PREDLOG RESOLUCIJE o razmerah v Ukrajini in trenutnem stanju odnosov med EU in Rusijo
16.9.2014 - (2014/2841(RSP))
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
Cristian Dan Preda, Elmar Brok, Jacek Saryusz-Wolski, Othmar Karas, Andrej Plenković, Sandra Kalniete, Ivo Belet, Jerzy Buzek, David McAllister, Michael Gahler, Anna Maria Corazza Bildt, Andrzej Grzyb, Tunne Kelam, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Eduard Kukan, Gabrielius Landsbergis, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska, Monica Luisa Macovei, Gabriel Mato, György Schöpflin, Davor Ivo Stier, Dubravka Šuica, Jarosław Leszek Wałęsa, Bogdan Andrzej Zdrojewski, Valdis Dombrovskis, Albert Deß, Lorenzo Cesa v imenu skupine PPE
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0118/2014
B8‑0123/2014
Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v Ukrajini in trenutnem stanju odnosov med EU in Rusijo
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o evropski sosedski politiki, vzhodnem partnerstvu in Ukrajini, zlasti resolucije z dne 17. julija 2014 o Ukrajini[1],
– ob upoštevanju skupne izjave s srečanja voditeljev držav skupine G7 4. junija 2014 v Bruslju,
– ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve z dne 22. julija 2014 in 15. avgusta 2014 ter sklepov Evropskega sveta z dne 30. avgusta 2014 o Ukrajini,
– ob upoštevanju izjave z vrhunskega srečanja Nata z dne 7. septembra 2014,
– ob upoštevanju izjave predsednika Evropskega sveta z dne 11. septembra 2014 o nadaljnjih omejevalnih ukrepih EU proti Rusiji,
– ob upoštevanju izjave predstavnika za stike z javnostjo Evropske službe za zunanje delovanje z dne 11. septembra 2014 o ugrabitvi estonskega policista,
– ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
A. ker je tristranska kontaktna skupina 5. septembra v Minsku dosegla dogovor o prekinitvi ognja, ki je začel veljati še isti dan; ker je dogovor vseboval tudi protokol, sestavljen iz 12 točk, v katerem so bili določeni izpustitev talcev, ukrepi za izboljšanje humanitarnih razmer, umik vseh nezakonitih oboroženih skupin, vojaškega orožja in plačancev iz Ukrajine ter ukrepi za decentralizacijo v regijah Doneck in Luhansk;
B. ker so plačanci od 5. septembra večkrat kršili prekinitev ognja na območju v bližini doneškega letališča Mariupol in na različnih drugih mestih poskusili izzvati ukrajinsko obrambo;
C. ker je Nato na vrhunskem srečanju v Newportu ponovno potrdil, da je glede na ruske poskuse destabilizacije na strani Ukrajine, ponudil podporo pri okrepitvi ukrajinskih oboroženih sil in pozval Rusijo, naj odpokliče svoje enote iz Ukrajine in prekliče nezakonito priključitev Krima;
D. ker je Evropski svet 30. avgusta zahteval pripravo predlogov o strožjih omejevalnih ukrepihi EU zaradi ruskega destabilizacijskega delovanja v vzhodni Ukrajini; ker so bili ti predlogi uveljavljeni 12. septembra;
E. ker so uporniki ugrabili in brutalno ubili Mikolo Zelenca, litovskega častnega konzula v Luhansku;
F. ker je bila 8. septembra 2014 prednostno ustanovljena nova delegacija Evropskega parlamenta v parlamentarnem odboru za sodelovanje med EU in Ukrajino in je Evropski parlament prek dela pridružitvenega parlamentarnega odbora v prihodnje pripravljen spremljati proces političnih, pravnih in gospodarskih reform v Ukrajini;
