Postopek : 2014/2967(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0313/2014

Predložena besedila :

B8-0313/2014

Razprave :

Glasovanja :

PV 27/11/2014 - 10.6
CRE 27/11/2014 - 10.6
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2014)0069

PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 137kWORD 69k
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0311/2014
24.11.2014
PE539.036v01-00
 
B8-0313/2014

ob zaključku razprave o izjavi Komisije

v skladu s členom 123(2) Poslovnika


o pregledu smernic za oceno učinka Komisije in vlogi testa za mala in srednja podjetja (2014/2967(RSP))


Pavel Telička, Jean-Marie Cavada, Antanas Guoga, António Marinho e Pinto, Dita Charanzová v imenu skupine ALDE

Resolucija Evropskega parlamenta o pregledu smernic za oceno učinka Komisije in vlogi testa za mala in srednja podjetja (2014/2967(RSP))  
B8-0313/2014

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju nedavnega javnega posvetovanja o pregledu smernic Komisije za oceno učinka in ustreznem osnutku revidiranih smernic za oceno učinka,

–       ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.     ker imajo ocene učinka, ki se uporabljajo v zgodnji fazi pri oblikovanju zakonodaje, poglavitno vlogo v agendi Komisije za pametno pravno ureditev, njihov namen pa je zagotavljanje preglednih, izčrpnih in uravnoteženih dokazov o vprašanjih, ki jih je treba obravnavati, dodani vrednosti ukrepanja EU ter stroških in koristih alternativnih rešitev za vse zainteresirane strani;

B.     ker bosta imela v skladu z obstoječimi smernicami za oceno učinka generalni sekretariat Komisije in njen odbor za oceno učinka osrednjo vlogo pri odločanju, ali je za neko pobudo potrebna ocena učinka;

C.     ker ima odbor za oceno učinka kot osrednji organ za nadzor kakovosti pomembno vlogo pri ocenah učinka;

D.     ker so lahko po oceni strokovne skupine Komisije stroški za mala in srednja podjetja, povezani z izvajanjem te uredbe, 10-krat višji kot za večja podjetja; ker je zato pravilna in neodvisna ocena učinka zlasti pomembna za mala in srednja podjetja, ki se v primerjavi z velikimi podjetji pogosto srečujejo z večjimi težavami pri prilagajanju novim zakonskim in upravnim zahtevam ter zaradi svoje velikosti ne zmorejo tako zgodaj predvideti regulativnih sprememb;

E.     ker je načelo „najprej pomisli na male“ temelj pobude za mala podjetja za Evropo iz leta 2008; ker je to načelo vključeno v smernice za oceno učinka od leta 2009, v preostala besedila Komisije pa že od leta 2005; ker je namen tega načela, da bi že zelo zgodaj v postopku oblikovanja zakonodaje upoštevali interese malih in srednjih podjetij, da bi bila zakonodaja tem podjetjem prijazna; ker je za zagotavljanje učinkovitega izvajanja tega načela na razpolago vrsta orodij, vključno z izvajanjem testa za mala in srednja podjetja pri zakonodajnih predlogih, ki so v pripravi;

F.     ker je test za mala in srednja podjetja, vključno z morebitnimi ukrepi za blažitev, vključen v smernice za oceno učinka od leta 2009, v preostala besedila Komisije pa že od leta 2005; ker osnutek revidiranih smernic ne vsebuje določb o testu za mala in srednja podjetja;

G.     ker prava ocena vsebinskih predlogov sprememb Parlamenta k prvotnemu predlogu Komisije kaže veliko dodano vrednost v zvezi s podporo stališča Parlamenta v tristranskih pogajanjih;

Področje uporabe

1.      pozdravlja zavezanost Komisije rednemu pregledu smernic za oceno učinka, da bi izboljšala postopke zanjo;

2.      je kljub temu zaskrbljen, da je osnutek revidiranih smernic veliko manj podroben od veljavnih smernice glede področja uporabe ocene učinka, prav tako pa pristojnemu generalnemu direktoratu dopušča veliko več manevrskega prostora pri odločanju, ali je ocena učinka potrebna; meni, da bi bilo treba ohraniti obstoječo prakso, po kateri sta odbor za oceno učinka in generalni sekretariat vključena v postopek odločanja;

