Postopek : 2019/2028(BUD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A9-0017/2019

Predložena besedila :

A9-0017/2019

Razprave :

PV 22/10/2019 - 14
CRE 22/10/2019 - 14

Glasovanja :

PV 23/10/2019 - 11.2
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P9_TA(2019)0038

<Date>{15/10/2019}15.10.2019</Date>
<NoDocSe>A9-0017/2019</NoDocSe> (<RefVer>Del 1</RefVer>)
PDF 472kWORD 221k

<TitreType>POROČILO</TitreType>

<Titre>o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2020</Titre>

<DocRef>(11734/2019 – C9-0119/2019 – 2019/2028(BUD))</DocRef>

Del 1: predlog resolucije


<Commission>{BUDG}Odbor za proračun</Commission>

Poročevalki:  <Depute>Monika Hohlmeier (oddelek III – Komisija)</Depute>

 <Depute>Eider Gardiazabal Rubial (drugi oddelki)</Depute>

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 MNENJE Odbora za zunanje zadeve
 MNENJE OBORA ZA RAZVOJ
 MNENJE ODBORA ZA PRORAČUNSKI NADZOR
 MNENJE Odbora za ekonomske in monetarne zadeve
 MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve
 MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane
 MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko
 MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov
 MNENJE Odbora za promet in turizem
 MNENJE Odbora za regionalni razvoj
 MNENJE Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja
 MNENJE Odbora za ribištvo
 MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje
 MNENJE Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
 MNENJE Odbora za ustavne zadeve
 MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov
 PISMO ODBORA ZA MEDNARODNO TRGOVINO
 INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2020 (11734/2019 – C9-0119/2019 – 2019/2028(BUD))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

 ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

 ob upoštevanju Sklepa Sveta 2014/335/EU, Euratom z dne 26. maja 2014 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije[1],

 ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012[2],

 ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020[3] (v nadaljnjem besedilu: uredba o večletnem finančnem okviru),

 ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju[4],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2019 o splošnih smernicah za pripravo proračuna za leto 2020, oddelek III – Komisija[5],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. marca 2019 o načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2020[6],

 ob upoštevanju predloga splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2020, ki ga je Komisija sprejela 5. julija 2019 (COM(2019)0400) (v nadaljnjem besedilu: predlog proračuna),

 ob upoštevanju stališča o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2020, ki ga je Svet sprejel 3. septembra 2019 in ga 13. septembra 2019 posredoval Evropskemu parlamentu (11734/2013 – C9-0119/2019),

 ob upoštevanju člena 2.1c Pariškega sporazuma, ki ga je Evropska unija ratificirala 5. oktobra 2016,

 ob upoštevanju panoramskega pregleda iz leta 2017 z naslovom Ukrepanje EU na področju energetike in podnebnih sprememb, ki ga je pripravilo Evropsko računsko sodišče,

 ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Čist planet za vse – Evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo (COM(2018)0773),

 ob upoštevanju člena 94 Poslovnika,

 ob upoštevanju mnenj drugih zadevnih odborov,

 ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A9-0017/2019),

Oddelek III

Splošni pregled

1. opozarja, da je Parlament v svoji resoluciji z dne 14. marca 2019 o splošnih smernicah za pripravo proračuna za leto 2020 opredelil jasne politične prednostne naloge za proračun za leto 2020, da bi ta bil most do prihodnosti Evrope in zagotavljal evropsko dodano vrednost; ponovno izraža odločno zavezanost tem prednostnim nalogam in podaja naslednje stališče, da se zagotovi ustrezna raven financiranja za njihovo uresničitev;

2. ponavlja mnenje Parlamenta, da bi moral proračun za leto 2020 tlakovati pot do večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 in zagotoviti trdno izhodišče za novo generacijo programov in politik Unije; poleg tega opozarja, da je leto 2020 zadnje leto sedanjega večletnega finančnega okvira in je zato zadnja priložnost, ko se Unija lahko približa uresničitvi političnih zavez za to obdobje, tudi kar zadeva doseganje podnebnega cilja EU in uresničitev ciljev trajnostnega razvoja OZN ter izvajanje evropskega stebra socialnih pravic; v zvezi s tem poudarja, da mora proračun Unije oceniti in vključiti skupen učinek politik Unije na enakost spolov (priprava proračuna, ki upošteva vidik spola), s tem pa spodbujati vključevanje vidika spola in enake možnosti;

3. je seznanjen s stališčem Sveta o predlogu proračuna, da se v primerjavi s predlogom Komisije odobritve za prevzem obveznosti zmanjšajo za 1,51 milijarde EUR; meni, da so zmanjšanja, ki jih predlaga Svet, v nasprotju s prednostnimi nalogami Unije, da jih absorpcijske zmogljivosti ne upravičujejo in da bi pomenila odpravo vseh posebnih zvišanj sredstev, ki jih je Parlament zahteval in pridobil v prejšnjih proračunskih letih; zato sklene, da bo kot po splošnem pravilu sredstva v vseh vrsticah, ki jih je Svet zmanjšal, obnovil na ravni iz predloga proračuna, in sicer tako za odhodke iz poslovanja kot za upravne odhodke, ter da bo uporabil predlog proračun kot izhodišče, na katerem bo oblikoval svoje stališče;

4. je trdno prepričan, da je bistveno obravnavati podnebni izziv in varovati okolje tako, da se bo spodbudilo zaposlovanje, ustvarila delovna mesta, povečala konkurenčnost, spodbudil trajnostni razvoj in zagotovila družbena blaginja; poudarja ključno vlogo novih in nastajajočih tehnologij pri doseganju tega cilja; poudarja, da mora Unija biti zgled in navdih za druge države po svetu, da bi več vložile v odhodke, povezane s podnebjem; pozdravlja odločne pozive k ukrepanju, ki so jih voditelji Unije izrazili na nedavnem vrhu OZN o podnebnih spremembah, in nedavno sprejete zaveze več držav članic, da bodo povečale porabo na področjih, kot so energetska učinkovitost, obnovljivi viri energije ter trajnostna prometna in energetska infrastruktura; meni, da bi bilo treba takšne izjave pospremiti s konkretnimi ukrepi držav članic, tudi kadar se sestanejo v okviru Sveta;

5.  želi spomniti na obveznosti Unije v okviru Pariškega sporazuma in na zavezo Unije, da bo v obdobju 2014–2020 dosegla cilj, da bo 20 % njenih odhodkov povezanih s podnebjem; je seznanjen, da je 21 % odobritev za prevzem obveznosti, predlaganih v predlogu proračuna za leto 2020, povezanih s podnebjem in da bi bilo treba vsaj 3,5 milijarde EUR nameniti za odhodke, povezane s podnebjem, da bi dosegli 20-odstotni cilj; obžaluje, da ima v sedanjem večletnem finančnem okviru proračun Unije omejene možnosti, da sam obravnava podnebni izziv, in poudarja veliko večjo potrebo po naložbah na tem področju, ki po ocenah Komisije znašajo med 175 in 290 milijardami EUR letno;

6.  poudarja, da bi moral proračun za leto 2020 Unijo pripraviti na še bolj ambiciozen cilj za vključitev podnebja in biotske raznovrstnosti v večletni finančni okvir 2021–2027, da bi izpolnili pričakovanja evropskih državljanov; zahteva preglednejšo, strožjo in celovitejšo metodologijo, pripravljeno v skladu z mednarodno uveljavljenimi metodologijami, vključno s prenovljenimi kazalniki uspešnosti za opredelitev in spremljanje odhodkov, povezanih s podnebjem in biotsko raznovrstnostjo; z zanimanjem pričakuje konkreten predlog o evropskem zelenem dogovoru, ki ga je prihodnja predsednica Komisije predstavila v političnih smernicah; v zvezi s tem želi spomniti na svojo odločno zavezanost reformi sistema lastnih sredstev Unije, vključno z uvedbo več novih lastnih sredstev, ki bodo bolje usklajena z glavnimi političnimi prednostnimi nalogami Unije, vključno z bojem proti podnebnim spremembam;

7. zato predlaga, naj proračun za leto 2020 pomembno prispeva k reševanju okoljskih izzivov in podnebnih sprememb ter čim bolj nadoknadi obstoječe zaostanke pri doseganju cilja Unije, da bo 20 % njenih odhodkov v obdobju 2014–2020 povezanih s podnebjem; predlaga, naj se znatno, in sicer za več kot 2 milijardi EUR nad ravnmi iz predloga proračuna, povečajo ravni proračunskih vrstic v različnih razdelkih, še zlasti v podrazdelku 1a, ki veliko prispevajo k doseganju cilja glede odhodkov za podnebje; ta povečanja previdno namenja za vrstice, pri katerih je stopnja izvrševanja izjemno visoka in ki imajo operativne zmogljivosti za absorpcijo dodatnih sredstev v letu 2020;

8. poudarja, da mladi ostajajo ena glavnih prednostnih nalog za proračun Unije; poudarja, da – kljub pozitivnim trendom upadanja stopnje brezposelnosti mladih v Uniji – pomanjkanje prihodnjih priložnosti za mlade v nekaterih delih Unije predstavlja resnično družbeno krizo, pri čemer so velike razlike med državami članicami in regijami; zato sklene okrepiti pobudo za zaposlovanje mladih nad raven, ki jo predlaga Komisija, tudi za zagotovitev nemotenega prehoda na Evropski socialni sklad plus (ESS+) v naslednjem večletnem finančnem okviru;

9. okrepi finančna sredstva za kritje prihodnjega povpraševanja v okviru programa Erasmus +, ki je glavni program za izobraževanje in usposabljanje, vključno s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem, ter za mlade in šport v Evropi; poudarja, da je program Erasmus+ eden ključnih programov Unije, ki je splošno znan med njenimi državljani in je prinesel oprijemljive rezultate z jasno evropsko dodano vrednostjo; želi spomniti na svojo zavezo, da se v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 potrojijo finančna sredstva za ta program; poudarja, da je treba nadaljevati in dodatno okrepiti pripravljalni ukrep DiscoverEU, in sicer glede na njegovo načrtovano vključitev v program Erasmus+ za obdobje 2021–2027; poziva, naj se posebna pozornost nameni ukrepom mobilnosti pri izobraževanju odraslih, zlasti za starejše v program Erasmus+;

10. predlaga dodatne usmerjene okrepitve drugih proračunskih vrstic, ki so povezane s prednostnimi nalogami Parlamenta na področjih, kot so MSP, digitalizacija, umetna inteligenca, raziskave raka, sodelovanje na področju varnosti in pravosodja, carine, migracije in zunanja politika, vključno z razvojno in humanitarno pomočjo;

11. v splošnem podpira ocene Komisije glede proračunskih potreb decentraliziranih agencij; zato meni, da bi vsako zmanjšanje sredstev, ki ga predlaga Svet, ogrozilo pravilno delovanje agencij in jim onemogočilo opravljanje njihovih nalog; predlaga ciljno povečanje sredstev za agencije, ki bodo zaradi novih izzivov opravljale dodatne naloge ali se bodo spoprijemale z večjim obsegom dela;

12. sklene, ob upoštevanju, da so rezerve v nekaterih razdelkih za leto 2020 zelo majhne oziroma jih sploh ni, da je treba za ustrezno financiranje zgoraj navedenih nujnih prednostnih nalog uporabiti instrument prilagodljivosti in skupno razliko do zgornje meje za obveznosti v celoti, ter uporabiti varnostno rezervo, pri čemer njen del ostane na voljo za financiranje nepredvidenih dogodkov, do katerih bi lahko prišlo v naslednjem letu; opozarja tudi, da bodo prilagodljivosti, določene v uredbi o večletnem finančnem okviru, prenehale veljati ob koncu tega obdobja;

13.  poudarja, da je treba v celoti ponovno uporabiti sprostitve za raziskave, kot je določeno v členu 15(3) finančne uredbe; globoko obžaluje, da je Svet znova zavrnil uporabo te zakonodajne določbe, katere delno uporabo je Komisija predlagala v predlogu proračuna; izjavlja, da bo vztrajal pri svojem stališču, ki odraža črko in duh finančne uredbe; namerava razrešiti to vprašanje v letošnjem proračunskem spravnem postopku; predlaga, da se v celoti ponovno uporabijo te sprostitve, da se okrepijo štiri proračunske vrstice programa Obzorje 2020 z najvišjo ravnjo raziskovalnih dejavnosti, povezanih s podnebjem;

14. določa skupno raven odobritev za prevzem obveznosti v proračunu za leto 2020 (vsi oddelki) na 170.971.519.973 EUR, kar pomeni povečanje za 2.699.813.994 EUR v primerjavi s predlogom proračuna; poleg tega sklene dati na voljo znesek v višini 280.700.000 EUR za odobritve za prevzem obveznosti na podlagi sprostitev v skladu s členom 15(3) finančne uredbe; določa skupno raven odobritev plačil v proračunu za leto 2020 (vsi oddelki) na 159.146.168.195 EUR;

Podrazdelek 1a – Konkurenčnost za rast in delovna mesta

15. poudarja, da program Obzorje 2020 zagotavlja zelo veliko evropsko dodano vrednost in bistveno prispeva k razvoju zelene tehnologije ter podnebju in okolju prijaznih inovacij, s čimer se postavljajo temelji za brezogljično prihodnost in podpira prehod na bolj krožno gospodarstvo; poleg tega poudarja pomen programa za druga pomembna področja evropskih raziskav, kot so digitalizacija, umetna inteligenca in raziskave raka; zato znatno poveča sredstva za program Obzorje 2020 nad raven iz predloga proračuna, in sicer za 737,8 milijona EUR v odobritvah za prevzem obveznosti; poleg tega, v skladu s členom 15(3) finančne uredbe, da na voljo celoten znesek v višini 280,7 milijona EUR v odobritvah za prevzem obveznosti, ki so bile sproščene leta 2018 zaradi neizvajanja raziskovalnih projektov, za proračunske vrstice programa Obzorje 2020, ki so najpomembnejše za raziskovalne projekte, povezane s podnebjem, in poziva Komisijo, naj posebno pozornost nameni pravični geografski porazdelitvi teh sredstev;

16. je prepričan, da bi moral biti boj proti raku absolutna prednostna naloga Unije in da bi bilo treba v zvezi s tem okrepiti znatna prizadevanja; poudarja, da so raziskave raka pomemben steber v tem procesu; zato sprejme povečanje finančnih sredstev, ki bo namenjeno za raziskave raka v ustreznih proračunskih vrsticah programa Obzorje 2020, ki prav tako izkazujejo zelo visoko stopnjo izvrševanja proračuna; poudarja, da je treba raziskave na tem področju brez odlašanja pospešiti, tudi glede na obsežnejše naložbe, predvidene za naslednji večletni finančni okvir;

17. želi spomniti, da je položaj Evrope kot vodilnega ponudnika informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) odvisen od virov za razvoj in testiranje novih tehnologij IKT, pa tudi zagotavljanja pomoči zagonskim in tehnološkim podjetjem z namenom povečanja za trg relevantne zmogljivosti; v zvezi s tem ponavlja, da je treba zagotoviti dodatno financiranje za Evropske raziskovalne ustanove in MSP, pri čemer se je treba osredotočiti na razvijanje in izpopolnjevanje tehnologij, kot so iskalniki, prevajalske storitve in podobne pionirske tehnologije;

18. poudarja, da ima Instrument za povezovanje Evrope (IPE) pomembno vlogo pri spodbujanju strateškega razvoja vseevropskega omrežja, ki bo izjemno zmogljivo in trajnostno ter bo povezovalo področja prometne infrastrukture, s posebnim poudarkom na železniškem omrežju, vključno z nočnimi vlaki, energetske infrastrukture in infrastrukture IKT ter občutno prispevalo k prehodu v podnebno nevtralno družbo; zato predlaga povečanje sredstev za IPE-Promet in IPE-Energetika v skupnem znesku 545 milijonov EUR v odobritvah za prevzem obveznosti nad ravnmi iz predloga proračuna;

19. meni, da je treba okrepiti tudi druge pomembne prednostne naloge v tem podrazdelku; v zvezi s tem opozarja na MSP, ki so bistven del gospodarstva Unije in imajo ključno vlogo pri zagotavljanju naložb visoke kakovosti in ustvarjanju delovnih mest v vseh državah članicah; v zvezi s tem sprejme povečanje programa COSME, da bi se okrepil potencial programa pri spodbujanju podjetništva, tudi podjetništva žensk, s čimer bi se povečala konkurenčnost podjetij iz Unije in njihov dostop do trgov, ter poziva, naj se poudarek nameni digitalnemu preoblikovanju MSP; želi spomniti, da je bila predlagana dodelitev v predlogu proračuna za program COSME celo pod tem, kar je bilo predvideno v finančnem načrtovanju, in sprejme povečanje v višini 50 milijonov EUR v odobritvah za prevzem obveznosti nad ravnmi iz predloga proračuna;

20. poudarja, da je program Erasmus+ še naprej zelo cenjen in izjemno priljubljen program, saj število prijav močno presega razpoložljiva sredstva, in da pomaga spodbujati močan občutek skupne evropske identitete; zato sprejme povečanje v višini 123,4 milijona EUR v odobritvah za prevzem obveznosti nad ravnmi iz predloga proračuna, da bi obravnavali nizke stopnje uspešnosti in več ljudem omogočili koristiti ta program;

21.  predlaga ciljno usmerjena povečanja stopenj odobritev za Evropski organ za delo (ELA), Agencijo Evropske unije za varnost v letalstvu (EASA), Agencijo Evropske unije za železnice (ERA) in Agencijo Evropske unije za kibernetsko varnost (ENISA) ter stopenj odobritev in števila osebja za Agencijo za evropski GNSS, Organ evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC) in Agencijo Evropske unije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER);

22. zato poveča raven odobritev za prevzem obveznosti za podrazdelek 1a za 1.503.766.221 EUR nad zneskom iz predloga proračuna (brez pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov), ki se financira z uporabo razpoložljive razlike do zgornje meje in posebnih instrumentov; poleg tega da za ta podrazdelek na voljo znesek v višini 280.700.000 EUR v odobritvah za prevzem obveznosti na podlagi sprostitev v skladu s členom 15(3) finančne uredbe;

Podrazdelek 1b – Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija

23. opozarja, da so trajnostna rast ter ciljno usmerjene naložbe ključne za ustvarjanje kakovostnih delovnih mest in večjo blaginjo za vse ter da je zato treba strukturne sklade in naložbe učinkoviteje usmerjati v spodbujanje vključujoče rasti, zmanjševanje neenakosti in pospeševanje navzgor usmerjene konvergence;

24. obžaluje, da raven brezposelnosti mladih, ki je aprila 2019 po ocenah znašala 14,2 %, ostaja nesprejemljivo visoka in posebej pereča v nekaterih državah članicah in regijah Unije; poudarja pomen povečanja zaposljivosti in podjetniške zmogljivosti mladih, ob hkratnem odpravljanju neenakosti; je prepričan, da so za boj proti brezposelnosti potrebna znatna finančna prizadevanja; je odločen zagotoviti dodatno financiranje za pobudo za zaposlovanje mladih v zadnjem letu sedanjega večletnega finančnega okvira; poudarja, da je treba pospešiti izvajanje tega programa in še izboljšati njegovo učinkovitost, da bo nacionalnim politikam zaposlovanja zagotovil večjo evropsko dodano vrednost; zato predlaga povečanje odobritev za prevzem obveznosti za pobudo za zaposlovanje mladih za 363,3 milijona EUR nad ravni iz predloga proračuna;

25. poveča financiranje za tehnično pomoč za spoprijemanje z zapletenostjo postopkov vodenja projektov, in sicer od priprave vlog do finančnega upravljanja in spremljanja učinka, ki predstavlja veliko ovira za boljše črpanje sredstev iz strukturnih skladov;

26. poveča raven odobritev za prevzem obveznosti za podrazdelek 1b za 373.278.264 EUR nad zneskom iz predloga proračuna (brez pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov), ki se financira z uporabo posebnih instrumentov;

Razdelek 2 – Trajnostna rast: naravni viri

27. z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je spet le 8,3 % vseh obveznosti povezanih z ustavitvijo izgube biotske raznovrstnosti, kar je najnižja raven od leta 2015, čeprav vrste izginjajo kot še nikoli prej in vse hitreje; poziva k zadostnemu povečanju in dodelitvi sledljivih sredstev, da se zagotovi dolgoročna in enotna zaščita biotske raznovrstnosti v Uniji; v skladu s splošno prednostno nalogo boja proti podnebnim spremembam nameni občutno povečanje odobritev za prevzem obveznosti v znesku 233 milijonov EUR za proračunske vrstice, ki zadevajo program LIFE+, v naslovih 7 in 34; pričakuje, da bo Komisija zagotovila potrebno absorpcijsko sposobnost za učinkovito uporabo teh dodatnih sredstev in poskrbela za pravičnejšo geografsko razporeditev teh okolju prijaznih skladov, kot bo to veljalo v programih naslednjega večletnega finančnega okvira;

28. predlaga potrebna povečanja za izbrane proračunske vrstice, zlasti za financiranje ukrepov za odpravljanje posledic afriške prašičje kuge v več državah članicah; je seznanjen, da je bolezen pustila hude posledice ter da je bilo od začetka leta 2019 zabeleženo veliko število okužb in ubitih več deset tisoč živali; ugotavlja, da tretje države vlagajo v raziskave za razvoj cepiva proti afriški prašičji kugi in da bi morala tudi Unija vlagati v raziskave in razvoj cepiva, s katerim bi lahko v najkrajšem možnem času zajezili širjenje in pojavljanje afriške prašičje kuge;

29. opozarja, da bo treba raven odobritev za Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS) še prilagoditi, in sicer tako, da bodo upoštevani namenski prejemki, ki bodo predvidoma na voljo v letu 2020, kot je navedeno v pisnem predlogu spremembe Komisije;

30.  predlaga ciljno povečanje ravni odobritev in osebja za Evropsko agencijo za okolje;

31. poveča torej odobritve za prevzem obveznosti za 267,3 milijona EUR v razdelku 2 (brez pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov), kar se financira z uporabo razpoložljive razlike do zgornje meje; poudarja, da proračuna za kmetijstvo ne bi smeli več zmanjševati, saj kmetijski sektor pogosto prizadenejo krize, za odzivanje nanje pa so potrebna proračunska sredstva;

Razdelek 3 – Varnost in državljanstvo

32. okrepi financiranje za prednostne naloge Parlamenta na področjih notranje varnosti, migracij, temeljnih pravic in spoštovanja pravne države ter za spodbujanje nediskriminacije in enakosti ter boja proti nasilju na podlagi spola, saj se zanje že začetka sedanjega večletnega finančnega okvira uporabljajo nerealistično nizke zgornje meje; odločno nasprotuje zmanjšanjem sredstev za Sklad za notranjo varnost (ISF) in Sklad za azil, migracije in vključevanje (AMIF), ki ju predlaga Svet, in zavrača njegov predlog, da se 400 milijonov EUR v odobritvah za prevzem obveznosti prerazporedi v rezervo, dokler ne bo napredka pri reformi uredbe Dublin III[7], saj se tako prepreči, da bi države članice, ki so najbolj izpostavljene, prejele podporo za humano obvladovanje migracijskega pritiska;

33. poudarja, da je izjemno pomembno vlagati v ustrezno financiranje in ravni zaposlenih za vse agencije, ki delujejo na področjih migracij, varnosti, mejnega nadzora in temeljnih pravic, zlasti Europol, Eurojust, Evropsko javno tožilstvo, Frontex in Agencijo za temeljne pravice; poudarja, da mora imeti Evropsko javno tožilstvo potrebna sredstva, da bo lahko temeljito preiskovalo in preganjalo čezmejne kriminalne dejavnosti;

34. poziva Komisijo, naj čim prej oblikuje sklad, s katerim bi podprli operacije iskanja in reševanja, da bi povečali njihov obseg v Sredozemlju;

35.  ponovno poudarja, da je pripravljen uporabiti proračun Unije kot orodje za učinkovit boj proti obstoječim neenakostim in za spodbujanje enakosti spolov, zlasti s povečanjem sredstev za cilj projekta Daphne v okviru programa za pravice, enakost in državljanstvo ter za človekov razvoj v okviru instrumenta za razvojno sodelovanje; poudarja, da so potrebna zadostna sredstva za boj proti nasilju na podlagi spola in nasilju nad begunkami in dekleti ter drugimi ranljivimi skupinami, kot so osebe LGBTQI+;

36. predlaga 10-odstotno povečanje odobritev za prevzem obveznosti za podprograma MEDIA in Kultura v okviru programa Ustvarjalna Evropa, da se odpravijo njuno kronično pomanjkanje sredstev in nizke stopnje uspešnosti prijav; prav tako poveča odobritve za multimedijske ukrepe, ki so ključnega pomena v boju proti dezinformacijam in za spodbujanje neodvisnega novinarstva;

37.  predlaga tudi ciljno povečanje prispevka Unije za Evropsko agencijo za zdravila;

38. zato okrepi razdelek 3 za 121.799.746 EUR v odobritvah za prevzem obveznosti nad ravnmi iz predloga proračuna (brez pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov), ki se financirajo z dodatno uporabo posebnih instrumentov;

Razdelek 4 – Evropa v svetu

39. poudarja, da mora proračun Unije več prispevati za ukrepe za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter za podnebno diplomacijo v državah, ki jih zajemata instrument za razvojno sodelovanje in mehanizem Unije na področju civilne zaščite; poudarja, da ima proračun Unije možnost zagotoviti finančno pomoč za zmanjšanje tveganja nesreč in uporabiti inovativne finančne instrumente, vključno z načrtom EU za zunanje naložbe, da bi podpiral pripravo in financiranje razvojnih projektov, povezanih s podnebjem, v Afriki;

40. predlaga občutno povečanje sredstev za države Zahodnega Balkana v okviru instrumenta za predpristopno pomoč, zlasti na področjih delovanja demokratičnih institucij, pravne države, dobrega upravljanja in javne uprave; poudarja pomen smiselnega financiranja, saj se bo morala Unija skupaj z državami članicami soočiti s številnimi izzivi v evropskem sosedstvu pri podpiranju političnih reform in uskladitvi s pravnim redom Unije na Zahodnem Balkanu;

41. opozarja, da je pomembno, glede na stalne varnostne grožnje in slabšanje varnostnega okolja na vzhodnih mejah Unije ter glede na zahtevne reforme, s katerimi se soočajo vzhodnoevropske partnerske države, zagotoviti zadostno financiranje za podporo preprečevanju kriz in konfliktov, stabilnosti, demokraciji in krepitvi zaupanja ter okrepiti prizadevanja za podporo zmanjšanju revščine in gospodarskemu razvoju v regiji; opozarja tudi, da države južnega sosedstva potrebujejo dodatno finančno podporo, saj se soočajo z ogromnim pritiskom, vključno s konflikti v Siriji in Libiji, porastom ekstremizma ter s tem povezanimi gibanji beguncev in migrantov;

42. meni, da je treba povečati odobritve v proračunski vrstici za turško skupnost na Cipru, kar bo odločilno prispevalo k nadaljevanju in okrepitvi misije ciprskega odbora za pogrešane osebe, blaginji maronitov, ki se želijo ponovno naseliti, in vseh oseb iz enklav, kakor je bilo dogovorjeno v tretjem dunajskem sporazumu, ter podprlo tehnični odbor za kulturno dediščino, ki ga sestavljata obe skupnosti, s tem pa spodbudilo zaupanje in spravo med skupnostma;

43. poudarja odgovornost Unije, da podpre zaščito Arktike; poudarja, kako pomembno je vlagati v bolj usklajeno politiko EU za Arktiko;

44. poziva k povečanju sredstev za projekte, osredotočene na podporo beguncem iz Venezuele, ki so zbežali v sosednje države, tudi na ozemlja držav članic EU na Karibih;

45. meni, da je – glede na resna in stalna prizadevanja Turčije, da bi ogrozila regionalno stabilnost z agresivnim obnašanjem do držav članic, pa tudi z njenimi pomanjkljivostmi na področjih demokracije, pravne države in temeljnih pravic – upravičeno dodatno zmanjšati sredstva za Turčijo v okviru instrumenta za predpristopno pomoč; zato sklene, da ne spremeni zmanjšanja sredstev za Turčijo, ki ga predlaga Svet, in sicer, da se financiranje zmanjša za dodatnih 5 milijonov EUR in da se 100 milijonov EUR prerazporedi v rezervo;

46. obžaluje omejeno vlogo Parlamenta pri nadzoru in upravljanju skrbniškega sklada EU; šteje za temeljno, da Parlament lahko spremlja dejavnosti operativnega odbora, in poziva Komisijo, naj zagotovi podrobne informacije o odločitvah, sprejetih v tem odboru, in poskrbi za zastopanje Parlamenta na njegovih sejah;

47. okrepi razdelek 4 za skupaj 257.217.394 EUR nad ravnmi iz predloga proračuna (brez pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov), kar se financira z dodatno uporabo posebnih instrumentov;

Razdelek 5 – Uprava; drugi razdelki – odhodki za upravno podporo in podporo raziskovalnim dejavnostim

48. obnovi zneske iz predloga proračuna za vrstice za upravne odhodke, vključno z odhodki za upravno podporo in podporo raziskavam v razdelkih 1 do 4; predlaga povečanje odobritev za prevzem obveznosti za 5,5 milijona EUR v primerjavi s predlogom proračuna za konferenco o evropski demokraciji/prihodnosti Evrope; poudarja, da bi morala biti konferenca sposobna delovati s potrebno stopnjo samostojnosti, Parlament pa bi moral pri tem sodelovati pod enakimi pogoji kot druge evropske institucije; poudarja tudi, da bi morala konferenca dopuščati udeležbo in omogočati sodelovanje številnih državljanov, vključno z mladimi;

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

49. opozarja na pomen pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov kot orodij za opredeljevanje političnih prednostnih nalog in uvajanje novih pobud, ki utegnejo postati stalne dejavnosti in programi EU; v zvezi s tem poudarja, da bi morala Komisija pri tistih, ki utirajo pot novim programom, ki jih podpirata sedanji predsednik Komisije in Parlament, kot je sklad za pravičen prehod, posebno pozornost nameniti temu, da bi se izvajali v obliki, ki bi dobila kar najširšo podporo Parlamenta; sprejme – na podlagi temeljite analize vseh prejetih predlogov in ob popolnem upoštevanju ocene Komisije glede njihovega izpolnjevanja pravnih zahtev in izvedljivosti – uravnotežen sveženj pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov, ki odražajo politične prednostne naloge Parlamenta; poziva Komisijo, naj začne čim prej izvajati pilotne projekte in pripravljalne ukrepe ter naj zagotovi povratne informacije o njihovi uspešnosti in rezultatih na terenu;

Plačila

50. opozarja na izjemno veliko razliko do zgornje meje za plačila v predlogu proračuna, ki znaša 20.067,6 milijona EUR, in je posledica zelo poznega začetka izvajanja programov za obdobje 2014–2020 in ustreznega kopičenja neporabljenih plačil, zlasti v podrazdelku 1b; poudarja, da je treba preprečiti večje kopičenje zahtevkov za plačila na začetku naslednjega večletnega finančnega okvira, ki bi lahko privedlo do še ene krize s plačili v proračunu Unije, kot je nastopila v sedanjem obdobju in ki bi lahko preprečila urejen začetek izvajanja naslednje generacije programov za obdobje 2021–2027;