G. ker je po prvih ugotovitvah preiskovalcev nesreče letala družbe Malaysian Airlines na letu MH17 to razpadlo v zračnem prostoru nad vzhodno Ukrajino, potem ko ga je zadelo „večje število predmetov z veliko energijo“;
H. ker je 12. septembra Komisija sporočila, da bo začasna uporaba pridružitvenega sporazuma / poglobljenega celovitega sporazuma o prosti trgovini preložena na 31. december 2015; ker se bo s tem podaljšala veljavnost enostranskih trgovinskih preferencialov, ki jih je EU odobrila Ukrajini in ki naj bi prenehali veljati 1. novembra 2014;
I. ker je 7. avgusta ruska vlada sprejela seznam proizvodov iz EU, ZDA, Norveške, Kanade in Avstralije, ki bodo na ruskem trgu prepovedani eno leto; ker bo posledice te prepovedi najbolj občutila EU, saj je Rusija njen drugi največji izvozni trg za kmetijske proizvode in šesti največji izvozni trg za ribiške proizvode, hkrati pa 73 % prepovedanih proizvodov prihaja iz EU;
J. ker bi splošne prepovedi, ki jih Rusija sedaj izvaja, utegnile ogroziti trgovino, vredno 5 milijard EUR, in vplivati na prihodke 9,5 milijonov ljudi v EU, ki delajo v najbolj prizadetih kmetijskih gospodarstvih;
K. ker bi prepoved prehrambnih proizvodov na ruskem trgu, ki je zlasti prizadela sektorja sadja in zelenjave ter sektorja mlečnih in mesnih izdelkov, lahko sprožila verižno reakcijo, ki bi utegnila povzročiti prenasičenost notranjega trga; ker so prepovedani ribiški proizvodi vredni skoraj 144 milijonov EUR;
L. ker bi prepoved ribiških proizvodov iz EU na ruskem trgu utegnila povzročiti hude težave v državah članicah, kot so Španija, Francija, Združeno kraljestvo, Danska, Latvija, Estonija in Irska;
M. ker Rusija ogroža varnost EU, saj je večkrat vdrla v zračni prostor Finske, baltskih držav in Ukrajine ter nedavno prekinila dobavo plina Poljski, in sicer za 45 % celotnega izvoza plina v to državo;
N. ker je še trajajoči konflikt v vzhodni Ukrajini prizadel približno milijon otrok, veliko pa jih je bilo ubitih ali ranjenih;
1. pozdravlja sočasno ratifikacijo pridružitvenega sporazuma / poglobljenega in celovitega sporazuma o prosti trgovini v ukrajinskem parlamentu in Evropskem parlamentu; meni, da sta se s tem pomembnim korakom obe strani zavezali uspešnemu izvajanju; je seznanjen z odložitvijo začasnega izvajanja poglobljenega in celovitega sporazuma o prosti trgovini med EU in Ukrajino na 31. december 2015, kar pomeni, da se bodo namesto tega še naprej izvajali enostranski trgovinski ukrepi, ki pomenijo dejansko nesimetrično izvajanje sporazuma; obžaluje rusko pritiskanje in izsiljevanje;
2. ponovno poudarja, da Rusija namerava spodkopati in slej ko prej preprečiti uveljavitev tega sporazuma; zato poudarja, da nov časovni okvir ne bo vplival na postopek ratifikacije in njegovo končno celovito izvajanje; izjavlja, da sporazum ne bo spremenjen in da je Evropska unija jasno poudarila, da z ratifikacijo spremembe niso možne;
3. poudarja, da bi bilo treba izkoristiti čas do začetka izvajanja pridružitvenega sporazuma/poglobljenega in celovitega sporazuma o prosti trgovini za uresničitev potrebne preobrazbe in posodobitve ukrajinskega političnega sistema, njenega gospodarstva in družbe v skladu s programom pridružitvenega sporazuma; pozdravlja program reform, ki ga je napovedal predsednik Porošenko, ki zajema predpise o preprečevanju pranju denarja, decentralizaciji in pomilostitvi; poziva Komisijo in države članice, naj Ukrajini čim prej ponudijo več gospodarske in finančne pomoči, da bo lahko uresničila te reforme; ponovno poudarja, da bi to morala biti enostranska poteza EU in da nanjo ne bi smele vplivati ruske grožnje ali njeno vtikovanje v odnose med EU in Ukrajino ter da ne bi smeli dopustiti, da to ogrozi celovito uveljavitev pridružitvenega sporazuma/poglobljenega in celovitega sporazuma o prosti trgovini med EU in Ukrajino, saj s tem tvegamo, da bi nepopolno izvajanje sporazuma vplivalo na sporazume z drugimi državami partnericami;
