Postopek : 2014/2976(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0352/2014

Predložena besedila :

B8-0352/2014

Razprave :

Glasovanja :

PV 17/12/2014 - 10.23
CRE 17/12/2014 - 10.23
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2014)0104

PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 157kWORD 86k
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0352/2014
10.12.2014
PE545.601v01-00
 
B8-0352/2014

ob zaključku razprave o izjavi Komisije

v skladu s členom 123(2) Poslovnika


o jeklarskem sektorju v EU: zaščita delavcev in industrije (2014/2976(RSP))


Dan Nica, Bernd Lange, Patrizia Toia, Edouard Martin, Theresa Griffin, Miroslav Poche, Martina Werner, Simona Bonafè, Jens Geier, Flavio Zanonato, Adam Gierek, José Blanco López, Caterina Chinnici, Jutta Steinruck, Evelyn Regner, Brando Benifei, Maria Arena, Alessandra Moretti, Elly Schlein, Jonás Fernández, Sorin Moisă v imenu skupine S&D

Resolucija Evropskega parlamenta o jeklarskem sektorju v EU: zaščita delavcev in industrije (2014/2976(RSP))  
B8-0352/2014

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo, ki je izhodišče za Pogodbo o Evropski uniji,

–       ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. oktobra 2011 z naslovom Industrijska politika: krepitev konkurenčnosti (COM(2011)0642),

–       ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. oktobra 2012 z naslovom Močnejša evropska industrija za rast in oživitev gospodarstva – Posodobitev sporočila o industrijski politiki (COM(2012)0582),

–       ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. junija 2013 z naslovom Akcijski načrt za konkurenčno in trajnostno jeklarsko industrijo v Evropi (COM(2013)0407),

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. februarja 2014 o akcijskem načrtu za konkurenčno in trajnostno jeklarsko industrijo v Evropi(1),

–       ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o jeklarski industriji ter prestrukturiranju, prenosu in zapiranju podjetij v EU,

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2014 o zaposlovanju in socialnih vidikih strategije Evropa 2020(2),

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2013 s priporočili Komisiji o obveščanju zaposlenih in posvetovanju z njimi ter predvidevanju in upravljanju prestrukturiranja(3),

–       ob upoštevanju vprašanja za Komisijo o jeklarni Acciai Speciali Terni (AST) v Italiji (O-000087/2014),

–       ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

Splošni izzivi

A.     ker ima evropski jeklarski sektor pomembno zgodovinsko vlogo pri evropskem združevanju in je osnova za ustvarjanje evropske industrijske dodane vrednosti;

B.     ker je jeklarska industrija bistvena za rast in blaginjo v Evropi in ker jo je prizadel močan upad povpraševanja, zaradi česar vse bolj izgublja delovna mesta in je vse manj konkurenčna, to pa niso dobri obeti za potrebno oživitev evropskega gospodarstva;

C.     ker bi morala EU spodbujati politiko razvoja industrijske proizvodnje v vseh državah članicah, da bi ohranila delovna mesta v EU in izpolnila svoj cilj, v skladu s katerim bi se moral zdajšnji delež BDP, ki ga ustvari industrija, do leta 2020 dvigniti na vsaj 20 %;

D.     ker je eden od ciljev EU podpirati jeklarsko industrijo, odpraviti ovire in grožnje za njeno konkurenčnost in povečati njeno odzivnost na spreminjajoče se tržne razmere v Evropi in zunaj nje;

E.     ker se jeklarska industrija v zadnjih letih spoprijema z resnimi izzivi v smislu prestrukturiranja in združevanja podjetij, vključno s socialnimi stroški, ki pri tem nastanejo, pa tudi v smislu novih zahtev pri uresničevanju podnebnih ciljev EU, na primer z lažjimi konstrukcijami in izkoriščanjem velikega potenciala za recikliranje in ponovno uporabo odpadne kovine;

F.     ker evropska jeklarska industrija doživlja krizo naložb, ki ogroža njeno prihodnost, hkrati pa se pričakuje, da bodo imeli jekleni materiali bistveno vlogo pri trajnostnih industrijskih rešitvah za urbanizacijo, mobilnost in demografske spremembe;

