POROČILO     ***I
PDF 632kWORD 217k
15.5.2019
PE 629.392v02-00 A8-0199/2019

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013

(COM(2018)0393 – C8-0247/2018 – 2018/0217(COD))

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja

Poročevalka: Ulrike Müller

NAPAKE/DODATKI
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za razvoj
 MNENJE Odbora za proračun
 MNENJE Odbora za proračunski nadzor
 MNENJE Odbora za regionalni razvoj
 POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013

(COM(2018)0393 – C8-0247/2018 – 2018/0217(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0393),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0247/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja in mnenj Odbora za razvoj, Odbora za proračun, Odbora za proračunski nadzor ter Odbora za regionalni razvoj (A8-0199/2019),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe    1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1)  Komisija v svojem sporočilu Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva“ z dne 29. novembra 2017 ugotavlja, da bi morala skupna kmetijska politika (v nadaljnjem besedilu: SKP) še naprej krepiti svoj odziv na prihodnje izzive in priložnosti s krepitvijo zaposlovanja, gospodarske rasti in naložb, z bojem proti podnebnim spremembam in prilagajanjem nanje ter s spodbujanjem raziskav in razvoja tudi izven laboratorijev, na poljih in tržiščih. Prav tako bi SKP morala upoštevati pomisleke državljanov glede trajnostne kmetijske proizvodnje.

(1)  Komisija v svojem sporočilu Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva“ z dne 29. novembra 2017 ugotavlja, da bi morala skupna kmetijska politika (v nadaljnjem besedilu: SKP) še naprej krepiti svoj odziv na prihodnje izzive in priložnosti s krepitvijo zaposlovanja, gospodarske rasti in naložb, z bojem proti podnebnim spremembam in prilagajanjem nanje ter s prilagajanjem in prenašanjem raziskav in razvoja iz laboratorijev na polja in tržišča. Prav tako bi SKP morala upoštevati pomisleke državljanov glede trajnostne kmetijske proizvodnje in razvoja podeželja.

Predlog spremembe    2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1a)  Kmetijski sektor ne sme utrpeti finančnih posledic zaradi političnih odločitev, kot je izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije ali financiranje novih politik Unije. Upoštevati bi bilo treba resolucijo Evropskega parlamenta z dne 30. maja 2018 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 in lastnih sredstvih (2018/2714(RSP)), v kateri obžaluje, da predlog Komisije z dne 2. maja 2018 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 vodi v zmanjšanje sredstev za SKP, in sicer za 15 %, še posebej pa Evropski parlament nasprotuje korenitim rezom, ki bodo negativno vplivali na samo naravo in cilje SKP. V zvezi s tem je izrazil tudi pomisleke glede predloga za zmanjšanje sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja za več kot 25 %.

Predlog spremembe    3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1b)  SKP ima zaradi neposrednih plačil kmetom in sredstev drugega stebra za kmete temeljno vlogo v Uniji, saj znatno prispeva ne le k prehranski varnosti, ampak tudi k naložbam in zaposlovanju na podeželju. Predvideni veliki rezi SKP niso sprejemljivi. Zato bi morala biti SKP osredotočena na svoje osrednje dejavnosti, finančna sredstva, dodeljena SKP za obdobje 2021–2027 za EU-27, pa bi bilo treba ohraniti vsaj na ravni proračuna za obdobje 2014–2020, skupaj z načrtovanim začetnim zneskom za kmetijsko krizno rezervo.

Predlog spremembe    4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1c)  V skladu s členom 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) bi bilo treba pri izvajanju SKP upoštevati cilje razvojnega sodelovanja, med drugim agendo za trajnostni razvoj do leta 2030 in doseganje obveznosti Unije za blažitev podnebnih sprememb v okviru Pariškega sporazuma.

Predlog spremembe    5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3)  Model izvajanja SKP, ki temelji na skladnosti s predpisi, bi se moral prilagoditi in bolj osredotočiti na rezultate in smotrnost. Unija bi morala zato določiti osnovne politične cilje, vrste intervencij in osnovne zahteve Unije, države članice pa bi morale v večji meri prevzeti odgovornost za doseganje ciljev. Zato je potrebna večja subsidiarnost, da bi se bolje upoštevale lokalne razmere in potrebe. V skladu z novim modelom izvajanja bi morale biti države članice odgovorne za oblikovanje svojih intervencij SKP v skladu z osnovnimi zahtevami Unije, da bi čim bolj prispevale k ciljem Unije za SKP ter vzpostavile in oblikovale okvir za zagotavljanje skladnosti in kontrole za upravičence.

(3)  Model izvajanja SKP, ki temelji na skladnosti s predpisi, bi se moral prilagoditi in bolj osredotočiti na rezultate in smotrnost. Unija bi morala zato določiti osnovne politične cilje, vrste intervencij in osnovne zahteve Unije, države članice pa bi morale v večji meri prevzeti odgovornost za doseganje ciljev. Zato sta potrebni večja subsidiarnost in prožnost, da bi se bolje upoštevale lokalne razmere in potrebe. V skladu z novim modelom izvajanja bi morale biti države članice odgovorne za oblikovanje svojih intervencij SKP v skladu z njihovimi posebnimi potrebami in osnovnimi zahtevami Unije, da bi čim bolj prispevale k ciljem Unije za SKP. Države članice bi morale tudi vzpostaviti in oblikovati okvir za zagotavljanje kontrole za upravičence, da bi še naprej zagotavljale skladnost intervencij strateških načrtov SKP z veljavnim pravom Unije. Osnovne zahteve Unije, vključno z dobrimi kmetijskimi in okoljskimi pogoji ter predpisanimi zahtevami ravnanja, zagotavljajo skupni pristop in enake konkurenčne pogoje za države članice.

Predlog spremembe    6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5)  Določbe Uredbe (EU, Euratom) …/… Evropskega parlamenta in Sveta [nova finančna uredba]12, zlasti tiste, ki urejajo deljeno upravljanje z državami članicami, vlogo akreditiranih organov in proračunska načela, bi se morale uporabljati za intervencije in ukrepe, določene v tej uredbi.

(5)  Določbe Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta [nova finančna uredba]12, zlasti tiste, ki urejajo deljeno upravljanje z državami članicami, vlogo akreditiranih organov in proračunska načela, bi se morale uporabljati za intervencije in ukrepe, določene v tej uredbi.

__________________

__________________

12 Uredba (EU, Euratom) št. [nova finančna uredba].

12 Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012. (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

Predlog spremembe    7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(5a)  Nekatere določbe Uredbe (EU) …/…[uredba o skupnih določbah1a] bi se morale uporabljati za to uredbo.

 

__________________

 

1a [Uredba o skupnih določbah].

Predlog spremembe    8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(5b)  Države članice bi se morale vzdržati dodajanja pravil, ki upravičencem otežujejo uporabo sredstev iz skladov EKJS in EKSRP.

Predlog spremembe    9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9)  Potrebne so določbe o akreditaciji plačilnih agencij in usklajevalnih organov s strani držav članic ter o uvedbi postopkov za pridobitev izjav o upravljanju in letnih poročil o smotrnosti, za pridobitev certifikacije za sisteme za upravljanje in spremljanje ter sisteme za poročanje ter za pridobitev certifikacije letnih obračunov s strani neodvisnih organov. Da se zagotovi pregleden sistem pregledov, ki se izvedejo na nacionalni ravni, zlasti pri postopkih za odobritev, potrditev veljavnosti in plačila, ter zmanjša upravno breme in breme revizij za Komisijo in države članice v primerih, ko je potrebna akreditacija za vsako posamezno plačilno agencijo, bi bilo treba omejiti število organov in teles, ki so jim dodeljena navedena pooblastila, ob upoštevanju ustavnih določb posamezne države članice.

(9)  Potrebne so določbe o akreditaciji plačilnih agencij in usklajevalnih organov s strani držav članic ter o uvedbi postopkov za pridobitev izjav o upravljanju, poročil o letni potrditvi obračunov in poročil o smotrnosti, za pridobitev certifikacije za sisteme za upravljanje in spremljanje ter sisteme za poročanje ter za pridobitev certifikacije letnih obračunov s strani neodvisnih organov. Da se zagotovi pregleden sistem pregledov, ki se izvedejo na nacionalni ravni, zlasti pri postopkih za odobritev, potrditev veljavnosti in plačila, ter zmanjša upravno breme in breme revizij za Komisijo in države članice v primerih, ko je potrebna akreditacija za vsako posamezno plačilno agencijo, bi bilo treba omejiti število organov in teles, ki so jim dodeljena navedena pooblastila, ob upoštevanju ustavnih določb posamezne države članice. Plačilne agencije bi morale razviti svojo svetovalsko vlogo kmetom ter si prizadevati za poenostavitev postopkov za upravičence ob hkratnem zagotavljanju skladnosti s standardi na ravni Unije.

Predlog spremembe    10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10)  Kadar država članica akreditira več kot eno plačilno agencijo, bi morala imenovati en sam javni usklajevalni organ, ki zagotovi usklajeno upravljanje skladov, povezavo med Komisijo in različnimi akreditiranimi plačilnimi agencijami ter da so Komisiji hitro na voljo zahtevani podatki o operacijah različnih plačilnih agencij. Usklajevalni organ bi moral tudi sprejeti in usklajevati ukrepe za odpravo splošnih pomanjkljivosti, odkritih na nacionalni ravni, in Komisijo obveščati o nadaljnjih ukrepih.

(10)  Kadar država članica akreditira več kot eno plačilno agencijo, bi morala imenovati en sam javni usklajevalni organ, ki zagotovi usklajeno upravljanje skladov, povezavo med Komisijo in različnimi akreditiranimi plačilnimi agencijami ter da so Komisiji hitro na voljo zahtevani podatki o operacijah različnih plačilnih agencij. Usklajevalni organ bi moral tudi sprejeti in usklajevati ukrepe za odpravo splošnih pomanjkljivosti, odkritih na nacionalni ali regionalni ravni, in Komisijo obveščati o nadaljnjih ukrepih.

Predlog spremembe    11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11)  Z vključitvijo plačilnih agencij, ki so jih akreditirale države članice, je izpolnjen ključen predpogoj, ki v okviru novega modela izvajanja predstavlja razumno zagotovilo, da bodo z intervencijami, financiranimi iz proračuna Unije, doseženi cilji iz ustreznih strateških načrtov SKP. Zato bi bilo treba v tej uredbi jasno določiti, da se lahko iz proračuna Unije povrnejo samo odhodki akreditiranih plačilnih agencij. Poleg tega bi morali imeti odhodki, ki jih financira Unija za intervencije iz uredbe o strateških načrtih SKP, ustrezen izložek in bi morali izpolnjevati osnovne zahteve Unije in sistemov upravljanja.

(Ne zadeva slovenske različice.)  

Predlog spremembe    12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14)  Da se zagotovi, da zneski za financiranje SKP ne presežejo letnih zgornjih mej, bi bilo treba ohraniti mehanizem finančne discipline, v skladu s katerim se prilagodi raven neposredne podpore. Vendar bi bilo treba ukiniti prag v višini 2 000 EUR. Za podporo kmetijskemu sektorju v primeru razvoja trga ali večjih kriz, ki vplivajo na kmetijsko proizvodnjo ali distribucijo, bi bilo treba ohraniti kmetijsko rezervo. Člen 12(2)(d) Uredbe (EU, Euratom) [nova finančna uredba] določa, da se odobritve, za katere obveznosti niso prevzete, lahko prenesejo samo v naslednje proračunsko leto. Da bi upravičencem in nacionalnim upravam znatno poenostavili izvajanje, bi bilo treba uporabiti mehanizem prenosa za kakršne koli neporabljene zneske iz rezerve za krizne razmere v kmetijskem sektorju, vzpostavljene leta 2020. V ta namen je potrebno odstopanje od člena 12(2)(d), ki omogoča, da se odobritve, za katere obveznosti niso prevzete, iz kmetijske rezerve brez časovne omejitve prenesejo za namene financiranja kmetijske rezerve v naslednjem(-ih) proračunskem(-ih) letu(-ih). Poleg tega je v zvezi s proračunskim letom 2020 potrebno še eno odstopanje, saj bi bilo treba skupni neuporabljeni znesek iz rezerve, ki je na razpolago konec leta 2020, prenesti v leto 2021 v ustrezno proračunsko postavko nove kmetijske rezerve, ne da bi se pri tem vrnil v proračunske postavke, ki zajemajo intervencije v obliki neposrednih plačil v okviru strateškega načrta SKP.

(14)  Da se zagotovi, da zneski za financiranje SKP ne presežejo letnih zgornjih mej, bi bilo treba ohraniti mehanizem finančne discipline, v skladu s katerim se prilagodi raven neposredne podpore.

Predlog spremembe    13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(14a)  Sedanjo krizno rezervo bi bilo treba pregledati in okrepiti, da bi podprli vzpostavitev kmetijske krizne rezerve EU, tj. učinkovitejšega in prožnejšega orodja, ki bi moralo dodatno podpreti kmetijski sektor v primeru sprememb na trgu in Uniji omogočiti boljši odziv na večje krize, ki vplivajo na kmetijsko proizvodnjo ali distribucijo. V ta namen in da se omogoči razvoj trdnega okvira, ki kmetom omogoča ustrezno obvladovanje tveganj, bi bilo treba odobritve iz kmetijske krizne rezerve EU uporabiti za financiranje ukrepov za stabilizacijo trga in izrednih tržnih ukrepov iz Uredbe (EU) št. 1308/2013, pa tudi ukrepov, ki omogočajo nadomeščanje instrumentov za stabilizacijo dohodka, ki so jih vzpostavile države članice v skladu s členom 70 Uredbe (EU) ... / ... [uredba o strateških načrtih SKP] in so na voljo kmetom v primeru velikega zmanjšanja kmetijskega dohodka, ki presega sektorski prag, ki ga predhodno določi Komisija in v zvezi s katerim bi morala biti Komisija pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov.

Predlog spremembe    14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(14b)  Kmetijsko krizno rezervo EU bi bilo treba vzpostaviti v okviru proračuna SKP, njen začetni znesek pa bi bilo treba določiti leta 2021 kot dodatek k proračunoma EKJS in EKSRP. Točka (d) člena 12(2) Uredbe (EU, Euratom) [nova finančna uredba] določa, da se lahko odobritve, za katere obveznosti niso prevzete, prenesejo samo v naslednje proračunsko leto. V ta namen je potrebno odstopanje od točke (d) člena 12(2), ki omogoča, da se odobritve, za katere obveznosti niso prevzete, iz kmetijske rezerve brez časovne omejitve prenesejo za financiranje kmetijske rezerve v naslednjem proračunskem letu ali letih, kar omogoča kopičenje odobritev iz kmetijske krizne rezerve EU, ki se prenesejo iz enega leta v naslednje, v celotnem programskem obdobju.

Predlog spremembe    15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15)  Da se prepreči pretirana upravna obremenitev nacionalnih uprav in kmetov, bi bilo treba določiti, da se povračilo zneskov, prenesenih iz predhodnega proračunskega leta v zvezi z uporabljeno finančno disciplino, ne bi smelo izplačati, če se finančna disciplina uporablja drugo zaporedno leto (leto N + 1) ali če skupni znesek odobritev, za katere obveznosti niso prevzete, znaša manj kot 0,2 % letne zgornje meje EKJS.

(15)  Da se prepreči pretirana upravna obremenitev nacionalnih uprav in kmetov ter čim bolj poenostavijo postopki in omeji kompleksnost oblik plačila, bi bilo treba določiti, da se povračilo zneskov, prenesenih iz predhodnega proračunskega leta v zvezi z uporabljeno finančno disciplino, ne bi smelo izplačati, če se finančna disciplina uporablja drugo zaporedno leto (leto N + 1) ali če skupni znesek odobritev, za katere obveznosti niso prevzete, znaša manj kot 0,2 % letne zgornje meje EKJS.

Predlog spremembe    16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(16a)  Izenačenje ravni neposrednih plačil med državami članicami je bistveno za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev na notranjem trgu.  Neposredna plačila je nujno treba pravično porazdeliti med države članice.

Predlog spremembe    17

Predlog uredbe

Uvodna izjava 21

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(21)  Da bi Komisiji zlasti omogočili upravljanje kmetijskih trgov, lažje spremljanje kmetijskih odhodkov ter srednjeročno in dolgoročno spremljanje kmetijskih virov, bi bilo treba zagotoviti uporabo agrometeorološkega sistema ter pridobiti in izpopolniti satelitske podatke.

(21)  Da bi Komisiji zlasti omogočili upravljanje kmetijskih trgov, lažje spremljanje kmetijskih odhodkov, ocenjevanje in pravočasno zagotavljanje pomoči v primeru naravnih nesreč ter srednjeročno in dolgoročno spremljanje kmetijskih virov, potrebnih za proizvodnjo, bi bilo treba zagotoviti uporabo agrometeorološkega sistema ter pridobiti in izpopolniti satelitske podatke.

Predlog spremembe    18

Predlog uredbe

Uvodna izjava 21 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(21a)  Spremljanje kmetijskih trgov, ki ga opravlja Komisija, bi bilo treba razširiti na spremljanje trgovinskih tokov v države v razvoju in iz njih v sektorjih, ki so jih partnerske države opredelile kot občutljive, da se zagotovi skladnost rezultatov trgovine v agroživilskem sektorju, povezanem s SKP, z zavezo Unije k skladnosti politik za razvoj.

Predlog spremembe    19

Predlog uredbe

Uvodna izjava 25

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(25)  Glede na strukturo in ključne značilnosti novega modela izvajanja SKP upravičenost plačil držav članic za financiranje Unije ne bi smela biti več odvisna od zakonitosti in pravilnosti plačil posameznim upravičencem. Namesto tega bi morala biti plačila držav članic, kar zadeva vrste intervencij iz Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP], upravičena, če imajo ustrezen izložek in so v skladu z veljavnimi osnovnimi zahtevami Unije.

(25)  Glede na strukturo in ključne značilnosti novega modela izvajanja SKP upravičenost plačil držav članic za financiranje Unije ne bi smela biti več odvisna od zakonitosti in pravilnosti plačil posameznim upravičencem. Namesto tega bi morala biti plačila držav članic, kar zadeva vrste intervencij iz Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP], upravičena, če imajo ustrezen izložek in so v skladu z veljavnimi osnovnimi zahtevami Unije. Da bi se zaščitili finančni interesi Unije, se z novim modelom izvajanja SKP ne bi smele odpraviti potrebe držav članic po preverjanju zakonitosti in pravilnosti plačil.

Predlog spremembe    20

Predlog uredbe

Uvodna izjava 28

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(28)  Države članice bi morale do 15. februarja leta N + 1 Komisiji poslati letne obračune in letno poročilo o smotrnosti izvajanja strateškega načrta SKP. Če se ti dokumenti ne pošljejo in Komisija zato ne more potrditi obračunov za zadevno plačilno agencijo ali preveriti upravičenosti odhodkov glede na sporočene izložke, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za začasno prekinitev mesečnih plačil in prekinitev četrtletnih povračil, dokler ne prejme manjkajočih dokumentov.

(28)  Države članice bi morale do 15. februarja leta N + 1 Komisiji poslati letne obračune in poročilo o letni potrditvi obračunov, do 15. aprila v drugem koledarskem letu po začetku uporabe te uredbe in nato vsaki dve leti pa letno poročilo o smotrnosti izvajanja strateškega načrta SKP. Če se ti dokumenti ne pošljejo in Komisija zato ne more potrditi obračunov za zadevno plačilno agencijo ali preveriti upravičenosti odhodkov glede na sporočene izložke, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za začasno prekinitev mesečnih plačil in prekinitev četrtletnih povračil, dokler ne prejme manjkajočih dokumentov.

Predlog spremembe    21

Predlog uredbe

Uvodna izjava 29

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(29)  Za primere neobičajno nizkih izložkov bi bilo treba uvesti novo obliko začasne prekinitve plačil. Če je stopnja sporočenih izložkov neobičajno nizka v primerjavi s prijavljenimi odhodki ter če države članice tega ne morejo dobro in jasno utemeljiti, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da poleg zmanjšanja odhodkov za proračunsko leto N − 1 začasno prekine prihodnje odhodke za intervencijo, pri kateri je bil izložek neobičajno nizek. Takšne začasne prekinitve bi bilo treba potrditi v sklepu o letni potrditvi smotrnosti.

(29)  Za primere neobičajno nizkih izložkov bi bilo treba uvesti novo obliko začasne prekinitve plačil. Če je stopnja sporočenih izložkov neobičajno nizka v primerjavi s prijavljenimi odhodki ter če države članice tega ne morejo dobro in jasno utemeljiti, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da poleg zmanjšanja odhodkov za proračunsko leto N − 1 in po predhodnem opozorilu začasno prekine prihodnje odhodke za intervencijo, pri kateri je bil izložek neobičajno nizek. Takšne začasne prekinitve bi bilo treba potrditi v sklepu o letni potrditvi obračunov.

Predlog spremembe    22

Predlog uredbe

Uvodna izjava 30

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(30)  Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za začasno prekinitev plačil tudi v zvezi z večletnim spremljanjem smotrnosti. Zato bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v primeru zapoznelega ali nezadostnega napredka pri doseganju ciljev iz nacionalnih strateških načrtov SKP od zadevne države članice z izvedbenim aktom zahteva potrebne popravne ukrepe v skladu z akcijskim načrtom, ki se sestavi v posvetovanju s Komisijo in vsebuje jasne kazalnike napredka. Če država članica ne predloži ali ne izvede akcijskega načrta ali akcijski načrt očitno ne zadostuje za izboljšanje stanja, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da z izvedbenim aktom začasno prekine mesečna ali vmesna plačila.

(30)  Glede na bolj zapleteno naravo kazalnikov rezultatov in potrebno prilagoditev na novi model izvajanja bi bilo treba v zvezi z večletnim spremljanjem smotrnosti poročilo o uspešnosti glede realiziranih rezultatov in oddaljenosti od ustreznih ciljev prvič predložiti do 15. aprila v drugem koledarskem letu po začetku uporabe te uredbe in nato vsaki dve leti. Zato bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v primeru zapoznelega ali nezadostnega napredka pri doseganju ciljev iz nacionalnih strateških načrtov SKP in kadar država članica tega ne more ustrezno utemeljiti, od zadevne države članice zahteva predložitev akcijskega načrta, ki se sestavi v posvetovanju s Komisijo. V akcijskem načrtu bi morali biti opisani potrebni popravni ukrepi in predvideni časovni okvir za njihovo izvajanje. Če država članica ne predloži ali ne izvede akcijskega načrta ali postane jasno, da akcijski načrt očitno ne zadostuje za izboljšanje stanja, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da z izvedbenim aktom začasno prekine mesečna ali vmesna plačila.

Predlog spremembe    23

Predlog uredbe

Uvodna izjava 39

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(39)  Za vzpostavitev finančnega razmerja med akreditiranimi plačilnimi agencijami in proračunom Unije bi morala Komisija letno potrditi obračune plačilnih agencij v okviru letne finančne potrditve obračunov. Sklep o potrditvi obračunov bi moral biti omejen na popolnost, točnost in resničnost obračunov ter ne bi smel zajeti skladnosti odhodkov s pravom Unije.

(39)  Za vzpostavitev finančnega razmerja med akreditiranimi plačilnimi agencijami in proračunom Unije bi morala Komisija letno potrditi obračune plačilnih agencij v okviru letne potrditve obračunov. Sklep o potrditvi obračunov bi moral biti omejen na popolnost, točnost in resničnost obračunov ter ne bi smel zajeti skladnosti odhodkov s pravom Unije.

Predlog spremembe    24

Predlog uredbe

Uvodna izjava 40

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(40)  Skupaj z novim modelom izvajanja bi bilo treba uvesti letno potrditev smotrnosti, da se preveri upravičenost odhodkov glede na sporočene izložke. Za primere, ko prijavljeni odhodki nimajo ustreznih izložkov in države članice tega odstopanja ne morejo utemeljiti, bi bilo treba uvesti mehanizem zmanjšanja plačil.

(40)  Skupaj z novim modelom izvajanja bi bilo treba uvesti letno potrditev obračunov, da se preveri upravičenost odhodkov glede na sporočene izložke. Za primere, ko prijavljeni odhodki nimajo ustreznih izložkov in države članice tega odstopanja ne morejo utemeljiti, bi bilo treba uvesti mehanizem zmanjšanja plačil.

Predlog spremembe    25

Predlog uredbe

Uvodna izjava 42

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(42)  Za zaščito finančnih interesov proračuna Unije bi morale države članice vzpostaviti sisteme, s katerimi bi zagotovile, da se intervencije, financirane iz skladov, dejansko in pravilno izvedejo, ter hkrati ohraniti obstoječ trden okvir za dobro finančno poslovodenje. V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta15 , Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2988/9516 , Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/9617 in Uredbo Sveta (EU) 2017/193918 se finančne interese Unije zaščiti s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje, odpravljanje in preiskovanje nepravilnosti, vključno z goljufijami, povračilo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev iz skladov ter po potrebi naložitev upravnih sankcij. Poleg tega lahko v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvaja upravne preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 lahko Evropsko javno tožilstvo (v nadaljnjem besedilu: EJT) preiskuje in preganja goljufije ter druga kazniva dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/137119 Evropskega parlamenta in Sveta. V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva iz skladov Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije ter Komisiji, uradu OLAF, EJT in Evropskemu računskemu sodišču podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev iz skladov Unije, podelijo enakovredne pravice. Da bi uradu OLAF omogočile, da izvaja svoja pooblastila in učinkovito analizira odkrite primere nepravilnosti, bi morale države članice vzpostaviti sisteme za obveščanje Komisije o odkritih nepravilnostih in drugih primerih neskladnosti s pogoji, ki jih države članice določijo v strateškem načrtu SKP, vključno z goljufijami in nadaljnjimi ukrepi ter ukrepi, sprejetimi na podlagi preiskav urada OLAF. Države članice bi morale imeti vzpostavljeno vse potrebno za učinkovito obravnavo pritožb v zvezi s skladoma.

(42)  Za zaščito finančnih interesov proračuna Unije bi morale države članice vzpostaviti sisteme, s katerimi bi zagotovile, da se intervencije, financirane iz skladov, dejansko in pravilno izvedejo, ter hkrati ohraniti obstoječ trden okvir za dobro finančno poslovodenje. V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/201315 Evropskega parlamenta in Sveta, Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2988/9516 in Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/9617 ter Uredbo Sveta (EU) 2017/193918 se finančne interese Unije zaščiti s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje, odpravljanje in preiskovanje nepravilnosti, vključno z goljufijami, povračilo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev iz skladov ter po potrebi naložitev upravnih sankcij. Poleg tega lahko v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvaja upravne preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 lahko Evropsko javno tožilstvo (v nadaljnjem besedilu: EJT) preiskuje in preganja goljufije ter druga kazniva dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/137119 Evropskega parlamenta in Sveta. V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva iz skladov Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije ter Komisiji, uradu OLAF, EJT in Evropskemu računskemu sodišču podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev iz skladov Unije, podelijo enakovredne pravice. Da bi uradu OLAF omogočile, da izvaja svoja pooblastila in učinkovito analizira odkrite primere nepravilnosti, bi morale države članice vzpostaviti sisteme za obveščanje Komisije o odkritih nepravilnostih in drugih primerih neskladnosti s pogoji, ki jih države članice določijo v strateškem načrtu SKP, vključno z goljufijami in nadaljnjimi ukrepi ter ukrepi, sprejetimi na podlagi preiskav urada OLAF. Države članice bi morale imeti vzpostavljeno vse potrebno za učinkovito obravnavo pritožb v zvezi s skladoma.

__________________

__________________

15 Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

15 Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

16 Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).

16 Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).

17 Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

17 Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

18 Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).

18 Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).

19 Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).

19 Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).

Predlog spremembe    26

Predlog uredbe

Uvodna izjava 46 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(46a)  Da bi se zagotovili enaki konkurenčni pogoji za upravičence v različnih državah članicah, bi bilo treba na ravni Unije uvesti nekatera splošna pravila o kontrolah in kaznih.

Predlog spremembe    27

Predlog uredbe

Uvodna izjava 47

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(47)  Ohraniti bi bilo treba glavne elemente integriranega sistema, zlasti določbe o identifikacijskem sistemu za zemljišča, sistemu za geoprostorske vloge in sistemu za vloge za živali, sistemu za identifikacijo in registracijo plačilnih pravic, sistemu za beleženje identitete upravičencev in sistemu kontrol in kazni. Države članice bi morale poleg informacijskih tehnologij, kot sta GALILEO in EGNOS, še naprej uporabljati podatke ali informacijske proizvode, ki jih zagotavlja program Copernicus, da bi povsod po Uniji omogočile dostopnost izčrpnih in primerljivih podatkov, potrebnih za spremljanje kmetijsko-okoljsko-podnebne politike in za spodbujanje uporabe popolnih, brezplačnih in odprtih podatkov in informacij, ki jih zajamejo sateliti in storitve Sentinel programa Copernicus. Zato bi moral biti v integrirani sistem vključen tudi sistem za spremljanje površin.

(47)  Na ustrezni ravni bi bilo treba ohraniti glavne elemente integriranega sistema, vključno s sistemom zgodnjega opozarjanja, zlasti določbe o identifikacijskem sistemu za zemljišča, sistemu za geoprostorske vloge in sistemu za vloge za živali, sistemu za identifikacijo in registracijo plačilnih pravic, sistemu za beleženje identitete upravičencev in sistemu kontrol in kazni, pri tem pa ustrezno upoštevati sorazmernost in potrebo po tem, da se kmetom in upravnim organom ne naložijo nepotrebna upravna bremena. Države članice bi morale poleg informacijskih tehnologij, kot sta GALILEO in EGNOS, še naprej uporabljati podatke ali informacijske proizvode, ki jih zagotavlja program Copernicus, da bi povsod po Uniji omogočile dostopnost izčrpnih in primerljivih podatkov, potrebnih za spremljanje kmetijsko-okoljsko-podnebne politike in za spodbujanje uporabe popolnih, brezplačnih in odprtih podatkov in informacij, ki jih zajamejo sateliti in storitve Sentinel programa Copernicus. Zato bi moral biti v integrirani sistem vključen tudi sistem za spremljanje površin, s katerim bi se lahko omejilo število primerov, v katerih so potrebni inšpekcijski pregledi na kmetiji, in zmanjšalo upravno breme za kmete.

Predlog spremembe    28

Predlog uredbe

Uvodna izjava 48

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(48)  Integrirani sistem bi moral kot del sistemov upravljanja, ki bi morali biti vzpostavljeni za izvajanje SKP, zagotavljati, da so zbrani podatki iz letnega poročila o smotrnosti zanesljivi in preverljivi. Ker je zelo pomembno, da integrirani sistem pravilno deluje, je treba določiti zahteve glede kakovosti. Države članice bi morale izvesti letno oceno kakovosti identifikacijskega sistema za kmetijske parcele, sistema za geoprostorske vloge in sistema za spremljanje površin. Države članice bi morale tudi obravnavati pomanjkljivosti in na morebitno zahtevo Komisije pripraviti akcijski načrt.

(48)  Integrirani sistem bi moral kot del sistemov upravljanja, ki bi morali biti vzpostavljeni za izvajanje SKP, zagotavljati, da so zbrani podatki iz poročila zanesljivi in preverljivi. Ker je zelo pomembno, da integrirani sistem pravilno deluje, je treba določiti zahteve glede kakovosti. Države članice bi morale izvesti letno oceno kakovosti identifikacijskega sistema za kmetijske parcele, sistema za geoprostorske vloge in sistema za spremljanje površin. Države članice bi morale tudi obravnavati pomanjkljivosti in na morebitno zahtevo Komisije pripraviti akcijski načrt.

Predlog spremembe    29

Predlog uredbe

Uvodna izjava 53

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(53)  Ob upoštevanju mednarodne strukture trgovine s kmetijskimi proizvodi in zaradi ustreznega delovanja notranjega trga je treba urediti sodelovanje med državami članicami. Prav tako je treba vzpostaviti centraliziran dokumentacijski sistem na ravni Unije za podjetja, ki prejemajo ali izvršujejo plačila in so ustanovljena v tretjih državah.

(53)  Ob upoštevanju mednarodne strukture trgovine s kmetijskimi proizvodi in zaradi ustreznega delovanja notranjega trga ter spoštovanja obveznosti Unije glede skladnosti politik za razvoj je treba urediti sodelovanje med državami članicami ter med državami članicami in tretjimi državami. Prav tako je treba vzpostaviti centraliziran dokumentacijski sistem na ravni Unije za podjetja, ki prejemajo ali izvršujejo plačila in so ustanovljena v tretjih državah. Ta sistem bi moral prispevati tudi k ugotavljanju neskladnosti med izvajanjem SKP in cilji zunanje politike Unije. Prispeval bi k spremljanju uresničevanja ciljev SKP iz Uredbe (EU) št. .../... [uredba o strateških načrtih SKP] z omogočanjem ocenjevanja učinka podjetij, ustanovljenih v tretjih državah, na agendo za trajnostni razvoj do leta 2030 in razvojne cilje Unije, kot je določeno v členu 208 PDEU.

Obrazložitev

V duhu dobrega in učinkovitega sodelovanja s tretjimi državami Komisija okrepi dialog s partnerskimi državami o vseh vidikih, ki vplivajo na njihov razvojni proces, ne glede na to, ali so neposredno v okviru politike Unije ali ne. Prispevki partnerjev Unije so namenjeni prepoznavanju in odpravljanju neskladnosti med politikami EU, zbiranje in izmenjava podatkov pa omogočata ta proces.

Predlog spremembe    30

Predlog uredbe

Uvodna izjava 55

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(55)  Pogojenost je pomemben del SKP, zlasti glede njenih okoljskih in podnebnih elementov, vendar tudi v zvezi z vprašanji javnega zdravja in živali. To pomeni, da bi bilo treba za zagotovitev učinkovitosti sistema pogojenosti izvajati kontrole in po potrebi uporabiti kazni. Da bi se omogočili enaki konkurenčni pogoji za upravičence v različnih državah članicah, bi bilo treba na ravni Unije uvesti določena splošna pravila o kontrolah in kaznih v zvezi s pogojenostjo.

(55)  Pogojenost je pomemben del SKP, ki zagotavlja, da plačila spodbujajo visoko stopnjo trajnosti in da imajo kmetje v posameznih državah članicah kot tudi med državami članicami enake konkurenčne pogoje, zlasti glede njenih okoljskih in podnebnih elementov, vendar tudi v zvezi z javnim zdravjem in dobrobitjo živali. To pomeni, da bi bilo treba za zagotovitev učinkovitosti sistema pogojenosti izvajati kontrole in po potrebi uporabiti kazni. Da bi se zagotovili takšni enaki konkurenčni pogoji za upravičence v različnih državah članicah, bi bilo treba na ravni Unije uvesti določena splošna pravila v zvezi s pogojenostjo ter kontrole in kazni v zvezi z neizpolnjevanjem.

Predlog spremembe    31

Predlog uredbe

Uvodna izjava 57

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(57)  Medtem ko bi bilo treba državam članicam dovoliti, da podrobno določijo kazni, bi morale biti navedene kazni sorazmerne, učinkovite in odvračilne ter ne bi smele vplivati na ostale kazni, določene v pravu Unije ali nacionalnem pravu. Za učinkovit in usklajen pristop držav članic je treba na ravni Unije določiti najnižjo stopnjo kazni za neizpolnjevanje, ki se zgodi prvič zaradi malomarnosti, medtem ko bi se moral za ponovitev neizpolnjevanja uporabiti višji odstotek, namerno neizpolnjevanje pa bi se lahko kaznovalo s popolno izključitvijo iz plačil. Za zagotovitev sorazmernosti kazni v primeru manjšega neizpolnjevanja, ki se zgodi prvič, bi bilo treba državam članicam omogočiti, da uvedejo sistem zgodnjega opozarjanja.

(57)  Medtem ko bi bilo treba državam članicam dovoliti, da podrobno določijo kazni, bi morale biti navedene kazni sorazmerne, učinkovite in odvračilne ter ne bi smele vplivati na ostale kazni, določene v pravu Unije ali nacionalnem pravu. Za učinkovit in usklajen pristop držav članic je treba na ravni Unije določiti najnižje stopnje kazni za neizpolnjevanje. Takšne stopnje bi se morale uporabljati za primere neizpolnjevanja, ki se zgodijo prvič zaradi malomarnosti, medtem ko bi se moral za ponovitev neizpolnjevanja uporabiti višji odstotek, namerno neizpolnjevanje pa bi se potencialno moralo kaznovati s popolno izključitvijo iz plačil. Za zagotovitev sorazmernosti kazni v primeru manjšega neizpolnjevanja, ki se zgodi prvič, bi morale države članice uvesti sistem zgodnjega opozarjanja, ki bi upravičenca obvestil o obveznosti, da mora sprejeti korektivne ukrepe, in mu omogočil, da odpravi neizpolnjevanje. Upravne kazni se ne bi smele naložiti v primerih neizpolnjevanja zaradi višje sile, manjše malomarnosti ali očitnih napak, ki jih ugotovi pristojni organ ali drug organ.

Predlog spremembe    32

Predlog uredbe

Uvodna izjava 71

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(71)  Objava takih informacij skupaj s splošnimi informacijami iz te uredbe povečuje preglednost porabe sredstev Unije v okviru SKP in s tem prispeva k prepoznavnosti in boljšemu razumevanju navedene politike. Državljani imajo zato možnost tesnejšega sodelovanja v postopku odločanja, javna uprava pa ima večjo legitimnost, je učinkovitejša in državljanom bolj odgovorna. Z dostopom do teh informacij se državljani lažje seznanijo s konkretnimi primeri oskrbovanja z „javnimi dobrinami“ prek kmetijstva in okrepi se legitimnost državne podpore za kmetijski sektor.

(71)  Objava takih informacij skupaj s splošnimi informacijami iz te uredbe povečuje preglednost porabe sredstev Unije v okviru SKP in s tem prispeva k prepoznavnosti in boljšemu razumevanju navedene politike. Državljani imajo zato možnost tesnejšega sodelovanja v postopku odločanja, javna uprava pa ima večjo legitimnost, je učinkovitejša in državljanom bolj odgovorna. Z dostopom do teh informacij se državljani lažje seznanijo s konkretnimi primeri oskrbovanja z „javnimi dobrinami“ prek kmetijstva in okrepi se legitimnost podpore Unije in državne podpore za kmetijski sektor.

Predlog spremembe    33

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  „sistemi upravljanja“ pomenijo organe upravljanja iz poglavja II naslova II te uredbe in osnovne zahteve Unije, določene v tej uredbi in Uredbi (EU) …/… [uredba o strateških načrtih SKP], vključno s sistemom poročanja, vzpostavljenim za letno poročilo o smotrnosti iz člena 121 Uredbe (EU) …/… [uredba o strateških načrtih SKP];

(b)  „sistemi upravljanja“ pomenijo organe upravljanja iz poglavja II naslova II te uredbe in osnovne zahteve Unije, določene v tej uredbi in Uredbi (EU) …/… [uredba o strateških načrtih SKP], vključno z obveznostmi držav članic glede učinkovite zaščite finančnih interesov Unije iz člena 57 te uredbe in s sistemom poročanja, vzpostavljenim za poročilo o letni potrditvi obračunov iz člena 8(3) te uredbe in poročilo o smotrnosti iz člena 121 Uredbe (EU) …/… [uredba o strateških načrtih SKP] („poročilo o smotrnosti“);

Predlog spremembe    34

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ca)  „kazalnik izložkov“ pomeni kazalnik izložkov, kot je opredeljen v točki 12 člena 2 Uredbe (EU) .../... [uredba o skupnih določbah].

Predlog spremembe    35

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka c b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(cb)  „kazalnik rezultatov“ pomeni kazalnik rezultatov, kot je opredeljen v točki 13 člena 2 Uredbe (EU) .../... [uredba o skupnih določbah].

