Postopek : 2014/2973(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0288/2014

Predložena besedila :

B8-0288/2014

Razprave :

PV 26/11/2014 - 20
CRE 26/11/2014 - 20

Glasovanja :

PV 27/11/2014 - 10.8
CRE 27/11/2014 - 10.8
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :


PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 167kWORD 90k
24.11.2014
PE539.011v01-00
 
B8-0288/2014

ob zaključku razprave o izjavi Komisije

v skladu s členom 123(2) Poslovnika


o digitalnem enotnem trgu (2014/2973(RSP))


Dita Charanzová, Pavel Telička, Javier Nart, Antanas Guoga, Gérard Deprez, Juan Carlos Girauta Vidal v imenu skupine ALDE

Resolucija Evropskega parlamenta o digitalnem enotnem trgu (2014/2973(RSP))  
B8‑0288/2014

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju členov 3(3) in 6 Pogodbe o Evropski uniji,

–       ob upoštevanju členov 9, 10, 12, 14, 16, 26, 114(3), 169(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–       ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti njenih členov 7, 8, 11, 21, 38 in 52,

–       ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 23. aprila 2013 o akcijskem načrtu elektronskega poslovanja 2012–2015 – stanje v letu 2013 (SWD(2013)0153),

–       ob upoštevanju pregleda notranjega trga št. 26 z dne 18. februarja 2013, ki ga je pripravila Komisija,

–       ob upoštevanju poročil Evropske komisije o kazalnikih napredka digitalne agende za leto 2014,

–       ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. januarja 2012 z naslovom Skladen okvir za okrepitev zaupanja v enotni digitalni trg elektronskega poslovanja in spletnih storitev (COM(2011)0942),

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. junija 2013 o novi agendi za evropsko potrošniško politiko(1),

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. februarja 2014 o uporabi Direktive 2005/29/ES o nepoštenih poslovnih praksah podjetij(2),

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. decembra 2013 o sprostitvi potenciala računalništva v oblaku v Evropi(3),

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. julija 2013 o vzpostavitvi enotnega digitalnega trga(4),

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. decembra 2012 o dokončanju enotnega digitalnega trga(5),

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. maja 2012 o strategiji za krepitev pravic ranljivih potrošnikov(6),

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. aprila 2012 o konkurenčnem enotnem digitalnem trgu – e-uprava kot vodilna sila(7),

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. novembra 2011 o novi strategiji za potrošniško politiko(8),

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 2014 o programu nadzora Agencije ZDA za nacionalno varnost, organih nadzora v različnih državah članicah ter njihovem učinku na temeljne pravice državljanov EU in čezatlantsko sodelovanje na področju pravosodja in notranjih zadev(9),

–       ob upoštevanju študije tematskega sektorja A iz leta 2013 o vzpostavitvi vseprisotne digitalne družbe EU,

–       ob upoštevanju študije tematskega sektorja A iz leta 2013 o diskriminaciji potrošnikov na digitalnem enotnem trgu,

–       ob upoštevanju študije tematskega sektorja A iz leta 2013 o zabavi x.0 za spodbujanje uvedbe širokopasovnih povezav,

−      ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije z dne 8. aprila 2014 v združenih zadevah C–293/12 in C–594/12, v kateri je razsodilo, da je direktiva o hrambi podatkov neveljavna,

−      ob upoštevanju svojega stališča glede predloga uredbe o ukrepih za evropski enotni trg elektronskih komunikacij in doseganje povezane celine(10),

–       ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.     ker je predsednik Komisije Jean-Claude Juncker za leto 2015 opredelil 10 prednostnih nalog in izrazil svojo željo po krepitvi sodelovanja med evropskimi institucijami pri pripravi letnega delovnega programa Komisije;

B.     ker se druga prednostna naloga nanaša na povezan digitalni enotni trg, njen del pa bi moral biti sveženj o digitalnem enotnem trgu;

C.     ker bi z dokončno vzpostavitvijo evropskega digitalnega enotnega trga ustvarili milijone delovnih mest in po možnosti Evropi omogočili, da do leta 2020 ustvari 4 % BDP;

D.     ker bi se s povečanjem gostote širokopasovnih priključkov za 10 odstotnih točk letna rast BDP na prebivalca predvidoma povečala z 0,9 na 1,5 odstotne točke;

E.     ker se bodo dohodki zgolj v panogi aplikacij med letoma 2013 in 2018 predvidoma potrojili, hkrati pa bo v istem obdobju ustvarjenih 3 milijone delovnih mest;

