predlog Sveta, da se Ivano Maletić imenuje za članico Računskega sodišča;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in v vednost Računskemu sodišču, kot tudi drugim institucijam Evropske unije in revizorskim organom držav članic.


PRILOGA 1: ŽIVLJENJEPIS Ivane Maletić

Izobrazba

2015–

Doktorandka Ekonomske fakultete, Univerza na Reki (Hrvaška)

2012

Magistra znanosti iz računovodstva, revidiranja in financ, Ekonomska fakulteta, Univerza v Zagrebu (Hrvaška)

2004–2006

Pooblaščena računovodkinja in revizorka v javnem sektorju (dveletni tečaj), Pooblaščeni inštitut za javne finance in računovodstvo – CIPFA (Združeno kraljestvo)

1992–1997

Magistra ekonomije in poslovne ekonomije, Ekonomska fakulteta, Univerza v Zagrebu (Hrvaška)

Delovne izkušnje

Julij 2013–

Poslanka Evropskega parlamenta (članica odborov ECON, REGI in BUDG), Bruselj (Belgija)

Marec 2012–julij 2013

Predsednica, TIM4PIN – Center za razvoj javnega in nepridobitnega sektorja, Zagreb (Hrvaška)

Februar 2008–december 2011

Državna sekretarka, nacionalna odredbodajalka, pogajalka za 22. poglavje in namestnica vodje ožje pogajalske skupine, Ministrstvo za finance (Hrvaška)

Maj 2005–februar 2008

Pomočnica ministra za področje izvrševanja državnega proračuna in namestnica nacionalnega odredbodajalca, Ministrstvo za finance (Hrvaška)

September 2004–maj 2005

Vodja oddelka za nacionalni sklad, Ministrstvo za finance (Hrvaška)

December 1998–september 2004

Svetovalka, oddelek za državno računovodstvo in finančno poročanje, Ministrstvo za finance (Hrvaška)

December 1997–december 1998

Pripravnica, oddelek za državno računovodstvo in finančno poročanje, Ministrstvo za finance (Hrvaška)

Poklicno sodelovanje pri projektih

Maj 2012–junij 2013

Projekt vrednotenja in certificiranja „Regionalno certificiranje programa podjetjem prijaznih občin (BFC SEE)“, Nacionalna zveza za lokalni gospodarski razvoj – NALED, Center Ekonomske fakultete za lokalni gospodarski razvoj – CLER, Univerza na Reki (Hrvaška)

Februar–marec 2013

Projekt „Podpora procesu približevanja EU v Republiki Srbiji“, Nemško združenje za mednarodno sodelovanje – GIZ (Srbija)

Junij–september 2012

Projekt „Analiza upravljanja sredstev EU“, Svetovna banka (Hrvaška)

Maj 2012

Projekt Komisije „Nadaljnja podpora za uvedbo decentraliziranega sistema izvajanja“, E. I. Euroconsultants (Srbija)

December 2011

Projekt Komisije „Krepitev sistema upravljanja in nadzora za finančno pomoč EU v Črni gori“, East West Consulting (Črna gora)

November 2010–januar 2011

Raziskovalni projekt „Vpliv procesa približevanja EU na javne finance in postopek upravljanja proračuna Bosne in Hercegovine“, Inštitut za javne finance (Hrvaška)

Oktober 2004–oktober 2005

Projekt „Sistem nadzora v enotah lokalne in regionalne samouprave“, pobuda LGI – Fundacija za odprto družbo (Madžarska/Hrvaška)

2002–2004

Predavateljica, poletna šola centra CEF za javne finance, Center za razvoj financ (Slovenija)

April 2004–junij 2004

Projekt „Financiranje lokalnih enot“, USAID (Hrvaška)

Januar 2002–junij 2002

Projekt „Financiranje znanosti na Hrvaškem“, Inštitut za javne finance (Hrvaška)

Januar 2001–junij 2001

Projekt „Upravljanje proračuna v lokalnih enotah na Hrvaškem“, Inštitut za javne finance (Hrvaška)

Nagrade in priznanja

1995

Rektorjeva nagrada za najboljše študentsko raziskovalno delo

Publikacije

Knjige:

1)  Maletić, I., Jakir Bajo, I., Stepić, D., Vodič za dobro upravljanje u javnom i neprofitnom sektoru, Center za razvoj javnega in nepridobitnega sektorja – TIM4PIN, Zagreb, 2018.

2)  Maletić, I., Kosor, K., Ivanković Knežević, K., et al., MOJ EU PROJEKT – priručnik za pripremu i provedbu EU projekata, Center za razvoj javnega in nepridobitnega sektorja – TIM4PIN, Zagreb, 2018.

3)  Maletič, I., Kosor, K., Copić, M., et al., EU PROJEKTI – Od ideje do realizacije, Center za razvoj javnega in nepridobitnega sektorja – TIM4PIN, Zagreb, 2016.