G.     ker bo Evropa, ki je bila doslej neto izvoznica jekla, zaradi omejenega povečanja povpraševanja postala neto uvoznica zlasti ploščatih izdelkov in izdelkov z veliko dodano vrednostjo;

Konkurenčnost in trgovina

H.     ker ima ta sektor močno konkurenco na svetovnem trgu, predvsem iz držav, ki niso članice EU in med katerimi jih ima veliko nizke socialne in okoljske standarde ter pomanjkljivo ureditev; vse težji je tudi njegov dostop do surovin, hkrati pa so stroški vse višji;

I.      ker bo jeklarska industrija še naprej zmanjševala svoje zmogljivosti, kljub temu da so cene ploščatih izdelkov zaradi pritiska uvoza že (nevzdržno) najnižje na svetu;

J.      ker je v tem sektorju od začetka tretje faze sistema EU za trgovanje z emisijami prišlo do selitve virov CO2;

K.     ker stroški energije znašajo do 40 % vseh obratovalnih stroškov in ker cene elektrike za končne industrijske potrošnike v EU omejujejo konkurenčnost evropskih družb na globaliziranem trgu;

Socialni vidiki

L.     ker je visoka stopnja brezposelnosti v EU povezana s krčenjem njene industrije in proizvodnje;

M.    ker jeklarska panoga zagotavlja veliko delovnih mest v EU, saj je v njej neposredno zaposlenih 350 000 ljudi, več milijonov pa dela v povezanih industrijskih panogah, vključno z dobavno verigo na področju recikliranja;

N.     ker zdajšnja kriza delavce in regije, ki jih je prizadela, peha v hudo socialno stisko;

O.     ker so zaradi razmer v nekaterih evropskih jeklarnah delavci ter nacionalni in lokalni organi zelo zaskrbljeni, zlasti ker se bojijo, da se bo obseg proizvodnje zmanjšal, kar bo vplivalo na položaj družb EU na trgu, zaradi premajhnega vlaganja v tehnologijo in poslovno organizacijo pa je vse večji tudi pritisk konkurence;

P.     ker bi morale družbe, ki sodelujejo pri prestrukturiranju, ravnati družbeno odgovorno, saj izkušnje kažejo, da socialno in gospodarsko trajnostnega prestrukturiranja ni mogoče doseči brez zadostnega socialnega dialoga s posebnim poudarkom na obveščanju delavcev in posvetovanju z njimi, kot je poudarjeno v omenjeni resoluciji Parlamenta z dne 15. januarja 2013;

Q.     ker sta obsežna vključitev socialnih partnerjev na vseh ravneh in okrepitev socialnega dialoga na ravni EU bistvena za ohranitev interesov jeklarskih družb in njihovih delavcev;

R.     ker številni obrati s skupno zmogljivostjo 20 milijonov ton že več kot tri leta začasno ne obratujejo; ker je poleg tega za številne obrate v Evropi značilno, da so v njih zaposleni pretežno starejši kvalificirani delavci, ki so pred upokojitvijo;

Raziskave in razvoj/tehnologija

S.     ker visokotehnološke panoge – na primer v jeklarskem sektorju – veljajo za model tehnološkega strokovnega znanja, ki ga je treba zaščititi, in ker je treba nemudoma ukrepati, da se prepreči njihova selitev iz EU;

T.     ker so raziskave in razvoj strateškega pomena za panogo, kjer je treba najti način za zmanjšanje njenih emisij, zlasti (vendar ne samo) CO2;

Izzivi

1.      poudarja, da je oživitev evropskega gospodarstva zelo odvisna od močne proizvodne industrije, pri čemer ima poglavitno vlogo jeklarska panoga, in da je proizvodnja odvisna od domačega povpraševanja in rasti;

2.      poziva Komisijo, naj pospeši pripravo načrta za industrijsko politiko, ki naj bi ga predložila v prvi polovici leta 2015, da bi oživila konkurenčnost evropske industrije na svetovnem trgu in tako zagotovila enake konkurenčne pogoje ter visoke socialne in okoljske standarde v EU, obenem pa bi si prizadevala za vzajemnost v tretjih državah;

3.      meni, da je opredelitev ambicioznih ciljev ponovne industrializacije v okviru vmesnega pregleda strategije Evropa 2020 bistvena za oblikovanje konkretne industrijske politike EU in oživitev konkurenčnosti njene industrije na svetovni ravni;