F.     ker je Evropski parlament naročil študijo, da bi preučili stroške ne-Evrope na digitalnem enotnem trgu, zaradi česar je še bolj nujno na digitalne rešitve gledati kot na priložnost za potrošnike, državljane in podjetja in ne kot na grožnjo;

G.     ker mora Unija spodbujati množično uvajanje računalništva v oblaku v Evropi, saj je to učinkovito gonilo za rast evropskega gospodarstva; ker študija navaja dokaze o precejšnjih pričakovanih prednostih, povezanih s hitrim razvojem takega računalništva;

H.     ker je dejstvo, da so obveščevalne agencije dostopale do osebnih podatkov uporabnikov spletnih storitev, močno omajalo zaupanje državljanov v take storitve, kar negativno vpliva na podjetja, ki vlagajo v razvoj novih storitev, kjer se uporabljajo „veliki podatki“, ali novih aplikacij, kot je „internet stvari“;

I.      ker so ovire, ki potrošnikom preprečujejo vključitev na digitalni enotni trg, povezane z diskriminatornimi praksami, kot so omejitev ponudnikov storitev na določeno državo ali ozemlje, preprosta zavrnitev prodaje, avtomatsko preusmerjanje in neupravičeno širjenje prodajnih pogojev;

J.      ker je varno, učinkovito, konkurenčno in inovativno mobilno in elektronsko plačevanje odločilnega pomena, če naj potrošniki izkoristijo vse prednosti enotnega trga;

K.     ker potrošniki ne poznajo drugih možnosti razen nacionalnih poštnih storitev ali pa radi verjamejo, da so storitve drugih ponudnikov, ki so na voljo, manj kakovostne;

L.     ker so varstvo osebnih podatkov in zasebnosti ter kibernetska varnost in varnost elektronskih komunikacij in omrežij prednostne naloge na digitalnem enotnem trgu, saj so to temeljni predpogoji za delovanje tega trga ter zagotovitev zaupanja državljanov in potrošnikov vanj;

M.    ker je za zaščito inovacij na internetu potrebna internetna nevtralnost;

N.     ker je kriza močno prizadela kulturni sektor; ker bi bilo treba v pravni okvir avtorskih pravic vključiti razvoj novih digitalnih tehnologij in pri tem zagotoviti ustrezno plačilom imetnikom pravic; ker razvoj interneta, družabnih omrežij in pametna televizija ostajajo velikanski izziv in jih ne bi smeli obravnavati kot škodljive za našo kulturno in ustvarjalno industrijo, ki ustvarjata delovna mesta in pomembno prispevata k BDP;

O.     ker Evropska unija pri naložbah v informacijsko in komunikacijsko tehnologijo, uvedbi širokopasovnih omrežij in digitalnih inovacijah zaostaja za glavnimi tekmicami, kot so Združene države Amerike, in sicer zlasti zaradi razdrobljenosti digitalnega enotnega trga;

P.     ker je treba zagotoviti zadostne vire spektra, da bi se prilagodili eksponentni rasti mobilnih podatkov in zadostili rastočemu povpraševanju;

Q.     ker je vseevropska razpoložljivost splošno razširjenega, visokohitrostnega in varnega hitrega dostopa do interneta in digitalnih storitev v javnem interesu bistvena za socialno in gospodarsko rast, konkurenčnost, socialno vključenost in enotni trg;

R.     ker bodo evropski tehnični standardi koristili razvoju širokopasovnih omrežij visoke hitrosti; ker so na ravni EU potrebni programi za raziskave in razvoj ter intenzivnejše spremljanje postopkov standardizacije, če želi imeti Unija vodilno vlogo v telekomunikacijski industriji;

S.     ker bodo raziskave, razvoj in inovacije v digitalnem gospodarstvu pripomogli, da bo Evropa srednje- in dolgoročno ostala konkurenčna;

T.     ker je hitra uvedba širokopasovnih omrežij visoke hitrosti bistvena za razvoj evropske produktivnosti ter za nastajanje novih in malih podjetij, ki so lahko vodilna v različnih sektorjih, na primer v zdravstvu, proizvodnji in storitvenih dejavnostih;

U.     ker bi moral imeti zasebni sektor vodilno vlogo pri uvedbi in posodabljanju širokopasovnih omrežij, v pomoč pa bi mu moral biti konkurenčen in naložbam prijazen regulativni okvir;

V.     ker bi morale institucije EU storiti še precej več, da bodo imele vodilno vlogo pri digitalizaciji javnih storitev;