4)  Maletić, I., Bešlić, B., Copić, M., Kosor, K., Kulakowski, N., Zrinušić, N., Upravljanje EU projektima, Center za razvoj javnega in nepridobitnega sektorja – TIM4PIN, Zagreb, 2014.

5)  Maletić, I., et al., Fiskalna odgovornost – popunjavanje upitnika, sastavljanje planova i izvješća, Center za razvoj javnega in nepridobitnega sektorja – TIM4PIN, Zagreb, 2013.

6)  Maletić, I., Vašiček, D., Stepić, D., Jakir Bajo, I., Knežević, M., Kozina, D., Fiskalna odgovornost i financijsko upravljanje: vodič za čelnike na svim razinama, Center za razvoj javnega in nepridobitnega sektorja – TIM4PIN, Zagreb, 2012.

7)  Maletić, I., Jakir-Bajo, I., Zorić, A., Fiskalna odgovornost, Hrvatska zajednica računovođa i financijskih djelatnika, Zagreb, 2011.

8)  Maletić, I., Vašiček, D., Jakir-Bajo, I., et al., Računovodstvo proračuna i proračunskih korisnika, Hrvatska zajednica računovođa i financijskih djelatnika, Zagreb, 2008.

9)  Maletić, I., Jakir-Bajo, I., Proračunsko planiranje i računovodstvo, Centar za računovodstvo i financije, Zagreb, 2003.

10)  Maletić, I., Lončar-Galek, D., Mencer, J., et al., Primjena računskog plana proračuna 2003./2004., Hrvatska zajednica računovođa i financijskih djelatnika, Zagreb, 2003.

11)  Maletić, I., Vašiček, V., Vašiček, D., Uvod u računovodstvo proračuna 2002., Hrvatska zajednica računovođa i financijskih djelatnika, Zagreb, 2002.

12)  Maletić, I., Jakir-Bajo, I., Proračunsko računovodstvo, Informator, Zagreb, 2001.

13)  Maletić, I., Vašiček, D., Jakir-Bajo, I., et al., Proračunski sustav: računovodstvo, financije, revizija, porezi, Hrvatska zajednica računovođa i financijskih djelatnika, Zagreb, 2000.

Članki v strokovnih revijah z mednarodnim uredniškim odborom in mednarodno recenzijo:

1)  Maletić, I., Kandžija, V., The Accession Process and IPA Funds in Bosnia and Herzegovina – an Opportunity for Restructuring Public Spending and Convergence Towards the EU, v: zbornik mednarodne znanstvene konference „Economic system of European Union and accession of Bosnia and Herzegovina – challenges and policies ahead“, Ekonomska fakulteta, Univerza v Mostarju, ECSA – Študijsko združenje Evropske skupnosti v BiH, str. 238–267, Mostar, 2017.

2)  Maletić, I., Petričko, I., Vašiček, D., Comparative analysis of Croatia’s position in the context of international competitiveness, v: „Competitiveness as a process“, ECSA – Študijsko združenje Evropske skupnosti v BiH, str. 13–42, Mostar, 2017.

3)  Maletić, I., Redžepagić, S., Experience in management and absorption of the EU pre-accession funds in Croatia – lessons learned, v: „Absorption capacity of the EU pre-accession programs in the Western Balkan countries“, Cemafi International, str. 311–327, Nica, 2014.

4)  Maletić, I., Vašiček, D., Kandžija, J., Croatian experiences in Management and Absorption of the EU Pre-Accession Funds, v: zbornik 9. mednarodne znanstvene konference „Economic Integration, Competition and Cooperation – Accesion of the Western Balkan Countries to the European Union“, str. 737–755, Reka, 2013.

5)  Maletić, I., Vašiček, D., Aktualni trendovi i zahtjevi u financijskom upravljanju kao potpora procesu europeizacije javne administracije, v: zbornik 14. mednarodnega simpozija „Zaokret ka inovativnoj i kreativnoj BiH“, str. 345–361, Sarajevo, 2013.

6)  Maletić, I., Vašiček, D., Europeizacijske reforme sustava financijskog upravljanja, Inštitut za javno upravo, Novi Informator, str. 393–420, Zagreb, 2011.

7)  Maletić, I., et al., General framework of administrative convergence provided by Croatian public administrative reforms, v: „Administrative Convergence and Reforms in South-Eastern European States – Analyses, Models and Comparative Studies“, št. 2, Editura Economică, str. 141–188, Bukarešta, 2011.

8)  Maletić, I., Primorac, M., Sopek, P., The Net Fiscal Effect of Pre-Accession and Accession of Bosnia and Herzegovina to the European Union, v: zbornik simpozija „Challenges and perspectives of integration in countries of South-Eastern Europe“, str. 269–285, Tuzla, 2011.

9)  Maletić, I., Marić, Z., Rukelj, D., Analiza agregatnih investicija i perspektiva njihova kretanja u hrvatskoj s posebnim naglaskom na mogućnosti korištenja europskih fondova, Ekonomski pregled, št. 1–2, str. 3–34, 2011.