51. zato poveča plačila za evropske strukturne in investicijske sklade za skupaj 3 milijarde EUR na podlagi pričakovanja, da bodo države članice v zadnjem letu sedanjega večletnega finančnega okvira še pospešile izvajanje svojih operativnih programov in bolje upoštevale svoje napovedi; poveča rezervacije jamstvenega sklada EFSI za 948 milijonov EUR, da se na proračunsko nevtralen način prenesejo že v leto 2020 tisti letni obroki, ki so bili doslej načrtovani za leta od 2021 do 2023, ko se torej pričakuje, da bo pritisk na plačila višji; okrepi tudi odobritve za plačila v vrsticah, kjer se povečajo odobritve za prevzem obveznosti;

Drugi oddelki

Oddelek I – Evropski parlament

52. obnovi odobritve, določene v ocenah na podlagi natančne in odgovorne analize potreb Parlamenta za leto 2020 ter sprejete z veliko večino na plenarnem zasedanju v omenjeni resoluciji z dne 28. marca 2019; se zaveda, da člen 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije Komisiji omogoča, da prilagodi osnutek načrta prihodkov in odhodkov drugih institucij; kljub temu izraža presenečenje in globoko zaskrbljenost nad tem, da je Komisija zmanjšala proračun Parlamenta, kar ni v skladu s tradicijo dobrega sodelovanja med obema institucijama;

53. poveča sredstva v dveh vrsticah nad ravni iz predloga proračuna zaradi novih elementov, ki vplivata na prehodna nadomestila v proračunu za leto 2020 in ju ni bilo mogoče preprečiti, in sicer: višji delež poslancev, ki na evropskih volitvah niso bili ponovno izvoljeni (63 %, za izračun pa je bilo uporabljeno povprečje 50 %), in odlog brexita do 31. oktobra 2019; poveča tudi sredstva v vrstici za evropske politične fundacije, saj je njihovo delo ključno za spodbujanje demokracije ter boj proti lažnim novicam in dezinformacijam;

54. v skladu z ocenami, ki jih je sprejel Parlament:

 poziva predsedstvo, naj si prizadeva za tehnično rešitev, da bi poslanci lahko uveljavljali svojo pravico do glasovanja, tudi kadar so na porodniškem, očetovskem ali daljšem bolniškem dopustu;

 ponovno poziva k preglednemu procesu odločanja na področju nepremičninske politike; se torej ne strinja s sedanjo prakso „prerazporeditve neizkoriščenih sredstev“ ob koncu leta za prispevanje k sedanjim gradbenim projektom, saj se sistematično izvaja v zvezi z istimi poglavji, naslovi in pogosto na točno istih proračunskih vrsticah; meni, da bi bilo treba nepremičninsko politiko financirati na pregleden način in iz namenskih proračunskih vrstic;

 opozarja na svoj poziv predsedstvu, naj ukrepa, da bi se s 1. januarjem 2020 v celoti uskladila nadomestila za službena potovanja med tremi kraji dela Parlamenta, ki jih prejemajo uradniki, drugi uslužbenci in akreditirani parlamentarni pomočniki;

 znova poziva konferenco predsednikov in predsedstvo, naj revidirata izvedbene določbe o delu delegacij in misij zunaj Evropske unije; poudarja, da bi bilo treba pri tej reviziji preučiti, ali bi lahko akreditirani parlamentarni pomočniki pod določenimi pogoji spremljali poslance na uradnih parlamentarnih delegacijah in misijah;

 poziva generalnega sekretarja, naj čim prej predstavi izvedbena pravila za zagotavljanje statutarnih pravic akreditiranih parlamentarnih pomočnikov, da ne bi prihajalo do diskrecijskih razlag in obstoječih neenakosti, ki jim preprečujejo celovito opravljanje njihovega dela, kot je določeno v statutu poslancev in statutu pomočnikov;

 poziva, naj se v celoti izvajajo ukrepi, ki jih je Parlament priporočil v svoji resoluciji z dne 26. oktobra 2017 o boju proti spolnemu nadlegovanju in zlorabi v Evropski uniji[8], in sicer naj se izvedejo usposabljanja za preprečevanje nadlegovanja za vse osebje in poslance, zunanja revizija obeh obstoječih odborov za preprečevanje nadlegovanja ter preoblikovanje teh dveh obstoječih odborov v en sam neodvisen odbor z zdravniki in odvetniki kot stalnimi člani; zahteva dodatno podporo za kritje stroškov dodatnega osebja, ki je pristojno za reševanje primerov nadlegovanja v Parlamentu, kjer je v temu namenjeni službi zbrano osebje s strokovnim znanjem s področij medicine, psihologije, prava in upravljanja človeških virov, ter za kritje sodnih in zdravstvenih stroškov žrtev nadlegovanja v skladu s členom 24 kadrovskih predpisov;

 ponovno poziva generalnega sekretarja, naj predstavi podrobne ocene in razčlenitev stroškov pripravljalnih tehničnih del za obnovo stavbe SPAAK, ki bo predvidoma stala 12,4 milijona EUR;

 ponovno poziva k pogostejši uporabi videokonferenc in drugih tehnologij, da bi varovali okolje in prihranili sredstva ter zlasti zmanjšali število službenih poti osebja med tremi kraji dela;

Drugi oddelki (oddelki IV–X)

55.  ugotavlja, da predlog proračuna v glavnem odraža ocene različnih institucij, ki sodijo v druge oddelke proračuna, in se zato z nekaterimi izjemami ujema z njihovimi finančnimi potrebami; meni, da bi zmanjšanja sredstev, ki jih predlaga Svet, zato škodljivo vplivala na delovanje teh institucij in posledično na njihov bistven prispevek k delovanju Unije; v zvezi s tem predlaga, da se v skoraj vseh primerih obnovijo ravni iz predloga proračuna, tudi kar zadeva kadrovska načrta evropskega nadzornika za varstvo podatkov in Evropske službe za zunanje delovanje; ne spremeni, v skladu z neformalnim dogovorom, obravnave v Svetu, kar zadeva Svet in Evropski svet;

56. meni, da je treba v majhnem številu primerov in ob upoštevanju ocen institucij povečati sredstva v vrsticah nad zneske iz predloga proračuna in predlagati dodatna delovna mesta; zato predlaga:

a) v zvezi s Sodiščem in zaradi njegove vse večje delovne obremenitve, naj se obnovi 11 delovnih mest, ki jih v svojih ocenah predlaga Sodišče (7 delovnih mest AD in 4 delovna mesta AST), a jih Komisija ni vključila v predlog proračuna, ter naj se zagotovijo potrebne odobritve za plače in nadomestila;

b) v zvezi z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom in Odborom regij, naj se v nekaj vrsticah povečajo odobritve nad ravni iz predloga proračuna, da se ohrani raven odobritev, podobna lanski;

c) v zvezi z evropskim varuhom človekovih pravic, naj se dodata dve delovni mesti AD nad predlog proračuna in obenem nekoliko zmanjšajo sredstva v treh proračunskih vrsticah, da se uravnotežijo zneski, ki se obnovijo v dveh drugih vrsticah;

o

o o

57. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo, skupaj s spremembami k predlogu splošnega proračuna, posreduje Svetu, Komisiji, drugim zadevnim institucijam in organom ter nacionalnim parlamentom.

 

MNENJE Odbora za zunanje zadeve ( 1.10.2019)

<CommissionInt>za Odbor za proračun</CommissionInt>


<Titre>o splošnem proračunu Evropske unije za proračunsko leto 2020</Titre>

<DocRef>(2019/2028(BUD))</DocRef>

Pripravljavec mnenja: <Depute>Michael Gahler</Depute>

 

 

 

POBUDE

Odbor za zunanje zadeve poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so sredstva za obveznosti v razdelku 4 (Evropa v svetu) manjša za več kot 1 milijardo EUR, kar pomeni, da bo proračun za zunanje delovanje nižji kot v prejšnjih treh letih; meni, da bi morala EU sodelovati z državami članicami in v trenutni mednarodni situaciji prevzeti večjo odgovornost, ne manjše, in da bi morala dobiti potrebna finančna sredstva, ob upoštevanju številnih izzivov v evropskem sosedstvu in v še bolj oddaljenih krajih; poziva, naj se dodeli razlika do zgornje meje v razdelku 4, med drugim za krizno odzivanje, preprečevanje konfliktov, vzpostavljanje miru in pripravljenost na krizo;

2. meni, da je treba še povečati sredstva za države Zahodnega Balkana v okviru instrumenta za predpristopno pomoč (IPA II), zlasti na področjih delovanja demokratičnih institucij, pravne države, dobrega upravljanja in javne uprave; ugotavlja, da je Komisija priporočila začetek pristopnih pogajanj z Albanijo in Severno Makedonijo; poudarja, da je pomembno izpolniti to obljubo in pristopna pogajanja začeti že v letu 2019; se v zvezi s tem ne strinja s predlaganim zmanjšanjem sredstev za politične reforme in usklajevanje s pravnim redom Unije na zahodnem Balkanu ter namesto tega poziva, naj se sredstva občutno povečajo;

3. ugotavlja, da je bilo Turčiji znova dodeljenih manj sredstev, in meni, da je to upravičeno zaradi tamkajšnjih hudih in trajnih pomanjkljivosti na področju demokracije, pravne države in temeljnih pravic; poziva Komisijo, naj pozorno spremlja razmere in po potrebi prilagodi raven finančne podpore, obenem pa ohrani tesno povezavo s turškimi državljani; pozdravlja večjo osredotočenost na podporo civilni družbi, zlasti na področju demokracije in pravne države, in nadaljnje preusmerjanje k neposrednemu upravljanju, Komisijo pa spodbuja, naj ta procesa še pospeši;

4. poudarja, da je treba prednostno obravnavati stabilnost vzhodnega in južnega sosedstva EU; poudarja predvsem, da je treba podpreti ključne države, kot so Ukrajina, Moldavija, Tunizija in Gruzija, ki so vse pokazale pomemben napredek, ki bi ga bilo treba priznati in podpreti; opominja, kako pomembno je ohraniti visoko raven podpore in sodelovanja EU za stabilno evropsko sosedstvo, obenem pa upoštevati zavezanost partnerskih držav celovitim reformam, zlasti na področju demokracije, pravne države in človekovih pravic; opozarja tudi, da je glede na nenehne varnostne grožnje in čedalje slabše varnostne razmere na vzhodni meji EU pomembno skupaj z vzhodnimi partnerji še naprej krepiti zaupanje in priskrbeti zadostna sredstva za podporo stabilnosti in krepitvi demokracije v tej regiji, zlasti kar zadeva Ukrajino in trajne konfliktne razmere, ki jih je v vzhodni Ukrajini povzročila Rusija; glede na vse večjo rusko agresijo proti Gruziji podpira okrepljeno in vidnejšo vlogo nadzorne misije EU v Gruziji; poudarja, da bi morala EU v primeru Moldavije izkoristiti politični zagon in zagotoviti močno finančno podporo, da bi se izvedle potrebne demokratične, gospodarske in socialne reforme;

5. poziva k povečanju sredstev za boj proti kampanjam dezinformiranja, ki ogrožajo demokratične procese v sosedstvu Unije;

6. opozarja, da se države v južnem sosedstvu soočajo z ogromnim pritiskom zaradi pretresljivih dogodkov v regiji, vključno s konflikti v Siriji in Libiji, vzponom ekstremizma ter s tem povezanega gibanja beguncev in migrantov, in meni, da bi bilo mogoče te probleme obravnavati z okrepitvijo prizadevanj in financiranjem ukrepov za krepitev zaupanja; poziva, naj se predlagani proračunski rezi za države južnega sosedstva v okviru evropskega instrumenta sosedstva razveljavijo; znova poudarja, da se prispevek iz tega instrumenta za uresničitev zavez Siriji in za skrbniški sklad EU za Afriko ne sme zagotoviti na račun osrednjih prednostnih nalog tega instrumenta, in poziva, naj se dodatne obveznosti v celoti pokrijejo z dodatnimi sredstvi;

7. pozdravlja zaveze, dane na konferenci Bruselj III z naslovom „Podpora prihodnosti Sirije in širše regije“, in poudarja, da se mora EU poleg dodeljenih 560 milijonov EUR zavezati k dolgoročni in stabilni udeležbi v regiji; spominja na prizadevanja organizacij, ki se ukvarjajo z zbiranjem dokazov v Siriji, ter poziva, naj se kot temeljna prednostna naloga ohranijo dokazi o vojnih zločinih in zločinih zoper človečnost, ki so jih zagrešile vse strani v konfliktu;

8. poziva EU, naj okrepi podporo za izvedljivost dvodržavne rešitve, Palestinsko oblast, civilno družbo v Izraelu in Palestini ter Agencijo Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu (UNRWA); je zaskrbljen zaradi nedavnih obtožb o zlorabi pooblastil v vodstvu agencije UNRWA in pričakuje celovito ter pregledno preiskavo in zunanji nadzor v zvezi s tem; ostaja zaskrbljen zaradi nadaljnjega uničevanja in zasegov humanitarne pomoči, ki jo financira EU, na Zahodnem bregu;

9. poziva k ponovni ustanovitvi mandata posebnega predstavnika EU za južno Sredozemlje, ki bo vodil k sodelovanju EU s to regijo in povečal prepoznavnost EU;

10.  poziva k povečanju sredstev za podporo evropskemu instrumentu za demokracijo in človekove pravice (EIDHR); znova izraža močno podporo zagovornikom človekovih pravic, zlasti najbolj ogroženim, tudi prek namenskega mehanizma za človekove pravice (ProtectDefenders.eu);

11. poudarja, da je treba podpreti in zaščititi skupnost LGBTI+ po vsem svetu; poziva k dodelitvi sredstev EU za podporo skupnostim LGBTI+ v državah, kjer so njihove pravice ogrožene;

12. poudarja pomembno vlogo misij EU za opazovanje volitev, ki prispevajo h krepitvi demokratičnih institucij in zaupanja javnosti v volilne postopke ter tako spodbujajo stabilnost in utrjujejo druge zunanjepolitične cilje, tudi vzpostavljanje miru; poudarja, kako pomembno je okrepiti misije za opazovanje volitev in povečati sredstva zanje; ugotavlja, da bi moralo biti predlagano povečanje namenjeno predvsem krepitvi lokalnih organizacij za opazovanje volitev, ki imajo podlago v civilni družbi, za financiranje misij za opazovanje volitev pa bi bilo treba nameniti do 25 % celotnega proračuna Evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice (EIDHR); poziva Komisijo, naj spodbuja konkurenco med ponudniki storitev, saj bi bilo mogoče s tem povečati učinkovitost in uspešnost;

13. poudarja pomen postopnega oblikovanja skupne obrambne politike EU in potrebo po podpiranju nadaljnjega financiranja, da bi se zagotovilo njeno izvajanje; znova izraža odločno podporo evropskemu programu za razvoj obrambne industrije (EDIDP) in pozdravlja, da mu je bilo v predlogu proračuna dodeljenih 255 milijonov EUR; izpostavlja pomembno vlogo, ki jo mora imeti Evropski obrambni sklad v prihodnjih proračunih, predvsem v večletnem finančnem okviru; poziva države članice, naj pogosteje izkoristijo te možnosti financiranja;

14. znova izraža stališče, da je kritje upravnih in operativnih odhodkov Evropske obrambne agencije in stalnega strukturiranega sodelovanja iz proračuna Unije edina možnost, predvidena v ustanovnih pogodbah;

15. meni, da bi bilo treba več sredstev nameniti za civilno preprečevanje konfliktov, mediacijo in prizadevanja za spravo, zlasti v južnem in vzhodnem sosedstvu EU;

16. opozarja na posledice podnebnih sprememb za zunanje delovanje EU; poudarja, da se je treba prilagoditi podnebni krizi z znatnim povečanjem števila skladov, namenjenih podnebnim ciljem in podnebni diplomaciji;

17. poudarja odgovornost EU, da podpre zaščito Arktike; poudarja, kako pomembno je vlagati v bolj usklajeno politiko EU za Arktiko;

18. poudarja, da je treba nujno izkoreniniti spolno nasilje in nasilje na podlagi spola, tako da se odpravi njuna razširjena in sistematična uporaba kot vojno orožje; poziva k uporabi sredstev EU za podporo žrtvam nasilja na podlagi spola in pravicam žensk po svetu pri dostopu do varnega in zakonitega splava;

19. poziva k povečanju sredstev za projekte, osredotočene na podporo beguncem iz Venezuele, ki so zbežali v sosednje države, tudi na ozemlja držav članic EU na Karibih;

20. je ogorčen nad nizkim odstotkom žensk na srednjih vodstvenih položajih in na višjih vodstvenih položajih v ESZD (25 % oziroma 13 %); poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj sprejme pisno zavezo glede prisotnosti žensk na vodstvenih položajih, vključno s ciljem 50 % žensk kot vodij delegacij do leta 2024;

21. opozarja na dejstvo, da je za nepredvidene krize potrebna prožnost in manevrski prostor v proračunu, zato opozarja, da je treba hitro in učinkovito ukrepati, če je to potrebno;

22. opozarja, da sedanji predlog proračuna temelji na proračunu s polnimi prispevki Združenega kraljestva skozi vse leto 2020.

 


INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

1.10.2019

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

42

12

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Maria Arena, Petras Auštrevičius, Traian Băsescu, Phil Bennion, Lars Patrick Berg, Anna Bonfrisco, Reinhard Bütikofer, Fabio Massimo Castaldo, Włodzimierz Cimoszewicz, Tanja Fajon, Michael Gahler, Jorgos Jeorjiu (Giorgos Georgiou), Nathan Gill, Raphaël Glucksmann, Klemen Grošelj, Bernard Guetta, Sandra Kalniete, Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou), David Lega, Nathalie Loiseau, Antonio López-Istúriz White, Jaak Madison, Claudiu Manda, Thierry Mariani, David McAllister, Vangelis Meimarakis, Sven Mikser, Francisco José Millán Mon, Javier Nart, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Tonino Picula, Giuliano Pisapia, Nacho Sánchez Amor, Isabel Santos, Sergej Stanišev (Sergei Stanishev), Hermann Tertsch, Idoia Villanueva Ruiz, Viola Von Cramon-Taubadel, Irina Von Wiese, Isabel Wiseler-Lima, Željana Zovko

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Attila Ara-Kovács, Vladimír Bilčík, Lukas Furlas (Loucas Fourlas), Neena Gill, Markéta Gregorová, Roman Haider, Sergey Lagodinsky, Hannah Neumann, Bert-Jan Ruissen, Tineke Strik, Mick Wallace

Namestniki (člen 209(7)), navzoči pri končnem glasovanju

Michael Bloss, Liudas Mažylis, Philippe Olivier

 


 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

42

+

ECR

Hermann Tertsch

NI

Fabio Massimo Castaldo

PPE

Traian Băsescu, Vladimír Bilčík, Lukas Furlas (Loucas Fourlas), Michael Gahler, Sandra Kalniete, David Lega, Antonio López-Istúriz White, David McAllister, Liudas Mažylis, Vangelis Meimarakis, Francisco José Millán Mon, Isabel Wiseler-Lima, Željana Zovko

RENEW

Petras Auštrevičius, Phil Bennion, Klemen Grošelj, Bernard Guetta, Nathalie Loiseau, Javier Nart, Irina Von Wiese

S&D

Attila Ara-Kovács, Maria Arena, Włodzimierz Cimoszewicz, Tanja Fajon, Neena Gill, Raphaël Glucksmann, Claudiu Manda, Sven Mikser, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Tonino Picula, Giuliano Pisapia, Nacho Sánchez Amor, Isabel Santos

VERTS/ALE

Michael Bloss, Reinhard Bütikofer, Markéta Gregorová, Sergey Lagodinsky, Hannah Neumann, Tineke Strik, Viola Von Cramon-Taubadel

 

12

-

ECR

Bert-Jan Ruissen

GUE/NGL

Jorgos Jeorjiu (Giorgos Georgiou), Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou), Idoia Villanueva Ruiz, Mick Wallace

ID

Lars Patrick Berg, Anna Bonfrisco, Roman Haider, Jaak Madison, Thierry Mariani, Philippe Olivier

NI

Nathan Gill

 

1

0

S&D

Sergej Stanišev (Sergei Stanishev)

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 


 

MNENJE OBORA ZA RAZVOJ (9.10.2019)

<CommissionInt>za Odbor za proračun</CommissionInt>


<Titre>o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2020</Titre>

<DocRef>(2019/2028(BUD))</DocRef>

Pripravljavec mnenja: <Depute>Charles Goerens</Depute>

 

 

 

POBUDE

Odbor za razvoj poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. poudarja, da mora splošni proračun Evropske unije ustrezno prispevati k uresničevanju Agende 2030 in njenih ciljev trajnostnega razvoja ter k cilju izkoreninjenja revščine, kot je določeno v členih 3 in 21 Pogodbe o Evropski uniji in členu 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije; poudarja, da morajo biti cilji trajnostnega razvoja strateška prednostna naloga in da jih je treba izvajati prek vseh notranjih in zunanjih politik Evropske unije; opozarja, da Organizacija združenih narodov ocenjuje, da bo za uresničitev ciljev trajnostnega razvoja potrebnih med 5 in 7 bilijonov ameriških dolarjev (od tega med 2,5 in 3 bilijoni v državah v razvoju); poudarja, da mora Evropska unija, če želi biti verodostojen svetovni akter, prevzeti vodilno vlogo pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja in okrepiti usklajenost politik za razvoj; poudarja pomen dialoga, vključujoče lokalne udeležbe in odgovornosti ter da pomoč EU doseže ljudi; poudarja, da so cilji trajnostnega razvoja medsebojno povezani in neločljivi, vendar izpostavlja, se morajo v splošnem proračunu Evropske unije za leto 2020 jasneje odražati cilji trajnostnega razvoja št. 3 o zdravju, št. 4 o izobraževanju, št. 5 o enakosti spolov, št. 13 o podnebnih ukrepih in št. 16 o miru, pravičnosti in močnih institucijah;

2. poudarja, da morajo Unija in njene države članice spoštovati skupno zavezo, potrjeno leta 2015, da bodo do leta 2030 uradno razvojno pomoč povečale na 0,7 % bruto nacionalnega dohodka (BND); poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo zavezujoč časovni načrt za postopno povečevanje pomoči, dokler ne bo dosegla te ravni; spominja na skupno zavezo Unije, da bo za uradno razvojno pomoč najmanj razvitim državam namenila vsaj 0,20 % BND; ponavlja zavezo Komisije, da bo najmanj 20 % vse uradne razvojne pomoči namenila človekovemu razvoju in socialnemu vključevanju; poudarja, da je treba spodbujati in varovati spolno in reproduktivno zdravje in pravice;

3. znova izraža zaskrbljenost zaradi uporabe sredstev za razvoj za druge cilje in poudarja, da je treba za financiranje, ki ne izpolnjuje meril uradne razvojne pomoči, poiskati druge vire, ne pa uporabljati instrumenta za razvojno sodelovanje; poudarja, da je pomembno pri vsakem sodelovanju v okviru instrumenta za razvojno sodelovanje zagotoviti standarde na področju človekovih pravic, in vztraja, da mora EU za boj proti revščini, ki naj bo dolgoročno uspešen, obravnavati vzroke revščine in neenakosti; ponovno izraža podporo vključitvi Evropskega razvojnega sklada v proračun in vztraja, da je potreben zadosten parlamentarni nadzor nad razvojnim financiranjem Evropske unije;

4.  poziva, naj se uporabi pristop, ki temelji na rezultatih, izvrševanju mehanizmov poročanja, učinkovitosti in spremljanju sredstev, namenjenih razvojni pomoči EU;

5. izraža resno zaskrbljenost glede načina uporabe nujnega skrbniškega sklada Evropske unije za Afriko; zlasti ugotavlja, da je prednostno financiranje upravljanja migracij in meja pogosto umaknjeno iz ciljev zmanjšanja revščine in odpravljanja temeljnih vzrokov za migracije, kar ima lahko negativne posledice; šteje na primer za neprimerno, da se ta instrument uporablja za financiranje libijske obalne straže, ne da bi se pri tem upoštevala zelo resna kršenja človekovih pravic v Libiji;

6. poudarja pristop k razvoju, ki temelji na pravicah, in načelo, da nihče ne sme biti zapostavljen; vztraja, da morajo politike in programi Unije zagotavljati standarde na področju človekovih pravic in pomagati pri odpravljanju neenakosti in diskriminacije po svetu, ki temeljita na dejavnikih, kot so dohodek, etnična pripadnost, spol, starost, invalidnost, vera ali prepričanje, spolna usmerjenost ali spolna identiteta; poudarja, da je treba podpirati nediskriminacijo in zaščito zagovornikov človekovih pravic;

7. obžaluje omejeno vlogo Evropskega parlamenta pri nadzoru in upravljanju skrbniškega sklada EU; šteje za še posebej pomembno, da Parlament lahko spremlja dejavnosti operativnega odbora, in poziva Komisijo, naj zagotovi podrobne informacije o odločitvah, sprejetih v tem odboru, in poskrbi za zastopanje Evropskega parlamenta na njegovih sejah;

8. vztraja, da je treba napredovati, kar zadeva cilj trajnostnega razvoja št. 5 o enakosti spolov, in poziva k odločnejšim ukrepom v zunanji politiki Unije, vključno z usmerjenimi ukrepi in ukrepi za enakost spolov; vztraja, da se je treba boriti proti nasilju nad ženskami in dekleti ter spodbujati dostop do spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic;

9. poudarja cilj trajnostnega razvoja št. 16 ter podpiranje demokracije, dobrega upravljanja in pravne države; opozarja na pomen podpiranja dialoga, vključujočega lokalnega lastništva in ustvarjanja okolja, ki bo podpiralo udeležbo državljanov; poudarja, kako pomembno je, da so mladi in ženske ključni nosilci sprememb; poudarja, da je pomembno vključiti ženske v vzpostavljanje miru in reševanje sporov;

10. poudarja, da je pomembno podpirati civiliste na konfliktnih območjih in obnoviti družbe, ki imajo za seboj konfliktne; opozarja na položaj kurdskih, jazidskih, krščanskih in drugih etničnih in verskih manjšinskih skupin na Bližnjem vzhodu; poudarja, kako pomembno je, da Agencija Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu deluje in zagotavlja zadostno podporo v času, ko drugi globalni akterji namenjajo manj podpore;

11. podpira namero Komisije, da pojasni doktrino, ki jo bo uporabila na področju razvojnega sodelovanja z državami, ki kršijo načela zunanje politike Evropske unije;

12. meni, da bi moral razvojni proračun za leto 2020 bolj dosledno odražati osredotočenost EU na države, ki so najmanj razvite na področjih izobraževanja in zaposlovanja mladih, v katerih se dekleta in ženske soočajo z nasiljem na podlagi spola in kjer ni splošnega dostopa do vode;

13. poziva Komisijo, naj zagotovi, da financiranje dejavnosti prilagajanja na podnebne spremembe in drugih dejavnosti, povezanih s podnebjem, v tretjih državah dopolnjuje financiranje dejavnosti iz instrumentov razvojnega sodelovanja; poudarja, da utegnejo podnebne spremembe huje prizadeti že tako ranljive skupine ter da bi lahko izničile že doseženi napredek v boju proti revščini in lakoti; je zaskrbljen, ker utegnejo podnebne spremembe učinkovati multiplikacijsko in povzročiti še več humanitarnih kriz, npr. prek stopnjujočih se konfliktov in vojn;

14. poudarja, da je pomembno spodbujati ustvarjanje več dostojnih in zelenih delovnih mest v skladu s ciljem trajnostnega razvoja št. 8; opozarja na povezave med trgovino in razvojem ter poziva Unijo, naj bolje podpre države pri sodelovanju v mednarodni trgovini in njenem celovitem izkoriščanju; poudarja pomen spodbujanja dialoga med socialnimi partnerji in v zvezi s tem izpostavlja pobude, kot je globalni dogovor za dostojno delo in vključujočo rast; poudarja pomen zagotavljanja delavskih pravic v globalnih vrednostnih verigah in spodbujanja dostojnega dela na podlagi delovnih standardov Mednarodne organizacije dela;

15. meni, da je treba sprejeti ukrepe za obvladovanje humanitarnih kriz, s posebnim poudarkom na preprečevanju, krepitvi odpornosti in sodelovanju z deležniki, da bi našli rešitev za svetovno pomanjkanje sredstev za humanitarne dejavnosti; poudarja, da bi bilo treba okrepiti sodelovanje med vladami, civilno družbo in zasebnim sektorjem; vztraja pri znatnem povečanju dodeljenih sredstev za proračunske vrstice za humanitarno pomoč, da bi bili pripravljeni na nove nesreče in katastrofe ter ne bi zgolj reševali že obstoječih, hkrati pa je treba zagotoviti zadostna sredstva za bolj dolgoročno razvojno sodelovanje za močne, odporne in vključujoče družbe; opozarja, da je zmanjšanje števila kriz malo verjetno in da te postajajo vedno bolj dolgotrajne; poudarja pomen dobrih povezav med humanitarno pomočjo in razvojnim sodelovanjem;

16. poudarja, da je treba sredstva za plačila v poglavju o humanitarni pomoči ohraniti vsaj na isti ravni kot sredstva za prevzem obveznosti, da bi se izognili zamudam pri plačilih, ki bi lahko znatno negativno vplivale na ljudi in na izvajalske partnerje;

17. vztraja, da Unija ne sme nazadovati kot sila, ki zagovarja multilateralizem in globalno sodelovanje, ter poziva, naj se dodelijo zadostna sredstva za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč novem večletnem finančnem okviru.


INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

8.10.2019

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

20

2

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Hildegard Bentele, Udo Bullmann, Ryszard Czarnecki, Gianna Gancia, Mónica Silvana González, Pierrette Herzberger-Fofana, György Hölvényi, Martin Horwood, Rasa Juknevičienė, Pierfrancesco Majorino, Lukas Mandl, Marc Tarabella, Tomas Tobé, Chrysoula Zacharopoulou

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Manon Aubry, Stéphane Bijoux, Ellie Chowns, Ewa Kopacz, María Soraya Rodríguez Ramos

Namestniki (člen 209(7)), navzoči pri končnem glasovanju

Sándor Rónai

 


 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

20

+

ECR

Ryszard Czarnecki

GUE/NGL

Manon Aubry

ID

Gianna Gancia

PPE

Hildegard Bentele, György Hölvényi, Rasa Juknevičienė, Ewa Kopacz, Lukas Mandl, Tomas Tobé

Renew

Stéphane Bijoux, Martin Horwood, María Soraya Rodríguez Ramos, Chrysoula Zacharopoulou

S&D

Udo Bullmann, Mónica Silvana González, Pierfrancesco Majorino, Sándor Rónai, Marc Tarabella

Verts/ALE

Ellie Chowns, Pierrette Herzberger-Fofana

 

2

-

NI

Louis Stedman-Bryce, James Wells

 

2

0

ID

Dominique Bilde, Bernhard Zimniok

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 


 

 

 

MNENJE ODBORA ZA PRORAČUNSKI NADZOR (26.9.2019)

<CommissionInt>za Odbor za proračun</CommissionInt>


<Titre>o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2020</Titre>

<DocRef>(2019/2028(BUD))</DocRef>

Pripravljavka mnenja: <Depute>Corina Crețu</Depute>

 

 

 

POBUDE

Odbor za proračunski nadzor poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

Finančno poslovodenje

1. opozarja, da člen 247(1)(c) finančne uredbe določa, da mora Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu 31. julija vsako leto predložiti celosten sklop finančnih poročil in poročil o odgovornosti, vključno z dolgoročno napovedjo prilivov in odlivov za naslednjih 5 let;

2. vztraja, da bi bilo treba v teh poročilih analizirati učinek obveznosti na višino zaostalih plačil v danem večletnem finančnem okviru;

Programske izjave o odhodkih iz poslovanja, priložene proračunu

3. pozdravlja programske izjave o odhodkih iz poslovanja, priložene splošnemu proračunu Evropske unije za proračunsko leto 2020, ki v skladu s členom 41(3)(h) finančne uredbe vsebujejo informacije o vseh programih porabe;

4. pozdravlja, da se programske izjave za leto 2020 nanašajo na uresničevanje medsektorskih političnih ciljev, kot sta boj proti podnebnim spremembam in vključevanje biotske raznovrstnosti; ceni, da je Komisija predstavila tudi programe porabe, ki prispevajo k uresničevanju prednostnih nalog strategije Evropa 2020, in opozarja na nedavne in pomembne pobude, ki prispevajo k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja na področju sodelovanja in razvojne politike, čeprav pogosto na posreden in količinsko neopredeljiv način;

5. poziva Odbor za proračun, naj se uskladi s sektorskimi odbori Evropskega parlamenta in se zavzame za kulturo, ki bo resnično usmerjena v rezultate, da bo mogoče optimizirati uporabo sredstev, analizirati razloge za slabo uspešnost programov ter zahtevati ukrepe za boljše črpanje in večjo smotrnost;

Poročila o smotrnosti

6. opozarja, da sedanji okvir smotrnosti programov v programskih izjavah vsebuje več kot 700 kazalnikov, s katerimi se meri smotrnost glede na več kot 60 splošnih in več kot 220 specifičnih ciljev;

7. se sprašuje, zakaj Komisija za merjenje smotrnosti finančnega poslovodenja uporablja dva sklopa ciljev in kazalnikov: na eni strani generalni direktorji Komisije ocenjujejo uresničevanje ciljev, opredeljenih v načrtu upravljanja, glede na cilje in kazalnike v letnih poročilih o dejavnostih, na drugi strani pa Komisija ocenjuje smotrnost programov porabe prek programskih izjav o odhodkih iz poslovanja, priloženih predlogu proračuna; poziva Komisijo, naj za svoja poročila uporablja en sam sklop ciljev in kazalnikov;

8. obžaluje, da Komisija v svojih poročilih o smotrnosti ni pojasnila, kako je podatke o smotrnosti uporabila pri odločanju;

9. poziva Komisijo, naj:

(a) racionalizira poročanje o smotrnosti, in sicer naj:

 dodatno zmanjša število ciljev in kazalnikov, ki jih uporablja za različna poročila o smotrnosti, in se osredotoči na tiste, s katerimi se najbolje meri smotrnost porabe proračuna Unije;

 finančne informacije predstavi tako, da bodo primerljive z informacijami o smotrnosti in bo s tem povezava med odhodki in smotrnostjo jasna;

(b) navede, kako so bile informacije o smotrnosti v zvezi s proračunom Unije uporabljene pri odločanju;

(c) razvije metode za obdelavo velike količine podatkov, zbranih s poročanjem o smotrnosti, da bi se ustvarila pravočasna, poštena in dejanska slika o dosežkih; vztraja, da bi bilo treba poročanje o smotrnosti uporabiti za popravne ukrepe, kadar cilji programov niso doseženi;

(d) bolj uravnovesi poročanje o smotrnosti, tako da jasno predstavi informacije o glavnih izzivih, ki jih je treba še obravnavati;

Pravočasno črpanje sredstev

10. poziva Komisijo, naj izboljša točnost napovedi plačil in na podlagi izkušenj iz prejšnjega programskega obdobja obravnava nakopičene zaostanke pri plačilih in prepreči, da bi negativno vplivali na naslednji večletni finančni okvir, poleg tega pa naj predloži akcijski načrt za zmanjšanje zaostankov pri plačilih v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027;

11. poziva Komisijo, naj nacionalnim organom držav članic zagotovi ustrezno tehnično pomoč, da bodo lahko črpali dodeljene zneske;

12. poudarja, da proračun Unije ne sme imeti primanjkljaja in da vse večji zaostanek pri plačilih dejansko predstavlja finančni dolg;

Podnebne spremembe

13. poudarja, da se je Evropska unija zavezala, da bo 20 % svojega proračuna porabila za podnebne ukrepe; poziva Komisijo, naj pripravi raziskave, razvoj in inovacije, da bi dosegla ta cilj v višini 20 %;

Migracije, varovanje meja in človekove pravice

14. poziva Komisijo, naj za namene upravljanja in poročanja določi način evidentiranja proračunskih odhodkov Unije, ki bo omogočil poročanje o vseh sredstvih, povezanih z begunskimi in migracijskimi vprašanji, ter oblikuje prihodnjo politiko Unije za upravljanje migracijskih tokov in vključevanja;

Obzorje 2020

15. poudarja, da program Obzorje 2020 uživa politično podporo držav članic; ugotavlja, da so raziskave oblika neposrednih naložb v pametno, trajnostno in vključujočo rast, ki spodbuja zaposlovanje; meni, da bo lahko Unija le s sprejetjem ambicioznega proračuna razvila znanstveno vodstvo za soočanje z izzivi, s katerimi se sooča družba v smislu zaposlovanja, energetskega prehoda, digitalizacije ter medicinskih in farmacevtskih raziskav;

16. opozarja, da ima vsaka migracijska kriza humanitarni element, ki običajno vključuje nujne ukrepe; poziva Komisijo, naj poišče hitre načine za odziv na migracijsko krizo in humanitarne razmere, ki so v ozadju;

17. poziva Komisijo, naj zagotovi več sredstev za najbolj izpostavljene države članice, ki se soočajo z migracijsko in begunsko krizo, da bi se učinkoviteje odzvali na migracijsko krizo;

18. znova poziva k uvedbi ločene proračunske vrstice za posebni cilj Daphne, ki je del programa za pravice, enakost in državljanstvo, da se izkaže zavezanost Unije boju proti nasilju nad ženskami in dekleti; poziva, naj se povečajo sredstva v tej proračunski vrstici ter nadoknadi zmanjšanje sredstev za cilj Daphne v obdobju 2014–2020; predlaga, da se v naslednjem večletnem finančnem okviru proračun za novi sklad za pravosodje, pravice in vrednote, ki bo vključeval tudi program za pravice, enakost in državljanstvo, poveča; poziva k trajnim prizadevanjem za ozaveščanje o nepovratnih sredstvih v okviru posebnega cilja Daphne, skupaj z ukrepi, da bi povezani upravni postopki postali uporabnikom prijaznejši;

Varnost in obramba

19. poziva Komisijo, naj uvede poseben razdelek za varnost in obrambo, da bi omogočila preglednejši nadzor;

20. poudarja pomembno proračunsko in organizacijsko tveganje, povezano z večjo širitvijo agencij, kot je predlagana v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 za agencijo Frontex; za upravljanje tega proračunskega tveganja poziva k razvoju, poročanju in nadzoru podrobnega in postopnega programa širitve v okviru pravne podlage, odobrene za naslednji večletni finančni okvir, ki bo služil za določanje in jamčenje proračunskih ureditev v prihodnjih letih;

Finančni instrumenti in skrbniški skladi

21. podobno kot Računsko sodišče vztraja, da mora biti poročanje o finančnih instrumentih podrobnejše, in poziva Komisijo, naj po zaključku predloži točne in popolne podatke o finančnih instrumentih v deljenem upravljanju ter navede zneske, vrnjene v proračun Unije, in zneske, ki so ostali v državah članicah;

22. poudarja, da so se za pomoč tretjim državam vse bolj uporabljali alternativni modeli financiranja, kot so skrbniški skladi in instrument za begunce v Turčiji, kar povečuje zapletenost obstoječih finančnih struktur;

23. poudarja, da združevanje sredstev Evropskega razvojnega sklada, proračuna Unije in drugih donatorjev v skrbniških skladih ne bi smelo povzročiti, da denar, namenjen za politiko razvoja in sodelovanja, ne služi uresničevanju prvotnih ciljev, kot sta izkoreninjenje revščine in spodbujanje temeljnih pravic;

24. poudarja, da bi morali skrbniške sklade ustanavljati samo, če je njihova uporaba upravičena in potrebnega ukrepa ni mogoče izvesti prek drugih, obstoječih finančnih kanalov; v skladu z načelom enotnosti proračuna Komisijo še poziva, naj razmisli o odpravi skrbniških skladov, ki ne morejo privabiti prispevka drugih donatorjev ali ne prinašajo dodane vrednosti v primerjavi s „tradicionalnimi“ zunanjimi instrumenti Unije;

25. meni, da je delovanje in odgovornost skrbniških skladov Unije najlažje doseči tako, da se pregledno upravljajo kot del splošnega proračuna Unije;

Evropsko javno tožilstvo (EJT)

26. vztraja, da je treba Evropskemu javnemu tožilstvu dati ustrezne finančne in kadrovske vire; poudarja, da mora tožilstvo začeti delovati že novembra 2020; poudarja pomen jasne razdelitve nalog in dobrega usklajevanja med Evropskim javnim tožilstvom in Evropskim uradom za boj proti goljufijam (urad OLAF);

27. opozarja na pomen pobude za zaposlovanje mladih pri spodbujanju udeležbe in vključevanja mladih na trg dela;

28. ugotavlja, da v predlogu proračuna za leto 2020 prispevek Unije znaša skupaj 8.372.000 EUR;

29. opozarja, da je treba uradu OLAF, Europolu in Eurojustu dati ustrezne vire in osebje, da se zagotovi njihova zmožnost učinkovitega sodelovanja z Evropskim javnim tožilstvom in da se izpolni skupna naloga zaščite finančnih interesov Unije; v zvezi s tem izraža zaskrbljenost glede zmanjšanja števila zaposlenih, o katerem urad OLAF poroča v svojem letnem poročilu za leto 2018, medtem ko se je delovna obremenitev urada strukturno povečala.

 


INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

25.9.2019

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

24

2

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Matteo Adinolfi, Olivier Chastel, Caterina Chinnici, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Corina Crețu, Tamás Deutsch, Raffaele Fitto, Daniel Freund, Isabel García Muñoz, Cristian Ghinea, Michael Heaver, Monika Hohlmeier, Joachim Kuhs, Claudiu Manda, Cvetelina Penkova (Tsvetelina Penkova), Markus Pieper, Sabrina Pignedoli, Petri Sarvamaa, Angelika Winzig, Lara Wolters, Tomáš Zdechovský

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Katalin Cseh, Derk Jan Eppink, Mikuláš Peksa, Ramona Strugariu, Viola Von Cramon-Taubadel, Lucia Vuolo

 


 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

24

+

ID

NI

EPP

Renew

S&D

Verts/ALE

Matteo Adinolfi, Joachim Kuhs, Lucia Vuolo

Sabrina Pignedoli

Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Tamás Deutsch, Monika Hohlmeier, Markus Pieper, Petri Sarvamaa, Angelika Winzig, Tomáš Zdechovský

Olivier Chastel, Katalin Cseh, Cristian Ghinea, Ramona Strugariu

Caterina Chinnici, Corina Crețu, Isabel García Muñoz, Claudiu Manda, Cvetelina Penkova (Tsvetelina Penkova), Lara Wolters

Daniel Freund, Mikuláš Peksa, Viola Von Cramon-Taubadel

 

2

-

ECR

NI

Derk Jan Eppink

Michael Heaver

 

1

0

ECR

Raffaele Fitto

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 


 

 

 

MNENJE Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (6.9.2019)

<CommissionInt>za Odbor za proračun</CommissionInt>


<Titre>o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2020</Titre>

<DocRef>(2019/2028(BUD))</DocRef>

Pripravljavec mnenja: <Depute>Siegfried Mureşan</Depute>

 

 

 

POBUDE

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. poziva, naj proračun za leto 2020 prispeva k uresničevanju prednostnih nalog iz evropskega semestra, tj. k izvedbi visokokakovostnih zasebnih in javnih naložb, na primer v zagonska ter mala in srednja podjetja, in reform za večjo konkurenčnost ter trajnostno in vključujočo rast, ki povečuje kohezijo, pri čemer je treba hkrati izvajati Pakt za stabilnost in rast ter njegove določbe o prožnosti; opozarja, kako pomembno je še naprej zagotavljati makrofinančno stabilnost in zdrave javne finance, izvajati uravnotežene strukturne reforme, poglabljati in krepiti enotni trg, vključno z digitalno komponento, ter dokončati ekonomsko in monetarno unijo (EMU);

2. meni, da bi bilo treba s proračunom EU še naprej podpirati gospodarsko okrevanje v Evropski uniji in iz njega zagotavljati zadostna sredstva za spopadanje z nadnacionalnimi izzivi, kot so podnebne spremembe in migracije;

3. poudarja, kako pomembno je zagotoviti zadostna sredstva za usklajevanje in nadzor makroekonomskih politik, boj proti finančnemu kriminalu, preprečevanje pranja denarja in spoštovanje okvira ekonomskega upravljanja, pa tudi pregledno komuniciranje in ozaveščanje državljanov EU o ukrepih na teh področjih; opozarja, da je treba nenehno izboljševati kakovost in izbiro jezika, v katerem so informacije objavljene v spletu, da bodo bolje odražale pogosta vprašanja državljanov;

4. poudarja, da je treba spodbujati gospodarski razvoj in gospodarsko rast, ki bosta socialno uravnotežena in trajnostna, pri čemer je treba upoštevati podnebne spremembe in trajnost, hkrati pa je treba še naprej izvajati strukturne reforme za posodobitev evropskih gospodarstev in lažji dostop malih in srednjih podjetij do financiranja, istočasno pa tudi izpolnjevati s tem povezane proračunske prednostne naloge;

5. nadalje poziva, naj proračun prispeva k izpolnjevanju političnih prednostnih nalog v zvezi z dokončanjem unije kapitalskih trgov, vključno s spodbujanjem naložbenega okolja, ki bo udeležencem na trgu (zlasti malim in srednjim ter zagonskim podjetjem) omogočalo boljši dostop do financiranja;

6. poziva, naj se evropskim nadzornim organom dodelijo zadostni finančni in človeški viri, saj so jim bile s sprejetjem spremembe uredbe o ustanovitvi evropskih nadzornih organov (2017/0230(COD)) podeljene nove naloge in pristojnosti; poudarja, da si morajo evropski nadzorni organi (med drugim pri boju proti pranju denarja in financiranju terorizma ter pri spremljanju dejavnosti bančništva v senci) še naprej prizadevati za povečanje svoje učinkovitosti, ne da bi pri tem ogrozili kakovost dela, pri čemer morajo biti osredotočeni na stalno pretehtavanje delovnih metod ter učinkovitosti in preglednosti rabe človeških in finančnih virov; poudarja, kako pomembno je spodbujati uravnoteženo zastopanost spolov, zlasti na vodstveni ravni v okviru evropskih nadzornih organov; poudarja tudi, da se morajo evropski nadzorni organi za preudarno uporabo svojih proračunov ves čas držati nalog in pooblastil, ki jim jih je podelil evropski zakonodajalec, pri čemer morajo pri svojih vsakodnevnih dejavnostih med drugim dosledno spoštovati načeli sorazmernosti in subsidiarnosti; opozarja, da morajo evropski nadzorni organi sprejeti zadostne zaščitne ukrepe, da bi se lahko hitro odzvali na morebitne posledice trdega brexita;

7. poudarja, da bi bilo treba še naprej financirati računovodske subjekte in davčne organe, zlasti da se jih podpre pri boju proti davčnim goljufijam in utajam, ter da bi morali biti ti subjekti odgovorni Evropskemu parlamentu; je zato zaskrbljen zaradi predloga Sveta, da naj bi se v času, ko naj bi se preverjalo izvajanje nedavno sprejete zakonodaje in ko se tako na ravni skupine G20 kot na ravni vključujočega okvira izvaja nova mednarodna davčna reforma, zmanjšali odhodki za zaposlene v generalnem direktoratu EU za obdavčenje; poudarja, da je treba Komisiji zagotoviti dovolj sredstev, da bo lahko ustrezno ocenila standarde, ki se v državah članicah in tretjih državah uporabljajo za preprečevanje pranja denarja;

8. poudarja, kako pomembno je, da organi, ki prejmejo finančna sredstva, zagotavljajo odgovornost in preglednost.


INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

4.9.2019

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

39

12

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Gunnar Beck, Stefan Berger, Gilles Boyer, Cristian-Silviu Buşoi, Derk Jan Eppink, Engin Eroglu, Markus Ferber, Jonás Fernández, Frances Fitzgerald, José Manuel García-Margallo y Marfil, Luis Garicano, Sven Giegold, Neena Gill, José Gusmão, Enikő Győri, Eero Heinäluoma, Danuta Maria Hübner, Stasys Jakeliūnas, Herve Juvin, Othmar Karas, Billy Kelleher, Ondřej Kovařík, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Aušra Maldeikienė, Kostas Mavridis (Costas Mavrides), Csaba Molnár, Luděk Niedermayer, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Piernicola Pedicini, Lídia Pereira, Dragoş Pîslaru, Luisa Porritt, Jake Pugh, Evelyn Regner, Antonio Maria Rinaldi, Alfred Sant, Joachim Schuster, Pedro Silva Pereira, Ernest Urtasun, Inese Vaidere, Johan Van Overtveldt, Stéphanie Yon-Courtin, Marco Zanni

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Gerolf Annemans, Manon Aubry, Carmen Avram, Niels Fuglsang, Eugen Jurzyca, Margarida Marques, Siegfried Mureşan, Ville Niinistö, Irene Tinagli

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Alice Kuhnke

 


 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

39

+

PPE

Stefan Berger, Cristian-Silviu Buşoi, Markus Ferber, Frances Fitzgerald, José Manuel García-Margallo y Marfil, Danuta Maria Hübner, Othmar Karas, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Aušra Maldeikienė, Siegfried Mureşan, Luděk Niedermayer, Lídia Pereira, Inese Vaidere

RENEW

Gilles Boyer, Engin Eroglu, Luis Garicano, Billy Kelleher, Ondřej Kovařík, Dragoş Pîslaru, Luisa Porritt, Stéphanie Yon-Courtin

S&D

Carmen Avram, Jonás Fernández, Niels Fuglsang, Neena Gill, Eero Heinäluoma, Margarida Marques, Kostas Mavridis (Costas Mavrides), Csaba Molnár, Evelyn Regner, Alfred Sant, Joachim Schuster, Pedro Silva Pereira, Irene Tinagli

VERTS/ALE

Sven Giegold, Stasys Jakeliūnas, Alice Kuhnke, Ville Niinistö, Ernest Urtasun

 

12

-

ECR

Derk Jan Eppink, Eugen Jurzyca

GUE/NGL

Manon Aubry, José Gusmão, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis)

ID

Gerolf Annemans, Gunnar Beck, Herve Juvin, Antonio Maria Rinaldi, Marco Zanni

NI

Jake Pugh

PPE

Enikő Győri

 

2

0

ECR

Johan Van Overtveldt

NI

Piernicola Pedicini

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 


 

 

 

MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (27.9.2019)

<CommissionInt>za Odbor za proračun</CommissionInt>


<Titre>o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2020</Titre>

<DocRef>(2019/2028(BUD))</DocRef>

Pripravljavka mnenja: <Depute>Lucia Ďuriš Nicholsonová</Depute>

 

 

 

POBUDE

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. opominja, da morajo učinkovite in premišljene socialne politike in politike zaposlovanja upoštevati socialno-ekonomske in demografske izzive ter izzive, povezane z avtomatizacijo, pa tudi izzive, povezane z zavezo Unije glede razogljičenja, ter da bi morale biti te politike pospremljene s ciljno usmerjenimi naložbenimi strategijami in še naprej predstavljati pomemben pogoj za trajnostno rast, ki je ključna za kakovostna delovna mesta, zmanjšanje neenakosti in spodbujanje navzgor usmerjene konvergence in kohezije;

2. pozdravlja razvoj politik na področju zaposlovanja in socialnih zadev v osmem zakonodajnem obdobju, poudarja pa, da politične pobude potrebujejo ustrezno, zadostno in pravočasno financiranje, da jih je sploh mogoče izvesti;

3. poudarja, da bi moral proračun za leto 2020 prispevati k uresničitvi ciljev strategije Evropa 2020 na socialnem in zaposlitvenem področju, ki so že skoraj doseženi v zvezi s stopnjo zaposlenosti, medtem ko je število ljudi, ki jim grozita revščina in socialna izključenost, še zelo daleč od zaželenega, saj revščina zlasti grozi vse več ljudem, ki delajo;

4. poudarja tudi, da je treba strateško usmeritev politik in programov Unije postopoma uskladiti s cilji trajnostnega razvoja in socialnimi načeli iz evropskega stebra socialnih pravic, ki bi jih bilo treba v celoti vključiti v določbe o programih financiranja Unije in v evropski semester;

5. v zvezi s tem poudarja, da so potrebne obsežne reforme politike in integrirani pristopi za krepitev socialnega vključevanja in boj proti brezposelnosti mladih in dolgotrajni brezposelnosti ter za reševanje pogosto zanemarjenega vprašanja zaposljivosti starejših in invalidov;

6. v tem kontekstu poudarja, da je pomembno ustrezno financiranje programov in pobud v večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020, katerih cilji so spodbujanje vključujoče rasti, boj proti brezposelnosti, revščini in socialni izključenosti, zmanjšanje neenakosti in spodbujanje navzgor usmerjene socialne konvergence, še zlasti pa programov in pobud, ki so namenjeni najbolj prikrajšanim v družbi;

7. poudarja, je treba tem programom in pobudam nameniti ustrezno raven financiranja v letu 2020 in do začetka veljavnosti programskega obdobja naslednjega večletnega finančnega okvira;

8. zato zavrača zmanjšanje načrtovanih proračunskih sredstev v vrsticah 04 01 01, 04 01 02 01, 04 01 03, 04 03 02 01, 04 03 12, 04 03 13, 08 02 03 06 in 13 08 01;

9. opozarja tudi, da je treba poiskati ustrezno ravnovesje med sredstvi za prevzem obveznosti in sredstvi za plačila, da bodo ti programi in pobude lahko v celoti uresničili svoj potencial;

10. poudarja, da udeležba delavcev in njihovo sodelovanje pri vprašanjih, ki zadevajo podjetja, zelo pozitivno vplivata na njihovo produktivnost, zdravje in dobro počutje ter na kakovost delovnih mest in ravni plač; poleg tega poudarja, da so proračunske vrstice za podporo socialnemu dialogu v Uniji, izjemno pomembne za krepitev sodelovanja socialnih partnerjev, na primer v evropskem semestru in pri izvajanju evropskega stebra socialnih pravic; zato poziva k povečanju sredstev za odnose med delodajalci in delojemalci ter socialni dialog;

11. opozarja na pomen proračunske odgovornosti in prednostne obravnave pri zagotavljanju resnično učinkovite porabe v korist državljanov Unije, vključno z večjo osredotočenostjo na oblikovanje politik na osnovi dokazov in s posebnim poudarkom na socialnih, regionalnih in teritorialnih razlikah;

12. meni, da bi moralo biti pri vseh prihodnjih odhodkih upoštevano načelo evropske dodane vrednosti; poudarja, da bi moralo financiranje s sredstvi Unije zato temeljiti na modelu smotrne priprave javnega proračuna, v katerem so za vsako proračunsko vrstico določeni merljivi cilji in rezultati; v zvezi s tem poudarja, kako pomembno je, da organi, ki prejmejo finančna sredstva Unije, zagotavljajo odgovornost in preglednost;

13. priznava ključno vlogo Evropskega socialnega sklada (ESS), pobude za zaposlovanje mladih, Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG), programa za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI) in Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim (FEAD) ter ponovno poudarja, da bi morali ti skladi ustvarjati sinergije za zmanjšanje socialnih razlik in neenakosti, da se zagotovi, da v procesu ne bo zapostavljena nobena ciljna skupina; svari, da bi morebitno zmanjšanje proračunskih sredstev na teh področjih lahko oviralo učinkovito izvajanje teh politik in doseganje njihovih ciljev;

14. v zvezi s tem poudarja, da je treba upoštevati razmere v majhnih državah članicah in oddaljenih regijah (vključno z najbolj oddaljenimi regijami iz člena 349 PDEU); še posebej poudarja, da je treba izboljšati dostop do sredstev za čezmorske države in ozemlja (ki imajo zaradi posebnega statusa in velikosti omejene upravne vire in strokovno znanje); zlasti meni, da mora Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) odražati dejansko stanje na majhnih trgih dela in trgih majhnih držav članic, zlasti v zvezi z vlogami, ki jih podajajo mala in srednja podjetja, in kadar odpuščanja in premestitve delovnih mest resno vplivajo na stopnjo zaposlenosti in lokalno ali regionalno gospodarstvo;

15. poudarja, da bi morale dejavnosti, ki se izvajajo v okviru teh skladov in programov, vedno voditi k strateškim ukrepom z jasno opredeljenimi cilji in da je učinkovita in smotrna poraba enako pomembna kot proračunske zgornje meje; v zvezi s tem poudarja pomen kulture, ki bo resnično usmerjena v rezultate in s katero bo mogoče optimizirati uporabo sredstev, analizirati razloge za slabo uspešnost programov ter zahtevati ukrepe za izboljšave;

16. v zvezi s tem priznava, da se je pri proračunu za leto 2020 skušalo narediti postopke, s katerimi se zaprosi za sredstva, preglednejše in dostopnejše;

17. poziva Komisijo in države članice, naj pri izvajanju programov Unije za leto 2020 poskrbijo za potrebno prožnost, zlasti Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, da bi se lahko odzvali na posledice, ki jih bo imel izstop Združenega kraljestva iz Unije za delavce in subjekte s sedežem v državah članicah; v zvezi s tem pozdravlja predlog Komisije, naj se področje uporabe sedanjega programa Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji spremeni, da bi lahko zagotovili podporo delavcem, odpuščenim zaradi motenj, povezanih z izstopom Združenega kraljestva iz Unije;

18. je seznanjen, da bodo od leta 2021 v sklopu Evropskega socialnega sklada plus (ESS+) združeni Evropski socialni sklad, jamstvo za mlade, sklad FEAD, program EaSI in evropski zdravstveni program; ponavlja svoje stališče, da je treba v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 sredstva Evropskega socialnega sklada plus povečati na 120.457.000.000 EUR v tekočih cenah; poziva Komisijo, naj finančne informacije in proračunske dodelitve predstavi tako, da bodo zneski za ESS+ in podrazdelke teh programov primerljivi s sedanjimi sredstvi; zavrača občutno zmanjšanje (za 5 milijonov EUR), ki ga Svet predlaga za os PROGRESS programa EaSI za leto 2020, in priporoča, naj bo njegov proračun vsaj enak tistemu, ki ga je predlagala Komisija; v zvezi s tem poudarja, da bi morali vsi zakonodajni in proračunski popravki temeljiti na dokazih in razumevanju njihovih posledic, biti bi morali v skladu z agendo za boljše pravno urejanje, zanje bi morale biti potrebne količinsko opredeljive in primerljive ocene rezultatov, ne pa preproste meritve rezultatov, in temeljiti bi morali na vseh povezanih priporočilih Evropskega računskega sodišča;

19. poudarja, da bo zaradi sedanjih proračunskih omejitev bistvenega pomena, da se splošni proračun za leto 2020 čim bolje uporabi, zlasti kar zadeva politike, s katerimi je mogoče podpreti trajnostno gospodarsko rast in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, kot so politike na področju veščin prihodnosti, poklicno izobraževanje in usposabljanje, politike izpopolnjevanja in prekvalifikacije ter ukrepi za podpiranje dobrega delovanja trgov dela in boljše prilagajanje demografskim spremembam, zlasti z boljšim vključevanjem ranljivih in prikrajšanih skupin, kot so starejši in invalidi, na trg dela, pa tudi z izvajanjem ukrepov za vključevanje in zmanjšanje revščine; ugotavlja, da je Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve predlagal več pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov, namenjenih socialno izključenim skupnostim;

20. močno spodbuja vse naložbe v uvajanje novih tehnologij v vseh sektorjih gospodarstva in industrijske proizvodnje, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti specifičnim programom, namenjenim pospeševanju pravočasnega prehoda delovne sile in omejevanju potencialnih škodljivih stranskih učinkov takšnega prehoda, kot so strukturna brezposelnost, vse večja dohodkovna neenakost ali regionalne in teritorialne razlike; v zvezi s tem je seznanjen z vlogo instrumentov Unije pri podpiranju podjetij in delavcev pri prehodu v digitalno in okolju prijazno gospodarstvo;

21. ponovno poudarja pomen poklicnega izobraževanja in usposabljanja v času digitalizacije; poziva Komisijo, naj preuči, kako bi lahko še dodatno podprla programe poklicnega izobraževanja in usposabljanja, zlasti na področju razvoja programske opreme in informacijskih tehnologij;

22. poudarja, da je – kljub pozitivnim trendom upadanja stopnje brezposelnosti mladih v Uniji – pomanjkanje prihodnjih priložnosti za mlade v nekaterih delih Unije predstavlja resnično družbeno krizo, pri čemer so velike razlike med državami članicami in regijami, ter da so mladi še vedno izpostavljeni večjemu tveganju revščine ter socialne in ekonomske izključenosti; poudarja, da so zato potrebne inovativne in usmerjene rešitve, ki jih je mogoče hitro izvesti, da bi se čim prej dosegel oprijemljiv napredek; zato pričakuje, da bodo Komisija in države članice boj proti brezposelnosti mladih postavile za svojo prednostno nalogo, kar bi se moralo odražati v proračunu za leto 2020;

23. zato ponovno poudarja pomen skladov in drugih instrumentov, ki spodbujajo ukrepe za boj proti neenakosti in za zaposljivost mladih, in sicer jamstvo za mlade, pobuda za zaposlovanje mladih, Evropski socialni sklad in Erasmus +;

24.  še posebej poudarja vlogo pobude za zaposlovanje mladih pri odpravljanju brezposelnosti mladih in je seznanjen s predlogom Komisije, da se sredstva za to pobudo v letu 2020 povečajo za 116 milijonov EUR; vseeno meni, da ta znesek ni dovolj; zato poziva, naj se odobritve za prevzem obveznosti za pobudo za zaposlovanje mladih povečajo za 600 milijonov EUR;

25. pozdravlja tudi, da se je kandidatka za predsednico Komisije Ursula von der Leyen v svojih političnih smernicah zavezala, da bo jamstvo za mlade okrepila, tako da ga bo preoblikovano v stalen instrument z večjim proračunom in rednim poročanjem;

26. obžaluje, da več kot četrtini otrok v Uniji grozi revščina oziroma socialna izključenost;

27. čaka na objavo študije izvedljivosti jamstva za otroke, ki bi morala predstavljati podlago za izvajanje nadaljnjih dejavnosti, vseeno pa poziva Komisijo, naj v celoti upošteva predloge glede izvajanja pripravljalnih ukrepov v zvezi z jamstvom za otroke, sprejetih v proračunih za leta 2017, 2018 in 2019, za katere so zagotovljena tolikšna finančna sredstva, da se bo lahko v naslednjem programskem obdobju 2021–2027 izvedla ustrezna poskusna faza jamstva za otroke;

28. v zvezi s tem pozdravlja, da se je kandidatka za predsednico Komisije Ursula von Leyen v svojih političnih smernicah zavezala, da bo vzpostavila evropsko jamstvo za otroke in tako pomagala zagotoviti, da ima vsak otrok v Uniji, ki mu grozi revščina oziroma socialna izključenost, dostop do najosnovnejših pravic, kot sta zdravstveno varstvo in izobraževanje;

29. poudarja, da je treba podpirati socialno vključevanje ranljivih otrok in zlasti izboljšati položaj romskih otrok, zlasti s spodbujanjem njihovega dostopa do šol; ugotavlja, da bi bil pilotni projekt primerno orodje za obravnavanje tega vprašanja;

30. opozarja na pomembni prispevek agencij k reševanju najrazličnejših socialnih vprašanj in vprašanj na področju zaposlovanja ter zbiranju podatkov; poudarja, da se njihove naloge razvijajo in ves čas povečujejo in da zato potrebujejo zadostna sredstva, da jih bodo lahko uresničevale in dosegle najboljše možne rezultate pri prispevanju k zakonodajnim in političnim ciljem Unije; zato poziva k temeljiti oceni novih nalog, dodeljenih agencijam, in njihove uspešnosti nasploh, da se jim učinkovito zagotovi ustrezna proračunska sredstva;

31. je seznanjen z ustanovitvijo Evropskega organa za delo, ki naj bi začel delovati leta 2019; poudarja, da je treba zagotoviti, da bo rezerviran zadosten znesek za njegovo ustanovitev; vztraja, da tega financiranja ni mogoče doseči s prerazporeditvijo sredstev, namenjenih drugim agencijam za zaposlovanje in socialne zadeve, in iz drugih proračunskih vrstic, in da Evropski organ za delo, ki je nov organ, za nemoteno delovanje potrebuje nova sredstva; zlasti poudarja, da se zaradi ustanovitve Evropskega organa za delo ne bi smeli zmanjšati viri in zmogljivosti mreže EURES, ki ima ključno vlogo pri omogočanju mobilnosti državljanov Unije ter iskalcem zaposlitve in delodajalcem, javnim zavodom za zaposlovanje, socialnim partnerjem in lokalnim organom nudi storitve in partnerstva; zato poudarja, da morajo biti proračunske vrstice za Evropski organ za delo in mrežo EURES tudi v prihodnje jasne in ločene;

32. znova poudarja, da so pilotni projekti in pripravljalni ukrepi, če so premišljeno pripravljeni, dragocena orodja za zagon novih dejavnosti in politik na področju zaposlovanja, zlasti ker se z njimi spodbuja zaposlovanje mladih, in socialnega vključevanja ter da jih je mogoče uporabiti za zbiranje podatkov in dokazov, s katerimi bo mogoče izboljšati politiko Unije na področju zaposlovanja; ugotavlja, da je bilo več zamisli Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve v preteklosti uspešno uresničenih v obliki pilotnih projektov ali pripravljalnih ukrepov; poziva proračunski organ, naj v proračun za leto 2020 vključi osem pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov, ki jih predlaga odbor, nanašajo pa se na socialno vključevanje posebej ranljivih skupin (Romi, zlasti romski otroci, prikrajšani mladi, gospodinjstva z nizkimi dohodki, starejši ljudje), brezposelnost mladih, zdravje in varnost pri delu ter minimalno plačo; spodbuja, da se v vseh razdelkih v celoti porabi razlika do zgornje meje;

33. ugotavlja, da je izjemno pomembno, da Komisija Parlament redno obvešča o različnih fazah izvajanja pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov, vključno z ustrezno oceno rezultatov in njihove dodane vrednosti za državljane Unije; poudarja, kako pomembno je, da Komisija pri ocenjevanju pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov ravna pregledno.


INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

24.9.2019

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

42

9

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Atidže Alieva-Veli (Atidzhe Alieva-Veli), Abir Al-Sahlani, Gabriele Bischoff, Vilija Blinkevičiūtė, Jane Brophy, Sylvie Brunet, David Casa, Leila Chaibi, Estrella Durá Ferrandis, Lucia Ďuriš Nicholsonová, Rosa Estaràs Ferragut, Nicolaus Fest, Lukas Furlas (Loucas Fourlas), Cindy Franssen, Chiara Gemma, Helmut Geuking, Elisabetta Gualmini, Alicia Homs Ginel, France Jamet, Radan Kanev, Stelios Kiburopulos (Stylianos Kympouropoulos), Katrin Langensiepen, Elena Lizzi, Radka Maxová, Levteris Nikolau-Alavanos (Lefteris Nikolaou-Alavanos), Matthew Patten, Sandra Pereira, Kira Marie Peter-Hansen, Alexandra Louise Rosenfield Phillips, Dragoş Pîslaru, Manuel Pizarro, Dennis Radtke, Elżbieta Rafalska, Guido Reil, Daniela Rondinelli, Mounir Satouri, Monica Semedo, Beata Szydło, Eugen Tomac, Romana Tomc, Yana Toom, Nikolaj Villumsen, Marianne Vind, Maria Walsh, Tatjana Ždanoka, Tomáš Zdechovský

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Alex Agius Saliba, José Gusmão, Jeroen Lenaers, Pierfrancesco Majorino, Anne Sander, Birgit Sippel

 


 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

42

+

ECR

Lucia Ďuriš Nicholsonová, Helmut Geuking, Elżbieta Rafalska, Beata Szydło

NI

Chiara Gemma, Daniela Rondinelli

PPE

David Casa, Rosa Estaràs Ferragut, Lukas Furlas (Loucas Fourlas), Cindy Franssen, Radan Kanev, Stelios Kiburopulos (Stylianos Kympouropoulos), Jeroen Lenaers, Dennis Radtke, Anne Sander, Eugen Tomac, Romana Tomc, Maria Walsh, Tomáš Zdechovský

RENEW

Abir Al-Sahlani, Atidže Alieva-Veli (Atidzhe Alieva-Veli), Jane Brophy, Sylvie Brunet, Radka Maxová, Dragoş Pîslaru, Monica Semedo, Yana Toom

S&D

Alex Agius Saliba, Gabriele Bischoff, Vilija Blinkevičiūtė, Estrella Durá Ferrandis, Elisabetta Gualmini, Alicia Homs Ginel, Pierfrancesco Majorino, Manuel Pizarro, Birgit Sippel, Marianne Vind

VERTS/ALE

Katrin Langensiepen, Kira Marie Peter-Hansen, Alexandra Louise Rosenfield Phillips, Mounir Satouri, Tatjana Ždanoka

 

9

-

GUE/NGL

Leila Chaibi, José Gusmão, Sandra Pereira, Nikolaj Villumsen

ID

Nicolaus Fest, France Jamet, Elena Lizzi, Guido Reil

NI

Levteris Nikolau-Alavanos (Lefteris Nikolaou-Alavanos)

 

1

0

NI

Matthew Patten

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 


 

MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (5.9.2019)

<CommissionInt>za Odbor za proračun</CommissionInt>


<Titre>o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2020</Titre>

<DocRef>(2019/2028(BUD))</DocRef>

Pripravljavec mnenja: <Depute>Pascal Canfin</Depute>

 

 

 

POBUDE

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. poudarja, da je v predlogu proračuna za leto 2020 s podnebjem povezanih 21,0 % vseh sredstev za prevzem obveznosti; obžaluje, da bo glede na proračunske trende Unije v sedanjem večletnem finančnem okviru dosežena samo raven 19,7 %, medtem ko je bila pred letom 2014 kot cilj za obdobje 2014–2020 navedena raven vsaj 20 %; poudarja, da bo treba po mnenju Komisije v proračunu za leto 2020, če se želi uresničiti cilj 20 %, za odhodke, povezane s podnebjem, predvideti dodatna sredstva v višini 3,5 milijarde EUR; poudarja, da bi bilo treba storiti vse, kar je mogoče, da bo skupni cilj v zvezi s proračunom Unije dosežen do konca leta 2020; znova poziva k bolj ambicioznemu vključevanju podnebnih ciljev, katerih delež bi moral znašati vsaj 40 %, pri čemer spominja, da je Parlament v resoluciji iz novembra 2018 zahteval delež 30 %, pa tudi k boljši metodologiji spremljanja podnebnih ukrepov in zagotavljanju odpornosti proti podnebnim spremembam v naslednjem večletnem finančnem okviru in njihovi uskladitvi s Pariškim sporazumom in cilji v zvezi s podnebnimi ukrepi Unije; vztraja, naj se v naslednjem večletnem finančnem okviru uporablja zanesljiva metodologija, oblikovana v skladu z mednarodno uveljavljenimi metodologijami, da bi lahko spremljali financiranje podnebnih ukrepov in se izognili tveganju precenjevanja podnebnih ukrepov; meni, da je za uresničitev naših podnebnih ciljev ključnega pomena, da se v naslednjem večletnem finančnem pri pripravi proračuna upošteva vidik vpliva na okolje;

2. z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je spet le 8,3 % vseh sredstev za prevzem obveznosti povezanih z ustavitvijo izgube biotske raznovrstnosti, kar je najnižja raven od leta 2015, čeprav vrste izginjajo kot še nikoli prej in vse hitreje; poziva k zadostnemu povečanju in dodelitvi sledljivih sredstev, da se zagotovi dolgoročna in enotna zaščita biotske raznovrstnosti v Uniji; vztraja, naj se v naslednjem večletnem finančnem okviru uporablja zanesljiva metodologija, usklajena z mednarodno uveljavljenimi metodologijami, da bi lahko spremljali razvoj na področju biotske raznovrstnosti in se izognili tveganju precenjevanja ukrepov v zvezi z biotsko raznovrstnostjo;

3. meni, da je zlasti v zadnjem letu večletnega finančnega okvira potreben ambiciozen proračun za programe, povezane s podnebnimi ukrepi, pa tudi za zaščito biotske raznovrstnosti, da bi premostili obdobje do naslednjega večletnega finančnega okvira, za katerega se pričakuje, da bo trajalo nekaj časa, preden bodo vsi novi programi začeli delovati s polno paro;

4. poziva Unijo, naj priskrbi zadostna proračunska sredstva za celovito in učinkovito izvajanje prihodnjega evropskega zelenega pakta;

5. poudarja tudi, da je treba v sklopu političnih smernic za naslednjo Evropsko komisijo, ki jih je predstavila novoizvoljena predsednica Komisije, nujno pospešiti zmanjševanje emisij;

6. poudarja, da je treba v skladu z Agendo 2030 in zavezami, ki so jih Unija in njene države članice sprejele na generalni skupščini Združenih narodov, v proračunu za leto 2020 zagotoviti zadostna sredstva za uresničitev ciljev trajnostnega razvoja;

7. ugotavlja, da so se obveznosti za program LIFE povečale za 21,5 milijona EUR (+3,9 %); je prepričan, da je proračun za program LIFE za leto 2020 s 529,6 milijona EUR premajhen; poziva, naj se sredstva za leto 2020 znatno povečajo, da zagotovi pripravljenost in da bo izpolnjena zahteva Parlamenta, naj se sredstva za program LIFE v večletnem finančnem okviru za obdobje po letu 2020 podvojijo; globoko obžaluje, da je temu programu v predlogu proračuna za leto 2020 namenjenih zgolj 0,3 % vseh sredstev;

8. pozdravlja, da bo za novi program rescEU namenjen znesek 156,2 milijona EUR, da bo mogoče bolje obravnavati potrese, požare v naravi in gozdne požare ter druge naravne nesreče; poudarja, da so instrumenti, kot sta mehanizem na področju civilne zaščite in Solidarnostni sklad, potrebni za obvladovanje okoljskih katastrof in ocenjevanje škode za okolje;

9. je seznanjen s predlaganima zneskoma 69,7 milijona EUR v obveznostih (+2,0 %) ter 64,2 milijona EUR v plačilih (+4,7 %) za zdravje; obžaluje, da ta znesek predstavlja samo 0,04 % celotnega predloga proračuna za leto 2020 in 1,9 % razdelka 3 (v obveznostih);

10. poudarja, da je treba dodeliti zadostna proračunska sredstva za pripravo in izvedbo prihodnjega evropskega načrta za boj proti raku; poudarja, da je ta načrt bistvenega pomena za spodbujanje in izboljšanje preventive, raziskav, dostopa do inovacij in ponovne vključitve;

11. je seznanjen s predlaganima zneskoma 280,0 milijona EUR v obveznostih (–3,3 %) ter 244,7 milijona EUR v plačilih (2,3 %) za živila in krmo; obžaluje, da ta znesek predstavlja samo 0,17 % celotnega predloga proračuna za leto 2020 in 7,5 % razdelka 3 (v obveznostih);

12. je seznanjen s predlaganima zneskoma 156,2 milijona EUR v obveznostih (+4,4 %) ter 77,0 milijona EUR v plačilih (–5,7 %) za mehanizem Unije na področju civilne zaščite, ki je temeljni kamen evropske solidarnosti;

13. ugotavlja, da se število stalnih in začasnih delovnih mest, odobrenih v predlogu proračuna za leto 2020, glede na leto 2019 ni spremenilo za Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) in Evropsko agencijo za zdravila (EMA), povečalo pa se je za Evropsko agencijo za varnost hrane (EFSA) (+34, po reviziji splošne zakonodaje o živilih), Evropsko agencijo za okolje (EEA) (+1) in Evropsko agencijo za kemikalije (ECHA) (+2); poudarja, da je treba po potrebi tem agencijam zagotoviti več finančnih in kadrovskih virov, da bodo lahko opravljale svoje poslanstvo in naloge, s tem pa spodbujale tudi znanstveni pristop v Uniji; poudarja, da bi boljše usklajevanje med agencijami optimiziralo njihovo delo, pa tudi uporabo javnih sredstev;

14. poziva Komisijo, naj začne hitro izvajati pilotne projekte in pripravljalne ukrepe;

15. poudarja, da bi bilo treba pilotne projekte in pripravljalne ukrepe uskladiti s podnebnimi cilji ter jim zagotoviti zadostna sredstva skozi celoten cikel izvajanja, saj bodo lahko le tako uresničili ves svoj potencial in postavili temelje za sprejetje prihodnjih ukrepov.

 


INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

4.9.2019

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

60

10

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Bartosz Arłukowicz, Margrete Auken, Simona Baldassarre, Marek Paweł Balt, Aurelia Beigneux, Monika Beňová, Malin Björk, Delara Burkhardt, Cristian-Silviu Buşoi, Pascal Canfin, Sara Cerdas, Mohammed Chahim, Nathalie Colin-Oesterlé, Miriam Dalli, Seb Dance, Esther de Lange, Marco Dreosto, Eleonora Evi, Agnès Evren, Fredrick Federley, Pietro Fiocchi, James Alexander Glancy, Andreas Glück, Catherine Griset, Jytte Guteland, Teuvo Hakkarainen, Pär Holmgren, Jan Huitema, Yannick Jadot, Petros Kokalis (Petros Kokkalis), Atanasios Konstandinu (Athanasios Konstantinou), Ewa Kopacz, Joanna Kopcińska, Peter Liese, Sylvia Limmer, Javi López, César Luena, Liudas Mažylis, Anthea McIntyre, Aileen McLeod, Tilly Metz, Silvia Modig, Alessandra Moretti, Ljudmila Novak, Grace O’Sullivan, Rory Palmer, Jutta Paulus, Rovana Plumb, Jessica Polfjärd, Frédérique Ries, Sándor Rónai, Rob Rooken, Silvia Sardone, Christine Schneider, Günther Sidl, Nicolae Ştefănuță, Nils Torvalds, Edina Tóth, Véronique Trillet-Lenoir, Caroline Voaden, Alexandr Vondra, Mick Wallace, Michal Wiezik, Anna Zalewska

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Michael Bloss, Christophe Hansen, Lídia Pereira, Susana Solís Pérez, Nikolaj Villumsen

 


 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

60

+

ECR

Pietro Fiocchi, Joanna Kopcińska, Alexandr Vondra, Anna Zalewska

GUE/NGL

Malin Björk, Petros Kokalis (Petros Kokkalis), Silvia Modig, Nikolaj Villumsen, Mick Wallace

NI

Eleonora Evi, Antanasios Konstandinu (Athanasios Konstantinou)

PPE

Bartosz Arłukowicz, Cristian-Silviu Buşoi, Nathalie Colin-Oesterlé, Agnès Evren, Christophe Hansen, Ewa Kopacz, Esther de Lange, Peter Liese, Liudas Mažylis, Ljudmila Novak, Lídia Pereira, Jessica Polfjärd, Christine Schneider, Edina Tóth, Michal Wiezik

RENEW

Pascal Canfin, Catherine Chabaud, Fredrick Federley, Andreas Glück, Jan Huitema, Frédérique Ries, Susana Solís Pérez, Nicolae Ştefănuță, Nils Torvalds, Véronique Trillet-Lenoir, Caroline Voaden

S&D

Marek Paweł Balt, Monika Beňová, Delara Burkhardt, Sara Cerdas, Mohammed Chahim, Miriam Dalli, Seb Dance, Jytte Guteland, Javi López, César Luena, Alessandra Moretti, Rory Palmer, Rovana Plumb, Sándor Rónai, Günther Sidl

VERTS/ALE

Margrete Auken, Michael Bloss, Pär Holmgren, Yannick Jadot, Aileen McLeod, Tilly Metz, Grace O'Sullivan, Jutta Paulus

 

10

-

ECR

Anthea McIntyre, Rob Rooken

ID

Simona Baldassarre, Aurelia Beigneux, Marco Dreosto, Catherine Griset, Teuvo Hakkarainen, Sylvia Limmer, Silvia Sardone

NI

James Alexander Glancy

 

0

0

 

 

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 


 

MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (26.9.2019)

<CommissionInt>za Odbor za proračun</CommissionInt>


<Titre>o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2020</Titre>

<DocRef>(2019/2028(BUD))</DocRef>

Pripravljavka mnenja: <Depute>Adina-Ioana Vălean</Depute>

 

 

 

POBUDE

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. obžaluje, da je proračun, ki ga je predlagala Komisija, za 474,6 milijona EUR nižji kot zgornja meja razdelka 1a, čeprav je povpraševanje po pomembnih programih preveliko in bi utegnila biti potrebna dodatna sredstva; poudarja, da so programi v razdelku 1a izjemno pomembni za gospodarsko rast na osnovi inovacij in da prispevajo k prehodu na podnebno nevtralno družbo v skladu s Pariškim sporazumom;

2. poudarja, da je pomembno razvijati vodilni položaj na področju inovacij ter postopne in prebojne raziskave na področju naprednih tehnologij, da bo mogoče doseči politične cilje Unije, zato zavrača reze v skupnem znesku 747,4 milijona EUR, ki jih je v razdelku 1a predlagal Svet, vključno s 424,9 milijona EUR za skupni strateški okvir za raziskave in inovacije, zlasti v proračunskih vrsticah za krepitev raziskav na področju prihodnjih in nastajajočih tehnologij, krepitev evropske raziskovalne infrastrukture, med drugim e-infrastruktur ter pionirskih informacijskih in komunikacijskih tehnologij, in vključno z 28 milijoni EUR za informacijske in komunikacijske tehnologije instrumenta za povezovanje Evrope in 20 milijoni EUR za program COSME, kar bi utegnilo spodkopati prizadevanja Unije za trajnostno rast in zaposlovanje na visokokakovostnih delovnih mestih, pa tudi za uresničitev ciljev OZN za trajnostni razvoj in vzpostavitev gospodarstva brez emisij toplogrednih plinov, pri čemer ne sme biti zapostavljen nihče;

3. je prepričan, da je zlasti v zadnjem letu večletnega finančnega okvira v razdelku 1a potreben ambiciozen proračun, ki bo omogočil prehod v naslednji finančni okvir, v katerem bodo novi programi za polno delovanje potrebovali nekaj časa, da se zagotovi neovirano izvajanje teh programov in s tem nadaljnje uresničevanje političnih prednostnih nalog Unije;

4. zato poziva, da naj obveznosti v razdelku 1a povečajo do zgornje meje ter naj se uporabijo vsi razpoložljivi instrumenti prilagodljivosti iz uredbe o večletnem finančnem okviru in posebna določba iz finančne uredbe o ponovni uporabi sproščenih sredstev za raziskovalne projekte, da bo v proračunu za leto 2020 zagotovljena najvišja možna raven obveznosti;

5. znova opozarja na pomen raziskav in inovacij za odzivanje na družbene izzive in trajnostni razvoj; ugotavlja, da je zaradi velikega povpraševanja v nekaterih programih, kot sta Obzorje 2020 in COSME, delež uspešnih vlog za Obzorje 2020 v primerjavi s prejšnjim večletnim finančnim okvirom manjši, kar pomeni, da ni bilo mogoče financirati veliko večjega števila visokokakovostnih projektov na področju raziskav in inovacij, čeprav bi Unija lahko zagotovila zadostna sredstva; poudarja, da bi bilo treba to težavo rešiti z bolj ambicioznim proračunom za leto 2020 ter z boljšim dopolnjevanjem z drugimi skladi Unije, finančnimi instrumenti, nacionalnimi programi in zasebnimi naložbami; je prepričan, da bi bilo treba s finančnimi sredstvi Unije za raziskave in inovacije podpreti predvsem območja, ki se soočajo z resnim nedelovanjem trga in zanemarjenimi družbenimi problemi; zato meni, da bi bilo treba dati sredstva, za katera so bile prevzete obveznosti preklicane, znova na voljo v skladu s členom 15(3) finančne uredbe; ponavlja svoje stališče, da bo za program Obzorje Evropa v naslednjem večletnem finančnem okviru potrebnih vsaj 120 milijonov EUR v cenah iz leta 2018;

6 poudarja, da so mala in srednja podjetja bistven sestavni del gospodarstva Unije, saj ponujajo veliko število delovnih mest v Uniji; meni, da je treba vzpostaviti poslovno okolje, ki jim bo naklonjeno, ter podpirati grozde in mreže teh podjetij; zato pozdravlja povečanje proračuna za instrument za mala in srednja podjetja; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je Svet zmanjšal proračun za pospeševanje inovacij v malih in srednjih podjetjih, kar je protislovno sporočilo za podjetja v Uniji;

7. poudarja, kako pomembno je doseči cilje enotnega digitalnega trga, saj bi tako okrepili digitalizacijo Unije in digitalno vključenost gospodarstva, javnega sektorja in državljanov Unije; v zvezi s tem priznava pomen pobud, kot je WiFi4EU; obžaluje reze, ki jih je Svet predlagal za to pobudo;

8 poudarja, da je treba z reformo sektorja mobilnosti zagotoviti trajnosten, čist in konkurenčen promet v Uniji, da bo njena avtomobilska industrija pripravljena na prihodnost in izpolnjevanje podnebnih ciljev; zato poudarja, da je treba ustrezno financirati programe, ki podpirajo te cilje, na primer Obzorje, sklop instrumenta za povezovanje Evrope, ki je namenjen prometu, ter Skupno podjetje za gorivne celice in vodik 2; je zato zaskrbljen, da bodo imeli rezi, ki jih je predlagal Svet, negativne posledice za razvoj z viri učinkovitega, okoljsko prijaznega, varnega in tesno povezanega prometnega sistema;

9 močno obžaluje, da je proračun, ki ga predlaga Komisija, znova veliko nižji, kot je zahteval ACER, in da sta zaradi tega ogrožena delovanje te agencije in njena sposobnost za opravljanje običajnih nalog v zvezi s spremljanjem in preglednostjo trga, kaj šele dodatnih nalog, ki jih je dobila z najnovejšo zakonodajo;

10 znova poudarja, da je treba povečati naložbe v raziskave in inovacije, da se izboljša dostop do znanja, spodbudi družbeni razvoj in zviša življenjski standard;

11 zato poziva, naj se vsem agencijam, za katere je pristojen (ACER, BEREC, ENISA in GSA), dodelijo proračunska sredstva in človeški viri, ki so jih zahtevale; vztraja, da je treba povečati finančne in kadrovske vire teh agencij, ker imajo obsežnejše naloge in ker se morajo pripraviti na izvajanje nove zakonodaje, pa tudi zato, ker je treba načrtovati prihodnje vloge in odgovornosti; ugotavlja, da se GSA sooča z novimi izzivi v zvezi z varnostjo in drugimi občutljivimi področji, kjer bo zunanje izvajanje najverjetneje poslabšalo varnost in stroškovno učinkovitost ter povzročilo izgubo znanja; meni, da je treba zato zaposliti in obdržati visoko specializirane strokovnjake;

12 opominja na zavezo Parlamenta, Sveta in Komisije iz skupne izjave, priložene Uredbi (EU) 2017/1953 Evropskega parlamenta in Sveta[9], da bodo skušali v triletnem obdobju zagotoviti skupni znesek 120 milijonov EUR za internetne povezave v lokalnih skupnostih, da bo ta pobuda postala resnična evropska zgodba o uspehu v korist lokalnih skupnosti in državljanov; v zvezi s tem poudarja, da se je na podlagi dveh javnih razpisov na portalu WiFi4EU registriralo več kot 23 tisoč občin iz vse Unije, 6200 občin pa je že prejelo kupone za WiFi4EU, kar priča o uspehu te pobude;

13. poziva k dodatnim sredstvom za hitrejši razvoj in uporabo čistejših tehnologij ter dodatnim sredstvom za lažji in pravičen prehod premogovniških in ogljično intenzivnih regij, da bo Unija lahko izpolnila zaveze, sprejete s Pariškim sporazumom, tudi prek nadaljevanja obstoječih pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov ter začetka novih; želi spomniti na predlog Evropskega parlamenta glede ustanovitve sklada za pravičen prehod v okviru večletnega finančnega okvira 2021–2027, da se omilijo družbene, socialno-ekonomske in okoljske posledice za delavce in skupnosti, ki jih je prizadel prehod z odvisnosti od premoga in ogljika; poudarja, da je treba še naprej podpirati premogovniške in ogljično intenzivne regije Unije, da bodo lahko izkoristile novi sklad za pravičen energetski prehod;

14. poudarja, da so raziskave in inovacije glavno gonilo trajnostnega razvoja, in želi spomniti, da so se Unija in njene države članice zavezale, da bodo uresničile cilje trajnostnega razvoja; pozdravlja oceno Komisije, da bo poraba za podnebne ukrepe dosegla 21 % proračuna za leto 2020, in opominja, da je treba ta delež povečati; obžaluje, da predlagani proračun Obzorja 2020 najverjetneje ne bo zadostoval za uresničitev zastavljenih ciljev glede odhodkov za podnebne in trajnostne ukrepe, zaradi česar ti cilji ne bodo doseženi za celotno obdobje večletnega finančnega okvira; poudarja svoje stališče, da bi bilo treba v skladu z zavezami Unije iz Pariškega sporazuma odhodke za podnebne ukrepe ustrezno povečati; v zvezi s tem opozarja na sprejeto načelo „energijske učinkovitosti na prvem mestu“, pa tudi na cilj, da bo Unija postala vodilna na področju obnovljivih virov;

15. poziva k dodatnim proračunskim sredstvom za instrument za povezovanje Evrope, zlasti za sklopa energije ter informacijske in komunikacijske tehnologije, da bo mogoče vzpostaviti energetsko unijo, se povezati z izoliranimi trgi in odstraniti še preostala ozka grla, pa tudi za energetsko omrežje EU, ki bo pripravljeno na prihodnost;

16. je zelo zaskrbljen zaradi negotovosti v zvezi z izstopom Združenega kraljestva iz Evropske unije; poudarja, da so potrebna finančna varovala za primer, da Združeno kraljestvo ne bo prispevalo v proračun za leto 2020 oziroma bo prispevalo le delno, zato poziva vse preostale države članice, naj po potrebi v celoti nadomestijo prispevek Združenega kraljestva, saj so vsi programi v zaključni fazi, prejemniki sredstev Unije pa potrebujejo zagotovilo, da bo Unija izpolnila svoje obveznosti;

17. poudarja, da bi utegnilo neizpolnjevanje pravnih in političnih zavez Unije glede sredstev za plačila resno ogroziti njeno zanesljivost in negativno vplivati na zaupanje v to, da so institucije Unije sposobne uresničiti svoje poslanstvo; poudarja, da je to še toliko bolj pomembno, ker se približuje konec večletnega finančnega okvira in je treba izvajanje večletnih programov še pospešiti.

