POROČILO o imenovanju Klaus-Heinerja Lehneja za člana Računskega sodišča

14.11.2019 - (C9-0124/2019 – 2019/0811(NLE))

Odbor za proračunski nadzor
Poročevalec: Tomáš Zdechovský

PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

o imenovanju Klaus-Heinerja Lehneja za člana Računskega sodišča

(C9-0124/2019 – 2019/0811(NLE))

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

– ob upoštevanju člena 286(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je posvetoval s Svetom (C9-0124/2019),

– ob upoštevanju člena 129 Poslovnika,

– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A9-0029/2019),

A. ker je Odbor za proračunski nadzor ocenil kandidatova priporočila, zlasti glede na zahteve iz člena 286(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

B. ker je Odbor za proračunski nadzor na seji 12. novembra 2019 poslušal predstavitev kandidata Sveta za člana Računskega sodišča;

1. odobri predlog Sveta, da se Klaus-Heinerja Lehneja imenuje za člana Računskega sodišča;

2. naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in v vednost Računskemu sodišču, kot tudi drugim institucijam Evropske unije in revizorskim organom držav članic.

 

 

PRILOGA 1: ŽIVLJENJEPIS Klaus-Heinerja Lehneja

Izobraževanje:

1978–1983 študij prava, fizike in filozofije v Freiburgu, Kölnu, Bonnu in Düsseldorfu

1983  prvi pravniški državni izpit v Düsseldorfu

1986  drugi pravniški državni izpit v Düsseldorfu

Delovne izkušnje

1984–1992 član mestnega sveta v Düsseldorfu

1986–2014 odvetnik v Düsseldorfu

1992–1994 poslanec v nemškem zveznem parlamentu (bundestagu)

član odbora za pravne zadeve, odbora za promet, preiskovalnega odbora fiduciarnega organa (Treuhand) in preiskovalnega odbora SED

1994–2014 poslanec Evropskega parlamenta, član Odbora za pravne zadeve

1999–2009 koordinator skupine PPE v Odboru za pravne zadeve

2009–2014 predsednik Odbora za pravne zadeve in predsednik konference predsednikov odborov

2004–2014 predavatelj evropskega prava na univerzi Heinricha Heineja v Düsseldorfu in univerzi v Kölnu

2014–2016 član Evropskega računskega sodišča, senat III (zunanja politika)

od leta 2016 predsednik Evropskega računskega sodišča

 

 

 

PRILOGA 2: ODGOVORI KLAUS-HEINERJA LEHNEJA NA VPRAŠALNIK

Opravljanje nalog: pridobljene izkušnje in zaveze za prihodnost

1. Kateri so vaši glavni dosežki na položaju člana Računskega sodišča? Katere so bile največje ovire?

Moji največji dosežki so nedvomno povezani s pripravo in začetkom izvajanja strategije Računskega sodišča za obdobje 2018–2020. Strategija se je posvečala predvsem izboljšanju dodane vrednosti izjave o zanesljivosti in letnega poročila, povečanju osredotočenosti revizijskega dela na vidik gospodarnosti in poglobitvi odnosov z revizijskimi subjekti, torej predvsem z Evropskim parlamentom. Na vseh navedenih področjih smo v zadnjih letih dosegli precejšen napredek.

Največji izziv v moji dosedanji karieri pri Računskem sodišču je bil obravnavati posledice dejanj nekdanjega člana, na podlagi katerih je urad OLAF sprožil večletno in obsežno preiskavo ter podal vrsto ugotovitev. Postopek je seveda vzel veliko časa in energije. Računsko sodišče je prevzelo odgovornost in sprejelo potrebne zaključke.

2. Opišite najpomembnejše izkušnje, ki ste jih pridobili na področju, za katerega ste pristojni, in rezultate, ki ste jih dosegli pri opravljanju svojih nalog in revizij.