10)  Maletić, I., Vašiček, D., Convergence of Croatian financial and budget regulations to the framework and practices of the European Union, GAER – Splošno združenje romunskih ekonomistov, Theoretical and Applied Economics, XVII, str. 25–42, Bukarešta, 2010.

Druge publikacije

Objavila sem več kot 250 člankov v hrvaških revijah. Kot predstavnica v Evropskem parlamentu sem začela izdajati in urejam revijo I’M, v kateri sem objavila več kot 30 člankov in sem bila soavtorica posebnih izdaj o uporabi sredstev EU za mlade, podjetnike, lokalne enote in pametne vasi ter posebne izdaje o Evropskem skladu za strateške naložbe. Sem tudi soavtorica petih publikacij, objavljenih v dnevniku Jutarnji list ob peti obletnici članstva Hrvaške v Evropski uniji. Vse publikacije so na voljo na spletnem mestu www.ivana-maletic.com.

Konference, dialogi, razprave, okrogle mize, delavnice, predstavitve in predavanja

Kot predavateljica sem sodelovala na številnih konferencah, okroglih mizah in seminarjih doma in v tujini. Kot poslanka Evropskega parlamenta sem organizirala več kot 100 konferenc v različnih hrvaških mestih in Bruslju v Belgiji. Vse informacije o teh dejavnostih so na voljo na spletnem mestu www.ivana-maletic.com.


PRILOGA 2: ODGOVORI Ivane Maletić NA VPRAŠALNIK

Delovne izkušnje

1.  Navedite svoje poklicne izkušnje s področja javnih financ, proračunskega načrtovanja, izvrševanja ali upravljanja proračuna oziroma proračunskega nadzora ali revizije.

V 14 letih službovanja na hrvaškem ministrstvu za finance sem bila odgovorna za izboljšanje proračunskih postopkov in sprejetje novih predpisov, s katerimi smo uvedli proračunske klasifikacije (ekonomsko, programsko, funkcijsko in lokacijsko klasifikacijo ter klasifikacijo po virih financiranja), vzpostavili sistem državne blagajne in delovanje enotnega zakladniškega računa, uvedli dodatne kontrole in spremljanje v postopku izvrševanja proračuna v zvezi z zakonito in pravilno uporabo sredstev, spremenili računovodski sistem in uvedli prilagojeno obračunsko načelo ter vzpostavili popolnoma nov sistem poročanja in finančnih poročil, ki bo vodstvenim delavcem olajšal odločanje in spremljanje doseganja rezultatov ter bo tudi dobra podlaga za potrebe statističnega poročanja v skladu z metodologijami ESR in SDF.

Znatno smo spremenili proces proračunskega načrtovanja, in sicer smo z načrtovanja v skladu z ekonomsko klasifikacijo in osredotočenosti na vložke prešli na programsko načrtovanje proračuna (načrtovanje na podlagi programov – projektov in dejavnosti) in osredotočenost na rezultate. Naš cilj je bil uvesti smotrnostno pripravo proračuna, vendar pa prehod s programskega načrtovanja k smotrnostni pripravi proračuna še ni bil narejen.

Vodila sem delovno skupino ministrstva za finance za uvedbo strateškega in večletnega načrtovanja, pri čemer smo leta 2008 uvedli nov zakon o proračunu (uradni list št. 87/2008), s katerim so se bistveno izboljšali postopki načrtovanja, izvrševanja, računovodstva, poročanja in spremljanja.

Med pripravami na pristop k EU in pogajanji sem bila odgovorna za vzpostavitev sistema za upravljanje programov predpristopne pomoči, tj. oblikovanje postopkov in operativnih pravil za vse organe ter sistema dobrega finančnega poslovodenja in nadzora. Takrat sem se dodobra seznanila ne le z vsemi predpisi, ki se neposredno ali posredno nanašajo na instrument za predpristopno pomoč, temveč tudi s finančnimi pravili, ki so bila podlaga za naše delo. V tistem obdobju (2005–2009) smo delali tudi na uvedbi sistema finančnega poslovodenja in nadzora v celotnem hrvaškem javnem sektorju, in ker je prav koncept notranjega nadzora javnih financ podlaga za sistem upravljanja programov predpristopne pomoči, so bile izkušnje in znanje, ki sem jih pridobila, koristni tudi za vzpostavitev nacionalnega sistema, in bila sem članica skupine, ki se je ukvarjala s tem.