3.      meni, da bi morala Komisija ohraniti obstoječi pristop in predložiti oceno učinka za vse pobude, pri katerih je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

–            zakonodajni predlogi, vključeni v zakonodajni in delovni program Komisije,

–            zakonodajni predlogi, ki niso vključeni v zakonodajni in delovni program Komisije, pri katerih so jasno razvidni njihovi gospodarski, družbeni in okoljski učinki ter upravno breme;

–            nezakonodajne pobude, ki določajo prihodnje politike (kot so bele knjige, akcijski načrti, programi odhodkov, smernice za pogajanja o mednarodnih sporazumih);

–            delegirani ali izvedbeni akti, ki bodo najverjetneje imeli opredeljive gospodarske, družbene in okoljske učinke in povzročili upravno breme;

4.      ugotavlja, da področje uporabe ocene učinka včasih ne sovpada s sprejetimi predlogi, če se ti spremenijo po njihovi predložitvi kolegiju komisarjev za odobritev; zahteva, da se v osnutku revidiranih smernic navede, da bi bilo treba oceno učinka posodabljati, da bi zagotovili neprekinjenost med zadevami, obravnavanimi v oceni učinka, in morebitnimi predlogi, ki jih sprejme Komisija;

5.      poudarja, da se ocena učinka ne sme zlorabiti kot sredstvo za nasprotovanje zakonodajnemu besedilu, s katerim se institucija ne strinja, ali za spodkopavanje možnosti zakonodajalca, da predlaga spremembe;

6.      ugotavlja, da mora biti ocena učinka stroga in celovita in da mora temeljiti na natančnih, objektivnih in popolnih informacijah, analiza pa sorazmerna in osredotočena na namen in cilj predloga, tako da bo omogočala dobro premišljeno politično odločitev;

7.      poudarja, da mora biti postopek ocene učinka pregleden in objavljen na spletnem mestu Komisije;

Odbor za oceno učinka

8.      izraža veliko zaskrbljenost, ker v osnutku revidiranih smernic ni natančneje določena vloga odbora za oceno učinka v postopku za oceno učinka; odločno vztraja pri tem, naj Komisija ponovno premisli o tej pomanjkljivosti in v novem sklopu revidiranih smernic za odgovore Parlamentu jasneje opredeli postopke, povezane z odborom za oceno učinka, in o tem, da bi morala vsaka pobuda, za katero se zahteva ocena učinka, najprej dobiti pozitivno mnenje tega odbora; meni, da kolegij komisarjev ne bi smel preučiti nobene zakonodajne ali nezakonodajne pobude, katere ocene učinka ni prej odobril odbor za oceno učinka;

9.      meni, da bi moral odbor nadaljevati svoje delo kot neodvisen organ za oceno kakovosti v okviru Komisije, in zahteva, da se znatno okrepi njegova neodvisnost od generalnih direktoratov Komisije in generalnega sekretariata; meni, da bi morali odbor za oceno učinka sestavljati samo visoko usposobljeni člani; predlaga, naj odbor poroča neposredno podpredsedniku Komisije, odgovornemu za boljšo zakonodajo;

Test za mala in srednja podjetja

10.    opozarja, da se je Komisija v pobudi za mala in srednja podjetja zavezala, da bo pri načrtovanju politike upoštevala načelo „najprej pomisli na male“, in da se to nanaša tudi na test za mala in srednja podjetja za oceno prihodnje zakonodaje in upravne pobude za ta podjetja; poudarja, da je bistvenega pomena, da se poskrbi za pravilno izvedbo tega testa, in meni, da je v zvezi s tem še vedno potreben velik napredek;

11.    opozarja, da je zelo pomembno, da se že o prvem osnutku ocene učinka, preden je ta končan, in karseda zgodaj, posvetuje z zainteresiranimi stranmi, ki zastopajo mala in srednja podjetja, da bi opravili strog test za mala in srednja podjetja; meni, da bi morala Komisija izboljšati postopek posvetovanja in se bolj povezati z malimi in srednjimi podjetji;