4.      poziva Komisijo, naj Parlamentu in Svetu čim prej predloži harmoniziran okvir skupnih ukrepov, ki bo nadomestil zdajšnji sistem pobud in zagotovil enake konkurenčne pogoje na notranjem trgu;

5.      poziva Komisijo, naj preuči strateški položaj evropske jeklarske industrije v svetu (v številnih državah se proizvodnja jekla šteje za strateško panogo) in zlasti pripravi jasen načrt za srednje- in dolgoročne pobude, ki jih namerava predlagati, da bi podprla jeklarsko industrijo v Evropi; poudarja, da je treba pri tem že zgodaj in obsežno vključiti socialne partnerje na vseh ravneh;

6.      poziva Komisijo, naj kmalu predloži poročilo o glavnih izzivih v evropski jeklarski industriji, vključno s socialnimi, gospodarskimi in okoljskimi vidiki; v zvezi s tem želi spomniti, da ima Komisija po prenehanju veljavnosti Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo pravico obravnavati gospodarske in socialne učinke dogodkov v evropski jeklarski industriji; poziva Komisijo, naj upošteva pozitivne izkušnje, zlasti tristranskih strateških razprav in raziskav;

7.      poziva k takojšnji ponovni ustanovitvi skupine na visoki ravni za jeklo v okviru novo izvoljenega kolegija komisarjev ter k organizaciji srečanja v tem okviru, da bi ustrezne deležnike obvestili o doseženem napredku pri izvajanju 40 ukrepov, ki jih je Komisija opredelila v akcijskem načrtu za jeklo;

8.      vendar obžaluje omejen obseg posredovanja skupine na visoki ravni za jeklo, tako med posvetovanjem kot pri končnih rezultatih; meni, da je pri delu te skupine bistvenega pomena dejavna udeležba regionalnih in lokalnih organov ter sindikatov, ki zastopajo območja, kjer se jeklarne nahajajo, kar poenostavlja in spodbuja sodelovanje tistih evropskih regij, kjer imajo jeklarske družbe sedež, da bi spodbudili sodelovanje ter izmenjavo informacij in primerov najboljše prakse med pomembnimi deležniki v državah članicah; od te skupine na visoki ravni zahteva učinkovitejše delo in oprijemljive rezultate;

9.      poudarja, da je treba preučiti, kako obravnavati krizo naložb, da bi evropsko industrija postala trajnostna in dobičkonosna, pri tem pa upoštevati, da so za naložbe v jeklarski industriji značilni dolgoročni donosi, zato jih je treba posebej obravnavati v Junckerjevem načrtu;

10.    poudarja, da je posredna podpora jeklarskemu sektorju bistvenega pomena, vključno s strateškim razvojem ključnih sektorjev, ki uporabljajo jeklo, saj ustvarja spodbude za učinkovite in pravične proizvodne procese, krepi notranji trg in spodbuja razvoj spretnosti;

11.    poziva Komisijo, naj preveri, ali je izvajanje pravil konkurence privedlo do nepravičnih rešitev na evropskem trgu jekla s potencialnimi negativnimi posledicami za njegovo učinkovitost in, če je tako, spodbuja Komisijo, naj predstavi korektivne ukrepe in v prihodnje prepreči tovrstne razmere; poudarja, da odločitve ali ukrepi Komisije na področju konkurenčnega prva ne bi smeli ogrožati uspešnega gospodarskega delovanja posameznih jeklarskih obratov, zlasti upoštevajoč povečano svetovno konkurenco; dodaja, da bi Komisija morala tudi zaščititi bistveno industrijsko infrastrukturo in proizvodne zmogljivosti pred poskusi odprodaje po delih;

12.    poziva Komisijo, naj zagotovi, da veljavni načrt za državno pomoč energetsko intenzivnim panogam ne bo ustvaril izkrivljanja na notranjem trgu, ter tako zagotovi enake konkurenčne pogoje za podjetja; meni, da energetsko intenzivne panoge potrebujejo stabilen okvir za svoje naložbe, da bi zagotovile visoko raven zaposlovanja;