Odgovorna sem bila tudi za ustanovitev in dobro delovanje službe za usklajevanje boja proti goljufijam (AFCOS) – sistema za boj proti goljufijam in nepravilnostim. Vodila sem delovno skupino za pripravo nacionalne strategije za boj proti goljufijam in zaščito finančnih interesov Evropske unije za obdobje 2010–2012, ki jo je vlada sprejela 14. januarja 2010. Kot nacionalna odredbodajalka sem v sistem upravljanja sredstev EU uvedla koncept predložitve izjav o zanesljivosti; zaradi pomena ozaveščanja o upravljavski odgovornosti pa sem kot državna sekretarka na ministrstvu za finance ta koncept razširila na celotni nacionalni sistem, leta 2010 pa sem nadzirala pripravo zakona o fiskalni odgovornosti, ki je bil objavljen v uradnem listu št. 131/10 in v skladu s katerim morajo vsi vodstveni delavci na vseh ravneh javnega sektorja predložiti izjavo o fiskalni odgovornosti, ki je podobna garancijski izjavi za sredstva EU. Na podlagi modela upravljanja sredstev EU sem oblikovala vprašalnike in obrazce za testiranje, ki ga je treba izvesti, da lahko vodstveni delavci predložijo to izjavo, celotna metodologija pa je opredeljena v uredbi o pripravi in predložitvi izjave o fiskalni odgovornosti in poročila o uporabi fiskalnih pravil, ki je bila sprejeta leta 2011 in objavljena v uradnem listu št. 78/11.

Kot pomočnica finančnega ministra sem poleg izvrševanja državnega proračuna nadzirala tudi proračunsko spremljanje, pri čemer sem podrobno pregledovala poročila in opozarjala na elemente, ki jih je bilo treba dodatno izboljšati ali popraviti, in primere nejasnosti.

Ugotovitve proračunskega spremljanja in državnih revizij so bile za nas izjemno pomembne pri izboljšavi sistema, saj so razkrile pomanjkljivosti in najpogostejše nepravilnosti.

Pri revizijah sicer nisem sodelovala, sem pa pridobila certifikat in diplomo britanskega Pooblaščenega inštituta za javne finance in računovodstvo (CIPFA) ter naziv magistrice znanosti prav iz računovodstva, revidiranja in financ na Ekonomski fakulteti v Zagrebu.

Pri delu na področju sistema za upravljanje programov predpristopne pomoči sem proučila številne različne akreditacije in revizije, pripravila odgovore na številna poročila in na podlagi revizijskih ugotovitev izboljšala celotni sistem. V tistem času so izkušnje z upravljanjem skladov EU in sodelovanjem z revizorji EU bistveno prispevale k izboljšanju znanja in ozaveščenosti o pomenu notranjih kontrol ter notranjih in zunanjih revizij v celotnem nacionalnem sistemu. Notranji revizorji so postali moja desna roka pri opravljanju nalog, tako kot celotna osrednja usklajevalna enota.

Sem avtorica številnih strokovnih in znanstvenih del o proračunskih postopkih, spremembah sistema za upravljanje javnih financ, upravljanju programov predpristopne pomoči, finančnem poročanju, proračunski preglednosti, sistemu fiskalne odgovornosti in drugih povezanih temah, poleg tega sem tudi soavtorica več knjig s tega področja. Kot predavateljica o teh temah sem sodelovala na številnih seminarjih in konferencah.

2.  Kateri so najpomembnejši dosežki v vaši poklicni karieri?

  Vzpostavitev enotnega zakladniškega računa in posodobitev proračunskih postopkov, določenih v novem zakonu o proračunu, sprejetem leta 2008.

  Ponosna sem na uspešne akreditacije in kakovostno delovanje sistema za upravljanje programov predpristopne pomoči, za katerega sem bila odgovorna.

  22. poglavje o regionalni politiki in usklajevanju strukturnih instrumentov, za katero sem bila odgovorna kot pogajalka, je bilo uspešno zaprto, zaradi česar sem bila še posebej zadovoljna in ponosna na našo celotno upravo.

  Uvedba koncepta fiskalne odgovornosti na vodstveni ravni v javnem sektorju je bil velik in uspešno rešen izziv, s katerim je bil v javni sektor uveden povsem nov način dela in razmišljanja.

Vsi ti uspešno dokončani programi so prispevali tudi k mojemu poklicnemu razvoju in vesela sem, da sem bila zaposlena na ministrstvu za finance, kjer so bile najpomembnejše prednostne naloge delo, znanje in odličnost pri delu. Med poklicnim napredovanjem na ministrstvu nisem bila članica nobene politične stranke, vsak korak naprej pa je bil rezultat predanega in kakovostnega dela. Prav zato je bilo vsako posamezno napredovanje – od svetovalke in višje svetovalke prek vodje oddelka do pomočnice ministra in državne sekretarke, pogajalke za 22. poglavje in namestnice vodje ožje pogajalske skupine – velik uspeh na moji poklicni poti.

3.  Kakšne so vaše poklicne izkušnje pri mednarodnih večkulturnih in večjezičnih organizacijah ali institucijah, ki imajo sedež zunaj vaše matične države?