4. poziva države članice, ki imajo izkušnje z izvajanjem pridružitvenih sporazumov z EU, naj te izkušnje in znanje delijo z Ukrajino;
5. poudarja, da je Rusija manj kot kdajkoli prej upravičena kritizirati sporazum med EU in Ukrajino, oziroma izvajati neupravičene trgovinske omejitve in vojaško agresijo; je zaskrbljen, da bi to Rusijo spodbudilo k zaostritvi svoje politike ustrahovanja Ukrajine in da bi ta podlegla njenim vplivom; boji se, da bi se učinki razširili tudi na Gruzijo in Moldavijo;
6. poudarja, da je novembra EU nameravala sprožiti svetovalno misijo Evropske unije za reformo sektorja civilne varnosti v Ukrajini (EUAM Ukraine) – civilno misijo v okviru skupne varnostne in obrambne politike, ki bi Ukrajini pomagala pri izvajanju reform v sektorju civilne varnosti, vključno s policijo in pravno državo; poziva EU, naj zagotovi potrebne vire za izvajanje mandata misije;
7. poudarja, da morata programa reform in pridružitve potekati vzporedno z neprekinjenimi prizadevanji za zagotovitev ozemeljske celovitosti in enotnosti Ukrajine; ponovno poudarja, da sta ti nalogi neločljivi, njune sinergije pa so močno povezane; poudarja, da sta potrebna miren dialog in decentralizacija, ki bi omogočila, da ima osrednji parlament oblast nad celotno državo, s čimer bi zagotovili enotnost Ukrajine;
8. pozdravlja prekinitev ognja, ki ga je tristranska kontaktna skupina dosegla 5. septembra 2014 v Minsku in upa, da bo protokol iz Minska, ki obsega 12 točk, ponudil pogoje za celovito izvajanje Porošenkovega mirovnega načrta, vključno s trajnim in učinkovitim nadzorom nad ukrajinsko mejo, kar preverja OVSE, popolnim in trajnim umikom ruskih enot, nezakonitih oboroženih skupin, vojaške opreme in plačancev z mednarodno priznanega ukrajinskega ozemlja in izpustitvijo talcev; obžaluje, da separatisti in ruske sile ves čas kršijo dogovor o prekinitvi ognja in da njihovo kopičenje vojaških zmogljivosti še vedno traja;
9. je prepričan, da zaostrovanje ruske imperialistične politike in vojaških napadov na Ukrajino resno spodkopava možnosti EU za izvajanje svoje politike; poudarja, da mora EU nujno pokazati več odločenosti za okrepitev in zagovarjanje svoje sosedske politike ter Rusiji nasprotovati tako, da jo na ravni mednarodnih gospodarskih in političnih odnosov še bolj osami in tako pokaže, da je cena agresivne politike visoka;
10. je zelo zaskrbljen, da je prekinitev ognja zgolj pretveza za reorganizacijo ruskih enot in nadaljevanje njihove ofenzive s ciljem vzpostavitve kopenskega koridorja do Krima in naprej do Pridnestrja ter s tem dejanske vzpostavitve nove železne zavese; v zvezi s tem želi opozoriti na nevarne javne izjave predsednika Putina o Novorusiji, ki izhaja iz carske in kolonialne politike iz 18. stoletja;