Predlog spremembe    36

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka c c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(cc)  „resna pomanjkljivost“ pomeni resno pomanjkljivost, kot je opredeljena v točki 30 člena 2 Uredbe (EU) .../... [uredba o skupnih določbah].

Predlog spremembe    37

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka c d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(cd)  „posredniški organ“ pomeni posredniški organ, kot je opredeljen v točki 7 člena 2 Uredbe (EU) .../... [uredba o skupnih določbah].

Predlog spremembe    38

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka c e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ce)  „akcijski načrt“ pomeni akcijski načrt v skladu s členoma 39(1) in 40(1) te uredbe.

Predlog spremembe    39

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka -a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(-a)  smrt upravičenca;

Predlog spremembe    40

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  huda naravna nesreča, ki resno prizadene kmetijsko gospodarstvo;

(a)  naravna nesreča ali vremenski dogodek, ki resno prizadene kmetijsko gospodarstvo;

Predlog spremembe    41

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(aa)  dolgotrajna nezmožnost upravičenca za delo;

Predlog spremembe    42

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka a b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ab)  tržne razmere, ki resno prizadenejo kmetijsko gospodarstvo;

Predlog spremembe    43

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  uničenje objektov za živino na kmetijskem gospodarstvu zaradi nesreče;

(b)  uničenje objektov za živino na kmetijskem gospodarstvu;

Predlog spremembe    44

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  epizootska bolezen ali bolezen rastlin, ki prizadene del ali vso živino oziroma kmetijske rastline upravičenca;

(c)  epizootska bolezen, bolezen rastlin ali izbruh škodljivih organizmov, ki prizadene del ali vso živino oziroma kmetijske rastline upravičenca;

Predlog spremembe    45

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Države članice lahko točko (a) prvega odstavka uporabijo za skupino kmetijskih gospodarstev, ki jih je prizadela ista naravna nesreča ali vremenski dogodek.

Predlog spremembe    46

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

EKSRP se izvaja z deljenim upravljanjem med državami članicami in Unijo. Iz njega se financira finančni prispevek Unije k intervencijam za razvoj podeželja iz strateškega načrta SKP iz poglavja 4 naslova III Uredbe (EU) …/…[uredba o strateških načrtih SKP].

EKSRP se izvaja z deljenim upravljanjem med državami članicami in Unijo. Iz njega se financira finančni prispevek Unije k intervencijam za razvoj podeželja iz strateškega načrta SKP iz poglavja 4 naslova III in ukrepe iz člena 112 Uredbe (EU) …/…[uredba o strateških načrtih SKP].

Obrazložitev

EKSRP financira tudi ukrepe v zvezi s tehnično pomočjo na pobudo držav članic.

Predlog spremembe    47

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Iz vsakega od skladov se lahko na pobudo Komisije ali v njenem imenu na neposreden način financirajo pripravljalne dejavnosti, spremljanje, dejavnosti za upravno in tehnično podporo ter ocenjevanje, revizija in preverjanje, ki so potrebni za izvajanje SKP. To vključuje zlasti:

Iz vsakega od skladov se lahko na pobudo Komisije ali v njenem imenu na neposreden način financirajo okrepljene pripravljalne dejavnosti, spremljanje, dejavnosti za upravno in tehnično podporo ter ocenjevanje, revizija in preverjanje, ki so potrebni za izvajanje SKP. Prispevek EKSRP iz člena 86(3) Uredbe (EU).../... [uredba o strateških načrtih SKP] upošteva povečanje upravne zmogljivosti v zvezi z novimi sistemi upravljanja in nadzora v državah članicah. To vključuje zlasti:

Predlog spremembe    48

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f)  študije o SKP in ocenjevanje ukrepov, ki jih financirata sklada, vključno z izboljšanjem metod ocenjevanja in izmenjavo informacij o praksah v okviru SKP, ter študije, izvedene skupaj z Evropsko investicijsko banko (EIB);

(f)  študije o SKP in ocenjevanje ukrepov, ki jih financirata sklada, vključno z izboljšanjem metod ocenjevanja in izmenjavo informacij o dobrih praksah v okviru SKP, posvetovanja z zadevnimi deležniki ter študije, izvedene skupaj z Evropsko investicijsko banko (EIB);

Predlog spremembe    49

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – točka h

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(h)  prispevek k ukrepom v zvezi s širjenjem informacij, ozaveščanjem, spodbujanjem sodelovanja in izmenjavo izkušenj na ravni Unije, sprejetim v okviru intervencij za razvoj podeželja, vključno z mrežnim povezovanjem med zadevnimi stranmi;

(h)  prispevek k ukrepom v zvezi s širjenjem informacij, ozaveščanjem, spodbujanjem sodelovanja in izmenjavo izkušenj z zadevnimi deležniki na ravni Unije, sprejetim v okviru intervencij za razvoj podeželja, vključno z mrežnim povezovanjem med zadevnimi stranmi;

Predlog spremembe    50

Predlog uredbe

Člen 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 7a

 

Pristojni organ

 

1.  Države članice imenujejo organ na ministrski ravni, ki je pristojen za:

 

(a)  izdajo, pregled in odvzem akreditacije plačilnih agencij iz člena 9(2);

 

(b)  izdajo, pregled in odvzem akreditacije certifikacijskega organa iz člena 10;

 

(c)  imenovanje in preklic imenovanja certifikacijskega organa iz člena 11;

 

(d)  izvajanje nalog, ki so v skladu s tem poglavjem dodeljene pristojnemu organu, pri čemer se upošteva načelo sorazmernosti.

 

2.  Pristojni organ na podlagi proučitve meril, ki jih Komisija sprejme v skladu s členom 12(1), s formalnim aktom odloči:

 

(a)  o izdaji ali, na podlagi pregleda, odvzemu akreditacije plačilne agencije in usklajevalnega organa;

 

(b)  o imenovanju in preklicu imenovanja certifikacijskega organa.

 

Pristojni organ Komisijo nemudoma obvesti o akreditaciji ali imenovanju plačilnih agencij, usklajevalnega organa in certifikacijskega organa ter o odvzemu njihove akreditacije ali preklicu imenovanja.

 

Komisija spodbuja izmenjavo dobrih praks med državami članicami glede delovanja sistemov upravljanja .

(Glej besedilo prejšnjega člena 9.)

Predlog spremembe    51

Predlog uredbe

Člen 8 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Plačilne agencije in usklajevalni organi

Plačilne agencije

Predlog spremembe    52

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Plačilne agencije so oddelki ali organi držav članic, odgovorni za upravljanje in kontrolo odhodkov iz člena 5(2) in člena 6.

Plačilne agencije so oddelki ali organi držav članic in po potrebi regij, odgovorni za upravljanje in kontrolo odhodkov iz člena 5(2) in člena 6.

Predlog spremembe    53

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice kot plačilne agencije akreditirajo oddelke ali organe, katerih upravna organizacija in sistem notranje kontrole v zadostni meri zagotavljata, da se izplačila zakonito in pravilno izvršujejo ter ustrezno obračunajo. Plačilne agencije morajo v ta namen izpolnjevati minimalne pogoje za akreditacijo v zvezi z notranjim okoljem, kontrolnimi dejavnostmi, informiranjem in sporočanjem ter spremljanjem, ki jih določi Komisija na podlagi točke (a) člena 10(1).

Države članice kot plačilne agencije akreditirajo oddelke ali organe, katerih upravna organizacija in sistem notranje kontrole v zadostni meri zagotavljata, da se izplačila zakonito in pravilno izvršujejo ter ustrezno obračunajo. Plačilne agencije morajo v ta namen izpolnjevati minimalne pogoje za akreditacijo v zvezi z notranjim okoljem, kontrolnimi dejavnostmi, informiranjem in sporočanjem ter spremljanjem, ki jih določi Komisija na podlagi točke (a) člena 12(1).

Predlog spremembe    54

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2 – pododstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Akreditacija plačilnih agencij za obdobje 2014–2020 se prenese v programsko obdobje 2021–2027, če plačilne agencije pristojni organ obvestijo, da izpolnjujejo akreditacijska merila, razen če se pri pregledu, izvedenem v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 12(2), izkaže, da to ne drži.

Predlog spremembe    55

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2 – pododstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice ne imenujejo nobene nove dodatne plačilne agencije po začetku veljavnosti te uredbe.

Države članice lahko imenujejo nove plačilne agencije po … [datum začetka veljavnosti te uredbe], če

 

(a)  se število akreditiranih plačilnih agencij glede na stanje dne 31. decembra 2019 ne poveča ali

 

(b)  se nove plačilne agencije imenujejo na podlagi upravne reorganizacije v zadevni državi članici.

Predlog spremembe    56

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 3 – pododstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Za namene člena 63(5) in (6) Uredbe (EU, Euratom) 2018/… [nova finančna uredba] (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba) odgovorna oseba akreditirane plačilne agencije do 15. februarja v letu, ki sledi zadevnemu proračunskemu letu, sestavi in Komisiji predloži naslednje:

Za namene člena 63(5) in (6) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba) odgovorna oseba akreditirane plačilne agencije do 15. februarja v letu, ki sledi zadevnemu proračunskemu letu, sestavi in Komisiji predloži naslednje:

Predlog spremembe    57

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  letne obračune odhodkov, nastalih pri izvajanju nalog, zaupanih njihovi akreditirani plačilni agenciji, kot je določeno v točki (a) člena 63(5) finančne uredbe, skupaj s potrebnimi informacijami za njihovo potrditev v skladu s členom 51;

(a)  letne obračune odhodkov, nastalih pri izvajanju nalog, zaupanih njihovi akreditirani plačilni agenciji, kot je določeno v točki (a) člena 63(5) finančne uredbe, skupaj s potrebnimi informacijami za njihovo potrditev v skladu s členom 51(1):

Predlog spremembe    58

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  letno poročilo o smotrnosti iz člena 52(1), iz katerega je razvidno, da so odhodki nastali v skladu s členom 35;

(b)  poročilo o letni potrditvi obračunov iz člena 51(2), ki vsebuje informacije o realiziranih izložkih in odhodkih ter iz katerega je razvidno, da so odhodki nastali v skladu s členom 35;

Predlog spremembe    59

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka c – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ii)  pravilnega delovanja vzpostavljenih sistemov upravljanja, kar daje potrebna jamstva glede izložkov, sporočenih v letnem poročilu o smotrnosti, kot je določeno v točkah (b) in (c) člena 63(6) finančne uredbe,

(ii)  pravilnega delovanja vzpostavljenih sistemov notranje kontrole in izpolnjevanja osnovnih zahtev Unije, kar daje potrebna jamstva glede izložkov, sporočenih v poročilu o letni potrditvi obračunov, in skladnosti vrst intervencij iz Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP] z veljavnim pravom Unije, kot je določeno v točkah (b) in (c) člena 63(6) finančne uredbe,

Predlog spremembe    60

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 3 – pododstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Poročilo o letni potrditvi obračunov se prvič predloži do … [dve leti po začetku uporabe te uredbe] in nato vsako naslednje leto do vključno leta 2030. Prvo poročilo zajema prvi dve proračunski leti po … [leto začetka uporabe te uredbe]. V zvezi z neposrednimi plačili iz poglavja II naslova III Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP] poročilo zajema samo proračunsko leto … [eno leto po letu začetka uporabe te uredbe].

Predlog spremembe    61

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a.  Odgovorna oseba akreditirane plačilne agencije najpozneje do 15. aprila drugega koledarskega leta po … [začetek veljavnosti te uredbe] in nato vsaki dve leti sestavi in Komisiji predloži poročilo o smotrnosti, pri čemer uporabi podatke iz člena 129, opiše napredek pri doseganju ciljev iz nacionalnega strateškega načrta SKP in vključi poročanje o vplivih, kadar je to izvedljivo.

Predlog spremembe    62

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Kadar je akreditiranih več plačilnih agencij, država članica imenuje javni usklajevalni organ, ki mu dodeli naslednje naloge:

črtano

(a)  zbiranje informacij, ki se predložijo Komisiji, ter njihovo pošiljanje Komisiji;

 

(b)  predložitev letnega poročila o smotrnosti iz člena 52(1);

 

(c)  sprejetje ali usklajevanje ukrepov za odpravo splošnih pomanjkljivosti in obveščanje Komisije o vseh nadaljnjih ukrepih;

 

(d)  spodbujanje in zagotavljanje usklajene uporabe pravil Unije.

 

Države članice usklajevalni organ posebej akreditirajo za obdelovanje finančnih informacij iz točke (a) prvega pododstavka.

 

Letno poročilo o smotrnosti, ki ga predloži usklajevalni organ, se obravnava v mnenju iz člena 11(1), priložena pa mu je izjava o upravljanju, ki se nanaša na navedeno poročilo v celoti.

 

(Prestavljeno v nov člen 10a „Usklajevalni organi“.)

Predlog spremembe    63

Predlog uredbe

Člen 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 9

črtano

Pristojni organ

 

1.  Države članice imenujejo organ na ministrski ravni, ki je pristojen za:

 

(a)  izdajo, pregled in odvzem akreditacije plačilnih agencij iz člena 8(2);

 

(b)  akreditacijo usklajevalnega organa iz člena 8(4);

 

(c)  imenovanje certifikacijskega organa iz člena 11;

 

(d)  izvajanje nalog, ki so v skladu s tem poglavjem dodeljene pristojnemu organu.

 

2.  Pristojni organ s formalnim aktom odloči o izdaji oziroma (po pregledu) o odvzemu akreditacije plačilne agencije in usklajevalnega organa na podlagi proučitve akreditacijskih meril, ki jih Komisija sprejme v skladu s točko (a) člena 10(1). Pristojni organ nemudoma obvesti Komisijo o akreditacijah in odvzemih akreditacij.

 

(Prestavljeno v nov člen 7a.)

Predlog spremembe    64

Predlog uredbe

Člen 10 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 10a

 

Usklajevalni organi

 

1.  Kadar je akreditiranih več plačilnih agencij, država članica imenuje javni usklajevalni organ, ki mu dodeli naslednje naloge:

 

(a)  zbiranje dokumentov, podatkov in informacij, ki se predložijo Komisiji, ter njihovo pošiljanje Komisiji;

 

(b)  predložitev letnih obračunov, poročila o letni potrditvi obračunov iz člena 51(2) in poročila o smotrnosti z združitvijo in zbiranjem podatkov in dokumentov, ki jih predložijo plačilne agencije;

 

(c)  sprejetje ali usklajevanje ukrepov za odpravo splošnih pomanjkljivosti in obveščanje Komisije o vseh nadaljnjih ukrepih;

 

(d)  zagotavljanje usklajene uporabe pravil Unije.

 

Države članice usklajevalni organ posebej akreditirajo za obdelovanje finančnih informacij iz točke (a) prvega pododstavka.

 

Letni obračuni, poročilo o letni potrditvi obračunov in poročilo o smotrnosti, ki jih predloži usklajevalni organ, se obravnavajo v mnenju iz člena 11(1), predložijo pa se skupaj z izjavo o upravljanju, ki se nanaša na navedeno poročilo v celoti.

(Glej besedilo člena 8(4).)

Predlog spremembe    65

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Država članica, ki imenuje več kot en certifikacijski organ, določi tudi javni certifikacijski organ na nacionalni ravni, odgovoren za usklajevanje.

Predlog spremembe    66

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  sta poročanje o smotrnosti glede kazalnikov izložkov za namene letne potrditve smotrnosti iz člena 52 in poročanje o smotrnosti glede kazalnikov rezultatov za večletno spremljanje smotrnosti iz člena 115 Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP], ki dokazujeta skladnost s členom 35 te uredbe, pravilna;

(c)  je poročanje o izložkih za namene letne potrditve obračunov iz člena 51(2), ki dokazuje skladnost s členom 35 te uredbe, pravilno;

Predlog spremembe    67

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  so odhodki za ukrepe iz Uredbe (EU) št. 1308/2013, za katere je bilo od Komisije zahtevano povračilo, zakoniti in pravilni. ;

(d)  je poročanje za večletno spremljanje smotrnosti iz členov 115 in 121 Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP], v katerem so navedene opravljene operacije in napredek pri doseganju ciljev, kakor so določeni v nacionalnem strateškem načrtu SKP, pravilno;

Predlog spremembe    68

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(da)  so odhodki za vrste intervencij iz Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP] skladni z veljavnim pravom Unije;

Predlog spremembe    69

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka d b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(db)  so odhodki za ukrepe iz Uredbe (EU) št. 1308/2013, Uredbe (EU) št. 228/2013, Uredbe (EU) št. 229/2013 in Uredbe (EU) št. 1144/2014, za katere se od Komisije zahteva povračilo, zakoniti in pravilni.

Predlog spremembe    70

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 1 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

V navedenem mnenju je tudi navedeno, ali se je pri pregledu pojavil dvom o trditvah iz izjave o upravljanju iz točke (c) člena 8(3).

V navedenem mnenju je tudi navedeno, ali se je pri pregledu pojavil dvom o trditvah iz izjave o upravljanju iz točke (c) člena 9(3).

Predlog spremembe    71

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Certifikacijski organ razpolaga s potrebnim tehničnim strokovnim znanjem. Ta organ je operativno neodvisen od zadevne plačilne agencije in zadevnega usklajevalnega organa, pa tudi od organa, ki je navedeno agencijo akreditiral, in organov, ki so pristojni za izvajanje in spremljanje SKP.

2.  Certifikacijski organ razpolaga s potrebnim tehničnim strokovnim znanjem, tako v smislu finančnega poslovodenja kot tudi v zvezi z oceno doseganja predvidenih ciljev intervencij. Vsi podatki in informacije, ki certifikacijskim organom omogočajo, da zagotovijo doseganje ciljev, ter podatki, na podlagi katerih so bile oblikovane predpostavke, so dostopni na pregleden način. Ta organ je operativno neodvisen od zadevne plačilne agencije in zadevnega usklajevalnega organa, pa tudi od organa, ki je navedeno agencijo akreditiral, in organov, ki so pristojni za izvajanje in spremljanje SKP.

Predlog spremembe    72

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila o nalogah certifikacijskih organov, vključno s pregledi, ki se izvedejo, in organi, ki so predmet navedenih pregledov, ter o certifikatih in poročilih, vključno s podporno dokumentacijo, ki jih pripravijo navedeni organi.

črtano

Izvedbeni akti določajo tudi:

 

(a)  revizijska načela, na katerih temeljijo mnenja certifikacijskih organov, vključno z oceno tveganj, notranjimi kontrolami in zahtevano ravnijo revizijskih dokazov;

 

(b)  revizijske metode, ki jih certifikacijski organi ob upoštevanju mednarodnih revizijskih standardov uporabljajo pri pripravi svojih mnenj.

 

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 101(3).

 

(Besedilo se prestavi v nov člen 12a „Pooblastila Komisije“, prejšnji člen 10.)

Predlog spremembe    73

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a.  Ko pristojni organi držav članic imenujejo certifikacijske organe iz tega člena in o tem obvestijo Komisijo, ta najpozneje eno leto po ... [datum začetka uporabe te uredbe] Evropskemu parlamentu predloži izčrpen seznam vseh teh organov, drugič pa ga predloži najpozneje štiri leta po tem.

Predlog spremembe    74

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Letno zgornjo mejo odhodkov EKJS opredeljujejo najvišji zneski, določeni za ta sklad v okviru Uredbe (EU, Euratom)[COM(2018) 322 final].

1.  Letno zgornjo mejo odhodkov EKJS opredeljujejo najvišji zneski, določeni za ta sklad v okviru Uredbe (EU, Euratom)[COM(2018)0322], ki določa posamezne omejitve za države članice.

Obrazložitev

Pomembno je, da obstajajo omejitve za države članice glede plačil, da države članice, ki jih uporabijo prve, ne bi dobile največ.

Predlog spremembe    75

Predlog uredbe

Člen 12 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 12a

 

Pooblastila Komisije

 

1.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 100 za dopolnitev te uredbe s pravili o:

 

(a)  minimalnih pogojih za akreditacijo plačilnih agencij iz člena 9(2) in usklajevalnih organov iz člena 10(4);

 

(b)  obveznostih plačilnih agencij glede javne intervencije ter vsebini njihovih odgovornosti na področju upravljanja in kontrole;

 

(c)  postopkih za izdajo, odvzem in pregled akreditacije plačilnih agencij in usklajevalnih organov, imenovanje in preklic imenovanja certifikacijskih organov ter postopkih za nadzor akreditacije plačilnih agencij, ob upoštevanju načela sorazmernosti;

 

(d)  delu in pregledih, ki so podlaga za izjavo o upravljanju plačilnih agencij iz točke (c) člena 9(3);

 

(e)  delovanju usklajevalnega organa in uradnem sporočanju informacij Komisiji iz člena 10(4).

 

2.  Komisija v skladu s členom 100 sprejme delegirane akte za dopolnitev te uredbe z določitvijo pravil o nalogah certifikacijskih organov, vključno s pregledi, ki se izvedejo, in organi, ki so predmet navedenih pregledov, ter o certifikatih in poročilih, vključno s podporno dokumentacijo, ki jih pripravijo navedeni organi.

 

Navedeni delegirani akti določajo tudi:

 

(a)  revizijska načela, na katerih temeljijo mnenja certifikacijskih organov, vključno z oceno tveganj, notranjimi kontrolami in zahtevano ravnijo revizijskih dokazov ter

 

(b)  revizijske metode, ki jih certifikacijski organi ob upoštevanju mednarodnih revizijskih standardov uporabljajo pri pripravi svojih mnenj in lahko vključujejo možnost spremljanja preverjanj plačilnih agencij na kraju samem.

(Glej besedilo prejšnjega člena 10 in tudi člena 11(3).)

Predlog spremembe    76

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Da bi se kmetijskemu sektorju za upravljanje trga ali stabilizacijo ali za primere kriz, ki vplivajo na kmetijsko proizvodnjo ali distribucijo, zagotovila dodatna podpora, se na začetku vsakega leta v EKJS vzpostavi rezerva (v nadaljnjem besedilu: kmetijska rezerva).

Da bi se kmetijskemu sektorju za upravljanje trga ali stabilizacijo ali za hitro odzivanje na primere kriz, ki vplivajo na kmetijsko proizvodnjo ali distribucijo, zagotovila dodatna podpora, se v proračunu SKP vzpostavi kmetijska krizna rezerva EU (v nadaljnjem besedilu: rezerva).

Predlog spremembe    77

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Odobritve za kmetijsko rezervo se vnesejo neposredno v proračun Unije.

Odobritve za rezervo se vnesejo neposredno v proračun Unije in se uporabijo za proračunsko leto ali leta, za katera je potrebna dodatna podpora, za financiranje naslednjih ukrepov:

 

(a)   ukrepov za stabilizacijo kmetijskih trgov, kot je določeno v členih 8 do 21 Uredbe (EU) št. 1308/2013;

 

(b)  izrednih ukrepov, kot je določeno v poglavju I dela V Uredbe (EU) št. 1308/2013;

 

(c)  ukrepov za dopolnitev instrumentov za stabilizacijo dohodka iz člena 70 Uredbe (EU) ... / ... [uredba o strateških načrtih SKP] v primeru tržnih kriz, katerih pogostost je višja od vnaprej določenega praga za posamezni sektor.

Predlog spremembe    78

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 1 – pododstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 100 za dopolnitev tega člena in opredelitev sektorskih pragov, na podlagi katerih se uvedejo ukrepi za dopolnitev instrumentov za stabilizacijo dohodka, kot je navedeno v točki (c) odstavka 1 tega člena.

Predlog spremembe    79

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 1 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Sredstva iz kmetijske rezerve so na voljo za ukrepe iz členov od 8 do 21 ter 219, 220 in 221 Uredbe (EU) št. 1308/2013 za leto ali leta, za katera je potrebna dodatna podpora.

črtano

Predlog spremembe    80

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 2 – pododstavek -1 (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Začetni znesek v višini 400 000 000 EUR v trenutnih cenah se določi leta 2021 kot dodatek k proračunoma EKJS in EKSRP.

Predlog spremembe    81

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 2 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Kmetijska rezerva znaša vsaj 400 milijonov EUR v tekočih cenah na začetku vsakega leta v obdobju 2021–2027. Komisija lahko med letom prilagodi znesek kmetijske rezerve, če je to ustrezno glede na tržni razvoj ali obete v tekočem ali naslednjem letu, pri čemer upošteva razpoložljive odobritve iz EKJS.

Na začetku vsakega leta v obdobju 2021–2027 je znesek kmetijske krizne rezerve EU vsaj enak začetnemu znesku, določenemu leta 2021, pri čemer se lahko v tem obdobju poveča do zgornje meje 1 500 000 000 EUR v tekočih cenah brez poseganja v ustrezne odločitve, ki jih sprejme proračunski organ.

 

Znesek kmetijske krizne rezerve EU se prilagodi z letnim proračunskim postopkom ali med letom, če je to ustrezno glede na razvoj krize ali obete v tekočem ali naslednjih letih, pri čemer se upoštevajo razpoložljivi namenski prejemki, dodeljeni EKJS, ali razpoložljive razlike v okviru posebne zgornje meje za EKJS.

Predlog spremembe    82

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 2 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Če te razpoložljive odobritve niso zadostne, se lahko za financiranje rezerve do začetnega zneska iz prvega pododstavka uporabi finančna disciplina.

Predlog spremembe    83

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 2 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Z odstopanjem od točke (d) člena 12(2) finančne uredbe se odobritve, za katere obveznosti niso prevzete, iz kmetijske rezerve brez časovne omejitve prenesejo za namene financiranja kmetijske rezerve v naslednjih proračunskih letih.

Z odstopanjem od točke (d) člena 12(2) finančne uredbe se odobritve, za katere obveznosti niso prevzete, iz rezerve brez časovne omejitve prenesejo za namene financiranja rezerve v naslednjih proračunskih letih.

Predlog spremembe    84

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 2 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Poleg tega se z odstopanjem od točke (d) člena 12(2) finančne uredbe skupni neporabljeni znesek iz krizne rezerve, ki je na razpolago na koncu leta 2020, prenese v leto 2021 in se ne vrne v proračunske postavke, ki zajemajo ukrepe iz točke (c) člena 5(2), ter se da na razpolago za financiranje kmetijske rezerve.

črtano

Predlog spremembe    85

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Kadar napovedi za financiranje intervencij in ukrepov v okviru navedene vmesne zgornje meje za posamezno proračunsko leto kažejo, da bodo veljavne letne zgornje meje presežene, Komisija določi prilagoditveno stopnjo za intervencije v obliki neposrednih plačil iz točke (c) člena 5(2) te uredbe in finančni prispevek Unije za posebne ukrepe iz točke (f) člena 5(2) te uredbe, ki se dodeli v skladu s poglavjem IV Uredbe (EU) št. 228/2013 in poglavjem IV Uredbe (EU) št. 229/2013 (v nadaljnjem besedilu: prilagoditvena stopnja).

Kadar napovedi za financiranje intervencij in ukrepov v okviru navedene vmesne zgornje meje za posamezno proračunsko leto kažejo, da bodo veljavne letne zgornje meje presežene, Komisija določi prilagoditveno stopnjo za intervencije v obliki neposrednih plačil iz točke (c) člena 5(2) te uredbe (v nadaljnjem besedilu: prilagoditvena stopnja).

Predlog spremembe    86

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Prilagoditvena stopnja, določena v skladu s tem členom, se uporablja samo za neposredna plačila, višja od 2000 EUR, ki se odobrijo upravičencem v ustreznem koledarskem letu.

Predlog spremembe    87

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6.  Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi dodatna plačila ali odbitke za prilagoditev plačil, izvršenih v skladu z odstavkom 3, brez uporabe postopka iz člena 101.

6.  Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi dodatna plačila ali odbitke za prilagoditev plačil, izvršenih v skladu z odstavkom 3, z uporabo postopka iz člena 101.

Obrazložitev

Zaradi jasnosti in preglednosti mora biti Komisija še naprej odgovorna za postopek mesečnega plačila.

Predlog spremembe    88

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija v skladu s točko (b) člena 7 navedene satelitske podatke brezplačno zagotavlja organom, pristojnim za sistem za spremljanje površin, ali izvajalcem storitev, ki jih navedeni organi pooblastijo, da jih zastopajo.

Komisija v skladu s točko (b) člena 7 navedene satelitske podatke brezplačno zagotavlja organom, pristojnim za sistem za spremljanje in kontrolo površin, ali izvajalcem storitev, ki jih navedeni organi pooblastijo, da jih zastopajo.

Predlog spremembe    89

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija lahko izvedbo nalog, ki vključujejo tehnike ali metode dela v zvezi s sistemom za spremljanje površin iz točke (c) člena 64(1), zaupa specializiranim organom.

Komisija lahko izvedbo nalog, ki vključujejo tehnike ali metode dela v zvezi s sistemom za spremljanje in kontrolo površin iz točke (c) člena 64(1), zaupa specializiranim organom.

Predlog spremembe    90

Predlog uredbe

Člen 23 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  zagotavljanje agroekonomskega in kmetijsko-okoljsko-podnebnega spremljanja rabe kmetijskih zemljišč in sprememb rabe kmetijskih zemljišč, vključno s kmetijsko-gozdarskim sistemom, in spremljanja stanja kmetijskih rastlin, da se omogoči izvedba ocen, zlasti glede donosa, kmetijske proizvodnje in kmetijskih vplivov, povezanih z izjemnimi okoliščinami;

(b)  zagotavljanje agroekonomskega in kmetijsko-okoljsko-podnebnega spremljanja rabe kmetijskih zemljišč in sprememb rabe kmetijskih zemljišč, vključno s kmetijsko-gozdarskim sistemom, in spremljanja stanja tal, voda, kmetijskih rastlin in druge vegetacije, da se omogoči izvedba ocen, zlasti glede donosa, kmetijske proizvodnje in kmetijskih vplivov, povezanih z izjemnimi okoliščinami, ter ocenjevanja odpornosti kmetijskih sistemov na podnebne spremembe in napredka pri doseganju ustreznih ciljev trajnostnega razvoja;

Predlog spremembe    91

Predlog uredbe

Člen 23 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  prispevanje k preglednosti svetovnih trgov;

(d)  prispevanje k ukrepom za povečanje preglednosti svetovnih trgov, vključno s spremljanjem trga, pri katerem se upoštevajo cilji in zaveze Unije, med drugim glede skladnosti politik za razvoj.

Predlog spremembe    92

Predlog uredbe

Člen 23 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija v skladu s točko (c) člena 7 financira ukrepe za zbiranje ali nakup podatkov, potrebnih za izvajanje in spremljanje SKP, vključno s satelitskimi podatki, geoprostorskimi podatki in meteorološkimi podatki, vzpostavitev infrastrukture prostorskih podatkov in spletne strani, izvedbo posebnih študij o podnebnih pogojih, daljinsko zaznavanje, ki se uporablja kot pomoč pri spremljanju sprememb rabe kmetijskih zemljišč in zdravja tal, ter posodobitev agrometeoroloških in ekonometričnih modelov. Navedeni ukrepi se po potrebi izvajajo v sodelovanju z Evropsko agencijo za okolje, s Skupnim raziskovalnim središčem, z nacionalnimi laboratoriji in organi ali v sodelovanju z zasebnim sektorjem.

Komisija v skladu s členom 7 financira ukrepe za zbiranje ali nakup podatkov, potrebnih za izvajanje in spremljanje SKP ter njenih učinkov, vključno s satelitskimi podatki, geoprostorskimi podatki in meteorološkimi podatki, vzpostavitev infrastrukture prostorskih podatkov in spletne strani, izvedbo posebnih študij o podnebnih pogojih, daljinsko zaznavanje, ki se uporablja kot pomoč pri spremljanju sprememb rabe kmetijskih zemljišč in zdravja tal, ter posodobitev agrometeoroloških in ekonometričnih modelov. Navedeni ukrepi se po potrebi izvajajo v sodelovanju z Evropsko agencijo za okolje, s Skupnim raziskovalnim središčem, z Eurostatom, z nacionalnimi laboratoriji in organi ali v sodelovanju z zasebnim sektorjem ob hkratnem zagotavljanju čim večje nepristranskosti, preglednosti in prosto dostopnih informacij.

Predlog spremembe    93

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  leta 2021: 1 % zneska podpore iz EKSRP za celotno trajanje strateškega načrta SKP;

(a)  leta 2021: 1,5 % zneska podpore iz EKSRP za celotno trajanje strateškega načrta SKP;

Obrazložitev

Predhodno financiranje bi moralo trajati dve leti, da bi se izognili zamudam pri izvajanju ukrepov drugega stebra.

Predlog spremembe    94

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  leta 2022: 1 % zneska podpore iz EKSRP za celotno trajanje strateškega načrta SKP;

(b)  leta 2022: 1,5 % zneska podpore iz EKSRP za celotno trajanje strateškega načrta SKP;

Predlog spremembe    95

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Če je prerazporeditev v ali iz EKSRP potekala v skladu s členom 90 Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP], se predhodno financiranje ne izplača oziroma ne izterja.

3.  Če je prerazporeditev v ali iz EKSRP potekala v skladu s členom 90 Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP], se predhodno financiranje lahko izplača oziroma izterja.

Predlog spremembe    96

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Obresti, ki nastanejo s predhodnim financiranjem, se uporabijo za zadevni strateški načrt SKP in se odštejejo od zneska javnih odhodkov, zabeleženega v končni izjavi o odhodkih.

4.  Obresti, ki nastanejo s predhodnim financiranjem, se uporabijo za zadevni strateški načrt SKP ali regionalni intervencijski program in se odštejejo od zneska javnih odhodkov, zabeleženega v končni izjavi o odhodkih.

Obrazložitev

Pri regionalnih načrtih in zaradi ohranjanja skladnosti tega člena je treba obresti pri zneskih prehodnega financiranja uporabiti za načrt, pri katerem so nastale.

Predlog spremembe    97

Predlog uredbe

Člen 30 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Vmesna plačila se izvršijo za vsak strateški načrt SKP. Izračunajo se tako, da se stopnja prispevka za vsako vrsto intervencije uporabi za izvršene javne odhodke v zvezi s to intervencijo, kot je navedeno v členu 85 Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP].

1.  Vmesna plačila se izvršijo za vsak strateški načrt SKP ali, kjer je ustrezno, za vsak regionalni intervencijski program. Izračunajo se tako, da se stopnja sofinanciranja za vsako vrsto intervencije uporabi za izvršene javne odhodke v zvezi s to intervencijo, kot je navedeno v členu 85 Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP].

Obrazložitev

Pojasnilo o vmesnih plačilih pri regionalnih intervencijskih programih.

Predlog spremembe    98

Predlog uredbe

Člen 30 – odstavek 4 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  znesek, vključen v prvo izjavo o odhodkih, je treba predhodno plačati za finančni instrument in lahko znaša do 25 % skupnega zneska prispevka strateškega načrta SKP, odobrenega za finančne instrumente v okviru ustreznega sporazuma o financiranju;

(a)  znesek, vključen v prvo izjavo o odhodkih, je treba predhodno plačati za finančni instrument in lahko znaša do 25 % skupnega zneska sofinanciranja strateškega načrta SKP, odobrenega za finančne instrumente v okviru ustreznega sporazuma o financiranju;

Predlog spremembe    99

Predlog uredbe

Člen 31 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Komisija po prejemu zadnjega letnega poročila o smotrnosti izvajanja strateškega načrta SKP in ob upoštevanju razpoložljivih sredstev izvrši plačilo preostalega zneska na podlagi veljavnega finančnega načrta za posamezne vrste intervencij EKSRP, letnih obračunov zadnjega leta izvajanja ustreznega strateškega načrta SKP in ustreznih sklepov o potrditvi. Navedeni obračuni se Komisiji predložijo najpozneje šest mesecev po končnem datumu za upravičenost odhodkov iz člena 80(3) Uredbe (EU) št. .../... [uredba o strateških načrtih SKP] in zajemajo odhodke, ki jih izvrši plačilna agencija do zadnjega datuma za upravičenost odhodkov.

1.  Komisija po prejemu zadnjega poročila o letni potrditvi obračunov za izvajanje strateškega načrta SKP izvrši plačilo preostalega zneska na podlagi veljavnega finančnega načrta za posamezne vrste intervencij EKSRP, letnih obračunov zadnjega leta izvajanja ustreznega strateškega načrta SKP in ustreznih sklepov o potrditvi. Navedeni obračuni se Komisiji predložijo najpozneje šest mesecev po končnem datumu za upravičenost odhodkov iz člena 80(3) Uredbe (EU) št. .../... [uredba o strateških načrtih SKP] in zajemajo odhodke, ki jih izvrši plačilna agencija do zadnjega datuma za upravičenost odhodkov.

Predlog spremembe    100

Predlog uredbe

Člen 31 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Če Komisiji v roku iz odstavka 1 niso bili poslani zadnje letno poročilo o smotrnosti in dokumenti, potrebni za potrditev obračunov zadnjega leta izvajanja načrta, se prevzeta obveznost za preostali znesek samodejno sprosti v skladu s členom 32.

3.  Če Komisiji v roku iz odstavka 1 niso bili poslani zadnje letno poročilo o potrditvi obračunov in dokumenti, potrebni za potrditev obračunov zadnjega leta izvajanja načrta, se prevzeta obveznost za preostali znesek samodejno sprosti v skladu s členom 32.

Predlog spremembe    101

Predlog uredbe

Člen 32 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Komisija samodejno sprosti kateri koli del proračunske obveznosti za intervencije za razvoj podeželja iz strateškega načrta SKP, ki se ni uporabil za predhodno financiranje ali vmesna plačila ali ji zanj ni bila predložena nobena izjava o odhodkih, ki bi izpolnjevala zahteve iz člena 30(3) in se nanašala na odhodke, izvršene do 31. decembra drugega leta po letu proračunske obveznosti.

1.  Komisija samodejno sprosti kateri koli del proračunske obveznosti za intervencije za razvoj podeželja iz strateškega načrta SKP, ki se ni uporabil za predhodno financiranje ali vmesna plačila ali ji zanj ni bila predložena nobena izjava o odhodkih, ki bi izpolnjevala zahteve iz člena 30(3) in se nanašala na odhodke, izvršene do 31. decembra tretjega leta po letu proračunske obveznosti.

Predlog spremembe    102

Predlog uredbe

Člen 32 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  V primeru sodnega postopka ali upravne pritožbe z odložilnim učinkom se obdobje za samodejno sprostitev prevzete obveznosti iz odstavka 1 ali 2 za zneske za zadevne operacije prekine, in sicer za čas trajanja navedenega postopka ali navedene upravne pritožbe, če Komisija od države članice prejme utemeljeno uradno obvestilo do 31. januarja leta N + 3.

3.  V primeru sodnega postopka ali upravne pritožbe z odložilnim učinkom se obdobje za samodejno sprostitev prevzete obveznosti iz odstavka 1 ali 2 za zneske za zadevne operacije prekine, in sicer za čas trajanja navedenega postopka ali navedene upravne pritožbe, če Komisija od države članice prejme utemeljeno uradno obvestilo do 31. januarja leta N + 4.