 


INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

25.9.2019

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

54

6

6

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

François Alfonsi, Nicola Beer, François-Xavier Bellamy, Michael Bloss, Manuel Bompard, Paolo Borchia, Marc Botenga, Markus Buchheit, Klaus Buchner, Carlo Calenda, Andrea Caroppo, Maria Da Graça Carvalho, Katalin Cseh, Ciarán Cuffe, Josianne Cutajar, Pilar del Castillo Vera, Martina Dlabajová, Christian Ehler, Valter Flego, Niels Fuglsang, Jens Geier, Nicolás González Casares, Christophe Grudler, András Gyürk, Henrike Hahn, Robert Hajšel, Ivo Hristov, Ivars Ijabs, Eva Kaili, Seán Kelly, Łukasz Kohut, Andrius Kubilius, Miapetra Kumpula-Natri, Thierry Mariani, Marisa Matias, Eva Maydell, Joëlle Mélin, Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova), Dan Nica, Ville Niinistö, Mauri Pekkarinen, Markus Pieper, Sara Skyttedal, Maria Spiraki (Maria Spyraki), Jessica Stegrud, John David Edward Tennant, Grzegorz Tobiszowski, Patrizia Toia, Evžen Tošenovský, Isabella Tovaglieri, Adina-Ioana Vălean, Henna Virkkunen, Pernille Weiss, Carlos Zorrinho

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Rasmus Andresen, Marco Dreosto, Jorgos Jeorjiu (Giorgos Georgiou), Klemen Grošelj, Alicia Homs Ginel, Adam Jarubas, Janusz Lewandowski, Jutta Paulus, Dominique Riquet, Massimiliano Salini, Edina Tóth

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Hannes Heide

 


 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

54

+

ECR

Evžen Tošenovský

ID

Thierry Mariani, Joëlle Mélin

PPE

François-Xavier Bellamy, Maria Da Graça Carvalho, Pilar del Castillo Vera, Christian Ehler, András Gyürk, Adam Jarubas, Seán Kelly, Andrius Kubilius, Janusz Lewandowski, Eva Maydell, Markus Pieper, Massimiliano Salini, Sara Skyttedal, Maria Spiraki (Maria Spyraki), Edina Tóth, Adina-Ioana Vălean, Henna Virkkunen, Pernille Weiss

RENEW

Nicola Beer, Katalin Cseh, Martina Dlabajová, Valter Flego, Klemen Grošelj, Christophe Grudler, Ivars Ijabs, Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova), Mauri Pekkarinen, Dominique Riquet

S&D

Carlo Calenda, Josianne Cutajar, Niels Fuglsang, Jens Geier, Nicolás González Casares, Robert Hajšel, Hannes Heide, Alicia Homs Ginel, Ivo Hristov, Eva Kaili, Łukasz Kohut, Miapetra Kumpula-Natri, Dan Nica, Patrizia Toia, Carlos Zorrinho

VERTS/ALE

François Alfonsi, Rasmus Andresen, Michael Bloss, Klaus Buchner, Ciarán Cuffe, Henrike Hahn, Ville Niinistö, Jutta Paulus

 

6

-

ECR

Jessica Stegrud

ID

Paolo Borchia, Andrea Caroppo, Marco Dreosto, Isabella Tovaglieri

NI

John David Edward Tennant

 

6

0

ECR

Grzegorz Tobiszowski

GUE/NGL

Manuel Bompard, Marc Botenga, Giorgos Georgiou, Marisa Matias

ID

Markus Buchheit

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 


 

 

 

MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (3.9.2019)

<CommissionInt>za Odbor za proračun</CommissionInt>


<Titre>o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2020</Titre>

<DocRef>(2019/2028(BUD))</DocRef>

Pripravljavka mnenja: <Depute>Svenja Hahn</Depute>

 

 

 

POBUDE

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. je seznanjen, da je Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov (IMCO) v proračunskem postopku pristojen za proračunske vrstice v naslovih 2 (notranji trg, industrija, podjetništvo ter mala in srednja podjetja), 14 (obdavčenje in carinska unija) ter 33 (pravosodje in potrošniki);

2. poudarja, da je notranji trg še vedno eden največjih in najbolj oprijemljivih dosežkov Unije ter prinaša koristi podjetjem, tudi mikro- in malim podjetjem, ter potrošnikom in državljanom po vsej Evropi, zato bi bilo treba v proračunu za leto 2020 dati prednost nadaljnjemu poglabljanju enotnega trga, zmanjšanju upravne obremenitve, ki ovira prosti pretok blaga, kapitala, storitev in delavcev, in dokončanju enotnega digitalnega trga, da bi zagotovili konkurenčnost podjetij Unije tudi v prihodnje in varstvo potrošnikov po vsej Uniji; v zvezi s tem poudarja, da je pomembno sistematično spremljati napredek na tem področju, da bi prepoznali nastajajoče probleme in podali politična priporočila za nadaljnji razvoj enotnega digitalnega trga;

3. poudarja, kako pomemben je notranji trg storitev; poziva Unijo, naj za dokončanje notranjega trga storitev nameni dodatna sredstva ter spodbuja razvoj novih in inovativnih storitev;

4. poziva, naj proračun za leto 2020 prispeva k izpolnitvi prednostnih nalog iz evropskega semestra (zlasti k zagotavljanju visokokakovostnih naložb in reform za povečanje konkurenčnosti in produktivnosti podjetij, tudi malih in mikropodjetij), nadaljnjemu poglabljanju enotnega trga ter k nadaljnjemu razvoju enotnega digitalnega trga;

5. pozdravlja, da je Komisija v predlogu proračuna za večino glavnih prednostnih nalog odbora IMCO dodelila ustrezen proračun, vključno z notranjim trgom blaga in storitev, podporo malim in srednjim podjetjem, varstvom potrošnikov in konkurenčnostjo, ter poziva Svet in Parlament, naj potrdita ta sredstva v proračunu za leto 2020;

6. pozdravlja povečanje sredstev za delovanje in razvoj notranjega trga blaga in storitev (proračunska vrstica 02 03 01) za namen nadzora trga in vzpostavitve mreže EU za skladnost izdelkov, za izboljšanje dostopa malih in srednjih podjetij do financiranja (proračunska vrstica 02 02 02) ter za odhodke za podporo programa COSME (proračunska vrstica 02 01 04 01), saj so ti trije ukrepi bistveni za spodbujanje gospodarske rasti v Uniji; močno obžaluje, da je Svet zmanjšal sredstva za proračunski vrstici 02 03 01 in 02 02 02;

7. v zvezi s tem poudarja, da so mala in srednja podjetja bistven del gospodarstva Unije in imajo ključno vlogo pri ustvarjanju delovnih mest po vsej Uniji, ter meni, da je treba ustvariti in še naprej spodbujati poslovno okolje, ki bo tem podjetjem naklonjeno; zato poudarja, da bo za odbor IMCO tudi v okviru proračuna za leto 2020 ključna prednostna naloga, da se tem podjetjem omogoči boljši dostop do financiranja;

8. poudarja, da je Program za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME) ključno orodje za spodbujanje podjetniške kulture, podpiranje obstoječih malih in srednjih podjetij ter zagotavljanje konkurenčnosti, trajnosti in rasti; poziva zlasti k okrepitvi instrumenta Pospeševalec Evropskega sveta za inovacije, namenjenega malim in srednjim podjetjem, saj tem podjetjem s povsem novimi zamislimi in tržljivimi inovativnimi rešitvami zagotavlja odločilno podporo; meni, da sta proračun Unije in dostop do financiranja, ki ga omogoča, ključno orodje pri povečevanju konkurenčnosti in inovativnosti zagonskih, mikro- ter malih in srednjih podjetij ter pri spodbujanju podjetniškega duha v Uniji;

9. poudarja, kako pomembna je trdna in učinkovito izvajana potrošniška politika, s katero se potrošnikom zagotavljata zaščita in predvidljivost in tako v spletu kot zunaj njega preprečujejo nepoštene poslovne prakse, podjetjem pa daje gotovost, da lahko svoje blago in storitve ponujajo na celotnem notranjem trgu, hkrati pa zagotavlja, da se na trgu spoštujeta in izvajata evropsko in nacionalno pravo, pri čemer mora biti upravna obremenitev malih in srednjih podjetij čim manjša; poudarja tudi, da v zvezi z varstvom potrošnikov tako na digitalnem kot na fizičnem trgu še vedno obstajajo izzivi, zato je izjemno pomembno povečati prizadevanja na področju obveščanja in ozaveščanja potrošnikov in državljanov;

10. pozdravlja povečanje sredstev za plačila za varstvo interesov potrošnikov ter izboljšanje njihove varnosti in obveščenosti (proračunska vrstica 33 04 01), saj izboljšanje pravic potrošnikov in spodbujanje ozaveščenosti o teh pravicah pomembno prispevata k povečanju zaupanja potrošnikov v enotni trg in sposobnost Unije, da zagotovi oprijemljive koristi;

11. poudarja, kako pomembno je ustrezno financirati prehod na povsem avtomatizirane carinske postopke, saj bo to prispevalo k večji učinkovitosti evropskih podjetij, pošteni konkurenci in boljšemu varstvu potrošnikov; meni, da je zato bistvenega pomena povečati finančna sredstva za program Carina 2020, ki vključuje mehanizme sodelovanja, ki carinskim organom in uradnikom po vsej Uniji omogočajo, da si izmenjujejo informacije in primere dobre prakse, ter zagotoviti finančna sredstva za nakup in vzdrževanje posodobljene in učinkovite opreme za carinske kontrole;

12. spominja, da imajo Komisija in države članice že zamudo pri načrtovani uvedbi carinskega zakonika Unije, in zato odločno zavrača zmanjšanje proračunskih sredstev za podporo delovanju in posodabljanju carinske unije (proračunska vrstica 14 02 01), saj bi utegnilo povzročiti dodatne zamude, ogroziti povečanje učinkovitosti carinskih kontrol po vsej Uniji in ovirati delovanje notranjega trga; opozarja, da je za boljšo zaščito državljanov in finančnih interesov Unije bistvenega pomena, da se carinski zakonik celovito in enotno izvaja; opozarja tudi, da je e-carina prednostna naloga za boljše delovanje notranjega trga;

13. priznava, da je leto 2020 zadnje leto sedanjega večletnega finančnega okvira, zato poziva Komisijo, naj v proračunu za leto 2020 v celoti izkoristi razpoložljive razlike do zgornjih meja, ki jih na področjih politike, ki so v pristojnosti odbora IMCO, ponuja večletni finančni okvir;

14. poudarja, kako pomembno je, da Komisija v celoti upošteva priporočila Evropskega računskega sodišča, če naj proračun postane bolj smotrn in koristen za evropske državljane;

15. poziva Komisijo, naj financira vse pilotne projekte in pripravljalne ukrepe, ki jih je podprl odbor IMCO.

 


INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

3.9.2019

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

38

6

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Alex Agius Saliba, Andrus Ansip, Pablo Arias Echeverría, Alessandra Basso, Adam Bielan, Hynek Blaško, Vlad-Marius Botoş, Markus Buchheit, Dita Charanzová, David Cormand, Petra De Sutter, Dinesh Dhamija, Carlo Fidanza, Alexandra Geese, Svenja Hahn, Virginie Joron, Eugen Jurzyca, Arba Kokalari, Marcel Kolaja, Andrey Kovačev (Andrey Kovatchev), Maria Manuel Leitão Marques, Morten Løkkegaard, Adriana Maldonado López, Antonius Manders, Beata Mazurek, Leszek Miller, Brian Monteith, Dan-Ştefan Motreanu, Kris Peeters, Anne-Sophie Pelletier, Christel Schaldemose, Andreas Schwab, Tomislav Sokol, Ivan Štefanec, Róża Thun und Hohenstein, Kim Van Sparrentak, Marion Walsmann, Marco Zullo

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Clara Aguilera, Claudia Gamon, Lucy Elizabeth Harris, John Howarth

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Delara Burkhardt, Predrag Fred Matić

 


 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

38

+

ECR

Adam Bielan, Carlo Fidanza, Eugen Jurzyca, Beata Mazurek

GUE/NGL

Anne-Sophie Pelletier

NI

Marco Zullo

PPE

Pablo Arias Echeverría, Arba Kokalari, Andrey Kovačev (Andrey Kovatchev), Antonius Manders, Dan-Ştefan Motreanu, Kris Peeters, Andreas Schwab, Tomislav Sokol, Ivan Štefanec, Róża Thun und Hohenstein, Marion Walsmann

RENEW

Andrus Ansip, Vlad-Marius Botoş, Dita Charanzová, Dinesh Dhamija, Claudia Gamon, Svenja Hahn, Morten Løkkegaard

S&D

Alex Agius Saliba, Clara Aguilera, Delara Burkhardt, John Howarth, Maria Manuel Leitão Marques, Adriana Maldonado López, Predrag Fred Matić, Leszek Miller, Christel Schaldemose

VERTS/ALE

David Cormand, Petra De Sutter, Alexandra Geese, Marcel Kolaja, Kim Van Sparrentak

 

6

-

ID

Alessandra Basso, Hynek Blaško, Markus Buchheit, Virginie Joron

NI

Lucy Elizabeth Harris, Brian Monteith

 

0

0

 

 

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 


 

 

 

MNENJE Odbora za promet in turizem (26.9.2019)

<CommissionInt>za Odbor za proračun</CommissionInt>


<Titre>o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2020</Titre>

<DocRef>(2019/2028(BUD))</DocRef>

Pripravljavec mnenja: <Depute>Daniel Freund</Depute>

 

 

 

POBUDE

Odbor za promet in turizem poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. je seznanjen s predlogom Komisije v zvezi s proračunom na področju prometa; obžaluje vsesplošno zmanjšanje sredstev, ki ga predlaga Svet; vztraja, naj se za prometni sektor EU sprejme ambiciozen proračun, pri katerem bodo upoštevani novi izzivi in trenutne politične prednostne naloge na področju prometne politike EU;

2. meni, da je že čas, da temeljiteje prestrukturiramo financiranje prometa v EU, če želimo doseči ogljično nevtralnost prometnega sektorja do leta 2050 ter popolno skladnost s Pariškim sporazumom in cilji trajnostnega razvoja; poudarja, da so izjemno pomembni obsežna finančna sredstva, v rezultate usmerjena in smotrna uporaba sredstev programa Obzorje 2020 za prometno področje, programi in skupna podjetja, ki si prizadevajo za uresničitev teh ciljev; nadalje poudarja, kako pomembni so projekti in programi na področju razogljičenja in digitalizacije, ter zahteva ustrezno financiranje zanje in poziva, naj se obravnavajo prednostno; poziva Komisijo, naj spodbuja digitalizacijo v logistiki; meni, da je treba pri tem prestrukturiranju, če naj bo prehod pravičen in vključujoč, v celoti upoštevati potrebe ranljivih družbenih skupin in regij; poudarja, da morata biti s financiranjem zagotovljeni boljši povezljivost in učinkovitost v prometu;

3. vztraja, da je prometna politika EU bistvenega pomena za gospodarsko, socialno in okoljsko trajnost, zato bi bilo treba dati prednost kakovosti, trajnosti in koristnosti projektov za državljane in podjetja, ne pa njihovi količini ali velikosti; poudarja, da je treba prometno politiko EU ustrezno in zadostno financirati, da bi zagotovili rast, delovna mesta in konkurenčnost Evrope, tudi na bolj obrobnih območjih, več naložb v raziskave in inovacije ter socialno in teritorialno kohezijo; poudarja, da je treba za večjo učinkovitost pri velikih infrastrukturnih projektih ustvariti sinergije med političnimi, finančnimi in upravnimi postopki;

4. poudarja ključno vlogo prometne politike in naložb EU pri spodbujanju in krepitvi teritorialne, socialne in ekonomske kohezije v EU ter pri zagotavljanju teritorialne dostopnosti in medsebojne povezljivosti vseh regij EU, vključno z oddaljenimi in najbolj oddaljenimi regijami, otoki, obrobnimi, gorskimi in obmejnimi regijami ter območji, ki niso več ali so redko poseljena;

5. opozarja, da javne naložbe na področju cestnega, železniškega, zračnega in pomorskega prometa pozitivno vplivajo na notranji trg in evropsko gospodarstvo, ki mora postati vodilno na svetovni ravni;

6. poudarja, da se je treba pri politiki EU na področju prometne infrastrukture bolj celostno osredotočiti na naslednje tri vidike:

– medsebojna povezljivost koridorjev in celovitega omrežja ter čezmejnih povezav mora biti prednostna naloga,

– odločitve o projektih bi morale biti sprejete na podlagi vidika intermodalnosti,

– pogoj za sofinanciranje prometnih projektov pa bi morala biti interoperabilnost;

7. ponavlja, da začasni dogovor o uredbi o vzpostavitvi programa InvestEU[10] vsebuje splošno določbo, ki se uporablja za vse financiranje v zvezi s prometom in določa, da „projekti, ki niso skladni z doseganjem podnebnih ciljev, niso upravičeni do podpore“ in da se vse finančne in naložbene operacije „pregledajo, da se ugotovi, ali imajo okoljski, podnebni ali družbeni vpliv, in če ga imajo, se zanje uporablja podnebno in okoljsko preverjanje ter preverjanje socialne vzdržnosti“; želi spomniti, da bi moral sklad InvestEU podpirati naložbe, ki prispevajo k večji ekonomski, teritorialni in socialni koheziji v Uniji, ter da je treba za čim večji učinek in dodano vrednost finančne podpore EU kar najbolj povečati „sinergije v relevantnih programih Unije na področjih, kot so promet, energetika in digitalizacija“;

8. poudarja, kako pomembno je, da se revizija posojilne politike Evropske investicijske banke v prometnem sektorju, ki naj bi bila izvedena leta 2020, izkoristi za temeljitejšo reformo načina, kako ta banka (ki ima ključno vlogo tudi pri izvajanju Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) in sklada InvestEU) financira prometni sektor; želi spomniti, da je EIB v obdobju 2007–2018 za prometne projekte odobrila približno 140 milijard EUR posojil, od katerih jih je bilo približno 80 % namenjenih za cestno infrastrukturo[11]; poziva Evropsko investicijsko banko, naj Parlamentu pravočasno poroča o vseh fazah te revizije;

9. poudarja, da ima Instrument za povezovanje Evrope pomembno vlogo pri pospeševanju vzpostavitve vseevropskega omrežja (TEN-T), ki bo izjemno zmogljivo in trajnostno ter bo povezovalo vsa področja prometne in energetske infrastrukture ter infrastrukture digitalnih storitev; poudarja, da bo hitra dokončna vzpostavitev omrežja TEN-T znatno prispevala k socialni, ekonomski in teritorialni koheziji v Uniji, pa tudi k spodbujanju njenih ciljev na področju razogljičenja; poudarja, da je Instrument za povezovanje Evrope bistvenega pomena za naložbe v rast, ki bo trajnostna na dolgi rok, inovacije, kohezijo, konkurenčnost in ustvarjanje delovnih mest v EU;

10. meni, da bi bilo mogoče sredstva Instrumenta za povezovanje Evrope na področju prometa bolje porabiti, če bi večji delež namenili za brezemisijske načine prevoza; opozarja, da je Instrument za povezovanje Evrope izjemno pomemben in bistven finančni instrument v prometnem sektorju ter da bi bilo treba pri kratko- in dolgoročnem načrtovanju porabe (zlasti kar zadeva razvoj in dokončanje jedrnega in celovitega omrežja TEN-T) upoštevati ciljno usmerjen pristop ter si prizadevati za dodano vrednost EU; pozdravlja pristop Komisije, da sofinancira ponovno vzpostavitev regionalnih čezmejnih železniških povezav, ki so bile ukinjene ali opuščene[12], in spodbuja države članice, čezmejne regije in Komisijo, naj še okrepijo delo na teh projektih, ki temeljijo na pristopu od spodaj navzgor in bodo prispevali k ponovnemu odprtju meja znotraj EU, kjer te meje še obstajajo; poziva Komisijo, naj znatno poveča rezervirani znesek, ki je v proračunski vrstici Instrumenta za povezovanje Evrope namenjen financiranju ponovne vzpostavitve manjkajočih regionalnih železniških povezav, ki so bile ukinjene ali opuščene, pri čemer je treba prednostno upoštevati geografsko zapostavljena območja; poziva Komisijo, naj upošteva, da na ravni EU še vedno obstajajo velike razlike v prometni infrastrukturi; poleg tega je treba železniško infrastrukturo še naprej elektrificirati in hitreje uvesti evropski sistem za upravljanje železniškega prometa (ERTMS); v proračunu Instrumenta za povezovanje Evrope bi bilo treba upoštevati tudi ukrepe za zmanjšanje hrupa železniškega tovornega prometa, da se zagotovi trajnosten in učinkovit sistem tovornega prometa; meni, da bi moral Instrument za povezovanje Evrope bolje povezovati in spodbujati pomorski promet; poziva, naj se pri dodeljevanju sredstev, ki so na voljo za promet, ohrani delež finančnih sredstev za Instrument za povezovanje Evrope;

11. poziva Komisijo, naj do konca leta 2019 predloži oceno izvedbe vseh pogodbenih projektov, ki bo vključevala trenutno stanje in napovedi glede dokončanja projektov in predloge (na primer prerazporeditev sredstev), kako bi bilo mogoče doseči 100 % stopnjo porabe;

12. opozarja, da bi si bilo treba s sredstvi kohezijske politike, namenjenimi prometni infrastrukturi, prizadevati za uresničitev cilja iz Pogodbe glede ekonomske, socialne in teritorialne kohezije; poudarja, da so decentralizirani pristopi pomembni in da sta povezljivost in dostopnost podeželja še vedno izziv, ki ga je nujno treba obravnavati; izraža zaskrbljenost glede tega, da se prehodu na druge oblike prevoza pri uporabi Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Kohezijskega sklada namenja le malo pozornosti; poudarja, da so potrebna sredstva EU tudi za razogljičenje prometnega sektorja; priporoča, naj se povečajo naložbe v kolesarjenje in hojo; ponavlja svojo dolgoletno zahtevo, naj bo financiranje EU v prometnem sektorju pregledno, zlasti pri deljenem upravljanju sredstev; poziva Komisijo, naj na razumljiv način da na voljo informacije o projektih na področju prometa, ki se financirajo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada;

13. poziva Komisijo, naj do konca leta pripravi oceno porabe sredstev EU za prometne projekte v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope, Kohezijskega sklada in Evropskega sklada za regionalni razvoj, pri tem pa med drugim preveri, v kolikšni meri so bili spoštovani prometne strategije in predhodni pogoji iz sporazumov o partnerstvu;

14. poziva Komisijo, naj do konca leta 2019 pripravi oceno aktualnega stanja porabe sredstev, dodeljenih za finančne instrumente, napovedi glede končne stopnje črpanja in predloge (vključno s prerazporeditvijo na druge proračunske vrstice Instrumenta za povezovanje Evrope), kako bi lahko dosegli 100 % stopnjo;

15. poziva Komisijo, naj pripravi oceno uporabe zneskov, dodeljenih za uvedbo projekta SESAR, ki bo vključevala tudi informacije o trenutnem stanju, prihodnjih ukrepih in prispevku projektov, ki se financirajo iz teh sredstev, k uvedbi projekta SESAR v državah članicah;

16. spodbuja Komisijo, naj se zavzame za oživitev udobnih nočnih prevozov z vlakom v Evropi kot mogoče in trajnostne alternative za polete na kratke razdalje in vožnje z avtomobilom na dolge razdalje; poziva Komisijo, naj preuči možnosti kombiniranja sofinanciranja evropske mreže kolesarskih poti EuroVelo in celovitega železniškega omrežja;

17. ocenjuje, da je pomorski promet alternativa prevozom, ki se opravljajo izključno po cestah; meni, da bo Direktiva (EU) 2016/802 Evropskega parlamenta in Sveta[13], ki določa mejne vrednosti za vsebnost žvepla v ladijskih gorivih, dosegla večjo trajnost tega načina prevoza in da je mogoč še večji napredek pri njegovem razogljičenju; ugotavlja, da so evropska pristanišča tudi multimodalna vozlišča in vstopne točke za več kot 90 % blaga, ki se uvozi v EU; poziva Komisijo, naj v večji meri spodbuja in financira ta način prevoza;

18. poudarja, da lahko promet v Uniji z digitalizacijo postane bolj vključujoč, inovativen, povezan in trajnosten; ponovno opozarja Komisijo, kako pomembno je oblikovati novo strategijo EU, ki bo v prvi vrsti namenjena pravičnemu prehodu in prekvalifikaciji zaposlenih, katerih delovna mesta bodo zaradi digitalizacije prometnega sektorja postala odvečna;

19. zaradi zelo visokega števila smrtnih žrtev in poškodb v prometnih nesrečah in ob upoštevanju nove direktive o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture, v kateri je določeno, da države članice „zagotovijo, da se /.../ upoštevajo potrebe ranljivih uporabnikov cest“, vztraja, da morajo Komisija in države članice še večjo prednost nameniti financiranju prometne varnosti potnikov v različnih prevoznih sredstvih in se osredotočiti na varnost ranljivih udeležencev v prometu, kot so pešci, invalidi, kolesarji in drugi uporabniki mikromobilnosti, pa tudi na prehod na druge oblike prevoza, ki so varnejše in čistejše, npr. železniški promet; poziva Komisijo, naj državam članicam zagotovi potrebno tehnično in upravno pomoč pri ukrepih za ustrezno vzdrževanje obstoječega cestnega omrežja v njihovih celovitih prometnih načrtih, da bi izboljšali kakovost in varnost njihovih cest;

20. meni, da je za hitrejše preoblikovanje mobilnosti v mestih bistvenega pomena, da je financiranje mestnega prometa bolj povezano z načrti za trajnostno mobilnost v mestih; poziva, naj se s temi načrti za mobilnost v mestih spodbuja multimodalnost med različnimi trajnostnimi načini prevoza in zagotovijo uravnotežene socialno-ekonomsko ureditve, da ne bi prišlo do diskriminacije državljanov EU;

21. poudarja, da morajo sistemi mobilnosti v mestih prispevati k skrajšanju vsakodnevnih poti (dom–služba–dom), zagotoviti interoperabilnost, povečati privlačnost javnih prevoznih sredstev za prebivalce in omejiti zelo razširjeni zasebni prevoz, kar bo prispevalo k okoljski in podnebni trajnosti ter družbenemu razvoju; meni, da bi glede na raznolikost načinov javnega prevoza na mestnih območjih EU (nekatera od njih imajo razpršene prometne sisteme in slabo organiziran sistem izdajanja vozovnic, zaradi česar je njihova uporaba dražja) moral biti proračun za leto 2020 osredotočen na težave, ki so posledica kompleksnega sistema izdajanja vozovnic za javni prevoz, ter podpreti uvedbo akcijskega načrta za enoten multimodalni sistem izdajanja vozovnic;

22. poziva k povsem preglednemu financiranju in preglednejšemu ocenjevanju projektov, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti udeležbi državljanov, civilne družbe in nevladnih organizacij v preglednem odločanju in spremljanju razvoja velikih projektov, katerih skupni obseg naložb presega milijardo EUR; meni, da bi morala biti sredstva osredotočena na cilje, ki zagotavljajo resnično dodano vrednost za države članice;

23. opozarja, da je pri javnih naložbah v infrastrukturo še posebej velika nevarnost korupcije; poudarja, kako pomembno je zagotoviti pregleden in konkurenčen razpisni postopek za velike projekte prometne infrastrukture, ki jih financira EU; vztraja, da morajo javni naročniki in ponudniki za te velike projekte skleniti pakte integritete, v skladu s katerimi tretje osebe spremljajo, ali spoštujejo zaveze glede dobre prakse in preglednosti; opozarja, da so v prvi vrsti države članice odgovorne za vzpostavitev sistema upravljanja, s katerim naj bi bilo zagotovljeno uspešno in učinkovito izvajanje naložbenih projektov, ter poziva Komisijo, naj zagotovi potrebno upravno in tehnično podporo, da jim olajša izvajanje teh projektov; poudarja, da je poleg tega pomembno, da se pri postopkih javnega naročanja upoštevajo socialne razmere delavcev; poudarja, da se dandanes celoten prometni sektor sooča s težavami pri zaposlovanju delavcev in da je treba za odpravo teh težav izboljšati delovne pogoje;

24. meni, da se analize stroškov in koristi pri prometnih projektih ne smejo več osredotočati predvsem na kratkoročne ekonomske analize, temveč na celovito razumevanje vseh kratkoročnih in dolgoročnih zunanjih stroškov, in sicer na podlagi nedavne študije o zunanjih stroških in internalizaciji stroškov, ki jo je naročila Komisija in pri kateri se je pokazalo, da se skupni obseg zunanjih stroškov prevoza ocenjuje na skoraj 1000 milijard EUR letno[14];

25. poziva Komisijo, naj pri določanju meril za izbiro pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov uporabi bolj v rezultate usmerjen pristop, stremi po dodani vrednosti EU in se bolj osredotoči na politične cilje, ter opozarja, da je treba ta merila ustrezno izvajati;

26. ponavlja, da potrebujemo močno Agencijo Evropske unije za varnost v letalstvu (EASA), ki bo imela zadostna sredstva, da se zagotovita varnost državljanov EU (izzive med drugim predstavljajo nove tehnologije, kibernetske grožnje in motenje sistema GNSS) in okoljska trajnost sektorja zračnega prometa, pa tudi, da bo EU imela vodilno vlogo na teh področjih, in sicer tako da se zmanjša okoljski odtis tega sektorja (zmanjšanje hrupa in emisij, razogljičenje, krožno gospodarstvo), spodbuja varstvo okolja (blažilni ukrepi), razvijejo inovativne in trajnostne tehnologije (brezpilotna letala, električni ali hibridni zrakoplovi, trajnostna goriva za zrakoplove), oblikuje program za znak za okolje in multimodalno mobilnost (tj. povezave do železniške in letališke infrastrukture in med njima);

27. obžaluje, da se pri proračunu za leto 2020 ni upoštevalo, da so bile naloge agencij EU na področju prometa (Evropska agencija za varnost v letalstvu, Evropska agencija za pomorsko varnost in Agencija Evropske unije za železnice) razširjene, čeprav bi bilo treba upoštevati, da bodo za izpolnitev vseh svojih nalog potrebovale več finančnih in človeških virov; opozarja, da bi se lahko po mnenju Računskega sodišča stroški, ki jih nosi proračun EU, zmanjšali s centralizacijo dejavnosti Agencije Evropske unije za železnice na eni sami lokaciji;

28. poudarja pomen projektov, ki omogočajo spodbujanje turizma, sektorja, ki znatno prispeva k BDP držav članic ter ima ekonomske posledice za rast, konkurenčnost, zaposlovanje in socialni razvoj; obžaluje, da turizem v proračunu ni ločeno politično področje, in ponovno poziva, naj se v naslednjem finančnem okviru zagotovijo posebna in namenska sredstva, zbrana v samostojni proračunski vrstici, ki bo namenjena izključno turizmu; poudarja, da v turističnem sektorju obstajajo izzivi, ki so skupni vsem državam članicam in vključujejo krizno upravljanje, konkurenco iz tretjih držav, trajnostni razvoj turističnih dejavnosti, krepitev lokalnih in izoliranih skupnosti in prehod na brezogljično gospodarstvo, ter da zato skupne evropske politike zagotavljajo znatno dodano vrednost;

 

 

 

 

 

 

 

 

 


 

PRILOGA: SEZNAM SUBJEKTOV ALI OSEB, OD KATERIH JE PRIPRAVLJAVEC MNENJA PREJEL PRISPEVEK

 

 

 

 

Subjekt in/ali oseba

Evropska federacija za promet in okolje (58744833263-19)

 

 

Skupnost evropskih železniških prevoznikov in upravljavcev infrastrukture (7574621118-27)

 

 

 

 


INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

24.9.2019

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

35

6

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Andris Ameriks, José Ramón Bauzá Díaz, Izaskun Bilbao Barandica, Marco Campomenosi, Ciarán Cuffe, Johan Danielsson, Andor Deli, Anna Deparnay-Grunenberg, Ismail Ertug, Gheorghe Falcă, Giuseppe Ferrandino, Mario Furore, Isabel García Muñoz, Jens Gieseke, Kateřina Konečná, Elena Kundura (Elena Kountoura), Julie Lechanteux, Bogusław Liberadzki, Peter Lundgren, Benoît Lutgen, Marian-Jean Marinescu, Tilly Metz, Caroline Nagtegaal, Bill Newton Dunn, Jan-Christoph Oetjen, Philippe Olivier, Tomasz Piotr Poręba, Dominique Riquet, Sven Schulze, Vera Tax, Cristian Terheş, Barbara Thaler, István Ujhelyi, Peter Vitanov (Petar Vitanov), Lucia Vuolo, Roberts Zīle, Kosma Złotowski

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Paolo Borchia, Gina Dowding, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Ljudmila Novak, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Anne-Sophie Pelletier, Catherine Rowett

 


 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

35

+

GUE/NGL

Kateřina Konečná, Elena Kundura (Elena Kountoura), Anne-Sophie Pelletier

NI

Mario Furore

PPE

Andor Deli, Gheorghe Falcă, Jens Gieseke, Benoît Lutgen, Marian-Jean Marinescu, Ljudmila Novak, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Sven Schulze, Barbara Thaler

RENEW

José Ramón Bauzá Díaz, Izaskun Bilbao Barandica, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Caroline Nagtegaal, Bill Newton Dunn, Jan-Christoph Oetjen, Dominique Riquet

S&D

Andris Ameriks, Johan Danielsson, Ismail Ertug, Giuseppe Ferrandino, Isabel García Muñoz, Bogusław Liberadzki, Vera Tax, Cristian Terheş, István Ujhelyi, Peter Vitanov (Petar Vitanov)

VERTS/ALE

Ciarán Cuffe, Anna Deparnay-Grunenberg, Gina Dowding, Tilly Metz, Catherine Rowett

 

6

-

ECR

Peter Lundgren

ID

Paolo Borchia, Marco Campomenosi, Julie Lechanteux, Philippe Olivier, Lucia Vuolo

 

3

0

ECR

Tomasz Piotr Poręba, Roberts Zīle, Kosma Złotowski

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 


 

 

 

MNENJE Odbora za regionalni razvoj (7.10.2019)

<CommissionInt>za Odbor za proračun</CommissionInt>


<Titre>o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2020</Titre>

<DocRef>(2019/2028(BUD))</DocRef>

Pripravljavec mnenja: <Depute>Younous Omarjee</Depute>

 

 

 