11. ostro obsoja vdor ruskih vojakov na vzhod Ukrajine, nenehen nezakonit dotok ljudi in vojaške opreme iz Ruske federacije v Ukrajino ter pošiljanje t. i. humanitarnih konvojev brez predhodnega ukrajinskega dovoljenja in do katerih mednarodne humanitarne organizacije nimajo dostopa; je zelo zaskrbljen, da se je po tem, ko si je Ruska federacija začela močno prizadevati za ohranjanje miru, obseg ozemlja, kjer vladajo nemiri, podvojil, ukrajinski bataljoni pa so bili pri prečkanju humanitarnega koridorja obkroženi in bili tarče obstreljevanja;
12. v celoti podpira ozemeljsko celovitost, enotnost, neodvisnost in suverenost Ukrajine; ponovno poudarja, da mednarodna skupnost ne bo priznala nezakonite priključitve Krima in Sevastopola oz. poskusov ustanovitve skorajšnjih republik v Donbasu; poziva EU, naj zaostri svojo politiko nepriznavanja nezakonite priključitve Krima, vključno s prepovedjo naložb EU v vse javne in zasebne sektorje v Krimu in Sevastopolu; obsoja tudi prisilno uvajanje potnih listov za ukrajinske državljane v Krimu, pregon ukrajinskih in krimskih Tatarov ter grožnje samooklicanih voditeljev proti prebivalcem Krima, ki so izrazili željo, da bi se udeležili naslednjih parlamentarnih volitev;
13. ponovno poziva Rusijo, naj se drži mednarodnega prava in spoštuje svoje zaveze, med drugim v okviru ustanovne listine ZN, Helsinške sklepne listine in memoranduma iz Budimpešte, odpokliče svoje enote iz Ukrajine, zaustavi prehajanje plačancev prek ruske meje v Ukrajino in jih neha posredno in neposredno podpirati ter izpusti talce, vključno z Nadjo Ševčenko, ki je bila ugrabljena v Ukrajini, nezakonito odpeljana v Rusijo in je v priporu v Moskvi;
14. ostro obsoja nezakonito ugrabitev estonskega protiobveščevalca, ki je bil z estonskega ozemlja prepeljan v Rusijo, in poziva ruske oblasti, naj Kohverja nemudoma izpustijo in mu omogočijo varno vrnitev v Estonijo;
15. poziva EU in države članice, naj se učijo iz izkušenje ekstremnih in dramatičnih razmer na jugovzhodu Ukrajine ter vloge, ki jo ima Rusija pri tem, saj ogroža nedeljivo varnost Evropske unije in zlasti njenih držav članic na vzhodnem boku; svari pred še bolj črnim scenarijem, da bi Rusija utegnila pritiskati na države članice EU in Nato ter jih preizkušati, in sicer z izvajanjem hibridnih vojnih strategij ali izsiljevanjem z dobavo energije;
16. je trdno prepričan, da je edini sprejemljiv odziv na ruske grožnje enoten nastop proti Rusiji in skupno stališče do nje; meni, da mora EU ponovno ovrednotiti svoje odnose z Rusijo in poiskati nov, združen pristop do nje, vključno z učinkovito skupno zunanjo politiko na področju energije in obrambe;
17. poziva države članice, naj okrepijo svoje vojaške zmogljivosti, da bodo dopolnjevale zmogljivosti Nata in tako okrepile odpornost EU na različne oblike vojne, zlasti na hibridno; poziva EU, njene institucije in politične sile k večji skupni odločenosti, zmožnosti obvladovanja zunanjih groženj, enotnosti in solidarnosti;
18. poziva k nadaljevanju tristranskih pogovorov o dobavi plina Ukrajini, ki je bila prekinjena junija, da bi našli rešitev in jo ponovno zagnali; ponovno poudarja, da je treba zagotoviti dobavo plina Ukrajini prek povratnih tokov iz sosednjih držav EU;
19. poudarja, da je treba radikalno povečati energetsko varnost in neodvisnost EU ter njeno odpornost na zunanje pritiske prek konsolidacije energetskih sektorjev, nadaljnjega razvoja energetske infrastrukture v sosednjih državah EU in razvoja energetskih povezav med temi državami in EU v skladu s cilji Energetske skupnosti ter da je treba te prednostne projekte v skupnem interesu začeti izvajati nujno in čim prej, da bi lahko v Evropi vzpostavili popolnoma delujoč prosti trg plina;