Predlog spremembe    103

Predlog uredbe

Člen 32 – odstavek 4 – pododstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  del proračunskih obveznosti, za katerega je bila predložena izjava o odhodkih, vendar je Komisija vračilo zanj zmanjšala ali začasno prekinila 31. decembra leta N + 2;

(a)  del proračunskih obveznosti, za katerega je bila predložena izjava o odhodkih, vendar je Komisija vračilo zanj zmanjšala ali začasno prekinila 31. decembra leta N + 3;

Predlog spremembe    104

Predlog uredbe

Člen 34 – odstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

V okviru EKSRP lahko operacija prejme različne oblike podpore iz strateškega načrta SKP in iz drugih evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladi ESI) ali instrumentov Unije samo v primeru, če celotna dodeljena pomoč, ki zajema različne oblike podpore, ne presega največje intenzivnosti pomoči ali zneska pomoči, ki se uporablja za navedeno vrsto intervencije iz naslova III Uredbe (EU) št. .../... (uredba o strateških načrtih SKP). V takšnih primerih države članice Komisiji ne prijavijo odhodkov za:

V okviru EKSRP lahko operacija prejme različne oblike podpore iz strateškega načrta SKP in iz drugih evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladi ESI) ali instrumentov Unije samo v primeru, če celotna dodeljena pomoč, ki zajema različne oblike podpore, ne presega največje intenzivnosti pomoči ali zneska pomoči, ki se uporablja za navedeno vrsto intervencije iz naslova III Uredbe (EU) št. .../... (uredba o strateških načrtih SKP). V takšnih primerih se odhodki ne prijavijo za:

Predlog spremembe    105

Predlog uredbe

Člen 35 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Unija lahko odhodke iz člena 5(2) in člena 6 financira samo, če:

Unija lahko odhodke za ukrepe, določene v Uredbi (EU) št. 1308/2013, Uredbi (EU) št. 228/2013, Uredbi (EU) št. 229/2013 in Uredbi (EU) 1144/2014, financira samo, če:

Predlog spremembe    106

Predlog uredbe

Člen 35 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  so bili izvršeni v skladu z veljavnimi pravili Unije ali

(b)  so bili izvršeni v skladu z veljavnimi pravili Unije.

Predlog spremembe    107

Predlog uredbe

Člen 35 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  je bil po posameznih vrstah intervencij iz Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP],

črtano

(i)  zanje sporočen ustrezen izložek in

 

(ii)  so bili izvršeni v skladu z veljavnimi sistemi upravljanja, ki ne zajemajo pogojev za upravičenost posameznih upravičencev, določenih v nacionalnih strateških načrtih SKP.

 

Predlog spremembe    108

Predlog uredbe

Člen 35 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Unija lahko odhodke za ukrepe iz Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP] financira samo, če:

 

(a)   so jih izvršile akreditirane plačilne agencije;

 

(b)  je zanje sporočen ustrezen izložek;

 

(c)  če so bili izvršeni v skladu z veljavnimi sistemi upravljanja in ob upoštevanju osnovnih zahtev Unije, ki ne zajemajo pogojev za upravičenost posameznih upravičencev.

Predlog spremembe    109

Predlog uredbe

Člen 37 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Če Komisija na podlagi izjave o odhodkih ali informacij iz člena 88 ugotovi, da plačilni roki iz člena 36 niso bili upoštevani, ima država članica možnost, da predloži svoje pripombe v roku, ki ni krajši od 30 dni. Če država članica ne predloži svojih pripomb v določenem roku ali če Komisija meni, da je odgovor nezadosten, lahko Komisija zadevni državi članici zmanjša mesečna ali vmesna plačila v okviru izvedbenih aktov v zvezi z mesečnimi plačili iz člena 19(3) ali v okviru vmesnih plačil iz člena 30.

2.  Če Komisija na podlagi izjave o odhodkih ali informacij iz člena 88 ugotovi, da plačilni roki iz člena 36 niso bili upoštevani, ima država članica možnost, da predloži svoje pripombe v roku, ki ni krajši od 30 dni. Če država članica ne predloži svojih pripomb v določenem roku ali če Komisija ugotovi, da so bile predložene pripombe očitno nezadostne, lahko Komisija zadevni državi članici zmanjša mesečna ali vmesna plačila v okviru izvedbenih aktov v zvezi z mesečnimi plačili iz člena 19(3) ali v okviru vmesnih plačil iz člena 30. Komisija zagotovi, da zmanjšanja ne povzročijo dodatnih zamud ali težav za končne upravičence v državi članici.

Predlog spremembe    110

Predlog uredbe

Člen 37 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Zmanjšanja iz tega člena ne posegajo v člen 51.

3.  Zmanjšanja iz tega člena se uporabljajo v skladu z načelom sorazmernosti in ne posegajo v člen 51.

Predlog spremembe    111

Predlog uredbe

Člen 38 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Če države članice ne predložijo dokumentov iz členov 8(3) in 11(1) v rokih, določenih v členu 8(3), lahko Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi začasno prekine plačilo skupnega zneska mesečnih plačil iz člena 19(3). Komisija povrne zneske, katerih plačila so bila začasno prekinjena, ko od zadevne države članice prejme manjkajoče dokumente, pod pogojem da jih prejme najpozneje šest mesecev po izteku roka.

Če države članice ne predložijo dokumentov in podatkov iz člena 8 in člena 11(1) v rokih, določenih v členu 8 in, kadar je to primerno, v členu 129(1) Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP], Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi začasno prekine plačilo skupnega zneska mesečnih plačil iz člena 19(3). Komisija povrne zneske, katerih plačila so bila začasno prekinjena, ko od zadevne države članice prejme manjkajoče dokumente, pod pogojem da jih prejme najpozneje šest mesecev po izteku roka.

Predlog spremembe    112

Predlog uredbe

Člen 38 – odstavek 2 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Če Komisija v okviru letne potrditve smotrnosti iz člena 52 ugotovi, da razlika med prijavljenimi odhodki in zneskom ustreznega sporočenega izložka znaša več kot 50 % ter država članica tega ne more ustrezno utemeljiti, lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi začasno prekine mesečna plačila iz člena 19(3) ali začasna plačila iz člena 30.

Če Komisija v okviru letne potrditve obračunov iz člena 51(2) ugotovi, da razlika med prijavljenimi odhodki in zneskom ustreznega sporočenega izložka znaša več kot 50 % ter država članica tega ne more ustrezno utemeljiti, lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi začasno prekine mesečna plačila iz člena 19(3) ali začasna plačila iz člena 30.

Predlog spremembe    113

Predlog uredbe

Člen 39 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija lahko v primeru zapoznelega ali nezadostnega napredka pri doseganju ciljev, ki so določeni v nacionalnem strateškem načrtu SKP in se spremljajo v skladu s členoma 115 in 116 Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP], od zadevne države članice zahteva potrebne popravne ukrepe v skladu z akcijskim načrtom, ki vsebuje jasne kazalnike napredka in se sestavi v posvetovanju s Komisijo.

Države članice v primeru zapoznelega ali nezadostnega napredka pri doseganju mejnikov in kadar sporočena vrednost enega ali več kazalnikov rezultatov, ki so določeni v nacionalnem strateškem načrtu SKP in se spremljajo v skladu s členoma 115 in 116 Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP], razkrije več kot 25-odstotni primanjkljaj za leto poročanja, predložijo utemeljitev za ta primanjkljaj.

Predlog spremembe    114

Predlog uredbe

Člen 39 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi dodatna pravila o elementih in postopku za pripravo akcijskih načrtov. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 101(3).

Kadar država članica ne more zagotoviti ustrezno utemeljenih razlogov, lahko Komisija zadevno državo članico pozove, naj predloži in izvede akcijski načrt, ki se pripravi ob posvetovanju s Komisijo. V akcijskem načrtu so opisani potrebni popravni ukrepi in predvideni časovni okvir za njihovo izvajanje.

 

V ta namen Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 100 za dopolnitev te uredbe, s katerimi določi dodatna pravila o elementih akcijskih načrtov, predvsem z opredelitvijo kazalnikov napredka, in postopku za pripravo akcijskih načrtov.

Predlog spremembe    115

Predlog uredbe

Člen 39 – odstavek 2 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Če država članica ne predloži ali ne izvede akcijskega načrta iz odstavka 1 ali če navedeni akcijski načrt očitno ne zadostuje za izboljšanje stanja, lahko Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi začasno prekine mesečna plačila iz člena 19(3) ali vmesna plačila iz člena 30.

Če država članica ne predloži ali ne izvede akcijskega načrta iz odstavka 1 ali če akcijski načrt, ki ga je predložila država članica, očitno ne zadostuje za izboljšanje stanja, lahko Komisija, potem ko se posvetuje z zadevno državo članico in ji da priložnost za odziv, sprejme izvedbene akte, s katerimi začasno prekine mesečna plačila iz člena 19(3) ali vmesna plačila iz člena 30. Komisija pred začetkom postopka za začasno prekinitev upošteva navedeni časovni okvir za izvajanje.

Predlog spremembe    116

Predlog uredbe

Člen 39 – odstavek 3 – pododstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Odstavek 1 tega člena se uporablja od ... [dve leti od datuma začetka uporabe te uredbe]

Predlog spremembe    117

Predlog uredbe

Člen 40 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija lahko v primeru resnih pomanjkljivosti v delovanju sistemov upravljanja od zadevne države članice zahteva potrebne popravne ukrepe v skladu z akcijskim načrtom, ki vsebuje jasne kazalnike napredka in se sestavi v posvetovanju s Komisijo.

Komisija v primeru resnih pomanjkljivosti v delovanju sistemov upravljanja po potrebi od zadevne države članice zahteva potrebne popravne ukrepe v skladu z akcijskim načrtom, ki vsebuje jasne kazalnike napredka in se sestavi v posvetovanju s Komisijo.

Predlog spremembe    118

Predlog uredbe

Člen 40 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi dodatna pravila o elementih in postopku za pripravo akcijskih načrtov. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 101(3).

Komisija lahko sprejme delegirane akte v skladu s členom 100 za dopolnitev te uredbe, s katerimi določi dodatna pravila o elementih in postopku za pripravo akcijskih načrtov.

Predlog spremembe    119

Predlog uredbe

Člen 40 – odstavek 2 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Začasna prekinitev se uporabi v skladu z načelom sorazmernosti za ustrezne odhodke, ki jih izvrši država članica, kjer obstajajo pomanjkljivosti, za obdobje, ki se določi z izvedbenimi akti iz prvega pododstavka in ki ne presega dvanajst mesecev. Če po preteku tega obdobja še vedno obstajajo pogoji za začasno prekinitev, lahko Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi navedeno obdobje podaljša za dodatna obdobja, ki skupaj ne presegajo dvanajst mesecev. Zneski, katerih plačila so bila začasno prekinjena, se upoštevajo pri sprejemanju izvedbenih aktov iz člena 53.

Začasna prekinitev se uporabi v skladu z načelom sorazmernosti za ustrezne odhodke, ki jih izvrši država članica, kjer obstajajo pomanjkljivosti, za obdobje, ki se določi z izvedbenimi akti iz prvega pododstavka in ki ne presega dvanajst mesecev, pri čemer se upoštevajo ugotovitve preverjanj, ki jih izvaja Komisija v skladu s členom 47. Če po preteku tega obdobja še vedno obstajajo pogoji za začasno prekinitev, lahko Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi navedeno obdobje podaljša za dodatna obdobja, ki skupaj ne presegajo dvanajst mesecev. Zneski, katerih plačila so bila začasno prekinjena, se upoštevajo pri sprejemanju izvedbenih aktov iz člena 53.

Predlog spremembe    120

Predlog uredbe

Člen 40 – odstavek 3 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

V izvedbenih aktih, ki določajo mesečna plačila iz člena 19(3) ali vmesna plačila iz člena 30, se upoštevajo izvedbeni akti, sprejeti v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka.

V izvedbenih aktih, ki določajo mesečna plačila iz člena 19(3) ali vmesna plačila iz člena 30, se upoštevajo delegirani akti, sprejeti v skladu z drugim pododstavkom odstavka 1.

Predlog spremembe    121

Predlog uredbe

Člen 42 – odstavek 2 – pododstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  pred 1. decembrom in ne prej kot 16. oktobra izplačajo predplačila v višini do 50 % za intervencije v obliki neposrednih plačil;

(a)  pred 1. decembrom in ne prej kot 16. oktobra izplačajo predplačila v višini do 50 % za intervencije v obliki neposrednih plačil in ukrepe iz poglavja IV Uredbe (EU) št. 228/2013 in poglavja IV Uredbe (EU) št. 229/2013;

Predlog spremembe    122

Predlog uredbe

Člen 42 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Države članice se lahko odločijo, da plačajo predplačila v višini do 50 % v okviru intervencij iz členov 68 in 71 Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP].

3.  Države članice se lahko odločijo, da plačajo predplačila v višini do 50 % v okviru intervencij iz členov 68 in 71 ter poglavja III naslova III Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP], pa tudi oddelka I poglavja II Uredbe (EU) št. 1308/2013.

Predlog spremembe    123

Predlog uredbe

Člen 43 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Zneski iz odstavka 1 se plačajo v proračun Unije in se v primeru ponovne uporabe uporabijo izključno za financiranje odhodkov EKJS ali EKSRP.

2.  Zneski iz odstavka 1 se plačajo v proračun Unije in se v primeru ponovne uporabe uporabijo izključno za financiranje odhodkov EKJS ali EKSRP ter v glavnem financirajo kmetijske rezerve, določene v EKJS in v okviru omejitev iz člena 14.

Predlog spremembe    124

Predlog uredbe

Člen 44 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Zagotavljanje informacij, financirano v skladu s točko (e) člena 7, je namenjeno zlasti temu, da pomaga razložiti, izvajati in razvijati SKP ter da ozavešča javnost o vsebini in ciljih te politike, z informacijskimi kampanjami ponovno vzpostavlja zaupanje potrošnikov po krizah, obvešča kmete in druge osebe, ki so aktivne na podeželju, ter spodbuja evropski model kmetijstva in ga približa državljanom.

Zagotavljanje informacij, financirano v skladu s točko (e) člena 7, je namenjeno zlasti temu, da pomaga razložiti, izvajati in razvijati SKP ter da ozavešča javnost o vsebini in ciljih te politike, vključno z njenim vplivom na podnebje, okolje, dobrobit živali in razvoj. Namenjeno je obveščanju državljanov o izzivih na področju kmetijstva in hrane, obveščanju kmetov in potrošnikov, ponovnemu vzpostavljanju zaupanja potrošnikov po krizah z informacijskimi kampanjami, obveščanju kmetov in drugih oseb, ki so aktivne na podeželju, spodbujanju bolj trajnostnega modela kmetijstva Unije in ter pomoči državljanom za njegovo boljše razumevanje.

Predlog spremembe    125

Predlog uredbe

Člen 44 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Omogoča skladno, objektivno in izčrpno informiranje v Uniji in zunaj nje.

Omogoča skladno, nepristransko, na dokazih temelječe, objektivno in izčrpno informiranje v Uniji in zunaj nje na podlagi načrta za komuniciranje.

Predlog spremembe    126

Predlog uredbe

Člen 45 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 100 za dopolnitev te uredbe s pogoji, pod katerimi se kompenzirajo določene vrste odhodkov in prihodkov v okviru skladov.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 100 za dopolnitev te uredbe s pogoji glede podrobnosti izjav o odhodkih, pod katerimi se kompenzirajo določene vrste odhodkov in prihodkov v okviru skladov.

Obrazložitev

Predlagano pooblastilo je preširoko. Omejiti bi ga bilo treba na primer na izjave o odhodkih, sicer bi lahko omogočilo, da se preprečijo vsi odhodki za ukrepe pomoči v odobrenem strateškem načrtu SKP.

Predlog spremembe    127

Predlog uredbe

Člen 46 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Za namene člena 127 finančne uredbe Komisija dobi zagotovila na podlagi dela, ki ga opravijo certifikacijski organi iz člena 11 te uredbe, razen če je obvestila države članice, da se za dano proračunsko leto ne more opreti na delo certifikacijskega organa, in to upošteva v svoji oceni tveganja glede potrebe po revizijah Komisije v zadevni državi članici.

Za namene člena 127 finančne uredbe Komisija dobi zagotovila na podlagi dela, ki ga opravijo certifikacijski organi iz člena 11 te uredbe, in to upošteva v svoji oceni tveganja glede potrebe po revizijah Komisije v zadevni državi članici, razen če je državo članico obvestila, da se ne more opreti na to delo.

Predlog spremembe    128

Predlog uredbe

Člen 47 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  ali imajo odhodki, ki spadajo na področje uporabe člena 5(2) in člena 6 in ustrezajo intervencijam iz Uredbe (EU) .../...[uredba o strateških načrtih SKP], ustrezen izložek, kot je naveden v letnem poročilu o smotrnosti;

(b)  ali imajo odhodki, ki spadajo na področje uporabe člena 5(2) in člena 6 in ustrezajo intervencijam iz Uredbe (EU) .../...[uredba o strateških načrtih SKP], ustrezen izložek, kot je naveden v poročilu o letni potrditvi obračunov;

Predlog spremembe    129

Predlog uredbe

Člen 47 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(da)  ali se akcijski načrti iz členov 39 in 40 pravilno izvajajo.

Predlog spremembe    130

Predlog uredbe

Člen 47 – odstavek 1 – pododstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

V primeru velikih pomanjkljivosti, ugotovljenih v upravljavskih in kontrolnih sistemih države članice, in za zagotovitev zaščite finančnih interesov Unije v skladu s členom 57 te uredbe lahko Komisija razširi svoja preverjanja, da potrdi pogoje, pod katerimi so bile izvedene in preverjene operacije, ki jih financirata sklada, da se zagotovi skladnost vseh intervencij iz Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP] z veljavnim pravom Unije.

Predlog spremembe    131

Predlog uredbe

Člen 47 – odstavek 1 – pododstavek 3 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Komisija lahko razširjeno spremljanje še naprej izvaja, dokler so prisotne resne pomanjkljivosti v upravljavskem sistemu.

Predlog spremembe    132

Predlog uredbe

Člen 48 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Države članice dajo Komisiji na razpolago informacije o nepravilnostih v smislu Uredbe (EU, Euratom) št. 2988/95 in drugih primerih neizpolnjevanja pogojev, ki so jih države članice določile v strateškem načrtu SKP, ter primerih domnevnih goljufij in informacije o ukrepih v skladu z oddelkom 3 tega poglavja za izterjavo neupravičeno plačanih zneskov, povezanih z navedenimi nepravilnostmi in goljufijami.

3.  Države članice dajo Komisiji na razpolago informacije o nepravilnostih v smislu Uredbe (EU, Euratom) št. 2988/95 in drugih primerih neizpolnjevanja pogojev, ki so jih države članice določile v strateškem načrtu SKP, ter primerih domnevnih goljufij in informacije o ukrepih v skladu z oddelkom 3 tega poglavja za izterjavo neupravičeno plačanih zneskov, povezanih z navedenimi nepravilnostmi in goljufijami. Komisija bo te informacije povzela in objavila večletna poročila ter jih posredovala Evropskemu parlamentu. 

Obrazložitev

To je v skladu z načelom preglednosti in ohranja nadzorno vlogo Evropskega parlamenta, ki jo izvaja Odbor za proračunski nadzor (CONT).

Predlog spremembe    133

Predlog uredbe

Člen 51 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Letna potrditev obračunov

(Ne zadeva slovenske različice.)

Predlog spremembe    134

Predlog uredbe

Člen 51 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Navedeni izvedbeni akti zajemajo popolnost, točnost in resničnost predloženih letnih obračunov in ne posegajo v vsebino izvedbenih aktov, sprejetih naknadno v skladu s členoma 52 in 53.

Navedeni izvedbeni akti zajemajo popolnost, točnost in resničnost predloženih letnih obračunov in ne posegajo v vsebino izvedbenih aktov, sprejetih naknadno v skladu z odstavkom 2 tega člena in členom 53.

Predlog spremembe    135

Predlog uredbe

Člen 51 – odstavek 2 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi pravila za potrditev obračunov iz člena 1 glede ukrepov, ki jih je treba sprejeti v zvezi s sprejetjem izvedbenih aktov iz drugega pododstavka odstavka 1 in njihovim izvajanjem, vključno z izmenjavo informacij med Komisijo in državami članicami ter roki, ki jih je treba upoštevati.

Komisija sprejme izvedbene akte pred 15. oktobrom leta, ki sledi zadevnemu proračunskemu letu, ter določi zneske, za katere se zmanjša financiranje Unije v zvezi z odhodki iz člena 5(2) in člena 6, ki ustrezajo intervencijam iz naslova III Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP], kadar:

 

(a)  izložek iz poročila o letni potrditvi obračunov ne ustreza odhodkom iz člena 5(2) in člena 6 ali

 

(b)  znesek podpore na enoto odstopa za več kot znaša delež odstopanja iz strateškega načrta SKP države členice za vrste intervencij, za katere se uporablja člen 89 Uredbe (EU) .../... [uredbe o strateških načrtih SKP].

Predlog spremembe    136

Predlog uredbe

Člen 51 – odstavek 2 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 101(3).

črtano

Predlog spremembe    137

Predlog uredbe

Člen 51 – odstavek 2 – pododstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Ti izvedbeni akti ne posegajo v vsebino izvedbenih aktov, sprejetih naknadno v skladu s členom 53 te uredbe.

(Glej besedilo člena 52(1).)

Predlog spremembe    138

Predlog uredbe

Člen 51 – odstavek 2 – pododstavek 2 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Komisija oceni zneske, ki jih je treba zmanjšati na podlagi razlike med letnimi odhodki, prijavljenimi za intervencijo, in zneskom ustreznega sporočenega izložka v skladu z nacionalnim strateškim načrtom SKP in ob upoštevanju utemeljitev zadevne države članice. Ta zmanjšanja se uporabljajo le za odhodke, prijavljene za zadevno intervencijo, ki nima ustreznega izložka.

(Glej besedilo člena 52(2).)

Predlog spremembe    139

Predlog uredbe

Člen 51 – odstavek 2 – pododstavek 2 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 101(2). Komisija o svojem namenu obvesti državo članico, ki jo to zadeva, ter ji da na voljo najmanj 30 dni, da predloži pripombe, preden se predloži osnutek izvedbenega akta v skladu s členom 3(3) Uredbe (EU) št. 182/2011.

Predlog spremembe    140

Predlog uredbe

Člen 51 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 100 za dopolnitev te uredbe s pravili o:

 

(a)  potrditvi obračunov iz odstavkov 1 in 2 glede ukrepov, ki jih je treba sprejeti v zvezi s sprejetjem izvedbenih aktov iz drugega pododstavka odstavka 1 in odstavka 2 ter njihovim izvajanjem, vključno z izmenjavo informacij med Komisijo in državami članicami ter roki, ki jih je treba upoštevati;

 

(b)  merilih za utemeljitve zadevne države članice ter metodologiji in merilih za uporabo zmanjšanj iz odstavka 2.

(Glej besedilo členov 51(2) in 52(4).)

Predlog spremembe    141

Predlog uredbe

Člen 52

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 52

črtano

Letna potrditev smotrnosti

 

1.  Kadar odhodki iz člena 5(2) in člena 6, ki ustrezajo intervencijam iz naslova III Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP], nimajo ustreznega izložka, kot je bil naveden v letnem poročilu o smotrnosti, Komisija pred 15. oktobrom leta, ki sledi zadevnemu proračunskemu letu, sprejme izvedbene akte, v katerih določi zneske, za katere se zmanjša financiranje Unije. Navedeni izvedbeni akti ne posegajo v vsebino izvedbenih aktov, sprejetih naknadno v skladu s členom 53 Uredbe.

 

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 101(2).

 

2.  Komisija oceni zneske, ki jih je treba zmanjšati na podlagi razlike med letnimi odhodki, prijavljenimi za intervencijo, in zneskom ustreznega sporočenega izložka v skladu z nacionalnim strateškim načrtom SKP in ob upoštevanju utemeljitev države članice.

 

3.  Pred sprejetjem izvedbenega akta iz odstavka 1 Komisija državi članici da priložnost, da predloži pripombe in utemelji razlike.

 

4.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 100 za dopolnitev te uredbe s pravili o merilih za utemeljitve zadevne države članice ter metodologiji in merilih za uporabo zmanjšanj.

 

5.  

 

Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi pravila o ukrepih, ki jih je treba sprejeti v zvezi s sprejetjem izvedbenega akta iz odstavka 1 in njegovim izvajanjem, vključno z izmenjavo informacij med Komisijo in državami članicami ter roki, ki jih je treba upoštevati.

 

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 101(3).

 

(Del besedila iz člena 52 se premakne v člen 51.)

Predlog spremembe    142

Predlog uredbe

Člen 53 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Komisija oceni zneske, ki se izključijo iz financiranja, na podlagi teže ugotovljenih pomanjkljivosti.

2.  Komisija oceni zneske, ki se izključijo iz financiranja, na podlagi teže ugotovljene neskladnosti. Upošteva naravo kršitve in finančno škodo Unije. Izključitev utemelji z ugotovljenimi nepravilno porabljenimi zneski. Če izračun točnega zneska ni razumno mogoč, se sorazmerno uporabijo pavšalni popravki.

Predlog spremembe    143

Predlog uredbe

Člen 53 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 100 za dopolnitev te uredbe s pravili o merilih in metodologiji za izvedbo finančnih popravkov.

6.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 100 za dopolnitev te uredbe s pravili o merilih in metodologiji za izvedbo finančnih popravkov, vključno s pavšalnimi popravki iz odstavka 2.

Predlog spremembe    144

Predlog uredbe

Člen 53 – odstavek 7 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila o ukrepih, ki jih je treba sprejeti v zvezi s sprejetjem izvedbenega akta iz odstavka 1 in njegovim izvajanjem, vključno z izmenjavo informacij med Komisijo in državami članicami, roki, ki jih je treba spoštovati, ter spravnim postopkom iz odstavka 3, vključno z ustanovitvijo, opredelitvijo nalog, sestavo in delovnimi dogovori spravnega organa.

Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 100 za dopolnitev te uredbe, s katerimi določi pravila o ukrepih, ki jih je treba sprejeti v zvezi s sprejetjem izvedbenega akta iz odstavka 1 in njegovim izvajanjem, vključno z izmenjavo informacij med Komisijo in državami članicami, roki, ki jih je treba spoštovati, ter spravnim postopkom iz odstavka 3, vključno z ustanovitvijo, opredelitvijo nalog, sestavo in delovnimi dogovori spravnega organa.

Predlog spremembe    145

Predlog uredbe

Člen 53 – odstavek 7 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 101(3).

črtano

Predlog spremembe    146

Predlog uredbe

Člen 53 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 53a

 

Izterjave v primeru neizpolnjevanja

 

1.  Države članice od upravičenca zahtevajo vračilo vseh neupravičenih plačil po nastanku nepravilnosti in v drugih primerih, ko upravičenci ne izpolnjujejo pogojev za intervencije iz strateškega načrta SKP, in po potrebi sprožijo pravni postopek.

 

2.  Če se izterjava ne izvede v štirih letih po datumu zahtevka za izterjavo oziroma v osmih letih, kadar spor v zvezi z izterjavo rešujejo nacionalna sodišča, 50 % finančnih posledic neizterjave krije zadevna država članica, 50 % pa Unija, ne glede na zahtevo, da zadevna država članica nadaljuje postopek izterjave v skladu s členom 57.

 

3.  Države članice se lahko v ustrezno utemeljenih primerih odločijo, da bodo izterjavo opustile. Ta odločitev se lahko sprejme le v naslednjih primerih:

 

(a)  kadar je skupna vsota že nastalih in predvidenih stroškov izterjave višja od zneska izterjave, ta pogoj velja za izpolnjenega, če:

 

(i)  znesek, ki ga je treba izterjati od upravičenca v okviru posameznega plačila za intervencijo, brez obresti ne presega 100 EUR; or

 

(ii)  znesek, ki ga je treba izterjati od upravičenca v okviru posameznega plačila za intervencijo, brez obresti znaša med 100 EUR in 250 EUR in zadevna država članica na podlagi nacionalne zakonodaje za neizterjavo javnih dolgov uporablja prag, ki je enak ali višji od zneska, ki ga je treba izterjati;

 

(b)  kadar izterjave ni mogoče izvršiti zaradi plačilne nesposobnosti dolžnika ali oseb, ki so pravno odgovorne za nepravilnost, pri čemer je plačilna nesposobnost ugotovljena in priznana v skladu z nacionalnim pravom.

Predlog spremembe    147

Predlog uredbe

Člen 54 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Zneski, izterjani od držav članic zaradi nepravilnosti in drugih primerov neizpolnjevanja pogojev intervencij iz strateškega načrta SKP s strani upravičencev, in pripadajoče obresti se nakažejo plačilnim agencijam, ki jih vknjižijo kot prihodke, namenjene EKJS, in sicer v mesecu, ko je bil denar dejansko prejet.

Zneski, izterjani od držav članic zaradi nepravilnosti in drugih primerov neizpolnjevanja pogojev intervencij iz strateškega načrta SKP s strani upravičencev, in pripadajoče obresti, ki se izračunajo od dne, ki sledi datumu, ko plačilo zapade, se nakažejo plačilnim agencijam, ki jih vknjižijo kot prihodke, namenjene EKJS, in sicer v mesecu, ko je bil denar dejansko prejet.

Predlog spremembe    148

Predlog uredbe

Člen 54 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Države članice lahko brez poseganja v prvi odstavek plačilni agenciji kot organu, pristojnemu za izterjavo dolga, naročijo, naj vse neporavnane dolgove upravičenca odšteje od prihodnjih plačil temu upravičencu.

Predlog spremembe    149

Predlog uredbe

Člen 55 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

V primeru, da se ugotovijo nepravilnosti in drugi primeri neizpolnjevanja pogojev intervencij za razvoj podeželja iz strateškega načrta SKP s strani upravičencev, države članice opravijo finančne popravke, tako da v celoti ali delno prekličejo zadevno financiranje Unije. Države članice upoštevajo naravo in težo ugotovljenega neizpolnjevanja ter višino finančne izgube za EKSRP.

V primeru, da se ugotovijo nepravilnosti in drugi primeri neizpolnjevanja pogojev intervencij za razvoj podeželja iz strateškega načrta SKP s strani upravičencev, države članice opravijo finančne popravke, tako da delno ali v izjemnih primerih v celoti prekličejo zadevno financiranje Unije. Države članice upoštevajo naravo in težo ugotovljenega neizpolnjevanja ter višino finančne izgube za EKSRP.

Predlog spremembe    150

Predlog uredbe

Člen 55 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Zneski financiranja Unije iz EKSRP, ki se prekličejo, in izterjani zneski s pripadajočimi obrestmi se prerazporedijo za druge intervencije za razvoj podeželja iz strateškega načrta SKP. Vendar lahko država članica preklicana ali izterjana sredstva Unije ponovno uporabi le za operacijo razvoja podeželja, predvideno v nacionalnem strateškem načrtu SKP, pod pogojem, da se ta sredstva ne prerazporedijo za operacije za razvoj podeželja, ki so bile predmet finančnega popravka.

Zneski financiranja Unije iz EKSRP, ki se prekličejo, in izterjani zneski s pripadajočimi obrestmi, ki se izračunajo od dne, ki sledi datumu, ko plačilo zapade, se prerazporedijo za druge intervencije za razvoj podeželja iz istega strateškega načrta SKP.

(Zadnji del odstavka 1 se prestavi v novi odstavek 2a.)

Predlog spremembe    151

Predlog uredbe

Člen 55 – odstavek 1 – pododstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Države članice od vseh prihodnjih plačil upravičencem, ki jih mora izvesti plačilna agencija, odštejejo vsak znesek, za katerega ugotovijo, da je neupravičen zaradi neodpravljenih nepravilnosti upravičenca, kot določa ta člen.

Predlog spremembe    152

Predlog uredbe

Člen 55 – odstavek 1 – pododstavek 2 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Vendar lahko države članice preklicana ali izterjana sredstva Unije v celoti ponovno uporabijo za operacijo razvoja podeželja, predvideno v nacionalnem strateškem načrtu SKP, pod pogojem, da se ta sredstva ne prerazporedijo za operacije za razvoj podeželja, ki so bile predmet finančnega popravka.

(Glej besedilo drugega dela odstavka 1 člena 55.)

Predlog spremembe    153

Predlog uredbe

Člen 57 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Države članice vzpostavijo učinkovite upravne in kontrolne sisteme, da se zagotovi skladnost z zakonodajo Unije, ki ureja intervencije Unije.

2.  Države članice vzpostavijo učinkovite upravne in kontrolne sisteme, da se zagotovi skladnost z zakonodajo Unije, ki ureja intervencije Unije. Kontrolni sistemi se opišejo v nacionalnem strateškem načrtu SKP v skladu s členom 101 Uredbe (EU) …/… [uredba o strateških načrtih SKP]. Ti upravljavski in kontrolni sistemi lahko vključujejo mehanizme zgodnjega opozarjanja.

Predlog spremembe    154

Predlog uredbe

Člen 57 – odstavek 3 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

V primeru kazni, določene v obliki zmanjšanja zneska pomoči ali plačane podpore, znesek kazni ne preseže 100 % zneska vloge za pomoč, zahtevka za plačilo ali upravičenega zneska, za katerega se uporabi kazen.

Predlog spremembe    155

Predlog uredbe

Člen 57 – odstavek 3 – pododstavek 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

V primeru kazni v obliki zneska, izračunanega na podlagi količine in/ali obdobja, ki ju zadeva neizpolnjevanje, ta znesek ne presega zneska, enakega odstotku iz drugega pododstavka.

Predlog spremembe    156

Predlog uredbe

Člen 57 – odstavek 3 – pododstavek 1 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

V primeru kazni v obliki začasne prekinitve, ukinitve odobritve, priznanja ali dovoljenja ali v primeru odvzema pravice do sodelovanja v intervenciji ali do koriščenja njenih ugodnosti lahko najdaljše obdobje traja tri zaporedna leta, če pa se neizpolnjevanje ponovi, se lahko podaljša.

Predlog spremembe    157

Predlog uredbe

Člen 57 – odstavek 3 – pododstavek 2 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ca)  če so razlog za neizpolnjevanje očitne napake upravičenca v zvezi z vlogo za pomoč ali zahtevkom za plačilo, ki jih prizna plačilna agencija ter se popravijo in prilagodijo, preden je o njih obveščen upravičenec;

Predlog spremembe    158

Predlog uredbe

Člen 57 – odstavek 3 – pododstavek 2 – točka c b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(cb)  če je neizpolnjevanje manj resno, manjšega obsega ali trajanja.

Predlog spremembe    159

Predlog uredbe

Člen 57 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 57a

 

Popravljanje napak

 

1.  Države članice lahko v svoje strateške načrte SKP vključijo določbe, ki upravičencem priznavajo pravico, da spremenijo ali drugače uskladijo upravno izjavo ali vlogo za pomoč ali podporo, ki so jo predhodno vložili, brez zmanjšanja ali kazni, če:

 

(a)  je upravičenec storil administrativno napako pri poročanju o svojem položaju;

 

(b)  je upravičenec narobe razumel merila za upravičenost, zaveze ali druge obveznosti v zvezi s pogoji za dodelitev pomoči ali podpore glede na njegov položaj.

 

Ta pravica do spremembe ali prilagoditve se lahko uveljavi, kadar je napaka ali pomota storjena v dobri veri in ne kaže, da bi bila poskus goljufije.

 

Za ugotavljanje dobre vere upravičenca so odgovorni ustrezni nacionalni organi.

Obrazložitev

Namen predloga je uvedba pravice do ureditve položaja v primeru materialne napake ali napake, povezane z nerazumevanjem pravil.

Predlog spremembe    160

Predlog uredbe

Člen 58 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice zagotovijo takšno stopnjo pregledov, ki je potrebna za učinkovito upravljanje tveganj.

Države članice zagotovijo takšno stopnjo pregledov, ki je potrebna za učinkovito upravljanje tveganj in je lahko manjša od začetne stopnje, kadar sistemi za upravljanje in spremljanje pravilno delujejo ter stopnje napak ostajajo na sprejemljivi ravni. Zadevni organ pripravi vzorec pregledov iz celotne populacije prosilcev, ki po potrebi vključuje naključni del, da se pridobi reprezentativna stopnja napake, in del, določen na podlagi ocene tveganj, ki se osredotoči na področja, pri katerih je tveganje za finančni interes Unije največje.

Predlog spremembe    161

Predlog uredbe

Člen 58 – odstavek 4 – pododstavek 1 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e)  druga pravila o pregledih, ki jih izvedejo države članice, v zvezi z merili iz poglavja IV Uredbe (EU) št. 228/2013 oziroma poglavja IV Uredbe (EU) št. 229/2013.

črtano

Predlog spremembe    162

Predlog uredbe

Člen 62 – odstavek 3 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  zagotavljajo nediskriminatorno obravnavanje, enakost in spoštovanje sorazmernosti pri pologu varščine;

(a)  (Ne zadeva slovenske različice.)

Predlog spremembe    163

Predlog uredbe

Člen 63 – odstavek 4 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  „sistem za identifikacijo in registracijo živali“ pomeni sistem za identifikacijo in registracijo govedi, uveden z Uredbo (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta33 , ali sistem za identifikacijo in registracijo ovc in koz, uveden z Uredbo Sveta (ES) št. 21/200434 ;

(c)  „sistem za identifikacijo in registracijo živali“ pomeni sistem za identifikacijo in registracijo govedi, uveden z Uredbo (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta33, ali sistem za identifikacijo in registracijo ovc in koz, uveden z Uredbo Sveta (ES) št. 21/200434, ali, kadar je to primerno, sistem za identifikacijo ali registracijo prašičev, uveden z Direktivo Sveta 2008/71/ES34a, ter druge podatkovne zbirke za živali, ki so jih uvedle države članice;

__________________

__________________

33 Uredba (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter o označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 820/97 (UL L 204, 11.8.2000, str. 1).

33 Uredba (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter o označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 820/97 (UL L 204, 11.8.2000, str. 1).

34 Uredba Sveta (ES) št. 21/2004 z dne 17. decembra 2003 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo ovc in koz ter o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003 in direktiv 92/102/EGS in 64/432/EGS (UL L 5, 9.1.2004, str. 8).

34 Uredba Sveta (ES) št. 21/2004 z dne 17. decembra 2003 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo ovc in koz ter o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003 in direktiv 92/102/EGS in 64/432/EGS (UL L 5, 9.1.2004, str. 8).

 

34a Direktiva Sveta 2008/71/ES z dne 15. julija 2008 o identifikaciji in registraciji prašičev (UL L 213, 8.8.2008, str. 31).

Predlog spremembe    164

Predlog uredbe

Člen 63 – odstavek 4 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f)  „sistem brez zahtevkov“ pomeni sistem za vloge za intervencije v zvezi s površino ali živalmi, v katerem so v uradnih računalniško podprtih podatkovnih zbirkah, ki jih upravlja država članica, na voljo potrebni podatki, ki jih zahteva uprava, in sicer najmanj za posamezna območja ali živali, za katere se zaprosi za pomoč.

(f)  „sistem brez zahtevkov“ pomeni vnaprej izpolnjen ali drugačen sistem za vloge za intervencije v zvezi s površino ali živalmi, v katerem so v uradnih računalniško podprtih podatkovnih zbirkah, ki jih upravlja država članica, na voljo potrebni podatki, ki jih zahteva uprava, in sicer najmanj za posamezna območja ali živali, za katere se zaprosi za pomoč.

Predlog spremembe    165

Predlog uredbe

Člen 64 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  sistem za spremljanje površin;

(c)  sistem za spremljanje in kontrolo površin;

Predlog spremembe    166

Predlog uredbe

Člen 64 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Integrirani sistem deluje na podlagi elektronskih zbirk podatkov in geografskih informacijskih sistemov ter omogoča izmenjavo in integracijo podatkov med elektronskimi zbirkami podatkov in geografskimi informacijskimi sistemi.

2.  Integrirani sistem deluje na podlagi elektronskih zbirk podatkov in geografskih informacijskih sistemov ter omogoča izmenjavo in integracijo podatkov med elektronskimi zbirkami podatkov in geografskimi informacijskimi sistemi (v nadaljnjem besedilu: GIS). V ta namen GIS omogoča nanašanje slojev geoprostorskih podatkov o kmetijskih ali katastrskih ali referenčnih parcelah na podatke o zaščitenih območjih in opredeljenih območjih, določenih v skladu z zakonodajo Unije iz Priloge XI k Uredbi (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP], kot so območja Natura 2000 ali območja, občutljiva za onesnaževanje z nitrati, skupaj s podatki o njihovih krajinskih značilnostih in ekološki infrastrukturi (drevesa, žive meje, ribniki, varovalni pasovi, obrežni pasovi itd.).