13.    meni, da lahko tukaj predlagani pozitivni ukrepi jeklarski panogi omogočijo, da bo postala mednarodno konkurenčnejša in bo pokazala, da jeklarski proizvodi EU dosegajo višje socialne, okoljske in ekonomske standarde kot tisti od drugod, ter poudarila kakovost proizvajalcev jekla EU, kar bo hkrati izboljšalo mnenje potrošnikov;

Trgovina in konkurenčnost

14.    spodbuja Komisijo, naj industrijski politiki pripiše več pomena, in sicer s sprejetjem ukrepov, ki bodo omogočili oživitev konkurenčnosti evropske industrije na globalnem trgu, in zagotovi enake konkurenčne pogoje za vse gospodarske udeležence;

15.    poziva Evropsko komisijo, naj v prihodnjih trgovinskih sporazumih zagotovi bistveno izboljšanje izvoznih priložnosti in možnosti dostopa na trg za evropska jekla in izdelke iz jekla; poudarja, da je treba začeti pogajanja s trgovinskimi partnerji, ki v EU uvažajo še posebej velike količine blaga, da bi uvedli količinske omejitve; poudarja, da lahko pravična trgovina z jeklenimi proizvodi deluje le na osnovi upoštevanja temeljnih delavskih pravic in okoljskih standardov, ter opozarja, da uvoz po dampinških cenah vodi v nepravično konkurenco, zlasti za proizvajalce nerjavečega jekla v Evropi; poudarja, da je treba nujno posodobiti instrumente EU za trgovinsko zaščito, ter poziva Komisijo, naj spodbuja države članice h konkretnim ukrepom za nadaljnje posodabljanje in s tem zagotovi pravično konkurenco in omogoči EU, da bo lahko sprejemala hitre in sorazmerne ukrepe v boju proti nepošteni trgovinski praksi;

16.    prosi Komisijo, naj preuči smotrnost ogljičnega prilagajanja na mejah (plačilo pravic ETS za jeklo, ki prihaja iz držav zunaj EU), da bi ustvarili enake konkurenčne pogoje glede emisij CO2 in odpravili pojav selitve virov CO2;

17.    poudarja, da bi lahko visoki evropski standardi za varstvo podnebja in okolja postali svetovni standardi, kar bi zagotovilo pravične pogoje za konkurenco;

18.    poziva Komisijo, naj sprejme konkretne ukrepe za srednje- in dolgoročno zmanjšanje stroškov energije in surovin, zlasti za energetsko in surovinsko intenzivne panoge, ter spodbuja države članice k izmenjavi primerov najboljše prakse na področju zmanjševanja cene energije;

19.    poziva Komisijo, naj enkrat letno priredi tematsko srečanje z drugimi energetsko intenzivnimi panogami, ki bo na primer namenjeno politikam na področju konkurence, energetike ali podnebja, saj so nekatera vprašanja jeklarskega sektorja pomembna tudi za druge energetsko intenzivne panoge;

20.    poziva Komisijo, naj pozorno spremlja razvoj dogodkov v vseh jeklarskih proizvodnih obratih, da bi preprečila nevarnosti za konkurenčnost evropskega jeklarskega sektorja in za njegov vpliv na zaposlovanje, ter naj opredeli ukrepe za spodbujanje trajnostnih obratov in delovnih mest;

Socialni vidiki

21.    poudarja, da mora Komisija pozorno spremljati razvoj dogodkov, da bi zaščitila industrijsko dediščino in delovno silo v tej panogi; opozarja, da je treba vlagati v izobraževanje in usposabljanje delavcev, ki bi ga morali spodbujati socialni partnerji in podpirati javni organi;

22.    poudarja, da zmanjševanje povpraševanja ne sme povzročiti nelojalne konkurence za delovna mesta med državami članicami EU; zato poziva k vseevropski rešitvi, ki bo zaščitila in ustvarjala dobra delovna mesta ter spodbujala industrijsko dejavnost v evropskih regijah;

23.    poudarja, da je treba predvideti morebiten ponovni zagon začasno zaustavljenih obratov, in sicer s programom usposabljanja za delavce, ki bodo nato zaposleni v teh obratih;

24.    se zavzema za spodbujanje programa za prenos znanja, v okviru katerega bi starejši kvalificirani delavci lahko prenašali svoje znanje in spretnosti na novince v evropskih jeklarnah;