Prednostne pobude za leto 2015

1.      poziva Komisijo, naj v sveženj o digitalnem enotnem trgu vključi sklop zakonodajnih in nezakonodajnih pobud (v nadaljnjem besedilu: pobude), s katerimi bi povečali zaupanje potrošnikov na spletu in poenostavili predpise za potrošnike v zvezi s spletnimi nakupi;

Enotni regulator evropskih telekomunikacijskih omrežij

2.      poziva Komisijo, naj predlaga pobudo za vzpostavitev enotnega regulatorja evropskih telekomunikacijskih omrežij, kar bo ključno za odpravo razdrobljenosti sedanjega digitalnega enotnega trga;

Vzpostavitev digitalne infrastrukture in zapolnitev naložbene vrzeli

3.      poziva Komisijo, naj sprejme pobude, s katerimi bo prek zasebnega sektorja zagotovila veliko več sredstev za projekte, ki prispevajo k hitrejši uvedbi ultra hitrih širokopasovnih omrežij, spodbujajo vzpostavitev in uvajanje digitalnih storitev za večjo produktivnost, odpravljajo digitalni zaostanek podeželja pri dostopu do hitrega interneta ter krepijo varnost in odpornost omrežij in aplikacij IKT prek naložb v infrastrukturo v EU;

4.      poziva, da bi morali v te pobude vključiti tudi cilj spremenjene in v prihodnost usmerjene digitalne agende za leto 2020, da bi imela vsa gospodinjstva EU dostop do širokopasovnih povezav z zmogljivostjo 100 Mbps, pri čemer bi bilo 50 % gospodinjstev naročenih na hitrost prenosa 1 Gbps ali več;

Spodbujanje digitalnega podjetništva, znanj in spretnosti

5.      poziva Komisijo, naj pripravi pobudo za digitalno podjetništvo, saj je to bistveno za ustvarjanje delovnih mest in nastajanje inovativnih idej, vanjo pa naj vključi ukrepe, s katerimi bo zagotovila lažji dostop do sredstev za nove digitalne podjetnike (npr. z množičnim financiranjem) in spodbujala podjetnike, ki jim ni uspelo, naj poskusijo znova;

Računalništvo v oblaku

6.      meni, da bi morale pobude vključevati zlasti zakonodajni predlog na področju računalništva v oblaku, s katerim bi odpravili pomanjkanje odgovornosti ponudnikov storitev na tem področju ter neskladnost nadnacionalnih zakonov in ureditev;

7.      poudarja, da se bo vedno večja količina informacij zbirala pri omejenem številu velikih ponudnikov, če bodo storitve v oblaku ponujali zgolj ti ponudniki; želi tudi spomniti, da računalništvo v oblaku vključuje tveganja za uporabnike, zlasti za majhna podjetja, predvsem glede občutljivih podatkov in poslovnih skrivnosti;

8.      ugotavlja, da so prakse množičnega nadzora negativno vplivale na zaupanje v računalništvo v oblaku in ponudnike storitev v oblaku; zato poudarja, da je razvoj storitev v oblaku in rešitev IT bistven element za rast in zaposlovanje ter zaupanje v storitve računalništva v oblaku in njihovih ponudnike ter za zagotavljanje visoke ravni varstva osebnih podatkov;

9.      poziva Komisijo, naj prevzame vodilno vlogo pri spodbujanju vzpostavitve in mednarodne uveljavitve evropskih standardov in specifikacij za računalništvo v oblaku, ki bodo sestavni del bodoče industrijske politike Unije in bodo omogočali zanesljive, dostopne, visoko interoperabilne, varne in energetsko učinkovite storitve v oblaku, ki bodo spoštovale zasebnost; poudarja, da so za zaupanje potrošnikov in konkurenčnost potrebne zanesljivost, varnost in varstvo podatkov;

Gostovanje

10.    ponovno izraža svoje prepričanje, da bi morali pristojbine za gostovanje že davno odpraviti; opozarja, da bi bilo nesprejemljivo prestaviti datum za odpravo na čas po 15. decembru 2015 in dopustiti zaračunavanje dodatnih pristojbin za osebe, ki potujejo znotraj EU;

Diskriminacija potrošnikov na spletu

11.    obžaluje, da so potrošniki pri kupovanju na spletu diskriminirani; meni, da bi zato morali v pobudah horizontalno ukrepati proti praksam diskriminacije na podlagi nacionalnosti ali kraja bivanja, ki so prisotne na veliko različnih področjih prava EU;