Predlog spremembe    167

Predlog uredbe

Člen 64 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Komisija lahko brez poseganja v odgovornosti držav članic za izvajanje in uporabo integriranega sistema zaprosi za pomoč specializiranih organov ali oseb, da bi olajšala vzpostavitev, spremljanje in delovanje integriranega sistema, ter zlasti, da bi pristojnim organom držav članic zagotovila tehnično svetovanje.

3.  Komisija brez poseganja v odgovornosti držav članic za izvajanje in uporabo integriranega sistema zaprosi za pomoč specializiranih organov ali oseb, da bi olajšala vzpostavitev, spremljanje in delovanje integriranega sistema, ter zlasti, da bi pristojnim organom držav članic zagotovila tehnično svetovanje.

Predlog spremembe    168

Predlog uredbe

Člen 65 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Podatki in dokumentacija iz prvega pododstavka v zvezi s tekočim koledarskim ali tržnim letom in v zvezi s preteklimi desetimi koledarskimi ali tržnimi leti so na voljo za vpogled prek digitalnih zbirk podatkov pristojnega organa države članice.

Podatki in dokumentacija iz prvega pododstavka v zvezi s tekočim koledarskim ali tržnim letom in v zvezi s preteklimi desetimi koledarskimi ali tržnimi leti so na voljo za vpogled prek digitalnih zbirk podatkov pristojnega organa države članice. Ustrezne informacije iz zbirke podatkov se lahko predložijo tudi kot povzetki.

Obrazložitev

Gre za zaskrbljenost zaradi stroškov obvezne hrambe vseh podatkov. Zagotavljanje dostopnosti za deset let bo morda zelo drago. Podobne in ustrezne informacije je mogoče precej ceneje zagotoviti v obliki povzetka.

Predlog spremembe    169

Predlog uredbe

Člen 65 – odstavek 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

5a.  Države članice zagotovijo, da imajo upravičenci in morebitni upravičenci dostop do vseh referenčnih in atributivnih podatkov o zemljiščih, ki jih uporabljajo ali jih nameravajo uporabljati, da se jim omogoči priprava točne vloge.

Predlog spremembe    170

Predlog uredbe

Člen 67 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Kar zadeva pomoč za intervencije v zvezi s površino iz člena 63(2), ki se izvajajo v skladu z nacionalnimi strateškimi načrti SKP, države članice zahtevajo predložitev vloge, in sicer z uporabo geoprostorske vloge, ki jo zagotovi pristojni organ.

1.  Kar zadeva pomoč za intervencije v zvezi s površino iz člena 63(2), ki se izvajajo v skladu z nacionalnimi strateškimi načrti SKP, države članice zahtevajo predložitev vloge, in sicer z uporabo obrazca, ki ga zagotovi pristojni organ v svoji geoprostorski vlogi.

Predlog spremembe    171

Predlog uredbe

Člen 67 – odstavek 4 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Če se država članica odloči za uporabo sistema brez zahtevkov, upravi omogoči izvedbo upravičenih plačil upravičencem na podlagi obstoječih podrobnosti v uradnih računalniško podprtih podatkovnih zbirkah, če ni bilo sprememb, ter z dopolnjenimi informacijami, ko je prišlo do spremembe. Te podrobnosti in vse dodatne informacije potrdi upravičenec.

Predlog spremembe    172

Predlog uredbe

Člen 68 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Države članice vzpostavijo in upravljajo sistem za spremljanje površin.

1.  Države članice vzpostavijo in upravljajo sistem za spremljanje in kontrolo površin. Komisija lahko na podlagi utemeljenih razlogov odobri prehodno obdobje za vzpostavitev sistema za spremljanje in kontrolo površin za države članice, ki v zadnjem času niso uporabljale takega sistema.

Predlog spremembe    173

Predlog uredbe

Člen 68 – odstavek 2 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice letno ocenijo kakovost sistema za spremljanje površin v skladu z metodologijo, določeno na ravni Unije.

Države članice letno ocenijo kakovost sistema za spremljanje in kontrolo površin v skladu z metodologijo, določeno na ravni Unije.

Predlog spremembe    174

Predlog uredbe

Člen 70 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice za pomoč iz člena 63 vzpostavijo sistem kontrol in kazni.

Države članice za pomoč iz člena 63 vzpostavijo sistem kontrol in kazni. Države članice prek plačilnih agencij ali organov, ki so jih pooblastile, da delujejo v njihovem imenu, opravijo upravne preglede vlog za pomoč, da se preveri, ali so izpolnjeni pogoji za upravičenost do pomoči. Poleg teh pregledov se opravijo tudi pregledi na kraju samem.

Predlog spremembe    175

Predlog uredbe

Člen 70 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Države članice za vsako intervencijo iz člena 63(2) zagotovijo, da vsakoletni kontrolni vzorec za preglede na kraju samem vključuje vsaj 5 % vseh upravičencev. Ta odstotek se ustrezno poveča, če se ugotovi kakršno koli resno neizpolnjevanje v okviru dane intervencije ali ukrepa. Države članice pa lahko ta odstotek zmanjšajo, če je stopnja napak na sprejemljivi ravni.

Predlog spremembe    176

Predlog uredbe

Člen 70 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Odstavki 1 do 5 člena 57 se smiselno uporabljajo.

črtano

Predlog spremembe    177

Predlog uredbe

Člen 73 – odstavek 1 – točka a – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  obliki, vsebini in podrobnostih predložitve Komisiji ali zagotavljanju dostopa Komisije do:

(a)  obliki in podrobnostih predložitve Komisiji ali zagotavljanju dostopa Komisije do:

Predlog spremembe    178

Predlog uredbe

Člen 73 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  osnovnih značilnostih in pravilih v zvezi s sistemom za geoprostorske vloge in sistemom za spremljanje površin iz členov 67 in 68.

(b)  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 100 za dopolnitev te uredbe z določitvijo pravil o vsebini predložitve Komisiji in zagotavljanju dostopa Komisije do:

 

(i)  poročil o oceni kakovosti identifikacijskega sistema za kmetijske parcele, sistema za geoprostorske vloge in sistema za spremljanje in kontrolo površin;

 

(ii)  popravnih ukrepov, ki jih morajo izvesti države članice, kakor je navedeno v členih 66, 67 in 68;

 

(iii)  osnovnih značilnostih in pravilih v zvezi s sistemom za geoprostorske vloge in sistemom za spremljanje in kontrolo površin iz členov 67 in 68.

Predlog spremembe    179

Predlog uredbe

Člen 73 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 101(3).

črtano

Predlog spremembe    180

Predlog uredbe

Člen 78 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Države članice Komisiji pošljejo seznam podjetij s sedežem v tretji državi, za katere je bil ali bi moral biti v tej državi članici izplačan ali prejet zadevni znesek.

2.  Države članice Komisiji pošljejo seznam podjetij s sedežem v tretji državi, za katere je bil ali bi moral biti v tej državi članici izplačan ali prejet zadevni znesek. Komisija po potrebi povabi strokovnjake iz tretjih držav, tudi iz držav v razvoju, da pridobi oceno o zunanjem vplivu izvajanja SKP na ravni držav članic.

Obrazložitev

Komisija bi morala v duhu dobrega in učinkovitega sodelovanja s tretjimi državami okrepiti dialog s partnerskimi državami o vseh vidikih, ki vplivajo na njihov razvojni proces. Prispevki partnerjev Unije so namenjeni prepoznavanju in odpravljanju neskladnosti med politikami EU, zlasti med zunanjimi vidiki notranjih politik in med samimi zunanjimi politikami.

Predlog spremembe    181

Predlog uredbe

Člen 79

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 79

črtano

Priprava programov

 

1.  Države članice pripravijo programe za preglede, ki se bodo na podlagi člena 75 izvedli v naslednjem obdobju pregledov.

 

2.  Vsako leto pred 15. aprilom države članice pošljejo Komisiji svoj program iz odstavka 1 in v njem navedejo:

 

(a)  število podjetij, ki jih je treba pregledati, in njihovo razčlenitev po sektorjih na podlagi zneskov, ki se nanje nanašajo;

 

(b)  merila, sprejeta za izdelavo programa.

 

3.  Programe, ki so jih pripravile države članice in predložile Komisiji, države članice izvajajo, če Komisija v osmih tednih ne izrazi pripomb.

 

4.  Za spremembe programa, ki jih uvedejo države članice, se smiselno uporablja odstavek 3.

 

5.  Komisija lahko kadar koli zahteva, da se v program držav članic vključi določena kategorija podjetij.

 

6.  Podjetja, katerih prejemki ali izplačila so skupaj znašali manj kot 40 000 EUR, se v skladu s tem poglavjem pregledajo le iz posebnih razlogov, ki jih navedejo države članice v svojem letnem programu iz odstavka 1 ali Komisija v morebitni predlagani spremembi tega programa.

 

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 101 za spremembo praga iz prvega pododstavka.

 

Predlog spremembe    182

Predlog uredbe

Naslov 4 – poglavje 4 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Kontrolni sistem in kazni v zvezi s pogojenostjo

Kontrolni sistem in kazni v zvezi s pogojenostjo za trajnostni razvoj

Obrazložitev

Gre izključno za jezikovni popravek, tj. nadomestitev pogojenosti z besedno zvezo „pogojenost za trajnostni razvoj‟ zaradi vključitve ekoloških ukrepov SKP (nekdanja ekologizacija) med obvezne elemente, povezane s pogojenostjo.

Predlog spremembe    183

Predlog uredbe

Člen 84 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice vzpostavijo kontrolni sistem za zagotavljanje, da upravičenci do pomoči iz člena 11 Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP], poglavja IV Uredbe (EU) št. 228/2013 oziroma poglavja IV Uredbe (EU) 229/2013 izpolnjujejo obveznosti iz oddelka 2 poglavja 1 naslova III Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP].

Države članice imajo kontrolni sistem za zagotavljanje, da naslednji upravičenci izpolnjujejo obveznosti iz oddelka 2 poglavja 1 naslova III Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP]:

 

(a)  upravičenci, ki prejemajo neposredna plačila v skladu s poglavjem II naslova III Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP];

 

(b)  upravičenci, ki prejemajo letna plačila, predvidena v členih 65, 66 in 67 Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP];

 

(c)  upravičenci, ki prejemajo podporo na podlagi poglavja IV Uredbe (EU) št. 228/2013 oziroma poglavja IV Uredbe (EU) št. 229/2013.

 

 

Predlog spremembe    184

Predlog uredbe

Člen 84 – odstavek 2 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ba)  „ponovitev neizpolnjevanja“ pomeni neizpolnjevanje iste določene zahteve ali standarda več kot enkrat, če je bil upravičenec obveščen o prejšnjem neizpolnjevanju in je glede na okoliščine imel možnost sprejeti ukrepe, potrebne za odpravo prejšnjega neizpolnjevanja.

Predlog spremembe    185

Predlog uredbe

Člen 84 – odstavek 3 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Države članice v svojem kontrolnem sistemu iz odstavka 1:

3.  Države članice za izpolnjevanje svojih obveznosti na področju kontrole, določenih v odstavku 1:

Predlog spremembe    186

Predlog uredbe

Člen 84 – odstavek 3 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  lahko, kadar je to ustrezno, za izvedbo pregledov na kraju samem iz točke (a) uporabijo daljinsko zaznavanje ali sistem za spremljanje površin;

(c)  lahko, kadar je to ustrezno in izvedljivo, za izvedbo pregledov na kraju samem iz točke (a) uporabijo daljinsko zaznavanje ali sistem za spremljanje in kontrolo površin ter

Predlog spremembe    187

Predlog uredbe

Člen 84 – odstavek 3 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ca)  vzpostavijo sistem zgodnjega opozarjanja;

Predlog spremembe    188

Predlog uredbe

Člen 84 – odstavek 3 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  pripravijo kontrolni vzorec za preglede iz točke (a), ki se izvedejo vsako leto na podlagi analize tveganja, ter vključijo naključno komponento in zagotovijo, da kontrolni vzorec zajema najmanj 1 % upravičencev, ki prejemajo pomoč iz oddelka 2 poglavja 1 naslova III Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP].

črtano

Predlog spremembe    189

Predlog uredbe

Člen 84 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a.  Države članice pripravijo kontrolni vzorec za preglede iz točke (a) odstavka 3 tega člena, ki se izvedejo vsako leto na podlagi analize tveganja, za katero lahko uporabijo utežne faktorje, ter naključno komponento, in zagotovijo, da kontrolni vzorec zajema najmanj 1 % upravičencev, ki prejemajo pomoč, kot je določeno v oddelku 2 poglavja 1 naslova III Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP].

Predlog spremembe    190

Predlog uredbe

Člen 84 – odstavek 3 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3b.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 100 za dopolnitev te uredbe s pravili o poenostavljenih pregledih za kmete, ki sodelujejo v shemah iz člena 25 Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP].

Predlog spremembe    191

Predlog uredbe

Člen 84 – odstavek 3 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3c.  Komisija z izvedbenimi akti sprejme pravila za izvajanje pregledov iz tega člena, vključno s pravili, ki zagotavljajo, da se pri analizi tveganja upoštevata naslednja dejavnika:

 

(a)  sodelovanje kmetov v sistemu storitev kmetijskega svetovanja iz člena 13 Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP];

 

(b)  sodelovanje kmetov v sistemu certificiranja iz člena 12(3a) Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP], če ta zajema zadevne zahteve in standarde.

 

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 101(3).

Predlog spremembe    192

Predlog uredbe

Člen 85 – odstavek 2 – točka a – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

vključijo pravila o uporabi upravnih kazni v primerih, ko se zemljišče prerazporedi v zadevnem koledarskem letu ali zadevnih letih. Ta pravila temeljijo na pošteni in pravični porazdelitvi odgovornosti za neizpolnjevanje med prenosnike in prevzemnike;

vključijo pravila o uporabi upravnih kazni v primerih, ko se kmetijsko zemljišče, kmetijsko gospodarstvo ali deli gospodarstva prerazporedijo v zadevnem koledarskem letu ali zadevnih letih. Ta pravila temeljijo na pošteni in pravični porazdelitvi odgovornosti za neizpolnjevanje med prenosnike in prevzemnike;

Predlog spremembe    193

Predlog uredbe

Člen 85 – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  zagotovijo, da se upravna kazen ne naloži, če je neizpolnjevanje posledica višje sile.

(c)  zagotovijo, da se upravna kazen ne naloži v naslednjih primerih:

 

(i)  če je neizpolnjevanje posledica višje sile;

 

(ii)  če je neizpolnjevanje naročil javni organ;

 

(iii)  če do neizpolnjevanja pride zaradi napake pristojnega organa ali drugega organa in če ni razumno pričakovati, da bi upravičenec, ki ga upravna kazen zadeva, lahko odkril napako;

 

(iv)  če je neizpolnjevanje preprosto posledica malomarnosti.

Predlog spremembe    194

Predlog uredbe

Člen 86 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Upravne kazni iz oddelka 2 poglavja 1 naslova III Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP] se uporabijo kot zmanjšanje ali izključitev skupnega zneska plačil iz navedenega oddelka navedene uredbe, ki so bila ali bodo odobrena zadevnemu upravičencu v zvezi z vlogami za pomoč, ki jih je vložil ali jih bo vložil v koledarskem letu ugotovitve.

Upravne kazni se uporabijo kot zmanjšanje ali izključitev skupnega zneska plačil iz člena 84(1), ki so bila ali bodo odobrena zadevnemu upravičencu v zvezi z vlogami za pomoč, ki jih je vložil ali jih bo vložil v koledarskem letu ugotovitve.

Predlog spremembe    195

Predlog uredbe

Člen 86 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Za izračun zadevnih zmanjšanj in izključitev se upoštevajo resnost, obseg, trajnost, ponavljanje ali namernost ugotovljenega neizpolnjevanja. Naložene kazni so odvračilne in sorazmerne ter izpolnjujejo merila iz odstavkov 2 in 3 tega člena.

Za izračun zadevnih zmanjšanj in izključitev se upoštevajo narava, resnost, obseg, trajnost, ponavljanje ali namernost ugotovljenega neizpolnjevanja. Naložene kazni so odvračilne in sorazmerne ter izpolnjujejo merila iz odstavkov 2 in 3 tega člena.

Predlog spremembe    196

Predlog uredbe

Člen 86 – odstavek 2 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

V primeru neizpolnjevanja zaradi malomarnosti odstotek zmanjšanja praviloma znaša 3 % skupnega zneska plačil iz odstavka 1 tega člena.

V primeru neizpolnjevanja zaradi malomarnosti odstotek zmanjšanja praviloma znaša 3 % skupnega zneska plačil iz odstavka 1 tega člena. Zmanjšanje se določi na podlagi ocene narave in resnosti neizpolnjevanja, ki temelji na merilih iz odstavka 1 tega člena.

Predlog spremembe    197

Predlog uredbe

Člen 86 – odstavek 2 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice lahko vzpostavijo sistem zgodnjega opozarjanja, ki se uporablja za posamezne primere neizpolnjevanja, ki se zgodijo prvič in ki zaradi manjše stopnje resnosti, obsega in trajanja ne vodijo do zmanjšanja ali izključitve. Če se z naknadnim pregledom v obdobju treh zaporednih koledarskih letih ugotovi, da neizpolnjevanje ni bilo odpravljeno, se zmanjšanje iz prvega pododstavka uporabi retroaktivno.

Države članice vzpostavijo in uporabijo sistem zgodnjega opozarjanja iz člena 84(3), ki se uporablja za posamezne primere neizpolnjevanja, ki se zgodijo prvič in ki zaradi manjše stopnje resnosti, obsega in trajanja ne vodijo do zmanjšanja ali izključitve. Zadevni organ upravičenca obvesti o obveznosti, da sprejme popravni ukrep in predlaga korektivne ukrepe, ki jih je treba sprejeti za odpravo neizpolnjevanja. Če se z naknadnim pregledom v obdobju treh zaporednih koledarskih letih ugotovi, da neizpolnjevanje ni bilo odpravljeno, se zmanjšanje iz prvega pododstavka uporabi retroaktivno.

Predlog spremembe    198

Predlog uredbe

Člen 86 – odstavek 2 – pododstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice lahko upravičencem, ki prejmejo zgodnje opozorilo, zagotovijo obvezno usposabljanje v okviru sistema kmetijskega svetovanja iz oddelka 3 poglavja 1 naslova III Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP].

Države članice upravičencem, ki prejmejo zgodnje opozorilo, zagotovijo posebno usposabljanje na področju pogojenosti v okviru sistema kmetijskega svetovanja iz oddelka 3 poglavja 1 naslova III Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP], na katerem je udeležba lahko obvezna.

Predlog spremembe    199

Predlog uredbe

Člen 86 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  V primeru ponovitve je odstotek zmanjšanja višji od odstotka, ki se uporabi v primeru neizpolnjevanja zaradi malomarnosti, ki se sankcionira prvič.

3.  V primeru ponovitve neizpolnjevanja odstotek zmanjšanja praviloma znaša 10 % skupnega zneska plačil iz odstavka 1.

Predlog spremembe    200

Predlog uredbe

Člen 86 – odstavek 3 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

V primeru naknadnih ponovitev in če ni zagotovljen utemeljen razlog, se šteje, da je upravičenec deloval namerno v smislu odstavka 4.

Predlog spremembe    201

Predlog uredbe

Člen 86 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  V primeru namernega neizpolnjevanja je odstotek višji od odstotka, ki se uporabi v primeru ponovitve iz odstavka 3, in se lahko povzpne vse do popolne izključitve iz plačil ter se lahko uporablja eno ali več koledarskih let.

4.  V primeru namernega neizpolnjevanja odstotek zmanjšanja znaša vsaj 15 % skupnega zneska plačil iz odstavka 1 in se lahko dvigne do popolne izključitve iz plačil ter se lahko uporablja eno ali več koledarskih let.

Predlog spremembe    202

Predlog uredbe

Člen 87 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice lahko obdržijo 20 % zneskov, ki izhajajo iz uporabe zmanjšanj in izključitev iz člena 86.

Države članice lahko obdržijo 25 % zneskov, ki izhajajo iz uporabe zmanjšanj in izključitev iz člena 86.

Obrazložitev

Ni razloga za zmanjšanje sedanjega odstotka. Odstotek bi moral znašati 25 %, ker države članice izvajajo sistem in krijejo odbitke.

Predlog spremembe    203

Predlog uredbe

Člen 100 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 100a

 

Postopek v nujnih primerih

 

1.  Delegirani akti, sprejeti na podlagi tega člena, začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 2. V uradnem obvestilu Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu se navedejo razlogi za uporabo postopka v nujnih primerih.

 

2.  Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu v skladu s postopkom iz člena 100(6). V tem primeru Komisija nemudoma po tem, ko jo Evropski parlament ali Svet uradno obvesti o sklepu o nasprotovanju aktu, ta akt razveljavi.

Predlog spremembe    204

Predlog uredbe

Člen 102 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  se člen 5, člen 7(3), člena 9 in 34, člen 35(4), členi 36, 37, 38, 43, 51, 52, 54, 110 in 111 Uredbe (EU) št. 1306/2013 ter ustrezna izvedbena in delegirana pravila v zvezi z EKJS še naprej uporabljajo za nastale odhodke in izvedena plačila za kmetijsko proračunsko leto 2020 in predhodna leta, v zvezi z EKSRP pa na nastale odhodke in izvedena plačila za programe za razvoj podeželja, ki jih je odobrila Komisija v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013,

(a)  se člen 5, člen 7(3), člen 9, člen 26(5), člen 34, člen 35(4), členi 36, 37, 38, 43, 51, 52, 54, 110 in 111 Uredbe (EU) št. 1306/2013 ter ustrezna izvedbena in delegirana pravila v zvezi z EKJS še naprej uporabljajo za nastale odhodke in izvedena plačila za kmetijsko proračunsko leto 2020 in predhodna leta, v zvezi z EKSRP pa na nastale odhodke in izvedena plačila za programe za razvoj podeželja, ki jih je odobrila Komisija v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013,

Predlog spremembe    205

Predlog uredbe

Člen 103

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 103

črtano

Prehodni ukrepi

 

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 101 za dopolnitev te uredbe z odstopanji od pravil iz te uredbe in dodatki k njim.

 


OBRAZLOŽITEV

Evropska komisija je 1. junija 2018 sprejela sveženj treh zakonodajnih predlogov za reformo Skupne kmetijske politike (SKP) za obdobje 2021–2027, vključno s pravili o financiranju, upravljanju in spremljanju (Uredba (EU) št. 393/2018). Ta obsežni zakonodajni sveženj je bil prvotno predviden za konec leta 2017. Zaradi nastale zamude ter bližajočega se konca mandata Evropskega parlamenta in Komisije je rok za sprejetje tesen, kar je sozakonodajalca postavilo v težek položaj.  

Med razlogi za zamudo je tudi pozna vložitev predloga za večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 maja 2018 (COM(2018)0321), ki določa finančni okvir za prihodnjo SKP. Dodeljena sredstva za SKP znašajo 365 006 milijonov EUR za EU-27 (odobritve za prevzem obveznosti), kar pomeni približno 5-odstotno znižanje. Dodeljena sredstva za Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS) znašajo 286,2 milijarde EUR, kar pomeni znižanje za 1,1 %, za Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) pa 78,8 milijarde EUR, tj. znižanje za 15,3 % – vedno v primerjavi z osnovo. Če pa bo v postopku sprejemanja prišlo do dodatnih bistvenih sprememb predlaganih proračunskih zgornjih mej, bo morda potrebna tudi revizija stališča Parlamenta, zato je končna odločitev o reformi SKP vezana na končni dogovor o večletnem finančnem okviru.

Splošna struktura svežnja SKP so tri poročila: uredba o financiranju in upravljanju, uredba o strateških načrtih SKP, ki pod eno streho združuje do sedaj ločeni uredbi o neposrednih plačilih in razvoju podeželja, ter uredba o enotni skupni ureditvi trgov (SUT). Zaradi velikega prekrivanja je treba uredbo o strateških načrtih in uredbo o financiranju in upravljanju obravnavati ter o njiju glasovati skupaj.

Kar zadeva dokazno podlago, je ocena učinka, ki jo je pripravila Evropska komisija, večinoma pomanjkljiva, npr. pri glavnem vprašanju poenostavitve, saj ne vsebuje podrobnih izračunov zmanjšanja upravnega bremena. Dejansko to breme z Evropske komisije preide na države članice. Medtem je Evropsko računsko sodišče v analizi smotrnosti sedanje SKP pokazalo, da zelena komponenta neposrednih plačil, čeprav je bil namen dober, ni v celoti dosegla svojih ciljev in je ustvarila precejšnje upravno breme.

Čeprav je poročilo o financiranju in upravljanju del svežnja reform SKP, poročevalka meni, da ga ni mogoče obravnavati ločeno od splošnega pristopa EU k strukturnim skladom (skladi ESI) in zlasti predloga uredbe o skupnih določbah, ki je krovna uredba za vse večletne sklade EU. Uredba o skupnih določbah in uredba o financiranju in upravljanju se nanašata tudi na splošni okvir, določen v finančni uredbi, ki zajema vse modele (neposrednega, posrednega, deljenega) upravljanja in zagotavlja osnovne opredelitve (vključno z upravljanjem) in pogoje (vključno z revizijo in nadzorom). Uredba o skupnih določbah omogoča usmerjenost hkrati v smotrnost in izložke, določitev mejnikov v povezavi z izplačili na podlagi kazalnikov rezultatov ter uporabo možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov, kot so pavšalne stopnje, pavšalni zneski in standardne stroškovne enote, ki so po mnenju poročevalke ključni instrumenti tudi pri upravljanju EKSRP. Poleg tega pojasnjuje, kako so med seboj povezane pobude v okviru pristopa LEADER (financirane iz EKSRP) in pobude za razvoj, ki ga vodi skupnost, financirane iz skladov ESI.

V resoluciji Parlamenta z naslovom Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva (P8_TA (2018)0224) iz maja 2017 o sporočilu Komisije z istim naslovom (COM(2017)0713), so se ključna vprašanja nanašala na enostaven in pregleden sistem upravljanja, pravilno delujoč model izvajanja, usmerjen v rezultate, ter vključitev različnih kmetijsko-okoljskih in podnebnih ukrepov v povezano in poenostavljeno strukturo.

Vsebinska sprememba v novem predlogu reforme SKP, ki je po mnenju poročevalke pozitivna, je premik od izpolnjevanja pravil k smotrnosti, pri čemer so številne pristojnosti prenesene s Komisije na države članice, tudi kar zadeva upravljanje in nadzor, kot je določeno v uredbi o financiranju in upravljanju.

Glavna vprašanja v osnutku poročila Parlamenta se torej nanašajo na vzpostavitev zakonodajnega okvira, ki omogoča boljše izvajanje poenostavljenega in moderniziranega upravljanja in nadzora SKP prek:

sistema upravljanja: dvojni cilj enostavne in hkrati celovite strukture je dosežen s korenitim preoblikovanjem sistema, ki ga predlaga Komisija, zlasti s pojasnitvijo strukture in pristojnosti (večjega števila) institucij (usklajevalni organ, odbor za spremljanje) ter določitvijo njihovih dodatnih nalog (certifikacijski organ), s čimer naj bi se zagotovila učinkovitost, preglednost in odgovornost;

obveznosti poročanja: sprememba sistema od povsem na izložkih (finančni vidik) temelječega do mešanega sistema poročanja na podlagi izložkov in rezultatov (smotrnosti), vključno z zmanjšanim nadzorom Komisije in večjimi dodatnimi obveznostmi držav članic glede poročanja. Da se omeji neizogibno povečanje upravnega bremena (letni pregled uspešnosti), ob zagotavljanju ustreznosti in kakovosti novega sistema na podlagi smotrnosti (kazalniki rezultatov uspešnosti), se predlaga prilagoditev ciklusa poročanja;

krizne rezerve: znova se poudari ključna vloga primerno financiranega, neodvisnega in ciljno usmerjenega kriznega mehanizma z omejitvijo področja uporabe mehanizma izključno za krize (brez intervencij na trgu) ter hkrati z razširitvijo podlage za financiranje tako v okviru SKP kot širše in z ohranitvijo predlaganega načela o prenosu sredstev;

kazni in kontrol: znova se uvede prag za izključitev iz kazni v višini 1250 EUR na upravičenca in do 10 ha upravičenih površin kot pomemben korak k poenostavitvi za male kmete; hkrati se poveča potreba po pregledih na kraju samem na podlagi ocene tveganj, ki jih izvajajo države članice; boljša razpoložljivost satelitskih podatkov Evropske komisije kot pomoč pri boljšem nadzoru; znova se vzpostavi določena stopnja usklajenosti in uvede se skupni sistem postopnega zviševanja ravni kazni v primeru ponavljajočega se neizpolnjevanja obveznosti;

storitev kmetijskega svetovanja: to je bistveni element sistema za izvajanje SKP in bi zato moral ostati v horizontalni uredbi, skupaj s podrobnejšimi pravili, da bi se upravičencem v vseh državah članicah zagotovil dostop, kar je pogoj za sodobno kmetijsko politiko v EU;

demokratičnega nadzora: predlog vsebuje zelo veliko število pooblastil, o katerih se je treba odločiti pozneje, ki jih je bilo treba revidirati in preoblikovati, da se ohrani ravnotežje med institucijami.

Kar zadeva začetek veljavnosti zakonodajnih predlogov, ko jih bosta sozakonodajalca sprejela, bi bilo dobro opozoriti, da sta bili v zadnjem programskem obdobju SKP potrebni dve leti prehodnih ukrepov. Toda to ni sovpadalo niti s koncem mandata Parlamenta in Komisije niti z uvedbo novih nalog in struktur. Zato bo treba pravočasno sprejeti celovit pravni akt, ki bo urejal potrebne prehodne določbe, zlasti novi pristop, ki temelji na smotrnosti, da bodo imele države članice dovolj časa za uvedbo novih sistemov.


MNENJE Odbora za razvoj (12.2.2019)

za Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013

(COM(2018)0393 – C8-0247/2018 – 2018/0217(COD))

Pripravljavka mnenja: Maria Heubuch

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Obveznost EU glede skladnosti politik za razvoj je kodificirana v členu 208 Lizbonske pogodbe: EU se je zavezala, da bo upoštevala razvojne cilje v vseh politikah, ki lahko vplivajo na države v razvoju, in preprečila protislovja med temi politikami. Prehranska varnost in trajnostno kmetijstvo sta prednostni področji razvojnega sodelovanja EU. Ustrezni okvir politike EU(1) (2010) poudarja pomen skladnosti politik za razvoj za svetovno prehransko varnost in izpostavlja skupno kmetijsko politiko EU (v nadaljnjem besedilu: SKP).

Čeprav se je neskladnost SKP z razvojnimi cilji od postopne odprave izvoznih subvencij zmanjšala, so težave z neskladnostjo še vedno prisotne. Negativne učinke na razvoj lahko imajo subvencije SKP in ukrepi za podporo trgu, ki povzročijo povečan izvoz ali uvoz določenega blaga v države v razvoju ali iz njih, ter negativni vplivi na podnebje, ki jih povzroča kmetijska proizvodnja, ki zahteva veliko virov.

„Horizontalna uredba“, ki jo spreminjamo, omogoča prilagoditev pravil financiranja, upravljanja in spremljanja za različne ukrepe SKP. Te „intervencije“ se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ki veljata za stebra SKP. Po letu 2021 bo imela SKP nov model izvajanja, pri katerem bodo imele države članice večjo odgovornost pri opredeljevanju nacionalnih prednostnih nalog. Ta novi model je tesno povezan s prehodom od izpolnjevanja pravil na smotrnost, pogojevanje pa je pomemben element SKP.

Pripravljavka mnenja pozdravlja prehod na novi pristop SKP, ki temelji na rezultatih, kar bi lahko koristilo skladnosti z razvojnim sodelovanjem, podnebnimi in okoljskimi politikami, ker pa bodo države članice same določale cilje v nacionalnih načrtih, obstaja veliko možnosti za manjše ambicije in tekmovanje v zniževanju standardov. Analiza tega zakonodajnega predloga z vidika skladnosti politik za razvoj kaže, da skladnost politik za razvoj ni dovolj upoštevana v pravilih za financiranje, upravljanje in spremljanje.

Pripravljavka mnenja zato predlaga spremembo uredbe, da se uvede močnejša zaveza k skladnosti politik za razvoj in zagotovi ustrezno posvetovanje z deležniki v različnih fazah načrtovanja, izvajanja, spremljanja in ocenjevanja SKP, med drugim:

–  močnejša zaveza k obveznostim EU in držav članic, da spoštujejo obveznosti PDEU glede skladnosti politik za razvoj, Agende 2030 in Pariškega sporazuma, ter pojasnitev teh obveznosti;

–  sistematično spremljanje kazalnikov skladnosti politik za razvoj, ciljev trajnostnega razvoja in podnebnih ciljev ter globalnega odtisa SKP; razširitev obstoječega mehanizma za spremljanje kmetijskih trgov, da se spremljajo zunanji trgovinski tokovi občutljivih proizvodov v partnerske države v razvoju in iz njih;

  posvetovanje s številnimi deležniki, vključno z razvojnimi partnerji in strokovnjaki, pred opredelitvijo strateških načrtov držav članic glede skupne kmetijske politike.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za razvoj poziva Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1

Predlog uredbe

Navedba sklicevanja 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 43(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 43(2) in člena 208 Pogodbe,

Predlog spremembe    2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1)  Komisija v svojem sporočilu Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva“ z dne 29. novembra 2017 ugotavlja, da bi morala skupna kmetijska politika (v nadaljnjem besedilu: SKP) še naprej krepiti svoj odziv na prihodnje izzive in priložnosti s krepitvijo zaposlovanja, gospodarske rasti in naložb, z bojem proti podnebnim spremembam in prilagajanjem nanje ter s spodbujanjem raziskav in razvoja tudi izven laboratorijev, na poljih in tržiščih. Prav tako bi SKP morala upoštevati pomisleke državljanov glede trajnostne kmetijske proizvodnje.

(1)  Komisija v svojem sporočilu Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva“ z dne 29. novembra 2017 ugotavlja, da bi morala skupna kmetijska politika (v nadaljnjem besedilu: SKP) še naprej krepiti svoj odziv na prihodnje izzive in priložnosti s krepitvijo zaposlovanja, gospodarske rasti in naložb na podeželskih območjih, spodbujanjem socialnega vključevanja, zmanjševanjem razlik v razvoju med območji, z bojem proti podnebnim spremembam in prilagajanjem nanje ter s spodbujanjem raziskav in razvoja tudi izven laboratorijev, na poljih in tržiščih. V sporočilu tudi poudarja globalno razsežnost SKP in navaja zavezo Unije za povečanje skladnosti politik za trajnostni razvoj. Poleg tega bi bilo treba prenoviti SKP, da bo upoštevala pomisleke državljanov glede trajnostne kmetijske proizvodnje in učinka, ki ga ima na tretje države, zlasti države v razvoju, da bo zagotavljala prebivalstvu hrano, ki je hranljiva, varna in zdrava ter spodbujala trajnostni razvoj in učinkovito upravljanje naravnih virov, kot so voda, tla in zrak, da bi se zagotovila zaščita biotske raznovrstnosti ter ohranili habitati in krajine, v skladu z mednarodnimi obveznostmi in zavezami Unije, vključno z agendo za trajnostni razvoj do leta 2030 in Pariškim sporazumom o podnebnih spremembah.

Predlog spremembe    3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3)  Model izvajanja SKP, ki temelji na skladnosti s predpisi, bi se moral prilagoditi in bolj osredotočiti na rezultate in smotrnost. Unija bi morala zato določiti osnovne politične cilje, vrste intervencij in osnovne zahteve Unije, države članice pa bi morale v večji meri prevzeti odgovornost za doseganje ciljev. Zato je potrebna večja subsidiarnost, da bi se bolje upoštevale lokalne razmere in potrebe. V skladu z novim modelom izvajanja bi morale biti države članice odgovorne za oblikovanje svojih intervencij SKP v skladu z osnovnimi zahtevami Unije, da bi čim bolj prispevale k ciljem Unije za SKP ter vzpostavile in oblikovale okvir za zagotavljanje skladnosti in kontrole za upravičence.

(3)  Model izvajanja SKP, ki temelji na skladnosti s predpisi, bi se moral prilagoditi in bolj osredotočiti na trajnostno kmetijstvo. Unija bi morala zato določiti osnovne politične cilje, vrste intervencij in osnovne zahteve Unije, tudi glede skladnosti politik za razvoj, države članice pa bi morale v večji meri prevzeti odgovornost za doseganje ciljev. Zato je potrebna večja subsidiarnost, da bi se bolje upoštevale lokalne razmere in potrebe. V skladu z novim modelom izvajanja bi morale biti države članice odgovorne za oblikovanje svojih intervencij SKP v skladu z njihovimi posebnimi potrebami in osnovnimi zahtevami Unije, da bi čim bolj prispevale k ciljem Unije za SKP ter vzpostavile in oblikovale okvir za zagotavljanje skladnosti in kontrole za upravičence.

Predlog spremembe    4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8a)  Izvajanje skupne kmetijske politike bi moralo biti skladno s cilji razvojnega sodelovanja, kot je navedeno v členu 208 Pogodbe, med drugim tudi z agendo za trajnostni razvoj do leta 2030. V skladu s to skladnostjo politik ukrepi, sprejeti v skladu s to uredbo, ne smejo ogroziti zmogljivosti za proizvodnjo hrane in dolgoročne prehranske varnosti držav v razvoju, zlasti najmanj razvitih držav, ter doseganja obveznosti Unije za blažitev podnebnih sprememb v okviru Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah.

Obrazložitev

V skladu s členom 208 PDEU je treba pri vseh politikah EU upoštevati razvojne cilje. Glavna cilja razvojnega sodelovanja Unije sta spodbujanje kmetijskega razvoja v državah v razvoju ter krepitev svetovne prehranske varnosti. SKP ima zunanje učinke, ki vplivajo zlasti na trgovino s kmetijskimi proizvodi. Načelo skladnosti politik za razvoj zahteva spremljanje morebitnih posledic za lokalne kmetijske trge in lokalne proizvajalce v državah v razvoju in, če je to mogoče, preprečevanje teh posledic.

Predlog spremembe    5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11)  Z vključitvijo plačilnih agencij, ki so jih akreditirale države članice, je izpolnjen ključen predpogoj, ki v okviru novega modela izvajanja predstavlja razumno zagotovilo, da bodo z intervencijami, financiranimi iz proračuna Unije, doseženi cilji iz ustreznih strateških načrtov SKP. Zato bi bilo treba v tej uredbi jasno določiti, da se lahko iz proračuna Unije povrnejo samo odhodki akreditiranih plačilnih agencij. Poleg tega bi morali imeti odhodki, ki jih financira Unija za intervencije iz uredbe o strateških načrtih SKP, ustrezen izložek in bi morali izpolnjevati osnovne zahteve Unije in sistemov upravljanja.

(11)  Z vključitvijo plačilnih agencij, ki so jih akreditirale države članice, je izpolnjen ključen predpogoj, ki v okviru novega modela izvajanja predstavlja razumno zagotovilo, da bodo z intervencijami, financiranimi iz proračuna Unije, doseženi cilji iz ustreznih strateških načrtov SKP. Zato bi bilo treba v tej uredbi jasno določiti, da se lahko iz proračuna Unije povrnejo samo odhodki akreditiranih plačilnih agencij. Poleg tega bi morali imeti odhodki, ki jih financira Unija za intervencije iz uredbe o strateških načrtih SKP, ustrezen izložek in bi morali izpolnjevati osnovne zahteve Unije in sistemov upravljanja. Služiti bi morala tudi za doseganje ciljev trajnostnega razvoja. V skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja in optimalne uporabe finančnih sredstev Unije se je treba o načrtovanju in dodeljevanju sredstev Unije in nacionalnih sredstev posvetovati s širokim krogom deležnikov. Takšno posvetovanje bi morale organizirati tako države članice pred določitvijo svojih strateških načrtov SKP kot Komisija pred potrditvijo nacionalnih strategij. Razvojni partnerji bi morali biti vključeni v vprašanja v zvezi s skladnostjo politik za razvoj in vplivi SKP na prebivalce držav v razvoju, zlasti najmanj razvitih držav.