12.    opozarja, da je Komisija v pregledu pobude za mala podjetja leta 2011 izrazila obžalovanje, ker je le osem držav članic test za mala in srednja podjetja vključilo v nacionalne postopke odločanja; pozdravlja jasno zavezo Komisije iz tega pregleda, da bo ta test še dodatno okrepila; obžaluje, da v nasprotju z najavami Komisije, test za mala in srednja podjetja v osnutku revidiranih smernic za oceno učinka sploh ni omenjen;

13.    vztraja pri tem, da bi bilo treba ohraniti test za mala in srednja podjetja, kakor je določen v prilogi 8 k smernicam, s čimer bi preprečili, da bi pobude Komisije nesorazmerno vplivale na mala in srednja podjetja oziroma jih v primerjavi z velikim podjetji postavile v slabši položaj;

14.    poudarja, da bi morala v takšnih primerih ocena učinka vključevati nadomestne mehanizme in/ali možnosti, s pomočjo katerih bi mala in srednja podjetja lažje izpolnila zahteve pobude (kakor je določeno v prilogi 8.4); v zvezi s tem pozdravlja predhodno izključitev mikro podjetjih iz področja uporabe zakonodajnega predloga kot možnosti, navedene v osnutku revidiranih smernic;

Ustanovitev organa za boljšo zakonodajo

15.    pozdravlja delo in končno poročilo, ki ga je predložila skupina na visoki ravni za upravno breme po naročilu Komisije; opozarja na namero Komisije, ki jo je najavila v zadnjem sporočilu o program ustreznosti in uspešnosti predpisov (junija 2014), da bo ustanovila novo skupina na visoki ravni za boljšo zakonodajo, ki jo bodo sestavljali zastopniki zainteresiranih strani in nacionalni strokovnjaki;

16.    poziva Komisijo, naj čim prej ustanovi tak organ za boljšo zakonodajo na visoki ravni, v katerem bodo tako strokovnjaki zainteresiranih strani kot nacionalni strokovnjaki in predstavnik Parlamenta kot opazovalec; predlaga, naj se temu organu podelijo trdna in neodvisna pooblastila, ki naj zajemajo oceno upravnega bremena predlogov, stroške izvajanja predlogov, spoštovanje subsidiarnosti in sorazmernosti ter izbor pravne podlage, ter možnost dajanja pobud za boljšo zakonodajo in spremljanje izvajanja zakonodaje EU na nacionalni ravni; poziva, naj bosta v postopek imenovanja strokovnjakov vključena Parlament in Svet;

17.    poziva Komisijo, naj predloži nov osnutek revidiranih smernic za oceno učinka in ob tem upošteva točke, poudarjene v tej resoluciji, in pred kratkim uvedeno novo strukturo Komisije, zlasti vlogo novega podpredsednika, pristojnega za boljšo zakonodajo;

Ocene učinka v Parlamentu

18.    poziva, naj se na ravni Parlamenta, zlasti pa odborov, ocene učinka Komisije obravnavajo sistematično in kar se da zgodaj;

19.    opozarja na svojo resolucijo z dne 8. junija 2011 o zagotavljanju neodvisnih ocen učinka(1), v kateri poziva k doslednejši uporabi parlamentarne ocene učinke, in poudarja, da je enota za oceno učinka instrument, ki je že na voljo za izvajanje teh ocen; meni, da je uporaba parlamentarne ocene učinka zlasti koristna pred sprejetjem velikih vsebinskih sprememb ali predlogov sprememb k prvotnemu predlogu Komisije;

Ocene učinka v okviru Sveta

20.    spominja Svet na njegovo zavezo, da bo sistematično ocenil učinke lastnih vsebinskih predlogov sprememb;

°

°         °

 

21.    naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji in Svetu.

(1)

UL C 380 E, 11.12.2012, str. 31.

Pravno obvestilo