25.    poudarja, da bi evropska podjetja v tretjih državah morala izvajati standarde glede družbene odgovornosti gospodarskih družb in udeležbe zaposlenih;

26.    poudarja, da je udeležba delavcev v ukrepih za inovacije in prestrukturiranje najboljše zagotovilo gospodarskega uspeha, zato poziva Komisijo, naj skupaj s socialnimi partnerji ustvari platformo za svetovanje, izvajanje in spremljanje akcijskega načrta za jeklarsko industrijo v Evropi;

27.    poziva Komisijo, naj racionalizira ustrezna sredstva EU, kot sta Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji in Evropski socialni sklad, ter instrumente politik, da bi omilila socialne stroške prilagoditve ter zagotovila, da se ustrezne spretnosti ohranijo in nadalje razvijejo za prihodnjo konkurenčnost panoge;

28.    predlaga, naj se dobički iz prodaje brezplačnih pravic podjetij v celoti vložijo v nizkoogljično gospodarstvo (oprema, tehnologije, raziskave in razvoj, usposabljanje delovne sile);

Raziskave in razvoj/tehnologija

29.    poudarja, da so naložbe v raziskave in razvoj ključen vidik ponovnega zagona in obnove splošnega evropskega gospodarstva, zlasti jeklarske panoge, ki temelji na dolgih življenjskih ciklih in velikih možnostih za recikliranje; v zvezi s tem omenja obstoječe in nove tehnologije za redukcijo železove rude, ki temeljijo na vodiku in bi lahko zmanjšale ali izničile velike količine emisij CO2; poziva k vzpostavitvi in spodbujanju blagovne znamke za poštene jeklarske proizvode, proizvedene v Evropi;

30.    v zvezi s tem poudarja bistveni pomen programov Obzorje 2020 in Trajnostna predelovalna industrija z učinkovito rabo virov in energije (SPIRE), skupaj s potrebo po tem, da najbolj tvegane inovacijske in raziskovalne programe financira Evropska investicijska banka;

31.    poziva Komisijo, naj izvaja ambiciozno politiko na področju inovacij, ki bo omogočala razvoj visokokakovostnih, energetsko učinkovitih in inovativnih proizvodov, da se bo EU lahko uveljavila v vse ostrejši svetovni konkurenci; poudarja, da so inovacije v novih proizvodih, kot so jekleni proizvodi množične proizvodnje, vključno z jekleno pločevino z visoko trdnostjo in odpornostjo za avtomobilsko proizvodnjo ter visokolegiranimi jekli z različnimi fizičnimi in kemijskimi lastnostmi, ter novi proizvodni procesi, zlasti proizvodnja kovinskega vodika in pretaljevanje, bistvene za izboljšanje konkurenčnosti evropske jeklarske industrije v primerjavi s ponudniki iz tretjih držav ter da bi bilo treba to področje posebno podpreti;

32.    poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo sistem trgovanja z emisijami upošteval tehnološki napredek, kot je zmanjšanje emisij CO2 z uporabo plinov, obogatenih z nosilci energije, ki se skozi šobe vpihavajo v plavž, in učinkovitejša uporaba ogretih izpušnih plavžnih plinov v energetskih tehnologijah in metalurških procesih;

33.    podpira financiranje panožnih pilotskih projektov za zmanjševanje emisij CO2, da bi dosegli nujno potrebni prehod na trajnostno in dekarbonizirano gospodarstvo, ki bo temeljilo na energetski učinkovitosti, obnovljivih virih energije in pametni infrastrukturi, ter iz tehnologije proizvodnje jekla z ekstremno nizkimi emisijami CO2 (ULCOS) naredili energetsko in okoljsko učinkovito orodje industrijske politike; ugotavlja, da bi to vključevalo spodbujanje grozdov zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida ter gradnjo infrastrukture okoli industrijskih obratov, vključno s proizvodnjo jekla;

34.    poziva Komisijo, naj izvaja pobudo za jeklene gradbene izdelke (SustSteel), kot je predvideno v akcijskem načrtu in kar v celoti podpirajo Parlament, Ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij, ter naj to stori čim prej;

35.    naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu ter vladam in parlamentom držav članic.

(1)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0069.

(2)

Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0060.

(3)

Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0005.

Pravno obvestilo