POBUDE

Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. opozarja, da je kohezija eden od ciljev Unije iz člena 3 Pogodbe o Evropski uniji, opredeljena v členu 174 Pogodbe o delovanju Evropske unije in področje, na katerem si Unija in države članice delijo pristojnost; poudarja, da je kohezijska politika ena najpomembnejših politik Unije in s proračunom v višini 351,8 milijarde EUR za večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020 (kar predstavlja eno tretjino večletnega finančnega okvira) njena glavna politika javnih naložb in da bi morala to ostati tudi v naslednjem večletnem finančnem okviru, ne da bi bila sredstva zanjo dodatno zmanjšana, in da morajo nove pobude Unije spremljati nova in ustrezna finančna sredstva, obravnavati pa bi jih bilo treba v okviru postopka soodločanja;

2. poudarja, da gre pri kohezijski politiki za politiko solidarnosti, ki skuša uresničiti v pogodbah opredeljeni cilj spodbujanja in podpiranja skladnega razvoja držav članic in regij, spodbuja medregionalno sodelovanje in skuša zmanjšati gospodarske, socialne in teritorialne razlike med regijami Unije in znotraj njih ter ob upoštevanju demografskih izzivov zagotoviti, da nobena regija ne bo zapostavljena; meni, da se s kohezijsko politiko ustvarjajo rast in delovna mesta v vsej Uniji, prav tako pa uresničujejo osrednji cilji in prednostne naloge Unije, med drugim njeni podnebni in energetski cilji, pa tudi pametna, trajnostna in vključujoča gospodarska rast; ugotavlja, da se lahko prek dodatnosti zagotovi, da se strukturni skladi v kombinaciji z vsemi razpoložljivimi viri, vključno s finančnimi instrumenti, uravnoteženo uporabljajo;

3. pozdravlja, da za obdobje 2007–2013 niso več potrebna plačila, da je bilo izboljšano izvrševanje plačil in da čedalje višja stopnja izbire projektov zelo hitro napreduje in da je hitrost izbire projektov na terenu kočno dosegla in celo presegla stopnjo iz prejšnjega programskega obdobja, septembra 2019 je tako znašala 83 %; ugotavlja pa, da se ta delež med državami članicami zelo razlikuje, in poziva Komisijo, naj še naprej pomaga državam članicam, ki zaostajajo, da bi izboljšale svoj rezultat;

4. ugotavlja, da so v predlogu proračuna za leto 2020 sredstva za prevzem obveznosti v podrazdelku 1b za 2,5 % višja kot v proračunu EU za leto 2019, sredstva za plačila pa so se skupaj povečala za 6,4 %;

5. poziva Svet in Komisijo, naj se opirata na izkušnje, pridobljene v tem programskem obdobju, in preprečita nadaljnje plačilne krize in zamude pri plačilih v prihodnosti; opozarja, da je zaradi zamud pri začetku in izvajanju programov prišlo do kopičenja zahtevkov za plačila;

6. poudarja, da so najbolj oddaljene regije iz člena 349 PDEU zaradi gospodarskih in socialnih razmer v teh regijah, velikega strukturnega vpliva njihove geografske oddaljenosti in njihove izrazite izpostavljenosti posledicam podnebnih sprememb upravičene do posebnih ukrepov, zlasti v okviru kohezijske politike, in sicer glede pogojev za dostop do sredstev, ki so zelo potrebna in nepogrešljiva za spodbujanje njihovega trajnostnega razvoja in torej uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja;

7. opozarja, da je kohezijska politika eden najpomembnejših instrumentov za uresničitev prednostnih nalog, ki jih je Komisija navedla v predlogu proračuna za leto 2020; poudarja, da je kohezijska politika rentabilna, saj vsak naloženi evro prinese rezultate v rasti in delovnih mestih v vrednosti 2,74 EUR;

8. znova poudarja, da je za uresničevanje ciljev kohezijske politike nujno potrebno sodelovanje regionalnih, lokalnih, mestnih in drugih organov, pa tudi dialog z organizacijami civilne družbe, vključno z univerzami, okoljskimi organizacijami in skupinami, ki predstavljajo etnično, versko in starostno raznolikost, invalide, različne spolne usmeritve in spolne identitete;

9. opominja, da je kohezijska politika priročno orodje, ki olajšuje sprejem in vključevanje migrantov, in vztraja, da bi bilo treba s proračunom za leto 2020 v duhu solidarnosti prispevati k obravnavi izzivov, povezanih z migracijami;

10. poziva, naj se sredstva programa za pobudo za zaposlovanje mladih reprogramirajo, potem ko je bil v proračunskem postopku za leto 2019 dosežen dogovor, da bodo sredstva za prevzem obveznosti občutno povečana; vztraja, da je treba financirati posebne ukrepe, s katerimi bi omejili beg mladih iz manj razvitih regij;

11. je zaskrbljen zaradi posledic, ki bi jih lahko imel morebiten izstop Združenega kraljestva iz EU brez dogovora, zlasti pa zaradi potencialnih negativnih posledic za kohezijsko politiko in čezmejne regije; poudarja, kako pomembna so pogajanja o naslednjem večletnem finančnem okviru, ter v zvezi s tem poziva, naj se proračunske posledice izstopa Združenega kraljestva iz EU na kohezijsko politiko čim bolj omejijo;

12. poudarja, kako pomembno je okrepiti upravno zmogljivost lokalnih in regionalnih organov, saj gre za osrednji element, ki omogoča pravilno pripravo in izvajanje projektov na kraju samem;

13. ugotavlja, da je proračunsko leto 2020 zadnje leto sedanjega večletnega finančnega okvira, zato poudarja, kako pomembne so priprave in nemotena prilagoditev na novo finančno obdobje;

14. je zaskrbljen, da cilj, da bi bilo 20 % proračuna EU v finančnem okviru za obdobje 2014–2020 porabljenih za podnebne ukrepe, ne bo dosežen, in poziva Komisijo, naj občutno poveča delež porabe, ki ga bo v letu 2020 namenila za podnebne ukrepe; poziva države članice in regije, naj ustrezno upoštevajo pomemben prispevek kohezijske politike k naložbam v varstvo podnebja in uresničevanju cilja Unije v zvezi s sredstvi, ki se namenijo za podnebne ukrepe, hkrati pa poudarja, da je treba zakrpati luknjo v višini 3,5 milijarde EUR v proračunu za podnebne ukrepe ter preprečiti, da bi se javna sredstva porabljala za fosilna goriva, da bi se bolj osredotočili na boj proti podnebnim spremembam in tako uresničili cilje iz Pariškega sporazuma;

15. meni, da bi bilo treba ustrezno podpreti tudi ukrepe s posebnim poudarkom na zdravstvenem in okoljskem vidiku, ki bi lahko bili povezani z zahtevami v zvezi z energetskim prehodom, kot je na primer razgradnja jedrskih elektrarn; meni, da je treba razogljičiti 41 regij, ki so odvisne od premoga, tako da se delavce v premogovniškem sektorju prekvalificira in strokovno izpopolni, ter zagotoviti pravičen prehod na trajnostno gospodarstvo, tako da se ustanovi sklad za pravičen prehod, za katerega morajo biti dodeljena zadostna proračunska sredstva, da bo prehod na brezogljično gospodarstvo do leta 2050 pošten in pravičen;

16. ugotavlja, da bo, ko gre za prerazporejanje sredstev za instrument za povezovanje Evrope, leta 2020 drugič mogoče zahtevati dodatno predhodno financiranje ukrepov, ki so se začeli izvajati v letih 2014, 2015 ali 2016, ter zadnjič prerazporediti neporabljena sredstva;

17. poudarja, da se kohezijske politike ne sme preoblikovati tako, da bi utegnila biti ogrožena sposobnost strukturnih in investicijskih skladov za uresničevanje njihovih ciljev;

18. ugotavlja, da se bo program za podporo strukturnim reformam financiral z uporabo skupne razlike do zgornje meje za obveznosti; svari, da sredstva ne smejo biti povečevana na račun kohezijske politike; opozarja, da bi bilo treba nove pobude Unije financirati z novimi, dodatnimi sredstvi in ne na račun dolgoletnih politik Unije; ugotavlja, da bi lahko imela kohezijska politika in ekonomsko upravljanje različne cilje in da bi bilo treba pri reformah ustrezno upoštevati teritorialne učinke;

19. obžaluje, da so bila sredstva za kohezijski sklad v primerjavi s prejšnjim programskim obdobjem zmanjšana, in ugotavlja, da bi se utegnila razvojna vrzel, kar zadeva osnovno infrastrukturo, še povečati, zlasti na področju prometne infrastrukture; poziva k večji prožnosti, kar zadeva proračunske mehanizme, da bi lahko enostavneje prerazporedili sredstva za dodatne naložbe v osnovno infrastrukturo, zlasti infrastrukturo TEN-T, saj v državah članicah, ki se razvijajo občutno počasneje, predstavlja gonilno silo gospodarskega, socialnega in teritorialnega vključevanja na ravni Unije;

20. poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo pregledno, pravično in odgovorno uporabo proračunskih sredstev Unije.


INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

2.10.2019

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

38

0

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Mathilde Androuët, Pascal Arimont, Adrian-Dragoş Benea, Isabel Benjumea Benjumea, Tom Berendsen, Stéphane Bijoux, Franc Bogovič, Andrea Cozzolino, Corina Crețu, Rosa D’Amato, Tamás Deutsch, Francesca Donato, Jill Evans, Raffaele Fitto, Cristian Ghinea, Mircea-Gheorghe Hava, Krzysztof Hetman, Manolis Kefalojanis (Manolis Kefalogiannis), Ondřej Knotek, Constanze Krehl, Elżbieta Kruk, Naomi Long, Cristina Maestre Martín De Almagro, Pedro Marques, Martina Michels, Andżelika Anna Możdżanowska, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Younous Omarjee, Alessandro Panza, Cvetelina Penkova (Tsvetelina Penkova), Caroline Roose, André Rougé, Susana Solís Pérez, Monika Vana, Julie Ward

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Ciarán Cuffe, Barbara Ann Gibson, Tomislav Sokol, Maria Spiraki (Maria Spyraki)

 


 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

38

+

ECR

Raffaele Fitto, Elżbieta Kruk, Andżelika Anna Możdżanowska

GUE/NGL

Martina Michels, Younous Omarjee

ID

Mathilde Androuët, Francesca Donato, Alessandro Panza, André Rougé

NI

Rosa D'Amato

PPE

Pascal Arimont, Isabel Benjumea Benjumea, Tom Berendsen, Franc Bogovič, Mircea-Gheorghe Hava, Krzysztof Hetman, Manolis Kefalojanis (Manolis Kefalogiannis), Andrej Novakov (Andrey Novakov), Tomislav Sokol, Maria Spiraki (Maria Spyraki)

RENEW

Stéphane Bijoux, Cristian Ghinea, Barbara Ann Gibson, Ondřej Knotek, Naomi Long, Susana Solís Pérez

S&D

Adrian-Dragoş Benea, Andrea Cozzolino, Corina Crețu, Constanze Krehl, Cristina Maestre Martín De Almagro, Pedro Marques, Cvetelina Penkova (Tsvetelina Penkova), Julie Ward

VERTS/ALE

Ciarán Cuffe, Jill Evans, Caroline Roose, Monika Vana

 

0

-

 

 

 

1

0

PPE

Tamás Deutsch

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 


 

 

MNENJE Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (6.9.2019)

<CommissionInt>za Odbor za proračun</CommissionInt>


<Titre>o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2020</Titre>

<DocRef>(2019/2028(BUD))</DocRef>

Pripravljavec mnenja: <Depute>Paolo De Castro</Depute>

 

 

 

POBUDE

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. ugotavlja, da Komisija v predlogu proračuna za leto 2020 za razdelek 2 predlaga 59.994,9 milijona EUR v sredstvih za prevzem obveznosti in 58.014,3 milijona EUR v sredstvih za plačila, pri čemer so se odobrena sredstva za Evropski kmetijski jamstveni sklad v primerjavi s proračunom za leto 2019 nekoliko povečala, in sicer na 43.531,8 milijona EUR v obveznostih (+0,8 %) in na 43.501,7 milijona EUR v plačilih (+0,9 %); globoko obžaluje, da so bila odobrena sredstva za Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) v primerjavi s proračunom za leto 2019 zmanjšana, in sicer na 14.708,7 milijona EUR v obveznostih (–0,1 %) in 13.141,2 milijona EUR (–0,1 %) v plačilih, kar je predvsem posledica stagnacije nominalne vrednosti EKSRP kot takega in velikega zmanjšanja odhodkov za podporo;

2. vztraja, da morajo vsi prihodki proračuna Unije, ki izhajajo iz namenskih prejemkov ali vračil zaradi nepravilnosti na področju kmetijstva iz prejšnjih let, ostati v razdelku 2;

3. vztraja, da proračuna za kmetijstvo ne bi smeli več zmanjševati, zlasti ker kmetijski sektor pogosto prizadenejo krize in ker so za odzivanje nanje potrebna proračunska sredstva;

4. ugotavlja, da je proračunsko leto 2020 zadnje leto sedanjega večletnega finančnega okvira, zato poudarja, kako pomembni so priprave in gladek prehod na novo finančno obdobje, v katerem je treba kmetom zagotoviti pošten življenjski standard;

5. je globoko zaskrbljen zaradi posledic, ki bi jih izstop Združenega kraljestva iz EU brez dogovora imel za proračun, in glede na to, da morajo kmetje svoje dejavnosti načrtovati vnaprej, odločno nasprotuje temu, da bi bila sredstva, dodeljena v okviru skupne kmetijske politike, leta 2020 nepričakovano zmanjšana, če Unija in Združeno kraljestvo ne bosta dosegla dogovora;

6. poudarja, da mora biti proračun Unije skladen s cilji Pariškega sporazuma, sprejetega decembra 2015 na podlagi okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja;

7. zavrača predlog Komisije, da se odobrena sredstva za organizacije proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave zmanjšajo (za 14,6 milijona EUR), saj bo to neposredno vplivalo na kmete in imelo negativne posledice za njihov vse večji prispevek k ponovnemu uravnoteženju pogajalskih moči v prehranski verigi; v zvezi s tem meni, da bi morala Komisija zagotoviti, da plačila za ta sektor ne bodo zmanjšana; obžaluje tudi, da niso bila predvidena sredstva za sektor perutninskega mesa, in predlaga, da se ga finančno podpre z dodelitvijo sredstev postavki „Drugi ukrepi za prašičje meso, perutnino, jajca, čebelarsko in druge proizvode živalskega izvora“, saj ta sektor trpi, ker Ukrajina z nepošteno prakso izkrivlja trgovino;

8. obžaluje, da zmanjšanje sredstev za proizvajalce sadja in zelenjave v Uniji, ki ga je predlagala Komisija, ne bo izravnano z nadomestili za ta sektor, ki se sooča z resno krizo zaradi fitofagnih ali patoloških dejavnikov, kot so virus Citrus tristeza pri pomarančah, Mal secco pri limonah, Tuta absoluta pri paradižniku in Xylella fastidiosa pri oljkah; zato poziva, naj se kljub zmanjšanju predvidi načrt za financiranje agrumov, s katerim bi delno pokrili stroške obnove obstoječih nasadov agrumov in oljk z bolj odpornimi sortami iste vrste, da bo ta sektor lahko resnično ponovno zaživel;

9. pozdravlja predlog Komisije, da se postavki „Drugi ukrepi za goveje in telečje meso“ dodeli 50 milijonov EUR za podporo sektorju govejega mesa na Irskem, če bi zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Unije na trgu prišlo do težav; poudarja, da bo izstop Združenega kraljestva občutno negativno vplival tudi na več drugih kmetijskih sektorjev v Uniji; poziva Komisijo, naj na osnovi ustrezne ocene učinka po sektorjih in državah članicah predlaga načrt za podporo za vse kmetijske sektorje Unije, za katere je verjetno, da bodo občutili izstop Združenega kraljestva, in ta načrt – glede na stopnjo izpostavljenosti – razširi na zadevne države članice; meni, da mora ta načrt, če naj bo učinkovit, vključevati strukturne ukrepe za izboljšanje organizacije sektorjev in spodbujanje diverzifikacije trgovinskih tokov;

10. meni, da bodo ti kmetijski sektorji zaradi trgovinskega sporazuma med Unijo in Mercosurjem izpostavljeni dodatnemu pritisku, zato poziva Komisijo, naj do konca leta 2019 podrobno določi vsebino načrta Unije za podporo v višini 1 milijarde EUR, ki je bil napovedan 28. junija 2019 in katerega namen je občutljivim kmetijskim sektorjem v Uniji omogočiti, da se bodo lahko uspešno spoprijeli z morebitnimi negativnimi posledicami tega sporazuma (če bo ratificiran);

11. poudarja, da se proračun ne porablja smotrno, če se občutljivim sektorjem zagotavlja podpora, hkrati pa se jih – zlasti prek dvostranskih prostotrgovinskih sporazumov – odpira za dodatno konkurenco in tako izpostavlja tveganju za nestabilnost trgov; poleg tega ugotavlja, da se delež tradicionalnih lastnih sredstev v proračunu Unije dolgoročno zmanjšuje, kar je predvsem posledica tega, da je zaradi prostotrgovinskih sporazumov pobranih manj carin;

12. je seznanjen s predlogom Komisije, da bi se kmetom pomagalo s svežnjem finančne podpore v višini do 1 milijarde EUR za primer, da bi zaradi trgovinskega sporazuma Unije z Mercosurjem prišlo do motenj na trgu; vztraja, da ta sredstva ne smejo biti preusmerjena iz nobene obstoječe proračunske vrstice za kmetijstvo;

13. je zaskrbljen zaradi krize v sektorju sladkorja, ki je izbruhnila po odpravi sistema kvot, in zaradi nedavne napovedi, da bo osem tovarn v Uniji zaprtih; obžaluje, da temu sektorju ni bila dodeljena finančna podpora; meni, da bi bilo treba zasebnim akterjem dovoliti, da za regulacijo proizvodnje sprejmejo zasebne pobude, če javni organi ne ukrepajo; v zvezi s tem predlaga, da Komisija ob upoštevanju nove proizvodne sezone razmisli o tem, da bi uvedla proračunsko nevtralne ukrepe, ki so na voljo v skladu s členom 222 Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta[15], da bi kmetom in njihovim organizacijam dovolila sklepati kolektivne pogodbe, po katerih bi se lahko usklajeno umaknili s trga, skladiščili proizvode ali zmanjšali proizvodnjo;

14. pozdravlja predlog Komisije, da se finančna sredstva za promocijske ukrepe povečajo, kar potrjuje, da so bile izboljšave, uvedene z zadnjo reformo, učinkovite; meni, da bi morala Komisija še naprej izboljševati promocijske kampanje, da bi odprla nove trge za kakovostne proizvode, saj so promocijski ukrepi bistveni za povečanje deleža izdelkov, izvoženih iz Unije, na svetovnih trgih;

15. obžaluje, da se kmetom ne nudi podpora pri ukrepih, zlasti v sektorju mleka in mlečnih izdelkov, ki se zaradi ruskega embarga na vrsto kmetijskih proizvodov iz Unije še vedno soočajo s težavami na trgu;

16. opozarja, da kmetijski sektor Unije zadnjih pet let trpi zaradi posledic ruskega embarga; poudarja, da bi lahko morebitni učinki na kmetijske trgovinske tokove, povezani z izstopom Združenega kraljestva iz Unije, povzročili dodatne motnje, in zahteva, da se po potrebi zagotovijo dodatna sredstva za izredne ukrepe;

17. je prepričan, da lahko Unija pomembno prispeva k spodbujanju zdravih prehranjevalnih navad, zlasti pri otrocih, zato meni, da je nujno treba v celoti izkoristiti zgornje meje, ki so v skladu z veljavno uredbo določene za šolske programe Unije in oblikovanje dodatnih pobud za trajnostno potrošnjo; zato poziva države članice, naj izboljšajo državne programe in odpravijo birokratske ovire, da bodo lahko razpoložljiva sredstva v višini 250 milijonov EUR v celoti izkoristile;

18. pozdravlja večjo podporo za raziskave in inovacije, namenjene preskrbi z varno in visokokakovostno hrano ter prehranski varnosti; poudarja, da morajo biti sredstva, namenjena raziskavam v agroživilskem sektorju, zlasti iz proračuna programa Obzorje 2020, tudi v prihodnje v celoti na voljo kot taka, da bi – zlasti prek agroekoloških raziskav, temelječih na celovitih kmetijskih ekosistemih – spodbudili inovacije in pametne rešitve na področju kmetijstva in razvoja podeželja; poudarja, kako pomembno je, da so rezultati praktično uporabni na kmetijah, in opozarja na vlogo kmetijskih svetovalnih služb; poudarja, da bi morala biti raziskovalna politika skladna s cilji na področju okolja, podnebja, biotske raznovrstnosti, zdravja in socialne varnosti ter spodbujati in podpirati pobude, prilagojene potrebam malih kmetij, da bi lahko tudi brez ekonomije obsega izkoristile nove tehnologije; poudarja, da je treba okrepiti povezavo med raziskavami in prakso, tako da se vključijo primarni proizvajalci ter širijo znanje in primeri dobre prakse;

19. poziva Komisijo, naj zagotovi zadostno finančno podporo, da se bodo lahko v kmetijskem sektorju še naprej uvajale pametne in inovativne rešitve, ker prinašajo dokazljive koristi za okolje in ker je treba povečati učinkovitost kmetijstva; meni, da je treba dodatno analizirati in spodbujati precizno kmetovanje in uporabo digitalizacije;

20. ob upoštevanju, da bi v Uniji še vedno lahko izbruhnile bolezni živali in rastlin, obžaluje, da so bila odobrena sredstva za sklad za izredne ukrepe v zvezi z zdravjem živali in rastlin zmanjšana za 60 %;

21. je resno zaskrbljen zaradi hudih posledic, ki jih je v več državah članicah povzročilo širjenje afriške prašičje kuge, in velikega števila izbruhov, registriranih od začetka leta 2019; je zaskrbljen, da to vpliva na velike prašičje farme, ki so bile prisiljene v zakol več deset tisoč živali; zato obžaluje, da niso bila predvidena sredstva za preprečevanje afriške prašičje kuge in boj proti njej, pri čemer poudarja, da je bilo v proračunu Unije za leto 2019 v ta namen dodeljenih 28 milijonov EUR; poudarja, da bi moral biti v proračunu Unije za leto 2020 predviden vsaj podoben znesek; je seznanjen, da tretje države vlagajo v raziskave za razvoj cepiva proti afriški prašičji kugi; meni, da bi morala tudi Unija vlagati v raziskave in razvoj cepiva, s katerim bi lahko v najkrajšem možnem času zajezili širjenje in pojavljanje afriške prašičje kuge;

22. spodbuja države članice, naj v skladu s ciljem, da bodo bolj prispevale k menjavi generacij kmetov v Uniji, povečajo podporo za začetek delovanja mladih kmetov;

23. poudarja, kako pomembne so obveznosti za razvoj podeželja in odhodki za kmetijsko-okoljske ukrepe in širše podeželsko gospodarstvo in kako pomembne so zlasti pobude, ciljno usmerjene v mlade kmete in namenjene njihovi podpori;

24. pozdravlja, da se financirajo novi pilotni projekti, ki so bistvenega pomena za razmislek o prihodnosti skupne kmetijske politike, in sicer projekti za razvoj nabora orodij za kmete, ki izvajajo postopke integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi, spodbujanje pametnih vasi in vzpostavitev operativnega programa v živinorejskem sektorju;

25. poziva, naj se znesek proračunskih sredstev za programe POSEI ohrani na najvišji ravni, določeni s pravom EU, poudarja, da so ti programi pomembni za odpornost kmetijskih proizvajalcev na krize, in opozarja na nestabilne gospodarske razmere v najbolj oddaljenih regijah, kjer še vedno močno čutijo krizo.


INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

4.9.2019

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

39

5

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Mazaly Aguilar, Álvaro Amaro, Eric Andrieu, Attila Ara-Kovács, Carmen Avram, Adrian-Dragoş Benea, Benoît Biteau, Mara Bizzotto, Daniel Buda, Matt Carthy, Asger Christensen, Dacian Cioloș, Ivan David, Paolo De Castro, Jérémy Decerle, Diane Dodds, Herbert Dorfmann, Luke Ming Flanagan, Dino Giarrusso, Martin Häusling, Martin Hlaváček, Krzysztof Jurgiel, Jarosław Kalinowski, Elsi Katainen, Gilles Lebreton, Norbert Lins, Marlene Mortler, Ulrike Müller, Juozas Olekas, Sheila Ritchie, Bronis Ropė, Bert-Jan Ruissen, Anne Sander, Petri Sarvamaa, Annie Schreijer-Pierik, Veronika Vrecionová, Sarah Wiener, Juan Ignacio Zoido Álvarez

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Atidže Alieva-Veli (Atidzhe Alieva-Veli), Franc Bogovič, Lena Düpont, Estrella Dura Ferrandis, Ivo Hristov, Jan Huitema, Anthea McIntyre, Joëlle Mélin, Tilly Metz, Daniela Rondinelli, Christine Schneider, Marc Tarabella, Irène Tolleret

 


 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

39

+

ECR

Mazaly Aguilar, Krzysztof Jurgiel, Anthea McIntyre, Veronika Vrecionová

GUE/NGL

Matt Carthy, Luke Ming Flanagan

ID

Mara Bizzotto, Gilles Lebreton, Joëlle Mélin

NI

Diane Dodds, Dino Giarrusso

PPE

Álvaro Amaro, Franc Bogovič, Daniel Buda, Herbert Dorfmann, Lena Düpont, Jarosław Kalinowski, Norbert Lins, Marlene Mortler, Anne Sander, Petri Sarvamaa, Annie Schreijer-Pierik, Juan Ignacio Zoido Álvarez

Renew

Asger Christensen, Dacian Cioloș, Jérémy Decerle, Martin Hlaváček, Elsi Katainen, Ulrike Müller, Sheila Ritchie

S&D

Eric Andrieu, Attila Ara-Kovács, Carmen Avram, Adrian-Dragoş Benea, Paolo De Castro, Estrella Dura Ferrandis, Ivo Hristov, Juozas Olekas, Marc Tarabella

 

5

-

Verts/ALE

Benoît Biteau, Martin Häusling, Tilly Metz, Bronis Ropė, Sarah Wiener

 

1

0

ID

Ivan David

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 


 

 

 

MNENJE Odbora za ribištvo (5.9.2019)

<CommissionInt>za Odbor za proračun</CommissionInt>


<Titre>o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2020</Titre>

<DocRef>(2019/2028(BUD))</DocRef>

Pripravljavec mnenja: <Depute>Chris Davies</Depute>

 

 

 

POBUDE

Odbor za ribištvo poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. opozarja, da so za ekonomsko uspešen ribiški sektor potrebni ustrezni finančni ukrepi, in poudarja, da je cilje skupne ribiške politike mogoče uresničiti samo z zadostnim proračunom; poudarja, da so sredstva večinoma zbrana v oddelku III in naslovu 11: Pomorske zadeve in ribištvo; opozarja, da je pri tem večji del namenjen za Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (ESPR) ter obvezne prispevke za regionalne organizacije za upravljanje ribištva in sporazume o trajnostnem ribolovu;

2. poudarja, da bi bilo treba doseči ravnotežje med prednostnimi nalogami varstva okolja ter socialno in gospodarsko stabilnostjo, da bi se doseglo trajnostno modro gospodarstvo, zlasti za skupnosti, ki so odvisne od malega priobalnega ribolova;

3. poudarja, da bi morali osrednji cilji SRP uravnotežiti sposobnost preživetja sektorja, ki je strateško pomemben za Evropsko unijo, s potrebo po ohranitvi morskih ekosistemov, in sicer z razvojem ekonomsko in okoljsko trajnostnega ribištva;

4. meni, da je bilo v poglabljanje znanstvenega znanja o morskih bioloških virih vloženega veliko dela; kljub večjemu znanju pa stanje še vedno ni optimalno, da bi omogočalo ustrezno oceno; meni, da je zato treba povečati sredstva Unije za mednarodne in nacionalne znanstveno-raziskovalne organizacije, da bi še izboljšali ocenjevanje staležev; meni, da je treba povečati znanje o morskem okolju, zlasti s proučevanjem vpliva podnebnih sprememb in onesnaževanja na ribje staleže; splošneje meni, da je treba spodbujati ribiče, da prispevajo k poznavanju morskega okolja, zlasti s financiranjem merilnih sistemov na krovu;

5. poudarja, da več kot polovica oskrbe Unije z ribiškimi proizvodi izvira iz mednarodnih voda in izključnih ekonomskih con tretjih držav; poudarja, da je spodbujanje trajnostnega ribištva s strani EU v vodah tretjih držav bistveno za floto EU ter blaginjo obalnih skupnosti EU in tretjih držav, ohranjanje ribolovnih virov in morskega okolja, razvoj lokalne industrije, zaposlovanje, ki ga ustvarjajo ribištvo, predelava in trgovina, ter prispevek ribištva k prehranski varnosti; želi spomniti na strateški pomen sporazumov o partnerstvu o trajnostnem ribištvu in širše zunanje razsežnosti SRP; meni, da je treba v letnem proračunu za leto 2020 izračunati ustrezne in zanesljive proračunske postavke ter da sedanjega proračuna ne bi smeli zmanjšati, da bo mogoče izpolnjevati obveznosti v mednarodnih ribiških sporazumih in zagotoviti sodelovanje Unije v regionalnih organizacijah za upravljanje ribištva;

6. opozarja, da je Evropska unija podpisnica mednarodnih sporazumov, kot so Pariški sporazum in cilji Združenih narodov za trajnostni razvoj, zlasti cilj številka 14 v zvezi z ohranjanjem in vzdržno uporabo oceanov, morij in morskih virov za trajnostni razvoj, in mora biti v skladu s svojimi zavezami pri oblikovanju svojih politik, zlasti skupne ribiške politike;

7. opozarja, da je eden od ciljev skupne ribiške politike prispevati k prehranski varnosti v Uniji; opozarja, da je velik delež ribiških proizvodov, ki se uživajo v Uniji, uvoženih; poudarja, da postaja ribogojstvo vse pomembnejše za doseganje tega cilja in zmanjšanje odvisnosti Unije od uvoza ribiških proizvodov;

8. poudarja, da je treba v proračunu 2020 posebno pozornost nameniti finančnim sredstvom, potrebnim za podporo ribiškemu sektorju, medtem ko se uvajajo sheme za obvezno iztovarjanje;

9. ponovno opozarja na pomen obalnih in malih obrtniških flot; poudarja, da ta sektor zajema skoraj 75 % vseh ribiških plovil, registriranih v Uniji, in skoraj polovico vseh delovnih mest v ribiškem sektorju ter je torej pomemben gospodarski in socialni dejavnik v številnih obalnih skupnostih; ugotavlja, da so izvajalci dejavnosti v sektorju malega priobalnega ribištva odvisni od zdravih staležev rib, ki so njihov glavni vir dohodka;

10. poudarja, da je družbena in gospodarska razsežnost ribištva pomembna za lokalne skupnosti ter nekatere pomorske regije, na primer obalne in otoške, ki so še posebej odvisne od ribištva; opozarja, da so ribiška podjetja v teh regijah pogosto oškodovana zaradi dodatnih stroškov in stalnih naravnih ovir, zato bi jih bilo treba podpreti z dodatnimi viri;

11. poziva Komisijo in države članice, naj podprejo skupnosti, odvisne od ribištva, pri diverzifikaciji njihovih gospodarstev na druge pomorske dejavnosti, denimo z razvojem turizma, ohranjanjem morskega okolja, zbiranjem podatkov in raziskavami, ali pri povečanju dodane vrednosti njihovih ribolovnih dejavnosti, na primer z zagotavljanjem potrebnih spodbud;

12. ugotavlja, da je zaradi sprejemanja sedanjih večletnih načrtov in izvajanja novih tehničnih ukrepov za doseganje trajnostnih ravni ribolova potrebna zanesljiva nadzorna politika, podprta z ustreznimi finančnimi sredstvi;

13. opozarja, da je pomembno in potrebno, da upravne odločitve o zmanjšanju obsega dejavnosti ribolova spremljajo družbenoekonomski ukrepi, da se ohranijo ustrezne ravni vzdržnosti teh dejavnosti;

14. poudarja, da ima Evropska agencija za nadzor ribištva osrednjo vlogo pri usklajevanju in izvajanju skupne ribiške politike in da bi bilo treba zato ohraniti financiranje na sedanji ravni;

15. izpostavlja pomen plastičnih odpadkov v morju; meni, da si je treba še bolj prizadevati in zagotoviti zadostna sredstva za zagotavljanje izvajanja ustreznih predpisov o zmanjšanju vpliva plastičnih proizvodov v morju;

16. opozarja, da bo trenutna namera Združenega kraljestva, da zapusti Unijo, vplivala tudi na izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo v obdobju 2014–2020; poudarja, da bi bilo treba zaradi izstopa Združenega kraljestva največ pozornosti nameniti določitvi novega finančnega proračunskega okvira za obdobje 2021–2027; meni, da je za obvladovanje teh razmer potrebna večja prilagodljivost pri proračunu Unije; opozarja, da brexit v nobenem primeru ne sme imeti za posledico zmanjšanja sredstev za sedanji ESPR (2014–2027); zahteva pa, da se proračun za obdobje 2021–2027 poveča, da bi se izvajalci lahko prilagodili resnim posledicam brexita;

17. poudarja, da je šest let po sprejetju sedanjega Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo stopnja črpanja sredstev v obdobju 2014–2020 zelo nizka, Komisija in države članice pa morajo pospešiti postopke upravljanja in nadzora ter zmanjšati upravno breme, če želijo sektorju zagotoviti ustrezne in pravočasne koristi.