Predlog spremembe    6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 21 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(21a)  Da bi Komisiji omogočili, da izpolni svoje obveznosti glede zagotavljanja skladnosti politik za razvoj pri izvajanju SKP, kot je določeno v Uredbi (EU).../... [uredba o strateških načrtih SKP], bi bilo treba razširiti nadzorne zmogljivosti za spremljanje zunanjih učinkov SKP, zlasti za države v razvoju.

Predlog spremembe    7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 25 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(25a)  Glede na novi model izvajanja SKP s poudarkom na rezultatih je treba meriti izložke in učinke v zvezi z vsemi cilji SKP iz členov 5 in 6 Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP], da se zagotovi učinkovita uporaba sredstev SKP.

Predlog spremembe    8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 25 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(25b)  V skladu z načelom proračunske učinkovitosti se javna sredstva ne bi smela uporabljati za SKP, če pri tem nastanejo drugi stroški v zvezi s pomočjo za okolje, javno zdravje ali razvoj. Za take škodljive dejavnosti se ne bi smela dodeliti sredstva SKP. Za zagotavljanje učinkovitosti porabe SKP in Unije bi moral torej pojem tveganja za finančne interese proračuna Unije vključevati tveganja za okolje, javno zdravje in skladnost politik za razvoj. S tem se zagotavlja tudi skladnost prednostnih nalog in ciljev SKP ter drugih politik Unije. Učinkovitost javne porabe bi bilo treba zagotoviti z zmanjševanjem dodatnih stroškov na drugih področjih.

Obrazložitev

Stroški, ki izhajajo iz učinkov, povezanih z okoljem, javnim zdravjem, socialnimi strukturami ali razvojem, se prenesejo na druga področja javne porabe, tudi porabe EU. To pomeni, da nekaj večkrat preplačamo, če je poraba neučinkovita, na primer najprej zagotovimo plačilo, ki spodbuja presežno proizvodnjo, nato financiramo obvladovanje kriz, zatem pa še razvojno pomoč. Drug primer je financiranje kmetijskih praks, ki onesnažujejo okolje, nato pa financiranje čiščenja za njimi, sanacije ekosistemov ali ponovnega čiščenja pitne vode.

Predlog spremembe    9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 30

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(30)  Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za začasno prekinitev plačil tudi v zvezi z večletnim spremljanjem smotrnosti. Zato bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v primeru zapoznelega ali nezadostnega napredka pri doseganju ciljev iz nacionalnih strateških načrtov SKP od zadevne države članice z izvedbenim aktom zahteva potrebne popravne ukrepe v skladu z akcijskim načrtom, ki se sestavi v posvetovanju s Komisijo in vsebuje jasne kazalnike napredka. Če država članica ne predloži ali ne izvede akcijskega načrta ali akcijski načrt očitno ne zadostuje za izboljšanje stanja, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da z izvedbenim aktom začasno prekine mesečna ali vmesna plačila.

(30)  Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za začasno prekinitev plačil tudi v zvezi z večletnim spremljanjem smotrnosti. Zato bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v primeru zapoznelega ali nezadostnega napredka pri doseganju ciljev iz nacionalnih strateških načrtov SKP od zadevne države članice z izvedbenim aktom zahteva potrebne popravne ukrepe v skladu z akcijskim načrtom, ki se sestavi v posvetovanju s Komisijo in vsebuje jasne kazalnike napredka. Akcijski načrt bi bilo treba pripraviti ob sodelovanju partnerjev iz člena 94. Če država članica ne predloži ali ne izvede akcijskega načrta ali akcijski načrt očitno ne zadostuje za izboljšanje stanja, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da z izvedbenim aktom začasno prekine mesečna ali vmesna plačila. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti spoštovanju okoljskega prava Unije ter zavez Unije in držav članic iz agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in obveznosti iz Pogodbe.

Predlog spremembe    10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 31

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(31)  Kot je določala že Uredba (EU) št. 1306/2013, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za začasno prekinitev plačil, če obstajajo resne pomanjkljivosti v sistemih upravljanja, vključno z neskladnostjo z osnovnimi zahtevami Unije in nezanesljivim poročanjem. Vendar je treba za povečanje učinkovitosti mehanizma pregledati pogoje za začasno prekinitev plačil. Finančne posledice takšnih začasnih prekinitev bi bilo treba določiti z izrednim postopkom potrditve skladnosti.

(31)  Kot je določala že Uredba (EU) št. 1306/2013, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za začasno prekinitev plačil, če obstajajo resne pomanjkljivosti v sistemih upravljanja, vključno z neskladnostjo z osnovnimi zahtevami Unije in nezanesljivim poročanjem. Neskladnost med izvajanjem SKP in drugimi politikami Unije, med drugim cilji trajnostnega razvoja ter obveznostmi glede podnebja, okolja in človekovih pravic, bi bilo treba obravnavati kot hudo pomanjkljivost v sistemih upravljanja držav članic. Vendar je treba za povečanje učinkovitosti mehanizma pregledati pogoje za začasno prekinitev plačil. Finančne posledice takšnih začasnih prekinitev bi bilo treba določiti z izrednim postopkom potrditve skladnosti.

Obrazložitev

Ob upoštevanju potrebe po skladnosti skupne kmetijske politike z razvojno politiko EU, kakor jo priznavajo Komisija v sporočilu o prihodnosti preskrbe s hrano in kmetijstva (COM(2017)0713) ter Svet in države članice v novem evropskem soglasju o razvoju iz leta 2017; neskladnosti med izvajanjem SKP in širšimi zunanjimi cilji Unije se kaznujejo, če izhajajo iz namernih dejanj.

Predlog spremembe    11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 41

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(41)  Komisija je v skladu s členom 317 Pogodbe odgovorna za izvrševanje proračuna Unije v sodelovanju z državami članicami. Na Komisijo bi bilo treba z izvedbenimi akti prenesti pooblastilo, da odloči, ali so bili odhodki držav članic izvršeni v skladu s pravom Unije. Države članice bi morale imeti pravico, da utemeljijo svoje odločitve o plačilih in da v primeru, ko med njimi in Komisijo ni medsebojnega soglasja, sprožijo spravni postopek. Da bi državam članicam dali pravna in finančna zagotovila v zvezi z odhodki, nastalimi v preteklosti, bi bilo treba določiti zastaralni rok, v katerem Komisija odloči, kakšne bi morale biti finančne posledice zaradi neskladnosti.

(41)  Komisija je v skladu s členom 317 Pogodbe odgovorna za izvrševanje proračuna Unije v sodelovanju z državami članicami. Na Komisijo bi bilo treba z izvedbenimi akti prenesti pooblastilo, da odloči, ali so bili odhodki držav članic izvršeni v skladu s pravom Unije, prednostnimi nalogami in mednarodnimi sporazumi, med drugim agendo za trajnostni razvoj do leta 2030 in Pariškim sporazumom o podnebnih spremembah. Med temi cilji bi bilo treba posebno pozornost nameniti načelu skladnosti politik za razvoj ter ciljem Unije na področju podnebne in okoljske politike, kot so določeni v členu 191 Pogodbe. Kmetijska politika in njeno financiranje ne bi smela ovirati delovanja drugih politik Unije. Države članice bi morale imeti pravico, da utemeljijo svoje odločitve o plačilih in da v primeru, ko med njimi in Komisijo ni medsebojnega soglasja, sprožijo spravni postopek. Da bi državam članicam dali pravna in finančna zagotovila v zvezi z odhodki, nastalimi v preteklosti, bi bilo treba določiti zastaralni rok, v katerem Komisija odloči, kakšne bi morale biti finančne posledice zaradi neskladnosti.

Obrazložitev

Ob upoštevanju potrebe po skladnosti skupne kmetijske politike z razvojno politiko EU, kakor jo priznavajo Komisija v sporočilu o prihodnosti preskrbe s hrano in kmetijstva (COM(2017)0713) ter Svet in države članice v novem evropskem soglasju o razvoju iz leta 2017; neskladnosti med izvajanjem SKP in širšimi zunanjimi cilji Unije se kaznujejo, če izhajajo iz namernih dejanj.

Predlog spremembe    12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 49

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(49)  Sporočilo Komisije z naslovom „Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva“ kot prihodnjo usmeritev SKP določa okrepitev okoljskega varstva in podnebnih ukrepov ter prispevanje k doseganju ciljev na področju okolja in podnebja. Zato je izmenjava podatkov, zbranih prek identifikacijskega sistema za zemljišča in drugih integriranih administrativnih in kontrolnih sistemov, postala potrebna za okoljske in podnebne namene na nacionalni ravni in na ravni Unije. Potrebna bi bila torej določba, da se podatki, zbrani prek integriranega sistema, ki so pomembni za podnebne in okoljske namene, izmenjujejo med javnimi organi držav članic ter institucijami in organi Unije. Da bi se povečala učinkovitost pri uporabi podatkov, ki so na voljo različnim javnim organom za izdelavo evropske statistike, bi moralo biti določeno tudi, da se morajo podatki, zbrani prek integriranega sistema, dati na voljo za statistične namene organom, ki so del evropskega statističnega sistema.

(49)  Sporočilo Komisije z naslovom „Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva“ kot prihodnjo usmeritev SKP določa okrepitev okoljskega varstva in podnebnih ukrepov ter prispevanje k doseganju ciljev na področju okolja in podnebja. V sporočilu tudi poudarja globalno razsežnost SKP in navaja zavezo Unije za povečanje skladnosti politik za trajnostni razvoj. Zato je izmenjava podatkov, zbranih prek identifikacijskega sistema za zemljišča in drugih integriranih administrativnih in kontrolnih sistemov na nacionalni ravni in na ravni Unije, postala potrebna za okoljske in podnebne namene ter kot podlaga za skladnost politik za razvoj, pa tudi zaradi uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja in skladnosti z drugimi notranjimi in zunanjimi politikami Unije na nacionalni ravni in na ravni Unije. Potrebna bi bila torej določba, da se podatki, zbrani prek integriranega sistema, ki so pomembni za te namene, izmenjujejo med javnimi organi držav članic ter institucijami in organi Unije. Da bi se povečala učinkovitost pri uporabi podatkov, ki so na voljo različnim javnim organom za izdelavo evropskih statistik, bi moralo biti določeno tudi, da se morajo podatki, zbrani prek integriranega sistema, dati na voljo za statistične namene organom, ki so del evropskega statističnega sistema.

Predlog spremembe    13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 49 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(49a)  Države članice morajo pri načrtovanju in izvajanju politik in instrumentov SKP upoštevati tudi dodatno strateško usmeritev, da se zagotovi skladnost rezultatov trgovine v agroživilskem sektorju v zvezi s SKP z razvojno politiko Unije, zlasti kar zadeva uporabo prostovoljne vezane podpore in kmetijske rezerve pri obravnavanju kriznih situacij na trgu.

Predlog spremembe    14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 53

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(53)  Ob upoštevanju mednarodne strukture trgovine s kmetijskimi proizvodi in zaradi ustreznega delovanja notranjega trga je treba urediti sodelovanje med državami članicami. Prav tako je treba vzpostaviti centraliziran dokumentacijski sistem na ravni Unije za podjetja, ki prejemajo ali izvršujejo plačila in so ustanovljena v tretjih državah.

(53)  Ob upoštevanju mednarodne strukture trgovine s kmetijskimi proizvodi in zaradi ustreznega delovanja notranjega trga ter spoštovanja obveznosti glede skladnosti politik za razvoj je treba urediti sodelovanje med državami članicami ter med državami članicami in tretjimi državami. Prav tako je treba vzpostaviti centraliziran dokumentacijski sistem na ravni Unije za podjetja, ki prejemajo ali izvršujejo plačila in so ustanovljena v tretjih državah. Ta sistem bi moral prispevati k ugotavljanju neskladnosti med izvajanjem SKP in cilji zunanje politike Unije. Dokumentacijski sistem bi moral poudariti prispevek zgoraj navedenih podjetij v tretjih državah k agendi za trajnostni razvoj do leta 2030 ali učinek nanjo. Ta dokumentacija bi morala poudariti tudi prispevek SKP, zlasti ob upoštevanju njene zunanje razsežnosti, k razvojnim ciljem Unije, kot je določeno v členu 208 Pogodbe.

Obrazložitev

V duhu dobrega in učinkovitega sodelovanja s tretjimi državami Komisija okrepi dialog s partnerskimi državami o vseh vidikih, ki vplivajo na njihov razvojni proces, ne glede na to, ali so neposredno v okviru politike ali ne. Prispevki partnerjev Unije so namenjeni prepoznavanju in odpravljanju neskladnosti med politikami EU, zbiranje in izmenjava podatkov pa omogočata ta proces.

Predlog spremembe    15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 55

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(55)  Pogojenost je pomemben del SKP, zlasti glede njenih okoljskih in podnebnih elementov, vendar tudi v zvezi z vprašanji javnega zdravja in živali. To pomeni, da bi bilo treba za zagotovitev učinkovitosti sistema pogojenosti izvajati kontrole in po potrebi uporabiti kazni. Da bi se omogočili enaki konkurenčni pogoji za upravičence v različnih državah članicah, bi bilo treba na ravni Unije uvesti določena splošna pravila o kontrolah in kaznih v zvezi s pogojenostjo.

(55)  Pogojenost je pomemben del SKP, saj zagotavlja, da plačila dosežejo visoko stopnjo vzdržnosti, na primer za uporabo pesticidov, in da imajo kmetje v državah članicah in med njimi enake konkurenčne pogoje, zlasti glede njenih okoljskih in podnebnih elementov, vendar tudi v zvezi z vprašanji javnega zdravja in dobrobiti živali. To pomeni, da bi bilo treba za zagotovitev učinkovitosti sistema pogojenosti izvajati kontrole in po potrebi uporabiti kazni. Da bi se omogočili taki enaki konkurenčni pogoji za upravičence v različnih državah članicah, bi bilo treba na ravni Unije uvesti določena splošna pravila v zvezi s pogojenostjo ter kontrole in kazni v zvezi z neizpolnjevanjem.

Predlog spremembe    16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 67

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(67)  V zvezi s tem bi bilo treba ustrezno priznati vlogo civilne družbe, tudi medijev in nevladnih organizacij, ter njihov prispevek h krepitvi upravnega okvira kontrol zoper goljufije in zlorabe javnih sredstev.

(67)  V zvezi s tem bi bilo treba ustrezno priznati vlogo civilne družbe, tudi medijev in nevladnih organizacij, ter njihov prispevek h krepitvi upravnega okvira kontrol zoper goljufije in zlorabe javnih sredstev. Omenjene deležnike bi bilo prav tako treba spodbujati, naj pooblaščenca Komisije za zaslišanje, določenega v Uredbi (EU) .../...[uredba o strateških načrtih SKP], opozorijo na neskladnosti med izvajanjem SKP in obstoječih politik Unije ter mu jih posredujejo, pri čemer je zlasti treba upoštevati okoljske in razvojne politike Unije.

Obrazložitev

EU se je leta 2005 s soglasjem o razvoju EU zavezala, da bo priznala in okrepila načelo udeležbe nedržavnih akterjev, da bi se izpolnili razvojni cilji partnerskih tretjih držav, to pa je ponovno potrdila leta 2017 z novim soglasjem o razvoju. Funkcija pooblaščenca Komisije za zaslišanje je bila določena v spremembah uredbe o strateških načrtih.

Predlog spremembe    17

Predlog uredbe

Uvodna izjava 82

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(82)  Izvedbena pooblastila Komisije bi morala zajemati tudi: pravila za dosego enotnega izpolnjevanja obveznosti držav članic glede zaščite finančnih interesov Unije in pravila, potrebna za doseganje enotne uporabe pregledov v Uniji.

(82)  Izvedbena pooblastila Komisije bi morala zajemati tudi: pravila za dosego enotnega izpolnjevanja obveznosti držav članic glede zaščite finančnih interesov Unije, ki bi morala vključevati načelo proračunske učinkovitosti z onemogočanjem plačil SKP, ki povzročajo dodatne stroške za proračun EU, in pravila, potrebna za doseganje enotne uporabe pregledov v Uniji. Komisija bi morala zato določiti tudi pravila za zagotavljanje skladnosti med izvajanjem SKP s strani držav članic in drugimi politikami Unije, pri čemer bi bilo treba posebno pozornost nameniti okoljskim zahtevam iz členov 11 in 191 Pogodbe ter obveznostim glede skladnosti politik za razvoj iz člena 208 Pogodbe.

Obrazložitev

Stroški, ki izhajajo iz učinkov, povezanih z okoljem, javnim zdravjem, socialnimi strukturami ali razvojem, se prenesejo na druga področja javne porabe, tudi porabe EU. To pomeni, da nekaj večkrat preplačamo, če je poraba neučinkovita, na primer najprej zagotovimo plačilo, ki spodbuja presežno proizvodnjo, nato financiramo obvladovanje kriz, zatem pa še razvojno pomoč. Drug primer je financiranje kmetijskih praks, ki onesnažujejo okolje, nato pa financiranje čiščenja za njimi, sanacije ekosistemov ali ponovnega čiščenja pitne vode.

Predlog spremembe    18

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  ukrepe, potrebne za analizo, upravljanje, spremljanje, izmenjavo informacij in izvajanje SKP ter ukrepe za izvajanje kontrolnih sistemov ter tehnično in upravno pomoč;

(a)  ukrepe, potrebne za analizo, upravljanje, spremljanje, izmenjavo informacij in izvajanje SKP in izvajanje agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah, ter ukrepe za izvajanje kontrolnih sistemov ter tehnično in upravno pomoč;

Obrazložitev

Člen 208 PDEU določa, da morajo vse politike EU upoštevati razvojne cilje. Glavna razvojna cilja razvojnega sodelovanja EU in ciljev trajnostnega razvoja sta krepitev svetovne prehranske varnosti in pomoč pri razvoju trdnih kmetijskih sistemov v državah v razvoju. Ureditev kmetijskega sektorja na notranjem trgu neposredno vpliva na zdravje teh sistemov v državah v razvoju.

Predlog spremembe    19

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  ukrepe, ki jih Komisija sprejme z uporabo aplikacij za daljinsko zaznavanje, ki se uporabljajo za spremljanje kmetijskih virov v skladu s členom 23;

(c)  ukrepe, ki jih Komisija sprejme z uporabo aplikacij za daljinsko zaznavanje, ki se uporabljajo za spremljanje kmetijskih virov in udeležbe držav članic pri kmetijskih praksah v skladu z agendo za trajnostni razvoj do leta 2030 in Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah v skladu s členom 23;

Obrazložitev

Člen 208 PDEU določa, da morajo vse politike EU upoštevati razvojne cilje. Glavna razvojna cilja razvojnega sodelovanja EU in ciljev trajnostnega razvoja sta krepitev svetovne prehranske varnosti in pomoč pri razvoju trdnih kmetijskih sistemov v državah v razvoju. Ureditev kmetijskega sektorja na notranjem trgu neposredno vpliva na zdravje teh sistemov v državah v razvoju.

Predlog spremembe    20

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f)  študije o SKP in ocenjevanje ukrepov, ki jih financirata sklada, vključno z izboljšanjem metod ocenjevanja in izmenjavo informacij o praksah v okviru SKP, ter študije, izvedene skupaj z Evropsko investicijsko banko (EIB);

(f)  študije o SKP in ocenjevanje ukrepov, ki jih financirata sklada, vključno z izboljšanjem metod ocenjevanja in izmenjavo informacij o praksah v okviru SKP, ter študije, izvedene skupaj z Evropsko investicijsko banko (EIB) in v sodelovanju z ustreznimi akterji iz člena 94 Uredbe (EU).../... [uredba o strateških načrtih SKP], zlasti lokalnimi, regionalnimi, nacionalnimi in mednarodnimi deležniki, akademski strokovnjaki in nevladnimi organizacijami;

Predlog spremembe    21

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – točka h

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(h)  prispevek k ukrepom v zvezi s širjenjem informacij, ozaveščanjem, spodbujanjem sodelovanja in izmenjavo izkušenj na ravni Unije, sprejetim v okviru intervencij za razvoj podeželja, vključno z mrežnim povezovanjem med zadevnimi stranmi;

(h)  prispevek k ukrepom v zvezi s širjenjem informacij, ozaveščanjem, tudi o učinkih SKP na svetovni ravni, spodbujanjem sodelovanja in izmenjavo izkušenj na lokalni, regionalni, nacionalni in mednarodni ravni ter na ravni Unije, sprejetim v okviru intervencij za razvoj podeželja, vključno z mrežnim povezovanjem med zadevnimi stranmi;

Predlog spremembe    22

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – točka j a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ja)  učinki SKP na tretje države, zlasti na države v razvoju.

Predlog spremembe    23

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 4 – pododstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  spodbujanje in zagotavljanje usklajene uporabe pravil Unije.

(d)  spodbujanje in zagotavljanje usklajene uporabe pravil Unije ter pravil, ki jih mora uporabljati Unija in ki izhajajo iz ustreznih mednarodnih pogodb.

Predlog spremembe    24

Predlog uredbe

Člen 23 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  upravljanje kmetijskih trgov Unije na svetovni ravni;

(a)  pravično in trajnostno upravljanje kmetijskih trgov Unije na svetovni ravni, vključno z vzpostavitvijo in razširitvijo mehanizmov za spremljanje trga na regionalni in svetovni ravni ob upoštevanju razvojnih ciljev;

Obrazložitev

Spremljanje je potrebno za razumevanje zunanjih učinkov na notranje politike EU v državah v razvoju in za doseganje skladnosti politik za razvoj. Kot je določeno v PDEU 191, SKP in njeno financiranje prav tako ne bi smela ovirati doseganja ciljev trajnostnega razvoja ali ciljev iz Pariškega sporazuma.

Predlog spremembe    25

Predlog uredbe

Člen 23 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  zagotavljanje agroekonomskega in kmetijsko-okoljsko-podnebnega spremljanja rabe kmetijskih zemljišč in sprememb rabe kmetijskih zemljišč, vključno s kmetijsko-gozdarskim sistemom, in spremljanja stanja kmetijskih rastlin, da se omogoči izvedba ocen, zlasti glede donosa, kmetijske proizvodnje in kmetijskih vplivov, povezanih z izjemnimi okoliščinami;

(b)  zagotavljanje agroekonomskega in kmetijsko-okoljsko-podnebnega spremljanja rabe kmetijskih zemljišč in sprememb rabe kmetijskih zemljišč, vključno s kmetijsko-gozdarskim sistemom, in spremljanja stanja kmetijskih rastlin, da se omogoči izvedba ocen, zlasti glede donosa, kmetijske proizvodnje in kmetijskih vplivov, povezanih z izjemnimi okoliščinami, in napredka glede izvajanja kmetijskih praks, ki prispevajo k doseganju podnebnih ciljev, določenih v agendi za trajnostni razvoj do leta 2030 in Pariškem sporazumu o podnebnih spremembah;

Obrazložitev

Spremljanje je potrebno za razumevanje zunanjih učinkov na notranje politike EU v državah v razvoju. Kot je določeno v PDEU 191, cilji Unije na področju podnebne in okoljske politike, SKP in njeno financiranje prav tako ne bi smeli ovirati doseganja ciljev trajnostnega razvoja ali ciljev iz Pariškega sporazuma.

Predlog spremembe    26

Predlog uredbe

Člen 23 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  prispevanje k preglednosti svetovnih trgov;

(d)  prispevanje k preglednosti svetovnih trgov, tudi z zagotavljanjem skladnosti politik za razvoj;

Predlog spremembe    27

Predlog uredbe

Člen 23 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija v skladu s točko (c) člena 7 financira ukrepe za zbiranje ali nakup podatkov, potrebnih za izvajanje in spremljanje SKP, vključno s satelitskimi podatki, geoprostorskimi podatki in meteorološkimi podatki, vzpostavitev infrastrukture prostorskih podatkov in spletne strani, izvedbo posebnih študij o podnebnih pogojih, daljinsko zaznavanje, ki se uporablja kot pomoč pri spremljanju sprememb rabe kmetijskih zemljišč in zdravja tal, ter posodobitev agrometeoroloških in ekonometričnih modelov. Navedeni ukrepi se po potrebi izvajajo v sodelovanju z Evropsko agencijo za okolje, s Skupnim raziskovalnim središčem, z nacionalnimi laboratoriji in organi ali v sodelovanju z zasebnim sektorjem.

Komisija v skladu s točko (c) člena 7 financira ukrepe za zbiranje ali nakup podatkov, potrebnih za izvajanje in spremljanje SKP in njenih učinkov, tako v Uniji kot drugje, vključno s satelitskimi podatki, geoprostorskimi podatki in meteorološkimi podatki, vzpostavitev infrastrukture prostorskih podatkov in spletne strani, izvedbo posebnih študij o podnebnih pogojih, daljinsko zaznavanje, ki se uporablja kot pomoč pri spremljanju sprememb rabe kmetijskih zemljišč in zdravja tal, ter posodobitev agrometeoroloških in ekonometričnih podatkov in modelov. Navedeni ukrepi se po potrebi izvajajo v sodelovanju z Evropsko agencijo za okolje, s Skupnim raziskovalnim središčem, z nacionalnimi laboratoriji in organi ali v sodelovanju s civilno družbo in zasebnim sektorjem. To vključuje skupni dostop in prispevanje k mednarodnim pobudam in virom podatkov, vključno s podatki UNFCCC ter podnebnimi in okoljskimi podatki ali podatki in/ali informacijami, ki prispevajo k preglednosti svetovnih trgov ali spremljanju uresničevanja ciljev trajnostnega razvoja.

Predlog spremembe    28

Predlog uredbe

Člen 23 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 23a

 

Spremljanje skladnosti politik za razvoj

 

1.  V skladu s členom 208 Pogodbe se z rednimi in neodvisnimi ocenami presodi učinek, ki ga ima SKP na prehranske sisteme ter dolgoročno prehransko varnost v državah v razvoju. Pri spremljanju je treba posebno pozornost nameniti učinku agroživilskih trgovinskih tokov med Unijo in državami v razvoju na:

 

(a)    proizvodnjo, predelavo in distribucijo hrane v najmanj razvitih državah;

 

(b)    lokalne male proizvajalce in kmetice;

 

(c)   proizvode, ki v državah v razvoju veljajo za občutljive;

 

(d)    proizvode v sektorjih, kjer se dodeljujejo vezana plačila SKP in kjer se uporabljajo ukrepi SKP za krizno upravljanje.

 

2.  Pri oceni se preučijo podatki opazovalnic Unije za trg, študije primerov, poročanje o ciljih trajnostnega razvoja ter dokazno gradivo, ki ga posredujejo partnerske države in drugi ustrezni deležniki, kot so organizacije civilne družbe. V ta namen se sektorsko in geografsko področje uporabe za opazovalnice Unije za trg razširi na proizvode, ki v partnerskih državah veljajo za občutljive, ter na najmanj razvite države. Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 100 za dopolnitev te uredbe z uvedbo meril za upravičenost in izbor in postopek ocene.

 

3.  Če podatki o spremljanju kažejo tveganje škodljivih učinkov na agroživilsko proizvodnjo in predelavo ali prehransko varnost države v razvoju, Komisija izda zgodnje opozorilo in pripravi posvetovanje med Unijo in prizadetimi kmetijskimi skupnostmi ter tudi vladami partnerskih držav, da se dogovorijo o popravnih ukrepih. Prizadete strani imajo na voljo socialne zaščitne ukrepe.

 

4.  Če zgodnje opozorilo ni bilo izdano in se pojavijo škodljivi učinki, lahko prizadeta stran vloži pritožbo. Pritožbe prejme stalni poročevalec Evropskega parlamenta za skladnost politik za razvoj, obravnavajo pa jih pooblaščenci za zaslišanje pri Komisiji. Prizadete skupine in drugi deležniki lahko predložijo dokazno gradivo.

 

5.  Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži letno poročilo o rezultatih ocene, prispelem dokaznem gradivu in odzivu politike Unije.

Obrazložitev

Namen tega postopka je vzpostaviti mehanizem, ki bo hkrati spremljal skladnost politike za razvoj in omogočal, da bo Komisija prejela sporočila trgov in morebiti prizadetih skupnosti. S tem se razširi vloga opazovalnic trga, ki že obstajajo. Evropska komisija že ima pooblaščenca za zaslišanje, ta vloga pa lahko temelji tudi na delegacijah EU s pristojnostmi za trgovino in kmetijstvo.

Predlog spremembe    29

Predlog uredbe

Člen 24 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  pravila o financiranju v skladu s točkama (b) in (c) člena 7,

(a)  pravila o financiranju v skladu s točkama (b), (c) in (k) člena 7,

Predlog spremembe    30

Predlog uredbe

Člen 35 – odstavek 1 – točka c – točka i a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ia)  ne povzroča socialne ali okoljske škode in je usklajen s cilji politike ter mednarodnimi zavezami in obveznostmi Unije v skladu s členoma 5 in 6 Uredbe (EU) .../... [uredbe o strateških načrtih SKP].

Predlog spremembe    31

Predlog uredbe

Člen 39 – odstavek 2 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Če država članica ne predloži ali ne izvede akcijskega načrta iz odstavka 1 ali če navedeni akcijski načrt očitno ne zadostuje za izboljšanje stanja, lahko Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi začasno prekine mesečna plačila iz člena 19(3) ali vmesna plačila iz člena 30.

Če država članica ne predloži ali ne izvede akcijskega načrta iz odstavka 1 ali če navedeni akcijski načrt očitno ne zadostuje za izboljšanje stanja ali ni v skladu z mednarodnimi sporazumi Unije ali skladnostjo politike za razvoj, lahko Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi začasno prekine mesečna plačila iz člena 19(3) ali vmesna plačila iz člena 30.

Predlog spremembe    32

Predlog uredbe

Člen 44 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Zagotavljanje informacij, financirano v skladu s točko (e) člena 7, je namenjeno zlasti , z informacijskimi kampanjami ponovno vzpostavlja zaupanje potrošnikov po krizah, obvešča kmete in druge osebe, ki so aktivne na podeželju, ter spodbuja evropski model kmetijstva in ga približa državljanom.

Informacije, financirane v skladu s točko (e) člena 7, so zlasti namenjene temu, da pomagajo pri razlagi, izvajanju in razvoju SKP ter ozaveščanju javnost o njeni vsebini in ciljih, vključno z blažitvijo podnebnih sprememb, varstvom okolja, dobrobitjo živali in ohranjanjem socialnih struktur na podeželskih območjih, pa tudi o njeni globalni razsežnosti, prevzemanju odgovornosti za učinke SKP, zlasti na države v razvoju, za pokrizno obveščanje državljanov s pomočjo nepristranskih in objektivnih informacijskih kampanj, obveščanje kmetov in drugih oseb, ki so aktivne na podeželju, ter spodbujanje trajnostnega modela kmetijstva Unije in njegovo ga približevanje državljanom.

Predlog spremembe    33

Predlog uredbe

Člen 58 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Sistem, ki ga vzpostavijo države članice v skladu s členom 57(2), vsebuje sistematične preglede, ki so osredotočeni tudi na področja, na katerih je tveganje za napake največje.

Sistem, ki ga vzpostavijo države članice v skladu s členom 57(2), vsebuje sistematične preglede, ki so osredotočeni tudi na področja, na katerih je tveganje za napake največje in na katerih narava teh tveganj pomeni najvišjo stopnjo škode za okolje, podnebje in javno zdravje ali zdravje živali.

Obrazložitev

S tem se pojem tveganja prilagodi novemu modelu izvajanja. Načelo tveganja za sklade, ki se je upoštevalo doslej, bi se moralo razumeti tudi kot učinkovita poraba sredstev EU in držav članic. To pomeni, da SKP ob upoštevanju načela proračunske učinkovitosti ne bi smela omogočiti porabe javnih sredstev, ki povzroča dodatne stroške, saj se taki zunanji stroški na koncu krijejo z javnimi sredstvi.

Predlog spremembe    34

Predlog uredbe

Člen 58 – odstavek 2 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Pregledi se ne izvajajo na ravni EIB ali drugih mednarodnih finančnih institucij, v katerih je udeležena država članica.

Države članice ne izvajajo pregledov na ravni EIB ali drugih mednarodnih finančnih institucij, v katerih je udeležena država članica. Ti sistematični pregledi skladnosti se izvajajo na ravni Unije ali na drugi ustrezni ravni.

Predlog spremembe    35

Predlog uredbe

Člen 65 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

4a.  Države članice zagotovijo, da se nabori podatkov, zbrani prek integriranega sistema, ki jih Komisija potrebuje za analizo, spremljanje in oceno učinka SKP, strateških načrtov SKP in ukrepov, ki jih podpira, na razvojne cilje Unije in države v razvoju, brezplačno delijo s Komisijo in po potrebi z nacionalnimi organi držav članic, pristojnimi za pripravo strateških načrtov SKP in nacionalnimi organi upravljanja za strateške načrte SKP.

Predlog spremembe    36

Predlog uredbe

Člen 76 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 76 a

 

Dokazila o odgovornih naložbah in dobrih praksah

 

Podjetja, ki želijo, da se pri oceni v skladu s členom 7 Uredbe (EU).../... [uredba o strateških načrtih SKP] upoštevajo njihove naložbe in dobra praksa, ki lahko izravnajo negativne učinke, Komisiji predložijo potrebna dokazila.

Predlog spremembe    37

Predlog uredbe

Člen 78 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Države članice Komisiji pošljejo seznam podjetij s sedežem v tretji državi, za katere je bil ali bi moral biti v tej državi članici izplačan ali prejet zadevni znesek.

2.  Države članice Komisiji pošljejo seznam podjetij s sedežem v tretji državi, za katere je bil ali bi moral biti v tej državi članici izplačan ali prejet zadevni znesek. Komisija po potrebi povabi strokovnjake iz tretjih držav, tudi iz držav v razvoju, da pridobi oceno zunanjih vplivov izvajanja SKP na ravni držav članic.

Obrazložitev

V duhu dobrega in učinkovitega sodelovanja s tretjimi državami bi morala Komisija okrepiti dialog s partnerskimi državami o vseh vidikih, ki vplivajo na njihov razvojni proces. Prispevki partnerjev Unije so namenjeni prepoznavanju in odpravljanju neskladnosti med politikami EU, zlasti med zunanjimi vidiki notranjih politik in zunanjimi politikami samimi po sebi.

Predlog spremembe    38

Predlog uredbe

Člen 83 – odstavek 1 – točka a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(aa)  predložitev dokazil iz člena 76a v zvezi z odgovornimi naložbami in dobrimi praksami;

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov

Financiranje, upravljanje in spremljanje skupne kmetijske politike

Referenčni dokumenti

COM(2018)0393 – C8-0247/2018 – 2018/0217(COD)

Pristojni odbor

Datum razglasitve na zasedanju

AGRI

11.6.2018

 

 

 

Mnenje pripravil

Datum razglasitve na zasedanju

DEVE

5.7.2018

Pripravljavec/-ka mnenja

Datum imenovanja

Maria Heubuch

11.7.2018

Obravnava v odboru

19.11.2018

 

 

 

Datum sprejetja

7.2.2019

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

20

0

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Beatriz Becerra Basterrechea, Ignazio Corrao, Charles Goerens, Maria Heubuch, György Hölvényi, Arne Lietz, Linda McAvan, Norbert Neuser, Elly Schlein, Bogusław Sonik, Mirja Vehkaperä, Anna Záborská

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Stefan Gehrold, Bernd Lucke, Judith Sargentini

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Asim Ademov, Czesław Hoc, Monika Hohlmeier, John Howarth, Tom Vandenkendelaere, Josef Weidenholzer, Bogdan Andrzej Zdrojewski

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

20

+

ALDE

Beatriz Becerra Basterrechea, Charles Goerens, Mirja Vehkaperä

EFDD

Ignazio Corrao

PPE

Asim Ademov, Stefan Gehrold, Monika Hohlmeier, György Hölvényi, Bogusław Sonik, Tom Vandenkendelaere, Anna Záborská, Bogdan Andrzej Zdrojewski

S&D

John Howarth, Arne Lietz, Linda McAvan, Norbert Neuser, Elly Schlein, Josef Weidenholzer

VERTS/ALE

Maria Heubuch, Judith Sargentini

0

-

 

 

2

0

ECR

Czesław Hoc, Bernd Lucke

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

(1)

Evropska komisija, sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu: Okvir politike EU za pomoč državam v razvoju pri reševanju vprašanja zanesljive preskrbe s hrano (COM(2010)0127). Bruselj, EK, 31. marec 2010.


MNENJE Odbora za proračun (23.11.2018)

za Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013

(COM(2018)0393 – C8-0247/2018 – 2018/0217(COD))

Pripravljavec mnenja: Zbigniew Kuźmiuk

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Komisija v osnutku horizontalne uredbe o skupni kmetijski politiki (COM(2018)0393) predlaga, naj se ohrani sedanja struktura financiranja te politike iz dveh ločenih skladov, in sicer iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Ukrepi s splošno pokritostjo, ki se financirajo v okviru letnega sistema iz prvega stebra, bi bili dopolnjeni s sredstvi večletnih programov iz drugega stebra.

V predlogih Komisije za večletni finančni okvir EU za obdobje 2021–2027 je za skupno kmetijsko politiko namenjeno 324,3 milijarde EUR v stalnih cenah. Pričakuje se, da bosta oba stebra skupne kmetijske politike ostala nespremenjena. Komisija je za neposredna plačila in tržne intervencije zagotovila 254,2 milijarde EUR v stalnih cenah, pri čemer je za razvoj podeželja namenjenih 70 milijard EUR v stalnih cenah.

Pripravljavec mnenja se ne strinja z zmanjšanjem sredstev EU za skupno kmetijsko politiko.

Znatno zmanjšanje odhodkov za skupno kmetijsko politiko (31,896 milijarde EUR v stalnih cenah (2018) za prvi steber, kar je zmanjšanje za 11 %; 26,675 milijarde EUR v stalnih cenah (2018) za drugi steber, kar je zmanjšanje za 28 %) lahko negativno vpliva na zmožnost izpolnjevanja ciljev te politike. Negativne posledice takšnih zmanjšanj ne bi bile omejene zgolj na podeželska območja. Korenito zmanjšanje financiranja iz drugega stebra bi predvsem lahko ustavilo proces odpravljanja neenakosti med kmetijskimi območji v različnih državah članicah. Lahko bi tudi nesorazmerno prizadelo manj uspešne države, ki najbolj potrebujejo nadaljnjo gospodarsko konvergenco. Podoben učinek bi lahko imelo tudi povišanje ravni nacionalnega sofinanciranja odhodkov v okviru drugega stebra skupne kmetijske politike.

Po mnenju pripravljavca mnenja bi moralo povečanje okoljskih in podnebnih ambicij skupne kmetijske politike spremljati povečanje proračuna za te namene. Če ne bo tako, bo uvedba preveč ambicioznih in zapletenih zahtev za kmete negativno vplivala na doseganje ciljev in rezultatov skupne kmetijske politike.

Pripravljavec mnenja vztraja, da je treba zagotoviti enake konkurenčne pogoje za kmete EU na enotnem trgu EU. Kmetje, ki delujejo na notranjem trgu EU, morajo izpolnjevati enake, vse višje proizvodne standarde EU. Pripravljavec mnenja zato zagovarja popolno izravnavo ravni neposrednih plačil med državami članicami in vztraja, da je treba dokončati postopek izravnave neposrednih plačil v finančni perspektivi 2021–2027. Z novimi cilji skupne politike bi stopnja izravnave neposrednih plačil, ki jo predlaga Komisija, ohranila velike, neupravičene in nedosledne razlike pri podpori za kmetijske proizvajalce, ki delujejo na enotnem trgu.