20. pozdravlja vnovično zavezo Nata k prednostni obravnavi kolektivne varnosti in členu 5 Washingtonske pogodbe; pozdravlja odločitve z vrhunskega srečanja Nata v Newportu o povišanju varnostne ravni pri vzhodnih zaveznicah, vključno z vzpostavitvijo vodilne delovne skupine, stalno izmenično vojaško prisotnostjo Nata in vzpostavitvijo logistične infrastrukture ter podporo okrepitvi ukrajinskih oboroženih sil;
21. je seznanjen, da lahko države članice na dvostranski ravni Ukrajini zagotovijo potrebno orožje, tehnologijo in znanje na področjih varnosti in obrambe; poudarja, da je Nato na vrhunskem srečanju v Newportu potrdil to možnost; meni, da bi morala EU države članice spodbuditi k temu; poziva EU, naj preuči možnost, da v Ukrajino pošlje inštruktorje in vojaško tehnologijo, da bi podprla ukrajinsko kopensko vojsko z znanjem, ki izhaja iz usposabljanja „Mulino“, ter okrepila njene pomorske zmogljivosti za obrambo obale Črnega morja in njenega zračnega obrambnega sistema;
22. pozdravlja odločitev francoskega predsednika, Françoisa Hollanda o tem, da zaustavi prodajo dveh bojnih ladij tipa Mistral Rusiji in njuno dobavo pogoji z razvojem dogodkov v Ukrajini; spodbuja države članice, naj v primeru odpovedi pogodbe preučijo možnost nadomestnih ukrepov in načinov uporabe ladij tipa Mistral za misije EU, da bi zmanjšali finančne izgube Francije v vrednosti več kot 1,2 milijarde EUR;
23. pozdravlja omejevalne ukrepe za Rusijo, ki jih je EU sprejela poleti zaradi nenehne agresije, oboroženih vdorov in destabilizacije v vzhodni Ukrajini; podpira nadaljnje gospodarske sankcije v finančnem, energetskem in vojaškem sektorju ter na področju tehnologije z dvojno uporabo in občutljive tehnologije, vse večje število posameznikov, ki so tarče sankcij, med drugim donbaških voditeljev, članov krimske vlade in ruskih vodij ter oligarhov; pozdravlja uveljavitev teh sankcij 12. septembra 2014;
24. poziva EU naj nadaljuje z izvajanjem sankcij ter jih še okrepi in razširi, da bi dosegli popolno ekonomsko blokado ruskih financ in gospodarstva, Rusijo izključili iz jedrskega sodelovanja in sistema Swift in začeli izvajati popolno prepoved izvoza orožja v Rusijo;
25. poudarja, da je treba določiti jasna merila, od njihovega doseganja pa bi bili odvisni novi omejevalni ukrepe proti Rusiji oz. odprava obstoječih; poudarja, da bi morala ta merila zajemati dokončen umik ruskih enot in plačancev z ukrajinskega ozemlja, prenehanje posredne in neposredne podpore separatistom, rusko spoštovanje prekinitve ognja, učinkovit mednarodni nadzor nad ukrajinsko mejo in ponovno vzpostavitev nadzora Ukrajine nad vsem svojim ozemljem;
26. poudarja pomen neodvisne, hitre in celovite preiskave vzrokov za sestrelitev letala družbe Malaysian Airlines na letu MH17, dodeljene nizozemski komisiji za varnost, in da je treba odgovorne za nesrečo privesti pred sodišče; je seznanjen, da je nizozemska komisija za varnost 9. septembra 2014 izdala predhodno poročilo o preiskavi te nesreče; poudarja, da na podlagi predhodnih ugotovitev do tega trenutka nič ne kaže na tehnične ali operativne težave letala ali posadke in da škoda, ugotovljena na prednjem delu letala kaže na to, da ga je od zunaj zadelo večje število predmetov z veliko energijo;