18. opozarja, da je treba povečati financiranje za svetovalne svete, glede na razširitev njihovih nalog na politike regionalizacije na podlagi člena 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013, ki dobivajo vse bolj pomembno mesto v večletnih načrtih upravljanja ter v novi uredbi o "tehničnih ukrepih";

19. opozarja, da ribiči opravljajo tudi funkcijo "varuhov morja", in poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezna finančna sredstva za ukrepe, s katerimi se spodbuja združevanje dejavnosti ribištva in varstva okolja, kot so denimo zbiranje plastike na morju, zbiranje vzorcev vode ali vkrcanje raziskovalcev, kar na koncu še dodatno zmanjša vpliv na staleže.

 


INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

4.9.2019

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

25

0

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Clara Aguilera, Christian Allard, Pietro Bartolo, Izaskun Bilbao Barandica, Rosanna Conte, Richard Corbett, Rosa D’Amato, Chris Davies, Filip De Man, Diane Dodds, João Ferreira, Søren Gade, Niclas Herbst, France Jamet, Predrag Fred Matić, Francisco José Millán Mon, Nosheena Mobarik, Grace O’Sullivan, Annie Schreijer-Pierik, Ruža Tomašić, Peter van Dalen, Theodoros Zagorakis

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Catherine Chabaud, Nicolás Gonzalez Casares, Ivo Hristov, Brian Monteith, June Alison Mummery, Manuel Pizarro, Caroline Roose, Raffaele Stancanelli, Maria Walsh

 


 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

25

+

ECR

Nosheena Mobarik, Ruža Tomašić

ID

Filip De Man, France Jamet

NI

Rosa D'Amato, Diane Dodds

PPE

Peter van Dalen, Niclas Herbst, Francisco José Millán Mon, Annie Schreijer-Pierik, Maria Walsh, Theodoros Zagorakis

RENEW

Izaskun Bilbao Barandica, Catherine Chabaud, Chris Davies, Søren Gade

S&D

Clara Aguilera, Pietro Bartolo, Richard Corbett, Nicolás Gonzalez Casares, Ivo Hristov, Predrag Fred Matić

VERTS/ALE

Christian Allard, Grace O'Sullivan, Caroline Roose

 

0

-

 

 

 

1

0

GUE/NGL

João Ferreira

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 


 

 

 

MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje (2.10.2019)

<CommissionInt>za Odbor za proračun</CommissionInt>


<Titre>o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2020</Titre>

<DocRef>(2019/2028(BUD))</DocRef>

Pripravljavka mnenja: <Depute>Petra Kammerevert</Depute>

 

 

 

POBUDE

Odbor za kulturo in izobraževanje poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. želi spomniti, da je program Erasmus+ strateška naložba (zlasti v evropske mlade), ki podpira priložnosti za izobraževanje in usposabljanje po vsej Evropi ter prispeva k večji socialni koheziji in krepitvi občutka pripadnosti Evropi, ter s tem bistvena naložba v prihodnost Unije; poudarja, da je program Erasmus+ eden najbolj znanih programov Unije, pri čemer pa je njegov proračun razmeroma majhen, saj predstavlja 1,8 % sedanjega večletnega finančnega okvira; potrjuje, da je proračun programa Erasmus+ nujno treba občutno povečati, da bi lahko bolje zadostili velikemu povpraševanju po njem, o čemer priča število prejetih prijav, ki zdaleč presegajo razpoložljiva finančna sredstva; zato poziva, naj se sredstva za vse proračunske vrstice programa Erasmus+ v primerjavi s predlogom proračuna za leto 2020 povečajo za 10 %, da bi rešili problem nizke stopnje uspešnosti in več ljudem dali priložnost za koriščenje programa; znova poudarja, da Parlament podpira potrojitev proračuna programa Erasmus+ v naslednjem večletnem finančnem okviru in da se namerava za to tudi zavzeti;

2. močno nasprotuje rezom za program Ustvarjalna Evropa, ki jih predlaga Svet, saj bi bil tako še bolj ogrožen cilj tega programa glede podpore kulturnemu in ustvarjalnemu sektorju Unije, s čimer ustvarja občutek pripadnosti Evropi, socialno kohezijo, delovna mesta in rast; vztraja, da mora raven financiranja ustrezati ambicijam programa, in želi spomniti, da ta program kronično prejema premalo sredstev; zato namesto rezov zahteva, da se sredstva za proračunske vrstice programa Ustvarjalna Evropa v primerjavi s predlogom proračuna za leto 2020 povečajo za 10 %, da bi se tako podprla prizadevanja za krepitev ustvarjalnega in kulturnega sektorja; znova poudarja, da Parlament podpira podvojitev proračuna programa Ustvarjalna Evropa v naslednjem večletnem finančnem okviru in da se namerava za to tudi zavzeti; poziva Komisijo, naj prek programa Ustvarjalna Evropa še naprej podpira večjezično ponudbo kakovostnih evropskih kulturnih televizijskih programov po vsej Evropi;

3. je seznanjen, da je bil upoštevan medinstitucionalni sporazum o financiranju evropske solidarnostne enote in da ji je bil dodeljen zadosten proračun, potreben za njeno delovanje; priznava, da je področje prostovoljstva v okviru tega programa deležno velikega zanimanja udeležencev in organizacij; 

4. poudarja, da je program Evropa za državljane koristen za poglabljanje znanja o Uniji med državljani in gojenje občutka državljanstva; zato obžaluje proračunske reze, ki jih predlaga Svet; poziva, naj se zadevne proračunske vrstice obnovijo in povečajo, da bo mogoče spodbujati državljansko in demokratično udeležbo; poudarja, da program Evropa za državljane v naslednjem večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 potrebuje ustrezno financiranje, četudi v okviru programa za državljanstvo, enakost, pravice in vrednote; meni, da bi bilo treba vzgojo za evropsko in globalno državljanstvo še okrepiti in državljanom zagotoviti informacije, ki jih potrebujejo, da bi lahko razumeli institucionalni okvir Unije in da bi se lahko pri soočanju s svetovnimi izzivi ter trenutnimi mednarodnimi socialno-političnimi premiki aktivno udejstvovali;

5. poziva Komisijo, naj pozornost, ki jo je pritegnilo evropsko leto kulturne dediščine 2018, izkoristi za to, da oblikuje celovito in trajnostno dolgoročno strategijo za spodbujanje in varstvo kulturne dediščine Evrope, med drugim s pomočjo raziskav, ter v letu 2020 in pozneje v ta namen dodeli potrebna sredstva; v zvezi s tem poziva, naj se v ustreznih programih večletnega finančnega okvira predvidijo namenska sredstva;

6. pozdravlja, da kulturni in izobraževalni projekti in infrastruktura prejemajo podporo iz različnih programov in instrumentov Unije, zlasti evropskih strukturnih in investicijskih skladov, sklada EFSI in Obzorja 2020; znova poziva Komisijo, naj spodbuja jasne sinergije med programi Unije – kot so Obzorje 2020, instrument za povezovanje Evrope, Erasmus+, program za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI), Ustvarjalna Evropa in COSME, EFSI ter evropski strukturni in investicijski skladi – da bi izboljšala podporo za projekte na področju izobraževanja, mladine in športa, pa tudi kulturni in ustvarjalni sektor; vztraja, da se teh sinergij ne sme razlagati kot strinjanje Parlamenta s proračunskimi prerazporeditvami oziroma rezi;

7. glede na to, da je športna komponenta programa Erasmus+ uspešen ukrep, poziva Komisijo, naj upošteva tudi čezmorska ozemlja držav članic, na katerih živi več kot pet milijonov državljanov Unije; meni, da je treba v zvezi s tem v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 predvideti realistične in prilagojene proračunske vrstice za poglavje o športu, tudi za mednarodna srečanja v okviru dela programa Erasmus+, ki je posvečen športu;

8. poziva Komisijo, naj izboljša svoje dejavnosti v zvezi s tem, kako komunicira navzven in stopa v stik z državljani, ter se tako loti problema lažnih novic in dezinformacij in izboljša obveščenost o dejavnostih Unije; poudarja, kako pomembne so multimedijske dejavnosti pri spodbujanju skupnega evropskega javnega prostora ter večjezičnosti; priznava, da evropske družbe potrebujejo močno in neodvisno novinarstvo, ki jim bo informacije predstavljalo z evropskega vidika; zato poziva Komisijo, naj v predlogu proračuna za leto 2020 zagotovi in poveča sredstva za multimedijske dejavnosti; v zvezi s tem poziva, naj se sredstva v proračunski vrstici za multimedijske dejavnosti v primerjavi s predlogom proračuna za leto 2020 povečajo za 5 %, da bi lahko mreža Euranet+ v preostalem obdobju večletnega finančnega okvira nadaljevala s svojim pomembnim delom; hkrati poziva Komisijo, naj poveča preglednost in odgovornost pri uporabi proračuna za multimedijske dejavnosti, zlasti tako da oblikuje posebne proračunske vrstice, povezane z različnimi dejavnostmi, ter izvede celovit pregled proračuna, ki se uporablja za multimedijske dejavnosti;

9. je zaskrbljen, ker je Računsko sodišče v hitrem pregledu primera o kanalu Euronews ugotovilo, da je 85 % tega kanala zdaj v lasti zasebnih vlagateljev, le 15 % pa v lasti radiodifuzijskih in lokalnih javnih organov iz Unije ali tretjih držav, da v zvezi s finančno podporo Unije za kanal Euronews nista zagotovljeni preglednost in odgovornost, da mehanizmi za spremljanje in ocenjevanje niso dovolj zanesljivi in da večina državljanov Unije nima dostopa do kanala Euronews; je še posebej zaskrbljen zaradi ugotovitve, da se po pregledu finančne uredbe iz leta 2018, s katero je bil odpravljen sklic na pojem organov, ki delujejo v splošnem interesu Unije, nepovratna sredstva za Euronews podeljujejo v skladu s točkama (c) in (f) prvega odstavka člena 195 finančne uredbe (organi z dejansko monopolno/specifično tehnično pristojnostjo) in ne v skladu z njenim členom 180 (ukrepi, ki naj bi omogočili uresničitev cilja politike Unije/organi, ki so del politike Unije ali jo podpirajo), kar pomeni, da kanal Euronews ne deluje več v splošnem interesu Unije; glede na navedeno poziva Komisijo, naj obravnava vse pomisleke, ki jih je Računsko sodišče izrazilo v zvezi z nadzorom, ki ga je izvedlo nad sredstvi, dodeljenimi kanalu Euronews, in naj ponovno preuči svoj pristop v zvezi s sodelovanjem z njim; nadalje poziva, naj okvirna pogodba s kanalom Euronews, če bo podaljšana za obdobje po letu 2020, ne traja več kot dve leti; poleg tega spodbuja Komisijo, naj razmisli o novih načinih, kako evropskim gledalcem zagotavljati neodvisne in izčrpne informacije o temah Unije, pri čemer naj upošteva nov tehnološki razvoj in spremembe v potrošniških navadah; zato poziva Komisijo, naj vlaga v kombinacijo različnih informacijskih instrumentov, med katerimi bi lahko bil kanal Euronews;

10. opozarja na potencial, ki ga imajo pilotni projekti in pripravljalni ukrepi; meni, da pri predhodnem ocenjevanju pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov, ki ga opravlja Komisija, odborom za mnenje v Evropskem parlamentu ostane zelo malo časa, da bi obravnavali ocene in komentarje; prav tako obžaluje, da v nekaterih primerih ocene in komentarji Komisije niso povsem objektivni, saj je videti, da nanje vplivajo institucionalne ali osebne preference; opozarja, da to, da določen pilotni projekt ali pripravljalni ukrep na ravni Komisije ni mogel biti sprejet, nikoli ne sme biti razlog za njegovo nizko oceno; zato poziva Komisijo, naj razmisli o tem, da bi pregledala postopek predhodnega ocenjevanja, da bi odborom omogočila dovolj časa za obravnavo rezultatov predhodne ocene Komisije; jo nadalje poziva, naj zagotovi povratne informacije o izvajanju pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov odborov, pri čemer naj bo poudarek na uspešnih in neuspešnih projektih.

 


INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

1.10.2019

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

25

4

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Asim Ademov, Isabella Adinolfi, Christine Anderson, Andrea Bocskor, Judith Bunting, Gianantonio Da Re, Laurence Farreng, Claire Fox, Romeo Franz, Catherine Griset, Irena Joveva, Petra Kammerevert, Niyazi Kizilyürek, Ryszard Antoni Legutko, Predrag Fred Matić, Dace Melbārde, Shaffaq Mohammed, Niklas Nienaß, Peter Pollák, Domènec Ruiz Devesa, Andrej Slabakov (Andrey Slabakov), Massimiliano Smeriglio, Michaela Šojdrová, Sabine Verheyen, Julie Ward, Salima Yenbou, Milan Zver

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Isabel Benjumea Benjumea, Ibán García Del Blanco, Iuliu Winkler

 


 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

25

+

ECR

Ryszard Antoni Legutko, Dace Melbārde, Andrej Slabakov (Andrey Slabakov)

GUE/NGL

Niyazi Kizilyürek

NI

Isabella Adinolfi

PPE

Asim Ademov, Isabel Benjumea Benjumea, Andrea Bocskor, Peter Pollák, Michaela Šojdrová, Sabine Verheyen, Iuliu Winkler, Milan Zver

RENEW

Judith Bunting, Laurence Farreng, Irena Joveva, Shaffaq Mohammed

S&D

Ibán García Del Blanco, Petra Kammerevert, Predrag Fred Matić, Massimiliano Smeriglio, Julie Ward

VERTS/ALE

Romeo Franz, Niklas Nienaß, Salima Yenbou

 

4

-

ID

Christine Anderson, Gianantonio Da Re, Catherine Griset

NI

Claire Fox

 

1

0

S&D

Domènec Ruiz Devesa

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 


 

 

 

MNENJE Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (9.9.2019)

<CommissionInt>za Odbor za proračun</CommissionInt>


<Titre>o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2020</Titre>

<DocRef>(2019/2028(BUD))</DocRef>

Pripravljavka mnenja: <Depute>Gwendoline Delbos-Corfield</Depute>

 

 

 

POBUDE

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. je seznanjen s splošnim zmanjšanjem sredstev za prevzem obveznosti za Sklad za azil, migracije in vključevanje (v nadaljnjem besedilu: AMIF) za 15,4 % (za 172 milijonov EUR manj) v primerjavi z letom 2019; obžaluje zmanjšanje sredstev za prevzem obveznosti za utrditev in razvoj skupnega evropskega azilnega sistema ter spodbujanje delitve odgovornosti med državami članicami (za 29,5 % glede na leto 2019); ugotavlja, da so sredstva za prevzem obveznosti kljub temu še vedno na precej višji ravni kot v proračunu za leto 2018, in se zaveda, da je zmanjšanje vsaj delno povezano s tem, da je bila zaradi politične nedejavnosti v Svetu ustavljena reforma dublinske uredbe; opominja na pomen zagotavljanja visokih standardov azila v Uniji in primernih finančnih sredstev, s katerimi bi podprli sprejem, nudenje zatočišča in vključevanje prosilcev za azil in migrantov v državah članicah, učinkovitim strategijam vračanja, programom ponovne naselitve, učinkovitemu obravnavanju prošenj za azil, izvrševanju odločb v zvezi s prošnjami za azil ter za odziv na nujne potrebe po pomoči v državah članicah, ki so sprejele veliko število prosilcev za azil in/ali so države prvega vstopa; ugotavlja, da v proračunu sklada AMIF ni predvidena finančna rezerva za prenovljeno dublinsko zakonodajo in nove programe Unije za preselitev, če bi bila ta zakonodaja v letu 2020 sprejeta; predlaga, da se predvidi rezerva za začasne rešitve za izkrcavanje v Uniji in premeščanje ljudi, rešenih v Sredozemlju; da bi se sprostili finančni viri, predlaga, naj se skrbniški sklad EU za Afriko ter regionalni programi za razvoj in zaščito za severno Afriko, ki v glavnem podpirajo zunanje politike Unije, financirajo iz naslova IV proračuna Unije (Evropa v svetu), ne pa iz sklada AMIF v razdelku III (Varnost in državljanstvo); opominja, da je treba zagotoviti skladnost ukrepov, sprejetih v okviru razdelka III in razdelka IV;

2. poziva Komisijo, naj poveča število proračunskih vrstic za sklad AMIF, da bo dodeljevanje finančnih sredstev sklada njegovim različnim ciljem preglednejše; še posebej poziva k jasnemu ločevanju odhodkov za krepitev pravičnih strategij vračanja od odhodkov za zakonite migracije in spodbujanje učinkovitega vključevanja državljanov tretjih držav;

3. opominja, da je treba dodeliti primeren znesek sredstev iz proračuna Unije za okrepitev zunanje razsežnosti migracij in ustrezno zaščito zunanjih meja Unije;

4. opozarja, da je za nujno pomoč iz Sklada za notranjo varnost predviden nizek znesek (8,5 milijona EUR); poziva Komisijo, naj ta znesek pozorno in bolj realistično znova oceni, pri tem pa upošteva morebitne potrebe držav članic po nujni pomoči iz tega sklada, na primer za upravljanje varnostnih incidentov;

5. poziva k dodatnim sredstvom za program Evropa za državljane, saj ima bistveno vlogo pri krepitvi evropskega demosa in državljanstva Unije;

6. je seznanjen s povečanjem sredstev za prevzem obveznosti za agencije na področju pravosodja in notranjih zadev, kot so Evropski azilni podporni urad (41,5 %), Evropska agencija za mejno in obalno stražo (34,6 %), Cepol (14 %), Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (7,7 %), Agencija Evropske unije za temeljne pravice (5,4 %), Eurojust (5,2 %) in Europol (2,1 %), v primerjavi s proračunom za leto 2019; pozdravlja splošno povečanje sredstev, ki so na voljo znotraj programa za pravosodje; vendar obžaluje zmanjšanje obveznosti za komponento Spodbujanje in podpiranje pravosodnega sodelovanja v civilnih in kazenskih zadevah (tj. za 23,6 %);

7. ugotavlja, da se je proračun evropske mejne in obalne straže za leto 2020 po sprejetju novih pooblastil povečal za 34,8 % (tj. za 108 milijonov EUR), kar je daleč največje povečanje izmed vseh agencij na področju pravosodja in notranjih zadev; opominja, da je Računsko sodišče v postopku razrešnice za leto 2017 ugotovilo, da so države članice v proračunu za leto 2017 potrebe mejne in obalne straže precenile; je seznanjen s ciljem, da bi v evropski mejni in obalni straži zaposlili nove kadre (10.000 pripadnikov mejne policije do leta 2027) ter da se zaradi pomanjkanja sredstev za iskanje in reševanje v Sredozemlju število smrtnih žrtev na morju še naprej povečuje; predlaga, da se ta dodatna sredstva porabijo tudi za reševanje življenj na morju; poziva Komisijo, naj čim prej oblikuje sklad, s katerim bi podprli operacije iskanja in reševanja, da bi povečali njihovo obseg v Sredozemlju; obžaluje precejšnjo razliko med sredstvi za prevzem obveznosti, dodeljenimi evropski mejni in obalni straži (420 milijonov EUR) v letu 2020, in zneskom, ki bo pripadel Evropskemu azilnemu podpornemu uradu (133 milijonov EUR); poziva, naj se Evropski azilni podporni urad preoblikuje v popolnoma decentralizirano agencijo Unije, ki bi imela večja pooblastila, in meni, da bi bilo treba povečati proračun in število zaposlenih v Evropskem azilnem podpornemu uradu, da bi lahko ustrezno opravljal naloge, ki so mu bile poverjene; je seznanjen s 6,1-odstotnim zmanjšanjem sredstev za prevzem obveznosti, dodeljenih Skladu za notranjo varnost (za 32,6 milijonov EUR manj) v primerjavi z letom 2019; opominja, da je potrebna podpora na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah;

8. pozdravlja povečanje sredstev za prevzem obveznosti, dodeljenih Evropskemu javnemu tožilstvu (70,5 %); opominja, da bo imelo to tožilstvo pomembno vlogo pri preiskovanju in pregonu goljufij s sredstvi Unije in da mu je treba zato dodeliti dovolj finančnih sredstev, da bo lahko začelo polno delovati še pred decembrom 2020; poziva Komisijo, naj preuči tudi finančne potrebe, ki bi nastale, če bi vlogo Evropskega javnega tožilstva v skladu z njenim sporočilom z dne 12. septembra 2018 razširili na čezmejni terorizem;

9. obžaluje, da Komisija ni upoštevala proračunskih zahtev Europola in Eurojusta in je predlagala zmanjšanje sredstev za Europol v letu 2020 za 33,5 milijonov EUR, za Eurojust pa za 3,7 milijonov EUR v primerjavi z njunimi finančnimi cilji; poudarja, da bi to zmanjšanje lahko vplivalo na operativne dejavnosti obeh agencij; ugotavlja, da je sodelovanje Europola v skupnih preiskavah v Uniji zelo pomembno in da ima agencija ključno vlogo v boju proti organiziranemu kriminalu; podpira izvajanje strategije Europola 2020+, ki naj bi povečala operativno podporo in analitične zmogljivosti Europola v korist držav članic, ter predlaga nove naložbe na pomembnih področjih , kot sta boj proti trgovini s prepovedanimi drogami in kaznivim finančnim dejanjem; ugotavlja, da so bila sredstva za prevzem obveznosti, dodeljena agenciji eu-LISA, zmanjšana za 18,7 % (tj. za 55 milijonov EUR), ker je razvoj vstopno-izstopnega sistema končan; znova poudarja, da je treba zagotoviti zadostno finančno podporo, osebje in usposabljanje osebja za agencije na področju pravosodja in notranjih zadev, da bodo lahko povsem pregledno izvajale naloge, ki so jim bile dodeljene, in se borile proti hudemu čezmejnemu kriminalu ob polnem spoštovanju temeljnih pravic;

10. je zadovoljen z zneskom, dodeljenim Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov (19 milijonov EUR); ugotavlja, da več kot 30 % tega zneska porabi sekretariat Evropskega odbora za varstvo podatkov; poudarja, da mu je treba zagotoviti ustrezne proračunske in kadrovske vire, da bo lahko popolnoma neodvisno izvajal dodatne naloge, ki so posledica novega okvira Unije za varstvo podatkov; zato poudarja, da je dodeljeni proračun res samo minimum;

11. je zaskrbljen, ker osnutek proračuna Komisije za agencijo Cepol (vrzel v financiranju znaša 1,5 milijonov EUR) slednji ne omogoča, da bi ustrezno pokrila povpraševanje držav članic po izobraževanju in usposabljanju organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj v Uniji in njeni soseščini; obžaluje, da agencija Cepol ne dobi dovolj sredstev za reševanje novih izzivov v zvezi z novimi informacijskimi sistemi, kot je SIS II, in ne more izvajati usposabljanja za uradnike organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj na področjih, kot so korupcija in goljufije na področju trošarin, čeprav je bilo v oceni strateških potreb EU usposabljanje opredeljeno kot nujno za potrebe preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj na ravni Unije; namesto tega je morala zaradi proračunskih omejitev zavrniti 54 veljavnih in legitimnih zahtev za usposabljanje držav članic na področju vodenja preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, nezakonitega priseljevanja, kaznivih dejanj iz sovraštva in pranja denarja; meni, da so proračunska sredstva, ki jih agencija Cepol (12 milijonov EUR) zahteva za leto 2020, potrebna, da bi lahko zadovoljila vse večje povpraševanje držav članic, zlasti na področju kibernetske kriminalitete in digitalizacije; poudarja, da bi lahko z vključitvijo nove enomesečne komponente v sedanji program izmenjave agencije Cepol ter z nudenjem študijskih obiskov Europola in programov izmenjave med operativnimi uradniki iz držav članic in osebjem Europola izboljšali čezmejno zaupanje, mreže in izmenjavo informacij med organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj; opozarja, da pa bi agencija Cepol za to potrebovala primerna dodatna finančna sredstva in kadre;

12. ugotavlja, da se v agencijah Unije zaposluje vse več „začasnih uslužbencev“ namesto „pogodbenih uslužbencev“; meni, da občutljivost informacij, ki so dostopne uslužbencem agencij na področju pravosodja in notranjih zadev narekuje strogo politiko zaupnosti, zlasti pri zaposlovanju in vodenju osebja;

13. poziva Komisijo, naj podporo za preiskovalno novinarstvo, tudi čezmejno, in medijsko svobodo poveča z namenskimi sredstvi, saj med drugim prispeva k razkrivanju kriminala in boju proti njemu ter ozaveščanju državljanov Unije;

14. opozarja, da podpira boj proti diskriminatornim praksam, nasilju na podlagi spola, zločinom iz sovraštva ter se zavzema za polno uveljavljanje pravic, enakost in pravosodne programe; poudarja pomembno vlogo, ki jo imajo sredstva, dodeljena instrumentom za boj proti diskriminaciji in programom za podporo enakosti, pri uveljavljanju pravic manjšin s posebnim poudarkom na pravicah žensk, starejših, invalidov in oseb LGBTQI+;

15. poziva Komisijo, Svet in države članice, naj pri načrtovanju proračuna za vse javne odhodke upoštevata vidik spola, zlasti pri načrtovanju, izvajanju in revalorizaciji naslednjega večletnega finančnega okvira ter pogajanjih o njem; opozarja, da se je treba v proračunskem postopku za leto 2020 zavzemati za spodbujanje in varovanje enakosti spolov ter pravic žensk in deklet; za te je treba pri pripravi proračuna vključevati vidik spola v vse proračunske vrstice in stremeti k: 1) spodbujanju odgovornosti in preglednosti pri fiskalnem načrtovanju; 2) povečanju udeležbe, pri kateri bosta spola enako zastopana, v proračunskem postopku in 3) spodbujati napredek na področju enakosti spolov in pravic žensk;

16. poziva, naj se nameni trajnostno in primerno financiranje za ukrepe, ki so na voljo za učinkovito izvajanje Istanbulske konvencije in direktive o pravicah žrtev kot ključnih zakonodajnih aktov za boj proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini, pa tudi za zagotavljanje ustrezne podpore žrtvam, nudenje celovitega pravnega okvira in pristopa za boj proti nasilju na podlagi spola, izvajanje kampanj ozaveščanja in izgradnjo ustrezne državne infrastrukture za boj proti tovrstnemu nasilju;

17. obžaluje, da od leta 2015 ni opaznega napredka pri ukrepih, ki bi podprli politične in pravne zaveze Unije na visoki ravni na področju enakosti spolov in vključevanja načela enakosti spolov v proračunskem postopku in odločitvah o porabi, kar se kaže tudi v tem, da vidik enakosti spolov ni bil upoštevan ne pri vmesnem pregledu večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 ne v predlogu Komisije za enakost spolov za obdobje 2021–2027.


INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

5.9.2019

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

46

10

4

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Malik Azmani, Katarina Barley, Pernando Barrena Arza, Pietro Bartolo, Vladimír Bilčík, Vasile Blaga, Saskia Bricmont, Jorge Buxadé Villalba, Damien Carême, Caterina Chinnici, Clare Daly, Anna Júlia Donáth, Lena Düpont, Cornelia Ernst, Sylvie Guillaume, Balázs Hidvéghi, Antony Hook, Evin Incir, Sophia in ‘t Veld, Marina Kaljurand, Fabienne Keller, Peter Kofod, Moritz Körner, Alice Kuhnke, Jeroen Lenaers, Juan Fernando López Aguilar, Magid Magid, Roberta Metsola, Claude Moraes, Nadine Morano, Javier Moreno Sánchez, Maite Pagazaurtundúa, Kostas Papadakis, Nicola Procaccini, Paulo Rangel, Terry Reintke, Ralf Seekatz, Michal Šimečka, Birgit Sippel, Sylwia Spurek, Tineke Strik, Ramona Strugariu, Annalisa Tardino, Dragoş Tudorache, Milan Uhrík, Tom Vandendriessche, Bettina Vollath, Jadwiga Wiśniewska, Javier Zarzalejos

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Bartosz Arłukowicz, Gwendoline Delbos-Corfield, Claire Fox, Raphaël Glucksmann, Lívia Járóka, Kris Peeters, Anne-Sophie Pelletier, Sabrina Pignedoli, Loránt Vincze, Maria Walsh, Juan Ignacio Zoido Álvarez

 


 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

46

+

NI

Sabrina Pignedoli

PPE

Bartosz Arłukowicz, Vladimír Bilčík, Vasile Blaga, Lena Düpont, Balázs Hidvéghi, Lívia Járóka, Jeroen Lenaers, Roberta Metsola, Kris Peeters, Paulo Rangel, Ralf Seekatz, Loránt Vincze, Maria Walsh, Javier Zarzalejos, Juan Ignacio Zoido Álvarez

RENEW

Malik Azmani, Anna Júlia Donáth, Antony Hook, Sophia in 't Veld, Fabienne Keller, Moritz Körner, Maite Pagazaurtundúa, Michal Šimečka, Ramona Strugariu, Dragoş Tudorache

S&D

Katarina Barley, Pietro Bartolo, Caterina Chinnici, Raphaël Glucksmann, Sylvie Guillaume, Evin Incir, Marina Kaljurand, Juan Fernando López Aguilar, Claude Moraes, Javier Moreno Sánchez, Birgit Sippel, Sylwia Spurek, Bettina Vollath

VERTS/ALE

Saskia Bricmont, Damien Carême, Gwendoline Delbos-Corfield, Alice Kuhnke, Magid Magid, Terry Reintke, Tineke Strik

 

10

-

GUE/NGL

Pernando Barrena Arza, Clare Daly, Cornelia Ernst, Anne-Sophie Pelletier

ID

Peter Kofod, Annalisa Tardino, Tom Vandendriessche

NI

Claire Fox, Kostas Papadakis, Milan Uhrík

 

4

0

ECR

Jorge Buxadé Villalba, Nicola Procaccini, Jadwiga Wiśniewska

PPE

Nadine Morano

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 


 

 

 

MNENJE Odbora za ustavne zadeve (4.9.2019)

<CommissionInt>za Odbor za proračun</CommissionInt>


<Titre>o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2020</Titre>

<DocRef>(2019/2028(BUD))</DocRef>

Pripravljavec mnenja: <Depute>Antonio Tajani</Depute>

 

 

 

POBUDE

Odbor za ustavne zadeve poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. pozdravlja predlog, da se za komuniciranje namenijo višja sredstva kot v proračunu za leto 2019, in sicer da se sredstva za prevzem obveznosti povečajo za 1,9 %, sredstva za plačila pa za 2,2 %; meni namreč, da je treba spodbuditi komunikacijo z državljani, saj bo tako mogoče zagotoviti obsežno javno razpravo in udeležbo državljanov pri pogovorih o prihodnosti Evrope; spominja na koristi podobnih posvetov z državljani ob dogodkih v državah članicah EU;

2. zato pozdravlja predlagano povečanje sredstev za komuniciranje v predstavništvih Komisije, dialoge z državljani in ukrepe partnerstva za 8,8 % v sredstvih za prevzem obveznosti in za 7,9 % v sredstvih za plačila; obžaluje pa, da namerava Svet zmanjšati sredstva za komunikacijske dejavnosti;

3. poudarja, da se je treba še naprej boriti proti lažnim novicam in dezinformacijam in da je treba te dejavnosti tudi ustrezno financirati, obenem pa skrbeti za ustrezno medinstitucionalno sodelovanje;

4. pozdravlja predlagano 3,1-odstotno povečanje sredstev za prevzem obveznosti za program Evropa za državljane, obžaluje pa 3,8-odstotno zmanjšanje sredstev za plačila (proračunska vrstica: 18 04 01 01); obžaluje, da Svet predlaga 4,4-odstotno zmanjšanje sredstev za prevzem obveznosti za ta cilj, saj gre za institucionalno pomemben program za spodbujanje demokratične Unije; pozdravlja 5,3-odstotno povečanje sredstev za prevzem obveznosti in 21,3-odstotno povečanje sredstev za plačila za program Pravice, enakost in državljanstvo (proračunska vrstica: 33 02 01), obžaluje pa, da namerava Svet sredstva za prevzem obveznosti zmanjšati za 3,5 %; pozdravlja dejstvo, da je za evropsko državljansko pobudo predviden poseben znesek v proračunski vrstici;

5. poudarja, da je treba sekretariatu skupnega registra za preglednost nameniti zadostne in ustrezne upravne in finančne vire, da bo lahko opravljal svoje naloge, saj ima pomembno vlogo pri zagotavljanju, da so dejavnosti zastopnikov interesov poštene in pregledne;

6. poziva Komisijo, naj pripravi potrebne predloge za financiranje predlagane konference o prihodnosti Evrope; poudarja, da bi morala biti konferenca sposobna delovati s potrebno stopnjo samostojnosti, Evropski parlament pa bi moral pri tem sodelovati pod enakimi pogoji kot druge evropske institucije; poudarja tudi, da bi morala konferenca dopuščati udeležbo in omogočati sodelovanje številnih državljanov, vključno z mladimi;

7. meni, da mora EU med državljani izboljšati poznavanje proračuna EU ter dodane vrednosti, ki jo prinaša, prav tako pa povečati zaupanje vanju, pri tem pa za vse nove programe in naloge pripraviti proračunsko analizo v smislu doseženih prihrankov na nacionalni ravni in ustvarjene dodane vrednosti na ravni EU; meni, da bi bilo mogoče na ta način pridobiti podporo državljanov in držav članic, spremeniti miselnost v zvezi s prispevki v proračun EU ter prispevati k nadaljevanju evropskega projekta.


INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

3.9.2019

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

21

3

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Martina Anderson, Gerolf Annemans, Catherine Bearder, Gabriele Bischoff, Damian Boeselager, Richard Corbett, Pascal Durand, Daniel Freund, Charles Goerens, Maria Grapini, Brice Hortefeux, Laura Huhtasaari, Giuliano Pisapia, Paulo Rangel, Antonio Maria Rinaldi, Domènec Ruiz Devesa, Antonio Tajani, László Trócsányi, Guy Verhofstadt, Loránt Vincze

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Vladimír Bilčík, Gwendoline Delbos-Corfield, Othmar Karas, Miapetra Kumpula-Natri

 

 


 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

21

+

GUE/NGL

Martina Anderson

PPE

Vladimír Bilčík, Brice Hortefeux, Othmar Karas, Paulo Rangel, Antonio Tajani, László Trócsányi, Loránt Vincze

RENEW

Catherine Bearder, Pascal Durand, Charles Goerens, Guy Verhofstadt

S&D

Gabriele Bischoff, Richard Corbett, Maria Grapini, Miapetra Kumpula Natri, Giuliano Pisapia, Domènec Ruiz Devesa

VERTS/ALE

Damian Boeselager, Gwendoline Delbos-Corfield, Daniel Freund

 

3

-

ID

Gerolf Annemans, Laura Huhtasaari, Antonio Maria Rinaldi

 

0

0

 

 

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 


 

 

 

MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov (2.10.2019)

<CommissionInt>za Odbor za proračun</CommissionInt>


<Titre>o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2020</Titre>

<DocRef>(2019/2028(BUD))</DocRef>

Pripravljavka mnenja: <Depute>Frances Fitzgerald</Depute>

 

 

 

POBUDE

Odbor za pravice žensk in enakost spolov poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A. ker Unija med drugim temelji na enakosti med moškimi in ženskami, člen 8 Pogodbe o delovanju Evropske unije pa določa, da si Unija pri vseh svojih dejavnostih prizadeva odpraviti neenakost ter spodbuja enakost med moškimi in ženskami, zato je treba enakost spolov vključiti v vse politike in prek vključevanja načela enakosti spolov in priprave proračuna, ki upošteva vidik spola, obravnavati na vseh ravneh proračunskega postopka; ker je zagotavljanje skladnosti med notranjimi proračunskimi postopki in postopki podelitve razrešnice ter zunanjimi ukrepi na področju spodbujanja enakosti spolov bistveno za verodostojnost Parlamenta in drugih institucij Unije;

B. ker proračuni z vidika spola niso nevtralni, zato je treba pri njihovi pripravi upoštevati jasen cilj boja proti diskriminaciji in dejstvo, da morajo v enaki meri koristiti obema spoloma; 

C. ker se je Unija zavezala izvajanju ciljev trajnostnega razvoja, med njimi tudi cilja št. 5 o enakosti spolov;

D. ker je Parlament že večkrat pozval, naj se programu za pravice, enakost in državljanstvo, pa tudi cilju, ki se v okviru tega programa posveča projektu Daphne, zagotovi dovolj sredstev; ker je pozval tudi, naj se še naprej izvajajo vsi ukrepi za boj proti nasilju nad ženskami, med drugim tako, da se temu cilju v programu za pravice in vrednote v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 dodelijo posebna proračunska sredstva;

E. ker so ženske na trgu dela, pa tudi v javnem in političnem življenju, še zmeraj preslabo zastopane, v primerjavi z moškimi pa nesorazmerno več časa posvečajo neplačanim gospodinjskim opravilom in oskrbi;

F. ker je v predlogu splošnega proračuna Evropske unije za leto 2020 predvidena nadaljnja podpora za strateške naložbe in trajnostno rast, da bi izboljšali gospodarsko kohezijo in ustvarjanje delovnih mest, zlasti za mlade, starejše in invalide; ker se je v zvezi s tem pomembno osredotočiti tudi na povečanje udeležbe žensk, vključno s pripadnicami skupnosti LGBTI, na trgu dela, med drugim z naložbami v infrastrukturo in javne storitve v podporo ravnovesju med poklicnim in zasebnim življenjem ter s povečanjem njihovega potenciala v vseh gospodarskih sektorjih, tudi v digitalnem gospodarstvu, informacijski in komunikacijski tehnologiji ter znanosti, tehnologiji, inženirstvu in matematiki, pa tudi na vodstvenih položajih, posvetiti pa se je treba tudi zmanjševanju razlik med spoloma pri zaposlovanju in plačilu;

G. ker digitalizacija pomembno vpliva na trg dela, saj med drugim ustvarja nove zaposlitvene možnosti in bolj prožne delovne pogoje, kot je delo na daljavo, s katerimi bi lahko učinkoviteje usklajevali poklicne in zasebne obveznosti žensk in moških;

H. ker je enakost spolov sicer osrednji cilj Unije, a se mu vseeno namenja daleč premalo sredstev; ker je Evropski inštitut za enakost spolov leta 2019 ugotovil, da je v proračunu Unije za leto 2020 le 1 % sredstev za strukturne in naložbene sklade Unije namenjen spodbujanju enakosti spolov; ker zaradi neenakosti spolov in diskriminacije nastaja ogromna gospodarska škoda za ženske in družbo; ker Svetovna banka ocenjuje, da zaradi neenakosti med spoloma pri plačilu prihaja do izgube človeškega kapitala v vrednosti približno 145 bilijonov EUR; ker se po ocenah Agencije OZN za ženske iz leta 2016 zaradi nasilja v družini samo v Angliji in Walesu izgubi približno 33 milijard dolarjev letno;

1. znova odločno zahteva, da se v proračunskem postopku spodbuja enakost med moškimi in ženskami z vključevanjem načela enakosti spolov in pripravo proračuna ob upoštevanju vidika spola na vseh ravneh, tudi v pogajanjih o naslednjem večletnem finančnem okviru, in da se proračunske odhodke uporabi kot učinkovito orodje za boj proti obstoječi neenakosti ter za spodbujanje enakosti spolov, tudi v skupini LGBTI; opozarja, da je priprava proračuna ob upoštevanju vidika spola metodologija, ki jo je treba uporabljati v vseh vrsticah proračuna Unije; opozarja, kako pomembno je povečati sredstva za enakost spolov, da bi dosegli občuten napredek, in opominja, da je treba sredstva Unije na tem področju bolje usmerjati in spremljati, zlasti ko gre za države članice, ki kršijo načela pravne države in v katerih so razmere na področju pravic žensk čedalje slabše;

2. poudarja, da mora vključevanje vidika spola v proračun postati sestavni del proračunskega postopka v vseh proračunskih vrsticah, ne le pri programih, pri katerih je vpliv na spol najbolj očiten, saj bi tako proračunski odhodki postali učinkovito orodje za spodbujanje enakosti spolov;

3. opozarja, da je priprava proračuna ob upoštevanju vidika spola ena od razsežnosti širše strategije za vključevanje načela enakosti spolov, in poudarja, kako pomembno je upoštevati vidik spola v vseh fazah političnega ciklusa;

4. opozarja, da je treba, če se želi pri pripravi proračuna upoštevati vidik spola, oblikovati neodvisne proračunske vrstice za ciljne ukrepe na področju enakosti spolov; zato znova zahteva, naj se v programu za pravice, enakost in državljanstvo dodeli neodvisna proračunska vrstica cilju spodbujanja enakosti spolov in vključevanja načela enakosti spolov;

5. obžaluje lanski trend zmanjševanja sredstev Unije, namenjenih boju proti vsem oblikam nasilja nad ženskami in dekleti, in znova zahteva, naj se povečajo sredstva za cilj, ki se v okviru aktualnega programa za pravice, enakost in državljanstvo posveča projektu Daphne, povečanja pa naj se ohranijo tudi v programu za pravice in vrednote; poziva, naj se v okviru učinkovitega izvajanja Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima zagotovi ustrezno financiranje ukrepov za boj proti nasilju nad ženskami in dekleti, vključno s pohabljanjem ženskih spolnih organov, in trgovini z ljudmi, zlasti za namene spolnega izkoriščanja; poziva Komisijo, naj podpre programe in ukrepe, namenjene izključno odpravljanju nadlegovanja, vključno s spolnim nadlegovanjem;

6. poziva države članice, naj brez odlašanja ratificirajo Istanbulsko konvencijo o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima, pri čemer naj bodo posebej pozorne na vlogo konvencije pri zaščiti žensk in deklet pred nasiljem ter gospodarskih posledicah za žrtve in družbo; poziva, naj se z ustreznimi sredstvi Unije podprejo priprave ali nadaljnja prizadevanja za izvajanje Istanbulske konvencije v državah članicah;

7. poudarja, da je treba v programu, ki bo v naslednjem večletnem finančnem okviru nadomestil program za pravice, enakost in državljanstvo, nadaljevati ukrepe za preprečevanje vseh oblik nasilja nad ženskami ter boj proti njim, pri čemer je treba posebna proračunska sredstva nameniti boju proti nasilju nad ženskami na podlagi spola, posebno pozornost pa posvetiti boju proti trgovini z ljudmi in spolnemu izkoriščanju ter kulturi časti in nasilju zaradi časti;

8. poudarja, da je treba s posebnimi sredstvi podpreti najbolj ranljive ženske in dekleta v naši družbi, zlasti invalidne ženske, begunke ter žrtve trgovine z ljudmi in zlorab; v zvezi s tem podpira, da se povečajo sredstva za prevzem obveznosti in sredstva za plačila za oba sklopa programa za pravice, enakost in državljanstvo;

9. poudarja, da je treba povečati proračunska sredstva, s katerimi se podpira dostop žensk do spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic, tako v Uniji kot zunaj nje, saj je ta dostop čedalje bolj ogrožen;

10. poziva Unijo, naj podpre organizacije in aktiviste, ki se zavzemajo za pravice žensk, in njihovo delo, prav tako pa naj okrepi njihovo udeležbo v postopkih za sprejemanje odločitev na evropski ravni;

11. ponovno zahteva, naj se v sklopu strukturnih skladov Unije povečajo sredstva za varovanje ekonomskih in socialnih pravic žensk, zlasti z ukrepi, s katerimi bi povečali udeležbo žensk na trgu dela in okrepili naložbe v storitve javne oskrbe visoke kakovosti;

12. poudarja, kako pomembno je, da se z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi, predvsem z Evropskim skladom za regionalni razvoj in Evropskim socialnim skladom, spodbuja zaposlovanje žensk, vključno s financiranjem izjemno kakovostnih in cenovno dostopnih ustanov za oskrbo;

13. poziva, naj se dodelijo proračunska sredstva v podporo podjetništvu in ekonomski neodvisnosti žensk ter zagotovi in spodbuja dostop žensk do specializiranega poklicnega usposabljanja, ugodnih posojil in lastniškega financiranja prek programov in skladov Unije, kot so COSME, Obzorje 2020 in Evropski socialni sklad, da bi na trgu dela čim bolj povečali udeležbo žensk, zlasti mater samohranilk, negovalk in žensk, ki se po dolgem premoru vračajo na trg dela, in izboljšali njihovo zaposljivost; v zvezi s temi skladi, ki bi morali imeti na voljo dovolj sredstev, poziva, naj se podpre spodbujanje enakosti spolov prek izobraževanja in zdravstvenega varstva, pa tudi vključevanje vidika spola in cilja uresničitve enakosti spolov v vseh programih;

14. z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je v študijske smeri, povezane z informacijsko in komunikacijsko tehnologijo, vpisanih le malo študentk, in poudarja, da je treba na tem področju obnoviti proračun, ki ga predlaga Komisija; dodaja, da je treba, če želimo premostiti digitalni razkorak med spoloma, zagotoviti ustrezna sredstva, s katerimi bi izboljšali izobraževanje, podprli podjetnice v digitalnem sektorju in povečali število kampanj ozaveščanja;

15. poudarja, da je treba zagotoviti sredstva za izobraževanje in usposabljanje, pa tudi za podporo samozaposlenim ženskam, ter tako odpraviti digitalni razkorak med ženskami in moškimi, zaradi katerega prihaja do precejšnje neenakosti na trgu dela;

16. poudarja, da je treba zagotoviti sredstva, s katerimi bi med ženskami obudili zanimanje za digitalno gospodarstvo in sektorje, kot so informacijska in komunikacijska tehnologija ter naravoslovje, tehnologija, inženirstvo in matematika, ter jih podpirali pri tem;

17. poudarja, kako pomembno je zagotoviti zadostna sredstva za pobudo za zaposlovanje mladih, da bi se spoprijeli z zelo visoko stopnjo brezposelnosti med mladimi; poziva, naj se zagotovi enakopravno sodelovanje deklet in mladih žensk pri ukrepih, ki jih zajema pobuda, ter naj se posebna pozornost nameni kakovostnim ponudbam za usposabljanje in zaposlovanje, predvsem v sektorjih digitaliziranega gospodarstva, informacijske in komunikacijske tehnologije ter naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, v katerih so ženske občutno slabše zastopane, tako pri izobraževanju in usposabljanju kot pri zaposlovanju, zaradi česar prihaja do digitalne vrzeli med ženskami in moškimi; meni, da ukrepi, kot je na primer pobuda za zaposlovanje mladih, ne bi smeli zgolj pomagati mladim pri vstopu na trg dela, temveč bi morali spodbujati tudi kakovostna delovna mesta; potrjuje, da bi bilo treba posebno pozornost posvetiti tudi financiranju kakovostnega usposabljanja na področjih, kot so seksizem, spolno nadlegovanje, ustrahovanje in sovražni govor, pri tem pa spodbujati enakopravno udeležbo deklet in mladih žensk ter fantov in mladih moških;

18. opominja, da je precejšnje število beguncev in prosilcev za azil, ki vstopijo v Unijo, žensk in otrok; poudarja, da je načelo vključevanja enakosti spolov tudi eno od ustanovitvenih načel Sklada za azil, migracije in vključevanje, ter ponovno poziva, naj se v migracijskih in azilnih politikah upošteva razsežnost spolov, v ta namen pa dodelijo posebna sredstva za preprečevanje nasilja na podlagi spola in zagotavljanje dostopa do zdravstvenih storitev ter storitev reproduktivnega zdravja in pravic;

19. poudarja, da je bistveno zagotoviti primeren proračun za človekov razvoj, da bi uresničili cilje Agende 2030 in cilje trajnostnega razvoja, vključno s ciljem št. 5; spominja na zavezo Unije, da bo 20 % uradne razvojne pomoči naložila v človekov razvoj, in poziva, naj se ukrepi in projekti, ki si prizadevajo za izkoreninjenje revščine žensk in otrok, boljše vključevanje na trg dela, odpravo razlik v plačah med moškimi in ženskami ter boj proti nasilju nad ženskami, otroki in mladimi, ustrezno podprejo s finančnimi sredstvi; prav tako poziva, naj se izboljša in olajša dostop do storitev na področjih zdravstvenega varstva, vključno s spolnim in reproduktivnim zdravjem in pravicami, izobraževanja, enakosti spolov in socialnega varstva v sklopu programa „Svetovne javne dobrine in izzivi“;

20. poziva, naj se proračunska sredstva za boj proti pohabljanju ženskih spolnih organov, še naprej dodeljujejo prek programov za zunanje delovanje, vključno z instrumentom za razvojno sodelovanje;

21. poudarja, da so se v zadnjem desetletju z izbruhom gospodarske in finančne krize znotraj držav članic in med njimi povečale ekonomske in socialne razlike ter neenakosti na področju trga dela in spola; opozarja, kako pomembna je vloga Evropskega inštituta za enakost spolov pri ozaveščanju o obsegu in vzrokih neenakosti spolov v Uniji, in poziva, naj se poskrbi za ustrezen proračun, kadrovski načrt in neodvisnost, da bo lahko inštitut neovirano deloval in izvajal ambiciozne projekte; poziva tudi, naj se povečajo sredstva v proračunski vrstici „spodbujanje nediskriminacije in enakopravnosti“;

22. ugotavlja, da je Evropski inštitut za enakost spolov leta 2019 navedel, da se vključevanje načela enakosti spolov „obravnava kot tema, ki ima le majhen vpliv na dejansko vsebino programov financiranja“; zato poziva, naj se sprejmejo odločni in celoviti ukrepi, s katerimi bi okrepili prizadevanja za vključevanje načela enakosti spolov, vključno z vnovičnim osredotočanjem na spodbujanje odgovornosti in preglednosti pri finančnem načrtovanju ter poudarkom na sodelovanju v proračunskem postopku, pri katerem se upošteva vidik spola;

23. priporoča predvsem, da se povečajo sredstva, ki omogočajo, da se prek ustreznih programov spodbujajo materinsko in starševsko varstvo ter varstvo v zgodnjem otroštvu; v zvezi s tem poziva, naj se v proračunu EU za leto 2020 posebna pozornost nameni zdravju mater in otrok; priporoča tudi, naj se zagotovijo sredstva za zagovarjanje, spodbujanje in podpiranje dojenja, s čimer bi podprli Svetovno zdravstveno organizacijo pri prizadevanjih, da bi do leta 2025 uresničila cilj, da bi v svetu 50 % dojenčkov prvih šest mesecev življenja dobivalo izključno materino mleko, pri čemer pa bi moral biti med drugim materinski in očetovski dopust dovolj dolg in ustrezno plačan;

24. poziva, naj se pri dodeljevanju proračunskih sredstev upoštevajo posebne potrebe različnih skupin žensk, ki se soočajo z različnimi ekonomskimi izzivi, med drugim: težavami ob menstruaciji zaradi revščine med mladimi dekleti, ekonomsko prikrajšanostjo samskih upokojenk in razlikami pri pokojninah med spoloma, neplačanim delom na področju oskrbe in časovno revščino mater in oskrbovalk ter družbeno-ekonomskim izključevanjem in diskriminacijo pri zaposlovanju temnopoltih žensk, žensk azijskega porekla in pripadnic manjšin.


INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

30.9.2019

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

19

5

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Christine Anderson, Annika Bruna, Belinda De Lucy, Frances Fitzgerald, Jackie Jones, Sandra Pereira, Pina Picierno, Samira Rafaela, Elżbieta Rafalska, Evelyn Regner, María Soraya Rodríguez Ramos, Christine Schneider, Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi)

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Isabella Adinolfi, Lena Düpont, Lina Gálvez Muñoz, Marina Kaljurand, Elena Kundura (Elena Kountoura), Alessandra Moretti, Alexandra Louise Rosenfield Phillips, Pernille Weiss

Namestniki (člen 209(7)), navzoči pri končnem glasovanju

Mazaly Aguilar, Enikő Győri, Pär Holmgren, Kathleen Van Brempt

 


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

19

+

PPE

Lena Düpont, Frances Fitzgerald, Christine Schneider, Pernille Weiss, Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi)

S&D

Lina Gálvez Muñoz, Jackie Jones, Marina Kaljurand, Alessandra Moretti, Pina Picierno, Evelyn Regner, Kathleen Van Brempt

RE

Samira Rafaela, María Soraya Rodríguez Ramos

GREENS/EFA

Pär Holmgren, Alexandra Louise Rosenfield Phillip

GUE/NGL

Elena Kundura (Elena Kountoura), Sandra Pereira

NI

Isabella Adinolfi

 

5

-

ID

Christine Anderson, Annika Bruna

ECR

Mazaly Aguilar, Elżbieta Rafalska

NI

Belinda De Lucy

 

1

0

PPE

Enikő Győri

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

 


PISMO ODBORA ZA MEDNARODNO TRGOVINO

 

Johan Van Overtveldt

predsednik

Odbor za proračun

BRUSELJ

Zadeva: <Titre>Mnenje o splošnem proračunu Evropske unije za proračunsko leto 2020 – vsi oddelki</Titre> <DocRef>(COM(2019)0400 – C9-0000/2019 – 2019/2028(BUD))</DocRef>

Spoštovani gospod predsednik!

Odbor za mednarodno trgovino je bil v okviru postopka iz naslova zadolžen, da pripravi mnenje in ga predloži vašemu odboru. Na seji dne 24. septembra 2019 je odbor odločil, da bo pripravil mnenje v obliki pisma.

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov je preučil zadevo in sklenil, da bo Odbor za proračun pozval, naj kot pristojni odbor v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude.

S spoštovanjem!

Bernd Lange

POBUDE

1. ugotavlja, da so za uresničitev ambicioznega trgovinskega programa Unije potrebna zadostna sredstva; zato poudarja, da bi moral GD za trgovino prejeti ustrezna sredstva, da bo lahko hitro zaključeval pogajanja in sklepal trgovinske sporazume ter ustrezno spremljal izvajanje že sklenjenih trgovinskih sporazumov in trgovinske zakonodaje, obenem pa meni, da bi bilo treba priskrbeti tudi zadostna sredstva, da bo lahko začela nova odgovorna oseba za trgovino učinkovito opravljati svoje naloge; podpira, da se GD TRADE namenijo proračunska sredstva, ki jih potrebuje, da bo lahko začel oktobra 2020 takoj ob začetku veljavnosti izvajati uredbo o pregledu neposrednih tujih naložb;

 

2. poudarja, da se s trgovinsko politiko sicer v prvi vrsti spodbujata vzajemno koristna gospodarska rast in trajnostni razvoj, med drugim z zagotavljanjem boljšega dostopa do trga in oblikovanjem mednarodnih naložbenih pravil, vendar gre pri tej politiki tudi za osrednje zunanjepolitično orodje Unije, s katerim lahko EU na mednarodnem prizorišču uveljavlja svoje vrednote, predvsem spoštovanje človekovih pravic, enakost spolov, varstvo podnebja, načela pravne države ter spoštovanje mednarodnih standardov dela, pomaga pri uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja v svetovnem merilu ter spodbuja trgovinske partnerje, naj socialne pravice in trajnostni razvoj uvrstijo v samo središče trgovinske politike; zato poziva, naj se zagotovijo zadostna sredstva za ustrezno spremljanje, vmesno in naknadno ocenjevanje, pri čemer bi bili podatki razčlenjeni po spolu, ter izvrševanje zavez, ki so jih sprejele tretje države;

 

3. poudarja, da je treba, če želimo, da bo trgovinska politika EU dobro sprejeta, dejavno sodelovati z deležniki in civilno družbo; zato poudarja, da bi bilo treba več sredstev nameniti obveščanju o trgovinski politiki, dialogom z državljani, službam za pomoč in podporo malim in srednjim podjetjem, potrošnikom ter domačim svetovalnim skupinam, saj se tako najbolje zagotavlja učinkovita udeležba civilne družbe pri uveljavljanju in spremljanju poglavij o trajnostni trgovini v trgovinskih sporazumih, ki so izjemno pomemben del trgovinske strukture;

 

4. poziva, naj se razpoložljiva sredstva v celoti porabijo v podporo internacionalizaciji malih in srednjih podjetij, državam, ki trenutno zaostajajo, pa naj se nameni poseben poudarek in omogoči udeležba pri sprejemanju odločitev v zvezi s trgovinsko politiko;

 

5. poudarja, da imajo parlamenti pri razpravah o svetovni trgovinski politiki pomembno vlogo; ugotavlja, da je parlamentarna konferenca STO v zvezi s tem dragoceno orodje, zato ji je treba dodeliti ustrezna sredstva, da bo lahko izkoristila ves svoj potencial; zato poudarja, da bi bilo treba – enako kot leta 2019 – priskrbeti dovolj sredstev, da bo lahko EP sodeloval v forumu, in zagotoviti primerno infrastrukturo za dejavnosti konference.

 

 

 

 


INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

14.10.2019

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

26

8

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Rasmus Andresen, Clotilde Armand, Anna Bonfrisco, Jonathan Bullock, Olivier Chastel, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), David Cormand, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazabal Rubial, Valentino Grant, Valerie Hayer, Monika Hohlmeier, John Howarth, Moritz Körner, Joachim Kuhs, Zbigniew Kuźmiuk, Joanis Lagos (Ioannis Lagos), Hélène Laporte, Pierre Larrouturou, Janusz Lewandowski, Margarida Marques, Jan Olbrycht, Henrik Overgaard Nielsen, Karlo Ressler, Nils Torvalds, Nils Ušakovs

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Eero Heinäluoma, Fabienne Keller, Aušra Maldeikienė, Jake Pugh

Namestniki (člen 209(7)), navzoči pri končnem glasovanju

Agnes Jongerius, Anne-Sophie Pelletier, Viola Von Cramon-Taubadel, Javier Zarzalejos

 


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

26

+

ECR

Zbigniew Kuźmiuk

NI

Joanis Lagos (Ioannis Lagos)

PPE

Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), José Manuel Fernandes, Monika Hohlmeier, Janusz Lewandowski, Ausra Maldeikiene, Jan Olbrycht, Karlo Ressler, Javier Zarzalejos

RENEW

Clotilde Armand, Olivier Chastel, Valerie Hayer, Fabienne Keller, Moritz Körner, Nils Torvalds

S&D

Eider Gardiazabal Rubial, Eero Heinäluoma, John Howarth, Agnes Jongerius, Pierre Larrouturou, Margarida Marques, Nils Ušakovs

VERTS/ALES

Rasmus Andresen, David Cormand, Viola Von Cramon-Taubadel

 

8

-

GUE/NGL

Anne-Sophie Pelletier

ID

Anna Bonfrisco, Valentino Grant, Joachim Kuhs, Hélène Laporte

NI

Jonathan Bullock, Henrik Overgaard Nielsen, Jake Pugh

 

0

0

 

 

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

 

[1]  UL L 168, 7.6.2014, str. 105.

[2]  UL L 193, 30.7.2018, str. 1.

[3]  UL L 347, 20.12.2013, str. 884.

[4]  UL C 373, 20.12.2013, str. 1.

[5]  Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0210.

[6]  Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0326.

[7] Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (UL L 180, 29.6.2013, str. 31).

[8] Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0417.

[9] Uredba (EU) 2017/1953 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2017 o spremembi uredb (EU) št. 1316/2013 in (EU) št. 283/2014, kar zadeva spodbujanje internetne povezljivosti v lokalnih skupnostih (UL L 286, 1.11.2017, str. 1).

[10] Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa InvestEU (COM(2018)0439 – C8-0257/2018 – 2018/0229(COD)).

[11] Evropsko računsko sodišče – najava revizije „Roads connecting European regions“ (Ceste, ki povezujejo evropske regije), str. 9 — https://www.eca.europa.eu/Lists/ECADocuments/AP19_08/AP_CONNECTING_ROADS_EN.pdf.

[12] Comprehensive analysis of the existing cross-border rail transport connections and missing links on the internal EU borders (Celovita analiza obstoječih čezmejnih železniških povezav in manjkajočih povezav ob notranjih mejah EU)(https://ec.europa.eu/regional_policy/sources/docgener/studies/pdf/cb_rail_connections_en.pdf).

[13] Direktiva (EU) 2016/802 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 glede zmanjšanja vsebnosti žvepla v nekaterih vrstah tekočega goriva (UL L 132, 21.5.2016, str. 58).

[14]Study on Sustainable Transport Infrastructure Infrastructure Charging and Internal of Transport External Extensions (Študija o zaračunavanju porabnine za infrastrukturo trajnostnega prometa in internalizaciji zunanjih stroškov prevoza) (https://ec.europa.eu/transport/themes/sustainable-transport/internalisation-transport-external-costs_en).

[15] Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671).

Zadnja posodobitev: 21. oktober 2019Pravno obvestilo