Pripravljavec mnenja meni, da bi morala nova kmetijska rezerva, vzpostavljena v okviru Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada, predstavljati ločeno proračunsko vrstico, s tem da so odhodki Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada v ta namen načrtovani v okviru sklada za tekoče leto v obdobju 2021–2027, ne da bi se pri tem zmanjšali odhodki za neposredna plačila.

Pripravljavec mnenja podpira ponovno vzpostavitev mehanizma finančne discipline za upravičence, ki prejemajo neposredna plačila v višini do 2 000 EUR. Pokritost vseh upravičencev v kmetijskem sektorju, ki jo predlaga Evropska komisija, ne bi dosegla cilja uravnoteženja razdelitve neposredne podpore med različno velikimi kmetijami.

Po mnenju pripravljavca mnenja bi s predlogom Komisije, da bi nadomestili trenutno zavezujoče pravilo N+3 s pravilom N+2 za sprostitev neporabljenih proračunskih obveznosti v zvezi z intervencijami za razvoj podeželja, zožili izvajanje strateških načrtov skupne kmetijske politike in da pomeni grožnjo, da bodo države članice izgubile sredstva.

Pripravljavec mnenja predlaga povečanje zneska predplačil za države članice za izvajanje ukrepov, ki se financirajo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja na 5 % v prvem letu izvajanja strateškega načrta skupne kmetijske politike, tj. leta 2021.

V zvezi z novim modelom izvajanja skupne kmetijske politike je osnutek uredbe razširil seznam primerov, v katerih lahko Komisija ustavi plačila. Medtem si države članice pri upravljanju programov, financiranih iz skupne kmetijske politike, že prizadevajo za uspešno javno naročanje in porabo teh sredstev.

Po mnenju pripravljavca mnenja predlagana določitev letnih mejnikov ne bo imela za posledico boljše usmerjenosti skupne kmetijske politike, pač pa večjo upravno obremenitev in večja finančna tveganja za države članice in kmete.

Pripravljavec mnenja zaradi poenostavitve predlaga črtanje pravila o povračilu iz člena 15, ki bi ga bilo treba po njegovem mnenju urediti z določbami izvedbenega akta, ne pa s pravilom iz temeljnega akta.

Predlaga tudi črtanje člena 35, ker bi morala biti možnost uporabe rezerve za uspešnost odvisna od rezultatov, vendar pa upravičenost stroškov na ravni upravičenca ne bi smela biti povezana s „ sporočenim ustreznim izložkom“. Takšen pristop bi prinesel velike omejitve in težave na stopnji načrtovanja in izvajanja instrumentov.

Po mnenju pripravljavca mnenja je treba člene 37, 38 in 39 črtati zaradi finančnih posledic, ki jih imajo za države članice, ki izvirajo iz enostranskih odločitev Komisije, da ustavi plačila. Komisija pri predstavitvi tega predloga ni utemeljila, kako bi takšen sistem za izvajanje večletnega strateškega načrta zagotovil boljše izvajanje ciljev, kot je v primeru uporabe pravila N+3.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za proračun poziva Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1a)  Evropski parlament v resoluciji z dne 30. maja 2018 o večletnem finančnem okviru od 2021 do 2027 in lastnih sredstvih (2018/2714(RSP)) obžaluje, da predlog Komisije z dne 2. maja 2018 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 vodi v zmanjšanje sredstev za skupno kmetijsko politiko, in sicer za 15 %, še posebej pa nasprotuje korenitim rezom, ki bodo negativno vplivali na samo naravo in cilje te politike. V zvezi s tem je izrazil tudi pomisleke glede predloga za zmanjšanje Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja za več kot 25 %;

Predlog spremembe    2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1b)  Ker so neposredna in vsa druga plačila v prvem stebru in sredstva drugega stebra za kmete pomembna, saj bistveno prispevajo k naložbam in zaposlovanju na podeželju, ter zaradi bistvene vloge skupne kmetijske politike veliki rezi, predvideni za drugi steber SKP niso sprejemljivi. Zato je bistveno, da se finančna sredstva, dodeljena skupni kmetijski politiki za obdobje 2021–2027 za EU-27, ohranijo vsaj na ravni proračuna za obdobje 2014–2020, skupaj z načrtovanim začetnim zneskom za kmetijsko krizno rezervo v višini 383,255 milijarde EUR v cenah iz leta 2018 (t.j. 431,946 milijarde EUR v tekočih cenah).

Predlog spremembe    3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1c)  Kmetijstvo ne sme utrpeti negativnih finančnih posledic zaradi političnih odločitev, kot je izstop Združenega kraljestva iz EU ali financiranje novih evropskih politik.

Predlog spremembe    4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14)  Da se zagotovi, da zneski za financiranje SKP ne presežejo letnih zgornjih mej, bi bilo treba ohraniti mehanizem finančne discipline, v skladu s katerim se prilagodi raven neposredne podpore. Vendar bi bilo treba ukiniti prag v višini 2 000 EUR. Za podporo kmetijskemu sektorju v primeru razvoja trga ali večjih kriz, ki vplivajo na kmetijsko proizvodnjo ali distribucijo, bi bilo treba ohraniti kmetijsko rezervo. Člen 12(2)(d) Uredbe (EU, Euratom) [nova finančna uredba] določa, da se odobritve, za katere obveznosti niso prevzete, lahko prenesejo samo v naslednje proračunsko leto. Da bi upravičencem in nacionalnim upravam znatno poenostavili izvajanje, bi bilo treba uporabiti mehanizem prenosa za kakršne koli neporabljene zneske iz rezerve za krizne razmere v kmetijskem sektorju, vzpostavljene leta 2020. V ta namen je potrebno odstopanje od člena 12(2)(d), ki omogoča, da se odobritve, za katere obveznosti niso prevzete, iz kmetijske rezerve brez časovne omejitve prenesejo za namene financiranja kmetijske rezerve v naslednjem(-ih) proračunskem(-ih) letu(-ih). Poleg tega je v zvezi s proračunskim letom 2020 potrebno še eno odstopanje, saj bi bilo treba skupni neuporabljeni znesek iz rezerve, ki je na razpolago konec leta 2020, prenesti v leto 2021 v ustrezno proračunsko postavko nove kmetijske rezerve, ne da bi se pri tem vrnil v proračunske postavke, ki zajemajo intervencije v obliki neposrednih plačil v okviru strateškega načrta SKP.

(14)  Da se zagotovi, da zneski za financiranje SKP ne presežejo letnih zgornjih mej, bi bilo treba ohraniti mehanizem finančne discipline, v skladu s katerim se prilagodi raven neposredne podpore. Za podporo kmetijskemu sektorju v primeru razvoja trga ali večjih kriz, ki vplivajo na kmetijsko proizvodnjo ali distribucijo, bi bilo treba ohraniti kmetijsko rezervo. Člen 12(2)(d) Uredbe (EU, Euratom) [nova finančna uredba] določa, da se odobritve, za katere obveznosti niso prevzete, lahko prenesejo samo v naslednje proračunsko leto. V ta namen je potrebno odstopanje od člena 12(2)(d), ki omogoča, da se odobritve, za katere obveznosti niso prevzete, iz kmetijske rezerve brez časovne omejitve prenesejo za namene financiranja kmetijske rezerve v naslednjem(-ih) proračunskem(-ih) letu(-ih).

Obrazložitev

Upravičence, ki v obliki neposrednih plačil prejmejo največ 2000 EUR, bi bilo treba še naprej izvzeti iz mehanizma finančne discipline. Z zajetjem vseh kmetijskih upravičencev v ta mehanizem, kot predlaga Komisija, cilj uravnotežene razporeditve plačil med različno velikimi kmetijami ne bo dosežen. Novoustvarjena kmetijska rezerva bi morala predstavljati ločeno proračunsko postavko, ki se ne bi financirala na račun odhodkov za neposredna plačila.

Predlog spremembe    5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(16a)  Izenačenje višine neposrednih plačil med državami članicami je bistveno za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev na enotnem trgu EU. Neposredna plačila je treba nujno pravično porazdeliti med državami članicami.

Predlog spremembe    6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 22

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(22)  Glede finančnega upravljanja EKSRP bi bilo treba določiti ustrezne določbe o proračunskih obveznostih, plačilnih rokih, sprostitvi obveznosti in prekinitvah. Intervencije za razvoj podeželja se financirajo iz proračuna Unije na podlagi obveznosti, izvedenih v letnih obrokih. Državam članicam bi moralo biti omogočeno, da lahko takoj po odobritvi strateških načrtov SKP črpajo iz predvidenih skladov Unije. Zato je treba uvesti ustrezno omejen sistem predhodnega financiranja, ki bo zagotavljal reden pretok sredstev in s tem pravočasno izvrševanje plačil upravičencem v okviru intervencij.

(22)  Glede finančnega upravljanja EKSRP, vzpostavljenega na osnovi ustreznih določb iz uredbe o skupnih določbah, bi bilo treba določiti ustrezne določbe o proračunskih obveznostih, plačilnih rokih, sprostitvi obveznosti in prekinitvah. Intervencije za razvoj podeželja se financirajo iz proračuna Unije na podlagi obveznosti, izvedenih v letnih obrokih. Državam članicam bi moralo biti omogočeno, da lahko takoj po odobritvi strateških načrtov SKP črpajo iz predvidenih skladov Unije. Zato je treba uvesti ustrezno omejen sistem predhodnega financiranja, ki bo zagotavljal reden pretok sredstev in s tem pravočasno izvrševanje plačil upravičencem v okviru intervencij.

Predlog spremembe    7

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  huda naravna nesreča, ki resno prizadene kmetijsko gospodarstvo;

(a)  naravna nesreča, ki resno prizadene kmetijsko gospodarstvo;

Obrazložitev

Opredelitev, ali ima določen vremenski pojav lastnosti naravne nesreče, temelji na nacionalnem pravu. Določitev stopnje naravne nesreče bi privedla do nepotrebnih težav v zvezi z razlago.

Predlog spremembe    8

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 3 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija lahko na podlagi zahteve zadevne države članice rok 15. februar iz prvega pododstavka izjemoma podaljša do 1. marca, kot je določeno v drugem pododstavku člena 63(7) finančne uredbe.

Komisija lahko na podlagi zahteve zadevne države članice rok 15. februar iz prvega pododstavka podaljša do 1. maja, kot je določeno v drugem pododstavku člena 63(7) finančne uredbe.

Obrazložitev

Predlagani časovni okvir štirih mesecev za dokončanj, certificiranje in postopek Upravljalnega odbora za poročilo o uspešnosti bi lahko bil velik izziv in bi bil krajši od trenutno veljavnega časovnega okvira za poročanje v okviru stebra II. Omogočiti je treba dovolj časa za zbiranje informacij.

Predlog spremembe    9

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 2 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Poleg tega se z odstopanjem od točke (d) člena 12(2) finančne uredbe skupni neporabljeni znesek iz krizne rezerve, ki je na razpolago na koncu leta 2020, prenese v leto 2021 in se ne vrne v proračunske postavke, ki zajemajo ukrepe iz točke (c) člena 5(2), ter se da na razpolago za financiranje kmetijske rezerve.

črtano

Obrazložitev

Predlog Komisije, da se neporabljena sredstva iz krizne rezerve za leto 2020 ne vrnejo v proračunske postavke leta 2021 v obliki zvišanja plačil kmetijskim proizvajalcem, bi bilo treba opustiti. Nova kmetijska rezerva bi morala predstavljati ločeno proračunsko postavko (z načrtovanimi odhodki za ta namen kot del omejitve za leto 2021), ne da bi zmanjšali odhodke za neposredna plačila v obdobju 2014–2020. To je utemeljeno zaradi narave izplačil iz te rezerve, s katerimi naj bi pomagali tržnim mehanizmom v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira.

Predlog spremembe    10

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a.  Prilagoditvena stopnja se uporablja le za neposredna plačila nad 2000 EUR, ki se kmetom odobrijo v ustreznem koledarskem letu.

Obrazložitev

Upravičence, ki v obliki neposrednih plačil prejmejo največ 2000 EUR, bi bilo treba še naprej izvzeti iz mehanizma finančne discipline. Z zajetjem vseh kmetijskih upravičencev v ta mehanizem, kot predlaga Komisija, cilj uravnotežene razporeditve plačil med različno velikimi kmetijami ne bo dosežen. Ta predlog spremembe bodo nastali dodatni stroški za obnovo sistemov IT.

Predlog spremembe    11

Predlog uredbe

Člen 42 – odstavek 2 – pododstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  pred 1. decembrom in ne prej kot 16. oktobra izplačajo predplačila v višini do 50 % za intervencije v obliki neposrednih plačil;

(a)  pred 1. decembrom in ne prej kot 16. oktobra izplačajo predplačila v višini do 75 % za intervencije v obliki neposrednih plačil;

Obrazložitev

V duhu poenostavitve bi bili usklajeni časovni razporedi in odstotki za predplačila med ukrepi neposrednih plačil in ukrepi za razvoj podeželja upravičeni.

Predlog spremembe    12

Predlog uredbe

Člen 55 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Zneski financiranja Unije iz EKSRP, ki se prekličejo, in izterjani zneski s pripadajočimi obrestmi se prerazporedijo za druge intervencije za razvoj podeželja iz strateškega načrta SKP. Vendar lahko država članica preklicana ali izterjana sredstva Unije ponovno uporabi le za operacijo razvoja podeželja, predvideno v nacionalnem strateškem načrtu SKP, pod pogojem, da se ta sredstva ne prerazporedijo za operacije za razvoj podeželja, ki so bile predmet finančnega popravka.

Zneski financiranja Unije iz EKSRP, ki se prekličejo, in izterjani zneski s pripadajočimi obrestmi se prerazporedijo za druge dejavnosti za razvoj podeželja iz strateškega načrta SKP. Vendar lahko država članica preklicana ali izterjana sredstva Unije ponovno uporabi le za operacijo razvoja podeželja, predvideno v nacionalnem strateškem načrtu SKP, pod pogojem, da se ta sredstva ne prerazporedijo za operacije za razvoj podeželja, ki so bile predmet finančnega popravka.

Obrazložitev

In accordance with draft EU legislation, the word 'intervention' means the support instrument (Article 3(c) of the draft regulation on the CAP strategic plans). The provision of Article 55 proposed by the Commission would mean that the funds recovered from the beneficiary should be allocated for the implementation of another action and not 'revert' to the budget of the measure under which they were recovered. There is no substantive justification for the funds recovered from beneficiary X not to be used for an operation of beneficiary Y, properly implemented under the support instrument in question.

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov

Financiranje, upravljanje in spremljanje skupne kmetijske politike

Referenčni dokumenti

COM(2018)0393 – C8-0247/2018 – 2018/0217(COD)

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

AGRI

11.6.2018

 

 

 

Mnenje pripravil

       Datum razglasitve na zasedanju

BUDG

11.6.2018

Pripravljavec/-ka mnenja

       Datum imenovanja

Zbigniew Kuźmiuk

9.7.2018

Obravnava v odboru

26.9.2018

 

 

 

Datum sprejetja

21.11.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

24

3

5

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Jean Arthuis, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Gérard Deprez, Manuel dos Santos, André Elissen, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazabal Rubial, Ingeborg Gräßle, Monika Hohlmeier, John Howarth, Bernd Kölmel, Zbigniew Kuźmiuk, Vladimír Maňka, Jan Olbrycht, Răzvan Popa, Petri Sarvamaa, Jordi Solé, Patricija Šulin, Elevterios Sinadinos (Eleftherios Synadinos), Indrek Tarand, Isabelle Thomas, Inese Vaidere, Monika Vana, Daniele Viotti, Tiemo Wölken, Stanisław Żółtek

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Karine Gloanec Maurin, Giovanni La Via, Ivana Maletić, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Tomáš Zdechovský

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

24

+

ALDE

Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Jean Arthuis, Gérard Deprez

ECR

Zbigniew Kuźmiuk

PPE

Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), José Manuel Fernandes, Monika Hohlmeier, Giovanni La Via, Ivana Maletić, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Jan Olbrycht, Petri Sarvamaa, Patricija Šulin, Inese Vaidere, Tomáš Zdechovský

S&D

Eider Gardiazabal Rubial, Karine Gloanec Maurin, John Howarth, Vladimír Maňka, Răzvan Popa, Manuel dos Santos, Isabelle Thomas, Daniele Viotti, Tiemo Wölken

3

-

ENF

André Elissen, Stanisław Żółtek

NI

Elevterios Sinadinos (Eleftherios Synadinos)

5

0

ECR

Bernd Kölmel

PPE

Ingeborg Gräßle

VERTS/ALE

Jordi Solé, Indrek Tarand, Monika Vana

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


MNENJE Odbora za proračunski nadzor (13.2.2019)

za Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike

(COM(2018)0393 – C8-0247/2018 – 2018/0217(COD))

Pripravljavka mnenja: Claudia Schmidt

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Odbor za proračunski nadzor pozdravlja poskus Komisije, da bi pri izvajanju skupne kmetijske politike (SKP) opustila pristop, ki temelji na skladnosti, in prešla na pristop, ki temelji na dosežkih.

Toda, kot je navedlo Evropsko računsko sodišče v svojem mnenju 7/2018, „ta prehod ne bi odpravil potrebe po preverjanju zakonitosti in pravilnosti“. Če se v predlogu Komisije nadzorna vloga držav članic ne spremeni, nadzor zakonitosti in pravilnosti s strani certifikacijskih organov po mnenju sodišča ni več obvezen. Ni jasno, ali bodo v preverjanju certifikacijskih organov zajeti opredelitve in posebna merila za upravičenost, določena v strateških načrtih SKP. Bistveno se spremeni poročanje in zagotovilo Komisiji. Komisija ne bo prejela niti statističnih podatkov o nadzoru, ki ga izvajajo plačilne agencije, niti zagotovila certifikacijskih organov o plačilih posameznim kmetom.

V skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije je Komisija še naprej odgovorna za izvrševanje proračuna v sodelovanju z državami članicami, vključno s plačili v državah članicah. Predlog Komisije bo oslabil odgovornost Komisije v zvezi s tem.

Komisija ne bo več mogla ugotoviti, do kakšne mere so plačila v nasprotju s pravili. Predlog bo tudi otežil uporabo enotnega revizijskega pristopa, zlasti zaradi zmanjšane vloge certifikacijskih organov. Nedavni umori preiskovalnih novinarjev nas opominjajo, da zdaj ne bi bilo primerno oslabiti nadzor EU nad finančnimi transakcijami na vseh stopnjah do končnih upravičencev.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za proračunski nadzor poziva Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1)  Komisija v svojem sporočilu Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva“ z dne 29. novembra 2017 ugotavlja, da bi morala skupna kmetijska politika (v nadaljnjem besedilu: SKP) še naprej krepiti svoj odziv na prihodnje izzive in priložnosti s krepitvijo zaposlovanja, gospodarske rasti in naložb, z bojem proti podnebnim spremembam in prilagajanjem nanje ter s spodbujanjem raziskav in razvoja tudi izven laboratorijev, na poljih in tržiščih. Prav tako bi SKP morala upoštevati pomisleke državljanov glede trajnostne kmetijske proizvodnje.

(1)  Komisija v svojem sporočilu Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva“ z dne 29. novembra 2017 ugotavlja, da bi morala skupna kmetijska politika (v nadaljnjem besedilu: SKP) še naprej krepiti svoj odziv na prihodnje izzive in priložnosti s krepitvijo zaposlovanja, gospodarske rasti in naložb, z bojem proti podnebnim spremembam in prilagajanjem nanje ter s prilagajanjem in prenašanjem raziskav in razvoja iz laboratorijev na polja in tržišča. Prav tako bi SKP morala upoštevati pomisleke državljanov glede trajnostne kmetijske proizvodnje.

Predlog spremembe    2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(8a)  V skladu s členom 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) je izvajanje SKP skladno s cilji razvojnega sodelovanja, med drugim z agendo za trajnostni razvoj do leta 2030. Ukrepi, sprejeti v skladu s to uredbo, ne bi smeli ogroziti zmogljivosti za proizvodnjo hrane in dolgoročne prehranske varnosti držav v razvoju, zlasti najmanj razvitih držav, ter izpolnjevanja obveznosti Unije za blažitev podnebnih sprememb v okviru Pariškega sporazuma.

Predlog spremembe    3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10)  Kadar država članica akreditira več kot eno plačilno agencijo, bi morala imenovati en sam javni usklajevalni organ, ki zagotovi usklajeno upravljanje skladov, povezavo med Komisijo in različnimi akreditiranimi plačilnimi agencijami ter da so Komisiji hitro na voljo zahtevani podatki o operacijah različnih plačilnih agencij. Usklajevalni organ bi moral tudi sprejeti in usklajevati ukrepe za odpravo splošnih pomanjkljivosti, odkritih na nacionalni ravni, in Komisijo obveščati o nadaljnjih ukrepih.

(10)  Kadar država članica akreditira več kot eno plačilno agencijo, bi morala imenovati en sam javni usklajevalni organ, ki zagotovi usklajeno upravljanje skladov, povezavo med Komisijo in različnimi akreditiranimi plačilnimi agencijami ter da so Komisiji hitro na voljo zahtevani podatki o operacijah različnih plačilnih agencij. Usklajevalni organ bi moral tudi sprejeti in usklajevati ukrepe za odpravo splošnih pomanjkljivosti, odkritih na nacionalni ravni, in Komisijo obveščati o nadaljnjih ukrepih. Plačilne agencije bi morale razviti svojo vlogo svetovalcev za kmete in si prizadevati za poenostavitev postopkov in zagotavljanje skladnosti s standardi na evropski ravni. Poleg tega bi morale države članice za priznavanje novega modela izvajanja vzpostaviti funkcionalno neodvisen organ za mediacijo in pritožbe, ki bo vključeval zahtevano strokovno znanje in zastopal deležnike;

Predlog spremembe    4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14)  Da se zagotovi, da zneski za financiranje SKP ne presežejo letnih zgornjih mej, bi bilo treba ohraniti mehanizem finančne discipline, v skladu s katerim se prilagodi raven neposredne podpore. Vendar bi bilo treba ukiniti prag v višini 2 000 EUR. Za podporo kmetijskemu sektorju v primeru razvoja trga ali večjih kriz, ki vplivajo na kmetijsko proizvodnjo ali distribucijo, bi bilo treba ohraniti kmetijsko rezervo. Člen 12(2)(d) Uredbe (EU, Euratom) [nova finančna uredba] določa, da se odobritve, za katere obveznosti niso prevzete, lahko prenesejo samo v naslednje proračunsko leto. Da bi upravičencem in nacionalnim upravam znatno poenostavili izvajanje, bi bilo treba uporabiti mehanizem prenosa za kakršne koli neporabljene zneske iz rezerve za krizne razmere v kmetijskem sektorju, vzpostavljene leta 2020. V ta namen je potrebno odstopanje od člena 12(2)(d), ki omogoča, da se odobritve, za katere obveznosti niso prevzete, iz kmetijske rezerve brez časovne omejitve prenesejo za namene financiranja kmetijske rezerve v naslednjem(-ih) proračunskem(-ih) letu(-ih). Poleg tega je v zvezi s proračunskim letom 2020 potrebno še eno odstopanje, saj bi bilo treba skupni neuporabljeni znesek iz rezerve, ki je na razpolago konec leta 2020, prenesti v leto 2021 v ustrezno proračunsko postavko nove kmetijske rezerve, ne da bi se pri tem vrnil v proračunske postavke, ki zajemajo intervencije v obliki neposrednih plačil v okviru strateškega načrta SKP.

(14)  Da se zagotovi, da zneski za financiranje SKP ne presežejo letnih zgornjih mej, bi bilo treba ohraniti mehanizem finančne discipline, v skladu s katerim se prilagodi raven neposredne podpore. Vendar bi bilo treba ukiniti prag v višini 2000 EUR. Za podporo kmetijskemu sektorju v primeru razvoja trga ali večjih kriz, ki vplivajo na kmetijsko proizvodnjo ali distribucijo, bi bilo treba ohraniti kmetijsko rezervo. Krizna rezerva bi morala biti delujoče prožno orodje, mehanizem, ki bi EU omogočil boljši odziv na vsako krizo, ki ima vseevropske posledice za kateri koli kmetijski sektor, zlasti z vidika gospodarstva. Člen 12(2)(d) Uredbe (EU, Euratom) [nova finančna uredba] določa, da se odobritve, za katere obveznosti niso prevzete, lahko prenesejo samo v naslednje proračunsko leto. Da bi upravičencem in nacionalnim upravam znatno poenostavili izvajanje, bi bilo treba uporabiti mehanizem prenosa za kakršne koli neporabljene zneske iz rezerve za krizne razmere v kmetijskem sektorju, vzpostavljene leta 2020. V ta namen je potrebno odstopanje od člena 12(2)(d), ki omogoča, da se odobritve, za katere obveznosti niso prevzete, iz kmetijske rezerve brez časovne omejitve prenesejo za namene financiranja kmetijske rezerve v naslednjem(-ih) proračunskem(-ih) letu(-ih). Poleg tega je v zvezi s proračunskim letom 2020 potrebno še eno odstopanje, saj bi bilo treba skupni neuporabljeni znesek iz rezerve, ki je na razpolago konec leta 2020, prenesti v leto 2021 v ustrezno proračunsko postavko nove kmetijske rezerve, ne da bi se pri tem vrnil v proračunske postavke, ki zajemajo intervencije v obliki neposrednih plačil v okviru strateškega načrta SKP.

Predlog spremembe    5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 30

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(30)  Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za začasno prekinitev plačil tudi v zvezi z večletnim spremljanjem smotrnosti. Zato bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v primeru zapoznelega ali nezadostnega napredka pri doseganju ciljev iz nacionalnih strateških načrtov SKP od zadevne države članice z izvedbenim aktom zahteva potrebne popravne ukrepe v skladu z akcijskim načrtom, ki se sestavi v posvetovanju s Komisijo in vsebuje jasne kazalnike napredka. Če država članica ne predloži ali ne izvede akcijskega načrta ali akcijski načrt očitno ne zadostuje za izboljšanje stanja, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da z izvedbenim aktom začasno prekine mesečna ali vmesna plačila.

(30)  Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za začasno prekinitev plačil tudi v zvezi z večletnim spremljanjem smotrnosti. Zato bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v primeru zapoznelega ali nezadostnega napredka pri doseganju ciljev iz nacionalnih strateških načrtov SKP od zadevne države članice z izvedbenim aktom zahteva potrebne popravne ukrepe v skladu z akcijskim načrtom, ki se sestavi v posvetovanju s Komisijo in vsebuje jasne kazalnike napredka. Če država članica ne predloži ali ne izvede akcijskega načrta ali akcijski načrt očitno ne zadostuje za izboljšanje stanja, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da z izvedbenim aktom začasno prekine mesečna ali vmesna plačila. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti spoštovanju okoljske zakonodaje Unije ter zavez EU in držav članic v zvezi z agendo za trajnostni razvoj do leta 2030 in obveznostmi iz Pogodbe. 

Predlog spremembe    6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 47

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(47)  Ohraniti bi bilo treba glavne elemente integriranega sistema, zlasti določbe o identifikacijskem sistemu za zemljišča, sistemu za geoprostorske vloge in sistemu za vloge za živali, sistemu za identifikacijo in registracijo plačilnih pravic, sistemu za beleženje identitete upravičencev in sistemu kontrol in kazni. Države članice bi morale poleg informacijskih tehnologij, kot sta GALILEO in EGNOS, še naprej uporabljati podatke ali informacijske proizvode, ki jih zagotavlja program Copernicus, da bi povsod po Uniji omogočile dostopnost izčrpnih in primerljivih podatkov, potrebnih za spremljanje kmetijsko-okoljsko-podnebne politike in za spodbujanje uporabe popolnih, brezplačnih in odprtih podatkov in informacij, ki jih zajamejo sateliti in storitve Sentinel programa Copernicus. Zato bi moral biti v integrirani sistem vključen tudi sistem za spremljanje površin.

(47)  Ohraniti bi bilo treba glavne elemente integriranega sistema, zlasti določbe o identifikacijskem sistemu za zemljišča, sistemu za geoprostorske vloge in sistemu za vloge za živali, sistemu za identifikacijo in registracijo plačilnih pravic, sistemu za beleženje identitete upravičencev in sistemu kontrol in kazni. Države članice bi morale poleg informacijskih tehnologij, kot sta GALILEO in EGNOS, še naprej uporabljati podatke ali informacijske proizvode, ki jih zagotavlja program Copernicus, da bi povsod po Uniji omogočile dostopnost izčrpnih in primerljivih podatkov, potrebnih za spremljanje kmetijsko-okoljsko-podnebne politike in za spodbujanje uporabe popolnih, brezplačnih in odprtih podatkov in informacij, ki jih zajamejo sateliti in storitve Sentinel programa Copernicus. Zato bi moral biti v integrirani sistem vključen tudi sistem za spremljanje površin. Namen uporabe takšne tehnologije bi morala biti omejitev primerov, ko so potrebni inšpekcijski pregledi na kmetiji, in zmanjšanje upravnega bremena za kmete. 

Predlog spremembe    7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 48

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(48)  Integrirani sistem bi moral kot del sistemov upravljanja, ki bi morali biti vzpostavljeni za izvajanje SKP, zagotavljati, da so zbrani podatki iz letnega poročila o smotrnosti zanesljivi in preverljivi. Ker je zelo pomembno, da integrirani sistem pravilno deluje, je treba določiti zahteve glede kakovosti. Države članice bi morale izvesti letno oceno kakovosti identifikacijskega sistema za kmetijske parcele, sistema za geoprostorske vloge in sistema za spremljanje površin. Države članice bi morale tudi obravnavati pomanjkljivosti in na morebitno zahtevo Komisije pripraviti akcijski načrt.

(48)  Integrirani sistem bi moral kot del sistemov upravljanja, ki bi morali biti vzpostavljeni za izvajanje SKP, zagotavljati, da so zbrani podatki iz letnega poročila o smotrnosti natančni, zanesljivi in preverljivi. Ker je zelo pomembno, da integrirani sistem pravilno deluje, je treba določiti zahteve glede kakovosti. Države članice bi morale izvesti letno oceno kakovosti identifikacijskega sistema za kmetijske parcele, sistema za geoprostorske vloge in sistema za spremljanje površin. Države članice bi morale tudi obravnavati pomanjkljivosti in na morebitno zahtevo Komisije pripraviti akcijski načrt.

Predlog spremembe    8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 57

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(57)  Medtem ko bi bilo treba državam članicam dovoliti, da podrobno določijo kazni, bi morale biti navedene kazni sorazmerne, učinkovite in odvračilne ter ne bi smele vplivati na ostale kazni, določene v pravu Unije ali nacionalnem pravu. Za učinkovit in usklajen pristop držav članic je treba na ravni Unije določiti najnižjo stopnjo kazni za neizpolnjevanje, ki se zgodi prvič zaradi malomarnosti, medtem ko bi se moral za ponovitev neizpolnjevanja uporabiti višji odstotek, namerno neizpolnjevanje pa bi se lahko kaznovalo s popolno izključitvijo iz plačil. Za zagotovitev sorazmernosti kazni v primeru manjšega neizpolnjevanja, ki se zgodi prvič, bi bilo treba državam članicam omogočiti, da uvedejo sistem zgodnjega opozarjanja.

(57)  Medtem ko bi bilo treba državam članicam dovoliti, da podrobno določijo kazni, bi morale biti navedene kazni sorazmerne, učinkovite in odvračilne ter ne bi smele vplivati na ostale kazni, določene v pravu Unije ali nacionalnem pravu. Za učinkovit in usklajen pristop držav članic je treba na ravni Unije določiti najnižjo stopnjo kazni za neizpolnjevanje, se prvič zgodi zaradi malomarnosti, medtem ko bi se moral za ponovitev neizpolnjevanja uporabiti višji odstotek, namerno neizpolnjevanje pa bi se lahko kaznovalo s popolno izključitvijo iz plačil. Za zagotovitev sorazmernosti kazni v primeru manjšega neizpolnjevanja, ki se zgodi prvič, bi bilo treba državam članicam omogočiti, da uvedejo sistem zgodnjega opozarjanja in pravico, da upravičenci uredijo svoj osebni položaj.

Predlog spremembe    9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 69

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(69)  Da se doseže cilj javnega nadzora nad porabo denarja iz skladov, se morajo določene informacije o upravičencih zagotoviti javnosti. Navedene informacije bi morale vključevati podatke o identiteti upravičenca, znesek dodeljenih sredstev in sklad, iz katerega so bila dodeljena, ter namen in naravo vrste zadevne intervencije ali ukrepa. Objavo takšnih informacij bi bilo treba urediti na način, ki bo najmanj posegal v pravico upravičencev do spoštovanja njihovega zasebnega življenja in v pravico upravičencev do varstva njihovih osebnih podatkov, ki sta priznani v členih 7 in 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

(69)  Da se doseže cilj javnega nadzora nad porabo denarja iz skladov, se morajo določene informacije o upravičencih zagotoviti javnosti. Navedene informacije bi morale vključevati podatke o identiteti upravičenca, znesek dodeljenih sredstev in sklad, iz katerega so bila dodeljena, ter namen in naravo vrste zadevne intervencije ali ukrepa in bi jih bilo treba objaviti v odprtem in strojno čitljivem formatu. Objavo takšnih informacij bi bilo treba urediti na način, ki bo najmanj posegal v pravico upravičencev do spoštovanja njihovega zasebnega življenja in v pravico upravičencev do varstva njihovih osebnih podatkov, ki sta priznani v členih 7 in 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

Predlog spremembe    10

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  „sistemi upravljanja“ pomenijo organe upravljanja iz poglavja II naslova II te uredbe in osnovne zahteve Unije, določene v tej uredbi in Uredbi (EU) …/… [uredba o strateških načrtih SKP], vključno s sistemom poročanja, vzpostavljenim za letno poročilo o smotrnosti iz člena 121 Uredbe (EU) …/… [uredba o strateških načrtih SKP];

(b)  „sistemi upravljanja“ pomenijo organe upravljanja iz poglavja II naslova II te uredbe in osnovne zahteve Unije, določene v tej uredbi in Uredbi (EU) …/… [uredba o strateških načrtih SKP], vključno z obveznostmi držav članic glede učinkovite zaščite finančnih interesov Unije iz člena 57 te uredbe ter sistemom poročanja, vzpostavljenim za letno poročilo o smotrnosti iz člena 121 Uredbe (EU) …/… [uredba o strateških načrtih SKP];

Predlog spremembe    11

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f)  študije o SKP in ocenjevanje ukrepov, ki jih financirata sklada, vključno z izboljšanjem metod ocenjevanja in izmenjavo informacij o praksah v okviru SKP, ter študije, izvedene skupaj z Evropsko investicijsko banko (EIB);

(f)  študije o SKP in ocenjevanje ukrepov, ki jih financirata sklada, vključno z izboljšanjem metod ocenjevanja in izmenjavo informacij o praksah v okviru SKP, vključno s posvetovanji z lokalnimi, regionalnimi, nacionalnimi in mednarodnimi deležniki, strokovnjaki iz akademskega sveta in nevladnimi organizacijami, ter študije, izvedene skupaj z Evropsko investicijsko banko (EIB);

Predlog spremembe    12

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  so odhodki za ukrepe iz Uredbe (EU) št. 1308/2013, za katere je bilo od Komisije zahtevano povračilo, zakoniti in pravilni. ;

(d)  so odhodki, za katere se je od Komisije zahtevalo povračilo, zlasti za ukrepe iz Uredbe (EU) št. 1308/2013, Uredbe (EU) št. 228/2013, Uredbe (EU) št. 229/2013 in Uredbe (EU) 1144/2014, zakoniti in pravilni. ;

Obrazložitev

Bistveno je, da certifikacijski organi predložijo mnenje o vseh izdatkih, plačanih končnim upravičencem, za katere je bilo od Komisije zahtevano povračilo.

Predlog spremembe    13

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Certifikacijski organ razpolaga s potrebnim tehničnim strokovnim znanjem. Ta organ je operativno neodvisen od zadevne plačilne agencije in zadevnega usklajevalnega organa, pa tudi od organa, ki je navedeno agencijo akreditiral, in organov, ki so pristojni za izvajanje in spremljanje SKP.

2.  Certifikacijski organ razpolaga s potrebnim tehničnim strokovnim znanjem, ne le z vidika finančnega poslovodenja, temveč tudi v zvezi z doseganjem predvidenih ciljev intervencij in plačil za nagrajevanje javnih dobrin. Vsi podatki in informacije, ki certifikacijskim organom omogočajo, da zagotovijo dejansko doseganje ciljev SKP, ter predvidevanja so dostopni na pregleden način, temeljijo na dokazih in jih lahko preverijo tretje osebe. Ta organ je operativno neodvisen od zadevne plačilne agencije in zadevnega usklajevalnega organa, pa tudi od organa, ki je navedeno agencijo akreditiral, in organov, ki so pristojni za izvajanje in spremljanje SKP.

Predlog spremembe    14

Predlog uredbe

Člen 35 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Unija lahko odhodke iz člena 5(2) in člena 6 financira samo, če:

Unija lahko odhodke iz člena 5(2) in člena 6 financira samo, če so plačila opravile akreditirane plačilne agencije in:

Predlog spremembe    15

Predlog uredbe

Člen 35 – odstavek 1 – točka -a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(-a)  so bili izvršeni v skladu z veljavnimi pravili Unije ali

Predlog spremembe    16

Predlog uredbe

Člen 35 – odstavek 1 – točka -a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(-aa)  je bil po posameznih vrstah intervencij iz Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP]

Predlog spremembe    17

Predlog uredbe

Člen 35 – odstavek 1 – točka c – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ii)  so bili izvršeni v skladu z veljavnimi sistemi upravljanja, ki ne zajemajo pogojev za upravičenost posameznih upravičencev, določenih v nacionalnih strateških načrtih SKP.

(ii)  so bili izvršeni v skladu z veljavnimi sistemi upravljanja, ki zajemajo pogoje za upravičenost posameznih upravičencev, določene v nacionalnih strateških načrtih SKP.

Obrazložitev

Plačilne agencije morajo v skladu z načelom enotnega revizijskega sistema zagotoviti spoštovanje vseh pogojev za upravičenost za posamezne upravičence, vključno s tistimi, ki so določeni v nacionalnih strateških načrtih.

Predlog spremembe    18

Predlog uredbe

Člen 35 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Točka (c)(i) prvega odstavka se ne uporablja za predplačila, plačana upravičencem v okviru vrst intervencij iz Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP].

Točka (b)(i) prvega odstavka se ne uporablja za predplačila, plačana upravičencem v okviru vrst intervencij iz Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP].

Predlog spremembe    19

Predlog uredbe

Člen 40 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija lahko v primeru resnih pomanjkljivosti v delovanju sistemov upravljanja od zadevne države članice zahteva potrebne popravne ukrepe v skladu z akcijskim načrtom, ki vsebuje jasne kazalnike napredka in se sestavi v posvetovanju s Komisijo.

Komisija v primeru resnih pomanjkljivosti v delovanju sistemov upravljanja po potrebi od zadevne države članice zahteva potrebne popravne ukrepe v skladu z akcijskim načrtom, ki vsebuje jasne kazalnike napredka in se sestavi v posvetovanju s Komisijo.

Predlog spremembe    20

Predlog uredbe

Člen 46 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Za namene člena 127 finančne uredbe Komisija dobi zagotovila na podlagi dela, ki ga opravijo certifikacijski organi iz člena 11 te uredbe, razen če je obvestila države članice, da se za dano proračunsko leto ne more opreti na delo certifikacijskega organa, in to upošteva v svoji oceni tveganja glede potrebe po revizijah Komisije v zadevni državi članici.

Za namene člena 127 finančne uredbe Komisija lahko dobi zagotovila na podlagi dela, ki ga opravijo certifikacijski organi iz člena 11 te uredbe, razen če je obvestila države članice, da se za dano proračunsko leto ne more opreti na delo certifikacijskega organa, in to upošteva v svoji oceni tveganja glede potrebe po revizijah Komisije v zadevni državi članici.