Med službovanjem na ministrstvu za finance sem se udeležila številnih izobraževanj v Washingtonu in na Dunaju v organizaciji Mednarodnega denarnega sklada in v Ljubljani v organizaciji Centra za razvoj financ (CEF). S centrom CEF sem v obdobju 2002–2004 sodelovala kot predavateljica na poletni šoli javnih financ. Od oktobra 2004 do oktobra 2005 sem skupaj s predstavniki iz petih drugih držav sodelovala v projektu Sistem nadzora na ravni lokalnih in regionalnih samoupravnih enot, ki ga je organiziral madžarski inštitut za odprto družbo (Open Society Institute) v okviru pobude za reformo lokalne uprave in javnih služb (Local Government and Public Service Reform Initiative – LGI).

Najpomembnejšo in najbolj edinstveno izkušnjo pa sem pridobila kot poslanka Evropskega parlamenta od 1. julija 2013 do danes, pri čemer se mi bo mandat iztekel 2. julija 2019.

4.  Ali vam je bila podeljena razrešnica za upravljavske naloge, ki ste jih opravljali v preteklosti, če se ta postopek uporablja?

V zvezi z mojimi dosedanjimi dejavnostmi ni bilo treba podeliti razrešnice.

5.  Na katere od vaših predhodnih poklicnih funkcij ste bili politično imenovani?

Politično sem bila imenovana na funkcijo državne sekretarke. Na to funkcijo me je februarja 2008 imenovala vlada Republike Hrvaške, čeprav takrat nisem bila članica nobene politične stranke.

Leta 2012 sem postala članica Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ) in predsednica odbora za regionalni razvoj in sredstva EU, maja 2013 in nato spet maja 2014 pa sem bila izvoljena za poslanko Evropskega parlamenta.

6.  Katere so najpomembnejše tri odločitve, pri katerih ste v poklicni karieri sodelovali?

1.  Uvedba sistema fiskalne odgovornosti v hrvaškem javnem sektorju.

2.  Sodelovanje v pogajanjih o pristopu Republike Hrvaške k EU in uspešno zaprtje 22. poglavja.

3.  Ustanovitev Centra za razvoj javnega in nepridobitnega sektorja ter izdajanje revije TIM4PIN – specializirane revije za računovodske, finančne, gospodarske in pravne subjekte, dejavne v javnem in nepridobitnem sektorju.

Neodvisnost

7.  V skladu z ustanovno pogodbo morajo biti člani Računskega sodišča pri opravljanju svojih nalog popolnoma neodvisni. Kako bi spoštovali to obveznost pri opravljanju nalog na Računskem sodišču?

Pri opravljanju nalog članice Računskega sodišča bi se zanašala na svoje strokovno znanje in izkušnje, ne bi zahtevala niti sprejemala vpliva in navodil od nobene vlade, ministrstva ali druge institucije, in vedno bi delovala v najboljšem interesu EU. Poleg tega ne bi opravljala dejavnosti, ki bi bile nezdružljive z nalogami člana Računskega sodišča.

8.  Ali imate vi ali vaši bližnji sorodniki (starši, bratje in sestre, zakonski partner in otroci) poslovne ali finančne interese oziroma druge obveznosti, ki bi lahko bili v nasprotju z vašimi nalogami na Računskem sodišču?

Ne.

9.  Ali ste pripravljeni predsednika Računskega sodišča seznaniti z vsemi svojimi finančnimi interesi in drugimi obveznostmi ter te podatke objaviti?

Kot poslanka Evropskega parlamenta moram svoje finančne interese razkriti, poleg tega sem predsednika Računskega sodišča v celoti pripravljena seznaniti s svojimi finančnimi interesi in drugimi obveznostmi ter objaviti svojo izjavo o interesih.

10.  Ali ste udeleženi v sodnem postopku? Če ste odgovorili pritrdilno, navedite podrobnejše informacije.

Podjetje, ki je urejalo okolico naše družinske hiše, katere lastnik je moj tast, je začelo postopek proti meni, da bi mi zaračunalo dela, ki so bila sicer naročena, vendar niso bila nikoli opravljena. Po ugotovitvah nadzornega organa je bila opravljena manj kot polovica naročenih del, podjetje pa hoče zaračunati znesek, ki je 2,5-krat višji od dogovorjene cene za vsa dela, ki niso bila nikoli opravljena. Čeprav je stranka v postopku moj tast (moj soprog je pooblaščen za upravljanje naložbe), je podjetje vložilo tožbo zoper mene. Do zdaj še ni bilo nobene obravnave, ob tem sem se pritožila z vložitvijo ugovora neutemeljene pasivne legitimacije.

11.  Ali imate dejavno ali izvršilno vlogo v politiki? Če ste odgovorili pritrdilno, na kateri ravni? Ali ste imeli v zadnjih 18 mesecih politično funkcijo? Če ste odgovorili pritrdilno, navedite podrobnejše informacije.

Od leta 2012 sem aktivna članica Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ), ki me je imenovala za predsednico strankinega odbora za regionalni razvoj in sredstva EU. Leta 2016 sem postala ena od šestih izvoljenih podpredsednikov stranke in to funkcijo še vedno opravljam.