V začetku mandata sem bil kot član tretjega senata Računskega sodišča pristojen predvsem za revizijo projektov na področju razvojne pomoči. Pri tem sem pridobil številne nove izkušnje. Ugotovil sem predvsem, da računske in pravne točnosti ne gre kar tako enačiti z učinkovito in uspešno uporabo finančnih sredstev. Dobro finančno poslovodenje oziroma uspešnost ter rezultati, ki jih je mogoče doseči na podlagi zakonodajnih dejavnosti Evropskega parlamenta in Sveta ter finančnih sredstev iz proračuna EU, so za naslovnike naših poročil enako pomembni kot običajni vidiki skladnosti. Potem ko sem prišel do teh ugotovitev, sem se začel zavzemati za to, da bi se Računsko sodišče v večji meri osredotočilo na revizije smotrnosti poslovanja.

Kot član in pozneje kot predsednik Računskega sodišča sem sodeloval pri obsežnih reformah. Mednje sodita ob že omenjenih reformah v sklopu strategije za obdobje 2018–2020 zlasti začetek izvajanja upravne reforme in sprememba številnih notranjih predpisov, s katero smo skušali izboljšati nadzor in povečati preglednost, tudi na podlagi primera, ki ga je preiskoval urad OLAF. Pri tem velja omeniti na primer spremenjene predpise za službena potovanja, reprezentančne stroške in uporabo službenih vozil, pa tudi nova pravila o navzočnosti članov.

3. Kakšna bi bila vaša dodana vrednost za Računsko sodišče, če bo vaš mandat podaljšan, zlasti na področju, za katerega bi bili pristojni? Ali bi radi postali odgovorni za kako drugo področje? Kaj vas motivira?

Drugi mandat bi izkoristil za to, da bi na podlagi izkušenj, ki sem jih pridobil kot član in predsednik, dodatno izboljšal delovanje Računskega sodišča. To velja predvsem za še nerešene elemente pri izvajanju strategije za obdobje 2018–2020 in za oblikovanje nove strategije za obdobje po letu 2021. Prvi koraki v zvezi s tem so že narejeni. Računsko sodišče je bilo predmet pregleda med enakovrednimi partnerji, pri katerem je skupina nacionalnih vrhovnih revizijskih inštitutov kritično pregledala vsebino in izvajanje strategije za obdobje 2018–2020. Rezultati in priporočila iz teh pregledov, ki jih pričakujemo ob koncu leta, se bodo upoštevali pri oblikovanju nove strategije. Naj omenim, da bomo poročila skupaj z našimi odgovori objavili. V vsakem primeru bomo še naprej povečevali dodano vrednost Računskega sodišča kot ponudnika storitev za Evropski parlament, Svet in javnost, pri tem pa se opirali na dosežke iz minulih let.

V bližnji prihodnosti se bodo začela izvajati tudi priporočila iz dodatnega pregleda med enakovrednimi partnerji, ki se je ukvarjal z etičnimi merili na Računskem sodišču. Poročilo, ki sta ga pripravila dva vrhovna nacionalna revizijska inštituta, je Računsko sodišče že prejelo. Na voljo je tudi predsednici Odbora za proračunski nadzor.

Svojo motivacijo po eni strani črpam iz dejstva, da ima Računsko sodišče pomembno vlogo zunanjega revizorja Evropske unije. Lepo je videti, kako ponudba Računskega sodišča pomaga pri dejanskem izboljševanju finančnega poslovodenja in zakonodaje EU. Potrditev o tem, da ukrepi iz prejšnjih let dejansko krepijo vlogo Računskega sodišča, dobivam tudi od kolegov iz vrhovnih revizijskih ustanov v državah članicah. Po drugi strani pa me motivirajo tudi dobro sodelovanje med člani ter vnema in zagon uslužbencev Računskega sodišča.

4. Kako zagotovite, da so načrtovani revizijski cilji doseženi? Se vam je že zgodilo, da revizije niste mogli opraviti, in zakaj? Kako ravnate v takšnih spornih situacijah?