Obrazložitev

Enotni revizijski sistem ne pomeni, da mora Komisija pridobiti zagotovilo o delu organov držav članic.

Predlog spremembe    21

Predlog uredbe

Člen 53 – odstavek 1 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Prvi pododstavek se ne uporablja za posamezne upravičence v primerih neizpolnjevanja pogojev za upravičenost, določenih v nacionalnih strateških načrtih SKP in nacionalnih predpisih.

Prvi pododstavek ne vključuje posameznih upravičencev v primerih neizpolnjevanja pogojev za upravičenost, določenih v nacionalnih strateških načrtih SKP in nacionalnih predpisih.

Predlog spremembe    22

Predlog uredbe

Člen 57 – odstavek 3 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice sprejmejo ustrezne previdnostne ukrepe, ki zagotavljajo, da so uporabljene kazni, kot je navedeno v točki (d) odstavka 1, sorazmerne in da se stopnjujejo glede na resnost, obseg, trajanje in ponavljanje ugotovljenega neizpolnjevanja.

(Ne zadeva slovenske različice.)

Predlog spremembe    23

Predlog uredbe

Člen 58 – odstavek 2 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Pregledi operacij, ki prejemajo pomoč iz finančnih instrumentov iz [člena 52 SKP] Uredbe (EU) .../..., se izvajajo le na ravni organov, ki izvajajo finančne instrumente.

Pregledi operacij, ki prejemajo pomoč iz finančnih instrumentov iz [člena 52 SKP] Uredbe (EU) .../..., se izvajajo na ravni organov, ki izvajajo finančne instrumente.

Predlog spremembe    24

Predlog uredbe

Člen 58 – odstavek 2 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Pregledi se ne izvajajo na ravni EIB ali drugih mednarodnih finančnih institucij, v katerih je udeležena država članica.

Pregledi se lahko izvajajo tudi na ravni EIB ali drugih mednarodnih finančnih institucij, v katerih je udeležena država članica.

Predlog spremembe    25

Predlog uredbe

Člen 64 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Komisija lahko brez poseganja v odgovornosti držav članic za izvajanje in uporabo integriranega sistema zaprosi za pomoč specializiranih organov ali oseb, da bi olajšala vzpostavitev, spremljanje in delovanje integriranega sistema, ter zlasti, da bi pristojnim organom držav članic zagotovila tehnično svetovanje.

3.  Komisija brez poseganja v odgovornosti držav članic za izvajanje in uporabo integriranega sistema po potrebi zaprosi za pomoč specializiranih organov ali oseb, da bi olajšala vzpostavitev, spremljanje in delovanje integriranega sistema, ter zlasti, da bi pristojnim organom držav članic zagotovila tehnično svetovanje.

Predlog spremembe    26

Predlog uredbe

Člen 65 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice evidentirajo in hranijo vse podatke in dokumentacijo o letnih izložkih, sporočenih v okviru letne potrditve smotrnosti iz člena 52, in sporočenem napredku pri doseganju ciljev iz strateškega načrta SKP, ki se spremljajo v skladu s členom 115 Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP].

Države članice evidentirajo in hranijo vse podatke in dokumentacijo o letnih izložkih, ki se sporočijo v okviru letne potrditve smotrnosti iz člena 52, in o napredku pri doseganju ciljev iz strateškega načrta SKP, ki se spremljajo v skladu s členom 115 Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP].

Predlog spremembe    27

Predlog uredbe

Člen 65 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.  Države članice omejijo javni dostop do zbirk podatkov iz odstavkov 3 in 4, kadar bi tak dostop neugodno vplival na zaupnost osebnih podatkov v skladu z Uredbo (EU) 2016/679.

5.  Države članice lahko omejijo javni dostop do zbirk podatkov iz odstavkov 3 in 4, kadar bi tak dostop neugodno vplival na zaupnost osebnih podatkov v skladu z Uredbo (EU) 2016/679.

Predlog spremembe    28

Predlog uredbe

Člen 84 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice lahko za zagotavljanje izpolnjevanja pravil o pogojenosti uporabljajo svoje obstoječe kontrolne sisteme in upravne organe.

Države članice za zagotavljanje izpolnjevanja pravil o pogojenosti uporabljajo svoje obstoječe kontrolne sisteme in upravne organe.

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov

Financiranje, upravljanje in spremljanje skupne kmetijske politike

Referenčni dokumenti

COM(2018)0393 – C8-0247/2018 – 2018/0217(COD)

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

AGRI

11.6.2018

 

 

 

Mnenje pripravil

       Datum razglasitve na zasedanju

CONT

11.6.2018

Pripravljavec/-ka mnenja

       Datum imenovanja

Claudia Schmidt

12.7.2018

Datum sprejetja

29.1.2019

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

17

1

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Inés Ayala Sender, Zigmantas Balčytis, Jonathan Bullock, Luke Ming Flanagan, Ingeborg Gräßle, Jean-François Jalkh, Bogusław Liberadzki, Georgi Pirinski, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Claudia Schmidt, Bart Staes, Indrek Tarand, Derek Vaughan, Tomáš Zdechovský

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Karin Kadenbach, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Miroslav Poche, Patricija Šulin

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

17

+

ALDE

Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali)

GUE/NGL

Luke Ming Flanagan

PPE

Ingeborg Gräßle, Andrej Novakov (Andrey Novakov), José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Claudia Schmidt, Patricija Šulin, Tomáš Zdechovský

S&D

Inés Ayala Sender, Zigmantas Balčytis, Karin Kadenbach, Bogusław Liberadzki, Georgi Pirinski, Miroslav Poche, Derek Vaughan

VERTS/ALE

Bart Staes, Indrek Tarand

1

-

EFDD

Jonathan Bullock

1

0

ENF

Jean-François Jalkh

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


MNENJE Odbora za regionalni razvoj (23.1.2019)

za Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013

(COM(2018)0393 – C8-0247/2018 – 2018/0217(COD))

Pripravljavec mnenja: Franc Bogovič

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Predlog za prihodnjo skupno kmetijsko politiko prinaša nov model njenega izvajanja po letu 2020. Reformni sveženj, ki ga predlaga Evropska komisija, vsebuje predlog resolucije o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike (ki naj bi nadomestila sedanjo horizontalno Uredbo (EU) št. 1306/2013).

Odbor REGI je za pripravljavca mnenja v tej zadevi imenoval Franca Bogoviča. Pripravljavec mnenja se strinja z idejo predlaganega modela za izvajanje skupne kmetijske politike, saj bo državam članicam omogočal več subsidiarnosti in prožnosti pri izvajanju te politike, s čimer jo bo približal upravičencem (ki so večinoma kmetje).

Pripravljavec mnenja pozdravlja tudi nadaljevanje sedanje dvostebrne strukture financiranja skupne kmetijske politike, tj. z Evropskim kmetijskim jamstvenim skladom (EKJS) in Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja (EKSRP), ter stabilnost, ki jo predlaga Komisija v zvezi s strukturo organov upravljanja.

Ni pa prepričan, da bo novi model izvajanja res pomenil poenostavitev in manj birokracije. Verjetno bo v njem več elementov poenostavitve za upravičence skupne kmetijske politike, ne bo pa poenostavitve za regionalne in nacionalne uprave, saj bodo morale izvajati novo politiko, ki bo temeljila na uspešnosti. Skrbi ga tudi, da bo težko opredeliti in spremljati kazalnike uspešnosti ter da bi njihovo strateško vlogo morda bolj razumeli kot nadzorno orodje, zlasti v času letne potrditve smotrnosti (člen 52).

Pripravljavec mnenja zato med drugim predlaga naslednje spremembe predloga Komisije:

– ker bi lahko spremljanje učinkovitosti in zanesljivosti razpoložljivih podatkov dodatno zapletlo izvajanje skupne kmetijske politike in spremenilo vlogo nekaterih upravnih organov, pripravljavec mnenja meni, da mora imeti Evropski parlament vidnejšo vlogo v razpravah, povezanih z izvajanjem nekaterih določb (t.j. členov 52 in 53);

– da bi zagotovili skladnost, pripravljavec mnenja meni, da bi morale biti nekatere podrobnosti del temeljnega akta, ne pa urejene z izvedbenimi akti (člen 39);

– novega modela izvajanja skupne kmetijske politike ne bo mogoče uporabiti že v letu 2021, temveč šele v letu 2023, zato je potrebno daljše prehodno obdobje med veljavnimi in prihodnjimi uredbami skupne kmetijske politike (člen 104);

– med izjeme v primeru višje sile in izjemnih okoliščin (člen 3) je treba vključiti smrt upravičenca, dolgotrajno nezmožnost upravičenca za delo in druge upravičene primere, ki jih države članice opredelijo v svojih strateških načrtih skupne kmetijske politike;

– ker je eno od vodilnih načel finančne uredbe načelo sorazmernosti, ga je treba ohraniti tudi v sedanjih predlogih, zlasti kadar je to povezano z upravnim bremenom za kmete, pristojnimi organi in postopke akreditacije (uvodna izjava 47, člen 9, člen 10);

Pripravljavec mnenja tako sodi, da je bistveno ohraniti sinergije med EKSRP in strukturnimi skladi v korist podeželskih območij; zagotoviti je treba dopolnjevanje ter preprečiti vse zakonodajne ovire.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1)  Komisija v svojem sporočilu Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva“ z dne 29. novembra 2017 ugotavlja, da bi morala skupna kmetijska politika (v nadaljnjem besedilu: SKP) še naprej krepiti svoj odziv na prihodnje izzive in priložnosti s krepitvijo zaposlovanja, gospodarske rasti in naložb, z bojem proti podnebnim spremembam in prilagajanjem nanje ter s spodbujanjem raziskav in razvoja tudi izven laboratorijev, na poljih in tržiščih. Prav tako bi SKP morala upoštevati pomisleke državljanov glede trajnostne kmetijske proizvodnje.

(1)  Komisija v svojem sporočilu Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva“ z dne 29. novembra 2017 ugotavlja, da bi morala skupna kmetijska politika (v nadaljnjem besedilu: SKP) še naprej krepiti svoj odziv na prihodnje izzive in priložnosti s krepitvijo zaposlovanja, gospodarske rasti in naložb, z bojem proti podnebnim spremembam in prilagajanjem nanje ter s spodbujanjem raziskav in razvoja tudi izven laboratorijev, na poljih in tržiščih. Prav tako bi SKP morala upoštevati pomisleke državljanov glede trajnostne kmetijske proizvodnje in razvoja podeželja.

Obrazložitev

Razvoj podeželja je sestavni deli skupne kmetijske politike in bi ga bilo zato treba vključiti med cilje, ki obravnavajo pomisleke državljanov.

Predlog spremembe    2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(5a)  Države članice bi se morale vzdržati dodajanja pravil, ki upravičencem otežujejo uporabo skladov EKJS in EKSRP.

Predlog spremembe    3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9)  Potrebne so določbe o akreditaciji plačilnih agencij in usklajevalnih organov s strani držav članic ter o uvedbi postopkov za pridobitev izjav o upravljanju in letnih poročil o smotrnosti, za pridobitev certifikacije za sisteme za upravljanje in spremljanje ter sisteme za poročanje ter za pridobitev certifikacije letnih obračunov s strani neodvisnih organov. Da se zagotovi pregleden sistem pregledov, ki se izvedejo na nacionalni ravni, zlasti pri postopkih za odobritev, potrditev veljavnosti in plačila, ter zmanjša upravno breme in breme revizij za Komisijo in države članice v primerih, ko je potrebna akreditacija za vsako posamezno plačilno agencijo, bi bilo treba omejiti število organov in teles, ki so jim dodeljena navedena pooblastila, ob upoštevanju ustavnih določb posamezne države članice.

(9)  Potrebne so določbe o akreditaciji plačilnih agencij in usklajevalnih organov s strani držav članic ter o uvedbi postopkov za pridobitev izjav o upravljanju in letnih poročil o smotrnosti, za pridobitev certifikacije za sisteme za upravljanje in spremljanje ter sisteme za poročanje ter za pridobitev certifikacije letnih obračunov s strani neodvisnih organov. Kmetom bi bilo treba zagotoviti finančno nadomestilo za vsako odloženo plačilo plačilnih agencij zaradi upravnih napak. Da se zagotovi pregleden sistem pregledov, ki se izvedejo na nacionalni ravni, zlasti pri postopkih za odobritev, potrditev veljavnosti in plačila, ter zmanjša upravno breme in breme revizij za Komisijo in države članice v primerih, ko je potrebna akreditacija za vsako posamezno plačilno agencijo, bi bilo treba omejiti število organov in teles, ki so jim dodeljena navedena pooblastila, ob upoštevanju ustavnih določb posamezne države članice.

Predlog spremembe    4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10)  Kadar država članica akreditira več kot eno plačilno agencijo, bi morala imenovati en sam javni usklajevalni organ, ki zagotovi usklajeno upravljanje skladov, povezavo med Komisijo in različnimi akreditiranimi plačilnimi agencijami ter da so Komisiji hitro na voljo zahtevani podatki o operacijah različnih plačilnih agencij. Usklajevalni organ bi moral tudi sprejeti in usklajevati ukrepe za odpravo splošnih pomanjkljivosti, odkritih na nacionalni ravni, in Komisijo obveščati o nadaljnjih ukrepih.

(10)  Kadar država članica akreditira več kot eno plačilno agencijo, bi morala imenovati en sam javni usklajevalni organ, ki zagotovi usklajeno upravljanje skladov, povezavo med Komisijo in različnimi akreditiranimi plačilnimi agencijami ter da so Komisiji hitro na voljo zahtevani podatki o operacijah različnih plačilnih agencij. Usklajevalni organ bi moral tudi sprejeti in usklajevati ukrepe za odpravo splošnih pomanjkljivosti, odkritih na nacionalni ali regionalni ravni, in Komisijo obveščati o nadaljnjih ukrepih. Plačilne agencije bi si morale prizadevati za poenostavitev postopkov v odnosih s kmeti.

Predlog spremembe    5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14)  Da se zagotovi, da zneski za financiranje SKP ne presežejo letnih zgornjih mej, bi bilo treba ohraniti mehanizem finančne discipline, v skladu s katerim se prilagodi raven neposredne podpore. Vendar bi bilo treba ukiniti prag v višini 2 000 EUR. Za podporo kmetijskemu sektorju v primeru razvoja trga ali večjih kriz, ki vplivajo na kmetijsko proizvodnjo ali distribucijo, bi bilo treba ohraniti kmetijsko rezervo. Člen 12(2)(d) Uredbe (EU, Euratom) [nova finančna uredba] določa, da se odobritve, za katere obveznosti niso prevzete, lahko prenesejo samo v naslednje proračunsko leto. Da bi upravičencem in nacionalnim upravam znatno poenostavili izvajanje, bi bilo treba uporabiti mehanizem prenosa za kakršne koli neporabljene zneske iz rezerve za krizne razmere v kmetijskem sektorju, vzpostavljene leta 2020. V ta namen je potrebno odstopanje od člena 12(2)(d), ki omogoča, da se odobritve, za katere obveznosti niso prevzete, iz kmetijske rezerve brez časovne omejitve prenesejo za namene financiranja kmetijske rezerve v naslednjem(-ih) proračunskem(-ih) letu(-ih). Poleg tega je v zvezi s proračunskim letom 2020 potrebno še eno odstopanje, saj bi bilo treba skupni neuporabljeni znesek iz rezerve, ki je na razpolago konec leta 2020, prenesti v leto 2021 v ustrezno proračunsko postavko nove kmetijske rezerve, ne da bi se pri tem vrnil v proračunske postavke, ki zajemajo intervencije v obliki neposrednih plačil v okviru strateškega načrta SKP.

(14)  Da se zagotovi, da zneski za financiranje SKP ne presežejo letnih zgornjih mej, bi bilo treba ohraniti mehanizem finančne discipline, v skladu s katerim se prilagodi raven neposredne podpore. Vendar bi bilo treba ukiniti prag v višini 2 000 EUR. Za podporo kmetijskemu sektorju v primeru razvoja trga ali večjih kriz, ki vplivajo na kmetijsko proizvodnjo ali distribucijo, bi bilo treba ohraniti kmetijsko rezervo. Člen 12(2)(d) Uredbe (EU, Euratom) [nova finančna uredba] določa, da se odobritve, za katere obveznosti niso prevzete, lahko prenesejo samo v naslednje proračunsko leto. Da bi upravičencem in nacionalnim upravam znatno poenostavili izvajanje, bi bilo treba uporabiti mehanizem prenosa za kakršne koli neporabljene zneske iz rezerve za krizne razmere v kmetijskem sektorju, vzpostavljene leta 2020. V ta namen je potrebno odstopanje od člena 12(2)(d), ki omogoča, da se odobritve, za katere obveznosti niso prevzete, iz kmetijske rezerve brez časovne omejitve prenesejo za namene financiranja kmetijske rezerve v naslednjem(-ih) proračunskem(-ih) letu(-ih).

Predlog spremembe    6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15)  Da se prepreči pretirana upravna obremenitev nacionalnih uprav in kmetov, bi bilo treba določiti, da se povračilo zneskov, prenesenih iz predhodnega proračunskega leta v zvezi z uporabljeno finančno disciplino, ne bi smelo izplačati, če se finančna disciplina uporablja drugo zaporedno leto (leto N + 1) ali če skupni znesek odobritev, za katere obveznosti niso prevzete, znaša manj kot 0,2 % letne zgornje meje EKJS.

(15)  Da se prepreči pretirana upravna obremenitev nacionalnih uprav in kmetov ter kar najbolj poenostavijo postopki, bi bilo treba določiti, da se povračilo zneskov, prenesenih iz predhodnega proračunskega leta v zvezi z uporabljeno finančno disciplino, ne bi smelo izplačati, če se finančna disciplina uporablja drugo zaporedno leto (leto N + 1) ali če skupni znesek odobritev, za katere obveznosti niso prevzete, znaša manj kot 0,2 % letne zgornje meje EKJS.

Predlog spremembe    7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 21

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(21)  Da bi Komisiji zlasti omogočili upravljanje kmetijskih trgov, lažje spremljanje kmetijskih odhodkov ter srednjeročno in dolgoročno spremljanje kmetijskih virov, bi bilo treba zagotoviti uporabo agrometeorološkega sistema ter pridobiti in izpopolniti satelitske podatke.

(21)  Da bi Komisiji zlasti omogočili upravljanje kmetijskih trgov, lažje spremljanje kmetijskih odhodkov, oceno in pravočasno zagotavljanje pomoči v primeru naravnih nesreč ter srednjeročno in dolgoročno spremljanje kmetijskih virov, bi bilo treba zagotoviti uporabo agrometeorološkega sistema ter pridobiti in izpopolniti satelitske podatke.

Predlog spremembe    8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 25

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(25)  Glede na strukturo in ključne značilnosti novega modela izvajanja SKP upravičenost plačil držav članic za financiranje Unije ne bi smela biti več odvisna od zakonitosti in pravilnosti plačil posameznim upravičencem. Namesto tega bi morala biti plačila držav članic, kar zadeva vrste intervencij iz Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP], upravičena, če imajo ustrezen izložek in so v skladu z veljavnimi osnovnimi zahtevami Unije.

(25)  Glede na strukturo in ključne značilnosti novega modela izvajanja SKP upravičenost plačil držav članic za financiranje Unije ne bi smela biti več odvisna od zakonitosti in pravilnosti plačil posameznim upravičencem. Namesto tega bi morala biti plačila držav članic, kar zadeva vrste intervencij iz Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP], upravičena, če imajo ustrezen izložek in so v skladu z veljavnimi osnovnimi zahtevami Unije. Poudariti bi bilo treba, da z novim modelom izvajanja SKP ne bi smeli odpraviti potrebe po preverjanju zakonitosti in pravilnosti plačil.

Predlog spremembe    9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 28

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(28)  Države članice bi morale do 15. februarja leta N + 1 Komisiji poslati letne obračune in letno poročilo o smotrnosti izvajanja strateškega načrta SKP. Če se ti dokumenti ne pošljejo in Komisija zato ne more potrditi obračunov za zadevno plačilno agencijo ali preveriti upravičenosti odhodkov glede na sporočene izložke, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za začasno prekinitev mesečnih plačil in prekinitev četrtletnih povračil, dokler ne prejme manjkajočih dokumentov.

(28)  Države članice bi morale do 15. aprila leta N + 1 Komisiji poslati letne obračune in letno poročilo o smotrnosti izvajanja strateškega načrta SKP. Če se ti dokumenti ne pošljejo in Komisija zato ne more potrditi obračunov za zadevno plačilno agencijo ali preveriti upravičenosti odhodkov glede na sporočene izložke, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za začasno prekinitev mesečnih plačil in prekinitev četrtletnih povračil, dokler ne prejme manjkajočih dokumentov.

Obrazložitev

Štirimesečni rok bi bil premalo za dokončanje poročila o smotrnosti, potrditev poročila in postopek v odboru za spremljanje v zvezi z njim. Takšen rok bi bil krajši od sedanjega časovnega okvira za poročanje v okviru drugega stebra, zato predlagamo 15. april N +1 kot rok za predložitev letnih obračunov in letnih poročil o smotrnosti izvajanja strateškega načrta SKP.

Predlog spremembe    10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 47

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(47)  Ohraniti bi bilo treba glavne elemente integriranega sistema, zlasti določbe o identifikacijskem sistemu za zemljišča, sistemu za geoprostorske vloge in sistemu za vloge za živali, sistemu za identifikacijo in registracijo plačilnih pravic, sistemu za beleženje identitete upravičencev in sistemu kontrol in kazni. Države članice bi morale poleg informacijskih tehnologij, kot sta GALILEO in EGNOS, še naprej uporabljati podatke ali informacijske proizvode, ki jih zagotavlja program Copernicus, da bi povsod po Uniji omogočile dostopnost izčrpnih in primerljivih podatkov, potrebnih za spremljanje kmetijsko-okoljsko-podnebne politike in za spodbujanje uporabe popolnih, brezplačnih in odprtih podatkov in informacij, ki jih zajamejo sateliti in storitve Sentinel programa Copernicus. Zato bi moral biti v integrirani sistem vključen tudi sistem za spremljanje površin.

(47)  Na ustrezni ravni bi bilo treba ohraniti glavne elemente integriranega sistema, zlasti določbe o identifikacijskem sistemu za zemljišča, sistemu za geoprostorske vloge in sistemu za vloge za živali, sistemu za identifikacijo in registracijo plačilnih pravic, sistemu za beleženje identitete upravičencev in sistemu kontrol in kazni, pri tem pa ustrezno upoštevati sorazmernost in potrebo po tem, da se kmetom in upravnim organom ne naložijo nepotrebna upravna bremena. Države članice bi morale poleg informacijskih tehnologij, kot sta GALILEO in EGNOS, še naprej uporabljati podatke ali informacijske proizvode, ki jih zagotavlja program Copernicus, da bi povsod po Uniji omogočile dostopnost izčrpnih in primerljivih podatkov, potrebnih za spremljanje kmetijsko-okoljsko-podnebne politike in za spodbujanje uporabe popolnih, brezplačnih in odprtih podatkov in informacij, ki jih zajamejo sateliti in storitve Sentinel programa Copernicus. Zato bi moral biti v integrirani sistem vključen tudi sistem za spremljanje površin.

Obrazložitev

Ker je načelo sorazmernosti eno od vodilnih načel finančne uredbe, mora ohraniti to vlogo tudi v predlogu HZU. V tem primeru se nanaša na upravno breme za kmete in upravne organe.

Predlog spremembe    11

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  „sistemi upravljanja“ pomenijo organe upravljanja iz poglavja II naslova II te uredbe in osnovne zahteve Unije, določene v tej uredbi in Uredbi (EU) …/… [uredba o strateških načrtih SKP], vključno s sistemom poročanja, vzpostavljenim za letno poročilo o smotrnosti iz člena 121 Uredbe (EU) …/… [uredba o strateških načrtih SKP];

(b)  „sistemi upravljanja“ pomenijo organe upravljanja iz poglavja II naslova II te uredbe, razen pristojnega organa, opredeljenega v členu 9, in osnovne zahteve Unije, določene v tej uredbi in Uredbi (EU) …/… [uredba o strateških načrtih SKP], vključno s sistemom poročanja, vzpostavljenim za letno poročilo o smotrnosti iz člena 121 Uredbe (EU) …/… [uredba o strateških načrtih SKP];

Obrazložitev

Uvedba izraza „sistemi upravljanja“ na ravni HZU, ki je več kot več sistem vodenja in nadzora, presega osnovne zahteve Unije. Upravljanje je širše od vodenja in zato na primer med organe upravljanja vključuje pristojni organ.

Predlog spremembe    12

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  huda naravna nesreča, ki resno prizadene kmetijsko gospodarstvo;

(a)  naravna nesreča, ki resno prizadene kmetijsko gospodarstvo;

Predlog spremembe    13

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(da)  smrt upravičenca;

Obrazložitev

Sedanje besedilo člena 3 smrti upravičenca ali njegove dolgoročne poklicne nezmožnosti ne šteje med primere višje sile, kar je kot višja sila priznano v Uredbi št. 1306/2013. Države članice bi morale imeti možnost, da v svojih strateških načrtih skupne kmetijske politike, ki jih je odobrila Komisija, povečajo seznam primerov, ki so priznani kot višja sila.

Predlog spremembe    14

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka d b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(db)  dolgotrajna nezmožnost upravičenca za delo;

Obrazložitev

Sedanje besedilo člena 3 smrti upravičenca ali njegove dolgoročne poklicne nezmožnosti ne šteje med primere višje sile, kar je kot višja sila priznano v Uredbi št. 1306/2013. Države članice bi morale imeti možnost, da v svojih strateških načrtih skupne kmetijske politike, ki jih je odobrila Komisija, povečajo seznam primerov, ki so priznani kot višja sila.

Predlog spremembe    15

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka d c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(dc)  drugi upravičeni primeri, ki jih države članice opredelijo v svojih strateških načrtih SKP.

Obrazložitev

Sedanje besedilo člena 3 smrti upravičenca ali njegove dolgoročne poklicne nezmožnosti ne šteje med primere višje sile, kar je kot višja sila priznano v Uredbi št. 1306/2013. Države članice bi morale imeti možnost, da v svojih strateških načrtih skupne kmetijske politike, ki jih je odobrila Komisija, povečajo seznam primerov, ki so priznani kot višja sila.

Predlog spremembe    16

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

EKSRP se izvaja z deljenim upravljanjem med državami članicami in Unijo. Iz njega se financira finančni prispevek Unije k intervencijam za razvoj podeželja iz strateškega načrta SKP iz poglavja 4 naslova III Uredbe (EU) …/…[uredba o strateških načrtih SKP].

EKSRP se izvaja z deljenim upravljanjem med državami članicami in Unijo. Iz njega se financira finančni prispevek Unije k intervencijam za razvoj podeželja iz strateškega načrta SKP iz poglavja 4 naslova III in ukrepe iz člena 112 Uredbe (EU) …/…[uredba o strateških načrtih SKP].

Obrazložitev

EKSRP financira tudi ukrepe v zvezi s tehnično pomočjo na pobudo držav članic.

Predlog spremembe    17

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – točka h a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ha)  posredni stroški in neposredni stroški za osebje, ki jih imajo lokalne podeželske skupnosti in drugi podobni lokalni akterji, ko izvajajo operacije LEADER, tj. lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, iz člena 25 Uredbe (EU) [uredba o skupnih določbah];

Predlog spremembe    18

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – točka j a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ja)  Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu vsaki dve leti predloži poročilo o izvajanju tega člena.

Obrazložitev

Trenutno je poročanje predvideno samo za odstavek (e) tega člena (kot je podrobno opisano v členu 44).

Predlog spremembe    19

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Plačilne agencije so oddelki ali organi držav članic, odgovorni za upravljanje in kontrolo odhodkov iz člena 5(2) in člena 6.

Plačilne agencije so oddelki ali organi držav članic ali regij, odgovorni za upravljanje in kontrolo odhodkov iz člena 5(2) in člena 6.

Obrazložitev

Plačilne agencije lahko obstajajo tudi na regionalni ravni, kar je treba upoštevati.

Predlog spremembe    20

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice kot plačilne agencije akreditirajo oddelke ali organe, katerih upravna organizacija in sistem notranje kontrole v zadostni meri zagotavljata, da se izplačila zakonito in pravilno izvršujejo ter ustrezno obračunajo. Plačilne agencije morajo v ta namen izpolnjevati minimalne pogoje za akreditacijo v zvezi z notranjim okoljem, kontrolnimi dejavnostmi, informiranjem in sporočanjem ter spremljanjem, ki jih določi Komisija na podlagi točke (a) člena 10(1).

Države članice kot plačilne agencije akreditirajo oddelke ali organe, katerih upravna organizacija in sistem notranje kontrole v zadostni meri zagotavljata, da se izplačila zakonito in pravilno izvršujejo ter ustrezno obračunajo. Plačilne agencije morajo v ta namen izpolnjevati minimalne pogoje za akreditacijo v zvezi z notranjim okoljem, kontrolnimi dejavnostmi, informiranjem in sporočanjem ter spremljanjem, ki jih določi Komisija na podlagi točke (a) člena 10(1). Komisija do konca leta 2023 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o delovanju sistema plačilnih agencij v Uniji in po potrebi priloži zakonodajne predloge.

Predlog spremembe    21

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 3 – pododstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Za namene člena 63(5) in (6) Uredbe (EU, Euratom) 2018/… [nova finančna uredba] (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba) odgovorna oseba akreditirane plačilne agencije do 15. februarja v letu, ki sledi zadevnemu proračunskemu letu, sestavi in Komisiji predloži naslednje:

Za namene člena 63(5) in (6) Uredbe (EU, Euratom) 2018/… [nova finančna uredba] (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba) odgovorna oseba akreditirane plačilne agencije do 15. aprila v letu, ki sledi zadevnemu proračunskemu letu, sestavi in Komisiji predloži naslednje:

Obrazložitev

Štirimesečni rok bi bil premalo za dokončanje poročila o smotrnosti, potrditev poročila in postopek v odboru za spremljanje v zvezi z njim. april N +1 se zato predlaga kot datum predložitve letnih obračunov in letnih poročil o smotrnosti izvajanja strateškega načrta SKP ter izjave o upravljanju.

Predlog spremembe    22

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 3 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija lahko na podlagi zahteve zadevne države članice rok 15. februar iz prvega pododstavka izjemoma podaljša do 1. marca, kot je določeno v drugem pododstavku člena 63(7) finančne uredbe.

Komisija lahko na podlagi zahteve zadevne države članice rok 15. april iz prvega pododstavka izjemoma podaljša do 1. junija, kot je določeno v drugem pododstavku člena 63(7) finančne uredbe.

Predlog spremembe    23

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  izvajanje nalog, ki so v skladu s tem poglavjem dodeljene pristojnemu organu.

(d)  izvajanje nalog, ki so v skladu s tem členom dodeljene pristojnemu organu, pri čemer se upošteva načelo sorazmernosti.

Obrazložitev

Ker je načelo sorazmernosti eno od vodilnih načel finančne uredbe, mora ohraniti to vlogo tudi v predlogu HZU.

Predlog spremembe    24

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Pristojni organ s formalnim aktom odloči o izdaji oziroma (po pregledu) o odvzemu akreditacije plačilne agencije in usklajevalnega organa na podlagi proučitve akreditacijskih meril, ki jih Komisija sprejme v skladu s točko (a) člena 10(1). Pristojni organ nemudoma obvesti Komisijo o akreditacijah in odvzemih akreditacij.

2.  Pristojni organ s formalnim aktom odloči o izdaji oziroma (po pregledu) o odvzemu akreditacije plačilne agencije in usklajevalnega organa na podlagi proučitve akreditacijskih meril, ki jih ob upoštevanju načela sorazmernosti Komisija sprejme v skladu s točko (a) člena 10(1). Pristojni organ nemudoma obvesti Komisijo o akreditacijah in odvzemih akreditacij.

Obrazložitev

Ker je načelo sorazmernosti eno od vodilnih načel finančne uredbe, mora ohraniti to vlogo tudi v predlogu HZU.

Predlog spremembe    25

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  postopkih za izdajo, odvzem in pregled akreditacije plačilnih agencij in usklajevalnih organov ter postopke za nadzor akreditacije plačilnih agencij;

(a)  postopkih za izdajo, odvzem in pregled akreditacije plačilnih agencij in usklajevalnih organov ter postopkih za nadzor akreditacije plačilnih agencij, ob upoštevanju načela sorazmernosti ;

Obrazložitev

Ker je načelo sorazmernosti eno od vodilnih načel finančne uredbe, mora ohraniti to vlogo tudi v predlogu HZU.

Predlog spremembe    26

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 1 – pododstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Države članice, ki pooblastijo več organov za certificiranje, lahko imenujejo tudi javni organ na nacionalni ravni, ki mu dodelijo usklajevalne naloge.

Predlog spremembe    27

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Letno zgornjo mejo odhodkov EKJS opredeljujejo najvišji zneski, določeni za ta sklad v okviru Uredbe (EU, Euratom)[COM(2018) 322 final].

1.  Letno zgornjo mejo odhodkov EKJS opredeljujejo najvišji zneski, določeni za ta sklad v okviru Uredbe (EU, Euratom)[COM(2018)0322], ki določa omejitve za države članice.

Obrazložitev

Pomembno je, da obstajajo omejitve za države članice glede plačil, da države članice, ki jih uporabijo prve, ne bi dobile največ.

Predlog spremembe    28

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 2 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Poleg tega se z odstopanjem od točke (d) člena 12(2) finančne uredbe skupni neporabljeni znesek iz krizne rezerve, ki je na razpolago na koncu leta 2020, prenese v leto 2021 in se ne vrne v proračunske postavke, ki zajemajo ukrepe iz točke (c) člena 5(2), ter se da na razpolago za financiranje kmetijske rezerve.

črtano

Predlog spremembe    29

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Prilagoditvena stopnja se uporablja le za neposredna plačila nad 2000 EUR, ki se kmetom odobrijo v ustreznem koledarskem letu.

Predlog spremembe    30

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Komisija lahko do 1. decembra v koledarskem letu, za katerega se uporablja prilagoditvena stopnja, na podlagi novih informacij sprejme izvedbene akte, s katerimi prilagodi prilagoditveno stopnjo, določeno v skladu z odstavkom 1. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 101(2).

2.  Komisija lahko do 1. novembra v koledarskem letu, za katerega se uporablja prilagoditvena stopnja, na podlagi novih informacij sprejme izvedbene akte, s katerimi prilagodi prilagoditveno stopnjo, določeno v skladu z odstavkom 1. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 101(2).

Obrazložitev

Prilagoditve v okviru postopka finančne discipline je treba izvesti dovolj zgodaj, da se lahko plačila izvedejo pravočasno.

Predlog spremembe    31

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  leta 2021: 1 % zneska podpore iz EKSRP za celotno trajanje strateškega načrta SKP.

(a)  leta 2021: 2 % zneska podpore iz EKSRP za celotno trajanje strateškega načrta SKP.

Predlog spremembe    32

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  leta 2022: 1 % zneska podpore iz EKSRP za celotno trajanje strateškega načrta SKP.

(b)  leta 2022: 2 % zneska podpore iz EKSRP za celotno trajanje strateškega načrta SKP.

Predlog spremembe    33

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  leta 2023: 1 % zneska podpore iz EKSRP za celotno trajanje strateškega načrta SKP.

(c)  leta 2023: 2 % zneska podpore iz EKSRP za celotno trajanje strateškega načrta SKP.

Predlog spremembe    34

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Obresti, ki nastanejo s predhodnim financiranjem, se uporabijo za zadevni strateški načrt SKP in se odštejejo od zneska javnih odhodkov, zabeleženega v končni izjavi o odhodkih.

4.  Obresti, ki nastanejo s predhodnim financiranjem, se uporabijo za zadevni strateški načrt SKP ali regionalni intervencijski program in se odštejejo od zneska javnih odhodkov, zabeleženega v končni izjavi o odhodkih.

Predlog spremembe    35

Predlog uredbe

Člen 30 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Vmesna plačila se izvršijo za vsak strateški načrt SKP. Izračunajo se tako, da se stopnja prispevka za vsako vrsto intervencije uporabi za izvršene javne odhodke v zvezi s to intervencijo, kot je navedeno v členu 85 Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP].

1.  Vmesna plačila se izvršijo za vsak strateški načrt SKP ali regionalni intervencijski program. Izračunajo se tako, da se stopnja prispevka za vsako vrsto intervencije uporabi za izvršene javne odhodke v zvezi s to intervencijo, kot je navedeno v členu 85 Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP].

Predlog spremembe    36

Predlog uredbe

Člen 30 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Če se finančni instrumenti izvajajo v skladu s členom 52 Uredbe (EU) …/…[uredba o skupnih določbah], izjava o odhodkih vključuje skupne zneske, ki jih je organ upravljanja izplačal končnim prejemnikom, oziroma v primeru jamstev zneske, ki jih je organ upravljanja v skladu s pogodbami o jamstvu rezerviral za končne prejemnike, kot je določeno v točkah (a), (b) in (c) [člena 74(5) Uredbe (EU) …/… strateški načrt SKP – pravila o upravičenosti ali finančni instrumenti].

3.  Če se finančni instrumenti izvajajo v skladu s členom 53(1) Uredbe (EU) …/…[uredba o skupnih določbah], izjava o odhodkih vključuje skupne zneske, ki jih je organ upravljanja izplačal končnim prejemnikom, oziroma v primeru jamstev zneske, ki jih je organ upravljanja v skladu z ustreznimi pogodbami o jamstvu rezerviral za končne prejemnike, kot je določeno v točkah (a), (b) in (c) [člena 74(5) Uredbe (EU) …/… strateški načrt SKP – pravila o upravičenosti ali finančni instrumenti].

Predlog spremembe    37

Predlog uredbe

Člen 30 – odstavek 4 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Če se finančni instrumenti izvajajo v skladu s členom 52 Uredbe (EU) …/…[uredba o skupnih določbah], se izjave o odhodkih, ki vključujejo odhodke za finančne instrumente, predložijo v skladu z naslednjimi pogoji:

4.  Če se finančni instrumenti izvajajo v skladu s členom 53(2) Uredbe (EU) …/…[uredba o skupnih določbah], se izjave o odhodkih, ki vključujejo odhodke za finančne instrumente, predložijo v skladu z naslednjimi pogoji:

Obrazložitev

Sklicevati se je treba na člen 53(2) uredbe o skupnih določbah, ki se nanaša na finančne instrumente, za katere je odgovoren organ upravljanja.

Predlog spremembe    38

Predlog uredbe

Člen 31 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Komisija po prejemu zadnjega letnega poročila o smotrnosti izvajanja strateškega načrta SKP in ob upoštevanju razpoložljivih sredstev izvrši plačilo preostalega zneska na podlagi veljavnega finančnega načrta za posamezne vrste intervencij EKSRP, letnih obračunov zadnjega leta izvajanja ustreznega strateškega načrta SKP in ustreznih sklepov o potrditvi. Navedeni obračuni se Komisiji predložijo najpozneje šest mesecev po končnem datumu za upravičenost odhodkov iz člena 80(3) Uredbe (EU) št. .../... [uredba o strateških načrtih SKP] in zajemajo odhodke, ki jih izvrši plačilna agencija do zadnjega datuma za upravičenost odhodkov.

1.  Komisija po prejemu zadnjega letnega poročila o smotrnosti izvajanja strateškega načrta SKP in ob upoštevanju razpoložljivih sredstev izvrši plačilo preostalega zneska na podlagi veljavnega finančnega načrta za posamezne vrste intervencij EKSRP, letnih obračunov zadnjega leta izvajanja ustreznega strateškega načrta SKP ali morebitnega regionalnega intervencijskega programa in ustreznih sklepov o potrditvi. Navedeni obračuni se Komisiji predložijo najpozneje šest mesecev po končnem datumu za upravičenost odhodkov iz člena 80(3) Uredbe (EU) št. .../... [uredba o strateških načrtih SKP] in zajemajo odhodke, ki jih izvrši plačilna agencija do zadnjega datuma za upravičenost odhodkov.