12.    pozdravlja rast elektronskega trgovanja, a hkrati ugotavlja, da ima v nekaterih državah članicah le nekaj akterjev prevladujoč položaj pri neposredni prodaji fizičnega blaga ali pri tržnih platformah, na katerih drugi prodajajo fizično blago; poudarja, da je treba na evropski ravni ta prevladujoč položaj spremljati in preprečiti njegovo zlorabo v zvezi z razpoložljivostjo blaga za potrošnike in pri pristojbinah, ki jih morajo mala in srednja podjetja plačati za uporabo teh tržnih platform;

Trg spletnega iskanja in spletna mesta za primerjavo cen

13.    pozdravlja napoved komisarja za konkurenčnost o nadaljnjih preiskavah Komisije glede praks iskalnikov in digitalnega trga na splošno;

14.    ugotavlja, da so trg spletnega iskanja in spletna mesta za primerjavo cen posebej pomembna pri zagotavljanju konkurenčnih pogojev na digitalnem enotnem trgu, glede na njihov morebiten razvoj v „vratarje“ in na njihovo možnost komercializacije sekundarne uporabe pridobljenih informacij; zato poziva Komisijo, naj okrepljeno spremlja prednosti „prvega na trgu“ ter spletnih učinkov v digitalnem sektorju, saj se lahko hitro spremenijo v zlorabe prevladujočega položaja, ter naj na podlagi prispevka vseh zadevnih deležnikov in ob upoštevanju celotne strukture digitalnega enotnega trga odločno izvaja pravila EU glede konkurence, da bi zagotovila pravna sredstva, ki bodo resnično koristila potrošnikom, uporabnikom interneta in spletnim podjetjem;

15.    poleg tega poziva Komisijo, naj čim prej ukrepa in preuči možne rešitve, ki bi vodile v uravnoteženo, pošteno in odprto strukturo internetnega iskanja;

16.    poudarja, da bi morali biti pri uporabi iskalnikov in spletnih mest za primerjavo cen proces iskanja in rezultati nepristranski, da bi internetno iskanje ostalo nediskriminacijsko, da bi povečali konkurenco in izbiro za uporabnike in potrošnike ter da bi ohranili raznovrstnost virov informacij; zato ugotavlja, da morajo biti indeksacija, ovrednotenje, predstavitev in razvrstitev nepristranski in pregledni ter da morajo za medsebojno povezane storitve iskalniki in spletna mesta za primerjavo cen jamčiti popolno preglednost pri prikazu rezultatov iskanja; poziva Komisijo, naj prepreči morebitne zlorabe pri trženju medsebojno povezanih storitev;

Mobilno in elektronsko plačevanje

17.    poziva Komisijo in države članice, naj nadalje razvijejo in izvajajo regulativne okvire EU in nacionalne regulativne okvire, da bi omogočile povezan, varen in inovativen trg spletnih in mobilnih plačil, pri tem pa zagotovile varstvo podatkov potrošnikov in strank; v zvezi s tem se zavzema, da bi se jasno določile pravice in obveznosti vseh strani, tudi spletnih posrednikov; opozarja, da je treba v zakonodaji določiti jasna in pregledna pravila, da bi lahko zajeli in spodbujali nove tehnološke rešitve;

18.    obžaluje, da so v državah članicah poslovne prakse pri mobilnem plačevanju zelo heterogene, stroški opravljanja čezmejnih plačil pa previsoki, saj to preprečuje hitrejšo rast trga;

19.    opozarja, da je treba sisteme spletnih plačil še bolj vključiti v območje SEPA; poziva Komisijo, naj pospeši svoje delo v zvezi s kartičnim, spletnim in mobilnim plačevanjem, da bi na tem področju oblikovali evropske standarde, v okviru pobud pa naj pripravi konkretne predloge in pri tem zagotovi, da pobude ne bodo izključevale novih akterjev ali zavirale inovacij;

Dostava paketov

20.    meni, da bi bilo treba s pobudami na področju poštne dostave in dostave paketov spodbujati samourejanje, s katerim bi odpravili sedanje pomanjkanje informacij o različnih storitvah in z njimi povezanih možnostih dostave, ki so na voljo tako potrošnikom kot trgovcem na drobno, ki poslujejo elektronsko;

21.    poudarja, da so hitre, zanesljive in cenovno sprejemljive storitve dostave paketov od pošiljatelja do prejemnika bistvene za konkurenčnost teh trgovcev; poziva Komisijo k ukrepom za izboljšanje carinskih postopkov, harmonizacijo režimov pošiljanja in dvig pragov de minimis za carinske dajatve;