Član, ki je prevzel vlogo poročevalca, pa tudi član pristojnega senata, nadzira in trajnostno podpira potek revizije. Osebno se mi ni še nikoli pripetilo, da cilji revizije ne bi bili doseženi. Načeloma je treba v takšnih primerih najprej ugotoviti, ali bi bilo mogoče smiselno prilagoditi revizijo. Če to ni mogoče, je treba v skrajnem primeru revizijo ustaviti. Nima namreč smisla ponujati proizvodov, ki ne izpolnjujejo ciljev in so brez koristi. Sproščena sredstva bi bilo mogoče uporabiti drugače, na primer tako, da bi se namenila prednost kateri od drugih revizij, predvidenih v delovnem programu, ali izvedla revizija s seznama nadomestnih revizij.

5. Če bo vaš mandat podaljšan in če boste na primer izvoljeni za dekana enega od senatov Računskega sodišča, kako bi usmerjali njegovo delo in določili njegove prednostne naloge? Navedite dve ali tri področja, na katera bi se bilo treba osredotočiti v prihodnosti.

Ker sem trenutno predsednik, ne morem računati na to, da bom izvoljen za dekana katerega od senatov. Načeloma je dekan zadolžen za usklajevanje dejavnosti ter zagotavljanje učinkovitega in nemotenega delovanja senata. Če želi biti pri tem uspešen, potrebuje strategijo in mora ravnati pravično in nepristransko ter biti natančno seznanjen z dosjeji, vseeno pa ne sme izgubiti pregleda nad temami, ki jih je treba obravnavati.

6. Če bi morali določiti revizijske naloge za letni delovni program Računskega sodišča, po katerih merilih bi izbirali s seznama prednostnih nalog, ki ga pripravi Parlament oziroma odbor CONT?

Kako bi ravnali, če politična prednostna naloga ne bi ustrezala oceni tveganja za dejavnosti Unije, ki jo pripravi Računsko sodišče?

Novi postopek zbiranja predlogov za revizije prek konference predsednikov odborov je bil v tesnem sodelovanju s Parlamentom uveden v obdobju mojega prvega mandata kot predsednik Računskega sodišča. Odtlej v naš delovni program za naslednje leto vsako leto vključimo med tretjino in polovico predlogov, ki jih prejmemo od odborov Evropskega parlamenta. To nameravam nadaljevati tudi v prihodnje. Konec koncev je odločitev o tem, kateri predlog Parlamenta se vključi v delovni program, odvisna od posameznega primera, zato ni splošnih pravil v zvezi s tem. Računsko sodišče odločitev sprejme v skladu z vrsto revizijskih meril. Pri tem ima seveda določen manevrski prostor. vendar pa zelo resno upošteva želje Evropskega parlamenta in odbora CONT ter jim skuša, če je le mogoče, ugoditi.

Upravljanje resorja, delovnih metod in končnih izdelkov

7. Priprava kakovostnih, zanesljivih in pravočasnih poročil je ključnega pomena:

 Kako bi zagotovili, da se za revizije uporabljajo zanesljivi podatki in da ugotovitve niso zastarele?

Računsko sodišče ima na voljo preverjene postopke, s katerimi zagotavlja zanesljivost uporabljenih podatkov. Pri tem se opira predvsem na revizijsko ekipo, pa tudi na člana, senat in seveda osebe, pristojne za nadzor nad kakovostjo.

 Kako bi izboljšali kakovost in relevantnost priporočil?

Pri poročilih se držim temeljnega načela, da je bolje, če je poročilo manjšega obsega, a je zato toliko bolj konkretno. Da bi lahko Komisija v polni meri izkoristila strokovno znanje naših revizorjev, mora biti iz naših priporočil jasno razvidno, kateri ukrepi bi utegnili prinesti rešitev. Prav tako mora biti jasno naveden naslovnik, po možnosti pa podan tudi časovni okvir za začetek izvajanja priporočila. Pomemben vidik je tudi to, da morajo biti naša priporočila stroškovno učinkovita. Kot Računsko sodišče moramo odpravljati odvečne birokratske prepreke, ne pa ustvarjati novih.