Predlog spremembe    39

Predlog uredbe

Člen 32 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Komisija samodejno sprosti kateri koli del proračunske obveznosti za intervencije za razvoj podeželja iz strateškega načrta SKP, ki se ni uporabil za predhodno financiranje ali vmesna plačila ali ji zanj ni bila predložena nobena izjava o odhodkih, ki bi izpolnjevala zahteve iz člena 30(3) in se nanašala na odhodke, izvršene do 31. decembra drugega leta po letu proračunske obveznosti.

1.  Komisija samodejno sprosti kateri koli del proračunske obveznosti za intervencije za razvoj podeželja iz strateškega načrta SKP, ki se ni uporabil za predhodno financiranje ali vmesna plačila ali ji zanj ni bila predložena nobena izjava o odhodkih, ki bi izpolnjevala zahteve iz člena 30(3) in se nanašala na odhodke, izvršene do 31. decembra tretjega leta po letu proračunske obveznosti.

Predlog spremembe    40

Predlog uredbe

Člen 35 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Unija lahko odhodke iz člena 5(2) in člena 6 financira samo, če:

Unija lahko odhodke iz člena 5(2) in člena 6 financira samo, če so plačila izvršile akreditirane plačilne agencije in:

Predlog spremembe    41

Predlog uredbe

Člen 35 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  so jih izvršile akreditirane plačilne agencije,

črtano

Predlog spremembe    42

Predlog uredbe

Člen 38 – odstavek 2 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Če Komisija v okviru letne potrditve smotrnosti iz člena 52 ugotovi, da razlika med prijavljenimi odhodki in zneskom ustreznega sporočenega izložka znaša več kot 50 % ter država članica tega ne more ustrezno utemeljiti, lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi začasno prekine mesečna plačila iz člena 19(3) ali začasna plačila iz člena 30.

Če Komisija v okviru letne potrditve smotrnosti iz člena 52 ugotovi, da razlika med prijavljenimi odhodki in zneskom ustreznega sporočenega izložka znaša več kot 50 % za intervencije, ki niso zajete v členu 68 [uredba o strateških načrtih SKP], ter država članica tega ne more utemeljiti, lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi začasno prekine mesečna plačila iz člena 19(3) ali začasna plačila iz člena 30.

Obrazložitev

Obstajati mora dejanska prožnost, da bi lahko Komisija upoštevala utemeljitve držav članic. Resne vremenske razmere so na primer razlog, ki bi ga bilo treba vedno upoštevati.

Predlog spremembe    43

Predlog uredbe

Člen 38 – odstavek 2 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 100 za dopolnitev te uredbe s pravili o stopnji začasne prekinitve plačil.

črtano

Obrazložitev

V tej uredbi bi bilo treba določiti pravila v zvezi s stopnjo začasne prekinitve plačil, zato je treba ta odstavek črtati.

Predlog spremembe    44

Predlog uredbe

Člen 39 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi dodatna pravila o elementih in postopku za pripravo akcijskih načrtov. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 101(3).

Pravila o elementih in postopku za pripravo akcijskih načrtov so naslednja [določi Komisija].

Obrazložitev

Pravila o akcijskih načrtih bi morala biti vsebovana v temeljnem aktu, ne pa izvedbenih aktih.

Predlog spremembe    45

Predlog uredbe

Člen 39 – odstavek 2 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Če država članica ne predloži ali ne izvede akcijskega načrta iz odstavka 1 ali če navedeni akcijski načrt očitno ne zadostuje za izboljšanje stanja, lahko Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi začasno prekine mesečna plačila iz člena 19(3) ali vmesna plačila iz člena 30.

Če država članica ne predloži ali ne izvede akcijskega načrta iz odstavka 1 ali če navedeni akcijski načrt očitno ne zadostuje za izboljšanje stanja, lahko Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi začasno prekine mesečna plačila iz člena 19(3) ali vmesna plačila iz člena 30. Merila za zadostnost akcijskih načrtov vključujejo: [določi Komisija].

Obrazložitev

Merila za zadostnost akcijskih načrtov bi bilo treba vključiti v temeljni akt.

Predlog spremembe    46

Predlog uredbe

Člen 39 – odstavek 2 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 100 za dopolnitev te uredbe s pravili o stopnji in trajanju začasne prekinitve plačil ter pogojih za povračilo ali zmanjšanje navedenih zneskov glede na večletno spremljanje smotrnosti.

črtano

Obrazložitev

Merila za stopnjo in trajanje začasne prekinitve plačil bi bilo treba vključiti v temeljni akt, zato je treba ta odstavek črtati.

Predlog spremembe    47

Predlog uredbe

Člen 40 – odstavek 2 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Začasna prekinitev se uporabi v skladu z načelom sorazmernosti za ustrezne odhodke, ki jih izvrši država članica, kjer obstajajo pomanjkljivosti, za obdobje, ki se določi z izvedbenimi akti iz prvega pododstavka in ki ne presega dvanajst mesecev. Če po preteku tega obdobja še vedno obstajajo pogoji za začasno prekinitev, lahko Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi navedeno obdobje podaljša za dodatna obdobja, ki skupaj ne presegajo dvanajst mesecev. Zneski, katerih plačila so bila začasno prekinjena, se upoštevajo pri sprejemanju izvedbenih aktov iz člena 53.

Začasna prekinitev se uporabi v skladu z načelom sorazmernosti za ustrezne odhodke, ki jih izvrši država članica, kjer obstajajo hujše pomanjkljivosti, in ne za ves sveženj financiranja, in sicer za obdobje ki ne presega dvanajst mesecev. Če po preteku tega obdobja še vedno obstajajo pogoji za začasno prekinitev, lahko Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi navedeno obdobje podaljša za dodatna obdobja, ki skupaj ne presegajo dvanajst mesecev. Zneski, katerih plačila so bila začasno prekinjena, se upoštevajo pri sprejemanju izvedbenih aktov iz člena 53.

Predlog spremembe    48

Predlog uredbe

Člen 42 – odstavek 2 – pododstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  pred 1. decembrom in ne prej kot 16. oktobra izplačajo predplačila v višini do 50 % za intervencije v obliki neposrednih plačil;

(a)  pred 1. decembrom in ne prej kot 16. oktobra izplačajo predplačila v višini do 75 % za intervencije v obliki neposrednih plačil;

Obrazložitev

Glede na to, da so intervencije iz obeh stebrov vključene v isti načrt SKP, bi bil cilj poenostavitve dosežen z uskladitvijo časovnih razporedov in odstotkov predplačil med intervencijami v obliki neposrednih plačil in razvojem podeželja.

Predlog spremembe    49

Predlog uredbe

Člen 42 – odstavek 5 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

V izjemnem primeru lahko Komisija sprejme izvedbene akte za rešitev specifičnih problemov v zvezi z uporabo tega člena. Navedeni izvedbeni akti lahko odstopajo od odstavka 2, vendar samo v tolikšni meri in tako dolgo, kot je nujno potrebno.

V izjemnem primeru lahko Komisija čim prej sprejme izvedbene akte za rešitev specifičnih problemov v zvezi z uporabo tega člena. Navedeni izvedbeni akti lahko odstopajo od odstavka 2, vendar samo v tolikšni meri in tako dolgo, kot je nujno potrebno.

Obrazložitev

Zelo je pomembno, da se lahko v izjemnih razmerah izvedbeni akt uporabi čim prej. Postopek v zvezi z izvedbenim aktom je komajda dovolj hiter za upravičence, ki imajo težave s financiranjem. Da bi pomagali kmetom in olajšali njihov položaj, države članice in upravičenci ne bi smeli imeti težav z zamudami ali negotovostjo.

Predlog spremembe    50

Predlog uredbe

Člen 44 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.  Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu vsaki dve leti predloži poročilo o izvajanju tega člena.

5.  Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu vsaki dve leti v skladu s členom 7 predloži poročilo o izvajanju tega člena.

Predlog spremembe    51

Predlog uredbe

Člen 45 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 100 za dopolnitev te uredbe s pogoji, pod katerimi se kompenzirajo določene vrste odhodkov in prihodkov v okviru skladov.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 100 za dopolnitev te uredbe s pogoji glede podrobnostih izjav o odhodkih, pod katerimi se kompenzirajo določene vrste odhodkov in prihodkov v okviru skladov.

Obrazložitev

Predlagano pooblastilo je preširoko. Omejiti bi ga bilo treba na primer na izjave o odhodkih, sicer bi lahko omogočilo, da se preprečijo vsi odhodki za ukrepe pomoči v odobrenem strateškem načrtu SKP.

Predlog spremembe    52

Predlog uredbe

Člen 47 – odstavek 1 – pododstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija lahko brez poseganja v preglede, ki jih države članice izvajajo v skladu s svojimi zakoni in drugimi predpisi ali na podlagi člena 287 Pogodbe, ali v kakršne koli preglede, ki se izvedejo na podlagi člena 322 Pogodbe ali Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96, izvede preglede v državah članicah, da preveri zlasti:

Komisija lahko brez poseganja v preglede, ki jih države članice izvajajo v skladu s svojimi zakoni in drugimi predpisi ali na podlagi člena 287 Pogodbe, ali v kakršne koli preglede, ki se izvedejo na podlagi člena 322 Pogodbe ali Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96, izvede preglede v državah članicah, z izjemo pogojenosti, da preveri zlasti:

Obrazložitev

Obstajajo postopki in pravila nadzora v zvezi s pogojenostjo, vključno z razširitvijo nadzora na končnega upravičenca, kar ni v duhu poenostavitve. V tem členu je treba jasno navesti, da ne zadeva pogojenosti.

Predlog spremembe    53

Predlog uredbe

Člen 50 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 100 za dopolnitev te uredbe s posebnimi obveznostmi, ki jih morajo izpolnjevati države članice v skladu s tem poglavjem, in pravili, zlasti v zvezi z merili za določitev primerov nepravilnosti v smislu Uredbe (EU, Euratom) št. 2988/95 ter drugih primerov neizpolnjevanja pogojev, ki so jih določile države članice v strateškem načrtu SKP, o katerih je treba poročati in za katere je treba zagotoviti podatke.

1.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 100 za dopolnitev te uredbe, kar zadeva podatke, zagotovljene za potrebe urada OLAF.

Obrazložitev

Prenos pooblastil bi moral biti v tem členu podrobneje opredeljen, ne pa zgolj z besedami „posebne obveznosti“ kot doslej. Namesto z besedami „delegiranih aktov s posebnimi obveznostmi“ bi bilo treba prenos pooblastil opredeliti bolj jasno. Če gre za informacijske potrebe urada OLAF, je to mogoče. Tudi opredelitev nepravilnosti bi morala biti v pristojnosti držav članic, da se zagotovi subsidiarnost.

Predlog spremembe    54

Predlog uredbe

Člen 52 – odstavek 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

5a.  Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju tega člena.

Obrazložitev

Ker novi model izvajanja SKP temelji na uspešnosti in bi lahko povzročil finančne popravke, je treba Evropski parlament in Svet redno obveščati o izvajanju nekaterih določb.

Predlog spremembe    55

Predlog uredbe

Člen 53 – odstavek 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

7a.  Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju tega člena.

Obrazložitev

Ker novi model izvajanja SKP temelji na uspešnosti in bi lahko povzročil finančne popravke, je treba Evropski parlament in Svet redno obveščati o izvajanju nekaterih določb.

Predlog spremembe    56

Predlog uredbe

Člen 54 – odstavek 2 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Država članica v skladu s pogoji iz tega člena upravičencu v primeru neizpolnjevanja obveznosti odšteje od prihodnjih plačil plačilne agencije vse zneske, ki so mu bili izplačani neupravičeno.

Predlog spremembe    57

Predlog uredbe

Člen 55 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

V primeru, da se ugotovijo nepravilnosti in drugi primeri neizpolnjevanja pogojev intervencij za razvoj podeželja iz strateškega načrta SKP s strani upravičencev, države članice opravijo finančne popravke, tako da v celoti ali delno prekličejo zadevno financiranje Unije. Države članice upoštevajo naravo in težo ugotovljenega neizpolnjevanja ter višino finančne izgube za EKSRP.

V primeru, da se ugotovijo nepravilnosti in drugi primeri neizpolnjevanja pogojev intervencij za razvoj podeželja iz strateškega načrta SKP ali regionalnega intervencijskega programa s strani upravičencev, države članice opravijo finančne popravke, tako da v celoti ali delno prekličejo zadevno financiranje Unije. Države članice upoštevajo naravo in težo ugotovljenega neizpolnjevanja ter višino finančne izgube za EKSRP.

Predlog spremembe    58

Predlog uredbe

Člen 55 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Zneski financiranja Unije iz EKSRP, ki se prekličejo, in izterjani zneski s pripadajočimi obrestmi se prerazporedijo za druge intervencije za razvoj podeželja iz strateškega načrta SKP. Vendar lahko država članica preklicana ali izterjana sredstva Unije ponovno uporabi le za operacijo razvoja podeželja, predvideno v nacionalnem strateškem načrtu SKP, pod pogojem, da se ta sredstva ne prerazporedijo za operacije za razvoj podeželja, ki so bile predmet finančnega popravka.

Zneski financiranja Unije iz EKSRP, ki se prekličejo, in izterjani zneski s pripadajočimi obrestmi se prerazporedijo za druge intervencije za razvoj podeželja iz strateškega načrta SKP ali ustreznega regionalnega intervencijskega programa. Vendar lahko država članica preklicana ali izterjana sredstva Unije ponovno uporabi le za operacijo razvoja podeželja, predvideno v nacionalnem strateškem načrtu SKP, pod pogojem, da se ta sredstva ne prerazporedijo za operacije za razvoj podeželja, ki so bile predmet finančnega popravka.

Predlog spremembe    59

Predlog uredbe

Člen 55 – odstavek 1 – pododstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Država članica v skladu s pogoji iz tega člena upravičencu v primeru neizpolnjevanja obveznosti odšteje od prihodnjih plačil plačilne agencije vse zneske, ki so mu bili izplačani neupravičeno.

Predlog spremembe    60

Predlog uredbe

Člen 58 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice zagotovijo takšno stopnjo pregledov, ki je potrebna za učinkovito upravljanje tveganj.

Države članice zagotovijo takšno stopnjo pregledov, ki je finančno in upravno sorazmerna z učinkovitim upravljanjem tveganj, na način, za katerega menijo, da je najustreznejši.

Predlog spremembe    61

Predlog uredbe

Člen 60 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice brez poseganja v posebne določbe sprejmejo učinkovite in sorazmerne ukrepe, ki preprečujejo izogibanje določbam zakonodaje Unije in zagotavljajo zlasti, da se nobena ugodnost na podlagi področne kmetijske zakonodaje ne odobri fizičnim ali pravnim osebam, v zvezi s katerimi je ugotovljeno, da so bili pogoji za pridobitev takšnih ugodnosti ustvarjeni umetno in v nasprotju s cilji navedene zakonodaje.

Države članice brez poseganja v posebne določbe sprejmejo učinkovite in sorazmerne ukrepe, ki preprečujejo izogibanje določbam zakonodaje Unije in zagotavljajo zlasti, da se nobena ugodnost na podlagi področne kmetijske zakonodaje ne odobri fizičnim ali pravnim osebam, v zvezi s katerimi je ugotovljeno, da so bili pogoji za pridobitev takšnih ugodnosti ustvarjeni umetno in v nasprotju s cilji navedene zakonodaje. Države članice lahko sprejmejo dodatno in bolj podrobno nacionalno zakonodajo v zvezi z umetno ustvarjenimi pogoji.

Obrazložitev

V praksi se je člen izkazal za neučinkovitega pri izpolnjevanju dokaznega bremena, potrebnega, da bi dokazali izogibanje ukrepom in ustreznemu ukrepanju. Če člen ne bo izboljšan, bi morale imeti države članice možnost, da sprejmejo dodatno in bolj podrobno nacionalno zakonodajo.

Predlog spremembe    62

Predlog uredbe

Člen 63 – odstavek 4 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  „sistem za identifikacijo in registracijo živali“ pomeni sistem za identifikacijo in registracijo govedi, uveden z Uredbo (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta33, ali sistem za identifikacijo in registracijo ovc in koz, uveden z Uredbo Sveta (ES) št. 21/200434;

(c)  „sistem za identifikacijo in registracijo živali“ pomeni sistem za identifikacijo in registracijo govedi, uveden z Uredbo (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta33, ali sistem za identifikacijo in registracijo ovc in koz, uveden z Uredbo Sveta (ES) št. 21/200434, ali sistem za identifikacijo in registracijo prašičev iz Direktive Sveta 2008/71/ES in druge zbirke podatkov o živalih v uporabi;

_________________

_________________

33 Uredba (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter o označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 820/97 (UL L 204, 11.8.2000, str. 1).

33 Uredba (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter o označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 820/97 (UL L 204, 11.8.2000, str. 1).

34 Uredba Sveta (ES) št. 21/2004 z dne 17. decembra 2003 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo ovc in koz ter o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003 in direktiv 92/102/EGS in 64/432/EGS (UL L 5, 9.1.2004, str. 8).

34 Uredba Sveta (ES) št. 21/2004 z dne 17. decembra 2003 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo ovc in koz ter o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003 in direktiv 92/102/EGS in 64/432/EGS (UL L 5, 9.1.2004, str. 8).

Obrazložitev

Sistem za identifikacijo in registracijo ne zajema prašičev. Da bi se izognili dvojnemu sporočanju istih informacij, je treba uporabiti tudi druge zbirk o živalih podatkov, ki so jih vzpostavile države članice, tudi če ne temeljijo na posameznih živalih.

Predlog spremembe    63

Predlog uredbe

Člen 63 – odstavek 4 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f)  „sistem brez zahtevkov“ pomeni sistem za vloge za intervencije v zvezi s površino ali živalmi, v katerem so v uradnih računalniško podprtih podatkovnih zbirkah, ki jih upravlja država članica, na voljo potrebni podatki, ki jih zahteva uprava, in sicer najmanj za posamezna območja ali živali, za katere se zaprosi za pomoč.

(f)  „sistem brez zahtevkov“ pomeni vnaprej izpolnjen ali drugačen sistem za vloge za intervencije v zvezi s površino ali živalmi, v katerem so v uradnih računalniško podprtih podatkovnih zbirkah, ki jih upravlja država članica, na voljo potrebni podatki, ki jih zahteva uprava, in sicer najmanj za posamezna območja ali živali, za katere se zaprosi za pomoč. Sistem brez zahtevkov upravi omogoča plačila kmetom za vse intervencije in ukrepe, do katerih je kmet upravičen na podlagi podatkov v uradnih računalniško podprtih zbirkah podatkov in po potrebi dodatnih informacij, ki jih posreduje kmet.

Obrazložitev

Poudariti je treba subsidiarnost, in sicer da bi lahko države članice uporabljale svoje sisteme IT in vse informacije na način, ki se jim zdi najbolj primeren, in pomagajo kmetom na najbolj praktičen način.

Predlog spremembe    64

Predlog uredbe

Člen 65 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Podatki in dokumentacija iz prvega pododstavka v zvezi s tekočim koledarskim ali tržnim letom in v zvezi s preteklimi desetimi koledarskimi ali tržnimi leti so na voljo za vpogled prek digitalnih zbirk podatkov pristojnega organa države članice.

Podatki in dokumentacija iz prvega pododstavka v zvezi s tekočim koledarskim ali tržnim letom in v zvezi s preteklimi desetimi koledarskimi ali tržnimi leti so na voljo za vpogled prek digitalnih zbirk podatkov pristojnega organa države članice. Ustrezne informacije iz zbirk podatkov je mogoče zagotoviti tudi v obliki povzetka.

Obrazložitev

Gre za vprašanje stroškov za obvezno hrambo vseh podatkov. Zagotavljanje dostopnosti v obdobju desetih let bo morda zelo drago. Podobne in ustrezne informacije je mogoče precej ceneje zagotoviti v obliki povzetka.

Predlog spremembe    65

Predlog uredbe

Člen 66 – odstavek 2 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  vsebuje vse informacije, ki so pomembne za poročanje o kazalnikih iz člena 7 Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP];

črtano

Obrazložitev

Točka (d) določa, da identifikacijski sistem za kmetijske parcele vsebuje vse informacije, ki so pomembne za poročanje o kazalnikih iz člena 7 Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP]. To pomeni, da mora sistem vsebovati serije podatkov za vsako leto, ki jih je treba hraniti 10 let, kar pa je zelo drago. Sistem za kmetijske parcele bi moral vsebovati samo referenčne informacije, povezane z območjem, pripravljene za prenos v druge zbirke podatkov.

Predlog spremembe    66

Predlog uredbe

Člen 68 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Države članice vzpostavijo in upravljajo sistem za spremljanje površin.

1.  Države članice vzpostavijo in upravljajo sistem za spremljanje površin. Komisija lahko na podlagi utemeljenih razlogov odobri prehodno obdobje glede sistema za spremljanje površin za države članice, ki v zadnjih letih niso uporabljale sistema daljinskega zaznavanja.

Obrazložitev

Potrebno je prehodno obdobje za novi obvezni sistem za spremljanje površin za države članice, ki še ne uporabljajo sistema daljinskega zaznavanja, da lahko dokončno vzpostavijo sistem in ga usposobijo za delo v praksi.

Predlog spremembe    67

Predlog uredbe

Člen 84 – odstavek 3 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  pripravijo kontrolni vzorec za preglede iz točke (a), ki se izvedejo vsako leto na podlagi analize tveganja, ter vključijo naključno komponento in zagotovijo, da kontrolni vzorec zajema najmanj 1 % upravičencev, ki prejemajo pomoč iz oddelka 2 poglavja 1 naslova III Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP].

(d)  pripravijo kontrolni vzorec za preglede iz točke (a), ki se izvedejo vsako leto na podlagi analize tveganja, ter vključijo naključno komponento in zagotovijo, da kontrolni vzorec zajema najmanj 1 % upravičencev, ki prejemajo pomoč iz oddelka 2 poglavja 1 naslova III Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP]. Z odstopanjem od prejšnje točke se lahko države članice odločijo, da zmanjšajo najmanjšo stopnjo pregledov 0,5 % na ravni vsakega akta ali standarda ali skupine aktov ali standardov, če stopnja neizpolnjevanja, ugotovljena v naključnem vzorcu pri pregledu na kraju samem, ne presega 2 % v predhodnih dveh letih vložitve zahtevkov.

Obrazložitev

Sistem pogojenosti bi moral omogočati znižanje najmanjše stopnje pregledov z 1 %, če je bil v predhodnih letih ugotovljen majhen obseg neizpolnjevanja.

Predlog spremembe    68

Predlog uredbe

Člen 85 – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  zagotovijo, da se upravna kazen ne naloži, če je neizpolnjevanje posledica višje sile.

(c)  zagotovijo, da se upravna kazen ne naloži v naslednjih primerih:

 

i)  če je neizpolnjevanje posledica višje sile;

 

ii)  če je neizpolnjevanje posledica napake pristojnega ali drugega organa in če ni razumno pričakovati, da bi oseba, ki jo upravna kazen zadeva, napako lahko odkrila;

 

iii)  če lahko zadevna oseba pristojnemu organu zadovoljivo dokaže, da ni kriva za neizpolnjevanje obveznosti iz odstavka 1, ali če se pristojni organ drugače prepriča, da zadevna oseba ni kriva.

Obrazložitev

Člen 85(2)(c) določa, da se upravna kazen ne naloži, če je neizpolnjevanje posledica višje sile. V členu 57(3) so navedeni tudi drugi primeri opustitve kazni, na primer, kjer je neizpolnjevanje posledica napake organa. V sistemu pogojenosti bi se morale uporabljati tudi vse te druge točke iz člena 57(3).

Predlog spremembe    69

Predlog uredbe

Člen 86 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

V državah članicah, v katerih se uporabljata vezana podpora na žival in podpora za razvoj podeželja na žival, bi bilo treba upravno kazen na podlagi neizpolnjevanja predpisanih zahtev ravnanja, povezanih z živalmi, uporabljati samo za vezano podporo na žival in podporo za razvoj podeželja na žival za upravičenca. Prav tako bi bilo treba upravno kazen za neizpolnjevanje predpisanih zahtev ravnanja, povezanih s površino, in/ali dobrih kmetijskih in okoljskih standardov uporabljati za neposredna plačila na površino in podporo za razvoj podeželja na površino za upravičenca.

Obrazložitev

Kazni, povezane z navzkrižno skladnostjo, zdaj niso pravične in sorazmerne, zlasti za kmete v različnih proizvodnih sektorjih (živinoreja/rastlinska pridelava). Kmetije, ki imajo le nekaj živali in več sto hektarov površin, na primer ne izpolnjujejo zahtev glede navzkrižne skladnosti na žival, kazen pa se uporabi za vsa neposredna plačila in plačila za razvoj podeželja v zvezi s površino, zato je kazen glede na število živali previsoka. To velja tudi obratno za kmete, ki imajo le nekaj hektarov površin in veliko živali. To nepravičnost je treba v sistemu pogojenosti spremeniti. Zato bi bilo treba za prvim pododstavkom člena 86(1) dodati nov pododstavek za države članice, v katerih uporabljajo prostovoljno vezano podporo na žival in podporo za razvoj podeželja na žival.

Predlog spremembe    70

Predlog uredbe

Člen 86 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Za izračun zadevnih zmanjšanj in izključitev se upoštevajo resnost, obseg, trajnost, ponavljanje ali namernost ugotovljenega neizpolnjevanja. Naložene kazni so odvračilne in sorazmerne ter izpolnjujejo merila iz odstavkov 2 in 3 tega člena.

Za izračun zadevnih zmanjšanj in izključitev se upoštevajo resnost, obseg, trajnost ali ponavljanje ugotovljenega neizpolnjevanja. Naložene kazni so odvračilne in sorazmerne ter izpolnjujejo merila iz odstavkov 2 in 3 tega člena.

Obrazložitev

Ugotavljanje namernosti se je izkazalo za zelo težavno in bi lahko povzročilo nejasne razlage, kjer kmetje niso obravnavani enako. Ravno tako je treba upoštevati, da se opredelitev „namernosti“ ne uporablja za sheme pomoči (gl. prvi pododstavek člena 57(3), kjer namernost ni omenjena).

Predlog spremembe    71

Predlog uredbe

Člen 86 – odstavek 2 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

V primeru neizpolnjevanja zaradi malomarnosti odstotek zmanjšanja praviloma znaša 3 % skupnega zneska plačil iz odstavka 1 tega člena.

črtano

Obrazložitev

Odstavek določa precej strogo splošno merilo (3 %) za kazni. Tako je treba odstavek črtati ali kazni določiti v višini 1 %, 3 % in 5 %.

Predlog spremembe    72

Predlog uredbe

Člen 86 – odstavek 2 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice lahko vzpostavijo sistem zgodnjega opozarjanja, ki se uporablja za posamezne primere neizpolnjevanja, ki se zgodijo prvič in ki zaradi manjše stopnje resnosti, obsega in trajanja ne vodijo do zmanjšanja ali izključitve. Če se z naknadnim pregledom v obdobju treh zaporednih koledarskih letih ugotovi, da neizpolnjevanje ni bilo odpravljeno, se zmanjšanje iz prvega pododstavka uporabi retroaktivno.

Države članice lahko vzpostavijo sistem zgodnjega opozarjanja, ki se uporablja za posamezne primere neizpolnjevanja, ki se zgodijo prvič in ki zaradi manjše stopnje resnosti, obsega in trajanja ne vodijo do zmanjšanja ali izključitve. Če se z naknadnim pregledom v obdobju treh zaporednih koledarskih letih ugotovi, da neizpolnjevanje ni bilo odpravljeno, se zmanjšanje iz prvega pododstavka uporabi za leto, ko je bilo ugotovljeno, da neizpolnjevanje ni bilo odpravljeno.

Obrazložitev

Pri sistemu zgodnjega opozarjanja upravnih kazni ne bi smeli uporabljati retroaktivno, saj so take kazni zapletene za kmete in upravne organe. Tako bi moralo zadoščati, da se naloži kazen samo za leto, ko je bilo ugotovljeno, da neizpolnjevanje ni bilo odpravljeno.

Predlog spremembe    73

Predlog uredbe

Člen 86 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.  Da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji med državami članicami ter učinkovitost in odvračilni učinek sistema kazni, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 100 za dopolnitev te uredbe z dodatnimi pravili za uporabo in izračun kazni.

črtano

Obrazložitev

Države članice bi morale poznati vsa pravila o upravnih kaznih od sprejetja horizontalne uredbe. Dodatno urejanje z delegiranimi akti ne podpira subsidiarnosti in otežuje proces priprave načrta SKP.

Predlog spremembe    74

Predlog uredbe

Člen 88 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Države članice Komisijo redno obveščajo o uporabi integriranega sistema iz poglavja II naslova IV. Komisija o tej zadevi pripravi izmenjavo mnenj z državami članicami.

2.  Komisija pripravi izmenjavo mnenj z državami članicami o uporabi integriranega sistema iz poglavja II naslova IV.

Obrazložitev

Iz člena ni razvidno, katere informacije pričakuje Komisija glede uporabe sistema IAKS ter kdaj. To je treba natančneje določiti.

Predlog spremembe    75

Predlog uredbe

Člen 90 – odstavek 1 – točka a – točka vii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(vii)  podatkov v zvezi z ukrepi, sprejetimi na podlagi člena 57;

črtano

Obrazložitev

Iz člena ni razvidno, katere informacije pričakuje Komisija glede zaščite finančnih interesov Unije, zato je treba to natančneje določiti.

Predlog spremembe    76

Predlog uredbe

Člen 90 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  uradnih obvestilih Komisiji o informacijah, dokumentih, statistiki in poročilih s strani držav članic ter rokih in metodah za uradno obveščanje.

črtano

Obrazložitev

Pri načrtovanju sistemov podatkov je zelo pomembno vnaprej vedeti, katere informacije, dokumente itd. je treba posredovati, ter roke in načine za njihovo sporočanje.

Predlog spremembe    77

Predlog uredbe

Člen 96

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 96

črtano

Objava informacij v zvezi z upravičenci

 

1.  V skladu s [členom 44(3) do (5) Uredbe (EU) .../..., uredba o skupnih določbah] in odstavki 2, 3 in 4 tega člena države članice zagotovijo letno naknadno objavo upravičencev do sredstev iz skladov.

 

2.  [Člen 44(3) do (5) Uredbe (EU) .../..., uredba o skupnih določbah] se uporablja za upravičence do sredstev za EKSRP iz EKJS, kadar je to ustrezno; vendar se zneski, ki ustrezajo nacionalnemu prispevku in stopnji sofinanciranja, kakor je določeno v točkah (h) in (i) člena 44(3) navedene uredbe, ne uporabljajo za EKJS.

 

3.  V tem členu:

 

  „operacija“ pomeni ukrep ali intervencijo;

 

  „lokacija“ pomeni občino, v kateri upravičenec prebiva ali je v njej registriran, in poštno številko ali del poštne številke, ki določa občino, kadar je ta poštna številka na voljo.

 

4.  Informacije iz člena 44(3) do (5) navedene uredbe so dostopne na enotnem spletnem mestu za vsako državo članico. Dostopne so dve leti od datuma prve objave.

 

Države članice ne objavijo informacij iz točk (a) in (b) člena 44(3) Uredbe (EU) .../... [uredba o skupnih določbah], če znesek pomoči, ki ga prejme upravičenec v enem letu, znaša 1 250 EUR ali manj.

 

Predlog spremembe    78

Predlog uredbe

Člen 96 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 96a

 

Objava upravičencev

 

1.  Države članice zagotovijo letno naknadno objavo upravičencev skladov. V objavi se navede:

 

(a)   ime upravičenca, kot sledi:

 

(i)  ime in priimek, kadar je upravičenec fizična oseba;

 

(ii)  polno uradno ime, kot je registrirano, kadar je upravičenec pravna oseba z avtonomno pravno osebnostjo v skladu z zakonodajo zadevne države članice;

 

(iii)  polno ime združenja, kot je registrirano ali drugače uradno priznano, kadar je upravičenec združenje brez lastne pravne osebnosti;

 

(b)  občino, v kateri upravičenec prebiva ali je v njej registriran, in poštno številko ali del poštne številke, ki določa občino, kadar je ta poštna številka na voljo;

 

(c)  zneske plačila za vsak ukrep, financiran s sredstvi skladov, ki jih je posamezen upravičenec prejel v zadevnem proračunskem letu;

 

(d)  vrsto in opis ukrepov, financiranih s sredstvi skladov, in v okviru katerih je bilo plačilo, navedeno v točki (c), odobreno.

 

Informacije iz prvega pododstavka so dostopne na enem samem spletnem mestu za vsako državo članico. Dostopne so dve leti od datuma prve objave.

 

2.  Glede plačil na podlagi ukrepov, financiranih s sredstvi EKSRP, kot je navedeno v točki (c) prvega pododstavka odstavka 1, se objavijo zneski, ki ustrezajo skupnemu javnemu financiranju in vključujejo tako sredstva Unije kot nacionalni prispevek.

 

3.  Države članice ne objavijo imena upravičenca, kot je določeno v točki (a) prvega pododstavka, če znesek pomoči, ki ga prejme upravičenec v enem letu, znaša 1250 EUR ali manj.

Obrazložitev

Zaradi znatnega upravnega bremena, ki bi ga povzročil predlagani sistem, bi bilo bolje ohraniti sedanji sistem za objavo upravičencev EKJS in EKSRP (letna objava, obveznost plačilne agencije, da objavi podatke, sedanji seznam podatkov, enotna spletna stran za EKSRP in EKJS), in sicer samo na podlagi HZU.

Predlog spremembe    79

Predlog uredbe

Člen 103 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 101 za dopolnitev te uredbe z odstopanji od pravil iz te uredbe in dodatki k njim.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 101 za dopolnitev te uredbe z odstopanji od pravil iz te uredbe in dodatki k njim. Ti akti se pripravijo takoj, ko se nastane potreba.

Obrazložitev

Morda bo pri pomoči upravičencem potrebnih veliko odstopanj ipd., saj vsega ni mogoče predvideti vnaprej. Te akte pa je treba pripraviti takoj, ko se ugotovi potreba.

Predlog spremembe    80

Predlog uredbe

Člen 104 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Uporablja se od 1. januarja 2021.

Uporablja se od 1. januarja 2023.

Obrazložitev

Rok za prijavo leta 2021 bo težko izpolniti, če upoštevamo, da je treba pravočasno sprejeti izvedbena pravila, da morajo biti na voljo potrebna sredstva in dovolj časa za razvoj novih informacijskih sistemov (spremljanje, beleženje napredka pri doseganju ciljev z uporabo kazalnikov itd.).

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov

Financiranje, upravljanje in spremljanje skupne kmetijske politike

Referenčni dokumenti

COM(2018)0393 – C8-0247/2018 – 2018/0217(COD)

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

AGRI

11.6.2018

 

 

 

Mnenje pripravil

       Datum razglasitve na zasedanju

REGI

11.6.2018

Pripravljavec/-ka mnenja

       Datum imenovanja

Franc Bogovič

20.6.2018

Obravnava v odboru

22.11.2018

 

 

 

Datum sprejetja

17.1.2019

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

33

1

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Pascal Arimont, Franc Bogovič, Rosa D’Amato, Tamás Deutsch, Aleksander Gabelic, Iratxe García Pérez, Michela Giuffrida, Krzysztof Hetman, Marc Joulaud, Sławomir Kłosowski, Constanze Krehl, Louis-Joseph Manscour, Martina Michels, Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova), Andrej Novakov (Andrey Novakov), Younous Omarjee, Konstantinos Papadakis, Mirosław Piotrowski, Stanislav Polčák, Liliana Rodrigues, Fernando Ruas, Monika Smolková, Ruža Tomašić, Ramón Luis Valcárcel Siso, Monika Vana, Matthijs van Miltenburg, Lambert van Nistelrooij, Derek Vaughan, Kerstin Westphal, Joachim Zeller

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Ivana Maletić, Bronis Ropė, Maria Gabriela Zoană, Damiano Zoffoli

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

33

+

ALDE

Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova), Matthijs van Miltenburg

ECR

Sławomir Kłosowski, Mirosław Piotrowski, Ruža Tomašić

EFDD

Rosa D’Amato

GUE/NGL

Martina Michels, Younous Omarjee,

PPE

Pascal Arimont, Franc Bogovič, Tamás Deutsch, Krzysztof Hetman, Marc Joulaud, Ivana Maletić, Lambert van Nistelrooij, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Stanislav Polčák, Fernando Ruas, Ramón Luis Valcárcel Siso, Joachim Zeller

S&D

Aleksander Gabelic, Iratxe García Pérez, Michela Giuffrida, Constanze Krehl, Louis-Joseph Manscour, Liliana Rodrigues, Monika Smolková, Derek Vaughan, Kerstin Westphal, Gabriela Zoană, Damiano Zoffoli

VERTS/ALE

Bronis Ropė, Monika Vana

1

-

NI

Konstantinos Papadakis

0

0

 

 

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov

Financiranje, upravljanje in spremljanje skupne kmetijske politike

Referenčni dokumenti

COM(2018)0393 – C8-0247/2018 – 2018/0217(COD)

Datum predložitve EP

1.6.2018

 

 

 

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

AGRI

11.6.2018

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

       Datum razglasitve na zasedanju

DEVE

5.7.2018

BUDG

11.6.2018

CONT

11.6.2018

ENVI

11.6.2018

 

REGI

11.6.2018

 

 

 

Odbori, ki niso podali mnenja

       Datum sklepa

ENVI

21.6.2018

 

 

 

Poročevalec/-ka

       Datum imenovanja

Ulrike Müller

4.7.2018

 

 

 

Datum sprejetja

8.4.2019

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

28

7

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

John Stuart Agnew, Clara Eugenia Aguilera García, Eric Andrieu, Daniel Buda, Nicola Caputo, Matt Carthy, Michel Dantin, Albert Deß, Herbert Dorfmann, Luke Ming Flanagan, Karine Gloanec Maurin, Martin Häusling, Anja Hazekamp, Esther Herranz García, Jan Huitema, Jarosław Kalinowski, Norbert Lins, Philippe Loiseau, Ulrike Müller, James Nicholson, Maria Noichl, Maria Lidia Senra Rodríguez, Ricardo Serrão Santos, Czesław Adam Siekierski, Tibor Szanyi, Marc Tarabella, Maria Gabriela Zoană, Marco Zullo

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Maria Heubuch, Elsi Katainen, Gabriel Mato, Sofia Ribeiro, Annie Schreijer-Pierik, Molly Scott Cato, Vladimir Urutchev, Tom Vandenkendelaere, Hilde Vautmans

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Christelle Lechevalier

Datum predložitve

15.5.2019


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

28

+

ALDE

Elsi Katainen, Ulrike Müller, Hilde Vautmans

ECR

James Nicholson

GUE/NGL

Matt Carthy, Luke Ming Flanagan

PPE

Daniel Buda, Michel Dantin, Herbert Dorfmann, Esther Herranz García, Jarosław Kalinowski, Norbert Lins, Gabriel Mato, Sofia Ribeiro, Czesław Adam Siekierski, Vladimir Urutchev, Tom Vandenkendelaere

S&D

Clara Eugenia Aguilera García, Eric Andrieu, Nicola Caputo, Karine Gloanec Maurin, Maria Noichl, Ricardo Serrão Santos, Tibor Szanyi, Marc Tarabella

VERTS/ALE

Martin Häusling, Maria Heubuch, Molly Scott Cato

7

-

EFDD

Marco Zullo

ENF

John Stuart Agnew, Christelle Lechevalier, Philippe Loiseau

GUE/NGL

Anja Hazekamp, Maria Lidia Senra Rodríguez

PPE

Albert Deß

2

0

ALDE

Jan Huitema

PPE

Annie Schreijer-Pierik

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 5. julij 2019Pravno obvestilo