Omejitve spletne distribucije

22.    poziva Komisijo k boju proti diskriminacijskim praksam na področju spletne distribucije, ki jo ureja uredba o skupinskih izjemah za vertikalne sporazume (Uredba Komisije (EU) št. 330/2010), da bi zaščitili možnost distributerjev, da uporabljajo inovativne metode distribucije in dosežejo večje število in širšo paleto strank;

Internet stvari

23.    poziva Komisijo, naj v pobude vključi ambiciozne predloge o standardih na področju interneta stvari in komunikacije med napravami ter pripravi pilotne projekte; poudarja, da morajo evropska podjetja in institucije imeti večjo vlogo pri oblikovanju mednarodnih standardov interneta stvari; meni, da bi lahko Evropa na tem področju zagovarjala stroge protokole o varstvu podatkov, in poudarja, da je treba podatke na internetu stvari zaščititi pred zlorabo, manipulacijami in kibernetskimi napadi; v zvezi s tem vztraja, da je treba sprejeti posebne ukrepe, s katerimi bi zagotovili kompatibilnost terminalske opreme s pravico uporabnikov, da nadzorujejo in varujejo svoje osebne podatke, ter visoko raven varnosti telekomunikacijskih omrežij in storitev;

24.    poziva Komisijo, naj pripravi jasna pravila, na podlagi katerih se bodo podatki na računalniški napravi, ki se uporabljajo za zdravstvene, vadbene ali kakršne koli druge namene, lahko uporabljali za oglaševanje, trženje ali v zvezi z življenjskim slogom le na podlagi potrditve uporabnikov; poudarja, da morajo uporabniki imeti možnost, da te prakse brez težav prekinejo in pri tem ohranijo dostop do drugih z njimi povezanih funkcij računalniške naprave ali programske opreme;

25.    poziva podjetja, ki ponujajo nove storitve z uporabo velikih količin podatkov in nove aplikacije, kot je „internet stvari“, naj že v fazi razvoja vključijo ukrepe za varstvo podatkov in tako ohranijo visoko stopnjo zaupanja med državljani;

Nevtralnost omrežja

26.    ponovno opozarja na izjemen pomen nevtralnosti omrežja, ki preprečuje diskriminacijo med internetnimi storitvami in v celoti zagotavlja konkurenco;

27.    meni, da bi morali nevtralnost omrežja jasno opredeliti v skladu z opredelitvami Parlamenta, jo zagotoviti in dosledno vključevati v zakonodajo, da bi lahko mala in srednja podjetja, nevladne organizacije ter drugi družbeni in gospodarski akterji izkoristili vse možnosti digitalnega trga;

28.    poziva Komisijo, organe za standardizacijo in Evropsko agencijo za varnost omrežij in informacij, naj oblikujejo minimalne standarde varnosti in zasebnosti ter smernice za sisteme, omrežja in storitve IT, vključno s storitvami računalništva v oblaku, da bodo osebni podatki državljanov EU in celovitost vseh sistemov IT bolje zaščiteni; je prepričan, da bi ti standardi lahko postali referenčno merilo za nove svetovne standarde in bi jih morali določiti v odprtem in demokratičnem procesu;

Pravice intelektualne lastnine in avtorske pravice

29.    poziva Komisijo, naj temeljito preuči veljavno zakonodajo na področju pravic intelektualne lastnine in pripravi predlog o tem področju, v katerem bodo interesi potrošnikov in imetniki teh pravic uravnoteženi; poleg tega poziva Komisijo, naj vzpostavi čezmejen harmoniziran in integriran sistem EU za avtorske pravice, v katerem bosta vrednost in priznavanje ustvarjalne in umetniške vsebine uravnotežena s pravicami potrošnikov; poudarja, da so kreativne industrije najuspešnejši sektor v EU ter spodbujajo rast in zaposlovanje in podpirajo inovativnost v skladu s strategijo Evropa 2020; želi spomniti, da je Parlament ustanovil delovno skupino za reforme na področju pravic intelektualne lastnine in avtorskih pravic, da bi v zvezi s tem lažje našli rešitve in spodbudili izvajanje teh reform;

30.    naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1)

Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0239.

(2)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0063.

(3)

Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0535.

(4)

Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0327.

(5)

Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0468.

(6)

UL C 264 E, 13.9.2013, str. 11.

(7)

UL C 258 E, 7.9.2013, str. 64.

(8)

UL C 153 E, 31.5.2013, str. 25.

(9)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0230.

(10)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0281.

Pravno obvestilo