12.  Ali boste odstopili s položajev, na katere ste bili izvoljeni, oziroma se boste odrekli aktivnim funkcijam z obveznostmi v politični stranki, če boste imenovani za članico Računskega sodišča?

Da, če bom imenovana za članico Računskega sodišča, bom odstopila s položaja podpredsednice stranke, na katerega sem bila izvoljena, in se odrekla vsem aktivnim funkcijam, povezanim z obveznostmi v politični stranki.

13.  Kako bi obravnavali primer večje nepravilnosti oziroma celo goljufije in/ali korupcije, v katerem bi bile udeležene osebe iz vaše države članice porekla?

Popolnoma enako kot primere nepravilnosti, goljufije oziroma korupcije, ugotovljene v kateri drugi državi članici. Zagovarjam politiko ničelne tolerance do goljufij in korupcije, saj ta dva pojava uničujeta družbo ter zmanjšujeta konkurenčnost ter priložnosti za rast in razvoj. Prav z učinkovitim odkrivanjem in odpravljanjem takšnih primerov lahko svoji državi in drugim državam zagotavljamo najboljšo možno pomoč. Pravila je treba spoštovati, pri čemer sta zakonitost in pravilnost uporabe javnih sredstev podlaga, od katere ne sme biti odstopanj.

Opravljanje nalog

14.  Katere bi morale biti glavne značilnosti kulture dobrega finančnega poslovodenja v javnih službah? Kako bi lahko Evropsko računsko sodišče pomagalo to uveljaviti?

Dobro finančno poslovodenje pomeni odgovoren in pregleden pristop k porabi javnih sredstev za dosego največjih koristi za družbo prek izpolnjevanja zastavljenih ciljev ob najnižjih možnih stroških.

Glavne značilnosti ustreznega, učinkovitega in uspešnega sistema finančnega poslovodenja so:

–  načrtovanje dejavnosti – določitev poslanstva, vizije in ciljev;

–  urejena organizacijska struktura – opredelitev organov, odgovornosti in hierarhije poročanja;

–  jasni delovni postopki s seznami in opisi, pri čemer se za vsakega zaposlenega opredelijo izmerljivi cilji in pričakovani delovni rezultati;

–  obvladovanje tveganj;

–  vzpostavitev in razvoj ustreznih nadzornih mehanizmov;

–  vzpostavitev in razvoj informacijskega in komunikacijskega sistema;

–  stalno spremljanje in ocenjevanje sistema finančnega poslovodenja.

Računsko sodišče se vse bolj osredotoča na vrednotenje delovanja vseh teh elementov finančnega poslovodenja, zlasti prek revizij skladnosti in smotrnosti poslovanja. Njegova priporočila, s katerimi opozarja na to, kako pomembno je odpraviti pomanjkljivosti v sistemu dobrega finančnega poslovodenja, bistveno prispevajo k izgradnji te kulture v javnem sektorju. Računsko sodišče pogosto opozarja na nezadostne informacije o načinu izvedbe nekaterih postopkov, zaradi česar ne more podati sklepov ali priporočil o učinkovitosti in uspešnosti izvedenih programov. Pomembno je, da se v institucijah, v katerih so bile takšne pomanjkljivosti ugotovljene, izvedejo spremembe in se njihove dejavnosti pregledneje organizirajo. Poslanci Evropskega parlamenta imajo pomembno vlogo, saj med razpravami, v katerih Računsko sodišče predstavi svoja poročila, dodatno pripomorejo k temu, da institucije, v katerih so bile ugotovljene pomanjkljivosti in/ali nepravilnosti, sprevidijo, kako pomembno je, da se hitro odzovejo in spremenijo svoje delovne vzorce. Poleg tega poslanci Evropskega parlamenta pogosto zahtevajo dodatne podatke, poročila in pojasnila.

15.  V skladu z ustanovno pogodbo mora Računsko sodišče Parlamentu pomagati pri nadzoru nad izvrševanjem proračuna. Kako bi dodatno izboljšali sodelovanje med Računskim sodiščem in Evropskim parlamentom (zlasti Odborom za proračunski nadzor), da bi izboljšali javni nadzor splošne porabe in njeno stroškovno učinkovitost?

Poslanci Evropskega parlamenta pokrivajo vsa področja evropske politike ter programe in instrumente proračuna EU. V samoiniciativnih poročilih (poročilih INI) in resolucijah pogosto opozarjajo na pomanjkljivosti v sistemu in predložijo svoje predloge, s katerimi želijo spodbuditi večjo učinkovitost, kakovost in hitrost izvajanja posameznih programov.

Pomembno je, da predstavniki Računskega sodišča sodelujejo v razpravah o programih in politikah EU v Parlamentu ter pri tematskih poročilih poslancev Evropskega parlamenta in službe Evropskega parlamenta za raziskave (EPRS), da bi se lahko odzvali na težave in slabosti, na katere opozorijo poslanci, in pripravili tematska poročila Računskega sodišča s priporočili za izboljšanje sistema.