8. Z reformo Računskega sodišča naj bi dosegli večjo odgovornost v odnosih med revizijsko skupino in članom sodišča, ki je poročevalec:

 Ali se vam glede na izkušnje zdi, da bi morali člani sodišča tesneje sodelovati pri revizijskem delu?

Upravna reforma na Računskem sodišču je pravkar predmet notranje revizije, ki jo opravlja delovna skupina za ocenjevanje. Pri svojem delu se posebej osredotoča na vlogo voditelja revizije, vodilnega upravnega uslužbenca, direktorja ter – seveda – pristojnega člana in njegovega kabineta. Ne želim prehitevati rezultatov tega notranjega ocenjevanja, vendar načeloma pozdravljam dejstvo, da člani odgovorno sodelujejo v celotnem revizijskem postopku.

 Ali bi spremenili način sodelovanja z revizijskimi skupinami? Če je odgovor pritrdilen, kako?

Pri revizijah, za katere sem bil odgovoren, sem vselej tesno sodeloval z revizijsko ekipo in se z njenimi člani redno posvetoval o napredku in težavah. Obenem sem ekipi puščal določeno mero svobode, kar zadeva potek dela. Menim, da je to bistvenega pomena za produktivno delovno okolje. Čezmerno mikroupravljanje ima praviloma nasproten učinek od želenega.

9. Kakšne izboljšave in posodobitve delovanja, načrtovanja in dela (revizijskega cikla) na Računskem sodišču bi predlagali? Ali lahko po izteku prvega mandata navedete en pozitiven in en negativen vidik njegovega delovanja?

Programsko načrtovanje Računskega sodišča se nenehno prilagaja. Od leta 2014 naprej se postopek načrtovanja vse bolj centralizira in usmerja glede na strateške cilje. To se je nadaljevalo tudi med mojim mandatom predsednika po letu 2016. Pri tem mi je bilo že od nekdaj izjemno pomembno, da se upoštevajo želje Parlamenta. Te prek konference predsednikov odborov s strukturiranim postopkom vključimo v programski načrt. Optimizirali in izboljšali smo tudi notranji postopek. V ta namen smo organizirali centralne delavnice in intenzivne izbirne postopke, pri katerih so sodelovali vsi člani in senati ter direktorji Sistem bomo v prihodnjih letih še izpopolnili. Menim, da bi morali pri tem predvsem stremeti k tesnejši povezavi med strategijo in delovnim programom. Računsko sodišče bo načelno odločitev o tem sprejelo najpozneje ob sprejetju delovnega programa za leto 2021.

Med prvim mandatom sem opazil, da ima Računsko sodišče pozitivno lastnost, da se lahko kot kolegijski organ intenzivno in trajno posveti kompleksnim zadevam in tudi pri težavnih vprašanjih najde soglasje. Žal pa sem ob začetku svojega delovanja na Računskem sodišču opazil tudi, da sicer pripravljamo zelo kakovostna poročila, vendar se občasno ne držimo rokov. Tako mi je v spominu ostalo poročilo, ki je bilo objavljene šele potem, ko je že bil dosežen politični sporazum o tej temi. Z izboljšanjem načrtovanja delovnih programov smo to pomanjkljivost medtem že odpravili.

10. V skladu z ustanovno pogodbo mora Računsko sodišče Parlamentu pomagati pri uveljavljanju njegovih pristojnosti za nadzor nad izvrševanjem proračuna, da bi izboljšali tako javni nadzor nad splošno porabo kot njeno stroškovno učinkovitost:

 Kako bi bilo mogoče – izhajajoč iz vaših izkušenj v prvem mandatu – izboljšati sodelovanje med Računskim sodiščem in Parlamentom (Odborom za proračunski nadzor) pri revidiranju proračuna EU?