27. poziva mednarodne športne organe, naj Rusiji odvzamejo pravico do organizacije velike nagrade v formuli ena jeseni 2014 in svetovnega nogometnega pokala FIFA leta 2018;
28. pozdravlja odločitev o predčasnih parlamentarnih volitvah v Ukrajini 26. oktobra 2014 in od vlade pričakuje, da bo zagotovila svobodne in poštene volitve; poziva Ukrajino, naj zagotovi preglednost pri financiranju strank in njihovih političnih kampanj; upa, da bo velika večina volivcev podprla pomembne izzive in potrebne reforme v prihodnosti; se zavezuje, da bo v Ukrajino poslala opazovalce volitev, ki bodo te spremljali, in poziva k obsežni mednarodni misiji za spremljanje volitev, ki bo nadzirala te izjemno pomembne volitve, ki se bodo odvijale v težkih pogojih;
29. je zelo zaskrbljen nad katastrofalnimi humanitarnimi razmerami na vzhodu Ukrajine, zlasti glede na prihajajočo zimo; poudarja pomen obsežne humanitarne pomoči pod pokroviteljstvom EU, da bi izkazali podporo trpečim na vzhodu Ukrajini; zato poziva EU, naj si nujno prizadeva za pomoč najbolj prikrajšanim, tudi s konvojem humanitarne pomoči;
30. izraža pohvalo nenehnim prizadevanjem ukrajinskih oblasti za zagotovitev pravice do izobrazbe, zlasti pa za to, da bi se otroci lahko čim prej vrnili v šole, ki jih je prizadel konflikt; poudarja, da je pomembno zagotoviti psihološko in socialno podporo vsem otrokom, ki so bili neposredno izpostavljeni nasilju;
31. pozdravlja hitro ukrepanje Komisije v odziv na začasne izredne ukrepe za sektorja sadja in zelenjave ter proizvode, ki jih je prepoved najbolj prizadela; poziva Komisijo, naj uvede ustrezne, nediskriminacijske in ciljno usmerjene ukrepe za podporo kmetij, izvajalcev živilskih dejavnosti in ribiče, ki jih je ruska prepoved prehrambnih proizvodov EU najbolj prizadela;
32. poziva Komisijo, naj natančno spremlja kmetijski, prehrambni, ribiški in ribogojski trg, Svet in Parlament obvesti o morebitnih spremembah in oceni vpliv sprejetih ukrepov, da bi po potrebi razširili seznam prizadetih proizvodov in zvišali znesek finančnih sredstev sredstev, ki je sedaj 125 milijonov EUR; poziva Komisijo, naj se ne omeji na tržne ukrepe, temveč naj sprejme tudi srednjeročne ukrepe za okrepitev prisotnosti EU na trgih tretjih držav, (npr. promocijske dejavnosti);
33. preučuje možnost koriščenja drugih skladov EU poleg kmetijskih skladov, saj je kriza v prvi vrsti politična in ni posledica nedelovanja trga ali slabih vremenskih razmer;
34. poziva Komisijo, naj se v okviru sporazumov z obalnimi državami pogaja o ustrezni prožnosti kvot;
35. poziva države članice, naj uporabijo sredstva iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo za izredno finančno pomoč evropskima sektorjema ribištva in kmetijskih proizvodov;
36. poziva Komisijo in države članice, naj začasno spremenijo pravila o letni prožnosti kvot in tako omogočijo, da se na naslednje leto prenese več kot 10 % kvote (trenutno veljavna prožnostna kvota), ter ribičem pomagajo prodati proizvode, ki so predmet prepovedi, na druge trge;
37. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam držav članic, predsedniku, vladi in parlamentu Ukrajine, Svetu Evrope ter predsedniku, vladi in parlamentu Ruske federacije.
- [1] Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0098.