Poslanci lahko na podlagi poročil Računskega sodišča pridobijo jasnejši vpogled v delovanje sistema in s poročili in predlogi sprememb predlaganih uredb pripomorejo k hitrejšemu izvajanju priporočil in sistemskih izboljšav.

Razprave, ki jih organizira Odbor za proračunski nadzor in na katerih predstavniki Računskega sodišča predstavijo poročila, predstavniki institucij, na katere se poročila nanašajo, pa imajo priložnost, da odgovarjajo poslancem in jim pojasnijo, kaj nameravajo izboljšati, so odlične. Odbor za proračunski nadzor bi lahko pogosteje dal pobudo za skupne razprave z odbori, pristojnimi za posamezni program ali instrument proračuna EU, za katerega je Računsko sodišče pripravilo poročilo, in tako dejavneje vključil predstavnike, ki pripravljajo predloge sprememb in poročila Parlamenta na isto temo.

Izjemno koristno je gradivo, kot so pripombe Računskega sodišča iz februarja 2019 v zvezi s predlogom Komisije za večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 ter mnenja in povzetki o predlogih novih programov – od Obzorja prek nove kohezijske in kmetijske politike do uredb o pravni državi. Računsko sodišče s tovrstnim gradivom Parlamentu omogoča, da vodi kakovostne razprave o novih predlogih in sprejema utemeljena stališča.

Če bom izbrana za članico Računskega sodišča, bom delovala proaktivno in sodelovala pri predstavitvah poročil Računskega sodišča poslancem Evropskega parlamenta. Pripravljena sem prispevati k okrepitvi sodelovanja med Računskim sodiščem in Evropskim parlamentom s predstavitvami v odborih, dvostranskimi srečanji s poslanci ter udeležbo na posebnih razpravah, konferencah in okroglih mizah, ki jih organizirajo Evropski parlament in njegovi poslanci.

16.  Kaj je po vašem mnenju dodana vrednost pri revidiranju smotrnosti poslovanja in kako naj se ugotovitve upoštevajo pri upravljanju?

Revizija smotrnosti poslovanja je ključnega pomena za izboljšanje postopkov upravljanja, saj se z njo vrednotijo učinkovitost, uspešnost in ekonomičnost dejavnosti. Z njo se ugotovijo pomanjkljivosti sistema finančnega poslovodenja: od organizacijskih pomanjkljivosti, pomanjkljivosti v predpisanih postopkih in pri izvajanju posebnih postopkov, kot so načrtovanje (npr. cilji, pričakovani rezultati in kazalniki smotrnosti za posamezne programe niso bili določeni, med strateškim načrtom programov ter programi, dejavnostmi in projekti v finančnem načrtu ni povezave itd.), izvajanje (npr. načrtovani cilji niso bili doseženi z optimalno kombinacijo virov), prek pomanjkljivosti v kontrolnem okolju in dejavnostih (npr. delovni načrti in cilji iz delovnih načrtov niso povezani s programi, projekti in dejavnostmi iz finančnega načrta; odgovornost posameznikov in organizacijskih enot za izpolnitev posameznih ciljev in dosego rezultatov ni bila opredeljena; neobstoj določenih delovnih postopkov; zaposleni ne poznajo postopkov in jih uporabljajo različno, zato so končni upravičenci v neenakem položaju), pomanjkljivosti pri obvladovanju tveganj (npr. tveganja niso ugotovljena pri vsakodnevnih dejavnostih in nalogah, načrtovanih za celotno leto; ugotovljena so samo splošna tveganja, ki se ponavljajo vsako leto – pomanjkanje osebja, neustrezni delovni prostori, neustrezna informacijska oprema), do pomanjkljivosti pri obveščanju in komuniciranju ter ocenjevanju in spremljanju sistema.

Revizorji Računskega sodišča na podlagi ugotovljenih pomanjkljivosti podajo priporočila za finančne prihranke, boljšo organizacijo in delovne metode, preprečevanje izgube sredstev in učinkovitejše načine za izpolnitev določenih ciljev.

Prav zato se z izvajanjem priporočil na podlagi revizij smotrnosti poslovanja izboljšajo splošne poslovne dejavnosti, postopki odločanja in vodstveni ukrepi.

17.  Kako bi lahko izboljšali sodelovanje med Računskim sodiščem, nacionalnimi revizijskimi institucijami in Evropskim parlamentom (Odborom za proračunski nadzor) pri revidiranju proračuna EU?

Nacionalne revizijske institucije so partnerice Evropskega računskega sodišča in okrepiti je treba skupne dejavnosti, da se dosežejo sinergije, pa tudi poenostavijo revizijski postopki. To vprašanje je zlasti pomembno za končne upravičence in je pogosto predmet pritožb, npr. v zvezi s projekti, financiranimi iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, je bilo treba izvesti od pet do deset različnih revizij in kontrol.