Menim, da je sodelovanje med Računskim sodiščem in Evropskim parlamentom že zelo dobro. Predvsem v zadnjih nekaj letih je bil dosežen precejšen napredek. Računsko sodišče je izboljšalo načrtovanje programov, tako da lahko pravočasno pripravi ustrezna poročila. S pravkar spremenjenim postopkom predstavljanja posebnih poročil se bo zagotovilo, da bodo ustrezna poročila kolikor hitro mogoče predstavljena v Odboru za proračunski nadzor. O drugih temah se bo na primer razpravljalo na rednih srečanjih članov Odbora za proračunski nadzor s člani Računskega sodišča. Drugi mandat bi izkoristil za poglobitev tega dialoga.

 Kako bi izboljšali sodelovanje med Računskim sodiščem in državnimi revizijskimi organi?

Menim, da so odnosi med Evropskim računskim sodiščem in državnimi revizijskimi organi dobri. Sodelovanje v kontaktnem odboru (združenje državnih računskih sodišč in Evropskega računskega sodišča na ravni EU) je izvrstno. Ker Evropsko računsko sodišče trenutno predseduje kontaktnemu odboru, nameravamo v prihodnjem letu kolegicam in kolegom iz držav članic predložiti konkretne predloge, s katerimi bi izboljšali predvsem usklajevanje delovnih programov in tako omogočili sočasne revizije.

11. Kako nameravate podpreti Parlament v prizadevanju, da bi skrajšal postopek podelitve razrešnice? Kaj bi lahko za to naredili na vaši strani?

Kratek postopek podelitve razrešnice je nedvomno cilj, h kateremu je treba stremeti. Vendar pa njegova uresničitev ni mogoča brez sodelovanja Komisije. Smo namreč odvisni od podatkov, ki jih posreduje Komisija, pri tem pa veljajo roki in časovni poteki, na katere nima večjega vpliva niti Odbor za proračunski nadzor niti Računsko sodišče. Naklonjen sem možnosti, da se z začetkom tega zakonodajnega obdobja med Komisijo, Računskim sodiščem in Evropskim parlamentom vzpostavi dialog, ki bi se lahko končal z memorandumom o soglasju ali morda tudi s spremembami finančne uredbe, s čimer bi povečali učinkovitost postopka podelitve razrešnice.

Neodvisnost in integriteta

12. Kako lahko Parlamentu zajamčite svojo neodvisnost in kako boste zagotovili, da vaše pretekle, sedanje in prihodnje dejavnosti ne bodo zbujale dvoma o opravljanju vaših nalog na Računskem sodišču?

Ne opravljam postranskih dejavnosti, v zadnjih šestih letih pa sem, upam, kot član Računskega sodišča dokazal svojo neodvisnost. Če bom znova potrjen, se v zvezi s tem tudi v naslednjih šestih letih ne bo nič spremenilo.

13. Kako bi obravnavali primer večje nepravilnosti oziroma celo goljufije s sredstvi EU in/ali korupcije, v kateri bi bile udeležene osebe iz vaše države članice? Ali ste se med sedanjim mandatom kdaj znašli v takšni situaciji?

V mojem dosedanjem delovanju se še nisem srečal s takšnim primerom. Zadevo bi obravnaval enako kot vse druge podobne primere, v katere so vpletene osebe iz druge države članice. Računsko sodišče v zvezi z goljufijo vodi politiko ničelne tolerance. Informacije o primerih domnevne goljufije, ki se odkrijejo med revizijami, najprej zabeležimo v centralno zbirko, nato pa jih posredujemo Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF).

14. Nasprotje interesov lahko pomeni tveganje za ugled Računskega sodišča. Kako bi ravnali v primeru navzkrižja interesov?

Opozoril bi na (morebitno) nasprotje interesov in se v skladu s svojimi dolžnostmi umaknil iz vseh posvetovanj ter se vzdržal sprejemanja odločitev o tem primeru.

15. Ali ste udeleženi v sodnem postopku? Če je odgovor pritrdilen, kakšne vrste?

Ni mi znano, da bi bil udeležen v kakršnem koli tekočem sodnem postopku.