Načrtovanje in izvajanje skupnih revizij, izmenjava znanja in izkušenj, skupna predstavitev rezultatov revizij ter ugotavljanje pomanjkljivosti in priporočila so osnovni načini sodelovanja, ki jih je treba izboljšati. Povezovanje in izmenjava informacij prek enotnega informacijskega sistema ter avtomatizacija nekaterih postopkov bi dodatno povezali revizijske institucije in pospešila delo.

V Evropskem parlamentu se razprave in izmenjave mnenj z nacionalnimi parlamenti že organizirajo in ta program bi lahko razširili tako, da bi vključeval tematska revizijska poročila in letna revizijska poročila, in sicer ob sodelovanju predstavnikov revizijskih institucij in Računskega sodišča. Poslanci Evropskega parlamenta bi lahko pomembno prispevali k boljšemu izvajanju priporočil revizijskih institucij in Računskega sodišča ter posledično tudi k hitrejšemu izboljšanju sistema za upravljanje javnih sredstev.

Postopek Evropskega parlamenta, ki je začel veljati 1. januarja 2017 in v skladu s katerim Parlament pripravi poročila na podlagi posebnih poročil Računskega sodišča, je zelo pozitivna sprememba ne le v smislu boljšega sodelovanja in povezanosti Evropskega parlamenta in Računskega sodišča, temveč tudi v smislu vpliva, ki ga ima Evropski parlament na revidirane subjekte glede izvajanja priporočil Računskega sodišča.

Priporočila in ugotovitve Računskega sodišča bi bilo treba v večji meri upoštevati v razpravah ter pri pripravi poročil in predlogov sprememb. Pomembno je, da Odbor za proračunski nadzor v razprave o posebnih tematskih poročilih Računskega sodišča čim bolj vključi predstavnike drugih odborov, pristojnih za zadevna področja dejavnosti.

18.  Kako bi nadalje razvili poročanje Računskega sodišča, da bi Evropskemu parlamentu zagotovili vse potrebne informacije o točnosti podatkov, ki jih države članice predložijo Evropski komisiji?

Točnost podatkov je ključnega pomena za točno in kakovostno oceno delovanja celotnega sistema za upravljanje proračuna EU in izvajanje politik EU v državah članicah. Če na primer niso zagotovljeni točni statistični podatki o makroekonomskih kazalnikih, ni mogoče sprejeti kakovostnih odločitev glede postopkov v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji, dolgov in primanjkljaja; brez kakovostnih informacij o izvajanju reform ni mogoče dobro izvajanje evropskega semestra; brez točnih podatkov o pogodbenih projektih, izvedbenih rokih, zaračunanih zneskih in plačilnih rokih je oteženo dobro načrtovanje plačil iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, pri čemer se stalno srečujemo s problemom nizke stopnje izvrševanja plačil iz proračuna EU glede na načrtovane zneske za plačila po posameznih državah članicah.

Glede na to, da je Evropska komisija odgovorna za spremljanje izvajanja predpisov in politik EU v državah članicah ter zbiranje točnih, kakovostnih in izčrpnih podatkov, lahko na Računskem sodišču poostrimo nadzor nad delom Komisije ter pripravimo poročila o kakovosti in učinkovitosti njenega dela glede zbiranja podatkov in njihove točnosti, pa tudi o sklepih, sprejetih za posamezne države članice.

Druga vprašanja

19.  Ali boste umaknili svojo kandidaturo, če bo mnenje Parlamenta o vašem imenovanju za članico Računskega sodišča negativno?

Menim, da je treba avtoriteto Evropskega parlamenta, ki izhaja iz demokratične legitimnosti izvoljenih poslancev, v celoti spoštovati in da je treba odločitve poslancev upoštevati. V skladu s tem bom v primeru negativnega mnenja Parlamenta o mojem imenovanju svojo kandidaturo umaknila.


POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov

Delna zamenjava članov Računskega sodišča - kandidat HR

Referenčni dokumenti

07034/2019 – C8-0116/2019 – 2019/0803(NLE)

Datum posvetovanja / Zahteva za odobritev

5.3.2019

 

 

 

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

CONT

14.3.2019

 

 

 

Poročevalec/-ka

       Datum imenovanja

Indrek Tarand

11.3.2019

 

 

 

Datum sprejetja

8.4.2019

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

11

8

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Inés Ayala Sender, Martina Dlabajová, Luke Ming Flanagan, Ingeborg Gräßle, Wolf Klinz, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Petri Sarvamaa, Claudia Schmidt, Indrek Tarand, Marco Valli, Derek Vaughan, Joachim Zeller

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Andrej Novakov (Andrey Novakov)

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Maria Grapini, Dan Nica, Emilian Pavel, Răzvan Popa, Paul Rübig, Lambert van Nistelrooij, Maria Gabriela Zoană

Datum predložitve

10.4.2019

Zadnja posodobitev: 12. april 2019Pravno obvestilo