16. Kaj konkretno ste pripravljeni obljubiti v zvezi z večjo preglednostjo, okrepljenim sodelovanjem in učinkovitim nadaljnjim ukrepanjem na osnovi stališč in zahtev Parlamenta glede revizij?

Še naprej se bom zavzemal, da bo Računsko sodišče v odnosih s Parlamentom, ki je njegov proračunski organ, zagotavljalo kar največjo preglednost. To se bo zagotavljalo predvsem s postopkom podelitve razrešnice, a tudi na druge načine. Prav tako bom poskusil še poglobiti dobre odnose s Parlamentom, zlasti z Odborom za proračunski nadzor. Predloge in želje Parlamenta, zlasti v zvezi z delovnim programom, Računsko sodišče že danes uvršča na sam vrh seznama prednostnih nalog. Parlament predloge revizij Računskemu sodišču sistematično posreduje prek konference predsednikov odborov, ki jih uvrsti v programski načrt. Računsko sodišče z vso zavzetostjo obravnava tudi predloge in pomisleke, ki se podajo zunaj tega okvira, ali teme, ki niso povezane s programskim načrtom. Še naprej se bom zavzemal za tesno izmenjavo na vseh ravneh, zlasti z odborom CONT. Pravkar uvedeni postopek predstavitve naših poročil v parlamentarnih odborih je po mojem mnenju primer dobrega in konstruktivnega sodelovanja.

Druga vprašanja

17. Ali boste umaknili svojo kandidaturo, če bo mnenje Parlamenta o vašem imenovanju za člana Računskega sodišča negativno?

Da.

18. Člani Računskega sodišča se morajo v celoti posvetiti in predati instituciji ter med državljani zbujati zaupanje v Unijo:

 Kako bi po vašem mnenju najbolje izpolnili to poklicno nalogo?

Poklicno nalogo je mogoče najbolje izpolniti s trdim delom in nadpovprečno predanostjo.

 Koliko dni na leto ste trenutno navzoči v Luxembourgu? Ali nameravate to ureditev kaj spremeniti?

Sam ne vodim statističnih podatkov o prisotnosti v Luxembourgu. Narava moje funkcije predsednika pa zlasti zaradi s tem povezane pristojnosti za zunanje zastopanje Računskega sodišča zahteva, da sem navzoč pri številnih dejavnostih zunaj Luxembourga. Kljub temu poskušam biti v instituciji navzoč, kakor pogosto in kakor dolgo je le mogoče. Čutim dolžnost, da sem osebno navzoč na sejah in da zanje ne imenujem zastopnika, razen če sem bolan ali zadržan zaradi druge, pomembnejše dolžnosti v interesu Računskega sodišča.

POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov	Delna zamenjava članov Računskega sodišča - nemški kandidat
Referenčni dokumenti	12497/2019 – C9-0124/2019 – 2019/0811(NLE)
Datum posvetovanja / Zahteva za odobritev	1.10.2019
Pristojni odbor  Datum razglasitve na zasedanju	CONT 9.10.2019
Poročevalec/-ka  Datum imenovanja	Tomáš Zdechovský 17.10.2019
Datum sprejetja	12.11.2019
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	16 5 3
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Matteo Adinolfi, Olivier Chastel, Caterina Chinnici, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Tamás Deutsch, Martina Dlabajová, Raffaele Fitto, Luke Ming Flanagan, Daniel Freund, Isabel García Muñoz, Cristian Ghinea, Monika Hohlmeier, Cvetelina Penkova (Tsvetelina Penkova), Markus Pieper, Sabrina Pignedoli, Angelika Winzig, Tomáš Zdechovský
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Gilles Boyer, John Howarth, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Mikuláš Peksa, Sándor Rónai, Viola Von Cramon-Taubadel
Namestniki (člen 209(7)), navzoči pri končnem glasovanju	Vera Tax
Datum predložitve	14.11.2019